Pisna znamenja

Splošno

Pisna znamenja so dogovorjene enote neke pisave za zapisovanje glasov (črke, npr. A, b), števil in številk (števke, npr. 0, 1) in drugih enot (druga pisna znamenja), kot so matematična (+, ), logična (, ), izpostavna (2, **), diakritična (´, ~, ˆ), korekturna (, korekturno znamenje), znamenja za vrednosti (%, °), denarne enote (, $), znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (@, #) in nekatera druga (§, &, , °, ®, ©). Posebna in pomembna skupina pisnih znamenj so znamenja, ki jih uporabljamo za členitev zapisane povedi oziroma besedila v pisnem prenosniku (ločila, npr. !, ?).

Črke

Slovenska abeceda

Slovenska abeceda ima 25 latiničnih črk: a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž.

Razvrščanje črk

Poleg slovenskih uporabljamo tudi druge, tuje črke, ki jih razvrščamo različno:

  1. črke z diakritičnimi znamenji (npr. å ą ü ø ç ñ ś) po abecedi uvrščamo, kot da ne bi imele teh znamenj;
  2. pogosteje rabljene druge črke, tj. črke ć đ q w x in y, stojijo v abecedi takole: q za p, črke w x in y v navedenem zaporedju med v in z; ć stoji za č in đ stoji za d.

Posebnosti

  1. Računalniški programi, tudi če so prilagojeni slovenščini, abecedno razvrščajo enote, sestavljene iz črk, števk, ločil in drugih pisnih znamenj, različno. Za besede oziroma enote z ločevalnimi znamenji (Açores), števkami (G7, G8), ločili (.com, a. a.) in drugimi znamenji (AB–, AB+) velja, da jih pri osnovni razvrstitvi uvrščamo v abecedne sezname, kakor da ločevalnega znamenja, števke, ločila oziroma znamenja ne bi imele.

    Pri odstavčnem ali alinejnem naštevanju skušamo ohranjati zaporedje črk v slovenski abecedi: (a) (b) (c) (č) (d)

  2. Pri zvezah črk, števk in drugih znamenj se pri abecednem razvrščanju ravnamo po drugem znaku (Ga, Gb; G7, G8), pri čemer upoštevamo naravno, tj. naraščajoče zaporedje, sicer pa velja, da dajemo prednost malim črkam pred velikimi, piki pred drugimi znamenji, npr. vezajem (g, G, g., g-; ga, Ga, ga.).
  3. V slovarskih in podobnih seznamih, kjer so iztočnične besede opremljene z naglasnimi znamenji, pri enakopisnih iztočnicah velja zaporedje: ostrivec, strešica, krativec, neonaglašeno (npr. predponsko obrazilo pód.., pôd.., pòd.., pod..).
  4. V sodobnih besedilih knjižnega jezika so včasih tudi navedbe iz starejših obdobij knjižnega jezika in iz slovenskih narečij; pri takem zapisovanju citatnih besed v znanstvenih besedilih ali pri slogovnem barvanju v drugih vrstah besedil lahko uporabljamo posebne črke (npr. iz bohoričice kaſha, iz prekmurske pisave gostüvanje).

    Kadar bi v besedilu uporabljene enakopisnice povzročile dvoumnost, jih lahko opremimo z naglasnimi znamenji (célo/celó; táko/takó; védenje/vedênje).

  5. V pisno nepodomačenih prevzetih imenih in citatnih izrazih diakritična znamenja in tuje črke ohranjamo (à la, Molière; François, København).

Imena črk

  1. Črke za samoglasnike v abecedi imenujemo á é í ó ú.
  2. Črke za soglasnike imenujemo:
    1. z ustreznim glasom in polglasnikom [ə], torej bə̀ cə̀ čə̀ də̀ fə̀ gə̀ hə̀ jə̀ kə̀ lə̀ mə̀ nə̀ pə̀ rə̀ sə̀ šə̀ tə̀ və̀ zə̀ žə̀;
    2. ali pa bé cé čé dé êf gé há jé ká êl êm ên pé êr ês êš té vé zé žé.
  3. Tuje črke ć đ q w x in y imenujemo: mehki čə̀ ali mehki čé, mehki džə̀ ali mehki džé, ali kvə̀, dvojni və̀ ali dvojni vé, íks in ípsilon.
  4. Dvočrkje imenujemo džə̀ ali džé.

Števke, števila, številke

Števila zapisujemo z besedami (pet, petnajst) ali s številkami (5, 15). Številke so sestavljene iz arabskih (1, 2, 3, 4 …) ali rimskih (I, V, X, L, C, D, M) števk, enako kot so besede sestavljene iz črk. Številke enomestnih števil sestavlja ena števka (5; L), številke večmestnih in necelih števil pa večje število števk (15, 1500, 15.000, 41,5; XXI, MCMD).

O rabi rimskih števk glej poglavje »Rimske števke«.

Imena števk in števil

Števke imenujemo ničla, enica/enka, dvojka, trojka, štirica/štirka, petica/petka, šestica/šestka, sedmica/sedemka, osmica/osemka, devetica/devetka.

Ustrezna imena za števila, ki jih te števke zaznamujejo, so nič, ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet. Zapisana večja ali necela števila ipd. imenujemo:

  1. s posebnimi imeni, npr. 10deset, 20dvajset, 100sto, 1000tisoč, 1.000.000milijon, tako še 1.000.000.000milijarda in 1.000.000.000.000bilijon;
  2. s tvorjenkami iz posebnih osnovnih imen: od 12 do 19 = dva-, tri- ... + -najst (dvanajsttrinajst ...), od 30 do 90 = tri-, štiri- ... + -deset (trideset, štirideset ...), od 200 do 900 pa dve‑, tri- ... + -sto (dvesto, tristo ...) ipd.

    V evropskih celinskih državah se način navajanja števil milijarda (109) in bilijon (1012) razlikuje od navajanja v anglosaških okoljih (109 angl. billion, 1012 angl. trillion).

    Decimalna števila v slovenščini zapisujemo s stično vejico (2,5 kg), anglosaški prostor uporablja namesto decimalne vejice piko (2.5 kg).

    Kako se števila izpisujejo z besedami, glej poglavje »Pisanje skupaj ali narazen«.

Zapis števil z besedami

Števila in dele števil pogosto zapisujemo z besedami ob navajanju tisočev in milijonov (41 tisoč kubičnih metrov, 10 milijonov prebivalcev), pri zapisovanju praznikov (prvi maj) ali če se pojavljajo na začetku povedi (Sto žensk na Triglavu) – izjema so letnice (1994 je bilo usodno leto.) in višja števila (11.049 volivcev je glasovalo za sedanjega župana.), ki jih zapisujemo s številko tudi na začetku povedi.

Zapis s številkami je pogostejši ob okrajšanih merskih enotah (5 kg, 200 km, 41.000 m3), pri navajanju desetletja in stoletja (v osemdesetih letih 20. stoletja ali v 80. letih 20. stoletja ali v 80-ih letih 20. stoletja), pri navajanju ure (ob 8. uri ali ob 8.00) ipd.

Z besedo pogosto pišemo nižja števila (do 10 ali 12), s številko pa višja.

Zapis datuma

Mesece v datumu pišemo z besedo (1. maj 2014 ali 1. maja 2014) ali številko, z vsemi presledki (1. 5. 2014).

Le v položajih, ki zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), števke do vključno 9 pogosteje pišemo z vodilno ničlo (01. 05. 2012), včasih celo stično (01.05.2012).

O pisanju datumov glej tudi pravila o vejici.

Zapis ure in časa

Pri navajanju polne ure imamo več zapisovalnih možnosti (ob 8. uri ali ob 8.00, ob 800, ob 8h ali ob 8h); ure in minute zapisujemo s stično piko ali nadpisano (ob 8.45 ali ob 845). Če navajamo izmerjeni čas, pogosto zapisujemo tudi sekunde in dele sekund. Med vrednostmi za ure in minute ter minute in sekunde pišemo stično dvopičje (1:07:45); med vrednostmi za sekunde in dele sekund (desetinke, stotinke …) pišemo stično vejico (3:57,23).

Zapis tisočic

Pri zapisu tisočic do 9999 meje med tisočicami in stoticami navadno ne zapisujemo (2314), pri višjih številih mejo označujemo s piko (41.000) ali z (nedeljivim) presledkom (41 000). V posebnih položajih in preglednicah, kjer je pričakovana enotnost zapisa, lahko pišemo piko tudi pri številih, nižjih od deset tisoč (5.998, 12.400, 56.200).

O pisanju ločil med deli številk glej tudi poglavja »Pika«, »Vejica«, »Dvopičje« in »Presledek«.

Zapis zveze črk, števk in ločil

Kadar nastopajo številke in črke kot oznake, simboli ali imena (avtocesta A1, format A3, tipka F3, skupina G20), jih pišemo stično, ne glede na to, ali je črka mala ali velika (Živi na Maistrovi cesti 12a.Lovca je postavil na polje a5.Poučuje francoščino na ravneh A1 in A2.), oziroma ne glede na zaporedje (svinčnik z oznako 2B). V nekaterih primerih je številka podpisana ali nadpisana (vitamin B12, CO2, ton C2, m2).

Stičnost velja tudi za povezave črk z drugimi znamenji (gospodinjski aparati energijskega razreda A, A+ in A++).

O rabi črke za vrstilnim števnikom glej poglavje »Pika«.

O izpostavni rabi številk glej poglavje »Izpostavna, nadpisana in podpisana znamenja, številke in črke«.

Branje številk

Pri letnicah tisočice lahko izrazimo s stoticami, tako da lahko npr. 1926 beremo tisoč devetsto šestindvajset ali devetnajststo šestindvajset.

Decimalna števila beremo tako, da besedo cela prilagajamo celemu delu števila, npr. 2,5: dve celi (enoti), pet (desetink); 6,01: šest celih ena stotinka ali šest celih nič ena. Kadar decimalnemu številu sledi simbol (19,3 %; 1,2 kg), ga pri branju razvežemo v rodilniško obliko: devetnajst celih tri odstotka; ena cela dve kilograma.

Kadar ima enota še podenote, lahko decimalno število beremo tudi tako, da del za vejico pretvorimo v podenoto, npr. 3,5 €: tri cele pet evra ali tri evre, petdeset centov ali tri evre in pol; 9,25 km: devet celih petindvajset kilometra ali devet kilometrov, dvesto petdeset metrov.

Rimske števke

Poleg arabskih števk uporabljamo tudi rimske: I, V, X, L, C, D, M.

Posebnost

Pri zapisu dajemo prednost velikim rimskim števkam, čeprav je v starejših besedilih, pa tudi pri označevanju uvodnih strani mogoče najti male rimske števke: i v x

Z rimskimi številkami zapisana števila uporabljamo kot del imena pri imenih vladarjev (Jožef II., Ludvik XIV.), papežev (Pij XII.), vrhov v istoimenskem pogorju (Anapurna I, Anapurna II), industrijskih izdelkov (Delta III, VW Golf IV) ipd.

Rimske števke poleg arabskih uporabljamo tudi pri zapisovanju športnih kategorij (divizija III), težavnostnih stopenj v alpinizmu (VIII, IX–), stopenj nadgradnje izdelkov (Pentium III), študijskih predmetov (predmet Uvod v medicino II), številk knjig/zvezkov (Etimološki slovar slovenskega jezika I), (uvodnih) strani, poglavij, letnikov revij (Uvod v SSKJ, str. IV; Družboslovne razprave XXX (2014)), imenih prireditev, zborovanj in zgodovinskih dogodkov (XXVIII. olimpijske igre, IV. lateranski koncil, II. svetovna vojna), imenih različnih besedil in skladb (IV. simfonija – Abbreviata).

Pri imenih, kjer je številka del imena ali stalni pridevek, lahko številko zapišemo z besedo: Henrik Osmi, Ludvik Štirinajsti, Jožef Drugi; Tretji brižinski spomenik proti Brižinski spomeniki.

Členjenje enot s številkami in črkami

Kadar različne dele besedil notranje podrobneje členimo s številkami (arabskimi in rimskimi) ali kombinacijo številk in črk (1.1; XII.3, 2.b, III.A), je pika rabljena tehnično, in sicer stično, npr. poglavje 1.2.1; člen 3.a, III.a kategorija. V takih primerih tehnična in vrstilna pika torej sovpadeta.

Ločila

Med najpogostejša pisna znamenja sodijo ločila, npr. pika (.), vejica (,), vprašaj (?) ipd.

Glede na stičnost, tj. prisotnost oziroma odsotnost presledka na levi oziroma na desni, so ločila – tako kot druga pisna znamenja – lahko stična (levostična, (obojestransko) stična, desnostična) ali nestična.

O skladenjski in neskladenjski vlogi ločil glej poglavje »Ločila«.

Znamenja v matematiki in logiki

V matematiki poleg števk uporabljamo še druga znamenja: za vrste in razmerja matematičnih vrednosti ter za matematične operacije, npr. plus/in (+), minus/manj (), enačaj (=), deljeno (: ali /), množeno/krat (× ali ·), ulomkova črta (––), neskončno (), koren (). Med matematična znamenja uvrščamo tudi znamenja za odstotek (%), stopinjo (°), minuto () in sekundo (). Zlasti geometrija si pomaga še z grškimi črkami α, β, γ ...

Kadar uporabljamo matematični znamenji plus (+) in minus () za ponazarjanje absolutnih vrednosti, ju pišemo stično s številko (–10 °C; vrednost indeksa +3,45). V matematičnih enačbah je raba nestična (3 × 5 = 15, 25 : 5 = 5, 100 – 10 = 90, 45 + 15 = 60).

Pisna znamenja za odstotek (20 %) in promil (16 ‰) pišemo nestično.

Posebnost

V položajih, ki zahtevajo kratkost izražanja, pridevniško tvorjenko tipa 50-odstotni ali petdesetodstotni popust zapišemo s števko in znamenjem, ki ju povežemo s stičnim vezajem, npr. Izkoristite 50-% popust.

O zapisu tvorjenk iz števil in simbolov za merske enote glej poglavje »Krajšave«.

Pisna znamenja za stopinje (90°), minute (20′) in sekunde (40″) pišemo stično s številko.

O zapisovanju simbola za stopinje v enotah za merjenje temperature glej poglavje »Druga pisna znamenja«.

Posebna skupina so znamenja iz logike, ki jih uporabljamo tudi v drugih vedah; to so znamenja za enakost (=), neenakost ali nasprotje (), posledičnost (), izbiro (), vsoto (), večjo vrednost oziroma izvor (<), manjšo vrednost oziroma razvoj v kaj (>), večje ali enako () ipd. Vsa ta znamenja pišemo nestično.

Znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah

V skupino znamenj, rabljenih v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, spadajo tista, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju prek spleta in sodobnih komunikacijskih naprav, npr. afna (@), lojtra ali ključnik (#), zvezdica (*) in nekatera ločila v neskladenjski vlogi. Na primer: dvojna poševnica v spletnih naslovih (http://www.najdi.si), leva poševnica ali poševnica nazaj (), kombinacije uklepaja oziroma zaklepaja in dvopičja za izražanje razpoloženja kot veselje :), žalost :(, smeh :D.

Druga pisna znamenja

Med druga pisna znamenja uvrščamo pogosto rabljena znamenja za vrednosti, člene ali paragrafe (§), znamenje za in ali et (&); zaščitena imena in znamke, denarne enote, npr. evro (), dolar ($), funt (£).

Znamenja za in ali et (Odvetnik Novak & partnerji) in za denarne enote (50 , 15 $, 10 £) pišemo nestično glede na druge sobesedilne enote.

Znamenja za zaščitena imena in znamke (Teflon®, AdidasTM) pišemo nadpisano in stično z imenom.

Posebnost

Pisna znamenja, ki označujejo enote za merjenje temperature, npr. stopinja Celzija, stopinja Fahrenheita, zapisujemo stično s simbolom, ki označuje posamezno mersko enoto, npr. 5 °C, 32 °F.

Pisna znamenja, ki označujejo avtorske pravice (© 2003 Založba ZRC, ZRC SAZU) in člene oziroma paragrafe (§ 10), se pišejo pred enoto in so nestična.

Izpostavna, nadpisana in podpisana znamenja, številke in črke

Številke, črke in nekatera znamenja uporabljamo tudi izpostavno, tj. nadpisana ali podpisana.

Nadpisana levostična številka (podobno zvezdica) na desni strani enote, na katero se nanaša, predstavlja opozorilo na ustrezno podčrtno opombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja, npr. Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi iz leta 1847.1. (Pod črto pa nestično pred navedbo: 1 Natisnjene so bile že decembra leta 1846.)

Kadar se opomba nanaša na celotni del besedila, zapisan pred ločilom, je znamenje za opombo za ločilom; kadar se opomba nanaša le na besedo ali zvezo neposredno pred ločilom, je znamenje za opombo umeščeno stično s to besedo oziroma zvezo, to je pred ločilo.

Nadpisana desnostična številka levo od letnice označuje zaporedno izdajo dela, npr. Atlas Slovenije 42005 (= 4. izdaja).

Nadpisana levostična dvojka desno ob številki ali črki pomeni kvadrat (52, a2) oziroma kvadratni (Slovenija meri 20.273 km2), trojka kub (53, a3) oziroma kubični (Vsako leto iz oceanov izhlapi okoli 430 milijonov m3 vode).

V kemijskih formulah podpisane in nadpisane stične številke prikazujejo sestavo oziroma zgradbo molekule kemijske spojine: H2O (voda), 168O2 (kisikov izotop).

Izpostavne črke pišemo stično bodisi nad številko ali črko (oziroma v matematiki spremenljivko) (10n, x = ab) bodisi pod njo (logax). V nestrokovnem jeziku jih najpogosteje srečujemo pri mednarodnem zapisu ure (Uradne ure so od 10do 12h).

V jezikoslovju desnostična zvezdica na levi strani pred besedo opozarja na vzpostavljeno (domnevno) besedo (ampak < *a-nъ-pakъ) ali na nesprejemljivost (*črnobel).

Ob navajanju biografskih podatkov nestično pisana zvezdica pred letnico ali datumom pomeni ’rojen’: Ivan Cankar (* 1876, † 1918). Za označevanje pomena ’umrl’ uporabljamo v enakem položaju križec: Andrej Turjaški (* 9. 4. 1557, Žužemberk; † 5. 9. ali 8. 10. 1593, Karlovec, Hrvaška).

Korekturna (popravna) znamenja

Korekturna (popravna) znamenja iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa razločno izpišemo popravek. V težjih primerih za vnašalca lahko zapisujemo še dodatna navodila, npr. »ruska cirilica«.

Obstajajo še druga, redkeje rabljena znamenja. Popravno znamenje iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa izpišemo popravek. V težjih primerih lahko zapisujemo še dodatna navodila.

popravljeno besedilo

Slogi črk, števk, ločil in drugih pisnih znamenj

Pri urejanju besedila uporabljamo različne sloge črk, števk in drugi pisnih znamenj: navadni (pokončni) a A, b B ... in poševni (ležeči, kurzivni) a A, b B ..., krepki (polkrepki) a A, b B … in krepki (polkrepki) ležeči a A, b B ..., razprti slog a b e c e d a ...

V posebnih besedilnih položajih uporabljamo tudi same velike črke (verzalke), npr. BIBLIJA, in pomanjšane velike črke (kapitelke), ki razlikujejo med malimi in velikimi črkami, npr. Biblija.

Pri uporabi različnih pisavnih slogov pazimo na ločila, ki so lahko sestavni del tipografsko poudarjenega besedila ali ne. Na primer: Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so krepki); Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so ležeči); Najpomembnejše Toporišičevo delo je gotovo Slovenska slovnica, ki je prvič izšla leta 1976. (vejica ni krepka). Enako velja za ločila v npr. naštevalnih enotah: Med najpogostejše priimke pri nas sodijo Novak, Horvat, Kovačič, Krajnc, Zupančič. (vejice in pika niso ležeče).

Krajšave

Splošno

Krajšave so kratice, okrajšave, simboli in formule, nastale zaradi potrebe po kratkosti izražanja. Slovenščina ima čedalje več domačih in prevzetih krajšav. V jezikovnem razvoju se vse te oblike tudi spreminjajo: simboli in formule kot dogovorjena znamenja v okviru strok precej manj kot okrajšave, ki težijo k vse večjemu poenobesedenju (i. t. d. > itd.), in kratice, ki pogosto prehajajo med lastna imena (UNICEF > Unicef) in občna poimenovanja (EMŠO > emšo).

Kratice

Kratice so ustaljene krajšave večbesednih poimenovanj ali tvorjenk, ki jih navadno pišemo s samimi velikimi črkami.

Nastanek in zapis kratic

Kratice nastanejo tako, da netvorjene in tvorjene besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno do začetnih črk besed oziroma njihovih delov (Slovenska akademija znanosti in umetnosti > S, A, Z, U > SAZU; Kulturno-umetniško društvo > K, U, D > KUD; ultravijolični > U, V > UV; Zakon o medijih > Z, Med > ZMed; enotna matična številka občana > E, M, Š, O > EMŠO).

Kratice navadno pišemo z velikimi črkami, slovnične besede (veznike, predloge) pa izpuščamo (Narodna in univerzitetna knjižnica > N, U, K) ali jih zapišemo z malimi črkami (Bosna in Hercegovina > B, i, H; Zakon o medijih > Z, Med). Tako dobljene krne iz besednih zvez strnemo v kratico (N, U, K > NUK; B, i, H > BiH; Z, Med > ZMed).

Vrste kratic glede na izgovarjanje

Kratice glede na to, kako jih izgovarjamo, delimo na:

  1. črkovalne (EKG, FF, PVC, NK), pri katerih zaradi značilne glasovne sestave izgovarjamo vsako črko posebej; soglasnike izgovarjamo na dva načina: bodisi z ustreznim glasom in polglasnikom ali z ustreznim glasom in samoglasnikom e oz. a (PVC [pévécé] in [pə̀və̀cə̀], NK [ênká] in [nə̀kə̀]);
  2. nečrkovalne (NUK, SAZU, TEŠ), ki jih običajno izgovarjamo kot druge besede ([núk], [sazú], [téš]).

    O načinih črkovanja v slovenščini glej poglavje »Slovenska abeceda«.

Posebnosti

  1. Če nečrkovalna kratica preide v besedo, jo kot občno poimenovanje zapisujemo samo z malimi črkami (emšo; mrsa; esemes), kot lastno ime pa z veliko začetnico (Nuk, Ajpes, Unesco, Nasa).
  2. Redke črkovalne kratice lahko zapisujemo tudi z malimi črkami (SMS/sms, GSM/gsm).
  3. Pri nekaterih prevzetih kraticah ohranimo izvorni način izgovarjanja (BBC [bíbísí], FBI [êfbíáj], DJ [dídžêj]), pri drugih pa ob domačem ohranjamo tudi podomačenega (PC [pécé in písí], GSM [géêsêm in džíêsêm]).
  4. Nekatere prevzete kratice uporabljamo v izvirni obliki, čeprav podstavno stvarno ime prevajamo, npr. Svetovna zdravstvena organizacijaWHO, Mednarodni denarni skladIMF.

    O načinih črkovanja abecede v drugih jezikih se poučimo v preglednicah o tujih jezikih.

Slovnične lastnosti kratic

Pisno pregibanje kratic

Kratice sklanjamo (DUTB DUTB-ja). Kadar iz njih napravimo tvorjenke, pregibamo tudi te (DUTB-jev DUTB-jeva DUTB-jevo).

Končnice in obrazila pišemo za vezajem z malimi črkami, če se kratica govorno končuje na:

  1. soglasnik (OZN OZN-a, OZN-ov [ózèèn ózèêna ózèênov-]; ŠOS ŠOS-a, ŠOS-ov [šós šósa šósov-]) ali
  2. naglašeni samoglasnik (OZN OZN-ja, OZN-jev [ózə̀nə̀ ózə̀nə̀ja ózə̀nə̀jev-], STA STA-ja, STA-jev [èstèá èstèája èstèájev-]).

Posebnost

Če se nečrkovalna kratica končuje na nenaglašeni samoglasnik, tega obravnavamo kot sklonilo oziroma kot del obrazila in ju tudi v stranskih sklonih pišemo z veliki črkami (UNESCO UNESCA, UNESCOV; EMO EMA, EMOV; FIFA FIFE, FIFIN).

Nečrkovalne kratice pogosto preidejo med navadno besedje in jih tako tudi pisno pregibamo (Ajpes Ajpesa, Ajpesov; aids aidsa; Unesco Unesca, Unescov; Nasa Nase, Nasin; emšo emša).

Posebnost

Posamezne črkovalne kratice (in iz njih izpeljane besede) prehajajo z zapisom, ki odraža izgovor, med navadno besedje: teve (< TV); devede devedeja (< DVD); beemve beemveja (< BMW); esdees esdeesa, esdeesovec (< SDS).

Spol in sklanjatev kratic

Kratice so praviloma samostalniki (BDP 'bruto domači proizvod', TV 'televizija'), redkeje tudi pridevniki (UV 'ultravijoličen', TV 'televizijski').

Samostalniške kratice so najpogosteje moškega spola, in sicer ne glede na to, katerega spola je jedrna beseda podstave (DDV < davek na dodano vrednost, NUK < Narodna in univerzitetna knjižnica, KUD < kulturno-umetniško društvo, SNG < Slovensko narodno gledališče). Večinoma se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (DDV-ja, NUK-a, KUD-a, SNG-ja).

Črkovalne in tudi nečrkovalne kratice sklanjamo tudi po ničtem sklanjatvenem vzorcu, ne glede na to, katerega spola je jedrni samostalnik v podstavi: brez DDV, ARSOna ARSO; DNKo DNK, EUiz EU; MNZpri MNZ.

O vzorcih sklanjatev glej poglavje »Slovnični oris za pravopis«.

Posebnosti

  1. Izjema so nečrkovalne kratice, ki se končujejo na nenaglašeni a in jih sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, pri čemer tudi nove končnice zapisujemo z velikimi črkami: CIA CIE CII ..., NASA NASE NASI ...
  2. Redke črkovalne in nečrkovalne kratice, ki jih sklanjamo po ničtem sklanjatvenem vzorcu, lahko ohranjajo ženski oz. srednji spol podstavne zveze: FF ('Filozofska fakulteta') – na mariborski FF, DNK ('dezoksiribonukleinska kislina') – analiza človekove DNK, EU ('Evropska unija') – na ravni celotne EU; DOPPS ('Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije') – DOPPS se je pritožilo zoper odredbo, MNZ ('Ministrstvo za notranje zadeve') – Za avtošole je pristojno MNZ.
  3. Za nekatere kratice so v rabi različne sklanjatvene možnosti, npr. NUK: Izvod knjige hranijo v ljubljanskem NUK-u; Že več let je na voljo razglednica z motivi Plečnikovega NUK; Razpis za gradnjo nove NUK je bil napovedan že leta 1988.
  4. Nekatere kratice, ki imajo v jedru podstave samostalnik v množini (ZDA, NVO), lahko ohranjajo število in spol podstavnega samostalnika: ZDALeta 1924 so ZDA Indijancem priznale ameriško državljanstvo., toda: ZDA in EU sta podpisali sporazum.

Kratice v daljših poimenovalnih enotah

Med samostojnima kraticama, ki se povežeta v novo enoto, naredimo presledek (ZRC SAZU, OE UJP, IDV FDV).

Kadar kratici sledi številski dodatek, ga pišemo na različne načine (SSKJ2, ZIL-1, MP3/mp3, NUK 2, SVL I).

Kratice s številskimi dodatki, pisanimi brez presledka, se v zvezah sklanjajo drugače, kot kadar so rabljene samostojno (v SSKJ-ju/SSKJ, vendar v SSKJ2; gradnja NUK-a/NUK in gradnja NUK-a 2 / NUK 2).

Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).

Okrajšave

Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze. Znamenje okrajšanosti je pika.

Nastanek okrajšav

Okrajšamo lahko besede in besedne zveze, in sicer na različne načine, tako da ohranimo:

  1. prvo črko samostojne besede ali vsake besede v zvezi (c. cesta; g. gospod; itd. in tako dalje);
  2. prvo in zadnjo črko besede (dr. doktor (tudi v pomenu ‘doktorica’); ga. gospa);
  3. poljubno število začetnih črk, ki se končajo na soglasnik (dram. dramaturg, dramaturginja, dramski; prof. profesor/profesorica; oz. oziroma; npr. na primer; Ur. l. Uradni list);
  4. izbrane soglasnike (gdč. gospodična; mrd. milijarda; tč. točka).

Posebnosti

  1. Osebna imena so okrajšana na začetnice (T. Pandur), z začetnimi izgovornimi enotami iz drugih jezikov pa redkeje tudi na prvi dve ali tri črke, če te označujejo en glas: C. ali Ch. de Gaulle, R. S. ali Sch. (< Robert Schumann).
  2. Brez krajšavne pike pišemo okrajšave šolskih ocen (nzd – nezadostno, odl – odlično, pdb – prav dobro) in glasbene oznake (pp – it. pianissimo ‘zelo tiho’, f – it. forte ‘glasno’).
  3. Okrajšavo e (< elektronski, električni) v občnih poimenovanjih in zvezah po tujejezičnem vzoru pišemo z vmesnim vezajem (e-poslovanje, e-recept, e-skiro, e-javna uprava, e-vladne storitve).
  4. Citatne okrajšave zapisujemo enako kot v jeziku, iz katerega prihajajo: cf. (< lat. conferprimerjaj’), ibid. (< lat. ibidem – ‘prav tam’).

Okrajšave tvorjenk: zloženke in sestavljenke

Kadar krajšamo tvorjenke, navadno ohranimo prve črke vsake polnopomenske enote (zf. < znanstveno fantastični, sh. < srbohrvaški, ide. < indoevropski) oziroma pri sestavljenkah prvo črko predponskega obrazila in okrajšavo podstave (ppolk. < podpolkovnik).

Posebnosti

  1. Okrajšane podredne zloženke redkeje pišemo tudi z vmesno piko in brez presledka (lit.zg. < literarnozgodovinski, l.r. < lastnoročno, rim.kat. < rimskokatoliški).
  2. Priredne zloženke pišemo z vmesno piko, brez presledka in z vezajem (angl.-slov. < angleško-slovenski, č.-b. < črno-beli, c.-kr. < cesarsko-kraljevi).

Okrajšave besednih zvez

Pri besednih zvezah načeloma okrajšamo vsako prvino, krajšavni piki pa sledi presledek: t. i. (< tako imenovani/imenovana/imenovano), d. o. o. (< družba z omejeno odgovornostjo), izr. prof. (< izredni profesor / izredna profesorica), op. a. (< opomba avtorja/avtorice), dr. dent. med. (< doktor/doktorica dentalne medicine), Ur. l. (< Uradni list).

Zaradi pogoste rabe nekaterih besednih zvez oziroma iz njih nastalih okrajšav se je vmesna krajšavna pika postopoma opustila: itd. (< in tako dalje), itn. (< in tako naprej), ipd. (< in podobno), npr. (< na primer), tj. (to je), mdr. (< med drugim), idr. (< in drugo, in drugi).

Posebnosti

  1. Če je prva beseda besedne zveze, ki jo želimo okrajšati, krajši predlog ali veznik, se ta ne okrajša vedno: po Kr. (< po Kristusu), v pok. (< v pokoju) proti pr. Kr. (< pred Kristusom).
  2. Okrajšave kot stalni dodatki ob imenih gospodarskih družb (d. d., d. n. o., d. o. o., s. p.), ki jih z vejico ločimo od imena in jih pišemo s presledki, so v registru podjetij pogosto zapisane stično (Petka, d.o.o.).
  3. Okrajšave za gospodarske družbe iz drugih jezikov v slovenskih besedilih pišemo enako kot slovenske okrajšave, npr. ‘družba z omejeno odgovornostjo’: s. r. l. (< it. Società a responsabilità limitata), GmbH (< nem. Gesellschaft mit beschränkter Haftung).
  4. Pri pisanju prevzetih okrajšav besednih zvez upoštevamo načela slovenskega pravopisa glede stičnosti, npr. N. N. (< lat. nomen nescio – ‘neznanec/neznanka’), P. S. (< lat. post scriptumpripis’), R. I. P. (< lat. requiescat in pace, angl. rest in peace – ‘naj počiva(jo) v miru’).

Okrajšave izobrazbenih, akademskih in znanstvenih nazivov

Okrajšave izobrazbenih (Marko Horvat, univ. dipl. inž. les.; Andreja Mlakar, dr. med.), akademskih (asist. dr. Janez Kos) in znanstvenih nazivov (dr. Barbara Kovač, znan. sod.) pišemo ob osebnih imenih v različnih položajih skladno z zakonodajo.

Izobrazbene oz. strokovne nazive, ki so pridobljeni po visokošolskih in višješolskih študijskih programih ter po bolonjskih študijskih programih prve in druge stopnje, pišemo za imenom in vejico (Peter Potočnik, univ. dipl. inž. les.; Mojca Vidmar, mag. angl.; Petra Kalan, akad. slik.).

Znanstvene nazive, pridobljene po končani tretji bolonjski stopnji oz. doktoratu ali po znanstvenem magisteriju, pišemo pred imenom (mag. Nataša Kotnik, dr. Rok Kralj). Pred imenom pišemo tudi akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na univerzi (red. prof. dr. Martin Oblak), in častne nazive (akad. dr. Alenka Turk).

Akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na nepedagoških raziskovalnih ustanovah, pišemo za imenom in vejico (dr. Vesna Hribar, viš. znan. sod.).

Posebnost

Namesto kopičenja enakovrstnih okrajšav uporabljamo tudi nesistemske načine, npr. namesto dr. dr. ‘dvojni doktor’ raje ddr.; tako še dddr. ‘trojni doktor’ in mmag. ‘dvojni magister’.

Izgovarjanje okrajšav

Okrajšave navadno beremo tako, da jih sproti razvezujemo. Poved Govoril je s prof. Novakom. preberemo Govoril je s profesorjem Novakom.; poved Govoril je z dr. Janjo Kuhar. preberemo Govoril je z doktorico Janjo Kuhar.

Posebnosti

  1. Okrajšava ga. (gospa) ima poleg osnovne oblike še dve, ki nakazujeta obliko razvezave: ge. (gospe) in go. (gospo).
  2. Za nekatere okrajšave se je uveljavilo le črkovalno izgovarjanje: b. p. [bə̀ pə̀] in [bé pé], b. l. [bə̀ lə̀].
  3. Kadar črkovalno izgovarjane okrajšave pregibamo, jih pišemo stično: d.o.o.-ji, d.d.-ji, s.p.-ji. Pri teh okrajšavah lahko spremljamo tudi proces postopnega prehajanja med občna poimenovanja, ki jih sklanjamo kot navadne samostalnike, npr. dede dedeja (< d. d.); espe espeja (< s. p.); deoo deooja (< d. o. o.); vede vedeja (< v. d.).

Krajšave za datoteke in spletne domene

Okrajšave, nekatere so tudi kratice (PDF, HTML), ki jih uporabljamo kot končnice spletnih domen in datotek, pišemo s piko na levi, npr. .com (< angl. company 'podjetje'), .net (< angl. network 'omrežje'), .org (< angl. organisation '(neprofitna) organizacija'); .pdf (< PDF, angl. portable document format 'format prenosljive datoteke'); .gif (< GIF, angl. graphics interchange format 'format slikovne datoteke'); .si (< 'Slovenija').

Kratkopisne krajšave

Kratkopisne krajšave so tiste, pri katerih poleg črk izkoriščamo izgovor številk, npr. s5 'spet'; 5er ali 5R 'Peter'; ju3 'jutri'; Mi2 'Midva' (ime glasbene skupine).

Simboli

Splošno

Simboli so grafična znamenja za mere, fizikalne količine, kemijske elemente, matematične pojme, denarne enote, strani neba ipd. Nastanejo s krnitvijo navadno ene besede (Na – novolat. natrium 'natrij', H – novolat. hydrogenium 'vodik', t – lat. tempus 'čas', cm centimeter, S sever) ali z združevanjem različnih krnov (HRK hrvaška kuna, MS Murska Sobota, SZ severozahod, XL – angl. extra large 'zelo velik'). Pišemo jih po dogovoru – z malimi ali velikimi črkami in brez pike, izjemoma z malo ali veliko črko (l ali L liter).

Simbole za merske enote pišemo s presledkom za številko: 35 m, 10 %, 220 V, a (pet arov), drugače kot 5a + 3b (pet a + tri b) v algebri.

Simboli se lahko z drugimi simboli, števkami ali ločili družijo v nove simbolne enote (mA, m2, km/h).

Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (AAA baterija; Cu kristal 'bakrov kristal').

Posebnosti

  1. V posebnih okoliščinah, ko je zahtevana kratkost izražanja ali v ozko strokovnem pisanju, priredne zloženke zapisujemo s simboli in vezajem, npr. s simboli za kemijske elemente: Cu-Zn zlitina 'bakrovo-cinkova zlitina'.
  2. V položajih, ki zahtevajo kratkost izražanja, pridevniške tvorjenke s številčnim prvim delom in simbolom oz. mersko enoto v drugem delu zapisujemo s stičnim vezajem, npr. 110-kV transformator, 40-% raztopina.

    O druženju črk, števk in ločil glej poglavje »Pisna znamenja«.

    1. Pri zapisovanju nestične zveze številk in črk (npr. 35 m) smo pozorni na nedeljivost in med obema enotama uporabljamo nedeljivi presledek.

    2. Če simbolov ne pišemo ob številkah, jih v tekočem besedilu najpogosteje pišemo z besedo (Gradnjo osemsto metrov pločnika so ustavili.).

    3. Kadar mersko enoto uporabimo v naslovu ali besedilu, ki je pisano z velikimi črkami, pazimo, da zaradi pomenskega razlikovanja simbol ali izpišemo ali upoštevamo standardizirani zapis (PREVC POLETEL 250 METROV/m).

Izgovarjanje simbolov

Simbole izgovarjamo narekovalno (Na [nə̀á] in [èná]), v besedilu jih večinoma razvezujemo v besede (Na – natrij, m – meter). Za nekatere obstajajo slovenske ustreznice: H – vodik, t – čas.

Formule

Simboli se lahko združujejo tudi v formule, tj. kratke simbolične zapise, ki se uporabljajo v matematiki, naravoslovnih in tehniških znanostih za opis odnosov med količinami in sestavinami.

Kemijske formule nastanejo tako kot kratice – s krnitvijo besed, krne pa nato strnemo v formulo, npr. H2O (vodikov oksid, voda), NaCl (natrijev klorid). Pišemo jih brez okrajšavnih pik in jih ne pregibamo, izgovarjamo pa jih črkovalno (CO [cə̀ó] in [céó], H2O [há dvá ó]).

Matematične formule so v splošnem obrazci, ki povedo, kako izračunati neko količino ali vrednost (Ploščino kvadrata izračunamo po formuli p = a2.).

O stičnosti matematičnih znamenj glej poglavje »Znamenja v matematiki in logiki«.

Ker formule uporabljamo predvsem v strokovnih besedilih, zanje velja, da jih pišemo skladno z dogovorno normo posameznih strok.

Velika in mala začetnica

Splošno

Raba velike in male začetnice je odvisna od položaja besede v povedi (prva beseda v povedi) in od značaja besede ali besedne zveze.

Z veliko začetnico pišemo lastna imena, tj. imena bitij (Ana, Ivana Orleanska, Luka Mihelič, Slovenec, Snežna kraljica, Švrk, Vlah) ter imena zemljepisnih (Bohinjsko jezero, Nova Gorica, Sava, Slovenija, Šmarje pri Jelšah, Triglav) in stvarnih danosti (Dnevnik, Hlapci, Osnovna šola Tržič, Slovenska slovnica, Zveza prijateljev mladine). Nekatera imena lahko ohranijo lastnoimenski status tudi skrajšana (Združeni narodi za Organizacija združenih narodov). Status lastnega imena pridobijo tudi nekatera nadomestna imena (Gospa za Marija, Prerok za Mohamed; Otok za Velika Britanija). Z veliko začetnico pišemo tudi svojilne pridevnike iz lastnih imen (Prešernov dan) ter neobvezno izraze posebnega razmerja in spoštovanja (Pišem Vam ..., Ekscelenca).

Z malo začetnico pišemo občna (tj. splošna vrstna) poimenovanja, ki zaznamujejo vrsto (dalmatinec), različne poklicne, vljudnostne in druge nazive oseb (doktorica, gospa, pater, baronica) ter poimenovanja posameznikov po jezikovni skupini in veri (kajkavec, katoličan) ali družbeni pripadnosti skupinam, nazorom, gibanjem (byronist, ekologist, nobelovec, uršulinka, wikipedistka). V nasprotju z veliko drugimi jeziki pišemo v slovenščini z malo začetnico tudi poimenovanja praznikov (razen lastnoimenskih sestavin v njih) ter poimenovanja posebnih dnevov, dnevov v tednu in mesecev (božič, dan Zemlje, pust, svečnica; četrtek, sobota; december, mali traven), zgodovinskih dogodkov (prva svetovna vojna, soška fronta, vatikanski koncil), iger (monopoli, tarok), umetnostnih in nazorskih smeri (impresionizem, protestantizem) ter nagrad, častnih nazivov in priznanj (ambasador znanosti, bafta, kresnik).

Velika začetnica

Z veliko začetnico pišemo

1. prvo besedo v povedi,

2. lastna imena,

3. izraze posebnega razmerja ali spoštovanja in

4. svojilne pridevnike iz lastnih imen.

Velika začetnica in poved

Prva beseda v povedi

Veliko začetnico pišemo na začetku besedila, v nadaljevanju pa za končnimi ločili (piko, vprašajem, klicajem) ali ločili, ki so v vlogi končnega ločila (tremi pikami, pomišljajem):

Pot je vodila levo, torej proč od njega. Kaj pa zdaj? Poglej, poglej! Če se spustiva kakih deset metrov niže, mogoče najdeva prehod ... Vem, da nama bo uspelo.

E‑sporočila prebiram že pred zajtrkom. nasproti Pošljite nam povratno e‑sporočilo.

Doc. dr. Mojca Kranjc je zaposlena kot znanstvena sodelavka. nasproti Predavanja doc. dr. Mojce Kranjc danes odpadejo.

De Saussure je jezik obravnaval kot velikansko omrežje struktur. nasproti V članku predstavlja vpliv jezikoslovnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja.

O pisanju imen s predimki glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).

Posebnost

Malo začetnico na začetku povedi uporabljamo izjemoma, če se poved začne

a) s simbolom, oznako ali drugim dogovorjenim pisnim znamenjem (npr. pH; a, A), pri katerem je zapis tudi pomensko razlikovalen:

pH vrednost lahko zelo preprosto izmerimo z indikatorskimi lističi.

a je v fiziki oznaka za pospešek. nasproti A je v fiziki oznaka za delo.

b) z zaščitenim lastnim imenom (eDavki, iPod, zVem):

eDavki so spletni servis za elektronsko poslovanje s Finančno upravo Republike Slovenije.

Prva beseda v povedi brez končnega ločila

Z veliko začetnico pišemo besedilne enote, ki so povedi brez končnega ločila. To so

a) javni napisi in naslovi: Kajenje prepovedano, Obvoz, Tajništvo fakultete;

b) podpisi k slikovnemu gradivu in preglednicam ter naslovi v poljih oziroma glavi preglednic: Bakrorez neznanega avtorja, Grafikon 1: Razvoj osebnih rekordov na 1500 metrov;

c) navedbe akademskih naslovov pred imenom osebe na napisnih ploščicah in pred imenom avtorja ob naslovih člankov: Dr. Janez Novak, Mag. Vida Pirc;

č) pri pisemskem sporočanju glava dopisa, zadeva; naziv in naslov na pisemski ovojnici, npr. G./Gospod, Prof./Profesorica.

O pisanju pike pri tovrstnih besedilnih enotah glej poglavje »Pika« (Ločila).

Velika začetnica znotraj povedi

Za dvopičjem z veliko začetnico pišemo

a) vedno začetek dobesednega navedka premega govora: Prijazno jo je opomnil: »Pohiti, sicer bova zamudila. Imaš plašč?«;

b) pogosto začetek citirane ali navedene povedi: Ivan Cankar je menda zapisal: Ali poznaš šalo o kravi, ki ni dajala mleka, zato ker je živela od samih štiriperesnih deteljic?;

c) začetek samostojnih ali večjih naštevalnih enot, če se prva od njih začenja z veliko začetnico: Otroci so našteli različne vzklične povedi: Joj, kako boli! – Hitro pridi sem! – Takoj pospravi svojo sobo!

Glej poglavje o premem govoru (Ločila).

Z veliko začetnico pišemo začetek navedene (citirane) povedi v okviru kake druge povedi: Izrek Učenje nikoli ne izčrpa uma je da Vincijev. Citirano poved lahko natančneje zapišemo v narekovajih ali drugem slogu pisave: V geslu »En svet – ene sanje« se skriva želja po strpnosti.; Svoj govor je končal s pregovorom Lačna vrana se ne zmeni za strašilo.

Z veliko začetnico pišemo prvo besedo vsake povedi v naštevalnem nizu v okviru druge povedi. Posamezne povedi ločujemo s podpičjem, redkeje z vejico, piko na tem mestu pa pogosto opuščamo: Pregovori Kdor laže, tudi krade; Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; Kdor ne dela, naj ne je se vsi začenjajo z oziralnimi zaimki.

Lastna imena

Med lastna imena uvrščamo

a) imena bitij, in sicer

b) zemljepisna imena, in sicer

c) stvarna imena, in sicer imena stvaritev, ustanov, delovnih organizacij in podjetij, znamk, upravnih enot, naslove umetnostnih del ipd.

Imena bitij

Med imena bitij uvrščamo osebna, domišljijska, religijska, mitološka in prebivalska imena ter imena alegorično poosebljenih bitij in živalska imena.

Zgradba imen bitij

Zgradbeno so imena bitij

a) enodelna, in sicer enobesedna (Črtomir, Kekec, Primorka) ali večbesedna (Beneški Slovenec, Grdi raček, Mali princ, Sveti trije kralji);

b) dvodelna, in sicer dvobesedna (Jurij Dalmatin, Mojca Pokrajculja, Zemlja Mati) ali večbesedna (Alma Maksimiljana Karlin, Bina Štampe Žmavc, Stane Belak – Šrauf).

Enodelna večbesedna imena (Beneški Slovenec, Sokolje oko) ločimo od večdelnih (Ida Kravanja – Ita Rina, Jernej Kopitar), saj lahko v slednjih posamezne enote uporabljamo samostojno.

Osebna imena

Med osebna imena uvrščamo rojstna (krstna) imena in družinska imena oziroma priimke ter hišna imena; vzdevke, psevdonime, redovniška, skrivna in umetniška imena ter stalne pridevke, ki nadomeščajo priimke.

Osebna imena pišemo z veliko začetnico. Navadno imajo dva dela: rojstno (krstno) in družinsko ime, tj. ime in priimek (obojih je lahko tudi po več), npr. France Prešeren, Marica Nadlišek Bartol, Marija Lucija Stupica, Vojan Tihomir Arhar. Podobna so jim umetniška ali nadomestna imena, ki se uporabljajo namesto prvotnega imena in priimka: Ita Rina (namesto Ida Kravanja), Hipolit Novomeški (namesto Janez Adam Geiger), Mohamed Ali (namesto Cassius Marcellus Clay).

Domača in hišna imena ter priimke, pridobljene v zakonu, kot dodatke v posebnih besedilnih položajih uvaja pojasnjevalno določilo (po domače, rojen, rojena, poročena), pisano za vejico: Ljubka Šorli, poročena Bratuž, po domače Strojčeva; Pavlina Pajk, rojena Doljak; Stane Suhadolc, po domače Kovačev.

O zapisovanju ločil pri dvojnih priimkih glej poglavje »Vezaj« (Ločila).

O zapisovanju vejice med imeni glej poglavje »Vejica« (Ločila).

Psevdonimi in vzdevki

Psevdonimi (umetniška, redovniška in skrivna imena) in vzdevki (Aleksandrov, Carniolus, Kajuh, Noordung) se uporabljajo ali sami (Nostradamus, Prežihov Voranc) ali za prvotnim imenom (Jacobus Gallus Carniolus, Herman Potočnik Noordung), od katerega jih kdaj loči tudi nestični pomišljaj: Josip MurnAleksandrov, Karel Destovnik – Kajuh.

Pomišljaj pred psevdonimom ali vzdevkom pogosto tudi izpuščamo, odvisno od ustaljene rabe pri konkretnem imenu: Josip MurnAleksandrov, Jacobus Gallus Carniolus.

O zapisovanju ločil med deli imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).

Posebnosti

  1. Večbesedne vzdevke in psevdonime, ki opisujejo lastnosti oseb, pišemo z malo začetnico: goriški slavček (namesto Simon Gregorčič), puščavska lisica (namesto Erwin Rommel), železna lady (namesto Margaret Thatcher). Če je v takem poimenovanju lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: doktor Fig (namesto France Prešeren), mati Terezija (namesto Anjezë Gonxhe Bojaxhiu).
  2. Pri nekaterih zgodovinskih osebnostih je vzdevek sčasoma postal lastno ime: Črna kraljica (namesto Barbara Celjska), Janez Dobri (namesto papež Janez XXIII.), Sončni kralj (namesto Ludvik XIV.).

    Vzdevki, s katerimi so opisane lastnosti oseb, zlasti v aktualnem političnem življenju, so navadno priložnostni: kanadski Kennedy (namesto Justin Trudeau), teflonski Tony (namesto Tony Blair). Lahko se nanašajo tudi na več oseb: leteči Kranjec.

    O zapisovanju ločil med deli osebnega imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).

Zgodovinska imena s stalnimi pridevki

Namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih, po kateri izmed značilnosti oziroma posebnosti ali po zaporedju: Hema Krška, Herman Celjski, Ivana Orleanska, Nikolaj Kuzanski; Friderik Rdečebradec, Karel Veliki, Magnus Zakonodajalec; Henrik Osmi (pogosteje Henrik VIII.). Pišemo jih z veliko začetnico.

Če se stalni pridevek začne s predlogom, z veliko začetnico pišemo le predlog: Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele.

Posebnost

Predlogi iz, od, z/s se pišejo z malo začetnico, kadar v vlogi stalnega pridevka ob osebnem imenu nastopa zveza predloga in zemljepisnega lastnega imena: Andrej iz Loke, Apolonij z Rodosa, Demetrij s Hvara, Nikolaj iz Kuze, Janez od Križa.

O zapisovanju stalnih pridevkov zgodovinskih osebnosti s številkami glej tudi poglavje »Rimske števke« (Pisna znamenja).

O pisanju nazivov za plemiško in rodovno pripadnost (plemeniti, baron, starejši ...) ob imenu glej poglavje »Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti« (Velika in mala začetnica).

Imena s predimki

Tuje predložne in podobne dele priimka (tj. predimke) pišemo kot v izvirnih jezikih: dada Vinci; deBaudouin de Courtenay; DeDe Amicis; dosdos Santos; DosDos Passos; LaLa Fayette; vanvan Dyck; VanVan Allen; vonvon Grünigen. Enako velja za predimke, pisane stično s priimkom: d’Prévost d’Exiles; D’D’Annunzio; MacMacDowell; McMcDonald.

Pri prečrkovanju imen iz jezikov, ki ne poznajo razlikovanja med velikimi in malimi črkami, predimke pišemo z malo začetnico: Abu Firas al Hamdani, Kakinomoto no Hitomaro.

Posebnost

Predimek, ki je sicer pisan z malo začetnico, na začetku povedi ali besedilne enote pišemo z veliko začetnico: da VinciDa Vinci je naredil znanstveno študijo o svetlobi in senci v naravi.

O posebnostih rabe začetnice pri imenih s predimki glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).

Zaporedje imen in razvrščanje v abecednih seznamih

V zvezi imena in priimka je ustrezno zaporedje ime – priimek: Ivan Tavčar, Ana Tekavec, roj. Požar.

V abecednih seznamih pišemo priimek z vmesno vejico pred imenom: Tavčar, Ivan.

Pri razvrščanju priimkov s predimki upoštevamo začetnico predimka, če je ta predimek neločljiva sestavina priimka ali če je zapisan z veliko začetnico: Dos Passos, John; La Fontaine, Jean de; van Gogh, Vincent; Beethoven, Ludwig van.

Na to, ali je predimek sestavina priimka, vpliva ustaljenost v rabi: kadar svojilni pridevnik vsebuje stalni predimek, pri abecednem razvrščanju upoštevamo tudi tega. Npr. iz imena Jean de La Fontaine tvorimo svojilni pridevnik La Fontainove (basni), zato v seznamih ime navajamo kot La Fontaine, Jean de.

O zapisovanju ločil med deli ali deloma imena glej poglavje »Vejica« (Ločila).

Domišljijska imena

Domišljijska imena so imena pravljičnih (poosebljenih) bitij, ki jih pišemo tako, kot so jih zapisali avtorji ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni.

Z veliko začetnico pišemo

a) enodelna enobesedna imena: Lupinica, Pedenjped, Pepelka, Sapramiška, Zvitorepec;

b) prvo sestavino večbesednih imen: Mali princ, Orlovo pero, Obuti maček, Rdeča kapica, Snežna kraljica;

c) obe sestavini dvodelnih imen: Martin Krpan, Miki Miška, Peter Pan, Pika Nogavička, Piki Jakob.

Posebnost

V stalnih besednih zvezah, pri katerih je jedro občno poimenovanje, pišemo z veliko le imensko sestavino: krojaček Hlaček, maček Muri, medvedek Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka, sovica Oka.

Če domišljijsko ime nastopa kot naslov literarne stvaritve, predstave, filma ipd., ga pišemo z veliko začetnico: lutkovna igrica Maček Muri, pravljica Ele Peroci Muca Copatarica, povest Ovčar Runo.

Religijska in mitološka imena

Med religijska in mitološka imena uvrščamo imena bogov in boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij.

Z veliko začetnico pišemo

a) enodelna enobesedna imena: Alah, Bog, Dika, Kiklop, Kurent, Lilit, Lucifer, Repoštev, Sfinga, Zevs; Azi, Dioskurja, Erinije, Furije, Giganti, Titanide;

b) prvo sestavino večbesednih enodelnih imen: Sveti duh, Sveta trojica, Sveti trije kralji; Veliki duh, Zlata baba;

c) obe sestavini dvodelnih imen: Bog Oče, Bog Sin, Devica Marija, Jezus Kristus; Ana Perena, Palada Atena, Zevs Soter;

č) prvo sestavino stalnih (ali razlikovalnih) pridevkov ob imenih: Karmelska Mati Božja, Marija Pomagaj, Marija Zavetnica s plaščem, Marija Zdravje bolnikov, Sveti duh Tolažnik.

Posebnosti

  1. V stalnih besednih zvezah, v katerih je na prvem mestu vrstno poimenovanje kot jedro zveze, pišemo z veliko začetnico le imensko sestavino: evangelist Janez, nadangel Mihael, prerok Izaija, sveta Ana; riba Faronika, velikan Gorjan.
  2. Pri nekaterih mitologiziranih bitjih izjemoma, zaradi neustaljenosti v rabi, pišemo občno poimenovanje z veliko ali malo začetnico: dedek/Dedek Mraz, kralj/Kralj Matjaž, kraljevič/Kraljevič Marko; lepa/Lepa Vida, zeleni/Zeleni Jurij.
  3. Z malo ali veliko začetnico pišemo religijska imena v medmetni rabi: hvala bogu/Bogu.
  4. Z malo pisana poimenovanja angelov, božanskih in mitoloških bitij so vrstna: angel, bogboginja, kerub, satan, seraf; gorgona, harpija, rojenica, sfinga, vila, žalik žena.

    V teoloških in bogoslužnih besedilih je pri nekaterih imenih z veliko začetnico pogosto zapisana tudi neprva občna sestavina: Sveti Duh, Sveta Trojica.

    O prekrivnosti religijskih imen in poimenovanj tipa Bogbog glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).

Nadomestna (simbolna) religijska imena

Z veliko začetnico pišemo nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskih imen: Brezmadežna, Mati Božja; Gospod, Vsemogočni (Bog); Jagnje Božje, Odrešenik, Zveličar (Kristus); Prerok (Mohamed); Skušnjavec (Lucifer). Neprve občnoimenske sestavine pišemo z malo začetnico: Mati dobrega svéta (Marija), Tolažnica žalostnih (Marija).

Prebivalska imena

Med prebivalska imena uvrščamo imena pripadnikov narodov, delov narodov in narodnosti, držav ali ljudstev in staroselcev (SlovenecSlovenka, TamilecTamilka; SlovanSlovanka; JužnoafričanJužnoafričanka; AboriginAboriginka, BaskBaskinja), prebivalcev naselij, pokrajin in celin (NovomeščanNovomeščanka, TržačanTržačanka; KorošecKorošica; AzijecAzijka, EvropejecEvropejka) ter prebivalcev planetov (ZemljanZemljanka), tudi umišljenih prebivalcev (MarsovecMarsovka, VogonVogonka).

Z veliko začetnico pišemo

a) enobesedna prebivalska imena: CeljanCeljanka (< Celje), IžanecIžanka (< Ig); BricBrika (< Goriška brda), ČrnjanČrnjanka (< Črna na Koroškem), JurjevčanJurjevčanka (< Sveti Jurij), SevernoameričanSevernoameričanka (< Severna Amerika);

b) obe sestavini večbesednih prebivalskih imen, zapisanih z velikimi začetnicami, če sta tvorjeni iz večbesednega zemljepisnega imena (Beneški Slovenec ‘prebivalec Beneške Slovenije’; Južna Korejka ‘prebivalka Južne Koreje’) ali se nanašata na večbesedno ime ljudstva (Lužiški Srbi ‘narod v vzhodni Nemčiji v Spodnji in Zgornji Lužici’, Vzhodna Gotinja ‘pripadnica germanskega ljudstva’).

Posebnosti

  1. Izraz marsovec v pomenu ‘bitje z drugega planeta’ ali ‘vesoljec’ ter izraz zemljan v pomenu ‘človek’ pišemo z malo začetnico.
  2. Z malo začetnico pišemo časovne, zemljepisne in druge pridevke pred imeni narodov, ki imajo le razlikovalno (orientacijsko) vlogo in niso sestavina podstavnih (zemljepisnih) imen: stari Slovani, stari Grki; koroški/tržaški/porabski Slovenci, zahodni/južni/vzhodni Slovani; prvotni Slovani. Če pa iz takega večbesednega poimenovanja tvorimo enobesedno ime, veliko začetnico z lastnega imena prenesemo na začetek: Praslovani (< prvotni Slovani), Istroromani (< istrski Romani).

    Z veliko začetnico pisana imena pripadnikov narodov (JudJudinja, BantujecBantujka) imajo lahko tudi enakozvočnice v poimenovanjih pripadnikov verskih (judjudinja) oziroma jezikovnih skupin (bantujecbantujka). Pri rabi v besedilu upoštevamo pomen oziroma sobesedilo: Večina Judov v Izraelu so Judje le po izvoru in ne tudi po verskem prepričanju.Jeruzalem je mesto, ki si ga delijo kristjani, judje in muslimani.

Kadar iz večbesednih imen težko tvorimo enobesedna prebivalska imena, uporabljamo opisna (prebivalec/prebivalka Apeninskega polotoka), ki so pogosto natančnejša od tvorjenih in jih je mogoče narediti iz vseh tipov imen: prebivalec/prebivalka Bele krajine (Belokranjec ali Belokranjka/Belokranjica), prebivalec/prebivalka Loke pri Framu (Ločan ali Ločanka), prebivalec/prebivalka Črne na Koroškem (Črnjan ali Črnjanka).

O tvorbi prebivalskih imen za moški in ženski spol glej poglavje »Tvorba prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).

Kadar prebivalsko ime (Slovenec, Ljubljančan) nastopa v tvorjenki s predpono, npr. ne‑, so‑, se velika začetnica z lastnega imena prenese na začetek tvorjenke: Neslovenec, Soljubljančan.

Raba imenskih sestavljenk je omejena na posebne položaje, npr. na imena v naštevalnem nizu ali v prirednih zvezah z drugimi lastnimi imeni: Besedilo obravnava kulturni stik Slovencev in Neslovencev.

Nadomestna (simbolna) imena za skupine prebivalcev

Imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, pišemo z veliko začetnico: Janez ‘Kranjec’, ‘Slovenec’; Lah ‘Italijan’ – Lahinja ‘Italijanka’; Jenki ‘Američan’ – Jenkijevka ‘Američanka’, Šiptar ‘Albanec’ – Šiptarka ‘Albanka’; Švab ‘Nemec’ – Švabinja ‘Nemka’.

Posebnost

Z malo začetnico pišemo pogosto slabšalna sopomenska nadomestna poimenovanja, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti skupin prebivalcev, npr. naroda, kraja ali pokrajine (jodlar ‘Avstrijec’; makaronar, polentar ‘Italijan’; žabar ‘Ljubljančan, Francoz’), ali z njimi označujemo vedênje, vrednote, kulturne navade, način življenja, ki so drugačni od pričakovanega (čefur ‘priseljenec iz republik nekdanje Jugoslavije’).

Imena alegorično poosebljenih bitij

Alegorična imena, ki nastanejo s poosebitvijo, pišemo z veliko začetnico: Dobrota, Jaz, Ljubezen, Luč, Narava, Nič, Poezija, Sreča, Smrt, Svoboda, Zlo (npr. V zgodbi je izvedel, da bo še isto noč ponj prišla Smrt.).

Živalska imena

Živalska imena (Bela, Črni blisk, Luca, Koki, Mika, Muki, Sivka, Sultan, Švrk) pišemo po enakih pravilih kot osebna imena.

Frazeološka in prenesena raba imen bitij

Kadar so imena bitij sestavine frazeoloških enot, načeloma ohranjajo veliko začetnico, npr. hoditi od Poncija do Pilata ‘(neuspešno) urejati kaj na različnih koncih’, sprememba iz Savla v Pavla ‘spremeniti se v pozitivnem smislu’, kaditi kot Turek ‘zelo kaditi’, delati se Francoza ‘kazati ignoranco, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem’.

Veliko začetnico pišemo, kadar z osebnim imenom poimenujemo splošno znano stvaritev te osebe, npr.: Ali nihče ne bere Cankarja? ‘Cankarjevih del’, Linhartu je slovenska Talija za njegovi komediji hvaležna še danes. ‘slovensko gledališče’, Živi v vili, v kateri na steni visita Picasso in Matisse. ‘Picassova in Matissova slika’.

Pri nekaterih priimkih iz sodobnega časa se uveljavlja mala začetnica pri prenosu značilne lastnosti prvotno imenovane osebe (zlasti v množini): V Gimnastičnem centru Ljubljana bodo vzgajali nove cerarje, pegane in petkovške. ‘vrhunske telovadce’.

Posebnost

Kadar se je povezava med človekom (avtorjem, izumiteljem, odkriteljem) in poimenovanim že izgubila, uporabimo malo začetnico, zapis pa pogosto, zlasti v žargonu, tudi pisno podomačimo: Četrtina anketirancev vozi dizla. ‘avtomobil z Dieslovim motorjem’.

Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj

Razlikujemo med lastnimi imeni bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico, in z malo pisanimi enakozvočnimi občnimi poimenovanji, ki so posledica

a) pomenskega prenosa: Abraham (oseba) – abraham ‘petdesetletnik’; Eros ‘rimski bog ljubezni’ – eros ‘ljubezen’; Furije ‘rimske boginje jeze’ – furija ‘vihrav človek’; Goljat (oseba) – goljat ‘velik in močan človek’; Kiklop ‘bajeslovni enooki velikan’ – kiklop ‘velik človek’;

b) enakega besedotvornega vzorca oziroma poenobesedenja: Dalmatinec (prebivalec) – dalmatinec (pes); Kubanka (prebivalka) – kubanka (cigara); Mariborčan (prebivalec) – mariborčan (vlak);

c) dogovorne odločitve (npr. v strokah): Axel (priimek) – aksel (drsalna prvina); Bert (moško ime) – bert (nagrada); Pegan (priimek) – pegan (telovadna prvina); Tesla (priimek) – tesla (merska enota).

O spremembah pri pisanju začetnice zaradi pomenskih prenosov glej poglavje »Frazeološka in prenesena raba imen bitij« (Velika in mala začetnica).

Zemljepisna imena

Zemljepisna imena delimo na dve skupini:

a) krajevna (naselbinska), in sicer imena samostojnih naselij ali krajev (mest, vasi, zaselkov);

b) nekrajevna (nenaselbinska), tj. vsa druga zemljepisna imena.

Med nekrajevna imena uvrščamo imena:

Zgradba zemljepisnih imen

Zgradbeno so zemljepisna imena

a) enodelna, in sicer enobesedna (Ljubljana, Pohorje, Zelenci, Zemlja) ali večbesedna (Rimski zid (v Ljubljani), Saharski Atlas, Severna Amerika, Spodnja Šiška, Šmarje pri Jelšah), tudi predložna (Na Produ, V Hudih hlevih);

b) dvodelna ali večdelna, in sicer podredna (Ljubljana Bežigrad, Sava Dolinka) in priredna (Bosna in Hercegovina), pisana tudi z vezajem (Ljutomersko‑Ormoške gorice ‘Ljutomerske in Ormoške gorice’);

c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni lastnoimenski enoti, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Šmarje – Sap, Hrastje – Mota.

Posebnosti

  1. Dvojna imena sklanjamo v obeh sestavinah: Gorenja Vas – Reteče, mest. ed. v Gorenji Vasi – Retečah; Šmarje – Sap, mest. ed. v Šmarju – Sapu.
  2. S pomišljajem v dvojnih imenih pišemo tudi zemljepisno neenaki sestavini, npr. Gozd – Martuljek ‘Gozd ob (potoku) Martuljku’; Pri Cerkvi – Struge ‘Pri Cerkvi v Strugah’.

    O pisanju ločil v zemljepisnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).

    O sklanjanju dvojnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Pisanje krajevnih imen

Z veliko začetnico pišemo vse sestavine krajevnih imen (mest, vasi in zaselkov), razen neprvih predlogov: Mojstrana, Podnanos; Dolenje Selce, Dolenjske Toplice, Gorenja Vas, Novo Mesto, Opatje Selo, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ruperč Vrh, Sovinja Peč, Spodnje Kraše, Večje Brdo; Ravne na Koroškem, Stari Trg pri Ložu.

Posebnost

Kadar ob krajevnem imenu (Gradišče, Lovrenc, Sveti Duh, Zavrh) v vlogi identifikacijskega določila nastopa nekrajevno ime, ki ga uvaja predlog, je to zapisano po pravilih za nekrajevna imena: Gradišče v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Lovrenc na Dravskem polju, Sveti Duh na Ostrem vrhu.

O pisanju nekrajevnih imen glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen«.

Predložna krajevna imena, tj. imena, ki se začenjajo s predlogom, pišemo v vseh enotah z veliko začetnico: Na Logu, V Zideh, Za Vodo.

Predložna imena imajo v nekaterih skladenjskih zvezah različno obliko.

a) Če jih uporabljamo z občnim (oz. vrstnim) poimenovanjem pred seboj, se ne spremenijo: Prihajam iz vasi V Zideh.

b) Če jih uporabljamo samostojno, predložni del postane del sobesedila in kot ime nastopa le nepredložni del: Prihajam iz Zidov.

c) Le dogovorno (če je taka uradna raba) sta predložni in nepredložni del lahko združena v eno besedo: Prihajam iz Zavode.

O sklanjanju predložnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Pisanje nekrajevnih imen

Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino nekrajevnih imen (Avstralija, Drava, Gostosevci), začetnica drugih sestavin se ravna po tem, ali je ta sestavina

a) občno poimenovanje in jo pišemo z malo začetnico: Bližnji vzhod, Cerkniško jezero, Slonokoščena obala;

b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Dolnja Lužica, Julijske Alpe, Južna Amerika, Ljubljana Črnuče, Visoke Tatre.

Večbesedna zemljepisna imena z začetnim občnim poimenovanjem in prilastkom v rodilniku (Dežela Franca Jožefa, Letališče Edvarda Rusjana, Reka svetega Lovrenca, Rt dobrega upanja) ločimo od opisnih poimenovanj, pri katerih začetnemu (razlikovalnemu) občnemu poimenovanju sledi določilo v imenovalniku, ki izraža pomen ‘z imenom’: dežela Furlanija – Julijska krajina, grad Brežice, hrib Sveti Peter nad Begunjami, otok Krk, planina Zajamniki, planina Zgornja Dolga njiva, predor Sveti Rok, prelaz Sveti Bernard, rt Horn, slap Savica.

Posebnosti

  1. V vlogi razlikovalnega določila pred imenom so tudi pridevniki, npr. slovenska Istra, severna Primorska, avstrijska Koroška, ki so del imena le, če gre za uradna poimenovanja geografskih enot: Beneška Slovenija.
  2. V opisnih poimenovanjih sakralnih zgradb, ki so sestavljena iz občne besede (bazilika, cerkev, kapela katedrala, stolnica) in prilastka v rodilniku, z veliko začetnico pišemo le lastno ime osebe, ki ji je zgradba posvečena: bazilika svetega Petra, stolnica sv. Nikolaja. Kadar občno poimenovanje zgradbe izpustimo, prvo sestavino imena pišemo z veliko začetnico: maša pri Svetem Petru v Rimu, pri Sv. Nikolaju.
Predložna imena in predlogi v nekrajevnih imenih

V predložnih nekrajevnih imenih pišemo prvi predlog in prvo popredložno sestavino z veliko začetnico: Pod Goro, Pod Hrasti (ulica), Pri Starem hlevu, Za Šijo (v Bovcu), Za Trnjem.

Imena, pri katerih je predlog zgolj del imena, ne pa prva sestavina, niso predložna, npr. Ledenik pod Skuto.

Pisanje neprve sestavine nekrajevnih imen
Velika začetnica

V večbesednih nekrajevnih imenih neprvo sestavino pišemo z veliko začetnico le,

a) če ta nastopa tudi kot samostojno lastno ime: Ekvatorialna Gvineja, Frankovska Jura, Julijske Alpe, Južna Amerika, Mala Bahamska plitvina (ena od Bahamskih plitvin), Nizke Tatre, Severna Irska, Španska Sahara, Zgornje Kriško jezero (del Kriških jezer);

b) v priredni zvezi dveh enakovrednih lastnih imen: Kamniško‑Savinjske Alpe ‘Kamniške Alpe in Savinjske Alpe’; Radgonsko‑Kapelske gorice ‘Radgonske gorice in Kapelske gorice’;

c) v podredni zvezi dveh lastnih imen: Ljubljana Bežigrad, Celje Center.

Posebnosti

  1. V priredni zvezi sta najpogosteje povezani dve že obstoječi imeni, ki ohranita zapis z veliko začetnico (Krško‑Brežiško polje, Šarsko‑Pindsko gorstvo, Vitanjsko‑Konjiške Karavanke). Če novo ime nastane šele s povezavo, je z veliko začetnico pisana le prva sestavina: Donavsko‑črnomorski prekop ‘prekop med Donavo in Črnim morjem’; Volško‑baltska plovna pot ‘plovna pot med Volgo in Baltikom’.
  2. Od podredne zveze dveh imen razlikujemo položaj, ko ob imenu (zlasti na prometnih tablah) nastopa občno poimenovanje (Ljubljana center, Maribor vzhod), ki označuje le mestno središče ali del mesta.

Uradna oblika imena (npr. Žička kartuzija, Tivoli) ima pogosto tudi opisne ali neuradne različice, ki so pisane z malo začetnico, morebitna lastna imena v njih pa z veliko začetnico: kartuzija Žiče, tivolski park.

O pravilih za prevzemanje nekrajevnih imen glej poglavje »Prevzemanje zemljepisnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze).

Mala začetnica

V večbesednih nekrajevnih imenih z malo začetnico pišemo občna poimenovanja, ki so

a) geografski, planinski, urbanistični in geološki izrazi (npr. cesta, brda, dolina, gora, jama, koliševka, komet, log, morje, most, naselje, ocean, prekop, puščava, smer, soline, trg, vrata, vzhod; ledena polica, narodni park, severna stena, vinska pot, ožina): Rimska cesta, Goriška brda, Vipavska dolina, Šmarna gora, Škocjanske jame, Unška koliševka, Halleyjev komet, Spodnji log, Sredozemsko morje, Zmajski most, Dečkovo naselje, Tihi ocean, Panamski prekop, Nubijska puščava, Slovenska smer (plezalna smer), Sečoveljske soline, Kongresni trg, Otrantska vrata, Postonjska vrata, Daljni vzhod; Ameryjeva ledena polica, Triglavski narodni park, Triglavska severna stena, Rogaška vinska pot, Panamska zemeljska ožina;

b) upravno‑politični izrazi (država, federacija, kraljevina, republika): Združene države Amerike, Ruska federacija, Hašemitska kraljevina Jordanija (uradno polno ime), Dominikanska republika;

c) splošni izrazi (npr. baba, dvor, gaj, grad, kostanj, križ, lovec, medved, pisker, poldne, prst, razstavišče, sončava, tok, trikotnik, trta, vihar, voz, zatok; stara pravda): Divje babe, Bavarski dvor, Mozirski gaj, Predjamski grad, Gašperjev kostanj (v Radečah), Dovški križ, Kamniti lovec, Mali medved, Stari pisker, Trupejevo poldne, Črna prst, Gospodarsko razstavišče, Viška sončava, Zalivski tok, Severni tok (plinovod), Bermudski trikotnik, Stara trta (v Mariboru), Morje viharjev (na Luni), Veliki voz, Škocjanski zatok; Ulica stare pravde;

č) predlogi in vezniki: Cesta v Mestni log, Jama v kamnolomu (jama); Bosna in Hercegovina, Sveti Krištof in Nevis.

O geografskih planinskih, urbanističnih in geoloških izrazih, ki se pojavljajo v zemljepisnih imenih in so pisani z malo začetnico, glej prilogo »Neprve sestavine zemljepisnih imen«.

Posebnosti

  1. Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Rokav), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Stog, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Malo Kladivo, Veliko Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik. Ime se ohranja tudi v imenu planote Kočevski Rog.
  2. Pri nekaterih imenih gorovij prihaja do navideznega prekrivanja vrstnega poimenovanja in lastnoimenske sestavine, npr. dolomiti (kamnina) v Polhograjski dolomiti (strokovno Polhograjsko hribovje) nasproti Dolomiti (pogorje). Ime Dolomiti je uporabljeno tudi za Dolomitom podoben del Karnijskih Alp v Furlaniji (Furlanski Dolomiti) in del Alp na Tirolskem (Lienški Dolomiti).

    Nekatera nekrajevna imena se prekrivajo s krajevnimi. Pišemo jih različno, odvisno od tega, v katero skupino se uvrščajo: Bukov vrh (vzpetina) – Bukov Vrh (naselje); Črni potok (voda) – Črni Potok (naselje); Logarska dolina (dolina) – Logarska Dolina (naselje); Stari trg (mestni trg v Ljubljani) – Stari Trg (naselje).

    Imena držav so standardizirana in njihova raba je obvezujoča. Med standardiziranimi imeni držav ločimo uradna kratka imena (Ruska federacija, Saudova Arabija, Slovenija, Švica, Združene države) in uradna polna oziroma dolga imena (Ruska federacija, Kraljevina Saudova Arabija, Republika Slovenija, Švicarska konfederacija, Združene države Amerike). Poznamo tudi neuradna kratka imena (Amerika, Rusija).

Skupine nekrajevnih imen s posebnostmi
Imena infrastrukturnih in drugih objektov

Po pravilih za nekrajevna imena pišemo imena cest, železnic, mostov, naftovodov in plinovodov, pristanišč, prireditvenih prostorov, objektov, mestnih parkov ipd., kot so: Ilirika, Keltika, Slovenika; Bohinjska železnica, Južna železnica, Transsibirska železnica; Koroški most, Zmajski most; Južni tok; Gospodarsko razstavišče; Baltski kolodvor; Argentinski park, Magdalenski park.

Posebnosti

  1. Ceste poimenujemo tudi z mednarodno dogovorjenimi simboli (hitra cesta H1), z dvema krajnima točkama, med katerima pišemo stični pomišljaj v pomenu ‘od – do’ (hitra cesta Razdrto–Vipava), ali jih poimenujemo opisno (hitra cesta od Razdrtega do Vipave).
  2. Od uradnih imen ločujemo opisna poimenovanja (cest, železniških prog, predorov, mostov) tipa dolenjska avtocesta, gorenjska avtocesta, štajerska avtocesta, pomurska hitra cesta; gorenjska železnica; karavanški predor; savski most.
  3. Kadar je večbesedno ime ceste oziroma ulice enakozvočno z večbesednim krajevnim lastnim imenom, se velike začetnice v njem izjemoma ohranjajo: Rodil se je na domačiji pri Prežihu, zdaj Preški Vrh 12.

    Iz opisnih poimenovanj cest pogosto nastanejo enobesedni skrajšani izrazi, ki so neformalnega, pogosto le pogovornega značaja (dolenjka, gorenjka, primorka, štajerka) in jih pišemo z malo začetnico.

    Imena poslopij in drugih samostojnih objektov (Stari pisker, Navje, Nebotičnik, Zmajski most, Žale) se kot kategorija prekrivajo s stvarnimi imeni, zlasti z arhitekturnimi stvaritvami, npr. Križanke, Sikstinska kapela.

    O pisanju zveze črk in števk glej poglavje »Zapis zveze črk, števk in ločil« (Pisna znamenja).

Imena nebesnih teles

Imena nebesnih teles, tj. planetov, zvezd, ozvezdij, galaksij ipd., pišemo z veliko začetnico, neprve sestavine, ki so občna poimenovanja, pa z malo: Jupiter, Venera, Zemlja; Io, Kalisto, Luna; Antares, Arkturus, Rigel, Severnica, Sonce; Dvojčka, Orion, Škorpijon, Mali voz, Veliki medved; Andromeda, Kentaver A, Rimska cesta ali Mlečna cesta, Mali Magellanov oblak, Krajevna skupina.

Kadar uporabljamo imena ozvezdij (npr. Bik, Dvojčka) kot pojme iz astronomije oziroma astrologije, jih pišemo z veliko začetnico, npr. Spomladi, v času setve, je Sonce v Biku.

Posebnosti

  1. Z malo začetnico (luna, sonce, večernica) pišemo imena nebesnih teles, kadar z njimi zaznamujemo le del vsakdana oziroma obdajajoče nas stvarnosti: Izza oblaka je pogledala luna.; Takoj ko je zašlo sonce, so se pokazale tudi zvezde.; Tik nad hribom je migljala večernica. V frazeoloških enotah je raba različna, npr. Trka ga luna ‘govori, ravna nespametno’, Gleda ga, kot da je padel z Marsa ‘gleda ga kot nekaj nenavadnega’.
  2. Malo začetnico uporabimo, če je ime ozvezdja uporabljeno za opredelitev osebe: Po horoskopu je bik.
Zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena

Po pravilih za zemljepisna imena pišemo tudi zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena, in sicer

a) krajevna imena: Marija Čreta (danes Čreta), Stojno Selo (danes Sv. Florijan), Sv. Jakob ob Savi (danes Šentjakob); Blatni Dol, Butale, Goga, Vrh pri Sveti Trojici;

b) nekrajevna imena: Avstro‑Ogrska, Beneška republika, Dravska banovina, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sveto rimsko cesarstvo, Tretji rajh, Vojvodina Kranjska; Mordor, Srednji svet, Stiks, Šajerska, Tartar, Železni otoki.

Posebnost

Od imen državnih tvorb ločujemo vrstna ali neuradna poimenovanja, ki jih pišemo z malo začetnico: britanski imperij, habsburško cesarstvo.

Nekatera slovenska zgodovinska zemljepisna imena so arhaična in danes stilno zaznamovana. Pri teh uporabljamo sodobnejše, praviloma izvirne imenske različice: Draždani (danes Dresden), Inomost (danes Innsbruck), Jakin (danes Ancona), Kelmorajn (danes Köln), Lipsko (danes Leipzig), Monakovo (danes München), Solnograd (danes Salzburg).

Skrajšana zemljepisna imena

Nekatera nekrajevna zemljepisna imena pogosto uporabljamo kar skrajšana: Barje (< Ljubljansko barje), Brda (< Goriška brda). Pišemo jih z veliko začetnico (Brda, Barje), če je razumevanje teh imen nedvoumno za širši krog bralcev.

V skrajšani obliki pod vplivom izvornih oblik uporabljamo tudi imena nekaterih držav: Združene države (< Združene države Amerike), Združeno kraljestvo (< Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske).

Priložnostno krajšanje krajevnih imen, npr. zaradi gospodarnosti v besedilu, je omejeno le na lokalno rabo, npr. Sobota (< Murska Sobota), Loka (< Škofja Loka).

Poleg skrajšanih imen poznamo tudi poenobesedena imena, ki so nastala iz večbesednih strokovnih imen: Atlantik (< Atlantski ocean), Baleari (< Balearski otoki), Baltik (< Baltsko morje), Bajkal (< Bajkalsko jezero).

Nadomestna (simbolna) zemljepisna imena

Namesto zemljepisnih imen redko uporabljamo v širši skupnosti uveljavljena nadomestna lastna imena: Obala (< Slovensko primorje), Otok (< Velika Britanija). Pišemo jih z veliko začetnico, če jih uporabljamo enoumno namesto lastnih imen.

Frazeološka in prenesena raba zemljepisnih imen

Zemljepisna imena v frazeoloških enotah načeloma ohranjajo veliko začetnico: odkriti Ameriko ‘odkriti kaj novega ali že odkritega’; Indija Koromandija ‘dežela obilja’; oditi v Rim ‘roditi’.

Posebnosti

  1. Če zemljepisno ime v frazemu dobi tudi drug pomen, npr. rubikon ‘meja, mejnik’, je mogoče uporabiti veliko ali malo začetnico: prestopiti Rubikon/rubikon ‘storiti odločilno dejanje’.
  2. Frazeološka nadomestna poimenovanja krajevnih in nekrajevnih imen so neuradna, pogosto priložnostno tvorjena ali opisna in jih pišemo z malo začetnico: cesarsko mesto ‘Dunaj’, večno mesto ‘Rim’, dežela vzhajajočega sonca ‘Japonska’, dežela tisočerih jezer ‘Finska’; črna celina ‘Afrika’, stara celina ‘Evropa’, streha sveta ‘Tibet’. Lastnoimenske sestavine v teh poimenovanjih ohranjajo veliko začetnico, npr. drugi Rim ‘Carigrad’, tretji Rim ‘Moskva’, severne Benetke ‘Stockholm’, ‘Amsterdam’, ‘Sankt Peterburg’.
Prekrivnost zemljepisnih lastnih imen in občnih poimenovanj

Razlikujemo med poimenovanji stavb, ki so pisana z malo začetnico, in iz njih nastalimi lastnimi imeni za samostojne zgradbe, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr. magistrat, rotovž ‘mestna hiša’ – Magistrat (mestna hiša v Ljubljani), Rotovž (mestna hiša v Mariboru); nebotičnik ‘visoka večnadstropna stavba’ – Nebotičnik (nebotičnik v Ljubljani); panteon ‘antično svetišče’, ‘poslopje z grobnicami’ – Panteon (tempelj v Rimu).

Prvotno zemljepisna lastna imena, ki so pisana z veliko začetnico, pišemo z malo začetnico, kadar zaznamujejo predmetnost ali pojmovnost, navadno povezano z dogajanjem v tem kraju: Bologna (mesto v Italiji) – bolonja ‘Bolonjska deklaracija ali študij v skladu z njo’; Kalvarija (vzpetina v Jeruzalemu) – kalvarija ‘veliko trpljenje oziroma bolečina’; Schengen (kraj v Luksemburgu) – šengen/schengen ‘Schengenski sporazum’, ‘schengensko/šengensko območje’; Teksas (zvezna država) – Teksas/teksas ‘kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered’.

Lastna imena tipa Vzhodna Afrika in Zahodna Evropa, ki označujejo geografske ali geopolitične regije, so pogosto enakozvočna z opisnimi poimenovanji, pri katerih so pridevniki severni, južni, vzhodni, zahodni ipd. uporabljeni le v pomenu ‘vzhodni del celine’ oziroma za označevanje lege v okviru večje enote ali znotraj celin. Taki pridevniki niso del imena in jih ob imenih pišemo z malo začetnico: V roku več milijonov let se bo vzhodna Afrika tektonsko odcepila od celine.

Stvarna imena

S stvarnimi imeni so poimenovane naslednje skupine

Stvarna imena zaznamujejo stvaritve tehnološkega, civilizacijskega in družbeno‑kulturnega razvoja ter so zaradi tesne povezanosti z družbenimi dogajanji najbolj izpostavljena spremembam in posodobitvam.

Posodabljanje nabora stvarnih imen, zlasti imen stvaritev, organizacij ali ustanov (npr. Abwehr, Gestapo, Informbiro, Marsejeza), je potrebno tudi zaradi preteklega zavračanja velike začetnice zaradi tujejezičnih vplivov ali kot znamenja poveličevanja ter zaradi ideoloških razlogov v preteklosti.

Zgradba stvarnih imen

Zgradbeno so stvarna imena

a) enodelna, in sicer enobesedna (Alpina, Biblija, Delo, Hamas, Odiseja, Twitter) ali večbesedna (Ljubljanski maraton, Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, Znanost mladini), tudi predložna (Pri Juriju ‘gostilna’) in z razlikovalnim določilom (Osnovna šola bratov Letonja, Prostovoljno gasilsko društvo Sladki Vrh);

b) dvodelna/večdelna, in sicer podredno (Suzuki Vitara, Union Olimpija) in priredno zložena, pisana z vezajem (Kmetijsko‑gozdarski zavod Maribor);

c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni imeni, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza.

Posebnost

Stvarna imena iz drugih jezikov se pri prevzemanju v slovenščino lahko zgradbeno spremenijo, čemur prilagajamo tudi zapis začetnice: BundesligaNemška zvezna liga.

O pisanju ločil v stvarnih lastnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).

O prevzemanju stvarnih imen glej poglavje »Stvarna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

O sklanjanju dvojnih stvarnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Pisanje stvarnih imen

Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino: Demos (koalicija strank), Kondor (knjižna zbirka), Večer (časopis).

Začetnica neprve sestavine se ravna po tem, ali je ta sestavina

a) občno poimenovanje in jo (enako kot veznike in predloge) pišemo z malo začetnico: Brionska deklaracija (listina), Deček s piščalko (kip), Gallusova dvorana, Ljubljanski maraton (prireditev), Kongres računovodskih servisov (prireditev), Pivo in cvetje (prireditev), Primorski dnevnik (časopis), Znanost mladini (projekt), Življenje in tehnika (revija);

b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Gledališče Glej, Maribor Branik (športna ekipa), Suzuki Vitara (avtomobil).

Posebnost

Latinska in polatinjena imena rastlin in živali so v besedilih navadno pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Asparagus sprengeri (Sprengerjev/sprengerjev beluš), Daphne blagayana (Blagajev/blagajev volčin), Matricaria chamomilla (kamilica), Parus major (velika sinica), Scopolia carniolica (kranjska bunika).

Razlikovalna določila v stvarnih imenih

Lastnoimenska razlikovalna določila v stvarnih imenih pišemo po siceršnjih pravilih za zapisovanje velike in male začetnice: Civilna iniciativa Kras, Črnuški dom na Mali planini, Kavarna Evropa, Visoka šola za zdravstvo Novo Mesto, Radio Murski val.

Z veliko začetnico pišemo tiste prvotno občne sestavine v stvarnih imenih (npr. lev, rdeča žoga), ki so v imenovalniški obliki in izražajo pomen ‘z imenom’: Hotel Lev, Osnovna šola Koroški jeklarji, Ustanova Mali vitez, Ustanova Rdeča žoga.

Če razlikovalno določilo izraža pomen ‘se imenuje po ...’, stoji v rodilniku, npr. Gimnazija Rudolfa Maistra.

Posebnost

Razlikovalno določilo v pomenu ‘ki se imenuje po osebi/osebah’ je v redkih registriranih stvarnih imenih v imenovalniku namesto v rodilniku: Gimnazija Veno Pilon, rod. ed. Gimnazije Veno Pilon.

Sklon zemljepisnega imena kot razlikovalnega določila je odvisen od tipa imena: nekrajevno ime je pogosteje v rodilniku (Pošta Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Svet Evrope), krajevno ime pa v imenovalniku (Lip Bled, Marina Portorož, Železarna Jesenice).

Posebnost

V redkih primerih je zemljepisno nekrajevno ime v vlogi razlikovalnega določila v imenovalniku: Radio Slovenija, rod. ed. Radia Slovenija.

Podrobneje o sklanjanju stvarnih imen z razlikovalnim določilom ter o izjemah glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Vrstilni števniki v stvarnih imenih

Stvarno ime ohranja veliko začetnico prve sestavine, kadar ga dopolnjuje spremenljivi vrstilni števnik: 17. Ljubljanski maraton, 22. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ubesedeni vrstilni števnik, ki je del lastnega imena, pišemo z veliko začetnico: Četrta osnovna šola Celje, Drugi brižinski spomenik (nasproti Brižinski spomeniki).

Posebnost

Tako sestavljena imena je treba ločevati od vrstnih poimenovanj prireditev, v katerih prvo sestavino pišemo z malo začetnico: XII. regijsko srečanje mladih raziskovalcev, 57. zasedanje Mednarodnega statističnega inštituta, 23. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, prav tako ohrani malo začetnico tudi ubesedeni vrstilni števnik: dvanajsto regijsko srečanje mladih raziskovalcev.

Posebnosti pri pisanju nekaterih skupin stvarnih imen
Imena regij, dežel in okolišev

Imena slovenskih kohezijskih, razvojnih, statističnih in turističnih regij pišemo z veliko začetnico: Vzhodna Slovenija, Zahodna Slovenija; Obalno-kraška razvojna regija, Podravska razvojna regija; Osrednjeslovenska statistična regija, Primorsko-notranjska statistična regija; Alpska Slovenija, Termalna Panonska Slovenija. Enako velja za imena vinskih dežel in okolišev, ki so navadno prekrivna z zemljepisnimi imeni (Kras, Podravje, Posavje).

Imena regij so zgradbeno različna. Vrstno določilo pred imenom pišemo z malo začetnico: kohezijska regija Zahodna Slovenija, statistična regija Jugozahodna Slovenija, vinska dežela Posavje, vinorodni okoliš Vipavska dolina.

V nestrokovnih besedilih in kadar želimo poudariti vrstnost, se pogosto uporabljajo tudi krajša ali poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico (tip Podravska/podravska regija).

O prekrivnosti stvarnih imen in opisnih oziroma vrstnih poimenovanj glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).

Imena izdelkov in znamk

Prvo ali edino sestavino zaščitenih ali lastniških imen ter znamk različnih tipov industrijskih izdelkov in storitev pišemo z veliko začetnico, pri tem upoštevamo uradni zapis: Adidas, Alpsko mleko, Argeta, Aspirin, Coca‑Cola, Cockta, Ford, Fructal, Moneta, Nokia, Paloma, Pips, Suzuki Vitara V6, Teflon, Visa, Zelene doline.

Posebnosti

  1. Posebno skupino imen izdelkov predstavljajo imena zdravil in farmacevtskih izdelkov, ki jih pišemo z veliko začetnico, saj so zaščitena kot industrijska lastnina: Aspirin; Calpol, Lekadol; Diverin, Ibubel. Z malo začetnico pišemo njihove farmacevtske učinkovine: acetilsalicilna kislina; paracetamol; ibuprofen.
  2. Kadar poimenovanje nastane iz imena izdelka ali iz znamke in ne zaznamuje določenega izdelka, temveč vrsto, ga pišemo z malo začetnico, npr. poimenovanje kalodont v pomenu ‘zobna pasta, krema’ je nastalo iz imena izdelka Kalodont; poimenovanje šeleshamer v pomenu ‘trši risalni papir’ je nastalo iz znamke papirja zahodnonemške tovarne Schoellershammer. Tako še celofan, pips, selotejp, tetrapak ipd.
  3. Iz tehničnih in avtomobilskih znamk pogosto nastanejo tudi enakozvočna imena serijskih izdelkov, ki jih pišemo z malo ali veliko začetnico, npr. Ford (oseba, podjetje, znamka), Ford/ford (izdelek) – ford (vrsta vozila).

    V grafičnih zapisih so zaščitena ali lastniška imena pogosto pisana tudi s samimi malimi črkami (npr. adidas, amazon, facebook, twitter), vendar tega ne prenašamo v besedilno rabo. Besedilno so znamke pisane z veliko začetnico: Adidas, Amazon, Facebook, Twitter.

Imena listin, konvencij, pogodb in uredb

Prvo sestavino uradnih imen listin, konvencij, pogodb in uredb pišemo z veliko začetnico (Brionska deklaracija, Lizbonska pogodba, Schengenski sporazum), neprve sestavine pa pišemo glede na to, ali so občno poimenovanje ali lastno ime, pri čemer sledimo polnim imenom v pravnih dokumentih: Deklaracija o neodvisnosti ZDA, Pogodba iz Nice, Pogodba o Evropski uniji, Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Posebnost

Le izjemoma se z dalj časa trajajočo rabo kot lastna imena uveljavijo tudi skrajšane različice, ki sicer nedvoumno zaznamujejo isto listino, a nimajo uradnega značaja, npr. Avstrijska državna pogodba ob Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije. Večinoma pa jih imamo za neuradna in jih pišemo z malo začetnico, npr. vatikanski sporazum za Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Imena meddržavnih zvez

Imena meddržavnih zvez so lastna imena, kadar je nedvoumno znano, kdaj je zveza nastala in kdo v njej sodeluje: Arabska liga, Evropska unija, Organizacija afriške enotnosti, Organizacija združenih narodov, Renska zveza, Sveta aliansa.

Posebnost

Neuradna ali publicistična poimenovanja takih zvez so pisana z malo začetnico: mala antanta, os Rim–Berlin–Tokio, trojni pakt, velika antanta, weimarski trikotnik.

Skrajšana stvarna imena

Za nekatera stvarna imena se je v širšem krogu pišočih uveljavila raba skrajšanih imenskih oblik, ki jih pišemo z veliko začetnico: Cerkev (< Katoliška cerkev, Rimokatoliška ali Rimskokatoliška cerkev), Unija (< Evropska unija), Združeni narodi (< Organizacija združenih narodov).

V uradovalnih in strokovnih besedilih se zaradi gospodarnosti in lažje berljivosti le izjemoma uporabljajo priložnostno skrajšana imena, pisana z veliko začetnico, na katera je ob prvi pojavitvi posebej opozorjeno, npr. Ker je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) v zadnjih dneh dobil veliko vprašanj glede nove osebne izkaznice …

Prekrivnost stvarnih lastnih imen in občnih poimenovanj

Z malo začetnico pišemo poimenovanja, enakozvočna s stvarnimi lastnimi imeni, v naslednjih kategorijah

a) društva, organizacije, stranke, vojaške enote, ustanove, podjetja ipd.: izobraževalni center, liberalna stranka, nogometni klub, opekarna, osnovna šola, prva gorska četa, tovarna traktorjev;

Taka poimenovanja so pogosto deloma ali popolnoma enakozvočna z nekaterimi lastnoimenskimi; kadar pri pisanju ne mislimo na lastno ime posameznega društva, organizacije, stranke ipd., temveč na enega ali več predstavnikov vrste, uporabljamo malo začetnico: Delam na upravni enoti v Ljubljani ali na ljubljanski upravni enoti.; Srečanje predstavnikov filozofskih fakultet iz Maribora in Ljubljane.

b) organi (odbori, komisije, sveti, delegacije ipd.), kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vrsta ali funkcija, njihovo (natančno) lastno ime pa za sporočanje ni bistveno: seja odbora za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah; Na občnem zboru društva so izvolili komisijo za sklepe.; Predlog slovenske vlade bo prišel v javno razpravo.; Inšpektorji so se sešli na ministrstvu za notranje zadeve.;

Pri večini stvarnih imen je mogoče razliko med občnim poimenovanjem in lastnim imenom razbrati le iz sobesedila:

Naročili so katalog učbenikov za osnovno šolo. nasproti Vpisal se je na Osnovno šolo Prežihovega Voranca.;

Mineva prvih sto dni mandata devete slovenske vlade. nasproti 58. redna seja Vlade RS.

c) zakonski in drugi predpisi, uradni dokumenti ipd., kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vsebina ali vrsta, ne pa njihovo (natančno) lastno ime: poslansko vprašanje o načrtovanem zakonu o visokem šolstvu; uredba vlade o prestrukturiranju kmetijske panoge; Veliko slabe volje je povzročil pravilnik o nujni medicinski pomoči zaradi zmanjšanja števila zdravnikov.

V nestrokovnih, zlasti publicističnih besedilih se pogosto uporabljajo tudi krajša poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico:

Ministrstvo za gospodarstvo RS (lastno ime državnega organa) – ministrstvo za gospodarstvo (vrsta, funkcija državnega organa) – gospodarsko ministrstvo (krajše poljudno poimenovanje);

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (lastno ime pravnega akta) – zakon o avtorskih pravicah (krajše poljudno poimenovanje);

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (lastno ime pravnega akta) – protikadilski zakon (krajše poljudno poimenovanje) ipd.

Izrazi posebnega razmerja ali spoštovanja

Raba izrazov posebnega razmerja ali spoštovanja je omejena na protokolarne in vljudnostne ogovore ter pisemsko sporočanje in oglaševanje. Te izraze pišemo z malo ali veliko začetnico.

Če se v besedilu odločimo za uporabo velike začetnice, da poudarimo vikanje ali tikanje, je zaželeno, da smo pri rabi dosledni.

Raba male začetnice ne kaže na nespoštovanje.

Taki izrazi so osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo: Ti, Vidva/Vidve/Vedve, Vaju, Ve, Vi/Ve, Oni; Tvoj, Vajin, Vaš. Raba velike začetnice velja za vse sklone (npr. Tebe, z Vami, Vajinemu), tudi za naslonske oblike (Te): Hvala Ti za nasvet.; Želim Vam prijetne praznike.; pri onikanju: Gospa si Jih je zapomnila.

Množinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov, rabljene za kolektiv, npr. v uradnih dopisih, pri naslavljanju različnih teles, odborov, komisij ipd., pišemo z malo začetnico.

Samo na protokolarne priložnosti je omejena raba velike začetnice za ogovarjanje ljudi na posebnih položajih, in sicer

– za veleposlanika/veleposlanico; predsednika/predsednico vlade ali parlamenta (Njegova/Njena Ekscelenca): obisk Njegove ekscelence/Ekscelence generalnega sekretarja Sveta Evropske unije;

– za kardinala (Vaša/Njegova Eminenca), cerkvenega poglavarja, npr. papeža, dalajlamo, patriarha itd. (Vaša/Njegova Svetost): Njegova svetost/Svetost papež, Njegova svetost/Svetost dalajlama;

– monarha/monarhinjo (Vaše/Njegovo/Njeno Veličanstvo), pripadnike plemstva (Vaša/Njegova/Njena Visokost), npr.: Njeno veličanstvo/Veličanstvo kraljica Elizabeta II., Njegova knežja visokost/Visokost Albert II., monaški knez.

Pridevniki iz lastnih imen

Vrstne pridevnike na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski ipd. izpeljujemo iz imen bitij, zemljepisnih in stvarnih imen. Pišemo jih z malo začetnico: alpski (< Alpe); beethovnovski (< Beethoven); cankarjanski, cankarski, cankarjevski (< Cankar); demosovski (< Demos); goriški (< Gorica); natovski (< Nato). Enako velja za pridevnike, izpeljane iz kratic: RTV-jevski/ertevejevski (< RTV).

Svojilne pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in izpeljujemo iz imen bitij in stvarnih imen. Pišemo jih z veliko začetnico: Adamov (< Adam), Cankarjev (< Cankar), Župančičev (< Župančič); Karmenin (< Karmen), Kobilčin (< Kobilca); Alpinin (< Alpina), Demosov (< Demos), Merkurjev (< Merkur), Natov (< Nato).

Posebnost

Pridevnik Božji pišemo z veliko začetnico, če ga uporabljamo kot svojilni pridevnik (v pomenu ‘od Boga’).

Pri svojilnih pridevnikih z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in, ki nastopajo v prirednih zvezah in ki jih povezujemo z vezajem, ohranjamo veliko začetnico pridevnikov: Alberti‑Žnideršičev panj, Breznik-Ramovšev pravopis. Enako velja za malo začetnico pri povezovanju izlastnoimenskih vrstnih pridevnikov na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski: baltsko-slovanski jeziki, rusko-ameriški vrh.

O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).

O tvorbi pridevnikov iz lastnih imen glej poglavje »Tvorba pridevnikov z obrazilom -ski« (Besedotvorni oris).

O razmerju med prirednimi in vezalnimi zloženkami glej poglavje »Vezalne zloženke« (Pisanje skupaj ali narazen).

Izlastnoimenski pridevniki s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah

Z veliko začetnico pišemo izlastnoimenske pridevnike z obrazili ‑ov/ev (ali in) v stalnih besednih zvezah, ki zaznamujejo duhovno last ali častna poimenovanja, na primer izume in iznajdbe: Beauforteva/Beaufortova lestvica, Gauß-Krügerjev koordinatni sistem, Geiger-Müllerjev števec, Higgsov bozon, Hipokratova prisega, Ludolfovo število, Mozartove kroglice, Newtonov zakon, Ohmov zakon, Pitagorov izrek.

Z veliko začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki poimenujejo

a) nagrade: Borštnikov prstan, Cankarjevo priznanje, Nobelova nagrada;

b) posebne dneve ali praznike: Prešernov dan, Martinova sobota, Marijino vnebovzetje.

O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).

Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v različnih strokah, med drugim

a) v medicini (bolezni, deli telesa ipd.): Aspergerjev/aspergerjev sindrom, Crohnova/crohnova bolezen, Downov/downov sindrom, Epstein-Barrov/epstein-barrov virus; Adamovo/adamovo jabolko, Evstahijeva/evstahijeva cev;

b) v botaniki in zoologiji (rastlinske in živalske vrste): Blagajev/blagajev volčin, Zoisova/zoisova zvončica; Humboldtov/humboldtov pingvin, Scopolijev/scopolijev kozliček.

Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v prenesenem pomenu (frazeološke enote); Ahilova/ahilova peta ‘ranljivost’, Evin/evin kostum ‘golota’, Sizifovo/sizifovo delo ‘delo brez učinka’.

Posebnosti

  1. V vseh navedenih skupinah so se skozi dolgo obdobje rabe kot edini uveljavili nekateri zapisi z malo začetnico, pogosto iz osebnih, predvsem rojstnih imen, npr. kristusov trn, marijini laski, salomonov pečat (rastline); blažev žegen ‘neučinkovito sredstvo’, noetova barčica (žival), venerin griček (del telesa), vidov ples (bolezen).
  2. Z malo začetnico pišemo tudi podomačeno zapisane izlastnoimenske pridevnike, pri katerih se je identifikacija z izhodiščnim imenom že izgubila: Dieslov/dizlov motor (< Diesel), Geigerjev/gajgerjev števec (< Geiger), Kneippova/knajpova kopel (< Kneipp), Sacherjeva/saherjeva torta (< Sacher).

    O tvorbi pridevnikov iz priimkov ženskih oseb glej poglavje »Besedotvorni oris«.

    Pri poimenovanjih po ženski osebi je mogoče izbrati opisno ubeseditev, če želimo ohraniti identifikacijo z imenom, npr. lestvica po Virginii Apgar neuradno tudi lestvica po Apgarjevi. Zveza točkovanje po apgarju izhaja iz besede in kratice apgar (< APGAR). Podobno: pedagogika (Marije) Montessori.

    Kadar priredni zapis tipa Ogino‑Knausova metoda zaradi različnih spolov podstavnih imen ni mogoč, pri zapisu izberemo eno od naslednjih možnosti, mera po J. H. Cochranu in M. Piazzesi ali mera po Johnu H. Cochranu in Moniki Piazzesi, tudi mera po Cochranu in Piazzesijevi.

Mala začetnica

Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po pravilih, navedenih v poglavju o veliki začetnici. V poglavje o mali začetnici so vključene tiste skupine poimenovanj, ob katerih smo pri izbiri začetnice pogosto v zadregi.

Vrstna poimenovanja bitij in določila ob imenih

Nazivi in naslovi ob osebnem imenu

Z malo začetnico pišemo nazive in naslove pred osebnim imenom, kadar zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo: akademik in akademikinja (akad.); doktor in doktorica (dr.); docent in docentka (doc.); gospod (g.), gospa (ga.); pater (p.); plemeniti in plemenita (pl.); profesor in profesorica (prof.); sveti in sveta (sv.) ipd.

O pisanju nazivov ob imenih na začetku povedi glej »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).

Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti

Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na

a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;

b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.

Posebnost

Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.

O pisanju stalnih pridevkov ob imenih zgodovinskih oseb glej poglavje »Zgodovinska imena s stalnimi pridevki« (Velika in mala začetnica).

Poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah

Z malo začetnico pišemo poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah: avstralopitekavstralopitekinja, kromanjoneckromanjonka, misleči človek, neandertalecneandertalka, spretni človek ipd.

Posebnost

Latinska imena evolucijskih stopenj so pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Australopithecus (avstralopitek), Homo erectus (pokončni človek), Homo habilis (spretni človek), Homo neanderthalensis (neandertalec), Homo sapiens (misleči človek).

Poimenovanja pripadnikov jezikovnih skupin, verstev, gibanj, nazorov, društev ipd.

Z malo začetnico pišemo poimenovanja za pripadnike različnih skupin, tudi če so izpeljana iz lastnih imen in kratic. Sem spadajo redovnice in redovniki (avguštinec, frančiškanfrančiškanka, jezuit, klarisa, uršulinka), nagrajenci in nagrajenke (kresnikoveckresnikovka, nobelovecnobelovka, oskarjevecoskarjevka) ter pripadniki in pripadnice:

a) jezikovnih skupin: ekavecekavka, indoevropejecindoevropejka, kreolkreolka;

b) verstev: amišamišinja, judjudinja, katoličankatoličanka, kristjankristjanka, muslimanmuslimanka, protestantprotestantka, sikhsikhinja;

c) gibanj, nazorov ter kulturnih in družbenih skupin in usmeritev: darvinistdarvinistka, hipihipijevka, hipsterhipsterka, marksistmarksistka, mladoslovenecmladoslovenka, modernistmodernistka, obritoglavecobritoglavka, socialistsocialistka;

č) društev, klubov in strank: apezejevecapezejevka, desusovecdesusovka, esdeesovecesdeesovka, krimovka, kudoveckudovka, rotarijecrotarijka;

d) ustanov, organizacij, uslužbenci podjetij in/ali uporabniki njihovih izdelkov oziroma storitev: lekoveclekovka, microsoftovecmicrosoftovka, novorevijašnovorevijašinja, siolovecsiolovka, pilovecpilovka, večerovecvečerovka;

e) oboroženih in tajnih skupin: alkaidovecalkaidovka, hamasovechamasovka, kforjeveckforjevka, maistrovec, udbovecudbovka;

f) drugih skupin: aleksandrinka, freudovecfreudovka, milenijecmilenijka.

Poimenovanja pripadnikov po barvi kože, ki so bila v pravopisih uvrščena med poimenovanja po t. i. rasni pripadnosti (npr. belecbelka, kavkazijeckavkazijka), so kot vrstna poimenovanja pisana z malo začetnico.

O prekrivnosti poimenovanj za pripadnike ver in imen za pripadnike narodov glej poglavje »Prebivalska imena« (Velika in mala začetnica).

Posebnosti

  1. Nekatera poimenovanja pripadnikov in pripadnic, izpeljana iz črkovalnih kratic, zapisujemo s kratico (FDV‑jevecFDV‑jevka, NLB‑jevecNLB‑jevka, RTV‑jevecRTV‑jevka) ali tudi razvezano: ertevejevecertevejevka.
  2. V redkih primerih, ko poimenovanja pripadnikov skupin niso izpeljana iz stvarnega lastnega imena, temveč so z njim prekrivna, se je uveljavil zapis z veliko začetnico: Čuki (ime glasbene skupine) – Čuk (član skupine); tako še Avsenik, Sokol, Viola ipd. Kadar je razumevanje zaradi prekrivanja z občnim poimenovanjem oteženo, uporabimo opisno zvezo, npr. član Sokola. Če poimenovanja niso prekrivna z imenom, ampak gre za iskanje podobnosti in primerjave (Skakalci so kot orli; zmaga risov), jih pišemo z malo začetnico (orli, risi).

Stvarna občna poimenovanja

Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev

Z malo začetnico pišemo časovne opredelitve, tj. poimenovanja

a) dnevov in mesecev: ponedeljek, sobota; avgust, mali traven, rožnik;

b) državnih in verskih praznikov: dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti, praznik dela; božič, pepelnica, velika noč; hanuka, ramadan/ramazan;

c) posebnih datumov: novo leto, silvestrovo, martinovo;

č) mednarodnih, priložnostnih ali spominskih dnevov, mesecev, tednov in let: dan spomina na žrtve holokavsta, mednarodni dan maternega jezika, svetovni dan čebel; teden razoroževanja; mednarodni mesec boja proti raku dojk; leto mladih, mednarodno leto zdravja rastlin.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: dan Rudolfa Maistra, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan Zemlje. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Prešernov dan; Marijino vnebovzetje (nasproti veliki šmaren ali velika maša ali velika gospojnica); Martinova sobota, Silvestrov večer (nasproti silvestrovo) in Vidov dan.

O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili -ov/-ev ali -in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).

V zasebnem pisanju se namesto male začetnice pogosto uporablja velika začetnica, še zlasti v voščilih ob verskih praznikih.

Poimenovanja zgodovinskih dogodkov

Z malo začetnico (razen morebitne lastnoimenske sestavine) pišemo poimenovanja različnih zgodovinskih dogodkov, ki so opisnega značaja, nastala pogosto v poznejšem obdobju. Sem uvrščamo poimenovanja

a) vojn, bitk in front: balkanske vojne, desetdnevna vojna, druga svetovna vojna, osamosvojitvena vojna, tridesetletna vojna, trojanska vojna, zalivska vojna; bitka pri Termopilah, kosovska bitka; soška fronta;

b) vstaj in revolucij: arabska pomlad, ilindenska vstaja, varšavska vstaja; francoska revolucija, marčna revolucija, oktobrska revolucija;

c) drugih zgodovinskih dogodkov: brexit, dachavski procesi, daytonski mir, drugi vatikanski koncil, ljubljanski kongres, nürnberški procesi, tridentinski koncil, vižmarski tabor.

Z veliko začetnico pišemo lastna imena v zvezah, s katerimi poimenujemo zgodovinske dogodke (bitka za Midway, mirovna konferenca v Brest‑Litovsku, obleganje Leningrada), in svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Friedjungov proces, Marshallov plan, Nagodetov proces.

Od poimenovanj dogodkov (vestfalska konferenca, mirovna konferenca v Versaillesu ali versajski mir) je treba ločiti listine, pogodbe, premirja, ki so uradni dokumenti in so zato stvarna lastna imena: Brestlitovski mir, Versajski mir, Vestfalski mir (mirovne pogodbe). Podobno Lizbonska pogodba, Trianonska pogodba.

Poimenovanja nagrad, priznanj in častnih nazivov

Z malo začetnico pišemo poimenovanja

a) nagrad, priznanj in odlikovanj: kresnik, grammy, viktor, zlata palma; priznanje za hrabrost; medalja za hrabrost, srebrni red za zasluge;

b) častnih nazivov: častni meščančastna meščanka, kralj cvička, vinska kraljica, prometej znanosti;

c) športnih trofej: olimpijska zlata medalja, veliki kristalni globus, zlata lisica.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, jo pišemo z veliko začetnico: nagrada Saharova, plaketa mesta Ljubljane, red generala Maistra; kralj Krvavca, miss Slovenije. Z veliko začetnico pišemo svojilne pridevnike v poimenovanjih nagrad, priznanj ipd.: Bloudkova plaketa, Borštnikov prstan, Ježkova nagrada, Vegovo priznanje, Unicefov ambasador in nagrada Prešernovega sklada.

Od poimenovanj nagrad ipd. ločimo pogosto enakozvočna imena prireditev, ki jih pišemo z veliko začetnico: Zlata lisica (nagrado pišemo z malo začetnico: zlata lisica).

O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).

Poimenovanja nazorov, smeri in gibanj

Z malo začetnico pišemo poimenovanja umetnostnih in filozofskih smeri (ekspresionizem, moderna, renesansa), političnih gibanj (bonapartizem, golizem, janzenizem, peronizem, sionizem), verskih gibanj (anglikanstvo, budizem) ter drugih nazorov in gibanj (darvinizem, ilirizem).

Poimenovanja jedi

Poimenovanja jedi niso lastna imena, pišemo jih z malo začetnico: goveja juha, idrijski žlikrofi, potica, prekmurska gibanica.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, ga pišemo z veliko začetnico: goveji file Stroganov, hruška lepe Helene, pečenka Wellington. Enako velja za pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in, izpeljane iz lastnih imen: Melbina breskev, Prešernove kroglice.

Posebnost

Izlastnoimenski pridevniki, ki se ustalijo v podomačenem zapisu, so zapisani z malo začetnico, npr. Kneippova kava nasproti knajpova kava.

O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).

Poimenovanja športnih in družabnih iger

Z malo začetnico pišemo poimenovanja športnih iger in disciplin (kriket, mali nogomet, ragbi, šah, vaterpolo), športnih prireditev (atletski miting, igre brez meja, olimpijske igre) in družabnih iger (človek, ne jezi se, domine, gnilo jajce, mikado, mlin, ristanc, spomin).

Če je v poimenovanju igre lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: igrati se kavboje in Indijance, karte za črnega Petra.

Posebnosti

  1. Imena družabnih iger pišemo z veliko začetnico le takrat, ko se nanašajo na ime industrijskega izdelka oziroma znamke: Prodam novo družabno igro Moja Slovenija.
  2. Nekatere sodobne avtorske igre z zaščitenim ali lastniškim imenom (Activity, Monopoly, Tetris) so dobile tudi vrstni pomen in jih zato pišemo z malo začetnico in podomačeno: aktiviti, monopoli, tetris.

    O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).

Posebnosti pri rabi velike in male začetnice

Zapisovanje spletnih naslovov, naslovov pri elektronskem sporočanju in v računalniškem jeziku

V spletnih naslovih vse enote zapisujemo z malo začetnico, čeprav so med njimi tudi lastna imena (http://www.gorenje.si/). Tako se je uveljavilo tudi v elektronskih naslovih: france.kuhar@siol.net.

S samimi malimi črkami pišemo kratice in okrajšave iz računalniškega jezika, ki označujejo

a) spletne domene: .si (< Slovenija), .org (< organizacija), .com (< company, podjetje);

b) vrste dokumentov: .doc (< document), .pdf (< portable document format).

Tudi zapisi enot v računalniških programih so pisani s samimi malimi črkami: </script></div>.

Raba velike začetnice sredi besede

Pri nekaterih besedah se velika začetnica iz podstave (McCarthy, McDonald’s; PostScript, EasyWriter; InterCity, AirBeletrina) ohrani tudi v novonastali tvorjenki in formulah: McDonald’sov hamburger, InterCityjev vlak, NaCl.

Mala začetnica na začetku lastnega imena

V nekaterih, zlasti stvarnih imenih se pojavlja zapis z malo, in sicer s črkama e in i na prvem mestu: eVsebine, eDavki, eZdravstvo, eBay; iRazglednica, iPhone. V teh primerih črki e in i nadomeščata pridevnike elektronski in spletni oziroma internetni. V novejših besedilih pa je namesto črk e ali i uporabljena tudi kaka druga črka, zgolj po analogiji: Portal zVem omogoča dostop do storitev eRecept in eNaročanje.

Raba male začetnice namesto velike in velike začetnice sredi besede je povezana z željo po opaznosti poimenovanja in stiliziranju, zlasti v oglasnih besedilih (EasyJet, sLOVEnija, JezikOvnoTehnološki AbonmaJOTA).

O mali začetnici na začetku povedi glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).

O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).

Raba velike in male začetnice v okrajšavah besednih zvez

Okrajšane besede načeloma ohranijo začetnico, na primer pr. Kr. (< pred Kristusom), Ur. l. (< Uradni list). Pri nekaterih prevzetih okrajšavah je zapis male ali velike začetnice neodvisen od zapisa v neokrajšani besedi, na primer: P. S. (< post scriptum ‘pripis’), A. D. (< anno Domini ‘v letu Gospodovem’), A. M. (< air mail ‘letalska pošta’), N. N. (< nomen nescio ‘neznan’).

PRILOGA: »Neprve sestavine zemljepisnih imen«

Pravopisno pravilo za pisanje neprvih sestavin v zemljepisnih imenih (člen 61) določa, da te v krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih pa z malo začetnico (Bukov vrh). Zapis nekrajevnih imen (predvsem imen vzpetin in gora), ki ne sledijo predstavljenemu mehanizmu, ureja pravopisno pravilo v členu 62:

Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Stog), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Rokav, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Veliko Kladivo, Malo Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Kočevski Rog; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik.

Zbirka »Neprve sestavine zemljepisnih imen« vsebuje nabor 212 besed ali zvez (severna stena, vinska pot), ki se pojavljajo kot neprve v 837 nekrajevnih in krajevnih imenih in so posledično pisane z veliko ali malo začetnico. Razlage teh besed so povzete ali po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ali področnih terminoloških slovarjih na portalu Fran, nekatere pa je oblikovala delovna skupina. Če oznako vira v oklepaju za razlago spremlja zvezdica, je bila uporabljena razlaga malenkostno spremenjena, npr. beseda slap je v SSKJ razložena kot »večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča«, v zbirki pa kot »večja količina v loku padajoče vode«. Če se neprva sestavina pojavlja v geografskem pomenu zgolj v lastnem imenu, je razlaga uvedena s pojasnilom »v lastnih imenih«. Razlagi v razdelku krajevno in/ali nekrajevno ime sledi navedba imen, ki so bila izbrana kot najpogostejše pojavitve v besedilnem korpusu Gigafida 2.0 in Slovarju slovenskih eksonimov (2013). Če ime ne označuje zemljepisne danosti, ki bi bila pomensko prekrivna s pomenom neprva sestavina, imenu sledi identifikacijska umestitev, zapisana med pokončnicama. Npr. beseda graben je razložena kot »manjša ozka dolina s strmimi pobočji«, v zvezi, ki je zemljepisno lastno ime, pa je Mačkov graben ime potoka. V zbirko niso vključene enote državne ali pokrajinske uprave, ki jih uvrščamo med stvarna imena (npr. pokrajina, provinca, vojvodina), razen če so del zemljepisnega imena (npr. imena države ali zvezne države).

Namen zbirke je torej uporabniku pravopisnega priročnika osvetliti razmerja med pomenom geografskih izrazov in občnih poimenovanj (ki imajo lahko tudi geografski pomen) ter imeni, v katerih ti izrazi ali besede nastopajo.

Legenda:

GTS = Geografski terminološki slovar

UTS = Urbanistični terminološki slovar

PnTS = Planinski terminološki slovar

PrTS = Pravni terminološki slovar

SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika

***

arhipelag
skupina bližnjih otokov v oceanih, morjih (GTS)
NEKRAJEVNO IME:Aleksandrov arhipelagKanadski arhipelag, Zadrski arhipelag
avenija
široka mestna cesta, navadno z drevoredom in širokimi pločniki na obeh straneh(UTS)

NEKRAJEVNO IME:Peta avenijaMadisonova avenija

baba
1. po ljudskem verovanjubajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Divje babe|arheološko najdišče|
2. v lastnih imenihizrazita osamela skala, del gore ali gora z razklanim vrhom(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoDovška BabaLjubeljska BabaVelika Baba (člen 62)
barje
močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastajašota (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ljubljansko barjeLovrenško barje
bazen
območje z naravnimi bogastvi(UTS)
NEKRAJEVNO IME:Doneški bazenKuzneški bazen
bistrica
čista, prozorna voda potokov ali rek; reka ali potok, ki hitro teče(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kamniška bistricaTržiška bistrica
KRAJEVNO IME:Bohinjska BistricaGornja BistricaIlirska BistricaKamniška BistricaSrednja Bistrica
blato
z zastajajočo vodo trajno prepojen svet; sopomenkamočvirje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hutovo blatoKobariško blato
KRAJEVNO IME:Gorenje BlatoSpodnje Blato
boršt
narečnoz drevjem strnjeno porasel svet; sopomenkagozd(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Hudičev borštGotenski borštUdin boršt
brdo
nevisoka, navadno podolgovata vzpetina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Govško brdoLepo brdo
KRAJEVNO IME:Lesno BrdoMedvedje BrdoPrapetno Brdo
v množinibrda v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Goriška brdaOrehovška brdaSenožeška brda
KRAJEVNO IME:Dolga BrdaMala Brda
breg
1. pas zemlje ob vodi (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Zahodni breg|ozemlje na desnem bregu reke Jordan|
2.nagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Serdiški breg|vrh|, Sotinski breg|vrh|
KRAJEVNO IME:Mali BregRobidni BregZali Breg
brezno
zelo globoka, pogosto kraška jama s strmimi stenami
NEKRAJEVNO IME:Brezarjevo breznoČrnelsko breznoMalo breznoMarijino brezno
celinska polica
dno obrežnega morjasopomenkašelf(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arafurska celinska policaKeltska celinska policaSundska celinska polica
cesta
širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Celovška cestaKoroška cestaRimska cestaSlovenska cesta
KRAJEVNO IME:Ptujska CestaStara Cesta
čelo
gladki, izbočeni vrhnji del (skalnatega) pobočja(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Toško čelo|vrh|
KRAJEVNO IME:Toško Čelo
dedec
v lastnih imenihizrazito pokončna, osamela živa skala, gora ali njen del(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKamniški DedecLučki Dedec(člen 62)
dežela
obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano ozemlje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Adelijina deželaJutrova deželaViktorijina dežela
dobrava
valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Zajčja dobravaTezenska dobrava|del Maribora|
KRAJEVNO IME:Blejska DobravaCerkljanska DobravaMislinjska Dobrava
dol
starinskonižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; sopomenkadolina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Košaški dolMedji dolMedvedji dol
KRAJEVNO IME:Lončarjev DolJareninski DolJurovski DolSpodnji Jakobski Dol
dolina
nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Logarska dolinaSavinjska dolinaŠaleška dolinaVipavska dolinaRožna dolina |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Jarčja DolinaLogarska DolinaRožna DolinaVelika Dolina
draga
1.manjša dolina, navadno stranska; sopomenkavrtača(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Smrekova dragaJurjevanjska draga |del Črnomlja|
KRAJEVNO IME:Spodnja DragaVolčja DragaZgornja Draga
2.manjši zaliv
NEKRAJEVNO IME:Mala draga
KRAJEVNO IME:Senjska Draga
drevored
cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kettejev drevoredJakopičev drevored
država
organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Neodvisna država SamoaVečnacionalna država BolivijaZdružene države AmerikeZdružene države MikronezijeZdružene mehiške države
dvor
starinskodvorišče, navadno kmečko(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bavarski dvor|del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Dravski DvorPesniški DvorStari Dvor
emirat
v arabskem okoljupodročje, na katerem ima oblast emir(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Združeni arabski emirati
erg
pokrajina peščenih sipin v puščavi(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Veliki bilmski ergVeliki vzhodni erg
federacija
država, sestavljena iz dveh ali več načeloma enakopravnih teritorialnih enot(PrTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ruska federacija
fužina
nekdajtopilnica železa, navadno s predelovalnico(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoNove Fužine|del Ljubljane| (člen 62)
KRAJEVNO IME:Stara FužinaZgornje Fužine |zaselek|
gaj
redek, negovan gozd(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mozirski gaj|park|Zbiljski gaj|soseska|Zeleni gaj|soseska|
KRAJEVNO IME:Spodnji Gaj
gejzir
vroč vrelec, ki v presledkih brizga visoko v zrak
NEKRAJEVNO IME:Enkeladovi gejzirji|ledeni gejzirji na Saturnovi luni Enkelad|
glava
zaobljena, kopasta skalna tvorba v steni, vrh(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Šmarjetna glavaŠitna glavaOrlove glave
globel
vdolbina na kopnem ali v morskem dnu(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Barentsova globelIrijska globel
gora
izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Šmarna goraTrška goraUršlja gora, Žička gora|vrh|Črna gora |država|
KRAJEVNO IME:Babna GoraKranjska GoraMala Ilova GoraTrška GoraVišnja Gora
gorca
vinograd (v gričevnatem svetu)(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Pekrska gorca|vrh|
KRAJEVNO IME:Cmereška GorcaKamna GorcaPolžanska Gorca
gorica
gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lendavske goriceLjutomersko-Ormoške goriceRadgonske goriceSlovenske gorice
KRAJEVNO IME:Ivančna GoricaKamna GoricaNova Gorica
gorovje
v zaključeno celoto povezane gore(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ibersko gorovjeKavkaško gorovjeSkalno gorovje
gorstvo
v zaključeno celoto povezana gorovja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dinarsko gorstvoPindsko gorstvoVariskično gorstvo
gozd
z drevjem strnjeno porasel svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dunajski gozdKatinski gozdKrakovski gozdTrnovski gozd
graben
zastarelomanjša ozka dolina s strmimi pobočjisopomenkagrapa
NEKRAJEVNO IME:Črni grabenŽagarjev grabenMačkov graben |potok|
KRAJEVNO IME:Hudi GrabenLahov Graben
grad
veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče, pogosto na vzpetini(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Ljubljanski gradMali grad
KRAJEVNO IME:Gornji GradKovačji GradSpodnji Stari Grad
gradec
utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ajdovski gradec
KRAJEVNO IME:Marija GradecPolhov GradecPusti GradecSlovenj Gradec
gradišče
utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ančnikovo gradiščeArhovo gradišče
KRAJEVNO IME:Dolenje GradiščeGorenje GradiščeZgornje Gradišče
grapa
manjša ozka dolina s strmimi pobočji(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baška grapaBodoveljska grapaLovrenška grapa
greben
strma, podolgovata visokogorska vzpetina(PTR)
NEKRAJEVNO IME:Kalški grebenPetelinji grebenVeliki koralni greben
grič
vzpetina, nižja od hriba(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kapitolski gričskrajšano|Kapitol|, Tempeljski gričBiljenski griči
KRAJEVNO IME:Drenov GričJerinov Grič
gričevje
v zaključeno celoto povezani griči(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bizeljsko gričevjeKozjansko gričevjeNormandijsko gričevjeŠavrinsko gričevjeTunjiško gričevje
grmada
v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMala GrmadaPolhograjska Grmada (člen 62)
hrbet
večja, na vrhu praviloma zaobljena podolgovata, navadno neskalnata vzpetina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Dolgi hrbetGalapaški hrbet |podvodna oblika|Srednjeatlantski hrbet |podvodna oblika|
hrib
višja vzpetina zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Meljski hribŠišenski hribGrajski hrib |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Mali HribMeljski HribPusti HribSv. Petra Hrib
hribovje
v zaključeno celoto povezani hribi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Banatsko hribovjeCerkljansko hribovjePolhograjsko hribovjeRensko skrilavo hribovjeŠkofjeloško hribovje
izvir
kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ivanov izvirVidov izvir
jama
votel prostor pod zemeljskim površjem(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Postojnska jamaŠkocjanske jameGramozna jama |del Ljubljane|Zelena jama |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Huda JamaVolčja Jama
jarek
podolgovata reliefna oblika s strmimi pobočji(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Bistriški jarekJordanski (tektonski) jarekMarianski jarek |podvodna oblika|
jezero
večja kotanja, napolnjena z vodo, predvsem sladko(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Blejsko jezeroCerkniško jezeroVrbsko jezeroKrnska jezeraLovrenška jezeraTriglavska jezera
KRAJEVNO IME:Dolenje Jezero, Gorenje Jezero
kal
plitvejša kotanja s stoječo vodosopomenkamlaka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Goški kal
KRAJEVNO IME:Črni KalMali KalRdeči KalVeliki Kal
kamen
kos kompaktne kamnine(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Beli kamen|vrh|Vražji kamen|vrh|
KRAJEVNO IME:Veliki Kamen
kanal
1.morje med bližnjima deloma kopnega(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jernejev kanalLimski kanal
2.v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode(SSKJ*); sopomenkaprekop
NEKRAJEVNO IME:Hankejev kanal|podzemna oblika|
kladivo
v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMalo KladivoVeliko Kladivo (člen 62)
kočna
zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenami(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Belska kočnaMakekova kočnaRavenska kočna
z veliko začetnicoJezerska Kočna|vrh|Kokrska Kočna|vrh| (člen 62)
koliševka
vrtača, nastala z udrtjem jamskega stropa
NEKRAJEVNO IME:Goteniška koliševkaPrelesnikova koliševkaUnška koliševka
komet
plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in navadno repu podobnim podaljškom, repatica(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Boppov kometHalleyjev kometLexellov komet
konec
zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenamisopomenkakočna(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Mišeljski konec|vrh|
KRAJEVNO IME:Hudi KonecMali Konec
konfederacija
zvezna država, nastala kot zveza prvotno samostojnih enot, v kateri te ohranjajo visoko stopnjo suverenosti(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Švicarska konfederacija
konta
ledeniško-kraška globel, podobna vrtači(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kosova kontaMedvedova kontaSnežna kontaVrh Snežne konte |vrh|
kopa
široka, zaobljena vzpetina(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Mala KopaMatkova kopaVelika Kopa
kostel
utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; sopomenkagradišče(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Blatenski Kostel
kot
zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenamisopomenkakočna(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Breginjski kotMatkov kotRobanov kot
KRAJEVNO IME:Gornji KotHudi KotNovi KotRobanov KotStari Kot
kotar
nekdajupravna enota na Hrvaškem
NEKRAJEVNO IME:Gorski kotar|pokrajina|
kotlina
zaradi tektonike poglobljeno območje, obdano z višjim svetom
NEKRAJEVNO IME:Celjska kotlinaLjubljanska kotlinaPivška kotlinaZahodnoevropska kotlina |podmorska oblika|
krajina
1.mejno ozemlje(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bela krajinaSuha krajinaVojna krajina
2.manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenostsopomenkapokrajina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Furlanija – Julijska krajinaKninska krajina
kraljestvo
država, ki ji vlada kralj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
kraljevina
država, ki ji vlada kralj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hašemitska kraljevina Jordanija
kras
1.svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dolenjski kras, Notranjski kras
2. kotdel matičnega Krasaz veliko začetnico
NEKRAJEVNO IME:Divaški KrasDoberdobski KrasKomenski KrasSežanski KrasTržaški Kras
križ
vrh, s katerega se razhaja troje ali več slemen, hrbtov, grebenov(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Dovški križJužni križ |ozvezdje|Strunjanski križ|sakralni objekt|Sveti križ|otok|
KRAJEVNO IME:Dolnji KrižGornji KrižVipavski KrižBeli Križ |zaselek|
krnica
1.poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinecsopomenkatolmun (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dobravska krnica
2.polkrožno oblikovana globel pod strmim grebenom v zgornjem, zaključenem delu ledeniške doline(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Snežna krnicaŽabniška krnica
KRAJEVNO IME:Idrijske KrniceLedinske Krnice
kuk
grič, hrib (SSKJ)variantekolk, kovk, kuk
NEKRAJEVNO IME:Munihov kuk|arheološko najdišče|
z veliko začetnicoLivški KukTolminski Kuk (člen 62)
laguna
plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapirasipina (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Beneška lagunaZelena laguna |del Poreča|Ormoške lagune |naravni rezervat|
laz
s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Dolgi LazRibčev LazSlavski LazDolenji LaziNovi Lazi
v množini tudi ženskega spolalaze
KRAJEVNO IME:Gornje LazeGradiške LazeJablaniške LazeZgornje Laze
ledena jama
kraška jama, v kateri se večji del leta ali celo leto ohranja led(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Mala ledena jamaVelika ledena jama
ledena polica
prostrana plošča ledu v šelfnem morju ali oprta na morsko dno(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ameryjeva ledena policaZahodna ledena polica
ledeni pokrov
obsežna, tudi več kilometrov debela gmota ledu, ki pokriva del celine ali celo celino(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Antarktični ledeni pokrovGrenlandski ledeni pokrov
ledenik
iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lambertov ledenikTriglavski ledenik
log
(močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mestni log|del Ljubljane|Ragov log|del Novega Mesta|
KRAJEVNO IME:Cerov LogIdrijski LogZali Log
loka
nekoliko močvirnat travnik ob vodi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jelševa loka|vodno zajetje|Savska loka|del Kranja|
KRAJEVNO IME:Banja LokaIška LokaMala LokaŠkofja Loka
lug
log; sopomenkamočvirje
NEKRAJEVNO IME:Samoborski lugLahinjski lugiNerajski lugi
luknja
prazen prostor, vdolbina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arneševa luknjaHuda luknjaHudičeva luknjaPokljuška luknja
luža
manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodosopomenkamlaka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Smočka luža
KRAJEVNO IME:Mrzla Luža
magistrala
glavna mestna cesta, prometna os mesta ali povezava dveh mest(UTS)
NEKRAJEVNO IME:Ibarska magistralaJadranska magistralaPartizanska magistrala
mesto
večje naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja(SSKJ*)
KRAJEVNO IME:Novo Mesto
mlaka
plitvejša kotanja s stoječo vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Miklavška mlakaČrna mlaka |potok|
KRAJEVNO IME:Čučja MlakaTunjiška Mlaka
močvirje
z zastajajočo vodo trajno prepojen svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kuško močvirjePripjatsko močvirje
morje
slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Andamansko morjeČrno morjeEgejsko morjeJadransko morjeSeverno morjeSredozemsko morje
morost
močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šotasopomenkabarje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Iški morost
most
objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Brooklynski mostČevljarski mostZmajski mostDolgi most |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Zidani Most
nariv
plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dolski narivJužnokaravanški narivKrnski nariv
narodni park
večje območje narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Krugerjev narodni parkTriglavski narodni parkYellowstonski narodni park
naselje
skupina strnjeno ali nestrnjeno pozidanih stanovanjskih stavb(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Dečkovo naseljeSavsko naseljeŠtepanjsko naselje
KRAJEVNO IME:Podjetniško Naselje Kočevje
nasip
nasut in utrjen pas zemljišča(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Krakovski nasip|del Ljubljane|Poljanski nasip|del Ljubljane|
nižavje
obsežnejše območje nizkega, razmeroma ravnega sveta(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonsko nižavjeFurlansko nižavjePadsko nižavjePanonsko nižavjeZahodnosibirsko nižavje
nižina
glej nižavje
njiva
zlasti v lastnih imenihrazmeroma ravno, podolgovato travnato območje v strmem svetu, uravnano dno večje vrtače, zaprte doline(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Marjanine njiveKapiteljska njiva |del Novega Mesta|
KRAJEVNO IME:Knežja NjivaLepa NjivaHlavče NjiveŽupanje Njive
obala
pas zemlje ob morju, jezeru(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Azurna obalaSmaragdna obalaZlata obalaSlonokoščena obala |država|
ocean
široko, odprto morje, ki pokriva večino zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arktični oceanAtlantski oceanIndijski oceanTihi ocean
oltar
v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMali OltarVeliki Oltar (člen 62)
otočje
več otokov, otoki(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Britansko otočjeEkvatorsko otočjeIndonezijsko otočje
otok
del kopnega sveta, obdan z vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Blejski otokFerski otokiKanarski otokiVeliki Sundski otoki
KRAJEVNO IME:Mali OtokSpodnji OtokVeliki OtokZgornji Otok
ozebnik
ozek strm prehod med stenama, napolnjen s snegom ali ledom(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hornbeinov ozebnikJalovčev ozebnik
z veliko začetnicoVeliki Ozebnik|vrh|Zadnjiški Ozebnik|vrh| (člen 62)
ozemlje
večji del zemeljske površine(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Britansko ozemlje v Indijskem oceanuSeverno ozemljeSvobodno tržaško ozemlje
ožina
ozek pas kopnega med dvema morjema ali morja med dvema kopnima(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hormuška ožinaKorintska zemeljska ožinaPanamska zemeljska ožina
park
negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Centralni parkKozjanski parkLuksemburški parkMagdalenski parkMiklošičev park
peč
1.skalno pobočje, stena(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Pasje pečiDebela peč |vrh|Mišja peč|plezališče|Na Pečeh|vrh|
KRAJEVNO IME:Bela PečKrvava PečMirna PečSovinja PečŠavna PečVranja Peč
2.jama ali votlina v skali(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Polina pečVrabčeva peč
pečina
skalno pobočje, stena(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Medena pečinaMoherske pečine
pešpot
pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kostelska grajska pešpotRilkejeva pešpotRoška pešpotSoška pešpotSromeljska pešpot
plac
nižje pogovornokraj, prostor(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kozji plac|del Črnomlja|Mali plac|naravni rezervat|
planina
s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kriška planinaMenina planinaSoriška planinaVelika planina
KRAJEVNO IME:Mrzla PlaninaSveta PlaninaVelika Planina
planja
knjižnoraven svet brez drevja in grmovja, navadno v gorah(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Laška planja
planota
višji, precej raven ali rahlo razgiban svet(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bloška planotaGolanska planotaŠentviška planotaTrnovsko-Banjška planotaFalklandska planota |podvodna oblika|
plaz
gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kumrov plazMacesnikov plazSmokuški plazŠentanski plaz
plitvina
del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva(eSSKJ)
NEKRAJEVNO IME:McMurdova plitvinaVelika novofundlandska plitvina |podvodna oblika|
plošča
1.večje, gladko, strmo skalnato pobočje(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Škrbinska plošča
2.litosferska plošča pod celino ali morjem(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Afriška ploščaEvroazijska ploščaSevernoameriška plošča
poč
razpoka ali špranja v skalovju, ledeniku ali snežni odeji(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kranjska poč|plezalna smer|Preussova poč|plezalna smer|
pod
skalnata planota v gorah(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kaninski podiKriški podiRombonski podi
podolje
niz več kraških polj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Matarsko podoljePivško podoljePodgrajsko podoljeSenožeško podolje
pogorje
v zaključeno celoto povezane gore, hribi(eSSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kaninsko pogorjeKrnsko pogorjeSmrekovško pogorjeŠkofjeloško pogorjeTriglavsko pogorje
poldne
vrh južnega pobočja
NEKRAJEVNO IME:Kališnikovo poldneMaloško poldneRežovnikovo poldneTrupejevo poldne
polica
vodoraven ali poševen, iz stene izstopajoč del ali pas kamnine, kjer je mogoč prehod(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Kugyjeva policaŠiroka policaFrdamane police |vrh|Špik Hude police|vrh|
KRAJEVNO IME:Babna PolicaBloška PolicaHuda PolicaPraprotna PolicaPšenična Polica
poljana
obsežnejši, razmeroma raven svet; sopomenkapolje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betnavska poljanaElizejske poljaneKatalavnijske poljane
KRAJEVNO IME:Dolga PoljanaDolenje PoljaneKočevske PoljaneŠtangarske PoljaneVelike Poljane
polje
obsežnejši, razmeroma raven svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dravsko poljeGosposvetsko poljeLivanjsko poljePlaninsko poljePtujsko poljeRudno polje
KRAJEVNO IME:Babno PoljeDobro PoljeDolenje Mokro PoljeZajčje Polje
polotok
del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Apeninski polotokArabski polotokIberski polotokKorejski polotokPirenejski polotokSinajski polotok
pot
ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Aljaževa potApalaška potJakobova potJurčičeva potLevstikova potUrbanova potMorska pot svetega Lovrenca |prekop|
KRAJEVNO IME:Novi Pot
potok
manjša, v strugi tekoča voda(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bršljinski potokKobiljski potokMangrtski potokMirtoviški potokLoški potok |dolina|
KRAJEVNO IME:Črni PotokDolenji PotokJablaniški PotokKačji PotokKamni PotokKrvavi Potok
prag
1.nizka skalnata pregrada v rečni strugi(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Jakilov prag
2.obsežno razpotegnjeno površje, ki ločuje povodja, kotline(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Lundski pragGalapaški prag
3.območje, kjer se zložno gorsko pobočje prelomi v bolj strmo(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Divaški prag|učna pot|
pragozd
gozd, ohranjen v naravnem stanju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonski pragozdKočevski pragozdKrakovski pragozdRajhenavski pragozd
prekop
v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovbo(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Gruberjev prekopKorintski prekopPanamski prekopSueški prekop
prelaz
nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bormijski prelazRadeljski prelazŠipčenski prelaz
preliv
ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Beringov prelivBosporski prelivGibraltarski prelivMagellanov prelivRokavski prelivTajvanski preliv
prelom
razpoka v kamninskih skladih, nastala zaradi premika kamnin(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Divaški prelomIdrijski prelomVelikonočni prelomAmsterdamski prelom |podvodna oblika|
preval
nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugosopomenkaprelaz(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Srenjski prevalStudorski preval, Nevejski preval
primorje
svet pri morju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:nekdajAvstrijsko primorjeČrnogorsko primorjeSlovensko primorjeTržaško primorje
prospekt
zlasti v ruskem okoljuširoka, ravna velemestna ulica(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kutuzovski prospektLeningrajski prospektNevski prospekt
puščava
obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Libijska puščavaMala peščena puščavaVelika arabska puščavaVelika Viktorijina puščava
ravan
zastarelonavadno večji raven svetsopomenkaravnina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Dravska ravanGoška ravanKrška ravanMurska ravanPasja ravan |vrh|
KRAJEVNO IME:Četena RavanDolenja RavanGorenja Ravan
ravnik
ostanek nekdaj uravnanega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Barklyjev ravnikBelokranjski ravnikLogaški ravnikSlavinski ravnikAmundsenov ravnik |podvodna oblika|
razglednik
gora, hrib, s katerega je dober razgled(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Vodnikov razglednik
reber
nagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Volovja reberZdenska raber
KRAJEVNO IME:Brezova ReberJelenska ReberKriška ReberTopla Reber
rebro
narečnonagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Severno rebro |plezalna smer|
KRAJEVNO IME:Drensko RebroStrmo Rebro
regijski park
obsežnejše območje z naravnimi znamenitostmi, ki je zakonsko zavarovano(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Kozjanski regijski parkNotranjski regijski park
reka
večja, v strugi tekoča voda(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Rumena rekaVzhodna rekaBiserna reka
KRAJEVNO IME:Babna RekaKočevska RekaMarija Reka
republika
država, v kateri je na čelu za določeno dobo izvoljeni predsednik(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Helenska republikaIslamska republika IranKirgiška republikaSirska arabska republika
ribnik
večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betnavski ribnikRački ribnikTivolski ribnik
rob
mesto, pas, kjer se spremeni nagib sveta(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Kraški robZeleni robKozlov rob |vrh|
rog
1.vitka in koničasta pokončna skalna tvorba v steni, grebenu(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKočevski Rog|planota|Mali Rog|vrh|Veliki Rog|vrh| (člen 62)
2.kar je po obliki podobno rogu
NEKRAJEVNO IME:Afriški rog|Etiopija, Džibuti, Somalija|
rokav
stranska struga (reke)(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Veržejski rokavPetišovski rokavi
rovt
narečno gorenjskos travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lengarjev rovtPoldov rovtTilčev rovtZali rovt |soseska|
KRAJEVNO IME:Javorniški RovtLaški RovtNemški RovtPlavški Rovt
rt
skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Čeljuskinov rtPetelinji rtSavudrijski rtSeverni rtZeleni rt
rtič
manjšalnica od rt(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Debeli rtič
rudogorje
gorovje, bogato z rudami(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Češko rudogorjeErdeljsko rudogorjeSlovaško rudogorje
sadna cesta
posebej označena, turistično urejena cesta po sadjarskem območju
NEKRAJEVNO IME:Brkinska sadna cesta
sedlo
nižji del gorskega slemena, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo(PnTS)sopomenkaprelaz, preval
NEKRAJEVNO IME:Kamniško sedloKorensko sedloMangrtsko sedlo, Pavličevo sedlo
severna stena
v Alpahproti severu obrnjena, navadno večja, bolj strma, težje prehodna stena gore(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Triglavska severna stena
selo
zastarelovas, naselje(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Arnovo SeloČudno SeloDečno SeloDolenje Medvedje SeloOpatje SeloRačje SeloRibniško SeloStara SelaUršna SelaVelika Sela
selce
manjšalnica od selo
KRAJEVNO IME:Dolenje SelceGorenje SelceSpodnje SelceZgornje Selce
skala
trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ayersova skalaGibraltarska skala
slap
večja količina v loku padajoče vode(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Angelov slapGregorčičev slapSpodnji Martuljkov slapMartuljški slapoviNiagarski slapovi
slatina
naravni vrelec z vodo, ki vsebuje raztopljene mineralne snovi in se uporablja za pitje ali za zdravilne kopeli(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ivanjševska slatina
KRAJEVNO IME:Rogaška Slatina
smer
umišljena črta v skalovju, snegu, ledu, po kateri se pleza, hodi(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Jubilejna smerSlovenska smer
soline
prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Paške solinePiranske solineSečoveljske solineStrunjanske solineUlcinjske soline
soteska
ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dovžanova soteskaOlduvajska soteskaPokljuška soteskaRugovska soteska
spodmol
kratka vodoravna jama pod previsno steno(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betalov spodmolBlažev spodmolMarkov spodmolŽupanov spodmol
sprehajališče
kraj, prostor za sprehajanje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jakopičevo sprehajališčePlečnikovo sprehajališče
stena
strmo skalnato pobočje(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kriška stenaOsapska stena
stepa
obširen travnat svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kirgiška stepaKulundinska stepaMasajska stepa
steza
zelo ozka, preprosta pot za pešce(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mačja stezaPremužičeva stezaMartinj steza
KRAJEVNO IME:Rakova Steza
stog
zlasti v lastnih imenihstožčast vrh gore(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoJezerski StogKrsteniški Stog (člen 62)
ščit
najstarejši geološko nespremenjeni del celine(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baltiški ščitKanadski ščit
šelf
dno obrežnega morja, globokega do 200 metrov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonski šelfRossov ledeni šelf
škaf
okrogla kotanja v snegu, nastala zaradi udarjanja curka vode in kroženja toplega zraka(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Matkov škaf
špica
koničast vrh gore ali skalnate vzpetine(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Celovška špicaKrniška špicaKukova špicaSlemenova špicaMala Vrbanova špicaZeleniške špice
špičje
greben z ostrimi vrhovi(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoVeliko Špičje|vrh|Malo Špičje|vrh| (člen 62)
špik
knjižnoizrazito koničast vrh gore(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKonjski ŠpikPoliški Špik (člen 62)
štradon
pot, cesta na Ljubljanskem barju(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Ilovški štradonJelšev štradonKnezov štradon
tektonski jarek
ob vzporednih prelomih tektonsko ugreznjeno ozemlje(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Mežiški tektonski jarekSrednjeafriški tektonski jarekVeliki tektonski jarek
terme
zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; sopomenkatoplice(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Rimske terme
tok
nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Antarktični krožni tokHumboldtov tokKalifornijski tokZalivski tok
toplice
zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Klunove topliceMedijske topliceMoravske toplicePtujske toplice
KRAJEVNO IME:Dolenjske TopliceMoravske TopliceRimske TopliceŠmarješke Toplice
trg
odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Glavni trgKongresni trgMestni trgRdeči trgStari trg
KRAJEVNO IME:Stari Trg
turn
1. nižje pogovornocerkveni stolp, zvonik(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baumkircherjev turn|grad|Gracarjev turn|grad|Hudičev turn|stavba|Šrajbarski turn|grad|
KRAJEVNO IME:Šinkov Turn
2.velika, pokončna skalna tvorba v steni, grebenu(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Košutnikov turn
učna pot
pot, speljana po območju z naravnimi znamenitostmi, posebnostmi, namenjena izobraževanju(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Gradnikova učna potKosmačeva učna potKoščeva učna pot
ulica
pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Čopova ulicaIdrijska ulicaKolodvorska ulicaSlovenska ulicaTrubarjeva ulica
uvala
podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom; večja vrtača(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Rakovška uvala
vas
podeželsko naselje kmetijskega izvora, navadno manjše od mesta in brez pomembnejših centralnih, upravnih funkcij(GTS)
KRAJEVNO IME:Arja VasArtiža VasBitnja VasBizeljska VasDolenja VasGrajska VasNemška VasOrla Vas
vinska pot
posebej označena, turistično urejena cesta po vinorodnem območju(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Jeruzalemska vinska potLjubljanska vinska potRogaška vinska pot
vintgar
zelo ozka rečna dolina ali soteska z navpičnimi stenami(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Bistriški vintgarBlejski vintgarIški vintgarOplotniški vintgar
višavje
obsežnejše območje visokega sveta(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Armensko višavjeEtiopsko višavjeGolansko višavjeGvajansko višavjeŠkotsko višavje
voda
tekočina, ki kot reka, jezero, morje sestavlja vodni ovoj Zemlje ali hidrosfero(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Težka voda
KRAJEVNO IME:Dolnja Težka VodaGornja Težka VodaBele Vode
vojvodstvo
država, ki ji vlada vojvoda
NEKRAJEVNO IME:Veliko vojvodstvo Luksemburg
vrata
1.ozek morski preliv, ki povezuje večje morje s stranskim, zaprtim morjem(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Dovrska vrataOtrantska vrata
2.širši, nižji del grebena, kjer je mogoč prehod(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Jermanova vrataTrajanova vrata
vrh
najvišji del vzpetine, grebena, hriba(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Bukov vrhČrni vrhJezerski vrhSinji vrhTrdinov vrh
KRAJEVNO IME:Aženski VrhBelski VrhBukov VrhCerkljanski VrhČrni VrhHlevni VrhJanževski VrhOtiški Vrh
vršac
mogočen vrh, gora(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Plazjanski vršacVodnikov vršac
vršaj
kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih v širšo glavno dolino(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Korenški vršajAmazonkin vršaj |podvodna oblika|Borovniški vršaj|vodno zajetje|Iški vršaj|vodno zajetje|
vrt
negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Egrov vrtFörsterjev vrtJakopičev vrtBeletov vrt |arheološko najdišče|Ferantov vrt|soseska|Ljudski vrt|stadion|
KRAJEVNO IME:Babni VrtJesenov Vrt
vrtača
podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Žagarjeva vrtača
z veliko začetnicoBegunjska Vrtača|vrh| (člen 62)
vzhod
publicističnovzhodni del kake geografske ali politične celote(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bližnji vzhodDaljni vzhodSrednji vzhod
zabaviščni park
tematski park, namenjen zabavi in sprostitvi obiskovalcev(UTS*)
NEKRAJEVNO IME:Disneyjev zabaviščni park
zahod
publicističnozahodni del kake geografske ali politične celote(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Divji zahodSrednji zahod
zaliv
v kopno segajoč del morja, jezera(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Aljaški zalivBengalski zalivKoprski zalivMehiški zalivPerzijski zalivPiranski zalivPrašičji zalivSimonov zalivTržaški zaliv
zatok
manjši, precej zaprt zaliv, rokav(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Strunjanski zatokStudenški zatokŠkocjanski zatok
zemeljska ožina
ozek pas kopnega med dvema oceanoma ali morjema(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Panamska zemeljska ožinaTehuantepeška zemeljska ožina
zid
samostojna zgradba, ki omejuje prostor, prostore ob straneh(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Berlinski zidHadrijanov zidKitajski zidRimski zidSeverni Trajanov zidVeliki zid
KRAJEVNO IME:V Zideh
zijalka
jama, votlina z vidnim vhodom(SSKJ*); variantazijavka
NEKRAJEVNO IME:Mokriška zijalkaMornova zijalkaPotočka zijalkaTrbiška zijalkaŽagerska zijalka
zob
manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hudičev zobBabji zob|vrh|Vrenski zob|vrh|
železnica
pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bohinjska železnicaČezsibirska/Transsibirska železnicaJužna železnica
žleb
podolgovata vdolbina v strmem pobočju, nastala zaradi občasnega toka vode ali proženja snežnih plazov(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Cjajnikov žlebHudičev žlebLoški žlebTurski žleb
KRAJEVNO IME:Jelenov Žleb

Prevzete besede in besedne zveze

Splošno

Glede besed in besednih zvez noben jezik ni samozadosten. Tudi slovenščina iz drugih jezikov prevzema tako občna poimenovanja kot lastna imena. Take besede in besedne zveze imenujemo prevzete, npr. avtomobil, banka, disk, kultura, vinjeta; pro bono, au pair, lingua francaDarwin, Kuba, Lyon, New York, Steward, Stockholm, Tolstoj, Ženeva. Zavedanje prevzetosti je različno: odvisno je od jezika, iz katerega smo izraz prevzeli, in od časa, ki je pretekel od prevzema.

Posebnost

V slovenski knjižni jezik vključujemo tudi besede iz slovenskih narečij, ki jih izgovorno prilagajamo v skladu s knjižnojezikovnim sistemom, pri imenih pa pri naglasnem mestu sledimo načelu regionalnosti (Alèš in Áleš).

Ne prevzemamo le besed in besednih zvez, temveč tudi dele besed, npr. predpone (anti.., de.., pro.., trans..). Iz prevzetih besed ali njihovih delov in domačih obrazil tvorimo v slovenskem knjižnem jeziku tudi nadaljnja nova poimenovanja: anonimizirati, nietzschejanec/ničejanec, orwellovstvo; proaktiven ipd.

Besede pisno domačimo v skladu z njihovo govorno uresničitvijo v slovenskem knjižnem jeziku. Z vidika pisne podomačenosti ločimo

a) nepodomačene zapise: adagio, brexit, new age; John, Molière, San Diego, Shakespeare, Tübingen;

b) podomačene zapise: pica, pirsing, suši; Ezop, Kleopatra, Provansa, Singapur, Teksas, Varšava.

Posebnost

Nekatere besede in besedne zveze uporabljamo le v podomačeni obliki (kamion, sendvič), druge v obeh (džins in jeans, gvarana in guarana, katering/ketering in catering; Kalvin in Calvin, Dirka po Italiji in Giro d’Italia), tretje so le nepodomačene (outlet, capriccio) ali pa se v zapisu ne ločijo od izvirnika (blog, fjord; Berlin, London).

Tako pisno nepodomačene kot pisno podomačene besede in besedne zveze v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi prilagajamo slovenščini, to pomeni, da jih uporabljamo v besedilih po zakonitostih slovenskega knjižnega jezika.

Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo.

Za nova občna poimenovanja in za nekatere skupine lastnih imen, katerih sestavina je občno poimenovanje, je najbolj zaželeno, da jih prevedemo ali da tvorimo novo poimenovanje, npr. delavnica (angl. workshop), krpanka (angl. patchwork), računalnik (angl. computer); deskanje na snegu (angl. snowboarding); Brandenburška vrata (nem. Brandenburger Tor).

Če se ob slovenskih izrazih (igričar, obvod, znamčenje) kot sopomenke uveljavijo podomačeni ali nepodomačeni prevzeti izrazi (gamer/gejmer, bypass/bajpas, branding/brending), je njihova raba pogosto žargonska ali slengovska.

O prilagoditvah izgovora in zapisa glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.

Občna poimenovanja

Pisno podomačena občna poimenovanja

Največ občnoimenskih poimenovanj je pisno podomačenih. Pogosto se njihove prevzetosti ne zavedamo več: alergija, estetika, funt šterling, šampon.

Kadar občna poimenovanja prečrkujemo iz nelatiničnih pisav (kazačok), tudi tistih, za katere so sprejete uradne mednarodne različice latiničnih zapisov, jih praviloma pišemo le podomačeno (cunami, feng šuj, suši).

Posebnosti

  1. Proces pisnega prilagajanja se s kodifikacijo pogosto ne zaustavi, v jeziku lahko nastajajo pisne dvojnice, ki so še bližje dejanski izgovarjavi besed (roast beef > rostbif/rozbif; cocktail > koktajl/koktejl), oziroma se lahko izpelje pri drugih besedah iste besedne družine (camp > kamp, kemper). Včasih v tem procesu nastajajo tudi neustaljene vmesne oblike oziroma tvorjenke, ki niso priporočene, npr. pizzerija namesto picerija.
  2. Standard za zapisovanje merskih enot (SIST ISO 31) uzakonja ob izvirnih zapisih tudi podomačene (hertz/herc, joule/džul, newton/njuton, ohm/om, candela/kandela, watt/vat), v strokovnih besedilih pa so nepodomačene različice bolj razširjene. Standard priporoča tudi poenostavitev izvirnega zapisa pri nekaterih izlastnoimenskih merskih enotah: amper namesto ampère. Simbole za merske enote zapisujemo le na en način: Hzhertz/herc; Jjoule/džul.

    O zapisu simbolov pri merskih enotah glej poglavje »Simboli« (Krajšave).

Pisno nepodomačena občna poimenovanja

Pri nekaterih izrazih se proces pisne podomačitve ne izpelje in beseda ali besedna zveza ohrani izvirni zapis, posloveni se le v izgovoru in oblikah ter besedotvorno in skladenjsko: outlet [áu̯tlet], rod. ed. outleta [áu̯tleta]; copywriter [kôpirájter], rod. ed. copywriterja [kôpirájterja], svoj. prid. copywriterjev [kôpirájterjev‑]; new age [njú êjdž‑], rod. ed. new agea [njú êjdža], prid. newageevski/newageovski [njúêjdžeu̯ski].

Razlogi za ohranjanje izvirnega zapisa so različni. Najpogosteje ohranjajo zapis tiste besede in besedne zveze, ki jih zaradi naglasnih, glasovnih ali zapisovalnih posebnosti izvornega jezika težje pisno podomačujemo (au pair, jet set, mainstream, nouveau riche, underground), ali tiste, pri katerih so družbene okoliščine rabe teh enot bolj naklonjene nepodomačenemu zapisu, npr. v nekaterih strokah (bitcoin, equity), športnih disciplinah (birdie, futsal, paintball, skijöring), pri poimenovanjih nekaterih vrst rastlin oziroma vinskih sort, pasem (beaujolais, chardonnay, mutsu, sauvignon; airedalle terrier, beagle, ragdoll) in pri nekaterih uveljavljenih strokovnih izrazih (commedia dell’arte, curriculum vitae, de facto, fin de siècle, modus operandi, vox populi).

Citatne imenujemo tiste besedne zveze in povedi, ki jih uporabljamo v posebnih okoliščinah (npr. v znanstvenih in publicističnih besedilih): urbi et orbi ‘mestu in svetu’; Panta rhei. ‘Vse teče’; C’est la vie. ‘Takšno je življenje’; Take it easy. ‘Pomiri se’.

Posebnosti

  1. Pisno ne podomačujemo mednarodnih glasbenih izrazov, predvsem oznak za način izvajanja oziroma navodil, npr. adagio, allegro, capriccio, crescendo, fortissimo, mezzoforte, pianissimo, staccato.
  2. Izrazi za umetnostne (glasbene, plesne, slikarske ipd.) zvrsti, tehnike in sloge so pogosteje rabljeni v nepodomačeni obliki kot podomačeni, npr. a cappella, heavy metal, opera buffa, soul; breakdance, bossa nova, ragtime; al fresco, art déco, chiaroscuro, decoupage.
  3. Nekatere nepodomačene besede in besedne zveze se pojavljajo kot nepregibne enote v pridevniški vlogi ob slovenskih oziroma podomačenih besedah: drive in lekarna, last minute ponudba, selfie palica.

    O pregibanju nepodomačeno zapisanih zvez iz latinščine (alma mater, Homo sapiens) glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Lastna imena

Splošno o prevzemanju lastnih imen

Podomačevanje tujih lastnih imen je odvisno od izvorne pisave (latinična ali nelatinična pisava ali nelatinična z uradno mednarodno različico v latinični pisavi), časa prevzema in razširjenosti imena v slovenščini. Prevzeta lastna imena obravnavamo različno glede na stopnjo podomačitve oziroma prevajanja (pisno nepodomačena, pisno podomačena, prevedena, slovenska namesto neslovenskih) in v okviru tega glede na vrsto lastnega imena (imena bitij ter zemljepisna ali stvarna imena). Predvsem pri zemljepisnih imenih na podomačevanje vpliva tudi eno- oziroma večbesednost imena.

Največ prevzetih lastnih imen je pisno nepodomačenih: ohranjajo izvirni zapis, slovenimo pa jih v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi: Bush [búš], rod. ed. Busha [búša], svoj. prid. Bushev [búšev‑]; Vichy [viší], rod. ed. Vichyja [višíja], vrst. prid. vichyjski [višíjski]; New York [njú jórk], rod. ed. New Yorka [njú jórka], vrst. prid. newyorški [njujórški].

Pisno podomačena lastna imena so zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora tudi v zapisu popolnoma poslovenjena imena. Domačimo jih glede na izgovor, torej poiščemo njihove glasovno ustrezne zapise v slovenščini: Klio (lat. Clio), Plavt (lat. Plautus), Pariz (franc. Paris), Sorbona (franc. la Sorbonne).

O oblikoslovnih spremembah in prilagoditvah pri prevzetih lastnih imenih glej poglavje »Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij«.

Če je ime sestavljeno iz lastnega imena in občnega poimenovanja, lastno ime podomačimo, občno prvino pa prevedemo: Niagarski slapovi (angl. Niagara Falls).

Prevajamo vzdevke (Rdečebradec) in stalne pridevke v imenih zgodovinskih oseb (Magnus Zakonodajalec, Pipin Mali) ter domišljijska imena (Špicparkeljc). V večbesednih imenih, zlasti zemljepisnih in stvarnih, prevajamo občnoimenske sestavine, lastnoimenske pa zgolj prilagodimo slovenščini (Novi južni Wales, Skalno gorovje; Evropska komisija, Lizbonska pogodba).

Namesto neslovenskih imen uporabljamo njihove slovenske ustreznice pri zgodovinskih imenih nekaterih vladarjev in papežev (Jožef II., Frančišek), nekaterih uveljavljenih starejših imenih za zemljepisne danosti (Carigrad, Dunaj) in imenih z dvojezičnih območij zunaj Republike Slovenije (Doberdob, Monošter, Pliberk).

O prevzemanju imen iz nelatiničnih pisav glej poglavje »Prečrkovanje lastnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze) in preglednice za posamezne jezike.

Prevzemanje glede na vrsto lastnega imena

Imena bitij

Pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen načeloma ohranjamo nepodomačeno, jih pa podomačujemo izgovorno, oblikoslovno in skladenjsko: Sandro Botticelli, Charlie Chaplin, J. M. Coetzee, Bob Dylan, Selma Lagerlöf.

Posebnost

Priimki posameznih zgodovinskih osebnosti so bili v preteklosti pogosto slovenjeni, danes poleg podomačenih zapisujemo tudi izvirno zapisane različice: Janez Vajkard Valvasor (Valvazor), Martin Luther (Luter), Jean Calvin (Kalvin), Francesco Petrarca (Petrarka), Galileo Galilei (Galilej), Mahatma Gandhi (Gandi).

Pisno podomačena imena bitij

Podomačujemo osebna imena različnih skupin:

  1. religijska ter svetopisemska in (nekatera) mitološka imena: Alah, Freja, Junona, Višnu; Leviatan, Mojzes, Ruta, Sara;
  2. imena iz starogrško‑rimskega sveta ali imena, prevzeta prek latinščine in stare grščine: Aristotel, Cezar, Ezop, Evripid, Plavt; Darej, Elija, Jugurta, Kolumb, Kristus;
  3. imena nekaterih vladarskih in plemiških rodbin ter njihovih pripadnikov: Andeški, Burboni, Habsburžani, Jagelonci, Babenberžani.

Posebnosti

  1. Nekatera antična imena (npr. Aristotel, Sofoklej, Plavt) v osnovni (imenovalniški) obliki klasični filologi zapisujejo tudi s citatno končnico (Aristoteles, Sofokles, Plavtus).
  2. Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški).

V podomačeni obliki uporabljamo prebivalska imena, in sicer

  1. imena pripadnikov narodov, delov narodov ali narodnosti, ljudstev in staroselcev: ApačApačinja, HutujecHutujka, KmerKmerka, OčipvejecOčipvejka, TuaregTuareginja;
  2. imena prebivalcev držav ter imena prebivalcev tistih pokrajin in naselij, ki jih pišemo podomačeno: FrancozFrancozinja; BaskBaskinja, TirolecTirolka, RimljanRimljanka, VaršavčanVaršavčanka.

Posebnost

Redko podomačujemo imena prebivalcev naselij ali pokrajin, če izvirno ime ni podomačeno, npr. Valižan ‘prebivalec Walesa’.

Imena vladarjev, papežev in svetnikov

Večina zgodovinskih vladarskih imen (pogosto pa tudi imen bolj znanih pripadnikov članov vladarskih rodbin) je pisno podomačena ali pa je namesto izvirnega uporabljeno slovensko ime: Artur (angl. Arthur), Elizabeta (angl. Elisabeth), Franc Jožef I. (nem. Franz Joseph I.), Jožef II. (nem. Joseph II.), Jurij VI. (angl. George VI), Karel Gustav (šved. Carl Gustaf), Ludvik (fr. Louis; nem. Ludwig), Viljem (nem. Wilhelm); Franc Ferdinand (nem. Franz Ferdinand), Evgen (it. Eugenio).

V sodobnosti tudi pri bolj znanih nosilcih vladarskih nazivov imen ne podomačujemo, še zlasti če imena nimajo slovenske različice (Manuel, Harry) ali pa ta v slovenščini ni uveljavljena (Beatrix/Beatrika, Leticija/Letizia). Ustaljenih nepodomačenih imen ne spreminjamo (Pedro, Juan Carlos).

Imena papežev in svetnikov podomačujemo ali uporabimo slovensko različico imena: Frančišek (lat. Franciscus), Janez Pavel II. (lat. Ioannes Paulus secundus), Pij (lat. Pius); Kvirijak (lat. Quiriacus); Avguštin (lat. Augustinus), Atanazij (gr. Athanásios), Malahija (lat. Malachias), Hema/Ema Krška, Uršula.

Posebnosti

  1. Zgodovinska imena vladarjev in papežev pogosto spremljajo zaporedne številke, zapisane kot vrstilni števniki z rimskimi števkami ali z besedo, pisano z veliko začetnico: Henrik VIII./Osmi; Filip II./Drugi Španski, Pij VII./Sedmi.
  2. Če so dvodelna imena vladarjev, papežev in svetnikov sestavljena iz imena in stalnega pridevka, pridevek prevedemo ali podomačimo: Alfonz Modri (špan. Alfonso El Sabio), Ludvik I. Pobožni (nem. Ludwig der Fromme); Gregor Veliki (lat. Papa Gregorius Magnus); Anton Puščavnik (it. Antonio del Deserto), Ivana Orleanska (franc. Jeanne d’Arc), Klara Asiška (it. Chiara d'Assisi), Tomaž Akvinski (lat. Thomas Aquinas).
Prevajanje imen bitij

Prevajamo tri skupine imen bitij, in sicer

  1. domišljijska imena v prevodih umetniških oziroma literarnih del: Janko in Metka (nem. Hänsel und Gretel), Mali princ (franc. Le Petit Prince), Pika Nogavička (šved. Pippi Långstrump), Rdeča kapica (nem. Rotkäppchen), Špicparkeljc (nem. Rumpelstilzchen);
  2. stalne pridevke v večbesednih imenih zgodovinskih oseb: Ivan Brez dežele (angl. John Lackland), Karel Veliki (lat. Carolus Magnus), Pipin Mali (franc. Pépin le Bref), Rihard I. Levjesrčni (angl. Richard Lion‑hearted / the Lionheart);
  3. nekatere vzdevke: Rdečebradec (it. Barbarossa); Sončni kralj (franc. le RoiSoleil, vzdevek Ludvika XIV.).

    O kategorijah psevdonimov, vzdevkov in umetniških imen glej poglavje »Imena bitij« (Velika in mala začetnica).

Krajevna zemljepisna imena

Krajevna imena večinoma ohranjajo izvirno pisno podobo, ne glede na to, ali so eno‑ ali večbesedna (Köln, Stockholm; Los Angeles, Santa Cruz), in ne glede na to, ali sestojijo iz občnih poimenovanj in predlogov ali veznikov, ki bi jih lahko prevajali (Mariánské Lázně, New York, Rio de Janeiro).

Posebnost

V večbesednih krajevnih imenih razlikovalna določila ali lastnoimenske sestavine prevajamo zelo redko: Frankfurt ob Majni (nem. Frankfurt am Main), Dunajsko Novo Mesto (nem. Wiener Neustadt), Stara Nova Vas (nem. Altneudörfl).

Pisno podomačena krajevna imena

V podomačeni obliki uporabljamo imena bolj znanih mest, ki smo jih zaradi kulturne ali zgodovinske povezanosti ali drugih razlogov v preteklosti že poslovenili: Bruselj, Firence, Jeruzalem, Krakov, Lizbona, Lozana, Luksemburg, Pariz, Praga, Varšava, Ženeva.

Med pisno podomačena krajevna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen: London [lóndon], angl. [lándən]; Madrid [madríd‑], špan. [madrí]; Moskva [móskva], rus. [maskvá].

Posebnosti

  1. Pri imenih mest, ki so drugačna od oblik v nacionalnih jezikih, uporabljamo že uveljavljene oziroma ustaljene različice, npr. Kalkuta (namesto Kolkata), Kijev (namesto Kijiv/Kiiv), Lvov (namesto Lviv), Taškent (namesto Toškent), Vilna (namesto Vilnius); vendar Mumbaj (namesto Bombaj).
  2. Večbesedna imena iz slovanskega jezikovnega prostora pri prevzemanju z morfemskimi oziroma glasovnimi prilagoditvami včasih pridobijo tudi slovensko podobo: Češke Budjejovice (češ. České Budějovice), Špindlerjev Mlin (češ. Špindlerův Mlýn).
  3. Proces podomačevanja se lahko tudi obrne, tj. že podomačeno zemljepisno ime začnemo ponovno pisati v izvirni obliki: Chicago > Čikago > Chicago; Philadelphia > Filadelfija > Philadelphia.
Slovenska krajevna zemljepisna imena namesto neslovenskih

Nekatere bolj znane ali bližnje kraje poimenujemo z uveljavljenimi slovenskimi imeni, ki so se izoblikovala skozi zgodovino, npr. Benetke, Carigrad, Dunaj, Pulj, Reka, Rim, Solun, Videm.

Slovenska zemljepisna imena na dvo‑ ali večjezičnih področjih zunaj meja Republike Slovenije uporabljamo v slovenskih besedilih samostojno: Beljak, Celovec, Čeber, Čedad, Gornji Senik, Kotmara vas, Oglej, Sovodenj, Tablja, Žabnice.

V posebnih položajih ali ob tujih imenih uporabljamo slovenska imena ob tujih s poševnico: Beljak/Villach, Celovec/Klagenfurt, Čeber/Čabar, Čedad / Cividale del Friuli, Gornji Senik / Felsőszölnök, Kotmara vas / Köttmannsdorf, Lendava/Lendva, Oglej/Aquilea, Sovodenj/Gmünd, Tablja/Pontebba, Žabnice/Camporosso.

V zamejstvu je raba slovenskih imen, zlasti v manjšinskih medijih, odvisna od lokalne rabe. Slovenci v Italiji na primer uporabljajo namesto mednarodnih in v Sloveniji uveljavljenih imen Torino in Milano podomačeni različici Turin in Milan.

O rabi poševnice glej poglavje »Poševnica« (Ločila).

Nekrajevna zemljepisna imena

Pisno podomačena in prevedena nekrajevna imena

Praviloma vsa zemljepisna nekrajevna imena podomačujemo, a je raba podomačenih oblik pri nekaterih imenih obvezna (npr. države, celine, oceani), pri manj znanih pa zgolj priporočljiva.

V večbesednih nekrajevnih imenih prevajamo občna poimenovanja (npr. angl. street > ulica, rus. doroga > cesta, it. lago > jezero, nem. am > ob), tvorjenke iz lastnih imen pa, npr. pred obrazilom ‑ski, prilagajamo slovenščini, npr. bolonjski (< Bologna) ali Pustriška dolina (nem. Pustertal). Nekatera imena so v celoti prevedena, če je ime sestavljeno iz dveh ali več občnoimenskih sestavin: Rt dobrega upanja (afrikan. Kaap die Goeie Hoop), Obala popra (fr. Côte du Poivre), Veliki koralni greben (angl. Great Barrier Reef).

Skupine nekrajevnih imen, ki jih podomačujemo, so

  1. imena držav, zvez držav in njihovih enot (tj. zveznih držav, pokrajin, dežel) ter regij: Avstrija, Bangladeš, Japonska, Južna Koreja, Nova Zelandija, Poljska, Švica; Združene države Amerike; Aljaska, Kalifornija, Ontario, Teksas; Aragonija, Atika, Katalonija, Nova Anglija, Provansa, Turingija, Tesalija; Bližnji vzhod, Donski bazen;
  2. imena gozdov, step, puščav, nižavij, gorovij, gora, vzpetin: Dunajski gozd, Katinski gozd; Masajska stepa; Negevska puščava, Sahara; Panonska nižina, Priatlantsko nižavje; Ardeni, Himalaja, Kangčendzenga, Kilimandžaro, Kordiljere, Skalno gorovje, Pireneji, Vogezi; Golanska planota, Škotsko višavje; Prelomnica svetega Andreja;
  3. imena oceanov, morij, večjih rek in jezer, slapov, močvirij, zalivov, prelivov, prekopov, morskih tokov: Atlantski ocean, Indijski ocean, Tihi ocean; Baltsko morje, Beringovo morje, Severno morje; Adiža, Bramaputra, Loara, Misisipi, Mozela, Pad, Ren, Sena, Temza, Visla; Inari, Ladoško jezero, Plitviška jezera, Tanganjika, Ženevsko jezero; Bengalski zaliv; Mesinska ožina, Otrantska vrata, Sueški prekop; Zalivski tok;
  4. imena celin, otokov, otočij, polotokov, rtov, obal, ožin, podvodnih reliefnih oblik: Afrika, Evrazija, Južna Amerika; Kreta; Baleari, Veliki Antili; Korejski polotok; Rt dobrega upanja, Severni rt; Azurna obala; Panamska zemeljska ožina; Marijanski jarek, Srednjeatlantski hrbet;
  5. imena nebesnih teles, pojavov na bližnjih planetih; imena ozvezdij, galaksij in zvezd: Amalteja, Luna, Zemlja; Halleyjev komet, Mačje oko, Pandorin grozd; Mali voz, Zidni kvadrant; Andromedina galaksija, Rimska cesta, Sončnica; Alfa Kentavra, Betelgeza, Eta Gredlja, Sirij, Proksima Kentavra.

Slovenske različice uradnih imen držav, ki so prikazane v pravopisnem slovarju, so prevodi in prilagoditve različic v standardu ISO. Njihova raba v uradnih besedilih je zavezujoča, npr. Češka, Belgija (kratko ime, uradno kratko ime); Češka republika, Kraljevina Belgija (uradno polno ime)

Zaradi lažje identifikacije pri imenih z dvo- ali večjezičnih področij v besedilu lahko opozorimo na različna jezikovna izhodišča s pojasnilom v oklepaju, npr. avtonomna pokrajina Bocen (nem. Bozen, it. Bolzano), Kanalska dolina (it. Val Canale / nem. Kanaltal / furl. Valcjanal). Slovenska imena za zemljepisne enote na dvo- ali večjezičnih področjih so lahko tudi različna, v rabi v slovenskih besedilih pa so enakovredna, npr. Južna Tirolska (nem. Südtirol) in Zgornje Poadižje (it. Alto Adige).

Od ustaljenosti v rabi in možnosti nedvoumne identifikacije prevedenega imena je odvisno prevzemanje

  1. imen ulic, cest, avenij, trgov, mestnih parkov: Bulvar sv. Mihaela (franc. Boulevard SaintMichel), 42. ulica (angl. 42nd Street), Kaluška cesta (rus. Kalužskaja doroga), Peta avenija (angl. Fifth Avenue), Ulica Huga Wolfa (nem. Hugo WolfStraße), Verdijevo sprehajališče (it. Corso Giuseppe Verdi); Elizejske poljane (franc. ChampsÉlysées, L'avenue des ChampsÉlysées), Luksemburški park (franc. Parc de Luxembourg), Nabrežje 13. novembra (mak. Kej 13 noemvri), Rdeči trg (rus. Krasnaja ploščad’), Trafalgarski trg (angl. Trafalgar Square);
  2. imen poslopij in drugih samostojnih objektov: Bela hiša (angl. White House), Eifflov stolp (franc. la tour Eiffel), Hudičev most (nem. Teufelsbrücke), Londonsko oko (angl. London Eye), Most vzdihljajev (it. Ponte dei Sospiri), Øresundski most (Øresundsbron), Slavolok zmage (franc. l’arc de Triomphe (de l’Étoile)), Sv. Lovrenc zunaj obzidja (it. San Lorenzo fuori le mura), Zimski dvorec (rus. Zimnij dvorec).

    Če je podomačevanje oteženo, ker je sodobna raba imena oddaljena od prvotnega pomena sestavin ali bi bila slovenščini ustrezna tvorjenka nenavadna, si pri vključevanju v besedilo pomagamo z vrstnim določilom pred imenom, npr. trg Covent Garden, dvorana Concertgebouw.

Posebnosti

  1. Izjeme pri doslednem podomačevanju imen držav so Gvineja Bissav, San Marino, Sierra Leone, pri katerih podomačitev ni bila predlagana zaradi uveljavljenosti izvirnega zapisa in možnosti težav pri identifikaciji (Sveti Marin/Marino). Sicer so v imenih držav podomačena tudi osebna oziroma svetniška imena, npr. Sveti Krištof in Nevis (angl. Saint Kitts and Nevis), Sveti Tomaž in Princ (port. São Tomé e Príncipe).
  2. Občna poimenovanja se v nekaterih uveljavljenih imenih ne prevajajo, še zlasti če imena pomensko niso enoznačna: Wall Street ‘ulica; borzna četrt v New Yorku’; Downing Street ‘ulica v Londonu; urad predsednika vlade Združenega kraljestva’, Quai d'Orsay ‘ulica v Parizu; sedež francoskega zunanjega ministrstva’.
  3. Podomačevanje pokrajin in nekaterih zveznih držav ni enotno: izvirni zapis še vedno ohranjamo pri mnogih pokrajinah in ameriških zveznih državah, npr. Camargue, Yorkshire; Georgia, Michigan, Tennessee, Wisconsin.

    O kategorijah nekrajevnih imen glej poglavje »Zemljepisna imena« (Velika in mala začetnica).

    O standardiziranih različicah imen držav glej pravopisni slovar.

Stvarna imena

Pisno nepodomačena stvarna imena

V izvirni obliki ohranjamo naslednje skupine stvarnih lastnih imen

  1. imena časopisov in revij: Der Standard, Elle, Le Monde, National Geographic, Nature, Newsweek, Rijeć, Science, Slovo a slovesnost, Spiegel, Wall Street Journal;
  2. imena tiskovnih agencij in medijskih hiš: Al Jazeera, Reuters;
  3. imena posameznih vozil, npr. ladij, zračnih plovil, vlakov, vesoljskih plovil: Admiral Kuznecov, Prince of Venice; Cityliner, Red Eye; Citadella, EuroCity; Atlantis, Discovery, Sputnik;
  4. imena računalniških programov, operacijskih sistemov in aplikacij, spletnih strani, omrežij in storitev: Adobe InDesign, Android, Arnes, Booking, Chrome, Facebook, Google, Libre Office, Linux, Microsoft Windows, The Pirate Bay, Yahoo;
  5. imena podjetij in industrijskih izdelkov ter zaščitenih blagovnih in storitvenih znamk: Adidas, Aspirin, Coca‑Cola, Teflon;
  6. imena športnih klubov: Chicago Bulls, Los Angeles Kings, Manchester United;
  7. imena borznih indeksov: Dow Jones, Nasdaq, Nikkei;
  8. znanstvena latinska in polatinjena imena živali in rastlin: Parus major (velika sinica), Scopolia carniolica (kranjska bunika).

Pri nekaterih imenih časopisov in revij se člen na začetku imena pogosto izpušča, npr. Guardian, New York Times, Spiegel.

Ob znanstvenih latinskih in polatinjenih imenih živali in rastlin zapisujemo tudi slovenske ustreznice, če te obstajajo, npr. Matricaria chamommilla (kamilica), Primula carniolica (kranjski jeglič). Taksonomska imena pogosto niso prevodi, temveč domača imena: Lilium candidum (alojzijeva/Alojzijeva lilija).

Prevajanje stvarnih imen

Prevajamo različne skupine stvarnih imen, in sicer imena besedil, naslove oziroma imena knjig, filmov, predstav, bolj znanih skladb, slik, kipov, spomenikov, arhitekturnih in drugih umetniških stvaritev ter imena zakonov, listin, pogodb, uredb, pri čemer tvorjenke iz lastnih imen v večbesednih imenih prilagajamo slovenščini:

Avignonske gospodične (franc. Les Demoiselles d’Avignon), Božanska komedija (it. La Divina commedia), Boter (angl. The Godfather), Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte), Madžarska rapsodija (nem. Ungarische Rhapsodie), Mislec (franc. Le Penseur), Sen kresne noči (angl. A Midsummer Night’s Dream);

Ameriška deklaracija o neodvisnosti (angl. United States Declaration of Independence), Avstrijska državna pogodba (nem. Österreichischer Staatsvertrag), Kjotski protokol (angl. Kyoto Protocol), Lizbonska pogodba (angl. Treaty of Lisbon).

Pogosto prevajamo tudi

  1. imena družbenih in političnih organizacij, ustanov, njihovih enot in združenj: Dunajski filharmoniki (nem. Wiener Philharmoniker), Evropska investicijska banka (angl. European Investment Bank), Evropska liberalnodemokratska in reformistična stranka (angl. European Liberal Democrat and Reform Party), Evropsko računsko sodišče (angl. European Court of Auditors), Karlova univerza (češ. Univerzita Karlova), Natove sile za hitro posredovanje (angl. NATO Response Force), Nobelova ustanova (angl. Nobel Foundation), Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization), Mednarodni denarni sklad (angl. International Monetary Fund), Rdeči križ (angl. Red Cross), Svet Evropske unije (angl. Council of the European Union), Univerza Stanford (angl. Stanford University);
  2. imena verskih skupnosti: Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (angl. The Church of Jesus Christ of Latterday Saints), Jehovove priče (angl. Jehova’s Witnesses), Judovska skupnost Avstralije (angl. Australian Jewish Community), Katoliška cerkev (lat. Ecclesia Catholica);
  3. imena kulturnih, športnih in drugih prireditev ter tekmovanj: Davisov pokal (angl. Davis Cup), Frankfurtski knjižni sejem (nem. Frankfurter Buchmesse), Liga prvakov (angl. UEFA Champions League), Mednarodni botanični kongres (angl. International Botanical Congress), Newyorški maraton (angl. New York City Marathon), Tekmovanje za pesem Evrovizije (angl. Eurovision Song Contest).

Imena (mednarodnih) projektov, programov in pobud (Erasmus, eTwinning, New Deal) je mogoče tudi sloveniti, če so sestavljena iz prvotnih občnih poimenovanj, sicer pa le tiste njihove dele, ki so občni, npr. eContent (eVsebine), GreenBuilding (Zelena zgradba), GreenLight (Zelena svetloba), Horizon 2020 (Obzorje 2020). Dokler se ta imena uradno ne uveljavijo, domačo ali tujo različico v besedilu navajamo v oklepaju.

Kratice, nastale iz imen organizacij, ustanov in državnih tvorb, ponavadi prevajamo, npr. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), tako še OZN (UN), ZDA (USA), lahko pa sledijo izvirnim imenom in jih ne prevajamo, npr. Mednarodni denarni sklad (IMF).

Prečrkovanje lastnih imen

Pri imenih, prepisanih iz nelatiničnih pisav, se ravnamo po sprejetih pravilih mednarodnih latiničnih prečrkovanj, npr. kitajska imena pišemo po pinjinu (Liu Xiaobo [ljú šjáu̯bó]), japonska po Hepburnovem sistemu (Ishiguro [išigúro]), korejska po sistemu Revised Romanization (RR) iz leta 2015 (Gwangju [gu̯ángdžú] in [gvángdžú]). Če takih priporočil ni, imena prečrkujemo s črkovnimi ustrezniki, ki so najbližji glasovom.

Posebnosti

  1. Izjemo predstavljajo uveljavljena imena, katerih zapis, skladen z glasovno uresničitvijo, se je v slovenščini že ustalil, npr. Ganeša, Murasaki Šikibu; Hirošima, Kjoto, Seul, Šanghaj.
  2. Pri imenih, prepisanih iz slovanskih ciriličnih pisav (srbska, makedonska, ruska idr.), sledimo slovenskim pravilom za prečrkovanje iz cirilice: Pavel Cvetkov, Svetlana Aleksijevič.

    Posamezniki lahko svoje ime zapisujejo v skladu s prakso, uveljavljeno za njihovo ime, tj. bodisi po mednarodnem (Ida Rubinstein) ali fonetičnem (Ida Rubinštejn) prečrkovanju.

    V stalnih besednih zvezah so se uveljavili tudi zapisi, ki niso povsem prekrivni s sodobnimi prečrkovalnimi praksami, a jih zaradi uveljavljenosti ohranjamo v ustaljeni obliki. Za ruščino se je namesto Potjomkin ustalilo PotemkinPotemkinova vas.

    O posebnostih prečrkovanja imen iz nelatiničnih pisav glej preglednice za posamezne jezike.

Splošna načela za prevzemanje besed

Prilagoditve pisave

Razmerje črka – glas

Urejevalniki besedil ponujajo črke z ločevalnimi ali diakritičnimi znamenji, npr. ⟨å⟩, ⟨ą⟩, ⟨ü⟩, ⟨ö⟩, ⟨ø⟩, ⟨ç⟩, ⟨ł⟩, ⟨ś⟩, in posebne črke, npr. ⟨ß⟩, ter združeni črki oziroma ligaturi ⟨œ⟩, ⟨æ⟩. Pri pisno nepodomačenih prevzetih besedah in besednih zvezah puščamo vse prvine latiničnih pisav nespremenjene, tj. pišemo jih z vsemi ločevalnimi znamenji: à la carte, Almodóvar, Ampère, Čelakovský, Esterházy, fin de siècle.

Posebnost

Če ime zapišemo s tujo črko ali ločevalnim znamenjem, to ohranjamo tudi v tvorjenkah iz tega imena, npr. BraşovbraşovskiBraşovčanBraşovčanka; CitroënCitroënov; MéridaMéridska Kordiljera.

Zapis poenostavljamo, kadar nimamo možnosti zapisa s posebnimi ali ločevalnimi znamenji. Takrat ločevalna znamenja opustimo (Academie française > Academie francaise, Camões > Camoes, Comăneci > Comaneci, L’Oréal > L’Oreal) ali pa jih zamenjamo tako, da zapis ustreza glasovni uresničitvi oziroma načelom tipografskega prilagajanja tujih črk in opuščanja ločevalnih znamenj (Dąbrowska > Dombrowska, Wałęsa > Walensa).

O ustreznicah posebnih črk oziroma črk z ločevalnimi znamenji glej prilogo »Tipografske zamenjave«.

Začetnica in ločila

Če imen ne prevajamo, pri prevzemanju ohranjamo izvirno začetnico, npr. Sierra Nevada. Pri prevedenih imenih se pri zapisovanju začetnice ravnamo po načelih slovenskega pravopisa za slovenska imena, npr. Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization). Načeloma ohranjamo tudi ločila, uporabljena v imenih, ki jih prenašamo na nadaljnje tvorjenke: npr. Baden‑Baden, rod. ed. Baden‑Badna, preb. Baden‑Badenčan, vrst. prid. baden‑badenski, vendar Val d’Isère, preb. Valdisèrčan, vrst. prid. valdisèrski.

O ohranjanju ločil pri tvorjenkah glej poglavje o besedotvorju.

Prilagoditve glasov in naglasa

V slovenski knjižni jezik prevzete besede izgovarjamo z glasovi in naglasom slovenskega knjižnega jezika, pri čemer mesto naglasa iz izvornega jezika načeloma ohranjamo. Pri zapisovanju izgovora uporabljamo specifična slovenska naglasna znamenja, ki zaznamujejo naglašenost in mesto naglasa, pri e in o pa tudi ožino oziroma širino.

Zamenjave tujih glasov

Tuje glasove zamenjujemo z najbližjimi slovenskimi knjižnimi, zato opuščamo vse vrste modifikacij pri zaokroženih, nosnih, mehčanih in mehkih soglasnikih ter pri posebnih glasovih.

Pri zaokroženih samoglasnikih, zapisanih z različnimi črkami, so podomačitve različne:

a) črko ü izgovorimo kot [i] – München [mínhən];

b) črko ö izgovorimo kot [e] – Röntgen [réndgen];

c) črko ö pred r izgovorimo v starejših prevzetih besedah vedno kot široki e (Förster [fêrster]), danes pa jo govorci v vseh prevzetih besedah izgovarjajo tudi kot polglasnik, ki v primerjavi z ö nima zaokroženih ustnic, npr. Jörg [jêrg-] ali [jə̀rg-].

Namesto nosnih samoglasnikov, ki jih slovenski knjižni jezik ne pozna, ob samoglasniku načeloma izgovorimo zvočnik n ali m: Macron [makrón].

Mehčanih in mehkih soglasnikov pred samoglasniki ne izgovarjamo, temveč mehčanje nakazujemo z j, npr. Němcová [njémcova in némcova], ali pa jih izgovarjamo trdo, npr. Karađorđević [karadžórdževič].

Posebne vrste zapornikov ali pripornikov izgovarjamo z glasovi, približanimi slovenskim knjižnim, npr. angleški /θ/ v imenu Elizabeth nadomesti slovenski /t/ – [elízabet].

Če ne gre za običajne meje besed ali besednih delov, pri katerih so tudi v slovenščini mogoči t. i. dolgi soglasniki (med delom, oddati, superrevizija), vse tuje dolge soglasnike izgovarjamo navadno, npr. allegro [alégro], Barilla [baríla], Schwann [šván].

Pri prevzetih besedah upoštevamo slovenska pravila o prilikovanju glasov: Goldsmith [gôu̯ltsmit] in ne [gôu̯ldsmit].

Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Prevzemanje zvočnika v

Zvočnik v ter zveneče in nezveneče nezvočniške variante izgovarjamo kakor v navadnih slovenskih besedah, in sicer pred samoglasnikom izgovarjamo zobnoustnično varianto, tj. osnovno varianto: Warhol [vórhol], Wilde [vájld-].

Pri prevzemanju iz nekaterih jezikov se poleg zobnoustničnega izgovora fonema /v/ pred samoglasnikom v istem zlogu pojavlja dvoustnični izgovor: Juan [hu̯án], Le Puy [lə pu̯í], Gwangju [gu̯ángdžú].

Če je prevzeta beseda zapisana tudi podomačeno, se črka v izgovarja samo zobnoustnično: Gvatemala, gverila, Gvido, Francoska Gvajana idr.

Vse tri dvoustnično izgovarjane različice fonema /v/, tj. [u̯], [w] in [ʍ], so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane z istim znakom, in sicer u̯.

Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Mesto naglasa ter kolikost in kakovost naglašenih samoglasnikov

Mesto naglasa v prevzetih besedah načeloma ohranjamo, naj gre v tujih jezikih za prosti ali stalni naglas. V francoščini je naglas na zadnjem zlogu, v madžarščini, češčini, finščini na prvem, v poljščini na predzadnjem zlogu itd. Ne prevzemamo pa tujih tonemov, npr. srbsko‑hrvaških, kitajskih ali nordijskih.

Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Naglašeni samoglasniki so načeloma dolgi, naglašena e in o pa sta tako pri prevzetih kot novotvorjenih besedah praviloma ozka in ju v slovenščini označujemo z ostrivcem, ki pomeni mesto naglasa, dolžino samoglasnika in kakovost – ožino: Edward [édvard‑], Chanel [šanél], Hradecki [hradécki]; Orwell [órvel], Scopolli [skópoli].

Vedno izgovarjamo široko

a) naglašeni e pred glasom j: ideja [idêja], Keynes [kêjns];

b) naglašeni o pred glasom v: Bowie [bôvi], Lvov [lvôv‑], supernova [súpernôva];

c) naglašeni e pred črko r v prevzetih besedah: Harry [hêri].

