Pisna znamenja so dogovorjene enote neke pisave za zapisovanje glasov (črke, npr. A, b), števil in številk (števke, npr. 0, 1) in drugih enot (druga pisna znamenja), kot so matematična (+, –), logična (⇒, ∧), izpostavna (2, **), diakritična (´, ~, ˆ), korekturna (⊥, ), znamenja za vrednosti (%, °), denarne enote (€, $), znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (@, #) in nekatera druga (§, &, →, °, ®, ©). Posebna in pomembna skupina pisnih znamenj so znamenja, ki jih uporabljamo za členitev zapisane povedi oziroma besedila v pisnem prenosniku (ločila, npr. !, ?).
Slovenska abeceda ima 25 latiničnih črk: a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž.
Poleg slovenskih uporabljamo tudi druge, tuje črke, ki jih razvrščamo različno:
Posebnosti
Pri odstavčnem ali alinejnem naštevanju skušamo ohranjati zaporedje črk v slovenski abecedi: (a) (b) (c) (č) (d) …
Kadar bi v besedilu uporabljene enakopisnice povzročile dvoumnost, jih lahko opremimo z naglasnimi znamenji (célo/celó; táko/takó; védenje/vedênje).
Števila zapisujemo z besedami (pet, petnajst) ali s številkami (5, 15). Številke so sestavljene iz arabskih (1, 2, 3, 4 …) ali rimskih (I, V, X, L, C, D, M) števk, enako kot so besede sestavljene iz črk. Številke enomestnih števil sestavlja ena števka (5; L), številke večmestnih in necelih števil pa večje število števk (15, 1500, 15.000, 41,5; XXI, MCMD).
O rabi rimskih števk glej poglavje »Rimske števke«.
Števke imenujemo ničla, enica/enka, dvojka, trojka, štirica/štirka, petica/petka, šestica/šestka, sedmica/sedemka, osmica/osemka, devetica/devetka.
Ustrezna imena za števila, ki jih te števke zaznamujejo, so nič, ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet. Zapisana večja ali necela števila ipd. imenujemo:
V evropskih celinskih državah se način navajanja števil milijarda (109) in bilijon (1012) razlikuje od navajanja v anglosaških okoljih (109 angl. billion, 1012 angl. trillion).
Decimalna števila v slovenščini zapisujemo s stično vejico (2,5 kg), anglosaški prostor uporablja namesto decimalne vejice piko (2.5 kg).
Kako se števila izpisujejo z besedami, glej poglavje »Pisanje skupaj ali narazen«.
Števila in dele števil pogosto zapisujemo z besedami ob navajanju tisočev in milijonov (41 tisoč kubičnih metrov, 10 milijonov prebivalcev), pri zapisovanju praznikov (prvi maj) ali če se pojavljajo na začetku povedi (Sto žensk na Triglavu) – izjema so letnice (1994 je bilo usodno leto.) in višja števila (11.049 volivcev je glasovalo za sedanjega župana.), ki jih zapisujemo s številko tudi na začetku povedi.
Zapis s številkami je pogostejši ob okrajšanih merskih enotah (5 kg, 200 km, 41.000 m3), pri navajanju desetletja in stoletja (v osemdesetih letih 20. stoletja ali v 80. letih 20. stoletja ali v 80-ih letih 20. stoletja), pri navajanju ure (ob 8. uri ali ob 8.00) ipd.
Z besedo pogosto pišemo nižja števila (do 10 ali 12), s številko pa višja.
Mesece v datumu pišemo z besedo (1. maj 2014 ali 1. maja 2014) ali številko, z vsemi presledki (1. 5. 2014).
Le v položajih, ki zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), števke do vključno 9 pogosteje pišemo z vodilno ničlo (01. 05. 2012), včasih celo stično (01.05.2012).
O pisanju datumov glej tudi pravila o vejici.
Pri navajanju polne ure imamo več zapisovalnih možnosti (ob 8. uri ali ob 8.00, ob 800, ob 8h ali ob 8h); ure in minute zapisujemo s stično piko ali nadpisano (ob 8.45 ali ob 845). Če navajamo izmerjeni čas, pogosto zapisujemo tudi sekunde in dele sekund. Med vrednostmi za ure in minute ter minute in sekunde pišemo stično dvopičje (1:07:45); med vrednostmi za sekunde in dele sekund (desetinke, stotinke …) pišemo stično vejico (3:57,23).
Pri zapisu tisočic do 9999 meje med tisočicami in stoticami navadno ne zapisujemo (2314), pri višjih številih mejo označujemo s piko (41.000) ali z (nedeljivim) presledkom (41 000). V posebnih položajih in preglednicah, kjer je pričakovana enotnost zapisa, lahko pišemo piko tudi pri številih, nižjih od deset tisoč (5.998, 12.400, 56.200).
O pisanju ločil med deli številk glej tudi poglavja »Pika«, »Vejica«, »Dvopičje« in »Presledek«.
Kadar nastopajo številke in črke kot oznake, simboli ali imena (avtocesta A1, format A3, tipka F3, skupina G20), jih pišemo stično, ne glede na to, ali je črka mala ali velika (Živi na Maistrovi cesti 12a. – Lovca je postavil na polje a5. – Poučuje francoščino na ravneh A1 in A2.), oziroma ne glede na zaporedje (svinčnik z oznako 2B). V nekaterih primerih je številka podpisana ali nadpisana (vitamin B12, CO2, ton C2, m2).
Stičnost velja tudi za povezave črk z drugimi znamenji (gospodinjski aparati energijskega razreda A, A+ in A++).
O rabi črke za vrstilnim števnikom glej poglavje »Pika«.
O izpostavni rabi številk glej poglavje »Izpostavna, nadpisana in podpisana znamenja, številke in črke«.
Pri letnicah tisočice lahko izrazimo s stoticami, tako da lahko npr. 1926 beremo tisoč devetsto šestindvajset ali devetnajststo šestindvajset.
Decimalna števila beremo tako, da besedo cela prilagajamo celemu delu števila, npr. 2,5: dve celi (enoti), pet (desetink); 6,01: šest celih ena stotinka ali šest celih nič ena. Kadar decimalnemu številu sledi simbol (19,3 %; 1,2 kg), ga pri branju razvežemo v rodilniško obliko: devetnajst celih tri odstotka; ena cela dve kilograma.
Kadar ima enota še podenote, lahko decimalno število beremo tudi tako, da del za vejico pretvorimo v podenoto, npr. 3,5 €: tri cele pet evra ali tri evre, petdeset centov ali tri evre in pol; 9,25 km: devet celih petindvajset kilometra ali devet kilometrov, dvesto petdeset metrov.
Poleg arabskih števk uporabljamo tudi rimske: I, V, X, L, C, D, M.
Posebnost
Pri zapisu dajemo prednost velikim rimskim števkam, čeprav je v starejših besedilih, pa tudi pri označevanju uvodnih strani mogoče najti male rimske števke: i v x …
Z rimskimi številkami zapisana števila uporabljamo kot del imena pri imenih vladarjev (Jožef II., Ludvik XIV.), papežev (Pij XII.), vrhov v istoimenskem pogorju (Anapurna I, Anapurna II), industrijskih izdelkov (Delta III, VW Golf IV) ipd.
Rimske števke poleg arabskih uporabljamo tudi pri zapisovanju športnih kategorij (divizija III), težavnostnih stopenj v alpinizmu (VIII, IX–), stopenj nadgradnje izdelkov (Pentium III), študijskih predmetov (predmet Uvod v medicino II), številk knjig/zvezkov (Etimološki slovar slovenskega jezika I), (uvodnih) strani, poglavij, letnikov revij (Uvod v SSKJ, str. IV; Družboslovne razprave XXX (2014)), imenih prireditev, zborovanj in zgodovinskih dogodkov (XXVIII. olimpijske igre, IV. lateranski koncil, II. svetovna vojna), imenih različnih besedil in skladb (IV. simfonija – Abbreviata).
Pri imenih, kjer je številka del imena ali stalni pridevek, lahko številko zapišemo z besedo: Henrik Osmi, Ludvik Štirinajsti, Jožef Drugi; Tretji brižinski spomenik proti Brižinski spomeniki.
Kadar različne dele besedil notranje podrobneje členimo s številkami (arabskimi in rimskimi) ali kombinacijo številk in črk (1.1; XII.3, 2.b, III.A), je pika rabljena tehnično, in sicer stično, npr. poglavje 1.2.1; člen 3.a, III.a kategorija. V takih primerih tehnična in vrstilna pika torej sovpadeta.
Med najpogostejša pisna znamenja sodijo ločila, npr. pika (.), vejica (,), vprašaj (?) ipd.
Glede na stičnost, tj. prisotnost oziroma odsotnost presledka na levi oziroma na desni, so ločila – tako kot druga pisna znamenja – lahko stična (levostična, (obojestransko) stična, desnostična) ali nestična.
O skladenjski in neskladenjski vlogi ločil glej poglavje »Ločila«.
V matematiki poleg števk uporabljamo še druga znamenja: za vrste in razmerja matematičnih vrednosti ter za matematične operacije, npr. plus/in (+), minus/manj (–), enačaj (=), deljeno (: ali /), množeno/krat (× ali ·), ulomkova črta (––), neskončno (∞), koren (√). Med matematična znamenja uvrščamo tudi znamenja za odstotek (%), stopinjo (°), minuto (′) in sekundo (″). Zlasti geometrija si pomaga še z grškimi črkami α, β, γ ...
Kadar uporabljamo matematični znamenji plus (+) in minus (–) za ponazarjanje absolutnih vrednosti, ju pišemo stično s številko (–10 °C; vrednost indeksa +3,45). V matematičnih enačbah je raba nestična (3 × 5 = 15, 25 : 5 = 5, 100 – 10 = 90, 45 + 15 = 60).
Pisna znamenja za odstotek (20 %) in promil (16 ‰) pišemo nestično.
Posebnost
V položajih, ki zahtevajo kratkost izražanja, pridevniško tvorjenko tipa 50-odstotni ali petdesetodstotni popust zapišemo s števko in znamenjem, ki ju povežemo s stičnim vezajem, npr. Izkoristite 50-% popust.
O zapisu tvorjenk iz števil in simbolov za merske enote glej poglavje »Krajšave«.
Pisna znamenja za stopinje (90°), minute (20′) in sekunde (40″) pišemo stično s številko.
O zapisovanju simbola za stopinje v enotah za merjenje temperature glej poglavje »Druga pisna znamenja«.
Posebna skupina so znamenja iz logike, ki jih uporabljamo tudi v drugih vedah; to so znamenja za enakost (=), neenakost ali nasprotje (≠), posledičnost (⇒), izbiro (∨), vsoto (∧), večjo vrednost oziroma izvor (<), manjšo vrednost oziroma razvoj v kaj (>), večje ali enako (≥) ipd. Vsa ta znamenja pišemo nestično.
V skupino znamenj, rabljenih v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, spadajo tista, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju prek spleta in sodobnih komunikacijskih naprav, npr. afna (@), lojtra ali ključnik (#), zvezdica (*) in nekatera ločila v neskladenjski vlogi. Na primer: dvojna poševnica v spletnih naslovih (http://www.najdi.si), leva poševnica ali poševnica nazaj (), kombinacije uklepaja oziroma zaklepaja in dvopičja za izražanje razpoloženja kot veselje :), žalost :(, smeh :D.
Med druga pisna znamenja uvrščamo pogosto rabljena znamenja za vrednosti, člene ali paragrafe (§), znamenje za in ali et (&); zaščitena imena in znamke, denarne enote, npr. evro (€), dolar ($), funt (£).
Znamenja za in ali et (Odvetnik Novak & partnerji) in za denarne enote (50 €, 15 $, 10 £) pišemo nestično glede na druge sobesedilne enote.
Znamenja za zaščitena imena in znamke (Teflon®, AdidasTM) pišemo nadpisano in stično z imenom.
Posebnost
Pisna znamenja, ki označujejo enote za merjenje temperature, npr. stopinja Celzija, stopinja Fahrenheita, zapisujemo stično s simbolom, ki označuje posamezno mersko enoto, npr. 5 °C, 32 °F.
Pisna znamenja, ki označujejo avtorske pravice (© 2003 Založba ZRC, ZRC SAZU) in člene oziroma paragrafe (§ 10), se pišejo pred enoto in so nestična.
Številke, črke in nekatera znamenja uporabljamo tudi izpostavno, tj. nadpisana ali podpisana.
Nadpisana levostična številka (podobno zvezdica) na desni strani enote, na katero se nanaša, predstavlja opozorilo na ustrezno podčrtno opombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja, npr. Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi iz leta 1847.1. (Pod črto pa nestično pred navedbo: 1 Natisnjene so bile že decembra leta 1846.)
Kadar se opomba nanaša na celotni del besedila, zapisan pred ločilom, je znamenje za opombo za ločilom; kadar se opomba nanaša le na besedo ali zvezo neposredno pred ločilom, je znamenje za opombo umeščeno stično s to besedo oziroma zvezo, to je pred ločilo.
Nadpisana desnostična številka levo od letnice označuje zaporedno izdajo dela, npr. Atlas Slovenije 42005 (= 4. izdaja).
Nadpisana levostična dvojka desno ob številki ali črki pomeni kvadrat (52, a2) oziroma kvadratni (Slovenija meri 20.273 km2), trojka kub (53, a3) oziroma kubični (Vsako leto iz oceanov izhlapi okoli 430 milijonov m3 vode).
V kemijskih formulah podpisane in nadpisane stične številke prikazujejo sestavo oziroma zgradbo molekule kemijske spojine: H2O (voda), 168O2 (kisikov izotop).
Izpostavne črke pišemo stično bodisi nad številko ali črko (oziroma v matematiki spremenljivko) (10n, x = ab) bodisi pod njo (logax). V nestrokovnem jeziku jih najpogosteje srečujemo pri mednarodnem zapisu ure (Uradne ure so od 10h do 12h).
V jezikoslovju desnostična zvezdica na levi strani pred besedo opozarja na vzpostavljeno (domnevno) besedo (ampak < *a-nъ-pakъ) ali na nesprejemljivost (*črnobel).
Ob navajanju biografskih podatkov nestično pisana zvezdica pred letnico ali datumom pomeni ’rojen’: Ivan Cankar (* 1876, † 1918). Za označevanje pomena ’umrl’ uporabljamo v enakem položaju križec: Andrej Turjaški (* 9. 4. 1557, Žužemberk; † 5. 9. ali 8. 10. 1593, Karlovec, Hrvaška).
Korekturna (popravna) znamenja iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa razločno izpišemo popravek. V težjih primerih za vnašalca lahko zapisujemo še dodatna navodila, npr. »ruska cirilica«.
Obstajajo še druga, redkeje rabljena znamenja. Popravno znamenje iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa izpišemo popravek. V težjih primerih lahko zapisujemo še dodatna navodila.
Pri urejanju besedila uporabljamo različne sloge črk, števk in drugi pisnih znamenj: navadni (pokončni) a A, b B ... in poševni (ležeči, kurzivni) a A, b B ..., krepki (polkrepki) a A, b B … in krepki (polkrepki) ležeči a A, b B ..., razprti slog a b e c e d a ...
V posebnih besedilnih položajih uporabljamo tudi same velike črke (verzalke), npr. BIBLIJA, in pomanjšane velike črke (kapitelke), ki razlikujejo med malimi in velikimi črkami, npr. Biblija.
Pri uporabi različnih pisavnih slogov pazimo na ločila, ki so lahko sestavni del tipografsko poudarjenega besedila ali ne. Na primer: Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so krepki); Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so ležeči); Najpomembnejše Toporišičevo delo je gotovo Slovenska slovnica, ki je prvič izšla leta 1976. (vejica ni krepka). Enako velja za ločila v npr. naštevalnih enotah: Med najpogostejše priimke pri nas sodijo Novak, Horvat, Kovačič, Krajnc, Zupančič. (vejice in pika niso ležeče).
Krajšave so kratice, okrajšave, simboli in formule, nastale zaradi potrebe po kratkosti izražanja. Slovenščina ima čedalje več domačih in prevzetih krajšav. V jezikovnem razvoju se vse te oblike tudi spreminjajo: simboli in formule kot dogovorjena znamenja v okviru strok precej manj kot okrajšave, ki težijo k vse večjemu poenobesedenju (i. t. d. > itd.), in kratice, ki pogosto prehajajo med lastna imena (UNICEF > Unicef) in občna poimenovanja (EMŠO > emšo).
Kratice so ustaljene krajšave večbesednih poimenovanj ali tvorjenk, ki jih navadno pišemo s samimi velikimi črkami.
Kratice nastanejo tako, da netvorjene in tvorjene besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno do začetnih črk besed oziroma njihovih delov (Slovenska akademija znanosti in umetnosti > S, A, Z, U > SAZU; Kulturno-umetniško društvo > K, U, D > KUD; ultravijolični > U, V > UV; Zakon o medijih > Z, Med > ZMed; enotna matična številka občana > E, M, Š, O > EMŠO).
Kratice navadno pišemo z velikimi črkami, slovnične besede (veznike, predloge) pa izpuščamo (Narodna in univerzitetna knjižnica > N, U, K) ali jih zapišemo z malimi črkami (Bosna in Hercegovina > B, i, H; Zakon o medijih > Z, Med). Tako dobljene krne iz besednih zvez strnemo v kratico (N, U, K > NUK; B, i, H > BiH; Z, Med > ZMed).
Kratice glede na to, kako jih izgovarjamo, delimo na:
O načinih črkovanja v slovenščini glej poglavje »Slovenska abeceda«.
Posebnosti
O načinih črkovanja abecede v drugih jezikih se poučimo v preglednicah o tujih jezikih.
Kratice sklanjamo (DUTB DUTB-ja). Kadar iz njih napravimo tvorjenke, pregibamo tudi te (DUTB-jev DUTB-jeva DUTB-jevo).
Končnice in obrazila pišemo za vezajem z malimi črkami, če se kratica govorno končuje na:
Posebnost
Če se nečrkovalna kratica končuje na nenaglašeni samoglasnik, tega obravnavamo kot sklonilo oziroma kot del obrazila in ju tudi v stranskih sklonih pišemo z veliki črkami (UNESCO UNESCA, UNESCOV; EMO EMA, EMOV; FIFA FIFE, FIFIN).
Nečrkovalne kratice pogosto preidejo med navadno besedje in jih tako tudi pisno pregibamo (Ajpes Ajpesa, Ajpesov; aids aidsa; Unesco Unesca, Unescov; Nasa Nase, Nasin; emšo emša).
Posebnost
Posamezne črkovalne kratice (in iz njih izpeljane besede) prehajajo z zapisom, ki odraža izgovor, med navadno besedje: teve (
Kratice so praviloma samostalniki (BDP 'bruto domači proizvod', TV 'televizija'), redkeje tudi pridevniki (UV 'ultravijoličen', TV 'televizijski').
Samostalniške kratice so najpogosteje moškega spola, in sicer ne glede na to, katerega spola je jedrna beseda podstave (DDV < davek na dodano vrednost, NUK < Narodna in univerzitetna knjižnica, KUD < kulturno-umetniško društvo, SNG < Slovensko narodno gledališče). Večinoma se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (DDV-ja, NUK-a, KUD-a, SNG-ja).
Črkovalne in tudi nečrkovalne kratice sklanjamo tudi po ničtem sklanjatvenem vzorcu, ne glede na to, katerega spola je jedrni samostalnik v podstavi: brez DDV, ARSO – na ARSO; DNK – o DNK, EU – iz EU; MNZ – pri MNZ.
O vzorcih sklanjatev glej poglavje »Slovnični oris za pravopis«.
Posebnosti
Med samostojnima kraticama, ki se povežeta v novo enoto, naredimo presledek (ZRC SAZU, OE UJP, IDV FDV).
Kadar kratici sledi številski dodatek, ga pišemo na različne načine (SSKJ2, ZIL-1, MP3/mp3, NUK 2, SVL I).
Kratice s številskimi dodatki, pisanimi brez presledka, se v zvezah sklanjajo drugače, kot kadar so rabljene samostojno (v SSKJ-ju/SSKJ, vendar v SSKJ2; gradnja NUK-a/NUK in gradnja NUK-a 2 / NUK 2).
Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).
Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze. Znamenje okrajšanosti je pika.
Okrajšamo lahko besede in besedne zveze, in sicer na različne načine, tako da ohranimo:
Posebnosti
Kadar krajšamo tvorjenke, navadno ohranimo prve črke vsake polnopomenske enote (zf. < znanstveno fantastični, sh. < srbohrvaški, ide. < indoevropski) oziroma pri sestavljenkah prvo črko predponskega obrazila in okrajšavo podstave (ppolk. < podpolkovnik).
Posebnosti
Pri besednih zvezah načeloma okrajšamo vsako prvino, krajšavni piki pa sledi presledek: t. i. (< tako imenovani/imenovana/imenovano), d. o. o. (< družba z omejeno odgovornostjo), izr. prof. (< izredni profesor / izredna profesorica), op. a. (< opomba avtorja/avtorice), dr. dent. med. (< doktor/doktorica dentalne medicine), Ur. l. (< Uradni list).
Zaradi pogoste rabe nekaterih besednih zvez oziroma iz njih nastalih okrajšav se je vmesna krajšavna pika postopoma opustila: itd. (< in tako dalje), itn. (< in tako naprej), ipd. (< in podobno), npr. (< na primer), tj. (to je), mdr. (< med drugim), idr. (< in drugo, in drugi).
Posebnosti
Okrajšave izobrazbenih (Marko Horvat, univ. dipl. inž. les.; Andreja Mlakar, dr. med.), akademskih (asist. dr. Janez Kos) in znanstvenih nazivov (dr. Barbara Kovač, znan. sod.) pišemo ob osebnih imenih v različnih položajih skladno z zakonodajo.
Izobrazbene oz. strokovne nazive, ki so pridobljeni po visokošolskih in višješolskih študijskih programih ter po bolonjskih študijskih programih prve in druge stopnje, pišemo za imenom in vejico (Peter Potočnik, univ. dipl. inž. les.; Mojca Vidmar, mag. angl.; Petra Kalan, akad. slik.).
Znanstvene nazive, pridobljene po končani tretji bolonjski stopnji oz. doktoratu ali po znanstvenem magisteriju, pišemo pred imenom (mag. Nataša Kotnik, dr. Rok Kralj). Pred imenom pišemo tudi akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na univerzi (red. prof. dr. Martin Oblak), in častne nazive (akad. dr. Alenka Turk).
Akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na nepedagoških raziskovalnih ustanovah, pišemo za imenom in vejico (dr. Vesna Hribar, viš. znan. sod.).
Posebnost
Namesto kopičenja enakovrstnih okrajšav uporabljamo tudi nesistemske načine, npr. namesto dr. dr. ‘dvojni doktor’ raje ddr.; tako še dddr. ‘trojni doktor’ in mmag. ‘dvojni magister’.
Okrajšave navadno beremo tako, da jih sproti razvezujemo. Poved Govoril je s prof. Novakom. preberemo Govoril je s profesorjem Novakom.; poved Govoril je z dr. Janjo Kuhar. preberemo Govoril je z doktorico Janjo Kuhar.
Posebnosti
Okrajšave, nekatere so tudi kratice (PDF, HTML), ki jih uporabljamo kot končnice spletnih domen in datotek, pišemo s piko na levi, npr. .com (< angl. company 'podjetje'), .net (< angl. network 'omrežje'), .org (< angl. organisation '(neprofitna) organizacija'); .pdf (< PDF, angl. portable document format 'format prenosljive datoteke'); .gif (< GIF, angl. graphics interchange format 'format slikovne datoteke'); .si (< 'Slovenija').
Kratkopisne krajšave so tiste, pri katerih poleg črk izkoriščamo izgovor številk, npr. s5 'spet'; 5er ali 5R 'Peter'; ju3 'jutri'; Mi2 'Midva' (ime glasbene skupine).
Simboli so grafična znamenja za mere, fizikalne količine, kemijske elemente, matematične pojme, denarne enote, strani neba ipd. Nastanejo s krnitvijo navadno ene besede (Na – novolat. natrium 'natrij', H – novolat. hydrogenium 'vodik', t – lat. tempus 'čas', cm – centimeter, S – sever) ali z združevanjem različnih krnov (HRK – hrvaška kuna, MS – Murska Sobota, SZ – severozahod, XL – angl. extra large 'zelo velik'). Pišemo jih po dogovoru – z malimi ali velikimi črkami in brez pike, izjemoma z malo ali veliko črko (l ali L – liter).
Simbole za merske enote pišemo s presledkom za številko: 35 m, 10 %, 220 V, 5 a (pet arov), drugače kot 5a + 3b (pet a + tri b) v algebri.
Simboli se lahko z drugimi simboli, števkami ali ločili družijo v nove simbolne enote (mA, m2, km/h).
Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (AAA baterija; Cu kristal 'bakrov kristal').
Posebnosti
O druženju črk, števk in ločil glej poglavje »Pisna znamenja«.
1. Pri zapisovanju nestične zveze številk in črk (npr. 35 m) smo pozorni na nedeljivost in med obema enotama uporabljamo nedeljivi presledek.
2. Če simbolov ne pišemo ob številkah, jih v tekočem besedilu najpogosteje pišemo z besedo (Gradnjo osemsto metrov pločnika so ustavili.).
3. Kadar mersko enoto uporabimo v naslovu ali besedilu, ki je pisano z velikimi črkami, pazimo, da zaradi pomenskega razlikovanja simbol ali izpišemo ali upoštevamo standardizirani zapis (PREVC POLETEL 250 METROV/m).
Simbole izgovarjamo narekovalno (Na [nə̀á] in [èná]), v besedilu jih večinoma razvezujemo v besede (Na – natrij, m – meter). Za nekatere obstajajo slovenske ustreznice: H – vodik, t – čas.
Simboli se lahko združujejo tudi v formule, tj. kratke simbolične zapise, ki se uporabljajo v matematiki, naravoslovnih in tehniških znanostih za opis odnosov med količinami in sestavinami.
Kemijske formule nastanejo tako kot kratice – s krnitvijo besed, krne pa nato strnemo v formulo, npr. H2O (vodikov oksid, voda), NaCl (natrijev klorid). Pišemo jih brez okrajšavnih pik in jih ne pregibamo, izgovarjamo pa jih črkovalno (CO [cə̀ó] in [céó], H2O [há dvá ó]).
Matematične formule so v splošnem obrazci, ki povedo, kako izračunati neko količino ali vrednost (Ploščino kvadrata izračunamo po formuli p = a2.).
O stičnosti matematičnih znamenj glej poglavje »Znamenja v matematiki in logiki«.
Ker formule uporabljamo predvsem v strokovnih besedilih, zanje velja, da jih pišemo skladno z dogovorno normo posameznih strok.
Raba velike in male začetnice je odvisna od položaja besede v povedi (prva beseda v povedi) in od značaja besede ali besedne zveze.
Z veliko začetnico pišemo lastna imena, tj. imena bitij (Ana, Ivana Orleanska, Luka Mihelič, Slovenec, Snežna kraljica, Švrk, Vlah) ter imena zemljepisnih (Bohinjsko jezero, Nova Gorica, Sava, Slovenija, Šmarje pri Jelšah, Triglav) in stvarnih danosti (Dnevnik, Hlapci, Osnovna šola Tržič, Slovenska slovnica, Zveza prijateljev mladine). Nekatera imena lahko ohranijo lastnoimenski status tudi skrajšana (Združeni narodi za Organizacija združenih narodov). Status lastnega imena pridobijo tudi nekatera nadomestna imena (Gospa za Marija, Prerok za Mohamed; Otok za Velika Britanija). Z veliko začetnico pišemo tudi svojilne pridevnike iz lastnih imen (Prešernov dan) ter neobvezno izraze posebnega razmerja in spoštovanja (Pišem Vam ..., Ekscelenca).
Z malo začetnico pišemo občna (tj. splošna vrstna) poimenovanja, ki zaznamujejo vrsto (dalmatinec), različne poklicne, vljudnostne in druge nazive oseb (doktorica, gospa, pater, baronica) ter poimenovanja posameznikov po jezikovni skupini in veri (kajkavec, katoličan) ali družbeni pripadnosti skupinam, nazorom, gibanjem (byronist, ekologist, nobelovec, uršulinka, wikipedistka). V nasprotju z veliko drugimi jeziki pišemo v slovenščini z malo začetnico tudi poimenovanja praznikov (razen lastnoimenskih sestavin v njih) ter poimenovanja posebnih dnevov, dnevov v tednu in mesecev (božič, dan Zemlje, pust, svečnica; četrtek, sobota; december, mali traven), zgodovinskih dogodkov (prva svetovna vojna, soška fronta, vatikanski koncil), iger (monopoli, tarok), umetnostnih in nazorskih smeri (impresionizem, protestantizem) ter nagrad, častnih nazivov in priznanj (ambasador znanosti, bafta, kresnik).
Z veliko začetnico pišemo
1. prvo besedo v povedi,
2. lastna imena,
3. izraze posebnega razmerja ali spoštovanja in
4. svojilne pridevnike iz lastnih imen.
Veliko začetnico pišemo na začetku besedila, v nadaljevanju pa za končnimi ločili (piko, vprašajem, klicajem) ali ločili, ki so v vlogi končnega ločila (tremi pikami, pomišljajem):
– Pot je vodila levo, torej proč od njega. Kaj pa zdaj? Poglej, poglej! Če se spustiva kakih deset metrov niže, mogoče najdeva prehod ... Vem, da nama bo uspelo.
– E‑sporočila prebiram že pred zajtrkom. nasproti Pošljite nam povratno e‑sporočilo.
– Doc. dr. Mojca Kranjc je zaposlena kot znanstvena sodelavka. nasproti Predavanja doc. dr. Mojce Kranjc danes odpadejo.
– De Saussure je jezik obravnaval kot velikansko omrežje struktur. nasproti V članku predstavlja vpliv jezikoslovnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja.
O pisanju imen s predimki glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).
Posebnost
Malo začetnico na začetku povedi uporabljamo izjemoma, če se poved začne
a) s simbolom, oznako ali drugim dogovorjenim pisnim znamenjem (npr. pH; a, A), pri katerem je zapis tudi pomensko razlikovalen:
pH vrednost lahko zelo preprosto izmerimo z indikatorskimi lističi.
a je v fiziki oznaka za pospešek. nasproti A je v fiziki oznaka za delo.
b) z zaščitenim lastnim imenom (eDavki, iPod, zVem):
eDavki so spletni servis za elektronsko poslovanje s Finančno upravo Republike Slovenije.
Z veliko začetnico pišemo besedilne enote, ki so povedi brez končnega ločila. To so
a) javni napisi in naslovi: Kajenje prepovedano, Obvoz, Tajništvo fakultete;
b) podpisi k slikovnemu gradivu in preglednicam ter naslovi v poljih oziroma glavi preglednic: Bakrorez neznanega avtorja, Grafikon 1: Razvoj osebnih rekordov na 1500 metrov;
c) navedbe akademskih naslovov pred imenom osebe na napisnih ploščicah in pred imenom avtorja ob naslovih člankov: Dr. Janez Novak, Mag. Vida Pirc;
č) pri pisemskem sporočanju glava dopisa, zadeva; naziv in naslov na pisemski ovojnici, npr. G./Gospod, Prof./Profesorica.
O pisanju pike pri tovrstnih besedilnih enotah glej poglavje »Pika« (Ločila).
Za dvopičjem z veliko začetnico pišemo
a) vedno začetek dobesednega navedka premega govora: Prijazno jo je opomnil: »Pohiti, sicer bova zamudila. Imaš plašč?«;
b) pogosto začetek citirane ali navedene povedi: Ivan Cankar je menda zapisal: Ali poznaš šalo o kravi, ki ni dajala mleka, zato ker je živela od samih štiriperesnih deteljic?;
c) začetek samostojnih ali večjih naštevalnih enot, če se prva od njih začenja z veliko začetnico: Otroci so našteli različne vzklične povedi: Joj, kako boli! – Hitro pridi sem! – Takoj pospravi svojo sobo!
Glej poglavje o premem govoru (Ločila).
Z veliko začetnico pišemo začetek navedene (citirane) povedi v okviru kake druge povedi: Izrek Učenje nikoli ne izčrpa uma je da Vincijev. Citirano poved lahko natančneje zapišemo v narekovajih ali drugem slogu pisave: V geslu »En svet – ene sanje« se skriva želja po strpnosti.; Svoj govor je končal s pregovorom Lačna vrana se ne zmeni za strašilo.
Z veliko začetnico pišemo prvo besedo vsake povedi v naštevalnem nizu v okviru druge povedi. Posamezne povedi ločujemo s podpičjem, redkeje z vejico, piko na tem mestu pa pogosto opuščamo: Pregovori Kdor laže, tudi krade; Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; Kdor ne dela, naj ne je se vsi začenjajo z oziralnimi zaimki.
Med lastna imena uvrščamo
a) imena bitij, in sicer
b) zemljepisna imena, in sicer
c) stvarna imena, in sicer imena stvaritev, ustanov, delovnih organizacij in podjetij, znamk, upravnih enot, naslove umetnostnih del ipd.
Med imena bitij uvrščamo osebna, domišljijska, religijska, mitološka in prebivalska imena ter imena alegorično poosebljenih bitij in živalska imena.
Zgradbeno so imena bitij
a) enodelna, in sicer enobesedna (Črtomir, Kekec, Primorka) ali večbesedna (Beneški Slovenec, Grdi raček, Mali princ, Sveti trije kralji);
b) dvodelna, in sicer dvobesedna (Jurij Dalmatin, Mojca Pokrajculja, Zemlja Mati) ali večbesedna (Alma Maksimiljana Karlin, Bina Štampe Žmavc, Stane Belak – Šrauf).
Enodelna večbesedna imena (Beneški Slovenec, Sokolje oko) ločimo od večdelnih (Ida Kravanja – Ita Rina, Jernej Kopitar), saj lahko v slednjih posamezne enote uporabljamo samostojno.
Med osebna imena uvrščamo rojstna (krstna) imena in družinska imena oziroma priimke ter hišna imena; vzdevke, psevdonime, redovniška, skrivna in umetniška imena ter stalne pridevke, ki nadomeščajo priimke.
Osebna imena pišemo z veliko začetnico. Navadno imajo dva dela: rojstno (krstno) in družinsko ime, tj. ime in priimek (obojih je lahko tudi po več), npr. France Prešeren, Marica Nadlišek Bartol, Marija Lucija Stupica, Vojan Tihomir Arhar. Podobna so jim umetniška ali nadomestna imena, ki se uporabljajo namesto prvotnega imena in priimka: Ita Rina (namesto Ida Kravanja), Hipolit Novomeški (namesto Janez Adam Geiger), Mohamed Ali (namesto Cassius Marcellus Clay).
Domača in hišna imena ter priimke, pridobljene v zakonu, kot dodatke v posebnih besedilnih položajih uvaja pojasnjevalno določilo (po domače, rojen, rojena, poročena), pisano za vejico: Ljubka Šorli, poročena Bratuž, po domače Strojčeva; Pavlina Pajk, rojena Doljak; Stane Suhadolc, po domače Kovačev.
O zapisovanju ločil pri dvojnih priimkih glej poglavje »Vezaj« (Ločila).
O zapisovanju vejice med imeni glej poglavje »Vejica« (Ločila).
Psevdonimi (umetniška, redovniška in skrivna imena) in vzdevki (Aleksandrov, Carniolus, Kajuh, Noordung) se uporabljajo ali sami (Nostradamus, Prežihov Voranc) ali za prvotnim imenom (Jacobus Gallus Carniolus, Herman Potočnik Noordung), od katerega jih kdaj loči tudi nestični pomišljaj: Josip Murn – Aleksandrov, Karel Destovnik – Kajuh.
Pomišljaj pred psevdonimom ali vzdevkom pogosto tudi izpuščamo, odvisno od ustaljene rabe pri konkretnem imenu: Josip Murn – Aleksandrov, Jacobus Gallus Carniolus.
O zapisovanju ločil med deli imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).
Posebnosti
Vzdevki, s katerimi so opisane lastnosti oseb, zlasti v aktualnem političnem življenju, so navadno priložnostni: kanadski Kennedy (namesto Justin Trudeau), teflonski Tony (namesto Tony Blair). Lahko se nanašajo tudi na več oseb: leteči Kranjec.
O zapisovanju ločil med deli osebnega imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).
Namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih, po kateri izmed značilnosti oziroma posebnosti ali po zaporedju: Hema Krška, Herman Celjski, Ivana Orleanska, Nikolaj Kuzanski; Friderik Rdečebradec, Karel Veliki, Magnus Zakonodajalec; Henrik Osmi (pogosteje Henrik VIII.). Pišemo jih z veliko začetnico.
Če se stalni pridevek začne s predlogom, z veliko začetnico pišemo le predlog: Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele.
Posebnost
Predlogi iz, od, z/s se pišejo z malo začetnico, kadar v vlogi stalnega pridevka ob osebnem imenu nastopa zveza predloga in zemljepisnega lastnega imena: Andrej iz Loke, Apolonij z Rodosa, Demetrij s Hvara, Nikolaj iz Kuze, Janez od Križa.
O zapisovanju stalnih pridevkov zgodovinskih osebnosti s številkami glej tudi poglavje »Rimske števke« (Pisna znamenja).
O pisanju nazivov za plemiško in rodovno pripadnost (plemeniti, baron, starejši ...) ob imenu glej poglavje »Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti« (Velika in mala začetnica).
Tuje predložne in podobne dele priimka (tj. predimke) pišemo kot v izvirnih jezikih: da – da Vinci; de – Baudouin de Courtenay; De – De Amicis; dos – dos Santos; Dos – Dos Passos; La – La Fayette; van – van Dyck; Van – Van Allen; von – von Grünigen. Enako velja za predimke, pisane stično s priimkom: d’ – Prévost d’Exiles; D’ – D’Annunzio; Mac – MacDowell; Mc – McDonald.
Pri prečrkovanju imen iz jezikov, ki ne poznajo razlikovanja med velikimi in malimi črkami, predimke pišemo z malo začetnico: Abu Firas al Hamdani, Kakinomoto no Hitomaro.
Posebnost
Predimek, ki je sicer pisan z malo začetnico, na začetku povedi ali besedilne enote pišemo z veliko začetnico: da Vinci – Da Vinci je naredil znanstveno študijo o svetlobi in senci v naravi.
O posebnostih rabe začetnice pri imenih s predimki glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).
V zvezi imena in priimka je ustrezno zaporedje ime – priimek: Ivan Tavčar, Ana Tekavec, roj. Požar.
V abecednih seznamih pišemo priimek z vmesno vejico pred imenom: Tavčar, Ivan.
Pri razvrščanju priimkov s predimki upoštevamo začetnico predimka, če je ta predimek neločljiva sestavina priimka ali če je zapisan z veliko začetnico: Dos Passos, John; La Fontaine, Jean de; van Gogh, Vincent; Beethoven, Ludwig van.
Na to, ali je predimek sestavina priimka, vpliva ustaljenost v rabi: kadar svojilni pridevnik vsebuje stalni predimek, pri abecednem razvrščanju upoštevamo tudi tega. Npr. iz imena Jean de La Fontaine tvorimo svojilni pridevnik La Fontainove (basni), zato v seznamih ime navajamo kot La Fontaine, Jean de.
O zapisovanju ločil med deli ali deloma imena glej poglavje »Vejica« (Ločila).
Domišljijska imena so imena pravljičnih (poosebljenih) bitij, ki jih pišemo tako, kot so jih zapisali avtorji ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni.
Z veliko začetnico pišemo
a) enodelna enobesedna imena: Lupinica, Pedenjped, Pepelka, Sapramiška, Zvitorepec;
b) prvo sestavino večbesednih imen: Mali princ, Orlovo pero, Obuti maček, Rdeča kapica, Snežna kraljica;
c) obe sestavini dvodelnih imen: Martin Krpan, Miki Miška, Peter Pan, Pika Nogavička, Piki Jakob.
Posebnost
V stalnih besednih zvezah, pri katerih je jedro občno poimenovanje, pišemo z veliko le imensko sestavino: krojaček Hlaček, maček Muri, medvedek Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka, sovica Oka.
Če domišljijsko ime nastopa kot naslov literarne stvaritve, predstave, filma ipd., ga pišemo z veliko začetnico: lutkovna igrica Maček Muri, pravljica Ele Peroci Muca Copatarica, povest Ovčar Runo.
Med religijska in mitološka imena uvrščamo imena bogov in boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij.
Z veliko začetnico pišemo
a) enodelna enobesedna imena: Alah, Bog, Dika, Kiklop, Kurent, Lilit, Lucifer, Repoštev, Sfinga, Zevs; Azi, Dioskurja, Erinije, Furije, Giganti, Titanide;
b) prvo sestavino večbesednih enodelnih imen: Sveti duh, Sveta trojica, Sveti trije kralji; Veliki duh, Zlata baba;
c) obe sestavini dvodelnih imen: Bog Oče, Bog Sin, Devica Marija, Jezus Kristus; Ana Perena, Palada Atena, Zevs Soter;
č) prvo sestavino stalnih (ali razlikovalnih) pridevkov ob imenih: Karmelska Mati Božja, Marija Pomagaj, Marija Zavetnica s plaščem, Marija Zdravje bolnikov, Sveti duh Tolažnik.
Posebnosti
V teoloških in bogoslužnih besedilih je pri nekaterih imenih z veliko začetnico pogosto zapisana tudi neprva občna sestavina: Sveti Duh, Sveta Trojica.
O prekrivnosti religijskih imen in poimenovanj tipa Bog – bog glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).
Z veliko začetnico pišemo nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskih imen: Brezmadežna, Mati Božja; Gospod, Vsemogočni (Bog); Jagnje Božje, Odrešenik, Zveličar (Kristus); Prerok (Mohamed); Skušnjavec (Lucifer). Neprve občnoimenske sestavine pišemo z malo začetnico: Mati dobrega svéta (Marija), Tolažnica žalostnih (Marija).
Med prebivalska imena uvrščamo imena pripadnikov narodov, delov narodov in narodnosti, držav ali ljudstev in staroselcev (Slovenec – Slovenka, Tamilec – Tamilka; Slovan – Slovanka; Južnoafričan – Južnoafričanka; Aborigin – Aboriginka, Bask – Baskinja), prebivalcev naselij, pokrajin in celin (Novomeščan – Novomeščanka, Tržačan – Tržačanka; Korošec – Korošica; Azijec – Azijka, Evropejec – Evropejka) ter prebivalcev planetov (Zemljan – Zemljanka), tudi umišljenih prebivalcev (Marsovec – Marsovka, Vogon – Vogonka).
Z veliko začetnico pišemo
a) enobesedna prebivalska imena: Celjan – Celjanka (< Celje), Ižanec – Ižanka (< Ig); Bric – Brika (< Goriška brda), Črnjan – Črnjanka (< Črna na Koroškem), Jurjevčan – Jurjevčanka (< Sveti Jurij), Severnoameričan – Severnoameričanka (< Severna Amerika);
b) obe sestavini večbesednih prebivalskih imen, zapisanih z velikimi začetnicami, če sta tvorjeni iz večbesednega zemljepisnega imena (Beneški Slovenec ‘prebivalec Beneške Slovenije’; Južna Korejka ‘prebivalka Južne Koreje’) ali se nanašata na večbesedno ime ljudstva (Lužiški Srbi ‘narod v vzhodni Nemčiji v Spodnji in Zgornji Lužici’, Vzhodna Gotinja ‘pripadnica germanskega ljudstva’).
Posebnosti
Z veliko začetnico pisana imena pripadnikov narodov (Jud – Judinja, Bantujec – Bantujka) imajo lahko tudi enakozvočnice v poimenovanjih pripadnikov verskih (jud – judinja) oziroma jezikovnih skupin (bantujec – bantujka). Pri rabi v besedilu upoštevamo pomen oziroma sobesedilo: Večina Judov v Izraelu so Judje le po izvoru in ne tudi po verskem prepričanju. – Jeruzalem je mesto, ki si ga delijo kristjani, judje in muslimani.
Kadar iz večbesednih imen težko tvorimo enobesedna prebivalska imena, uporabljamo opisna (prebivalec/prebivalka Apeninskega polotoka), ki so pogosto natančnejša od tvorjenih in jih je mogoče narediti iz vseh tipov imen: prebivalec/prebivalka Bele krajine (Belokranjec ali Belokranjka/Belokranjica), prebivalec/prebivalka Loke pri Framu (Ločan ali Ločanka), prebivalec/prebivalka Črne na Koroškem (Črnjan ali Črnjanka).
O tvorbi prebivalskih imen za moški in ženski spol glej poglavje »Tvorba prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).
Kadar prebivalsko ime (Slovenec, Ljubljančan) nastopa v tvorjenki s predpono, npr. ne‑, so‑, se velika začetnica z lastnega imena prenese na začetek tvorjenke: Neslovenec, Soljubljančan.
Raba imenskih sestavljenk je omejena na posebne položaje, npr. na imena v naštevalnem nizu ali v prirednih zvezah z drugimi lastnimi imeni: Besedilo obravnava kulturni stik Slovencev in Neslovencev.
Imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, pišemo z veliko začetnico: Janez ‘Kranjec’, ‘Slovenec’; Lah ‘Italijan’ – Lahinja ‘Italijanka’; Jenki ‘Američan’ – Jenkijevka ‘Američanka’, Šiptar ‘Albanec’ – Šiptarka ‘Albanka’; Švab ‘Nemec’ – Švabinja ‘Nemka’.
Posebnost
Z malo začetnico pišemo pogosto slabšalna sopomenska nadomestna poimenovanja, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti skupin prebivalcev, npr. naroda, kraja ali pokrajine (jodlar ‘Avstrijec’; makaronar, polentar ‘Italijan’; žabar ‘Ljubljančan, Francoz’), ali z njimi označujemo vedênje, vrednote, kulturne navade, način življenja, ki so drugačni od pričakovanega (čefur ‘priseljenec iz republik nekdanje Jugoslavije’).
Alegorična imena, ki nastanejo s poosebitvijo, pišemo z veliko začetnico: Dobrota, Jaz, Ljubezen, Luč, Narava, Nič, Poezija, Sreča, Smrt, Svoboda, Zlo (npr. V zgodbi je izvedel, da bo še isto noč ponj prišla Smrt.).
Živalska imena (Bela, Črni blisk, Luca, Koki, Mika, Muki, Sivka, Sultan, Švrk) pišemo po enakih pravilih kot osebna imena.
Kadar so imena bitij sestavine frazeoloških enot, načeloma ohranjajo veliko začetnico, npr. hoditi od Poncija do Pilata ‘(neuspešno) urejati kaj na različnih koncih’, sprememba iz Savla v Pavla ‘spremeniti se v pozitivnem smislu’, kaditi kot Turek ‘zelo kaditi’, delati se Francoza ‘kazati ignoranco, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem’.
Veliko začetnico pišemo, kadar z osebnim imenom poimenujemo splošno znano stvaritev te osebe, npr.: Ali nihče ne bere Cankarja? ‘Cankarjevih del’, Linhartu je slovenska Talija za njegovi komediji hvaležna še danes. ‘slovensko gledališče’, Živi v vili, v kateri na steni visita Picasso in Matisse. ‘Picassova in Matissova slika’.
Pri nekaterih priimkih iz sodobnega časa se uveljavlja mala začetnica pri prenosu značilne lastnosti prvotno imenovane osebe (zlasti v množini): V Gimnastičnem centru Ljubljana bodo vzgajali nove cerarje, pegane in petkovške. ‘vrhunske telovadce’.
Posebnost
Kadar se je povezava med človekom (avtorjem, izumiteljem, odkriteljem) in poimenovanim že izgubila, uporabimo malo začetnico, zapis pa pogosto, zlasti v žargonu, tudi pisno podomačimo: Četrtina anketirancev vozi dizla. ‘avtomobil z Dieslovim motorjem’.
Razlikujemo med lastnimi imeni bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico, in z malo pisanimi enakozvočnimi občnimi poimenovanji, ki so posledica
a) pomenskega prenosa: Abraham (oseba) – abraham ‘petdesetletnik’; Eros ‘rimski bog ljubezni’ – eros ‘ljubezen’; Furije ‘rimske boginje jeze’ – furija ‘vihrav človek’; Goljat (oseba) – goljat ‘velik in močan človek’; Kiklop ‘bajeslovni enooki velikan’ – kiklop ‘velik človek’;
b) enakega besedotvornega vzorca oziroma poenobesedenja: Dalmatinec (prebivalec) – dalmatinec (pes); Kubanka (prebivalka) – kubanka (cigara); Mariborčan (prebivalec) – mariborčan (vlak);
c) dogovorne odločitve (npr. v strokah): Axel (priimek) – aksel (drsalna prvina); Bert (moško ime) – bert (nagrada); Pegan (priimek) – pegan (telovadna prvina); Tesla (priimek) – tesla (merska enota).
O spremembah pri pisanju začetnice zaradi pomenskih prenosov glej poglavje »Frazeološka in prenesena raba imen bitij« (Velika in mala začetnica).
Zemljepisna imena delimo na dve skupini:
a) krajevna (naselbinska), in sicer imena samostojnih naselij ali krajev (mest, vasi, zaselkov);
b) nekrajevna (nenaselbinska), tj. vsa druga zemljepisna imena.
Med nekrajevna imena uvrščamo imena:
Zgradbeno so zemljepisna imena
a) enodelna, in sicer enobesedna (Ljubljana, Pohorje, Zelenci, Zemlja) ali večbesedna (Rimski zid (v Ljubljani), Saharski Atlas, Severna Amerika, Spodnja Šiška, Šmarje pri Jelšah), tudi predložna (Na Produ, V Hudih hlevih);
b) dvodelna ali večdelna, in sicer podredna (Ljubljana Bežigrad, Sava Dolinka) in priredna (Bosna in Hercegovina), pisana tudi z vezajem (Ljutomersko‑Ormoške gorice ‘Ljutomerske in Ormoške gorice’);
c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni lastnoimenski enoti, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Šmarje – Sap, Hrastje – Mota.
Posebnosti
O pisanju ločil v zemljepisnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).
O sklanjanju dvojnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Z veliko začetnico pišemo vse sestavine krajevnih imen (mest, vasi in zaselkov), razen neprvih predlogov: Mojstrana, Podnanos; Dolenje Selce, Dolenjske Toplice, Gorenja Vas, Novo Mesto, Opatje Selo, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ruperč Vrh, Sovinja Peč, Spodnje Kraše, Večje Brdo; Ravne na Koroškem, Stari Trg pri Ložu.
Posebnost
Kadar ob krajevnem imenu (Gradišče, Lovrenc, Sveti Duh, Zavrh) v vlogi identifikacijskega določila nastopa nekrajevno ime, ki ga uvaja predlog, je to zapisano po pravilih za nekrajevna imena: Gradišče v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Lovrenc na Dravskem polju, Sveti Duh na Ostrem vrhu.
O pisanju nekrajevnih imen glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen«.
Predložna krajevna imena, tj. imena, ki se začenjajo s predlogom, pišemo v vseh enotah z veliko začetnico: Na Logu, V Zideh, Za Vodo.
Predložna imena imajo v nekaterih skladenjskih zvezah različno obliko.
a) Če jih uporabljamo z občnim (oz. vrstnim) poimenovanjem pred seboj, se ne spremenijo: Prihajam iz vasi V Zideh.
b) Če jih uporabljamo samostojno, predložni del postane del sobesedila in kot ime nastopa le nepredložni del: Prihajam iz Zidov.
c) Le dogovorno (če je taka uradna raba) sta predložni in nepredložni del lahko združena v eno besedo: Prihajam iz Zavode.
O sklanjanju predložnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino nekrajevnih imen (Avstralija, Drava, Gostosevci), začetnica drugih sestavin se ravna po tem, ali je ta sestavina
a) občno poimenovanje in jo pišemo z malo začetnico: Bližnji vzhod, Cerkniško jezero, Slonokoščena obala;
b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Dolnja Lužica, Julijske Alpe, Južna Amerika, Ljubljana Črnuče, Visoke Tatre.
Večbesedna zemljepisna imena z začetnim občnim poimenovanjem in prilastkom v rodilniku (Dežela Franca Jožefa, Letališče Edvarda Rusjana, Reka svetega Lovrenca, Rt dobrega upanja) ločimo od opisnih poimenovanj, pri katerih začetnemu (razlikovalnemu) občnemu poimenovanju sledi določilo v imenovalniku, ki izraža pomen ‘z imenom’: dežela Furlanija – Julijska krajina, grad Brežice, hrib Sveti Peter nad Begunjami, otok Krk, planina Zajamniki, planina Zgornja Dolga njiva, predor Sveti Rok, prelaz Sveti Bernard, rt Horn, slap Savica.
Posebnosti
V predložnih nekrajevnih imenih pišemo prvi predlog in prvo popredložno sestavino z veliko začetnico: Pod Goro, Pod Hrasti (ulica), Pri Starem hlevu, Za Šijo (v Bovcu), Za Trnjem.
Imena, pri katerih je predlog zgolj del imena, ne pa prva sestavina, niso predložna, npr. Ledenik pod Skuto.
V večbesednih nekrajevnih imenih neprvo sestavino pišemo z veliko začetnico le,
a) če ta nastopa tudi kot samostojno lastno ime: Ekvatorialna Gvineja, Frankovska Jura, Julijske Alpe, Južna Amerika, Mala Bahamska plitvina (ena od Bahamskih plitvin), Nizke Tatre, Severna Irska, Španska Sahara, Zgornje Kriško jezero (del Kriških jezer);
b) v priredni zvezi dveh enakovrednih lastnih imen: Kamniško‑Savinjske Alpe ‘Kamniške Alpe in Savinjske Alpe’; Radgonsko‑Kapelske gorice ‘Radgonske gorice in Kapelske gorice’;
c) v podredni zvezi dveh lastnih imen: Ljubljana Bežigrad, Celje Center.
Posebnosti
Uradna oblika imena (npr. Žička kartuzija, Tivoli) ima pogosto tudi opisne ali neuradne različice, ki so pisane z malo začetnico, morebitna lastna imena v njih pa z veliko začetnico: kartuzija Žiče, tivolski park.
O pravilih za prevzemanje nekrajevnih imen glej poglavje »Prevzemanje zemljepisnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze).
V večbesednih nekrajevnih imenih z malo začetnico pišemo občna poimenovanja, ki so
a) geografski, planinski, urbanistični in geološki izrazi (npr. cesta, brda, dolina, gora, jama, koliševka, komet, log, morje, most, naselje, ocean, prekop, puščava, smer, soline, trg, vrata, vzhod; ledena polica, narodni park, severna stena, vinska pot, ožina): Rimska cesta, Goriška brda, Vipavska dolina, Šmarna gora, Škocjanske jame, Unška koliševka, Halleyjev komet, Spodnji log, Sredozemsko morje, Zmajski most, Dečkovo naselje, Tihi ocean, Panamski prekop, Nubijska puščava, Slovenska smer (plezalna smer), Sečoveljske soline, Kongresni trg, Otrantska vrata, Postonjska vrata, Daljni vzhod; Ameryjeva ledena polica, Triglavski narodni park, Triglavska severna stena, Rogaška vinska pot, Panamska zemeljska ožina;
b) upravno‑politični izrazi (država, federacija, kraljevina, republika): Združene države Amerike, Ruska federacija, Hašemitska kraljevina Jordanija (uradno polno ime), Dominikanska republika;
c) splošni izrazi (npr. baba, dvor, gaj, grad, kostanj, križ, lovec, medved, pisker, poldne, prst, razstavišče, sončava, tok, trikotnik, trta, vihar, voz, zatok; stara pravda): Divje babe, Bavarski dvor, Mozirski gaj, Predjamski grad, Gašperjev kostanj (v Radečah), Dovški križ, Kamniti lovec, Mali medved, Stari pisker, Trupejevo poldne, Črna prst, Gospodarsko razstavišče, Viška sončava, Zalivski tok, Severni tok (plinovod), Bermudski trikotnik, Stara trta (v Mariboru), Morje viharjev (na Luni), Veliki voz, Škocjanski zatok; Ulica stare pravde;
č) predlogi in vezniki: Cesta v Mestni log, Jama v kamnolomu (jama); Bosna in Hercegovina, Sveti Krištof in Nevis.
O geografskih planinskih, urbanističnih in geoloških izrazih, ki se pojavljajo v zemljepisnih imenih in so pisani z malo začetnico, glej prilogo »Neprve sestavine zemljepisnih imen«.
Posebnosti
Nekatera nekrajevna imena se prekrivajo s krajevnimi. Pišemo jih različno, odvisno od tega, v katero skupino se uvrščajo: Bukov vrh (vzpetina) – Bukov Vrh (naselje); Črni potok (voda) – Črni Potok (naselje); Logarska dolina (dolina) – Logarska Dolina (naselje); Stari trg (mestni trg v Ljubljani) – Stari Trg (naselje).
Imena držav so standardizirana in njihova raba je obvezujoča. Med standardiziranimi imeni držav ločimo uradna kratka imena (Ruska federacija, Saudova Arabija, Slovenija, Švica, Združene države) in uradna polna oziroma dolga imena (Ruska federacija, Kraljevina Saudova Arabija, Republika Slovenija, Švicarska konfederacija, Združene države Amerike). Poznamo tudi neuradna kratka imena (Amerika, Rusija).
Po pravilih za nekrajevna imena pišemo imena cest, železnic, mostov, naftovodov in plinovodov, pristanišč, prireditvenih prostorov, objektov, mestnih parkov ipd., kot so: Ilirika, Keltika, Slovenika; Bohinjska železnica, Južna železnica, Transsibirska železnica; Koroški most, Zmajski most; Južni tok; Gospodarsko razstavišče; Baltski kolodvor; Argentinski park, Magdalenski park.
Posebnosti
Iz opisnih poimenovanj cest pogosto nastanejo enobesedni skrajšani izrazi, ki so neformalnega, pogosto le pogovornega značaja (dolenjka, gorenjka, primorka, štajerka) in jih pišemo z malo začetnico.
Imena poslopij in drugih samostojnih objektov (Stari pisker, Navje, Nebotičnik, Zmajski most, Žale) se kot kategorija prekrivajo s stvarnimi imeni, zlasti z arhitekturnimi stvaritvami, npr. Križanke, Sikstinska kapela.
O pisanju zveze črk in števk glej poglavje »Zapis zveze črk, števk in ločil« (Pisna znamenja).
Imena nebesnih teles, tj. planetov, zvezd, ozvezdij, galaksij ipd., pišemo z veliko začetnico, neprve sestavine, ki so občna poimenovanja, pa z malo: Jupiter, Venera, Zemlja; Io, Kalisto, Luna; Antares, Arkturus, Rigel, Severnica, Sonce; Dvojčka, Orion, Škorpijon, Mali voz, Veliki medved; Andromeda, Kentaver A, Rimska cesta ali Mlečna cesta, Mali Magellanov oblak, Krajevna skupina.
Kadar uporabljamo imena ozvezdij (npr. Bik, Dvojčka) kot pojme iz astronomije oziroma astrologije, jih pišemo z veliko začetnico, npr. Spomladi, v času setve, je Sonce v Biku.
Posebnosti
Po pravilih za zemljepisna imena pišemo tudi zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena, in sicer
a) krajevna imena: Marija Čreta (danes Čreta), Stojno Selo (danes Sv. Florijan), Sv. Jakob ob Savi (danes Šentjakob); Blatni Dol, Butale, Goga, Vrh pri Sveti Trojici;
b) nekrajevna imena: Avstro‑Ogrska, Beneška republika, Dravska banovina, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sveto rimsko cesarstvo, Tretji rajh, Vojvodina Kranjska; Mordor, Srednji svet, Stiks, Šajerska, Tartar, Železni otoki.
Posebnost
Od imen državnih tvorb ločujemo vrstna ali neuradna poimenovanja, ki jih pišemo z malo začetnico: britanski imperij, habsburško cesarstvo.
Nekatera slovenska zgodovinska zemljepisna imena so arhaična in danes stilno zaznamovana. Pri teh uporabljamo sodobnejše, praviloma izvirne imenske različice: Draždani (danes Dresden), Inomost (danes Innsbruck), Jakin (danes Ancona), Kelmorajn (danes Köln), Lipsko (danes Leipzig), Monakovo (danes München), Solnograd (danes Salzburg).
Nekatera nekrajevna zemljepisna imena pogosto uporabljamo kar skrajšana: Barje (< Ljubljansko barje), Brda (< Goriška brda). Pišemo jih z veliko začetnico (Brda, Barje), če je razumevanje teh imen nedvoumno za širši krog bralcev.
V skrajšani obliki pod vplivom izvornih oblik uporabljamo tudi imena nekaterih držav: Združene države (< Združene države Amerike), Združeno kraljestvo (< Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske).
Priložnostno krajšanje krajevnih imen, npr. zaradi gospodarnosti v besedilu, je omejeno le na lokalno rabo, npr. Sobota (< Murska Sobota), Loka (< Škofja Loka).
Poleg skrajšanih imen poznamo tudi poenobesedena imena, ki so nastala iz večbesednih strokovnih imen: Atlantik (< Atlantski ocean), Baleari (< Balearski otoki), Baltik (< Baltsko morje), Bajkal (< Bajkalsko jezero).
Namesto zemljepisnih imen redko uporabljamo v širši skupnosti uveljavljena nadomestna lastna imena: Obala (< Slovensko primorje), Otok (< Velika Britanija). Pišemo jih z veliko začetnico, če jih uporabljamo enoumno namesto lastnih imen.
Zemljepisna imena v frazeoloških enotah načeloma ohranjajo veliko začetnico: odkriti Ameriko ‘odkriti kaj novega ali že odkritega’; Indija Koromandija ‘dežela obilja’; oditi v Rim ‘roditi’.
Posebnosti
Razlikujemo med poimenovanji stavb, ki so pisana z malo začetnico, in iz njih nastalimi lastnimi imeni za samostojne zgradbe, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr. magistrat, rotovž ‘mestna hiša’ – Magistrat (mestna hiša v Ljubljani), Rotovž (mestna hiša v Mariboru); nebotičnik ‘visoka večnadstropna stavba’ – Nebotičnik (nebotičnik v Ljubljani); panteon ‘antično svetišče’, ‘poslopje z grobnicami’ – Panteon (tempelj v Rimu).
Prvotno zemljepisna lastna imena, ki so pisana z veliko začetnico, pišemo z malo začetnico, kadar zaznamujejo predmetnost ali pojmovnost, navadno povezano z dogajanjem v tem kraju: Bologna (mesto v Italiji) – bolonja ‘Bolonjska deklaracija ali študij v skladu z njo’; Kalvarija (vzpetina v Jeruzalemu) – kalvarija ‘veliko trpljenje oziroma bolečina’; Schengen (kraj v Luksemburgu) – šengen/schengen ‘Schengenski sporazum’, ‘schengensko/šengensko območje’; Teksas (zvezna država) – Teksas/teksas ‘kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered’.
Lastna imena tipa Vzhodna Afrika in Zahodna Evropa, ki označujejo geografske ali geopolitične regije, so pogosto enakozvočna z opisnimi poimenovanji, pri katerih so pridevniki severni, južni, vzhodni, zahodni ipd. uporabljeni le v pomenu ‘vzhodni del celine’ oziroma za označevanje lege v okviru večje enote ali znotraj celin. Taki pridevniki niso del imena in jih ob imenih pišemo z malo začetnico: V roku več milijonov let se bo vzhodna Afrika tektonsko odcepila od celine.
S stvarnimi imeni so poimenovane naslednje skupine
Stvarna imena zaznamujejo stvaritve tehnološkega, civilizacijskega in družbeno‑kulturnega razvoja ter so zaradi tesne povezanosti z družbenimi dogajanji najbolj izpostavljena spremembam in posodobitvam.
Posodabljanje nabora stvarnih imen, zlasti imen stvaritev, organizacij ali ustanov (npr. Abwehr, Gestapo, Informbiro, Marsejeza), je potrebno tudi zaradi preteklega zavračanja velike začetnice zaradi tujejezičnih vplivov ali kot znamenja poveličevanja ter zaradi ideoloških razlogov v preteklosti.
Zgradbeno so stvarna imena
a) enodelna, in sicer enobesedna (Alpina, Biblija, Delo, Hamas, Odiseja, Twitter) ali večbesedna (Ljubljanski maraton, Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, Znanost mladini), tudi predložna (Pri Juriju ‘gostilna’) in z razlikovalnim določilom (Osnovna šola bratov Letonja, Prostovoljno gasilsko društvo Sladki Vrh);
b) dvodelna/večdelna, in sicer podredno (Suzuki Vitara, Union Olimpija) in priredno zložena, pisana z vezajem (Kmetijsko‑gozdarski zavod Maribor);
c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni imeni, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza.
Posebnost
Stvarna imena iz drugih jezikov se pri prevzemanju v slovenščino lahko zgradbeno spremenijo, čemur prilagajamo tudi zapis začetnice: Bundesliga – Nemška zvezna liga.
O pisanju ločil v stvarnih lastnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).
O prevzemanju stvarnih imen glej poglavje »Stvarna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
O sklanjanju dvojnih stvarnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino: Demos (koalicija strank), Kondor (knjižna zbirka), Večer (časopis).
Začetnica neprve sestavine se ravna po tem, ali je ta sestavina
a) občno poimenovanje in jo (enako kot veznike in predloge) pišemo z malo začetnico: Brionska deklaracija (listina), Deček s piščalko (kip), Gallusova dvorana, Ljubljanski maraton (prireditev), Kongres računovodskih servisov (prireditev), Pivo in cvetje (prireditev), Primorski dnevnik (časopis), Znanost mladini (projekt), Življenje in tehnika (revija);
b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Gledališče Glej, Maribor Branik (športna ekipa), Suzuki Vitara (avtomobil).
Posebnost
Latinska in polatinjena imena rastlin in živali so v besedilih navadno pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Asparagus sprengeri (Sprengerjev/sprengerjev beluš), Daphne blagayana (Blagajev/blagajev volčin), Matricaria chamomilla (kamilica), Parus major (velika sinica), Scopolia carniolica (kranjska bunika).
Lastnoimenska razlikovalna določila v stvarnih imenih pišemo po siceršnjih pravilih za zapisovanje velike in male začetnice: Civilna iniciativa Kras, Črnuški dom na Mali planini, Kavarna Evropa, Visoka šola za zdravstvo Novo Mesto, Radio Murski val.
Z veliko začetnico pišemo tiste prvotno občne sestavine v stvarnih imenih (npr. lev, rdeča žoga), ki so v imenovalniški obliki in izražajo pomen ‘z imenom’: Hotel Lev, Osnovna šola Koroški jeklarji, Ustanova Mali vitez, Ustanova Rdeča žoga.
Če razlikovalno določilo izraža pomen ‘se imenuje po ...’, stoji v rodilniku, npr. Gimnazija Rudolfa Maistra.
Posebnost
Razlikovalno določilo v pomenu ‘ki se imenuje po osebi/osebah’ je v redkih registriranih stvarnih imenih v imenovalniku namesto v rodilniku: Gimnazija Veno Pilon, rod. ed. Gimnazije Veno Pilon.
Sklon zemljepisnega imena kot razlikovalnega določila je odvisen od tipa imena: nekrajevno ime je pogosteje v rodilniku (Pošta Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Svet Evrope), krajevno ime pa v imenovalniku (Lip Bled, Marina Portorož, Železarna Jesenice).
Posebnost
V redkih primerih je zemljepisno nekrajevno ime v vlogi razlikovalnega določila v imenovalniku: Radio Slovenija, rod. ed. Radia Slovenija.
Podrobneje o sklanjanju stvarnih imen z razlikovalnim določilom ter o izjemah glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Stvarno ime ohranja veliko začetnico prve sestavine, kadar ga dopolnjuje spremenljivi vrstilni števnik: 17. Ljubljanski maraton, 22. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ubesedeni vrstilni števnik, ki je del lastnega imena, pišemo z veliko začetnico: Četrta osnovna šola Celje, Drugi brižinski spomenik (nasproti Brižinski spomeniki).
Posebnost
Tako sestavljena imena je treba ločevati od vrstnih poimenovanj prireditev, v katerih prvo sestavino pišemo z malo začetnico: XII. regijsko srečanje mladih raziskovalcev, 57. zasedanje Mednarodnega statističnega inštituta, 23. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, prav tako ohrani malo začetnico tudi ubesedeni vrstilni števnik: dvanajsto regijsko srečanje mladih raziskovalcev.
Imena slovenskih kohezijskih, razvojnih, statističnih in turističnih regij pišemo z veliko začetnico: Vzhodna Slovenija, Zahodna Slovenija;
Imena regij so zgradbeno različna. Vrstno določilo pred imenom pišemo z malo začetnico: kohezijska regija Zahodna Slovenija, statistična regija Jugozahodna Slovenija, vinska dežela Posavje, vinorodni okoliš Vipavska dolina.
V nestrokovnih besedilih in kadar želimo poudariti vrstnost, se pogosto uporabljajo tudi krajša ali poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico (tip Podravska/podravska regija).
O prekrivnosti stvarnih imen in opisnih oziroma vrstnih poimenovanj glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).
Prvo ali edino sestavino zaščitenih ali lastniških imen ter znamk različnih tipov industrijskih izdelkov in storitev pišemo z veliko začetnico, pri tem upoštevamo uradni zapis: Adidas, Alpsko mleko, Argeta, Aspirin, Coca‑Cola, Cockta, Ford, Fructal, Moneta, Nokia, Paloma, Pips, Suzuki Vitara V6, Teflon, Visa, Zelene doline.
Posebnosti
V grafičnih zapisih so zaščitena ali lastniška imena pogosto pisana tudi s samimi malimi črkami (npr. adidas, amazon, facebook, twitter), vendar tega ne prenašamo v besedilno rabo. Besedilno so znamke pisane z veliko začetnico: Adidas, Amazon, Facebook, Twitter.
Prvo sestavino uradnih imen listin, konvencij, pogodb in uredb pišemo z veliko začetnico (Brionska deklaracija, Lizbonska pogodba, Schengenski sporazum), neprve sestavine pa pišemo glede na to, ali so občno poimenovanje ali lastno ime, pri čemer sledimo polnim imenom v pravnih dokumentih: Deklaracija o neodvisnosti ZDA, Pogodba iz Nice, Pogodba o Evropski uniji, Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.
Posebnost
Le izjemoma se z dalj časa trajajočo rabo kot lastna imena uveljavijo tudi skrajšane različice, ki sicer nedvoumno zaznamujejo isto listino, a nimajo uradnega značaja, npr. Avstrijska državna pogodba ob Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije. Večinoma pa jih imamo za neuradna in jih pišemo z malo začetnico, npr. vatikanski sporazum za Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.
Imena meddržavnih zvez so lastna imena, kadar je nedvoumno znano, kdaj je zveza nastala in kdo v njej sodeluje: Arabska liga, Evropska unija, Organizacija afriške enotnosti, Organizacija združenih narodov, Renska zveza, Sveta aliansa.
Posebnost
Neuradna ali publicistična poimenovanja takih zvez so pisana z malo začetnico: mala antanta, os Rim–Berlin–Tokio, trojni pakt, velika antanta, weimarski trikotnik.
Za nekatera stvarna imena se je v širšem krogu pišočih uveljavila raba skrajšanih imenskih oblik, ki jih pišemo z veliko začetnico: Cerkev (< Katoliška cerkev, Rimokatoliška ali Rimskokatoliška cerkev), Unija (< Evropska unija), Združeni narodi (< Organizacija združenih narodov).
V uradovalnih in strokovnih besedilih se zaradi gospodarnosti in lažje berljivosti le izjemoma uporabljajo priložnostno skrajšana imena, pisana z veliko začetnico, na katera je ob prvi pojavitvi posebej opozorjeno, npr. Ker je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) v zadnjih dneh dobil veliko vprašanj glede nove osebne izkaznice …
Z malo začetnico pišemo poimenovanja, enakozvočna s stvarnimi lastnimi imeni, v naslednjih kategorijah
a) društva, organizacije, stranke, vojaške enote, ustanove, podjetja ipd.: izobraževalni center, liberalna stranka, nogometni klub, opekarna, osnovna šola, prva gorska četa, tovarna traktorjev;
Taka poimenovanja so pogosto deloma ali popolnoma enakozvočna z nekaterimi lastnoimenskimi; kadar pri pisanju ne mislimo na lastno ime posameznega društva, organizacije, stranke ipd., temveč na enega ali več predstavnikov vrste, uporabljamo malo začetnico: Delam na upravni enoti v Ljubljani ali na ljubljanski upravni enoti.; Srečanje predstavnikov filozofskih fakultet iz Maribora in Ljubljane.
b) organi (odbori, komisije, sveti, delegacije ipd.), kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vrsta ali funkcija, njihovo (natančno) lastno ime pa za sporočanje ni bistveno: seja odbora za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah; Na občnem zboru društva so izvolili komisijo za sklepe.; Predlog slovenske vlade bo prišel v javno razpravo.; Inšpektorji so se sešli na ministrstvu za notranje zadeve.;
Pri večini stvarnih imen je mogoče razliko med občnim poimenovanjem in lastnim imenom razbrati le iz sobesedila:
– Naročili so katalog učbenikov za osnovno šolo. nasproti Vpisal se je na Osnovno šolo Prežihovega Voranca.;
– Mineva prvih sto dni mandata devete slovenske vlade. nasproti 58. redna seja Vlade RS.
c) zakonski in drugi predpisi, uradni dokumenti ipd., kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vsebina ali vrsta, ne pa njihovo (natančno) lastno ime: poslansko vprašanje o načrtovanem zakonu o visokem šolstvu; uredba vlade o prestrukturiranju kmetijske panoge; Veliko slabe volje je povzročil pravilnik o nujni medicinski pomoči zaradi zmanjšanja števila zdravnikov.
V nestrokovnih, zlasti publicističnih besedilih se pogosto uporabljajo tudi krajša poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico:
– Ministrstvo za gospodarstvo RS (lastno ime državnega organa) – ministrstvo za gospodarstvo (vrsta, funkcija državnega organa) – gospodarsko ministrstvo (krajše poljudno poimenovanje);
– Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (lastno ime pravnega akta) – zakon o avtorskih pravicah (krajše poljudno poimenovanje);
– Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (lastno ime pravnega akta) – protikadilski zakon (krajše poljudno poimenovanje) ipd.
Raba izrazov posebnega razmerja ali spoštovanja je omejena na protokolarne in vljudnostne ogovore ter pisemsko sporočanje in oglaševanje. Te izraze pišemo z malo ali veliko začetnico.
Če se v besedilu odločimo za uporabo velike začetnice, da poudarimo vikanje ali tikanje, je zaželeno, da smo pri rabi dosledni.
Raba male začetnice ne kaže na nespoštovanje.
Taki izrazi so osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo: Ti, Vidva/Vidve/Vedve, Vaju, Ve, Vi/Ve, Oni; Tvoj, Vajin, Vaš. Raba velike začetnice velja za vse sklone (npr. Tebe, z Vami, Vajinemu), tudi za naslonske oblike (Te): Hvala Ti za nasvet.; Želim Vam prijetne praznike.; pri onikanju: Gospa si Jih je zapomnila.
Množinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov, rabljene za kolektiv, npr. v uradnih dopisih, pri naslavljanju različnih teles, odborov, komisij ipd., pišemo z malo začetnico.
Samo na protokolarne priložnosti je omejena raba velike začetnice za ogovarjanje ljudi na posebnih položajih, in sicer
– za veleposlanika/veleposlanico; predsednika/predsednico vlade ali parlamenta (Njegova/Njena Ekscelenca): obisk Njegove ekscelence/Ekscelence generalnega sekretarja Sveta Evropske unije;
– za kardinala (Vaša/Njegova Eminenca), cerkvenega poglavarja, npr. papeža, dalajlamo, patriarha itd. (Vaša/Njegova Svetost): Njegova svetost/Svetost papež, Njegova svetost/Svetost dalajlama;
– monarha/monarhinjo (Vaše/Njegovo/Njeno Veličanstvo), pripadnike plemstva (Vaša/Njegova/Njena Visokost), npr.: Njeno veličanstvo/Veličanstvo kraljica Elizabeta II., Njegova knežja visokost/Visokost Albert II., monaški knez.
Vrstne pridevnike na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski ipd. izpeljujemo iz imen bitij, zemljepisnih in stvarnih imen. Pišemo jih z malo začetnico: alpski (< Alpe); beethovnovski (< Beethoven); cankarjanski, cankarski, cankarjevski (< Cankar); demosovski (< Demos); goriški (< Gorica); natovski (< Nato). Enako velja za pridevnike, izpeljane iz kratic: RTV-jevski/ertevejevski (< RTV).
Svojilne pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in izpeljujemo iz imen bitij in stvarnih imen. Pišemo jih z veliko začetnico: Adamov (< Adam), Cankarjev (< Cankar), Župančičev (< Župančič); Karmenin (< Karmen), Kobilčin (< Kobilca); Alpinin (< Alpina), Demosov (< Demos), Merkurjev (< Merkur), Natov (< Nato).
Posebnost
Pridevnik Božji pišemo z veliko začetnico, če ga uporabljamo kot svojilni pridevnik (v pomenu ‘od Boga’).
Pri svojilnih pridevnikih z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in, ki nastopajo v prirednih zvezah in ki jih povezujemo z vezajem, ohranjamo veliko začetnico pridevnikov: Alberti‑Žnideršičev panj, Breznik-Ramovšev pravopis. Enako velja za malo začetnico pri povezovanju izlastnoimenskih vrstnih pridevnikov na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski: baltsko-slovanski jeziki, rusko-ameriški vrh.
O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).
O tvorbi pridevnikov iz lastnih imen glej poglavje »Tvorba pridevnikov z obrazilom -ski« (Besedotvorni oris).
O razmerju med prirednimi in vezalnimi zloženkami glej poglavje »Vezalne zloženke« (Pisanje skupaj ali narazen).
Z veliko začetnico pišemo izlastnoimenske pridevnike z obrazili ‑ov/
Z veliko začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki poimenujejo
a) nagrade: Borštnikov prstan, Cankarjevo priznanje, Nobelova nagrada;
b) posebne dneve ali praznike: Prešernov dan, Martinova sobota, Marijino vnebovzetje.
O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).
Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v različnih strokah, med drugim
a) v medicini (bolezni, deli telesa ipd.): Aspergerjev/aspergerjev sindrom, Crohnova/crohnova bolezen, Downov/downov sindrom, Epstein-Barrov/epstein-barrov virus; Adamovo/adamovo jabolko, Evstahijeva/evstahijeva cev;
b) v botaniki in zoologiji (rastlinske in živalske vrste): Blagajev/blagajev volčin, Zoisova/zoisova zvončica; Humboldtov/humboldtov pingvin, Scopolijev/scopolijev kozliček.
Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v prenesenem pomenu (frazeološke enote); Ahilova/ahilova peta ‘ranljivost’, Evin/evin kostum ‘golota’, Sizifovo/sizifovo delo ‘delo brez učinka’.
Posebnosti
O tvorbi pridevnikov iz priimkov ženskih oseb glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Pri poimenovanjih po ženski osebi je mogoče izbrati opisno ubeseditev, če želimo ohraniti identifikacijo z imenom, npr. lestvica po Virginii Apgar neuradno tudi lestvica po Apgarjevi. Zveza točkovanje po apgarju izhaja iz besede in kratice apgar (< APGAR). Podobno: pedagogika (Marije) Montessori.
Kadar priredni zapis tipa Ogino‑Knausova metoda zaradi različnih spolov podstavnih imen ni mogoč, pri zapisu izberemo eno od naslednjih možnosti, mera po J. H. Cochranu in M. Piazzesi ali mera po Johnu H. Cochranu in Moniki Piazzesi, tudi mera po Cochranu in Piazzesijevi.
Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po pravilih, navedenih v poglavju o veliki začetnici. V poglavje o mali začetnici so vključene tiste skupine poimenovanj, ob katerih smo pri izbiri začetnice pogosto v zadregi.
Z malo začetnico pišemo nazive in naslove pred osebnim imenom, kadar zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo: akademik in akademikinja (akad.); doktor in doktorica (dr.); docent in docentka (doc.); gospod (g.), gospa (ga.); pater (p.); plemeniti in plemenita (pl.); profesor in profesorica (prof.); sveti in sveta (sv.) ipd.
O pisanju nazivov ob imenih na začetku povedi glej »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na
a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;
b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.
Posebnost
Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.
O pisanju stalnih pridevkov ob imenih zgodovinskih oseb glej poglavje »Zgodovinska imena s stalnimi pridevki« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah: avstralopitek – avstralopitekinja, kromanjonec – kromanjonka, misleči človek, neandertalec – neandertalka, spretni človek ipd.
Posebnost
Latinska imena evolucijskih stopenj so pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Australopithecus (avstralopitek), Homo erectus (pokončni človek), Homo habilis (spretni človek), Homo neanderthalensis (neandertalec), Homo sapiens (misleči človek).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja za pripadnike različnih skupin, tudi če so izpeljana iz lastnih imen in kratic. Sem spadajo redovnice in redovniki (avguštinec, frančiškan – frančiškanka, jezuit, klarisa, uršulinka), nagrajenci in nagrajenke (kresnikovec – kresnikovka, nobelovec – nobelovka, oskarjevec – oskarjevka) ter pripadniki in pripadnice:
a) jezikovnih skupin: ekavec – ekavka, indoevropejec – indoevropejka, kreol – kreolka;
b) verstev: amiš – amišinja, jud – judinja, katoličan – katoličanka, kristjan – kristjanka, musliman – muslimanka, protestant – protestantka, sikh – sikhinja;
c) gibanj, nazorov ter kulturnih in družbenih skupin in usmeritev: darvinist – darvinistka, hipi – hipijevka, hipster – hipsterka, marksist – marksistka, mladoslovenec – mladoslovenka, modernist – modernistka, obritoglavec – obritoglavka, socialist – socialistka;
č) društev, klubov in strank: apezejevec – apezejevka, desusovec – desusovka, esdeesovec – esdeesovka, krimovka, kudovec – kudovka, rotarijec – rotarijka;
d) ustanov, organizacij, uslužbenci podjetij in/ali uporabniki njihovih izdelkov oziroma storitev: lekovec – lekovka, microsoftovec – microsoftovka, novorevijaš – novorevijašinja, siolovec – siolovka, pilovec – pilovka, večerovec – večerovka;
e) oboroženih in tajnih skupin: alkaidovec – alkaidovka, hamasovec – hamasovka, kforjevec – kforjevka, maistrovec, udbovec – udbovka;
f) drugih skupin: aleksandrinka, freudovec – freudovka, milenijec – milenijka.
Poimenovanja pripadnikov po barvi kože, ki so bila v pravopisih uvrščena med poimenovanja po t. i. rasni pripadnosti (npr. belec – belka, kavkazijec – kavkazijka), so kot vrstna poimenovanja pisana z malo začetnico.
O prekrivnosti poimenovanj za pripadnike ver in imen za pripadnike narodov glej poglavje »Prebivalska imena« (Velika in mala začetnica).
Posebnosti
Z malo začetnico pišemo časovne opredelitve, tj. poimenovanja
a) dnevov in mesecev: ponedeljek, sobota; avgust, mali traven, rožnik;
b) državnih in verskih praznikov: dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti, praznik dela; božič, pepelnica, velika noč; hanuka, ramadan/ramazan;
c) posebnih datumov: novo leto, silvestrovo, martinovo;
č) mednarodnih, priložnostnih ali spominskih dnevov, mesecev, tednov in let: dan spomina na žrtve holokavsta, mednarodni dan maternega jezika, svetovni dan čebel; teden razoroževanja; mednarodni mesec boja proti raku dojk; leto mladih, mednarodno leto zdravja rastlin.
Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: dan Rudolfa Maistra, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan Zemlje. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Prešernov dan; Marijino vnebovzetje (nasproti veliki šmaren ali velika maša ali velika gospojnica); Martinova sobota, Silvestrov večer (nasproti silvestrovo) in Vidov dan.
O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili -ov/-ev ali -in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).
V zasebnem pisanju se namesto male začetnice pogosto uporablja velika začetnica, še zlasti v voščilih ob verskih praznikih.
Z malo začetnico (razen morebitne lastnoimenske sestavine) pišemo poimenovanja različnih zgodovinskih dogodkov, ki so opisnega značaja, nastala pogosto v poznejšem obdobju. Sem uvrščamo poimenovanja
a) vojn, bitk in front: balkanske vojne, desetdnevna vojna, druga svetovna vojna, osamosvojitvena vojna, tridesetletna vojna, trojanska vojna, zalivska vojna; bitka pri Termopilah, kosovska bitka; soška fronta;
b) vstaj in revolucij: arabska pomlad, ilindenska vstaja, varšavska vstaja; francoska revolucija, marčna revolucija, oktobrska revolucija;
c) drugih zgodovinskih dogodkov: brexit, dachavski procesi, daytonski mir, drugi vatikanski koncil, ljubljanski kongres, nürnberški procesi, tridentinski koncil, vižmarski tabor.
Z veliko začetnico pišemo lastna imena v zvezah, s katerimi poimenujemo zgodovinske dogodke (bitka za Midway, mirovna konferenca v Brest‑Litovsku, obleganje Leningrada), in svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Friedjungov proces, Marshallov plan, Nagodetov proces.
Od poimenovanj dogodkov (vestfalska konferenca, mirovna konferenca v Versaillesu ali versajski mir) je treba ločiti listine, pogodbe, premirja, ki so uradni dokumenti in so zato stvarna lastna imena: Brest‑litovski mir, Versajski mir, Vestfalski mir (mirovne pogodbe). Podobno Lizbonska pogodba, Trianonska pogodba.
Z malo začetnico pišemo poimenovanja
a) nagrad, priznanj in odlikovanj: kresnik, grammy, viktor, zlata palma; priznanje za hrabrost; medalja za hrabrost, srebrni red za zasluge;
b) častnih nazivov: častni meščan – častna meščanka, kralj cvička, vinska kraljica, prometej znanosti;
c) športnih trofej: olimpijska zlata medalja, veliki kristalni globus, zlata lisica.
Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, jo pišemo z veliko začetnico: nagrada Saharova, plaketa mesta Ljubljane, red generala Maistra; kralj Krvavca, miss Slovenije. Z veliko začetnico pišemo svojilne pridevnike v poimenovanjih nagrad, priznanj ipd.: Bloudkova plaketa, Borštnikov prstan, Ježkova nagrada, Vegovo priznanje, Unicefov ambasador in nagrada Prešernovega sklada.
Od poimenovanj nagrad ipd. ločimo pogosto enakozvočna imena prireditev, ki jih pišemo z veliko začetnico: Zlata lisica (nagrado pišemo z malo začetnico: zlata lisica).
O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja umetnostnih in filozofskih smeri (ekspresionizem, moderna, renesansa), političnih gibanj (bonapartizem, golizem, janzenizem, peronizem, sionizem), verskih gibanj (anglikanstvo, budizem) ter drugih nazorov in gibanj (darvinizem, ilirizem).
Poimenovanja jedi niso lastna imena, pišemo jih z malo začetnico: goveja juha, idrijski žlikrofi, potica, prekmurska gibanica.
Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, ga pišemo z veliko začetnico: goveji file Stroganov, hruška lepe Helene, pečenka Wellington. Enako velja za pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in, izpeljane iz lastnih imen: Melbina breskev, Prešernove kroglice.
Posebnost
Izlastnoimenski pridevniki, ki se ustalijo v podomačenem zapisu, so zapisani z malo začetnico, npr. Kneippova kava nasproti knajpova kava.
O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja športnih iger in disciplin (kriket, mali nogomet, ragbi, šah, vaterpolo), športnih prireditev (atletski miting, igre brez meja, olimpijske igre) in družabnih iger (človek, ne jezi se, domine, gnilo jajce, mikado, mlin, ristanc, spomin).
Če je v poimenovanju igre lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: igrati se kavboje inIndijance, karte za črnega Petra.
Posebnosti
O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).
V spletnih naslovih vse enote zapisujemo z malo začetnico, čeprav so med njimi tudi lastna imena (http://www.gorenje.si/). Tako se je uveljavilo tudi v elektronskih naslovih: france.kuhar@siol.net.
S samimi malimi črkami pišemo kratice in okrajšave iz računalniškega jezika, ki označujejo
a) spletne domene: .si (< Slovenija), .org (< organizacija), .com (< company, podjetje);
b) vrste dokumentov: .doc (< document), .pdf (< portable document format).
Tudi zapisi enot v računalniških programih so pisani s samimi malimi črkami: </script></div>.
Pri nekaterih besedah se velika začetnica iz podstave (McCarthy, McDonald’s; PostScript, EasyWriter; InterCity, AirBeletrina) ohrani tudi v novonastali tvorjenki in formulah: McDonald’sov hamburger, InterCityjev vlak, NaCl.
V nekaterih, zlasti stvarnih imenih se pojavlja zapis z malo, in sicer s črkama e in i na prvem mestu: eVsebine, eDavki, eZdravstvo, eBay; iRazglednica, iPhone. V teh primerih črki e in i nadomeščata pridevnike elektronski in spletni oziroma internetni. V novejših besedilih pa je namesto črk e ali i uporabljena tudi kaka druga črka, zgolj po analogiji: Portal zVem omogoča dostop do storitev eRecept in eNaročanje.
Raba male začetnice namesto velike in velike začetnice sredi besede je povezana z željo po opaznosti poimenovanja in stiliziranju, zlasti v oglasnih besedilih (EasyJet, sLOVEnija, JezikOvnoTehnološki Abonma– JOTA).
O mali začetnici na začetku povedi glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).
O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).
Okrajšane besede načeloma ohranijo začetnico, na primer pr. Kr. (< pred Kristusom), Ur. l. (< Uradni list). Pri nekaterih prevzetih okrajšavah je zapis male ali velike začetnice neodvisen od zapisa v neokrajšani besedi, na primer: P. S. (< post scriptum ‘pripis’), A. D. (< anno Domini ‘v letu Gospodovem’), A. M. (< air mail ‘letalska pošta’), N. N. (< nomen nescio ‘neznan’).
Pravopisno pravilo za pisanje neprvih sestavin v zemljepisnih imenih (člen 61) določa, da te v krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih pa z malo začetnico (Bukov vrh). Zapis nekrajevnih imen (predvsem imen vzpetin in gora), ki ne sledijo predstavljenemu mehanizmu, ureja pravopisno pravilo v členu 62:
Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Stog), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Rokav, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Veliko Kladivo, Malo Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Kočevski Rog; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik.
Zbirka »Neprve sestavine zemljepisnih imen« vsebuje nabor 212 besed ali zvez (severna stena, vinska pot), ki se pojavljajo kot neprve v 837 nekrajevnih in krajevnih imenih in so posledično pisane z veliko ali malo začetnico. Razlage teh besed so povzete ali po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ali področnih terminoloških slovarjih na portalu Fran, nekatere pa je oblikovala delovna skupina. Če oznako vira v oklepaju za razlago spremlja zvezdica, je bila uporabljena razlaga malenkostno spremenjena, npr. beseda slap je v SSKJ razložena kot »večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča«, v zbirki pa kot »večja količina v loku padajoče vode«. Če se neprva sestavina pojavlja v geografskem pomenu zgolj v lastnem imenu, je razlaga uvedena s pojasnilom »v lastnih imenih«. Razlagi v razdelku krajevno in/ali nekrajevno ime sledi navedba imen, ki so bila izbrana kot najpogostejše pojavitve v besedilnem korpusu Gigafida 2.0 in Slovarju slovenskih eksonimov (2013). Če ime ne označuje zemljepisne danosti, ki bi bila pomensko prekrivna s pomenom neprva sestavina, imenu sledi identifikacijska umestitev, zapisana med pokončnicama. Npr. beseda graben je razložena kot »manjša ozka dolina s strmimi pobočji«, v zvezi, ki je zemljepisno lastno ime, pa je Mačkov graben ime potoka. V zbirko niso vključene enote državne ali pokrajinske uprave, ki jih uvrščamo med stvarna imena (npr. pokrajina, provinca, vojvodina), razen če so del zemljepisnega imena (npr. imena države ali zvezne države).
Namen zbirke je torej uporabniku pravopisnega priročnika osvetliti razmerja med pomenom geografskih izrazov in občnih poimenovanj (ki imajo lahko tudi geografski pomen) ter imeni, v katerih ti izrazi ali besede nastopajo.
Legenda:
GTS = Geografski terminološki slovar
UTS = Urbanistični terminološki slovar
PnTS = Planinski terminološki slovar
PrTS = Pravni terminološki slovar
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika
***
NEKRAJEVNO IME:Peta avenija, Madisonova avenija
Glede besed in besednih zvez noben jezik ni samozadosten. Tudi slovenščina iz drugih jezikov prevzema tako občna poimenovanja kot lastna imena. Take besede in besedne zveze imenujemo prevzete, npr. avtomobil, banka, disk, kultura, vinjeta; pro bono, au pair, lingua franca – Darwin, Kuba, Lyon, New York, Steward, Stockholm, Tolstoj, Ženeva. Zavedanje prevzetosti je različno: odvisno je od jezika, iz katerega smo izraz prevzeli, in od časa, ki je pretekel od prevzema.
Posebnost
V slovenski knjižni jezik vključujemo tudi besede iz slovenskih narečij, ki jih izgovorno prilagajamo v skladu s knjižnojezikovnim sistemom, pri imenih pa pri naglasnem mestu sledimo načelu regionalnosti (Alèš in Áleš).
Ne prevzemamo le besed in besednih zvez, temveč tudi dele besed, npr. predpone (anti.., de.., pro.., trans..). Iz prevzetih besed ali njihovih delov in domačih obrazil tvorimo v slovenskem knjižnem jeziku tudi nadaljnja nova poimenovanja: anonimizirati, nietzschejanec/ničejanec, orwellovstvo; proaktiven ipd.