Posebnosti

  1. V sodobni slovenščini prevzete besede pogosto ohranjajo izvorno glasovno podobo, pod vplivom izvirnih jezikov pa sta samoglasnika e in o pogosto široka: (a) navadno v enozložnicah, npr. jazz/džez [džêz], cash [kêš], pop [pôp], rap [rêp]; (b) v izvirnih dvonaglasnicah in dvonaglasnicah iz jezikov, v katerih je naglašen vsak zlog posebej, npr. kitajsko Jianlian [džjênljên], korejsko Daedjeon [dêdžôn]; (c) široka e in o imajo tudi posamezne druge besede, npr. bodibilder [bôdibílder], Freud [frôjd‑], grammy [grêmi], Macbeth [məgbêt], Papin [papên], Potter [póter] in [pôter], Verlaine [verlên].
  2. Nenaglašeni samoglasniki so v slovenščini le kratki, tako nenaglašenih dolžin (npr. srbsko‑hrvaških, čeških idr.) ne izgovarjamo. Češko ime Dvořák izgovorimo [dvóržak].

    O izgovoru naglašenih e in o oziroma o odstopanjih od predstavljenih načel pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Prevzemanje polglasnika

Polglasnik je v slovenščini zapisan s črko e ali nima črke, v prevzetih besedah pa je zapisan z različnimi črkami, npr. Curtis [kə̀rtis], Deneuve [dənév‑], Hubble [hábəl], Manhattan [mǝnhêtǝn], Melbourne [mêlbǝrn], McDonald [məgdônald], Turner [tə̀rner].

V imenih iz azijskih jezikov ohranjamo tudi naglašene končniške polglasnike v zadnjem zlogu, npr. Li He [lí hə̀]. Ti naglašeni polglasniki se ohranjajo tudi pri pregibanju: Yan Lianke [ján ljênkə̀], rod. ed. Yan Liankeja [ján ljênkə̀ja].

Posebnosti

  1. Končniški polglasnik iz francoskih imen premikamo pred soglasnik: Sartrefranc. [sártrə], slov. [sártər]. Tako še: Arles [árl/árəl], Charles [šárl/šárəl], Montmartre [monmártər].
  2. V končajih ‑son, ‑xon, ‑sen, ‑ton v slovenščini praviloma ni polglasnika, zato ta nenaglašeni samoglasnik pri pregibanju ne izpade: Andersen, rod. ed. Andersena; Bloomington, rod. ed. Bloomingtona; Nixon, rod. ed. Nixona; Sigurdson, rod. ed. Sigurdsona, toda: Bellingshausen, rod. ed. Bellingshausna; Ibsen, rod. ed. Ibsna itd.

    O polglasniku v slovenščini glej poglavje »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris).

    O tvorjenkah iz prevzetih besed (npr. Biarritzbiariški, Bonnbonski, ComteComtov, LaplaceLaplaceov, Sevillaseviljski) glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Prilagoditve narečnih in regionalnih glasovnih posebnosti

Enako kot pri prevzetih besedah se ravnamo tudi pri slovenskih imenih in priimkih, v katerih se ohranja mesto naglasa, značilno za regijo in glede na družinski izgovor, npr. Áleš in Alèš, Pléterski in Pletêrski, Vŕšič in Vršíč.

Naglašena e in o sta načeloma izgovorjena ozko (Péterka), če jima sledijo r ali j oziroma v, pa široko (Jêrnej in Jernêj, Kôvačič in Kováčič).

Posebnosti

  1. Pri osebnih imenih se naglas načeloma ustali glede na normativno prevladujoče območje, tj. osrednjo Slovenijo (Antón Martín Slómšek).
  2. Zaokroženi samoglasniki iz slovenskih narečij se v manj formalnih položajih izgovarjajo tudi bližje izvornemu izgovoru: Kühar [kíhar] tudi [kǘhar], Mörec [mêrec] tudi [mö́rec], Türk [tírk] tudi [tǘrk].

    Če posameznik želi ohraniti naglas imena, kot ga je vajen iz svojega okolja, je v javnih komunikacijskih situacijah tudi to ustrezno, npr. Álojz in Alójz, Mártin in Martín, Támara in Tamára.

Načelo regionalnosti velja tudi za zemljepisna imena, npr. Mačkôvec (vsi kraji na Dolenjskem); Máčkovec (pri Kočevju oziroma Čakovcu), Mačkôvci (v Prekmurju); Múrska Sóbota; Rádenci (na obrobju Slovenskih goric) in Radénci (ob Kolpi); Tŕnovo (pri Laškem) in Trnôvo (v Ljubljani in pri Novi Gorici); Vélika Gôrica (na Hrvaškem) in Nôva Goríca; Vélika Nédelja.

Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij

Pri prevzemanju iz drugih jezikov samostalniki, tudi lastna imena, lahko izgubijo prvotne slovnične lastnosti. Slovnični spol rojstnih imen se ravna po naravnem spolu, priimki so večinoma moškega spola.

Zemljepisna imena lahko spremenijo

  1. naglas: špan. Bogotá [bogotá] > Bogota [bógota]; rus. Москвa [maskvá] > Moskva [móskva];
  2. redkeje, toda še vedno pogosto spremenijo spol in število oziroma ga oblikoslovno prilagodijo slovenščini, npr. gr. Atene (ed.) – slov. Atene (mn.), v Atenah; špan. Bariloche (m. sp. ed.) > slov. Bariloče/Bariloche (ž. sp. mn.), v Bariločah/Barilochah; fin. Helsinki (ed.) – slov. Helsinki (mn.), v Helsinkih; franc. le Rhône/Rhône (m. sp.) – slov. Rona (ž. sp.); polj. Zakopane (s. sp. ed.) – slov. Zakopane (ž. sp. mn.), v Zakopanah.

Posebnost

Pri zemljepisnih imenih iz bližnjih okolij se v slovenščini pogosteje ohranjajo slovnične kategorije iz izvirnega jezika, ki jih obravnavamo kot dvojnice, npr. hrv. Pučišća, s. sp. mest. mn. v Pučišćih (tudi s. sp. mest. ed. v Pučišću); srb.Užicev Užicu (s. sp. mest. ed.) / v Užicah (ž. sp. mest. mn.).

Občna poimenovanja oblikoslovno prevzemamo glede na izrazno podobno oziroma glede na končaj. Največ prevzetih poimenovanj je moškega spola, le izjemoma so srednjega, npr. gr. karitas, ž. sp.slov. karitas, m. ali ž. sp.; franc. la chanson, ž. sp.slov. šanson, m. sp. Pogosto so moškega spola tudi samostalniki z neznačilnimi moškimi končnicami ‑e (finale), o (avto), u (guru). Besede na ‑a se uvrščajo v ženski spol (npr. činčila, gorgonzola) ali v oba spola – moškega ali ženskega (ara, panda).

Ločila

Pika

Piko (.) najpogosteje uporabljamo kot levostično končno stavčno ločilo. Zapisujemo jo na koncu pripovednih povedi:

Korenine rastlin rastejo različno globoko Slovenija se je v nizu državnih in mednarodnih dokumentov obvezala k ohranjanju rjavega medveda. Otok je skoraj okrogel, obdajajo pa ga visoke prepadne stene Vprašanje je, ali bodo obnovili stavbo Ali smo bili uspešni – tega ne bomo nikoli izvedeli.  Zapri vrata Prihajamo. Hvala Ne.

Posebnosti

  1. Kadar so velelne povedi čustveno zaznamovane, na koncu uporabimo klicaj:
    Pridite prihodnji teden Zapri vrata!
  2. Ločila pomišljaj, podpičje, dvopičje in tri pike za pripovednim prvim delom zložene povedi lahko napovedujejo spremembo naklona v drugem delu povedi. V takem primeru se celotna poved ne zaključi s piko, temveč z ustreznim drugim končnim ločilom, ki ga določa skladenjski naklon zadnjega stavka (s klicajem, vprašajem ali njuno kombinacijo):
    Vse je drugače; nikdar ne stopamo v isto reko Vedno sem mislil, da bom, ko se upokojim, lahko študiral filozofijo  zakaj torej ne bi tega storil že zdaj▪ Prepričan sem, da nikoli ne bomo prišli do izboljšanja, če bomo samo spreminjali zakon  treba ga je uporabljati Sanjal je ... kaj je že sanjal Čudno, oba sem videl še včeraj; saj ni mogoče, da bi kar čez noč izhlapela?!
  3. Piko na koncu dobesednega navedka pred spremnim stavkom zamenjuje vejica:
    »Cilj sezone je uspešen nastop na olimpijskih igrah,« je povedala najboljša smučarka zadnjih let.
  4. Če se pripovedna poved konča s pomišljajem ali tremi pikami, ki zaznamujejo zamolk, za tema ločiloma končne pike ne pišemo:
    Vse besede so
    odveč  ▪ Zapisali smo temperaturo, vlago, moč vetra ...

Glej tudi poglavji »Ločila pri citiranju povedi znotraj druge povedi« in »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.

Pri podredjih končno ločilo določa glavni stavek. Piko zato pišemo na koncu zložene povedi, tudi kadar pripovednemu glavnemu stavku sledi odvisnik z vprašalnim ali velelnim skladenjskim naklonom:

Zanima nas, ali bi podprli pobudo za zvišanje minimalne plače Sprašujem se, zakaj so določene gore za krajevno prebivalstvo svete Varnostni službi so zabičali, naj deluje po predpisih Naročil je, da ga pokliči.

Glej poglavja »Klicaj«, »Podpičje«, »Pomišljaj«, »Dvopičje«, »Tri pike«.

Končne pike ne pišemo na koncu povedi, ki so po funkciji

POSEBNOST

Kadar je naslov ali napis sestavljen iz dveh ali več povedi, vmesne pike in druga končna ločila pišemo, zadnje pike pa večinoma ne:

Poletje na radijskih valovih vztraja. Radijskim igram bo mogoče prisluhniti tudi v tem tednu ▪ Hud udarec za šolarje! V osnovnih šolah prepovedani mobilni telefoni Prvi obiskovalci so že zakorakali po znamenitem mostu. Foto: EPA

Končne pike ne pišemo na koncu povedi, ki so oblikovane v stolpce:

– glave dopisov
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Novi trg 4
1000 Ljubljana
01 470 61 60
isj@zrc-sazu.si

– podpisi v dopisih
Jana Novak(,)
vodja oddelka

– naslovi na kuvertah
Janez Kovač
Šolska ulica 16
5220 Tolmin

– abecedni in drugi seznami
Horvat, Ana
Kovač, Janez
Novak, Jana
Potočnik, Jože

– napisi na uradnih listinah (npr. diplomah, priznanjih)

POSEBNO PRIZNANJE
prejme
Jelka Novak
za gozdni med

– naslovne strani knjig

Kajetan Kovič
Moj prijatelj Piki Jakob
Ilustrirala Jelka Reichman

– nestavčni alinejni zapisi
Sklep prejmejo:
- kandidatka
- mentor
- arhiv

Glede rabe vejice v teh primerih glej poglavje »Vejica« ter »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.

Piko lahko uporabimo za začetnim in končnim pozdravom v dopisih (namesto pike se pogosteje pojavlja vejica, lahko tudi klicaj; končni pozdrav je redkeje tudi brez ločila):

Spoštovana ga. Kovač.

Pozdravljeni.

Lepo vas pozdravljam.
Dr. Jan Novak

Z najlepšimi pozdravi.
Vaš Jan

Glej poglavje »Ločila in začetnice pri dopisu«.

V alinejnem (odstavčnem) zapisu, označenem s pomišljajem, grafičnimi znamenji, črkami ali števkami, zadnjo naštevalno enoto zaključimo s piko, kadar so prejšnje enote zaključene z vejicami ali podpičji:

Maji so razvili matematiko in astronomijo:
• v matematiki so prvi uvedli ničlo;
• čas naj bi na ramenih nosili bogovi; ob koncu dneva, meseca ali leta je eden od bogov breme odložil, ob začetku ga je drugi pobral
;
• majevski verski koledar je imel dvajset mesecev, vsak je imel trinajst dni.

POSEBNOST

Kadar ločil na koncu alinej ni, tudi končne pike ne pišemo:

Sonce je:
a) zvezda 
b) planet 
c) satelit

Glej poglavje »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.

Pika se kot levostično nestavčno ločilo uporablja:

V položajih, ki zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), datume zapisujemo tudi s stično piko, števke do vključno 9 pa pogosto pišemo z vodilno ničlo: 1.5.2024 ali 01.05.2024.

Desetletja lahko zapisujemo na tri različne načine: v osemdesetih letih 20. stoletja ali v 80. letih 20. stoletja ali v 80-ih letih 20. stoletjadevetdeseta leta ali 90. leta ali 90-a leta.

Piko zapisujemo le za vrstilnimi števniki, zapisanimi s številko, ne pa tudi za enakoglasnimi glavnimi števniki, zapisanimi s številko: 
Festival živi z mestom in gledališko kulturo, saj so bile na 15. Dnevih komedije predstave razprodane. nasproti Pri 15 letih sem hotel snemati oglase, pozneje sem si želel biti arheolog. ▪ Film je psihološka študija moškega, ki šele v poznih 30. letih skuša odrasti ter postati odgovoren partner in oče. nasproti V skakalnem športu je bil od začetka osnovne šole in pri 30 letih je dokončno rekel zbogom športu, ki ga je imel zelo rad.

POSEBNOSTI

  1. Kadar je okrajšava ali vrstilni števnik zadnja prvina v povedi, končne stavčne pike ne pišemo (pišemo pa druga končna ločila):
    Pri nas se je za gradnjo kamnitih hiš uporabljal večinoma apnenec, drugod po svetu pa tudi peščenjak, granit itd.
    nasproti
    Kako bi potekala priprava konja za ježo, če bi najprej naredili 6. korak in zatem 1.?
  2. Zaradi pogoste rabe besednih zvez oziroma iz njih nastalih okrajšav se je vmesna okrajšavna pika pri posameznih okrajšavah postopoma opustila: itd. (< in tako dalje), npr(< na primer), tj. (to je).

Glej poglavji »Krajšave« in »Pisna znamenja«.

Pika kot nestavčno ločilo

Pika se kot stično nestavčno ločilo uporablja:

Glede rabe dveh ali več pik za zaznamovanje izpusta črk oz. številk glej poglavje »Tri pike«.

Pri navajanju časa za ločevanje ur in minut uporabljamo stično piko: ob 8.45. Dvopičje uporabljamo le pri zapisu izmerjenega časa za ločevanje različnih enot (ur, minut, sekund …): 1:07:45.

Pri členjenju besedila je vmesna pika rabljena tehnično, ne vrstilno, kar kaže tudi branje tovrstnih oznak, npr. poglavje 1.1 ‘poglavje ena pika ena’; člen 2.b ‘člen dva b’. Zato tudi pike za zadnjo številko ali črko ne pišemo (v nekaterih strokah se je sicer uveljavilo tudi takšno pisanje).

Pri zapisovanju razredov in oddelkov v šolah se je uveljavilo stično zapisovanje vrstilne pike: 2.b razred ‘drugi b razred’.

Decimalna števila v slovenščini zapisujemo s stično vejico (2,5 kg), anglosaški prostor uporablja namesto decimalne vejice piko.

POSEBNOSTI

  1. V posebnih položajih in preglednicah, kjer je pričakovana enotnost zapisa, pišemo piko tudi pri številih, nižjih od deset tisoč: 5.998.
  2. Pri zapisovanju pet- in večmestnih števil lahko namesto pike uporabimo tudi presledek: 2 346 097 prebivalcev.

Pri zapisovanju večmestnih števil s presledkom je smiselno uporabljati nedeljivi presledek, da ostane število zapisano v eni vrstici (ga ne delimo).

Glej poglavje »Pisna znamenja«; o nedeljivem presledku glej poglavje »Presledek«.

V strokah ima pika lahko tudi drugačne vloge, npr.:

  • v jezikoslovju (in tudi v tem priročniku) so s pikami ponazorjene meje med zlogi, ko zapisujemo izgovor (Dra‑va [drá.va]), s piko pod črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩ pa v zapisu izgovora označujemo razlikovalno ozkost nenaglašenih e in o ([ljubljánski máratọn]);
  • v matematiki se t. i. srednja nestična pika uporablja za označevanje množenja (· 5 = 10).

Desnostična pika

Pika se kot desnostično nestavčno ločilo uporablja pri imenih spletnih domen in pri končnicah datotek (v nasprotju z zapisom formata, kjer pike ni):

Pred registracijo domene.si morate preveriti, ali je želena domena še prosta.
nasproti
Datoteko pošljite v formatu pdf.

Vprašaj

Vprašaj (?) večinoma uporabljamo kot končno stavčno ločilo, ki zaznamuje vprašalno poved. Pišemo ga

  1. na koncu enostavčne vprašalne povedi:
    Kam
    greš? Koliko je ura? Ali si naredil domačo nalogo? Je še daleč? Grem lahko domov?
  2. na koncu večstavčne podredno zložene povedi le, če je glavni stavek vprašalni:
    Ali veš, koliko je ura? Lahko vprašam, kako daleč je še?
  3. na koncu priredja ali soredja, če ga zahteva zadnji stavek:
    Rada bi kdaj naredila torto, ampak kje naj najdem čas? Greva, kajne? Kekec, kaj prepevaš? Mi ne verjameš, kaj?

POSEBNOSTI

  1. Redko je lahko vprašalni tudi nezadnji stavek priredja, a je poved v celoti vseeno vprašalna: Kaj ste si vedno želeli naučiti, vendar si ne upate? Kaj najbolj pogrešate v Sloveniji, pa ste imeli v Argentini?
  2. Če glavni stavek ni vprašalni, ne pišemo vprašaja, temveč ustrezno drugo končno ločilo: Sprašuje, koliko je ura. Zanima me, ali je še daleč!

Vprašaj pišemo na koncu vprašalnih povedi v dobesednem navedku premega govora: »Koliko je ura?« ga je vprašala. Vprašala ga je: »Koliko je ura?« »Ali mi lahko poveš,« ga je vprašala, »koliko je ura?«

Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.

Vprašaj pišemo na koncu vprašalnih vrinjenih stavkov, ki jih zaznamujejo oklepaj, dvodelni pomišljaj, vejice ali dvodelne tri pike in ki se začenjajo z malo začetnico: Vzniknili so že zdavnaj pozabljeni (ali res?) spomini, dolga leta varno spravljeni v bančnem sefu. Svoj praznik so pevci proslavljali  kako drugače? – s pesmijo. Zadovoljstvo se lahko izrazi, zakaj ne?, tudi v večji zavzetosti. Zapravili so pet, šest, morda sedem ... kdo bi štel? ... izjemnih priložnosti.

O vejici za dvodelnim pomišljajem glej »Vejica« in »Pomišljaj«.

Vprašaj pišemo v naslovih besedil, ki bi jih brez njega lahko razumeli pripovedno: Rešitev za problem nepismenosti? V nedeljo spet sončno?

Kadar ima naslov besedila obliko vprašalne povedi, vprašaj pišemo le, kadar želimo poudariti vprašalnost:
Kdo je napravil Vidku srajčico Kdo bo novi predsednik
nasproti
Kdo bo novi predsednik?

Stopnjevano ali čustveno poudarjeno vprašalnost lahko zaznamujemo

POSEBNOST

Pri čustveno obarvanih retoričnih vprašanjih vprašaj lahko zamenjujemo s klicajem: Ali še ne boš nehal!

Vprašaj, zapisan v oklepaju sredi povedi, uporabljamo za izražanje dvoma, negotovosti o delu vsebine: 
Po
treh (?) kilometrih zavij levo. Tipke imajo uporabno (?) vrednost.

Klicaj

Klicaj (!) večinoma uporabljamo kot končno stavčno ločilo.

  1. V povedih, ki izražajo izrazito čustvo (npr. navdušenje, jezo, presenečenje, veselje) ali nedvoumen poziv k dejanju (opozorilo, odločen nasvet, zapoved, ukaz), zamenjuje piko. V govoru bi bile takšne povedi izrečene s čustveno zaznamovano intonacijo oziroma kot vzkliki. Take povedi so lahko
    • neglagolske (tudi medmetne, zvalniške): Kakšen razgled! Pozor, kolesarji! Goool! Ojoj! O, lepo! Hej, vidva! Luka!
    • glagolske: Čestitamo! Umirite se! Držite pesti za nas! To je čista resnica! Čas je za odhod! Dobro si se odrezal!
  2. Pri podredjih končno ločilo določa glavni stavek. Klicaj na koncu podredja zato pišemo le, če ga zahteva glavni stavek povedi:
    Šolarji, pazite, kako boste hodili v šolo!
    nasproti
    V šoli nas opozarjajo, naj pazimo, kako se obnašamo na cesti.
  3. Na koncu priredja ali soredja se klicaj piše, če ga zahteva zadnji stavek:
    Malo je odročno, a je res vredno
    obiska! Lahko se pritožite, toda pozor! Martin, ta ga pa res pihne!
  4. Klicaj lahko pišemo tudi, če pomišljaj, podpičje, dvopičje ali tri pike pred zadnjim delom povedi nakazujejo spremembo skladenjskega naklona glede na predhodni del:
    Kaj ti je rekel
    zdravnik ničesar več po sedmi uri! Tigri so največje velike mačke; večji so celo od levov!

POSEBNOST

Kadar tovrstne povedi niso čustveno zaznamovane, na koncu pišemo piko:
Hvala za pozornost. Ah, to ni zame. Če se vas loteva prehlad, takoj ukrepajte.

Klicaj pišemo na koncu povedi v dobesednem navedku premega govora, ki bi bile izrečene s čustveno zaznamovano intonacijo oziroma kot vzkliki:
»Spet smo doma!« so vzkliknili ob pogledu na razsvetljeno
hišo. Naenkrat so zaslišali: »Na pomoč!« ▪ »Tega ne razumem,« je potožil, »tega sploh ne razumem!«

Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.

Klicaj uporabljamo na koncu čustveno obarvanih vrinjenih stavkov, ki jih zaznamujejo dvodelni pomišljaj, oklepaj, vejice ali dvodelne tri pike in ki se začenjajo z malo začetnico:
Na okrogli mizi sem (dvakrat!) opozoril, da spremembe zakonov ne bodo spremenile pravnih dejstev za nazaj. Potovanje v tujino je bil redek in na trenutke nevaren! – privilegij. Nagrado je, kako lepo!, posvetila svojima otrokoma. Moraš se spomniti ... prosim, poskusi se! ... ali si bral Alico v čudežni deželi v hebrejščini?

Glej poglavji »Pomišljaj« in »Tri pike«.

Klicaj za začetnim nagovorom pri dopisovanju uporabljamo redko, in sicer zlasti kadar želimo povečati formalnost nagovora (npr. Spoštovani!). Pogosteje na tem mestu uporabljamo vejico ali piko. Zelo redek je klicaj tudi za končnim pozdravom (npr. Lep pozdrav!), za katerim pogosteje uporabljamo piko oziroma vejico ali pa ločila sploh ne pišemo.

Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dopisu«.

Stopnjevano vzkličnost ali čustvenost lahko zaznamujemo

Glej tudi poglavje »Vprašaj«.

Kadar hočemo sredi povedi na kaj posebej opozoriti, klicaj (več klicajev, klicaj in vprašaj ipd.) na tem mestu zapišemo v oklepaju:
Pričakovali smo
konkretne (!) odgovore na pereča vprašanja. V primeru naleta od zadaj naj bi (!!) vratove varovali po višini nastavljivi vzglavniki. Neki avtor napoveduje 70-odstotni padec cen nepremičnin (!?).

Skupaj s klicajem ali namesto njega redkeje uporabljamo tudi členek sic (‘tako’): Podpiramo (sic!) mlade demokracije. RTV prispevek moramo (sic) plačevati vsi.

Tri pike

Tri pike oz. tropičje (...) so enodelno ali dvodelno nestično stavčno ločilo. 

POSEBNOST

Tri pike pišemo desnostično z ločili, ki jim sledijo, npr.:
...,
...)
...?

Izjema je pomišljaj, ki ga pišemo nestično:
... –

Pred tremi pikami je smiselno uporabljati nedeljivi presledek, ki enote za presledkom ne prelomi v novo vrstico.

Pri računalniškem oblikovanju oz. pisanju se namesto treh zaporednih pik uporablja tudi enovit, nedeljiv znak.

Glej poglavje »Presledek«.

Enodelne tri pike zaznamujejo:

1. nadaljevanje naštevalnega niza: a, b, c, č ... gamsi, kozorogi, srnjad, ruševci ... Domače živali so konj, ovca, pes, maček, krava ... Opazili smo losa, jelena, medveda ... ▪ Zapisali smo temperaturo, vlago, moč vetra ...

Pred tremi pikami, ki zaznamujejo nadaljevanje naštevalnega niza, vejice ne pišemo.

Nedokončani naštevalni niz lahko namesto s tremi pikami zaznamujemo tudi z besednimi zvezami, npr. in tako dalje, in tako naprej, in podobno, ali njihovimi okrajšavami (itd., itn., ipd.): Domače živali so konj, ovca, pes, maček, krava itd.

Kadar naštevanje uvajamo z na primer oz. npr. ali podobnimi uvajalnimi sredstvi (tj., denimo), za naštevalnim nizom ne pišemo treh pik: Domače živali so npr. konj, ovca, pes, maček, krava.

2. nedorečenost, nedokončanost, zamolk: Se nadaljuje ... Pozabil sem, kako se imenuje ... Kaj takega pa še ne ... Nato pa mu je zabrusila: »Čisto prav ti je ... Sam si ga naučil, da mu nihče ne sme ukazovati.« Danes je na vrsti ... Da mi ne zineš nobene več, sicer ... Po pravilih bi morala biti za to kaznovana, toda ... Ali je tukaj ... Ne, ni. Ja, seveda, potem pa svizec ...

3. premor, premolk: Vrstili so se bes ... štetje ... čakanje ... Ne, nič mi ni ... samo tako ... nekam čudno se počutim ... ▪ Rekla sem ... da ... da vas ... ljubim Tekel bom ... in to hitro! Vrnila se bom ... in se smejala.

4. manjkajoče ali izpuščeno besedilo ali podatek: Razlikovalno določilo izraža pomen ‘se imenuje po ...’. Koliko stane ...? Priimek je enak kot v znamenitem Prešernovem verzu: Le čevlje sodi naj ...

5. izpuščene dele citiranega besedila ali navedkov: Definicije so zapisane v dokumentu Odlok o strategiji ... (2004) in zakonodaji. Prešeren je nekoč zapisal: »... le čevlje sodi naj kopitar ...« Levstik je napisal: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen ...«

Izpuščene dele navedkov zaznamujemo s tremi pikami v oglatih [...] ali poševnih oklepajih /…/, kadar je treba zagotoviti natančnost ali nedvoumnost.

Glej poglavje »Oklepaj«.

6. spremembo skladenjskega naklona v povedi: V času razcveta pa smo naredili ... kaj že? Kaj zijate ... hitro prepišite in začnite prevajati.

7. pristavčno pojasnilo oz. nadomeščajo vezniške zveze in sicer, to je ipd.: Zapišita nekaj podrobnosti o izkušnji ... čustva, občutke, podobe, misli Imajo težave z živalmi ... psi, mačkami, rakuni, netopirji. Beseda teče o rejnih živalih ... govedu, prašičih, kokoših, kuncih. Ves čas smo delali ... ob petkih, svetkih, sobotah in nedeljah.

Kadar zaznamujemo zamolk ali spremembo skladenjskega naklona v povedi, lahko tri pike nadomestimo s pomišljajem: V času razcveta pa smo naredili  kaj že?

Kadar tri pike zaznamujejo premolk, zamolk ali spremembo skladenjskega naklona v povedi, vejica za njimi ni nujna, čeprav je skladenjsko utemeljena:
Pri smučarskih skokih ni rekreativnih športnikov ..., vendar kljub temu privabijo veliko gledalcev pred televizijo.
nasproti
Danes so pravila mode precej
popustljiva ... vendar si za obisk predstave raje ne nadenimo trenirke.

Če se tri pike pojavijo med skladenjsko neenakovrednimi deli povedi ali na koncu povedi, za njimi pišemo ločila, ki jih zahteva skladenjska zgradba povedi, piko pa izpuščamo:
Kolekcijo sestavljajo suknjiči, hlače,
majice ..., ki se jih lahko nosi ob različnih priložnostih. Jedli so slovenske jedi, kot so gibanica, žlikrofi, potica ...; poslušali slovensko glasbo. ▪ Kaj pa, če ...? Zapisali smo temperaturo, vlago, moč vetra ...

Tri pike kot dvodelno ločilo

Dvodelne tri pike ločijo vrinjeni del povedi od drugega besedila:
Žan ... kako se že
pišeš? ... prinesi nalogo. Dobil je ... kako bi rekel ... ukaz. Bilo je ... no, kako naj rečem ... presenetljivo. Na sestanke zamujam pa jaz, ker ... hm ... sem neodgovoren!

Namesto treh pik za ločevanje vrinjenega dela povedi od drugega besedila uporabljamo tudi dvodelni pomišljaj, vejico ali oklepaj. 

Glej poglavja »Pomišljaj«, »Vejica«, »Oklepaj«.

Tri pike kot stično ločilo

Tri pike lahko zaznamujejo izpust dela besede ter jih v tem primeru pišemo levostično in desnostično:
Vsako
jeb...o leto se kmetje ubadajo s sušo. Pisalo se je leto 19... ...ska gubernija

V povedih za levostičnimi tremi pikami pišemo ustrezna ločila, in to brez presledka; končne pike ne pišemo: Ima ga poln ku...! ▪ Si spet zaj...? ▪ To je navadno sr...

Izpust dela besede ali številke redkeje zaznamujemo tudi z enakim številom pik, kot je izpuščenih črk oz. števk. Leta 18.. se je rodil I. Cankar.

Vejica

Vejico (,) najpogosteje uporabljamo kot levostično nekončno stavčno ločilo. Zaznamuje:

Vejica v prirednih razmerjih

Vejico pišemo znotraj besednih zvez in stavčnih členov, kadar zaznamuje naslednja priredna razmerja:

1. vezalno, kadar ga ne izražamo s prirednimi vezniki in, ter, pa
Odvetniška pisarna Novak, Kranjc in partnerji Na pladnju so bili masleni rogljički, maslo, med, mleko in mehko kuhana jajca. Poskrbeli bomo za suhe, krhke, občutljive in poškodovane lase. Jaka je kupil jabolka, hruške in banane ter korenje, cvetačo in blitvo.

Kadar so sestavine stavčnega člena v medsebojnem podredno-nadrednem razmerju, med njimi ne pišemo vejice: Bil je elegantno oblečen najstnik z daljšimi kodrastimi rjavimi lasmi. ▪ Ostali so le še redki v vojni preživeli posamezniki.

Kadar naštevalni niz zaključijo tri pike ali okrajšava itd., ipd., itn., pred njimi ne pišemo vejice:
Pri peki potrebujemo moko, jajca, sladkor, pecilni prašek, kakav ...  Domače živali so konj, ovca, krava, koza itd.

Če to zahteva skladenjska zgradba povedi, vejico pišemo za tremi pikami: Kolekcijo sestavljajo suknjiči, hlače, majice ..., ki se jih lahko nosi ob različnih priložnostih.

2. protivno
Za nami je težko, a uspešno leto. Meta je hitro, toda napačno odgovorila na vprašanja. Do sotočja rečic vodi označena, vendar slabo vzdrževana pot.

3. pojasnjevalno
V tretjem, tj. zadnjem delu diplomske naloge sem predstavila novo temo. Predava dvakrat na teden, in sicer v torek in petek. Obstajale so druge, manj utemeljene rešitve. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, organizacijska enota Maribor Petka, d. o. o.

Glej poglavje »Krajšave«.

4. stopnjevalno
Bivak nam pride prav na reševalnih, pa tudi iskalnih akcijah. Zapisana pričevanja predstavljajo dragocen vir za zgodovinsko stroko, kot tudi za izobraževanje mladih. Galerija je prerasla v pomemben umetnostni center ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše.

POSEBNOSTI

1. Nekateri vezniki in vezniške zveze lahko glede na pomen izražajo bodisi vezalno ali protivno razmerje, npr.:
Klub je bil slabo organiziran, da sploh ne omenjamo videza stadiona in drugih igrišč pa klubskih prostorov.
nasproti
Ob Radovni so bili vedno dobri žagarji in mlinarji, pa slabi ribiči.Predmet je izdelan iz kovine in ne iz kakega drugega materiala.
nasproti
Smo del rešitve, in ne del problema.

2. Kadar smo na stopnjevalno razmerje v besedilu predhodno opozorjeni s kazalnikom tako, vejice pred veznikom kot/kakor (tudi) ne pišemo (členek tudi v tem primeru ni obvezen):
Projekti morajo biti usklajeni tako z državo kot tudi z občinami v ljubljanski
regiji. V zadnjih tridesetih letih je varstvo okolja doživelo znaten razvoj tako v mednarodnem kot v nacionalnem kontekstu.

Vejica v večstavčnih povedih zaznamuje naslednja priredna razmerja med skladenjsko enakovrednimi deli:

1. vezalno, kadar ga ne izražamo s prirednimi vezniki in, ter, pa:
Gasilci so opravili ogromno prostovoljnih delovnih ur, sodelovali so pri urejanju okolice, varovali so prvomajski kres, pregledali so vse hidrante, bili so uspešni na tekmovanjih.

2. protivno
Imel je tremo, a je nastop vseeno dobro opravil.

3. posledično
Z odvozom odpadkov začnemo zgodaj zjutraj, zato zabojnike za praznjenje pripravite večer prej.

4. pojasnjevalno
Lotili se bomo prenove osnovne šole za devetletko, in sicer bo treba prekriti streho ter dozidati štiri nove učilnice.

5. stopnjevalno
Udeležba na prireditvi je bila večja kot prejšnja leta, pa tudi program je bil vsebinsko bogatejši.

Kadar z veznikom ali ali s parnimi dvodelnimi vezniki (ali – ali (pa), nene, niti – niti, bodisi – bodisi/ali) izražamo ločno ali stopnjevalno priredno razmerje, pred drugim delom ne pišemo vejice:
Obrok naj vsebuje meso ali ribe. Nesreča je ali pokora ali kazen. Na spominski gorski dirki ni šlo ne za naslove ne za sekunde. Za požrtvovalnost niso dobili niti zahvale niti kakšnega drugega odziva. Sorbet je bodisi v obliki ledenega napitka bodisi kot zamrznjena sladica precej preprost za pripravo. Vrabci si bodisi prisvojijo tuje gnezdo ali pa se v večjega naselijo kot podnajemniki.

POSEBNOST

Kadar te veznike uporabljamo pri naštevanju, je vejica pred njimi mogoča, a redkeje rabljena:
Lahko si omislite štiri različne vonjave, ki bodo premagale ali raztresenost(,) ali utrujenost(,) ali stres(,) ali slabost med
vožnjo. ▪ Tiskarna Balzacu ni prinesla niti denarja(,) niti slave(,) niti žensk(,) niti svobode. Izgovarjal je besedo oče, kot bi izgovarjal roža(,) ali zvezda(,) ali nebo(,) ali kar koli drugega.

Kadar priredno razmerje izražamo z večbesednimi dvodelnimi vezniki iz dveh različnih delov, pred drugim pišemo vejico:
Zgodovinarji ne le poročajo, ampak tudi ustvarjajo zgodovino.

Priredno razmerje je lahko izraženo tudi brez vezniških sredstev:
Vse se spreminjadejstva
ostajajo. ▪ Proti meningitisu se je mogoče cepiti, proti boreliozi ne.

Vejica v podredno-nadrednih razmerjih

Vejica v večstavčnih povedih zaznamuje mejo med nadrednim (glavnim) in podrednim (odvisnim) stavkom – ne glede na njuno zaporedje:
Učila jo je, kako naj bo boljša oseba.  Vprašal sem jo, ali je ponudba resna in iskrena. Dejal je, da se starejša generacija počuti zapostavljena, in v primeru nadaljnje neaktivnosti napovedal protest upokojencev pred občino. Ko so stročnice napol kuhane, dodamo narezano zelenjavo.Kar se Janezek nauči, Janez zna. Storili bomo, kot določa zakon. Vrni več, kot vzameš.

Kadar primerjalni veznik kot, kakor ne uvaja odvisnika, temveč stavčni člen, vejice ne pišemo:
Razveselil se jih je kot majhen
otrok. Bolje je delati kakor govoriti.

Vejice ne pišemo za stavčnimi členi, katerih jedro je izglagolski samostalnik:
Zaradi navezanosti Slovencev na stare običaje in družinske navade se ohranjajo mnogi lokalni prazniki.

POSEBNOST

Odvisnike, ki se začenjajo z vprašalnim zaimkom in bi vsebinsko ponavljali že zapisano, lahko po načelih gospodarnosti ubesedimo zgolj z vprašalnim zaimkom, pred katerim pišemo vejico:
Glede zavarovanja imam dober občutek, ampak ne vem, zakaj.

Kadar ni jasno, katera vsebina bi bila ponovljena, vejico pogosto opuščamo:
Kaj, če bi poskusila še nekaj dodati v
solato? Kaj če bi za spremembo skuhal brodet z barakudo?

Odvisnik lahko stoji znotraj drugega odvisnika takoj za veznikom; v tem primeru se skupaj pojavita dva podredna veznika, vejice med njima pa ne pišemo:
Neka raziskava je pokazala, da če pijemo alkohol in hkrati kadimo, povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni. (< Neka raziskava je pokazala, da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, če pijemo alkohol in hkrati kadimo.)

V večstavčni povedi vejico pišemo pred prirednim veznikom, kadar za glavnim stavkom uvaja odvisnik znotraj glavnega stavka:
Poskrbimo za varnost, saj ko je otrok kot potnik v vozilu, smo mu starši za zgled. (< Poskrbimo za varnost, saj smo otroku starši za zgled, ko je kot potnik v vozilu.)

To velja tudi v primerih, ko je prvi od veznikov vezalni ali ločni veznik, pred katerim v prirednem razmerju vejice ne bi pisali:
Imamo dobre stike z zdravniki, in če je potreben zdravniški nasvet, ga tudi priskrbimo. (< Imamo dobre stike z zdravniki in tudi priskrbimo zdravniški nasvet, če je potreben.)
Tako še: Stali so v tišini, in ko so zaslišali zvonec, so hitro stekli v razred.Ostale so samo še štiri ekipe, oziroma ko boste prebirali te vrstice, bo že znan prvi finalist.

Od takih primerov moramo ločevati večstavčne povedi, v katerih priredni vezalni ali ločni vezniki povezujejo zaporedne istovrstne odvisnike:
V sodobnem tempu življenja pogosto pozabimo na to, da lahko pomagamo drugim in da bomo morda tudi sami potrebovali pomoč že jutri. Ker ima dela več kot dovolj in ker ji zaslužek iz leta v leto narašča, se od trgovine ne namerava posloviti. Zanima me, kdo je bil posojilojemalec in kolikšni so bili zneski posojila.

Z vejico zaznamujemo stavčni prilastek, ki sledi samostalniški odnosnici:
Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke, ki so se te dotaknili. Poskus smo naredili z balonom, v katerega smo vstavili plastelin, in tako preverjali različne oblike. ▪ Razprave, kakšen bo volilni sistem, še ni konec. Na vprašanje, ali bi kaj pojedel, je odsotno odkimal. Razveseljujoče je dejstvo, da je v zadnjih dveh letih prišlo do zvišanja plač.

Vejica zaznamuje tudi podredne stavčne dele, ki vsebinsko dopolnjujejo pred njimi stoječe zaimke:
V sodobnem tempu življenja pogosto pozabimo na to, da lahko pomagamo
drugim. Glede na vse, kar se dogaja v drugih klubih, je stanje pri nas še zelo normalno. O naslednjih nekaj letih njegovega življenja razen tega, da je potoval po svetu, ne vemo ničesar. Današnja organizirana predelava smeti tam, kjer jo imamo, ne daje spodbudnih rezultatov.

Kadar sta v večstavčni povedi priredno povezana istovrstni odvisnik in stavčni člen, vejico pišemo le, če se odvisnik stika z glavnim stavkom, sicer ne:
V posebej utemeljenih primerih in ko je to v zunanjepolitičnem interesu države, lahko vlada dovoli odprtje urada v tujini. Vsak dan oziroma kadar si zaslužite, prejmete darilo. Brez zraka in ne da bi znali plavati, smo bili vrženi v neznosno velik ocean.
nasproti
Računalnik zaustavite ob koncu delovnega dne oziroma ko je to
potrebno. Motnje v krvnem obtoku se pojavljajo le v hujših primerih ali če se bolezni pritakne še pljučnica. Kupci v Sloveniji želijo dobro kvaliteto in nizko ceno ter da je izdelek okolju prijazen.

Vejica in vezniške zveze

Kadar odvisnik uvaja vezniška zveza, vejice med njenimi sestavinami ne pišemo:
Zrla je predse, ne da bi sploh kaj rekla. Ni ji preostalo drugega, kot da je za pomoč prosila prijatelje. Namesto da se pritožuješ, se spravi k delu.

POSEBNOST

Pri nekaterih vezniških zvezah lahko vejica stoji bodisi pred vezniško zvezo ali med njenimi sestavinami. Stava vejice je v takih primerih odvisna od nameravanega pomena. Skladno s tem lahko pišemo vejico:

– pred večbesednim veznikom:
Bil sem v dobri formi, tako da bi svojo uvrstitev še lahko
izboljšal. Sedi poleg mene, medtem ko čakam na barko. Veterinar se je odzval na klic, kljub temu da je bila sobota zvečer. Računajo na gradnjo v fazah, tako kot je bilo predvideno v ureditvenem načrtu.

– med kazalnikom (prislovom, členkom, zaimkom, zaimkovno zvezo) in podrednim veznikom:
Tisoč in eno noč mu je pripovedovala pravljice tako, da je bil konec ene začetek
druge. Sprašujem te zato, ker ne vem. Marsikatera kraška hiša se na omrežje priključi potem, ko presahne lastni vodnjak. Srečen bo šele, ko bo odšel. S tem, ko učitelj razred razdeli na skupine in didaktično igro organizira kot nekakšno tekmovanje, omogoča učencem lažje učenje in zapomnitev. Nova policijska postaja bo kljub temu, da je locirana v Luciji, še vedno nosila ime PP Piran.

Vejica pri polstavčnem prilastku in polstavku

Z vejico zaznamujemo polstavčni prilastek, katerega jedro je deležnik ali pravi pridevnik, ki se po obliki ujema s samostalniško odnosnico, ki ji sledi:
Med predavanjem je opozoril na starejše uporabnike, rojene po drugi svetovni vojni. V črnilnike so pomakali kovinska peresa, nataknjena na lesena držala, in nato z njimi pisali. ▪ V bližini železniške postaje naj bi zgradili nebotičnik, visok sto metrov. Neokrnjena dolina, polna naravnih lepot, leži samo šest kilometrov od industrijskega središča.

POSEBNOST

V nekaterih primerih vejica razlikuje med polstavčnim prilastkom in povedkovim določilom (pred slednjim je ne pišemo):
V dopoldanskem delu srečanja so bila predavanja, posvečena življenju in delu Ivana Cankarja.
nasproti
V dopoldanskem delu srečanja so bila predavanja posvečena življenju in delu Ivana Cankarja.

Z vejico zaznamujemo polstavke, katerih jedro je deležje:
Odzibala se je mimo mene, tiho popevajoč neko melodijo. Izhajajoč iz bogate zgodovine ter upoštevajoč zahteve modernega sveta in sodobna znanstvena dognanja, so izbrali najbolj uporabne tehnike in izdelali borilni sistem po meri sodobnega človeka.

Kadar polstavek začenja poved, se v sodobni rabi pisci nagibajo k opuščanju vejice:
Upoštevajoč izkušnje iz preteklosti je pritožba pričakovana.

Vejica pred polstavki, katerih jedro je nedoločnik, se v sodobni rabi opušča:
Njena velika želja je bila osvojiti posamično olimpijsko medaljo.

Vejica pri soredjih

Vejice zaznamujejo vrivek, ki je lahko nestavčni ali stavčni in ga dodajamo kjerkoli v povedi:
Precej bolj je bila, še posebej ob koncu sezone, z igrami zadovoljna
Petra. Te cene so, milo rečeno, absurdne.

POSEBNOSTI

1. Vrivek lahko naredimo tudi iz dela, ki bi bil brez vejic sicer del tekoče povedi:
Končni rezultat sektorja, ob upoštevanju finančnega in davčnega poslovanja, znaša 257 tisoč evrov.

2. Vrivek lahko označimo tudi z dvodelnim pomišljajem, oklepajem ali dvodelnimi tremi pikami. Dvodelni pomišljaj je zlasti priporočljiv v bolj zapletenih povedih z več vejicami. Kadar je tako označeni vrivek med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem vejica ni obvezna:
Komaj je zatisnil
oči človek bi mislil, da je minila le minuta (,) se je zbudil in se začel pripravljati na pot. Kot da imata na hrbtu raketni motor na neki način sta ga res imela (,) sta oddrvela naprej. Izpostavil je tisti del dogovora ta govori o tem, da bodo koalicijske partnerke zavrnile vložene interpelacije, če so te neutemeljene (,) ki ga razume drugače.

Glej poglavje »Pomišljaj«.

Vejice zaznamujejo pristavek, ki z drugimi besedami poimenuje oziroma pojasnjuje to, kar označuje pred pristavkom stoječa beseda ali zveza:
Triglav, najvišja slovenska gora, je visok 2864 metrov. In danes, tri leta pozneje, spet iščemo odgovor na to vprašanje. Jani Kovač, predsednik uprave

V pristavku zapisujemo datume, zapisane s številkami, kadar sledijo poimenovanju dneva:
Srečanje bo v sredo, 18. 6. 2025, ob 11. uri.

V pristavku lahko zapisujemo lastna imena, kadar je povezava med obema deloma splošno znana. Vendar v sodobni rabi vejice tudi v takem primeru opuščamo:
Najbolj znani slovenski filozof(,) Slavoj Žižek(,) je s svojo trditvijo sprožil burne odzive hrvaške javnosti.

POSEBNOST

Kadar povezava med obema deloma ni splošno znana, vejic ne pišemo:
Slovenski prvak v suvanju krogle Jani Novak je postavil nov rekord.

Pristavke je treba razlikovati od desnih prilastkov – pri prvih gre za vsebinsko istovetnost z odnosnico, pri drugih pa prilastek odnosnico šele natančneje vsebinsko opredeljuje, zato vejic v takem primeru ne pišemo:
Na prvi snemalni dan se jim je pridružila ugledna filmska in gledališka igralka Milena Zupančič.

Vejica uvaja dostavek, ki dodatno pojasnjuje, dopolnjuje ipd., kar je ubesedeno v jedrni povedi:
Niso ga poslušali, žal. Tik pred prazniki so dosegli sporazum, po katerem naj bi bil volk sit in koza cela, tako se je vsaj zdelo.

POSEBNOSTI

1. Dostavek lahko naredimo tudi iz dela, ki bi bil brez vejic sicer del tekoče povedi:
Svet postaja vse manj varen, tudi za Združene države.

2. Namesto vejice lahko dostavek uvaja pomišljaj: 
Finančne posledice ga niso 
zanimale  očitno.

Glej poglavje »Pomišljaj«.

Vejica zaznamuje različne vrste pastavkov, in sicer:

1. zvalnike in ogovore
Jure, počakaj, že
prihajam. Pridi, Celestina, oglejva si apartma.

2. členke
Ja, vse je v
redu. Seveda, z največjim veseljem pridem. K sreči vsi govorijo dobro angleško, no, vsaj sporazumevamo se dobro.

3. medmete
Joj, kako se je zmotil. Aha, že vem, kam bom šel.

Pri zvezah medmeta in členka ali zvalnika vejica med njima ni nujna ter nakazuje, da sta prvini v govoru ločeni s premorom:
Ojoj, ne, to ne bo držalo. O, sin, sedi, da se pogovoriva!
nasproti
No ja, šalo na
stran. O sin, skrbi nas zate.

Podvojeni ali stopnjevani medmeti se pišejo na različne načine:

Vejica kot nestavčno ločilo

Vejico kot levostično nestavčno ločilo uporabljamo za zaznamovanje zamenjanega vrstnega reda sestavin večbesednih imen ali poimenovanj v seznamih, stvarnih kazalih ipd.:

Kovač, Marko čaplja, čopasta
Novak, Jana čaplja, rjava
Potočnik, Ana čaplja, siva

Vejico kot stično nestavčno ločilo pišemo:

Glej poglavje »Pisna znamenja«.

Podpičje

Podpičje (;) je levostično nekončno stavčno ločilo, ki ločuje posamezne dele povedi oziroma besedila. Je močnejše oz. izrazitejše od vejice in šibkejše od pike.

Večinoma se podpičje uporablja med razmeroma samostojnima deloma (stavkoma, zvezama stavkov) iste povedi, ki pa tvorita miselno celoto:

Vsa plovila vozijo po Canalu Grande; to je glavna beneška prometna pot. ▪ Kalček je zarodek rastline, ki nastane po oploditvi; zgrajen je iz zasnove za korenino, zasnove za steblo in zasnove za liste. ▪ Jajce dajte v skledo z mrzlo vodo, če želite preveriti, ali je sveže; če priplava na površino, ni sveže.

V zapleteno zloženih povedih podpičje uvaja zlasti priredne dele povedi:
Ob jasnih dnevih se vrhovi, pokriti z ledom, lesketajo v razredčenem zraku; toda viharji in nevihte so pogosti in v dolgih pramenih odnašajo ledene delce z vrhov in
grebenov. Ker je v dnu vrtač in kraških polj hladneje, se pojavlja temperaturni obrat; zato v dnu globeli raste mrzloljubno rastlinstvo, višje na robovih pa toploljubno.

Podpičje uporabljamo med daljšimi naštevalnimi enotami oziroma podskupinami naštevanja, zlasti če je znotraj njih že vsebovana vejica:
Šola mora imeti matično učilnico za vsak oddelek, pet specializiranih (fizika, kemija, biologija; likovni, glasbeni pouk; tehnični pouk; gospodinjstvo; računalništvo) in še prostore za delo v manjših
skupinah. Kosilo: 50 g skuhane pire s 100 g skute; zelena solata, kisle kumarice in paradižnik, zabeljeni z oljem in limoninim sokom; ena grenivka. Objavil je sedem knjig z naslovom Polka je ukazana – plesno izročilo na Slovenskem (s podnaslovi: Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, 1992; Bela krajina in Kostel, 1995; Prekmurje in Porabje, 1996; Vzhodna Štajerska, 1997; Od Slovenske Istre do Trente – 1. del, 1998; Od Slovenske Istre do Trente – 2. del, 1999; Koroška in zahodna Štajerska, 2000).

Podpičje ločuje daljše priredne dele povedi, ki imajo vzporedno skladenjsko zgradbo:
Ležišče naj bo izključno iz naravnih materialov: postelja naj bo lesena, prevlečena s čebeljim voskom; žimnica naj bo napolnjena s konjsko žimo, volno ali polnitvijo rastlinskega izvora; posteljno perilo naj bo iz naravne
tkanine. Vsaka črta in simbol v štirih zunanjih krogih se prenašata v srednji krog po pravilih: če se črta ali simbol pojavita v zunanjih krogih enkrat, se preneseta; če se dvakrat, ju lahko prenesemo ali pa ne; če se trikrat, ju prenesemo; če se štirikrat, ju ne.

Taki deli povedi so lahko označeni tudi s črkami ali arabskimi in rimskimi števkami ali alinejno našteti:
Planina pod Golico (942 m) je izhodišče za sprehode ali planinske ture: a) do Koče na Golici, na vrh Golice (1834 m) in na Javorniški Rovt (5 do 6 ur hoje)
; b) na vrh Golice in nazaj na Planino (4 ure hoje); c) preko Španovega vrha na Javorniški Rovt (2 uri hoje).

V alinejnem (odstavčnem) zapisu, označenem z grafičnimi znamenji, črkami ali števkami, na koncu naštevalnih enot uporabljamo podpičje, kadar so posamezni deli skladenjsko zapleteni:
Maji so razvili matematiko in astronomijo:
• čas naj bi na ramenih nosili bogovi; ob koncu dneva, meseca ali leta je eden od bogov breme odložil, ob začetku ga je drugi pobral;
• majevski verski koledar je imel dvajset mesecev, vsak je imel trinajst dni;
• v matematiki so prvi uvedli ničlo.

Glej poglavje »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.

Podpičje pred zadnjim delom povedi lahko nakazuje spremembo skladenjskega naklona glede na predhodni del povedi:
Tigri so največje velike mačke; večji so celo od
levov! Sreča je kot metulj, ki ga ne moreš ujeti; če mirno obsediš, pa lahko sede nate! Če si šel dovolj daleč ob strugi, mimo ostrih rečnih zavojev navzdol, si prišel do morja; toda kaj se je sploh dalo tam početi? Člani ekipe so si tekmeci; je mogoče, da so tudi prijatelji?

Spremembo naklona lahko nakazujejo tudi pomišljaj, dvopičje in tri pike:
To vse je narava  
občudujmo njeno raznolikost ▪ Poglejte okoli sebevsi ljudje hitijo.  V času razcveta pa smo naredili ... kaj že?

Glej poglavji »Pomišljaj«, »Tri pike«.

Dvopičje

Dvopičje (:) je levostično nekončno stavčno ločilo. 

Dvopičje pišemo za napovednim stavkom, ki mu sledi naštevanje; lahko tudi alinejno:
Razstavljeni so bili slovenski naravni kamni: hotaveljski, lesnobrdski, podpeški, lipiški in drugi. Razloži, kako na življenje v morju in ob njem vplivajo: (a) tokovi, (b) valovi in (c) bibavica.
Katera od naslednjih živali ne sodi med plazilce:
a) kuščar,
b) kača,
c) kameleon,
č) žirafa?

Če naštevanje sledi glagolskemu napovednemu stavku, dvopičje ni obvezno; v tem primeru le močneje oz. izraziteje izpostavlja naštevalni niz: 
Dvomestne matematične operacije so seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. 
nasproti 
Dvomestne matematične operacije so: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje.

Glej poglavje »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.

Dvopičje uvaja pojasnilo, razlago, dopolnitev, ponazorilo, razširitev tistega, kar je v prvem delu povedi omenjeno oz. predstavljeno splošneje:
Ima dve možnosti: ali se vda ali se bori. ▪ Tudi tokrat ni bilo nič drugače kot prvič: riba se je takoj obrnila po toku navzdol. ▪ Iz vsakega kraja jih je prišlo po pet: pet ribičev, pet piskačev, pet drvarjev, pet klobučarjev in pet slikarjev. ▪ Vsa okna lahko pustim odprta: niti ene stvari ni, ki bi jo bilo vredno odnesti. ▪ Tako kot s prstnimi odtisi je tudi z drevesi: niti dve si nista enaki. ▪ Pri tako majhni (beri: zaprti) zaslonki je globinska ostrina velika.

Dvopičje lahko pri pojasnjevanju prej povedanega zamenjamo z vejico in/ali veznikom in sicer, npr., to je, kot/kakor ...: 
Iz vsakega kraja jih je prišlo po pet, in sicer pet ribičev, pet piskačev, pet drvarjev, pet klobučarjev in pet slikarjev.

Za dvopičjem, ki uvaja nepravi dobesedni navedek, je raba velike začetnice odvisna od skladenjske in pomenske samostojnosti enote, ki sledi dvopičju, in števila povedi, ki sledijo dvopičju.

Če dvopičje uvaja z glavnim stavkom pomensko tesneje povezano poved, za dvopičjem uporabimo malo začetnico: 
Namesto uvoda vprašanje: ali so učitelji v Sloveniji zares pripravljeni na inkluzijo?

Če dvopičju sledi samostojna poved ali več povedi, uporabimo veliko začetnico:
Neko drugo pojasnilo pravi: Mnogo je zdravnikov, ki zanemarijo svoje zasebno življenje. Svoje moči in prizadevanja posvetijo samo pacientom in svoji karieri, doma pa živijo čustveno zelo revno življenje.

Dvopičje pišemo pred dobesednim navedkom v premem govoru, ki ga uvaja napovedni spremni stavek:
Vprašal je: »Kdo si? Kaj
hočeš?« ▪ Ikar se je rešil s krili, ki jih je oče zlepil z voskom, zato mu je zabičal: Leti nizko nad vodami.

Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.

POSEBNOST

Dvopičja ne pišemo pred citirano povedjo, ki je prilastek izraza pred seboj:
Ludvik XIV. je znan po izreku »Država, to sem jaz!«. ▪ Sodelovali so v duhu Coubertainovega gesla »Važno je sodelovati, ne zmagati«. ▪ Ali ste že kdaj slišali za pregovor »Ti očeta do praga, sin tebe čez prag«? Stari pregovor »V nesreči spoznaš prijatelja« zagotovo drži še danes. ▪ Za rek »Zdrav duh v zdravem telesu« še niste slišali?

Dvopičje pišemo v daljši povedi med prvim delom (prorekom), v katerem z več odvisniki navajamo različne smiselne prvine, in sklepom (porekom), ki sledi tem prvinam:
Če se le umestimo v »tukaj in zdaj« in če smo dojemljivi za preobrazbene možnosti, ki nam jih je odprla preteklost in ki jih še zmerom nosi sedanjost: tedaj bomo uvideli, da nas onkraj vsiljenih dilem in lažnih vprašanj čaka še vsa prihodnost človeštva.

Dvopičje pišemo za neglagosko napovedjo:
Ključne besede: porečje, hidrogeografske značilnosti, celostno upravljanje z vodnimi viri,
Mura ▪ Stranski učinki: trepetanje, nemir, aritmije, mišični krči ... ▪ E-pošta: gp.arso@gov.si ▪ Foto: osebni arhiv ▪ Besedilo in fotografije: Miha Kovač  Piše: Janez Novak ▪ Avtor: dr. Janez Horvat ▪ Krvavec: 60 cm novega snega ▪ France Prešeren: Povodni mož ▪ Povzeto po Angela Vode: Skriti spomin ▪ Cena za naročnike: 2,90 EUR

Med imenom avtorja in naslovom njegovega dela lahko pišemo vejico: France Prešeren, Povodni mož

Skrajšani napovedi lahko sledi tudi naslov, ki ga pišemo z veliko začetnico:
Slika 23: Kolesarjenje v Julijskih
Alpah ▪ Preglednica: Naravna plezališča v Triglavskem narodnem parku

Tudi daljše besedilo, ki sledi skrajšani napovedi, se za dvopičjem začenja z veliko začetnico:
Vremenska slika: Nad zahodno in srednjo Evropo je ciklonsko območje, hladna fronta je zajela zahodne Alpe in bo ponoči prešla naše kraje. Z jugozahodnim vetrom priteka k nam topel in precej vlažen zrak. Obeti: V nedeljo in ponedeljek bo povečini jasno in toplo.

Dvopičje pred zadnjim delom povedi nakazuje spremembo skladenjskega naklona, zato uporabimo drugo končno ločilo, kot bi ga pričakovali glede na prvi del povedi:
Pogledali so po tekmecih in se vprašali: kdo je trenutno najboljši v
deželi? ▪ Beri: nisem jaz kriv. ▪ Poglejte okoli sebe: vsi ljudje hitijo.

Dvopičje pišemo med različnimi deli naslovja, npr.:

Prvo sestavino nadnaslovov in naslovov pišemo z veliko začetnico (neprve sestavine pa, če te nastopajo kot samostojno lastno ime). Prvo sestavino podnaslovov pa navadno pišemo z malo začetnico.

Dvopičje neobvezno zapisujemo pred praznim prostorom, predvidenim za izpolnjevanje z ustreznimi podatki (npr. v obrazcih): 

Ime: ____  Ime ____ 
Priimek: ____ Priimek ____
Naslov: ____ Naslov ____
E-pošta: ____ E-pošta ____

Dvopičje kot nestično ločilo

Nestično pišemo dvopičje

  1. v pomenu ‘proti’:
    zemljevid v razmerju
    1 : 25.000  Izid tekme je bil 2 : 2. ▪ Osnovni recept za krhko testo brez jajc je v razmerju :: 3 (1 del sladkorja, 2 dela masla, 3 deli moke). ▪ Razmerje med dolžino in širino je : 1.
  2. za izražanje nasprotja:
    nebo : zemlja ▪ dobro : slabo  zgoraj : spodaj  ajda : Ajda  usvojiti osvojiti

Dvopičje je grafično prekrivno z znamenjem za deljenje, ki se pri pisanju matematičnih računov zapisuje nestično (3 = 3).

Namesto dvopičja med besednimi enotami v nasprotnostnem razmerju lahko pišemo tudi nestični pomišljaj: ajda  Ajda.

Glej poglavje »Pomišljaj«.

Dvopičje kot stično ločilo

Dvopičje je stično v posameznih zapisih, dogovorjenih v stroki, npr.:

Pomišljaj

Pomišljaj () je daljša črtica kot vezaj oziroma deljaj (-).

Pomišljaj kot stavčno ločilo je vedno nestičen. Uporabljamo ga na meji med dvema skladenjskima enotama, zlasti ko želimo kaj posebej poudariti oziroma na kaj opozoriti. V teh primerih pomišljaj:

1. napoveduje del povedi, ki dopolnjuje ali drugače izraža prej zapisano:
Večinoma je v Maroku najlažje plačevati z gotovino  dolarji in evri v manjših
bankovcih. ▪ Vsakdanje življenje v dvorcu precej spominja na tisto v Beli hiši  delno je to rezidenca, delno hrupno in živahno središče moči. Vodnik še dodatno obogati doživetja ob odkrivanju Notranjskega krasa  dežele Martina Krpana.

2. uvaja sklep, pojasnilo ali stopnjevanje glede na prejšnji del povedi:
Vse skupaj se bo zagotovo poznalo pri končnem uporabniku  se pravi na položnicah
gospodinjstev. Vsa restavracija mu je služila kot kulisa dvora, v katerem pa ni bilo podložnikov in to je bila njegova velika skrivnost. Filip je ljubitelj avtomobilov  dobrih, hitrih, športnih.

3. zaznamuje vsebinsko nasprotje med deloma povedi: 
Celota je nanj naredila vtis pretiranega reda  razen kovčka na postelji, v katerem so križem kražem ležale obleke, perilo in
čevlji. Ne bo vas ubilo, če boste komu pomagali  morda pa vas bo, če tega ne boste storili.

4. uvaja vsebinsko ključni del povedi:
V naravno ravnotežje med živim in neživim svetom je v zadnjem času korenito posegla ena izmed vrst  misleči
človek. Se pa ljudje radi fotografirajo in še pomembneje  ne prosjačijo. Za konec ostane še najzanimivejši del  plezanje!

V teh položajih lahko uporabimo tudi druga nekončna stavčna ločila, zlasti kadar odnosa med deloma povedi ne želimo poudariti oziroma bralcev nanj posebej opozoriti z rabo pomišljaja:
V primeru izenačenja je odločilen glas predsedujočega, razen v primeru, ko upravo sestavljata samo dva
člana. Možgani so vsaj v eni stvari vendarle podobni mišicam: treba jih je trenirati in stimulirati.

Pomišljaj lahko uporabimo tudi na mestih, kjer sicer ne bi stalo nobeno ločilo; v takem primeru je njegova vloga poudarjeno ločevanje in hkrati zaznamovanje premolka:
Ampak kaj se je zgodilo
zatem? ▪ Funt drsi  dol. ▪ Temu bi se milo rečeno dejalo  norčevanje.

Na mestih, kjer sicer ne bi stalo nobeno ločilo, lahko namesto pomišljaja za zaznamovanje premolka uporabimo tri pike: Ampak kaj se je zgodilo zatem?

Glej poglavje »Tri pike«.

Pomišljaj lahko v povedi nadomešča izpuščeno glagolsko obliko, predvsem vezni glagol biti (zlasti v naslovih, pregovorih in izrekih):
Zaporniške celice  kulturni
spomenik ▪ Denar sveta vladar.

Pomišljaj pred zadnjim delom povedi lahko nakazuje spremembo skladenjskega naklona glede na predhodni del:
Kaj ti je rekel zdravnik  ničesar več po sedmi
uri. ▪ Poglejte oba rdeča kroga  se vam zdita različno velika, kajne? ▪ Nato pisma odnese rabinu in čaka, kaj mu bo ta velel, da naj naredi z njimi  jih odloži za kasneje, prepiše, nanje pri priči odgovori? ▪ To vse je narava  občudujmo njeno raznolikost! ▪ Nikoli ne bomo prišli do izboljšanja, če bomo samo spreminjali zakon  treba ga je uporabljati!

Spremembo naklona lahko nakazujejo tudi ločila podpičje, dvopičje in tri pike:
Tigri so največje velike mačke; večje so celo od
levov! ▪ V času razcveta pa smo naredili ... kaj že?

Pomišljaj kot dvodelno ločilo

Dvodelni stavčni pomišljaj označuje vrinjene dele povedi: 
Na policiji prijavil roparsko tatvino, ki pa je  kot so ugotovili kasneje  v resnici ni
bilo. In kaj jim v kraju  poleg narcis  še lahko ponudijo?

Pomišljaj prednostno uporabljamo v skladenjsko bolj zapletenih povedih in povedih z več vejicami (ali drugimi ločili):
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in  če boš utegnil  še po kruh v
pekarno. ▪ Ko sem naredila hiter pregled našega trga, izvirnih slovenskih igrač  razen lesenih in tistih, ki jih izdeluje invalidsko podjetje Želva  pravzaprav nisem našla. ▪ Ob cestah so tudi zabojniki za odpadke in teh  zabojnikov, ne odpadkov  ponekod ni dovolj.

Namesto pomišljaja za označevanje vrinjenih delov povedi uporabljamo tudi vejico, oklepaj ali dvodelne tri pike:
Terjatve so, kot je bilo povedano, lahko dolgoročne ali
kratkoročne. ▪ Maksim Gaspari (star 97 let je novembra 1980 umrl v Ljubljani) je imel tri otroke. ▪ Dobil je ... kako bi rekel ... ukaz.

Kadar je vrinjeni del besedila med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem vejica ni obvezna:
Na koncu igrišča je stala nekakšna lopa, za katero Mark ni vedel, čemu služi  morda je imel v njej hišnik kaj spravljeno –, in zadaj za lopo je bil primeren prostor, da na skrivaj pregleda najdeni
zvezek. ▪ Kot da imata na hrbtu raketni motor  na neki način sta ga res imela  sta oddrvela naprej.

Glej poglavje »Vejica«.

Pomišljaj kot nestavčno ločilo

Pomišljaj kot nestavčno ločilo uporabljamo nestično v besednih zvezah, kadar zaznamuje različne odnose, npr.:

1. protivnost (‘proti’) in nasprotnost oz. dihotomijo: prijateljska tekma Slovenija  Norveška odnos zdravnik  pacient vrh EU  ZDA

2. pojasnjevalnost: YHD  Društvo za teorijo in kulturo hendikepa Grm Novo mesto  center biotehnike in turizma

3. vključenost: Slovenske železnice  Potniški promet

4. sklepalnost: Podarim  dobim

5. zaporednost: videno  kupljeno rečeno  storjeno Vozni red: 13.20 Šmarje  13.30 Vodenovo  13.35 Vrh

POSEBNOSTI

  1. Pomen ‘proti’ med številkami redko zaznamujemo z nestičnim pomišljajem: rezultat 3  2 merilo  10.000. Običajna je raba nestičnega dvopičja (rezultat 3 : 2 merilo : 10.000).
  2. Pomišljaj pred psevdonimi in vzdevki za prvotnim imenom danes pogosto opuščamo – odvisno od ustaljene rabe pri posameznem imenu (Andrej Rozman RozaHerman Potočnik Noordung, vendar Josip Murn  Aleksandrov Karel Destovnik  Kajuh).

Pomišljaj lahko uporabljamo za nizanje besed ali skupin besed: 
Primeri rime pri glagolih: dela  je pela; hodil  blodil; mižim  gorim  bedim  ležim. lev, ris, tiger, mačka  kača, aligator, krokodil  slavec, raca, žerjav

V tej vlogi se redko pojavlja tudi t. i. dolgi pomišljaj. Tega pogosteje uporabljamo, kadar nizamo povedi iz različnih besedil ali različnih delov istega besedila (zlasti če je v njih že uporabljen navadni pomišljaj): Lastna hvala – cena mala.  Stara navada – železna srajca.  Rana ura – zlata ura.

Nestavčno pomišljaj uporabljamo za zaznamovanje alinej (poleg vezaja ali drugih pisnih in grafičnih znamenj):
Pripomočki:
računalnik,
zvezek,
pisalo.

Po desni strani je dovoljeno prehiteti:
vozilo, ki zavija levo;
vozilo, ki vozi v naselju po smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi, po prometnem pasu, ki ni skrajno desno;
tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča.

Glej poglavje »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.

Zlasti v umetnostnih besedilih se lahko za označevanje dobesednega navedka namesto narekovajev uporablja enodelni pomišljaj (narekovajni pomišljaj), a le na začetku nove vrstice:
Kje si bil sinoči? je vprašal. Si se dobro imel?
Doma, je odrezavo pripomnil.
Še kje?

Glej poglavje »Narekovaj« ter »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.

Redko se pomišljaj na koncu povedi uporablja namesto treh pik za zaznamovanje zamolka:
Vse besede so odveč 

Glej poglavje »Tri pike«.

Pomišljaj je grafično prekriven z znamenjem za minus, ki ga pišemo desnostično, kadar ga uporabljamo za predznak števila (5 °C), kot znamenje za odštevanje pa ga pišemo nestično (100  10 = 90).

Stični nestavčni pomišljaj

Predložni pomišljaj je stično nestavčno ločilo, ki zamenjuje predloga od in do (tudi med ter in):
str. 3237 ▪ 2933 % odprto 8.0019.00 v letih 20122022 1. 1. 202430. 6. 2024 15. september15. oktober

Kadar predložni pomišljaj povezuje skladenjsko bolj razčlenjene enote, ga pogosto nadomeščamo s predlogi, npr.:
od 1. 1. 2024 do
30. 6. 2024 ▪ 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024 ▪ med 1. 1. 2024 in 30. 6. 2024

Stični nestavčni pomišljaj zaznamuje (največkrat prostorsko) povezanost dveh ali več točk oz. vrednosti:
železniška proga LjubljanaTrst ▪ prekop RenDonava smer vzhodzahod Kolesarska povezava naj bi potekala na relaciji SenovoKrškoBregeDrnovo. ureditev ceste na relaciji Spodnje VranjeLončarjev DolPodvrhZabukovje

Pri glasnem branju v primerih, ko pomišljaj povezuje več kot dve enoti, nizov ne preberemo z vmesnimi predlogi, ampak enote le naštevamo (prekop Ren, Donava; na relaciji Senovo, Krško, Brege, Drnovo).

Vezaj

Vezaj (-) je nekončno stično ločilo. Črtica je enako dolga kot deljaj (-) in krajša kot pomišljaj ().

Vezaj pišemo:

– med deli pridevniških prirednih zloženk: črno-bel božično-novoletni vzgojno-izobraževalni sistem Kmetijsko-gozdarska zbornica slovensko-angleško-nemški slovar belo-modro-rdeč

Pri lastnoimenskih pridevniških prirednih zloženkah veliko začetnico v obeh delih pišemo, kadar nastanejo iz dveh enakovrednih lastnih imen: 
▪ Kamniške AlpeSavinjske Alpe > Kamniško-Savinjske Alpe 
▪ Radgonske goriceKapelske gorice > Radgonsko-Kapelske gorice

– med deli dvojnih poimenovanj: bolničar-negovalec klepar-krovec pečar-keramik branilec-strelec akvarij-terarij galerija-muzej prostor-čas; tudi v lastnih imenih, ki so prvotna dvojna poimenovanja: Akvarij-terarij (Maribor) ▪ sejem Narava-zdravje

– med deli zemljepisnih in stvarnih dvojnih imen, v katerih sta združeni dve samostojni lastnoimenski enoti: Šmarje-Sap Hrastje-Mota Pri Cerkvi-Struge Hrib-Loški Potok Gozd-Martuljek  Furlanija-Julijska krajina
Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski
komite  Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ▪ Olimpijski komite Slovenije-Zveza športnih zvez (OKS-ZŠZ)

O dvojnih poimenovanjih in imenih glej poglavje »Dvojna poimenovanja in imena« (Slovnični oris za pravopis).

Pri slovenskih osebnih dvojnih imenih in priimkih je zapisovanje vezaja prepuščeno nosilcu imena, navadno pa ga opuščamo: Ana Marija  Bina Štampe Žmavc nasproti Olga Kunst-Gnamuš

Pridevniške priredne zloženke pregibamo le v zadnji sestavini (belo-modro-rdečrod. belo-modro-rdečega).

Dvojna poimenovanja in imena pregibamo v obeh sestavinah (bolničar-negovalecrod. bolničarja-negovalcaFurlanija-Julijska krajinarod. iz Furlanije-Julijske krajine).

Dvojna poimenovanja in dvojna imena, ki jih pišemo z vezajem, razlikujemo od prirednih nestavčnih besednih zvez, ki izkazujejo protivna, nasprotnostna, sklepalna idr. razmerja in jih pišemo s pomišljajem (tekma Slovenija  Norveška ▪ odnos zdravnik  pacient).

Glej poglavje »Pomišljaj«.

Vezaja ne pišemo med podredno zgrajenimi poimenovanji (zdravnik specialist, čebela delavka) in zemljepisnimi imeni (Ljubljana Šentvid).

Glej poglavje »Zgradba zemljepisnih imen« (Velika in mala začetnica).

Pri pisno nepodomačenih imenih vezaj ohranjamo

  1. v dvojnih osebnih imenih:
    • rojstnih: Eva-Lotta Eva-Lena Britt-Marie Jean-Paul Jean-Marie Jean-Jacques
    • priimkih: Rimski-Korsakov  Wolf-Ferrari ▪ Lévi-Strauss  Baden-Powell (Bi-Pi) ▪ Toulouse-Lautrec
  2. v zemljepisnih imenih: Bielsko-Biała  Baden-Württemberg  Baden-Baden  Aix-en-Provence  Aix-les-Bains ▪ Sainte-Beuve  Champs-Élysées  Karl-Marx-Stadt
  3. v stvarnih imenih: Rolls-Royce Coca-Cola Harley-Davidson Hewlett-Packard

O sklanjanju teh imen glej poglavje »Dvojna imena« (Slovnični oris za pravopis).

Vezaj ima tudi druge vloge; pišemo ga:

1. med sestavinami podrednih zloženk, pri katerih je prva sestavina številka ali simbol: 50-letnica 100-odstotni 3-nadstropen 50-leten 10-krat C-vitaminski

2. med črkovno ali številčno podstavo ali osnovo in njunim končajem: u-jevski zapis u-ja v 80-ih letih

Vezaj se v nestrokovnih besedilih lahko izpušča: zapis uja. Pri imenih črk, ki imajo v govoru za seboj oporni samoglasnik (npr. b [bə̀/bé]), ta samoglasnik tudi izpisujemo: zapis velikega beja.

3. med kratico in njeno končnico ali obrazilom: NUK-a NUK-ov SNG-ja SNG-jev

4. med naveznim členkom le in zaimkom, zlasti le-ta

5. po tujejezičnem vzoru za okrajšavami e (< elektronski, električni), i (< informacijski, interaktivni) ipd. v občnih poimenovanjih in zvezah: e-poslovanje e-recept e-skiro e-javna uprava  e-vladne storitve  i-naprava i-učbenik

6. v prevzetih pisno nepodomačenih poimenovanjih: covid-19 hi-fi cross-country jiu-jitsu rendez-vous

7. v spletnih naslovih: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/

8. v priredno zloženih številčnih in črkovnih enotah: Uradni list RS, št. 33/91-I

9. pri povezovanju samostojnih besed v besedni niz kot stilno sredstvo: biti-ali-ne-biti bolje-ne-bo-nikoli pa-zavihajmo-rokave kdo-bi-si-mislil-kako

POSEBNOSTI

1. Lastna imena z okrajšavami e, i ipd. so navadno zapisana brez vezaja: ePravopis eSSKJ eDavki eTorba iProjekt zVem

2. Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote – za njimi ne pišemo vezaja, ampak naredimo le presledek (C vitamin AAA baterija Cu kristal ‘bakrov kristal’).

Besedne zveze s simbolom lahko pišemo tudi z obrnjenim zaporedjem sestavin z desnim prilastkom (vitamin C). V nekaterih strokah je tak zapis bolj uveljavljen (celice β). 

3. Vezaja ne pišemo v vezalnih zloženkah, tj. prirednih zloženkah z okrajšano prvo sestavino (indoevropski evroatlantski). Izjema sta zemljepisno ime Avstro-Ogrska in pridevnik avstro-ogrski. Kljub okrajšani prvi sestavini ohranjamo zapis z vezajem pri pridevniku anglo-ameriški, ki ustreza pomenu ‘angleški in ameriški’, in ga opuščamo pri pridevniku angloameriški ‘ki se nanaša na Američane angleškega rodu’ oz. ‘ameriški z angleškimi prvinami’.

4. Vezaja ne pišemo pri statusnih oz. sorodstvenih nazivih, ki stojijo pred moškim imenom ali za njim, npr. aga (Ali aga), beg (Ibrahim beg), paša (Mehmed paša), ibn (ibn Saud), bin (bin Abdullah), ben (Hafis ben Šejk). Nekateri statusni nazivi so del imena in jih pišemo brez presledka: Džingiskan, Kublajkan.

5. Vezaj neobvezno pišemo med medmeti: križ-kraž bim-bam ha-ha-ha pi-bip čira-čara bav-bav cik-cak tip-top hokus-pokus tok-tok bum-bum ko-ko-ko-dak

V strokah so se oblikovale posebne rabe vezaja, npr.:

  • v jezikoslovju se stični vezaj (poleg pokončnice) uporablja za označevanje meje med zlogi: mi-za lu-be-ni-ca na-re-di-ti; levo- ali desnostični vezaj zaznamuje nesamostojne pomenske dele besede, npr. končnice, obrazila (pika -e šolar -jem -o- pra- -ka);
  • poimenovanja kemijskih sestavin pišemo z vmesnim vezajem: ω-3-maščobna kislina ali omega-3-maščobna kislina;
  • v teološki stroki je v predložni rabi namesto pomišljaja uporabljen vezaj za označevanje vrstic pri navajanju delov Svetega pisma: zapis Jn 3,16-18 pomeni tretje poglavje Janezovega evangelija, od šestnajste do osemnajste vrstice.

Zapisi z vezajem v razmerju do zapisa istih sestavin skupaj ali narazen so v nekaterih primerih pomenskorazlikovalni: npr. rumeno-zelen ‘rumen in zelen’ nasproti rumenozelen ‘zelen z odtenkom rumene’ ▪ pilates-joga ‘pilates in joga’ nasproti pilates joga ‘joga, podobna pilatesu’ ▪ socialno-ekonomski ‘socialni in ekonomski’, socialnoekonomski ‘ki je v zvezi s socialno ekonomijo’.

Če besedo z vezajem delimo na mestu, kjer je vezaj, tega prenesemo v novo vrstico, deljenje pa v prvi vrstici zaznamujemo z deljajem:
belo-modro-
-zelena obleka

Glej poglavje »Deljaj«.

Vezaj uporabljamo za zaznamovanje alinej (poleg pomišljaja ali drugih pisnih in grafičnih znamenj):
Pripomočki:
- računalnik,
- zvezek,
- pisalo.

Vezaj kot sredstvo besednega krajšanja

V prirednih zvezah dveh (ali več) zloženk oz. sestavljenk pišemo na koncu nezadnjih zloženk oz. sestavljenk levostični vezaj pred delom, ki je skupen vsem: 
osnovno- in srednješolec ▪ prvo-, drugo- in tretješolci ▪ 15- in 16-letniki hidro- in termoelektrarna ▪ srednje- in vzhodnoevropske države ▪ dvo- in večjezični vrtci ▪ bio- in bibliografski podatki ▪ 30- in 40-odstotna stopnja ▪ 15-, 25- in 30-metrska skakalnica ▪ 250-, 500- in 650-kubični motorji visoko-, srednje- in nizkonapetostna omrežja

V prirednih zvezah dveh (ali več) zloženk oz. sestavljenk pišemo na koncu prve zloženke oz. sestavljenke desnostični vezaj za delom, ki je skupen obema: literarnozgodovinski in -teoretski

Oklepaj

Oklepaj je dvodelno ločilo, sestavljeno iz desnostičnega uklepaja in levostičnega zaklepaja. Pri pisanju besedil najpogosteje uporabljamo okrogli oz. navadni oklepaj (( )), v posebnih besedilnih okoliščinah pa tudi poševni (/ /), oglati ([ ]), lomljeni (npr. in < >), zaviti ({ }) in pokončni (| |) oklepaj.

Okrogli oklepaj zaznamuje:

1. pojasnila, ponazorila povedanega:
Travnik lahko obnovimo v zgodnji pomladi (konec marca in v začetku
aprila). Anorganske snovi sestavljajo neživo naravo, obenem pa so tudi sestavine žive narave (npr. apnenec, kremen, voda, ogljikov dioksid, kuhinjska sol). Glavni odbor je zdaj sklenil, da bodo na temo NPZ in drugih oblik preverjanja znanja (poklicna matura, zaključni izpit) zahtevali sestanek z novo šolsko ministrico.

2. dodatne informacije:
Jedilno pohištvo sestavljajo miza (velikosti 90 × 160 cm in višine 77 cm), izdelana iz masivnega bukovega lesa, ter oblazinjeni
stoli. Po želji otrokom (v skupinah do 20 otrok) razkažemo gledališče ter jim ob tem povemo zanimive podrobnosti iz življenja lutk in gledališča.

3. opozorila, pripombe, dodatke:
Vrh hriba stoji cerkvica, okoli nje pa so v prvih majskih dneh preproge temno modrega svišča (glej fotografijo!), ki je že sam vreden
vzpona. V skladu z imenom šole (op.: danes jo poznamo kot OŠ Jakoba Aljaža) so tudi folklorno skupino poimenovali Otroška folklorna skupina OŠ Bratstva in enotnosti.

4. identifikacije besednih zvez:
Prihodki so se znižali zaradi manjšega priliva davkov, predvsem davka na dodano vrednost (DDV). Za dve točki je zgrešil oceno prav dobro (4). Društvo Ekologi brez meja je poslušalcem predstavilo model Brez odpadkov (Zero
Waste). Mark Klavdij Ruf (Marcus Claudius Rufus) je bil rimski konzul, senator, zgodovinopisec ... Doževa palača (it. Palazzo Ducale)

5. podatke o virih:
Januarja 1962 so meteorološko hišico prestavili (Arhiv Agencije RS za okolje
2008). Glede na zakonodajo (Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, ULRS, št. 31/2001 in 52/2003) je treba pri sestavi ekološkega izdelka upoštevati tudi največjo dovoljeno količino sestavin konvencionalnega porekla in uporabo dovoljenih dodatkov, navedenih v pravilniku.

6. sestavne dele besed ali besednih zvez, ki so njihova možna, a neobvezna sestavina:
Frankfurtski knjižni sejem se je iz nepomembnega sejma zgolj (zahodno)nemških knjigotržcev sčasoma razvil v največjo tovrstno prireditev na
svetu. Morebiti bodo ministri prisluhnili tudi obrtnikom, ki opozarjajo na plačilni (ne)red in (ne)disciplino. Strah(ec) je bil premagan. Knjiga je izšla v zbirki Prva z(o)renja. Katero politično stranko ali listo bi volili, če bi bile (že) jutri državnozborske volitve? Spet bo (nekaj časa) mir v hiši.

Če oklepaj označuje možno sestavino besede na začetku povedi, pišemo z veliko začetnico le prvo sestavino: (Ne)uspeh.

7. končnice in obrazila pri hkratnem navajanju ženskih in moških oblik: 
Mora biti pisatelj(ica) posebej nadarjen(a), da lahko svoje pero zastavi pisanju za mlado
dušo? ▪ Vrstni red na stavnicah se spreminja iz ure v uro; to lahko pomeni, da bo zmagovalec(-ka) nekdo, ki tega niti sam ne pričakuje.

Za navajanje oblik za spol obstajajo še drugi načini, ki vključujejo poševnico in v nekaterih besedilih tudi podčrtaj: učitelj/ica  učenec/-ka  zdravnice_ki

Pri navajanju oblik za spol uporabljamo vezaj, če se priponsko obrazilo ne zgolj dodaja osnovi, ampak gre za zamenjavo morfema (učenec(-ka)). Če se priponsko obrazilo osnovi samo dodaja, vezaja ne pišemo (učitelj(ica)). 

Glej poglavja »Vezaj«, »Poševnica«, »Podčrtaj«.

8. vrinjene dele povedi: 
Po krajšem ogledu znamenitosti Svete Trojice (dalj časa so se zadržali pri hiši, v kateri je živel in ustvarjal dr. Alojz Kraigher, pri njem pa nekaj mesecev tudi Ivan Cankar) so se udeleženci odpravili v trojiški kulturni
dom. ▪ Maksim Gaspari (star 97 let je novembra 1980 umrl v Ljubljani) je imel tri otroke.

Namesto oklepaja za označevanje vrinjenih delov povedi uporabljamo tudi vejico, dvodelni pomišljaj ali dvodelne tri pike:
Terjatve so, kot je bilo povedano, lahko dolgoročne ali
kratkoročne. Na policiji prijavil roparsko tatvino, ki pa je  kot so ugotovili kasneje  v resnici ni bilo. Dobil je ... kako bi rekel ... ukaz.

Glej poglavja »Vejica«, »Pomišljaj«, »Tri pike«.

9. vmesna stavčna pojasnila, dodatke:
Na obe elektrodi kani kapljico barvila in pusti 23 minut. (Če imaš dovolj barvila, elektrodi lahko pomočiš v barvilo.) Elektrodi speri z vodo in si ju dobro
oglej. Večina ljudi potrebuje sončno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več. (Veliko višji faktorji so potrebni na velikih višinah, kadar na primer smučate.) Zaščitno sredstvo uporabljajte tudi v senci in v oblačnem vremenu.

Zlasti pri strokovnem in znanstvenem pisanju vsakršen poseg v citirano besedilo označimo z oglatim ali poševnim oklepajem, redkeje tudi z okroglim (npr. spremembo začetnice, končnice oz. obrazil; dodajanje besed); izpust dela besedila zaznamujemo s tremi pikami v oklepaju:
Drugo pomembno temo povzemata naslov knjige in zadnji stavek:
»[...] spopadi civilizacij [so] največja grožnja za svetovni mir, mednarodni red, ki temelji na civilizacijah, pa je najzanesljivejše jamstvo pred svetovno vojno.« Kot je povedala direktorica založbe, morajo biti »otroci, ki berejo [Pet prijateljev], zlahka sposobni razumeti karakterizacije in vstopiti v zgodbo ter zaplete.« V pesmi Vsega ni treba razumeti naletimo na tale verz: »[M]orda sem samo v ljubezni lahko doma.« V Slovarju slovenskega knjižnega jezika so sicer zajete "vse bistvene prvine knjižnega jezika: leposlovni, znanstveni, publicistični, časopisni, pogovorni jezik /.../", vendar je "/n/ajbolj izčrpno predstavljen leposlovni jezik izvirne in prevodne literature" (SSKJ: Uvod). V pravilih piše, da se »/z/ačetnica neprve sestavine /stvarnih imen/ /.../ ravna po tem, ali je ta sestavina a) občno poimenovanje /.../; b) lastno ime /poud. avt./«.

Kadar uporabljamo oklepaj znotraj oklepaja, se lahko poleg okroglega odločimo za rabo drugačnega, največkrat poševnega ali oglatega oklepaja:
Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene le izjemoma, v primerih, ki so v zakonu izrecno našteti (17. člen ZDR (1990)). Herojska drama (npr. Conquest of Granada /Zavzetje Granade/ Johna Drydna) se je odvijala v mejah enega samega lika.

Pri naštevanju lahko oklepaj uporabljamo za zaznamovanje zaporedne črke oziroma številke. Pogosto se v tej vlogi pojavlja zgolj zaklepaj kot samostojno pisno znamenje:
Nastanek zvezde:
(1) V molekulskem oblaku se oblikujejo goste kepe vodika in prahu.
(2) V središču te kepe se razvije protozvezda.
(3) Snov se odbija od tečajev zvezde in se kopiči okrog ekvatorja.
(4) Novo zvezdo obdaja obroč plina in prahu, iz katerega se lahko sčasoma razvije planetni sistem.

Ključna področja socialne inteligence so tri: (1) umetnost komuniciranja, (2) sposobnost za pogajanje, reševanje nesoglasij in za sijajno igranje v moštvu ter (3) sposobnost za sočutje in zanimanje za druge.

Na dopust ne smemo brez:
a) sončnih očal,
b) zaščitne kreme,
c) kopalk.

V okviru plačevanja stroškov izvedbe programa usposabljanja zavod lahko plača: (a) stroške inštruktorja oziroma mentorja, (b) stroške dodatnega usposabljanja, (c) plačilo storitev izvajalcem zaposlitvene oziroma poklicne rehabilitacije, ki so opredeljene v programu usposabljanja, (č) nadomestilo dela plače delovnemu invalidu med usposabljanjem.

V strokah se za specifične namene uporabljajo različni oklepaji, npr.:

  • v jezikoslovju se oglati oklepaj uporablja za navajanje izgovora ([oklepáj]), poševni za foneme (/ɛ/), pokončni za (pomenske) identifikacije v jezikovnih priročnikih (Nove Fužine |del Ljubljane|);
  • v matematiki se pojavljajo vse vrste oklepajev: pokončni npr. za označevanje absolutne vrednosti števila (|8| = 8; |–8| = 8);
  • lomljeni oklepaj se v informacijskih znanostih uporablja za označevanje spletnih naslovov in zapis oznak (Pritisnite <Ctrl><preslednica> in vse spremembe bodo razveljavljene); v Pravopisu 8.0 se uporablja za zapis črk (æ) in črkij (sch).

Narekovaj

Narekovaj (tudi navednica) je dvodelno ločilo. Pri računalniškem oblikovanju besedil najpogosteje uporabljamo dvojni srednji narekovaj (» «) ali dvojni zgornji narekovaj ( ). Pri pisanju z roko uporabljamo dvojni spodnje-zgornji narekovaj ( ). Poznamo še enojni zgornji narekovaj ( ), enojni srednji narekovaj () in pri pisanju z roko enojni narekovaj spodaj-zgoraj (, ).

Dvojni narekovaj zaznamuje dobesedni navedek premega govora in navedeno (citirano besedilo):
Eden od mimoidočih me je nagovoril: »Je vse v redu,
gospod?« »Hej, sosed,« sta mu zavpila, »na Rašico greva preizkusit novi kolesi. Greš zraven?« V geslu En svet – ene sanje se skriva želja po strpnosti.

POSEBNOST

Zlasti v umetnostnih besedilih se lahko za označevanje dobesednega navedka namesto narekovajev uporablja enodelni pomišljaj (narekovajni pomišljaj), a le na začetku nove vrstice:
Kje si bil sinoči? je vprašal. Zakaj me nisi poklical?

Doma, je odrezavo pripomnil.
Še kje? 

Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.

Z dvojnim narekovajem označujemo poseben pomen, položaj ali stilno zaznamovanost posamezne besede ali besedne zveze – oziroma jo z narekovaji poudarimo, izpostavimo:
Številko ena je pisalni stroj »skrival« v črki »l«. Za vsako uro predavanja »priznanega strokovnjaka« so odšteli 200
evrov. Kaj narediti, če ti starši »zatežijo«? Vsak »zakaj« ima svoj »zato«. Na slovenskih visokošolskih organizacijah še vedno prevladujejo predavanja »ex cathedra«.

Namesto narekovaja lahko v tem primeru uporabimo tudi drugačen tisk, kot je osnovni:
Vsak zakaj ima svoj zato. ▪ Iz gline so naredili veliko kepo, imenovano štok.

Včasih z dvojnim narekovajem v povedi označimo stvarno lastno ime ali drugo z veliko začetnico pisano enoto besedila, zlasti če bi jo sicer (na začetku povedi) težje prepoznali oziroma težje prepoznali mejo med tem delom in preostalim besedilom:
»Sejalec« mi je bil zelo
všeč. V razdelku »Povezava« kliknite »Mesto v tem dokumentu«. Po predavanju »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje«, ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.

Namesto narekovaja lahko v tem primeru uporabimo tudi drugačen tisk, kot je osnovni:
Groharjev Sejalec mi je bil zelo
všeč.  mednarodni sejem Narava in človek ▪ Odprite zavihek Pojdi na.

Enojni narekovaj uporabimo, kadar je treba znotraj navedka še kaj označiti z narekovajem (če navajamo besedilo znotraj drugega navedka oz. če v njem z narekovajem zaznamujemo besedo s posebnim pomenom ali stilno vrednostjo):
»Vedno so nam odgovarjali Bo že!, toda naredili niso nič,« je
potarnala. »EU vidimo kot vlečnega konja na tem področju,« je še dodala poslanka.

POSEBNOST

Namesto enojnega narekovaja lahko znotraj navedka uporabimo tudi drug tip dvojnega narekovaja:
Mama je pripovedovala dalje: »Uganeš, kaj mi je tista ostudna pošast rekla? Rekla je: Potem pa kar jutri pridi. Bo v redu?”«

To je smiselno zlasti takrat, ko se narekovaj pojavi še znotraj navedka v navedku:
Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”«

V strokah so se oblikovale posebne rabe enojnega narekovaja, npr.:

  • v jezikoslovju se uporablja za navajanje pomena besede ali besedne zveze:
    nem. Zeit čas Predmet geografije je torej pokrajina, in to ne zgolj v pomenu prostora ali teritorija, temveč tudi v smislu pejsaža.
  • v botaniki in sorodnih vedah skladno z mednarodnim standardom za zapisovanje sort rastlin:
    Za sorte gala, zlati delišes in pinova priporočajo nasade z vitalno rastjo.

Poševnica

Poševnica oz. desna poševnica (/) je nekončno nestavčno ločilo, ki ga uporabljamo

1. stično med enobesednimi enotami v pomenu ‘ali’ ali ‘oziroma’:
in/ali V matematiki znamenje + označuje
in/plus. vitez v/na gradu Koper/Capodistria Salomonov/salomonov pečat prof./profesor predlog z/s zahodni/južni Slovani Celovški/Rateški rokopis

2. nestično med večbesednimi enotami v pomenu ‘ali’ ali ‘oziroma’:
zahodni
Slovani / južni Slovani izredni profesor / izredna profesorica Kotmara vas / Köttmannsdorf Kanalska dolina (it. Val Canale / nem. Kanaltal / furl. Val Cjanâl)

3. stično v pomenu ‘na’, ‘skozi’ ali ‘ulomljeno’:
100 km/h Uradni list RS, št.
25/14 člen 19/3 15/3 = 5

4. stično za označevanje delov celote:
1/2 žličke mlete
paprike Testo pustimo vzhajati 3/4 ure.

5. stično v pomenu ‘od’:
slovenska nadaljevanka, 1/8 Oznaka 1/20 pomeni, da gre za prvo od dvajsetih fotografij.

6. stično v pomenu ‘in’ ali ‘del enega in drugega’:
študijsko leto
2024/25 sezona 2024/2025 jesen/zima London/Frankfurt/Pariz V finalu sta se pomerili dvojici Novak/Kramar proti Aljaž/Fabjan.

7. stično pri navajanju dveh oblik za spol:
dijak/inja
bralec/-ka Potreboval/a boš utež in žogo.

8. nestično med razčlenjevanjem neenakovrednih enot besedila:
Novi trg 4 / II. nadstropje

Pri pisanju na računalnik se pri nekaterih delih celote (npr. 1/ 3/4) zaporedje znakov samodejno pretvori v simbole (½ ▪ ¾).

Poševnico lahko pri razčlenjevanju neenakovrednih enot besedila nadomestimo s pokončnico: Jezikovna svetovalnicaInštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Glej poglavje »Pokončnica«.

Pri ločevanju oblik za spol je poševnica pisana z vezajem, če se priponsko obrazilo ne samo dodaja osnovi, ampak gre za zamenjavo morfema (učenec/-ka delaven/-na). Če se priponsko obrazilo osnovi samo dodaja, vezaja za poševnico ne pišemo (učitelj/ica rojen/a). Poševnico lahko v tem položaju nadomestimo z oklepajem: učenec(-ka).

Če poševnico v pomenu ‘ali’ uporabimo med besedilnimi enotami na začetku povedi, pišemo z veliko začetnico le prvo enoto:
Spise/eseje pošljite po elektronski
pošti. Cilji/standardi, ki jih preverjamo, so opredeljeni kot temeljni. ▪ Kdo/kaj (+ povedek)? Opiši/povzemi odlomek. Sogovorca/dopisovalca tvorita dvogovorno besedilo

Pri zapisu telefonskih številk je namesto poševnice ustrezneje pisati presledek: 041 222 333 (ne 041/222 333).

V strokah se poševnica uporablja z dogovorjenim pomenom/funkcijo, npr.:

  • v računalništvu se stična poševnica uporablja v naslovih spletnih strani:
    https://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/ https://viri.cjvt.si/gigafida/
  • pri linearnem zapisu pesniških besedil (ki niso zapisana v vrsticah) nestična poševnica zaznamuje nov verz, nestična dvojna poševnica (//) pa novo kitico:
    Diči, diči,
    diča, / urno na konjiča, / na konjiča vranega, / dobro osedlanega! // Diči, diči, diča, / deček nima biča, / deček nima ni ostrog, / da pognal bi konja v log.
    V takih primerih z neločljivim presledkom pazimo, da poševnica vedno stoji na koncu vrstice, nikoli na začetku.

O rabi poševnic v poševnih oklepajih glej poglavje »Oklepaj«.

Leva poševnica () se v računalništvu uporablja pri zapisovanju poti datoteke:
C:
UporabnikFranDokumentiPravopis

Deljaj

Deljaj (-) je zapisan s krajšo črtico, enako dolgo kot vezaj, in je tehnično levostično ločilo, s katerim zaznamujemo deljenost besede na koncu vrstice.

Pri pisanju z roko pogosto pišemo dvojni deljaj, tj. dve vzporedni črtici (=).

Kadar besedo delimo na mestu, kjer je vezaj, tega skupaj z drugim delom besede prenesemo v naslednjo vrstico, na koncu prve pa napišemo deljaj:
slovensko-
-nemški slovar

15-
-odstotni popust

POSEBNOSTI

1. Deljaja ne pišemo pri deljenju spletnih naslovov.

Kadar je spletni naslov daljši od ene vrstice, ga delimo ob katerem od ločil, zapisanih v njem: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-vzgojo-in-
izobrazevanje/

2. Deljaja ne pišemo, če delimo besedilne enote na mestu, kjer so povezane s stičnim pomišljajem. Pomišljaja tudi ne prenašamo v naslednjo vrstico:
Ljubljana
Maribor

Opuščaj

Opuščaj ali apostrof () je nestavčno ločilo, ki označuje:

Opuščaj v okrnjeno zapisanih letnicah se v nekaterih besedilih tudi opušča: sezona 09/10.

POSEBNOSTI

1. V besedilih, pisanih v pogovorni ali narečni slovenščini, je raba opuščaja le ena od možnosti:
Srečnga pa zdravga!

Pogosteje opuščaja v takih primerih ne uporabljamo:
Srečnga pa
zdravga! Še bo hec, bote vidli. Žejen sem, mal pa tud že lačen.

2. Stvarna lastna imena se zapisujejo bodisi z opuščajem (Šentk Turistično društvo Kamnk) ali brez njega (Odprta kuhna Dejmo stisnt teater).

3. V lastnih imenih lahko raba opuščaja tudi odstopa od njegove osnovne vloge, npr. pevski zbor Zborke raper Ntoko glasbena skupina Uredu festival Oglasbena Loka znamka Zdežele.

Opuščaj v nepodomačenih prevzetih poimenovanjih in tujih lastnih imenih ohranjamo:
commedia
dellarte drumnbass ONeal Sothebys Val dIsere LEqiupe

O rabi in vlogi opuščaja pri poimenovanjih in imenih iz tujih jezikov glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.

Ponavljaj

Ponavljaj (’’) nadomešča ponovitev pisne enote, ki v besedilu leži v vrstici tik nad njim. Večinoma se uporablja ob označevanju ponovljene vsebine v stolpcih.

2024 15. december
’’ 20. ’’
2025 1. januar
smreka zdravih dreves 77 %
rdeči bor ’’ 53 %
bukev ’’ 41 %

Pri pisanju z roko ima lahko ponavljaj tudi drugačno obliko.

Pokončnica

Pokončnica (|) je ravna pokončna črta od zgornje do spodnje meje velikih črk.

Pokončnico pišemo v besedilih nestično in jo uporabljamo za ločevanje raznovrstnih enot besedila. Ima različne funkcije, npr. nadrednost, zamenljivost, zaporednost, sorednost:
Jezikovna
svetovalnica | Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Janez Novak | Cankarjeva cesta 1 | 1000 Ljubljana | T 345 200 201 Šport | Plezanje | Svetovno prvenstvo Novinarke.si | Novinarji.si Visma | Lease a Bike

Pokončnico lahko v nekaterih primerih nadomestimo z vejico, podpičjem ali poševnico.

Glej poglavja »Vejica«, »Podpičje«, »Poševnica«.

V strokah uporabljamo pokončnico z dogovorjenim pomenom/funkcijo, npr.:

  • v jezikoslovju stično za označevanje meje med zlogi: te|le|fon
  • v matematiki nestično za označevanje deliteljev števila: 3 | 12 (3 je delitelj števila 12)
  • v računalništvu v regularnih izrazih s pomenom ‘aliponedeljek|torek

O rabi pokončnic v pokončnih oklepajih glej »Oklepaj«.

Podčrtaj

Podčrtaj (_) se uporablja za nadomeščanje presledka, zlasti v zapisih, kjer znak za presledek ni dovoljen ali mogoč, npr. v elektronskih naslovih (Jana_Novak@test.si), uporabniških imenih na družbenih omrežjih (@STA_novice) in v spletnih naslovih (http://home.izum.si/cobiss/top_gradivo). 

POSEBNOST

Zlasti zaradi večje razvidnosti presledka se podčrtaj neobvezno uporablja tudi drugod, npr. v imenih računalniških map in datotek (Projekti_novo).

Glej poglavje »Presledek«.

Podčrtaj se kot prvina spolno nevtralnega jezika v nekaterih okoljih in posameznih besedilnih položajih uporablja za zaznamovanje spolne nebinarnosti, npr.: zdravnice_ki  Zelo je razgledan_a.

Presledek

Presledek ( ) je prazno mesto med besedami in pisnimi znamenji (npr. ločili, znamenji v matematiki in logiki, znamenji v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah). 

Stična znamenja pišemo brez presledka (npr. vezaj).

Desnostična znamenja pišemo stično z enoto, ki sledi (npr. desnostična pika, vezaj).

Levostična znamenja pišemo stično s predhodno enoto (npr. vejica, pika, klicaj).

Nestična znamenja pišemo s presledkom pred in za njim (npr. pomišljaj).

Presledek razlikujemo od razmika, ki označuje prostor med vrsticami, npr. enojni, 1,5-vrstični, dvojni razmik.

Presledek pišemo:

1. med besedami (s kolesom ▪ Triglav in Škrlatica);

2. za končnim ločilom;

3. ob nestičnem ločilu;

4. pred desnostičnim ločilom;

5. za levostičnim ločilom;

O stičnosti ločil glej poglavje »Ločila«.

6. za kratico v samostalniški besedni zvezi (EKG laboratorij ▪ ABS zavore ▪ UV žarki ▪ AV oprema);

7. za krajšavno piko v okrajšavah (gdč. Pika dr. dent. med. ▪ t. i. zf. roman ▪ d. o. o.);

8. med številko in simbolom za mersko enoto (35 m 220 V 5 a 10 °C);

9. za številko pred znamenjem za denarno enoto (5 € 20 $ 12 £);

10. za številko pred pisnima znamenjema za odstotek (10 %) in promil (16 ‰);

11. za simbolom v samostalniški besedni zvezi (AAA baterija Cu kristal);

O stičnosti kratic, okrajšav in simbolov glej poglavje »Krajšave«.

12. za vrstilno piko pri številčnem zapisu datuma (8. junij 1991 8. 6. 1991);

13. za pisnimi znamenji, ki označujejo avtorske pravice (© 2003 Založba ZRC, ZRC SAZU) in člene oziroma paragrafe (§ 10);

14. ob znamenju ampersand (Odvetnik Novak & partnerji);

15. ob matematičnih znamenjih za matematične operacije (2 + 2 = 4 3 × 5 = 15);

16. ob znamenjih iz logike, ki se uporabljajo tudi v drugih vedah (5 > 3 rob ≠ rop);

17. pri navajanju bibliografskih podatkov za zvezdico (v pomenu ‘rojen’) in križcem (v pomenu ‘umrl’): (Ivan Cankar (* 1876, † 1918);

18. za številko podčrtne opombe (1 Natisnjene so bile že decembra leta 1846.);

19. pri zapisu telefonskih številk (041 222 333 +386 1 222 33 00).

O stičnosti pisnih znamenj glej poglavje »Pisna znamenja«.

POSEBNOSTI

1. Kadar uporabljamo matematični znamenji plus (+) in minus () kot predznaka, ju pišemo brez presledka pred številko, tj. desnostično (–10 °C vrednost indeksa +3,45).

2. Pisna znamenja za stopinje (90°), minute (20′) in sekunde (40″) pišemo brez presledka za številko, tj. levostično. Znamenje za stopinje pišemo pred simbolom za mersko enoto za temperaturo brez presledka, tj. desnotično (5 °C 32 °F).

3. Znamenja za zaščitena imena in znamke pišemo nadpisano in brez presledka za imenom, tj. levostično (Teflon® AdidasTM).

4. Nadpisana številka (podobno zvezdica) za enoto, na katero se nanaša, predstavlja opozorilo na ustrezno podčrtno opombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja. Pišemo jo brez presledka pred njo, tj. levostično (Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi iz leta 1847.1).

5. Vmesno krajšavno piko, ki jo pišemo pri nekaterih okrajšanih podrednih zloženkah (lit.zg. razprava l.r. podpis rim.kat. vera) in prirednih zloženkah pred vezajem (angl.-slov. slovar č.-b. slika), pišemo brez presledka, tj. stično.

6. Kadar črkovalno izgovarjane okrajšave pregibamo, jih pišemo brez presledka za krajšavno piko, tj. stično: d.o.o.-ji d.d.-ji s.p.-ji.

7. Simbol za uro (h) ​pišemo brez presledka za številko in nadpisano (2h in 17 min ob 8h).

Le v položajih, ki pri številčnem zapisu datuma zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), za vrstilnimi pikami presledka ne pišemo (10.12.2024).

V registru imen pogosto ni presledka za krajšavno piko v okrajšavi, ki je stalni dodatek ob imenu gospodarske družbe (Petka, d.o.o.).

Kadar nimamo možnosti nadpisanega pisanja znakov, izjemoma uporabljamo tudi zapis simbola za uro poravnano s številko in presledkom (2 h in 17 min ▪ ob 8 h).

O uporabi podrčrtaja za označevanje vidnega presledka glej poglavje »Podčrtaj«.

Nedeljivi presledek

Nedeljivi presledek je presledek, ki pri računalniškem pisanju besedil enote za presledkom ne prelomi/prenese v novo vrstico.

Uporabljamo ga npr. med številko in pisnima znamenjema za odstotek (10 %) in promil (16 ‰); na meji med tisočicami, stotisočicami, milijonicami itd. pri zapisu števil, večjih od 9999 (10 000 6 500 000), pred pisnimi znamenji za denarne enote (5 € 20 $ 12 £); med številko in simboli za merske enote (35 m 220 V 5 a 10 °C); za krajšavno piko v krajšavi (t. i. A. D.); v datumu (28. 6. 1914); pred dvopičjem in za njim v pomenu ‘proti’ (3 : 2).

Presledek, ki zaznamuje mejo med tisočicami, stotisočicami, milijonicami itd. pri zapisu števil, večjih od 9999, je neobvezen; pogosteje ga zapisujemo s piko: 10.000 ali 10 000  6.500.000 ali 6 500 000.

Ločila pri citiranju povedi znotraj druge povedi

Sredi okvirne povedi

Kadar drugo poved (izjavo, naslov stvaritve ipd.) citiramo sredi okvirne povedi, ohranjamo končni ločili vprašaj in klicaj, pike pa praviloma ne:
Romana Quo vadis? in Pod svobodnim soncem sta postavljena v zgodovinsko zanimiv trenutek. Otroška dramska skupina se je predstavila z butalsko priredbo Hop, Cefizelj! Frana Milčinskega Izrek Učenje nikoli ne izčrpa uma je da Vincijev.

Glede rabe začetnice pri povedi znotraj druge povedi glej poglavje »Velika in mala začetnica«.

POSEBNOSTI

1. Enako velja tudi, kadar je citirana poved zapisana z drugačnim tiskom ali med narekovaji:
Romana Quo vadis? in Pod svobodnim soncem sta postavljena v zgodovinsko zanimiv trenutek. ▪ Otroška dramska skupina se je predstavila z butalsko priredbo Hop, Cefizelj! Frana Milčinskega ▪ Izrek »Učenje nikoli ne izčrpa uma« je da Vincijev.

2. Piko na koncu tako citirane povedi pišemo zlasti takrat, kadar je bistvena za celovito razumevanje navedenega:
Pravilno zapisana poved je Zanima jo, ali bo deževalo., saj ne gre za vprašanje.

Kadar se znotraj enostavčne okvirne povedi citirani naslov stvaritve končuje z odvisnikom ali stavčnim prilastkom, za njim ne pišemo vejice, in sicer ne glede na to, ali je naslov označen z narekovaji oz. drugačnim tiskom ali ne:
Odigrali so pravljico Bine Štampe Žmavc O kuri, ki je izmaknila pesem v režiji Mihe
Alujeviča. ▪ Roman “Kam gre veter, ko ne piha” je izšel junija lani. ▪ Njena prva esejistična zbirka Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali je bila nominirana za Rožančevo nagrado.

Na koncu okvirne povedi

Na koncu pripovedne, vprašalne ali vzklične povedi zapisujemo le končno ločilo okvirne povedi, ne glede na naklon citirane povedi:
Ena najbolj znanih Heraklitovih misli je Vse
teče. Zadnji Cezarjev vzklik naj bi bil Tudi ti, Brut. ▪ Čigavi so verzi Veš, poet, svoj dolg? Menda vendar poznate izrek Vse teče!

POSEBNOSTI

1. Kadar je klicaj ali vprašaj del stvarnega lastnega imena, ga pred drugačnim končnim ločilom okvirne povedi praviloma ohranjamo:
Učenci so prebrali roman Čefurji
raus!. Neža Maurer je napisala tudi kratko prozo z naslovom Veste, kdo je Čeri?.

2. Kadar citirano poved označimo z narekovaji, ohranjamo tudi klicaj oz. vprašaj citirane povedi (ne pa tudi pike):
Ena najbolj znanih Heraklitovih misli je »Vse teče«. Menda vendar poznate izrek »Vse teče« Kdo je zavpil »Dol z njimi!« Kdo je avtor verza »Veš, poet, svoj dolg?«? ▪ Zadnji Cezarjev vzklik naj bi bil »Tudi ti, Brut?«.

3. Kadar citirano poved uvajamo z dvopičjem, vprašaj oz. klicaj ohranjamo, končne pike pa ne pišemo:
Pri Župančiču najdemo tale verz: Veš, poet, svoj 
dolg?«  Zaposlene pogosto strašijo s parolami, kot je: Le poslušni bodo uspeli!

4. Klicaj in vprašaj lahko ohranjamo tudi, kadar je citirana poved oz. stvarno lastno ime zapisano drugače od okvirne povedi in končne pike (ležeči tisk, krepki tisk, druga barva ipd.):
Arhimedu pripisujejo slavni vzklik
Hevreka!. Ingoličeva najbolj znana romana sta Lukarji in Kje ste, Lamutovi?.

Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju

Kadar je dobesedni navedek del premega govora, je od spremnega stavka praviloma ločen z dvojnimi narekovaji. Raba ločil in začetnice je odvisna od razporeditve obeh delov premega govora:

1. Če je spremni stavek na začetku, mu dobesedni navedek sledi za dvopičjem; dobesedno navedena poved se začne z veliko začetnico, končno ločilo je pred narekovajem:
Trener je po tekmi povedal: »Gostujoča ekipa je zasluženo zmagala, saj je bila pretežni del srečanja boljši
nasprotnik.« Zavpila je: »Hej, počakaj me!« Vljudno je poizvedel: »Sta šla ribiča na lov?«

2. Če spremni stavek sledi dobesednemu navedku, se začne z malo začetnico; piko v dobesedno navedeni povedi zamenja vejica, ohranjamo pa ostala končna ločila (klicaj, vprašaj in tri pike), ki jih pišemo pred narekovajem:
»Največja socialna varnost delavca je pravična plača,« je poudaril predsednik
sindikata. »Pozdravljeni!« je zavpil nekdo za njimi. »Kakšna se ti zdi slika?« so se mu zasvetile oči. »Trenirala sva dvakrat na dan, kombinirala sva uteži, tek, vaje za moč, boks ...« sta naštevala.

3. Če spremni stavek stoji med dvema deloma dobesedno navedene povedi, mu pred drugim delom sledi vejica; prvi del dobesedno navedene povedi zaključuje vejica ali tri pike:
»Danes,« je počasi začel, »bomo govorili o
praštevilih.« »Kje,« je vprašal, »so moji ključi?«»Če ti povem po pravici ...« je rekel s stišanim glasom, »me začenja resno skrbeti zanj.«

4. Kadar sta v isti povedi dva spremna stavka, je raba ločil in začetnic enaka, kot če bi šlo za dve ločeni povedi:
»Oh, bog ne daj,« je vzdihnila in nadaljevala: »Pravzaprav ga niti ne poznam dobro. Samo soseda
sva.« »Zelo sem zadovoljen,« je povedal, nato je dodal: »Uspelo nam je!«

5. Kadar se isti spremni stavek nanaša na dve dobesedno navedeni povedi, je druga zapisana kot samostojen navedek:
»Tu imate!« je vzkliknil oče. »Naš izlet je šel po vodi!«

Glej poglavje »Dvopičje« in »Narekovaj«.

POSEBNOSTI

1. Če prememu govoru v zaporedju spremni stavek – dobesedni navedek sledi še kakšen stavčni del, pred njim zapišemo vejico, če jo zahteva skladenjska zgradba povedi. Končna ločila razen pike v dobesednem navedku ohranjamo, npr.:
Po tistem, ko sem padla s kolesa, ker mi je vesolje zašepetalo: »Ustavi se! Oddahni si!«, sem potegnila
črto. Vesolje mi je zašepetalo: »Ustavi se« in padla sem s kolesa.

2. Dobesedni navedek je zlasti v umetnostnih besedilih lahko zapisan tudi brez narekovajev ali pa označen z drugačnim tiskom:
Gumico za lase! je
vpila. No, kaj praviš? je vprašal. Si vesela?

3. Zlasti v umetnostnih besedilih se lahko za označevanje dobesednega navedka namesto narekovajev uporablja enodelni pomišljaj (narekovajni pomišljaj), a le na začetku nove vrstice:
Kje si bil sinoči? je vprašal. Si se dobro imel?
Doma, je odrezavo pripomnil.
Še kje? 

Glej poglavje »Pomišljaj«.

Kadar kot dobesedni navedek v okvirno poved vključujemo zgolj dele druge povedi, jih označimo z dvojnimi narekovaji. Taki navajani deli se začnejo z malo začetnico (razen če je na začetku lastno ime) in se nikoli ne zaključijo z ločilom – kadar za narekovajem sledi ločilo, je to zaradi okvirne povedi:
Toliko knjig, kolikor jih objavijo danes, »ni izšlo še nikdar, a tudi tako malo bralcev ni bilo nikoli«, saj konkurenco knjigi dela zlasti
video. Glede dokazovanja polnoletnosti ob naročilu alkoholne pijače meni, da »je realnost še vedno drugačna od tiste, predpisane v zakonih«.

Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu

Alinejni zapis sestavljajo okvirna oz. napovedna poved, ki ji sledi dvopičje, in več vrstic, ki jih najpogosteje uvaja pomišljaj, lahko pa tudi vezaj, črka, številka ali grafični znak (za njimi je presledek). Raba ločil in začetnic je odvisna od skladenjske zgradbe sestavnih delov.

1. Skladenjsko preproste alineje se začenjajo z malo začetnico in končujejo z vejico, razen zadnje, za katero stoji končno ločilo (običajno pika):
Za preprečevanje ugrizov klopov pri mačkah in psih veterinarji svetujejo uporabo:
– ovratnice proti klopom,
– kapljic proti klopom in drugim zajedavcem,
– pršila proti klopom.

Dvojne predložne zveze izražajo:
a) lastnost,
b) prostor,
c) čas.

Ali imaš:
- spalno vrečo,
- podlogo za spanje,
- gorilnik,
- pribor za kuhanje?

Glej poglavje »Dvopičje« in »Pomišljaj«.

2. Kadar imata tako napovedni kot naštevalni del nestavčno obliko, za posameznimi alinejami pogosto ni ločil (niti vejice niti končne pike):
Pripomočki:
– računalnik
– zvezek
– pisalo

3. Če so alineje daljše in skladenjsko bolj zapletene (vsebujejo podredja ali priredja, ločena z vejicami ali podpičji), se začenjajo z malo začetnico in končujejo s podpičjem, razen zadnje, za katero stoji pika:
Po desni strani je dovoljeno prehiteti:
– vozilo, ki zavija levo;
– vozilo, ki vozi v naselju po smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi, po prometnem pasu, ki ni skrajno desno;
– tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča.

4. Če je v kateri od alinej zapisana (vsaj ena) poved, za katero je zapisano končno ločilo, stoji končno ločilo (praviloma pika) za vsemi alinejami. V tem primeru se vse alineje začenjajo z veliko začetnico:
Osebnostni tipi starejših moških:
– Integrirani tip. Značilno za moške tega tipa je, da niso niti pretirano aktivni niti povsem pasivni.
– Obrambni tip. Starostniki tega tipa so ambiciozni; v medosebnih odnosih so avtoritativni.
– Introspektivni tip. Moški tega tipa veliko časa preživijo v razmišljanju in razvijanju svojih idej in načrtov.

POSEBNOSTI

1. Na koncu predzadnje alineje lahko namesto vejice uporabimo nekatere priredne veznike – največkrat in, glede na kontekst tudi ali:
Strokovnjaki predlagajo:
– obvezne letne tehnične preglede,
– vpis elektrarn v požarne karte objektov,
– sodelovanje z lokalnimi gasilci in
– izobraževanje osebja o ravnanju ob požaru.

2. Okvirni povedi navadno ne sledi dvopičje, kadar to ločilo v alinejah uvaja naštevalni niz.
Lastna imena so
a) imena bitij: Gašper, Pepelka, Ludvik XIV.;
b)
zemljepisna imena: Kranj, Triglav, Bohinjsko jezero;
c)
stvarna imena
: Pošta Slovenije, Evropska unija, Združeni narodi.

3. Kadar pri alinejnem zapisu ne gre za naštevanje, temveč za ponujanje izbir oz. možnih odgovorov (npr. pri kvizih, anketah), je lahko napovedna poved tudi vprašalna. Zapis v alinejah je odvisen od skladenjske zgradbe: pri nestavčni obliki je običajen zapis z malo začetnico in brez končnega ločila, pri stavčni pa je običajen zapis z veliko začetnico in končno piko:
Katera od navedenih lastnosti te najbolje opisuje?
a) optimističen
b) neodvisen
c) vztrajen
č) prilagodljiv
d) prijazen

Kako se ponavadi učiš?
a) Sestavim si urnik učenja, ki se ga držim.
b) Učim se dan pred testom.
c) Sledim pri pouku, doma snov le ponovim.
č) Odvisno od trenutnega razpoloženja.

Glede zapisovanja črk v kombinaciji z oklepajem in zaklepajem glej poglavje »Oklepaj«.

4. Pri računalniških predstavitvah se napovedna vrstica spreminja v naslovno, zato dvopičje pogosto opuščamo. Opuščamo lahko tudi ločila na koncu vrstic (še zlasti če so vsebinsko med seboj nepovezane); besedilo v posameznih vrsticah se začenja ali z veliko ali z malo začetnico:
Jasnost pisanja
- poznavanje vsebine
- upoštevanje naslovnika
- preglednost besedila
- logičnost
- konkretnost – abstraktnost

Antidiskriminacijska načela
– Ovirane osebe so v prvi vrsti ljudje
– Prevlada medicinskega modela
– Pravice vs. sočustvovanje

– Izogibanje dehumanizirajočemu jeziku
– Koncept neodvisnega življenja

5. Pri zapisovanju samostojnih besedilnih enot, kakršna je npr. dnevni red, lahko v oštevilčenih alinejah zapisano razumemo kot dele iste povedi ali kot več samostojnih povedi, ki jih bodisi zaključimo s piko (zlasti pri daljših povedih) ali jih zapišemo brez nje, a z veliko začetnico:
Dnevni red:
1. potrditev zapisnika prejšnje seje,
2. računovodski izpiski,
3. razno
.

Dnevni red:
1. Potrditev zapisnika 2. seje Komisije za kakovost študija.
2. Poročilo o poteku informativnega dneva in razprava ob izvedeni anketi.
3. Razno.

Dnevni red:
1. Potrditev zapisnika prejšnje seje
2. Računovodski izpiski
3. Razno

Ločila in začetnice pri dopisu

Kadar ima dopis glavo, vsak podatek zapišemo v svoji vrstici, na koncu katere ni ločila.
1. Če pojmujemo, da je celotna glava dopisa ena poved, pišemo z veliko začetnico le prvo sestavino in lastnoimenske sestavine:
Mojca Kovač
finančnica specialistka I
Finančni urad RS
Dacarska ulica 13
1270 Litija

2. Če pojmujemo, da je vsaka vrstica glave dopisa samostojna poved, pišemo vsako enoto z veliko začetnico:
Dr. Jana Novak
Vodja projektov
Inštitut za kakovost zraka
Cankarjeva ulica 5
1000 Ljubljana

Pri zapisu kraja in datuma je mogočih je več načinov, podatka sta vedno ločena z vejico:
Ljubljana, 22. januar 2026
Ljubljana, 22. 1. 2026
Ljubljana, 22. januarja 2026
V Ljubljani, 22. januarja 2026
V Ljubljani, 22. 1. 2026

Če se dopis začne s pozdravom, ga vedno zaključuje ločilo.

– Kadar je na koncu pozdrava vejica, se besedilo dopisa nadaljuje z malo začetnico:
Spoštovani,
pišem vam, ker [...]

Dragi Jaroslav,
že dolgo se nisem oglasil [...]

Pozdravljena, Andreja,
spet te prosim [...]

– Kadar je na koncu začetnega pozdrava klicaj ali pika, se besedilo dopisa nadaljuje z veliko začetnico:
Spoštovana gospa ravnateljica!
Pred dvema tednoma [...]

Pozdravljeni.
Pripenjam obljubljene dokumente [...]

Končni pozdrav se lahko zaključi z ločilom (vejico, klicajem, piko) ali redkeje brez ločila; sledi mu podpis:
Lep pozdrav,
Jana

S spoštovanjem!
Jakob Kovač

Hvala za sodelovanje in lep pozdrav.
Jani Novak

Najlepše te pozdravlja
tvoj Simon

Kadar je del podpisa tudi podpisnikova funkcija, je začetnica tega podatka odvisna od njegove umestitve glede na ime (spodaj, zgoraj) in/ali od ločila ob koncu pozdrava:

S spoštovanjem!
Red. prof. dr. Milan Novak
prodekan za študijske zadeve
Lepo vas pozdravljamo.
Direktorica
Eva Mrak
Lep pozdrav(,)
vodja pisarne
Maja Novak

Glej tudi poglavja »Velika in mala začetnica«, »Pika« in »Klicaj«.

Slovnični oris za pravopis

Glasoslovni oris

Uvod

Poglavje Slovnični oris za pravopis prinaša tista poglavja slovničnega opisa knjižne slovenščine, ki so neposredno ali posredno povezana s pravopisom ter pomembna za razumevanje glasoslovnih, oblikoslovnih in besedotvornih značilnosti knjižne slovenščine in katerim prilagajamo tudi besede in besedne zveze, ki jih prevzemamo iz drugih jezikov.

OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni objavi »Glasoslovnega orisa«, bo oblikovana po predstavitvi vseh podpoglavij v javni razpravi. Pojasnila glede zapisa in izrazja bodo z objavo vsakega podpoglavja še dopolnjena, v končni fazi pa bo posodobljen tudi pravopisni terminološki slovarček.

Pojasnila glede zapisa črk, glasov in fonemov (v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis)

Zapis v lomljenih oklepajih

V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 pri opisih razmerja med glasovno in pisno podobo zaradi večje jasnosti pisne enote (črke) zapisujemo v lomljenih oklepajih, npr. ⟨lj⟩.

Zapis v oglatih oklepajih

V slovenskih slovarjih knjižnega jezika je fonološko‑fonetična transkripcija poenostavljena in zapisana v oglatih oklepajih, npr. [híša].

V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis je jakostni naglas označen na samoglasnikih s tremi naglasnimi znamenji, in sicer z ostrivcem ⟨´⟩, krativcem ⟨`⟩ in strešico ⟨ˆ⟩.

Naglasna znamenja na črkah e in o so uporabljena tudi za označevanje kakovosti, tj. širine oziroma ožine. Zato za kakovostno‑kolikostno razlikovanje ne uporabljamo znamenj iz mednarodne fonetične abecede (IPA), temveč za široka e in o pišemo ⟨ê⟩ in ⟨è⟩ oz. ⟨ô⟩ in ⟨ò⟩ (v IPI ⟨ɛ⟩ oz. ⟨ɔ⟩) ter ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ za ozka e in o (v IPI ⟨e⟩ oz. ⟨o⟩).

Razlikovalno ozkost nenaglašenih e in o označujemo s piko pod črkama v oglatem oklepaju, tj. kot ⟨ẹ⟩ in ⟨ọ⟩.

Pri zapisu izgovora v oglatih oklepajih uporabljamo nekatere črke iz IPE, in sicer: polglasnik /ə/ pišemo z obrnjeno črko e, tj. ⟨ə⟩. V pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis so vse tri dvoustnične variante fonema /v/ (zveneča [w], nezveneča [ʍ] in dvoglasniška [u̯]) zapisane z ⟨u̯⟩, tj. s črko u in polkrožcem spodaj.

Za označevanje mehčanih [lʲ] in [nʲ] namesto dvignjenega pomanjšanega j ⟨ʲ⟩ iz IPE uporabljamo opuščaj – ⟨l’⟩ in ⟨n’⟩.

S črtico nad črko ⟨¯⟩ označujemo podaljšani izgovor samoglasnikov in soglasnikov.

S povezajem⟩ označujemo istozložni izgovor besede s predlogom.

Označevanje zvenečnostnih premen

Zaradi gospodarnosti so zvenečnostne premene ali položajne variante v pravilih Pravopis 8.0 označene z vezajem. Vezaj označuje:

  1. nezveneči izgovor v osnovni obliki in zvenečega v odvisnih sklonih (Ambrož [ambróž‑], bridž [brídž‑]);
  2. položajno (alofonsko) varianto (Daneu [danév‑]).

V pravopisnem slovarju ePravopis je izgovor imenovalnika in rodilnika v celoti izpisan, premena pa je razvidna iz izgovora neosnovne, tj. rodilniške oblike: Ambrož [ambróš, rod. ambróža], bridž [bríč, rod. brídža]; Daneu [danéu̯, rod. danéva].

Zapis v poševnih oklepajih

Foneme in variante fonemov zapisujemo v poševnih oklepajih, npr. Maja /maja/. Ker vseh ni mogoče zapisati s črkami slovenskega pravopisa, uporabljamo nekatere črke iz mednarodne fonetične abecede.

Povezava med poenostavljenim slovenskim zapisom in mednarodno fonetično abecedo je predstavljena v preglednici črka – glas, iz katere je razvidno, da se v slovenskih priročnikih prilagojeno zapisujejo tako samoglasniki kot nekateri soglasniki, in sicer: široki e – /ɛ/, polglasnik – /ə/, široki o – /ɔ/; /dž/ – /dʒ/, /š/ – /ʃ/, /v/ – /ʋ/, /c/ – /ts/, /č/ – /tʃ/, /ž/ – /ʒ/, /r/ – /ɾ/ in /h/ – /x/.

Tipski prikazi sklopov

Kadar želimo v pravilih Pravopis 8.0 opozoriti, da se v danem zaporedju samoglasnikov in soglasnikov pojavlja kaka zakonitost, se odločimo za okrajšani zapis, v katerem z veliko črko V označujemo samoglasnike, z veliko črko C pa soglasnike. Izgovorni sklop soglasnika in samoglasnika zapišemo v oglatem oklepaju kot [CV], pisni sklop črk, ki označujejo soglasnike in samoglasnike, pa v lomljenem oklepaju kot ⟨CV⟩. Meje med zlogi so ponazorjene z vezaji oziroma v oglatem oklepaju s pikami (Drava [drá.va]).

Izrazje

V pravilih Pravopis 8.0 sta ob opisnih izrazih za položaj v besedi (na začetku besede ali na koncu besede) uporabljena izraza vzglasje (npr. črka ⟨v⟩ v vzglasju besede vreme) in izglasje (npr. izgovor dvočrkja ⟨nj⟩ v izglasju besede Kranj).

Glasovi in fonemi

Slovenski knjižni jezik ima 29 pomensko razločevalnih glasov, imenovanih fonemi. Delimo jih na samoglasnike in soglasnike, te pa na zvočnike ter zveneče in nezveneče nezvočnike.

Pomenska razločevalnost je ponazorjena z minimalnimi pari (fonemov), pri katerih zamenjava enega fonema z drugim spremeni pomen besed ali delov besed, npr. par /par/ bar /bar/, pes /pəs/ – kes /kəs/, Maja /maja/ – Mija /mija/, nora /nᴐra/ Nora /nora/, čelo /čɛlo/ čelo /čelo/.

Samoglasniških fonemov je osem: /a/, /e/ (ozki e), /ɛ/ (široki e), /ə/ (polglasnik), /i/, /o/ (ozki o), /ɔ/ (široki o), /u/.

Soglasniških fonemov je enaindvajset: /b/, /c/, /č/, /d/, /dž/, /f/, /g/, /h/, /j/, /k/, /l/, /m/, /n/, /p/, /r/, /s/, /š/, /t/, /v/, /z/, /ž/.

V knjižni slovenščini nimamo dvoglasniških fonemov, temveč dvofonemske zveze oz. fonetične dvoglasnike. Oblikuje jih dvoglasniška dvoustnična varianta fonema /v/ v položaju za samoglasnikom, npr. [Vu̯]: Triglav [tríglau̯/triglàu̯], Orel [ôrəu̯].

Dvoglasnik ali diftong je v več jezikih samoglasniški fonem, sestavljen iz samoglasnika in zvočniške dvoglasniške variante [u̯] ali zveze samoglasnika in zvočnika j. Pojavlja se pred soglasnikom ali za samoglasnikom v izglasju besede in tvori en sam zlog.

Istemu fonemu lahko ustreza več glasov, ki jih imenujemo fonemske variante ali alofoni. Osnovna varianta soglasniškega fonema se izgovarja pred samoglasnikom, druge izgovorne variante pa so odvisne od glasovne soseščine. Fonemske variante nimajo pomenskorazločevalne vloge.

Fonemskih variant v zapisu izgovora v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in pravopisnem slovarju ePravopis ne označujemo; izjema so dvoustnične variante fonema /v/, ki so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane s črko ⟨u̯⟩.

Podrobneje o variantah fonemov glej poglavji »Fonemske variante samoglasnikov« in »Fonemske variante soglasnikov«.

Samoglasniki

Samoglasniki so glasovi največje odprtostne stopnje. Glede na položaj jezika in odprtost ust jih opisujemo kot sprednje (i, ozki in široki e), srednje (a in polglasnik) ali zadnje (široki in ozki o, u); glede na dvig jezične ploskve proti nebu in tonskost so visoki (i in u), sredinski (obe vrsti e‑ja in o‑ja ter polglasnik) ali nizki (a).

tabela samoglasnikov
Naglašenost, kolikost in kakovost

Samoglasniki so lahko naglašeni ali nenaglašeni. Nenaglašeni samoglasniki so samo kratki, naglašeni samoglasniki pa so lahko dolgi ali kratki.

Razlik med kratkimi in dolgimi samoglasniki govorci v sodobni slovenščini večinoma ne zaznavajo, npr. brat [bràt] – vrat [vrát], nič [nìč] – bič [bíč].

O naglaševanju, vrstah naglaševanja, pomenu in vrstah naglasnih znamenj ter o naglasnem mestu v slovenščini glej poglavje »Naglaševanje«.

Kakovostno se razlikujejo le e‑jevski in o‑jevski samoglasniki, in sicer so lahko izgovorjeni:

Glede na naglašenost, kolikost in kakovost poznamo naslednje samoglasnike:

a hiša [híša] nenaglašeni a
zajec [zájəc], škrat [škràt] naglašeni a
ozki e kres [krés] naglašeni ozki e
široki e cekin [cekín] nenaglašeni e
metla [mêtla], polet [polèt] naglašeni široki e
i opica [ópica] nenaglašeni i
bič [bík], bik [bìk] naglašeni i
ozki o dom [dóm] naglašeni ozki o
široki o hotel [hotél] nenaglašeni o
voda [vôda], cmok [cmòk] naglašeni široki o
u rudar [rudár] nenaglašeni u
duh [dúh], kruh [krùh] naglašeni u
polglasnik poper [pôpər] nenaglašeni polglasnik
pes [pə̀s] naglašeni polglasnik

V nekaterih besedah izgovarjamo nenaglašena e in o ozko, kar v novejših slovarjih knjižnega jezika označujemo s piko pod črko. Najpogosteje se ožina pojavlja v prednaglasnih položajih zloženih besed (Belokranjec [bẹlokránjəc], stonoga [stọnóga]), redkeje v ponaglasnih položajih (angstrem [ánkstrẹm], Maribor [máribọr]).

O samoglasnikih kot nosilcih naglasa glej poglavje »Naglaševanje«.

O polglasniku glej poglavja »Zapis polglasnika«, »Zvočniški sklopi«, »Neobstojni samoglasniki«.

Fonemske variante samoglasnikov

Namesto širokega e pred j in širokega o pred v lahko v izglasju ali pred soglasnikom izgovarjamo tudi srednjo (nevtralno) varianto samoglasnikov e in o: muzej [muzêj], muzejski [muzêjski]; snov [snôv-], snovnost [snôu̯nost].

Srednji izgovor označujemo s strešico, v starejših slovarjih pa je bil označen z ostrivcem na e in o.

Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti

Samoglasniki so nosilci zloga, zato jih lahko izgovarjamo samostojno.

Ob soglasnikih izgovarjamo oporne samoglasnike, in sicer polglasnik ali ozki e ali a, npr. d [də̀ in dé], k [kə̀ in ká]. Pri črkovalnem branju kratic, simbolov in nekaterih okrajšav izgovarjamo polglasnik (DUTB [də̀utəbə̀ tudi dəutəbə̀], SSKJ [sə̀səkəjə̀ tudi səsəkəjə̀], itd. [ítədə̀]) ali tudi samoglasnika e in a (OZN [ózẹèn in ọzẹèn in ózənə̀ in ọzənə̀], NKBM [ènkabeèm tudi enkabeèm], hPa [hə̀pəá tudi həpəá in hápẹá tudi hapẹá]).

Pomembno vlogo pri urejanju zaporedja glasov v zlogu ima zvočnost (ali sonornost, imenovana tudi zvonkost). Zlog organizira samoglasnik kot najbolj zvočen glas (a > e, o > i, u), okoli njega si levo in desno sledijo najprej zvočniki v skladu z lestvico zvočnosti (, j > r > l > n, m > v), nato pa še nezvočniki v zaporedju od pripornikov (f, sz, šž, h) in zlitnikov (cdz, č) do zapornikov (pb, td, kg).

Zlogi, ki se končajo na samoglasnik, so odprti (sraka [srá.ka]), zlogi, ki se končajo na soglasnik, so zaprti (prvak [pər.vák]).

Neobstojni samoglasniki

Neobstojni samoglasniki so tisti, ki pri pregibanju ali tvorjenju novih besed kot nosilci zloga bodisi izpadajo ali se v vlogi začasnega zlogovnega jedra pojavljajo v izglasnih soglasniških sklopih, npr. Kekec [kékəc], rod. Kekca [kékca]; Ravne [ráu̯ne], prid. ravenski [rávənski].

O polglasniku v izglasnih soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

Neobstojni samoglasnik je najpogosteje polglasnik, redkeje tudi samoglasnika o ali a (v besedi blagor [blágor], rod. blagra [blágra]; dan [dán], rod. dne [dné]), pred zvočnikom j tudi samoglasnik i (ladja [ládja], rod. dv./mn. ladij [ládij], prid. ladijski [ládijski]).

Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).

Samoglasniki v prevzetih imenih

Samoglasniški sestavi se od jezika do jezika razlikujejo. Samoglasnike, ki so enaki slovenskim, izgovarjamo kot v knjižni slovenščini; pri tistih, ki jih slovenščina ne pozna, poiščemo slovenščini najbližje ustreznike.

  • Pri zaokroženih samoglasnikih opuščamo vse vrste modifikacij, izgovarjamo pa jih s samoglasnikom, ki je najbližji izvirniku (nem. von Grünigen [fon grínigen], alb. Yllka [ílka]; Sjögren [šjégren]; madž. Vörösmarty [vêrešmarti]; nem. Jörg [jêrg‑/jə̀rg‑]).
  • Namesto nosnih samoglasnikov ob samoglasniku izgovorimo samoglasnik in zvočnik n ali m (fr. Macron [makrón], polj. Wałęsa [valénsa]; polj. Dąbrowska [dombrôu̯ska]).

Pri prevzemanju besed z dvoglasniki, ki so v tujih jezikih tudi v vlogi fonemov, imata pomembno vlogo najbolj zvočna zvočnika, in sicer , dvoglasniška fonemska varianta fonema /v/, in zvočnik j, npr. šp. Juan [hu̯án], nem. Freud [frôjd‑].

Naglašeni samoglasniki so v tujih imenih načeloma dolgi. Naglašena e in o prevzemamo praviloma kot ozka, npr. fr. Rabelais [rablé]; angl. Lawrence [lórens], nem. Gottsched [gótšed‑].

Široko izgovarjamo naglašeni e pred glasovoma j in r (angl. Davis [dêjvis], isl. Reykjavík [rêjkjavik]; nem. Hertz [hêrc]) in naglašeni o pred glasom v (angl. Bowie [bôvi]) oziroma (rus. Novgorod [nôu̯gorod‑]).

Pod vplivom izvornega izgovora in uveljavljenosti v rabi sta samoglasnika e in o v sodobni knjižni slovenščini pogosto široka tudi v posameznih drugih imenih, npr. fr. Verlaine [verlên], nem. Freud [frôjd‑], angl. O’Connor [okônor], angl. Potter [pôter/póter].

Nenaglašeni samoglasniki so v slovenščini le kratki, zato nenaglašenih dolžin ne izgovarjamo (ohranjamo pa ločevalno znamenje na črki, ki v izvornem jeziku označuje dolžino), npr. v slovaščini in češčini: slš. Šafárik [šáfarik], češ. Jiří [jírži].

Neobstojni samoglasniki imajo v prevzetih imenih različne pojavne oblike, npr. najpogosteje e (češ. Havel [hávəl], rod. Havla [háu̯la]), vendar tudi a (hr. Bakar [bákar], rod. Bakra [bákra]) ali o (slš. Sivok [sívok], rod. Sivka tudi Sivoka [síu̯ka tudi sívoka]).

Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Soglasniki

Soglasnike glede na način in mesto izgovora delimo na zvočnike (glasove srednje odprtostne stopnje) in nezvočnike (glasove majhne odprtostne stopnje); ti so lahko zveneči ali nezveneči.

Zvočniki

Zvočnikov je šest: m in n, r in l, v in j.

Pomagalo za prepoznavanje zvočnikov je skrito v besedi mlinarjevi.

Delitev zvočnikov

Po načinu tvorbe delimo zvočnike na nosnike (m in n), jezičnike (r in l) in drsnike (v in j).

Glede na zvočnost si zvočniki sledijo od najbolj do najmanj zvočnega v zaporedju j > r > l > n, m > v. Ob drsniku j je kot najbolj zvočna razvrščena tudi dvoglasniška dvoustnična varianta fonema /v/ (tj. ).

Zvočniki in zvenečnost

Zvočniki so zveneči glasovi, ki ne vplivajo na zvenečnost pred seboj stoječih nezvočnikov in nimajo ustreznih nezvenečih parnih glasov, npr. tlakadlaka, satjesadje.

O sklopu ⟨jv⟩ v izglasju besede glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

Prilikovanje zvočnikov po mestu izgovora

Nosnik n v položaju pred ustničnikoma b in p (tudi v in f) (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m, kar je v starejših tvorjenkah vidno tudi v zapisu (branitiobramba). V mlajših prevzetih besedah se zaradi branja po črki pojavljata obe izgovorni možnosti – bodisi m bodisi n (Istanbul, Unprofor; informacija, invalid).

Drsnik j se v položaju za samoglasnikom i v izglasju ali pred soglasnikom izgovorno približa samoglasniku i, zato ga izgovorimo šibko ali kot podaljšani i, zapisujemo pa kot j (Jurij, junijski, ladijski).

Fonetičnih posebnosti, ki izhajajo iz prilikovanja po mestu izgovora, v pravopisnem slovarju ePravopis in pravilih Pravopis 8.0 ne označujemo.

O posebnostih zvočnika v glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.

Več o zapisu zvočnikov v poglavju »Zapis soglasnikov«.

O mehčanem izgovoru drsnika j glej poglavje »Dvočrkji lj in nj«.

Nezvočniki

Nezvočnikov je petnajst, šest je zvenečih (b, d, g, z, ž in ) in devet nezvenečih (p, t, k, s, š, č, c, f in h). Vsi (razen nezvenečih c, f in h) nastopajo v zvenečnostnih parih.

Zveneči pari nezvenečih c, f in h se pojavljajo večinoma položajno, tj. v soseščini drugih glasov, ali izjemoma v prevzetih besedah:

  • dz po ozvenečenju, npr. Kocbek [kódzbek], pincgavec [píndzgavəc];
  • f kot nezveneča varianta zvočnika v v mlajših prevzetih besedah iz angleščine (rave/rejv [rêjv/rêjf]);
  • pred zvenečim nezvočnikom v redkih prevzetih besedah pripornik f izgovarjamo bodisi po črki bodisi zveneče, kot zobnoustnični v, npr. Afganistan [afgánistan/avgánistan].

Nezveneči pripornik h nima zvenečega fonemskega para, pojavlja pa se kot glasovna varianta pri izgovoru predloga k. Pred besedami z vzglasnim g se izgovarja zveneče kot [ɣ] (h gozdugózdu]).

Delitev nezvočnikov

Po načinu tvorbe razlikujemo zapornike (pb, td, kg), pripornike (f, sz, šž, h) in zlitnike (cdz, č). Le pripornike lahko tako kot samoglasnike in zvočnike vlečemo, zato jih uvrščamo med trajnike.

Glede na slušni vtis sikanja oz. šumenja tradicionalno razlikujemo sičnike (cdz, sz) in šumevce (č, , šž).

Pri prepoznavanju zvenečih in nezvenečih nezvočnikov si pomagamo s povedmi: Žabgodez (zveneči) in Ta suhškafec pušča (nezveneči).

O pravilih za pisanje soglasnikov glej poglavje »Zapis soglasnikov«.

O fonemskih variantah soglasnikov glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.

Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti

Vse zveneče nezvočnike (b, d, g, z, ž in ) izgovarjamo nezveneče (p, t, k, s, š in č) v izglasju (Jakob [jákop], gad [gàt], sneg [snék], Janez [jánes], mož [móš], kolidž [kôlič]) in pred nezvenečim nezvočnikom (drobtina [droptína], medvedka [medvétka], gangster [gánkster], preizkus [preiskús], težko [teškó], kolidžka [kôlička] |obuvalo|).

Če sta drug ob drugem dva različno zveneča nezvočnika, potem se prvi prilagodi oz. prilikuje drugemu, in sicer:

Posebnost

Zvenečnostno parna nezvočnika se izgovorita podaljšano (obpluti [op̄lúti], izsek [is̄èk]), redko kot en glas, npr. devetdeset [devédeset].

O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Enako kot sredi besede tudi na meji dveh besed na izgubo zvenečnosti izglasnega nezvočnika (samo pri naglašenih besedah) vpliva tudi vzglasje druge besede, če se ta začne na

Posebnost

Zveneče nezvočnike izgovarjamo zveneče (zvenečnost se ohrani) tudi v izglasju

1. pred besedo, ki se začenja z zvenečim nezvočnikom: Jakob Gallus [jákob gálus], Janez Bleiweis [jánez blájvajs];

2. med pravim predlogom in besedo, ki se začenja s samoglasnikom ali zvočnikom, in pred besedami, ki se začenjajo na zveneči nezvočnik: ob Iški [ob íški], ob Muri [ob múri], ob Dravi [ob drávi]; iz Afrike [iz áfrike], med vojnama [med vôjnama], od mame [od máme].

Pod vplivom jezikov, ki ne poznajo zvenečnostnih premen, tudi v slovenščini opažamo pojav ohranjanja zvenečega izgovora pred vzglasnim zvočnikom naslednje besede, npr. Janez Menart [jánez ménart] ob priporočenem [jánes ménart].

Predlog ima nezvenečo varianto s, ki jo izgovarjamo in pišemo pred nezvenečimi nezvočniki, npr. s kolesom [skolésom], s fantom [sfántom].

V pravilih Pravopis 8.0 je izglasno razzvenečenje nezvočnikov označeno z vezajem (kozorog [kozoróg‑], Jakob [jákob‑]), v pravopisnem slovarju ePravopis pa je izgovor imenovalnika in rodilnika v celoti izpisan in je premena razvidna iz izgovora rodilniške oblike: kozorog [kozorók, rod. kozoróga], Jakob [jákop, rod. jákoba].

O premenah predlogov glej poglavje »Vpliv zvenečnostnih premen na zapis predlogov«.

Fonemske variante soglasnikov

Tudi soglasniki imajo fonemske variante ali alofone. Osnovna varianta fonema se izgovarja pred samoglasnikom (npr. mama [máma], Ana [ána], lipa [lípa], voda [vôda]), druge izgovorne variante so odvisne od glasovne soseščine. Večina zvočniških in nezvočniških variant fonemov v različnih glasovnih soseščinah ne povzroča pravopisno‑pravorečnih težav in jih pri zapisu izgovora ne označujemo, izjema so variante fonema /v/.

Variante fonema /v/

Fonem /v/ izgovarjamo zobnoustnično ali dvoustnično:

V nekaterih položajih se zaradi posebne glasovne soseščine zvočnik v izgovarja na oba načina.

Razlik med tradicionalno zapisanimi dvoustničnimi variantami fonema /v/ ([w], [ʍ], [u̯]) večina govorcev slušno ne zaznava, zato so jih jezikoslovci v kodifikacijskih in slovničnih opisih razvrščali in poimenovali glede na glasovno bližino kot zvenečo [w], nezvenečo [ʍ] in dvoglasniško varianto [u̯] (za samoglasniki). Dvoustnični izgovor se po slušnem vtisu približuje u-jevskemu izgovoru, razlikujemo pa ju po zložnosti.

V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis vse tri dvoustnične variante zapisujemo v oglatem oklepaju s črko , po sistemu IPA pa bi bile zapisane s črko w. Če je dvoustnična varianta v izglasju, jo zapisujemo tudi s črko v in vezajem: očetov [očétov‑].

Podrobneje o izgovoru zvočnika v v zvočniških sklopih glej poglavje »Zvočniški sklopi«.

Zobnoustnično izgovarjamo fonem /v/

  1. pred samoglasniki iste besede: vino [víno], vrh [və̀rh], Vrhnika [və̀rhnika], Vogel [vógəu̯];
  2. v soglasniškem sklopu z zvočnikom j sredi besede:
⟨lvj⟩ želvji [žélvji]
⟨rvj⟩ intervju [intervjú]; črvji [čə̀rvji], postrvji [postə̀rvji]; kri, or. s krvjo [skərvjó]; vrv, or. z vrvjo [zvərvjó]

Posebnost

V vzglasnem sklopu ⟨vj⟩ je izgovor fonema /v/ lahko zobnoustničen ali dvoustničen: vjedati se [vjédati/u̯jédati se].

Za lažje razlikovanje med enozložnim in dvozložnim izgovorom je v oglatih oklepajih zlogovna meja zaznamovana s pikami.

V vzglasju je sklop ⟨vj⟩ zastopan zelo redko, le pri nekaterih predponskih glagolih, npr. vjedati se [vjé.da.ti/u̯je.da.ti se] ‘zajedati se, prodirati’. V govoru težko razlikujemo med temi glagoli in glagoli s pisno (in govorno) predpono u‑, npr. ujedati se [u.jé.da.ti se] ‘jeziti se’, ‘prepirati se’, pri katerih je izgovor črkovnega sklopa ⟨uj⟩ dvozložen. Razlikovanje med glagoli je bolje razvidno iz zapisa.

Dvoustnično izgovarjamo fonem /v/

  1. za samoglasniki pred večino soglasnikov in v izglasju (= dvoglasniška varianta):
    • sivka [síu̯ka], sivček [síu̯čək]; plovba [plôu̯ba], jugovzhod [júgou̯shòt], dovzeten [dôu̯zetən]; sovji [sôu̯ji], Navje [náu̯je], Kočevje [kočéu̯je], čarovnik [čarôu̯nik];
    • pav [páu̯]; siv [síu̯]; sova, rod. dv./mn. sov [sôu̯];
  2. v vzglasju pred nezvočniki in zvočnikoma m in n:
    • vbosti [u̯bôsti], vdeti [u̯déti], vgraditi [u̯gradíti], vzeti [u̯zéti], vžgati [u̯žgáti]; vcepiti [u̯cépiti/u̯cepíti], včlaniti [u̯člániti], vklop [u̯klòp], vpis [u̯pís], vsak [u̯sák], všteti [u̯štéti];
    • vnuk [u̯núk], vmesiti [u̯mésiti];
  3. sredi besede na morfemski meji pred zvenečimi nezvočniki:
    • odvzeti [odu̯zéti];
  4. v vlogi predloga:
    • v dolini [u̯dolíni]; v Celju [u̯cêlju], v Kamniku [u̯kámniku], v slogi [u̯slógi]; v mestu [u̯méstu], v letu [u̯létu]; v Evropi [u̯eu̯ropi].

Posebnosti

  1. Na dva načina – dvoustnično ali zobnoustnično – izgovarjamo fonem /v/ v naslednjih položajih
    • v zvočniških sklopih ⟨vr⟩ in ⟨vl⟩ v vzglasju in za soglasnikom sredi besede:
      • vlaga [u̯lága/vlága]; vrata [u̯ráta/vráta];
      • obvretenčen [òbu̯retênčən/òbvretênčən], odvleči [odu̯léči/odvléči]; vrvranje [vəru̯ránje/vərvránje], prekrvljen [prekəru̯ljèn/prekərvljèn];
    • v zvočniških sklopih ⟨rvn⟩ in ⟨rvm⟩:
      • barvnik [báru̯nik/bárvnik], vrvnat [və̀ru̯nat/və̀rvnat], slabokrvnost [slabokə̀ru̯nost/slabokə̀rvnost]
      • obrv, or. dv./mn. z obrvmi [zobəru̯mí/obərvmí]; drva, or. dv./mn. z drvmi [zdəru̯mí/dərvmí]
  2. V izglasnih položajih za zvočnikoma l in r se fonem /v/ pogosto premenjuje s fonemom /u/ (in izgovarja tudi u-jevsko, s čimer se oblikuje nov zlog):
    • črv [čə̀ru̯/čə̀ru], vrv [və̀ru̯/və̀ru];
    • barva, rod. dv./mn. barv [báru̯/báru]; želva, rod. dv./mn. želv [žélu̯/žélu]; murva [múrva], rod. dv./mn. murv [múru̯/múru]; salva [sálva], rod. dv./mn. salv [sálu̯/sálu]. Enako velja za izglasne položaje pri deležnikih na ‑l v črkovnih sklopih ⟨rl⟩, v katerih je dvoglasniška varianta fonema /v/ zapisana s črko ⟨l⟩: vrl [və̀ru̯/və̀ru], trl [tə̀ru̯/tə̀ru].
  3. Kadar je fonem /v/ na morfemski meji v nizu za zvenečim in pred nezvenečim nezvočnikom (npr. predvsem, nadvse), se vede na dva načina:
    • kot samoglasnik u, ki tvori novo zlogovno jedro besede, zato se izglasni d v predponi ne prilikuje nezvenečemu nezvočniku: predvsem [predusèm], nadvse [nadusè];
    • pri hitrem ali manj skrbnem oz. manj artikuliranem govoru ga ne izgovorimo, nastane nezvočniški sklop zobnega zapornika t in sičnika s: predvsem [pretsèm] in nadvse [natsè].

Pri pisnem razlikovanju med predponskimi glagoli s predponama v‑ in u‑ si pomagamo z razlikovanjem med eno‑ ali dvozložnim izgovorom vzglasnega sklopa: vžgati [u̯žgá.ti] ‘povzročiti gorenje’ – užgati [u.žgá.ti] ‘udariti’; všteti [u̯šté.ti] ‘prišteti zraven’ – ušteti se [u.šté.ti se] ‘zmotiti se’.

Predlog v izgovorimo skupaj z besedo, in sicer izgovorimo fonem /v/ dvoustnično. Ta izgovor preide v u-jevskega, kadar predlog poudarimo in ga izgovorimo samostojno, kot zložni u (npr. Živim na in ne v Ptuju [ne ú ptúju]).

O zlitniškem izgovoru več v poglavju »Posebni nezvočniški sklopi«.

Zaradi zgodovinskih razlogov in etimološko utemeljenega pravopisa se dvoustnična varianta [u̯], zapisana s črko ⟨l⟩, pojavlja na mestu nekdanjega zlogotvornega l (bolha [bôu̯ha], čoln [čôu̯n], jabolko [jábou̯ko], poln [pôu̯n]) in v izglagolskih tvorjenkah ter deležnikih (rekel [rékəu̯], olesenel [olesenéu̯]). V redkih besedah je lahko zapisana npr. z ⟨u⟩: nauk [náu̯k]; pogosteje se pojavlja v prevzetih besedah oz. izpeljankah iz njih, npr. gauss/gaus [gáu̯s], faustovski [fáu̯stou̯ski].

Soobstoj različnih fonemskih variant lahko povzroča pravopisne težave pri besedah s predponami u in v‑. O tem več v poglavju »Fonemske variante soglasnikov«.

O načinih zapisa fonemskih variant zvočnika v glej poglavje »Zapis dvoglasniške dvoustnične variante«.

O dvoglasniškem in zvočniškem izgovoru glej več v poglavju »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.

O premenah dvoglasniške variante s samoglasnikom glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.

Soglasniki v prevzetih imenih

Pri prevzemanju soglasnike, ki so enaki ali podobni slovenskim, izgovarjamo po slovensko. Tiste, ki jih knjižna slovenščina ne pozna, pri prevzemanju prilagajamo na različne načine.

  1. Mehčane soglasnike pred samoglasniki izgovarjamo z dodajanjem zvočnika j (češ. Máňa [mánja]), pred soglasniki in v izglasju pa palatalizirano ali trdo (npr. polj. Wyszyński [višín’ski/višínski]); mehke soglasnike izgovarjamo trdo (srb. Đoković [džókovič]).
  2. Posebne vrste zapornikov ali pripornikov izgovarjamo z glasovi, približanimi slovenskim knjižnim. Npr. zobni pripornik [θ] je v angleškem imenu Thackery in albanskem imenu Thaçi zapisan z dvočrkjem ⟨th⟩, v obeh pa ga nadomestimo s slovenskim [t] – [têkəri] in [táči]. V španskem imenu Suárez je [θ] zapisan s črko ⟨z⟩, v slovenščino ga prevzemamo kot [s] – [su̯áres].
  3. Če ne gre za običajne meje besed ali besednih delov, pri katerih so tudi v slovenščini mogoči t. i. podaljšani soglasniki (npr. Preddvor [pred̄vòr/preddvòr]), vse tuje dolge soglasnike izgovarjamo navadno, npr. dan. Lolland [lóland‑].

Zvenečnostne zakonitosti veljajo tudi pri prevzetih besedah, ne glede na to, ali jih v izvornem jeziku poznajo ali ne, npr. nem. Goldschmidt [góltšmid‑], angl. Windsor [víntsor]; angl. George Washington [džórč vášinktọn], rod. Georgea Washingtona [džórdža vášinktọna]; polj. Sieradz [šêrac], rod. Sieradza [šêradza].

Zvenečnostno parna nezvočnika v soglasniškem sklopu se izgovorita kot en glas, npr. angl. Hepburn [hêbərn/hêbərən], fr. Rembrandt [rémbrand‑].

Pri izgovoru tujih lastnih imen s črkovnima sklopoma ⟨mb⟩ ali ⟨np⟩ prilikovanje po mestu izgovora ni dosledno uveljavljeno. Nekatera imena beremo tudi po črki, ne glede na izgovor v izvirniku (angl. Greenpeace [grínpís], nem. Kronplatz [krónplác]), tako zapisujemo tudi občnoimenske izpeljanke iz teh imen, npr. grinpisovec [grínpísovəc].

Posebnost

Ker špansko črko ⟨z⟩ za [θ] prevzemamo kot [s], smo pozorni na izglasje, saj se končni nezveneči nezvočnik izgovarja tudi v položaju pred samoglasnikom, tj. pri pregibanju (Márquez [márkes], rod. Márqueza [márkesa]) in tvorbi svojilnega pridevnika (Márquezov [márkesov‑]), zato v pravilih Pravopis 8.0 v oglatem oklepaju navajamo tudi rodilniško in pridevniško izgovorno obliko: npr. Suárez [su̯áres], rod. Suáreza [su̯áresa]; svoj. prid. Suárezov [su̯áresov‑].

Fonemske variante razen redkih izjem v prevzetih imenih izgovarjamo enako kot v slovenščini.

Posebnosti

  1. Dvoglasniški dvoustnični [u̯] se zaradi bližanja izvornemu enozložnemu izgovoru pojavlja v položajih pred samoglasnikom, npr. it. Buonarroti [bu̯onaróti], fr. Antoine [antu̯án], šp. Juan [hu̯án].
  2. V nekaterih imenih, prevzetih iz slovanskih jezikov, v vzglasnem sklopu ⟨vj⟩, ⟨vl⟩ in ⟨vr⟩ izgovarjamo le zobnoustnično fonemsko varianto (hr. Vjekoslav [vjékoslav‑], hr. Vjestnik [vjéstnik]; Vladimir [vládimir]; češ. Vratislav [vrátislav‑]).
  3. Pri nekaterih prevzetih imenih, zlasti pri pisno podomačenih, se je povsem ustalil zobnoustnični izgovor, h kateremu usmerja tudi podomačeni zapis, npr. Gvajana [gvajána], Nikaragva [nikarágva]. Pri tistih imenih, v katerih je zapis nepodomačen (zapis s črko u), izgovarjamo zobnoustnično in dvoustnično varianto (Quasimodo [kvazímodo/ku̯azímodo] ali le dvoustnično (donhuanski [donhu̯ánski]).
  4. V prevzetih besedah je lahko dvoustnična varianta zapisana tudi z ⟨w⟩, npr. v različnih dvočrkjih (angl. ⟨ow⟩: Brown [bráu̯n]), ali je sestavina dvoglasnika (nem. Gauß [gáu̯s]).

Slovenski pravopis doslej v prevzetih dvoglasnikih (položaj pred samoglasnikom) ni predvideval dvoustničnega, temveč le zobnoustnični in zato enozložni izgovor (npr. šp. Duero [dvê.ro]) ali samoglasniški in zato dvozložni izgovor (šp. Juan [hu.án]).

Več o prevzemanju soglasnikov glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.

Zapis glasov

Slovenska latinica

Slovenske glasove zapisujemo s slovensko latinico (slovenico), ki ima 25 latiničnih črk, in sicer 22 črk osnovnega latiničnega črkopisa in tri črke z ločevalnim znamenjem – kljukico ⟨ˇ⟩: ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩.

Posebnost

Latinične črke ⟨q Q⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩ in ⟨y Y⟩ niso del slovenske abecede; uporabljamo jih pri zapisu pisno nepodomačenih besed in besednih zvez.

S prevzemanjem tujih imen in njihove pisne podobe v slovenščino sprejemamo tudi posebne črke in črke z ločevalnimi znamenji, ki niso vključene v slovensko abecedo.

Razlikujemo med dvema ločevalnima znamenjema – kljukico ⟨ˇ⟩ na črkah ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩ ter strešico ⟨ˆ⟩, ki pri zapisu izgovora označuje široka e in o ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩.

O slovenski abecedi in uvrščanju neslovenskih latiničnih znakov v slovenske abecedne sezname glej tudi poglavje »Pisna znamenja«.

Glej preglednico »Ločevalna znamenja« (Dodatek).

Latinica v prevzetih imenih

Osnovni nabor črk latiničnega črkopisa so za pisave različnih jezikov prilagajali tako, da so uvajali ločevalna (diakritična) znamenja, posebne črke ali dvo‑ in veččrkja.

Ločevalna znamenja vplivajo na glasovne vrednosti zapisanega, npr. vijuga na n ⟨ñ⟩ v španščini označuje izgovor [nj] (šp. Valdepeñas [valdepénjas]), sedij pod c ⟨ç⟩ pa v francoščini izgovor [s] (fr. Comédie‑Française [komedí‑fransêz‑]).

Ločevalna znamenja so del pisne podobe imena in jih ob prevzemanju v slovenščino ohranjamo pri pregibanju in tvorbi novih besed, tudi če označujejo za slovenščino neznačilne glasovne posebnosti, npr. češko oznako dolžine ohranjamo, četudi je ne uveljavljamo: češ. Dvořák [dvóržak], rod. Dvořáka [dvóržaka], prid. Dvořákov [dvóržakov-].

Posebne črke v slovenščini izgovarjamo enako kot v izvornih jezikih, npr. estonski ⟨õ⟩ kot polglasnik (est. Jõhvi [jə̀hvi]), ali pa poiščemo najbližjo ustreznico slovenščini, npr. hrvaški ⟨ć⟩ prevzemamo kot [č] (hr. Meštrović [méštrovič]). Med posebne črke uvrščamo tudi združene črke ali ligature, ki ustrezajo enemu glasu, npr. v francoskih imenih ⟨œ⟩ izgovarjamo [e] ali polglasnik (fr. Jœuf [žêf/žə̀f]).

Dvo‑ in veččrkja so v pisavah različnih jezikov sestavljena iz dveh, treh, redkeje tudi več črk osnovnega latiničnega črkopisa in ustrezajo enemu glasu (v različnih jezikih je to lahko tudi dvoglasnik): ⟨ch⟩ je v francoščini [š] (fr. Charles [šárl/šárəl]), v angleščini [č] (angl. Charles [čárəls]), ⟨eu⟩ je v imenih, prevzetih iz francoščine, [e] ali [ə] (fr. Maubeuge [mobêž‑/mobə̀ž‑]), v tistih iz nemščine pa [oj] (nem. Freud [frôjd‑]).

O različnih pisavah in njihovih posebnostih glej preglednice za posamezne jezike.

Razmerja med glasovi in črkami ter črkami in glasovi

V slovenščini pri zapisu izgovora enemu glasu praviloma ustreza ena črka, npr. glas [a] zapisujemo s črko ⟨a⟩ (mama [máma]), glas [k] s črko ⟨k⟩ (kapa [kápa], klik [klík]) ipd.

Dvema glasovoma ustreza le črka ⟨r⟩ z izgovorom [ər] v položaju med soglasnikoma: črka [čə̀rka], mrtvec [mə̀rtvəc].

Posebnosti

  1. Na izgovor glasov vpliva položaj v besedi (vzglasje, izglasje, morfemska meja) ali soseščina glasov (pred samoglasnikom ali soglasnikom), zato se isti glas lahko zapisuje z različnimi črkami.
  2. Nezveneči nezvočniki se v izglasju ali zaradi prilikovanja zapisujejo z dvema različnima črkama, npr. glas [t] zapisujemo s črkama ⟨t⟩ ali ⟨d⟩: plot [plót]; plod [plót], rod. ploda [plóda]; predpis [pretpís].
  3. Dvoglasniški [u̯] zaradi zgodovinskih razlogov in vpliva drugih jezikov zapisujemo s tremi različnimi črkami, tj. ⟨v⟩, ⟨l⟩ in ⟨u⟩: sivka [síu̯ka], bel [béu̯], nauk [náu̯k].

O premenah nezvočnikov glej poglavje »Nezvočniki«.

O zapisu variant fonema /v/ glej poglavje »Zapis zvočnika v in njegovih variant«.

O razmerju med slovenskimi črkami in njihovimi glasovnimi ustrezniki glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).

Dvočrkja

Dvočrkje je zapis enega glasu z dvema črkama. V knjižni slovenščini so dvočrkja redka in nimajo posebnega mesta v abecedi.

Dvočrkje

Dvočrkje ⟨dž⟩ uporabljamo za zapis glasu [dž], ki se pojavlja v prevzetih besedah: džamija [džámija]; bridž [bríč], rod. bridža [brídža].

Pri nekaterih besedah, prevzetih iz angleščine ali prek nje, se črka ⟨j⟩ izgovarja na dva načina – kot [j] ali [dž], npr. judo [júdo/džúdo], goji [góji/gódži].

Dvočrkji lj in nj

Dvočrkji ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ imamo v slovenščini v položaju pred soglasniki in v izglasju, v katerih ju lahko izgovarjamo mehčano (palatalizirano) kot [l’] in [n’] ali tudi trdo kot [l] in [n]: kralj [král’/král], nedeljski [nedél’ski/nedélski]; manj [màn’/màn], kranjski [krán’ski/kránski]. V položaju pred samoglasniki sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ črkovna sklopa in ju izgovarjamo kot zvezo dveh glasov (kraljica [kraljíca], Franja [fránja]).

Mehčanost v izgovoru zaznamujemo z mehčajem, tj. opuščajem v vlogi mehčanja.

V večini slovarjev knjižnega jezika (SSKJ, slovar SP 2001) mehčanih [l’] in [n’] niso označevali. V pravopisnem slovarju ePravopis je označena le mehčanost, v pravilih Pravopis 8.0 pa je označen mehčani in trdi izgovor.

O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).

Glej poglavje »Zapis soglasnikov«.

Podvojene črke

Podvojene črke se pojavljajo na meji besed ali besednih delov in jih izgovarjamo različno. Če črki označujeta

  1. isti soglasnik, ga izgovorimo podaljšano (le izjemoma izgovorimo en glas): oddati [od̄áti], brezzob [brez̄ób], sedemmetrovka [sédəm̄étrou̯ka].
  2. isti samoglasnik, izgovorimo dva glasova; vsak tvori svoje zlogovno jedro, ne glede na naglašenost: naapriliti [naapríliti], zaarati [zaárati]; neelastičen [nèelástičən], srednjeevropski [srédnjeeu̯rópski], vseeno [vsèêno]; priimek [priímək], triintrideset [tríintrídeset]; pootročiti se [pootróčiti se].

Posebnost

Podvojene črke lahko označujejo različne glasove: polleten [pôu̯létən]; beemve [béemvé/bẹemvé], neetičen [nèétičən].

O zvezah dveh samoglasnikov glej poglavje »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.

O zlitniškem izgovoru posebnih nezvočniških sklopov glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.

Črkovno-glasovna razmerja v prevzetih imenih

Posamezne glasove zapisujejo v različnih jezikih z različnimi črkami in obratno – posamezne črke imajo v različnih jezikih lahko povsem druge glasovne ustreznike, npr. črko ⟨c⟩ izgovorimo v turščini kot [dž] (tur. Recep [redžép]), v francoščini pa je njen izgovor odvisen od glasovne soseščine (fr. Calais [kalé], fr. Céline [selín], fr. Balzac [balzák]).

Pri prevzemanju tujih imen v slovenščino sprejemamo tudi neme črke in črkovne sklope, tj. tiste, ki nimajo glasovnega ustreznika, npr.

  • v francoščini je nema črka ⟨h⟩, v izglasju pa različne črke oz. sklopi (npr. ‑⟨es⟩): fr. Hacquet [aké]; fr. Arles [árl/árəl];
  • v angleščini je črkovni sklop ⟨gh⟩ lahko nem, izglasni ‑⟨e⟩ pa je vedno nem: angl. Highfield [hájfild‑]; angl. Hume [hjúm] ipd.

Če črkovni sklop izgovorimo kot en glas, se ta imenuje veččrkje. Najpogosteje se srečujemo z dvočrkji in tričrkji, redkeje s štriričrkji:

  • ⟨ch⟩ v angleških imenih izgovorimo kot [č] (angl. Chaplin [čêplin]), v francoščini kot [š] (fr. Cacharel [kašarél]);
  • ⟨au⟩ v francoskih imenih izgovorimo kot [o] (fr. Flaubert [flobêr]);
  • ⟨rz⟩ v poljskih imenih izgovorimo kot [ž] (polj. Andrzej [ándžej]);
  • ⟨sch⟩ v nemških imenih izgovorimo kot [š] (nem. Bosch [bóš]);
  • ⟨sci⟩ v italijanskih imenih izgovorimo kot [š] (it. Sciascia [šáša]);
  • ⟨eau⟩ v francoskih imenih izgovorimo kot [o] (fr. Gobineau [gobinó]);
  • ⟨tsch⟩ v nemških imenih izgovorimo kot [č] (nem. Deutsch [dôjč]).

Obratno ena črka lahko označuje dvoglasnik, npr. črka ⟨a⟩ v angleščini /eɪ/, ki ga izgovorimo [ej], npr. Bacon [bêjkon].

Pri izgovoru podvojenih črk v tujih imenih upoštevamo izvirni izgovor: načeloma jih izgovarjamo kot en glas, npr. it. Carrara [karára], it. Botticelli [botičéli], angl. McCartney [məkártni], fr. Sully‑Prudhomme [silí‑pridóm], nem. Grimm [grím]. Izjemoma predstavljajo podvojene črke dvočrkje za en glas, npr. ⟨ll⟩ je v španščini glas [ʎ], ki ga v položaju pred samoglasnikom prevzemamo z dvema glasovoma, tj. kot [lj]: šp. Murillo [muríljo].

O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.

O dvoglasnikih v slovenščini in pri prevzemanju glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.

Zapis samoglasnikov

Samoglasniki i, u in a imajo vsak svojo posebno črko: ⟨i⟩ (pika [píka]), ⟨u⟩ (luna [lúna]) in ⟨a⟩ (ajda [ájda]).

Ozki in široki e zapisujemo s črko ⟨e⟩ (delo [délo], meja [mêja]); tudi polglasnik se najpogosteje zapisuje z ⟨e⟩ (dež [də̀š]). Ozki in široki o zapisujemo s črko ⟨o⟩ (Mojca [mójca], sokol [sôkol]).

Fonemske variante samoglasnikov zapisujemo enako kot njihove osnovne variante.

Zapis polglasnika

Polglasnik v slovenščini nima posebne črke. Zapisujemo ga najpogosteje s črko ⟨e⟩, s črko ⟨r⟩ pa zapisujemo glasovni sklop polglasnika in zvočnika r [ər].

Pisno odsotni polglasnik

Polglasnik ni zapisan pri črkovanju in črkovalnem branju kratic (OZN [ózənə̀/ọzənə̀]) in izgovoru nekaterih medmetov (hm [hə̀m]).

Kadar se polglasnik pojavlja le v govoru, kot izgovorna olajšava v zvezah dveh ali treh izglasnih soglasnikov (žanr [žánər]; Frankl [fránkəl]), je neobstojen in pri pregibanju ali v nadaljnjih tvorjenkah izpade (rod. žanra [žánra]; prid. Franklov [fránklou̯]).

Zlasti v priimkih, prevzetih iz nemščine, govorjeni polglasnik pred končnim soglasnikom l večinoma ni zapisan, npr. Ranfl [ránfəl], Kmecl [kmécəl], Frankl [fránkəl], Vajgl [vájgəl], Klekl [klékəl], Ertl [êrtəl].

V sklopih zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n je polglasnik le izgovorna možnost in ni zapisan, npr. film [fílm/fíləm], rod. filma [fílma]. Tako še: domiseln [domíseln/domíselən]; šarm [šárm/šárəm]; vetrn [vétərn/vétərən].

Z vidika zakonitosti slovenskega zloga izgovor polglasnika v zvočniških sklopih ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rm⟩, ⟨rn⟩ ni nujen, saj sta zvočnika m in n manj zvočna od r in l, vendar je polglasniški izgovor razširjen tudi v knjižnem jeziku.

O polglasniku v soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

O izgubljanju in vzpostavljanju polglasnika glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.

Polglasnik, zapisan s črko e

S črko ⟨e⟩ je polglasnik zapisan v osnovah nekaterih besed (vendar [və̀ndar], navzven [nau̯zvə̀n]), tudi kot edino zlogovno jedro v samostalnikih (dež [də̀š], pes [pə̀s], sel [sə̀l/sə̀u̯], sen [sə̀n]), pridevnikih (zel [zə̀u̯], tešč [tə̀šč]) in v različnih neosnovnih glagolskih oblikah, npr. pri deležniku na l glagola iti (šel [šə̀u̯]), v sedanjiku glagola biti (sem [səm]).

Posebnosti

  1. V nekaterih besedah danes izgovarjamo tako polglasnik kot e, in sicer zlasti v primerih položajno nepredvidljivega korenskega /ə/: bebljati [bəbljáti/bebljáti], mečkati [məčkáti/mečkáti]; semle [sə̀mle/sèmle]; čebela [čebéla/čəbéla], čebula [čebúla/čəbúla]; češ [čə̀š/čèš].
  2. Nekdaj na pogovorni jezik omejena izreka širokega e namesto polglasnika, ki je povezana tudi s spremembo naglasnega tipa, je danes sprejemljiva tudi v manj formalnem knjižnem jeziku: deska [də̀ska/dəskà in dêska], megla [mə̀gla/məglà in mêgla], tema [tə̀ma/təmà in têma]. Tako še čeber, skedenj, steber idr.
  3. Pri tvorjenkah se nenaglašeni etimološki korenski polglasnik izgublja, večinoma se premenjuje s širokim e, npr. dež [də̀ž‑]dežnik [dežník/dəžník], dežnikarica [dežníkarica/dəžníkarica]; kes [kə̀s] – kesanje [kesánje], kesati se [kesáti se].
Polglasnik ob črki r

S črko ⟨r⟩ je označen glasovni sklop [ər] v položaju:

Posebnosti

  1. V izglasju je polglasnik ob r [ər] zapisan s pisnim sklopom ⟨er⟩ (baker [bákər], Peter [pétər]).
  2. V imenskih izpeljankah ali zloženih imenih sklop ⟨er⟩ sredi besede navadno izgovarjamo s polglasnikom:
    • kadar korenska beseda ali prva beseda od dveh v zloženki pri pregibanju izkazuje prisotnost poglasnika, ki pri pregibanju izpade (Koderman [kódərman], Cimperman [címpərman]);
    • kadar je polglasnik izkazan z različnimi zapisi (Hribršek in Hriberšek [hríbəršək]; Rebrnik in Rebernik [rébərnik]).

Če v občni besedi polglasnika ni, izgovarjamo [er], npr. Šušteršič [šúšteršič], Žnideršič [žníderšič].

V nekaterih slovarjih knjižnega jezika je naglašeni polglasnik ob r nakazan bodisi z ostrivcem na r na iztočnici bodisi zapisan s krativcem nad črko za polglasnik v oglatem oklepaju (vŕh oz. [və̀rh]).

Zapis polglasnika v izglasnih soglasniških sklopih

Polglasnik v izglasnih soglasniških sklopih ob odsotnosti samoglasnika tvori začasno zlogovno jedro. Ob dodajanju končnic in obrazil se glasovna soseščina spremeni in polglasnik izpade.

Zapisujemo ga s črko ⟨e⟩ med nezvočnikom in zvočnikom ter med dvema zvočnikoma, in sicer:

  1. v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola (npr. kvader [kvádər], jasen [jásən]);
  2. v rodilniku dvojine in množine samostalnikov ženskega in srednjega spola (npr. kamra [kámra], rod. dv./mn. kamer [kámər]; veslo [vêslo], rod. dv./mn. vesel [vêsəl]);
  3. pri izpeljankah z obrazili na soglasnik, npr. ček, ce, čan; ski, ni ... (pismo [písmo], manjš. pisemce [písǝmce], vrst. prid. pisemski [písǝmski]);
  4. v deležniku na ‑l moškega spola (lezel [lézǝu̯]).

Posebnost

Pri samostalnikih, ki se v imenovalniku ednine (december, meter) ali v rodilniku množine (jedro, Pekre) končajo na r, se ob tvorbi izpeljanke z obrazilom na soglasnik črka r pojavi v medsoglasniškem položaju in označuje glasovni sklop [ǝr]. Polglasnika pred r ne zapisujemo:

Če je e v končaju ‑⟨er⟩ izgovorjen kot [e], črka ⟨e⟩ ne izpada: laser [láser], rod. laserja [láserja], vrst. prid. laserski [láserski].

Priimki, ki se glasijo enako kot (izvirna) občna poimenovanja ali prebivalska imena, lahko imajo uradno veljavne variante brez polglasnika: Turek in Turk (toda Turek |pripadnik turškega naroda, prebivalec Turčije|), Zajec in Zajc (toda zajec), Kranjec in Kranjc (toda Kranjec |prebivalec Kranjske|).

O vlogi polglasnika pri pisnem in govornem krajšanju osnove glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).

Polglasnik med nezvočnikom in zvočnikom

Izglasni sklop nezvočnika in zvočnika je težje izgovorljiv, zato mednju vedno vrinemo polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩. Primeri z nezvočnikom b:

⟨bel⟩ ansambel [ansámbəl], rod. ansambla [ansámbla]; obel [óbəl], ž obla [óbla]; tabla [tábla], rod. dv./mn. tabel [tábəl]; Knobel [knóbəl], rod. Knobla [knóbla]
⟨ben⟩ graben [grábən], rod. grabna [grábna]; droben [drôbən], ž drobna [drôbna]; Ljubno [ljúbno], rod. mn. Ljuben [ljúbən]

Posebnosti

  1. Izpad polglasnika kot edinega zlogovnega jedra lahko vpliva na izgovor besede, npr. zaimek ves [və̀s], rod. vsega [u̯sèga].
  2. V nekaterih sklopih, npr. ⟨cen⟩, ⟨del⟩, se polglasnik pojavlja tudi samo v eni od besednih kategorij, npr. samo v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola (posel [pôsəu̯], rod. posla [pôsla]; kisel [kísəl], ž kisla [kísla]), samo v rodilniku samostalnikov ženskega spola (skodla [skódla], rod. dv./mn. skodel [skódəl]) ali samo v lastnih imenih (Majcen [májcən], rod. Majcna [májcna]).

Priimki z izglasnimi nezvočniško‑zvočniškimi sklopi so lahko zapisani na več načinov, npr. Pregl [prégəl] in Pregelj [prégəl’/prégəl]; Brecl [brécəl] in Brecelj [brécəl’/brécəl].

Polglasnik med zvočnikoma

Neobstojni polglasnik je zapisan vedno s črko ⟨e⟩ v izglasnih sklopih ⟨jem⟩, ⟨jen⟩, ⟨ven⟩, ⟨rel⟩ in ⟨vel⟩ v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola:

⟨jem⟩ sejem [sêjǝm], rod. sejma [sêjma]; pojem [pójəm], rod. pojma [pójma]; samostojen [samostójǝn], ž samostojna [samostójna]
⟨jen⟩ mejen [mêjən], ž. sp. mejna [mêjna]; nujen [nújən], ž nujna [nujna]
⟨ven⟩ oven [ôvən], rod. ovna [ôu̯na]; delaven [délavən], ž delavna [délau̯na]; Traven [trávən], rod. Travna [tráu̯na]
⟨rel⟩ Karel [kárəl], rod. Karla [kárla]
⟨vel⟩ Pavel [pávəl], rod. Pavla [páu̯la]

Posebnosti

  1. Polglasnik izjemoma ni zapisan v rodilniku dvojine in množine samostalnikov ženskega in srednjega spola med zvočnikoma m in n (npr. kolumna [kolúmna], rod. dv./mn. kolumn [kolúmǝn]), v nekaterih primerih pa ga tudi ne izgovorimo, npr. himna [hímna], rod. dv./mn. himn [hímn/hímǝn].
  2. Nekatera ženska imena pod vplivom enakopisnih moških oblik izgovarjamo s polglasnikom, ki ga ne zapisujemo, npr. Karla [kárla], rod. dv./mn. Karl [kárl/kárəl]; Pavla [páu̯la], rod. dv./mn. Pavl [pávəl].
  3. V prevzetih občnih besedah s sklopom ⟨vl⟩ v izglasju polglasnika ne zapisujemo: kravl [krávəl], rod. kravla [kráu̯la].
  4. V zvočniškem sklopu ⟨rn⟩ je polglasnik zapisan le, če je njegov izgovor obvezen in ni le izgovorna možnost, npr. muren [múrən] nasproti krn [kə̀rn/kə̀rən]. Tako še npr. Miren, Prešeren; šmaren, moderen, dežuren, miren nasproti garn, koncern; klavrn, črn, jetrn, tovarn.

Podrobneje o izgovoru in zapisu polglasnika med dvema zvočnikoma glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

Polglasnik v zvezi soglasnika in črkovnih sklopov ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩

V zvezo soglasnika in črkovnih sklopov ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ se vriva polglasnik, zapisan s črko e, le v položaju, ko sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ dvočrkji, tj. pred soglasnikom in v izglasju:

Polglasnik v prevzetih imenih

V prevzetih imenih je polglasnik zapisan z različnimi samoglasniškimi črkami. V imenih iz bolj znanih jezikov je najpogosteje zapisan s črkami ⟨e⟩, ⟨a⟩ in ⟨u⟩, npr. angl. MacArthur [məkártur], angl. Coward [kávǝrd‑]; angl. Salisbury [sólzbəri], angl. Curtis [kə̀rtis]. Izgovor je zlasti v primerih, ko je zapisan z ⟨e⟩, lahko približan izvirnemu: fr. Remarque [remárk/rəmárk], fr. Lesage [lesáž‑/ləsáž‑].

Sredi imena pred zvočnikom na morfemski meji izgovarjamo e ali polglasnik, npr. nem. Düsseldorf [díseldórf/dísəldórf], nem. Heidelberg [hájdelberg‑/hájdəlberg‑]; nem. Babenberg [bábenberg‑/bábənberg‑]; toda norv. Heyerdahl [hêjerdal].

Ob črki ⟨r⟩ sredi besede ali v edinem zlogu je bil v starejših priročnikih priporočen izgovor širokega e, danes izgovarjamo tudi polglasnik, če je ta polglasnik oz. slovenskemu polglasniku podoben glas izgovorjen tudi v izvornem jeziku, npr. nem. Jörg [jêrg‑/jə̀rg], nem. Junkers [júnkers/júnkərs], nem. Peterman [péterman/pétərman], angl. Churchill [čêrčil/čə̀rčil].

Polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v izglasju vpliva na pregibanje besede, npr. nem. Heidegger [hájdegər], rod. Heideggra [hájdegra] proti nem. Heidegger [hájdeger], rod. Heideggerja [hájdegerja]. Tako tudi Hofer [hófər/hófer].

V nekaterih jezikih je polglasnik zapisan tudi s črkami, ki imajo posebna ločevalna znamenja, npr. v albanščini z ⟨ë⟩ (alb. Kukës [kúkǝs]), v romunščini z ⟨î/â⟩ (rom. Tîrgovişte/Târgovişte [tərgôvište]), v estonščini z ⟨õ⟩ (est. Jõhvi [jə̀hvi]) ipd., ali dvo‑ ali veččrkjem, npr. v francoščini (fr. Maubeuge [mobêž‑/mobə̀ž‑], fr. Delacroix [delakru̯á/dəlakru̯á]).

O glasovni vrednosti črk v drugih jezikih glej preglednice za prevzemanje.

Tudi v tujih imenih se polglasnik kdaj izgovarja, čeprav se ne piše, npr. v osnovah nekaterih tujih imen: angl. McDonald [məgdônald‑].

Polglasnik je pri prevzemanju izgovorna olajšava in povzroči razpad soglasniškega sklopa ter z zvočnikom tvori nov zlog:

  1. v izglasju (nem. Haydn [hájdən], rus. Piotr [pjótər], nem. Trakl [trákəl]; angl. Apple [êpəl], fr. Sartre [sártər], fr. Charles [šárl/šárəl]) ali
  2. pred vzglasnim zvočniško‑nezvočniškim sklopom v imenih iz neevropskih jezikov (Nkrumah [ənkrúmah], Mbappé [əmbapé]).

O zvočniških in nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Zvočniški sklopi« in »Posebni nezvočniški sklopi«.

Zapis soglasnikov

Soglasniki so lahko izgovorjeni tudi drugače, kot so zapisani. Po pravopisnem načelu za slovenščino soglasnike vedno zapisujemo s črko, ki jo izgovarjamo pred samoglasnikom (glas [glás] – glasilo [glasílo] – glasba [glázba]). Izjeme se pojavljajo le pri zvočnikih.

O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).

Zvočnika m in n

Nosnika m in n sta redkeje prilagojena soseščini glasov; zapisujemo ju s črkama ⟨m⟩ (miza, osem) in ⟨n⟩ (navada, poln).

Zvočnika m in n v položaju pred b in p (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m (npr. krompir, tamburica); izjemoma se je uveljavil dvojnični zapis, npr. bombon/bonbonbombonjera/bonboniera.

Zapis s črkama ⟨m⟩ in ⟨n⟩ se v okviru iste besedne družine zaradi glasovne soseščine lahko razlikuje, npr. braniti obramba, obrambni; pomeniti pomembnost.

Zvočnika l in n

Pred samoglasnikom fonem /l/ izgovarjamo zadlesnično (tj. spredaj) in ga zapisujemo s črko ⟨l⟩: lipa, prelepo, olupiti.

Zvočnika n in l zapisujemo tudi z dvočrkjema ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, in sicer v položajih pred soglasnikom in v izglasju. Ta varianta je izgovorjena tudi mehčano (palatalizirano).

⟨lj⟩ dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; cilj [cíl’/cíl] – ciljni [cíl’ni/cílni]; Ljubelj [ljubél’/ljubél] – ljubeljski [ljubél’ski/ljubélski]; oljčnik [ól’čnik/ólčnik]
⟨nj⟩ manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši]; panj [pán’/pán] – panjski [pán’ski/pánski]; ogenj [ôgən’/ôgən] – ogenjček [ôgən’čək/ôgənčək]; Kranj [krán’/krán] – Kranjska Gora [krán’ska/kránska gôra]

Glej tudi poglavje »Dvočrkji lj in nj«.

Zvočnik j

Zvočnik j v vseh položajih pišemo s črko ⟨j⟩: juha, jelenjad; maj, natrij, Jernej; majski, čajnica. V pisno podomačenih prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih s pisnim sklopom ⟨iV⟩ ima zvočnik j (ki je tudi zapisan) vlogo zapiranja zeva: milijon [milijón], revija [revíja], revijalen [revijálən].

Posebnost

V dvočrkjih ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ pred soglasnikom ali v izglasju s črko ⟨j⟩ označujemo mehčana [l’] in [n’] ali nemehčana [l] in [n], npr. dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši].

Zaradi uresničitve v stranskih oblikah po etimološko‑morfološkem načelu s črko ⟨j⟩ zapisujemo zvočnik j v položaju za samoglasnikom ⟨i⟩ in pred soglasnikom ali na koncu besede, npr. Alojzij [alójzij], natrij [nátrij]; Idrijca [ídrijca], indijski [índijski].

O zvočniku j v prevzetih besedah glej poglavji »Zapiranje zeva« in »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih sklopov v slovenščini«.

Zapis zvočnikov v prevzetih imenih

V prevzetih imenih ohranjamo izvorne zapise, črke za zvočnike pa izgovarjamo v skladu s slovenskimi pravili.

V pisno nepodomačenih besedah in imenih je zvočnik j zapisan s črko ⟨i⟩, zlasti v pisnem sklopu ⟨iV⟩ ali ⟨Vi⟩ pri prevzemanju besed z dvoglasniki, npr. fr. Pierre [pjêr], it. bianco [bjánko]; jap. aikido [ajkído], it. Ortisei [ortizêj].

Pri nekaterih pisno nepodomačenih prevzetih besedah izgovor ni ustaljen, npr. riviera [rivijêra/rivjêra], pieta [pijetá/pjetá], pri redkih v rabi zasledimo dvojnični zapis, izgovor pa je v obeh primerih enak, npr. sjesta/siesta [sjésta].

Zapis zvočnika v in njegovih variant

Osnovna, zobnoustnična varianta fonema /v/ je zapisana s črko ⟨v⟩: vino [víno], avokado [avokádo], vrč [və̀rč].

S črko ⟨v⟩ sta zapisani tudi dvoustnični fonemski varianti, kadar nista ob samoglasniku, zveneča (črv) in nezveneča (vsak).

Glej poglavje »Variante fonema /v/«.

Zapis dvoglasniške dvoustnične variante

Dvoglasniška (= obsamoglasniška) dvoustnična varianta [u̯] je zapisana s črkami ⟨v⟩, ⟨u⟩ in ⟨l⟩, in sicer s črkama ⟨v⟩ in ⟨u⟩ le v položaju za samoglasnikom:

  1. sredi besede pred soglasnikom (klovn [klôu̯n], sivka [síu̯ka]; nauk [náu̯k], soul [sôu̯l]);
  2. v izglasju (nov [nôu̯], siv [síu̯]; av in au [áu̯]).

S črko ⟨l⟩ je zapisana

  1. sredi besede:
    • za samoglasnikom in pred soglasnikom (malha [máu̯ha]);
    • v črkovnem sklopu ⟨ol⟩, ki zaznamuje zgodovinski zlogotvorni l (bolha [bôu̯ha], čoln [čôu̯n], jabolko [jábou̯ko], molk [môu̯k], solza [sôu̯za], volk [vôu̯k], volna [vôu̯na]; dolg [dôu̯g‑], poln [pôu̯n], spolzek [spôu̯zək]; popolnoma [popôu̯noma]; kolcati [kôu̯cati], molsti [môu̯sti]);
    • na morfemski meji v sestavljenkah in izpeljankah iz predložne zveze (polizdelek [pôu̯izdélək]);
  2. v izglasju za samoglasnikom:
    • v deležnikih moškega spola na l (bil [bíu̯], delal [délau̯], govoril [govóriu̯], odigral [odigráu̯], vedel [védeu̯], zarjul [zarjúu̯]);
    • v samostalnikih (piščal [piščáu̯], žival [živáu̯], pol [pôu̯] ‘polovica’, sol [sôu̯], fižol [fižôu̯], stol [stòu̯]);
    • v pridevnikih moškega spola v ednini (bel [béu̯], gnil [gníu̯], gol [gôu̯] ‘brez obleke’, usahel [usáhəu̯]);
  3. v izglasju za neobstojnim polglasnikom v vseh skupinah besed (kotel [kôtəu̯], vozel [vôzəu̯]; mrzel [mə̀rzəu̯], topel [tôpəu̯]; šel [šə̀u̯]).

Posebnosti

  1. Pri nekaterih besedah črko ⟨l⟩ v izglasju izgovarjamo kot [l], npr. šal [šál], detel [détəl], predal [predál], gol [gól] ‘zadetek pri športu’, Predel [predél]; prid. ohol [ohól].
  2. Ko beseda pol nastopa kot samostojni časovni prislov, npr. ob navajanju ure, končno črko ⟨l⟩ izgovorimo kot [l]: ob pol [pôl] petih. (Merni prislov izgovarjamo kot [pôu̯], npr. pol jabolka.)

Dvojnično, kot dvoustnični dvoglasniški [u̯] in zadlesnični [l], izgovarjamo črko ⟨l⟩ pri posameznih samostalnikih, npr. del [déu̯/dél], kolk [kólk/kôlk/kôu̯k], ali njihovih oblikah – tla, rod. tal [táu̯/tál]. Neenoten izgovor se pojavlja sredi besede v isti besedni družini:

Pri izglagolskih samostalniških in pridevniških izpeljankah s priponskimi obrazili ‑lc‑, ‑lk‑, ‑lsk‑, ‑lstv‑, kadar se nanašajo na živega vršilca dejanja, sta se uveljavili obe izgovorni možnosti:

⟨lc⟩ igralec m [igráləc], rod. igralca [igráu̯ca tudi igrálca]; gledalec m [gledáləc], rod. gledalca [gledáu̯ca tudi gledálca]
⟨lk⟩ igralka ž [igráu̯ka tudi igrálka], poslušalka [poslušáu̯ka tudi poslušálka]
⟨lsk⟩ igralski prid. [igráu̯ski tudi igrálski], pogajalski [pogajáu̯ski tudi pogajálski]
⟨lstv⟩ igralstvo s [igráu̯stvo tudi igrálstvo], prebivalstvo [prebiváu̯stvo tudi prebiválstvo]

Na oba načina izgovarjamo tudi pridevnike, tvorjene iz teh samostalnikov (tožilčev [tožíu̯čeu̯ tudi tožílčeu̯], tožilkin [tožíu̯kin tudi tožílkin]).

Posebnosti

  1. V nekaterih besedah te skupine črko ⟨l⟩ izgovarjamo samo zadlesnično (gasilci [gasílci]), še zlasti to velja za manj ustaljene in novejše besede (samohranilka [samohranílka], biseksualci [bíseksuálci]).
  2. Če podstava besede ni izglagolska, črko ⟨l⟩ izgovarjamo zadlesnično, npr. imena prebivalcev (Brazilci [brazílci], Portugalke [portugálke]), pripadnikov različnih družbenih skupin (metalci [metálci] ‘pripadnik metalske subkulture’).
  3. Izgovorno razlikovanje med vršilci/vršilkami in neživimi samostalniki, predlagano v Slovenskem pravopisu 2001, se ni uveljavilo: drsalka [drsáu̯ka] ‘ženska, ki drsa’ – drsalke [drsálke] ‘čevlji za drsanje’ (tako še: plezalke ‘plezalni čevlji; vrste vrtnice’, kopalke ‘plavalno oblačilo; ženske, ki se kopajo’ ipd.).

Pri osebnih imenih se pri izreki črke ⟨l⟩ načeloma ravnamo po rodbinskih navadah: Gal [gál/gáu̯], Budal [budál/budáu̯] poleg Budau [búdau̯].

Pri zemljepisnih imenih upoštevamo lokalni izgovor: Črni Kal [čə̀rni káu̯], rod. Črnega Kala [čə̀rnega kála]; Kalše [kálše]; Štanjel [štánjel].

Zapis zvočniških variant v prevzetih besedah

V prevzetih občnih besedah zvočniške variante izgovarjamo kot v slovenščini.

V prevzetih imenih je zvočnik v zapisan tudi s črko ⟨u⟩. Med dvema samoglasnikoma ga izgovarjamo kot zvočnik v, npr. šp. Atahualpa [ataválpa].

Dvoustnična dvoglasniška varianta [u̯] je zapisana najpogosteje s črko ⟨u⟩, in sicer v dvoglasnikih, zapisanih kot ⟨ua⟩, ⟨ue⟩, ⟨ui⟩, ⟨uo⟩, ki jih izgovorimo kot [u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o], npr. šp. Juan [hu̯án], šp. Buenos Aires [bu̯énos ájres], it. Guido [gu̯ído], it. Buoninsegna [bu̯oninsénja].

Posebnost je poljski ⟨ł⟩, ki ga v poljščini izgovarjajo kot dvoustnični [u̯], v slovenščino pa ga prevzemamo z zadlesničnim [l]: Miłoš [míloš], Żyła [žíla].

Zadlesnični [l] izgovarjamo v prevzetih besedah tudi v izglasju, npr. ideal [ideál], arzenal [arzenál]; angl. Bill [bíl], nem. Ötztal [éctal], tudi če je v izvornem jeziku izgovorjen dvoglasniško, npr. port. Cabral [kabrál] (< [kɐ'βrał]).

Zapis nezvočnikov

Nezvočnike načeloma pišemo v vseh oblikah besede ali besedne družine tako, kakor jih izgovarjamo pred samoglasnikom ali zvočnikom v isti besedi ali besedni družini:

Fonetični zapis nezvočnikov

Izjemoma se je v nekaterih primerih uveljavil tudi fonetični zapis nezvočnikov.

  1. V nedoločniku in namenilniku nekaterih glagolov (bosti, gristi, lesti, molsti) in tvorjenkah iz njihovih osnov (lestev) se pripornik z pred obrazilom ti oz. t izgovarja in piše po izgovoru kot s: gristi [grísti], grist [gríst] nasproti grizem [grízem], grizel [grízəl], grizoč [grizóč].
  2. V tvorjenkah s predponami iz‑, raz in vz (izpodjedati, razploščiti, vzpodbujati) se po izgubi vzglasnih i‑, ra in v namesto zvenečega z izgovarja in piše nezveneči nezvočnik s: spodjedati, sploščiti, spodbujati.
  3. Končni z in ž se v izpeljankah z obrazili ski in stvo zlijeta v š: kosez [koséz‑], koseški [koséški]; mož [móž‑], moški [môški] (sam. in prid.), moštvo [móštvo].
  4. V starejših samostalniških izpeljankah iz latinskih osnov (absorpcija, transkripcija) ali iz prvotno latinskih glagolov (absorbirati, transkribirati) se je uveljavil fonetični zapis z nezvenečim nezvočnikom.
Vpliv zvenečnostnih premen na zapis predlogov

Nenaglašene besede (predvsem predlogi) oz. naslonke tvorijo skupaj z naglašeno besedo eno fonetično enoto. Če se taka naslonka končuje na zveneči nezvočnik, ohrani zapis, ne glede na to, s katerim glasom se začne beseda, ki sledi v govorni verigi, in ne glede na izgovor: od mene [od mêne], iz oči [iz očí]; pred hišo [pret híšo], poleg stola [pólek stôla].

Izjema je enozložni predlog z, ki ga pišemo s črko ⟨z⟩ pred samoglasniki, zvočniki in zvenečimi nezvočniki (z očetom [zočétom], z Marijo [zmaríjo], z glagolom [zglágolom], z desetimi/10 prijatelji [zdesêtimi]), s črko ⟨s⟩ pa pred nezvenečimi nezvočniki (s Slovenijo [sslovênijo], s pesmijo [spésmijo]; s štirinajstimi/14 leti [sštírinajstimi/štirinájstimi léti], s kdo ve kom [zgdó ve kóm]), s čimer sledimo glasovni premeni.

Posebnost

Pri kraticah, ki jih izgovarjamo na dva načina, lahko že z zapisom predloga nakažemo izgovor besede: s SMS‑jem [ssə̀məsə̀jem], z SMS‑om [zèsemêsom].

O varianti predloga k glej poglavje »Predlog k pred g in k«.

Zapis nezvočniških variant v prevzetih imenih

Upoštevanje zvenečnostih premen nezvočnikov v izgovoru ne vpliva na zapis nezvočnikov. Izjema so predlogi. Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so zapisane (von Habsburg [fon hábzburg‑], Zois [cójz‑]), se predlog z lahko zapisuje kot z ali s (s/z von Habsburgom; s/z Zoisom), izgovarja pa se enotno, in sicer [sfon hábzburgom], [scójzom].

Posebne glasovne zveze

Posebne glasovne zveze so samoglasniške, samoglasniško‑soglasniške in soglasniške zveze, ki se pojavljajo na meji besed ali morfemski meji. Pogosto pri govoru niso obstojne, zato jih lahko pišemo drugače, kot jih izgovorimo.

Zapis in izgovor samoglasniških sklopov

Zaradi zaporedja dveh samoglasnikov se pojavi zev ali hiat. V slovenskih besedah se zev ali samoglasniški stik ohranja na meji besed ali morfemski meji, v prevzetih besedah pa tudi v drugih položajih.

V vseh drugih položajih zveze dveh pisnih samoglasnikov izgovarjamo na tri načine:

Ohranjanje zeva

Zev ali samoglasniški stik ohranjamo na morfemski meji pri tvorjenkah ali predponskih glagolih: antioksidant [ántioksidánt], priimek [priímek], triintrideset [tríintrídeset], triuren [tríúrən]; neelastičen [nèelástičən], neetičen [nèétičən], vseeno [vsèêno], neuspešen [nèuspéšən], soobstoj [sòobstòj]; preiskati [preiskáti], pootročiti se [pootróčiti se], zaarati [zaárati], zaokrožiti [zaokróžiti].

O podvojenih samoglasniških črkah glej »Podvojene črke«.

V prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih zev ohranjamo v večini samoglasniških sklopov, npr.:

⟨ae⟩ maestral [maestrál], Izrael [ízraẹl], tetraeder [tẹtraédər]
⟨ai⟩ arhaičen [arháičən], Haiti [haíti]
⟨ao⟩ kaos [káos]
⟨ea⟩ ideal [ideál], kreativen [kreatívən], realističen [realístičən], Lea [lêa]
⟨ei⟩ ateist [ateíst], deizem [deízem], kofein [kofeín]
⟨eo⟩ freon [fréon], Romeo [rómeo]
⟨eu⟩ Aleuti [aleúti], proteus [próteus]
⟨oa⟩ oboa [óboa], Samoa [samóa]
⟨oe⟩ koeficient [koeficijènt]
⟨oi⟩ alkaloid [alkaloíd‑], android [androíd‑], heroin [heroín], oboist [oboíst]
⟨ua⟩ februar [fébruar], Papua [pápua]
⟨ue⟩ duet [duét], Samuel [sámuel]
⟨ui⟩ altruist [altruíst], beduin [beduín]
⟨uo⟩ duo [dúo], fluor [flúor]

Redko se pojavljajo tudi sklopi več kot dveh samoglasnikov: osteoartritis [ósteoartrítis].

Posebnost

Pri samostalnikih ženskega spola s pisnim samoglasnikom na koncu osnove in končnico a, tj. ⟨Va⟩ (aloa, alinea, boa, oboa), se v rodilniku množine in dvojine ter pri tvorbi pridevnika z obrazilom na soglasnik (‑ski, ‑ni) osnova podaljša z j, npr. oboa, rod. mn./dv. oboj, prid. obojski; alinea, rod. mn./dv. alinej, prid. alinejni (npr. v zvezi alinejno naštevanje). Pri lastnih imenih raba ni ustaljena, npr. Samoa, rod. mn./dv. Samoj, prid. samojski, in samoanski. Toda: Papua, prid. papuanski.

O samoglasniških sklopih z nenaglašenim i glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.

Zapiranje zeva

V sklop samoglasnika i in drugega samoglasnika pri govorjenju praviloma vstavljamo zvočnik j, kar imenujemo govorno zapiranje zeva: diamant [dijamánt], socialni [socijálni], hieroglif [hijeroglíf], klient [klijênt], ion [ijón].

V procesu podomačevanja besede in približevanja govorni uresničitvi se v nekaterih besedah zev zapira tudi pisno, redko v korenu besede (hijacinta), pogosteje v besednih končajih (ija, ijo) besed, prevzetih iz grščine in latinščine, ter v domačih in prevzetih tvorjenkah iz njih:

Posebnosti

  1. Zapiranje zeva je odvisno tudi od glasovne vrednosti črke ⟨i⟩ v jeziku, iz katerega prevzemamo, zato pri nekaterih besedah i v pisnem sklopu izgovorimo kot j, torej izgovorimo sklop dvoglasniško, v procesu pisnega podomačevanja pa ga z j zamenjamo tudi v zapisu: bombonjera [bombonjêra] (< bonboniera), celulojd [celulójd‑] (< celuloid), kafetjera [kafetjêra] (< caffettiere), kjanti [kjánti] (< chianti). Zaradi različno uresničene črke ⟨i⟩ so imena lahko različno zapisana in izgovorjena: Fabijan [fábijan] – Fabjan [fábjan] – Fabian [fábijan/fábjan], Marijan [márijan] – Marjan [márjan], Damijan [dámijan] – Damjan [dámjan/damján].
  2. V procesu podomačevanja smo zev zapirali tudi v neijevskih sklopih, in sicer zlasti med osnovo in obrazilom, npr. ideja (< idea), azaleja (< azalea), Cezareja (< Caesarea). V nekaterih besedah so se ohranile pisne dvojnice – brez vmesnega j ali z njim, ki se lahko govorno različno uresničujejo, npr. alinea [alínea] – alineja [alinêja], aloa [áloa] – aloja [alója].
  3. Med občnoimenskimi besedami zapiranje zeva ustvarja pisno‑govorne dvojnice tipa amoniak [amónjak] in amonijak [amónijak], pri lastnih imenih pa govorimo o različnih imenih, npr. Mia in Mija [míja], Pia in Pija [píja].

Zapiranje zeva v prevzetih imenih

Pri prevzetih imenih je samoglasnik i lahko zapisan s kako drugo črko (npr. ⟨y⟩ v Mary [mêri]), hkrati pa je zapiranje zeva odvisno od glasovne vrednosti črke ⟨i⟩ v jeziku, zato so govorne uresničitve istega črkovnega sklopa lahko različne: Maria – poljsko [márja], italijansko [maríja], slovaško [márija].

V preteklosti so prevzeta imena z zevom (Andrea [andrêa], Tea [têa], Gea [gêa]) nadomeščali s slovenščini bolj prilagojenimi (Andreja [andrêja], Teja [têja], Geja [gêja]), danes pa jih (razen pri redkih kategorijah, npr. imena božanstev, kraljev) ohranjamo.

Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini

Dvoglasniška dvoustnična varianta [u̯] je zapisana navadno z ⟨l⟩ in ⟨v⟩, redkeje z ⟨u⟩. Dvoglasniški zvočnik j pa je zapisan navadno z ⟨j⟩, v pisno nepodomačenih besedah tudi z ⟨i⟩.

Posebnost

Dvoglasniške glasovne sklope v lastnih imenih zapisujemo tudi različno, npr. Vaupotič [váu̯potič] in Vavpotič; Lainšček [lájnščək] in Lajnšček; Ciuha [cjúha] in Cjuha; Maister [májstər] in Majster; Daneu [danéu̯] in Danev. To so različni priimki.

V knjižni slovenščini se v položaju pred soglasnikom ali v izglasju pojavljajo štirje tipi sklopov, ki jih izgovarjamo dvoglasniško ali zvočniško in po katerih se ravnamo pri prevzemanju tujih imen, in sicer:

Sklop samoglasnika in dvoglasniškega

V knjižni slovenščini je najbolj razširjen sklop samoglasnika in dvoglasniškega [u̯], ki je zapisan s črkami ⟨v⟩, ⟨l⟩ ali ⟨u⟩: Pavla [páu̯la], Kavčič in Kaučič [káu̯čič], prislov [prislòu̯], jabolko [jábou̯ko], piščal [piščáu̯], nauk [náu̯k].

Fonetični dvoglasniki [au̯], [eu̯], [əu̯], [iu̯] in [ou̯] se pojavljajo

O dvoglasniškem izgovoru črk ⟨v⟩ in ⟨l⟩ glej poglavja o fonemskih variantah.

Posebnost

Zaradi različnih možnosti zapisa istega glasovnega sklopa imajo slovenska imena pogosto različno pisno podobo, npr. Kaučič in Kavčič [káu̯čič], Laura in Lavra [láu̯ra], Maurer in Mavrer [máu̯rer]. To so različni priimki ali imena.

Sklop samoglasnika in zvočnika j

Sklop samoglasnika in zvočnika j se pojavlja tako v domačih (jajce [jájce], maj [máj]) kot v prevzetih besedah (Maister [májstər]) ter na besedni meji (bo imela [bo jméla]).

V pisno podomačenih prevzetih besedah je zvočnik j zapisan s črko ⟨j⟩ (celulojd [celulójd‑], bonsaj [bonsáj]). Pri pisno nepodomačenih besedah je najpogosteje zapisan z ⟨i⟩: buick [bújk], haiku [hajkú/hájku], seizmičen [sêjzmičən].

Sklop zvočnika j in samoglasnika

Sklop zvočnika j in samoglasnika se pojavlja večinoma v prevzetih besedah, zvočnik j je praviloma zapisan z ⟨i⟩ (bianko [bjánko], makiavelizem [makjavelízəm], piano [pjáno]), v redkih pisnih dvojnicah pa z ⟨j⟩: interier/interjer [interjêr], chianti/kjanti [kjánti].

Take samoglasniške sklope pogosteje izgovarjamo dvozložno, tj. zev v izgovoru zapiramo z j: diamant [dijamánt].

Posebnost

V starejših prevzetih besedah se je zaradi zapiranja zeva z zvočnikom j uveljavil in ustalil dvozložni izgovor: pianino [pijaníno], toda piano [pjáno].

Glej poglavje »Zapiranje zeva«.

Sklop dvoglasniškega   in samoglasnika

Sklop dvoglasniškega in samoglasnika se v knjižni slovenščini pojavlja le na besedni meji, večinoma v zvezah s predlogom v, če se beseda začne na samoglasnik: v Afriki [u̯áfriki], v oči [u̯očí].

O izgovoru predloga v glej poglavje »Variante fonema /v/«.

Prevzemanje dvoglasnikov v prevzetih imenih

V drugih jezikih so dvoglasniki pomensko razločevalni glasovi (fonemi) in so lahko zapisani tudi drugače kot v slovenščini. Prevzemamo jih po zgledu slovenskih in že povsem podomačenih prevzetih besed.

Sklop samoglasnika in dvoglasniškega – [Vu̯], ki je pred soglasnikom ali v izglasju, izgovarjamo enako kot v slovenščini: Browning [bráu̯ning‑], Passau [pásau̯].

Jeziki se med seboj razlikujejo, zato samoglasniški črkovni sklop, katerega prva sestavina je črka (npr. ⟨ua⟩, ⟨uo⟩), ni nujno dvoglasnik, ampak zveza dveh samoglasnikov, tj. [ua], [ue], [uo], npr. Asuan [ásuan], Cimabue [čimabúe], basso continuo [báso kontínuo].

Sklop samoglasnika in zvočnika j – [Vj], zapisan najpogosteje kot ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨ui⟩, izgovarjamo enako kot v slovenščini. Pojavlja se v položajih:

  • pred soglasnikom (Zois [cójz‑], Alzheimer [álchajmer], Kairo [kájro], Port Said [pórt sájd‑], Detroit [ditrôjt], vis maior [vís májor]);
  • v izglasju (Hyundai [hjúndaj], Galilei [galilêj] (in Galilej), Opus Dei [ópuz dêj]).

Sklop zvočnika j in samoglasnika – [jV], zapisan najpogosteje kot ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩, ⟨iu⟩, se pojavlja med soglasnikoma, v vzglasju in izglasju. Izgovarjamo ga:

  • enozložno, kot zvezo zvočnika j in samoglasnika – [jV] (Chianti [kjánti], Alighieri [aligjêri], eksterier [eksterjêr], Ionesco [jonésko], Golia [gólja]);
  • dvozložno, tako da zapiramo zev – [ijV] (García [garsíja], Nioba [nijóba], Sibelius [sibélijus]).

Glej poglavje o zapiranju zeva.

Enozložno izgovorjeni sklop dvoglasniškega in samoglasnika – [u̯V] ([u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o]) prevzemamo različno glede na položaj v besedi:

  1. sredi besede ali v edinem zlogu pred soglasnikom ga ohranjamo (šp. Juan [hu̯án], šp. Duero [du̯êro], it. Guido [gu̯ído], fr. Antoine ž [antu̯án], fr. Antoin m [antu̯án], fr. Poitiers [pu̯atjé], fr. Le Puy [lə pu̯í]);
  2. sredi besede za samoglasnikom dvoglasniški izgovarjamo kot zvočnik v – [VvV] (port. Piauí [pjaví] in ne [pjau̯í], šp. Atahualpa [ataválpa] in ne [atau̯álpa], fr. Haüy [aví] in ne [au̯í]);
  3. v vzglasju glasovni sklop izgovarjamo na dva načina, in sicer kot [vV] ali [u̯V] (fr. Oise [vás in u̯ás], šp. Huesca [véska in u̯éska]).

Posebnosti

  1. Pisno že podomačena imena z dvoglasnikom prevzemamo enozložno, in sicer dvoglasnik zapisujemo s črko ⟨v⟩ in samoglasnikom ter izgovarjamo [vV]: Gvatemala [gvatemála], Nikaragva [nikarágva], Paragvaj [páragvaj].
  2. Pri slovenskih nosilcih imen moramo biti pozorni na različne zapise in enak izgovor, npr. Daneu in Danev [danéu̯], Avgust in August [au̯gúst/áu̯gust].
  3. Dvoglasniške glasovne sklope moramo ločevati od dvočrkij, npr. pisni sklop ⟨ai⟩ je lahko dvočrkje za [e] (fr. La Fontaine [la fontên]; Quai d՚Orsay [ké dorsé]) ali pa samoglasniku a sledi tričrkje, npr. ⟨ill⟩ za [j] in skupaj tvorita dvoglasnik (fr. Braille [bráj]).

V starejših priročnikih so izvorni dvoglasniški [u̯] v položaju pred samoglasnikom prevzemali na dva načina:

  1. z zvočnikom [v] in ohranjali tudi izvorno zložnost imena, npr. Quasimodo [kvazímodo] – to se ohranja pri podomačenih zapisih, npr. Gvatemala [gvatemála] (šp. Guatemala [gu̯atemála]);
  2. s samoglasnikom [u] in s tem dvoglasnik razstavili na dva zloga, npr. Juan Carlos [hu.án kárlos].

Zapis in izgovor soglasniških sklopov

V slovenščini razvrstitev soglasnikov sledi zaporedju glasov v zlogu (nezvočnik – zvočnik – samoglasnik – zvočnik – nezvočnik) in načelom prilikovanja (pred nezvenečim nezvočnikom stoji v govoru lahko le nezveneči nezvočnik, pred zvenečim pa le zveneči). Posebnosti pri stiku soglasnikov nastopijo tudi, kadar se drug ob drugem pojavita dva enaka ali izgovorno sorodna soglasnika, zato se izgovorita podaljšano ali zlito kot en glas. Različna odstopanja v zapisu so posledica prevzemanja, novih položajev pri tvorbi besed in sprememb pod vplivom stika z drugimi glasovnimi sistemi.

Glej poglavje »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti«.

Podvojene črke

Kadar se v govorni verigi, zlasti na morfemski ali besedni meji, drug ob drugem pojavita dve enaki črki (za soglasnika), ju izgovorimo podaljšano (le redko kot en sam glas):

Enako velja tudi za primere, ko se srečata zvenečnostno parna nezvočnika (tudi če gre za zveze s predlogi): izseljenec [is̄éljenəc], pot iz soteske [pót is̄otéske].

O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Zapornike (pb, td, kg) in zlitnike (c, č), ki so zapisani podvojeno, lahko izgovorimo tudi vsakega posebej, npr. meddržaven [mèd̄əržávən/mèddəržávən], Preddvor [pred̄vòr/preddvòr], stric Cene [stríc̄êne/stríccêne].

Glej poglavje »Podvojene črke«.

Zvočniški sklopi

Izgovor soglasniških sklopov je podrejen izgovorljivosti zloga in pravilu, da si soglasniki od samoglasniškega jedra sledijo od zvočnikov (v zaporedju , j > r > l > n, m > v) k nezvočnikom, npr. smrt [smə̀rt].

Kadar je pravilo zvočnosti v zlogu kršeno, se temu prilagodijo zvočniki: manj zvočen zvočnik v ima zato dvoustnične izgovorne variante (v), najbolj zvočen zvočnik j pa lahko nadomešča samoglasnik i. Pri vseh drugih zvočnikih (tj. m, n, l, r) in tudi nezvočnikih izgovorne težave premostimo tako, da jih izgovorimo z vmesnim polglasnikom, ki ima vlogo začasnega nosilca zloga. V nekaterih primerih je tak polglasnik tudi zapisan.

Glej poglavje »Zapis polglasnika«.

Glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti«.

Vzglasni zvočniški sklopi

Vzglasni sklopi z zvočnikom v se glasovno pogosto preoblikujejo, in sicer v izgovarjamo

Zvočnik r v vzglasnih sklopih ⟨rm⟩ in ⟨rv⟩ izgovorimo s polglasnikom (rman [ərmán], rvač [ərváč]), v sklopu ⟨rj⟩ pa le, če je polglasnik naglašen, npr. rja [ə̀rja] nasproti rjuti [rjúti] ali rjav [rjáu̯/ərjáu̯].

Zvočniški sklopi sredi besede

Izgovor zvočniških sklopov z zvočnikom v sredi besede je odvisen od predhodnega glasu.

  1. Za samoglasnikom izgovarjamo dvoglasniško dvoustnično varianto, neodvisno od zvočnika, ki mu sledi: kravji [kráu̯ji], vejevje [vejéu̯je]; pavliha [pau̯líha]; pnevmatika [pneu̯mátika]; rokovnjač [rokou̯njáč]; evropski [eu̯rópski].
  2. Za zvočnikom (predvsem r, tudi l) zvočnik v izgovarjamo na osnovno, tj. zobnoustnično varianto le v sklopu z zvočnikom j, sicer pa zobnoustnično ali dvoustnično varianto fonema /v/, npr.:
⟨vj⟩ intervju [intervjú]
⟨vl⟩ obarvljiv [obarvljíu̯/obaru̯ljíu̯]
⟨vr⟩ vrvranje [vərvránje/vəru̯ránje]
⟨vm⟩ drva, or. mn. z drvmi [z dərvmí/dəru̯mí]
⟨vn⟩ vrvnat [və̀rvnat/və̀ru̯nat]

Izglasni zvočniški sklopi

Glede na izgovorljivost v izglasju delimo zvočniške sklope na:

  1. obstojne (ki jih izgovorno ne preoblikujemo);
  2. neobstojne (mednje vrivamo nove glasove – polglasnik, a ali i, enega od zvočnikov izgovorno prilagodimo soseščini, najpogosteje z dvoustnično dvoglasniško varianto).

Na oba načina – kot sklop dveh zvočnikov ali s polglasnikom med zvočnikoma – lahko izgovorimo sklope zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n:

⟨lm⟩ psalm [psálm/psáləm], rod. psalma [psálma]; palma [pálma], rod. dv./mn. palm [pálm/páləm]
⟨ln⟩ Mikeln [míkeln/míkelən], rod. Mikelna [míkelna]; gostilna [gostílna], rod. dv./mn. gostiln [gostíln/gostílən]; smiseln [smísəln/smísələn], ž. sp. smiselna [smísəlna]
⟨rm⟩ alarm [alárm/alárəm], rod. alarma [alárma]; reforma [refórma], rod. dv./mn. reform [refórm/refórəm]; strm [stə̀rm/stə̀rəm], ž strma [stə̀rma]
⟨rn⟩ vestern [véstern/vésterən], rod. vesterna [vésterna]; lekarna [lekárna], rod. dv./mn. lekarn [lekárn/lekárən]; črn [čə̀rn/čə̀rən], ž črna [čə̀rna]

Obstojni sklopi

Obstojni sklopi so sklopi zvočnika j ter zvočnikov l, m in n, ki se pojavljajo predvsem v novejših prevzetih besedah (kulturnih izposojenkah, npr. dizajn, emajl) in v needninskih rodilniških oblikah samostalnikov ženskega spola (ujma; blagajna, lajna, vojna ...):

⟨jl⟩ emajl [emájl], detajl [detájl], koktejl [kóktejl]
⟨jm⟩ ujma, rod. dv./mn. ujm [újm]
⟨jn⟩ kombajn [kombájn], dizajn [dizájn]; lajna [lájna], rod. dv./mn. lajn [lájn]; vojna [vôjna], rod. dv./mn. vojn [vôjn]

Posebnosti

  1. Pri prevzetih besedah zvočnik v v sklopu ⟨jv⟩ namesto u‑jevsko (rave/rejv [rêju̯]) pod vplivom angleščine pogosto izgovarjamo tudi polcitatno, tj. nezveneče [jv‑], rave/rejv [rêjv/rêjf]], drive [drájv/drájf], zlasti pri lastnih imenih, npr. Dave [dêjv/dêjf].
  2. Sklop ⟨jr⟩ se pojavlja le v prevzetih imenih tipa Mejra, Mojra, Sajra, npr. Mojra [mójra], rod. dv./mn. Mojr [mójr].

Neobstojni sklopi

Neobstojni sklopi so zvočniški sklopi, v katerih

⟨nr⟩ žanr [žánǝr], rod. žanra [žánra]                                                                    
⟨lj⟩ okolje [okólje], rod. dv./mn. okolij [okólij]
⟨rj⟩ burja [búrja], rod. dv./mn. burij [búrij]
⟨mj⟩ ljubosumje [ljubosúmje], rod. dv./mn. ljubosumij [ljubosúmij]                                
⟨vl⟩ bovla [bôu̯la], rod. dv./mn. bovl [bôu̯l]; avla [áu̯la], rod. dv./mn. avl [áu̯l]
⟨vm⟩ revma [réu̯ma], rod. dv./mn. revm [réu̯m]
⟨vn⟩ savna [sáu̯na], rod. dv./mn. savn [sáu̯n]; pozavna [pozáu̯na], rod. dv./mn. pozavn [pozáu̯n]
⟨lv⟩ želva, rod. dv./mn. želv [žélu̯/žélu]; salva [sálva], rod. dv./mn. salv [sálu̯/sálu]
⟨rv⟩ vrv [və̀ru̯/və̀ru]; drva [də̀rva], rod. dv./mn. drv [də̀ru̯/də̀ru]; murva, rod. mn. murv [múru̯/múru]
⟨rl⟩ vrl [və̀ru̯/və̀ru]; umrl [umə̀ru̯/umə̀ru]

Posebnosti

  1. Končni l v črkovnem sklopu ⟨rl⟩ zlasti v lastnih imenih izgovarjamo s polglasnikom in zadlesnično kot [‑rəl], npr. Premrl [premə̀rəl], poleg [premə̀ru]; tako še Zavrl. Vendar samo Karl [kárl/kárəl] / Karel [kárəl]. Med občnimi besedami je taka perla, rod. dv./mn. perl [pêrl/pêrəl].
  2. Črkovni sklop ‑⟨rlj⟩, npr. v besedi čmrlj ali priimkih Košmrlj, Škrlj, izgovarjamo s polglasnikom ali brez njega, vsekakor pa zadlesnično kot [‑rəl/‑rl] ali mehčano [‑rəl’/‑rl’], npr. čmrlj [čmə̀rl’/čmə̀rl tudi čmə̀rəl’/čmə̀rəl].

O izgovoru polglasnika med zvočnikom in sklopoma ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ glej poglavje »Zapis polglasnika«.

O polglasniku in samoglasniku i med zvočnikoma v izglasju glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.

O nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Neobstojni samoglasniki« in »Zapis polglasnika«.

Posebni nezvočniški sklopi

O posebnih nezvočniških sklopih govorimo, kadar se v govorni verigi – sredi besede, na morfemski meji ali na besedni meji – pojavijo drug ob drugem zadlesnična zapornika td, zlitniki c, č, šumnika šž in sičnika sz. Namesto posameznih glasov lahko izgovarjamo tudi ustrezna zlitnika [c] ali [č] oziroma podaljšane glasove.

Pri zapisu izgovora črkovnih sklopov ⟨ts⟩, ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩, ⟨dc⟩ in ⟨dč⟩, ⟨tč⟩, ⟨tš⟩ in ⟨tšč⟩ se izogibamo poudarjanju podaljšanih glasov in zlitniškega izgovora, zato v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis zapišemo: (1) oba udeležena glasova [ts] oz. [tš], npr. baltski [báltski] in ne [bálcki]; tako tudi dekletce [deklétce], petsto [pétsto], nadškof [nàtškòf], venetščina [venétščina]; (2) podaljšane glasove pa le tedaj, kadar bi želeli opozoriti na pomenske razlike: odčitek [otčítək/oč̄ítək] proti nepodaljšanemu očitek [očítək].

Zveze zadlesničnih zapornikov td, sičnikov sz ali zlitnika c so najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨ts⟩ in ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩ in ⟨dc⟩. Izgovorimo jih v različnih zlogih tudi vsakega posebej ali tudi zlitniško kot [c]: baltski [báltski], podse [pótse], petsto [pétsto], petstopenjski [pétstopən’ski/pétstopənski]; vratca [vrátca], dekletce [deklétce], odcep [otcèp], odcejalnik [otcejálnik].

Zaradi zlitniškega izgovora je zapis prevzetih pisno podomačenih besed neenoten: zapisujemo jih s ⟨c⟩ (muha cece (< tsetse), cunami (< tsunami) ali kot v izvirniku (futsal [fútsal], aids [ájts]).

Zveze črk za zapornike in sičnike ⟨td⟩, ⟨std⟩ in ⟨stst⟩ se v števniških sklopih in v oblikah, tvorjenih iz njih, izgovarjajo samo nepodaljšano: petdeset [pédeset], petdesetkrat [pédesetkrat]; šestdeset [šézdeset], šestdesetina [šezdesetína]; šeststo [šésto], šeststotič [šéstotič].

Zveze zadlesničnih zapornikov td, šumevcev šž ali zlitnika č, najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨tč⟩, ⟨tš⟩, ⟨dč⟩, ⟨dš⟩ ter ⟨tšč⟩ in ⟨dšč⟩, izgovarjamo kot [tč], [tš], [tšč] ali kot podaljšani zlitnik [č̄]: nadškof [nàtškòf], pred Šoštanjem [pret šóštanjem]; redčiti [rétčiti], petčlanski [pétčlánski]; gotščina [gótščina], odščipniti [otščípniti].

Namesto sičniških pripornikov sz ali zlitnika c pred šumevci šž ali zlitnikom č, ki se pojavljajo na morfemski meji, izgovarjamo:

Posebnost

Glasovna sprememba se pred priponskimi obrazili ček in čič ter ev, kadar sproža palatalizacijo, odraža tudi v zapisu: drevesce [drevésce] – drevešček [drevéščək]; kos [kós] – košček [kóščək]; zvezek [zvézək] – zvežček [zvéščək] in zvežčič [zvéščič]; svizec [svízəc] – svižčev [svíščev‑]; mesec [mésəc] – meščev [méščev‑].

Predlog k pred g in k

Predlog k ima pred besedami, ki se začnejo na g in k, varianto h: h gozdugózdu], h kosilu [hkosílu], h kdo ve komugdó ve kómu]. Pred besedami, ki se začenjajo na druge glasove, pišemo k (k Evropi [keu̯rópi], k vozilu [kvozílu], k Sloveniji [kslovéniji]), ki ga tudi izgovarjamo, razen v primerih, ko prihaja do prilikovanja po zvenečnosti (k zemlji [gzêmlji]).

Posebnost

Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so zapisane (npr. v prevzetih, nečrkovalno branih kraticah Cobiss [kóbis], covid‑19 [kôvid‑devétnajst/devetnájst]), se lahko zapisuje tako k kot h (k/h Cobissu), izgovarja pa se enotno, in sicer [hkóbisu]. Enako velja za prevzete besede, npr. fr. Camus [kamí], daj. k/h Camusu), izgovarja pa se enotno, in sicer [hkamíju].

O predlogu z in njegovi nezveneči varianti s glej poglavja »Zapis nezvočnikov«.

Soglasniški sklopi v prevzetih imenih

V prevzetih imenih se soglasniški sklopi vedejo enako kot v slovenščini, so pa različno zapisani, zato moramo poznati glasovne vrednosti črk.

Nezvočniški sklopi, ki imajo možnost zlitniškega izgovora, so za slovensko govoreče problematični zlasti v izglasju zaradi vpliva na preglaševanje samoglasnika o v e. Tak je črkovni sklop ‑⟨ts⟩, ki ga v zapisu izgovora zapisujemo kot [ts], oblike pa niso preglašene, npr. angl. Barents [bárents] – Barentsovo morje nasproti madž. Lukács [lúkač] – Lukácsev [lúkačev‑].

Odstopanja glede na slovenska pravila se pojavljajo v vzglasnih zvočniško nezvočniški sklopih, ki jih v slovenščini ne poznamo, in sicer zveze zvočnikov n in m ter nezvočnikov, ki jih izgovorimo z vzglasnim polglasnikom, npr. Nkrumah [ənkrúmah], Mbappé [əmbapé].

V prevzetih imenih je zlogotvoren tudi zvočnik l, zato pri izgovoru vzglasni črkovni sklop ⟨vl⟩ izgovorimo s polglasnikom, npr. Vltava [və̀ltava].

Zvočniške sklope v prevzetih imenih izgovarjamo v skladu s slovenskimi pravili, npr. za zvočnikom zobnoustnično Orvieto [orvjéto], Červjakov [červjakôv‑] in za samoglasnikom dvoustnično Geneviève [ženeu̯jêv‑/žənəu̯jêv‑], Sosnowiec [sosnôu̯jec].

Sklop ⟨jr⟩ se pojavlja le v prevzetih imenih tipa Moira [mójra], rod. dv./mn. Moir [mójr].

Posebnost so v preteklosti že podomačene besede in končaji besed, kjer se zapisani i ne izgovarja kot zvočnik, temveč sklop dveh samoglasnikov izgovorimo, kot da bi zapirali zev: Moravia [morávija] ali riviera [rivijêra/rivjêra].

O vplivu izglasja na izbiro končnic in priponskih obrazil glej poglavji »Sklanjatve samostalnikov moškega spola« (Oblikoslovni oris) in »Tvorba svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).

O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.

Naglaševanje

Nosilci naglasa so samoglasniki. Poznamo dva načina naglaševanja: jakostno in tonemsko. Obe vrsti naglaševanja sta v knjižnem jeziku enakovredni.

Jakostno naglaševanje

Pri jakostnem naglaševanju so naglašeni samoglasniki daljši od nenaglašenih, tj. izgovarjajo se glasneje, z večjo jakostjo, in z višjo tonsko višino kot nenaglašeni samoglasniki.

Pomen naglasnih znamenj

Na samoglasnikih označujemo jakostno naglašene samoglasnike, njihovo kvantiteto (kratki – dolgi) in kvaliteto (ozki – široki), s tremi naglasnimi znamenji: ostrivcem ⟨´⟩, krativcem ⟨`⟩ in strešico ⟨ˆ⟩.

Ostrivec

Ostrivec ⟨´⟩ označuje dolge samoglasnike, pri samoglasnikih e in o tudi ožino: pas [pás], kis [kís], duh [dúh]; lep [lép], mož [móž‑].

Kadar naglašeni polglasnik ni zapisan z e, je v slovarjih, priročnikih in učbenikih praviloma označen z ostrivcem na r ali s krativcem na polglasniku v oglatem oklepaju: gŕm [gə̀rm/gə̀rəm], vŕsta [və̀rsta].

Strešica

Strešica ⟨ˆ⟩ označuje dolga široka samoglasnika e in o: peta [pêta], gora [gôra].

Poleg strešice poznamo v slovenščini tudi kljukico, tj. ločevalno znamenje na črkah č, š in ž, ki označuje šumevce.

Krativec

Krativec ⟨`⟩ označuje samoglasnike (razen polglasnika), za katere je bil nekdaj v knjižnem jeziku predviden zgolj kratki, danes pa tudi nekratki izgovor: urad [uràd‑], bik [bìk], kup [kùp]; nadnaslov [nàdnaslòv‑], nedoločnik [nèdolóčnik], podoficir [pòdoficír] in Celjan [celján in celjàn].

Na e in o krativec hkrati označuje širino (bes [bès], lov [lòv‑]).

Kot samo kratki samoglasnik je v slovenskem knjižnem jeziku opredeljen tako naglašeni kot nenaglašeni polglasnik: pes [pə̀s], prvi [pə̀rvi].

Nenaglašena e in o

Nenaglašena samoglasnika e in o sta tradicionalno opredeljena kot široka glasova, vendar sta zaradi manjše izdišne moči in krajšega izgovora izgovorjena manj intenzivno od naglašenih širokih (/ɛ/ oz. /ɔ/), zato ju izgovarjamo ožje, tj. kot sredinska [e] in [o]. Izrazito ozko izgovorjena nenaglašena e in o pri zapisu izgovora v oglatem oklepaju označujemo s piko pod črkama e in o: Kosovel [kósovẹl], Maribor [máribọr].

Nenaglašena ozka e in o se pojavljata pri nekaterih izgovorno že povsem prilagojenih prevzetih besedah, še zlasti pa pri črkovalno branih kraticah, npr. Andersen [ándersẹn/ándərsẹn], Washington [vášinktọn]; DNK [déenká in dẹenká], APZ [ápẹzé in apẹzé in ápəzə̀ in apəzə̀].

Pri prevzetih imenih

Ozkost nenaglašenih e in o v prevzetih imenih lahko povezujemo s stranskim naglasom v izvornih jezikih: Ezekiel [ezékijẹl], Izrael [ízraẹl].

Stransko (ali stopično) naglašeni so samoglasniki, ki jih izgovorimo z manjšo jakostjo kot primarno naglašene samoglasnike in z večjo kot nenaglašene samoglasnike.

Tonemsko naglaševanje

Pri tonemskem naglaševanju se naglašeni samoglasniki razlikujejo ne le po kvantiteti (kratki – dolgi) ali kvaliteti (ozki – široki), temveč tudi po tonu, ki je lahko rastoč ali padajoč. Tonemsko naglaševanje se razlikuje od stavčne intonacije in je pri govorcih, ki ga uporabljajo, pomensko razločevalno (pomensko razločevalni ton se imenuje tonem), npr. koder [kọ́dər] (samostalnik) nasproti koder [kọ̑dər] (prislov); jelka, tož. ed. pod jelko [pod jẹ́lko] (Kam?) nasproti or. ed. pod jelko [pod jẹ̑lko] (Kje?).

Če naglašeni samoglasnik nastopa v nezadnjem besednem zlogu, se rastoči tonem uresničuje s tonskim viškom na ponaglasnem zlogu, padajoči pa s tonskim viškom na naglašenem zlogu. Zaradi tega se oba tonema opisuje tudi kot nizki oziroma visoki ton.

Tonemsko naglaševanje v knjižnem jeziku je značilno zlasti za govorce narečij iz gorenjske in dolenjske narečne skupine, za govorce nekaterih narečij severnega dela primorske narečne skupine in dela koroške narečne skupine zlasti na avstrijskem Koroškem.

Pomen naglasnih znamenj

Na samoglasnikih in zvočniku r označujemo tonemsko naglašene samoglasnike s štirimi posebnimi naglasnimi znamenji – akutom ⟨´⟩, cirkumfleksom ⟨ˆ⟩, gravisom ⟨`⟩ in dvojnim gravisom ⟨ ̏ ⟩

Kadar se pri neki besedi ali besedni obliki lahko pojavljata oba tonema, ju označujemo z makronom ali črtico ⟨¯⟩ nad naglašenim samoglasnikom (npr. skuter [skūter]; brat, rod. mn. bratov [brātov-]; bogat, ž. sp. bogata [bogāta]).

Tonem na polglasniku v glasovnem sklopu [ər], zapisanem s črko ⟨r⟩, označujemo bodisi z ločevalnim znakom za dolžino na ⟨r⟩ (npr. prst [pȓst], rod. prsta [pŕsta]) ali z ločevalnim znakom za kračino na polglasniku (npr. prst [pə̏rst], rod. prsta [pə̀rsta]).

Kratki rastoči ton je z redkimi izjemami značilen le za naglašeni polglasnik v nezadnjem besednem zlogu (npr. megla [mə̀gla], steber [stə̀bər]), za ostale kratke naglašene samoglasnike pa je praviloma značilen padajoči ton (npr. brat [brȁt], megla [məglȁ], bogat [bogȁt]).

V slovarjih knjižnega jezika, ki prinašajo podatek o tonemskem naglasu, so tonemi označeni s posebnimi znamenji, v starejših slovarjih praviloma v okroglih oklepajih v t. i. tonemskem gnezdu. Ker ostrivec v tradicionalni slovenski fonološki transkripciji označuje rastoči ton, se pri zapisu tonemskega naglasa za označevanje ožine naglašenih /e/ in /o/ uporablja pika pod naglašenim samoglasnikom: ⟨ẹ́⟩, ⟨ọ́⟩, ⟨ẹ̑⟩, ⟨ọ̑⟩.

Tonema se pri pregibanju v odvisnosti od pregibnostnega vzorca predvidljivo premenjujeta. Za knjižno slovenščino sta značilni zlasti sprememba (kratkega) padajočega tonema v (dolgi) rastoči tonem, kadar kratki samoglasnik ob pregibanju preide v nezadnji besedni zlog (npr. brat [brȁt], rod. brata [bráta]), in sprememba rastočega tonema v padajoči tonem v nekaterih besednih oblikah (npr. lipa [lípa], or. z lipo [zlȋpo], rod. mn. lip [lȋp]).

Naglasno mesto

V slovenščini nimamo preprostega pravila o naglasnem mestu, saj je naglas lahko pri posameznih besedah na različnih zlogih (prvem, drugem, tretjem, predzadnjem ali zadnjem).

Pri naglaševanju slovenskih knjižnih besed se ravnamo po normativnih slovarjih ali slovnicah.

Naglas je v slovenščini pomemben za razlikovanje pomena sicer enako pisanih besed. Pri nekaterih besedah sprememba naglasnega mesta spremeni tudi pomen besede: oči [ôči] ‘ljubkovalno poimenovanje za očeta’ – oči [očí] |organ|; vedenje [védenje] ‘znanje’ – vedenje [vedênje] ‘obnašanje’; lahko [láhko] (pridevnik) – lahko [lahkó] (prislov).

V besedilih naglasnih znamenj praviloma ne zapisujemo. Zapišemo jih izjemoma, kadar bi lahko prišlo do dvoumnosti ob sočasni rabi enakopisnih besed (célo celó; táko takó; védenje vedênje) ali kadar želimo opozoriti na naglasno mesto, npr. pri priimkih (Stelè) ali pri besedah, kjer je črko e mogoče prebrati kot e ali kot polglasnik, npr. vèkanje nasproti vekanje.

Slovenska osebna imena in priimke naglašujemo tudi po regionalni ali rodbinski navadi, ki jo ohranjamo tudi v knjižnem jeziku: Aleš [alèš/áleš], Jernej [jêrnej/jernêj], Tamara [támara/tamára]; Kovačič [kôvačič/kováčič], Novak [novák/nôvak], Peterka [péterka/petêrka], Ramšak [rámšak/ramšák].

Krajevna imena naglašujemo glede na izvor lastnega imena, torej se tudi v knjižnem jeziku ohranja lokalni naglas: Radenci [rádenci] (ob Muri) – [radénci] (ob Kolpi); Preserje [presêrje] (pri Domžalah) – [préserje] (pod Krimom); Šmihel [šmíheu̯] (pod Nanosom) – [šmihéu̯] (nad Mozirjem); Murska Sobota [múrska sóbota], Gančani [gánčani].

Naglasno mesto pri prevzemanju imen

Pri prevzetih imenih načeloma upoštevamo naglasno mesto iz izvornega jezika: polj. Varšava [varšáva], bolg. Kozloduj [kozlodúj], lit. Panevėžys [panevežís]. Na pisno nepodomačenih imenih ohranjamo tako ločevalna znamenja, ki ne označujejo mesta naglasa in kakovosti samoglasnika, npr. à la carte [a la kárt], madž. Esterházy [ésterhazi], polj. Chorzów [hóžou̯], kot tudi tista, ki ga označujejo in so hkrati obvezna sestavina črke, npr. šp. Márquez [márkes], it. Niccolò [nikoló].

Pri prevzemanju naglasno mesto pri končniško naglašenih imenih na a umaknemo na osnovo, če se zahteva sklanjanje po ženski sklanjatvi (žensko ime, npr. lit. Jurgita [jurgíta]) ali če se je táko pregibanje ustalilo (npr. nekatera mesta ali pokrajine v podomačenem zapisu, npr. šp. Bogota [bógota] (šp. Bogotá), šp. Panama [pánama] (šp. Panamá), v nepodomačenem zapisu tudi z ohranjanjem ločevalnega znamenja in spremembo naglasnega mesta, npr. šp. Amapá [amápa].

Posebnost

Redka imena so se ustalila v obeh spolih z različnimi naglasnimi možnostmi, npr. Chichén‑Itzá [čičén‑íca] ž, rod. Chichén‑Itze nasproti Chichén‑Itzá [čičén‑icá] m, rod. Chichén‑Itzája.

O načelih prevzemanja naglasa v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« (člen 62), podrobneje pa v preglednicah za posamezne jezike.

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Variantnost naglaševanja

V sodobni knjižni slovenščini je zaradi fonetično‑fonološke raznolikosti v slovenskih govorih tudi v knjižnem jeziku izpričana naglasna variantnost (dvanajst [dvánajst/dvanájst], gornik [górnik/gorník], nuditi [núditi/nudíti], raztrositi [rastrósiti/rastrosíti]); enako velja za novejše prevzete besede (aneks [anéks/áneks], klošar [klóšar/klošár], televizija [televizíja/televízija]).

Posebnosti

  1. V večbesednih zvezah, predvsem imenskih in frazeoloških enotah, se kljub več naglasnim možnostim pogosto uresničuje le ena: glas [glás], rod. glasu [glasú] tudi glasa [glása] (izvod Kmečkega glasa; ni dal glasu od sebe); most [móst], rod. mostu [mostú] in mosta [mósta] (iz Zidanega Mosta).
  2. Naglas se v stalnih besednih zvezah lahko odmakne od pričakovanega in se kot tak ustali: primer [primér], rod. primera [priméra], v zvezi na primer [na prímer]; prid. veliki [véliki], ž velika [vélika], v zvezah veliki petek [véliki pétek], velika sobota [vélika sobóta], toda velika noč [velíka nóč].
Naglasni tipi

Naglasno mesto v slovenskem knjižnem jeziku se pri nekaterih besedah med pregibanjem tudi premika. Ob tem se lahko premenjujeta tudi kakovost in kolikost samoglasnika:

Naglasni tipi se delijo glede na (ne)premikanje naglasa na osnovi oz. končnici na:

Nepremični naglasni tip ohranja naglas na istem zlogu osnove: delati [délati], 1. os. ed. delam [délam], m. del. na l v ed. delal [délau̯]; mesto [mésto], rod. ed. mesta [mésta], daj. ed. mestu [méstu] …

Naglas pri premičnem naglasnem tipu se premika po zlogih osnove, ob čemer se pogosto spreminja tudi kakovost samoglasnika: prositi [prosíti], 1. os. ed. prosim [prósim]; človek [člôvek], rod. ed. človeka [človéka]; prostor [prôstor], rod. ed. prostora [prostóra].

Naglas pri mešanem naglasnem tipu se premika z osnove na končnico in obratno: stran [strán], rod. ed. strani [straní], or. ed. s stranjo [stranjó]; srce [sərcé], rod. ed. srca [sərcá], im. mn. srca [sə̀rca]; sneg [snék], rod. ed. snega [snegá].

Pri končniškem naglasnem tipu se kratki naglašeni samoglasniki načeloma pojavljajo v edinem ali zadnjem zlogu: pes [pə̀s], rod. ed. psa [psà]; sla [slà], rod. ed. sle [slè]. Izjema glede trajanja je končniško naglašena beseda gospa [gospá].

Posebnost

Končniški naglas se pri nekaterih besedah s polglasnikom v osnovi umika, zato se pojavljajo dvojne paradigme: bezeg [bə̀zək], rod. ed. [bə̀zga] in bezeg [bəzə̀k], rod. ed. [bəzgà]; megla [mə̀gla], rod. ed. [mə̀gle] in megla [məglà], rod. ed. [məglè]. V knjižnem jeziku danes srečujemo tudi izreko dolgega širokega e namesto polglasnika, naglas pa je nepremičen na osnovi, npr. bezeg [bêzək], rod. [bêzga], megla [mêgla], rod. [mêgle]. Taka izreka je bila nekdaj zgolj pogovorna, danes pa prodira tudi v knjižni jezik.

Pri nekaterih samostalnikih se naglas na končnici danes občuti kot stilno zaznamovan: gora [gôra], rod. gore [gôre], stil. gore [goré]; sin [sín], rod. sina [sína], stil. sinu [sinú]. Enako velja za kratke glagolske oblike na o in e: peči [pêči], 3. os. mn. pečejo [pêčejo], stil. peko [pekó]; nesti [nêsti], 3. os. mn. nesejo [nêsejo], stil. neso [nesó].

Naglasno mesto pri prevzetih imenih

Pri pregibanju ohranjamo naglasno mesto osnovne oblike iz izvornega jezika in ne prevzemamo morebitnih premikov naglasa; tako npr. polj. Tarnów [tárnou̯] v slovenščini pri pregibanju ohranja naglasno mesto v imenovalniku (rod. Tarnówa [tárnova]), v poljščini pa se zaradi stalnega naglasnega mesta pri dodajanju končnic naglasno mesto spreminja (polj. Tarnów [tárnuf], rod. Tarnówa [tarnôva]).

Če je zemljepisno ime glasovno ali pisno podomačeno, ga naglasimo (in izgovorimo) tudi drugače kot v izvirniku, npr. Bogota [bógota], Moskva [móskva].

Posebnost so imena iz staroklasičnih jezikov, pri katerih je ob razširjenem pregibanju (Ciceron [cíceron], rod. Cicerona [cícerona]) mogoče tudi izvorno sklanjanje s premičnim naglasom, a ta navadno sovpada s citatno rabo imenovalniške oblike (Cicero [cícero], rod. Cicerona [ciceróna]).

Naglašenost in nenaglašenost besed

Besede v slovenskem knjižnem jeziku glede na naglas delimo na naglašene in nenaglašene.

Naglašene besede imajo večinoma en naglas (enonaglasnice) in so eno‑ ali večzložne: most [móst], drevo [drevó], delavec [délavəc], zemlja [zêmlja].

Več naglasov imajo lahko sestavljene in zložene besede, npr. nadškof [nàdškòf], podpovprečen [pòtpou̯préčən], podžupanski [pòdžupánski]; četrtfinale [čétərtfinále], desnoročni [désnorôčni], dnevnovarstveni [dnéu̯novárstveni], literarnozgodovinski [literárnozgodovínski], osemtisočak [ósəmtisočák], Tromejnik [trómejník], Tromostovje [trómostôu̯je], živinozdravnik [živínozdrau̯ník].

Posebnost

Pri zloženkah na naglas vpliva tudi zavedanje o pomenski samostojnosti sestavine: enonaglasno izgovarjamo besede, ki jih ne občutimo več kot tvorjenke, npr. centimeter [centimétər], kilogram [kilográm], kilovat [kilovát] nasproti centigram [céntigrám], kilovolt [kílovólt], kiloamper [kíloampêr].

Večnaglasnice so v slovenskem jeziku tudi črkovalno brane kratice, ki so lahko zgolj končniško naglašene (BDP [bə̀dəpə̀ in bədəpə̀ in bédẹpé in bẹdẹpé], EKG [ékagé in ẹkagé]).

Nenaglašene besede (breznaglasnice ali naslonke) so načeloma vsi pravi predlogi (nad, pod, ob, na, pri), del veznikov (in, ter, pa, ker), kratke oblike povratnega osebnega zaimka (sepaziti se [pazíti se], siumiti si [umíti si]), nikalnica ne ob glagolu (ne morem [ne mórem]), glagolska morfema se in si (bati se [báti se], pogovarjati se [pogovárjati se], drzniti si [də̀rzniti si]) in nekateri členki (pa). Od položaja v povedi ali besedni zvezi je odvisna naglašenost oblik pomožnega (nepolnopomenskega) glagola biti (sem, sva, sta, smo, ste; bi).

Posebnosti

  1. Nepravi predlogi (mimo [mímo], okoli [okóli], kljub [kljúp]) in nekateri (večinoma večzložni) vezniki (toda [tóda], vendar [vèndar], bodisi [bódisi], sicer [sicèr/sícer]) so vedno naglašeni.
  2. Predlogi in tudi druge naslonke se izgovarjajo skupaj z naglašeno besedo, pri čemer je izgovor odvisen tudi od glasovne bližine: s Petrom [spétrom], z okna [zôkna], v mestu [u̯méstu], k mizi [kmízi], h gozdugózdu], k delu [gdélu]; se je zgodilo [se je zgodílo]. Tako združeni podvojeni soglasniki se izgovorijo podaljšano, npr. s Slovenijo [s̄lovénijo].
  3. Nenaglašeni so tudi pridevniki v nekaterih stalnih besednih zvezah, ki izražajo pozdrave in voščila (dober dan [dobər dán], dober tek [dobər ték], lahko noč [lahko nóč]), in redki preoblikovani pridevniki v zemljepisnih imenih (Šent Jurij [šent/šənt júrij]).

O podaljšanem izgovoru podvojenih soglasnikov glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Naglas in poudarek

V slovenščini razlikujemo med naglasom in poudarkom. Naglas je značilnost besed, ki jo imajo te že same po sebi, informacijo o njem prinašajo slovarji (nad: nadangel [nàdángel]; pod: podbradek [pòdbrádək], podpolkovnica [pòtpolkôu̯nica]), medtem ko je poudarek besedilno dodana značilnost besed, tudi breznaglasnic, ki so v povedi pomensko izpostavljene.

Naglašenost in nenaglašenost pri prevzetih imenih

V večbesednih imenih so nenaglašeni nepregibni deli imen in predimki: it. Corriere della Sera [korjêre dela sêra], arab. al Haitam [al hájtam], nem. van Beethoven [van betôvən].

Če pri prevzetih (vsaj) trizložnih imenih zaznavamo tvorjenost, jih izgovarjamo kot večnaglasnice (dan. Christiansborg [krístjanzbór], fin. Lappeenranta [lápenránta]), še zlasti, če imajo v izvornih jezikih poleg glavnega stranski naglas (slš. Kratochvilová [krátohvílova]).

Pridevniške sestavine lastnih imen s pomenom ‘sveti’ prevzemamo kot naglašene, četudi jih v izvornih jezikih ne izgovarjajo naglašeno: rus. Sankt Peterburg [sánkt pétərburg‑], fr. Saint‑Tropez [sên-tropé], it. San Marino [sán maríno]. Tvorjenke iz njih (pridevniki in prebivalska imena) so zapisane v slovarju.

Glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O posebnostih prevzemanja naglasa in glasovja iz tujih jezikov glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

Glasovno-črkovne premene

Splošno

V poglavju o glasovno-črkovnih premenah pri pregibanju ter tvorbi oblik in besed so predstavljene spremembe osnove in podstave, ki se pojavljajo ob stiku morfemov. V poglavju so obravnavani neobstojni samoglasniki, neme črke in črkovni sklopi v prevzetih imenih, daljšanje osnove ter preglas.

Pri besedah, ki jih pregibamo (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, večina števnikov, nekateri prislovi), je osnova del besede pred končnico.

Meja med osnovo in končnico ter podstavo in obrazilom je označena s pokončnico ⟨|⟩. Ničta oz. glasovno neizražena končnica je označena z ⟨ø⟩.

Osnova pri sklanjanju samostalnika in pridevnika (ter nekaterih zaimkov in števnikov) je najpogosteje nespremenjena (cepin|ø [cepín], rod. cepin|a [cepína]; lep|ø [lép], rod. lep|ega [lépega]). Zaradi izgovorljivosti soglasniških sklopov in lažjega pregibanja osnovo tudi spreminjamo.

  1. Osnova je skrajšana, če iz nje ob pregibanju izpadajo neobstojni samoglasniki, npr. muren|ø [múrǝn], rod. murn|a [múrna]; blagor|ø [blágor], rod. blagr|a [blágra].
  2. V osnovo se v rodilniku dvojine in množine neobstojni samoglasniki tudi vrivajo, npr. tabl|a [tábla], rod. dv./mn. tabel|ø [tábəl]; ladj|a [ládja], rod. dv./mn. ladij|ø [ládij]; tl|a [tlá], rod. dv./mn. tal|ø [tá in tál].
  3. Osnova je podaljšana, kadar ji dodajamo soglasnike j, t, n, v needninskih sklonih tudi -ov in -ev (npr. netopir|ø [netopír], rod. netopirj|a [netopírja]; kanu|ø [kanú], rod. kanuj|a [kanúja]; oče|ø [ôče], rod. očet|a [očéta]; sin|ø [sín], im. mn. sinov|[sinôvi]). Na glasovno-črkovne premene vpliva le daljšanje osnove z j.

Več o spremembah osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov in o daljšanju osnove v poglavjih »Neobstojni samoglasniki« in »Daljšanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).

Podstava je neobrazilni del tvorjenke (miz|ica; škorenj|ček; ladij|ski). Podstavi pri tvorbi novih besed dodajamo obrazila, tj. predponska (pred|soba), priponska (šolar|ka) in medponska (zob|o|zdravnik).

Končnica je lahko del priponskega obrazila: miz|ica, šolar|ka.

Z izrazom končaj v poglavju označujemo končni zapisani del besede, ki lahko vključuje končni del osnove, pripone in končnice (škorenj, škorenjček, malenkosten).

Glej poglavje »Glasovne premene v besedotvorju« (Besedotvorje).

Izglasje je zadnji glas (ali tudi soglasniški sklop) besede ali njenega dela. Izglasje osnove samostalnika v imenovalniku (naj bo samoglasniško ali soglasniško) je lahko enako izglasju besede (jezik, Prešeren, veter, apartma, Stele, SAZU, perut, krst) ali pa je enako samoglasniški končnici, ki sledi osnovi (Samo, finale, kocka, mesto, Mojca, Brinje).

O izrazih izglasje in vzglasje glej tudi poglavje »Uvod« (Slovnični oris za pravopis).

Nekatera izglasja osnove in podstave vplivajo na premene končajev, torej končnic in obrazil. Če se osnova ali podstava končuje na glasove c, j, č, ž, š in , ti povzročajo preglas, tj. premeno samoglasnika o v e, npr. pevec [pévǝc], or. s pevcem [spéu̯cem], prid. pevčev [péu̯čev-]; zmaj [zmáj], or. z zmajem [zzmájem], prid. zmajev [zmájev-]; mož [móš], or. z možem [zmóžem], prid. možev [móžev‑]. Preglašuje se tudi osnova, podaljšana z j: kanu [kanú], or. s kanujem [skanújem], prid. kanujev [kanújev-]; zidar [zidár], or. z zidarjem [zzidárjem], prid. zidarjev [zidárjev-].

Glej poglavji »Preglas« in »Daljšanje osnove« (Glasovno‑črkovne premene).

Pri prevzetih besedah

Pisno nepodomačene prevzete besede in prevzeta imena se v govoru vedejo enako kot slovenske besede, pisne spremembe osnove in podstave, ki se pojavljajo ob stiku morfemov, pa urejajo pravopisna pravila v skladu s tradicijo in uveljavljeno rabo. Npr. osnova je v imenih s končnim nemim e skrajšana le pisno, če črka ⟨e⟩ ne spreminja glasovne vrednosti predhodnega soglasnika, npr. joule [džúl], rod. joula [džúla]; fr. Pierre [pjêr], rod. Pierra [pjêra], toda decoupage [dekupáš], rod. decoupagea [dekupáža]; breakdance [brêjgdêns], rod. breakdancea [brêjgdênsa].

O pisnem krajšanju osnove glej poglavje »Neme črke in črkovni sklopi« (Glasovno-črkovne premene).

Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove

Splošno

Neobstojni samoglasniki pri pregibanju ali tvorjenju novih besed izpadajo ali se pojavljajo sredi izglasnega soglasniškega sklopa. Neobstojni samoglasnik ima vlogo začasnega zlogovnega jedra, s čimer omogoča, da se soglasniški sklop (v izglasju, pri tvorjenkah pa tudi pred soglasnikom) lažje izgovori.

Zaporedje glasov v zlogu načeloma sledi lestvici zvočnosti: nezvočnik – zvočnik – samoglasnik – zvočnik – nezvočnik.

O lestvici zvočnosti in zvočnosti (zvonkosti, sonornosti) glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti« (Glasoslovni oris).

Neobstojni samoglasniki so samoglasniki a, i in o, najpogosteje pa polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩. Če ta polglasnik ni zapisan, se njegova neobstojnost odraža le v govoru.

Zaradi gospodarnosti je zlasti v knjižnih različicah slovarjev in podobnih priročnikov krajšanje osnove glede na imenovalnik pogosto nakazano z navedbo prve stranske slovarske oblike, v kateri neobstojnega glasu ni – pri samostalnikih z rodilnikom (boben ‑bna, blagor ‑gra), pri pridevnikih z žensko obliko (majhen ‑hna; bolan ‑lna).

Glej poglavja »Neobstojni polglasnik«, »Neobstojni a«, »Neobstojni i«, »Neobstojni o« (Glasovno-črkovne premene).

Prikaz razmerja med osnovo in besedotvorno podstavo

Izpadanje samoglasnikov pri pregibanju imenujemo tudi krajšanje osnove. Krajšanje osnove je:

Osnova se spreminja tudi zaradi vrivanja samoglasnikov v osnovo: metla [mêtla], rod. dv./mn. metel [mêtǝl]; ladja [ládja], rod. dv./mn. ladij [ládij].

Krajšanje osnove pri samostalniku opisujemo glede na imenovalnik (in enak tožilnik ednine), vrivanje samoglasnikov v osnovo pa glede na rodilnik neednine.

Krajšanje osnove pri pridevniku in števniku opisujemo glede na imenovalnik (in enak tožilnik ednine) moškega spola. Osnova je skrajšana tako pri neimenovalniških (in enakih tožilniških) kot tudi pridevniških in števniških oblikah ženskega in srednjega spola. 

Samostalniške in pridevniške izpeljanke iz samostalnikov z neobstojnimi polglasniki v osnovi izpeljujemo na dva načina – iz podstave, ki je enaka neskrajšani osnovi, ali iz podstave, ki je enaka skrajšani osnovi, kar je odvisno od priponskega obrazila.

I. Podstava je enaka neskrajšani osnovi

Če se obrazilo začne na soglasnik (npr. ‑ce, ‑(č)an, ‑ček, ‑ka; ji,ni,ski), izpeljanka v podstavi ohranja polglasnik iz osnove, ki ji sledi ničta končnica (boben|ø [bóbən] – bobenček, bobenskirod. dv./mn. tabel|ø [tábǝl] – tabelni).

II. Podstava je enaka skrajšani osnovi

Če se obrazilo začne na samoglasnik (npr. ar, ‑ec, -ica, -ič, en, ov/‑ev, ‑in), izpeljanka v podstavi polglasnika nima in je enaka osnovi, ki ji sledi glasovna končnica (rod. bobna [bóbna]  bobnar, bobnič; tabla [tábla] tablica).

Vzorec pregibanja I
Obrazilo na soglasnik
II
Obrazilo na samoglasnik
Samostalnik z ničto končnico v imenovalniku ednine
imenovalnik rodilnik ednine -ček, -ski … -ov, -ev, -, -ica …
boben [bóbən] bobna [bóbna] bobenček [bóbǝnčǝk]
bobenski [bóbǝnski]
bobnar [bóbnar]
bobn [bóbnič]
pesem [pésǝm] pesmi [pésmi] pesemski [pésǝmski] pesmica [pésmica]
raven [rávǝn] ravnega [ráu̯nega] ravenski [rávǝnski] ravnica [rau̯níca]
Samostalnik z ničto končnico v rodilniku dvojine/množine
imenovalnik rodilnik dvojine/množine -ski, -ni, -ji … -ar, -ica, -ov …
tabla [tábla] tabel [tábǝl] tabelni [tábǝlni] tablica [táblica]
pismo [písmo] pisem [písǝm] pisemce [písǝmce]
pisemski [písǝmski]
pismen [písmen]

Izpeljanke iz osnove na končni -r

Če osnovo s končnim r pri sklanjanju zaradi izpadanja neobstojnih samoglasnikov krajšamo (veter [vétər], rod. vetra [vétra]), je podstava izpeljanke enaka pisno skrajšani osnovi, izgovor pa je odvisen od priponskega obrazila:

Vzorec pregibanja I
Obrazilo na soglasnik
II
Obrazilo na samoglasnik
Samostalniki z ničto končnico v imenovalniku
imenovalnik rodilnik ednine -ček, -ski, -ni -ov, -ica, -ič ...
veter [vétǝr] vetra [vétra] vetrček [vétərčək]
vetrni [vét
ərni]
vetrc [vét
ərc]
vetr [vétrič]
meter [métǝr] metra [métra] metrček [métǝrčǝk]
metrski [mét
ǝrski]
metraža [metráža]
mojster [mójstǝr] mojstra [mójstra] mojstrski [mójstǝrski] mojstrov [mójstrov-]
december [decêmbǝr] decembra [decêmbra] decembrski
[decêmbǝrski]
decembrovanje
[decembrovánje]
Koper [kópǝr] Kopra [kópra] koprski [kópǝrski]
Koprčan [kóp
ǝrčan]

blagor [blágor] blagra [blágra] blagrski [blágǝrski] blagrov [blágrov-]
Samostalniki z ničto končnico v rodilniku dvojine/množine
imenovalnik rodilnik dvojine/množine -ski, -ni, -ji -ar, -ica, -ov
iskra [ískra] isker [ískǝr] iskrni [ískǝrni] iskrica [ískrica]
cedra [cédra] ceder [cédǝr] cedrski [cédǝrski] cedrov [cédrov-]
cedrovec [cédrovǝc]
jedro [jêdro] jeder [jêdǝr] jedrni [jêdǝrni]
jedrski [jêd
ǝrski]
jedrar [jêdrar]
Istra [ístra] Ister [ístǝr] istrski [ístǝrski] Istran [istrán]
Pekre [pékre] Peker [pékǝr] pekrski [pékǝrski]
Pekrčan [pék
ǝrčan]

V končaju er je zlasti pri nekaterih prevzetih besedah črka ⟨e⟩ izgovorjena kot [e] in ne kot polglasnik, zato pri pregibanju ne izpada: helikopter [helikópter], rod. helikopterja [helikópterja], vrst. prid. helikopterski [helikópterski]; gangster [gángster], rod. gangsterja [gángsterja], vrst. prid. gangsterski [gángsterski].

Neobstojni polglasnik

Splošno

Neobstojni polglasnik se pojavlja

  1. v končajih -ec in -ek, elj in enj pri nekaterih samostalnikih moškega spola v imenovalniku (in pri neživih in tudi v enakem tožilniku) ednine;
  2. v končajih -en in -ek ter -er pri nekaterih pridevnikih v obliki moškega spola v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine;
  3. med dvema izglasnima soglasnikoma, in sicer vedno med (a) nezvočnikom in zvočnikom, lahko pa tudi med (b) dvema zvočnikoma ali (c) dvema nezvočnikoma:
    • pri samostalnikih prve moške (a – boben, b – sejem, c – hrbet) in druge ženske sklanjatve (a – pesem, c – laket) v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ali pri samostalnikih druge moške (a – tesla), prve ženske (a – tabla, b – himna) in prve srednje (a – okno, b – gumno) sklanjatve v rodilniku dvojine in množine;
    • pri pridevnikih moškega spola v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine (a – piker, b – širen, c – lahek);
    • pri števnikih osem in sedem v imenovalniku (in enakem tožilniku);
    • pri enozložnicah s polglasniškim jedrom – samostalnikih pes in sel, pridevniku zel (ž. sp. zla), zaimku ves – v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine;
    • pri nekaterih deležnikih na l moškega spola ednine (padel).

Polglasnik ohranjamo tudi v podstavi izpeljank med soglasnikoma v nezvočniško‑zvočniških in zvočniških sklopih (ogenjček [ogən’čək/ôgənčək], murenček [múrənčək]).

Samostalniki moškega spola s končaji -ec in -ek ter -elj in -enj

Pri samostalnikih moškega spola s končaji -ec in ek ter elj in enj se neobstojni polglasnik pojavlja v govoru in zapisu v imenovalniku (in enakem tožilniku):

Če se osnova samostalnika moškega spola konča na polglasnik in zvočnik (tudi na polglasnik in dvočrkje ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩), npr. koder [kódər], veter [vétər], čevelj [čévəl’/čévəl], škorenj [škórən’/škórən], v izpeljankah namesto pripone -ec uporabljamo -c in polglasnika ne vrivamo, saj se pojavlja že v zlogu pred zvočnikom: čeveljc [čévəl’c/čévəlc], kodrc [kódərc], priželjc [prížəl’c/prížəlc], škorenjc [škórən’c/škórənc], vetrc [vétərc].

POSEBNOSTI

  1. O obstojnem polglasniku govorimo, kadar ta v zadnjem zlogu ne izpada, temveč se pri pregibanju ohranja ali premenjuje s samoglasnikom e, in sicer:
    • pri samostalnikih na ec in ek, kadar bi izpad polglasnika povzročil nastanek težko izgovorljivega soglasniškega sklopa, npr. v pisnih končajih ‑⟨čec⟩, in ‑⟨kek⟩:
      • Maučec [máu̯čəc], rod. Maučeca [máu̯čəca/máu̯čeca], prid. Maučečev [máu̯čəčev-/ máu̯čečev-];
      • Jurčec [júrčəc], rod. Jurčeca [júrčəca/júrčeca], prid. Jurčečev [júrčəčev-/júrčečev-];
      • Rakek [rákək], rod. Rakeka [rákəka/rákeka];
    • pri samostalnikih na ec, kadar bi ob izpadu polglasnika nastal zaradi prilikovanja preveč spremenjen nezvočniški sklop, npr. v besedah jazbec, jezdec, bizgecveščec:
      • jazbec [jázbəc], rod. jazbeca [jázbəca/jázbeca] (in ne *jazbca [jáspca]), prid. jazbečev [jázbəčev-/jázbečev-] (in ne *jazbčev [jáspčev-]);
      • jezdec [jézdəc], rod. jezdeca [jézdeca/jézdəca] (in ne *jezdca [jésca]), prid. jezdečev [jézdečev-/jézdəčev-] (in ne *jezdčev [jéščev-]);
    • pri prevzetih samostalnikih na elj (ki niso izglagolski), če osnovo podaljšujejo z n, npr. datelj, karželj, šarkelj:
      • datelj [dátəl’/dátəl], rod. datlja [dátlja] in dateljna [dátəl’na/dátəlna] tudi [dátel’na/dátelna].
  2. Polglasnik pri samostalnikih na ec in ek se v knjižnem jeziku pred glasovno končnico ali obrazilom ohranja ali premenjuje s samoglasnikom e, če je pred obrazilom nezvočniško-zvočniški sklop ter bi izpad polglasnika povzročil nastanek sklopa nezvočnik-zvočnik-nezvočnik, ki bi bil izgovorljiv samo z vrivanjem polglasnika (npr. v besedah mislec, mrtvec, modrec, tekmec; luštrek, mačjek, domislek, Ortnek, Duplek):
    • mislec [mísləc], rod. misleca [mísləca/mísleca] (in ne *mislca [mísəlca]), prid. mislečev [mísləčev-/míslečev-] (in ne *mislčev [mísəlčev-]);
    • mrtvec [mə̀rtvəc], rod. mrtveca [mə̀rtvəca/mə̀rtveca] (in ne *mrtvca [mə̀rtuca/ mə̀rtəu̯ca]), prid. mrtvečev [mə̀rtvəčev-/mə̀rtvečev-] (in ne *mrtvčev [mə̀rtučev-/mə̀rtəu̯čev-]);
    • Duplek [dúplək], rod. Dupleka [dúpləka/dúpleka] (in ne *Duplka [dúpəlka]), prid. dupleški [dúpləški/dúpleški] (in ne *duplški [dúpəlški]).
  3. Pri nekaterih v preteklosti prevzetih in pisno podomačenih samostalnikih na -ek (npr. v besedah kolek, lolek; prošek; biftek, ramstek; avstralopitek) se je izpadanje polglasnika pojavilo šele po daljšem času rabe – po analogiji s slovenskimi besedami. Sklanjamo jih na dva načina:
    • prošek [próšək], rod. proška [próška] in prošek [próšek], rod. prošeka [próšeka];
    • biftek [bíftək], rod. biftka [bíftka] in biftek [bíftek], rod. bifteka [bífteka].

Če imajo občne besede zaradi neobstojnega polglasnika dvojnične oblike (mesec [mésəc], rod. meseca [méseca] tudi mesca [mésca]; prid. mesečev [mésečev-] tudi meščev [méščev-]), to navadno velja tudi za enakozvočna lastna imena, vendar dvojnici nista nujno v istem razmerju: Mesec, rod. Mesca tudi Meseca; prim. tudi Mesečev zaliv.

Imena tipa Štuhec (podobno Kerec, Matjašec) pregibamo večinsko kot Štuhec [štúhəc], rod. Štuhca [štúhca]; prid. Štuhčev [štúhčev-]. Nosilci priimka z vzhodnoslovenskega jezikovnega območja ime naglašujejo na zadnjem zlogu; v tem primeru naglašeni ozki e v zadnjem zlogu pri pregibanju ne izpade: Štuhec [štuhéc], rod. Štuheca [štuhéca]; prid. Štuhečev [štuhéčev-]. Zaradi ustreznega naslavljanja konkretnih oseb se zlasti v besedilih, namenjenih govornemu uresničevanju, nepolglasniški izgovor neobvezno označuje z ostrivcem na e: Štuhéca.

Pridevniki s končaji -en, -ek in -er

Pri pridevnikih s končaji en, ek in -er (smešen, gladek, dober) se neobstojni polglasnik pojavlja v pisavi in govoru:

Posebnost

Pri redkih pridevnikih (npr. pismen) bi izpust polglasnika povzročil nastanek težko izgovorljivega soglasniškega sklopa ⟨smn⟩, zato je polglasnik tu ali obstojen ali pa se pri pregibanju premenjuje z e, npr. pismen [písmən], rod. pismenega [písmənega/písmenega], ž. sp. pismena [písməna/písmena].

Neobstojni samoglasnik se pojavlja tudi v pridevniških pisno-govornih dvojnicah, v katerih pred končajema en in ek izgovarjamo bodisi polglasnik (zapisan z ⟨e⟩) bodisi a – v naglašenih končajih -an in -ak:

Tako še: mehek/mehak, grenek/grenak, težek/težak ipd.

Več o oblikah z neobstojnim a in njihovi stilni vrednosti glej v poglavju »Neobstojni a«.

Posebnosti

1. Če se pridevnik konča na pisni sklop ⟨rn⟩ ali ⟨ln⟩, je vrivanje polglasnika v zvočniški sklop (in krajšanje osnove v neosnovnih oblikah) le izgovorna možnost, npr.

Enako velja, če izgovarjamo ⟨lj⟩ nemehčano, npr. grabeljn [grábəln/grábələn]; tako še: sabeljntrirogeljn.

2. Pridevniki na en, ki so tvorjeni iz glagolov in so tudi deležniki na -n, npr. raztresti raztresen, pogladiti poglajen, natlačiti natlačen, pri pregibanju ne krajšajo osnove:

Priimke RaztresenPoglajenNatlačen, ki so enaki deležnikom na -n, sklanjamo kot samostalnike, in sicer je osnova navadno nespremenjena (Raztresen [rastrésen], rod. Raztresena [rastrésena]; Poglajen [poglájen], rod. Poglajena [poglájena]; Natlačen [natláčen], rod. Natlačena [natláčena]) v sodobni rabi pa tudi skrajšana (Raztresen [rastrésən], rod. Raztresna [rastrésna]; Poglajen [poglájən], rod. Poglajna [poglájna]; Natlačen [natláčən], rod. Natlačna [natláčna]).

O posebnostih izgovora izglasnih zvočniških sklopov glej Poglavji »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris) in »Izglasni zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).

Neobstojni polglasnik med nezvočnikom in zvočnikom

Neobstojni polglasnik se pojavlja v zadnjem zlogu osnove med nezvočnikom in zvočnikom pri:

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
ogenj [ôgən’/ôgən] ognja [ôgnja] ogenjček [ôgən’čək/ôgənčək] ognjen [ognjén]
česen [čêsən] česna [čêsna] česenček [čêsənčək] česnov [čêsnov-]
Videm [vídəm] Vidma [vídma] videmski [vídəmski]
Videmčan [víd
əmčan]
vozel [vôzǝu̯] vozla [vôzla] vozelček [vôzǝu̯čək] vozl [vozlíč]
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
pesem [pésǝm] pesmi [pésmi] pesemski [pésǝmski] pesmica [pésmica]
pesmar [pesmár]
kazen [kázǝn] kazni [kázni] kazenski [kázǝnski] kazniv [kaznív-]
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
tabla [tábla] tabel [tábǝl] tabelni [tábǝlni] tablica [táblica]
orgle [órgle] orgel [órgǝl] orgelski [órgǝlski] orglar [órglar/orglár]
tekma [tékma] tekem [tékǝm] tekemski [tékǝmski] tekmica [tékmica]
stopnja [stôpnja] stopenj [stôpǝn’/stôpǝn] stopenjski [stôpǝn’ski/stôpǝnski] stopnjast [stôpnjast]
metla [mêtla] metel [mêtǝl] metelni [mêtǝlni] metlica [mêtlica]
metlar [metlár/mêtlar]
spužva [spúžva] spužev [spúžǝu̯] spužvast [spúžvast]
Rakitna [rakítna] Rakiten [rakítǝn] rakitenski [rakítǝnski]
Sotla [sótla] Sotel [sótǝl] sotelski [sótǝlski] Sotlin [sótlin]
SAMOSTALNIKI SREDNJEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
dejstvo [dêjstvo] dejstev [dêjstǝu̯] dejstevce [dêjstǝu̯ce] dejstven [dêjstven]
okno [ôkno] oken [ôkǝn/ókǝn] okenski [ôkǝnski/ókǝnski]
okence [ôkǝnce/ókǝnce]
oknica [ôknica/óknica]
geslo [gêslo] gesel [gêsǝl] geselski [gêsǝlski]

PosebnostI

  1. Pri nekaterih priimkih se neobstojni govorjeni polglasnik ne zapisuje, npr. Kmecl [kmécəl], rod. Kmecla [kmécla]; Pregl [prégəl], rod. Pregla [prégla].
  2. Naglašeni polglasnik izpada pri nekaterih enozložnih besedah:
    • ves [və̀s] zaim., rod. vsega [u̯sèga];
    • sel [sə̀l in sə̀u̯] m., rod. sla [slà];
    • zel [zə̀u̯] prid., rod. zlega [zlêga].
Neobstojni polglasnik med nezvočnikom in r

Izpeljanke z obrazili na soglasnik izpeljujemo iz podstave z govorjenim polglasnikom med nezvočnikom in končnim r. Polglasnik je v izpeljankah zapisan s črko ⟨r⟩, ki v medsoglasniškem položaju označuje glasovni sklop [ǝr].

Glej poglavje »Izpeljanke iz osnove na končni -r«.

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
baker [bákǝr] bakra [bákra] bakrni [bákǝrni] bakren [bakrén]
bakrast [bákrast]
september [septêmbǝr] septembra [septêmbra] septembrski [septêmbǝrski]
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
reber [rébǝr] rebri [rébri/rebrí] rebrni [rébǝrni] rebrača [rebráča]
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
citre [cítre] citer [cítǝr] citrski [cítǝrski] citrar [cítrar]
SAMOSTALNIKI SREDNJEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
sidro [sídro] sider [sídǝr] sidrni [sídǝrni]
sidrce [sídǝrce]
sidranje [sídranje]
jetra [jétra] jeter [jétǝr] jetrni [jétǝrni]

Posebnosti

  1. Izjemoma je neobstojen tudi naglašeni polglasnik, in sicer pri samostalnikih končniškega naglasnega tipa, ki imajo navadno dvojnico z naglasom na osnovi, npr.
    • steber [stǝbə̀r] m, rod. stebra [stǝbrà] in steber [stə̀bər] m, rod. stebra [stə̀bra];
    • deber [dǝbə̀r] ž, rod. debri [dǝbrí] in deber [débər] ž, rod. debri [débri].
  2. Pri nekaterih prevzetih besedah z izglasnim črkovnim sklopom ‑⟨er⟩ (bager, poker, seter, sfinkter ...) sta se v preteklosti uveljavila dva načina pregibanja, in sicer črko ⟨e⟩ izgovorimo kot samoglasnik e (in osnovo daljšamo z j) ali kot polglasnik (in osnovo krajšamo). Slednji način je večinoma bolj uveljavljen. Ne glede na način pregibanja pa uporabniki pogosteje uporabljajo pridevniške izpeljanke na -ski iz podaljšane osnove (prid. bagerski [bágerski], pokerski [pókerski]). Primeri:
    • bager [bágər], rod. bagra [bágra] – prid. bagrski [bágərski] tudi bager [báger], rod. bagerja [bágerja] – prid. bagerski [bágerski];
    • poker [pókər], rod. pokra [pókra] – prid. pokrski [pókərski] tudi poker [póker], rod. pokerja [pókerja] – prid. pokerski [pókerski].
Neobstojni polglasnik med zvočnikoma

Neobstojni polglasnik se pojavlja v govoru in zapisu v zadnjem zlogu osnove med dvema zvočnikoma ter med zvočnikom in zvočniškima sklopoma ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, in sicer v:

  1. samostalnikih moškega spola v imenovalniški (in enaki tožilniški) obliki;
  2. pridevnikih moškega spola v imenovalniški (in enaki tožilniški) obliki;
  3. samostalnikih ženskega spola v rodilniku dvojine in množine;
  4. nekaterih izpeljankah iz samostalnikov obeh skupin;
  5. samostalniških izpeljankah iz pridevnikov.
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨jem⟩ sejem [sêjǝm] sejma [sêjma] sejemski [sêjǝmski] sejmar [sejmár/ sêjmar]
⟨len⟩ Jalen [jálǝn] Jalna [jálna] Jalnov [jálnov-]
⟨melj⟩ Plemelj [plémǝl’/plémǝI] Plemlja [plémlja] Plemljev [plémljev-]
⟨men⟩ kamen [kámǝn] kamna [kámna] kamenček [kámǝnčək] kamnit [kamnít]
⟨ren⟩ muren [múrǝn] murna [múrna] murenček [múrǝnčək] murnov [múrnov-]
⟨renj⟩ škorenj
[škórǝn’/škórǝn]
škornja [škórnja] škorenjc
[škórǝn’c/škórǝnc]
škornjev [škórnjev-]
⟨vel⟩ Pavel [pávǝl] Pavla [páu̯la] Pavelček [pávǝlčək] Pavlov [páu̯lov-]
⟨velj⟩ čevelj [čévǝl’/čévǝl] čevlja [čéu̯lja] čeveljček 
[čévǝl’čək/čévǝlčək]
čevljar [čeu̯ljár]
⟨ven⟩ oven [ôvǝn] ovna [ôu̯na] ovenček [ôvǝnčək] ovnar [ôu̯nar/ou̯nár]
PRIDEVNIKI IZPELJANKE
moški spol ženski spol obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨jen⟩ nujen [nújǝn] nujna [nújna] nujnost [nújnost]
⟨len⟩ stalen [stálǝn] stalna [stálna] stalnost [stálnost]
stalnica [stálnica]
⟨men⟩ skromen [skrômǝn] skromna [skrômna] skromnost [skrômnost]
⟨ren⟩ miren [mírǝn] mirna [mírna] mirnost [mírnost]
⟨ven⟩ javen [jávǝn] javna [jáu̯na] javnost [jáu̯nost]
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨melj⟩ Dramlje [drámlje] Dramelj [drámǝl’/drámǝI] drameljski 
[drámǝl’ski/drámǝlski]
Želimlje [želímlje] Želimelj
[želímǝl’/želímǝl]
želimeljski
[želímǝl’ski/želímǝlski]
⟨men⟩ kolumna [kolúmna] kolumen [kolúmǝn] kolumenski [kolúmǝnski] kolumnist [kolumníst]
⟨renj⟩ marnje
[márnje]
marenj
[márǝn’/márǝn]
marnjati
[márnjati]
⟨velj⟩ mravlja [mráu̯lja] mravelj [mrávǝI’/mrávǝI] mravljica [mráu̯ljica]
mravljišče [mrau̯ljíšče]
Nevlje [néu̯lje] Nevelj
[névǝl’/névǝl]
neveljski
[névǝl’ski/névǝlski]
Neveljčan
[névǝl’čan/névǝlčan]
Sečovlje [sečôu̯lje] Sečovelj [sečôvǝl’/sečôvǝl] sečoveljski [sečôvǝl’ski/sečôvǝlski] Sečovljan [sečou̯lján]

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨v⟩, v izglasnih zvočniških sklopih ⟨vl⟩, ⟨vm⟩ in ⟨vn⟩ izgovorimo na dva načina, in sicer
    1. kot [u̯], kar je pogosteje uresničeno pri pisno podomačenih občnih besedah, npr.:
      • avla [áu̯la] žrod. mn. avl [áu̯l];
      • revma [réu̯ma] žrod. mn. revm [réu̯m];
      • pozavna [pozáu̯na] ž, rod. mn. pozavn [pozáu̯n];
      • travma [tráu̯ma] ž, rod. mn. travm [tráu̯m];
      • bovla [bôu̯la] ž, rod. mn. bovl [bôu̯l];
      • klovn [klôu̯n] m;
    2. kot [v], ko se v zvočniški sklop vriva polglasnik, ki mora biti zapisan s črko e, kar je uresničeno zlasti pri lastnih imenih, npr.:
      • Pavla [páu̯la] ž, rod. mn. Pavel [pávəl];
      • Ravne [ráu̯ne] ž, rod. mn. Raven [rávən], prid. ravenski [rávənski], preb. Ravenčan [rávənčan].
  2. Če je v izglasju deležnika pisni zvočniški sklop ⟨rl⟩, črko ⟨l⟩ izgovorimo bodisi kot [u̯] (kot zvenečo dvoustnično varianto fonema /v/) bodisi kot samoglasnik [u], npr. trl [tə̀ru/tə̀ru̯]; ž. sp. trla [tə̀rla]; umrl [umə̀ru/umə̀ru̯] – ž. sp. umrla [umə̀rla].
  3. Posebnost je izpeljanka na -ski iz samostalnika jarem [járəm] (rod. jarma [járma]), torej pridevnik jarmski [jármski/járəmski], ki se je uveljavil kot nesistemska možnost. Pridevnik z neokrajšano osnovo (*jaremski) se ni uveljavil.
  4. Neobstojni polglasnik se pojavlja kot izgovorna možnost v zaporedju zvočnikov ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rl⟩, ⟨rm⟩, in ⟨rn⟩. Ti polglasniki so le izjemoma zapisani s črko ⟨e⟩ (Karel, muren). V izpeljankah je zaradi drugačne glasovne soseščine izgovor pogosteje uresničen brez polglasnika.
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨lm⟩ film [fílm/fílǝm] filma [fílma] filmski [fílmski/fílǝmski] filmar [fílmar]
⟨ln⟩ Mikeln [míkeln/míkelǝn] Mikelna [míkelna] Mikelnov [míkelnov‑]
⟨rl⟩ Premrl [premə̀ru̯/premə̀rəl] Premrla [premə̀rla]
Premrlov [premə̀rlov-]
⟨rn⟩ Murn [múrn/múrǝn] Murna [múrna] Murnov [múrnov-]
⟨rm⟩ alarm [alárm/alárǝm] alarma [alárma] alarmni [alármni] alarmov [alármov-]
grm [gə̀rm/gə̀rǝm] grma [gə̀rma] grmje [gə̀rmje] grmovje [gərmôvje]
PRIDEVNIKI IZPELJANKE
moški spol ženski spol obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨rn⟩ črn [čə̀rn/čə̀rǝn] črna [čə̀rna] črnski [čə̀rnski/čə̀rǝnski] črnec [čə̀rnəc]
⟨rm⟩ strm [stə̀rm/stə̀rǝm] strma [stə̀rma] strmost [stə̀rmost]
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA, SREDNJEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨lm⟩ palma [pálma] palm [pálm/pálǝm] palmski [pálmski/pálǝmski] palmov [pálmov-]
⟨ln⟩ gostilna [gostílna] gostiln [gostíln/gostílǝn] gostilnica [gostílnica]
⟨rm⟩ farma [fárma] farm [fárm/fárǝm] farmski [fármski/fárǝmski] farmar [fármar]
⟨rn⟩ zrno [zə̀rno] zrn [zə̀rn/zə̀rǝn] zrnce [zə̀rnce/zə̀rǝnce] zrnat [zə̀rnat]
⟨rl⟩ grlo [gə̀rlo] grl [gə̀rl/gə̀rǝl] grlni [gə̀rlni/gə̀rǝlni] grlen [gərlén]

O različnih uresničitvah izglasnih zvočnikov l in v glej poglavji »Izglasni zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris) in »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris).

O zvočniških sklopih glej poglavje »Zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).

Neobstojni polglasnik med zvočnikom in r

Izpeljanke z obrazili na soglasnik izpeljemo iz podstave z govorjenim polglasnikom med zvočnikom in končnim r (cimer [címǝr] m cimrski [címǝrski]; kamra [kámra] ž, rod. dv./mn. kamer [kámǝr] – kamrni [kámərni]). Polglasnik je v izpeljankah zapisan s črko ⟨r⟩, ki v medsoglasniškem položaju označuje glasovni sklop [ǝr].

Glej poglavje »Izpeljanke iz osnove na končni -r«.

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨mer⟩ cimer [címǝr] cimra [címra] cimrski [címǝrski] cimrov [címrov-]
⟨ver⟩ kentaver
[kentávǝr]
kentavra
[kentáu̯ra]
kentavrski
[kentávǝrski]
kentavrov
[kentáu̯rov-]
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨mer⟩ kamra
[kámra]
kamer
[kámǝr]
kamrni
[kámǝrni]
kamrica
[kámrica]
⟨ver⟩ smrdokavra [smərdokáu̯ra] smrdokaver [smərdokávǝr] smrdokavrin [smərdokáu̯rin]
Neobstojni polglasnik med nezvočnikoma

Neobstojni polglasnik se najpogosteje pojavlja v nezvočniških sklopih dveh netrajnikov, tj. zapornikov (p – b, t – d, k – g) ali zlitnikov (c – dz, č – dž). Ponazorjeno z zapornikom t:

V izpeljankah z obrazili na soglasnik (npr. ski, ček, -ni) iz samostalnikov z nezvočniško-nezvočniškimi izglasnimi sklopi je izpadanje neobstojnih polglasnikov odvisno od izgovorljivosti soglasniškega sklopa, ki nastane po izpadu, npr. ocetni [ócətni], valpetski [válpǝtski], toda laktni [láktni], hrbtni [hə̀rptni].

V enozložnem samostalniku pes izpada tudi naglašeni polglasnik, ki je hkrati edino zlogovno jedro: pes [pə̀s] m, rod. psa [psà] (v nasprotju s kes [kə̀s] m, rod. kesa [kə̀sa/kəsà]).

Posebnost

Med nezvočnikoma ni polglasnika, če je izglasno zaporedje nezvočnikov (v rodilniku dvojine ali množine) táko, da je najmanj zvočen nezvočnik v izglasju, npr. Šiška [šíška] ž, rod. dv./mn. Šišk [šíšk]. Polglasnik v izpeljankah, tj. v vrstnem pridevniku šišenski [šíšənski] in prebivalskem imenu Šišenc [šíšənc] (ob bolj običajnem Šiškar), se pojavlja zaradi tvorbe s pridevniškim obrazilom -en.

O polglasniku v soglasniških sklopih glej poglavje »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris) in »Izglasni soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).

O zaporedju glasov v zlogu glede na zvočnost glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti« (Glasoslovni oris).

Neobstojni a

V samostalnikih mešanega naglasnega tipa se neobstojni naglašeni a pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine (dan [dn] m, rod. dne [dné]), pri samostalnikih končniškega naglasnega tipa pa v rodilniku množine (tla [tlá] s mn.rod. tal [tl/tu̯]).

Glej poglavje »Naglasni tipi« (Glasoslovni oris).

Neobstojni a se pojavi kot naglasna in pisna dvojnična možnost pri nekaterih pridevnikih s končajema n in k v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine:

Veliko pridevniških različic z neobstojnim a je danes stilno zaznamovanih, npr. glasan [glasán], krasan [krasán], solzan [sou̯zán], teman [təmán]; sladak [sladák] (ob nevtralnih glasen [glásən], krasen [krásən], solzen [sôu̯zən], temen [tə̀mən], sladek [sládək]).

Neobstojni, vendar nenaglašeni a se pojavlja v lastnih imenih, prevzetih v preteklosti, npr. Jakac [jákac], rod. Jakca [jákca]; Gradac [grádac], rod. Gradca [grátca], ali podomačenih kulturno specifičnih izrazih iz južnoslovanskih jezikov, npr. plavac [plávac], rod. plavca [pláu̯ca].

Posebnost

Če se osnova imen konča z nezvočniško-zvočniškim sklopom ⟨sn⟩, se pri izpeljanki z obrazilom -ski v osnovo vrine neobstojni polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, npr. Bosna [bósna], prid. bosenski [bósǝnski]. Zaradi opaznega vpliva južnoslovanskih jezikov se je v slovenskem knjižnem jeziku uveljavila tudi oblika z neobstojnim a, tj. bosanski [bosánski], ki se danes uporablja pogosteje.

V sodobni rabi velja sklanjanje besede ovca [ôu̯ca], rod. dv./mn. ovac [ovác] z neobstojnim a v izglasnem nezvočniško-zvočniškem sklopu za stilno zaznamovano in starinsko; navadnejše je nepremično naglaševanje na osnovi, tj. ovca [ôu̯ca], rod. dv./mn. ovc [ôu̯c].

Pri pregibanju samostalnika vogal [vogáu̯] naglašeni a ne izpada (rod. vogala [vogála]), pisno-naglasna dvojnica vogel [vógǝu̯] pa ima v imenovalniku neobstojni polglasnik (rod. vogla [vógla]).

Neobstojni i

Neobstojni i se vriva v osnovo v rodilniku dvojine in množine pri samostalnikih s končajema ⟨ja⟩ in ⟨je⟩, tj. ženskega (gostja, ladja) in srednjega spola (gorovje, okrožje) ter tudi moškega spola (vodja), kadar jih pregibamo po drugi moški sklanjatvi.

V sklop soglasnika in zvočnika j, ki ni del dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, se v rodilniku dvojine ali množine v govoru in zapisu vriva samoglasnik i, in sicer

Tako še: zarja [zárja], rod. dv./mn. zarij [zárij]; morje [mórje], rod. dv./mn. morij [mórij]; okrožje [okróžje], rod. dv./mn. okrožij [okróžij]; orodje [oródje], rod. dv./mn. orodij [oródij]; soglasje [soglásje], rod. dv./mn. soglasij [soglásij]; dvoumje [dvoúmje], rod. dv./mn. dvoumij [dvoúmij] itd.

Pri izpeljankah iz teh samostalnikov je podstava enaka rodilniški množinski osnovi, če se obrazilo začne na soglasnik; obrazila na samoglasnik sledijo imenovalniški osnovi, npr. ladijski [ládijski] nasproti ladjar [ladjár], ladjin [ládjin], toda naseljski [naséljski] tudi naselijski [nasélijski].

Pridevniške izpeljanke z obrazilom -ski iz samostalnikov s končajem -je so redke, navadno so tvorjene iz prvotne podstave besede, npr. o|zvezd|je zvezda zvezdni.

Posebnosti

1. V lastnih imenih na soglasnik + rje se v rodilniku množine pred j vriva i (Brje [bə̀rje], rod. dv./mn. Brij [bə̀rij]). Polglasnik se v nekaterih lastnih imenih izjemoma tudi piše (Sneberje [snébərje], rod. dv./mn. Sneberij [snébərij], vrst. prid. sneberski [snébərski]).

2. Med zvočnika v sklopih lj ali nj se v nekaterih primerih neobstojni samoglasnik i ne vriva, saj je sklop tudi tako izgovorljiv, npr. poljepolj, poveljepovelj, sanjesanj, enako ne pri glagolnikih na ‑(n)je: življenježivljenj, hrepenenjehrepenenj. Pri nekaterih samostalnikih (pročelje, podeželje, podolje, začelje ...) se je uveljavila dvojna možnost pregibanja, zato je vrivanje samoglasnika i pri sklanjanju neobvezno, v izpeljankah pa ga sploh ni, npr.

3. Neobstojnega i ni v pridevniških izpeljankah (npr. posotelski), ki niso izpeljanke iz imen obrečnih območij (npr. Posotelje, Obsotelje), saj je pridevnik tvorjen iz imena reke z dodano predpono (po- ali ob-), npr. Sotlasotelski – posotelski, obsotelski.

Neobstojni i, ki je zamenjal prvotni neobstojni polglasnik, se pojavlja v priimkih Kastelic, Lajovic, Primic ipd. V sodobni rabi se ta i načeloma ohranja:

Slovenski priimki imajo pogosto različne pisne podobe, npr. Primc in Primic, Lajovec in Lajovic, Kastelec in Kastelic, Sajovec in Sajovic.

Neobstojni o

V redkih slovenskih besedah je neobstojen tudi nenaglašeni samoglasnik o, ki ga najdemo v izglasnem nezvočniško‑zvočniškem sklopu besede blagor [blágor] (rod. blagra [blágra]) in zemljepisnega imena Repentabor [repǝntábor] (rod. Repentabra [repǝntábra]). Pojavlja pa se tudi v eni od starinskih pisnih različic imena Karel, in sicer Karol [károl], rod. Karla [kárla] tudi Karola [károla].

Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah

Neobstojni polglasnik v prevzetih besedah
Polglasnik v govoru in zapisu

V prevzetih imenih se neobstojni polglasnik pojavlja v izglasnih soglasniških sklopih pri samostalnikih moškega spola v imenovalniški (in enaki tožilniški) obliki v govoru in zapisu:

V pridevniških in samostalniških izpeljankah iz imen z neobstojnim polglasnikom (nem. Diesel; it. Etna; Niger) se polglasnik pojavlja, če se priponsko obrazilo začne na soglasnik, in sicer

V pridevnikih, tvorjenih s priponskim obrazilom na samoglasnik (-in, -ov/-ev), vrivanja polglasnika v osnovo ni (Dieslov; Etnin).

Neobstojni polglasnik se zlasti v slovanskih prevzetih lastnih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah (z nekaj izjemami) pojavlja po enakih pravilih kot v slovenščini. Izpadanje in vrivanje polglasnika v slovenščini ni odvisno od izpadanja pisno-govornega e v izvornih jezikih.

DOLOČANJE SPOLA IN ŠTEVILA PRI PREVZETIH IMENIH

Pri prevzemanju lastnih imen je lahko težavno uvrščanje v sklanjatvene vzorce; pri tem upoštevamo naslednja načela:

  1. slovnični spol osebnih imen se ravna po naravnem spolu njihovih nosilcev (Franz Kafka [káfka] m; Niccolo Machiavelli [makjavéli] m; Marie Curie [kirí] ž; nimfa Tetis [tétis] ž; Nike [níke] ž; Sapfo [sápfo] ž);
  2. slovnični spol zemljepisnih in stvarnih imen se ravna po govorjenem končaju: edninska imena na nenaglašeni samoglasnik -a so ženskega spola (Etna [étna], Ottawa [ótava]; Škoda [škóda] – kot znamka), vsa druga pa moškega;
  3. pri prevzemanju imen srednjega spola iz slovanskih jezikov se izvirni spol ohranja, če je končaj -e ali -o, npr. hrv. Biokovo [bijókovo]; srb. Valjevo [váljevo]; slš. Nádvorie [nádvorje]; polj. Opole [opóle];
  4. slovnično število zemljepisnih imen se ravna po številu, ki ga ima v zunajjezikovni predmetnosti (reka Tennessee [ténesi/tênesi] m; gorovje Tatre [tátre] ž mn.; otok Stromboli [strómboli] m).

Pri nekaterih imenih krajev se je že v preteklosti ustalila oblika, ki lahko sledi slovničnim lastnostim imena v izvornem jeziku (mesto Atene [aténe] ž mn.; mesto Helsinki [hélsinki] m mn.) ali slovenskemu sistemu (Dodekanez [dodekanéz-] skupina dvanajstih otokov).

Polglasnik v slovanskih imenih s končajema -ec in -ek

V prevzetih imenih iz slovanskih jezikov se neobstojni polglasnik pojavlja v imenih s končajema -ec in -ek, če temu ne nasprotuje izgovorljivost. Pri pregibanju v slovenščini in drugih jezikih navadno izpada po podobnih pravilih, četudi črke ⟨e⟩ izvorno ne izgovarjajo polglasniško. Tudi podstava pridevnikov z obrazili -ov in -ev je enaka rodilniški (tj. skrajšani) osnovi.

O posebnostih sklanjanja zaradi neizgovorljivosti glej pravila za sklanjanje slovenskih občnih besed: »Samostalniki moškega spola s končaji -ec in -ek ter elj in enj« (Glasovno-črkovne premene).

POSEBNOSTI

  1. Pri nekaterih v preteklosti prevzetih imenih na -ek se izpadanje polglasnika pojavi šele po daljšem času in pod vplivom občnih besed. Taka imena sklanjamo enako kot občne besede, npr. po zgledu slov. lolek [lólək/lôlək], rod. lolka [lólka/lôlka] in lolek [lólek/lôlek], rod. loleka [lóleka/lôleka] tudi polj. Lolek in Bolek [lôlək in bôlək], rod. Lolka in Bolka [lôlka in bôlka] ali Lolek in Bolek [lôlek in bôlek], rod. Loleka in Boleka [lôleka in bôleka].
  2. V imenih, prevzetih iz poljščine, se črka ⟨e⟩ v končajih ec in ek ne izgovarja polglasniško, kadar sledi črkovnemu sklopu soglasnik + i, v katerem ima črka i pred samoglasnikom mehčalno vlogo. Osnova tako tudi pri pregibanju ostane nespremenjena:
    • Sosnowiec [sosnôu̯jec], rod. Sosnowieca [sosnôu̯jeca] (polj. rod. Sosnowca);
    • Maciek [máček], rod. Macieka [máčeka] (polj. rod. Maćka);
    • Tyniec [tínjec], rod. Tynieca [tínjeca] (polj. rod. Tyńca).
  3. V imenih, prevzetih iz hrvaščine, črka ⟨e⟩ v zadnjem zlogu zaradi neizgovorljivosti soglasniškega sklopa ⟨rlc⟩ ne označuje polglasnika, npr. hrv. Orlec [órlec], rod. Orleca [órleca].

O posebnostih sklanjanja z neobstojnim polglasnikom glej pravila za prevzemanje pri slovanskih jezikih, poglavja »Češčina«, »Poljščina«, »Slovaščina« … (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

V IMENIH IZ NESLOVANSKIH JEZIKOV sta govorjena končaja ec in ek  zapisana z različnimi črkovnimi sklopi, npr. -⟨etz⟩, -⟨eck⟩, -⟨ec⟩ (za [ek]) ipd. Črke ⟨e⟩ ne izgovarjamo polglasniško in ob pregibanju ne izpade. Podstava izpeljank je enaka neokrajšani osnovi.

  • nem. Eiletz [ájlec], rod. Eiletza [ájleca]; svoj. prid. Eiletzev/Eiletzov [ájlečev-]
  • angl. Steinbeck [stájnbek], rod. Steinbecka [stájnbeka]; svoj. prid. Steinbeckov [stájnbekov-]
  • šp. Pachacútec [pačakútek], rod. Pachacúteca [pačakúteka]; svoj. prid. Pachacútecov [pačakútekov-]

Tako še: nem. Lübeck [líbek], nemWoyzeck [vójcek], tur. Kısakürek [kisákirek] ipd.

Namesto izvornega polglasnika se je v slovenščini pri prevzemanju imen iz neslovanskih jezikov pogosto uveljavil izgovor po črki, zato osnove ne krajšamo. Npr. namesto Norfolk [angl. nófək] ali (Eli) Wallach [angl. vólǝk] v slovenščini [o] ali [a]: angl. Norfolk [nórfolk], rod. Norfolka [nórfolka]; angl. Wallach [vólak], rod. Wallacha [vólaka].

Polglasnik v imenih z izglasnim soglasniškim sklopom Osnova na končni -l ali -n

V tujih imenih z neobstojnim polglasnikom sta v izglasju osnove najpogosteje zvočnika l in n oziroma pisna končaja -⟨el⟩ ali -⟨en⟩ (Oslo – Oslaoselski;  Dresden Dresdna, dresdenski). Polglasnik se pojavlja v govoru in zapisu pri:

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
IMENA MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
nem. Diesel [dízǝl] Diesla [dízla] dieselski [dízǝlski] Dieslov [dízlov-] 
nor. Axel [áksǝl] Axla [áksla] Axlov [ákslov-]
češ. Havel [hávǝl] Havla [háu̯la] Havlov [háu̯lov-]
nem. Dresden [drézdǝn] Dresdna [drézdna] dresdenski [drézdǝnski]
Dresdenčan [drézdǝnčan] 
nem. Essen [ésǝn] Essna [ésna] essenski [ésǝnski]
Essenčan [ésǝnčan]
angl. Owen [ôvǝn] Owna [ôu̯na] Ownov [ôu̯nov-]

Tako še: nem. Hegel [hégǝl], polj. Paweł [pávǝl], nem. Hagen [hágǝn], nem. Bremen [brémǝn], nem. Schaffhausen [šafháu̯zǝn], nem. Beethoven [betôvǝn] itd.

Pri ugotavljanju prisotnosti neobstojnega polglasnika v izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom si pomagamo s potencialno rodilniško dvojinsko ali množinsko obliko, saj se pri imenih, ki se končajo na samoglasnik (najpogosteje a ali o), ki je v vlogi končnice, polglasnik vriva v osnovo rodilnika dvojine in množine. Podstava je enaka tej osnovi, npr.

  • it. Etna [étna] ž, rod. dv./mn. Eten [étǝn]; prid. etenski [étǝnski];
  • bos. Tuzla [túzla] ž, rod. dv./mn. Tuzel [túzǝl]; prid. tuzelski [túzǝlski].
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
IMENA MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
nor. Oslo [óslo] oselski [ósǝlski]
Oselčan [ósǝlčan]
IMENA SREDNJEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
polj. Leszno [léšno]  leszenski [léšǝnski]
bos. Livno [líu̯no] livenski [lívǝnski]
Livenčan [lívǝnčan]
IMENA ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
bos. Tuzla [túzla] tuzelski [túzǝlski]
Tuzelčan [túzǝlčan]
isl. Hekla [hékla] hekelski [hékǝlski] Heklin [héklin]
it. Etna [étna] etenski [étǝnski] Etnin [étnin]

Pri prevzetih imenih krajšanje osnove navadno povezujemo s pogostejšo rabo in z večjo stopnjo podomačenosti imena, tudi rabo v manj formalnih oblikah sporazumevanja. Pravila ni mogoče opreti na besedne končaje, saj so se v rabi pogosto ustalili različni načini tudi pri imenih z enakim besednim končajem, npr. -gen:

  • Wengen [véngǝn], rod. Wengna [véngna];
  • Volkswagen [fólksvagǝn], rod. Volkswagna [fólksvagna];

toda

  • Tübingen [tíbingen], rod. Tübingena [tíbingena];
  • Göttingen [gétingen], rod. Göttingena [gétingena].

Le v redkih primerih se pojavljata dve možnosti pregibanja istega imena, npr. ob formalni Schengen zem. i. [šéngen], rod. Schengena [šéngena] in schengensko območje, tudi manj formalno šengen [šéngən], rod. šengna [šéngna] kot evropsko območje prostega gibanja.

POSEBNOST

Pri IMENIH IZ NESLOVANSKIH JEZIKOV, zlasti angleščine (npr. s končaji an, man, on, ton) in skandinavskih jezikov (s končaji sen in son), ne prevzamemo tudi polglasniškega izgovora, temveč črki ⟨a⟩ in ⟨e⟩ izgovorimo kot [e], črki ⟨o⟩ in ⟨u⟩ pa tako, kot sta zapisani. Taki [e], [o] in [u] so obstojni in pri pregibanju ne izpadajo. Tudi podstava izpeljank je enaka imenovalniški osnovi. 

Tako še: angl. Bacon [bêjkon], angl. Byron [bájron], angl. Eton [íton], šved. Ericsson [êriksọn], nor. Nansen [nánsen], šved. Skansen [skánsen], angl. Washington [vášinktọn] ipd.

Polglasniški izgovor se pojavlja le izjemoma (npr. angl. Manhattan [mǝnhêtǝn], rod. Manhattna [mǝnhêtna], prid. manhattanski [mǝnhêtǝnski]), tudi pod vplivom občnoimenskih enakozvočnic (npr. angl. Newton [njútən]) ali starejših priročnikov (nor. Ibsen [ípsen/ípsən]):

O prevzemanju izvorno polglasniškega izgovora z drugimi samoglasniki glej pravila za prevzemanje pri posameznih jezikih, npr. poglavja »Angleščina«, »Danščina«, »Švedščina«, »Norveščina« … (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Osnova na končni -v

Sklop nezvočnika in zvočnika v v potencialnem rodilniku množine izgovorimo s polglasnikom (Moskva [móskva], rod. dv./mn. Moskev [móskǝu̯]). Podstavi pri izpeljankah z obrazili -ski in -(č)an pa zaradi lažjega izgovora dodamo nekončno pripono, in sicer:

  1. pripono -ov- (moskovski [móskou̯ski], Moskovčan [móskou̯čan]; Nikaragva [nikarágva] – nikaragovski [nikarágou̯ski], Nikaragovčan [nikarágou̯čan]) ali tudi
  2. pripono -an- (Litva [lítva] – litovski [lítou̯ski] ali litvanski [litvánski], Litovec [lítovəc] ali Litvanec [litvánəc]).
Osnova na končni -r

Pri imenih s končnim govorjenim soglasnikom, najpogosteje pisnim končajem soglasnik + -er, polglasnik med soglasnikoma ob pregibanju izpade (Dover [dôvǝr], rod. Dovra [dôu̯ra]). V izpeljankah iz teh imen pa se pojavlja v govoru (ne tudi v zapisu), če jih tvorimo z obrazili na soglasnik (-ski, -(č)an in ‑c), npr. dovrski [dôvǝrski], Dovrčan [dôvǝrčan].

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
angl. Ulster [álstǝr] Ulstra [álstra] ulstrski [álstǝrski]
Ulstrc [álstǝrc]
ukr. Dnester
[dnéstǝr]
Dnestra
[dnéstra]
dnestrski
[dnéstǝrski]
Dnestrov
[dnéstrov-]
nem. Hannover [hanôvǝr] Hannovra [hanôu̯ra] hannovrski [hanôvǝrski] 
Hannovrčan [hanôvǝrčan] 

Tako še: Niger [nígǝr] – nigrski [nígǝrski], angl. Manchester [mênčestǝr] – manchestrski [mênčestǝrski], nem. Prater [prátǝr] – pratrski [prátǝrski], angl. Worcester [vústǝr] – worcestrski [vústǝrski] ipd.

Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
IMENA MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
šp. Ebro [ébro] ebrski [ébǝrski]
šp. Saavedra [savédra] Saavedrov [savédrov-]
IMENA ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
češ. Tatre [tátre]  Tater [tátǝr]  tatrski [tátǝrski]
šp. Alhambra
[alámbra]
alhambrski
[alámbǝrski]
Alhambrin
[alámbrin]
port. Coimbra [koímbra] coimbrski [koímbǝrski]
Coimbrčan [koímb
ǝrčan]

Tako še: pol. Odra [ódra] – odrski [ódərski], Biafra [bijáfra] – biafrski [bijáfərski], arab. Basra [básra] – basrski [básərski] ipd.

POSEBNOST

Pri nekaterih imenih z izglasnim er (Heidegger, Hofer, Xaver, Viber) sta se uveljavila dva načina pregibanja, in sicer črko ⟨e⟩ izgovorimo bodisi kot samoglasnik e (in osnovo daljšamo z j) bodisi kot polglasnik in osnovo krajšamo. Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi. 

O posebnostih pri neizpadanju (helikopterski, gangsterski) glej poglavje »Izpeljanke iz osnove na končni -r«.

Nezapisani polglasnik in govorno krajšanje osnove

Nezapisani polglasnik, ki ga pri pregibanju opuščamo (osnovo krajšamo), se pojavlja v prevzetih imenih, in sicer:

  1. v imenih z izvornimi zlogotovornimi izglasnimi zvočniki, ki jih v slovenščino vedno prevzemamo s polglasnikom (nem. Haydn [hájdən], nem. Lidl [lídǝl], češ. Petr [pétǝr]);
  2. v angleških in francoskih imenih z nemo črko ⟨e⟩ za soglasniškim sklopom (soglasnik + zvočnik l ali r), v katerega se vriva polglasnik (angl. Hubble [hábəl]; fr. Grenoble [grenóbəl]; fr. Sartre [sártər]);
  3. v francoskih imenih z nemim črkovnim sklopom ⟨es⟩ za soglasniškim sklopom (fr. Langres [lángər]).
Prevzeta imena z izvornim zlogotvornim zvočnikom v izglasju

Neobstojni polglasnik se pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) ter v govorni podstavi izpeljank z obrazili -ski in -(č)an med izglasnimi soglasniki, in sicer med

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
nem. Haydn [hájdǝn] Haydna [hájdna] Haydnov [hájdnov-]
šp. Popocatépetl [pọpokatépetǝl] Popocatépetla [pọpokatépetla] popokatépetlski [pọpokatépetǝlski]  Popokatépetlov [pọpokatépetlov-] 
polj. Przemyśl [pšémišǝl] Przemyśla [pšémišla] przemyślski [pšémišǝlski] 
češ. Deml [démǝl] Demla [démla] Demlov [démlov-] 
šved. Sandhamn [sánthamǝn] Sandhamna [sánthamna] sandhamnski [sánthamǝnski]
Sandhamnčan [sántham
ǝnčan]  

Tako še: češ. Kajkl [kájkǝl], češ. Ruml [rúmǝl], češ. Semargl [sémargǝl], isl. Mývatn [mívahtǝn] ipd. 

POSEBNOST

Izgovor polglasnika med zvočnikoma ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rl⟩, ⟨rm⟩ in ⟨rn⟩ v izglasju je le ena od izgovornih možnosti, ki sledi slovenskemu dvojničnemu izgovoru besed (alarm [alárm/alárəm]), pogosto v manj formalnem govoru, npr. nem. Köln [kéln/kélǝn], rod. Kölna [kélna], prid. kölnski [kélnski/kélǝnski].

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah z dvojnicami v izgovoru
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
nem. Ulm [úlm/úlǝm] Ulma [úlma] ulmski [úlmski/úlǝmski]
rus. Perm [pêrm/pêrǝm] Perma [pêrma] permski [pêrmski/ pêrǝmski]
angl. Hepburn
[hêbərn/hêbərən]
Hepburna
[hêbərna]
Hepburnov
[hêbərnov-]
nem. Luzern
[lucêrn/lucêrǝn]
Luzerna
[lucêrna]
luzernski
[lucêrnski/lucêrǝnski]

Tako še: nor. Holm [hólm/hólǝm], angl. Searle [sə̀rl/sə̀rəl], nem. Bayern [bájern/bájerǝn] ipd.

Glej poglavji »Pisno odsotni polglasnik« (Glasoslovni oris) in »Govorno krajšanje osnove«.

Neobstojni polglasnik v francoskih in angleških imenih z nemimi končaji

Neobstojni polglasnik v imenih s končnim nemim e ni zapisan. Pojavlja se v imenovalniku (in enakem tožilniku) ter pri izpeljankah z obraziloma -ski in -(č)an, če je pred končajema -⟨le⟩ in -⟨re⟩ soglasnik, in sicer

  1. v angleških in francoskih imenih s pisnim končajem -⟨le⟩ (angl. Newcastle [njúkasǝl], rod. Newcastla [njúkasla]); v izpeljankah se polglasnik zapisuje s črko ⟨e⟩ (newcastelski [njúkasǝlski], Newcastelčan [njúkasǝlčan]);
  2. v francoskih imenih s končajem -⟨re⟩ (Le Havre [lǝ ávǝr], rod. Le Havra [lǝ áu̯ra]); v izpeljankah se govorjeni polglasnik ob ⟨r⟩ ne zapisuje (lehavrski [lǝávǝrski], Lehavrčan [lǝávǝrčan]).
Nemi e v angleškem in francoskem končaju -le
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
angl. Beagle [bígǝl] Beagla [bígla] beagelski [bígǝlski] Beaglov [bíglov-]
angl. Seattle [sijêtǝl] Seattla [sijêtla] seattelski [sijêtǝlski]
Seattelčan [sijêt
ǝlčan]
fr. Grenoble [grenóbǝl] Grenobla [grenóbla] grenobelski [grenóbǝlski]
Grenobelčan [grenób
ǝlčan]

Tako še: angl. Hubble [hábəl], angl. Gable [gêjbǝl], angl. Riddle [rídǝl], angl. Google [gúgǝl], angl. Apple [êpǝl], angl. Doolittle [dúlitǝl] itd.

Nemi e v francoskem končaju -re
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
Louvre [lúvǝr] Louvra [lúvra] louvrski [lúvǝrski] Louvrov [lúvrov-]
Montmartre [monmártǝr] Montmartra [monmártra] montmartrski [monmártǝrski]
Montmartrčan [monmárt
ǝrčan] 
Sartre [sártǝr] Sartra [sártra] Sartrov [sártrov-] 

Tako še: Alexandre [aleksándǝr], Lemaître [lemêtǝr/ləmêtǝr], Lefèvre [lefévǝr/ləfévǝr], Le Havre [lǝ ávǝr] itd.

POSEBNOST

Izjema pri zapisu pridevnika je dvobesedno ime Notre-Dame [nọtrə-dám/nọtər-dám], ob katerem se je že uveljavil pridevnik notredamski [nọtrədámski/nọtərdámski] (npr. Notredamski zvonar), zato sicer sistemskega zapisa *notrdamski ne uveljavljamo.

Če zvočniški sklop ⟨vr⟩ sledi samoglasniku u (Louvre [lúvər]), v stranskih sklonih polglasnik med zvočnikoma sicer izpade, črke ⟨v⟩ pa ne izgovarjamo u-jevsko oz. dvoustnično, temveč kot zobnoustnični v: rod. Louvra [lúvra]. (Podobno tudi Vancouver [vankúvər], rod. Vancouvra [vankúvra].)

V francoskih imenih z nemim končajem -⟨es⟩ je pojavljanje neobstojnega polglasnika odvisno od soglasniškega sklopa pred končajem. Pri zapisu obeh tipov izpeljank iz teh imen – tako pridevniških z obrazilom -ski kot samostalniških z obrazilom -(č)an – pa se ravnamo po pisni rodilniški osnovi (Sèvres [sévǝr], rod. Sèvresa [séu̯ra]), zato se pridevniška oblika in prebivalsko ime v zapisu ne razlikujeta: sèvreski [sévǝrski]; Sèvresčan [sévǝrčan].

Pridevniška oblika je v nekaterih besednih zvezah tudi pisno povsem podomačena (sevrski mir [sévǝrski mír]), v tem primeru se tudi v zapisu ravnamo po imenovalniški govorni osnovi, ki ji dodamo obrazilo -ski.

Nemi es v francoskem končaju -res
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik
obrazilo na samoglasnik
Chartres [šártǝr] Chartresa [šártra] chartreski [šártǝrski]
Ingres [êngǝr] Ingresa [êngra] Ingresov [êngrov-]
Langres [lángǝr] Langresa [lángra] langreski [lángǝrski] 
Langresčan [lángǝrčan]
Ypres [ípǝr] Ypresa [ípra] ypreski [ípǝrski] 
Ypresčan [íp
ǝrčan]

V pravopisnih priročnikih 20. stoletja se je zapis pridevnika, tvorjenega z obrazilom -ski iz francoskih imen z nemim izglasnim -es, spreminjal: podstava je bila enaka imenovalniški osnovi (Chartres [šártər] – chartreski [šártǝrski]) ali pa je bila v končaju fonetično podomačena in s tem prilagojena morfemskemu stiku s slovenskim priponskim obrazilom (chartrski [šártǝrski]). Podomačevanje izglasja ni bilo nikoli kodificirano pri prebivalskih imenih (Chartresčan [šártərčan]).

V Pravopisu 8.0 se oba tipa izpeljank – pridevniška in samostalniška – izenačujeta, saj se mnogi zgolj sistemsko tvorjeni izlastnoimenski pridevniki omejujejo le na prostorsko denotiranje in ne izkazujejo vrstnega pomena. Le pri vrstnih pridevniških izpeljankah, ki nastopajo v stalnih besednih zvezah z vrstnim pomenom, je podana tudi možnost za nadaljnje pisno podomačevanje.

O tvorbi pridevnikov z obrazilom -ski in prebivalskih imen iz imen z neobstojnim polglasnikom glej poglavji »Tvorba pridevnikov z obrazilom -ski« in »Tvorba prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).

O krajšanju osnove pri imenih z nemim -e in nemim -es v končaju glej poglavje »Neme črke in črkovni sklopi v tujih imenih« (Glasovno-črkovne premene).

Neobstojni a v prevzetih besedah

Neobstojni a se pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) imen, prevzetih iz nekaterih južnoslovanskih jezikov. Podstava izpeljank je enaka rodilniški osnovi.

Zapisani a v imenovalniku izgovorimo po črki, pri pregibanju pa ga opuščamo v imenih s končajema -ac (hrv. Pelješac, srb. Šabac) in -ar (hrv. Zadar), v katerih osnove ne podaljšujemo z j. Podstava izpeljank je enaka rodilniški osnovi. 

Tako še: hrv. Gotovac [gótovac], hrv. Jasenovac [jasénovac], hrv. Obrovac [obróvac], srb. Kragujevac [kragújevac], hrv. Zagorac [zágorac]; hrv. Bakar [bákar] itd.

Pri prevzemanju imen s končajema -ak in -at upoštevamo izgovorljivost soglasniškega sklopa, nastalega po izpadu a, in sicer

  1. neobstojni a opuščamo, če je soglasniški sklop izgovorljiv:
    • hrv. Susak [súsak], rod. Suska [súska], vrst. prid. suški [súški], preb. Suščan [súščan];
    • hrv. Paljetak [páljetak], rod. Paljetka [páljetka], svoj. prid. Paljetkov [páljetkov-];
    • čg. Tivat [tívat], rod. Tivta [tíu̯ta], vrst. prid. tivtski [tíu̯tski]; preb. Tivtčan [tíu̯tčan].
  2. samoglasnik a ohranjamo, če je soglasniški sklop težje izgovorljiv:
    • hrv. Cavtat [cáu̯tat], rod. Cavtata [cáu̯tata], vrst. prid. cavtatski [cáu̯tatski]; preb. Cavtatčan [cáu̯tatčan];
    • srb. Sandžak [sándžak], rod. Sandžaka [sándžaka]; vrst. prid. sandžaški [sándžaški]; preb. Sandžačan [sándžačan].

Imena, ki imajo slovensko domačo vzporednico (eksonim) in pri katerih je južnoslovanski a zamenjan s slovenskim e, vedno sklanjamo s krajšanjem osnove, ne glede na to, ali je ime zapisano v izvirni ali podomačeni obliki, npr.

  • Skader [skádər] / mak. Skadar [skádar], rod. Skadra [skádra];
  • Karlovec [kárlovəc] / hrv. Karlovac [kárlovac], rod. Karlovca [kárlou̯ca].

Na hrvaškem kajkavskem območju so imena tvorjena tudi z obrazilom -ec, npr. hrv. Čakovec [čákovəc], rod. Čakovca [čákou̯ca]; hrv. Sisek [sísək], rod. Siska [síska]. 

Neobstojni i v prevzetih besedah

Samoglasnik i se pri slovanskih zemljepisnih imenih s končajem -⟨Cje⟩ vriva pred zvočnik j, kadar iz teh imen tvorimo vrstne pridevnike z obrazilom -ski, npr. slš. Hostie [hóstje], prid. hostijski [hóstijski].

Neobstojni o v prevzetih besedah

Kot neobstojni samoglasnik se pojavlja tudi zapisani (izvorno polglasniški) o, in sicer v končaju imen iz zahodnoslovanskih jezikov. Pri pregibanju se lahko tudi ohranja, kar vpliva na različne pisne in glasovne uresničitve oblik. Podstava tvorjenk je enaka rodilniški osnovi. 

Tako še: slš. Sivok [sívok], rod. Sivka [síu̯ka] tudi Sivoka [sívoka]; slš. Pezinok [pézinok], rod. Pezinka [pézinka] tudi Pezinoka [pézinoka]; slš. Ružomberok [rúžomberok], rod. Ružomberka [rúžomberka] tudi Ružomberoka [rúžomberoka] itd.

Neme črke in črkovni sklopi

Splošno

Neme črke in črkovni sklopi so zapisi s črkami za soglasnike in samoglasnike, ki nimajo glasovne vrednosti. Pojavljajo se:

  1. v vzglasju, npr. fr. Hugo [igó], šved. Djurgården [júrgọrdǝn];
  2. sredi besede, npr. fr. Baudelaire [bodlêr], kat. Montserrat [monserát];
  3. v izglasju, npr. angl. Shakespeare [šékspir], niz. van Gogh [van góg-], fr. Monet [moné], tur. Tekirdağ [tekírda]; fr. Versailles [versáj].

Z nemimi črkami in črkovnimi sklopi se najpogosteje srečamo pri prevzemanju imen iz angleščine in francoščine, a tudi pri nekaterih drugih jezikih. Podrobnejša pravila za pregibanje so predstavljena v poglavjih »Angleščina«, »Francoščina«, »Švedščina« ... (O prevzemanju iz posameznih jezikov), za samostalniške in pridevniške izpeljanke pa v poglavju »Besedotvorje« (Slovnični oris za pravopis).

Pri pisnem krajšanju osnove so udeležene le neme črke v izglasju besed, in sicer le nemi e v francoskih in angleških imenih ter pisno nepodomačenih občnih besedah, npr. angl. Wild[vájlt], rod. Wilda [vájlda]; remak[rimêjk], rod. remaka [rimêjka]. Izjemoma, če tuje ime podomačujemo in sklanjamo z glasovnimi končnicami, krajšamo tudi osnove z nemim h, npr. angl. Sarah [sára], rod. Sarah [sára] tudi Sare [sáre].

Pisna osnova imen z nemimi črkami in črkovnimi sklopi (razen nemega e) se ne spreminja. Enako velja za pridevnike, tvorjene iz teh imen:

  • fr. Dumas [dimá], rod. Dumasa [dimája], prid. Dumasov/Dumasev [dimájev-];
  • fr. Versailles [versáj], rod. Versaillesa [versája];
  • angl. Hugh [hjú], rod. Hugh[hjúja], prid. Hughov/Hughev [hjújev-];
  • fr. Goncourt [gonkúr], rod. Goncourta [gonkúrja/gonkúra].

Končni črki h in e nastopata v dvo- ali veččrkjih (npr. ⟨gh⟩, ⟨th⟩, ⟨ph⟩, ⟨ch⟩, ⟨sch⟩, ⟨tzsch⟩ in ⟨ae⟩, ⟨ie⟩, ⟨oe⟩), npr. niz. van Gogh [van góg-]nem. Bayreuth [bajrôjt], anglRalph [rálf], anglMonroe [monró], Courbevoie [kurbevu̯á/kurbəvu̯á] ipd. V teh primerih ju ne štejemo za nemi in ju tudi pri pregibanju in v tvorjenkah ohranjamo.

O posebnostih sklanjanja imen z nemim končnim e glej poglavje »Nemi e«, za h pa »Nemi h«.

Nemi e

Imena moškega spola

Končni nemi e opuščamo in s tem osnovo pisno krajšamo

  1. v angleških in francoskih imenih, kadar ⟨e⟩ sledi soglasniku na koncu besede (razen za ⟨g⟩ in ⟨c⟩):
    • fr. Pierre [pjêr], Pierra [pjêra];
    • angl. Hampshire [hêmpšir], Hampshira [hêmpšira];
    • angl. YouTube [jútúp/jútjúp], YouTuba [jútúba/jútjúba];
    • angl. house [háu̯s], housa [háu̯sa];
  2. v francoskih imenih s končnim nemim e, kadar sledi soglasniku, zapisanemu z dvočrkji (npr. ‑⟨qu⟩ in ‑⟨gu⟩ za [g], ‑⟨gn⟩ za [n’/n]) ali tričrkji (npr. ‑⟨ill⟩ in ‑⟨gli⟩ za [j]):
    • ⟨(qu)e⟩ – Dominique [dominík] m, rod. Dominiqua [dominíka]; Dominique [dominík] ž, rod. Dominique [dominík];
    • ⟨(gu)e⟩ – Camargue [kamárk], rod. Camargua [kamárga];
    • ⟨(gn)e⟩ – Montaigne [montên’/montên], rod. Montaigna [montênja];
    • ⟨(ill)e⟩ – Marseille [marsêj], rod. Marseilla [marsêja];
    • ⟨(gli)e⟩ – de Broglie [də brôj], rod. de Broglia [də brôja].

O mehčanem izgovoru izglasnega črkovnega sklopa -gne glej poglavje »Francoščina« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

O pravilih glede izgovora nemih črk in črkovnih sklopov v angleščini in francoščini glej preglednici »Angleščina« in »Francoščina«(O prevzemanju iz posameznih jezikov).

O pravilih glede govornega daljšanja osnove z j in preglaševanju glej poglavji »Daljšanje osnove z j« in »Preglaševanje«.

Posebnost

Končni nemi e ohranjamo (tj. osnove ne spreminjamo) v angleških in francoskih imenih s končajema ‑⟨ce⟩ in ‑⟨ge⟩, saj e v obeh jezikih vpliva na izgovor črke ⟨c⟩ kot [s] ter črke ⟨g⟩ v angleščini kot [dž] in v francoščini kot [ž] (v izglasju in pred soglasnikom kot [č] oz. [š]):

V francoskih imenih je črka e lahko del nemega črkovnega sklopa (npr. v končaju ‑⟨es⟩), a ne izpada in ne vpliva na krajšanje osnove, npr. fr. Georges [žórš]; fr. Descartes [dekárt], rod. Descartesa [dekárta].

V angleških imenih nemi črki e lahko sledi še kaka soglasniška črka, ki se izgovarja (ali ne), vendar je pri pregibanju nikoli je opuščamo, npr. angl. James [džêjms/džéms], rod. Jamesa [džêjmsa/džémsa].

Razmerje med osnovo in besedotvorno podstavo

Iz samostalnikov z nemim e v končaju izpeljujemo samostalniške in pridevniške izpeljanke na štiri načine: iz skrajšane, neskrajšane, izglasno spremenjene ali podaljšane osnove, kar je odvisno od glasu, s katerim se končuje govorna rodilniška osnova, in priponskega obrazila.

Če se osnova konča na zvočnike (m, n, r, l, j in v) ali nezvočnike p, b, t, d in f, je podstava vseh pridevniških in samostalniških izpeljank enaka rodilniški osnovi, ki je pisno skrajšana (nemi e opuščamo).

Skrajšana osnova na zvočnike m, n, r, l, j in v ali nezvočnike p, b, t, d in f
jezik imenovalnik rodilnik izpeljanke z obrazili ‑ov/‑ev inin,ec ter ‑ski inčan
m fr. Angoulême [angulêm] Angoulêma [angulêma] angoulêmski [angulêmski]
Angoulêmčan [angulêmčan]
n fr. La Fontaine [la fontên] La Fontaina [la fontêna] La Fontainov [la fontênov-]
n angl. Yellowstone [jélou̯stón/jêlou̯stôu̯n] Yellowstona [jélou̯stóna/jêlou̯stôu̯na] yellowstonski [jélou̯stónski/jêlou̯stôu̯nski]
r angl. Baltimore [báltimọr] Baltimora [báltimọra] tudi
Baltimorja [báltimọrja]
baltimorski [báltimọrski]
Baltimorčan [báltimọrčan]
l fr. Lille [líl] Lilla [líla] lillski [lílski]
v fr.  Megèv[mežêu̯] Megèva [mežêva] megèvski [mežêu̯ski]
Megèvčan [mežêu̯čan]
j angl. Boye [bôj] Boya [bôja] Boyev [bôjev-]
b angl. YouTube [jútúb/jútjúp] YouTuba [jútúba/jútjúba] youtubski [jútúpski/jútjúpski]
d angl. Humberside [hámbərsajt] Humbersida [hámbərsajda] humbersidski [hámbərsajtski]
Humbersidčan [hámbərsajtčan]
d angl. Wilde [vájlt] Wilda [vájlda] Wildov [vájldov-]
p angl. Pope [pôu̯p] Popa [pôu̯pa] Popov [pôu̯pov-]
t angl. Watergate [vótərgêjt] Watergata [vótərgêjta] watergatski [vótərgêjtski]
f angl. Radcliffe [rêtklif] Radcliffa [rêtklifa] radcliffski [rêtklifski]

Če se osnova konča na nezvočnike s, z, – š, ž, č, dž – k, g, h, je podstava pridevniških izpeljank odvisna od obrazila:

1. podstava izpeljank z obrazili -ov/-ev in -in je enaka rodilniški osnovi (z nemim e ali brez njega), npr. angl. George [džórč], rod. Georgea [džórdža] – prid. Georgeov/Georgeev [džórdžev-];

2. podstava izpeljank z obrazilom -ski se opira na govorno osnovo, v kateri se končni glas osnove zamenja s , -ski pa izgubi svoj s; nastane končaj -ški, npr. fr. Camargue [kamárk], rodCamargua [kamárga] – prid. camarški [kamárški].

Govorjena osnova na nezvočnike s, z, c š, ž, č, k, g, h in pridevniške izpeljanke
jezik imenovalnik rodilnik izpeljanke z obrazili
ov/-ev in -in
izpeljanke z obrazilom ‑ski
g fr. Camargue [kamárk] Camargua [kamárga] camarški [kamárški]
k fr. Dunkerque [denkêrk] Dunkerqua [denkêrka] dunkerški [denkêrški]
s angl. Providence [prôvidens] Providencea [prôvidensa] providenški [prôvidenški]
s angl. Joyce [džôjs] Joycea [džôjsa] Joyceov [džôjsov-]
s fr. Maurice [morís] Mauricea [morísa] Mauriceov [morísov-]
z angl. Glaze [glêjs] Glaza [glêjza] Glazov [glêjzov-]
ž fr. Maubeuge [mobêš] Maubeugea [mobêža] maubeuški [mobêški]
ž fr. Serge [sêrš] Sergea [sêrža] Sergeov/Sergeev [sêržev-]
ž fr. Brugge [brúš] Bruggea [brúža] bruški [brúški]
angl. George [džórč] Georgea [džórdža] Georgeov/Georgeev [džórdžev-]

Samostalniške izpeljanke (prebivalska imena) z obrazilom -an tvorimo različno glede na končaj osnove:

1. če se osnova konča na nezvočnike š, ž, č, , je podstava izpeljank enaka pisni rodilniški osnovi, naj bo ta pisno skrajšana ali neskrajšana, npr. fr. Brugge [brúš], rod. Bruggea [brúža] – preb. Bruggean [bružán];

2. če se osnova konča na nezvočnike s, zc – k, g, h, se podstava opira na govorno osnovo, v kateri se končni glas osnove spremeni, in sicer gžzžhšsšcč in kč, npr. fr. Camargue [kamárg-] – preb. Camaržan [kamaržán].

Govorjena osnova na nezvočnike s, z, c š, ž, č, k, g, h in prebivalska imena
jezik imenovalnik rodilnik izpeljanke z obrazilom -an
g fr. Camargue [kamárk] Camargua [kamárga] Camaržan [kamaržán]
k fr. Dunkerque [denkêrk] Dunkerqua [denkêrka] Dunkerčan [denkêrčan]
s angl. Providence [prôvidens] Providencea [prôvidensa] Providenšan [providenšán]
ž fr. Maubeuge [mobêš] Maubeugea [mobêža] Maubeugean [mobežán]
ž fr. Brugge [brúš] Bruggea [brúža] Bruggean [bružán]

POSEBNOST

Pri francoskih in angleških imenih s soglasniškim sklopom pred končno nemo črko ⟨e⟩ se v govoru med soglasnika vriva neobstojni polglasnik. Podstava pridevnika na -ski in prebivalskega imena z obrazilom -čan se razlikuje glede na to, ali je v izglasju zvočnik l ali r, in sicer:

  1. če se ime konča na govorjeni zvočnik l, je neobstojni polglasnik v podstavi izpeljanke zapisan z ⟨e⟩ (grenobelski [grenóbəlski], Grenobelčan [grenóbəlčan]);
  2. če se ime konča na govorjeni zvočnik r, neobstojni polglasnik v podstavi izpeljanke ni zapisan z ⟨e⟩ (louvrski [lúvǝrski]).
Jezik Imenovalnik Rodilnik Izpeljanke z obrazili ‑ski in ‑čan
l fr. Grenoble [grenóbəl] Grenobla [grenóbla] grenobelski [grenóbəlski]
Grenobelčan [grenóbəlčan]
l angl. Seattle [sijêtǝl] Seattla [sijêtla] seattelski [sijêtǝlski]
Seattelčan [sijêtǝlčan]
r fr. Louvre [lúvər] Louvra [lúvra] louvrski [lúvǝrski]

Glej poglavje »Neobstojni polglasnik v francoskih in angleških imenih z nemimi končaji«.

Imena ženskega spola

Angleška in francoska ženska imena s končnim nemim e so pri sklanjanju nespremenjena: sklanjamo jih po tretji ženski sklanjatvi, npr. angl. Kate [kêjt], rod. Kate [kêjt]; fr. Charlotte [šarlót], rod. Charlotte [šarlót].

Tako še: fr. Dominique [dominík], fr. Marguerite [margerít], angl. Jane [džêjn], fr. Aude [ód-]; angl. Alice [êlis], angl. Candance [kêndens], angl. Janice [džênis] ipd.

Posebnost

Imena na končni nemi e, ob katerih obstajajo podomačena ali domača imena na -a, sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, npr. angl. Christine [kristín], rod. Christine [kristín] tudi Christine [kristíne], or. s Christine [skristín] tudi s Christino [skristíno] po vzorcu slovenskega Kristina [kristína], rod. Kristine [kristíne], or. s Kristino [skristíno].

Razmerje med osnovo in besedotvorno podstavo

Pri tvorbi svojilnega pridevnika z obrazilom -in iz ženskih imen s končnim nemim e, je ohranjanje nemega e odvisno od končaja imena, in sicer nemi e ohranjamo le v imenih z izglasnim -⟨ce⟩ kadar je njegov zapis odločilen za izgovor pred njim stoječe črke, v vseh drugih imenih s končnim govorjenim soglasnikom pa ga opuščamo:

Tako še: angl. Candance [kêndens], angl. Charlice [šarlís], angl. Reece [rís]; angl. Charlotte [šarlót], fr. Dominique [dominík], angl. Jane [džêjn], fr. Aude [ód-] ipd.

Če je črka ⟨e⟩ sestavina različnih dvočrkij (npr. ⟨ie⟩, ⟨ue⟩), je to dvočrkje tudi v svojilnih pridevnikih vedno ohranjeno, pred obrazilom -in pa je vrinjen soglasnik j, npr. angl. Barbie [bárbi] – Barbiejin [bárbijin], angl. Billie [bíli] – Billiejin [bílijin], fr. Natalie [natalí] – Nataliejin [natalíjin], angl. Sue [sú] – Suejin [sújin].

Nemi h v končaju

Imena moškega spola

Osebnim imenom in priimkom s končnim nemim h za samoglasnikom pri pisnem pregibanju zgolj dodajamo končnice (osnova je nespremenjena). Govorno pregibanje je odvisno od naglašenosti končnega samoglasnika.

  1. Če je končni samoglasnik nenaglašen, ime sklanjamo po prvi ali drugi moški sklanjatvi; druga je (sploh v zapisu) zelo redka:
    • Jonah [džóna], rod. Jonaha [džóna], daj. Jonahu [džónu], or. z Jonahom [zdžónom] (redko Jonah [džóna], rod. Jonahe [džóne], daj. Jonahi [džóni], or. z Jonaho [zdžóno]);
    • Noah [nóa], rod. Noaha [nóa], daj. Noahu [nóu], or. z Noahom [znóom] (redko Noah [nóa], rod. Noahe [nóe], daj. Noahi [nói], or. z Noaho [znóo]).
  2. Če je končni samoglasnik naglašen (francoska in enozložna angleška imena), osnovo v govoru podaljšujemo z j:
    • fr. Noah [noá], rod. Noaha [noája], or. z Noahom/Noahem [znoájem];
    • angl. Pooh [pú], rod. Pooha [púja], or. s Poohom/Poohem [spújem].

POSEBNOSTI

  1. Pri nekaterih daljših angleških imenih s končnim nemim h (Peckinpah [pêkinpa]) se je v govoru izjemoma uveljavilo daljšanje osnove z j, npr. Peckinpah [pêkinpa], rod. Peckinpaha [pêkinpaja]. 
  2. Pri imenih, ki imajo uveljavljene slovenske različice, npr. svetopisemski imeni Noe [nóe] in Jona [jóna], se nemi h lahko tudi opušča. V rabi se od rodilnika dalje pojavljajo poslovenjene sklonske oblike v obeh moških sklanjatvah.

Sklanjanje zemljepisnih imen je v posameznih primerih neustaljeno.

V SP 2001 je bil kodificiran izgovor, ki je sledil branju po črki (nemi h se ohranja), in sklanjanje po prvi moški sklanjatvi (Utah [jútah], rod. Utaha [jútaha]). Ta način se v sodobni rabi zaradi poznavanja pravil angleškega jezika uresničuje vse redkeje.

Zaradi vpliva govorjenih oblik z izglasnim -a imena kot Utah [júta], Savannah [savána, amer. savêna] in Dagobah [dagóba] opisujemo kot samostalnike ženskega spola in jih uvrščamo v tretjo žensko sklanjatev.

V pisnem jeziku ta imena pogosto sklanjamo po prvi moški sklanjatvi (Utah [júta] m, rod. Utaha, mest. v Utahu), v govoru pa jih lahko sklanjamo (če jih želimo sklanjati z glasovnimi končnicami) po prvi ženski sklanjatvi, saj pogosto preidejo v ženski spol, npr. [júta], rod. [júte], mest. [u̯júti].

Pisna podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena. Če je nemi h ohranjen, npr. Jonah [džóna], rod. Jonaha [džóna] ali Jonahe [džóne], je ohranjen tudi pri svojilnem pridevniku: Jonahov [džónov-]. Izjemoma se h izpušča, če so imena že v imenovalniku podomačena, npr. svetopisemski Jona Jonov

Imena ženskega spola

Pri angleških ženskih imenih z nenaglašenim samoglasniškim izglasjem končni nemi h pri pisnem pregibanju praviloma ohranjamo in imena sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:

Tako še: Hannah [hêna], Deborah [débora], Norah [nóra], Farrah [fêra], Mariah [marája] ipd.

POSEBNOST

Zlasti pri imenih na končni govorjeni -a, ki imajo uveljavljene slovenske različice (Sarah Sara, Hannah Hana), se končni nemi h tudi v zapisu opušča, samoglasnik pred njim pa dobi vlogo končnice: Sarah [sêra], rod. Sare [sêre]. V rabi se oba načina pogosto mešata: ime v zapisu pregibamo po tretji ženski sklanjatvi, v govoru tudi po prvi, npr. intervju s Sarah [intervjú ssêro].

Pisna podstava svojilnega pridevnika je enaka osnovi imena. Če je nemi h ohranjen, npr. Oprah [ópra], rod. Oprah [ópra], je ohranjen tudi pri svojilnem pridevniku: Oprahin [óprin]. Izjemoma se h izpušča, če so imena že v imenovalniku podomačena, npr. svetopisemska Sara Sarin

Daljšanje osnove z j

Splošno

Daljšanje osnove se pojavlja pri sklanjanju samostalnikov moškega spola, katerih osnova se končuje na samoglasnik. Samoglasniškim osnovam pri sklanjanju dodajamo soglasnike j, n, s in t ter morfema ov oz. ev. Soglasnik j dodajamo tudi nekaterim skupinam samostalnikov moškega spola s končnim r in manjši skupini samostalnikov srednjega spola.

O daljšanju osnove s soglasniki n, s in t glej poglavje »Prva moška sklanjatev« in »Prva srednja sklanjatev« (Oblikoslovje).

O pogovornem daljšanju osnove pri samostalnikih moškega spola s soglasnikom t glej poglavje »Prva moška sklanjatev« (Oblikoslovje).

O daljšanju osnove z morfemoma ov in ev pri enozložnih občnoimenskih samostalnikih moškega spola v dvojini in množini glej poglavje »Prva moška sklanjatev« (Oblikoslovje).

Pri sklanjanju tujih imen in pisno nepodomačenih besed v slovenščini se pojavlja le daljšanje osnove z j, ki pri samostalnikih moškega spola vpliva tudi na preglas.

Glej poglavje »Preglas« (Glasovno-črkovne premene).

Daljšanje osnove z j pri samostalnikih moškega spola

Pri sklanjanju samostalnikov moškega spola osnovo daljšamo z j, če se konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u ali soglasnik r.

Samostalniki na končni samoglasnik

Pri sklanjanju samostalnikov moškega spola osnovo daljšamo z j tako v zapisu kot v govoru v vseh sklonih (razen v imenovalniku ednine in tožilniku, če je enak imenovalniku), in sicer

  1. če se osnova končuje na naglašene samoglasnike ali nenaglašena i in u:
    • [á] – apartma [apartmá], rod. apartmaja [apartmája];
    • [é] – karate [karaté], rod. karateja [karatêja];
    • [í] – meni [mení], rod. menija [meníja];
    • [ó] – skiro [skiró], rod. skiroja [skirója];
    • [ú] – kanu [kanú], rod. kanuja [kanúja];
    • [i] – kolibri [kolíbri], rod. kolibrija [kolíbrija];
    • [u] – sudoku [sudóku], rod. sudokuja [sudókuja];
  2. če se osnova končuje na nenaglašeni e, kadar ta ni končnica:
    • pri redkih priimkih (Maze [máze], rod. Mazeja [mázeja]; Vute [vúte], rod. Vuteja [vúteja]);
    • pri pisno podomačenih prevzetih občnih izrazih in imenih (maskarpone [maskarpóne], rod. maskarponeja [maskarpóneja]; Jahve [jáhve], rod. Jahveja [jáhveja]).

Posebnosti

  1. Pri nekaterih osebnih imenih in priimkih na končni nenaglašeni e (Arne, Mate; Berke) se v knjižni rabi uveljavljata tako daljšanje z j kot s t (Arne, rod. Arneja/Arneta). V sodobnem knjižnem jeziku sta za slovenske nosilce imen in priimkov mogoči obe možnosti sklanjanja, izbira je odvisna od nosilca imena in od regionalne ali rodbinske navade, ki jo v knjižnem jeziku ohranjamo.
  2. Če je končni nenaglašeni e končnica (in ne zadnji glas osnove), se pri sklanjanju premenjuje (finale [finále], rod. finala [finála]). Osnove torej ne daljšamo pri
    • redkih eksonimih, npr. Čile;
    • nekaterih prevzetih besedah, npr. kamikaze, gvakamole, konklave;
    • skupinah že podomačenih samostalnikov s končaji -ale (finale, bienale, Berlinale, četrtfinale, polfinaletrienale), -ile (faksimile, kampanile) in -ere (belvedere, mizerere).

Po pravilih starejših pravopisov daljšamo osnovo s t le pri »domačih«, z j pa pri prevzetih imenih: delo Mateta Dolenca in zmaga Mateja Parlova.

Naglasno mesto ni ustaljeno pri nekaterih prevzetih samostalnikih, ki se končujejo na u (v sodobni slovenščini je pri takih sicer vse pogosteje naglas na zadnjem besednem zlogu), npr. emu [emú/ému], haiku [hajkú/hájku], vudu [vúdu/vudú], guru [gúru/gurú]. V obeh primerih pa daljšajo osnovo z j.

Osnovo daljšamo z j tudi pri sklanjanju črkovalno branih enot, pri katerih je v izglasju lahko tudi naglašeni polglasnik, npr. pri

Samostalniki na končni r

Daljšanje z j poznajo nekateri večzložni samostalniki z osnovo na soglasnik r (npr. šolar [šólar], rod. šolarja [šólarja]). Osnove pa ne daljšajo naslednje skupine samostalnikov:

Podrobneje o krajšanju osnove pri besedah s končnim r glej poglavje »Neobstojni polglasnik« (Glasovno-črkovne premene).

Daljšanja osnove pri enakozvočnih občnih besedah in lastnih imenih ne uveljavljamo vedno enako, npr. sever, rod. severa nasproti Sever, rod. Severja (pri priimku); požar, rod. požara nasproti Požar, rod. Požarja (pri priimku). Podobno velja za enakozvočnice z različnimi pomeni, npr. okvir, rod. okvirja (slika v okvirju) nasproti okvir, rod. okvira (v okviru danih možnosti).

Samostalniki na končni r, ki jih sklanjamo na dva načina

Pri nekaterih samostalnikih s končnim r sta sklanjatveni možnosti dve; prednostna je tista, ki je v rabi bolj uveljavljena in zato nevtralna.

  1. Pri samostalnikih gejzir, hektar, kamamber, lovor, lemur, termofor; Ikar …, ki jih sklanjamo bodisi z daljšanjem osnove bodisi z nespremenjeno osnovo, je bolj razširjeno sklanjanje z daljšanjem osnove, npr. javor [jávor], rod. javorja [jávorja] tudi javora [jávora]. Izjema: fluor [fluór], rod. fluora [fluóra] tudi fluorja [fluórja].
  2. Pri samostalnikih s končnim -⟨er⟩, ki jih sklanjamo bodisi z daljšanjem osnove bodisi s skrajšano osnovo (zaradi neobstojnega samoglasnika), je bolj razširjeno sklanjanje s skrajšano osnovo, npr. seter [sétər], rod. setra [sétra] tudi seter [séter], seterja [séterja]. Tako še: bager, sfinkter ...

Posebnost

Samostalnika amper in bofor, ki označujeta merske enote, sklanjamo pogosteje z nespremenjeno osnovo: amper [ampêr], rod. ampera [ampêra] tudi amperja [ampêrja].

Moška osebna imena, ki so po nastanku zloženke z enozložnimi sestavinami v drugem delu (npr. -bor, -dar, -mer, -mir, -zar), so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno osnovo (npr. Prešeren o Črtomiru), danes pa pogosteje s podaljšano osnovo: Črtomir [čə̀rtomir], rod. Črtomirja [čə̀rtomirja] tudi Črtomira [čə̀rtomira]. Tako še: Božidar, Dalibor, Hotimir, Kazimir, Ljubomir, Slavomir, Svetozar, Tugomer, Tihomir, Vladimir, Zvonimir

Razmerje med osnovo in besedotvorno podstavo

Kadar iz samostalnikov moškega spola, ki pri sklanjanju daljšajo osnovo z j, izpeljujemo pridevniške in samostalniške izpeljanke, je podstava tvorjenk lahko enaka podaljšani (rodilniški) ali nepodaljšani (imenovalniški) osnovi.

  1. Podaljšani (rodilniški) osnovi je enaka podstava
    • vseh izpeljank, če se samostalnik konča na naglašeni samoglasnik ali nenaglašena i in u ter e, ki ni končnica: apartmajski, nivojski, Menašejev; kengurujček, bordojec;
    • pridevniških izpeljank z obrazilom -ev, če se samostalnik konča na r: šolarjev, direktorjev, carjev.
  2. Nepodaljšani (imenovalniški) osnovi je enaka podstava
    • izpeljank z obrazili -ček, -ski, -ec, -ica, -ka ..., če se samostalnik konča na r: šolarček, januarski, direktorski, labradorec, carica, čebelarka …;
    • večine izpeljank s prevzetimi obrazili, npr. -izem (carizem; kanuizem, vuduizem), -ist (carist, humorist, tenorist; karateist, skiroist, vuduist).
Samostalniki moškega spola s končnim naglašenim samoglasnikom
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik ski; ‑ček, ec ev ist, ‑izem
apartma [apartmá] apartmaja [apartmája] apartmajski [apartmájski] apartmajev [apartmájev-]
karate [karaté] karateja [karatêja] karatejski [karatêjski]
karatejec [karatêjǝc]
karateist [karateíst]
ataše [atašé] atašeja [atašêja] atašejski [atašêjski] atašejev [atašêjev-]
meni [mení] menija [meníja] menijski [meníjski]
nivo [nivó] nivoja [nivója] nivojski [nivójski]
kanu [kanú] kanuja [kanúja] kanujski [kanújski] kanuist [kanuíst] kanuizem [kanuízǝm]
kenguru [kengurú] kenguruja [kengurúja] kengurujček [kengurújčǝk] kengurujski [kengurújski] kengurujev [kengurújev-]
Samostalniki moškega spola s končnima nenaglašenima i in u
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik ski; ‑ček,‑ec ev ist, ‑izem
hobi [hóbi] hobija [hóbija] hobijski [hóbijski] hobist [hobíst]
kolibri [kolíbri] kolibrija [kolíbrija] kolibrijski [kolíbrijski]
kolibrijka [kolíbrijka]
kolibrijev [kolíbrijev-]
sudoku [sudóku] sudokuja [sudókuja] sudokujski [sudókujski]
Samostalniki moškega spola s končnim nenaglašenim e
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik -ski; -ček, -ec ev -ist, -izem
maskarpone [maskarpóne] maskarponeja [maskarpóneja] maskarponejev [maskarpónejev-]
Maze [máze] Mazeja [mázeja] Mazejev [mázejev-]
Samostalniki moškega spola s končnim r
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik ski; ‑ček, ‑ica, ‑ka ev ist, ‑izem
šolar [šólar] šolarja [šólarja] šolarski [šólarski]
šolarček [šólarčǝk]
šolarjev [šólarjev-]
direktor [diréktor] direktorja [diréktorja] direktorski [diréktorski]
direktorica [diréktorica]
direktorjev [diréktorjev-]
januar [jánuar] januarja [jánuarja] januarski [jánuarski]
car [cár] carja [cárja] carski [cárski]
carica [caríca/cárica]
carjev [cárjev-] carist [caríst] carizem [carízǝm]

Posebnost

Če iz samostalnikov na končni govorjeni i tvorimo izpeljanke z obraziloma -ist in -izem, protizevni j nakazujemo tudi v zapisu, npr. zombijizem [zombijízǝm]. Pisne dvojnice se pojavljajo, če pride do sovpada končnega i z obrazilnim, npr. pri obrazilu -ist: hobist [hobíst] (redko hobijist [hobijíst]), ragbist [ragbíst] (redko ragbijist [ragbijíst]), relist [relíst] (redko relijist ali rallyjist [relijíst]).

O podstavi svojilnih pridevnikov iz ženskih imen, pri katerih pred pridevniško obrazilo -in vrinemo tudi soglasnik j, glej poglavje »Svojilni pridevniki z obrazilom -in« (Besedotvorje).

Daljšanje osnove z j pri prevzetih besedah

Zaradi razlik med zapisom in govorom je lahko daljšanje osnove pri prevzetih besedah pisno in govorno ali samo govorno:

  1. pisno in govorno, npr. it. Ferrari [ferári], rod. Ferrarija [ferárija]; nem. Dürer [dírer], rod. Dürerja [dírerja]; angl. Sidney [sídni], rod. Sidneyja [sídnija]; fr. chardonnay [šardoné], rod. chardonnayja [šardonêja];
  2. samo govorno (večinoma pri angleških in francoskih imenih), npr. fr. Degas [degá], rod. Degasa [degája]; fr. Delacroix [delakroá], rod. Delacroixa [delakroája]; angl. Shaw [šó], rod. Shawa [šója].
Pisno in govorno daljšanje osnove z j
Samostalniki na končni samoglasnik

Osnovo daljšamo po pravilih za slovenske besede, in sicer

  1. če se v govoru končuje na naglašene samoglasnike ali nenaglašeni i, ki so lahko zapisani tudi z dvočrkji ali črkovnimi sklopi:
    • [á]: fr. Zola [zolá], rod. Zolaja [zolája]; fr. Curie [kirí], rod. Curieja [kiríja];
    • [é]: fr. René [rené], rod. Renéja [renêja]; nem. Chiemsee [kímzé], rod. Chiemseeja [kimzêja];
    • [í]: kat. Dalí [dalí], rod. Dalíja [dalíja]; fr. Nancy [nansí], rod. Nancyja [nansíja]; fr. Guy [gí], rod. Guyja [gíja];
    • [ó]: fr. Rousseau [rusó], rod. Rousseauja [rusója]; port. Maceió [masejó], rod. Maceiója [masejója];
    • [ú]: it. Cefalù [čefalú], rod. Cefalùja [čefalúja]; angl. Who [hú], rod. Whoja [húja];
    • [i]: it. Machiavelli [makjavéli], rod. Machiavellija [makjavélija]; nem. Savigny [závinji], rod. Savignyja [závinjija]; angl. Milwaukee [milvóki], rod. Milwaukeeja [milvókija]; angl. grammy [grêmi], grammyja [grêmija];
  2. če se v govoru končuje na nenaglašeni e ali u, kadar ta ni končnica:
    • [e]: nem. Nietzsche [níče], rod. Nietzscheja [níčeja]; it. Dante [dánte], rod. Danteja [dánteja];
    • [u]: nem. Kotzebue [kócebu], rod. Kotzebueja [kócebuja]; avstronez. Vanuatu [vanuátu], rod. Vanuatuja [vanuátuja]; afr. Wagadugu [vagadúgu], rod. Wagaduguja [vagadúguja].

Posebnost

Pri sklanjanju nekaterih (večinoma italijanskih) imen na nenaglašeni samoglasnik e ali romunskih imen s končajem -⟨scu⟩ je daljšanje osnove z j ena od možnosti, saj sta končna samoglasnika e in u bodisi del osnove bodisi končnica, npr.

Tako še: it. Pordenone [pordenóne], it. Bonaparte [bonapárte], srb. Pijade [pijáde], rom. Enescu [enésku] itd.

Samostalniki na končni govorjeni r

Imena z osnovo na govorjeni in zapisani končni r (zlasti v večzložnih samostalnikih) sklanjamo tako, da osnovo daljšamo v govoru in zapisu:

Posebnost

Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena, npr. angl. Lear [lír], rod. Leara [líra]; nem. Mohr [mór], rod. Mohra [móra].

Samostalniki s pisnim končajem ⟨re⟩

Pri angleških in francoskih imenih s pisnim končajem ‑⟨re⟩, ki ga izgovorimo kot [r], končni nemi e pri sklanjanju izpade, daljšanje osnove pa je le ena od sklanjatvenih možnosti:

Tako še: fr. Ampère [ampêr], fr. Baudelaire [bodlêr], fr. Lumière [limjêr], fr. de Saussure [də sosír].

Daljšanja z j ne poznajo angleške enozložnice s končnim govorjenim r (npr. angl. More [mór], rod. Mora [móra]; Shire [šír], rod. Shira [šíra]). Tako še: angl. Gere [gír], angl. Eyre [êjr], angl. Ware [vêr]. Večzložna ali zložena imena s temi sestavinami v drugem delu imena so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno, danes pa tudi s podaljšano osnovo, npr.

O imenih, pri katerih pisni končaj ‑⟨re⟩ sledi soglasniku (tip Louvre, Sartre) in se izgovarjajo s polglasnikom, osnova pa se pri sklanjanju krajša, glej poglavje »Neobstojni poglasnik v angleških in francoskih imenih z nemimi končaji« (Neobtojni samoglasniki).

Podrobneje o imenih s končnim nemim e glej poglavje »Nemi e« (Neme črke in črkovni sklopi).

Govorno daljšanje osnove z j

Samo v govoru podaljšujejo osnovo nekatera tuja moška imena s pisnimi soglasniškimi končaji, ki so

Pri sklanjanju je osnova pisno nespremenjena, v izgovoru pa izglasje zahteva daljšanje z j.

Samostalniki na končni samoglasnik

Samo govorno se osnova daljša, če se končuje na govorjene naglašene samoglasnike ali nenaglašena i in u:

Samostalniki na končni govorjeni r in neme soglasniške črke

Če (večinoma v francoskih imenih) končnemu r sledi nema črka za soglasnik (c, d, g, h, s, t) ali nemi črkovni sklop (dt) ali je soglasnik del nemega sklopa (es), ta imena v govoru sklanjamo na dva načina – s podaljšano ali nepodaljšano osnovo:

Tako še: fr. Abélard [abelár], Cendrars [sandrár], Goncourt [gonkúr], Hazard [azár] itd.

Pri imenih iz različnih jezikov s sestavinami -bourg, -burg, -burgh, -borg, ki so bila prevzeta v preteklosti, se je v slovenščini uveljavilo branje po črki ([burg-] ali [borg-]), čeprav npr. francoščina zahteva izgovor [bur], angleščina predvsem [bər] in [bra], švedščina [borj] ipd.

Angleška imena, podomačena v preteklosti, izgovarjamo in pregibamo, kot se je ustalilo, tj. angl. Edinburg [édinburg-]. Danes jih podomačujemo (Clayburgh [klêjbə̀r], Chigurh [šigə̀r]). Če je v zadnjem zlogu naglašeni polglasnik, osnovo v govoru daljšamo z j (rod. Clayburgha [klêjbə̀rja], Chigurha [šigə̀rja]).

Razmerje med osnovo in besedotvorno podstavo
Besedotvorna podstava pri imenih, ki daljšajo osnovo pisno in govorno

Če se samostalnik konča na naglašeni samoglasnik in nenaglašene i in u ter e, ki ni končnica, je podstava vseh izpeljank enaka podaljšani (rodilniški) osnovi.

Imena moškega spola s končnim naglašenim samoglasnikom in nenaglašenim i
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ev
fr. Zola [zolá] Zolaja [zolája] Zolajev [zolájev-]
fr. René [rené] Renéja [renêja] Renéjev [renêjev-]
nem. Chiemsee [kímzé] Chiemseeja [kímzêja] chiemseejski [kímzêjski]
kat. Dalí [dalí] Dalíja [dalíja] Dalíjev [dalíjev-]
fr. Nancy [nansí] Nancyja [nansíja] nancyjski [nansíjski]
Nansyjčan [nansíjčan]
nem. Savigny [závinji] Savignyja [závinjija] Savignyjev [závinjijev-]
fr. Rousseau [rusó] Rousseauja [rusója] Rousseaujev [rusójev-]
port. Maceió [masejó] Maceiója [masejója] maceiójski [masejójski]
Maceiójčan [masejójčan]
port. Iguaçu [igvasú] Iguaçuja [igvasúja] iguaçujski [igvasújski]
it. Cefalù [čefalú] Cefalùja [čefalúja] cefalùjski [čefalújski]
Cefalùjčan [čefalújčan]
angl. Milwaukee [milvóki] Milwaukeeja [milvókija] milwaukeejski [milvókijski]
Milwaukeejčan [milvókijčan]
it. Machiavelli [makjavéli] Machiavellija [makjavélija] Machiavellijev [makjavélijev-]
Imena moškega spola s končnima nenaglašenima e in u
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ev
nem. Nietzsche [níče] Nietzscheja
[níčeja]
Nietzschejev [níčejev-] 
nem. Kotzebue [kócebu] Kotzebueja [kócebuja] Kotzebuejev [kócebujev-]
afr. Wagadugu [vagadúgu] Wagaduguja [vagadúguja] wagadugujski
[vagadúgujski]
wagadugujčan
[vagadúgujčan]

Posebnosti

Podstava izpeljank iz imen, ki jih je mogoče sklanjati na dva načina (npr. Pordenone, Giuseppe; Enescu), se razlikuje glede na obrazilo.

  1. Podstava izpeljank z obraziloma -ski in -čan (iz zemljepisnih imen) je praviloma enaka nepodaljšani osnovi, npr. it. Pordenone [pordenóne], rod. Pordenona [pordenóna] in Pordenoneja [pordenóneja], toda: pordenonski [pordenónski] (in ne pordenonejski [pordenónejski]), Pordenončan [pordenónčan];
  2. Podstava svojilnih pridevnikov je enaka rodilniški osnovi, pri tem je obrazilo preglašeno (-ov > -ev), če je podstava enaka podaljšani osnovi, npr.
    • it. Giuseppe [džuzépe], rod. Giuseppeja [džuzépeja] in Giuseppa [džuzépa]; svoj. prid. Giuseppejev [džuzépejev-] in Giuseppov [džuzépov-];
    • rom. Enescu [enésku], rod. Enescuja [enéskuja] in Enesca [enéska]; svoj. prid. Enescujev [enéskujev-] in Enescov [enéskov-].

Če se samostalnik konča na r in pri sklanjanju osnovo daljša, je podstava izpeljank enaka podaljšani osnovi le pri tvorbi pridevnikov z obrazilom ev, pri izpeljankah z obraziloma -ski in -(č)an pa je enaka nepodaljšani (imenovalniški) osnovi.

Imena moškega spola s končnim r
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ev
nem. Fassbinder [fázbinder] Fassbinderja [fázbinderja] Fassbinderjev [fázbinderjev-]
angl. Windsor [víntsor] Windsorja [víntsorja] windsorski [víntsorski] Windsorjev [víntsorjev-]
nem. Weimar [vájmar] Weimarja [vájmarja] weimarski [vájmarski]
Weimarčan [vájmarčan]
fr. Pasteur [pastêr] Pasteurja [pastêrja] Pasteurjev [pastêrjev-]
fr. Althusser [altisêr] Althusserja [altisêrja] Althusserjev [altisêrjev-]
Besedotvorna podstava pri imenih, ki daljšajo osnovo le v govoru

Pri imenih na končne govorjene samoglasnike ali nenaglašena i in u, ki daljšajo osnovo le v govoru, je podstava pridevniških in samostalniških izpeljank v zapisu in govoru različna.

  1. V zapisu vse izpeljanke izhajajo iz pisne imenovalniške oblike (tj. nepodaljšane osnove), npr. angl. Leight [lí], rod. Leigha [líja]. Obrazilo svojilnega pridevnika lahko odraža glasovno premeno samoglasnika o v e za izglasnim (preglas) v govoru in zapisu (-ov in -ev), npr. Leighov/Leighev [líjev-].
  2. V govoru vse izpeljanke izhajajo iz govorne rodilniške oblike (tj. podaljšane osnove), npr. angl.[lí], rod. [líja]. Obrazilo svojilnega pridevnika je le preglašeno [líjev‑].
Imena moškega spola s končnim govorjenim samoglasnikom
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ov ali -ev [-ev-]
fr. Armagh [armá] Armagha [armája] armaghski [armájski]
Armaghčan [armájčan]
fr. Manet [mané] Maneta [manêja] Manetov/Manetev [manêjev-]
fr. Calais [kalé] Calaisa [kalêja] calaiski [kalêjski]
Calaisčan [kalêjčan]
fr. Lisieux [lizjé] Lisieuxa [lizjêja] lisieauxski [lizjêjski]
Lisieauxčan [lizjêjčan]
angl. Leigh [lí] Leigha [líja] Leighov/Leighev [líjev-]
fr. Camus [kamí] Camusa [kamíja] Camusov/Camusev [kamíjev-]
fr. Lascaux [laskó] Lascauxa [laskója] lascauxski [laskójski]
fr. Vaud [vó] Vauda [vója] vaudski [vójski]
Vaudčan [vójčan]
angl. Marlborough [mólboro] Marlborougha [mólbora] marlboroughski [mólborski]
Malboroughčan [mólborčan]
fr. Doubs [dú] Doubsa [dúja] doubski [dújski]
Doubsčan [dújčan]
angl. Carew [karú] Carewa [karúja] Carewov/Carewev [karújev-]
angl. Raleigh [róli] Raleigha [rólija] raleighski [rólijski]
Raleighčan [rólijčan]
angl. Matthew [mêtju] Matthewa [mêtjuja] Matthewov/Matthewev [mêtjujev-]

Posebnost

Pri tvorbi vrstnih pridevnikov z obrazilom -ski iz francoskih imenih s končno črko s (tudi v črkovnih sklopih -⟨es⟩, -⟨is⟩ ...) črka s v končaju sovpade s črko s v priponskem obrazilu -ski, npr. Calai[kalé], rod. Calaisa [kalêja] + -ski – calaiski [kalêjski]. Pri pogosteje rabljenih pridevnikih, še zlasti v stalnih besednih zvezah ali tudi strokovnih izrazih, so se uveljavile pisno podomačene oblike, ki temeljijo na govorjeni imenovalniški osnovi imena (neme črke torej opuščamo), osnovo pa daljšamo z j: Calais [kalé] – kalejski [kalêjski] (npr. kalejska čipka); Bordeaux [bordó] – bordojski [bordójski] (npr. bordojsko vino); Artois [artu̯á] – arteški [artéški] (npr. arteški gonič, arteški vodnjak); Beaujolais [božolé] – božolejski [božolêjski] (npr. božolejski postopek).

Pri izpeljankah iz angleških in francoskih imen na končaj⟨re⟩ se podstava izpeljank razlikuje glede na obrazilo.

  1. Podstava izpeljank z obraziloma -ski in -čan (iz zemljepisnih imen) je enaka nepodaljšani osnovi.
  2. Podstava svojilnih pridevnikov je enaka rodilniški osnovi, pri tem je obrazilo lahko tudi v zapisu preglašeno (-ov > -ev), če je podstava enaka podaljšani osnovi.

Enako velja za imena, pri katerih osnovo daljšamo le v govoru in končnemu govorjenemu r sledi nemi soglasnik (ta je zapisan na različne načine, gl. poglavje »Samostalniki na končni govorjeni r«). Le pridevniške svojilne oblike s podaljšano govorno podstavo imajo dve pisni različici: Flaubertov in Flaubertev [flobêrjev-].

Angleška in francoska imena moškega spola s končajem -⟨re⟩
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ov [-ov-] in -ev [-ev-]
angl. Shakespeare [šékspir] Shakespearja [šékspirja] Shakespearjev
[šékspirjev-]
Shakespeara [šékspira] shakespearski [šékspirski] Shakespearov
[šékspirov-]
fr. Voltaire [voltêr] Voltairja [voltêrja] Voltairjev [voltêrjev-]
Voltaira [voltêra] Voltairov [voltêrov-]
Angleška zložena imena moškega spola s končajem -⟨re⟩
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ov [-ov-] tudi -ev [-ev-]

angl.
Hampshire [hêmpšir] Hampshira [hêmpšira] hampshirski [hêmpširski]
Hampshirčan [hêmpširčan]
Hampshirja [hêmpširja]

angl.
Baltimore [báltimọr] Baltimora [báltimọra] baltimorski [báltimọrski]
Baltimorčan 
[báltimọrčan]
Baltimorja [báltimọrja]

angl.
Rushmore [rášmọr] Rushmora [rášmọra] rushmorski [rášmọrski]
Rushmorčan [rášmọrčan]
Rushmorja [rášmọrja]
angl. Theodore [tíjodọr] Theodora [tíjodọra] Theodorov [tíjodọrov-]
Theodorja [tíjodọrja] Theodorjev [tíjodọrjev-]
Francoska imena moškega spola s končnim govorjenim r, ki daljšajo osnovo le v govoru
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ov ali -ev [-ev-]-ov [-ov-]
fr. Flaubert [flobêr] Flauberta [flobêrja] Flaubertov/Flaubertev [flobêrjev-]
Flauberta [flobêra] Flaubertov [flobêrov-]
fr. Ronsard [ronsár] Ronsarda [ronsárja] Ronsardov/Ronsardev
[ronsárjev-]
Ronsarda [ronsára] Ronsardov [ronsárov-]
fr. Nevers [nevêr] Neversa [nevêrja]
Neversa [nevêra] neverski [nevêrski]
Neverčan [nevêrčan]

Preglas

Splošno

Preglas je glasovna premena samoglasnika o z e za soglasniki c, j, č, ž, š in . Izkazuje se pri sklanjanju, in sicer pred končnicami ‑em, ‑ema in ‑ev ter pred pridevniškim obrazilom ‑ev.

Glej »Daljšanje osnove z j«.

Glej »Dvočrkji lj in nj« (Glasoslovni oris).

Preglas se pojavlja v govoru in zapisu

  1. pri sklanjanju:
    • samostalnikov moškega spola v orodniku ednine in dvojine, rodilniku dvojine in množine ter dajalniku dvojine in množine (gl. ključRamovštisoči);
    • samostalnikov srednjega spola v orodniku ednine in dvojine ter dajalniku dvojine in množine (gl. srcegorovjepljuča);
  2. v obrazilu -ev pri pridevniških izpeljankah, ki imajo:
    • svojilni pomen ter so tvorjene iz samostalnikov moškega in srednjega spola, ki pomenijo bitje ali ustanovo (kovač kovačevJurij Jurijev, Ramovš RamovševSTA STA-jevGorenje Gorenjev);
    • vrstni pomen in so tvorjene iz samostalnikov moškega, srednjega in ženskega spola (helij helijevsrce srčevborovnica borovničevčešnja češnjev).
    Samostalniki moškega spola
    im. ed. ključ [kljúč] Ramovš [ramôu̯š]
    or. ed. s ključem [skljúčem] z Ramovšem [zramôu̯šem]
    rod. dv. ključev [kljúčeu̯] Ramovšev 
    [ramôu̯šeu̯]
    daj. dv. ključema [kljúčema] Ramovšema 
    [ramôu̯šema]
    or. dv. s ključema [skljúčema] z Ramovšema 
    [zramôu̯šema]
    im. mn. tisoči [tísoči]
    rod. mn. ključev [kljúčeu̯] Ramovšev [ramôu̯šeu̯] tisočev [tísočeu̯]
    daj. mn. ključem [kljúčem] Ramovšem [ramôu̯šem] tisočem [tísočem]
    Samostalniki srednjega spola
    im. ed. srce [sərcé] gorovje [gorôu̯je]
    or. ed. s srcem [ssə̀rcem] z gorovjem [zgorôu̯jem]
    rod. dv.
    daj. dv. srcema [sə̀rcema] gorovjema [gorôu̯jema]
    or. dv. s srcema [ssə̀rcema] z gorovjema [zgorôu̯jema]
    im. mn. pljuča [pljúča]
    rod. mn.
    daj. mn. srcem [sə̀rcem] gorovjem [gorôu̯jem] pljučem [pljúčem]

Pri tvorbi pridevnika se soglasnik c pred obrazilom ev spremeni v č, npr. stric [stríc] – stričev [stríčev-]; Kekec [kékəc] – Kekčev [kékčev-]; apnenec [apnénəc] – apnenčev [apnénčev-]; pisec [písəc] – piščev [píščev-]; svizec [svízəc] – svižčev [svíščev-].

Soglasniki k, g, h in c se pri sklanjanju premenjujejo s soglasniki č (⇽ k, c), š (⇽ h), ž (⇽ g), če stojijo pred samoglasnikoma i in e, pa tudi v izpeljankah iz samostalnikov z osnovo na k, g, h pred obrazilom -en/-ni (na premeno tu vpliva nekdanji mehki polglasnik *ь), npr.

  • k: rokaročica; otrokotročiček;
  • g: snegsnežen, snežec; bregbrežina;
  • h: vrhpovršen; gluhglušiti;
  • c: stricstričev, striček; klicaklični.

Zaradi prilagoditve sičnikov šumevcem se črkovni sklop ⟨sc⟩ pred obrazilom -ev zamenja s ⟨šč⟩ in sklop ⟨zc⟩ z ⟨žč⟩, oba pa izgovorimo kot [šč]: Avsec [áu̯səc] – Avščev [áu̯ščev-]; Brezec [brézəc] – Brežčev [bréščev-].

O glasovnih prilagoditvah glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).

Pri slovenskih samostalnikih moškega spola se preglaševanje uresničuje vedno v govoru in zapisu, če se govorna osnova končuje:

  1. na cjčžš in  stric [stríc], Matej [matêj], meč [mèč], Ramovš [ramôu̯š]; Tomaž [tomáž-], bridž [brí-]; tudi pred imenovalniškima končnicama -a in -o (Škufca, Matija, Bonča, Kaluža, Legiša, hodža; bajaco, Franjo, pončo, Božo, Sašo, Nedžo);
  2. na j, pisni končaj pa je -⟨lj ali -⟨njLjubelj [ljubélʼ/ljubél], Kranj [kránʼ/krán];
  3. na j, ki je posledica daljšanja osnove (za samoglasniki á, é/e, í/i, ó, ú/u in soglasnikom r) – apartma, atelje, Maze, fondi, Kosi, skiro, intervju, sudoku; zidar, Cankar.

Če je osnova prekrivna s pisnim končajem besede ž⟩ in ⟩, se zaradi končne izgube zvenečnosti zveneči glas izkazuje šele v rodilniku oz. vedno pred samoglasnikom: Tomaž [tomáš], rod. Tomaža [tomáža]; bridž [bríč], rod. bridža [bría].

Preglas je pojav, ki ga uveljavljamo predvsem v knjižnem jeziku. V tej zvrsti je največ izjem in nedoslednosti pri imenih, katerih osnova se konča na c.

Glej poglavje »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti« (Glasoslovni oris).

Pri prevzetih besedah

Prevzeta imena in pisno nepodomačene občne besede preglašujemo po enakih pravilih kot slovenske samostalnike. Zaradi razlik med glasovno in pisno podobo imen (glasovi so lahko zapisani z drugimi črkami in črkovnimi sklopi kot v slovenščini) pa se pojavljajo odstopanja med govornim in pisnim sklanjanjem ter preglaševanjem.

Zaradi pregibanja smo pozorni predvsem na glasovno vrednost izglasja osnove, in sicer na izgovor poslovenjenega končnega glasu osnove, npr. angl. Leech [líč]; fr. Limoges [limóž-]. Pri iskanju vzorca v slovenskem jeziku poiščemo izgovorno vzporednico z domačimi (Vič [víč]; mrož [mróž-]) ali pisno že podomačenimi prevzetimi besedami.

V tujih imenih so glasovi, pri katerih v izgovoru upoštevamo preglas, zapisani na različne načine; črke (dvočrkja, tričrkja) imajo tudi drugačno glasovno vrednost kot v slovenščini ali pa drugačno glasovno vrednost izražajo z ločevalnimi znamenji.

O glasovni vrednosti zapisov v posameznih jezikih glej poglavja v razdelku »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.

Preglaševanje v prevzetih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah se uresničuje

  1. v govoru in zapisu, če se govorna osnova končuje:
    • na cjčžš in  – fr. Marseille [marsêj], angl. Bush [búš], češ. Kolář [kólarž-]madž. Nagy [nádž-]); tudi pred imenovalniško končnico -a madž. Dosza [dóža], it. Borgia [bórdža]; pred končnico -o, če je izgovor enak zapisu – hrv. Grašo [grášo];
    • na j, ki se pojavlja zaradi mehčanih izglasij – fr. Montaigne [montên’/montên], slš. Suchoň [súhon’/súhon];
    • na protizevni j v imenih s pisnim končajem -⟨ia it. Moravia [morávija], šp. García [garsíja];
    • na j, ki nastane zaradi daljšanja osnove (za samoglasniki á, é/e, í/i, ó, ú/u in soglasnikom r) – nem. Goethe [géte], angl. Oscar [óskar], angl. jacuzzi [džakúzi];
  2. v govoru ob pisnih dvojnicah:
    • pri francoskih in angleških samostalnikih s pisnima končajema -⟨ge in -⟨dge fr. Assange [asánž-], angl. Dodge [dôdž-];
    • pri francoskih samostalnikih z osnovo na končna govorjena j in š, ki jima sledi nemi h ali nemi črkovni sklop esfr. Versailles [versáj], Anouilh [anúj]; Limoges [limóž-/limôž-];
    • pri samostalnikih z osnovo na končni govorjeni c, če je zapisan z različnimi črkami in črkovnimi sklopi – nem. Leibniz [lájbnic];
    • pri samostalnikih z osnovo na končne govorjene cjčžš in , če jim sledi končnica -o it. Boccaccio [bokáčo], šp. Murillo [muríljo];
    • na protizevni j v imenih s pisnim končajem -⟨io⟩ – radio [rádijo], it. D'Annunzio [danúncijo];
    • na j, ki nastane zaradi daljšanja osnove (za samoglasniki á, é/e, í/i, ó, ú/u in soglasnikom r) pri samostalnikih, ki podaljšujejo osnovo z j le v govorufr. Diderot [didró], Manet [mané], Degas [degá]; angl. Shaw [šó], Andrew [êndru].

Pri nekaterih skupinah samostalnikov je daljšanje osnove z j le ena od sklanjatvenih možnosti. Preglaševanje uveljavljamo pri daljšanju osnove, in sicer:

  1. v govoru in zapisu, če se govorna osnova končuje na nenaglašeni eit. Giuseppe [džuzépe], it. Pordenone [pordenóne];
  2. v govoru ob pisnih dvojnicah, če se govorna osnova končuje na r, pisna pa na neme črke, in sicer nemi e (angl. Shakespeare [šékspir], fr. Molière [moljêr]) ali neme soglasnike (fr. Ronsard [ronsár], Gilbert [žilbêr]).

O posebnostih in dvojnih možnostih sklanjanja glej poglavji »Samostalniki na končni govorjeni r in nemi soglasniki« in »Samostalniki s pisnim končajem -⟨re⟩« (Daljšanje osnove, Glasovno-črkovne premene).

Podrobneje o preglasu po skupinah

Samostalniki z osnovo na končne govorjene c, j, č, ž, š in

V govoru in zapisu preglašujemo samostalnike moškega spola, katerih govorna osnova se končuje na cjčžš in  (stric, Matej, meč, Ramovš; Tomaž [tomáž-], bridž [brídž-]).

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
stric [stríc] s stricem [sstrícem] stričev [stríčev-]
Suhadolc [suhadólc] s Suhadolcem [ssuhadólcem] Suhadolčev [suhadólčev-]
Matej [matêj] z Matejem [zmatêjem] Matejev [matêjev-]
meč [mêč] z mečem [zmêčem] mečev [mêčev-]
Ramovš [ramôu̯š] z Ramovšem [zramôu̯šem] Ramovšev [ramôu̯šev-]
Tomaž [tomáš] s Tomažem [stomážem] Tomažev [tomážev-]
bridž [bríč] z bridžem [zbrídžem]

V manj formalnih knjižnojezikovnih položajih in pogovornem jeziku, še zlasti pri besedah, ki so značilne za pogovorne oblike sporazumevanja, npr. vzdevki (Rac, Joc), ljubkovalni izrazi (muc) ter žargonizmi in slengizmi (bruc), se pojavljajo odstopanja od vzorca (opuščanje preglasa in pri pridevniku opuščanje premene c > č), npr.

  • bruc [brúc], or. z brucem [zbrúcem], svoj. prid. brucev, redko bručev (manj formalno or. z brucom, svoj. prid. brucov);
  • Rac [rác], or. z Racem [zrácem], svoj. prid. Racevredko Račev (manj formalno or. z Racom, svoj. prid. Racov).

V pravopisnih pravilih so podana tudi pojasnila glede pogosto rabljenih oblik, z oznako »redko« so uvedene sicer sistemske oblike, ki so v rabi redko izpričane. Pojasnilo »manj formalno« se nanaša na nesistemske oblike, ki so v rabi zelo pogoste, navadno v manj formalnem knjižnem jeziku, tj. v bolj sproščenih okoliščinah, ki dopuščajo manjšo stopnjo uradnosti.

Nepreglašene oblike in pridevniki iz imen s končnim c se pod vplivom pretekle kodifikacije (Horac Horacov) in pogovornega jezika pojavljajo tudi v nekaterih uradnih imenih, kot so imena ulic, npr. v Ljubljani Komacova ulica, Lorenzova ulica, Makucova ulica, Pucova ulica, ali imena prireditev (Škucova tržnica). Enako velja za neuradne oblike ženskih priimkov, npr. Pucromani Mire Pucove (danes romani Mire Puc) ali Primic – pri Prešernu v akrostihu Primicovi Juliji.

Pri prevzetih besedah

Pri prevzetih pisno nepodomačenih samostalnikih se ravnamo po slovenskih zgledih; končni govorjeni c, j, č, ž, š in  so lahko zapisani z različnimi črkami, črkovnimi sklopi, dvo- in veččrkji.

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
madž. Miškolc [míškolc] z Miškolcem [zmíškolcem]
polj. Kawalec [kaváləc] s Kawalcem [skaválcem] Kawalčev [kaválčev-]
fr. Broglie [brôj] z Brogliem [zbrôjem] Brogliev [brôjev-]
fr. Marseille [marsêj] z Marseillem [zmarsêjem]
kor. Hyundai [hjúndaj] s Hyundaiem [shjúndajem] Hyundaiev [hjúndajev-]
angl. Hemingway [hémingvej] s Hemingwayem [shémingvejem] Hemingwayev [hémingvejev-]
angl. Greenwich [grínič] z Greenwichem [zgríničem]
madž. Lukács [lúkač] z Lukácsem [zlúkačem] Lukácsev [lúkačev-]
polj. Czeladź [čélač] s Czeladźem [sčéladžem]
port. Guterres [gutêreš] z Guterres [zgutêrešem] Guterresev [gutêrešev-]
tur. Beşiktaş [bešíktaš] z Beşiktaşem [zbešíktašem] Beşiktaşev [bešíktašev-]
češ. Kroměřiž [krómnjeržiš] s Kroměřižem [skrómnjeržižem]
madž. Nagy [náč] z Nagyem [znádžem] Nagyev [nádžev-]

Posebnost

Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se pojavlja pri treh skupinah samostalnikov na končni govorjeni c, č, š in j.

1. Pri angleških in francoskih samostalnikih s pisnima končajema -ge in -dge, ki ju izgovarjamo v angleščini kot [č] in v francoščini kot [š], pred samoglasnikom pa kot [dž] oz. [ž].

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
fr. Assange [asánš] z Assangeom/Assangeem [zasánžem] Assangeov/Assangeev [asánžev-]
angl. Cage [kêjč] s Cageom/Cageem [skêjdžem] Cageov/Cageev [kêjdžev-]
angl. Cambridge [kêmbrič] s Cambridgeom/Cambridgeem [skêmbridžem] Cambridgeov/Cambridgeev [kêmbridžev-]
angl. Dodge [dôč] z Dodgeom/Dodgeem [zdôdžem] Dodgeov/Dodgeev [dôdžev-]
angl. George [džórč] z Georgeom/ Georgeem [zdžórdžem] Georgeov/Georgeev [džórdžev-]
fr. Serge [sêrš] s Sergeom/Sergeem [ssêržem] Sergeov/Sergeev [sêržev-]

2. Pri francoskih samostalnikih z osnovo na končna govorjena j in š, ki jima sledi nemi h ali nemi črkovni sklop es.

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
fr. Versailles [versáj] z Versaillesom/Versaillesem [zversájem]
fr. Anouilh [anúj] z Anouilhom/Anouilhem [zanújem] Anouilhov/Anouilhev [anújev-]
fr. Georges [žórš/žôrš] z Georgesom/Georgesem [zžóržem/žôržem] Georgesov/Georgesev [žóržev-/žôržev-]

3. Pri samostalnikih, ki imajo govorjeni c na koncu osnove zapisan z drugimi črkami ali različnimi črkovnimi sklopi, npr. z z⟩, tz⟩, ⟨cz ipd.

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
madž. Ferencz [fêrenc] s Ferenczom/Ferenczem [sfêrencem] Ferenczov/Ferenczev [fêrenčev-]
madž. Göncz [génc] z Gönczom/Gönczem [zgéncem] Gönzov/Gönzev [génčev-]
nem. Leibniz [lájbnic] z Leibnizom/Leibnizem [zlájbnicem] Leibnizov/Leibnizev [lájbničev-]
nem. Fritz [fríc] s Fritzom/Fritzem [sfrícem] Fritzov/Fritzev [fríčev-]
nem. Hertz [hêrc] s Hertzom/Hertzem [shêrcem] Hertzov/Hertzev [hêrčev-]

Preglasa tradicionalno ne uveljavljamo pri imenih iz angleščine, nizozemščine ... z nezvočniškim sklopom ⟨ts⟩ v končaju besede: angl. Keats [kíts], or. s Keatsom [skítsom], prid. Keatsov [kítsov-]. Tako še: angl. Woods [vúts], Yeats [jêjts]; niz. Barents [bárents] (Barentsovo morje). Enako velja za občne besede (aids [ájts]).

Podrobneje o posebnostih pregibanja pri francoskih imenih glej poglavje »Imena moškega spola – sklanjanje in tvorba svojilnih pridevnikov« (Francoščina).

Glej poglavje »Neme črke in črkovni sklopi« (Glasovne-črkovno premene).

O zlitniškem izgovoru in zapisu nezvočniških sklopov glej poglavje »Soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).

Samostalniki na končne govorjene ca, ja, ča, ža, ša in dža

Samostalnike z osnovo na končni govorjeni c, j, č, ž, š in , ki jim sledi končnica -a (Škufca, Matija, Bonča, Kaluža, Legiša, hodža), je mogoče sklanjati po prvi ali drugi moški sklanjatvi. Preglaševanje izkazuje le prva sklanjatev, kar je zlasti pri priimkih redko (sklanjamo jih pogosteje po drugi moški sklanjatvi, npr. or. s Kalužo [s kalúžo] tudi s Kalužem [skalúžem]). Svojilni pridevnik tvorimo s preglašenim obrazilom -ev: Kalužev [kalúžev-].

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
Škufca [škúfca] s Škufcem [sškúfcem] Škufčev [škúfčev-]
Matija [matíja] z Matijem [zmatíjem] Matijev [matíjev-]

Pogosta napaka pri moških imenih s končnim -a (Bonča) je tvorba svojilnega pridevnika z obrazilom -in, npr. *Bončin namesto Bončev.