Besede pisno domačimo v skladu z njihovo govorno uresničitvijo v slovenskem knjižnem jeziku. Z vidika pisne podomačenosti ločimo
a) nepodomačene zapise: adagio, brexit, new age; John, Molière, San Diego, Shakespeare, Tübingen;
b) podomačene zapise: pica, pirsing, suši; Ezop, Kleopatra, Provansa, Singapur, Teksas, Varšava.
Posebnost
Nekatere besede in besedne zveze uporabljamo le v podomačeni obliki (kamion, sendvič), druge v obeh (džins in jeans, gvarana in guarana, katering/ketering in catering; Kalvin in Calvin, Dirka po Italiji in Giro d’Italia), tretje so le nepodomačene (outlet, capriccio) ali pa se v zapisu ne ločijo od izvirnika (blog, fjord; Berlin, London).
Tako pisno nepodomačene kot pisno podomačene besede in besedne zveze v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi prilagajamo slovenščini, to pomeni, da jih uporabljamo v besedilih po zakonitostih slovenskega knjižnega jezika.
Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo.
Za nova občna poimenovanja in za nekatere skupine lastnih imen, katerih sestavina je občno poimenovanje, je najbolj zaželeno, da jih prevedemo ali da tvorimo novo poimenovanje, npr. delavnica (angl. workshop), krpanka (angl. patchwork), računalnik (angl. computer); deskanje na snegu (angl. snowboarding); Brandenburška vrata (nem. Brandenburger Tor).
Če se ob slovenskih izrazih (igričar, obvod, znamčenje) kot sopomenke uveljavijo podomačeni ali nepodomačeni prevzeti izrazi (gamer/gejmer, bypass/bajpas, branding/brending), je njihova raba pogosto žargonska ali slengovska.
O prilagoditvah izgovora in zapisa glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.
Največ občnoimenskih poimenovanj je pisno podomačenih. Pogosto se njihove prevzetosti ne zavedamo več: alergija, estetika, funt šterling, šampon.
Kadar občna poimenovanja prečrkujemo iz nelatiničnih pisav (kazačok), tudi tistih, za katere so sprejete uradne mednarodne različice latiničnih zapisov, jih praviloma pišemo le podomačeno (cunami, feng šuj, suši).
Posebnosti
O zapisu simbolov pri merskih enotah glej poglavje »Simboli« (Krajšave).
Pri nekaterih izrazih se proces pisne podomačitve ne izpelje in beseda ali besedna zveza ohrani izvirni zapis, posloveni se le v izgovoru in oblikah ter besedotvorno in skladenjsko: outlet [áu̯tlet], rod. ed. outleta [áu̯tleta]; copywriter [kôpirájter], rod. ed. copywriterja [kôpirájterja], svoj. prid. copywriterjev
Razlogi za ohranjanje izvirnega zapisa so različni. Najpogosteje ohranjajo zapis tiste besede in besedne zveze, ki jih zaradi naglasnih, glasovnih ali zapisovalnih posebnosti izvornega jezika težje pisno podomačujemo (au pair, jet set, mainstream, nouveau riche, underground), ali tiste, pri katerih so družbene okoliščine rabe teh enot bolj naklonjene nepodomačenemu zapisu, npr. v nekaterih strokah (bitcoin, equity), športnih disciplinah (birdie, futsal, paintball, skijöring), pri poimenovanjih nekaterih vrst rastlin oziroma vinskih sort, pasem (beaujolais, chardonnay, mutsu, sauvignon; airedalle terrier, beagle, ragdoll) in pri nekaterih uveljavljenih strokovnih izrazih (commedia dell’arte, curriculum vitae, de facto, fin de siècle, modus operandi, vox populi).
Citatne imenujemo tiste besedne zveze in povedi, ki jih uporabljamo v posebnih okoliščinah (npr. v znanstvenih in publicističnih besedilih): urbi et orbi ‘mestu in svetu’; Panta rhei. ‘Vse teče’; C’est la vie. ‘Takšno je življenje’; Take it easy. ‘Pomiri se’.
Posebnosti
O pregibanju nepodomačeno zapisanih zvez iz latinščine (alma mater, Homo sapiens) glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Podomačevanje tujih lastnih imen je odvisno od izvorne pisave (latinična ali nelatinična pisava ali nelatinična z uradno mednarodno različico v latinični pisavi), časa prevzema in razširjenosti imena v slovenščini. Prevzeta lastna imena obravnavamo različno glede na stopnjo podomačitve oziroma prevajanja (pisno nepodomačena, pisno podomačena, prevedena, slovenska namesto neslovenskih) in v okviru tega glede na vrsto lastnega imena (imena bitij ter zemljepisna ali stvarna imena). Predvsem pri zemljepisnih imenih na podomačevanje vpliva tudi eno- oziroma večbesednost imena.
Največ prevzetih lastnih imen je pisno nepodomačenih: ohranjajo izvirni zapis, slovenimo pa jih v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi: Bush [búš], rod. ed. Busha [búša], svoj. prid. Bushev
Pisno podomačena lastna imena so zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora tudi v zapisu popolnoma poslovenjena imena. Domačimo jih glede na izgovor, torej poiščemo njihove glasovno ustrezne zapise v slovenščini: Klio (lat. Clio), Plavt (lat. Plautus), Pariz (franc. Paris), Sorbona (franc. la Sorbonne).
O oblikoslovnih spremembah in prilagoditvah pri prevzetih lastnih imenih glej poglavje »Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij«.
Če je ime sestavljeno iz lastnega imena in občnega poimenovanja, lastno ime podomačimo, občno prvino pa prevedemo: Niagarski slapovi (angl. Niagara Falls).
Prevajamo vzdevke (Rdečebradec) in stalne pridevke v imenih zgodovinskih oseb (Magnus Zakonodajalec, Pipin Mali) ter domišljijska imena (Špicparkeljc). V večbesednih imenih, zlasti zemljepisnih in stvarnih, prevajamo občnoimenske sestavine, lastnoimenske pa zgolj prilagodimo slovenščini (Novi južni Wales, Skalno gorovje; Evropska komisija, Lizbonska pogodba).
Namesto neslovenskih imen uporabljamo njihove slovenske ustreznice pri zgodovinskih imenih nekaterih vladarjev in papežev (Jožef II., Frančišek), nekaterih uveljavljenih starejših imenih za zemljepisne danosti (Carigrad, Dunaj) in imenih z dvojezičnih območij zunaj Republike Slovenije (Doberdob, Monošter, Pliberk).
O prevzemanju imen iz nelatiničnih pisav glej poglavje »Prečrkovanje lastnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze) in preglednice za posamezne jezike.
Pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen načeloma ohranjamo nepodomačeno, jih pa podomačujemo izgovorno, oblikoslovno in skladenjsko: Sandro Botticelli, Charlie Chaplin, J. M. Coetzee, Bob Dylan, Selma Lagerlöf.
Posebnost
Priimki posameznih zgodovinskih osebnosti so bili v preteklosti pogosto slovenjeni, danes poleg podomačenih zapisujemo tudi izvirno zapisane različice: Janez Vajkard Valvasor (Valvazor), Martin Luther (Luter), Jean Calvin (Kalvin), Francesco Petrarca (Petrarka), Galileo Galilei (Galilej), Mahatma Gandhi (Gandi).
Podomačujemo osebna imena različnih skupin:
Posebnosti
V podomačeni obliki uporabljamo prebivalska imena, in sicer
Posebnost
Redko podomačujemo imena prebivalcev naselij ali pokrajin, če izvirno ime ni podomačeno, npr. Valižan ‘prebivalec Walesa’.
Večina zgodovinskih vladarskih imen (pogosto pa tudi imen bolj znanih pripadnikov članov vladarskih rodbin) je pisno podomačena ali pa je namesto izvirnega uporabljeno slovensko ime: Artur (angl. Arthur), Elizabeta (angl. Elisabeth), Franc Jožef I. (nem. Franz Joseph I.), Jožef II. (nem. Joseph II.), Jurij VI. (angl. George VI), Karel Gustav (šved. Carl Gustaf), Ludvik (fr. Louis; nem. Ludwig), Viljem (nem. Wilhelm); Franc Ferdinand (nem. Franz Ferdinand), Evgen (it. Eugenio).
V sodobnosti tudi pri bolj znanih nosilcih vladarskih nazivov imen ne podomačujemo, še zlasti če imena nimajo slovenske različice (Manuel, Harry) ali pa ta v slovenščini ni uveljavljena (Beatrix/Beatrika, Leticija/Letizia). Ustaljenih nepodomačenih imen ne spreminjamo (Pedro, Juan Carlos).
Imena papežev in svetnikov podomačujemo ali uporabimo slovensko različico imena: Frančišek (lat. Franciscus), Janez Pavel II. (lat. Ioannes Paulus secundus), Pij (lat. Pius); Kvirijak (lat. Quiriacus); Avguštin (lat. Augustinus), Atanazij (gr. Athanásios), Malahija (lat. Malachias), Hema/Ema Krška, Uršula.
Posebnosti
Prevajamo tri skupine imen bitij, in sicer
O kategorijah psevdonimov, vzdevkov in umetniških imen glej poglavje »Imena bitij« (Velika in mala začetnica).
Krajevna imena večinoma ohranjajo izvirno pisno podobo, ne glede na to, ali so eno‑ ali večbesedna (Köln, Stockholm; Los Angeles, Santa Cruz), in ne glede na to, ali sestojijo iz občnih poimenovanj in predlogov ali veznikov, ki bi jih lahko prevajali (Mariánské Lázně, New York, Rio de Janeiro).
Posebnost
V večbesednih krajevnih imenih razlikovalna določila ali lastnoimenske sestavine prevajamo zelo redko: Frankfurt ob Majni (nem. Frankfurt am Main), Dunajsko Novo Mesto (nem. Wiener Neustadt), Stara Nova Vas (nem. Altneudörfl).
V podomačeni obliki uporabljamo imena bolj znanih mest, ki smo jih zaradi kulturne ali zgodovinske povezanosti ali drugih razlogov v preteklosti že poslovenili: Bruselj, Firence, Jeruzalem, Krakov, Lizbona, Lozana, Luksemburg, Pariz, Praga, Varšava, Ženeva.
Med pisno podomačena krajevna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen: London [lóndon], angl. [lándən]; Madrid
Posebnosti
Nekatere bolj znane ali bližnje kraje poimenujemo z uveljavljenimi slovenskimi imeni, ki so se izoblikovala skozi zgodovino, npr. Benetke, Carigrad, Dunaj, Pulj, Reka, Rim, Solun, Videm.
Slovenska zemljepisna imena na dvo‑ ali večjezičnih področjih zunaj meja Republike Slovenije uporabljamo v slovenskih besedilih samostojno: Beljak, Celovec, Čeber, Čedad, Gornji Senik, Kotmara vas, Oglej, Sovodenj, Tablja, Žabnice.
V posebnih položajih ali ob tujih imenih uporabljamo slovenska imena ob tujih s poševnico: Beljak/Villach, Celovec/Klagenfurt, Čeber/Čabar, Čedad / Cividale del Friuli, Gornji Senik / Felsőszölnök, Kotmara vas / Köttmannsdorf, Lendava/Lendva, Oglej/Aquilea, Sovodenj/Gmünd, Tablja/Pontebba, Žabnice/Camporosso.
V zamejstvu je raba slovenskih imen, zlasti v manjšinskih medijih, odvisna od lokalne rabe. Slovenci v Italiji na primer uporabljajo namesto mednarodnih in v Sloveniji uveljavljenih imen Torino in Milano podomačeni različici Turin in Milan.
O rabi poševnice glej poglavje »Poševnica« (Ločila).
Praviloma vsa zemljepisna nekrajevna imena podomačujemo, a je raba podomačenih oblik pri nekaterih imenih obvezna (npr. države, celine, oceani), pri manj znanih pa zgolj priporočljiva.
V večbesednih nekrajevnih imenih prevajamo občna poimenovanja (npr. angl. street > ulica, rus. doroga > cesta, it. lago > jezero, nem. am > ob), tvorjenke iz lastnih imen pa, npr. pred obrazilom ‑ski, prilagajamo slovenščini, npr. bolonjski (< Bologna) ali Pustriška dolina (nem. Pustertal). Nekatera imena so v celoti prevedena, če je ime sestavljeno iz dveh ali več občnoimenskih sestavin: Rt dobrega upanja (afrikan. Kaap die Goeie Hoop), Obala popra (fr. Côte du Poivre), Veliki koralni greben (angl. Great Barrier Reef).
Skupine nekrajevnih imen, ki jih podomačujemo, so
Slovenske različice uradnih imen držav, ki so prikazane v pravopisnem slovarju, so prevodi in prilagoditve različic v standardu ISO. Njihova raba v uradnih besedilih je zavezujoča, npr. Češka, Belgija (kratko ime, uradno kratko ime); Češka republika, Kraljevina Belgija (uradno polno ime)
Zaradi lažje identifikacije pri imenih z dvo- ali večjezičnih področij v besedilu lahko opozorimo na različna jezikovna izhodišča s pojasnilom v oklepaju, npr. avtonomna pokrajina Bocen (nem. Bozen, it. Bolzano), Kanalska dolina (it. Val Canale / nem. Kanaltal / furl. Valcjanal). Slovenska imena za zemljepisne enote na dvo- ali večjezičnih področjih so lahko tudi različna, v rabi v slovenskih besedilih pa so enakovredna, npr. Južna Tirolska (nem. Südtirol) in Zgornje Poadižje (it. Alto Adige).
Od ustaljenosti v rabi in možnosti nedvoumne identifikacije prevedenega imena je odvisno prevzemanje
Če je podomačevanje oteženo, ker je sodobna raba imena oddaljena od prvotnega pomena sestavin ali bi bila slovenščini ustrezna tvorjenka nenavadna, si pri vključevanju v besedilo pomagamo z vrstnim določilom pred imenom, npr. trg Covent Garden, dvorana Concertgebouw.
Posebnosti
O kategorijah nekrajevnih imen glej poglavje »Zemljepisna imena« (Velika in mala začetnica).
O standardiziranih različicah imen držav glej pravopisni slovar.
V izvirni obliki ohranjamo naslednje skupine stvarnih lastnih imen
Pri nekaterih imenih časopisov in revij se člen na začetku imena pogosto izpušča, npr. Guardian, New York Times, Spiegel.
Ob znanstvenih latinskih in polatinjenih imenih živali in rastlin zapisujemo tudi slovenske ustreznice, če te obstajajo, npr. Matricaria chamommilla (kamilica), Primula carniolica (kranjski jeglič). Taksonomska imena pogosto niso prevodi, temveč domača imena: Lilium candidum (alojzijeva/Alojzijeva lilija).
Prevajamo različne skupine stvarnih imen, in sicer imena besedil, naslove oziroma imena knjig, filmov, predstav, bolj znanih skladb, slik, kipov, spomenikov, arhitekturnih in drugih umetniških stvaritev ter imena zakonov, listin, pogodb, uredb, pri čemer tvorjenke iz lastnih imen v večbesednih imenih prilagajamo slovenščini:
– Avignonske gospodične (franc. Les Demoiselles d’Avignon), Božanska komedija (it. La Divina commedia), Boter (angl. The Godfather), Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte), Madžarska rapsodija (nem. Ungarische Rhapsodie), Mislec (franc. Le Penseur), Sen kresne noči (angl. A Midsummer Night’s Dream);
– Ameriška deklaracija o neodvisnosti (angl. United States Declaration of Independence), Avstrijska državna pogodba (nem. Österreichischer Staatsvertrag), Kjotski protokol (angl. Kyoto Protocol), Lizbonska pogodba (angl. Treaty of Lisbon).
Pogosto prevajamo tudi
Imena (mednarodnih) projektov, programov in pobud (Erasmus, eTwinning, New Deal) je mogoče tudi sloveniti, če so sestavljena iz prvotnih občnih poimenovanj, sicer pa le tiste njihove dele, ki so občni, npr. eContent (eVsebine), GreenBuilding (Zelena zgradba), GreenLight (Zelena svetloba), Horizon 2020 (Obzorje 2020). Dokler se ta imena uradno ne uveljavijo, domačo ali tujo različico v besedilu navajamo v oklepaju.
Kratice, nastale iz imen organizacij, ustanov in državnih tvorb, ponavadi prevajamo, npr. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), tako še OZN (UN), ZDA (USA), lahko pa sledijo izvirnim imenom in jih ne prevajamo, npr. Mednarodni denarni sklad (IMF).
Pri imenih, prepisanih iz nelatiničnih pisav, se ravnamo po sprejetih pravilih mednarodnih latiničnih prečrkovanj, npr. kitajska imena pišemo po pinjinu (Liu Xiaobo [ljú šjáu̯bó]), japonska po Hepburnovem sistemu (Ishiguro [išigúro]), korejska po sistemu Revised Romanization (RR) iz leta 2015 (Gwangju [gu̯ángdžú] in [gvángdžú]). Če takih priporočil ni, imena prečrkujemo s črkovnimi ustrezniki, ki so najbližji glasovom.
Posebnosti
Posamezniki lahko svoje ime zapisujejo v skladu s prakso, uveljavljeno za njihovo ime, tj. bodisi po mednarodnem (Ida Rubinstein) ali fonetičnem (Ida Rubinštejn) prečrkovanju.
V stalnih besednih zvezah so se uveljavili tudi zapisi, ki niso povsem prekrivni s sodobnimi prečrkovalnimi praksami, a jih zaradi uveljavljenosti ohranjamo v ustaljeni obliki. Za ruščino se je namesto Potjomkin ustalilo Potemkin – Potemkinova vas.
O posebnostih prečrkovanja imen iz nelatiničnih pisav glej preglednice za posamezne jezike.
Urejevalniki besedil ponujajo črke z ločevalnimi ali diakritičnimi znamenji, npr. ⟨å⟩, ⟨ą⟩, ⟨ü⟩, ⟨ö⟩, ⟨ø⟩, ⟨ç⟩, ⟨ł⟩, ⟨ś⟩, in posebne črke, npr. ⟨ß⟩, ter združeni črki oziroma ligaturi ⟨œ⟩, ⟨æ⟩. Pri pisno nepodomačenih prevzetih besedah in besednih zvezah puščamo vse prvine latiničnih pisav nespremenjene, tj. pišemo jih z vsemi ločevalnimi znamenji: à la carte, Almodóvar, Ampère, Čelakovský, Esterházy, fin de siècle.
Posebnost
Če ime zapišemo s tujo črko ali ločevalnim znamenjem, to ohranjamo tudi v tvorjenkah iz tega imena, npr. Braşov – braşovski – Braşovčan – Braşovčanka; Citroën – Citroënov; Mérida – Méridska Kordiljera.
Zapis poenostavljamo, kadar nimamo možnosti zapisa s posebnimi ali ločevalnimi znamenji. Takrat ločevalna znamenja opustimo (Academie française > Academie francaise, Camões > Camoes, Comăneci > Comaneci, L’Oréal > L’Oreal) ali pa jih zamenjamo tako, da zapis ustreza glasovni uresničitvi oziroma načelom tipografskega prilagajanja tujih črk in opuščanja ločevalnih znamenj (Dąbrowska > Dombrowska, Wałęsa > Walensa).
O ustreznicah posebnih črk oziroma črk z ločevalnimi znamenji glej prilogo »Tipografske zamenjave«.
Če imen ne prevajamo, pri prevzemanju ohranjamo izvirno začetnico, npr. Sierra Nevada. Pri prevedenih imenih se pri zapisovanju začetnice ravnamo po načelih slovenskega pravopisa za slovenska imena, npr. Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization). Načeloma ohranjamo tudi ločila, uporabljena v imenih, ki jih prenašamo na nadaljnje tvorjenke: npr. Baden‑Baden, rod. ed. Baden‑Badna, preb. Baden‑Badenčan, vrst. prid. baden‑badenski, vendar Val d’Isère, preb. Valdisèrčan, vrst. prid. valdisèrski.
O ohranjanju ločil pri tvorjenkah glej poglavje o besedotvorju.
V slovenski knjižni jezik prevzete besede izgovarjamo z glasovi in naglasom slovenskega knjižnega jezika, pri čemer mesto naglasa iz izvornega jezika načeloma ohranjamo. Pri zapisovanju izgovora uporabljamo specifična slovenska naglasna znamenja, ki zaznamujejo naglašenost in mesto naglasa, pri e in o pa tudi ožino oziroma širino.
Tuje glasove zamenjujemo z najbližjimi slovenskimi knjižnimi, zato opuščamo vse vrste modifikacij pri zaokroženih, nosnih, mehčanih in mehkih soglasnikih ter pri posebnih glasovih.
Pri zaokroženih samoglasnikih, zapisanih z različnimi črkami, so podomačitve različne:
a) črko ü izgovorimo kot [i] – München [mínhən];
b) črko ö izgovorimo kot [e] – Röntgen [réndgen];
c) črko ö pred r izgovorimo v starejših prevzetih besedah vedno kot široki e (Förster [fêrster]), danes pa jo govorci v vseh prevzetih besedah izgovarjajo tudi kot polglasnik, ki v primerjavi z ö nima zaokroženih ustnic, npr. Jörg
Namesto nosnih samoglasnikov, ki jih slovenski knjižni jezik ne pozna, ob samoglasniku načeloma izgovorimo zvočnik n ali m: Macron [makrón].
Mehčanih in mehkih soglasnikov pred samoglasniki ne izgovarjamo, temveč mehčanje nakazujemo z j, npr. Němcová [njémcova in némcova], ali pa jih izgovarjamo trdo, npr. Karađorđević [karadžórdževič].
Posebne vrste zapornikov ali pripornikov izgovarjamo z glasovi, približanimi slovenskim knjižnim, npr. angleški /θ/ v imenu Elizabeth nadomesti slovenski /t/ – [elízabet].
Če ne gre za običajne meje besed ali besednih delov, pri katerih so tudi v slovenščini mogoči t. i. dolgi soglasniki (med delom, oddati, superrevizija), vse tuje dolge soglasnike izgovarjamo navadno, npr. allegro [alégro], Barilla [baríla], Schwann [šván].
Pri prevzetih besedah upoštevamo slovenska pravila o prilikovanju glasov: Goldsmith [gôu̯ltsmit] in ne [gôu̯ldsmit].
Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Zvočnik v ter zveneče in nezveneče nezvočniške variante izgovarjamo kakor v navadnih slovenskih besedah, in sicer pred samoglasnikom izgovarjamo zobnoustnično varianto, tj. osnovno varianto: Warhol [vórhol], Wilde
Pri prevzemanju iz nekaterih jezikov se poleg zobnoustničnega izgovora fonema /v/ pred samoglasnikom v istem zlogu pojavlja dvoustnični izgovor: Juan [hu̯án], Le Puy [lə pu̯í], Gwangju [gu̯ángdžú].
Če je prevzeta beseda zapisana tudi podomačeno, se črka v izgovarja samo zobnoustnično: Gvatemala, gverila, Gvido, Francoska Gvajana idr.
Vse tri dvoustnično izgovarjane različice fonema /v/, tj. [u̯], [w] in [ʍ], so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane z istim znakom, in sicer u̯.
Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Mesto naglasa v prevzetih besedah načeloma ohranjamo, naj gre v tujih jezikih za prosti ali stalni naglas. V francoščini je naglas na zadnjem zlogu, v madžarščini, češčini, finščini na prvem, v poljščini na predzadnjem zlogu itd. Ne prevzemamo pa tujih tonemov, npr. srbsko‑hrvaških, kitajskih ali nordijskih.
Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Naglašeni samoglasniki so načeloma dolgi, naglašena e in o pa sta tako pri prevzetih kot novotvorjenih besedah praviloma ozka in ju v slovenščini označujemo z ostrivcem, ki pomeni mesto naglasa, dolžino samoglasnika in kakovost – ožino: Edward
Vedno izgovarjamo široko
a) naglašeni e pred glasom j: ideja [idêja], Keynes [kêjns];
b) naglašeni o pred glasom v: Bowie [bôvi], Lvov
c) naglašeni e pred črko r v prevzetih besedah: Harry [hêri].
Posebnosti
O izgovoru naglašenih e in o oziroma o odstopanjih od predstavljenih načel pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Polglasnik je v slovenščini zapisan s črko e ali nima črke, v prevzetih besedah pa je zapisan z različnimi črkami, npr. Curtis [kə̀rtis], Deneuve
V imenih iz azijskih jezikov ohranjamo tudi naglašene končniške polglasnike v zadnjem zlogu, npr. Li He [lí hə̀]. Ti naglašeni polglasniki se ohranjajo tudi pri pregibanju: Yan Lianke [ján ljênkə̀], rod. ed. Yan Liankeja [ján ljênkə̀ja].
Posebnosti
O polglasniku v slovenščini glej poglavje »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris).
O tvorjenkah iz prevzetih besed (npr. Biarritz – biariški, Bonn – bonski, Comte – Comtov, Laplace – Laplaceov, Sevilla – seviljski) glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Enako kot pri prevzetih besedah se ravnamo tudi pri slovenskih imenih in priimkih, v katerih se ohranja mesto naglasa, značilno za regijo in glede na družinski izgovor, npr. Áleš in Alèš, Pléterski in Pletêrski, Vŕšič in Vršíč.
Naglašena e in o sta načeloma izgovorjena ozko (Péterka), če jima sledijo r ali j oziroma v, pa široko (Jêrnej in Jernêj, Kôvačič in Kováčič).
Posebnosti
Če posameznik želi ohraniti naglas imena, kot ga je vajen iz svojega okolja, je v javnih komunikacijskih situacijah tudi to ustrezno, npr. Álojz in Alójz, Mártin in Martín, Támara in Tamára.
Načelo regionalnosti velja tudi za zemljepisna imena, npr. Mačkôvec (vsi kraji na Dolenjskem); Máčkovec (pri Kočevju oziroma Čakovcu), Mačkôvci (v Prekmurju); Múrska Sóbota; Rádenci (na obrobju Slovenskih goric) in Radénci (ob Kolpi); Tŕnovo (pri Laškem) in Trnôvo (v Ljubljani in pri Novi Gorici); Vélika Gôrica (na Hrvaškem) in Nôva Goríca; Vélika Nédelja.
Pri prevzemanju iz drugih jezikov samostalniki, tudi lastna imena, lahko izgubijo prvotne slovnične lastnosti. Slovnični spol rojstnih imen se ravna po naravnem spolu, priimki so večinoma moškega spola.
Zemljepisna imena lahko spremenijo
Posebnost
Pri zemljepisnih imenih iz bližnjih okolij se v slovenščini pogosteje ohranjajo slovnične kategorije iz izvirnega jezika, ki jih obravnavamo kot dvojnice, npr. hrv. Pučišća, s. sp. mest. mn. v Pučišćih (tudi s. sp. mest. ed. v Pučišću); srb.Užice – v Užicu (s. sp. mest. ed.) / v Užicah (ž. sp. mest. mn.).
Občna poimenovanja oblikoslovno prevzemamo glede na izrazno podobno oziroma glede na končaj. Največ prevzetih poimenovanj je moškega spola, le izjemoma so srednjega, npr. gr. karitas, ž. sp. – slov. karitas, m. ali ž. sp.; franc. la chanson, ž. sp. – slov. šanson, m. sp. Pogosto so moškega spola tudi samostalniki z neznačilnimi moškimi končnicami ‑e (finale),
Poglavje Slovnični oris za pravopis prinaša tista poglavja slovničnega opisa knjižne slovenščine, ki so neposredno ali posredno povezana s pravopisom ter pomembna za razumevanje glasoslovnih, oblikoslovnih in besedotvornih značilnosti knjižne slovenščine in katerim prilagajamo tudi besede in besedne zveze, ki jih prevzemamo iz drugih jezikov.
OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni objavi »Glasoslovnega orisa«, bo oblikovana po predstavitvi vseh podpoglavij v javni razpravi. Pojasnila glede zapisa in izrazja bodo z objavo vsakega podpoglavja še dopolnjena, v končni fazi pa bo posodobljen tudi pravopisni terminološki slovarček.
V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 pri opisih razmerja med glasovno in pisno podobo zaradi večje jasnosti pisne enote (črke) zapisujemo v lomljenih oklepajih, npr. ⟨lj⟩.
V slovenskih slovarjih knjižnega jezika je fonološko‑fonetična transkripcija poenostavljena in zapisana v oglatih oklepajih, npr. [híša].
V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis je jakostni naglas označen na samoglasnikih s tremi naglasnimi znamenji, in sicer z ostrivcem ⟨´⟩, krativcem ⟨`⟩ in strešico ⟨ˆ⟩.
Naglasna znamenja na črkah e in o so uporabljena tudi za označevanje kakovosti, tj. širine oziroma ožine. Zato za kakovostno‑kolikostno razlikovanje ne uporabljamo znamenj iz mednarodne fonetične abecede (IPA), temveč za široka e in o pišemo ⟨ê⟩ in ⟨è⟩ oz. ⟨ô⟩ in ⟨ò⟩ (v IPI ⟨ɛ⟩ oz. ⟨ɔ⟩) ter ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ za ozka e in o (v IPI ⟨e⟩ oz. ⟨o⟩).
Razlikovalno ozkost nenaglašenih e in o označujemo s piko pod črkama v oglatem oklepaju, tj. kot ⟨ẹ⟩ in ⟨ọ⟩.
Pri zapisu izgovora v oglatih oklepajih uporabljamo nekatere črke iz IPE, in sicer: polglasnik /ə/ pišemo z obrnjeno črko e, tj. ⟨ə⟩. V pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis so vse tri dvoustnične variante fonema /v/ (zveneča [w], nezveneča [ʍ] in dvoglasniška [u̯]) zapisane z ⟨u̯⟩, tj. s črko u in polkrožcem spodaj.
Za označevanje mehčanih [nʲ] in [jʲ] namesto dvignjenega pomanjšanega j ⟨ʲ⟩ iz IPE uporabljamo opuščaj – ⟨l’⟩ in ⟨n’⟩.
S črtico nad črko ⟨¯⟩ označujemo podaljšani izgovor samoglasnikov in soglasnikov.
S povezajem ⟨‿⟩ označujemo istozložni izgovor besede s predlogom.
Zaradi gospodarnosti so zvenečnostne premene ali položajne variante v pravilih Pravopis 8.0 označene z vezajem. Vezaj označuje:
V pravopisnem slovarju ePravopis je izgovor imenovalnika in rodilnika v celoti izpisan, premena pa je razvidna iz izgovora neosnovne, tj. rodilniške oblike: Ambrož [ambróš, rod. ambróža], bridž [bríč, rod. brídža]; Daneu [danéu̯, rod. danéva].
Foneme in variante fonemov zapisujemo v poševnih oklepajih, npr. Maja /maja/. Ker vseh ni mogoče zapisati s črkami slovenskega pravopisa, uporabljamo nekatere črke iz mednarodne fonetične abecede.
Povezava med poenostavljenim slovenskim zapisom in mednarodno fonetično abecedo je predstavljena v preglednici črka – glas, iz katere je razvidno, da se v slovenskih priročnikih prilagojeno zapisujejo tako samoglasniki kot nekateri soglasniki, in sicer:
Kadar želimo v pravilih Pravopis 8.0 opozoriti, da se v danem zaporedju samoglasnikov in soglasnikov pojavlja kaka zakonitost, se odločimo za okrajšani zapis, v katerem z veliko črko V označujemo samoglasnike, z veliko črko C pa soglasnike. Izgovorni sklop soglasnika in samoglasnika zapišemo v oglatem oklepaju kot [CV], pisni sklop črk, ki označujejo soglasnike in samoglasnike, pa v lomljenem oklepaju kot ⟨CV⟩. Meje med zlogi so ponazorjene z vezaji oziroma v oglatem oklepaju s pikami (
V pravilih Pravopis 8.0 sta ob opisnih izrazih za položaj v besedi (na začetku besede ali na koncu besede) uporabljena izraza vzglasje (npr. črka ⟨v⟩ v vzglasju besede vreme) in izglasje (npr. izgovor dvočrkja ⟨nj⟩ v izglasju besede Kranj).
Slovenski knjižni jezik ima 29 pomensko razločevalnih glasov, imenovanih fonemi. Delimo jih na samoglasnike in soglasnike, te pa na zvočnike ter zveneče in nezveneče nezvočnike.
Pomenska razločevalnost je ponazorjena z minimalnimi pari (fonemov), pri katerih zamenjava enega fonema z drugim spremeni pomen besed ali delov besed, npr. par /par/ – bar /bar/,
Samoglasniških fonemov je osem: /a/, /e/ (ozki e), /ɛ/ (široki e), /ə/ (polglasnik), /i/, /o/ (ozki o), /ɔ/ (široki o), /u/.
Soglasniških fonemov je enaindvajset: /b/, /c/, /č/, /d/, /dž/, /f/, /g/, /h/, /j/, /k/, /l/, /m/, /n/, /p/, /r/, /s/, /š/, /t/, /v/, /z/, /ž/.
V knjižni slovenščini nimamo dvoglasniških fonemov, temveč dvofonemske zveze oz. fonetične dvoglasnike. Oblikuje jih dvoglasniška dvoustnična varianta fonema /v/ v položaju za samoglasnikom, npr. [Vu̯]: Triglav [tríglau̯/triglàu̯], Orel [ôrəu̯].
Dvoglasnik ali diftong je v več jezikih samoglasniški fonem, sestavljen iz samoglasnika in zvočniške dvoglasniške variante [u̯] ali zveze samoglasnika in zvočnika j. Pojavlja se pred soglasnikom ali za samoglasnikom v izglasju besede in tvori en sam zlog.
Istemu fonemu lahko ustreza več glasov, ki jih imenujemo fonemske variante ali alofoni. Osnovna varianta soglasniškega fonema se izgovarja pred samoglasnikom, druge izgovorne variante pa so odvisne od glasovne soseščine. Fonemske variante nimajo pomenskorazločevalne vloge.
Fonemskih variant v zapisu izgovora v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in pravopisnem slovarju ePravopis ne označujemo; izjema so dvoustnične variante fonema /v/, ki so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane s črko ⟨u̯⟩.
Podrobneje o variantah fonemov glej poglavji »Fonemske variante samoglasnikov« in »Fonemske variante soglasnikov«.
Samoglasniki so glasovi največje odprtostne stopnje. Glede na položaj
jezika in odprtost ust jih opisujemo kot sprednje (i, ozki in široki e), srednje (a in
polglasnik) ali zadnje (široki in ozki o, u); glede na dvig
jezične ploskve proti nebu in tonskost so visoki (i in u), sredinski (obe vrsti
Samoglasniki so lahko naglašeni ali nenaglašeni. Nenaglašeni samoglasniki so samo kratki, naglašeni samoglasniki pa so lahko dolgi ali kratki.
Razlik med kratkimi in dolgimi samoglasniki govorci v sodobni slovenščini večinoma ne zaznavajo, npr. brat [bràt] – vrat [vrát], nič [nìč] – bič [bíč].
O naglaševanju, vrstah naglaševanja, pomenu in vrstah naglasnih znamenj ter o naglasnem mestu v slovenščini glej poglavje »Naglaševanje«.
Kakovostno se razlikujejo le
Glede na naglašenost, kolikost in kakovost poznamo naslednje samoglasnike:
a | hiša [híša] | nenaglašeni a |
zajec [zájəc], škrat [škràt] | naglašeni a | |
ozki e | kres [krés] | naglašeni ozki e |
široki e | cekin [cekín] | nenaglašeni e |
metla [mêtla], polet [polèt] | naglašeni široki e | |
i | opica [ópica] | nenaglašeni i |
bič [bík], bik [bìk] | naglašeni i | |
ozki o | dom [dóm] | naglašeni ozki o |
široki o | hotel [hotél] | nenaglašeni o |
voda [vôda], cmok [cmòk] | naglašeni široki o | |
u | rudar [rudár] | nenaglašeni u |
duh [dúh], kruh [krùh] | naglašeni u | |
polglasnik | poper [pôpər] | nenaglašeni polglasnik |
pes [pə̀s] | naglašeni polglasnik |
V nekaterih besedah izgovarjamo nenaglašena e in o ozko, kar v novejših slovarjih knjižnega jezika označujemo s piko pod črko. Najpogosteje se ožina pojavlja v prednaglasnih položajih zloženih besed (Belokranjec [bẹlokránjəc], stonoga [stọnóga]), redkeje v ponaglasnih položajih (angstrem [ánkstrẹm], Maribor [máribọr]).
O samoglasnikih kot nosilcih naglasa glej poglavje »Naglaševanje«.
O polglasniku glej poglavja »Zapis polglasnika«, »Zvočniški sklopi«, »Neobstojni samoglasniki«.
Namesto širokega e pred j in širokega o pred v lahko v izglasju ali pred soglasnikom izgovarjamo tudi srednjo (nevtralno) varianto samoglasnikov e in o: muzej [muzêj], muzejski [muzêjski]; snov [snôu], snovnost [snôu̯nost].
Srednji izgovor označujemo s strešico, v starejših slovarjih pa je bil označen z ostrivcem na e in o.
Samoglasniki so nosilci zloga, zato jih lahko izgovarjamo samostojno.
Ob soglasnikih izgovarjamo oporne samoglasnike, in sicer polglasnik
ali ozki e ali a, npr.
Pomembno vlogo pri urejanju zaporedja glasov v zlogu ima zvočnost (ali sonornost,
imenovana tudi zvonkost). Zlog organizira
samoglasnik kot najbolj zvočen glas (a > e, o > i, u), okoli njega si
levo in desno sledijo najprej zvočniki v skladu z lestvico zvočnosti
Zlogi, ki se končajo na samoglasnik, so odprti (sraka [srá.ka]), zlogi, ki se končajo na soglasnik, so zaprti (prvak [pər.vák]).
Neobstojni samoglasniki so tisti, ki pri pregibanju ali tvorjenju novih besed kot nosilci zloga bodisi izpadajo ali se v vlogi začasnega zlogovnega jedra pojavljajo v izglasnih soglasniških sklopih, npr. Kekec [kékəc], rod. Kekca [kékca]; Ravne [ráu̯ne], prid. ravenski [rávənski].
O polglasniku v izglasnih soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
Neobstojni samoglasnik je najpogosteje polglasnik, redkeje tudi samoglasnika o ali a (v besedi blagor [blágor], rod. blagra [blágra]; dan [dán], rod. dne [dné]), pred zvočnikom j tudi samoglasnik i (ladja [ládja], rod. dv./mn. ladij [ládij], prid. ladijski [ládijski]).
Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).
Samoglasniški sestavi se od jezika do jezika razlikujejo. Samoglasnike, ki so enaki slovenskim, izgovarjamo kot v knjižni slovenščini; pri tistih, ki jih slovenščina ne pozna, poiščemo slovenščini najbližje ustreznike.
Pri prevzemanju besed z
dvoglasniki, ki so v tujih jezikih tudi v vlogi
fonemov, imata pomembno vlogo najbolj zvočna zvočnika, in
sicer u̯, dvoglasniška fonemska
varianta fonema
Naglašeni samoglasniki so v tujih
imenih načeloma dolgi. Naglašena e in o prevzemamo praviloma kot ozka,
npr. fr. Rabelais [rablé]; angl. Lawrence [lórens], nem. Gottsched
Široko izgovarjamo naglašeni e pred glasovoma j in r (angl. Davis [dêjvis], isl. Reykjavík [rêjkjavik]; nem. Hertz [hêrc]) in naglašeni o pred glasom v (angl. Bowie [bôvi]) oziroma u̯ (rus. Novgorod
Pod vplivom izvornega izgovora in uveljavljenosti v
rabi sta samoglasnika e in o v sodobni knjižni slovenščini
pogosto široka tudi v posameznih drugih imenih, npr. fr. Verlaine [verlên], nem. Freud
Nenaglašeni samoglasniki so v
slovenščini le kratki, zato nenaglašenih dolžin ne
izgovarjamo (ohranjamo pa ločevalno znamenje na črki, ki v
izvornem jeziku označuje dolžino), npr.
Neobstojni samoglasniki imajo v prevzetih imenih različne pojavne oblike, npr. najpogosteje e (češ. Havel [hávəl], rod. Havla [háu̯la]), vendar tudi a (hr. Bakar [bákar], rod. Bakra [bákra]) ali o (slš. Sivok [sívok], rod. Sivka [síu̯ka tudi sívoka]).
Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).
Soglasnike glede na način in mesto izgovora delimo na zvočnike (glasove srednje odprtostne stopnje) in nezvočnike (glasove majhne odprtostne stopnje); ti so lahko zveneči ali nezveneči.
Zvočnikov je šest: m in n, r in l, v in j.
Pomagalo za prepoznavanje zvočnikov je skrito
v besedi mlinarjevi.
Po načinu tvorbe delimo zvočnike na nosnike (m in n), jezičnike (r in l) in drsnike (v in j).
Glede na zvočnost si zvočniki sledijo od
najbolj do najmanj zvočnega v zaporedju
Zvočniki so zveneči glasovi, ki ne vplivajo na zvenečnost pred seboj stoječih nezvočnikov in nimajo ustreznih nezvenečih parnih glasov, npr. tlaka – dlaka, satje – sadje.
O sklopu ⟨jv⟩ v izglasju besede glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
Nosnik n v položaju pred ustničnikoma b in p (tudi v in f) (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m, kar je v starejših tvorjenkah vidno tudi v zapisu (braniti – obramba). V mlajših prevzetih besedah se zaradi branja po črki pojavljata obe izgovorni možnosti – bodisi m bodisi n (Istanbul, Unprofor; informacija, invalid).
Drsnik j se v položaju za samoglasnikom i v izglasju ali pred soglasnikom izgovorno približa samoglasniku i, zato ga izgovorimo šibko ali kot podaljšani i, zapisujemo pa kot j (Jurij, junijski, ladijski).
Fonetičnih posebnosti, ki izhajajo iz prilikovanja po mestu izgovora, v pravopisnem slovarju ePravopis in pravilih Pravopis 8.0 ne označujemo.
O posebnostih zvočnika v glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.
Več o zapisu zvočnikov v poglavju »Zapis soglasnikov«.
O mehčanem izgovoru drsnika j glej poglavje »Dvočrkji lj in nj«.
Nezvočnikov je petnajst, šest je zvenečih (b, d, g, z, ž in dž) in devet nezvenečih (p, t, k, s, š, č, c, f in h). Vsi (razen nezvenečih c, f in h) nastopajo v zvenečnostnih parih.
Zveneči pari nezvenečih c, f in h se pojavljajo večinoma položajno, tj. v soseščini drugih glasov, ali izjemoma v prevzetih besedah:
Nezveneči pripornik h nima zvenečega
fonemskega para, pojavlja pa se kot glasovna varianta pri
izgovoru predloga k. Pred besedami z
vzglasnim
Po načinu tvorbe razlikujemo zapornike (
Glede na slušni vtis sikanja oz. šumenja
tradicionalno razlikujemo sičnike (
Pri prepoznavanju zvenečih in nezvenečih nezvočnikov si pomagamo s povedmi: Žaba gode džez (zveneči) in Ta suhi škafec pušča (nezveneči).
O pravilih za pisanje soglasnikov glej poglavje »Zapis soglasnikov«.
O fonemskih variantah soglasnikov glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.
Vse zveneče nezvočnike (b, d, g, z, ž in dž) izgovarjamo nezveneče (p, t, k, s, š in č) v izglasju (Jakob [jákop], gad [gàt], sneg [snék], Janez [jánes], mož [móš], kolidž [kôlič]) in pred nezvenečim nezvočnikom (drobtina [droptína], medvedka [medvétka], gangster [gánkster], preizkus [preiskús], težko [teškó], kolidžka [kôlička]
Če sta drug ob drugem dva različno zveneča nezvočnika, potem se prvi prilagodi oz. prilikuje drugemu, in sicer:
Posebnost
Zvenečnostno parna nezvočnika se izgovorita podaljšano (obpluti [op̄lúti], izsek [is̄èk]), redko kot en glas, npr. devetdeset [devédeset].
O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.
Enako kot sredi besede tudi na meji dveh besed na izgubo zvenečnosti izglasnega nezvočnika (samo pri naglašenih besedah) vpliva tudi vzglasje druge besede, če se ta začne na
Posebnost
Zveneče nezvočnike izgovarjamo zveneče (zvenečnost se ohrani) tudi v izglasju
1. pred besedo, ki se začenja z zvenečim
nezvočnikom: Jakob Gallus [jákob gálus], Janez Bleiweis
2. med pravim predlogom in besedo, ki se začenja s samoglasnikom ali zvočnikom, in pred besedami, ki se začenjajo na zveneči nezvočnik: ob Iški [ob íški], ob Muri [ob múri], ob Dravi [ob drávi]; iz Afrike [iz áfrike], med vojnama [med vôjnama], od mame [od máme].
Pod vplivom jezikov, ki ne poznajo
zvenečnostnih premen, tudi v slovenščini opažamo pojav
ohranjanja zvenečega izgovora pred vzglasnim zvočnikom
naslednje besede, npr. Janez Menart
Predlog z ima nezvenečo varianto, ki jo izgovarjamo in pišemo pred nezvenečimi nezvočniki, npr. s kolesom [s‿kolésom], s fantom [s‿fántom].
V pravilih Pravopis 8.0 je izglasno razzvenečenje nezvočnikov označeno z vezajem (kozorog
O premenah predlogov glej poglavje »Vpliv zvenečnostnih premen na zapis predlogov«.
Tudi soglasniki imajo fonemske variante ali alofone. Osnovna varianta fonema se izgovarja pred samoglasnikom (npr. mama [máma], Ana [ána], lipa [lípa], voda [vôda]), druge izgovorne variante so odvisne od glasovne soseščine. Večina zvočniških in nezvočniških variant fonemov v različnih glasovnih soseščinah ne povzroča pravopisno‑pravorečnih težav in jih pri zapisu izgovora ne označujemo, izjema so variante fonema /v/.
Fonem /v/ izgovarjamo zobnoustnično ali dvoustnično:
V nekaterih položajih se zaradi posebne glasovne soseščine zvočnik v izgovarja na oba načina.
Razlik med tradicionalno zapisanimi dvoustničnimi variantami fonema /v/ ([w], [ʍ], [u̯]) večina govorcev slušno ne zaznava, zato so jih jezikoslovci v kodifikacijskih in slovničnih opisih razvrščali in poimenovali glede na glasovno bližino kot zvenečo [w], nezvenečo [ʍ] in dvoglasniško varianto [u̯] (za samoglasniki). Dvoustnični izgovor se po slušnem vtisu približuje
V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis vse tri dvoustnične variante zapisujemo v oglatem oklepaju s črko u̯, po sistemu IPA pa bi bile zapisane s črko w. Če je dvoustnična varianta v izglasju, jo zapisujemo tudi s črko v in vezajem: očetov
Podrobneje o izgovoru zvočnika v v zvočniških sklopih glej poglavje »Zvočniški sklopi«.
Zobnoustnično izgovarjamo fonem /v/
⟨lvj⟩ | želvji [žélvji] |
⟨rvj⟩ | intervju [intervjú]; črvji [čə̀rvji], postrvji [postə̀rvji]; kri, or. s krvjo [s‿kərvjó]; vrv, or. z vrvjo [z‿vərvjó] |
Posebnost
V vzglasnem sklopu ⟨vj⟩ je izgovor fonema /v/ lahko zobnoustničen ali dvoustničen: vjedati se [vjédati/u̯jédati se].
Za lažje razlikovanje med enozložnim in dvozložnim izgovorom je v oglatih oklepajih zlogovna meja zaznamovana s pikami.
V vzglasju je sklop ⟨vj⟩ zastopan zelo
redko, le pri nekaterih predponskih glagolih, npr. vjedati se [vjé.da.ti/u̯je.da.ti se] ‘zajedati se, prodirati’. V
govoru težko razlikujemo med temi glagoli in glagoli s pisno
(in govorno) predpono
Dvoustnično izgovarjamo fonem /v/
Posebnosti
Pri pisnem razlikovanju med predponskimi glagoli s predponama
Predlog v izgovorimo skupaj z besedo, in sicer izgovorimo fonem /v/ dvoustnično. Ta izgovor preide v
O zlitniškem izgovoru več v poglavju »Posebni nezvočniški sklopi«.
Zaradi zgodovinskih razlogov in etimološko utemeljenega pravopisa se dvoustnična varianta [u̯], zapisana s črko ⟨l⟩, pojavlja na mestu nekdanjega zlogotvornega l (bolha [bôu̯ha], čoln [čôu̯n], jabolko [jábou̯ko], poln [pôu̯n]) in v izglagolskih tvorjenkah ter deležnikih (rekel [rékəu̯], olesenel [olesenéu̯]). V redkih besedah je lahko zapisana npr. z ⟨u⟩: nauk [náu̯k]; pogosteje se pojavlja v prevzetih besedah oz. izpeljankah iz njih, npr. gauss/gaus [gáu̯s], faustovski [fáu̯stou̯ski].
Soobstoj različnih fonemskih variant lahko povzroča pravopisne težave pri besedah s predponami
O načinih zapisa fonemskih variant zvočnika v glej poglavje »Zapis dvoglasniške dvoustnične variante«.
O dvoglasniškem in zvočniškem izgovoru glej več v poglavju »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.
O premenah dvoglasniške variante s samoglasnikom glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.
Pri prevzemanju soglasnike, ki so enaki ali podobni slovenskim, izgovarjamo po slovensko. Tiste, ki jih knjižna slovenščina ne pozna, pri prevzemanju prilagajamo na različne načine.
Zvenečnostne zakonitosti veljajo
tudi pri prevzetih besedah, ne glede na to, ali jih v
izvornem jeziku poznajo ali ne, npr. nem. Goldschmidt
Zvenečnostno parna nezvočnika v soglasniškem
sklopu se izgovorita kot en glas, npr. angl. Hepburn [hêbərn/hêbərən], fr. Rembrandt
Pri izgovoru tujih lastnih imen s črkovnima sklopoma ⟨mb⟩ ali ⟨np⟩ prilikovanje po mestu izgovora ni dosledno uveljavljeno. Nekatera imena beremo tudi po črki, ne glede na izgovor v izvirniku (angl. Greenpeace [grínpís], nem. Kronplatz [krónplác]), tako zapisujemo tudi občnoimenske izpeljanke iz teh imen, npr. grinpisovec [grínpísovəc].
Posebnost
Ker špansko črko ⟨z⟩ za [θ] prevzemamo kot [s],
smo pozorni na izglasje, saj se končni nezveneči
nezvočnik izgovarja tudi v položaju pred
samoglasnikom, tj. pri pregibanju (Márquez [márkes], rod. Márqueza [márkesa]) in tvorbi svojilnega
pridevnika (Márquezov
Fonemske variante razen redkih izjem v prevzetih imenih izgovarjamo enako kot v slovenščini.
Posebnosti
Slovenski pravopis doslej v prevzetih dvoglasnikih (položaj u̯ pred samoglasnikom) ni predvideval dvoustničnega, temveč le zobnoustnični in zato enozložni izgovor (npr. šp. Duero [dvê.ro]) ali samoglasniški in zato dvozložni izgovor (šp. Juan [hu.án]).
Več o prevzemanju soglasnikov glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.
Slovenske glasove zapisujemo s slovensko latinico (slovenico), ki ima 25 latiničnih črk, in sicer 22 črk osnovnega latiničnega črkopisa in tri črke z ločevalnim znamenjem – kljukico ⟨ˇ⟩: ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩.
Posebnost
Latinične črke ⟨q Q⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩ in ⟨y Y⟩ niso del slovenske abecede; uporabljamo jih pri zapisu pisno nepodomačenih besed in besednih zvez.
S prevzemanjem tujih imen in njihove pisne podobe v slovenščino sprejemamo tudi posebne črke in črke z ločevalnimi znamenji, ki niso vključene v slovensko abecedo.
Razlikujemo med dvema ločevalnima znamenjema – kljukico ⟨ˇ⟩ na črkah ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩ ter strešico ⟨ˆ⟩, ki pri zapisu izgovora označuje široka e in o ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩.
O slovenski abecedi in uvrščanju neslovenskih latiničnih znakov v slovenske abecedne sezname glej tudi poglavje »Pisna znamenja«.
Glej preglednico »Ločevalna znamenja« (Dodatek).
Osnovni nabor črk latiničnega črkopisa so za pisave različnih jezikov prilagajali tako, da so uvajali ločevalna (diakritična) znamenja, posebne črke ali dvo‑ in veččrkja.
Ločevalna znamenja vplivajo na
glasovne vrednosti zapisanega, npr. vijuga na n ⟨ñ⟩ v španščini označuje izgovor [nj] (šp. Valdepeñas [valdepénjas]), sedij pod c ⟨ç⟩ pa v francoščini izgovor [s] (fr. Comédie‑Française
Ločevalna znamenja so del pisne podobe imena in jih ob
prevzemanju v slovenščino ohranjamo pri
pregibanju in tvorbi novih besed, tudi če označujejo za
slovenščino neznačilne glasovne posebnosti, npr. češko oznako
dolžine ohranjamo, četudi je ne uveljavljamo:
Posebne črke v slovenščini
izgovarjamo enako kot v izvornih jezikih, npr. estonski ⟨õ⟩ kot
polglasnik (est. Jõhvi [jə̀hvi]), ali pa poiščemo najbližjo ustreznico
slovenščini, npr. hrvaški ⟨ć⟩ prevzemamo kot [č]
Dvo‑ in veččrkja so v pisavah različnih jezikov sestavljena iz dveh, treh,
redkeje tudi več črk osnovnega latiničnega črkopisa in ustrezajo
enemu glasu (v različnih jezikih je to lahko tudi dvoglasnik):
⟨ch⟩ je v francoščini [š] (fr. Charles [šárl/šárəl]), v angleščini [č] (angl. Charles [čárəls]), ⟨eu⟩ je v imenih, prevzetih iz francoščine, [e] ali [ə]
O različnih pisavah in njihovih posebnostih glej preglednice za posamezne jezike.
V slovenščini pri zapisu izgovora enemu glasu praviloma ustreza ena črka, npr. glas [a] zapisujemo s črko ⟨a⟩ (mama [máma]), glas [k] s črko ⟨k⟩ (kapa [kápa], klik [klík]) ipd.
Dvema glasovoma ustreza le črka ⟨r⟩ z izgovorom [ər] v položaju med soglasnikoma: črka [čə̀rka], mrtvec [mə̀rtvəc].
Posebnosti
O premenah nezvočnikov glej poglavje »Nezvočniki«.
O zapisu variant fonema /v/ glej poglavje »Zapis zvočnika v in njegovih variant«.
O razmerju med slovenskimi črkami in njihovimi glasovnimi ustrezniki glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).
Dvočrkje je zapis enega glasu z dvema črkama. V knjižni slovenščini so dvočrkja redka in nimajo posebnega mesta v abecedi.
Dvočrkje ⟨dž⟩ uporabljamo za zapis glasu [dž], ki se pojavlja v prevzetih besedah: džamija [džámija]; bridž [bríč], rod. bridža [brídža].
Pri nekaterih besedah, prevzetih iz angleščine ali prek nje, se črka ⟨j⟩ izgovarja na dva načina – kot [j] ali [dž], npr. judo [júdo/džúdo], goji [góji/gódži].
Dvočrkji ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ imamo v slovenščini v položaju pred soglasniki in v izglasju, v katerih ju lahko izgovarjamo mehčano (palatalizirano) kot [l’] in [n’] ali tudi trdo kot [l] in [n]: kralj [král’/král], nedeljski [nedél’ski/nedélski]; manj [màn’/màn], kranjski [krán’ski/kránski]. V položaju pred samoglasniki sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ črkovna sklopa in ju izgovarjamo kot zvezo dveh glasov (kraljica [kraljíca], Franja [fránja]).
Mehčanost v izgovoru zaznamujemo z mehčajem, tj. opuščajem v vlogi mehčanja.
V večini slovarjev knjižnega jezika (SSKJ, slovar SP 2001) mehčanih [l’] in [n’] niso označevali. V pravopisnem slovarju ePravopis je označena le mehčanost, v pravilih Pravopis 8.0 pa je označen mehčani in trdi izgovor.
O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).
Glej poglavje »Zapis soglasnikov«.
Podvojene črke se pojavljajo na meji besed ali besednih delov in jih izgovarjamo različno. Če črki označujeta
Posebnost
Podvojene črke lahko označujejo različne glasove: polleten [pôu̯létən]; beemve [béemvé/bẹemvé], neetičen [nèétičən].
O zvezah dveh samoglasnikov glej poglavje »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.
O zlitniškem izgovoru posebnih nezvočniških sklopov glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.
Glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.
Posamezne glasove zapisujejo v različnih jezikih z
različnimi črkami in obratno – posamezne črke imajo v
različnih jezikih lahko povsem druge glasovne ustreznike,
npr. črko ⟨c⟩ izgovorimo v turščini kot [dž] (
Pri prevzemanju tujih imen v slovenščino sprejemamo tudi neme črke in črkovne sklope, tj. tiste, ki nimajo glasovnega ustreznika, npr.
Če črkovni sklop izgovorimo kot en glas, se ta imenuje veččrkje. Najpogosteje se srečujemo z dvočrkji in tričrkji, redkeje s štriričrkji:
Obratno ena črka lahko označuje dvoglasnik, npr. črka ⟨a⟩ v angleščini /eɪ/, ki ga izgovorimo [ej], npr. Bacon [bêjkon].
Pri izgovoru podvojenih črk v
tujih imenih upoštevamo izvirni izgovor: načeloma jih
izgovarjamo kot en glas, npr. it. Carrara [karára], it. Botticelli [botičéli], angl. McCartney [məkártni], fr. Sully‑Prudhomme [silí‑pridóm], nem. Grimm [grím]. Izjemoma predstavljajo podvojene črke
dvočrkje za en glas, npr. ⟨ll⟩ je v španščini glas [ʎ], ki
ga v položaju pred samoglasnikom prevzemamo z dvema
glasovoma, tj. kot [lj]:
O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.
O dvoglasnikih v slovenščini in pri prevzemanju glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.
Samoglasniki i, u in a imajo vsak svojo posebno črko: ⟨i⟩ (pika [píka]), ⟨u⟩ (luna [lúna]) in ⟨a⟩ (ajda [ájda]).
Ozki in široki e zapisujemo s črko ⟨e⟩ (delo [délo], meja [mêja]); tudi polglasnik se najpogosteje zapisuje z ⟨e⟩ (dež [də̀š]). Ozki in široki o zapisujemo s črko ⟨o⟩ (Mojca [mójca], sokol [sôkol]).
Fonemske variante samoglasnikov zapisujemo enako kot njihove osnovne variante.
Polglasnik v slovenščini nima posebne črke. Zapisujemo ga najpogosteje s črko ⟨e⟩, s črko ⟨r⟩ pa zapisujemo glasovni sklop polglasnika in zvočnika r [ər].
Polglasnik ni zapisan pri črkovanju in črkovalnem branju kratic (OZN [ózənə̀/ọzənə̀]) in izgovoru nekaterih medmetov (hm [hə̀m]).
Kadar se polglasnik pojavlja le v govoru, kot izgovorna olajšava v zvezah dveh ali treh izglasnih soglasnikov (žanr [žánər]; Frankl [fránkəl]), je neobstojen in pri pregibanju ali v nadaljnjih tvorjenkah izpade (rod. žanra [žánra]; prid. Franklov [fránklou̯]).
Zlasti v priimkih, prevzetih iz nemščine, govorjeni polglasnik pred končnim soglasnikom l večinoma ni zapisan, npr. Ranfl [ránfəl], Kmecl [kmécəl], Frankl [fránkəl], Vajgl [vájgəl], Klekl [klékəl], Ertl [êrtəl].
V sklopih zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n je polglasnik le izgovorna možnost in
ni zapisan, npr. film [fílm/fíləm], rod. filma [fílma]. Tako še: domiseln [domíseln/domíselən];
Z vidika zakonitosti slovenskega zloga izgovor polglasnika v zvočniških sklopih ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rm⟩, ⟨rn⟩ ni nujen, saj sta zvočnika m in n manj zvočna od r in l, vendar je polglasniški izgovor razširjen tudi v knjižnem jeziku.
O polglasniku v soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
O izgubljanju in vzpostavljanju polglasnika glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.
S črko ⟨e⟩ je polglasnik zapisan v osnovah nekaterih besed
(vendar [və̀ndar], navzven [nau̯zvə̀n]), tudi
kot edino zlogovno jedro v samostalnikih (dež [də̀š], pes [pə̀s], sel [sə̀l/sə̀u̯], sen [sə̀n]),
pridevnikih (zel [zə̀u̯], tešč [tə̀šč]) in v
različnih neosnovnih glagolskih oblikah, npr. pri deležniku na
Posebnosti
S črko ⟨r⟩ je označen glasovni sklop [ər] v položaju:
Posebnosti
Če v občni besedi polglasnika ni, izgovarjamo [er], npr. Šušteršič [šúšteršič], Žnideršič [žníderšič].
V nekaterih slovarjih knjižnega jezika je naglašeni polglasnik ob r nakazan bodisi z ostrivcem na r na iztočnici bodisi zapisan s krativcem nad črko za polglasnik v oglatem oklepaju (vŕh oz. [və̀rh]).
Polglasnik v izglasnih soglasniških sklopih ob odsotnosti samoglasnika tvori začasno zlogovno jedro. Ob dodajanju končnic in obrazil se glasovna soseščina spremeni in polglasnik izpade.
Zapisujemo ga s črko ⟨e⟩ med nezvočnikom in zvočnikom ter med dvema zvočnikoma, in sicer:
Posebnost
Pri samostalnikih, ki se v imenovalniku ednine (december, meter) ali v rodilniku množine (jedro, Pekre) končajo na r, se ob tvorbi izpeljanke z obrazilom na soglasnik črka r pojavi v medsoglasniškem položaju in označuje glasovni sklop [ǝr]. Polglasnika pred r ne zapisujemo:
Če je e v končaju
Priimki, ki se glasijo enako kot (izvirna) občna poimenovanja ali prebivalska imena, lahko imajo uradno veljavne variante brez polglasnika: Turek in Turk (toda Turek
O vlogi polglasnika pri pisnem in govornem krajšanju osnove glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).
Izglasni sklop nezvočnika in zvočnika je težje izgovorljiv, zato mednju vedno vrinemo polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩. Primeri z nezvočnikom b:
⟨bel⟩ | ansambel [ansámbəl], rod. ansambla [ansámbla]; obel [óbəl], ž obla [óbla]; tabla [tábla], rod. dv./mn. tabel [tábəl]; Knobel [knóbəl], rod. Knobla [knóbla] |
⟨ben⟩ | graben [grábən], rod. grabna [grábna]; droben [drôbən], ž drobna [drôbna]; Ljubno [ljúbno], rod. mn. Ljuben [ljúbən] |
Posebnosti
Priimki z izglasnimi nezvočniško‑zvočniškimi sklopi so lahko zapisani na več načinov, npr. Pregl [prégəl] in Pregelj [prégəl’/prégəl]; Brecl [brécəl] in Brecelj [brécəl’/brécəl].
Neobstojni polglasnik je zapisan vedno s črko ⟨e⟩ v izglasnih sklopih ⟨jem⟩, ⟨jen⟩, ⟨ven⟩, ⟨rel⟩ in ⟨vel⟩ v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola:
⟨jem⟩ | sejem [sêjǝm], rod. sejma [sêjma]; pojem [pójəm], rod. pojma [pójma]; samostojen [samostójǝn], ž samostojna [samostójna] |
⟨jen⟩ | mejen [mêjən], ž. sp. mejna [mêjna]; nujen [nújən], ž nujna [nujna] |
⟨ven⟩ | oven [ôvən], rod. ovna [ôu̯na]; delaven [délavən], ž delavna [délau̯na]; Traven [trávən], rod. Travna [tráu̯na] |
⟨rel⟩ | Karel [kárəl], rod. Karla [kárla] |
⟨vel⟩ | Pavel [pávəl], rod. Pavla [páu̯la] |
Posebnosti
Podrobneje o izgovoru in zapisu polglasnika med dvema zvočnikoma glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
V zvezo soglasnika in črkovnih sklopov ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ se vriva polglasnik, zapisan s črko e, le v položaju, ko sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ dvočrkji, tj. pred soglasnikom in v izglasju:
V prevzetih imenih je polglasnik zapisan z
različnimi samoglasniškimi črkami. V imenih iz bolj
znanih jezikov je najpogosteje zapisan s črkami ⟨e⟩, ⟨a⟩
in ⟨u⟩, npr. angl. MacArthur [məkártur], angl. Coward
Sredi imena pred zvočnikom na morfemski meji
izgovarjamo e ali polglasnik, npr. nem. Düsseldorf [díseldórf/dísəldórf], nem. Heidelberg
Ob črki ⟨r⟩ sredi besede ali v edinem zlogu je bil v starejših priročnikih priporočen izgovor širokega e, danes izgovarjamo tudi polglasnik, če je ta polglasnik oz. slovenskemu polglasniku podoben glas izgovorjen tudi v izvornem jeziku, npr. nem. Jörg [jêrg‑/jə̀rg], nem. Junkers [júnkers/júnkərs],
Polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v izglasju vpliva na pregibanje besede, npr. nem. Heidegger [hájdegər], rod. Heideggra [hájdegra] proti nem. Heidegger [hájdeger], rod. Heideggerja [hájdegerja]. Tako tudi Hofer [hófər/hófer].
V nekaterih jezikih je polglasnik zapisan tudi s
črkami, ki imajo posebna ločevalna znamenja, npr. v
albanščini z ⟨ë⟩ (alb. Kukës [kúkǝs]), v romunščini z ⟨î/â⟩ (rom. Tîrgovişte/Târgovişte [tərgôvište]), v
estonščini z ⟨õ⟩ (est. Jõhvi [jə̀hvi]) ipd., ali dvo‑ ali veččrkjem,
npr. v francoščini (
O glasovni vrednosti črk v drugih jezikih glej preglednice za prevzemanje.
Tudi v tujih imenih se polglasnik kdaj izgovarja,
čeprav se ne piše, npr. v osnovah nekaterih tujih imen: angl. McDonald
Polglasnik je pri prevzemanju izgovorna olajšava in povzroči razpad soglasniškega sklopa ter z zvočnikom tvori nov zlog:
O zvočniških in nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Zvočniški sklopi« in »Posebni nezvočniški sklopi«.
Soglasniki so lahko izgovorjeni tudi drugače, kot so zapisani. Po pravopisnem načelu za slovenščino soglasnike vedno zapisujemo s črko, ki jo izgovarjamo pred samoglasnikom (glas [glás] – glasilo [glasílo] – glasba [glázba]). Izjeme se pojavljajo le pri zvočnikih.
O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).
Nosnika m in n sta redkeje prilagojena soseščini glasov; zapisujemo ju s črkama ⟨m⟩ (miza, osem) in ⟨n⟩ (navada, poln).
Zvočnika m in n v položaju pred b in p (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m (npr. krompir, tamburica); izjemoma se je uveljavil dvojnični zapis, npr. bombon/bonbon – bombonjera/bonboniera.
Zapis s črkama ⟨m⟩ in ⟨n⟩ se v okviru iste besedne družine zaradi glasovne soseščine lahko razlikuje, npr. braniti – obramba, obrambni; pomeniti – pomembnost.
Pred samoglasnikom fonem /l/ izgovarjamo zadlesnično (tj. spredaj) in ga zapisujemo s črko ⟨l⟩: lipa, prelepo, olupiti.
Zvočnika n in l zapisujemo tudi z dvočrkjema ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, in sicer v položajih pred soglasnikom in v izglasju. Ta varianta je izgovorjena tudi mehčano (palatalizirano).
⟨lj⟩ |
dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; cilj [cíl’/cíl] – ciljni [cíl’ni/cílni]; Ljubelj [ljubél’/ljubél] – ljubeljski |
⟨nj⟩ |
manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši]; panj [pán’/pán] – panjski [pán’ski/pánski]; |
Glej tudi poglavje »Dvočrkji lj in nj«.
Zvočnik j v vseh položajih pišemo s črko ⟨j⟩: juha, jelenjad; maj, natrij, Jernej; majski, čajnica. V pisno podomačenih prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih s pisnim sklopom ⟨iV⟩ ima zvočnik j (ki je tudi zapisan) vlogo zapiranja zeva: milijon [milijón], revija [revíja], revijalen [revijálən].
Posebnost
V dvočrkjih ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ pred soglasnikom ali v izglasju s črko ⟨j⟩ označujemo mehčana [l’] in [n’] ali nemehčana [l] in [n], npr. dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši].
Zaradi uresničitve v stranskih oblikah po etimološko‑morfološkem načelu s črko ⟨j⟩ zapisujemo
O zvočniku j v prevzetih besedah glej poglavji »Zapiranje zeva« in »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih sklopov v slovenščini«.
V prevzetih imenih ohranjamo izvorne zapise, črke za zvočnike pa izgovarjamo v skladu s slovenskimi pravili.
V pisno nepodomačenih besedah in imenih je zvočnik j zapisan s črko ⟨i⟩, zlasti v
pisnem sklopu ⟨iV⟩ ali ⟨Vi⟩ pri prevzemanju
besed z dvoglasniki, npr. fr. Pierre [pjêr], it. bianco [bjánko];
Pri nekaterih pisno nepodomačenih prevzetih besedah izgovor ni ustaljen, npr. riviera [rivijêra/rivjêra], pieta [pijetá/pjetá], pri redkih v rabi zasledimo dvojnični zapis, izgovor pa je v obeh primerih enak, npr. sjesta/siesta [sjésta].
Osnovna, zobnoustnična varianta fonema /v/ je zapisana s črko ⟨v⟩: vino [víno], avokado [avokádo], vrč [və̀rč].
S črko ⟨v⟩ sta zapisani tudi dvoustnični fonemski varianti, kadar nista ob samoglasniku, zveneča (črv) in nezveneča (vsak).
Glej poglavje »Variante fonema /v/«.
Dvoglasniška (= obsamoglasniška) dvoustnična varianta [u̯] je zapisana s črkami ⟨v⟩, ⟨u⟩ in ⟨l⟩, in sicer s črkama ⟨v⟩ in ⟨u⟩ le v položaju za samoglasnikom:
S črko ⟨l⟩ je zapisana
Posebnosti
Dvojnično, kot dvoustnični dvoglasniški [u̯] in zadlesnični [l], izgovarjamo črko ⟨l⟩ pri posameznih samostalnikih, npr. del [déu̯/dél], kolk [kólk/kôlk/kôu̯k], ali njihovih oblikah – tla, rod. tal [táu̯/tál]. Neenoten izgovor se pojavlja sredi besede v isti besedni družini:
Pri izglagolskih samostalniških in pridevniških
izpeljankah s priponskimi obrazili
⟨lc⟩ | igralec m [igráləc], rod. igralca [igráu̯ca tudi igrálca]; gledalec m [gledáləc], rod. gledalca [gledáu̯ca tudi gledálca] |
⟨lk⟩ | igralka ž [igráu̯ka tudi igrálka], poslušalka [poslušáu̯ka tudi poslušálka] |
⟨lsk⟩ | igralski prid. [igráu̯ski tudi igrálski], pogajalski [pogajáu̯ski tudi pogajálski] |
⟨lstv⟩ | igralstvo s [igráu̯stvo tudi igrálstvo], prebivalstvo [prebiváu̯stvo tudi prebiválstvo] |
Na oba načina izgovarjamo tudi pridevnike, tvorjene iz teh
samostalnikov (tožilčev
Posebnosti
Pri osebnih imenih se pri izreki črke ⟨l⟩
načeloma ravnamo po rodbinskih navadah: Gal
Pri zemljepisnih imenih upoštevamo lokalni
izgovor: Črni Kal [čə̀rni káu̯], rod. Črnega Kala
V prevzetih občnih besedah zvočniške variante izgovarjamo kot v slovenščini.
V prevzetih imenih je zvočnik v zapisan tudi s črko ⟨u⟩. Med dvema samoglasnikoma ga izgovarjamo kot zvočnik v, npr. šp. Atahualpa [ataválpa].
Dvoustnična dvoglasniška varianta [u̯] je zapisana najpogosteje s črko ⟨u⟩, in sicer v
dvoglasnikih, zapisanih kot ⟨ua⟩, ⟨ue⟩, ⟨ui⟩, ⟨uo⟩, ki jih
izgovorimo kot [u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o], npr.
Posebnost je poljski ⟨ł⟩, ki ga v poljščini izgovarjajo kot dvoustnični [u̯], v slovenščino pa ga prevzemamo z zadlesničnim [l]: Miłoš [míloš], Żyła [žíla].
Zadlesnični [l] izgovarjamo v prevzetih
besedah tudi v izglasju, npr. ideal [ideál], arzenal [arzenál]; angl. Bill [bíl], nem. Ötztal [éctal], tudi če je v izvornem jeziku
izgovorjen dvoglasniško, npr. port. Cabral [kabrál]
Nezvočnike načeloma pišemo v vseh oblikah besede ali besedne družine tako, kakor jih izgovarjamo pred samoglasnikom ali zvočnikom v isti besedi ali besedni družini:
Izjemoma se je v nekaterih primerih uveljavil tudi fonetični zapis nezvočnikov.
Nenaglašene besede (predvsem predlogi) oz. naslonke tvorijo skupaj z naglašeno besedo eno fonetično enoto. Če se taka naslonka končuje na zveneči nezvočnik, ohrani zapis, ne glede na to, s katerim glasom se začne beseda, ki sledi v govorni verigi, in ne glede na izgovor: od mene [od mêne], iz oči [iz očí]; pred hišo [pret híšo], poleg stola [pólek stôla].
Izjema je enozložni predlog z, ki ga
pišemo s črko ⟨z⟩ pred samoglasniki, zvočniki in zvenečimi
nezvočniki (z očetom [z‿očétom],
Posebnost
Pri kraticah, ki jih izgovarjamo na dva načina, lahko že z zapisom predloga nakažemo izgovor besede: s SMS‑jem [s‿sə̀məsə̀jem], z SMS‑om [z‿èsemêsom].
O varianti predloga k glej poglavje »Predlog k pred g in k«.
Upoštevanje zvenečnostih premen nezvočnikov v
izgovoru ne vpliva na zapis nezvočnikov. Izjema so
predlogi. Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so
zapisane (von Habsburg
Posebne glasovne zveze so samoglasniške, samoglasniško‑soglasniške in soglasniške zveze, ki se pojavljajo na meji besed ali morfemski meji. Pogosto pri govoru niso obstojne, zato jih lahko pišemo drugače, kot jih izgovorimo.
Zaradi zaporedja dveh samoglasnikov se pojavi zev ali hiat. V slovenskih besedah se zev ali samoglasniški stik ohranja na meji besed ali morfemski meji, v prevzetih besedah pa tudi v drugih položajih.
V vseh drugih položajih zveze dveh pisnih samoglasnikov izgovarjamo na tri načine:
Zev ali samoglasniški stik ohranjamo na morfemski meji pri tvorjenkah ali predponskih glagolih: antioksidant [ántioksidánt], priimek [priímek], triintrideset [tríintrídeset], triuren [tríúrən]; neelastičen [nèelástičən], neetičen [nèétičən], vseeno [vsèêno], neuspešen [nèuspéšən], soobstoj [sòobstòj]; preiskati [preiskáti], pootročiti se [pootróčiti se], zaarati [zaárati], zaokrožiti [zaokróžiti].
O podvojenih samoglasniških črkah glej »Podvojene črke«.
V prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih zev ohranjamo v večini samoglasniških sklopov, npr.:
⟨ae⟩ | maestral [maestrál], Izrael [ízraẹl], tetraeder [tẹtraédər] |
⟨ai⟩ | arhaičen [arháičən], Haiti [haíti] |
⟨ao⟩ | kaos [káos] |
⟨ea⟩ | ideal [ideál], kreativen [kreatívən], realističen [realístičən], Lea [lêa] |
⟨ei⟩ | ateist [ateíst], deizem [deízem], kofein [kofeín] |
⟨eo⟩ | freon [fréon], Romeo [rómeo] |
⟨eu⟩ | Aleuti [aleúti], proteus [próteus] |
⟨oa⟩ | oboa [óboa], Samoa [samóa] |
⟨oe⟩ | koeficient [koeficijènt] |
⟨oi⟩ |
alkaloid |
⟨ua⟩ | februar [fébruar], Papua [pápua] |
⟨ue⟩ | duet [duét], Samuel [sámuel] |
⟨ui⟩ | altruist [altruíst], beduin [beduín] |
⟨uo⟩ | duo [dúo], fluor [flúor] |
Redko se pojavljajo tudi sklopi več kot dveh samoglasnikov: osteoartritis [ósteoartrítis].
Posebnost
Pri samostalnikih ženskega spola s pisnim samoglasnikom na koncu
osnove in končnico a, tj. ⟨Va⟩ (aloa, alinea, boa, oboa), se v rodilniku množine
in dvojine ter pri tvorbi pridevnika z obrazilom na soglasnik
O samoglasniških sklopih z nenaglašenim i glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.
V sklop samoglasnika i in drugega samoglasnika pri govorjenju praviloma vstavljamo zvočnik j, kar imenujemo govorno zapiranje zeva: diamant [dijamánt], socialni [socijálni], hieroglif [hijeroglíf], klient [klijênt], ion [ijón].
V procesu podomačevanja besede in približevanja govorni uresničitvi
se v nekaterih besedah zev zapira tudi pisno, redko v korenu besede
(hijacinta), pogosteje v besednih končajih (
Posebnosti
Pri prevzetih imenih je samoglasnik i lahko zapisan s kako drugo črko (npr. ⟨y⟩ v Mary [mêri]), hkrati pa je zapiranje zeva odvisno od glasovne vrednosti črke ⟨i⟩ v jeziku, zato so govorne uresničitve istega črkovnega sklopa lahko različne: Maria – poljsko [márja], italijansko [maríja], slovaško [márija].
V preteklosti so prevzeta imena z zevom (Andrea [andrêa], Tea [têa], Gea [gêa]) nadomeščali s slovenščini bolj prilagojenimi (Andreja [andrêja], Teja [têja], Geja [gêja]), danes pa jih (razen pri redkih kategorijah, npr. imena božanstev, kraljev) ohranjamo.
Dvoglasniška dvoustnična varianta [u̯] je zapisana navadno z ⟨l⟩ in ⟨v⟩, redkeje z ⟨u⟩. Dvoglasniški zvočnik j pa je zapisan navadno z ⟨j⟩, v pisno nepodomačenih besedah tudi z ⟨i⟩.
Posebnost
Dvoglasniške glasovne sklope v lastnih imenih zapisujemo tudi različno, npr. Vaupotič [váu̯potič] in Vavpotič; Lainšček [lájnščək] in Lajnšček; Ciuha [cjúha] in Cjuha; Maister [májstər] in Majster; Daneu [danéu̯] in Danev. To so različni priimki.
V knjižni slovenščini se v položaju pred soglasnikom ali v izglasju pojavljajo štirje tipi sklopov, ki jih izgovarjamo dvoglasniško ali zvočniško in po katerih se ravnamo pri prevzemanju tujih imen, in sicer:
V knjižni slovenščini je najbolj razširjen sklop samoglasnika in dvoglasniškega [u̯], ki je zapisan s črkami ⟨v⟩, ⟨l⟩ ali ⟨u⟩: Pavla [páu̯la], Kavčič in Kaučič [káu̯čič], prislov [prislòu̯], jabolko [jábou̯ko], piščal [piščáu̯], nauk [náu̯k].
Fonetični dvoglasniki [au̯], [eu̯], [əu̯], [iu̯] in [ou̯] se pojavljajo
O dvoglasniškem izgovoru črk ⟨v⟩ in ⟨l⟩ glej poglavja o fonemskih variantah.
Posebnost
Zaradi različnih možnosti zapisa istega glasovnega sklopa imajo slovenska imena pogosto različno pisno podobo, npr. Kaučič in Kavčič [káu̯čič], Laura in Lavra [láu̯ra], Maurer in Mavrer [máu̯rer]. To so različni priimki ali imena.
Sklop samoglasnika in zvočnika j se pojavlja tako v domačih (jajce [jájce], maj [máj]) kot v prevzetih besedah (Maister [májstər]) ter na besedni meji (bo imela [bo jméla]).
V pisno podomačenih prevzetih besedah je zvočnik j zapisan s črko ⟨j⟩ (celulojd
Sklop zvočnika j in samoglasnika se pojavlja večinoma v prevzetih besedah, zvočnik j je praviloma zapisan z ⟨i⟩ (bianko [bjánko], makiavelizem [makjavelízəm], piano [pjáno]), v redkih pisnih dvojnicah pa z ⟨j⟩: interier/interjer [interjêr], chianti/kjanti [kjánti].
Take samoglasniške sklope pogosteje izgovarjamo dvozložno, tj. zev v izgovoru zapiramo z j: diamant [dijamánt].
Posebnost
V starejših prevzetih besedah se je zaradi zapiranja zeva z zvočnikom j uveljavil in ustalil dvozložni izgovor: pianino [pijaníno], toda piano [pjáno].
Glej poglavje »Zapiranje zeva«.
Sklop dvoglasniškega u̯ in samoglasnika se v knjižni slovenščini pojavlja le na besedni meji, večinoma v zvezah s predlogom v, če se beseda začne na samoglasnik: v Afriki [u̯‿áfriki], v oči [u̯‿očí].
O izgovoru predloga v glej poglavje »Variante fonema /v/«.
V drugih jezikih so dvoglasniki pomensko razločevalni glasovi (fonemi) in so lahko zapisani tudi drugače kot v slovenščini. Prevzemamo jih po zgledu slovenskih in že povsem podomačenih prevzetih besed.
Sklop samoglasnika in dvoglasniškega u̯ – [Vu̯], ki je pred
soglasnikom ali v izglasju, izgovarjamo enako kot v
slovenščini: Browning
Jeziki se med seboj razlikujejo, zato samoglasniški črkovni sklop, katerega prva sestavina je črka u (npr. ⟨ua⟩, ⟨uo⟩), ni nujno dvoglasnik, ampak zveza dveh samoglasnikov, tj. [ua], [ue], [uo], npr. Asuan [ásuan], Cimabue [čimabúe], basso continuo [báso kontínuo].
Sklop samoglasnika in zvočnika j – [Vj], zapisan najpogosteje kot ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨ui⟩, izgovarjamo enako kot v slovenščini. Pojavlja se v položajih:
Sklop zvočnika j in samoglasnika – [jV], zapisan najpogosteje kot ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩, ⟨iu⟩, se pojavlja med soglasnikoma, v vzglasju in izglasju. Izgovarjamo ga:
Glej poglavje o zapiranju zeva.
Enozložno izgovorjeni sklop dvoglasniškega u̯ in samoglasnika – [u̯V] ([u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o]) prevzemamo različno glede na položaj v besedi:
Posebnosti
V starejših priročnikih so izvorni dvoglasniški [u̯] v položaju pred samoglasnikom prevzemali na dva načina:
V slovenščini razvrstitev soglasnikov sledi zaporedju glasov v zlogu (nezvočnik – zvočnik – samoglasnik – zvočnik – nezvočnik) in načelom prilikovanja (pred nezvenečim nezvočnikom stoji v govoru lahko le nezveneči nezvočnik, pred zvenečim pa le zveneči). Posebnosti pri stiku soglasnikov nastopijo tudi, kadar se drug ob drugem pojavita dva enaka ali izgovorno sorodna soglasnika, zato se izgovorita podaljšano ali zlito kot en glas. Različna odstopanja v zapisu so posledica prevzemanja, novih položajev pri tvorbi besed in sprememb pod vplivom stika z drugimi glasovnimi sistemi.
Glej poglavje »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti«.
Kadar se v govorni verigi, zlasti na morfemski ali besedni meji, drug ob drugem pojavita dve enaki črki (za soglasnika), ju izgovorimo podaljšano (le redko kot en sam glas):
Enako velja tudi za primere, ko se srečata zvenečnostno
parna nezvočnika (tudi če gre za zveze s predlogi): izseljenec [is̄éljenəc],
O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.
Zapornike (
Glej poglavje »Podvojene črke«.
Izgovor soglasniških sklopov je podrejen izgovorljivosti zloga in pravilu, da si soglasniki od samoglasniškega jedra sledijo od zvočnikov (v zaporedju u̯, j > r > l > n, m > v) k nezvočnikom, npr. smrt [smə̀rt].
Kadar je pravilo zvočnosti v zlogu kršeno, se temu prilagodijo zvočniki: manj zvočen zvočnik v ima zato dvoustnične izgovorne variante (v – u̯), najbolj zvočen zvočnik j pa lahko nadomešča samoglasnik i. Pri vseh drugih zvočnikih (tj. m, n, l, r) in tudi nezvočnikih izgovorne težave premostimo tako, da jih izgovorimo z vmesnim polglasnikom, ki ima vlogo začasnega nosilca zloga. V nekaterih primerih je tak polglasnik tudi zapisan.
Glej poglavje »Zapis polglasnika«.
Glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti«.
Vzglasni sklopi z zvočnikom v se glasovno pogosto preoblikujejo, in sicer v izgovarjamo
Zvočnik r v vzglasnih sklopih ⟨rm⟩ in ⟨rv⟩ izgovorimo s polglasnikom (rman [ərmán], rvač [ərváč]), v sklopu ⟨rj⟩ pa le, če je polglasnik naglašen, npr. rja [ə̀rja] nasproti rjuti [rjúti] ali rjav [rjáu̯/ərjáu̯].
Izgovor zvočniških sklopov z zvočnikom v sredi besede je odvisen od predhodnega glasu.
⟨vj⟩ | intervju [intervjú] |
⟨vl⟩ | obarvljiv [obarvljíu̯/obaru̯ljíu̯] |
⟨vr⟩ | vrvranje [vərvránje/vəru̯ránje] |
⟨vm⟩ | drva, or. mn. z drvmi [z dərvmí/dəru̯mí] |
⟨vn⟩ | vrvnat [və̀rvnat/və̀ru̯nat] |
Glede na izgovorljivost v izglasju delimo zvočniške sklope na:
Na oba načina – kot sklop dveh zvočnikov ali s polglasnikom med zvočnikoma – lahko izgovorimo sklope zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n:
⟨lm⟩ | psalm [psálm/psáləm], rod. psalma [psálma]; palma [pálma], rod. dv./mn. palm [pálm/páləm] |
⟨ln⟩ | Mikeln [míkeln/míkelən], rod. Mikelna [míkelna]; gostilna [gostílna], rod. dv./mn. gostiln [gostíln/gostílən]; smiseln [smísəln/smísələn], ž. sp. smiselna [smísəlna] |
⟨rm⟩ | alarm [alárm/alárəm], rod. alarma [alárma]; reforma [refórma], rod. dv./mn. reform [refórm/refórəm]; strm [stə̀rm/stə̀rəm], ž strma [stə̀rma] |
⟨rn⟩ | vestern [véstern/vésterən], rod. vesterna [vésterna]; lekarna [lekárna], rod. dv./mn. lekarn [lekárn/lekárən]; črn [čə̀rn/čə̀rən], ž črna [čə̀rna] |
Obstojni sklopi so sklopi zvočnika j ter zvočnikov l, m in n, ki se pojavljajo predvsem v novejših prevzetih besedah (kulturnih izposojenkah, npr. dizajn, emajl) in v needninskih rodilniških oblikah samostalnikov ženskega spola (ujma; blagajna, lajna, vojna ...):
⟨jl⟩ | emajl [emájl], detajl [detájl], koktejl [kóktejl] | |
⟨jm⟩ | ujma, rod. dv./mn. ujm [újm] | |
⟨jn⟩ | kombajn [kombájn], dizajn [dizájn]; lajna [lájna], rod. dv./mn. lajn [lájn]; vojna [vôjna], rod. dv./mn. vojn [vôjn] |
Posebnosti
Neobstojni sklopi so zvočniški sklopi, v katerih
⟨nr⟩ |
žanr [žánǝr], rod. žanra [žánra] |
⟨lj⟩ | okolje [okólje], rod. dv./mn. okolij [okólij] |
⟨rj⟩ | burja [búrja], rod. dv./mn. burij [búrij] |
⟨mj⟩ |
ljubosumje [ljubosúmje], rod. dv./mn. ljubosumij [ljubosúmij] |
⟨vl⟩ | bovla [bôu̯la], rod. dv./mn. bovl [bôu̯l]; avla [áu̯la], rod. dv./mn. avl [áu̯l] |
⟨vm⟩ | revma [réu̯ma], rod. dv./mn. revm [réu̯m] |
⟨vn⟩ | savna [sáu̯na], rod. dv./mn. savn [sáu̯n]; pozavna [pozáu̯na], rod. dv./mn. pozavn [pozáu̯n] |
⟨lv⟩ | želva, rod. dv./mn. želv [žélu̯/žélu]; salva [sálva], rod. dv./mn. salv [sálu̯/sálu] |
⟨rv⟩ | vrv [və̀ru̯/və̀ru]; drva [də̀rva], rod. dv./mn. drv [də̀ru̯/də̀ru]; murva, rod. mn. murv [múru̯/múru] |
⟨rl⟩ | vrl [və̀ru̯/və̀ru]; umrl [umə̀ru̯/umə̀ru] |
Posebnosti
O izgovoru polglasnika med zvočnikom in sklopoma ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ glej poglavje »Zapis polglasnika«.
O polglasniku in samoglasniku i med zvočnikoma v izglasju glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.
O nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Neobstojni samoglasniki« in »Zapis polglasnika«.
O posebnih nezvočniških sklopih govorimo, kadar se v govorni verigi – sredi besede, na morfemski meji ali na besedni meji – pojavijo drug ob drugem zadlesnična zapornika t – d, zlitniki c, č – dž, šumnika š – ž in sičnika s – z. Namesto posameznih glasov lahko izgovarjamo tudi ustrezna zlitnika [c] ali [č] oziroma podaljšane glasove.
Pri zapisu izgovora črkovnih sklopov ⟨ts⟩, ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩, ⟨dc⟩ in ⟨dč⟩, ⟨tč⟩, ⟨tš⟩ in ⟨tšč⟩ se izogibamo poudarjanju podaljšanih glasov in zlitniškega izgovora, zato v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis zapišemo: (1) oba udeležena glasova [ts] oz. [tš], npr. baltski [báltski] in ne [bálcki]; tako tudi dekletce [deklétce], petsto [pétsto], nadškof [nàtškòf], venetščina [venétščina]; (2) podaljšane glasove pa le tedaj, kadar bi želeli opozoriti na pomenske razlike: odčitek [otčítək/oč̄ítək] proti nepodaljšanemu očitek [očítək].
Zveze zadlesničnih zapornikov t – d, sičnikov s – z ali zlitnika c so najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨ts⟩ in ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩ in ⟨dc⟩. Izgovorimo jih v različnih zlogih tudi vsakega posebej ali tudi zlitniško kot [c]: baltski [báltski], podse [pótse], petsto [pétsto], petstopenjski [pétstopən’ski/pétstopənski]; vratca [vrátca], dekletce [deklétce], odcep [otcèp], odcejalnik [otcejálnik].
Zaradi zlitniškega izgovora je zapis prevzetih pisno podomačenih besed neenoten: zapisujemo jih s ⟨c⟩ (muha cece (< tsetse), cunami (< tsunami) ali kot v izvirniku (futsal [fútsal], aids [ájts]).
Zveze črk za zapornike in sičnike ⟨td⟩, ⟨std⟩ in ⟨stst⟩ se v števniških sklopih in v oblikah, tvorjenih iz njih, izgovarjajo samo nepodaljšano: petdeset [pédeset], petdesetkrat [pédesetkrat]; šestdeset [šézdeset], šestdesetina [šezdesetína]; šeststo [šésto], šeststotič [šéstotič].
Zveze zadlesničnih zapornikov t – d, šumevcev š – ž ali zlitnika č, najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨tč⟩, ⟨tš⟩, ⟨dč⟩, ⟨dš⟩ ter ⟨tšč⟩ in ⟨dšč⟩, izgovarjamo kot [tč], [tš], [tšč] ali kot podaljšani zlitnik [č̄]: nadškof [nàtškòf], pred Šoštanjem [pret šóštanjem]; redčiti [rétčiti], petčlanski [pétčlánski]; gotščina [gótščina], odščipniti [otščípniti].
Namesto sičniških pripornikov s – z ali zlitnika c pred šumevci š – ž ali zlitnikom č, ki se pojavljajo na morfemski meji, izgovarjamo:
Posebnost
Glasovna sprememba se pred priponskimi obrazili
Predlog k ima pred besedami, ki se začnejo na g in k, varianto h: h gozdu [ɣ‿gózdu], h kosilu [h‿kosílu], h kdo ve komu [ɣ‿gdó ve kómu]. Pred besedami, ki se začenjajo na druge glasove, pišemo k (k Evropi [k‿eu̯rópi], k vozilu [k‿vozílu], k Sloveniji [k‿slovéniji]), ki ga tudi izgovarjamo, razen v primerih, ko prihaja do prilikovanja po zvenečnosti (k zemlji [g‿zêmlji]).
Posebnost
Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so zapisane (npr. v prevzetih, nečrkovalno branih kraticah Cobiss [kóbis], covid‑19 [kôvid‑devétnajst/devetnájst]), se lahko zapisuje tako k kot h (k/h Cobissu), izgovarja pa se enotno, in sicer [h‿kóbisu]. Enako velja za prevzete besede, npr. fr. Camus [kamí], daj. k/h Camusu), izgovarja pa se enotno, in sicer [h‿kamíju].
O predlogu z in njegovi nezveneči varianti s glej poglavja »Zapis nezvočnikov«.
V prevzetih imenih se soglasniški sklopi vedejo enako kot v slovenščini, so pa različno zapisani, zato moramo poznati glasovne vrednosti črk.