O zlitniškem izgovoru in zapisu nezvočniških sklopov glej poglavje »Soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).

Pri prevzetih besedah

Pri prevzetih osebnih imenih s končnimi govorjenimi ca, ja, ča, ža, ša in dža se ravnamo po slovenskih zgledih. Končni govorjeni c, j, č, ž, š in  so lahko zapisani z različnimi črkami, črkovnimi sklopi, dvo- in veččrkji.

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
srb. Kusturica [kústurica] s Kusturicem [skústuricem] Kusturičev [kústuričev-]
špan. Goya [gója] z Goyem [zgójem] Goyev [gójev-]
it. Mantegna [manténja] z Mantegnem [zmanténjem] Mantegnev [manténjev-]
češ. Krejča [krêjča] s Krejčem [skrêjčem] Krejčev [krêjčev-]
madž. Dózsa [dóža] z Dózsem [zdóžem] Dózsev [dóžev-]
port. Rocha [róša] z Rochem [zróšem] Rochev [róšev-]
alb. Hoxha [hódža] s Hoxhem [shódžem] Hoxhev [hódžev-]

Prva moška sklanjatev je redka zlasti pri imenih iz južnoslovanskih jezikov (srb. Koštunica, bos. Kusturica, srb. Jovica, hrv. Jurica, hrv. Ivica), večinoma se uveljavlja druga moška sklanjatev (npr. v orodniku: s Koštunico, s Kusturico, z Ivico).

Posebnost

Zlasti v bolj znanih italijanskih imenih na govorjeni končaj ‑ca, v katerih je c zapisan z dvočrkjem ⟨zz⟩ (Cavazza, Tomizza) ali črko ⟨z⟩ (Lanza, Sforza), je preglaševanje v pridevniških tvorjenkah nedosledno: uveljavlja se preglašeni izgovor, opušča pa se pisna premena c v č. Sklanjanje po prvi moški sklanjatvi (or. s Cavazzem [skavácem]) je redko, pogosteje pregibamo po drugi sklanjatvi: or. s Cavazzo [skaváco].

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
it. Tomizza [tomíca] s Tomizzem [stomícem] Tomizzev [tomícev-], redko [tomíčev-]
it. Sforza [sfórca] s Sforzem [ssfórcem] Sforzev [sfórcev-], redko [sfórčev-]

V manj formalnem knjižnem in pogovornem jeziku zasledimo tudi nepreglašene oblike, npr. Cavazzov [kavácov-].

Samostalniki na končne govorjene co, jo, čo, žo, šo in džo

Preglaševanje uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, katerih osnovi na j, č, ž, š in sledi končnica -o: Franjo, gavčo, gaspačo, karpačo, načo, SrečoBožo, Sašobendžo.

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
Franjo [fránjo] s Franjem [sfránjem] Franjev [fránjev-]
gavčo [gáu̯čo] z gavčem [zgáu̯čem] gavčev [gáu̯čev-]
karpačo [karpáčo] s karpačem [skarpáčem] karpačev [karpáčev-]
Srečo [sréčo] s Srečem [ssréčem] Srečev [sréčev-]
Božo [bóžo] z Božem [zbóžem] Božev [bóžev-]
Sašo [sášo] s Sašem [ssášem] Sašev [sášev-]

Posebnost

Posebnost so imena na govorjeni končaj -co (Aco, Braco, Joco), pri katerih je preglaševanje redko ali pa ga povsem opuščamo: z Bracom [zbrácom], redko z Bracem [zbrácem]. Pri tvorbi svojilnega pridevnika opuščamo tudi premeno c v č (Bracov [brácov-], redko Bracev [brácev-]).

Pri pregibanju imen Srečo, Sašo, Božo, Franjo ipd. v pogovornem jeziku je končnica ‑o pogosto pojmovana kot del osnove, ki jo daljšamo s soglasnikom t, npr. Srečota, Sašota, Božota, Franjota; podaljšani osnovi je enaka tudi podstava: Srečotov, Sašotov, Božotov, Franjotov.

Pod vplivom pogovornega pregibanja se tudi pri sklanjanju in tvorbi pridevnika v manj formalnih knjižnojezikovnih položajih, ko osnova ni podaljšana, preglas opušča, npr. s Srečom, s Sašom, z Božom, s Franjom; Srečov, Sašov, Božov, Franjov.

Tudi občnoimenske leksike, značilne za pogovorni jezik (fičo, mačo), navadno ne preglašujemo, osnovo pa daljšamo s t.

Pri besedah, nastalih iz kratic, je nepreglaševanje lahko posledica doslednega upoštevanja pisne podobe kratice: EMŠO/emšo [émšo], or. z EMŠOM/emšom in z EMŠEM/emšem.

Pri prevzetih besedah

Tako kot slovenska imena pregibamo in preglašujemo tudi okrajšana (ali v pogovornem jeziku nastala) imena na končni zapisani jo, čo, žo, šo in džo iz drugih, zlasti južnoslovanskih jezikov, npr. bos. Mujo, srb. Pajo, bos. Sajomak. Kočo, srb. Mičo, hrv. Krešo, hrv. Rašo, bos. Nedžo. Enako velja za priimke na te končaje, npr. slš. Lenčo, hrv. Grašo.

Posebnosti

1.  Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se je uveljavilo pri samostalnikih z govorjenimi izglasji jo, čo, žo, šo in džo, ki so zapisana z različnimi črkami in črkovnimi sklopi, npr. šp. Murillo [muríljo], port. Ribatejo [ribatéžo], it. Carpaccio [karpáčo], capriccio [kapríčo].

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
špan. Murillo [muríljo] z Murillom/Murillem [zmuríljem] Murillov/Murillev [muríljev-]
it. Bergoglio [bergóljo] z Bergogliom/Bergogliem [zbergóljem] Bergogliov/Bergogliev [bergóljev-]
port. Coelho [koéljo] s Coelhom/Coelhem [skoéljem] Coelhov/Coelhev [koéljev-]
it. Carpaccio [karpáčo] s Carpacciom/Carpacciem [skarpáčem] Carpacciov/Carpacciev [karpáčev-]
it. capriccio [kapríčo] s capricciom/capricciem [skapríčem]
angl. Osho [óšo] z Oshom/Oshem [zóšem] Oshov/Oshev [óšev-]
port. Ribatejo [ribatéžo] z Ribatejom/Ribatejem [zribatéžem]
it. Sergio [sêrdžo] s Sergiom/Sergiem [ssêrdžem] Sergiov/Sergiev [sêrdžev-]

2.  Pri prevzetih imenih na končni govorjeni co (it. Pozzo [póco], it. Enzo [énco], madž. Mondruczó [móndruco]) se uveljavljata pisna in govorna dvojnica. Pri tvorbi svojilnega pridevnika premeno c v č opuščamo.

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
it. Pozzo [póco] s Pozzom [spócom], redko s Pozzem [spócem] Pozzov [pócov-], redko Pozzev [pócev-]
it. Vincenzo [vinčénco] z Vincenzom [zvinčéncom], redko z Vincenzem [zvinčéncem] Vincenzov [vinčéncov-], redko Vincenzev [vinčéncev-]
it. Enzo [énco] z Enzom [zéncom], redko z Enzem [zéncem] Enzov [éncov-], redko Enzev [éncev-]
madž. Mondruczó [móndruco] z Mondruczom [zmóndrucom], redko z Mondruczem [zmóndrucem] Mondruczov [móndrucov-], redko Mondruczev [móndrucev-]
Samostalniki z mehčanim izglasjem

Preglas uveljavljamo pri samostalnikih, pri katerih je končni j sestavina dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
Kranj [krán’/krán] s Kranjem [skránjem]
Štrukelj [štrúkəl’/štrúkəl] s Štrukljem [sštrúkljem] Štrukljev [štrúkljev-]
učitelj [učítel’/učítel] z učiteljem [zučíteljem] učiteljev [učíteljev-]

O izglasnem izgovoru dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ glej »Dvočrkji lj in nj« (Glasoslovni oris).

Pri prevzetih besedah

Mehke končaje v izglasju prevzetih imen (npr. čeških, slovaških, poljskih, francoskih, katalonskih ipd.) v slovenščino prevzemamo le, kadar gre za mehčana [l’] in [n’] (slš. Kraľ [král’/král]), vse druge glasove prevzemamo kot navadne.

Jezik Imenovalnik Rodilnik Orodnik Pridevnik
slš. Kraľ [král’/král] Kraľa [králja] s Kraľem [skráljem] Kraľev [králjev-]
katal. Llull [ljúl’/ljúl] Llulla [ljúlja] z Llullem [zljúljem] Llullev [ljúljev-]
slš. Suchoň [súhon’/súhon] Suchoňa [súhonja] s Suchoňem [ssúhonjem] Suchoňev [súhonjev-]
polj. Lubań [lúban’/lúban] Lubańa [lúbanja] z Lubańem [zlúbanjem]
fr. Montaigne [montên’/montên] Montaigna [montênja] z Montaignem [zmontênjem] Montaignev [montênjev-]

Posebnost

Če je mehkost glasu, ki ga v slovenščini ne poznamo, v tuji pisavi izkazana z ločevalnim znamenjem v končaju, pred samoglasnikom izgovarjamo j. Zaradi izgovora j pred samoglasnikom se uveljavlja preglaševanje, npr. slš. Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja], or. s Sereďem [sséredjem]; češ. Unhošť [únhošt], rod. Unhošťa [únhoštja], or. z Unhošťem [zúnhoštjem].

Prevzemanje mehkih in mehčanih glasov

Z opuščanjem pisnih posebnosti izvirnih latiničnih pisav ime ni več prevzeto, temveč slovensko. V preteklosti so nekatera slovanska zemljepisna imena z mehkim soglasnikom v osnovi prevzemali na dva načina:

  • zapisana z j, npr. polj. Poznańslov. Poznanj [póznan’/póznan], rod. Poznanja [póznanja], or. s Poznanjem [spóznanjem];
  • nemehko, npr. češ. Plzeňslov. Plzen [pə̀lzən], rod. Plzna [pə̀lzna], or. s Plznom [spə̀lznom].

Enako velja za slovanska imena iz jezikov s ciriličnimi pisavami. Ruski mehki cirilični znak so pri prečrkovanju v latinico sprva nadomeščali z j, kar je vplivalo na zapis in pregibanje imen (npr. Gogolj (rus. Гоголь), tako še Kremelj, Babelj), danes pa ga praviloma opuščamo, zato se preglas pri novejših prevzetih imenih (zlasti ob spremembi spola glede na ruščino) ne uveljavlja, npr. Astrahan (rus. А́страхань); tako še Kazan, Stavropol:

  • Gogolj [gógol’/gógol], rod. Gogolja [gógolja], or. z Gogoljem [zgógoljem];
  • Astrahan [ástrahan], rod. Astrahana [ástrahana], or. z Astrahanom [zástrahanom].

Pravila o preglasu uveljavljamo le pri imenih, ki imajo mehčano izglasje v slovenščini.

O prevzemanju mehčanih glasov glej preglednice »Slovaščina«, »Katalonščina«, »Poljščina«, »Francoščina«, »Ruščina« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Preglas zaradi protizevnega j

Pri prevzetih samostalnikih, ki se končujejo na črkovni sklop -⟨ia⟩ ali -⟨io⟩, v govoru zapiramo zev z j. Ta vpliva na preglas, ki se uveljavlja:

1. v govoru in zapisu pred končnico -a;

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
špan. García [garsíja] z Garcíem [zgarsíjem] Garcíev [garsíjev-]
it. Moravia [morávija] z Moraviem [zmorávijem] Moraviev [morávijev-]

2. v govoru ob pisnih dvojnicah pred končnico -o.

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
embrio [émbrijo] z embriom/embriem [zémbrijem] embriov/embriev [émbrijev-]
radio [rádijo] z radiom/radiem [zrádijem] radiov/radiev [rádijev-]
trio [tríjo] s triom/triem [stríjem]
D'Annunzio [danúncijo] z D'Annunziom/D'Annunziem [zdanúncijem] D'Annunziov/D'Annunziev [danúncijev-]
Preglas pri samostalnikih, ki podaljšujejo osnovo z j
Pisno in govorno preglaševanje

Samostalnike moškega spola, katerih osnova se podaljšuje z j, zaradi česar se preglaševanje dosledno uresničuje v vseh oblikah, delimo na dve skupini, in sicer:

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
apartma [apartmá] z apartmajem [zapartmájem]
Menaše [menáše] z Menašejem [zmenášejem] Menašejev [menášejev-]
atelje [ateljé] z ateljejem [zateljêjem] ateljejev [ateljêjev-]
meni [mení] z menijem [zmeníjem]
kolibri [kolíbri] s kolibrijem [skolíbrijem] kolibrijev [kolíbrijev-]
skiro [skiró] s skirojem [sskirójem]
kanu [kanú] s kanujem [skanújem] kanujev [kanújev-]
poštar [póštar] s poštarjem [spoštárjem] poštarjev [póštarjev-]
Cankar [cánkar] s Cankarjem [scánkarjem] Cankarjev [cánkarjev-]

Preglas v govoru in zapisu poznajo vsi prevzeti samostalniki moškega spola, katerih osnova se končuje na samoglasnik ali govorjeni r in se v rodilniku podaljšuje z j.

Jezik Imenovalnik Rodilnik Orodnik Pridevnik
nem. Goethe [géte] Goetheja [géteja] z Goethejem [zgétejem] Goethejev [gétejev-]
fin. Sillanpää [sílanpe] Sillanpääja [sílanpeja] s Sillanpääjem [ssílanpejem] Sillanpääjev [sílanpejev-]
fr. Frey [fré] Freyja [frêja] s Freyjem [sfrêjem] Freyjev [frêjev-]
fr. Bellevue
[belví]
Bellevueja
[belvíja]
z Bellevuejem
[zbelvíjem]
angl. Disney [dízni] Disneyja [díznija] z Disneyjem [zdíznijem] Disneyjev [díznijev-]
fr. Althusser [altisêr] Althusserja [altisêrja] z Althusserjem [zaltisêrjem] Althusserjev [altisêrjev-]
nem. Weimar [vájmar] Weimarja [vájmarja] z Weimarjem [zvájmarjem]

Pri nekaterih imenih je preglaševanje povezano z izbiro ene od pregibnih možnosti, ki so na voljo. Če osnovo daljšamo, se uveljavlja preglaševanje, in sicer

  1. pri imenih na nenaglašeni samoglasnik e:
    • it. Giuseppe [džuzépe], or. z Giuseppejem [zdžuzépejem]; prid. Giuseppejev [džuzépejev-] (nasproti or. z Giuseppom [zdžuzépom]; prid. Giuseppov [džuzépov-]);
  2. pri angleških in francoskih imenih na govorjeni r, ki mu sledi nemi e:
    • angl. Shakespeare [šékspir]; or. s Shakespearjem [sšékspirjem]; prid. Shakespearjev [šékspirjev-] (nasproti or. s Shakespearom [sšékspirom]; prid. Shakespearov [šékspirov-]).

Posebnost

Pri občnih besedah, prevzetih iz francoščine, ki se končajo na nemi soglasnik r oziroma govorjeni samoglasnik e (sommelier, premier, atelier) in so večinoma pisno že podomačene (somelje, premje, atelje), se preglas pri pisno podomačeni obliki uresničuje pisno in govorno:

Pri pisno nepodomačeni obliki je govorjena oblika vedno preglašena, ker se osnova v govoru podaljšuje z j, v zapisu pa je dvojnica:

O posebnostih pri imenih s končnim nenaglašenim e glej poglavje »Daljšanje osnove z j pri prevzetih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah

Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah poznajo francoska in angleška imena, ki daljšajo osnovo z j le v govoru. Njihova govorna osnova se končuje na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u , njihova pisna osnova pa se končuje na soglasnik.

Jezik Imenovalnik Rodilnik Orodnik Pridevnik
fr. Jacquet [žaké] Jacqueta [žakêja] z Jacquetom/Jacquetem [zžakêjem] Jacquetov/Jacquetev [žakêjev-]
fr. François [fransu̯á] Françoisa [fransu̯ája] s Françoisom/Françoisem [sfransu̯ájem] Françoisov/Françoisev [fransu̯ájev-]
angl. Shaw [šó] Shawa [šója] s Shawom/Shawem [sšójem] Shawov/Shawev [šójev-]
fr. Diderot [didró] Diderota [didrója] z Diderotom/Diderotem [zdidrójem] Diderotov/Diderotev [didrójev-]
angl. Mathew [mêtju] Mathewa [mêtjuja] z Mathewom/Mathewem [zmêtjujem] Mathewov/Mathewev [mêtjujev-]

Pri francoskih imenih, katerih osnova se končuje na govorjeni r, ki je tudi zapisan, sledijo pa mu soglasniški nemi končaji, se preglaševanje uveljavlja le v primerih, ko osnovo daljšamo z j, npr.

Tako še: Leclerc [leklêr], Ronsard [ronsár], Cendrars [sandrár] ...

O posebnostih pri imenih s končnim govorjenim r glej poglavje »Samostalniki na končni govorjeni r« v »Daljšanje osnove z j« (Glasovno-črkovne premene).

Oblikoslovni oris

Besedne vrste

Pravopis podaja besednovrstni opis, ki temelji na oblikoslovno-pomenoslovni delitvi besednih vrst: samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik, glagol, prislov, predlog, veznik, medmet.

Kodifikacija Slovenskega pravopisa 2001 temelji na skladenjski delitvi besednih vrst, katere izhodišče je vloga določene besede v določenem stavčnem členu. Ta delitev omogoča lažjo obravnavo zapletenejših skladenjskih vprašanj in olajša podrobnejši opis strukture jezika.

V slovarju tega pravopisa so besede razvrščene po naslednji kategorizaciji:
  ⚬ samostalniška beseda
     •   samostalnik, posamostaljeni pridevnik,
     samostalniški zaimek
  ⚬ pridevniška beseda
     •   pridevnik, pridevniški zaimek, števnik, deležnik
  ⚬ glagol
  ⚬ prislov
     •   prislov, prislovni zaimek
  ⚬ členek
  ⚬ predlog
  ⚬ vezniška beseda
     •   veznik, oziralni in vprašalni zaimek, členek
  ⚬ medmet
  ⚬ povedkovnik
V Pravopisu 8.0 so besedne vrste obravnavane glede na oblikoslovno-pomenoslovno delitev, in sicer jih delimo najprej glede na pregibnost, nato pa tudi glede na pomen. Ta delitev torej izhaja predvsem iz kategorialnega leksikalnega pomena in oblik. Gre za tradicionalno delitev, ki jo najdemo v večini obstoječih slovarjev.

V ePravopisu so besede razvrščene po naslednji kategorizaciji:
  ⚬ pregibne besedne vrste
     •   samostalnik
     •   pridevnik
     •   zaimek
     •   števnik
     •   glagol
  nepregibne besedne vrste
     •   prislov
     •   členek
     •   predlog
     •   veznik
     •   medmet


Oblikoslovje samostalnika

Samostalniki so dveh vrst: tisti, ki poimenujejo bitja, predmete, pojme, lastnosti, pojave ipd. na splošno, so občna poimenovanja (mama, zdravnik, svinčnik, življenje, voda, sonce, utrujenost); tisti, ki jih poimenujejo konkretno, so lastna imena, in sicer imena bitij (Ana, Luka, Jakopič), zemljepisna imena (Ljubljana, Pohorje, Tržaški zaliv) in stvarna imena (Iskra, Univerza v Ljubljani, Slovenske železnice).

O pisanju male začetnice pri občnih poimenovanjih in velike pri lastnih imenih glej poglavje »Splošno« (Velika in mala začetnica).

V slovenščini samostalnike sklanjamo; pri tem je osnova (del besede pred končnico) največkrat nespremenjena, končnica pa se spreminja (mam|a, mam|e, mam|i ...; konj|ø, konj|a, konj|u ...).

O osnovi in končnici ter o spreminjanju osnove – njenem ohranjanju, krajšanju, daljšanju – glej poglavje »Splošno« (Glasovno-črkovne premene) in poglavje »Splošno« (Slovnični oris za pravopis).

Slovnične lastnosti, kot so spol, število, sklon in sklanjatev, samostalnikom določamo glede na končnico (v imenovalniku in v rodilniku, pri množinskih samostalnikih pa v rodilniku množine).

Spol

Samostalniki so lahko moškega, ženskega ali srednjega spola.

Samostalniki moškega spola imajo v imenovalniku ednine najpogosteje ničto (ø) končnico (človek, pes, slap), druge končnice (-a, -o, -e) so lahko povezane s prevzetim besedjem in oblikami lastnih imen (vodja, kolega, Miha; avto, Jenko; finale, Čile).

Ničta končnica je pisno in glasovno neizražena končnica.

Samostalniki ženskega spola imajo v imenovalniku ednine najpogosteje končnico -a (ženska, mačka, sreča; Mura), redkeje tudi ničto (ø) končnico (nit, noč, Jedrt, breskev), izjemoma končnico -i (mati, i). Prevzeto besedje ima najpogosteje ničto (ø) končnico (agape, koine, Nike; skvo, Kalipso).

Samostalniki srednjega spola imajo v imenovalniku ednine najpogosteje končnico -o, za c, j, č, žš pa -e (okno; sonce).

Slovnični spol prepoznamo po končnici. Občnim poimenovanjem in imenom bitij pa spol določa naravni spol in jih tako tudi sklanjamo, npr. priimke Noč, Miš sklanjamo ob moških imenih kot samostalnike moškega spola: Janez Noč, rod. Janeza Noča, ob ženskih imenih pa po ničti (tretji) ženski sklanjatvi: Lučka Noč, rod. Lučke Noč.

V daljšem besedilu zaradi neujemanja med naravnim in slovničnim spolom pogosto prihaja do prevladovanja naravnega spola, npr. Dekle je bilo dobrega zdravja, imelo je majhne črne oči in rdeča lica. Rada se je smejala.

Pri ugotavljanju spola samostalnikov, ki so lahko obeh spolov, si pomagamo s skladenjskim okoljem, npr.

  • z levim prilastkom: sosedov Saša m sosedova Saša ž, novi NUK m nova NUK ž, tisti finale m, dolga nadlaket ž;
  • z desnim prilastkom: vodja Matej m vodja Ana ž;
  • s povedkom: V živalskem vrtu se je skotil panda m V živalskem vrtu se je skotila panda ž; Na prireditvi je zapela Saša Hvala ž Na prireditvi je zapel Saša Hvala m.

Posebnost

Nekateri prevzeti samostalniki so lahko v knjižnem jeziku obeh spolov – tako moškega kot ženskega.

Spol pri kraticah

Na spol kratic vpliva govorni končaj, pri kraticah, ki se pogosto uporabljajo tudi v razvezani obliki (npr. NUK Narodna univerzitetna knjižnica), pa tudi spol jedra podstavne besede; zato imajo nekatere kratice lahko dva spola.

Spol kratic
Kratica Podstava Izgovor Spol glede na podstavno jedro Spol glede na govorni končaj
EMŠO enotna matična številka občana [émšo] ž m
EU Evropska unija [éú] ž m
KUD kulturno-umetniško društvo [kúd-] s m
MNZ Ministrstvo za notranje zadeve [mə̀nəzə̀] s m
MRSA proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus [mə̀rsa] m ž
NUK Narodna in univerzitetna knjižnica [núk] ž m
STA Slovenska tiskovna agencija [èstẹá] ž m
TEŠ Termoelektrarna Šoštanj [téš] ž m

Največ kratic je moškega spola (PVC polivinilklorid), tudi tiste, ki imajo v podstavni zvezi jedro ženskega (NUK Narodna in univerzitetna knjižnica, TEŠ Termoelektrarna Šoštanj, EMŠO/emšo enotna matična številka občana, EU Evropska unija) ali srednjega spola (KUD – kulturno-umetniško društvoMNZ ministrstvo za notranje zadeve).

Posebnosti

  1. Nečrkovalno brane kratice s končnim -A so ženskega slovničnega spola, tudi če podstavno jedro kratice ni ženskega spola (MRSA [mə̀rsa], rod. MRSE [mə̀rse] – proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus).
  2. Črkovalno brane kratice s končnim naglašenim samoglasnikom ali polglasnikom so moškega spola, sklanjamo jih po prvi moški sklanjatvi (z daljšanjem osnove) ali po ničti sklanjatvi. To velja tudi za kratice s končnim -A (STA [èstẹá], rod. STA-ja [èstẹája] ali STA [èstẹá] – Slovenska tiskovna agencija).

Glej poglavje »Slovnične lastnosti kratic« (Krajšave).

Glej poglavji »Prva moška sklanjatev« in »Druga moška sklanjatev« (Oblikoslovni oris).

Podspol živosti

Živost se izkazuje pri samostalnikih prve moške sklanjatve, pri katerih je edninska tožilniška oblika enaka rodilniški in ne imenovalniški, kot to velja za druge samostalnike moškega spola: Pred hišo imajo majhen avto (neživ.) in velikega psa (živ.).

Pri samostalnikih preostalih treh moških sklanjatev se živost izkazuje pri spremljajočih pridevnikih in zaimkih v besednih zvezah.

Podspol živosti v različnih sklanjatvah moškega spola
IM ROD TOŽ
neživostno živostno
I. sklanjatev avto
pes
avta
psa
Pred hišo imajo majhen avto. Srečal je sosedovega psa.
II. sklanjatev oproda oproda/oprode Srečal je svojega oproda/oprodo.
III. sklanjatev (ničta) A
nebodigatreba
A
nebodigatreba
Napisal je veliki A. Srečal je sosedovega nebodigatreba.
IV. sklanjatev (pridevniška) žvečilni
dežurni
žvečilnega
dežurnega
Kupil je nov žvečilni. Srečal je glavnega dežurnega.

Podrobneje o skupinah samostalnikov prve moške sklanjatve, pri katerih se izkazuje podspol živosti, glej poglavje »Tožilnik ednine – podspol živosti« (Oblikoslovni oris).

Število

Slovenski števni samostalniki imajo tri števila, glede na to, koliko oseb, stvari in pojmov označujejo: ednina (stol, mačka, okno), dvojina (stola, mački, okni) in množina (stoli, mačke, okna).

Neštevni samostalniki so večinoma edninski ali množinski, dvojinski pa so osebni zaimki (midva, vidva, onadva) in redka zemljepisna imena (Dvojčka, Ribi imeni ozvezdij; Belopeški jezeri, Van Allenova pasova).

Nekatere slovnice edninske, dvojinske in množinske samostalnike imenujejo tudi samoedninski (lat. singularia tantum), samodvojinski (lat. dualia tantum) in samomnožinski (lat. pluralia tantum).

Med edninske samostalnike vključujemo pojmovna (spanje, ljubezen), skupna (drevje, satovje) in snovna (moka, muškat, voda) poimenovanja. Če jih uporabljamo v dvojini ali množini, označujejo vrsto ali različnost (Vode so prestopile bregove), v pomenskih prenosih pa tudi osebe ali predmete (vse njegove ljubezni).

Množinski samostalniki označujejo eno samo predmetnost, npr. zapleteno sestavljeno orodje, glasbila, naprave, iz več enot nastale predmete, parne, a tudi druge dele telesa; poleg teh tudi poimenovanja nekaterih bolezni, jedi, praznikov in obredov ter posamezne druge predmetnosti:

V slovenščini so pogosta množinska zemljepisna imena, npr.:

Ob množinskih samostalnikih načeloma uporabljamo ločilne števnike (dvoje vrat, petero hlač).

Posebnosti

  1. Nekateri nekdaj množinski samostalniki so danes tudi števni (starši en starš, dva starša); pri drugih se števnost pojavlja le v pogovornem jeziku: vilice ena vilica (žlica in vilica).
  2. V sodobni rabi ločilne števnike ob nekaterih množinskih samostalnikih nadomeščamo z glavnimi, npr. Vozilo ima sedem vrat, Vrnil se je z enimi hlačami.
  3. Zlasti prevzeti samostalniki lahko ob ustalitvi v jeziku spremenijo število, npr. prvotno množinski samostalnik brokoli m mn. (cvetovi brokolov) uporabljamo danes kot edninski: brokoli m (cvetovi brokolija).
  4. Pri samostalnikih iz oddaljenih jezikov, ki so bili v preteklosti prevzeti kot edninski, vendar imajo v izvirni osnovi že množinsko obliko (taliban, musliman), prihaja v množini do dvojnega označevanja množine (muslim-an-i) ali pa do hiperkorektnega brisanja izvornega množinskega morfema in pisne dvojnice (talib mn. talibi).
  5. Kratico ZDA kljub končnici -a sklanjamo kot samostalnike ženskega spola množine (ZDA so bile priznane kot neodvisna država leta 1914.).

Lastna imena so rabljena le v enem številu, saj označujejo en denotat, zato je

POSEBNOST

Pri nekaterih imenih z enakim besednozveznim jedrom se pojavlja tudi število, ki ga narekuje sobesedilo, npr. Severna Koreja in Južna Koreja, toda predstavniki obeh Korej.

Potencialna needninska raba je pri prevzetih imenih z nenavadnim izglasjem lahko slovnično pomagalo za ugotavljanje osnove samostalnikov ali podstave tvorjenk: Etna (rod. mn. Eten) – prid. etenski; it. La Specia (rod. mn. La Specij) – preb. ime Laspecijčan.

Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih

Prevzete pisno nepodomačene besede razvrščamo po spolu in številu po zgledu slovenskih besed glede na govorni končaj, in sicer so najpogosteje moškega spola ednine (country [kántri], ferragosto [feragósto], haiku [hajkú] tudi [hájku], halloween [hêlou̯in], house [háu̯s]), ženskega pa, če se končajo na nenaglašeni -a (ciabatta [čabáta], paella [paélja]). Od tega pravila odstopajo poimenovanja oseb, osebna imena ter nekatera zemljepisna in stvarna lastna imena.

Z izrazom končaj označujemo končni zapisani del besede, ki lahko vključuje končni del osnove, končnice in obrazila (škorenjškorenjčekmalenkosten).

Osebna imena in poimenovanja oseb

Spol samostalnika, ki označuje osebo ali poklic, določa nosilec, npr. au pair [ọpêr] – novi/nova au pair m/ž.

Pri osebnih lastnih imenih se spol ravna po naravnem spolu njihovih nosilcev:

Zemljepisna lastna imena

Spol in število prevzetih zemljepisnih imen določa poleg govornega končaja tudi to, ali je izvorni jezik slovanski ali ne in kateri zemljepisni pojav ime označuje.

Endonim je zemljepisno ime nekega pojava v enem od jezikov, ki se govorijo na ozemlju tega pojava, eksonim pa zemljepisno ime nekega pojava v enem od jezikov, ki se ne govorijo na ozemlju tega pojava (če se razlikuje od endonima tega pojava). Med najstarejšimi slovenskimi eksonimi so npr. Dunaj za WienBenetke za Venezia, Praga za Praha.

Preglednica prikazuje prevzemanje pisno neprilagojenih zemljepisnih imen glede na govorni končaj in odstopanja po podskupinah.

Imena glede na govorni končaj Podskupina Prevzemamo kot Primeri
soglasnik m polj. Chorzów [hóžov-], hr. Đurđevac [džúrdževac], fr. Camargue [kamárg-], češ. Havířov [háviržov-]
nenaglašeni -a ž angl. Cumbria [kámbrija], nem. Gotha [góta], slš. Trnava [tə̀rnava]
naglašeni samoglasniki m fr. Courbevoiue [kurbevu̯á], nem. Lisieux [lizjé], port. Piauí [pjaví], fr. Crau [kró], port. Iguaçu [igvasú]
nenaglašeni -e m it. Zannone [dzanóne], šp. Tenerife [tenerífe]
slovanska imena s končaji -ce, -ne, -le ž mn. polj. Gliwice [glivíce], bos. Pale [pále], polj. Zakopane [zakopáne], češ. Ďáblice [djáblice]
imena antičnih naselbin ž mn. gr. Ajge (< Aîgai), it. Apiole (< Apiolae) [apíjole], lat. Bovile (< Bovilae) [bovíle], it. Fiesole [fjezóle]
slovanska imena s končaji -je, -de, -če s slš. Nádvorie [nádvorje], bos. Goražde [góražde], hrv. Belišće [bélišče]
nenaglašeni -o m it. Orvieto [orvjéto], šved. Örebro [êrebrọ]
slovanska imena s končaji -vo, -no, -sko, -čko s hrv. Biokovo [bijókovo], srb. Valjevo [váljevo], polj. Leszno [léšno], rus. Voznesensko [voznesénsko], srb. Brčko [bə̀rčko]
nenaglašeni -i m angl. Kentucky [kentáki], rus. Toljati [toljáti] (Толья́тти), it. Chianti [kjánti], hrv. Sali [sáli], ukr. Sumi [súmi]
slovanska imena s končaji -ci, -či, -ki, -ni m mn. ukr. Černivci [černíu̯ci] (Чернівці), ukr. Kamjanči [kamjánči] (Камянці), slš. Bodíky [bódiki], srb. Dečani [déčani] (Дечани), mak. Kočani [kóčani] (Кочани), češ. Vinohrady [vínohradi]

Posebnosti

  1. Med ženska imena na nenaglašeni -a uvrščamo tudi že deloma prilagojena imena bolj znanih mest, rek. Prilagoditve so naglasne, morfemske in pisne.
    • Pri naglasnem domačenju se naglas umakne s končnega -aki ga obravnavamo kot končnico, in ime pregibamo kot samostalnik ženskega spola, npr. v španščini pri znanih imenih, kot so Bogotá [bogotá] > Bogota [bógota] (enako Panama [pánama], Chichen Itza [čičén íca]); v ruščini: Москвa [maskvá] > Moskva [móskva].
    • Pri morfemskem domačenju zamenjamo končaj -e z -a, npr. pri imenih rek: v češčini Mže > Mža [mžá], Lužnice > Lužnica [lúžnica]; v francoščini Marne > Marna [márna].
    • Pri pisnem domačenju s končnice -a odstranimo ločevalno znamenje, npr. v islandščini pri imenih rek: Hvitá > Hvita [hvíta].
  2. Slovanska imena na končni -a prevzemamo na dva načina:
    • južnoslovanska imena BrelaPlevljaPučišča ... prevzemamo kot edninska imena ženskega spola: hr. Brela žmest. v Breličg. Plevlja žmest. v Plevlji; pod vplivom izvirnega jezika zlasti bolj znana imena sklanjamo kot slovensko ime Brda, npr. Brela s mn.mest. v BrelihPlevlja s mn.mest. v Plevljih;
    • ukrajinska imena s podvojenim soglasnikom pred končajem -ja ⟨-я⟩ morfemsko podomačimo, in sicer ohranimo en soglasnik in končaj -ja zamenjamo z -je, npr. Biloberežje [biloberéžje] (ukr. Білобережжя), Prikarpatje [prikarpátje] (ukr. Прикарпаття).
  3. Pri prevzemanju slovanskih imen na končni -e se ravnamo po vzorcih slovenskih imen; ti niso enotni, zato sta skupini heterogeni, predstavljeni pa so najbolj značilni končaji.
    • Imen, ki jih uvrščamo v srednji spol ednine, je malo. Značilni govorjeni končaji so -je, redkeje tudi -če ali -de (slš. Hostie [hóstje], hrv. Belišće [bélišče], bos. Goražde).
    • V ženski spol množine uvrščamo imena z značilnimi govornimi končaji -ce in -ne, redkeje tudi -le (polj. Gliwice [glívice], srb. Užice, polj. Zakopane, bos. Pale).
  4. Slovanska imena s končaji -ci, -či, -ki in -ni so množinska, vsa druga imena na končni -i (SaliSumi) pa prevzemamo kot edninska moškega spola, tj. končni -i ni končnica, temveč del osnove (hrv. Sali m, mest. v Saliju, prid. salijski; ukr. Sumi m, mest. v Sumiju, prid. sumijski).

Med ženska množinska imena s končnim -e se uvrščajo v preteklosti pisno podomačena imena (eksonimi), kot so npr. Marke, Benetke; Atene, Mikene, DardaneleBariloče, nekatera tudi zaradi množinskega nanosnika, npr. gorstva KordilijereTatre, Ture.

Nekatera francoska imena zaradi vzorcev prevzemanja iz preteklosti (fr. Champagne, Rhône > slov. Šampanja, Rona) in pogoste rabe v zvezah z občnim jedrom (reka, pokrajina) dojemamo kot ženskospolska, čeprav se glede na govorni končaj uvrščajo med samostalnike moškega spola: Compiègne [kompjên'], Auvergne [ovêrn/ovêrən], Aude [ód-]. Na rabo v ženskem spolu lahko vplivamo tudi z dodajanjem občnega jedra, npr. reka Aude, pokrajina Auvergne, morfemsko podomačeni obliki *Auda ali *Overnja pa se do sedaj nista uveljavili.

Pri ugotavljanju spola pri imenih z neznačilnimi končaji (npr. Tenerife) si pomagamo s pridevnikom, npr. španski Tenerife mmest. na Tenerifu.

Stvarna lastna imena

Stvarna lastna imena uvrščamo po spolu in številu glede na govorni končaj, in sicer

Posebnost

Iz imen znamk na -a so pogosto tvorjena tudi enakozvočna poimenovanja izdelkov, ki so tudi ženskega spola, pišemo pa jih navadno z malo začetnico: Honda m |priimek| – Honda ž |znamka| – voziti hondo ž |avtomobil|.

O izpeljankah iz teh imen (Tesla Teslov in Teslin) glej poglavje »Tvorjenje svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).

Iz angleščine prevzeta imena z množinskim končajem -s v slovenščino prevzemamo kot samostalnike moškega spola ednine: Teams [tíms] |računalniški program|, Windows [víndou̯s] |računalniški operacijski sistem|.

V manj formalnih oblikah sporazumevanja se upošteva, da je končni s v angleščini množinski morfem: slovenski Windows so ... Taki osnovi se pogosto doda še slovenski množinski morfem: Windowsi [víndou̯si], Teamsi [tímsi]. Še zlasti pri imenih glasbenih, športnih skupin, ki imajo množinski denotat, je dvojno kodiranje množine (z vidika jezika dajalca) zelo razširjeno: Rangersi [rêjndžersi], Lakersi [lêjkersi].

O posebnostih pri prevzemanju za konkretne jezike glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.

Sklanjanje

Slovenske samostalnike sklanjamo v šestih sklonih (imenovalnik – rodilnik – dajalnik – tožilnik – mestnik – orodnik), pri tem jim premenjujemo končnico.

Delitev sklanjatev

Sklanjatve so (tako kot samostalniki) po spolu razdeljene v tri skupine, glede na rodilniško končnico pa razlikujemo enajst sklanjatvenih vzorcev:

Če samostalnike sklanjamo po ničtih sklanjatvah, v nestrokovni ali šolski rabi pravimo, da se ne sklanjajo oz. da so nesklonljivi. 

Sklanjatve glede na rodilniško končnico
Moški spol Ženski spol Srednji spol
IM ROD IM ROD IM ROD
I. sklanjatev korak|ø
most|ø
dan
|ø
-a
-a/-ú
-éva/é
lip|a
cerkev
|ø
mati|ø
-e jajc|e
mest|o
-a
II. sklanjatev oprod|a -e nit|ø -i
III. sklanjatev (ničta) nebodigatreba|ø mami|ø nič|ø
IV. sklanjatev (pridevniška) dežurn|i -ega dežurn|a -e Kršk|o -ega

Poimenovanja sklanjatev a-jevska, i-jevska, o-jevska … se nanašajo na samoglasnik pred končniškim m v dajalniku dvojine in množine: lip-a-ma, nit-i-ma, korak-o-ma …

O premenah osnove pri sklanjanju – krajšanju, daljšanju in preglaševanju – glej poglavje »Splošno« (Glasovno-črkovne premene).

Naglasni tipi

Glede na naglasno mesto pri sklanjanju ločimo štiri naglasne tipe, in sicer

a) nepremični tip (NP),
b) premični tip na osnovi (P),
c) mešani tip (M) in
č) končniški tip (K).

Zastopanost naglasnih tipov po sklanjatvah
Moški spol Ženski spol Srednji spol
Sklanjatev Naglasni tip IM ROD IM ROD IM ROD
I. sklanjatev NP korak
[korák]
koraka
[koráka]
lipa
[lípa]
lipe
[lípe]
mesto
[mésto]
mesta
[mésta]
P človek
[člôvek]
človeka
[človéka]
Juno
[júno]
Junone
[junóne]
pleme
[plême]
plemena
[pleména]
M mož
[móš]
moža
[možá]
gora
[gôra]
gore
[goré]
srce
[sərcé]
srca
[sərcá]
K steber
[stəbə̀r]
steber
[stəbrà]
sla
[slà]
sle
[slè]
dno
[dnò]
dna
[dnà]
II. sklanjatev NP vodja
[vódja]
vodje/vodja
[vódje/vódja]
perut
[perút]
peruti
[perúti]
M stvar
[stvár]
stvari
[stvarí]
K deber
[dǝbə̀r]
debri
[dǝbrí]
III. sklanjatev NP prav
[pràv-]
prav
[pràv-]
mami
[mámi]
mami
[mámi]
nič
[nìč]
nič
[nìč]
IV. sklanjatev NP dežurni
[dežúrni]
dežurnega
[dežúrnega]
dežurna
[dežúrna]
dežurne
[dežúrne]
Krško
[kə̀rško]
Krškega
[kə̀rškega]

OPOMBA: Sklanjatveni vzorci samostalnikov srce, stvar, mož, pri katerih naglasni tip ni razviden iz rodilnika, so predstavljeni v razdelku »Premični naglasni tip«.

O samostalnikih prav in nič glej opise ničte sklanjatve za moški in srednji spol.

Nepremični naglasni tip

Nepremični naglasni tip se uveljavlja pri vseh enajstih sklanjatvah, in sicer kot edina možnost pri ničtih in pridevniških sklanjatvah vseh treh spolov. Naglas pri sklanjanju ostaja na istem zlogu osnove. (Glej preglednico »Zastopanost naglasnih tipov po sklanjatvah«.)

Kljub nespremenjenemu naglasnemu mestu ob sklanjanju lahko prihaja do kolikostne (spreminja se dolžina) in hkrati pri naglašenih e in o tudi kakovostne premene (spreminja se širina), npr. à – á (brat [bràt], rod. brata [bráta]); è – é (kmet [kmèt], rod. kmeta [kméta]); ò ó/ô (obvod [obvòt], rod. obvoda [obvóda] ali [obvôda]).

Nekateri samostalniki, pri katerih je bil naglas nekdaj samo premični, končniški ali mešani, imajo danes nepremični naglas, drugi pa naglasno dvojnico (npr. steber, megla).

Vse naglasne premene in posebnosti so razvidne iz slovarskega zapisa.

Premični naglasni tip

Pri premičnem naglasnem tipu se naglas premika po osnovi. Izkazuje se pri samostalnikih prve moške in prve srednje sklanjatve, npr. človek [člôvek], rod. človeka [človéka]; pleme [plême], rod. plemena [pleména].

Posebnost

Pri sklanjanju samostalnikov prve in druge ženske sklanjatve je premični naglas vse redkeje uresničen, nadomešča ga nepremični naglas.

Glej sklanjatveni vzorec samostalnika človek.

O premenah osnove pri sklanjanju – krajšanju, daljšanju in preglaševanju – glej poglavje »Splošno« (Glasovno-črkovne premene).

Mešani naglasni tip

Pri mešanem naglasnem tipu se naglas premika z osnove na končnico, v množini (in dvojini) pa se pogosto ustali – na končnici (stvar) ali osnovi (srce). Pojavlja se pri vseh prvih sklanjatvah in pri drugi ženski sklanjatvi. Mešani naglasni tip ni nujno razviden že iz rodilniške oblike.

Mešani naglasni tip
moški spol ženski spol srednji spol
ednina dvojina množina ednina dvojina množina ednina dvojina množina
IM mož
[móš]
moža
[možá]
možje
[možjé]
stvar
[stvár]
stvari
[stvarí]
stvari
[stvarí]
srce
[sərcé]
srci
[sə̀rci]
srca
[sə̀rca]
ROD moža
[možá]
mož
[móš]
mož
[móš]
stvari
[stvarí]
stvari
[stvarí]
stvari
[stvarí]
srca
[sərcá]
src
[sə̀rc]
src
[sə̀rc]
DAJ možu
[móžu]
možema
[možéma]
možem
[možém]
stvari
[stvári]
stvarema
[stvaréma]
stvarem
[stvarém]
srcu
[sə̀rcu]
srcema
[sə̀rcema]
srcem
[sə̀rcem]
TOŽ moža
[možá]
moža
[možá]
može
[možé]
stvar
[stvár]
stvari
[stvarí]
stvari
[stvarí]
srce
[sərcé]
srci
[sə̀rci]
srca
[sə̀rca]
MEST pri možu
[pri móžu]
pri možeh
[pri možéh]
pri možeh
[pri možéh]
pri stvari
[pri stvári]
pri stvareh
[pri stvaréh]
pri stvareh
[pri stvaréh]
pri srcu
[pri sə̀rcu]
pri srcih
[pri sə̀rcih]
pri srcih
[pri sə̀rcih]
OR z možem [zmóžem] z možema
[zmóžema]
z možmi
[zmožmí]
s stvarjo
[sstvarjó]
s stvarema
[sstvaréma]
s stvarmi
[sstvarmí]
s srcem
[ssə̀rcem]
s srcema
[ssə̀rcema]
s srci
[ssə̀rci]

Pri samostalnikih prve ženske sklanjatve, ki jih uvrščamo v mešani naglasni tip (gora, noga, roka, žena), so nekatere končniško naglašene oblike danes zaznamovane kot starinske ali narečne, npr. gora [gôra], gore [goré], gori [gôri], goro [goró], pri gori [pri gôri], z goro [zgoró]; mn. gore [goré], gora [gorá], goram [gorám] … V sodobni rabi je pogostejši nepremični naglas.

Glej sklanjatveni vzorec samostalnikov druge ženske sklanjatve – stvar.

Končniški naglasni tip

Pri končniškem naglasnem tipu je naglas na zadnjem ali edinem zlogu. Pojavlja se pri prvi moški in prvi srednji sklanjatvi ter pri prvi in drugi ženski sklanjatvi: pes [pə̀s] m, rod. psa [psà]; dno [dnò] s, rod. dna [dnà]; sla [slà] ž, rod. sle [slè]; gospa [gospá] ž, rod. gospe [gospé].

Posebnost

Končniško naglašena deber [dǝbə̀r] (druga ženska sklanjatev) ima v sodobni rabi bolj produktivno dvojnico z nepremičnim naglasom na osnovi: deber [débər], rod. debri [débri].

Sklanjanje samostalnikov moškega spola

Samostalniki moškega spola se sklanjajo po štirih osnovnih sklanjatvah: prvi, drugi, tretji (ničti) in četrti (pridevniški). Razlikujejo se glede na rodilniško končnico.

Prva moška sklanjatev

V prvo sklanjatev spadajo tisti samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -a (korak, polž) in se ne sklanjajo po nobeni drugi sklanjatvi; med njimi so tudi kratice (DDV, TEŠ), če se ne sklanjajo po tretji (ničti) sklanjatvi, in veliko lastnih imen.

Glej poglavje »Spol in sklanjatev kratic« (Krajšave).

Množinski samostalniki (možgani, žganci) se ne razlikujejo od drugih samostalnikov v množini: v imenovalniku množine imajo končnico -i in v rodilniku končnico -ov (ali -ev).

Nekateri enozložni samostalniki (pogosto tisti, ki daljšajo osnovo z -ov) imajo ob končnici -a tudi naglašeno rodilniško končnico ú (glas, grad, jez, lan, led, mah, mir, most, plaz, sad, strah, zid …), samostalnik dan pa -é (ob obliki dneva s podaljšano osnovo). Končnica -u je lahko prednostna (glas, grad, mir, most, plaz, prah, zid) ali enakovredna možnost (jez, slap), pri redkih tudi zaznamovana kot starinska, npr. rod. sina [sína], star. sinu [sinú].

Glej poglavje »Daljšanje osnove z ov« (Oblikoslovni oris).

Glej sklanjatveni vzorec samostalnika grad.

Sklanjatveni vzorec prve moške sklanjatve – osnovni ter prikaz podspola živosti in preglasa
neživostno živostno
ednina dvojina množina ednina dvojina množina
IM korak
[korák]
koraka
[koráka]
koraki
[koráki]
polž
[pôu̯š]
polža
[pôu̯ža]
polži
[pôu̯ži]
ROD koraka
[koráka]
korakov
[korákou̯]
korakov
[korákou̯]
polža
[pôu̯ža]
polžev
[pôu̯žeu̯]
polžev
[pôu̯žeu̯]
DAJ koraku
[koráku]
korakoma
[korákoma]
korakom
[korákom]
polžu
[pôu̯žu]
polžema
[pôu̯žema]
polžem
[pôu̯žem]
TOŽ korak
[korák]
koraka
[koráka]
korake
[koráke]
polža
[pôu̯ža]
polža
[pôu̯ža]
polže
[pôu̯že]
MEST pri koraku
[pri koráku]
pri korakih
[pri korákih]
pri korakih
[pri korákih]
pri polžu
[pri pôu̯žu]
pri polžih
[pri pôu̯žih]
pri polžih
[pri pôu̯žih]
OR s korakom
[skorákom]
s korakoma
[s
korákoma]
s koraki
[s
koráki]
s polžem
[s
pôu̯žem]
s polžema
[s
pôu̯žema]
s polži
[s
pôu̯ži]
Prevzete besede v prvi moški sklanjatvi

Največ prevzetih samostalnikov moškega spola se uvršča v prvo moško sklanjatev: android [androíd-], brexit [bréksit], quiche/kiš [kíš]; it. Alfieri [alfjêri], nem. Bach [báh], it. Bergoglio [bergóljo], angl. George [džór-], nem. Jörg [jêrg-]. Zaradi za slovenščino nenavadnih zapisov končajev se pri njih pojavljajo razlike med pisno in govorno podobo pri sklanjanju.

PosebnostI

  1. Pri sklanjanju tujih imen ohranjamo ločevalna znamenja in podvojene zapise samoglasniških črk v končaju (tudi pri nenaglašenih [-a] in [-o], ki zato nista končnici). Ohranjanje zapisa odloča o načinu sklanjanja, npr.
    • fin. Äimä [êjme], rod. Äimäja [êjmeja]
    • fin. Rötkö [rêtke], rod. Rötköja [rêtkeja]
    • šved. Umeå [úmeo], rod. Umeåja [úmeoja]
    • est. Sursoo [súrso], rod. Sursooja [súrsoja]
  2. Oznaka za dolžino je pri čeških in slovaških imenih lahko tudi na končnici, ki se pri sklanjanju premenjuje; ob premeni končnice jo opuščamo, npr. slš. Jesenský [jésenski], rod. Jesenskega [jésenskega].

Podrobneje o posebnostih pri sklanjanju prevzetih samostalnikov po prvi moški sklanjatvi glej poglavje »Posebnosti prve moške sklanjatve«.

Druga moška sklanjatev

V drugo moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola na končni -a (oproda), ki imajo v rodilniku ednine končnico -e (rod. oprode) sklanjatveni vzorec je enak prvi ženski sklanjatvi, sklanjamo pa jih lahko tudi po prvi moški sklanjatvi (rod. oproda).

Vsi samostalniki druge moške sklanjatve označujejo bitja. Med njimi so časovno zaznamovani samostalniki (oproda, sluga, starešina, vojvoda), samostalnik vodja (tudi v zloženkah: računovodja, vojskovodja, zborovodja ...), izposojenke iz turščine in arabščine prek južnoslovanskih jezikov (aga, harambaša, kadija, paša, spahija), osebna imena (Jaka, Miha), priimki ob moških imenih (Kozina, Vega) in enobesedni vzdevki oseb moškega spola (Petruška, Roza).

Sklanjatveni vzorec druge moške sklanjatve – oproda
ednina dvojina množina
IM oproda
[opróda]
oprodi
[opródi]
oprode
[opróde]
ROD oprode
[opróde]
oprod
[oprót]
oprod
[oprót]
DAJ oprodi
[opródi]
oprodama
[opródama]
oprodam
[opródam]
TOŽ oprodo
[opródo]
oprodi
[opródi]
oprode
[opróda]
MEST pri oprodi
[pri opródi]
pri oprodah
[pri opródah]
pri oprodah
[pri opródah]
OR z oprodo
[z
opródo]
z oprodama
[z
opródama]
z oprodami
[z
opródami]

Posebnosti

  1. Vsi samostalniki na -a ne spadajo v drugo moško sklanjatev, saj se nekateri sklanjajo samo po prvi moški sklanjatvi, na primer t. i. klicna poimenovanja za moške osebe, npr. ata, deda, tata, očka, poba (tudi drugi samostalniki, npr. kuža).
  2. Nekatere samostalnike druge moške sklanjatve sklanjamo po drugi moški sklanjatvi izredno redko. Te dvojnice so v slovarju uvedene z oznako »tudi«, npr. kolega, rod. kolega tudi kolege, or. s kolegom tudi s kolego; še bolj izjemne so oblike druge sklanjatve v dvojini in množini.

Nekateri samostalniki ženskega spola (priča, neroda) lahko označujejo moško osebo, a ne spremenijo slovničnega spola. Sklanjamo jih samo po prvi ženski sklanjatvi.

V svetopisemskih besedilih se imena moškega spola na -a (Baraba, Jona, Juda, Luka) sklanjajo le po prvi moški sklanjatvi: evangelij po Luku.

Rodilnik dvojine in množine – vrivanje neobstojnih samoglasnikov

Pri redkih samostalnikih druge moške sklanjatve, ki se ob ničti končnici končujejo na nezvočniško-zvočniške soglasniške sklope, se v rodilniku dvojine in množine med soglasnika vriva neobstojni samoglasnik, in sicer polglasnik (tesla [têsla/tésla], rod. mn./dv. tesel [têsəl/tésəl]), ali samoglasnik i, če se samostalnik v imenovalniku ednine konča na -⟨ja⟩: vodja, rod. mn./dv. vodij [vódij].

Prevzete besede v drugi moški sklanjatvi

Med prevzetimi imeni, ki jih sklanjamo po drugi moški sklanjatvi, so večinoma priimki (hr. Krleža, polj. Wojtyła, it. Gonzaga, srb. Koštunica) ter vzdevki in imena zgodovinskih oseb (Atahualpa, Atila, Kaligula, Mahatma, Pitagora, Zaratustra). Prednostne sklanjatvene možnosti so prikazane v slovarju.

Če se zemljepisno ime konča na nenaglašeni govorjeni -a, je vedno ženskega spola: Pichincha, Pasadena, Sonora ipd.

O samostalnikih ara, panda glej tudi poglavje »Spol« (Oblikoslovni oris).

O tvorbi pridevnikov iz imen na končni -a glej poglavje »Tvorjenje svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).

Tretja (ničta) moška sklanjatev

V tretjo moško sklanjatev spadajo samostalniki, ki imajo tudi v rodilniku ednine ničto končnico, tj. simboli (EUR, km, Na, XL) in kratice, kadar se ne sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (mednarodno sodelovanje slovenskega IJS), imena črk (mali a, veliki A ...), sklopi (nebodigatreba, nebodijihtreba), samostalniki, ki so nastali npr. iz medmetov (zbogom, adijo, zdravo, srečno, tudi prevzetih: ave, vivat) in prislovov (tik pred zdajci, biti prepričan v svoj prav).

O sklanjanju kratic glej poglavje »Spol in sklanjatev kratic« (Krajšave).

Četrta (pridevniška) moška sklanjatev

V četrto moško sklanjatev spadajo izpridevniški samostalniki, ki imajo v rodilniku ednine končnico -ega (dežurni, pišoči, predsedujoči, žvečilni; Svetokriški, (Ulrik) Celjski).

Sklanjatveni vzorec četrte moške sklanjatve
ednina dvojina množina ednina dvojina množina
IM žvečilni
[žvečílni]
žvečilna
[žvečílna]
žvečilni
[žvečílni]
Svetokriški
[svetokríški]
Svetokriška
[svetokríška]
Svetokriški
[svetokríški]
ROD žvečilnega
[žvečílnega]
žvečilnih
[žvečílnih]
žvečilnih
[žvečílnih]
Svetokriškega
[svetokríškega]
Svetokriških
[svetokríških]
Svetokriških
[svetokríških]
DAJ žvečilnemu
[žvečílnemu]
žvečilnima
[žvečílnima]
žvečilnim
[žvečílnim]
Svetokriškemu
[svetokríškemu]
Svetokriškima
[svetokríškima]
Svetokriškim
[svetokríškim]
TOŽ žvečilni
[žvečílni]
žvečilna
[žvečílna]
žvečilne
[žvečílne]
Svetokriškega
[svetokríškega]
Svetokriška
[svetokríška]
Svetokriške
[svetokríške]
MEST pri žvečilnem
[pri žvečílnem]
pri žvečilnih
[pri žvečílnih]
pri žvečilnih
[pri žvečílnih]
pri Svetokriškem
[pri svetokríškem]
pri Svetokriških
[pri svetokríških]
pri Svetokriških
[pri svetokríških]
OR z žvečilnim
[zžvečílnim]
z žvečilnima
[z
žvečílnima]
z žvečilnimi
[z
žvečílnimi]
s Svetokriškim
[s
svetokríškim]
s Svetokriškima
[s
svetokríškima]
s Svetokriškimi
[s
svetokríškimi]

Iz priimkov tvorimo družinska ali hišna množinska imena s pridevniškimi oblikami: (Volk [vôu̯k] Volkovi [vôu̯kovi], Grad [grát] – Gradovi [grádovi], Gams [gáms] – Gamsovi [gámsovi]).

Prevzeta imena četrte moške sklanjatve

Izpridevniški priimki moških oseb iz slovanskih jezikov imajo različne končaje. Po pridevniški sklanjatvi sklanjamo zlasti tiste, pri katerih prepoznamo pridevniški izvor, četudi v pisnem končaju niso povsem vzporedni s slovenskimi pridevniki, npr. -ski, -ški, -čki, -cki, -ki, -nirus. Černiševski, rod. Černiševskega; polj. Mościcki [moščícki], rod. Mościckega [moščíckega]; rus. Gorki, rod. Gorkega; rus. Navalni, rod. Navalnega.

Posebnosti

  1. Izpridevniške priimke na -ov/-ev sklanjamo po prvi moški sklanjatvi (rus. Stroganov, rod. Stroganova), enako kot v slovenščini: Pengov, rod. Pengova.
  2. Nekatere redke slovenske in tuje priimke, ki imajo posamostaljene pridevniške enakozvočnice (malisuhi), sklanjamo po prvi moški sklanjatvi in osnovo podaljšujemo z j (Mali, rod. Malija; Suhy, rod. Suhyja) ali pa sta možnosti sklanjanja obe – prva ali pridevniška (Pokorni, rod. Pokornija/Pokornega).

Na izbiro sklanjatve lahko vpliva tudi lokalna raba ali rodbinska navada.

Posebnosti prve moške sklanjatve

Posebnosti pri sklanjanju samostalnikov prve moške sklanjatve se nanašajo na

Vse glasovne premene (kakovostne in kolikostne) ter vrednosti oblikovnih dvojnic so razvidne iz slovarskega zapisa v slovarjih knjižnega jezika.

Premene osnove Sklanjanje samostalnikov prve moške sklanjatve z nadomestno osnovo

Pri sklanjanju samostalnika človek uporabljamo v rodilniku in mestniku dvojine ter v množini nadomestno osnovo: rod. dveh ljudi, mest. pri dveh ljudeh trije ljudje ...

Nadomestna osnova
ednina dvojina množina
IM človek
[člôvek]
človeka
[človéka]
ljudje
[ljudjé]
ROD človeka
[človéka]
ljudi
[ljudí]
ljudi
[ljudí]
DAJ človeku
[človéku]
človekoma
[človékoma]
ljudem
[ljudém]
TOŽ človeka
[človéka]
človeka
[človéka]
ljudi
[ljudí]
MEST pri človeku
[pri človéku]
pri ljudeh
[pri ljudéh]
pri ljudeh
[pri ljudéh]
OR s človekom
[s
človékom]
s človekoma
[s
človékoma]
z ljudmi
[z
ljudmí]
Krajšanje osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov

Pri samostalnikih s soglasniškimi sklopi, ki v izglasju ne bi bili izgovorljivi, se v zadnjem zlogu pojavljajo neobstojni samoglasniki, ki pri sklanjanju izpadajo. Osnovo krajšamo od rodilnika dalje v vseh sklonih (razen v tožilniku pri neživih samostalnikih) najpogosteje zaradi neobstojnega polglasnika (dvojček [dvójčǝk], rod. dvojčka [dvójčka]; Pavel [pávəl], rod. Pavla [páu̯la]), redkeje zaradi neobstojnih a in o (dan [dán], rod. dne [dné]; blagor [blágor], rod. blagra [blágra]).

Krajšanje osnove
ednina dvojina množina
IM Pavel
[pávəl]
Pavla
[páu̯la]
Pavli
[páu̯li]
ROD Pavla
[páu̯la]
Pavlov
[páu̯lou̯]
Pavlov
[páu̯lou̯]
DAJ Pavlu
[páu̯lu]
Pavloma
[páu̯loma]
Pavlom
[páu̯lom]
TOŽ Pavla
[páu̯la]
Pavla
[páu̯la]
Pavle
[páu̯le]
MEST pri Pavlu
[pri páu̯lu]
pri Pavlih
[pri páu̯lih]
pri Pavlih
[pri páu̯lih]
OR s Pavlom
[spáu̯lom]
s Pavloma
[spáu̯loma]
s Pavli
[spáu̯li]

Posebnosti

  1. Do pojavljanja t. i. obstojnega polglasnika (polglasnika, ki ne izpada) prihaja v primerih, kadar bi izpad pri samostalnikih na ec in ek povzročil:
    • nastanek težko izgovorljivega soglasniškega sklopa (npr. Jurčec [júrčəc], rod. Jurčeca [júrčəca/júrčeca]);
    • zaradi prilikovanja preveč spremenjen nezvočniški sklop (npr. v besedah jazbec, jezdec, bizgec,veščecjazbec [jázbəc], rod. jazbeca [jázbəca/jázbeca] in ne *jazbca [jáspca]);
    • nastanek sklopa nezvočnik-zvočnik-nezvočnik, ki bi bil izgovorljiv samo z vrivanjem polglasnika (npr. v besedah mislec, mrtvec, modrec, tekmec; luštrek, mačjek, domislek, Ortnek, Duplek: mislec [mísləc], rod. misleca [mísləca/mísleca] in ne *mislca [mísəlca]).
  2. Pri nekaterih prevzetih samostalnikih na -ek (kolek, lolek; prošek; biftek, ramstek; avstralopitek) se je izpadanje polglasnika pojavilo šele po daljšem času rabe – po analogiji s starejšimi slovenskimi besedami.
  3. Pri nekaterih svetopisemskih imenih (Abel, Ruben) se je po etimološkem načelu uveljavilo sklanjanje z nespremenjeno osnovo (rod. AbelaRubena). V splošni rabi je razširjeno tudi sklanjanje s krajšanjem osnove (rod. Rubna).

O sklanjanju samostalnikov prve moške sklanjatve s krajšanjem osnove glej poglavja »Neobstojni polglasnik«, »Neobstojni a«, »Neobstojni o« (Glasovno-črkovne premene).

Pri pregibanju PREVZETIH IMEN je krajšanje osnove odvisno od jezika:

Posebnosti

  1. Krajšanje osnove zaradi slovaškega neobstojnega o (npr. v imenih Dudok, Ružomberok, Sivok) je sklanjatvena možnost – v knjižnem jeziku je mogoče tudi sklanjanje z nespremenjeno osnovo: slš. Sivok [sívok], rod. Sivka [síu̯ka] tudi Sivoka [sívoka].
  2. V neslovanskih jezikih je izvorni polglasnik lahko zapisan z različnimi samoglasniškimi črkami in se pojavlja v končajih -(t)on, -(m)an v skandinavskih jezikih tudi -sen in -son. Pri prevzemanju v slovenščino ga izgovarjamo po črki in pri sklanjanju ne izpade:
    • dan. Andersen [ándersẹn/ándərsẹn], rod. Andersena [ándersẹna/ándərsẹna]
    • angl. Chapman [čêpmen], rod. Chapmana [čêpmena]
    • angl. Milton [mílton], rod. Miltona [míltona]

O izjemnih primerih, kot sta Newton/newton in Manhattan, glej poglavje »Polglasnik v imenih z izglasnim soglasniškim sklopom« (Glasovno-črkovne premene).

Samo govorno krajšanje osnove se pojavlja

  1. če polglasnik ni zapisan s črko ⟨e⟩, in sicer
    • pri nekaterih prevzetih samostalnikih in priimkih: žanr [žánǝr], rod. žanra [žánra]; film [fílm/fílǝm], rod. filma [fílma]; Kmecl [kmécǝl], rod. Kmecla [kmécla];
    • pri tujih lastnih imenih: nem. Haydn [hájdən], rod. Haydna [hájdna]; polj. Przemyśl [pšémišǝl], rod. Przemyśla [pšémišla]; nem. Köln [kéln/kélǝn], rod. Kölna [kélna]; angl. Hubble [hábəl], rod. Hubbla [hábla]; angl. Newcastle [njúkasəl], rod. Newcastla [njúkasla];
  2. pri redkih angleških imenih, če je polglasnik zapisan z dvočrkjem ⟨ae⟩, se ta v zapisu ohranja, v govoru pa ga opuščamo: angl. Michael [májkəl], rod. Michaela [májkla].

O posebnostih sklanjanja z neobstojnim polglasnikom glej tudi pravila za prevzemanje pri slovanskih jezikih, poglavja »Češčina«, »Poljščina«, »Slovaščina« ... (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Podrobneje o krajšanju osnove pri prevzetih imenih iz neslovanskih jezikov glej poglavja »Polglasnik v imenih z izglasnim soglasniškim sklopom – Osnova na končni -l ali -n«, »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Krajšanje osnove zaradi končnega nemega e

Pri sklanjanju francoskih in angleških imen ter pisno nepodomačenih občnih besed s končnim nemim e osnovo krajšamo (nemi e opuščamo): angl. Wilde [vájlt], rod. Wilda [vájlda]; remake [rimêjk], rod. remaka [rimêjka]; fr. Marseille [marsêj], rod. Marseilla [marsêja].

Posebnost

Nemega e izjemoma ne opuščamo, če se samostalnik konča na ‑⟨ce⟩ ali ‑⟨ge⟩, saj e v obeh jezikih vpliva na izgovor, in sicer:

Več o krajšanju osnove zaradi nemega e glej poglavje »Nemi e« (Glasovno-črkovne premene).

O tvorbi pridevnikov iz imen z nemim e (prid. Georgeov/Georgeev [džórdžev-]) glej poglavje »Razmerje med osnovo in besedotvorno podstavo« v poglavju »Nemi e« (Glasovno-črkovne premene).

Daljšanje osnove z j

Osnovo daljšamo z j

  1. pri samostalnikih prve moške sklanjatve, katerih osnova se končuje na naglašene samoglasnike ter nenaglašene e, i in u (abonma [abonmá], rod. abonmaja [abonmája]; meni [mení], rod. menija [meníja]; skiro [skiró], rod. skiroja [skirója]; kanu [kanú], rod. kanuja [kanúja]; Kette [kéte], rod. Ketteja [kéteja]; Tivoli [tívoli], rod. Tivolija [tívolija]);
  2. pri črkovalno branih kraticah na naglašeni polglasnik ali drug naglašeni samoglasnik, kadar jih ne sklanjamo po ničti sklanjatvi (FDV [fə̀dəvə̀], rod. FDV-ja [fə̀dəvə̀ja]; EKG [ékagé], rod. EKG-ja [ékagêja]; STA [èstẹá], rod. STA-ja [èstẹája]);
  3. pri nekaterih samostalnikih na končni r (profesor [profésor], rod. profesorja [profésorja]; januar [jánuar], rod. januarja [jánuarja]); tudi pri priimkih Požar, Sever, Prostor, katerih občnoimenske enakozvočnice osnove ne daljšajo (Sever [séver], rod. Severja [séverja] – sever [séver], rod. severa [sévera]).

Posebnosti

  1. Osnove na končni nenaglašeni -e ne daljšamo, če se je ta e uveljavil kot končnica, npr. v finale [finále], rod. finala [finála] in Čile [číle], rod. Čila [číla].
  2. Osnove na končni r ne daljšamo:
    • pri enozložnih in izglagolskih samostalnikih (bordarmir; govorizvirnadzor);
    • pri samostalnikih z neobstojnimi samoglasniki (liter, severveterblagor).
  3. Pri nekaterih samostalnikih s končnim r sta sklanjatveni možnosti dve: osnova je lahko podaljšana ali nespremenjena, npr. javor [jávor], rod. javorja [jávorja] tudi javora [jávora].
  4. Moška osebna imena s končnim r (npr. Vladimir, Dalibor …, ki  so po nastanku zloženke z enozložnimi sestavinami v drugem delu (npr. -bor, -dar, -mer, -mir, -zar), so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno osnovo, danes pa jih sklanjamo z daljšanjem osnove: Vladimir, rod. Vladimirja, Črtomir, rod. Črtomirja. Enako velja tudi za nezloženo ime Ikar.

Podrobneje o daljšanju osnove ter o izjemah pri samostalnikih na samoglasnik in končni r glej poglavji »Samostalniki na končni samoglasnik« in »Samostalniki na končni r« (Glasovno-črkovne premene).

Pri PREVZETIH IMENIH osnovo daljšamo:

Pri nekaterih imenih na govorjeni končni r je daljšanje ena od možnosti, ki je prednostna: fr. Flaubert [flobêr], rod. Flauberta [flobêrja/flobêra].

Podrobneje o pisnem in govornem ter samo govornem daljšanju osnove pri prevzetih besedah glej poglavje »Daljšanje osnove z j pri prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Daljšanje osnove s t

Osnovo daljšamo s t pri slovenskih samostalnikih, ki se končujejo na naglašeni ali nenaglašeni samoglasnik e, npr.

Daljšanje osnove s t in posebnosti v množini
ednina dvojina množina
IM oče
[ôče]
očeta
[očéta]
očetje/očeti
[očétje/očéti]
ROD očeta
[očéta]
očetov
[očétou̯]
očetov
[očétou̯]
DAJ očetu
[očétu]
očetoma
[očétoma]
očetom
[očétom]
TOŽ očeta
[očéta]
očeta
[očéta]
očete
[očéte]
MEST pri očetu
[pri očétu]
pri očetih
[pri očétih]
pri očetih
[pri očétih]
OR z očetom
[zočétom]
z očetoma
[zočétoma]
z očeti
[zočéti]

S t daljšajo osnovo tudi PREVZETA IMENA iz slovanskih jezikov na končni nenaglašeni -e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen, npr. Mile [míle], rod. Mileta [míleta]; Frane [fráne], rod. Franeta [fráneta]; Rade [ráde], rod. Radeta [rádeta].

Posebnost

Na dva načina, tako da daljšamo osnovo z j ali t, sklanjamo imeni Arne in Mate. Izbira načina je odvisna od izvora imena ali odločitve nosilca imena:

Daljšanje s t pri osebnih imenih na končni o je pogovorno, npr. Silvo [sílvo], rod. Silva [sílva], pog. Silvota [sílvota]; Lovro [lôu̯ro], rod. Lovra [lôu̯ra], pog. Lovrota [lôvrota].

Pri občnoimenskih samostalnikih na končni o, značilnih za govorjeni jezik, je daljšanje s t pričakovano, npr. v otroškem govoru (medo [médo], rod. medota [médota]), v pogovornih ali slengovskih (mačo [máčo], rod. mačota [máčota]) in narečnih izrazih (nono [nóno], rod. nonota [nónota]).

Daljšanje s t pri osebnih imenih z osnovo na končni a je narečno, npr. Miha, rod. Mihe in Miha, nar. Mihata, Miheta ipd.

Daljšanje osnove z n

Daljšanje osnove z n je v knjižnem jeziku redko. Pojavlja se v preteklosti prevzetih samostalnikih, ki se končujejo na -elj [-ǝl’], npr. buhtelj, datelj, mandelj, nagelj ... Pri teh je prednostno sklanjanje s krajšanjem osnove (izjema je nagelj):

Pri nekaterih samostalnikih (npr. pri karželjšpargelj) so se podaljšane oblike iz knjižne rabe že skoraj povsem umaknile. Daljšanje z n je pogosto v nekaterih narečjih, npr. učitelj, rod. učiteljna; Francelj, rod. Franceljna, ali v starejših besedilih: angelj, m mn. angeljni; apostelj, m mn. aposteljni.

Podrobneje o krajšanju osnove pri teh samostalnikih glej poglavje »Samostalniki moškega spola s končaji -ec in -ek ter -elj in -enj« (Glasovno-črkovne premene).

Daljšanje osnove z ov

Osnovo daljšamo z ov pri sklanjanju enozložnih samostalnikov, kot so bogbregdomduhgozd, gradjezmostplazsintattokvolkvrhvrtzid, žleb …, v ednini in množini.

Daljšanje osnove z ov in posebnosti v množini
ednina dvojina množina
IM grad
[grát]
gradova
[gradôva]
gradovi
[gradôvi]
ROD gradu/grada
[gradú/gráda]
gradov
[gradôu̯]
gradov
[gradôu̯]
DAJ gradu
[grádu]
gradovoma
[gradôvoma]
gradovom
[gradôvom]
TOŽ grad
[grát]
gradova
[gradôva]
gradove
[gradôve]
MEST pri gradu 
[pri grádu]
pri gradovih
[pri gradôvih]
pri gradovih
[pri gradôvih]
OR z gradom
[z
grádom]
z gradovoma
[zgradôvoma]
z gradovi
[zgradôvi]

V dvojini daljšanje ni vedno uresničeno (gozd) ali pa je ena od možnosti (bog, most). V množini so dvojnice redke, npr. pri samostalnikih gozd, žleb

Posebnost

  1. Daljšanje z ev je izjema, npr. pri samostalniku dan (dan, rod. mn. dnevov/dni), pojavi se že v ednini: dan, rod. dneva. V stalnih besednih zvezah, pogosto pri poimenovanjih posebnih dnevov ali imenih prireditev, se navadno uresničuje le oblika s podaljšano osnovo: smučarski dnevi; obisk Čipkarskih dnevov.
  2. V nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih (Zidani Most, Angelov slap, Gornji Grad) se enozložni samostalniki lahko sklanjajo drugače kot takrat, ko nastopajo samostojno. Oblike so zapisane v slovarju.

Pri priimkih (Volk, Grad, Gams), ki so enakozvočni z občnimi poimenovanji (volk, grad, gams), ki daljšajo osnovo z ov, tvorimo družinska ali hišna množinska imena s pridevniškimi oblikami (Volkovi [vôu̯kovi], Gradovi [grádovi], Gamsovi [gámsovi]). Za nosilce priimkov uporabljamo v množini v pogovornem jeziku tudi nepodaljšano obliko, npr. Prevci [préu̯ci] nasproti bratje Prevc; Gamsi [gámsi] – tudi kot ime glasbene skupine.

Premene končnic Imenovalnik ednine

Od pričakovanih končnic prve moške sklanjatve se v imenovalniku ednine razlikujejo:

Posebnost

Nekatera tuja imena s končnim nenaglašenim -e in romunski priimki s končajem -scu glede sklanjanja omahujejo: lahko jih sklanjamo, kot da sta -e in -u končnici (it. Giuseppe [džuzépe], rodGiuseppa [džuzépa]; rom. Iliescu [iljésku], rod. Iliesca [iljéska]), če pa sta del osnove, to pri sklanjanju daljšamo (Giuseppeja [džuzépeja]; Iliescuja [iljéskuja]). Sklanjanje z daljšanjem osnove je bolj razširjeno.

O prevzetih končajih in končnicah ter pisnem in morfemskem podomačevanju glej poglavje »Latinščina« in »Stara grščina« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Tožilnik ednine – podspol živosti

Izkazovanje podspola živosti je razvidno iz končnice -a v tožilniku ednine pri samostalnikih, ki poimenujejo bitja, npr. mož, otrok, slon; Prešeren, Peter, Karel Veliki).

Kot slovnično živi se vedejo tudi nekateri samostalniki, ki sicer označujejo ali poimenujejo neživo, in sicer

Posebnosti

  1. Uveljavljanje podspola živosti je lahko zgolj možnost, npr. pri nekaterih poimenovanjih za sire (jesti ementalec/ementalca), vina (piti traminec/traminca), vozila (hibrid, poganjalček), ali pa se sploh ne uveljavlja (parmezan, refošk).
  2. Imena nebesnih teles, ki so prvotno poimenovala božanstva moškega spola, v strokovni rabi obravnavamo kot neživa: Raketa je dosegla Merkur.

Podspol živosti je še posebej pogost v otroškem in čustveno zaznamovanem govoru, predvsem pri manjšalnicah (Daj mi kruhka).

Glej sklanjatvene vzorce samostalnikov polž, oče in Pavel.

Glej poglavje »Podspol živosti« (Oblikoslovni oris).

Orodnik ednine – preglaševanje končnic

Preglašena končnica -em se namesto -om pojavlja pri vseh samostalnikih, katerih osnova se konča na govorjene c, j, č, ž, š in (stric [stríc], polž [pôu̯ž-], Ramovš [ramôu̯š], bridž [brídž-]), tudi če jim sledi končnica -a ali -o (Škufca [škúfca], Matija [matíja], pončo [pónčo]) ali če je j posledica daljšanja osnove (ataše [atašé], car [cár], intervju [intervjú], meni [mení], NVO [nə̀vəó]).

Preglašene so tudi končnice v rodilniku in dajalniku dvojine in množine ter orodniku dvojine.

Preglašene končnice pri samostalnikih moškega spola
stric Matija intervju
im. ed. stric
[stríc]
Matija
[matíja]
intervju
[intervjú]
or. ed. s stricem
[sstrícem]
z Matijem
[zmatíjem]
z intervjujem
[zintervjújem]
rod. dv. stricev
[stríceu̯]
Matijev
[matíjeu̯]
intervjujev
[intervjújeu̯]
daj. dv. stricema
[strícema]
Matijema
[matíjema]
intervjujema
[intervjújema]
or. dv. s stricema
[sstrícema]
z Matijema
[zmatíjema]
z intervjujema
[zintervjújema]
rod. mn. stricev
[stríceu̯]
Matijev
[matíjeu̯]
intervjujev
[intervjújeu̯]
daj. mn. stricem
[strícem]
Matijem
[matíjem]
intervjujem
[intervjújem]

Pri TUJIH IMENIH in PISNO NEPODOMAČENIH OBČNIH BESEDAH so soglasniki c, j, č, ž, š in lahko zapisani z drugimi črkami in črkovnimi sklopi kot v slovenščini, npr. fr. Marseille [marsêj], or. z Marseillem [zmarsêjem]; nem. Bosch [bóš], or. z Boschem [zbóšem]; polj. Bydgoszcz [bídgošč], or. z Bydgoszczem [zbídgoščem].

Posebnost

Govorno preglaševanje ob pisni dvojnici uveljavljamo:

Glej sklanjatveni vzorec samostalnika polž, ki prikazuje podspol živosti in preglas. Glej tudi poglavje »Sklanjanje samostalnikov moškega spola«.

Podrobno o preglasu glej poglavje »Preglas« – »Splošno« (Glasovno-črkovne premene).

Imenovalnik množine

Končnica -je (ob končnici -i) je izražena pri skupini samostalnikov, ki (navadno) označujejo žive osebe, npr. fant fantje, gost gostje ... Razmerje med končnicama -i in -je je z vidika uveljavljenosti različno:

Nekatere oblike na -je so danes stilno zaznamovane oz. starinske, npr. dedjegolobje.

Naglašena končnica -je [jé] je edina možnost pri samostalnikih mož, zob, las in človek ljudje; ti samostalniki imajo v orodniku množine končnico -mi [mí] in ne i: mož [móš], im. mn. možje [možjé], or. z možmi [zmožmí]; človek [člôvek], im. mn. ljudje [ljudjé], or. z ljudmi [zljudmí].

Nekatere oblike na -[jé] so danes stilno zaznamovane oz. starinske, npr. tatje, volcje.

Glej sklanjatveni vzorec samostalnika človek.

Sklanjanje samostalnikov ženskega spola

Samostalniki ženskega spola se sklanjajo po štirih osnovnih sklanjatvah: prvi, drugi, ničti (tretji) in pridevniški (četrti), ki se razlikujejo v rodilniški končnici.

Prva ženska sklanjatev

V prvo žensko sklanjatev spadajo samostalniki, ki imajo v rodilniku ednine končnico -e (lipa, Petra), v rodilniku dvojine in množine pa ničto končnico. Mednje uvrščamo tudi nečrkovalne kratice s končajem -A (ki je tudi končnica) in iz njih nastale samostalnike (MRSA mrsa, NASA Nasa). Po osnovnem sklanjatvenem vzorcu sklanjamo tudi ženski priimki (če jih sklanjamo), ki se končajo na -a, npr. Ivana Kobilca, rod. Ivane Kobilce (sicer pa po ničti (tretji) sklanjatvi).

Množinski samostalniki (vile, hlače) se ne razlikujejo od drugih samostalnikov v množini: v imenovalniku množine imajo končnico -e in v rodilniku ničto končnico.

Izpridevniški samostalniki, nastali iz pridevnikov (dežurna), imajo v rodilniku ednine končnico -e, v rodilniku dvojine in množine pa končnico -ih. Sklanjamo jih po pridevniški (četrti) ženski sklanjatvi.

Sklanjatveni vzorec prve ženske sklanjatve – lipa in hlače
ednina dvojina množina množina
IM lipa
[lípa]
lipi
[lípi]
lipe
[lípe]
hlače
[hláče]
ROD lipe
[lípe]
lip
[líp]
lip
[líp]
hlač
[hláč]
DAJ lipi
[lípi]
lipama
[lípama]
lipam
[lípam]
hlačam
[hláčam]
TOŽ lipo
[lípo]
lipi
[lípi]
lipe
[lípe]
hlače
[hláče]
MEST pri lipi
[pri lípi]
pri lipah
[pri lípah]
pri lipah
[pri lípah]
pri hlačah
[pri hláčah]
OR z lipo
[zlípo]
z lipama
[zlípama]
z lipami
[zlípami]
s hlačami
[shláčami]
Podtipa prve ženske sklanjatve

Sklanjatveni vzorec prve ženske sklanjatve ima dva podtipa, in sicer

  1. samostalnike, ki se končujejo na [-әu̯] (bukev, breskev, cerkev), ter samostalnika mati in hči, ki daljšata osnovo z r;
  2. samostalnik gospa, pri katerem se odkloni od osnovne paradigme pojavljajo v vseh treh številih.
Sklanjatveni vzorec podtipov prve ženske sklanjatve – bukev, mati in hči v ednini
ednina
IM bukev
[búkəu̯]
mati
[máti]
hči
[hčí]
ROD bukve
[búkve]
matere
[mátere]
hčere
[hčére]
DAJ bukvi
[búkvi]
materi
[máteri]
hčeri
[hčéri]
TOŽ bukev
[búkəu̯]
mater
[máter]
hčer
[hčér]
MEST pri bukvi
[pri búkvi]
pri materi
[pri máteri]
pri hčeri
[pri hčéri]
OR z bukvijo
[zbúkvijo]
z materjo
[zmáterjo]
s hčerjo
[shčérjo]
Sklanjatveni vzorec podtipov prve ženske sklanjatve – gospa
ednina dvojina množina
IM gospa
[gospá]
gospe
[gospé]
gospe
[gospé]
ROD gospe
[gospé]
gospa
[gospá]
gospa
[gospá]
DAJ gospe
[gospé]
gospema
[gospéma]
gospem
[gospém]
TOŽ gospo
[gospó]
gospe
[gospé]
gospe
[gospé]
MEST pri gospe
[pri gospé]
pri gospeh
[pri gospéh]
pri gospeh
[pri gospéh]
OR z gospo
[zgospó]
z gospema
[zgospéma]
z gospemi
[zgospémi]
Rodilnik dvojine in množine – vrivanje neobstojnih samoglasnikov

Pri samostalnikih prve ženske sklanjatve, katerih osnova se končuje na soglasniške sklope, ki bi bili ob ničti končnici težko izgovorljivi, se v rodilniku dvojine in množine med soglasnika vrivajo neobstojni samoglasniki, in sicer

Sklanjatveni vzorec posebnosti prve ženske sklanjatve v množini – tabla, gostilna, ladja, Pia, Tea
ednina
IM tabla
[tábla]
gostilna
[gostílna]
ladja
[ládja]
Pia
[píja]
Tea
[têa]
množina
IM table
[táble]
gostilne
[gostílne]
ladje
[ládje]
Pie
[píje]
Tee
[têe]
ROD tabel
[tábəl]
gostiln
[gostíln/gostílən]
ladij
[ládij]
Pij
[píj]
Tej
[têj]
DAJ tablam
[táblam]
gostilnam
[gostílnam]
ladjam
[ládjam]
Piam
[píjam]
Team
[têam]
TOŽ table
[táble]
gostilne
[gostílne]
ladje
[ládje]
Pie
[píje]
Tee
[têe]
MEST pri tablah
[pri táblah]
pri gostilnah
[pri gostílnah]
pri ladjah
[pri ládjah]
pri Piah
[pri píjah]
pri Teah
[pri têah]
OR s tablami
[stáblami]
z gostilnami
[zgostílnami]
z ladjami
[zládjami]
s Piami
[spíjami]
s Teami
[stêami]

Posebnost

Nekatere izglasne zvočniške sklope lahko izgovarjamo brez vmesnega polglasnika, zato ga v pisavi ne zaznamujemo: gostilna [gostílna] – gostiln [gostíln/gostílǝn].

Glej poglavje »Neobstojni polglasnik med zvočnikoma« (Glasovno-črkovne premene).

Rodilnik dvojine in množine – končnica j  v izglasju samoglasniške osnove

Pri prevzetih in do različnih stopenj podomačenih imenih ali občnih besedah se osnova lahko konča na samoglasnik in s končnico -a ustvarja samoglasniški stik, npr. Danaa, Pangea, Tea, Pia, boa, oboa, Samoa; Perpetua, Papua, statua. V rodilniku dvojine in množine se pri teh samostalnikih namesto ničte končnice kot izgovorna olajšava pojavlja soglasnik j: Pia [píja], rod. mn./dv. Pij [píj]; Tea [têa], rod. mn./dv. Tej [têj]; boa [bóa], rod. mn./dv. boj [bój]; statua [státua], rod. mn./dv. statuj [státuj].

Pojav izglasnega j je pri samostalnikih, ki se končujejo na sklop samoglasnik i + a (Pia [píja]), mogoče pojasniti tudi z zapiranjem zeva z j, pri samostalnikih na sklop samoglasniki e, o, u + a pa s pojavom končnice (alomorfa) j v izglasju kot izgovorne olajšave.

Prevzeta imena prve ženske sklanjatve

Vsa prevzeta zemljepisna in stvarna imena, ki se končujejo na nenaglašeni govorjeni -a, sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi: it. Bevilacqua [beviláku̯a], rod. Bevilacque [beviláku̯e]; polj. Białka [bjálka], rod. Białke [bjálke].

O domačenju zemljepisnih imen, in sicer naglasnem domačenju imen iz španščine (Bogota), ruščine (Moskva), morfemskem domačenju imen rek (Mža) in pisnem domačenju imen rek (umik diakritika: Hvita) podrobneje v poglavju »Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih« (Oblikoslovni oris).

Pri prevzemanju iz drugih jezikov je največ odstopanj od slovenskih sklanjatvenih vzorcev pri imenih ženskih oseb, ki se ne končajo na pisni in govorjeni nenaglašeni -a, ampak imajo ničto končnico ali druge končaje, zaradi česar jih uvrščamo v ničto sklanjatev, npr. niz. Beatrix [beatríks], rod. Beatrix [beatríks], fr. Beatrice [beatrís], rod. Beatrice [beatrís]; angl. Kate [kêjt], rod. Kate [kêjt]; angl. Alice [êlis], rod. Alice [êlis]; fr. Dalida [dalidá], rod. Dalida [dalidá]; angl. Britney [brítni], rod. Britney [brítni]; dan. Bergitte [bêrgite], rod. Bergitte [bêrgite]; angl. Prue [prú], rod. Prue [prú].

Pri nekaterih skupinah imen iz antike, svetopisemskih in drugih starejših besedil pa so se zaradi prevajanja že v preteklosti uveljavile podomačene oblike imen.

1. Pri prevodih iz stare grščine in latinščine antična, zlasti bajeslovna ženska imena osnovo od rodilnika naprej lahko ali daljšajo z n (Juno, rod. Junone; Dido, rod. Didone) ali pa se prvotni končaj s premenjuje z d (Artemis, rod. Artemide) ali n (Salamis, rod. Salamine) ali r (Ceres, rod. Cerere). Pri podomačevanju se je v imenovalniku ednine sčasoma uveljavila osnova iz rodilnika, tj. Junona (< Juno), Didona (< Dido), Artemida (< Artemis), Cerera (< Ceres). Prilagoditve so bile izjemoma uveljavljene tudi pri redkih zemljepisnih imenih, npr. Avlida (< Avlis), Salamina (< Salamis).

Enako velja za starogrško-latinska imena na končni e, ki so v imenovalniku ednine podomačena s končnico -a, zato se sklanjajo po prvi ženski sklanjatvi, npr. Dafna (< Dafne), rod. Dafne [dáfne], daj. Dafni [dáfni] ... Tako še: Dika (< Dike), Melpomena (< Melpomene), Nioba (< Niobe), Psiha (< Psihe). Če imena ohranjajo izvirni končaj, jih sklanjamo po ničti sklanjatvi, npr. Dafne, rod. Dafne [dáfne], daj. Dafne [dáfne] ...

Poznavalci in prevajalci iz klasičnih jezikov v prevodnih delih pogosto sledijo slovenščini manj prilagojenim sklanjatvenim vzorcem in uporabljajo citatni imenovalnik, npr. Artemis, rod. Artemide; Niobe, rod. Niobe, daj. Niobi ...

Pri novogrških prevzetih imenih ne uveljavljamo predstavljenih vzorcev.

2. Svetopisemska, izvorno hebrejska imena, latinizirana kot Sarah, Chanah/Hannah, so v svetopisemskih prevodih uveljavljena kot podomačena – s končnico -a: Sara, Hana/Ana.

3. Pri prevzemanju imen na govorjeni -a s pisnim končajem na nemi h iz angleščine (angl. Deborah [debóra], Mariah [marája]) ohranjamo izvirni zapis in jih sklanjamo po ničti sklanjatvi.

Posebnosti

  1. Imena na končni -e sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, npr. Bergitte [bêrgite], rod. Bergitte [bêrgite], daj. Bergitti [bêrgiti].  Redka imena na končni nemi e sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, a le, če imajo v slovenščini vzporednico s končnim a (Margerita), npr. angl. Marguerite [margerít], rod. Marguerite [margeríte] in [margerít], or. z Marguerite [zmargerít] tudi z Marguerito [zmargeríto].
  2. Kadar starogrška imena ne označujejo ženske osebe, npr. nimfa Tetida, ampak zemljepisni pojav |nekdanje morje|, se podomačena oblika (Sredozemsko morje je ostanek starodavne Tetide) ne uveljavlja dosledno. Lahko jih sklanjamo tudi kot samostalnike moškega spola: kotlino je zalil Tetis.
  3. Izjemoma se odločamo, da pisni osnovi dodajamo končnice prve ženske sklanjatve, in sicer pri imenih, ki že imajo v slovenščini uveljavljeno podomačeno obliko (npr. Sara, Hana): Hannah [hána], rod. Hannahe [háne]. Mogoče je tudi, da ime od rodilnika dalje sklanjamo kot podomačeno (Sarah [sára], rod. Sare [sáre]).

Če želimo ime sklanjati po prvi sklanjatvi, je bolje, da ga podomačimo tudi izgovorno in izgovarjamo po črki Diana [dijána]).

O spolu kratic glej poglavje »Spol« (Oblikoslovni oris).

O imenih, ki se končajo na nemi h, glej poglavje »Nemi h v končaju« (Glasovno-črkovne premene), o njihovem sklanjanju pa poglavje »Tretja (ničta) ženska sklanjatev« (Oblikoslovni oris).

O priimkih ženskega spola glej poglavje »Sklanjanje imen ženskih oseb« (Oblikoslovni oris).

Druga ženska sklanjatev

V drugo žensko sklanjatev spadajo samostalniki, ki imajo v rodilniku ednine končnico i (perut, stvar, kri). Lastna imena v tej skupini so redka – npr. Jedrt (še to se pogosto sklanja po ničti (tretji) sklanjatvi).

Množinski samostalniki (prsi, duri, jasli, binkošti) se ne razlikujejo od drugih samostalnikov te sklanjatve v množini: v imenovalniku in rodilniku množine imajo končnico i.

Sklanjatveni vzorec druge ženske sklanjatve – perut in prsi
ednina dvojina množina množina
IM perut
[perút]
peruti
[perúti]
peruti
[perúti]
prsi
[pə̀rsi]
ROD peruti
[perúti]
peruti
[perúti]
peruti
[perúti]
prsi
[pə̀rsi]
DAJ peruti
[perúti]
perutma
[perútma]
perutim
[perútim]
prsim
[pə̀rsim]
TOŽ perut
[perút]
perut
[perúti]
peruti
[perúti]
prsi
[pə̀rsi]
MEST pri peruti
[pri perúti]
pri perutih
[pri perútih]
pri perutih
[pri perútih]
pri prsih
[pri pə̀rsih]
OR s perutjo
[sperútjo]
s perutma
[sperútma]
s perutmi
[sperútmi]
s prsmi
[spə̀rsmi]

Vrivanje samoglasnika i pred končnice -jo, -ma, -mi (pri samostalnikih perut, kokoš, čeljust) je danes redko.

Podtipa druge ženske sklanjatve

Sklanjatveni vzorec druge ženske sklanjatve ima dva podtipa.

1. Tip misel

Če se osnova v rodilniku ednine končuje na sklop nezvočnik + zvočnik, med katerima je v imenovalniku in tožilniku polglasnik, zapisan z ⟨e⟩ (bolezen [bolézən], pesem [pésəm], misel [mísəl]), imajo ti samostalniki namesto končnic -jo (orodnik ednine), -ma (dajalnik in orodnik dvojine) in -mi (orodnik množine) končnice ijo, ima, imi: z mislijo, mislima, z mislimi.

Po tem tipu se sklanjajo tudi množinski samostalniki gosli, jasli, svisli.

2. Tip stvar

Če je končnica v rodilniku ednine naglašena, imajo ti samostalniki namesto končnic -ih (mestnik dvojine in množine), -ma (dajalnik dvojine), -ima (orodnik dvojine), -im (dajalnik množine) in -imi (orodnik množine) naglašene končnice eh, ema, em, -mi: stvareh [stvaréh], s stvarema [sstvaréma], stvarem [stvarém], s stvarmi [sstvar].

Po tem tipu se sklanja večina enozložnih samostalnikov (stvar, jed, kri, kost, mast, sol in kad) in sestavljenk iz njih (prasnov, predjed); od večzložnih samostalnikov pa ravan, reber, tesen, nozdrv, če je naglas v rodilniku na končnici.

Sklanjatveni vzorec podtipov druge ženske sklanjatve – stvar, misel in kri
ednina dvojina množina ednina dvojina množina ednina
IM stvar
[stvár]
stvari
[stvarí]
stvari
[stvarí]
misel
[mísəu̯]
misli
[mísli]
misli
[mísli]
kri
[krí]
ROD stvari
[stvarí]
stvari
[stvarí]
stvari
[stvarí]
misli
[mislí]
misli
[mísli]
misli
[mísli]
krvi
[kərví]
DAJ stvari
[stvári]
stvarema
[stvaréma]
stvarem
[stvarém]
misli
[mísli]
mislima
[míslima]
mislim
[míslim]
krvi
[kə̀rvi]
TOŽ stvar
[stvár]
stvari
[stvarí]
stvari
[stvarí]
misel
[mísəu̯]
misli
[mísli]
misli
[mísli]
kri
[krí]
MEST pri stvari
[pri stvári]
pri stvareh
[pri stvaréh]
pri stvareh
[pri stvaréh]
pri misli
[pri mísli]
pri mislih
[pri míslih]
pri mislih
[pri míslih]
pri krvi
[pri kə̀rvi]
OR s stvarjo
[sstvarjó]
s stvarema
[sstvaréma]
s stvarmi
[sstvarmí]
z mislijo
[zmíslijo]
z mislima
[zmíslima]
z mislimi
[zmíslimi]
s krvjo
[skərvjó]

Posebnost

Nekateri samostalniki imajo dvojni sklanjatveni vzorec: bodisi po tipu stvar ali po tipu perut se sklanjajo besede kot oblast, nemoč, obrv, postrv, pomoč, premoč.

Nekateri samostalniki druge ženske sklanjatve imajo enakozvočnice moškega spola, npr. podlaket ž, rod. podlakti podlaket m, rod. podlakta.

Vse naglasne posebnosti pri sklanjanju samostalnikov druge ženske sklanjatve so razvidne iz slovarskega zapisa v slovarjih knjižnega jezika.

Tretja (ničta) ženska sklanjatev

V tretjo žensko sklanjatev spadajo samostalniki, ki imajo v rodilniku ednine ničto končnico in so na izrazni ravni nespremenljivi (mami, rod. mami). V to skupino se uvrščajo ženska imena in priimki, ki v imenovalniku nimajo končnice -a (KarmenNives, Mimi; Kveder, Srebotnjak, Tkačev), kratice, ki ohranjajo ženski spol podstavne zveze in se ne končujejo na nenaglašeni -a (SAZU, ljubljanska FF), sklopi (nebodijetreba, kamenkost) ter nekatera druga poimenovanja, zlasti manjšalnice s končnim -i (babi, mami, punči).

Prevzeta imena tretje ženske sklanjatve

Tuja imena ženskih oseb (angl. Mariah [marája], fr. Marie [marí], nem. Heidi [hájdi], angl. Mary [mêri], angl. Claire [klêr], angl. Koo [kó], fr. Lilou [lilú], fr. Dominique [dominík]) z različnimi pisnimi in govornimi končaji sklanjamo po ničtem sklanjatvenem vzorcu po zgledu slovenskih, npr. po zgledu Karmen tudi angl. Claire [klêr], or. s Claire [s klêr].

Po ničti sklanjatvi sklanjamo tudi različne nepodomačene nazive za ženske osebe, npr. angl. lady [lêjdi], miss [mís] in druga, pogosto pogovorna ali slengovska poimenovanja, npr. baby [bêjbi].

O podomačevanju imen ženskih oseb in uvrščanju v prvo žensko sklanjatev glej poglavje »Prevzeta imena prve ženske sklanjatve« (Glasovno-črkovne premene).

O imenih z nemimi končaji glej poglavji »Nemi e« in »Nemi h v končaju« (Glasovno-črkovne premene).

O priimkih ženskega spola glej poglavje »Sklanjanje imen ženskih oseb« (Oblikoslovni oris).

O tvorjenju svojilnih pridevnikov iz imen tretje ženske sklanjatve glej poglavje »Posebnosti pri tvorjenju svojilnih pridevnikov iz pisno nepodomačenih ženskih samostalnikov« (Besedotvorni oris).

Četrta (pridevniška) ženska sklanjatev

V žensko sklanjatev spadajo izpridevniški samostalniki; prepoznamo jih po končnici ih v rodilniku dvojine in množine ter končnici -a v ednini (dežurna, centralna, Betajnova). Po pridevniški sklanjatvi sklanjamo tudi vse ženske priimke, pogosto iz slovanskih jezikov (Izmajlova), stalne pridevke k imenom plemkinj in zgodovinskih oseb (Barbara Celjska, Ema Krška), tudi podomačene, npr. Ivana Orleanska, rod. Ivane Orleanske; vojvodinja Cambriška, rod. vojvodinje Cambriške.

Sklanjatveni vzorec četrte ženske sklanjatve – dežurna, Betajnova
ednina dvojina množina ednina
IM dežurna
[dežúrna]
dežurni
[dežúrni]
dežurne
[dežúrne]
Betajnova
[betájnova]
ROD dežurne
[dežúrne]
dežurnih
[dežúrnih]
dežurnih
[dežúrnih]
Betajnove
[betájnove]
DAJ dežurni
[dežúrni]
dežurnima
[dežúrnima]
dežurnim
[dežúrnim]
Betajnovi
[betájnovi]
TOŽ dežurno
[dežúrno]
dežurni
[dežúrni]
dežurne
[dežúrne]
Betajnovo
[betájnovo]
MEST pri dežurni
[dežúrna]
pri dežurnih
[pri dežúrnih]
pri dežurnih
[pri dežúrnih]
pri Betajnovi
[pri betájnovi]
OR z dežurno
[zdežúrno]
z dežurnima
[zdežúrnima]
z dežurnimi
[zdežúrnimi]
z Betajnovo
[zbetájnovo]

Posebnost

Izpridevniške priimke ženskega spola sklanjamo po ženski pridevniški sklanjatvi le, kadar imajo končnico -a (Izmajlova, rod. Izmajlove), kadar so moškega spola, se sklanjajo po ničti sklanjatvi (Mojca Briški, rod. Mojce Briški).

O oblikah lastnih imen na -ska in -sko  Koroška proti Koroško glej poglavje »Mešanje sklanjatev« (Oblikoslovni oris).

O priložnostno tvorjenih neuradnih izpridevniških oblikah priimkov glej poglavje »Sklanjanje imen ženskih oseb« (Oblikoslovni oris).

Prevzeta imena četrte ženske sklanjatve

Pridevniški priimki ženskih oseb iz slovanskih jezikov imajo različne končaje. Po pridevniški sklanjatvi sklanjamo tiste, pri katerih prepoznamo pridevniški izvor, četudi v končaju niso povsem vzporedni s slovenskimi pridevniki, npr. -ska, -ova/-eva, pa tudi -cka (rus. Trubecka), -na (polj. Świderkówna [šviderkôu̯na]; češ. Novotná [nôvotna]), -ina (rus. Puškina).

O posebnostih sklanjanja izpridevniških priimkov ženskih oseb glej tudi pravila za prevzemanje pri slovanskih jezikih, poglavja »Češčina«, »Poljščina«, »Slovaščina« ... (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Sklanjanje samostalnikov srednjega spola

Samostalniki srednjega spola se sklanjajo po treh osnovnih sklanjatvah: prvi, tretji (ničti) in četrti (pridevniški), ki se razlikujejo glede na rodilniško končnico.

Prva srednja sklanjatev

V prvo srednjo sklanjatev spada večina samostalnikov srednjega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -a; v imenovalniku ednine se končujejo večinoma na -o (mesto, dejstvo, varstvo), na -e pa tisti, katerih osnova se končuje na soglasnike c, j, č, ž in š (jajce, polje, orodje, življenje), samostalniki, ki označujejo nedorasla bitja (dekle, dete, žrebe, pišče) in posamezni drugi samostalniki (vreme).

Množinski samostalniki (usta, pljuča, vrata, drva) se ne razlikujejo od drugih samostalnikov te sklanjatve v množini: v imenovalniku imajo končnico -a, v rodilniku pa končnico . Med njimi so tudi lastna imena (Brda, Sela).

Sklanjatveni vzorec prve srednje sklanjatve – mesto, polje
ednina dvojina množina
IM mesto
[mésto]
polje
[polje]
mesti
[mésti]
polji
[pólji]
mesta
[mésta]
polja
[pólja]
ROD mesta
[mésta]
polja
[pólja]
mest
[mést]
polj
[pól’]
mest
[mést]
polj
[pól’]
DAJ mestu
[méstu]
polju
[pólju]
mestoma
[méstoma]
poljema
[póljema]
mestom
[méstom]
poljem
[póljem]
TOŽ mesto
[mésto]
polje
[pólje]
mesti
[mésti]
polji
[pólji]
mesta
[mésta]
polja
[pólja]
MEST pri mestu
[pri méstu]
pri polju
[pri pólju]
pri mestih
[pri méstih]
pri poljih
[pri póljih]
pri mestih
[pri méstih]
pri poljih
[pri póljih]
OR z mestom
[zméstom]
s poljem
[spóljem]
z mestoma
[zméstoma]
s poljema
[spóljema]
z mesti
[zmésti]
s polji
[spólji]

Posebnost

V znanosti in strokovnem jeziku se pod vplivom klasičnih jezikov rabijo množinski izrazi srednjega spola (aktiva, pasiva (finančno); errata, corrigenda (tiskarstvo); prešerniana, slovenika (literarna veda); apelativa, frikativa (jezikoslovje); skripta, Carmina Burana ipd.). Nekateri so kot srednjespolski množinski opisani v slovarjih knjižnega jezika druge polovice 20. stoletja, pri drugih je že nakazano oblikoslovno domačenje glede na končaj. V splošnem knjižnem jeziku jih sklanjamo tudi kot samostalnike ženskega spola, npr. dražba prešerniane; Bilančna vsota je knjigovodsko enaka aktivi oziroma pasivi banke.

Rodilnik dvojine in množine  vrivanje neobstojnih samoglasnikov

Pri nekaterih samostalnikih srednjega spola se zaradi lažje izgovorljivosti v rodilniku dvojine in množine vriva neobstojni polglasnik, zapisan z e (sredstvo [srédstvo], rod. mn./dv. sredstev [srédstəu̯]; jetra [jétra], rod. mn. jeter [jétər]), samoglasnik i pa, če se samostalnik konča na -je (okostje [okóstje], rod. mn./dv. okostij [okóstij]).

Sklanjatveni vzorec prve srednje sklanjatve – Brda, jetra, okostje, mn.
množina
IM Brda
[bə̀rda]
jetra
[jétra]
okostja
[okóstja]
ROD Brd
[bə̀rt]
jeter
[jétər]
okostij
[okóstij]
DAJ Brdom
[bə̀rdom]
jetrom
[jétrom]
okostjem
[okóstjem]
TOŽ Brda
[bə̀rda]
jetra
[jétra]
okostja
[okóstja]
MEST pri Brdih
[pri bə̀rdih]
pri jetrih
[pri jétrih]
pri okostjih
[pri okóstjih]
OR z Brdi
[zbə̀rdi]
z jetri
[zjétri]
z okostji
[zokóstji]
Orodnik ednine  preglaševanje končnic

Preglašena končnica -em se pojavlja pri vseh samostalnikih srednjega spola s končnico -e, katerih osnova se konča na govorjene c, j, č, npr. srce [sərcé], bitje [bítje], bivališče [bivalíšče].

Preglašene končnice pri samostalnikih srednjega spola
im. ed. srce [sərcé]
or. ed. s srcem [ssə̀rcem]
daj. dv. srcema [sə̀rcema]
or. dv. s srcema [ssə̀rcema]
daj. mn. srcem [sə̀rcem]

Podrobno o preglasu glej poglavje »Preglas« – »Splošno« (Glasovno-črkovne premene).

Premene osnove Daljšanje osnove s t

Osnovo daljšamo s t (pišče, rod. piščeta) pri samostalnikih, ki se končajo na naglašeni ali nenaglašeni samoglasnik e (dete [déte], dekle [deklè], jagnje [jágnje]), in sicer pogosto na če (pišče [píšče]; niče [ničè]), -se (kljuse [kljúse], nekdaj tudi [kljusè]) in -še (kravše [kráu̯še/krau̯šè]).

Pri sklanjanju končniško naglašenih samostalnikov pride do kakovostno-kolikostne glasovne premene e na osnovi (dekle [deklè], rod. dekleta [dekléta]).

Daljšanje osnove z n

Osnovo daljšamo z n pri samostalnikih na končni -me: vreme, rod. vremena; tako še ime, breme, seme.

Sklanjatveni vzorec posebnosti prve srednje sklanjatve – ime
ednina dvojina množina
IM ime [imé] imeni [iména] imena [iména]
ROD imena [iména] imen [imén] imen [imén]
DAJ imenu [iménu] imenoma [iménoma] imenom [iménom]
TOŽ ime [imé] imeni [iméni] imena [iména]
MEST pri imenu [pri iménu] pri imenih [pri iménin] pri imenih [pri iménih]
OR z imenom [ziménom] z imenoma [ziménoma] z imeni [ziméni]

Pri sklanjanju praviloma pride do premika naglasa na osnovi in kakovostne premene naglašenega samoglasnika (breme [brême], rod. bremena [breména]); izjema: vime [víme], rod. vimena [vímena].

Daljšanje osnove s s

Osnovo daljšamo s s pri redkih samostalnikih srednjega spola na -o (kolo, oko, pero, telo, uho), pri katerih se pri daljšanju premenjuje tudi končni o z e, npr. telo [teló], rod. telesa [telésa]; drevo [drevó], rod. drevesa [drevésa].

Če sta pred končnim o v imenovalniku samoglasnika h ali k, se ta dva premenjujeta s š in čuho [uhó], rod. ušes[ušésa]; oko [okó], rod. očesa [očésa]. 

Sklanjatveni vzorec posebnosti prve srednje sklanjatve – uho
ednina dvojina množina
IM uho [uhó] ušesi [ušési] ušesa [ušésa]
ROD ušesa [ušésa] ušes [ušés] ušes [ušés]
DAJ ušesu [ušésu] ušesoma [ušésoma] ušesom [ušésom]
TOŽ uho [uhó] ušesi [ušési] ušesa [ušésa]
MEST pri ušesu [pri ušésu] pri ušesih [pri ušésih] pri ušesih [pri ušésih]
OR z ušesom [zušésom] z ušesoma [zušésoma] z ušesi [zušési]

Posebnosti

  1. Samostalnik oko v množini sklanjamo po drugi ženski sklanjatvi (im. mn. očesa/oči, rod. mn. očes/oči ...), kadar se ne nanaša na parni organ vida.
  2. Samostalnik črevo sklanjamo z daljšanjem osnove (črevo, rod. črevesa), množinska oblika pa je nepodaljšana (mn. čreva).

Pri nekaterih samostalnikih učinkuje podaljšana osnova v ednini stilno zaznamovano (bedro, rod. bedresa, mn. bedra), zato jih v sodobni rabi sklanjamo brez daljšanja (bedro, rod. bedra) ali pa se sklanjajo na oba načina (čudo, rod. čuda ali čudesa, mn. čudesa; pojavlja se tudi čuda, npr. vsa čuda sveta).

O sklanjatvenih izjemah tipa tla, dno in drva se poučimo v slovarju.

Prevzeta imena prve srednje sklanjatve

V prvo sklanjatev srednjega spola spadajo redka prevzeta imena iz slovanskih jezikov

O prevzemanju imen iz slovanskih jezikov v srednjem spolu glej poglavje »Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih« (Oblikoslovni oris).

O sklanjanju prevzetih slovanskih imen s končaji -no, -ro po pridevniški sklanjatvi glej poglavje »Četrta (pridevniška) srednja sklanjatev« (Oblikoslovni oris).

Tretja (ničta) srednja sklanjatev

V ničto srednjo sklanjatev spadajo nekatere kratice, ki imajo v podstavni zvezi jedro srednjega spola (KUD – kulturno-umetniško društvo; MNZ ministrstvo za notranje zadeve), kadar se ne sklanjajo po prvi moški sklanjatvi.

Srednjega spola in ničto pregibni so tudi samostalniki, ki označujejo števke, npr. v matematiki (Ena minus ena je od nekdaj bilo nič), in samostalniki s količinsko funkcijo, npr. malo, nekaj, precej, eno (Le eno je potrebno).

Četrta (pridevniška) srednja sklanjatev

V pridevniško srednjo sklanjatev spadajo izpridevniški samostalniki. Med njimi so nekateri abstraktni samostalniki (bivajoče, kopno), poimenovanja praznikov, izpeljana iz osebnih imen (jožefovo, martinovo, silvestrovo, telovo, valentinovo), in precejšnje število domačih zemljepisnih imen s končaji -sko/-ško (Bizeljsko, Krško, Tržaško), -lo (Golo), no (Ribno, Tezno), -ro (Sostro), -vo (Trnovo).

Sklanjatveni vzorec četrte srednje sklanjatve – kopno, jurjevo, Krško, Trnovo
ednina
IM kopno
[kôpno]
jurjevo
[júrjevo]
Krško
[kə̀rško]
Trnovo
[tərnôvo]
ROD kopnega
[kôpnega]
jurjevega
[júrjevega]
Krškega
[kə̀rškega]
Trnovega
[tərnôvega]
DAJ kopnemu
[kôpnemu]
jurjevemu
[júrjevemu]
Krškemu
[kə̀rškemu]
Trnovemu
[tərnôvemu]
TOŽ kopno
[kôpno]
jurjevo
[júrjevo]
Krško
[kə̀rško]
Trnovo
[tərnôvo]
MEST pri kopnem
[pri kôpnem]
pri jurjevem
[pri júrjevem]
pri Krškem
[pri kə̀rškem]
pri Trnovem
[pri tərnôvem]
OR s kopnim
[skôpnim]
z jurjevim
[zjúrjevim]
s Krškim
[skə̀rškim]
s Trnovim
[stərnôvim]

O različnih sklanjatvenih možnostih pri imenih Grosuplje, Trebnje ipd. glej poglavje »Izjeme pri pregibanju slovenskih krajevnih imen« (Oblikoslovni oris).

Prevzeta imena pridevniške srednje sklanjatve

V pridevniško sklanjatev srednjega spola spadajo prevzeta imena iz slovanskih jezikov s končaji -sko, -čko (rus. Voznesensko [voznesénsko], rod. Voznesenskega [voznesénskega]; srb. Brčko [bə̀rčko], rod. Brčkega [bə̀rčkega]; hrv. Lučko [lúčko], rod. Lučkega [lúčkega]).

O oblikah lastnih imen s končajem -sko in -ska (npr. Gorenjsko in Bavarsko Gorenjska in Bavarska) glej poglavje »Mešanje sklanjatev« (Oblikoslovni oris)

Mešanje sklanjatev

Nekatere samostalnike lahko sklanjamo po različnih sklanjatvah; pri tem so posamezne oblike uresničene pogosteje, druge pa redko ali skoraj nikoli.

Zemljepisna imena pokrajin in držav na -ska/-ška in -sko/-ško

Nekatera zemljepisna imena ženskega spola na -ska/-ška (Koroška), ki imajo vzporednico srednjega spola na -sko/-ško (Koroško), nimajo enotne sklanjatve:

Ženski spol Srednji spol
IM Koroška Koroško
ROD (iz/s) Koroške (s) Koroškega
DAJ Koroški Koroškemu
TOŽ (v) Koroško (na) Koroško
MEST v Koroški na Koroškem
OR s Koroško s Koroškim

Ob uveljavljanju oblik ženskega spola (Bavarska, Irska) so srednjespolske (Bavarsko, Irsko) čedalje bolj stilno zaznamovane. Če take vzporednice ni, je srednjespolska oblika nevtralna: Laško, Koprsko, Tolminsko. Take oblike se porajajo v sodobni rabi tudi na novo v sodobni rabi in obsegajo območja občin, ali okolico večjih krajev, npr. na Idrijskem, na Kamniškem ...

Zemljepisna imena srednjega ali ženskega spola

Zemljepisna imena s končajem -je se pojavljajo tako v srednjem spolu ednine kot v ženskem spolu množine – slednja raba je danes prevladujoča:

Izjemoma se pojavljajo dvojnice v posameznih sklonih, npr. v mestniku: Vižmarje, mest. v Vižmarjah ali v Vižmarjih.

Lokalna raba nekaterih sicer enakozvočnih imen se lahko razlikuje, npr. Šmarjemest. v Šmarju (Sevnica), v Šmarjah (Ajdovščina); Brezjemest. v Brezjah (Radovljica), v Brezju (Slovenska Bistrica).

O ustaljeni rabi se poučimo v leksikonih krajevnih imen.

Pri izbiri predloga v mestniku (na vprašanje Kje?) ob zemljepisnem imenu upoštevamo lokalno rabo (v, na, za, pri). Vzporedno se na vprašanje Od kod? uporabljajo rodilniški predlogi (iz, z/s, izza, od) in na vprašanje Kam? tožilniški (v, na, za) in dajalniški (k):

  • Ljubljana, mest. v Ljubljani, rod. iz Ljubljane, tož. v Ljubljano
  • Ptuj, mest. na Ptuju, rod. s Ptuja, tož. na Ptuj
  • Dobrovo, mest. na Dobrovem, rod. z Dobrovega, tož. na Dobrovo
  • Jesenice, mest. na Jesenicah, rod. z Jesenic, tož. na Jesenice
  • Bežigrad, mest. za Bežigradom, rod. izza Bežigrada, tož. za Bežigrad
  • Fara, mest. pri Fari, rod. od Fare, mest. k Fari

Pri otoških in polotoških zemljepisnih (in tudi upravnih) enotah ter pri naseljih ali zaselkih ter gradovih na vzpetinah se praviloma uporabljata predloga na z/s (Turjak, mest. na Turjaku). Podrobneje opisujejo predložno rabo pravopisni slovar in leksikoni krajevnih imen.

Zemljepisna imena pridevniške ali samostalniške sklanjatve

Nekatera izpridevniška imena imajo dve sklanjatveni možnosti – pridevniško ali samostalniško, npr.

Izjeme pri pregibanju slovenskih krajevnih imen

Pri nekaterih množinskih imenih se v imenovalniku namesto končnice -i za moški spol pojavlja končnica -e za ženski spol (Vrhe, Žlebe) ali obratno: za ženskospolsko ime pričakujemo množinsko končnico -e (Žiri), sklanjatev pa je mešana – nekatere oblike sledijo moškemu (podaljšave z -ov), druge ženskemu spolu (končnica -e), tretje pa so glede na izhodiščno ime nepričakovane, npr.

Sklanjanje samostalniških zvez

Splošno o samostalniških zvezah

Sklanjanje samostalniških besednih zvez v slovenščini je odvisno od skladenjskih razmerij (tj. od prirednosti in podrednosti sestavin), zgradbe zvez ter ujemanja jedra besedne zveze s prilastkom v sklonu, spolu in številu. 

Glede na razmerje med sestavinami (jedrom in prilastkom) so samostalniške besedne zveze lahko

Pri opisu sklanjatvenih možnosti sestavin besedne zveze uporabljamo pojem nesklonljiv tudi za samostalnike, ki jih ne sklanjamo s pisnimi ali glasovnimi končnicami, ampak po ničti sklanjatvi.

O moški, ženski in srednji ničti sklanjatvi glej poglavje »Sklanjanje« (Oblikoslovni oris).

Sklanjanje prirednih samostalniških zvez

V prirednih večbesednih samostalniških zvezah sklanjamo vse sestavine; povezane so najpogosteje s prirednim veznikom, npr. klepar in krovec, rod. kleparja in krovca; Prešeren in Čop, rod. Prešerna in ČopaBosna in Hercegovina, rod. Bosne in HercegovineŽivljenje in tehnika, rod. Življenja in tehnike.

Namesto veznika in se zlasti v nekaterih stvarnih imenih uporabljajo tudi sopomenska znamenja, npr. & – t. i. ampersand (Viator & Vektor).

Namesto veznika ali (Vrnil se bo z nečakom ali nečakinjo) sestavine povezujemo tudi s poševnico (Vrnil se bo z nečakom/nečakinjo). Sicer sklanjamo vse sestavine prirednih zvez (Prinesi jabolka ali hruške Prinesi nekaj jabolk ali hrušk; Povabil je ne le sošolce, ampak tudi sošolke. Razveselil se je ne le sošolcev, ampak tudi sošolk.

O pridevniških prirednih zloženkah glej poglavje »Priredne zloženke« (Besedotvorni oris).

Dvojna poimenovanja in imena

Priredne samostalniške zveze so tudi dvojna poimenovanja in imena, ki nastanejo, kadar pri poimenovanju enega pojma osebe ali predmetnosti združimo sicer samostojni enoti, ne da bi ju spreminjali oz. morfemsko prilagajali.

Dvojna poimenovanja in imena se od enobesednih samostalniških prirednih zloženk razlikujejo po tem, da z vezajem povezani enoti ohranjata vse lastnosti samostojnih besed, saj nista morfemsko prilagojeni enobesednosti (akvarij-terarij; Marija Terezija). Občnoimenske se zaradi obveznega zapisa z vezajem razlikujejo od podredno povezanih skladenjskih zvez (čebela delavka).

Dvojna poimenovanja

Dvojna poimenovanja so redka poimenovanja novih vrst poklicev ali ustanov z dvema dejavnostma. Zapisana so z vezajem, sklanjamo obe sestavini:

Tako še: lektor-urednik; vrtnar-cvetličar; slikopleskar-črkoslikar; bolničar-negovalec; akvarij-terarij.

O samostalniških prirednih zloženkah glej »Samostalniške zloženke« (Besedotvorni oris).

Dvojna imena Dvojna osebna imena

Dvojna osebna imena so osebna (rojstna, krstna) imena in/ali priimki iste osebe, ki so lahko povezana s stičnim vezajem. Vezaj ne vpliva na sklanjanje prve sestavine dvojnega imena – sklanjamo obe sestavini. Enako kot slovenska sklanjamo tudi prevzeta osebna imena.

Odločitev, ali bo med sestavinama dvojnih osebnih imen ali priimkoma vezaj ali ne, je prepuščena izbiri nosilca. Zapis brez vezaja se vse bolj uveljavlja (Gregor Novak-Horvat > Gregor Novak Horvat).

Dvojna zemljepisna in stvarna imena

Dvojna zemljepisna imena nastanejo zaradi združitve prej samostojnih naselij v novo naselje; pogosto poimenujejo tudi združene nove upravne enote (občine, pokrajine). Sklanjamo jih v obeh sestavinahŠmarje-Sap, rod. Šmarja-Sapa; Furlanija-Julijska krajina, rod. Furlanije-Julijske krajine; Log-Dragomer, rod. Loga-Dragomerja.

Vsa slovenska standardizirana dvojna zemljepisna imena so zapisana z vezajem, nekatera od njih se ne nanašajo na topografska objekta istega tipa, npr. Gozd-Martuljek ‘Gozd ob (potoku) Martuljku’; Pri Cerkvi-Struge ‘Pri Cerkvi v Strugah’.

Dvojna stvarna imena nastanejo zaradi združevanja podjetij, ustanov ali poslovnih partnerstev. Sklanjamo jih v obeh sestavinah: Andragoški zavod Maribor-Ljudska univerza, rod. Andragoškega zavoda Maribor-Ljudske univerze.

Pred priredno povezanimi enotami stvarnih lastnih imen, ki sama po sebi ne izkazujejo, kaj ime označuje, pogosto uporabljamo vrstno določilo, ki ga sklanjamo, ime pa postane desni nepregibni prilastek (v reviji Življenje in tehnika, na sejmu Narava-zdravje). Sicer pa sklanjamo obe sestavini (rod. v Življenju in tehniki).

Prevzeta dvojna zemljepisna in stvarna imena

Pri zemljepisnih in stvarnih imenih iz drugih jezikov je prepoznavanje priredno-podrednih skladenjskih razmerij med sestavinami oteženo. Ker jih prevzemamo v izvirni pisni obliki, jih sklanjamo le v zadnji sestavini:

  1. zemljepisna imena
  2. stvarna imena
    • angl. Rolls-Royce, rod. Rolls-Roycea; nem. Mercedes-Benz, rod. Mercedes-Benza; angl. Harley-Davidson, rod. Harley-Davidsona.

O samostalniških imenskih prirednih zloženkah glej poglavje »Samostalniške zloženke« (Besedotvorni oris).

O pravilih za sklanjanje priimkov ženskih oseb glej poglavji »Sklanjanje samostalnikov ženskega spola« in »Sklanjanje imen ženskih oseb« (Oblikoslovni oris).

O pravilih za sklanjanje zemljepisnih imen glej poglavje »Sklanjanje prevzetih zemljepisnih imen« (Oblikoslovni oris).

Glej poglavje »Vezaj« (Ločila).

Sklanjanje podrednih samostalniških zvez

Sklanjanje podrednih samostalniških zvez je odvisno od tega, ali se jedro in prilastek (oz. prilastkovne sestavine) ujemata v sklonu: pri ujemalnih zvezah sklanjamo vse sestavine, pri neujemalnih pa le jedro.

Sklanjanje občnih zvez Zveze z levim ujemalnim prilastkom

Zveze, sestavljene iz levega (pridevniškega ali števniškega) prilastka in samostalnika, ki se ujemata v sklonu, spolu in številu, sklanjamo v vseh sestavinah: pustni torek, rod. pustnega torka; zli duh, rod. zlega duha; trije prašički, rod. treh prašičkov; prvi maj, rod. prvega maja; mala bela čaplja, rod. male bele čaplje. To velja tudi za zaimkovne zveze: vsi mi, rod. vseh nas.

Posebnost

V vseh sestavinah sklanjamo tudi v sodobni rabi redke zveze z zapostavljenim pridevnikom; te so lahko tudi stilno zaznamovane: zarja jutranja, rod. zarje jutranje; leto Gospodovo, rod. leta Gospodovega.

Zveze z levim neujemalnim prilastkom

V zvezah samostalnikov z levimi neujemalnimi prilastki, ki imajo v vseh treh spolih, številih in sklonih enako končnico, sklanjamo le drugo, jedrno sestavino ne glede na to, za kateri tip neujemalnega prilastka gre:

Posebnost

Simboli, kratice in črkovne ali številske sestavine, ki so izvorno samostalniški, v besedni zvezi nastopajo tudi kot neujemalni in ničto pregibni desni prilastki: aparat EKG, rod. aparata EKG, baterija AAA, rod. baterije AAA; liga B, rod. lige B. Izjema so tiste zveze, v katerih je stava nespremenljiva (določena zaradi strokovnega dogovora ipd.): D dur, rod. D dura.

Levi neujemalni prilastki so navadno ničto pregibni pridevniki, ki označujejo barve, odtenke in vzorce (bež, blond, bordo, drap, kaki, krem, lila, roza, pepita), velikosti in mero (mini, midi, maksi; super, mega) ali vrsto (gala, instant, mat; hetero) ipd.

Neujemalni so tudi vsi pridevniki, ki so enakozvočni s prislovi (narobe, zanič, zastonj, poceni) ali samostalniki (bas kitara, karving smuči) oziroma so nastali iz njih. Slednje je mogoče skladenjsko pretvoriti v drugačne zveze, ki so v knjižnem jeziku priporočene, če so le mogoče, npr.

  • zveze sklonljivih pridevnikov in samostalnikov, npr. bas kitara basovska kitara; evro kovanec evrski kovanec;
  • zveze samostalnikov s predložnimi dopolnili, npr. karving smuči smuči za karving;
  • zveze samostalnikov z desnimi prilastki, npr. alfa delci delci alfa.

Zapis skupaj, ki je bil po pravilih Slovenskega pravopisa 2001 tudi najbolj priporočljiv, še vedno uveljavljamo kot možnost pri t. i. afiksoidnih prevzetih sestavinah, ki zaradi okrnjenosti izkazujejo skladenjsko nesamostojnost in imajo končaj -o, npr. bio, eko ekološki, evro evrski, kripto kriptiran, demo, video ... (bio izdelekbioizdelek; evro območjeevroobmočje), ter pri uveljavljenih izrazih (minigolf, ekošola, kriptovaluta).

Glej poglavje »Samostalniške zloženke« (Besedotvorni oris).

O zvezah s kraticami in simboli tipa PVC okna, Cu kristal glej poglavje »Kratice v daljših poimenovalnih enotah« (Krajšave).

Zveze z desnim ujemalnim prilastkom

Zveze, sestavljene iz jedra in samostalnika v vlogi desnega ujemalnega prilastka, ki pomensko dopolnjuje jedro, sklanjamo v obeh sestavinah: voznik začetnik, rod. voznika začetnika; angel varuh, rod. angela varuha; sodnik porotnik, rod. sodnika porotnika; čebela delavka, rod. čebele delavke; vrba žalujka, rod. vrbe žalujke.

Podredne zveze z desnim neujemalnim prilastkom (voznik začetnik v pomenu ‘voznik, ki je začetnik’) se razlikujejo od prirednih dvojnih poimenovanj, pisanih z vezajem (cvetličar-vrtnar), v katerih vezaj nadomešča veznik »in« (cvetličar in vrtnar).

Posebnost

V nekaterih redkih besednih zvezah se prilastek po spolu ne ujema z jedrom. Tudi v teh zvezah sklanjamo obe sestavini: človek žaba, rod. človeka žabe; ptica vodomec, rod. ptice vodomca.

O poimenovanjih tipa cvetličar-vrtnar, zapisanih z vezajem, glej poglavje »Dvojna poimenovanja« (Oblikoslovni oris).

Zveze z desnim neujemalnim prilastkom

V zvezah z desnim neujemalnim prilastkom sklanjamo samo jedro, prilastek pa ostaja skozi celotno paradigmo v istem sklonu, in sicer v rodilniku (dan državnosti, rod. dneva državnosti) ali dajalniku (posvetilo bralcem, rod. posvetila bralcem).

V položaju desnega neujemalnega prilastka so tudi predložne zveze (stric iz Amerike, rod. strica iz Amerike; nagrada za mir, rod. nagrade za mir; družba z omejeno odgovornostjo, rod. družbe z omejeno odgovornostjo) in imenovalni prilastki, ki jedro dopolnjujejo s poimenovalno prvino, ki je lahko tudi črkovna ali številska:

Zgradbe z desnim prilastkom so tudi lastna imena, v katerih je vrstno jedro hkrati jedro besedne zveze:

  • Trg prijateljstva, rod. Trga prijateljstva; Vrh Korena, rod. Vrha Korena; Herman iz Karintije, rod. Hermana iz Karintije;
  • Spomenik Iliriji, rod. Spomenika Iliriji; Cesta k Dravi, rod. Ceste k Dravi;
  • Pot na Golovec, rod. Poti na Golovec;
  • Kostanjevica na Krki, rod. Kostanjevice na Krki;
  • Ambrož pod Krvavcem, rod. Ambroža pod Krvavcem.

Če jedro imena pomensko ne označuje vrste pojava, ki ga ime označuje, lahko zvezam v skladenjski rabi dodamo jedro, ki ga sklanjamo, ime pa postane imenski prilastek, npr.

  • Pomežik soncu, rod. Pomežika soncu (S humanitarno akcijo Pomežik soncu spodbujajo pozitivne vrednote)
  • Krst pri Savici, rod. Krsta pri Savici (S pesnitvijo Krst pri Savici se je Prešeren poklonil prijatelju Čopu).

Posebnost

Zamenjano zaporedje enot ne vpliva na sklanjanje: vseh vernih duš dan, rod. vseh vernih duš dneva.

O simbolih in črkah v vlogi levega prilastka, glej poglavje »Zveze z levim neujemalnim prilastkom« (Oblikoslovni oris).

O pisanju začetnice predloga pri imenih zgodovinskih oseb, ki imajo stalni pridevek (Andrej iz Loke proti Ivan Brez dežele, Friderik S praznim žepom) glej poglavje »Zgodovinska imena s stalnimi pridevki« (Velika in mala začetnica).

Sklanjanje prevzetih občnih zvez

Pri prevzetih samostalniških zvezah zaradi različnosti zakonitosti v izvornih jezikih ne ugotavljamo skladenjskih razmerij med enotami. Sklanjanje je odvisno od jezika, iz katerega so imena prevzeta (slovanski – neslovanski), in ujemanja končajev sestavin zveze. Zvezo sklanjamo v obeh sestavinah, če jo občutimo kot ujemalno v končajih (spiritus agens, rod. spiritusa agensa); sicer pa sklanjamo samo drugo (redko tudi samo prvo) sestavino (homo sapiens, rod. homo sapiensa).

Priporočljivo je, da občnoimenske zveze prevajamo. Ohranjanje izvirno zapisanih zvez je povezano s strokovnimi razlogi (pravni, medicinski izrazi, taksonomski izrazi).

Nekatere prevzete zveze so v celoti nesklonljive: fr. nouveau riche, lat. Parus major, fr. femme fatale. To velja tudi za predložne zveze: lat. ad acta, rod. ad acta; lat. ad personam, rod. ad personam; Diplomirala je cum laude ipd. 

Zveze, sklonljive v vseh sestavinah

V vseh sestavinah sklanjamo zveze, ki jih prepoznamo kot ujemalne, in sicer se ujemalnost na izrazni ravni kaže z enakimi končaji ali končnicami.

Zvezo lat. persona grata lahko razširimo z nikalnico non (persona non grata). Sklanjamo jo lahko na dva načina:

  1. kot ujemalno zvezo (rod. persone non grate);
  2. kot zvezo z neujemalnim prilastkom, ki ga uvaja nikalnica non (rod. persone non grata).
Zveze, sklonljive le v drugi/zadnji sestavini

Večino prevzetih zvez sklanjamo le v zadnji sestavini (tudi če jih ne prepoznamo kot podredne zveze jedra z levim prilastkom):

Posebnost

Za redke prevzete zveze se je uveljavilo sklanjanje le v prvi sestavini (tudi če jih ne prepoznamo kot podredne zveze jedra z desnim prilastkom):

Ohranjanje sklanjanja po sistemu jezika, iz katerega je zveza prevzeta, je omejeno na poznavalce in ozke strokovne kroge, npr. iz latinščine: curriculum vitae, rod. curriculi vitae; alma mater, rod. almae matris.

Sklanjanje osebnih imen Sklanjanje imen moških oseb

Moška osebna imena so dvodelna, sestavljena iz rojstnega imena (ki je jedro) in priimka (kot desnega prilastka). Sklanjamo jih v vseh sestavinah, tudi dvojna imena, zapisana z vezajem, ter priimke v obliki stalnega pridevka:

Posebnost

Če je stalni pridevek v obliki predložne zveze, te ne sklanjamo: Friderik S praznim žepom, rod. Friderika S Praznim žepom.

Če se na -a končata tako ime kot priimek, se vsaka od enot lahko pregiba po drugačni sklanjatvi – bodisi po drugi moški bodisi po prvi moški: Matija Jama, rod. Matije Jame ali Matije Jama tudi Matija Jame ali Matija Jama.

O dvojnih imenih tipa Anton Martin oz. sklanjanju imen oseb z dvema imenoma ali dvema priimkoma glej poglavje »Dvojna osebna imena« (Oblikoslovni oris).   

O sklanjanju moških imen na končni -a glej poglavje »Druga moška sklanjatev« (Oblikoslovni oris).   

O sklanjanju moških imen tipa Svetokriški, Milčinski, Majewski po četrti, pridevniški sklanjatvi glej poglavje »Četrta (pridevniška) moška sklanjatev« (Oblikoslovni oris).

O posebnosti pri sklanjanju imen moških oseb glej poglavje »Posebnosti prve moške sklanjatve« (Oblikoslovni oris).

Sklanjamo tudi vzdevke in psevdonime, ki sledijo imenu za pomišljajem, ki ni obvezen:

Podredno zložena so tudi večdelna samostalniška religijska imena, ki jih sklanjamo v obeh sestavinah: Bog Oče, rod. Boga Očeta; Zevs Soter, rod. Zevsa Soterja.

Sklanjamo tudi besede, ki so imenu dodane kot neobvezne sestavine, npr. oznake za plemiško, rodovno in generacijsko pripadnost: 

Posebnosti pri prevzetih imenih moških oseb

Ne sklanjamo predimkov ter predložnih in podobnih delov priimka, npr.

Predimki so največkrat prvotno predložne sestavine imen, ki so skupaj s priimki izražale prostorsko (v pomenu ‘iz’, npr. niz. van Gogh) ali družinsko/rodbinsko pripadnost (v pomenu ‘od’, npr. nem. von Bismarck). Nekateri nesamostojni deli imen so izvorno določni členi (fr. Le Pen).

Predimkov ne smemo zamenjevati z enakozvočnimi lastnimi imeni (Al Pacino, rod. Ala Pacina; Don Johnson, rod. Dona Johnsona).

Posebnost

Kot predimki se vedejo tudi neprevedeni nazivi oseb iz romanskih jezikov (npr. don, fra), ki jih ne sklanjamo po slovenskih pravilih (don Juan, rod. don Juana; don Kihot, rod. don Kihota). Primerljive nazive, npr. iz angleščine (sir, lord), sklanjamo kot druga občna poimenovanja: angl. lord Byron, rod. lorda Byrona.

Če so oznake za generacijsko pripadnost citatne in okrajšane, jih v zapisu ne sklanjamo, v govoru pa: Robert Downey Jr. [džúnijor], rod. Roberta Downeya Jr. [džúnijorja].

V imenih iz korejščine in kitajščine se z glasovnimi končnicami sklanja le zadnji zlog rojstnega imena in priimka v zaporedju priimek – ime: kor. Kim Dae Jung [kím dê džúnk], rod. Kim Dae Junga [kím dê džúnga]; kit. Liu Xiaobo [líu̯ šjáobọ], rod. Liu Xiaoboja [líu̯ šjáobọja]; kit. Wang Wei [vánk vêj], rod. Wang Weia [vánk vêja]. Če je v besedilu rabljen le priimek moškega, se ta sklanja glasovno: Wong [vónk], rod. Wonga [vónga]; Liu [ljú], rod. Liuja [ljúja]. Enako velja, če sta dve sestavini povezani z vezajem: kit. Ma Ying-jeou [má jing-džjú], rod. Ma Ying-jeouja [má jing-džjúja].

V japonščini, kitajščini in korejščini je vedno na prvem mestu priimek in za njim lastno ime. Pri kitajskih in korejskih imenih vrstnega reda ne spreminjamo, razen pri posameznikih, ki živijo v tujini in so vrstni red spremenili sami. Pri japonskih imenih je v mednarodnem okolju in tudi pri prevzemanju v slovenščino na prvem mestu ime in nato priimek; izjema so starodavna imena kot Kakinomoto no Hitomaro – Hitomaro iz rodu Kakinomoto.

O dvojnih imenih glej poglavje »Dvojna imena« (Oblikoslovni oris) in o sklanjanju daljnoazijskih imen »Kitajščina«, »Korejščina«, »Japonščina« (O prevzemanju iz tujih jezikov).   

Sklanjanje imen ženskih oseb

Ženska osebna imena so dvodelna; sestavljena so iz rojstnega imena (ki je jedro) in priimka (kot desnega prilastka). Sklanjanje je odvisno od končajev imen.

  1. Zveza ženskega imena in priimka je najpogosteje neujemalna, tako da rojstno ime sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, če ima končnico -a, priimek pa po ničti ženski sklanjatvi (tj. ga ne sklanjamo z glasovno in pisno izraženimi končnicami):
    • Vida Jeraj, rod. Vide Jeraj; Ilka Vašte, rod. Ilke Vašte; Alja Tkačev, rod. Alje Tkačev; Karla Bulovec Mrak, rod. Karle Bulovec Mrak;
    • šp. Frida Kahlo, rod. Fride Kahlo; polj. Olga Tokarczuk, rod. Olge Tokarczukukr. Oksana Zabužko, rod. Oksane Zabužkoangl. Olivia de Havilland, rod. Olivie de Havilland.
  2. Izpridevniške priimke s končnico -a sklanjamo po četrti, pridevniški ženski sklanjatvi:
    • Manca Izmajlova, rod. Mance Izmajlove;
    • rus. Ana Karenina, rod. Ane Kareninečeš. Martina Návratilová, rod. Martine Návratilovepolj. Hanna Popowska-Taborska, rod. Hanne Popowske-Taborske.
  3. Imena z ničto končnico se sklanjajo po ničti sklanjatvi in so ujemalna s priimki, npr. Mimi Malenšek (roman Mimi Malenšek). Tako še: angl. Jane Addams, Mary Cartwright, Margaret Thatcher; svah. Wangarĩ Maathai; nor. Sigrid Undset; nem. Emmy Noether.

Posebnost

  1. Če se priimek v zvezi imena in priimka končuje na -a, ga lahko sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, kar je uveljavljeno zlasti v primerih, ko se priimek glasi enako kot občna beseda ženskega spola ali ko gre za pogosto rabljena znana imena (Ivana Kobilca, rod. Ivane Kobilca/Kobilce; it. Gina Lollobrigida, rod. Gine Lollobrigida/Lollobrigide), sicer pa je sklanjanje priimkov ženskih oseb stilno zaznamovano: z Alenko Žagar Slana redko Slano; s Karmen Kenda-Jež, redko Kendo-Jež.
  2. V besedilih zaradi težnje po stavčnem ujemanju in ujemanju slovničnega spola z naravnim spolom ob uradnem priimku ženske osebe uporabljamo tudi rojstno ime (besedilo Alme KarlinBesedilo je napisala Alma Karlin) ali poklicni, vljudnostni, akademski naziv (fotografije popotnice Karlin).

Uradne izpridevniške oblike priimka, ki so pogoste v slovanskih jezikih kot pari moškim (rus. Davidov Davidova), so v slovenščini redke. V slovenščini pa so priložnostno rabljene neuradne izpridevniške oblike priimka, ki so se začele uveljavljati v 19. stoletju in so se zlasti med javno delujočimi posameznicami ohranile kot razlikovalne glede na priimke moškega spola vse do sredine 20. stoletja (Mila Kačičeva, Mira Danilova, Mira Pucova). Sčasoma so izpridevniške oblike priimkov postale besedilno pomagalo, ko se želimo izogniti ponavljanju imena in priimka. V sodobni rabi izpridevniške oblike priimkov v družbi niso enotno sprejete: del jezikovne skupnosti jih uporablja, del pa označuje kot stilno zaznamovane ali zastarele oziroma družbeno manj sprejemljive. Ob njih se v sodobni rabi uveljavlja samostojna raba uradne oblika priimka, tudi če ni ob rojstnem imenu ali nazivu (Besedilo je napisala Karlin). Oba načina – izpridevniški priimki in samostojno rabljena uradna oblika priimka – veljata v nekaterih družbenih skupinah za manj sprejemljiva.

O sklanjanju imen ženskih oseb glej poglavje »Sklanjanje samostalnikov ženskega spola«, »Četrta (pridevniška) ženska sklanjatev« (Oblikoslovni oris).

Končnico -a imajo navadno tudi

Posebnost

Neujemalne pridevke k imenom sklanjamo z neglasovnimi končnicami oz. po ničti ženski sklanjatvi (kip Marije Pomagaj), enako velja za predložne dodatke k imenom (zgodba Marije iz Betanije).

O sklanjanju imen ženskih oseb iz slovanskih jezikov glej tudi poglavje »Četrta (pridevniška) ženska sklanjatev«.

Sklanjanje zveze občnega poimenovanja in osebnega imena

V besednih zvezah, sestavljenih iz vrstnega poimenovanja in osebnega imena, sklanjamo obe sestavini. Spol jedra je enak spolu imena:

Raba znanstvenega naziva ali funkcije moškega spola je pred ženskim imenom (doktor Breda Pogorelec) neustrezna.

Ohranjanje nazivov pred lastnimi imeni v imenovalniški obliki je pogovorno: profesor Toporišič, or. s profesor Toporišičem namesto s profesorjem Toporišičem.

Sklanjanje večbesednih in večdelnih zemljepisnih imen Sklanjanje zveze pridevnika in samostalnika

Večbesedna zemljepisna imena, ki so po obliki besedne zveze pridevnika in samostalnika, sklanjamo v vseh sestavinah: Škofja Loka, rod. Škofje Loke; Kamniško-Savinjske Alpe, rod. Kamniško-Savinjskih Alp; Mokro Polje, rod. Mokrega Polja; Gornja Težka Voda, rod. Gornje Težke Vode.

Posebnost

Če je na prvem mestu v imenu arhaična oblika pridevnika – Slovenj Gradec, Ruperč Vrh, Martinj hrib, Udin boršt ipd., ga sklanjamo po ničti sklanjatvi: Slovenj Gradec, rod. Slovenj Gradca (redko Slovenjega Gradca); Ruperč Vrh, rod. Ruperč Vrha.

Sklanjanje zveze dveh samostalnikov

V imenih s podredno povezanima sestavinama, v katerih je prilastek desno od jedra, sklanjamo le prvo, tj. jedrno sestavino: Ljubljana Bežigrad, rod. Ljubljane Bežigrad; Maribor Tabor, rod. Maribora Tabor.

V imenih, pri katerih je prva samostalniška sestavina v vlogi levega prilastka in ima vlogo določila, je sklanjanje odvisno od ujemalnosti sestavin: 

  1. če sta sestavini ujemalni v spolu, sklanjamo obe sestavini (Marija Reka, rod. Marije Reke; Pivka jama, rod. Pivke jame);
  2. če sestavini nista ujemalni, sklanjamo le drugo sestavino (Marija Gradec, rod. Marija Gradca).

Črkovnih in številskih prilastkov imena ne sklanjamo: Gašerbrum I [êna], rod. Gašerbruma I [êna]; Baza 20, rod. Baze 20Kentaver Arod. Kentavra A.

Zveza občnega poimenovanja in stvarnega imena

Kadar ima občno poimenovanje ob sebi kot desni prilastek zemljepisno lastno ime, se to večinoma ne sklanja: kraj Mostec, rod. kraja Mostec; slap Orglice, mest. pri slapu Orglice.

Pri nekaterih zvezah sklanjanje omahuje zaradi ustaljenosti (grb mesta Ljubljana/Ljubljane; pri slapu Savica/Savici), zelo redke rabe v zvezi (izvir reke Soče nasproti izvir Soče) ali ujemalnosti sestavin (sadje z otoka Krk/Krka).

Sklanjanje predložnih zemljepisnih imen

Predložna zemljepisna imena (imena, v katerih je prva sestavina predlog) se večinoma ne sklanjajo (Prihajam iz V Zideh, Šola je Na gaju 2) ali pa se sklanjajo, kot bi bila brez predloga (Prihajam iz Zidov). Najpogosteje jih v besedilu uporabimo skupaj z občnim vrstnim določilom, tako da so v vlogi imenovalnega prilastka in v osnovni, imenovalniški obliki: Prihajam iz naselja V Zideh.

Obliko predložnega imena imajo v slovenskem jeziku najpogosteje ledinska (Na Vrhu, V Dobravi, Za Robom), hišna imena (v nekaterih delih Slovenije nastala iz družinskega imena v mestniku, npr. Pri Raku, Pri Tončku), imena ulic (Na gmajni, Pod jelšami) ipd.

Predložna zemljepisna imena zahtevajo odgovore tudi na vprašanja »Od kod?« in »Kam?« v rodilniku in tožilniku, s čemer pride do stika dveh predlogov – imenskega in skladenjskega. V teh primerih se je izoblikovalo dvoje jezikovnih navad, in sicer

1. izpust predloga pri imenu:

  • Prihajam od Raka, Tončka, z Vrha, z Dobrave ...
  • Grem k Raku, k Tončku, na Vrh, v Dobravo ...

2. dodajanje vrstnega določila (zlasti pri hišnih imenih):

  • Prihajam od kmetije Pri Raku.

Posebnost

Predložno ime je lahko tudi del dvojnega zemljepisnega imena, ki je narejeno pogosto iz uradovalnih razlogov, npr. Pri Cerkvi-Struge. V tem primeru sklanjamo le nepredložni del (mest. Sem v Pri Cerkvi-Strugah) ali pa se sklanjanje prilagodi razmerju med obema povezanima imenoma (Pri Cerkvi v Strugah).

Predložnih dodatkov v vlogi identifikacijskih določil ne sklanjamo: Šmarje pri Jelšah, rod. Šmarja pri Jelšah; Lovrenc na Dravskem polju, rod. Lovrenca na Dravskem polju.

Sklanjanje prevzetih zemljepisnih imen

Spol in število prevzetih zemljepisnih imen je poleg govornega končaja (na katerega se opira ujemalnost sestavin) odvisno tudi od tega, ali je izvorni jezik slovanski ali ne. Imena s predložnimi dodatki sklanjamo v vseh jezikih samo v jedru.

Opomba: Med imeni, navedenimi v poglavju, so tudi prečrkovana imena in nekateri eksonimi; pred imenom je zapisana uvrstitev v jezik nastanka in izreke, ne pa političnogeografska uvrstitev. Če je ime eksonim, npr. Adis Abeba (< amhar. አዲስ አበባ – Addis Abäba), jezik ni zapisan.

O določanju spola pri prevzetih zemljepisnih imenih glej poglavje »Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih« (Oblikoslovni oris).

Pri prevzetih večbesednih nenaselbinskih zemljepisnih imenih je treba biti pozoren na občnoimenske sestavine, ki jih prevajamo, npr. Lago Maggiore prevzemamo kot jezero Maggiore; Cape Horn / Cabo de Hornos prevzemamo kot rt Horn. Navadno sklanjamo le občnoimensko sestavino. Nekaterih sestavin ne prevajamo in prevzemamo ime v celoti (Mount Everest, rod. Mount Everesta, ne pa gora Everest; Mont Blanc, rod. Mont Blanca, ne pa gora Blanc).

Imena s predložnimi dodatki

Nekatera krajevna imena imajo predložni dodatek, ki je sicer samostojno zemljepisno ime – navadno ime večje geografske enote (tudi reke ali doline), ki je dodano zaradi lažje identifikacije. Pri takih imenih sklanjamo le jedro, ki ga lahko uporabljamo tudi samostojno:

Posebnost

Od imen s predložnimi dodatki v vlogi (tudi izpustljivih) identifikacijskih sestavin se razlikujejo tista večbesedna imena s sestavinami de, da, del … ter z določnimi členi in členicami, pri katerih predložni del ni samostojno zemljepisno ime ali je predložna zveza manj razpoznavna. Ta sklanjamo le v zadnji sestavini. Enako velja, če je predložna zveza okrnjena in zapisana z opuščajem: nem. Zell am See, rod. Zell am Seeja, kat. Lloret de Mar, rod. Lloret de Mara, arab. Um al Fahm, rod. Um al Fahma, arab. Dar es Salaam, rod. Dar es Salaama, perz. Bandar e Mahšahr, rod. Bandar e Mahšahrafr. Côte d'Or, rod. Côte d'Ora; fr. Quai dʼOrsay, rod. Quai dʼOrsayjaport. Figueira da Foz, rod. Figueira da Fozašp. Costa del Sol, rod. Costa del Sola.

Pri nekaterih v preteklosti prevzetih predložnih imenih je bilo izjemoma predvideno sklanjanje obeh polnopomenskih sestavin pri treh znanih imenih: šp. Palma de Mallorca, rod. Palme de Mallorce; port. Rio de Janeiro, rod. Ria de Janeira; šp. Ciudad de México, rod. Ciudada de Méxica. Taka norma je ohranjena. Pogosto uporabljamo le eno sestavino teh imen, port. Rio, rod. Ria; šp. México, rod. Méxica. Ta je lahko tudi edina uradna oblika imena, npr. šp. Palma, rod. Palme.

V nekaterih večbesednih imenih skladenjske zgradbe s povezovalni členi (de, da, del, do, es ...) ne izražajo krajevne lege, temveč lastnost, vrstnost ali pripadnost, npr. arab. Dar es Salaam ‘hiša miru’, fr. Côte d'Or ‘zlata obala’, šp. Costa del Sol ‘obala sonca’, braz. port. Rio Grande do Norte ‘velika severna reka’ ipd.

Zemljepisna imena iz slovanskih jezikov Imena, v katerih sklanjamo vse sestavine

Imena, v katerih prepoznavamo pridevniškost prve sestavine (najpogosteje pri imenih s priponskimi obrazili -ski, -ske, -sk, -cke, -cki, -sky, -ni,  in končaji -nja ipd.), sklanjamo enako kot slovenske ujemalne zveze pridevnika in samostalnika – v vseh sestavinah, pridevniške sestavine po pridevniških sklanjatvah: rus. Nižni Novgorod, rod. Nižnega Novgoroda; češ. Český Těšín, rod. Českega Těšína; slš. Ipeľské Predmostie, rod. Ipeľskéga Predmostia; slš. Štrbské Pleso, rod. Štrbskega Plesa; bos. Donji Vakuf, rod. Donjega Vakufa.

Posebnosti

  1. Tudi če je tako zapisana pridevniška sestavina desno od jedra (zapostavljeni pridevnik), sklanjamo obe sestavini (tako kot v slovenščini v imenu Log Čezsoški): polj. Ożarów Mazowiecki, rod. Ożarówa Mazowieckega; polj. Pruszcz Gdański, rod. Pruszcza Gdańskega; polj. Ruda Śląska, rod. Rude Śląske; srb. Krupanj Gornji, rod. Krupanja Gornjega; čg. Boka Kotorska, rod. Boke Kotorske.
  2. V južnoslovanskih zemljepisnih imenih slovensko govoreči lažje prepoznavajo pridevniške sestavine tudi z drugimi končaji, npr. hr. Duga Resa, rod. Duge Rese; mak. Kriva Palanka, rod. Krive Palanke, tudi če so zapisana v zamenjanem zaporedju: hr. Drvenik Mali, rod. Drvenika Malega.
  3. Redke sestavine imen spadajo v drugo žensko sklanjatev. Pri teh navadno sklanjamo le pridevnik: srb. Nova Varoš, rod. Nove Varoš (tudi Nove Varoši).
Imena, v katerih sklanjamo le zadnjo sestavino

Redka imena z desnim samostalniškim (neujemalnim) prilastkom sklanjamo le v zadnji sestavini: bos. Kulen Vakuf, rod. Kulen Vakufa; hr. Ivan Dolac, rod. Ivan Dolca; hr. Bit Pazar, rod. Bit Pazarja; polj. Kudowa Zdrój, rod. Kudowa Zdrója; mak. Demir Hisar, rod. Demir Hisarja.

O prevzemanju imen iz slovanskih jezikov glej poglavja »Bolgarščina«, »Češčina«, »Hrvaščina«, »Makedonščina«, »Ruščina« idr. (O prevzemanju iz tujih jezikov).   

Zemljepisna imena iz neslovanskih jezikov

Sestavin prevzetih imen (tudi če so slovanska) pogosto ne moremo primerjati s slovenskimi, saj njihova besednovrstnost ni določljiva. Tujejezične sestavine imen, ki se končujejo na -a, prevzemamo kot ženskospolske in jih sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, vse druge pa prevzemamo kot moškospolske in jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi.

Nekatera ženska imena iz klasičnih jezikov imajo za slovenščino neznačilne končaje -o, -s ... Tudi po njih poimenovani zemljepisni pojavi (Tetis |nekdanje morje|, Kalipso |Saturnov satelit|, Kalisto |Jupitrov satelit| ipd.) so samostalniki ženskega spola, ki jih sklanjamo po tretji (ničti) ženski sklanjatvi. Lahko jih sklanjamo tudi kot samostalnike moškega spola: kotlino je zalil Tetis. 

Imena, v katerih sklanjamo vse sestavine

Če so sestavine večbesednega imena (ne glede na jezik) ujemalne v pisno-govornem končaju, sklanjamo vse sestavine: 

Posebnosti

  1. Ne glede na ujemalnost v pisno-govornem končaju sklanjamo le v drugi oz. zadnji sestavini:
    • imena iz bližnjih ali znanih jezikov, v katerih prva sestavina ni samostojna, saj jo prepoznavamo kot pridevniško, to so npr.
      • svetniška imena v vseh jezikih (šp. San Sebastián, rod. San Sebastiánanem. Sankt Peterburg, rod. Sankt Peterburga; port. São Paulo, rod. São Paula; angl. Saint Louis, rod. Saint Louisa; fr. Saint-Tropez, rod. Saint-Tropeza),
      • imena z barvami in sestavinami novi, stari, mali, veliki ipd. (ang. New Fairview, rod. New Fairviewaangl. New Yorkrod. New Yorka, fr. Petit Bourg, rod. Petit Bourga);
    • imena s predložno sestavino ali členom v prvem delu (angl. Los Angeles, rod. Los Angelesa; angl. El Capitan, rod. El Capitana; šp. La Coruña, rod. La Coruñe; hebr. Tel Aviv, rod. Tel Aviva; fr. Le Havre, rod. Le Havra);
  2. Pri nekaterih bolj znanih imenih, prevzetih že v preteklosti, se je ustalilo sklanjanje le v drugi sestavini: keč. Machu Picchu, rod. Machu Picchuja.

Ujemalnost končajev je pogostejša pri imenih iz romanskih jezikov, pri katerih je izvorno pridevniška sestavina zapostavljena.

Imena, v katerih sklanjamo le zadnjo sestavino

Največ neslovanskih zemljepisnih imen sklanjamo le v drugi oz. zadnji sestavini. To so

  1. imena, v katerih obe sestavini prevzemamo kot samostalnike moškega spola (angl. Salt Lake City, rod. Salt Lake Cityja; angl. Cape Town, rod. Cape Towna; angl. Downing Street, rod. Downing Streeta; fr. Port Said, rod. Port Saida);
  2. imena, v katerih prvo sestavino prevzemamo kot samostalnik moškega in drugo kot samostalnik ženskega spola (Adis Abeba, rod. Adis Abebe; angl. Iwo Jima, rod. Iwo Jime; Amu Darja, rod. Amu Darje; angl. Port Vila, rod. Port Vile);
  3. imena, v katerih prvo sestavino prevzemamo kot samostalnik ženskega in drugo kot samostalnik moškega spola (Ama Dablam, rod. Ama Dablama; Andra Pradeš, rod. Andra Pradeša; Nanga Parbat, rod. Nanga Parbata; Kuala Lumpur, rod. Kuala Lumpurja; angl. Oklahoma City, rod. Oklahoma Cityja).

Posebnost

Nekatera redka imena, pri katerih je prva sestavina ženskega in druga moškega spola, se izjemoma sklanjajo v prvi sestavini: Gvineja Bissau, rod. Gvineje Bissau; Burkina Faso, rod. Burkine Faso; Sierra Leone, rod. Sierre Leone.

Sklanjanje večbesednih in večdelnih stvarnih imen Sklanjanje zveze pridevnika in samostalnika

Večbesedna stvarna imena, ki so besedne zveze pridevnika in samostalnika, sklanjamo v obeh sestavinah: Računalniške novice, rod. Računalniških novic; Ljubljanski maraton, rod. Ljubljanskega maratona; Zlata lisica, rod. Zlate lisice.

Zlasti imena podjetij in znamke so skladenjske zgradbe z levimi neujemalnimi prilastki, ki so ničto pregibni, npr. Mercator Pika kartica. V knjižnih besedilih jih tudi besedilno preoblikujemo v zveze s sklonljivimi pridevniki (Mercatorjeva Pika kartica) ali zveze samostalnikov z desnimi prilastki (kartica Mercator Pika).

Sklanjanje zveze samostalnikov Podredne zveze z razlikovalnim določilom

V imenih s podredno povezanima sestavinama, pri katerih je prilastek desno od jedra, sklanjamo le prvo, tj. jedrno sestavino (Hotel Lev, rod. Hotela Lev; Kino Otok, rod. Kina Otok).

Sklon nejedrnega dela oz. razlikovalnega določila je odvisen od pomena določila:

Posebnosti

  1. Kadar je razlikovalno določilo v pomenu ‘z imenom’ samostalnik ženskega spola, se v redkih primerih tudi sklanja, zlasti ko se ujema z jedrom, npr. Vila Zlatica, rod. Vile Zlatica/Zlatice.
  2. V redkih primerih je zemljepisno nekrajevno ime v vlogi razlikovalnega določila v imenovalniku namesto v rodilniku, in to v vseh sklonih: Radiotelevizija Slovenija, rod. Radiotelevizije Slovenija.

Razlikovalna določila so v redkih spominskih ali častnih poimenovanjih tudi v registriranih stvarnih imenih v imenovalniku namesto v rodilniku: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, rod. Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič; KUD France Prešerenrod. KUD-a France Prešeren. Tako še: Akademska folklorna skupina France Marolt, Zveza Anita Ogulin in ZPM in Galerija Ante Trstenjak.

Zveza občnega poimenovanja in stvarnega imena

Pri nekaterih imenih je stvarno lastno ime enobesedno, vendar mu v rabi zaradi večje obvestilnosti ali natančnosti dodajamo občno jedro, ki ga sklanjamo, ime pa ostaja v imenovalniški obliki: podjetje Gorenje, rod. podjetja Gorenje; galerija Uffizi, rod. galerije Uffizi; čevlji Alpina, rod. čevljev Alpina; pašteta Kekec, rod. paštete Kekec.

Skladenjsko nedoločljive zveze

Nekatera stvarna imena (npr. podjetij, znamk, prireditev …) nimajo pomensko določljivega jedra, zato jih sklanjamo v obeh sestavinah: Jata Emona, rod. Jate Emone; Union Olimpija, rod. Uniona Olimpije; Adria Mobil, rod. Adrie Mobila).

Imenske zveze s predlogom

Če so sestavine besedne zveze povezane s predlogom, sklanjamo le jedro besedne zveze: Pogodba o Evropski uniji, rod. Pogodbe o Evropski uniji; Dirka po Italiji, rod. Dirke po Italiji (tako tudi v nepodomačenih imenih, če se zavedamo predložnosti sestavin: Giro d’Italia, rod. Gira d’Italia).

Imenske zveze s številsko sestavino

Številske sestavine v stvarnih imenih nastopajo kot nesklonljive samostojne enote: Val 202 [dvésto dvá], rod. Vala 202 [dvésto dvá]; Žale II [dvé], rod. Žal II [dvé]. V nekaterih imenih so zapisane stično z besedo, sklanjamo jih, kot bi bile zapisane s presledkom: Ona+rod. One+; Žurnal24, rod. Žurnala24.

Sklanjanje prevzetih stvarnih imen

Stvarna imena pogosto prevajamo oz. podomačujemo. Pri imenih, ki jih nismo podomačili, pogosto ne prepoznamo besednovrstne pripadnosti sestavin in jih sklanjamo najpogosteje po enakih načelih kot nepodomačena zemljepisna imena.

Če so sestavine večbesednega imena ujemalne na način, da se ujemalnost na izrazni ravni kaže z enakimi končaji ali končnicami, sklanjamo vse sestavine: 

Če se ujemalnost na izrazni ravni ne kaže z enakimi končaji ali končnicami, imena sklanjamo različno, odvisno od spola sestavin:

  1. če so sestavine moškega spola, sklanjamo navadno samo drugo (zadnjo) sestavino: rus. Bolšoj teater, rod. Bolšoj teatra; angl. Adobe Illustrator, rod. Adobe Illustratorja; fr. Air France, rod. Air Francea; angl. Dow Jones, rod. Dow Jonesa; angl. Microsoft Word, rod. Microsoft Worda; nem. Volkswagen Golf, rod. Volkswagen Golfa; fr. Beaux Arts Magazine, rod. Beaux Arts Magazina; fr. Moulin Rouge, rod. Moulin Rougea; angl. My Talking Tom, rod. My Talking Toma; angl. Manchester United, rod. Manchester Uniteda; fr. Roland Garros, rod. Roland Garrosa.
  2. če je ena od sestavin ženskega spola (prva ali druga), je sklonljiva le ta: 
    • hr. Atlantic Grupa, rod. Atlantic Grupe; angl. Cambridge Analytica, rod. Cambridge Analytice; it. Fiat Panda, rod. Fiat Pande;
    • fr. Stella Artois, rod. Stelle Artois; angl. Adria Airways, rod. Adrie Airways; Honda Civic, rod. Honde Civic.

Posebnost

  1. Nekatera imena avtomobilskih in drugih znamk prepoznavamo kot dvodelna imena (vzporedno dvodelnemu imenu iz osebnega imena in priimka) in jih lahko sklanjamo v obeh sestavinah: Ford Focus, rod. Forda Focusa; Fiat Panda, rod. Fiata Pande.
  2. Pri redkih imenih, ki imajo vse sestavine moškega spola, sklanjamo prvo sestavino, če v zvezi prepoznamo desni prilastek, prim. latinske zveze Opus Dei, rod. Opusa Dei; Index librorum prohibitorum, rod. Indexa librorum prohibitorum.

Skladenjske zgradbe z levimi neujemalnimi prilastki, ki so ničto pregibni (angl. Microsoft Teams, rod. Microsoft Teamsaangl. Microsoft Windows, rod. Microsoft Windowsa) v manj formalnih oblikah besedilno preoblikujemo v zvezo sklonljivega pridevnika in samostalnika, npr. Microsoftov Teams. To velja tudi za napol prevedene zveze, npr. angl. Google Prevajalnik, rod. Google Prevajalnika Googlov Prevajalnik.

O določanju spola in števila pri prevzetih stvarnih lastnih imenih glej poglavje »Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih«.

O pisanju avtomobilskih znamk z veliko in malo začetnico glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).

Nekatera imena nepodomačenih umetniških stvaritev, izdelkov, orodij ipd., ki imajo za slovenščino neznačilne končaje, sklanjamo po ničti sklanjatvi: fr. Collège de France, Comédie-Française, lat. Ecce homo, it. Corriere della Sera ipd.

Tujih predložnih in podobnih delov (npr. členov) stvarnega imena ne sklanjamo: fr. Le Monde, rod. Le Monda; arab. Al Kaida, rod. Al Kaide; angl. The New York Times, rod. The New York Timesa

Besedotvorni oris

Splošno

V poglavju Besedotvorni oris so obravnavani osnovni pojmi besedotvorja: kaj je besedotvorna podstava in kaj besedotvorno obrazilo, kateri procesi so vplivali na sodobno podobo besed in katere spremembe so aktivne pri besedotvorju še danes. Predstavljene so vrste tvorjenk s poudarkom na njihovem zapisovanju. V poglavju »Posebne vrste tvorjenk« so opisane tvorjenke zlasti iz lastnoimenskih podstav, tj. svojilni pridevniki z obrazili -ov/-ev ali -in, vrstni pridevniki z obrazilom -ski/-ški in tvorjenje prebivalskih imen.

Besedotvorje obravnava, kako so besede zgrajene, katere morfeme vsebujejo in kateri so vzorci za tvorjenje novih besed.

Proces tvorbe besede je mogoče opisati tako z vidika morfemskih sestavin besede in njenega osnovnega pomena, ki ga določa koren besede, kot tudi z vidika skladenjske podstave, katere sestavine se pretvorijo v besedotvorno podstavo in obrazila.

Prvi pristop pojasnjuje povezovanje tvorjenk v besedne družine (tudi če so pisno in glasovno spremenjene, npr. baba babica babičin). Drugi izhaja iz razlik med sestavinami skladenjske podstave, in sicer glede na to, katere postanejo besedotvorna podstava in katere se poobrazilijo (ta pristop omogoča npr. razlikovanje med izpeljankami iz predložne zveze – predpražnik (< tisti, ki je pred pragom) in sestavljenkami – predznak (< sprednji znak).

Koren, besedotvorna podstava in obrazila

Koren je predmetnopomenski morfem tako tvorjenih kot netvorjenih besed; skupen je vsem besedam iste besedne družine (brat, glav-, gled-, lep, pis-). Pri tvorjenih besedah je koren lahko enak besedotvorni podstavi, ki je tista sestavina skladenjske podstave, na katero dodajamo besedotvorna obrazila (brat-ec, glav-ica, bab-ica; po-gledati, pod-pis-ø; lep-o-pis-ø).

Koren dobimo, ko besedi odvzamemo morfeme s slovničnimi podatki, npr. končnico (glav-a). Končnica je spremenljivi del besede (glav-a, rod. glav-e); lahko je tudi ničta ali neizražena (mož-ø, rod. mož-a).

Skladenjska podstava tvorjenke je besedna zveza (tisto, ki je ob bregu), katere polnopomenske in nepolnopomenske sestavine so pretvorljive v besedotvorno podstavo; iz te nastane tvorjenka: obrežje (ob- -breg- -je). V primerjavi s pomensko razlago, ki jo podaja razlagalni slovar (svet ob reki, jezeru, morju), prinaša le za tvorjenko bistvene sestavine.

Posebna vrsta tvorjenk so sklopi, ki nastanejo, ko zaporedne besede govorne verige (zato govorna podstava) izgovarjamo in dojemamo kot eno besedo in jih tako tudi zapišemo.

Glede na mesto, kjer besedotvorni podstavi dodamo besedotvorno obrazilo, razlikujemo tri tipe obrazil:

Z izrazom medponsko obrazilo in medpona ter predponsko obrazilo in predpona označujemo isti morfem (v besedi nadkuhar je nad- predponsko obrazilo in predpona, v besedi zobodravnik je -o- medponsko obrazilo in medpona).

Z izrazom priponsko obrazilo pa zajemamo dva morfema, in sicer besedotvornega in oblikoslovnega: v besedi glavica je -ica priponsko obrazilo, v katerem je -ic pripona, ‑a pa končnica.

Para izrazov predponsko obrazilo in predpona ter medponsko obrazilo in medpona nista prekrivna pri medponsko-priponskih zloženkah in predponsko-priponskih izpeljankah (izpeljanke iz predložne zveze), v katerih z izrazom medponsko-priponsko obrazilo zajemamo medpono in pripono (v besedi morjeplovec je -e- medpona, -ec pa pripona), z izrazom predponsko-priponsko obrazilo pa predpono in pripono (v besedi brezdomec je brez- predpona, -ec pa pripona).

V strokovni literaturi se za pripono uporablja izraz sufiks, za predpono izraz prefiks in medpono infiks.

Glede na to, kako sestavine skladenjske podstave pretvorimo v besedotvorno obrazilo in besedotvorno podstavo, razlikujemo različne vrste tvorjenk, in sicer

Tvorjenke druge, tretje, četrte … stopnje so tiste, ki nastanejo iz že tvorjenih besed, npr. gledati > pogledati, spogledati se, spogledljiv, spogledljivec.

Prevzemanje iz drugih jezikov v slovenščino prinaša besede, katerih sestavine sčasoma prepoznamo kot korene in obrazila, tj. predpone (probiotik) in pripone (kanuist), ter podstavam podobne sestavine prevzetih zloženk, tj. afiksoide (biolog), ki imajo tvorno vlogo v novejših tvorjenkah (npr. biokmet, plečnikolog).

O afiksoidnih zloženkah glej poglavje »Zloženke« (Besedotvorni oris).

Pisne premene besedotvorne podstave in obrazil

V zgodovinskem razvoju jezika je zaradi razvojnih teženj in poenostavitev na stiku besedotvorne podstave in obrazil prišlo do glasovnih sprememb, ki se v sodobni slovenščini odražajo kot premene. Te premene so glasovno-pisne, zaradi njih pa obstajajo različice izvorno istih morfemov oziroma alomorfov, npr. otrok: otroček otročji, ob priponskem obrazilu ski tudi -ški. Premene pri tvorbi besed se pojavljajo tudi zaradi prilagoditve glasov v stiku, a so v slovenščini zaradi zgodovinsko-etimološkega pravopisnega načela le izjemoma zaznamovane tudi v zapisu.

Nekatere premene so zapletene, saj so posledica različnih zaporednih glasovnih sprememb, npr. pri tvorbi nekaterih svojilnih pridevnikov je prišlo najprej do jotacije, nato pa še do preglasa (bralec bralčev). Posledica premen na morfemski meji ni vedno zgolj sprememba besedotvorne podstave, lahko pride tudi do novih (variantnih) priponskih obrazil, npr. -čan (< -ec + *-jan, npr. Medvode Medvodčan), -ški (< -č-ski, npr. Kokra kokrški) ipd.

Glej poglavje »Posebne skupine tvorjenk« oz. razdelke »Tvorjenje prebivalskih imen«, »Tvorjenje svojilnih pridevnikov«, »Tvorjenje pridevnikov z obrazilom -ski iz lastnih imen« (Besedotvorni oris).

Mehčanje ali palatalizacija

Mehčanje ali palatalizacija odraža praslovansko glasovno spremembo mehkonebnih soglasnikov. Pri prvi praslovanski palatalizaciji se soglasniki k, g, h in c spremenijo v č, ž, š in č, in sicer v položaju pred priponami na nekdanji sprednji samoglasnik.

Za besedotvorje so v sodobni slovenščini pomembni zlasti rezultati t. i. prve praslovanske palatalizacije. Nekdanji sprednji samoglasnik je v sodobni slovenščini e in i ter v nekaterih primerih (tudi ničti) polglasnik.

Rezultati t. i. druge praslovanske palatalizacije so vidni v glagolskih velelniških oblikah (peči peci, reči reci, striči strizi, vreči vrzi) in – izjemoma – pri množinski obliki samostalnika otrok otroci. Premene, ki so posledica delovanja t. i. tretje praslovanske palatalizacije, v besedotvorju srečujemo le redko, npr. kneginja knez. Pogosteje so rezultati te glasovne spremembe vidni v korenu, npr. vz-klikniti klicati, raz-tegniti raztezati.

Po mehčanju izglasja besedotvorne podstave se glasovi č, š ali ž združijo z vzglasnim s v priponskih obrazilih -ski in -stvo, zato se pojavljajo zapisi: deviški, devištvo (< *devič‑stvo < devica); upošteva se tudi prilikovanje po zvenečnosti: kneštvo (< *knež‑stvo < kneg-), enoboštvo (< *bož‑stvo < bog).

Jotacija

Z izrazom jotacija poimenujemo spremembo soglasnikov pred priponami z nekdanjim vzglasnim glasom j jota (npr. Loka *Lok-jan > Ločan), tudi če je bil soglasnik j v izglasju besedotvorne podstave (npr. goniti *gonj-en > gonjen). Jotacija je povzročila spremembo soglasnika, zlitje glasov ali vrivanje zvočnika l pri besedotvorju, pa tudi pri tvorbi pridevniških primerniških in deležniških oblik.

Pri pridevniških oblikah se v knjižnem jeziku za šumnik vriva zvočnik j: volk volčji, knez knežji; tudi pri primernikih: visok višji, nizek nižji, tih tišji, drag dražji.

Pri pridevnikih na -ok (visok, globok) in -ek (sladek, tanek) primernik tvorimo iz njihovega korena (vis-, glob-, slad-, tan-).

Rezultati jotacije so pri mehkonebnikih oz. velarih k, g, h enaki kot pri prvi praslovanski palatalizaciji.

O jotacijskih premenah tipa Vrba Vrbljan, Ribno Ribnjan pri tvorbi prebivalskih imen glej tudi poglavje »Tvorjenje prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).

Prilikovanje ali asimilacija

Z izrazom prilikovanje (tudi priličenje) ali asimilacija označujemo spremembo glasu po načinu ali mestu izgovora zaradi približevanja drugemu bližnjemu glasu z enakim načinom in/ali mestom izgovora.

Premene, ki nastanejo zaradi prilikovanja po mestu izgovora, so večinoma tudi pisne, npr. prilagoditev sičnika šumevcu (s > š, z > ž) pred priponami ček, ek, , en in ev, ki je po preglasu nastala iz -ov:

Med prilikovanje zvočnikov po mestu izgovora spada izgovor nosnika n v položaju pred ustničnikom kot m (npr. priponsko obrazilo -ba), a premena se v pisavi odraža le pri starejših tvorjenkah, npr. braniti obramba; hliniti hlimba; shraniti shramba; začiniti začimba.

V prevzetih tvorjenkah je zapis predponskih različic im- namesto in-, kom- namesto kon-, sim- namesto sin- pred ustničnikoma in (tudi in f) rezultat procesov v izvornem jeziku, npr. imperativ, kombinirati, simfonija, simbol. Izjemoma se je uveljavil zapis po izgovoru (z m) kot pisno podomačena dvojnična možnost pri bonbon/bombon, bonbonjera/bombonjera (< fr. bonbon).

Glasovnih premen, ki nastanejo zaradi prilikovanja nezvočnikov po zvenečnosti ob stiku besedotvorne podstave in priponskega obrazila (doberdobski [dọbərdópski], labodka [labótka]; izvršba [izvə̀ržba], prerokba [prerógba]), v pisavi ne označujemo. Izjema so premene zvenečnostnega para nezvočnikov zs, in sicer:

  • pri zapisu predponskih glagolov, ko pred zvenečimi glasovi izgovarjamo in pišemo predpono z-, pred nezvenečimi pa s- (tudi ko nastane iz vz- in iz‑), npr. zdramiti se, zdrobitizjasnitizdramiti nasproti shoditi, spajati se, poskusiti;
  • pri zapisu nedoločnikov glagolov, kot so gristi (sed. grizem), lesti (sed. lezem), molsti (sed. molzem), vesti (sed. vezem), in nekaterih izpeljanih samostalnikov (lestev).

Podrobneje o aktivnih glasovnih premenah, npr. prilikovanju nezvočnikov po zvenečnosti in zvočnikov po mestu izgovora glej poglavji »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti«, »Prilikovanje zvočnikov po mestu izgovora« (Glasoslovni oris).

Različenje ali disimilacija

Z izrazom različenje ali disimilacija označujemo spremembo glasu po načinu ali mestu izgovora zaradi razlikovanja od drugega bližnjega glasu z enakim načinom in/ali mestom izgovora. Premene, ki nastanejo zaradi različenja, se večinoma odražajo tudi v zapisu, npr. predlog k se v položaju pred [k] ali [g] zapisuje kot h (h gozdu, h kovaču), in v tvorjenkah, npr. v sklopu hkrati (< *h krati).

O zapisovanju predloga k/h glej poglavje »Predlog k pred g in k« (Glasoslovni oris).

Različenje je povzročilo tudi onemitev prvega od dveh soglasnikov, ki sta izgovorno podobna, npr. pri besedotvornih podstavah na izglasna t ali d ter priponah na vzglasni s (bogat bogastvo < *bogat-stvo, sosed soseska < *sosed-ska, gospod gosposki < *gospod-ski).

Različenje v primerjavi s prilikovanjem ni dosledno uresničeno, zato lahko v sodobnem knjižnem jeziku srečujemo oblike, pri katerih je različenje uresničeno (soseska), in oblike, pri katerih ni uresničeno (sosedski). Razlike so povezane s starostjo tvorjenk.

Premene pri sodobnih tvorjenkah

Pri sodobnih tvorjenkah, tudi pri tistih, ki jih tvorimo iz prevzetih besed, nekatere glasovne premene niso več aktivne, a se besedotvorna podstava in obrazila lahko spreminjajo po analogiji z obstoječimi besedami, npr. tako kot pri sneg snežen tudi katalog kataložen. Vse te premene so glasovno-pisne.

Iz mlajših prevzetih besed, katerih besedotvorna podstava se konča na g ali h (npr. žoga, saga, droga, figa, psiha, monarh ipd.), tvorimo pridevnike ali manjšalnice s priponami, pri katerih je premena izglasja podstave pričakovana, a se ne uresničuje vedno (monarhičen, psihičen; figica).

Premene pri izpeljankah s priponskim obrazilom -en (-ni)

Pri pridevniških izpeljankah s priponskim obrazilom -en (v določni obliki in pri vrstnih pridevnikih -ni) je izkazana premena, če se besedotvorna podstava končuje na k ali c, v redkih primerih tudi g:

Premene pri izpeljankah s priponskim obrazilom -ica

Pri tvorbi izpeljank s priponskim obrazilom -ica se mehčanje ne uresničuje več dosledno (slika slikica/sličica) ali pa sploh ne (žoga žogica). Pri nekaterih dvojnicah s premeno ali brez nje prihaja do pomenske specializacije, npr.

Posebnost

Pri manjšalnicah, tvorjenih s priponskim obrazilom -ica (in -ka) iz besedotvorne podstave muc- in imenske Mic-, se premena c č ne uresničuje: muca mucica/mucka; Mica Micica/Micka. Dosledno pa je uresničena pri besedotvornih podstavah rac-, ptic-, ovc-, tic-, npr. raca račica/račka, ptica ptičica/ptička, ovca ovčica/ovčka.

Premene pri izpeljankah s priponskima obraziloma -ec  in -ek

Pri tvorbi izpeljank s priponskima obraziloma -ec in -ek se mehčanje ne uresničuje več dosledno (grah grahek/grašek, breg bregec/brežec, krog  – krogec/krožec) ali se sploh ne (namig namigec, blog blogec, pavliha pavlihec, blok blokec, trik trikec).

Premena c č se uresničuje zlasti pri manjšalnicah na -ek iz samostalnikov srednjega spola na -ce, ob tem se spremeni tudi spol: sonce sonček, jajce jajček.

Premene pri izpeljankah s priponskim obrazilom -ji

Premene pri novejših tvorjenkah s pridevniškim priponskim obrazilom -ji, ki izraža vrstnost, so pri mlajših prevzetih besedah, ki označujejo živalske vrste, in izpeljankah iz njih redke (jastog jastožji, ostriga ostrižji) ali pa se sploh ne uresničujejo (gams gamsji, los losji, šimpanz šimpanzji).

V strokovnem jeziku se pojavlja premena pri izražanju vrstnosti iz živalskih poimenovanj, npr. kozorog kozorožji (lovstvo) ob kozorogovski; ščurek ščurčji, čuk čučji; sesalec sesalčji (biologija, zoologija) ob sesalskiglodalec glodalčji (biologija, zoologija) ob glodalski.

Premene pri izpeljankah s priponskim obrazilom -in

Besedotvorna podstava na c iz samostalnikov ženskega spola, tvorjenih s priponskim obrazilom -ica (in -ca, ki je nastalo iz -ica), se dosledno premenjuje pri pridevniških izpeljankah s priponskim obrazilom -in.

Posebnost

Pri pridevnikih s priponskim obrazilom -in, tvorjenih iz besedotvornih podstav muc-, rac-, ptic-, ovc-, tic-, se premena c č ne uresničuje: muca mucin, raca racin, ptica pticin, ovca ovcin, tica ticin. Enako do premene ne prihaja pri večini lastnih imen s priponskim obrazilom -ca, npr. osebnih (Mica Micin, Pepca Pepcin) ali zemljepisnih (Peca Pecin, Lisca Liscin).

Premene pri izpeljankah s priponskima obraziloma -ski  in -stvo

Če se besedotvorna podstava končuje na izglasne soglasnike k, g, h, č, ž, š, c, z in s, se ti ob stiku s priponskim obrazilom -ski ali -stvo spremenijo – s priponskim s se združijo v š:

Posebnosti

  1. O »novem« priponskem obrazilu -ški govorimo, ko se to dodaja nekaterim besedotvornim podstavam, pri katerih ga glede na izglasje ne pričakujemo, npr. Sora soki (Soko polje), Kokra kokki/kokrski (Kokko/Kokrsko sedlo).
  2. Priponsko obrazilo -čki se je uveljavilo večinoma v večbesednih imenih za zemljepisne pojave na področjih, na katerih je pridevniška oblika s -čki narečno uresničena. V sodobnem jeziku se ohranja
    • v zemljepisnih imenih, npr. Lučki Dedec (< Luče), Mučka bistrica (< Muta), Zadrečka dolina (< Dreta), Žička kartuzija (< Žiče);
    • v občnoimenskih pridevnikih, ki so enaki kot izpridevniška imena, na katera se nanašajo, npr. Goričko gorički.

Podrobneje o posebnostih pri izpeljavi izlastnoimenskih pridevnikov s priponskim obrazilom -ski in tvorbi iz prevzetih imen glej poglavje »Tvorjenje pridevnikov s priponskim obrazilom -ski iz lastnih imen« (Besedotvorni oris).

Premene zaradi preglasa

Zaradi preglasa (premene samoglasnika o s samoglasnikom e za soglasniki c, j, č, ž, š in ) prihaja do premene obrazil, in sicer

  1. namesto priponskega obrazila -ov uporabljamo -ev pri pridevniških izpeljankah s svojilnim in vrstnim pomenom (mož možev, Jurij Jurijev; zidar zidarjev, STA – STA-jev; Gorenje – Gorenjev, korenje korenjev; jelša  jelšev, češnja češnjev; apartma apartmajev, karite karitejev, kivi kivijev, kanu kanujev);
  2. namesto medpone o uporabljamo medpono e pri zloženkah s prvo sestavino besedotvorne podstave moškega in srednjega spola, npr. jajcevod, življenjepis, žolčevod, licemeren.

Soglasnik c se v izglasju besedotvorne podstave samostalnikov moškega spola navadno premenjuje s č: stric  stričev, Škufca Škufčev.

Posebnosti

  1. Preglas se ne uresničuje pri medponi zloženk, pri katerih je prva sestavina besedotvorne podstave ženskega spola in ima končnico -a, npr. ki ljubi resnico, pravico resnicoljub, pravicoljuben; ki peče pico picopek.
  2. Preglaševanje je redko ali pa ga opuščamo pri samostalnikih na končni -co (bajaco; Aco, Braco, Joco ipd.); povsem opuščamo tudi premeno cč: bajaco bajacov, Aco  Acov.

V manj formalnih knjižnojezikovnih položajih in pogovornem jeziku se pri nekaterih pogovornih in klicnih oblikah imen (bruc, Rac) premena cč opušča, npr. bruc brucev, redko bručev (manj formalno brucov); redko Račev (manj formalno Racov).

Glasovna premena samoglasnika o z e se izkazuje tudi pri

  • glagolskem besedotvorju (-eva namesto -ova: napolnjevati, prijateljevati);
  • sklanjanju, in sicer pri samostalnikih moškega in srednjega spola s končnicami em (s stricem; s soncem), ema (stricema; soncema) in ev (stricev).

O premenah besedotvorne podstave pri slovenskih besedah in prevzetih imenih zaradi preglasa glej poglavje »Preglas«, »Splošno« (Glasovno-črkovne premene) in »Tvorjenje svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).

O izjemah pri preglaševanju glej poglavje »Samostalniki na končne govorjene co, jo, čo, žo, šo in džo« (Glasovno-črkovne premene).

Premene besedotvorne podstave zaradi polglasnika

Ohranjanje korenskega polglasnika je odvisno od obrazila, in sicer

  1. polglasnik ne izpade, če se pripona začne na soglasnik, tj. pri izpeljankah s priponskimi obrazili -ce, -(č)an, ček, ka; ji, ni, ski;
  2. polglasnik izpada, če se pripona začne na samoglasnik, tj. pri izpeljankah s priponskimi obrazili ar, ec, -ica, -ič, en, ov/‑ev, in in pri zloženkah (zaradi medpone).
Vzorec pregibanja I
Obrazilo na soglasnik
II
Obrazilo na samoglasnik
imenovalnik rodilnik ednine -ca, -ce, -ski -ov, -ev, -, -ica, -en-o-/-e- ...
pesem [pésǝm] pesmi [pésmi] pesemski [pésǝmski]
pesmica [pésmica]
pesmotvorec [pesmotvórǝc]
imenovalnik rodilnik množine -ček, -ski -ov, -ev, -, -ica, -en-o-/-e- ...
pismo [písmo] pisem [písǝm] pisemski [písǝmski]
pisemce [pí
sǝmce]
pismen [písmǝn]
pismonoša [pismonóša]

Pri tvorbi novih besed je pri določanju besedotvorne podstave tvorjenk treba upoštevati tudi fonotaktična pravila. Fonotaktična pravila določajo mogoče kombinacije glasov (fonemov) v določenem jeziku (tako z vidika zloga kot tudi besednega vzglasja in izglasja). Vsak jezik ima lastna fonotaktična pravila.

O zaporedju glasov v slovenskem zlogu glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti« (Glasoslovni oris).

Za podrobno razlago obstojnosti polglasnika glede na izbiro priponskega obrazila glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).

Besedotvorna podstava pri samostalnikih, ki pri sklanjanju krajšajo osnovo

Če je pri sklanjanju samostalnika z ničto končnico v imenovalniku osnova skrajšana zaradi neobstojnega samoglasnika, je besedotvorna podstava tvorjenke

  1. enaka rodilniški osnovi, kadar je tvorjenka zloženka z medpono ali izpeljanka s priponskim obrazilom na vzglasni samoglasnik, npr. ar, ec, -ica, -ič; en, ov/‑ev, in:
    • boben [bóbən], rod. bobna [bóbna] – bobnar [bóbnar], bobnič [bóbnič]
    • pesem [pésǝm], rod. pesmi [pésmi] – pesmica [pésmica]; pesmotvorec [pesmotvórǝc]
    • nem. Diesel [dízǝl], rod. Diesla [dízla] – Dieslov [dízlov-]
    • angl. Owen [ôvǝn], rod. Owna [ôu̯na] – Ownov [ôu̯nov-]
  2. enaka imenovalniški osnovi, kadar je tvorjenka izpeljanka s priponskim obrazilom na vzglasni soglasnik, npr. -ce, (č)an, ček, ka; ji, ni, ski:
    • boben [bóbən] – bobenček [bóbǝnčǝk], bobenski [bóbǝnski]
    • pesem [pésǝm] – pesemski [pésǝmski], star. pesemca [pésǝmca]
    • nem. Diesel [dízǝl] – dieselski [dízǝlski]

Črka ⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju že označuje glasovni sklop [ǝr], zato v izpeljankah s priponskim obrazilom na vzglasni soglasnik izgovorjenega polglasnika ne zapisujemo s črko ⟨e⟩, čeprav ga izgovarjamo: Koper [kópǝr] – koprski [kópǝrski]; angl. Manchester [mênčestǝr] – manchestrski [mênčestǝrski].

Besedotvorna podstava tvorjenke je v zapisu vedno enaka (vetr-), vendar jo (glede na to, ali se obrazilo začne s soglasnikom ali s samoglasnikom) izgovarjamo na dva različna načina, npr. vetrni [vé.tər.ni], vetrček [vé.tər.čək] nasproti vetrič [vé.trič], vetrobran [vé.tro.brán].

Besedotvorna podstava pri samostalnikih, pri katerih se v osnovo vriva neobstojni samoglasnik

Če se pri sklanjanju samostalnikov s končnico -a ali -o (v množini -e) za soglasniškim sklopom (bakla, ladja, pismo, Dravlje) v osnovo rodilnika dvojine ali množine vriva neobstojni samoglasnik (bakel, pisem, ladij, Dravelj), je besedotvorna podstava tvorjenke

  1. enaka rodilniški (množinski) osnovi, kadar je tvorjenka izpeljanka s priponskim obrazilom na vzglasni soglasnik, npr. -ce, (č)an, ček, ka; ji, ni, ski:
    • pismo [písmo], rod. mn. pisem [písǝm] – pisemce [písǝmce], pisemski [písǝmski]
    • ladja [ládja], rod. mn. ladij [ládij] – ladijski [ládijski]
    • Dravlje [dráu̯lje] ž. mn., rod. Dravelj [drávǝl'] – draveljski [drávǝl'ski]
    • it. Etna [étna] – etenski [étǝnski]
    • bos. Tuzla [túzla] – tuzelski [túzǝlski], Tuzelčan [túzǝlčan]
  2. enaka imenovalniški osnovi, kadar je tvorjenka zloženka z medpono ali izpeljanka s priponskim obrazilom na vzglasni samoglasnik, npr. ar, ec, -ica, -ič; en, ov/‑ev, in:
    • pismo [písmo] – pismen [písmen], pismonoša [pismonóša]
    • ladja [ládja]  ladjar [ladjár], ladjin [ládjin]

Črka ⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju (v izpeljankah s priponskim obrazilom na vzglasni soglasnik, npr. -ski, -ni, -ček) že označuje glasovni sklop [ǝr], zato v tvorjenkah izgovorjenega polglasnika ne zapisujemo s črko ⟨e⟩, čeprav ga izgovarjamo: Istra [í.stra] – istrski [í.stǝr.ski], Istran [i.strán].

Besedotvorna podstava tvorjenke je v zapisu vedno enaka (jadr-), vendar jo izgovarjamo na dva različna načina, npr. jadrni [já.dǝr.ni] nasproti jadrati [já.dra.ti].

O izpadanju in vrivanju polglasnika (in samoglasnika i) v besedotvorno podstavo v odvisnosti od pripone glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).

Vrste tvorjenk

Izpeljanke

Nastanek in vrste izpeljank

Izpeljanka nastane, ko eno sestavino skladenjske podstave spremenimo v besedotvorno podstavo, drugo v priponsko obrazilo: tisti, ki piše – pisec (< pis- -ec); majhna glava – glavica (< glav- ‑ica); tista, ki je črna – črnica (< črn- ‑ica); tak, ki je v zvezi s Slovenijo – slovenski (< sloven- -ski); tisti, ki je v zvezi z lepoto – lepotec (< lepot- -ec); biti vrtnar – vrtnariti (< vrtnar- -iti), npr.

Predponsko-priponske izpeljanke ali izpeljanke iz predložne zveze so posebna vrsta izpeljank z dvema obraziloma – ob priponi imajo tudi predpono, ki je poobraziljeni predlog iz skladenjske podstave: tisti, kar je pred pragom – predpražnik (< pred- -prag- -nik); tista, ki je do kolen – dokolenka (< do- -kolen- -ka); tak, ki je brez rok – brezrok (< brez- -rok- -ø), npr.

Posebnosti

1. Samostalniške izpeljanke iz predložne zveze z lastnim imenom pišemo z veliko začetnico le, če so tudi same zemljepisna imena. V teh primerih se veliko začetnico s podstavnega lastnega imena prenese na predpono, npr. Podsabotin (< tisto, kar je pod Sabotinom), Zasavje (< tisto, kar je za Savo), Prekmurje (< tisto, kar je prek Mure).

Veliko zemljepisnih lastnih imen s priponskim obrazilom -je, ki so pomensko motivirana z lego na obrečnih območjih, je tvorjenih iz predložnih zvez (Obsotelje, Podravje, Prekmurje, Zasavje, Porurje, Povolžje ...); iz njih izpeljujemo nadaljnje pridevniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ski (obsotelski, podravski, prekmurski, zasavski, porurski, povolški ...).

2. Dvojnice pri izpeljankah s priponskim obrazilom -(l)ec/-(v)ec

Pri izglagolskih izpeljankah s pomenom vršilca dejanja, ki so tvorjene iz besedotvornih podstav z izglasnim -l ali -lj, so v preteklosti namesto priponskih obrazil -‍(al)‍ec in -‍(il)ec priporočali njihove različice ‍-(av)‍ec in -‍(iv)ec, danes pa v knjižnem jeziku uporabljamo obe možnosti, npr.
l v:
deliti delilec/delivec; seliti selilec/selivec; voliti volilec/volivec
lj v: pošiljati  pošiljalec/pošiljavec; sestavljati  sestavljalec/sestavljavec; upravljati  upravljalec/upravljavec

Enako velja tudi za pisanje prvo- in drugostopenjskih izpeljank iz teh tvorjenk:
• -‍ka:
volilka/volivka; sestavljalka/sestavljavka
• -ski: volilski/volivski; sestavljalski/sestavljavski 
• -‍ev: volilčev/volivčev; sestavljalčev/sestavljavčev 
-‍in: volilkin/volivkin; sestavljalkin/sestavljavkin

Nekatere tovrstne tvorjenke imajo dvojnice, izpeljane iz pridevnika, npr. blebetati blebetalec proti blebetav blebetavec; glodati glodalec nasproti glodav glodavec; zijati zijalka nasproti zijav zijavka.

Dvojnice se pojavljajo tudi pri izglagolskih samostalnikih na -(a)lo in -(i)lo, npr. gnojilo/gnojivo, hranilo/hranivo. Pri nekaterih lahko prihaja tudi do pomenskih razlik, npr. mazivo mazilo; cepivo cepilo.

Podatki o pomenskih razlikah in prednostnih dvojnicah glede na uveljavljenost v rabi so podani v slovarjih knjižnega jezika.

O vrivanju polglasnika, zapisanega z e, v besedotvorno podstavo (Sotla Obsotelje obsotelski) glej poglavje »Polglasnik v zvezi soglasnika in črkovnih sklopov ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩« (Glasovno-črkovne premene).

Izpeljanke po enakih načelih tvorimo tudi iz (pisno nepodomačenih) prevzetih besed (ki jih lahko tudi podomačimo); besedotvorni podstavi glede na pomen tvorjenke dodajamo tako domača kot tudi prevzeta priponska obrazila:

  • jazz > jazzist, jazzovski džez > džezist, džezovski
  • Nietzsche > Nietzschejev; nietzschejanec/ničejanec, nietzschejanka/ničejanka, nietzschejanski/ničejanski, nietzschejanstvo/ničejanstvo
  • Marx > Marxov; marksizem, marksist, marksistka, marksističen

V preteklosti smo skupaj z besedo prevzeli tudi nekatere pripone, ki so v slovenščini postale tvorna jezikovna sredstva. Z njimi tvorimo nove izpeljanke tudi iz neprevzetih besedotvornih podstav, ki imajo različno stopnjo zaznamovanosti; nekatere take tvorjenke so stilno zaznamovane ali jih uporabljamo le v manj formalnih okoliščinah oz. pogovornem jeziku, npr.

  • -izem: starizem, mačizem, kretenizem, huliganizem, vampirizem; našizem
  • -ijada: univerzijada, salamijada, bogračijada, bučijada; polomijada
  • -ist: slovenist, starist, skiroist, alarmist
  • -ant: diplomant, projektant, prevarant; zabušant, zajebant
  • -er: žurer, rekorder, pavzer; kritizer, privatizer, šminker
  • -ar (kadar besedotvorna podstava ni glagolska): metuljar, tartufar; makadamkar, hrčkar, kapucar
  • -ija: kmetija, bogatija; polharija
  • -: bogataš, nogometaš; pokeraš

O izpeljavi pridevnikov na -ski glej poglavje »Tvorjenje pridevnikov s priponskim obrazilom -ski iz lastnih imen« (Besedotvorni oris).

O izpeljavi prebivalskih imenih glej poglavje »Tvorjenje prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).

O izpeljavi svojilnih pridevnikov glej poglavje »Tvorjenje svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).

Naglaševanje izpeljank

Izpeljanke imajo eno naglasno mesto ne glede na vrsto oz. število obrazilnih morfemov. Naglas je lahko na osnovi ali na obrazilu:

Posebnosti

  1. Nekatera priponska obrazila so vedno naglašena, pri samostalniku npr. - (nosač [nosáč]), -in (potepin [potepín]), -išče (semenišče [semeníšče]).
  2. Izpeljanke druge ali tretje stopnje imajo tudi po več naglasov, če so izpeljane iz besed z več naglasi (npr. iz zloženk in sestavljenk): prednaročniški [prèdnaročníški], nepristranskost [nèpristránskost], sedemdnevnik [sédəmdnéu̯nik], starocerkvenaslovanščina [stárocerkvénaslovánščina] ...
Pisanje izpeljank skupaj ali narazen

Izpeljanke pišemo skupaj. Če so tvorjene iz besednih zvez ali večbesednih lastnih imen ali z nesamostojnimi deli, je njihov zapis odvisen od priponskega obrazila in pravopisnega dogovora, npr. vrstni pridevniki in prebivalska imena se zapisujejo kot enobesedne tvorjenke: novogoriški, Novogoričan (< Nova Gorica).

Skupaj pišemo izpeljanke iz predložne zveze, ki so besednovrstno prislovi. Od podstavnih predložnih zvez, v katerih nastopajo besede v sodobni oblikoslovni podobi, se razlikujejo po priponskem obrazilu in pomenu tvorjenke, npr. docela ‘popolnoma’ – (ljubezen) do celega (sveta); sčasoma ‘polagoma, počasi’ – (držati korak) s časom.

O prislovih, ki so tvorjeni iz predložne zveze brez priponskega obrazila (natanko, popoldne, odspodaj, napol) in so besedotvorno sklopi, glej poglavje »Sklopi« (Besedotvorni oris).

Pridevniške izpeljanke iz prevzetih osebnih in redkih stvarnih imen, ki imajo tudi nesamostojne sestavine, npr. van Gogh, da Vinci; Fra Angelico, ibn Saud; Al Kaida, pišemo

Posebnosti

  1. Pri daljnoazijskih osebnih imenih je zaporedje imena in priimka zamenjano, pridevnike tvorimo tako, da priponsko obrazilo dodajamo zadnji sestavini, npr. kit. Liu Xiaobojev (< Liu Xiaobo), kor. Kim Dae Jungov (< Kim Dae Jung).
  2. Narazen so pisani npr. svojilni pridevniki iz nekaterih stvarnih imen z nesamostojnimi in nesklonljivimi sestavinami: Pop TV-jev (< Pop TV).

O pisanju izpeljank, ki so tvorjene iz večbesednih imen, glej poglavje »Posebne skupine tvorjenk« (Besedotvorni oris).

O pisanju začetnice pridevnikov, ki so izpeljani iz večbesednih imen, glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).

Sestavljenke

Nastanek sestavljenk

Sestavljenka nastane iz dveh polnopomenskih sestavin skladenjske podstave tako, da jedrno sestavino pretvorimo v besedotvorno podstavo, drugo pa v pomensko ustrezno predponsko obrazilo: višji poročnik – nadporočnik (< nad- poročnik), spodnja rast – podrast (< pod- rast), nasprotni učinek – protiučinek (< proti- učinek), stara domovina – pradomovina (< pra- domovina), npr.

Sestavljenke pogosto prevzemamo iz drugih jezikov (anticiklon, kohabitacija, postmoderna, prokrastinacija). V procesu prevzemanja predpone postanejo pomensko prepoznavne in tvorbeno sredstvo tudi v slovenščini. Pri tvorjenju novih sestavljenk zlasti v splošni rabi namesto tujih predpon uporabljamo domače, če obstajajo, npr. anticepilec > proticepilec. Prevzete tvorjenke tudi v celoti prevajamo, npr. amorfen brezobličen, subkontinent podcelina, vicešampion podprvak.

V nekaterih prevzetih sestavljenkah prevajamo le predpono, npr.

  • a- (amorala) – ne- (nemorala)
  • anti- (antidemokracija) – proti- (protidemokracija)
  • kontra- (kontrarevolucija) – proti- (protirevolucija)
  • sub- (substandard) – pod- (podstandard)
  • sur- (surrealizem) – nad- (nadrealizem)

Sestavljenk ne smemo zamenjevati s predponsko-priponskimi izpeljankami (oz. izpeljankami iz predložne zveze) (predpražnik < tisti, ki je pred pragom). Glej poglavje »Izpeljanke« (Besedotvorni oris).

O prenosu velike začetnice s podstavnega imena na predpono (npr. Neevropejec) glej poglavje »Prebivalska imena« (Velika in mala začetnica).

Naglaševanje sestavljenk

Sestavljenke imajo večinoma dva naglasa: protiučinek [prótiučínək], pradomovina [prádomovína], sonožen [sònóžən], prednaročiti [prèdnaročíti]. Redkeje je naglas le na jedrni sestavini skladenjske podstave (prelep [prelép], neumen [neúmən]), še zlasti, če se tvorjenosti ne zavedamo več.

Tvorjenke s predponskima ne- (neumen) in brez- (brezstičen) imajo v skladenjski podstavi zanikano lastnost (tak, ki ni umen; tak, ki ni stičen) ali zanikano glagolsko dejanje (tak, ki ne ume; tak, ki se ne stika), iz česar izhajajo tudi razlike v številu naglasnih mest (neumen [nèúmən/neúmən]).

Pisanje sestavljenk skupaj ali narazen

Sestavljenke pišemo skupaj.

Sestavljenke (v nasprotju z angleščino) v slovenščini pišemo brez vezaja (postmarksizem), predpone po možnosti, če niso že ustaljene, tudi prevajamo (protistresen, podiplomski). Napačni zapisi se pojavljajo zlasti pri prevzemanju iz angleščine, kjer so sestavljenke zapisane tudi z vezajem zaradi lažjega branja in prepoznavnosti podstave (angl. co-occurring, re-enter, pre-existing, anti-stress, post‑graduate) ali začetnice (angl. post-Marxism).

Zloženke

Nastanek in vrste zloženk

Zloženke nastanejo, ko dve ali več polnopomenskih sestavin iz besedotvorne podstave povežemo z medponskim obrazilom, pri tem pa (upoštevajoč skladenjsko-pomensko razmerje med sestavinami podstave) razlikujemo dva različna tipa zloženk – podredne in priredne.

Kadar zloženka nastane iz skladenjsko podredne zveze oziroma se nanaša na podredno zvezo (npr. socialna ekonomija, pravna informacija), govorimo o podredni pridevniški zloženki: socialnoekonomski, pravnoinformacijski. Če pa zloženka nastane iz skladenjsko priredne zveze (socialni in ekonomski, pravo in informatika), govorimo o priredni pridevniški zloženki, ki jo pišemo z vmesnim vezajem: socialno-ekonomski, pravno-informacijski.

Podredne zloženke

Pri podrednih zloženkah so sestavine besedotvorne podstave v podrednem razmerju, ki je izraženo na različne načine, npr. zdravnik za zobe – zobozdravnik (< zob- -o- -zdravnik); tisto, da je en um – enoumje (< en- -o- um- -je); tak, ki tvori narod – narodotvoren (< narod- -o- -tvor- -en); tisti, ki vodi strelo – strelovod (< strel- -o- -vod- -ø).

Glede na obrazilo podredne zloženke delimo na

  1. medponske zloženke:
    • z medpono -o- ali -e-, npr. zobozdravnik, risoroman, blagostanje, sivozelen, šoloobvezen, klečeplaziti
    • z ničto (ali neizraženo) medpono, npr. generalmajor; pri zloženkah z velelniško obliko glagola v prvi sestavini, npr. kažipot, klativitez, cvilimož
  2. medponsko-priponske zloženke:
    • z medpono -o- ali -e- in pripono, npr. morjeplovec, vročekrven, gostoljubje, kulturnopolitičen, javnozdravstven, dolgoveziti
    • z medpono -o- ali -e- in ničto (ali neizraženo) pripono, npr. črkopis, strelovod, rjavook

O pisanju pridevnikov s prislovno sestavino (sivozelen, temnordeč) kot besednih zvez (sivo zelen, temno rdeč) glej poglavje »Pisanje podrednih pridevniških zloženk« (Besedotvorni oris).

Posebnost

Zloženke s števnikom v prvem delu, ki so tvorjene na različne načine – z izraženo ali neizraženo medpono (enodejanka, desetleten, enajstmetrovka, tisočkrat, polčas), se razlikujejo od števniških sklopov, pri katerih je števnik v obeh sestavinah tvorjenke (dvaindvajset), in izpeljank iz njih (dvaindvajsetič).

O premeni medpone o v e zaradi preglasa (jajcevod, življenjepis ter srcelom nasproti picopek) glej poglavje »Premene zaradi preglasa« (Besedotvorni oris).

Priredne zloženke

Pri prirednih zloženkah so sestavine skladenjske podstave v prirednem razmerju in povezane z veznikom in, besedotvorno pa je sestavina pred vezajem prilagojena zlaganju z medpono, npr. bel in moder in rdeč – belo-modro-rdeča zastava (< bel- -o- -modr- -o- -rdeč), kamniški in savinjski – Kamniško-Savinjske Alpe (< kamnišk- -o- -savinjski), srbsko-hrvaški (< srbsk- -o- -hrvaški), baltsko-slovanski (< baltsk- -o- slovanski), radijski in televizijski  – radijsko-televizijski (< radijsk- -o- ‑televizijski).

Priredne zloženke glede na zapis delimo na

Zamenljivost zaporedja sestavin v priredni zloženki, zapisani z vezajem, je odvisna od besedne zveze v skladenjski podstavi, npr. slovensko-hrvaška ali hrvaško-slovenska meja, toda slovensko-angleški slovar ‘slovenski in angleški s slovenskim izhodiščem’ in angleško-slovenski slovar ‘angleški in slovenski z angleškim izhodiščem’. Pri nekaterih zloženkah je vrstni red navajanja bolj ustaljen (npr. črno-bel), pri drugih spet vezan na navajanje zaporedja (npr. zaporedje barv v zastavi: belo-modro-rdeča zastava).

Nekdanje ime Češkoslovaška bi moralo biti zapisano z vezajem (Češko-Slovaška), saj je šlo za državno tvorbo dveh enakovrednih dežel – danes Češke in Slovaške – a je bila tudi v mednarodnem okolju raba neenotna, pojavljala pa se je tudi manj ustrezna oblika Čehoslovaška, katere prva podstavna sestavina ni bila zemljepisno, temveč prebivalsko ime.

Dvojna imena in poimenovanja niso tvorjenke, ampak z vezajem povezane enote, najpogosteje dve, ki ohranjata vse lastnosti samostojnih besed, saj morfemsko nista spremenjeni (akvarij-terarij). Zaradi zapisa z vezajem se razlikujejo od podredno povezanih skladenjskih zvez, npr. zdravnik specialist v pomenu ‘zdravnik, ki je specialist’; država članica v pomenu ‘država, ki je članica’.

Tvorjenje zloženk s prevzetimi morfemskimi sestavinami

Prevzete besede, ki jih glede na prepoznavnost dveh ali več korenskih sestavin in zamenljivost s slovenskimi ustreznicami (geografija zemljepis, dialektologija narečjeslovje) uvrščamo med zloženke, z vidika slovenskega jezika niso nastale s procesom zlaganja, temveč so bile v procesu prevzemanja slovenščini pisno in/ali morfemsko prilagojene (avtokrat, aerodrom, biatlon, biometrija, kriomasaža, narkoman, tahikardija; arteriovenski, evroatlantski).

Korenske sestavine prevzetih »zloženk« (afiksoidi) so praviloma nesamostojne enote, ki jih razlikujemo glede na mesto v zloženki, in sicer so

  1. prva sestavina (prefiksoidi), npr. aero-, akva-, arheo-, avdio-, bi-, bio-, eko-, evro-, foto-, gastro-, hidro-, krio-, kvazi-, makro-, mono-, narko-, neo-, nevro-, perma‑, tele-, tahi-, video- ... in
  2. druga sestavina (sufiksoidi), npr. -atlon, -fil, -fob, -fobija, -graf, -holik, -kracija, -log, -logija, -man, -manija, -mat, -metrija, -nom, -pat, -teka, -terapija ...

Na osnovi pomena že znanih prevzetih besed prepoznavamo tudi posamezne morfeme, npr. morfem -holik v besedi alkoholik kot polnopomenski podstavni del s pomenom ‘odvisnik’. Z njim tvorimo nove zloženke, npr. deloholik (< del- -o- -holik, ‘odvisnik od dela’), mlekoholik, čokoholik ... Afiksoidi postanejo tvorbena sredstva v novih podrednih in prirednih zloženkah. V podrednih zloženkah so prve sestavine pomensko določujoče, druge sestavine pa pomensko določane (jedrne).

Posebnost

Izjemoma se afiksoidne sestavine leksikalizirajo in nastopajo kot samostojni leksemi, lahko pa so bili kot taki že prevzeti (fobija, grafija, manija, vizija). Nasprotno pa nekatere druge sestavine slovenskih zloženk (-mer, -vod, -pis) pomensko slabijo in se približujejo priponam – postajajo afiksoidi, natančneje sufiksoidi, npr. vodovod elektrovod, naftovod, plinovod, jajcevod, sluhovod, dežemer, dobropis ...

Pomenska opredelitev nekaterih prefiksoidnih in sufiksoidnih sestavin

aero- ‘zračni, letalski’ (aerodrom, aerotaksi, aeropromet)
akva- ‘vodni’ (akvadukt,
akvaplaning, akvapark, akvakultura)
bio- ‘življenje’ (biologija, biografija, biobanka, biopsihologija, biotehnika, biooznačevalec, biovreme)
bio- ‘ekološki’ (biodizel, biogospodarstvo, biokmet)
eko- ‘ekološki’ (ekologija, ekocid, ekocona, ekokmet, ekootok, ekopraznik)
evro- ‘evropski, evrski’ (evrovizija, evroliga, evrocentrizem, evroobmočje, evroposlanec, evrokovanec)
gastro- ‘želodčni, trebušni’ (gastroenterolog, gastroskop, gastronomija, gastroturizem, gastrokritik, gastroponudba)
hidro- ‘vodni’ (hidrobiologija, hidrofilija, hidrobus, hidromotor, hidroenergija, hidroelektrarna, hidropodjetje)
homo- ‘enak, podoben’ (homologija, homoseksualec, homologacija, homoerotika)
krio- ‘leden, mrzel’ (kriogenika, kriosfera, kriosavna, kriomasaža, krioterapija)
makro- ‘velik’ (makroskop, makrobiotika, makromolekula, makroregija, makroekonomija, makrodejavnik, makrorazpoka)
mono- ‘samostojen, en’ (monoksid, monolog, monocentrizem, monodrama, monocikel, monokolesar)
neo- ‘nov’ (neokorteks,
neologizem, neoklasicizem, neovernik)
perma- ‘trajnosten’ (permafrost, permakultura)
-atlon ‘tekmovanje’ (biatlon, triatlon, oviratlon, akvatlon, skiatlon)
-fil ‘ljubitelj’ (bibliofil, tehnofil, avdiofil, filmofil, glasbofil)
-fob ‘nasprotnik, sovražnik’ (ksenofob, islamofob, tehnofob, bacilofob)
-graf ‘strokovnjak, poznavalec’ (etnograf, kostumograf, fotograf, videograf)
-graf ‘aparat’ (mamograf, poligraf, telegraf)
-holik ‘odvisnik’ (alkoholik, deloholik, čokoholik)
-log ‘strokovnjak’ (astrolog, psiholog, gemolog, metodolog, avdiolog, športolog)
-man ‘kdor je bolezensko nagnjen k nečemu’ (narkoman, piroman, kleptoman, tabletoman)
-mat ‘aparat’ (avtomat, tempomat, bankomat, kavomat, mlekomat, parkomat, knjigomat, vodomat)
-nom ‘strokovnjak’ (astronom, gastronom)
-pat ‘kdor z nečim zdravi’ (alopat, homeopat, osteopat)
-pat ‘kdor se odklonsko vede’ (sociopat, psihopat)

Nekatere afiksoide lahko prevajamo s slovenskimi, npr.

  • avto- (avtocitat) – samo- (samocitat)
  • -grafija (geografija) – -pis (zemljepis)
  • -fil (bibliofil) – -ljub (knjigoljub)
  • -logija (dialektologija) – -slovje (narečjeslovje)
Podredne zloženke

Prevzete podredne zloženke so zgradbeno

Posebnosti

  1. Zloženke, v katerih so prefiksoidi »metrične predpone« mednarodnega sistema merskih enot (npr. nano-, mikro-, mili-, centi-, deci-, deka-, hekto-, kilo-, mega-, giga-), so nastale v strokovnem jeziku. Navadno je druga sestavina osnovna merska enota (meter, gram, liter ipd.): nanometer, mikrogram, decibel, dekagram, gigabajt, hektoliter, kilometer. Nekatere sestavine, ki so pridobile pomen, ki ne izraža natančne desetiške vrednosti, npr. nano-, mikro-, mega-, giga-, se pojavljajo tudi v novih tvorjenkah ali v prevzetih besedah, npr. nanodelec, mikroklima, mikroplastika, megazakon, gigatovarna.
  2. Pomenski opisi afiksoidnih sestavin se lahko širijo, npr.
    • bio- ‘življenje’ (biografija) danes tudi kot ‘biološki, ekološki’ (biovrt, biošola);
    • evro- ‘evropski’ (evrovizija) danes tudi kot ‘evrski’ (evroobmočje, evrobankovec).

O zapisu teh zloženk tudi narazen, glej poglavje »Pisanje zloženk skupaj ali narazen« (Besedotvorni oris).

·

Priredne vezalne zloženke

Prevzete besede, ki jih opisujemo kot priredne vezalne zloženke, so zgradbeno zloženke s prefiksoidom, npr. alfanumeričen, arteriovenski, cerebrospinalen, evroatlantski, kardiovaskularen, radiotelevizijski.

Posebnosti

  1. Nekatere vezalne zloženke, npr. afroazijski, lahko glede na pomen uvrščamo med podredne (< azijski z afriškimi prvinami) ali priredne (< afriški in azijski).
  2. Vezalne zloženke so navadno prevzete in njihove podstave pisno ne podomačujemo, jim pa dodajamo slovenska obrazila. Prevedena slovenska oblika je zapisana z vezajem, npr. cerebrospinalen možgansko-hrbtenjačen, kardiovaskularen srčno-žilen, alfanumeričen črkovno-številski.
  3. Med vezalne zloženke uvrščamo tudi prevzeta imena, ki so v izvirniku zapisana z vezajem, ki ga ohranjamo, npr. Avstro-Ogrska, Anglo-Američani (‘angleška in ameriška vojska v drugi svetovni vojni’); vezaj je tudi v pridevniških izpeljankah iz teh imen: avstro-ogrska monarhija, anglo-ameriška vojska.
Naglaševanje zloženk

Zloženke imajo enega, dva ali celo več naglasov.

1. Več naglasov imajo

2. En naglas imajo

Pisanje zloženk skupaj ali narazen
Samostalniške zloženke
Pisanje podrednih samostalniških zloženk

Samostalniške zloženke so tvorjenke, ki jih pišemo skupaj.

Posebnost

Samostalnike, ki so zloženke s prefiksoidi, pišemo tudi kot besedne zveze (z levim neujemalnim prilastkom), če so prve sestavine okrnjeni pridevniki (npr. bio-, eko-, evro-, demo-, kripto-, narko-; alter-) ali povedkovniško osamosvojeni leksemi (živilo je eko): biohrana tudi bio hrana; biovreme tudi bio vreme; ekootok tudi eko otok; evroobmočje tudi evro območje; kriptovaluta tudi kripto valuta; narkokralj tudi narko kralj; alterkultura tudi alter kultura. Nekatere take tvorjenke ali besedne zveze je mogoče pretvoriti v pomensko bolj jasne samostalniške besedne zveze s pridevnikom v levem prilastku: biološka hrana, ekološki otok, evrsko območje, kriptirana valuta, narkomanski kralj, alternativna kultura.

Med izjeme je Slovenski pravopis 2001 uvrščal tiste zloženke, ki jih je mogoče (a le v zamenjanem besednem redu) pisati tudi kot besedne zveze, in sicer:

  • zloženke z imenovalniško medpono, npr. alfažarki žarki alfa; temperabarve barve tempera ...
  • zloženke s črkovno, kratično ali številčno sestavino, npr. b-razred razred b, PTT-služba služba PTT, TV-program program TV, A4-format format A4 ...

Sodobno jezikoslovje obravnava take enote kot besedne zveze z levimi neujemalnimi prilastki: akvarel barvice, filter vrečka, karo srajca, glamping hiška, karving smuči, mača čaj, plise senčilo, umami okus, načo sir; A4 format ipd. Nekatere je mogoče pretvoriti v ujemalne pridevniške prilastke (karirasta srajca, glampinška hiška) ali desne samostalniške (tudi predložne) prilastke (smuči za karving), zlasti kadar je v neujemalnem prilastku lastno ime (kocke Lego).

Z zloženkami ne zamenjujemo zvez z levimi neujemalnimi pridevniškimi prilastki, če so ti:

  1. ničto pregibni pridevniki, ki označujejo barvne odtenke in vzorce (bež, blond, bordo, drap, kaki, krem, lila, roza; pepita), velikosti in mero (mini, midi, maksi; bruto, neto) in drugo (instant, ekonom, gala);
  2. kratice, ki jih razvezujemo kot pridevnike (UV, TV);
  3. prefiksoidi (super, mega), če so leksikalizirani in rabljeni tudi v povedni rabi (manj formalno čevlji so super, mega), sicer pa so prvi deli podrednih zloženk (superbencin) ali sestavljenk (supermarket).
Pisanje prirednih samostalniških zloženk

Samostalniške priredne zloženke so redke, pišemo jih z vezajem, v športu rdeče-beli (‘tekmovalci v rdeče-belih oblačilih’). Lastnoimensko povezane sestavine ohranjajo tudi začetnico podstavne besede: Avstro-Ogrska, Anglo-Američani.

Od dvojnih imen in poimenovanj (strežnik-odjemalec) se priredne samostalniške zloženke razlikujejo po morfemsko preoblikovani prvi sestavini pred vezajem.

Namesto prirednih zvez dveh imen, ki nastanejo po metonimičnem pomenskem prenosu, npr. Breznik-Ramovš manj formalno |pravopis Antona Breznika in Frana Ramovša|, uporabljamo raje pridevniške zloženke, npr. Breznik-Ramovšev (pravilo v Breznik-Ramovševem pravopisu).

Pridevniške zloženke
Pisanje podrednih pridevniških zloženk

Pridevniške podredne zloženke, tvorjene iz podrednih besednih zvez, pišemo skupaj.

Posebnosti pri pisanju zaimenskih zloženk

Med tvorjenimi zaimki, ki so najpogosteje zloženke s prislovnimi sestavinami redko-, malo-, vsak- in marsi- (redkokdo, malokdo, vsakdo, marsikateri), so izjema tisti s sestavinama redko- in malo-, ki jih lahko pišemo tudi kot besedne zveze: redko kdo, malo kdo, redko kateri, malo kdaj.

Posebnosti pri pisanju pridevnikov za barve

Pridevnike, ki skupaj s prislovno sestavino označujejo barvne odtenke, pišemo prednostno kot zloženke, še zlasti, če prislov označuje barvni odtenek in je izpeljan iz barve: modrozelen (tudi modro zelen) ‘zelen z odtenkom modre’, npr. modrozelene alge; sivozelen (tudi sivo zelen); zelenomoder (tudi zeleno moder); sivobel (tudi sivo bel); zlatorumen (tudi zlato rumen); srebrnosiv (tudi srebrno siv).

Če prislov označuje stopnjo, npr. bledo, temno, svetlo ipd., to pogosteje izražamo z zvezami, kot so bledo rumen (tudi bledorumen), temno rjav (tudi temnorjav), svetlo rumen (tudi svetlorumen) itd.

Samo narazen pišemo zveze, ki imajo v levem prilastku prislovno izpeljanko (iz pridevnikov na -ast, -at), ki označujejo podobnost barvi (npr. modrikasto siv, zelenkasto moder, rumenkasto bel, rdečkasto rjav), ali zveze z drugimi prislovi, ki natančneje določajo vrsto barve s primerjavo, npr. čokoladno rjav (‘rjav kot čokolada’), burgundsko rdeč (‘rdeč kot burgundsko vino’), pepelnato siv (‘siv kot pepel’).

O zapisu z vezajem v prirednih zloženkah (npr. modro-zelen ‘moder in zelen’) glej poglavje »Pisanje prirednih pridevniških zloženk« (Besedotvorni oris).

Posebnosti pri pisanju zloženk iz prislova in pridevnika

Zveze prislova in pridevnika lahko obravnavamo kot skladenjsko podstavo pridevniških zloženk, ki jih v stalnih besednih zvezah uporabljamo v vrstnem pomenu, npr. dolgoročno posojilo, odprtodostopna revija, odprtodostopna literatura, prostodostopni trg, prostodostopni program, hitrorastoče podjetje, novoustanovljeni odbor, dolgodelujoči inzulin, hladnostiskano olje ...

Od zvez prislova in pridevnika se zloženke razlikujejo po tem, da jih v skladenjski rabi ne moremo navesti v obrnjenem zaporedju ali razdvojiti ali stopnjevati, npr.

  • dolgodelujoči inzulin; npr. inzulin je dolgodelujoči, toda ko želimo izraziti lastnost inzulina, zapišemo to kot zvezo prislova in pridevnika: inzulin je dolgo delujoč ‘deluje dolgo’;
  • novoustanovljeni odbor odbor, ki je ustanovljen na novo;
  • hitrorastoče podjetje podjetje, ki je hitrorastoče (Katero?); podjetje, ki je zelo hitro rastoče (Kakšno?).

Če pridevniške zloženke iz zveze prislova in pridevnika uporabljamo v prenesenem pomenu, jih pišemo skupaj, npr. visokoleteče misli ‘težko uresničljive’ nasproti visoko leteča jata ptic.

Posebnosti pri pisanju zloženk s števnikom

Pridevniške zloženke s števnikom (stoleten, petdesetodstoten, desetkraten), kadar je ta zapisan s številko, pišemo z vezajem: 100-leten, 50-odstoten, 10-kraten. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz podstavne zveze samostalnika in simbola, kratice ali zveze črk in števk (C vitamin, L karnitin, UV zaščita, QR koda, 3D prostor, A4 format), ki jih tvorimo z obrazilom -ski: C-vitaminski (ali cevitaminski), L-karnitinski (betakarotenski), UV-zaščitni, QR-kodni, 3D-prostorski, A4-formatni ipd.

Zloženke iz zvez samostalnikov in števnikov pogosto ne sledijo pravilom, da ločilni števniki stojijo le ob množinskih samostalnikih, npr. sedmerokraki svečnik nasproti petvratni avto.

O pisanju vezaja v zvezah dveh ali več zloženk glej poglavje »Vezaj« (Ločila).

Pisanje prirednih pridevniških zloženk

Priredne pridevniške zloženke, tvorjene iz besednih zvez, v katerih so sestavine povezane z veznikom in, pišemo z vezajem, npr. vzgojno-izobraževalen, dokumentarno-eksperimentalen, zakonodajno-praven, mandatno-volilen, javno-zaseben, fizikalno-kemijski; črno-bel, modro-zelen, sladko-kisel; jelovo-bukov; obalno-kraški.

Sklopi

Nastanek in vrste sklopov

Sklop nastane, ko zaporedne sestavine govora brez dodatnih obrazil združimo v novo besedo:

Sklope tvorimo tudi priložnostno, navadno za doseganje stilnih učinkov v leposlovnih ali manj formalnih besedilih, npr. Malo študira, kajpavem, kaj. Menjajo se po sistemu »kdobokoga«.

Naglaševanje sklopov

Sklopi imajo navadno toliko naglasov, kolikor jih ima njihova besedotvorna podstava, npr. seveda [sevéda] < [se vé, da], enaindvajset [ênaindvájset] < [êna in dvájset], nebodigatreba [nebódigatréba] < [ne bódi ga tréba], nepridiprav [neprídipràu̯/nepridipràu̯] < [ne prídi pràu̯].

Posebnost

Nekateri sklopi imajo en naglas, npr. dolgčas [dôu̯kčas] < [dôu̯k čàs], pridanič [prídanič] < [prída nìč], očenaš [očenàš] < [ôče nàš]; malomaren [malomárən] < [málo márən]; boglonaj [bọklónaj] < [bók lónaj].

Pisanje sklopov skupaj ali narazen

Sklope pišemo skupaj. 

Če vsaj ene sestavine podstave v njenem osnovnem pomenu ne uporabljamo več kot samostojno besedo, jih navadno pišemo skupaj, npr. prmejduš, onkraj, ponekod, dokaj, narazen, zdaleč, vendar naprodaj in na prodaj.

Podatek o tem, ali je beseda sklop, ki ga pišemo skupaj, prinašajo slovarji knjižnega jezika.

Posebnosti pri pisanju sklopov skupaj ali narazen
Števniški sklopi

Med sklope uvrščamo glavne števnike do sto (dvanajst, triinštirideset) in stotice (dvesto, šeststo, devetsto). Vsi drugi glavni števniki so zapisani narazen – kot besedne zveze (dvesto trideset). Skupaj pišemo tudi vrstilne (drugi, dvestotrideseti), ločilne in množilne števnike ter vse druge tvorjenke iz števnikov (dvanajstica).

Sklopi s -koli

Sklope s členico (-)koli (kdorkoli, česarkoli, kjerkoli) kot besedne zveze oziralnega zaimka in členice pišemo tudi narazen (kdor koli, česar koli, kjer koli).

Sklopi z le

Sklope z le pišemo z vezajem, če je le na prvem mestu (le-ta, le-tega, le-tu), sicer pa skupaj (tale, tegale, tule).

Sklope z le uporabljamo redko. Kadar se v večstavčni povedi nanašamo na zadnji člen nekega naštevalnega niza prvega stavka, se v drugem stavku nanj sklicujemo s poudarjenim kazalnim zaimkom (le-ta).

Osebni zaimki kot sklopi

Med sklope uvrščamo osebne zaimke v imenovalniku dvojine, ki so nastali iz zveze zaimka in števnika dva: midva, medve/midve; onadva, onidve; vidva, vedve/vidve. V neimenovalniških sklonih sklanjamo zaimke kot besedne zveze ali pa števniški del celo opuščamo: vaju (dveh), njiju (dveh). V množini jih kot besedne zveze pišemo narazen: mi štirje, ve tri.

Če zveze predloga (na, za, pod ...) in osebnega zaimka (mêne, têbe, njêga, njó) v navezni (okrnjeni) obliki (me, te, nj-, njo) sklopimo, tj. pišemo skupaj, se naglas prenese na predlog (náme, nádme, póme, záme náte, nádte, póte, záte nánjo, nádnjo, pónjo, zánjo – nánj, nádenjpónj, zánj.

Podstava sklopa se lahko prilagodi enobesednosti, in sicer z vrivanjem samoglasnika med predlog in navezni zaimek (vámevátevánj; nádenj). Moška oblika zaimka za tretjo osebo je v sodobni obliki pred sklapljanjem skrajšana, npr. pónj (< po njêga), zánj, vánj ipd.).

Če naglas ni na predlogu, pišemo te zveze narazen (na mé, na té, v mé, v té); take zveze so danes stilno zaznamovane.

Sklopi in zveze s predlogi

Sklopi s predlogi, npr. odspodaj, potem, natanko, zakaj, se lahko pomensko razlikujejo od narazen pisane besedne zveze z istimi sestavinami: Odspodaj čaka (Kje?) nasproti Od spodaj prihaja (Od kod?). Med sestavine besednih zvez lahko dodamo poljubne besede, npr. Od (čisto) spodaj prihaja ...

Tako tudi:

Nekatere prislove obravnavamo kot sklope s predlogi in jih pišemo skupaj ali kot predložne besedne zveze in jih pišemo narazen:

Sklopi z glagolom vedeti

Sklopi, tvorjeni z osebno obliko glagola vedeti (kdove, bogve), imajo vlogo členkov. Uporabljamo jih za izražanje okvirne ocene, navadno pred zaimki: Kdove koliko jih pride; Ni bil bogve kaj. Lahko jih tudi sklapljamo z zaimki, npr. kdove kam / kdovekam, bogve kdo / bogvekdo). Te sklope je treba razlikovati od besednih zvez, v katerih je glagol vedeti rabljen samostojno in v svojem prvotnem pomenu, npr. Kdo (ne) ve, kaj se mu plete po glavi.

Zveze členka in prislova niso sklopi in jih pišemo narazen, npr. le malo, prav tam, prav tako, čim več, čim prej, čim bolj, tem več.

Le iz zveze členka čim in prislova prej je mogoče tvoriti pridevniško izpeljanko, ki jo zato pišemo skupaj (tak, ki je čim prej > čimprejšnji). Pri vseh podobno glasečih se zvezah gre za zveze oziroma zaporedja členkov in stopnjevanih pridevnikov (čim + boljši = čim boljši; čim + večji = čim večji).

Sklopi s krni

Nastanek in vrste sklopov s krni

Sklopi s krni nastanejo z mešano tvorbo, in sicer zaporedne sestavine govora s sklapljanjem povežemo v novo besedo, pred tem pa jih krnimo.

Pri krnitvi besedi odvzamemo nekaj glasov (oz. v zapisu črk), npr. avto (< avtomobil), mobi (< mobitel). Nastalo tvorjenko poimenujemo krn. Pogosti krni so lastna imena: Tim (< Timotej), Miro (< Miroslav), EliBeta (< Elizabeta), Mara (< Marija).

Med sklope s krni uvrščamo krajšave, prekrivanke in tvorjenke z enoglasovnim krnom.

Krajšave

Nekatere krajšave nastanejo tako, da besedo ali besedno zvezo okrnimo, nato pa krne povežemo v sklop. S krnjenjem in sklapljanjem nastanejo

Glej poglavje »Krajšave«.

Prekrivanke

Prekrivanka nastane s krnitvijo ene ali dveh podstavnih besed in sklapljanjem nastalih krnov, pri čemer lahko del prve sestavine prekrije del druge. Sklopita se lahko:

Prekrivanke navadno tvorimo priložnostno za doseganje stilnih učinkov, npr. v oglaševalskih besedilih (megastično) ali leposlovju (Zverjasec), ali v manj formalnih in neformalnih položajih. O tem, ali so v knjižnem jeziku zaznamovane, se poučimo v slovarjih.

Pri tvorbi prekrivank je nepredvidljivo, kateri in kolikšni deli podstavnih besed bodo v tvorjenki. Del, na katerem se stakneta besedi, je lahko izrazno enak v obeh besedah: ričota (< ričet + rižota) nasproti kočerja (< kosilo + večerja). Podstava je krnjena tako, da je nova tvorjenka izgovorljiva, smiselna – da so v njej še prepoznane podstavne besede in njihovi pomeni.

Številne prekrivanke smo v slovenščino prevzeli iz angleščine, podstavne besede pa so lahko prisotne v obeh jezikih, npr. jogalates (< joga + pilates), burkini (< burka + bikini), motel (< motor + hotel), ne pa tudi pri brexit in glamping.

Tvorjenke z enoglasovnim krnom

Tvorjenka z enoglasovnim krnom nastane, ko prvo besedo podstavne besedne zveze okrnimo do začetne črke in jo z vezajem povežemo s preostalim delom podstave.

Najpogostejše so e-tvorjenke, v katerih se pojavlja krn e- s pomenom ‘električni, elektronski’: e-pošta, e-naslov, e-poslovanje, e-bančništvo, e-trgovina, e-kolo, e-skiro, e-mobilnost.

Krna e- ne razvežemo vedno kot ‘električni, elektronski’: e-trgovina ‘spletna trgovina’, e-kolesar ‘kolesar, ki vozi električno kolo’, e-hiša ‘hiša eksperimentov’.

Pojavljajo se tudi tvorjenke z drugimi enoglasovnimi krni, npr. i- s pomenom ‘interaktivni’ in m- s pomenom ‘mobilni’: i-učbenik, i-naprava, i-tabla; m-zdravje, m-plačevanje.

Posebnost

V lastnih imenih vezaj pričakovano zamenja velika začetnica podstave: eAsistent, eDavki, ePravopis, eVsebine, mCOBISS, mDenarnic@.

Od tvorjenk z enoglasovnim krnom ločimo besedne zveze s črkovno sestavino, ki jih pišemo s presledkom: e-pošta nasproti E vitamin in vitamin E, e razred in razred e.

Naglaševanje sklopov s krni

Krajšave imajo lahko enega ali več naglasov.

Glej poglavje »Vrste kratic glede na izgovarjanje« (Krajšave).

Prekrivanke imajo en naglas: kočerja [kočérja], rizvanec [rízvanəc/rizvánəc], paralimpijski [paralímpijski].

Zaradi upoštevanja izgovora obeh podstavnih besed lahko nastane izgovorna dvojnica: rizling [rízling-] + silvanec [silvánəc] > rizvanec [rízvanəc/rizvánəc]. Prekrivanka ima lahko izgovorno dvojnico tudi v primerih, ko se podstavni besedi prekrijeta na delu, ki je v zapisu enak, v govoru pa drugačen: drek [drèk] + vrečka [u̯réčka/vréčka] > drečka [dréčka] ali [drêčka].

Tvorjenke z enoglasovnim krnom imajo dva naglasa: e-pošta [é-póšta], i-učbenik [í-údžbenik].

Pisanje sklopov s krni skupaj ali narazen

Krajšave pišemo različno: kratice navadno skupaj, izjemoma se uveljavljajo zapisane narazen, kadar gre za združevanje več kratic (ZRC SAZU, UL FDV); okrajšave večbesednih zvez navadno kot samostojne enote (dr. vet. med.), izjemoma skupaj (itd., npr.).

Glej poglavje »Krajšave«.

Prekrivanke pišemo skupaj: kočerja, rizvanec, paralimpijski.

Tvorjenke z enoglasovnim krnom pišemo z vezajem: e-pošta, i-učbenik. Lastnoimenske pa pišemo skupaj: ePravopis.

Posebne skupine tvorjenk

Tvorjenje prebivalskih imen

Splošno

Med prebivalska imena uvrščamo imena prebivalcev naselij, pokrajin, otokov, držav in celin ter imena pripadnikov narodov, delov narodov in ljudstev (etnonimi).

Prebivalsko ime nastane, ko besedotvorni podstavi zemljepisnega imena ali imena naroda dodamo priponska obrazila za moški spol (-(č)an, -jan, -(e)c, -ar), tem pa priponska obrazila za ženski spol (-ka, -ica, -inja).

Priponsko obrazilom, ž Zemljepisno ime – prebivalec, prebivalka
-an, -an|ka Italija Italijan, Italijanka
-ar, -ar|ka Trenta Trentar, Trentarka
-čan, -čan|ka Ljubljana Ljubljančan, Ljubljančanka
-jan, -jan|ka Sela Seljan, Seljanka

Izjemoma se pripona za ženski spol dodaja neposredno na podstavo, in sicer le, če je moško ime tvorjeno s pripono -ec oz. -c.

Priponsko obrazilom, ž Zemljepisno ime – prebivalec, prebivalka
-c, -ka Komen Komenc, Komenka
-ec, -ica Vipolže Vipolžec, Vipolžica
-ec, -ka Kanal Kanalec, Kanalka

Nekaterim prebivalskim imenom se besedovorna podstava pred priponskim obrazilom za prebivalsko ime podaljša z nekončno pripono -ov-/-ev- (Mars Marsovec; Žiri Žirovec, Kras Kraševec) oz. -an- (Kuba Kubanec).

Podrobneje glej poglavja o posebnostih pri premenah in podaljšavah podstave.

Nekatera starejša prebivalska imena nimajo značilnih slovenskih priponskih obrazil za prebivalska imena (Anglež, Francoz, Poljak) ali pa so brez njih (Čeh, Grk, Rus). Ženske oblike teh imen so vedno tvorjene z obrazilom inja (Angležinja, Francozinja; Čehinja, Grkinja, Rusinja), izjemoma -ka (Maorka).

Priponsko obrazilom, ž Prebivalsko ime
-an, -an|ka Slovan, Slovanka
-ar, -ar|ka Grmičar, Grmičarka
-ec, -ka Galec, Galka
-ø, -inja Jud, Judinja
-ø, -ka Maor, Maorka

Redka imena bližnjih narodov so se uveljavila v obliki, prevzeti iz izvornega jezika, npr. Srb Srbkinja; Hrvat Hrvatica.

S priponskimi obrazili -ec, -ka; -an, -an|ka, -inja tvorimo tudi imena pripadnikov in pripadnic rodbin (Frankopan, Frankopanka; Medičejec, Medičejka; Meroving, Merovinginja), tudi če so enakozvočna s prebivalskimi imeni, npr. Turjak Turjačan, Turjačanka.

Izbira priponskega obrazila za tvorjenje prebivalskega imena in uresničitev premene ob stiku z besedotvorno podstavo je pri prebivalskih imenih za slovenske kraje odvisna od lokalne rabe, pri slovenskih imenih tujih zemljepisnih pojavov (eksonimih) pa tudi od odločitve v preteklosti in današnje ustaljenosti. Nova prebivalska imena iz manj znanih in pisno nepodomačenih zemljepisnih imen tvorimo po analogiji z že uveljavljenimi vzorci, pri čemer smo pozorni na glasovno vrednost izglasja besedotvorne podstave.

Zaradi lokalne rabe se slovenska prebivalska imena pisno enakih besedotvornih podstav lahko razlikujejo, npr. za ime Laze s podstavo Laz- je v različnih narečjih izpričanih več različnih prebivalskih imen: Lažan [lážan] (Logatec), Lazan [lazàn] (pri Oneku, Kočevje), Lazenčan [lázənčan] (Sevnica), Lazovec [lázovəc] / Lažan [lážan] (Tuhinj) ipd. Podobno Šmarje, Brdo, Gozd, Loka ... O lokalni rabi se poučimo v leksikonih krajevnih imen.

Pri slovenskih imenih je sicer najpogosteje uporabljeno priponsko obrazilo -čan, ki je tudi najbolj nevtralno, saj jo je mogoče dodati večini podstav. To dokazujejo dvojnice, ki pa so lahko posledica umetno tvorjenih oblik prebivalskih imen in pretrgane tradicije, npr. Kočevje Kočevec, Kočevka, danes ponovno Kočevar, Kočevarica; podobno Blejec (tudi Blejčan).

Nekatera prebivalska imena niso tvorjena neposredno iz sodobne oblike krajevnega imena, npr. Ajdovščina Ajdovec, Ajdovka; Hercegovina Hercegovec, Hercegovka; Trst Tržačan; Brda Bric, Brika; Osp Osapčan/Ospčan; Krško (< Krka) – Krčan.

Nekatere dvojnice imajo lahko različne denotate, npr. Atenec ‘prebivalec starih Aten’ – Atenčan ‘prebivalec sodobnih Aten’.

Naglaševanje slovenskih prebivalskih imen je odvisno od lokalne rabe. (Glej ime Laze zgoraj.) Pri tvorjenkah iz prevzetih imen večina tvorjenk ohranja naglas na podstavi, pri drugih se naglas premakne, najpogosteje na pripono -an, če je ta nekončna (Šparta [špárta] – Špartanec [špartánəc]) ali končna (nem. Nürnberg [nírənberg-] – Nürnberžan [nirənberžán]; fr. Camargue [kamárg-] – Camaržan [kamaržán-]; Teksas [téksas] – Teksašan [teksašán]). Naglasni premiki so tudi pri izpeljankah s priponskim obrazilom -ec, npr. Izrael [ízrael] – Izraelec [izraéləc]. Pri nekaterih imenih pa je naglas tudi samo na podstavi, npr. nem. Berlin [berlín] – Berlinčan [berlínčan]. O naglasnem mestu se poučimo v slovarju.

Premene besedotvorne podstave in izbira obrazil pri tvorjenju prebivalskih imen

Pri tvorjenju prebivalskih imen iz manj znanih in pisno nepodomačenih zemljepisnih imen se praviloma ravnamo po analogiji z že uveljavljenimi vzorci v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, pri čemer smo pozorni na glasovno vrednost izglasja:

  1. priponska obrazila -čan, -ec in -c dodajamo besedotvornim podstavam na zvočnike m – n, r – l, j – v ali nezvočnike p – b, d – t in f;
  2. priponsko obrazilo -an dodajamo besedotvornim podstavam na nezvočnike š – ž, č – dž.
Besedotvorna podstava na zvočnike mn, rl, jv ali nezvočnike pb, td in f  ter šž, č

Besedotvorna podstava ob stiku z obrazilom ostaja nespremenjena, če se končuje

1. na zvočnike m  n, r l, j v ali nezvočnike p b, t d, f, prebivalska imena pa so tvorjena z različnimi priponskimi obrazili, najpogosteje s -čan ali -ec (slednja zlasti pri večjih enotah – državah, pokrajinah);

m Fram Framčan Vietnam Vietnamec fr. Nîmes [ním] – Nîmesčan [nímčan]
n Ljubljana Ljubljančan Iran Iranec nem. Bonn [bón] – Bonnčan [bónčan]
fr. Cannes [kán] – Cannesčan [kánčan]
r Nazarje Nazarčan Singapur Singapurec fr. Montmartre [monmártər] – Montmartrčan [monmártərčan]
l Butale Butalec Nepal Nepalec fr. Grenoble [grenóbəl] – Grenobelčan [grenóbəlčan]
j Ptuj Ptujčan
Bohinj
Bohinjec
Podjubelj
Podljubeljčan
Altaj Altajec nem. Allgäu [álgoj] – Allgäučan [álgojčan]
it. Ventimiglia [ventimílja] – Ventimigličan [ventimíl’čan]
v Dobova Dobovčan Kijev Kijevčan angl. Iowa [ájova] – Iowec [ájovəc]
p Podlipa Podlipčan/Podlipec Štip Štipčan fr. Dieppe [djêp] – Dieppčan [djêpčan]
b Crngrob Crngrobčan ZagrebZagrebčan fr. Antibes [antíb-] – Antibesčan [antípčan]
t Logatec Logatčan SplitSplitčan nem. Bayreuth [bajrôjt] – Bayreuthčan [bajrôjtčan]
d Komenda Komendčan MadridMadridčan angl. Humberside [hámbersájd-] – Humbersidčan [hámbersájtčan]
f Britof Britofčan KrfKrfčan angl. Cardiff [kárdif] – Cardiffčan [kárdifčan]

2. na nezvočnike š ž, č , priponsko obrazilo prebivalskega imena pa je -an.

š Mengeš Mengšan Djekše Djekšan
Marakeš
Marakešan
angl. Pugwash [págvoš] – Pugwashan [págvošan]
it. Brescia [bréša] – Brescian [bréšan]
ž Andraž Andražan Voronež Voronežan fr. Liège [ljéž-] – Liègean [lježán]
polj. Sandomierz [sandómjež-] – Sandomierzan [sandómježan]
rom. Cluj [klúž-]Clujan [klužán]
č Čezsoča Čezsočan Brač Bračan polj. Bydgoszcz [bídgošč] – Bydgoszczan [bídgoščan]
it. Ajaccio [ajáčo] – Ajaccian [ajáčan]
Dobrua Dobruan angl. Cambridge [kêmbridž-] – Cambridgean [kêmbridžan/kembridžán]
it. Chioggia [kjódža] – Chioggian [kjódžan]
polj. Czeladź [čéladž-] – Czeladźan [čéladžan]
angl. Georgia [džórdža] – Georgian [džórdžan]
Priponsko obrazilo -(j)an

Pri prebivalskih imenih iz slovenskih krajevnih imen z besedotvorno podstavo na končni l in n je izbira priponskega obrazila -jan utemeljena jezikovnorazvojno ali s poknjiženjem izvorno narečnega imena, a se v sodobni rabi pojavlja tudi ali samo priponsko obrazilo -an, npr. Polzela Polzelan/Polzeljan; Sela Seljan/Selan. Enako velja za prebivalska imena iz krajev Naklo, Ribno, Golo, Cerkno, Deskle, Slap ...

Pri imenih na končni p, b, m, v in f se pred priponsko obrazilo -jan v podstavo vriva zvočnik l, npr. Vrba Vrbljan; Sava Savljan.

Vrivanje zvočnika l se po analogiji uresničuje tudi pri nekaterih starejših prevzetih imenih, ki imajo enako izglasje, npr. Rim Rimljan, Ninive Ninivljan.

Glej poglavje »Jotacija«.

Priponsko obrazilo -c

Iz besedotvornih podstav z izglasnim sklopom polglasnik + zvočnik (npr. Komen [kómən]; Želimlje [želímlje] ž mn., rod. Želimelj [želíməl’]) so se prebivalska imena prvotno tvorila le s priponskim obrazilom -c (< -ec): Komenc [kómənc], Želimeljc [želíməl’c]. Pri ustrezni ženski obliki se -c nadomesti s priponskim obrazilom -ka, npr. Komenka [kómənka]; Želimeljka [želíməl’ka].

Priponsko obrazilo -c se je po analogiji uveljavilo tudi pri nekaterih prevzetih imenih, ki imajo v zadnjem zlogu neobstojni polglasnik, npr. Jemen [jémən] – Jemenc [jémənc], pri katerih je sicer bolj običajna tvorba s -čan, ki sledi vzorcu Bruselj [brúsəl’] – Bruseljčan [brúsəl’čan], torej: Jemen [jémən] – Jemenčan [jémənčan] ipd.

Pri prebivalskih imenih, tvorjenih iz podstav z izglasnim r, polglasnika med soglasnikoma ne zapisujemo s črko e: Koper [kópər] – Koprčan [kópərčan]; Niger [nígər] – Nigrc [nígərc], Nigrka [nígərka]; Hannover [hanôvər] – Hannovrčan [hanôvərčan].

Posebnosti pri tvorjenju prebivalskih imen iz podstav na zvočnike mn, rl, jv ali nezvočnike pb, td in f  ter šž, č

Soglasnik d v izglasju podstave se premenjuje z j pri imenih s sestavino -grad in nekaterih drugih slovenskih krajevnih imenih, npr.

Soglasnik t v izglasju podstave se pri nekaterih starejših prevzetih imenih premenjuje s č:

Pri imenu prebivalcev kraja Muta se odločamo med poknjiženo in govorjenemu jeziku bližjo obliko Mutčan/Mučan.

Nekatera prebivalska imena (ali pridevnik na -ski) iz prevzetih imen smo prevzeli iz drugih jezikov, zato ti ne sledijo vzorcem, značilnim za slovenščino.

  1. Prebivalsko ime Moskovčan nastane po vzorcu tvorbe pridevnika iz ruščine Moskvamoskovski. Enako tvorimo izpeljanke tudi iz drugih imen z izglasjem nezvočnik + v:
    • Nikaragva Nikaragovčan; AntigvaAntigovčan; Litva Litovec (ob Litvanec).
  2. Besedotvorna podstava je podaljšana z nekončno pripono -an- [án]:
    • Troja Trojanec, Trojanka (nem. Trojaner); Budva Budvanec, Budvanka (hr. Budvanin); ŠpartaŠpartanec, TebeTebanec, BurmaBurmanec, KubaKubanec.

Namesto imen Amerikanec in Mehikanec danes uporabljamo nevtralni obliki Američan in Mehičan. O podstavah na k glej poglavje »Besedotvorna podstava na nezvočnike s – z, c – dz in k – g, h« (Besedotvorni oris).

O krajšanju besedotvorne podstave v odvisnosti od priponskega obrazila, npr. Mengeš Mengšan, glej poglavje »Neobstojni polglasnik« (Glasovno-črkovne premene).

Prebivalska imena iz pisno nepodomačenih prevzetih imen

Iz pisno nepodomačenih imen tvorimo prebivalska imena po analogiji z domačimi imeni, a so glasovi, ki vplivajo na izbiro priponskega obrazila ali na podstavo, zapisani na različne načine.

  1. Podvojene soglasniške črke iz podstavnega imena ohranjamo, npr. nem. Bonn [bón] – Bonnčan [bónčan].
  2. Mehčanih l’ in n v izglasju besedotvorne podstave ne zapisujemo z lj in nj, kadar sta zapisana
    • z dvočrkjem: šp. Sevilla [sevílja] – Sevillčan [sevíl’čan]; it. Bologna [bolónja] – Bolognčan [bolón’čan]; fr. Auvergne [ovêrn’/ovêrən’] – Auvergnan [overnján];
    • s črko z ločevalnim znamenjem: češ. Libeň [líbən’] – Libeňčan [líbən’čan];
    • s črkovnim sklopom, v katerem se črka i izgovarja j: it. Senigallia [senigálja] – Senigalličan [senigálčan]; šp. Zulia [súlja] – Zuličan [súl’čan], polj. Gdynia [gdínja] – Gdyničan [gdín’čan].
  3. Zvočnik j, zapisan s črko y ali i ali katerim koli drugim črkovnim sklopom (npr. ill, ly), zapisujemo tako, kot je zapisan v podstavnem imenu, npr. angl. Midway [mídvej] – Midwayčan [mídvejčan]; it. Pistoia [pistója] – Pistoičan [pistójčan]; it. Orsei [orsêj] – Orseičan [orsêjčan]; madž. Keszthely [késthej] – Keszthelyčan [késthejčan].
    • Vrivanje neobstojnega i v podstavo označujemo, in sicer zapisujemo v tem primeru izglasje tako, kot ga izgovarjamo – z zvočnikom j (po vzorcu ladja – ladijski), npr. it. La Spezia [la spécja] – Laspezijčan [laspécijčan]; it. Civitavecchia [čivitavékja] – Civitavecchijčan [čivitavékijčan].
    • Zvočnik j v protizevni vlogi je pisni del podstave, npr. it. Pavia [pavíja] – Pavijčan [pavíjčan]; šp. Almeria [almeríja] – Almerijčan [almeríjčan].
  4. Zvočnik v, zapisan s črkama u ali w, pišemo kot v podstavnem imenu, npr. nem. Dachau [dáhau̯] – Dachaučan [dáhau̯čan]; angl. Glasgow [glázgou̯] – Glasgowčan [glázgou̯čan]; angl. Iowa [ájova] – Iowec [ájovəc], Iowka [ájou̯ka].
  5. Neme črke in črkovni sklopi, ki se pri sklanjanju ohranjajo oz. opuščajo, se ohranjajo oz. opuščajo tudi v podstavi prebivalskega imena, npr.
    • fr. Nantes [nánt], rod. Nantesa [nánta] – Nantesčan [nántčan]; fr. Estaing [estên], rod. Estainga [estêna] – Estaingčan [estênčan];
    • fr. Marseille [marsêj], rod. Marseilla [marsêja] – Marseillčan [marsêjčan]; angl. Yellowstone [jêlou̯stôu̯n], rod. Yellowstona [jêlou̯stôu̯na] – Yellowstončan [jêlou̯stôu̯nčan].

    O posebnostih pri pisnih sklopih ⟨ge⟩ in ⟨ce⟩ – Lawrence, Cambridge glej poglavje »Besedotvorna podstava na nezvočnike s – z, c in k – g, h« (Besedotvorni oris).

  6. Dvo- in veččrkja, ki jih izgovarjamo kot en glas ali dvoglasnik, izgovorjen po slovensko, v zapisu ohranjamo, npr. nem. Bayreuth [bájrojt] – Bayreuthčan [bájrojtčan]; nem. Allgäu [álgoj] – Allgäučan [álgojčan].
  7. Neobstojni polglasnik se v podstavi ohranja ob priponskem obrazilu -čan, npr. Dresden [drézdǝn] – Dresdenčan [drézdǝnčan]; nem. München [mínhən] – Münchenčan [mínhǝnčan]; angl. Manhattan [menhêtən] – Manhattančan [menhêtənčan]. Pred -čan se polglasnik ne zapisuje, če se podstava konča na r: Ulster [álstǝr] – Ulstrčan [álstǝrčan].
  8. Vrivanje neobstojnih polglasnikov v soglasniški sklop zaznamujemo s črko e s polglasniško glasovno vrednostjo, npr. fr. Grenoble [grenóbəl] – Grenobelčan [grenóbəlčan]; hr. Tuzla [túzla] – Tuzelčan [túzəlčan]; nor. Oslo [óslo] – Oselčan [ósəlčan]. Pred -čan se polglasnik ne zapisuje, če se podstava konča na r: Le Havre [lə ávər] – Lehavrčan [lə ávərčan].
Besedotvorna podstava na nezvočnike sz, cdz  in kg, h

Besedotvorna podstava prebivalskega imena se v stiku s prvotnim obrazilom na -jan premenjuje, če se končuje na nezvočnike s z, c ali k g, h, sodobno prebivalsko ime pa je tvorjeno s priponskim obrazilom -an.

Pri izpeljankah iz pisno nepodomačenih imen se črkovni sklopi v izglasju besedotvorne podstave, ki je pri stiku z vzglasjem obrazila podvržena premeni, v celoti zamenjajo z ustrezno slovensko črko (č, š ali ž), npr. angl. Greenwich [grínič] – Greenwičan [gríničan]; fr. Dunkerque [denkêrk] – Dunkerčan [denkêrčan]; nem. Chemnitz [kémnic] – Chemničan [kémničan]; nem. Urach [úrah] – Urašan [úrašan]; fr. Camargue [kamárg-] – Camaržan [kamaržán].

s > š Ambrus Ambrušan Rodos Rodošan
Teksas Teksašan
port. Cádiz [kádis] Cádišan [kádišan/kadišán]
fr. Montparnasse [monparnás] – Montparnašan [monparnášan/monparnašán]
z > ž Haloze Haložan Pariz Parižan rus. Čormoz [čormóz-] – Čormožan [čormóžan/čormožán]
fr. Toulouse [tulúz-] – Touloužan [tulúžan/tulužán]
c > č Črmošnjice Črmošnjičan
Bovec Bovčan
Olomuc Olomučan nem. Bregenz [brégenc] Bregenčan [brégenčan]
dz > č polj. Sieradz [šêradz-] Sieračan [šêračan]
polj. Grudziądz [grudžóndz-] – Grudziąčan [grudžónčan]
k > č Kamnik Kamničan Irak Iračan nem. Innsbruck [ínzbruk] Innsbručan [ínzbručan]
g > ž Mokronog Mokronožan
Ig Ižanec
Praga Pražan nem. Nürnberg [nírənberg-] – Nürnberžan [nirənberžán]
h > š Suha Sušan nem. Urach [úrah] Urašan [úrašan/urašán]

Za ime Vrh je v različnih narečjih izpričanih več različnih prebivalskih imen: Črni Vrh Črnovršec (Polhov Gradec), Jurski VrhJurskovrščan (Kungota), Sladki Vrh Sladkovršan (Šentilj), Žirovski Vrh Žirovskovrhar (Žiri), Sinji Vrh Sinjevrhovec (Črnomelj); če je samo Vrh (npr. Vrh pri Ljubnu (pri Novem mestu)), pa Vrhovec. O lokalni rabi pri slovenskih imenih se poučimo v leksikonih krajevnih imen.

Priponsko obrazilo -ar

Iz nekaterih slovenskih imen je prebivalsko ime tvorjeno s priponskim obrazilom -ar (ženska oblika na -ar|ica). V teh primerih je besedotvorna podstava nespremenjena:

Priponsko obrazilo -ar (ob nespremenjeni podstavi) je tudi pri prevzetem imenu Švica, tj. Švicar.

Posebnosti pri tvorjenju prebivalskih imen iz podstav na nezvočnike sz, cdz in kg, h

Iz imen z besedotvorno podstavo na soglasnik s tvorimo prebivalska imena na dva načina – s priponskim obrazilom -čan ali -an. Priponsko obrazilo -čan vpliva tudi na premeno podstavnega s v š (po zgledu v preteklosti tvorjenih vasvaščan):

Če je prebivalsko ime že kodificirano, sledimo uveljavljeni ali kodificirani obliki; če te ni, uveljavljamo izpeljavo s priponskim obrazilom -an, npr. fr. Metz [mês] – Mešan [mêšan].

Nekatera prebivalska imena (ali pridevnike na -ski) smo prevzeli iz drugih jezikov, zato ti ne sledijo vzorcem, značilnim za slovenščino. Podstavo imajo podaljšano

Pri tvorjenju prebivalskih imen iz enozložnih besedotvornih podstav se glasovno-pisna podoba zaradi premen podstave lahko oddalji od imena, zato se pogosteje uporabljajo kar opisna poimenovanja, npr. prebivalec Gaze, Rige ob GazaGažan; RigaRižan. Podobno redki so tudi pridevniki na -ski: Gazagaški; Rigariški.

Pod vplivom kodifikacijskih priročnikov se je napačno uporabljalo Laožan namesto LaosLaošan.

Podrobneje o aktivnih glasovnih premenah, ki nastanejo zaradi prilikovanja po mestu izgovora ob priponskem obrazilu -čan, glej poglavje »Prilikovanje ali asimilacija« (Besedotvorni oris).

Soglasniški -ck, -sk, -st, -ks  v izglasju podstave 

Če se izglasje besedotvorne podstave končuje na dva soglasnika (ck, sk, st, sk), sta pri tvorbi prebivalskega imena (z nekdanjo pripono *-jan) oba udeležena pri premeni. Sodobna prebivalska imena so tvorjena s priponskim obrazilom -an, izglasje podstave pa se spremeni.

O pridevnikih iz teh podstav, pri katerih se izglasni glas iz skupine (c z s č ž š dž k g h) združi s priponskim s v š, glej poglavje »Tvorjenje pridevnikov s priponskim obrazilom -ski iz lastnih imen« (Besedotvorni oris).

Besedotvorna podstava na samoglasnike

Besedotvorna podstava imen na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z dvočrkji in nemimi črkami ter črkovnimi sklopi) je pri tvorjenju prebivalskih imen ne glede na izbiro priponskega obrazila (-čan/-ec) enaka rodilniški osnovi. Ta je podaljšana z zvočnikom j v zapisu in govoru ali le govoru.

Podstava z zvočnikom j v zapisu in govoru Podstava z zvočnikom j v govoru
Ime Rodilnik Prebivalsko ime Ime Rodilnik Prebivalsko ime
Peru Peruja Perujec fr. Armagh [armá] Armagha [armája] Armaghčan [armájčan]
Mali Malija Malijec fr. Calais [kalé] Calaisa [kalêja] Calaisčan [kalêjčan]
port. Cefalù [čefalú] Cefalùja [čefalúja] Cefalùjčan [čefalújčan] fr. Bordeaux [bordó] Bordeauxa [bordója] Bordeauxčan [bordójčan]
angl. Sydney [sídni] Sydneyja [sídnija] Sydneyjčan [sídnijčan]
angl. Milwaukee [milvóki] Milwaukeeja [milvókija] Milwaukeejčan [milvókijčan]

Iz imen, ki se končajo na samoglasnik i in končnico -a ali -o, tvorimo prebivalsko ime tako, da protizevni j tudi zapisujemo. Enako velja za imena na izglasne samoglasniške sklope ⟨ao⟩ in ⟨eo⟩ ipd., ki pri sklanjanju ne daljšajo osnove.

Imena z izglasnim i + samoglasnik ⟨iV⟩ Imena z izglasnimi ⟨ao⟩, ⟨eo⟩
Ime Rodilnik Prebivalsko ime Ime Rodilnik Prebivalsko ime
it. Pavia [pavíja] Pavie [pavíje] Pavijčan [pavíjčan] port. Maranhão [maranjáo] Maranhãa [maranjáa] Maranhãjčan [maranjájčan]
ngr. Iraklio [iráklijo] Iraklia [iráklija] Iraklijčan [iráklijčan] šp. Bilbao Bilbaa Bilbajčan
malaj. Borneo Bornea Bornejčan
Posebnosti pri tvorjenju prebivalskih imen iz podstav na samoglasnike

Iz imen ženskega spola na izglasne samoglasniške sklope ⟨oa⟩ in ⟨uo⟩, ki pri sklanjanju ne daljšajo osnove (Samoa, Capua, Papua), tvorimo prebivalska imena na dva načina:

  1. za podstavo dodajamo nekončno pripono -an-, ki je najverjetneje posledica prevzema iz drugih jezikov, npr. port. Samoa Samoanec; indon. Papua Papuanec;
  2. za podstavo dodajamo j (pri čemer sledimo potencialnim oblikam v needinskemu rodilniku s končnim j); te oblike so redke, samo pri port. Samoa Samojec.

Imena, ki se končajo na nenaglašena ozka e in o, sklanjamo z daljšanjem osnove. Podstava prebivalskega imena pa je enaka rodilniški osnovi:

Prebivalska imena iz pisno nepodomačenih prevzetih imen

Pri tvorjenju prebivalskih imen iz pisno nepodomačenih zemljepisnih imen sledimo slovenskim knjižnim vzorcem, a so glasovi, ki vplivajo na besedotvorno podstavo, zapisani na različne načine.

  1. Podvojene samoglasniške črke in črke, zapisane z ločevalnimi znamenji, v izglasju podstavnega imena ohranjamo:
    • fin. Espoo [éspo], rod. Espooja [éspoja] – Espoojčan [éspojčan]
    • est. Sursoo [súrso], rod. Sursooja [súrsoja] – Sursoojčan [súrsojčan]
    • est. Hiumaa [híjuma], rod. Hiumaaja [híjumaja] – Hiumaajčan [híjumajčan]
    • šved. Umeå [úmeo], rod. Umeåja [úmeoja] – Umeåjčan [úmeojčan]
  2. Dvo- in veččrkja, ki jih izgovarjamo kot en glas, v zapisu ohranjamo, npr.
    • ⟨ay⟩ za [e]: fr. Orsay [orsé] – Orsayjčan [orsêjčan]
    • ⟨ey⟩ za [i]: angl. Berkley [bə̀rkli] – Berkeleyjčan [bə̀rklijčan]
    • ⟨ou⟩ za [u]: fr. Ouagadougou [vagadúgu] – Ouagadougoujčan [vagadúgujčan]; Fontainebleau [fontenbló] – Fontainebleaujčan [fontenblójčan]
  3. Neme črke in črkovni sklopi, ki se pri sklanjanju ohranjajo, se ohranjajo tudi v podstavi, npr.
    • fr. Bordeaux [bordó], rod. Bordeauxa [bordója] – Bordeauxčan [bordójčan]; fr. Vaud [vó], rod. Vauda [vója] – Vaudčan [vójčan]; fr. Calais [kalé], rod. Calaisa [kalêja] – Calaisčan [kalêjčan]
    • fr. Courbevoie [kurbevu̯á], rod. Courbevoieja [kurbevu̯ája] – Courbevoiejčan [kurbevu̯ájčan]

O posebnostih izglasij pri francoskih imenih glej poglavje »Francoščina« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Prebivalska imena, tvorjena iz večbesednih imen

Iz večbesednih zemljepisnih imen tvorimo enobesedna prebivalska imena, ki so besedotvorno medponsko-priponske zloženke ali izpeljanke iz predložne zveze (pri slovenskih imenih):

Pri prevzetih imenih besednovrstna pripadnost sestavin imena ni vedno zanesljivo prepoznavna, podstavno ime pa ima pogosto nepregibne sestavine, ki so v izvornem jeziku členi, pridevniki ipd. Prebivalsko ime navadno tvorimo iz vseh sestavin imena:

Posebnosti

  1. Pri večbesednih imenih nekaterih držav je ime prebivalca izpeljano le iz jedrne sestavine imena: Emiratčan (< Združeni arabski emirati), Saudec/Saudijec (< Saudova Arabija), Američan (< Združene države Amerike), Britanec, Britanka (< Velika Britanija).
  2. Nekatera prebivalska imena, tvorjena iz večbesednih imen, so tudi sama dvobesedna ali zloženke. Dvobesedna so zlasti v primerih, ko je ime rabljeno tudi samostojno (Berlinčan, Korejec, Američan, Makedonec ...): Zahodni Berlin Zahodni Berlinčan, Zahodna Berlinčanka; Južna KorejaJužni Korejec / Južnokorejec, Južna Korejka / Južnokorejka; Severna AmerikaSeverni Američan / Severnoameričan; Severna MakedonijaSeverni Makedonec / Severnomakedonec.

Uradne oblike slovenskih imen so v govorjenem jeziku okolice in lokalni rabi redke, zato so tudi izpeljanke iz teh imen navadno tvorjene iz oblik, ki so v okolju žive, npr. Na Logu Logar/Logarec; Škofja Vas ŠkofjevaščanŠkofljan. Take oblike so zapisane v leksikonih krajevnih imen. Vendar se pri uradni rabi zaradi nedvoumne identifikacije zahteva razlikovanje med naselji z izvorno enakimi imeni. V pravilih so podane možnosti za tvorjenke v uradni komunikaciji.

Prebivalska imena, tvorjena iz imen s predložnimi dodatki

Prebivalsko ime, tvorjeno iz zemljepisnega imena z razlikovalnim ali identifikacijskim dodatkom, se navadno tvori le iz jedrne sestavine imena, kar za rabo v znanem kontekstu zadošča: Log pod MangartomLožan, Ložanka; Mala Loka pri Višnji GoriMaloločan, Maloločanka/Ločan, Ločanka. Če je vključitev dodatka zaradi nedvoumnosti nujna, se izrazimo opisno: prebivalci Loga pod Mangartom.

Pri prevzetih imenih (zlasti iz manj znanih neslovanskih jezikov) ne razlikujemo med predložnimi »dopolnili« in drugimi obveznimi sestavinami imena. Priporočeno in najbolj nedvoumno je, da se izrazimo opisno: prebivalci Ciudada de Méxica, prebivalci Ria de Janeira.

Zaradi stilističnih razlogov, in če je v sobesedilu omogočena nedvoumna identifikacija, je podstava prebivalskega imena lahko tudi jedrna sestavina večbesednega imena, npr. šp. Palma de MallorcaPalmčan, šp. Santiago de CubaSantiažan, angl. Stratford Upon AvonStratfordčan, nem. Frankfurt ob MajniFrankfurtčan, češ. Žďár nad SazavouŽďárčan

Prebivalska imena, tvorjena iz imen z vezajem

S stičnim vezajem so v slovenščini povezana dvojna imena, ki so združena navadno zaradi upravnih ali kakih drugih razlogov (Šmarje-Sap, Log-Dragomer). Prebivalsko ime tvorimo na dva načina, in sicer

Pri prevzetih imenih, pisanih z vezajem, pri tvorjenju tega ohranjamo, priponsko obrazilo pa dodamo zadnji sestavini imena:

Če kontekst zahteva prebivalsko ime enote, ki jo sestavljata obe imeni, je bolje, da se izrazimo opisno: prebivalec Kala-Koritnice, prebivalec Garmisch-Partenkirchna.

V Slovenskem pravopisu 2001 so bila za dvojna imena predvidena tudi prebivalska imena, zložena iz obeh sestavin dvojnega imena (Šmarje-SapŠmarjesapčan, Šmarjesapčanka). V nekaterih okoljih zložena imena niso bila sprejeta, še zlasti če ena sestavina dvojnega imena prvotno ni bila naselje (Gozd-Martuljek, kjer je Martuljek potok, torej Gozd ob Martuljku).

O dvojnih imenih glej poglavje »Vezaj« (Ločila).

Tvorjenje pridevnikov s priponskim obrazilom -ski iz lastnih imen

Splošno
Priponsko obrazilo -ski/-ški

S priponskim obrazilom -ski/-ški tvorimo in z malo začetnico pišemo vrstne pridevnike iz zemljepisnih imen in imen pripadnikov narodov, delov narodov in ljudstev (etnonimov) ter rodbinskih imen:

Posebnost

Pri nekaterih zemljepisnih imenih se je namesto priponskega obrazila -ski uveljavil pridevnik na -ni, npr. Arktika arktični, Antarktika antarktični, Bližnji vzhod bližnjevzhodni, Bakonjski gozd bakonjskogozdni, Stara Cesta starocestni.

Pridevniki, tvorjeni iz slovenskih krajevnih imen, se glede rabe pripon od kraja do kraja razlikujejo, kar je odvisno od narečne podstave imena. O lokalni rabi se poučimo v leksikonih krajevnih imen.

Za osnovna pravila o premenah besedotvorne podstave pri tvorbi svojilnega pridevnika in nastanku obrazila -ški glej poglavje »Premene pri izpeljankah s priponskim obrazilom -ski in -stvo« oz. »Pisne premene besedotvorne podstave in obrazil« (Besedotvorni oris). Podrobneje o premenah po izglasnih glasovih podstav glej poglavje »Premene besedotvorne podstave in izbira obrazil pri tvorjenju pridevnikov s priponskim obrazilom -ski iz lastnih imen« (Besedotvorni oris).

Pridevnik, tvorjen iz zemljepisnega imena Laze, bi se v sodobnem knjižnem jeziku glasil laški. Tako obliko pridevniškega imena bi pričakovali tudi iz imen Laz, Laško, Lašče ... Vendar je v različnih narečjih izpričanih več različnih pridevniških tvorjenk, ki jih upoštevamo, npr. lazarski (Laze nad Krko), lazenski (Laze pri Boštanju), lažanski (Laze pri Domžalah), lazenski/laški (Laze pri Vačah) ipd.

Nekateri slovenski pridevniki iz sodobnih krajevnih imen so tvorjeni zelo različno in so (podobno kot prebivalska imena) nastali iz starejših besedotvornih podstav ali z danes ne več prepoznavnimi glasovnimi spremembami pri tvorjenju: Trst Tržačantržaški; Opčine Openc, Openkaopenski; BrdaBric, Brika – briški; OspOsapčan/Ospčanosapski/ospski.

Priponsko obrazilo -ovski/-evski

Vrstni pridevniki iz imena, ki označuje osebo ali stvarno ime, so tvorjeni s priponskim obrazilom -ovski/-evski, tvorjenke pa označujejo podobnost ali povezanost:

Pridevniki s priponskim obrazilom -ovski/-evski, ki imajo v podstavi osebno ime, se nanašajo na posebno delo, nauk, stil ali nazor posameznika (tak, kot je pri ..., npr. kafkovsko vzdušje, freudovski spodrsljaj, ojdipovski kompleks, orwellovska družba.

Pri pridevniku Jožefjožefinski (jožefinski kataster) gre verjetno za sestavino -in- pred -ski, ki je povzeta po tujejezični/nemški predlogi.

Pri nekaterih imenih je priponsko obrazilo -ovski/-evski izbrano zaradi osebnega imena v etimološkem izhodišču, npr.

Pridevniki na -ski, izpeljani iz enozložnih samostalnikov moškega spola so pogosto tvorjeni s priponskim obrazilom -ovski/-evski:

  • brat bratovski (ob bratski), oče očetovski, pekpekovski, škofškofovski, grofgrofovski, fantfantovski;
  • starš starševski, kraljkraljevski, gejgejevski, hudičhudičevski ...

Enako velja za samostalnike, ki označujejo bitja, živali in s katerim označujemo navadno neko lastnost, npr. oseloslovski, orelorlovski, zmajzmajevski ipd.

Priponsko obrazilo -anski

Nekateri pridevniki na -ski so tvorjeni iz prebivalskih imen in imajo pred priponskim obrazilom -ski nekončno pripono -an- [-án-], npr. italijanski (< Italijan, Italija), trojanski (< Trojanec, Troja), špartanski (< Špartanec, Šparta), kubanski (< Kubanec, Kuba), burmanski (< Burmanec, Burma), pisanski (< Pisanec, Pisa), damaščanski (< Damaščan, Damask).

Pridevniki amerikanski, mehikanski, peruanski, čilenski so danes zastareli ali pa rabljeni v stalnih besednih zvezah, npr. amerikanski javor (v botaniki), mehikanski nosnik (v konjeništvu). V splošni rabi jih nadomeščamo z ameriški, mehiški, perujski, čilski.

Pridevnik ižanski, tvorjen iz besedotvorne podstave prebivalskega imena (< Ižanec, Ig), ima starejšo različico iški, ki se naša tudi na reko (Iška).

Premene besedotvorne podstave in izbira obrazil pri tvorjenju pridevnikov na -ski iz lastnih imen

Pri tvorjenju pridevnikov iz manj znanih in pisno nepodomačenih zemljepisnih imen se praviloma ravnamo po analogiji z že uveljavljenimi vzorci v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, pri čemer smo pozorni na glasovno vrednost izglasja:

  1. priponsko obrazilo -ski dodajamo besedotvornim podstavam, ki se končajo na zvočnike m – n, r – l, j – v ali nezvočnike p – b, d – t in f ter samoglasnike;
  2. priponsko obrazilo -ški se pojavlja pri besedotvornih podstavah na izglasne nezvočnike k, g, h, č, ž, š, c, z in s. Ti se ob stiku s priponskim obrazilom -ski spremenijo in z vzglasnim s iz priponskega obrazila združijo v š (-ški).
Priponsko obrazilo -ski in besedotvorna podstava na zvočnike mn, rl, jv ali nezvočnike pb, dt  in f

Besedotvornim podstavam, ki se končujejo na zvočnike m – n, r – l, j – v ali nezvočnike p – b, d – t, f, dodajamo priponsko obrazilo -ski:

m Videm videmski Vietnam vietnamski
Rim
rimski
fr. Nîmes [ním] – nîmeski [nímski]
n Ljubljana ljubljanski Iran iranski nem. Bonn [bón] – bonnski [bónski]
fr. Cannes [kán] – canneski [kánski]
r Nazarje nazarski Singapur singapurski fr. Montmartre [monmártər] – montmartrski [monmártərski]
l Butale butalski Nepal nepalski fr. Grenoble [grenóbəl] – grenobelski [grenóbəlski]
j Ptuj ptujski
Celje
celjski
Bohinj
bohinjski
Altaj altajski nem. Allgäu [álgoj] – allgäuski [álgojski]
it. Ventimiglia [ventimílja] – ventimigliski [ventimíl’ski]
v Dobova dobovski
Vipava
vipavski
Kijev kijevski angl. Iowa [ájova] – iowski [ájou̯ski],
p Evropa evropski
Alpe
alpski
Štip štipski fr. Dieppe [djêp] – dieppski [djêpski]
b Crngrob crngrobski Rab rabski
Polabje
polabski
fr. Antibes [antíb-]antibeski [antípski]
t Gospa Sveta gosposvetski Dolomitidolomitski
Otranto
otrantski
Split
splitski
nem. Bayreuth [bajrôjt] – bayreuthski [bajrôjtski]
d Komenda komendski Kanadakanadski
Madrid
madridski
angl. Humberside [hámbersájd-]humbersidski [hámbersájtski]
f Britof britofski Delfidelfski
Krf – krfski
angl. Cardiff [kárdif] – cardiffski [kárdifski]

Nekatera imena ne sledijo predstavljenim pravilom, npr. Logatec logaški, Zagrebzagrebški.

Posebnosti pri tvorjenju pridevnikov s priponskim obrazilom -ski

V lastnih imenih je včasih knjižno uveljavljena slovenska narečna varianta priponskega obrazila -ski, tj. -čki, npr. Mučka bistrica (< Muta), Zadrečka dolina (< Dreta).

O priponskem obrazilu -čki v lastnih imenih tipa Donačka gora, Mučka bistrica, Zadrečka dolina, Lučki Dedec, Potočka zijavka/zijalka, Žička kartuzija glej poglavje »Premene pri izpeljankah s priponskima obraziloma -ski in -stvo« (Besedotvorni oris).

Zaradi tvorjenja iz prebivalskih imen imajo nekateri pridevniki na -ski pred priponskim obrazilom pripono -ar-, npr. Kroparkroparski (< Kropa), Rovtarrovtarski (< Nemški Rovt), Fužinarfužinarski (< Stara Fužina).

Pri imenih z neobstojnim polglasnikom v besedotvorni podstavi se ta pred priponskim obrazilom -ski ohranja (Komen komenski) ali pa se v podstavo vriva (Nevljeneveljski). Pri izglasnem r za soglasnikom polglasnika ne zapisujemo s črko e: Koper [kópər] – koprski [kópərski].

Pri imenih iz slovanskih jezikov sta neobstojna tudi samoglasnika a (južnoslovanski jeziki) in o (poljščina, slovaščina, v slovenščini Repentaborrepentabrski). Tvorba pridevnika s priponskim obrazilom -ski se pri prevzetih imenih razlikuje od tvorbe v izvirnem jeziku, saj neobstojne samoglasnike pri pridevnikih načeloma opuščamo, npr. hrv. Bakar [bákar], rod. Bakra bakrski [bákərski], npr. Bakrski zaliv; hrv. Zadar [zádar], rod. Zadra zadrski [zádərski].

Odstopanja od predstavljenih pravil se pojavljajo pri tvorjenkah iz imen s končnima soglasnikoma d in t.

  1. Pridevnik tvorimo s priponskim obrazilom -ški:
    • Šentvid šentviški, Kobarid kobariški, Medvode medvoški (tudi medvodski), Lurd lurški
    • Murska Sobota – (mursko)soboški, Šmarjeta šmarješki, Nazaretnazareški, Hrvathrvaški
  2. Soglasnik d v izglasju podstave se premenjuje z j pri imenih s sestavino -grad in nekaterih drugih slovenskih krajevnih imenih, npr.
    • Dravograd dravograjski; Bežigrad bežigrajski; Carigrad carigrajski
    • Bled blejski; Čedadčedajski/čedadski
Pridevniki na -ski iz pisno nepodomačenih prevzetih imen

Iz pisno nepodomačenih imen tvorimo pridevnike na -ski po analogiji z domačimi imeni, a so glasovi, ki vplivajo na besedotvorno podstavo, zapisani na različne načine.

1. Podvojene črke iz podstavnega imena ohranjamo, npr. nem. Bonn [bón] – bonnski [bónski]; fr. Dieppe [djêp] – dieppski [djêpski]; angl. Cardiff [kárdif] – cardiffski [kárdifski].

2. Mehčanih n’ in l’ v izglasju besedotvorne podstave ne zapisujemo z nj in lj, kadar sta zapisana

3. Zvočnik j, zapisan s črko y ali i ali katerim koli drugim črkovnim sklopom (npr. ill, ly), zapisujemo tako, kot je zapisan v podstavnem imenu, npr. angl. Midway [mídvej] – midwayski [mídvejski]; it. Pistoia [pistója] – pistoiski [pistójski]; it. Orsei [orsêj] – orseiski [orsêjski]; madž. Keszthely [késthej] – keszthelyski [késthejski].

4. Zvočnik v, zapisan s črkama u ali w, pišemo kot v podstavnem imenu, npr. nem. Dachau [dáhau̯] – dachauski [dáhau̯ski]; angl. Glasgow [glázgou̯] – glasgowski [glázgou̯ski]; angl. Iowa [ájova] – iowski [ájou̯ski], kit. Guangzhou [gu̯ángdžou̯] – guangzhouski [gu̯ángdžou̯ski].

5. Neme črke in črkovni sklopi, ki se pri sklanjanju ohranjajo oz. opuščajo, se ohranjajo oz. opuščajo tudi v podstavi pridevnika:

Izglasni nemi s (tudi v sklopu es) v francoskih imenih pisno sovpade s priponskim obrazilom -ski, a zapisa črke s ne podvajamo, npr. fr. Amiens [amjên] – amienski [amjênski], fr. Nantes [nánt] – nanteski [nántski], fr. Cannes [kán] – canneski [kánski], fr. Nîmes [ním] – nîmeski [nímski], fr. Antibes [antíb-] – antibeski [antípski].

Poenostavljanje zapisa je utemeljeno z zapisi, ki ne ustrezajo slovenskim fonotaktičnim pravilom, npr. *amiensski ali *cannesski.

6. Dvo- in veččrkja, ki jih tudi v slovenščini izgovarjamo kot en glas ali dvoglasnik, v zapisu ohranjamo, npr. nem. Allgäu [álgoj] – allgäuski [álgojski]; nem. Bayreuth [bajrôjt] – bayreuthski [bajrôjtski]; fr. Argenteuil [aržantêj] – argenteuilski [aržantêjski].

7. Neobstojni samoglasnik se v podstavi ohranja, npr. Dresden [drézdǝn] – dresdenski [drézdǝnski]; nem. München [mínhən] – münchenski [mínhənski]; angl. Manhattan [menhêtən] – manhattanski [menhêtənski]; pred -ski se ne zapisuje, če se podstava konča na r, npr. Ulster [álstǝr] – ulstrski [álstǝrski], Louvre [lúvǝr] – louvrski [lúvǝrski] in v angleščini tudi na l (Newcastle [njúkasəl], rod. Newcastla [njúkasla], prid. newcastlski [njúkasəlski]).

8. Vrivanje neobstojnih polglasnikov v soglasniški sklop zaznamujemo s črko e, npr. fr. Grenoble [grenóbəl] – grenobelski [grenóbəlski]. Pri nekaterih imenih sledimo potencialni rodilniški množinski govorni osnovi (hr. Tuzla [túzla] – tuzelski [túzəlski]), pri drugih gre za tvorbo po slovenskem vzorcu (nor. Oslo [óslo] – oselski [ósəlski]).

O posebnostih neobstojnega polglasnika pri sklanjanju in besedotvorju iz tujih imen, npr. Bosna bosenski, glej poglavje »Neobstojni polglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno‑črkovne premene).

Podomačene oblike pridevnikov so navadno omejene na stalne zveze, v katerih dobijo pridevniki nove pomene, ne zgolj prostorskih, npr. fr. Marseille [marsêj] marseillskimarsejsko milo; fr. Versailles [versáj] versailleskiversajski mir; šp. Sevilla [sevílja] – sevillskiseviljski brivec; it. Bologna [bolónja] – bolognskibolonjska reforma.

Priponsko obrazilo -ški in besedotvorna podstava na nezvočnike s  – z, c  – dz, šž, č ali kg, h

Če se besedotvorna podstava končuje na nezvočnike s – z, c – dz, š ž, č – dž ali k – g, h, se priponsko obrazilo -ski premenjuje s -ški. Izglasni s – z, c – dz, š – ž, č – dž ali k – g, h besedotvorne podstave se zamenjajo in ob stiku s priponskim obrazilom -ski z vzglasnim s iz priponskega obrazila združijo v š (-ški).

Pri izpeljankah iz pisno nepodomačenih imen se črkovni sklopi v izglasju besedotvorne podstave, ki je pri stiku z vzglasjem obrazila podvržena premeni, v celoti zamenjajo s črko š, npr. fr. Dunkerque [denkêrk] – dunkerški [denkêrški]; nem. Chemnitz [kémnic] – chemniški [kémniški]; nem. Urach [úrah] – uraški [úraški]; fr. Camargue [kamárg-] – camarški [kamárški]; angl. Greenwich [grínič] – greenwiški [gríniški].

s Ambrus ambruški Rodos rodoški
Teksas teksaški
port. Cadiz [kádis] cadiški [kádiški]
fr. Montparnasse [monparnás] – montparnaški [monparnáški]
fr. Reims [réms] – reimški [rémški]
z Haloze haloški Pariz pariški
Čormoz
čormoški
fr. Toulouse [tulúz-] – toulouški [tulúški]
c Črmošnjice črmošnjiški
Bovec
bovški
Olomuc olomuški nem. Bregenz [brégenc] – bregenški [brégenški]
dz polj. Sieradz [šêradz-] – sieraški [šêraški]
polj. Grudziądz [grudžóndz-] – grudziąški [grudžónški]
š Mengeš mengeški Marakeš marakeški angl. Pugwash [págvoš] – pugwaški [págvoški]
it. Brescia [bréša] – breški [bréški]
ž Andraž andraški fr. Liège [ljéž-] – lièški [ljéški]
polj. Sandomierz [sandómjež-] – sandomieški [sandómješki]
rom. Cluj [klúž-] – cluški [kluški]
č Soča soški Poreč poreški angl. Greenwich [grínič] – greenwiški [gríniški]
Lodž loški
Dobrua
dobruški
angl. Cambridge [kêmbridž-] – cambriški [kêmbriški]
it. Chioggia [kjódža] – chioški [kjóški]
k Kamnik kamniški Irak iraški
Grk
grški
nem. Innsbruck [ínzbruk] – innsbruški [ínzbruški]
g Mokronog mokronoški Karlobag karlobaški nem. Nürnberg [nírənberg-] – nürnberški [nírənberški]
angl. Chicago [čikágo] – chicaški [čikáški]
h Suha suški Čeh češki nem. Urach [úrah] – uraški [úraški]
nem. Zürich [círih] – züriški [círiški]
nem. Toblach [tóblah] – toblaški [tóblaški]

Nekatera imena ne sledijo predstavljenim pravilom, npr. Francozfrancoski, Rusruski.

Posebnosti pri premenah in podaljšavah besedotvorne podstave

Nekatere pridevnike (in/ali tudi prebivalska imena) smo prevzeli iz drugih jezikov, po analogiji z njimi pa tvorimo izpeljanke iz imen z enakim končajem, npr. po vzorcu iz ruščine Moskvamoskovski tudi Nikaragvanikaragovski; Antigvaantigovski; Litva litovski (ob litvanski).

Tvorbeni vzorci tvorjenk na -ski niso vedno enaki kot pri prebivalskih imenih. Iz imen na -⟨go tvorimo prebivalska imena z nekončno pripono -ov-, pridevnike pa tudi s premeno podstavnega izglasja, npr. Kongo kongovski/kongoški, Tobago tobaški, Togo togovski, Tongo tongovski, Santiagosantiaški.

Soglasniški -ck, -sk, -st, -ks  v izglasju podstave

Če se v izglasju besedotvorne podstave stikata dva glasova, ki sta sicer udeležena pri premeni, pri tvorbi pridevnika z vzglasnim s priponskega obrazila sovpadeta v en glas:

Pri nekaterih pridevnikih iz imen s podstavnim -st je možnosti tvorbe več (Belfastbelfaški/belfastovski) ali pa se ne ravnajo po opisanem vzorcu, npr. pri Aalst aalstski; Everest everestovski.

Pridevnike iz slovanskih imen, ki se končujejo na soglasniški sklop sk in ohranjajo prvotno etimološko sorodno pripono (v obliki -sk), tvorimo tako, da besedotvorni podstavi dodamo končni -i, npr. Čeljabinsk čeljabinski, Gdansk gdanski, Kursk kurski, Murmansk murmanski, Novosibirsk novosibirski, Omsk omski, Smolensk smolenski.

Izjemoma je pogosteje rabljena oblika s priponskim obrazilom -ški, npr. pri Minsk minški/minski, kar je kot jezikovni proces nepredvidljivo.

Priponsko obrazilo -ski in podstava na samoglasnike

Besedotvorna podstava imen na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z dvočrkji in nemimi črkami ter črkovnimi sklopi) je pri tvorjenju prebivalskih imen enaka rodilniški osnovi. Ta je podaljšana z zvočnikom j v zapisu in govoru ali le govoru.

Besedotvorna podstava z zvočnikom j v zapisu in govoru Besedotvorna podstava z zvočnikom j v govoru
Ime Pridevnik Pridevnik Ime Rodilnik Pridevnik
Peru Peruja perujski fr. Armagh [armá] Armagha [armája] armaghski [armájski]
Mali Malija malijski fr. Calais [kalé] Calaisa [kalêja] calaiski [kalêjski]
port. Cefalù [čefalú] Cefalùja [čefalúja] cefalùjski [čefalújski] fr. Montpellier [monpeljé] Montpelliera [monpeljêja] montpellierski [monpeljêjski]
angl. Sydney [sídni] Sydneyja [sídnija] sydneyjski [sídnijski]
fr. Charleroi [šarləroá] Charleroija [šarləroája] charleroijski [šarləroájski]
angl. Milwaukee [milvóki] Milwaukeeja [milvókija] milwaukeejski [milvókijski]

Iz imen, ki se končajo na samoglasnik i in končnico -a ali -o, tvorimo pridevnik tako, da protizevni j tudi zapisujemo. Enako velja za imena na izglasne samoglasniške sklope ⟨ao⟩ in ⟨eo⟩ ipd., ki pri sklanjanju ne daljšajo osnove.

Imena z izglasnim i + samoglasnik ⟨iV⟩ Imena z izglasnima ⟨ao⟩ in ⟨eo⟩
Ime Rodilnik Pridevnik Ime Rodilnik Pridevnik
it. Pavia [pavíja] Pavie [pavíje] pavijski [pavíjski] port. Maranhão [maranjáo] Maranhãa [maranjáa] maranhãjski [maranjájski]
ngr. Iraklio [iráklijo] Iraklia [iráklija] iraklijski [iráklijski] šp. Bilbao Bilbaa bilbajski
malaj. Borneo Bornea bornejski
Posebnosti pri tvorjenju pridevnikov na -ski iz podstav na samoglasnike

Iz imen ženskega spola na izglasne samoglasniške sklope ⟨oa⟩ in ⟨uo⟩, ki pri sklanjanju ne daljšajo osnove (Samoa, Capua, Papua), tvorimo pridevnike na dva načina:

  1. za podstavo dodajamo nekončno pripono -an-, ki je najverjetneje posledica prevzema iz drugih jezikov, npr. port. Samoa samoanski; indon. Papua papuanski;
  2. za podstavo dodajamo j (pri čemer sledimo potencialnim oblikam v needinskem rodilniku s končnim j); samo pri port. Samoa samojski.

Imena, ki se končajo na nenaglašena ozka e in o, sklanjamo z daljšanjem osnove. Podstava pridevnika na -ski pa je enaka rodilniški osnovi:

Pridevniki na -ski iz pisno nepodomačenih prevzetih imen

Pri tvorjenju pridevnikov iz pisno nepodomačenih imen sledimo slovenskim knjižnim vzorcem, a so glasovi, ki vplivajo na besedotvorno podstavo, zapisani na različne načine.

1. Podvojene samoglasniške črke in črke, zapisane z ločevalnimi znamenji, v izglasju podstavnega imena ohranjamo:

2. Dvo- in veččrkja, ki jih izgovarjamo kot en glas, v zapisu ohranjamo, npr.

3. Neme črke in črkovni sklopi, ki se pri sklanjanju ohranjajo, se ohranjajo tudi v podstavi, npr.

Nemi s (tudi v sklopu es) v francoskih imenih pisno sovpade s priponskim obrazilom -ski, a zapisa ne podvajamo, npr. fr. Calais [kalé] calaiski [kalêjski], Artois [artu̯á] – artoiski [artu̯ájski], Beaujolais [božolé] – beaujolaiski [božolêjski].

Poenostavljanje zapisa je utemeljeno z zapisi, ki ne ustrezajo slovenskim fonotaktičnim pravilom, npr. *calaisski.

Podomačene oblike pridevnikov so navadno omejene na stalne zveze, v katerih dobijo pridevniki nove pomene, ne zgolj prostorskih, npr. fr. Calais [kalé] calaiskikalejska čipka; Bordeaux [bordó] – bordojski bordojsko vino; Artois [artu̯á] – artoiski  arteški gonič, arteški vodnjak; Beaujolais [božolé] – beaujolaiski božolejski postopek.

Pridevniki na -ski, tvorjeni iz večbesednih imen

Iz večbesednih zemljepisnih imen tvorimo enobesedne pridevnike, ki so besedotvorno medponsko-priponske zloženke ali izpeljanke iz predložne zveze:

Pri prevzetih imenih besednovrstna pripadnost sestavin imena ni vedno zanesljivo prepoznavna, podstavno ime pa ima pogosto nepregibne sestavine, ki so v izvornem jeziku členi, pridevniki ipd. Pridevnik navadno tvorimo iz vseh sestavin imena:

Posebnost

Pri večbesednih imenih nekaterih držav je pridevnik izpeljan le iz jedrne sestavine imena: emiratski (< Združeni arabski emirati), saudski/saudijski (< Saudova Arabija), ameriški (< Združene države Amerike), britanski (< Velika Britanija).

Tvorjenke iz slovenskih imen so tvorjene po pravilih knjižnega jezika in se razlikujejo od lokalne ali narečne rabe. Pogosto se namesto zložene oblike uporablja lokalna ali narečna oblika: Čisti Bregbreški ob tvorjenem čistobreški; enako tudi Dolenje Poljanepoljanski ob tvorjenem dolenjepoljanski ipd. V pravilih so podane možnosti za tvorjenke v uradni komunikaciji.

Pridevniki na -ski, tvorjeni iz imen s predložnimi dopolnili

Pridevnik, tvorjen iz zemljepisnega imena z razlikovalnim ali identifikacijskim dodatkom, se navadno tvori le iz jedrne sestavine imena, kar za rabo v znanem kontekstu zadošča: Log pod Mangartomloški; Mala Loka pri Višnji Gorimalološki/loški.

Pri prevzetih imenih (zlasti iz manj znanih neslovanskih jezikov) ne razlikujemo med predložnimi »dopolnili« in drugimi obveznimi sestavinami imena. Kljub temu je besedotvorna podstava pridevnika lahko le jedrna sestavina večbesednega imena, če je to zaradi identifikacijskih razlogov sprejemljivo ali v rabi uveljavljeno, npr. šp. Palma de Mallorca palmski, šp. Santiago de Cubasantiaški, angl. Stratford Upon Avonstratfordski, nem. Frankfurt ob Majni frankfurtski, češ. Žďár nad Sazavou žďárski.

Pridevniki na -ski, tvorjeni iz imen z vezajem

S stičnim vezajem so v slovenščini povezana dvojna imena, ki so združena navadno zaradi upravnih ali kakih drugih razlogov (Šmarje-Sap, Log-Dragomer, Miren-Kostanjevica). Pridevnik tvorimo na dva načina, in sicer

Pri prevzetih imenih, v katerih so sestavine povezane z vezajem, navadno ne poznamo razmerja med sestavinami, zato so v pridevniku vse sestavine imena, priponsko obrazilo pa dodajamo le zadnji. Vezaj in druga ločila ohranjamo:

O dvojnih imenih glej poglavje »Vezaj« (Ločila).

Tvorjenje svojilnih pridevnikov

Splošno

Svojilne pridevnike tvorimo iz samostalnikov moškega in srednjega spola s priponskim obrazilom -ov (ali po preglasu nastalim -ev), iz ženskega spola pa s priponskim obrazilom -in, in sicer iz imen in poimenovanj bitij ter nekaterih stvarnih lastnih imen.

Moški in srednji spol Ženski spol
-ov -ev -in
Štefan Štefanov, Miha Mihov AndrejAndrejev, AlešAlešev Ana Anin, Jedrt Jedrtin
Anže Anžetov Izidor Izidorjev Nives Nivesin, Karin Karinin
Kalan Kalanov, Skaza Skazov KrižajKrižajev, ŠkufcaŠkufčev Kobilca Kobilčin
Arso Arsov, ARSO ARSOV, NUK NUK‑ov Teš Tešev, TEŠTEŠ‑ev Alpina Alpinin, Fifa Fifin, FIFA FIFIN
Delo Delov, Jutro Jutrov Gorenje Gorenjev
vnuk vnukov, prerok prerokov stric stričev, možmožev sestra sestrin, babica babičin
bik – bikov, veter – vetrov netopir netopirjev krava kravin, puška puškin

Izražanje vrstnega pomena

Če priponsko obrazilo -ov/-ev dodajamo besedotvornim podstavam iz samostalnikov moškega spola, ki ne označujejo bitij ali ustanov, ali pa iz samostalnikov ženskega spola, označujemo vrstnost in ne svojilnosti, npr. apnenec apnenčev, kisik kisikov, češnja češnjev, smreka smrekov

Pridevniške izpeljanke iz samostalnikov ženskega spola sicer izražajo vrstnost tudi s priponskimi obrazili -ji (krava kravji), -ski (celina celinski, regija regijski), -ni (barva barvni, sobota sobotni, zveza zvezni), redkeje tudi -in (soja sojin, limona limonin/limonov).

Posebnosti

1. Iz slovenskih in nasploh slovanskih izpridevniških imen s priponskimi obrazili ov, ev, ski, sky, ‑cky, i in ustreznih ženskih oblik ova, eva, ska, ‑cka, a ne tvorimo svojilnih pridevnikov, ampak svojino izražamo z rodilnikom: Koseski pesmi Koseskega, Aleksandrov pesmi Aleksandrova, rus. Pavlov refleks Pavlova, rus. Saharov nagrada Saharova, rus. Ahmatova pesmi Ahmatove, mak. Redžepovapesmi Redžepove, rus. Prokofjev balet Prokofjeva, rus. Politkovska nagrada Politkovske, rus. Musorgski opere Musorgskega, polj. Kubacki skok Kubackega, rus. Navalni upor Navalnega.

2. V sodobni rabi s priponskima obraziloma ‑ov/‑ev in -in tvorimo svojilne pridevnike tudi iz nekaterih zemljepisnih imen, ki poimenujejo gore, vode, planete (enakozvočne z imeni bitij) ali druga nebesna telesa, če opisujemo z njimi povezane pojave ali sestavne dele. Pogosto nastopajo v lastnih imenih:

Prisank Prisankovo okno, Jalovec Jalovčev ozebnik, Skuta Skutin ledenik
Martuljek – Martuljkovi slapovi (poleg Martuljški slapovi), Nil – Nilova delta, Krka – Krkina struga, Donava – Donavina delta
Saturn – Saturnovi obroči, Jupiter – Jupitrove lune, Mars – Marsova orbita, Venera – Venerina orbita, Orion – Orionov pas
Severnica Severničin, Betelgeza Betelgezin

Pridevniki iz vodnih imen, npr. Nil, Krka, so bili prvotno tvorjeni le s priponskim obrazilom -ski/-ški, s katerim izražamo vrsto (nilski konj, nilski ostriž; krška škofija), s priponskima obraziloma -ov/-ev in -in pa se nedvoumno izkazuje pripadnost konkretnemu zemljepisnemu pojavu: Nilova delta (delta reke Nil), Krkina struga (struga reke Krke). Poleg tega se vrstni pridevnik krški lahko nanaša tudi na različne zemljepisne pojave, npr. na reko (Krka), na otok (Krk), na mesto (Krško).

3. Nekatera prevzeta imena so tako moškega (navadno ustanovitelj podjetja, npr. Tesla, Barilla, Prada) kot tudi ženskega spola (podjetje z enakim imenom). Svojilni pridevnik iz moškospolskega imena tvorimo s priponskim obrazilom -ov/-ev (Teslov, Barillov, Pradov), iz imena podjetja pa s priponskim obrazilom -in (Teslin, Barillin, Pradin).

Imena na končni a

Namesto pridevnikov, tvorjenih s priponskim obrazilom -ov/-ev, se pri imenih na končni -a (tudi pod vplivom drugih južnoslovanskih jezikov) pojavljajo tvorjenke s priponskim obrazilom -in, npr. namesto Šenoa Šenoov, Krleža Krležev napačno Šenoin, Krležin. Pojavljajo se tudi pri domačih oblikah imen (Mitja Mitjev, napačno Mitjin) in priimkih, prevzetih iz neslovanskih jezikov, npr. Balboa Balboev, napačno Balboin, Goya – Goyev, napačno Goyin, Seneka – Senekov, napačno Senekin.

4. Iz slovenskih priimkov ženskih oseb ne tvorimo svojilnih pridevnikov, izjema so priimki ženskega spola na končni -a, npr. Kobilca Kobilčin

Glej poglavje »Svojilni pridevniki iz samostalnikov ženskega spola«.

Pridevniki iz priimkov ženskega spola

Tvorjenje svojilnih pridevnikov iz priimkov, katerih nosilka je oseba ženskega spola, se neuradno ali v manj formalni rabi pojavlja le pri nekaterih tujih imenih. Pri teh slovensko govorečemu ni razviden pomen imenske podstave, kot je to npr. pri slovenskih priimkih tipa Podlesnik, Kovač, Hribar ipd. Tako se pojavljajo pridevniki kot CurieCuriejin inštitut, Montessori Montessorijin vrtec, Apgar Apgarjina lestvica, sicer pa je uveljavljeno rodilniško oz. opisno izražanje svojine – inštitut Marie Curie, metoda Marie Montessori, lestvica Virginije Apgar. Neustrezno je samostalnikom ženskega spola dodajati priponsko obrazilo -ov/-ev, saj s tem dajemo napačen vtis, da je nosilec priimka oseba moškega spola.

Svojilni pridevniki iz samostalnikov moškega spola

Svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega spola tvorimo tako, da besedotvorni podstavi dodamo priponsko obrazilo -ov (brat bratov, RokRokov). Če se podstava končuje na soglasnike c, j, č, ž, š in , pa zaradi preglasa namesto priponskega obrazila -ov uporabimo njegovo različico -ev (mož možev, JurijJurijev). Pri tem se podstavni izglasni c premenjuje s č (stric stričev, NejcNejčev).

Besedovorna podstava svojilnih pridevnikov iz samostalnikov moškega spola je enaka rodilniški osnovi, ki je pri samostalnikih moškega spola nespremenjena, skrajšana ali podaljšana. Izbira priponskega obrazila -ov/-ev je odvisna od izglasja podstave.

Izglasje samostalnika Rodilniška osnova Izglasje besedotvorne podstave Priponsko obrazilo Primeri
-c, -ca, -co
-j, -ja, -jo
-č, -ča, -čo
-ž, -ža, -žo
-š, -ša, -šo
-dž, -dža, -džo
nespremenjena c
j
č
ž
š
-ev stricstričev, Škufca Škufčev
 Andrej Andrejev, Matija Matijev, Franjo Franjev
nem. Bartsch [bárč] – Bartschev [bárčev‑], Bonča Bončev, karpačo karpačev
Anglež Angležev, Kaluža Kalužev, Božo Božev
MalešMalešev, Saša in Sašo Sašev
madž. Nagy [nádž-] – Nagyev [nádžev-], maharadža maharadžev, Nedžo Nedžev
-b, -ba, -bo
-d, -da, -do
-k, -ka, -ko
-m, -ma, -mo
-n, -na, -no
nespremenjena vsi soglasniki razen
c, j, č, ž, š in
-ov medved  medvedov, KendaKendov, Rado Radov
• Nik in Niko Nikov, Kafka Kafkov
Šturm ŠturmovSamo Samov, Kozma Kozmov
Kern Kernov, KozinaKozinov, BrunoBrunov
-ec
-ac
-ic
skrajšana zaradi neobstojnega samoglasnika c -ev Bedanec Bedančev, JurgecJurgčev, gasilecgasilčev
JakacJakčev
Lajovic – Lajovičev/Lajovčev
-ek
-el
-em
-en
-er
skrajšana zaradi neobstojnega samoglasnika k
l
m
n
r
-ov dedekdedkov, češ. Čapek Čapkov
oseloslov, nem. HegelHeglov
ErazemErazmov
DomenDomnov, angl. Owen [ôvǝn] – Ownov [ôu̯nov‑]
Peter [pétər]  – Petrov [pétrov-], dinozaver [dinozávər] – dinozavrov 
[dinozávrov-]
-r podaljšana z j j -ev Gašper [gášper] – Gašperjev, Cezar Cezarjev
fr. Althusser [altisêr] – Althusserjev [altisêrjev-]
naglašeni samoglasniki in y [i] podaljšana z j j -ev fr. Zola [zolá] – Zolajev [zolájev-], Rousseau [rusó] – Rousseaujev [rusójev-], Debussy [debisí] – Debussyjev [debisíjev-]
angl. Banksy [bênksi] – Banksyjev [bênksijev-]
nenaglašeni samoglasniki -e, -i, -u podaljšana z j j -ev Kosi Kosijev
it. DanteDantejev, nem. Goethe [géte] – Goethejev [gétejev-], nem. Nietzsche [níče] – Nietzschejev [níčejev‑]
-e podaljšana s t t -ov oče očetov
BineBinetov, JureJuretov, SteleSteletov
-elj podaljšana z n n -ov nagelj nageljnov

O krajšanju in daljšanju osnove pri sklanjanju in besedotvorni podstavi svojilnih pridevnikov glej poglavje »Samostalniki moškega spola s končaji -ec in -ek ter -elj in -enj« (Glasovno‑črkovne premene).

Priponsko obrazilo -ov

Priponsko obrazilo -ov dodajamo besedotvorni podstavi samostalnikov moškega spola

  1. na izglasni soglasnik (ki ni c, j, č, ž, š in ), tudi s končnicama -a in -o:
    • Rok Rokov, Nik in NikoNikov, KendaKendov, SamoSamov, MurkoMurkov, Drev [drév-] – Drevov [drévov-], it. Francesco [frančésko] – Francescov [frančéskov‑], fin. Jukka [júka] – Jukkov [júkov‑]
  2. na izglasni e (pri slovenskih samostalnikih, ki pri sklanjanju daljšajo osnovo s t):
    • oče očetov; BineBinetov, Jure Juretov, Stele Steletov
  3. na končaj -elj (pri slovenskih občnih samostalnikih, ki pri sklanjanju daljšajo osnovo z n):
    • nagelj nageljnov

Pri samostalnikih moškega spola na -ek ter -el, -em, -en in -er, ki pri sklanjanju zaradi neobstojnega polglasnika krajšajo osnovo, je besedotvorna podstava enaka skrajšani osnovi:

Priponsko obrazilo -ev

Priponsko obrazilo -ev dodajamo besedotvorni podstavi samostalnikov moškega spola

  1. na izglasni soglasnik c, j, č, ž, š in , pri čemer se le končni c premenjuje s č (v govoru vedno, v zapisu pa le, če je s črko c tudi zapisan);
  2. na izglasni r ter naglašeni samoglasnik ali nenaglašene e, i in u (pri samostalnikih, ki pri sklanjanju daljšajo osnovo z j).
c stric stričev
Škufca
Škufčev
Bric
Bričev
srb. KusturicaKusturičev
j AndrejAndrejev
Matija
Matijev
Štrukelj
Štrukljev
angl. Holliday [hôlidej] – Hollidayev [hôlidejev‑]
slš. Suchoň [súhon’] – Suchoňev [súhonjev‑]
it. Beccaria
[bekaríja]Beccariev [bekaríjev-]
šp. García [garsíja] – Garcíev [garsíjev‑]
š MalešMalešev
Strniša
Strnišev
Saša
in Sašo Sašev
pol. Miłosz [míloš] – Miłoszev [mílošev‑]
hrv. Grašo [grášo] – Grašev [grášev‑]
port. Soares [soáriš] – Soaresev [soárišev-]
ž AngležAngležev
KalužaKalužev
Božo
Božev
hrv. KrležaKrležev
češ.
Kolář [kólarž‑] – Kolářev [kólaržev‑]
č Toporišič Toporišičev nem. Bartsch [bárč] – Bartschev [bárčev‑]
maharadžamaharadžev srb. Karađorđe [karadžórdže] Karađorđev [karadžórdžev-]
it. Borgia [bórdža] – Borgiev [bórdžev‑]
alb. Hoxha [hódža] – Hoxhev [hódžev‑]
madž. Nagy [nádž-] – Nagyev [nádžev-]
r Gašper Gašperjev
Cezar
Cezarjev
fr. Althusser [altisêr] – Althusserjev [altisêrjev-]
naglašeni samoglasnik
ali
nenaglašeni
e, i in u
Kosi Kosijev fr. Zola [zolá] – Zolajev [zolájev-]
nem. Goethe [géte] – Goethejev [gétejev-]
nem. Nietzsche [níče] – Nietzschejev [níčejev‑]

Samostalniki moškega spola na -ec pri sklanjanju krajšajo osnovo zaradi neobstojnega polglasnika, besedotvorna podstava je enaka skrajšani osnovi; izglasni c se ob tem premenjuje s č:

Podrobneje o preglasu in izjemah glej poglavje »Preglas« (Glasovno-črkovne premene).

Posebnosti pri tvorjenju svojilnih pridevnikov
Obstojni polglasnik pri slovenskih imenih na -ec in -ek

Zaradi t. i. obstojnega polglasnika v osnovi tvorijo svojilni pridevnik izjemoma iz nespremenjene besedotvorne podstave tisti slovenski samostalniki, pri katerih bi izpust samoglasnika otežil izgovor, npr. v pisnih končajih ‑čec in ‑kek (Jurčec, Mikek) ter ‑lec in ‑vec (mislec, mrtvec), ali kadar bi se govorna podoba samostalnika po izpadu zelo spremenila (Jazbec, jezdec), npr.

Pri nekaterih samostalnikih so mogoče dvojne oblike: Mesec [mésəc] – Meščev tudi Mesečev (enako velja za občne besede, a je dolga oblika bolj navadna: mesec mesečev). Podobno narečno motivirano tudi pri Matjašec, Štuhec ipd.

Glej poglavje »Samostalniki moškega spola s končaji -ec in -ek ter -elj in -enj« (Glasovno‑črkovne premene).

Imena na govorjeni -co in besedotvorna podstava na -c

Pri pridevnikih iz besedotvorne podstave na končni c, ki mu sledi izglasni -o, se premena podstave c – č uresničuje redko, podstavi navadno dodajamo priponsko obrazilo -ov: BracoBracov tudi Bracev redko Bračev.

Imena na -o in besedotvorna podstava na -j, -č, -ž, -š in -

Preglaševanje [-ev-] uveljavljamo v govoru, v zapisu pa je izbira priponskega obrazila -ov/-ev prosta pri imenih z besedotvorno podstavo na -j, -č, -ž, in -dž, ki ji sledi izglasni -o: it. Antonio [antónijo] – Antoniov/Antoniev [antónijev‑], it. Boccaccio [bokáčo] – Boccacciov/Boccacciev [bokáčev‑].

Besedotvorna podstava na -es, -os, -us v citatnem imenovalniku antičnih imen

Svojilne pridevnike iz antičnih imen izpeljujemo iz besedotvorne podstave, ki sledi slovenski imenovalniški obliki, čeprav se v imenovalniku uporablja tudi citatno prečrkovana oblika: Aristotel (cit. im. Aristoteles) – Aristotelov, Ajshil (cit. im. Ajshilos) – Ajshilov, Horacij (cit. im. Horacius) – Horacijev, Brut (cit. im. Brutus) – Brutov, Favn (cit. im. Favnus) – Favnov.

Slovanska imena z neobstojnim a in o

Besedotvorna podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški skrajšani osnovi tudi pri imenih iz slovanskih jezikov z neobstojnim a (hrv. Jakac, Gotovac) ali o (slš. Dudok, slš. Pavol). Neobstojni o se v sodobni rabi pogosto tudi ohranja:

Slovanska imena na -e, ki pri sklanjanju daljšajo osnovo s t

Daljšanje osnove s t je bilo dolgo omejeno le na slovenska imena, pri prevzemanju pa se vzorec uveljavlja tudi pri nekaterih imenih iz južnoslovanskih jezikov, zato je besedotvorna podstava pridevnika enaka podaljšani osnovi, npr. hrv. ŠimeŠimetovmak. TaleTaleta.

Imena, ki pri sklanjanju krajšajo osnovo le v govoru

Imena, ki imajo v izglasju podstave soglasniški sklop nezvočnik + zvočnik ali zvočnik + zvočnik, so izgovorjena s polglasnikom, ki ni zapisan. Besedotvorna podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi, npr. Kmecl [kmécəl] – Kmeclov [kméclov-]. Tako še: Pregl, Šturm, Šorn. Enako je pri tujih imenih: polj. Przemyśl [pšémišǝl] – Przemyślov [pšémišlov-]; nem. Haydn [hájdən] – Haydnov [hájdnov-]; angl. Huckle [hákǝl] – Hucklov [háklov-]; Searle [sə̀rl/sə̀rəl] – Searlov [sə̀rlov-].

Pri angleških imenih na -e + zvočnik se pisna podstava razlikuje od govorne: Nigel [nájdžəl] – Nigelov [nájdžlov-], Michael [májkəl] – Michaelov [májklov-].

Svetopisemska imena in besedotvorne podstave na -el in -en

Nekatera svetopisemska imena na končni -en in -el sklanjamo tako, da osnove ne krajšamo, zato je tudi svojilni pridevnik tvorjen iz nespremenjene besedotvorne podstave: Abel Abelov, Ruben Rubenov (danes tudi že Rubnov).

Imena iz neslovanskih jezikov in besedotvorne podstave s končaji -an, -man, -on, -ton, -sen  in -son

Besedotvorna podstava pri imenih iz neslovanskih jezikov, zlasti angleščine (npr. na izglasje an, man, on, ton) in skandinavskih jezikov (na izglasje sen in son), ki pri sklanjanju ne krajšajo osnove, je enaka rodilniški osnovi. Podstavi dodajamo priponsko obrazilo -ov:

O izjemnih primerih, kot sta Newton oz. newton in Manhattan, glej poglavje »Polglasnik v imenih z izglasnim soglasniškim sklopom« (Glasovno-črkovne premene).

Imena iz neslovanskih jezikov in besedotvorna podstava na -[ou̯] in -[eu̯ ]

Neslovanskim besedotvornim podstavam z govorjenimi izglasji -[ou̯] in -[eu̯] dodajamo priponsko obrazilo -ov, npr. angl. Maslow [máslov-] – Maslowov [máslovov-], nem. Basedow [bázedov-] – Basedowov [bázedovov-], port. Bartholomeu [bartolomév-] – Bartholomeuov [bartolomévov-]. Enako velja za priimke slovenskih oseb, ki imajo pisni končaj -⟨u⟩, npr. Daneu [danév-] – Daneuov [danévov-]. Izglasni -u v imenovalniku, kjer je izgovorjen kot [u̯], se pred priponskim obrazilom -ov bere kot [v] med samoglasnikoma. Taka imena ločujemo od tistih, pri katerih je naglas na predzadnjem zlogu in u ni sestavina dvoglasnika, npr. ngr. Papandreu [papandréu] z rodilnikom Papandreuja [papandréuja] in svojilnim pridevnikom Papandreujev [papandréujev-].

Neslovanska imena moramo razlikovati od slovanskih, pri katerih izražamo svojino z rodilnikom (novela Čehova) in pri katerih prevzemamo izpridevniško obliko imena tako, kot je zapisana – v skladu s prečrkovalnimi določili izvorne tujejezične predloge: rus. Hruščov (< Хрущёв), Gorbačov (< Горбачёв).

V angleških imenih Andrew, Mathew je -ew (dvoglasniško) dvočrkje, ki ga izgovarjamo [ju] ali [u], zato imeni pri govornem sklanjanju daljšata osnovo z j, priponsko obrazilo pa je preglašeno:

  • angl. Andrew [êndru] – Andrewov [êndrujev-]
  • angl. Mathew [mêtju] – Mathewow [mêtjujev-]

O razmerju med osnovo in besedotvorno podstavo glej poglavje »Prikaz razmerja med osnovo in besedotvorno podstavo« (Glasovno‑črkovne premene).

Podrobneje o spremembah osnove pri samostalnikih moškega spola, ki vplivajo na besedotvorno podstavo, glej poglavje »Premene osnove« (Oblikoslovni oris).

Posebnosti pri tvorjenju svojilnih pridevnikov iz pisno nepodomačenih prevzetih imen

Pri imenih (zlasti francoskih in angleških), pri katerih se govorni končaj imena (in posledično besedotvorne podstave) bistveno razlikuje od zapisa (Manet, Hazard), pri izbiri priponskega obrazila sledimo bodisi zapisu (Manetov, Hazardov) bodisi izgovoru (Manetev, Hazardev), v govoru pa je priponsko obrazilo nedvoumno [-ev-], razen pri imenih na končni govorjeni [r], ki jih sklanjamo na dva načina – z nespremenjeno ali s podaljšano osnovo.

Izglasje samostalnika Rodilniška osnova Govorno izglasje besedotvorne podstave Priponsko obrazilo Primeri
-r + nemi e podaljšana z j j -ev angl. Shakespeare [šékspir] – Shakespearjev [šékspirjev‑]
fr. Voltaire [voltêr], Voltairjev [voltêrjev‑]
skrajšana za nemi e r -ov angl. Shakespeare [šékspir] – Shakespearov [šékspirov]
fr. Voltaire [voltêr] – Voltairov [voltêrov‑]
-r + nemi soglasnik podaljšana z j le v govoru j -ev fr. Hazard [azár] – Hazardev [azárjev-]
nespremenjena r -ov 
[-ev-/-ov-]
fr. Hazard [azár] – Hazardov [azárjev-/azárov-]
soglasniki v zapisu (v govoru naglašeni samoglasniki) podaljšana z j samo v govoru nemi soglasniki -ov/-ev 
[-ev-]
fr. Manet [mané] – Manetov/Manetev [manêjev-]
fr. Rimbaud [rembó] – Rimbaudov/Rimbaudev [rembójev-]

Podrobneje o daljšanju osnove ter o izjemah pri samostalnikih na samoglasnik in končni r glej poglavji »Samostalniki na končni samoglasnik« in »Samostalniki na končni r« (Glasovno-črkovne premene).

Podrobneje o pisnem in govornem ter samo govornem daljšanju osnove pri prevzetih besedah glej poglavje »Daljšanje osnove z j pri prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Besedotvorna podstava na izglasni govorjeni -c

Če izglasni c v imenu ni zapisan s črko c, preglaševanje [-ev-] uveljavljamo v govoru, v zapisu pa je izbira priponskega obrazila -ov/-ev prosta:

V Slovenskem pravopisu 2001 je bila previdena pisna premena končnega c, zapisanega z drugimi črkami, npr. Cavazza Cavačev tudi Cavazzev, kar se v rabi ni uveljavilo.

Preglasa tradicionalno ne uveljavljamo pri imenih iz angleščine, nizozemščine ... z nezvočniškim sklopom ⟨ts⟩ v končaju besede:

Besedotvorna podstava na izglasni govorjeni soglasnik – angleška in francoska imena

Svojilni pridevnik iz vseh imen, ki se končujejo na govorjeni soglasnik, ki ni c, j, č, ž, š ali , tvorimo s priponskim obrazilom -ov, pri tem opuščamo nemi e (neobstojni polglasnik iz rodilniške osnove, ki je enaka besedotvorni podstavi, izpada):

Posebnost

Pisno ohranjanje nemega e je dogovorno sprejeto pri izglasjih

Izbira priponskega obrazila ov/‑ev je pri tvorjenju svojilnega pridevnika iz imen s pisnim končajem ‑⟨re⟩ (fr. Molière [moljêr], Voltaire [voltêr], angl. Shakespeare [šékspir]) odvisna od sklanjanja z daljšanjem osnove. Ob opuščanju nemega e podaljšava z j vedno zahteva preglašeno obrazilo -ev, tudi pri premier [premjé] – premierov/premierjev [premjêjev-].

Francoska imena s pisnim izglasjem -⟨rd⟩, -⟨rk⟩ in ⟨rt⟩ (fr. Hazard [azár], Leclerc [leklêr], Flaubert [flobêr]), pri katerih je daljšanje osnove le govorno, hkrati pa zaradi končnega r neobvezno, imajo več možnosti tvorjenja pridevnikov:

Pri francoskih imenih z osnovo na končna govorjena j in š, ki jima sledi nemi h ali nemi črkovni sklop es, se uveljavlja govorno preglaševanje [-ev-] ob pisnih dvojnicah -ov/-ev:

Besedotvorna podstava na izglasni govorjeni samoglasnik – angleška in francoska imena

Svojilne pridevnike iz vseh imen, ki se končujejo na govorjeni samoglasnik, ki je i, e ali u oz. naglašeni samoglasnik, sklanjamo z daljšanjem osnove z j, zato se uveljavlja govorno preglaševanje [-ev-] ob pisnih dvojnicah -ov/-ev. V zapisu ohranjamo neme soglasniške črke in tudi vse sestavine dvo- in veččrkij:

Pridevniki iz angleških imen, ki se končujejo na nemi h (angl. Jonah [džóna], Noah [nóa]) in nenaglašeni samoglasnik, nimajo preglašenega priponskega obrazila ne v govoru ne v zapisu:

Tudi pri nekaterih daljših angleških imenih s končnim nemim h (Peckinpah [pékinpa]) se je v govoru izjemoma uveljavilo daljšanje osnove z j, zato se uveljavlja govorno preglaševanje [-ev-] ob pisni priponi -ov: angl. Peckinpah [pékinpa] – Peckinpahov [pékinpajev‑].

Iz podomačene oblike imen v svetopisemskih besedilih, npr. Noe, Jona, tvorimo ustrezne pridevnike z nepreglašenim priponskim obrazilom: Noe Noetov, Jona Jonov.

O daljšanju in krajšanju osnove glej poglavje »Glasovno-črkovne premene«.

Podrobno o variantnem priponskem obrazilu -ov/-ev pri imenih z nepodomačenimi izglasji glej poglavji »Preglas« (Glasovno‑črkovne premene).

Več o krajšanju osnove zaradi nemega e glej poglavje »Nemi e« (Glasovno-črkovne premene).

O tvorbi pridevnikov iz imen z nemim e (prid. Georgeov/Georgeev [džórdžev-]) glej poglavje »Razmerje med osnovo in besedotvorno podstavo« v poglavju »Nemi e« (Glasovno-črkovne premene).

Svojilni pridevniki iz samostalnikov ženskega spola

Svojilne pridevnike iz samostalnikov ženskega spola tvorimo tako, da besedotvorni podstavi (ki je enaka rodilniški osnovi) dodamo priponsko obrazilo -in, npr. mama mamin, UrškaUrškin. Pri tem se izglasni c iz priponskih obrazil -ica in -ca premenjuje s č: babica babičin, AnicaAničin.

Priponsko obrazilo -in

Besedotvorna podstava svojilnih pridevnikov iz samostalnikov ženskega spola, ki ji dodajamo priponsko obrazilo -in, je enaka rodilniški osnovi. Ta je pri samostalnikih ženskega spola navadno nespremenjena:

Pri samostalnikih ženskega spola na -ica ali -ca (ki je nastal iz -ica) se končni c v besedotvorni podstavi pred priponskim obrazilom -in dosledno premenjuje s č:

Besedotvorna podstava svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, ki pri sklanjanju odstopajo od osnovnega sklanjatvenega vzorca (npr. podaljšujejo osnovo z r), je enaka podaljšani osnovi:

Pri samostalnikih ženskega spola na nenaglašeni samoglasnik i (babi, Beti, Fani, Meri) ali naglašene samoglasnike (skvo [skvó], Minu [minú]) tvorimo svojilni pridevnik tako, da priponskemu obrazilu -in dodamo zvočnik j: Fani Fanijin, skvo skvojin, Minu Minujin. Izjemoma se pri nekaterih, ki imajo v slovenščini vzporednico s končnim a (mami mama), tvori svojilni pridevnik tudi tako kot pri teh: mamimamin, MiciMicin/Micijin.

Glej poglavje »Sklanjanje samostalnikov ženskega spola« (Oblikoslovni oris).

Glej poglavje »Premene pri izpeljankah s priponskim obrazilom -in« (Besedotvorni oris).

Posebnosti pri tvorjenju svojilnih pridevnikov iz pisno nepodomačenih samostalnikov ženskega spola

Zvočnik j, ki je pri imenih iz prve ženske sklanjatve na ⟨ia⟩ (Livia, Pia) pri izgovoru v protizevni vlogi ([ija]), je lahko pri tvorjenju svojilnega pridevnika uresničen tudi v zapisu: Pia [píja] – Piin/Pijin [píjin]. Oblika brez j se uveljavlja zlasti zaradi razločevanja s pridevniki, tvorjenimi iz imen, ki že vsebujejo zapisani j (MiaMija), in po vzorcu z imeni, ki ga ne vsebujejo (LeaLein).

Imena iz prve ženske sklanjatve, ki se v imenovalniku ednine končujejo na ea ali aa (Lea, Tea, Gea, Danaa), se razlikujejo od poslovenjene različice imen, v katerih je zev odpravljen s soglasnikom j (Leja, Teja, Geja, Danaja). Svojilni pridevnik tvorimo iz različnih besedotvornih podstav:

  • Lea [lêa/léa] – Le‑ + in > Lein [lêin/léin]
  • Tea [têa/téa] – Te‑ + in > Tein [têin/téin]

nasproti

  • Leja [lêja] – Lej‑ + in > Lejin [lêjin]
  • Teja [têja] – Tej‑ + in > Tejin [têjin]
Zvočnik j pred priponskim obrazilom -in

Pri pisno nepodomačenih imenih so končaji zapisani z različnimi črkami, dvočrkji, črkovnimi sklopi. Zvočnik j dodajamo besedotvornim podstavam ne glede na zapis:

Enako velja za imena ženskega spola, ki se v govoru končajo na naglašene samoglasnike a, e, i, o ali u:

Pridevniki iz imen na končni -e

Končni e v prevzetih imenih pri tvorbi svojilnega pridevnika opuščamo, npr. nem. Inge [ínge] – Ingin [íngin], Lotte [lóte] – Lottin [lótin]; it. Beatrice [beatríče] – Beatricin [beatríčin]; dan. Bergitte [bêrgite] – Bergittin [bêrgitin].

Imena na končni -e sklanjamo na dva načina, in sicer po tretji ženski sklanjatvi, npr. Inge, rod. Inge, daj. Inge, ali pa vzporedno s podomačenimi oblikami imen po prvi ženski sklanjatvi, npr. Inge, rod. Inge, daj. Ingi.

Glej poglavje »Tretja (ničta) ženska sklanjatev« (Oblikoslovni oris).

Pridevniki iz imen z nemimi črkami v končaju

Končni nemi e v angleških in francoskih imenih pri tvorbi svojilnega pridevnika opuščamo, npr. angl. Faye [fêj] – Fayin [fêjin], angl. Kate [kêjt] – Katin [kêjtin], fr. Charlotte [šarlót] – Charlottin [šarlótin]. Izjema so imena s končajema ⟨ge⟩ in ⟨ce⟩, pri katerih je e obvezna sestavina izglasja, saj v obeh jezikih vpliva na izgovor črke ⟨g⟩ ali ⟨c⟩ kot [dž] ali [s]:

Nemi h v pisni besedotvorni podstavi ohranjamo: angl. Sarah [sêra] – Sarahin [sêrin], Oprah [ópra] – Oprahin [óprin].

Iz podomačene oblike imen, npr. Sarah Sara, Hannah Hana, tvorimo ustrezne pridevnike: Sarin, Hanin.

Glej poglavje »Tretja (ničta) ženska sklanjatev« (Oblikoslovni oris).

Svojilni pridevniki, tvorjeni iz večbesednih imen
Svojilni pridevnik iz večbesednih imen bitij

Iz večbesednih imen bitij (Grdi raček, Snežna kraljica, Karel Veliki, Ema Krška, France Prešeren) ne tvorimo svojilnih pridevnikov, ampak svojino izražamo z rodilnikom, npr. življenje Snežne kraljice, pesmi Franceta Prešerna.

Svojilni pridevniki iz daljnoazijskih imen

Pri imenih iz korejščine in kitajščine, pri katerih se z glasovnimi končnicami sklanja le zadnja sestavina v zaporedju priimekrojstno ime, pri tvorjenju svojilnega pridevnika priponsko obrazilo dodamo zadnji enoti:

Enako velja, če sta dve sestavini povezani z vezajem: kit. Ma Ying‑jeou [má jing‑džjú], rod. Ma Ying‑jeouja [má jing‑džjúja] – Ma Ying‑jeoujev [má jing‑džjújev‑].

Svojilni pridevniki iz dvojnih osebnih imen

Svojilni pridevnik tvorimo iz dvojnih osebnih imen – iz rojstnih imen ali priimkov – tako, da priponsko obrazilo ov/‑ev ali -in dodamo drugemu imenu, prvi del pa ostane nespremenjen ne glede na zapis narazen ali z vezajem:

O priredno povezanih imenih glej poglavje »Dvojna poimenovanja in imena« (Oblikoslovni oris).

Svojilni pridevnik iz moških imen s predimki

Svojilne pridevnike iz prevzetih večbesednih moških imen, pri katerih prve sestavine ne občutimo kot samostojne in je zato nesklonljiva, tvorimo le iz zadnje sestavine. To so imena s predimki, ki se pišejo stično ali nestično z imenom, npr. al, bin, de, De, d’, D’, della, dos, Dos, El, ibn, La, Mac, Mc, O’, St., Saint-, van, Van, von. Priponsko obrazilo ov/‑ev dodamo zadnji sestavini, neprve sestavine pa ostanejo nespremenjene:

V posameznih primerih predimke, pisane z malo začetnico, pri sklanjanju priimkov brez osebnega imena in pri tvorjenju svojilnega pridevnika iz priimkov tudi kar opuščamo:

Z veliko pisane predimke štejemo za del priimka in jih kot take uvrščamo v abecedne in podobne sezname, npr. v leksikone (Van Allen, De Sica).

Svojilni pridevniki iz večbesednih stvarnih imen

Iz večbesednih stvarnih imen ne tvorimo svojilnih pridevnikov (Planinski vestnik, Vatikanski muzeji, Istrski maraton), ampak svojino izražamo z rodilnikom, npr. urednik Planinskega vestnika, razstava Vatikanskih muzejev, zmagovalka Istrskega maratona.

Posebnost

Če je sklonljiva le zadnja sestavina večbesednega stvarnega imena, tvorimo svojilni pridevnik tako, da priponsko obrazilo ov/‑ev dodamo zadnji sestavini, neprve sestavine pa ostanejo nespremenjene: Pop TV, rod. Pop TV-ja Pop TV-jev; fr. Air France, rod. Air Francea Air Franceov; angl. The New York Times, rod. The New York Timesa The New York Timesov.

O prevzemanju iz posameznih jezikov

Jeziki po abecedi

V javni razpravi
(oktober 2025)
V pripravi za javno razpravo
(november 2025) 
Jeziki v pripravi 
(2025)
ARABŠČINA ANGLEŠČINA HEBREJŠČINA
BELORUŠČINA AZERŠČINA HINDIJŠČINA
PERZIJŠČINA FURLANŠČINA LITOVŠČINA
UKRAJINŠČINA INDONEZIJŠČINA STARA INDIJŠČINA
VZHODNA ARMENŠČINA LATVIJŠČINA
MALTEŠČINA
Javna razprava zaključena                                                    
ALBANŠČINA ITALIJANŠČINA NOVA GRŠČINA
BASKOVŠČINA JAPONŠČINA POLJŠČINA
BOLGARŠČINA KATALONŠČINA PORTUGALŠČINA
BOSANŠČINA KITAJŠČINA ROMUNŠČINA
ČEŠČINA KOREJŠČINA RUŠČINA
DANŠČINA LATINŠČINA SLOVAŠČINA
ESTONŠČINA MADŽARŠČINA SRBŠČINA
FINŠČINA MAKEDONŠČINA STARA GRŠČINA
FRANCOŠČINA NEMŠČINA ŠPANŠČINA
HRVAŠČINA NIZOZEMŠČINA ŠVEDŠČINA
ISLANDŠČINA NORVEŠČINA TURŠČINA

 Jeziki, katerih prevzemalna pravila še načrtujemočrnogorščina, dolnja lužiška srbščina, gornja lužiška srbščina; afriški jeziki ...

Uvod

V poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« so obravnavana splošna načela, ki jih upoštevamo, kadar v slovenski knjižni jezik prevzemamo besede in besedne zveze iz drugih jezikov, in sicer prilagoditve pisave, prilagoditve glasov in naglasa ter prilagoditve slovničnih kategorij.

Glej poglavje »Splošna načela za prevzemanje besed« (Prevzete besede in besedne zveze).

Poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov« prinaša napotke za glasovno in pisno slovenjenje ter prečrkovanje okoli 45 pisav oziroma jezikov, med njimi za večino evropskih jezikov in za tiste oddaljene jezike, katerih imena so pogosteje rabljena v slovenščini.

Jeziki so razdeljeni glede na pisave, tj. na latinične in nelatinične, slednje nadalje še na grško-cirilične in azijsko-afriške nelatinične pisave, ki jih moramo v slovenščini prečrkovati.

Pri vsakem posameznem jeziku so obravnavana naslednja področja: pisava; izgovor oz. naglasno mesto; razmerja med črkami in glasovi s ponazoritveno preglednico črka – glas; podomačevanje besed in besednih zvez; posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik. Po potrebi je dodan oris poglavitnih razlik med rabo ločil v obravnavanem jeziku in slovenščini.

V posameznih poglavjih sta pri nekaterih pravilih lahko dodana razdelka Posebnosti, v katerem so predstavljena odstopanja od pravila, in Slogovni napotek (označen s peresom), ki olajša razumevanje pravil. Na ustreznih mestih so dodani tudi sklici na druga krovna pravopisna poglavja.

OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni razdelitvi po jezikih, bo oblikovana po predstavitvi vseh jezikov. V obdobju javne razprave na spletno mesto Pravopis 8.0 Pravopisna komisija dodaja postopoma tiste jezike, ki bodo lahko pripravljeni glede na možnosti angažiranja avtorjev in strokovnjakov za posamezne jezike. V skladu s tem bo poglavje dopolnjeno s krovnimi poglavji o prečrkovanju iz nelatiničnih pisav.

Latinične pisave

Vse latinične pisave izhajajo iz osnovnega latiničnega črkopisa, ki obsega 26 črk, in sicer: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega latiničnega črkopisa, tj. izločanju črk in dodajanju oz. rabi posebnih črk, črk z ločevalnimi znamenji in dvo- in veččrkij.

Cirilične pisave

Vse cirilične pisave izhajajo iz osnovnega ciriličnega črkopisa, ki obsega 24 črk, in sicer: ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨еЕ⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨фФ⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩.

Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi (azbuki) tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega ciriličnega črkopisa, tj. dodajanju oz. rabi posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji ter dvo- in veččrkij.

Azbuka je splošno poimenovanje za cirilične abecede.

Pri opisovanju razmerij med ciriličnimi in latiničnimi črkami je izhodišče cirilična črka, ki je prikazana vzporedno z latinično ustreznico, npr. ⟨б⟩ ⟨b⟩.

Grška pisava

Starogrška in novogrška pisava obsegata 24 črk.

Zaporedje črk v starogrški in novogrški abecedi (alfabetu) je enako, izgovor nekaterih črk pa se razlikuje: ⟨αА⟩, ⟨β Β⟩, ⟨γ Γ⟩, ⟨δΔ⟩, ⟨εΕ⟩, ⟨ζ Ζ⟩, ⟨η Η⟩, ⟨θ Θ⟩, ⟨ιΙ⟩, ⟨κΚ⟩, ⟨λ Λ⟩, ⟨μΜ⟩, ⟨𝜈Ν⟩, ⟨ξΞ⟩, ⟨οΟ⟩, ⟨πΠ⟩, ⟨ρΡ⟩, ⟨σ/ςΣ⟩, ⟨τ Τ⟩, ⟨υ Υ⟩, ⟨φΦ⟩, ⟨χ Χ⟩, ⟨ψΨ⟩, ⟨ωΩ⟩.

Grški alfabet je nastal najkasneje v 8. st. pr. Kr., ko so Grki prevzeli feničansko pisavo in jo prilagodili svojemu jeziku. Stari Grki so sprva poznali več lokalnih različic alfabeta. Pisava, ki jo Grki uporabljajo še danes, se imenuje tudi vzhodnogrški alfabet, v grškem svetu pa se je dokončno uveljavila šele po koncu klasične dobe (5.–4. st. pr. Kr.).

Iz druge različice pisave, ki se je uporabljala v mestu Kume na Apeninskem polotoku in se imenuje tudi zahodnogrški ali halkidski alfabet, pa je nastala latinica.

Stari Grki – za njimi pa podobno Rimljani – so uporabljali samo velike tiskane črke, male tiskane črke so nastale šele v bizantinski dobi. Tedaj se je dokončno uveljavil tudi pravopis z ločevalnimi znamenji, ki se uporabljajo v modernih izdajah starogrških besedil.

Prečrkovanje grških črk v slovensko latinico

V preglednici so predstavljene grške črke in njihove latinične ustreznice.

Stara in nova grščina Prečrkovanje
Mala in velika grška črka Ime črke Mala in velika latinična črka
α А alfa [álfa] a A
β Β beta [béta] b B
γ Γ gama [gáma] g G
δ Δ delta [délta] d D
ε Ε epsilon [épsilon] e E
ζ Ζ zeta [zéta] z Z
η Η eta [éta] e E ali ē Ē
θ Θ theta [théta] th Th
ι Ι jota [jóta] i I
κ Κ kapa [kápa] k K
λ Λ lambda [lámbda] l L
μ Μ mi [mí] m M
𝜈 Ν ni [ní] n N
ξ Ξ ksi [ksí] x X
ο Ο omikron [ómikron] o O
π Π pi [pí] p P
ρ Ρ ro [ró] r S
σ/ς Σ sigma [sígma] s S
τ Τ tav [táu̯] t T
υ Υ ipsilon [ípsilon] y Y
φ Φ fi [fí] ph Ph
χ Χ hi [hí] ch Ch
ψ Ψ psi [psí] ps Ps
ω Ω omega [ómega] o O ali ō Ō

Ločevalna znamenja pri prečrkovanju

Naglasna znamenja v starogrški pisavi označujejo mesto naglasa in tonem. Pri prečrkovanju jih ohranjamo, in sicer uporabljamo

Polkrožec pred veliko začetnico pri imenih, ki se začenjajo na samoglasnik ali na soglasnik r, označuje šibki ali ostri pridih:

Šibki in ostri pridih se izjemoma zapisujeta tudi sredi besede v sklopu ⟨-ῤῥ-⟩, ki se prečrkuje kot ⟨rrh⟩: Pýrrhos (gr. Πύῤῥος).

Pri prečrkovanju dolžine praviloma ne zaznamujemo, zato črki ⟨ω⟩ in ⟨η⟩, ki sta se v stari grščini uporabljali za zapisovanje dolgega glasu [o] oz. [e], po navadi prečrkujemo enako kot ⟨ο⟩ in ⟨ε⟩, ki sta zaznamovali ustrezna kratka glasova: Origénes (gr. Ὠριγένης), Héra (gr. Ἥρα). Izjemoma, pri citatni rabi npr. občnih besed, uporabimo tudi zapis s črtico (makronom), ki označuje dolžino, tj. ⟨ō⟩ oz. ⟨ē⟩: týchēali týche ‘usodaʼ (gr. τύχη).

Dvojno piko, ki označuje nedvoglasniški izgovor, pri prečrkovanju navadno opuščamo: Deiáneira (gr. Δηϊάνειρα).

Za prečrkovanje nove grščine ne potrebujemo slovenskih ustreznic ločevalnih znamenj, saj jih novejši novogrški pravopis opušča.

Prečrkovanje soglasniških sklopov in dvoglasnikov

Dvojne soglasnike razen sklopa ⟨γγ⟩ zapisujemo dvojno: Apóllon (gr. Ἀπόλλων).

Soglasniške sklope ⟨γγ⟩, ⟨γκ⟩, ⟨γξ⟩, ⟨γχ⟩ prečrkujemo kot ⟨ng⟩, ⟨nk⟩, ⟨nx⟩, ⟨nch⟩: Lóngos (gr. Λόγγος), Ánkyra (gr. Ἄγκυρα), Sphínx (gr. Σφίγξ).

O sklopu ⟨γκ⟩ na začetku besed glej poglavje o novi grščini.

Pri prečrkovanju pravih in nepravih dvoglasnikov (kratkih in dolgih) se zapišeta oba dela, pri čemer se drugi del dvoglasnikov na -u zapiše s črko ⟨u⟩, drugi del dvoglasnikov na -i pa s črko ⟨i⟩: Oinómaos (gr. Οἰνόμαος), Aulís (gr. Αὐλίς).

Če je dvoglasnik naglašen, se pri pravih dvoglasnikih naglas piše na drugi del, pri nepravih pa na prvi del: Haímon (gr. Αἵμων), Háides (gr. Ἅιδης).

V zaporedju dveh kratkih samoglasnikov se naglas zapisuje na prvega, če sta se samoglasnika izgovarjala dvozložno: Láios (gr. Λάιος).

Dvočrkje ⟨ου⟩ se prečrkuje enako kot dvoglasniki: Ouranós (gr. Οὐρανός).

Več o izgovoru stare grščine glej »Razmerje med grško pisavo in grškim glasovnim sistemom«.

POSEBNOSTI

  1. Črka ⟨ς⟩ je položajna različica črke sigma, ki se uporablja na koncu besede namesto ⟨σ⟩. V slovenščini se obe različici sigme (⟨σ⟩ in ⟨ς⟩) prečrkujeta enako, to je z latinično črko ⟨s⟩.
  2. Nekatere različice grškega alfabeta so poznale dodatne črke. Mednje sodi črka ⟨F⟩, ki se imenuje digama (»dvojna gama«), označevala pa je dvoustični [u̯]. Pod vplivom etruščanskega alfabeta je v latinici ta črka dobila glasovno vrednost, kakršna je znana tudi iz slovenske pisave, torej [f]. V slovenskih besedilih se grška različica te črke uporablja redko, izgovorimo pa jo kot [u̯].
  3. Črka ⟨ζ⟩ se je v stari grščini izgovarjala kot [zd], že v antiki tudi kot [z]. V grških besedah to črko izgovarjamo kot [dz] in jo prečrkujemo kot ⟨z⟩.
  4. Črka ⟨χ⟩ se po tradiciji prečrkuje kot ⟨ch⟩, čeprav je zaznamovala glas [kh].

Albanščina

Pisava

Albanska različica latinične pisave ima 25 črk latiničnega črkopisa, dve črki z ločevalnim znamenjem in devet dvočrkij – ⟨dh⟩, ⟨gj⟩, ⟨ll⟩, ⟨nj⟩, ⟨rr⟩, ⟨sh⟩, ⟨th⟩, ⟨xh⟩ in ⟨zh⟩.

Albanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ç Ç⟩, ⟨d D⟩, ⟨dh Dh⟩, ⟨e E⟩, ⟨ë Ë⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨gj Gj⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ll Ll⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨rr Rr⟩, ⟨s S⟩, ⟨sh Sh⟩, ⟨t T⟩, ⟨th Th⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨xh Xh⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨zh Zh⟩.

Posebnost

V albanski abecedi ni črke ⟨w⟩, ki je v osnovnem latiničnem naboru. Abeceda sicer vključuje vsa dvočrkja in črki z ločevalnim znamenjem.

O vključevanju albanskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V albanski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto je v albanščini prosto in nepredvidljivo, najpogosteje pa je na predzadnjem ali zadnjem zlogu, npr. Rugova [rugôva], Tirana [tirána], Asdreni [azdréni], Kadare [kadaré]. Pri prevzemanju imen iz albanščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Posebnost

V albanskih ali kosovskih zemljepisnih imenih, ki so bila prevzeta v slovenščino iz srbščine, je mesto naglasa lahko drugačno od izvorno albanskega, prim. Kosovo [kósovo] (alb. Kosova [kosóva]), Priština [príština] (alb. Prishtina [prištína]).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ë⟩, prevzemamo kot polglasnik [ǝ]: Gëzim [gǝzím].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, označuje zaokroženi glas, ki ustreza nemškemu ali prekmurskemu [ü]. V slovenščino ga prevzemamo kot [i]: Yllka [ílka], Hysaj [hísaj].

Knjižna albanščina temelji na narečju južne Albanije, ki se precej razlikuje od govora Albancev s Kosova, iz Črne gore, Severne Makedonije in severne Albanije (t. i. gegovska albanščina). Vpliv gegovskega izgovora v knjižni albanščini je pri omenjenih Albancih onemitev polglasnika, zlasti v izglasju, npr. Krujë [krúj] namesto [krújə].

Zev v sklopu črke ⟨i⟩ in samoglasnika ⟨iV⟩ v izgovoru zapiramo z [j]: Bojaxhiu [bojadžíju].

Kadar si v besedi sledita dva samoglasnika, sta oba nosilca samostojnih zlogov, zato se izgovarjata samostojno (ne kot dvoglasnik): Luan [ljúan], Ismail [ismaíl].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ç⟩, prevzemamo kot [č]: Thaçi [táči].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨l⟩, označuje mehčani l [ʎ], ki ga v položaju med samoglasniki prevzemamo kot [lj], v položaju pred soglasniki pa kot [l’] ali [l]: Shala [šálja], Ilir [iljír]; Shkëlzen [škǝl’zén/škǝlzén].
  3. Črka ⟨q⟩ označuje mehki č (prim. hrvaški ć), ki ga prevzemamo kot [č]: Shaqiri [šačíri], Krasniqi [krasníči], Qosja [čósja].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [dz]: Xoxa [dzódza].

Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, in sicer

Albanščina dopušča soglasniške sklope v vzglasju z začetnim nosnikom. V slovenščini jih izgovarjamo z vzglasnim polglasnikom: Ndoc [əndóc], Ndre [əndré], Mbrica [əmbríca].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ç č Çami [čámi], Demaçi [demáči], Këlliçi [kǝlíči]
dh d Bardhi [bárdi], Dhimitër [dimítǝr]
ë ǝ Kukës [kúkǝs], Pjetër [pjétǝr]
gj Gjetja [džétja], Gjeçovi [džečôvi], Gjergj [džêrdž‑], Gjon [džón]
l pred samoglasniki lj Mekuli [mekúlji], Laç [ljáč], Shala [šálja]
l pred soglasniki l’/l Këlcyra [kǝl’círa/kǝlcíra], Shkëlzen [škǝl’zén/škǝlzén]
ll l Llazar [lazár], Nikolla [nikóla]
q č Gjerqeku [džerčéku], Koliqi [koljíči], Qosja [čósja]
rr r Rrahman [rahmán], Xhaferri [džafêri], Vokrri [vókri]
sh š Berisha [beríša], Gashi [gáši], Shiroka [širóka]
th t Thaçi [táči], Vithkuqari [vitkučári]
x dz Xoxa [dzódza]
xh Hoxha [hódža], Rexhep [redžép], Xherdan [džerdán], Xhaka [džáka]
y i Shyqyri [šičíri], Ylber [íl’ber/ílber]
zh ž Lezha [ljéža], Zheji [žêji]

Podomačevanje albanskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz albanščine so v slovenščini redka, in sicer pisno nespremenjena, npr. besa [bésa] ‘(neprelomljiva) prisega’, plis [pljís] ‘albansko tradicionalno belo pokrivalo’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo pisno nepodomačena: Thaçi [táči], Hoxha [hódža], Shyqyri [šičíri]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

V albanščini imajo lastna imena določno in nedoločno obliko, prevzemamo pa jih večinoma v določni obliki imenovalnika (končaj pri ženskih je a, pri moških pa i ali u).

  1. Besede ženskega spola, ki se v nedoločni obliki imenovalnika končajo na ë ali ër, so v slovenščino prevzete v določni obliki na a: Korça (alb. Korçë, Korça), Malakastra (alb. Mallakastër, Mallakastra), Saranda (alb. Sarandë, Saranda), Gjirokastra (alb. Gjirokastër, Gjirokastra), Tirana (alb. Tiranë, Tirana).
  2. Besede moškega spola prevzemamo različno, in sicer zemljepisna imena, ki imajo lahko v albanščini določno ali nedoločno obliko, večinoma prevzemamo v nedoločni obliki (torej brez končaja), npr. Berat (alb. Berat, Berati), Elbasan (alb. Elbasan, Elbasani), priimke prevzemamo v določni obliki (Thaçi, Gjerqeku), rojstna moška imena pa v nedoločni (glej tudi člen 19).
Osebna imena

Nekatera imena zgodovinskih oseb pišemo podomačeno: Skenderbeg (alb. Skënderbeu), mati Terezija (alb. Nënë Tereza, pravo ime Anjezë Gonxhe Bojaxhiu).

Prevzemanje albanskih priimkov in osebnih imen

Priimki so v albanščini vedno v določni obliki (Rexhepi), moška rojstna imena so izhodiščno v nedoločni obliki (Rexhep), ženska rojstna imena pa večinoma v določni obliki na a, npr. (Drita). Imena tako tudi prevzemamo.

Zemljepisna imena

Za nekatere albanske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Albanija (alb. Shqipëria), Beli Drim (alb. Drini i Bardhë), Drač (alb. Durrës, Durrësi), Drim (alb. Drin, Drini), Skader (alb. Shkodër, Shkodra). Podomačeno pišemo tudi izpeljanke iz podomačenih imen, npr. Draški zaliv (alb. Gjiri i Durrësit), Drimski zaliv (alb. Gjiri i Drinit).

V slovenskih besedilih so se uveljavila tudi nekatera srbska imena za zemljepisne danosti na Kosovu, npr. Peć (alb. Pejë, Peja), Dečani (alb. Deçan, Deçani), Kosovo (alb. Kosovë, Kosova), Kosovo polje (alb. Fushë Kosova), Kosovska Mitrovica (alb. Mitrovicë, Mitrovica), Priština (alb. Prishtinë, Prishtina), Metohija (alb. Rrafshi i Dukagjinit), Uroševac (alb. Ferizaj, Ferizaji), Gnjilane (alb. Gjilan, Gjilani), Đakovica (alb. Gjakovë, Gjakova).

Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in prevajamo imena kulturnih in drugih spomenikov: Mati Albanija ‘kip v Tirani’ (alb. Nëna Shqipëri), Petrelski grad (alb. Kalaja e Petrelës), Etem Begova mošeja (alb. Xhamia e Et'hem Beut), Skenderbegov trg (alb. Sheshi Skënderbej).

Osnovna pravila o prevzemanju glej v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze«.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in v tvorjenkah

Spremembe slovničnih kategorij

S pregibanjem albanskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.

Krajšanje osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov

Pri pregibanju imen moškega spola s končajema ‑⟨ër⟩ in ‑⟨ës⟩, v katerih se pojavlja polglasnik, ta v odvisnih sklonih izpade (neobstojni polglasnik): Dhimitër [dimítǝr], rod. Dhimitra [dimítra]; Pjetër [pjétǝr], rod. Pjetra [pjétra]; Kukës [kúkǝs], rod. Kuksa [kúksa].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz okrajšane osnove imena, npr. Dhimitrov [dimítrov‑], Pjetrov [pjétrov‑].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v albanščini zaradi določne oblike lastnih imen pogosto. Daljšanje je pisno in glasovno: Gashi [gáši], rod. Gashija [gášija]; Demaçi [demáči], rod. Demaçija [demáčija]. Enako velja za imena na končni govorjeni r, npr. Ilir [iljír], rod. Ilirja [iljírja].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Gashijev [gášijev‑], Demaçijev [demáčijev‑], Ilirjev [iljírjev‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na c, j, č, š, in ž, ki so v albanščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.

⟨c⟩ Genc [génc], or. z Gencem [zgéncem]; svoj. prid. Genčev [génčev‑]
⟨j⟩ Camaj [cámaj], or. s Camajem [scámajem]; svoj. prid. Camajev [cámajev‑]
⟨ç⟩ Laç [ljáč], or. z Laçem [zljáčem]
⟨gj⟩ Gjergj [džêrč], or. z Gjergjem [zdžêrdžem]; svoj. prid. Gjergjev [džêrdžev‑]
⟨sh⟩ Berisha [beríša], or. z Berishem [zberíšem], pogosteje po 2. sklanjatvi z Berisho [zberíšo]; svoj. prid. Berishev [beríšev‑]
⟨xh⟩ Hoxha [hódža], or. s Hoxhem [shódžem], pogosteje po 2. sklanjatvi s Hoxho [shódžo], svoj. prid. Hoxhev [hódžev‑]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na

  1. samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u in se sklanjajo z daljšanjem osnove:
    • Kadare [kadaré], or. s Kadarejem [skadarêjem]; svoj. prid. Kadarejev [kadarêjev‑]
    • Ibrahimi [ibrahími], or. z Ibrahimijem [zibrahímijem]; svoj. prid. Ibrahimijev [ibrahímijev‑]
    • Zyko [zíko], or. z Zykojem [zzíkojem]; svoj. prid. Zykojev [zíkojev‑]
    • Zogu [zógu], or. z Zogujem [zzógujem]; svoj. prid. Zogujev [zógujev‑]
  2. soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Ylber [íl’ber/ílber], or. z Ylberjem [zíl’berjem/ílberjem]; svoj. prid. Ylberjev [íl’berjev‑/ílberjev‑].

Arabščina

Jezik

Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja držav in njihovih odvisnih ozemelj, kjer je arabščina edini uradni jezik, tj. v Bahrajnu, Egiptu, Jemnu, Jordaniji, Katarju, Kuvajtu, Libanonu, Libiji, Mavretaniji, Omanu, Saudovi Arabiji, Siriji, Tuniziji in Združenih arabskih emiratih. V državah, kjer je arabščina eden od uradnih jezikov, in sicer večinski (v Alžiriji, Iraku, Maroku, Palestini in Sudanu) ali manjšinski jezik (v Čadu, Džibutiju, na Komorih in v Somaliji), uveljavljamo pravila za tista območja, na katerih arabski element jezikovno in kulturno prevladuje. V Izraelu je arabščina jezik s posebnim statusom.

Pisava

Arabska pisava je kurzivna (stična) pisava, ki ne ločuje med pisanimi in tiskanimi črkami ter se zapisuje z desne proti levi. Različica te pisave, ki se uporablja za zapisovanje arabskega jezika, obsega 28 črk, ki zaznamujejo soglasnike in imajo lahko različne oblike glede na to, ali stojijo samostojno, na začetku, na sredini ali na koncu besede.

Arabska pisava se je razvila iz nabatejske pisave, različice aramejske pisave. Ta je nastala iz feničanske pisave (ki je začetni vir tudi za hebrejsko in grško pisavo; iz slednje izhajata tudi latinica in cirilica). Izvorna pisava je ločevala od 15 do 18 črk (v odvisnosti od položaja v besedi). Z dodajanjem posebnih ločevalnih znamenj nad osnovne črke ali pod njih (kot na primer v slovenščini ⟨s⟩ in ⟨š⟩) je nastala današnja arabska pisava z 28 črkami, ki je tako omogočala zapis vseh 28 soglasniških fonemov arabščine. Ta ločevalna znamenja so bila v 7. in 8. stoletju, ko je bil zapisan Koran, še neobvezna. Istočasno se je uveljavil tudi obvezni zapis dolgih samoglasnikov s črkami za ustrezne soglasnike (⟨ʾ⟩ za [aː], ⟨y⟩ za [iː], ⟨w⟩ za [uː]). Od 8. stoletja so za označevanje kratkih samoglasnikov in drugih prvin v rabi tudi ločevalna znamenja nad črkami ali pod njimi (glej posebnosti v razdelku »Zapis v latinici in podomačeni zapis«). Ta znamenja so neobvezna in se uporabljajo le pri zapisu Korana, v slovarjih, jezikovnih učbenikih in takrat, ko je to zaradi morebitne dvoumnosti nujno potrebno.

Zapis v latinici in podomačeni zapis

Zapisovanje arabske pisave z latinico se imenuje latinizacija (tudi romanizacija) ali prečrkovanje (transliteracija) arabščine. Vsaka arabska črka ima latinično ustreznico v črki ali črkovnem sklopu. V sodobni znanstveni rabi (jezikoslovju in orientalistiki) je najpogosteje uporabljen prečrkovalni sistem DIN 31635, standardizirana različica sistema Nemškega orientalskega društva (nem. Deutsche Morgenländische Gesellschaft, DMG), sprejetega na mednarodni konferenci orientalistov v Rimu 1935. Prečrkovalni sistem DIN 31635 je za latinizacijo arabščine najbolj primeren, saj večinoma omogoča nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. Zato ga uporabljamo tudi kot osnovo pri prevzemanju arabskih imen v slovenščino.

Ob prečrkovalnem sistemu DIN 31635 poznamo še druge sisteme za latinizacijo arabščine, npr.

  • standard ALA-LC ameriške Kongresne knjižnice, ki je v široki rabi na angleškem govornem območju;
  • standard skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena UNGEGN, ki je v mednarodnem prostoru v rabi za zapisovanje zemljepisnih imen;
  • standard MRZ Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO 2012–2016), ki je v rabi v mednarodnih osebnih dokumentih in potnih listinah.

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko s položajnimi različicami, njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice (slovenice). V stolpcu »Prečrkovanje« so primerjalno prikazane razlike med latinizacijskimi sistemi DIN 31635 (prvi stolpec), ALA-LC (drugi stolpec) in latiničnimi zapisi v drugih sistemih, kadar se razlikujejo od prvih dveh (tretji stolpec). Kot osnova za podomačeni zapis nam služi sistem DIN 31635 (dalje DIN).

Arabska črka Prečrkovanje Podomačeni zapis
(slovenica)
Slovensko
ime črke
osamelo izglasje medglasje vzglasje DIN 31635 ALA-LC drugi sistemi
ا ـا ا ʾ ʼ / alif
ب ـب ــبـ بـ b b ba
ت ـت ــتـ تـ t t ta1
ث ـث ــثـ ثـ th t ta2
ج ـج ـجـ جـ ǧ j dj džim
ح ـح ـحـ حـ h ha1
خ ـخ ـخـ خـ kh ẖ, x h ha2
د ـد د d d dal1
ذ ـذ ذ dh d dal2
ر ـر ر r r ra
ز ـز ز z z zaj
س ـس ــسـ سـ s s sin
ش ـش ــشـ شـ š sh š šin
ص ـص ــصـ صـ s sad
ض ـض ــضـ ضـ d dad
ط ـط ــطـ طـ t ta3
ظ ـظ ــظـ ظـ d da
ع ـع ــعــ عـ ʿ ʻ / ajn
غ ـغ ــغــ غـ ġ gh g gajn
ف ـف ــفــ فـ f f fa
ق ـق ــقــ قـ q k kaf1
ك ـك ــكــ كـ k k kaf2
ل ـل ــلـ لـ l l lam
م ـم ــمـ مـ m m mim
ن ـن ــنـ نـ n n nun
ه ـه‎ ـهـ‎‎ هـ‎ h h ha3
و ـو و w v vav
ي ـي ــيـ يـ y j ja

POSEBNOSTI

  1. Črke alif, ja in vav imajo poleg soglasniške vrednosti (DIN ⟨ʾ⟩, ⟨y⟩, ⟨w⟩) tudi samoglasniško vrednost za obvezno označevanje dolgih samoglasnikov, in sicer alif za dolgi a (DIN ⟨ā⟩), ja za dolgi i (DINī⟩) in vav za dolgi u (DINū⟩). V nekaterih besedah se izglasni dolgi a (DINā⟩) ne označuje z alifom, ampak s prilagojeno črko ja brez obeh pikic: ⟨ـى.
  2. Modificirana črka ha3 z dvema nadpisanima pikicama (po vzorcu črke ta1), grafičnoــة, se imenuje ta marbuta (DIN tāʾ marbūṭa). Pojavlja se v izglasju nekaterih samostalnikov ženskega spola.
  3. Hamza, grafično ⟨ء⟩, je izvorno ločevalno znamenje, ki pa lahko stoji tudi samostojno kot črka in enako kot alif označuje grlni zapornik (DIN ⟨ʾ⟩). Kadar stoji samostojno, se večinoma zapisuje, najpogosteje v izglasju za alifom, ki v tem primeru označuje dolgi (da ne bi prišlo do zapisa dveh zaporednih alifov). Kot ločevalno znamenje se – kot to velja za vsa druga ločevalna znamenja – ne zapisuje obvezno, ko pa se, stoji nad alifom ali pod njim ali pa nad črkama ja in vav.
  4. Arabska pisava uporablja obvezno ligaturo za sosledje črk lam in alif, ki enako kot alif ni levostična: ⟨ﻻ⟩ (osamelo in v vzglasju) oz. ⟨ﻼ⟩ (v med- in izglasju).

Preglednica ponazarja ločevalna znamenja, ki pri zapisu arabščine niso obvezna (podobno kot npr. naglasna znamenja v slovenski pisavi). Njihova raba je obvezna v Koranu, v slovarjih in priročnikih za učenje arabščine ter priložnostno v primerih, ko bi bila posamezna beseda lahko prebrana ali razumljena narobe.

Ločevalno znamenje Opis Ime Funkcija Prečrkovanje
DIN 31635
Podomačeni zapis (slovenica)
َ poševna črtica nad črko fatha zapis samoglasnika a a a
ِ poševna črtica pod črko kasra zapis samoglasnika i i i
ُ pentljica nad črko dama zapis samoglasnika u u u
آ vijuga nad alifom mada zapis grlnega zapornika, ki mu sledi dolgi ʾā a
ْ krožec nad črko sukun znak za odsotnost samoglasnika / /
ّ valovita oznaka nad črko šada znak za podvojitev soglasnika podvojeni soglasnik (npr. mm) /
ٱ zanka nad alifom vasla alif oz. grlni zapornik se na začetku besede, ki sledi
drugi besedi, ne izgovarja
/ /

Nedoločna oblika samostalnika ali pridevnika ima končnico -n (t. i. nunacija), ki se neobvezno zapisuje kot ločevalno znamenje glede na predhodni samoglasnik.

Ločevalno
znamenje
Opis Ime Funkcija Prečrkovanje
DIN 31635
Podomačeni zapis
(slovenica)
ٌ podvojena dama damatan zapis izglasnega zaporedja -un -un -un
ٍ podvojena kasra kasratan zapis izglasnega zaporedja -in -in -in
ً podvojena fatha fathatan zapis izglasnega zaporedja -an -an -an

V arabski pisavi ni razlike med veliko in malo začetnico. Pri prečrkovanju in v podomačenem zapisu lastna imena zapisujemo z veliko začetnico: DIN BaġdādBagdad, DIN Ṭāriq Tarik.

Naslonke se v arabski pisavi pišejo skupaj s sledečo besedo, pri prečrkovanju se v teh primerih uporablja vezaj, v podomačenem zapisu pa ga opuščamo, npr. pri besedah z določnim členom al: DIN al-Baġdādī al Bagdadi, DIN al-Qāʿida Al Kaida. Glas [l] določnega člena se pred črkami ⟨t⟩, ⟨ṯ⟩, ⟨ṭ⟩, ⟨d⟩, ⟨ḏ⟩, ⟨ḍ⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨z⟩, ⟨ṣ⟩, ⟨ẓ⟩ in ⟨n⟩ prilikuje sledečemu glasu, kar je razvidno tudi iz zapisa tako pri prečrkovanju kot v podomačeni obliki: DIN as-Saffāḥ (namesto al-Saffāḥ) → as Safah, DIN ar-Rāzī (namesto al-Rāzī) → ar Razi.

Beseda, izgovorjena pred premorom (npr. samostojno (citatno) ali na koncu stavka ali verza), ima v klasični arabščini pavzno obliko, tj. obliko brez končnih kratkih samoglasnikov (-a, -u, -i) in brez nunacije, tj. končnic nedoločne oblike -un, -in, -an. Arabske besede prevzemamo v pavzni obliki, ki je v govorjeni sodobni arabščini tudi edina oblika besede, npr. DIN Muḥammad (namesto Muḥammadun), DIN Yaʿqūb (namesto Yaʿqūbu).

Razlike med prečrkovanimi in podomačenimi oblikami

Črtica (makron) nad samoglasniki ⟨ā⟩, ⟨ī⟩ in ⟨ū⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za označevanje samoglasniške dolžine. Pri podomačevanju samoglasniške dolžine ne upoštevamo, črtico pa v zapisu opuščamo: DIN Hārūn ar-Rašīd Harun ar Rašid [harún ar rašíd-], DIN Walīd  Valid [valíd-]. Pri sodobnem prevzemanju arabskih besed alofonskih različic samoglasnikov ne upoštevamo, tudi če nastopajo v dvoglasnikih.

Alofonske različice samoglasniških fonemov so v arabščini odvisne od soglasniškega sosedstva. V bližini soglasnikov, prečrkovanih kot ⟨ʿ⟩, ⟨ḥ⟩, ⟨ṭ⟩, ⟨ḍ⟩, ⟨ṣ⟩, ⟨ẓ⟩ in ⟨q⟩, se /a/ praviloma izgovarja kot zadnji [ɑ], sicer pa praviloma kot [æ], tj. blizu slovenskemu širokemu e. Samoglasnika /i/ in /u/ se izgovarjata bližje samoglasnikoma e in o, ob ⟨ʿ⟩ in ⟨ḥ⟩ pa kot slovenska ozka e in o.

POSEBNOSTI

  1. Pri nekaterih besedah, ki so bile v preteklosti prevzete po posredništvu tujih jezikov, se je uveljavila oblika imena, v kateri so upoštevane alofonske različice samoglasnikov, npr. Mohamed [mohámed-] (DIN Muḥammad), Jemen [jémən] (DIN (al-)Yaman), Meka [méka] (DIN Makka), Medina [medína] (DIN Madīna), Fes [fés] (DIN Fās), Meknes [meknés] (DIN Maknās), Šarm el Šejk [šárm el šêjk / šárəm el šêjk] (DIN Šarm al-Šayḫ), Homs [hóms] (levantinsko DIN Ḥumṣ), Oman [óman] (DIN ʿUmān), Tobruk [tóbruk] (DIN Ṭubruq), Hedžaz [hedžáz-] (DIN (al-)Ḥiǧāz). Nekatere besede so se uveljavile tudi kot dvojnice, npr. hidžra [hídžra] in hedžra [hédžra] ‘Mohamedov beg iz Meke v Medinoʼ (DIN (al-)hiǧra). Izgovor, ki upošteva alofonske različice samoglasnikov, se je pri nekaterih v preteklosti prevzetih besedah uveljavil tudi v dvoglasnikih, npr. Bejrut [bêjrut] (DIN Bayrūt), Lejla [lêjla] (DIN Laylā).
  2. Pri nekaterih besedah, ki so bile v preteklosti prevzete po posredništvu tujih jezikov, se je uveljavila oblika imena, v kateri je upoštevan narečni izgovor dvoglasnikov. V več narečjih se dvoglasnik, prečrkovan kot ⟨ay⟩, izgovarja kot [e], dvoglasnik, prečrkovan kot ⟨aw⟩, pa kot [o]: Suez [súez-] (DIN (as-)Suways), Doha [dóha] (DIN (ad-)Dawḥa).

V nasprotju s predstavljenimi pravili, po katerih pričakujemo zapis Husejn [husêjn] (DIN Ḥusayn), se je v slovenščini uveljavil zapis Husein [husêjn].

Posebna črka, imenovana ta marbuta, zaznamuje zaporedje [at], v pavzni obliki pa izgubi izglasni [t] in se izgovarja s komaj slišnim [h] ali brez njega. Prečrkujemo jo kot -a ali -ah, v podomačenem zapisu pa element h opuščamo in jo zapisujemo z ⟨a⟩: DIN (ar-)Raqqa ali (ar-)Raqqah Raka [ráka]. Kadar je taka beseda prva sestavina v skladenjski zgradbi idafa, se končni [at] izgovarja in zapisuje z ⟨at⟩: DIN Madīnat aš-Šamāl Madinat aš Šamal [madínat aš šamál].

Idafa (DIN iḍāfa ali iḍāfah) je arabska skladenjska zgradba, ki večinoma izraža svojilno razmerje in jo v slovenščino najpogosteje prevajamo z rodilniško zvezo ali z zvezo pridevnika in samostalnika, npr. DIN dāru s-salām ‘hiša miruʼ, DIN bintu Yūsuf ‘Jusufova hčiʼ, DIN Madīnat aš-Šamāl ‘severno mestoʼ.

Črtica pod črkama ⟨ṯ⟩ in ⟨ḏ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za označevanje medzobnih pripornikov [θ] in [ð], ki jima ustrezata angleška th v besedah thing in this. Pri podomačitvi izgovor teh glasov poenostavimo in ju zapisujemo s ⟨t⟩ in ⟨d⟩: DIN Ṯābit Tabit [tábit], DIN Munḏir Mundir [múndir], DIN al-Balāḏurī al Baladuri [al baláduri].

POSEBNOST

V večini sodobnih arabskih narečij ta glasova nista več medzobna pripornika in se izgovarjata kot [t], [d] ali [s], [z]. Posamezne besede so se v slovenščini (tudi zaradi posredništva tujih jezikov) uveljavile s sičniško ustreznico, npr. hadis [hadís] (DIN ḥadīṯ), Osman [osmán] tudi [ósman] (DIN ʿUṯmān), mujezin [mujezín] in muezin [muezín] (DIN muʾaḏḏin). Nekatere besede so uveljavljene v obeh oblikah – kot dvojnice, npr. Bat [bát] in Bas [bás] (DIN Baʿṯ) |politična stranka|.

Polkrožec pod črko ⟨ḫ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za zapisovanje nezvenečega mehkonebnega pripornika [x], ki je v izgovoru blizu slovenskemu /h/, s čimer se ga ločuje od nezvenečega grlnega pripornika [h], zapisanega s ⟨h⟩, ki mu ustrezata angleški ali nemški /h/. Oba glasova podomačeno zapisujemo s ⟨h⟩: DIN Ḫālid Halid [hálid-], DIN Hārūn Harun [harún], DIN Fahd Fahd [fáhd-].

POSEBNOST

V preteklosti se je ⟨ḫ⟩, ki mu sicer povsem ustreza slovenski ⟨h⟩, v nekaterih besedah pod vplivom ali po posredništvu tujih jezikov podomačil s ⟨k⟩, npr. Kartum [kartúm] (DIN (al-)Ḫarṭūm, vendar nem. Khartum in angl. Khart(o)um), kalif [kalíf] (DIN ḫalīfa, vendar nem. Kalif in angl. caliph) in šejk [šêjk] (DIN šayḫ, vendar angl. sheikh).

Pika pod črko ⟨ḥ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za zapisovanje nezvenečega žrelnega pripornika [ħ], ki je v evropskih jezikih zelo redek glas. Pri podomačitvi izgovor tega glasu poenostavimo in ga zapisujemo s ⟨h⟩: DIN Ṣaḥārā Sahara [sahára], DIN Ṣāliḥ Salih [sálih], DIN Ḥamās Hamas [hamás].

Pika pod črkami ⟨ṭ⟩, ⟨ḍ⟩, ⟨ṣ⟩ in ⟨ẓ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za zapisovanje faringaliziranih glasov, tj. glasov, izgovorjenih z zadnjim delom jezika pomaknjenim proti žrelu. Pri podomačitvi izgovor teh glasov poenostavimo, in sicer

POSEBNOST

V nekaterih arabskih narečjih se ⟨ẓ⟩ izgovarja kot faringalizirani zveneči dlesnični pripornik [zˤ]. Kot tak je bil prevzet tudi v perzijščino in turščino. Posamezne besede so se v slovenščini (tudi zaradi posredništva tujih jezikov) uveljavile s sičniško ustreznico, npr. Hafiz [háfiz-] (DIN Hāfiẓ), Zahir [záhir] (DIN Ẓāhir).

Pika nad črko ⟨ġ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za zapisovanje zvenečega mehkonebnega pripornika [ɣ] (pojavlja se v nekaterih narečjih primorske narečne skupine namesto knjižnega [g]). Pri podomačitvi izgovor tega soglasnika poenostavimo in ga zapisujemo z ⟨g⟩: DIN Banġāzī Bengazi [bengázi], DIN Ġazza ali Ġazzah Gaza [gáza], DIN Ġardāya ali Ġardāyah Gardaja [gardája].

Kljukica nad črko ⟨ǧ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za zapisovanje zvenečega zadlesničnega zlitnika [dž]. Podomačeno ga zapisujemo s črkovnim sklopom ⟨dž⟩: DIN ǧihād džihad [džíhad-], DIN Ǧidda Džida [džída], DIN Ǧirba Džerba [džêrba], DIN ḥaǧǧ hadž [hádž-], DIN (an-)Naǧaf Nadžaf [nádžaf].

POSEBNOST

V nekaterih arabskih narečjih se soglasnik ⟨ǧ⟩ izgovarja drugače: v egipčanski arabščini kot [g], v večjem delu narečij Magreba in Levanta pa kot [ž]. Pri nekaterih besedah, ki so bile v preteklosti prevzete po posredništvu tujih jezikov, se je uveljavila oblika, ki upošteva posamezne narečne izgovore, npr. Giza [gíza] (DIN (al-)Ǧīza), Nagib Mahfuz [nagíb- mahfúz-] (DIN Naǧīb Maḥfūẓ).

Črko ⟨q⟩ pri prečrkovanju arabskih besed uporabljamo za zapisovanje nezvenečega uvularnega (jezičkovega) zapornika [q]. Pri podomačitvi izgovor tega soglasnika poenostavimo in ga zapisujemo s ⟨k⟩: DIN Qaṭar Katar [kátar], DIN Qāsim Kasim [kásim], DIN (al-)ʿAqaba Akaba [ákaba], DIN Masqaṭ Maskat [máskat].

POSEBNOST

V nekaterih arabskih narečjih se soglasnik ⟨q⟩ izgovarja tudi kot [g] ali [ʔ]. Pri nekaterih besedah, ki so bile v preteklosti prevzete po posredništvu tujih jezikov, se je uveljavila oblika, ki upošteva posamezne narečne izgovore, npr. Gadafi [gadáfi] (DIN Qaḏḏāfī), Gabes [gábes] (DIN Qābis).

Znamenje ⟨ʾ⟩ se pri prečrkovanju uporablja za zapis črke alif, ki ima soglasniško ali samoglasniško vrednost.

Pri prečrkovanju arabskih besed uporabljamo posebno znamenje ⟨ʿ⟩ za zapis črke ajn, ki zaznamuje zveneči žrelni pripornik. Ker ta glas ni podoben nobenemu slovenskemu soglasniku, ga pri podomačevanju izpuščamo: DIN ʿAmmān Aman [amán], DIN ʿAbbās Abas [abás], DIN Yaʿqūb Jakub [jakúb-], DIN Ṣanʿāʾ  Sana [sána], Maan [maán] (DIN Maʿān).

Arabska črka vav ima soglasniško ali samoglasniško vrednost.

POSEBNOST

V nasprotju s predstavljenimi pravili, po katerih pričakujemo zapis Asvan [asván] (DIN ʾAswān), se je v slovenščini uveljavil zapis Asuan [asuán], ki ga izgovarjamo trizložno [a.su.án].

Arabska črka ja ima soglasniško ali samoglasniško vrednost.

Podvojeni soglasnik pri prečrkovanju zapisujemo s podvojeno črko. Pri podomačitvi izgovor podvojenega soglasnika poenostavimo v enojnega in ga tako tudi zapišemo: DIN Ḥassān Hasan [hasán], DIN Fayyūm Fajum [fajúm], DIN Dubayy Dubaj [dubáj], DIN Taʿizz Taiz [táiz-].

POSEBNOST

Včasih je dolžina soglasnikov ali samoglasnikov v arabščini edino razlikovalno sredstvo med dvema besedama, npr. med imenoma, prečrkovanima kot Ḥasan in Ḥassān, kjer je v podomačeni obliki razlika vidna zgolj v naglasnem mestu: Hasan [hásan] (DIN Ḥasan) in Hasan [hasán] (DIN Ḥassān).

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto, ki ga arabska pisava ne označuje, se ravna po naslednjih pravilih. Pri prevzemanju v slovenščino mesto naglasa praviloma ohranjamo.

  1. Naglas je na zadnjem zlogu,
    • če se zadnji zlog konča na soglasnik, ki sledi dolgemu samoglasniku ali dvoglasniku: Sadat [sa.dát] (DIN (as-)Sādāt), Irak [i.rák] (DIN (al-)ʿIrāq), Bahrajn [bah.rájn] (DIN (al-)Baḥrayn); ali pa
    • če se zadnji zlog konča na dva soglasnika (lahko sta tudi podvojena): Damask [da.másk] (DIN Dimašq).
  2. Pri drugih imenih, pri katerih se zadnji zlog ne konča na soglasnik, ki sledi dolgemu samoglasniku, ali na dva soglasnika, je naglas odvisen od zložnosti besede, in sicer
    • pri dvozložnih besedah je naglas na prvem zlogu, npr. Tunis [tú.nis] (DIN Tūnis), Katar [ká.tar] (DIN Qaṭar);
    • pri tri- ali večzložnih besedah je naglas na predzadnjem zlogu, če ta vsebuje dolgi samoglasnik ali se konča na soglasnik: Mubarak [mu.bá.rak] (DIN Mubārak), al Farazdak [al fa.ráz.dak] (DIN al-Farazdaq), Sokotra [so.kót.ra] (DIN Suquṭrā).
  3. V večini drugih primerov je naglas na predpredzadnjem zlogu: Fatima [fá.ti.ma] (DIN Fāṭima), al Kavakibi [al ka.vá.ki.bi] (DIN al-Kawākibī), Akaba [á.ka.ba] (DIN (al-)ʿAqaba).

POSEBNOSTI

  1. Pri nekaterih v preteklosti podomačenih imenih ustaljeno naglaševanje ne sledi predstavljenim pravilom: Bagdad [bágdad-] namesto [bagdád-] (DIN Baġdād), Kuvajt [kúvajt] namesto [kuvájt] (DIN (al-)Kuwayt), Aman [áman] namesto [amán] (DIN ʿAmmān), islam [íslam] namesto [islám] (DIN (al-)islām), Alah [álah] namesto [aláh] (DIN allāh). Lahko pa sta uveljavljeni dve možnosti naglaševanja: Koran [kóran] ali [korán] (DIN (al-)qurʾān) in džihad [džíhad-] ali [džihád-] ‘sveta vojnaʼ (DIN ǧihād).
  2. Pri naglaševanju imen ženskega spola, ki se končujejo na -āʾ, se pri prevzemanju v slovenščino izvorni naglas z zadnjega zloga prenese na predzadnji zlog, npr.
    • Samara [samára], rod. Samare [samáre] (DIN Sāmarrāʾ),
    • Suvajda [suvájda], rod. Suvajde [suvájde] (DIN (as-)Suwaydāʾ),
    • Sana [sána], rod. Sane [sáne] (DIN Ṣanʿāʾ).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOST

Pri nekaterih v preteklosti podomačenih besedah, pri katerih se je uveljavila oblika, ki upošteva alofonske različice samoglasnikov ali narečno pogojene izgovore dvoglasnikov, v podomačenem zapisu nastopata tudi samoglasnika e in o, ki ju izgovarjamo po slovensko, npr. Jemen [jémən] (DIN (al-)Yaman), Tobruk [tóbruk] (DIN Ṭubruq), Suez [súez-] (DIN (as-)Suways), Doha [dóha] (DIN (ad-)Dawḥa).

Pisno odsotni polglasnik se pojavlja v različnih soglasniških sklopih kot izgovorna olajšava, najpogosteje v izglasju: al Džafr [al džáfər] (DIN al-Ǧafr), Um al Fahm [úm al fáhəm] (DIN Umm al-Faḥm).

Dvoglasnika, ki ju v podomačenem zapisu zapisujemo z dvočrkjema ⟨aj⟩ in ⟨av⟩, izgovarjamo po slovensko: Bahrajn [bahrájn] (DIN (al-)Baḥrayn), Fajsal [fájsal] (DIN Faysal), Džavhar [džáu̯har] (DIN Ǧawhar).

POSEBNOST

Pri nekaterih v preteklosti podomačenih besedah zaradi upoštevanja alofonskega izgovora samoglasnika /a/ v podomačenem zapisu nastopa tudi ⟨ej⟩, ki ga prav tako izgovarjamo po slovensko, npr. Bejrut [bêjrut] (DIN Bayrūt), Lejla [lêjla] (DIN Laylā).

Samoglasniški sklopi

Pri podomačevanju arabskih imen zaradi izpusta grlnega zapornika (prečrk.ʾ⟩) in zvenečega žrelnega pripornika (prečrk.ʿ⟩) nastanejo pisni in govorni samoglasniški sklopi, npr.

POSEBNOST

Odstopanje od pravila se pojavlja pri redkih primerih, ko se pisno podomačeni samoglasniški sklop ❬ai❭ izgovarja kot dvoglasnik, npr. Al Kaida [al kájda] (namesto [al kaída]) (DIN al-Qāʿida).

Soglasniki

Soglasnike, ki jih v podomačenem zapisu zapisujemo s črkami ⟨b⟩, ⟨t⟩, ⟨h⟩, ⟨d⟩, ⟨r⟩, ⟨z⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨g⟩, ⟨f⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨v⟩, ⟨j⟩ in dvočrkjem ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko.

Grlnega zapornika, prečrkovanega kot ʾ⟩, in zvenečega žrelnega pripornika, prečrkovanega kot ʿ⟩, v podomačenem zapisu ne zapisujemo in ne izgovarjamo v nobenem položaju. Zaradi izpusta nastanejo samoglasniški sklopi. Glej razdelek »Samoglasniški sklopi«.

Pri nekaterih neznanstvenih prečrkovanjih ni razvidno, ali je med dvema samoglasnikoma nezapisani glas [j], ali to prečrkovanje dejansko označuje dvoglasnik, ali pa gre za izpad ⟨ʾ⟩ oz. ⟨ʿ⟩. Npr. ime, ki se včasih zapisuje kot Ziad, se v znanstvenem prečrkovanju glasi Ziyād, tako je pravilna podomačitev Zijad [zijád-]. Enako se ime, ki je večkrat zapisano kot Zaid, znanstveno prečrkuje kot Zayd, kar podomačimo kot Zajd [zájd-].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razlike med znanstvenim prečrkovanjem v latinico ter podomačenim zapisom in izgovorom v slovenščini.

DIN 31635 Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ʾ in ʿ / v položaju ne med dvema samoglasnikoma / Ali [áli] (DIN ʿAli), Abas [abás] (DIN ʿAbbās), Sana [sána] (DIN Ṣanʿāʾ)
ʾ in ʿ / v medglasju med dvema samoglasnikoma kot zev med dvema samoglasnikoma Ismail [ismaíl] (DIN ʾIsmāʿīl), Said [saíd-] (DIN Saʿīd), Maan [maán] (DIN Maʿān)
ā a a Nablus [náblus] (DIN Nāblus), Nizva [nízva] (DIN Nizwā)
ī i i Salim [salím] (DIN Salīm), ar Razi [ar rázi] (DIN ar-Rāzī)
ū u u Mahmud [mahmúd-] (DIN Maḥmūd), Kirkuk [kirkúk] (DIN Kirkūk)
h h Hama [háma] (DIN Ḥamā), Hamza [hámza] (DIN Ḥamza), as Safah [as safáh] (DIN as-Saffāḥ)
h h Hadidža [hadídža] (DIN Ḫadīǧa), Halil [halíl] (DIN Ḫalīl)
t t Tabit [tábit] (DIN Ṯābit), Kavtar [káu̯tar] (DIN Kawṯar)
d d al Hamadani [al hamadáni] (DIN al-Hamaḏānī), Damar [damár] (DIN Ḏamār)
t t Katar [kátar] (DIN Qaṭar), Atlas [átlas] (DIN Aṭlas)
d d Rijad [ríjad-] (DIN (ar-)Riyāḍ), Bajda [bájda] (DIN (al-)Bayḍā
s s Mansur [mansúr] (DIN Manṣūr), Nasirija [nasiríja] (DIN (an-)Nāṣiriyya)
d d Abu Dabi [ábu dábi] (DIN ʾAbū Ẓabī), Dahran [dahrán] (DIN (aẓ-)Ẓahrān)
š š š Šavki [šáu̯ki] (DIN Šawqī), Rašid [rašíd-] (DIN Rašīd)
ǧ Faludža [falúdža] (DIN (al-)Fallūǧa), Džida [džída] (DIN Ǧidda)
ġ g g Magreb [mágreb-] (DIN (al-)Maġrib), Gazi [gázi] (DIN Ġāzī)
q k k Bakuba [bakúba] (DIN Baʿqūba), Tarik [tárik] (DIN Ṭāriq)
w v v Siva [síva] (DIN Sīwa), Suvajda [suvájda] (DIN (as-)Suwaydāʾ)
v v dvoglasniku Ravabi [ravábi] (DIN Rawābī), Hadramavt [hadramáu̯t] (DIN Ḥaḍramawt)
y j j Asjut [asjút] (DIN Asyūṭ), Zijad [zijád-] (DIN Ziyād)
j v dvoglasniku j Džuhajna [džuhájna] (DIN Ǧuhayna), Zajd [zájd-] (DIN Zayd), Burajda [burájda] (DIN Burayda)

Podomačevanje arabskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz arabščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pisno podomačimo oz. prilagodimo slovenščini, npr. imam [imám] ‘duhovnikʼ (DIN imām), hidžra [hídžra] ali hedžra [hédžra] ‘Mohamedov beg iz Meke v Medinoʼ (DIN hiǧra), hurija [húrija] ‘večno mlada devica v rajuʼ (DIN ḥūrīya), hadž [hádž-] ‘letno romanje v Mekoʼ (DIN ḥaǧǧ), humus [húmus] ‘jedʼ (DIN ḥummuṣ), falafel [faláfəl] ‘jedʼ (DIN falāfil), vadi [vádi] ‘suha rečna strugaʼ (DIN wādī).