Nezvočniški sklopi, ki imajo možnost zlitniškega
izgovora, so za slovensko govoreče problematični zlasti v
izglasju zaradi vpliva na preglaševanje samoglasnika o v e. Tak je
črkovni sklop
Odstopanja glede na slovenska pravila se pojavljajo v vzglasnih zvočniško nezvočniški sklopih, ki jih v slovenščini ne poznamo, in sicer zveze zvočnikov n in m ter nezvočnikov, ki jih izgovorimo z vzglasnim polglasnikom, npr. Nkrumah [ənkrúmah], Mbappé [əmbapé].
V prevzetih imenih je zlogotvoren tudi zvočnik l, zato pri izgovoru vzglasni črkovni sklop ⟨vl⟩ izgovorimo s polglasnikom, npr. Vltava [və̀ltava].
Zvočniške sklope v prevzetih imenih izgovarjamo v
skladu s slovenskimi pravili, npr. za zvočnikom
zobnoustnično Orvieto [orvjéto], Červjakov
Sklop ⟨jr⟩ se pojavlja le v prevzetih imenih tipa Moira [mójra], rod. dv./mn. Moir [mójr].
Posebnost so v preteklosti že podomačene besede in končaji besed, kjer se zapisani i ne izgovarja kot zvočnik, temveč sklop dveh samoglasnikov izgovorimo, kot da bi zapirali zev: Moravia [morávija] ali riviera [rivijêra/rivjêra].
O vplivu izglasja na izbiro končnic in priponskih obrazil glej poglavji »Sklanjatve samostalnikov moškega spola« (Oblikoslovni oris) in »Tvorba svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).
O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.
Nosilci naglasa so samoglasniki. Poznamo dva načina naglaševanja: jakostno in tonemsko. Obe vrsti naglaševanja sta v knjižnem jeziku enakovredni.
Pri jakostnem naglaševanju so naglašeni samoglasniki daljši od nenaglašenih, tj. izgovarjajo se glasneje, z večjo jakostjo, in z višjo tonsko višino kot nenaglašeni samoglasniki.
Na samoglasnikih označujemo jakostno naglašene samoglasnike, njihovo
kvantiteto
Ostrivec ⟨´⟩ označuje dolge samoglasnike, pri samoglasnikih e in o tudi ožino: pas [pás], kis [kís], duh [dúh]; lep [lép], mož
Kadar naglašeni polglasnik ni zapisan z e, je v slovarjih, priročnikih in učbenikih praviloma označen z ostrivcem na r ali s krativcem na polglasniku v oglatem oklepaju: gŕm [gə̀rm/gə̀rəm], vŕsta [və̀rsta].
Strešica ⟨ˆ⟩ označuje dolga široka samoglasnika e in o: peta [pêta], gora [gôra].
Poleg strešice poznamo v slovenščini tudi kljukico, tj. ločevalno znamenje na črkah č, š in ž, ki označuje šumevce.
Krativec ⟨`⟩ označuje samoglasnike (razen polglasnika), za katere
je bil nekdaj v knjižnem jeziku predviden zgolj kratki, danes pa
tudi nekratki izgovor: urad
Na e in o krativec
hkrati označuje širino (bes [bès], lov
Kot samo kratki samoglasnik je v slovenskem knjižnem jeziku opredeljen tako naglašeni kot nenaglašeni polglasnik: pes [pə̀s], prvi [pə̀rvi].
Nenaglašena samoglasnika e in o sta tradicionalno opredeljena kot široka
glasova, vendar sta zaradi manjše izdišne moči in krajšega izgovora
izgovorjena manj intenzivno od naglašenih širokih (/ɛ/ oz. /ɔ/),
zato ju izgovarjamo ožje, tj. kot sredinska [e] in [o]. Izrazito
ozko izgovorjena nenaglašena e in o pri zapisu izgovora v oglatem oklepaju
označujemo s piko pod
Nenaglašena ozka e in o se pojavljata pri nekaterih izgovorno že povsem prilagojenih prevzetih besedah, še zlasti pa pri črkovalno branih kraticah, npr. Andersen [ándersẹn/ándərsẹn], Washington [vášinktọn]; DNK [déenká in dẹenká], APZ [ápẹzé in apẹzé in ápəzə̀ in apəzə̀].
Ozkost nenaglašenih e in o v prevzetih imenih lahko povezujemo s stranskim naglasom v izvornih jezikih: Ezekiel [ezékijẹl], Izrael [ízraẹl].
Stransko (ali stopično) naglašeni so samoglasniki, ki jih izgovorimo z manjšo jakostjo kot primarno naglašene samoglasnike in z večjo kot nenaglašene samoglasnike.
Pri tonemskem naglaševanju se naglašeni samoglasniki razlikujejo ne
le po kvantiteti
Če naglašeni samoglasnik nastopa v nezadnjem besednem zlogu, se rastoči tonem uresničuje s tonskim viškom na ponaglasnem zlogu, padajoči pa s tonskim viškom na naglašenem zlogu. Zaradi tega se oba tonema opisuje tudi kot nizki oziroma visoki ton.
Tonemsko naglaševanje v knjižnem jeziku je značilno zlasti za govorce narečij iz gorenjske in dolenjske narečne skupine, za govorce nekaterih narečij severnega dela primorske narečne skupine in dela koroške narečne skupine zlasti na avstrijskem Koroškem.
Na samoglasnikih in zvočniku r označujemo tonemsko naglašene samoglasnike s štirimi posebnimi naglasnimi znamenji – akutom ⟨´⟩, cirkumfleksom ⟨ˆ⟩, gravisom ⟨`⟩ in dvojnim gravisom ⟨ ̏ ⟩
Kadar se pri neki besedi ali besedni obliki lahko pojavljata oba
tonema, ju označujemo z makronom ali črtico ⟨¯⟩ nad naglašenim
samoglasnikom (npr. skuter [skūter]; brat, rod. mn. bratov
Tonem na polglasniku v glasovnem sklopu [ər], zapisanem s črko ⟨r⟩, označujemo bodisi z ločevalnim znakom za dolžino na ⟨r⟩ (npr. prst [pȓst], rod. prsta [pŕsta]) ali z ločevalnim znakom za kračino na polglasniku (npr. prst [pə̏rst], rod. prsta [pə̀rsta]).
Kratki rastoči ton je z redkimi izjemami značilen le za naglašeni polglasnik v nezadnjem besednem zlogu (npr. megla [mə̀gla], steber [stə̀bər]), za ostale kratke naglašene samoglasnike pa je praviloma značilen padajoči ton (npr. brat [brȁt], megla [məglȁ], bogat [bogȁt]).
V slovarjih knjižnega jezika, ki prinašajo podatek o tonemskem naglasu, so tonemi označeni s posebnimi znamenji, v starejših slovarjih praviloma v okroglih oklepajih v t. i. tonemskem gnezdu. Ker ostrivec v tradicionalni slovenski fonološki transkripciji označuje rastoči ton, se pri zapisu tonemskega naglasa za označevanje ožine naglašenih /e/ in /o/ uporablja pika pod naglašenim samoglasnikom: ⟨ẹ́⟩, ⟨ọ́⟩, ⟨ẹ̑⟩, ⟨ọ̑⟩.
Tonema se pri pregibanju v odvisnosti od
pregibnostnega vzorca predvidljivo premenjujeta. Za knjižno
slovenščino sta značilni zlasti sprememba (kratkega) padajočega
tonema v (dolgi) rastoči tonem, kadar kratki samoglasnik ob
pregibanju preide v nezadnji besedni zlog (npr. brat [brȁt], rod. brata [bráta]), in sprememba rastočega tonema v padajoči
tonem v nekaterih besednih oblikah (npr. lipa [lípa], or. z lipo [z‿lȋpo],
V slovenščini nimamo preprostega pravila o naglasnem mestu, saj je naglas lahko pri posameznih besedah na različnih zlogih (prvem, drugem, tretjem, predzadnjem ali zadnjem).
Pri naglaševanju slovenskih knjižnih besed se ravnamo po normativnih slovarjih ali slovnicah.
Naglas je v slovenščini pomemben za razlikovanje pomena sicer enako
pisanih besed. Pri nekaterih besedah sprememba naglasnega mesta spremeni
tudi pomen besede: oči [ôči] ‘ljubkovalno poimenovanje za očeta’ – oči [očí]
V besedilih naglasnih znamenj praviloma ne zapisujemo. Zapišemo jih izjemoma, kadar bi lahko prišlo do dvoumnosti ob sočasni rabi enakopisnih besed (célo – celó; táko – takó; védenje – vedênje) ali kadar želimo opozoriti na naglasno mesto, npr. pri priimkih (Stelè) ali pri besedah, kjer je črko e mogoče prebrati kot e ali kot polglasnik, npr. vèkanje nasproti vekanje.
Slovenska osebna imena in priimke naglašujemo tudi po regionalni ali rodbinski navadi, ki jo ohranjamo tudi v knjižnem jeziku: Aleš [alèš/áleš], Jernej [jêrnej/jernêj], Tamara [támara/tamára]; Kovačič [kôvačič/kováčič], Novak [novák/nôvak], Peterka [péterka/petêrka], Ramšak [rámšak/ramšák].
Krajevna imena naglašujemo glede na izvor lastnega imena, torej se tudi v knjižnem jeziku ohranja lokalni naglas: Radenci [rádenci] (ob Muri) – [radénci] (ob Kolpi); Preserje [presêrje] (pri Domžalah) – [préserje] (pod Krimom); Šmihel [šmíheu̯] (pod Nanosom) – [šmihéu̯] (nad Mozirjem); Murska Sobota [múrska sóbota], Gančani [gánčani].
Pri prevzetih imenih načeloma upoštevamo naglasno mesto iz izvornega jezika: polj. Varšava [varšáva], bolg. Kozloduj [kozlodúj], lit. Panevėžys [panevežís]. Na pisno nepodomačenih imenih ohranjamo tako ločevalna znamenja, ki ne označujejo mesta naglasa in kakovosti samoglasnika, npr. à la carte [a la kárt], madž. Esterházy [ésterhazi], polj. Chorzów [hóžou̯], kot tudi tista, ki ga označujejo in so hkrati obvezna sestavina črke, npr. šp. Márquez [markes], it. Niccolò [nikoló].
Pri prevzemanju naglasno mesto pri končniško naglašenih
imenih na
Posebnost
Redka imena so se ustalila v obeh spolih z različnimi naglasnimi možnostmi, npr. Chichén‑Itzá [čičén‑íca] ž, rod. Chichén‑Itze nasproti Chichén‑Itzá [čičén‑icá] m, rod. Chichén‑Itzája.
O načelih prevzemanja naglasa v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« (člen 62), podrobneje pa v preglednicah za posamezne jezike.
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
V sodobni knjižni slovenščini je zaradi fonetično‑fonološke
raznolikosti v slovenskih govorih tudi v knjižnem jeziku izpričana
naglasna variantnost (dvanajst [dvánajst/dvanájst], gornik
Posebnosti
Naglasno mesto v slovenskem knjižnem jeziku se pri nekaterih besedah med pregibanjem tudi premika. Ob tem se lahko premenjujeta tudi kakovost in kolikost samoglasnika:
Naglasni tipi se delijo glede na (ne)premikanje naglasa na osnovi oz. končnici na:
Nepremični naglasni tip ohranja naglas na istem
zlogu osnove: delati [délati], 1. os.
ed. delam [délam], m. del. na
Naglas pri premičnem naglasnem tipu se premika po zlogih osnove, ob čemer se pogosto spreminja tudi kakovost samoglasnika: prositi [prosíti], 1. os. ed. prosim [prósim]; človek [člôvek], rod. ed. človeka [človéka]; prostor [prôstor], rod. ed. prostora [prostóra].
Naglas pri mešanem naglasnem tipu se premika z osnove na končnico in obratno: stran [strán], rod. ed. strani [straní], or. ed. s stranjo [stranjó]; srce [sərcé], rod. ed. srca [sərcá], im. mn. srca [sə̀rca]; sneg [snék], rod. ed. snega [snegá].
Pri končniškem naglasnem tipu se kratki naglašeni samoglasniki načeloma pojavljajo v edinem ali zadnjem zlogu: pes [pə̀s], rod. ed. psa [psà]; sla [slà], rod. ed. sle [slè]. Izjema glede trajanja je končniško naglašena beseda gospa [gospá].
Posebnost
Končniški naglas se pri nekaterih besedah s polglasnikom v osnovi umika, zato se pojavljajo dvojne paradigme: bezeg [bə̀zək], rod. ed. [bə̀zga] in bezeg [bəzə̀k], rod. ed. [bəzgà]; megla [mə̀gla], rod. ed. [mə̀gle] in megla [məglà], rod. ed. [məglè]. V knjižnem jeziku danes srečujemo tudi izreko dolgega širokega e namesto polglasnika, naglas pa je nepremičen na osnovi, npr. bezeg [bêzək], rod. [bêzga], megla [mêgla], rod. [mêgle]. Taka izreka je bila nekdaj zgolj pogovorna, danes pa prodira tudi v knjižni jezik.
Pri nekaterih samostalnikih se naglas na
končnici danes občuti kot stilno zaznamovan: gora [gôra],
Pri pregibanju ohranjamo naglasno mesto osnovne oblike iz izvornega jezika in ne prevzemamo morebitnih premikov naglasa; tako npr. polj. Tarnów [tárnou̯] v slovenščini pri pregibanju ohranja naglasno mesto v imenovalniku (rod. Tarnówa [tárnova]), v poljščini pa se zaradi stalnega naglasnega mesta pri dodajanju končnic naglasno mesto spreminja (polj. Tarnów [tárnuf], rod. Tarnówa [tarnôva]).
Če je zemljepisno ime glasovno ali pisno podomačeno, ga naglasimo (in izgovorimo) tudi drugače kot v izvirniku, npr. Bogota [bógota], Moskva [móskva].
Posebnost so imena iz staroklasičnih jezikov, pri katerih je ob razširjenem pregibanju (rod. Ciceron [cíceron], rod. Cicerona [cícerona]) mogoče tudi izvorno sklanjanje s premičnim naglasom, a ta navadno sovpada s citatno rabo imenovalniške oblike (Cicero [cícero], rod. Cicerona [ciceróna]).
Besede v slovenskem knjižnem jeziku glede na naglas delimo na naglašene in nenaglašene.
Naglašene besede imajo večinoma en naglas (enonaglasnice) in so eno‑ ali večzložne: most [móst], drevo [drevó], delavec [délavəc], zemlja [zêmlja].
Več naglasov imajo lahko sestavljene in zložene besede, npr. nadškof [nàdškòf], podpovprečen [pòtpou̯préčən], podžupanski [pòdžupánski]; četrtfinale [čétərtfinále], desnoročni [désnorôčni], dnevnovarstveni [dnéu̯novárstveni], literarnozgodovinski [literárnozgodovínski], osemtisočak [ósəmtisočák], Tromejnik [trómejník], Tromostovje [trómostôu̯je], živinozdravnik [živínozdrau̯ník].
Posebnost
Pri zloženkah na naglas vpliva tudi zavedanje o pomenski samostojnosti sestavine: enonaglasno izgovarjamo besede, ki jih ne občutimo več kot tvorjenke, npr. centimeter [centimétər], kilogram [kilográm], kilovat [kilovát] nasproti centigram [céntigrám], kilovolt [kílovólt], kiloamper [kíloampêr].
Večnaglasnice so v slovenskem jeziku tudi črkovalno brane kratice, ki so lahko zgolj končniško naglašene (BDP [bə̀dəpə̀ in bədəpə̀ in bédẹpé in bẹdẹpé], EKG [ékagé in ẹkagé]).
Nenaglašene besede (breznaglasnice ali naslonke) so načeloma vsi pravi predlogi (nad, pod, ob, na, pri), del veznikov (in, ter, pa, ker), kratke oblike povratnega osebnega zaimka (se – paziti se [pazíti se], si – umiti si [umíti si]), nikalnica ne ob glagolu (ne morem [ne mórem]), glagolska morfema se in si (bati se [báti se], pogovarjati se [pogovárjati se], drzniti si [də̀rzniti si]) in nekateri členki (pa). Od položaja v povedi ali besedni zvezi je odvisna naglašenost oblik pomožnega (nepolnopomenskega) glagola biti (sem, sva, sta, smo, ste; bi).
Posebnosti
O podaljšanem izgovoru podvojenih soglasnikov glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.
V slovenščini razlikujemo med naglasom in poudarkom. Naglas je značilnost besed, ki jo imajo te že same po sebi, informacijo o njem prinašajo slovarji (nad: nadangel [nàdángel]; pod: podbradek [pòdbrádək], podpolkovnica [pòtpolkôu̯nica]), medtem ko je poudarek besedilno dodana značilnost besed, tudi breznaglasnic, ki so v povedi pomensko izpostavljene.
V večbesednih imenih so nenaglašeni nepregibni deli imen in predimki: it. Corriere della Sera [korjêre dela sêra], arab. al Haitam [al hájtam], nem. van Beethoven [van betôvən].
Če pri prevzetih (vsaj) trizložnih imenih zaznavamo tvorjenost, jih izgovarjamo kot večnaglasnice (dan. Christiansborg [krístjanzbór], fin. Lappeenranta [lápenránta]), še zlasti, če imajo v izvornih jezikih poleg glavnega stranski naglas (slš. Kratochvilová [krátohvílova]).
Pridevniške sestavine lastnih imen s pomenom ‘sveti’
prevzemamo kot naglašene, četudi jih v izvornih jezikih ne
izgovarjajo naglašeno: rus. Sankt Peterburg
Glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O posebnostih prevzemanja naglasa in glasovja iz tujih jezikov glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
V poglavju o
Pri besedah, ki jih pregibamo (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, večina števnikov, nekateri prislovi), je osnova del besede pred končnico.
Meja med osnovo in končnico ter podstavo in obrazilom je označena s pokončnico ⟨|⟩. Ničta oz. glasovno neizražena končnica je označena z ⟨ø⟩.
Osnova pri sklanjanju samostalnika in pridevnika (ter nekaterih zaimkov in števnikov) je najpogosteje nespremenjena (cepin|ø [cepín], rod. cepin|a [cepína]; lep|ø [lép], rod. lep|ega [lépega]). Zaradi izgovorljivosti soglasniških sklopov in lažjega pregibanja osnovo tudi spreminjamo.
Več o spremembah osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov in o daljšanju osnove v poglavjih »Neobstojni samoglasniki« in »Daljšanje osnove«
Podstava je neobrazilni del tvorjenke (miz|ica; škorenj|ček; ladij|ski). Podstavi pri tvorbi novih besed dodajamo obrazila, tj. predpone (pred|soba), pripone (šolar|ka) in medpone (zob|o|zdravnik).
Končnica je lahko del pripone: miz|ica, šolar|ka.
Z izrazom končaj v poglavju označujemo končni zapisani del besede, ki lahko vključuje končni del osnove, končnice in obrazila (škorenj, škorenjček, malenkosten).
Glej poglavje »Glasovne premene v besedotvorju« (Besedotvorje).
Izglasje je zadnji glas (ali tudi soglasniški sklop) besede ali njenega dela. Izglasje osnove samostalnika v imenovalniku (naj bo samoglasniško ali soglasniško) je lahko enako izglasju besede (jezik, Prešeren, veter, apartma, Stele, SAZU, perut, krst) ali pa je enako samoglasniški končnici, ki sledi osnovi (Samo, finale, kocka, mesto, Mojca, Brinje).
O izrazih izglasje in vzglasje glej tudi poglavje »Uvod« (Slovnični oris za pravopis).
Nekatera izglasja osnove in podstave vplivajo na premene končajev, torej končnic in obrazil. Če se osnova ali podstava končuje na glasove c, j, č, ž, š in dž, ti povzročajo preglas, tj. premeno samoglasnika o v e, npr. pevec [pévǝc], or. s pevcem [s‿péu̯cem], prid. pevčev
Glej poglavji »Preglas« in »Daljšanje osnove«
Pisno nepodomačene prevzete besede in prevzeta imena se v govoru vedejo enako kot slovenske besede, pisne spremembe osnove in podstave, ki se pojavljajo ob stiku morfemov, pa urejajo pravopisna pravila v skladu s tradicijo in uveljavljeno rabo. Npr. osnova je v imenih s končnim nemim e skrajšana le pisno, če črka ⟨e⟩ ne spreminja glasovne vrednosti predhodnega soglasnika, npr. joule [džúl], rod. joula [džúla]; fr. Pierre [pjêr], rod. Pierra [pjêra], toda decoupage [dekupáš], rod. decoupagea [dekupáža]; breakdance [brêjgdêns], rod. breakdancea [brêjgdênsa].
O pisnem krajšanju osnove glej poglavje »Neme črke in črkovni sklopi«
Neobstojni samoglasniki pri pregibanju ali tvorjenju novih besed izpadajo ali se pojavljajo sredi izglasnega soglasniškega sklopa. Neobstojni samoglasnik ima vlogo začasnega zlogovnega jedra, s čimer omogoča, da se soglasniški sklop (v izglasju, pri tvorjenkah pa tudi pred soglasnikom) lažje izgovori.
Zaporedje glasov v zlogu načeloma sledi lestvici zvočnosti:
O lestvici zvočnosti in zvočnosti (zvonkosti, sonornosti) glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti« (Glasoslovni oris).
Neobstojni samoglasniki so samoglasniki a, i in o, najpogosteje pa polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩. Če ta polglasnik ni zapisan, se njegova neobstojnost odraža le v govoru.
Zaradi gospodarnosti je zlasti v knjižnih različicah slovarjev in podobnih priročnikov krajšanje osnove glede na imenovalnik pogosto nakazano z navedbo prve stranske slovarske oblike, v kateri neobstojnega glasu ni – pri samostalnikih z rodilnikom (boben
Glej poglavja »Neobstojni polglasnik«, »Neobstojni a«, »Neobstojni i«, »Neobstojni o«
Izpadanje samoglasnikov pri pregibanju imenujemo tudi krajšanje osnove. Krajšanje osnove je:
Osnova se spreminja tudi zaradi vrivanja samoglasnikov v osnovo: metla [mêtla], rod. dv./mn. metel [mêtǝl]; ladja [ládja], rod. dv./mn. ladij [ládij].
Krajšanje osnove pri samostalniku opisujemo glede na imenovalnik (in enak tožilnik ednine), vrivanje samoglasnikov v osnovo pa glede na rodilnik neednine.
Krajšanje osnove pri pridevniku in števniku opisujemo glede na imenovalnik (in enak tožilnik ednine) moškega spola. Osnova je skrajšana tako pri neimenovalniških (in enakih tožilniških) kot tudi pridevniških in števniških oblikah ženskega in srednjega spola.
Samostalniške in pridevniške izpeljanke iz samostalnikov z neobstojnimi polglasniki v osnovi izpeljujemo na dva načina – iz podstave, ki je enaka neskrajšani osnovi, ali iz podstave, ki je enaka skrajšani osnovi, kar je odvisno od priponskega obrazila.
I. Podstava je enaka neskrajšani osnovi
Če se obrazilo
začne na soglasnik (npr. ‑ce,
‑(č)an, ‑ček, ‑ka;
‑ji, ‑ni, ‑ski), izpeljanka v
podstavi ohranja polglasnik iz osnove, ki ji sledi ničta končnica (boben|ø
II. Podstava je enaka skrajšani osnovi
Če se obrazilo
začne na samoglasnik (npr.
Vzorec pregibanja |
I Obrazilo na soglasnik |
II Obrazilo na samoglasnik |
|
Samostalnik z ničto končnico v imenovalniku ednine | |||
imenovalnik | rodilnik ednine | -ček, -ski … | -ov, -ev, -ič, -ica … |
boben [bóbən] | bobna [bóbna] |
bobenček
[bóbǝnčǝk] bobenski [bóbǝnski] |
bobnar [bóbnar] bobnič [bóbnič] |
pesem [pésǝm] | pesmi [pésmi] | pesemski [pésǝmski] | pesmica [pésmica] |
raven [rávǝn] | ravnega [ráu̯nega] | ravenski [rávǝnski] | ravnica [rau̯níca] |
Samostalnik z ničto končnico v rodilniku dvojine/množine | |||
imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | -ski, -ni, -ji … | -ar, -ica, -ov … |
tabla [tábla] | tabel [tábǝl] | tabelni [tábǝlni] | tablica [táblica] |
pismo [písmo] | pisem [písǝm] |
pisemce [písǝmce] pisemski [písǝmski] |
pismen [písmen] |
Če osnovo s končnim r pri sklanjanju zaradi izpadanja neobstojnih samoglasnikov krajšamo (veter [vétər], rod. vetra [vétra]), je podstava izpeljanke enaka pisno skrajšani osnovi, izgovor pa je odvisen od priponskega obrazila:
Vzorec pregibanja |
I Obrazilo na soglasnik |
II Obrazilo na samoglasnik |
|
Samostalniki z ničto končnico v imenovalniku | |||
imenovalnik | rodilnik ednine | -ček, -ski, -ni … | -ov, -ica, -ič ... |
veter [vétǝr] | vetra [vétra] |
vetrček [vétərčək] vetrni [vétərni] vetrc [vétərc] |
vetrič [vétrič] |
meter [métǝr] | metra [métra] |
metrček [métǝrčǝk] metrski [métǝrski] |
metraža [metráža] |
mojster [mójstǝr] | mojstra [mójstra] | mojstrski [mójstǝrski] |
mojstrov |
december [decêmbǝr] | decembra [decêmbra] |
decembrski [decêmbǝrski] |
decembrovanje [decembrovánje] |
Koper [kópǝr] | Kopra [kópra] |
koprski [kópǝrski] Koprčan [kópǝrčan] |
|
blagor [blágor] | blagra [blágra] | blagrski [blágǝrski] |
blagrov |
Samostalniki z ničto končnico v rodilniku dvojine/množine | |||
imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | -ski, -ni, -ji … | -ar, -ica, -ov … |
iskra [ískra] | isker [ískǝr] | iskrni [ískǝrni] | iskrica [ískrica] |
cedra [cédra] | ceder [cédǝr] | cedrski [cédǝrski] |
cedrov cedrovec [cédrovǝc] |
jedro [jêdro] | jeder [jêdǝr] |
jedrni
[jêdǝrni] jedrski [jêdǝrski] |
jedrar [jêdrar] |
Istra [ístra] | Ister [ístǝr] | istrski [ístǝrski] | Istran [istrán] |
Pekre [pékre] | Peker [pékǝr] |
pekrski
[pékǝrski] Pekrčan [pékǝrčan] |
V končaju
Neobstojni polglasnik se pojavlja
Polglasnik ohranjamo tudi v podstavi izpeljank med soglasnikoma v nezvočniško‑zvočniških in zvočniških sklopih (ogenjček [ogən’čək/ôgənčək], murenček [múrənčək]).
Pri
samostalnikih moškega spola s končaji
Če se osnova samostalnika moškega spola konča na polglasnik in zvočnik (tudi na polglasnik in dvočrkje ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩), npr. koder [kódər], veter [vétər], čevelj [čévəl’/čévəl], škorenj [škórən’/škórən], v izpeljankah namesto pripone
POSEBNOSTI
Če imajo občne besede zaradi neobstojnega polglasnika dvojnične oblike (mesec [mésəc], rod. meseca [méseca] tudi mesca [mésca]; prid. mesečev
Imena tipa Štuhec (podobno Kerec, Matjašec) pregibamo večinsko kot Štuhec [štúhəc], rod. Štuhca [štúhca]; prid. Štuhčev
Pri
pridevnikih s končaji
Posebnost
Pri redkih pridevnikih (npr. pismen) bi izpust polglasnika povzročil nastanek težko izgovorljivega soglasniškega sklopa ⟨smn⟩, zato je polglasnik tu ali obstojen ali pa se pri pregibanju premenjuje z e, npr. pismen [písmən], rod. pismenega [písmənega/písmenega], ž. sp. pismena [písməna/písmena].
Neobstojni samoglasnik se pojavlja tudi v pridevniških
Tako še: mehek/mehak, grenek/grenak, težek/težak ipd.
Več o oblikah z neobstojnim a in njihovi stilni vrednosti glej v poglavju »Neobstojni a«.
Posebnosti
1. Če se pridevnik konča na pisni sklop ⟨rn⟩ ali ⟨ln⟩, je vrivanje polglasnika v zvočniški sklop (in krajšanje osnove v neosnovnih oblikah) le izgovorna možnost, npr.
Enako velja, če izgovarjamo ⟨lj⟩ nemehčano, npr. grabeljn [grábəln/grábələn]; tako še: sabeljn, trirogeljn.
2. Pridevniki na
Priimke Raztresen, Poglajen, Natlačen, ki so enaki deležnikom na
O posebnostih izgovora izglasnih zvočniških sklopov glej Poglavji »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris) in »Izglasni zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).
Neobstojni polglasnik se pojavlja v zadnjem zlogu osnove med nezvočnikom in zvočnikom pri:
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | |||
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
ogenj [ôgən’/ôgən] | ognja [ôgnja] | ogenjček [ôgən’čək/ôgənčək] | ognjen [ognjén] |
česen [čêsən] | česna [čêsna] | česenček [čêsənčək] |
česnov
|
Videm [vídəm] | Vidma [vídma] |
videmski [vídəmski] Videmčan [vídəmčan] |
|
vozel [vôzǝu̯] | vozla [vôzla] | vozelček [vôzǝu̯čək] | vozlič [vozlíč] |
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
pesem [pésǝm] | pesmi [pésmi] | pesemski [pésǝmski] |
pesmica
[pésmica] pesmar [pesmár] |
kazen [kázǝn] | kazni [kázni] | kazenski [kázǝnski] |
kazniv |
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | |||
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
tabla [tábla] | tabel [tábǝl] | tabelni [tábǝlni] | tablica [táblica] |
orgle [órgle] | orgel [órgǝl] | orgelski [órgǝlski] | orglar [órglar/orglár] |
tekma [tékma] | tekem [tékǝm] | tekemski [tékǝmski] | tekmica [tékmica] |
stopnja [stôpnja] | stopenj [stôpǝn’/stôpǝn] | stopenjski [stôpǝn’ski/stôpǝnski] | stopnjast [stôpnjast] |
metla [mêtla] | metel [mêtǝl] | metelni [mêtǝlni] |
metlica [mêtlica] metlar [metlár/mêtlar] |
spužva [spúžva] | spužev [spúžǝu̯] | spužvast [spúžvast] | |
Rakitna [rakítna] | Rakiten [rakítǝn] | rakitenski [rakítǝnski] | |
Sotla [sótla] | Sotel [sótǝl] | sotelski [sótǝlski] | Sotlin [sótlin] |
SAMOSTALNIKI SREDNJEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
dejstvo [dêjstvo] | dejstev [dêjstǝu̯] | dejstevce [dêjstǝu̯ce] | dejstven [dêjstven] |
okno [ôkno] | oken [ôkǝn/ókǝn] |
okenski [ôkǝnski/ókǝnski] okence [ôkǝnce/ókǝnce] |
oknica [ôknica/óknica] |
geslo [gêslo] | gesel [gêsǝl] | geselski [gêsǝlski] |
PosebnostI
Izpeljanke z obrazili na soglasnik izpeljujemo iz podstave z govorjenim polglasnikom med nezvočnikom in končnim r. Polglasnik je v izpeljankah zapisan s črko ⟨r⟩, ki v medsoglasniškem položaju označuje glasovni sklop [ǝr].
Glej poglavje »Izpeljanke iz osnove na končni
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | |||
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
baker [bákǝr] | bakra [bákra] | bakrni [bákǝrni] |
bakren [bakrén] bakrast [bákrast] |
september [septêmbǝr] | septembra [septêmbra] | septembrski [septêmbǝrski] | |
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
reber [rébǝr] | rebri [rébri/rebrí] | rebrni [rébǝrni] | rebrača [rebráča] |
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | |||
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
citre [cítre] | citer [cítǝr] | citrski [cítǝrski] | citrar [cítrar] |
SAMOSTALNIKI SREDNJEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
sidro [sídro] | sider [sídǝr] |
sidrni [sídǝrni] sidrce [sídǝrce] |
sidranje [sídranje] |
jetra [jétra] | jeter [jétǝr] | jetrni [jétǝrni] |
Posebnosti
Neobstojni polglasnik se pojavlja v govoru in zapisu v zadnjem zlogu osnove med dvema zvočnikoma ter med zvočnikom in zvočniškima sklopoma ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, in sicer v:
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
⟨jem⟩ | sejem [sêjǝm] | sejma [sêjma] | sejemski [sêjǝmski] | sejmar [sejmár/ sêjmar] |
⟨len⟩ | Jalen [jálǝn] | Jalna [jálna] |
Jalnov |
|
⟨melj⟩ | Plemelj [plémǝl’/plémǝI] | Plemlja [plémlja] |
Plemljev |
|
⟨men⟩ | kamen [kámǝn] | kamna [kámna] | kamenček [kámǝnčək] | kamnit [kamnít] |
⟨ren⟩ | muren [múrǝn] | murna [múrna] | murenček [múrǝnčək] |
murnov |
⟨renj⟩ |
škorenj [škórǝn’/škórǝn] |
škornja [škórnja] |
škorenjc [škórǝn’c/škórǝnc] |
škornjev
|
⟨vel⟩ | Pavel [pávǝl] | Pavla [páu̯la] | Pavelček [pávǝlčək] |
Pavlov |
⟨velj⟩ | čevelj [čévǝl’/čévǝl] | čevlja [čéu̯lja] |
čeveljček [čévǝl’čək/čévǝlčək] |
čevljar [čeu̯ljár] |
⟨ven⟩ | oven [ôvǝn] | ovna [ôu̯na] | ovenček [ôvǝnčək] | ovnar [ôu̯nar/ou̯nár] |
PRIDEVNIKI | IZPELJANKE | |||
moški spol | ženski spol | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
⟨jen⟩ | nujen [nújǝn] | nujna [nújna] | nujnost [nújnost] | |
⟨len⟩ | stalen [stálǝn] | stalna [stálna] |
stalnost [stálnost] stalnica [stálnica] |
|
⟨men⟩ | skromen [skrômǝn] | skromna [skrômna] | skromnost [skrômnost] | |
⟨ren⟩ | miren [mírǝn] | mirna [mírna] | mirnost [mírnost] | |
⟨ven⟩ | javen [jávǝn] | javna [jáu̯na] | javnost [jáu̯nost] |
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | ||||
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
⟨melj⟩ | Dramlje [drámlje] | Dramelj [drámǝl’/drámǝI] |
drameljski [drámǝl’ski/drámǝlski] |
|
Želimlje [želímlje] |
Želimelj [želímǝl’/želímǝl] |
želimeljski [želímǝl’ski/želímǝlski] |
||
⟨men⟩ | kolumna [kolúmna] | kolumen [kolúmǝn] | kolumenski [kolúmǝnski] | kolumnist [kolumníst] |
⟨renj⟩ |
marnje
[márnje] |
marenj [márǝn’/márǝn] |
marnjati [márnjati] |
|
⟨velj⟩ | mravlja [mráu̯lja] | mravelj [mrávǝI’/mrávǝI] |
mravljica [mráu̯ljica] mravljišče [mrau̯ljíšče] |
|
Nevlje [néu̯lje] |
Nevelj [névǝl’/névǝl] |
neveljski [névǝl’ski/névǝlski] Neveljčan [névǝl’čan/névǝlčan] |
||
Sečovlje [sečôu̯lje] | Sečovelj [sečôvǝl’/sečôvǝl] | sečoveljski [sečôvǝl’ski/sečôvǝlski] | Sečovljan [sečou̯lján] |
Posebnosti
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
⟨lm⟩ | film [fílm/fílǝm] | filma [fílma] | filmski [fílmski/fílǝmski] | filmar [fílmar] |
⟨ln⟩ | Mikeln [míkeln/míkelǝn] | Mikelna [míkelna] |
Mikelnov |
|
⟨rl⟩ | Premrl [premə̀ru̯/premə̀rəl] | Premrla [premə̀rla] |
|
Premrlov |
⟨rn⟩ | Murn [múrn/múrǝn] | Murna [múrna] |
Murnov
|
|
⟨rm⟩ | alarm [alárm/alárǝm] | alarma [alárma] | alarmni [alármni] |
alarmov |
grm [gə̀rm/gə̀rǝm] | grma [gə̀rma] | grmje [gə̀rmje] | grmovje [gərmôvje] | |
PRIDEVNIKI | IZPELJANKE | |||
moški spol | ženski spol | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
⟨rn⟩ | črn [čə̀rn/čə̀rǝn] | črna [čə̀rna] | črnski [čə̀rnski/čə̀rǝnski] | črnec [čə̀rnəc] |
⟨rm⟩ | strm [stə̀rm/stə̀rǝm] | strma [stə̀rma] | strmost [stə̀rmost] |
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | ||||
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA, SREDNJEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
⟨lm⟩ | palma [pálma] | palm [pálm/pálǝm] | palmski [pálmski/pálǝmski] |
palmov |
⟨ln⟩ | gostilna [gostílna] | gostiln [gostíln/gostílǝn] | gostilnica [gostílnica] | |
⟨rm⟩ | farma [fárma] | farm [fárm/fárǝm] | farmski [fármski/fárǝmski] | farmar [fármar] |
⟨rn⟩ | zrno [zə̀rno] | zrn [zə̀rn/zə̀rǝn] | zrnce [zə̀rnce/zə̀rǝnce] | zrnat [zə̀rnat] |
⟨rl⟩ | grlo [gə̀rlo] | grl [gə̀rl/gə̀rǝl] | grlni [gə̀rlni/gə̀rǝlni] | grlen [gərlén] |
O različnih uresničitvah izglasnih zvočnikov l in v glej poglavji »Izglasni zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris) in »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris).
O zvočniških sklopih glej poglavje »Zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).
Izpeljanke z obrazili na soglasnik izpeljemo iz podstave z govorjenim polglasnikom med zvočnikom in končnim r (cimer [címǝr] m – cimrski [címǝrski]; kamra [kámra] ž, rod. dv./mn. kamer [kámǝr] – kamrni [kámərni]). Polglasnik je v izpeljankah zapisan s črko ⟨r⟩, ki v medsoglasniškem položaju označuje glasovni sklop [ǝr].
Glej poglavje »Izpeljanke
iz osnove na končni
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
⟨mer⟩ | cimer [címǝr] | cimra [címra] | cimrski [címǝrski] |
cimrov
|
⟨ver⟩ |
kentaver
[kentávǝr] |
kentavra [kentáu̯ra] |
kentavrski
[kentávǝrski] |
kentavrov
|
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | ||||
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
⟨mer⟩ |
kamra
[kámra] |
kamer
[kámǝr] |
kamrni
[kámǝrni] |
kamrica
[kámrica] |
⟨ver⟩ | smrdokavra [smərdokáu̯ra] | smrdokaver [smərdokávǝr] | smrdokavrin [smərdokáu̯rin] |
Neobstojni polglasnik se najpogosteje pojavlja v nezvočniških sklopih dveh netrajnikov, tj. zapornikov (p – b, t – d, k – g) ali zlitnikov (c – dz, č – dž). Ponazorjeno z zapornikom t:
V izpeljankah z obrazili na soglasnik (npr.
V enozložnem samostalniku pes izpada tudi naglašeni polglasnik, ki je hkrati edino zlogovno jedro: pes [pə̀s] m, rod. psa [psà] (v nasprotju s kes [kə̀s] m, rod. kesa [kə̀sa/kəsà]).
Posebnost
Med
nezvočnikoma ni polglasnika, če je izglasno zaporedje nezvočnikov (v rodilniku
dvojine ali množine) táko, da je najmanj zvočen nezvočnik v izglasju, npr. Šiška [šíška] ž, rod.
dv./mn. Šišk [šíšk]. Polglasnik v izpeljankah, tj. v vrstnem
pridevniku šišenski [šíšənski] in prebivalskem imenu Šišenc [šíšənc] (ob bolj običajnem Šiškar), se pojavlja zaradi tvorbe s pridevniškim
obrazilom
O polglasniku v soglasniških sklopih glej poglavje »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris) in »Izglasni soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).
O zaporedju glasov v zlogu glede na zvočnost glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti« (Glasoslovni oris).
V samostalnikih mešanega naglasnega tipa se neobstojni naglašeni a pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine (dan [dán] m, rod. dne [dné]), pri samostalnikih končniškega naglasnega tipa pa v rodilniku množine (tla [tlá] s mn., rod. tal [tál/táu̯]).
Glej poglavje »Naglasni tipi« (Glasoslovni oris).
Neobstojni a se pojavi kot naglasna in pisna dvojnična možnost pri nekaterih pridevnikih s končajema
Veliko pridevniških različic z neobstojnim a je danes stilno zaznamovanih, npr. glasan [glasán], krasan [krasán], solzan [sou̯zán], teman [təmán]; sladak [sladák] (ob nevtralnih glasen [glásən], krasen [krásən], solzen [sôu̯zən], temen [tə̀mən], sladek [sládək]).
Neobstojni, vendar nenaglašeni a se pojavlja v lastnih imenih, prevzetih v preteklosti, npr. Jakac [jákac], rod. Jakca [jákca]; Gradac [grádac], rod. Gradca [grátca], ali podomačenih kulturno specifičnih izrazih iz južnoslovanskih jezikov, npr. plavac [plávac], rod. plavca [pláu̯ca].
Posebnost
Če
se osnova imen konča z
V sodobni
rabi velja sklanjanje besede ovca [ôu̯ca], rod.
dv./mn. ovac [ovác] z
neobstojnim a v izglasnem
Pri pregibanju samostalnika vogal [vogáu̯] naglašeni a ne izpada (rod. vogala [vogála]),
Neobstojni i se vriva v osnovo v rodilniku dvojine in množine pri samostalnikih s končajema ‑⟨ja⟩ in ‑⟨je⟩, tj. ženskega (gostja, ladja) in srednjega spola (gorovje, okrožje) ter tudi moškega spola (vodja), kadar jih pregibamo po drugi moški sklanjatvi.
V sklop soglasnika in zvočnika j, ki ni del dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, se v rodilniku dvojine ali množine v govoru in zapisu vriva samoglasnik i, in sicer
Tako še: zarja [zárja], rod. dv./mn. zarij [zárij]; morje [mórje], rod. dv./mn. morij [mórij]; okrožje [okróžje], rod. dv./mn. okrožij [okróžij]; orodje [oródje], rod. dv./mn. orodij [oródij]; soglasje [soglásje], rod. dv./mn. soglasij [soglásij]; dvoumje [dvoúmje], rod. dv./mn. dvoumij [dvoúmij] itd.
Pri izpeljankah iz teh samostalnikov je podstava enaka rodilniški množinski osnovi, če se obrazilo začne na soglasnik; obrazila na samoglasnik sledijo imenovalniški osnovi, npr. ladijski [ládijski] nasproti ladjar [ladjár], ladjin [ládjin], toda naseljski [naséljski] tudi naselijski [nasélijski].
Pridevniške izpeljanke z obrazilom -ski iz samostalnikov s končajem -je so redke, navadno so tvorjene iz prvotne podstave besede, npr. o|zvezd|je – zvezda – zvezdni.
Posebnosti
1. V lastnih imenih na soglasnik +
2. Med zvočnika v sklopih lj ali nj se v nekaterih primerih neobstojni samoglasnik i ne vriva, saj je sklop tudi tako izgovorljiv, npr. polje – polj, povelje – povelj, sanje – sanj, enako ne pri glagolnikih na ‑(n)je: življenje – življenj, hrepenenje – hrepenenj. Pri nekaterih samostalnikih (pročelje, podeželje, podolje,
3. Neobstojnega i ni v pridevniških izpeljankah (npr. posotelski), ki niso izpeljanke iz imen obrečnih območij (npr. Posotelje, Obsotelje), saj je pridevnik tvorjen iz imena reke z dodano predpono (
Neobstojni i, ki je zamenjal prvotni neobstojni polglasnik, se pojavlja v priimkih Kastelic, Lajovic, Primic ipd. V sodobni rabi se ta i načeloma ohranja:
Slovenski priimki imajo pogosto različne pisne podobe, npr. Primc in Primic, Lajovec in Lajovic, Kastelec in Kastelic, Sajovec in Sajovic.
V redkih slovenskih besedah je neobstojen tudi nenaglašeni samoglasnik o, ki ga najdemo v izglasnem nezvočniško‑zvočniškem sklopu besede blagor [blágor] (rod. blagra [blágra]) in zemljepisnega imena Repentabor [repǝntábor] (rod. Repentabra [repǝntábra]). Pojavlja pa se tudi v eni od starinskih pisnih različic imena Karel, in sicer Karol [károl], rod. Karola [károla] tudi Karla [kárla].
V prevzetih imenih se neobstojni polglasnik pojavlja v izglasnih soglasniških sklopih pri samostalnikih moškega spola v imenovalniški (in enaki tožilniški) obliki v govoru in zapisu:
V pridevniških in samostalniških izpeljankah iz imen z neobstojnim polglasnikom (nem. Diesel; it. Etna; Niger) se polglasnik pojavlja, če se priponsko obrazilo začne na soglasnik, in sicer
V
pridevnikih, tvorjenih s priponskim obrazilom na samoglasnik (
Neobstojni polglasnik se zlasti v slovanskih prevzetih lastnih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah (z nekaj izjemami) pojavlja po enakih pravilih kot v slovenščini. Izpadanje in vrivanje polglasnika v slovenščini ni odvisno od izpadanja pisno-govornega e v izvornih jezikih.
DOLOČANJE SPOLA IN ŠTEVILA PRI PREVZETIH IMENIH
Pri prevzemanju lastnih imen je lahko težavno uvrščanje v sklanjatvene vzorce; pri tem upoštevamo naslednja načela:
Pri nekaterih imenih krajev se je že v preteklosti ustalila oblika, ki lahko sledi slovničnim lastnostim imena v izvornem jeziku (mesto Atene [aténe] ž mn.; mesto Helsinki [hélsinki] m mn.) ali slovenskemu sistemu (Dodekanez
V prevzetih imenih iz slovanskih
jezikov se neobstojni polglasnik pojavlja v imenih s končajema
O posebnostih sklanjanja zaradi
neizgovorljivosti glej pravila za sklanjanje slovenskih občnih besed: »Samostalniki
moškega spola s končaji
POSEBNOSTI
O posebnostih sklanjanja z neobstojnim polglasnikom glej pravila za prevzemanje pri slovanskih jezikih, poglavja »Češčina«, »Poljščina«, »Slovaščina« … (O prevzemanju iz posameznih jezikov).
V IMENIH IZ NESLOVANSKIH JEZIKOV sta govorjena končaja
Tako še: nem. Lübeck [líbek], nem. Woyzeck [vójcek], tur. Kısakürek [kisákirek] ipd.
Namesto izvornega polglasnika se je v slovenščini pri prevzemanju imen iz neslovanskih jezikov pogosto uveljavil izgovor po črki, zato osnove ne krajšamo. Npr. namesto Norfolk [angl. nófək] ali (Eli) Wallach [angl. vólǝk] v slovenščini [o] ali [a]: angl. Norfolk [nórfolk], rod. Norfolka [nórfolka]; angl. Wallach [vólak], rod. Wallacha [vólaka].
V
tujih imenih z neobstojnim polglasnikom sta v izglasju osnove najpogosteje
zvočnika l in n oziroma pisna končaja
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
IMENA MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
nem. | Diesel [dízǝl] | Diesla [dízla] | dieselski [dízǝlski] |
Dieslov |
nor. | Axel [áksǝl] | Axla [áksla] |
Axlov |
|
češ. | Havel [hávǝl] | Havla [háu̯la] |
Havlov |
|
nem. | Dresden [drézdǝn] | Dresdna [drézdna] |
dresdenski [drézdǝnski] Dresdenčan [drézdǝnčan] |
|
nem. | Essen [ésǝn] | Essna [ésna] |
essenski [ésǝnski] Essenčan [ésǝnčan] |
|
angl. | Owen [ôvǝn] | Owna [ôu̯na] |
Ownov
|
Tako še: nem. Hegel [hégǝl], polj. Paweł [pávǝl], nem. Hagen [hágǝn], nem. Bremen [brémǝn], nem. Schaffhausen [šafháu̯zǝn], nem. Beethoven [betôvǝn] itd.
Pri ugotavljanju prisotnosti neobstojnega polglasnika v izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom si pomagamo s potencialno rodilniško dvojinsko ali množinsko obliko, saj se pri imenih, ki se končajo na samoglasnik (najpogosteje a ali o), ki je v vlogi končnice, polglasnik vriva v osnovo rodilnika dvojine in množine. Podstava je enaka tej osnovi, npr.
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | ||||
IMENA MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
nor. | Oslo [óslo] |
oselski [ósǝlski] Oselčan [ósǝlčan] |
||
IMENA SREDNJEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
polj. | Leszno [léšno] | leszenski [léšǝnski] | ||
bos. | Livno [líu̯no] |
livenski [lívǝnski] Livenčan [lívǝnčan] |
||
IMENA ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
bos. | Tuzla [túzla] |
tuzelski [túzǝlski] Tuzelčan [túzǝlčan] |
||
isl. | Hekla [hékla] | hekelski [hékǝlski] | Heklin [héklin] | |
it. | Etna [étna] | etenski [étǝnski] | Etnin [étnin] |
Pri
prevzetih imenih krajšanje osnove navadno povezujemo s pogostejšo rabo in z
večjo stopnjo podomačenosti imena, tudi rabo v manj formalnih oblikah
sporazumevanja. Pravila ni mogoče opreti
na besedne končaje, saj so se v rabi pogosto ustalili različni načini tudi pri imenih z enakim besednim
končajem, npr.
toda
Le v redkih primerih se pojavljata dve možnosti pregibanja istega imena, npr. ob formalni Schengen zem. i. [šéngen], rod. Schengena [šéngena] in schengensko območje, tudi manj formalno šengen [šéngən], rod. šengna [šéngna] kot evropsko območje prostega gibanja.
POSEBNOST
Pri IMENIH IZ NESLOVANSKIH JEZIKOV, zlasti angleščine (npr. s končaji
Tako še: angl. Bacon [bêjkon], angl. Byron [bájron], angl. Eton [íton], šved. Ericsson [êriksọn], nor. Nansen [nánsen], šved. Skansen [skánsen], angl. Washington [vášinktọn] ipd.
Polglasniški izgovor se pojavlja le izjemoma (npr. angl. Manhattan [mǝnhêtǝn], rod. Manhattna [mǝnhêtna], prid. manhattanski [mǝnhêtǝnski]), tudi pod vplivom občnoimenskih enakozvočnic (npr. angl. Newton [njútən]) ali starejših priročnikov (nor. Ibsen [ípsen/ípsən]):
O prevzemanju izvorno polglasniškega izgovora z drugimi samoglasniki glej pravila za prevzemanje pri posameznih jezikih, npr. poglavja »Angleščina«, »Danščina«, »Švedščina«, »Norveščina« … (O prevzemanju iz posameznih jezikov).
Sklop nezvočnika in zvočnika v v potencialnem
rodilniku množine izgovorimo s polglasnikom (Moskva [móskva], rod. dv./mn. Moskev [móskǝu̯]). Podstavi pri izpeljankah z obrazili
Pri imenih s končnim govorjenim soglasnikom, najpogosteje pisnim končajem
soglasnik +
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
angl. | Ulster [álstǝr] | Ulstra [álstra] |
ulstrski [álstǝrski] Ulstrc [álstǝrc] |
|
ukr. |
Dnester [dnéstǝr] |
Dnestra [dnéstra] |
dnestrski [dnéstǝrski] |
Dnestrov |
nem. | Hannover [hanôvǝr] | Hannovra [hanôu̯ra] |
hannovrski [hanôvǝrski] Hannovrčan [hanôvǝrčan] |
Tako še: Niger [nígǝr] – nigrski [nígǝrski], angl. Manchester [mênčestǝr] – manchestrski [mênčestǝrski], nem. Prater [prátǝr] – pratrski [prátǝrski], angl. Worcester [vústǝr] – worcestrski [vústǝrski] ipd.
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | ||||
IMENA MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
šp. | Ebro [ébro] | ebrski [ébǝrski] | ||
šp. | Saavedra [savédra] |
Saavedrov
|
||
IMENA ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
češ. | Tatre [tátre] | Tater [tátǝr] | tatrski [tátǝrski] | |
šp. |
Alhambra [alámbra] |
alhambrski [alámbǝrski] |
Alhambrin [alámbrin] |
|
port. | Coimbra [koímbra] |
coimbrski [koímbǝrski] Coimbrčan [koímbǝrčan] |
Tako še: pol. Odra [ódra] – odrski [ódərski], Biafra [bijáfra] – biafrski [bijáfərski], arab. Basra [básra] – basrski [básərski] ipd.
POSEBNOST
Pri nekaterih imenih z izglasnim
O posebnostih pri neizpadanju (helikopterski, gangsterski) glej poglavje »Izpeljanke iz osnove na končni
Nezapisani polglasnik, ki ga pri pregibanju opuščamo (osnovo krajšamo), se pojavlja v prevzetih imenih, in sicer:
Neobstojni polglasnik se pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) ter v
govorni podstavi izpeljank z obrazili
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
nem. | Haydn [hájdǝn] | Haydna [hájdna] |
Haydnov |
|
šp. | Popocatépetl [pọpokatépetǝl] | Popocatépetla [pọpokatépetla] | popokatépetlski [pọpokatépetǝlski] |
Popokatépetlov |
polj. | Przemyśl [pšémišǝl] | Przemyśla [pšémišla] | przemyślski [pšémišǝlski] | |
češ. | Deml [démǝl] | Demla [démla] |
Demlov |
|
šved. | Sandhamn [sánthamǝn] | Sandhamna [sánthamna] |
sandhamnski
[sánthamǝnski] Sandhamnčan [sánthamǝnčan] |
Tako še: češ. Kajkl [kájkǝl], češ. Ruml [rúmǝl], češ. Semargl [sémargǝl], isl. Mývatn [mívahtǝn] ipd.
POSEBNOST
Izgovor polglasnika med zvočnikoma ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rl⟩, ⟨rm⟩ in ⟨rn⟩ v izglasju je le ena od izgovornih možnosti, ki sledi slovenskemu dvojničnemu izgovoru besed (alarm [alárm/alárəm]), pogosto v manj formalnem govoru, npr. nem. Köln [kéln/kélǝn], rod. Kölna [kélna], prid. kölnski [kélnski/kélǝnski].
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah z dvojnicami v izgovoru | ||||
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
nem. | Ulm [úlm/úlǝm] | Ulma [úlma] | ulmski [úlmski/úlǝmski] | |
rus. | Perm [pêrm/pêrǝm] | Perma [pêrma] | permski [pêrmski/ pêrǝmski] | |
angl. |
Hepburn [hêbərn/hêbərən] |
Hepburna
[hêbərna] |
Hepburnov
|
|
nem. |
Luzern [lucêrn/lucêrǝn] |
Luzerna [lucêrna] |
luzernski [lucêrnski/lucêrǝnski] |
Tako še: nor. Holm [hólm/hólǝm], angl. Searle [sə̀rl/sə̀rəl], nem. Bayern [bájern/bájerǝn] ipd.
Glej poglavji »Pisno odsotni polglasnik« (Glasoslovni oris) in »Govorno krajšanje osnove«.
Neobstojni polglasnik v
imenih s končnim nemim e ni zapisan. Pojavlja se v imenovalniku (in enakem tožilniku) ter pri
izpeljankah z obraziloma
Nemi e v angleškem in
francoskem končaju |
||||
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
angl. | Beagle [bígǝl] | Beagla [bígla] | beagelski [bígǝlski] |
Beaglov |
angl. | Seattle [sijêtǝl] | Seattla [sijêtla] |
seattelski [sijêtǝlski] Seattelčan [sijêtǝlčan] |
|
fr. | Grenoble [grenóbǝl] | Grenobla [grenóbla] |
grenobelski [grenóbǝlski] Grenobelčan [grenóbǝlčan] |
Tako še: angl. Hubble [hábəl], angl. Gable [gêjbǝl], angl. Riddle [rídǝl], angl. Google [gúgǝl], angl. Apple [êpǝl], angl. Doolittle [dúlitǝl] itd.
Nemi e v francoskem končaju |
|||
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik |
Louvre [lúvǝr] | Louvra [lúvra] | louvrski [lúvǝrski] |
Louvrov |
Montmartre [monmártǝr] | Montmartra [monmártra] |
montmartrski [monmártǝrski] Montmartrčan [monmártǝrčan] |
|
Sartre [sártǝr] | Sartra [sártra] |
Sartrov
|
Tako še: Alexandre [aleksándǝr], Lemaître [lemêtǝr/ləmêtǝr], Lefèvre [lefévǝr/ləfévǝr], Le Havre [lǝ ávǝr] itd.
POSEBNOST
Izjema pri zapisu pridevnika je dvobesedno ime Notre-Dame [nọtrə-dám/nọtər-dám], ob katerem se je že uveljavil pridevnik notredamski [nọtrədámski/nọtərdámski] (npr. Notredamski zvonar), zato sicer sistemskega zapisa *notrdamski ne uveljavljamo.
Če zvočniški sklop ⟨vr⟩ sledi samoglasniku u (Louvre [lúvər]), v stranskih sklonih polglasnik med zvočnikoma sicer izpade, črke ⟨v⟩ pa ne izgovarjamo
V francoskih imenih z nemim končajem
Pridevniška oblika je v nekaterih besednih zvezah tudi pisno povsem
podomačena (sevrski mir [sévǝrski mír]), v tem primeru
se tudi v zapisu ravnamo po imenovalniški govorni osnovi, ki ji dodamo obrazilo
Nemi es v francoskem končaju -res | |||
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
imenovalnik | rodilnik |
obrazilo
na soglasnik |
obrazilo na samoglasnik |
Chartres [šártǝr] | Chartresa [šártra] | chartreski [šártǝrski] | |
Ingres [êngǝr] | Ingresa [êngra] | Ingresov [êngrov-] | |
Langres [lángǝr] | Langresa [lángra] |
langreski [lángǝrski] Langresčan [lángǝrčan] |
|
Ypres [ípǝr] | Ypresa [ípra] |
ypreski [ípǝrski] Ypresčan [ípǝrčan] |
V
pravopisnih priročnikih 20. stoletja se je zapis pridevnika, tvorjenega z
obrazilom
V Pravopisu 8.0 se oba tipa
O tvorbi pridevnikov z obrazilom
O krajšanju osnove pri imenih z nemim
Neobstojni a se pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) imen, prevzetih iz nekaterih južnoslovanskih jezikov. Podstava izpeljank je enaka rodilniški osnovi.
Zapisani a v imenovalniku izgovorimo
po črki, pri pregibanju pa ga opuščamo v imenih s končajema
Tako še: hrv. Gotovac [gótovac], hrv. Jasenovac [jasénovac], hrv. Obrovac [obróvac], srb. Kragujevac [kragújevac], hrv. Zagorac [zágorac]; hrv. Bakar [bákar] itd.
Pri prevzemanju imen s končajema
Imena, ki imajo slovensko domačo vzporednico (eksonim) in pri katerih je južnoslovanski a zamenjan s slovenskim e, vedno sklanjamo s krajšanjem osnove, ne glede na to, ali je ime zapisano v izvirni ali podomačeni obliki, npr.
Na hrvaškem kajkavskem območju so imena tvorjena tudi z obrazilom
Samoglasnik i se pri slovanskih zemljepisnih imenih s končajem -⟨Cje⟩ vriva pred zvočnik j, kadar iz teh imen tvorimo vrstne pridevnike z obrazilom
Kot neobstojni samoglasnik se pojavlja tudi zapisani (izvorno polglasniški) o, in sicer v končaju imen iz zahodnoslovanskih jezikov. Pri pregibanju se lahko tudi ohranja, kar vpliva na različne pisne in glasovne uresničitve oblik. Podstava tvorjenk je enaka rodilniški osnovi.
Tako še: slš. Sivok [sívok], rod. Sivka [síu̯ka] / Sivoka [sívoka]; slš. Pezinok [pézinok], rod. Pezinka [pézinka] / Pezinoka [pézinoka]; slš. Ružomberok [rúžomberok], rod. Ružomberka [rúžomberka] / Ružomberoka [rúžomberoka] itd.
Neme črke in črkovni sklopi so zapisi s črkami za soglasnike in samoglasnike, ki nimajo glasovne vrednosti. Pojavljajo se:
Z nemimi črkami in črkovnimi sklopi se najpogosteje srečamo pri prevzemanju imen iz angleščine in francoščine, a tudi pri nekaterih drugih jezikih. Podrobnejša pravila za pregibanje so predstavljena v poglavjih »Angleščina«, »Francoščina«, »Švedščina« ... (O prevzemanju iz posameznih jezikov), za samostalniške in pridevniške izpeljanke pa v poglavju »Besedotvorje« (Slovnični oris za pravopis).
Pri pisnem krajšanju osnove so udeležene le neme črke v izglasju besed, in sicer le nemi e v francoskih in angleških imenih ter pisno nepodomačenih občnih besedah, npr. angl. Wilde [vájlt], rod. Wilda [vájlda]; remake [rimêjk], rod. remaka [rimêjka]. Izjemoma, če tuje ime podomačujemo in sklanjamo z glasovnimi končnicami, krajšamo tudi osnove z nemim h, npr. angl. Sarah [sára], rod. Sarah [sára] tudi Sare [sáre].
Pisna osnova imen z nemimi črkami in črkovnimi sklopi (razen nemega e) se ne spreminja. Enako velja za pridevnike, tvorjene iz teh imen:
Končni črki h in e nastopata v dvo- ali veččrkjih (npr. ⟨gh⟩, ⟨th⟩, ⟨ph⟩, ⟨ch⟩, ⟨sch⟩, ⟨tzsch⟩ in ⟨ae⟩, ⟨ie⟩, ⟨oe⟩), npr. niz. van Gogh
O posebnostih sklanjanja imen z nemim končnim e glej poglavje »Nemi e«, za h pa »Nemi h«.
Končni nemi e opuščamo in s tem osnovo pisno krajšamo
O mehčanem izgovoru izglasnega črkovnega sklopa
O pravilih glede izgovora nemih črk in črkovnih sklopov v angleščini in francoščini glej preglednici »Angleščina« in »Francoščina«(O prevzemanju iz posameznih jezikov).
O pravilih glede govornega daljšanja osnove z j in preglaševanju glej poglavji »Daljšanje osnove z j« in »Preglaševanje«.
Posebnost
Končni nemi e ohranjamo (tj. osnove ne spreminjamo) v angleških in francoskih imenih s končajema
V francoskih imenih je črka e lahko del nemega črkovnega sklopa (npr. v končaju
V angleških imenih nemi črki e lahko sledi še kaka soglasniška črka, ki se izgovarja (ali ne), vendar je pri pregibanju nikoli je opuščamo, npr. angl. James [džêjms/džéms], rod. Jamesa [džêjmsa/džémsa].
Iz samostalnikov z nemim e v končaju izpeljujemo samostalniške in pridevniške izpeljanke na štiri načine: iz skrajšane, neskrajšane, izglasno spremenjene ali podaljšane osnove, kar je odvisno od glasu, s katerim se končuje govorna rodilniška osnova, in priponskega obrazila.
Če se osnova konča na zvočnike (m, n, r, l, j in v) ali nezvočnike p, b, t, d in f, je podstava vseh pridevniških in samostalniških izpeljank enaka rodilniški osnovi, ki je pisno skrajšana (nemi e opuščamo).
Skrajšana osnova na zvočnike m, n, r, l, j in v ali nezvočnike p, b, t, d in f | ||||
jezik | imenovalnik | rodilnik | izpeljanke z obrazili ‑ov/‑ev in ‑in, ‑ec ter ‑ski in ‑čan | |
m | fr. | Angoulême [angulêm] | Angoulêma [angulêma] |
angoulêmski [angulêmski] Angoulêmčan [angulêmčan] |
n | fr. | La Fontaine [la fontên] | La Fontaina [la fontêna] |
La Fontainov
|
n | angl. | Yellowstone [jélou̯stón/jêlou̯stôu̯n] | Yellowstona [jélou̯stóna/jêlou̯stôu̯na] | yellowstonski [jélou̯stónski/jêlou̯stôu̯nski] |
r | angl. | Baltimore [báltimọr] |
Baltimora [báltimọra] tudi Baltimorja [báltimọrja] |
baltimorski [báltimọrski] Baltimorčan [báltimọrčan] |
l | fr. | Lille [líl] | Lilla [líla] | lillski [lílski] |
v | fr. | Megève [mežêu̯] | Megèva [mežêva] |
megèvski [mežêu̯ski] Megèvčan [mežêu̯čan] |
j | angl. | Boye [bôj] | Boya [bôja] |
Boyev |
b | angl. | YouTube [jútúb/jútjúp] | YouTuba [jútúba/jútjúba] | youtubski [jútúpski/jútjúpski] |
d | angl. | Humberside [hámbərsajt] | Humbersida [hámbərsajda] |
humbersidski [hámbərsajtski] Humbersidčan [hámbərsajtčan] |
d | angl. | Wilde [vájlt] | Wilda [vájlda] |
Wildov |
p | angl. | Pope [pôu̯p] | Popa [pôu̯pa] |
Popov |
t | angl. | Watergate [vótərgêjt] | Watergata [vótərgêjta] | watergatski [vótərgêjtski] |
f | angl. | Radcliffe [rêtklif] | Radcliffa [rêtklifa] | radcliffski [rêtklifski] |
Če se osnova konča na nezvočnike s, z, c – š, ž, č, dž – k, g, h, je podstava pridevniških izpeljank odvisna od obrazila:
1. podstava izpeljank z obrazili
2. podstava izpeljank z obrazilom
Govorjena osnova na nezvočnike s, z, c – š, ž, č, dž – k, g, h in pridevniške izpeljanke | |||||
jezik | imenovalnik | rodilnik |
izpeljanke z obrazili ‑ov/-ev in -in |
izpeljanke z obrazilom ‑ski | |
g | fr. | Camargue [kamárk] | Camargua [kamárga] | camarški [kamárški] | |
k | fr. | Dunkerque [denkêrk] | Dunkerqua [denkêrka] | dunkerški [denkêrški] | |
s | angl. | Providence [prôvidens] | Providencea [prôvidensa] | providenški [prôvidenški] | |
s | angl. | Joyce [džôjs] | Joycea [džôjsa] | Joyceov [džôjsov-] | |
s | fr. | Maurice [morís] | Mauricea [morísa] | Mauriceov [morísov-] | |
z | angl. | Glaze [glêjs] | Glaza [glêjza] | Glazov [glêjzov-] | |
ž | fr. | Maubeuge [mobêš] | Maubeugea [mobêža] | maubeuški [mobêški] | |
ž | fr. | Serge [sêrš] | Sergea [sêrža] | Sergeov/Sergeev [sêržev-] | |
ž | fr. | Brugge [brúš] | Bruggea [brúža] | bruški [brúški] | |
dž | angl. | George [džórč] | Georgea [džórdža] | Georgeov/Georgeev [džórdžev-] |
Samostalniške izpeljanke (prebivalska imena) z obrazilom -an tvorimo različno glede na končaj osnove:
1. če se osnova konča na nezvočnike š, ž, č, dž, je podstava izpeljank enaka pisni rodilniški osnovi, naj bo ta pisno skrajšana ali neskrajšana, npr. fr. Brugge [brúš], rod. Bruggea [brúža] – preb. Bruggean [bružán];
2. če se osnova konča na nezvočnike s, z, c – k, g, h, se podstava opira na govorno osnovo, v kateri se končni glas osnove spremeni, in sicer g > ž, z > ž, h > š, s > š, c > č in k > č, npr. fr. Camargue [kamárg-] – preb. Camaržan [kamaržán].
Govorjena osnova na nezvočnike s, z, c – š, ž, č, dž – k, g, h n prebivalska imena | ||||
jezik | imenovalnik | rodilnik | izpeljanke z obrazilom -an | |
g | fr. | Camargue [kamárk] | Camargua [kamárga] | Camaržan [kamaržán] |
k | fr. | Dunkerque [denkêrk] | Dunkerqua [denkêrka] | Dunkerčan [denkêrčan] |
s | angl. | Providence [prôvidens] | Providencea [prôvidensa] | Providenšan [providenšán] |
ž | fr. | Maubeuge [mobêš] | Maubeugea [mobêža] | Maubeugean [mobežán] |
ž | fr. | Brugge [brúš] | Bruggea [brúža] | Bruggean [bružán] |
POSEBNOST
Pri francoskih in angleških imenih s soglasniškim sklopom pred končno nemo črko ‑⟨e⟩ se v govoru med soglasnika vriva neobstojni polglasnik. Podstava pridevnika na
Jezik | Imenovalnik | Rodilnik | Izpeljanke z obrazili ‑ski in ‑čan | |
l | fr. | Grenoble [grenóbəl] | Grenobla [grenóbla] |
grenobelski [grenóbəlski] Grenobelčan [grenóbəlčan] |
l | angl. | Seattle [sijêtǝl] | Seattla [sijêtla] |
seattelski [sijêtǝlski] Seattelčan [sijêtǝlčan] |
r | fr. | Louvre [lúvər] | Louvra [lúvra] |
louvrski [lúvǝrski] |
Glej poglavje »Neobstojni polglasnik v francoskih in angleških imenih z nemimi končaji«.
Angleška in francoska ženska imena s končnim nemim e so pri sklanjanju nespremenjena: sklanjamo jih po tretji ženski sklanjatvi, npr. angl. Kate [kêjt], rod. Kate [kêjt]; fr. Charlotte [šarlót], rod. Charlotte [šarlót].
Tako še: fr. Dominique [dominík], fr. Marguerite [margerít], angl. Jane [džêjn], fr. Aude [ód-]; angl. Alice [êlis], angl. Candance [kêndens], angl. Janice [džênis] ipd.
Posebnost
Imena na končni nemi e, ob katerih obstajajo podomačena ali domača imena na -a, sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, npr. angl. Christine [kristín], rod. Christine [kristín] tudi Christine [kristíne], or. s Christine [s‿kristín] tudi s Christino [s‿kristíno] po vzorcu slovenskega Kristina [kristína], rod. Kristine [kristíne], or. s Kristino [s‿kristíno].
Pri tvorbi svojilnega pridevnika z obrazilom -in iz ženskih imen s končnim nemim e, je ohranjanje nemega e odvisno od končaja imena, in sicer nemi e ohranjamo le v imenih z izglasnim -⟨ce⟩ kadar je njegov zapis odločilen za izgovor pred njim stoječe črke, v vseh drugih imenih s končnim govorjenim soglasnikom pa ga opuščamo:
Tako še: angl. Candance [kêndens], angl. Charlice [šarlís], angl. Reece [rís]; angl. Charlotte [šarlót], fr. Dominique [dominík], angl. Jane [džêjn], fr. Aude
Če je črka ⟨e⟩ sestavina različnih dvočrkij (npr. ⟨ie⟩, ⟨ue⟩), je to dvočrkje tudi v svojilnih pridevnikih vedno ohranjeno, pred obrazilom
Osebnim imenom in priimkom s končnim nemim h za samoglasnikom pri pisnem pregibanju zgolj dodajamo končnice (osnova je nespremenjena). Govorno pregibanje je odvisno od naglašenosti končnega samoglasnika.
POSEBNOSTI
Sklanjanje zemljepisnih imen je v posameznih primerih neustaljeno.
V SP 2001 je bil kodificiran izgovor, ki je sledil branju po črki (nemi h se ohranja), in sklanjanje po prvi moški sklanjatvi (Utah [jútah], rod. Utaha [jútaha]). Ta način se v sodobni rabi zaradi poznavanja pravil angleškega jezika uresničuje vse redkeje.
Zaradi vpliva govorjenih oblik z izglasnim
V pisnem
jeziku ta imena pogosto sklanjamo po prvi moški sklanjatvi (Utah [júta] m, rod. Utaha, mest. v Utahu), v govoru pa jih lahko sklanjamo (če jih želimo sklanjati z glasovnimi končnicami) po prvi ženski sklanjatvi, saj pogosto preidejo v ženski spol, npr. [júta], rod. [júte], mest. [u̯‿júti].
Pisna podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena. Če je nemi h ohranjen, npr. Jonah [džóna], rod. Jonaha [džóna] ali Jonahe [džóne], je ohranjen tudi pri svojilnem pridevniku: Jonahov [džónov-]. Izjemoma se h izpušča, če so imena že v imenovalniku podomačena, npr. svetopisemski Jona – Jonov.
Pri angleških ženskih imenih z nenaglašenim samoglasniškim izglasjem končni nemi h pri pisnem pregibanju praviloma ohranjamo in imena sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:
Tako še: Hannah [hêna], Deborah [débora], Norah [nóra], Farrah [fêra], Mariah [marája] ipd.
POSEBNOST
Zlasti pri imenih na končni govorjeni -a, ki imajo uveljavljene slovenske različice (Sarah – Sara, Hannah – Hana), se končni nemi h tudi v zapisu opušča, samoglasnik pred njim pa dobi vlogo končnice: Sarah [sêra], rod. Sare [sêre]. V rabi se oba načina pogosto mešata: ime v zapisu pregibamo po tretji ženski sklanjatvi, v govoru tudi po prvi, npr. intervju s Sarah [intervjú s‿sêro].
Pisna podstava svojilnega pridevnika je enaka osnovi imena. Če je nemi h ohranjen, npr. Oprah [ópra], rod. Oprah [ópra], je ohranjen tudi pri svojilnem pridevniku: Oprahin [óprin]. Izjemoma se h izpušča, če so imena že v imenovalniku podomačena, npr. svetopisemska Sara – Sarin.
Daljšanje osnove se pojavlja pri sklanjanju samostalnikov moškega spola, katerih osnova se končuje na samoglasnik. Samoglasniškim osnovam pri sklanjanju dodajamo soglasnike j, n, s in t ter morfema ov oz. ev. Soglasnik j dodajamo tudi nekaterim skupinam samostalnikov moškega spola s končnim r in manjši skupini samostalnikov srednjega spola.
O daljšanju osnove s soglasniki n, s in t glej poglavje »Prva moška sklanjatev« in »Prva srednja sklanjatev« (Oblikoslovje).
O pogovornem daljšanju osnove pri samostalnikih moškega spola s soglasnikom t glej poglavje »Prva moška sklanjatev« (Oblikoslovje).
O daljšanju osnove z morfemoma ov in ev pri enozložnih občnoimenskih samostalnikih moškega spola v dvojini in množini glej poglavje »Prva moška sklanjatev« (Oblikoslovje).
Pri sklanjanju tujih imen in pisno nepodomačenih besed v slovenščini se pojavlja le daljšanje osnove z j, ki pri samostalnikih moškega spola vpliva tudi na preglas.
Glej poglavje »Preglas« (Glasovno-črkovne premene).
Pri sklanjanju samostalnikov moškega spola osnovo daljšamo z j, če se konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u ali soglasnik r.
Pri sklanjanju samostalnikov moškega spola osnovo daljšamo z j tako v zapisu kot v govoru v vseh sklonih (razen v imenovalniku ednine in tožilniku, če je enak imenovalniku), in sicer
Posebnosti
Po pravilih starejših pravopisov daljšamo osnovo s t le pri »domačih«, z j pa pri prevzetih imenih: delo Mateta Dolenca in zmaga Mateja Parlova.
Naglasno mesto ni ustaljeno pri nekaterih prevzetih samostalnikih, ki se končujejo na u (v sodobni slovenščini je pri takih sicer vse pogosteje naglas na zadnjem besednem zlogu), npr. emu [emú/ému], haiku [hajkú/hájku], vudu [vúdu/vudú], guru [gúru/gurú]. V obeh primerih pa daljšajo osnovo z j.
Osnovo daljšamo z j tudi pri sklanjanju črkovalno branih enot, pri katerih je v izglasju lahko tudi naglašeni polglasnik, npr. pri
Daljšanje z j poznajo nekateri večzložni samostalniki z osnovo na soglasnik r (npr. šolar [šólar], rod. šolarja [šólarja]). Osnove pa ne daljšajo naslednje skupine samostalnikov:
Podrobneje o krajšanju osnove pri besedah s končnim r glej poglavje »Neobstojni polglasnik« (Glasovno-črkovne premene).
Daljšanja osnove pri enakozvočnih občnih besedah in lastnih imenih ne uveljavljamo vedno enako, npr. sever, rod. severa nasproti Sever, rod. Severja (pri priimku); požar, rod. požara nasproti Požar, rod. Požarja (pri priimku). Podobno velja za enakozvočnice z različnimi pomeni, npr. okvir, rod. okvirja (slika v okvirju) nasproti okvir, rod. okvira (v okviru danih možnosti).
Pri nekaterih samostalnikih s končnim r sta sklanjatveni možnosti dve; prednostna je tista, ki je v rabi bolj uveljavljena in zato nevtralna.
Posebnost
Samostalnika amper in bofor, ki označujeta merske enote, sklanjamo pogosteje z nespremenjeno osnovo: amper [ampêr], rod. ampera [ampêra] tudi amperja [ampêrja].
Moška osebna imena, ki so po nastanku zloženke
z enozložnimi sestavinami v drugem delu (npr.
Kadar iz samostalnikov moškega spola, ki pri sklanjanju daljšajo osnovo z j, izpeljujemo pridevniške in samostalniške izpeljanke, je podstava tvorjenk lahko enaka podaljšani (rodilniški) ali nepodaljšani (imenovalniški) osnovi.
Samostalniki moškega spola s končnim naglašenim samoglasnikom | ||||
VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
imenovalnik | rodilnik | ‑ski; ‑ček, ‑ec | ‑ev | ‑ist, ‑izem |
apartma [apartmá] | apartmaja [apartmája] | apartmajski [apartmájski] | apartmajev [apartmájev-] | |
karate [karaté] | karateja [karatêja] |
karatejski [karatêjski] karatejec [karatêjǝc] |
karateist [karateíst] | |
ataše [atašé] | atašeja [atašêja] | atašejski [atašêjski] | atašejev [atašêjev-] | |
meni [mení] | menija [meníja] | menijski [meníjski] | ||
nivo [nivó] | nivoja [nivója] | nivojski [nivójski] | ||
kanu [kanú] | kanuja [kanúja] | kanujski [kanújski] | kanuist [kanuíst] kanuizem [kanuízǝm] | |
kenguru [kengurú] | kenguruja [kengurúja] | kengurujček [kengurújčǝk] kengurujski [kengurújski] | kengurujev [kengurújev-] | |
Samostalniki moškega spola s končnima nenaglašenima i in u | ||||
VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
imenovalnik | rodilnik | ‑ski; ‑ček,‑ec | ‑ev | ‑ist, ‑izem |
hobi [hóbi] | hobija [hóbija] | hobijski [hóbijski] | hobist [hobíst] | |
kolibri [kolíbri] | kolibrija [kolíbrija] |
kolibrijski [kolíbrijski] kolibrijka [kolíbrijka] |
kolibrijev [kolíbrijev-] | |
sudoku [sudóku] | sudokuja [sudókuja] | sudokujski [sudókujski] | ||
Samostalniki moškega spola s končnim nenaglašenim e | ||||
VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
imenovalnik | rodilnik | -ski; -ček, -ec | ‑ev | -ist, -izem |
maskarpone [maskarpóne] | maskarponeja [maskarpóneja] | maskarponejev [maskarpónejev-] | ||
Maze [máze] | Mazeja [mázeja] | Mazejev [mázejev-] | ||
Samostalniki moškega spola s končnim r | ||||
VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
imenovalnik | rodilnik | ‑ski; ‑ček, ‑ica, ‑ka | ‑ev | ‑ist, ‑izem |
šolar [šólar] | šolarja [šólarja] |
šolarski [šólarski] šolarček [šólarčǝk] |
šolarjev [šólarjev-] | |
direktor [diréktor] | direktorja [diréktorja] |
direktorski [diréktorski] direktorica [diréktorica] |
direktorjev [diréktorjev-] | |
januar [jánuar] | januarja [jánuarja] | januarski [jánuarski] | ||
car [cár] | carja [cárja] |
carski [cárski]
carica [caríca/cárica] |
carjev [cárjev-] | carist [caríst] carizem [carízǝm] |
Posebnost
Če iz samostalnikov na
končni govorjeni i tvorimo izpeljanke
z obraziloma
O podstavi svojilnih pridevnikov iz ženskih imen, pri katerih pred pridevniško obrazilo
Zaradi razlik med zapisom in govorom je lahko daljšanje osnove pri prevzetih besedah pisno in govorno ali samo govorno:
Osnovo daljšamo po pravilih za slovenske besede, in sicer
Posebnost
Pri sklanjanju nekaterih (večinoma italijanskih) imen na nenaglašeni samoglasnik e ali romunskih imen s končajem -⟨scu⟩ je daljšanje osnove z j ena od možnosti, saj sta končna samoglasnika e in u bodisi del osnove bodisi končnica, npr.
Tako še: it. Pordenone [pordenóne], it. Bonaparte [bonapárte], srb. Pijade [pijáde], rom. Enescu [enésku] itd.
Imena z osnovo na govorjeni in zapisani končni r (zlasti v večzložnih samostalnikih) sklanjamo tako, da osnovo daljšamo v govoru in zapisu:
Posebnost
Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena, npr. angl. Lear [lír], rod. Leara [líra]; nem. Mohr [mór], rod. Mohra [móra].
Pri angleških in francoskih imenih s pisnim končajem ‑⟨re⟩, ki ga izgovorimo kot [r], končni nemi e pri sklanjanju izpade, daljšanje osnove pa je le ena od sklanjatvenih možnosti:
Tako še: fr. Ampère [ampêr], fr. Baudelaire [bodlêr], fr. Lumière [limjêr], fr. de Saussure [də sosír].
Daljšanja z j ne poznajo angleške enozložnice s končnim govorjenim r (npr. angl. More [mór], rod. Mora [móra]; Shire [šír], rod. Shira [šíra]). Tako še: angl. Gere [gír], angl. Eyre [êjr], angl. Ware [vêr]. Večzložna ali zložena imena s temi sestavinami v drugem delu imena so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno, danes pa tudi s podaljšano osnovo, npr.
O imenih, pri katerih pisni končaj ‑⟨re⟩ sledi soglasniku (tip Louvre, Sartre) in se izgovarjajo s polglasnikom, osnova pa se pri sklanjanju krajša, glej poglavje »Neobstojni poglasnik v angleških in francoskih imenih z nemimi končaji« (Neobtojni samoglasniki).
Podrobneje o imenih s končnim nemim e glej poglavje »Nemi e« (Neme črke in črkovni sklopi).
Samo v govoru podaljšujejo osnovo nekatera tuja moška imena s pisnimi soglasniškimi končaji, ki so
Pri sklanjanju je osnova pisno nespremenjena, v izgovoru pa izglasje zahteva daljšanje z j.
Samo govorno se osnova daljša, če se končuje na govorjene naglašene samoglasnike ali nenaglašena i in u:
Če (večinoma v francoskih imenih) končnemu r sledi nema črka za soglasnik (c, d, g, h, s, t) ali nemi črkovni sklop (dt) ali je soglasnik del nemega sklopa (es), ta imena v govoru sklanjamo na dva načina – s podaljšano ali nepodaljšano osnovo:
Tako še: fr. Abélard [abelár], Cendrars [sandrár], Goncourt [gonkúr], Hazard [azár] itd.
Pri imenih iz različnih jezikov s sestavinami
Angleška imena, podomačena v preteklosti, izgovarjamo in pregibamo, kot se je ustalilo, tj. angl. Edinburg
Če se samostalnik konča na naglašeni samoglasnik in nenaglašene i in u ter e, ki ni končnica, je podstava vseh izpeljank enaka podaljšani (rodilniški) osnovi.
Imena moškega spola s končnim naglašenim samoglasnikom in nenaglašenim i | ||||
VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ev |
fr. | Zola [zolá] | Zolaja [zolája] | Zolajev [zolájev-] | |
fr. | René [rené] | Renéja [renêja] | Renéjev [renêjev-] | |
nem. | Chiemsee [kímzé] | Chiemseeja [kímzêja] | chiemseejski [kímzêjski] | |
kat. | Dalí [dalí] | Dalíja [dalíja] | Dalíjev [dalíjev-] | |
fr. | Nancy [nansí] | Nancyja [nansíja] |
nancyjski [nansíjski]
Nansyjčan [nansíjčan] |
|
nem. | Savigny [závinji] | Savignyja [závinjija] | Savignyjev [závinjijev-] | |
fr. | Rousseau [rusó] | Rousseauja [rusója] | Rousseaujev [rusójev-] | |
port. | Maceió [masejó] | Maceiója [masejója] |
maceiójski [masejójski] Maceiójčan [masejójčan] |
|
port. | Iguaçu [igvasú] | Iguaçuja [igvasúja] | iguaçujski [igvasújski] | |
it. | Cefalù [čefalú] | Cefalùja [čefalúja] |
cefalùjski [čefalújski]
Cefalùjčan [čefalújčan] |
|
angl. | Milwaukee [milvóki] | Milwaukeeja [milvókija] |
milwaukeejski [milvókijski]
Milwaukeejčan [milvókijčan] |
|
it. | Machiavelli [makjavéli] | Machiavellija [makjavélija] | Machiavellijev [makjavélijev-] | |
Imena moškega spola s končnima nenaglašenima e in u | ||||
VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ev |
nem. | Nietzsche [níče] |
Nietzscheja
[níčeja] |
Nietzschejev [níčejev-] | |
nem. | Kotzebue [kócebu] | Kotzebueja [kócebuja] | Kotzebuejev [kócebujev-] | |
afr. | Wagadugu [vagadúgu] | Wagaduguja [vagadúguja] |
wagadugujski [vagadúgujski] wagadugujčan [vagadúgujčan] |
Posebnosti
Podstava izpeljank iz imen, ki jih je mogoče sklanjati na dva načina (npr. Pordenone, Giuseppe; Enescu), se razlikuje glede na obrazilo.
Če se samostalnik konča na r in pri sklanjanju osnovo daljša, je podstava izpeljank enaka podaljšani osnovi le pri tvorbi pridevnikov z obrazilom
Imena moškega spola s končnim r | ||||
VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ev |
nem. | Fassbinder [fázbinder] | Fassbinderja [fázbinderja] | Fassbinderjev [fázbinderjev-] | |
angl. | Windsor [víntsor] | Windsorja [víntsorja] | windsorski [víntsorski] | Windsorjev [víntsorjev-] |
nem. | Weimar [vájmar] | Weimarja [vájmarja] |
weimarski [vájmarski]
Weimarčan [vájmarčan] |
|
fr. | Pasteur [pastêr] | Pasteurja [pastêrja] | Pasteurjev [pastêrjev-] | |
fr. | Althusser [altisêr] | Althusserja [altisêrja] | Althusserjev [altisêrjev-] |
Pri imenih na končne govorjene samoglasnike ali nenaglašena i in u, ki daljšajo osnovo le v govoru, je podstava pridevniških in samostalniških izpeljank v zapisu in govoru različna.
Imena moškega spola s končnim govorjenim samoglasnikom | ||||
VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ov ali -ev [-ev-] |
fr. | Armagh [armá] | Armagha [armája] |
armaghski
[armájski] Armaghčan [armájčan] |
|
fr. | Manet [mané] | Maneta [manêja] | Manetov/Manetev [manêjev-] | |
fr. | Calais [kalé] | Calaisa [kalêja] |
calaiski [kalêjski] Calaisčan [kalêjčan] |
|
fr. | Lisieux [lizjé] | Lisieuxa [lizjêja] |
lisieauxski [lizjêjski] Lisieauxčan [lizjêjčan] |
|
angl. | Leigh [lí] | Leigha [líja] | Leighov/Leighev [líjev-] | |
fr. | Camus [kamí] | Camusa [kamíja] | Camusov/Camusev [kamíjev-] | |
fr. | Lascaux [laskó] | Lascauxa [laskója] | lascauxski [laskójski] | |
fr. | Vaud [vó] | Vauda [vója] |
vaudski [vójski] Vaudčan [vójčan] |
|
angl. | Marlborough [mólboro] | Marlborougha [mólbora] |
marlboroughski [mólborski] Malboroughčan [mólborčan] |
|
fr. | Doubs [dú] | Doubsa [dúja] |
doubski [dújski]
Doubsčan [dújčan] |
|
angl. | Carew [karú] | Carewa [karúja] | Carewov/Carewev [karújev-] | |
angl. | Raleigh [róli] | Raleigha [rólija] |
raleighski [rólijski]
Raleighčan [rólijčan] |
|
angl. | Matthew [mêtju] | Matthewa [mêtjuja] | Matthewov/Matthewev [mêtjujev-] |
Posebnost
Pri tvorbi vrstnih pridevnikov z obrazilom -ski iz francoskih imenih s končno črko s (tudi v črkovnih sklopih
Pri izpeljankah iz angleških in francoskih imen na končaj ‑⟨re⟩ se podstava izpeljank razlikuje glede na obrazilo.
Enako
velja za imena, pri katerih osnovo daljšamo le v govoru in končnemu
govorjenemu r
sledi nemi soglasnik (ta je zapisan na različne načine, gl. poglavje »Samostalniki na končni govorjeni r«). Le pridevniške svojilne oblike s
podaljšano govorno podstavo imajo dve pisni različici: Flaubertov
in Flaubertev
Angleška in francoska imena moškega spola s končajem -⟨re⟩ | ||||
VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ov [-ov-] in -ev [-ev-] |
angl. | Shakespeare [šékspir] | Shakespearja [šékspirja] |
Shakespearjev
[šékspirjev-] |
|
Shakespeara [šékspira] | shakespearski [šékspirski] |
Shakespearov [šékspirov-] |
||
fr. | Voltaire [voltêr] | Voltairja [voltêrja] | Voltairjev [voltêrjev-] | |
Voltaira [voltêra] | Voltairov [voltêrov-] | |||
Angleška zložena imena moškega spola s končajem -⟨re⟩ | ||||
VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ov [-ov-] tudi -ev [-ev-] |
angl. |
Hampshire [hêmpšir] | Hampshira [hêmpšira] |
hampshirski [hêmpširski] Hampshirčan [hêmpširčan] |
|
Hampshirja [hêmpširja] | ||||
angl. |
Baltimore [báltimọr] | Baltimora [báltimọra] |
baltimorski [báltimọrski] Baltimorčan [báltimọrčan] |
|
Baltimorja [báltimọrja] | ||||
angl. |
Rushmore [rášmọr] | Rushmora [rášmọra] |
rushmorski [rášmọrski] Rushmorčan [rášmọrčan] |
|
Rushmorja [rášmọrja] | ||||
angl. | Theodore [tíjodọr] | Theodora [tíjodọra] | Theodorov [tíjodọrov-] | |
Theodorja [tíjodọrja] | Theodorjev [tíjodọrjev-] | |||
Francoska imena moškega spola s končnim govorjenim r, ki daljšajo osnovo le v govoru | ||||
VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ov ali -ev [-ev-]-ov [-ov-] |
fr. | Flaubert [flobêr] | Flauberta [flobêrja] | Flaubertov/Flaubertev [flobêrjev-] | |
Flauberta [flobêra] | Flaubertov [flobêrov-] | |||
fr. | Ronsard [ronsár] | Ronsarda [ronsárja] |
Ronsardov/Ronsardev [ronsárjev-] |
|
Ronsarda [ronsára] | Ronsardov [ronsárov-] | |||
fr. | Nevers [nevêr] | Neversa [nevêrja] | ||
Neversa [nevêra] |
neverski [nevêrski] Neverčan [nevêrčan] |
Preglas je glasovna premena samoglasnika o z e za soglasniki c, j, č, ž, š in dž. Izkazuje se pri sklanjanju, in sicer pred končnicami ‑em, ‑ema in ‑ev ter pred pridevniškim obrazilom ‑ev.
Glej »Daljšanje osnove z j«.
Glej »Dvočrkji lj in nj« (Glasoslovni oris).
Preglas se pojavlja v govoru in zapisu
Samostalniki moškega spola | |||||
im. ed. | ključ [kljúč] | Ramovš [ramôu̯š] | |||
or. ed. | s ključem [s‿kljúčem] | z Ramovšem [z‿ramôu̯šem] | |||
rod. dv. | ključev [kljúčeu̯] |
Ramovšev [ramôu̯šeu̯] |
|||
daj. dv. | ključema [kljúčema] |
Ramovšema [ramôu̯šema] |
|||
or. dv. | s ključema [s‿kljúčema] |
z Ramovšema [z‿ramôu̯šema] |
|||
im. mn. | tisoči [tísoči] | ||||
rod. mn. | ključev [kljúčeu̯] | Ramovšev [ramôu̯šeu̯] | tisočev [tísočeu̯] | ||
daj. mn. | ključem [kljúčem] | Ramovšem [ramôu̯šem] | tisočem [tísočem] | ||
Samostalniki srednjega spola | |||||
im. ed. | srce [sərcé] | gorovje [gorôu̯je] | |||
or. ed. | s srcem [s‿sə̀rcem] | z gorovjem [z‿gorôu̯jem] | |||
rod. dv. | |||||
daj. dv. | srcema [sə̀rcema] | gorovjema [gorôu̯jema] | |||
or. dv. | s srcema [s‿sə̀rcema] | z gorovjema [z‿gorôu̯jema] | |||
im. mn. | pljuča [pljúča] | ||||
rod. mn. | |||||
daj. mn. | srcem [sə̀rcem] | gorovjem [gorôu̯jem] | pljučem [pljúčem] |
Pri tvorbi pridevnika se soglasnik
c pred obrazilom
Soglasniki k, g, h in c se pri sklanjanju premenjujejo
s soglasniki č (⇽ k, c), š (⇽ h), ž (⇽
g), če stojijo pred samoglasnikoma i in e, pa tudi v
izpeljankah iz samostalnikov z osnovo na k, g, h pred
obrazilom
Zaradi prilagoditve sičnikov šumevcem se črkovni sklop ⟨sc⟩ pred obrazilom
O glasovnih prilagoditvah glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).
Pri slovenskih samostalnikih moškega spola se preglaševanje uresničuje vedno v govoru in zapisu, če se govorna osnova končuje:
Če je osnova prekrivna s pisnim končajem besede ⟨ž⟩ in ⟨dž⟩, se zaradi končne izgube zvenečnosti zveneči glas izkazuje šele v rodilniku oz. vedno pred samoglasnikom: Tomaž [tomáš], rod. Tomaža [tomáža]; bridž [bríč], rod. bridža [brídža].
Preglas je pojav, ki ga uveljavljamo predvsem v knjižnem jeziku. V tej zvrsti je največ izjem in nedoslednosti pri imenih, katerih osnova se konča na c.
Glej poglavje »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti« (Glasoslovni oris).
Prevzeta imena in pisno nepodomačene občne besede preglašujemo po enakih pravilih kot slovenske samostalnike. Zaradi razlik med glasovno in pisno podobo imen (glasovi so lahko zapisani z drugimi črkami in črkovnimi sklopi kot v slovenščini) pa se pojavljajo odstopanja med govornim in pisnim sklanjanjem ter preglaševanjem.
Zaradi pregibanja smo pozorni predvsem na glasovno vrednost izglasja osnove, in sicer na izgovor poslovenjenega končnega glasu osnove, npr. angl. Leech [líč]; fr. Limoges
V tujih imenih so glasovi, pri katerih v izgovoru upoštevamo preglas, zapisani na različne načine; črke (dvočrkja, tričrkja) imajo tudi drugačno glasovno vrednost kot v slovenščini ali pa drugačno glasovno vrednost izražajo z ločevalnimi znamenji.
O glasovni vrednosti zapisov v posameznih jezikih glej poglavja v razdelku »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.
Preglaševanje v prevzetih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah se uresničuje
Pri nekaterih skupinah samostalnikov je daljšanje osnove z j le ena od sklanjatvenih možnosti. Preglaševanje uveljavljamo pri daljšanju osnove, in sicer:
O posebnostih in dvojnih možnostih sklanjanja glej poglavji »Samostalniki na končni govorjeni r in nemi soglasniki« in »Samostalniki s pisnim končajem -⟨re⟩« (Daljšanje osnove, Glasovno-črkovne premene).
V govoru in zapisu preglašujemo samostalnike moškega spola, katerih govorna osnova se končuje na c, j, č, ž, š in dž (stric, Matej, meč, Ramovš; Tomaž
Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
stric [stríc] | s stricem [s‿strícem] |
stričev |
Suhadolc [suhadólc] | s Suhadolcem [s‿suhadólcem] |
Suhadolčev |
Matej [matêj] | z Matejem [z‿matêjem] |
Matejev |
meč [mêč] | z mečem [z‿mêčem] |
mečev |
Ramovš [ramôu̯š] | z Ramovšem [z‿ramôu̯šem] |
Ramovšev |
Tomaž [tomáš] | s Tomažem [s‿tomážem] |
Tomažev |
bridž [bríč] | z bridžem [z‿brídžem] |
V manj formalnih knjižnojezikovnih položajih in pogovornem jeziku, še zlasti pri besedah, ki so značilne za pogovorne oblike sporazumevanja, npr. vzdevki (Rac, Joc), ljubkovalni izrazi (muc) ter žargonizmi in slengizmi (bruc), se pojavljajo odstopanja od vzorca (opuščanje preglasa in pri pridevniku opuščanje premene c > č), npr.
V pravopisnih pravilih so podana tudi pojasnila glede pogosto rabljenih oblik, z oznako »redko« so uvedene sicer sistemske oblike, ki so v rabi redko izpričane. Pojasnilo »manj formalno« se nanaša na nesistemske oblike, ki so v rabi zelo pogoste, navadno v manj formalnem knjižnem jeziku, tj. v bolj sproščenih okoliščinah, ki dopuščajo manjšo stopnjo uradnosti.
Nepreglašene oblike in pridevniki iz imen s končnim c se pod vplivom pretekle kodifikacije
Pri prevzetih pisno nepodomačenih samostalnikih se ravnamo po slovenskih zgledih; končni govorjeni c, j, č, ž, š in dž so lahko zapisani z različnimi črkami, črkovnimi sklopi, dvo- in veččrkji.
Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
madž. | Miškolc [míškolc] | z Miškolcem [z‿míškolcem] | |
polj. | Kawalec [kaváləc] | s Kawalcem [s‿kaválcem] |
Kawalčev |
fr. | Broglie [brôj] | z Brogliem [z‿brôjem] |
Brogliev |
fr. | Marseille [marsêj] | z Marseillem [z‿marsêjem] | |
kor. | Hyundai [hjúndaj] | s Hyundaiem [s‿hjúndajem] |
Hyundaiev |
angl. | Hemingway [hémingvej] | s Hemingwayem [s‿hémingvejem] |
Hemingwayev |
angl. | Greenwich [grínič] | z Greenwichem [z‿gríničem] | |
madž. | Lukács [lúkač] | z Lukácsem [z‿lúkačem] |
Lukácsev |
polj. | Czeladź [čélač] | s Czeladźem [s‿čéladžem] | |
port. | Guterres [gutêreš] | z Guterres [z‿gutêrešem] |
Guterresev |
tur. | Beşiktaş [bešíktaš] | z Beşiktaşem [z‿bešíktašem] |
Beşiktaşev |
češ. | Kroměřiž [krómnjeržiš] | s Kroměřižem [s‿krómnjeržižem] | |
madž. | Nagy [náč] | z Nagyem [z‿nádžem] |
Nagyev |
Posebnost
Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se pojavlja pri treh skupinah samostalnikov na končni govorjeni c, č, š in j.
1. Pri angleških in francoskih samostalnikih s pisnima končajema -⟨ge⟩ in -⟨dge⟩, ki ju izgovarjamo v angleščini kot [č] in v francoščini kot [š], pred samoglasnikom pa kot [dž] oz. [ž].
Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
fr. | Assange [asánš] | z Assangeom/Assangeem [z‿asánžem] |
Assangeov/Assangeev |
angl. | Cage [kêjč] | s Cageom/Cageem [s‿kêjdžem] |
Cageov/Cageev |
angl. | Cambridge [kêmbrič] | s Cambridgeom/Cambridgeem [s‿kêmbridžem] |
Cambridgeov/Cambridgeev |
angl. | Dodge [dôč] | z Dodgeom/Dodgeem [z‿dôdžem] |
Dodgeov/Dodgeev |
angl. | George [džórč] | z Georgeom/ Georgeem [z‿džórdžem] |
Georgeov/Georgeev |
fr. | Serge [sêrš] | s Sergeom/Sergeem [s‿sêržem] |
Sergeov/Sergeev |
2. Pri francoskih samostalnikih z osnovo na končna govorjena j in š, ki jima sledi nemi h ali nemi črkovni sklop es.
Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
fr. | Versailles [versáj] | z Versaillesom/Versaillesem [z‿versájem] | |
fr. | Anouilh [anúj] | z Anouilhom/Anouilhem [z‿anújem] |
Anouilhov/Anouilhev |
fr. | Georges [žórš/žôrš] | z Georgesom/Georgesem [z‿žóržem/žôržem] |
Georgesov/Georgesev |
3. Pri samostalnikih, ki imajo govorjeni c na koncu osnove zapisan z drugimi črkami ali različnimi črkovnimi sklopi, npr. z ⟨z⟩, ⟨tz⟩, ⟨cz⟩ ipd.
Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
madž. | Ferencz [fêrenc] | s Ferenczom/Ferenczem [s‿fêrencem] |
Ferenczov/Ferenczev |
madž. | Göncz [génc] | z Gönczom/Gönczem [z‿géncem] |
Gönzov/Gönzev |
nem. | Leibniz [lájbnic] | z Leibnizom/Leibnizem [z‿lájbnicem] |
Leibnizov/Leibnizev |
nem. | Fritz [fríc] | s Fritzom/Fritzem [s‿frícem] |
Fritzov/Fritzev |
nem. | Hertz [hêrc] | s Hertzom/Hertzem [s‿hêrcem] |
Hertzov/Hertzev |
Preglasa tradicionalno ne uveljavljamo pri imenih iz angleščine, nizozemščine ... z nezvočniškim sklopom ⟨ts⟩ v končaju besede: angl. Keats [kíts], or. s Keatsom [s‿kítsom], prid. Keatsov
Podrobneje o posebnostih pregibanja pri francoskih imenih glej poglavje »Imena moškega spola – sklanjanje in tvorba svojilnih pridevnikov« (Francoščina).
Glej poglavje »Neme črke in črkovni sklopi« (Glasovne-črkovno premene).
O zlitniškem izgovoru in zapisu nezvočniških sklopov glej poglavje »Soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).
Samostalnike z osnovo na končni govorjeni c, j, č, ž, š in dž, ki jim sledi končnica
Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
Škufca [škúfca] | s Škufcem [s‿škúfcem] |
Škufčev |
Matija [matíja] | z Matijem [z‿matíjem] |
Matijev
|
Pogosta napaka pri moških imenih s končnim
O zlitniškem izgovoru in zapisu nezvočniških sklopov glej poglavje »Soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).
Pri prevzetih osebnih imenih s končnimi govorjenimi ca, ja, ča, ža, ša in dža se ravnamo po slovenskih zgledih. Končni govorjeni c, j, č, ž, š in dž so lahko zapisani z različnimi črkami, črkovnimi sklopi, dvo- in veččrkji.
Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
srb. | Kusturica [kústurica] | s Kusturicem [s‿kústuricem] |
Kusturičev |
špan. | Goya [gója] | z Goyem [z‿gójem] |
Goyev |
it. | Mantegna [manténja] | z Mantegnem [z‿manténjem] |
Mantegnev |
češ. | Krejča [krêjča] | s Krejčem [s‿krêjčem] |
Krejčev |
madž. | Dózsa [dóža] | z Dózsem [z‿dóžem] |
Dózsev
|
port. | Rocha [róša] | z Rochem [z‿róšem] |
Rochev
|
alb. | Hoxha [hódža] | s Hoxhem [s‿hódžem] |
Hoxhev |
Prva moška sklanjatev je redka zlasti pri imenih iz južnoslovanskih jezikov (srb. Koštunica, bos. Kusturica, srb. Jovica, hrv. Jurica, hrv. Ivica), večinoma se uveljavlja druga moška sklanjatev (npr. v orodniku: s Koštunico, s Kusturico, z Ivico).
Posebnost
Zlasti v bolj znanih italijanskih imenih na govorjeni končaj ‑ca, v katerih je c zapisan z dvočrkjem ⟨zz⟩ (Cavazza, Tomizza) ali črko ⟨z⟩ (Lanza, Sforza), je preglaševanje v pridevniških tvorjenkah nedosledno: uveljavlja se preglašeni izgovor, opušča pa se pisna premena c v č. Sklanjanje po prvi moški sklanjatvi (or. s Cavazzem [s‿kavácem]) je redko, pogosteje pregibamo po drugi sklanjatvi: or. s Cavazzo [s‿kaváco].
Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
it. | Tomizza [tomíca] | s Tomizzem [s‿tomícem] |
Tomizzev |
it. | Sforza [sfórca] | s Sforzem [s‿sfórcem] |
Sforzev |
V manj formalnem knjižnem in pogovornem jeziku zasledimo tudi nepreglašene oblike, npr. Cavazzov
Preglaševanje uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, katerih osnovi na j, č, ž, š in dž sledi končnica -o: Franjo, gavčo, gaspačo, karpačo, načo, Srečo, Božo, Sašo, bendžo.
Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
Franjo [fránjo] | s Franjem [s‿fránjem] |
Franjev |
gavčo [gáu̯čo] | z gavčem [z‿gáu̯čem] |
gavčev |
karpačo [karpáčo] | s karpačem [s‿karpáčem] |
karpačev |
Srečo [sréčo] | s Srečem [s‿sréčem] |
Srečev |
Božo [bóžo] | z Božem [z‿bóžem] |
Božev |
Sašo [sášo] | s Sašem [s‿sášem] |
Sašev |
Posebnost
Posebnost so imena na govorjeni končaj
Pri pregibanju imen Srečo, Sašo, Božo, Franjo ipd. v pogovornem jeziku je končnica ‑o pogosto pojmovana kot del osnove, ki jo daljšamo s soglasnikom t, npr. Srečota, Sašota, Božota, Franjota; podaljšani osnovi je enaka tudi podstava: Srečotov, Sašotov, Božotov, Franjotov.
Pod vplivom pogovornega pregibanja se tudi pri sklanjanju in tvorbi pridevnika v manj formalnih knjižnojezikovnih položajih, ko osnova ni podaljšana, preglas opušča, npr. s Srečom, s Sašom, z Božom, s Franjom; Srečov, Sašov, Božov, Franjov.
Tudi občnoimenske leksike, značilne za pogovorni jezik (fičo, mačo), navadno ne preglašujemo, osnovo pa daljšamo s t.
Pri besedah, nastalih iz kratic, je nepreglaševanje lahko posledica doslednega upoštevanja pisne podobe kratice: EMŠO/emšo [émšo], or. z EMŠOM/emšom in z EMŠEM/emšem.
Tako kot slovenska imena pregibamo in preglašujemo tudi okrajšana (ali v pogovornem jeziku nastala) imena na končni zapisani jo, čo, žo, šo in džo iz drugih, zlasti južnoslovanskih jezikov, npr. bos. Mujo, srb. Pajo, bos. Sajo, mak. Kočo, srb. Mičo, hrv. Krešo, hrv. Rašo, bos. Nedžo. Enako velja za priimke na te končaje, npr. slš. Lenčo, hrv. Grašo.
Posebnosti
1. Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se je uveljavilo pri samostalnikih z govorjenimi izglasji jo, čo, žo, šo in džo, ki so zapisana z različnimi črkami in črkovnimi sklopi, npr. šp. Murillo [muríljo], port. Ribatejo [ribatéžo], it. Carpaccio [karpáčo], capriccio [kapríčo].
Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
špan. | Murillo [muríljo] | z Murillom/Murillem [z‿muríljem] |
Murillov/Murillev |
it. | Bergoglio [bergóljo] | z Bergogliom/Bergogliem [z‿bergóljem] |
Bergogliov/Bergogliev |
port. | Coelho [koéljo] | s Coelhom/Coelhem [s‿koéljem] |
Coelhov/Coelhev |
it. | Carpaccio [karpáčo] | s Carpacciom/Carpacciem [s‿karpáčem] |
Carpacciov/Carpacciev
|
it. | capriccio [kapríčo] | s capricciom/capricciem [s‿kapríčem] | |
angl. | Osho [óšo] | z Oshom/Oshem [z‿óšem] |
Oshov/Oshev
|
port. | Ribatejo [ribatéžo] | z Ribatejom/Ribatejem [z‿ribatéžem] | |
it. | Sergio [sêrdžo] | s Sergiom/Sergiem [s‿sêrdžem] |
Sergiov/Sergiev |
2. Pri prevzetih imenih na končni govorjeni co (it. Pozzo [póco], it. Enzo [énco], madž. Mondruczó [móndruco]) se uveljavljata pisna in govorna dvojnica. Pri tvorbi svojilnega pridevnika premeno c v č opuščamo.
Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
it. | Pozzo [póco] | s Pozzom [s‿pócom], redko s Pozzem [s‿pócem] |
Pozzov |
it. | Vincenzo [vinčénco] | z Vincenzom [z‿vinčéncom], redko z Vincenzem [z‿vinčéncem] |
Vincenzov |
it. | Enzo [énco] | z Enzom [z‿éncom], redko z Enzem [z‿éncem] |
Enzov |
madž. | Mondruczó [móndruco] | z Mondruczom [z‿móndrucom], redko z Mondruczem [z‿móndrucem] |
Mondruczov |
Preglas uveljavljamo pri samostalnikih, pri katerih je končni j sestavina dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.
Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
Kranj [krán’/krán] | s Kranjem [s‿kránjem] | |
Štrukelj [štrúkəl’/štrúkəl] | s Štrukljem [s‿štrúkljem] |
Štrukljev
|
učitelj [učítel’/učítel] | z učiteljem [z‿učíteljem] |
učiteljev
|
O izglasnem izgovoru dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ glej »Dvočrkji lj in nj« (Glasoslovni oris).
Mehke končaje v izglasju prevzetih imen (npr. čeških, slovaških, poljskih, francoskih, katalonskih ipd.) v slovenščino prevzemamo le, kadar gre za mehčana [l’] in [n’] (slš. Kraľ [král’/král]), vse druge glasove prevzemamo kot navadne.
Jezik | Imenovalnik | Rodilnik | Orodnik | Pridevnik |
slš. | Kraľ [král’/král] | Kraľa [králja] | s Kraľem [s‿králjem] |
Kraľev |
katal. | Llull [ljúl’/ljúl] | Llulla [ljúlja] | z Llullem [z‿ljúljem] |
Llullev |
slš. | Suchoň [súhon’/súhon] | Suchoňa [súhonja] | s Suchoňem [s‿súhonjem] |
Suchoňev
|
polj. | Lubań [lúban’/lúban] | Lubańa [lúbanja] | z Lubańem [z‿lúbanjem] | |
fr. | Montaigne [montên’/montên] | Montaigna [montênja] | z Montaignem [z‿montênjem] |
Montaignev |
Posebnost
Če je mehkost glasu, ki ga v slovenščini ne poznamo, v tuji pisavi izkazana z ločevalnim znamenjem v končaju, pred samoglasnikom izgovarjamo j. Zaradi izgovora j pred samoglasnikom se uveljavlja preglaševanje, npr. slš. Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja], or. s Sereďem [s‿séredjem]; češ. Unhošť [únhošt], rod. Unhošťa [únhoštja], or. z Unhošťem [z‿únhoštjem].
Prevzemanje mehkih in mehčanih glasov
Z opuščanjem pisnih posebnosti izvirnih latiničnih pisav ime ni več prevzeto, temveč slovensko. V preteklosti so nekatera slovanska zemljepisna imena z mehkim soglasnikom v osnovi prevzemali na dva načina:
Enako velja za slovanska imena iz jezikov s ciriličnimi pisavami. Ruski mehki cirilični znak so pri prečrkovanju v latinico sprva nadomeščali z j, kar je vplivalo na zapis in pregibanje imen (npr. Gogolj (rus. Гоголь), tako še Kremelj, Babelj), danes pa ga praviloma opuščamo, zato se preglas pri novejših prevzetih imenih (zlasti ob spremembi spola glede na ruščino) ne uveljavlja, npr. Astrahan (rus. А́страхань); tako še Kazan, Stavropol:
Pravila o preglasu uveljavljamo le pri imenih, ki imajo mehčano izglasje v slovenščini.
O prevzemanju mehčanih glasov glej preglednice »Slovaščina«, »Katalonščina«, »Poljščina«, »Francoščina«, »Ruščina« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).
Pri prevzetih samostalnikih, ki se končujejo na črkovni sklop
1. v govoru in zapisu pred končnico
Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
špan. | García [garsíja] | z Garcíem [z‿garsíjem] |
Garcíev |
it. | Moravia [morávija] | z Moraviem [z‿morávijem] |
Moraviev |
2. v govoru ob pisnih dvojnicah pred končnico
Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
embrio [émbrijo] | z embriom/embriem [z‿émbrijem] |
embriov/embriev |
radio [rádijo] | z radiom/radiem [z‿rádijem] |
radiov/radiev |
trio [tríjo] | s triom/triem [s‿tríjem] | |
D'Annunzio [danúncijo] | z D'Annunziom/D'Annunziem [z‿danúncijem] |
D'Annunziov/D'Annunziev |
Samostalnike moškega spola, katerih osnova se podaljšuje z j, zaradi česar se preglaševanje dosledno uresničuje v vseh oblikah, delimo na dve skupini, in sicer:
Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik |
apartma [apartmá] | z apartmajem [z‿apartmájem] | |
Menaše [menáše] | z Menašejem [z‿menášejem] |
Menašejev |
atelje [ateljé] | z ateljejem [z‿ateljêjem] |
ateljejev |
meni [mení] | z menijem [z‿meníjem] | |
kolibri [kolíbri] | s kolibrijem [s‿kolíbrijem] |
kolibrijev |
skiro [skiró] | s skirojem [s‿skirójem] | |
kanu [kanú] | s kanujem [s‿kanújem] |
kanujev
|
poštar [póštar] | s poštarjem [s‿poštárjem] |
poštarjev |
Cankar [cánkar] | s Cankarjem [s‿cánkarjem] |
Cankarjev |
Preglas v govoru in zapisu poznajo vsi prevzeti samostalniki moškega spola, katerih osnova se končuje na samoglasnik ali govorjeni r in se v rodilniku podaljšuje z j.
Jezik | Imenovalnik | Rodilnik | Orodnik | Pridevnik |
nem. | Goethe [géte] | Goetheja [géteja] | z Goethejem [z‿gétejem] |
Goethejev |
fin. | Sillanpää [sílanpe] | Sillanpääja [sílanpeja] | s Sillanpääjem [s‿sílanpejem] |
Sillanpääjev |
fr. | Frey [fré] | Freyja [frêja] | s Freyjem [s‿frêjem] |
Freyjev
|
fr. |
Bellevue
[belví] |
Bellevueja
[belvíja] |
z Bellevuejem
[z‿belvíjem] |
|
angl. | Disney [dízni] | Disneyja [díznija] | z Disneyjem [z‿díznijem] |
Disneyjev
|
fr. | Althusser [altisêr] | Althusserja [altisêrja] | z Althusserjem [z‿altisêrjem] |
Althusserjev |
nem. | Weimar [vájmar] | Weimarja [vájmarja] |
z Weimarjem |
Pri nekaterih imenih je preglaševanje povezano z izbiro ene od pregibnih možnosti, ki so na voljo. Če osnovo daljšamo, se uveljavlja preglaševanje, in sicer
Posebnost
Pri občnih besedah, prevzetih iz francoščine, ki se končajo na nemi soglasnik r oziroma govorjeni samoglasnik e (sommelier, premier, atelier) in so večinoma pisno že podomačene (somelje, premje, atelje), se preglas pri pisno podomačeni obliki uresničuje pisno in govorno:
Pri pisno nepodomačeni obliki je govorjena oblika vedno preglašena, ker se osnova v govoru podaljšuje z j, v zapisu pa je dvojnica:
O posebnostih pri imenih s končnim nenaglašenim e glej poglavje »Daljšanje osnove z j pri prevzetih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah« (
Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah poznajo francoska in angleška imena, ki daljšajo osnovo z j le v govoru. Njihova govorna osnova se končuje na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u , njihova pisna osnova pa se končuje na soglasnik.
Jezik | Imenovalnik | Rodilnik | Orodnik | Pridevnik |
fr. | Jacquet [žaké] | Jacqueta [žakêja] | z Jacquetom/Jacquetem [z‿žakêjem] |
Jacquetov/Jacquetev |
fr. | François [fransu̯á] | Françoisa [fransu̯ája] | s Françoisom/Françoisem [s‿fransu̯ájem] |
Françoisov/Françoisev |
angl. | Shaw [šó] | Shawa [šója] | s Shawom/Shawem [s‿šójem] |
Shawov/Shawev |
fr. | Diderot [didró] | Diderota [didrója] | z Diderotom/Diderotem [z‿didrójem] |
Diderotov/Diderotev |
angl. | Mathew [mêtju] | Mathewa [mêtjuja] | z Mathewom/Mathewem [z‿mêtjujem] |
Mathewov/Mathewev |
Pri francoskih imenih, katerih osnova se končuje na govorjeni r, ki je tudi zapisan, sledijo pa mu soglasniški nemi končaji, se preglaševanje uveljavlja le v primerih, ko osnovo daljšamo z j, npr.
Tako še: Leclerc [leklêr], Ronsard [ronsár], Cendrars [sandrár] ...
O posebnostih pri imenih s končnim govorjenim r glej poglavje »Samostalniki na končni govorjeni r« v »Daljšanje osnove z j« (Glasovno-črkovne premene).
Madžarska pisava ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi črkami z ločevalnimi znamenji ter osmimi dvočrkji (⟨cs⟩, ⟨dz⟩, ⟨gy⟩, ⟨ly⟩, ⟨ny⟩, ⟨sz⟩, ⟨ty⟩, ⟨zs⟩) in tričrkjem ⟨dzs⟩.
Madžarska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨cs Cs⟩, ⟨d D⟩, ⟨dz Dz⟩, ⟨dzs Dzs⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨gy Gy⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ly Ly⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ny Ny⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨ő Ő⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨S s⟩, ⟨sz Sz⟩, ⟨t T⟩, ⟨ty Ty⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨ü Ü⟩, ⟨ű Ű⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨zs Zs⟩.
Posebnosti
O vključevanju madžarskih črk z ločevalnimi znamenji in veččrkij v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V madžarski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
O ločevalnih znamenjih glej preglednico »Ločevalna znamenja« (Prevzete besede in besedne zveze).
Madžarske besede so naglašene na prvem zlogu besede, npr. Katalin [kátalin], Bartók [bártok]. Pri prevzemanju imen iz madžarščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Madžarščina pri daljših
tvorjenkah poleg glavnega pozna tudi stranski naglas. V
slovenščini tako naglašene besede pogosto izgovorimo z dvema
naglasoma, npr. Tatabánya [tátabánja].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].
Posebnosti
V nekaterih starih zapisih madžarskih rodbinskih imen je mogoče najti podvojene črke in dvočrkja za samoglasnike: ⟨aa⟩ za [a] (Gaal [gál]), ⟨eé⟩ za [e] (Veér [vêr]), ⟨eö⟩ za [e] (Eötvös [étveš]), ⟨ew⟩ za [e] (Thewrewk [têrek]), ⟨oó⟩ za [o] (Soós [šóš]) ipd.
Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Naglašeni samoglasnik e prevzemamo praviloma z ožino [é], s širino pa, kadar ⟨e⟩ stoji pred r, npr. Veres [vêreš].
Za več informacij o
prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnost
Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩ in podvojeno črko ⟨ss⟩, v slovenščino prevzemamo kot [š]: Veres [vêreš], Miskolc [míškolc], Kiss [kíš], Kassak [kášak].
Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, ki jih v slovenščini izgovarjamo: ⟨cs⟩ kot [č], ⟨dz⟩ kot [dz], ⟨gy⟩ kot [dž], ⟨ly⟩ kot [j], ⟨ny⟩ kot [nj] ali [n’] oziroma [n], ⟨sz⟩ kot [s], ⟨ty⟩ kot [č] in ⟨zs⟩ kot [ž]; tričrkje ⟨dzs⟩ izgovarjamo kot [dž].
Podvojene črke, npr. ⟨gg⟩, ⟨ll⟩, ⟨pp⟩, ki v madžarščini zaznamujejo podaljšani soglasnik, v slovenščini izgovarjamo enojno: Aggtelek [áktelek], Szell [sél], Papp [páp]. Enako velja za podvojene prve črke v dvočrkjih, npr. ⟨lly⟩, ⟨ssz⟩: Illyés [íješ], Bornemissza [bórnemisa].
V zapisih starih madžarskih rodbinskih imen so uporabljena še druga dvočrkja:
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
cs | č | Csepel [čépel], Lukács [lúkač] | |
dz | dz | Bodzás [bódzaš] | |
gy | dž |
Gyékényes [džékenješ], Gyula [džúla], Hortobágy |
|
h |
v vzglasju ali sredi besede |
h | Dohnányi [dóhnanji], Halász [hálas], Lehár [léhar] |
h | v izglasju ali na koncu prve sestavine tvorjenke | / | Cseh [čé], Csehbánya [čébanja] |
i | razen za samoglasnikom | i | Fricsay [fríčaj], Kazinczy [kázinci] |
i | za samoglasnikom | j | Jókai [jókaj], Márai [máraj] |
ly | j | Károlyi [károji], Király [kíraj], Mihály [míhaj], Pállya [pája] | |
ny | pred samoglasnikom | nj | Nyíregyháza [njíredžhaza], Széchenyi [séčenji], Tatabánya [tátabanja], Terennyei [têrenjej] |
ny | pred soglasnikom ali v izglasju |
n’/n |
Bonyhád [bón’had/bónhad], Arany [áran’/áran], Harkány [hárkan’/hárkan] |
ö | e/ə |
György |
|
ő | e/ə |
Fertőd |
|
s | š | Miskolc [míškolc], Veres [vêreš], Kiss [kíš], Kassak [kášak] | |
sz | s | Esztergom [éstergom], Juhász [júhas], Mészáros [mésaroš], Szolnok [sólnok], Bornemissza [bórnemisa], Liszt [líst] | |
ty | č | Tyukos [čúkoš], Gyertyános [džêrčanoš], Berettyóújfalu [bêrečoújfalu], Bottyán [bóčan] | |
ü | i |
Balatonfüred |
|
ű | i | Martfű [mártfi], Műcsarnok [míčarnok] | |
zs | ž |
Izsó [ížo], Balázs |
Posebnost
V nekaterih starih madžarskih rodbinskih imenih se skladno s starejšimi načini zapisovanja glasov pojavljajo drugačni izgovori črk, npr. ⟨s⟩ se izgovarja kot [s]: Esterházy [ésterházi] (priimek ima tudi pisno različico s ⟨sz⟩: Eszterházy).
Občna poimenovanja iz madžarščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne,
sledimo izgovoru v slovenščini. Večinoma so pisno podomačena, npr. čardaš [čárdaš] (madž. csárdas), paprikaš [páprikaš] (madž. paprikás), langoš [lángoš] (madž. lángos), segedin [ségedin] (madž. szegedi káposzta), golaž
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v madžarščini: Veszprém [vésprem], László [láslo], Miklós Hórthy [míkloš hórti].
V madžarščini priimek vedno zapisujejo pred imenom, npr. Lengyel Péter, Kertész Imre. V slovenskem besedilu madžarsko zaporedje prilagodimo slovenskemu sistemu.
Za zgodovinske osebnosti uporabljamo podomačena zgodovinska
lastna imena: Arpad (madž. Árpád), Ištvan I. (madž. István I.), Ladislav I. (madž. László I.), kralj Matjaž (madž. Mátyás király), Matija Korvin
Za nekatere zemljepisne danosti na Madžarskem se je že v
preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med njimi so redka mesta, ki jih v slovenščini
izgovarjamo tako, kot jih pišemo, npr. Budimpešta
V večbesednih imenih, ki poimenujejo bolj znane zemljepisne danosti in so se uveljavila v slovenščini, tudi kot eksonimi, občnoimenske sestavine prevedemo, izlastnoimenske sestavine pa oblikoslovno prilagodimo: Blatno jezero (madž. Balaton), Železna županija (madž. Vas megye), Blatenski kostel (madž. Mosaburg), Županija Zala (madž. Zala megye), Šomodska županija (madž. Somogy megye), Ribja trdnjava (madž. Halászbásztya), Andrássyijeva avenija (madž. Andrássy út), Trg herojev (madž. Hősök tere).
Večbesedna nenaselbinska zemljepisna imena prevajamo, npr. imena ulic, cest, avenij, trgov, mestnih parkov: Margaretin otok (madž. Margit sziget), Déakov trg (madž. Déak tér), Verižni most (madž. Lánchíd oz. Széchenyi lánchíd), Elizabetin most (madž. Erzsébet híd), Most svobode (madž. Szabadság híd), Muzejska krožna avenija/bulvar (madž. Múzeum körút).
Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno; občnoimenske prvine v teh opisih (ki so lahko tudi imena) prevajamo, npr. bazilika svetega Štefana (madž. Szent István-bazilika).
Za tista območja, na katerih živi slovenska narodnostna manjšina, uporabljamo obstoječa slovenska imena: Monošter (za madž. Szentgotthárd), Andovci (za madž. Orfalu), Dolnji Senik (za madž. Alsószölnök), Gornji Senik (za madž. Felsőszölnök), Janezov Breg (za madž. Jánoshegy), Sakalovci (za madž. Szakonyfalu), Števanovci (za madž. Apátistvánfalva), Verica‑Ritkarovci (za madž. Kétvölgy), Slovenska Ves (za madž. Rábatótfalu), Otkovci (za madž. Újbalázsfalv), Tromejniki (za madž. Hármashatár), Gjur (tudi Jura) (za madž. Győr).
Slovenska krajevna imena za kraje na Madžarskem, v katerih Slovenci ne živijo več: Čretnik (za madž. Csörötnek), Farkašovci (za madž. Farkasfa), Kradanovci (za madž. Kondorfa), Lak (za madž. Magyarlak), Mala Ves (za madž. Rábakisfalud, danes Máriaújfalu), Renik (za madž. Rönök), Telik (za madž. Talapatka, danes Máriaújfalu), Sola (za madž. Szalafő), Tridvor (za madž. Háromház, danes del Laka), Trošče (za madž. Rábakethely, danes del Monoštra), Žormot (za madž. Rábagyarmat). Ime za ozemlje, kamor so včasih segala slovenska naselja: Stražno ozemlje (za madž. Őrség).
Tudi pritoki Rabe imajo slovenska imena: Grajka (za madž.
O rabi slovenskih zemljepisnih imen na dvo- ali večjezičnih območjih v slovenskih besedilih glej poglavje »Slovenska krajevna zemljepisna imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).
O položajih, ko namesto madžarskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
S pregibanjem madžarskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce. Krajšanja osnove madžarščina ne pozna, tudi pri imenih, ki imajo podobno pisno podobo kot imena, pri katerih polglasnik v priponskem obrazilu izpuščamo, npr. Debrecen [débrecen], rod. Debrecena [débrecena].
Madžarski samostalnik pozna en spol in dve števili (ednino in množino). Ne pozna pregibanja kot slovenščina, temveč loči do 18 končnic v približnem pomenu slovenskih sklonov.
Osnovo na splošno podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorna osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u. Pri prevzemanju madžarskih imen je daljšanje redko, uveljavlja pa se pisno in glasovno, in sicer tudi pri imenih na samoglasnike i, e, nenaglašeni o: Petőfi [pétefi/pétəfi], rod. Petőfija [pétefija/pétəfija]; Bacső [báče], rod. Bacsőja [báčeja]; Szabo [sábo], rod. Szaboja [sáboja]. Daljšanje se uveljavlja tudi pri imenih na končni govorjeni r, npr. Molnár [mólnar], rod. Molnárja [mólnarja].
Podstava
svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Petőfijev
Preglas samoglasnika o v e se pojavlja, če se govorjena osnova imena konča na c, j, č, š, ki so v madžarščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.
⟨c⟩ |
Miškolc [míškolc], or. z Miškolcem [z‿míškolcem]; svoj.
prid. Miškolčev |
⟨s⟩ |
Lajos [lájoš], or. z Lajosem [z‿lájošem]; svoj.
prid. Lajosev |
⟨cs⟩ |
Ács [áč], or. z Acsem [z‿áčem]; svoj.
prid. Acsev |
⟨zs⟩ |
Balázs [bálaš], or. z Balázsem [z‿bálažem]; svoj.
prid. Balázsev |
⟨gy⟩ |
György [džêrč/džə̀rč], or. z Györgyem [z/ž‿džêrdžem/džə̀rdžem]; svoj. prid. Györgyev |
⟨ly⟩ |
Kodály [kódaj], or. s Kodályem [s‿kódajem]; svoj.
prid. Kodályev |
⟨ny⟩ |
Bárány [báran’/báran], or. z Bárányem [z‿báranjem]; svoj.
prid. Bárányev |
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola:
Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno-črkovne premene«.
Makedonska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s petimi dodatnimi črkami – ⟨s S⟩, ⟨j J⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨џ Џ⟩ in dvema ciriličnima črkama z ločevalnim znamenjem – ⟨ѓ Ѓ⟩ in ⟨ќ Ќ⟩, ki sta značilni za makedonščino.
Makedonska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨ѓ Ѓ⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨s S⟩, ⟨и И⟩, ⟨j J⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨ќ Ќ⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨џ Џ⟩, ⟨ш Ш⟩.
Pri prečrkovanju makedonske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. V slovenščini podomačene oblike so enake prečrkovanim, vključno s črkama ⟨ǵ⟩ in ⟨ḱ⟩.
Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (ali
Mala in velika cirilična črka |
Mala
in velika cirilična črka v ležečem tisku |
Mala in velika latinična črka |
а А | а А | a A |
б Б | б Б | b B |
в В | в В | v V |
г Г | г Г | g G |
д Д | д Д | d D |
ѓ Ѓ | ѓ Ѓ | ǵ Ǵ |
е Е | е Е | e E |
ж Ж | ж Ж | ž Ž |
з З | з З | z Z |
ѕ Ѕ | ѕ Ѕ | dz Dz |
и И | и И | i I |
ј Ј | ј Ј | j J |
к К | к К | k K |
л Л | л Л | l L |
љ Љ | љ Љ | lj Lj |
м М | м М | m M |
н Н | н Н | n N |
њ Њ | њ Њ | nj Nj |
о О | о О | o O |
п П | п П | p P |
р Р | р Р | r R |
с С | с С | s S |
т Т | т Т | t T |
ќ Ќ | ќ Ќ | ḱ Ḱ |
у У | у У | u U |
ф Ф | ф Ф | f F |
х Х | х Х | h H |
ц Ц | ц Ц | c C |
ч Ч | ч Ч | č Č |
џ Џ | џ Џ | dž Dž |
ш Ш | ш Ш | š Š |
POSEBNOSTI
Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih
Osebna in zemljepisna imena (ki se v latinico prečrkujejo z dvočrkji ali črkami, ki vsebujejo ločevalna znamenja) so v mednarodnih uradnih dokumentih na podlagi Zakona o potnih listinah državljanov Republike Makedonije prečrkovana v latinične črke brez ločevalnih znamenj. Tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) pri prevzemanju makedonskih lastnih imen ne uporabljamo.
Makedonščina ima stalni naglas, ki ga pri prevzemanju v slovenščino praviloma ohranjamo, in sicer
POSEBNOST
Občnoimenske sestavine makedonskih večbesednih zemljepisnih imen, ki so po prečrkovanju enakopisne s slovenskimi, npr. geografski izrazi, naglašujemo kot v slovenščini: Šar planina [šár planína] in ne [šár plánina] (mak. Шар Планина).
Samoglasnike, zapisane s črkami
V sklopu i in poljubnega samoglasnika
POSEBNOSTI
Soglasnike, zapisane s črkami
POSEBNOSTI
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Cirilična črka | Podomačeni zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ѓ | ǵ | pred samoglasnikom | gj | Gjurište [gjúrište] (mak. Ѓуриште) |
ѓ | ǵ | v izglasju | k | Ǵerǵ [gjêrk] (mak. Ѓерѓ), rod. Ǵerǵa [gjêrgja] |
ѕ | dz | dz | Dzvezdan [dzvézdan] (mak. Ѕвездан), Dzvegor [dzvégor] (mak. Ѕвегор) | |
ќ | ḱ | pred samoglasnikom | kj | Ḱulavkova [kjuláu̯kova] (mak. Ќулавкова) |
ќ | ḱ | v izglasju | k | Antiḱ [ántik] (mak. Антиќ), rod. Antiḱa [ántikja]; Jociḱ [jócik] (mak. Јоциќ), rod. Jociḱa [jócikja] |
љ | lj | pred samoglasnikom | lj | Ljupka [ljúpka] (mak. Љупка), Ljubaništa [ljubáništa] (mak. Љубаништа), Iljoski [íljoski] (mak. Иљоски) |
љ | lj | pred soglasnikom | l’/l | Iljčo [íl’čo/ílčo] (mak. Иљчо) |
њ | nj | pred samoglasnikom | nj | Sanja [sánja] (mak. Сања), Pčinja [pčínja] (mak. Пчиња) |
њ | nj | pred soglasnikom | n’/n | Konjsko [kón’sko/kónsko] (mak. Коњско) |
џ | dž | dž | Rendžov [réndžov-] (mak. Ренџов), Džepište [džépište] (mak. Џепиште) |
POSEBNOST
V preteklosti so se makedonska imena pogosto prevzemala prek srbščine in hrvaščine, kar se je odražalo zlasti pri zapisu (in tudi izgovoru): Đorđi Abadžiev [džórdži abadžíjev-] (mak. Ѓорѓи Абаџиев) bi danes prevzeli neposredno iz makedonščine kot Ǵorǵi Abadžiev [gjórgji abádžijev-], Bogomil Đuzel [bogomíl džúzel] (mak. Богомил Ѓузел) kot Bogomil Ǵuzel [bógomil gjúzel], Aleksandar Đakonov [aleksándar džakónov-] (mak. Александар Ѓаконов) kot Aleksandar Ǵakonov [aléksandar gjákonov-] (mak. Александар Ѓаконов).
Nekateri glasovi se v lastnih imenih ne pojavljajo v vseh obravnavanih položajih, zato primerov ne navajamo, npr.
Občna poimenovanja iz makedonščine so v slovenščini redka. Večinoma gre za prečrkovane in tudi pisno podomačene besede in besedne zveze: sobranje [sobránje] ‘makedonski parlament’ (mak. собрание), tavče gravče [táu̯če gráu̯če] ‘jed s fižolom’ (mak. тавче гравче).
Osebna lastna imena samo prečrkujemo in jih v tej obliki tudi podomačimo: Vasil [vásil] (mak. Васил), Gligor [glígor] (mak. Глигор), Gligorov [glígorov-] (mak. Глигоров), Gligorovski [gligórou̯ski] (mak. Глигоровски), Prokopiev [prokópijev-] (mak. Прокопиев).
Imena znanih zgodovinskih oseb in svetnikov navadno podomačimo tako, da uporabimo ustrezen slovenski ustreznik, npr. Ciril in Metod [ciríl in metód-] (mak. Кирил и Методиј – Kiril i Metodij). Če imajo stalni pridevek, ga prevedemo ali morfemsko prilagodimo, npr. Vasilij I. Makedonec [vasílij pə̀rvi makedónəc] (mak. Василиј I Македонецот), Aleksander Veliki [aleksándər véliki] (mak. Александар Велики), Kliment Ohridski [klíment óhritski] (mak. Климент Охридски).
V makedonščini se priimki moških in ženskih oseb razlikujejo: moški priimki so najpogosteje, a ne vedno (Čingo [číngo], mak. Чинго) posamostaljeni pridevniki z obrazili
|
Kolozov [kólozov-] (mak. Колозов), Pandilov [pándilov-] (mak. Пандилов) |
|
Prokopiev [prokópijev-] (mak. Прокопиев) |
|
Mojsova [mójsova] (mak. Мојсова) |
|
Pandeva [pándeva] (mak. Пандева) |
|
Iljoski [íljoski] (mak. Иљоски) |
|
Koteska [kóteska] (mak. Котеска), Dimkovska [dímkou̯ska] (mak. Димковска) |
Nekatera obrazila so dodana prvotni pridevniški obliki, npr.
Za nekatere zemljepisne danosti v Makedoniji so se že v preteklosti ustalila slovenska imena ali eksonimi. Ta so enobesedna ali večbesedna; slednja so prevzeta tako, da občnoimenske dele navadno prevedemo, lastnoimenske pa podomačimo oz. jih morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Ohridsko jezero [óhritsko jézero] (mak. Охридско Езеро – Ohridsko Ezero), Črni Drim [čə̀rni drím] (mak. Црн Дрим – Crn Drim), Dojransko jezero [dójransko jézero] (mak. Дојранско Езеро – Dojransko Ezero), Prespansko jezero [préspansko jézero] (mak. Преспанско Езеро – Prespansko Ezero).
Vsa druga imena le prečrkujemo: Ovče pole [ôu̯če póle] (mak. Овче Поле), Gorno Jabolčište [górno jabólčište] (mak. Горно Јаболчиште), Solunska glava [solúnska gláva] (mak. Солунска Глава), Novo Selo [nôvo sêlo] (mak. Ново Село), Pelagonija [pelagónija] (mak. Пелагонија), Vardar [várdar] (mak. Вардар).
Imena ustanov prevajamo: Univerza svetih/sv. Cirila in Metoda v Skopju [univêrza svétih ciríla in metóda u̯‿skópju] (mak. Универзитет „Св. Кирил и Методиј“ во Скопје – Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje), Filološka fakulteta Blažeta Koneskega [filolóška fakultéta blážeta kóneskega] (mak. Филолошки факултет „Блаже Конески“ – Filološki fakultet „Blaže Koneski“).
Pri pregibanju makedonskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Večina makedonskih priimkov oseb moškega spola je izpridevniških samostalnikov, ki jih sklanjamo na dva načina:
Vsa ženska imena, tudi priimke, ki se razlikujejo od moških in imajo žensko spolsko obrazilo -⟨овa⟩ oz.
Zemljepisna imena na
Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike po prvi moški sklanjatvi:
Pri pregibanju makedonskih imen v slovenščini se pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer
POSEBNOST
Pri imenih na končni
Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški (skrajšani) osnovi imena; pri imenih s soglasnikom c na koncu osnove se c premenjuje s č, npr. Podgorčev [pódgorčev-].
Osnovo daljšajo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i, npr.
Če se ime konča na samoglasnika e in u, sta ta bodisi del osnove, ki jo zato daljšamo z j, ali pa končnica, ki se premenjuje, ko ime sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.
POSEBNOST
Nekatera južnoslovanska imena na končni e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen, npr. Nace [náce] (mak. Наце) < Atanas [átanas] (mak. Атанас), Toše [tóše] (mak. Тоше) < Todor [tódor] (mak. Тодор), Kole [kóle] (mak. Коле) < Nikola [níkola] (mak. Никола), Gane [gáne] (mak. Гане) < Dragan [drágan] (mak. Драган), sklanjamo na dva načina. Osnovo daljšamo z j (Tale [tále] (mak. Тале), rod. Taleja [táleja]), še pogosteje pa, po zgledu slovenskih imen (tip Cene, Bine, Jure), osnovo daljšamo s t, npr. Tale [tále] (mak. Тале), rod. Taleta [táleta]; Gane [gáne] (mak. Гане), rod. Ganeta [gáneta], Blaže [bláže] (mak. Блаже), rod. Blažeta [blážeta]. V prvem primeru se imena preglašujejo. Glej poglavje »Preglas«.
Osnovo daljšamo z j tudi pri večini večzložnih imen, ki se končajo na
Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški (podaljšani) osnovi imena, npr. Ǵorǵijev [gjórgjijev-], Tošetov [tóšetov-], Lazarjev [lázarjev-].
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š in dž. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene v č.
|
Trnovac [tə̀rnovac] (mak. Трновац), or. s Trnovcem [s‿tə̀rnou̯cem] |
|
Saraj [sáraj] (mak. Сарај), or. s Sarajem [s‿sárajem] |
|
Milčo [mílčo] (mak. Милчо), or. z Milčem [z‿mílčem]; svoj. prid. Milčev [mílčev-] |
|
Žežo [žéžo] (mak. Жежо), or. z Žežem [z‿žežem] |
|
Karpoš [kárpoš] (mak. Карпош), or. s Karpošem [s‿kárpošem] |
Preglašujemo tudi imena z osnovo na končna
|
Ǵerǵ [gjêrk] (mak. Ѓерѓ), or. z Ǵerǵem [z‿gjêrgjem]; svoj. prid. Ǵerǵev [gjêrgjev‑] |
|
Antiḱ [ántik] (mak. Антиќ), or. z Antiḱem [z‿ántikjem]; svoj. prid. Antiḱev [ántikjev-] |
Preglašujemo vsa imena moškega spola, pri katerih ime sklanjamo z daljšanjem osnove:
V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini pregibamo kot pridevnik, npr. Kriva Palanka [kríva pálanka] (mak. Крива Паланка), mest. v Krivi Palanki [u̯‿krívi pálanki].
Prva sestavina je nepregibna, če nima razvidne pridevniške oblike, npr.
Pri prevajanju iz makedonščine smo pozorni na razlike pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se makedonska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev („_____“) in stičnosti.
Nemška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnim znamenjem – ⟨ä⟩, ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩ – ter ⟨ß⟩. Pozna tudi enajst dvočrkij – ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨äu⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩ in ⟨ie⟩ ter ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨dt⟩, ⟨ph⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tz⟩, tričrkji – ⟨sch⟩ in ⟨aey⟩, tri štiričrkja – ⟨dsch⟩, ⟨tsch⟩ in ⟨zsch⟩ ter petčrkje ⟨tzsch⟩.
Nemška
abeceda:
O vključevanju nemških črk z ločevalnimi znamenji in črke ⟨ß ẞ⟩ v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
Posebnosti
Črko ⟨ß⟩ v Nemčiji, Avstriji in Luksemburgu pišejo za samoglasniškimi dvoglasniki in za samoglasniki, ki so v nemščini izgovorjeni dolgo. Za samoglasniki, ki so v nemščini izgovorjeni kratko, pišejo ⟨ss⟩. V krajevnih imenih in priimkih se ohranja starejše stanje, ki je lahko drugačno od tega pravila. V Švici in Lihtenštajnu črke ⟨ß⟩ ne uporabljajo več in namesto nje pišejo ⟨ss⟩.
V nemški pisavi se uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩ nad preglašenimi črkami ⟨ä⟩, ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, ki ga pri prevzemanju ohranjamo.
Posebnost
Dvojna pika se piše tudi v priimkih, npr. Viëtor [fíjetor], kjer označuje začetek novega zloga oziroma dvozložni izgovor.
V preteklosti so namesto današnjih črk z
dvojno piko pisali ⟨oe⟩ za ⟨ö⟩ (Goethe
[géte],
Foerster [fêrster]), ⟨ue⟩ za ⟨ü⟩ (Huebner [híbner]) in ⟨ui⟩ za ⟨ü⟩ (Duisburg
Nemške besede so praviloma naglašene na prvem (npr. Inn [ín], Hamburg
Nemška zložena imena imajo pogosto dva naglasa, npr. Wassermann [vásermán], Fassbinder [fázbínder], Großglockner [grózglókner], Windischgrätz [víndižgréc], Gelsenkirchen [gélzənkírhən], Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Karlsruhe [kárlsrúe/kárəlsrúe], Saarbrücken [zárbríkən]. Ožji izgovor nenaglašenih o in e v daljših besedah z enim naglasom označimo s spodnjo piko: Düsseldorf [dísəldọrf], Mendelsohn [méndəlzọn].
Posebnost
V slovenščini se je pri nekaterih lastnih imenih s poslovenjenim izgovorom uveljavil tudi drugačen naglas kot v nemščini, npr. Beethoven [betôvən] (nem. [ˈbeːtˌhoːfn̩]).
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Nemškega razlikovanja med dolgimi in kratkimi samoglasniki (ti stojijo pred dvema ali več soglasniškimi črkami) v slovenščino ne prevzemamo, npr. Berlin [berlín] proti Inn [ín].
V črkovnem sklopu i in samoglasnika ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Trier [tríjer], Lienz [líjenc].
PosebnostI
Samoglasniška dvočrkja prevzemamo
Dvoglasniška dvočrkja prevzemamo
Dvoglasniška dvočrkja so tudi ⟨ai⟩ in ⟨ay⟩ ter ⟨au⟩ za nemške dvoglasnike [aɛ̯], [aɔ̯], zgledi so navedeni pri črkah ⟨i⟩, ⟨u⟩ in ⟨y⟩.
Posebnost
V nekaterih redkih primerih moramo razlikovati med dvočrkjem in črkovnim sklopom, npr. ⟨ae⟩ je v imenu Baedeker [bédeker] dvočrkje, medtem ko je v imenih Michael [míhaẹl] in Raphael [ráfaẹl] črkovni sklop. Enako ⟨äu⟩ (Däubler [dôjbler] nasproti Matthäus [matéus]), ⟨ie⟩ (Kiel [kíl] nasproti Lienz [líjenc]), ⟨ue⟩ (Hueber [húber/húbər] nasproti Lueg [lúeg-]).
Podvojene
črke za samoglasnike ⟨aa⟩, ⟨ee⟩, ⟨oo⟩ in ⟨öö⟩ izgovarjamo kot en glas, npr. Aachen [áhən], Kohlhaas [kólhas], Klee [klé], Scheel [šél], Seefeld
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.
Nemški nemi h se pojavlja
Nemška pisava pozna soglasniška dvočrkja ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨dt⟩, ⟨ph⟩, ⟨ss⟩, ⟨th⟩, ⟨tz⟩, tričrkje ⟨sch⟩, tri štiričrkja – ⟨dsch⟩, ⟨tsch⟩ in ⟨zsch⟩ ter petčrkje ⟨tzsch⟩. Glasovno se uresničujejo takole:
Posebnosti
Štiričrkje ⟨dsch⟩ se pojavlja le v besedah, prevzetih v nemščino, npr. Dschungel ‘džungla, pragozd’, Kambodscha |država|.
Nezvočniki se prilikujejo enako kot v
slovenščini: Stuttgart [štúdgart], Röntgen [réndgen], Wartburg
Podvojene črke za soglasnike ⟨bb⟩, ⟨dd⟩, ⟨ff⟩, ⟨gg⟩, ⟨ll⟩, ⟨mm⟩, ⟨nn⟩, ⟨pp⟩, ⟨rr⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩ izgovarjamo praviloma kot en glas: Hebbel [hébəl], Pfaff [pfáf], Schwarzenegger [švárcenẹger], Tillich [tílih], Memmingen [mémingen], Wuppertal [vúpertal], Dürrenmatt [dírənmat], Zeiss [cájs], Essen [ésən], Stuttgart [štúdgart], Wittenberg [vítənberg-].
Na meji dveh nemških morfemov izgovarjamo dva
glasova ali podaljšani soglasnik: Süddeutsche Zeitung [zíddôjče
Razlikujemo med ⟨sch⟩ v Gottsched
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ä | e | Händel [héndəl], Matthäus [matéus], Eichstätt [ájhštẹt] | |
ae | nekdaj namesto ⟨ä⟩ | e | Baedeker [bédeker], Baeck [bék], Jaeckel [jékəl], Praetorius [pretórijus], Graetz [gréc] |
aey | aj | Baeyer [bájer] | |
äu | oj | Allgäu [álgoj], Tannhäuser [tánhôjzer] | |
c | razen pred ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ | k | Leica [lájka], Cottbus [kódbus] |
c | pred ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ | c | Cäcilia [cecílja], Celle [céle], Cismar [cízmar] |
ch | h |
Urach [úrah], Bach [báh], Brecht [bréht], Fichte [fíhte], Kirchberg |
|
ch | v vzglasju | k | Chemnitz [kémnic], Chur [kúr] |
ch | pred soglasnikom ⟨s⟩, kadar je ta del istega morfema | k |
Sachs [záks], Fuchs [fúks], Luchsperger [lúksperger], Christian [krístjan] |
ck | k | Bismarck [bísmark], Innsbruck [ínzbruk], Lübeck [líbek] | |
dt | t | Brandt [bránt], Darmstadt [dármštat], Wundt [vúnt] | |
e | e |
Brecht [bréht], Hertz [hêrc]; Breuer [brôjer], Reuter [rôjter], Schiller [šíler], Lasker-Schüler |
|
e | pogosto v črkovnih sklopih ⟨el⟩, ⟨en⟩ in ⟨er⟩ – v izglasju in v zloženih imenih sredi besede | ə |
Basel [bázəl], Ambschel [ámpšel], Eifel [ájfəl]; Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Huelsenbeck [hílzənbẹk]; München [mínhən], Baden-Baden |
ei | aj | Einstein [ájnštajn], Einspieler [ájnšpiler], Weimar [vájmar], Heinrich [hájnrih], Schneider [šnájder], Meier [májer], Schreier [šrájer] | |
eu | oj | Freud [frôjd-], Breuer [brôjer], Reuter [rôjter], Eulenspiegel [ójlenšpígəl], Breu [brój] | |
euy | oj | Beuys [bôjs] | |
ey | aj |
Heym [hájm], Dilthey [díltaj], Meyer [májer], Dreyer [drájer], Freytag |
|
h | pred samoglasnikom | h | Herder [hêrder], Wilhelm [vílhelm], Ahausen [áhau̯zən] |
h | navadno med samoglasnikoma (ne pred dvoglasnikom, npr. Behaim) | / | Cohen [kóen], Neher [néer] |
h | pred zvočniki l, m, n in r | / |
Diehl [díl],
Mahler [máler], Mühlheim [mílhajm], Bühler [bíler]; Ohm
[óm], Brahms [bráms], Brehm [brém], Röhm [rém], Fehmarn [fémarn/fémarən], Lehmann [léman], Schuhmacher [šúmaher]; Mendelsohn
[méndəlzọn], Hahn [hán], Lahn [lán], Hahnemann [háneman], Kühn [kín]; Behring |
h | v ⟨rh⟩ pred ⟨ei⟩ | / | Rheinmetall [rájnmetál], Rheinberger [rájnberger] |
h | za samoglasnikom v izglasju | / | Reh [ré], Kamlah [kámla], Erbslöh [êrpsle], Unruh [únru] |
i | naglašeni pred samoglasnikom (zapiranje zeva) | i | Maria [maríja], Elias [elíjas]; Trier [tríjer], Rietz [ríjec], Drieth [dríjet] |
i | nenaglašeni pred samoglasnikom | j | Christian [krístjan], Guderian [gudêrjan], Osiander [ozjánder], Liliencron [líljenkrọn] |
i | v ⟨ai⟩ | j | Daimler [dájmler], Mainz [májnc], Waitzmann [vájcman], Kaiser [kájzer], Maier [májer], Rainer [rájner] |
i | v vzglasju/na začetku besede pred samogl. | j |
Ihering |
ie | i | Spiegel [špígəl], Kiel [kíl], Dietrich [dítrih], Dörrie [dêri], Liebknecht [lípknẹ̣ht], Schliemann [šlíman] | |
ig(g) | v izglasju izvorno slovenskih priimkov | ik | Feinig [fájnik], rod. Feiniga [fájnika], Kattnigg [kátnik], rod. Kattnigga [kátnika] |
ö | e | Göttingen [gétingen], Döblin [déblin], Böhm [bém], Böll [bél], Hölderlin [hélderlin], Tönnies [ténis] | |
oe | namesto ⟨ö⟩ | e | Foerster [fêrster], Goethe [géte], Oetker [étker], Kroetz [kréc] |
oi | o | Grevenbroich [grévənbróh], Voigt [fókt], Troisdorf [trózdọrf] | |
ph | f | Philip [fílip], Rudolph [rúdolf], Gryphius [grífjus] | |
q | k | Quasthoff [kvásthọf], Quincke [kvínke] | |
s | pred soglasnikom | s | Münster [mínstər], Bismarck [bísmark], Hofmannsthal [hófmanstal] |
s | v izglasju | s | Hans [háns], Canaris [kanáris] |
s | pred samoglasnikom | z | Hansa [hánza], Rosegger [rózeger], Saale [zále] |
sch | š |
Schiller [šíler], Schleswig |
|
s | pred ⟨p⟩ ali ⟨t⟩ na začetku besede/v vzglasju, tudi v tvorjenkah | š | Speyer [špájer], Spiegel [špígəl], Strauss [štráu̯s], Stuttgart [štúdgart]; Einspieler [ájnšpiler]; Dachstein [dáhštajn], Einstein [ájnštajn] |
ß | s | Strauß [štráu̯s], Großglockner [grózglókner], Meißen [májsən], Gauß [gáu̯s] | |
th | t | Goethe [géte], Werther [vêrter], Bayreuth [bájrojt], Beethoven [betôvən], Thurgau [túrgav-], Matthias [matíjas] | |
tsch | č |
Multscher [múlčer], Katschberg |
|
tz | c | Fritz [fríc], Kaschnitz [kášnic], Görlitz [gêrlic], Vranitzki [vranícki], Radetzky [radécki] | |
tzsch | č | Nietzsche [níče], Delitzsch [délič] | |
u | u | Unruh [únru] | |
u | za ⟨q⟩ | v |
Quedlinburg |
u | v dvoglasniku ⟨au⟩ oz. kadar je med samoglasnikoma | v ali u̯ |
Auerbach [ávərbah/áu̯ərbah], Bauer [báver/báu̯er] |
u | v dvoglasniku ⟨au⟩ v izglasju | u̯ |
Hauser [háu̯zer], Baumgarten [báu̯mgartən], Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Bauhaus [báu̯hau̯s], Braunschweig |
u | v dvoglasniku ⟨au⟩ v izglasju | u̯ |
Dachau [dáhau̯], rod. Dachaua [dáhava]; Dessau |
ü | i | Müller [míler], Düsseldorf [dísəldọrf], Bürger [bírger], München [mínhən], Zürich [círih], Lübeck [líbek], Büchner [bíhner] | |
ue | namesto ⟨ü⟩ | i | Huebner [híbner], Huelsenbeck [hílzənbẹk] |
ue | u | Hueber [húber/húbər] | |
ui | namesto ⟨ü⟩ | i |
Duisburg |
v | f |
Vogtland |
|
w | v |
Wagner [vágner], Wartburg |
|
x | ks |
Marx [márks], Luxemburg |
|
y | i | Sylt [zílt], Thyssen [tísən], Geigy [gájgi], Radetzky [radécki], Pyhrn [pírn/pírən] | |
y | v ⟨ay⟩ | j | Haydn [hájdən], Mayer [májer], Mayr [májər], Bayern [bájern/bájerən], Bayreuth [bájrojt] |
z | c | Zugspitze [cúkšpice], Mozart [mócart], Enzensberger [éncənzbêrger], Salzach [zálcah] | |
zsch | na začetku besede | č |
Zschokke [čóke], Zschoppau |
Posebnosti
V nemščini se samostalniki ne glede na položaj
v povedi pišejo z veliko začetnico. Pri prevzemanju v slovenščino jih praviloma
pišemo po slovenskih pravilih (elf [élf] ‘nemška državna nogometna
reprezentanca’; staatsräson [štátsrezón] ‘nauk o
državnem razumu’), z veliko le,
če so lastna imena, npr. Bundeswehr [búndesvêr]
Posebnost
Pri nekaterih pojavih razlikujemo med vrstnim
ali manj natančnim poimenovanjem, npr. bundestag
[búndestág-] ‘nemški
parlament’, in polnim uradnim imenom, npr. Deutscher Bundestag [dôjčer búndestág-] |ime
spodnjega doma nemškega
parlamenta| in
Bundesrat [búndesrát]
V povojnih pravopisnih priročnikih se je
tudi nemška lastna imena iz obdobja nacistične Nemčije pisalo z malo
začetnico, danes jih pišemo kot vsa druga lastna imena, npr. Gestapo
Nemške občne besede prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze:
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v nemščini, npr. München [mínhən], Köln [kéln/kélən], Dresden [drézdən], Grimm [grím]. Nekatera lastna imena so tudi poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora, npr. Martin Luther/Luter [mártin lútər].
Zgodovinska
imena nemških in avstrijskih vladarjev in (nekdaj tudi) njihovih družinskih članov
so večinoma podomačena: Karel Veliki [kárəl véliki] (nem. Karl der Große), Viljem II. [víljem drúgi] (nem. Wilhelm II.), Marija Terezija [maríja terêzija] (nem. Maria Theresia von Österreich), Franc Jožef [fránc jóžef] (nem. Franz Joseph
I.), Franc Ferdinand [fránc
Podomačena so nekatera imena plemiških rodbin, npr. Habsburžani [habzburžáni] (nem. die Habsburger), Merovingi [merovíngi] (nem. die Merowinger), Otokarji [ótokarji] / Traungauci [tráu̯ngáu̯ci] (nem. die Otakare), druga so le delno prilagojena – z množinsko končnico, npr. Spanheimi [špánhájmi] (nem. die Spanheimer), Windischgrätzi [víndižgréci] (nem. die Windischgrätz).
Imena nekaterih plemiških rodbin na Kranjskem so rabljena večinoma v slovenski različici, npr. Turjačani [turjáčani] ali Turjaški [turjáški] (in Auerspergi) (nem. Auersperg), Celjski [cêl’ski/cêlski], Ostrovrharji [ostrovə̀rharji] (nem. Schärffenberg, Scherffenberg, Scharfenberg), Predjamski [predjámski], Vovbržani [vou̯bəržáni] (nem. Heunburg).
V slovenščini je kdaj prišlo do popolnega poslovenjenja (to je do slovenskega zapisa po izgovoru) posameznih prvotno nemških priimkov (Šmit [šmít], Veber [vébər], Miler [míler]), v mnogih primerih je nemški zapis ohranjen (Weber [vébər], Müller [míler], Steiner [štájner]), Mueller [míler]).
V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v nemščini. V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlogi in členi von [fon], zu [cu], von der [fon der] ipd. Pišejo se z malo začetnico, z veliko pa edini ali prvi od njih, če stoji na začetku povedi, npr. Michael von Grünigen [míhaẹl fon grínigen], Wolfram von der Eschenbach [vólfram fon der éšənbáh]. Priimke uporabljamo tudi samostojno, brez predimkov.
Namesto nemških uporabljamo slovenska imena (eksonime) za naslednje zemljepisne danosti (nekatere sestavine večbesednih imen so le morfemsko prilagojene slovenščini):
Prevajamo tudi večbesedna
imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Štefanova katedrala [štéfanova katedrála] (nem. Stephansdom), Brandenburška
vrata [brándənburška u̯ráta/vráta] (nem. Brandenburger
Tor). Toda: Schönbrunn [šénbrun/šenbrún] (na Dunaju), Reichstag
Zgodovinska
slovenska ali slovanska imena mest kot Frankobrod [fránkobrọd-] za Frankfurt ob Majni [fránkfurt ob májni], Kelmorajn [kélmorajn] za Köln [kéln/kélən], Tubinga [túbinga] za Tübingen [tíbingen], Monakovo [monákovo] za München [mínhən], Solnograd
Posebnost
Geografske izraze, ki spremljajo zemljepisna imena v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico, npr. Bodensko jezero [bódənsko jézero] (nem. Bodensee).
Na avstrijskem Koroškem in na avstrijskem Štajerskem soobstajajo slovenska in nemška (dvojezična) krajevna imena.
Na dvojezičnem področju se v nemški uradni rabi nemškim imenom (sploh naselij) dodajajo slovenska, npr. St. Jakob im Rosental / Šentjakob v Rožu, Kärnten/Koroška.
Slovenci s
V slovenskih besedilih uporabljamo slovenska imena za zemljepisne danosti na dvojezičnem področju, npr.
Podomačena so redka stvarna imena, v katerih prevajamo občnoimenske sestavine, če so večbesedna, sicer pa so večinoma nespremenjena.
V tudi le domnevno nemških stvarnih imenih –
v imenih podjetij oz. trgovin – se pisno znamenje ampersand & v
pomenu ‘in’ izgovarja [unt/und]: Peek
& Cloppenburg [pík unt
V pisno nepodomačenih imenih predloge in člene ohranjamo, npr. Zell am See [cél am zé], Unter den Linden [únter den líndən]; Der Spiegel [der špígəl]. Izjemoma jih domačimo, npr. Frankfurt ob Majni [fránkfurt ob májni] (nem. Frankfurt am Main), Frankfurt ob Odri [fránkfurt ob ódri] (nem. Frankfurt an der Oder).
Vezaj v prevzetih lastnih imenih ohranjamo zapisan na način, kot je v izvirniku, npr. v imenih:
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto nemških uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
S pregibanjem nemških prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce glede na končaj.
Pri samostalnikih moškega
spola se črka ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih
Posebnost
Podstava svojilnega
pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Beethovnov
Podstava pridevniških in samostalniških
izpeljank z obrazili
Glej poglavje »Polglasnik
v imenih z izglasnim soglasniškim sklopom«
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene samoglasnike e, i in u. Daljšanje je pisno in glasovno:
Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:
Podstava svojilnega
pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Porschejev
Tudi
podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z
obrazili
Glej poglavje »Daljšanje osnove z j« (Glasovno-črkovne premene).
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene c, č, š in j, ki so v nemščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni govorjeni c pride tudi do premene c v č, ki je izkazana le v govoru.
⟨aü⟩ | Allgäu [álgoj], or. z Allgäuem [z‿álgojem]; |
⟨ei⟩ |
Blei [bláj], or. z Bleiem [z‿blájem];
svoj. prid. Bleiev |
⟨eu⟩ |
Leu [lôj], or. z Leuem [z‿lôjem]; svoj. prid. Leuev |
⟨ey⟩ |
Frey [fráj], or. s Freyem [s‿frájem];
svoj. prid. Freyev |
⟨tsch⟩ |
Bartsch [bárč], or. z Bartschem [z‿bárčem];
svoj. prid. Bartschev |
⟨sch⟩ |
Bosch [bóš], or. z Boschem [z‿bóšem];
svoj. prid. Boschev |
Posebnost
Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se pojavlja pri imenih, ki imajo govorjeni c na koncu osnove zapisan z drugimi črkami ali različnimi črkovnimi sklopi, npr. z ⟨z⟩ in ⟨tz⟩:
⟨tz⟩ |
Hertz [hêrc], rod. Hertza [hêrca], or. s Hertzom/Hertzem [s‿hêrcem];
svoj.
prid. Hertzov/Hertzev |
⟨z⟩ | Lienz [líjenc], rod. Lienza [líjenca], or. z Lienzom/Lienzem [z‿líjencem]. |
Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer v govoru in zapisu:
Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moških oseb pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena, npr. Ludwig van Beethoven [lúdvik van betôvən], rod. Ludwiga van Beethovna [lúdviga van betôu̯na].
Pri lastnih imenih, pisanih z vezajem,
razlikujemo med osebnimi in zemljepisnimi lastnimi imeni. Pri osebnih lastnih
imenih pregibamo vse sestavine razen členov in predlogov, pri tvorbi svojilnih
pridevnikov pa se obrazilo dodaja le zadnji sestavini, npr.
Nizozemska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z dvočrkjem ⟨ij IJ⟩. Pozna tudi nekatera druga dvo- in tričrkja ter črko z ločevalnim znamenjem ⟨ë⟩.
Nizozemska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ij IJ⟩, ⟨z Z⟩.
POSEBNOST
Dvočrkje ⟨ij⟩ na začetku lastnega imena zapisujemo z velikima črkama: IJmuiden [ejmájdən], IJzermonding
O vključevanju nizozemskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V nizozemski pisavi se nad črko ⟨ë⟩ (v prevzetih imenih tudi nad ⟨ä⟩ in ⟨ü⟩) uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩, ki označuje začetek novega zloga oziroma dvozložni izgovor. Z ločevalnim znamenjem se preprečuje enozložni izgovor (tj. izgovor dvoglasnika ali samoglasniškega sklopa kot en glas): Michaëlla [mihaéla], Noë [nóe], Daniël [dánijel].
Nizozemske besede so večinoma naglašene na predzadnjem zlogu (Verhoeven [verhúvən]), redkeje pa na zadnjem (Cyriel [siríl]) ali predpredzadnjem zlogu (Eindhoven [êjnthovən]). Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.
POSEBNOSTI
Nizozemske imenske zloženke imajo en naglas, ki je na prvem zlogu samostalniške besede, naj bo ta v prvem ali drugem delu zloženke, nikoli pa ni naglašena pridevniška ali predložna sestavina (v prvem delu zloženke):
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Razlikovanja med nizozemskimi dolgimi in svetlimi ter kratkimi in temnimi samoglasniki v slovenščino ne prevzemamo.
POSEBNOSTI
Glej poglavje »Krajšanje osnove«.
O različnih glasovnih uresničitvah in pregibanju imen s končnim zapisanim
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
V črkovnem sklopu i in samoglasnika se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, tj. [ijV]: Morriën [mórijen].
Podvojene črke za samoglasnike ⟨aa⟩, ⟨ee⟩, ⟨oo⟩ in ⟨uu⟩ izgovarjamo kot en glas: Aarschot [árshot], Meertens [mêrtens], Heemstede [hemstéde], Oostende [osténde], Guus [gús].
Samoglasniška dvočrkja prevzemamo:
Dvočrkji ⟨ae⟩ in ⟨ue⟩ se v nizozemščini uporabljata le še v starejših besedilih in lastnih imenih. Dvočrkje ⟨ae⟩ je značilno le za južno Nizozemsko in Flandrijo.
POSEBNOST
Dvočrkje ⟨oe⟩ v črkovnem sklopu ⟨oey⟩ prevzemamo kot [o]: Boeyermans [bójermans].
Nizozemščina pozna nekatere dvoglasnike, zapisane z dvočrkji, ki jih prevzemamo
POSEBNOSTI
Pri nekaterih imenih dvoglasniški j sovpade z zvočnikom j, ki je tudi zapisan s črko ⟨j⟩: Cruijff [krájf]. Tudi [u̯], zapisan s črko ⟨w⟩, lahko sovpade z [u̯] iz dvoglasnika ⟨ou⟩, ki ga prevzemamo kot [au̯]: Bouwman [báu̯man].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
V redkih imenih, ki izvirajo iz latinščine, je soglasniški sklop, zapisan s črkama ⟨qu⟩, izgovorjen kot v latinščini, tj. kot [kv]: Quinten [kvíntən], Quirijn [kvírejn].
Nizozemska pisava pozna soglasniška dvočrkja ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨gh⟩, ⟨ng⟩, ⟨ph⟩, ⟨sj⟩ in ⟨th⟩ ter črkovni sklop ⟨sch⟩. Dvočrkje ⟨ng⟩ izgovarjamo po slovensko: Scheveningen [shéveningən], Groningen [gróningen], Terschelling
POSEBNOSTI
V nekaterih imenih se lahko pojavljajo tudi drugi nemi črkovni sklopi, npr. ⟨in⟩ v Gorinchem [górkem].
Razlikovati moramo med dvočrkjem ⟨ph⟩, ki ga izgovarjamo kot [f], in črkovnim sklopom ⟨ph⟩ na morfemski meji, v katerem se ⟨p⟩ in ⟨h⟩ izgovarjata ločeno: Zutphen [zútfen] proti Schiphol [shíphol] (iz germ. skip ‘lesʼ + holl ‘nižavjeʼ).
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Middelburg
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ae | a | Aerts [árts], Bogaert [bógart], Claes [klás], Maes [más], Maeterlinck [máterlink], Verhaegen [verhágən] | |
c | k | Cornelis [kornélis], Lucas [lúkas] | |
c | pred ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ | s | Cees [sés], Cyriel [siríl] |
ch | h | Utrecht [útreht], Dordrecht [dórdreht], Vecht [véht], Jochem [jóhem] | |
ch | v sklopu ⟨sch⟩ | h |
Schiphol [shíphol], Scheveningen [shéveningen], Enschede [énshedẹ], Schiermonnikoog |
ch |
v sklopu |
/ | ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs], Bosch [bós], Oudenbosch [áu̯denbọs] |
ck | k | de Coninck [de kónink], Vandenbroeck [vandenbrúk] | |
eu | e | van den Heuvel [van den hévəl], Vermeulen [vermélən], Deurne [dêrne] | |
gh | g | Vandenberghe [vandenbêrge] | |
h | h | Harlingen [hárlingen] | |
h | / | Arnhem [árnem], ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs] | |
i | med soglasnikoma; v vzglasju pred soglasnikom | i |
Limburg |
i | v vzglasju pred samoglasnikom | j | Ionica [jónika] |
i | za samoglasnikom | j |
Maaike [májke], Draaisma [drájzma], Leiden [lêjdən], Marjolein [marjolêjn], Reinier [rejnír], Eierland |
ie | i |
Schiedam [shidám], Vlieland |
|
ij IJ | med soglasnikoma in v vzglasju | ej | de Stijl [de stêjl], Dijkstra [dêjkstra], Constantijn [kónstantejn], Gijs [gêjs], Martijn [martêjn]; van den Heijden [van den hêjdən], IJssel [êjsəl], IJmuiden [ejmájdən] |
ij | za ⟨aa⟩, ⟨e⟩, ⟨oe⟩ in ⟨oo⟩ | j | Ravenswaaij [rávensvaj]; Meijer [mêjer], Weijts [vêjts]; Oeijen [újen]; Ooijen [ójen], van Hooije [van hóje], Ooij [ój] |
o | o | Cornelis [kornélis] | |
oe | u |
Verhoeven [verhúvən], Roermond |
|
oe | v sklopu ⟨oey⟩ | o | Boeyermans [bójermans] |
ou | au̯ | Turnhout [túrnhau̯t/túrənhau̯t], Wouters [váu̯ters], Ewout [évau̯t], Boudewijn [báu̯devejn] | |
ph | f | Zutphen [zútfen], Alphen aan den Rijn [álfen an den rêjn] | |
q | k | Quinten [kvíntən] | |
sj | š |
Klaasje [kláše], Sjoukje [šáu̯kje], Sjef [šéf], Sjoerd |
|
th | t | Thys [têjs] | |
u | med soglasnikoma; v vzglasju | u | Tervuren [tervúren], Mulder [múlder], Rubens [rúbens]; Uhlenbeck [úlenbeck] |
u | za samoglasnikom in pred soglasnikom | u̯ | Claus [kláu̯s] |
u | med samoglasnikoma | v | Slauerhoff [sláverhọf] |
u | v sklopu ⟨qu⟩ | v | Quirijn [kvírejn] |
ue | u | Nuenen [núnen] | |
ui | aj | de Bruin [de brájn], Huisman [hájsman], Luik [lájk], Kuipers [kájpers], de Ruiter [de rájter] | |
ui | v sklopu ⟨uij⟩ | aj | Cruijff [krájf], Kuijer [kájer] |
uy | aj | Cuypers [kájpers] | |
uw | pred soglasnikom in v izglasju | u̯ |
Nieuwport [níu̯port], de Leeuw |
uw | med samoglasnikoma | v | Leeuwarden [lévardən], Dieuwertje [dívertje], Lauwersmeer [laversmêr], Ouwerkerk [averkêrk], Brouwer [bráver] |
w | v vzglasju | v | de Wit [de vít], Wolters [vólters], Willem [vílem], Willemijn [vilemêjn], Waay [váj] |
x | v izglasju | ks | Marnix [márniks] |
x | med samoglasnikoma | s | Texel [tésel] |
x | v sklopu ⟨ckx⟩ | s | Merckx [mêrks], Sterckx [stêrks] |
y | v vzglasju ali pred soglasnikom | i |
Yde [íde], Lelystad |
y | pred ali za samoglasnikom | j | Moyaert [mójart], van Eyck [van êjk], Reyn [rêjn], Weyden [vêjdən], Bray [bráj], Denaeyere [denajêre] |
y | redko | ej | van Dyck [van dêjk], Thys [têjs] |
POSEBNOSTI
Nizozemske občne besede prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze
Nekatere besede, ki smo jih prevzeli iz nizozemščine, izvirajo pravzaprav iz afrikanščine, ki se je tako kot sodobna nizozemščina razvila iz stare nizozemščine, npr. rooibos [rójbos], apartheid
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v nizozemščini, npr. Sophie in ’t Veld
Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Zgodovinska imena nizozemskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto nizozemskih osebnih imen uporabljamo slovenska ali poslovenjena, npr. Viljem Aleksander [víljem aleksándər] (niz.
Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Oranjci [orán’ci/oránci] (niz.
V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v nizozemščini. V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlogi in členi de, den, in het, in ’t, van, van ’t itd. Pišejo se z malo začetnico, npr. van den Heuvel [van den hével], de Vries [de vrís], de Wit [de vít], in ’t Veld
Za nekatere zemljepisne danosti so se uveljavila slovenska imena (eksonimi), npr. redka mesta, pokrajine, gorovja: Šelda [šélda] (niz. Schelde), Haag
Prevajamo občnoimenske sestavine podomačenih večbesednih imen, lastnoimenska pa morfemsko podomačimo, npr. Albertov prekop [álbertov- prekòp] (niz. Albertkanaal), Severnomorski prekop [sévernomôrski prekòp] (niz. Noordzeekanaal). Imena nekaterih obmejnih zemljepisnih danosti so v slovenščino prevzeta tudi prek nemščine, npr. Frizijski otoki [frízijski otóki] (nem. Friesische Inseln, niz. Waddeneilanden), Vatsko morje [vátsko mórje] (nem. Wattenmeer, niz. Waddenzee).
POSEBNOST
Geografske izraze, ki so del nizozemskih zemljepisnih imen v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico, npr. prekop Amsterdam–Ren [prekòp ámsterdam-rén] (tudi Amsterdamsko-renski prekop [ámsterdamsko-rénski prekòp], niz. Amsterdam‑Rijnkanaal).
Prevajamo tudi imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Deček, ki lula [déčək, ki lúla] (niz. Manneken Pis).
Podomačena so redka stvarna imena, večinoma opisna imena ustanov. Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen, npr. Univerza v Amsterdamu [univêrza u̯‿ámsterdamu] (niz. Universiteit van Amsterdam), Utrechtska zveza [útrehtska zvéza] (niz. Unie van Utrecht).
V pisno nepodomačenih imenih predloge in člene ohranjamo, npr.
Vezaj in opuščaj v prevzetih lastnih imenih ohranjamo. Vezaj se pojavlja v dvojnih imenih in priimkih, npr. de Vries-Bruins [de vríz brájns], Vlek-de Wit [vlék de vít], vezaj in opuščaj pa v zemljepisnih imenih, npr.
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto nizozemskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
S pregibanjem nizozemskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.
Spol in število prilagajamo slovenščini le pri zemljepisnih imenih, npr. pri pokrajinah in rekah, ki so v slovenščini ženskega spola, kar dosegamo z dodajanjem končnice
V preteklosti so uporabljali tudi imena, prevzeta iz latinščine, ki jih danes ne uporabljamo več, npr. Moza [móza] za Mass [más].
Če v moških imenih črko ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih
Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena, npr. van den Heijdnov
Neobstojni polglasnik iz osnove se ohranja v izpeljankah z obrazili na začetni soglasnik (npr.
Nekatera (svetopisemska) imena imajo v slovenščini pregibno dvojnico, npr. Ruben [rúben/rúbən], rod. Rubena [rúbena] ali Rubna [rúbna]. Podobna imena, prevzeta iz nizozemščine, pregibamo na oba načina, zato jih izgovarjamo s polglasnikom ali s samoglasnikom e, npr. Rueben [rúben], rod. Ruebena [rúbena] ali Rueben [rúbən], rod. Ruebna [rúbna]. Če sta se v knjižnem jeziku ustalila oba načina, npr. Verhoeven [verhúvən], rod. Verhoevna [verhúvna] in Verhoeven [verhúven], rod. Verhoevena [verhúvena], je pregibanje z izpadom neobstojnega polglasnika pogostejše in zato tudi bolj nevtralno. Omahovanje je opazno tudi pri imenih s pisnim končajem
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnika e, i in naglašeni ó. Daljšanje je pisno in glasovno:
Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Antoniejev
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene š, c in j, ki so v nizozemščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni govorjeni c pride tudi do premene c v č, ki je izkazana le v govoru.
⟨y⟩ |
Bray [bráj], or. z Brayem [z‿brájem]; svoj. prid. Brayev |
⟨i⟩ |
Looi [lój], or. z Looiem [z‿lójem]; svoj. prid. Looiev |
⟨sch⟩ |
Mulisch [múliš], or. z Mulischem [z‿múlišem]; svoj. prid. Mulischev |
Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer v govoru in zapisu:
POSEBNOST
Preglasa ne uveljavljamo pri imenih s končnim pisanim
Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moškega spola pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena, npr.
Priimki oseb ženskega spola ostajajo nespremenjeni, pregibamo le rojstno ime, če se konča na nenaglašeni -a ali -e, npr. Cornelia ten Boom [kornélija ten bóm], rod. Cornelie ten Boom [kornélije ten bóm]; Fanny
Pri osebnih lastnih imenih pregibamo vse sestavine razen členov
in predlogov, pri tvorbi svojilnih pridevnikov pa se obrazilo dodaja le zadnji
sestavini, npr. Erik-Jan
Pri zemljepisnih lastnih imenih, pisanih z vezajem, pregibamo samo drugo sestavino, npr.
Norveška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s črko z ločevalnim znamenjem ⟨å⟩, posebno črko ⟨ø⟩ in združeno črko ⟨æ⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨au⟩, ⟨ei⟩, ⟨øy⟩, ⟨sk⟩ in ⟨gj⟩, ter tričrkje ⟨skj⟩.
Norveška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ø Ø⟩, ⟨å Å⟩.
Posebnosti
Norveščina ima dve knjižni obliki – bokmål [búkmol] (ʻknjižni jezikʼ) in nynorsk [nínošk] (ʻnova norveščinaʼ). Bokmål uporablja približno 85 odstotkov prebivalstva, nynorsk pa 15 odstotkov. Nobena od oblik tudi nima uradne zborne izreke, norveški jezikovni svet (norv. Norsk Språkråd) ureja le pisno obliko obeh norm, ne pa tudi izgovora. Pri prevzemanju se opiramo na bokmål in upoštevamo njegov norveški izgovor urbanega okolja Osla z okolico, t. i. standard østnorsk (standardna vzhodna (govorjena) norveščina); ta izgovor je pogost v gledališču ter na radiu in televiziji tudi izven Osla. Navadno se uporablja tudi pri poučevanju norveščine za tujce.
O vključevanju norveških črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V norveški pisavi se uporablja ločevalno znamenje, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo, in sicer krogec ⟨˚⟩ nad črko ⟨å⟩.
Norveški pravopis dovoljuje
tudi uporabo drugih ločevalnih znamenj. Zlasti ostrivec ⟨´⟩
se uporablja za
(neobvezno) razlikovanje enakopisnic, npr. en ʻnedoločni členʼ in én ʻe(de)nʼ, in za označevanje
Posebno črko ⟨ø Ø⟩ in združeno črko ⟨æ Æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.
V norveščini je stalni naglas praviloma na prvem zlogu besede, vendar standardna vzhodna norveščina za razliko od številnih drugih norveških različic izgovora dopušča številne izjeme, npr. Ålesund [ólesun] nasproti Stavanger [stavánger].
Trizložna osebna imena imajo pogosto naglas na predzadnjem
zlogu: Andreas
[andréas], Kristoffer
[kristófer]; prav tako ženska imena, izpeljana iz moških: Henrikke [henríke] (iz Henrik [hénrik]),
Olea
[uléa]
Pri daljših besedah norveščina pozna poleg glavnega tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene daljše besede lahko prevzemamo kot dvonaglasnice (Kristiansund [krístijansún]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Holmenkollen [hólmenkọlǝn].
Samoglasnike, zapisane s črko ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].
Posebnosti
V preteklosti je bil v pravopisnih priročnikih dopuščen, a manj priporočljiv tudi polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v končaju
Poznavalci norveščine črko ⟨e⟩ v zlogu ⟨en⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.
Črko
e v končaju
Norveške črkovne sklope izgovarjamo dvoglasniško, in sicer
V sklopu i in samoglasnik, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j]: Kristiansund [krístijansún].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
Črke ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨j⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨s⟩ in ⟨v⟩ izgovarjamo po slovensko. Po slovensko izgovarjamo tudi soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨h⟩ in ⟨r⟩, če niso v položajih, ko so te črke neme.
Posebnosti
Neme črke
Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩ so položajno tudi neme, in sicer
Končna
sestavina imen norveških fjordov, ki se zapisuje
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas: Lillestrøm [lílestrem], Nordkapp [núrkap], Porsgrunn [póšgrun].
Črkovne sklope s črko ⟨r⟩ prevzemamo:
Soglasniška dvočrkja in tričrkja, ki jih prevzemamo kot [š], so
Dvočrkje ⟨gj⟩ prevzemamo kot [j]: Gjøvik [jévik].
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
å | o | Måløy [mólej], bokmål [búkmol] | |
æ | e | Næss [nés] | |
au | eu̯ | Audun [éu̯dun] | |
d |
|
d |
Trøndelag |
d |
pogosto na koncu besede in v zvezah ⟨nd⟩, ⟨ld⟩; vedno, kadar sta ⟨nd⟩, ⟨ld⟩ na koncu besede |
/ |
Grimstad [grímsta], Flekkefjord [flékefjur], Østfold [éstfol], Sandnes [sánes], Rogaland [rúgalan] |
e |
kot
samostojni glas, tudi v |
e |
Jens [jéns], Tønsberg |
e |
v končaju |
ǝ | Holmenkollen [hólmenkọlǝn] |
ei | ej | Trondheim [trónhejm], Stein [stêjn] | |
g |
|
g |
Bergen [bêrgǝn] |
g |
pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩ |
j |
Giske [jíske], Gyda [jída] |
gj | j | Gjert [jét], Gjøvik [jévik] | |
h |
|
h |
Horten [hótǝn] |
h |
v ⟨hj⟩ in ⟨hv⟩ |
/ |
Hjelmeland [jélmelan], Hvaler [váler] |
k |
|
k |
Karl [kál] |
k |
pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩ |
š |
Kyrkjebø [šíršebe], Kirsten [šíštǝn] |
kj | š | Kjetil [šétil] | |
o |
|
o ali u |
nynorsk [nínošk], Porsgrunn [póšgrun], Tromsø [trúmse], Namsos [námsus] |
o |
kadar je naglašen in mu sledi največ en soglasnik |
u |
Bodø [búde], Johan [júhan] |
ø | e | Gjøvik [jévik], Jørgen [jêrgǝn], Lillestrøm [lílestrem], Bodø [búde] | |
øy | ej | Brønøy [brénej] | |
r |
|
r |
Risør [ríser] |
r |
v ⟨rl⟩, ⟨rn⟩, ⟨rt⟩ |
/ |
Karlsen [kálsen], Arne [áne], Morten [mótǝn] |
rd | d | Førde [féde] | |
rd | r | Ødegaard [édegor], Sandefjord [sándefjur] | |
rd | rd | Edvarda [edvárda] | |
rs | š | Larsen [lášen], Petersen [pétešen] | |
sk |
|
sk |
Buskerud [búskeru] |
sk |
pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩ |
š |
Ski [ší], Skei [šêj] |
sj | š | Mosjøen [múšeǝn] | |
skj | š | Skjerstad [šéšta] | |
tj | š | Tjeldsund [šélsun] | |
y | i | Mysen [mísǝn] |
Posebnost
Pri rojstnih osebnih imenih in zlasti priimkih je lahko ohranjen zapis imena po starejšem pravopisu ali pa je ohranjen tuji (danski, nemški ipd.) zapis, npr.
Občna poimenovanja iz norveščine so v slovenščini redka, običajno so prevzeta preko drugih jezikov (zlasti angleščine ali nemščine). Večinoma jih prevajamo, pri tistih, ki jih ne, pa sledimo izgovoru v slovenščini. Besede in besedne zveze so lahko
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v norveščini: Tromsø [trúmse], Ole Gunnar Solskjær [úle gúnar súlšer].
Imena znanih norveških vladarjev in vladarskih rodbin ter svetniška imena so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Magnus Zakonodajalec [mágnus zakonodajálǝc] (norv. Magnus Lagabøter).
Priimki so se na Norveškem razširili šele v 19. stoletju, za novorojene otroke pa so postali obvezni z zakonom iz leta 1923. Pred priimki je bilo norveško osebno ime sestavljeno iz rojstnega imena in patronimika (kot pri Islandcih), kot tretji del imena (ali kot nadomestilo patronimika) je bilo lahko navedeno ime kmetije, kjer je oseba bivala (velika večina Norvežanov je v 19. stoletju živela na podeželju). Priimki so se tako razvili ali iz patronimikov (v norveščini se vsi končajo na
Za redke norveške zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Norveška [norvéška] (norv. Norge), Lofoti [lofóti] (norv. Lofoten). Med podomačena zemljepisna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen, npr. Oslo [óslo] (norv. Oslo [úslu]).
Pri
večbesednih imenih je občnoimenska sestavina navadno prevedena, izlastnoimenska
pa prilagojena slovenščini: Oselski fjord
Norveška
imena imajo lahko zapostavljeni določni člen (običajno v ednini
Zemljepisno ime s sestavino
O položajih, ko namesto norveških uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
S pregibanjem norveških prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.
V norveških
imenih moškega spola črko ⟨e⟩ v izglasnem morfemskem sklopu
Posebnost
Pravilo ne velja za končaj
Podstava svojilnega pridevnika je enaka
skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Bjørgnov
Podstava pridevniških in samostalnikih izpeljank z obrazili
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike e (lahko zapisan z ⟨ø⟩), i, u in o (zapisan z ⟨å⟩) ter na soglasnik r:
Osnovo samo v govoru podaljšujejo z j tudi tisti samostalniki, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike ali soglasnik r, pisna osnova pa na nemo črko d:
Podstava svojilnega
pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. André [andré] – Andréjev
Podstava pridevniških
in samostalnikih izpeljank z obrazili
Pri imenih, katerih osnovo daljšamo le v govoru,
je govorna podstava enaka podaljšani govorni osnovi, pisna pa ne, npr. Fredrikstad [frédriksta] – fredrikstadski [frédrikstajski]; Buskerud [búskeru] – buskerudski [búskerujski].
Preglas samoglasnika o v e
se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končna govorjena j in
š, ki sta v norveščini zapisana na različne načine, in pri lastnih
imenih moškega spola, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za svojilne
pridevnike, ki so tvorjeni z obrazilom
Novogrški črkopis obsega 24 črk in osem dvočrkij: ⟨αι⟩ – [e], ⟨ει⟩ – [i], ⟨οι⟩ – [i], ⟨ου⟩ – [u], ⟨υι⟩ – [i], ⟨γκ⟩ – [g], ⟨ντ⟩ – [d] in ⟨μπ⟩ – [b].
Novogrška abeceda (alfabet):
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (v pokončnem in ležečem tisku), njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice oz. slovenice (podomačevanje).
Mala in velika črka | Mala in velika črka v ležeči pisavi | Prečrkovanje v slovenščino | Podomačeni zapis (slovenica) |
α Α | α Α | a | a |
β Β | β Β | b | v |
γ Γ | γ Γ | g | g |
δ Δ | δ Δ | d | d |
ε Ε | ε Ε | e | e |
ζ Ζ | ζ Ζ | z | z |
η H | η H | e ali ē | i |
θ Θ | θ Θ | th | t |
ι Ι | ι Ι | i | i |
κ Κ | κ Κ | x | k |
λ Λ | λ Λ | l | l |
μ Μ | μ Μ | m | m |
ν Ν | ν Ν | n | n |
ξ Ξ | ξ Ξ | x | ks |
ο Ο | ο Ο | o | o |
π Π | π Π | p | p |
ρ Ρ | ρ Ρ | r | r |
σ/ς Σ | σ/ς Σ | s | s |
τ Τ | τ Τ | t | t |
υ Υ | υ Υ | y | i |
φ Φ | φ Φ | ph | f |
χ Χ | χ Χ | ch | h |
ψ Ψ | ψ Ψ | ps | ps |
ω Ω | ω Ω | o ali ō | o |
Po pravilih za podomačevanje novogrških imen se ravnamo pri prevzemanju lastnih imen in pisno nepodomačenih občnih besed iz časa po koncu bizantinske dobe (tj. po letu 1453).