POSEBNOST

Večina občnih poimenovanj iz arabščine v slovenščino ni prišla neposredno, temveč po posredništvu zahodnoevropskih ali južnoslovanskih jezikov, zato ni nujno, da zapis in izgovor (oziroma naglasno mesto) v slovenščini ustrezata sodobnim pravilom za prevzemanje iz arabščine, npr. hurija [húrija] namesto [huríja] ‘večno mlada devica v rajuʼ (DIN ḥūrīya), musliman [muslimán] (DIN muslim), tahini [tahíni] (DIN ṭaḥīna), harem [hárem] (DIN ḥarīm), žafran [žafrán] (DIN zaʿfarān), vezir [vezír] (DIN wazīr).

Med občne besede spadajo tudi samostalniške in pridevniške izlastnoimenske izpeljanke, ki so tvorjene z različnimi priponskimi obrazili, npr. hamasovec [hamásovəc] (< Hamas [hamás]), alkaidovec [alkájdovəc] (< Al Kaida [al kájda]), naserjevski [náserjeu̯ski], naserist [naseríst] (< Naser [náser]).

Lastna imena

Lastna imena iz arabščine pisno podomačujemo. Pri prevzemanju se skušamo v čim večji meri približati izvirnim oblikam po pravilih, navedenih v razdelku »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini«, in pravilom za prevzemanje lastnih imen, npr. Tabit [tábit] (DIN Ṯābit), Zajd [zájd-] (DIN Zayd), Nablus [náblus] (DIN Nāblus), Karbala [karbála] (DIN Karbalāʾ), Asjut [asjút] (DIN Asyūṭ).

V preteklosti so se lastna imena večinoma prevzemala po posredovanju drugih jezikov, zato mnoga izkazujejo odstopanja od pravil, navedenih v razdelku »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini«. Ta imena navajamo v posebnostih razdelka »Razlike med prečrkovanimi in podomačenimi oblikami«.

Osebna imena

Arabska imena praviloma prevzemamo v skrajšani obliki, torej namesto polnega imena le rojstno ime in ime očeta ali rojstno ime in ime plemena ali pokrajine oz. kraja izvora, npr.

Pri imenih znanih ljudi je táko skrajšano ime lahko katera koli sestavina polnega imena: ibn Batuta [íbən batúta] (polno ime DIN Abū ʿAbd Allāh Muḥammad ibn Baṭṭūṭa), al Farabi [al farábi] (polno ime DIN Abū Naṣr Muḥammad al-Fārābī).

Tradicionalno arabsko osebno ime je lahko precej zapleteno. Sestavljeno je iz rojstnega imena, imena očeta (in lahko tudi imena njegovega očeta in nadaljnjih imen prednikov v nizu), temu lahko sledi pridevek, ki navadno označuje (pozitivno) lastnost osebe, ali njegovo pleme oz. rodbino, ali pa pokrajino oz. kraj, od koder izvira on sam ali pa njegov prednik. Na začetku ali na koncu imena je pogosto dodan tudi teknonim, arabsko kunja (DIN kunya), ki se ga posamezniku praviloma nadene po imenu njegovega otroka, npr. Abu Ahmad [ábu áhmad-] ‘Ahmadov očeʼ (DIN ʾAbū ʾAḥmad), Um Zajd [úm zájd-] ‘Zajdova matiʼ (DIN ʾUmm Zayd), izjemoma pa tudi po figurativni navezavi na kakšno bitje, stvar ali lastnost, npr. Abu Bakr [ábu bákər] ‘oče kameleʼ (DIN ʾAbū Bakr), Abu Nidal [ábu nidál] ‘oče borbeʼ (DIN ʾAbū Niḍāl). Kunja se lahko uporablja kot sestavni del osebnega imena ali samostojno, kot nadimek ali vojaški oz. umetniški vzdevek.

Npr. ibn Haldun [íbən haldún] (polno ime DIN ʾAbū Zayd [kunja] ʿAbd ar-Raḥmān [rojstno ime] ibn Muḥammad [očetovo ime] ibn Ḫaldūn [ime daljnega prednika] al-Ḥaḍramī [poreklo rodbine ‘iz Hadramavtaʼ]); al Hvarizmi [al hvarízmi] (polno ime DIN Muḥammad [rojstno ime] ibn Mūsā [očetovo ime] al-Ḫwārizmi [poreklo rodbine ‘iz Horezmaʼ]).

Če se uveljavi dvo- ali večdelno osebno lastno ime, se v arabščini vse sestavine pišejo narazen. Tako jih praviloma tudi podomačujemo: Abd al Aziz ibn Abd Alah ibn Said al Maki [ábd- al áziz- íbən ábd- aláh íbən saíd- al máki] (DIN ʿAbd al-ʿAzīz ibn ʿAbd Allāh ibn Saʿīd al-Makkī).

Večina večbesednih osebnih imen ima eno od naslednjih dveh sestavin: bodisi Abd (DIN ʿAbd ‘suženj, služabnik) kot prvo sestavino, ki ji sledi pridevek za Boga, ali ad Din [ad dín] (DIN ad-Dīn ‘vereʼ) kot drugo sestavino, pred katero stoji samostalnik s pozitivno oznako, npr. Abd al Aziz [ábd- al azíz-] (DIN ʿAbd al-ʿAzīz ‘suženj Vsemogočnegaʼ), Abd ar Rahim [ábd- ar rahím] (DIN ʿAbd ar-Raḥīm ‘suženj Usmiljenegaʼ), ali pa Džalal ad Din [džálal ad dín] (DIN Ǧālal ad-Dīn ‘veličina vereʼ), Džamal ad Din [džamál ad dín] (DIN Ǧamāl ad-Dīn ‘lepota vereʼ).

V arabščini je v rabi več vrst predimkov, ki so del osebnega imena. Najpogosteje srečujemo al/el s položajnimi različicami, ibn ali bin ‘sinʼ, bint ‘hčiʼ, Abu ‘očeʼ, Um ‘matiʼ in Al ‘iz rodbine, roduʼ.

POSEBNOSTI

  1. Imena nekaterih v Evropi bolj znanih arabskih srednjeveških učenjakov so bila latinizirana in prevzeta kot pisno podomačena, npr. Averoes [averóes] (lat. Averroes, DIN ibn Rušd), Avicena [avicéna] (lat. Avicenna, DIN ibn Sīnā), Alhazen [alhazén] (lat. Alhazen, DIN Ibn al-Hayṯām).
  2. Nekatera imena so se uveljavila v obliki, kjer se posamezne sestavine imena pišejo skupaj, npr. Abdulah [abduláh] (DIN ʿAbd Allāh), Saladin [sáladin] (DIN Ṣalāḥ ad-Dīn), Aladin [áladin] (DIN ʿAlāʾ ad-Dīn).

Če večdelno ime pišemo skupaj, samoglasnik člena zapisujemo z ⟨u⟩, kar ustreza izgovarjavi klasične arabščine, oz. z ⟨a⟩ ali ⟨e⟩, kar ustreza sodobni rabi, morebitno podvojeni in priličeni soglasnik člena pa pišemo enojno, npr.

  • Abdulaziz [ábdulazíz-] oz. Abdalaziz [ábdalazíz-] oz. Abdelaziz [ábdelazíz-],
  • Abdurahim [ábdurahím] oz. Abdarahim [ábdarahím] oz. Abderahim [ábderahím],
  • Džamaludin [džamáludin] oz. Džamaladin [džamáladin] oz. Džamaledin [džamáledin].
Zemljepisna imena

Dvodelna arabska zemljepisna imena lahko izkazujejo skladenjsko zgradbo idafa z dvema samostalnikoma, ki ju povezuje določni člen al, pisan z malo začetnico, npr. Hafar al Batin [háfar al bátin] (DIN Ḥafar al-Bāṭin), Um al Fahm [úm al fáhəm] (DIN Umm al-Faḥm), Šat al Arab [šát al árab-] (DIN Šaṭṭ al-ʿArab), Madinat aš Šamal [madínat aš šamál] (DIN Madīnat aš-Šamāl).

POSEBNOSTI

  1. Zemljepisna imena iz antike so bila navadno prevzeta iz klasičnih jezikov in se lahko razlikujejo od današnje arabske različice, npr. Aleksandrija [aleksandríja] (stgr. Ἀλεξάνδρεια, prečrk. Alexándreia, DIN al-ʾIskandariyya), Damask [damásk] (stgr. Δαμασκός, prečrk. Damaskós, DIN Dimašq), Tripolis [trípolis] (stgr. Τρίπολις, prečrk. Trípolis, DIN Ṭarābulus), Betlehem [bétlehem] in [bêtlehem] (stgr. Βηθλεέμ, prečrk. Bethleem oz. hebr. prečrk. Bet Leḥem), Evfrat [éu̯frat] (stgr. Εὐφράτης, prečrk. Euphrátēs, DIN al-Furāt), Tigris [tígris] (stgr. Τίγρις, prečrk. Tigris, DIN Diǧla), Sirija [sírija] (stgr. Συρία, prečrk. Syría, DIN Sūriyā).
  2. Nekatera zemljepisna imena so bila prevzeta po posredništvu zahodnoevropskih ali južnoslovanskih jezikov, npr. Kairo [kájro] (DIN al-Qāhira), Alžir [alžír] (DIN al-Ǧazāʾir), Hurgada [hurgáda] (DIN al-Ġurdaqa), Marakeš [márakeš] (DIN Murrākuš).
  3. Pri nekaterih bolj znanih večbesednih zemljepisnih imenih oz. pojavih se odločamo za prevod občne sestavine in morfemsko prilagajanje lastnega imena ali postavitev v položaj desnega prilastka, npr.
    • Sueški zaliv [súeški zalív-] (DIN Ḫalīǧ al-Suways),
    • Tartarsko jezero [tartársko jézero] (DIN Buḥayrat al-Ṯarṯār),
    • Naserjevo jezero [náserjevo jézero] (DIN Buḥayrat Nāṣir),
    • gorovje Saravat [gorôu̯je saravát] (DIN Ǧibāl as-Sarawāt),
    • gorovje Libanon [gorôu̯je líbanọn] (DIN Ǧabal Lubnān),
    • puščava Nafud [puščáva nafúd-] (DIN Ṣahrāʾ an-Nafūd),
    • oaza Siva [oáza síva] (DIN Wāḥat Sīwa),
    • oaza Farafra [oáza faráfra]  (DIN Wāḥat al-Farāfra),
    • rt Džubi [ə̀rt džúbi]  (DIN Rās Ǧūbī).

Glej preglednico za prevzemanje iz stare grščine.

Stvarna imena

V redkih imenih bolj znanih ustanov in organizacij občne sestavine in nepolnopomenske besede praviloma prevajamo, npr. Hiša modrosti [híša modrósti] (DIN Bayt al-Ḥikma), Univerza Al Azhar [univêrza al áshar] (DIN Ǧāmiʿat al-Azhar), Univerza kralja Sauda [univêrza králja sáu̯da] (DIN Ǧāmiʿat al-Malik Saʿūd), bolnišnica Šifa [bou̯níšnica šífa] (DIN Mustašfā aš-Šifāʾ).

Drugače kot pri osebnih in zemljepisnih imenih pišemo pri stvarnih imenih določni člen al/el z veliko začetnico, npr. Al Džazira [al džazíra] (DIN al-Ǧazīra), Univerza Al Azhar [univêrza al áshar] (DIN Ǧāmiʿat al-Azhar), mošeja Al Aksa [mošêja al áksa] (DIN al-Masjid al-Aqṣā).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Podomačene besede sklanjamo v skladu s slovenskimi sklanjatvenimi vzorci, kar pomeni, da jih uvrščamo v slovenske sklanjatve glede na končaj po podomačenju.

Besede, katerih osnova se v arabščini konča na soglasnik ali na samoglasnike e, i, o in u, prevzemamo kot samostalnike moškega spola in jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi. Besede, ki jih podomačimo z izglasnim -a, pa v večini primerov prevzemamo kot samostalnike ženskega spola in sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, razen če zaznamujejo osebe moškega spola, npr. moška imena Musa [músa] (DIN Mūsā), Hamza [hámza] (DIN Ḥamza).

Krajšanje osnove

Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri redkih besedah z neizvornimi, a uveljavljenimi nenaglašenimi končaji -el in -en, npr. falafel [faláfəl] ‘jedʼ, rod. falafla [faláfla] (DIN falāfil); Jemen [jémən], rod. Jemna [jémna] (DIN (al-)Yaman).

Govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih s pisnim soglasniškim sklopom in neobstojnim polglasnikom v končaju, npr. Abu Bakr [ábu bákər], rod. Abu Bakra [ábu bákra] (DIN Abū Bakr); Um al Fahm [úm al fáhəm], rod. Um al Fahma [úm al fáhma] (DIN Umm al-Faḥm).

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena: Abu Bakrov [ábu bákrov-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski pa je enaka imenovalniški osnovi: umalfahmski [umalfáhəmski].

Daljšanje osnove

Pisno in govorno daljšanje osnove z j uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na naglašene samoglasnike ter nenaglašene i, u in e, če ta ni končnica, npr.

Osnovo daljšajo z j tudi nekateri samostalniki moškega spola, ki se končajo na r, npr.

Preglas

Do preglasa samoglasnika o v e pride, kadar se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na š in :

Do preglasa o v e pride tudi pri samostalnikih in pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na samoglasnik ali na soglasnik r in se sklanjajo z daljšanjem osnove:

Pregibanje večbesednih imen

Večbesedna osebna imena pregibamo tako, da sklanjamo vse sestavine razen člena al/el ter predimkov ibn, bin, bint, Abu, Um in Al, npr.

POSEBNOST

Dvodelna arabska osebna imena s prvo sestavino Abd ali drugo sestavino Din sklanjamo samo v zadnji enoti, npr.

Nekatera večbesedna zemljepisna imena izkazujejo zgradbo idafa. Pregibamo jih tako, da sklanjamo samo zadnjo sestavino, npr.

Baskovščina

Pisava

Baskovska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s posebno črko z ločevalnim znamenjem ⟨ñ⟩ in sedmimi dvočrkji ⟨dd⟩, ⟨ll⟩, ⟨rr⟩, ⟨ts⟩, ⟨tt⟩, ⟨tx⟩ ter ⟨tz⟩.

Baskovska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E ⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ñ Ñ⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnost

Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨w⟩ in ⟨y⟩ se uporabljajo le pri nepodomačenih prevzetih besedah.

O vključevanju baskovskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V baskovski pisavi je uporabljeno eno ločevalno znamenje, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo: vijuga ali tilda ⟨˜⟩ na črki ⟨ñ⟩.

Izgovor

Naglasno mesto

Baskovske besede so naglašene vedno na drugem zlogu. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo, npr. Gipuzkoa [gipúskoa], Zarautz [saráu̯c], Getxo [gečó].

Daljše besede in zložena imena so dvonaglasnice, tako jih tudi prevzemamo, npr. Urdangarin [urdángarín].

Baskovščina je narečno zelo razčlenjena; enotna knjižna baskovščina (euskara batua) je nastala v sedemdesetih letih 20. stoletja, prej je obstajalo več različnih knjižnih narečij s svojo pisno tradicijo. Baskovska jezikovna akademija je leta 1998 izdala priporočila zborne izreke, ki dopuščajo variantnost pri naglaševanju ali izgovarjavi posameznih glasov.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Zev v sklopu samoglasnika i in poljubnega drugega samoglasnika zapiramo z [j]: Erandio [erándijo], Sarrionandia [saríjonándija], Errenteria [erénterija].

Glej poglavje »Posebne glasovne zveze« (Glasoslovni oris).

Baskovščina ima pet dvoglasnikov, in sicer ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩ ter ⟨au⟩ in ⟨eu⟩, v katerih črko ⟨i⟩ izgovarjamo kot [j] (Maite [majté]), črko ⟨u⟩ pa kot dvoustnični [u̯] (Laurentzi [lau̯rénci]). Pri ostalih samoglasniških sklopih se izgovarja vsak samoglasnik posebej: Leioa [lejóa], Urumea [urúmea].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. V baskovščini je črka ⟨h⟩ nema: Hernani [ernáni].
  2. Črki ⟨n⟩ in ⟨l⟩ se v položaju med ⟨i⟩ in samoglasnikom izgovarjata [nj] in [lj], tako ju tudi prevzemamo: Markina [markínja], Mutiloa [mutíljoa].
  3. S črko ⟨ñ⟩ je zapisan soglasniški sklop [nj]: Oñati [onjáti].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [š]: Orexa [oréša].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, v vseh položajih prevzemamo kot [s]: Gasteiz [gastêjs], rod. Gasteiza [gastêjsa].

V zborni izreki enotne baskovščine se soglasnik, ki je zapisan s črko ⟨j⟩, izgovarja kot v slovenščini, čeprav je v večini narečij izgovor drugačen, najpogosteje [h].

Pri govorcih zborne baskovščine v Franciji črka ⟨h⟩ ni nema, temveč označuje soglasnik [h].

Baskovščina pozna več soglasniških dvočrkij. Pri prevzemanju v slovenščino jih izgovarjamo

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
dd dj Iddoia [idjója]
h / Oihane [ojáne]
i
i Iñigo [injígo], Miren [mirén]
i v ⟨ai⟩, ⟨ei⟩ in ⟨oi⟩ j Maite [majté], Aitor [ajtór], Baiona [bajóna]; Eibar [ejbár]; Oier [ojêr]
l
l Lekeitio [lekêjtijo]
l med ⟨i⟩ in samoglasnikom
lj Mutiloa [mutíljoa]
ll lj Pello [peljó], Llodio [ljodíjo]
n
n Itsasondo [icásondo]
n med ⟨i⟩ in samoglasnikom ⟨inV⟩
nj Markina [markínja]
ñ nj Iñaki [injáki], Beñat [benját]
rr r Piarres [pijáres], Agirre [agíre], Arrate [aráte]
ts c Itsaso [icáso]
tt tj Kattalin [katjálin]
tx č Atxaga [ačága], Goikoetxea [gojkóečéa]
tz c Arantzazu [aráncasu], Santurtzi [santúrci], Oiartzun [ojárcun]
u
u Mungia [mungíja]
u v ⟨au⟩ in ⟨eu⟩ Laurentzi [lau̯rénci], Deunoro [deu̯nóro]
x š Xabier [šabíjer], Joxepa [jošépa]
z s Elizondo [elísondo]; Gasteiz [gastêjs], rod. Gasteiza [gastêjsa]; Urzaiz [ursájs], rod. Urzaiza [ursájsa]

Podomačevanje baskovskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz baskovščine so v slovenščini redka, običajno so pisno nepodomačena, npr. txoko [čokó] ‘gastronomsko društvo’, txakoli [čakóli] ‘sorta vina’. V slovenščini je pogosto rabljen izraz euskara [eu̯skára] ‘baskovski jezik’.

Lastna imena

Pri prevzemanju v slovenščino so se v preteklosti uveljavile bodisi španske bodisi francoske imenske oblike, ki jih kot ustaljene ohranjamo. Če pa je baskovsko ime danes edino uradno ime – osebe ali kraja –, ga prevzemamo v tej obliki: Atxaga [ačága], Zuloaga [sulóaga].

Osebna imena
Prevzemanje baskovskih priimkov

Baski v Španiji imajo uradno dvojne priimke (prvi je očetov, drugi materin, priimka si sledita brez vmesnega veznika), v Franciji pa enojne (očetov priimek). V slovenščini navadno uporabljamo priimke v skrajšani obliki: Gabriel Aresti [gabríjel arésti] (namesto Gabriel Aresti Segurola).

V veliki večini baskovski priimki izvirajo iz hišnih imen, so opis kraja (hiše) in ne človeka: Etxeberria [ečéberija] ‘nova hiša’, Zubizarreta [subísareta] ‘(hiša) pri starem mostu’, Elizondo [elísondo] ‘(hiša) ob cerkvi’.

Priimki iz preteklosti so zapisani po španskem ali francoskem pravopisu (Loyola [lojóla] namesto Loiola); to včasih velja tudi za današnje priimke, predvsem na ozemlju Francije. Isti priimek je tako lahko zapisan na več načinov: bask. Etxeberria [ečéberija], šp. večinoma Echevarría, fr. Etcheverry. Po drugi strani pa so lahko današnji izvorno španski priimki zapisani po baskovskem pravopisu: Bakero [bakêro] (šp. Vaquero).

Zemljepisna imena

Ob uveljavljenih španskih in francoskih imenih se postopoma uveljavljajo tudi baskovske imenske različice: Gernika [gerníka] (ob šp. Guernica [gerníka]).

Pri zemljepisnih lastnih imenih večjih krajev in pokrajin so se uveljavila španska in francoska imena – glede na to, v kateri državi se zemljepisna danost nahaja: Bilbao [bilbáo] (bask. Bilbo), San Sebastián [san sebastján] (bask. Donostia), Vitoria [vitórija] (bask. Gasteiz), Pamplona [pamplóna] (bask. Iruñea]); Bayonne [bajón] (bask. Baiona), Saint-Jean-de-Luz [sên-žán-də-luz-] (bask. Donibane Lohizune).

Imena manjših krajev v baskovski avtonomni pokrajini, ki jo najpogosteje imenujemo z zgodovinskim imenom Baskija [báskija] (izvirno pa se imenuje Euskadi [eu̯skádi]), so zapisana v baskovščini. To ime je danes tudi edino uradno ime, pri prevzemanju jih ohranjamo v izvirni obliki: Lekeitio [lekêjtijo] (šp. Lequeitio), Oiartzun [ojárcun] (šp. Oyarzun), Hondarribia [ondáribija] (šp. Fuenterrabia).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Pri prevzemanju baskovskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih:

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene i, e in u, če slednja nista končnica:

Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki na izglasni r:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Xabierjev [šabíjerjev-].

Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski je enaka podaljšani osnovi, če se ta konča na samoglasnik, npr. oñatijski [onjátijski].

Preglas

Preglas o v e se uveljavlja pri sklanjanju in svojilnem pridevniku iz samostalnikov, katerih osnova (podstava pri pridevnikih) se konča na govorjeni c (Zarautz [saráu̯c], rod. Zarautza [saráu̯ca], or. z/s Zarautzom/Zarautzem [ssaráu̯cem]), in pri tistih, ki daljšajo osnovo z j.

Beloruščina

Jezik

Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Belorusije, kjer je beloruščina eden od dveh uradnih jezikov.

Poleg beloruščine je v Belorusiji uradni jezik tudi ruščina; jezika sta enakopravna. V govorni praksi se zlasti izven mest in med starejšimi uporablja trasjanka, nekodificiran jezikovni idiom, ki vključuje tako prvine beloruščine kot ruščine. Izgovor in morfološke značilnosti trasjanke so pretežno beloruske; besedje je na zahodu in v manj formalnih govornih položajih bolj belorusko, v vzhodnem delu države in v formalnih govornih položajih bolj rusko; skladnja je blizu ruščini. Mešanico omogoča podobnost obeh jezikov – lahko govorimo o dvojezičju. Za beloruščino je tako kot za ukrajinščino (poleg skupnega besedja, ki si ga delijo vzhodnoslovanski jeziki) pri besedju značilen vpliv poljščine. Med vzhodnoslovanskimi jeziki sta si beloruščina in ukrajinščina najbližje.

Pisava

Beloruska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s šestimi dodatnimi črkami ⟨i I⟩, ⟨ы Ы⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨э Э⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩ in tremi ciriličnimi črkami z ločevalnim znamenjem ⟨ё Ё⟩, ⟨й Й⟩ in ⟨ў Ў⟩.

Beloruska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ё Ё⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨i I⟩, ⟨й Й⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨ў Ў⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩, ⟨ы Ы⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨э Э⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩.

POSEBNOST

Veliki črki ⟨Ы⟩ (jeri ali trdi i) in ⟨Ь⟩ (jer ali mehki znak) ne nastopata v vlogi velike začetnice. Zapisujemo ju le, če je z velikimi črkami zapisana beseda v celoti ali pa povsem samostojno.

Zapis v latinici in dve različici cirilične pisave

Pri prečrkovanju beloruske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. Tako natančno prečrkovana imena se uporabljajo v bibliografskih zapisih in strokovnih besedilih, s čimer je omogočen nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. V splošni rabi uporabljamo podomačeni zapis, pri katerem se skušamo s črkami slovenske latinice čim bolj približali glasovni vrednosti ciriličnih črk.

Beloruščina se je od 16. stoletja (pod poljskim vplivom) zapisovala tudi v latinici (t. i. biełaruskaja łacinka)  vzporedno z zapisi v cirilici. V 20. stoletju se je łacinka uporabljala zlasti v nekaterih časopisih in revijah (npr. Naša njiva), v beloruski diaspori in med drugo svetovno vojno – v času nemške okupacije. Danes se pojavlja redkeje – pri nekaterih avtorjih in beloruskih zapisih v diaspori.

Beloruščina je bila prvič kodificirana po prvi svetovni vojni v okviru t. i. procesa korenizacije v Sovjetski zvezi, pri katerem je imel glavno zaslugo jezikoslovec Branislav Taraškevič. Po njem se prva kodificirana beloruska pisava imenuje taraškevica. Taraškevica upošteva večino beloruskih izgovornih posebnosti – tudi pri prevzemanju – in temelji na fonetičnem principu. Po Stalinovem prevzemu oblasti v tridesetih letih 20. stoletja je bil imenovan narodni komite, ki je zaradi političnih interesov prekinil široko in demokratično zasnovano jezikoslovno delo standardizacije beloruščine in beloruski pravopis približal ruščini – pri tem so prevladale centralizacijske tendence. Tako preoblikovana pisava se po narodnem komiteju imenuje narkamavka. Večina beloruske diaspore je ni sprejela in je ne uporablja.

Po razpadu Sovjetske zveze in nastanku samostojne države Belorusije so se pojavili poskusi ponovne uvedbe taraškevice oz. njene posodobitve, delno tudi na podlagi narkamavke. A narkamavka (z nekaj posodobitvami po vzoru taraškevice) ostaja uradna pisava, čeprav zlasti politična opozicija podpira zapise v taraškevici.

Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ustreznico.

Mala in velika črka Mala in velika črka v ležečem tisku Prečrkovanje (latinica) Podomačeni zapis (slovenica)
а А а А a A a
б Б б Б b B b
в В в В v V v
г Г г Г g G g
д Д д Д d D d
е Е е Е e E e, je
ё Ё ё Ё ё Ё jo
ж Ж ж Ж ž Ž ž
з З з З z Z z
i I i I i I i
й Й й Й j J j
к К к К k K k
л Л л Л l L l
м М м М m M m
н Н н Н n N n
о О о О o O o
п П п П p P p
р Р р Р r R r
с С с С s S s
т Т т Т t T t
у У у У u U u
ў Ў ў Ў ŭ Ŭ v
ф Ф ф Ф f F f
х Х х Х h H h
ц Ц ц Ц c C c
ч Ч ч Ч č Č č
ш Ш ш Ш š Š š
ы Ы ы Ы y Y i
ь Ь ь Ь navadno opuščamo
э Э э Э è È e
ю Ю ю Ю ju Ju ju
я Я я Я ja Ja ja
pred e in i podomačeno
kot j, sicer opuščamo

POSEBNOSTI

  1. Črki ⟨ю⟩ in ⟨я⟩ se prečrkujeta s črkovnima sklopoma ⟨ju⟩ in ⟨ja⟩. Pri inicialkah beloruskih imen ta pogosto zapisujemo z latiničnima ustreznicama beloruskih črk, pri čemer se piše z veliko začetnico le prva enota črkovnega sklopa, npr. ⟨Ju⟩ Julija [Júlija] (blr. Юлія), ⟨Ja⟩ Jagor [Jagór] (blr. Ягор). Obe enoti črkovnega sklopa pišemo z veliko črko le v nizu samih velikih črk: ⟨JU⟩, ⟨JA⟩.
  2. Črka ⟨ё Ё⟩ se pri prečrkovanju ohranja. Dvojna pika ⟨¨⟩ nad njo označuje izgovor naglašenega [jo], npr. Fëdar (blr. Фёдар), Magilëŭ (blr. Магілёў), Nëman (blr. Нёман); pri podomačevanju se to odraža tudi v zapisu: Fjodar [fjódar], Magiljov [magiljôv-], Njoman [njóman]. Za nekatera od teh imen so – zaradi prevzemanja prek poljščine ali ruščine – uveljavljene podomačene oblike z ⟨e⟩ namesto ⟨jo⟩, npr. Nemen [némən] / Njemen [njémən].
  3. Črka ⟨ь⟩ nima samostojne glasovne vrednosti, predstavlja mehki znak za označevanje mehčanega izgovora predhodnega soglasnika. V znanstvenem prečrkovanju se označuje z opuščajem ⟨’⟩. V podomačenem zapisu ta znak opuščamo, npr. Vital [vitál] (blr. Віталь), Kaval [kavál] (blr. Каваль), Kavalčič [kaválčič] (blr. Кавальчыч), (osebno ime, sln. Olga) Volga [vólga] (blr. Вольга).
  4. Opuščaj ⟨’⟩ prav tako nima samostojne glasovne vrednosti. Pojavlja se zlasti v prevzetih imenih in označuje, da soglasnik pred njim ni mehčan, čeprav mu sledi samoglasniška črka za mehčanje (⟨е⟩, ⟨ё⟩, ⟨i⟩, ⟨ю⟩, ⟨я⟩), pač pa se za takim soglasnikom v beloruščini izgovarja [j], npr. Sofja [sófja] (blr. Соф’я), Dzjamjan [dzjamján] (blr. Дзям’ян). Tak [j] je v slovenščini v zapisu in izgovoru treba dodati le pred e in i, npr. Prakofjev [prakófjev-] (blr. Пракоф’еў), Marjina Gorka [márjina górka] (blr. Мар’іна Горка), sicer pa je že vsebovan v črkovnih sklopih ja, jo in ju.
  5. Črka ⟨э Э⟩ se pri znanstvenem prečrkovanju označuje s krativcem ⟨è È⟩, kar jo ločuje od navadnega ⟨e⟩. V podomačenem zapisu jo nadomeščamo z ⟨e⟩, npr. Andrej [andrêj] (blr. Андрэй), Šavčenka [šau̯čénka] (blr. Шаўчэнка), Baguševič [bagušévič] (blr. Багушэвіч), v beloruščini pa označuje [e], ki ne mehča predhodnega soglasnika (zato se piše po šumevcih in [r]).

Pri inicialkah beloruskih imen, ki se začnejo na črko ⟨Ю⟩ ali ⟨Я⟩, ime pogosto okrajšamo z latiničnima ustreznicama ruske črke, npr. Ярaслаў – Ja., Яна – Ja., Юрий – Ju., Юлія – Ju.

Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih

Osebna in zemljepisna imena se v mednarodnih uradnih dokumentih prečrkujejo v latinico po različnih sistemih prečrkovanja, najpogosteje pa po pravilniku Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO 2012–2016), ki se navadno uporablja v beloruskih potnih listih. Za zagotavljanje nedvomne istovetnosti ga lahko uporabljamo tudi v pravni komunikaciji. Pri prevzemanju beloruskih lastnih imen pa tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) ne uporabljamo.

  • ⟨г Г⟩ – ⟨h H⟩: Багушэвіч – Bahushevich
  • ⟨ё Ё⟩ – ⟨e E⟩: Пётр – Petr
  • ⟨ж Ж⟩ – ⟨zh Zh⟩: Нясвіж – Niasvizh
  • ⟨й Й⟩ – ⟨i I⟩: Бабруйск – Babruisk, Йосеф – Iosef
  • ⟨х Х⟩ – ⟨kh Kh⟩: Михаiл – Mikhail
  • ⟨ц Ц⟩ – ⟨ts Ts⟩: Кацярына – Katsiaryna
  • ⟨ч Ч⟩ – ⟨ch Ch⟩: Пятровіч Piatrovich
  • ⟨ш Ш⟩ – ⟨sh Sh⟩: Шаўчэнка – Shauchenka
  • ⟨ь Ь⟩ – ⟨– –⟩: Вольга – Volha
  • ⟨ы Ы⟩ – ⟨y Y⟩: Марыя – Maryia
  • ⟨э Э⟩ – ⟨e E⟩: Андрэй – Andrei
  • ⟨ю Ю⟩ – ⟨iu Iu⟩: Касцюшка – Kastiushka
  • ⟨я Я⟩ – ⟨ia Ia⟩: Настасся – Nastassia

Izgovor

Naglasno mesto

Beloruščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju beloruskih lastnih imen v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo: Sjargej [sjargêj] (blr. Сяргей), Dzmitrij [dzmítrij] (blr. Дзмітрый), Igar [ígar] (blr. Ігар), Aleg [alég-] (blr. Алег), Svjatlana [svjatlána] (blr. Святлана). Možna izjema je poleg ohranjanja izvornega naglasnega mesta na zadnjem zlogu naglaševanje na prvem zlogu pri zloženih imenih, ki se končajo na -slav, npr. Jaraslav [jarasláv-/járaslav-] (blr. Яраслаў), Stanislav [stanisláv-/stánislav-] (blr. Станіслаў).

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨о⟩, je vedno naglašen, npr. Pjatrovič [pjatrôvič] (blr. Пятровіч), Rigor [rigór] (blr. Рыгор), Simon [simón] (blr. Сымон), Cihanovska [cihanôu̯ska] (blr. Циханоўская).

V beloruskem imenu reke Dnjapro [dnjapró] (blr. Дняпро), ki se v slovenščini po starejšem prevzemu prek ruščine glasi Dnjeper [dnjépər] (rus. Днепр), danes Dneper [dnépǝr], je v prednaglasnem zlogu vidno jakanje, naglas pa je – kot v ukrajinščini – na končnem o. Podobno velja za osebno ime Pjatro [pjatró] (blr. Пятро). Taka lastna imena sklanjamo s podaljševanjem z j: rod. Dnjaproja [dnjaprója], rod. Pjatroja [pjatrója]. Naglas premaknemo na osnovo le tedaj, kadar pridevnik v zvezi s samostalnikom kaže, da gre za srednji spol – tako -o ohranjamo kot končnico za srednji spol, čemur ustreza sklanjanje brez podaljšave z j, npr. Staro Sjalo [stáro sjálo] (blr. Старое Сяло), rod. Starega Sjala [stárega sjála] (blr. Старога Сяла).

O samoglasniku ⟨a⟩ na mestu izvornega o, ki je jezikovnorazvojno posledica akanja, glej razdelek »Samoglasniki«.

Razmerje med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ – ⟨a⟩, ⟨о⟩ – ⟨o⟩ in ⟨у⟩ – ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Trdi i, zapisan kot ⟨ы⟩ – ⟨y⟩, in mehki i, zapisan po zgledu iz latinice kot ⟨i⟩ – ⟨i⟩, se v slovenščini ne razlikujeta. Oba prevzemamo kot i: Rigor [rigór] (blr. Рыгор), Marija [maríja] (blr. Марыя), Julija [júlija] (blr. Юлія), Nil Simonavič Gilevič [níl simónavič gilévič] (blr. Ніл Сымонавіч Гілевіч).
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩ – ⟨e⟩, glede na položaj izgovarjamo kot [je] in prevzemamo s črkovnim sklopom ⟨je⟩, in sicer
    • v vzglasju: Jelsk [jélsk] (blr. Ельск);
    • za samoglasnikom: Zaslavje [zasláu̯je] (blr. Заслаўе), Dzmitrijevič [dzmítrijevič] (blr. Дзмітрыевіч), Georgijevna [geórgijeu̯na] (blr. Георгіеўна).
  3. Črko ⟨e⟩ – ⟨e⟩ v končaju -⟨el⟩ – -⟨ель⟩ izgovarjamo kot polglasnik: Gomel [gómǝl] (blr. Гомель). To ne velja, če je ta končaj naglašen – zlasti v biblijskih imenih, npr. Rafael [rafaél] (blr. Рафаэль).
  4. Beloruska (izvorno hebrejska ali grška) imena s podvojenim samoglasnikom ⟨ии⟩ – ⟨ii⟩ zapisujemo brez j, ki ga sicer izgovarjamo ali (zaradi izvorno morfemske meje) ne: Daniil [danijíl/daniíl] (blr. Данііл). Pri imenih, kjer je v samoglasniškem sklopu naglašeni i na drugem mestu, npr. ⟨aи⟩ – ⟨ai⟩, zeva ne zapiramo: Mihail [mihaíl] (blr. Міхаіл).

V beloruščini je kakovost samoglasnikov odvisna tudi od naglasnega mesta in soglasniškega okolja. Nenaglašeni samoglasniki se izgovarjajo reducirano, znana pojava sta akanje in jakanje, ki se – drugače kot v ruščini – tudi zapisujeta. Pri prevzemanju sledimo zapisu, ki je v skladu z beloruščino, npr. Lukašenka [lukašénka] (blr. Лукашэнка), Aleg [alég-] (blr. Алег), Jaraslav [jarasláv-] (blr. Яраслаў), Viktar [víktar] (blr. Віктар), Raman [ramán] (blr. Раман), Pratasevič [pratasévič] (blr. Пратасевіч), Aljaksandr [aljaksándǝr] (blr. Аляксандр), Svjatlana [svjatlána] (blr. Святлана), Polack [pólack] (blr. Полацк).

Šest črk beloruske pisave (⟨a⟩, ⟨э⟩, ⟨о⟩, ⟨и⟩, ⟨ы⟩, ⟨у⟩) označuje samoglasnike. Štiri samoglasniške črke (⟨я⟩, ⟨е⟩, ⟨ё⟩, ⟨ю⟩) označujejo mehčanost predhodnih soglasnikov ali zveze zvočnika [j] in samoglasnika.

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ – ⟨b⟩, ⟨в⟩ – ⟨v⟩, ⟨г⟩ – ⟨g⟩, ⟨д⟩ – ⟨d⟩, ⟨ж⟩ – ⟨ž⟩, ⟨з⟩ – ⟨z⟩, ⟨й⟩ – ⟨j⟩, ⟨к⟩ – ⟨k⟩, ⟨л⟩ – ⟨l⟩, ⟨м⟩ – ⟨m⟩, ⟨н⟩ – ⟨n⟩, ⟨п⟩ – ⟨p⟩, ⟨р⟩ – ⟨r⟩, ⟨с⟩ – ⟨s⟩, ⟨т⟩ – ⟨t⟩, ⟨ф⟩ – ⟨f⟩, ⟨х⟩ – ⟨h⟩, ⟨ц⟩ – ⟨c⟩, ⟨ч⟩ – ⟨č⟩ in ⟨ш⟩ – ⟨š⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOST

Belorusko črko ⟨ў⟩, ki označuje dvoustnični izgovor izvornega v (in ponekod l) v izglasju ali sredi besede pred soglasnikom, v zapisu prevzemamo kot ⟨v⟩, ki ga izgovarjamo po slovensko: Stanislav [stanisláv-] (blr. Станіслаў), Ljubov [ljubôv-] (blr. Любоў), Turav [túrav-] (blr. Тураў), Javgenija [jau̯génija] (blr. Яўгенія), Braslavska jezera [brasláu̯ska jézera] (blr. Браслаўскія азёры). Slovenski izgovor zaradi pojavljanja na istih mestih (v izglasju ali sredi besede pred soglasnikom) povsem ustreza beloruskemu [u̯].

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas, enojno jih zapisujemo tudi pri prevzemanju: Tacjana [tacjána] (blr. Таццяна), Ana [ána] (blr. Анна), Žana [žána] (blr. Жанна); Padlese [padlése] (blr. Падлессе), Zabalace [zábalace] (blr. Забалацце).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno cirilično črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
e e za soglasniki e Aleg [alég-] (blr. Алег), Genadz [genádz-] (blr. Генадзь), Leanid [leaníd-] (blr. Леанід), Ksenija [ksénija] (blr. Ксенія), Vicebsk [vícepsk] (blr. Віцебск), Svetlagorsk [svetlagórsk] (blr. Светлагорск)
e je v vzglasju (pojavlja se redko) ali za samoglasniki je Jelsk [jélsk] (blr. Ельск), Georgijevna [geórgijeu̯na] (blr. Георгіеўна), Dzmitrijevič [dzmítrijevič] (blr. Дзмітрыевіч), Zaslavje [zasláu̯je] (blr. Заслаўе), Ivje [íu̯je] (blr. Іўе)
ë jo jo Fjodar [fjódar] (blr. Фёдар), Arcjom [arcjóm] (blr. Арцём), Magiljov [magiljôv-] (blr. Магілёў), Njoman [njóman] (blr. Нёман)
i i i Viktar [víktar] (blr. Віктар), Vasil [vasíl] (blr. Васіль), Maksim [maksím] (blr. Максім), Alina [alína] (blr. Аліна), Irina [irína] (blr. Ірына), Minsk [mínsk] (blr. Мінск), Pinsk [pínsk] (blr. Пінск)
ы i i Baris [barís] (blr. Барыс), Kiril [kiríl] (blr. Кірыл), Viktorija [viktórija] (blr. Вікторыя), Kriscina [kriscína] (blr. Крысціна), Pripjac [prípjac] (blr. Прыпяць), Baranaviči [baránaviči] (blr. Баранавічы)
ь opuščamo opuščamo Vasil [vasíl] (blr. Васіль), Vital [vitál] (blr. Віталь), Genadz [genádz-] (blr. Генадзь), Svicjaz [svícjaz-] (blr. Свіцязь), Gomel [gómǝl] (blr. Гомель), Franopal [franópal] (blr. Франопаль), Antopal [antópal] (blr. Антопаль), Volga [vólga] (blr. Вольга), Jalnja [jálnja] (blr. Яльня), Galšani [galšáni] (blr. Гальшаны)
j pred e in i j Prakofjev [prakófjev-] (blr. Пракоф’еў), Marjina Gorka [márjina górka] (blr. Мар’іна Горка)
opuščamo ne pred e in i opuščamo Sofja [sófja] (blr. Соф’я), Dzjamjan [dzjamján] (blr. Дзям’ян)

Podomačevanje beloruskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz beloruščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze pisno podomačene, npr. draniki [drániki] (blr. дранікі) ‘tanki krompirjevi polpeti’. Podobna, a po zgledu ruščine in ukrajinščine delno prilagojena beseda je še oblast [óblast] (blr. вобласць) ‘večje upravno območje’ , ki je naglašena na prvem zlogu. Za jezikovno stanje in zgodovino beloruščine so pomembni izrazi trasjanka [trasjánka] (blr. трасянка) ‘govorjena mešanica beloruščine in ruščine’, taraškevica [taraškévica] (blr. тарашкевіца) ‘prva, v 20. stoletju kodificirana beloruska cirilična pisava’, narkamavka [narkámau̯ka] (blr. наркамаўка) ‘druga, v tridesetih letih 20. stoletja kodificirana beloruska cirilična pisava, približana zapisu ruščine’.

V vzhodnoslovanskih državah z izrazom oblast označujejo večje upravne ozemeljske enote; navadno so poimenovane po upravnem središču (Belorusija je denimo razdeljena na Brestsko oblast, Vitebsko oblast, Gomelsko oblast, Grodensko oblast, Minsko oblast in Magiljovsko oblast).

Lastna imena

Osebna imena

Osebna imena iz beloruščine pisno podomačujemo: Sjargej [sjargêj] (blr. Сяргей), Dzmitrij [dzmítrij] (blr. Дзмітрый), Rigor [rigór] (blr. Рыгор), Aleg [alég-] (blr. Алег), Jaraslav [jarasláv-] (blr. Яраслаў), Viktar [víktar] (blr. Віктар), Raman [ramán] (blr. Раман), Aljaksandr [aljaksándǝr] (blr. Аляксандр), Javgenija [jau̯génija] (blr. Яўгенія), Kriscina [kriscína] (blr. Крысціна).

Imena znanih vladarjev in vladarskih rodbin z zgodovinskega litovsko-beloruskega območja so navadno prevzeta prek poljščine, npr. Vladislav Jagelonec [vládislav- jagelónǝc] (pol. Władysław II Jagiełło), beloruščina pa ima zanje svoja poimenovanja (blr. Уладзіслаў Ягайла); prevzem iz beloruščine bi se tako glasil Uladzislav Jagajla [u̯ládzislav- jagájla].

Prevzemanje beloruskih priimkov

Priimki, značilni za območje današnje Belorusije in tudi zgodovinsko litovsko-belorusko območje (prim. pol. Mickiewicz, ki je bil rojen v današnji Belorusiji), imajo končaj -⟨evič⟩, ki je naglašen na prvem zlogu obrazila, npr. Bartaševič [bartašévič] (blr. Барташэвіч), Matusevič [matusévič] (blr. Матусевіч), Pratasevič [pratasévič] (blr. Пратасевіч), Šuškevič [šuškévič] (blr. Шушкевіч). Drugi pogosti priimki so še npr. Kavalenka [kavalénka] (blr. Каваленка), Kupala [kupála] (blr. Купала), Ramančuk [ramančúk] (blr. Раманчук). Nobeden od navedenih tipov priimkov svoje oblike ne spreminja glede na spol nosilca.

S priimki na naglašeni končaj -⟨evič⟩ ne smemo mešati imen, izpeljanih iz očetovega imena (t. i. patronimiki, blr. отчества), npr. Raman Dzmitrijevič Pratasevič [ramán dzmítrijevič pratasévič] (blr. Раман Дзмітрыевіч Пратасевіч), ki pogosto niso naglašena na končaju. V beloruščini se uporabljajo v formalnih govornih položajih poleg priimkov. Pri prevzemanju v slovenščino jih navadno opuščamo.

Patronimiki pri moških nosilcih so v beloruščini tvorjeni z obrazili -avič, npr. Alegavič [alégavič] (blr. Алегавіч) < Aleg [alég-] (oz. -ovič, če je prvi zlog obrazila naglašen, npr. Pjatrovič [pjatrôvič] (blr. Пятрович) < Pjotr [pjótər]), za glasovi, ki povzročajo preglas, pa -evič (Dzmitrijevič [dzmítrijevič] (blr. Дзмітрыевіч) < Dzmitrij [dzmítrij]).

Pri nosilkah priimka se uporablja obrazilo -avna, npr. Alegavna [alégau̯na] (blr. Алегаўна) < Aleg [alég-] (oz. -ovna, če je prvi zlog obrazila naglašen, npr. Pjatrovna [pjatrôu̯na] (blr. Пятровна) < Pjotr [pjótər]), za glasovi, ki povzročajo preglas, pa -evna (Dzmitrijevna [dzmítrijeu̯na] (blr. Дзмітрыеўна) < Dzmitrij [dzmítrij]).

V formalnih govornih položajih se pri naslavljanju v beloruščini patronimiki ob imenih uporabljajo brez priimka, npr. Sjargej Mihajlavič [sjargêj mihájlavič] (blr. Сяргей Міхайлавіч), Svjatlana Georgijevna [svjatlána geórgijeu̯na] (blr. Святлана Георгіеўна).

Pridevniško končnico ⟨ая⟩ v ženskih priimkih in zvezah pridevnika s samostalnikom v zemljepisnih imenih pri podomačevanju zamenjamo s slovensko pridevniško končnico. Enako velja za pridevniško končnico srednjega spola ⟨aе⟩ oz. naglašeno ⟨ое⟩ in množinsko končnico ⟨ыя⟩/⟨ія⟩:

Moška pridevniška končnica ⟨ы⟩/⟨і⟩ ustreza slovenski ⟨i⟩, npr. Beli Ljasok [béli ljasók] (blr. Белы Лясок), Vjaliki Pavlopal [vjalíki pau̯lópal] (blr. Вялікі Паўлопаль). Če je končnica v beloruščini naglašena, se v slovenščini naglas premakne na osnovo, npr. pri pridevniku star (blr. стары): Stari Talačin [stári talačín] (blr. Стары Талачын), Stari Dvor [stári dvór] (blr. Стары Двор).

Priimki v pridevniški obliki se prilagajajo spolu nosilca, npr. Cihanovska [cihanôu̯ska] (blr. Циханоўская) – Cihanovski [cihanôu̯ski] (blr. Циханоўскі).

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne pojave se je v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Njemen [njémən] (blr. Нёман), Dneper [dnépər] (blr. Дняпро), Berezina [berezína] (blr. Бярэзіна), Desna [désna] (blr. Дзісна), Pripet [prípet] (blr. Прыпяць), Vitebsk [vítepsk] (blr. Віцебск), Belorusija [belorúsija] (blr. Беларусь).

Pri znanih večbesednih zemljepisnih imenih je občnoimenska sestavina prevedena, izlastnoimenska pa v končaju prilagojena slovenščini: Asvejsko jezero [asvêjsko jézero] (blr. Асвейскае возера), Rdeče jezero [ərdéče jézero] (blr. Чырвонае возера), Braslavska jezera [brasláu̯ska jézera] (blr. Браслаўскія азёры), Beloveški gozd [belovéški gózd-] / Beloveška pušča [belovéška púšča] (blr. Белавежская пушча).

POSEBNOST

Pri morfemskem domačenju se nekateri nezvočniški sklopi, ki so v slovenščini težko izgovorljivi, v izgovoru spremenijo, kar se odraža tudi v zapisu, npr. črkovni sklop ⟨жск⟩ – ⟨žsk⟩ prevzemamo s ⟨šk⟩: Beloveški [belovéški] (blr. Белавежски).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje Prevzete besede in besedne zveze.

O položajih, ko namesto beloruskih uporabljamo slovenska imena, glej poglavje »Slovenska imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Pri domačenju lahko prihaja do sprememb spola.

  1. Imena, ki se v beloruščini končajo na mehčani soglasnik, so pogosto ženskega spola in se sklanjajo po i-jevski sklanjatvi, v slovenščini pa postanejo moškega spola in se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, npr. Svicjaz [svícjas] (blr. Свіцязь), rod. Svicjaza [svícjaza] (blr. Свіцязі).
  2. Samostalniki, po izvoru posamostaljeni pridevniki srednjega spola, ki se zaradi akanja končajo na -ava, so v beloruščini srednjega spola, v slovenščini pa pri prevzemu postanejo ženskega spola, npr. Ivanava [ivánava] (blr. Іванава), rod. Ivanave [ivánave] (blr. Іванава).

POSEBNOST

Izjema so beloruska ženska imena tipa Ljubov [ljubôu̯] (blr. Любоў), ki se v beloruščini sklanjajo po ženski i-jevski sklanjatvi, v slovenščini pa jih pregibamo po 3. ženski sklanjatvi (z ničto končnico): or. z Ljubov [zljubôu̯].

Zemljepisna imena, ki so posamostaljeni pridevniki srednjega spola (sklop ⟨ae⟩ v končaju), domačimo s slovensko pridevniško končnico -o in jih sklanjamo po pridevniški sklanjatvi:

Krajšanje osnove

Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih z nenaglašenimi končaji ‑ec, ‑el, ‑elj, ‑em, ‑en in ‑er, v katerih črko ⟨e⟩ izgovarjamo kot polglasnik:

Obe imeni imata dvojnico z naglasom na končaju, pri kateri se ⟨e⟩ izgovarja kot [e] in pri pregibanju ne izpada: Kamjanec [kamjanéc] (blr. Камянец), rod. Kamjaneca [kamjanéca]; Luninec [luninéc] (blr. Луунінец), rod. Lunineca [luninéca].

Govorno krajšanje osnove (kadar polglasnik ni zapisan s črko ⟨e⟩, ga pa izgovorimo) se pojavlja pri imenih z izglasnim soglasniškim sklopom, ki ga v imenovalniku brez polglasnika ne moremo izgovoriti:

V preteklosti smo beloruska imena prevzemali prek ruščine, tj. enako kot ruska. Nekatera imena so bila poslovenjena, npr. polglasnik v izglasni zvezi zapornika in zvočnika smo vedno zapisovali s črko ⟨e⟩, kar je ustrezalo tudi slovenskim oblikam teh imen (Aleksander, Peter).

Govorna podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Aljaksandrov [aljaksandrov‑].

Svojilni pridevnik beloruskega imena Pjotr je v beloruščini Pjatrov (blr. Пятров); izpeljan je iz beloruske rodilniške oblike Pjatra [pjatrá] (blr. Пятрa). V slovenščini se pri svojilnem pridevniku Pjotrov [pjótrov-] zgledujemo po slovenski obliki rod. Pjotra [pjótra]. Obliko Pjatrov tako uporabljamo samo pri prevzemanju beloruskega priimka, npr. Aljaksandr Pjatrov [aljaksándǝr pjatrôv-] (blr. Аляксандр Пятров).

Daljšanje osnove

Osnovo daljša z j večina imen moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Igar [ígar], rod. Igarja [ígarja] (blr. Ігар); Jagor [jagór], rod. Jagorja [jagórja] (blr. Ягор).

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Igarjev [ígarjev-]. Podstava pridevniških izpeljank na -ski in samostalniških prebivalskih imen pa je enaka imenovalniški osnovi, npr. gomelski [gómǝlski], Gomelčan [gómǝlčan].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končujejo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Igar [ígar], or. z Igarjem [zígarjem] (blr. Игар); svoj. prid. Igarjev [ígarjev-].

Pregibanje večbesednih imen

Beloruska priredno zložena dvojna zemljepisna imena, povezana z vezajem, sklanjamo le v drugi sestavini:

V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini, če prvo sestavino tudi v slovenščini občutimo in pregibamo kot pridevnik:

To velja tudi za oblike, ki so izvorno množinske (kar pri podomačevanju ohranjamo): Mali Radvaniči [máli radvániči], rod. Malih Radvaničev [málih radváničev-] (blr. Малыя Радванічы).

Svojilnost pri beloruskih izvorno pridevniških priimkih z obrazili -av/-ov in -ev ter -ski in -i izražamo z rodilniškimi desnimi prilastki: dela Bikava [déla bíkava], podvigi Aginskega [podvígi agínskega], govor Cihanovske/Cihanovskega [gôvor cihanôu̯ske/cihanôu̯skega].

Bolgarščina

Pisava

Bolgarska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s petimi dodatnimi črkami – ⟨щ Щ⟩, ⟨ъ Ъ⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩ in cirilično črko z ločevalnim znamenjem ⟨й Й⟩.

Bolgarska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨й Й⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩, ⟨щ Щ⟩, ⟨ъ Ъ⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩.

Zapis v latinici

Pri prečrkovanju bolgarske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. V slovenščini podomačene oblike so enake prečrkovanim.

Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (ali dvo- ali veččrkjem; v pokončnem in ležečem tisku) in slovensko latinično ustreznico.

Mala in velika cirilična črka Mala in velika cirilična
črka v ležečem tisku
Mala in velika latinična črka
а А а А a A
б Б б Б b B
в В в В v V
г Г г Г g G
д Д д Д d D
е Е е Е e E
ж Ж ж Ж ž Ž
з З з З z Z
и И и И i I
й Й й Й j J
к К к К k K
л Л л Л l L
м М м М m M
н Н н Н n N
о О о О o O
п П п П p P
р Р р Р r R
с С с С s S
т Т т Т t T
у У у У u U
ф Ф ф Ф f F
х Х х Х h H
ц Ц ц Ц c C
ч Ч ч Ч č Č
ш Ш ш Ш š Š
щ Щ щ Щ št Št
ъ Ъ ъ Ъ opuščamo (sredi besede ob r)
ali nadomeščamo z a
ь Ь ь Ь j J
ю Ю ю Ю ju Ju
я Я я Я ja Ja

POSEBNOSTI

  1. Črke ⟨щ⟩, ⟨ю⟩ in ⟨я⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom oziroma s po dvema latiničnima črkama: ⟨št⟩, ⟨ju⟩ in ⟨ja⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico (in tudi pri inicialkah), se piše z veliko začetnico le prva enota črkovnega sklopa: ⟨Št⟩ Štrkovo [štə̀rkovo] (bolg. Щърково), ⟨Ju⟩ Jundola [júndola] (bolg. Юндола), ⟨Ja⟩ Javorov [jávorov-] (bolg. Яворов). Obe enoti črkovnega sklopa zapišemo z veliko črko le v nizu samih velikih črk: ⟨ŠT⟩⟨JU⟩ in ⟨JA⟩.
  2. Črko za bolgarski polglasnik ⟨ъ⟩ se pri prečrkovanju nadomešča z ⟨a⟩, v nekaterih prečrkovalnih sistemih pa tudi z ⟨ă⟩. V slovenščino jo prečrkujemo bodisi z ⟨a⟩ bodisi jo opuščamo, in sicer v medsoglasniškem položaju ob črki ⟨r⟩, ko tudi v slovenščini označuje polglasnik. (Glej poglavje »Samoglasniki«.)

Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih

Osebna in zemljepisna imena (ki se v latinico prečrkujejo z dvočrkji ali črkami, ki vsebujejo ločevalna znamenja) se v mednarodnih uradnih dokumentih (razen če imetnik dokumenta izrecno zahteva drugače) prečrkujejo v latinico v skladu s predpisi Zakona o prečrkovanju Republike Bolgarije. Tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) pri prevzemanju bolgarskih lastnih imen v slovenščino ne uporabljamo.

  • ⟨ж Ж⟩ – ⟨zh Zh⟩: Жеравна – Zheravna
  • ⟨й Й⟩ – ⟨y У⟩: Йонко Yonko
  • ⟨ц Ц⟩ – ⟨ts Ts⟩: Царевец – Tsarevets
  • ⟨ч Ч⟩ – ⟨ch Ch⟩: Чирпан – Chirpan
  • ⟨ш Ш⟩ – ⟨sh Sh⟩: Шумен Shumen
  • ⟨щ Щ⟩ – ⟨sht Sht⟩: Пещера Peshtera
  • ⟨ъ Ъ⟩ – ⟨a A⟩: Първанов Parvanov
  • ⟨ь Ь⟩ – ⟨y Y⟩: Вальо Valyo
  • ⟨ю Ю⟩ – ⟨yu Yu⟩: Юруков Yurukov
  • ⟨я Я⟩ – ⟨ya Ya⟩/⟨a A⟩: Ямбол – Yambol, София Sofia

Izgovor

Naglasno mesto

Bolgarščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju bolgarskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo:

Sodobna knjižna bolgarščina ima jakostni oz. dinamični naglas brez tonemskih in kvantitetnih fonoloških nasprotij.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ ⟨a⟩, ⟨е⟩ ⟨e⟩, ⟨и⟩ ⟨i⟩, ⟨о⟩ ⟨o⟩ in ⟨у⟩ ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Bolgarski polglasnik, zapisan s črko ⟨ъ⟩, prevzemamo glede na položaj, in sicer

  1. ob zvočniku r med dvema soglasnikoma ga v slovenščino prevzemamo kot polglasnik: Prvomaj [pǝrvomáj] (bolg. Първомай), Trnovo [tə̀rnovo] (bolg. Търново), Vršec [vǝršéc] (bolg. Вършец), Trn [tə̀rn/tə̀rǝn] (bolg. Трън);
  2. v vseh drugih položajih pa ga zamenjujemo s črko ⟨а⟩ in ga tako tudi izgovarjamo: Aglen [aglén] (bolg. Ъглен), Valkov [válkov-] (bolg. Вълков), Dimitar [dimítar] (bolg. Димитър).

Pri prevzemanju bolgarskih imen iz drugih jezikov z latinično pisavo je treba biti pozoren na zapis polglasnika s črko ⟨а⟩ ali ⟨ă⟩ v medsoglasniškem položaju ob r, pri katerem se slovenski zapis približa bolgarskemu izgovoru.

O posebnosti sklanjanja imen s končajem -⟨ър⟩, ki ga prevzemamo kot -⟨аr⟩, glej poglavje »Krajšanje osnove«.

V sklopu i in poljubnega samoglasnika ⟨иV⟩ – ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j], v zapisu pa ne: Georgiev [georgíjev-] (bolg. Георгиев), Hadžiev [hadžíjev-] (bolg. Хаджиев), Stratiev [stratíjev-] (bolg. Стратиев).

POSEBNOSTI

  1. V izglasnem sklopu ⟨ия⟩ – ⟨ija⟩ je zev zaprt že v ciriličnem zapisu, npr. Julija [júlija] (bolg. Юлия), Sofija [sófija] (bolg. София).
  2. V sklopu ⟨ие⟩ – ⟨ie⟩ za soglasnikom r črko ⟨и⟩ izgovarjamo kot [j], npr. Pomorje [pomórje] (bolg. Поморие), Ludogorje [ludogórje] (bolg. Лудогорие).
  3. Zeva ne zapiramo, če je črka ⟨и⟩ ⟨i⟩ v samoglasniškem črkovnem sklopu na drugem mestu, npr. Seizov [seízov‑] (bolg. Сеизов).
  4. V bolgarskih imenih s črkovnim sklopom ⟨ее⟩ – ⟨ee⟩ protizevni j izjemoma izgovarjamo, ne pa tudi pišemo, npr. Andreev [andrêjev-] (bolg. Андреев). 

Med črki za samoglasnik se je v procesu podomačevanja v preteklosti zaradi približevanja izgovoru vstavljala črka ⟨j⟩, danes je ob enakem izgovoru priporočano slediti izvirnemu zapisu, npr. Stratiev [stratíjev-] (bolg. Стратиев).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ – ⟨b⟩, ⟨в⟩ – ⟨v⟩, ⟨г⟩ – ⟨g⟩, ⟨д⟩ – ⟨d⟩, ⟨ж⟩ – ⟨ž⟩, ⟨з⟩ – ⟨z⟩, ⟨й⟩ – ⟨j⟩, ⟨к⟩ – ⟨k⟩, ⟨л⟩ – ⟨l⟩, ⟨м⟩ – ⟨m⟩, ⟨н⟩ – ⟨n⟩, ⟨п⟩ – ⟨р⟩, ⟨р⟩ – ⟨r⟩, ⟨с⟩ – ⟨s⟩, ⟨т⟩ – ⟨t⟩, ⟨ф⟩ – ⟨f⟩, ⟨х⟩ – ⟨h⟩, ⟨ц⟩ – ⟨c⟩, ⟨ч⟩ – ⟨č⟩, ⟨ш⟩ – ⟨š⟩, ter soglasniška sklopa, zapisana z dvočrkji ⟨дз⟩ – ⟨dz⟩ in ⟨дж⟩ – ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko. Soglasnik, zapisan s črko ⟨в⟩ – ⟨v⟩, položajno izgovarjamo tudi kot [u̯].

POSEBNOST

Cirilično črko ⟨щ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom ⟨št⟩, ki ga izgovarjamo po slovensko: Štrkovo [štə̀rkovo] (bolg. Щърково).

S črkami oz. črkovnimi sklopi ⟨ь⟩ – ⟨j⟩, ⟨ю⟩ – ⟨ju⟩ in ⟨я⟩ – ⟨ja⟩ je v bolgarščini označeno mehčanje predhodnega soglasnika. Po prečrkovanju latinične ustreznike izgovarjamo, kot so zapisani, in sicer

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ъ / ob r v medsoglasniškem položaju ǝ Krstev [kə̀rstev-] (bolg. Кръстев), Prvomaj [pǝrvomáj] (bolg. Първомай), Prvanov [pǝrvánov-] (bolg. Първанов), Trn [tə̀rn/tə̀rǝn] (bolg. Трън), Trnovo [tə̀rnovo] (bolg. Търново), Vršec [vǝršéc] (bolg. Вършец), Mrvaka [mǝrváka] (bolg. Мървака)
a drugod a Aglen [aglén] (bolg. Ъглен), Magliž [maglíž-] (bolg. Mъглиж), Aleksandar [aleksándar] (bolg. Александър), Petar [pétar] (bolg. Петър), Dimitar [dimítar] (bolg. Димитър)

Podomačevanje bolgarskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja, prevzeta iz bolgarščine, so redka. Večinoma gre za prečrkovane in tudi pisno podomačene besede in besedne zveze: račenica [račeníca] (bolg. ръченица) ʻplesʼ; škembe čorba [škémbe čórba] (bolg. шкембе чорба) ʻjuha z vampiʼ; šopska solata [šópska soláta] (bolg. шопска салата).

Lastna imena

Osebna imena

Osebna imena prečrkujemo in jih v tej obliki tudi podomačimo: Neven [néven] (bolg. Невен), Ognjan [ognján] (bolg. Огнян), Blagovesta (blagovésta) (bolg. Благовеста).

Imena svetnikov, vladarjev in drugih znanih zgodovinskih oseb navadno podomačimo tako, da uporabimo slovenski ustreznik rojstnega imena, stalni pridevek pa prevedemo ali podomačimo: Peter I. Bolgarski [pétǝr pǝ̀rvi bolgárski] (bolg. Петър I), Aleksander I. Bolgarski [aleksándǝr pǝ̀rvi bolgárski] (bolg. Александър I Български), Teodor Svetoslav [téodor svétoslav-] (bolg. Тодор Светослав).

Pri nekaterih cesarjih je različica imena ohranjena, npr. Simeon I. Veliki [símeon pǝ̀rvi véliki] (bolg. Симеон I Велики), Smilec [smílǝc] (tudi bratje Smilci) (bolg. Смилец), Smilcena [smilcéna] (bolg. Смилцена), Momčil [mómčil] (bolg. Момчил).

Nekatera bolgarska imena s končajem ⟨ър⟩ – ⟨ar⟩ imajo slovenske vzporednice s končajem ⟨er⟩, npr. Aleksandar [aleksándar] (bolg. Александър) – Aleksander [aleksándǝr], Petar [pétar] (bolg. Петър) – Peter [pétǝr].

Prevzemanje bolgarskih osebnih imen in priimkov

Bolgarski državljani imajo tridelno uradno osebno ime, ki ga sestavljajo rojstno ime, očetovo ime (patronimik) in priimek. Pri prevzemanju v slovenščino in pri uradni rabi se očetovo ime večinoma opušča, npr. Georgi (Ivanov) Dimitrov [geórgi ivanôv- dimitrôv-] (bolg. Георги Иванов Димитров); Ana (Ivanova) Dimitrova [ána ivanôva dimitrôva] (bolg. Ана Иванова Димитрова).

Očetovo ime je z obrazilom za svojilne pridevnike -ov/-ev za moške in -ova/-eva za ženske osebe izpeljano iz imena očeta, npr. Ivanov [ivanôv-] (bolg. Иванов), Ivanova [ivanôva] (bolg. Иванова); Tošev [tóšev-] (bolg. Тошев), Toševa [tóševa] (bolg. Тошева).

Tradicionalni bolgarski priimki so izpeljani iz imena (oz. vzdevka, poklica ipd.) moškega (-ov/-ev; -ova/-eva) ali ženskega (-in/-ina) prednika. Manj pogosti so priimki z obrazili -ski/-ska, -ški/-ška, -čki/-čka ali -ič. Očetova in družinska imena turško-arabskega oz. perzijskega, judovskega, armenskega ali drugega tujega izvora navadno niso izpridevniška.

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti v Bolgariji so se že v preteklosti ustalila slovenska imena ali eksonimi. Ta so enobesedna ali večbesedna; slednja so prevzeta tako, da občnoimenske dele navadno prevedemo, lastnoimenske pa podomačimo oz. jih morfemsko prilagodimo slovenščini, npr.:

Prevajamo oz. podomačujemo tudi imena spomenikov in znamenitosti: Madarski konjenik [madárski konjeník] (bolg. Мадарски конник).

Redka zemljepisna imena so v bolgarščino prevzeli iz sosednjih jezikov, npr. iz turščine: Kazanlik [kázanlik] (bolg. Казанлък – Kazanlăk).

Stvarna imena

Bolj znana bolgarska stvarna imena podomačujemo oz. prevajamo: Panagjurski zaklad [panagjúrski zaklád-] (bolg. Панагюрско съкровище), Univerza svetega/sv. Klimenta Ohridskega v Sofiji [univêrza svétega klímenta óhritskega u̯sófiji] (bolg. Софийски университет „Свети Климент Охридски“), Trnovski patriarhat [tǝ̀rnou̯ski patrijarhát] (bolg. Търновска патриаршия ).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Pri pregibanju bolgarskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Splošno

Večina bolgarskih priimkov oseb moškega spola je izpridevniških samostalnikov, ki jih sklanjamo na dva načina:

  1. priimke s končaji -⟨ски⟩ oz. -⟨ski⟩, -⟨шки⟩ oz. -⟨ški⟩ in -⟨чки⟩ oz. -⟨čki⟩ sklanjamo po pridevniški (četrti) sklanjatvi, npr.
    • Rakovski [rakôu̯ski] (bolg. Раковски), rod. Rakovskega [rakôu̯skega];
    • Bliznaški [bliznáški] (bolg. Близнашки), rod. Bliznaškega [bliznáškega];
    • Kovački [kováčki] (bolg. Ковачки), rod. Kovačkega [kováčkega];
    • Sandanski [sandánski] (bolg. Сандански), rod. Sandanskega [sandánskega];
  2. priimke s končaji -⟨ов⟩ oz. -⟨ov⟩, -⟨eв⟩ oz. -⟨ev⟩ in -⟨ин⟩ oz. -⟨in⟩ sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.
    • Aleksandrov [aleksándrov-] (bolg. Александров), rod. Aleksandrova [aleksándrova];
    • Oračev [oráčev-] (bolg. Орачев), rod. Oračeva [oráčeva];
    • Vigenin [vigénin] (bolg. Вигенин), rod. Vigenina [vigénina].

Ženska imena sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, npr. Bagrjana [bagərjána] (bolg. Багряна), rod. Bagrjane [bagərjáne].

Ženske izpridevniške priimke, ki se razlikujejo od moških in imajo žensko spolsko obrazilo, npr. v končajih -⟨овa⟩ oz. -⟨ova⟩-⟨eвa⟩ oz. -⟨eva⟩ in -⟨скa⟩ oz. -⟨ska⟩, sklanjamo po četrti ženski sklanjatvi:

Zemljepisna imena na končni -o sklanjamo po samostalniški sklanjatvi srednjega spola:

Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike po prvi moški sklanjatvi:

Krajšanje osnove

Pri pregibanju bolgarskih imen v slovenščini se pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer:

  1. neobstojni a v končaju -⟨ър⟩ oz. -⟨ar⟩:
    • Aleksandar [aleksándar] (bolg. Александър), rod. Aleksandra [aleksándra];
    • Petar [pétar] (bolg. Петър), rod. Petra [pétra];
    • Dimitar [dimítar] (bolg. Димитър), rod. Dimitra [dimítra];
  2. neobstojni polglasnik (zapisan s črko e) v nenaglašenem končaju -⟨ец⟩ oz. ‑⟨ec⟩, ki se pojavlja redkeje:
    • Smilec [smílǝc] (bolg. Смилец), rod. Smilca [smílca].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka (skrajšani) rodilniški osnovi imena, npr. Aleksandrov [aleksándrov-], Petrov [pétrov-], Dimitrov [dimítrov-]; Smilčev [smílčev-]. Končni c se pri tem premenjuje s č.

Pri imenih na končni -en osnove ne krajšamo, npr. Milen [mílen] (bolg. Милен), rod. Milena [mílena]; Šumen [šúmen] (bolg. Шумен), rod. Šumena [šúmena]; Kiten [kíten] (bolg. Китен), rod. Kitena [kítena].

Daljšanje osnove

Nekatera bolgarska imena na končni e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen (Goce [góce] (bolg. Гоце), Gjorče [gjórče] (bolg. Гйорче) < Georgi [geórgi] (bolg. Георги), Dame [dáme] (bolg. Даме) < Damjan [dámjan] (bolg. Дамян), Jane [jáne] (bolg. Яне) < Ivan [ívan] (bolg. Иван)), sklanjamo tako, da osnovo daljšamo s t, npr.

POSEBNOST

Nekatera od teh imen pri daljšanju osnove omahujejo, sklanjamo jih namreč tudi tako, da osnovo daljšamo z j (Goce [góce] (bolg. Гоце), rod. Goceja [góceja]). V tem primeru prihaja tudi do preglasa. Glej poglavje »Preglas«.

Osnovo daljšajo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašeni samoglasnik i ter na samoglasnika e in u, če ta dva nista končnica, npr.:

Osnovo daljšamo z j tudi pri večini imen, ki se končajo na -r, npr.:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Stojujev [stójujev-], Grigorjev [grigórjev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene v č.

⟨ц⟩ – ⟨c⟩ Vršec [vəršéc] (bolg. Вършец), or. z Vršecem [zvəršécem]
⟨й⟩ – ⟨j⟩ Blagoj [blagój] (bolg. Благой), or. z Blagojem [zblagójem]; svoj. prid. Blagojev [blagójev-]
⟨ч⟩ – ⟨č⟩ Godeč [godéč] (bolg. Годеч), or. z Godečem [zgodéčem]
⟨ж⟩ – ⟨ž⟩ Magliž [maglíž-] (bolg. Mъглиж), or. z Magližem [zmaglížem]
⟨ш⟩ – ⟨š⟩ Kormisoš [kormisóš] (bolg. Кормисoш), or. s Kormisošem [skormisóšem]; svoj. prid. Kormisošev [kormisóšev-]

Preglašujemo tudi imena s končno črko ⟨я⟩ – ⟨ja⟩ in končajem ⟨ьo⟩ – ⟨jo⟩. Pri prvih (končnica -a) se preglas uresničuje, če jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi; pri drugih (končnica -o) so imena na željo nosilca lahko zapisana tudi s končno črko ⟨ю⟩, ki jo v tem primeru izjemoma zapisujemo in izgovarjamo kot ⟨jo⟩ (namesto ⟨ju⟩).

⟨я⟩ – ⟨ja⟩ Ilija [ilíja] (bolg. Илия), or. z Ilijem [zilíjem] (or. 2. sklanjatve z Ilijo [zilíjo]); svoj. prid. Ilijev [ilíjev-]
⟨ьo⟩ – ⟨jo⟩ Botjo [bótjo] (bolg. Ботьо), or. z Botjem [zbótjem]; svoj. prid. Botjev [bótjev‑]
⟨ьo⟩/⟨ю⟩ – ⟨jo⟩ Željo [žéljo] (bolg. Жельо/Желю), or. z Željem [zžéljem]; svoj. prid. Željev [žéljev‑]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Velizar [velizár] (bolg. Велизар), or. z Velizarjem [zvelizárjem]; svoj. prid. Velizarjev [velizárjev-].

Preglašujemo tudi imena moškega spola, katerih osnovo pri pregibanju daljšamo z j, npr. Veždi [véždi] (bolg. Вежди), or. z Veždijem [zvéždijem]; svoj. prid. Veždijev [véždijev‑].

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v bolgarščini in slovenščini

Standardna grafična različica narekovajev v bolgarščini je „___“, ki so tako kot v slovenščini stični. Po bolgarskem pravopisu se v narekovajih zapisuje tudi del stvarnih lastnih imen, ki je v vlogi desnega prilastka. Pri prevajanju v slovenščino narekovaje opuščamo, poimenovanje po znanih osebnostih pa postavljamo v rodilnik: Nacionalna knjižnica svetih/sv. Cirila in Metoda [nacijonálna knjížnica svétih ciríla in metóda] (bolg. Национална библиотека „Св. св. Кирил и Методий“); Naravoslovno-matematična gimnazija Janeta Sandanskega [naravoslôu̯no-matemátična gimnázija jáneta sandánskega] (bolg. Природо-математическа гимназия „Яне Сандански“).

Bosanščina

Pisava

Bosanska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s štirimi črkami z ločevalnimi znamenji ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebno črko ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.

Bosanski jezik se zapisuje v latinici in cirilici, danes v rabi prevladuje latinica. V zgodovini sta se uporabljali tudi bosančica, posebna bosanska različica cirilice, in arabica (bos. arebica), bosanska različica arabske pisave.

Bosanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨đ Đ⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨lj Lj⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩, ⟨z Ž⟩.

O vključevanju bosanskih posebnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V bosanski pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Posebno črko ⟨đ Đ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.

Izgovor

Naglasno mesto

Bosanščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Ismet [ísmet], Jajce [jájce], Sarajevo [sárajẹvo-], Jahorina [jáhorina], Džemal [džémal]. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto bosanskih besed praviloma ohranjamo.

Bosansko naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov v slovenščino ne prevzemamo.

POSEBNOSTI

  1. V slovenščini se je pri nekaterih pogosteje rabljenih imenih ustalilo naglaševanje, ki se razlikuje od bosanskega, npr. Merima [mêrima] (in ne [meríma]), Selimovič [selímovič], ali pa je v rabi naglasna dvojnica, npr. Bihać [biháč] in [bíhač]; Hercegovina [hercegovína] in [hêrcegovina].
  2. V knjižni bosanščini se naglas pri pregibanju tudi premika, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo, navadno prevzamemo imenovalniški naglas, npr. Grmeč [gə̀rmeč] (bos. Gȑmēč, rod. Grméča).
  3. Pri redkih imenih se v bosanščini moška in ženska različica imena razlikujeta zgolj glede naglasa, npr. moški imeni Sadija [sádija] (bos. Sádija) in Alija [álija] (bos. Àlija) ter ženski imeni Sadija [sadíja] (bos. Sadíja, Sadìja), Alija [alíja] (bos. Alíja, Alìja).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

POSEBNOST

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, kadar sta naglašena, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozki e in ozki o (Ćopić [čópič], Ostrožac [óstrožac], Begić [bégič], Nedžad [nédžad-], Tešanj [téšan’/téšan]), kot široki e in široki o pa, kadar e stoji pred [r] ali [j] (Neretva [nêretva], Lejla [lêjla]) oz. kadar o stoji pred [v] ali [u̯] (Novi Grad [nôvi grád-]).

V bosanskih imenih so samoglasniški sklopi zapisani tako, kot se izgovorijo. Med samoglasnikom i in drugimi samoglasniki je protizevni j zapisan (Alija [álija], Asija [ásija]); v obrnjenem zaporedju zeva ne zapolnjujemo ne v zapisu ne v govoru (Husein [husêin], Smail [smáil]).

POSEBNOST

Pri nekaterih ženskih imenih se pojavljajo pisne različice t. i. klicnih imen, ki so povezane s spremembo naglasnega mesta, npr. Aiša [aíša] proti Ajša [ájša].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ć⟩, v slovenščino prevzemamo kot [č], npr. Andrić [ándrič], Ćopić [čópič], Selimović [selímovič].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨đ⟩ ali (redko tudi) dvočrkjem ⟨dj⟩, v slovenščino prevzemamo kot [dž], npr. Đurić [džúrič], Đedović (redko Djedović) [džédovič], Niđara [nídžara].

Bosanščina pozna zlogotvorni soglasnik ⟨r⟩, ki ga v medsoglasniškem položaju izgovarjamo po slovensko, torej kot [ər], npr. Srđan [sə̀rdžan], Drvar [də̀rvar], Brčko [bə̀rčko].

Nekatera bosanska imena so že v izvirniku zapisana na dva načina – npr. Midhat in Mithat [míthat], tj. z upoštevanjem prilikovanja po zvenečnosti ali z izglasnim razzvenečenjem, npr. Ahmed [áhmed-] in Ahmet [áhmet]. V slovenščino imena prevzemamo tako, kot so zapisana v izvirniku oz. v uradnih dokumentih.

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ć č Bihać [biháč] in [bíhač], Vijećnica [vijéčnica], Vogošća [vógošča], Šabići [šábići], Vuletić [vúletič], Kotromanić [kótromanič]
đ Zagrađe [zágradže], Đoko [džóko], Điđi [džídži], Srđan [sə̀rdžan]
dj Djedović [džédovič]

Podomačevanje bosanskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz bosanščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze

  1. pisno podomačene, npr. steček [stéčək] (bos. stećak) ‘nagrobni kamen’, čevapčič [čevápčič] (bos. ćevap/ćevapčić) ‘jed’;
  2. pisno nepodomačene, npr. sevdalinka [seu̯dalínka] ‘ljubezenska pesem’, tufahija [tufáhija] ‘jed’, hrkljuš [hə̀rkljuš] ‘izmišljena igra’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v bosanščini, npr. Tomislavgrad [tómislau̯grád-], Stolac [stólac], Prijedor [príjedor], Mrkonjić Grad [mə̀rkonjič grád-], Gromiljak [grómiljak]; Novković [nôu̯kovič].

Osebna imena

Sodobna bosanska imena prevzemamo nespremenjena; tudi če gre za klicne in hipokoristične oblike imen (npr. Ćaze [čáze]), se ravnamo po uradnem zapisu.

Imena zgodovinskih oseb načeloma podomačujemo, in sicer tako, da uporabljamo slovenska imena, npr. Štefan Tomaš [štéfan tómaš] (bos. Stjepan Tomaš), a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od bosanske, npr. Sandalj Hranić Kosača [sándal’/sándal hránič kósača], Tvrtko I. Kotromanić [tvə̀rtko pə̀rvi kótromanič].

Pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo vezaj, uporabljen v imenih nekaterih zgodovinskih osebnosti, pri katerih je ime zapisano pred nazivom osebe: Hasan-aga [hásan-ága], Salih-baša [sálih-báša], Nasrudin-hodža [násrudin-hódža], Mehmed-paša [méhmet-páša]. Tudi v sodobni rabi je med imenom in nazivom, če ga zapisujemo, vezaj.

POSEBNOST

Če je naziv zapisan pred imenom ali kakim drugim nazivom, ni zapisan z vezaje, pri prevzemanju v slovenščino pa sklanjamo tudi naziv: hadži Ibrahim [hádži íbrahim], rod. hadžija Ibrahima.

Zemljepisna imena

Za ime države in nekaterih zemljepisnih danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Bosna in Hercegovina [bósna in hercegovína/hêrcegovina] (bos. Bosna i Hercegovina). Med enobesednimi eksonimi so redka imena krajev, npr. Banjaluka [bánjalúka] (bos. Banja Luka), nekaj je tudi nekrajevnih imen, npr. Medžugorje [medžugórje] (bos. Međugorje). Večina imen mest in rek ni zapisana drugače, kot bi bila v slovenščini (npr. Una [úna]). Enobesedna imena rek sicer zapisujemo kot v izvirniku (Sutjeska [sútjeska]).

Pri večbesednih eksonimih se je uveljavilo, da občne sestavine imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Blidinjsko jezero [blídin’sko/blídinsko jézero] (bos. Blidinje jezero), Dinarsko gorovje [dínarsko gorôu̯je] (bos. Dinarsko gorje ali Dinaridi).

Stvarna imena

Imena upravnih enot – kantonov Federacije Bosne in Hercegovine so v slovenskih besedilih pisno podomačena: Unsko-sanski kanton [únsko-sánski kantón], Posavski kanton [posáu̯ski kantón], Tuzelski kanton [túzǝlski kantón], Zeniško-dobojski kanton [zéniško-dóbojski kantón], Bosansko-podrinski kanton Goražde [bosánsko-podrínski kantón góražde], Srednjebosanski kanton [srédnjebosánski kantón], Hercegovsko-neretvanski kanton [hercegôu̯sko/hêrcegou̯sko-neretvánski kantón], Kanton Sarajevo [kantón sárajẹvo], Kanton 10 [kantón desét]. Pri tem pridevnike iz lastnih imen tvorimo po slovenskih pravilih, npr.:

POSEBNOST

Pri tvorbi pridevnika iz imena Bosna [bósna] – bosenski [bósǝnski] se ohranja tudi v slovenščini uveljavljena oblika bosanski [bosánski]. Po slovenskih pravilih se sicer v soglasniški sklop [sn] vriva polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, a ga izpodriva izvirna oblika z neobstojnim a.

O tvorbi pridevnikov iz imen s končajem -la (tuzelski) glej poglavje »Osnova na končni -l ali -n« (Glasovno-črkovne premene).

O tvorbi pridevnikov iz imen s končajem -va (neretvanski) glej poglavje »Osnova na končni -v« (Glasovno-črkovne premene).

O tvorbi pridevnikov iz imen obrečnih območij (podrinski) glej poglavje »Neobstojni i« (Glasovno-črkovne premene).

Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma prevajamo imena umetnostnih in leposlovnih stvaritev, npr. Most na Drini [móst na dríni] (bos. Na Drini ćuprija), Nikogaršnja zemlja [nikógaršnja zêmlja] (bos. Ničija zemlja), ter večjih ustanov, npr. Univerza v Tuzli [univêrza u̯‿túzli] (bos. Univerzitet u Tuzli).

Imen glasbenih skupin in časopisov ne prevajamo: Bijelo Dugme [bijélo dúgme], Dnevni avaz [dnéu̯ni aváz-].

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Pri pregibanju bosanskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Splošno

Zemljepisna imena na -e in -o, ki so večinoma srednjega spola, sklanjamo po

  1. samostalniški sklanjatvi srednjega spola:
    • Orašje [orášje], rod. Orašja [orášja];
    • Grahovo [gráhovo], rod. Grahova [gráhova];
    • Goražde [góražde], rod. Goražda [góražda];
    • Bugojno [búgojno], rod. Bugojna [búgojna];
    • Livno [líu̯no], rod. Livna [líu̯na];
  2. redkeje tudi po pridevniški (četrti) sklanjatvi srednjega spola, to pa zlasti tedaj, ko je ime posamostaljeni pridevnik:
    • Brčko [bə̀rčko], rod. Brčkega [bə̀rčkega].

Pri izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom in soglasniškim sklopom nezvočnik + zvočnik ali zvočnik + zvočnik, npr. Tuzla, Livno, se pred obrazili -ski in -čan v osnovo vriva polglasnik, in sicer Livno [líu̯no], rod. Livna [líu̯na]; prid. livenski [lívǝnski], preb. i. Livenčan [lívǝnčan].

Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike, in sicer

  1. po prvi moški sklanjatvi:
    • Zoranovići [zoránoviči], rod. mn. Zoranovićev [zoránovičev-];
    • Laktaši [laktáši], rod. mn. Laktašev [laktášev-];
  2. po prvi ženski sklanjatvi:
    • Živinice [žívinice], rod. mn. Živinic [žívinic];
    • Pale [pále], rod. mn. Pal [pál].

Krajšanje osnove

Pri pregibanju bosanskih imen v slovenščini se zlasti v imenih slovanskega porekla pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer neobstojni a v priponskih obrazilih -ac in -ak ter (redkeje) tudi neobstojni polglasnik, zapisan s črko e.

Pri imenih s priponskim obrazilom -ac (Šamac, Pozderac) in -ak (Ušivak, Gradačac) zapisani a v imenovalniku izgovorimo po črki, opuščamo pa ga pri pregibanju:

POSEBNOST

Na pojav neobstojnega a zaradi bližine vplivajo navade v izvirnem jeziku. Npr. obrazilo -ak je v bosanskem jeziku tudi naglašeno, zato v nekaterih imenih ne izpada (Kiseljak [kiselják], rod. Kiseljaka [kiseljáka]), pri nekaterih drugih imenih, npr. Kakanj [kákan’/kákan], pa se je uveljavilo bosansko krajšanje osnove (rod. Kaknja [káknja]).

Pri izpeljankah iz teh imen (večinoma pridevniških s priponskim obrazilom -ski in v prebivalskih imenih z obrazilom -čan) je odločilen zadnji glas osnove: če se ime konča na zvočnik, obrazili -ski in -čan le dodamo osnovi: Šamac [šámac] – prid. šamski [šámski]; preb. i. Šamčan [šámčan]. Pri nekaterih izglasje spreminja tudi prvi glas v obrazilu (Gradačac [gradáčac] – prid. gradaški [gradáški]) oziroma osnovi dodamo le obrazilo -an: preb. i. Gradačan [gradáčan].

Imena z obrazilom -ek in neobstojnim polglasnikom so redka, npr. Bebek [bébək], rod. Bebka [bépka].

Podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi (Nametkov [námetkov-], Bebkov [bébkov-]), če se ime konča na c, pa se ta premenjuje s č, npr. Pozderčev [pozdêrčev-].

Daljšanje osnove

Pri prevzemanju v slovenščino večino imen s končnim -r pregibamo tako, da daljšamo osnovo z j (v izvirnem jeziku daljšanja ni):

POSEBNOSTI

  1. Osnove ne daljšajo nekatera enozložna zemljepisna imena, npr. Dvor [dvór], rod. Dvora [dvóra], kar ni drugače kot v slovenščini. Pri nekaterih drugih imenih je daljšanje neustaljeno, pogosteje jih sklanjamo z nespremenjeno osnovo, npr. Prijedor [príjedor], rod. Prijedora [príjedora] in Prijedorja [príjedorja]; prid. prijedorski [prijedorski].
  2. Nekatera imena na končni e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen (Brajče [brájče] < Ibrahim [ibráhim], Sule [súle] < Sulejman [sulêjman], Ćaze [čáze] < Ćazim [čázim]), sklanjamo na dva načina. Osnovo daljšamo z j (Sule [súle], rod. Suleja [súleja]), še pogosteje pa, po zgledu slovenskih imen (tip Cene, Bine, Jure), osnovo daljšamo s t, npr. Ćaze [čáze], rod. Ćazeta [čázeta]. V tem primeru se imena ne preglašujejo. Glej poglavje »Preglas«.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Amirjev [ámirjev-], Ćazetov [čázetov-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena moškega spola konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali , ki so v bosanskem jeziku zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨č⟩, ⟨j⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩, ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

⟨c⟩ Pozderac [pozdêrac], or. s Pozdercem [spozdêrcem]; svoj. prid. Pozderčev [pozdêrčev-]
⟨ć⟩ Šantić [šántič], or. s Šantićem [sšántičem]; svoj. prid. Šantićev [šántičev-]
⟨č⟩ Vrnograč [və̀rnograč], or. z Vrnogračem [zvə̀rnogračem]
⟨š⟩ Vancaš [váncaš], or. z Vancašem [zváncašem]; svoj. prid. Vancašev [váncašev-]
⟨ž⟩ Grabež [grábež-], or. z Grabežem [zgrábežem]
⟨j⟩ Doboj [dóboj], or. z Dobojem [zdóbojem]
⟨lj⟩ Počitelj [póčitel’/póčitel], or. s Počiteljem [spóčiteljem]
⟨nj⟩ Kakanj [kákan’/kákan], or. s Kaknjem [skáknjem]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Dizdar [dízdar], or. z Dizdarjem [zdízdarjem]; svoj. prid. Dizdarjev [dízdarjev-].

Pregibanje večbesednih imen

Pri prevzemanju bosanskih večdelnih zemljepisnih imen sklanjamo vse sestavine, tudi če so imena priredno zložena in povezana z nestičnim vezajem, npr. Kričići - Jejići [kríčiči - jêjiči], rod. mn. Kričićev - Jejićev [kríčičeu̯ - jêjičev-]. Sklanjamo tudi povezani spolsko neujemalni imenski enoti, npr. Pješivac - Kula [pjéšivac - kúla], rod. Pješivca - Kule [pjéšiu̯ca - kúle].

POSEBNOST

Nekatera bosanska priredno sestavljena imena so povezana z veznikom i (slov. in). Taka imena ohranjamo zapisana, kot so v izvirniku, in sklanjamo obe sestavini, npr. Željevo i Župa [žéljevo i žúpa], mest. v Željevu i Župi [u̯žéljevu i žúpi].

V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini tako tudi pregibamo, npr. Gornji Vakuf [górnji vákuf], rod. Gornjega Vakufa [górnjega vákufa]. V nasprotnem primeru je prva sestavina nepregibna, npr. Kulen Vakuf [kúlen vákuf], mest. v Kulen Vakufu [u̯kúlen vákufu].

POSEBNOST

Če je pridevnik zapostavljen, sklanjamo obe sestavini: Dubrave Donje [dúbrave dónje], mest. mn. v Dubravah Donjih [u̯dúbravah dónjih].

Češčina

Pisava

Češka različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s 15 črkami z ločevalnimi znamenji in dvočrkjem ⟨ch⟩.

Češka abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨d D⟩, ⟨ď Ď⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨ě Ě⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨ch CH⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ň Ň⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨ř Ř⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨ť Ť⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨ů Ů⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.

POSEBNOSTI

  1. Črke ⟨q Q⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩ so del češke abecede, a se pojavljajo le v prevzetih besedah. Izgovarjamo jih v skladu s pravili za prevzemanje iz izvornega jezika.
  2. Dvočrkje ⟨ch CH⟩ je v češčini obravnavano kot ena črka. V lastnih imenih se z veliko črko piše le prva črka dvočrkja, npr. Chrudim [hrúdim]. Pri kraticah se običajno zapiše oba elementa dvočrkja (npr. CHKO češ. chráněná krajinná oblast ‘krajinski park’).
  3. Črka ⟨ů Ů⟩ se nikoli ne uporablja na začetku besede.

O vključevanju čeških črk z ločevalnimi znamenji in dvočrkja v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V češki pisavi so uporabljena štiri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

V češki abecedi so črke z ločevalnimi znamenji, ki označujejo mehkost, obravnavane kot en znak.

Ostrivec na črkah v obrazilu ová ali ý se piše le v (citatnem) imenovalniku ednine, Chytilová [hítilova], rod. Chytilove [hítilove]; Veselý [vêseli], rod. Veselega [vêselega].

Izgovor

Naglasno mesto

Češke besede so naglašene na prvem zlogu, npr. Bedřich Smetana [bédžih smétana]. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Ostrivec na samoglasnikih v češčini označuje dolge samoglasnike in ga ne smemo zamenjati z naglasnim znamenjem, npr. Vaculík [váculik].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar je e pred j ali r (npr. Hejnice [hêjnice], Neratovice [nêratovice]) in o pred v ali (npr. Louny [lôu̯ni]). Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Nový Jičín [nôvi jíčin], Nová Paka [nôva páka].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

POSEBNOSTI

  1. Češčina loči med dolgimi in kratkimi samoglasniki. Dolgi ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩, ⟨ú⟩ so označeni z ostrivcem. Pri prevzemanju v slovenščino se kratki in dolgi samoglasniki izenačijo in se izgovarjajo po slovensko.
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ě⟩, za soglasniki b, p, v in f v slovenščino prevzemamo kot [je], npr. Běchovice [bjéhovice], Pětihosty [pjétihosti], Nedvěd [nédvjed-]. Kadar se pojavlja za soglasnikom m, ga prevzemamo kot [nje], npr. Litoměřice [lítomnjeržice], Staré Město [stáre mnjésto].
  3. Dolgi o, zapisan s črko ⟨ó⟩, se v češčini uporablja zelo redko, le v prevzetih besedah, npr. Róza [róza].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ů⟩, v slovenščino prevzemamo kot [u], npr. Tůma [túma].
  5. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨y⟩ in ⟨ý⟩, v slovenščino prevzemamo kot [i], npr. Masaryk [másarik], Tyl [tíl]; Frýdlant [frídlant].

O polglasniškem branju črke ⟨e⟩ glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Zev v sklopu samoglasnika, zapisanega z ⟨i⟩, in poljubnega drugega samoglasnika, zapiramo z [j], npr. Eliáš [élijaš], Natálie [nátalije], Marius [márijus].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨h⟩, ki ga v češčini izgovarjajo kot zveneči grlni h, v slovenščino prevzemamo kot [h]: Hynek [hínək], Hrabal [hrábal], Vinohrady [vínohradi], Horáková [hórakova], Kohout [kóhou̯t].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨v⟩, ki v češčini pred nezvenečim soglasnikom in v izglasju besede prehaja v [f], v slovenščino prevzemamo kot dvoustnični [u̯]: Horní Slavkov [hórni sláu̯kov-]; Žižkov [žížkou̯], rod. Žižkova [žížkova]; Jaroslav [jároslau̯], rod. Jaroslava [jároslava].

Dvočrkje ⟨ch⟩ v slovenščino prevzemamo kot [h]: Chlumec [hlúməc], Chodov [hódov-].

Češčina pozna mehke soglasnike, ki so v pisavi označeni s črkami ⟨ď Ď⟩, ⟨ň Ň⟩ in ⟨ť Ť⟩. Pri prevzemanju mehkost nakazujemo z j, npr. Ďáblice [djáblice], Máňa [mánja], Báťa [bátja]. Enako velja, kadar stojijo črke ⟨d⟩, ⟨n⟩ in ⟨t⟩ pred ⟨ě⟩, npr. Český Těšín [čéski tjéšin], Děčín [djéčin], Němcová [njémcova].

POSEBNOST

Češke mehke soglasnike, ki so v položaju pred samoglasnikom ⟨i⟩ zapisani s črkami ⟨d⟩, ⟨n⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo kot navadne [d], [n] in [t], npr. Antonín [ántonin], Chrudim [hrúdim], Tišnov [tíšnov-].

Češki mehki ⟨ř Ř⟩ v slovenščino prevzemamo kot [rž] (Dvořák [dvóržak]), glede na položaj v besedi pa tudi kot [ž], [rš] ali [š]. (Glej poglavje »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini«. )

Zvenečnostne premene mehkih soglasnikov iz preglednice niso izrecno razvidne.

  1. Črko ⟨ď Ď⟩ pred samoglasnikom izgovorimo kot [dj] (Ďáblice [djáblice]), v izglasju in pred soglasnikom pa kot [t]. Slovenščina ne pozna mehkega izgovora soglasnika t.
  2. Črko ⟨ť Ť⟩ pred samoglasnikom izgovorimo kot [tj] (Báťa [bátja], rod. Báťe [bátje]). V izglasju in pred soglasnikom je izgovorjena kot [t]: Unhošť [únhošt], rod. Unhošťa [únhoštja], preb. i. Unhošťan [únhoštjan], prid. unhošťski [únhoštski].
  3. Črko ⟨ř Ř⟩ izgovorimo kot [ž], in sicer v vzglasju ali če sledi samoglasniku oz. zvenečemu soglasniku: Řitka [žítka], Březina [bžézina], Břeclav [bžéclav-]. Med dvema samoglasnikoma je izgovorjena kot [rž]: Dvořák [dvóržak], Jiří [jírži]. Če sledi nezvenečemu soglasniku, je izgovorjena kot [š]: Přemysl [pšémisəl], v izglasju za samoglasnikom kot [rš]: Kolář [kólarš], rod. Kolářa [kólarža]; Halíř [hálirš], rod. Halířa [hálirža].

V češčini se lahko pojavljajo tudi podvojeni soglasniki, ki jih znotraj besede izgovarjamo enojno. Tak izgovor prevzemamo tudi v slovenščino, npr. Anna [ána].

Češčina pozna zlogotvorne soglasnike. Zlogotvorna ⟨r⟩ in ⟨l⟩ v slovenščini izgovarjamo s polglasnikom, npr. Petr [pétər], Vltava [və̀ltava].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
d pred ⟨ě⟩ dj Děčín [djéčin], Budějovice [búdjejovice]
d pred ⟨i⟩ d Podivín [pódivin], Zdice [zdíce]
ď Ď pred samoglasnikom dj Ďáblice [djáblice], Žďár nad Sazavou [ždjár nat sázavou̯]
ě za ⟨b⟩, ⟨p⟩, ⟨v⟩, ⟨f⟩ je Běchovice [bjéhovice], Pětihosty [pjétihosti], Nedvěd [nédvjed-]
ě za ⟨m⟩ nje Staré Město [stáre mnjésto], Litoměřice [lítomnjeržice]
ch h Chytilová [hítilova], Mucha [múha], Mach [máh], Kratochvílová [krátohvilova]
n pred ⟨ě⟩ nj Němcová [njémcova], Bechyně [béhinje]
n pred ⟨i⟩ n Hodonín [hódonin], Mělník [mnjélnik]
ň pred samoglasnikom nj Máňa [mánja], Hliňany [hlínjani]
ň v izglasju in pred soglasnikom n’/n
Libeň [líbən’/líbən], Stáňkov [stán’kov-/stánkov‑]
ř med dvema samoglasnikoma Dvořák [dvóržak], Jiří [jírži], Kroměříž [krómnjeržiž-], Podařilová [pódaržilova]
ř v izglasju za samoglasnikom Kolář [kólarž-], Halíř [hálirž-], Mečíř [méčirž-]
ř v vzglasju in za zvenečim soglasnikom ž Řitka [žítka], Březina [bžézina], Břeclav [bžéclav-]
ř za nezvenečim soglasnikom š Přemysl [pšémisəl], Přerov [pšêrov-], Pelhřimov [pélhšimov-]
t pred ⟨ě⟩ tj Český Těšín [čéski tjéšin], Hradiště [hrádištje]
t pred ⟨i⟩ t Hostivice [hóstivice], Slatiňany [slátinjani]
ť Ť pred samoglasnikom tj Baťa [bátja], Baťová [bátjova]
ť Ť v izglasju in pred soglasnikom t Unhošť [únhošt], Třešť [tšéšt]
ů u Martinů [mártinu], Tůma [túma], Růžička [rúžička]
y i Masaryk [másarik], Tyl [tíl], Kryl [kríl]
ý i Borovský [bórou̯ski], Kaplický [káplicki]

POSEBNOSTI

  1. V slovenskih zemljepisnih imenih za češke zemljepisne danosti, tj. eksonimih, je češki zveneči grlni h izjemoma prevzet kot [g] in s črko ⟨g⟩ tudi zapisan, npr. Praga [prága] (češ. Praha), Višegrad [víšegrad] (češ. Vyšehrad), Bela gora [béla gôra] (češ. Bílá hora).
  2. Črka ⟨e⟩ se v češčini izgovarja kot [e] (češ. Chlumec [ˈxlumɛʦ], Bloudek [ˈblɔudɛk], Havel [ˈɦavɛl], Hašek [ˈɦaʃɛk]). V slovenščini se je pri nekaterih imenih s končaji ec, ek in el uveljavil polglasniški izgovor črke ⟨e⟩, kar vpliva na izpadanje neobstojnega samoglasnika, npr: Chlumec [hlúməc], rod. Chlumca [hlúmca]. Glej poglavje »Krajšanje osnove«.

Nekateri glasovi se v lastnih imenih ne pojavljajo v vseh obravnavanih položajih, zato primerov ne navajamo, npr. f pred ě ali ď v izglasju.

O imenih z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Podomačevanje čeških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz češčine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede praviloma pisno podomačene: bramboraki [brámboraki] (češ. bramboráky), škubanki [škúbanki] (češ. škubánky).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v češčini: Václav Černý [václau̯ čêrni], Děčín [djéčin], Zlín [zlín], Frýdek-Místek [frídək-místək], Haviřov [háviržov-], Cheb [héb-], Hradec Králové [hrádəc králove]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena

Zgodovinska imena čeških vladarjev so redkeje podomačena (Vratislav [vrátislav-], Přemysl Otokar [pšémisəl ótokar]), če pa so, se je uveljavilo, da namesto čeških osebnih imen uporabljamo slovenska, razlikovalna določila pa prevedemo, npr. Venčeslav Enooki [vénčeslav- enoóki] (češ. Václav Jednooký); če je razlikovalni dodatek izimenski, ime zgolj podomačimo, npr. Jurij Podjebradski [júrij podjebrátski] (češ. Jiří z Poděbrad). Enako velja tudi za imena svetnikov, npr. Neža Praška [néža práška] (češ. Anežka Česká), Janez Nepomuk [jánez- népomuk] (češ. Jan Nepomucký).

Pisno podomačena oz. prilagojena so imena plemiških rodbin, npr. Přemysloviči/Přemyslidi [pšémisloviči/pšémislidi] (češ. Přemyslovci), Jesenski [jésenski] (češ. Jesenský).

Prevzemanje čeških priimkov

V češčini se priimki oseb ženskega spola praviloma končujejo s pridevniškim obrazilom -ová (npr. Svobodová [svôbodova] iz Svoboda [svôboda]). Če je priimek izvorno pridevniški, se končni ý spremeni v á (npr. Veselá [vêsela] iz Veselý [vêseli], Novotná [nôvotna] iz Novotný [nôvotni]). Priimki, ki se končujejo na dolgi u, zapisan s črko ⟨ů⟩, se pri osebah ženskega spola ne spreminjajo (npr. Janů [jánu]). Pridevniško obrazilo se pri tvorjenju priimkov ne preglašuje (npr. Benešová [bénešova] iz Beneš [béneš]).

Sodobna češka zakonodaja omogoča zapis ženskih priimkov brez pridevniškega obrazila.

Zemljepisna imena

Za nekatere češke zemljepisne danosti so se že v preteklosti uveljavila slovenska ali zgolj pisno podomačena zemljepisna imena (eksonimi), npr. imena nekaterih bolj znanih mest: glavno mesto Praga [prága] (češ. Praha), Plzen [pə̀lzən] (češ. Plzeň), Hradčani [hrátčani] (češ. Hradčany), Olomuc [ólomuc] (češ. Olomouc). Eksonimi so tudi ime države – Češka [čéška] (češ. Česko/Česká republika) – in nekaterih pokrajin (Moravska [moráu̯ska] (češ. Morava), Sudeti [sudéti] (češ. Sudety)) ter redkih rek in gorovij, npr. Krkonoši [kərkonóši] (češ. Krkonoše), Laba [lába] (češ. Labe), Lužiška Nisa [lúžiška nísa] (češ. Lužická Nisa).

V večbesednih eksonimih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo slovenščini, občnoimenske prevedemo, pridevniki iz že podomačenih imen pa sledijo podomačeni obliki, npr. Zahodni Karpati [zahódni karpáti] (češ. Západní Karpaty), Moravska vrata [moráu̯ska ráta/vráta] (češ. Moravska brána); Češko-moravska planota [čéško-moráu̯ska planôta] (češ. Českomoravská vrchovina), Karlov most [kárlou̯ móst] (češ. Karlův most).

Pri nekaterih imenih se (tudi v slovenskih različicah) občnoimenska sestavina zaradi uveljavljenosti ali kulturno specifičnega pomena ne prevaja, npr. Karlovi Vari [kárlovi vári] (češ. Karlovy Vary) in ne Karlove Toplice; Mariánské Lázně [márijanske láznje] in ne Marijine Kopeli.

Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih prevajamo, npr. katedrala svetega Vida (češ. Katedrála svetého Víta), cerkev svetega Petra in Pavla (češ. kostel svatého Petra a Pavla), kip svetega Janeza Nepomuka (češ. socha svatého Jana Nepomuckého).

Stvarna imena

Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka stvarna imena, npr. Praška astronomska ura [práška astronómska úra] (češ. Staroměstský orloj), Karlova univerza v Pragi [kárlova univêrza u̯prági] (češ. Univerzita Karlova v Praze).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto čeških uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Češčina kot slovanski jezik besede pregiba podobno kot slovenščina, a se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Spremembe slovničnih kategorij

Slovničnih kategorij besed – spola, števila – pri prevzemanju iz češčine načeloma ne spreminjamo.

Nekatera imena, ki se končajo na soglasnik, so v češčini ženskega spola in se sklanjajo po drugi ženski (i-jevski) sklanjatvi, v slovenščini pa jih uvrščamo med samostalnike moškega spola in jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.

Izjemoma ženski spol ohranijo tudi občne sestavine imen, ki so enakozvočne s slovenskimi samostalniki, ki jih sklanjamo po drugi ženski sklanjatvi (Česká Ves [čéska vés] ž, rod. Česke Vesi [čéske vési]).

Imena voda, rek, ki so v češčini srednjega spola, v slovenščini pogosto postanejo ženskega spola: Laba ž [lába] (češ. Labe s [lábe]), Mža [mžá] (češ. Mže [mžé]). Morfemsko podomačimo tudi imena na -ice, npr. Lužnice in Šťávnice v Lužnica [lúžnica] in Šťávnica [štjánica]. 

Krajšanje osnove

Pri imenih s končaji -ec (Vitovec), -ek (Čapek) in -el (Skácel) v slovenščini črko ⟨e⟩ izgovarjamo kot polglasnik, ki ga v odvisnih sklonih pri pregibanju izpuščamo:

Tudi v češčini samoglasnik e pri pregibanju izpada – slovensko in češko sklanjanje se torej tu ujemata.

Če je polglasnik v imenu le izgovorjen, ne pa tudi zapisan, kar se v čeških imenih zgodi zaradi zlogotovornih izglasnih zvočnikov, ki jih v slovenščini vedno izgovorimo s polglasnikom, ta polglasnik izpada le v govoru. Pojavlja se v imenovalniku (in enakem tožilniku) med

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr. Vitovčev [vítou̯čev-], Čapkov [čápkov-], Skáclov [skáclov-]. Enako velja, če je osnova skrajšana le v govoru, npr. Lendlov [léndlov-], Demlov [démlov-].

Pri zemljepisnih imenih se nezapisani polglasnik pojavlja tudi v govorni podstavi izpeljank z obrazili -ski in -čan, kjer je podstava enaka imenovalniški osnovi: Litomyšl [lítomišǝl], rod. Litomyšla [lítomišla], prid. litomyšlski [lítomišǝlski], Litomyšlčan [lítomišǝlčan].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšuje z j večina večzložnih imen moškega spola, ki se končujejo na -r (izjema so enozložna imena, npr. Dvůr). V češčini daljšanja ni.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Otokarjev [ótokarjev-], Wolkerjev [vólkerjev-].

V preteklosti je bilo daljšanje osnove pri imenskih zloženkah iz slovanskih jezikov na končni sklop -mir tudi v slovenščini neustaljeno, danes pa prevladuje daljšanje osnove z j, npr. Jaromír [járomir], rod. Jaromírja [járomirja]. Tako še Vladimir, Bohumir, Horymír

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena moškega spola konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali , ki so v češčini zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨ď⟩, ⟨j⟩, ⟨ň⟩, ⟨ř⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

⟨c⟩ Vavřinec [váu̯žinǝc], or. z Vavřincem [zváu̯žincem]; prid. Vavřinčev [váu̯žinčev-]
⟨č⟩ Ledeč [lédeč], or. z Ledečem [zlédečem]; prid. ledeški [lédeški]
⟨j⟩ Ondřej [óndžej], or. z Ondřejem [zóndžejem]; svoj. prid. Ondřejev [óndžejev-]
⟨ň⟩ Choceň [hócǝn’/hócǝn], or. s Chocňem [shócnjem]; prid. choceňski [hócǝn’ski/hócǝnski]
⟨ř⟩ Halíř [hálirš], or. s Halířem [sháliršem]; svoj. prid. Halířev [háliršev-]
⟨š⟩ Tomáš [tómaš], or. s Tomášem [stómašem]; svoj. prid. Tomašev [tómašev-]
⟨ž⟩ Kroměříž [krómnjeržiš], or. s Kroměřížem [skrómnjeržižem]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Jaromír [járomir], or. z Jaromírjem [zjáromirjem]; svoj. prid. Jaromírjev [járomirjev-]. (Glej poglavje »Daljšanje osnove«.)

Pregibanje večbesednih imen

Večbesedna imena so večinoma ujemalne zveze pridevnika in samostalnika, v katerih sklanjamo obe sestavini: Český Těšín [čéski tjéšin], rod. Českega Těšína [čéskega tjéšina].

Če gre za zveze samostalnika z desnim prilastkom, ki je bodisi pridevniški (Hradec Králove) bodisi samostalniški (Mladá Boleslav) ali pa tudi predložna zveza (Ždar nad Sazavou), se prilastkovna sestavina ne pregiba:

Zaradi podobnosti slovanskih jezikov se zgodi, da nepoznavalci jezika zaradi podobnosti s slovenščino ime Hradec Králové interpretirajo kot kraljev gradec, pravilno pa je kraljičin gradec. Tudi mesto Mladá Boleslav je dobilo ime po svojem ustanovitelju, vojvodi Boleslavu II., ki so ga imenovali Mladi, da bi ga razlikovali od njegovega očeta, po katerem je bilo že poimenovano mesto Stará Boleslav.

Danščina

Pisava

Danska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s črko z ločevalnim znamenjem ⟨å⟩, združeno črko ⟨æ⟩ in posebno črko ⟨ø⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨ie⟩, ⟨ue⟩, ⟨ch⟩, ⟨ck⟩ in ⟨th⟩, tričrkje ⟨sch⟩ in štiričrkje ⟨schj⟩.

Danska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ø Ø⟩, ⟨å Å⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨z⟩ v danščini uporabljajo za zapis prevzetih besed.
  2. Nekatera zemljepisna lastna imena so zapisana na dva načina, npr. Åbenrå/Aabenraa [óbenrọ], Århus/Aarhus [órhus], Ålborg/Aalborg [ólbọrg-]. Pri osebnih imenih pa različno pisani priimki označujejo različne družine ali posameznike, npr. Oehlenschläger [élensléger] (danski pesnik), Øhlenschlæger [élensléger] (danski poslovnež).

Prebivalci nekaterih danskih mest so nasprotovali pravopisni reformi iz leta 1948, ki je namesto dvočrkja ⟨aa⟩ uvedla ⟨å⟩, ki se uvršča na konec abecede. S političnim odlokom so leta 1984 dosegli, da lahko občine same izberejo črkovanje. Odločitev mest Aabenra, Aalborg, Aarhus itd. spoštujejo danes po celotnem danskem jezikovnem prostoru in tudi v uradni rabi.

O vključevanju danskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V danski pisavi se uporablja ločevalno znamenje krožec ⟨˚⟩ nad črko ⟨å⟩, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo.

Posebno črko ⟨ø⟩ in združeno črko ⟨æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.

Izgovor

Naglasno mesto

Danske besede so večinoma naglašene na prvem zlogu, vendar je veliko izjem. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo, npr. Lolland [lóland-].

Daljše besede in zložena imena so dvonaglasnice, tako jih tudi prevzemamo: Rytterknægten [ríterknéktən], Buxtehude [búkstehúde]. Pri nekaterih krajših zloženkah ožji izgovor nenaglašenih o in e označimo s spodnjo piko: Godthåb [góthọb-], Ålborg [ólbọrg-], Hjelmslev [jélmslẹv-/jéləmslẹv-].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨å⟩, prevzemamo kot [o]: Årestrup [órestrup], Grenå [grénọ].
  2. Samoglasnik, zapisan z združeno črko ⟨æ⟩, prevzemamo kot [e]: Øhlenschlæger [élensléger], Cæcilia [sesílja].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [e] (Grenå [grénọ]), tudi v končaju -⟨sen⟩, v katerem je izvorno sicer polglasnik (Kristensen [krístensen]). Kot polglasnik ga prevzemamo izjemoma, in sicer v končaju -⟨en⟩, ko ni naglašen: Limfjorden [límfjọrdən], Rytterknægten [ríterknéktən]; s tem pojasnjujemo njegovo izpadanje ob pregibanju (glej poglavje »Krajšanje osnove«). Če bi zaradi izpada polglasnika pri pregibanju nastal težje izgovorljiv soglasniški sklop ali če se je uveljavilo pregibanje z obstojnim samoglasnikom, ga izgovarjamo kot [e]: Søren [séren].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ø⟩, prevzemamo kot [e]: Bødker [bétker], Fanø [fáne].
  5. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, prevzemamo kot [i] (Fyn [fín]), redkeje [e]: Bønnelycke [béneléke].

V preteklosti je bil v pravopisnih priročnikih dopuščen, a manj priporočljiv tudi polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v končaju ‑⟨sen⟩. Tudi v sodobni rabi se pojavlja kot izgovorna možnost polglasniški izgovor in posledično krajšanje osnove pri dvozložnih, ne pa tudi pri daljših priimkih: Nielsen [nílsen], rod. Nielsena [nílsena] tudi Nielsen [nílsən], rod. Nielsna [nílsna] nasproti Baggesen [bágesen], rod. Baggesena [bágesena].

Poznavalci danščine e v ⟨en⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.

Samoglasnik ⟨e⟩ v končaju ‑⟨er⟩ v slovenščini izgovarjamo kot [e] in ne kot polglasnik: Tønder [téner].

V danščini ima v izgovoru pomembno vlogo stød, tj. suprasegmentalni pojav, ki ga ni mogoče zadovoljivo prenesti v slovenščino. Pojavlja se npr. v črkovnih sklopih ⟨nd⟩, ⟨ld⟩ in ⟨rd⟩, npr. Kierkegaard [ˈkʰiɐ̯kəˌkɒˀ]. V položajih, ko danskih glasov ne moremo nadomestiti s slovenskimi ali ko si skušamo olajšati pregibanje, so se v slovenščini uveljavile prilagoditve, najpogosteje branje po črki.

Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo enojno: Seeberg [séberg-], Steen [stén], Oostrom [óstrom], Juul [júl].

Črkovni sklopi ⟨ei⟩, ⟨ej⟩ in ⟨ey⟩ so danska dvočrkja, ki jih izgovarjamo dvoglasniško, in sicer kot [aj]: Eigil [ájgil], Vejle [vájle], Dreyer [drájer]. Dvočrkje ⟨ie⟩ izgovorimo kot [i] (Niels [níls]), ⟨ue⟩ pa kot [u] (Juel [júl]).

Razlikujemo med dvočrkjem ⟨ie⟩ in enakopisnim položajem na medbesedni meji v zloženki, saj ju izgovarjamo različno, npr. [i] v Niels [níls] nasproti [je] v Amalienborg [amáljenbọrg-].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko. Po slovensko izgovarjamo tudi soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩, če niso v položajih, ko so te črke neme.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, izgovarjamo [k] (Carlsberg [kárlzberg-/kárəlzberg-]) ali [s] (Cecilie [sesílje]).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, izgovarjamo v vzglasju [s]: Xenia [sénja]. Črko ⟨x⟩ v vseh drugih položajih izgovarjamo [ks]: Buxtehude [búkstehúde].

Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩ so položajno tudi neme, in sicer

Za ustrezno izreko moramo razlikovati med položaji, ko se črke pojavljajo kot del dvočrkja, npr. ⟨th⟩ v Thorup [tórup] in ⟨nd⟩ v Svend [svén], in položaji na morfemski meji zloženih imen, ko jih običajno izgovarjamo, npr. Godthåb [góthọb-] in Bregendahl [brégendal].

Danščina pozna več soglasniških dvočrkij; izgovarjamo jih:

Tričrkje ⟨sch⟩ in štiričrkje ⟨schj⟩ prevzemamo kot [š]: Scherfig [šêrfig-], Schjellerup [šélerup].

Dvočrkje ⟨tz⟩ se pojavlja večinoma v priimkih Jantzen [jáncen], Lorentzen [lórencen], ki veljajo za priimke nemškega ali nizozemskega izvora, čeprav se z njimi danes podpisuje mnogo Dancev in Dank.

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Baggesen [bágesen], Lolland [lóland-].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
å o Århus [órhus], Åbenrå [óbenrọ], Storå [stórọ], Årestrup [órestrup]
aa o Overgaard [ôvergọrd-]
æ e Skærbæk [skêrbek], Ærø [êre]
c
k Carlsberg [kárlzberg-/kárəlzberg-]
c pred ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ s Cecilie [sesílje], Fredericia [frederísja], Cynthia [síntja]
ch k Christiansborg [krístjanzbọrg-], Blicher [blíker], Drachmann [drákman], Tycho [tíko], Bloch [blók]
ch izjemoma / Oehlenschläger/Øhlenschlæger [élensléger]
ck k Buck [búk]
d d Odense [ódense], Limfjorden [límfjọrdən], Nørgaard [nêrgọrd-], Skovgaard [skôu̯gọrd-]
d v sklopih ⟨ds⟩, ⟨dt⟩, ⟨ld⟩, ⟨nd⟩ / Gedser [géser], Brønstedt [brénstet], Ewald [éval], Anders [áners], Svend [svén]
d v končnem sklopu -⟨nd⟩ v zemljepisnih imenih d Hvalpsund [válpsund-], Lolland [lóland-]
e e Roskilde [róskile], Buxtehude [búkstehúde]
e v končaju -⟨sen⟩ e Ditlevsen [dítleu̯sen], Baggesen [bágesen], Knudsen [knúsen]
e v končaju -⟨en⟩ ə Isefjorden [ísefjọrdən]
e v ⟨ei⟩, ⟨ej⟩ in ⟨ey⟩ a Eigil [ájgil], Heiberg [hájberg-], Heinesen [hájnesen] Vejle [vájle], Dreyer [drájer]
g g Grenå [grénọ], Fredensborg [frédenzbọrg-], Ålborg [ólbọrg-]
g včasih / Jørgensen [jêrensen]
h pred samoglasnikom h Horsens [hórsens], Århus [órhus]
h ponekod med samoglasnikoma / Brahe [bráe]
h v črkovnih sklopih ⟨hj⟩, ⟨hl⟩, ⟨hv⟩ / Hjelmslev [jélmslẹv-/jéləmslẹv-], Bregendahl [brégendal], Hvalp [válp]
h v izglasju / Krogh [króg-]
i med soglasnikoma i Blicher [blíker], Bering [bêring-], Frederiksberg [fréderigzbêrg-]
i pred samoglasnikom j Amalienborg [amáljenbọrg-], Tania [tánja], Cæcilia [sesílja]
ie i Niels [níls], Mathiesen [mátisen]
j j Jerne [jêrne], Kaj [káj]
j v sklopu ⟨gj⟩ / Gjellerup [gélerup]
ø e Helsingør [hélsinger], Ørsted [êrsted-], Fanø [fáne], Elvstrøm [élu̯strem]
sch v nekaterih imenih š Scherfig [šêrfig-], Schlüter [šlíter]
schj v nekaterih imenih š Schjellerup [šélerup]
th t Thorup [tórup]
ue u Juel [júl]
x ks Blixen [blíksən], Buxtehude [búkstehúde]
x v vzglasju s Xenia [sénja]
y i Fyn [fín], Nyrop [nírop], Nyborg [níbọrg-]
y redkeje e Bønnelycke [béneléke]

Posebnosti

  1. V preteklosti smo nekatera danska imena v izgovoru prevzemali še bliže zapisu (npr. Kierkegaard [kírkegard-]), danes ob upoštevanju glasovne vrednosti črk to ime izgovarjamo kot [kírkegord-].
  2. Nekatera zemljepisna imena so bila prevzeta posredno prek nemščine, npr. København [kébənhau̯n], zato je bila priporočena izgovarjava in pisava po pravilih za nemška imena: Kopenhagen in Köbenhavn.
  3. Pri nekaterih imenih se je v slovenščini uveljavilo branje po črki, npr. von Trier [vọn tríjer] namesto [vọn trír].

Podomačevanje danskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz danščine prevajamo. Pri tistih, ki smo jih prevzeli neprevedene, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

  1. pisno podomačene: frederiksboržan [frẹderigzboržán] ‘najstarejša danska pasma konj’;
  2. pisno nepodomačene: øre [êre] ‘danski kovanec’, hygge [híge] ‘udobnost, domačnost’, folketinget [fólketínget] ‘danski parlament’, knabstrupper [knápstrúper] ‘danska pasma težkih konj’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v danščini: Ålborg/Aalborg [ólbọrg-], Læsø [lése], Tycho [tíko].

Osebna imena

Imena znanih danskih vladarjev so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena; razlikovalna določila so prevedena, npr. Valdemar II. Zmagovalec [váldemar drúgi zmagováləc] (dan. Valdemar Sejr), Sven Vilastobradi [svén vílastobrádi] (dan. Svend Tveskæg), Harald Modrozobi [hárald- mọdrozóbi] (dan. Harald Blastand).

Zemljepisna imena

Pisno podomačena zemljepisna imena so redka: Grenlandija [grénlándija] (dan. Grønland).

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Dežela kralja Viljema [dežêla králja víljema] (dan. Kong Wilhelm Land), Veliki Belt [véliki bélt] (dan. Storebælt), Mali Belt [máli bélt] (dan. Lillebælt), Dežela Knuda Rasmussena [dežêla knúda rásmusena] (dan. Knud Rasmussen Land).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto danskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Pri prevzemanju danskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih:

Krajšanje osnove

V danskih moških imenih s pisnim končajem -⟨en⟩ (vendar ne -⟨sen⟩), črko ⟨e⟩ izgovarjamo kot polglasnik, ki ga v odvisnih sklonih pri pregibanju izpuščamo:

Posebnosti

  1. Črko e v končaju -⟨en⟩ izgovarjamo kot [e] in osnove ne krajšamo, če bi zaradi izpada polglasnika nastal težko izgovorljiv soglasniški sklop, npr. Jantzen [jáncen].
  2. V redkih krajših priimkih s pisnim končajem -⟨sen⟩ (Olsen [ólsen/ólsən], Nielsen [nílsen/nílsən]) je zaradi pretekle kodifikacije raba neustaljena in osnovo lahko pri sklanjanju tudi krajšamo.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Jørgnov [jêrnov‑]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan je enaka imenovalniški osnovi, npr. limfjordenski [límfjọrdənski].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike, in sicer na:

Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki na izglasni r:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Kirkebyjev [kírkebijev-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski je enaka podaljšani osnovi, če se osnova konča na samoglasnik, npr. samsøjski [sámsejski], vesterbrojski [vésterbrọjski] nasproti helsingørski [hélsingerski].

Preglas

Preglas o v e se uveljavlja pri sklanjanju in svojilnem pridevniku iz samostalnikov na govorjeni j in pri tistih, ki daljšajo osnovo z j:

Estonščina

Pisava

Estonska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa in šest črk z ločevalnimi znamenji: ⟨ä⟩, ⟨ö⟩, ⟨õ⟩, ⟨ü⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩.

Estonska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨õ Õ⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨ü Ü⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨y⟩ niso del estonske abecede, uporabljajo se le za zapis prevzetih lastnih imen.
  2. Črke so lahko zapisane tudi podvojeno, s čimer se v estonščini označuje (fonemsko) dolžino samoglasnikov in soglasnikov.

O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V estonski pisavi se uporabljajo tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

V estonščini je stalni naglas na prvem zlogu besede, npr. Vormsi [vórmsi/vórǝmsi], Tartu [tártu], Rakvere [rákvere], Saaremaa [sárema]. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Estonščina pozna pri daljših besedah poleg glavnega tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene (daljše) besede navadno izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Kuressaare [kúresáre], Kaljulaid [káljulájt].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Če sta ⟨i⟩ in ⟨u⟩ neprvi enoti dvoglasnika, se izgovarjata kot [j] in [u̯]: Keila [kêjla], Mõisaküla [mə̀jsakíla]; Raud [ráu̯t], Õun [ə̀u̯n].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ä⟩, se izgovarja kot [ê] in [e]: Männik [mênik], Otepää [ótepe].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ö⟩, se izgovarja kot [é]: Öpik [épik].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ü⟩, se izgovarja kot [i]: Türi [tíri].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨õ⟩, se izgovarja kot [ǝ]: Võru [və̀ru], Uuspõld [úspǝlt].

Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan z ⟨e⟩ in ki se izgovarja v estonščini kot sredinski [e], prevzemamo kot [é], npr. Elva [élva], Enno [éno], Kehra [kéhra].

Naglašeni samoglasnik, zapisan z ⟨ä⟩, ki se izgovarja kot zelo širok (nizek) [æ], prevzemamo kot [ê], npr. Räpina [rêpina].

To razlikovanje dveh e-jev po kakovosti estonščina ohranja tudi pri nenaglašenih samoglasnikih, v slovenščino pa te prevzemamo kot sredinske e-je, npr. Sillamäe [sílamee], est. [s'íl:amæe].

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, se izgovarjata kot zaokrožena sprednja [ø] in [y], ki jima ustrezata enako zapisana glasova v nemščini; v slovenščino ju prevzemamo kot [é] in [i], npr. Öpik [épik], Türi [tíri].

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨õ⟩, se izgovarja kot sredinski zadnji nezaokroženi [ᴕ], ki je zelo podoben slovenskemu polglasniku [ǝ], le da je izgovorjen bolj zadaj od slovenskega; v slovenščino ga prevzemamo kot [ǝ], npr. Võru [və̀ru], Uuspõld [úspǝlt].

Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j, npr. Keila [kêjla].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

Estonščina fonemsko ločuje tri stopnje kolikosti samoglasnikov – kratke, dolge in zelo dolge. Dolgi in zelo dolgi samoglasniki so označeni s podvojenim zapisom črk. Pri prevzemanju v slovenščino dolžin ne upoštevamo, npr. Saaremaa [sárema], Suursoo [súrso], Jaan Toomik [ján tómik].

V sklopu črke ⟨i⟩ in poljubnega samoglasnika ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Hiiumaa [híjuma] (est. [hí:uma:]).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

Črki ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ki se uporabljata le v novejših prevzetih besedah in pri zapisu tujih lastnih imen, se praviloma izgovarjata nezveneče, torej kot [s] in [š].

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨b⟩, v slovenščino prevzemamo kot [p]: Pääbo [pêpo].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨d⟩, v slovenščino prevzemamo kot [t]: Maardu [mártu].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, v slovenščino prevzemamo kot [k]: Valga [válka].

Estonščina pozna kratke, dolge in zelo dolge soglasnike. Dolgi in zelo dolgi soglasniki se oboji zapisujejo podvojeno. Pri prevzemanju v slovenščino dolžin ne upoštevamo in jih prevzemamo kot navadne, npr. Lennart [lénart], Mutt [mút], Kalle [kále], Kross [krós].

Estonski soglasniki [l], [n], [s] in [t] (zapisan kot ⟨t⟩ ali ⟨d⟩) so lahko tudi mehčani: [l’], [n’], [s’] in [t’]. Mehčanja estonski pravopis posebej ne označuje, lahko je predvidljivo (vedno, ko takemu soglasniku sledi [i] ali [j]) ali pa nepredvidljivo (v primerih, ko je takemu soglasniku zgodovinsko sledil [i], ki pa je odpadel). V slovenščino te mehčane soglasnike prevzemamo kot navadne [l], [n], [s] in [t], npr. Tallinn [tálin] ([tál':in:]), Niit [nít] ([n'i:t:]).

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ä kot naglašeni ê Räpina [rêpina], Mäe [mêe], Pärt [pêrt], Pärnu [pêrnu]
ä kot nenaglašeni e Otepää [ótepe], Mesikäpp [mêrsikep]
b p Abja [ápja], Kostabi [kóstapi]
d t Kärdla [kêrtla], Koidula [kójtula]
g k Jõgeva [jə̀keva]
i kot samostojni glas i Liiv [lív-], Lipp [líp]
i v dvoglasniku – ⟨Vi⟩ j Kaljulaid [káljulájt, rod. káljulájta], Peipsi [pêjpsi], Luik [lújk], Õim [ə̀jm]
õ ǝ Jõhvi [jə̀hvi], Tõniste [tə̀niste]
ö é Sööt [sét], Öpik [épik]
u kot samostojni glas u Kunda [kúnta], Tartu [tártu], Uukkivi [úkivi]
u v dvoglasniku – ⟨Vu⟩ Rõuge [rə̀u̯ke], Aun [áu̯n]
ü i Püssi [písi], Rüütel [rítel], Müürsepp [mírsep]

O pregibanju imen z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik« (Estonščina) in »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Podomačevanje estonskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz estonščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer pisno podomačenih besed nimamo, pisno nepodomačene pa so npr. vürtsikilu [vírtsikílu] ‘jed’, kiluvõileib [kíluvə̀jlêjp] ‘jed’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v estonščini: Saaremaa [sárema], Hiiumaa [híjuma], Nõmme [nə̀me]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Zemljepisna in stvarna imena

Za redke estonske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Estonija [estónija] (est. Eesti), Talin [tálin] (est. Tallinn). Imeni obmejnih jezer z Rusijo sta v slovenščino prevzeti prek ruščine: Čudsko jezero [čútsko jézero] (est. Peipsi (järv)) in Pskovsko jezero [pǝskôu̯sko jézero] (est. Pihkva (järv)).

Pri podomačevanju zemljepisnih in stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka zemljepisna in stvarna imena, npr. Most prijateljstva (est. Sõpruse sild); Narodni park Lahemaa [láhema] (est. Lahemaa rahvuspark), Estonska narodna knjižnica (est. Eesti Rahvusraamatukogu).

Posebnost

V estonskih večbesednih imenih je občna beseda, ki poimenuje zemljepisno danost, del lastnega imena, v slovenščini pa ta opravlja vlogo razlikovalnega občnega poimenovanja, ki mu sledi lastnoimensko določilo: zaliv Narva [zalíu̯ nárva] (est. Narva laht), grad Toompea [grát tómpea] (est. Toompea loss), jezero Ülemiste [jézero ílemiste] (est. Ülemiste järv), zapor Patarei [zapòr pátarej] (est. Patarei vangla).

Osnovna pravila o prevzemanju glej v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze«.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Estonščina nima slovničnega spola; besede, ki se končajo na -a in ne označujejo moške osebe, se v slovenščini uvrščajo v 1. žensko sklanjatev, npr. Narva [nárva].

Samostalniki, ki se v estonščini končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko (npr. Saaremaa, Soomaa, Suursoo), ohranjajo osnovo in se uvrščajo med samostalnike moškega spola, ki pri sklanjanju daljšajo osnovo, npr.

Daljšanje osnove

Osnovo na splošno podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u in (pri nekaterih skupinah imen) na soglasnik r. Pri sklanjanju estonskih imen osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko ⟨ä⟩ (Otepää [ótepe]) in samoglasnik, zapisan z ⟨u⟩ ali ⟨i⟩ (Tavi [távi], Villu [vílu]):

Posebnosti

  1. Pri imenih na končni nenaglašeni e (npr. Rakvere [rákvere]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in jo podaljšujemo z j (rod. Rakvereja [rákvereja]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Rakvera [rákvera]). Enako velja za tvorbo svojilnih pridevnikov: pred obrazilo -ev vrinemo j, če je končni e del podstave (Rakverejev [rákverejev]), sicer ne (Rakverov [rákverov-]).
  2. Krajša imena s končnico -o navadno ne daljšajo osnove, npr. Välko [vêlko], rod. Välka [vêlka].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Tavijev [távijev-], Villujev [vílujev-], Aivarjev [ájvarjev-].

Preglas

Estonska imena se ne končujejo na glasove, ki povzročajo preglas, se pa preglaševanje uveljavlja pri vseh besedah, ki pri pregibanju podaljšujejo osnovo z j, tj. pri imenih na končna govorjena samoglasnika i in u ter (pri nekaterih skupinah besed) na soglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:

Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno-črkovne premene«.

Finščina

Pisava

Finska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnimi znamenji (⟨å⟩, ⟨ä⟩, ⟨ö⟩).

Finska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨å Å⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩.

Posebnosti

  1. Črki ⟨b⟩ in ⟨f⟩ se uporabljata le za zapis (novejših) prevzetih besed, črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩, ⟨z⟩, ⟨å⟩ pa za citatni zapis prevzetih besed in tujih lastnih imen.
  2. Črki ⟨š⟩ in ⟨ž⟩ nista del finske abecede, uporabljata se le v novejših prevzetih besedah in lastnih imenih, lahko sta zamenjani z dvočrkjema ⟨sh⟩ in ⟨zh⟩.
  3. Skoraj vse črke so lahko zapisane podvojeno, s čimer se v finščini označuje (fonemsko) dolžino samoglasnikov in soglasnikov.

O vključevanju finskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V finski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto finskih besed praviloma ohranjamo. V finščini je stalni naglas na prvem zlogu besede, npr. Helsinki [hélsinki], Tampere [támpere]. Kadar si v prvem zlogu sledita dva samoglasnika, je naglas vedno na prvem samoglasniku, npr. Niemi [níjemi].

Posebnost

Pri nekaterih v preteklosti prevzetih imenih se je v slovenščini uveljavilo drugačno naglasno mesto: Kalevala [kalevála] (fin. [kálevala]).

Finščina pri daljših besedah poleg glavnega pozna tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene besede pogosto izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Lappeenranta [lápenránta].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ä⟩, prevzemamo kot [ê] in [e]: Häkkinen [hêkinen], Pyhäjärvi [píhejervi].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ö⟩, prevzemamo kot [e]: Rötkö [rétke], Ylöjärvi [ílejervi].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, prevzemamo kot [i]: Nykänen [níkenen], Jyväskylä [jíveskile].

Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan s črko ⟨e⟩ in ki se izgovarja kot sredinski [e], prevzemamo z ozkim [é] (čeprav je ta ožji (višji) od finskega), npr. Espoo [éspo], Lehtinen [léhtinen].

Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan z ⟨ä⟩, ki se izgovarja kot zelo širok (nizek) [æ], prevzemamo s širokim [ê] (čeprav ta ni tako širok kot finski), npr. Mäkäräinen [mêkerejnen] (fin. mækæræjnen]).

Razlikovanje e‑jev po kakovosti finščina ohranja tudi pri nenaglašenih samoglasnikih, v slovenščino pa te prevzemamo kot navadne, sredinske e‑je, npr. Pyhäjärvi [píhejervi].

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨y⟩, se izgovarjata kot zaokrožena sprednja [ø] in [y], v slovenščino ju prevzemamo kot [e] in [i].

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j ali r, npr. Leino [lêjno], oz. kadar o stoji pred glasom [u̯], npr. Poutiainen [pôu̯tijajnen].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j], npr. Nokia [nókija], Poutiainen [pôu̯tijajnen].

Finščina pozna 18 dvoglasnikov. V dvoglasniških sklopih ⟨Vu⟩ ali ⟨Vy⟩ se ⟨u⟩ in ⟨y⟩ izgovarjata kot [u̯], npr. Oulu [ôu̯lu], Kaurismäki [káu̯rismeki], Häyry [hêu̯ri]; v sklopih ⟨Vi⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Hailuoto [hájluoto]. Pri ostalih finskih dvoglasnikih (⟨uo⟩, ⟨ie⟩, ⟨yö⟩) ali zvezah samoglasnikov polno izgovarjamo oba samoglasnika: Kuopio [kúopijo], Ylivieska [ílivijeska], Kyösti [kíjesti]; Lapua [lápua], Joensuu [jóensu].

Finščina dolžino samoglasnikov označuje s podvojenim zapisom črke. Te dolžine pri prevzemanju v slovenščino ne upoštevamo, npr. Ahtisaari [áhtisari], Hämeenlinna [hêmenlína], Paasilinna [pásilina].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

Kot samoglasniki so tudi soglasniki lahko dolgi ali kratki; dolgi se v finščini zapisujejo podvojeno. Te dolžine v slovenščini ne izgovarjamo: Matti [máti], Jukka [júka].

Posebnosti

  1. Črka ⟨n⟩ se v črkovnem sklopu ⟨np⟩ izgovarja [m]: Sillanpää [sílampe].
  2. Črka ⟨w⟩ se je v preteklosti uporabljala namesto črke ⟨v⟩. Danes je ohranjena v zapisu posameznih priimkov: Mika Waltari [míka váltari], Tapio Wirkkala [tápijo vírkala].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ä kot naglašeni ê Ähtäri [êhteri], Päätalo [pêtalo], Häyry [hêu̯ri]
ä kot nenaglašeni e Pyhäjärvi [píhejervi]
i kot samostojni glas i Helsinki [hélsinki], Ylivieska [ílivijeska]
i v dvoglasniku – ⟨Vi⟩ j Leino [lêjno], Huittinen [hújtinen], Saimaa [sájma]
n razen pred ⟨p⟩ n Helsinki [hélsinki]
n pred ⟨p⟩ m Sillanpää [sílampe], Järvenpää [jêrvempe]
ö e Möttölä [métele]
u kot samostojni glas u Turku [túrku], Hailuoto [hájluoto], Ruohonen [rúohonen]
u v dvoglasniku – ⟨Vu⟩ Oulu [ôu̯lu], Varkaus [várkau̯s], Keuruu [kéu̯ru]
w v Wirkkala [vírkala]
y kot samostojni glas i Jyväskylä [jíveskile], Kyösti [kíjesti]
y v dvoglasniku – ⟨Vy⟩ Äyräpää [êu̯repe], Häyry [hêu̯ri]

Podomačevanje finskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz finščine so v slovenščini redka, običajno so pisno podomačena, npr. savna [sáu̯na] (fin. sauna).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v finščini: Tapiovaara [tápijovára], Hämeenlinna [hêmenlína], Aalto [álto].

Osebna imena
Priimki v finščini

Finsko osebno ime je sestavljeno iz enega ali več (rojstnih) imen in priimka. Danes se več kot tretjina finskih priimkov konča na nen, ki je izvorno obrazilo za pomanjševalnico. V preteklosti so bili tudi med finsko govorečim prebivalstvom Finske pogosti švedski priimki. Pojavljajo se tudi še danes, čeprav so bili od konca 19. stoletja številni prevedeni v finščino. Mogoči so tudi latinski ali latinizirani priimki, npr. (Mikael) Agricola [agríkola], (Jean) Sibelius [sibélijus].

Zemljepisna imena

Pisno podomačene in prevedene so nekatere skupine lastnih imen, med zemljepisnimi so redki slovenski eksonimi za mesta (le glavno mesto Helsinki), sicer pa Inari [ínari] (za jezero fin. Inarijärvi). Raba nekaterih eksonimov je v slovenščini obvezna oz. priporočljiva, npr. Finska (fin. Suomi).

Posebnost

Finska zemljepisna imena imajo večkrat tudi švedsko ustreznico, v slovenščini je uveljavljeno finsko ime, npr. Helsinki (šved. Helsingfors), Turku (šved. Åbo). Zemljepisna imena na Ålandskih otokih, ki so avtonomno območje v okviru Finske s samo švedskim uradnim jezikom, so le švedska, npr. Mariehamn (fin. Maarianhamina).

V večbesednih imenih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo slovenščini, občnoimenske pa prevedemo, npr. Finski zaliv (fin. Suomenlahti).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto finskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Finščina nima slovničnega spola. Besede, ki se končajo na a in ne označujejo moške osebe, se v slovenščini uvrščajo v 1. žensko sklanjatev, npr. Kalevala [kalevála]. Zemljepisno ime Helsinki [hélsinki], ki je v finščini edninski samostalnik, je v slovenščini množinski samostalnik moškega spola.

Samostalniki, ki se v finščini končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko (npr. Saimaa [sájma], Espoo [éspo], se uvrščajo v slovenske sklanjatve glede na naravni spol ali glede na končni glas. Od rodilnika dalje imajo ustrezne slovenske končnice, npr. Saimaa [sájma] ž, rod. Saime [sájme]; Espoo [éspo] m, rod. Espa [éspa].

Daljšanje osnove

Pri imenih, ki se končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko ⟨ä⟩ (Sillanpää, Järvenpää), ali na končna govorjena i ali u (npr. Ahtisaari, Hannu), se osnova podaljšuje z j, npr.:

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Sillanpääjev [sílampejev‑], Järvenpääjev [jêrvempejev‑], Ahtisaarijev [áhtisarijev‑], Hannujev [hánujev‑].

Preglas

Preglas se pri finskih imenih uveljavlja pri imenih moškega spola, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Matti [máti], or. z Mattijem [zmátijem]; svoj. prid. Mattijev [mátijev‑].

Francoščina

Pisava

Francoska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi združeni črki oz. ligaturi ⟨æ⟩ in ⟨œ⟩, več dvočrkij, mdr. samoglasniška ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨ay⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩, ⟨ey⟩, ⟨oe⟩, ⟨œu⟩, ⟨oi⟩, ⟨ou⟩, ⟨oy⟩, ⟨ue⟩, ⟨ui⟩, ⟨uy⟩ in soglasniška ⟨ch⟩, ⟨ge⟩, ⟨gn⟩, ⟨gu⟩, ⟨il⟩, ⟨ll⟩, ⟨ph⟩, ⟨qu⟩, ter tričrkij, mdr. ⟨eau⟩, ⟨gli⟩, ⟨gni⟩ in ⟨ill⟩. Med dvo‑ in tričrkji so tudi samoglasniška za nosnike, npr. ⟨im⟩, ⟨en⟩, ⟨aon⟩, ⟨oin⟩.

Francoska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnosti

  1. Črki ⟨k⟩ in ⟨w⟩ se uporabljata za zapisovanje prevzetih besed.
  2. Namesto združene črke ⟨œ⟩ se uporablja tudi dvočrkje ⟨oe⟩.

O vključevanju francoskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V francoski pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Ločevalna znamenja opozarjajo na drugačen izgovor od pričakovanega, npr. ⟨é⟩ v Valéry na izgovor [valerí], sicer bi bil *Valery [valrí]; ⟨ën⟩ v Samoëns na izgovor [samoên], sicer bi bil *Samoens [samoán].

Posebnost

Ločevalna znamenja so na velikih črkah pogosto opuščena, npr. GENEVE za Genève.

Izgovor

Naglasno mesto

Francoščina ima stalno naglasno mesto, in sicer na zadnjem zlogu. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Izgovor daljših imen si v slovenščini olajšamo z dvema naglasoma: Aix‑en‑Provence [êks‑an‑prováns].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨â⟩, izgovarjamo [a].
  2. Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨é⟩, ⟨ê⟩, ⟨è⟩ in ⟨ë⟩, izgovarjamo [e].
  3. Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨i⟩, ⟨î⟩, ⟨ï⟩, ⟨u⟩ in ⟨ü⟩, izgovarjamo [i].
  4. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨y⟩ in ⟨ÿ⟩, izgovarjamo [i] ali [j].
  5. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨o⟩ in ⟨ô⟩, izgovarjamo [o].

V sklopu [i] in samoglasnik, tj. [iV], se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Emmanuel [emanijêl], Saint‑Brieuc [sên‑brijé].

Dvočrkja ⟨ai⟩, ⟨ay⟩ in ⟨ey⟩ prevzemamo v slovenščino kot [e], dvočrkji ⟨eu⟩ in ⟨œu⟩ prevzemamo kot [e] ali [ə], ⟨ou⟩ kot [u], dvočrkje ⟨au⟩ in tričrkje ⟨eau⟩ pa kot [o].

Posebnosti

  1. Dvočrkje ⟨eu⟩ (v francoščini preglašeni polglasnik [ø]) prevzemamo sredi besede prednostno kot [e]; v izglasju pa le z [é]: Peugeot [pežó/pəžó], Montesquieu [monteskjé].
  2. Združeno črko ⟨œ⟩, tudi če nastopa v dvočrkju ⟨œu⟩, izgovarjamo prednostno kot [e]: Koechlin/Kœchlin [keklên/kəklên], Jœuf [žêf/žə̀f].
  3. Dvočrkja ⟨oi⟩, ⟨oî⟩, ⟨oy⟩ (fr. [wa]) prevzemamo kot [u̯a], npr. Antoine [antu̯án] (fr. [ãtwan]. V vzglasju sta mogoča oba izgovora, prednostno pa ga prevzemamo z [va]‑: Oise [váz‑/u̯áz‑].
  4. Dvočrkje ⟨ue⟩ (fr. [ɥɛ]) prevzemamo kot [u̯e]: Bossuet [bosu̯é].
  5. Dvočrkji ⟨ui⟩ in ⟨uy⟩ (fr. [ɥi]) prevzemamo kot [u̯i], npr. Tuileries [tu̯ilrí] (fr. [tɥilʁi]), razen za ⟨v⟩, ko je le [i], npr. Vuillard [vijár]. Dvočrkje ⟨üy⟩ za samoglasnikom prevzemamo kot [v], npr. Haüy [aví].
  6. Tričrkje ⟨oin⟩ (fr. [wɛ̃]) in redko tričrkje ⟨uin⟩ (fr. [ɥɛ̃]) prevzemamo kot [u̯en], npr. Camoin [kamu̯ên] (fr. [kamwɛ̃]), Juin [žu̯ên] (fr. [žɥɛ̃]).

V preteklosti smo ⟨oi⟩ v podomačenih besedah prevzemali s samoglasniškim sklopom [oa], tj. dvozložno, npr. Loara (fr. Loire [lwaʁ]), Antoaneta (fr. Antoinette). Tako še: buržoazija (fr. bourgeoisie), repertoar (fr. répertoire).

Nosniki so zveze samoglasnika ter predvsem ⟨n⟩ in redkeje ⟨m⟩ v položaju pred soglasniki in v izglasju. Zapisani so z dvo‑ ali tričrkji, npr. ⟨an⟩, ⟨em⟩, ⟨en⟩, ⟨in⟩, ⟨on⟩, ⟨un⟩, ⟨ain⟩, ⟨oin⟩. Pri prevzemanju v slovenščino samoglasnike izgovarjamo nenosno, tj. kot ustrezen samoglasnik in [n] oz. [m]:

V zvezi samoglasnika ter ⟨n⟩ in ⟨m⟩ pred samoglasnikom je izgovor v francoščini in slovenščini enak: Céline [selín] (fr. [selin]) nasproti Cardin [kardên] (fr. [kaʁdɛ̃]); Monet [moné] (fr. [monɛ]) nasproti Danton [dantón] (fr. [dãtɔ̃]).

V glasovnem sklopu samoglasnika in nosnika pride do zlitja glasov: Caen [kán] (fr. [kã]), Laon [lán] (fr. [lã]).

Posebnosti

  1. Naglašeni široki e (fr. [ɛ:]) ohranjamo v zaprtem zlogu (tj. pred soglasnikom): Angoulême [angulêm], Cayenne [kajên], Noël [noêl], Prévert [prevêr], Marseille [marsêj], Verlaine [verlên], Fleur [flêr], Lemaître [ləmêtər] (fr. [ləmɛ:tʁ]). V nosnikih ga prevzemamo s širino, npr. Martin [martên].
  2. Naglašeni ozki e (fr. [ɛ]) ohranjamo v odprtem zlogu: Manet [mané], Cambrai [kambré], Orsay [orsé], Calais [kalé].
  3. Polglasnik v členih ⟨le⟩ in ⟨de⟩ ohranjamo: Le Brun [lə brên], Les Baux de Provence [le bó də prováns].
  4. Polglasnik v položaju med soglasnikoma (tudi v vzglasju tvorjenih imen) prednostno izgovarjamo kot [e]: Breton [bretón/brətón], Yourcenar [jursenár/jursənár]; Lelouch [lelúš/ləlúš], Degas [degá/dəgá].
  5. Naglašeni o je ozek, kadar je zapisan z ⟨ô⟩: Drôme [dróm], Gérôme [žeróm].
  6. Naglašeni o je ozek, kadar je zapisan z ⟨au⟩ ali ⟨eau⟩: Guillaume [gijóm], Claude [klód‑], Foucault [fukó], Rousseau [rusó].
  7. Naglašeni o je ozek, kadar je zapisan z ⟨o⟩ in pred izglasnim soglasnikom [z‑]: Clouzot [kluzó]; Berlioz [berljóz‑], L’Haÿ‑les‑Roses [láj‑le‑róz‑]. V nosnikih ga prevzemamo z ožino: Avignon [avinjón], Bracquemond [brakmón], Riom [rjóm].
  8. Izvirni široki o, zapisan z ⟨o⟩, pred soglasniki (razen [z‑]) prednostno izgovarjamo ozko: Rochefort [rošfór/rošfôr], Georges [žórž‑/žôrž‑].

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Nema črka ⟨e⟩

Črka ⟨e⟩ je nema

Neme so črke, ki nimajo glasovne vrednosti.

Zapis s končnim nemim ‑⟨e⟩ izraža ženski spol oblike (Renée [rené/rəné]) nasproti moškemu spolu (René [rené/rəné]).

O ohranjanju in opuščanju nemega e glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik«.

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, je [k] (Calais [kalé]) ali [s] (Air France [êr fráns]).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ç⟩, je [s] (Besançon [bezansón/bəzansón]).
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, je [g] (Garnier [garnjé]) ali [ž] (Gide [žíd‑]).
  4. Črka ⟨h⟩ je vedno nema (Hugo [igó], Hacquet [aké]).
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [ž] (Jacques [žák]).
  6. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, je [k] (Lecoq [ləkôk]).
  7. Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, je [s] (Cousteau [kustó]) ali [z] (Toulouse [tulús], rod. Toulousa [tulúza]).
  8. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [ks] (Maxime [maksím]) ali [gz] (Saint‑Exupéry [sênt‑egziperí]).
  9. Soglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, je [j] (Cayenne [kajên]) ali [i] (Cluny [kliní]).
  10. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ÿ⟩, je [j] (L’Haÿ‑les‑Roses [láj‑le‑rós], rod. L’Haÿ‑les‑Rosesa [láj‑le‑róza]).
  11. S črko ⟨ÿ⟩ je zapisan tudi samoglasnik [i] (Louÿs [luís]).
  12. Nekatere črke so lahko v črkovnih sklopih neme.

Izglasni ‑⟨ve⟩ se v francoščini izgovarja ‑[v], po slovensko pa z dvoglasniškim ‑[u̯]. Pred zvočnikom j ga izgovarjamo [u̯]: Geneviève [ženeu̯jêu̯/žənəu̯jêu̯], svoj. prid. Genevièvin [ženeu̯jêvin/žənəu̯jêvin]. Pri pregibanju ga pred samoglasniki izgovarjamo [v]: Gustave [gistáu̯], rod. Gustava [gistáva], svoj. prid. Gustavov [gistávov‑].

Zvenečnostne zakonitosti veljajo tudi pri besedah, prevzetih iz francoščine, npr. Strasbourg [strazbúr]. Pri osebnih imenih z dvema enotama se ravnamo, kot da gre za eno besedno enoto, npr. Toulouse‑Lautrec [tulúz‑lotrék], rod. Toulouse‑Lautreca [tulúz‑lotréka]. Pri večbesednih predložnih imenih upoštevamo pravila o vezanju (fr. liaison), npr. Parentis‑en‑Born [parantís‑an‑bôrn], Bourg‑en‑Bresse [búrk‑an‑brês], Beaux Arts Magazine [bozár magazín].

Dvo in tričrkja prevzemamo v slovenščino takole: ⟨ch⟩ kot [š]; ⟨qu⟩ kot [k]; ⟨gu⟩ kot [g]; ⟨ll⟩, ⟨il⟩ in ⟨ill⟩ (v določenih položajih) kot [j].

Podvojene črke izgovarjamo kot en glas, npr. Isabelle Huppert [izabêl ipêr], Montparnasse [monparnás], Cannes [kán].

Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju

Soglasniki, zapisani s črkami ‑⟨f⟩, ‑⟨l⟩ ter ‑⟨m⟩ in ‑⟨n⟩ (tudi kot sestavine nosnikov), se izgovarjajo tudi v izglasju: Piaf [pjáf], Pascal [paskál], Blondel [blondêl], Riom [rjóm], Poussin [pusên].

Črke ‑⟨g⟩, ‑⟨p⟩ in ‑⟨t⟩ so neme, npr. Cherbourg [šerbúr], Ronchamp [ronšám], Poiret [pu̯aré].

Posebnost

Končni ‑⟨t⟩ je izgovorjen, kadar je beseda z vezajem povezana z besedo na samoglasnik (vezanje, fr. liaison), npr. Saint‑Étienne [sênt‑etjên].

Črke ‑⟨c⟩, ‑⟨d⟩, ‑⟨r⟩, ‑⟨s⟩, ‑⟨x⟩ in ‑⟨z⟩ se v nekaterih primerih izgovarjajo, v drugih pa ne:

Črkovni sklop ‑⟨es⟩ je nem, ‑⟨ès⟩ pa izgovorjen [ês]: Barthes [bárt], Antibes [antíb‑], Georges [žórž‑/žôrž‑], Nantes [nánt]; Funès [finês].

Črkovni sklopi ‑⟨lt⟩, ‑⟨ps⟩, ‑⟨rs⟩ in ‑⟨st⟩ so nemi ali izgovorjeni kot [l], [ps], [r] in [st]:

Črkovni sklop ‑⟨ns⟩ je izgovorjen kot [n] ali [ns]: Le Mans [lə mán], Orléans [orleán] nasproti Brassens [brasêns].

Črkovni sklop ‑⟨ms⟩ se izgovarja: Reims [rêms].

Posebnosti

  1. Črki ⟨s⟩ in ⟨t⟩ sta lahko nemi tudi v soglasniškem sklopu sredi besede, npr. v ⟨sb⟩, ⟨sm⟩, ⟨sn⟩, ⟨sp⟩, ⟨sch⟩; ⟨rt⟩, ⟨nt⟩: Boisbaudran [bu̯abodrán], Molesme [molêm], Tesnière [tenjêr], Josquin Desprez / des Prés [žoskên de pré], Deschamps [dešám]; Albertville [albervíl], Montluçon [monlisón]. Nekatera imena izgovarjajo na dva načina že v francoščini, npr. Restif de La Bretonne [retíf/restíf də la bretôn].
  2. Črka ‑⟨b⟩ v izglasju je redka in se izgovarja ali ne: Jacob [žakôb‑] nasproti coulomb [kulón] (tudi kulon ǀenotaǀ in Coulomb [kulón] ǀpriimekǀ).
  3. V soglasniškem sklopu nezvočnik in zvočnik r ali l, ki mu v zapisu sledi nema črka e, nastane težko izgovorljiv soglasniški sklop, v katerega pri prevzemanju vrivamo polglasnik: Sartre [sártər] (fr. [saʁtʁ]), Montmartre [monmártər] (fr. [mɔ̃maʁtʁ]), Ingres [êngər] (fr. [ɛ̃gʁ]); ravno tako v zvočniškem sklopu ⟨vr⟩, npr. Le Havre [lə ávər] (fr. [ləavʁ]), Louvre [lúvər] (fr. [luvʁ]).
  4. V zvočniških sklopih ⟨rl⟩ in ⟨rn⟩ je polglasnik neobvezen, npr. Arles [árl/árəl] (fr. [aʁl]), Tarn [tárn/tárən] (fr. [taʁn]).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
â a Châlons‑sur‑Marne [šalón‑sir‑márn/šalón‑sir‑márən]
ai, aî e Calais [kalé], Claire [klêr], Cambrai [kambré], Rabelais [rablé], Lemaître [lemêtər/ləmêtər]
ain en Bougainville [bugenvíl], Fontaine [fontên], Pétain [petên], Alain [alên], Saint‑Malo [sên‑maló]
aen v izglasju an Caen [kán], Messiaen [mesján]
aon v izglasju an Laon [lán]
au o Baudelaire [bodlêr], Vaud [vó], Ernaux [ernó]
ay e Gay‑Lussac [gé‑lisák], Caylus [kelís], Aymé [emé], Hallays [alé], Fresnay [frené]
ay v besedi pays ei Pays de la Loire [peí də la lu̯ár]
c pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ k Beaucaire [bokêr], Lescot [leskó], Coubertin [kubertên], Curie [kirí]
c pred soglasniki k Clermont‑Ferrand [klermón‑ferán], Jacques [žák]
c v izglasju / ali s Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«.
c pred ⟨e⟩, ⟨é⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ s Clemenceau [klemansó], Maurice [morís], Céline [selín], Cézanne [sezán], Racine [rasín], Lemercier [lemersjé/ləmersjé], Nancy [nansí]
ç pred ⟨a⟩, ⟨ai⟩ in ⟨o⟩ s Lurçat [lirsá], Françaix [fransé], Luçon [lisón], Alençon [alansón]
ch š Chagall [šagál], Charles [šárl/šárəl], Michelin [mišlên], Lelouch [lelúš/ləlúš]
ch v prevzetih imenih k Chloé [kloé], Bloch [blôk], Christian [kristján]
e pred govorjenim soglasniškim sklopom e Delvau [delvó], Lescot [leskó], Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák]
e pred podvojeno črko e Delluc [delík], Vienne [vjên]
e pred nemo črko ali nemim črkovnim sklopom e Léger [ležé], Le Corbusier [lə korbizjé], Molesme [molêm], Descartes [dekárt], Resnais [rené], Béziers [bezjé]
e pred ⟨ill⟩ e Meillet [mejé], Marseille [marsêj]
e v izglasju pred govorjenima ‑⟨l⟩ in ‑⟨r⟩ e Blondel [blondêl], Auber [obêr]
e pred soglasnikom, ki mu sledi nosnik e Clemenceau [klemansó]
e med soglasnikoma, tudi v vzglasju tvorjenih imen e/ə Queneau [kenó/kənó], Marguerite [margerít/margərít], Debussy [debisí/dəbisí], Levau [levó/ləvó], Lebrun [lebrên/ləbrên], Leblanc [leblán/ləblán], Desaix [dezé/dəzé]
e v členih ⟨le⟩ in ⟨de⟩ ə Le Vau [lə vó], Le Brun [lə brên], Le Blanc [lə blán], Le Havre [lə ávər], de Courtenay [də kurtené/kurtəné], Île‑de‑France [íl‑də‑fráns]
e v nosnikih a Glej ⟨em⟩, ⟨en⟩.
e nemi / Glej »Nema črka ⟨e⟩«.
é, ê, è e Orléans [orleán], Prévert [prevêr], Fréjus [frežís], Doré [doré]; Angoulême [angulêm], Prêtre [prêtər]; Ampère [ampêr], Megève [mežêv‑/məžêv‑]
ë za ⟨a⟩ in ⟨o⟩ ê Raphaël [rafaêl], Noël [noêl]
ë posebnost / Staël [stál], Saint‑Saëns [sên‑sáns]
eau o Beaujolais [božolé], Cocteau [koktó], Mirabeau [mirabó], Rousseau [rusó]
ei e Beineix [benêks], Durkheim [dirkêm], La Madeleine [la madlên], Reims [rêms]
em pred soglasnikom am d’Alembert [dalambêr], Embrun [ambrên]
en včasih an Cendrars [sandrár], Vincent [vensán], Rouen [ruán]
en včasih en Le Pen [lə pên], Amiens [amjên], Poulenc [pulênk]
en posebnost en/an Stendhal [stendál/standál]
eu razen v izglasju e/ə Maubeuge [mobêž‑/mobə̀ž‑]
eu v izglasju e Depardieu [depardjé/dəpardjé], Richelieu [rišeljé/rišəljé], Lisieux [lizjé]
ey e Aveyron [averón], Feydeau [fedó], Freycinet [fresiné]
g pred [a], [o] in [u] g Gallimard [galimár], Gauguin [gogên], Gounod [gunó]
g v vezanju (fr. liaison) k Bourg‑en‑Bresse [búrk‑an‑brês]
g pred ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ ž Argenteuil [aržantêj], Serge [sêrž‑], Gide [žíd‑], Cergy‑Pontoise [serží‑pontu̯ás], rod. Cergy‑Pontoisa [serží‑pontu̯áza]
g v izglasju / Dulong [dilón], Tourcoing [turku̯ên]
ge pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ ž Geoffroy Saint‑Hillaire [žofru̯á sênt‑ilêr], Georges [žórž‑/žôrž‑]
gli j de Broglie [də brój/brôj]
gn pred samoglasnikom nj Avignon [avinjón], Faucigny [fosinjí]
gn v izglasju n’/n Compiègne [kompjên’/kompjên], rod. Compiègna [kompjênja]
gni nj Régnier [renjé]
gu pred ⟨e⟩ (tudi ⟨eu⟩) in ⟨i⟩ g Daguerre [dagêr], Périgueux [perigé], Gauguin [gogên], Guitry [gitrí], Laguipière [lagipjêr]; Clergue [klêrg‑], Longuyon [longjón]
h / Hélène [elên], Anouilh [anúj], La Haye [la é], Théophile [teofíl], Althusser [altisêr], Mathieu [matjé]
i pred samoglasnikom j Niépce [njêps], Pierre [pjêr], Conscience [konsjáns], Mauriac [morják], Le Corbusier [lə korbizjé]
i v nosnikih e Glej ⟨im⟩, ⟨in⟩.
i, î med soglasnikoma i Nicole [nikól/nikôl], Nîmes [ním]
ï i Héloïse [eloís], svoj. prid. Héloïsin [eloízin]
‑il(‑) za [e] in [u] j Beausoleil [bosolêj], Argenteuil [aržantêj/aržantə̀j], Anouilh [anúj]
‑il za soglasniki v izglasju il Bourvil [burvíl], Anquetil‑Duperron [anktíl‑diperón]
‑ill‑ za [a], [e] in [u] j Bataille [batáj], Versailles [versáj], Corneille [kornêj], Marseille [marsêj], Bouillon [bujón]
‑ll‑ za soglasnikom in ⟨i⟩ (⟨Ci⟩) ter ⟨oi⟩ j Crébillon [krebijón], Billancourt [bijankúr], Guillaume [gijóm]; Doillon [du̯ajón]
‑ll‑ navadno v ‑⟨vill⟩‑ in enozložnih imenih l Melville [melvíl], Ribeauvillé [ribovilé], Albertville [albervíl], Aubervilliers [oberviljé]; Lille [líl], Gilles [žíl]
im em Rimbaud [rembó], Durkheim [dirkêm]
im v prevzetih imenih im Vadim [vadím]
in en d’Indy [dendí], Indre [êndər], Gauguin [gogên], Saint‑Quentin [sên‑kantên]
j ž Jobert [žobêr], Jarre [žár]
o o Rochefort [rošfór/rošfôr], Butor [bitór/bitôr], Georges [žórž‑/žôrž‑]
ô ó Drôme [dróm], Gérôme [žeróm]
oe, œ e/ə Koechlin/Kœchlin [keklên/kəklên]
œu, oeu e/ə Jœuf [žêf/žə̀f], Leboeuf [lebêf/lebə̀f/ləbêf/ləbə̀f] in Le Bœuf [lə bêf/bə̀f]
oi v vzglasju pred soglasnikom va/u̯a Oise [vás/u̯ás], rod. Oisea [váza/u̯áza]
oi, oî u̯a Antoine [antu̯án], Poitiers [pu̯atjé], Benoît [benu̯á/bənu̯á]
oin u̯en Poincaré [pu̯enkaré], Pointe‑Noire [pu̯ênt‑nu̯ár], Camoin [kamu̯ên]
ou razen pred ⟨i⟩ u Coubertin [kubertên], Raoul [raúl], Anjou [anžú], Pompidou [pompidú]
ou pred ⟨i⟩ (tudi ⟨i⟩) Louis [lu̯í], Hardouin‑Mansart [ardu̯ên‑mansár]
ou v vzglasju pred samoglasnikom v/u̯ Ouessant [vesán/u̯esán], Ouaddaï [vadaí/u̯adaí]
oy u̯a Le Moyne [lə mu̯án], Bloy [blu̯á], Bonnefoy [bonfu̯á], Troyes [tru̯á]
ph f Phillipe [filíp], Christophe [kristóf/kristôf]
q k Lecoq [lekók/lekôk/ləkók/ləkôk] in Le Coq [lə kók/kôk]
qu pred samoglasnikoma [e] in [i], [j] ter nemim ⟨e⟩ k Fouquet [fuké], Quai d’Orsay [ké dorsé], Quignard [kinjár], Hacquet [aké], Jacquet [žaké], Montesquieu [monteskjé]; Miquelon [miklón], Braque [brák]
s v vzglasju s Satie [satí]
s v izglasju / ali s Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«.
s v soglasniškem sklopu s Giscard d’Estaing [žiskár destên], Lascaux [laskó], Mansart [mansár]
s v tvorjenih imenih med samoglasnikoma s Lesage [lesáž‑/ləsáž‑] in Le Sage [lə sáž‑]
s med samoglasnikoma z Vesoul [vezúl/vəzúl]
s pred končnim nemim ‑⟨e z Blaise [blés], rod. Blaisa [bléza]; Cergy‑Pontoise [serží‑pontu̯ás], rod. Cergy‑Pontoisa [serží‑pontu̯áza]
u pred soglasnikom in pred nemim ⟨e⟩ i Guyau [gijó], Urfé [irfé], Vuillard [vijár], Bellevue [belví]
u

pred [á] in [ó][ijV] (zev)

i Éluard [elijár], Druon [drijón]
u v nosniku e Glej ⟨un⟩.
ue u̯e Bossuet [bosu̯é]
ui u̯i Cuiseaux [ku̯izó]
ui za vzglasnim ⟨v⟩ i Vuillard [vijár]
un en Dunkerque [denkêrk], Autun [otên], Melun [melên]
uy med soglasnikoma in v izglasju u̯i Dupuytren [dipu̯itrên], Puymorens [pu̯imorêns], Cluytens [klu̯itêns], Le Puy [lə pu̯í]
uy

v ⟨guy⟩ pred samoglasnikom[ijV] (zev)

u̯i Longuyon [longu̯ijón]
üy za samoglasnikom v izglasju vi Haüy [aví]
x ks Cixous [siksú], Aix‑en‑Provence [êks‑an‑prováns]
x v izglasju / ali ks Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«.
x nemi ⟨x⟩ pri vezanju (fr. liaison) z Beaux Arts Magazine [bozár magazín]
x gz Xavier [gzau̯jé], Saint‑Exupéry [sênt‑egziperí], Prévost d’Exiles [prevó degzíl]
y med soglasnikoma i Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák]
y za soglasnikom (pisanim tudi z ⟨gu⟩) v izglasju i Orly [orlí], Debussy [debisí/dəbisí]; Guy [gí], Péguy [pegí], Ipoustéguy [ipustegí]
y med samoglasnikoma j Bayonne [bajôn], Guyenne [gijên], La Bruyère [la brijêr], Sieyès [sjejês], Guyot [gijó]
ÿ v izglasju j L’Haÿ‑les‑Roses [láj‑le‑rós], rod. L’Haÿ‑les‑Rosesa [láj‑le‑róza]
ÿ pred soglasnikom i Louÿs [luís]

Posebnosti

  1. Pri nekaterih imenih se je v slovenščini tradicionalno uveljavil tudi drugačen izgovor, npr. Becquerel [bekerél] namesto [bekrêl], Utrillo [utríljo] namesto [itrijó], Coulomb [kulón] namesto [kulóm], Gargantua [gargántu̯a/gargantu̯á] namesto [gargantijá], Pantagruel [pantagruél] namesto [pantagrijêl], Chanel [šanél] namesto [šanêl], Pasteur [pastêr] brez dvojnice [pastə̀r]; Verdun [verdún] namesto [verdên], Eiffel [ájfəl] namesto [efêl].
  2. Nekatera imena se že v francoščini izgovarjajo na dva načina (Millet [milé/mijé], prevzeto ime Joachim [žoakêm/žoakím]). Druga pa odstopajo od pričakovanega (Talleyrand [talerán/tajrán/talrán], Languedoc [langdôk/langədôk]) ali se razlikujejo glede na to, ali označujejo osebno (de Broglie [də brôj]) ali zemljepisno ime (Broglie [broglí]).
  3. V prevzetih imenih so uporabljena tudi druga dvočrkja, npr. ⟨tz⟩ v Metz [mês] in Biarritz [bjaríc] (⟨tz⟩ za [c] iz baskovščine); ⟨sc⟩ v Goscinny [gosiní]; tričrkje ⟨sch⟩ v Fesch [féš], Brunschvicg [brenšvík].
  4. Le izjemoma so se v slovenščini uveljavile dvojnice v zapisu in pri izgovoru (Calvin [kalvên] in Kalvin [kalvín]) ali pa samo pri izgovoru, npr. Mont Blanc [món blán tudi mónt blánk], Citroën [citroén in sitroén], Leclerc [leklêr/ləklêr tudi leklêrk] – uradno E.Leclerc.
  5. Črkovni sklop ⟨oie⟩ sredi besede se izgovarja na dva načina: (a) ⟨i⟩ je [j] med samoglasnikoma, npr. Boieldieu [bojeldjé]; (b) ⟨oi⟩ je dvočrkje pred ⟨e⟩ oz. nemim ⟨e⟩, npr. Boieldieu [bu̯aeldjé/bu̯aldjé].

Podomačevanje francoskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz francoščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede ali besedne zveze

  1. pisno podomačene (večina): nivo [nivó] (fr. le niveau), demanti [demánti] (fr. le démenti), debi [debí] (fr. le début), bide [bidé] (fr. le bidet), šanson [šansón] (fr. la chanson), režim [režím] (fr. le régime), rafal [rafál] (fr. la rafale), vodvil [vodvíl] (fr. le vaudeville), žanr [žánər] (fr. le genre), liker [likêr] (fr. la liqueur), konjak [kónjak] (fr. le cognac), barik [barík] (fr. la barrique), frikase [frikasé] (fr. la fricassée), kaskader [kaskadêr] (fr. le cascadeur), bež [béž‑] (fr. beige), parveni [parvéni] (fr. le parvenu), klošar [klóšar/klošár] (fr. le clochard), randevu [randevú] (fr. rendezvous);
  2. pisno nepodomačene: armagnac [armanják] ‘vrsta žganja’, brie [brí] ‘mehki sir’, fin de siècle [fên də sjêkəl] ‘doba dekadence’, faux pas [fopá] ‘spodrsljaj’, grand prix [grán prí] ‘velika nagrada’, laissez‑faire [lesé‑fêr], ‘načelo nevmešavanja’, hommage [omáž‑] ‘počastitev’, cordon bleu [kordôn blé] ‘zrezek, nadevan s sirom in gnjatjo’, déjà vu [dežaví] ‘že videno’, à la carte [a la kárt] ‘po izbiri z jedilnika’.

Posebnosti

  1. Nekatere besede so se v slovenskem zapisu oddaljile od pričakovanega izgovora: abonma [abonmá] namesto [abonmán] (fr. abonnement), biljard [biljárd] namesto [bijár] (fr. billard), menuet [menuét] namesto [menijé/mənijé] (fr. menuet).
  2. Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice: bombon/bonbon [bombôn] (fr. bonbon), meni/menu [mení] (fr. menu), bife/buffet [bifé] (fr. buffet), fondi/fondue [fondí] (fr. fondue) pomfrit/pomfri [pomfrít/pomfrí] (fr. pommes frites), šodo/šato [šodó/šató] (fr. chaudeau), dofen/dauphin [dofên] (fr. dauphin), foyer/foaje [fu̯ajé/foajé] (fr. foyer), à propos / apropo [apropó] (fr. à propos); chardonnay/šardone [šardoné] (fr. chardonnay), beaujolais/božole [božolé] (fr. beaujolais).
  3. Francoski pridevnik premier [pʁəmje] ‘prvi’ se je v slovenščini posamostalil in se uporablja vse pogosteje pisno podomačen kot premje [premjé] ‘predsednik vlade’ (poleg premier [premjêr]), oblika za ženski spol première ‘prva’ se je posamostalila v premiera [premjêra] ‘prva izvedba, prva uprizoritev’ in ni pisno podomačena.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v francoščini: Jean[žán], Louvre [lúvər], Val‑d’Isère [vál‑dizêr], Moulin Rouge [mulên rúž‑]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena

Zgodovinska imena francoskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto francoskih osebnih imen uporabljamo slovenska, npr. Ludvik XIV. (fr. Louis XIV), Franc I. Francoski (fr. François I er), Filip Avgust (fr. Philippe II Auguste), Marija Antoaneta (fr. Marie Antoinette). Enako velja tudi za imena svetnikov Janez Marija Vianney (fr. Jean-Marie Vianney). Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Ivana Orleanska (fr. Jeanne d’Arc), Bernardka Lurška (fr. Bernadette Soubirous). Prevajamo tudi vzdevke vladarjev, npr. Sončni kralj (fr. le RoiSoleil).

Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Anžuvinci [anžuvínci] (fr. la maison capétienne d’Anjou), Burboni [burbóni] (fr. la maison de Bourbon), Kapetingi [kápetingi] (fr. les Capétiens), Valoajci [valoájci] (fr. la maison de Valois).

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti v Franciji se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med njimi so redka mesta, ki jih sicer večinoma uporabljamo v izvirni obliki, npr. glavno mesto Pariz [paríz‑] (fr. Paris), romarsko središče Lurd (fr. Lourdes), letovišče ob Sredozemskem morju Nica [níca] (fr. Nice).

Med enobesednimi imeni so pisno podomačene tiste skupine imen, ki jih sicer podomačujemo v vseh jezikih, in sicer bolj znana imena francoskih gorovij, rek in pokrajin: Vogezi [vogézi] (fr. les Vosges); Sena [séna] (fr. la Seine), Loara [loára] (fr. la Loire), Soma [sóma] (fr. la Somme); Anžu [anžú] (fr. lAnjou), Provansa [provánsa] (fr. la Provence), Turena [turéna] (fr. la Touraine), Bretanja [bretánja] (fr. la Bretagne), Burgundija [burgúndija] (fr. la Bourgogne), Pikardija [pikardíja] (fr. la Picardie), Savoja [savója] (fr. la Savoie), Šampanja [šampánja] (fr. la Champagne). Le redko podomačimo tudi druga imena, npr. ime trdnjave Bastilja (fr. la Bastille).

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen, in sicer

Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih (ki so lahko tudi imena) prevajamo, npr. bazilika (svetega) srca Jezusovega oz. Sveto srce Jezusovo / Srce Jezusovo (fr. le SacréCœur), Naša Gospa / Naša ljuba Gospa / katedrala naše ljube Gospe (fr. NotreDame / la cathédrale de NotreDame), stolnica svete Cecilije / Sveta Cecilija (fr. la cathédrale SainteCécile).

Stvarna imena

Podomačena so le redka stvarna imena, npr. ime francoske himne (Marsejeza (fr. la Marseillaise)), univerze (Sorbona (fr. la Sorbonne)).

Posebnosti

  1. Imena znanih literarnih del ali oseb iz teh del pogosto uporabljamo v prenesenem pomenu, npr. Nesrečniki (fr. les Misérables), Trije mušketirji (fr. Les Trois Mousquetaires), Notredamski zvonar (fr. Notre‑Dame de Paris) ipd., v tem primeru uporabljamo malo začetnico (Zapeli so himno našim trem mušketirjem.).
  2. Pisno nepodomačeno ime lahko sčasoma preide med pisno podomačena imena, npr. Tuileries [tu̯ilrí] (palača Tuileries, Tuilerijska palača, vrtovi Tuileries) v Tuilerije za vrtove, in se spremeni tudi v izgovoru: [tuileríje].

Podrobneje o rabi začetnice pri imenih cerkvenih objektov glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).

Prevzemanje imen s predimki, določnimi členi in predlogi ter vezajem
Priimki s predimki

V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v francoščini: Chrétien de Troyes [kretjên də tru̯á], Le Clézio [lə klezjó], d’Alembert [dalambêr], d’Indy [dendí]. Lahko so pisana tudi na dva načina: Lebrun [lebrên/ləbrên] ali Le Brun [lə brên].

Posebnost

V slovenščini predimek de izpustimo, kadar priimek uporabljamo samostojno brez rojstnega imena: La Fontaine [la fontên] nasproti Jean de La Fontaine [žán də la fontên], grofica La Fayette [la fajêt] nasproti Marie‑Madelaine de La Fayette [marí‑madlên də la fajêt].

Zemljepisna imena z določnim členom ali predlogom

Zemljepisna lastna imena spremljajo določni členi (npr. la, le, les) ali predlog de. V pisno nepodomačenih imenih ohranjamo izvirno obliko: La Chancelade [la šanslád‑], Le Havre [lə ávər], Le Mans [lə mán], Les Sables‑d’Olonne [le sábəl‑dolôn], Côte d’Or [kôd dôr].

Vezaj v lastnih imenih

Vezaj ohranjamo v dvojnih imenih, npr. Jean‑Paul, Elisabeth‑Louise, priimkih, npr. Lévi‑Strauss, Alain‑Fournier, Gay‑Lussac, zemljepisnih imenih, npr. Crô‑Magnon, Val‑de‑Grâce, Entre‑Deux‑Mers, in v pisno nepodomačenih besednih zvezah, npr. laissez‑faire. Vezaja ni v tistih zemljepisnih imenih, katerih sestavina je občno poimenovanje, ki je v besedilih pisano z malo začetnico, v naslovih pa brez določnega člena in z veliko začetnico, npr. le quai d’Orsay nasproti Quai d’Orsay, Le Monde: v Mondu ali v Le Mondu.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Besede, prevzete iz francoščine, uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce po obliki slovničnega spola, četudi imajo za slovenščino neznačilne končnice, npr. fondi/fondue [fondí] m (fr. la fondue ž). Pri spolu ženskih lastnih imenih se ravnamo po naravnem spolu, npr. Claudette [klodêt] ž, Béatrice [beatrís] ž, Lucie [lisí] ž, in jih uvrščamo v 3. žensko sklanjatev.

Glej »Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij« (Prevzete besede in besedne zveze).

Med zemljepisnimi imeni se slovenščini prilagaja spol podomačenih imen, npr. pokrajin in rek, ki so v slovenščini ženskega spola, kar dosegamo z dodajanjem končnice a: Provansa ž (fr. la Provence ž), Lorena ž (fr. la Lorraine ž); tako še Alzacija, Savoja ... Enako velja za reke: Garona, Loara, Sara, Sena ipd. Nepodomačena imena prevzemamo slovnično najpogosteje kot moškospolska (Camargue; Gers), pogosto si pomagamo z dodajanjem občnega razlikovalnega jedra, npr. reka Meuse, pokrajina Meuse (fr. la Meuse ž), ali ohranjamo ženski spol.

V preteklosti so uporabljali tudi imena, prevzeta iz latinščine, ki jih danes ne uporabljamo več, npr. Moza za Meuse.

Imena moškega spola – sklanjanje in tvorba svojilnih pridevnikov

Vsa moška imena sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, po prvi sklanjatvi se zaradi končniškega naglasa pregibajo tudi imena na končni a.

Način sklanjanja francoskih moških imen je odvisen od končaja, in sicer jih delimo na imena, ki se končajo na govorjeni soglasnik ali govorjeni samoglasnik. Glasovi v končajih so zapisani različno, kar vpliva na osnovo: to bodisi ohranjamo nespremenjeno, bodisi jo pisno krajšamo, bodisi daljšamo v izgovoru in zapisu ali le v izgovoru.

Podstava svojilnih pridevnikov iz francoskih moških imen je odvisna od rodilniške osnove, in sicer je

Imena moškega spola na govorjeni soglasnik

Razlike med francoskimi imeni, ki se končajo na govorjeni soglasnik, so povezane z nemimi črkami ali črkovnimi sklopi, ki vplivajo na pisno ohranjanje ali krajšanje osnove. Posebnost so dvojnice pri imenih na govorjeni končni r.

Nespremenjena osnova

Imena moškega spola na govorjeni soglasnik, zapisan s črko ali dvočrkjem, sklanjamo tako, da osnovi dodajamo končnico: Pétain [petên], rod. Pétaina [petêna], or. s Pétainom [spetênom].

Osnovo ohranjamo tudi, če črki (ali veččrkju) za soglasnik sledi nema črka, npr. Chateaubriand [šatobriján], rod. Chateaubrianda [šatobrijána], or. s Chateaubriandom [sšatobrijánom], ali nemi črkovni sklop, npr. Deschamps [dešám], rod. Deschampsa [dešáma], or. z Deschampsom [zdešámom]; Nantes [nánt], rod. Nantesa [nánta], or. z Nantesom [znántom].

Če je nema črka ⟨e⟩ del črkovnih sklopov ⟨ce in ⟨ge⟩, vpliva na izgovor predhodnega soglasnika, zato jo v zapisu ohranjamo, in sicer ⟨ce⟩ izgovorimo [s] in ⟨ge⟩ izgovorimo [ž] (v izglasju kot [š]). Za [ž] se uveljavlja govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah.

Posebnosti

  1. Kadar v zvočniški sklop vrivamo polglasnik, osnovo ohranjamo v zapisu, v govoru pa jo ohranjamo ali izgovarjamo s polglasnikom, npr. Arles [árl/árəl], rod. Arlesa [árla], or. z Arlesom [zárlom]; Charles [šárl/šárəl], rod. Charlesa [šárla], or. s Charlesom [sšárlom].
  2. Pri imenih na govorjena izglasna [j] in [š] se samoglasnik o v orodniški edninski končnici ‑⟨om⟩ in pri tvorbi svojilnega pridevnika v obrazilu ‑⟨ov⟩ preglasi v e, kar zaznamujemo tudi v zapisu.
    • Lelouch [lelúš/ləlúš], rod. Leloucha [lelúša/ləlúša], or. z Lelouchem [zlelúšem/ləlúšem], svoj. prid. Lelouchev [lelúšev‑/ləlúšev‑]
    • Corneille [kornêj], rod. Corneilla [kornêja], or. s Corneillem [skornêjem], svoj. prid. Corneillev [kornêjev‑]
  3. Če se osnova konča na govorjena izglasna [j] in [š], v zapisu pa na nemi črkovni sklop ‑⟨es⟩ ali na nemo črko ‑⟨h⟩, pisno osnovo ohranjamo. Uveljavlja se govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah.
    • Anouilh [anúj], rod. Anouilha [anúja], or. z Anouilhom/Anouilhem [zanújem], svoj. prid. Anouilhov/Anouilhev [anújev‑]
    • Versailles [versáj], rod. Versaillesa [versája], or. z Versaillesom/Versaillesem [zversájem]
    • Georges [žórš/žôrš], rod. Georgesa [žórža/žôrža], or. z Georgesom/Georgesem [zžóržem/žôržem], svoj. prid. Georgesov/Georgesev [žóržev‑/žôržev‑]
    • Limoges [limóš/limôš], rod. Limogesa [limóža/limôža], or. z Limogesom/Limogesem [zlimóžem/limôžem]
Pisno krajšana osnova

Če govorjenemu soglasniku sledi nema črka ‑⟨e⟩, jo pri pregibanju opuščamo (izjemi sta končna črkovna sklopa ‑⟨ge⟩ in ‑⟨ce⟩ v izglasju).

Posebnosti

  1. Pri imenih na govorjeni izglasni [j] (zapisan s tričrkjem ⟨ill⟩) in mehčani [n’] (zapisan z dvočrkjem ⟨gn⟩) se samoglasnik o v orodniški edninski končnici ‑⟨om⟩ in pri tvorbi svojilnega pridevnika v obrazilu ‑⟨ov⟩ preglasi v e, kar zaznamujemo tudi v zapisu: Marseille [marsêj], rod. Marseilla [marsêja], or. z Marseillem [zmarsêjem]; Montaigne [montên’/montên], rod. Montaigna [montênja], or. z Montaignem [zmontênjem].
  2. Kadar se osnova končuje na težko izgovorljiv soglasniški sklop [rtr], ki mu v zapisu sledi nema črka ‑⟨e⟩, vanj v izgovoru vrivamo polglasnik, osnovo pa krajšamo v izgovoru in zapisu: Sartre [sártər], rod. Sartra [sártra], or. s Sartrom [ssártrom]; Montmartre [monmártər], rod. Montmartra [monmártra], or. z Montmartrom [zmonmártrom].
Dvojnice pri imenih na govorjeni končni r

Pri imenih na govorjeni končni [r], ki je zapisan z ‑⟨r⟩ ali ‑⟨re⟩, je daljšanje osnove ena od sklanjatvenih možnosti, ki vpliva na preglas samoglasnika o v e in jo zaznamujemo tudi v zapisu. Če osnove ne daljšamo, ni preglaševanja:

Če govorjenemu [r] sledi nema črka za soglasnik, je daljšanje osnove in s tem povezano preglaševanje le ena od govornih možnosti:

Imena moškega spola na govorjeni samoglasnik

Francoska imena na končni samoglasnik so naglašena končniško, zato se njihova osnova pri pregibanju podaljša.

Daljšanje osnove z j v izgovoru in zapisu

Končni samoglasnik je zapisan z različnimi črkami, tudi s črko z ločevalnim znamenjem, dvo‑ ali tričrkjem:

Če je samoglasnik zapisan s črkovnim sklopom, katerega končna sestavina je nema črka ⟨e⟩, ta pri pisnem pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika ne izpada, če je črkovni sklop

Daljšanje osnove z j v izgovoru

Če samoglasniku v izglasju sledi nema črka ali nemi črkovni sklop, se osnova v zapisu ne spreminja, v izgovoru pa se podaljšuje z j, npr.

Imena ženskega spola – sklanjanje in tvorba svojilnih pridevnikov

Vsa ženska imena sodijo v ničto (tretjo) sklanjatev in so na izrazni ravni nespremenljiva. Iz imen tvorimo svojilne pridevnike.

Imena ženskega spola na soglasnik
Nespremenjena osnova pri tvorbi svojilnih pridevnikov

Osnova imena je nespremenjena,

  1. če je soglasnik zapisan s črko za soglasnik, npr. Fleur ž [flêr/flə̀r], rod. Fleur ž [flêr/flə̀r], svoj. prid. Fleurin [flêrin/flə̀rin];
  2. če črki za soglasnik sledi nema črka ⟨e⟩ (v črkovnem sklopu ⟨ce⟩), ki vpliva na izgovor predhodnega soglasnika, npr. Béatrice [beatrís], rod. Béatrice [beatrís], svoj. prid. Béatricein [beatrísin].
Krajšanje osnove v zapisu pri tvorbi svojilnih pridevnikov

Pri imenih s končnim nemim ⟨e⟩ (razen v črkovnem sklopu ⟨ce⟩) krajšamo osnovo le v zapisu:

Imena ženskega spola na samoglasnik

Pri tvorbi svojilnih pridevnikov daljšamo osnovo z j v izgovoru in pri zapisu, če je

  1. samoglasnik zapisan s črko za samoglasnik (lahko z ločevalnim znamenjem):
    • Dalida [dalidá], rod. Dalida [dalidá], svoj. prid. Dalidajin [dalidájin]
    • Chloé [kloé], rod. Chloé [kloé], svoj. prid. Chloéjin [kloéjin]
  2. samoglasnik zapisan s črkovnim sklopom, katerega sestavina je nema črka ‑⟨e⟩:
    • Mélanie [melaní], rod. Mélanie [melaní], svoj. prid. Mélaniejin [melaníjin]
    • Lucie [lisí], rod. Lucie [lisí], svoj. prid. Luciejin [lisíjin]
  3. samoglasnik zapisan s črko z ločevalnim znamenjem, ki ji sledi nema črka ‑⟨e⟩:
    • Désirée [deziré], rod. Désirée [deziré], svoj. prid. Désiréejin [dezirêjin]
    • Renée [rené/rəné], rod. Renée [rené/rəné], svoj. prid. Renéejin [renêjin/rənêjin]

Večbesedna imena

Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moškega spola pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena: Restif de La Bretonne [retíf/restíf də la bretôn], rod. Restifa de La Bretonna [retífa/restífa də la bretôna]; Giscard d’Estaing [žiskár destên], rod. Giscarda d’Estainga [žiskára/žiskárja destêna]; Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák]; rod. Cyranoja de Bergeraca [siranója də beržeráka].

Imena ženskega spola ostajajo nespremenjena: George Sand [žôrš sánt], rod. George Sand [žôrš sánt].

V dvodelnih imenih, pisanih z vezajem, pregibamo samo drugo sestavino:

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v francoščini in slovenščini

Od naših pravil o rabi ločil se francoska razlikujejo predvsem po stičnosti, različna je raba vezaja in pomišljaja, drugačen je narekovaj.

Posebnosti

  1. Vprašaj, klicaj, dvopičje, podpičje in pomišljaj so v francoščini nestična ločila: _____ ?, _____ !, __ : __, __ ; __, __ – __.
  2. Tri pike se pišejo stično: _____....
  3. Francoski narekovaj je obrnjen ravno nasprotno kot naš in je nestičen: « ____ » Nestičnost se vse pogosteje nadomešča s stičnostjo.
  4. Vezaj v imenih in tvorjenkah se piše stično: _____‑_____.
  5. Narekovajni pomišljaj je daljši od našega (t. i. m‑pomišljaj) in se uporablja za označevanje dobesednega navedka na začetku odstavka: —______ // — _____.

Glej poglavje »Ločila«.

Hrvaščina

Pisava

Hrvaška različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjujejo štiri črke z ločevalnimi znamenji, tj. ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebna črka ⟨đ⟩ ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.

Hrvaška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨đ Đ⟩, ⟨e E ⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨lj Lj⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.

Posebnost

Črkovna sklopa ⟨je⟩ in ⟨ije⟩ imata zgodovinski značaj in nista del hrvaške abecede.

O vključevanju hrvaških posebnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V hrvaški pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Hrvaščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Zagreb [zágreb-], Virovitica [virovítica]. Naglasno mesto hrvaških besed praviloma ohranjamo.

POSEBNOSTI

  1. V slovenščini se je pri nekaterih pogosteje rabljenih imenih že v preteklosti ustalilo naglaševanje, ki se razlikuje od hrvaškega, npr. Slavonski Brod [slavónski bród-] namesto [slávonski bród-], Opatija [opatíja] namesto [opátija], Buzet [buzét] namesto [búzet].
  2. V knjižni hrvaščini se naglas pri pregibanju tudi premika, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo, navadno prevzamemo imenovalniški naglas (npr. Lošinj [lóšin’/lóšin], Lopar [lópar], Tribunj [tríbun’/tríbun], Vrsar [və̀rsar]), redko rodilniškega, npr. Rovinj [rovín’/rovín], rod. Rovinja [rovínja] (hrv. [ròvīnj], rod. [rovínja]). Nekatera imena pod vplivom preteklih kodifikacij izgovarjamo na dva načina, npr. Trogir [trógir/trogír], Labin [lábin/labín], Hajduk [hájduk/hajdúk] (športni klub iz Splita).

Hrvaško naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov ne prevzemamo.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOST

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozka, npr. Ščedro [ščédro], Drvenik [dərvénik], Osijek [ósijek], Ploće [plóče], kot široka pa, kadar e stoji pred [r] ali [j] oz. kadar o stoji pred [v] ali [u̯], npr. Beram [bêram], Novalja [nôvalja], Ovčara [ôu̯čara]).

V sklopu i in samoglasnika (črkovni sklop ⟨iV⟩) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, npr. Biokovo [bijókovo], Biograd [bíjograd-], Ciriak [círijak].

Nekatera imena so v knjižni hrvaščini pisana z zaprtim zevom, npr. hrv. Brijuni (slov. Brioni [brijóni]).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ć⟩, v slovenščino prevzemamo kot [č]: Jelačić [jélačič], Jurić [júrič].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨đ⟩ ali (redko tudi) dvočrkjema ⟨gj⟩ in ⟨dj⟩, v slovenščino prevzemamo kot [dž]: Đurđa [džúrdža], Đakovo [džákovo]; Gjalski [džálski], Kalogjera [kalódžera]; Djurdjević [džúrdževič], Mundjer [múndžer].