Prečrkovanje osebnih imen v uradnih dokumentih
V grških uradnih dokumentih so osebna in zemljepisna lastna imena prečrkovana z latiničnimi črkami in dvočrkji, ki se od zgornje razpredelnice razlikujejo pri nekaterih zapisih.
Tovrstnega načina prepisa pri podomačevanju grških lastnih imen ne uporabljamo.
Pravila za prečrkovanje grških črk in črkovnih sklopov so predstavljena v poglavju »Grška pisava« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).
Ιmena črk so enaka kot v starogrški abecedi in tako jih tudi izgovarjamo v slovenščini. Glej preglednico v poglavju o starogrških pisavi.
V novogrški pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki sta v grščini obvezni sestavini zapisa in se uporabljata na malih tiskanih črkah in na veliki začetnici:
V pisno podomačenih oblikah ločevalnih znamenj ne zapisujemo.
Enozložnice se v novogrški pisavi praviloma pišejo brez naglasa, npr. Kως [kos] (prečrk. Kos); najpomembnejše izjeme: πού [pú] (prečrk. poú) ‘kje, kam’ (da se loči od που [pu] ‘ki’, prečrk. pou), πώς [pós] ‘kako’, prečrk. pós (da se loči od πως [pos] ‘da’, prečrk. pos), ή [í] ‘ali’, prečrk. í (da se loči od določnega člena za ženski spol).
Če je v grščini naglašen samoglasnik, ki se zapisuje z dvočrkjem, stoji ostrivec na drugem delu dvočrkja: Aίγιο [éγio] (prečrk. Aígio).
Če je naglašen samoglasnik v sklopu αυ ali ευ, stoji ostrivec na drugem delu dvočrkja, torej na υ (ki se v tem primeru izgovarja soglasniško, kot [v] ali [f]): Ναύπλιο [náfplio] (prečrk. Naúplio), Eύη [évi] (prečrk. Eúe).
Ostrivec na prvem od dveh samoglasnikov, ki lahko tvorita dvočrkje, označuje dvozložni izgovor in naglas na prvem zlogu: Στάικος [stájkos] (prečrk. Stáikos).
Dvojna pika nad drugim izmed samoglasnikov, ki lahko tvorita dvočrkje, označuje dvozložni izgovor: Καραϊσκάκης [karajskákis] (prečrk. Karaiskákis), medtem ko bi se zapisano *Καραισκάκης izgovarjalo [kareskákis].
Do leta 1981 so se v novi grščini uporabljala enaka ločevalna znamenja, kot so v rabi za zapisovanje starogrških in bizantinskih besedil. Do leta 1974 je bil namreč uradni jezik v Grčiji t. i. katarevusa ali »očiščeni« jezik, ki se je močno opiral na staro grščino. Današnji knjižni jezik temelji na ljudskem jeziku (dimotiki).
O starogrških ločevalnih znamenjih glej poglavje »Ločevalna znamenja pri prečrkovanju« (Grška pisava).
Pri prevzemanju imen iz grščine naglasno mesto praviloma ohranjamo. Pomagamo si z akutom (ostrivcem), ki v novogrški pisavi označuje naglasno mesto in se zapisuje na vseh večzložnih besedah: Petros [pétros] (gr. Πέτρος, prečrk. Pétros). Naglasno znamenje ohranjamo v prečrkovanih oblikah, medtem ko ga v podomačenih oblikah opuščamo.
Naglasno mesto se pri novogrških besedah, ki so podedovane iz stare grščine, praviloma ni spreminjalo. Spremenila pa se je narava naglasa, ki je bil v stari grščini tonemski, medtem ko je v novi grščini dinamični.
O starogrškem naglasu glej razdelek »Izgovor« v poglavju o stari grščini.
Novogrški naglas stoji znotraj zadnjih treh zlogov, odvisen je tudi od besede in besedne oblike. Beseda je torej lahko naglašena na zadnjem, predzadnjem ali predpredzadnjem zlogu, pri čemer mesto naglasa znotraj teh zlogov ni v celoti napovedljivo:
Izjemoma se je v slovenščini uveljavil drugačen naglas kot v novi grščini. To velja zlasti za osebna imena, ki so bila prevzeta prek drugih jezikov, npr. (Nana) Mouskouri [nána muskúri] (gr. Νάνα Μούσχουρη [múshuri], prečrk. Nána Moúschoure), in za nekatere toponime.
Nova grščina ima pet samoglasnikov (a, e, i, o in u), ki se zapisujejo s črkami in dvočrkji. Novogrške samoglasnike, zapisane s črkami ⟨α⟩ – ⟨a⟩, ⟨ε⟩ – ⟨e⟩, ⟨ι⟩ – ⟨i⟩ in ⟨ο⟩ ter ⟨ω⟩ – ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko. Samoglasnika, ki se zapisujeta s črkama ⟨η⟩ in ⟨υ⟩, se oba izgovarjata kot [i], prečrkujeta pa kot ⟨e⟩ oz. ⟨y⟩.
Dvočrkje ⟨ου⟩ označuje samoglasnik u; prevzemamo ga kot ⟨u⟩.
POSEBNOST
Nekateri samoglasniki so zapisani z več različnimi črkami oz. dvočrkji:
Zev med samoglasnikom i in drugim samoglasnikom zapiramo z j le v izgovoru, v pisavi pa ne: Maria [maríja] (gr. Μαρία, prečrk. María), Aleksia [aleksíja] (gr. Αλεξία, prečrk. Alexía), Iraklio [iráklijo] (gr. Hράκλειο, prečrk. Erákleio).
POSEBNOSTI
Črki ⟨η⟩ in ⟨ω⟩ je mogoče prečrkovati tudi kot ē oz. ō. Glej razdelek »Prečrkovanje grških črk v latinico«.
Novogrški soglasniki in soglasniški sklopi, ki se zapisujejo s črkami ⟨γ⟩, ⟨δ⟩, ⟨ζ⟩, ⟨κ⟩, ⟨λ⟩, ⟨μ⟩, ⟨ν⟩, ⟨π⟩, ⟨ρ⟩, ⟨σ⟩, ⟨τ⟩ in ⟨ψ⟩ ter prečrkujejo kot ⟨g⟩, ⟨d⟩, ⟨z⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨ps⟩, se izgovarjajo po slovensko.
POSEBNOSTI
Črke ⟨γ⟩, ⟨δ⟩ in ⟨θ⟩, ki jih v slovenščini izgovarjamo kot zapornike [g], [d] oz. [t], se v novogrški pisavi uporabljajo za zapisovanje priporniških glasov: Gavdos [gáu̯dos] (gr. Γαύδος [γávδos], prečrk. Gáudos), Dimostenis [dimosténis] (gr. Δημοσθένης [δimosθénis], prečrk. Demosthénes), Tasos [tásos] (gr. Θάσος [θásos], prečrk. Thásos).
Soglasniške sklope, zapisane kot ⟨μπ⟩, ⟨ντ⟩ in ⟨γκ⟩, v slovenščini podomačujemo različno, in sicer
Tako kot jih zapišemo v pisno podomačenih oblikah, jih tudi izgovorimo.
Črkovni sklop ⟨γκ⟩ se na začetku besede zapisuje samo v nekaterih novogrških besedah in se v tem položaju prečrkuje kot ⟨gk⟩.
POSEBNOST
Soglasniški sklop ⟨τσ⟩ zlasti v osebnih imenih zaradi identifikacijskih in glasoslovnih razlogov vse pogosteje prevzemamo kot ⟨ts⟩, tudi v končaju
Enako kot sklop ⟨γκ⟩ se podomači sklop ⟨γγ⟩, ki se pojavlja zgolj na sredini besed. Ostale podvojene soglasnike v pisavi praviloma ohranjamo tako v prečrkovanih kot v podomačenih oblikah, v izgovoru pa jih poenostavljamo v enojne, npr. Jannis [jánis] (gr. Γιάννης, prečrk. Jánnis). Izjema so že uveljavljene oblike, npr. Parnas [parnás] (gr. Παρνασσός, prečrk. Parnassós).
Preglednica prikazuje pogostejše primere podomačevanja dvočrkij in črk.
Zapis | Latinica | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
Αι, αι | ai | e | Ekaterini [ekateríni] (gr. Αικατερίνη, prečrk. Aikateríne) | |
γγ | ng | sredi besede | ng | Vangelis [vangélis] (gr. Βαγγέλης, prečrk. Βangéles) |
Γι, γι | gi | pred samoglasnikom v istem zlogu | j | Jorgos [jórgos] (gr. Γιώργος, prečrk. Giórgos) |
Γι,γι | gi | v drugih položajih | gi | Panagia [panagíja] (gr. Παναγία, prečrk. Panagía) |
γκ | gk | na začetku besede | g | Grevena [grevéna] (gr. Γκρεβενά, prečrk. Gkrebená) |
γκ | nk | sredi besede | ng | Angistri [angístri] (gr. Αγκίστρι, prečrk. Ankístri) |
Ει, ει | ei | i | Irini [iríni] (gr. Ειρήνη, prečrk. Eiréne) | |
Ι, ι | I | kot samoglasnik v samostojnem zlogu | i | Ios [ijos] (gr. Ίος, prečrk. Íos) |
Ι, ι | I | pred samoglasnikom v istem zlogu | j | Joannina [joánina] (gr. Ιωάννινα, prečrk. Ioánnina) |
Μπ, μπ | mp | na začetku besede | b | Basis [básis] (gr. Μπάσης, prečrk. Mpáses) |
Μπ, μπ | mp | sredi besede | mb | Kalambaka [kalambáka] (gr. Kαλαμπάκα, prečrk. Kalampáka) |
Ντ, ντ | nt | na začetku besede | d | Demis [démis] (gr. Nτέμης, prečrk. Ntémes) |
Ντ, ντ | nt | sredi besede | nd | Finikunda [finikúnda] (gr. Φοινικούντα, prečrk. Phoinikoúnta) |
Οι, οι | oi | i | Ikonomidis [ikonomídis] (gr. Οικονομίδης, prečrk. Oikonomídes) | |
Ου, ου | ou | u | uzo [úzo] (gr. ούζο, prečrk. oúzo), Papadopulos [papadópulos] (gr. Παπαδόπουλος, prečrk. Papadópoulos) | |
Τζ, τζ | tz | tz | Hatzidakis [hadzidákis] (gr. Χατζιδάκης, prečrk. Chatzidákes) | |
Τσ, τσ | ts | ts | Tsipras [tsípras] (gr. Τσίπρας, prečrk. Tsípras) | |
Υ, υ | u | v sklopih ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩ pred nezvenečimi soglasniki (κ, π, τ, χ, φ, θ, σ, ξ, ψ) | f | Nafplio [náfplijo] (gr. Ναύπλιο, prečrk. Naúplio), Lefkada [lefkáda] (gr. Λευκάδα, prečrk. Leukáda) |
Υ, υ | u | v sklopih ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩ pred drugimi glasovi | v (položajno tudi u̯) | Avlida [áu̯lida] (gr. Aυλίδα, prečrk. Aulída), Evangelos [evángelos] (gr. Ευάγγελος, prečrk. Euángelos) |
POSEBNOSTI
Občna poimenovanja iz nove grščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede pisno podomačene v skladu z zgornjima preglednicama: giros [gíros] (gr. γύρος, prečrk. gýros) |jed|, suvlaki [suvláki] (gr. σουβλάκι, prečrk. soubláki) |jed|, sirtaki [sirtáki] (gr. συρτάκι, prečrk. syrtáki) |ples|, katarevusa [katarevúsa] (gr. καθαρεύουσα, prečrk. kathareúousa) |nekdaj uradni jezik|, uzo [úzo] (gr. ούζο, prečrk. oúzo) |alkoholna pijača|, retsina [retsína] (gr. ρετσίνα, prečrk. retsína) |alkoholna pijača|.
POSEBNOST
Že uveljavljene podomačene oblike se lahko v večji meri oddaljujejo od izvirnika. Pogost vpliv na podomačevanje antičnih imen ali sorodnih izposojenk imajo drugi – zlasti balkanski – jeziki ali turščina:
Lastna imena pisno večinoma podomačujemo po enakih načelih kot občna: Atos [átos] (gr. Άθος, prečrk. Áthos), Aleksis [aléksis] (gr. Aλέξης, prečrk. Aléxes), Volos [vólos] (gr. Βόλος, prečrk. Bólos), Jorgos [jórgos] (gr. Γιώργος, prečrk. Giórgos), Iraklio [iráklijo] (gr. Ηράκλειο, prečrk. Erákleio), Kostas [kóstas] (gr. Κώστας, prečrk. Kóstas), Kapodistrias [kapodístrijas] (gr. Καποδίστριας, prečrk. Kapodístrias), Kavafis [kaváfis] (gr. Καβάφης, prečrk. Kabáphes), Burusis [burúsis] (gr. Μπουρούσης, prečrk. Mpouroúses), Mikonos [míkonos] (gr. Μύκονος, prečrk. Mýkonos), Demis [démis] (gr. Ντέμης, prečrk. Ntémes), Hatzidakis [hadzidákis] (gr. Χατζιδάκης, prečrk. Chatzidákes).
POSEBNOSTI
Številna zemljepisna imena se uporabljajo v oblikah, ki so se v slovenščini v preteklosti uveljavila po pravilih za prevzemanje antičnih imen. To so eksonimi in jih ohranjamo nespremenjene, pri večbesednih eksonimih izlastnoimenske sestavine zgolj morfemsko podomačimo, občnoimenske pa prevedemo. To so
POSEBNOSTI
Prevzete besede uvrstimo v ustrezni sklanjatveni vzorec glede na njihovo obliko, npr.
Pri novogrških lastnih imenih (v primerjavi s starogrškimi) končajev ne opuščamo, tudi pri pregibanju ne, npr.
POSEBNOST
Ιzjeme so že uveljavljena imena kot Konstantin [konstantín] (gr. Κωνσταντίνος, prečrk. Konstantínos), ki se uporablja vzporedno z obliko Konstantinos [konstantínos], literarni junak Zorba [zórba] (gr. Ζορμπάς, prečrk. Zormpás) in Aristotel [aristótel] (gr. Aριστοτέλης, prečrk. Aristotélis) kot osebno ime Aristotela Onassisa.
Nekatere besede pri prevzemanju spremenijo spol in/ali število, in sicer
POSEBNOST
Nekatere podomačene oblike zemljepisnih imen se po slovničnih lastnostih razlikujejo od novogrških ustreznic, ker so bile v slovenščino prevzete iz stare grščine, npr:
Poljska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje osem črk s posebnimi ločevalnimi znamenji, tj. ⟨ą⟩, ⟨ć⟩, ⟨ę⟩, ⟨ń⟩, ⟨ó⟩, ⟨ś⟩, ⟨ź⟩ in ⟨ż⟩, ter posebna črka ⟨ł⟩. Pozna tudi dvočrkja, npr. ⟨ci⟩, ⟨ch⟩, ⟨cz⟩, ⟨dz⟩, ⟨dź⟩, ⟨dż⟩, ⟨rz⟩, ⟨si⟩, ⟨sz⟩ in ⟨zi⟩, ter tričrkje ⟨dzi⟩.
Poljska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨ą Ą⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨ę Ę⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ł Ł⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ń Ń⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨ś Ś⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ź Ź⟩, ⟨ż Ż⟩.
Posebnost
Črke ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨x⟩ niso del poljske abecede, pojavljajo pa se v prevzetih besedah.
O vključevanju poljskih posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V poljski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Večina poljskih besed je naglašena na predzadnjem
zlogu, npr. Sienkiewicz [šenkjévič], Goniądz
Posebnost
V poljščini se naglas pri pregibanju tudi premika, in sicer tako, da ostaja na predzadnjem zlogu, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo: Sikorski [šikórski], rod. Sikorskega [šikórskega] (pol. [šikórski, rod. šikorskêga]).
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j] in ⟨e⟩ glede na položaj tudi kot polglasnik.
Posebnosti
Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Naglašena samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j ali r, npr. Sieradz [šêrac], Jędrzejów [jendžêjou̯], oz. kadar o stoji pred glasom v, npr. Drożdżowski [droždžôu̯ski]. Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Nowy Korczyn [nôvi kórčin], Dobre Miasto [dôbre mjásto].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Gdynia [gdínja], Maria [márja], Zofia [zófja], Kamieniec [kamjénjec].
Črka ⟨i⟩ v položaju za soglasnikom in hkrati pred samoglasnikom v sklopih ⟨ci⟩, ⟨si⟩, ⟨zi⟩ in ⟨dzi⟩ ne označuje glasu [i], temveč zaznamuje mehkost soglasnika pred sabo: Dziedzic [džédžic], Grzesiuk [gžéšuk]. Ti sklopi se pred samoglasnikom izgovarjajo [č], [š], [ž], [dž].
Nosnika sta v poljščini zapisana z ⟨ą⟩ in ⟨ę⟩, pri prevzemanju v slovenščino ju izgovarjamo nenosno, tj. kot [on] oz. [en], pred [b] in [p] pa kot [om] oz. [em]: Wąsek [vónsek], Sąpłaty [sompláti]; Wałęsa [valénsa], Dębski [démpski].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, ki jih v slovenščini izgovarjamo: ⟨ch⟩ kot [h], ⟨cz⟩ kot [č], ⟨dz⟩ kot [dz], ⟨dż⟩ in ⟨dź⟩ kot [dž], ⟨rz⟩ kot [ž] in ⟨sz⟩ kot [š]; ⟨ci⟩ kot [č], ⟨si⟩ kot [š] in ⟨zi⟩ kot [ž]. V poljščini so dvočrkja tudi ⟨gi⟩ za [gj], ⟨ki⟩ za mehčane soglasnike [kj] in ⟨ni⟩ za [ɲ], ki jih prevzemamo kot [gj], [kj] in [nj]: Gierek [gjêrek], Mickiewicz [mickjévič], Gdynia [gdínja].
Zvenečnostne premene soglasnikov, zapisanih z dvočrkji, iz preglednice niso izrecno razvidne. Za nepoznavalce poljščine so lahko težavne izgovorne premene dvočrkij, npr. ⟨rz⟩ in ⟨dz⟩, ki ju izgovorimo kot [ž] in [dz]; v izglasju ali pred nezvenečim soglasnikom (⟨rz⟩ pa tudi za nezvenečim soglasnikom) je prvi izgovorjen kot [š] (Kazimierz [kažímješ], rod. Kazimierza [kažímježa], Przemyśl [pšémišəl]) in drugi kot [c] (Zapędzki [zapéncki]; Grudziądz [grudžónc], rod. Grudziądza [grudžóndza]; Sieradz [šêrac], rod. Sieradza [šêradza]).
Črke ⟨ć⟩, ⟨ś⟩ in ⟨ź⟩, ki jih pred samoglasniki nadomeščajo dvočrkja ⟨ci⟩, ⟨si⟩ in ⟨zi⟩, označujejo v poljščini mehčane soglasnike. Z dvočrkjema ⟨cz⟩ in ⟨sz⟩ ter črko ⟨ż⟩ pa zapisujejo trde soglasnike. Pri prevzemanju v slovenščino vse naštete izgovarjamo enako:
Enako velja tudi za ⟨dż⟩ in ⟨dź⟩, ki ju izgovorimo kot [dž], npr. v Dżbikowicz [džbikôvič], Czeladź [čélač], rod. Czeladźa [čéladža].
Soglasnik, ki je zapisan s črko ⟨ń⟩ oz. pred samoglasnikom z dvočrkjem ⟨ni⟩, je v poljščini mehčan. V slovenščino ga mehčanega (kot [n’], lahko pa tudi kot otrdeli [n]) prevzemamo v izglasju ali pred soglasnikom sredi besede: Żagań [žágan’/žágan], rod. Żagańa [žáganja]; Kamiński [kamín’ski/kamínski].
O mehčanem izgovoru v knjižni slovenščini glej poglavje »Glasoslovni oris« (Slovnični oris za pravopis).
Soglasnik, zapisan s črko ⟨ł⟩, v knjižno slovenščino prevzemamo kot [l]: Michał [míhal], rod. Michała [míhala]; Paweł [pávəl], rod. Pawła [páu̯la]; Miłosz [míloš], rod. Miłosza [míloša].
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ą | ne pred ⟨b⟩ in ⟨p⟩ | on |
Raciąż |
ą | pred ⟨b⟩ in ⟨p⟩ | om | Dąbrowska [dombrôu̯ska] |
c | ne pred ⟨i⟩ in v izglasju | c | Kubacki [kubácki], Płock [plóck], Cezary [cézari], Kamieniec [kamjénjec] |
c | pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ | č | Marcin [márčin], Szczecin [ščéčin] |
ci | pred samoglasnikom | č | Cieszkowski [češkôu̯ski], Maciej [máčej], Kościuszko [koščúško] |
ć | č | Noteć [nóteč], Zamość [zámošč], Maćkowiak [mačkôu̯jak] | |
ch | h |
Chorzów |
|
cz | č | Kaczyński [kačínski], Mickiewicz [mickjévič] | |
dz | ne pred ⟨i⟩ in v izglasju | dz |
Brudzew |
dz | pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ | dž |
Brodziński [brodžínski], Zdzisław |
dzi | pred samoglasnikom | dž |
Dziedzic [džédžic], Grudziądz |
dź | dž | Dźwirzyno [džvižíno] | |
dż | dž | Drożdżowski [droždžôu̯ski] | |
e | v obrazilih ‑⟨ec⟩, ‑⟨ek⟩, ‑⟨el⟩, ‑⟨er⟩ | ə | Kawalec [kaváləc], Mrożek [mróžək], Paweł [pávəl], Piotr [pjótər] |
ę | ne pred ⟨b⟩, ⟨p⟩ | en | Wałęsa [valénsa], Stękała [stenkála], Zapędzki [zapéncki] |
ę | pred ⟨b⟩, ⟨p⟩ | em | Dębski [démpski], Kępy [kémpi] |
h | h | Hula [húla], Nowa Huta [nôva húta] | |
i | pred soglasnikom in v izglasju | i | Sikorski [šikórski], Miłosz [míloš], Kamiński [kamín'ski/kamínski], Konopnicka [konopnícka]; Górski [gúrski], Mościcki [moščícki] |
i | po soglasniku in hkrati pred samoglasnikom (tudi v ⟨gi⟩, ⟨ki⟩, ⟨ni⟩) – ⟨CiV⟩ | j | Piotr [pjótər], Zofia [zófja]; Gierek [gjêrek], Mickiewicz [mickjévič], Gniezno [gnjézno], Gdynia [gdínja] |
ł | l | Słowacki [slovácki], Stękała [stenkála], Żyła [žíla], Łomża [lómža], Łukasz [lúkaš], Michał [míhal], Zniszczoł [zníščol] | |
ń | n’/n | Murańka [murán’ka/muránka], Kamiński [kamín’ski/kamínski], Wyszyński [višín’ski/višínski]; Toruń [tórun’/tórun], rod. Toruńa [tórunja]; Żagań [žágan’/žágan], rod. Żagańa [žáganja] | |
ó | razen pred ⟨w⟩ | u | Bródka [brútka], Górski [gúrski], Różewicz [ružévič], Wróblewski [vrubléu̯ski/u̯rubléu̯ski] |
ó | pred ⟨w⟩ | o |
Tarnów |
rz | ž |
Kazimierz |
|
s | ne pred ⟨i⟩ | s | Sławomir [slavómir], Stoch [stóh], Tusk [túsk]; Serafinowicz [serafinôvič] |
s | pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ | š | Sikorski [šikórski] |
si | pred samoglasnikom | š | Grzesiuk [gžéšuk] |
ś | š | Cieśla [čéšla], Mościcki [moščícki], Zamość [zámošč] | |
sz | š | Szczecin [ščéčin], Koszalin [košálin], Tomasz [tómaš] | |
y | i | Małysz [máliš], Wojtyła [vojtíla], Szydło [šídlo], Tyniec [tínjec] | |
w | pred samoglasnikom | v | Wolny [vólni] |
w | v izglasju in pred soglasnikom | u̯ |
Inowrocław |
z | ne pred ⟨i⟩ in v izglasju | z |
Zamość [zámošč], Jaruzelski [jaruzélski], Łobez |
z | pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ | ž | Kazimierz [kažímješ], rod. Kazimierza [kažímježa] |
zi | pred samoglasnikom | ž | Ziemski [žémski], Zielona Góra [želóna gúra] |
ź | ž | Źródła [žrúdla], Źrebce [žrépce], Źlinice [žliníce] | |
ż | ž | Żeromski [žerómski], Elżbieta [elžbjéta], Niżnik [nížnik] |
Posebnosti
Pri imenih, ki so bila podomačena že v preteklosti, so se uveljavila odstopanja od pravil, predstavljenih v preglednici.
Prevzemanje občnih poimenovanj iz poljščine je redko, večinoma jih prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze večinoma pisno podomačene: zlot [zlót] (pol. złoty) ‘poljska denarna enota’, šlahta [šláhta] (pol. szlachta) ‘nekdanje poljsko nižje in srednje plemstvo’. Pri poimenovanju za poljski parlament sta se uveljavili obe različici – nepodomačena in podomačena: sejm [sêjm] in sejem [sêjəm].
Glej poglavje o prilagoditvah slovničnih kategorij.
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v poljščini: Bydgoszcz [bídgošč], Bielsko‑Biała [bjélsko‑bjála], Olsztyn [ólštin], Gazeta Wyborcza [gazéta vibórča]. Nekatera lastna imena pa so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Zgodovinska imena poljskih vladarjev so podomačena, in sicer se
je uveljavilo, da namesto poljskih osebnih imen uporabljamo
slovenska, razlikovalna določila pa prevedemo, npr. Boleslav
Hrabri [bóleslau̯ hrábri] (pol. Bolesław Chrobry); če je razlikovalni
dodatek izimenski, ime zgolj podomačimo, npr. Jan III.
Sobieski [ján sobjéski]. Enako velja tudi za imena
svetnikov, npr. Favstina Kowalska [fau̯stína koválska]
Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Jagelonci [jagelónci]
Pisno podomačena zemljepisna imena (eksonimi) so se uveljavila že v preteklosti. Izglasja pri enobesednih eksonimih ali izlastnoimenskih besedah morfemsko prilagodimo, npr.
V večbesednih imenih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo slovenščini, občnoimenske prevedemo, pridevniki iz že podomačenih imen pa sledijo podomačeni obliki, npr.
Posebnost
Izraze, ki spremljajo zemljepisna imena v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico: gomila Krakus (pol. Kopiec Krakus).
Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so
poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih
prevajamo: cerkev sv. Janeza Klimaka v Varšavi (pol. Cerkiew św. Jana Klimaka w Warszawie), cerkev miru v Świdnici in Jaworju (pol. Kościoły Pokoju w Świdnicy i Jaworze), lesene cerkve južne Malopoljske (pol. drewniane kościoły południowej Małopolski).
Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka stvarna imena, in sicer imena organizacij (sindikat Solidarnost (pol. Solidarność)), imena umetniških del (Čenstohovska Marija [čenstohôu̯ska maríja] (pol. Obraz Matki Boskiej Częstochowskiej)) ipd.
Imena nekaterih spomenikov v slovenščini nadomeščamo z opisnimi imeni, npr. Cehovska dvorana (pol. Sukiennice), Opatovski rudniki kremena (pol. Krzemionki).
Poljščina kot slovanski jezik besede pregiba podobno kot slovenščina, a se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Nekatera imena, ki se končajo na soglasnik, se v poljščini pogosteje sklanjajo po 2. ženski sklanjatvi, v slovenščini pa jih kot imena moškega spola uvrščamo v 1. moško sklanjatev, npr. Lodž [lóč], rod. Lodža [lódža] m (pol. Łódź ž, rod. Łodzi); Bydgoszcz [bídgošč], rod. Bydgoszcza [bídgošča] m (pol. Bydgoszcz ž, rod. Bydgoszczy ž).
Nekatere prevzete občne besede so slovenščini tudi morfemsko
prilagojene, npr. poljska samostalnika moškega spola poloneza
Pridevniška lastna imena, zlasti priimke, ki se pri moških in ženskah
razlikujejo, saj jih tvorimo s spolsko prilagojenimi pridevniškimi
obrazili ‑ski, ‑cki,
‑dzki,
V izglasnih morfemskih sklopih ‑ec,
Posebnosti
Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz
rodilniške osnove imena, npr. Markov
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i: Kępy [kémpi], rod. Kępyja [kémpija]; Cezary [cezári], rod. Cezaryja [cezárija]. Enako velja za nekatera imena na končni govorjeni r, npr. Sławomir [slavómir], rod. Sławomirja [slavómirja].
Posebnost
Daljšanje osnove z j je pri besedah, prevzetih iz poljščine, redko, saj so imena z izglasnim i pogosto pridevniška in jih pregibamo po 4. sklanjatvi, npr. Kubacki [kubácki], rod. Kubackega [kubáckega].
Podstava
svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Kępyjev
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, če se ime (osnova imena ali podstava tvorjenke) konča na končne govorjene glasove č in š ter c in j, ki so v poljščini zapisani na različne načine, najpogosteje s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨j⟩, ⟨ń⟩, ⟨ś⟩, ⟨ź⟩, ⟨ż⟩ in dvočrkji ⟨cz⟩, ⟨dź⟩, ⟨rz⟩ in ⟨sz⟩, npr.:
⟨c⟩ |
Kawalec [kaváləc], or. s Kawalcem [s‿kaválcem]; svoj.
prid. Kawalčev |
⟨ć⟩ | Zamość [zámošč], or. z Zamośćem [z‿zámoščem] |
⟨cz⟩ |
Mickiewicz [mickjévič], or. z Mickiewiczem [z‿mickjévičem]; svoj. prid. Mickiewiczev |
⟨dź⟩ | Czeladź [čélač], or. s Czeladźem [s/š‿čéladžem] |
⟨j⟩ |
Maciej [máčej], or. z Maciejem [z‿máčejem]; svoj.
prid. Maciejev |
⟨ń⟩ |
Okuń [ókun’/ókun], or. z Okuńem [z‿ókunjem]; svoj.
prid. Okuńev |
⟨rz⟩ |
Kazimierz [kažímješ], or. s Kazimierzem [s‿kažímježem]; |
⟨sz⟩ |
Tomasz [tómaš], or. s Tomaszem [s‿tómašem]; svoj.
prid. Tomaszev |
⟨ś⟩ |
Gołaś [gólaš], or. z Gołaśem [z‿gólašem]; svoj.
prid. Gołaśev |
⟨ż⟩ |
Chodzież [hódžeš], or. s Chodzieżem [s‿hódžežem]; svoj.
prid. Chodzieżev |
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se
končajo na končni govorjeni soglasnik r ali
samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Kępy [kémpi], or. s Kępyjem [s‿kémpijem]; svoj.
prid. Kępyjev
Portugalska pisava ima 26 črk latiničnega črkopisa in več dvočrkij, med drugim samoglasniško ⟨ou⟩, dvoglasniška ⟨ae⟩, ⟨ei⟩, ⟨oe⟩, nosniška ⟨ãe⟩, ⟨ão⟩, ⟨õe⟩, ⟨ém⟩ ter soglasniška ⟨ch⟩, ⟨lh⟩, ⟨nh⟩, ⟨rr⟩, ⟨ss⟩, ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩.
Portugalska abeceda:
POSEBNOST
Črke ⟨k⟩, ⟨w⟩ in ⟨y⟩ se uporabljajo le za zapisovanje prevzetih besed.
O vključevanju portugalskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V portugalski pisavi so uporabljena naslednja ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Ostrivec na ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ označuje široka [ê] in [ô], strešica na ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩ pa ozka [é] in [ó]. V slovenščino oba prevzemamo kot ozka [é] in [ó]: Évora [évora], José [žozé], Maceió [masejó], Óbidos [óbidoš], Pôrto Velho [pórto véljo].
Naglas portugalskih besed načeloma prevzemamo, in sicer je
POSEBNOSTI
Samoglasnike, zapisane z ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Samoglasniških redukcij, npr.
POSEBNOSTI
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨u⟩, med soglasnikoma prevzemamo kot [u]: Funchal [funšál]. Pri prevzemanju večinoma ohranjamo izvirni dvoglasniški izgovor v položaju za soglasnikom in pred samoglasnikom, tj. v črkovnem zaporedju ⟨CuV⟩: Água [águ̯a], pri bolj znanih imenih pa tudi izgovor z zobnoustnično varianto [v], npr. Iguaçu [igu̯asú/igvasú]. V položaju med dvema samoglasnikoma črko ⟨u⟩ prevzemamo kot [v]: Piauí [pjaví].
Črka ⟨u⟩ pred samoglasnikom označuje dvoustnični [u̯], takega tudi prevzemamo. Pri pisno podomačenih imenih in občnih besedah pa je v tem položaju tudi črka ⟨u⟩ nadomeščena s črko ⟨v⟩, še zlasti v položaju za soglasnikoma g in k, npr. reka Urugvaj [úrugvaj] (port. Rio Uruguai), gvarana [gvarána] (port. guaraná).
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩, v naglašenem položaju ali v položaju med soglasnikoma prevzemamo kot [i]: Montesinho [montezínjo], Luís [luíš]. V pisnem sklopu črke i in katerega koli drugega samoglasnika, tj. ⟨iV⟩, črko ⟨i⟩ izgovarjamo kot [j]: António [antónjo]; braz. port. Caxias do Sul [kašjáz do súl], rod. Caxiasa do Sula [kašjása do súla].
V črkovnem sklopu samoglasnika i in drugega samoglasnika (v položaju za soglasnikom, tj. [CiV]) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, ne glede na to, s katero črko je samoglasnik i zapisan in ali je naglašen ali nenaglašen: Maria [maríja], Rio [ríjo]; Vila Real [víla rijál].
Podrobneje o zevu glej poglavje »Zapiranje zeva« (Slovnični oris za pravopis).
Pri prevzemanju v slovenščino samoglasniška dvoglasniška dvočrkja prevzemamo z enim glasom ali z dvoglasnikom, in sicer
Nosne glasove pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo nenosniško. Zapisani so s črkami za samoglasnike ⟨a⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ ter ⟨m⟩ oz. ⟨n⟩, v izglasju tudi z ⟨ã⟩, izgovarjamo pa jih kot ustrezen samoglasnik in [m] oz. [n], le ⟨ã⟩ v izglasju kot [a]. V lastnih imenih so redki, npr. braz. port. Gonçalves [gonsálves], Ponta Delgada [pónta delgáda], Itapemirim [ítapemirím].
Nosni dvoglasniki so zapisani z dvočrkji ⟨ãe⟩, ⟨ão⟩, ⟨õe⟩ in
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Dvočrkja prevzemamo takole:
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ã | a | João [žu̯ao], São Paulo [sáo páu̯lo] | |
ã | v izglasju | á | Covilhã [koviljá], Maracanã [marakaná] |
ae | aj | Teixeira de Pascoaes [tejšájra de paškoájš] | |
ãe |
pred izglasnim |
áj | Guimarães [gimarájš] |
ão | v izglasju | áo | Damião [damjáo], São Paulo [sáo páu̯lo], Maranhão [maranjáo], Brandão [brandáo] |
c | k | Curitiba [kuritíba] | |
c | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | s | Vicente [visénte], Maceió [masejó] |
ç | s | Bragança [bragánsa] | |
ch | š | Peniche [peníše], Funchal [funšál] | |
e | e | Torres Vedras [tóreš védraš], Ouro Preto [óro préto], Algarve [algárve], Setúbal [setúbal], Chaves [šáveš] | |
e | v vzglasju pred ⟨s⟩ | e ali / | braz. port. Espírito Santo [espírito/spírito sánto], Esposende [ešpozénde/špozénde], Estoril [eštoríl/štoríl], Serra da Estrela [sêra da eštréla/štréla] |
e | pred samoglasnikom ⟨eV⟩ | i | Vila Real [víla rijál], Ceara [sijára] |
ei | aj | Ribeira [ribájra], Ferreira [ferájra], Leiria [lajríja], Eça de Queiroz/Queirós [ésa de kajróš] | |
ém | v izglasju | áj | Santarém [santaráj], Belém [beláj] |
g | g |
braz. port. Goiás [gojás], Algarve [algárve] |
|
g | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | ž | Benagil [benažíl], Gerês [žeréš] |
gu | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | g | Guedes [gédeš], Guimarães [gimarájš], Figueira da Foz [figájra da fóš] |
h | / | braz. port. Belo Horizonte [bélo orizónti], Horta [órta], Henrique [enríke] | |
i | nenaglašeni | j | Praia da Rocha [prája da róša], Régio [réžjo], Goiânia [gojánja], Viana do Castelo [vjána do kaštélo] |
i | naglašeni | i | braz. port. Jundiaí do Sul [žundjaí do súl], Luís [luíš]; braz. port. Rio Branco [ríjo bránko], Diaz/Dias [díjaš], Leiria [lajríja] |
j | ž | Tejo [téžo], Beja [béža] | |
lh | lj | braz. port. Ilhéus [iljéu̯s], Carvalho [karváljo], Covilhã [koviljá], Calheta [kaljéta] | |
nh | nj | Espinho [ešpínjo/špínjo], Ronaldinho [ronaldínjo] | |
oe |
pred izglasnim |
ój | Goes [gójš] |
õe |
pred izglasnim |
ój | Camões [kamójš] |
ou | o | Ouro Preto [óro préto]; Foz do Douro [fóž do dóro], rod. Foza do Douro [fóša do dóro]; Mourinho [morínjo], Dourado [dorádo] | |
q | pred ⟨ua⟩ | k | Taquari [taku̯arí], Quaresma [ku̯aréžma] |
qu | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | k | Queirós [kajróš]; Queluz [kelúš], rod. Queluza [kelúša]; Albuquerque [albukêrke], Quinta da Regaleira [kínta da regalájra] |
rr | r | Barroso [barózo] | |
s | s | Saramago [saramágo], Salvador [salvadór], Salazar [salazár], Afonso [afónso] | |
s | v izglasju | š | Neves [néveš], Fernandes [fernándeš], Mendes [méndeš], Barcelos [barséloš], Teixeira de Pascoaes [tajšájra de paškoájš], Trás-os-Montes e Alto Douro [tráš-oš-mónteš i álto dóro] |
s | med samoglasniškima črkama ⟨VsV⟩ | z | Brasília [brazílja], Barroso [barózo], Montesinho [montezínjo], Matosinhos [matozínjoš] |
s | pred črkami za nezveneče soglasnike | š | Castelo Branco [kaštélo bránko], Cristo Redentor [kríšto redentór], Boa Vista [bóa víšta], Pascoaes [paškoáeš] |
s | pred črkami za zveneče soglasnike | ž | Quaresma [ku̯aréžma] |
ss | s | Pessoa [pesóa] | |
u | u | Luanda [luánda] | |
u | v dvoglasnikih | u̯ | braz. port. Ilhéus [iljéu̯s], Água [águ̯a], Viseu [vizév-], São Paulo [sáo páu̯lo] |
u | med soglasniškima črkama ⟨VvV⟩ | v | Piauí [pjaví] |
x | š | Xabregas [šabrégaš], Alexandrino [alešandríno] | |
x | v prevzetih imenih | ks | Félix [féliks] |
z | med samoglasnikoma | z | Amazonas [amazónas] |
z | v izglasju | š | Figueira da Foz [figájra da fóš]; Moniz [moníš], rod. Moniza [moníša] |
Preglednica ponazarja razlike med evropsko in brazilsko portugalščino, ki vplivajo na izgovor imen iz obeh držav v slovenščini.
Portugalska imena | Brazilska imena | ||||
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | Izgovor v slovenščini | Zgled |
e | v izglasju | e | Algarve [algárve], Peniche [peníše] | i | Recife [resífi], Belo Horizonte [bélo orizónti] |
ei | aj | Ribeira [ribájra], Ferreira [ferájra] | ej | Ribeiro [ribêjro], Ferreira [ferêjra] | |
ém | v izglasju | áj | Santarém [santaráj], Belém [beláj] | êj | Santarém [santarêj], Belém [belêj] |
s | v izglasju | š | Neves [néveš], Fernandes [fernándeš], Mendes [méndeš] | s | Neves [néves], Fernandes [fernándes], Alagoas [alagóas], Tapajós [tapažós], Agulhas Negras [agúljas négras]; Caxias do Sul [kašjáz do súl], rod. Caxias do Sul [kašjása do súla]; Minas Gerais [mínaz žerájš], rod. Minasa Geraisa [mínasa žerájša]; Minas Novas [mínaz nôvaš] |
s | pred črkami za nezveneče soglasnike | š | Espinho [ešpínjo/špínjo] Castelo Branco [kaštélo bránko], Cristo Redentor [kríšto redentór], Pascoaes [paškoáeš] | s | Espírito Santo [espírito/spírito sánto], Boa Vista [bóa vísta] |
POSEBNOST
Nekatera v slovenščini ustaljena imena so se v zapisu in izgovoru oddaljila od izgovora v izvirniku, npr. Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro], Vasco da Gama [vásko da gáma] (port. [ʼvaʃku ðɐ ʼɣɐmɐ]), Madeira [madêjra] (port. [mɐʼðɐi̯rɐ]).
Občna poimenovanja iz portugalščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede
POSEBNOSTI
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v portugalščini: Afonso Henriques [afónso enríkeš], Camões [kamójš], Copacabana [kọpakabána], Benfica [benfíka].
Imena znanih zgodovinskih osebnosti (Magellan [magelán], port. Magalhães), zlasti pa portugalskih vladarjev in vladarskih rodbin so v slovenščini podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena (Alfonz, Sančo, Filip), podomačimo ali prevedemo tudi razlikovalna določila, npr. Pedro Pravični [pédro pravíčni] (port.
Prevzemamo najpogosteje imena z dvojnimi priimki, npr. (Camilo Ferreira Botelho) Castelo Branco [kaštélo bránko], (Pedro) Álvares Cabral [álvareš kabrál], pa tudi z enim priimkom (Fernando António Nogueira) Pessoa [pesóa], (Lídia Guerreiro) Jorge [žórže], (Oscar Ribeiro de Almeida) Niemeyer [nijemájer] (Soares Filho), (Amália da Piedade) Rodrigues [rodrígeš]. Tako tudi Cabral [kabrál], Camões [kamójš].
V portugalščini so osebna imena najpogosteje sestavljena iz šestih sestavin (vsaka je lahko sestavljena iz več besed): dve pripadata imenu, največ štiri pa so priimki. Ti so lahko povzeti po materini ali očetovi strani in si sledijo v vrstnem redu, za kakršnega se odloči(ta) starš(a) ali oseba sama. Najpogosteje imenu sledita dva materina priimka, tema pa dva očetova. Posameznik običajno uporablja dva priimka, prvega materinega in kot drugega zadnjega očetovega, lahko pa sta v rabi le zadnja dva priimka, se pravi priimka po očetovi strani.
Predložne sestavine, npr. de, da itd., v priimkih so pisane z malo začetnico – kot v izvirnem jeziku: (Luís Vaz) de Camões [de kamójš], (Joaquim Maria Machado) de Assis [de asíš], (Maria Helena Vieira) da Silva [da sílva].
O pisanju predimkov glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).
Za redke portugalske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko lastno ime (eksonim). Med njimi so:
POSEBNOSTI
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto portugalskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
Pri prevzemanju portugalskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih, zato imena glede na portugalščino v slovenščini tudi spremenijo spol:
POSEBNOSTI
Nekateri kulturno specifični občnoimenski samostalniki, ki jih ni mogoče zadovoljivo prevesti, v slovenščini spremenijo slovnične lastnosti, npr.
Osnovo daljšajo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na
POSEBNOST
Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Algarve [algárve], Albuquerque [albukêrke]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato podaljšujemo z j (rod. Algarveja [algárveja], rod. Albuquerqueja [albukêrkeja]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Algarva [algárva], rod. Albuquerqua [albukêrka]).
Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane (rodilniške) osnove imena, npr. Joséjev [žozêjev-], Albuquerquejev [albukêrkejev-].
Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končna govorjena j in š ter pri vseh imenih, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za svojilne pridevnike z obrazilom
POSEBNOST
Nekatera imena preglašujemo le v govoru, npr. ime Belém [beláj], or. z Belémom [z‿belájem].
V brazilski portugalščini se črka [s] na koncu besede večinoma tudi izgovarja kot [s], medtem ko se v evropski portugalščini vedno izgovarja kot [š], ki povzroča preglas: Moraes [morájš], or. z Moraesem
Večbesedna osebna imena zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena:
Pri ženskih imenih se z glasovnimi končnicami sklanja le ime, priimek pa ne: Amalia Rodrigues [amálija rodrígeš], rod. Amálie Rodrigues [amálije rodrígeš].
Pri sklanjanju večbesednih zemljepisnih imen so se uveljavila naslednja pravila:
Posebnost
Izjema je ime Rio de Janeiro, pri katerem pogosteje pogosteje pregibamo obe polnopomenski sestavini: Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro], rod. Ria de Janeira [ríja de žanêjra] tudi Rio de Janeira [ríjo de žanêjra]. Uporabljamo ga tudi v skrajšani, manj formalni obliki Rio [ríjo], rod. Ria [ríja]
Romunska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje pet črk s posebnimi ločevalnimi znamenji, tj. ⟨ă⟩, ⟨â⟩, ⟨î⟩, ⟨ş⟩ in ⟨ţ⟩. Pozna tudi več dvočrkij, npr. ⟨ch⟩, ⟨ce⟩, ⟨ci⟩, ⟨ge⟩, ⟨gi⟩, ⟨gh⟩ in ⟨oa⟩.
Romunska abeceda:
Posebnost
Črke ⟨k⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨y⟩ ter dvočrkji ⟨ph⟩ za [f] in ⟨tz⟩ za [c] se v romunščini uporabljajo le za zapisovanje prevzetih besed.
V romunski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
O vključevanju romunskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
Romunski naglas ni predvidljiv. Besede so najpogosteje naglašene na predzadnjem ali zadnjem zlogu. Pri prevzemanju v slovenščino naglas praviloma ohranjamo in se ravnamo po naslednjih pravilih:
PosebnostI
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; črki ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi z drugimi slovenskimi glasovi.
Posebnosti
Imena s črko ⟨â⟩ oz. ⟨î⟩ imajo zaradi enakega izgovora obeh črk v romunščini in dveh pravopisnih možnosti pogosto tudi dvojnični zapis:
V samoglasniškem sklopu ⟨iV⟩ za soglasnikom, tj. ⟨CiV⟩, se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Maria [maríja], Eliade [elijáde], Iliescu [ilijésku].
Posebnost
Zeva izjemoma ni, če črko ⟨i⟩ izgovorimo kot [j], npr. pri imenu Techirghiol [tékirgjọl], prevzetem iz turščine.
O zevu glej poglavje »Zapiranje zeva« (Slovnični oris za pravopis).
Črko ⟨i⟩, ki ima v romunščini v izglasju za soglasnikom mehčalno vlogo, prevzemamo kot [i]: Petroșani [petrošáni] (romun. [petro'ʃani]), Ploiești [plojéšti] (romun. [plo'i̯ešti]), Comăneci [komanéči] (romun. [komə'neʧi]).
Črka ⟨i⟩ je v romunščini tudi sestavina dvočrkij za dvoglasnike in jo prevzemamo kot [j]. V vzglasju in za samoglasnikom se pojavljajo dvočrkja ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩ in ⟨iu⟩ (Iuga [júga], Craiova [krajôva]); v izglasju pa ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩ in ⟨ui⟩ (Matei [matêj]).
Črko ⟨u⟩ v dvoglasniku prevzemamo kot dvoglasniški [u̯]; v izglasju se pri sklanjanju zaradi položaja pred samoglasnikom premenjuje z zobnoustničnim [v]: Sibiu [sibíu̯], rod. Sibiua [sibíva].
Romunska dvoglasnika, zapisana z dvočrkjema ⟨ea⟩ in ⟨oa⟩, prevzemamo kot [ea] (Rupea [rúpea], Rebreanu [rebreánu], Oradea [orádea], Breaza [breáza], Piatra Neamț [pjátra neámc]) in [u̯a] (Hunedoara [hunedu̯ára]).
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo enojno: Andreea [andrêa], Condeescu [kondésku].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Pri prevzemanju v slovenščino upoštevamo prilikovanje po zvenečnosti, npr. soglasnik š, zapisan s črko ⟨ş⟩, pred zvenečim soglasnikom izgovorimo kot [ž], npr. Coşbuc [kožbúk], Hașdeu
Romunska dvočrkja v slovenščino prevzemamo takole:
Redke podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas, npr. Lipatti [lipáti], Pillat [pilát].
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ă | a | Răzvan [razván], Cărtărescu [kartarésku], Cernavodă [čêrnavoda] | |
â | a | Dâmbovița [dámbovica] | |
â | ob ⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju | ə | Cârna [kə̀rna], Bârsa [bə̀rsa], Târgovişte [tərgôvište] |
c | k | Cârna [kə̀rna], Câmpulung [kampulúng-] | |
c | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ (tudi izglasnim) gl. ⟨ce⟩ in ⟨ci⟩ | č | Cernavodă [čêrnavoda], Cisnădie [čišnadíje], Cenad [čénad-] |
ce | pred ⟨a⟩ | č | Tulcea [túlča], Suceava [sučáva], Delavrancea [delavránča] |
ci | pred ⟨a⟩ in ⟨u⟩ gl. ⟨i⟩ | č | Ciacova [čákova], Ciucaş [čúkaš], Ciuk [čúk], Nedelciu [nedélču] |
ch | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | k | Trahanache [trahanáke], Bechet [bekét], Chivu [kívu], Asachi [asáki], Celibidache [čelibidáke] |
g | g | Lugoj [lúgož-], Câmpulung [kampulúng-], Grigorescu [grigorésku] | |
g | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ (tudi izglasnim) gl. ⟨ge⟩, ⟨gi⟩ | dž | Angela [andžéla], Medgidia [medžidíja], George [džórdže] |
ge | pred ⟨o⟩ in ⟨a⟩ | dž | George [džórdže], Georgescu [džordžésku] |
gh | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | g | Gheorghe [geórge], Gheorghiu [georgíju], Sighet [síget], Anghel [ángel], Arghezi [argézi] |
gi | pred ⟨a⟩ in ⟨u⟩ | dž | Caragiale [karadžále], Giurgiu [džúrdžu], Sergiu [sêrdžu] |
i | i | Ivasiuc [ivasíjuk], Brăila [braíla], Rodica [rodíka]; Corabia [korábija], Blandiana [blandijána], Brătianu [bratijánu], Mangalia [mangálija], Galaction [galaktijón], Zaharia [zaharíja], Podgoria [podgórija], Bacovia [bakôvija] | |
i | v izglasju za soglasnikom | i | Alexandri [aleksándri], Galați [galáci], Petroșani [petrošáni], Pitești [pitéšti], Ploiești [plojéšti], Tecuci [tekúči], Comăneci [komanéči], Slavici [sláviči] |
i | v dvoglasnikih ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩, ⟨iu⟩ v vzglasju in za samoglasnikom | j | Iași [jáši], Iorga [jórga], Poiana [pojána], Mamaia [mamája], Baia Mare [bája máre], Maiorescu [majorésku], Negoiu [negóju] |
i | v dvoglasnikih ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨ui⟩ v izglasju | j | Mihai [miháj], Sighetu Marmației [sigétu marmácijej], Dorohoi [dorohój], Vaslui [vaslúj] |
î | i | Dîmbovița [dímbovica] | |
î | ob ⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju gl. â | ə | Cîrna [kə̀rna], Bîrsa [bə̀rsa], Tîrgovişte [tərgôvište] |
j | ž | Adjud [adžúd-], Gorj [górž-], Gheorghiu-Dej [georgíju-déž-], Jebeleanu [žebeleánu]; Cluj-Napoca [klúš-napóka], rod. Cluja-Napoce [klúža-napóke] | |
oa | u̯a | Hunedoara [hunedu̯ára], Sighișoara [sigišu̯ára] | |
ș | š | Râșnov [rášnov-], Sighişoara [sigišu̯ára] | |
ț | c | Oltenița [olténica], Harghiţa [hargíca], Reşiţa [réšica], Galați [galáci] | |
u | u | Urlați [urláci], Radăuți [radaúci], Antonescu [antonésku], Enescu [enésku] | |
u | v dvoglasniku (navadno v izglasju) | u̯ | Bacău [bakáv-], Buzău [buzáv-], Târgu Jiu [tárgu žív-], Gheorghiu [georgív-] |
x | v prevzetih imenih | ks | Alexandrescu [aleksandrésku] |
POSEBNOST
Imena v Franciji živečih Romunov izgovarjamo tudi po francosko, npr. Cioran romun. [čorán], fr. [sjorán]. Tudi v Franciji živeči pisec, rojen kot Eugen Ionescu [éu̯džen jonésku], je svoje ime prilagodil francoščini in je splošno znan kot Eugène Ionesco, ki ga v slovenščini izgovarjamo [ežên jonésko].
Občna poimenovanja iz romunščine prevajamo. Tista, ki jih ne, so
Večina lastnih
imen je pisno nepodomačena: Dacia
[dáča] |tovarna|, Bălănescu [balanésku], Râșnov
Imena znanih romunskih vladarjev in vladarskih rodbin so v slovenščini podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena. Podomačimo ali prevedemo tudi razlikovalna določila, npr. Ferdinand Romunski [fêrdinand romúnski] (romun. Ferdinand I al României), Vlad III. Tepeš [vlát trétji tépeš] (romun. Vlad Țepeș), znan tudi kot Drakula [drákula] (romun.
Romunske priimke prevzemamo nespremenjene: Dragnea [drágnea], Prunaru [prunáru].
Številna romunska imena so tvorjena, in sicer so
imenom prednikov dodani končaji (npr.
Za redke romunske zemljepisne danosti se je uveljavilo slovensko lastno ime (eksonim). Med njimi so:
Občnoimenske sestavine večbesednih imen prevajamo:
Baraganska stepa [baragánska stépa] (romun.
Posebnosti
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto romunskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
Romunska osebna imena po obliki naravnega
spola uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce. Zemljepisna imena s končaji,
neznačilnimi za slovenske paradigmatske vzorce, spremenijo spol, npr. imena na
končni nenaglašeni
Nekatera že v preteklosti podomačena imena so bila tudi v zapisu prilagojena tako, da se uvrščajo bodisi v ženski (Bukarešta ž [búkarẹšta/bukaréšta] (romun. București m)) bodisi v moški spol (Temišvar m [témišvar] (romun. Timișoara ž)).
Pri
pregibanju ženskih osebnih imen, ki se končajo na
Osnovo daljšajo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, in sicer
Posebnost
Pri nekaterih imenih s
končajem
Podstava svojilnega pridevnika
je enaka (podaljšani) rodilniški osnovi imena: Arghezijev
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene c, j, č in š, na mehčane glasove, ki se pred samoglasnikom izgovarjajo z j, ter pri vseh imenih, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za tvorbo svojilnega pridevnika.
Ruska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s sedmimi dodatnimi črkami –
Ruska abeceda (azbuka):
POSEBNOST
Velike črke ⟨Ъ⟩ (jor ali trdi znak), ⟨Ы⟩ (jeri ali trdi i) in ⟨Ь⟩ (jer ali mehki znak) se ne pojavljajo v vlogi velike začetnice, ampak jih uporabljamo le v nizu samih velikih črk ali povsem samostojno. Črka ⟨Ы⟩ se na začetku besede pojavlja samo v redkih občnih besedah in redkih prevzetih zemljepisnih imenih (npr. iz jakutščine).
Pri prečrkovanju ruske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. Tako natančno prečrkovana imena so uporabljena v bibliografskih zapisih in strokovnih besedilih, s čimer je omogočen nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. V splošni rabi uporabljamo podomačeni zapis, pri katerem skušamo rusko besedje čim bolj prilagoditi slovenskemu sistemu, kar pomeni, da si obenem prizadevamo, da bi se s črkami slovenske latinice čim bolj približali glasovni vrednosti ciriličnih črk.
Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ustreznico.
Mala in velika cirilična črka | Mala in velika cirilična črka v ležečem tisku | Mala in velika latinična črka (prečrkovanje) | Mala in velika latinična črka (podomačevanje) |
а А | а А | a A | a A |
б Б | б Б | b B | b B |
в В | в В | v V | v V |
г Г | г Г | g G | g G |
д Д | д Д | d D | d D |
е Е | е Е | e E | e E, je Je |
ё Ё | ё Ё | ё Ё | o O, jo Jo |
ж Ж | ж Ж | ž Ž | ž Ž |
з З | з З | z Z | z Z |
и И | и И | i I | i I |
й Й | й Й | j J | j J |
к К | к К | k K | k K |
л Л | л Л | l L | l L |
м М | м М | m M | m M |
н Н | н Н | n N | n N |
о О | о О | o O | o O |
п П | п П | p P | p P |
р Р | р Р | r R | r R |
с С | с С | s S | s S |
т Т | т Т | t T | t T |
у У | у У | u U | u U |
ф Ф | ф Ф | f F | f F |
х Х | х Х | h H | h H |
ц Ц | ц Ц | c C | c C |
ч Ч | ч Ч | č Č | č Č |
ш Ш | ш Ш | š Š | š Š |
щ Щ | щ Щ | šč Šč | šč Šč |
ъ Ъ | ъ Ъ | ’’ | opuščamo |
ы Ы | ы Ы | y Y | i I |
ь Ь | ь Ь | ’ | opuščamo oz. izjemoma zapisujemo z j |
э Э | э Э | è È | e E |
ю Ю | ю Ю | ju Ju | ju Ju |
я Я | я Я | ja Ja | ja Ja |
POSEBNOSTI
Pri inicialkah ruskih imen, ki se začnejo na črke ⟨Ю⟩ ali ⟨Я⟩, ime pogosto okrajšamo z latiničnima ustreznicama ruske črke, npr. Ярослав – Ja., Яна – Ja., Яков – Ja., Юрий – Ju., Юлия – Ju., Юлиан – Ju.
Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih
Osebna in zemljepisna imena se v mednarodnih uradnih dokumentih prečrkujejo v latinico po različnih sistemih prečrkovanja, najpogosteje pa po pravilniku Mednarodne organizacije civilnega letalstva
Ruščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju ruskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo: Dostojevski [dostojéu̯ski] (rus. Достоeвский), Novgorod [nôu̯gorod-] (rus. Новгород).
POSEBNOSTI
Oznake naglasa in naglasnega mesta niso del pisne podobe ruskih imen, v poglavju o naglasnem mestu ponazarjajo razlike med ruskim in slovenskim naglaševanjem.
Samoglasnike, zapisane s črkami
POSEBNOSTI
V preteklosti se je polglasnik v izglasni zvezi zapornika in zvočnika zapisoval vedno s črko ⟨e⟩, kar je ustrezalo tudi slovenskim oblikam teh imen (Aleksander, Peter).
V ruščini je kakovost samoglasnikov odvisna tudi od naglasnega mesta in soglasniškega okolja. Nenaglašeni samoglasniki se npr. izgovarjajo reducirano, znana pojava sta akanje in ikanje. Samoglasniških redukcij ne prenašamo v slovenščino.
Šest črk ruske pisave (⟨a⟩, ⟨э⟩, ⟨о⟩, ⟨и⟩, ⟨ы⟩, ⟨у⟩) označuje samoglasnike. Štiri samoglasniške črke (⟨я⟩, ⟨е⟩, ⟨ё⟩, ⟨ю⟩) v ruščini označujejo mehčanost predhodnih soglasnikov (ne mehčajo pa otrdelih, npr. [š]) ali zveze zvočnika [j] in samoglasnika.
Ruski podvojeni samoglasnik ⟨аа⟩ – ⟨aa⟩, ki se pojavlja zlasti v biblijskih imenih, v zapisu prevzemamo podvojeno, izgovarjamo pa kot en glas: Avraam [au̯rám] (rus. Aвраaм), Isaak [isák] (rus. Исаак), Varlaam [varlám] (rus. Варлаaм), Čaadajev
V samoglasniškem sklopu [iV] zev pri prevzemanju zapiramo z j v govoru, v zapisu pa ne, npr. Dmitriev
POSEBNOSTI
Soglasnike, zapisane s črkami
POSEBNOST
Rusko črko ⟨щ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom ⟨šč⟩, ki ga tudi izgovarjamo po slovensko (brez zlitja): Ščedrin [ščedrín] (rus. Щедрин).
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas, ohranjanje podvojenega zapisa pa je odvisno od vrste lastnega imena.
POSEBNOST
Če se je v slovenščini pri osebnih imenih uveljavil zapis z enojnim soglasnikom, ga pri domačenju ne spreminjamo: Ala [ála] (rus. Алла), Ana [ána] (rus. Анна), Filip [fílip] (rus. Филипп), Genadij [genádij] (rus. Геннадий), Inokentij [inokéntij] (rus. Иннокентий), Visarjon [visarjón] (rus. Виссарион), Žana [žána] (rus. Жанна).
Imena mednarodno znanih sodobnikov so zapisana tudi nepodomačeno, npr. Anna Netrebko.
O ohranjanju podvojenih soglasnikov glej razdelek o prevzemanju.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno cirilično črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Cirilična črka | Podomačeni zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
e | e |
za soglasniki, razen v končaju |
e |
Lenin
[lénin] (rus. Ленин), Denis |
e | e | na začetku besede ali za samoglasniki | je |
Jevgenij [jeu̯génij] (rus. Евгeний), Jegor [jegór] (rus. Eгорь),
Jenisej
[jẹnisêj] (rus. Енисeй); Nikolajev |
е | e |
na morfemski meji v končajih |
je |
Brežnjev
|
е | e |
na morfemski meji zlasti v končajih kot |
je/e |
Golubjev
|
ë | ë | razen za šumevci | jo |
Fjodorov
|
ë | ë | za šumevci | o |
Pugačov
|
и | i | i | Akunin [akúnin] (rus. Акунин), Irina [irína] (rus. Ирина), Ilja [ílja] (rus. Илья), Irkutsk [irkútsk] (rus. Иркутск), Lenin [lénin] (rus. Ленин) | |
ы | y | i |
Beli [béli]
(rus. Белый), Černih [černíh]
(rus. Черных), Krilov
|
|
ь | ' | v izglasju | praviloma opuščamo | Skripal [skripál] (rus. Скрипаль), Kazan [kazán] (rus. Казань), Stavropol [stáṷropọl] (rus. Ставрополь), Astrahan [ástrahan] (rus. Астрахань), Kremelj [kréməl’/kréməl] (rus. Кремль) |
ь | ' | med soglasnikoma | praviloma opuščamo |
Olga
[ólga] (rus. Ольга), Jelcin [jélcin]
(rus. Ельцин), Ilf [ílf] (rus. Ильф), Menšikov |
ь | ' | med soglasnikom in samoglasnikom ⟨е⟩ in ⟨и⟩ | j |
Prokofjev
|
POSEBNOSTI
Občna poimenovanja iz ruščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze pisno podomačene. Povezane so s političnim sistemom v preteklosti (boljševik
Poznamo tudi izlastnoimenske izpeljanke, npr. stahanovec [stahánovəc], trockist [trockíst], stalinist [staliníst].
Večino osebnih lastnih imen samo prečrkujemo: Nadežda [nadéžda] (rus. Надежда), Hodorkovski [hodorkôu̯ski] (rus. Ходорковский), Čehov
V ruščini se v neformalnih govornih položajih med poznanimi govorci uporabljajo skrajšane klicne oblike imen (t. i. hipokoristiki), npr. Saša [sáša] (rus. Саша) (Aleksandr/Aleksandra), Ženja [žénja] (rus. Женя) (Evgenij/Evgenija), Daša [dáša] (rus. Даша) (Darja), Miša [míša] (rus. Миша) (Mihail), Kolja [kólja] (rus. Коля) (Nikolaj).
Imena znanih ruskih vladarjev in vladarskih rodbin so praviloma podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, razlikovalna določila pa prevedemo, npr. Peter Veliki [pétər véliki] (rus. Пётр I, Пётр Великий), Katarina Velika [katarína vélika] (rus. Екатерина Великая), Ivan Grozni [ívan grôzni] (rus. Ивaн Грозный), Lažni Dimitrij [lážni dimítrij] (rus. Лжедмитрий I), Ana Ruska [ána rúska] (rus. Анна Ивановна), Anastazija Romanova [anastázija románova] (rus. Анастасия Романова); Stroganovi [stróganovi] (rus. Стрoгановы), Rjurikoviči [rjúrikoviči] (rus. Рюриковичи).
Imena svetnikov in patriarhov podomačujemo ali uporabljamo slovenske različice imen: Dimitrij Donski [dimítrij dónski] (rus. Дмитрий Ивaнович Донскoй), Andrej Rubljov [andrêj
V ruščini se v formalnih govornih položajih poleg priimkov uporabljajo še imena, izpeljana iz očetovega imena (t. i. patronimiki, rus. otčestvo), npr. Boris Leonidovič Pasternak [bóris leonídovič pasternák] (rus. Борис Леонидович Пастернак). V slovenščini jih navadno opuščamo.
Patronimiki pri moških nosilcih so v ruščini tvorjeni z obrazili:
Pri nosilkah priimka se uporablja obrazila:
V formalnih govornih položajih se pri naslavljanju patronimiki ob imenih uporabljajo brez priimka, npr. Mihail Petrovič [mihaíl petrôvič] (rus. Михаил Петрович), Sofja Petrovna [sófja petrôṷna] (rus. Софья Петровна).
V ruskih dokumentih se podatki o nosilcih navajajo v dveh možnih zaporedjih, in sicer ime, patronimik, priimek (Polina Vladimirovna Panova [polína vládimiroṷna panôva]) ali priimek, ime, patronimik (Panova Polina Vladimirovna [panôva polína vládimiroṷna]) (rus. Пановна Полина Владимировна). Drugi način zaporedja je značilen za uradovalni jezik.
Pridevniški končnici ⟨ый/ий⟩ in ⟨ая⟩, ki sta značilni za priimke, domačimo s slovenskimi pridevniškimi končnicami.
|
Navalni [naválni] (rus. Навальный) |
|
Dostojevski [dostojéu̯ski] (rus. Достоевский) |
|
Navalna [naválna] (rus. Навальная); Dostojevska [dostojéu̯ska] (rus. Достоевская); Plisecka [plisécka] (rus. Плисецкая) |
V slovenščini se pojavljajo tudi ruski priimki, zapisani s končajem -off, prevzeti prek neslovanskih jezikov. Če označujejo imena znamk, njihovega zapisa ne spreminjamo, npr. Davidoff [davídof] (rus. Дaвидoфф), Smirnoff [smirnôf] (rus. Смирнофф). Takšnega stiliziranega zapisa pri neposrednem prevzemanju iz ruščine ne uporabljamo: Ilja Smirnov
Za precej zemljepisnih danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Čečenija [čečénija] (rus. Чечня), Dneper [dnépər] (rus. Днепр), Kronštat [krónštat] (rus. Кронштадт), Rusija [rúsija] (rus. Россия), Sibirija [sibírija] (rus. Сибирь).
Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina navadno prevedena, izlastnoimenska pa prilagojena slovenščini: Rdeči trg [ərdéči
POSEBNOST
Pri morfemskem domačenju se nekateri nezvočniški sklopi, ki so v slovenščini težko izgovorljivi, v izgovoru spremenijo, kar se odraža tudi v zapisu, npr.
Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in imena kulturnih in drugih spomenikov prevajamo: Zimski dvorec [zímski dvórəc] (rus. Зимний дворец), Bronasti jezdec [brônasti jézdəc] (rus. Медный всадник).
O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto ruskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
V imenih ustanov, podjetij in organizacij občne sestavine načeloma prevajamo: Moskovska državna univerza Lomonosova [móskou̯ska dəržáu̯na univêrza lomonósova] (rus. Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова), Višja ekonomska šola [víšja ekonómska šóla] (rus. Высшая школа экономики); lastnoimenske sestavine prilagajamo: Koncern Kalašnikova [koncêrn/koncêrən kalášnikova] (rus. ОАО Концерн Калашников), Admiralitetna ladjedelnica [admiralitétna ladjedélnica] (rus. Адмиралтейские верфи).
Prevajamo tudi naslove literarnih del: Zločin in kazen [zločín in kázən] (rus. Преступление и наказание), Vojna in mir [vôjna in mír] (rus. Война и мир), Življenje in usoda [življênje in usóda] (rus. Жизнь и судьба), Kako se je kalilo jeklo [kakó se je kalílo jêklo] (rus. Как закалялась сталь), Življenje žuželk [življênje žužélk] (rus. Жизнь насекомых).
Imena časopisov, blagovnih znamk in podjetij so večinoma nespremenjena: Izvestija [izvéstija] (rus. Известия), Gazprom [gásprọm] (rus. Газпром), Vostok [vostók] (rus. Восток), Lada [láda] (rus. Лада). Izjema so imena nekaterih mednarodno uveljavljenih podjetij s standardizirano mednarodno obliko, npr. Lukoil [lukôjl] (rus. Лукойл).
Pri domačenju lahko prihaja do razlik pri spolu. Samostalniki, ki se v ruščini končajo na mehčani soglasnik, so ženskega spola in se sklanjajo po
POSEBNOST
Izjema so ruska ženska imena tipa Ljubov
Razlike med ruskim in slovenskim sklanjanjem so najbolj opazne pri naslednjih skupinah besed, ki so v ruščini sicer nesklonljive:
Pri prevzemu v slovenščino se spremeni sklanjatveni vzorec, če gre za ruske priimke moških oseb s pridevniškimi končnicami, ki jih v slovenščini sklanjamo kot samostalnike moškega spola, npr.
Pozorni moramo biti na razliko med ruščino in slovenščino, ki se pri sklanjanju kaže v orodniku (v ruščini pridevniška končnica), npr. or. s Puškinom [s‿púškinom] (rus. or. с Пушкиным); or. s Čehovom [s‿čéhovom] (rus. or. с Чеховым); or. s Trubeckojem [s‿trubeckójem] (rus. or. с Трубецким).
Enako kot za moške pridevniške priimke velja tudi za priimke ženskih oseb, in sicer
POSEBNOST
Pri nekaterih priimkih se je moška oblika priimka uveljavila tudi pri ženskih osebah (in izglasno ni prilagojena ženskemu spolu), npr. Tolstoj
Zemljepisna imena, ki so posamostaljeni pridevniki srednjega spola (sklop ⟨oe⟩ v končaju domačimo s slovensko pridevniško končnico
Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih z nenaglašenimi končaji
POSEBNOST
Nekateri ruski priimki na končni
Govorno krajšanje osnove (kadar polglasnik ni zapisan s črko ⟨e⟩, ga pa izgovorimo), se pojavlja pri imenih z izglasnim soglasniškim sklopom:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Vranglov [vránglov‑]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom
Svojilni pridevnik ruskega imena Pjotr je v ruščini Petrov (rus. Петров), izpeljan iz ruske rodilniške oblike rus. rod. Petrá (rus. Петрa). V slovenščini se pri svojilnem pridevniku Pjotrov
V slovenščini sklanjamo z daljšanjem osnove vsa ruska imena, katerih osnova se konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene i, u in e, če ta ni končnica, npr.:
Osnovo daljša z j tudi večina imen moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Fjodor [fjódor], rod. Fjodorja [fjódorja] (rus. Фëдор).
POSEBNOST
Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena s končnim govorjenim r, npr. Bor [bór], rod. Bora [bôra] (rus. Бор). Večzložna ali zložena imena s temi sestavinami v drugem delu imena so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno, danes jih sklanjamo pa tudi s podaljšano osnovo, npr. Krasnodar [krasnodár], rod. Krasnodara [krasnodára] in Krasnodarja [krasnodárja] (rus. Краснодар).
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Dibojev
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.
|
Testelec [testeléc], or. s Testelecem [s‿testelécem] (rus. Тестелец); svoj. prid. Testelečev [testeléčev-] |
|
Sergej [sergêj], or. s Sergejem [s‿sergêjem] (rus. Сергей); svoj. prid. Sergejev [sergêjev-] |
|
Šostakovič [šostakôvič], or. s Šostakovičem [s‿šostakôvičem] (rus. Шостакoвич); svoj. prid. Šostakovičev [šostakôvičev-] |
|
Voronež [voróneš], or. z Voronežem [z‿vorónežem] (rus. Воронеж) |
|
boršč [bóršč], or. z borščem [z‿bórščem] (rus. борщ) |
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Igor [ígor], or. z Igorjem [z‿ígorjem] (rus. Игорь); svoj. prid. Igorjev [ígorjev-].
Pri prevzemanju ruskih večdelnih imen sklanjamo vse sestavine, če so imena priredno zložena in povezana z nestičnim vezajem, npr.
V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini pregibamo kot pridevnik, npr. Nižni Novgorod [nížni
Svojilnost pri ruskih izvorno pridevniških priimkih z obrazili
Pri prevajanju iz ruščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se ruska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev in stičnosti:
Slovaška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s 17 črkami z ločevalnimi znamenji in tremi dvočrkji – ⟨dz⟩, ⟨dž⟩ in ⟨ch⟩.
Slovaška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨d D⟩, ⟨ď Ď⟩, ⟨dz Dz⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨ch Ch⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ĺ Ĺ⟩, ⟨ľ Ľ⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ň Ň⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨ô Ô⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨ŕ Ŕ⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨ť Ť⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.
Posebnost
Črke ⟨q⟩, ⟨w⟩ in ⟨x⟩ so del slovaške abecede, pojavljajo pa se le v prevzetih besedah.
O vključevanju slovaških posebnih črk in dvočrkij v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V slovaški pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju ohranjamo:
Ostrivec v obrazilu
Slovaške besede so naglašene na prvem zlogu, npr. Beňačková [bénjačkova], Kováč [kôvač]. Pri prevzemanju imen iz slovaščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Slovaščina poleg glavnega pozna tudi stranski naglas, ki ga imajo besede z več kot tremi zlogi: pri štirizložnih je stranski naglas na tretjem zlogu, daljše besede pa ga imajo na tretjem ali predzadnjem zlogu. V slovenščini tako naglašene besede navadno izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Kratochvilová [krátohvílova].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko, ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].
Posebnosti
Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred j ali r oz. kadar o stoji pred v ali u̯. Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Ipel'ské Predmostie [ipél’ske/ipélske prêdmostje], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
Slovaščina pozna dvoglasniški fonem /uo/, ki je zapisan s črko ⟨ô⟩. Prevzemamo ga kot [u̯o], npr. Konôpka [kónu̯opka], Orechová Potôň [órehova pótu̯on’/pótu̯on], Hôrka [hu̯órka].
V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Mária [márja], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje], Beniak [bénjak], Hostie [hóstje], Sliač [sljáč], Želiezovce [žéljezou̯ce], Július [júljus], Kvietik [kvjétik], Piešťany [pjéštjani].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩ ter dvočrkjema ⟨dz⟩ in ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko.
Dvočrkje ⟨ch⟩ prevzemamo v slovenščino kot
[h], npr. Michal [míhal], Púchov
Slovaščina pozna mehke soglasnike, ki so v pisavi označeni s črkami ⟨ď Ď⟩, ⟨ň⟩, ⟨ľ⟩ in ⟨ť Ť⟩. Pri prevzemanju mehčanje nakazujemo z j: Beňačková [bénjačkova], Ďurišin [djúrišin], Ťažký [tjáški], Fiľakovo [fíljakovo].
Posebnost
Soglasnike, ki so zapisani s črkami ⟨d⟩, ⟨n⟩, ⟨l⟩ in ⟨t⟩ in ki jih v slovaščini izgovarjajo mehčano, kadar stojijo pred ⟨e⟩, ⟨é⟩, ⟨i⟩ ali ⟨í⟩, v slovenščino prevzemamo kot navadne [d], [n], [l] in [t]: Devín [dévin], Orgoník [órgonik], Kadlečík [kádlečik], Tisovec [tísovǝc]. S tem se izenačijo z nemehčanimi v ženskih (izvorno) pridevniških oblikah, npr. Čertižné [čêrtižne], Zlaté Moravce [zláte mórau̯ce], Skalité [skálite].
Zvenečnostne premene mehkih soglasnikov iz preglednice niso izrecno razvidne.
Slovaške podvojene soglasnike v slovenščini izgovarjamo kot en glas, npr. Humenné [húmene], Havrilla [háu̯rila], Vojtaššák [vójtašak], Kollár [kólar].
Slovaščina pozna zlogotvorne soglasnike. Kratka zlogotvorna zvočnika, zapisana s črkama ⟨l⟩ in ⟨r⟩, izgovarjamo po slovensko, torej s polglasnikom, npr. v imenu Trnava [tə̀rnava], Vlhová [və̀lhova]. Dolga zlogotvorna zvočnika, zapisana s črkama ⟨ĺ⟩ in ⟨ŕ⟩, se v slovenščini izenačita s kratkima, npr. Mĺkva [mə̀lkva], Tŕnik [tə̀rnik].
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ä | e | Svätuš [svêtuš], Demänová [démenova] | |
ď Ď | dj | Ďuríčková [djúričkova], Ďurdiak [djúrdjak], Baďan [bádjan] | |
ď | v izglasju | t | Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja] |
ch | h | Chalupka [hálupka], Michal [míhal], Vojtech [vójteh] | |
i | v zvezi i in samoglasnika – ⟨iV⟩ | j | Ždiar [ždjár], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje], Daniela [dánjela], Banská Štiavnica [bánska štjáu̯nica], Turnianska Nová Ves [túrnjanska nôva vés], Ipeľské Predmostie [ipél’ske prêdmostje], Golián [góljan], Želiezovce [žéljezou̯ce], Július [júljus], Kvietik [kvjétik] |
ľ | lj | Ľudovít [ljúdovit], Ľubor [ljúbor], Bobuľová [bóbuljova] | |
ľ | v izglasju in pred soglasnikom | l’/l | Kráľ [král’/král], rod. Kráľa [králja]; Bahýľ [báhil’/báhil], rod. Bahýľa [báhilja]; Topoľčany [tópol’čani/tópolčani], Oľšavka [ól’šau̯ka/ólšau̯ka] |
ň | nj | Mňačko [mnjáčko], Bošňák [bóšnjak] | |
ň | v izglasju | n’/n | Suchoň [súhon’/súhon], rod. Suchoňa [súhonja]; Modrý Kameň [módri kámǝn’/kámǝn], rod. Modrega Kamňa [módrega kámnja] |
ô | u̯o | Konôpka [kónu̯opka], Štôla [štu̯óla] | |
ť Ť | tj | Šťastný [štjástni], Piešťany [pjéštjani], Hnúšťa [hnúštja] | |
ť | v izglasju | t | Kmeť [kmét], rod. Kmeťa [kmétja], Novoť [nôvot], rod. Novoťa [nôvotja] |
y | i | Donovaly [dónovali], Bystrík [bístrik] | |
ý | i | Šťastný [štjástni], Štítnický [štítnicki], Lehotský [léhotski], Bahýľ [báhil’] |
Posebnost
Črka ⟨e⟩ se v slovaščini izgovarja kot [e] (slš. Peter [péter]), v slovenščini pa se je pri nekaterih imenih z
izglasnimi
O imenih z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik« (Slovaščina) in »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).
Občna poimenovanja iz slovaščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne (to so večinoma kulturno specifični izrazi), sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so te prevzete besede in besedne zveze
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v slovaščini: Devín [dévin], Liptovský Mikuláš [líptou̯ski míkulaš], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje] in Spišská Nová Ves [spíšska nôva vés]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Priimki oseb ženskega spola se razlikujejo od moških priimkov
in se končujejo s pridevniškim obrazilom
Če je izhodiščni priimek moškega spola pridevniški, se obrazilo prilagodi ženskemu spolu, npr. Jesenská (m Jesenský); Ponická (m Ponický).
V sodobnem času poznamo tudi primere rabe slovaških priimkov brez obrazila za ženski spol. Slovaška zakonodaja omogoča vpis priimka brez obrazila v matični list, še vedno pa pri osebah ženskega spola prevladujejo priimki s pridevniškim obrazilom.
Slovenski eksonimi za slovaške zemljepisne danosti so redki.
Večinoma gre za pisno podomačena večbesedna imena s prevedeno
občnoimensko sestavino, npr. imena nekaterih gora in pogorij: Nizke Tatre (slš. Nízke Tatry), Visoke Tatre (slš. Vysoké Tatry), Mala Fatra
Nekatera obrazila zemljepisnih imen in izpeljank iz zemljepisnih imen oblikoslovno prilagajamo slovenskemu jezikovnemu sistemu in jih nadomeščamo s slovenskima ‑ski in ‑ški: Košiški okraj (slš. Košický kraj; Košice) in Spiški grad (slš. Spišský hrad; Spiš) ter Dobšinska ledena jama (slš. Dobšinská ľadová jaskyňa).
Za nekatera imena uporabljamo samo podomačeno obliko, npr. za označevanje države Slovaška namesto slš. Slovensko.
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
Nekatera imena se v slovaščini sklanjajo po drugi ženski sklanjatvi, v slovenščini pa jih kot imena moškega spola uvrščamo v prvo moško sklanjatev, npr. Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja] (slš. Sereď ž); Debraď [débrat], rod. Debraďa [débradja] (slš. Debraď ž).
Pridevniška lastna imena sklanjamo po pridevniški, tj. četrti sklanjatvi:
Črko ⟨e⟩ v nekaterih obrazilih (
Posebnosti
Podstava
svojilnega pridevnika izhaja iz rodilniške osnove imena,
npr. Janovičev
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v slovaščini redko, saj so imena naglašena na začetnem zlogu, imena z izglasnim i so večinoma pridevniška in jih pregibamo po 4. sklanjatvi. Daljšanje se pojavlja večinoma pri imenih na samoglasnik i, in sicer je pisno in glasovno: Kubani [kúbani], rod. Kubanija [kúbanija]; Fándly [fándli], rod. Fandlyja [fándlija]. Enako velja za nekatera imena na končni govorjeni r, npr. Vladimir [vládimir], rod. Vladimirja [vládimirja] (toda: Štúr [štúr], rod. Štúra [štúra]).
Podstava svojilnega
pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Kubanijev
Preglas samoglasnika o v e se pojavlja pri sklanjanju moških imen, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na c, j, č, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.
⟨c⟩ |
Moric [móric], or. z Moricem [z‿móricem]; svoj.
prid. Moričev |
⟨j⟩ |
Juraj [júraj], or. z Jurajem [z‿júrajem]; svoj.
prid. Jurajev |
⟨š⟩ |
Murgaš [múrgaš], or. z Murgašem [z‿múrgašem]; svoj.
prid. Murgašev |
⟨č⟩ |
Grupač [grúpač], or. z Grupačem [z‿grúpačem]; svoj.
prid. Grupačev |
⟨ž⟩ |
Balaž [bálaš], or. z Balažem [z‿bálažem], svoj.
prid. Balažev |
Preglašujemo tudi imena
Srbska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s šestimi dodatnimi črkami – ⟨ђ Ђ⟩, ⟨ј Ј⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨ћ Ћ⟩ in ⟨џ Џ⟩.
Srbska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨ђ Ђ⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨ј Ј⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨ћ Ћ⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨џ Џ⟩, ⟨ш Ш⟩.
Srbska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s štirimi črkami z ločevalnimi znamenji, tj. ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebno črko ⟨đ⟩ ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.
Srbska latinična abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨đ Đ⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨lj Lj⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.
Mala in velika cirilična črka |
Mala in velika cirilična črka v ležečem tisku |
Mala in velika latinična črka |
а А | а А | a A |
б Б | б Б | b B |
в В | в В | v V |
г Г | г Г | g G |
д Д | д Д | d D |
ђ Ђ | ђ Ђ | đ Đ |
е Е | е Е | e E |
ж Ж | ж Ж | ž Ž |
з З | з З | z Z |
и И | и И | i I |
ј Ј | ј Ј | j J |
к К | к К | k K |
л Л | л Л | l L |
љ Љ | љ Љ | lj Lj |
м М | м М | m M |
н Н | н Н | n N |
њ Њ | њ Њ | nj Nj |
о О | о О | o O |
п П | п П | p P |
р Р | р Р | r R |
с С | с С | s S |
т Т | т Т | t T |
ћ Ћ | ћ Ћ | ć Ć |
у У | у У | u U |
ф Ф | ф Ф | f F |
х Х | х Х | h H |
ц Ц | ц Ц | c C |
ч Ч | ч Ч | č Č |
џ Џ | џ Џ | dž Dž |
ш Ш | ш Ш | š Š |
POSEBNOSTI
Srbščina ima dolgo tradicijo standardizacije tako cirilične kot latinične pisave. Čeprav je od leta 2006 v uradni rabi samo srbska cirilična pisava, sta v vsakdanji rabi še vedno prisotni obe pisavi, zato besede iz srbščine prevzemamo po latiničnem zapisu.
O vključevanju srbskih latiničnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V srbski latinični pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Posebno latinično črko ⟨đ Đ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.
Srbščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Čačak [čáčak] (srb. Чачак), Aleksandrovac [aleksándrovac] (srb. Александровац), Majdanpek [májdanpek] (srb. Мајданпек). Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto srbskih besed praviloma ohranjamo.
POSEBNOSTI
Srbsko naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov ne prevzemamo.
Samoglasnike, zapisane s črkami
POSEBNOST
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozka, npr. Zrenjanin [zrénjanin] (srb. Зрењанин), Leskovac [léskovac] (srb. Лесковац), Srem [srém] (srb. Срем), Begej [bégej] (srb. Бегеј), Sombor [sómbor] (srb. Сомбор), Loznica [lóznica] (srb. Лозница), Morava [mórava] (srb. Морава), Kopaonik [kopaónik] (srb. Копаоник), kot široka pa, kadar e stoji pred [r] ali [j] oz. kadar o stoji pred [v] ali [u̯], npr. Nera [nêra] (srb. Нера), Erenik [êrenik] (srb. Ереник), Kovin [kôvin] (srb. Ковин), Novak [nôvak] (srb. Новак).
V sklopu i in poljubnega samoglasnika
Soglasnike, zapisane s črkami
POSEBNOSTI
Srbščina pozna zlogotvorni r, ki ga izgovarjamo po slovensko, torej s pomočjo polglasnika: Vršac [və̀ršac] (srb. Вршац), Rzav
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Cirilična črka | Latinična črka | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ћ | ć | č |
Ćuprija [čúprija] (srb. Ћуприја), Paraćin [páračin] (srb. Параћин), Bogatić [bógatič] (srb. Богатић), Ćirilov |
|
ђ | đ | dž | Aranđelovac [arandžélovac] (srb. Аранђеловац), Inđija [índžija] (srb. Инђија), Đura [džúra] (srb. Ђура), Đinđić [džíndžič] (srb. Ђинђић); Đurađ [džúrač] (srb. Ђурађ), rod. Đurađa [džúradža] |
Občna poimenovanja iz srbščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v srbski latinični pisavi, npr. Ćuprija [čúprija] (srb. Ћуприја), Sjenica [sjénica] (srb. Сјеница), Donji Milanovac [dónji milánovac] (srb. Доњи Милановац), Bački Petrovac [báčki pétrovac] (srb. Бачки Петровац), Jakšić [jákšič] (srb. Јакшић), Đorđević [džórdževič] (srb. Ђорђевић), Ada Ciganlija [áda cigánlija] (srb. Ада Циганлија), Kalemegdan [kalemégdan] (srb. Калемегдан), Skadarlija [skadárlija] (srb. Скадарлија).
Imena zgodovinskih oseb sicer podomačujemo, npr. Štefan Prvokronani [štéfan pǝrvokrónani], tudi Štefan II. Nemanjić [štéfan drúgi némanjič] (srb. Стефан Првовенчани), a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od srbske, npr. Sveti Sava [svéti sáva] (srb. Свети Сава), Radomir Putnik [rádomir pútnik] (srb. Радомир Путник).
Nekatera imena osebnosti, pri katerih so stalni pridevki izpeljani iz zemljepisnih imen, so v slovenščini drugačna kot v srbščini, ker se razlikujejo tudi podstavna zemljepisna imena, npr. Andrej III. Benečan [andrêj trétji benečán] – srb. Андрија Млечанин / Andrija Mlečanin ali Андрија III Угарски / Andrija III Ugarski, Leon I. Tračan [lêon pə̀rvi tračán] – srb. Лав I Трачанин / Lav I Tračanin.
Tuja lastna imena so v srbščini zapisana fonološko. Pri prevajanju jih zapisujemo v skladu s slovenskim pravopisom, npr. srb. Вилијам Шекспир / Vilijam Šekspir zapišemo William Shakespeare, srb. Лењин / Lenjin zapišemo Lenin, srb. Њујорк / Njujork zapišemo New York ipd.
Za redke zemljepisne danosti se je v slovenščini uveljavila podomačena oblika imena (eksonim), npr. podomačena so
Za večbesedna zemljepisna imena velja, da občne
dele večbesednega imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko
prilagodimo slovenščini: Vratnjanska vrata (srb. Вратњанске капије / Vratnjanske kapije), cerkev Naše gospe Ljeviške (srb. Црква Богородицe Љевишкe / crkva Bogorodice Ljeviške), Posebni naravni rezervat Zgornje Podonavje (srb. Специјални резерват природе Горње Подунавље / Specijalni rezervat prirode Gornje Podunavlje). Pri tem srbsko pridevniško obrazilo -čki nadomestimo s slovenskim
Nekatere občne besede v lastnih imenih so kulturno specifične in v slovenščini niso pogoste, zato jih ne prevajamo, npr. Đavolja varoš [džávolja vároš] (srb.Ђавоља варош / Đavolja varoš), Deliblatska peščara [déliblatska péščara] (srb. Делиблатска пешчара / Deliblatska peščara).
Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma jih prevajamo, če gre za umetnostne stvaritve, npr. Miroslavov evangelij
Imena srbskih blagovnih znamk in podjetij, časopisov in medijev ostajajo zapisana tako, kot jih zapisujejo v latinici, npr. Zastava [zástava] (srb. Застава), Kazbuka [kázbuka] (srb. Казбука); Večernje novosti [véčernje nôvosti] (srb. Вечерње новости), Tanjug [tánjug] (srb. Танјуг).
Pri pregibanju srbskih imen se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Zemljepisna imena na
Pri izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom in soglasniškim sklopom nezvočnik + zvočnik ali zvočnik + zvočnik, npr. Brezna [brézna] (srb. Брезна), se pred obraziloma
Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike, in sicer
Izjemoma se pri posameznih imenih, ki so v srbščini edninska, v slovenščini uveljavi tudi množina (najpogosteje zaradi nepoznavanja izvirnega imena), npr. Užice [úžice] (srb. Ужице) s, mest. v Užicah [u̯‿úžicah] namesto v Užicu [u̯‿úžicu].
Srbska imena pogosto sklanjamo tako, da osnovo zaradi neobstojnega a krajšamo, in sicer gre za
POSEBNOST
V obrazilu
Podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr. Petar [pétar] (srb. Петар) – Petrov
Pri izpeljankah iz teh imen (večinoma pridevniških s priponskim obrazilom
Neobstojni polglasnik, zapisan s črko e v končaju
Večino večzložnih srbskih imen, ki se končajo na
POSEBNOSTI
Osnovo daljšamo s t pri redkih srbskih moških imenih na končni nenaglašeni
POSEBNOSTI
Ne glede na način sklanjanja je podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Dedijerjev
V srbščini se hipokoristične oblike imen pogosto končajo na
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali dž, ki so v srbščini zapisani z različnimi črkami in dvočrkji. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.
⟨c⟩ |
Obrenovac [obrénovac] (srb. Обреновац), or. z Obrenovcem [z‿obrénou̯cem] Dobrica [dóbrica] (srb. Добрица), or. z Dobricem [z‿dóbricem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi z Dobrico [z‿dóbrico]; svoj. prid. Dobričev |
⟨ć⟩ |
Obradović [obrádovič] (srb. Обрадовић), or. z Obradovićem [z‿obrádovičem]; svoj. prid. Obradovićev |
⟨č⟩ | Bač [báč] (srb. Бач), or. z Bačem [z‿báčem] |
⟨j⟩ | Begej [bégej] (srb. Бегеј), or. z Begejem [z‿bégejem] |
⟨š⟩ |
Niš [níš] (srb. Ниш), or. z Nišem [z‿níšem] Dragaš [drágaš] (srb. Драгаш), or. z Dragašem [z‿drágašem]; svoj. prid. Dragašev |
⟨đ⟩ |
Mrđa [mə̀rdža] (srb. Мрђа), or. z Mrđem [z‿mə̀rdžem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi z Mrđo [z‿mə̀rdžo]; svoj. prid. Mrđev |
⟨dž⟩ |
Karapandža [karapándža] (srb. Карапанџа), or. s Karapandžem [s‿karapándžem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi s Karapandžo [s‿karapándžo]; svoj. prid. Karapandžev |
⟨lj⟩ |
Kovilj [kóvilʼ/kóvíl] (srb. Ковиљ), or. s Koviljem [s‿kóviljem] Relja [rélja] (srb. Реља), or. z Reljem [z‿réljem], tudi po 2. moški sklanjatvi z Reljo [z‿réljo]; svoj. prid. Reljev |
⟨nj⟩ | Sečanj [séčan’/séčan] (srb. Сечањ), or. s Sečanjem [s‿séčanjem] |
Prva moška sklanjatev je redka zlasti pri imenih, kot so Koštunica [koštúnica] (srb. Коштуница), Jovica [jôvica] (srb. Јовица), večinoma se uveljavlja druga moška sklanjatev: or. s Koštunico [s‿koštúnico], or. z Jovico [z‿jôvico].
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Vinaver [vináver] (srb. Винавер), or. z Vinaverjem [z‿vináverjem]; svoj. prid. Vinaverjev
V slovenščini tvorimo svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega spola na
Starogrški črkopis obsega 24 črk.
Starogrška abeceda (alfabet):
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (v pokončnem in ležečem tisku), njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice oz. slovenice (podomačevanje).
Mala in velika črka | Mala in velika črka v ležeči pisavi | Prečrkovanje v slovenščino | Podomačeni zapis (slovenica) |
α Α | α Α | a A | a A |
β Β | β Β | b B | b B |
γ Γ | γ Γ | g G | g G |
δ Δ | δ Δ | d D | d D |
ε Ε | ε Ε | e E | e E |
ζ Ζ | ζ Ζ | z Z | z Z |
η H | η H | e E ali ē Ē | e E |
θ Θ | θ Θ | th Th | t T |
ι Ι | ι Ι | i I | i I |
κ Κ | κ Κ | k K | k K |
λ Λ | λ Λ | l L | l L |
μ Μ | μ Μ | m M | m M |
ν Ν | ν Ν | n N | n N |
ξ Ξ | ξ Ξ | x X | ks Ks |
ο Ο | ο Ο | o O | o O |
π Π | π Π | p P | p P |
ρ Ρ | ρ Ρ | r R | r R |
σ/ς Σ | σ/ς Σ | s S | s S |
τ Τ | τ Τ | t T | t T |
υ Υ | υ Υ | y Y | i I |
φ Φ | φ Φ | ph Ph | f F |
χ Χ | χ Χ | ch Ch | h H |
ψ Ψ | ψ Ψ | ps Ps | ps Ps |
ω Ω | ω Ω | o O ali ō Ō | o O |
O prečrkovanju grške pisave v latinico glej »Grška pisava«.
Glasovno domačenje starogrških imen temelji na poenostavljenem izgovoru stare grščine, ki se imenuje tudi šolski izgovor in je približek avtentičnega starogrškega izgovora.
Pri podomačevanju v slovenščino ne upoštevamo tonemskega naglasa, izgovor dvoglasnikov poenostavimo, črki ⟨φ⟩ in ⟨χ⟩ izgovarjamo kot v novogrščini, ne ločujemo med dolgimi in kratkimi samoglasniki itd.
Po pravilih za glasovno domačenje starogrških imen izgovarjamo tudi besede iz bizantinskega obdobja
Pri podomačevanju
POSEBNOST
V nekaterih primerih prihaja do nihanja: Talija [tálija/talíja] (gr. Θάλεια, prečrk. Tháleia, lat. Thalía).
Zlasti med strokovnjaki za klasične jezike je pogosta težnja po naglaševanju starogrških imen v skladu z naglasom polatinjene oblike tega imena, npr.
Po tem načelu so starogrška imena s soglasniško osnovo, ki se podomačijo s podaljšanjem te osnove, naglašena na istem zlogu kot ustrezna latinska oblika v rodilniku, npr. Kreont [kreónt] (gr. Κρέων, prečrk. Kréon; lat. Créon, lat. rod. Creóntis).
Že uveljavljeni naglas pa se ohranja, četudi je v nasprotju z naglasnimi pravili latinščine:
Več o naglaševanju glej v utemeljitvah tega poglavja.
O naglasnih pravilih latinskega jezika glej poglavje o prevzemanju latinščine.
O mlajših grških besedah glej poglavje »Nova grščina«.
Samoglasnike, zapisane s črkami
Stara grščina je imela dolge in kratke samoglasnike, a v pisavi se je ločevalo samo med dolgim in kratkim e, ki sta se zapisovala s črkama ⟨η⟩ oz. ⟨ε⟩, ter dolgim in kratkim o, ki sta se zapisovala kot ⟨o⟩ oz. ⟨ω⟩. Pri podomačevanju teh razlik ne upoštevamo.
POSEBNOST
Črko ⟨υ⟩, ki jo v starogrških besedah izgovorimo kot [ü], podomačimo kot ⟨i⟩.
Dvočrkje ⟨ου⟩ prevzemamo kot ⟨u⟩.
Dvočrkje ⟨ου⟩ je v stari grščini označevalo različne glasove (verjetno dolgi ozki o in dolgi u, sprva tudi dvoglasnik [ou̯]). Šele ob koncu antike se je začelo izgovarjati kot kratki u, kakršnega poznamo iz podomačenih oblik v slovenščini.
Starogrške kratke dvoglasnike, zapisane kot ⟨αι⟩, ⟨ει⟩, ⟨οι⟩, ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩, prečrkujemo kot ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨au⟩ in ⟨eu⟩, v slovenščini jih podomačujemo kot ⟨aj⟩, ⟨ej⟩, ⟨oj⟩, ⟨av⟩ in ⟨ev⟩.
POSEBNOST
Dvoglasnik ⟨ει⟩ se je v nekaterih podomačenih oblikah uveljavil kot ⟨i⟩, navadno pod vplivom polatinjene oblike: Evklid [eu̯klíd] (gr. Εὐκλείδης, prečrk. Eukleídes).
Starogrške dolge (neprave) dvoglasnike delimo na dve skupini in prevzemamo različno:
V času nastanka grškega črkopisa grščina ni imela fonema [j], zato zanj nima ustrezne črke. V podomačenih oblikah s črko ⟨j⟩ zapiramo zev zlasti v nekaterih končajih, ki so navedeni v razdelku o prevzemanju.
Črki ⟨η⟩ in ⟨ω⟩ je v znamenjih za dvoglasnike mogoče prečrkovati tudi kot ē oz. ō. Glej razdelek »Prečrkovanje grških črk v slovensko latinico«.
Soglasnike in soglasniške sklope, ki se v grškem črkopisu zapisujejo s črkami ⟨β⟩, ⟨γ⟩, ⟨δ⟩, ⟨ζ⟩, ⟨κ⟩, ⟨λ⟩, ⟨μ⟩, ⟨ν⟩, ⟨π⟩, ⟨ρ⟩,
POSEBNOSTI
Znamenje za šibki pridih je označevalo odsotnost pripornika h, zato ga opuščamo tako pri podomačevanju kot pri prečrkovanju: Antigona [antígona] (gr. Άντιγόνη, prečrk. Αntigóne).
V nekaterih različicah starogrškega alfabeta se je pripornik h zapisoval z veliko tiskano črko ⟨H⟩ (malih tiskanih črk v antiki niso poznali). Tako je bilo tudi v zahodnogrškem alfabetu, na podlagi katerega je nastala latinica, zato ima ta črka v latinici drugačno glasovno vrednost kot v grškem alfabetu.
Soglasniške sklope, zapisane kot ⟨γγ⟩, ⟨γκ⟩, ⟨γξ⟩ in ⟨γχ⟩, podomačujemo različno, in sicer
Podvojene soglasniške črke (razen ⟨γγ⟩) v slovenščino prevzemamo kot en glas: Hiponaks [hipónaks] (gr. Ἱππῶναξ, prečrk. Hippônax).
Preglednica prikazuje pogostejše primere za podomačevanje samoglasnikov in soglasnikov, ki niso razvidni iz tabele v poglavju o grški pisavi.
Zapis | Latinica | Položaj | Podomačeni izgovor | Zgled |
Ἀ, |
Α, a | a | Antigona [antígona] (gr. Ἀντιγόνη, prečrk. Αntigóne) | |
Ἁ, ἁ | Ha, ha | ha | Halikarnas [halikarnás] (gr. Ἁλικαρνασσός, prečrk. Halikarnassós) | |
Aἰ, |
Ai, ai | aj | Ajant [ajánt] (gr. Αἴας, prečrk. Aías) | |
Αἱ, αἱ | Hai, hai | haj | Hajmon [hájmon] (gr. Αἵμων, prečrk. Haímon) | |
Αὐ, |
Au, au | av, položajno tudi au̯ | Avlida [áu̯lida] (gr. Αὐλίς, prečrk. Aulís) | |
Ἁι, ᾁ | Hai, hai | ha |
Had |
|
γγ | ng | sredi besede | ng | Longos [lóngos] (gr. Λόγγος, prečrk. Lóngos) |
γκ | nk | sredi besede | nk | Ankira [ánkira] (gr. Ἄγκυρα, prečrk. Ánkyra) |
γχ | nch | sredi besede | nh |
Anhiz |
Ἐ, |
E, e | e | Epikur [epikúr] (gr. Ἐπίκουρος, prečrk. Epíkouros) | |
Ἑ, ἑ | He, he | he | Hekataj [hekatáj] (gr. Ἑκαταῖος, prečrk. Hekataîos) | |
Eἰ, |
Ei, ei | ej | Klejtofont [klejtofónt] (gr. Κλειτοφῶν, prečrk. Kleitophôn) | |
Εὐ, |
Eu, eu | ev, položajno tudi eu̯ | Evpolis [éu̯polis] (gr. Εὔπολις, prečrk. Eúpolis) | |
Ἠ, |
E, e | e | Elektra [eléktra] (gr. Ἠλέκτρα, prečrk. Eléktra) | |
Ἡ, ἡ | He, he | he | Hera [hêra] (gr. Ἥρα, prečrk. Héra) | |
Ἰ, |
I, i | kot samoglasnik v samostojnem zlogu | i | Ion [íjon] (gr. Ἴων, prečrk. Íon) |
pred samoglasnikom v istem zlogu | j | Jokasta [jokásta] (gr. Ἰοκάστη, prečrk. Iokáste) | ||
Ἱ, ἱ | Hi, hi | hi | Hipokrat [hipókrat] (gr. Ἱπποκράτης, prečrk. Hippokrátes) | |
Ὀ, |
O, o | o | Olimp [olímp] (gr. Ὄλυμπος, prečrk. Ólympos) | |
Ὁ, ὁ | Ho, ho | ho | Homer [homêr] (gr. Ὅμηρος, prečrk. Hómeros) | |
Οἰ, |
Oi, oi | oj | Ojnomaj [ojnomáj] (gr. Οἰνόμαος, prečrk. Oinómaos) | |
Oὐ, |
Ou, ou | u | Uran [urán] (gr. Οὐρανός, prečrk. Ouranós) | |
Ῥ, ῥ | Rh, rh | r | Rea [rêa] (gr. Ῥέα, prečrk. Réa) | |
ῤῥ | rrh | sredi besede | r | Pir [pír] (gr. Πύῤῥχος, prečrk. Pýrrhos) |
Σ, |
S, s | v sklopu z zvenečim soglasnikom; na koncu podomačenih oblik; med samoglasnikoma v že uveljavljenih oblikah | z |
Pelazg |
Ὑ, ὑ | Hy, hy | hi | Hiakint [hijakínt] tudi Hiacint [hijacínt] (gr. ‘Υάκινθος, prečrk. Hyákinthos) | |
Ὠι, |
Oi, oi | o | Odeon [ódeon/odéon] (gr. Ὠιδεῖον, prečrk. Oideîon) |
Starogrške besede v slovenščini pisno podomačimo in pri tem upoštevamo zgornjo razpredelnico. Pogosto spremenimo tudi končaje in prevzamemo nepregibni del besede (glej spodaj).
Pri podomačevanju samoglasnikov in soglasnikov so izjeme že uveljavljene besede, ki smo jih v preteklosti prevzeli v polatinjeni obliki. Zanje veljajo načela tradicionalnega (ali poklasičnega) izgovora latinščine: Krez
O tradicionalnem (ali poklasičnem) izgovoru latinščine glej poglavje »Latinščina«.
Samoglasniški zev pri podomačevanju zapiramo s soglasnikom j v govoru in zapisu, in sicer zlasti v končajih
POSEBNOST
V nekaterih občnih imenih se zev izjemoma zapira tudi v končaju
Bizantinske besede praviloma podomačujemo po enakih načelih kot starogrške: Teodor Prodrom [téodor pródrom] (gr. Θεόδωρος Πρόδρομος, prečrk. Theódoros Pródromos), Ana Komnena [ána komnéna] (gr. ἌνναΚομνηνή, prečrk. Ánna Komnené), Mihael Pselos [míhaẹl pselós] (gr. ΜιχαῆλΨελλός, prečrk. Michaêl Psellós), Besarion [besárijon] (gr. Βησσαρίων, prečrk. Bessaríon).
POSEBNOSTI
Občne besede največkrat prevedemo. Tiste, ki jih ne, praviloma pisno podomačimo: pajdeja [pajdêja] (gr. παιδεία, prečrk. paideía). Slovenščina ima številne občnoimenske izposojenke iz stare grščine, ki so se tako kot lastna imena v preteklosti prevzemale preko tradicionalnega izgovora latinščine. Ta se pri občnoimenskih izposojenkah ohranja pogosteje kot pri lastnih imenih: ekonomija [ekonomíja] (gr. οἰκονομία, prečrk. oikonomía), demokracija [demokracíja] (gr. δημοκρατία, prečrk. demokratía), filozofija [filozofíja] (gr. φιλοσοφία, prečrk. philosophía), dieta [dijéta] (gr. δίαιτα, prečrk. díaita).
Podomačevanje lastnih imen ima dolgo tradicijo. Medtem ko so se v preteklosti lastna imena praviloma prevzemala v polatinjeni obliki, se po modernih načelih skušamo v večji meri približati izvirnim oblikam, navedenim v »Preglednici zapis – izgovor v slovenščini«. Pri podomačevanju obenem izvirne končaje pogosto opuščamo in izhajamo iz osnove, v drugih primerih pa prevzamemo starogrško (oz. bizantinsko) imenovalniško obliko. Pri imenih ženskega spola se osnovi največkrat doda končnica
Podobno načelo velja za prevzemanje latinskih imen, medtem ko se bistveno drugače prevzemajo novogrška lastna imena. O slednjih glej poglavje »Nova grščina«.
Imena oseb prevajamo le redko, npr. Julijan Odpadnik [juliján otpádnik] (gr. Ίουλιανὸς Ἀποστάτης, prečrk. Ioulianòs Apostátes) poleg (redkejše oblike) Julijan Apostata [juliján apostáta]; Janez Zlatousti
Praviloma prevedemo predložne stalne pridevke ob osebnih imenih, ki izražajo poreklo in se uporabljajo ob nekaterih starogrških in bizantinskih osebnih imenih: Tales iz Mileta [táles iz miléta] (gr. ΘαλῆςὁΜιλήσιος, prečrk. Thalês ho Milésios); Niketa iz Hon [nikéta iz hón] (gr. ΝικήταςΧωνιάτης, prečrk. Nikétas Choniátes). Namesto predložne sicer redko uporabimo podomačeno pridevniško obliko: Heraklit Efeški [heraklít éfeški] (gr. Ἡράκλειτοςὁ Ἐφέσιος, prečrk. Herákleitos ho Ephésios).
Preglednica prikazuje pomembnejše končaje, ki jih pri podomačevanju spreminjamo.
Grški končaj | Položaj v imenu | Končaj pri prevzemanju | Grški imenovalnik | Slovenski imenovalnik |
|
za soglasnikom v večzložnih besedah |
opustimo končni |
Πυθαγόρας, Ἐπαμεινώνδας | Pitagora [pitágora], Epaminonda [epaminónda] |
za soglasnikom v dvozložnih besedah | ohranjamo | Μίδας | Midas [mídas] | |
v sklopu |
nadomeščamo z |
Ἀριστέας | Aristej [aristêj] | |
v sklopu |
nadomeščamo z |
Αὐγείας | Avgij [áu̯gij] | |
v sklopu |
nadomeščamo z |
Φειδίας, Λυσίας | Fidija [fídija], Lizija [lízija] | |
|
nadomeščamo z |
Θησεύς | Tezej [tezêj] | |
|
v večzložnicah | opuščamo | Ἀριστοτέλης | Aristotel [aristótel] |
v dvozložnicah | ohranjamo | Θαλῆς | Tales [táles] | |
v sklopu |
nadomeščamo s |
Περικλῆς | Periklej [pêriklej] in Perikles [pêrikles] | |
|
ohranjamo | Δίπυλον | Dipilon [dípilon] | |
v sklopu |
nadomeščamo z |
Πελούσιον | Peluzij [pelúzij] | |
|
za soglasnikom v večzložnih besedah | opuščamo | Αἴσχυλος | Ajshil [ájshil] |
za soglasnikom v dvozložnicah | praviloma ohranjamo, redko opuščamo | Πρόκλος | Proklos [próklos] | |
v sklopih |
nadomeščamo z |
Δάναος, Ἀλκαῖος | Danaj [danáj], Alkaj [alkáj] | |
v sklopih |
nadomeščamo z |
Δαρεῖος, Πανδάρεος | Darej [darêj], Pandarej [pandarêj] | |
v sklopu |
nadomeščamo z |
Προκόπιος | Prokopij [prokópij] | |
v sklopu |
ohranjamo | Πάτροκλος | Patroklos [pátroklos] | |
za sklopom dveh zvočnikov | ohranjamo | Μίμνερμος | Mimnermos [mimnêrmos] | |
v sklopih |
nadomeščamo z |
Περίανδρος, Μελέαγρος, Ἀντίπατρος | Periander [perijánder], Meleager [meleáger], Antipater [antipátər] |
O sklanjanju teh imen glej razdelek o pregibanju.
Na
Osnovo prevzamemo tudi pri drugih starogrških samostalnikih z osnovo na
Pri drugih lastnih imenih moškega spola, kamor spadajo samostalniki z osnovo na soglasnik (razen na
Tako se podomačujejo tudi samostalniki z osnovo na soglasnik, katerih osnova se v grščini končuje na
POSEBNOST
Izjema je že uveljavljena oblika Drakon [drákon], rod. Drakona [drákona] (gr. Δράκων, gr. rod. Δράκοντος, prečrk. Drákon), ki ima v grščini osnovo na
Imenovalniško obliko prevzamemo tudi pri imenih moškega spola na
POSEBNOSTI
Glej poglavje »Latinščina«.
Preglednica prikazuje pomembnejše končaje, ki jih pri podomačevanju spreminjamo.
Grški končaj | Položaj v imenu | Končaj pri prevzemanju | Grški imenovalnik (in rodilnik) | Slovenski imenovalnik |
|
ohranjamo | Ἠλέκτρα | Elektra [eléktra] | |
v sklopu |
ohranjamo | Ῥέα | Rea [rêa] | |
v sklopu |
nadomeščamo z |
Ἀμάλθεια | Amalteja [amaltêja] | |
v sklopu |
nadomeščamo z |
Ἀρκαδία | Arkadija [arkádija] | |
|
gr. končnica v množini |
nadomeščamo z |
Αἶγαι | Ajge [ájge] ž mn. |
|
v večzložnih imenih |
nadomeščamo z |
Ἀριάδνη | Ariadna [arijádna] |
v dvozložnih imenih | ohranjamo | Νίκη | Nike [níke] | |
|
ohranjamo | Σαπφώ | Sapfo [sápfo] | |
|
kot končaj samostalnikov z osnovo na soglasnik |
na osnovo (tj. na rodilniško obliko brez končnice |
Θέτις, rod. Θέτιδος; Σφίγξ, rod. Σφιγγός | Tetida [tétida] tudi [tetída], Sfinga [sfínga] |
Enako kot samostalniki s končajem
Ženskega spola so tudi številni toponimi, ki se v grščini končujejo na
Nekatera imena ženskega spola se končujejo na
V to skupino spadajo tudi zloženke s sestavino
Ker so se načela slovenjenja starogrških imen pogosto spreminjala, se v slovenskih besedilih pojavljajo tudi starejše podomačene oblike, ki jih danes opuščamo. Tako se daje prednost oblikam
Po drugi strani dajemo prednost starejšim oblikam, če se oblika, podomačena po novejših načelih, ni uveljavila. Tako se ohranja Karibda [karíbda] namesto Haribda [haríbda] (gr. Χάρυβδις, prečrk. Chárybdis), Scila [scíla] namesto Skila [skíla] (gr. Σκύλλα, prečrk. Skýlla), Egej [egêj] namesto Ajgej [ajgêj] (gr. Αἰγεύς, prečrk. Aigeús).
Končaji občnih poimenovanj se lahko prevzamejo na enak način kot pri lastnih imenih: megaron [mégarọn] (gr. μέγαρον, prečrk. mégaron), falanga [falánga] (gr. φάλαγξ, prečrk. phálanx; gr. φάλαγγος, prečrk. phálangos), hoplit [hoplít] (gr. ὁπλίτης, prečrk. hoplítes).
POSEBNOSTI
O končajih
Podomačene besede sklanjamo v skladu s slovenskimi sklanjatvenimi vzorci, kar pomeni, da jih ne glede na izvirno obliko in spol prevzete besede uvrščamo v slovenske sklanjatve po osnovi, kot je prevzeta v slovenščino. Enako velja za občna poimenovanja.
POSEBNOST
Pri nekaterih imenih se uveljavljata dva načina sklanjanja, in sicer jih običajno sklanjamo iz imenovalniške oblike, zlasti strokovnjaki za klasične jezike pa v odvisnih sklonih imenovalniški končaj opuščajo in jih sklanjajo v skladu s starogrško osnovo. Gre za imena moškega spola
Slovnične kategorije se ob prevzemanju lahko spremenijo:
Zlasti strokovnjaki za klasične jezike in sorodna področja pri samostalniku polis [pólis] pogosto ohranjajo izvirni ženski spol, samostalnik pa se v tem primeru sklanja po tretji oz. ničti ženski sklanjatvi.
Španska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, črke z ločevalnimi znamenji, npr. ⟨ñ⟩, ⟨í⟩, ter šest dvočrkij, in sicer ⟨ch⟩, ⟨ll⟩, ⟨rr⟩, ⟨gu⟩, ⟨qu⟩ in ⟨tz⟩.
Španska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ñ Ñ⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnost
Črki ⟨k⟩ in ⟨w⟩ se uporabljata le v prevzetih besedah.
Španska abeceda se od osnovnega nabora latiničnega črkopisa (26 črk) razlikuje le v črki ⟨ñ⟩. Dvočrkji ⟨ch⟩ in ⟨ll⟩ pa od leta 2010 nista uvščeni v špansko abecedo.
O vključevanju španskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V španski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Pri prevzemanju imen iz španščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Na predzadnjem zlogu so naglašene španske besede, ki se končujejo na
Na zadnjem zlogu so naglašene besede, ki se končujejo na črke za soglasnike (razen ⟨s⟩ ali ⟨n⟩): Arrabal [arabál], Guadalquivir [gu̯adalkivír], Pinochet (Ugarte) [pinočét (ugárte)], Aranjuez [aranhu̯és], rod. Aranjueza [aranhu̯ésa].
Posebnosti
Izgovor daljših imen si v slovenščini olajšamo z dvema naglasoma: Aguascalientes [águ̯askaljéntes].
O vplivu naglasnega mesta na oblikoslovno vedenje glej poglavje o pregibanju.
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Naglašena samoglasnika e in o izgovarjamo z ožino, razen e v položaju pred r in j, npr. Duero [du̯êro], Mérida [mêrida], Monterrey [monterêj], in o v položaju pred zobnoustničnim [v] (Almodóvar [almodôvar]) ali dvoustničnim [u̯] (Segovia [segôu̯ja]). Izjemoma ⟨e⟩ izgovarjamo široko v vzdevku Che [čê], ki se sicer pogosto uporablja v dvobesednem imenu Che Guevara [če gevára].
Kombinacija črke ⟨i⟩, ki ni naglašena, in druge črke za samoglasnik v španščini tvori dvoglasnik. Črko ⟨i⟩ v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom ⟨ViC⟩ ter za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CiV⟩ prevzemamo kot [j]: Indurain [indurájn], Diego [djégo], Asunción [asunsjón].
V sklopu črke ⟨í⟩ in poljubnega samoglasnika ⟨íV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: María [maríja], Almería [almeríja], Río de la Plata [ríjo de la pláta].
Črko ⟨u⟩ med soglasnikoma prevzemamo kot [u]: Neruda [nerúda]. Zveza nenaglašenega [u] in drugega samoglasnika v španščini tvori dvoglasnik; če je ⟨u⟩ v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, ga izgovarjamo dvoglasniško kot [u̯]: Ceuta [séu̯ta]. Pri manj znanih španskih besedah se pri prevzemanju lahko ohranja izvirni dvoglasniški izgovor tudi v položaju ⟨u⟩ za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CuV⟩: Duero [du̯êro], Beruete [beru̯éte]. Pri prevzemanju ⟨u⟩ med samoglasnikoma izgovarjamo kot [v] (Teotihuacán [téotivakán]), v vzglasju pa kot [v] ali [u̯]: Huelva [vélva/u̯élva].
Posebnosti
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, prevzemamo kot [g], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩, kjer izgovarjamo [h]: Málaga [málaga], Managua [manágu̯a], Sagunto [sagúnto], El Greco [el gréko], Gris [grís], Iglesias [iglésjas]; Cartagena [kartahéna], Gijón [hihón].
Črka ⟨h⟩ je nema: Hernández [ernándes], rod. Hernándeza [ernándesa]; Bahamonde [baamónde], Mulhacén [mulasén].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [h]: José [hosé].
Mehčani soglasnik, zapisan s črko ⟨ñ⟩, je v španščini fonem /ɲ/, ki ga v slovenščino prevzemamo kot [nj]: Buñuel [bunjuél].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, prevzemamo kot [s]: Castro [kástro], Las Casas [las kásas]. V redkih imenih pred zvočniki ⟨m⟩, ⟨n⟩ in ⟨l⟩ ga izgovarjamo [z]: Isla [ízla].
Črka ⟨x⟩ je v lastnih imenih redka (npr. šp. Extremadura [e(k)stremadúra], v podomačenem zapisu Estremadura), razen v imenih, prevzetih v španščino iz indijanskih jezikov (glej posebnosti pod preglednico).
Posebnosti
Dvočrkja izgovarjamo takole: ⟨ch⟩ kot [č], ⟨ll⟩ kot [lj], ⟨rr⟩ kot [r], ⟨tz⟩ kot [c], ⟨gu⟩ kot [g] in ⟨qu⟩ kot [k].
Dvočrkje ⟨ll⟩ se v španščini izgovarja /ʎ/ (to v slovenščini ustreza izgovoru [lj]) in tudi /ʝ/ (to v slovenščini ustreza izgovoru [j]). Nihanje med obema možnostma se odraža tudi v podomačenem zapisu zemljepisnega imena Majorka (šp. Mallorca). Dvočrkje ⟨ll⟩ prevzemamo kot [lj].
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
c | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ | k | Caracas [karákas], Alicante [alikánte], Titicaca [titikáka], Costa del Sol [kósta del sól], Escorial [eskorjál], Acapulco [akapúlko], Cuzco [kúsko] |
c | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | s | Algeciras [alhesíras], Vicente [visénte], Balenciaga [balensjága] |
ch | č | Ochoa [očóa]; Sánchez [sánčes], rod. Sáncheza [sánčesa] | |
g | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | h | Algeciras [alhesíras]; Giménez [himénes], rod. Giméneza [himénesa] |
gu | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | g | Guevara [gevára], Aguirre [agíre] |
i | razen med soglasnikoma (v dvoglasnikih) | j | Buenos Aires [bu̯énos ájres], Chiapas [čjápas]; La Rioja [la rjóha], Segovia [segôu̯ja], Oviedo [ou̯jédo], Asunción [asunsjón] |
j | h | Vallejo [valjého], Jiménez [himénes], rod. Jiméneza [himénesa]; José [hosé], Jorge [hórhe] | |
ll | lj | Murillo [muríljo], Tordesillas [tordesíljas], Palma de Mallorca [pálma de maljórka], Allende [aljénde] | |
ñ | nj | Buñuel [bunjuél], La Coruña [la korúnja], El Niño [el nínjo] | |
qu | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩/⟨í⟩ | k | Velázquez [veláskes], rod. Velázqueza [veláskesa]; Barranquilla [barankílja], Quito [kíto], Esquivel [eskivél], Chiriquí [čirikí] |
rr | r | Arrabal [arabál], Pizarro [pisáro] | |
s | pred zvočniki ⟨m⟩, ⟨n⟩ in ⟨l⟩ | z | Marismas [marízmas]; Jiménez de Cisneros [himénez de siznêros], rod. Jiméneza de Cisnerosa [himénesa de siznêrosa]; Isla [ízla] |
tz | v imenih iz indijanskih jezikov | c | Chichén‑Itzá [čičén‑íca], Quetzalcóatl [kécalkóatəl] |
u | med soglasnikoma | u | Burgos [búrgos], Cusco [kúsko], Unamuno [unamúno] |
u | za samoglasnikom in pred soglasnikom ⟨VuC⟩ (v dvoglasnikih) | u̯ | Ceuta [séu̯ta], Saura [sáu̯ra] |
u | za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CuV⟩ (v dvoglasnikih) | u̯ | Juan [hu̯án], Agua [águ̯a], Suárez [su̯áres], rod. Suáreza [su̯áresa], Aranjuez [aranhu̯és], rod. Aranjueza [aranhu̯ésa], Cuernavaca [ku̯ernaváka], Manuel [manu̯él], Fuentes [fu̯éntes], Beruete [beru̯éte], Ruiz [ru̯ís], rod. Ruiza [ru̯ísa] |
u | med samoglasnikoma | v | Teotihuacán [téotivakán], Talcahuano [talkaváno] |
u | v vzglasju pred samoglasnikom (v dvoglasnikih) | v/u̯ | Huelva [vélva/u̯élva], Huesca [véska/u̯éska], Huerquehue [verkéve/u̯erkéu̯e] |
ü | u̯ | Güímar [gu̯ímar], Güiraldes [gu̯iráldes] | |
x | pred samoglasnikom | ks | Aleixandre [alejksándre] |
x | v imenih z različico na ⟨j⟩ | h | Ximénez [himénes], rod. Ximéneza [himénesa] (različica Jiménez) |
y | j | Goya [gója], Yepes [jépes], Monterrey [monterêj] | |
y | kot veznik | i | Ramón y Cajal [ramón i kahál] |
z | s | Zaragoza [saragósa], Zamora [samóra], Zurbarán [surbarán], Jazmín [hasmín]; Pérez Rodríguez [pêres rodríges], rod. Péreza Rodrígueza [pêresa rodrígesa] |
Posebnosti
Odstopanja od zakonitosti, predstavljenih v preglednici, se pojavljajo zaradi prevzemov iz preteklosti.
V ameriški španščini se ⟨ll⟩ izgovarja kot [j] (t. i. yeísmo), v Argentini, Urugvaju in Paragvaju kot mehki ž, tj. [ź], ponekod celo [š]. Črki ⟨g⟩ in ⟨y⟩ se ponekod izgovarjata [ž].
Občna poimenovanja iz španščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede
Posebnosti
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v španščini: Sevilla [sevílja], Goya [gója], Salamanca [salamánka], El Greco
Imena španskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto španskih osebnih imen uporabljamo slovenska, še zlasti, če gre za zgodovinska imena z vrstilnim števnikom kot dodatkom, npr. Filip II. Španski (franc. Felipe II de España), Alfonz VI. Pogumni (šp. Alfonso VI, »el Bravo«), Alfonz X. Modri (šp. Alfonso X, »el Sabio«), sicer uporabljamo – v skladu z uveljavljeno rabo – tudi nepodomačena imena (Juan Carlos I. [hu̯án kárlos pə̀rvi]). Enako velja tudi za imena svetnikov. Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Janez od Križa (šp. Juan de la Cruz), Terezija Avilska [terêzija ávilska] (šp. Teresa de Jesús / Teresa de Ávila).
Imena oseb so redko podomačena – podomačitve so znane iz literarnih prevodov, npr. don Kihot [dón kihót] (šp. don Quijote), Sančo Pansa [sánčo pánsa] (šp. Sancho Panza). Podomačena so tudi imena indijanskih ljudstev, npr. Azteki (šp. Aztecas), Maji (šp. Mayas).
V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v španščini: Pérez de Cuéllar [pêres de ku̯éljar], rod. Péreza de Cuéllarja [pêresa de ku̯éljarja].
V španščini so v rabi pogosti dvojni priimki, od katerih
je prvi očetov, drugi materin, npr. (Federico) García Lorca [garsíja lórka];
(Gabriel) García Márquez [garsíja márkes], rod. Garcíe/García Márqueza [garsíje/garsíja
márkesa]; (Clara) Campoamor Rodríguez
Sestavina večbesednih priimkov so lahko predložni (de, de la) ali vezniški predimki (y ali v galicijščini e v pomenu ‘in’), pisani z malo začetnico: (Miguel) de Unamuno [de unamúno], (Pedro) Calderón de la Barca [kalderón de la bárka]; (José) Ortega y Gasset [ortéga i gasét], (Eduardo) Dato e Iradier [dáto e iradjêr]; (Francisco José) de Goya y Lucientes [de gója i lusjéntes].
Posebnost
V slovenščini večbesedne priimke znanih oseb pogosto uporabljamo v skrajšani obliki: Lorca, Márquez, Franco, Goya, Unamuno.
O pisanju predimkov glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).
Le redko podomačujemo imena krajev, npr. glavno mesto Kube Havana (šp. La Habana) in Kolumbije Bogota (šp. Bogotá). Imena nekaterih mest domačimo pod vplivom enakozvočnih imen držav in pokrajin, npr. Gvatemala [gvatemála] (šp. Ciudad de Guatemala), Panama [pánama] (šp. Ciudad de Panamá), Kordova (šp. Córdoba). Med podomačena prištevamo tudi tista imena mest, ki se v slovenščini izgovarjajo enako, kot se pišejo, npr. Madrid [madrít], rod. Madrida [madrída], Granada [granáda].
Pisno podomačene so nekatere skupine lastnih imen, in sicer:
Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Argentinsko morje (šp. Mar Argentino), Kanarski otoki (šp. Islas Canarias), Meridska Kordiljera (šp. Cordillera de Mérida); Velikonočni otok (šp. Isla de Pascua), Ognjena zemlja (šp. Tierra del Fuego), Madridski stolp (šp. Torre de Madrid), Španski trg (šp. Plaza de España), Glavni trg (šp. Plaza Mayor), Sončna vrata (šp. Puerta del Sol), Kraljeva palača (šp. Palacio Real).
Posebnost
Pri podomačitvi pri nekaterih imenih opuščamo določni člen: Manča (šp. La Mancha), Salvador (šp. El Salvador), Havana (šp. La Habana), toda Las Palmas (šp. Las Palmas de Gran Canaria).
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto španskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
S pregibanjem španskih prevzetih besed ni večjih težav. Po obliki slovničnega in naravnega spola jih uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce, le izjemoma kaka beseda spremeni spol, npr.:
Večjo spremembo so doživela le nekatera zemljepisna imena, v katerih
je zaradi lažjega določanja spola in pregibanja naglas z zadnjega
zloga premaknjen in so v slovenščini ženskega spola: Bogotá [bógota] ž, rod. Bogote [bógote], (šp. Bogotá [bogotá] m); Panamá [pánama] ž, rod. Paname [páname] (šp. Panamá [panamá] m); Chichén‑Itzá [čičén‑íca] ž, rod. Chichén‑Itze [čičén‑íce] (šp. Chichén
Posebnost
Pri imenu z neznačilnim končajem
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u; to je v španščini redko, zato je navadno označeno tudi na imenu z ločevalnim znamenjem (José, Dalí). Daljšanje je pisno in glasovno. Enako velja za imena na končni govorjeni r.
Posebnost
Pri imenih na končni nenaglašeni e (npr. Lanzarote [lansaróte]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in jo podaljšujemo z j (Lanzarote [lansaróte], mest. na Lanzaroteju [na lansaróteju]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (Lanzarote [lansaróte], mest. na Lanzarotu [na lansarótu]).
Podstava
svojilnega pridevnika je podaljšana osnova imena, npr. Joséjev
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na č in š ter c in j. V španščini se pojavljata izglasna [č] in [j], zapisana na različne načine:
⟨ch⟩ |
Samaranch [sámaranč], or. s Samaranchem [s‿sámarančem]; |
⟨y⟩ | Monterrey [monterêj], or. z Monterreyem [z‿monterêjem] |
⟨y⟩ |
Goya [gója], or. z Goyo [z gójo] (redko z Goyem [z‿gójem]); |
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se
končujejo na govorjeni soglasnik r ali
samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Dalí [dalí], or. z Dalíjem [z dalíjem];
Posebnosti
Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno‑črkovne premene«.
Večbesedna osebna imena zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin pregibamo v vseh sestavinah, npr. García Márquez m [garsíja márkes], rod. Garcíe/García Márqueza [garsíje/garsíja márkesa]; Lope de Vega [lópe de véga], rod. Lopeja de Vege/Vega [lópeja de vége/véga]; Vargas Llosa [várgas ljósa], rod. Vargasa Llose/Llosa [várgasa ljóse/ljósa].
Predlog ali člen v priredno zloženem lastnem imenu ostane nespremenljiv: Ramón y Cajal m [ramón i kahál], rod. Ramóna y Cajala.
Če je prva sestavina nesamostojna, sklanjamo le drugo: La Paz, mest. v La Pazu.
Sklanjanje večbesednih zemljepisnih imen je neenotno. Če je desni prilastek predložna zveza, redkeje pregibamo obe sestavini: Palma de Mallorca, rod. Palme de Mallorce; Río de la Plata, rod. Ría de la Plate nasproti Santiago de Compostela, rod. Santiaga de Compostela; Jerez de la Frontera, rod. Jereza de la Frontera. Pri imenih pokrajin sklanjamo obe sestavini, ne glede na to, ali sta povezani z veznikom ali z vezajem: Kastilja in León, mest. v Kastilji in Leónu; Kastilja – La Manča, mest. v Kastilji – La Manči.
Pri prevajanju iz španščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se španska razlikujejo predvsem v pisanju vprašaja (¿____?), klicaja (¡___!) in narekovajev (<<_____>>) ter zaporedju dvojnih ločil in stičnosti.
O pisanju premega govora glej poglavje »Premi govor« (Ločila).
Švedska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnim znamenjem, in sicer ⟨å⟩, ⟨ä⟩ in ⟨ö⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨dj⟩, ⟨gj⟩, ⟨hj⟩, ⟨lj⟩, ⟨kj⟩, ⟨sj⟩ in ⟨tj⟩, v imenih še ⟨ae⟩ in ⟨au⟩, ter tričrkij, mdr. ⟨sch⟩, ⟨ssi⟩, ⟨skj⟩ in ⟨stj⟩ (včasih zapisano tudi kot ⟨sti⟩).
Švedska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨å Å⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩.
POSEBNOST
Črki ⟨c⟩ in ⟨z⟩ se v švedščini uporabljata le v prevzetih besedah, zlasti lastnih imenih, črki ⟨q⟩ in ⟨w⟩ tudi pri zapisu švedskih lastnih imen.
O vključevanju švedskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V švedski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Naglas je v švedščini nepremični in večinoma na prvem zlogu, vendar je veliko izjem. Zloženke imajo v švedščini dva naglasa.
Švedščina je tonemski jezik, ki loči dva tona: akut ali rastoči ton in gravis ali padajoči (oz. dvovršni) ton. Enozložne besede imajo rastoči ton, večina dvo- in večzložnih besed ter zloženke pa padajoči ton. V slovenščino tonemskega naglaševanja ne prevzemamo.
Ob prevzemanju v slovenščino ohranjamo naglas na prvem zlogu: Gamleby [gámlebi]. Daljše besede lahko prevzemamo kot dvonaglasnice (Hattmakargatan [hátmakargátan]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Djurgården [júrgọrdǝn], Vaxholm [vákshọlm/vákshọləm], Enskede [énšẹde].
POSEBNOST
Nekatera imena so naglašena na zadnjem zlogu, in sicer
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].
POSEBNOSTI
Poznavalci švedščine e v ⟨en⟩ in ⟨el⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.
Pri izgovoru ⟨o⟩ je v poglavju predstavljen le osnovni princip prevzemanja z [o] oziroma [u]. V švedščini sicer obstaja mnogo izjem, zlasti ko je glas, ki ga zaznamuje ta črka, naglašen. Pri posameznih lastnih imenih je tako treba izgovor črke posebej preveriti: Sonfjället [sónfjelet].
V švedščini ima vsak naglašeni samoglasnik dolgo in kratko različico, ki se večinoma razlikujeta tudi v kakovosti, ne samo v dolžini. Dolžina glasov je v švedščini pomenskorazločevalna, pri prevzemanju v slovenščino pa je ne upoštevamo.
V sklopu i in samoglasnik, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j]: Laestadius [lestádijus], Mariana [maríjana]. Črka ⟨i⟩ lahko v takem sklopu zaznamuje tudi soglasnik [j], npr. Christian [krístjan], Cornelia [kornélja], Sebastian [sebástjan].
POSEBNOST
Nekatera osebna imena s sklopom ⟨iV⟩ se v švedščini lahko izgovarjajo na oba načina, npr. Marion šved. ['mɑ:rjͻn] ali (bolj razločno) šved. ['mɑ:rɪͻn]. V slovenščino v takih primerih prevzamemo različico, ki je izgovorjena bolj razločno, torej Marion [márijon]. Tako še: Cecilia [sesílija], Cornelius [kornélijus], Sylvia [sílvija].
Švedska samoglasniška dvočrkja prevzemamo:
Posebnosti
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko, ⟨v⟩ glede na položaj tudi [u̯] (npr. Skövde [šêu̯de]).
POSEBNOSTI
Črka ⟨v⟩ se v švedščini pred nezvenečimi soglasniki izgovarja [f], v knjižni slovenščini jo izgovarjamo dvoustnično: Gustavsson [gústau̯sọn].
Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨l⟩ so položajno tudi neme, in sicer
Črko ⟨x⟩ prevzemamo kot soglasniški sklop [ks]: Vaxholm [vákshọlm]. V črkovnem sklopu ⟨xj⟩ jo prevzemamo kot [kš]: Växjö [vêkše].
Črko ⟨y⟩ prevzemamo kot [i] (Ystad
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas: Janne [jáne], Uppsala [úpsala], Larsson [lárson], Ullmann [úlman].
Soglasniška dvočrkja in tričrkja prevzemamo
Soglasnik [š] je lahko v švedskih občnih besedah zapisan tudi z drugimi črkami, dvočrkji in tričrkji, npr.
Pozorni smo na razlikovanje dvočrkja ⟨sk⟩ za [š] v položaju pred sprednjima samoglasnikoma e in i (Skövde [šêu̯de], Skillinge [šílinge]) in črkovnega sklopa, ko je [sk] v položaju pred zadnjimi samoglasniki: Skultuna [skúltuna], Skog [skúg], Skåne [skóne], Skansen [skánsǝn].
Dvočrkje ⟨sh⟩, črkovni sklop ⟨tz⟩ in tričrklje ⟨sch⟩ se uporabljajo za zapisovanje prevzetih imen: Shultz [šúlts], Schyman [šíman].
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
å | o |
Åland |
|
ä | e | Älmhult [êlmhult]/êləmhult], Särna [sêrna], Valsgärde [válsjerde] | |
ae | e | Ulvaeus [ulvéus], Laestadius [lestádijus] | |
au | o |
Maud |
|
c |
|
k | Carl [kárl/kárǝl], Clara [klára], Collinder [kolínder] |
c | pred ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ | s | Cecilia [sesílija], Cedrik [sédrik], Cylindervägen [silíndervêgǝn] |
ch | k | Christian [krístjan], Michael [míkael] | |
ck | k | Fjällbacka [fjêlbaka] | |
d |
|
d |
Gotland |
d | v vzglasnem sklopu ⟨dj⟩ | / | Djurgården [júrgọrdǝn] |
dt | t | Blomstedt [blúmstet], Karlfeldt [kárlfelt]/kárəlfelt] | |
e |
|
e | Cedrik [sédrik], Gamleby [gámlebi] |
e |
v končajih |
ǝ | Djurgården [júrgọrdǝn], Oxenstierna [úksenšêrna], Vendel [véndǝl] |
g | pred zadnjimi samoglasniki [a], [o], [u] | g |
Gamleby [gámlebi], Gotland [gótland], Gårdarike [górdarike], Gudrun [gúdrun], Roger [róger], Egil [égil], Strindberg |
g | v vzglasju pred naglašenima sprednjima samoglasnikoma e in i, zapisanima z ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩; tudi sredi besede v zloženkah | j |
Gävleborg |
g |
v izglasju |
j | Älg [êl’], Älgholmen [êl’họlmǝn] |
g |
v vzglasnem sklopu |
/ | Gjutargatan [jútargátan] |
h |
|
h |
Henrik [hénrik], Simrishamn [símrishámǝn] |
h |
v vzglasnem sklopu |
/ |
Hjortfors [júrtfors]; Kragh |
i |
|
i |
Birgitta
[birgíta], Ahlin [álin], Björling |
i | v nekaterih imenih med soglasnikom in samoglasnikom | j | Christian [krístjan], Stiernhielm [šêrnjẹlm/šêrnjẹləm] |
k | pred zadnjimi samoglasniki [a], [o], [u] | k |
Kalix [káliks], Kosta [kósta], Kålmården [kólmọrdǝn], Kullaberg |
k | pred naglašenima e in i, zapisanima z ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩, tudi sredi besede v zloženkah | š | Kärrtorp [šêrtorp], Kerstin [šêrstin], Kivik [šívik], Köpenhamnsgatan [šêpenhamǝnzgátan], Kyrkesund [šírkesund]; Kållekärr [kólešer], Lysekil [lísešil], Nyköping [níšeping], Botkyrka [bútširka] |
kj | v vzglasju | š | Kjell [šêl] |
l |
|
l |
Olof [úlof] |
l |
v vzglasnem sklopu ⟨lj⟩ (tudi na začetku drugega dela zloženke) |
/ |
Ljusnan [júsnan], Herrljunga [hêrjunga] |
o | v izglasju | o | Örebro [êrebrọ] |
o | praviloma pred več črkami za soglasnike | o |
Norrköping |
o | praviloma pred eno črko za soglasnik | u | Boda [búda], Johan [jú(h)an], Jonas [júnas], Landskrona [lántskruna], Olof [úlof], Tomas [túmas], Hornavan [húrnavan], Stortorget [stúrtorget] |
ö | e |
Öland |
|
q | k | Holmqvist [hólmkvist/hóləmkvist], Malmquist [málmkvist/máləmkvist], Quick [kvík] | |
sj | š | Sjöström [šêstrem], Sjögren [šêgren] | |
sk | pred (izvorno) naglašenimi sprednjimi samoglasniki, zapisanimi ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩ | š | Skärholmen [šêrhọlmǝn], Enskede [énšẹde], Skillinge [šílinge], Skövde [šêu̯de], Skyttorp [šítorp] |
skj | š |
Hammarskjöld |
|
sti | pred ⟨e⟩ | š | Oxenstierna [úksenšêrna], Stiernhielm [šêrnjẹlm/ šêrnjẹləm] |
stj | pred ⟨ä⟩, ⟨e⟩ | š | Stjärnfeldt [šêrnfẹlt], Stjernquist [šêrnkvist], Tavaststjerna [távastšêrna] |
ti | sredi besede | š | Stationsvägen [stašúnsvêgǝn] |
tj | š | Tjelvar [šêlvar], Tjos [šús] | |
w | v |
Swedenborg |
|
x | ks | Vaxholm [vákshọlm/vákshọləm] | |
xj | kš | Växjö [vêkše] | |
y | i |
Ymer [ímer], Ystad |
|
y | v nekaterih prevzetih imenih | j | Boye [bóje], Key [kêj] |
z | v nekaterih prevzetih imenih | s |
Zetterlund |
POSEBNOSTI
Občna poimenovanja iz švedščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede
Pisno in govorno so podomačena poimenovanja za merske enote (v strokovnih besedilih se večinoma uporabljajo pisno nepodomačene oblike): angstrem/ångström [ánkstrẹm] (enota za merjenje dolžine, poimenovana po švedskem fiziku Ångströmu, mednarodni simbol je Å), sivert/sievert [sívert] (enota za merjenje vpliva manjših količin ionizirajočega sevanja na človeško telo, poimenovana po švedskem fiziku Sievertu, mednarodni simbol je Sv), celzij [célzij] (šved. Celsius).
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v švedščini: Åre [óre], Åmål [ómol], Rörö [rêre], Nyköping
Imena znanih švedskih vladarjev in vladarskih rodbin so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Karel XVI. Gustav
Redka zemljepisna imena so podomačena oziroma imamo zanje slovenska imena (eksonime): Laponska [lapónska] (šved. Lappland); redkeje še Skanija [skánija] (šved. Skåne) in Gotlandija [gotlándija]
Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Trg Gustava Adolfa
O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto švedskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
V švedskih moških imenih črko ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Sören [sêrən] – Sörnov
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike e, i in o (zapisan z ⟨å⟩) ter na soglasnik r (pri večzložnih osnovah):
POSEBNOSTI
1. Končni nenaglašeni
2. Končni nenaglašeni
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Arnejev
Preglas se uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola, ki daljšajo osnovo z j:
Turška različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, pet črk z ločevalnimi znamenji in posebno črko ⟨ı⟩ (i brez pike).
Turška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ç Ç⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨ğ Ğ⟩, ⟨h H⟩, ⟨ı I⟩, ⟨i İ⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨ş Ş⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨ü Ü⟩, ⟨v V⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnosti
V osmanskih časih se je turščina zapisovala z arabsko pisavo. Kot del splošnih Atatürkovih reform evropeizacije je leta 1928 prišlo do prehoda na latinico in postopnega zamenjevanja velikega števila arabskih in perzijskih prevzetih besed z izvorno turškimi iz pogovornega jezika ali z novotvorjenkami.
O vključevanju turških posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V turški pisavi so uporabljena štiri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Posebnost
Na črkah ⟨â⟩, ⟨î⟩ in ⟨û⟩ se zapisuje tudi ločevalno znamenje strešica ⟨ˆ⟩.
Strešica se uporablja na črkah ⟨â⟩, ⟨î⟩ in ⟨û⟩ za zapisovanje izvorne dolžine teh samoglasnikov pri arabskih in perzijskih prevzetih besedah, na črkah ⟨â⟩ in ⟨û⟩ za črkami ⟨k⟩, ⟨g⟩ in ⟨l⟩ pa tudi za zapisovanje mehčanega izgovora teh soglasnikov v arabskih in perzijskih prevzetih besedah. V sodobni turščini so take prevzete besede vse redkejše. Dolžine samoglasnikov in mehčanja pri prevzemanju v slovenščino v izgovoru ne upoštevamo, npr. İslâhiye [isláhije], Hakkâri [hakári], Bâkî [bakí].
Turške besede (razen zemljepisnih lastnih imen) so praviloma naglašene na zadnjem zlogu, npr. Kemal [kemál], Çelik [čelík]. Pri prevzemanju imen iz turščine naglasno mesto ohranjamo.
Izjemoma je naglas na nezadnjem zlogu, na primer praviloma pri besedah za označevanje sorodstva (anne [áne] ‘mati’, áta [áta] ‘očak, oče’).
V turščini so pogoste tvorjenke, pri katerih se vedno ohrani naglas prvega dela, npr. Karabulut [karábulut] (iz kara ‘črn’ in bulut ‘oblak’). Drugi del zloženega priimka je pogosto sestavina
Pri naglaševanju imen moramo razlikovati med turškimi in bosanskimi imeni: turška ohranjajo naglas na zadnjem zlogu, bosanska pa ga imajo na prvem, npr. Mustafa tur. [mustafá], bos. [mústafa].
V dvozložnih zemljepisnih imenih je naglas vedno na prvem zlogu, npr. Ordu [órdu] ‘mesto ob Črnem morju’ (v nasprotju z ordu [ordú] ‘vojska’), Bursa [búrsa], Mersin [mêrsin], Trabzon [trábzon].
V večzložnih zemljepisnih imenih je naglas lahko na predzadnjem ali predpredzadnjem zlogu, in sicer:
Pike pri zapisu izgovora označujejo zlogovne meje.
Posebnosti
Brez znanja turščine ne moremo vedeti, ali se posamezna beseda ravna po zgornjih zgledih naglaševanja ali pa je taka beseda sklop in ima zato drugi del vedno nenaglašen. Pogoste neprve sestavine sklopov pri zemljepisnih imenih so: ada(sı) ‘otok’, dağ(ı) ‘gora’, hisar ‘grad’, ırmak ‘reka’, kale ‘trdnjava’, köy ‘vas’, şehir ‘mesto’.
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
V položaju med samoglasnikoma zaradi nemega ⟨ğ⟩ nastaja zev, npr. Ağar [aár], Oğuz
Turške podvojene soglasnike izgovarjamo enojno, npr. Pamukkale [pamúkale], Sabahattin Ali [sabahatín alí].
Turški pravopis sledi
dejanskemu izgovoru. Tako kot v slovenščini se namesto
zvenečih zapornikov [b], [d], [g] na koncu besede
izgovarjajo nezveneči [p], [t], [k], vendar se v turščini
tako tudi pišejo, npr. tur.
im. kebap, tož. kebabı, v slovenščino prevzeto kot kebab
Sodobna lastna imena
prevzemamo, kot so zapisana, npr. Mehmet Akif Ersoy [mehmét akíf ersój], Hamit [hamít]. Zgodovinska imena
v zapisu izglasja slovenimo s črkami za zveneče zapornike,
saj so tako tudi zapisana v osmanski turščini, npr. Mehmed
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
c | dž |
Can Yücel [džán jidžél], Recep [redžép], Ceyhun [džejhún], Kocagöz |
|
ç | č | Çorum [čórum], Çağdaş [čádaš], Çukurova [čukurôva], Evliya Çelebi [eu̯lijá čelebí] | |
ğ | / | Ağaoğlu [aáolu], Ağca [adžá], Türkoğlu [tírkolu], Muğla [múla], Öğün [eín], Karaosmanoğlu [karáosmanólu], Beyoğlu [bêjolu] | |
i, İ | i | Sinan [sinán], Tevfik Fikret [teu̯fík fikrét], İznik [íznik] | |
ı, I | i | Diyarbakır [dijárbakir], Sarıoğlu [saríjolu], Akın [akín], Tarancı [tarandží] | |
j | ž | Müjde [miždé] | |
ö | e | Bingöl [bíngel], Özdemir [ézdemir], Inönü [íneni] | |
ş | š | Ayşe [ajšé], Haşim [haším], Şinasi [šinasí], Akşehir [ákšehir], Eskişehir [eskíšehir], Beşiktaş [bešíktaš] | |
ü | i | Atatürk [átatirk], Abdülhak [abdilhák], Öztürk [éstirk], Kütahya [kitáhja] | |
y | j | Konya [kónja], Kayseri [kájseri], Ortaköy [ortákej], Yaşar [jašár] |
Posebnost
V slovenščini je pri nekaterih starejših prevzemih (tudi zaradi vpliva predhodnih kodifikacij) uveljavljeno drugačno naglaševanje ali izgovor, kot je predvideno v preglednici, npr. Istanbul [ístanbul], Fenerbahçe [fénerbahče], Orhan Pamuk [órhan pámuk], Erdoğan [êrdogan].
Občna poimenovanja iz turščine so pisno podomačena, razen redkih
izjem, npr. döner kebab
Čeprav je črka ⟨ğ⟩
v turščini nema, jo v drugih jezikih, tudi slovenščini, običajno
glasovno in pisno uresničujejo, npr. aga (tur. ağa), jagatan (tur. yatağan), jogurt (tur. yoğurt).
Lastna imena večinoma ohranjamo pisno nepodomačena in ohranjajo izvirni naglas, npr. Mehmet [mehmét], Hakan [hakán], Elâzığ [elázi].
Nekatera imena znanih zgodovinskih osebnosti so pisno (in
izgovorno) podomačena, npr. Sulejman I. Veličastni [súlejman pə̀rvi
veličástni] (osmanska tur. Kanunî sultan Süleyman), Sulejman
Čelebi [súlejman čelébi] (osmanska
tur. Süleyman Çelebi), Bajazit/Bajezid
V slovenščini priimke pišemo tako kot v turščini. Sodobni
turški priimki imajo pogosto
poseben pomen, npr. Yılmaz
V času Osmanskega cesarstva (od začetka 14. stol. do 1923) Turki niso imeli priimkov. Običajno se je uporabljalo le osebno ime z obvezno navedbo statusnega naziva, kadar ga je posameznik imel (haci, hoca, paşa, ağa, efendi ipd.). Pred imenom je bilo v uradni rabi obvezno še ime očeta, npr. Hasan oğlu Mehmet ‘Mehmet, Hasanov sin’. Če je tak patronimik postal (dedni) priimek, se danes piše kot ena beseda in stoji za imenom, npr. Mehmet Hasanoğlu.
Posebnost
V slovenščini se je ob priimkih uveljavil tudi podomačeni zapis statusnega naziva, npr. Enver paša, Fuad paša, Mehmed paša Köprülü, priimek turške rodbine Köprülü [keprilí] pa tudi v srbski obliki Ćuprilić.
Redka zemljepisna imena so podomačena, npr. Česme [čésme]
Občnoimenske sestavine večbesednih zemljepisnih imen prevajamo: jezero Van (tur. Van Gölü), jezero Tuz (tur. Tuz Gölü), džamija Sulejmana I. Veličastnega (tur. Süleymaniye).
Posebnosti
Turščina nima slovničnega spola. V slovenščini se spol ravna po obliki, izjemoma je zaradi podobnosti z uveljavljenimi prevzetimi imeni (npr. Atene) spremenjeno število, npr. Česme ž mn., mest. v Česmah.
Govorjeni končni naglašeni
Govorjeni končni naglašeni
Ženska imena se uvrščajo v 3. žensko sklanjatev, so torej nesklonljiva oziroma se pregibajo z ničto končnico, npr. Ayşe [ajšé], rod. Ayşe, svoj. prid. Ayşejin [ajšêjin]; Hatice [hatidžé], rod. Hatice, svoj. prid. Haticejin [hatidžêjin]; Aslı [aslí], rod. Aslı, svoj. prid. Aslıjin [aslíjin]; Canan [džanán], rod. Canan, svoj. prid. Cananin [džanánin].
Nekatera turška imena, ki so enakozvočnice z občnimi poimenovanji in
imajo razviden pomen, se uporabljajo za oba spola, npr. Yağmur [jamúr] ‘Dež’, Deniz
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v turščini zaradi naglasnega mesta pogosto, in (v nekaterih skupinah besed) na soglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:
Posebnost
Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Boğazkale [boáskale]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato ime podaljšujemo z j (rod. Boğazkaleja [boáskaleja], or. z Boğazkalejem [z‿boáskalejem]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Boğazkala [boáskala], or. z Boğazkalom [z‿boáskalom]).
Podstava
svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Mustafajev
Preglas samoglasnika o v e se pojavlja pri sklanjanju moških imen, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na č in š ter c in j. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č, ki je izkazana le v govoru.
⟨ç⟩ |
Karakoç [karákoč], or. s Karakoçem [s‿karákočem]; svoj.
prid. Karakoçev |
⟨ş⟩ |
Savaş [saváš], or. s Savaşem [s‿savášem]; svoj.
prid. Savaşev |
⟨y⟩ |
Anday [andáj], or. z Andayem [z‿andájem]; svoj.
prid. Andayev |
Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer
Pri dvobesednih imenih sklanjamo obe sestavini, npr. Gökçe Adası [gekčé adasí] ‘otok’, rod. Gökçeja Adasıja [gekčêja adasíja]; Enver paša, rod. Enverja paše.
Javna razprava zaključena | V javni razpravi (april 2024) | V javni razpravi (maj 2024) |
ALBANŠČINA | BASKOVŠČINA | BOLGARŠČINA |
ESTONŠČINA | ČEŠČINA | BOSANŠČINA |
FINŠČINA | DANŠČINA | JAPONŠČINA |
FRANCOŠČINA | HRVAŠČINA |
MAKEDONŠČINA |
ITALIJANŠČINA | ISLANDŠČINA |
NEMŠČINA |
MADŽARŠČINA | KATALONŠČINA | NOVA GRŠČINA |
POLJŠČINA | KITAJŠČINA |
PORTUGALŠČINA |
SLOVAŠČINA | KOREJŠČINA |
ROMUNŠČINA |
ŠPANŠČINA | LATINŠČINA | RUŠČINA |
TURŠČINA | NIZOZEMŠČINA | SRBŠČINA |
NORVEŠČINA | STARA GRŠČINA | |
ŠVEDŠČINA | ||
|
Jeziki v pripravi: angleščina, arabščina, armenščina, beloruščina, furlanščina, hebrejščina, hindijščina, indonezijščina, litovščina, stara indijščina, ukrajinščina.
Jeziki, katerih prevzemalna pravila še načrtujemo: črnogorščina, dolnja lužiška srbščina, gornja lužiška srbščina, irščina, latvijščina, malteščina, perzijščina; afriški jeziki ...
V poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« so obravnavana splošna načela, ki jih upoštevamo, kadar v slovenski knjižni jezik prevzemamo besede in besedne zveze iz drugih jezikov, in sicer prilagoditve pisave, prilagoditve glasov in naglasa ter prilagoditve slovničnih kategorij.
Glej poglavje »Splošna načela za prevzemanje besed« (Prevzete besede in besedne zveze).
Poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov« prinaša napotke za glasovno in pisno slovenjenje ter prečrkovanje okoli 45 pisav oziroma jezikov, med njimi za večino evropskih jezikov in za tiste oddaljene jezike, katerih imena so pogosteje rabljena v slovenščini.
Jeziki so razdeljeni glede na pisave, tj. na latinične in nelatinične, slednje nadalje še na grško-cirilične in azijsko-afriške nelatinične pisave, ki jih moramo v slovenščini prečrkovati.
Pri vsakem posameznem jeziku so obravnavana naslednja področja: pisava; izgovor oz. naglasno mesto; razmerja med črkami in glasovi s ponazoritveno preglednico črka – glas; podomačevanje besed in besednih zvez; posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik. Po potrebi je dodan oris poglavitnih razlik med rabo ločil v obravnavanem jeziku in slovenščini.
V posameznih poglavjih sta pri nekaterih pravilih lahko dodana razdelka Posebnosti, v katerem so predstavljena odstopanja od pravila, in Slogovni napotek (označen s peresom), ki olajša razumevanje pravil. Na ustreznih mestih so dodani tudi sklici na druga krovna pravopisna poglavja.
OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni razdelitvi po jezikih, bo oblikovana po predstavitvi vseh jezikov. V obdobju javne razprave na spletno mesto Pravopis 8.0 Pravopisna komisija dodaja postopoma tiste jezike, ki bodo lahko pripravljeni glede na možnosti angažiranja avtorjev in strokovnjakov za posamezne jezike. V skladu s tem bo poglavje dopolnjeno s krovnimi poglavji o prečrkovanju iz nelatiničnih pisav.
Vse latinične pisave izhajajo iz osnovnega latiničnega črkopisa, ki obsega 26 črk, in sicer: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega latiničnega črkopisa, tj. izločanju črk in dodajanju oz. rabi posebnih črk, črk z ločevalnimi znamenji in dvo- in veččrkij.
Vse cirilične pisave izhajajo iz osnovnega ciriličnega črkopisa, ki obsega 24 črk, in sicer: ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨еЕ⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨фФ⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩.
Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi (azbuki) tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega ciriličnega črkopisa, tj. dodajanju oz. rabi posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji ter dvo- in veččrkij.
Azbuka je splošno poimenovanje za cirilične abecede.
Pri opisovanju razmerij med ciriličnimi in latiničnimi črkami je izhodišče cirilična črka, ki je prikazana vzporedno z latinično ustreznico, npr. ⟨б⟩ – ⟨b⟩.
Starogrška in novogrška pisava obsegata 24 črk.
Zaporedje črk v starogrški in novogrški abecedi (alfabetu) je enako, izgovor nekaterih črk pa se razlikuje: ⟨αА⟩, ⟨β Β⟩, ⟨γ Γ⟩, ⟨δΔ⟩, ⟨εΕ⟩, ⟨ζ Ζ⟩, ⟨η Η⟩, ⟨θ Θ⟩, ⟨ιΙ⟩, ⟨κΚ⟩, ⟨λ Λ⟩, ⟨μΜ⟩, ⟨𝜈Ν⟩, ⟨ξΞ⟩, ⟨οΟ⟩, ⟨πΠ⟩, ⟨ρΡ⟩, ⟨σ/ςΣ⟩, ⟨τ Τ⟩, ⟨υ Υ⟩, ⟨φΦ⟩, ⟨χ Χ⟩, ⟨ψΨ⟩, ⟨ωΩ⟩.
Grški alfabet je nastal najkasneje v 8. st. pr. Kr., ko so Grki prevzeli feničansko pisavo in jo prilagodili svojemu jeziku. Stari Grki so sprva poznali več lokalnih različic alfabeta. Pisava, ki jo Grki uporabljajo še danes, se imenuje tudi vzhodnogrški alfabet, v grškem svetu pa se je dokončno uveljavila šele po koncu klasične dobe (5.–4. st. pr. Kr.).
Iz druge različice pisave, ki se je uporabljala v mestu Kume na Apeninskem polotoku in se imenuje tudi zahodnogrški ali halkidski alfabet, pa je nastala latinica.
Stari Grki – za njimi pa podobno Rimljani – so uporabljali samo velike tiskane črke, male tiskane črke so nastale šele v bizantinski dobi. Tedaj se je dokončno uveljavil tudi pravopis z ločevalnimi znamenji, ki se uporabljajo v modernih izdajah starogrških besedil.
V preglednici so predstavljene grške črke in njihove latinične ustreznice.
Stara in nova grščina | Prečrkovanje | |
Mala in velika grška črka | Ime črke | Mala in velika latinična črka |
α А | alfa [álfa] | a A |
β Β | beta [béta] | b B |
γ Γ | gama [gáma] | g G |
δ Δ | delta [délta] | d D |
ε Ε | epsilon [épsilon] | e E |
ζ Ζ | zeta [zéta] | z Z |
η Η | eta [éta] | e E ali ē Ē |
θ Θ | theta [théta] | th Th |
ι Ι | jota [jóta] | i I |
κ Κ | kapa [kápa] | k K |
λ Λ | lambda [lámbda] | l L |
μ Μ | mi [mí] | m M |
𝜈 Ν | ni [ní] | n N |
ξ Ξ | ksi [ksí] | x X |
ο Ο | omikron [ómikron] | o O |
π Π | pi [pí] | p P |
ρ Ρ | ro [ró] | r S |
σ/ς Σ | sigma [sígma] | s S |
τ Τ | tav [táu̯] | t T |
υ Υ | ipsilon [ípsilon] | y Y |
φ Φ | fi [fí] | ph Ph |
χ Χ | hi [hí] | ch Ch |
ψ Ψ | psi [psí] | ps Ps |
ω Ω | omega [ómega] | o O ali ō Ō |
Naglasna znamenja v starogrški pisavi označujejo mesto naglasa in tonem. Pri prečrkovanju jih ohranjamo, in sicer uporabljamo
Polkrožec pred veliko začetnico pri imenih, ki se začenjajo na samoglasnik ali na soglasnik r, označuje šibki ali ostri pridih:
Šibki in ostri pridih se izjemoma zapisujeta tudi sredi besede v sklopu ⟨-ῤῥ-⟩, ki se prečrkuje kot ⟨rrh⟩: Pýrrhos (gr. Πύῤῥος).
Pri prečrkovanju dolžine praviloma ne zaznamujemo, zato črki ⟨ω⟩ in ⟨η⟩, ki sta se v stari grščini uporabljali za zapisovanje dolgega glasu [o] oz. [e], po navadi prečrkujemo enako kot ⟨ο⟩ in ⟨ε⟩, ki sta zaznamovali ustrezna kratka glasova: Origénes (gr. Ὠριγένης), Héra (gr. Ἥρα). Izjemoma, pri citatni rabi npr. občnih besed, uporabimo tudi zapis s črtico (makronom), ki označuje dolžino, tj. ⟨ō⟩ oz. ⟨ē⟩: týchēali týche ‘usodaʼ (gr. τύχη).
Dvojno piko, ki označuje nedvoglasniški izgovor, pri prečrkovanju navadno opuščamo: Deiáneira (gr. Δηϊάνειρα).
Za prečrkovanje nove grščine ne potrebujemo slovenskih ustreznic ločevalnih znamenj, saj jih novejši novogrški pravopis opušča.
Dvojne soglasnike razen sklopa ⟨γγ⟩ zapisujemo dvojno: Apóllon (gr. Ἀπόλλων).
Soglasniške sklope ⟨γγ⟩, ⟨γκ⟩, ⟨γξ⟩, ⟨γχ⟩ prečrkujemo kot ⟨ng⟩, ⟨nk⟩, ⟨nx⟩, ⟨nch⟩: Lóngos (gr. Λόγγος), Ánkyra (gr. Ἄγκυρα), Sphínx (gr. Σφίγξ).
O sklopu ⟨γκ⟩ na začetku besed glej poglavje o novi grščini.
Pri prečrkovanju pravih in nepravih dvoglasnikov (kratkih in dolgih) se zapišeta oba dela, pri čemer se drugi del dvoglasnikov na -u zapiše s črko ⟨u⟩, drugi del dvoglasnikov na -i pa s črko ⟨i⟩: Oinómaos (gr. Οἰνόμαος), Aulís (gr. Αὐλίς).
Če je dvoglasnik naglašen, se pri pravih dvoglasnikih naglas piše na drugi del, pri nepravih pa na prvi del: Haímon (gr. Αἵμων), Háides (gr. Ἅιδης).
V zaporedju dveh kratkih samoglasnikov se naglas zapisuje na prvega, če sta se samoglasnika izgovarjala dvozložno: Láios (gr. Λάιος).
Dvočrkje ⟨ου⟩ se prečrkuje enako kot dvoglasniki: Ouranós (gr. Οὐρανός).
Več o izgovoru stare grščine glej »Razmerje med grško pisavo in grškim glasovnim sistemom«.
POSEBNOSTI
Albanska različica latinične pisave ima 25 črk latiničnega črkopisa, dve črki z ločevalnim znamenjem in devet dvočrkij – ⟨dh⟩, ⟨gj⟩, ⟨ll⟩, ⟨nj⟩, ⟨rr⟩, ⟨sh⟩, ⟨th⟩, ⟨xh⟩ in ⟨zh⟩.
Albanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ç Ç⟩, ⟨d D⟩, ⟨dh Dh⟩, ⟨e E⟩, ⟨ë Ë⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨gj Gj⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ll Ll⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨rr Rr⟩, ⟨s S⟩, ⟨sh Sh⟩, ⟨t T⟩, ⟨th Th⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨xh Xh⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨zh Zh⟩.
Posebnost
V albanski abecedi ni črke ⟨w⟩, ki je v osnovnem latiničnem naboru. Abeceda sicer vključuje vsa dvočrkja in črki z ločevalnim znamenjem.
O vključevanju albanskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V albanski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Naglasno mesto je v albanščini prosto in nepredvidljivo, najpogosteje pa je na predzadnjem ali zadnjem zlogu, npr. Rugova [rugôva], Tirana [tirána], Asdreni [azdréni], Kadare [kadaré]. Pri prevzemanju imen iz albanščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Posebnost
V albanskih ali kosovskih zemljepisnih imenih, ki so bila prevzeta v slovenščino iz srbščine, je mesto naglasa lahko drugačno od izvorno albanskega, prim. Kosovo [kósovo] (alb. Kosova [kosóva]), Priština [príština] (alb. Prishtina [prištína]).
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Knjižna albanščina temelji na narečju južne Albanije, ki se precej razlikuje od govora Albancev s Kosova, iz Črne gore, Severne Makedonije in severne Albanije (t. i. gegovska albanščina). Vpliv gegovskega izgovora v knjižni albanščini je pri omenjenih Albancih onemitev polglasnika, zlasti v izglasju, npr. Krujë [krúj] namesto [krújə].
Zev v sklopu črke ⟨i⟩ in samoglasnika ⟨iV⟩ v izgovoru zapiramo z [j]: Bojaxhiu [bojadžíju].
Kadar si v besedi sledita dva samoglasnika, sta oba nosilca samostojnih zlogov, zato se izgovarjata samostojno (ne kot dvoglasnik): Luan [ljúan], Ismail [ismaíl].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, in sicer
Albanščina dopušča soglasniške sklope v vzglasju z začetnim nosnikom. V slovenščini jih izgovarjamo z vzglasnim polglasnikom: Ndoc [əndóc], Ndre [əndré], Mbrica [əmbríca].
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ç | č | Çami [čámi], Demaçi [demáči], Këlliçi [kǝlíči] | |
dh | d | Bardhi [bárdi], Dhimitër [dimítǝr] | |
ë | ǝ | Kukës [kúkǝs], Pjetër [pjétǝr] | |
gj | dž |
Gjetja [džétja], Gjeçovi [džečôvi], Gjergj |
|
l | pred samoglasniki | lj | Mekuli [mekúlji], Laç [ljáč], Shala [šálja] |
l | pred soglasniki | l’/l | Këlcyra [kǝl’círa/kǝlcíra], Shkëlzen [škǝl’zén/škǝlzén] |
ll | l | Llazar [lazár], Nikolla [nikóla] | |
q | č | Gjerqeku [džerčéku], Koliqi [koljíči], Qosja [čósja] | |
rr | r | Rrahman [rahmán], Xhaferri [džafêri], Vokrri [vókri] | |
sh | š | Berisha [beríša], Gashi [gáši], Shiroka [širóka] | |
th | t | Thaçi [táči], Vithkuqari [vitkučári] | |
x | dz | Xoxa [dzódza] | |
xh | dž | Hoxha [hódža], Rexhep [redžép], Xherdan [džerdán], Xhaka [džáka] | |
y | i | Shyqyri [šičíri], Ylber [íl’ber/ílber] | |
zh | ž | Lezha [ljéža], Zheji [žêji] |
Občna poimenovanja iz albanščine so v slovenščini redka, in sicer pisno nespremenjena, npr. besa [bésa] ‘(neprelomljiva) prisega’, plis [pljís] ‘albansko tradicionalno belo pokrivalo’.
Lastna imena večinoma ohranjamo pisno nepodomačena: Thaçi [táči], Hoxha [hódža], Shyqyri [šičíri]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
V albanščini imajo lastna imena določno in nedoločno obliko,
prevzemamo pa jih večinoma v določni obliki imenovalnika (končaj pri
ženskih je
Nekatera imena zgodovinskih oseb pišemo podomačeno: Skenderbeg (alb. Skënderbeu), mati Terezija (alb. Nënë Tereza, pravo ime Anjezë Gonxhe Bojaxhiu).
Priimki so v albanščini vedno v določni obliki
(Rexhepi), moška rojstna imena so izhodiščno v
nedoločni obliki (Rexhep), ženska rojstna imena pa
večinoma v določni obliki na
Za nekatere albanske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Albanija (alb. Shqipëria), Beli Drim (alb. Drini i Bardhë), Drač (alb. Durrës, Durrësi), Drim (alb. Drin, Drini), Skader (alb. Shkodër, Shkodra). Podomačeno pišemo tudi izpeljanke iz podomačenih imen, npr. Draški zaliv (alb. Gjiri i Durrësit), Drimski zaliv (alb. Gjiri i Drinit).
V slovenskih besedilih so se uveljavila tudi nekatera srbska
imena za zemljepisne danosti na Kosovu, npr. Peć (alb. Pejë, Peja), Dečani (
Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in
prevajamo imena kulturnih in drugih spomenikov: Mati
Albanija ‘kip v Tirani’ (alb. Nëna Shqipëri), Petrelski grad (alb. Kalaja e Petrelës), Etem Begova
mošeja (alb. Xhamia e Et'hem Beut), Skenderbegov
trg
Osnovna pravila o prevzemanju glej v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze«.
S pregibanjem albanskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.
Pri pregibanju imen moškega spola s končajema
Podstava svojilnega
pridevnika izhaja iz okrajšane osnove imena, npr. Dhimitrov
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v albanščini zaradi določne oblike lastnih imen pogosto. Daljšanje je pisno in glasovno: Gashi [gáši], rod. Gashija [gášija]; Demaçi [demáči], rod. Demaçija [demáčija]. Enako velja za imena na končni govorjeni r, npr. Ilir [iljír], rod. Ilirja [iljírja].
Podstava svojilnega
pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Gashijev
Preglas samoglasnika o v e se pojavlja, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na c, j, č, š, dž in ž, ki so v albanščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.
⟨c⟩ |
Genc [génc], or. z Gencem [z‿géncem]; svoj.
prid. Genčev |
⟨j⟩ |
Camaj [cámaj], or. s Camajem [s‿cámajem]; svoj.
prid. Camajev |
⟨ç⟩ | Laç [ljáč], or. z Laçem [z‿ljáčem] |
⟨gj⟩ |
Gjergj [džêrč], or. z Gjergjem [z‿džêrdžem]; svoj.
prid. Gjergjev |
⟨sh⟩ |
Berisha [beríša], or. z Berishem [z‿beríšem], pogosteje
po 2. sklanjatvi z Berisho [z‿beríšo]; svoj.
prid. Berishev |
⟨xh⟩ |
Hoxha [hódža], or. s Hoxhem [s‿hódžem], pogosteje po
2. sklanjatvi s Hoxho [s‿hódžo], svoj.
prid. Hoxhev |
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na
Baskovska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s posebno črko z ločevalnim znamenjem ⟨ñ⟩ in sedmimi dvočrkji ⟨dd⟩, ⟨ll⟩, ⟨rr⟩, ⟨ts⟩, ⟨tt⟩, ⟨tx⟩ ter ⟨tz⟩.
Baskovska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E ⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ñ Ñ⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnost
Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨w⟩ in ⟨y⟩ se uporabljajo le pri nepodomačenih prevzetih besedah.
O vključevanju baskovskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V baskovski pisavi je uporabljeno eno ločevalno znamenje, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo: vijuga ali tilda ⟨˜⟩ na črki ⟨ñ⟩.
Baskovske besede so naglašene vedno na drugem zlogu. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo, npr. Gipuzkoa [gipúskoa], Zarautz [saráu̯c], Getxo [gečó].
Daljše besede in zložena imena so dvonaglasnice, tako jih tudi prevzemamo, npr. Urdangarin [urdángarín].
Baskovščina je narečno zelo razčlenjena; enotna knjižna baskovščina (euskara batua) je nastala v sedemdesetih letih 20. stoletja, prej je obstajalo več različnih knjižnih narečij s svojo pisno tradicijo. Baskovska jezikovna akademija je leta 1998 izdala priporočila zborne izreke, ki dopuščajo variantnost pri naglaševanju ali izgovarjavi posameznih glasov.
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
Zev v sklopu samoglasnika i in poljubnega drugega samoglasnika zapiramo z [j]: Erandio [erándijo], Sarrionandia [saríjonándija], Errenteria [erénterija].
Glej poglavje »Posebne glasovne zveze« (Glasoslovni oris).
Baskovščina ima pet dvoglasnikov, in sicer ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩ ter ⟨au⟩ in ⟨eu⟩, v katerih črko ⟨i⟩ izgovarjamo kot [j] (Maite [majté]), črko ⟨u⟩ pa kot dvoustnični [u̯] (Laurentzi [lau̯rénci]). Pri ostalih samoglasniških sklopih se izgovarja vsak samoglasnik posebej: Leioa [lejóa], Urumea [urúmea].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
V zborni izreki enotne baskovščine se soglasnik, ki je zapisan s črko ⟨j⟩, izgovarja kot v slovenščini, čeprav je v večini narečij izgovor drugačen, najpogosteje [h].
Pri govorcih zborne baskovščine v Franciji črka ⟨h⟩ ni nema, temveč označuje soglasnik [h].
Baskovščina pozna več soglasniških dvočrkij. Pri prevzemanju v slovenščino jih izgovarjamo
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
dd | dj | Iddoia [idjója] | |
h | / | Oihane [ojáne] | |
i |
|
i | Iñigo [injígo], Miren [mirén] |
i | v ⟨ai⟩, ⟨ei⟩ in ⟨oi⟩ | j | Maite [majté], Aitor [ajtór], Baiona [bajóna]; Eibar [ejbár]; Oier [ojêr] |
l |
|
l |
Lekeitio [lekêjtijo] |
l |
med ⟨i⟩ in samoglasnikom |
lj |
Mutiloa [mutíljoa] |
ll | lj | Pello [peljó], Llodio [ljodíjo] | |
n |
|
n |
Itsasondo [icásondo] |
n |
med ⟨i⟩ in samoglasnikom ⟨inV⟩ |
nj |
Markina [markínja] |
ñ | nj | Iñaki [injáki], Beñat [benját] | |
rr | r | Piarres [pijáres], Agirre [agíre], Arrate [aráte] | |
ts | c | Itsaso [icáso] | |
tt | tj | Kattalin [katjálin] | |
tx | č | Atxaga [ačága], Goikoetxea [gojkóečéa] | |
tz | c | Arantzazu [aráncasu], Santurtzi [santúrci], Oiartzun [ojárcun] | |
u |
|
u | Mungia [mungíja] |
u | v ⟨au⟩ in ⟨eu⟩ | u̯ | Laurentzi [lau̯rénci], Deunoro [deu̯nóro] |
x | š | Xabier [šabíjer], Joxepa [jošépa] | |
z | s | Elizondo [elísondo]; Gasteiz [gastêjs], rod. Gasteiza [gastêjsa]; Urzaiz [ursájs], rod. Urzaiza [ursájsa] |
Občna poimenovanja iz baskovščine so v slovenščini redka, običajno so pisno nepodomačena, npr. txoko [čokó] ‘gastronomsko društvo’, txakoli [čakóli] ‘sorta vina’. V slovenščini je pogosto rabljen izraz euskara [eu̯skára] ‘baskovski jezik’.
Pri prevzemanju v slovenščino so se v preteklosti uveljavile bodisi španske bodisi francoske imenske oblike, ki jih kot ustaljene ohranjamo. Če pa je baskovsko ime danes edino uradno ime – osebe ali kraja –, ga prevzemamo v tej obliki: Atxaga [ačága], Zuloaga [sulóaga].
Baski v Španiji imajo uradno dvojne priimke (prvi je očetov, drugi materin, priimka si sledita brez vmesnega veznika), v Franciji pa enojne (očetov priimek). V slovenščini navadno uporabljamo priimke v skrajšani obliki: Gabriel Aresti [gabríjel arésti] (namesto Gabriel Aresti Segurola).
V veliki večini baskovski priimki izvirajo iz hišnih imen, so opis kraja (hiše) in ne človeka: Etxeberria [ečéberija] ‘nova hiša’, Zubizarreta [subísareta] ‘(hiša) pri starem mostu’, Elizondo [elísondo] ‘(hiša) ob cerkvi’.
Priimki iz preteklosti so zapisani po španskem ali francoskem pravopisu (Loyola [lojóla] namesto Loiola); to včasih velja tudi za današnje priimke, predvsem na ozemlju Francije. Isti priimek je tako lahko zapisan na več načinov: bask. Etxeberria [ečéberija], šp. večinoma Echevarría,
Ob uveljavljenih španskih in francoskih
imenih se postopoma uveljavljajo tudi baskovske imenske različice: Gernika [gerníka] (ob
Pri zemljepisnih lastnih imenih večjih krajev in pokrajin so se uveljavila španska in francoska imena – glede na to, v kateri državi se zemljepisna danost nahaja: Bilbao [bilbáo] (bask. Bilbo), San Sebastián [san sebastján] (bask. Donostia), Vitoria [vitórija] (bask. Gasteiz), Pamplona [pamplóna] (bask. Iruñea]); Bayonne [bajón] (bask. Baiona),
Imena manjših krajev v baskovski avtonomni pokrajini, ki jo najpogosteje imenujemo z zgodovinskim imenom Baskija [báskija] (izvirno pa se imenuje Euskadi [eu̯skádi]), so zapisana v baskovščini. To ime je danes tudi edino uradno ime, pri prevzemanju jih ohranjamo v izvirni obliki: Lekeitio [lekêjtijo] (šp. Lequeitio), Oiartzun [ojárcun] (šp. Oyarzun), Hondarribia [ondáribija] (šp. Fuenterrabia).
Pri prevzemanju baskovskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih:
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene i, e in u, če slednja nista končnica:
Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki na izglasni r:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani
(rodilniški) osnovi imena, npr. Xabierjev
Podstava pridevniških in samostalniških
izpeljank z obrazilom
Preglas o v e se uveljavlja pri sklanjanju in svojilnem pridevniku iz samostalnikov, katerih osnova (podstava pri pridevnikih) se konča na govorjeni c (Zarautz [saráu̯c], rod. Zarautza [saráu̯ca], or.
Bolgarska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s petimi dodatnimi črkami –
Bolgarska abeceda (azbuka):
Pri prečrkovanju bolgarske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. V slovenščini podomačene oblike so enake prečrkovanim.
Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (ali
Mala in velika cirilična črka |
Mala in velika cirilična črka v ležečem tisku |
Mala in velika latinična črka |
а А | а А | a A |
б Б | б Б | b B |
в В | в В | v V |
г Г | г Г | g G |
д Д | д Д | d D |
е Е | е Е | e E |
ж Ж | ж Ж | ž Ž |
з З | з З | z Z |
и И | и И | i I |
й Й | й Й | j J |
к К | к К | k K |
л Л | л Л | l L |
м М | м М | m M |
н Н | н Н | n N |
о О | о О | o O |
п П | п П | p P |
р Р | р Р | r R |
с С | с С | s S |
т Т | т Т | t T |
у У | у У | u U |
ф Ф | ф Ф | f F |
х Х | х Х | h H |
ц Ц | ц Ц | c C |
ч Ч | ч Ч | č Č |
ш Ш | ш Ш | š Š |
щ Щ | щ Щ | št Št |
ъ Ъ | ъ Ъ |
opuščamo (sredi besede ob r) ali nadomeščamo z a |
ь Ь | ь Ь | j J |
ю Ю | ю Ю | ju Ju |
я Я | я Я | ja Ja |
POSEBNOSTI
Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih
Osebna in zemljepisna imena (ki se v latinico prečrkujejo z dvočrkji ali črkami, ki vsebujejo ločevalna znamenja) se v mednarodnih uradnih dokumentih (razen če imetnik dokumenta izrecno zahteva drugače) prečrkujejo v latinico v skladu s predpisi Zakona o prečrkovanju Republike Bolgarije. Tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) pri prevzemanju bolgarskih lastnih imen v slovenščino ne uporabljamo.
Bolgarščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju bolgarskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo:
Sodobna knjižna bolgarščina ima jakostni oz. dinamični naglas brez tonemskih in kvantitetnih fonoloških nasprotij.
Samoglasnike, zapisane s črkami
Bolgarski polglasnik, zapisan s črko ⟨ъ⟩, prevzemamo glede na položaj, in sicer
Pri prevzemanju bolgarskih imen iz drugih jezikov z latinično pisavo je treba biti pozoren na zapis polglasnika s črko ⟨а⟩ ali ⟨ă⟩ v medsoglasniškem položaju ob r, pri katerem se slovenski zapis približa bolgarskemu izgovoru.
O posebnosti sklanjanja imen s končajem
V sklopu i in poljubnega samoglasnika
POSEBNOSTI
Med črki za samoglasnik se je v procesu podomačevanja v preteklosti zaradi približevanja izgovoru vstavljala črka ⟨j⟩, danes je ob enakem izgovoru priporočano slediti izvirnemu zapisu, npr. Stratiev [stratíjev-] (bolg. Стратиев).
Soglasnike, zapisane s črkami
POSEBNOST
Cirilično črko ⟨щ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom ⟨št⟩, ki ga izgovarjamo po slovensko: Štrkovo [štə̀rkovo] (bolg. Щърково).
S črkami oz. črkovnimi sklopi
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali
Cirilična črka | Podomačeni zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ъ | / | ob r v medsoglasniškem položaju | ǝ | Krstev [kə̀rstev-] (bolg. Кръстев), Prvomaj [pǝrvomáj] (bolg. Първомай), Prvanov [pǝrvánov-] (bolg. Първанов), Trn [tə̀rn/tə̀rǝn] (bolg. Трън), Trnovo [tə̀rnovo] (bolg. Търново), Vršec [vǝršéc] (bolg. Вършец), Mrvaka [mǝrváka] (bolg. Мървака) |
a | drugod | a | Aglen [aglén] (bolg. Ъглен), Magliž [maglíž-] (bolg. Mъглиж), Aleksandar [aleksándar] (bolg. Александър), Petar [pétar] (bolg. Петър), Dimitar [dimítar] (bolg. Димитър) |
Občna poimenovanja, prevzeta iz bolgarščine, so redka. Večinoma gre za prečrkovane in tudi pisno podomačene besede in besedne zveze: račenica [račeníca] (bolg. ръченица) ʻplesʼ; škembe čorba [škémbe čórba] (bolg. шкембе чорба) ʻjuha z vampiʼ; šopska solata [šópska soláta] (bolg. шопска салата).
Osebna imena prečrkujemo in jih v tej obliki tudi podomačimo: Neven [néven] (bolg. Невен), Ognjan [ognján] (bolg. Огнян), Blagovesta (blagovésta) (bolg. Благовеста).
Imena svetnikov, vladarjev in drugih znanih zgodovinskih oseb navadno podomačimo tako, da uporabimo slovenski ustreznik rojstnega imena, stalni pridevek pa prevedemo ali podomačimo: Peter I. Bolgarski [pétǝr pǝ̀rvi bolgárski] (bolg. Петър I), Aleksander I. Bolgarski [aleksándǝr pǝ̀rvi bolgárski] (bolg. Александър I Български), Teodor Svetoslav [téodor svétoslav-] (bolg. Тодор Светослав).
Pri nekaterih cesarjih je različica imena ohranjena, npr. Simeon I. Veliki [símeon pǝ̀rvi véliki] (bolg. Симеон I Велики), Smilec [smílǝc] (tudi bratje Smilci) (bolg. Смилец), Smilcena [smilcéna] (bolg. Смилцена), Momčil [mómčil] (bolg. Момчил).
Nekatera bolgarska imena s končajem
Bolgarski državljani imajo tridelno uradno osebno ime, ki ga sestavljajo rojstno ime, očetovo ime (patronimik) in priimek. Pri prevzemanju v slovenščino in pri uradni rabi se očetovo ime večinoma opušča, npr. Georgi (Ivanov) Dimitrov [geórgi ivanôv- dimitrôv-] (bolg. Георги Иванов Димитров); Ana (Ivanova) Dimitrova [ána ivanôva dimitrôva] (bolg. Ана Иванова Димитрова).
Očetovo ime je z obrazilom za svojilne pridevnike
Tradicionalni bolgarski priimki so izpeljani iz imena (oz. vzdevka, poklica ipd.) moškega (
Za nekatere zemljepisne danosti v Bolgariji so se že v preteklosti ustalila slovenska imena ali eksonimi. Ta so enobesedna ali večbesedna; slednja so prevzeta tako, da občnoimenske dele navadno prevedemo, lastnoimenske pa podomačimo oz. jih morfemsko prilagodimo slovenščini, npr.:
Prevajamo oz. podomačujemo tudi imena spomenikov in znamenitosti: Madarski konjenik [madárski konjeník] (bolg. Мадарски конник).
Redka zemljepisna imena so v bolgarščino prevzeli iz sosednjih jezikov, npr. iz turščine: Kazanlik [kázanlik] (bolg. Казанлък – Kazanlăk).
Bolj znana bolgarska stvarna imena podomačujemo oz. prevajamo: Panagjurski zaklad [panagjúrski zaklád-] (bolg. Панагюрско съкровище), Univerza svetega/sv. Klimenta Ohridskega v Sofiji [univêrza svétega klímenta óhritskega u̯‿sófiji] (bolg. Софийски университет „Свети Климент Охридски“), Trnovski patriarhat [tǝ̀rnou̯ski patrijarhát] (bolg. Търновска патриаршия ).
Pri pregibanju bolgarskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Večina bolgarskih priimkov oseb moškega spola je izpridevniških samostalnikov, ki jih sklanjamo na dva načina:
Ženska imena sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, npr. Bagrjana [bagərjána] (bolg. Багряна), rod. Bagrjane [bagərjáne].
Ženske izpridevniške priimke, ki se razlikujejo od moških in imajo žensko spolsko obrazilo, npr. v končajih -⟨овa⟩ oz.
Zemljepisna imena na končni
Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike po prvi moški sklanjatvi:
Pri pregibanju bolgarskih imen v slovenščini se pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka (skrajšani) rodilniški osnovi imena, npr. Aleksandrov [aleksándrov-], Petrov [pétrov-], Dimitrov [dimítrov-]; Smilčev [smílčev-]. Končni c se pri tem premenjuje s č.
Pri imenih na končni
Nekatera bolgarska imena na končni e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen (Goce [góce] (bolg. Гоце), Gjorče [gjórče] (bolg. Гйорче)
POSEBNOST
Nekatera od teh imen pri daljšanju osnove omahujejo, sklanjamo jih namreč tudi tako, da osnovo daljšamo z j (Goce [góce] (bolg. Гоце), rod. Goceja [góceja]). V tem primeru prihaja tudi do preglasa. Glej poglavje »Preglas«.
Osnovo daljšajo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašeni samoglasnik i ter na samoglasnika e in u, če ta dva nista končnica, npr.:
Osnovo daljšamo z j tudi pri večini imen, ki se končajo na
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Stojujev [stójujev-], Grigorjev [grigórjev-].
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene v č.
|
Vršec [vəršéc] (bolg. Вършец), or. z Vršecem [z‿vəršécem] |
|
Blagoj [blagój] (bolg. Благой), or. z Blagojem [z‿blagójem]; svoj. prid. Blagojev [blagójev-] |
|
Godeč [godéč] (bolg. Годеч), or. z Godečem [z‿godéčem] |
|
Magliž [maglíž-] (bolg. Mъглиж), or. z Magližem [z‿maglížem] |
|
Kormisoš [kormisóš] (bolg. Кормисoш), or. s Kormisošem [s‿kormisóšem]; svoj. prid. Kormisošev [kormisóšev-] |
Preglašujemo tudi imena s končno črko
|
Ilija [ilíja] (bolg. Илия), or. z Ilijem [z‿ilíjem] (or. 2. sklanjatve z Ilijo [z‿ilíjo]); svoj. prid. Ilijev [ilíjev-] |
|
Botjo [bótjo] (bolg. Ботьо), or. z Botjem [z‿bótjem]; svoj. prid. Botjev [bótjev‑] |
|
Željo [žéljo] (bolg. Жельо/Желю), or. z Željem [z‿žéljem]; svoj. prid. Željev [žéljev‑] |
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Velizar [velizár] (bolg. Велизар), or. z Velizarjem [z‿velizárjem]; svoj. prid. Velizarjev [velizárjev-].
Preglašujemo tudi imena moškega spola, katerih osnovo pri pregibanju daljšamo z j, npr. Veždi [véždi] (bolg. Вежди), or. z Veždijem [z‿véždijem]; svoj. prid. Veždijev [véždijev‑].
Standardna grafična različica narekovajev v bolgarščini je „___“, ki so tako kot v slovenščini stični. Po bolgarskem pravopisu se v narekovajih zapisuje tudi del stvarnih lastnih imen, ki je v vlogi desnega prilastka. Pri prevajanju v slovenščino narekovaje opuščamo, poimenovanje po znanih osebnostih pa postavljamo v rodilnik: Nacionalna knjižnica svetih/sv. Cirila in Metoda [nacijonálna knjížnica svétih ciríla in metóda] (bolg. Национална библиотека „Св. св. Кирил и Методий“); Naravoslovno-matematična gimnazija Janeta Sandanskega [naravoslôu̯no-matemátična gimnázija jáneta sandánskega] (bolg. Природо-математическа гимназия „Яне Сандански“).
Bosanska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s štirimi črkami z ločevalnimi znamenji ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebno črko ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.
Bosanski jezik se zapisuje v latinici in cirilici, danes v rabi prevladuje latinica. V zgodovini sta se uporabljali tudi bosančica, posebna bosanska različica cirilice, in arabica (bos. arebica), bosanska različica arabske pisave.
Bosanska abeceda:
O vključevanju bosanskih posebnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V bosanski pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Posebno črko
Bosanščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Ismet [ísmet], Jajce [jájce], Sarajevo
Bosansko naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov v slovenščino ne prevzemamo.
POSEBNOSTI
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
POSEBNOST
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, kadar sta naglašena, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozki e in ozki o (Ćopić [čópič], Ostrožac [óstrožac], Begić [bégič], Nedžad
V bosanskih imenih so samoglasniški sklopi zapisani tako, kot se izgovorijo. Med samoglasnikom i in drugimi samoglasniki je protizevni j zapisan (Alija [álija], Asija [ásija]); v obrnjenem zaporedju zeva ne zapolnjujemo ne v zapisu ne v govoru (Husein [husêin], Smail [smáil]).
POSEBNOST
Pri nekaterih ženskih imenih se pojavljajo pisne različice t. i. klicnih imen, ki so povezane s spremembo naglasnega mesta, npr. Aiša [aíša] proti Ajša [ájša].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Bosanščina pozna zlogotvorni soglasnik ⟨r⟩, ki ga v medsoglasniškem položaju izgovarjamo po slovensko, torej kot [ər], npr. Srđan [sə̀rdžan], Drvar [də̀rvar], Brčko [bə̀rčko].
Nekatera bosanska imena so že v izvirniku zapisana na dva načina – npr. Midhat in Mithat [míthat], tj. z upoštevanjem prilikovanja po zvenečnosti ali z izglasnim razzvenečenjem, npr. Ahmed
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ć | č | Bihać [biháč] in [bíhač], Vijećnica [vijéčnica], Vogošća [vógošča], Šabići [šábići], Vuletić [vúletič], Kotromanić [kótromanič] | |
đ | dž | Zagrađe [zágradže], Đoko [džóko], Điđi [džídži], Srđan [sə̀rdžan] | |
dj | dž | Djedović [džédovič] |
Občna poimenovanja iz bosanščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v bosanščini, npr. Tomislavgrad
Sodobna bosanska imena prevzemamo nespremenjena; tudi če gre za klicne in hipokoristične oblike imen (npr. Ćaze [čáze]), se ravnamo po uradnem zapisu.
Imena zgodovinskih oseb načeloma podomačujemo, in sicer tako, da uporabljamo slovenska imena, npr. Štefan Tomaš [štéfan tómaš] (bos. Stjepan Tomaš), a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od bosanske, npr. Sandalj Hranić Kosača
Pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo vezaj, uporabljen v imenih nekaterih zgodovinskih osebnosti, pri katerih je ime zapisano pred nazivom osebe:
POSEBNOST
Če je naziv zapisan pred imenom ali kakim drugim nazivom, ni zapisan z vezaje, pri prevzemanju v slovenščino pa sklanjamo tudi naziv: hadži Ibrahim [hádži íbrahim], rod. hadžija Ibrahima.
Za ime države in nekaterih zemljepisnih danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Bosna in Hercegovina [bósna in hercegovína/hêrcegovina] (bos. Bosna i Hercegovina). Med enobesednimi eksonimi so redka imena krajev, npr. Banjaluka [bánjalúka] (bos. Banja Luka), nekaj je tudi nekrajevnih imen, npr. Medžugorje [medžugórje] (bos. Međugorje). Večina imen mest in rek ni zapisana drugače, kot bi bila v slovenščini (npr. Una [úna]). Enobesedna imena rek sicer zapisujemo kot v izvirniku (Sutjeska [sútjeska]).
Pri večbesednih eksonimih se je uveljavilo, da občne sestavine imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Blidinjsko jezero
Imena upravnih enot – kantonov Federacije Bosne in Hercegovine so v slovenskih besedilih pisno podomačena:
POSEBNOST
Pri tvorbi pridevnika iz imena Bosna [bósna] – bosenski [bósǝnski] se ohranja tudi v slovenščini uveljavljena oblika bosanski [bosánski]. Po slovenskih pravilih se sicer v soglasniški sklop [sn] vriva polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, a ga izpodriva izvirna oblika z neobstojnim a.
O tvorbi pridevnikov iz imen s končajem
O tvorbi pridevnikov iz imen s končajem
O tvorbi pridevnikov iz imen obrečnih območij (podrinski) glej poglavje »Neobstojni i« (
Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma prevajamo imena umetnostnih in leposlovnih stvaritev, npr. Most na Drini [móst na dríni] (bos. Na Drini ćuprija), Nikogaršnja zemlja [nikógaršnja zêmlja] (bos. Ničija zemlja), ter večjih ustanov, npr. Univerza v Tuzli [univêrza u̯‿túzli] (bos. Univerzitet u Tuzli).
Imen glasbenih skupin in časopisov ne prevajamo: Bijelo Dugme [bijélo dúgme], Dnevni avaz [dnéu̯ni aváz-].
Pri pregibanju bosanskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Zemljepisna imena na
Pri izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom in soglasniškim sklopom
Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike, in sicer
Pri pregibanju bosanskih imen v slovenščini se zlasti v imenih slovanskega porekla pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer neobstojni a v priponskih obrazilih
Pri imenih s priponskim obrazilom
POSEBNOST
Na pojav neobstojnega a zaradi bližine vplivajo navade v izvirnem jeziku. Npr. obrazilo
Pri izpeljankah iz teh imen (večinoma pridevniških s priponskim obrazilom
Imena z obrazilom
Podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi (Nametkov
Pri prevzemanju v slovenščino večino imen s končnim
POSEBNOSTI
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Amirjev
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena moškega spola konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali dž, ki so v bosanskem jeziku zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨č⟩, ⟨j⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩, ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.
⟨c⟩ |
Pozderac [pozdêrac], or. s Pozdercem |
⟨ć⟩ |
Šantić [šántič], or. s Šantićem |
⟨č⟩ |
Vrnograč [və̀rnograč], or. z Vrnogračem |
⟨š⟩ |
Vancaš [váncaš], or. z Vancašem |
⟨ž⟩ |
Grabež |
⟨j⟩ |
Doboj [dóboj], or. z Dobojem |
⟨lj⟩ |
Počitelj |
⟨nj⟩ |
Kakanj |
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Dizdar [dízdar], or. z Dizdarjem
Pri prevzemanju bosanskih večdelnih zemljepisnih imen sklanjamo vse sestavine, tudi če so imena priredno zložena in povezana z nestičnim vezajem, npr.
POSEBNOST
Nekatera bosanska priredno sestavljena imena so povezana z veznikom i (slov. in). Taka imena ohranjamo zapisana, kot so v izvirniku, in sklanjamo obe sestavini, npr. Željevo i Župa [žéljevo i žúpa], mest. v Željevu i Župi
V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini tako tudi pregibamo, npr. Gornji Vakuf [górnji vákuf], rod. Gornjega Vakufa [górnjega vákufa]. V nasprotnem primeru je prva sestavina nepregibna, npr. Kulen Vakuf [kúlen vákuf], mest. v Kulen Vakufu
POSEBNOST
Če je pridevnik zapostavljen, sklanjamo obe sestavini: Dubrave Donje [dúbrave dónje], mest. mn. v Dubravah Donjih
Češka različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s 15 črkami z ločevalnimi znamenji in dvočrkjem ⟨ch⟩.
Češka abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨d D⟩, ⟨ď Ď⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨ě Ě⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨ch CH⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ň Ň⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨ř Ř⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨ť Ť⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨ů Ů⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.
POSEBNOSTI
O vključevanju čeških črk z ločevalnimi znamenji in dvočrkja v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V češki pisavi so uporabljena štiri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
V češki abecedi so črke z ločevalnimi znamenji, ki označujejo mehkost, obravnavane kot en znak.
Ostrivec na črkah v obrazilu
Češke besede so naglašene na prvem zlogu, npr. Bedřich Smetana [bédžih smétana]. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Ostrivec na samoglasnikih v češčini označuje dolge samoglasnike in ga ne smemo zamenjati z naglasnim znamenjem, npr. Vaculík [váculik].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar je e pred j ali r (npr. Hejnice [hêjnice], Neratovice [nêratovice]) in o pred v ali u̯ (npr. Louny [lôu̯ni]). Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Nový Jičín [nôvi jíčin], Nová Paka [nôva páka].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
POSEBNOSTI
O polglasniškem branju črke ⟨e⟩ glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).
Zev v sklopu samoglasnika, zapisanega z ⟨i⟩, in poljubnega drugega samoglasnika, zapiramo z [j], npr. Eliáš [élijaš], Natálie [nátalije], Marius [márijus].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Dvočrkje ⟨ch⟩ v slovenščino prevzemamo kot [h]: Chlumec [hlúməc], Chodov
Češčina pozna mehke soglasnike, ki so v pisavi označeni s črkami ⟨ď Ď⟩, ⟨ň Ň⟩ in ⟨ť Ť⟩. Pri prevzemanju mehkost nakazujemo z j, npr. Ďáblice [djáblice], Máňa [mánja], Báťa [bátja]. Enako velja, kadar stojijo črke ⟨d⟩, ⟨n⟩ in ⟨t⟩ pred ⟨ě⟩, npr. Český Těšín [čéski tjéšin], Děčín [djéčin], Němcová [njémcova].
POSEBNOST
Češke mehke soglasnike, ki so v položaju pred samoglasnikom ⟨i⟩ zapisani s črkami ⟨d⟩, ⟨n⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo kot navadne [d], [n] in [t], npr. Antonín [ántonin], Chrudim [hrúdim], Tišnov
Češki mehki ⟨ř Ř⟩ v slovenščino prevzemamo kot [rž] (Dvořák [dvóržak]), glede na položaj v besedi pa tudi kot [ž], [rš] ali [š]. (Glej poglavje »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini«. )
Zvenečnostne premene mehkih soglasnikov iz preglednice niso izrecno razvidne.
V češčini se lahko pojavljajo tudi podvojeni soglasniki, ki jih znotraj besede izgovarjamo enojno. Tak izgovor prevzemamo tudi v slovenščino, npr. Anna [ána].
Češčina pozna zlogotvorne soglasnike. Zlogotvorna ⟨r⟩ in ⟨l⟩ v slovenščini izgovarjamo s polglasnikom, npr. Petr [pétər], Vltava [və̀ltava].
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
d | pred ⟨ě⟩ | dj | Děčín [djéčin], Budějovice [búdjejovice] |
d | pred ⟨i⟩ | d | Podivín [pódivin], Zdice [zdíce] |
ď Ď | pred samoglasnikom | dj | Ďáblice [djáblice], Žďár nad Sazavou [ždjár nat sázavou̯] |
ě | za ⟨b⟩, ⟨p⟩, ⟨v⟩, ⟨f⟩ | je |
Běchovice [bjéhovice], Pětihosty [pjétihosti], Nedvěd |
ě | za ⟨m⟩ | nje | Staré Město [stáre mnjésto], Litoměřice [lítomnjeržice] |
ch | h | Chytilová [hítilova], Mucha [múha], Mach [máh], Kratochvílová [krátohvilova] | |
n | pred ⟨ě⟩ | nj | Němcová [njémcova], Bechyně [béhinje] |
n | pred ⟨i⟩ | n | Hodonín [hódonin], Mělník [mnjélnik] |
ň | pred samoglasnikom | nj | Máňa [mánja], Hliňany [hlínjani] |
ň | v izglasju in pred soglasnikom |
n’/n |
Libeň [líbən’/líbən], Stáňkov |
ř | med dvema samoglasnikoma | rž |
Dvořák [dvóržak], Jiří [jírži], Kroměříž |
ř | v izglasju za samoglasnikom | rž |
Kolář |
ř | v vzglasju in za zvenečim soglasnikom | ž |
Řitka [žítka], Březina [bžézina], Břeclav |
ř | za nezvenečim soglasnikom | š |
Přemysl [pšémisəl], Přerov |
t | pred ⟨ě⟩ | tj | Český Těšín [čéski tjéšin], Hradiště [hrádištje] |
t | pred ⟨i⟩ | t | Hostivice [hóstivice], Slatiňany [slátinjani] |
ť Ť | pred samoglasnikom | tj | Baťa [bátja], Baťová [bátjova] |
ť Ť | v izglasju in pred soglasnikom | t | Unhošť [únhošt], Třešť [tšéšt] |
ů | u | Martinů [mártinu], Tůma [túma], Růžička [rúžička] | |
y | i | Masaryk [másarik], Tyl [tíl], Kryl [kríl] | |
ý | i | Borovský [bórou̯ski], Kaplický [káplicki] |
POSEBNOSTI
Nekateri glasovi se v lastnih imenih ne pojavljajo v vseh obravnavanih položajih, zato primerov ne navajamo, npr. f pred ě ali ď v izglasju.
O imenih z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).
Občna poimenovanja iz češčine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede praviloma pisno podomačene: bramboraki [brámboraki] (češ. bramboráky), škubanki [škúbanki] (češ. škubánky).
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v češčini: Václav Černý [václau̯ čêrni], Děčín [djéčin], Zlín [zlín],
Zgodovinska imena čeških vladarjev so redkeje podomačena (Vratislav
Pisno podomačena oz. prilagojena so imena plemiških rodbin, npr.
V češčini se priimki oseb ženskega spola praviloma končujejo s pridevniškim obrazilom
Sodobna češka zakonodaja omogoča zapis ženskih priimkov brez pridevniškega obrazila.
Za nekatere češke zemljepisne danosti so se že v preteklosti uveljavila slovenska ali zgolj pisno podomačena zemljepisna imena (eksonimi), npr. imena nekaterih bolj znanih mest: glavno mesto Praga [prága] (češ. Praha), Plzen [pə̀lzən] (češ. Plzeň), Hradčani [hrátčani] (češ. Hradčany), Olomuc [ólomuc] (češ. Olomouc). Eksonimi so tudi ime
V večbesednih eksonimih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo slovenščini, občnoimenske prevedemo, pridevniki iz že podomačenih imen pa sledijo podomačeni obliki, npr. Zahodni Karpati [zahódni karpáti] (češ. Západní Karpaty), Moravska vrata [moráu̯ska u̯ráta/vráta] (češ. Moravska brána); Češko-moravska planota
Pri nekaterih imenih se (tudi v slovenskih različicah) občnoimenska sestavina zaradi uveljavljenosti ali kulturno specifičnega pomena ne prevaja, npr. Karlovi Vari [kárlovi vári] (češ. Karlovy Vary) in ne Karlove Toplice; Mariánské Lázně [márijanske láznje] in ne Marijine Kopeli.
Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih prevajamo, npr. katedrala svetega Vida (češ. Katedrála svetého Víta), cerkev svetega Petra in Pavla (češ. kostel svatého Petra a Pavla), kip svetega Janeza Nepomuka (češ. socha svatého Jana Nepomuckého).
Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka stvarna imena, npr. Praška astronomska ura [práška astronómska úra] (češ. Staroměstský orloj), Karlova univerza v Pragi [kárlova univêrza u̯‿prági] (češ. Univerzita Karlova v Praze).
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto čeških uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
Češčina kot slovanski jezik besede pregiba podobno kot slovenščina, a se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Slovničnih kategorij besed – spola, števila – pri prevzemanju iz češčine načeloma ne spreminjamo.
Nekatera imena, ki se končajo na soglasnik, so v češčini ženskega spola in se sklanjajo po drugi ženski
Izjemoma ženski spol ohranijo tudi občne sestavine imen, ki so enakozvočne s slovenskimi samostalniki, ki jih sklanjamo po drugi ženski sklanjatvi (Česká Ves [čéska vés] ž, rod. Česke Vesi [čéske vési]).
Imena voda, rek, ki so v češčini srednjega spola, v slovenščini pogosto postanejo ženskega spola: Laba ž [lába] (češ. Labe s [lábe]), Mža [mžá] (češ. Mže [mžé]). Morfemsko podomačimo tudi imena na
Pri
imenih s končaji
Tudi v češčini samoglasnik e pri pregibanju izpada – slovensko in češko sklanjanje se torej tu ujemata.
Če je polglasnik v imenu le izgovorjen, ne pa tudi zapisan, kar se v čeških imenih zgodi zaradi zlogotovornih izglasnih zvočnikov, ki jih v slovenščini vedno izgovorimo s polglasnikom, ta polglasnik izpada le v govoru. Pojavlja se v imenovalniku (in enakem tožilniku) med
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr. Vitovčev
Pri zemljepisnih imenih se nezapisani polglasnik pojavlja tudi v govorni podstavi izpeljank z obrazili
Osnovo podaljšuje z j večina večzložnih imen moškega spola, ki se končujejo na
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Otokarjev
V preteklosti je bilo daljšanje osnove pri imenskih zloženkah iz slovanskih jezikov na končni sklop
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena moškega spola konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali dž, ki so v češčini zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨ď⟩, ⟨j⟩, ⟨ň⟩, ⟨ř⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.
⟨c⟩ |
Vavřinec [váu̯žinǝc], or. z Vavřincem [z‿váu̯žincem]; prid. Vavřinčev |
⟨č⟩ | Ledeč [lédeč], or. z Ledečem [z‿lédečem]; prid. ledeški [lédeški] |
⟨j⟩ |
Ondřej [óndžej], or. z Ondřejem [z‿óndžejem]; svoj. prid. Ondřejev |
⟨ň⟩ | Choceň [hócǝn’/hócǝn], or. s Chocňem [s‿hócnjem]; prid. choceňski [hócǝn’ski/hócǝnski] |
⟨ř⟩ |
Halíř [hálirš], or. s Halířem [s‿háliršem]; svoj. prid. Halířev |
⟨š⟩ |
Tomáš [tómaš], or. s Tomášem [s‿tómašem]; svoj. prid. Tomašev |
⟨ž⟩ | Kroměříž [krómnjeržiš], or. s Kroměřížem [s‿krómnjeržižem] |
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Jaromír [járomir], or. z Jaromírjem [z‿járomirjem]; svoj. prid. Jaromírjev
Večbesedna imena so večinoma ujemalne zveze pridevnika in samostalnika, v katerih sklanjamo obe sestavini: Český Těšín [čéski tjéšin], rod. Českega Těšína [čéskega tjéšina].
Če gre za zveze samostalnika z desnim prilastkom, ki je bodisi pridevniški (Hradec Králove) bodisi samostalniški (Mladá Boleslav) ali pa tudi predložna zveza (Ždar nad Sazavou), se prilastkovna sestavina ne pregiba:
Zaradi podobnosti slovanskih jezikov se zgodi, da nepoznavalci jezika zaradi podobnosti s slovenščino ime Hradec Králové interpretirajo kot kraljev gradec, pravilno pa je kraljičin gradec. Tudi mesto Mladá Boleslav je dobilo ime po svojem ustanovitelju, vojvodi Boleslavu II., ki so ga imenovali Mladi, da bi ga razlikovali od njegovega očeta, po katerem je bilo že poimenovano mesto Stará Boleslav.
Danska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s črko z ločevalnim znamenjem ⟨å⟩, združeno črko ⟨æ⟩ in posebno črko ⟨ø⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨ie⟩, ⟨ue⟩, ⟨ch⟩, ⟨ck⟩ in ⟨th⟩, tričrkje ⟨sch⟩ in štiričrkje ⟨schj⟩.
Danska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ø Ø⟩, ⟨å Å⟩.
Posebnosti
Prebivalci nekaterih danskih mest so nasprotovali pravopisni reformi iz leta 1948, ki je namesto dvočrkja ⟨aa⟩ uvedla ⟨å⟩, ki se uvršča na konec abecede. S političnim odlokom so leta 1984 dosegli, da lahko občine same izberejo črkovanje. Odločitev mest Aabenra, Aalborg, Aarhus itd. spoštujejo danes po celotnem danskem jezikovnem prostoru in tudi v uradni rabi.
O vključevanju danskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V danski pisavi se uporablja ločevalno znamenje krožec ⟨˚⟩ nad črko ⟨å⟩, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo.
Posebno črko ⟨ø⟩ in združeno črko ⟨æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.
Danske
besede so večinoma naglašene na prvem zlogu, vendar je veliko izjem. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo, npr.
Lolland
Daljše
besede in zložena imena so dvonaglasnice, tako jih tudi prevzemamo: Rytterknægten [ríterknéktən], Buxtehude [búkstehúde].
Pri nekaterih krajših zloženkah ožji izgovor nenaglašenih o in e označimo s spodnjo piko: Godthåb
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Posebnosti
V preteklosti je bil v pravopisnih priročnikih
dopuščen, a manj priporočljiv tudi polglasniški
izgovor črke ⟨e⟩ v končaju
Poznavalci danščine e v ⟨en⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.
Samoglasnik ⟨e⟩ v končaju
V danščini ima v izgovoru pomembno vlogo stød, tj. suprasegmentalni pojav, ki ga ni mogoče zadovoljivo prenesti v slovenščino. Pojavlja se npr. v črkovnih sklopih ⟨nd⟩, ⟨ld⟩ in ⟨rd⟩, npr. Kierkegaard [ˈkʰiɐ̯kəˌkɒˀ]. V položajih, ko danskih glasov ne moremo nadomestiti s slovenskimi ali ko si skušamo olajšati pregibanje, so se v slovenščini uveljavile prilagoditve, najpogosteje branje po črki.
Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo enojno: Seeberg
Črkovni sklopi ⟨ei⟩, ⟨ej⟩ in ⟨ey⟩ so danska dvočrkja, ki jih izgovarjamo dvoglasniško, in sicer kot [aj]: Eigil [ájgil], Vejle [vájle], Dreyer [drájer]. Dvočrkje ⟨ie⟩ izgovorimo kot [i] (Niels [níls]), ⟨ue⟩ pa kot [u] (Juel [júl]).
Razlikujemo med dvočrkjem ⟨ie⟩
in enakopisnim položajem na medbesedni meji v zloženki, saj ju izgovarjamo
različno, npr. [i]
v Niels [níls] nasproti [je] v Amalienborg
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko. Po slovensko izgovarjamo tudi soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩, če niso v položajih, ko so te črke neme.
Posebnosti
Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩ so položajno tudi neme, in sicer
Za ustrezno izreko moramo razlikovati med položaji, ko se črke pojavljajo kot del dvočrkja, npr. ⟨th⟩ v Thorup [tórup] in ⟨nd⟩ v Svend [svén], in položaji na morfemski meji zloženih imen, ko jih običajno izgovarjamo, npr. Godthåb
Danščina pozna več soglasniških dvočrkij; izgovarjamo jih:
Tričrkje ⟨sch⟩ in štiričrkje ⟨schj⟩ prevzemamo kot [š]: Scherfig
Dvočrkje ⟨tz⟩ se pojavlja večinoma v priimkih Jantzen [jáncen], Lorentzen [lórencen], ki veljajo za priimke nemškega ali nizozemskega izvora, čeprav se z njimi danes podpisuje mnogo Dancev in Dank.
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Baggesen [bágesen], Lolland
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
å | o | Århus [órhus], Åbenrå [óbenrọ], Storå [stórọ], Årestrup [órestrup] | |
aa | o |
Overgaard |
|
æ | e | Skærbæk [skêrbek], Ærø [êre] | |
c |
|
k |
Carlsberg |
c | pred ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ | s | Cecilie [sesílje], Fredericia [frederísja], Cynthia [síntja] |
ch | k |
Christiansborg |
|
ch | izjemoma | / | Oehlenschläger/Øhlenschlæger [élensléger] |
ck | k | Buck [búk] | |
d | d |
Odense [ódense], Limfjorden [límfjọrdən], Nørgaard |
|
d | v sklopih ⟨ds⟩, ⟨dt⟩, ⟨ld⟩, ⟨nd⟩ | / | Gedser [géser], Brønstedt [brénstet], Ewald [éval], Anders [áners], Svend [svén] |
d |
v končnem sklopu |
d |
Hvalpsund |
e | e | Roskilde [róskile], Buxtehude [búkstehúde] | |
e |
v končaju |
e | Ditlevsen [dítleu̯sen], Baggesen [bágesen], Knudsen [knúsen] |
e |
v končaju |
ə | Isefjorden [ísefjọrdən] |
e | v ⟨ei⟩, ⟨ej⟩ in ⟨ey⟩ | a |
Eigil [ájgil], Heiberg |
g | g |
Grenå [grénọ], Fredensborg |
|
g | včasih | / | Jørgensen [jêrensen] |
h | pred samoglasnikom | h | Horsens [hórsens], Århus [órhus] |
h | ponekod med samoglasnikoma | / | Brahe [bráe] |
h | v črkovnih sklopih ⟨hj⟩, ⟨hl⟩, ⟨hv⟩ | / |
Hjelmslev |
h | v izglasju | / |
Krogh |
i | med soglasnikoma | i |
Blicher [blíker], Bering |
i | pred samoglasnikom | j |
Amalienborg |
ie | i | Niels [níls], Mathiesen [mátisen] | |
j | j | Jerne [jêrne], Kaj [káj] | |
j | v sklopu ⟨gj⟩ | / | Gjellerup [gélerup] |
ø | e |
Helsingør [hélsinger], Ørsted
|
|
sch | v nekaterih imenih | š |
Scherfig |
schj | v nekaterih imenih | š | Schjellerup [šélerup] |
th | t | Thorup [tórup] | |
ue | u | Juel [júl] | |
x | ks | Blixen [blíksən], Buxtehude [búkstehúde] | |
x | v vzglasju | s | Xenia [sénja] |
y | i |
Fyn [fín], Nyrop [nírop], Nyborg |
|
y | redkeje | e | Bønnelycke [béneléke] |
Posebnosti
Občna poimenovanja iz danščine prevajamo. Pri tistih, ki smo jih prevzeli neprevedene, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v danščini: Ålborg/Aalborg
Imena znanih danskih vladarjev so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena; razlikovalna določila so prevedena, npr. Valdemar II. Zmagovalec [váldemar drúgi zmagováləc] (dan. Valdemar Sejr), Sven Vilastobradi [svén vílastobrádi] (dan. Svend Tveskæg), Harald Modrozobi
Pisno podomačena zemljepisna imena so redka: Grenlandija [grénlándija] (dan. Grønland).
Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Dežela kralja Viljema [dežêla králja víljema] (dan. Kong Wilhelm Land), Veliki Belt [véliki bélt] (dan. Storebælt), Mali Belt [máli bélt] (dan. Lillebælt), Dežela Knuda Rasmussena [dežêla knúda rásmusena] (dan. Knud Rasmussen Land).
O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto danskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
Pri prevzemanju danskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih:
V danskih moških
imenih s pisnim končajem
Posebnosti
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Jørgnov
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike, in sicer na:
Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki na izglasni r:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani
(rodilniški) osnovi imena, npr. Kirkebyjev
Preglas o v e se uveljavlja pri sklanjanju in svojilnem pridevniku iz samostalnikov na govorjeni j in pri tistih, ki daljšajo osnovo z j:
Estonska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa in šest črk z ločevalnimi znamenji: ⟨ä⟩, ⟨ö⟩, ⟨õ⟩, ⟨ü⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩.
Estonska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨õ Õ⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨ü Ü⟩.
Posebnosti
O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V estonski pisavi se uporabljajo tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
V estonščini je stalni naglas na prvem zlogu besede, npr. Vormsi [vórmsi/vórǝmsi], Tartu [tártu], Rakvere [rákvere], Saaremaa [sárema]. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Estonščina pozna pri daljših besedah poleg glavnega tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene (daljše) besede navadno izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Kuressaare [kúresáre], Kaljulaid [káljulájt].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
Če sta ⟨i⟩ in ⟨u⟩ neprvi enoti dvoglasnika, se izgovarjata kot [j] in [u̯]: Keila [kêjla], Mõisaküla [mə̀jsakíla]; Raud [ráu̯t], Õun [ə̀u̯n].
Posebnosti
Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan z ⟨e⟩ in ki se izgovarja v estonščini kot sredinski [e], prevzemamo kot [é], npr. Elva [élva], Enno [éno], Kehra [kéhra].
Naglašeni samoglasnik, zapisan z ⟨ä⟩, ki se izgovarja kot zelo širok (nizek) [æ], prevzemamo kot [ê], npr. Räpina [rêpina].
To
razlikovanje dveh
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, se izgovarjata kot zaokrožena sprednja [ø] in [y], ki jima ustrezata enako zapisana glasova v nemščini; v slovenščino ju prevzemamo kot [é] in [i], npr. Öpik [épik], Türi [tíri].
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨õ⟩, se izgovarja kot sredinski zadnji nezaokroženi [ᴕ], ki je zelo podoben slovenskemu polglasniku [ǝ], le da je izgovorjen bolj zadaj od slovenskega; v slovenščino ga prevzemamo kot [ǝ], npr. Võru [və̀ru], Uuspõld [úspǝlt].
Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j, npr. Keila [kêjla].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
Estonščina fonemsko ločuje tri stopnje kolikosti
samoglasnikov – kratke, dolge in zelo dolge. Dolgi in zelo
dolgi samoglasniki so označeni s podvojenim zapisom črk. Pri
prevzemanju v slovenščino dolžin ne upoštevamo, npr. Saaremaa [sárema], Suursoo [súrso], Jaan Toomik
V sklopu črke ⟨i⟩ in poljubnega samoglasnika ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Hiiumaa [híjuma] (est. [hí:uma:]).
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
Črki ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ki se uporabljata le v novejših prevzetih besedah in pri zapisu tujih lastnih imen, se praviloma izgovarjata nezveneče, torej kot [s] in [š].
Posebnosti
Estonščina pozna kratke, dolge in zelo dolge soglasnike. Dolgi in zelo dolgi soglasniki se oboji zapisujejo podvojeno. Pri prevzemanju v slovenščino dolžin ne upoštevamo in jih prevzemamo kot navadne, npr. Lennart [lénart], Mutt [mút], Kalle [kále], Kross [krós].
Estonski soglasniki [l], [n], [s] in [t] (zapisan kot ⟨t⟩ ali ⟨d⟩) so lahko tudi mehčani: [l’], [n’], [s’] in [t’]. Mehčanja estonski pravopis posebej ne označuje, lahko je predvidljivo (vedno, ko takemu soglasniku sledi [i] ali [j]) ali pa nepredvidljivo (v primerih, ko je takemu soglasniku zgodovinsko sledil [i], ki pa je odpadel). V slovenščino te mehčane soglasnike prevzemamo kot navadne [l], [n], [s] in [t], npr. Tallinn [tálin] ([tál':in:]), Niit [nít] ([n'i:t:]).
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ä | kot naglašeni | ê | Räpina [rêpina], Mäe [mêe], Pärt [pêrt], Pärnu [pêrnu] |
ä | kot nenaglašeni | e | Otepää [ótepe], Mesikäpp [mêrsikep] |
b | p | Abja [ápja], Kostabi [kóstapi] | |
d | t | Kärdla [kêrtla], Koidula [kójtula] | |
g | k | Jõgeva [jə̀keva] | |
i | kot samostojni glas | i |
Liiv |
i | v dvoglasniku – ⟨Vi⟩ | j | Kaljulaid [káljulájt, rod. káljulájta], Peipsi [pêjpsi], Luik [lújk], Õim [ə̀jm] |
õ | ǝ | Jõhvi [jə̀hvi], Tõniste [tə̀niste] | |
ö | é | Sööt [sét], Öpik [épik] | |
u | kot samostojni glas | u | Kunda [kúnta], Tartu [tártu], Uukkivi [úkivi] |
u | v dvoglasniku – ⟨Vu⟩ | u̯ | Rõuge [rə̀u̯ke], Aun [áu̯n] |
ü | i | Püssi [písi], Rüütel [rítel], Müürsepp [mírsep] |
O pregibanju imen z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik« (Estonščina) in »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).
Občna poimenovanja iz estonščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer pisno podomačenih besed nimamo, pisno nepodomačene pa so npr. vürtsikilu [vírtsikílu] ‘jed’, kiluvõileib [kíluvə̀jlêjp] ‘jed’.
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v estonščini: Saaremaa [sárema], Hiiumaa [híjuma], Nõmme [nə̀me]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Za redke estonske zemljepisne danosti se je že v preteklosti
uveljavilo slovensko ime (eksonim): Estonija [estónija] (est. Eesti), Talin [tálin]
Pri podomačevanju zemljepisnih in stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka zemljepisna in stvarna imena, npr. Most prijateljstva (est. Sõpruse sild); Narodni park Lahemaa [láhema] (est. Lahemaa rahvuspark), Estonska narodna knjižnica (est. Eesti Rahvusraamatukogu).
Posebnost
V estonskih večbesednih imenih je občna beseda, ki poimenuje
zemljepisno danost, del lastnega imena, v slovenščini pa ta
opravlja vlogo razlikovalnega občnega poimenovanja, ki mu sledi
lastnoimensko določilo: zaliv Narva [zalíu̯ nárva]
Osnovna pravila o prevzemanju glej v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze«.
Estonščina nima slovničnega spola; besede, ki se končajo na
Samostalniki, ki se v estonščini končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko (npr. Saaremaa, Soomaa, Suursoo), se uvrščajo v slovenske sklanjatve glede na naravni spol ali glede na končni glas. Od rodilnika dalje imajo ustrezne slovenske končnice, npr.
Osnovo na splošno podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u in (pri nekaterih skupinah imen) na soglasnik r. Pri sklanjanju estonskih imen osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko ⟨ä⟩ (Otepää [ótepe]) in samoglasnik, zapisan z ⟨u⟩ ali ⟨i⟩ (Tavi [távi], Villu [vílu]):
Posebnosti
Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz
podaljšane osnove imena, npr. Tavijev
Estonska imena se ne končujejo na glasove, ki povzročajo preglas, se pa preglaševanje uveljavlja pri vseh besedah, ki pri pregibanju podaljšujejo osnovo z j, tj. pri imenih na končna govorjena samoglasnika i in u ter (pri nekaterih skupinah besed) na soglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:
Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno-črkovne premene«.
Finska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnimi znamenji (⟨å⟩, ⟨ä⟩, ⟨ö⟩).
Finska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨å Å⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩.
Posebnosti
O vključevanju finskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V finski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Naglasno mesto finskih besed praviloma ohranjamo. V finščini je stalni naglas na prvem zlogu besede, npr. Helsinki [hélsinki], Tampere [támpere]. Kadar si v prvem zlogu sledita dva samoglasnika, je naglas vedno na prvem samoglasniku, npr. Niemi [níjemi].
Posebnost
Pri nekaterih v preteklosti prevzetih imenih se je v slovenščini uveljavilo drugačno naglasno mesto: Kalevala [kalevála] (fin. [kálevala]).
Finščina pri daljših besedah poleg glavnega pozna tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene besede pogosto izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Lappeenranta [lápenránta].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Posebnosti
Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan s črko ⟨e⟩ in ki se izgovarja kot sredinski [e], prevzemamo z ozkim [é] (čeprav je ta ožji (višji) od finskega), npr. Espoo [éspo], Lehtinen [léhtinen].
Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan z ⟨ä⟩, ki se izgovarja kot zelo širok (nizek) [æ], prevzemamo s širokim [ê] (čeprav ta ni tako širok kot finski), npr. Mäkäräinen [mêkerejnen] (fin. mækæræjnen]).
Razlikovanje
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨y⟩, se izgovarjata kot zaokrožena sprednja [ø] in [y], v slovenščino ju prevzemamo kot [e] in [i].
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j ali r, npr. Leino [lêjno], oz. kadar o stoji pred glasom [u̯], npr. Poutiainen [pôu̯tijajnen].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j], npr. Nokia [nókija], Poutiainen [pôu̯tijajnen].
Finščina pozna 18 dvoglasnikov. V dvoglasniških sklopih ⟨Vu⟩ ali ⟨Vy⟩ se ⟨u⟩ in ⟨y⟩ izgovarjata kot [u̯], npr. Oulu [ôu̯lu], Kaurismäki [káu̯rismeki], Häyry [hêu̯ri]; v sklopih ⟨Vi⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Hailuoto [hájluoto]. Pri ostalih finskih dvoglasnikih (⟨uo⟩, ⟨ie⟩, ⟨yö⟩) ali zvezah samoglasnikov polno izgovarjamo oba samoglasnika: Kuopio [kúopijo], Ylivieska [ílivijeska], Kyösti [kíjesti]; Lapua [lápua], Joensuu [jóensu].
Finščina dolžino samoglasnikov označuje s podvojenim zapisom črke. Te dolžine pri prevzemanju v slovenščino ne upoštevamo, npr. Ahtisaari [áhtisari], Hämeenlinna [hêmenlína], Paasilinna [pásilina].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
Kot samoglasniki so tudi soglasniki lahko dolgi ali kratki; dolgi se v finščini zapisujejo podvojeno. Te dolžine v slovenščini ne izgovarjamo: Matti [máti], Jukka [júka].
Posebnosti
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ä | kot naglašeni | ê | Ähtäri [êhteri], Päätalo [pêtalo], Häyry [hêu̯ri] |
ä | kot nenaglašeni | e | Pyhäjärvi [píhejervi] |
i | kot samostojni glas | i | Helsinki [hélsinki], Ylivieska [ílivijeska] |
i | v dvoglasniku – ⟨Vi⟩ | j | Leino [lêjno], Huittinen [hújtinen], Saimaa [sájma] |
n | razen pred ⟨p⟩ | n | Helsinki [hélsinki] |
n | pred ⟨p⟩ | m | Sillanpää [sílampe], Järvenpää [jêrvempe] |
ö | e | Möttölä [métele] | |
u | kot samostojni glas | u | Turku [túrku], Hailuoto [hájluoto], Ruohonen [rúohonen] |
u | v dvoglasniku – ⟨Vu⟩ | u̯ | Oulu [ôu̯lu], Varkaus [várkau̯s], Keuruu [kéu̯ru] |
w | v | Wirkkala [vírkala] | |
y | kot samostojni glas | i | Jyväskylä [jíveskile], Kyösti [kíjesti] |
y | v dvoglasniku – ⟨Vy⟩ | u̯ | Äyräpää [êu̯repe], Häyry [hêu̯ri] |
Občna poimenovanja iz finščine so v slovenščini redka, običajno so pisno podomačena, npr. savna [sáu̯na] (fin. sauna).
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v finščini: Tapiovaara [tápijovára], Hämeenlinna [hêmenlína], Aalto [álto].
Finsko osebno ime je sestavljeno iz enega ali več (rojstnih)
imen in priimka. Danes se več kot tretjina finskih priimkov
konča na
Pisno podomačene in prevedene so nekatere skupine lastnih imen, med zemljepisnimi so redki slovenski eksonimi za mesta (le glavno mesto Helsinki), sicer pa Inari [ínari] (za jezero fin. Inarijärvi). Raba nekaterih eksonimov je v slovenščini obvezna oz. priporočljiva, npr. Finska (fin. Suomi).
Posebnost
Finska zemljepisna imena imajo večkrat tudi švedsko ustreznico, v slovenščini je uveljavljeno finsko ime, npr. Helsinki (šved. Helsingfors), Turku (šved. Åbo). Zemljepisna imena na Ålandskih otokih, ki so avtonomno območje v okviru Finske s samo švedskim uradnim jezikom, so le švedska, npr. Mariehamn (fin. Maarianhamina).
V večbesednih imenih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo
slovenščini, občnoimenske pa prevedemo, npr. Finski zaliv
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto finskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
Finščina nima slovničnega spola. Besede, ki se končajo na
Samostalniki, ki se v finščini končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko (npr. Saimaa [sájma], Espoo [éspo], se uvrščajo v slovenske sklanjatve glede na naravni spol ali glede na končni glas. Od rodilnika dalje imajo ustrezne slovenske končnice, npr. Saimaa [sájma] ž, rod. Saime [sájme]; Espoo [éspo] m, rod. Espa [éspa].
Pri imenih, ki se končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko ⟨ä⟩ (Sillanpää, Järvenpää), ali na končna govorjena i ali u (npr. Ahtisaari, Hannu), se osnova podaljšuje z j, npr.:
Podstava
svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena,
npr. Sillanpääjev
Preglas se pri finskih imenih uveljavlja pri imenih moškega
spola, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Matti [máti], or. z Mattijem [z‿mátijem];
Francoska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi združeni črki oz. ligaturi ⟨æ⟩ in ⟨œ⟩, več dvočrkij, mdr. samoglasniška ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨ay⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩, ⟨ey⟩, ⟨oe⟩, ⟨œu⟩, ⟨oi⟩, ⟨ou⟩, ⟨oy⟩, ⟨ue⟩, ⟨ui⟩, ⟨uy⟩ in soglasniška ⟨ch⟩, ⟨ge⟩, ⟨gn⟩, ⟨gu⟩, ⟨il⟩, ⟨ll⟩, ⟨ph⟩, ⟨qu⟩, ter tričrkij, mdr. ⟨eau⟩, ⟨gli⟩, ⟨gni⟩ in ⟨ill⟩. Med dvo‑ in tričrkji so tudi samoglasniška za nosnike, npr. ⟨im⟩, ⟨en⟩, ⟨aon⟩, ⟨oin⟩.
Francoska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnosti
O vključevanju francoskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V francoski pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Ločevalna znamenja opozarjajo na drugačen izgovor od pričakovanega, npr. ⟨é⟩ v Valéry na izgovor [valerí], sicer bi bil *Valery [valrí]; ⟨ën⟩ v Samoëns na izgovor [samoên], sicer bi bil *Samoens [samoán].
Posebnost
Ločevalna znamenja so na velikih črkah pogosto opuščena, npr. GENEVE za Genève.
Francoščina ima stalno naglasno mesto, in sicer na zadnjem zlogu. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].
Posebnosti
V sklopu [i] in samoglasnik, tj. [iV], se pojavlja zev, ki ga v
izgovoru zapiramo z [j]: Emmanuel [emanijêl], Saint‑Brieuc
Dvočrkja ⟨ai⟩, ⟨ay⟩ in ⟨ey⟩ prevzemamo v slovenščino kot [e], dvočrkji ⟨eu⟩ in ⟨œu⟩ prevzemamo kot [e] ali [ə], ⟨ou⟩ kot [u], dvočrkje ⟨au⟩ in tričrkje ⟨eau⟩ pa kot [o].
Posebnosti
V preteklosti smo ⟨oi⟩ v podomačenih besedah prevzemali s samoglasniškim sklopom [oa], tj. dvozložno, npr. Loara (fr. Loire [lwaʁ]), Antoaneta (fr. Antoinette). Tako še: buržoazija (fr. bourgeoisie), repertoar (fr. répertoire).
Nosniki so zveze samoglasnika ter predvsem ⟨n⟩ in redkeje ⟨m⟩ v položaju pred soglasniki in v izglasju. Zapisani so z dvo‑ ali tričrkji, npr. ⟨an⟩, ⟨em⟩, ⟨en⟩, ⟨in⟩, ⟨on⟩, ⟨un⟩, ⟨ain⟩, ⟨oin⟩. Pri prevzemanju v slovenščino samoglasnike izgovarjamo nenosno, tj. kot ustrezen samoglasnik in [n] oz. [m]:
V zvezi samoglasnika ter ⟨n⟩ in ⟨m⟩ pred samoglasnikom je izgovor v francoščini in slovenščini enak: Céline [selín] (fr. [selin]) nasproti Cardin [kardên] (fr. [kaʁdɛ̃]); Monet [moné] (fr. [monɛ]) nasproti Danton [dantón] (fr. [dãtɔ̃]).
V glasovnem sklopu samoglasnika in nosnika pride do zlitja glasov: Caen [kán] (fr. [kã]), Laon [lán] (fr. [lã]).
Posebnosti
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
Črka ⟨e⟩ je nema
Neme so črke, ki nimajo glasovne vrednosti.
Zapis s končnim nemim
O ohranjanju in opuščanju nemega e glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik«.
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Izglasni
Zvenečnostne zakonitosti veljajo tudi pri besedah, prevzetih iz francoščine, npr. Strasbourg [strazbúr]. Pri osebnih imenih z dvema enotama se ravnamo, kot da gre za eno besedno enoto, npr. Toulouse‑Lautrec [tulúz‑lotrék], rod. Toulouse‑Lautreca [tulúz‑lotréka]. Pri večbesednih predložnih imenih upoštevamo pravila o vezanju (fr. liaison), npr. Parentis‑en‑Born [parantís‑an‑bôrn], Bourg‑en‑Bresse [búrk‑an‑brês], Beaux Arts Magazine [bozár magazín].
Dvo‑ in tričrkja prevzemamo v slovenščino takole: ⟨ch⟩ kot [š]; ⟨qu⟩ kot [k]; ⟨gu⟩ kot [g]; ⟨ll⟩, ⟨il⟩ in ⟨ill⟩ (v določenih položajih) kot [j].
Podvojene črke izgovarjamo kot en glas, npr. Isabelle Huppert [izabêl ipêr], Montparnasse [monparnás], Cannes [kán].
Soglasniki, zapisani s črkami
Črke
Posebnost
Končni
Črke
Črkovni sklop
Črkovni sklopi
Črkovni sklop
Črkovni sklop
Posebnosti
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
â | a | Châlons‑sur‑Marne [šalón‑sir‑márn/šalón‑sir‑márən] | |
ai, aî | e | Calais [kalé], Claire [klêr], Cambrai [kambré], Rabelais [rablé], Lemaître [lemêtər/ləmêtər] | |
ain | en | Bougainville [bugenvíl], Fontaine [fontên], Pétain [petên], Alain [alên], Saint‑Malo [sên‑maló] | |
aen | v izglasju | an | Caen [kán], Messiaen [mesján] |
aon | v izglasju | an | Laon [lán] |
au | o | Baudelaire [bodlêr], Vaud [vó], Ernaux [ernó] | |
ay | e | Gay‑Lussac [gé‑lisák], Caylus [kelís], Aymé [emé], Hallays [alé], Fresnay [frené] | |
ay | v besedi pays | ei | Pays de la Loire [peí də la lu̯ár] |
c | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ | k | Beaucaire [bokêr], Lescot [leskó], Coubertin [kubertên], Curie [kirí] |
c | pred soglasniki | k |
Clermont‑Ferrand |
c | v izglasju | / ali s | Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«. |
c | pred ⟨e⟩, ⟨é⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ | s | Clemenceau [klemansó], Maurice [morís], Céline [selín], Cézanne [sezán], Racine [rasín], Lemercier [lemersjé/ləmersjé], Nancy [nansí] |
ç | pred ⟨a⟩, ⟨ai⟩ in ⟨o⟩ | s | Lurçat [lirsá], Françaix [fransé], Luçon [lisón], Alençon [alansón] |
ch | š | Chagall [šagál], Charles [šárl/šárəl], Michelin [mišlên], Lelouch [lelúš/ləlúš] | |
ch | v prevzetih imenih | k | Chloé [kloé], Bloch [blôk], Christian [kristján] |
e | pred govorjenim soglasniškim sklopom | e | Delvau [delvó], Lescot [leskó], Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák] |
e | pred podvojeno črko | e | Delluc [delík], Vienne [vjên] |
e | pred nemo črko ali nemim črkovnim sklopom | e | Léger [ležé], Le Corbusier [lə korbizjé], Molesme [molêm], Descartes [dekárt], Resnais [rené], Béziers [bezjé] |
e | pred ⟨ill⟩ | e | Meillet [mejé], Marseille [marsêj] |
e |
v izglasju pred govorjenima |
e | Blondel [blondêl], Auber [obêr] |
e | pred soglasnikom, ki mu sledi nosnik | e | Clemenceau [klemansó] |
e | med soglasnikoma, tudi v vzglasju tvorjenih imen | e/ə | Queneau [kenó/kənó], Marguerite [margerít/margərít], Debussy [debisí/dəbisí], Levau [levó/ləvó], Lebrun [lebrên/ləbrên], Leblanc [leblán/ləblán], Desaix [dezé/dəzé] |
e | v členih ⟨le⟩ in ⟨de⟩ | ə | Le Vau [lə vó], Le Brun [lə brên], Le Blanc [lə blán], Le Havre [lə ávər], de Courtenay [də kurtené/kurtəné], Île‑de‑France [íl‑də‑fráns] |
e | v nosnikih | a | Glej ⟨em⟩, ⟨en⟩. |
e | nemi | / | Glej »Nema črka ⟨e⟩«. |
é, ê, è | e |
Orléans [orleán], Prévert [prevêr], Fréjus [frežís], Doré [doré]; Angoulême [angulêm], Prêtre [prêtər]; Ampère [ampêr], Megève |
|
ë | za ⟨a⟩ in ⟨o⟩ | ê | Raphaël [rafaêl], Noël [noêl] |
ë | posebnost | / |
Staël [stál], Saint‑Saëns |
eau | o | Beaujolais [božolé], Cocteau [koktó], Mirabeau [mirabó], Rousseau [rusó] | |
ei | e | Beineix [benêks], Durkheim [dirkêm], La Madeleine [la madlên], Reims [rêms] | |
em | pred soglasnikom | am | d’Alembert [dalambêr], Embrun [ambrên] |
en | včasih | an | Cendrars [sandrár], Vincent [vensán], Rouen [ruán] |
en | včasih | en | Le Pen [lə pên], Amiens [amjên], Poulenc [pulênk] |
en | posebnost | en/an | Stendhal [stendál/standál] |
eu | razen v izglasju | e/ə |
Maubeuge |
eu | v izglasju | e | Depardieu [depardjé/dəpardjé], Richelieu [rišeljé/rišəljé], Lisieux [lizjé] |
ey | e | Aveyron [averón], Feydeau [fedó], Freycinet [fresiné] | |
g | pred [a], [o] in [u] | g | Gallimard [galimár], Gauguin [gogên], Gounod [gunó] |
g | v vezanju (fr. liaison) | k |
Bourg‑en‑Bresse |
g | pred ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ | ž |
Argenteuil [aržantêj], Serge |
g | v izglasju | / | Dulong [dilón], Tourcoing [turku̯ên] |
ge | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ | ž |
Geoffroy Saint‑Hillaire [žofru̯á sênt‑ilêr], Georges |
gli | j | de Broglie [də brój/brôj] | |
gn | pred samoglasnikom | nj | Avignon [avinjón], Faucigny [fosinjí] |
gn | v izglasju | n’/n | Compiègne [kompjên’/kompjên], rod. Compiègna [kompjênja] |
gni | nj | Régnier [renjé] | |
gu | pred ⟨e⟩ (tudi ⟨eu⟩) in ⟨i⟩ | g |
Daguerre [dagêr], Périgueux [perigé], Gauguin [gogên], Guitry [gitrí], Laguipière [lagipjêr]; Clergue |
h | / | Hélène [elên], Anouilh [anúj], La Haye [la é], Théophile [teofíl], Althusser [altisêr], Mathieu [matjé] | |
i | pred samoglasnikom | j | Niépce [njêps], Pierre [pjêr], Conscience [konsjáns], Mauriac [morják], Le Corbusier [lə korbizjé] |
i | v nosnikih | e | Glej ⟨im⟩, ⟨in⟩. |
i, î | med soglasnikoma | i | Nicole [nikól/nikôl], Nîmes [ním] |
ï | i | Héloïse [eloís], svoj. prid. Héloïsin [eloízin] | |
‑il(‑) | za [e] in [u] | j | Beausoleil [bosolêj], Argenteuil [aržantêj/aržantə̀j], Anouilh [anúj] |
|
za soglasniki v izglasju | il | Bourvil [burvíl], Anquetil‑Duperron [anktíl‑diperón] |
|
za [a], [e] in [u] | j | Bataille [batáj], Versailles [versáj], Corneille [kornêj], Marseille [marsêj], Bouillon [bujón] |
|
za soglasnikom in ⟨i⟩ (⟨Ci⟩) ter ⟨oi⟩ | j | Crébillon [krebijón], Billancourt [bijankúr], Guillaume [gijóm]; Doillon [du̯ajón] |
|
navadno v |
l | Melville [melvíl], Ribeauvillé [ribovilé], Albertville [albervíl], Aubervilliers [oberviljé]; Lille [líl], Gilles [žíl] |
im | em | Rimbaud [rembó], Durkheim [dirkêm] | |
im | v prevzetih imenih | im | Vadim [vadím] |
in | en | d’Indy [dendí], Indre [êndər], Gauguin [gogên], Saint‑Quentin [sên‑kantên] | |
j | ž | Jobert [žobêr], Jarre [žár] | |
o | o |
Rochefort [rošfór/rošfôr], Butor [bitór/bitôr], Georges |
|
ô | ó | Drôme [dróm], Gérôme [žeróm] | |
oe, œ | e/ə | Koechlin/Kœchlin [keklên/kəklên] | |
œu, oeu | e/ə | Jœuf [žêf/žə̀f], Leboeuf [lebêf/lebə̀f/ləbêf/ləbə̀f] in Le Bœuf [lə bêf/bə̀f] | |
oi | v vzglasju pred soglasnikom | va/u̯a | Oise [vás/u̯ás], rod. Oisea [váza/u̯áza] |
oi, oî | u̯a | Antoine [antu̯án], Poitiers [pu̯atjé], Benoît [benu̯á/bənu̯á] | |
oin | u̯en | Poincaré [pu̯enkaré], Pointe‑Noire [pu̯ênt‑nu̯ár], Camoin [kamu̯ên] | |
ou | razen pred ⟨i⟩ | u | Coubertin [kubertên], Raoul [raúl], Anjou [anžú], Pompidou [pompidú] |
ou | pred ⟨i⟩ (tudi ⟨i⟩) | u̯ | Louis [lu̯í], Hardouin‑Mansart [ardu̯ên‑mansár] |
ou | v vzglasju pred samoglasnikom | v/u̯ | Ouessant [vesán/u̯esán], Ouaddaï [vadaí/u̯adaí] |
oy | u̯a | Le Moyne [lə mu̯án], Bloy [blu̯á], Bonnefoy [bonfu̯á], Troyes [tru̯á] | |
ph | f | Phillipe [filíp], Christophe [kristóf/kristôf] | |
q | k | Lecoq [lekók/lekôk/ləkók/ləkôk] in Le Coq [lə kók/kôk] | |
qu | pred samoglasnikoma [e] in [i], [j] ter nemim ⟨e⟩ | k | Fouquet [fuké], Quai d’Orsay [ké dorsé], Quignard [kinjár], Hacquet [aké], Jacquet [žaké], Montesquieu [monteskjé]; Miquelon [miklón], Braque [brák] |
s | v vzglasju | s | Satie [satí] |
s | v izglasju | / ali s | Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«. |
s | v soglasniškem sklopu | s | Giscard d’Estaing [žiskár destên], Lascaux [laskó], Mansart [mansár] |
s | v tvorjenih imenih med samoglasnikoma | s |
Lesage |
s | med samoglasnikoma | z | Vesoul [vezúl/vəzúl] |
s |
pred končnim nemim |
z | Blaise [blés], rod. Blaisa [bléza]; Cergy‑Pontoise [serží‑pontu̯ás], rod. Cergy‑Pontoisa [serží‑pontu̯áza] |
u | pred soglasnikom in pred nemim ⟨e⟩ | i | Guyau [gijó], Urfé [irfé], Vuillard [vijár], Bellevue [belví] |
u |
pred [á] in [ó][ijV] (zev) |
i | Éluard [elijár], Druon [drijón] |
u | v nosniku | e | Glej ⟨un⟩. |
ue | u̯e | Bossuet [bosu̯é] | |
ui | u̯i | Cuiseaux [ku̯izó] | |
ui | za vzglasnim ⟨v⟩ | i | Vuillard [vijár] |
un | en | Dunkerque [denkêrk], Autun [otên], Melun [melên] | |
uy | med soglasnikoma in v izglasju | u̯i | Dupuytren [dipu̯itrên], Puymorens [pu̯imorêns], Cluytens [klu̯itêns], Le Puy [lə pu̯í] |
uy |
v ⟨guy⟩ pred samoglasnikom[ijV] (zev) |
u̯i | Longuyon [longu̯ijón] |
üy | za samoglasnikom v izglasju | vi | Haüy [aví] |
x | ks | Cixous [siksú], Aix‑en‑Provence [êks‑an‑prováns] | |
x | v izglasju | / ali ks | Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«. |
x | nemi ⟨x⟩ pri vezanju (fr. liaison) | z | Beaux Arts Magazine [bozár magazín] |
x | gz | Xavier [gzau̯jé], Saint‑Exupéry [sênt‑egziperí], Prévost d’Exiles [prevó degzíl] | |
y | med soglasnikoma | i | Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák] |
y | za soglasnikom (pisanim tudi z ⟨gu⟩) v izglasju | i | Orly [orlí], Debussy [debisí/dəbisí]; Guy [gí], Péguy [pegí], Ipoustéguy [ipustegí] |
y | med samoglasnikoma | j | Bayonne [bajôn], Guyenne [gijên], La Bruyère [la brijêr], Sieyès [sjejês], Guyot [gijó] |
ÿ | v izglasju | j | L’Haÿ‑les‑Roses [láj‑le‑rós], rod. L’Haÿ‑les‑Rosesa [láj‑le‑róza] |
ÿ | pred soglasnikom | i | Louÿs [luís] |
Posebnosti
Občna poimenovanja iz francoščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede ali besedne zveze
Posebnosti
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v francoščini: Jean[žán], Louvre [lúvər], Val‑d’Isère [vál‑dizêr], Moulin Rouge
Zgodovinska imena francoskih vladarjev so podomačena, in sicer se
je uveljavilo, da namesto francoskih osebnih imen uporabljamo
slovenska, npr. Ludvik XIV. (fr. Louis XIV), Franc I. Francoski (fr. François I er), Filip Avgust (fr. Philippe II Auguste), Marija Antoaneta (fr. Marie Antoinette). Enako velja tudi za
imena svetnikov Janez Marija Vianney
Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Anžuvinci [anžuvínci] (fr. la maison capétienne d’Anjou), Burboni [burbóni] (fr. la maison de Bourbon), Kapetingi [kápetingi] (fr. les Capétiens), Valoajci [valoájci]
Za nekatere zemljepisne danosti v Franciji se je že v preteklosti
uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med
njimi so redka mesta, ki jih sicer večinoma uporabljamo v
izvirni obliki, npr. glavno mesto Pariz
Med enobesednimi imeni so pisno podomačene tiste skupine imen, ki
jih sicer podomačujemo v vseh jezikih, in sicer bolj znana imena
francoskih gorovij, rek in pokrajin: Vogezi [vogézi] (fr. les Vosges); Sena [séna] (fr. la Seine), Loara [loára] (fr. la Loire), Soma [sóma] (fr. la Somme); Anžu [anžú] (fr. l’Anjou), Provansa [provánsa]
(fr. la Provence), Turena [turéna]
(fr. la Touraine), Bretanja [bretánja]
(fr. la Bretagne), Burgundija [burgúndija] (fr. la Bourgogne), Pikardija [pikardíja]
Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen, in sicer
Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih (ki so lahko tudi imena) prevajamo, npr. bazilika (svetega) srca Jezusovega oz. Sveto srce Jezusovo / Srce Jezusovo
Podomačena so le redka stvarna imena, npr. ime francoske himne (Marsejeza (fr. la Marseillaise)), univerze (Sorbona (fr. la Sorbonne)).
Posebnosti
Podrobneje o rabi začetnice pri imenih cerkvenih objektov glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).
V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v francoščini: Chrétien de Troyes [kretjên də tru̯á], Le Clézio [lə klezjó], d’Alembert [dalambêr], d’Indy [dendí]. Lahko so pisana tudi na dva načina: Lebrun [lebrên/ləbrên] ali Le Brun [lə brên].
Posebnost
V slovenščini predimek de izpustimo,
kadar priimek uporabljamo samostojno brez rojstnega imena: La Fontaine [la fontên] nasproti Jean
de La Fontaine [žán də la fontên], grofica La Fayette [la fajêt] nasproti Marie‑Madelaine de La Fayette
Zemljepisna lastna imena spremljajo določni členi (npr. la, le, les) ali predlog de. V pisno nepodomačenih imenih ohranjamo izvirno
obliko: La Chancelade
Vezaj ohranjamo v dvojnih imenih, npr. Jean‑Paul, Elisabeth‑Louise, priimkih, npr. Lévi‑Strauss, Alain‑Fournier, Gay‑Lussac, zemljepisnih imenih, npr. Crô‑Magnon, Val‑de‑Grâce, Entre‑Deux‑Mers, in v pisno nepodomačenih besednih zvezah, npr. laissez‑faire. Vezaja ni v tistih zemljepisnih imenih, katerih sestavina je občno poimenovanje, ki je v besedilih pisano z malo začetnico, v naslovih pa brez določnega člena in z veliko začetnico, npr. le quai d’Orsay nasproti Quai d’Orsay, Le Monde: v Mondu ali v Le Mondu.
Besede, prevzete iz francoščine, uvrščamo v ustrezne sklanjatvene
vzorce po obliki slovničnega spola, četudi imajo za slovenščino
neznačilne končnice, npr. fondi/fondue [fondí] m (fr. la fondue ž). Pri spolu ženskih lastnih imenih se
ravnamo po naravnem spolu, npr. Claudette [klodêt] ž, Béatrice [beatrís] ž, Lucie [lisí] ž, in jih uvrščamo v
Glej »Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij« (Prevzete besede in besedne zveze).
Med zemljepisnimi imeni se slovenščini prilagaja spol podomačenih
imen, npr. pokrajin in rek, ki so v slovenščini ženskega spola, kar
dosegamo z dodajanjem končnice
V preteklosti so uporabljali tudi imena, prevzeta iz latinščine, ki jih danes ne uporabljamo več, npr. Moza za Meuse.
Vsa moška imena sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, po prvi
sklanjatvi se zaradi končniškega naglasa pregibajo tudi imena na
končni
Način sklanjanja francoskih moških imen je odvisen od končaja, in sicer jih delimo na imena, ki se končajo na govorjeni soglasnik ali govorjeni samoglasnik. Glasovi v končajih so zapisani različno, kar vpliva na osnovo: to bodisi ohranjamo nespremenjeno, bodisi jo pisno krajšamo, bodisi daljšamo v izgovoru in zapisu ali le v izgovoru.
Podstava svojilnih pridevnikov iz francoskih moških imen je odvisna od rodilniške osnove, in sicer je
Razlike med francoskimi imeni, ki se končajo na govorjeni soglasnik, so povezane z nemimi črkami ali črkovnimi sklopi, ki vplivajo na pisno ohranjanje ali krajšanje osnove. Posebnost so dvojnice pri imenih na govorjeni končni r.
Imena moškega spola na govorjeni soglasnik, zapisan s črko ali dvočrkjem, sklanjamo tako, da osnovi dodajamo končnico: Pétain [petên], rod. Pétaina [petêna], or. s Pétainom [s‿petênom].
Osnovo ohranjamo tudi, če črki (ali veččrkju) za soglasnik sledi nema črka, npr. Chateaubriand [šatobriján], rod. Chateaubrianda [šatobrijána], or. s Chateaubriandom [s‿šatobrijánom], ali nemi črkovni sklop, npr. Deschamps [dešám], rod. Deschampsa [dešáma], or. z Deschampsom [z‿dešámom]; Nantes [nánt], rod. Nantesa [nánta], or. z Nantesom [z‿nántom].
Če je nema črka ⟨e⟩ del črkovnih sklopov
Posebnosti
Če govorjenemu soglasniku sledi nema črka
Posebnosti
Pri imenih na govorjeni končni [r], ki je zapisan z
Če govorjenemu [r] sledi nema črka za soglasnik, je daljšanje osnove in s tem povezano preglaševanje le ena od govornih možnosti:
Francoska imena na končni samoglasnik so naglašena končniško, zato se njihova osnova pri pregibanju podaljša.
Končni samoglasnik je zapisan z različnimi črkami, tudi s črko z ločevalnim znamenjem, dvo‑ ali tričrkjem:
Če je samoglasnik zapisan s črkovnim sklopom, katerega končna sestavina je nema črka ⟨e⟩, ta pri pisnem pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika ne izpada, če je črkovni sklop
Če samoglasniku v izglasju sledi nema črka ali nemi črkovni sklop, se osnova v zapisu ne spreminja, v izgovoru pa se podaljšuje z j, npr.
Vsa ženska imena sodijo v ničto (tretjo) sklanjatev in so na izrazni ravni nespremenljiva. Iz imen tvorimo svojilne pridevnike.
Osnova imena je nespremenjena,
Pri imenih s končnim nemim ⟨e⟩ (razen v črkovnem sklopu ⟨ce⟩) krajšamo osnovo le v zapisu:
Pri tvorbi svojilnih pridevnikov daljšamo osnovo z j v izgovoru in pri zapisu, če je
Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moškega spola pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena: Restif de La Bretonne [retíf/restíf də la bretôn], rod. Restifa de La Bretonna [retífa/restífa də la bretôna]; Giscard d’Estaing [žiskár destên], rod. Giscarda d’Estainga [žiskára/žiskárja destêna]; Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák]; rod. Cyranoja de Bergeraca [siranója də beržeráka].
Imena ženskega spola ostajajo nespremenjena: George Sand [žôrš sánt], rod. George Sand [žôrš sánt].
V dvodelnih imenih, pisanih z vezajem, pregibamo samo drugo sestavino:
Od naših pravil o rabi ločil se francoska razlikujejo predvsem po stičnosti, različna je raba vezaja in pomišljaja, drugačen je narekovaj.
Posebnosti
Glej poglavje »Ločila«.
Hrvaška različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjujejo štiri črke z ločevalnimi znamenji, tj. ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebna črka ⟨đ⟩ ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.
Hrvaška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨đ Đ⟩, ⟨e E ⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨lj Lj⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.
Posebnost
Črkovna sklopa ⟨je⟩ in ⟨ije⟩ imata zgodovinski značaj in nista del hrvaške abecede.
O vključevanju hrvaških posebnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V hrvaški pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Hrvaščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Zagreb
POSEBNOSTI
Hrvaško naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov ne prevzemamo.
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOST
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozka, npr. Ščedro [ščédro], Drvenik [dərvénik], Osijek [ósijek], Ploće [plóče], kot široka pa, kadar e stoji pred [r] ali [j] oz. kadar o stoji pred [v] ali [u̯], npr. Beram [bêram], Novalja [nôvalja], Ovčara [ôu̯čara]).
V sklopu i in samoglasnika (črkovni sklop ⟨iV⟩) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, npr. Biokovo [bijókovo], Biograd
Nekatera imena so v knjižni hrvaščini pisana z zaprtim zevom, npr. hrv. Brijuni (slov. Brioni [brijóni]).
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Hrvaščina pozna zlogotvorni soglasnik ⟨r⟩, ki ga izgovarjamo kot sklop polglasnika in [r]: Krk [kə̀rk], Srna [sə̀rna], Zrmanja [zə̀rmanja].
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ć | č | Ćiril [číril], Zaprešić [záprešič], Peruća [pêruča] | |
đ | dž | Đuro [džúro], Đurđevac [džúrdževac], Kaluđerovac [kaludžêrovac], Tuđman [túdžman] | |
dj | dž | Djurdjević [džúrdževič], Mundjer [múndžer] | |
gj | dž | Gjalski [džálski], Kalogjera [kalódžera]; Gjurin [džurín], Gjurgjan [džúrdžan] |
Občna poimenovanja iz hrvaščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze večinoma pisno podomačene, npr. bečarac [bečárac] (hrv. bećarac) ‘pesem’, slivovica [slívovica] (hrv. šljivovica) ‘žganje iz sliv’, buzara [búzara] ‘vrsta jedi’, galeb
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v hrvaščini, npr. Belišće [belíšče], Bjelovar [bjélovar], Donji Miholjac [dónji mihóljac], Hrvatska Kostajnica [hə̀rvatska kostájnica], Župa dubrovačka [žúpa dúbrovačka] (hrvaška občina), Ivanić-Grad
Imena zgodovinskih oseb sicer podomačujemo, a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od hrvaške, npr. Grgur Ninski [gə̀rgur nínski], Ljudevit Posavski [ljudevít posáu̯ski].
Nekatera imena osebnosti, pri katerih so stalni pridevki izpeljani iz zemljepisnih imen, so v slovenščini drugačna kot v hrvaščini, ker se razlikujejo tudi podstavna zemljepisna imena, npr. slov. Andrej III. Benečan [andrêj trétji benečán] – hrv. Andrija III. Mlečanin, slov. Ladislav Neapeljski [ládislau̯ neápəl’ski/neápəlski] – hrv. Ladislav Napuljski.
Pri prevajanju imen zgodovinskih osebnosti je treba biti pozoren tudi na morebitna neskladja med slovenskimi in hrvaškimi zgodovinskimi imeni, npr.
Za nekatere zemljepisne danosti na Hrvaškem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med enobesednimi eksonimi so redka imena krajev, npr. Pulj [púl’/púl] (hrv. Pula), Reka [réka] (hrv. Rijeka), nekaj je tudi nekrajevnih imen, npr. otočje Brioni [brijóni] (hrv. Brijuni), pokrajina Medžimurje [medžimúrje/médžimurje] (hrv. Međimurje), gorovje Čičarija [čičaríja] (hrv. Ćićarija).
Za obmejna območja, na katerih živijo tudi Slovenci, so uveljavljena slovenska imena, npr. Karlovec [kárlovəc] (hrv. Karlovac), Brod na Kolpi
Nekaterih hrvaških imen ne prevajamo, temveč uporabljamo slovenska imena, npr. Trdinov vrh [tərdínou̯ və̀rh] in Sveta Jera [svéta jéra] (hrv. Sveta Gera), Gorjanci [gorjánci] (hrv. Žumberak) ipd.
Pri večbesednih eksonimih se je uveljavilo, da občnoimenske sestavine imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Zlati rt [zláti ə̀rt] (hrv. Zlatni rat), Kvarnerski zaliv
Nekatere občne besede so kulturno specifične in zanje v slovenščini nimamo izraza, zato jih ohranjamo v izvirni obliki, npr. Kopaški rit [kópaški rít] (hrv. Kopački rit, mokrišče pri Osijeku).
Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma jih prevajamo, npr. Baščanska plošča [baščánska plôšča] (hrv. Bašćanska ploča), Vodnjak življenja [vodnják življênja] (hrv. Zdenac života).
Slovničnih kategorij besed – spola, števila – pri prevzemanju iz hrvaščine načeloma ne spreminjamo.
Izjemoma se je (najpogosteje zaradi nepoznavanja izvirnega imena) pri posameznih imenih, ki so v hrvaščini množinska, v slovenščini uveljavila tudi ednina, npr.
Hrvaški neobstojni a v izglasnih morfemskih sklopih
Pri imenih s končajema
Pri prevzemanju imen s končajema
Neobstojni polglasnik, zapisan s črko e v končaju
POSEBNOSTI
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr. Gotovčev
Izpad samoglasnika iz osnove v slovenščini sistemsko uveljavljamo tudi v podstavi vseh tvorjenk: Susak [súsak], rod. Suska [súska]; prid. suški [súški], preb. i. Suščan [súščan]. V hrvaščini se neobstojni a v pridevniških izpeljankah ohranja: hrv. Susak, rod. Suska; prid. susački, preb. i. Suščan.
Redka moška imena na končni
Pri prevzemanju hrvaških imen na končni
Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni
Osnovo podaljšuje z j večina imen (le redka ne, npr. Hvar [hvár]), ki se končajo na
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Damirjev
V preteklosti je bilo daljšanje osnove pri imenih na končni sklop
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š ali dž, ki so v hrvaščini zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨č⟩, ⟨j⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩ in ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride do premene c v č.
⟨c⟩ |
Jasenovac [jasénovac], or. z Jasenovcem [z‿jasénou̯cem] Petrica [pétrica], or. s Petricem [s‿pétricem], pogosteje po drugi moški sklanjatvi s Petrico [s‿pétrico]; svoj. prid. Petričev |
⟨ć⟩ |
Roić [róič], or. z Roićem [z‿róičem]; svoj. prid. Roićev |
⟨č⟩ | Poreč [póreč], or. s Porečem [s‿pórečem] |
⟨đ⟩ |
Rađa [rádža], or. z Rađem [z‿rádžem], pogosteje po drugi moški sklanjatvi z Rađo [z‿rádžo]; svoj. prid. Rađev |
⟨š⟩ |
Drniš [də̀rniš], or. z Drnišem [z‿də̀rnišem] Glavaš [glávaš], or. z Glavašem [z‿glávašem]; svoj. prid. Glavašev |
⟨ž⟩ | Iž [íš], or. z Ižem [z‿ížem]; prid. iški [íški] |
⟨dž⟩ |
Šimundža [šímundža], or. s Šimundžem [s‿šímundžem], pogosteje po drugi moški sklanjatvi s Šimundžo [s‿šímundžo]; svoj. prid. Šimundžev |
⟨lj⟩ |
Trilj [trílʼ/tríl/], or. s Triljem [s‿tríljem] Hrelja [hrélja], or. s Hreljem [s‿hréljem]; svoj. prid. Hreljev |
⟨nj⟩ | Slunj [slún’/slún], or. s Slunjem [s‿slúnjem] |
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Sesar [sésar], or. s Sesarjem [s‿sésarjem]; svoj. prid. Sesarjev
V slovenščini tvorimo svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega spola na
Islandska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s sedmimi črkami z ločevalnimi znamenji – ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩, ⟨ú⟩, ⟨ý⟩ in ⟨ö⟩, posebnima črkama ⟨ð Ð⟩ in ⟨þ Þ⟩ ter združeno črko ⟨æ Æ⟩.
Islandska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨ð Ð⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨þ Þ⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ö Ö⟩.
POSEBNOSTI
O vključevanju islandskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V islandski pisavi se uporabljata ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Posebni črki ⟨ð Ð⟩ in ⟨þ Þ⟩ ter združeno črko ⟨æ Æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.
Pravopis sodobnega islandskega jezika temelji na pravopisu stare nordijščine oziroma stare islandščine, jezika islandskih sag, zato je oddaljen od govorjenega jezika, v katerem so se zgodile številne glasovne spremembe. Zapisovalna pravila se tem spremembam skorajda niso prilagodila, npr. ostrivec v stari islandščini označuje dolžino samoglasnika, v sodobni islandščini pa se ti zgodovinsko dolgi samoglasniki večinoma izgovarjajo kot dvoglasniki.
Islandske besede so naglašene na prvem zlogu: Grindavík [kríntavik]. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo.
Pri daljših besedah islandščina pozna poleg glavnega tudi stranski naglas, v slovenščino pa jih pogosto prevzemamo kot dvonaglasnice (Hafnarfjörður [hápnarfjêrdir]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Hvolsvöllur [hvólsvẹtlir].
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨i⟩ in ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Črkovne sklope ⟨ei⟩, ⟨ey⟩ in ⟨au⟩ prevzemamo v slovenščino kot [ej]: Ásgeir [áu̯skejr], Drangey [tráu̯nkej], Trausti [trêjsti].
Zev v sklopu samoglasnika i in poljubnega drugega samoglasnika, tj. [iV], zapiramo z [j]: Blönduós [pléntijou̯s].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨j⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Podvojene črke za soglasnike, razen v primerih ⟨ll⟩, ⟨nn⟩, ⟨kk⟩, ⟨pp⟩ in ⟨tt⟩, izgovarjamo enojno: Selfoss [sélfos], Snorri [stnóri].
Nezvočniško-zvočniške ali nekatere zvočniško-zvočniške sklope izgovarjamo po slovensko, tj. v izglasju ali pred soglasniškim sklopom s polglasnikom, npr. Eyjafjallajökull [êjafjatlajékitǝl].
POSEBNOSTI
Glej poglavje »Krajšanje osnove«.
Črkovne sklope ⟨sl⟩, ⟨sn⟩, ⟨rl⟩ in ⟨rn⟩ izgovarjamo kot [stl], [stn], [rtl] in [rtn] (Gísli [kístli], Snorri Sturluson [stnóri stírtlison], Arnór [ártnou̯r]), položajno pa tudi s polglasnikom kot [stǝl], [stǝn], [rtǝl] in [rtǝn].
Včasih se tvorjenka izgovorno vede, kot da bi bila sestavljena iz dveh samostojnih besed, npr. Snæfell [stnájfetǝl] in ne *[stnájvetǝl] (snæ ʻsnegʼ + fell ʻgoraʼ); enako Hafnarfjörður [hápnarfjêrdir] (hafnar ʻpristaniščeʼ in fjörður ʻfjordʼ). Npr. tudi prehod [rn] v [rtn] pri Bjarni [pjártni], vendar ne pri Borgarnes [pórkarnes], ker je sestavljeno iz borgar in nes. Ne velja pa to za vse tvorjenke, npr. pri besedi Ísland [ístlant] ʻIslandijaʼ [sl] prehaja v [stl], čeprav je beseda sestavljena iz dveh delov (ís ʻledʼ in land ʻdeželaʼ).
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej opisane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
a |
|
a |
Einar [êjnar] |
a |
pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩ |
au̯ |
Drangey [tráu̯nkej] |
á |
au̯ |
Ásgeir [áu̯skejr] | |
au |
ej |
Haukur [hêjkir] | |
æ | aj | Snær [stnájr] | |
b | p | Bjarni [pjártni], Björk [pjêrk] | |
d | t | Dalvík [tálvik], Jakobsdóttir [jákopstôu̯htir] | |
ð | d | Sigurður [sígirdir] | |
e |
|
e |
Akranes [ákranes] |
e |
pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩ |
ej |
Engey [êjnkej] |
ei | ej | Heimaey [hêjmaej] | |
ey | ej | Reykjavík [rêjkjavik] | |
é | je | Pétur [pjétir] | |
f |
|
f |
Flúðir [flúdir], Fellabær [fétlapajr], Ingólfsson [ínkou̯lfson], Ólafsson [ôu̯lafson] |
f | sredi besede med zvenečima glasovoma | v | Gylfason [kílvason], Ólafur [ôu̯lavir], Bifröst [pívrest], Grundarhverfi [kríntarhvêrvi] |
f |
za samoglasnikom in hkrati pred ⟨l⟩ ali ⟨n⟩ |
p |
Keflavík [képlavik], Höfn [hépǝn] |
g | med katerim koli samoglasnikom in ⟨i⟩ | j | Egilsstaðir [êjilstádir] |
g | med samoglasnikoma, razen kadar je drugi samoglasnik ⟨i⟩ | g | Kópavogur [kôu̯pavọgir] |
g |
|
k |
Magnús [máknus], Birgir [pírkir], Siglufjörður [síklifjêrdir], Grindavík [kríntavik] |
g |
pred ⟨t⟩ in ⟨s⟩ |
h |
Gunnlaugson [kínlejhson] |
h |
|
h |
Hvanneyri [hvánejri], Hjálmar [hjáu̯lmar] |
h |
v ⟨hl⟩, ⟨hn⟩, ⟨hr⟩ |
/ |
Hrisey [rísej], Hnífsdalur [nífstalir], jökulhlaup [jékilejp] |
í | i | Reykjavík [rêjkjavik] | |
k |
|
k |
Akureyri [ákirejri], Kvíslavatn [kvístlaváhtǝn] |
k | pred ⟨t⟩ | h | Benedikt [bénediht] |
k |
za samoglasnikom v ⟨kl⟩, ⟨kn⟩, ⟨kk⟩ |
hk |
Strokkur [stróhkir], Miklavatn [míhklaváhtǝn] |
ll | tl | þingvellir [tínkvetlir], Hella [hétla], Langjökull [láu̯nkjẹkitǝl] | |
nn |
|
n |
Gunnar [kínar] |
nn |
v ⟨ánn⟩, ⟨aunn⟩, ⟨ænn⟩, ⟨ínn⟩, ⟨ýnn⟩, ⟨ónn⟩, ⟨einn⟩, ⟨eynn⟩ |
tn |
þorsteinn [tórstejtǝn], Sveinn [svêjtǝn] |
ó | ou̯ | Ólafsvík [ôu̯lafsvik], Jón [jôu̯n] | |
ö | e | Blönduós [pléntijou̯s] | |
p |
|
p |
Djúpivogur [tjúpivógir] |
p |
za samoglasnikom v ⟨pl⟩, ⟨pn⟩, ⟨pp⟩ |
hp |
Vopnafjörður [vóhpnafjêrdir], Skaftárhreppur [skáftau̯réhpir] |
rl | rtl | Karl [kártǝl] | |
rn | rtn | Örn [êrtǝn], Bjarni [pjártni] | |
sl | stl | Gíslason [kístlason] | |
sn | stn | Snorri [stnóri] | |
t |
|
t |
Vestmannaeyjar [véstmanaêjar], Hjörtur [hjêrtir] |
t |
za samoglasnikom v ⟨tl⟩, ⟨tn⟩, ⟨tt⟩ |
ht |
Atlason [áhtlason], Laugarvatn [lêjgarvahtǝn], Jakobsdóttir [jákopstôu̯htir] |
Þ | t | Þór [tór] | |
u | i | Surtsey [sírtsej] | |
u | pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩ | u | Bolungarvík [pólunkarvik] |
ú | u | Húsavík [húsavik] | |
x | hs | Laxness [láhsnes] | |
y | i | Þykkvibær [tíhkvipajr] | |
ý | i | Ýmir [ímir] |
POSEBNOST
Beseda guð ʻbogʼ se izgovarja, kot da bi bila zapisana gvuð; pojavlja se tudi v imenskih tvorjenkah, npr. Guðmundur [kvídmintir], Guðrún [kvídrun].
Občna poimenovanja iz islandščine so v slovenščini redka, običajno jih prevajamo. Pri tistih, ki smo jih prevzeli neprevedene, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v islandščini: Reykjavík [rêjkjavik], Vatnajökull [váhtnajékitǝl].
Islandsko osebno ime je sestavljeno iz enega ali dveh (rojstnih) imen in patronimika ali matronimika, npr. Einar Már Guðmundsson [êjnar máu̯r kvídmintson] (očetu je ime Guðmundur).
Islandci praviloma nimajo priimkov (dednih rodbinskih imen, kot je značilno za druge evropske jezike), redki priimki pa so posledica tega, da je njihov prednik (ki je pridobil priimek) živel v tujini.
V islandščini se patronimik (imenska oblika, ki sporoča ime očeta) tvori iz imena očeta, redko se tvori matronimik (imenska oblika, ki sporoča ime matere, npr. ob neznanem očetu). Patronimik se tvori tako, da se rodilniški obliki imena doda za moškega pripono
Za redke islandske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Islandija [islándija] (isl. Ísland [ístlant]). Med podomačena zemljepisna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen, npr. Katla [kátla] (isl. [káhtla]) in Hekla [hékla] (isl. [héhkla]). Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina večkrat prevedena, izlastnoimenska pa morfemsko prilagojena slovenščini, npr. Vestmanski otoki [véstmanski otóki] (isl. Vestmannaeyjar).
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
S pregibanjem islandskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.
POSEBNOST
Imena rek, ki se končajo na
Pri izgovoru islandskih moških imenih s končaji ⟨fn⟩, ⟨tn⟩, ⟨tl⟩, ⟨ll⟩, ⟨rl⟩, ⟨rn⟩ ipd. v slovenščini med izglasna soglasnika vrivamo polglasnik, ki ga pri sklanjanju izpuščamo (in s tem krajšamo osnovo).
⟨fn⟩ |
Höfn [hépǝn], rod. Höfna [hépna] Hrafn [rápǝn], rod. Hrafna [rápna] |
⟨ll⟩ |
Páll [páu̯tǝl], rod. Pálla [páu̯tla] Eyjafjallajökull [êjafjatlajékitǝl], rod. Eyjafjallajökulla [êjafjatlajékitla] |
⟨rn⟩ |
Örn [êrtǝn], rod. Örna [êrtna] |
⟨rl⟩ | Karl [kártǝl], rod. Karla [kártla] |
⟨tn⟩ | Miklavatn [míhklaváhtǝn], rod. Miklavatna [míhklaváhtna] |
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Hrafnov
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i ali na soglasnik r:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Snorrijev
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola
Italijanska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi osem dvočrkij (⟨ch⟩, ⟨ci⟩, ⟨cq⟩, ⟨gh⟩, ⟨gi⟩, ⟨gl⟩, ⟨gn⟩ in ⟨sc⟩) in dve tričrkji (⟨gli⟩ in ⟨sci⟩).
Italijanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnosti
V italijanski pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo: krativec ⟨`⟩ in ostrivec ⟨´⟩ na samoglasnikih imata vlogo naglasnih znamenj in sta obvezna sestavina črk. Z njima je večinoma označen naglas na zadnjem zlogu, npr. Maestà [maestá], Salò [saló], Ferré [feré], redko zaradi drugih razlogov tudi sredi besede, npr. Campofòrmido [kampofórmido].
O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
Naglasno mesto italijanskih besed praviloma ohranjamo. Na predzadnjem zlogu so naglašene
Posebnost
Ker je med večzložnimi imeni kar nekaj izjem, moramo pri njih naglasno mesto preveriti. Takšna so npr. imena Scopoli [skópoli], Medici [médiči], Spinola [spínola], Pascoli [páskoli], Piccolomini [pikolómini], Bergamo [bêrgamo], Brindisi [bríndizi], Modena [módena], Rimini [rímini], Pavia [pavíja], Trapani [trápani], Ortisei [ortizêj]. Dvojnice so redke, npr. Brunico [bruníko/brúniko].
V
italijanščini je naglas na zadnjem zlogu redek in je zato označen z ločevalnim znamenjem: Pietà [pjetá], Niccolò [nikoló], Cefalù [čefalú].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩, izgovorimo [i], razen pred črko za
samoglasnik ⟨iV⟩ in v končajih
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨u⟩, je [u], razen nenaglašen v položaju za samoglasnikom ali pred njim (v dvoglasniku): Perugia [perúdža], Cuneo [kúneo], Cimabue [čimabúe], Ligabue [ligabúe], Nuoro [núoro], Subiaco [subjáko].
Naglašena samoglasnika e in o izgovarjamo z ožino, razen v položaju pred r in j, npr. Salerno [salêrno], Canazei [kanacêj], in o v položaju pred fonemom /v/ (Cortenuova [kortenu̯ôva]). Izjemoma je zaradi prekrivnosti s prevzeto besedo (npr. madona, Madona) možen dvojnični izgovor: Madonna di Campiglio [madôna/madóna di kampiljo].
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
V sklopu i in samoglasnika (črkovni sklop ⟨iV⟩) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, in sicer:
V drugih primerih je črkovni sklop ⟨iV⟩ izgovorjen kot [jV], zato zeva ni, npr. Iesolo [jézolo], Chianti [kjánti], Biasutti [bjasúti].
Posebnost
Izjema je podomačeni izgovor priimka Moravia [morávija].
O zevu glej poglavje »Posebne glasovne zveze« (Glasoslovni oris).
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, je [s], razen med samoglasnikoma in pred zvenečimi soglasniki: Versace [versáče], Marsala [marsála], Sansovino [sansovíno], Salerno [salêrno], San Gimignano [sán džiminjáno], Sorrento [sorénto], Siena [sjéna]; Spoleto [spoléto], Stromboli [strómboli], Pescara [peskára], Toscanini [toskaníni].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, je [g], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩: Garibaldi [garibáldi], Goldoni [goldóni], Guarini [gu̯aríni]; Grimaldi [grimáldi], Capogrossi [kapogrósi].
Posebnost
Soglasnik, zapisan s črko ⟨v⟩, pred [j], ki se pojavlja v črkovnem sklopu ⟨viV⟩, izgovarjamo zobnoustnično kot [v]: Orvieto [orvjéto], Viareggio [vjarédžo].
Dvočrkji ⟨gl⟩ (it. /ʎ/) in ⟨gn⟩ (it. /ɲ/) izgovorimo v slovenščini kot [lj] in [nj].
Druga dvo‑ in veččrkja so zapisana v določenih položajih, in sicer: ⟨ch⟩ za [k], ⟨ci⟩ za [č], ⟨cq⟩ za [k], ⟨gh⟩ za [g], ⟨gi⟩ za [dž], ⟨sc⟩ za [š], ⟨gli⟩ za [lj] in ⟨sci⟩ za [š].
Podvojene črke ⟨bb⟩, ⟨dd⟩, ⟨ff⟩, ⟨ll⟩, ⟨mm⟩, ⟨nn⟩, ⟨pp⟩, ⟨rr⟩, ⟨tt⟩, ⟨zz⟩ ter ⟨cc⟩ in ⟨gg⟩ pred ⟨i⟩ so v italijanščini izgovorjene podaljšano in poudarjeno. V slovenščini jih izgovarjamo enojno, npr. Gianni [džáni].
Posebnost
Podvojeni črki ⟨ss⟩ med samoglasnikoma izgovarjamo kot [s] in ne [z], npr. Rossini [rosíni], Assisi [asízi], Tasso [táso], Montecassino [montekasíno].
Črka ⟨h⟩ je nema (nima glasovne vrednosti), samostojno se pojavlja le v prevzetih besedah. V dvočrkjih ⟨ch⟩ (tudi s podvojenima ⟨cc⟩) in ⟨gh⟩ pred črkama ⟨e⟩ in ⟨i⟩ varuje izgovor ⟨c⟩ kot [k] (npr. Luchino [lukíno], Michelangelo [mikelándželo], Cecchi [čéki]) in ⟨g⟩ kot [g] (Dante Alighieri [dánte aligjêri], Borghese [borgéze]).
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
c | pred ⟨l⟩, ⟨r⟩ | k | Clementi [kleménti], Cremona [kremóna], Croce [króče] |
c, cc | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ | k | Cadore [kadóre], Frascati [fraskáti], Leoncavallo [leonkaválo], Codelli [kodéli], Conti [kónti], Visconti [viskónti], Scola [skóla], Ancona [ankóna], Federico [federíko], Custozza [kustóca]; Lucca [lúka], Nabucco [nabúko] |
c, cc | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | č | Cesena [čezéna], Francesco [frančésko], Macerata [mačeráta], Marcello [marčélo], Beatrice [beatríče], Vicenza [vičénca]; Pulcinella [pulčinéla], Medici [médiči], Fallaci [faláči], Portici [pórtiči]; Uccello [učélo], Lecce [léče]; Piccinni [pičíni], Bertolucci [bertolúči], Carducci [kardúči], Ricci [ríči] |
ch, cch | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | k | Cherubini [kerubíni], Chioggia [kjódža], Brunelleschi [bruneléski], Palazzeschi [palacéski], Peschiera del Garda [peskjêra del gárda]; Boccherini [bokeríni], Bacchelli [bakéli], Gioacchino [džoakíno], Bellocchio [belókjo], Cecchi [čéki], Tabucchi [tabúki] |
ci, cci | pred ⟨a⟩ in ⟨o⟩ | č | Lanciano [lančáno], Quercia [ku̯êrča], Mincio [mínčo]; Guicciardini [gu̯ičardíni], Boccaccio [bokáčo] |
cq | v ⟨acqu⟩ (< acqua) | k | Bevilacqua [beviláku̯a], Acqui [áku̯i], Acquaviva delle Fonti [aku̯avíva dele fónti] |
g | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | dž | Agrigento [agridžénto], Fra Angelico [fra andžéliko], Murge [múrdže], Giraldi [džiráldi], Gina [džína], Golgi [góldži], Luigi [luídži] |
gh | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | g | Bordighera [bordigêra], Voghera [vogêra], Borghese [borgéze], Mogherini [mogeríni], Alghero [algêro], Gherardi [gerárdi], Margherita [margeríta], Ghiberti [gibêrti], Lamborghini [lamborgíni] |
gi, ggi | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ | dž | Giacomo [džákomo], Borgia [bórdža], Perugia [perúdža]; Giotto [džóto]; Giuseppe [džuzépe], San Giuliano [sán džuljáno]; Foggia [fódža], Caravaggio [karavádžo] |
gl | v izglasju pred ⟨i⟩ | lj | Gigli [džílji], Bonfigli [bonfílji], Campigli [kampílji] |
gli | pred samoglasniki, razen pred ⟨i⟩ | lj | Modigliani [modiljáni], Ventimiglia [ventimílja], Paglietta [paljéta], Badoglio [badóljo], Madonna di Campiglio [madóna di kampíljo] |
gn | pred samoglasniki | nj | Bologna [bolónja], Orcagna [orkánja], Tognazzi [tonjáci], Mascagni [maskánji], Castagno [kastánjo], Vignola [vinjóla], Gnoli [njóli] |
i | pred črko za samoglasnik ⟨iV⟩ | j | Iesolo [jézolo], Pollaiuolo [polaju̯ólo], Galiani [galjáni], Chiesa [kjéza], Alfieri [alfjêri], Salieri [saljêri], Rienza [rjénca], Fiesole [fjézole], Piacenza [pjačénca], Siena [sjéna], Tiepolo [tjépolo], Mariuccia [marjúča], Piombino [pjombíno]; Ghirlandaio [girlandájo], Portoferraio [portoferájo], Pistoia [pistója], Civitavecchia [čivitavékja], Senigallia [senigálja], Doria [dórja], Vittorio [vitórjo], Bellocchio [belókjo] |
i |
v končajih |
j | Rucellai [ručeláj], Rai / RAI [ráj]; Campi Flegrei [kámpi flegrêj], Canazei [kanacêj]; Pordoi [pordój] |
q | k | Quaglio [ku̯áljo], Quercia [ku̯êrča] | |
s | med samoglasnikoma – ⟨VsV⟩ | z | Pisa [píza], Caruso [karúzo], Fiesole [fjézole], Farnese [farnéze], Isabella [izabéla], Lampedusa [lampedúza] |
s | pred zvenečimi soglasniki (redko) | z | Sgambati [zgambáti], Sbragia [zbrádža], Svevo [zvévo], Caslano [kazláno] |
sc | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | š | Scelba [šélba], Buscetta [bušéta]; Gramsci [grámši] |
sci | pred ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ | š | Sciascia [šáša], Brescia [bréša]; Sciesa [šéza]; Pisciotta [pišóta]; Sciutti [šúti] |
u | nenaglašeni za samoglasnikom ali pred njim (v dvoglasnikih) | u̯ | Claudio [kláu̯djo], Eugenia [eu̯džénja]; Guarini [gu̯aríni], Buonarroti [bu̯onaróti], Guercino [gu̯erčíno], L’Aquila [láku̯ila], Tarquinia [tarku̯ínja], Cortenuova [kortenu̯ôva], Pozzuoli [pocu̯óli] |
z | pred ⟨ia⟩ in ⟨io⟩ | c | Poliziano [policjáno], Stanzione [stancjóne], La Spezia [la spécja], Sanzio [sáncjo] |
z |
v izglasnih |
c | Lanza [lánca]; Piacenza [pjačénca]; Monza [mónca]; Lorenzo [lorénco] |
z | v ⟨nz⟩ pred samoglasnikom | c | Spallanzani [spalancáni], Panzacchi [pancáki], Fanzago [fancágo], Davanzati [davancáti] |
z, zz | med samoglasnikoma – ⟨VzV⟩ in ⟨VzzV⟩ | c | Uffizi [ufíci], Puzo [púco], Luzi [lúci]; Pozzo [póco], Peruzzi [perúci], Ramazzotti [ramacóti], Natuzzi [natúci], Mazzini [macíni], Lavazza [laváca], Piazza Armerina [pjáca armerína], Arezzo [aréco] |
z | v vzglasju pred zlogom z nezvenečim soglasnikom | c | Zampa [cámpa], Zeffirelli [cefiréli], Zuccalli [cukáli] |
z | v vzglasju z zlogom z zvenečim soglasnikom | dz | Zeno [dzéno], Zannone [dzanóne], Zandonai [dzandonáj] |
Posebnosti
Občna poimenovanja iz italijanščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli, so lahko
Posebnosti
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v italijanščini: Rapallo [rapálo], San Gimignano [sán džiminjáno], La Spezia [la spécja], Barilla [baríla], Ponte Vecchio [pónte vékjo], Ponte Rosso [pónte róso], Corriere della Sera [korjêre dela sêra]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Imena italijanskih vladarjev so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, npr. Viktor Emanuel I. (it. Vittorio Emanuele III), Umberto II. Enako velja tudi za imena svetnikov Janez Bosco (it. Giovanni Bosco). Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Frančišek Asiški (it. Francesco d'Asissi), Katarina Sienska (it. Caterina da Siena), Anton Padovanski (it. Antonio di Padova).
Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Borgijci [bórgijci] (it. Borgia), Medičejci [medičêjci] (it. de’ Medici).
Posebnosti
V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlog de/d’, predlog z določnim členom (del, de la, della), redko določni člen la. Pišejo se (razen izjem) z veliko začetnico: D’Annunzio/d’Annunzio [danúncjo], Della Volpe [dela vólpe], De Sica [de síka], De Michelis [de mikélis], Del Monaco [del mónako], Di Stefano [di stéfano], La Malfa [la málfa].
V starejših imenih ob osebnem imenu nastopa zveza predloga (pisanega z malo začetnico) in lastnega imena v pomenu ‘od’ (pripadnost družini), npr. Duccio di Buoninsegna [dúčo di bu̯oninsénja], ali po kraju prevzetega priimka, npr. Leonardo da Vinci [leonárdo da vínči] ‘Leonardo iz Vincija’, ki je v vlogi pridevka, npr. Guittone d’Arezzo [gu̯itóne daréco] ‘Guittone iz Arezza’, Melozzo da Forlì [melóco da forlí] ‘Melozzo iz Forlìja’, ali ne, npr. Verrazzano, Giovanni da [veracáno, džováni da].
Posebnosti
Za nekatere zemljepisne danosti v Italiji se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med njimi so redka mesta, ki jih sicer večinoma uporabljamo v izvirni obliki, npr. glavno mesto Rim (it. Roma), Benetke (it. Venezia), Firence (it. Firenze), Mesina (it. Messina).
Med enobesednimi imeni so pisno podomačene tiste skupine imen, ki
jih sicer podomačujemo v vseh jezikih, in sicer bolj znana imena
italijanskih gorovij, rek in pokrajin: Abruci (it. Abruzzi/Abruzzo), Apenini (it. Monti Appennini); Adiža [adíža]
(it. Adige), Pad
V večbesednih podomačenih imenih občnoimenske sestavine
prevajamo, npr. Gardsko jezero (it. Lago di Garda), Furlansko nižavje (it. Pianura Friulana), Dolina Aoste (it. Valle d’Aosta),
Prevajamo tudi imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Trg svetega Marka (it. Piazza San Marco), Vatikanski vrtovi (it. Giardini Vaticani), Španske stopnice (it. Scalinata di Trinità dei Monti), Angelski grad (it. Castel Sant’Angelo), Ulica svetega Nikolaja (it. Via San Niccolò), Kapitolski muzeji (it. Musei Capitolini).
Posebnosti
Na večjezičnih območjih, kjer živijo Slovenci, npr. v Furlaniji – Julijski krajini
Na dvojezičnih območjih v okolici Trsta in Gorice je uveljavljena tudi slovenščina, npr. Trst (it. Trieste), Gorica (it. Gorizia), Bazovica (it. Basovizza), Repentabor (it. Monrupino), Doberdob (it. Doberdò), Devin (it. Duino), Redipulja (it. Redipuglia), to velja tudi za obmejna Trbiž (it. Tarvisio) in Tržič (it. Monfalcone, furl. Monfalcon).
V Benečiji (it. Veneto) je kraj Treviso [trevízo], za katerega je nekoč obstajalo slovensko ime Treviž.
Na dvojezičnem območju v Sloveniji se poleg slovenskih imen uporabljajo tudi italijanska, npr. Ankaran (it. Ancarano), Izola (it. Isola), Koper (it. Capodistria), Piran (it. Pirano), Portorož (it. Portorose).
O rabi slovenskih zemljepisnih imen na dvo‑ ali večjezičnih območjih v slovenskih besedilih glej poglavje »Slovenska krajevna zemljepisna imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).
O položajih, ko namesto italijanskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
O pisanju nekrajevnih imen glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).
V večini pisno nepodomačenih imen ohranjamo predlog, npr. Cortina d’Ampezzo [kortína dampéco], Madonna di
Campiglio
Posebnost
V redkih primerih je različica brez člena v rabi pogostejša: Reggio Calabria (it. Reggio di Calabria [rédžo di kalábrija]), Reggio Emilia (it. Reggio nell’Emilia
S pregibanjem italijanskih imen ni večjih težav, razen pri preglaševanju, saj sledimo izgovoru v slovenščini, ki se razlikuje od zapisa. Pri pregibanju posebnosti, kot je npr. izpadanje neobstojnega samoglasnika, ni.
Pozorni smo na pregibanje imen s končaji
Sklanjanje večbesednih zemljepisnih imen je neenotno. Dvodelna lastna imena sklanjamo v obeh sestavinah: Piazza Armerina, rod. Piazze Armerine. Če je desni prilastek predložna zveza, zelo redko pregibamo obe sestavini: Madonna di Campiglio, rod. Madonne di Campiglio.
Po obliki slovničnega in naravnega spola italijanska imena uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce. Spremembo sta doživeli npr. imeni mest, ki sta spremenili število: Firence [firénce] ž mn. (it. Firenze ž), rod. Firenc, mest. v Firencah; Fiesole [fjézole] ž mn., rod. Fiesol, mest. v Fiesolah (it. Fiesole < lat. Faesulae ž mn.), in ime reke s spremembo spola: Piava [pjáva] ž (it. Piave m).
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike é/e, í/i, ú. Daljšanje je pisno in glasovno:
Posebnost
Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Giuseppe [džuzépe]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato podaljšujemo z j (rod. Giuseppeja [džuzépeja], or. z Giuseppejem [z‿džuzépejem]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Giuseppa [džuzépa], or. z Giuseppom [z‿džuzépom]).
Podstava
svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Dantejev
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene č in š ter c in j, ki so v italijanščini zapisani na različne načine, npr. s črkami, podvojenimi črkami ali dvo‑ in tričrkji.
Govorno in pisno preglaševanje se uresničuje
Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se uresničuje
Posebnosti
Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno‑črkovne premene«.
Pri prevajanju iz italijanščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se italijanska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev («____») ter zaporedju dvojnih ločil in stičnosti.
Posebnosti
Sodobna japonščina se zapisuje večinoma kombinirano, in sicer z logografsko pisavo, ki izhaja iz kitajske, z zlogovnima pisavama hiragano in katakano ter delno tudi z latinično pisavo. Vsaka od teh pisav ima svojo funkcijo.
S kitajskimi pismenkami so zapisane polnopomenske besede (samostalniki, glagoli, pridevniki).
Zlogovni pisavi hiragana in katakana (s skupnim izrazom kana) obsegata zloge (oz. moraične enote) japonskega jezika. Hiragana se uporablja za zapis funkcijskih besed (členkov, veznikov, prislovov ter pregibnih končnic glagolov in pridevnikov), katakana pa za zapis tujk, tujih krajevnih in osebnih imen, različnih strokovnih terminov, onomatopejskih izrazov ali za poudarjanje besed.
Latinična pisava se uporablja večinoma za zapis kratic in simbolov.
Za zapis japonskih lastnih imen v latinici se tako na Japonskem kot v mednarodnem okolju najpogosteje uporablja Hepburnov latinizacijski sistem oz. hepburn.
Japonščina pozna več sistemov latiničnega zapisa:
V slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo poslovenjenega zapisa glede na izgovor, kar je z vse večjo razširjenostjo japonskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko problematično in ob zavedanju, da je japonska latinica standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Poslovenjene oblike se uporabljajo pri imenih, pri katerih raba je že povsem ustaljena.
Poslovenjene oblike se uporabljajo pri imenih, katerih raba je že povsem ustaljena.
Hepburn uporablja 21 črk latiničnega črkopisa, tri dvočrkja, tj. ⟨ch⟩, ⟨sh⟩ in ⟨ts⟩, ter nekatera tričrkja.
Japonska latinična abeceda po hepburnu:
Posebnost
Črke ⟨c⟩, ⟨l⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩ in ⟨x⟩ se uporabljajo pri zapisu v japonščino prevzetih besed ali za grafični učinek.
V hepburnu je uporabljeno ločevalno znamenje črtica (makron) ⟨¯⟩ nad samoglasniki ⟨ā⟩, ⟨ē⟩, ⟨ī⟩ (le v občnih besedah) ter nad ⟨ō⟩ in ⟨ū⟩ za označevanje dolžine. Pri zapisu v slovenščini jo lahko opustimo, čeprav nam pomaga pri določanju naglasnega mesta in je v teh pravilih v okroglem oklepaju tudi ohranjena.
Včasih se tudi v sistemu kunrej za označevanje dolžine namesto črtice uporablja strešica ⟨â⟩, ⟨ê⟩, ⟨î⟩, ⟨ô⟩, ⟨û⟩, ponekod prečrkovanje iz zapisa v hiragani ⟨aa⟩, ⟨ou⟩, ⟨oo⟩, ⟨uu⟩, zlasti ⟨ei⟩ in ⟨ii⟩, v nestandardnih variantah sistema hepburn pa redko celo ⟨ah⟩, ⟨oh⟩, ⟨uh⟩.
V hepburnu se uporabljata tudi ločili, ki ju pri prevzemanju prav tako lahko opustimo:
Opuščaj in črtico poznavalci japonščine pri pisanju v slovenščini zapisujejo zlasti v strokovnih in znanstvenih besedilih.
Razlike med kunrejem in hepburnom | |||
Zapis v kunreju | Položaj | Zapis v hepburnu | Glas |
h | pred ⟨u⟩ | f | f |
s | pred ⟨i⟩ | sh | š |
sy | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ | sh | š |
t | pred ⟨u⟩ | ts | c |
t | pred ⟨i⟩ | ch | č |
ty | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ | ch | č |
z | pred ⟨i⟩ | j | dž |
zy | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ | j | dž |
Večino japonskih besed v slovenščini naglašujemo na edinem ali predzadnjem zlogu: Ken [kén], Gunma [gúnma], Heisei [hêjsej], Mori [móri] (hep. Mōri), Oita [ójta] (hep. Ōita), Saito [sájto] (hep. Saitō), Sato [sáto] (hep. Satō), Sakai [sákaj], Sendai [séndaj], Suzuki [suzúki], Yamada [jamáda], Chuodori [čuodóri] (hep. Chūōdōri), Inoue [inoúe], Kitakyushu [kitakjúšu] (hep. Kitakyūshū), Kobayashi [kobajáši], Matsumoto [macumóto], Amaterasu [amaterásu], Shimonoseki [šimonoséki].
Zaporedje enakih črk
za samoglasnike označuje morfemsko mejo, ki se včasih v zapisu označi z
vezajem, zato drugi samoglasnik dobi primarni naglas, dva zloga pred njim pa je
sekundarni naglas, npr. Koreeda [kóre.éda] (hep. Kore-eda/Koreeda), Motoori
[móto.óri] (hep.
Naglas se umakne s predzadnjega zloga, in sicer:
Kadar se v hepburnu v eni besedi pojavi več nezadnjih zlogov, ki vsebujejo dolgi samoglasnik in/ali izglasni ⟨n⟩ in/ali zaporedje dveh enakih soglasnikov in/ali v dvoglasnik oblikovano zaporedje V + i, velja osnovno pravilo za naglaševanje, tj. naglašen je predzadnji zlog, npr. Roppongi [ropóngi].
Posebnost
V slovenščini se je ustalilo naglasno mesto na samoglasniku i, kadar je ta v predzadnjem zlogu in v položaju med nezvenečima soglasnikoma, npr. Hirohito [hirohíto] (namesto [hiróhito]), Akihito [akihíto] (namesto [akíhito]), Akita [akíta] (namesto [ákita]), Jošihito [jošihíto] (namesto [jošíhito]).
Japonščina pozna le tonemsko naglaševanje (jakostnega ne), ki se od slovenskega precej razlikuje. V japonščini se za naglasno mesto šteje zadnji zlog, ki je izgovorjen z visokim tonom.
Japonščina pozna breznaglasne besede, kjer ni prehoda iz visokega v nizki ton. Takšnim besedam v slovenščini praviloma dodamo naglasno mesto, npr. Tochigi [točígi], Yamanashi [jamanáši].
V slovenščini se zlasti pri trozložnih besedah uveljavlja naglas na prvem namesto na drugem (predzadnjem) zlogu; to je slušno bliže japonskemu naglasu, npr. Akira [ákira], Haruki [háruki/harúki], Mifune [mífune], Natsume [nácume], Sakura [sákura], Yamato [jámato/jamáto].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; črka ⟨i⟩ je glede na položaj tudi [j].
Japonščina pozna dolge samoglasnike, katerih dolžine pa v slovenski izgovor ne prevzemamo.
Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo z dvema glasovoma, npr. Matsuura [mácu.úra], pri zaporedju ⟨ii⟩ pa zapiramo zev z [j].
V sklopu i in samoglasnik ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j], npr. Ieyasu [ijejásu], Niihama [nijiháma].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Japonščina ne razlikuje med jezičnikoma [l] in [r]. Ta glas je v hepburnu zapisan s črko ⟨r⟩, ki jo izgovarjamo po slovensko, npr. Kurosawa [kurosáva].
Japonščina ne pozna zobnoustničnega [f]. S črko ⟨f⟩, ki se pojavlja samo pred ⟨u⟩, je zapisan japonski ustničnoustnični fonem /ɸ/, ki ga izgovarjamo po slovensko, npr. Fuji [fúdži].
Japonščina pozna tri dvočrkja, in sicer jih prevzemamo:
Podvojene črke za japonske dolge soglasnike, tj. ⟨kk⟩, ⟨pp⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩, izgovarjamo kot en glas, npr. Yokkaichi [jokájči], Roppongi [ropóngi], Issa [ísa], Tottori [tótori].
Preglednica ponazarja razmerje med črko (ali dvočrkjem) v hepburnu in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ch | č | Chiharu [čiháru], Ichikawa [ičikáva] | |
i | v vzglasju in med soglasnikoma | i | Ishiguro [išigúro], Nikko [níko] |
i | v izglasju za soglasnikom | i | Kawaguchi [kavagúči], Murakami [murakámi] |
i | pred samoglasnikom | ijV (zapiranje zeva) | Hachioji [hačijódži] (hep. Hachiōji), Ieyasu [ijejásu], Mie [míje], Niigata [nijigáta], Yoshiaki [jošijáki] |
i | za samoglasnikom | j | Bandai [bándaj], Eisai [êjsaj], Kansai [kánsaj], Keio [kêjo] (hep. Keiō), Kobo Daishi [kóbo dájši], (hep. Kōbō Daishi), Oita [ójta] (hep. Ōita) |
j | dž | Awaji Shima [avádži šíma], Fujisawa [fudžisáva], Honjo [hóndžo] (hep. Honjō), Meiji [mêjdži], Uji [údži] | |
sh | š | Ashikaga [ašikága], Mishima [mišíma], Shizuoka [šizuóka], Shiga [šíga] | |
ts | pred ⟨u⟩ | c | Koetsu [koécu], Hamamatsu [hamamácu], Matsue [mácue], Matsumoto [macumóto] |
w | pred ⟨a⟩ | v | Asahikawa [asahikáva], Wakayama [vakajáma] |
y | j | Miyazawa [mijazáva], Saigyo [sájgjo] (hep. Saigyō), Yoko [jóko] (hep. Yōko) |
Občna poimenovanja iz japonščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so lahko glede na zapis v hepburnu:
Posebnost
Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne in izgovorne dvojnice, npr. judo [júdo] / džudo [džúdo] (hep. jūdō [džúdo]), druge zgolj kot pisne dvojnice: dojo/dodžo [dódžo] (hep. dōjō), matcha/mača [máča] (hep. matcha), nindža/ninja [níndža] (hep. ninja), sašimi/sashimi [sašími] (hep. sashimi), sensei/sensej [sénsej] (hep. sensei), shiatsu/šiacu [šijácu] (hep. shiatsu), wasabi/vasabi [vasábi] (hep. wasabi).
Črka ⟨i⟩, ki se izgovarja kot [j], se je v posameznih besedah ohranila, npr. aikido (hep. aikidō) [ajkído]) in ne ajkido, daimjo [dájmjo] (hep. daimyō) in ne dajmjo, haiku (hep. haiku) [hájku/hajkú] in ne hajku.
Poimenovanja zgodovinskih obdobij so pogosto prekrivna z lastnimi imeni mest, provinc ali dinastij, zato se je zanje uveljavil zapis z veliko začetnico.
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v hepburnu, npr. Hamamatsu [hamamácu], Matsue [mácue], Matsumoto [macumóto], Mitsubishi [micubíši], Shibuya [šibúja], Takamatsu [takamácu], Toyota [tojóta].
Pisno podomačena in pisana brez ločevalnih znamenj so nekatera v preteklosti prevzeta in danes ustaljena imena, npr.
Posebnost
Za imena rodbin iz daljne zgodovine so se uveljavile pisne dvojnice, npr. Ašikaga/Ashikaga [ašikága], Fudživara/Fujiwara [fudživára], Tokugava/Tokugawa [tokugáva].
V japonščini je vedno na prvem mestu priimek in za njim lastno ime, npr. Dazai Osamu [dázaj osámu], Inoue Yasushi [inoúe jásuši], Mizoguchi Kenji [mizogúči kéndži]. V mednarodnem okolju in tudi pri prevzemanju v slovenščino je na prvem mestu ime in nato priimek, npr. Osamu Dazai [osámu dázaj], Yasushi Inoue [jásuši inoúe], Kenji Mizoguchi [kéndži mizogúči]. Pa tudi Banana Yoshimoto [banána jošimóto], Haruki Murakami [háruki/harúki murakámi], Junichiro Tanizaki [džuničíro tanizáki] (hep. Jun'ichirō Tanizaki), Yasunari Kawabata [jasunári kavabáta], Yoko Ogawa [jóko ogáva] (hep. Yōko Ogawa), Yukio Mishima [júkijo míšima/mišíma].
Posebnost
V zgodovinskih imenih je ohranjeno japonsko zaporedje priimka in imena, npr. Oda Nobunaga [óda nobunága], Tokugawa Ieyasu [tokugáva ijejásu], Toyotomi Hideyoshi [tojotómi hidejóši].
Nekatera zemljepisna imena so povsem podomačena (eksonimi), npr.
Redka zemljepisna imena so prevedena, npr. Notranje morje (hep. Setonaikai), Vulkanski otoki (hep. Kazan-Rettō).
Posebnosti
1. Črko ⟨y⟩ smo v preteklosti pred črko za samoglasnik prevzemali tudi kot ⟨i⟩ in jo kot [i] tudi izgovarjali. Ime glavnega mesta Tokio bi po hepburnovemu zapisu Tōkyō morali izgovarjati [tókjo], a se je uveljavil [tókijo].
2. Posamezna zemljepisna imena se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice – zapisana poslovenjeno in v hepburnu, npr. Cušima in Tsushima [cušíma], Jokohama in Yokohama [jokoháma], Nagoja in Nagoya [nagója], Okajama in Okayama [okajáma], Okinava in Okinawa [okináva].
3. Z zemljepisnimi imeni prekrivni priimki ali stvarna imena so pisani v hepburnu, npr.
4. Za otok Ioto (in Iōtō) [ijóto] se je zaradi angleškega zapisa uveljavilo ime Iwo Jima [ívo džíma].
Stvarna lastna imena so zaradi identifikacijskih razlogov zapisana v hepburnu in jih v tej obliki tudi prevzemamo, npr. Fujitsu [fudžícu], Mitsubishi [micubíši], Nissan [nísan], Toyota [tojóta].
Redka stvarna imena se zapisujejo poslovenjeno, in sicer zaradi apelativizacije, npr. Tokaido Šinkansen [tokájdo šinkánsen] (hep. Tōkaidō Shinkansen) nasproti šinkansen ‘japonska hitra železnica’.
Zaradi želje po ustrezni izreki imena se Japonci odločajo tudi za neregularno transkripcijo imena, ki sledi branju po črki. Npr. v imenu Yasukawa samoglasnik u med dvema nezvenečima soglasnikoma onemi. Da bi Evropejci pravilno izgovarjali ime in ne naglaševali u, so se pri latiničnem zapisu podjetja odločili za zapis Yaskawa [jaskáva]. Ime osebe pa ostaja zapisano kot Yasukawa, v slovenščini ga ne glede na onemitev v japonščini beremo po črki kot [jasukáva].
Pri prevzemanju japonskih lastnih imen se ravnamo po splošnih načelih:
Japonska zgodovinska obdobja s končnim
Ženska imena se v japonščini končajo na različne samoglasnike, po prvi ženski sklanjatvi pa sklanjamo le tiste s končnim -⟨a⟩:
Imena, ki se končajo na druge črke, sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:
Pri tvorbi
svojilnega pridevnika z obrazilom
Moška imena, katerih govorjena osnova se konča na
Imena in priimke
moškega spola, katerih govorjena osnova se konča na
Podstava svojilnega pridevnika, ki ga iz moških imen tvorimo z
obrazilom
Preglas
samoglasnika o v e se
pri moških imenih pojavlja, če se ime (osnova imena ali podstava tvorjenke)
konča na končni govorjeni [j], ki je v hepburnu zapisan s črko ⟨i⟩,
npr. Kansai [kánsaj], or. s
Kansaiem [s‿kánsajem]; prid. Kansaiev
Preglas se uveljavlja tudi pri imenih, ki osnovo podaljšujejo z j. (Glej poglavje »Daljšanje osnove«.)
Katalonska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi črkami z ločevalnimi znamenji ⟨à⟩, ⟨ç⟩, ⟨é⟩, ⟨è⟩, ⟨í⟩, ⟨ï⟩, ⟨ó⟩, ⟨ò⟩, ⟨ú⟩ in ⟨ü⟩ ter številnimi dvočrkji.
Katalonska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnost
Črki ⟨k⟩ in ⟨w⟩ se uporabljata samo v prevzetih besedah, črka ⟨y⟩ pa le v dvočrkju ⟨ny⟩ in v prevzetih besedah.
V katalonski pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
O vključevanju katalonskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
Pri prevzemanju imen iz katalonščine naglasno mesto praviloma ohranjamo. Katalonske besede so naglašene na predzadnjem ali zadnjem zlogu, in sicer
Daljše besede prevzemamo kot dvonaglasnice: Castelldefels [kastél’deféls/kastéldeféls].
Posebnosti
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Posebnost
V črkovnih sklopih ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩ pred samoglasnikom črka ⟨u⟩ označuje dvoustnični [u̯]: Guardiola [gu̯ardijóla].
V katalonščini je zaradi samoglasniškega upada razlika med številom samoglasnikov glede na (ne)naglašenost. Katalonščina pozna sedem naglašenih samoglasnikov, ki jih zapisuje: naglašene a, i in u s črkami ⟨a⟩ in ⟨à⟩, ⟨i⟩ in ⟨í⟩ ter ⟨u⟩ in ⟨ú⟩, naglašeni ozki [é] s črkama ⟨e⟩ in ⟨é⟩, naglašeni široki [ê] z ⟨e⟩ in ⟨è⟩, naglašeni ozki [ó] z ⟨o⟩ in ⟨ó⟩, naglašeni široki [ô] z ⟨o⟩ in ⟨ò⟩. Nenaglašeni samoglasniki so samo trije: [i], zapisan z ⟨i⟩, polglasnik [ə], zapisan z ⟨a⟩ in ⟨e⟩, ter [u], zapisan z ⟨u⟩ in ⟨o⟩.
Ker se je v slovenščini delno zaradi vpliva španščine uveljavil izgovor brez samoglasniškega upada, npr. Barcelona [barselóna/barcelóna] namesto [bərsəlónə], Tarragona [taragóna] namesto [tərəγónə]. Tudi katalonske nenaglašene samoglasnike prevzemamo po črki: ⟨a⟩ in ⟨e⟩ kot [a] in [e], ne kot polglasnik, ⟨u⟩ in ⟨o⟩ kot [u] in [o], ne kot [u].
V katalonščini je večje število dvoglasnikov, v katerih se ⟨i⟩ in ⟨u⟩ za samoglasnikom izgovarjata [j] in [u̯]: Avui [avúj], Lleida [ljêjda], Reus [réu̯s], Sant Feliu [sán felíu̯].
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩ v položaju med samoglasnikoma ali na začetku besede pred samoglasnikom, izgovarjamo kot [j]: Laia [lája], Iàtova [játova].
V samoglasniškem sklopu ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Julià [žulijá], Sílvia [sílvija], Victòria [viktórija].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Zveneči zaporniki [b], [d] in [g] ošibijo v [β], [δ] in [γ] v vseh položajih, razen na začetku besede in za nosnikom ali zapornikom. V knjižni slovenščini teh glasov ne poznamo, zato jih izgovarjamo kot [b], [d] in [g].
Črki ⟨b⟩ in ⟨v⟩ se v katalonščini uporabljata za en glas, ki se izgovarja [b] ali [β], v slovenščini ju izgovarjamo po črki, torej [b] ali [v]: Llobregat [ljobregát] (kat. [ljuβrǝγát]), Vilanova [vilanôva] (kat. [bilǝnôβǝ]).
Črki ⟨l⟩ s sredinsko piko ⟨l·l⟩, ki se v katalonščini izgovarjata kot podaljšani l, izgovarjamo kot [l]: Sibil·la [sibíla].
Neme črke
Črke ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨h⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩ in ⟨t⟩ so položajno tudi neme, in sicer
Posebnost
Kadar soglasniškemu sklopu
V občnih besedah so neme tudi črke ⟨b⟩, ⟨d⟩ in ⟨g⟩, in sicer v izglasnih sklopih
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Tarragona [taragóna], Terrassa [terása].
Katalonska soglasniška dvočrkja izgovarjamo
Pozorni moramo biti na razlikovanje zapisa ⟨ix⟩ za samoglasniško črko: za samoglasnikom je ⟨ix⟩ dvočrkje, npr. Coixet [košét], za soglasnikom (tudi zapisanim z dvočrkjem ⟨gu⟩ za glas [g]), pa ne, npr. Guixot [gišót]. Podobno je zapis ⟨gu⟩ ali ⟨qu⟩ pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ dvočrkje za glas [g] ali [k], npr. Figueres [figêres], pred ⟨a⟩ in ⟨o⟩ pa ne, npr. Gualba [gu̯álba], Quart [ku̯árt].
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
c | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ in pred soglasniki | k | Carles [kárles], Cristina [kristína], Clavé [klavé] |
c | v izglasju | k | Vic [vík], Enric [enrík], Montjuïc [monžuík], Francesc [fransésk] |
c | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | s | Cerdà [serdá], Jacint [žasín] |
c |
v izglasnem |
/ | Cap Blanc [káp blán] |
ç | s | Vicenç [viséns], Barça [bársa] | |
d |
v izglasnem |
/ | Eudald [eu̯dal] |
g | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ in soglasniki | g | Llobregat [ljobregát], Grimau [grimáu̯], Guardiola [gu̯ardijóla] |
g | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | ž | Girona [žiróna], Àngel [ánžel] |
gu | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | g | Figueres [figêres] |
h | / | L’Hospitalet [lospitalét], Hostalric [ostalrík], Domènech [domének], Estruch [estrúk], March [márk] | |
i |
|
i |
Miró [miró], Martí [martí], Sant Feliu [sán felíu̯], Oriol [orijól], Victòria [viktórija] |
i | med samoglasnikoma | j | Laia [lája] |
i | v vzglasju pred samoglasnikom | j | Iàtova [játova] |
i |
kot del dvoglasnika, zapisanega ⟨Vi⟩ |
j |
Lleida [ljêjda], Avui [avúj], Aitona [ajtóna] |
ig | v izglasju in v tvorjenkah | č | Puig [púč], Roig [róč], Puigdemont [pudždemón] |
ï | i | Lluïsa [ljuíza], Cruïlles [kruíljes] | |
ix | za samoglasnikom | š | Foix [fóš], Coixet [košét], Baix Camp [báš kám] |
j | ž | Josep [žozép], Joan [žoán], Jordi [žórdi] | |
ll | lj oz. l’/l | Llull [ljúl’/ljúl], Lloret de Mar [ljorét de már], Forcadell [forkadél’/forkadél], Turull [turúl’/turúl] | |
l·l | l | Priscil·la [prisíla] | |
ny | nj oz. n’/n | Cerdanya [serdánja], Companys [kompán’s/kompáns] | |
p |
v izglasnem sklopu |
/ | Camp Nou [kám nôu̯], Baix Camp [báš kám] |
qu | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | k | Sant Quirze [san kírze], Piqué [piké], Quim [kím], Junqueras [žunkêras] |
r |
v izglasju |
/ | Roger [rožé], Oller [oljé], Ferrater [feraté], Verdaguer [verdagé] |
s |
|
s | Reus [réu̯s], Salou [salôu̯], Seròs [serós] |
s | med samoglasniki | z | Roses [rózes], Osona [ozóna] |
s | pred zvenečimi soglasniki | z | Maresme [marézme] |
t | v soglasniškem sklopu ⟨tll⟩ | / | Batlló [baljó] |
t |
v izglasnih |
/ | Salt [sál]; Vilafant [vilafán], Sant Joan [sán žuán], Sant Just [sán žúst], Montclar [monklá], Montserrat [monserát] |
tg | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | dž | Montsalvatge [monsalvádže], Sitges [sídžes] |
tj | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ ali ⟨u⟩ | dž | Corretja [korédža] |
tx | č | Andratx [andráč] | |
tz | dz | Llàtzer [ljádze] | |
u |
|
u | Rubí [rubí] |
u | kot del dvoglasnika, zapisanega ⟨Vu⟩ | u̯ | Pau [páu̯], Jaume [žáu̯me], Manlleu [manljéu̯], Reus [réu̯s], Sant Feliu [sán felíu̯] |
u | v črkovnem sklopu ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩ pred ⟨a⟩ ali ⟨o⟩ | u̯ | Guardiola [gu̯ardijóla], Gualba [gu̯álba], Pasqual [pasku̯ál], Quart [ku̯árt] |
ü | v zvezah ⟨güe⟩, ⟨güi⟩, ⟨qüe⟩, ⟨qüi⟩ | u̯ | Güell [gu̯él’/gu̯él] |
ü | za samoglasnikom, kadar ni del dvoglasnika | u | Raül [raúl], Sanaüja [sanaúža] |
x | š | Xavi [šávi], Guixot [gišót], Flix [flíš], Rexach [rešák] |
Občna poimenovanja iz katalonščine so v slovenščini redka in so navadno pisno nepodomačena: castell [kastél’/kastél] ‘človeški stolp’, cava [káva] ‘vino’, sardana [sardána] ‘ples’, pa amb tomàquet [pá ám tomáket] ‘jed’.
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v katalonščini: Vicenç [viséns], Pagès [pažés], Jordà [žordá], Mercè [mercé], Rodoreda [rodoréda], Montjuïc [monžuík], Olot [olót], Llull [ljúl’/ljul], Tàpies [tápijes], Martorell [martorél’/martorél].
V preteklosti smo katalonska imena zapisovali po špansko in smo jih v taki obliki tudi prevzemali. Danes tudi v Španiji katalonska imena zapisujejo v skladu s katalonskim pravopisom: kat. Antoni Gaudí i Cornet, na kratko (Antoni) Gaudí [gaudí] (šp. Antonio Gaudí y Cornet), kat. Salvador (Domingo) Felip Jacint Dalí i Domènech, na kratko Dalí [dalí] (šp. Salvador Felipe Jacinto Dalí y Domènech).
V katalonščini so v uradni rabi dvojni priimki, kjer je prvi priimek očetov, drugi pa materin. Med priimka se običajno doda veznik i (v pomenu ‘in’), npr. (Joan) Miró i Ferrà [miró i ferá], (Jaume) Cabré i Fabré [kabré i fabré], (Antoni) Tàpies i Puig [tápijes i púč]. Veznik i ima vlogo predimka. Poleg veznika i so lahko predimki tudi predlogi de, del, de la: (Cebrià) de Montoliu i de Togores [de montolíu̯ i de togóres].
V običajni rabi se pogosto uporablja enojni priimek (v katalonščini in slovenščini), navadno le očetov: (Joan) Miró [miró], (Antoni) Tàpies [tápijes], (Cebrià) de Montoliu [de montolíu̯], imena pa so navadno okrajšana: Miró [miró], Cabré [kabré], Tàpies [tápijes].
Za redke katalonske zemljepisne danosti so se uveljavile slovenske imenske različice (eksonimi). Večinoma gre za imena pokrajin in večjih mest: Katalonija [katalónija] (kat. Catalunya), Valencija [valéncija] (kat. València), Andora [andóra] (kat. Andorra).
Uradna oblika zemljepisnih krajevnih imen v Kataloniji je katalonska (Girona [žiróna] (šp. Gerona), Lleida [ljêjda] (šp. Lérida)), le redka so tudi v španščini. Krajevna imena pokrajine Valencije pa so španska, npr. Alicante [alikánte] (kat. Alacant), Elche [élče] (kat. Elx).
Prevajamo občnoimenske sestavine
večbesednih imen, npr. Balearski otoki [baleárski otóki] (kat.
Illes Balears), Umetniški trg
Ustaljenih oblik ne spreminjamo, npr. šp. Ibiza [íbica] tudi [ibísa] (kat. Eivissa).
Večbesedna stvarna imena bolj znanih zavodov in ustanov načeloma prevajamo, npr. Univerza v Valèncii [univêrza u̯‿valénciji/valénsiji] (kat. Universitat de València), Samostojna univerza v Barceloni [samostójna univêrza u̯‿barcelóni/barselóni] (kat. Universitat Autónoma de Barcelona), Katalonsko narodno gledališče [katalónsko národno gledalíšče] (kat. Teatre Nacional de Catalunya). Imena znamk, časnikov ostajajo nespremenjena, npr. Diarri d’Andorra [djári dandóra], tudi ime katalonske policije Mossos d’Esquadra [mósos desku̯ádra], na kratko Mossos [mósos].
Osnova je nespremenjena pri tistih samostalnikih moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in katerih osnova se končuje na soglasnik.
Podstava svojilnega pridevnika je enaka imenovalniški osnovi imena, npr. Estruch [estrúk] – Estruchov
Podstava pridevniških izpeljank z obrazilom -ski je enaka imenovalniški osnovi, npr. L’Arboç [larbós] – l’arboški [larbóški], Prats [práts] – pratski [prátski], Salou [salôu̯] – salouski [salôu̯ski], Manlleu [manljéu̯] – manlleuski [manljéu̯ski]. Enako velja za samostalniške izpeljanke z obrazilom
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike ter nenaglašena samoglasnika e in i. Osnova je podaljšana
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani
(rodilniške) osnove imena, npr. Adrià [adrijá] – Adriàjev
Podstava pridevniških izpeljank z obrazilom -ski je nespremenjena (enaka imenovalniški osnovi), npr. Maresme [marézme] – maresmejski [marézmejski]; Sunyer [sunjé] – sunjerski [sunjêjski]. Enako velja za samostalniške izpeljanke z obrazilom
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, če se katalonsko ime (osnova imena ali podstava tvorjenke) konča na končne govorjene glasove c, j, č in š, ki so v katalonščini zapisani na različne načine, najpogosteje s črko ⟨x⟩ in dvočrkji ⟨ix⟩, ⟨tg⟩, ⟨tj⟩, v imenih z mehčanim izglasjem ⟨ll⟩ ter pri vseh samostalnikih, ki daljšajo osnovo z j.
Večbesedna zemljepisna imena se včasih pregibajo v vseh sestavinah, razen predimkov, ki so nepregibni (veznik i in predloga de in d’ ter členi l’, el, els, la, les, s’, es, sa, ses). Včasih se sklanja le zadnja (Camp Nou [kám nôu̯], rod. Camp Noua [kám nôva]) ali pa le prva sestavina (Platja d’Aro [pládža dáro], rod. Platje d’Aro [pládže dáro]).
Sodobna kitajščina se zapisuje z logografsko pisavo, pri čemer posamezna pismenka označuje besedo ali morfem.
Za zapis kitajskih lastnih imen v latinici se tako na Kitajskem kot tudi v mednarodnem okolju najpogosteje uporablja pinjin (Hanyu pinyin, HP).
Na Tajvanu se za zapis lastnih imen uporabljajo Wade-Gilesov sistem (WG), Hanyu pinyin (HP), Tongyong pinyin (TP) in Gwoyeu Romatzyh (GR), dopustne pa so tudi individualne različice črkovnega zapisa, na primer: WG Kaohsiung
Wade-Gilesov sistem je večinoma uporabljen tudi v publikacijah iz obdobja
Za zapis v slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo fonetičnega zapisa, kar je z vse večjo razširjenostjo kitajskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko problematično in ob zavedanju, da je pinjin (tj. Hanyu pinyin) mednarodno sprejeta kitajska latinica, hkrati pa kitajska standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Glasovno podomačeni zapisi imen se ohranjajo v tistih imenih, pri katerih je njihova raba že povsem ustaljena.
Pinjin uporablja 25 črk latiničnega črkopisa, črko z ločevalnim znamenjem ⟨ü⟩ in štiri dvočrkja, tj. ⟨ch⟩, ⟨sh⟩, ⟨zh⟩ in ⟨ng⟩.
Kitajska latinična abeceda po pinjinu: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
V pinjinu se nad črko ⟨ü⟩ uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩, ki jo v slovenščini ohranjamo; njeno opuščanje bi namreč izenačilo različne zloge, npr. ⟨nu⟩ – ⟨nü⟩ in ⟨lu⟩ – ⟨lü⟩.
Pinjin vključuje tudi ločevalna znamenja nad samoglasniki, ki jih zasledimo v strokovnih in znanstvenih besedilih, vendar se v splošni mednarodni rabi opuščajo (npr. guō, guó, guǒ ali guò zapisujemo kot guo).
Opuščaj ⟨’⟩ se v pinjinu uporablja pred vsemi zlogi, ki se začnejo na ⟨a⟩, ⟨e⟩ ali ⟨o⟩, in nakazuje zev, ki ga pri prevzemanju v položaju i in samoglasnik, tj. [iV], zapiramo z j pred samoglasnikom: Xi’an [šíjan], Huangni’en [hu̯ánknijên], Longdi’ou
Vsi kitajski zlogi so jakostno naglašeni.
Kakor na ravni zapisa opuščamo ločevalna znamenja nad samoglasniki, tako v izgovoru tudi ne prevzemamo kitajskih tonov.
Pri prevzemanju v slovenščino so se uveljavila naslednja pravila:
POSEBNOSTI
Pisni zlogi v pinjinu so zgrajeni iz začetne črke za soglasnik in končaja, ki je sestavljen iz ene ali več črk za samoglasnik, čemur lahko sledi bodisi ⟨n⟩ za [n] bodisi ⟨ng⟩ za
Razlika med kitajskim in slovenskim zlogom se izkazuje v črkovnem sklopu ⟨ao⟩. V kitajščini je to en zlog, ki ga izgovarjamo [au̯] (Mao [máu̯], Jintao [džin.táu̯]), v slovenščini pa sta zloga dva, ki ju izgovarjamo [ao] (Mao [má.o], Jintao [džin.tá.o]).
V slovenskem knjižnem jeziku samoglasnike v kitajskih imenih izgovarjamo po slovenskih pravilih, v nekaterih zlogih pa upoštevamo izgovorne posebnosti posameznih zlogov.
POSEBNOSTI
Strokovnjaki in poznavalci kitajščine se tudi v knjižni slovenščini slušnemu vtisu kitajskega govora pogosto približajo s polglasniškim izgovorom črke ⟨e⟩, in sicer v položaju za soglasnikom in pred [n] ali [ng] ter v izglasju. Glej poglavje »Preglednica vseh zlogov«.
Soglasnike, pisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.
Črki ⟨w⟩ in ⟨y⟩ prevzemamo kot [v] in [j]: Weihai [vêjhaj], Huawei [hu̯ávej]; Yan Geling
Črki ⟨w⟩ in ⟨y⟩ v pinjinu nista oznaki za dva glasova, temveč se dogovorno pojavljata na začetku zloga pred samoglasnikom, s čimer nakazujeta mejo med zlogi. Prevzemamo ju kot zvočnika.
Podvojene črke za soglasnike, ki se pojavljajo na meji dveh zlogov, prevzemamo kot en glas: Ningguo [níngu̯o]. Tudi podvojeni glasovi sovpadejo: Chang Feiya [čánk fejá].
POSEBNOSTI
Soglasniška dvočrkja prevzemamo kot šumevce, in sicer
V pinjinu je dvočrkje tudi ⟨ng⟩, ki ga prevzemamo kot dva glasova (Ming
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
a |
|
a |
Chao [čáo], Han [hán], Tang |
a | v zlogih ⟨lian⟩, ⟨jian⟩, ⟨xuan⟩, ⟨yan⟩, ⟨yuan⟩, ⟨qian⟩ | ê oz. e |
Xuanzong |
ch | č | Changchun [čánkčun], Chen [čên], Chu Shijian [čú šidžjên] | |
e |
|
e | Jie [džjé], Wei [vêj], Daxue Shan [dášu̯e šán], Zhangye [džángje] |
e | v zlogu ⟨er⟩ | a | Nulu’erhu Shan [núluárhu šán] |
i | v zlogih, kjer je edini samoglasnik | i |
Ji [dží], Jin [džín], Jing |
i | v zlogih pred samoglasnikom in v izglasju zloga | j |
Liao [ljáo], Xia [šjá], Liang |
i | v zlogih ⟨gui⟩, ⟨sui⟩ | ej |
Guiyang |
j | dž | Jintao [džintáo], Xingjian [šíngdžjen] | |
o |
|
o |
Dai Zhaodeng |
o | pred ⟨ng⟩ | u |
Qianlong |
q | č |
Qi [čí], Daqing |
|
r |
|
ž |
Rong |
r | v zlogu ⟨er⟩ | r | Nulu’erhu Shan [núluárhu šán] |
sh | š | Shi [ší], Shu [šú], Taishan [tájšan], Shanxi [šánši] | |
u |
|
u | Lun [lún], Ju Wenjun [džú vendžún] |
u | pred ⟨a⟩, ⟨e⟩ in ⟨o⟩ | u̯ | Huawei [hu̯ávej], Huangfu [hu̯ánkfu], Qu Yuan [čú ju̯ên], Shen Yue [šên ju̯é], Yang Rongguo [jáng žungu̯ó] |
ü | v zlogih ⟨lüe⟩ in ⟨nüe⟩ | u̯ | Wang Lüe [vánk lu̯é] |
ü | v ⟨lü⟩ in ⟨nü⟩ | u̯í | Lüqiu Luwei [lu̯íčju luvêj], Lüshun [lu̯íšun], Lüda [lu̯ída], Nüwa [nu̯íva] |
w | v |
Wuhan [vúhan], Wei [vêj], Wu [vú], Wang |
|
x | š |
Xinjiang |
|
y | j |
Lin Yutang |
|
z | dz | Wu Zetian [vú dzetjên], Zhang Ziyi [džáng dzijí] | |
zh | dž |
Wang Fuzhi [vánk fudží], Hangzhou |
Občna poimenovanja iz kitajščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so lahko
POSEBNOSTI
S črkami ⟨p⟩, ⟨t⟩, ⟨k⟩, ⟨b⟩, ⟨d⟩ in ⟨g⟩ v slovenščini razlikujemo nezveneče in zveneče nezvočnike, v kitajščini pa imajo samo nezveneče nezvočnike, in sicer pridihnjene [ph], [th], [kh] in nepridihnjene [p], [t], [k]. Zapis nekaterih pisnih dvojnic, npr. dao [dáo] / tao [táo] oz. daoizem [daoízəm] / taoizem [taoízəm], je tesno povezan z izbranim črkovnim zapisom. V 20. stoletju se je uporabljal Wade-Gilesov sistem, ki pridihnjenost nezvočnikov označuje z opuščajem, pinjin pa s črkami osnovnega latiničnega črkopisa: WG tao/t’ao; HP dao/tao. Različni zapisi so povezani tudi s pestrimi potmi prevzemanja besed v azijskem prostoru, saj so bile kitajske pismenke osnova za številne azijske pisave, npr. tofu [tofú] (HP dòufu, hep. tōfu).
Lastna imena, predvsem osebna imena sodobnikov in stvarna imena, pa tudi zemljepisna imena, ohranjamo zapisana tako, kot so v pinjinu: Deng Xiaoping
Tajvanska imena prepoznamo predvsem po rabi stičnega vezaja. Izvirnega zapisa ne podomačujemo, pri čemer ohranjamo tudi izvirno rabo velike in male začetnice.
Pisno podomačena imena oseb so tista, ki so se ustalila že v preteklosti, npr. Konfucij [konfúcij] (HP Kongzi), Mencij [méncij] (HP Mengzi), Čankajšek [čankájšək] (HP Jiang Jieshi).
POSEBNOST
Zaradi nerazlikovanja med poslovenjenim in pinjinskim zapisom so se pri nekaterih imenih izjemoma uveljavile pisne dvojnice, npr. Mao Cetung
Imena dinastij in cesarjev ter nekaterih pripadnikov cesarskih rodbin so večinoma pisno nepodomačena: Jin [džín], Liao [ljáo], Sui [su̯êj], Xia [šjá]; Puyi [púji], Taizong
POSEBNOST
Imena nekaterih dinastij imajo tudi poslovenjene oblike, npr. Čin [čín] (HP Qin), Čing
Kitajska osebna imena so običajno sestavljena iz treh zlogov; prvi zlog je priimek, drugi in tretji zlog sta rojstno ime: Bai Shouyi [báj šou̯jí], Hao Jingfang
Vedno navajamo najprej priimek, nato rojstno ime. Priimek se lahko uporablja tudi samostojno.
POSEBNOST
Kadar ima oseba dvojni priimek, pri čemer eden ni kitajski, velja zaporedje ime – priimek – priimek: Lili Gao Novak [líli gáo novák].
Namesto rojstnega imena posamezniki uporabljajo tudi umetniško ime: Su Dongpo [sú dunkpó] (namesto Su Shi [sú ší]), kar velja tudi za druge znane umetnike iz preteklosti: Li Taipo [lí tajpó] (namesto Li Bai [lí báj], ki je bil znan po spoštljivem imenu Li Taibai [lí tajbáj]).
Za Kitajce in Kitajke, ki živijo v drugih okoljih, se uporablja tudi zaporedje rojstnega imena in priimka, npr. Huiqin Wang
Poleg enozložnih priimkov obstaja tudi manjše število dvozložnih priimkov. To so: Dongfang
Po Wade-Gilesovem sistemu in Tongyong pinyinu se med obema zlogoma rojstnega imena navadno piše stični vezaj: Ma Ying-jeou [má jing-džjú], Tsai Ing-wen [cáj jing-vên]. Za zapis uporabljamo izvorni črkovni zapis, npr. Ma Ying-jeou (in ne Ma Yingjiu); Wu Tien-chang
Za nekatere zemljepisne danosti na Kitajskem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Peking
Redka, zlasti večbesedna zemljepisna imena z občnimi sestavinami so povsem prevedena: Biserna reka [bíserna réka] (HP Zhujiang), Rumena reka [rumêna réka] (HP Huanghe), Bohajsko morje [bohájsko mórje] (HP Bohai), Veliki kitajski zid
Zaradi različnih poti prevzemanja imajo posamezna imena tudi imenske variante (alonime), npr. Dolga reka [dôu̯ga réka] (HP Changjiang) je znana tudi kot Modra reka [módra réka], Jangce [jánkce] in Jangcekjang
Zemljepisna imena lahko vsebujejo občno sestavino, npr. shan [šán] ‘gora’, he [hê] ‘reka’, hu [hú] ‘jezero’ ipd. Pri dvozložnih imenih se je uveljavilo pravilo, da je občna sestavina neodtujivi del lastnega imena, npr. Taishan [tájšan], Liaohe [ljáohe], Xihu [šíhu]. Pri večzložnih imenih občno sestavino zapisujemo posebej in jo sprejemamo kot del imena ali kot občno ime, npr. Daxue Shan [dášu̯e šán] ali gora Daxue [gôra dášu̯e].
V slovenščini se vse pogosteje pojavljajo imena različnih znamk, ki jih ne domačimo: Huawei [hu̯ávej], Xiaomi [šjáomi], Hongqi [húnkči], Shenyang
Moška imena pregibamo po prvi moški sklanjatvi, ženska po tretji ženski sklanjatvi, le redka imena ženskih mitoloških bitij na končni nenaglašeni
Osnova ostaja pri sklanjanju nespremenjena, govorjeni j na koncu osnove vpliva na preglas v orodniku. Preglas se uresničuje tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika. Pri tvorbi pridevnika z obrazilom
Osnova ostaja pri sklanjanju nespremenjena, govorjeni [u̯] v končaju osnove se pri sklanjanju v položaju pred samoglasniško končnico izgovori kot [v]. Enako je pri tvorbi svojilnega pridevnika z obrazilom
Končni
Osnova se konča na samoglasnik, in da bi ji pri pregibanju lahko dodajali samoglasniške končnice, jo podaljšujemo z j. Pridevniška podstava je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi.
Imena ženskega spola se nikoli ne uporabljajo brez priimkov (glej Sklanjanje večbesednih imen). Izjema so imena božanstev, ki jih pregibamo po prvi ženski (Nüwa [nu̯íva]) ali tretji ženski (Chang’e [čangê]) sklanjatvi. Svojilni pridevnik tvorimo z obrazilom
V vseh večbesednih lastnih imenih moškega spola pregibamo samo zadnjo sestavino. Zadnja sestavina tudi nosi pridevniško priponsko obrazilo.
V večbesednih lastnih imenih ženskega spola, ki se končujejo na naglašeni samoglasnik, je podstava svojilnih pridevnikov pred
V večbesednih lastnih imenih ženskega spola, ki se končujejo na
Glej »Pretvornik med zapisom in izgovorom osebnih in krajevnih imen«.
Kitajski jezik je sestavljen iz nekaj več kot 400 zlogov. V preglednici so predstavljeni vsi obstoječi zlogi s slovenskimi ustrezniki, tudi tisti, ki jih v znanih lastnih imenih ne srečamo. Vsi imajo zapisano mesto naglasa, čeprav so lahko v dvo- ali večzložnih imenih v položaju, ko niso naglašeni. (V oklepaju in z manjšo pisavo je zgolj informativno zapisan pogost polglasniški izgovor, ki je namenjen razlikovanju med ozkimi in širokimi izgovori črke ⟨e⟩.)
a | [á] |
ai | [áj] |
an | [án] |
ang |
|
ao | [áo] |
ba | [bá] |
bai | [báj] |
ban | [bán] |
bang |
|
bao | [báo] |
bei | [bêj] |
ben |
[bên] ([bə̀n]) |
beng |
|
bi | [bí] |
bian | [bjên] |
biao | [bjáo] |
bie | [bjé] |
bin | [bín] |
bing |
|
bo | [bó] |
bu | [bú] |
ca | [cá] |
cai | [cáj] |
can | [cán] |
cang |
|
cao | [cáo] |
ce |
[cê] ([cə̀]) |
cen |
[cên] ([cə̀n]) |
ceng |
|
cha | [čá] |
chai | [čáj] |
chan | [čán] |
chang |
|
chao | [čáo] |
che |
[čê] ([čə̀]) |
chen |
[čên] ([čə̀n]) |
cheng |
|
chi | [čí] |
chong |
|
chou | [čôu̯] |
chu | [čú] |
chua | [ču̯á] |
chuai | [ču̯áj] |
chuan | [ču̯án] |
chuang |
|
chui | [ču̯êj] |
chun | [čún] |
chuo | [ču̯ó] |
ci | [cí] |
cong |
|
cou | [côu̯] |
cu | [cú] |
cuan | [cu̯án] |
cui | [cu̯êj] |
cun | [cún] |
cuo | [cu̯ó] |
da | [dá] |
dai | [dáj] |
dan | [dán] |
dang |
|
dao | [dáo] |
de |
[dê] ([də̀]) |
dei | [dêj] |
den |
[dên] ([də̀n]) |
deng |
|
di | [dí] |
dian | [djên] |
diao | [djáo] |
die | [djé] |
ding |
|
diu | [djú] |
dong |
|
dou | [dôu̯] |
du | [dú] |
duan | [du̯án] |
dui | [du̯êj] |
dun | [dún] |
duo | [du̯ó] |
e |
[ê] ([ə̀]) |
ei | [êj] |
en |
[ên] ([ə̀n]) |
er | [ár] |
fa | [fá] |
fan | [fán] |
fang |
|
fei | [fêj] |
fen |
[fên] ([fə̀n]) |
feng |
|
fo | [fó] |
fou | [fôu̯] |
fu | [fú] |
ga | [gá] |
gai | [gáj] |
gan | [gán] |
gang |
|
gao | [gáo] |
ge |
[gê] ([gə̀]) |
gei | [gêj] |
gen |
[gên] ([gə̀n]) |
geng |
|
gong |
|
gou | [gôu̯] |
gu | [gú] |
gua | [gu̯á] |
guai | [gu̯áj] |
guan | [gu̯án] |
guang |
|
gui | [gu̯êj] |
gun | [gún] |
guo | [gu̯ó] |
ha | [há] |
hai | [háj] |
han | [hán] |
hang |
|
hao | [háo] |
he |
[hê] ([hə̀]) |
hei | [hêj] |
hen |
[hên] ([hə̀n]) |
heng |
|
hong |
|
hou | [hôu̯] |
hu | [hú] |
hua | [hu̯á] |
huai | [hu̯áj] |
huan | [hu̯án] |
huang |
|
hui | [hu̯êj] |
hun | [hún] |
huo | [hu̯ó] |
ji | [dží] |
jia | [džjá] |
jian | [džjên] |
jiang |
|
jiao | [džjáo] |
jie | [džjé] |
jin | [džín] |
jing |
|
jiong |
|
jiu | [džjú] |
ju | [džú] |
juan | [džu̯ên] |
jue | [džu̯é] |
jun | [džún] |
ka | [ká] |
kai | [káj] |
kan | [kán] |
kang |
|
kao | [káo] |
ke |
[kê] ([kə̀]) |
ken |
[kên] ([kə̀n]) |
keng |
|
kong |
|
kou | [kôu̯] |
ku | [kú] |
kua | [ku̯á] |
kuai | [ku̯áj] |
kuan | [ku̯án] |
kuang |
|
kui | [ku̯êj] |
kun | [kún] |
kuo | [ku̯ó] |
la | [lá] |
lai | [láj] |
lan | [lán] |
lang |
|
lao | [láo] |
le |
[lê] ([lə̀]) |
lei | [lêj] |
leng |
|
li | [lí] |
lia | [ljá] |
lian | [ljên] |
liang |
|
liao | [ljáo] |
lie | [ljé] |
lin | [lín] |
ling |
|
liu | [ljú] |
long |
|
lou | [lôu̯] |
lu | [lú] |
lü | [lu̯í] |
luan | [lu̯án] |
lüe | [lu̯é] |
lun | [lún] |
luo | [lu̯ó] |
ma | [má] |
mai | [máj] |
man | [mán] |
mang |
|
mao | [máo] |
me |
[mê] ([mə̀]) |
mei | [mêj] |
men |
[mên] ([mə̀n]) |
meng |
|
mi | [mí] |
mian | [mjên] |
miao | [mjáo] |
mie | [mjé] |
min | [mín] |
ming |
|
miu | [mjú] |
mo | [mó] |
mou | [môu̯] |
mu | [mú] |
na | [ná] |
nai | [náj] |
nan | [nán] |
nang |
|
nao | [náo] |
ne |
[nê] ([nə̀]) |
nei | [nêj] |
nen |
[nên] ([nə̀n]) |
neng |
|
ni | [ní] |
nian | [njên] |
niang |
|
niao | [njáo] |
nie | [njé] |
nin | [nín] |
ning |
|
niu | [njú] |
nong |
|
nou | [nôu̯] |
nu | [nú] |
nü | [nu̯í] |
nuan | [nu̯án] |
nüe | [nu̯é] |
nun | [nún] |
nuo | [nu̯ó] |
ou | [ôu̯] |
pa | [pá] |
pai | [páj] |
pan | [pán] |
pang |
|
pao | [páo] |
pei | [pêj] |
pen |
[pên] ([pə̀n]) |
peng |
|
pi | [pí] |
pian | [pjên] |
piao | [pjáo] |
pie | [pjé] |
pin | [pín] |
ping |
|
po | [pó] |
pu | [pú] |
qi | [čí] |
qia | [čjá] |
qian | [čjên] |
qiang |
|
qiao | [čjáo] |
qie | [čjé] |
qin | [čín] |
qing |
|
qiong |
|
qiu | [čjú] |
qu | [čú] |
quan | [ču̯ên] |
que | [ču̯é] |
qun | [čún] |
ran | [žán] |
rang |
|
rao | [žáo] |
re |
[žê] ([žə̀]) |
ren |
[žên] ([žə̀n]) |
reng |
|
ri | [ží] |
rong |
|
rou | [žôu̯] |
ru | [žú] |
ruan | [žu̯án] |
rui | [žu̯êj] |
run | [žún] |
ruo | [žu̯ó] |
sa | [sá] |
sai | [sáj] |
san | [sán] |
sang |
|
sao | [sáo] |
se |
[sê] ([sə̀]) |
sei | [sêj] |
sen |
[sên] ([sə̀n]) |
seng |
|
sha | [šá] |
shai | [šáj] |
shan | [šán] |
shang |
|
shao | [šáo] |
she |
[šê] ([šə̀]) |
shen |
[šên] ([šə̀n]) |
sheng |
|
shi | [ší] |
shou | [šôu̯] |
shu | [šú] |
shua | [šu̯á] |
shuai | [šu̯áj] |
shuan | [šu̯án] |
shuang |
|
shui | [šu̯êj] |
shun | [šún] |
shuo | [šu̯ó] |
si | [sí] |
song |
|
sou | [sôu̯] |
su | [sú] |
suan | [su̯án] |
sui | [su̯êj] |
sun | [sún] |
suo | [su̯ó] |
ta | [tá] |
tai | [táj] |
tan | [tán] |
tang |
|
tao | [táo] |
te |
[tê] ([tə̀]) |
teng |
|
ti | [tí] |
tian | [tjên] |
tiao | [tjáo] |
tie | [tjé] |
ting |
|
tong |
|
tou | [tôu̯] |
tu | [tú] |
tuan | [tu̯án] |
tui | [tu̯êj] |
tun | [tún] |
tuo | [tu̯ó] |
wa | [vá] |
wai | [váj] |
wan | [ván] |
wang |
|
wei | [vêj] |
wen |
[vên] ([və̀n]) |
weng |
|
wo | [vó] |
wu | [vú] |
xi | [ší] |
xia | [šjá] |
xian | [šjên] |
xiang |
|
xiao | [šjáo] |
xie | [šjé] |
xin | [šín] |
|
|
xiong |
|
xiu | [šjú] |
xu | [šú] |
xuan | [šu̯ên] |
xue | [šu̯é] |
xun | [šún] |
ya | [já] |
yan | [jên] |
yang |
|
yao | [jáo] |
ye | [jé] |
yi | [jí] |
yin | [jín] |
ying |
|
yong |
|
you | [jôu̯] |
yu | [jú] |
yuan | [ju̯ên] |
yue | [ju̯é] |
yun | [jún] |
za | [dzá] |
zai | [dzáj] |
zan | [dzán] |
zang |
|
zao | [dzáo] |
ze |
[dzê] ([dzə̀]) |
zei | [dzêj] |
zen |
[dzên] ([dzə̀n]) |
zeng |
|
zha | [džá] |
zhai | [džáj] |
zhan | [džán] |
zhang |
|
zhao | [džáo] |
zhe |
[džê] ([džə̀]) |
zhen |
[džên] ([džə̀n]) |
zheng |
|
zhi | [dží] |
zhong |
|
zhou | [džôu̯] |
zhu | [džú] |
zhua | [džu̯á] |
zhuai | [džu̯áj] |
zhuan | [džu̯án] |
zhuang |
|
zhui | [džu̯êj] |
zhun | [džún] |
zhuo | [džu̯ó] |
zi | [dzí] |
zong |
|
zou | [dzôu̯] |
zu | [dzú] |
zuan | [dzu̯án] |
zui | [dzu̯êj] |
zun | [dzún] |
zuo | [dzu̯ó] |
Pri izgovoru in pregibanju kitajskih osebnih in krajevnih imen nam pomaga pretvornik med zapisom in izgovorom.
Sodobna korejščina se zapisuje s pisavo, ki jo v Južni Koreji imenujejo hangul (RR hangeul), v Severni Koreji pa chosŏn‘gŭl (RR joseongeul). Gre za fonemsko pisavo, ki je nastala v 15. stoletju, znaki le-te pa se sestavljajo v zlogovne enote.
Za zapisovanje korejskih imen v latinici sta najpogosteje uporabljena dva latinizacijska sistema, in sicer McCune-Reischauerjev sistem (MR) iz leta 1939 in sodobnejša revidirana različica zapisa v latinici, ki se imenuje Revised Romanization (RR) iz leta 2000. V Sloveniji zapis v latinici temelji na sistemu RR.
Za zapis korejskih imen v slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo fonetičnega zapisa, kar je z vse večjo razširjenostjo korejskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko težavno in ob zavedanju, da sta oba sistema – MR in RR – mednarodno sprejeta korejska latinica, hkrati pa korejska standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Glasovno podomačeni zapisi imen se ohranjajo v tistih imenih, pri katerih je njihova raba že povsem ustaljena.
Korejski latinični črkopis uporablja 20 črk osnovnega latiničnega črkopisa in dvočrkja ⟨ae⟩, ⟨eo⟩, ⟨eu⟩, ⟨oe⟩, ⟨ui⟩ ter ⟨ch⟩ in ⟨ng⟩.
Korejska latinična abeceda po sistemu RR: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨y Y⟩.
Posebnost
Črk ⟨c⟩, ⟨f⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨x⟩ in ⟨z⟩ se za zapisovanje korejskih besed v latinici ne uporablja.
Latinični zapis po sistemu RR, ki ga uporabljamo pri prevzemanju v slovenščino, ločevalna znamenja opušča.
Po sistemu MR je ohranjeno eno ločevalno znamenje, in sicer polkrožec ⟨˘⟩ nad črkama ⟨ŏ⟩ in ⟨ŭ⟩. Ohranja se tudi opuščaj.
Razlike med MR in RR | |
MR | RR |
ŏ | eo |
ŭ | eu |
ŭi | ui |
wŏ | wo |
yŏ | yeo |
Enozložne in dvozložne korejske besede imajo v slovenščini večinoma en naglas, večzložne pa tudi dva.
Korejščina ne pozna jakostnega naglaševanja. Pri poslušanju izgovora posameznih korejskih besed se zdi, kot da je naglašen vsak zlog posebej, česar v slovenščino zaradi upoštevanja naravnega govornega ritma ne prevzemamo.
Pri prevzemanju v slovenščino so se uveljavila naslednja pravila:
Posebnosti
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
V korejščini je 10 samoglasnikov in 11 dvoglasnikov. Ti so v latinici zapisani s črkovnim sklopom ⟨ui⟩ ter v kombinaciji črk ⟨w⟩ ali ⟨y⟩ in črk za samoglasnike (⟨wa⟩, ⟨we⟩, ⟨wo⟩; ⟨ya⟩, ⟨ye⟩, ⟨yo⟩, ⟨yu⟩) ter dvočrkij za samoglasnike (⟨wae⟩; ⟨yae⟩, ⟨yeo⟩); v preglednici zapis – izgovor v slovenščini je izgovor naveden ločeno za samoglasniške in soglasniške črke.
Samoglasniška in dvoglasniška dvočrkja izgovarjamo:
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Črko ⟨w⟩ prevzemamo kot slovenski zvočnik v, in sicer v dvoglasnikih kot [u̯] (Gwangju [gu̯ángdžu]), v vzglasju pa kot [v]: Wonju [vóndžu].
Dvočrkje ⟨ch⟩ prevzemamo kot [č], npr. Incheon [ínčon].
Podvojene črke ⟨jj⟩, ⟨kk⟩, ⟨pp⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩ izgovarjamo enojno, in sicer ⟨jj⟩ kot [dž], ⟨kk⟩ kot [k], ⟨pp⟩ kot [p], ⟨ss⟩ kot [s], ⟨tt⟩ kot [t].
Korejski mehkonebni nosnik [ŋ], ki je zapisan z dvočrkjem ⟨ng⟩, prevzemamo z dvema glasovoma kot [ng], in sicer
Na koncu besede ali pred nezvenečim soglasnikom izgovarjamo [nk]: Pjongčang [pjónkčank], rod. Pjongčanga [pjónkčanga].
Ime
Kim [kím] se zlasti pri
imenih znanih oseb ohranja po sistemu MR (po sistemu RR
bi ga zapisovali Gim).
Zapis s k se včasih ohranja tudi v drugih imenih, npr. Han Kang
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled |
ae | ê | Haenam [hênam], Daejeon [dêdžon], Daegu [dêgu] | |
ch | č | Incheon [ínčon] | |
eo | ô ali o |
Cheongju [čôngdžu], Daejeon [dêdžon], Jeonju [džôndžu]; Boseong |
|
eu | u |
Gangneung |
|
j | dž | Jeju [džédžu], Gwangju [gu̯ángdžu], Jeonju [džôndžu] | |
oe | u̯ê | Choe [ču̯ê], Goesan [gu̯êsan] | |
s |
|
s | Yeosu [jôsu] |
s | pred [i] | š | Sinchon [šínčon] |
ui | i | Huicheon [híčon] | |
ui | v vzglasju | êj | Uijeongbu [êjdžongbú] |
w | za soglasnikom in pred samoglasnikom | u̯ | Songgwangsa [sóngu̯anksá], Gaehwa [gehu̯á], Gwangju [gu̯ángdžu] |
w | v vzglasju | v | Wonju [vóndžu] |
y | j |
Yangyang |
Občna poimenovanja iz
korejščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene,
pa so
Posebnost
Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice, npr. kimči/kimchi [kímči] ‘priloga iz fermentirane zelenjave’.
Lastna imena, predvsem osebna in stvarna, večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v sistemu RR, npr. Son Ye-jin
Pisno podomačena imena oseb so tista, ki so se ustalila že v preteklosti, npr. imena bolj znanih politikov: Kim Il Sung
Podomačevanje
korejskih imen je bilo v preteklosti pogosto nedosledno. Opuščalo se je zlasti
pisno podomačevanje samoglasniških dvočrkij, npr. Kim Dae Džung/Jung
POSEBNOSTI
Vladarska imena in imena pripadnikov dinastij in kraljestev se v slovenščini niso ustalila v podomačeni različici (kralj Yi [jí]), izjema je ime dinastije Čoson [čóson] (RR Joseon, MR Chosŏn).
Osebna imena so navadno sestavljena iz treh zlogov: prvi zlog je priimek, druga dva sta rojstno ime. Vrstnega reda ne spreminjamo, razen pri Korejcih, ki ne živijo v Koreji in so sami spremenili vrstni red (npr. Chang-rae Lee
Po priporočilih iz leta 2015 naj bi vezaj med zlogoma rojstnega imena v sistemu RR opuščali ter ju raje pisali skupaj z veliko začetnico za prvi zlog, npr. Jung Seunghwan [júnk súnkhvan] (in ne Jung Seung-hwan).
O zapisu osebnih imen v latinici, izbiri začetnice in vezaja odloča nosilec imena, zato so ta imena lahko zapisana na več načinov.
Rojstna imena so v večini primerov sestavljena iz dveh zlogov, oblikovno pa so lahko zapisana na tri načine:
Za korejske zemljepisne danosti so se uveljavila nekatera slovenska imena (eksonimi), npr. Seul [seúl] (RR Seoul), Busan [búsan] (RR Busan), Pjongčang
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike ter nenaglašena e in u, če nista končnica. Daljšanje je pisno in glasovno:
Podstava svojilnega pridevnika in pridevnika z obrazilom
Pri sklanjanju večbesednih osebnih imen moškega spola se pregiba le zadnji zlog imena, tudi če se rojstno ime zapiše z dvema besedama: Kim Dae Jung
Svojilni pridevnik iz večbesednega imena tvorimo tako, da zadnji sestavini dodamo priponsko obrazilo
Posebnost
V
tujini živeči Korejci pogosto zamenjajo vrstni red imena in priimka. V tem
primeru se pregiba tako ime (le zadnji zlog) kot tudi priimek, npr. Chang-rae Lee [
Osebna
imena ženskega spola sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, če se končajo na samoglasnik
Če
se ime konča na soglasnik ali samoglasnik
Svojilni pridevnik tvorimo z obrazilom
Latinska različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi štiri dvočrkja – ⟨ae⟩, ⟨ch⟩, ⟨oe⟩ in ⟨ph⟩ – ter črko z ločevalnim znamenjem ⟨ë⟩.
Latinska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnosti
V slovenščini se je zaradi dolge tradicije prevzemanja antičnih latinskih imen uveljavilo, da ta imena (redkeje tudi občne besede) pisno domačimo in jim spreminjamo tudi končaje, zato so antična latinska imena zapisana podomačeno, tj. s črkami slovenske abecede.
Rimljani so pisavo prevzeli (ob posredovanju Etruščanov) od Grkov in sprva niso poznali črk ⟨g⟩, ⟨y⟩ in ⟨z⟩. Te črke so se v pisavi postopno uveljavile v antiki, šele kasneje pa so nastale črke ⟨j⟩, ⟨u⟩ in ⟨w⟩. Tako je nastal latinični črkopis (latinica) s 26 črkami za samoglasnike in soglasnike.
Rimljani so sprva pisali samo z velikimi črkami, glasova [i] in [j] so zapisovali z ⟨I⟩, glasova [v] in [u] pa z ⟨V⟩. S črkami ⟨y⟩ in ⟨z⟩, dvočrkjema ⟨ch⟩ in ⟨ph⟩ ter črkovnima sklopoma ⟨rh⟩ in ⟨th⟩ so zapisovali predvsem prevzete besede, večinoma iz grščine.
Za pisanje pisno nepodomačenih besed iz latinščine kot ločevalno znamenje neobvezno uporabljamo dvojno piko ⟨¨⟩ nad črko ⟨ë⟩, ki je namenjena označevanju zlogovne meje, in sicer zaradi ločevanja med dvočrkjema ⟨ae⟩ in ⟨oe⟩ za [e] ter črkovnima sklopoma ⟨aë⟩ in ⟨oë⟩ za glasovna sklopa [ae] in [oe].
O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
O pravilih podomačevanja latinskih imen glej poglavji »Podomačevanje zapisa«, »Podomačevanje končajev«.
Latinske besede je mogoče izgovarjati na dva načina: na klasični in poklasični (imenovan tudi tradicionalni) način. Pri prevzemanju v slovenščino sledimo poklasičnemu izgovoru, ki se je razvil pod vplivom glasoslovnih značilnosti latinščine v mlajših obdobjih in modernih jezikov ter pozna več različic (ena od teh je t. i. cerkveni izgovor). Pravilom poklasičnega izgovora sledi tudi podomačeno zapisovanje latinskih občnih poimenovanj in lastnih imen.
V slovenščini praviloma ohranjamo naglasno mesto latinskih besed.
V latinščini o naglasnem mestu odločata število zlogov in t. i. dolžina zloga.
Zlog velja za dolgega, če vsebuje dolgi samoglasnik, dvoglasnik ali kratki samoglasnik, ki mu sledita vsaj dva soglasnika. Zlog velja za kratkega, če kratkemu samoglasniku sledi zaporedje soglasnikov, od katerih je prvi [b], [d], [g], [k], [p] ali [t] in drugi [l] ali [r] (t. i. muta cum liquida).
Dolgi samoglasnik je v latinskih slovarjih označen s črtico nad črko za samoglasnik (npr. ā, ī, ū). Kratki samoglasnik je označen s polkrožcem (npr. ĕ, ŏ, ŭ) ali sploh ni označen.
V latinščini so na predzadnjem zlogu naglašene
Na predpredzadnjem zlogu so naglašene večzložne besede, kadar je predzadnji zlog kratek: Cicero(n) [cícero(n)] (lat. Cicĕro [cí.ce.ro]), Lentul [léntul] (lat. Lentŭlus [lén.tu.lus]).
Posebnost
Latinske naglasne premičnosti ne prevzemamo. Latinska
Poznavalci klasičnih jezikov tudi pri sklanjanju imen v knjižni slovenščini pogosto ohranjajo latinski premični naglas: Scipion [scípijon], rod. Scipiona [scipijóna]; Trimalhion [trimálhijon], rod. Trimalhiona [trimalhijóna].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
Zev v pisnem sklopu ⟨ia⟩ v položaju za soglasnikom pri prevzemanju v govoru in zapisu zapiramo z j, npr. Hadrijan [hádrijan] (lat. Hadrianus), Oktavijan [oktaviján] (lat. Octavianus), Vespazijan [vespaziján] (lat. Vespasianus), Kvintilijan [kvintiliján] (lat. Quintilianus), Ostija [óstija] (lat. Ostia), Livija [lívija] (lat. Livia).
Če drugi samoglasnik v tem sklopu ni a, zev zapiramo le v govoru, npr. Dioklecijan [dijokleciján] (lat. Diocletianus), Petoviona [petovijóna] (danes Ptuj).
Posebnosti
1. Zapisi sklopa ⟨ia⟩ brez j so izjema, npr. Marcial [marcijál].
2. V starejših prevzemih, zlasti v imenih, prevzetih iz grščine, npr. Cezareja [cezarêja], je zev v izgovoru in zapisu zapolnjen tudi v pisnem sklopu ⟨ea⟩.
Klasična latinščina pozna dvoglasnike [ai̯], [au̯], [ei̯], [eu̯] in [oi̯], ki so zapisani s črkovnimi sklopi ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩ in ⟨oi⟩. V slovenščini jih zapisujemo kot ⟨aj⟩, ⟨av⟩, ⟨ej⟩, ⟨ev⟩ in ⟨oj⟩ ter jih izgovarjamo po slovensko.
Dvočrkji ⟨ae⟩ in ⟨oe⟩ se izgovarjata na dva načina: v klasičnem izgovoru sta dvoglasnika, ki sta prevzeta z [aj] in [oj], v poklasičnem pa se obe izgovorita kot [e], npr. Caesar [kájsar] nasproti [cézar], Cloelia [klójlija] nasproti [klélija].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
S črko ⟨c⟩ so Rimljani sprva zapisovali tudi glas [g], npr. lat. Caius [gájus] (tudi lat. Gaius, poslovenjeno Gaj).
Nekatere soglasnike v klasični latinščini izgovarjamo drugače kot v poklasični, npr.:
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
Zapis | Položaj | Izgovor | Zgled |
ae | e | Cezena [cezéna] (lat. Caesena), Lelij [lélij] (lat. Laelius), Egida [égida] (lat. Aegida; danes Koper) | |
c |
|
k | Kapua [kápua] (lat. Capua), Kaligula [kalígula] (lat. Caligula), Seneka [séneka] (lat. Seneca), Lukul [lukúl] (lat. Lucullus); Krisp [krísp] (lat. Crispus) |
c | pred [e] in [i] | c | Cenzor [cénzor] (lat. Censor), Cikuta [cikúta] (lat. Cicuta) |
ch | h | Evstahij [eu̯stáhij] (lat. Eustachius), Grakh [grákh] (lat. Gracchus) | |
ë | v sklopih ⟨aë⟩ in ⟨oë⟩ | e | Aecij [aécij] (lat. Aëtius), Boetij [boétij] (lat. Boëthius) |
h | v sklopih ⟨rh⟩ in ⟨th⟩ | – | Rea Silvija [réa sílvija] (lat. Rhea Silvia), Boetij [boétij] (lat. Boëthius) |
i |
|
i | Cina [cína] (lat. Cinna) |
i | v vzglasju | j | Jupiter [júpitər] (lat. Iuppiter), Jul [júl] (lat. Iulus), Junij [júnij] (lat. Iunius) |
i | med samoglasnikoma (ViV) | j | Sejan [seján] (lat. Seianus), Trajan [traján] (lat. Traianus), Akvileja [akvilêja] (lat. Aquileia; danes Oglej) |
oe | e | Klelija [klélija] (lat. Cloelia), Petoviona [petovijóna] (lat. Poetovio; danes Ptuj) | |
ph | prevzete besede | f | Filip [fílip] (lat. Philippus) |
q | k | Kvintilijan [kvintiliján] (lat. Quintilianus) | |
s | s | Scipion [scípijon] (lat. Scipio), Saturnin Spurij [saturnín spúrij] (lat. Saturninus Spurius), Stilihon [stílihon] (lat. Stilicho) | |
s | med samoglasnikoma | z | Sizéna [sizéna] (lat. Sisenna), Avzonij [au̯zónij] (lat. Ausonius), Hortenzija [horténzija] (lat. Hortensia), Perzij Flak [pêrzij flák] (lat. Persius Flaccus) |
s | v ⟨ls⟩, ⟨ns⟩, ⟨rs⟩ sredi besede | z |
Celz |
t | v sklopu ⟨ti⟩, razen za [s] | c | Akcij [ákcij] (lat. Actium), Terencij [teréncij] (lat. Terentius), Lukrecij [lukrécij] (lat. Lucretius), Poncij Pilat [póncij pilát] (lat. Pontius Pilatus) |
t | v sklopu ⟨ti⟩ za [s] | t | Justinijan [justiniján] (lat. Iustinianus), Salustij [salústij] (lat. Salustius), Sekstij [sékstij] (lat. Sextius) |
u | u | Saturnin [saturnín] (lat. Saturninus) | |
u | v ⟨au⟩ pred soglasnikom | u̯ ⟨v⟩ | Avrelij [au̯rélij] (lat. Aureius), Avzonij [au̯zónij] (lat. Ausonius), Avgusta [au̯gústa] (lat. Augusta) |
u | v sklopu ⟨qu⟩ | v | Kvint [kvínt] (lat. Quintus), Kvirinal [kvirinál] (lat. mons Quirinalis), Kvirin [kvirín] (lat. Quirinus) |
u | v sklopu ⟨su⟩ pred samoglasnikom | v | Svesa Avrunka [svésa au̯rúnka] (lat. Suessa Aurunca), Svetonij [svetónij] (lat. Suetonius) |
x | ks | Sekst [sékst] (lat. Sextus), Pertinax [pêrtinaks] (lat. Pertinax) | |
y | i | Lilibej [lilibêj] (lat. Lilybaeum) |
Občna poimenovanja iz latinščine prevajamo. Neprevedena večinoma pisno podomačujemo in zapisujemo po poklasičnem izgovoru: cenzor [cénzor] (lat. censor), gladij [gládij] (lat. gladius ‘kratek meč rimskega vojaka’), haruspeks [harúspeks] (lat. haruspex ‘svečenik’), lapidarij [lapidárij] (lat. lapidarium ‘prostor v muzeju z zbirko kamnitih spomenikov’), kurija [kúrija] (lat. curia ‘senat’), kvadriga [kvadríga] (lat. quadrigae ‘voz s štirimi konji’), kvestor [kvéstor] (lat. quaestor ‘državni uradnik’).
Posebnost
V citatnih besednih zvezah se uveljavlja poklasični izgovor, npr. conditio sine qua non [kondícijo síne kvá nón], in extenso [in eksténzo], Ecce homo [ékce hómo].
Lastna imena večinoma pisno podomačujemo in zapisujemo po poklasičnem izgovoru.
Zlasti v klasični filologiji in sorodnih vedah ter v literarnih prevodih se za starejša in manj pogosta imena uporabljajo tudi poslovenjene oblike, ki izhajajo iz pravil klasičnega izgovora: Najvij [nájvij] (sicer Nevij [névij], lat. Naevius), Menajhmi [menájhmi] (sicer Menehmi [menéhmi], lat. Menaechmi).
Latinske besede v zapisu podomačujemo tako, da
Latinske končaje pri prevzemanju v slovenščino izpuščamo ali zamenjujemo, redkeje ohranjamo. Podomačena oblika imenovalnika temelji na latinski rodilniški osnovi, npr. Kvint [kvínt] (lat. Quintus, rod. Quinti), Neron [nêron] (lat. Nero, rod. Neronis), Nepot [nepót] (lat. Nepos, rod. Nepotis).
Posebnost
V posameznih primerih so se v slovenščini skozi celotno zgodovino
uporabljale tudi na latinskem imenovalniku temelječe oblike, npr. Cicero [cícero]
(lat.
Cicero, rod. Ciceronis), Ceres [cêres]
(lat.
Ceres, rod. Cereris), Dido [didó] (lat.
Dido, rod. Didonis), Juno [júno] (lat. Iuno, rod. Iunonis). Danes soobstajajo kot dvojnice k sistemskim
oblikam iz latinskega rodilnika, npr. Ciceron [cíceron]. V imenih ženskega spola imajo imena, temelječa na latinski rodilniški osnovi, dodano
končnico
O pregibanju teh imen glej poglavje »Spremembe slovničnih kategorij in pregibanje«.
V
mnogih občnih poimenovanjih sta končaja
Danes so nekateri pari še vedno dvojnice (cikel [cíkəl] – ciklus [cíklus]), druge se deloma tudi pomensko specializirajo (npr. celulit [celulít] |videz kože| – celulitis [celulítis] |vnetje; nestrok. videz kože|), med tretjimi se nekdaj vzpostavljeno normativno razmerje izgublja (npr. vizum [vízum] – pog. viza [víza]).
V
samostalnikih ženskega spola končaj
O prevzemanju latinskih lastnih imen glej zgoraj.
Preglednica ponazarja razmerje med latinskim in slovenskim imenovalnikom.
Latinski končaj | Položaj v imenu | Končaj pri prevzemanju |
Latinski
imenovalnik (in rodilnik) |
Slovenski imenovalnik |
-um | v večzložnih imenih za soglasnikom (razen zvočnikom) (‑Cum) | opuščamo | Saguntum, Noricum | Sagunt [sagúnt], Norik [nórik] |
-um | v dvozložnih imenih | ohranjamo |
Ad
Pirum |
Ad Pirum [at pírum] (danes Hrušica) |
-eum | za sklopom soglasnika in samoglasnika (‑CVum) |
nadomeščamo z |
Herculaneum, Lilybaeum (st.gr. Lilýbaion) | Herkulanej [herkulánej], Lilibej [lilibêj] |
-ium | za soglasnikom (‑Cium) |
nadomeščamo z |
Carnium |
Karnij [kárnij] (danes Kranj) |
-tium |
nadomeščamo s |
Latium, Actium | Lacij [lácij], Akcij [ákcij] | |
-es | v večzložnih za soglasnikom | opuščamo | Segestes | Segest [segést] |
-es | v dvozložnih imenih | ohranjamo | Cales | Kales [káles] |
-is | opuščamo | Iuvenalis, Martialis | Juvenal [juvenál], Marcial [marcijál] | |
-us | za soglasnikom (‑Cus), večinoma tudi v dvozložnih imenih | opuščamo | Brutus, Tacitus, Donatus, Faunus, Saturnus, Romulus; Crispus, Titus | Brut [brút], Tacit [tácit], Donat [donát], Favn [fáu̯n], Saturn [satúrn/satúrən], Romul [rómul]; Krisp [krísp], Tit [tít] |
-us | v sklopu nezvočnik in zvočnik (‑NZvZvus) | opuščamo in vrivamo ⟨e⟩, izgovorjen kot [ə] | Aulus | Avel [ávəl], rod. Avla [áu̯la] |
-ius | za soglasnikom (‑Cius) |
nadomeščamo z |
Marcus Aurelius, Appius, Salustius, Livius, Flavius, Vitruvius, Petronius, Plinius, Tiberius | Mark Avrelij [márk avrélij], Apij [ápij], Salústij [salústij], Livij [lívij], Flavij [flávij], Vitruvij [vitrúvij], Petronij [petrónij], Plinij [plínij], Tiberij [tibêrij] |
-ius | za sklopom soglasnik in samoglasnik (‑CVius) |
nadomeščamo z |
Pompeius, Gaius, Maius | Pompej [pompêj], Gaj [gáj], Maj [máj] |
-tius | razen za [s] |
nadomeščamo s |
Lucretius, Horatius, Terentius | Lukrecij [lukrécij], Horacij [horácij], Terencij [teréncij] |
-tius | za [s] |
nadomeščamo s |
Sextius | Sekstij [sékstij] |
-o |
nadomeščamo z |
Cato, rod. Catonis; Scipio, rod. Scipionis; Trimalchio, rod. Trimalchionis | Katon [káton], Scipion [scípijon], Trimalhion [trimálhijon] | |
-s | za samoglasnikoma [a] in [o] |
nadomeščamo s |
Maecenas, rod. Maecenatis; Nepos, rod. Nepotis | Mecenat [mecenát], Nepot [nepót] |
-s | za soglasnikom | ohranjamo | Valens | Valens [válens] |
Posebnosti
1. Po nemškem vzorcu so se v preteklosti iz imen na
Izjemoma je prevzeta le krajša oblika, tj. brez
2. Rimska imena zemljepisnih danosti na slovenskem narodnostnem ozemlju zapisujemo z izvirnimi latinskimi oblikami, tj. nepodomačeno:
Izjemoma so se uveljavila tudi samo latinska, npr. Piranum [piránum] (lat. Pyrrhanum, danes Piran).
3. V imenih na
4. V dvozložnih imenih končaj
Poslovenjena oblika grških lastnih imen, ki so bila v antiki prevzeta v latinščino, lahko izhaja iz latinske in ne iz grške oblike, npr. Tarent [tarént] (lat. Tarentum, gr. Táras), Fenicija [fenícija] (lat. Phoenicia, gr. Phoiníke), Ciper [cipər] (lat. Cyprus, gr. Kýpros), ali je dvojnična, npr. Herkul [hêrkul] (lat. Hercules) poleg Herakles [hêrakles] (gr. Heraklês).
Sodobna znanstvena latinska in polatinjena imena živali in rastlin končaje ohranjajo (Muscardinus avellanarius – podlesek), sklanjamo jih redko.
Preglednica ponazarja razmerje med latinskim in slovenskim imenovalnikom.
Latinski končaj | Položaj v imenu | Končaj pri prevzemanju | Latinski imenovalnik (in rodilnik) | Slovenski imenovalnik |
-ae | latinska končnica v množini |
nadomeščamo z |
Bovillae, Apiolae | Bovile [bovíle] ž mn., Apiole [apijóle] ž mn. |
-ea |
nadomeščamo z |
Caesaerea | Cezareja [cezarêja] | |
-ia |
nadomeščamo z |
Ulpia Traiana | Ulpija Trajana [úlpija trajána] | |
-ia | za samoglasnikom |
nadomeščamo z |
Celeia | Celeja [celêja] (danes Celje) |
-o |
opuščamo končnico |
Iuno, rod. Iunonis; Taraco, rod. Tarraconis; Poetovio, rod. Poetovionis | Junona [junóna], Tarakona [tarakóna], Petoviona [petovijóna] (danes Ptuj) | |
|
opuščamo končnico |
Ceres, rod. Cereris; Aeneis, rod. Aeneidis; Venus, rod. Veneris | Cerera [cêrera] in Ceres [cêres]; Eneida [eneída] in [enêida]; Venera [vénera] |
Pri prevzemanju samostalnikov se ravnamo po značilnih slovenskih končajih ter večinoma ohranjamo izvirni kategoriji spola in števila, npr. kalende [kalénde] ž mn. (lat. Kalendae/calendae), cerealije [cereálije] ž mn. (lat. cerealia ‘žita, žitarice’), Pompeji [pompêji] m mn. (lat. Pompeii).
V redkih primerih število ohranjamo, spol pa spreminjamo, npr. ide [íde] ž mn. (lat. Idus m mn.), Tarentum [taréntum] m ed. (lat. Tarentum s ed.).
Posebnosti
S pregibanjem latinskih imen ni večjih težav. Samostalnike sklanjamo po slovensko, to pomeni, da jih po prevzeti imenovalniški obliki glede na spol in število uvrščamo v slovenske sklanjatve:
Posebnost
Pri sklanjanju izhajamo iz imenovalniške oblike, npr. bodisi Cicero [cícero], rod. Cicera [cícera] bodisi Ciceron [cíceron], rod. Cicerona [cícerona]. Poznavalci klasičnih jezikov pa se zlasti v strokovnih besedilih prilagajajo osnovi izhodiščnega jezika in bodo v imenovalniku uporabili krajšo obliko, v odvisnih sklonih pa podaljšano, npr. Cicero [cícero], rod. Cicerona [ciceróna]; Juno [júno] ž, rod. Junone [junóne]; Dido [didó] ž, rod. Didone [didóne]; Ceres [cêres] ž, rod. Cerere [cerêre].
Različne stopnje prevzemanja in sklanjanja latinskih imen so lahko slogovno različno učinkovite, hkrati pa z njimi pri naslovnikih dosegamo različne učinke (npr. poudarjamo svojo izobrazbo, se prilagajamo izobrazbi naslovnikov, rešujemo metrično podobo umetniškega besedila in podobno). Tudi zato se različice pri prevzemanju in sklanjanju latinskih imen ohranjajo skozi čas.
Pri izgovoru latinskih
moških imen, ki jih podomačimo tako, da jim odvzamemo končaje (npr.
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Avlov
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na soglasnik r, npr. Cenzor [cénzor], rod. Cenzorja [cénzorja].
Podstava svojilnega pridevnika
je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Cenzorjev
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola
Izvirnega predloga v lastnih imenih ne pregibamo: Ad Pirum [at pírum], rod. Ad Piruma [at píruma].
Sklanjamo vse sestavine večbesednih imen: Ulpija Trajana [úlpija trajána], rod. Ulpije Trajane [úlpije trajáne]; Perzij Flak [pêrzij flák], rod. Perzija Flaka [pêrzija fláka].