Hrvaščina pozna zlogotvorni soglasnik ⟨r⟩, ki ga izgovarjamo kot sklop polglasnika in [r]: Krk [kə̀rk], Srna [sə̀rna], Zrmanja [zə̀rmanja].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ć č Ćiril [číril], Zaprešić [záprešič], Peruća [pêruča]
đ Đuro [džúro], Đurđevac [džúrdževac], Kaluđerovac [kaludžêrovac], Tuđman [túdžman]
dj Djurdjević [džúrdževič], Mundjer [múndžer]
gj Gjalski [džálski], Kalogjera [kalódžera]; Gjurin [džurín], Gjurgjan [džúrdžan]

Podomačevanje hrvaških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz hrvaščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze večinoma pisno podomačene, npr. bečarac [bečárac] (hrv. bećarac) ‘pesem’, slivovica [slívovica] (hrv. šljivovica) ‘žganje iz sliv’, buzara [búzara] ‘vrsta jedi’, galeb [galéb-] ‘vrsta ptiča’, pašticada [paštícada] ‘vrsta jedi’, plavac [plávac] ‘vrsta vina’, škripavac [škrípavac] ‘vrsta sira’, rožata [rožáta] ‘vrsta peciva’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v hrvaščini, npr. Belišće [belíšče], Bjelovar [bjélovar], Donji Miholjac [dónji mihóljac], Hrvatska Kostajnica [hə̀rvatska kostájnica], Župa dubrovačka [žúpa dúbrovačka] (hrvaška občina), Ivanić-Grad [ívanidž-grád‑]; Dragojević [dragójevič/drágojevič], Mažuranič [mažúranič].

Osebna imena

Imena zgodovinskih oseb sicer podomačujemo, a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od hrvaške, npr. Grgur Ninski [gə̀rgur nínski], Ljudevit Posavski [ljudevít posáu̯ski].

Nekatera imena osebnosti, pri katerih so stalni pridevki izpeljani iz zemljepisnih imen, so v slovenščini drugačna kot v hrvaščini, ker se razlikujejo tudi podstavna zemljepisna imena, npr. slov. Andrej III. Benečan [andrêj trétji benečán] – hrv. Andrija III. Mlečanin, slov. Ladislav Neapeljski [ládislau̯ neápəl’ski/neápəlski] – hrv. Ladislav Napuljski.

Pri prevajanju imen zgodovinskih osebnosti je treba biti pozoren tudi na morebitna neskladja med slovenskimi in hrvaškimi zgodovinskimi imeni, npr. ogrsko-hrvaški kralj Bela II. Slijepi je na Slovenskem pogosteje imenovan Bela II. Ogrski [béla drúgi ógərski], srednjeveški učenjak Herman Koroški [hêrman koróški] ima tudi hrvaško ime Herman Dalmatin/Dalmata; madžarsko-hrvaškega plemiča Ferenca Tahyja imenujejo na Hrvaškem Franjo Tahi, v slovenščini pa je Ferenc Tahi [fêrenc táhi].

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti na Hrvaškem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med enobesednimi eksonimi so redka imena krajev, npr. Pulj [púl’/púl] (hrv. Pula), Reka [réka] (hrv. Rijeka), nekaj je tudi nekrajevnih imen, npr. otočje Brioni [brijóni] (hrv. Brijuni), pokrajina Medžimurje [medžimúrje/médžimurje] (hrv. Međimurje), gorovje Čičarija [čičaríja] (hrv. Ćićarija).

Za obmejna območja, na katerih živijo tudi Slovenci, so uveljavljena slovenska imena, npr. Karlovec [kárlovəc] (hrv. Karlovac), Brod na Kolpi [bród- na kólpi] (hrv. Brod na Kupi), Trstje [tə̀rstje] (hrv. Tršće), Kolpa [kólpa] (hrv. Kupa), Sotla [sótla] (hrv. Sutla).

Nekaterih hrvaških imen ne prevajamo, temveč uporabljamo slovenska imena, npr. Trdinov vrh [tərdínou̯ və̀rh] in Sveta Jera [svéta jéra] (hrv. Sveta Gera), Gorjanci [gorjánci] (hrv. Žumberak) ipd.

Pri večbesednih eksonimih se je uveljavilo, da občnoimenske sestavine imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Zlati rt [zláti ə̀rt] (hrv. Zlatni rat), Kvarnerski zaliv [kvarnêrski zalív-] (hrv. Kvarnerski zaljev), Zmajeva jama/špilja [zmájeva jáma/špílja] (hrv. Drakonova špilja). Hrvaško pridevniško obrazilo -čki (Plitvička jezera, Karlovačka kotlina, Riječki zaljev) nadomestimo s slovenskim -ski oz. -ški (Plitviška jezera [plítviška jézera], Karlovška kotlina [kárlou̯ška kotlína], Reški zaliv [réški zalív-]).

Nekatere občne besede so kulturno specifične in zanje v slovenščini nimamo izraza, zato jih ohranjamo v izvirni obliki, npr. Kopaški rit [kópaški rít] (hrv. Kopački rit, mokrišče pri Osijeku).

Stvarna imena

Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma jih prevajamo, npr. Baščanska plošča [baščánska plôšča] (hrv. Bašćanska ploča), Vodnjak življenja [vodnják življênja] (hrv. Zdenac života).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Slovničnih kategorij besed – spola, števila – pri prevzemanju iz hrvaščine načeloma ne spreminjamo.

Izjemoma se je (najpogosteje zaradi nepoznavanja izvirnega imena) pri posameznih imenih, ki so v hrvaščini množinska, v slovenščini uveljavila tudi ednina, npr.

  • Brela [bréla] ž, mest. v Breli [u̯bréli] in Brela [bréla] ž mn.mest. v Brelah [u̯brélah];
  • Sali [sáli] m, mest. v Saliju [u̯sáliju] in Sali [sáli] m mn.mest. v Salih [u̯sálih].

Krajšanje osnove

Hrvaški neobstojni a v izglasnih morfemskih sklopih -ac, -ak, -ar itd. pogosto obravnavamo kot neobstojni samoglasnik tudi v slovenščini.

Pri imenih s končajema -ac (Pelješac [pélješac], Obrovac [óbrovac]) in -ar (Zadar [zádar]), v katerih osnove ne podaljšujemo z j, zapisani a v imenovalniku izgovorimo po črki: 

Pri prevzemanju imen s končajema -ak (Susak) in -at (Cavtat) upoštevamo izgovorljivost nastalega soglasniškega sklopa; in sicer

  1. neobstojni a opuščamo, če je soglasniški sklop izgovorljiv:
    • Susak [súsak], rod. Suska [súska];
    • Paljetak [paljétak], rod. Paljetka [paljétka];
  2. samoglasnik a ohranjamo, če je soglasniški sklop neizgovorljiv:
    • Cavtat [cáu̯tat], rod. Cavtata [cáu̯tata].

Neobstojni polglasnik, zapisan s črko e v končaju -ec ali -ek, se pojavlja v redkih imenih zlasti s kajkavskega območja, npr.:

POSEBNOSTI

  1. Pri imenih s končajem -ar se po izpadu a v izpeljankah s soglasniškim sklopom nezvočnik + r na koncu osnove izgovarja polglasnik, npr. zadrski [zádərski], Zadrčan [zádərčan].
  2. Izpuščanje neobstojnega samoglasnika je v nekaterih hrvaških imenih ustaljeno kot del imenskih zvez, npr. Janez iz Kastva [jánez- iskástva] (Kastav [kástau̯], rod. Kastva [kástva]), pridevniška tvorba na -ski pa zaradi nastalega zaporedja glasov v zlogu ne bi bila mogoča (*kastvski), zato kastavski [kástau̯ski].
  3. Namesto redkih hrvaških imen uporabljamo v slovenščini slovenske eksonime, pri katerih upoštevamo slovenska pravila neobstojnega polglasnika, npr. Sisek [sísək] (namesto hrv. Sisak), rod. Siska [síska]; prid. siški [síški], preb. i. Siščan [síščan]. Tako še Karlovec [kárlovəc] (namesto hrv. Karlovac).
  4. Kadar bi izpad polglasnika povzročil nastanek težko izgovorljivega soglasniškega sklopa, govorimo o obstojnem polglasniku, ki se v končajih -ec in -ek pri pregibanju ohranja ali premenjuje s samoglasnikom e, npr. Polančec [polánčəc], rod. Polančeca [polánčəca/polánčeca]; svoj. prid. Polančečev [polánčəčev-/polánčečev-].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr. Gotovčev [gótou̯čev-], Paljetkov [paljétkov-].

Izpad samoglasnika iz osnove v slovenščini sistemsko uveljavljamo tudi v podstavi vseh tvorjenk: Susak [súsak], rod. Suska [súska]; prid. suški [súški], preb. i. Suščan [súščan]. V hrvaščini se neobstojni a v pridevniških izpeljankah ohranja: hrv. Susak, rod. Suska; prid. susački, preb. i. Suščan.

Daljšanje osnove

Redka moška imena na končni -e sklanjamo z daljšanjem osnove s t:

Pri prevzemanju hrvaških imen na končni -e bi pričakovali podaljševanje z j, ker ne gre za slovenska imena, česar pa raba ne potrjuje. Številna srbohrvaško-makedonsko-bolgarska osebna lastna imena na -e analogno s slovenskimi podaljšujemo s t, npr. Lovre [lôu̯re], rod. Lovreta [lôu̯reta].

Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni -e je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato podaljšujemo s t (Frane [fráne], rod. Franeta [fráneta], or. s Franetom [sfránetom]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (Hrvoje [hə̀rvoje], rod. Hrvoja [hə̀rvoja], or. s Hrvojem [shə̀rvojem]).

Osnovo podaljšuje z j večina imen (le redka ne, npr. Hvar [hvár]), ki se končajo na -r (v izvirnem jeziku daljšanja ni), npr.:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Damirjev [dámirjev-], Nazorjev [názorjev-], Šimetov [šímetov-].

V preteklosti je bilo daljšanje osnove pri imenih na končni sklop -mir tudi v slovenščini neustaljeno, npr. Črtomir [čə̀rtomir], rod. Črtomirja [čə̀rtomirja], nekdaj samo Črtomira [čə̀rtomira]. Tako še Vladimir [vládimir], Tihomir [tíhomir], Mojmir [mójmir] …

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š ali , ki so v hrvaščini zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨č⟩, ⟨j⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩ in ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride do premene c v č.

⟨c⟩ Jasenovac [jasénovac], or. z Jasenovcem [zjasénou̯cem]
Petrica [pétrica], or. s Petricem [spétricem], pogosteje po drugi moški sklanjatvi s Petrico [spétrico]; svoj. prid. Petričev [pétričev-]
⟨ć⟩ Roić [róič], or. z Roićem [zróičem]; svoj. prid. Roićev [róičev-]
⟨č⟩ Poreč [póreč], or. s Porečem [spórečem]
⟨đ⟩ Rađa [rádža], or. z Rađem [zrádžem], pogosteje po drugi moški sklanjatvi z Rađo [zrádžo]; svoj. prid. Rađev [rádžev-]
⟨š⟩ Drniš [də̀rniš], or. z Drnišem [zdə̀rnišem]
Glavaš [glávaš], or. z Glavašem [zglávašem]; svoj. prid. Glavašev [glávašev-]
⟨ž⟩ [íš], or. z Ižem [zížem]; prid. iški [íški]
⟨dž⟩ Šimundža [šímundža], or. s Šimundžem [sšímundžem], pogosteje po drugi moški sklanjatvi s Šimundžo [sšímundžo]; svoj. prid. Šimundžev [šímundžev-]
⟨lj⟩ Trilj [trílʼ/tríl/], or. s Triljem [stríljem]
Hrelja [hrélja], or. s Hreljem [shréljem]; svoj. prid. Hreljev [hréljev-]
⟨nj⟩ Slunj [slún’/slún], or. s Slunjem [sslúnjem]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Sesar [sésar], or. s Sesarjem [ssésarjem]; svoj. prid. Sesarjev [sésarjev-].

Tvorba svojilnih pridevnikov

V slovenščini tvorimo svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega spola na -a s priponskim obrazilom -ov oz. -ev, kadar je pred končnico osnova na govorjeni c, j, č, ž, š ali :

Indonezijščina

Jezik

Pisava

Izgovor

Naglasno mesto

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki
Soglasniki

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Podomačevanje indonezijskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Lastna imena

Osebna imena
Zemljepisna in stvarna lastna imena

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Krajšanje osnove

Daljšanje osnove

Pregibanje imena s končnimi nemimi glasovi

Preglas

Islandščina

Pisava

Islandska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s sedmimi črkami z ločevalnimi znamenji – ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩, ⟨ú⟩, ⟨ý⟩ in ⟨ö⟩, posebnima črkama ⟨ð Ð⟩ in ⟨þ Þ⟩ ter združeno črko ⟨æ Æ⟩.

Islandska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨ð Ð⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨þ Þ⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ö Ö⟩.

POSEBNOSTI

  1. Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩ in ⟨z⟩ niso del islandske abecede, uporabljajo se le za citatni zapis prevzetih občnih poimenovanj in tujih lastnih imen.
  2. Črka ⟨z⟩ je lahko ohranjena tudi pri posameznih islandskih lastnih imenih, saj se je uporabljala do pravopisne reforme 1973 (ko se je že izgovarjala enako kot črka ⟨s⟩ in so jo zato opustili).
  3. Islandska črka ⟨ð Ð⟩ nima enake glasovne vrednosti kot južnoslovanski ⟨đ Đ⟩: tipografsko sta veliki črki enaki, mali črki pa se razlikujeta.

O vključevanju islandskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V islandski pisavi se uporabljata ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Posebni črki ⟨ð Ð⟩ in ⟨þ Þ⟩ ter združeno črko ⟨æ Æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.

Pravopis sodobnega islandskega jezika temelji na pravopisu stare nordijščine oziroma stare islandščine, jezika islandskih sag, zato je oddaljen od govorjenega jezika, v katerem so se zgodile številne glasovne spremembe. Zapisovalna pravila se tem spremembam skorajda niso prilagodila, npr. ostrivec v stari islandščini označuje dolžino samoglasnika, v sodobni islandščini pa se ti zgodovinsko dolgi samoglasniki večinoma izgovarjajo kot dvoglasniki.

Izgovor

Naglasno mesto

Islandske besede so naglašene na prvem zlogu: Grindavík [kríntavik]. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo.

Pri daljših besedah islandščina pozna poleg glavnega tudi stranski naglas, v slovenščino pa jih pogosto prevzemamo kot dvonaglasnice (Hafnarfjörður [hápnarfjêrdir]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Hvolsvöllur [hvólsvẹtlir].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨i⟩ in ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨a⟩, izgovarjamo po slovensko, tj. kot [a] (Akranes [ákranes]), razen pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩, ko ga prevzemamo kot [au̯]: Drangey [tráu̯nkej].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨á⟩, prevzemamo kot [au̯]: Hjálmar [hjáu̯lmar], Kári [káu̯ri].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, izgovarjamo po slovensko, tj. kot [e] (Keflavík [képlavik], Akranes [ákranes]), razen pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩, ko ga prevzemamo kot [ej]: Engey [êjnkej].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨é⟩, prevzemamo kot [je]: Pétursson [pjétirson].
  5. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ó⟩, prevzemamo kot [ou̯]: Ólafsson [ôu̯lafson], Kópavogur [kôu̯pavogir].
  6. Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨í⟩, ⟨y⟩ in ⟨ý⟩, prevzemamo kot [i]: Grindavík [kríntavik], Reykjavík [rêjkjavik], skyr [skír], Ýmir [ímir].
  7. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨u⟩, prevzemamo kot [i] (Akureyri [ákirejri]), razen pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩, ko ga prevzemamo kot [u]: Bolungarvík [pólunkarvik].
  8. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ú⟩, prevzemamo kot [u]: Magnússon [máknuson].
  9. Samoglasnik, zapisan z združeno črko ⟨æ⟩, prevzemamo kot [aj]: Garðabær [kárdapajr].
  10. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ö⟩, prevzemamo kot [e]: Höfn [hépǝn].

Črkovne sklope ⟨ei⟩, ⟨ey⟩ in ⟨au⟩ prevzemamo v slovenščino kot [ej]: Ásgeir [áu̯skejr], Drangey [tráu̯nkej], Trausti [trêjsti].

Zev v sklopu samoglasnika i in poljubnega drugega samoglasnika, tj. [iV], zapiramo z [j]: Blönduós [pléntijou̯s].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨j⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨b⟩, prevzemamo kot [p]: Garðabær [kárdapajr].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨d⟩, prevzemamo kot [t]: Dalvík [tálvik].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ð⟩, prevzemamo kot [d]: Reyðarfjörður [rêjdarfjêrdir].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨f⟩, se navadno izgovarja kot [f] (Friðrik [frídrik]), razen med dvema zvenečima glasovoma: med samoglasnikom in ⟨l⟩ ali ⟨n⟩ ga prevzemamo kot [p] (Keflavík [képlavik]), v drugih primerih med zvenečima glasovoma pa kot [v]: Gylfi [kílvi], Ólafur [ôu̯lavir].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, večinoma prevzemamo kot [k]: Grundarfjörður [kríntarfjêrdir]. V položaju med dvema samoglasnikoma ga prevzemamo kot [g] (Vogar [vógar]) ali kot [j], če je drugi samoglasnik zapisan z ⟨i⟩: Egilsstaðir [êjilstádir]. V položaju pred ⟨t⟩ in ⟨s⟩ ga prevzemamo kot [h]: Gunnlaugson [kínlejhson].
  6. Črko ⟨h⟩ izgovarjamo po slovensko (Hvolsvöllur [hvólsvẹtlir]), razen v črkovnih sklopih ⟨hl⟩, ⟨hn⟩ in ⟨hr⟩, v katerih je nema: Hnífsdalur [nífstalir], Hrafn [rápǝn].
  7. Črko ⟨k⟩ izgovarjamo po slovensko, razen pred ⟨l⟩ in ⟨n⟩ za samoglasnikom, ko jo prevzemamo kot [hk] (Miklavatn [míhklaváhtǝn]), ter pred ⟨t⟩, ko jo prevzemamo kot [h]: Benedikt [bénediht].
  8. Črko ⟨p⟩ izgovarjamo po slovensko, razen pred ⟨l⟩ in ⟨n⟩ za samoglasnikom, ko jo prevzemamo kot [hp]: Vopnafjörður [vóhpnafjêrdir].
  9. Črko ⟨t⟩ izgovarjamo po slovensko, razen pred ⟨l⟩ in ⟨n⟩ za samoglasnikom, ko jo prevzemamo kot [ht]: Vatnajökull [váhtnajékitǝl], Litlisjór [líhtlisjou̯r].
  10. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [hs]: Laxness [láhsnes].
  11. Soglasnik, zapisan s črko ⟨þ⟩, prevzemamo kot [t]: þórðarson [tôu̯rdarson], þingvellir [tínkvetlir].

Podvojene črke za soglasnike, razen v primerih ⟨ll⟩, ⟨nn⟩, ⟨kk⟩, ⟨pp⟩ in ⟨tt⟩, izgovarjamo enojno: Selfoss [sélfos], Snorri [stnóri].

Nezvočniško-zvočniške ali nekatere zvočniško-zvočniške sklope izgovarjamo po slovensko, tj. v izglasju ali pred soglasniškim sklopom s polglasnikom, npr. Eyjafjallajökull [êjafjatlajékitǝl].

POSEBNOSTI

  1. Podvojeno črko ⟨ll⟩ prevzemamo kot [tl], položajno pa tudi kot [tǝl]: Eyjafjallajökull [êjafjatlajékitǝl], Páll [páu̯tǝl].
  2. Podvojeno črko ⟨nn⟩ izgovarjamo enojno, razen kadar je v črkovnih sklopih ⟨ánn⟩, ⟨aunn⟩, ⟨ænn⟩, ⟨ínn⟩, ⟨ýnn⟩, ⟨ónn⟩, ⟨einn⟩ in ⟨eynn⟩, ko jo izgovarjamo kot [tn], položajno pa tudi kot [tǝn]: Steinn [stêjtǝn].
  3. Podvojeno črko ⟨kk⟩ prevzemamo kot [hk]: Stykkishólmur [stíhkishôu̯lmir].
  4. Podvojeno črko ⟨pp⟩ prevzemamo kot [hp]: Skaftárhreppur [skáftau̯réhpir].
  5. Podvojeno črko ⟨tt⟩ prevzemamo kot [ht]: Jakobsdóttir [jákopstôu̯htir].

Glej poglavje »Krajšanje osnove«.

Črkovne sklope ⟨sl⟩, ⟨sn⟩, ⟨rl⟩ in ⟨rn⟩ izgovarjamo kot [stl], [stn], [rtl] in [rtn] (Gísli [kístli], Snorri Sturluson [stnóri stírtlison], Arnór [ártnou̯r]), položajno pa tudi s polglasnikom kot [stǝl], [stǝn], [rtǝl] in [rtǝn].

Včasih se tvorjenka izgovorno vede, kot da bi bila sestavljena iz dveh samostojnih besed, npr. Snæfell [stnájfetǝl] in ne *[stnájvetǝl] (snæ ʻsnegʼ + fell ʻgoraʼ); enako Hafnarfjörður [hápnarfjêrdir] (hafnar ʻpristaniščeʼ in fjörður ʻfjordʼ). Npr. tudi prehod [rn] v [rtn] pri Bjarni [pjártni], vendar ne pri Borgarnes [pórkarnes], ker je sestavljeno iz borgar in nes. Ne velja pa to za vse tvorjenke, npr. pri besedi Íslandstlant] ʻIslandijaʼ [sl] prehaja v [stl], čeprav je beseda sestavljena iz dveh delov (ís ʻledʼ in land ʻdeželaʼ).

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej opisane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
a
a Einar [êjnar]
a pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩
au̯ Drangey [tráu̯nkej]
á au̯
Ásgeir [áu̯skejr]
au
ej
Haukur [hêjkir]
æ aj Snær [stnájr]
b p Bjarni [pjártni], Björk [pjêrk]
d t Dalvík [tálvik], Jakobsdóttir [jákopstôu̯htir]
ð d Sigurður [sígirdir]
e
e Akranes [ákranes]
e pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩
ej Engey [êjnkej]
ei ej Heimaey [hêjmaej]
ey ej Reykjavík [rêjkjavik]
é je Pétur [pjétir]
f
f
Flúðir [flúdir], Fellabær [fétlapajr], Ingólfsson [ínkou̯lfson], Ólafsson [ôu̯lafson]
f sredi besede med zvenečima glasovoma v Gylfason [kílvason], Ólafur [ôu̯lavir], Bifröst [pívrest], Grundarhverfi [kríntarhvêrvi]
f za samoglasnikom in hkrati pred ⟨l⟩ ali ⟨n⟩
p
Keflavík [képlavik], Höfn [hépǝn]
g med katerim koli samoglasnikom in ⟨i⟩ j Egilsstaðir [êjilstádir]
g med samoglasnikoma, razen kadar je drugi samoglasnik ⟨i⟩ g Kópavogur [kôu̯pavọgir]
g
k
Magnús [máknus], Birgir [pírkir], Siglufjörður [síklifjêrdir], Grindavík [kríntavik]
g pred ⟨t⟩ in ⟨s⟩
h
Gunnlaugson [kínlejhson]
h
h
Hvanneyri [hvánejri], Hjálmar [hjáu̯lmar]
h v ⟨hl⟩, ⟨hn⟩, ⟨hr⟩
/
Hrisey [rísej], Hnífsdalur [nífstalir], jökulhlaup [jékilejp]
í i Reykjavík [rêjkjavik]
k
k Akureyri [ákirejri], Kvíslavatn [kvístlaváhtǝn]
k pred ⟨t⟩ h Benedikt [bénediht]
k za samoglasnikom v ⟨kl⟩, ⟨kn⟩, ⟨kk⟩
hk Strokkur [stróhkir], Miklavatn [míhklaváhtǝn]
ll tl þingvellir [tínkvetlir], Hella [hétla], Langjökull [láu̯nkjẹkitǝl]
nn
n Gunnar [kínar]
nn v ⟨ánn⟩, ⟨aunn⟩, ⟨ænn⟩, ⟨ínn⟩, ⟨ýnn⟩, ⟨ónn⟩, ⟨einn⟩, ⟨eynn⟩
tn þorsteinn [tórstejtǝn], Sveinn [svêjtǝn]
ó ou̯ Ólafsvík [ôu̯lafsvik], Jón [jôu̯n]
ö e Blönduós [pléntijou̯s]
p
p Djúpivogur [tjúpivógir]
p za samoglasnikom v ⟨pl⟩, ⟨pn⟩, ⟨pp⟩
hp Vopnafjörður [vóhpnafjêrdir], Skaftárhreppur [skáftau̯réhpir]
rl rtl Karl [kártǝl]
rn rtn Örn [êrtǝn], Bjarni [pjártni]
sl stl Gíslason [kístlason]
sn stn Snorri [stnóri]
t
t Vestmannaeyjar [véstmanaêjar], Hjörtur [hjêrtir]
t za samoglasnikom v ⟨tl⟩, ⟨tn⟩, ⟨tt⟩
ht Atlason [áhtlason], Laugarvatn [lêjgarvahtǝn], Jakobsdóttir [jákopstôu̯htir]
Þ t Þór [tór]
u i Surtsey [sírtsej]
u pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩ u Bolungarvík [pólunkarvik]
ú u Húsavík [húsavik]
x hs Laxness [láhsnes]
y i Þykkvibær [tíhkvipajr]
ý i Ýmir [ímir]

POSEBNOST

Beseda guð ʻbogʼ se izgovarja, kot da bi bila zapisana gvuð; pojavlja se tudi v imenskih tvorjenkah, npr. Guðmundur [kvídmintir], Guðrún [kvídrun].

Podomačevanje islandskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz islandščine so v slovenščini redka, običajno jih prevajamo. Pri tistih, ki smo jih prevzeli neprevedene, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

  1. pisno podomačene, zlasti tiste, ki so izvorno islandske, vendar so v slovenščino prišle prek zahodnoevropskih jezikov: saga [sága] (isl. ʻpripovedʼ), gejzir [gejzír];
  2. pisno nepodomačene: skyr [skír] ʻvrsta jogurtaʼ, jökulhlaup [jékilejp] ʻledeniška poplavaʼ.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v islandščini: Reykjavík [rêjkjavik], Vatnajökull [váhtnajékitǝl].

Osebna imena

Islandsko osebno ime je sestavljeno iz enega ali dveh (rojstnih) imen in patronimika ali matronimika, npr. Einar Már Guðmundsson [êjnar máu̯r kvídmintson] (očetu je ime Guðmundur).

Islandci praviloma nimajo priimkov (dednih rodbinskih imen, kot je značilno za druge evropske jezike), redki priimki pa so posledica tega, da je njihov prednik (ki je pridobil priimek) živel v tujini.

V islandščini se patronimik (imenska oblika, ki sporoča ime očeta) tvori iz imena očeta, redko se tvori matronimik (imenska oblika, ki sporoča ime matere, npr. ob neznanem očetu). Patronimik se tvori tako, da se rodilniški obliki  imena doda za moškega pripono -son [son] ʻsinʼ, za žensko pa pripono dóttir [tôu̯htir] ʻhčiʼ. Iz imena Jón [jôu̯n] se tako tvori rodilnik Jóns, iz rodilnika pa dva patronimika Jónsson [jôu̯nson] ali Jónsdóttir [jôu̯nstôu̯htir]. V islandščini je sicer več sklanjatev in več možnosti tvorbe rodilnika, npr. Sigurður [sígirdir] (rod. Sigurðs), patronimik Sigurðsson [sígirtson]; Örn [êrtǝn] (rod. Arnar), patronimik Arnarson [ártnarson]; Gísli [kístli] (rod. Gísla), patronimik Gíslason [kístlason].

Zemljepisna imena

Za redke islandske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Islandija [islándija] (isl. Ísland [ístlant]). Med podomačena zemljepisna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen, npr. Katla [kátla] (isl. [káhtla]) in Hekla [hékla] (isl. [héhkla]). Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina večkrat prevedena, izlastnoimenska pa morfemsko prilagojena slovenščini, npr. Vestmanski otoki [véstmanski otóki] (isl. Vestmannaeyjar).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

S pregibanjem islandskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.

POSEBNOST

Imena rek, ki se končajo na á, v slovenščino prevzemamo kot samostalnike ženskega spola s končnico -a in jih sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi. Diakritik ob tem izpuščamo, zato imena tudi izgovorno prilagodimo slovenščini, npr. isl. Hvitá prevzemamo kot Hvita [hvíta], rod. Hvite [hvíte].

Krajšanje osnove

Pri izgovoru islandskih moških imenih s končaji ⟨fn⟩, ⟨tn⟩, ⟨tl⟩, ⟨ll⟩, ⟨rl⟩, ⟨rn⟩ ipd. v slovenščini med izglasna soglasnika vrivamo polglasnik, ki ga pri sklanjanju izpuščamo (in s tem krajšamo osnovo).

⟨fn⟩ Höfn [hépǝn], rod. Höfna [hépna]
Hrafn [rápǝn], rod. Hrafna [rápna]
⟨ll⟩ Páll [páu̯tǝl], rod. Pálla [páu̯tla]
Eyjafjallajökull [êjafjatlajékitǝl], rod. Eyjafjallajökulla [êjafjatlajékitla]
⟨rn⟩ Örn [êrtǝn], rod. Örna [êrtna]
⟨rl⟩ Karl [kártǝl], rod. Karla [kártla]
⟨tn⟩ Miklavatn [míhklaváhtǝn], rod. Miklavatna [míhklaváhtna]

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Hrafnov [rápnov-], Örnov [êrtnov-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan ni skrajšana in je enaka imenovalniški osnovi, npr. höfnski [hépǝnski], Höfnčan [hépǝnčan] – miklavatnski [míhklaváhtǝnski].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i ali na soglasnik r:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Snorrijev [stnórijev‑], Ýmirjev [ímirjev‑], Kárijev [káu̯rijev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola

  1. s pisnim končajem -⟨y⟩, katerih osnova se konča na govorjeni j, npr. Drangey [tráu̯nkej], or. s/z Drangeyem [stráu̯nkejem];
  2. na končni govorjeni soglasnik r ali samoglasnik i, ki osnovo podaljšujejo z j, npr.
    • Kári [káu̯ri], or. s Kárijem [skáu̯rijem]; svoj. prid. Kárijev [káu̯rijev-];
    • Vopnafjörður [vóhpnafjêrdir], or. z Vopnafjörðurjem [zvóhpnafjêrdirjem].

Italijanščina

Pisava

Italijanska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi osem dvočrkij (⟨ch⟩, ⟨ci⟩, ⟨cq⟩, ⟨gh⟩, ⟨gi⟩, ⟨gl⟩, ⟨gn⟩ in ⟨sc⟩) in dve tričrkji (⟨gli⟩ in ⟨sci⟩).

Italijanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨y⟩ se v italijanščini uporabljajo za zapis prevzetih besed, ravno tako dvočrkje ⟨ph⟩ za [f], npr. Sophia [sofíja] (poleg Sofia).
  2. Imena z vzglasnim ⟨j⟩ so v italijanščini zapisana tudi z ⟨i⟩, npr. Iacopo (poleg Jacopo [jákopo]), Iacopone da Todi (poleg Jacopone da Todi [jakopóne da tódi]). V slovenščino jih prevzemamo z ⟨j⟩.

V italijanski pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo: krativec ⟨`⟩ in ostrivec ⟨´⟩ na samoglasnikih imata vlogo naglasnih znamenj in sta obvezna sestavina črk. Z njima je večinoma označen naglas na zadnjem zlogu, npr. Maestà [maestá], Salò [saló], Ferré [feré], redko zaradi drugih razlogov tudi sredi besede, npr. Campofòrmido [kampofórmido].

O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto italijanskih besed praviloma ohranjamo. Na predzadnjem zlogu so naglašene

  1. dvozložne besede, npr. Croce [króče], Pozzo [póco], Ischia [ískja];
  2. večina večzložnih besed, npr. Casanova [kazanôva], Puccini [pučíni].

Posebnost

Ker je med večzložnimi imeni kar nekaj izjem, moramo pri njih naglasno mesto preveriti. Takšna so npr. imena Scopoli [skópoli], Medici [médiči], Spinola [spínola], Pascoli [páskoli], Piccolomini [pikolómini], Bergamo [bêrgamo], Brindisi [bríndizi], Modena [módena], Rimini [rímini], Pavia [pavíja], Trapani [trápani], Ortisei [ortizêj]. Dvojnice so redke, npr. Brunico [bruníko/brúniko].

V italijanščini je naglas na zadnjem zlogu redek in je zato označen z ločevalnim znamenjem: Pietà [pjetá], Niccolò [nikoló], Cefalù [čefalú].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩, izgovorimo [i], razen pred črko za samoglasnik ⟨iV⟩ in v končajih ‑⟨ai⟩, ‑⟨ei⟩, ‑⟨oi⟩: Nobile [nóbile], Silone [silóne], Imola [ímola], Luigi [luídži]; Collodi [kolódi], Torricelli [toričéli], Pasolini [pazolíni]); Acqui [áku̯i].

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨u⟩, je [u], razen nenaglašen v položaju za samoglasnikom ali pred njim (v dvoglasniku): Perugia [perúdža], Cuneo [kúneo], Cimabue [čimabúe], Ligabue [ligabúe], Nuoro [núoro], Subiaco [subjáko].

Naglašena samoglasnika e in o izgovarjamo z ožino, razen v položaju pred r in j, npr. Salerno [salêrno], Canazei [kanacêj], in o v položaju pred fonemom /v/ (Cortenuova [kortenu̯ôva]). Izjemoma je zaradi prekrivnosti s prevzeto besedo (npr. madona, Madona) možen dvojnični izgovor: Madonna di Campiglio [madôna/madóna di kampiljo].

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

V sklopu i in samoglasnika (črkovni sklop ⟨iV⟩) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, in sicer:

V drugih primerih je črkovni sklop ⟨iV⟩ izgovorjen kot [jV], zato zeva ni, npr. Iesolo [jézolo], Chianti [kjánti], Biasutti [bjasúti].

Posebnost

Izjema je podomačeni izgovor priimka Moravia [morávija].

O zevu glej poglavje »Posebne glasovne zveze« (Glasoslovni oris).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, je [s], razen med samoglasnikoma in pred zvenečimi soglasniki: Versace [versáče], Marsala [marsála], Sansovino [sansovíno], Salerno [salêrno], San Gimignano [sán džiminjáno], Sorrento [sorénto], Siena [sjéna]; Spoleto [spoléto], Stromboli [strómboli], Pescara [peskára], Toscanini [toskaníni].

Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, je [g], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩: Garibaldi [garibáldi], Goldoni [goldóni], Guarini [gu̯aríni]; Grimaldi [grimáldi], Capogrossi [kapogrósi].

Posebnost

Soglasnik, zapisan s črko ⟨v⟩, pred [j], ki se pojavlja v črkovnem sklopu ⟨viV⟩, izgovarjamo zobnoustnično kot [v]: Orvieto [orvjéto], Viareggio [vjarédžo].

Dvočrkji ⟨gl⟩ (it. /ʎ/) in ⟨gn⟩ (it. /ɲ/) izgovorimo v slovenščini kot [lj] in [nj].

Druga dvo‑ in veččrkja so zapisana v določenih položajih, in sicer: ⟨ch⟩ za [k], ⟨ci⟩ za [č], ⟨cq⟩ za [k], ⟨gh⟩ za [g], ⟨gi⟩ za [dž], ⟨sc⟩ za [š], ⟨gli⟩ za [lj] in ⟨sci⟩ za [š].

Podvojene črke ⟨bb⟩, ⟨dd⟩, ⟨ff⟩, ⟨ll⟩, ⟨mm⟩, ⟨nn⟩, ⟨pp⟩, ⟨rr⟩, ⟨tt⟩, ⟨zz⟩ ter ⟨cc⟩ in ⟨gg⟩ pred ⟨i⟩ so v italijanščini izgovorjene podaljšano in poudarjeno. V slovenščini jih izgovarjamo enojno, npr. Gianni [džáni].

Posebnost

Podvojeni črki ⟨ss⟩ med samoglasnikoma izgovarjamo kot [s] in ne [z], npr. Rossini [rosíni], Assisi [asízi], Tasso [táso], Montecassino [montekasíno].

Črka ⟨h⟩ je nema (nima glasovne vrednosti), samostojno se pojavlja le v prevzetih besedah. V dvočrkjih ⟨ch⟩ (tudi s podvojenima ⟨cc⟩) in ⟨gh⟩ pred črkama ⟨e⟩ in ⟨i⟩ varuje izgovor ⟨c⟩ kot [k] (npr. Luchino [lukíno], Michelangelo [mikelándželo], Cecchi [čéki]) in ⟨g⟩ kot [g] (Dante Alighieri [dánte aligjêri], Borghese [borgéze]).

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
c pred ⟨l⟩, ⟨r⟩ k Clementi [kleménti], Cremona [kremóna], Croce [króče]
c, cc pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ k Cadore [kadóre], Frascati [fraskáti], Leoncavallo [leonkaválo], Codelli [kodéli], Conti [kónti], Visconti [viskónti], Scola [skóla], Ancona [ankóna], Federico [federíko], Custozza [kustóca]; Lucca [lúka], Nabucco [nabúko]
c, cc pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ č Cesena [čezéna], Francesco [frančésko], Macerata [mačeráta], Marcello [marčélo], Beatrice [beatríče], Vicenza [vičénca]; Pulcinella [pulčinéla], Medici [médiči], Fallaci [faláči], Portici [pórtiči]; Uccello [učélo], Lecce [léče]; Piccinni [pičíni], Bertolucci [bertolúči], Carducci [kardúči], Ricci [ríči]
ch, cch pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ k Cherubini [kerubíni], Chioggia [kjódža], Brunelleschi [bruneléski], Palazzeschi [palacéski], Peschiera del Garda [peskjêra del gárda]; Boccherini [bokeríni], Bacchelli [bakéli], Gioacchino [džoakíno], Bellocchio [belókjo], Cecchi [čéki], Tabucchi [tabúki]
ci, cci pred ⟨a⟩ in ⟨o⟩ č Lanciano [lančáno], Quercia [ku̯êrča], Mincio [mínčo]; Guicciardini [gu̯ičardíni], Boccaccio [bokáčo]
cq v ⟨acqu⟩ (< acqua) k Bevilacqua [beviláku̯a], Acqui [áku̯i], Acquaviva delle Fonti [aku̯avíva dele fónti]
g pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ Agrigento [agridžénto], Fra Angelico [fra andžéliko], Murge [múrdže], Giraldi [džiráldi], Gina [džína], Golgi [góldži], Luigi [luídži]
gh pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ g Bordighera [bordigêra], Voghera [vogêra], Borghese [borgéze], Mogherini [mogeríni], Alghero [algêro], Gherardi [gerárdi], Margherita [margeríta], Ghiberti [gibêrti], Lamborghini [lamborgíni]
gi, ggi pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ Giacomo [džákomo], Borgia [bórdža], Perugia [perúdža]; Giotto [džóto]; Giuseppe [džuzépe], San Giuliano [sán džuljáno]; Foggia [fódža], Caravaggio [karavádžo]
gl v izglasju pred ⟨i⟩ lj Gigli [džílji], Bonfigli [bonfílji], Campigli [kampílji]
gli pred samoglasniki, razen pred ⟨i⟩ lj Modigliani [modiljáni], Ventimiglia [ventimílja], Paglietta [paljéta], Badoglio [badóljo], Madonna di Campiglio [madóna di kampíljo]
gn pred samoglasniki nj Bologna [bolónja], Orcagna [orkánja], Tognazzi [tonjáci], Mascagni [maskánji], Castagno [kastánjo], Vignola [vinjóla], Gnoli [njóli]
i pred črko za samoglasnik ⟨iV⟩ j Iesolo [jézolo], Pollaiuolo [polaju̯ólo], Galiani [galjáni], Chiesa [kjéza], Alfieri [alfjêri], Salieri [saljêri], Rienza [rjénca], Fiesole [fjézole], Piacenza [pjačénca], Siena [sjéna], Tiepolo [tjépolo], Mariuccia [marjúča], Piombino [pjombíno]; Ghirlandaio [girlandájo], Portoferraio [portoferájo], Pistoia [pistója], Civitavecchia [čivitavékja], Senigallia [senigálja], Doria [dórja], Vittorio [vitórjo], Bellocchio [belókjo]
i v končajih ‑⟨ai⟩, ‑⟨ei⟩ in ‑⟨oi⟩ j Rucellai [ručeláj], Rai/RAI [ráj]; Campi Flegrei [kámpi flegrêj], Canazei [kanacêj]; Pordoi [pordój]
q k Quaglio [ku̯áljo], Quercia [ku̯êrča]
s med samoglasnikoma – ⟨VsV⟩ z Pisa [píza], Caruso [karúzo], Fiesole [fjézole], Farnese [farnéze], Isabella [izabéla], Lampedusa [lampedúza]
s pred zvenečimi soglasniki (redko) z Sgambati [zgambáti], Sbragia [zbrádža], Svevo [zvévo], Caslano [kazláno]
sc pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ š Scelba [šélba], Buscetta [bušéta]; Gramsci [grámši]
sci pred ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ š Sciascia [šáša], Brescia [bréša]; Sciesa [šéza]; Pisciotta [pišóta]; Sciutti [šúti]
u nenaglašeni za samoglasnikom ali pred njim (v dvoglasnikih) Claudio [kláu̯djo], Eugenia [eu̯džénja]; Guarini [gu̯aríni], Buonarroti [bu̯onaróti], Guercino [gu̯erčíno], L’Aquila [láku̯ila], Tarquinia [tarku̯ínja], Cortenuova [kortenu̯ôva], Pozzuoli [pocu̯óli]
z pred ⟨ia⟩ in ⟨io⟩ c Poliziano [policjáno], Stanzione [stancjóne], La Spezia [la spécja], Sanzio [sáncjo]
z v izglasnih ‑⟨anza⟩, ‑⟨enza⟩, ‑⟨onza⟩ in ‑⟨enzo⟩ c Lanza [lánca]; Piacenza [pjačénca]; Monza [mónca]; Lorenzo [lorénco]
z v ⟨nz⟩ pred samoglasnikom c Spallanzani [spalancáni], Panzacchi [pancáki], Fanzago [fancágo], Davanzati [davancáti]
z, zz med samoglasnikoma – ⟨VzV⟩ in ⟨VzzV⟩ c Uffizi [ufíci], Puzo [púco], Luzi [lúci]; Pozzo [póco], Peruzzi [perúci], Ramazzotti [ramacóti], Natuzzi [natúci], Mazzini [macíni], Lavazza [laváca], Piazza Armerina [pjáca armerína], Arezzo [aréco]
z v vzglasju pred zlogom z nezvenečim soglasnikom c Zampa [cámpa], Zeffirelli [cefiréli], Zuccalli [cukáli]
z v vzglasju z zlogom z zvenečim soglasnikom dz Zeno [dzéno], Zannone [dzanóne], Zandonai [dzandonáj]

Posebnosti

  1. V preteklosti smo predvsem v izglasju v črkovnih sklopih z nenaglašenim [i] zapirali zev z [j], npr. D’Annunzio [danúncijo] (it. [danúncjo]), Verrocchio [verókijo] (it. [verókjo]). To se kaže tudi v zapisu prevzetih imen na Slovenskem, naj gre za podomačeni zapis, npr. Italija, ali dvojnične zapise osebnih imen Emilija in Emilia [emílija], Livija in Livia [lívija], Mario in Marijo [márijo], Antonio in Antonijo [antónijo]. Danes upoštevamo izvirni izgovor, ko gre za Italijane, npr. Emilia [emílja], Livia [líu̯ja], Mario [márjo].
  2. Enojni ⟨z⟩ ali podvojeni ⟨zz⟩ se v nekaterih besedah izgovarja [dz], in sicer v položaju (a) med samoglasnikoma (npr. Baltazarini [baltadzaríni], Azeglio [adzéljo], Sannazaro [sanadzáro], Buzzati [budzáti], Ruzzante [rudzánte], intermezzo [intermédzo], mezzosopran [médzosoprán]), (b) v črkovnem sklopu ⟨nz⟩ pred samoglasnikom (Gonzaga [gondzága]).
  3. Redka imena poznajo dvojnični izgovor ⟨z⟩, npr. Catanzaro [katandzáro/katancáro].
  4. Pri lastnih imenih so pri izgovoru ⟨z⟩ tudi odstopanja od načelnega pravila: Zeffirelli [dzefiréli], Zucchero [dzúkero].

Podomačevanje italijanskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz italijanščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli, so lahko

  1. pisno podomačene: adijo [adíjo] (it. addio), kapela [kapéla] (it. cappella), lazanja [lazánja] (it. lasagna), panceta [pancéta] (it. panzetta), bazilika [bazílika] (it. basilica ‘rastlina’), mafija [máfija] (it. mafia), melancana/melancan [melancána/melancán] (it. melanzana), promil/promile [promíl/promíle] (it. promille), kantata [kantáta] (it. cantata), kapučino/kapučin [kapučíno/kapučín] (it. cappuccino), violončelo [vijolončélo] (it. violoncello), kancona [kancóna] (it. canzona), mortadela [mortadéla] (it. mortadella);
  2. pisno nepodomačene: raviol [ravijól] ‘izdelek iz testa’, capriccio [kapríčo] ‘skladba’, crescendo [krešéndo] ‘glasbena oznaka’, intermezzo [intermédzo] ‘odlomek v operi’ in ‘vmesni čas, dogodek’, trullo [trúlo] ‘značilna hiša v Alberobellu’, commedia dell’arte [komédija delárte] ‘improvizacijska komedija’, dolce stil nuovo [dólče stíl nuôvo] ‘pesniška zvrst’, grappa [grápa] ‘tropinovo žganje’.

Posebnosti

  1. Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice: pica/pizza [píca] (it. pizza), karpačo/carpaccio [karpáčo] (it. carpaccio), chianti/kjanti [kjánti] (it. chianti), ferragosto/feragosto [feragósto] (it. ferragosto), camorra/kamora [kamóra] (it. camorra), ’ndrangheta/ndrangeta [əndrángeta] (it. ’ndrangheta).
  2. Redko soobstajata izvirni strokovni izraz in prevedek: sgraffito [zgrafíto] / vrezanka ‘slikarska tehnika’.
  3. Nekatere besede so se v zapisu oddaljile od izgovora v izvirniku: kostanj (it. castagno [kastánjo]).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v italijanščini: Rapallo [rapálo], San Gimignano [sán džiminjáno], La Spezia [la spécja], Barilla [baríla], Ponte Vecchio [pónte vékjo], Ponte Rosso [pónte róso], Corriere della Sera [korjêre dela sêra]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena

Imena italijanskih vladarjev so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, npr. Viktor Emanuel I. (it. Vittorio Emanuele III), Umberto II. Enako velja tudi za imena svetnikov Janez Bosco (it. Giovanni Bosco). Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Frančišek Asiški (it. Francesco d'Asissi), Katarina Sienska (it. Caterina da Siena), Anton Padovanski (it. Antonio di Padova).

Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Borgijci [bórgijci] (it. Borgia), Medičejci [medičêjci] (it. de’ Medici).

Posebnosti

  1. Redka imena se pojavljajo kot dvojnice: Petrarca/Petrarka (it. Petrarca), Galilei/Galilej (it. Galilei).
  2. Imena zgodovinskih osebnosti pogosteje uporabljamo v skrajšani obliki, npr. Michelangelo poleg Michelangelo Buonarroti [mikelándželo bu̯onaróti], Giotto poleg Giotto di Bondone [džóto di bondóne], ali samo v skrajšani obliki: Rafael (it. Raffaello Santi), Tizian [tícijan] (it. Tiziano Vecellio).
Prevzemanje italijanskih priimkov
Priimki s predimki

V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlog de/d’, predlog z določnim členom (del, de la, della), redko določni člen la. Pišejo se (razen izjem) z veliko začetnico: D’Annunzio/d’Annunzio [danúncjo], Della Volpe [dela vólpe], De Sica [de síka], De Michelis [de mikélis], Del Monaco [del mónako], Di Stefano [di stéfano], La Malfa [la málfa].

V starejših imenih ob osebnem imenu nastopa zveza predloga (pisanega z malo začetnico) in lastnega imena v pomenu ‘od’ (pripadnost družini), npr. Duccio di Buoninsegna [dúčo di bu̯oninsénja], ali po kraju prevzetega priimka, npr. Leonardo da Vinci [leonárdo da vínči] ‘Leonardo iz Vincija’, ki je v vlogi pridevka, npr. Guittone d’Arezzo [gu̯itóne daréco] ‘Guittone iz Arezza’, Melozzo da Forlì [melóco da forlí] ‘Melozzo iz Forlìja’, ali ne, npr. Verrazzano, Giovanni da [veracáno, džováni da].

Posebnosti

  1. Sestavina vzdevka je lahko tudi kako drugo poimenovanje, npr. fra (okrajšano lat. frater ‘menih’, ‘brat’) v Fra Angelico (it. Fra’ Angelico).
  2. Redkeje v vlogi pridevka nastopa nekrajevna sestavina, npr. v imenu Andrea del Verrocchio [verókjo] (it. tudi Il Verrocchio) je občno poimenovanje il verrocchio ‘stiskalnica za olje’.
  3. Pri nekaterih zgodovinskih osebnostih je predlog preveden ali nastopa krajevno določilo v vlogi stalnega pridevka, npr. Guido d’Arezzo je tudi Guido iz Arezza [gu̯ído iz aréca] ali celo Guido Areški [gu̯ído aréški].
Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti v Italiji se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med njimi so redka mesta, ki jih sicer večinoma uporabljamo v izvirni obliki, npr. glavno mesto Rim (it. Roma), Benetke (it. Venezia), Firence (it. Firenze), Mesina (it. Messina).

Med enobesednimi imeni so pisno podomačene tiste skupine imen, ki jih sicer podomačujemo v vseh jezikih, in sicer bolj znana imena italijanskih gorovij, rek in pokrajin: Abruci (it. Abruzzi/Abruzzo), Apenini (it. Monti Appennini); Adiža [adíža] (it. Adige), Pad [pád‑] (it. Po), Tibera [tíbera] (it. Tevere); Toskana (it. Toscana), Sicilija (it. Sicilia), Lombardija (it. Lombardia), Kalabrija (it. Calabria), Molize (it. Molise), Marke (it. Marche), Bazilikata (it. Basilicata), Umbrija (it. Umbria).

V večbesednih podomačenih imenih občnoimenske sestavine prevajamo, npr. Gardsko jezero (it. Lago di Garda), Furlansko nižavje (it. Pianura Friulana), Dolina Aoste (it. Valle d’Aosta), Trentinsko – Zgornje Poadižje (it. TrentinoAlto Adige), Genovski zaliv (it. Golfo di Genova), Tri Cine (it. Tre Cime (di Lavaredo)), Most vzdihljajev (it. Ponto dei Sospiri), Doževa palača (it. Palazzo Ducale), pri redkih se v skladu z izgovorom podomači tudi izlastnoimenska sestavina: Comsko/Komsko jezero (it. Lago di Como).

Prevajamo tudi imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Trg svetega Marka (it. Piazza San Marco), Vatikanski vrtovi (it. Giardini Vaticani), Španske stopnice (it. Scalinata di Trinità dei Monti), Angelski grad (it. Castel Sant’Angelo), Ulica svetega Nikolaja (it. Via San Niccolò), Kapitolski muzeji (it. Musei Capitolini).

Posebnosti

  1. Nekatera podomačena imena v zapisu niso povsem sledila izgovoru v italijanščini, npr. Apulija (it. Apulia [apúlja]), Emilija – Romanja (it. EmiliaRomagna [emílja – románja]), Piava (it. Piave), druga so prevzeta iz antičnih oblik, npr. Sardinija (lat. Sardinia, it. Sardegna), Lacij (lat. Latium, it. Lazio), Sirakuze (lat. Syrakousai, it. Siracusa), ali nemškega jezika, npr. Piemont (nem. Piemont, it. Piemonte).
  2. Nekatera imena so izgovorno in pisno enaka v obeh jezikih: Padova, Mantova, Bari, Palermo.
  3. V slovenskem zamejstvu so se uveljavila nekatera drugačna imena, npr. Milan (za Milano), Turin (za Torino) ali Bocen (za Bolzano).
  4. Dvojnični izgovor ima Genova: starejšega po črki ([génova]) in novejšega iz italijanščine ([džénova]).
  5. Nekatera zemljepisna imena so zapisana oz. prevedena različno: poleg Trg Guglielma Oberdana tudi Oberdankov trg in Trg Oberdan (it. Piazza Guglielmo Oberdan).
  6. V zemljepisnem imenu Segesta, znanem iz antičnega obdobja, prevzemamo izgovor iz latinščine [segésta] ali italijanščine [sedžésta]. Ime Ajaccio (mesto na Korziki) je mogoče izgovarjati po italijansko [ajáčo] ali po francosko [ažaksjó].
  7. Geografske izraze (npr. prelaz, jezero), ki spremljajo zemljepisna imena v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico: prelaz Pordoi (it. Passo Pordoi), jezero Maggiore (it. Lago Maggiore).
Imena na dvo‑ in večjezičnem območju

Na večjezičnih območjih, kjer živijo Slovenci, npr. v Furlaniji – Julijski krajini (it. FriuliVenezia Giulia / furl. Friûl‑Vignesie Julie), za veliko zemljepisnih imen obstajajo različice v italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini. V Videmski pokrajini imata status uradnih jezikov italijanščina in furlanščina, za večino krajev pa obstajajo tudi slovenska imena, npr. Videm (it. Udine / furl. Udin), Gradež (it. Grado / furl. Grau), Čedad (it. Cividale dei Friuli / furl. Cividât), Gumin (it. Gemona del Friuli / furl. Glemone), Tilment (it. Tagliamento / furl. Tiliment), Tablja (it. Pontebba / furl. Pontebe), Ukve (it. Ugovizza / furl. Ugovize), Pušja Vas (it. Venzone / furl. Vençon), Na Žlebeh / Nevejski preval (it. Sella Nevea / furl. In Nevee), Reklanica / Reklanska dolina (it. Val Raccolana / furl. Cjanâl di Racolane), Rabeljsko jezero (it. Lago del Predil / furl. Lât di Rabil).

Na dvojezičnih območjih v okolici Trsta in Gorice je uveljavljena tudi slovenščina, npr. Trst (it. Trieste), Gorica (it. Gorizia), Bazovica (it. Basovizza), Repentabor (it. Monrupino), Doberdob (it. Doberdò), Devin (it. Duino), Redipulja (it. Redipuglia), to velja tudi za obmejna Trbiž (it. Tarvisio) in Tržič (it. Monfalcone, furl. Monfalcon).

V Benečiji (it. Veneto) je kraj Treviso [trevízo], za katerega je nekoč obstajalo slovensko ime Treviž.

Na dvojezičnem območju v Sloveniji se poleg slovenskih imen uporabljajo tudi italijanska, npr. Ankaran (it. Ancarano), Izola (it. Isola), Koper (it. Capodistria), Piran (it. Pirano), Portorož (it. Portorose).

O rabi slovenskih zemljepisnih imen na dvo‑ ali večjezičnih območjih v slovenskih besedilih glej poglavje »Slovenska krajevna zemljepisna imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).

O položajih, ko namesto italijanskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

O pisanju nekrajevnih imen glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).

Predlogi in določni člen v zemljepisnih in stvarnih imenih

V večini pisno nepodomačenih imen ohranjamo predlog, npr. Cortina d’Ampezzo [kortína dampéco], Madonna di Campiglio [madôna/madóna di kampíljo], Valle d’Aosta / Val d’Aosta [vále/vál daósta], Giro d’Italia [džíro ditálja], in določni člen, npr. La Spezia [la spécja], L’Aquila [láku̯ila], Corriere della Sera [korjêre dela sêra], ter združena predlog in določni člen, npr. Anversa degli Abruzzi [anvêrsa delji abrúci].

Posebnost

V redkih primerih je različica brez člena v rabi pogostejša: Reggio Calabria (it. Reggio di Calabria [rédžo di kalábrija]), Reggio Emilia (it. Reggio nell’Emilia [rédžo nelemílja]).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

S pregibanjem italijanskih imen ni večjih težav, razen pri preglaševanju, saj sledimo izgovoru v slovenščini, ki se razlikuje od zapisa. Pri pregibanju posebnosti, kot je npr. izpadanje neobstojnega samoglasnika, ni.

Pozorni smo na pregibanje imen s končaji ‑⟨ai⟩, ‑⟨ei⟩ in ‑⟨oi⟩, katerih osnova ostaja nespremenjena, npr. Canazei [kanacêj], rod. Canazeia [kanacêja], in na pregibanje nekaterih ženskih imen, npr. Mariuccia [marjúča], rod. Mariuccie [marjúče] (⟨cci⟩ za [č]); Giorgia [džórdža], rod. Giorgie [džórdže] (⟨gi⟩ za [dž]); Beatrice [beatríče], rod. Beatrice [beatríče] (⟨c⟩ pred ⟨e⟩ za [č]), saj je podstava svojilnih pridevnikov teh imen odvisna od rodilniške podstave imena, npr. svoj. prid. Mariucciin [marjúčin], svoj. prid. Giorgiin [džórdžin]; svoj. prid. Beatricin [beatríčin].

Sklanjanje večbesednih zemljepisnih imen je neenotno. Dvodelna lastna imena sklanjamo v obeh sestavinah: Piazza Armerina, rod. Piazze Armerine. Če je desni prilastek predložna zveza, zelo redko pregibamo obe sestavini: Madonna di Campiglio, rod. Madonne di Campiglio.

Spremembe slovničnih kategorij

Po obliki slovničnega in naravnega spola italijanska imena uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce. Spremembo sta doživeli npr. imeni mest, ki sta spremenili število: Firence [firénce] ž mn. (it. Firenze ž), rod. Firenc, mest. v Firencah; Fiesole [fjézole] ž mn., rod. Fiesol, mest. v Fiesolah (it. Fiesole < lat. Faesulae ž mn.), in ime reke s spremembo spola: Piava [pjáva] ž (it. Piave m).

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike é/e, í/i, ú. Daljšanje je pisno in glasovno:

Posebnost

Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Giuseppe [džuzépe]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato podaljšujemo z j (rod. Giuseppeja [džuzépeja], or. z Giuseppejem [zdžuzépejem]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Giuseppa [džuzépa], or. z Giuseppom [zdžuzépom]).

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Dantejev [dántejev‑], Ferréjev [ferêjev‑], Lamborghinijev [lamborgínijev‑], tj. sledi rodilniški osnovi: Giuseppejev [džuzépejev‑] in Giuseppov [džuzépov‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene č in š ter c in j, ki so v italijanščini zapisani na različne načine, npr. s črkami, podvojenimi črkami ali dvo‑ in tričrkji.

Govorno in pisno preglaševanje se uresničuje

  1. pri imenih, ki daljšajo osnovo z j (glej poglavje »Daljšanje osnove«);
  2. pri imenih na končne govorjene ča, ša, dža, ja, zapisane s črkovnimi sklopi ‑⟨scia⟩, ‑⟨cia⟩, ‑⟨gia⟩ in ‑⟨gna⟩ ter ‑⟨ia⟩, se preglaševanje uveljavlja v zapisu in govoru, če imena pregibamo po 1. moški sklanjatvi. Oblika za 2. moško sklanjatev je v rabi pogostejša.
    • Quercia [ku̯êrča], or. s Quercio (redko s Querciem [sku̯êrčem]), svoj. prid. Querciev [ku̯êrčev‑]
    • Sciascia [šáša], or. s Sciascio (redko s Sciasciem [sšášem]), svoj. prid. Sciasciev [šášev‑]
    • Borgia [bórdža], or. z Borgio (redko z Borgiem [zbórdžem]), svoj. prid. Borgiev [bórdžev‑]
    • Doria [dórja], or. z Dorio (redko z Doriem [zdórjem]), svoj. prid. Doriev [dórjev‑]

Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se uresničuje

  1. pri imenih na končni govorjeni jo, zapisan s črkovnima sklopoma ‑⟨io⟩ in ‑⟨glio⟩:
  2. pri imenih na končna govorjena čo in džo, zapisana s črkovnima sklopoma ‑⟨ccio⟩ in ‑⟨ggio⟩:

Posebnosti

  1. Pri imenih na končaj co, v katerih je c zapisan z dvočrkjem ⟨zz⟩ (Pozzo) ali črko ⟨z⟩ (Enzo, Vincenzo), je preglaševanje redko uresničeno zlasti v svojilnih pridevniških tvorjenkah, palatalizacijska premena c v č pa se opušča:
    • Vincenzo [vinčénco], or. z Vincenzom/Vincenzem [zvinčéncom/vinčéncem], svoj. prid. Vincenzov [vinčéncov‑], redko Vincenzev [vinčéncev‑]
    • Pozzo [póco], or. s Pozzom/Pozzem [spócom/pócem], svoj. prid. Pozzov [pócov‑], redko Pozzev [pócev‑]
  2. Pri imenih na govorjeni končaj ca, v katerih je c zapisan z dvočrkjem ⟨zz⟩ (Cavazza, Tomizza) ali črko ⟨z⟩ (Lanza, Sforza), je preglaševanje v pridevniških tvorjenkah nedosledno: uveljavlja se dvojnični zapis in preglašeni izgovor, opušča pa se palatalizacijska premena v zapisu (c v č). V manj formalnem in pogovornem jeziku zasledimo tudi govorno nepreglašene oblike in pridevnike, sicer pa je sklanjanje po 1. moški sklanjatvi redko:
    • Cavazza [kaváca], or. s Cavazzo [skaváco] (redko s Cavazzem [skavácem]), svoj. prid. Cavazzov/Cavazzev [kavácev‑], redko [kaváčev‑] (manj formalno svoj. prid. [kavácov‑])
    • Sforza [sfórca], or. s Sforzo [ssfórco] (s Sforzem [ssfórcem]), svoj. prid. Sforzov/Sforzev [sfórcev‑], redko [sfórčev‑] (manj formalno svoj. prid. [sfórcov‑])

Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno‑črkovne premene«.

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v italijanščini in slovenščini

Pri prevajanju iz italijanščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se italijanska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev («____») ter zaporedju dvojnih ločil in stičnosti.

Posebnosti

  1. Italijanski narekovaj je tak kot v slovenščini, tj. ''_____'', ali »obrnjeni« kot v španščini ali francoščini, tj. «____». Zamenjamo ga s slovenskim.
  2. Tripičje je stično: ____... Zamenjamo ga z nestičnim.
  3. Za vrinjene stavke, odstavčno naštevanje ipd. se uporablja dolgi pomišljaj: ____ —______— _____. Zamenjamo ga z navadnim pomišljajem.

Japonščina

Pisava

Sodobna japonščina se zapisuje večinoma kombinirano, in sicer z logografsko pisavo, ki izhaja iz kitajske, z zlogovnima pisavama hiragano in katakano ter delno tudi z latinično pisavo. Vsaka od teh pisav ima svojo funkcijo.

S kitajskimi pismenkami so zapisane polnopomenske besede (samostalniki, glagoli, pridevniki).

Zlogovni pisavi hiragana in katakana (s skupnim izrazom kana) obsegata zloge (oz. moraične enote) japonskega jezika. Hiragana se uporablja za zapis funkcijskih besed (členkov, veznikov, prislovov ter pregibnih končnic glagolov in pridevnikov), katakana pa za zapis tujk, tujih krajevnih in osebnih imen, različnih strokovnih terminov, onomatopejskih izrazov ali za poudarjanje besed.

Latinična pisava se uporablja večinoma za zapis kratic in simbolov.

Zapis v latinici

Za zapis japonskih lastnih imen v latinici se tako na Japonskem kot v mednarodnem okolju najpogosteje uporablja Hepburnov latinizacijski sistem oz. hepburn.

Japonščina pozna več sistemov latiničnega zapisa:

  • starejši sistem nipon (hep. nippon-shiki),
  • sistem kunrej (hep. kunrei-shiki), ki najbolje odraža japonski glasovni sistem in je tudi uradni sistem japonskega ministrstva za izobraževanje, ter
  • najbolj razširjeni sistem hepburn (hep. hebon-shiki), ki ga za zapis lastnih imen uporablja japonsko ministrstvo za zunanje zadeve; uporabljen je za zapis osebnih in zemljepisnih imen v mednarodnih dokumentih ter na prometnih in drugih oznakah na Japonskem.

V slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo poslovenjenega zapisa glede na izgovor, kar je z vse večjo razširjenostjo japonskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko problematično in ob zavedanju, da je japonska latinica standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Poslovenjene oblike se uporabljajo pri imenih, pri katerih raba je že povsem ustaljena.

Poslovenjene oblike se uporabljajo pri imenih, katerih raba je že povsem ustaljena.

Hepburn uporablja 21 črk latiničnega črkopisa, tri dvočrkja, tj. ⟨ch⟩, ⟨sh⟩ in ⟨ts⟩, ter nekatera tričrkja.

Japonska latinična abeceda po hepburnu: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨ j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnost

Črke ⟨c⟩, ⟨l⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩ in ⟨x⟩ se uporabljajo pri zapisu v japonščino prevzetih besed ali za grafični učinek.

V hepburnu je uporabljeno ločevalno znamenje črtica (makron) ⟨¯⟩ nad samoglasniki ⟨ā⟩, ⟨ē⟩, ⟨ī⟩ (le v občnih besedah) ter nad ⟨ō⟩ in ⟨ū⟩ za označevanje dolžine. Pri zapisu v slovenščini jo lahko opustimo, čeprav nam pomaga pri določanju naglasnega mesta in je v teh pravilih v okroglem oklepaju tudi ohranjena.

Včasih se tudi v sistemu kunrej za označevanje dolžine namesto črtice uporablja strešica ⟨â⟩, ⟨ê⟩, ⟨î⟩, ⟨ô⟩, ⟨û⟩, ponekod prečrkovanje iz zapisa v hiragani ⟨aa⟩, ⟨ou⟩, ⟨oo⟩, ⟨uu⟩, zlasti ⟨ei⟩ in ⟨ii⟩, v nestandardnih variantah sistema hepburn pa redko celo ⟨ah⟩, ⟨oh⟩, ⟨uh⟩.

V hepburnu se uporabljata tudi ločili, ki ju pri prevzemanju prav tako lahko opustimo:

Opuščaj in črtico poznavalci japonščine pri pisanju v slovenščini zapisujejo zlasti v strokovnih in znanstvenih besedilih.

Razlike med kunrejem in hepburnom
Zapis v kunreju Položaj Zapis v hepburnu Glas
h pred ⟨u⟩ f f
s pred ⟨i⟩ sh š
sy pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ sh š
t pred ⟨u⟩ ts c
t pred ⟨i⟩ ch č
ty pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ ch č
z pred ⟨i⟩ j
zy pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ j

Izgovor

Naglasno mesto

Večino japonskih besed v slovenščini naglašujemo na edinem ali predzadnjem zlogu: Ken [kén], Gunma [gúnma], Heisei [hêjsej], Mori [móri] (hep. Mōri), Oita [ójta] (hep. Ōita), Saito [sájto] (hep. Saitō), Sato [sáto] (hep. Satō), Sakai [sákaj], Sendai [séndaj], Suzuki [suzúki], Yamada [jamáda], Chuodori [čuodóri] (hep. Chūōdōri), Inoue [inoúe], Kitakyushu [kitakjúšu] (hep. Kitakyūshū), Kobayashi [kobajáši], Matsumoto [macumóto], Amaterasu [amaterásu], Shimonoseki [šimonoséki].

Zaporedje enakih črk za samoglasnike označuje morfemsko mejo, ki se včasih v zapisu označi z vezajem, zato drugi samoglasnik dobi primarni naglas, dva zloga pred njim pa je sekundarni naglas, npr. Koreeda [kóre.éda] (hep. Kore-eda/Koreeda), Motoori [móto.óri] (hep. Moto-ori/Motoori), Matsuura [mácu.úra] (hep. Matsu-ura/Matsuura). Prav tako je z vezajem lahko nakazana morfemska meja v drugih besedah, npr. Kabukicho [kabúkičó] (hep. Kabuki-chō/Kabukichō).

Naglas se umakne s predzadnjega zloga, in sicer:

Kadar se v hepburnu v eni besedi pojavi več nezadnjih zlogov, ki vsebujejo dolgi samoglasnik in/ali izglasni ⟨n⟩ in/ali zaporedje dveh enakih soglasnikov in/ali v dvoglasnik oblikovano zaporedje V + i, velja osnovno pravilo za naglaševanje, tj. naglašen je predzadnji zlog, npr. Roppongi [ropóngi].

Posebnost

V slovenščini se je ustalilo naglasno mesto na samoglasniku i, kadar je ta v predzadnjem zlogu in v položaju med nezvenečima soglasnikoma, npr. Hirohito [hirohíto] (namesto [hiróhito]), Akihito [akihíto] (namesto [akíhito]), Akita [akíta] (namesto [ákita]), Jošihito [jošihíto] (namesto [jošíhito]).

Japonščina pozna le tonemsko naglaševanje (jakostnega ne), ki se od slovenskega precej razlikuje. V japonščini se za naglasno mesto šteje zadnji zlog, ki je izgovorjen z visokim tonom.

Japonščina pozna breznaglasne besede, kjer ni prehoda iz visokega v nizki ton. Takšnim besedam v slovenščini praviloma dodamo naglasno mesto, npr. Tochigi [točígi], Yamanashi [jamanáši].

V slovenščini se zlasti pri trozložnih besedah uveljavlja naglas na prvem namesto na drugem (predzadnjem) zlogu; to je slušno bliže japonskemu naglasu, npr. Akira [ákira/akíra], Haruki [háruki/harúki], Mifune [mífune/mifúne], Natsume [nácume/nacúme], Sakura [sákura/sakúra], Yamato [jámato/jamáto].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; črka ⟨i⟩ je glede na položaj tudi [j].

Japonščina pozna dolge samoglasnike, katerih dolžine pa v slovenski izgovor ne prevzemamo.

Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo z dvema glasovoma, npr. Matsuura [mácu.úra], pri zaporedju ⟨ii⟩ pa zapiramo zev z [j].

V sklopu i in samoglasnik ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j], npr. Ieyasu [ijejásu], Niihama [nijiháma].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan z ⟨j⟩, prevzemamo kot [dž]: Meiji [mêjdži].
  2. Soglasnik, zapisan z ⟨w⟩, ki se v japonščini pojavlja le pred samoglasnikom ⟨a⟩, v slovenščino prevzemamo kot [v]: Akutagawa [akutagáva].
  3. Soglasnik, zapisan z ⟨y⟩, prevzemamo kot [j]: Miyazawa [mijazáva].

Japonščina ne razlikuje med jezičnikoma [l] in [r]. Ta glas je v hepburnu zapisan s črko ⟨r⟩, ki jo izgovarjamo po slovensko, npr. Kurosawa [kurosáva].

Japonščina ne pozna zobnoustničnega [f]. S črko ⟨f⟩, ki se pojavlja samo pred ⟨u⟩, je zapisan japonski ustničnoustnični fonem /ɸ/, ki ga izgovarjamo po slovensko, npr. Fuji [fúdži].

Japonščina pozna tri dvočrkja, in sicer jih prevzemamo:

Podvojene črke za japonske dolge soglasnike, tj. ⟨kk⟩, ⟨pp⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩, izgovarjamo kot en glas, npr. Yokkaichi [jokájči], Roppongi [ropóngi], Issa [ísa], Tottori [tótori].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med črko (ali dvočrkjem) v hepburnu in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ch č Chiharu [čiháru], Ichikawa [ičikáva]
i v vzglasju in med soglasnikoma i Ishiguro [išigúro], Nikko [níko]
i v izglasju za soglasnikom i Kawaguchi [kavagúči], Murakami [murakámi]
i pred samoglasnikom ijV (zapiranje zeva) Hachioji [hačijódži] (hep. Hachiōji), Ieyasu [ijejásu], Mie [míje], Niigata [nijigáta], Yoshiaki [jošijáki]
i za samoglasnikom j Bandai [bándaj], Eisai [êjsaj], Kansai [kánsaj], Keio [kêjo] (hep. Keiō), Kobo Daishi [kóbo dájši], (hep. Kōbō Daishi), Oita [ójta] (hep. Ōita)
j Awaji Shima [avádži šíma], Fujisawa [fudžisáva], Honjo [hóndžo] (hep. Honjō), Meiji [mêjdži], Uji [údži]
sh š Ashikaga [ašikága], Mishima [mišíma], Shizuoka [šizuóka], Shiga [šíga]
ts pred ⟨u⟩ c Koetsu [koécu], Hamamatsu [hamamácu], Matsue [mácue], Matsumoto [macumóto]
w pred ⟨a⟩ v Asahikawa [asahikáva], Wakayama [vakajáma]
y j Miyazawa [mijazáva], Saigyo [sájgjo] (hep. Saigyō), Yoko [jóko] (hep. Yōko)

Podomačevanje japonskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz japonščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so lahko glede na zapis v hepburnu:

  1. pisno podomačene, npr. bonsaj [bonsáj] (hep. bonsai), bušido [bušído] (hep. bushidō), cunami [cunámi] (hep. tsunami), gejša [gêjša] (hep. geisha), jakuza [jakúza] (hep. yakuza), kacuobuši [kacuobúši] (hep. katsuobushi), ramen [rámen] (hep. rāmen), samuraj [samuráj] (hep. samurai), sudoku [sudóku] (hep. sūdoku), suši [súši] (hep. sushi), šingon [šíngon] (hep. shingon), šitaka [šitáka] (hep. shiitake), šogun [šogún] (hep. shōgun), tempura [tempúra] (hep. tenpura in tempura), tofu [tofú] (hep. tōfu); med pisno podomačene prištevamo tudi izraze, ki so v zapisu enaki s tistimi v hepburnu, npr. anime [animé], edamame [edamáme], hikikomori [hikikomóri], kabuki [kabúki], karaoke [karaóke], manga [mánga], udon [udón];
  2. pisno nepodomačene, npr. aji shio [ádži šíjo] ‘prašek natrijev glutamat’, okonomiyaki [okonomijáki] ‘japonska omleta’, torii [tóri] ‘vrata’.

Posebnost

Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne in izgovorne dvojnice, npr. judo [júdo] / džudo [džúdo] (hep. jūdō [džúdo]), druge zgolj kot pisne dvojnice: dojo/dodžo [dódžo] (hep. dōjō), matcha/mača [máča] (hep. matcha), nindža/ninja [níndža] (hep. ninja), sašimi/sashimi [sašími] (hep. sashimi), sensei/sensej [sénsej] (hep. sensei), shiatsu/šiacu [šijácu] (hep. shiatsu), wasabi/vasabi [vasábi] (hep. wasabi).

Črka ⟨i⟩, ki se izgovarja kot [j], se je v posameznih besedah ohranila, npr. aikido (hep. aikidō) [ajkído]) in ne ajkido, daimjo [dájmjo] (hep. daimyō) in ne dajmjo, haiku (hep. haiku) [hajkú/hájku] in ne hajku.

Poimenovanja zgodovinskih obdobij so pogosto prekrivna z lastnimi imeni mest, provinc ali dinastij, zato se je zanje uveljavil zapis z veliko začetnico.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v hepburnu, npr. Hamamatsu [hamamácu], Matsue [mácue], Matsumoto [macumóto], Mitsubishi [micubíši], Shibuya [šibúja], Takamatsu [takamácu], Toyota [tojóta].

Osebna imena

Pisno podomačena in pisana brez ločevalnih znamenj so nekatera v preteklosti prevzeta in danes ustaljena imena, npr.

Posebnost

Za imena rodbin iz daljne zgodovine so se uveljavile pisne dvojnice, npr. Ašikaga/Ashikaga [ašikága], Fudživara/Fujiwara [fudživára], Tokugava/Tokugawa [tokugáva].

Prevzemanje japonskih imen in priimkov

V japonščini je vedno na prvem mestu priimek in za njim lastno ime, npr. Dazai Osamu [dázaj osámu], Inoue Yasushi [inoúe jásuši], Mizoguchi Kenji [mizogúči kéndži]. V mednarodnem okolju in tudi pri prevzemanju v slovenščino je na prvem mestu ime in nato priimek, npr. Osamu Dazai [osámu dázaj], Yasushi Inoue [jásuši inoúe], Kenji Mizoguchi [kéndži mizogúči]. Pa tudi Banana Yoshimoto [banána jošimóto], Haruki Murakami [háruki/harúki murakámi], Junichiro Tanizaki [džuničíro tanizáki] (hep. Jun'ichirō Tanizaki), Yasunari Kawabata [jasunári kavabáta], Yoko Ogawa [jóko ogáva] (hep. Yōko Ogawa), Yukio Mishima [júkijo míšima/mišíma].

Posebnost

V zgodovinskih imenih je ohranjeno japonsko zaporedje priimka in imena, npr. Oda Nobunaga [óda nobunága], Tokugawa Ieyasu [tokugáva ijejásu], Toyotomi Hideyoshi [tojotómi hidejóši].

Zemljepisna imena

Nekatera zemljepisna imena so povsem podomačena (eksonimi), npr.

Redka zemljepisna imena so prevedena, npr. Notranje morje (hep. Setonaikai), Vulkanski otoki (hep. Kazan-Rettō).

Posebnosti

1. Črko ⟨y⟩ smo v preteklosti pred črko za samoglasnik prevzemali tudi kot ⟨i⟩ in jo kot [i] tudi izgovarjali. Ime glavnega mesta Tokio bi po hepburnovemu zapisu Tōkyō morali izgovarjati [tókjo], a se je uveljavil [tókijo].

2. Posamezna zemljepisna imena se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice – zapisana poslovenjeno in v hepburnu, npr. Cušima in Tsushima [cušíma], Jokohama in Yokohama [jokoháma], Nagoja in Nagoya [nagója], Okajama in Okayama [okajáma], Okinava in Okinawa [okináva].

3. Z zemljepisnimi imeni prekrivni priimki ali stvarna imena so pisani v hepburnu, npr.

4. Za otok Ioto (in Iōtō) [ijóto] se je zaradi angleškega zapisa uveljavilo ime Iwo Jima [ívo džíma].

Stvarna imena

Stvarna lastna imena so zaradi identifikacijskih razlogov zapisana v hepburnu in jih v tej obliki tudi prevzemamo, npr. Fujitsu [fudžícu], Mitsubishi [micubíši], Nissan [nísan], Toyota [tojóta].

Redka stvarna imena se zapisujejo poslovenjeno, in sicer zaradi apelativizacije, npr. Tokaido Šinkansen [tokájdo šinkánsen] (hep. Tōkaidō Shinkansen) nasproti šinkansen ‘japonska hitra železnica’.

Zaradi želje po ustrezni izreki imena se Japonci odločajo tudi za neregularno transkripcijo imena, ki sledi branju po črki. Npr. v imenu Yasukawa samoglasnik u med dvema nezvenečima soglasnikoma onemi. Da bi Evropejci pravilno izgovarjali ime in ne naglaševali u, so se pri latiničnem zapisu podjetja odločili za zapis Yaskawa [jaskáva]. Ime osebe pa ostaja zapisano kot Yasukawa, v slovenščini ga ne glede na onemitev v japonščini beremo po črki kot [jasukáva].

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Pri prevzemanju japonskih lastnih imen se ravnamo po splošnih načelih:

Japonska zgodovinska obdobja s končnim -⟨a⟩ so ženskega spola, npr. Kamakura [kamakúra], Nara [nára], Rejva [rêjva], Šova [šôva], sicer jih prevzemamo kot samostalnike moškega spola, npr. Džomon [džómon], Jajoj [jajój], Hejan [hêjan], Muromači [muromáči].

Ženska imena

Ženska imena se v japonščini končajo na različne samoglasnike, po prvi ženski sklanjatvi pa sklanjamo le tiste s končnim -⟨a⟩:

Imena, ki se končajo na druge črke, sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:

Pri tvorbi svojilnega pridevnika z obrazilom -in razlikujemo med ženskimi imeni, ki se končajo:

  1. na -⟨a⟩ ali -⟨o⟩, saj je tu podstava pridevnika enaka osnovi brez končnega samoglasnika, npr. Fusako [fusáko], rod. Fusako [fusáko], prid. Fusakin [fusákin];
  2. na -⟨i⟩ ali -⟨u⟩, saj je tu podstava pridevnika enaka osnovi, podaljšani z j, npr. Amaterasu [amaterásu], rod. Amaterasu [amaterásu], prid. Amaterasujin [amaterásujin]; Ayumi [ajúmi], rod. Ayumi [ajúmi], prid. Ayumijin [ajúmijin].

Moška imena

Moška imena, katerih govorjena osnova se konča na -⟨o⟩, sklanjamo z odpahovanjem za slovenski jezik neznačilnih samoglasniških končnic po prvi moški sklanjatvi, npr. Kenzo [kénzo], rod. Kenza [kénza]; Masao [másao], rod. Masaa [másaa].

Daljšanje osnove

Imena in priimke moškega spola, katerih govorjena osnova se konča na -⟨e⟩, -⟨i⟩ ali ‑⟨u⟩, sklanjamo tako, da osnovo podaljšamo z j, npr.

Podstava svojilnega pridevnika, ki ga iz moških imen tvorimo z obrazilom -ov/-ev, je enaka podaljšani osnovi, npr. Osamujev [osámujev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pri moških imenih pojavlja, če se ime (osnova imena ali podstava tvorjenke) konča na končni govorjeni [j], ki je v hepburnu zapisan s črko ⟨i⟩, npr. Kansai [kánsaj], or. s Kansaiem [skánsajem]; prid. Kansaiev [kánsajev‑].

Preglas se uveljavlja tudi pri imenih, ki osnovo podaljšujejo z j. (Glej poglavje »Daljšanje osnove«.)

Katalonščina

Pisava

Katalonska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi črkami z ločevalnimi znamenji ⟨à⟩, ⟨ç⟩, ⟨é⟩, ⟨è⟩, ⟨í⟩, ⟨ï⟩, ⟨ó⟩, ⟨ò⟩, ⟨ú⟩ in ⟨ü⟩ ter številnimi dvočrkji.

Katalonska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnost

Črki ⟨k⟩ in ⟨w⟩ se uporabljata samo v prevzetih besedah, črka ⟨y⟩ pa le v dvočrkju ⟨ny⟩ in v prevzetih besedah.

V katalonski pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

O vključevanju katalonskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

Izgovor

Naglasno mesto

Pri prevzemanju imen iz katalonščine naglasno mesto praviloma ohranjamo. Katalonske besede so naglašene na predzadnjem ali zadnjem zlogu, in sicer

  1. na predzadnjem zlogu, če se končujejo na
    • samoglasnik: Xavi [šávi], Jordi [žórdi], Joana [žoána];
    • črko ⟨s⟩ za samoglasnikom: Carles [kárles];
  2. na zadnjem zlogu, če se končujejo na
    • soglasnik (razen na -⟨s⟩ za samoglasnikom): Olot [olót], Guillem [giljém], Bertran [bertrán], Josep [žozép]; Francesc [fransésk], Ildefons [ildefóns];
    • katalonski dvoglasnik -[Vu̯] ali -[Vj] (ali v besedah s pisnim končajem -⟨u⟩ ali -⟨i⟩): Mateu [matéu̯], Grimau [grimáu̯], Avui [avúj];
    • nemi r: Sunyer [sunjé].

Daljše besede prevzemamo kot dvonaglasnice: Castelldefels [kastél’deféls/kastéldeféls].

Posebnosti

  1. Besede, ki se ne ravnajo po teh pravilih, imajo naglasno mesto zaznamovano, in sicer
    • z ostrivcem, npr. Miró [miró], Golmés [golmés], L’Atzúvia [ladzúvija], ali
    • s krativcem, npr. Adrià [adrijá], Mercè [mersé], Òdena [ódena], Fàbregas [fábregas], Àneu [áneu̯].
  2. Lastna imena s končajema -⟨en⟩ in -⟨in⟩ so naglašena na predzadnjem zlogu. Če je naglas izjemoma na zadnjem zlogu, je naglasno mesto označeno: Rubèn [rubén], Martín [martín].

Razmerje med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Posebnost

V črkovnih sklopih ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩ pred samoglasnikom črka ⟨u⟩ označuje dvoustnični [u̯]: Guardiola [gu̯ardijóla].

V katalonščini je zaradi samoglasniškega upada razlika med številom samoglasnikov glede na (ne)naglašenost. Katalonščina pozna sedem naglašenih samoglasnikov, ki jih zapisuje: naglašene a, i in u s črkami ⟨a⟩ in ⟨à⟩, ⟨i⟩ in ⟨í⟩ ter ⟨u⟩ in ⟨ú⟩, naglašeni ozki [é] s črkama ⟨e⟩ in ⟨é⟩, naglašeni široki [ê] z ⟨e⟩ in ⟨è⟩, naglašeni ozki [ó] z ⟨o⟩ in ⟨ó⟩, naglašeni široki [ô] z ⟨o⟩ in ⟨ò⟩. Nenaglašeni samoglasniki so samo trije: [i], zapisan z ⟨i⟩, polglasnik [ə], zapisan z ⟨a⟩ in ⟨e⟩, ter [u], zapisan z ⟨u⟩ in ⟨o⟩.

Ker se je v slovenščini delno zaradi vpliva španščine uveljavil izgovor brez samoglasniškega upada, npr. Barcelona [barselóna/barcelóna] namesto [bərsəlónə], Tarragona [taragóna] namesto [tərəγónə]. Tudi katalonske nenaglašene samoglasnike prevzemamo po črki: ⟨a⟩ in ⟨e⟩ kot [a] in [e], ne kot polglasnik, ⟨u⟩ in ⟨o⟩ kot [u] in [o], ne kot [u].

V katalonščini je večje število dvoglasnikov, v katerih se ⟨i⟩ in ⟨u⟩ za samoglasnikom izgovarjata [j] in [u̯]: Avui [avúj], Lleida [ljêjda], Reus [réu̯s], Sant Feliu [sán felíu̯].

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩ v položaju med samoglasnikoma ali na začetku besede pred samoglasnikom, izgovarjamo kot [j]: Laia [lája], Iàtova [játova].

V samoglasniškem sklopu ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Julià [žulijá], Sílvia [sílvija], Victòria [viktórija].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, izgovarjamo kot [k] (Casals [kazáls]) ali [s] (Cesc [sésk]). Lahko pride tudi do zlitja dveh s-jev: Priscil·la [prisíla].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ç⟩, izgovarjamo kot [s]: Marçal [marsál], L’Arboç [larbós].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, izgovarjamo kot [g] (Agustí [agustí]) ali [ž] (Gerard [žerárd-]).
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, izgovarjamo kot [ž]: Jordi [žórdi].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, izgovarjamo kot [k]: Quart [ku̯árt].
  6. Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, izgovarjamo kot [s] (Salou [salôu̯]) ali kot [z] (Maresme [marézme]).
  7. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, izgovarjamo kot [š]: Xavi [šávi].

Zveneči zaporniki [b], [d] in [g] ošibijo v [β], [δ] in [γ] v vseh položajih, razen na začetku besede in za nosnikom ali zapornikom. V knjižni slovenščini teh glasov ne poznamo, zato jih izgovarjamo kot [b], [d] in [g].

Črki ⟨b⟩ in ⟨v⟩ se v katalonščini uporabljata za en glas, ki se izgovarja [b] ali [β], v slovenščini ju izgovarjamo po črki, torej [b] ali [v]: Llobregat [ljobregát] (kat. [ljuβrǝγát]), Vilanova [vilanôva] (kat. [bilǝnôβǝ]).

Črki ⟨l⟩ s sredinsko piko ⟨l·l⟩, ki se v katalonščini izgovarjata kot podaljšani l, izgovarjamo kot [l]: Sibil·la [sibíla].

Neme črke

Črke ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨h⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩ in ⟨t⟩ so položajno tudi neme, in sicer

Posebnost

Kadar soglasniškemu sklopu -⟨nt⟩ sledi beseda s samoglasnikom v vzglasju, črka ⟨t⟩ ni nema: Sant Hilari [sánt ilári].

V občnih besedah so neme tudi črke ⟨b⟩, ⟨d⟩ in ⟨g⟩, in sicer v izglasnih sklopih -⟨mb⟩, -⟨nd⟩ in -⟨ng⟩, npr. pa amb tomàquet [pá ám tomáket].

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Tarragona [taragóna], Terrassa [terása].

Katalonska soglasniška dvočrkja izgovarjamo

Pozorni moramo biti na razlikovanje zapisa ⟨ix⟩ za samoglasniško črko: za samoglasnikom je ⟨ix⟩ dvočrkje, npr. Coixet [košét], za soglasnikom (tudi zapisanim z dvočrkjem ⟨gu⟩ za glas [g]), pa ne, npr. Guixot [gišót]. Podobno je zapis ⟨gu⟩ ali ⟨qu⟩ pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ dvočrkje za glas [g] ali [k], npr. Figueres [figêres], pred ⟨a⟩ in ⟨o⟩ pa ne, npr. Gualba [gu̯álba], Quart [ku̯árt].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
c pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ in pred soglasniki k Carles [kárles], Cristina [kristína], Clavé [klavé]
c v izglasju k Vic [vík], Enric [enrík], Montjuïc [monžuík], Francesc [fransésk]
c pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ s Cerdà [serdá], Jacint [žasín]
c v izglasnem -⟨nc⟩ / Cap Blanc [káp blán]
ç s Vicenç [viséns], Barça [bársa]
d v izglasnem -⟨ld⟩ / Eudald [eu̯dal]
g pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ in soglasniki g Llobregat [ljobregát], Grimau [grimáu̯], Guardiola [gu̯ardijóla]
g pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ ž Girona [žiróna], Àngel [ánžel]
gu pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ g Figueres [figêres]
h / L’Hospitalet [lospitalét], Hostalric [ostalrík], Domènech [domének], Estruch [estrúk], March [márk]
i
i
Miró [miró], Martí [martí], Sant Feliu [sán felíu̯], Oriol [orijól], Victòria [viktórija]
i med samoglasnikoma j Laia [lája]
i v vzglasju pred samoglasnikom j Iàtova [játova]
i kot del dvoglasnika, zapisanega ⟨Vi⟩
j
Lleida [ljêjda], Avui [avúj], Aitona [ajtóna]
ig v izglasju in v tvorjenkah č Puig [púč], Roig [róč], Puigdemont [pudždemón]
ï i Lluïsa [ljuíza], Cruïlles [kruíljes]
ix za samoglasnikom š Foix [fóš], Coixet [košét], Baix Camp [báš kám]
j ž Josep [žozép], Joan [žoán], Jordi [žórdi]
ll lj oz. l’/l Llull [ljúl’/ljúl], Lloret de Mar [ljorét de már], Forcadell [forkadél’/forkadél], Turull [turúl’/turúl]
l·l l Priscil·la [prisíla]
ny nj oz. n’/n Cerdanya [serdánja], Companys [kompán’s/kompáns]
p v izglasnem sklopu -⟨mp⟩ / Camp Nou [kám nôu̯], Baix Camp [báš kám]
qu pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ k Sant Quirze [san kírze], Piqué [piké], Quim [kím], Junqueras [žunkêras]
r v izglasju dvo- in večzložnih besed / Roger [rožé], Oller [oljé], Ferrater [feraté], Verdaguer [verdagé]
s
s Reus [réu̯s], Salou [salôu̯], Seròs [serós]
s med samoglasniki z Roses [rózes], Osona [ozóna]
s pred zvenečimi soglasniki z Maresme [marézme]
t v soglasniškem sklopu ⟨tll⟩ / Batlló [baljó]
t v izglasnih -⟨lt⟩, -⟨nt⟩, tudi v tvorjenkah / Salt [sál]; Vilafant [vilafán], Sant Joan [sán žuán], Sant Just [sán žúst], Montclar [monklá], Montserrat [monserát]
tg pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ Montsalvatge [monsalvádže], Sitges [sídžes]
tj pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ ali ⟨u⟩ Corretja [korédža]
tx č Andratx [andráč]
tz dz Llàtzer [ljádze]
u
u Rubí [rubí]
u kot del dvoglasnika, zapisanega ⟨Vu⟩ Pau [páu̯], Jaume [žáu̯me], Manlleu [manljéu̯], Reus [réu̯s], Sant Feliu [sán felíu̯]
u v črkovnem sklopu ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩ pred ⟨a⟩ ali ⟨o⟩ Guardiola [gu̯ardijóla], Gualba [gu̯álba], Pasqual [pasku̯ál], Quart [ku̯árt]
ü v zvezah ⟨güe⟩, ⟨güi⟩, ⟨qüe⟩, ⟨qüi⟩ Güell [gu̯él’/gu̯él]
ü za samoglasnikom, kadar ni del dvoglasnika u Raül [raúl], Sanaüja [sanaúža]
x š Xavi [šávi], Guixot [gišót], Flix [flíš], Rexach [rešák]

Podomačevanje katalonskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz katalonščine so v slovenščini redka in so navadno pisno nepodomačena: castell [kastél’/kastél] ‘človeški stolp’, cava [káva] ‘vino’, sardana [sardána] ‘ples’, pa amb tomàquet [pá ám tomáket] ‘jed’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v katalonščini: Vicenç [viséns], Pagès [pažés], Jordà [žordá], Mercè [mercé], Rodoreda [rodoréda], Montjuïc [monžuík], Olot [olót], Llull [ljúl’/ljul], Tàpies [tápijes], Martorell [martorél’/martorél].

V preteklosti smo katalonska imena zapisovali po špansko in smo jih v taki obliki tudi prevzemali. Danes tudi v Španiji katalonska imena zapisujejo v skladu s katalonskim pravopisom: kat. Antoni Gaudí i Cornet, na kratko (Antoni) Gaudí [gaudí] (šp. Antonio Gaudí y Cornet), kat. Salvador (Domingo) Felip Jacint Dalí i Domènech, na kratko Dalí [dalí] (šp. Salvador Felipe Jacinto Dalí y Domènech).

Osebna imena
Prevzemanje katalonskih priimkov

V katalonščini so v uradni rabi dvojni priimki, kjer je prvi priimek očetov, drugi pa materin. Med priimka se običajno doda veznik i (v pomenu ‘in’), npr. (Joan) Miró i Ferrà [miró i ferá], (Jaume) Cabré i Fabré [kabré i fabré], (Antoni) Tàpies i Puig [tápijes i púč]. Veznik i ima vlogo predimka. Poleg veznika i so lahko predimki tudi predlogi de, del, de la: (Cebrià) de Montoliu i de Togores [de montolíu̯ i de togóres].

V običajni rabi se pogosto uporablja enojni priimek (v katalonščini in slovenščini), navadno le očetov: (Joan) Miró [miró], (Antoni) Tàpies [tápijes], (Cebrià) de Montoliu [de montolíu̯], imena pa so navadno okrajšana: Miró [miró], Cabré [kabré], Tàpies [tápijes].

Zemljepisna imena

Za redke katalonske zemljepisne danosti so se uveljavile slovenske imenske različice (eksonimi). Večinoma gre za imena pokrajin in večjih mest: Katalonija [katalónija] (kat. Catalunya), Valencija [valéncija] (kat. València), Andora [andóra] (kat. Andorra).

Uradna oblika zemljepisnih krajevnih imen v Kataloniji je katalonska (Girona [žiróna] (šp. Gerona), Lleida [ljêjda] (šp. Lérida)), le redka so tudi v španščini. Krajevna imena pokrajine Valencije pa so španska, npr. Alicante [alikánte] (kat. Alacant), Elche [élče] (kat. Elx).

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen, npr. Balearski otoki [baleárski otóki] (kat. Illes Balears), Umetniški trg [umétniški tə̀rg-] (kat. Plaça de les Arts). Razlikovalno občnoimensko sestavino pišemo z malo začetnico, npr. cerkev Svete družine [cérkəv- svéte družíne] (kat. Sagrada Família), park Güell [párk gél’/gél] (kat. Park Güell), hiša Milà [híša milá] (kat. Casa Milà), hiša Battló [híša baljó] (kat. Casa Battló).

Ustaljenih oblik ne spreminjamo, npr. šp. Ibiza [íbica] tudi [ibísa] (kat. Eivissa).

Stvarna imena

Večbesedna stvarna imena bolj znanih zavodov in ustanov načeloma prevajamo, npr. Univerza v Valèncii [univêrza u̯valénciji/valénsiji] (kat. Universitat de València), Samostojna univerza v Barceloni [samostójna univêrza u̯barcelóni/barselóni] (kat. Universitat Autónoma de Barcelona), Katalonsko narodno gledališče [katalónsko národno gledalíšče] (kat. Teatre Nacional de Catalunya). Imena znamk, časnikov ostajajo nespremenjena, npr. Diarri d’Andorra [djári dandóra], tudi ime katalonske policije Mossos d’Esquadra [mósos desku̯ádra], na kratko Mossos [mósos].

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Nespremenjena osnova

Osnova je nespremenjena pri tistih samostalnikih moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in katerih osnova se končuje na soglasnik.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka imenovalniški osnovi imena, npr. Estruch [estrúk] – Estruchov [estrúkov-].

Podstava pridevniških izpeljank z obrazilom -ski je enaka imenovalniški osnovi, npr. L’Arboç [larbós] – l’arboški [larbóški], Prats [práts] – pratski [prátski], Salou [salôu̯] – salouski [salôu̯ski], Manlleu [manljéu̯] – manlleuski [manljéu̯ski]. Enako velja za samostalniške izpeljanke z obrazilom -čan.

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike ter nenaglašena samoglasnika e in i. Osnova je podaljšana

  1. v zapisu in govoru:
    • [á] – Adrià [adrijá], rod. Adriàja [adrijája];
    • [á] – Cerdà [serdá], rod. Cerdàja [serdája];
    • [á] – Julià [žulijá], rod. Juliàja [žulijája];
    • [ó] – Balagueró [balageró], rod. Balaguerója [balagerója];
    • [e] – Maresme [marézme], rod. Maresmeja [marézmeja];
    • [i] – Xavi [šávi], rod. Xavija [šávija];
  2. v govoru pri imenih na naglašeni samoglasnik in nemi soglasnik:
    • [é] – Sunyer [sunjé], rod. Sunyera [sunjêja];
    • [é] – Verdaguer [verdagé], rod. Verdaguera [verdagêja].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniške) osnove imena, npr. Adrià [adrijá] – Adriàjev [adrijájev-]; Xavi [šávi] – Xavijev [šávijev-]; Verdaguer [verdagé] – Verdaguerov/Verdaguerev [verdagêjev-].

Podstava pridevniških izpeljank z obrazilom -ski je nespremenjena (enaka imenovalniški osnovi), npr. Maresme [marézme] – maresmejski [marézmejski]; Sunyer [sunjé] – sunjerski [sunjêjski]. Enako velja za samostalniške izpeljanke z obrazilom -čan.

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, če se katalonsko ime (osnova imena ali podstava tvorjenke) konča na končne govorjene glasove c, j, č in š, ki so v katalonščini zapisani na različne načine, najpogosteje s črko ⟨x⟩ in dvočrkji ⟨ix⟩, ⟨tg⟩, ⟨tj⟩, v imenih z mehčanim izglasjem ⟨ll⟩ ter pri vseh samostalnikih, ki daljšajo osnovo z j.

Pregibanje večbesednih imen

Večbesedna zemljepisna imena se včasih pregibajo v vseh sestavinah, razen predimkov, ki so nepregibni (veznik i in predloga de in d’ ter členi l’, el, els, la, les, s’, es, sa, ses). Včasih se sklanja le zadnja (Camp Nou [kám nôu̯], rod. Camp Noua [kám nôva]) ali pa le prva sestavina (Platja d’Aro [pládža dáro], rod. Platje d’Aro [pládže dáro]).

Kitajščina

Pisava

Sodobna kitajščina se zapisuje z logografsko pisavo, pri čemer posamezna pismenka označuje besedo ali morfem.

Zapis v latinici

Za zapis kitajskih lastnih imen v latinici se tako na Kitajskem kot tudi v mednarodnem okolju najpogosteje uporablja pinjin (Hanyu pinyin, HP).

Na Tajvanu se za zapis lastnih imen uporabljajo Wade-Gilesov sistem (WG), Hanyu pinyin (HP), Tongyong pinyin (TP) in Gwoyeu Romatzyh (GR), dopustne pa so tudi individualne različice črkovnega zapisa, na primer: WG Kaohsiung [gáošjung-], TP Pingsi [pínkši], pribl. GR Tsai Ing-wen [cáj jing-vên].

Wade-Gilesov sistem je večinoma uporabljen tudi v publikacijah iz obdobja 1912–1979. Kasneje ga je nadomestil Hanyu pinyin.

Za zapis v slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo fonetičnega zapisa, kar je z vse večjo razširjenostjo kitajskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko problematično in ob zavedanju, da je pinjin (tj. Hanyu pinyin) mednarodno sprejeta kitajska latinica, hkrati pa kitajska standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Glasovno podomačeni zapisi imen se ohranjajo v tistih imenih, pri katerih je njihova raba že povsem ustaljena.

Pinjin uporablja 25 črk latiničnega črkopisa, črko z ločevalnim znamenjem ⟨ü⟩ in štiri dvočrkja, tj. ⟨ch⟩, ⟨sh⟩, ⟨zh⟩ in ⟨ng⟩.

Kitajska latinična abeceda po pinjinu: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

V pinjinu se nad črko ⟨ü⟩ uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩, ki jo v slovenščini ohranjamo; njeno opuščanje bi namreč izenačilo različne zloge, npr. nu ⟩ in lu ⟩.

Pinjin vključuje tudi ločevalna znamenja nad samoglasniki, ki jih zasledimo v strokovnih in znanstvenih besedilih, vendar se v splošni mednarodni rabi opuščajo (npr. guō, guó, guǒ ali guò zapisujemo kot guo).

Opuščaj ⟨’⟩ se v pinjinu uporablja pred vsemi zlogi, ki se začnejo na ⟨a⟩, ⟨e⟩ ali ⟨o⟩, in nakazuje zev, ki ga pri prevzemanju v položaju i in samoglasnik, tj. [iV], zapiramo z j pred samoglasnikom: Xi’an [šíjan], Huangnien [hu̯ánknijên], Longdi’ou [lúngdijôv-]Na naglasno mesto pri prevzemanju ne vpliva.

Izgovor

Naglasno mesto

Vsi kitajski zlogi so jakostno naglašeni.

Kakor na ravni zapisa opuščamo ločevalna znamenja nad samoglasniki, tako v izgovoru tudi ne prevzemamo kitajskih tonov.

Pri prevzemanju v slovenščino so se uveljavila naslednja pravila:

  1. Naglas je večinoma na prvem zlogu
    • dvozložnih priimkov: Ouyang [ôu̯jang-];
    • imen cesarjev in mitoloških bitij: Xuanzong [šu̯êndzung-], Qianlong [čjênlung-], Kangxi [kánkši]; Nüwa [nu̯íva], Bixia [bíšja];
    • zemljepisnih imen: Jiangxi [džjánkši], Hunan [húnan], Jianou [džjênov-];
    • stvarnih imen: Huawei [hu̯ávej], Xiaomi [šjáomi].
  2. V daljših besedah naglašujemo dva zloga – ob prvem še zadnjega: Heilongjiang [hêjlungdžjáng-], Zhoukoudian [džôu̯kou̯djên].
  3. Naglas je na zadnjem zlogu v dvozložnih rojstnih imenih, pred katerimi je vedno tudi priimek: (Jiang) Zemin [(džjáng) dzemín], (Xi) Jinping [(ší) džinpíng-], (OuyangZiyuan [(ôu̯jang) dziju̯ên], (Chen) Duxiu [(čên) dušjú].
  4. V dvozložnih imenih s črkovnim sklopom ⟨ao⟩ je samoglasnik a v tem sklopu vedno naglašen, npr. -dao (Yuan Hongdao [ju̯ên hungdáo]), -tao (Hu Jintao [hú džintáo]), gao- (Gaoshan [gáoshan]), bao- (Bao Zheng [báo džêng-]), yao- (Yao Ming [jáo míng-]).

POSEBNOSTI

  1. V zemljepisnih imenih je naglašen izglasni -a: Changsha [čankšá] (rod. Changshaja [čankšája]), Ningxia [ninkšjá] (rod. Ninxiaja [ninkšjája]).
  2. V imenu mitološkega bitja ženskega spola je naglašen izglasni -e: Chang'e [čangê] (svoj. prid. Chang'ejin [čangêjin]).

Pisni zlogi v pinjinu so zgrajeni iz začetne črke za soglasnik in končaja, ki je sestavljen iz ene ali več črk za samoglasnik, čemur lahko sledi bodisi ⟨n⟩ za [n] bodisi ⟨ng⟩ za [ng-]. Večina pisnih zlogov je v izgovoru prekrivna s slovenskimi, npr. Yan [jên], Heilongjiang [hêj.lung.džjáng-]. Samoglasniški črkovni sklop ⟨uV⟩ tudi v slovenščini izgovarjamo kot en zlog, tj. [u̯V], npr. Huawei [hu̯ávej] ali Yuan [ju̯ên].

Razlika med kitajskim in slovenskim zlogom se izkazuje v črkovnem sklopu ⟨ao⟩. V kitajščini je to en zlog, ki ga izgovarjamo [au̯] (Mao [máu̯], Jintao [džin.táu̯]), v slovenščini pa sta zloga dva, ki ju izgovarjamo [ao] (Mao [má.o], Jintao [džin.tá.o]).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

V slovenskem knjižnem jeziku samoglasnike v kitajskih imenih izgovarjamo po slovenskih pravilih, v nekaterih zlogih pa upoštevamo izgovorne posebnosti posameznih zlogov.

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨a⟩, prevzemamo kot [a], razen v zlogih ⟨lian⟩, ⟨jian⟩, ⟨xuan⟩, ⟨yan⟩, ⟨yuan⟩, ⟨qian⟩, ko ga prevzemamo kot [ê] oz. [e]: Yan [jên], Dalian [dáljen].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, v zlogih za [j] ali [u̯] prevzemamo kot [é] in pred j kot [ê]: Jie [džjé], Shen Yue [šên ju̯é], Heihe [hêjhe]. S črko ⟨e⟩ je pred črko za soglasnik ali soglasniškim črkovnim sklopom zapisan tudi polglasnik, ki ga v knjižno slovenščino prevzemamo kot [ê] oz. [e]: Chen [čên], Shen Yue [šên ju̯é], Pankeng [pánkeng-]; v preteklosti smo ga prevzemali kot [é], npr. v zemljepisnih imenih Chengdu [čéngdu], Henan [hénan], v priimku Deng [déng-] (Deng Xiaoping [dénk šjaopíng-]. V zlogu ⟨er⟩ samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [a]: Nuluerhu Shan [núluárhu šán].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, prevzemamo kot [o], razen pred ⟨ng⟩, ko je [u]: Song [súng-].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ü⟩, prevzemamo kot [u], razen v zlogih ⟨lü⟩ in ⟨nü⟩, ko označuje dvoglasniški sklop [u̯í]: Nüwa [nu̯íva].

Strokovnjaki in poznavalci kitajščine se tudi v knjižni slovenščini slušnemu vtisu kitajskega govora pogosto približajo s polglasniškim izgovorom črke ⟨e⟩, in sicer v položaju za soglasnikom in pred [n] ali [ng] ter v izglasju. Glej poglavje »Preglednica vseh zlogov«.

Soglasniki

Soglasnike, pisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Črki ⟨w⟩ in ⟨y⟩ prevzemamo kot [v] in [j]: Weihai [vêjhaj], Huawei [hu̯ávej]; Yan Geling [jên gelíng-], Dai Shouyi [dáj šou̯jí].

Črki ⟨w⟩ in ⟨y⟩ v pinjinu nista oznaki za dva glasova, temveč se dogovorno pojavljata na začetku zloga pred samoglasnikom, s čimer nakazujeta mejo med zlogi. Prevzemamo ju kot zvočnika.

Podvojene črke za soglasnike, ki se pojavljajo na meji dveh zlogov, prevzemamo kot en glas: Ningguo [níngu̯o]. Tudi podvojeni glasovi sovpadejo: Chang Feiya [čánk fejá].

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [dž]: Jiang [džjáng-], Nanjing [nándžing-].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, prevzemamo kot [č]: Qi [čí], Gao Liqin [gáo ličín].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨r⟩, prevzemamo kot [ž] (Rong [žúng-]), razen v zlogu ⟨er⟩, ko je [r]: Nulu’erhu Shan [núluárhu šán].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [š]: Xiaomi [šjáomi], Guangxi [gu̯ánkši].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, prevzemamo kot [dz]: Zhang Ziyi [džáng dzijí], Zeng Guofan [dzêng gu̯ofán].

Soglasniška dvočrkja prevzemamo kot šumevce, in sicer

V pinjinu je dvočrkje tudi ⟨ng⟩, ki ga prevzemamo kot dva glasova (Ming [míng-]), v položajih, ko ga prilikujemo po slovenskih glasoslovnih pravilih, pa kot [nk] (Liang Kai [ljánk káj], Gongsun [gúnksun]). Če je zapis imena že podomačen, je v podomačeni obliki vedno zapisan ⟨g⟩: Kangši [kánkši] (HP Kangxi).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
a
a Chao [čáo], Han [hán], Tang [táng-], Liang Kai [ljánk káj]
a v zlogih ⟨lian⟩, ⟨jian⟩, ⟨xuan⟩, ⟨yan⟩, ⟨yuan⟩, ⟨qian⟩ ê oz. e Xuanzong [šu̯êndzung-], Yan [jên], Yuan [ju̯ên], Qian Xuesen [čjên šu̯esên], Dalian [dáljen], Fujian [fúdžjen]
ch č Changchun [čánkčun], Chen [čên], Chu Shijian [čú šidžjên]
e
e Jie [džjé], Wei [vêj], Daxue Shan [dášu̯e šán], Zhangye [džángje]
e v zlogu ⟨er⟩ a Nuluerhu Shan [núluárhu šán]
i v zlogih, kjer je edini samoglasnik i Ji [dží], Jin [džín], Jing [džíng-], Ming [míng-]
i v zlogih pred samoglasnikom in v izglasju zloga j Liao [ljáo], Xia [šjá], Liang [ljáng-]; Weihai [vêjhaj], Qinghai [čínkhaj]
i v zlogih ⟨gui⟩, ⟨sui⟩ ej Guiyang [gu̯êjang-], Guizhou [gu̯êjdžov-], Sui [su̯êj]
j Jintao [džintáo], Xingjian [šíngdžjen]
o
o Dai Zhaodeng [dáj džaodêng-], Zhou [džôv-]
o pred ⟨ng⟩ u Qianlong [čjênlung-], Sikong [síkung-‍], Gongsun [gúnksun]
q č Qi [čí], Daqing [dáčing-]
r
ž Rong [žúng-]
r v zlogu ⟨er⟩ r Nuluerhu Shan [núluárhu šán]
sh š Shi [ší], Shu [šú], Taishan [tájšan], Shanxi [šánši]
u
u Lun [lún], Ju Wenjun [džú vendžún]
u pred ⟨a⟩, ⟨e⟩ in ⟨o⟩ Huawei [hu̯ávej], Huangfu [hu̯ánkfu], Qu Yuan [čú ju̯ên], Shen Yue [šên ju̯é], Yang Rongguo [jáng žungu̯ó]
ü v zlogih ⟨lüe⟩ in ⟨nüe⟩ Wang Lüe [vánk lu̯é]
ü v ⟨lü⟩ in ⟨nü⟩ u̯í Lüqiu Luwei [lu̯íčju luvêj], Lüshun [lu̯íšun], Lüda [lu̯ída], Nüwa [nu̯íva]
w v Wuhan [vúhan], Wei [vêj], Wu [vú], Wang [váng-]
x š Xinjiang [šíndžjang-], Cao Xueqin [cáo šu̯ečín], Guangxi [gu̯ánkši]
y j Lin Yutang [lín jutáng-], Jue Yuwen [džu̯é juvên]
z dz Wu Zetian [vú dzetjên], Zhang Ziyi [džáng dzijí]
zh Wang Fuzhi [vánk fudží], Hangzhou [hángdžov-], Zhuangzi [džu̯ángdzi]

Podomačevanje kitajskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz kitajščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so lahko

  1. pisno podomačene (večina): goji [góji] ali [gódži] (HP gouqi), tajči [tájči] (HP taijiquan), kungfu [kúnkfu] (HP gongfu), liči [líči] (HP lizhi);
  2. pisno nepodomačene: jiaozi [džjáodzi] ‘cmočki nepravilnih oblik, polnjeni z mletim mesom ali zelenjavo’.

POSEBNOSTI

  1. Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice in so se tudi v zapisu oddaljile od pričakovanega izgovora ter tu predstavljenih pravil: feng šuj [fénk šúj] in feng shui [fênk šu̯êj]; tao [táo] in dao [dáo]; čopsuj [čópsuj] in chopsui [čópsu̯ej].
  2. V prirednih zloženkah uporabljamo v zapisu stični vezaj (npr. jin-jang [jín-jáng-] ‘jin in jang’).

S črkami ⟨p⟩, ⟨t⟩, ⟨k⟩, ⟨b⟩, ⟨d⟩ in ⟨g⟩ v slovenščini razlikujemo nezveneče in zveneče nezvočnike, v kitajščini pa imajo samo nezveneče nezvočnike, in sicer pridihnjene [ph], [th], [kh] in nepridihnjene [p], [t], [k]. Zapis nekaterih pisnih dvojnic, npr. dao [dáo] / tao [táo] oz. daoizem [daoízəm] / taoizem [taoízəm], je tesno povezan z izbranim črkovnim zapisom. V 20. stoletju se je uporabljal Wade-Gilesov sistem, ki pridihnjenost nezvočnikov označuje z opuščajem, pinjin pa s črkami osnovnega latiničnega črkopisa: WG tao/tao; HP dao/tao. Različni zapisi so povezani tudi s pestrimi potmi prevzemanja besed v azijskem prostoru, saj so bile kitajske pismenke osnova za številne azijske pisave, npr. tofu [tofú] (HP dòufu, hep. tōfu).

Lastna imena

Lastna imena, predvsem osebna imena sodobnikov in stvarna imena, pa tudi zemljepisna imena, ohranjamo zapisana tako, kot so v pinjinu: Deng Xiaoping [dénk šjaopíng-], Ningxia [ninkšjá], Shenzhen [šêndžen], Huawei [hu̯ávej], Tianwen-1 [tjênven-êna].

Tajvanska imena prepoznamo predvsem po rabi stičnega vezaja. Izvirnega zapisa ne podomačujemo, pri čemer ohranjamo tudi izvirno rabo velike in male začetnice.

Osebna imena

Pisno podomačena imena oseb so tista, ki so se ustalila že v preteklosti, npr. Konfucij [konfúcij] (HP Kongzi), Mencij [méncij] (HP Mengzi), Čankajšek [čankájšək] (HP Jiang Jieshi).

POSEBNOST

Zaradi nerazlikovanja med poslovenjenim in pinjinskim zapisom so se pri nekaterih imenih izjemoma uveljavile pisne dvojnice, npr. Mao Cetung [máo cetúng-] in Mao Zedong [máo dzedúng-], Lao Ce [láo cé] in Laozi [láodzi].

Imena dinastij in cesarjev ter nekaterih pripadnikov cesarskih rodbin so večinoma pisno nepodomačena: Jin [džín], Liao [ljáo], Sui [su̯êj], Xia [šjá]; Puyi [púji], Taizong [tájdzung-]; Cixi [cíši].

POSEBNOST

Imena nekaterih dinastij imajo tudi poslovenjene oblike, npr. Čin [čín] (HP Qin), Čing [číng-] (HP Qing), Čianlung [čjánlung-] (HP Qianlong), Džov [džóv-] (HP Zhou), Sung [súng-] (HP Song), Šang [šáng-] (HP Shang).

Prevzemanje kitajskih imen in priimkov

Kitajska osebna imena so običajno sestavljena iz treh zlogov; prvi zlog je priimek, drugi in tretji zlog sta rojstno ime: Bai Shouyi [báj šou̯jí], Hao Jingfang [háo džinkfáng-]. Če je osebno ime dvozložno, je prvi zlog priimek in drugi zlog rojstno ime: Lin Dan [lín dán], Wang Wei [vánk vêj].

Vedno navajamo najprej priimek, nato rojstno ime. Priimek se lahko uporablja tudi samostojno.

POSEBNOST

Kadar ima oseba dvojni priimek, pri čemer eden ni kitajski, velja zaporedje ime – priimek – priimek: Lili Gao Novak [líli gáo novák].

Namesto rojstnega imena posamezniki uporabljajo tudi umetniško ime: Su Dongpo [sú dunkpó] (namesto Su Shi [sú ší]), kar velja tudi za druge znane umetnike iz preteklosti: Li Taipo [lí tajpó] (namesto Li Bai [lí báj], ki je bil znan po spoštljivem imenu Li Taibai [lí tajbáj]).

Za Kitajce in Kitajke, ki živijo v drugih okoljih, se uporablja tudi zaporedje rojstnega imena in priimka, npr. Huiqin Wang [hu̯ejčín váng-] poleg Wang Huiqin [vánk hu̯ejčín], ali samo zaporedje imena in priimka, npr. En Shao [ên šáo], sicer pa je obračanje zaporedja nezaželeno.

Poleg enozložnih priimkov obstaja tudi manjše število dvozložnih priimkov. To so: Dongfang [dúnkfang-], Dongguo [dúngu̯o], Duanmu [du̯ánmu], Gongsun [gúnksun], Huangfu [hu̯ánkfu], Huyan [hújen], Linghu [línkhu], Lüqiu [lu̯íčju], Murong [múžung-], Nangong [nángung-], Shangguan [šángu̯an], Sikong [síkung-], Sima [síma], Situ [sítu], Xiahou [šjáhou̯], Yuwen [júven], Zhangsun [džánksun], Zhuge [džúge]. Primer tovrstnega osebnega imena: Zhuge Liang [džúge ljáng-], Ouyang Zhaodeng [ôu̯jang džaodêng-].

Po Wade-Gilesovem sistemu in Tongyong pinyinu se med obema zlogoma rojstnega imena navadno piše stični vezaj: Ma Ying-jeou [má jing-džjú], Tsai Ing-wen [cáj jing-vên]. Za zapis uporabljamo izvorni črkovni zapis, npr. Ma Ying-jeou (in ne Ma Yingjiu); Wu Tien-chang [vú tjen-džáng-] in ne (Wu Tianzhang).

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti na Kitajskem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Peking [péking-] (HP Beijing), Šanghaj [šánkhaj] (HP Shanghai), Sečuan [séčuan] (HP Sichuan), Šantung [šántung-] (HP Shandong), Nanking [nánking-] (HP Nanjing), Mandžurija [mandžúrija] (HP Manzhou).

Redka, zlasti večbesedna zemljepisna imena z občnimi sestavinami so povsem prevedena: Biserna reka [bíserna réka] (HP Zhujiang), Rumena reka [rumêna réka] (HP Huanghe), Bohajsko morje [bohájsko mórje] (HP Bohai), Veliki kitajski zid [véliki kitájski zíd-] (HP Wanli Changcheng), Prepovedano mesto [prepovédano mésto] (HP Gugong), Trg nebeškega miru [tə̀rg- nebéškega mirú] (HP Tian'anmen). Nekatera imena imajo prevedene le občnoimenske sestavine: Zahodni Zhou [zahódni džôv-], Vzhodni Han [u̯shódni hán].

Zaradi različnih poti prevzemanja imajo posamezna imena tudi imenske variante (alonime), npr. Dolga reka [dôu̯ga réka] (HP Changjiang) je znana tudi kot Modra reka [módra réka], Jangce [jánkce] in Jangcekjang [jánkcekjang-]. Mesto Guangzhou [gu̯ángdžov-] poznamo tudi kot Kanton [kantón].

Zemljepisna imena lahko vsebujejo občno sestavino, npr. shan [šán] ‘gora’, he [hê] ‘reka’, hu [hú] ‘jezero’ ipd. Pri dvozložnih imenih se je uveljavilo pravilo, da je občna sestavina neodtujivi del lastnega imena, npr. Taishan [tájšan], Liaohe [ljáohe], Xihu [šíhu]. Pri večzložnih imenih občno sestavino zapisujemo posebej in jo sprejemamo kot del imena ali kot občno ime, npr. Daxue Shan [dášu̯e šán] ali gora Daxue [gôra dášu̯e].

Stvarna imena

V slovenščini se vse pogosteje pojavljajo imena različnih znamk, ki jih ne domačimo: Huawei [hu̯ávej], Xiaomi [šjáomi], Hongqi [húnkči], Shenyang [šênjang-], Yanjing [jêndžing-].

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Moška imena pregibamo po prvi moški sklanjatvi, ženska po tretji ženski sklanjatvi, le redka imena ženskih mitoloških bitij na končni nenaglašeni -a pa po prvi ženski sklanjatvi. Za imena z neznačilnimi pisnimi končaji za slovenščino upoštevamo glasovne uresničitve in se ravnamo po načelih, ki veljajo tudi za slovenska imena. V zvezah priimka in imena pregibamo samo zadnjo sestavino, tj. ime.

Imena moškega spola

Imena moškega spola s končnim zapisanim -⟨i⟩, ki ga izgovarjamo kot [j]

Osnova ostaja pri sklanjanju nespremenjena, govorjeni j na koncu osnove vpliva na preglas v orodniku. Preglas se uresničuje tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika. Pri tvorbi pridevnika z obrazilom -ski to obrazilo dodajamo podstavi (ki je enaka imenovalniški osnovi).

Imena moškega spola s pisnim končajem -⟨ou⟩

Osnova ostaja pri sklanjanju nespremenjena, govorjeni [u̯] v končaju osnove se pri sklanjanju v položaju pred samoglasniško končnico izgovori kot [v]. Enako je pri tvorbi svojilnega pridevnika z obrazilom -ov: končni govorjeni [u̯] se v položaju pred obrazilom -ov izgovori kot [v]. Pri tvorbi pridevnika z obrazilom -ski to obrazilo dodajamo podstavi (ki je enaka imenovalniški osnovi).

Imena moškega spola s končajem -⟨(i)ao⟩

Končni -o je končnica, zato se pri sklanjanju premenjuje. Osnova je nekončniški del imena. Pri tvorbi svojilnega pridevnika priponsko obrazilo -ov le dodamo podstavi, ki je enaka osnovi (ta ni podaljšana).

Imena moškega spola na samoglasnik, ki podaljšujejo osnovo z j

Osnova se konča na samoglasnik, in da bi ji pri pregibanju lahko dodajali samoglasniške končnice, jo podaljšujemo z j. Pridevniška podstava je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi.

Imena ženskega spola

Imena ženskega spola se nikoli ne uporabljajo brez priimkov (glej Sklanjanje večbesednih imen). Izjema so imena božanstev, ki jih pregibamo po prvi ženski (Nüwa [nu̯íva]) ali tretji ženski (Chang’e [čangê]) sklanjatvi. Svojilni pridevnik tvorimo z obrazilom -in, pri podstavah na končne naglašene samoglasnike ter nenaglašena i in u je pred obrazilom -in tudi zvočnik j.

Večbesedna imena – pregibanje in tvorba pridevnikov

V vseh večbesednih lastnih imenih moškega spola pregibamo samo zadnjo sestavino. Zadnja sestavina tudi nosi pridevniško priponsko obrazilo.

V večbesednih lastnih imenih ženskega spola, ki se končujejo na naglašeni samoglasnik, je podstava svojilnih pridevnikov pred -in podaljšana z j: Zhang Ziyi [džáng dzijí], rod. Zhang Ziyi [džáng dzijí]; svoj. prid. Zhang Ziyijin [džáng dzijíjin].

V večbesednih lastnih imenih ženskega spola, ki se končujejo na -⟨ao⟩, je podstava svojilnih pridevnikov pred -in brez končnega ⟨o⟩: Mao Weitao [máo vejtáo], rod. Mao Weitao [máo vejtáo]; svoj. prid. Mao Weitain [máo vejtáin].

Glej »Pretvornik med zapisom in izgovorom osebnih in krajevnih imen«.

PRILOGA 1: Preglednica vseh zlogov

Kitajski jezik je sestavljen iz nekaj več kot 400 zlogov. V preglednici so predstavljeni vsi obstoječi zlogi s slovenskimi ustrezniki, tudi tisti, ki jih v znanih lastnih imenih ne srečamo. Vsi imajo zapisano mesto naglasa, čeprav so lahko v dvo- ali večzložnih imenih v položaju, ko niso naglašeni. (V oklepaju in z manjšo pisavo je zgolj informativno zapisan pogost polglasniški izgovor, ki je namenjen razlikovanju med ozkimi in širokimi izgovori črke ⟨e⟩.)

a [á]
ai [áj]
an [án]
ang [áng-]
ao [áo]
ba [bá]
bai [báj]
ban [bán]
bang [báng-]
bao [báo]
bei [bêj]
ben [bên] ([bə̀n])
beng [bêng-] ([bə̀ng-])
bi [bí]
bian [bjên]
biao [bjáo]
bie [bjé]
bin [bín]
bing [bíng-]
bo [bó]
bu [bú]
ca [cá]
cai [cáj]
can [cán]
cang [cáng-]
cao [cáo]
ce [cê] ([cə̀])
cen [cên] ([cə̀n])
ceng [cêng-] ([cə̀ng-])
cha [čá]
chai [čáj]
chan [čán]
chang [čáng-]
chao [čáo]
che [čê] ([čə̀])
chen [čên] ([čə̀n])
cheng [čêng-] ([čə̀ng-])
chi [čí]
chong [čúng-]
chou [čôu̯]
chu [čú]
chua [ču̯á]
chuai [ču̯áj]
chuan [ču̯án]
chuang [ču̯áng-]
chui [ču̯êj]
chun [čún]
chuo [ču̯ó]
ci [cí]
cong [cúng-]
cou [côu̯]
cu [cú]
cuan [cu̯án]
cui [cu̯êj]
cun [cún]
cuo [cu̯ó]
da [dá]
dai [dáj]
dan [dán]
dang [dáng-]
dao [dáo]
de [dê] ([də̀])
dei [dêj]
den [dên] ([də̀n])
deng [dêng-] ([də̀ng-])
di [dí]
dian [djên]
diao [djáo]
die [djé]
ding [díng-]
diu [djú]
dong [dúng-]
dou [dôu̯]
du [dú]
duan [du̯án]
dui [du̯êj]
dun [dún]
duo [du̯ó]
e [ê] ([ə̀])
ei [êj]
en [ên] ([ə̀n])
er [ár]
fa [fá]
fan [fán]
fang [fáng-]
fei [fêj]
fen [fên] ([fə̀n])
feng [fêng-] ([fə̀ng-])
fo [fó]
fou [fôu̯]
fu [fú]
ga [gá]
gai [gáj]
gan [gán]
gang [gáng-]
gao [gáo]
ge [gê] ([gə̀])
gei [gêj]
gen [gên] ([gə̀n])
geng [gêng-] ([gə̀ng-])
gong [gúng-]
gou [gôu̯]
gu [gú]
gua [gu̯á]
guai [gu̯áj]
guan [gu̯án]
guang [gu̯áng-]
gui [gu̯êj]
gun [gún]
guo [gu̯ó]
ha [há]
hai [háj]
han [hán]
hang [háng-]
hao [háo]
he [hê] ([hə̀])
hei [hêj]
hen [hên] ([hə̀n])
heng [hêng-] ([hə̀ng-])
hong [húng-]
hou [hôu̯]
hu [hú]
hua [hu̯á]
huai [hu̯áj]
huan [hu̯án]
huang [hu̯áng-]
hui [hu̯êj]
hun [hún]
huo [hu̯ó]
ji [dží]
jia [džjá]
jian [džjên]
jiang [džjáng-]
jiao [džjáo]
jie [džjé]
jin [džín]
jing [džíng-]
jiong [džjúng-]
jiu [džjú]
ju [džú]
juan [džu̯ên]
jue [džu̯é]
jun [džún]
ka [ká]
kai [káj]
kan [kán]
kang [káng-]
kao [káo]
ke [kê] ([kə̀])
ken [kên] ([kə̀n])
keng [kêng-] ([kə̀ng-])
kong [kúng-]
kou [kôu̯]
ku [kú]
kua [ku̯á]
kuai [ku̯áj]
kuan [ku̯án]
kuang [ku̯áng-]
kui [ku̯êj]
kun [kún]
kuo [ku̯ó]
la [lá]
lai [láj]
lan [lán]
lang [láng-]
lao [láo]
le [lê] ([lə̀])
lei [lêj]
leng [lêng-] ([lə̀ng-])
li [lí]
lia [ljá]
lian [ljên]
liang [ljáng-]
liao [ljáo]
lie [ljé]
lin [lín]
ling [líng-]
liu [ljú]
long [lúng-]
lou [lôu̯]
lu [lú]
[lu̯í]
luan [lu̯án]
lüe [lu̯é]
lun [lún]
luo [lu̯ó]
ma [má]
mai [máj]
man [mán]
mang [máng-]
mao [máo]
me [mê] ([mə̀])
mei [mêj]
men [mên] ([mə̀n])
meng [mêng-] ([mə̀ng-])
mi [mí]
mian [mjên]
miao [mjáo]
mie [mjé]
min [mín]
ming [míng-]
miu [mjú]
mo [mó]
mou [môu̯]
mu [mú]
na [ná]
nai [náj]
nan [nán]
nang [náng-]
nao [náo]
ne [nê] ([nə̀])
nei [nêj]
nen [nên] ([nə̀n])
neng [nêng-] ([nə̀ng-])
ni [ní]
nian [njên]
niang [njáng-]
niao [njáo]
nie [njé]
nin [nín]
ning [níng-]
niu [njú]
nong [núng-]
nou [nôu̯]
nu [nú]
[nu̯í]
nuan [nu̯án]
nüe [nu̯é]
nun [nún]
nuo [nu̯ó]
ou [ôu̯]
pa [pá]
pai [páj]
pan [pán]
pang [páng-]
pao [páo]
pei [pêj]
pen [pên] ([pə̀n])
peng [pêng-] ([pə̀ng-])
pi [pí]
pian [pjên]
piao [pjáo]
pie [pjé]
pin [pín]
ping [píng-]
po [pó]
pu [pú]
qi [čí]
qia [čjá]
qian [čjên]
qiang [čjáng-]
qiao [čjáo]
qie [čjé]
qin [čín]
qing [číng-]
qiong [čjúng-]
qiu [čjú]
qu [čú]
quan [ču̯ên]
que [ču̯é]
qun [čún]
ran [žán]
rang [žáng-]
rao [žáo]
re [žê] ([žə̀])
ren [žên] ([žə̀n])
reng [žêng-] ([žə̀ng-])
ri [ží]
rong [žúng-]
rou [žôu̯]
ru [žú]
ruan [žu̯án]
rui [žu̯êj]
run [žún]
ruo [žu̯ó]
sa [sá]
sai [sáj]
san [sán]
sang [sáng-]
sao [sáo]
se [sê] ([sə̀])
sei [sêj]
sen [sên] ([sə̀n])
seng [sêng-] ([sə̀ng-])
sha [šá]
shai [šáj]
shan [šán]
shang [šáng-]
shao [šáo]
she [šê] ([šə̀])
shen [šên] ([šə̀n])
sheng [šêng-] ([šə̀ng-])
shi [ší]
shou [šôu̯]
shu [šú]
shua [šu̯á]
shuai [šu̯áj]
shuan [šu̯án]
shuang [šu̯áng-]
shui [šu̯êj]
shun [šún]
shuo [šu̯ó]
si [sí]
song [súng-]
sou [sôu̯]
su [sú]
suan [su̯án]
sui [su̯êj]
sun [sún]
suo [su̯ó]
ta [tá]
tai [táj]
tan [tán]
tang [táng-]
tao [táo]
te [tê] ([tə̀])
teng [têng-] ([tə̀ng-])
ti [tí]
tian [tjên]
tiao [tjáo]
tie [tjé]
ting [tíng-]
tong [túng-]
tou [tôu̯]
tu [tú]
tuan [tu̯án]
tui [tu̯êj]
tun [tún]
tuo [tu̯ó]
wa [vá]
wai [váj]
wan [ván]
wang [váng-]
wei [vêj]
wen [vên] ([və̀n])
weng [vêng-] ([və̀ng-])
wo [vó]
wu [vú]
xi [ší]
xia [šjá]
xian [šjên]
xiang [šjáng-]
xiao [šjáo]
xie [šjé]
xin [šín]
xing [šíng-]
xiong [šjúng-]
xiu [šjú]
xu [šú]
xuan [šu̯ên]
xue [šu̯é]
xun [šún]
ya [já]
yan [jên]
yang [jáng-]
yao [jáo]
ye [jé]
yi [jí]
yin [jín]
ying [jíng-]
yong [júng-]
you [jôu̯]
yu [jú]
yuan [ju̯ên]
yue [ju̯é]
yun [jún]
za [dzá]
zai [dzáj]
zan [dzán]
zang [dzáng-]
zao [dzáo]
ze [dzê] ([dzə̀])
zei [dzêj]
zen [dzên] ([dzə̀n])
zeng [dzêng-] ([dzə̀ng-])
zha [džá]
zhai [džáj]
zhan [džán]
zhang [džáng-]
zhao [džáo]
zhe [džê] ([džə̀])
zhen [džên] ([džə̀n])
zheng [džêng-] ([džə̀ng-])
zhi [dží]
zhong [džúng-]
zhou [džôu̯]
zhu [džú]
zhua [džu̯á]
zhuai [džu̯áj]
zhuan [džu̯án]
zhuang [džu̯áng-]
zhui [džu̯êj]
zhun [džún]
zhuo [džu̯ó]
zi [dzí]
zong [dzúng-]
zou [dzôu̯]
zu [dzú]
zuan [dzu̯án]
zui [dzu̯êj]
zun [dzún]
zuo [dzu̯ó]

PRILOGA 2: Pretvornik med zapisom in izgovorom osebnih in krajevnih imen

Pri izgovoru in pregibanju kitajskih osebnih in krajevnih imen nam pomaga pretvornik med zapisom in izgovorom. 

Korejščina

Pisava

Sodobna korejščina se zapisuje s pisavo, ki jo v Južni Koreji imenujejo hangul (RR hangeul), v Severni Koreji pa chosŏn‘gŭl (RR joseongeul). Gre za fonemsko pisavo, ki je nastala v 15. stoletju, znaki le-te pa se sestavljajo v zlogovne enote.

Zapis v latinici

Za zapisovanje korejskih imen v latinici sta najpogosteje uporabljena dva latinizacijska sistema, in sicer McCune-Reischauerjev sistem (MR) iz leta 1939 in sodobnejša revidirana različica zapisa v latinici, ki se imenuje Revised Romanization (RR) iz leta 2000. V Sloveniji zapis v latinici temelji na sistemu RR.

Za zapis korejskih imen v slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo fonetičnega zapisa, kar je z vse večjo razširjenostjo korejskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko težavno in ob zavedanju, da sta oba sistema – MR in RR – mednarodno sprejeta korejska latinica, hkrati pa korejska standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Glasovno podomačeni zapisi imen se ohranjajo v tistih imenih, pri katerih je njihova raba že povsem ustaljena.

Korejski latinični črkopis uporablja 20 črk osnovnega latiničnega črkopisa in dvočrkja ⟨ae⟩, ⟨eo⟩, ⟨eu⟩, ⟨oe⟩, ⟨ui⟩ ter ⟨ch⟩ in ⟨ng⟩.

Korejska latinična abeceda po sistemu RR: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨y Y⟩.

Posebnost

Črk ⟨c⟩, ⟨f⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨x⟩ in ⟨z⟩ se za zapisovanje korejskih besed v latinici ne uporablja.

Latinični zapis po sistemu RR, ki ga uporabljamo pri prevzemanju v slovenščino, ločevalna znamenja opušča.

Po sistemu MR je ohranjeno eno ločevalno znamenje, in sicer polkrožec ⟨˘⟩ nad črkama ⟨ŏ⟩ in ⟨ŭ⟩. Ohranja se tudi opuščaj.

Razlike med MR in RR
MR RR
ŏ eo
ŭ eu
ŭi ui
wo
yeo

Izgovor

Naglasno mesto

Enozložne in dvozložne korejske besede imajo v slovenščini večinoma en naglas, večzložne pa tudi dva.

Korejščina ne pozna jakostnega naglaševanja. Pri poslušanju izgovora posameznih korejskih besed se zdi, kot da je naglašen vsak zlog posebej, česar v slovenščino zaradi upoštevanja naravnega govornega ritma ne prevzemamo.

Pri prevzemanju v slovenščino so se uveljavila naslednja pravila:

Posebnosti

  1. V dvozložnih zemljepisnih imenih sta naglašena končna -a in -o, zato ime pregibamo z daljšanjem osnove: Jongmyo [džongmjó], rod. Jongmyoja [džongmjója]; Tapsa [tapsá], rod. Tapsaja [tapsája]. Tako še: Jongno [džongnó], Gimpo [gimpó], Mungmyo [mungmjó], Gaehwa [gehu̯á] ipd.
  2. V večbesednih imenih je naglašeno vsako ime: Kim Dae Jung [kím dê džúng-].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

V korejščini je 10 samoglasnikov in 11 dvoglasnikov. Ti so v latinici zapisani s črkovnim sklopom ⟨ui⟩ ter v kombinaciji črk ⟨w⟩ ali ⟨y⟩ in črk za samoglasnike (⟨wa⟩, ⟨we⟩, ⟨wo⟩; ⟨ya⟩, ⟨ye⟩, ⟨yo⟩, ⟨yu⟩) ter dvočrkij za samoglasnike (⟨wae⟩; ⟨yae⟩, ⟨yeo⟩); v preglednici zapis – izgovor v slovenščini je izgovor naveden ločeno za samoglasniške in soglasniške črke.

Samoglasniška in dvoglasniška dvočrkja izgovarjamo:

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, izgovarjamo [dž]: Jeju [džédžu].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, izgovarjamo [s] (Yeosu [jôsu]), razen pred [i], ko je [š]: Sinchon [šínčon].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, izgovarjamo [j]: Hyesan [hjésan].

Črko ⟨w⟩ prevzemamo kot slovenski zvočnik v, in sicer v dvoglasnikih kot [u̯] (Gwangju [gu̯ángdžu]), v vzglasju pa kot [v]: Wonju [vóndžu].

Dvočrkje ⟨ch⟩ prevzemamo kot [č], npr. Incheon [ínčon].

Podvojene črke ⟨jj⟩, ⟨kk⟩, ⟨pp⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩ izgovarjamo enojno, in sicer ⟨jj⟩ kot [dž], ⟨kk⟩ kot [k], ⟨pp⟩ kot [p], ⟨ss⟩ kot [s], ⟨tt⟩ kot [t].

Korejski mehkonebni nosnik [ŋ], ki je zapisan z dvočrkjem ⟨ng⟩, prevzemamo z dvema glasovoma kot [ng], in sicer

  • pred samoglasnikom (Yongin [jóngin]),
  • pred zvenečim soglasnikom (Chungju [čúngdžu].

Na koncu besede ali pred nezvenečim soglasnikom izgovarjamo [nk]: Pjongčang [pjónkčank], rod. Pjongčanga [pjónkčanga].

Ime Kim [kím] se zlasti pri imenih znanih oseb ohranja po sistemu MR (po sistemu RR bi ga zapisovali Gim). Zapis s k se včasih ohranja tudi v drugih imenih, npr. Han Kang [hán káng-] (pisateljica), pri drugih nosilcih pa srečujemo varianto Gang (za različne nosilce imena).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ae ê Haenam [hênam], Daejeon [dêdžon], Daegu [dêgu]
ch č Incheon [ínčon]
eo ô ali o Cheongju [čôngdžu], Daejeon [dêdžon], Jeonju [džôndžu]; Boseong [bósong-], Mungyeong [múngjong-]
eu u Gangneung [gángnung-]
j Jeju [džédžu], Gwangju [gu̯ángdžu], Jeonju [džôndžu]
oe u̯ê Choe [ču̯ê], Goesan [gu̯êsan]
s
s Yeosu [jôsu]
s pred [i] š Sinchon [šínčon]
ui i Huicheon [híčon]
ui v vzglasju êj Uijeongbu [êjdžongbú]
w za soglasnikom in pred samoglasnikom Songgwangsa [sóngu̯anksá], Gaehwa [gehu̯á], Gwangju [gu̯ángdžu]
w v vzglasju v Wonju [vóndžu]
y j Yangyang [jángjang-], Hyesan [hjésan], Mungyeong [múngjong-], Gyeongju [gjôngdžu], Yongin [jóngin], Yun [jún]

Podomačevanje korejskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz korejščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so

  1. pisno podomačene (večina): hangul [hángul] (RR hangeul), von [vón] (RR won), tekvondo [tékvondó] (RR taekwondo);
  2. pisno nepodomačene: buchaechum [búčečúm] ‘tradicionalni ples s pahljačami’, japchae [džápče] ‘jed iz steklenih rezancev, zelenjave in mesa’.

Posebnost

Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice, npr. kimči/kimchi [kímči] ‘priloga iz fermentirane zelenjave’.

Lastna imena

Lastna imena, predvsem osebna in stvarna, večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v sistemu RR, npr. Son Ye-jin [són jé-džin], Jang Minho [džánk mínho].

Osebna imena

Pisno podomačena imena oseb so tista, ki so se ustalila že v preteklosti, npr. imena bolj znanih politikov: Kim Il Sung [kím íl súng-] (MR Kim Ilsŏng, RR Gim Il(-)Seong), Kim Džong Un [kím džónk un] (MR Kim Chŏngŭn, RR Gim Jeong(-)eun).

Podomačevanje korejskih imen je bilo v preteklosti pogosto nedosledno. Opuščalo se je zlasti pisno podomačevanje samoglasniških dvočrkij, npr. Kim Dae Džung/Jung [kím dê džúng-] namesto Kim De Džung. Pri rabi imen, ki jih lahko zapisujemo na dva načina, torej tudi podomačeno, se zavzemamo za doslednost pri vseh imenskih enotah.

POSEBNOSTI

  1. Za štiri najpogosteje rabljene korejske priimke so se uveljavili zapisi, ki ne sledijo sistemu RR. Ustaljene podobe teh priimkov ne spreminjamo: Kim [kím] (RR Gim), Lee [lí] in Yi [jí] (RR I), Park [párk] (RR Bak), Choe in Choi [ču̯ê] (RR Choe).
  2. Imena znanih osebnosti, ki so se ustalila v preteklosti po sistemu MR ali še z drugačnim zapisom in izgovorom, kot je po RR, ohranjamo zapisana v ustaljeni obliki, in sicer
    • zapis glasu [u] z dvočrkjem ⟨oo⟩, npr. Bong Joon-ho [bónk džún-ho] (RR Bong Junho),
    • zapis glasu [i] kot ⟨ee⟩, npr. Lee Min-ho [lí mín-ho] (RR I Minho),
    • zapis glasu [o] kot ⟨u⟩, npr. Kim Ki-Duk [kím kí-duk] (RR Gim Gi-deok).

Vladarska imena in imena pripadnikov dinastij in kraljestev se v slovenščini niso ustalila v podomačeni različici (kralj Yi [jí]), izjema je ime dinastije Čoson [čóson] (RR Joseon, MR Chosŏn).

Zaporedje imena in priimka

Osebna imena so navadno sestavljena iz treh zlogov: prvi zlog je priimek, druga dva sta rojstno ime. Vrstnega reda ne spreminjamo, razen pri Korejcih, ki ne živijo v Koreji in so sami spremenili vrstni red (npr. Chang-rae Lee [čáng-re lí]). Ime in priimek se uporabljata tudi samostojno.

Po priporočilih iz leta 2015 naj bi vezaj med zlogoma rojstnega imena v sistemu RR opuščali ter ju raje pisali skupaj z veliko začetnico za prvi zlog, npr. Jung Seunghwan [júnk súnkhvan] (in ne Jung Seung-hwan).

O zapisu osebnih imen v latinici, izbiri začetnice in vezaja odloča nosilec imena, zato so ta imena lahko zapisana na več načinov.

Rojstna imena so v večini primerov sestavljena iz dveh zlogov, oblikovno pa so lahko zapisana na tri načine:

Zemljepisna imena

Za korejske zemljepisne danosti so se uveljavila nekatera slovenska imena (eksonimi), npr. Seul [seúl] (RR Seoul), Busan [búsan] (RR Busan), Pjongčang [pjónkčang-] (MR P'yŏngch'ang, RR Pyeongchang), Pjongjang [pjóngjang-] (MR P'yŏngyang, RR Pyongyang). Za zgodovinsko ime kraljestva se je uveljavilo slovensko ime Sila [síla] (RR Silla).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Imena moškega spola

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike ter nenaglašena e in u, če nista končnica. Daljšanje je pisno in glasovno:

Podstava svojilnega pridevnika in pridevnika z obrazilom -ski je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Choejev [ču̯êjev-]; jongmyojski [džongmjójski], gwangjujski [gu̯ángdžujski].

Pregibanje večbesednih imen

Pri sklanjanju večbesednih osebnih imen moškega spola se pregiba le zadnji zlog imena, tudi če se rojstno ime zapiše z dvema besedama: Kim Dae Jung [kím dê džúng-], rod. Kim Dae Junga [kím dê džúnga].

Svojilni pridevnik iz večbesednega imena tvorimo tako, da zadnji sestavini dodamo priponsko obrazilo -ov/-ev, npr. prid. Kim Dae Jungov [kím dê džúngov-].

Posebnost

V tujini živeči Korejci pogosto zamenjajo vrstni red imena in priimka. V tem primeru se pregiba tako ime (le zadnji zlog) kot tudi priimek, npr. Chang-rae Lee [čáng-re lí], rod. Chang-raeja Leeja [čáng-reja líja], or. s Chang-raejem Leejem [sčáng-rejem líjem].

Imena ženskega spola

Osebna imena ženskega spola sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, če se končajo na samoglasnik -a, ki je končnica:

Če se ime konča na soglasnik ali samoglasnik -i, ga sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:

Svojilni pridevnik tvorimo z obrazilom -in (Kim Yunin [kím júnin], Han Kangin [hán kangín]), in sicer pri podstavah na končne naglašene samoglasnike in nenaglašene i in u, je pred obrazilom -in tudi zvočnik j: Choe Yeongmijin [ču̯ê jôngmijin].

Latinščina

Pisava

Latinska različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi štiri dvočrkja – ⟨ae⟩, ⟨ch⟩, ⟨oe⟩ in ⟨ph⟩ – ter črko z ločevalnim znamenjem ⟨ë⟩.

Latinska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnosti

  1. V klasični latinščini sta se črkovna sklopa ⟨ch⟩ in ⟨ph⟩ izgovarjala kot [kh] in [ph], v današnji šolski izgovarjavi, ki temelji na poklasični latinščini, pa ju izgovarjamo kot [h] in [f].
  2. V latinščini se namesto ⟨ae⟩ in ⟨oe⟩ priložnostno pišeta tudi združeni črki (ligaturi) ⟨æ Æ⟩ in ⟨œ Œ⟩.

V slovenščini se je zaradi dolge tradicije prevzemanja antičnih latinskih imen uveljavilo, da ta imena (redkeje tudi občne besede) pisno domačimo in jim spreminjamo tudi končaje, zato so antična latinska imena zapisana podomačeno, tj. s črkami slovenske abecede.

Rimljani so pisavo prevzeli (ob posredovanju Etruščanov) od Grkov in sprva niso poznali črk ⟨g⟩, ⟨y⟩ in ⟨z⟩. Te črke so se v pisavi postopno uveljavile v antiki, šele kasneje pa so nastale črke ⟨j⟩, ⟨u⟩ in ⟨w⟩. Tako je nastal latinični črkopis (latinica) s 26 črkami za samoglasnike in soglasnike.

Rimljani so sprva pisali samo z velikimi črkami, glasova [i] in [j] so zapisovali z ⟨I⟩, glasova [v] in [u] pa z ⟨V⟩. S črkami ⟨y⟩ in ⟨z⟩, dvočrkjema ⟨ch⟩ in ⟨ph⟩ ter črkovnima sklopoma ⟨rh⟩ in ⟨th⟩ so zapisovali predvsem prevzete besede, večinoma iz grščine.

Za pisanje pisno nepodomačenih besed iz latinščine kot ločevalno znamenje neobvezno uporabljamo dvojno piko ⟨¨⟩ nad črko ⟨ë⟩, ki je namenjena označevanju zlogovne meje, in sicer zaradi ločevanja med dvočrkjema ⟨ae⟩ in ⟨oe⟩ za [e] ter črkovnima sklopoma ⟨aë⟩ in ⟨oë⟩ za glasovna sklopa [ae] in [oe].

O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

O pravilih podomačevanja latinskih imen glej poglavji »Podomačevanje zapisa«, »Podomačevanje končajev«.

Izgovor

Latinske besede je mogoče izgovarjati na dva načina: na klasični in poklasični (imenovan tudi tradicionalni) način. Pri prevzemanju v slovenščino sledimo poklasičnemu izgovoru, ki se je razvil pod vplivom glasoslovnih značilnosti latinščine v mlajših obdobjih in modernih jezikov ter pozna več različic (ena od teh je t. i. cerkveni izgovor). Pravilom poklasičnega izgovora sledi tudi podomačeno zapisovanje latinskih občnih poimenovanj in lastnih imen. 

Naglasno mesto

V slovenščini praviloma ohranjamo naglasno mesto latinskih besed.

V latinščini o naglasnem mestu odločata število zlogov in t. i. dolžina zloga.

Zlog velja za dolgega, če vsebuje dolgi samoglasnik, dvoglasnik ali kratki samoglasnik, ki mu sledita vsaj dva soglasnika. Zlog velja za kratkega, če kratkemu samoglasniku sledi zaporedje soglasnikov, od katerih je prvi [b], [d], [g], [k], [p] ali [t] in drugi [l] ali [r] (t. i. muta cum liquida).

Dolgi samoglasnik je v latinskih slovarjih označen s črtico nad črko za samoglasnik (npr. ā, ī, ū). Kratki samoglasnik je označen s polkrožcem (npr. ĕ, ŏ, ŭ) ali sploh ni označen. 

V latinščini so na predzadnjem zlogu naglašene

Na predpredzadnjem zlogu so naglašene večzložne besede, kadar je predzadnji zlog kratek: Cicero(n) [cícero(n)] (lat. Cicĕro [cí.ce.ro]), Lentul [léntul] (lat. Lentŭlus [lén.tu.lus]).

Posebnost

Latinske naglasne premičnosti ne prevzemamo. Latinska dvo- in večzložna imena moškega spola, katerih rodilniška osnova se v latinščini končuje na -n, naglašujemo kot v latinskem imenovalniku: Milon [mílon] (lat. Milo [mílo], rod. Milonis [milónis]), Rubikon [rúbikon] (lat. Rubico [rúbiko], rod. Rubiconis [rubikónis]), Scipion [scípijon] (lat. Scipio [scípio], rod. Scipionis [scipiónis]), Trimalhion [trimálhijon] (lat. Trimalchio [trimálhio], rod. Trimalchionis [trimalhiónis]). Imena moškega spola z latinsko rodilniško osnovo na -t imajo v slovenščini enak naglas kot v latinskem rodilniku: Nepot [nepót] (lat. Nepos [népos], rod. Nepotis [nepótis]).

Poznavalci klasičnih jezikov tudi pri sklanjanju imen v knjižni slovenščini pogosto ohranjajo latinski premični naglas: Scipion [scípijon], rod. Scipiona [scipijóna]; Trimalhion [trimálhijon], rod. Trimalhiona [trimalhijóna].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Zev v pisnem sklopu ia⟩ v položaju za soglasnikom pri prevzemanju v govoru in zapisu zapiramo z j, npr. Hadrijan [hádrijan] (lat. Hadrianus), Oktavijan [oktaviján] (lat. Octavianus), Vespazijan [vespaziján] (lat. Vespasianus), Kvintilijan [kvintiliján] (lat. Quintilianus), Ostija [óstija] (lat. Ostia), Livija [lívija] (lat. Livia). 

Če drugi samoglasnik v tem sklopu ni a, zev zapiramo le v govoru, npr. Dioklecijan [dijokleciján] (lat. Diocletianus), Petoviona [petovijóna] (danes Ptuj).

Posebnosti

1. Zapisi sklopa ⟨ia⟩ brez j so izjema, npr. Marcial [marcijál].

2. V starejših prevzemih, zlasti v imenih, prevzetih iz grščine, npr. Cezareja [cezarêja], je zev v izgovoru in zapisu zapolnjen tudi v pisnem sklopu ⟨ea⟩.

Klasična latinščina pozna dvoglasnike [ai̯], [au̯], [ei̯], [eu̯] in [oi̯], ki so zapisani s črkovnimi sklopi ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩ in ⟨oi⟩. V slovenščini jih zapisujemo kot ⟨aj⟩, ⟨av⟩, ⟨ej⟩, ⟨ev⟩ in ⟨oj⟩ ter jih izgovarjamo po slovensko.

Dvočrkji ⟨ae⟩ in ⟨oe⟩ se izgovarjata na dva načina: v klasičnem izgovoru sta dvoglasnika, ki sta prevzeta z [aj] in [oj], v poklasičnem pa se obe izgovorita kot [e], npr. Caesar [kájsar] nasproti [cézar], Cloelia [klójlija] nasproti [klélija].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, je pred zadnjimi samoglasniki [a], [o] in [u] ter soglasniki in v izglasju izgovorjen kot [k], npr. Kupido [kupído] (lat. Cupido [kupído]), Krisp [krísp] (lat. Crispus [kríspus]), pred prednjima samoglasnikoma [e] in [i] pa kot [c], npr. Cezij [cézij] (lat. Caesius [cézius]), Ciprijan [cipriján] (lat. Cyprianus [cipriánus]).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨h⟩, večinoma ohranjamo, npr. Hanibal [hánibal] (lat. Hannibal [hánnibal]), izpuščamo ga le v črkovnih sklopih ⟨rh⟩ in ⟨th⟩, v latinščino prevzetih iz grščine, npr. Rea [réa] (lat. Rhea [réa]), Talija [tálija in talíja] (lat. Thalia [tália]).
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, se med samoglasnikoma in v sklopih ⟨ls⟩, ⟨ns⟩ in ⟨rs⟩ izgovarja kot [z], npr. Sizena [sizéna] (lat. Sisenna [sizéna]), Avzonij [au̯zónij] (lat. Ausonius [au̯zónius]); okrajšavo vs. (lat. versus) izgovarjamo [vêrzus].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨t⟩, je v črkovnem sklopu ⟨ti⟩ izgovorjen kot [c], npr. Terencij [teréncij] (lat. Terentius [teréncius]).

S črko ⟨c⟩ so Rimljani sprva zapisovali tudi glas [g], npr. lat. Caius [gájus] (tudi lat. Gaius, poslovenjeno Gaj).

Nekatere soglasnike v klasični latinščini izgovarjamo drugače kot v poklasični, npr.:

  • soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, je vedno [k], npr. Cicero [kíkero], Caesar [kájsar];
  • soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, je [s], npr. Sisenna [siséna];
  • soglasnik, zapisan s  črko ⟨t⟩, izgovorimo [t], tudi v položaju pred samoglasnikom i, npr. Terentius [teréntius].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor Zgled
ae e Cezena [cezéna] (lat. Caesena), Lelij [lélij] (lat. Laelius), Egida [égida] (lat. Aegida; danes Koper)
c
k Kapua [kápua] (lat. Capua), Kaligula [kalígula] (lat. Caligula), Seneka [séneka] (lat. Seneca), Lukul [lukúl] (lat. Lucullus); Krisp [krísp] (lat. Crispus)
c pred [e] in [i] c Cenzor [cénzor] (lat. Censor), Cikuta [cikúta] (lat. Cicuta)
ch h Evstahij [eu̯stáhij] (lat. Eustachius), Grakh [grákh] (lat. Gracchus)
ë v sklopih ⟨aë⟩ in ⟨oë⟩ e Aecij [aécij] (lat. Aëtius), Boetij [boétij] (lat. Boëthius)
h v sklopih ⟨rh⟩ in ⟨th⟩ Rea Silvija [réa sílvija] (lat. Rhea Silvia), Boetij [boétij] (lat. Boëthius)
i
i Cina [cína] (lat. Cinna)
i v vzglasju j Jupiter [júpitər] (lat. Iuppiter), Jul [júl] (lat. Iulus), Junij [júnij] (lat. Iunius)
i med samoglasnikoma (ViV) j Sejan [seján] (lat. Seianus), Trajan [traján] (lat. Traianus), Akvileja [akvilêja] (lat. Aquileia; danes Oglej)
oe e Klelija [klélija] (lat. Cloelia), Petoviona [petovijóna] (lat. Poetovio; danes Ptuj)
ph prevzete besede f Filip [fílip] (lat. Philippus)
q k Kvintilijan [kvintiliján] (lat. Quintilianus)
s s Scipion [scípijon] (lat. Scipio), Saturnin Spurij [saturnín spúrij] (lat. Saturninus Spurius), Stilihon [stílihon] (lat. Stilicho)
s med samoglasnikoma z Sizena [sizéna] (lat. Sisenna), Avzonij [au̯zónij] (lat. Ausonius), Hortenzija [horténzija] (lat. Hortensia), Perzij Flak [pêrzij flák] (lat. Persius Flaccus)
s v ⟨ls⟩, ⟨ns⟩, ⟨rs⟩ sredi besede z Celz [célz-] (lat. Celsus), Anzelm [anzélm/anzéləm] (lat. Anselmus), Prorza [prórza] (lat. Prorsa)
t v sklopu ⟨ti⟩, razen za [s] c Akcij [ákcij] (lat. Actium), Terencij [teréncij] (lat. Terentius), Lukrecij [lukrécij] (lat. Lucretius), Poncij Pilat [póncij pilát] (lat. Pontius Pilatus)
t v sklopu ⟨ti⟩ za [s] t Justinijan [justiniján] (lat. Iustinianus), Salustij [salústij] (lat. Salustius), Sekstij [sékstij] (lat. Sextius)
u u Saturnin [saturnín] (lat. Saturninus)
u v ⟨au⟩ pred soglasnikom ⟨v⟩ Avrelij [au̯rélij] (lat. Aureius), Avzonij [au̯zónij] (lat. Ausonius), Avgusta [au̯gústa] (lat. Augusta)
u v sklopu ⟨qu⟩ v Kvint [kvínt] (lat. Quintus), Kvirinal [kvirinál] (lat. mons Quirinalis), Kvirin [kvirín] (lat. Quirinus)
u v sklopu ⟨su⟩ pred samoglasnikom v Svesa Avrunka [svésa au̯rúnka] (lat. Suessa Aurunca), Svetonij [svetónij] (lat. Suetonius)
x ks Sekst [sékst] (lat. Sextus), Pertinax [pêrtinaks] (lat. Pertinax)
y i Lilibej [lilibêj] (lat. Lilybaeum)

Prevzemanje latinskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja iz latinščine prevajamo. Neprevedena večinoma pisno podomačujemo in zapisujemo po poklasičnem izgovoru: cenzor [cénzor] (lat. censor), gladij [gládij] (lat. gladius ‘kratek meč rimskega vojaka’), haruspeks [harúspeks] (lat. haruspex ‘svečenik’), lapidarij [lapidárij] (lat. lapidarium ‘prostor v muzeju z zbirko kamnitih spomenikov’), kurija [kúrija] (lat. curia ‘senat’), kvadriga [kvadríga] (lat. quadrigae ‘voz s štirimi konji’), kvestor [kvéstor] (lat. quaestor ‘državni uradnik’).

Posebnost

V citatnih besednih zvezah se uveljavlja poklasični izgovor, npr. conditio sine qua non [kondícijo síne kvá nón], in extenso [in eksténzo], Ecce homo [ékce hómo].

Lastna imena večinoma pisno podomačujemo in zapisujemo po poklasičnem izgovoru.

Zlasti v klasični filologiji in sorodnih vedah ter v literarnih prevodih se za starejša in manj pogosta imena uporabljajo tudi poslovenjene oblike, ki izhajajo iz pravil klasičnega izgovora: Najvij [nájvij] (sicer Nevij [névij], lat. Naevius), Menajhmi [menájhmi] (sicer Menehmi [menéhmi], lat. Menaechmi).

Podomačevanje zapisa

Latinske besede v zapisu podomačujemo tako, da

Podomačevanje končajev

Latinske končaje pri prevzemanju v slovenščino izpuščamo ali zamenjujemo, redkeje ohranjamo. Podomačena oblika imenovalnika temelji na latinski rodilniški osnovi, npr. Kvint [kvínt] (lat. Quintus, rod. Quinti), Neron [nêron] (lat. Nero, rod. Neronis), Nepot [nepót] (lat. Nepos, rod. Nepotis).

Posebnost

V posameznih primerih so se v slovenščini skozi celotno zgodovino uporabljale tudi na latinskem imenovalniku temelječe oblike, npr. Cicero [cícero] (lat. Cicero, rod. Ciceronis), Ceres [cêres] (lat. Ceres, rod. Cereris), Dido [didó] (lat. Dido, rod. Didonis), Juno [júno] (lat. Iuno, rod. Iunonis). Danes soobstajajo kot dvojnice k sistemskim oblikam iz latinskega rodilnika, npr. Ciceron [cíceron]. V imenih ženskega spola imajo imena, temelječa na latinski rodilniški osnovi, dodano končnico -a, npr. Cerera [cerêra], Didona [didóna], Junona [junóna].

O pregibanju teh imen glej poglavje »Spremembe slovničnih kategorij in pregibanje«. 

Končaji v občnih poimenovanjih

V mnogih občnih poimenovanjih sta končaja -⟨um⟩ in -⟨us⟩ ohranjena, npr. individuum [indivíduum], maksimum [máksimum], kontinuum [kontínuum], memorandum [memorándum], unikum [únikum], univerzum [univêrzum], vakuum [vákuum]; habitus [hábitus], nukleus [núkleus]; pri drugih so se pojavile tudi kratke oblike (alpinet [alpinét], arboret [arborét]), a so se povsem umaknile dolgim: alpinetum [alpinétum], arboretum [arborétum]. Le izjemoma je tudi drugače, npr. spekter [spéktər] nasproti le še zelo redko rabljeni obliki spektrum [spéktrum].

Danes so nekateri pari še vedno dvojnice (cikel [cíkəl] ciklus [cíklus]), druge se deloma tudi pomensko specializirajo (npr. celulit [celulít] |videz kože| – celulitis [celulítis] |vnetje; nestrok. videz kože|), med tretjimi se nekdaj vzpostavljeno normativno razmerje izgublja (npr. vizum [vízum] pog. viza [víza]).

V samostalnikih ženskega spola končaj -⟨ea⟩ prevzemamo tudi brez vrivanja j, npr. v nekaterih medicinskih izrazih (navzea [náu̯zea], urea [úrea]), ali pa dopuščamo dvojnico, npr. poleg alineja [alinêja/alíneja] (lat. alinea) tudi alinea [alínea].

O prevzemanju latinskih lastnih imen glej zgoraj.

Končaji v imenih moškega spola

Preglednica ponazarja razmerje med latinskim in slovenskim imenovalnikom.

Latinski končaj Položaj v imenu Končaj pri prevzemanju Latinski imenovalnik (in rodilnik)
Slovenski imenovalnik
-um v večzložnih imenih za soglasnikom (razen zvočnikom) (‑Cum) opuščamo Saguntum, Noricum Sagunt [sagúnt], Norik [nórik]
-um v dvozložnih imenih ohranjamo Ad Pirum
Ad Pirum [at pírum] (danes Hrušica)
-eum za sklopom soglasnika in samoglasnika (‑CVum) nadomeščamo z -ej Herculaneum, Lilybaeum (st.gr. Lilýbaion) Herkulanej [herkulánej], Lilibej [lilibêj]
-ium za soglasnikom (‑Cium) nadomeščamo z -ij Carnium Karnij [kárnij] (danes Kranj)
-tium nadomeščamo s -cij Latium, Actium Lacij [lácij], Akcij [ákcij]
-es v večzložnih za soglasnikom opuščamo Segestes Segest [segést]
-es v dvozložnih imenih ohranjamo Cales Kales [káles]
-is opuščamo Iuvenalis, Martialis Juvenal [juvenál], Marcial [marcijál]
-us za soglasnikom (‑Cus), večinoma tudi v dvozložnih imenih opuščamo Brutus, Tacitus, Donatus, Faunus, Saturnus, Romulus; Crispus, Titus Brut [brút], Tacit [tácit], Donat [donát], Favn [fáu̯n], Saturn [satúrn/satúrən], Romul [rómul]; Krisp [krísp], Tit [tít]
-us v sklopu nezvočnik in zvočnik (‑NZvZvus) opuščamo in vrivamo ⟨e⟩, izgovorjen kot [ə] Aulus Avel [ávəl], rod. Avla [áu̯la]
-ius za soglasnikom (‑Cius) nadomeščamo z -ij Marcus Aurelius, Appius, Salustius, Livius, Flavius, Vitruvius, Petronius, Plinius, Tiberius Mark Avrelij [márk avrélij], Apij [ápij], Salustij [salústij], Livij [lívij], Flavij [flávij], Vitruvij [vitrúvij], Petronij [petrónij], Plinij [plínij], Tiberij [tibêrij]
-ius za sklopom soglasnik in samoglasnik (‑CVius) nadomeščamo z -j Pompeius, Gaius, Maius Pompej [pompêj], Gaj [gáj], Maj [máj]
-tius razen za [s] nadomeščamo s -cij Lucretius, Horatius, Terentius Lukrecij [lukrécij], Horacij [horácij], Terencij [teréncij]
-tius za [s] nadomeščamo s -tij Sextius Sekstij [sékstij]
-o nadomeščamo z -on iz latinske rodilniške osnove, pri kateri opuščamo končnico -is Cato, rod. Catonis; Scipio, rod. Scipionis; Trimalchio, rod. Trimalchionis Katon [káton], Scipion [scípijon], Trimalhion [trimálhijon]
-s za samoglasnikoma [a] in [o] nadomeščamo s -t iz latinske rodilniške osnove, pri kateri opuščamo končnico -is Maecenas, rod. Maecenatis; Nepos, rod. Nepotis Mecenat [mecenát], Nepot [nepót]
-s za soglasnikom ohranjamo Valens Valens [válens]

Posebnosti

1. Po nemškem vzorcu so se v preteklosti iz imen na -⟨ius⟩ in -⟨tius⟩ uveljavile krajše oblike, npr. Ovid [ovíd-]Vergil [vergíl], Horac [horác]. Danes so to neprednostne in starinske dvojnice ob sistemskih Ovidij [ovídij] (lat. Ovidius), Vergilij [vergílij] (lat. Vergilius), Horacij [horácij] (lat. Horatius).

Izjemoma je prevzeta le krajša oblika, tj. brez -⟨ij⟩, npr. Merkur [merkúr] (namesto *Merkurij, lat. Mercurius).

2. Rimska imena zemljepisnih danosti na slovenskem narodnostnem ozemlju zapisujemo z izvirnimi latinskimi oblikami, tj. nepodomačeno:

Izjemoma so se uveljavila tudi samo latinska, npr. Piranum [piránum] (lat. Pyrrhanum, danes Piran).

3. V imenih na -⟨brum⟩ in -⟨mnus⟩ se je uveljavila izvirna oblika, npr. Velabrum [velábrum] (lat. Velabrum) pred podomačeno Velaber [velábər], rod. Velabra [velábra]; podobno Vertumnus [vertúmnus] (lat. Vertumnus) nasproti Vertumen [vertúmən], rod. Vertumna [vertúmna].

4. V dvozložnih imenih končaj -⟨us⟩ – sicer redko – ohranjamo, npr. Janus [jánus] (lat. Ianus). Ohranjanje se je uveljavilo pri srednjeveških latinskih imenih, in sicer tudi pri pregibanju, npr. Nostradamus [nostradámus], rod. Nostradamusa; tako še: Paracelsus [paracélzus], Cartesius [kartézijus]. Če sta uveljavljeni obe imenovalniški možnosti (Pegius in Pegij), je mogoče sklanjanje z ohranitvijo končaja ali brez njega, npr. Martin Pegius [martín/mártin pégijus], rod. Martina Pegiusa [martína/mártina pégijusa] in Martin Pegij [martín/mártin pégij], rod. Martina Pegija [martína/mártina pégija] – a le pri imenu, ki je srednjeveško (torej ne *Martinusa). 

Poslovenjena oblika grških lastnih imen, ki so bila v antiki prevzeta v latinščino, lahko izhaja iz latinske in ne iz grške oblike, npr. Tarent [tarént] (lat. Tarentum, gr. Táras), Fenicija [fenícija] (lat. Phoenicia, gr. Phoiníke), Ciper [cipər] (lat. Cyprus, gr. Kýpros), ali je dvojnična, npr. Herkul [hêrkul] (lat. Hercules) poleg Herakles [hêrakles] (gr. Heraklês).

Sodobna znanstvena latinska in polatinjena imena živali in rastlin končaje ohranjajo (Muscardinus avellanarius – podlesek), sklanjamo jih redko.

Končajih v imenih ženskega spola

Preglednica ponazarja razmerje med latinskim in slovenskim imenovalnikom.

Latinski končaj Položaj v imenu Končaj pri prevzemanju Latinski imenovalnik (in rodilnik) Slovenski imenovalnik
-ae latinska končnica v množini nadomeščamo z -e Bovillae, Apiolae Bovile [bovíle] ž mn., Apiole [apijóle] ž mn.
-ea nadomeščamo z -eja Caesaerea Cezareja [cezarêja]
-ia nadomeščamo z -ija Ulpia Traiana Ulpija Trajana [úlpija trajána]
-ia za samoglasnikom nadomeščamo z -ja Celeia Celeja [celêja] (danes Celje)
-o opuščamo končnico -⟨is⟩ iz latinske rodilniške osnove in jo nadomeščamo z -⟨a⟩ Iuno, rod. Iunonis; Taraco, rod. Tarraconis; Poetovio, rod. Poetovionis Junona [junóna], Tarakona [tarakóna], Petoviona [petovijóna] (danes Ptuj)
-es, -is, -us opuščamo končnico -⟨is⟩ iz latinske rodilniške osnove in jo nadomeščamo z -⟨a⟩ Ceres, rod. Cereris; Aeneis, rod. Aeneidis; Venus, rod. Veneris Cerera [cêrera] in Ceres [cêres]; Eneida [eneída] in [enêida]; Venera [vénera]

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij in pregibanje

Pri prevzemanju samostalnikov se ravnamo po značilnih slovenskih končajih ter večinoma ohranjamo izvirni kategoriji spola in števila, npr. kalende [kalénde] ž mn. (lat. Kalendae/calendae), cerealije [cereálije] ž mn. (lat. cerealia ‘žita, žitarice’), Pompeji [pompêji] m mn. (lat. Pompeii).

V redkih primerih število ohranjamo, spol pa spreminjamo, npr. ide [íde] ž mn. (lat. Idus m mn.), Tarentum [taréntum] m ed. (lat. Tarentum s ed.).

Posebnosti

  1. Latinski samostalniki srednjega spola na -⟨um⟩ v ednini v slovenščini preidejo v moški spol (maskulinum [máskulinum], nevtrum [néu̯trum]) in obliko ohranjajo tudi v množini (maskulinumi [máskulinumi], nevtrumi [néu̯trumi]). Poznavalci klasičnih jezikov v množini pogosto ohranjajo izvirni srednji spol množine: maskulina [máskulina], nevtra [néu̯tra] ipd.
  2. Pogosto rabljeni množinski samostalniki srednjega spola lahko preidejo v ženski spol ednine: skripta [skrípta], rod. ed. skripte [skrípte]; Carmina Burana [kármina burána], rod. ed. Carmine Burane [kármine buráne]. Poznavalci klasičnih jezikov v teh primerih dosledno ohranjajo izvirni srednji spol množine.
  3. V knjižni slovenščini občno besedo karitas (lat. caritas) prevzemamo v ženskem spolu (pregibamo jo po tretji ženski sklanjatvi: s slovensko karitas). Zlasti lastno ime Karitas (kratka oblika imena Slovenska karitas) se v rabi pojavlja tudi v moškem spolu in se pregiba po prvi moški sklanjatvi.

S pregibanjem latinskih imen ni večjih težav. Samostalnike sklanjamo po slovensko, to pomeni, da jih po prevzeti imenovalniški obliki glede na spol in število uvrščamo v slovenske sklanjatve:

Posebnost

Pri sklanjanju izhajamo iz imenovalniške oblike, npr. bodisi Cicero [cícero], rod. Cicera [cícera] bodisi Ciceron [cíceron], rod. Cicerona [cícerona]. Poznavalci klasičnih jezikov pa se zlasti v strokovnih besedilih prilagajajo osnovi izhodiščnega jezika in bodo v imenovalniku uporabili krajšo obliko, v odvisnih sklonih pa podaljšano, npr. Cicero [cícero], rod. Cicerona [ciceróna]; Juno [júno] ž, rod. Junone [junóne]; Dido [didó] ž, rod. Didone [didóne]; Ceres [cêres] ž, rod. Cerere [cerêre].

Različne stopnje prevzemanja in sklanjanja latinskih imen so lahko slogovno različno učinkovite, hkrati pa z njimi pri naslovnikih dosegamo različne učinke (npr. poudarjamo svojo izobrazbo, se prilagajamo izobrazbi naslovnikov, rešujemo metrično podobo umetniškega besedila in podobno). Tudi zato se različice pri prevzemanju in sklanjanju latinskih imen ohranjajo skozi čas.

Krajšanje osnove

Pri izgovoru latinskih moških imen, ki jih podomačimo tako, da jim odvzamemo končaje (npr. -us, -um), se soglasniški sklopi v izglasju izgovarjajo s polglasnikom, ki je zapisan (Avel [ávəl], Velaber [velábər]) ali ne (Saturn [satúrn/satúrən]). Pri pregibanju ta polglasnik izpuščamo in osnovo krajšamo v govoru in zapisu, če je zapisan (Avel [ávəl], rod. Avla [áu̯la]; Velaber [velábər], rod. Velabra [velábra]), ali samo v govoru, če ni: Saturn [satúrn/satúrən], rod. Saturna [satúrna].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Avlov [áu̯lov-], Saturnov [satúrnov-].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na soglasnik r, npr. Cenzor [cénzor], rod. Cenzorja [cénzorja].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Cenzorjev [cénzorjev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola

  1. katerih osnova se konča na govorjeni j, npr.:
    • Horacij [horácij], or. s Horacijem [shorácijem]; svoj. prid. Horacijev [horácijev-];
  2. na končni govorjeni soglasnik r, ki osnovo podaljšujejo z j, npr.:
    • Cenzor [cénzor], or. s Cenzorjem [scénzorjem]; svoj. prid. Cenzorjev [cénzorjev-].

Pregibanje večbesednih imen

Izvirnega predloga v lastnih imenih ne pregibamo: Ad Pirum [at pírum], rod. Ad Piruma [at píruma].

Sklanjamo vse sestavine večbesednih imen: Ulpija Trajana [úlpija trajána], rod. Ulpije Trajane [úlpije trajáne]; Perzij Flak [pêrzij flák], rod. Perzija Flaka [pêrzija fláka].

Madžarščina

Pisava

Madžarska pisava ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi črkami z ločevalnimi znamenji ter osmimi dvočrkji (⟨cs⟩, ⟨dz⟩, ⟨gy⟩, ⟨ly⟩, ⟨ny⟩, ⟨sz⟩, ⟨ty⟩, ⟨zs⟩) in tričrkjem ⟨dzs⟩.

Madžarska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨cs Cs⟩, ⟨d D⟩, ⟨dz Dz⟩, ⟨dzs Dzs⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨gy Gy⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ly Ly⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ny Ny⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨ő Ő⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨S s⟩, ⟨sz Sz⟩, ⟨t T⟩, ⟨ty Ty⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨ü Ü⟩, ⟨ű Ű⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨zs Zs⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨y⟩, kadar niso del dvočrkja, se v madžarščini pojavljajo samo v rodbinskih imenih in besedah tujega izvora. Črka ⟨w⟩ se izgovarja kot [v] (Wesselényi [véšelenji]), ⟨y⟩ se izgovarja kot [i] (Andrássy [ándraši]), dvočrkje ⟨th⟩ pa kot [t] (Thököly [tékeli/tə̀kəli]).
  2. Tričrkje ⟨dzs⟩ se pojavlja le v besedah tujega izvora.

O vključevanju madžarskih črk z ločevalnimi znamenji in veččrkij v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V madžarski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

O ločevalnih znamenjih glej preglednico »Ločevalna znamenja« (Prevzete besede in besedne zveze).

Izgovor

Naglasno mesto

Madžarske besede so naglašene na prvem zlogu besede, npr. Katalin [kátalin], Bartók [bártok]. Pri prevzemanju imen iz madžarščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Madžarščina pri daljših tvorjenkah poleg glavnega pozna tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene besede pogosto izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Tatabánya [tátabánja].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].

Posebnosti

  1. Ostrivec na črkah ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩ in ⟨ú⟩ ne označuje naglasnega mesta ali kakovosti samoglasnika, temveč dolžino. Pri prevzemanju v slovenščino se kratki in dolgi samoglasniki izenačijo.
  2. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨ő⟩, v slovenščino prevzemamo kot [e] oziroma [ə]: György [džêrdž-/džə̀rdž-], v izglasju pa le kot [e], npr. Bacső [báče].
  3. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ü⟩ in ⟨ű⟩, v slovenščino prevzemamo kot [i]: Sümeg [šímeg‑], Műcsarnok [míčarnok].

V nekaterih starih zapisih madžarskih rodbinskih imen je mogoče najti podvojene črke in dvočrkja za samoglasnike: ⟨aa⟩ za [a] (Gaal [gál]), ⟨eé⟩ za [e] (Veér [vêr]), ⟨eö⟩ za [e] (Eötvös [étveš]), ⟨ew⟩ za [e] (Thewrewk [têrek]), ⟨oó⟩ za [o] (Soós [šóš]) ipd.

Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Naglašeni samoglasnik e prevzemamo praviloma z ožino [é], s širino pa, kadar ⟨e⟩ stoji pred r, npr. Veres [vêreš].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnost

Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩ in podvojeno črko ⟨ss⟩, v slovenščino prevzemamo kot [š]: Veres [vêreš], Miskolc [míškolc], Kiss [kíš], Kassak [kášak].

Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, ki jih v slovenščini izgovarjamo: ⟨cs⟩ kot [č], ⟨dz⟩ kot [dz], ⟨gy⟩ kot [dž], ⟨ly⟩ kot [j], ⟨ny⟩ kot [nj] ali [n’] oziroma [n], ⟨sz⟩ kot [s], ⟨ty⟩ kot [č] in ⟨zs⟩ kot [ž]; tričrkje ⟨dzs⟩ izgovarjamo kot [dž].

Podvojene črke, npr. ⟨gg⟩, ⟨ll⟩, ⟨pp⟩, ki v madžarščini zaznamujejo podaljšani soglasnik, v slovenščini izgovarjamo enojno: Aggtelek [áktelek], Szell [sél], Papp [páp]. Enako velja za podvojene prve črke v dvočrkjih, npr. ⟨lly⟩, ⟨ssz⟩: Illyés [íješ], Bornemissza [bórnemisa].

V zapisih starih madžarskih rodbinskih imen so uporabljena še druga dvočrkja:

  • ⟨ch⟩ za [č] (danes ⟨cs⟩), npr. Madách [mádač];
  • ⟨cz⟩ za [c] (danes ⟨c⟩), npr. Czuczor [cúcor], Czetz [céc];
  • ⟨gh⟩ za [g] (danes ⟨g⟩), npr. Végh [vég-];
  • ⟨th⟩ za [t] (danes ⟨t⟩), npr. Kossuth [kóšut], Csáth [čát];
  • ⟨ts⟩ za [č] (danes ⟨cs⟩), npr. Takáts [tákač] ipd.

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
cs č Csepel [čépel], Lukács [lúkač]
dz dz Bodzás [bódzaš]
gy Gyékényes [džékenješ], Gyula [džúla], Hortobágy [hórtobadž-]
h

v vzglasju ali

sredi besede

h Dohnányi [dóhnanji], Halász [hálas], Lehár [léhar]
h v izglasju ali na koncu prve sestavine tvorjenke / Cseh [čé], Csehbánya [čébanja]
i razen za samoglasnikom i Fricsay [fríčaj], Kazinczy [kázinci]
i za samoglasnikom j Jókai [jókaj], Márai [máraj]
ly j Károlyi [károji], Király [kíraj], Mihály [míhaj], Pállya [pája]
ny pred samoglasnikom nj Nyíregyháza [njíredžhaza], Széchenyi [séčenji], Tatabánya [tátabanja], Terennyei [têrenjej]
ny pred soglasnikom ali v izglasju

n’/n

Bonyhád [bón’had/bónhad], Arany [áran’/áran], Harkány [hárkan’/hárkan]
ö e/ə György [džêrdž-/džə̀rdž-], Vörös [vêreš/və̀reš]
ő e/ə Fertőd [fêrted-/fêrtəd-], Hódmezővásárhely [hódmezevášarhej/hódmezəvášarhej], Petőfi [pétefi/pétəfi], Bacső [báče]
s š Miskolc [míškolc], Veres [vêreš], Kiss [kíš], Kassak [kášak]
sz s Esztergom [éstergom], Juhász [júhas], Mészáros [mésaroš], Szolnok [sólnok], Bornemissza [bórnemisa], Liszt [líst]
ty č Tyukos [čúkoš], Gyertyános [džêrčanoš], Berettyóújfalu [bêrečoújfalu], Bottyán [bóčan]
ü i Balatonfüred [bálatonfíred-], Sümeg [šímeg-]
ű i Martfű [mártfi], Műcsarnok [míčarnok]
zs ž Izsó [ížo], Balázs [bálaž-]

Posebnost

V nekaterih starih madžarskih rodbinskih imenih se skladno s starejšimi načini zapisovanja glasov pojavljajo drugačni izgovori črk, npr. ⟨s⟩ se izgovarja kot [s]: Esterházy [ésterházi] (priimek ima tudi pisno različico s ⟨sz⟩: Eszterházy).

Podomačevanje madžarskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz madžarščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini. Večinoma so pisno podomačena, npr. čardaš [čárdaš] (madž. csárdas), paprikaš [páprikaš] (madž. paprikás), langoš [lángoš] (madž. lángos), segedin [ségedin] (madž. szegedi káposzta), golaž [gólaž-] (madž. gulyás).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v madžarščini: Veszprém [vésprem], László [láslo], Miklós Hórthy [míkloš hórti].

Osebna imena

V madžarščini priimek vedno zapisujejo pred imenom, npr. Lengyel Péter, Kertész Imre. V slovenskem besedilu madžarsko zaporedje prilagodimo slovenskemu sistemu.

Za zgodovinske osebnosti uporabljamo podomačena zgodovinska lastna imena: Arpad (madž. Árpád), Ištvan I. (madž. István I.), Ladislav I. (madž. László I.), kralj Matjaž (madž. Mátyás király), Matija Korvin (madž. Mátyás Hunyadi, rom. Matia Corvin).

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti na Madžarskem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med njimi so redka mesta, ki jih v slovenščini izgovarjamo tako, kot jih pišemo, npr. Budimpešta (madž. Budapest), bližnje mesto Sombotel (madž. Szombathely), zgodovinski mesti Blatenski Kostel (madž. Keszthely), Mohač (madž. Mohács), mesto in jezero Heviz (madž. Hévíz).

V večbesednih imenih, ki poimenujejo bolj znane zemljepisne danosti in so se uveljavila v slovenščini, tudi kot eksonimi, občnoimenske sestavine prevedemo, izlastnoimenske sestavine pa oblikoslovno prilagodimo: Blatno jezero (madž. Balaton), Železna županija (madž. Vas megye), Blatenski kostel (madž. Mosaburg), Županija Zala (madž. Zala megye), Šomodska županija (madž. Somogy megye), Ribja trdnjava (madž. Halászbásztya), Andrássyijeva avenija (madž. Andrássy út), Trg herojev (madž. Hősök tere).

Večbesedna nenaselbinska zemljepisna imena prevajamo, npr. imena ulic, cest, avenij, trgov, mestnih parkov: Margaretin otok (madž. Margit sziget), Déakov trg (madž. Déak tér), Verižni most (madž. Lánchíd oz. Széchenyi lánchíd), Elizabetin most (madž. Erzsébet híd), Most svobode (madž. Szabadság híd), Muzejska krožna avenija/bulvar (madž. Múzeum körút).

Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno; občnoimenske prvine v teh opisih (ki so lahko tudi imena) prevajamo, npr. bazilika svetega Štefana (madž. Szent István-bazilika).

Imena na dvo- in večjezičnem območju

Za tista območja, na katerih živi slovenska narodnostna manjšina, uporabljamo obstoječa slovenska imena: Monošter (za madž. Szentgotthárd), Andovci (za madž. Orfalu), Dolnji Senik (za madž. Alsószölnök), Gornji Senik (za madž. Felsőszölnök), Janezov Breg (za madž. Jánoshegy), Sakalovci (za madž. Szakonyfalu), Števanovci (za madž. Apátistvánfalva), Verica‑Ritkarovci (za madž. Kétvölgy), Slovenska Ves (za madž. Rábatótfalu), Otkovci (za madž. Újbalázsfalv), Tromejniki (za madž. Hármashatár), Gjur (tudi Jura) (za madž. Győr).

Slovenska krajevna imena za kraje na Madžarskem, v katerih Slovenci ne živijo več: Čretnik (za madž. Csörötnek), Farkašovci (za madž. Farkasfa), Kradanovci (za madž. Kondorfa), Lak (za madž. Magyarlak), Mala Ves (za madž. Rábakisfalud, danes Máriaújfalu), Renik (za madž. Rönök), Telik (za madž. Talapatka, danes Máriaújfalu), Sola (za madž. Szalafő), Tridvor (za madž. Háromház, danes del Laka), Trošče (za madž. Rábakethely, danes del Monoštra), Žormot (za madž. Rábagyarmat). Ime za ozemlje, kamor so včasih segala slovenska naselja: Stražno ozemlje (za madž. Őrség).

Tudi pritoki Rabe imajo slovenska imena: Grajka (za madž. Grajka-patak), Haršaš (za madž. Hársas-patak), Husas (za madž. Husászi-patak), Sakalovski potok (za madž. Szakony-patak), Seniški potok (za madž. Szölnöki-patak), Žida (za madž. Zsida).

O rabi slovenskih zemljepisnih imen na dvo- ali večjezičnih območjih v slovenskih besedilih glej poglavje »Slovenska krajevna zemljepisna imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).

O položajih, ko namesto madžarskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

S pregibanjem madžarskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce. Krajšanja osnove madžarščina ne pozna, tudi pri imenih, ki imajo podobno pisno podobo kot imena, pri katerih polglasnik v priponskem obrazilu izpuščamo, npr. Debrecen [débrecen], rod. Debrecena [débrecena].

Madžarski samostalnik pozna en spol in dve števili (ednino in množino). Ne pozna pregibanja kot slovenščina, temveč loči do 18 končnic v približnem pomenu slovenskih sklonov.

Daljšanje osnove

Osnovo na splošno podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorna osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u. Pri prevzemanju madžarskih imen je daljšanje redko, uveljavlja pa se pisno in glasovno, in sicer tudi pri imenih na samoglasnike i, e, nenaglašeni o: Petőfi [pétefi/pétəfi], rod. Petőfija [pétefija/pétəfija]; Bacső [báče], rod. Bacsőja [báčeja]; Szabo [sábo], rod. Szaboja [sáboja]. Daljšanje se uveljavlja tudi pri imenih na končni govorjeni r, npr. Molnár [mólnar], rod. Molnárja [mólnarja].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Petőfijev [pétefijev-/pétəfijev-], Bacsőjev [báčejev-], Szabojev [sábojev-]; Molnárjev [mólnarjev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja, če se govorjena osnova imena konča na c, j, č, š, ki so v madžarščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.

⟨c⟩ Miškolc [míškolc], or. z Miškolcem [zmíškolcem]; svoj. prid. Miškolčev [míškolčev-]
⟨s⟩ Lajos [lájoš], or. z Lajosem [zlájošem]; svoj. prid. Lajosev [lájošev-]
⟨cs⟩ Ács [áč], or. z Acsem [záčem]; svoj. prid. Acsev [áčev-]
⟨zs⟩ Balázs [bálaš], or. z Balázsem [zbálažem]; svoj. prid. Balázsev [bálažev-]
⟨gy⟩ György [džêrč/džə̀rč], or. z Györgyem [z/ždžêrdžem/džə̀rdžem]; svoj. prid. Györgyev [džêrdžev-/džə̀rdžev-]
⟨ly⟩ Kodály [kódaj], or. s Kodályem [skódajem]; svoj. prid. Kodályev [kódajev-]
⟨ny⟩ Bárány [báran’/báran], or. z Bárányem [zbáranjem]; svoj. prid. Bárányev [báranjev-]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola:

  1. na samoglasnike in r, ki se sklanjajo z daljšanjem osnove:
    • Petőfi [pétefi/pétəfi], or. s Petőfijem [spétefijem/spétəfijem]; svoj. prid. Petőfijev [pétefijev-/pétəfijev-]
    • Rejtő [réjte], or. z Rejtőjem [zréjtejem]; svoj. prid. Rejtőjev [réjtejev-]
    • Szabo [sábo], or. s Szabojem [ssábojem]; svoj. prid. Szabojev [sábojev-]
    • Lator [látor], or. z Latorjem [zlátorjem]; svoj. prid. Latorjev [látorjev-]
  2. ki se končajo na pisne ⟨ny⟩ in ⟨ly⟩, izgovorjene kot [n’] in [j]:
    • Arany [áran’/áran], or. Aranyem [záranjem]; svoj. prid. Aranyev [áranjev-]
    • Mészöly [mésej/mésəj], or. Mészölyem [zmésejem/zmésəjem]; svoj. prid. Mészölyev [mésejev-/mésəjev-]

Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno-črkovne premene«.

Makedonščina

Pisava

Makedonska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s petimi dodatnimi črkami – ⟨s S⟩, ⟨j J⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨џ Џ⟩ in dvema ciriličnima črkama z ločevalnim znamenjem – ⟨ѓ Ѓ⟩ in ⟨ќ Ќ⟩, ki sta značilni za makedonščino.

Makedonska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨ѓ Ѓ⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨s S⟩, ⟨и И⟩, ⟨j J⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨ќ Ќ⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨џ Џ⟩, ⟨ш Ш⟩.

Zapis v latinici

Pri prečrkovanju makedonske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. V slovenščini podomačene oblike so enake prečrkovanim, vključno s črkama ⟨ǵ⟩ in ⟨ḱ⟩.

Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (ali dvo- ali veččrkjem; v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ustreznico.

Mala in velika cirilična črka Mala in velika cirilična
črka v ležečem tisku
Mala in velika latinična črka
а А а А a A
б Б б Б b B
в В в В v V
г Г г Г g G
д Д д Д d D
ѓ Ѓ ѓ Ѓ ǵ Ǵ
е Е е Е e E
ж Ж ж Ж ž Ž
з З з З z Z
ѕ Ѕ ѕ Ѕ dz Dz
и И и И i I
ј Ј ј Ј j J
к К к К k K
л Л л Л l L
љ Љ љ Љ lj Lj
м М м М m M
н Н н Н n N
њ Њ њ Њ nj Nj
о О о О o O
п П п П p P
р Р р Р r R
с С с С s S
т Т т Т t T
ќ Ќ ќ Ќ ḱ Ḱ
у У у У u U
ф Ф ф Ф f F
х Х х Х h H
ц Ц ц Ц c C
ч Ч ч Ч č Č
џ Џ џ Џ dž Dž
ш Ш ш Ш š Š

POSEBNOSTI

  1. Črki ⟨ѓ⟩ in ⟨ќ⟩ zaradi različnih položajnih glasovnih uresničitev prevzemamo s črkama ⟨ǵ⟩ in ⟨ḱ⟩ z ločevalnim znamenjem ⟨´⟩.
  2. Črke ⟨s⟩, ⟨љ⟩, ⟨њ⟩ in ⟨џ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom oziroma s po dvema latiničnima črkama: ⟨dz⟩, ⟨lj⟩, ⟨nj⟩ in ⟨dž⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico, se piše z veliko le prva enota črkovnega sklopa, npr. ⟨Dz⟩ Dzvezdan [dzvézdan] (mak. Ѕвездан), ⟨Lj⟩ Ljubaništa [ljubáništa] (mak. Љубаништа). Obe enoti črkovnega sklopa zapišemo z veliko črko le v nizu samih velikih črk: ⟨DZ⟩, ⟨LJ⟩, ⟨NJ⟩ in ⟨DŽ⟩ .

Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih

Osebna in zemljepisna imena (ki se v latinico prečrkujejo z dvočrkji ali črkami, ki vsebujejo ločevalna znamenja) so v mednarodnih uradnih dokumentih na podlagi Zakona o potnih listinah državljanov Republike Makedonije prečrkovana v latinične črke brez ločevalnih znamenj. Tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) pri prevzemanju makedonskih lastnih imen ne uporabljamo.

Izgovor

Naglasno mesto

Makedonščina ima stalni naglas, ki ga pri prevzemanju v slovenščino praviloma ohranjamo, in sicer

  1. dvo- in trizložne besede so naglašene na prvem zlogu, npr. Vlatko [vlátko] (mak. Влатко), Rumena [rúmena] (mak. Румена);
  2. daljše, štiri- in večzložne besede so naglašene na predpredzadnjem zlogu, npr. Stefanovski [stefánou̯ski] (mak. Стефановски), Bužarovska [bužárou̯ska] (mak. Бужаровска), Kavadarci [kavádarci] (mak. Кавадарци).

POSEBNOST

Občnoimenske sestavine makedonskih večbesednih zemljepisnih imen, ki so po prečrkovanju enakopisne s slovenskimi, npr. geografski izrazi, naglašujemo kot v slovenščini: Šar planina [šár planína] in ne [šár plánina] (mak. Шар Планина).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ ⟨a⟩, ⟨е⟩ ⟨e⟩, ⟨и⟩ ⟨i⟩, ⟨о⟩ ⟨o⟩ in ⟨у⟩ ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

V sklopu i in poljubnega samoglasnika ⟨иV⟩ – ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j], v zapisu pa ne: Abadžiev [abadžíjev-] (mak. Абаџиев), Ilievski [ilíjeu̯ski] (mak. Илиевски).

POSEBNOSTI

  1. V sklopu ⟨ие⟩ – ⟨ie⟩ za soglasnikom n črko ⟨и⟩ – ⟨i⟩ izgovarjamo kot [j], kar se tudi v zapisu pogosteje pojavlja v starejših občnih besedah, ki so lahko del stvarnih lastnih imen, npr. sobranje [sobránje] ‘makedonski parlament’ (mak. собрание), spisanje [spisánje] ‘revija’ (mak. списаниe).
  2. V makedonskih imenih s črkovnim sklopom ⟨ee⟩ – ⟨ee⟩ protizevni j izjemoma tudi izgovarjamo, ne pa tudi pišemo, npr. Andreevski [andrêjeu̯ski], Peev [pêjev-].
Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ ⟨b⟩, ⟨в⟩ ⟨v⟩, ⟨г⟩ ⟨g⟩, ⟨д⟩ ⟨d⟩, ⟨ж⟩ ⟨ž⟩, ⟨з⟩ ⟨z⟩, ⟨ј⟩ ⟨j⟩, ⟨к⟩ ⟨k⟩, ⟨л⟩ ⟨l⟩, ⟨м⟩ ⟨m⟩, ⟨н⟩ ⟨n⟩, ⟨п⟩ ⟨p⟩, ⟨р⟩ ⟨r⟩, ⟨с⟩ ⟨s⟩, ⟨т⟩ ⟨t⟩, ⟨ф⟩ ⟨f⟩, ⟨х⟩ ⟨h⟩, ⟨ц⟩ ⟨c⟩, ⟨ч⟩ ⟨č⟩ in ⟨ш⟩ ⟨š⟩, izgovarjamo po slovensko. Soglasnik, zapisan s črko ⟨в⟩ – ⟨v⟩, položajno izgovarjamo tudi kot [u̯].

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko oz. črkovnim sklopom ⟨ѓ⟩ – ⟨ǵ⟩, pred samoglasnikom prevzemamo kot [gj], v izglasju pa ga izgovarjamo kot [k] (zapisano z [g-]): Ǵerǵ [gjêrg-]; Ǵoko [gjóko] (mak. Ѓоко), Ǵurište [gjúrište] (mak. Ѓуриште).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ќ⟩ – ⟨ḱ⟩, prevzemamo kot [kj], v izglasju ga izgovarjamo kot [k]: Ḱulavkova [kjuláu̯kova] (mak. Ќулавкова); Antiḱ [ántik] (mak. Антиќ), rod. Antiḱa [ántikja].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨л⟩ ⟨l⟩, se v makedonščini pred glasovi e, i ali j izgovarja mehko, v drugih položajih pa trdo. V slovenščino ga vedno prevzemamo kot [l]: Lidija [lídija] (mak. Лидија), Milčo [mílčo] (mak. Милчо).
  4. Soglasnik, zapisan s črko oz. črkovnim sklopom ⟨љ⟩ – ⟨lj⟩,v slovenščino prevzemamo kot [lj]: Ljupka [ljúpka] (mak. Љупка), Ljubaništa [ljubáništa] (mak. Љубаништа); pred soglasnikom ga izgovarjamo mehčano ali nevtralno: Iljka [íl’ka/ílka] (mak. Иљка).
  5. Soglasnik, zapisan s črko oz. črkovnim sklopom ⟨њ⟩ – ⟨nj⟩, prevzemamo kot [nj]: Sanja [sánja] (mak. Сања); pred soglasnikom ga izgovarjamo mehčano ali nevtralno: Konjsko [kón’sko/kónsko] (mak. Коњско).
  6. Soglasnik, zapisan s črko oz. črkovnim sklopom ⟨ѕ⟩ ⟨dz⟩, prevzemamo kot [dz]: Dzvezdan [dzvézdan] (mak. Ѕвездан), Dzvegor [dzvégor] (mak. Ѕвегор).
  7. Soglasnik, zapisan s črko oz. črkovnim sklopom ⟨џ⟩ – ⟨dž⟩, prevzemamo kot [dž]: Rendžov [réndžov-] (mak. Ренџов), Džepište [džépište] (mak. Џепиште).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ѓ pred samoglasnikom gj Gjurište [gjúrište] (mak. Ѓуриште)
ѓ v izglasju k Ǵerǵ [gjêrk] (mak. Ѓерѓ), rod. Ǵerǵa [gjêrgja]
ѕ dz dz Dzvezdan [dzvézdan] (mak. Ѕвездан), Dzvegor [dzvégor] (mak. Ѕвегор)
ќ pred samoglasnikom kj Ḱulavkova [kjulákova] (mak. Ќулавкова)
ќ v izglasju k Antiḱ [ántik] (mak. Антиќ), rod. Antiḱa [ántikja]; Jociḱ [jócik] (mak. Јоциќ), rod. Jociḱa [jócikja]
љ lj pred samoglasnikom lj Ljupka [ljúpka] (mak. Љупка), Ljubaništa [ljubáništa] (mak. Љубаништа), Iljoski [íljoski] (mak. Иљоски)
љ lj pred soglasnikom l’/l Iljčo [íl’čo/ílčo] (mak. Иљчо)
њ nj pred samoglasnikom nj Sanja [sánja] (mak. Сања), Pčinja [pčínja] (mak. Пчиња)
њ nj pred soglasnikom n’/n Konjsko [kón’sko/kónsko] (mak. Коњско)
џ Rendžov [réndžov-] (mak. Ренџов), Džepište [džépište] (mak. Џепиште)

POSEBNOST

V preteklosti so se makedonska imena pogosto prevzemala prek srbščine in hrvaščine, kar se je odražalo zlasti pri zapisu (in tudi izgovoru): Đorđi Abadžiev [džórdži abadžíjev-] (mak. Ѓорѓи Абаџиев) bi danes prevzeli neposredno iz makedonščine kot Ǵorǵi Abadžiev [gjórgji abádžijev-], Bogomil Đuzel [bogomíl džúzel] (mak. Богомил Ѓузел) kot Bogomil Ǵuzel [bógomil gjúzel], Aleksandar Đakonov [aleksándar džakónov-] (mak. Александар Ѓаконов) kot Aleksandar Ǵakonov [aléksandar gjákonov-] (mak. Александар Ѓаконов).

Nekateri glasovi se v lastnih imenih ne pojavljajo v vseh obravnavanih položajih, zato primerov ne navajamo, npr. ⟨љ⟩ – ⟨lj⟩ in ⟨њ⟩ – ⟨nj⟩ v izglasju.

Podomačevanje makedonskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz makedonščine so v slovenščini redka. Večinoma gre za prečrkovane in tudi pisno podomačene besede in besedne zveze: sobranje [sobránje] ‘makedonski parlament’ (mak. собрание), tavče gravče [táu̯če gráu̯če] ‘jed s fižolom’ (mak. тавче гравче).

Lastna imena

Osebna imena

Osebna lastna imena samo prečrkujemo in jih v tej obliki tudi podomačimo: Vasil [vásil] (mak. Васил), Gligor [glígor] (mak. Глигор), Gligorov [glígorov-] (mak. Глигоров), Gligorovski [gligórou̯ski] (mak. Глигоровски), Prokopiev [prokópijev-] (mak. Прокопиев).

Imena znanih zgodovinskih oseb in svetnikov navadno podomačimo tako, da uporabimo ustrezen slovenski ustreznik, npr. Ciril in Metod [ciríl in metód-] (mak. Кирил и Методиј – Kiril i Metodij). Če imajo stalni pridevek, ga prevedemo ali morfemsko prilagodimo, npr. Vasilij I. Makedonec [vasílij pə̀rvi makedónəc] (mak. Василиј I Македонецот), Aleksander Veliki [aleksándər véliki] (mak. Александар Велики), Kliment Ohridski [klíment óhritski] (mak. Климент Охридски).

Prevzemanje makedonskih priimkov

V makedonščini se priimki moških in ženskih oseb razlikujejo: moški priimki so najpogosteje, a ne vedno (Čingo [číngo], mak. Чинго) posamostaljeni pridevniki z obrazili ov/‑ev, -ski, ženski priimki imajo dodano še spolsko obrazilo -a (-eva/-ova, -ska).

-⟨ов⟩ oz. -⟨ov⟩ Kolozov [kólozov-] (mak. Колозов), Pandilov [pándilov-] (mak. Пандилов)
-⟨eв⟩ oz. -⟨ev⟩ Prokopiev [prokópijev-] (mak. Прокопиев)
-⟨овa⟩ oz. -⟨ova⟩ Mojsova [mójsova] (mak. Мојсова)
-⟨eвa⟩ oz. -⟨eva⟩ Pandeva [pándeva] (mak. Пандева)
-⟨ски⟩ oz. -⟨ski⟩ Iljoski [íljoski] (mak. Иљоски)
-⟨скa⟩ oz. -⟨ska⟩ Koteska [kóteska] (mak. Котеска), Dimkovska [dímkou̯ska] (mak. Димковска)

Nekatera obrazila so dodana prvotni pridevniški obliki, npr. -⟨(ов)скi⟩ oz. -⟨(ov)ski⟩: Čupovski [čúpovski] (mak. Чуповски).

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti v Makedoniji so se že v preteklosti ustalila slovenska imena ali eksonimi. Ta so enobesedna ali večbesedna; slednja so prevzeta tako, da občnoimenske dele navadno prevedemo, lastnoimenske pa podomačimo oz. jih morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Ohridsko jezero [óhritsko jézero] (mak. Охридско Езеро – Ohridsko Ezero), Črni Drim [čə̀rni drím] (mak. Црн Дрим – Crn Drim), Dojransko jezero [dójransko jézero] (mak. Дојранско Езеро – Dojransko Ezero), Prespansko jezero [préspansko jézero] (mak. Преспанско Езеро – Prespansko Ezero).

Vsa druga imena le prečrkujemo: Ovče pole [ôu̯če póle] (mak. Овче Поле), Gorno Jabolčište [górno jabólčište] (mak. Горно Јаболчиште), Solunska glava [solúnska gláva] (mak. Солунска Глава), Novo Selo [nôvo sêlo] (mak. Ново Село), Pelagonija [pelagónija] (mak. Пелагонија), Vardar [várdar] (mak. Вардар).

Stvarna imena

Imena ustanov prevajamo: Univerza svetih/sv. Cirila in Metoda v Skopju [univêrza svétih ciríla in metóda u̯skópju] (mak. Универзитет „Св. Кирил и Методиј“ во Скопје – Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje), Filološka fakulteta Blažeta Koneskega [filolóška fakultéta blážeta kóneskega] (mak. Филолошки факултет „Блаже Конески“ Filološki fakultet „Blaže Koneski“).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Pri pregibanju makedonskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Splošno

Večina makedonskih priimkov oseb moškega spola je izpridevniških samostalnikov, ki jih sklanjamo na dva načina:

  1. priimke z obrazilom -⟨ски⟩ oz. -⟨ski⟩ sklanjamo po pridevniški (četrti) sklanjatvi, npr.
    • Koneski [kóneski] (mak. Конески), rod. Koneskega [kóneskega];
    • Zografski [zógrafski] (mak. Зографски), rod. Zografskega [zógrafskega];
    • Matevski [máteu̯ski] (mak. Матевски), rod. Matevskega [máteu̯skega];
  2. priimke z obrazili -⟨ов⟩ oz. -⟨ov⟩, -⟨eв⟩ oz. -⟨ev⟩ in -⟨ин⟩ oz. -⟨in⟩ sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.
    • Misirkov [mísirkov-] (mak. Мисирков), rod. Misirkova [mísirkova];
    • Pandev [pándev-] (mak. Пандев), rod. Pandeva [pándeva];
    • Urdin [úrdin] (mak. Урдин), rod. Urdina [úrdina].

Vsa ženska imena, tudi priimke, ki se razlikujejo od moških in imajo žensko spolsko obrazilo -⟨овa⟩ oz. -⟨ova⟩, -⟨eвa⟩ oz. -⟨eva⟩ in -⟨ски⟩ oz. -⟨ski⟩, sklanjamo po četrti ženski sklanjatvi:

Zemljepisna imena na -⟨о⟩ sklanjamo po samostalniški sklanjatvi srednjega spola:

Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike po prvi moški sklanjatvi:

Krajšanje osnove

Pri pregibanju makedonskih imen v slovenščini se pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer

  1. neobstojni a v priponskih obrazilih -⟨ар⟩ oz. -⟨ar⟩ (redko, le pri osebnih rojstnih imenih Petar [pétar] (mak. Петар), Aleksandar [aleksándar] (mak. Алексaндар), Dimitar [dimítar] (mak. Димитыр)) in -⟨aц⟩ oz. -⟨ac⟩:
    • Petar [pétar] (mak. Петар), rod. Petra [pétra];
    • Trnovac [tə̀rnovac] (mak. Трновац), rod. Trnovca [tə̀rnou̯ca];
  2. neobstojni polglasnik (zapisan s črko e) v priponskem obrazilu -⟨ец⟩ oz. -⟨ec⟩:
    • Petrovec [pétrovǝc] (mak. Петровец), rod. Petrovca [pétrou̯ca];
    • Podgorec [pódgorǝc] (mak. Подгорец), rod. Podgorca [pódgorca].

POSEBNOST

Pri imenih na končni -⟨ен⟩ oz. -⟨en⟩ osnove ne krajšamo, npr. Ljuben [ljúben] (mak. Љубен), rod. Ljubena [ljúbena]; Alen [álen] (mak. Ален), rod. Alena [álena].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški (skrajšani) osnovi imena; pri imenih s soglasnikom c na koncu osnove se c premenjuje s č, npr. Podgorčev [pódgorčev-].

Daljšanje osnove

Osnovo daljšajo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i, npr.

Če se ime konča na samoglasnika e in u, sta ta bodisi del osnove, ki jo zato daljšamo z j, ali pa končnica, ki se premenjuje, ko ime sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.

POSEBNOST

Nekatera južnoslovanska imena na končni e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen, npr. Nace [náce] (mak. Наце) < Atanas [átanas] (mak. Атанас), Toše [tóše] (mak. Тоше) < Todor [tódor] (mak. Тодор), Kole [kóle] (mak. Коле) < Nikola [níkola] (mak. Никола), Gane [gáne] (mak. Гане) < Dragan [drágan] (mak. Драган), sklanjamo na dva načina. Osnovo daljšamo z j (Tale [tále] (mak. Тале), rod. Taleja [táleja]), še pogosteje pa, po zgledu slovenskih imen (tip Cene, Bine, Jure), osnovo daljšamo s t, npr. Tale [tále] (mak. Тале), rod. Taleta [táleta]; Gane [gáne] (mak. Гане), rod. Ganeta [gáneta], Blaže [bláže] (mak. Блаже), rod. Blažeta [blážeta]. V prvem primeru se imena preglašujejo. Glej poglavje »Preglas«.

Osnovo daljšamo z j tudi pri večini večzložnih imen, ki se končajo na -r (izjema so rojstna osebna imena kot Aleksandar [aleksándar] (mak. Алексaндар), Petar [pétar] (mak. Петар), Dimitar [dimítar] (mak. Димитар), pri katerih osnovo krajšamo in neobstojni a izpada), npr.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški (podaljšani) osnovi imena, npr. Ǵorǵijev [gjórgjijev-], Tošetov [tóšetov-], Lazarjev [lázarjev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š in . Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni pride tudi do premene v č.

⟨ц⟩ – ⟨c⟩ Trnovac [tə̀rnovac] (mak. Трновац), or. s Trnovcem [stə̀rnou̯cem]
⟨ј⟩ – ⟨j⟩ Saraj [sáraj] (mak. Сарај), or. s Sarajem [ssárajem]
⟨ч⟩ – ⟨č⟩ Milčo [mílčo] (mak. Милчо), or. z Milčem [zmílčem]; svoj. prid. Milčev [mílčev-]
⟨ж⟩ – ⟨ž⟩ Žežo [žéžo] (mak. Жежо), or. z Žežem [zžežem]
⟨ш⟩ – ⟨š⟩ Karpoš [kárpoš] (mak. Карпош), or. s Karpošem [skárpošem]

Preglašujemo tudi imena z osnovo na končna -⟨ѓ⟩ oz. -⟨ǵ⟩ in -⟨ќ⟩ oz. -⟨ḱ⟩, ki pred samoglasnikom mehčanost izkazujeta z j.

⟨ѓ⟩ – ⟨ǵ⟩ Ǵerǵ [gjêrk] (mak. Ѓерѓ), or. z Ǵerǵem [zgjêrgjem]; svoj. prid. Ǵerǵev [gjêrgjev‑]
⟨ќ⟩ – ⟨ḱ⟩ Antiḱ [ántik] (mak. Антиќ), or. z Antiḱem [zántikjem]; svoj. prid. Antiḱev [ántikjev-]

Preglašujemo vsa imena moškega spola, pri katerih ime sklanjamo z daljšanjem osnove:

Pregibanje večbesednih imen

V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini pregibamo kot pridevnik, npr. Kriva Palanka [kríva pálanka] (mak. Крива Паланка), mest. v Krivi Palanki [u̯krívi pálanki].

Prva sestavina je nepregibna, če nima razvidne pridevniške oblike, npr.

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v makedonščini in slovenščini

Pri prevajanju iz makedonščine smo pozorni na razlike pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se makedonska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev („_____“) in stičnosti.

  1. Dobesedni navedek premega govora ima ločilo za narekovajem: „____“..
  2. V narekovajih se v makedonščini pišejo nazivi ustanov, hotelov, filmov, publikacij, ulic itd. V slovenščini narekovaje v teh primerih opuščamo, poimenovanje po znanih osebnostih pa postavljamo v rodilnik: Univerza svetih/sv. Cirila in Metoda v Skopju  [univêrza svétih ciríla in metóda u̯skópju] (mak. Универзитет „Св. Кирил и Методиј“ во СкопјеUniverzitet „Sv. Kiril i Metodij“), Bulvar Goceta Delčeva [bulvár góceta délčeva] (mak. Булевар „Гоце Делчев“Bulevar „Goce Delčev“).
  3. Tropičje je v makedonščini stično: _____....

Malteščina

Jezik

Pisava

Izgovor

Naglasno mesto

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki
Soglasniki

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Podomačevanje malteških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Lastna imena

Osebna imena
Zemljepisna in stvarna imena

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Daljšanje osnove

Preglas

Pregibanje večbesednih imen

Nemščina

Pisava

Nemška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnim znamenjem – ⟨ä⟩, ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩ – ter ⟨ß⟩. Pozna tudi enajst dvočrkij – ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨äu⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩ in ⟨ie⟩ ter ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨dt⟩, ⟨ph⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tz⟩, tričrkji – ⟨sch⟩ in ⟨aey⟩, tri štiričrkja – ⟨dsch⟩, ⟨tsch⟩ in ⟨zsch⟩ ter petčrkje ⟨tzsch⟩.

Nemška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

O vključevanju nemških črk z ločevalnimi znamenji in črke ⟨ß ẞ⟩ v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

Posebnosti

  1. Preglašene črke ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩ in ⟨ü Ü⟩ niso vključene v nemško abecedo, so pa del nemške pisave. V abecednem zaporedju stojijo z njimi pisane besede za enakopisnicami, ki se pišejo z nepreglašenimi črkami: v abecednem seznamu stoji npr. priimek Gabler [gábler] pred priimkom Gäbler [gébler].
  2. Posebna nemška črka ⟨ß⟩, ki izvira iz gotice, v kateri je nastala kot združena črka (ligatura), se imenuje ostri s (nem. scharfes s). Nikoli se ne pojavlja na začetku besed in tudi velika črka ⟨ẞ⟩ nastopa le, kadar se piše ob samih velikih črkah (StraßeSTRAẞE ‘cesta’). (Nekdaj se je v tem položaju pisalo dvočrkje ⟨SS⟩: STRASSE.) V abecednem zaporedju stoji ostri s na mestu dvočrkja ⟨ss⟩, v enakopisnicah pa za črkama ⟨ss⟩: Strauss [štráu̯s] |priimek nemškega skladatelja|Strauß [štráu̯s] |priimek dunajskih glasbenikov|.

Črko ⟨ß⟩ v Nemčiji, Avstriji in Luksemburgu pišejo za samoglasniškimi dvoglasniki in za samoglasniki, ki so v nemščini izgovorjeni dolgo. Za samoglasniki, ki so v nemščini izgovorjeni kratko, pišejo ⟨ss⟩. V krajevnih imenih in priimkih se ohranja starejše stanje, ki je lahko drugačno od tega pravila. V Švici in Lihtenštajnu črke ⟨ß⟩ ne uporabljajo več in namesto nje pišejo ⟨ss⟩.

V nemški pisavi se uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩ nad preglašenimi črkami ⟨ä⟩, ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, ki ga pri prevzemanju ohranjamo.

Posebnost

Dvojna pika se piše tudi v priimkih, npr. Viëtor [fíjetor], kjer označuje začetek novega zloga oziroma dvozložni izgovor.

V preteklosti so namesto današnjih črk z dvojno piko pisali ⟨oe⟩ za ⟨ö⟩ (Goethe [géte], Foerster [fêrster]), ⟨ue⟩ za ⟨ü⟩ (Huebner [híbner]) in ⟨ui⟩ za ⟨ü⟩ (Duisburg [dízburg-]). Zaradi zgodovinske uveljavljenosti in rodbinskih navad (pri priimkih) tovrstne zapise ohranjamo.

Izgovor

Naglasno mesto

Nemške besede so praviloma naglašene na prvem (npr. Inn [ín], Hamburg [hámburg-], Leipzig [lájpcig-], Regensburg [régənzburg-], Angela [ángela]), redkeje na zadnjem zlogu (Berlin [berlín], Hellabrunn [helabrún]). Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto nemških besed praviloma ohranjamo.

Nemška zložena imena imajo pogosto dva naglasa, npr. Wassermann [vásermán], Fassbinder [fázbínder], Großglockner [grózglókner], Windischgrätz [víndižgréc], Gelsenkirchen [gélzənkírhən], Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Karlsruhe [kárlsrúe/kárəlsrúe], Saarbrücken [zárbríkən]. Ožji izgovor nenaglašenih o in e v daljših besedah z enim naglasom označimo s spodnjo piko: Düsseldorf [dísəldọrf], Mendelsohn [méndəlzọn].

Posebnost

V slovenščini se je pri nekaterih lastnih imenih s poslovenjenim izgovorom uveljavil tudi drugačen naglas kot v nemščini, npr. Beethoven [betôvən] (nem. [ˈbeːtˌhoːfn̩]).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Nemškega razlikovanja med dolgimi in kratkimi samoglasniki (ti stojijo pred dvema ali več soglasniškimi črkami) v slovenščino ne prevzemamo, npr. Berlin [berlín] proti Inn [ín].

V črkovnem sklopu i in samoglasnika ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Trier [tríjer], Lienz [líjenc].

PosebnostI

  1. V nekaterih prevzetih imenih z nemškim dvoglasnikom ⟨au⟩ se črka ⟨u⟩ pred samoglasnikom izgovarja kot zobnoustnični [v] ali kot dvoglasniški, tj. nezložni [u̯],  npr. Auerbach [áverbah/áu̯erbah], Auer [áver/áu̯er], Grafenauer [gráfenáver/gráfenáu̯er], Bauer [báver/báu̯er].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [e], kot polglasnik pa v črkovnih sklopih ⟨el⟩, ⟨en⟩ in ⟨er⟩ v izglasju (Basel [bázəl], Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Münster [mínstər]) in sredi besede na morfemski meji (če ni naglašen): Huelsenbeck [hílzənbk], Enzensberger [éncənzbêrger], wunderkind [vúnderkínd-]. Pogosto pa se je uveljavil tudi izgovor z [e]: Tübingen [tíbingen], Roentgen [réndgen], Göttingen [gétingen] ipd.

Samoglasniška dvočrkja prevzemamo

Dvoglasniška dvočrkja prevzemamo

Dvoglasniška dvočrkja so tudi ⟨ai⟩ in ⟨ay⟩ ter ⟨au⟩ za nemške dvoglasnike [aɛ̯], [aɔ̯], zgledi so navedeni pri črkah ⟨i⟩, ⟨u⟩ in ⟨y⟩.

Posebnost

V nekaterih redkih primerih moramo razlikovati med dvočrkjem in črkovnim sklopom, npr. ⟨ae⟩ je v imenu Baedeker [bédeker] dvočrkje, medtem ko je v imenih Michael [míhaẹl] in Raphael [ráfaẹl] črkovni sklop. Enako ⟨äu⟩ (Däubler [dôjbler] nasproti Matthäus [matéus]), ⟨ie⟩ (Kiel [kíl] nasproti Lienz [líjenc]), ⟨ue⟩ (Hueber [húber/húbər] nasproti Lueg [lúeg-]).

Podvojene črke za samoglasnike ⟨aa⟩, ⟨ee⟩, ⟨oo⟩ in ⟨öö⟩ izgovarjamo kot en glas, npr. Aachen [áhən], Kohlhaas [kólhas], Klee [klé], Scheel [šél], Seefeld [zéfẹld-], Beethoven [betôvən], Moormeerland [mórmerlánd-], Gööck [gék].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Nemški nemi h se pojavlja

Nemška pisava pozna soglasniška dvočrkja ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨dt⟩, ⟨ph⟩, ⟨ss⟩, ⟨th⟩, ⟨tz⟩, tričrkje ⟨sch⟩, tri štiričrkja ⟨dsch⟩, ⟨tsch⟩ in ⟨zsch⟩ ter petčrkje ⟨tzsch⟩. Glasovno se uresničujejo takole:

Posebnosti

  1. Dvočrkje ch izgovarjamo kot [k] v vzglasju (Christian [krístjan], Chemnitz [kémnic]), v izglasju (Sachs [záks], Fuchs [fúks]), tudi kadar se dvočrkje pojavi na morfemski meji, npr. Fuchshof [fúkshọf]. V zloženih imenih (Eichsfeld [ájhsfẹld-]) ima soglasnik s lahko samostojno morfemsko (vezno) vlogo (ni del istega morfema: Eich|s|feld [ájh.s.fẹld-] nasproti Fuchs|hof [fúks.họf]), v teh primerih dvočrkje ch izgovorimo kot [h].
  2. Soglasniški sklop, zapisan s črkama ⟨qu⟩, je izgovorjen kot [kv]: Quasthoff [kvásthọf], Quincke [kvínke].

Štiričrkje ⟨dsch⟩ se pojavlja le v besedah, prevzetih v nemščino, npr. Dschungel ‘džungla, pragozd’, Kambodscha |država|.

Nezvočniki se prilikujejo enako kot v slovenščini: Stuttgart [štúdgart], Röntgen [réndgen], Wartburg [várdburg-], Innsbruck [ínzbruk], Wiesbaden [vízbadən]; Potsdam [pódzdam]; Ludwig [lúdvik], rod. Ludwiga [lúdviga].

Podvojene črke za soglasnike ⟨bb⟩, ⟨dd⟩, ⟨ff⟩, ⟨gg⟩, ⟨ll⟩, ⟨mm⟩, ⟨nn⟩, ⟨pp⟩, ⟨rr⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩ izgovarjamo praviloma kot en glas: Hebbel [hébəl], Pfaff [pfáf], Schwarzenegger [švárcenẹger], Tillich [tílih], Memmingen [mémingen], Wuppertal [vúpertal], Dürrenmatt [dírənmat], Zeiss [cájs], Essen [ésən], Stuttgart [štúdgart], Wittenberg [vítənberg-].

Na meji dveh nemških morfemov izgovarjamo dva glasova ali podaljšani soglasnik: Süddeutsche Zeitung [zíddôjče cájtung-]. To velja tudi, če pride do prilikovanja, npr. c dzz: Weizsäcker [vájdzéker].

Razlikujemo med ⟨sch⟩ v Gottsched [gótšẹd-] in na meji dveh nemških morfemov ⟨s⟩ + ⟨ch⟩ v Lieschen [líshen] ‘Lizika’.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ä e Händel [héndəl], Matthäus [matéus], Eichstätt [ájhštt]
ae nekdaj namestoä⟩ e Baedeker [bédeker], Baeck [bék], Jaeckel [jékəl], Praetorius [pretórijus], Graetz [gréc]
aey aj Baeyer [bájer]
äu oj Allgäu [álgoj], Tannhäuser [tánhôjzer]
c razen predä⟩,e⟩,i⟩,y⟩ k Leica [lájka], Cottbus [kódbus]
c predä⟩,e⟩,i⟩,y⟩ c Cäcilia [cecílja], Celle [céle], Cismar [cízmar]
ch h Urach [úrah], Bach [báh], Brecht [bréht], Fichte [fíhte], Kirchberg [kírhberg-], Richard [ríhard-], Friedrichstadt [frídrihštat], Eichsfeld [ájhsfẹld-]
ch v vzglasju k Chemnitz [kémnic], Chur [kúr]
ch pred soglasnikoms⟩, kadar je ta del istega morfema k Sachs [záks], Fuchs [fúks], Luchsperger [lúksperger], Christian [krístjan]
ck k Bismarck [bísmark], Innsbruck [ínzbruk], Lübeck [líbek]
dt t Brandt [bránt], Darmstadt [dármštat], Wundt [vúnt]
e e Brecht [bréht], Hertz [hêrc]; Breuer [brôjer], Reuter [rôjter], Schiller [šíler], Lasker-Schüler [lásker-šíler]; Wassermann [vásermán], Liliencron [líljenkrọn], Eulenspiegel [ójlenšpígəl]
e pogosto v črkovnih sklopih ⟨el⟩,en⟩ iner⟩ – v izglasju in v zloženih imenih sredi besede ə Basel [bázəl], Ambschel [ámpšel], Eifel [ájfəl]; Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Huelsenbeck [hílzənbk]; München [mínhən], Baden-Baden [bádən-bádən]; Grevenbroich [grévənbróh], Enzensberger [éncənzbêrger], Weissenbach [vájsənbáh], Wolfram von der Eschenbach [vólfram fon der éšənbáh]; Münster [mínstər]; Hölderlin [héldərlin]
ei aj Einstein [ájnštajn], Einspieler [ájnšpiler], Weimar [vájmar], Heinrich [hájnrih], Schneider [šnájder], Meier [májer], Schreier [šrájer]
eu oj Freud [frôjd-], Breuer [brôjer], Reuter [rôjter], Eulenspiegel [ójlenšpígəl], Breu [brój]
euy oj Beuys [bôjs]
ey aj Heym [hájm], Dilthey [díltaj], Meyer [májer], Dreyer [drájer], Freytag [frájtag-]
h pred samoglasnikom h Herder [hêrder], Wilhelm [vílhelm], Ahausen [áhau̯zən]
h navadno med samoglasnikoma (ne pred dvoglasnikom, npr. Behaim) / Cohen [kóen], Neher [néer]
h pred zvočniki l, m, n in r / Diehl [díl], Mahler [máler], Mühlheim [mílhajm], Bühler [bíler]; Ohm [óm], Brahms [bráms], Brehm [brém], Röhm [rém], Fehmarn [fémarn/fémarən], Lehmann [léman], Schuhmacher [šúmaher]; Mendelsohn [méndəlzọn], Hahn [hán], Lahn [lán], Hahnemann [háneman], Kühn [kín]; Behring [bêring-], Dühring [díring-], Ehrhardt [êrhart], Ehrlich [êrlih], Löhr [lêr], Wehrmacht [vêrmaht]
h vrh⟩ pred ⟨ei⟩ / Rheinmetall [rájnmetál], Rheinberger [rájnberger]
h za samoglasnikom v izglasju / Reh [ré], Kamlah [kámla], Erbslöh [êrpsle], Unruh [únru]
i naglašeni pred samoglasnikom (zapiranje zeva) i Maria [maríja], Elias [elíjas]; Trier [tríjer], Rietz [ríjec]
i nenaglašeni pred samoglasnikom j Christian [krístjan], Guderian [gudêrjan], Osiander [ozjánder], Liliencron [líljenkrọn]
i vai⟩ j Daimler [dájmler], Mainz [májnc], Waitzmann [vájcman], Kaiser [kájzer], Maier [májer], Rainer [rájner]
i v vzglasju/na začetku besede pred samogl. j Ihering [jêring-]
ie i Spiegel [špígəl], Kiel [kíl], Dietrich [dítrih], Dörrie [dêri], Liebknecht [lípknẹ̣ht], Schliemann [šlíman]
ig(g) v izglasju izvorno slovenskih priimkov ik Feinig [fájnik], rod. Feiniga [fájnika], Kattnigg [kátnik], rod. Kattnigga [kátnika]
ö e Göttingen [gétingen], Döblin [déblin], Böhm [bém], Böll [bél], Hölderlin [hélderlin], Tönnies [ténis]
oe namestoö⟩ e Foerster [fêrster], Goethe [géte], Oetker [étker], Kroetz [kréc]
oi o Grevenbroich [grévənbróh], Voigt [fókt], Troisdorf [trózdọrf]
ph f Philip [fílip], Rudolph [rúdolf], Gryphius [grífjus]
q k Quasthoff [kvásthọf], Quincke [kvínke]
s pred soglasnikom s Münster [mínstər], Bismarck [bísmark], Hofmannsthal [hófmanstal]
s v izglasju s Hans [háns], rod. Hansa [hánsa]; Canaris [kanáris], rod. Canarisa [kanárisa]
s pred samoglasnikom z Hansa [hánza], Rosegger [rózeger], Saale [zále]
sch š Schiller [šíler], Schleswig [šlézvig-], Schwerin [šverín], Fischer [fíšer], Bosch [bóš], Porsche [pórše], Andersch [ánderš]
s predp⟩ alit⟩ na začetku besede/v vzglasju, tudi v tvorjenkah š Speyer [špájer], Spiegel [špígəl], Strauss [štráu̯s], Stuttgart [štúdgart]; Einspieler [ájnšpiler]; Dachstein [dáhštajn], Einstein [ájnštajn]
ß s Strauß [štráu̯s], Großglockner [grózglókner], Meißen [májsən], Gauß [gáu̯s]
th t Goethe [géte], Werther [vêrter], Bayreuth [bájrojt], Beethoven [betôvən], Thurgau [túrgav-], Matthias [matíjas]
tsch č Multscher [múlčer], Katschberg [kádžberg-], Lubitsch [lúbič]
tz c Fritz [fríc], Kaschnitz [kášnic], Görlitz [gêrlic], Vranitzki [vranícki], Radetzky [radécki]
tzsch č Nietzsche [níče], Delitzsch [délič]
u u Unruh [únru]
u zaq⟩ v Quedlinburg [kvédlinbúrg-], Quelle [kvéle]
u v dvoglasnikuau⟩ oz. kadar je med samoglasnikoma v ali u̯ Auerbach [ávərbah/áu̯ərbah], Bauer [báver/báu̯er]
u v dvoglasnikuau⟩ v izglasju Hauser [háu̯zer], Baumgarten [báu̯mgartən], Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Bauhaus [báu̯hau̯s], Braunschweig [bráu̯nšvajg-], Faust [fáu̯st], Taunus [táu̯nus]
u v dvoglasnikuau⟩  v izglasju Dachau [dáhau̯], rod. Dachaua [dáhava]; Dessau [désav-], Mainau [májnav-], Murnau [múrnav-], Nassau [násav-]
ü i Müller [míler], Düsseldorf [dísəldọrf], Bürger [bírger], München [mínhən], Zürich [círih], Lübeck [líbek], Büchner [bíhner]
ue namestoü⟩ i Huebner [híbner], Huelsenbeck [hílzənbk]
ue u Hueber [húber/húbər]
ui namestoü⟩ i Duisburg [dízburg-], Duisberg [dízberg-]
v f Vogtland [fóktland-], Volkswagen [fólksvágən], Bremerhaven [brémerháfən], Vaduz [fadúc]
w v Wagner [vágner], Wartburg [várdburg-], Weimar [vájmar]
x ks Marx [márks], Cuxhaven [kúksháfən]
y i Sylt [zílt], Thyssen [tísən], Geigy [gájgi], Radetzky [radécki], Pyhrn [pírn/pírən]
y vay⟩ j Haydn [hájdən], Mayer [májer], Mayr [májər], Bayern [bájern/bájerən], Bayreuth [bájrojt]
z c Zugspitze [cúkšpice], Mozart [mócart], Enzensberger [éncənzbêrger], Salzach [zálcah]
zsch na začetku besede č Zschokke [čóke], Zschoppau [čópav-]

Posebnosti

  1. Pri nekaterih imenih, ki so bila prevzeta v preteklosti, se je v slovenščini uveljavilo branje po črki, in sicer:
    • imena z vzglasno črko ⟨s⟩, npr. Salzburg [sáldzburg-] (in ne [záldzburg-]), Siemens [símens] (in ne [zímens]);
    • imena s črko ⟨v⟩, npr. Beethoven [betôvən], Hannover [hanôvər], Gustav [gústav-], deloma tudi Vaduz [vadúc/fadúc].
  2. Črkovni sklop ⟨ow⟩ se v nemških imenih izgovarja kot [o]. Vendar pa se v izglasju prvotno slovanskih krajevnih imen v slovenščini izgovarja drugače, in sicer kot [ou̯], npr. Pankow [pánkou̯], Kummerow [kúmerou̯]. Pri sklanjanju se zaradi položaja pred samoglasnikom premenjuje z zobnoustničnim [v]: rod. Pankowa [pánkova], rod. Kummerowa [kúmerova]. Pri tvorbi vrstnih pridevnikov se dvoustnični izgovor ohranja: vrst. prid. pankowski [pánkou̯ski], vrst. prid. kummerowski [kúmerou̯ski].
  3. Črko ⟨e⟩ v končaju -⟨er⟩ izgovarjamo na dva načina, in sicer kot polglasnik ali kot e, pri čemer polglasnik pri pregibanju izpada: Heidegger [hájdeger] tudi [hájdegər]; Hueber [húber] tudi [húbər]. Glej poglavje »Krajšanje osnove«.
  4. V nekaterih imenih črkovnega sklopa ⟨oe⟩ ne izgovorimo kot [e], temveč kot [ó]: Soest [zóst].
  5. Dvočrkje ⟨ch⟩ izgovorimo pod vplivom francoščine tudi kot [š]: Charlottenburg [šarlótənburg-].

Podomačevanje nemških besed in besednih zvez

Prevzemanje pisno nepodomačenih nemških samostalnikov in raba začetnice

V nemščini se samostalniki ne glede na položaj v povedi pišejo z veliko začetnico. Pri prevzemanju v slovenščino jih praviloma pišemo po slovenskih pravilih (elf [élf] ‘nemška državna nogometna reprezentanca’; staatsräson [štátsrezón] ‘nauk o državnem razumu’), z veliko le, če so lastna imena, npr. Bundeswehr [búndesvêr] |nemška zvezna vojska|; Luftwaffe [lúftváfe] ž neskl. |nemško vojno letalstvo|.

Posebnost

Pri nekaterih pojavih razlikujemo med vrstnim ali manj natančnim poimenovanjem, npr. bundestag [búndestág-] ‘nemški parlament’, in polnim uradnim imenom, npr. Deutscher Bundestag [dôjčer búndestág-] |ime spodnjega doma nemškega parlamenta| in Bundesrat [búndesrát] |ime predstavniškega sveta nemških zveznih dežel|.

V povojnih pravopisnih priročnikih se je tudi nemška lastna imena iz obdobja nacistične Nemčije pisalo z malo začetnico, danes jih pišemo kot vsa druga lastna imena, npr. Gestapo |tajna policija| [gestápo], Abwehr [ábver] |obveščevalna služba|.

Občna poimenovanja

Nemške občne besede prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze:

  1. pisno podomačene: firer [fírer] (nem. der Führer) ‘voditelj (nemške nacistične stranke)’, pfenig [pfénig-] (nem. der Pfennig) ‘kovanec’, valter [válter] (nem. der Walther) ‘orožje’;
  2. pisno nepodomačene: luftwaffe [lúftváfe] ‘vojno letalstvo’, leica [lájka] ‘fotoaparat’, wunderkind [vúnderkind-] ‘čudežni otrok’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v nemščini, npr. München [mínhən], Köln [kéln/kélən], Dresden [drézdən], Grimm [grím]. Nekatera lastna imena so tudi poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora, npr. Martin Luther/Luter [mártin lútər].

Osebna imena

Zgodovinska imena nemških in avstrijskih vladarjev in (nekdaj tudi) njihovih družinskih članov so večinoma podomačena: Karel Veliki [kárəl véliki] (nem. Karl der Große), Viljem II. [víljem drúgi] (nem. Wilhelm II.), Marija Terezija [maríja terêzija] (nem. Maria Theresia von Österreich), Franc Jožef [fránc jóžef] (nem. Franz Joseph I.), Franc Ferdinand [fránc fêrdinand-] (nem. Franz Ferdinand). Če so imena večdelna, so stalni pridevki navadno prevedeni: Ludvik I. Pobožni [lúdvik pə̀rvi pobóžni] (nem. Ludwig der Fromme). Prevedena ali zgolj morfemsko podomačena so tudi razlikovalna določila (npr. krajevna določila v vlogi stalnega pridevka), npr. Hildegard iz Bingna [híldegard- iz bíngna] (nem. Hildegard von Bingen). Toda: Walther von der Vogelweide [válter fon der fógəlvájde].

Podomačena so nekatera imena plemiških rodbin, npr. Habsburžani [habzburžáni] (nem. die Habsburger), Merovingi [merovíngi] (nem. die Merowinger), Otokarji [ótokarji] / Traungauci [tráu̯ngáu̯ci] (nem. die Otakare), druga so le delno prilagojena – z množinsko končnico, npr. Spanheimi [špánhájmi] (nem. die Spanheimer), Windischgrätzi [víndižgréci] (nem. die Windischgrätz).

Imena nekaterih plemiških rodbin na Kranjskem so rabljena večinoma v slovenski različici, npr. Turjačani [turjáčani] ali Turjaški [turjáški] (in Auerspergi) (nem. Auersperg), Celjski [cêl’ski/cêlski], Ostrovrharji [ostrovə̀rharji] (nem. Schärffenberg, Scherffenberg, Scharfenberg), Predjamski [predjámski], Vovbržani [vou̯bəržáni] (nem. Heunburg).

Prevzemanje nemških priimkov

V slovenščini je kdaj prišlo do popolnega poslovenjenja (to je do slovenskega zapisa po izgovoru) posameznih prvotno nemških priimkov (Šmit [šmít], Veber [vébər], Miler [míler]), v mnogih primerih je nemški zapis ohranjen (Weber [vébər], Müller [míler], Steiner [štájner]), Mueller [míler]).

Priimki s predimki

V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v nemščini. V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlogi in členi von [fon], zu [cu], von der [fon der] ipd. Pišejo se z malo začetnico, z veliko pa edini ali prvi od njih, če stoji na začetku povedi, npr. Michael von Grünigen [míhaẹl fon grínigen], Wolfram von der Eschenbach [vólfram fon der éšənbáh]. Priimke uporabljamo tudi samostojno, brez predimkov.

Zemljepisna imena

Namesto nemških uporabljamo slovenska imena (eksonime) za naslednje zemljepisne danosti (nekatere sestavine večbesednih imen so le morfemsko prilagojene slovenščini):

  1. sodobna in zgodovinska imena držav: Avstrija [áu̯strija] (nem. Österreich), Nemčija [némčija] (nem. Deutschland), Švica [švíca] (nem. die Schweiz), Lihtenštajn [líhtənštajn] (nem. Liechtenstein), Luksemburg [lúksemburg-] (nem. Luxemburg, fr. Luxembourg), Avstro-Ogrska [áu̯stro-ógərska] (nem. Österreich-Ungarn), Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda [svéto rímsko cesárstvo némškega národa] (nem. Heiliges Römisches Reich), Tretji rajh [trétji rájh] (nem. Drittes Reich);
  2. imena nekaterih avstrijskih in nemških zveznih dežel, tudi zgodovinskih: Turingija [turíngija] (nem. Thüringen), Gradiščanska [gradiščánska] (nem. Burgenland), Tirolska [tirólska] (nem. Tirol), Predarlska [prèdárəlska] (nem. Vorarlberg), Sedmograško [sedmográško] (nem. Siebenbürgen), Translajtanija [translajtánija] (nem. Transleithanien), toda Schwarzwald [švárcvald-], Baden-Württemberg [bádən-vírtemberg-] (nekatera imena so podomačena le delno: Mecklenburg-Predpomorjansko [méklenburk-prètpomorjánsko] (nem. Mecklenburg-Vorpommern));
  3. imena nekaterih bolj znanih mest, npr. Dunaj [dúnaj] (nem. Wien), Dunajsko Novo mesto [dúnajsko nôvo mésto] (nem. Wiener Neustadt);
  4. imena nekaterih bolj znanih gorovij in kopenskih reliefnih oblik, npr. Ture [túre] (nem. Tauern), Tevtoburški gozd [teu̯tobúrški góst] (nem. Teutoburger Wald), Dunajski gozd [dúnajski gòst/góst], rod. Dunajskega gozda [dúnajskega gôzda/gózda] (nem. Wienerwald), Dachsteinsko pogorje [dáhštajnsko pogórje] (nem. Dachsteingebirge);
  5. imena nekaterih bolj znanih rek, npr. Donava [dónava] (nem. Donau), Ren [rén] (nem. Ren).

Prevajamo tudi večbesedna imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Štefanova katedrala [štéfanova katedrála] (nem. Stephansdom), Brandenburška vrata [brándənburška u̯ráta/vráta] (nem. Brandenburger Tor). Toda: Schönbrunn [šénbrun/šenbrún] (na Dunaju), Reichstag [rájhstág-], Neuschwanstein [nojšvánštájn].

Zgodovinska slovenska ali slovanska imena mest kot Frankobrod [fránkobrd-] za Frankfurt ob Majni [fránkfurt ob májni], Kelmorajn [kélmorajn] za Köln [kéln/kélən], Tubinga [túbinga] za Tübingen [tíbingen], Monakovo [monákovo] za München [mínhən], Solnograd [sólnograd-] za Salzburg [sáldzburg-], Inomost [ínomost] za Innsbruck [ínzbruk] in Lipsko [lípsko] za Leipzig [lájpcig-] in Hesensko [hésənsko] za Hessen [hésən] veljajo danes za zastarela.

Posebnost

Geografske izraze, ki spremljajo zemljepisna imena v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico, npr. Bodensko jezero [bódənsko jézero] (nem. Bodensee).

Imena na dvo- in večjezičnem območju

Na avstrijskem Koroškem in na avstrijskem Štajerskem soobstajajo slovenska in nemška (dvojezična) krajevna imena.

Na dvojezičnem področju se v nemški uradni rabi nemškim imenom (sploh naselij) dodajajo slovenska, npr. St. Jakob im Rosental / Šentjakob v Rožu, Kärnten/Koroška.

Slovenci s slovensko-nemškega področja v Republiki Avstriji uporabljajo ob uradni obliki priimka v slovenskem okolju slovensko, v nemškem pa nemško različico osebnega imena: Ludvik Karničar ali Ludwig Karničar [lúdvik karníčar], Erik Prunč [êrik prúnč] ali Erich Prunč [êrih prúnč].

V slovenskih besedilih uporabljamo slovenska imena za zemljepisne danosti na dvojezičnem področju, npr.

Stvarna imena

Podomačena so redka stvarna imena, v katerih prevajamo občnoimenske sestavine, če so večbesedna, sicer pa so večinoma nespremenjena.

V tudi le domnevno nemških stvarnih imenih – v imenih podjetij oz. trgovin – se pisno znamenje ampersand & v pomenu ‘in’ izgovarja [unt/und]: Peek & Cloppenburg [pík unt klópənburg-], C&A [cé und á].

Prevzemanje imen z določnimi členi, predlogi in vezajem
Predlogi in določni členi v zemljepisnih in stvarnih imenih

V pisno nepodomačenih imenih predloge in člene ohranjamo, npr. Zell am See [cél am zé], Unter den Linden [únter den líndən]; Der Spiegel [der špígəl]. Izjemoma jih domačimo, npr. Frankfurt ob Majni [fránkfurt ob májni] (nem. Frankfurt am Main), Frankfurt ob Odri [fránkfurt ob ódri] (nem. Frankfurt an der Oder).

Vezaj v lastnih imenih

Vezaj v prevzetih lastnih imenih ohranjamo zapisan na način, kot je v izvirniku, npr. v imenih:

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto nemških uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti in premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

S pregibanjem nemških prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce glede na končaj.

Krajšanje osnove

Pri samostalnikih moškega spola se črka ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih en in el (izjemoma -er) izgovarja tudi kot polglasnik, kar pomeni, da pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika v izgovorljivih soglasniških sklopih izpada:

Posebnost

  1. Krajšanje osnove zaradi polglasniškega izgovora črke e v končaju -er je lahko le ena od pregibnih možnosti, ki ni prednostna:
    • Heidegger [hájdeger], rod. Heideggerja [hájdegerja] tudi Heidegger [hájdegər], rod. Heideggra [hájdegra];
    • Hueber [húber], rod. Hueberja [húberja] tudi Hueber [húbər], rod. Huebra [húbra].
  2. Pravila o polglasniškem izgovoru črke e ni mogoče opreti na besedne končaje, saj so se v rabi pogosto ustalili različni načini (ki so odvisni tudi od ustaljenosti pregibanja), npr. Wengen [véngǝn], rod. Wengna [véngna] nasproti Göttingen [gétingen], rod. Göttingena [gétingena].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Beethovnov [betôu̯nov-], Heglov [héglov-].

Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan ni skrajšana in je enaka imenovalniški osnovi (Hessen [hésən] – hessenski [hésənski], Hessenčan [hésənčan]). Če se osnova končuje na r, neobstojni polglasnik ni zapisan s črko e, npr. Hannover [hanôvər] – hannovrski [hánovǝrski], Hannovrčan [hánovǝrčan].

Glej poglavje »Polglasnik v imenih z izglasnim soglasniškim sklopom« (Glasovno-črkovne premene).

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene samoglasnike e, i in u. Daljšanje je pisno in glasovno:

Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Porschejev [póršejev-], Goethejev [gétejev-].

Tudi podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan je podaljšana, če se konča na samoglasnik (Attersee [áterzé] atterseejski [áterzêjski]). Toda če se konča na soglasnik r, je enaka imenovalniški osnovi (nepodaljšana), npr. Weimar [vájmar] – weimarski [vájmarski].

Glej poglavje »Daljšanje osnove z j« (Glasovno-črkovne premene).

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene c, č, š in j, ki so v nemščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni govorjeni c pride tudi do premene c v č, ki je izkazana le v govoru.

⟨aü⟩ Allgäu [álgoj], or. z Allgäuem [zálgojem];
⟨ei⟩ Blei [bláj], or. z Bleiem [zblájem]; svoj. prid. Bleiev [blájev-];
⟨eu⟩ Leu [lôj], or. z Leuem [zlôjem]; svoj. prid. Leuev [lôjev-];
⟨ey⟩ Frey [fráj], or. s Freyem [sfrájem]; svoj. prid. Freyev [frájev-];
⟨tsch⟩ Bartsch [bárč], or. z Bartschem [zbárčem]; svoj. prid. Bartschev [bárčev-];
⟨sch⟩ Bosch [bóš], or. z Boschem [zbóšem]; svoj. prid. Boschev [bóšev-].

Posebnost

Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se pojavlja pri imenih, ki imajo govorjeni c na koncu osnove zapisan z drugimi črkami ali različnimi črkovnimi sklopi, npr. z ⟨z⟩ in ⟨tz⟩:

⟨tz⟩ Hertz [hêrc], rod. Hertza [hêrca], or. s Hertzom/Hertzem [shêrcem]; svoj. prid. Hertzov/Hertzev [hêrčev‑];
⟨z⟩ Lienz [líjenc], rod. Lienza [líjenca], or. z Lienzom/Lienzem [zlíjencem].

Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer v govoru in zapisu:

Pregibanje večbesednih imen

Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moških oseb pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena, npr. Ludwig van Beethoven [lúdvik van betôvən], rod. Ludwiga van Beethovna [lúdviga van betôu̯na].

Pri lastnih imenih, pisanih z vezajem, razlikujemo med osebnimi in zemljepisnimi lastnimi imeni. Pri osebnih lastnih imenih pregibamo vse sestavine razen členov in predlogov, pri tvorbi svojilnih pridevnikov pa se obrazilo dodaja le zadnji sestavini, npr. Hans-Dietrich [hánz-dítrih], rod. Hansa-Dietricha [hánsa-dítriha]; svoj. prid. Hans-Dietrichov [hánz-dítrihov-].

Nizozemščina

Pisava

Nizozemska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z dvočrkjem ⟨ij IJ⟩. Pozna tudi nekatera druga dvo- in tričrkja ter črko z ločevalnim znamenjem ⟨ë⟩.

Nizozemska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ij IJ⟩, ⟨z Z⟩.

POSEBNOST

Dvočrkje ⟨ij⟩ na začetku lastnega imena zapisujemo z velikima črkama: IJmuiden [ejmájdən], IJzermonding [ejzermónding-], IJbema [êjbema].

O vključevanju nizozemskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V nizozemski pisavi se nad črko ë⟩ (v prevzetih imenih tudi nad ⟨ä⟩ in ⟨ü⟩) uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩, ki označuje začetek novega zloga oziroma dvozložni izgovor. Z ločevalnim znamenjem se preprečuje enozložni izgovor (tj. izgovor dvoglasnika ali samoglasniškega sklopa kot en glas): Michaëlla [mihaéla], Noë [nóe], Daniël [dánijel].

Izgovor

Naglasno mesto

Nizozemske besede so večinoma naglašene na predzadnjem zlogu (Verhoeven [verhúvən]), redkeje pa na zadnjem (Cyriel [siríl]) ali predpredzadnjem zlogu (Eindhoven [êjnthovən]). Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.

POSEBNOSTI

  1. V slovenščini se je pri nekaterih lastnih imenih uveljavil drugačen naglas kot v nizozemščini, npr. Maastricht [mástriht] (niz. [mastríht]).
  2. Večzložna imena, ki imajo v nizozemščini stranski naglas, najpogosteje na prvem zlogu, v slovenščini izgovorimo z dvema naglasoma (Eikenhorst [êjkenhórst]) ali pa naglasimo izvorno stransko naglašeni zlog (Amsterdam [ámsterdam]).

Nizozemske imenske zloženke imajo en naglas, ki je na prvem zlogu samostalniške besede, naj bo ta v prvem ali drugem delu zloženke, nikoli pa ni naglašena pridevniška ali predložna sestavina (v prvem delu zloženke):

  • Overijssel [overêjsəl] (iz predl. over ‘čez, nadʼ + sam. IJssel ‘reka z imenom IJssel’);
  • Noordeinde [nordêjnde] (iz prid. noord ‘severniʼ + sam. einde ‘del, konec’);
  • Molenhoek [mólenhuk] (iz sam. molen ‘mlinʼ + sam. hoek ‘oddaljen kraj, kot’).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Razlikovanja med nizozemskimi dolgimi in svetlimi ter kratkimi in temnimi samoglasniki v slovenščino ne prevzemamo.

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [e], četudi se v nizozemščini v nenaglašenih položajih izgovarja kot polglasnik: Arnhem [árnem], Rubens [rúbens]. V končajih -⟨en⟩, -⟨el⟩, tudi -⟨er⟩ ga prevzemamo kot polglasnik, s čimer pojasnjujemo njegovo izpadanje ob pregibanju: Basten [bástən], rod. Bastna [bástna]; Kessel [késəl], rod. Kessla [késla]; Piter [pítər], rod. Pitra [pítra]. Ta posebnost je odvisna od izgovorljivosti zloga, pogostnosti rabe in ustaljenosti pregibanja imena, zato je ni mogoče zajeti v pravilo. Če bi zaradi izpada polglasnika pri pregibanju nastal težje izgovorljiv ali nenavaden soglasniški sklop, ga prevzamemo kot [e], npr. Grunsven [grúnsven], Manen [mánen], Oostveen [óstven], IJzermonding [ejzermónding‑].
  2. Črka ⟨u⟩ v črkovnem sklopu ⟨qu⟩, ki se pojavlja le v imenih iz latinščine, nima samoglasniške glasovne vrednosti. Črkovni sklop ⟨qu⟩ pred samoglasnikom izgovorimo kot [kv]: Quirijn [kvírejn], Quinten [kvíntən].

Glej poglavje »Krajšanje osnove«.

O različnih glasovnih uresničitvah in pregibanju imen s končnim zapisanim -⟨gen⟩ glej poglavji »Neobstojni polglasnik v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene) in »Krajšanje osnove«.

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

V črkovnem sklopu i in samoglasnika se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, tj. [ijV]: Morriën [mórijen].

Podvojene črke za samoglasnike ⟨aa⟩, ⟨ee⟩, ⟨oo⟩ in ⟨uu⟩ izgovarjamo kot en glas: Aarschot [árshot], Meertens [mêrtens], Heemstede [hemstéde], Oostende [osténde], Guus [gús].

Samoglasniška dvočrkja prevzemamo:

Dvočrkji ⟨ae⟩ in ⟨ue⟩ se v nizozemščini uporabljata le še v starejših besedilih in lastnih imenih. Dvočrkje ⟨ae⟩ je značilno le za južno Nizozemsko in Flandrijo.

POSEBNOST

Dvočrkje ⟨oe⟩ v črkovnem sklopu ⟨oey⟩ prevzemamo kot [o]: Boeyermans [bójermans].

Nizozemščina pozna nekatere dvoglasnike, zapisane z dvočrkji, ki jih prevzemamo

POSEBNOSTI

  1. Nizozemskega dvoglasniškega fonema /øː/, ki je zapisan z ⟨eu⟩, v knjižni slovenščini nimamo, zato dvoglasnik ⟨eu⟩ prevzemamo kot [e], tj. enako kot v imenih iz francoščine: Terneuzen [ternézən], Leuven [lévən].
  2. V starejših zapisih ali lastnih imenih je dvoglasnik [aj] zapisan tudi s črkovnima sklopoma ⟨uij⟩ in ⟨uy⟩: de Bruijn [de brájn], de Bruyn [de brájn], Tuymans [tájmans], Cuyp [kájp], Kuijpers [kájpers], Ruysdael [rájzdal].

Pri nekaterih imenih dvoglasniški j sovpade z zvočnikom j, ki je tudi zapisan s črko ⟨j⟩: Cruijff [krájf]. Tudi [u̯], zapisan s črko ⟨w⟩, lahko sovpade z [u̯] iz dvoglasnika ⟨ou⟩, ki ga prevzemamo kot [au̯]: Bouwman [báu̯man].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, prevzemamo kot [k] (Cuypers [kájpers]), pred ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ pa kot [s]: Cees [sés], Cyriel [siríl].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, je v nizozemščini pripornik /ɣ/, ki ga v knjižni slovenščini izgovarjamo kot [g] (Gent [gént], Gelderland [gélderland-]), v izglasju pa se tudi razzveneči: Limburg [límburg-].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨h⟩, je lahko tudi nemi: Arnhem [árnem].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨w⟩, prevzemamo kot [v] in ga položajno izgovarjamo kot v slovenščini: Wijchen [vêjhən].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, prevzemamo kot [j], kadar stoji med dvema samoglasnikoma (Moyaert [mójart]), v vzglasju ali med dvema soglasnikoma pa kot [i]: Yde [íde], Lelystad [lélistad-]. Če je zapis z ⟨y⟩ nadomestil zapis z ⟨ij⟩, ga prevzemamo kot [ej]: van Dyck [van dêjk], Thys [têjs].
  6. Črko ⟨x⟩ prevzemamo kot [ks] (Boxtel [bókstel]), razen med črkama za samoglasnik in v sklopu ⟨ckx⟩, ko jo prevzemamo kot [s]: Texel [tésel], Merckx [mêrks], Schillebeeckx [shílebeks].

V redkih imenih, ki izvirajo iz latinščine, je soglasniški sklop, zapisan s črkama ⟨qu⟩, izgovorjen kot v latinščini, tj. kot [kv]: Quinten [kvíntən], Quirijn [kvírejn].

Nizozemska pisava pozna soglasniška dvočrkja ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨gh⟩, ⟨ng⟩, ⟨ph⟩, ⟨sj⟩ in ⟨th⟩ ter črkovni sklop ⟨sch⟩. Dvočrkje ⟨ng⟩ izgovarjamo po slovensko: Scheveningen [shéveningən], Groningen [gróningen], Terschelling [tershéling-].

POSEBNOSTI

  1. Dvočrkje ⟨ch⟩ prevzemamo kot [h]: Mechelen [méhelen], Jochem [jóhem]; tako je tudi v črkovnem sklopu ⟨sch⟩: Aarschot [árshot]. V imenih, ki se končujejo na -⟨bosch⟩, je dvočrkje ⟨ch⟩ nemo: Oudenbosch [áu̯denbọs].
  2. Dvočrkje ⟨ck⟩ prevzemamo kot [k]: van Dyck [van dêjk].
  3. Dvočrkje ⟨gh⟩ se v nizozemščini pojavlja v starejših zapisih in lastnih imenih. V slovenščino ga prevzemamo kot [g]: Vandenberghe [vandenbêrge], de Hertogh [de hêrtog-], van Gogh [van góg‑].
  4. Dvočrkje ⟨ph⟩ prevzemamo kot [f]: Alphen aan den Rijn [álfen an den rêjn].
  5. Dvočrkje ⟨sj⟩ v slovenščino prevzemamo kot [š]: Loesje [lúše], Klaasje [kláše], Sjoukje [šáu̯kje].
  6. Dvočrkje ⟨th⟩ v slovenščino prevzemamo kot [t]: Thys [têjs].

V nekaterih imenih se lahko pojavljajo tudi drugi nemi črkovni sklopi, npr. ⟨in⟩ v Gorinchem [górkem].

Razlikovati moramo med dvočrkjem ⟨ph⟩, ki ga izgovarjamo kot [f], in črkovnim sklopom ⟨ph⟩ na morfemski meji, v katerem se ⟨p⟩ in ⟨h⟩ izgovarjata ločeno: Zutphen [zútfen] proti Schiphol [shíphol] (iz germ. skip ‘lesʼ + holl ‘nižavjeʼ).

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Middelburg [mídelburg-], Brugge [brúge], Oss [ós], Dokkum [dókum], Willem [vílem].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ae a Aerts [árts], Bogaert [bógart], Claes [klás], Maes [más], Maeterlinck [máterlink], Verhaegen [verhágən]
c k Cornelis [kornélis], Lucas [lúkas]
c pred ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ s Cees [sés], Cyriel [siríl]
ch h Utrecht [útreht], Dordrecht [dórdreht], Vecht [véht], Jochem [jóhem]
ch v sklopu ⟨sch⟩ h Schiphol [shíphol], Scheveningen [shéveningen], Enschede [énshedẹ], Schiermonnikoog [shírmọnikog-], Aarschot [árshot]
ch v sklopu -⟨bosch⟩ / ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs], Bosch [bós], Oudenbosch [áu̯denbọs]
ck k de Coninck [de kónink], Vandenbroeck [vandenbrúk]
eu e van den Heuvel [van den hévəl], Vermeulen [vermélən], Deurne [dêrne]
gh g Vandenberghe [vandenbêrge]
h h Harlingen [hárlingen]
h / Arnhem [árnem], ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs]
i med soglasnikoma; v vzglasju pred soglasnikom i Limburg [límburg-], Ineke [íneke]
i v vzglasju pred samoglasnikom j Ionica [jónika]
i za samoglasnikom j Maaike [májke], Draaisma [drájzma], Leiden [lêjdən], Marjolein [marjolêjn], Reinier [rejnír], Eierland [êjerland-]
ie i Schiedam [shidám], Vlieland [vlíland-], Rogier [rogír], de Vries [de vrís], Godfried [gótfrid-]
ij IJ med soglasnikoma in v vzglasju ej de Stijl [de stêjl], Dijkstra [dêjkstra], Constantijn [kónstantejn], Gijs [gêjs], Martijn [martêjn]; van den Heijden [van den hêjdən], IJssel [êjsəl], IJmuiden [ejmájdən]
ij za ⟨aa⟩, ⟨e⟩, ⟨oe⟩ in ⟨oo⟩ j Ravenswaaij [rávensvaj]; Meijer [mêjer], Weijts [vêjts]; Oeijen [újen]; Ooijen [ójen], van Hooije [van hóje], Ooij [ój]
o o Cornelis [kornélis]
oe u Verhoeven [verhúvən], Roermond [rurmónd-], Loes [lús], Koen [kún], Roel [rúl], Zoetermeer [zutermêr]
oe v sklopu ⟨oey⟩ o Boeyermans [bójermans]
ou au̯ Turnhout [túrnhau̯t/túrənhau̯t], Wouters [váu̯ters], Ewout [évau̯t], Boudewijn [báu̯devejn]
ph f Zutphen [zútfen], Alphen aan den Rijn [álfen an den rêjn]
q k Quinten [kvíntən]
sj š Klaasje [kláše], Sjoukje [šáu̯kje], Sjef [šéf], Sjoerd [šúrd-]
th t Thys [têjs]
u med soglasnikoma; v vzglasju u Tervuren [tervúren], Mulder [múlder], Rubens [rúbens]; Uhlenbeck [úlenbeck]
u za samoglasnikom in pred soglasnikom Claus [kláu̯s]
u med samoglasnikoma v Slauerhoff [sláverhọf]
u v sklopu ⟨qu⟩ v Quirijn [kvírejn]
ue u Nuenen [núnen]
ui aj de Bruin [de brájn], Huisman [hájsman], Luik [lájk], Kuipers [kájpers], de Ruiter [de rájter]
ui v sklopu ⟨uij⟩ aj Cruijff [krájf], Kuijer [kájer]
uy aj Cuypers [kájpers]
uw pred soglasnikom in v izglasju Nieuwport [níu̯port], de Leeuw [de lév-], Pauw [pav-]
uw med samoglasnikoma v Leeuwarden [lévardən], Dieuwertje [dívertje], Lauwersmeer [laversmêr], Ouwerkerk [averkêrk], Brouwer [bráver]
w v vzglasju v de Wit [de vít], Wolters [vólters], Willem [vílem], Willemijn [vilemêjn], Waay [váj]
x v izglasju ks Marnix [márniks]
x med samoglasnikoma s Texel [tésel]
x v sklopu ⟨ckx⟩ s Merckx [mêrks], Sterckx [stêrks]
y v vzglasju ali pred soglasnikom i Yde [íde], Lelystad [lélistad-]
y pred ali za samoglasnikom j Moyaert [mójart], van Eyck [van êjk], Reyn [rêjn], Weyden [vêjdən], Bray [bráj], Denaeyere [denajêre]
y redko ej van Dyck [van dêjk], Thys [têjs]

POSEBNOSTI

  1. Nizozemska imena s končajem -⟨bosch⟩ smo prevzeli prek nemščine, zato jih pogosto izgovarjamo po nemško, npr. Bosch [bóš] namesto [bós], Eikenbosch [êjkenbọš] namesto [êjkenbọs]. S posredovanjem nemščine smo prevzeli tudi nekatera druga imena, npr. Escher [éšer] namesto [éser] (⟨ch⟩ je nemi), Brueghel [brójgəl] namesto [brúgəl], Spar [špár] namesto [spár].
  2. V flamščini, ki je različica nizozemščine, govorjena zlasti v Belgiji, nekatere črke in črkovne sklope izgovarjajo drugače, npr. ⟨ou⟩ kot [ou̯]: Turnhout [túrnhou̯t/túrənhou̯t].

Podomačevanje nizozemskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Nizozemske občne besede prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze

  1. pisno podomačene: gavda [gáu̯da] (niz. mesto Gouda);
  2. pisno nepodomačene: bitterballen [bíterbalən] ‘ocvrte mesne krogliceʼ; jenever [jenéver] ‘brinovo žganjeʼ; snoezelen [snúzelən] ‘prostor za umirjanjeʼ.

Nekatere besede, ki smo jih prevzeli iz nizozemščine, izvirajo pravzaprav iz afrikanščine, ki se je tako kot sodobna nizozemščina razvila iz stare nizozemščine, npr. rooibos [rójbos], apartheid [apárthajd-].

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v nizozemščini, npr. Sophie in ’t Veld [sofí int véld-], ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs].

Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena

Zgodovinska imena nizozemskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto nizozemskih osebnih imen uporabljamo slovenska ali poslovenjena, npr. Viljem Aleksander [víljem aleksándər] (niz. Willem-Alexander), Viljem I. Oranjski [víljem pə̀rvi orán’ski/oránski] (niz. Willem van Oranje). Enako velja tudi za imena svetnikov, npr. Servacij [servácij] (niz. Servaas). Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila (npr. krajevna določila v vlogi stalnega pridevka): Lambert iz Maastrichta [lámbert iz mástrihta] (niz. Lambertus van Maastricht).

Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Oranjci [orán’ci/oránci] (niz. Oranje-Nassau).

Prevzemanje nizozemskih priimkov
Priimki s predimki

V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v nizozemščini. V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlogi in členi de, den, in het, in t, van, van ’t itd. Pišejo se z malo začetnico, npr. van den Heuvel [van den hével], de Vries [de vrís], de Wit [de vít], in ’t Veld [int véld-], van ’t Hoff [vant hóf], in het Veld [in et véld-].

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti so se uveljavila slovenska imena (eksonimi), npr. redka mesta, pokrajine, gorovja: Šelda [šélda] (niz. Schelde), Haag [hág-] (niz. Den Haag / ’s-Gravenhage), Frizija [frízija] (nem./niz. Friesland), Južna Holandija [júžna holándija] (niz. Zuid-Holland), Severna Holandija [séverna holándija] (niz. Noord-Holland), Nizozemski Antili [nizozémski antíli] (niz. Nederlandse Antillen), Zelandija [zelándija] (niz. Zeeland), Flandrija [flándrija] (niz. Vlaanderen), Valonija [valónija] (niz. Wallonië).

Prevajamo občnoimenske sestavine podomačenih večbesednih imen, lastnoimenska pa morfemsko podomačimo, npr. Albertov prekop [álbertov- prekòp] (niz. Albertkanaal), Severnomorski prekop [sévernomôrski prekòp] (niz. Noordzeekanaal). Imena nekaterih obmejnih zemljepisnih danosti so v slovenščino prevzeta tudi prek nemščine, npr. Frizijski otoki [frízijski otóki] (nem. Friesische Inseln, niz. Waddeneilanden), Vatsko morje [vátsko mórje] (nem. Wattenmeer, niz. Waddenzee).

POSEBNOST

Geografske izraze, ki so del nizozemskih zemljepisnih imen v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico, npr. prekop Amsterdam–Ren [prekòp ámsterdam-rén] (tudi Amsterdamsko-renski prekop [ámsterdamsko-rénski prekòp], niz. Amsterdam‑Rijnkanaal).

Prevajamo tudi imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Deček, ki lula [déčək, ki lúla] (niz. Manneken Pis).

Stvarna imena

Podomačena so redka stvarna imena, večinoma opisna imena ustanov. Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen, npr. Univerza v Amsterdamu [univêrza u̯ámsterdamu] (niz. Universiteit van Amsterdam), Utrechtska zveza [útrehtska zvéza] (niz. Unie van Utrecht).

Prevzemanje imen z določnimi členi, predlogi, vezajem in opuščajem
Predlogi in določni členi v zemljepisnih in stvarnih imenih

V pisno nepodomačenih imenih predloge in člene ohranjamo, npr. ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs], De Stijl [de stêjl] ‘umetniško gibanje’. Pri imenih, ki so podomačena (eksonimi), jih opuščamo, npr. Haag [hág-] (niz. Den Haag).

Vezaj in opuščaj v lastnih imenih

Vezaj in opuščaj v prevzetih lastnih imenih ohranjamo. Vezaj se pojavlja v dvojnih imenih in priimkih, npr. de Vries-Bruins [de vríz brájns], Vlek-de Wit [vlék de vít], vezaj in opuščaj pa v zemljepisnih imenih, npr. ’s-Gravenhage [zgrávenhage], ’s‑Hertogenbosch [sertógenbọs].

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto nizozemskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

S pregibanjem nizozemskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.

Spol in število prilagajamo slovenščini le pri zemljepisnih imenih, npr. pri pokrajinah in rekah, ki so v slovenščini ženskega spola, kar dosegamo z dodajanjem končnice a: Flandrija ž [flándrija] (niz. Vlaanderen mn.), Šelda [šélda] ž (niz. Schelde); pogosto si pomagamo z dodajanjem občnega razlikovalnega jedra, npr. reka Mass [réka más].

V preteklosti so uporabljali tudi imena, prevzeta iz latinščine, ki jih danes ne uporabljamo več, npr. Moza [móza] za Mass [más].

Krajšanje osnove

Če v moških imenih črko ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih en in el (izjemoma -er) izgovarjamo kot polglasnik, ga v odvisnih sklonih pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika v izgovorljivih soglasniških sklopih izpuščamo:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena, npr. van den Heijdnov [van den hêjdnov‑], Pietrov [pítrov-].

Neobstojni polglasnik iz osnove se ohranja v izpeljankah z obrazili na začetni soglasnik (npr. -ski, -čan), in sicer v govoru in zapisu, npr. Leeuwarden [lévardən], prid. leeuwardenski [lévardənski], preb. i. Leeuwardenčan [lévardənčan]; Eindhoven [êjnthovən], rod. Eindhovna [êjnthou̯na]; prid. eindhovenski [êjnthovənski], preb. i. Eindhovenčan [êjnthovənčan].

Nekatera (svetopisemska) imena imajo v slovenščini pregibno dvojnico, npr. Ruben [rúben/rúbən], rod. Rubena [rúbena] ali Rubna [rúbna]. Podobna imena, prevzeta iz nizozemščine, pregibamo na oba načina, zato jih izgovarjamo s polglasnikom ali s samoglasnikom e, npr. Rueben [rúben], rod. Ruebena [rúbena] ali Rueben [rúbən], rod. Ruebna [rúbna]. Če sta se v knjižnem jeziku ustalila oba načina, npr. Verhoeven [verhúvən], rod. Verhoevna [verhúvna] in Verhoeven [verhúven], rod. Verhoevena [verhúvena], je pregibanje z izpadom neobstojnega polglasnika pogostejše in zato tudi bolj nevtralno. Omahovanje je opazno tudi pri imenih s pisnim končajem -⟨gen⟩.

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnika e, i in naglašeni ó. Daljšanje je pisno in glasovno:

Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Antoniejev [ántonijev‑], Rogierjev [rogírjev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene š, c in j, ki so v nizozemščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni govorjeni c pride tudi do premene c v č, ki je izkazana le v govoru.

⟨y⟩ Bray [bráj], or. z Brayem [zbrájem]; svoj. prid. Brayev [brájev-]
⟨i⟩ Looi [lój], or. z Looiem [zlójem]; svoj. prid. Looiev [lójev-]
⟨sch⟩ Mulisch [múliš], or. z Mulischem [zmúlišem]; svoj. prid. Mulischev [múlišev-]

Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer v govoru in zapisu:

POSEBNOST

Preglasa ne uveljavljamo pri imenih s končnim pisanim -⟨ts⟩, npr. Barents [bárents] – Barentsov zaliv [bárentsov- zalív-].

Pregibanje večbesednih imen

Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moškega spola pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena, npr.

Priimki oseb ženskega spola ostajajo nespremenjeni, pregibamo le rojstno ime, če se konča na nenaglašeni -a ali -e, npr. Cornelia ten Boom [kornélija ten bóm], rod. Cornelie ten Boom [kornélije ten bóm]; Fanny Blankers-Koen [fáni blánkers-kún], rod. Fanny Blankers-Koen [fáni blánkers-kún].

Pri osebnih lastnih imenih pregibamo vse sestavine razen členov in predlogov, pri tvorbi svojilnih pridevnikov pa se obrazilo dodaja le zadnji sestavini, npr. Erik-Jan [êrik-ján], rod. Erika-Jana [êrika-jána]; svoj. prid. Erik-Janov [êrik-jánov-].

Pri zemljepisnih lastnih imenih, pisanih z vezajem, pregibamo samo drugo sestavino, npr. Hoogezand‑Sappemeer [hógezant-sapemêr], rod. Hoogezand-Sappemeerja [hógezant‑sapemêrja], or. s Hoogezand‑Sappemeerjem [shógezant-sapemêrjem]; prid. hoogezandsappemeerski [họgezantsapemêrski].

Norveščina

Pisava

Norveška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s črko z ločevalnim znamenjem ⟨å⟩, posebno črko ⟨ø⟩ in združeno črko ⟨æ⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨au⟩, ⟨ei⟩, ⟨øy⟩, ⟨sk⟩ in ⟨gj⟩, ter tričrkje ⟨skj⟩.

Norveška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ø Ø⟩, ⟨å Å⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨z⟩, ki so sicer del norveške abecede, se danes uporabljajo le za zapis tujih lastnih imen in precej redko za zapis prevzetih občnih poimenovanj.
  2. Pred pravopisno reformo 1917 se je namesto črke ⟨å⟩ uporabljalo dvočrkje ⟨aa⟩, ki je pogosto še ohranjeno pri priimkih, npr. Aasen [ósǝn], Haaland [hólan].

Norveščina ima dve knjižni obliki – bokmål [búkmol] (ʻknjižni jezikʼ) in nynorsk [nínošk] (ʻnova norveščinaʼ). Bokmål uporablja približno 85 odstotkov prebivalstva, nynorsk pa 15 odstotkov. Nobena od oblik tudi nima uradne zborne izreke, norveški jezikovni svet (norv. Norsk Språkråd) ureja le pisno obliko obeh norm, ne pa tudi izgovora. Pri prevzemanju se opiramo na bokmål in upoštevamo njegov norveški izgovor urbanega okolja Osla z okolico, t. i. standard østnorsk (standardna vzhodna (govorjena) norveščina); ta izgovor je pogost v gledališču ter na radiu in televiziji tudi izven Osla. Navadno se uporablja tudi pri poučevanju norveščine za tujce.

O vključevanju norveških črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V norveški pisavi se uporablja ločevalno znamenje, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo, in sicer krogec ⟨˚⟩ nad črko ⟨å⟩.

Norveški pravopis dovoljuje tudi uporabo drugih ločevalnih znamenj. Zlasti ostrivec ⟨´⟩ se uporablja za (neobvezno) razlikovanje enakopisnic, npr. en ʻnedoločni členʼ in én ʻe(de)nʼ, in za označevanje e-ja, ki je naglašen na koncu besede (samo pri prevzetih besedah, kjer bi bil sicer pri domačih besedah v norveščini pričakovan izgovor s polglasnikom), npr. kafé [kafé] ʻkavarnaʼ, komité [komité] ʻodborʼ, tako tudi pri pogostem (prevzetem) osebnem imenu André [andré].

Posebno črko ⟨ø Ø⟩ in združeno črko ⟨æ Æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.

Izgovor

Naglasno mesto

V norveščini je stalni naglas praviloma na prvem zlogu besede, vendar standardna vzhodna norveščina za razliko od številnih drugih norveških različic izgovora dopušča številne izjeme, npr. Ålesund [ólesun] nasproti Stavanger [stavánger].

Trizložna osebna imena imajo pogosto naglas na predzadnjem zlogu: Andreas [andréas], Kristoffer [kristófer]; prav tako ženska imena, izpeljana iz moških: Henrikke [henríke] (iz Henrik [hénrik]), Olea [uléa] (iz Ole [úle]).

Pri daljših besedah norveščina pozna poleg glavnega tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene daljše besede lahko prevzemamo kot dvonaglasnice (Kristiansund [krístijansún]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Holmenkollen [hólmenkọlǝn].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črko ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [e]: Bjerknes [bjêrknes]. V končaju -⟨en⟩ ga prevzemamo kot polglasnik: Bergen [bêrgǝn]. Če bi zaradi izpada polglasnika pri pregibanju nastal težje izgovorljiv soglasniški sklop, ga prevzamemo kot [e]: Skien [šíjen].
  2. V končaju -⟨sen⟩ je samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, izvorno polglasnik; v slovenščini se je uveljavil izgovor po črki, tj. [e]: Evensen [évensen].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, prevzemamo kot [o] ali [u]. Iz norveškega zapisa ne moremo razbrati, katera od dveh možnosti je pravilna, razen v primeru, ko je samoglasnik naglašen in mu ne sledi več kot en soglasnik – takrat je izgovor praviloma vedno [u]: Ole [úle], Tromsø [trúmse], vendar Molde [mólde].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, prevzemamo kot [i]: Trygve [trígve].
  5. Samoglasnik, zapisan z združeno črko ⟨æ⟩, prevzemamo kot [e]: Næss [nés], Svolvær [svólver].
  6. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ø⟩, prevzemamo kot [e]: Gjøvik [jévik], Bodø [búde].
  7. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨å⟩, prevzemamo kot [o]: Håkon [hókon].

V preteklosti je bil v pravopisnih priročnikih dopuščen, a manj priporočljiv tudi polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v končaju ‑⟨sen⟩; pri pregibanju se polglasniški izgovor izkazuje z izpadom neobstojnega polglasnika, npr. ob dvozložnem imenu Ibsen. V sodobni rabi se polglasniški izgovor in pregibanje kot dvojnična možnost pretežno pojavlja le pri dvozložnih, ne pa tudi pri daljših priimkih: Olsen [ólsen], rod. Olsena [ólsena], tudi Olsen [ólsən], rod. Olsna [ólsna] nasproti Kristiansen [krístijansen], rod. Kristiansena [krístijansena].

Poznavalci norveščine črko ⟨e⟩ v zlogu ⟨en⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.

Črko e v končaju -⟨er⟩ v slovenščini izgovarjamo kot [e] in ne kot polglasnik: Stavanger [stavánger], Hvasser [váser].

Norveške črkovne sklope izgovarjamo dvoglasniško, in sicer

V sklopu i in samoglasnik, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j]: Kristiansund [krístijansún].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

Soglasniki

Črke ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨j⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨s⟩ in ⟨v⟩ izgovarjamo po slovensko. Po slovensko izgovarjamo tudi soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨h⟩ in ⟨r⟩, če niso v položajih, ko so te črke neme.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, izgovarjamo po slovensko, razen pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩, ko ga prevzemamo kot [j]: Giske [jíske]. Izjeme so osebna imena (tudi iz stare nordijščine), v katerih je navadno tudi v teh položajih ohranjen izgovor [g]: Geir [gêjr], Margit [márgit].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨k⟩, izgovarjamo po slovensko, razen pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩, ko ga prevzemamo kot [š]: Kirkenes [šírkenes].

Neme črke

Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩ so položajno tudi neme, in sicer

Končna sestavina imen norveških fjordov, ki se zapisuje -fjorden, se izgovarja, kot da bi bila zapisana -fjorn, npr. Vestfjorden [véstfjun].

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas: Lillestrøm [lílestrem], Nordkapp [núrkap], Porsgrunn [póšgrun].

Črkovne sklope s črko ⟨r⟩ prevzemamo:

Soglasniška dvočrkja in tričrkja, ki jih prevzemamo kot [š], so

Dvočrkje ⟨gj⟩ prevzemamo kot [j]: Gjøvik [jévik].

Preglednica zapis – izgovor v sloveščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
å o Måløy [mólej], bokmål [búkmol]
æ e Næss [nés]
au eu̯ Audun [éu̯dun]
d
d
Trøndelag [tréndelag-], Molde [mólde], Drammen [drámǝn]
d pogosto na koncu besede in v zvezah ⟨nd⟩, ⟨ld⟩; vedno, kadar sta ⟨nd⟩, ⟨ld⟩ na koncu besede
/
Grimstad [grímsta], Flekkefjord [flékefjur], Østfold [éstfol], Sandnes [sánes], Rogaland [rúgalan]
e kot samostojni glas, tudi v ‑⟨sen⟩ e Jens [jéns], Tønsberg [ténsberg-], Kirkenes [šírkenes], Bryne [bríne], Nansen [nánsen]
e v končaju -⟨en⟩ ǝ Holmenkollen [hólmenkọlǝn]
ei ej Trondheim [trónhejm], Stein [stêjn]
g
g
Bergen [bêrgǝn]
g pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩
j
Giske [jíske], Gyda [jída]
gj j Gjert [jét], Gjøvik [jévik]
h
h
Horten [hótǝn]
h v ⟨hj⟩ in ⟨hv⟩
/
Hjelmeland [jélmelan], Hvaler [váler]
k
k
Karl [kál]
k pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩
š
Kyrkjebø [šíršebe], Kirsten [šíštǝn]
kj š Kjetil [šétil]
o
o ali u
nynorsk [nínošk], Porsgrunn [póšgrun], Tromsø [trúmse], Namsos [námsus]
o kadar je naglašen in mu sledi največ en soglasnik
u Bodø [búde], Johan [júhan]
ø e Gjøvik [jévik], Jørgen [jêrgǝn], Lillestrøm [lílestrem], Bodø [búde]
øy ej Brønøy [brénej]
r
r
Risør [ríser]
r v ⟨rl⟩, ⟨rn⟩, ⟨rt⟩
/
Karlsen [kálsen], Arne [áne], Morten [mótǝn]
rd d Førde [féde]
rd r Ødegaard [édegor], Sandefjord [sándefjur]
rd rd Edvarda [edvárda]
rs š Larsen [lášen], Petersen [pétešen]
sk
sk
Buskerud [búskeru]
sk pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩
š
Ski [ší], Skei [šêj]
sj š Mosjøen [múšeǝn]
skj š Skjerstad [šéšta]
tj š Tjeldsund [šélsun]
y i Mysen [mísǝn]

Posebnost

Pri rojstnih osebnih imenih in zlasti priimkih je lahko ohranjen zapis imena po starejšem pravopisu ali pa je ohranjen tuji (danski, nemški ipd.) zapis, npr.

Podomačevanje norveških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz norveščine so v slovenščini redka, običajno so prevzeta preko drugih jezikov (zlasti angleščine ali nemščine). Večinoma jih prevajamo, pri tistih, ki jih ne, pa sledimo izgovoru v slovenščini. Besede in besedne zveze so lahko

  1. pisno podomačene: slalom [slálom] (norv. slalåm), kril [kríl] ʻrakciʼ (norv. krill);
  2. pisno nepodomačene: fårikål [fórikol] ʻvrsta enolončniceʼ, fjord [fjórd-] ʻzalivʼ.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v norveščini: Tromsø [trúmse], Ole Gunnar Solskjær [úle gúnar súlšer].

Osebna imena

Imena znanih norveških vladarjev in vladarskih rodbin ter svetniška imena so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Magnus Zakonodajalec [mágnus zakonodajálǝc] (norv. Magnus Lagabøter).

Priimki so se na Norveškem razširili šele v 19. stoletju, za novorojene otroke pa so postali obvezni z zakonom iz leta 1923. Pred priimki je bilo norveško osebno ime sestavljeno iz rojstnega imena in patronimika (kot pri Islandcih), kot tretji del imena (ali kot nadomestilo patronimika) je bilo lahko navedeno ime kmetije, kjer je oseba bivala (velika večina Norvežanov je v 19. stoletju živela na podeželju). Priimki so se tako razvili ali iz patronimikov (v norveščini se vsi končajo na -sen) ali toponimov, ki so prvenstveno imena kmetij – od 20 najbolj razširjenih norveških priimkov jih je 17 izvorno patronimikov (torej se končajo na -sen), trije pa so izvorno imena kmetij (Berg [bêrg-], Haugen [héu̯gǝn], Hagen [hágǝn]).

Zemljepisna imena

Za redke norveške zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Norveška [norvéška] (norv. Norge), Lofoti [lofóti] (norv. Lofoten). Med podomačena zemljepisna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen, npr. Oslo [óslo] (norv. Oslo [úslu]).

Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina navadno prevedena, izlastnoimenska pa prilagojena slovenščini: Oselski fjord [ósǝlski fjórd-] (norv. Oslofjorden), Medvedji otok [medvédji ôtok] (norv. Bjørnøya).

Norveška imena imajo lahko zapostavljeni določni člen (običajno v ednini ‑en, ‑a, ‑et), npr. øy ‘otok’ in øya ‘otok’ (določna oblika); otoki se tako lahko končajo na -øy ali -øya: Hinnøya [híneja], Vesterøy [vésterej].

Zemljepisno ime s sestavino -fjord brez člena označuje ime kraja, s členom pa ime fjorda (zaliva); npr. Sandefjord [sándefjur] (mesto) in Vestfjorden [véstfjun] (fjord).

O položajih, ko namesto norveških uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

S pregibanjem norveških prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.

Krajšanje osnove

V norveških imenih moškega spola črko ⟨e⟩ v izglasnem morfemskem sklopu -⟨en⟩ izgovarjamo kot polglasnik, ki ga v odvisnih sklonih pri pregibanju izpuščamo (razen kadar bi zaradi izpusta nastal težje izgovorljiv soglasniški sklop):

Posebnost

Pravilo ne velja za končaj -⟨sen⟩, pri katerem se je v sodobni slovenščini uveljavil izgovor po črki, polglasniški izgovor pa se kot dvojnica pojavlja le pri dvozložnih priimkih:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Bjørgnov [bjêrgnov‑].

Podstava pridevniških in samostalnikih izpeljank z obrazili -ski in -čan je nespremenjena (tj. enaka imenovalniški osnovi), npr. Drammen [drámǝn] – prid. drammenski [drámǝnski]; Mysen [mísǝn] – prid. mysenski [mísǝnski].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike e (lahko zapisan z ⟨ø⟩), i, u in o (zapisan z ⟨å⟩) ter na soglasnik r:

Osnovo samo v govoru podaljšujejo z j tudi tisti samostalniki, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike ali soglasnik r, pisna osnova pa na nemo črko d:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. André [andré] Andréjev [andréjev-]; Solskjær [súlšer] – Solskjærjev [súlšerjev-].

Podstava pridevniških in samostalnikih izpeljank z obrazili -ski in -čan je enaka podaljšani (rodilniški osnovi), npr. Tromsø [trúmse] – tromsøjski [trúmsejski]; Ski [ší] – skijski [šíjski].
Pri imenih, katerih osnovo daljšamo le v govoru, je govorna podstava enaka podaljšani govorni osnovi, pisna pa ne, npr. Fredrikstad [frédriksta] – fredrikstadski [frédrikstajski]; Buskerud [búskeru] – buskerudski [búskerujski].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končna govorjena j in š, ki sta v norveščini zapisana na različne načine, in pri lastnih imenih moškega spola, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za svojilne pridevnike, ki so tvorjeni z obrazilom -ev:

Nova grščina

Pisava

Novogrški črkopis obsega 24 črk in osem dvočrkij: ⟨αι⟩ – [e], ⟨ει⟩ – [i], ⟨οι⟩ – [i], ⟨ου⟩ – [u], ⟨υι⟩ – [i], ⟨γκ⟩ – [g], ⟨ντ⟩ – [d] in ⟨μπ⟩ – [b].

Novogrška abeceda (alfabet): ⟨α А⟩, ⟨β Β⟩, ⟨γ Γ⟩, ⟨δ Δ⟩, ⟨ε Ε⟩, ⟨ζ Ζ⟩, ⟨η Η⟩, ⟨θ Θ⟩, ⟨ι Ι⟩, ⟨κ Κ⟩, ⟨λ Λ⟩, ⟨μ Μ⟩, ⟨ν Ν⟩, ⟨ξ Ξ⟩, ⟨ο Ο⟩, ⟨π Π⟩, ⟨ρ Ρ⟩, ⟨σ/ς Σ⟩, ⟨τ Τ⟩, ⟨υ Υ⟩, ⟨φ Φ⟩, ⟨χ Χ⟩, ⟨ψ Ψ⟩, ⟨ω Ω⟩.

Zapis v latinici

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (v pokončnem in ležečem tisku), njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice oz. slovenice (podomačevanje).

Mala in velika črka Mala in velika črka v ležeči pisavi Prečrkovanje v slovenščino Podomačeni zapis (slovenica)
α Α α Α a a
β Β β Β b v
γ Γ γ Γ g g
δ Δ δ Δ d d
ε Ε ε Ε e e
ζ Ζ ζ Ζ z z
η H η H e ali ē i
θ Θ θ Θ th t
ι Ι  ι Ι i i
κ Κ κ Κ k k
λ Λ λ Λ l l
μ Μ μ Μ m m
ν Ν ν Ν n n
ξ Ξ ξ Ξ x ks
ο Ο ο Ο o o
π Π π Π p p
ρ Ρ ρ Ρ r r
σ/ς Σ σ/ς Σ s s
τ Τ τ Τ t t
υ Υ υ Υ y i
φ Φ φ Φ ph f
χ Χ χ Χ ch h
ψ Ψ ψ Ψ ps ps
ω Ω ω Ω o ali ō o

Po pravilih za podomačevanje novogrških imen se ravnamo pri prevzemanju lastnih imen in pisno nepodomačenih občnih besed iz časa po koncu bizantinske dobe (tj. po letu 1453).

Prečrkovanje osebnih imen v uradnih dokumentih

V grških uradnih dokumentih so osebna in zemljepisna lastna imena prečrkovana z latiničnimi črkami in dvočrkji, ki se od zgornje razpredelnice razlikujejo pri nekaterih zapisih.

  • ⟨αι Αι⟩ ⟨ai Αi⟩: Αικατερίνη – Aikaterini
  • ⟨γι Γι⟩ ⟨gi Gi⟩: Γιάννης – Giannis
  • ⟨γκ Γκ⟩ ⟨gk Gk⟩: Εγκολφόπουλος – Egkolfopoulos
  • ⟨ει Εi⟩ ⟨eι Ei⟩: Ειρήνη Eirini
  • ⟨θ Θ⟩ ⟨th Th⟩: Θεόδωρος – Theodoros
  • ⟨ι Ι⟩ ⟨i I⟩: Ιωάννης – Ιοannis
  • ⟨μπ⟩ ⟨mp⟩: Μπαμπινιώτης – Bampiniotis
  • ⟨ντ⟩ ⟨nt⟩: Αντωνόπουλος – Αntonopoulos
  • ⟨ξ Ξ⟩ ⟨x X⟩: Ξενοφώντας Xenofontas
  • ⟨oι Οι⟩ ⟨oi Oi⟩: Οικονομίδης – Oikonomidis
  • ⟨oυ Oυ⟩ ⟨ou Ou⟩: Παπαδόπουλος – Papadopoulos
  • ⟨υ Υ⟩ ⟨y Y⟩: Yάνθη – Υanthi
  • ⟨χ Χ⟩ ⟨ch Ch⟩: Χριστίνα – Christina

Tovrstnega načina prepisa pri podomačevanju grških lastnih imen ne uporabljamo.

Pravila za prečrkovanje grških črk in črkovnih sklopov so predstavljena v poglavju »Grška pisava« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Ιmena črk so enaka kot v starogrški abecedi in tako jih tudi izgovarjamo v slovenščini. Glej preglednico v poglavju o starogrških pisavi.

V novogrški pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki sta v grščini obvezni sestavini zapisa in se uporabljata na malih tiskanih črkah in na veliki začetnici:

V pisno podomačenih oblikah ločevalnih znamenj ne zapisujemo.

Enozložnice se v novogrški pisavi praviloma pišejo brez naglasa, npr. Kως [kos] (prečrk. Kos); najpomembnejše izjeme: πού [pú] (prečrk. poú) ‘kje, kam’ (da se loči od που [pu] ‘ki’, prečrk. pou), πώς [pós] ‘kako’, prečrk. pós (da se loči od πως [pos] ‘da’, prečrk. pos), ή [í] ‘ali’, prečrk. í (da se loči od določnega člena za ženski spol).

Če je v grščini naglašen samoglasnik, ki se zapisuje z dvočrkjem, stoji ostrivec na drugem delu dvočrkja: Aίγιο [éγio] (prečrk. Aígio).

Če je naglašen samoglasnik v sklopu αυ ali ευ, stoji ostrivec na drugem delu dvočrkja, torej na υ (ki se v tem primeru izgovarja soglasniško, kot [v] ali [f]): Ναύπλιο [náfplio] (prečrk. Naúplio), Eύη [évi] (prečrk. Eúe).

Ostrivec na prvem od dveh samoglasnikov, ki lahko tvorita dvočrkje, označuje dvozložni izgovor in naglas na prvem zlogu: Στάικος [stájkos] (prečrk. Stáikos).

Dvojna pika nad drugim izmed samoglasnikov, ki lahko tvorita dvočrkje, označuje dvozložni izgovor: Καραϊσκάκης [karajskákis] (prečrk. Karaiskákis), medtem ko bi se zapisano *Καραισκάκης izgovarjalo [kareskákis].

Do leta 1981 so se v novi grščini uporabljala enaka ločevalna znamenja, kot so v rabi za zapisovanje starogrških in bizantinskih besedil. Do leta 1974 je bil namreč uradni jezik v Grčiji t. i. katarevusa ali »očiščeni« jezik, ki se je močno opiral na staro grščino. Današnji knjižni jezik temelji na ljudskem jeziku (dimotiki).

O starogrških ločevalnih znamenjih glej poglavje »Ločevalna znamenja pri prečrkovanju« (Grška pisava).

Izgovor

Naglasno mesto

Pri prevzemanju imen iz grščine naglasno mesto praviloma ohranjamo. Pomagamo si z akutom (ostrivcem), ki v novogrški pisavi označuje naglasno mesto in se zapisuje na vseh večzložnih besedah: Petros [pétros] (gr. Πέτρος, prečrk. Pétros). Naglasno znamenje ohranjamo v prečrkovanih oblikah, medtem ko ga v podomačenih oblikah opuščamo.

Naglasno mesto se pri novogrških besedah, ki so podedovane iz stare grščine, praviloma ni spreminjalo. Spremenila pa se je narava naglasa, ki je bil v stari grščini tonemski, medtem ko je v novi grščini dinamični.

O starogrškem naglasu glej razdelek »Izgovor« v poglavju o stari grščini.

Novogrški naglas stoji znotraj zadnjih treh zlogov, odvisen je tudi od besede in besedne oblike. Beseda je torej lahko naglašena na zadnjem, predzadnjem ali predpredzadnjem zlogu, pri čemer mesto naglasa znotraj teh zlogov ni v celoti napovedljivo:

  1. naglas na zadnjem zlogu: Karamanlis [karamanlís] (gr. Καραμανλής, prečrk. Karamanlés);
  2. naglas na predzadnjem zlogu: sirtaki [sirtáki] (gr. συρτάκι, prečrk. syrtáki);
  3. naglas na predpredzadnjem zlogu: Aleksandros [aléksandros] (gr. Aλέξανδρος, prečrk. Aléxandros).

Izjemoma se je v slovenščini uveljavil drugačen naglas kot v novi grščini. To velja zlasti za osebna imena, ki so bila prevzeta prek drugih jezikov, npr. (Nana) Mouskouri [nána muskúri] (gr. Νάνα Μούσχουρη [múshuri], prečrk. Nána Moúschoure), in za nekatere toponime.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Nova grščina ima pet samoglasnikov (a, e, i, o in u), ki se zapisujejo s črkami in dvočrkji. Novogrške samoglasnike, zapisane s črkami ⟨α⟩ – ⟨a⟩, ⟨ε⟩ – ⟨e⟩, ⟨ι⟩ – ⟨i⟩ in ⟨ο⟩ ter ⟨ω⟩ – ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko. Samoglasnika, ki se zapisujeta s črkama ⟨η⟩ in ⟨υ⟩, se oba izgovarjata kot [i], prečrkujeta pa kot ⟨e⟩ oz. ⟨y⟩.

Dvočrkje ⟨ου⟩ označuje samoglasnik u; prevzemamo ga kot ⟨u⟩.

POSEBNOST

Nekateri samoglasniki so zapisani z več različnimi črkami oz. dvočrkji:

Zev med samoglasnikom i in drugim samoglasnikom zapiramo z j le v izgovoru, v pisavi pa ne: Maria [maríja] (gr. Μαρία, prečrk. María), Aleksia [aleksíja] (gr. Αλεξία, prečrk. Alexía), Iraklio [iráklijo] (gr. Hράκλειο, prečrk. Erákleio).

POSEBNOSTI

  1. Zlasti podomačena zemljepisna imena zapirajo zev tudi v zapisu: Lakonija [lakónija] (gr. Λακωνία, prečrk. Lakonía), Tesalija [tesálija] (gr. Θεσσαλία, prečrk. Thessalía), Kefalonija [kefalónija] (gr. Κεφαλονιά, prečrk. Kephaloniá).
  2. V sklopu soglasnik + i + samoglasnik črko ⟨i⟩ prevzemamo kot [j] (razen kadar bi zaradi tega nastal neizgovorljiv glasovni sklop), npr. Karagiozis [karagjózis] (gr. Καραγκιόζης, prečrk. Karankiózes).

Črki ⟨η⟩ in ⟨ω⟩ je mogoče prečrkovati tudi kot ē oz. ō. Glej razdelek »Prečrkovanje grških črk v latinico«.

Soglasniki

Novogrški soglasniki in soglasniški sklopi, ki se zapisujejo s črkami ⟨γ⟩, ⟨δ⟩, ⟨ζ⟩, ⟨κ⟩, ⟨λ⟩, ⟨μ⟩, ⟨ν⟩, ⟨π⟩, ⟨ρ⟩, ⟨σ⟩, ⟨τ⟩ in ⟨ψ⟩ ter prečrkujejo kot ⟨g⟩, ⟨d⟩, ⟨z⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨ps⟩, se izgovarjajo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Črko ⟨β⟩ prečrkujemo z ⟨b⟩, izgovarjamo pa kot [v]: Volos [vólos] (gr. Βόλος, prečrk. Bólos).
  2. Črko ⟨θ⟩ prečrkujemo s ⟨th⟩, izgovarjamo pa kot [t]: Tasos [tásos] (gr. Θάσος, prečrk. Thásos).
  3. Črko ⟨ξ⟩ prečrkujemo z ⟨x⟩, izgovarjamo pa kot [ks]: Ksarhakos [ksarhákos] (gr. Ξαρχάκος, prečrk. Xarchákos).
  4. Črko ⟨φ⟩ prečrkujemo s ⟨ph⟩, izgovarjamo pa kot [f]: Finikunda [finikúnda] (gr. Φοινικούντα, prečrk. Phoinikoúnta).
  5. Črko ⟨χ⟩ prečrkujemo s ⟨ch⟩, izgovarjamo pa kot [h]: Hios [híjos] (gr. Χίος, prečrk. Chíos).

Črke ⟨γ⟩, ⟨δ⟩ in ⟨θ⟩, ki jih v slovenščini izgovarjamo kot zapornike [g], [d] oz. [t], se v novogrški pisavi uporabljajo za zapisovanje priporniških glasov: Gavdos [gáu̯dos] (gr. Γαύδος [γávδos], prečrk. Gáudos), Dimostenis [dimosténis] (gr. Δημοσθένης [δimosθénis], prečrk. Demosthénes), Tasos [tásos] (gr. Θάσος [θásos], prečrk. Thásos).

Soglasniške sklope, zapisane kot ⟨μπ⟩, ⟨ντ⟩ in ⟨γκ⟩, v slovenščini podomačujemo različno, in sicer

Tako kot jih zapišemo v pisno podomačenih oblikah, jih tudi izgovorimo.

Črkovni sklop ⟨γκ⟩ se na začetku besede zapisuje samo v nekaterih novogrških besedah in se v tem položaju prečrkuje kot ⟨gk⟩.

POSEBNOST

Soglasniški sklop ⟨τσ⟩ zlasti v osebnih imenih zaradi identifikacijskih in glasoslovnih razlogov vse pogosteje prevzemamo kot ⟨ts⟩, tudi v končaju -[ica]: Igumenitsa [igumenítsa] (gr. Ιγουμενίτσα, prečrk. Igoumenítsa).

Enako kot sklop ⟨γκ⟩ se podomači sklop ⟨γγ⟩, ki se pojavlja zgolj na sredini besed. Ostale podvojene soglasnike v pisavi praviloma ohranjamo tako v prečrkovanih kot v podomačenih oblikah, v izgovoru pa jih poenostavljamo v enojne, npr. Jannis [jánis] (gr. Γιάννης, prečrk. Jánnis). Izjema so že uveljavljene oblike, npr. Parnas [parnás] (gr. Παρνασσός, prečrk. Parnassós).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica prikazuje pogostejše primere podomačevanja dvočrkij in črk.

Zapis Latinica Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
Αι, αι ai e Ekaterini [ekateríni] (gr. Αικατερίνη, prečrk. Aikateríne)
γγ ng sredi besede ng Vangelis [vangélis] (gr. Βαγγέλης, prečrk. Βangéles)
Γι, γι gi pred samoglasnikom v istem zlogu j Jorgos [jórgos] (gr. Γιώργος, prečrk. Giórgos)
Γι,γι gi v drugih položajih gi Panagia [panagíja] (gr. Παναγία, prečrk. Panagía)
γκ gk na začetku besede g Grevena [grevéna] (gr. Γκρεβενά, prečrk. Gkrebená)
γκ nk sredi besede ng Angistri [angístri] (gr. Αγκίστρι, prečrk. Ankístri)
Ει, ει ei i Irini [iríni] (gr. Ειρήνη, prečrk. Eiréne)
Ι, ι I kot samoglasnik v samostojnem zlogu i Ios [ijos] (gr. Ίος, prečrk. Íos)
Ι, ι I pred samoglasnikom v istem zlogu j Joannina [joánina] (gr. Ιωάννινα, prečrk. Ioánnina)
Μπ, μπ mp na začetku besede b Basis [básis] (gr. Μπάσης, prečrk. Mpáses)
Μπ, μπ mp sredi besede mb Kalambaka [kalambáka] (gr. Kαλαμπάκα, prečrk. Kalampáka)
Ντ, ντ nt na začetku besede d Demis [démis] (gr. Nτέμης, prečrk. Ntémes)
Ντ, ντ nt sredi besede nd Finikunda [finikúnda] (gr. Φοινικούντα, prečrk. Phoinikoúnta)
Οι, οι oi i Ikonomidis [ikonomídis] (gr. Οικονομίδης, prečrk. Oikonomídes)
Ου, ου ou u uzo [úzo] (gr. ούζο, prečrk. oúzo), Papadopulos [papadópulos] (gr. Παπαδόπουλος, prečrk. Papadópoulos)
Τζ, τζ tz tz Hatzidakis [hadzidákis] (gr. Χατζιδάκης, prečrk. Chatzidákes)
Τσ, τσ ts ts Tsipras [tsípras] (gr. Τσίπρας, prečrk. Tsípras)
Υ, υ u v sklopih ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩ pred nezvenečimi soglasniki (κ, π, τ, χ, φ, θ, σ, ξ, ψ) f Nafplio [náfplijo] (gr. Ναύπλιο, prečrk. Naúplio), Lefkada [lefkáda] (gr. Λευκάδα, prečrk. Leukáda)
Υ, υ u v sklopih ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩ pred drugimi glasovi v (položajno tudi u̯) Avlida [áu̯lida] (gr. Aυλίδα, prečrk. Aulída), Evangelos [evángelos] (gr. Ευάγγελος, prečrk. Euángelos)

POSEBNOSTI

  1. Na dejanski izgovor sklopov ⟨μπ⟩, ⟨ντ⟩ in ⟨γκ⟩ sredi besede vpliva vrsta dejavnikov, pri tujkah tudi glasovna podoba izhodiščne besede. To se v posameznih primerih lahko odraža tudi pri izgovoru in zapisu v slovenščini: rebetiko [rebétiko] (gr. ρεμπέτικο, prečrk. rempétiko), Karagiozis [karagjózis] (gr. Καραγκιόζης, prečrk. Karankiózes), Zorba [zórba] (gr. Ζορμπάς, prečrk. Zormpás), Babis [bábis] (gr. Μπάμπης, prečrk. Mpámpes).
  2. Odstopanja od pravil podomačevanja so zlasti pri imenih, ki so splošno že sprejeta kot nepodomačena, npr.
    • osebe: Kazantzakis [kazandzákis] (gr. Kαζαντζάκης, prečrk. Kazantzákes), Roussos [rúsos] (gr. Roύσσος, prečrk. Roússos), (Maria) Farantouri [farantúri] (gr. Φαραντούρη, prečrk. Pharantoúre), Konstantin(os)[konstantín(os)] (gr. Kωνσταντίνος, prečrk. Konstantínos), Zorba [zórba] (gr. Ζορμπάς, prečrk. Zormpás);
    • športni klubi: Olimpiakos [olimpijákos] (gr. Ολυμπιακός, prečrk. Olympiakós), Panathinaikos [panatinájkos] (gr. Παναθηναϊκός, prečrk. Panathenaikós);
    • znamke: Metaxa [metáksa] (gr. Mεταξά, prečrk. Metaxá), kot občno poimenovanje pa podomačeno in z malo začetnico metaksa [metáksa].
  3. V dosedanjih pravopisnih priročnikih je bilo predpisano podomačevanje črkovnega sklopa ⟨τσ⟩ le s črko ⟨c⟩, torej: Cipras [cípras] (gr. Τσίπρας, prečrk. Tsípras), Cicipas [cicipás] (gr. Τσιτσιπάς, prečrk. Tsitsipás). Raziskovalci nove grščine črkovni sklop ⟨τσ⟩ pogosto razlagajo kot sklop, zato je prečrkovanje in podomačevanje s črkjem ⟨ts⟩ vse bolj razširjeno.

Prevzemanje novogrških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz nove grščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede pisno podomačene v skladu z zgornjima preglednicama: giros [gíros] (gr. γύρος, prečrk. gýros) |jed|, suvlaki [suvláki] (gr. σουβλάκι, prečrk. soubláki) |jed|, sirtaki [sirtáki] (gr. συρτάκι, prečrk. syrtáki) |ples|, katarevusa [katarevúsa] (gr. καθαρεύουσα, prečrk. kathareúousa) |nekdaj uradni jezik|, uzo [úzo] (gr. ούζο, prečrk. oúzo) |alkoholna pijača|, retsina [retsína] (gr. ρετσίνα, prečrk. retsína) |alkoholna pijača|.

POSEBNOST

Že uveljavljene podomačene oblike se lahko v večji meri oddaljujejo od izvirnika. Pogost vpliv na podomačevanje antičnih imen ali sorodnih izposojenk imajo drugi – zlasti balkanski – jeziki ali turščina:

Lastna imena

Osebna imena

Lastna imena pisno večinoma podomačujemo po enakih načelih kot občna: Atos [átos] (gr. Άθος, prečrk. Áthos), Aleksis [aléksis] (gr. Aλέξης, prečrk. Aléxes), Volos [vólos] (gr. Βόλος, prečrk. Bólos), Jorgos [jórgos] (gr. Γιώργος, prečrk. Giórgos), Iraklio [iráklijo] (gr. Ηράκλειο, prečrk. Erákleio), Kostas [kóstas] (gr. Κώστας, prečrk. Kóstas), Kapodistrias [kapodístrijas] (gr. Καποδίστριας, prečrk. Kapodístrias), Kavafis [kaváfis] (gr. Καβάφης, prečrk. Kabáphes), Burusis [burúsis] (gr. Μπουρούσης, prečrk. Mpouroúses), Mikonos [míkonos] (gr. Μύκονος, prečrk. Mýkonos), Demis [démis] (gr. Ντέμης, prečrk. Ntémes), Hatzidakis [hadzidákis] (gr. Χατζιδάκης, prečrk. Chatzidákes).

POSEBNOSTI

  1. Čeprav osebna lastna imena lahko pisno podomačimo, obenem velja načelo, da je mogoče osebno lastno ime zapisati tudi tako, kot ga zapisuje posameznik. Splošno sprejet mednarodni sistem zapisovanja novogrških imen v latinici ne obstaja, zato je novogrška osebna imena mogoče najti zapisana v različnih oblikah. Te oblike se sicer pogosto ujemajo s slovenskimi pisno podomačenimi oblikami, npr. Kavafis [kaváfis] (gr. Καβάφης, prečrk. Kabáphes), Evangelos [evángelos] (gr. Ευάγγελος, prečrk. Euángelos) ali Demis [démis] (gr. Ντέμης, prečrk. Ntémes). Do razlik prihaja zlasti pri zapisu naslednjih črk:
    • črke ⟨ξ⟩, ki se pogosto prečrkuje kot ⟨x⟩: Aleksis ali Alexis [aléksis] (gr. Aλέξης, prečrk. Aléxes);
    • črke ⟨θ⟩, ki se pogosto prečrkuje tudi kot ⟨th⟩: Teodoros ali Theodoros [teódoros] (gr. Θεόδωρος, prečrk. Theódoros);
    • črke ⟨χ⟩, ki se pogosto prečrkuje tudi kot ⟨ch⟩, redkeje kot ⟨h⟩, ⟨kh⟩ in ⟨x⟩: Kristina ali Christina [hristína] (gr. Χριστίνα, prečrk. Christína);
    • dvočrkja ⟨ου⟩, ki se zapisuje kot ⟨ou⟩: Papadopoulos [papadópulos] (gr. Παπαδόπουλος, prečrk. Papadópoulos);
    • črke ⟨η⟩, ki se pogosto prečrkuje kot ⟨i⟩ ali ⟨e⟩: Politis [polítis] (gr. Πολίτης, prečrk. Polítes), Kiriakides [kirijakídes] (gr. Κυριακίδης, prečrk. Kyriakídes);
    • črke ⟨y⟩, ki se pogosto prečrkuje kot ⟨i⟩ ali ⟨y⟩: Spiros ali Spyros [spíros] (gr. Σπύρος, prečrk. Spýros).
  2. V nekaterih primerih je na uveljavljeni slovenski zapis vplivala angleška ali francoska različica imena: (Melina) Mercouri [merkúri] (gr. Μερκούρη, prečrk. Merkoúre), (Aristotel) Onassis [onásis] (gr. Ωνάσης, prečrk. Onáses), (Maria) Callas [kálas] (gr. Κάλλας, prečrk. Kállas), (Nana) Mouskouri [muskúri] (gr. Μούσχουρη, prečrk. Moúshoure).
Zemljepisna imena

Številna zemljepisna imena se uporabljajo v oblikah, ki so se v slovenščini v preteklosti uveljavila po pravilih za prevzemanje antičnih imen. To so eksonimi in jih ohranjamo nespremenjene, pri večbesednih eksonimih izlastnoimenske sestavine zgolj morfemsko podomačimo, občnoimenske pa prevedemo. To so

POSEBNOSTI

  1. Pridevnik helenski (gr. ελληνικός, prečrk. ellenikós) se zlasti v uradnih dokumentih uporablja namesto izraza grški, npr. v slovenskem standardiziranem imenu države Helenska republika [helénska repúblika] (gr. Ελληνική Δημοκρατία, prečrk. Elleniké Demokratía).
  2. Nekatera novogrška zemljepisna imena poznajo dvojnice, ki so se ohranile kot dediščina nekdanjega knjižnega jezika, imenovanega katarevusa, npr. Λευκάς [lefkás] (poleg Λευκάδα [lefkáda]). Če v slovenščini ni uveljavljeno starogrško poimenovanje, prevzamemo obliko, ki je značilna za današnji knjižni jezik, tj. Lefkada namesto Lefkas, prav tako Iraklio [iráklijo] namesto Heraklion.
  3. Zemljepisno ime Nikozija [nikózija] izhaja iz italijanščine in se uporablja kot dvojnica grškega toponima Lefkosija [lefkosíja] (gr. Λευκωσία, prečrk. Leykosía). V splošnem se romanske različice novogrških toponim v slovenščini ohranjajo redko: bitka pri Navarinu (sicer se namesto toponima Navarino uporablja Pilos [pilós] (gr. Πύλος, prečrk. Pýlos)).
  4. Nekatera zemljepisna imena so se uveljavila v izvirniku bližjih oblikah: Sintagma [síntagma] (gr. Σύνταγμα, prečrk. Sýntagma) in Santorini [santoríni] (gr. Σαντορίνη, prečrk. Santoríne).
  5. Ob slovenskem eksonimu za grški otok Evboja [eu̯bója] (gr. Eύβοια, prečrk. Eúboia) se danes vse pogosteje uporablja ime Evia [évija].

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Prevzete besede uvrstimo v ustrezni sklanjatveni vzorec glede na njihovo obliko, npr.

Pri novogrških lastnih imenih (v primerjavi s starogrškimi) končajev ne opuščamo, tudi pri pregibanju ne, npr. -⟨os⟩ (gr. -⟨ος⟩) in -⟨is⟩ (gr. -⟨ης⟩):

POSEBNOST

Ιzjeme so že uveljavljena imena kot Konstantin [konstantín] (gr. Κωνσταντίνος, prečrk. Konstantínos), ki se uporablja vzporedno z obliko Konstantinos [konstantínos], literarni junak Zorba [zórba] (gr. Ζορμπάς, prečrk. Zormpás) in Aristotel [aristótel] (gr. Aριστοτέλης, prečrk. Aristotélis) kot osebno ime Aristotela Onassisa.

Spremembe slovničnih kategorij

Nekatere besede pri prevzemanju spremenijo spol in/ali število, in sicer

  1. grški samostalniki srednjega spola na -i ali -o postanejo v slovenščini moškega spola, npr.
    • suvlaki [suvláki] mrod. suvlakija [suvlákija] (gr. σουβλάκι, prečrk. soubláki s);
    • Iraklio [iráklijo] m, rod. Iraklia [iráklija] (gr. Ηράκλειο, prečrk. Erákleio s).
  2. grška zemljepisna imena ženskega spola na -i (gr. -⟨η⟩) prevzemamo v slovenščino na dva načina, in sicer
    • postanejo moškega spola, npr.:
      • Santorini [santoríni] m, rod. Santorinija [santorínija] (gr. Σαντορίνη, prečrk. Santoríne ž);
      • Simi [sími] m, rod. Simija [símija] (gr. Σύμη, prečrk. Sýme ž);
    • ohranijo ženski spol in spremenijo končnico v -a, npr. Ηalkidika [halkídika] ž, rod. Halkidike (gr. Χαλκιδική, prečrk. Chalkidiké ž);
  3. grška zemljepisna imena na -⟨os⟩ ženskega spola so v slovenščini moškega spola, npr.  Mikonos [míkonos] m, rod. Mikonosa [míkonosa] (gr. Mύκονος, prečrk. Mýkonos ž);
  4. grška imena srednjega spola na -⟨ma⟩ postanejo v slovenščini ženskega spola, npr.  Sintagma [síntagma] ž, rod. Sintagme [síntagme] (gr. Σύνταγμα, prečrk. Sýntagma s);
  5. grška zemljepisna imena na -a, ki so v novi grščini množinski samostalniki srednjega spola, so v slovenščini edninski samostalniki ženskega spola, npr. Joannina [joánina] ž ed., rod. Joannine [joánine] (gr. Ιωάννινα, prečrk. Ioánnina s mn.); naglas se z zadnjega zloga zaradi lažjega pregibanja prenese na osnovo, npr. Hania [hánija] ž ed., rod. Hanie [hánije] (gr. Χανιά, prečrk. Chaniá s mn.).

POSEBNOST

Nekatere podomačene oblike zemljepisnih imen se po slovničnih lastnostih razlikujejo od novogrških ustreznic, ker so bile v slovenščino prevzete iz stare grščine, npr:

Perzijščina

Jezik

Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Irana, kjer je perzijščina uradni in večinski jezik, z ozirom na starejše stopnje perzijskega jezika pa tudi za lastna imena in neprevedene občne besede, ki nastopajo v staro-, srednje- in klasičnoperzijskih besedilih.

Darijščina, ki je sporazumevalni jezik in eden od uradnih jezikov v Afganistanu, in tadžiščina, ki je uradni jezik v Tadžikistanu, sta geolingvistični različici perzijskega jezika, vendar pa predstavljena prevzemalna pravila zaradi glasovnih in zapisovalnih razlik za ta dva jezika niso primerna.

Pisava

Perzijščina (tudi farsi) se od islamizacije naprej (644 po Kr.) zapisuje z arabsko pisavo, kurzivno (stično) pisavo, ki ne ločuje med pisanimi in tiskanimi črkami in se zapisuje z desne proti levi. Perzijska različica arabske pisave ima 32 črk, od tega v primerjavi z arabsko različico 4 dodatne črke (za č, g, p in ž). Črke zaznamujejo soglasnike in imajo lahko različne oblike, glede na to, ali stojijo samostojno, na začetku, na sredini ali na koncu besede.

Z vidika tipologije gre pri perzijski različici arabske pisave za soglasniško pisavo (abdžad), tj. sistem pisave, v kateri en grafem ustreza enemu soglasniku fonemskega sestava, medtem ko se samoglasniki zapisujejo le v zelo omejenem obsegu. S perzijsko različico arabske pisave so zapisana tudi besedila klasičnoperzijskega obdobja, medtem ko so srednjeperzijska besedila zapisana še v pahlavici (ta izvira iz aramejskega abdžada in ima več razvojnih variant), staroperzijska pa v klinopisni pisavi (t. i. staroperzijskem klinopisu).

Sodobna perzijščina ima 29 fonemov, od tega 6 samoglasnikov in 23 soglasnikov. Ker za pet od šestih samoglasnikov ni posebnega grafema (a in e se lahko označujeta zgolj s pomočjo ločevalnih znamenj oz. v izglasju še s črko he, o z ločevalnim znamenjem ali s črko v; i in u pa vselej z isto črko kot j in v), se z 32 črkami zapisuje zgolj 24 fonemov: 8 črk je torej z vidika perzijskega fonološkega sistema redundantnih, saj se z njimi zapisujejo enaki glasovi (2 črki za h, 2 črki za t, 2 črki za q, 3 črke za s, 4 črke za z; enako velja za zapis grlnega zapornika, za katerega sta v rabi dva grafema, a ker se z enim od njiju zapisuje tudi glas ā, v podano statistiko grlni zapornik ni vključen).

Glej preglednico za prevzemanje iz arabščine.

Zapis v latinici in podomačeni zapis

Zapisovanje perzijske različice arabske pisave z latinično se imenuje latinizacija (tudi romanizacija) ali prečrkovanje (transliteracija) perzijščine. Vsaka perzijska črka ima latinično ustreznico v črki ali črkovnem sklopu. V sodobni znanstveni rabi (jezikoslovju in orientalistiki) se uporablja več prečrkovalnih sistemov.

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko za zapis soglasnikov s položajnimi različicami, njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice (slovenice). V stolpcu »Prečrkovanje« sta vzporedno prikazana prečrkovalna sistema DIN 31635 (prvi stolpec) in UN (2012) (drugi stolpec). Kot osnova za podomačeni zapis služi sistem UN (2012) (v nadaljevanju UN).

Arabska črka Prečrkovanje Podomačeni zapis
(slovenica)
Slovensko
ime črke
osamelo izglasje medglasje vzglasje DIN 31635 UN (2012)
ا ـا ا ʾ / alef
ب ـب ـبـ بـ b b be
پ ـپ ـپـ پـ p p pe
ت ـت ـتـ تـ t t te
ث ـث ـثـ ثـ s s se
ج ـج ـجـ جـ ǧ j džim
چ ـچ ـچـ چـ č č če
ح ـح ـحـ حـ h h he1
خ ـخ ـخـ خـ x h he2
د ـد د d d dal
ذ ـذ ذ z z zal
ر ـر ر r r re
ز ـز ز z z ze
ژ ـژ ژ ž ž že
س ـس ـسـ سـ s s sin
ش ـش ـشـ شـ š š šin
ص ـص ـصـ صـ s s sad
ض ـض ـضـ ضـ z z zad
ط ـط ـطـ طـ t t ta
ظ ـظ ـظـ ظـ z z za
ع ـع ـعـ عـ ʿ / ejn
غ ـغ ـغـ غـ ġ q g gejn
ف ـف ـفـ فـ f f fe
ق ـق ـقـ قـ q g gaf1
ک ـک ـكـ كـ k k kaf
گ ـگ ـگـ گـ g g gaf2
ل ـل ـلـ لـ l l lam
م ـم ـمـ مـ m m mim
ن ـن ـنـ نـ n n nun
ه ـه‎ ـهـ‎‎ هـ‎ h h he3
و ـو و w v v vav
ي ـي ـيـ يـ y j je

POSEBNOSTI

  1. Črke alef, je in vav imajo poleg soglasniške vrednosti (UN ⟨ʾ⟩, ⟨y⟩, ⟨v⟩) tudi samoglasniško vrednost za obvezno označevanje dolgih samoglasnikov, in sicer alef za dolgi a (UN ⟨ā⟩), je za dolgi i (UN ⟨i⟩) in vav za dolgi u (UN ⟨u⟩). Ko alef nastopa v samoglasniški vrednosti, je lahko opremljen z nadpisano vijugo, t. i. madom: ⟨آ⟩.
  2. Perzijska različica arabske pisave uporablja obvezno ligaturo za sosledje črk lam in alef, ki enako kot alef ni levostična: ⟨ﻻ⟩ (osamelo in v vzglasju) oz. ⟨ﻼ⟩ (v med- in izglasju).

Preglednica ponazarja ločevalna znamenja, ki so v neobvezni rabi za zapisovanje samoglasnikov, odsotnosti samoglasnika, soglasnikov, podvojitev soglasnika in nazalizacijo (oziroma t. i. nunacijo).

Ločevalno znamenje
Opis Ime Funkcija Prečrkovanje Podomačeni zapis (slovenica)
DIN 31635 UN (2012)
َ  poševna črtica nad črko zebar zapis samoglasnika a a a
ِ  poševna črtica pod črko zer zapis samoglasnika e e e
ُ pentljica nad črko peš zapis samoglasnika o o o
آ vijuga nad črko alef mad zapis samoglasnika ʾā a
ْ krožec nad črko sokun/džazm oznaka za odsotnost samoglasnika v sklopu dveh črk, ki zaznamujeta soglasnika / / /
ّ valovita oznaka nad črko tašdid oznaka za podvojeni soglasnik podvojeni soglasnik (npr. čč) enojni soglasnik (npr. č)
ٔ kaveljček nad črko hamze zapis grlnega zapornika ʾ /
ۀ kaveljček nad črko he he je oznaka za izgovor [j] za zapolnjevanje zeva y j
اً podvojeni zebar nad črko alef tanvin zapis zaporedja /an/ an an

V perzijski različici arabske pisave ni razlike med veliko in malo začetnico; pri prečrkovanju in v podomačenem zapisu lastna imena zapisujemo z veliko začetnico, npr. UN Širāz  Širaz [širáz-], UN Jāvid  Džavid [džavíd-].

Naslonke se v perzijščini pišejo skupaj s predhodno besedo, pri prečrkovanju se v teh primerih uporablja vezaj, ki ga v podomačenem zapisu opuščamo, npr. členica ezafe: UN Dašt-e Kavir  Dašt e Kavir [dášt e kavír], UN Bandar-e Māhšahr  Bandar e Mahšahr [bandár e mahšáhər].

O ezafeju glej razdelek »Osebna imena«.

Razlike med prečrkovanimi in podomačenimi oblikami

Črtica (makron) nad samoglasnikom ⟨ā⟩ se pri prečrkovanju uporablja za označevanje samoglasniške dolžine ajevskega samoglasnika, izvorno zapisanega z alefom. Samoglasniške dolžine pri podomačitvi ne upoštevamo, črtico pa opuščamo: UN Kermān Kerman [kermán].

V sodobni perzijščini izglasno črko he3 ⟨ـه⟩, ki označuje etimološki izglasni kratki [a], prečrkujemo kot UN ⟨e⟩. Tako imena tudi podomačujemo: UN Šāhnāme  Šahname [šahnamé]; zlasti v ženskih imenih: UN Lāle  Lale [lalé], UN Hāle  Hale [halé], UN Sāve  Save [savé].

O razliki med domačenjem klasičnoperzijskih in sodobnih perzijskih imen, ki se kaže tudi pri izgovoru in sklanjanju imen ženskega spola v slovenščini, glej preglednico v razdelku »Razlike med sodobno in klasično perzijščino«.

S črko ⟨x⟩ se pri prečrkovanju označuje nezveneči uvularni (jezičkov) pripornik; pri podomačitvi izgovor tega soglasnika poenostavimo in ga zapisujemo s ⟨h⟩: UN Xasan  Hasan [hasán].

S črko ⟨q⟩ se pri prečrkovanju označuje zveneči uvularni (jezičkov) pripornik, ki je izvorno zapisan z dvema različnima arabskima znakoma. Pri podomačitvi izgovor tega soglasnika poenostavimo in ga zapisujemo z ⟨g⟩: UN Naqš-e Rostam  Nagš e Rostam [nákš e rostám], UN Qazvin  Gazvin [gazvín], UN Qāsem  Gasem [gasém].

S črko ⟨j⟩ se pri prečrkovanju označuje zveneči zadlesnični zlitnik [dž]; podomačeno ga zapisujemo s črkovnim sklopom ⟨dž⟩: UN Javād  Džavad [džavád-].

Pri prečrkovanju perzijskih besed se uporabljata dve posebni znamenji, podobni opuščaju, in sicer

podomačenem zapisu obe znamenji opuščamo: Iradž [irádž], Ali [alí].

Arabska črka vav ima v perzijščini soglasniško ali samoglasniško vrednost.

Arabska črka je ima v perzijščini soglasniško ali samoglasniško vrednost.

POSEBNOST

Nekatera v preteklosti podomačena imena, ki vsebujejo dvoglasnik, prečrkovan kot ⟨ey⟩, so se pod vplivom posredniških jezikov uveljavila v drugačni pisni in govorni obliki, npr. Homeini [homejíni] (UN Xomeyni) namesto ustreznejšega Homejni [homejní].

Podvojeni soglasnik se pri prečrkovanju zapisuje s podvojeno črko. Pri podomačevanju izgovor podvojenega soglasnika poenostavimo v enojnega in ga tako tudi zapišemo: UN Xayyām Hajam [hajám], UN Motahhari Motahari [motahári].

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto je v perzijščini predvidljivo, in sicer je razen redkih izjem naglašen edini ali zadnji zlog besede, npr. Gom [góm] (UN Qom), Amol [amól] (UN Āmol), Tabriz [tabríz-] (UN Tabriz), Marage [maragé] (UN Marāqe).

POSEBNOSTI

  1. V slovenščini se je pri nekaterih v preteklosti podomačenih imenih uveljavilo drugačno naglasno mesto (tudi ob drugačnem izgovoru), npr.
    • Teheran [téheran] namesto [teh(e)rán] (UN Teh(e)rān);
    • Homeini [homejíni] namesto [homejní] (UN Xomeyni);
    • Pahlavi [pahlávi] namesto [pahlaví] (UN Pahlavi), kadar gre za pripadnike dinastije Pahlavi;
    • Rumi [rúmi] namesto [rumí] (UN Rumi);
    • Firduzi [firdúzi] namesto Firdavsi [firdau̯sí] (klperz. UN Firdawsi);
    • Hafiz [háfiz-] namesto [hafíz-] (klperz. UN Xāfiz);
    • Behistun [béhistun] namesto Bisotun [bisotún] ali Bistun [bistún] (UN Bisotun).
  2. Pri naglaševanju ženskih imen na končni -a se naglas umakne z zadnjega zloga, tako da ime sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi: Lejla [lêjla] namesto [lejlá] (UN Leylā); Mahsa [máhsa] namesto [mahsá] (UN Mahsā).
  3. Daljše besede (zlasti izvorno zložena klasično- in srednjeperzijska imena) lahko izgovorimo tudi z dvema naglasoma: Šahrbaraz [šáhərbaráz-], Iskendername [iskandêrnamé].

O prevzemanju klasičnoperzijskih imen glej razdelek »Razlike med sodobno in klasično perzijščino«.

O sklanjanju imen in prilagoditvah slovničnih kategorij glej razdelek »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik«.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Pisno odsotni polglasnik se kot izgovorna olajšava pojavlja v različnih soglasniških sklopih, najpogosteje v izglasju: Gešm [géšəm] (UN Qešm), Bandar e Mahšahr [bandár e mahšáhər] (UN Bandar-e Māhšahr).

Dvoglasnika, ki ju v podomačenem zapisu zapisujemo s črkovnima sklopoma ⟨ej⟩ in ⟨ov⟩, izgovarjamo po slovensko: Gejdar [gejdár] (UN Qeydār), Hosrov [hosrôu̯], rod. Hosrova [hosrôva] (UN Xosrow).

Samoglasniški sklopi

V sklopu i in samoglasnika, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru in zapisu zapiramo z j: Bahtijar [bahtijár] (UN Baxtiār).

Pri podomačevanju perzijskih imen nastanejo zaradi izpusta grlnega zapornika (prečrk.ʾ⟩) in zvenečega žrelnega pripornika (prečrk.ʿ⟩) pisni in govorni samoglasniški sklopi npr.

POSEBNOST

Pri redkih v preteklosti podomačenih lastnih imenih je prišlo do prevzema brez upoštevanja samoglasniškega zeva, npr. Hamenej [hamenêj] (UN Xāmeneʾi), kar je posledica umika naglasa z zadnjega zloga oz. i (namesto [hameneí]).

Soglasniki

Soglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨b⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩, ⟨ž⟩ in dvočrkjem ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko.

Grlnega zapornika (prečrkovanega kot ʾ⟩) in zvenečega žrelnega pripornika (prečrkovanega kot ʿ⟩), v podomačenem zapisu ne zapisujemo in ne izgovarjamo v nobenem položaju. Zaradi izpusta nastanejo samoglasniški sklopi.

O samoglasniških sklopih glej razdelek »Samoglasniški sklopi«.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med perzijsko črko, prečrkovano v latinico, in ustreznim glasom (ali glasovi) ter zapisom v slovenščini.

UN 2012 Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ʿ / v besednem vzglasju / Ali [alí] (UN ʿAli), Bandar Abas [bandár abás] (UN Bandar ʿAbbas)
ʾ in ʿ / v medglasju med dvema samoglasnikoma kot zev med dvema samoglasnikoma Raisi [raisí] (UN Raʾisi), rubai [rubaí] ‘štirivrstičnica’ (UN rubāʿi), Saadat Abad [saadát abád-] (UN Saʿādat Ābād); Gaani [ganí] (UN Qāʾani)
a a a Karaž [karáž-] (UN Karaj), Ahmad [ahmád-] (UN Ahmad), Natanz [natánz-] (UN Natanz)
ā a a Babol [baból] (UN Bābol), Horasan [horasán] (UN Xorāsān), Golestan [golestán] (UN Golestān)
h h h Farhad [farhád-] (UN Farhād), Hamadan [hamadán] (UN Hamadān)
x h h Horšid [horšíd-] (UN Xoršid), Hasan [hasán] (UN Xasan), Mohtar [mohtár] (UN Moxtār), Bahtijar [bahtijár] (UN Baxtiār)
j Džavid [džavíd-] (UN Jāvid), Džadžrud [džadžrúd-] (UN Jajrud), Sanandadž [sanandádž-] (UN Sanandaj)
q g g Gazvin [gazvín] (UN Qazvin), Hagani [haganí] (UN Xāqāni), Forug [forúg-] (UN Forūq)
y j j Jašar [jašár] (UN Yāšār), Šajeste [šajesté] (UN Šāyesteh)
ow ov ov Hosrov [hosrôv-] (UN Xosrow), Fordov [fordôv-] (UN Fordow)
ey ej v dvoglasniku ej Tejmuri [tejmurí] (UN Teymuri)

Podomačevanje perzijskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz perzijščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pisno podomačimo oz. prilagodimo slovenščini, npr. šah [šáh] ‘perzijski kralj’ (UN šāh), nagali [nagalí] ‘tradicionalna recitacija epov’ (UN naqqāli), mazdaznan [mazdaznán] ‘veroizpoved’ (UN mazdaznān), sige [sigé] ‘poročna pogodba’ (UN siqe), bazar [bazár] ‘trg’ (UN bāzār), bidžar [bidžár] ‘tip preproge’ (UN bidjār), ezafe [ezafé] ‘členica’ (UN ezāfe), rubai [rubaí] ‘štirivrstičnica’ (UN rubāʿi).

POSEBNOSTI

  1. Večina občnih poimenovanj iz perzijščine v slovenščino ni prišla neposredno, temveč po posredništvu evropskih jezikov, kar je vplivalo na njihov zapis in izgovor, ki se razlikujeta od predstavljenih prevzemalnih pravil, npr. bakšiš [bákšiš] namesto bahšeš ‘napitnina’ (UN baxšeš); derviš [dêrviš] namesto darviš; ivan [iván] namesto ejvan ʻmonumentalna obokana niša’ (UN eyvān).
  2. Nekatera občna poimenovanja, ki so iz perzijščine v slovenščino prišla po posredništvu evropskih jezikov, so bila prevzeta kot samostalniki ženskega spola, čeprav se v perzijščini končajo na soglasnik in bi jih uvrstili med moškospolske, npr. karavana [karavána] (UN kārvān), gazela [gazéla] (‘pesniška oblika’) (UN qazal).

Glej razdelek »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik«.

Lastna imena

Pri prevzemanju perzijskih lastnih imen se skušamo v čim večji meri približati izvirnim oblikam po pravilih, navedenih v razdelku »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini«, in pravilom za prevzemanje lastnih imen. Pisno podomačena lastna imena so npr.

Osebna imena

Kadar je polno osebno ime sestavljeno iz priimka in imena, ki sta med seboj povezana z ezafejem (e), tega pri podomačevanju opuščamo:

Z izrazom ezafe (UN ezāfe) poimenujemo členico v obliki veznega samoglasnika e (v klasični perzijščini i), ki je v prečrkovani obliki (vsaj praviloma) z vezajem povezana s prvo sestavino besedne zveze, npr. pri lastnih imenih med priimkom in imenom, mestom in pokrajino, upravnim poimenovanjem in imenom ipd. Če se beseda končuje na govorjeni samoglasnik, ima različico je (UN ye), npr. diamant Darja je Nur ‘morje svetlobe’ (UN Daryā-ye nur).

V preteklosti so se lastna imena večinoma prevzemala po posredovanju drugih jezikov, zgodovinska imena pa tudi iz drugega vira (stara oz. srednja oz. klasična perzijščina). Zato mnoga imena izkazujejo odstopanja od pravil, navedenih v razdelku »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini«. Ta navajamo v razdelkih »Razmerja med črkami in glasovi« (»Posebnosti«) in »Prevzemanje imen iz starejših obdobij perzijske zgodovine«.

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti na območju Irana se je že uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Perzija [pêrzija], Iran [irán]; pri teh gre včasih ne le za podomačeno prečrkovano obliko, ampak tudi za drugače prilagojeno imensko obliko, npr. Teheran [téheran] namesto Teh(e)ran [tehrán] (UN Teh(e)rān).

Druga bolj znana zemljepisna imena so še

Nekatera zemljepisna imena so dvodelna, pri čemer sta obe sestavini povezani z ezafejem, ki ga pri prevzemanju zemljepisnih imen (v nasprotju z izpustom med imenom in priimkom pri osebnih imenih) ohranjamo, npr. pri imenih mest: Bandar e Mahšahr [bandár e mahšáhər] (UN Bandar-e Māhšahr), Bandar e Abas [bandár e abás] (UN Bandar-e ʿAbbās).

POSEBNOST

Pri nekaterih bolj znanih večbesednih zemljepisnih imenih oz. pojavih se odločamo za prevod občne sestavine in morfemsko prilagajanje lastnega imena ali postavitev v položaj desnega prilastka, npr.

Stvarna imena

V redkih imenih bolj znanih ustanov in organizacij občne sestavine in nepolnopomenske besede praviloma prevajamo, npr. Univerza v Teheranu [univêrza téheranu] (UN Dānešgāh-e Tehrān), Firduzijeva univerza v Mašhadu [firdúzijeva univêrza mašhádu] (UN Dānešgāh-e Ferdowsi-ye Mašhad), Ljudska banka [ljútska bánka] (UN Bānk-e Mellat), zapor Evin [zapòr evín] (UN Zendān-e Evin), milica Basidž [mílica basídž-] (UN Basij).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Perzijska osebna imena uvrščamo v slovenske sklanjatve glede na naravni spol nosilca osebnega imena:

  1. moška osebna imena sklanjamo večinoma po prvi moški sklanjatvi
    • Kuroš [kuróš], rod. Kuroša [kuróša] (UN Kuroš),
    • Šapur [šapúr], rod. Šapurja [šapúrja] (UN Šāpur),
    • Šajan [šaján], rod. Šajana [šajána] (UN Šāyān),
    • Gasem [gasém], rod. Gasema [gaséma] (UN Qāsem),
    • Mahdi [mahdí], rod. Mahdija [mahdíja] (UN Mahdi);
  2. ženska osebna imena sklanjamo večinoma po tretji ženski sklanjatvi
    • Tarane [tarané], rod. Tarane [tarané] (UN Tarāne),
    • Lale [lalé], rod. Lale [lalé] (UN Lāle),
    • Nilufar [nilufár], rod. Nilufar [nilufár] (UN Nilufar),
    • Farah [faráh], rod. Farah [faráh] (UN Farah).

Zemljepisna in stvarna imena ter občne besede uvrščamo glede na govorni končaj, in sicer so večinoma vsa imena moškega spola, saj perzijskih imen na nenaglašeni končni -a, ki bi jih uvrščali med samostalnike ženskega spola, ni, razen pri besedah, prevzetih prek posredništva, npr. gazela [gazéla] (UN qazal):

POSEBNOSTI

  1. Moška imena s končajem -a so redka. Ime zadnjega iranskega kralja – Reza Pahlavi [réza pahlávi] – sklanjamo po slovensko: ime ni naglašeno na zadnjem zlogu, temveč na prvem, uvrščamo ga v drugo moško sklanjatev (rod. Reza [réza] / Reze [réze] Pahlavija [pahlávija]).
  2. Imena, ki imajo v perzijščini končaj -a(h) ali -ā in jih v slovenščini pisno podomačimo z izglasnim -a, prevzemamo kot samostalnike ženskega spola in jih sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, pri čemer se zaradi lažjega pregibanja naglas v neimenovalniških oblikah umakne z zadnjega zloga, npr. Mahsa [máhsa], rod. Mahse [máhse] (UN Mahsā); Lejla [lêjla], rod. Lejle [lêjle] (UN Leylā).

Krajšanje osnove

Pri sklanjanju perzijskih imen v slovenščini uveljavljamo le govorno krajšanje osnove, in sicer pri imenih, ki imajo v imenovalniku v izglasju soglasniški sklop, v katerem izgovarjamo polglasnik. Ob dodajanju končnic polglasnik pri sklanjanju ni več potreben, zato se govorna osnova skrajša:

Podstava pridevniških izpeljank s pripono -ski je enaka imenovalniški osnovi, npr. gešmski [géšəmski].

Daljšanje osnove

Pisno in govorno daljšanje osnove z j uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, katerih govorjena osnova se konča na

  1. samoglasnike e, i in u:
    • Džamalzade [džamalzadé], rod. Džamalzadeja [džamalzadêja] (UN Jamalzāde),
    • sige [sigé] ‘poročna pogodba’, rod. sigeja [sigêja] (UN siqe),
    • Firduzi [firdúzi], rod. Firduzija [firdúzija] (klperz. UN Firdawsi, perz. UN Ferdowsi),
    • nagali [nagalí] ‘tradicionalna recitacija epov’, rod. nagalija [nagalíja] (UN naqqāli),
    • Rumi [rúmi], rod. Rumija [rúmija] (UN Rumi),
    • Hagdžu [hagdžú], rod. Hagdžuja [hagdžúja] (UN Haqju);
  2. končni naglašeni a:
    • Nima [nimá], rod. Nimaja [nimája] (UN Nimā),
    • Sina [siná], rod. Sinaja [sinája] (UN Sinā).

Osnovo daljšajo z j tudi nekatera zemljepisna imena in nekatera imena oseb moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, npr.

POSEBNOST

Zložena imena s sestavino -šahr ‘mesto’, v katero se v govoru vriva polglasnik, osnove ne daljšajo z j. Glej razdelek »Krajšanje osnove«.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena, npr. Mohtarjev [mohtárjev-], Gejdarjev [gejdárjev-]. Podstava pridevniških izpeljank s pripono -ski je enaka imenovalniški osnovi, npr. nišapurski [nišapúrski].

Preglas

Do preglasa samoglasnika o v e pride, kadar se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na č, š, in ž:

Do preglasa o v e pride tudi pri samostalnikih in pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na samoglasnike e, i in u ali na soglasnik r in se sklanjajo z daljšanjem osnove:

Pregibanje večbesednih imen

Pri prevzemanju večdelnih zemljepisnih imen sklanjamo navadno le zadnjo sestavino:

Prevzemanje imen iz starejših obdobij perzijske zgodovine

Imena iz starejših obdobij perzijske zgodovine se nanašajo na kanonska literarna dela z zgodovinskim in kulturnim pomenom ter na zaratustrovstvo. Obdobja se delijo na

  1. staroperzijsko obdobje (6.–4. stol. pr. Kr.)
  2. srednjeperzijsko obdobje (4. stol. pr. Kr. – 7. stol.)
  3. novoperzijsko obdobje (8. stol. – danes)
    • zgodnjenovoperzijsko obdobje (8.–9. stol.)
    • klasičnoperzijsko obdobje (10.–18. stol.)

Klasična perzijščina

Razlike med sodobno in klasično perzijščino

Preglednica ponazarja razlike med sodobno in klasično perzijščino, ki vplivajo na izgovor v slovenščini.

Klasičnoperzijsko Sodobnoperzijsko
UN 2012 Podomačeni zapis
in izgovor v slovenščini
Zgled UN 2012 Podomačeni zapis
in izgovor v slovenščini
Zgled
a (v izglasju) a [a] Tahmina [tahminá] (klperz. UN Tahmina) e (v izglasju) e [e] Tahmine [tahminé] (UN Tahmine)
i i [i] Hafiz [háfiz-] (klperz. UN Xāfiz) e e [e] Hafez [háfez-] (UN Xāfez)
i [i] Širin [širín] (klperz. UN Šīrīn) i i [i] Širin [širín] (UN Širin)
u u [u] Rustam [rustám] (klperz. UN Rustam) o o [o] Rostam [rostám] (UN Rostam)
u [u] Faridun [faridún] (klperz. UN Farīdūn) u u [u] Faridun [faridún] (UN Faridun)
ay aj [aj] Kaj Kavus [káj kávus] (klperz. UN Kay Kāvus) ey ej [ej] Kej Kavus [kêj kávus] (UN Key Kāvus)
aw av [av-] Hosrav [hosráv-] (klperz. UN Xosraw) ow ov [ov-] Hosrov [hosrôv-] (UN Xosrow)

Klasična perzijščina je v nasprotju s sodobno še razlikovala med petimi dolgimi ([ā], [ē], [ī], [ō], [ū]) in tremi kratkimi samoglasniki ([a], [i], [u]), dvoglasnika pa sta se izgovarjala kot [aj] in [au̯]. Že do 16. stoletja je nato prišlo do poenostavitve v sistem, kakršen velja za sodobni jezik (sovpad [ē] z [ī] in [ō] z [ū], znižanje [i] v [e] in [u] v [o], prehod dvoglasnikov v [ej] in [ou̯]).

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja, ki se nanašajo na klasičnoperzijsko obdobje, prevzemamo na podlagi klasičnoperzijske oblike, npr. padišah [padišáh] ‘naziv za kralja’ (klperz. UN pādišāh); ruh [rúh] ‘duša, bistvo’ (klperz. UN ruh) |filozofski termin|.

Lastna imena

Imena, ki se nanašajo na klasičnoperzijsko obdobje, prevzemamo na podlagi klasičnoperzijske oblike, npr.

POSEBNOSTI

  1. Ezafe opuščamo tudi pri klasičnoperzijskih imenih, pri čemer gre najpogosteje za zveze osebnega imena z vzdevkom, ki ga včasih tudi prevajamo: Araš Kamangir [aráš kamangír] namesto Araš i Kamangir [aráš i kamangír], tudi Araš Lokostrelec [aráš lokostréləc] (klperz. UN Āraš-i Kamāngir). Enako velja za zveze dveh občnoimenskih sestavin, kadar postaneta lastno ime: Šah Džahan [šáh džahán] namesto Šah i Džahan [šáh i džahán] (klperz. UN Šāh-i Džahān (dobesedno ʻvladar svetaʼ)).
  2. Ime Avesta [avésta] |sveta knjiga zaratustrstva| je prevzeto iz nemške predloge (za izvirno srednjeperzijsko abestāg [avestág], zato je ženskega spola). Pripadajoči pridevnik je avestijski [avéstijski].

Ime preroka Zaratustra [zaratústra] poznavalci orientalisti in jezikoslovci pišejo in izgovarjajo Zaratuštra [zaratúštra], saj ta pisna oblika odraža izvorno avestijsko obliko imena. Iz imena Zaratustra so izpeljane tudi besede zaratustrski, zaratustrstvo (ne pa zoroastrizem, ki izhaja iz grške oblike imena, tj. Zoroaster (stgr. Ζωροάστρης, prečrk. Zoroástres)).

Literarne ustvarjalce iz klasičnega perzijskega obdobja praviloma prevzemamo in navajamo z njihovimi vzdevki oz. kratkimi imeni, npr. Rumi [rúmi], in ne s polnim imenom, npr. Džalal ad Din Muhamad Rumi (UN Džalal ad-Din Muhammad Rumi).

POSEBNOST

Nekatera imena, ki se nanašajo na klasičnoperzijsko obdobje, so bila v preteklosti prevzeta po posredništvu tujih jezikov. Pri tem je kot izhodišče včasih služila klasičnoperzijska, drugič pa sodobnoperzijska oblika imena. Zato ni nujno, da zapis in izgovor v slovenščini ustrezata sodobnim slovenskim prevzemalnim pravilom.

a) Nekatera imena odstopajo od oblike, kot bi jo imela, če bi jih prevzeli s sistematičnim upoštevanjem podomačitvenih pravil, npr.

b) Nekatere uveljavljene oblike odstopajo od prevzemalnih pravil zgolj v pisni podobi, saj so bile prevzete prek evropskih jezikov (zlasti nemščine in angleščine), npr.

Srednja in stara perzijščina

Občna poimenovanja

Nekatere besede so prevzete iz srednje perzijščine: nijajišn [nijajíšən] ʻmolitevʼ, movbed [mou̯béd-] ʻsvečenikʼ, jašt [jášt] ʻhimnaʼ, nask [násk] ʻpoglavje, razdelekʼ, pahlavi [pahlaví] ʻpisava pahlavicaʼ (izpeljanka pahlavica [pahlávica]).

POSEBNOST

Avestijsko besedo gāϑā ʻhimnaʼ (srperz. gāh) slovenimo kot gatha [gátha]. Besedno zvezo Horde Avesta [hórde avésta] (avest. Xorde Avesta) raje prevajamo, in sicer kot Mala Avesta [mála avésta].

Lastna imena

Imena srednjeveških zgodovinskih in mitoloških osebnosti, zlasti sasanidskih vladarjev, so večinoma prevzeta iz srednje perzijščine (deloma v novoperzijski izgovarjavi, kot npr. Bahram), največkrat s posredovanjem nemščine:

Prevzeta in podomačena so tudi nekatera srednjeperzijska stvarna imena, npr.

Staroperzijska osebna lastna imena (ter iz njih izpeljana imena staroveških perzijskih dinastij, npr. Ahemen [ahemén] tudi Ahajmen [ahajmén] – rodbina Ahemenidi [ahemenídi] tudi Ahajmenidi [ahajmenídi]), so se v slovenščini uveljavila na podlagi starogrških ustreznic:

Enako velja za imena medskih vladarjev (medščina je staroiranski jezik, soroden s staro perzijščino):

O imenih, prevzetih iz stare grščine, glej preglednico za prevzemanje iz stare grščine.

Staroperzijska zemljepisna imena so se v slovenščini praviloma uveljavila na podlagi starogrških ustreznic:

Ime dežele Elam [elám] je prevzeto preko hebrejske variante imena (hebr. prečrk. ʿĒlām).

Pri morebitnem podomačevanju staroperzijske različice osebnih in zemljepisnih lastnih imen (enako tudi srednjeperzijskih, medskih ali partskih besed) veljajo naslednja pravila (prečrkovana stara perzijska oblika je uvedena z oznako stperz.):

Zapis Podomačeni zapis Zgled
ā, ī, ū a, i, u Hahamaniš [hahámaniš] (stperz. Haxāmaniš), Vištaspa [vištáspa] (stperz. Vištāspa)
uv u Udža [údža] (stperz. Uvja)
ạr r Ršama [əršáma] (stperz. Ạršāma), Rša [ə̀rša] (stperz. Ạršā), Hšajarša [hšájaə̀rša] ali [hšájarša] (stperz. Xšāyaạršā), Brdija [bə̀rdija] (stperz. Bạrdiya), Rtafarna [ərtafárna] (stperz. Ạrtafarna)
ai, au aj, av Gavmata [gáu̯mata] (stperz. Gaumata)
au av ali au (kadar izhaja iz zaporedja *ahu) Darajavavš [dárajaváu̯š] ali Darajavauš [dárajaváuš] (stperz. Dārayavauš), Haravvatija [harau̯vatíja] ali Harauvatija [hárauvatíja] (stperz. Harauvatiya), Avramazda [áu̯ramazda] ali Auramazda [áuramázda] (stperz. Auramazdā)
c, j č, dž Čišpiš [číšpiš] (stperz. Cišpiš), Kambudžija [kambúdžija] (stperz. Kambujiya ali Kambūjiya)
ç š Šuša [šúša] (stperz. Çūšā)
θ/ϑ t Partava [pártava] (stperz. Parϑava)
x h Artahšaša [artahšáša] (stperz. Artaxšaça), Bahtriš [báhtriš] (stperz. Bāxtriš)
y j Darajavavš [dárajavau̯š] ali Darajavauš [dárajaváuš] (stperz. Dārayavauš)

Poljščina

Pisava

Poljska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje osem črk s posebnimi ločevalnimi znamenji, tj. ⟨ą⟩, ⟨ć⟩, ⟨ę⟩, ⟨ń⟩, ⟨ó⟩, ⟨ś⟩, ⟨ź⟩ in ⟨ż⟩, ter posebna črka ⟨ł⟩. Pozna tudi dvočrkja, npr. ⟨ci⟩, ⟨ch⟩, ⟨cz⟩, ⟨dz⟩, ⟨dź⟩, ⟨dż⟩, ⟨rz⟩, ⟨si⟩, ⟨sz⟩ in ⟨zi⟩, ter tričrkje ⟨dzi⟩.

Poljska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨ą Ą⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨ę Ę⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ł Ł⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ń Ń⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨ś Ś⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ź Ź⟩, ⟨ż Ż⟩.

Posebnost

Črke ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨x⟩ niso del poljske abecede, pojavljajo pa se v prevzetih besedah.

O vključevanju poljskih posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V poljski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Večina poljskih besed je naglašena na predzadnjem zlogu, npr. Sienkiewicz [šenkjévič], Goniądz [gónjondz‑], Cieszkowski [češkôu̯ski]. Naglasno mesto poljskih besed večinoma ohranjamo.

Posebnost

V poljščini se naglas pri pregibanju tudi premika, in sicer tako, da ostaja na predzadnjem zlogu, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo: Sikorski [šikórski], rod. Sikorskega [šikórskega] (pol. [šikórski, rod. šikorskêga]).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j] in ⟨e⟩ glede na položaj tudi kot polglasnik.

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ó⟩, izgovorimo kot [u]: Górski [gúrski].
  2. Končaj ⟨ów⟩, ki ga v poljščini izgovarjajo [úf], v slovenščino v izglasju prevzemamo kot [ou̯], npr. Chorzów [hóžou̯], rod. Chorzówa [hóžova] (pol. Chorzów [hóžuf], rod. Chorzowa [hožôva]).
  3. Poljski trdi i, zapisan s črko ⟨y⟩, v slovenščini izgovorimo kot [i]: Tyniec [tínjec].

Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Naglašena samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j ali r, npr. Sieradz [šêrac], Jędrzejów [jendžêjou̯], oz. kadar stoji pred glasom v, npr. Drożdżowski [droždžôu̯ski]. Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Nowy Korczyn [nôvi kórčin], Dobre Miasto [dôbre mjásto].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Gdynia [gdínja], Maria [márja], Zofia [zófja], Kamieniec [kamjénjec].

Črka ⟨i⟩ v položaju za soglasnikom in hkrati pred samoglasnikom v sklopih ⟨ci⟩, ⟨si⟩, ⟨zi⟩ in ⟨dzi⟩ ne označuje glasu [i], temveč zaznamuje mehkost soglasnika pred sabo: Dziedzic [džédžic], Grzesiuk [gžéšuk]. Ti sklopi se pred samoglasnikom izgovarjajo [č], [š], [ž], [dž].

Nosnika sta v poljščini zapisana z ⟨ą⟩ in ⟨ę⟩, pri prevzemanju v slovenščino ju izgovarjamo nenosno, tj. kot [on] oz. [en], pred [b] in [p] pa kot [om] oz. [em]: Wąsek [vónsek], Sąpłaty [sompláti]; Wałęsa [valénsa], Dębski [démpski].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Črko ⟨ż⟩ izgovarjamo kot [ž]: Żoliborz [žolíbož‑].
  2. Črko ⟨w⟩ pred samoglasnikom izgovarjamo kot [v]: Gliwice [glivíce]. Na koncu besede in pred nezvenečim soglasnikom se v poljščini izgovarja kot [f], v knjižni slovenščini ga nadomešča dvoustnična varianta [u̯], npr. Gorzów Wielkopolski [góžou̯ vjelkopólski], Kieślowski [kješlôu̯ski].
  3. Podvojene črke izgovarjamo enojno: Kamienna Góra [kamjéna gúra].

Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, ki jih v slovenščini izgovarjamo: ⟨ch⟩ kot [h], ⟨cz⟩ kot [č], ⟨dz⟩ kot [dz], ⟨dż⟩ in ⟨dź⟩ kot [dž], ⟨rz⟩ kot [ž] in ⟨sz⟩ kot [š]; ⟨ci⟩ kot [č], ⟨si⟩ kot [š] in ⟨zi⟩ kot [ž]. V poljščini so dvočrkja tudi ⟨gi⟩ za [gj], ⟨ki⟩ za mehčane soglasnike [kj] in ⟨ni⟩ za [ɲ], ki jih prevzemamo kot [gj], [kj] in [nj]: Gierek [gjêrek], Mickiewicz [mickjévič], Gdynia [gdínja].

Zvenečnostne premene soglasnikov, zapisanih z dvočrkji, iz preglednice niso izrecno razvidne. Za nepoznavalce poljščine so lahko težavne izgovorne premene dvočrkij, npr. ⟨rz⟩ in ⟨dz⟩, ki ju izgovorimo kot [ž] in [dz]; v izglasju ali pred nezvenečim soglasnikom (⟨rz⟩ pa tudi za nezvenečim soglasnikom) je prvi izgovorjen kot [š] (Kazimierz [kažímješ], rod. Kazimierza [kažímježa], Przemyśl [pšémišəl]) in drugi kot [c] (Zapędzki [zapéncki]; Grudziądz [grudžónc], rod. Grudziądza [grudžóndza]; Sieradz [šêrac], rod. Sieradza [šêradza]).

Črke ⟨ć⟩, ⟨ś⟩ in ⟨ź⟩, ki jih pred samoglasniki nadomeščajo dvočrkja ⟨ci⟩, ⟨si⟩ in ⟨zi⟩, označujejo v poljščini mehčane soglasnike. Z dvočrkjema ⟨cz⟩ in ⟨sz⟩ ter črko ⟨ż⟩ pa zapisujejo trde soglasnike. Pri prevzemanju v slovenščino vse naštete izgovarjamo enako:

Enako velja tudi za ⟨dż⟩ in ⟨dź⟩, ki ju izgovorimo kot [dž], npr. v Dżbikowicz [džbikôvič], Czeladź [čélač], rod. Czeladźa [čéladža].

Soglasnik, ki je zapisan s črko ⟨ń⟩ oz. pred samoglasnikom z dvočrkjem ⟨ni⟩, je v poljščini mehčan. V slovenščino ga mehčanega (kot [n’], lahko pa tudi kot otrdeli [n]) prevzemamo v izglasju ali pred soglasnikom sredi besede: Żagań [žágan’/žágan], rod. Żagańa [žáganja]; Kamiński [kamín’ski/kamínski].

O mehčanem izgovoru v knjižni slovenščini glej poglavje »Glasoslovni oris« (Slovnični oris za pravopis).

Soglasnik, zapisan s črko ⟨ł⟩, v knjižno slovenščino prevzemamo kot [l]: Michał [míhal], rod. Michała [míhala]; Paweł [pávəl], rod. Pawła [páu̯la]; Miłosz [míloš], rod. Miłosza [míloša].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ą ne pred ⟨b⟩ in ⟨p⟩ on Raciąż [ráčonž‑], Wąsek [vónsək]
ą pred ⟨b⟩ in ⟨p⟩ om Dąbrowska [dombrôu̯ska]
c ne pred ⟨i⟩ in v izglasju c Kubacki [kubácki], Płock [plóck], Cezary [cézari], Kamieniec [kamjénjec]
c pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ č Marcin [márčin], Szczecin [ščéčin]
ci pred samoglasnikom č Cieszkowski [češkôu̯ski], Maciej [máčej], Kościuszko [koščúško]
ć č Noteć [nóteč], Zamość [zámošč], Maćkowiak [mačkôu̯jak]
ch h Chorzów [hóžov‑], Wojciech [vójčeh]
cz č Kaczyński [kačínski], Mickiewicz [mickjévič]
dz ne pred ⟨i⟩ in v izglasju dz Brudzew [brúdzev‑], Sieradz [šêradz‑]
dz pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ Brodziński [brodžínski], Zdzisław [ždžíslav‑]
dzi pred samoglasnikom Dziedzic [džédžic], Grudziądz [grúdžondz‑], Pudzianowski [pudžanôu̯ski], Dzierżoniów [džeržónjuv‑]
Dźwirzyno [džvižíno]
Drożdżowski [droždžôu̯ski]
e v obrazilih ‑⟨ec⟩, ‑⟨ek⟩, ‑⟨el⟩, ‑⟨er⟩ ə Kawalec [kaváləc], Mrożek [mróžək], Paweł [pávəl], Piotr [pjótər]
ę ne pred ⟨b⟩, ⟨p⟩ en Wałęsa [valénsa], Stękała [stenkála], Zapędzki [zapéncki]
ę pred ⟨b⟩, ⟨p⟩ em Dębski [démpski], Kępy [kémpi]
h h Hula [húla], Nowa Huta [nôva húta]
i pred soglasnikom in v izglasju i Sikorski [šikórski], Miłosz [míloš], Kamiński [kamín'ski/kamínski], Konopnicka [konopnícka]; Górski [gúrski], Mościcki [moščícki]
i po soglasniku in hkrati pred samoglasnikom (tudi v ⟨gi⟩, ⟨ki⟩, ⟨ni⟩) – ⟨CiV⟩ j Piotr [pjótər], Zofia [zófja]; Gierek [gjêrek], Mickiewicz [mickjévič], Gniezno [gnjézno], Gdynia [gdínja]
ł l Słowacki [slovácki], Stękała [stenkála], Żyła [žíla], Łomża [lómža], Łukasz [lúkaš], Michał [míhal], Zniszczoł [zníščol]
ń n’/n Murańka [murán’ka/muránka], Kamiński [kamín’ski/kamínski], Wyszyński [višín’ski/višínski]; Toruń [tórun’/tórun], rod. Toruńa [tórunja]; Żagań [žágan’/žágan], rod. Żagańa [žáganja]
ó razen pred ⟨w⟩ u Bródka [brútka], Górski [gúrski], Różewicz [ružévič], Wróblewski [vrubléu̯ski/u̯rubléu̯ski]
ó pred ⟨w⟩ o Tarnów [tárnov‑], Świderkówna [šviderkôu̯na]
rz ž

Kazimierz[kažímjež‑], Przemyśl [pšémišǝl], Rzeszów [žéšov‑], Chorzów [hóžov‑], Andrzej [ándžej], Sandomierz [sandómjež‑], Szczebrzeszyn [ščebžéšin], Grzesiuk [gžéšuk] (Glej opis zvenečnostnih premen soglasnikov.)

s ne pred ⟨i⟩ s Sławomir [slavómir], Stoch [stóh], Tusk [túsk]; Serafinowicz [serafinôvič]
s pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ š Sikorski [šikórski]
si pred samoglasnikom š Grzesiuk [gžéšuk]
ś š Cieśla [čéšla], Mościcki [moščícki], Zamość [zámošč]
sz š Szczecin [ščéčin], Koszalin [košálin], Tomasz [tómaš]
y i Małysz [máliš], Wojtyła [vojtíla], Szydło [šídlo], Tyniec [tínjec]
w pred samoglasnikom v Wolny [vólni]
w v izglasju in pred soglasnikom Inowrocław [inovróclav‑/inou̯róclav‑], Majewski [majéu̯ski], Wschowa [u̯shôva]
z ne pred ⟨i⟩ in v izglasju z Zamość [zámošč], Jaruzelski [jaruzélski], Łobez [lóbez‑]
z pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ ž Kazimierz [kažímješ], rod. Kazimierza [kažímježa]
zi pred samoglasnikom ž Ziemski [žémski], Zielona Góra [želóna gúra]
ź ž Źródła [žrúdla], Źrebce [žrépce], Źlinice [žliníce]
ż ž Żeromski [žerómski], Elżbieta [elžbjéta], Niżnik [nížnik]

Posebnosti

Pri imenih, ki so bila podomačena že v preteklosti, so se uveljavila odstopanja od pravil, predstavljenih v preglednici.

  1. Pri prevzemanju končnega mehkega ⟨ń⟩ se je mehčanje tudi pisno zaznamovalo z j: Poznanj [póznan’/póznan], rod. Poznanja [póznanja] (pol. Poznań); Torunj [tórun’/tórun], rod. Torunja [tórunja] (pol. Toruń).
  2. Glasovna vrednost ⟨ó⟩ in nosnikov ponekod ni bila upoštevana, npr. Lodž [lóč], rod. Lodža [lódža] (pol. Łódź), kar je ustrezalo nekdanjim pravopisnim pravilom.
  3. Zamenjava morfemskega sklopa ‑⟨ów⟩ z ‑[ou̯] v izgovoru se pri nekaterih prevzemih odraža tudi v pisavi: Krakov [krákov‑] (pol. Kraków).
  4. Pri nekaterih bolj znanih osebnostih se je v preteklosti uveljavil izgovor, približan branju po črki, npr. Sienkiewicz [sjenkjévič/sinkíjevič] namesto ustreznejšega [šenkjévič], ali pa je bilo ime že zapisano tako, da se je približalo poljski izreki, npr. Walensa namesto Wałęsa [valénsa], kot pišemo danes.

Podomačevanje poljskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Prevzemanje občnih poimenovanj iz poljščine je redko, večinoma jih prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze večinoma pisno podomačene: zlot [zlót] (pol. złoty) ‘poljska denarna enota’, šlahta [šláhta] (pol. szlachta) ‘nekdanje poljsko nižje in srednje plemstvo’. Pri poimenovanju za poljski parlament sta se uveljavili obe različici – nepodomačena in podomačena: sejm [sêjm] in sejem [sêjəm].

Glej poglavje o prilagoditvah slovničnih kategorij.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v poljščini: Bydgoszcz [bídgošč], BielskoBiała [bjélsko‑bjála], Olsztyn [ólštin], Gazeta Wyborcza [gazéta vibórča]. Nekatera lastna imena pa so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena

Zgodovinska imena poljskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto poljskih osebnih imen uporabljamo slovenska, razlikovalna določila pa prevedemo, npr. Boleslav Hrabri [bóleslau̯ hrábri] (pol. Bolesław Chrobry); če je razlikovalni dodatek izimenski, ime zgolj podomačimo, npr. Jan III. Sobieski [ján sobjéski]. Enako velja tudi za imena svetnikov, npr. Favstina Kowalska [fau̯stína koválska] (pol. Faustyna Kowalska).

Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Jagelonci [jagelónci] (pol. Jagiellonowie), Pjasti [pjásti] (pol. Piastowie).

Zemljepisna imena

Pisno podomačena zemljepisna imena (eksonimi) so se uveljavila že v preteklosti. Izglasja pri enobesednih eksonimih ali izlastnoimenskih besedah morfemsko prilagodimo, npr.

V večbesednih imenih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo slovenščini, občnoimenske prevedemo, pridevniki iz že podomačenih imen pa sledijo podomačeni obliki, npr.

Posebnost

Izraze, ki spremljajo zemljepisna imena v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico: gomila Krakus (pol. Kopiec Krakus).

Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih prevajamo: cerkev sv. Janeza Klimaka v Varšavi  (pol. Cerkiew św. Jana Klimaka w Warszawie), cerkev miru v Świdnici in Jaworju (pol. Kościoły Pokoju w Świdnicy i Jaworze), lesene cerkve južne Malopoljske (pol. drewniane kościoły południowej Małopolski).

Stvarna imena

Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka stvarna imena, in sicer imena organizacij (sindikat Solidarnost (pol. Solidarność)), imena umetniških del (Čenstohovska Marija [čenstohôu̯ska maríja] (pol. Obraz Matki Boskiej Częstochowskiej)) ipd.

Imena nekaterih spomenikov v slovenščini nadomeščamo z opisnimi imeni, npr. Cehovska dvorana (pol. Sukiennice), Opatovski rudniki kremena (pol. Krzemionki).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Poljščina kot slovanski jezik besede pregiba podobno kot slovenščina, a se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Spremembe slovničnih kategorij

Nekatera imena, ki se končajo na soglasnik, se v poljščini pogosteje sklanjajo po 2. ženski sklanjatvi, v slovenščini pa jih kot imena moškega spola uvrščamo v 1. moško sklanjatev, npr. Lodž [lóč], rod. Lodža [lódža] m (pol. Łódź ž, rod. Łodzi); Bydgoszcz [bídgošč], rod. Bydgoszcza [bídgošča] m (pol. Bydgoszcz ž, rod. Bydgoszczy ž).

Nekatere prevzete občne besede so slovenščini tudi morfemsko prilagojene, npr. poljska samostalnika moškega spola poloneza (pol. polonez m) in mazurka (pol. mazurek m) sta v slovenščini ženskega spola.

Pridevniška lastna imena, zlasti priimke, ki se pri moških in ženskah razlikujejo, saj jih tvorimo s spolsko prilagojenimi pridevniškimi obrazili ‑ski, ‑cki, ‑dzki, ny ali ska, dzka, cka, na, sklanjamo po pridevniški, tj. četrti sklanjatvi, in sicer

  1. imena moškega spola: Sikorski [sikórski], rod. Sikorskega; Słowacki [slovácki], rod. Słowackega; Wolny [vólni], rod. Wolnega, or. z Wolnim;
  2. imena ženskega spola: Szymborska [šímborska], rod. Szymborske; Konopnicka [konopnícka], rod. Konopnicke; Świderkówna [šviderkôu̯na], rod. Świderkówne.

Krajšanje osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov

V izglasnih morfemskih sklopih ‑ec, ek, el, er v slovenščini nastopa neobstojni polglasnik, ki ga v odvisnih sklonih pri pregibanju izpuščamo. Kot slovanski jezik tovrstni izpad e (v slovenščini polglasnika) v naštetih sklopih pozna tudi poljščina, npr. Zgorzelec [zgožéləc], rod. Zgorzelca [zgožélca]; Marek [márək], rod. Marka [márka], Paweł [pávəl], rod. Pawła [páu̯la]; Piotr [pjótər], rod. Piotra [pjótra] – slovensko in poljsko sklanjanje se tu ujemata.

Posebnosti

  1. Kadar izglasni morfemski sklop ‑ec, ‑ek sledi sklopu soglasnika in samoglasnika i, ki ima mehčalno vlogo, osnova ostane tudi pri pregibanju nespremenjena: Sosnowiec [sosnôu̯jec], rod. Sosnowieca [sosnôu̯jeca] (pol. Sosnowca [sosnôu̯ca]); Maciek [máček], rod. Macieka [máčeka] (pol. rod. Maćka [máčka]). Poljske oblike z neobstojnim samoglasnikom se pojavljajo predvsem pri poznavalcih poljščine in jih zasledimo tudi v knjižni slovenščini.
  2. Pri nekaterih imenih, npr. Wawel [vável/vávəl], v poljščini e ne izpada, v slovenščini pa lahko: rod. Wawela/Wawla [vávela/váu̯la].
  3. V nekaterih zvezah imen se je ustalila poslovenjena glasovna oblika z nespremenjeno osnovo, npr. Lolek in Bolek [lôlek in bôlek], rod. Loleka in Boleka [lôleka in bôleka].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz rodilniške osnove imena, npr. Markov [márkov‑], Pawłov [páu̯lov‑], Piotrov [pjótrov‑].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i: Kępy [kémpi], rod. Kępyja [kémpija]; Cezary [cezári], rod. Cezaryja [cezárija]. Enako velja za nekatera imena na končni govorjeni r, npr. Sławomir [slavómir], rod. Sławomirja [slavómirja].

Posebnost

Daljšanje osnove z j je pri besedah, prevzetih iz poljščine, redko, saj so imena z izglasnim i pogosto pridevniška in jih pregibamo po 4. sklanjatvi, npr. Kubacki [kubácki], rod. Kubackega [kubáckega].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Kępyjev [kémpijev‑], Sławomirjev [slavómirjev‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, če se ime (osnova imena ali podstava tvorjenke) konča na končne govorjene glasove č in š ter c in j, ki so v poljščini zapisani na različne načine, najpogosteje s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨j⟩, ⟨ń⟩, ⟨ś⟩, ⟨ź⟩, ⟨ż⟩ in dvočrkji ⟨cz⟩, ⟨dź⟩, ⟨rz⟩ in ⟨sz⟩, npr.:

⟨c⟩ Kawalec [kaváləc], or. s Kawalcem [skaválcem]; svoj. prid. Kawalčev [kaválčev‑]
⟨ć⟩ Zamość [zámošč], or. z Zamośćem [zzámoščem]
⟨cz⟩ Mickiewicz [mickjévič], or. z Mickiewiczem [zmickjévičem]; svoj. prid. Mickiewiczev [mickjévičev‑]
⟨dź⟩ Czeladź [čélač], or. s Czeladźem [s/ščéladžem]
⟨j⟩ Maciej [máčej], or. z Maciejem [zmáčejem]; svoj. prid. Maciejev [máčejev‑]
⟨ń⟩ Okuń [ókun’/ókun], or. z Okuńem [zókunjem]; svoj. prid. Okuńev [ókunjev‑]
⟨rz⟩ Kazimierz [kažímješ], or. s Kazimierzem [skažímježem]; svoj. prid. Kazimierzev [kažímježev‑]
⟨sz⟩ Tomasz [tómaš], or. s Tomaszem [stómašem]; svoj. prid. Tomaszev [tómašev‑]
⟨ś⟩ Gołaś [gólaš], or. z Gołaśem [zgólašem]; svoj. prid. Gołaśev [gólašev‑]
⟨ż⟩ Chodzież [hódžeš], or. s Chodzieżem [shódžežem]; svoj. prid. Chodzieżev [hódžežev‑]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na končni govorjeni soglasnik r ali samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Kępy [kémpi], or. s Kępyjem [skémpijem]; svoj. prid. Kępyjev [kémpijev‑]. (Glej poglavje »Daljšanje osnove«.)

Portugalščina

Pisava

Portugalska pisava ima 26 črk latiničnega črkopisa in več dvočrkij, med drugim samoglasniško ⟨ou⟩, dvoglasniška ⟨ae⟩, ⟨ei⟩, ⟨oe⟩, nosniška ⟨ãe⟩, ⟨ão⟩, ⟨õe⟩, ⟨ém⟩ ter soglasniška ⟨ch⟩, ⟨lh⟩, ⟨nh⟩, ⟨rr⟩, ⟨ss⟩, ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩.

Portugalska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

POSEBNOST

Črke ⟨k⟩, ⟨w⟩ in ⟨y⟩ se uporabljajo le za zapisovanje prevzetih besed.

O vključevanju portugalskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V portugalski pisavi so uporabljena naslednja ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Ostrivec na ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ označuje široka [ê] in [ô], strešica na ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩ pa ozka [é] in [ó]. V slovenščino oba prevzemamo kot ozka [é] in [ó]: Évora [évora], José [žozé], Maceió [masejó], Óbidos [óbidoš], Pôrto Velho [pórto véljo].

Izgovor

Naglasno mesto

Naglas portugalskih besed načeloma prevzemamo, in sicer je

  1. na predzadnjem zlogu, če se besede končujejo na
    • črke ⟨a⟩, ⟨e⟩ in ⟨o⟩: Braga [brága], Pessoa [pesóa], Tavira [tavíra], Ponta Delgada [pónta delgáda], Cabo da Roca [kábo da róka], Algarve [algárve], Coelho [koéljo];
    • pisne končaje -⟨as⟩, -⟨es⟩, -⟨os⟩ in -⟨us⟩: Negreiros [negrêjros], Matosinhos [matozínjoš], Sines [síneš], Soares [soáreš]; v brazilski portugalščini: Manaus [manáu̯s], Pelotas [pelótas], Santos [sántos];
    • dvoglasnik ⟨ão⟩: Portimão [portimáo];
  2. na zadnjem zlogu, če se besede končujejo na
    • črki ⟨i⟩ in ⟨u⟩: Taquari [taku̯arí] (port. Rio Taquari), Aracaju [arakažú];
    • pisni končaj -⟨is⟩: Dinis [diníš];
    • soglasnike (razen ⟨s⟩): Estremoz [eštremóš/štremóš], Cabral [kabrál], Salvador [salvadór], Cachoeiro de Itapemirim [kašoêjro di itapemirím];
    • končaje -⟨ã⟩, -⟨ães⟩ in -⟨ões⟩: Maracanã [marakaná], Guimarães [gimarájš]; Camões [kamójš];
    • dvoglasnika, zapisana kot ⟨au⟩ in ⟨eu⟩: Blumenau [blumenáv-], Viseu [vizév-].

POSEBNOSTI

  1. Če imena niso naglašena po teh pravilih, imajo naglasno mesto običajno zaznamovano z ostrivcem: Fátima [fátima], Arrábida [arábida], Nazaré [nazaré], Brasília [brazílja], Cristóvão Ferreira [kristóvao ferájra], Niterói [niterôj], Setúbal [setúbal]; v brazilski portugalščini: Goiás [gojás].
  2. V brazilski portugalščini je naglas pogosto zaznamovan z ostrivcem, tudi če je pričakovan: Piauí [pjaví], Ilhéus [iljéus].
  3. Pri prevzemanju zemljepisnih imen s pisnim končajem -⟨á⟩, ki v portugalščini označuje naglašeni [a], se naglas s končnega zloga umakne na predzadnji ali prepredzadnji zlog, ločevalno znamenje pa opuščamo: Amapa [amápa] (port. Amapá [amapá] ‘zvezna država v Brazilijiʼ), Parana [parána] (port. Paraná [paraná] ‘zvezna država v Brazilijiʼ), Paranagua [paranágu̯a] (port. Paranaguá [paranagu̯á] ‘mesto v Brazilijiʼ). V slovenščini se ta imena vedejo kot samostalniki ženskega spola. Glej poglavje »Spremembe slovničnih kategorij«.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane z ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Samoglasniških redukcij, npr. u-jevskega (ali celo polglasniškega) izgovora nenaglašenega o zaradi vpliva na slovensko pregibanje, ki v rabi doslej ni izpričano (npr. Ronaldo [ronáldu]), ne prenašamo v slovenščino, temveč se zlasti v izglasju odločamo za že ustaljeno branje po črki.

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, ki je v portugalščini v naglašenem zlogu širok, prevzemamo kot ozki e: Quaresma [ku̯aréžma], Ouro Preto [óro préto], Régio [réžjo], José [žozé]. Nenaglašeni e izgovarjamo po slovensko (kot široki e): Algarve [algárve], Pessoa [pesóa], Chaves [šáveš].
  2. Na začetku besede je črka ⟨e⟩ lahko nema: Estremoz [eštremóš/štremóš], Estrêla [eštréla/štréla], braz. port. Espírito Santo [espírito/spírito sánto].
  3. Črko ⟨e⟩ pred samoglasnikom izgovarjamo kot [i]: Vila Real [víla rijál]. V brazilski portugalščini kot [i] izgovarjamo tudi končni ⟨e⟩: Recife [resífi].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, ki je v portugalščini v naglašenem zlogu širok (razen v nosnikih), prevzemamo kot ozki o: Lopes Eça de Queirós [lópes ésa de kejróš], Jorge [žórže]. Nenaglašeni o izgovarjamo po slovensko (kot široki o): Ronaldo [ronáldo], Coimbra [koímbra], Pombal [pombál]. Enako velja za ⟨o⟩ v končnem dvoglasniku -⟨ão⟩, npr. (Pedro de) Covilhão [koviljáo].

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨u⟩, med soglasnikoma prevzemamo kot [u]: Funchal [funšál]. Pri prevzemanju večinoma ohranjamo izvirni dvoglasniški izgovor v položaju za soglasnikom in pred samoglasnikom, tj. v črkovnem zaporedju ⟨CuV⟩: Água [águ̯a], pri bolj znanih imenih pa tudi izgovor z zobnoustnično varianto [v], npr. Iguaçu [igu̯asú/igvasú]. V položaju med dvema samoglasnikoma črko ⟨u⟩ prevzemamo kot [v]: Piauí [pjaví].

Črka ⟨u⟩ pred samoglasnikom označuje dvoustnični [u̯], takega tudi prevzemamo. Pri pisno podomačenih imenih in občnih besedah pa je v tem položaju tudi črka ⟨u⟩ nadomeščena s črko ⟨v⟩, še zlasti v položaju za soglasnikoma g in k, npr. reka Urugvaj [úrugvaj] (port. Rio Uruguai), gvarana [gvarána] (port. guaraná).

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩, v naglašenem položaju ali v položaju med soglasnikoma prevzemamo kot [i]: Montesinho [montezínjo], Luís [luíš]. V pisnem sklopu črke i in katerega koli drugega samoglasnika, tj. ⟨iV⟩, črko ⟨i⟩ izgovarjamo kot [j]: António [antónjo]; braz. port. Caxias do Sul [kašjáz do súl], rod. Caxiasa do Sula [kašjása do súla].

V črkovnem sklopu samoglasnika i in drugega samoglasnika (v položaju za soglasnikom, tj. [CiV]) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, ne glede na to, s katero črko je samoglasnik i zapisan in ali je naglašen ali nenaglašen: Maria [maríja], Rio [ríjo]; Vila Real [víla rijál].

Podrobneje o zevu glej poglavje »Zapiranje zeva« (Slovnični oris za pravopis).

Pri prevzemanju v slovenščino samoglasniška dvoglasniška dvočrkja prevzemamo z enim glasom ali z dvoglasnikom, in sicer

Nosne glasove pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo nenosniško. Zapisani so s črkami za samoglasnike ⟨a⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ ter ⟨m⟩ oz. ⟨n⟩, v izglasju tudi z ⟨ã⟩, izgovarjamo pa jih kot ustrezen samoglasnik in [m] oz. [n], le ⟨ã⟩ v izglasju kot [a]. V lastnih imenih so redki, npr. braz. port. Gonçalves [gonsálves], Ponta Delgada [pónta delgáda], Itapemirim [ítapemirím].

Nosni dvoglasniki so zapisani z dvočrkji ⟨ãe⟩, ⟨ão⟩, ⟨õe⟩ in -⟨ém⟩; izgovarjamo jih

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, prevzemamo kot [k] (Cabo [kábo]), pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ pa kot [s]: Vicente [visénte].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨d⟩, ki ga v brazilski portugalščini pred črkama ⟨i⟩ in ⟨e⟩ izgovarjajo kot [dž], prevzemamo kot [d]: Dias [díjas], Machado de Assis [mašádo di asís].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ prevzemamo kot [ž]: Gerês [žeréš], Girão [žiráo].
  4. Črka ⟨h⟩ je vedno nema: braz. port. Belo Horizonte [bélo orizónti].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [ž]: Jardim do Palácio [žardím do palásjo].
  6. Soglasnik, zapisan s črko ⟨l⟩, ki je v brazilski portugalščini v izglasju izgovorjen kot [u̯], prevzemamo kot [l]: Cabral [kabrál].
  7. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, pred ⟨ua⟩ prevzemamo kot [k]: Taquari [taku̯arí].
  8. Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, med samoglasnikoma prevzemamo kot [z]: Brasília [brazílja], Barroso [barózo]. V izglasju ga v evropski portugalščini izgovarjamo kot [š]: Álvares [álvareš], v brazilski portugalščini pa kot [s] – [álvaris].
  9. Soglasnik, zapisan s črko ⟨t⟩, ki je v brazilski portugalščini pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ izgovorjen kot [č], prevzemamo kot [t]: Cristiano [krištjáno].
  10. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, ki v portugalščini predstavlja več glasov ([ʃ], [ks], [s], [ʒ]), v imenih prevzemamo kot [š]: Xabregas [šabrégaš].
  11. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, je izgovorjen kot v slovenščini, razen v izglasju, v katerem je večinoma izgovorjen kot [š]: Figueira da Foz [figêjra da fóš].

Dvočrkja prevzemamo takole:

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ã a João [žu̯ao], São Paulo [sáo páu̯lo]
ã v izglasju á Covilhã [koviljá], Maracanã [marakaná]
ae aj Teixeira de Pascoaes [tejšájra de paškoájš]
ãe pred izglasnim -⟨s⟩ áj Guimarães [gimarájš]
ão v izglasju áo Damião [damjáo], São Paulo [sáo páu̯lo], Maranhão [maranjáo], Brandão [brandáo]
c k Curitiba [kuritíba]
c pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ s Vicente [visénte], Maceió [masejó]
ç s Bragança [bragánsa]
ch š Peniche [peníše], Funchal [funšál]
e e Torres Vedras [tóreš védraš], Ouro Preto [óro préto], Algarve [algárve], Setúbal [setúbal], Chaves [šáveš]
e v vzglasju pred ⟨s⟩ e ali / braz. port. Espírito Santo [espírito/spírito sánto], Esposende [ešpozénde/špozénde], Estoril [eštoríl/štoríl], Serra da Estrela [sêra da eštréla/štréla]
e pred samoglasnikom ⟨eV⟩ i Vila Real [víla rijál], Ceara [sijára]
ei aj Ribeira [ribájra], Ferreira [ferájra], Leiria [lajríja], Eça de Queiroz/Queirós [ésa de kajróš]
ém v izglasju áj Santarém [santaráj], Belém [beláj]
g g braz. port. Goiás [gojás], Algarve [algárve]
g pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ ž Benagil [benažíl], Gerês [žeréš]
gu pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ g Guedes [gédeš], Guimarães [gimarájš], Figueira da Foz [figájra da fóš]
h / braz. port. Belo Horizonte [bélo orizónti], Horta [órta], Henrique [enríke]
i nenaglašeni j Praia da Rocha [prája da róša], Régio [réžjo], Goiânia [gojánja], Viana do Castelo [vjána do kaštélo]
i naglašeni i braz. port. Jundiaí do Sul [žundjaí do súl], Luís [luíš]; braz. port. Rio Branco [ríjo bránko], Diaz/Dias [díjaš], Leiria [lajríja]
j ž Tejo [téžo], Beja [béža]
lh lj braz. port. Ilhéus [iljéu̯s], Carvalho [karváljo], Covilhã [koviljá], Calheta [kaljéta]
nh nj Espinho [ešpínjo/špínjo], Ronaldinho [ronaldínjo]
oe pred izglasnim -⟨s⟩ ój Goes [gójš]
õe pred izglasnim -⟨s⟩ ój Camões [kamójš]
ou o Ouro Preto [óro préto]; Foz do Douro [fóž do dóro], rod. Foza do Douro [fóša do dóro]; Mourinho [morínjo], Dourado [dorádo]
q pred ⟨ua⟩ k Taquari [taku̯arí], Quaresma [ku̯aréžma]
qu pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ k Queirós [kajróš]; Queluz [kelúš], rod. Queluza [kelúša]; Albuquerque [albukêrke], Quinta da Regaleira [kínta da regalájra]
rr r Barroso [barózo]
s s Saramago [saramágo], Salvador [salvadór], Salazar [salazár], Afonso [afónso]
s v izglasju š Neves [néveš], Fernandes [fernándeš], Mendes [méndeš], Barcelos [barséloš], Teixeira de Pascoaes [tajšájra de paškoájš], Trás-os-Montes e Alto Douro [tráš-oš-mónteš i álto dóro]
s med samoglasniškima črkama ⟨VsV⟩ z Brasília [brazílja], Barroso [barózo], Montesinho [montezínjo], Matosinhos [matozínjoš]
s pred črkami za nezveneče soglasnike š Castelo Branco [kaštélo bránko], Cristo Redentor [kríšto redentór], Boa Vista [bóa víšta], Pascoaes [paškoáeš]
s pred črkami za zveneče soglasnike ž Quaresma [ku̯aréžma]
ss s Pessoa [pesóa]
u u Luanda [luánda]
u v dvoglasnikih braz. port. Ilhéus [iljéu̯s], Água [águ̯a], Viseu [vizév-], São Paulo [sáo páu̯lo]
u med soglasniškima črkama ⟨VvV⟩ v Piauí [pjaví]
x š Xabregas [šabrégaš], Alexandrino [alešandríno]
x v prevzetih imenih ks Félix [féliks]
z med samoglasnikoma z Amazonas [amazónas]
z v izglasju š Figueira da Foz [figájra da fóš]; Moniz [moníš], rod. Moniza [moníša]

Razlike med evropsko in brazilsko portugalščino

Preglednica ponazarja razlike med evropsko in brazilsko portugalščino, ki vplivajo na izgovor imen iz obeh držav v slovenščini.

Portugalska imena Brazilska imena
Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled Izgovor v slovenščini Zgled
e v izglasju e Algarve [algárve], Peniche [peníše] i Recife [resífi], Belo Horizonte [bélo orizónti]
ei aj Ribeira [ribájra], Ferreira [ferájra] ej Ribeiro [ribêjro], Ferreira [ferêjra]
ém v izglasju áj Santarém [santaráj], Belém [beláj] êj Santarém [santarêj], Belém [belêj]
s v izglasju š Neves [néveš], Fernandes [fernándeš], Mendes [méndeš] s Neves [néves], Fernandes [fernándes], Alagoas [alagóas], Tapajós [tapažós], Agulhas Negras [agúljas négras]; Caxias do Sul [kašjáz do súl], rod. Caxiasa do Sula [kašjása do súla]; Minas Gerais [mínaz žerájš], rod. Minasa Geraisa [mínasa žerájša]; Minas Novas [mínaz nôvaš]
s pred črkami za nezveneče soglasnike š Espinho [ešpínjo/špínjo] Castelo Branco [kaštélo bránko], Cristo Redentor [kríšto redentór], Pascoaes [paškoáeš] s Espírito Santo [espírito/spírito sánto], Boa Vista [bóa vísta]

POSEBNOST

Nekatera v slovenščini ustaljena imena so se v zapisu in izgovoru oddaljila od izgovora v izvirniku, npr. Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro], Vasco da Gama [vásko da gáma] (port. [ʼvaʃku ðɐ ʼɣɐmɐ]), Madeira [madêjra] (port. [mɐʼðɐi̯rɐ]).

Podomačevanje portugalskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz portugalščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

  1. pisno podomačene: karavela [karavéla] (port. caravela), eskudo [eskúdo] (port. escudo), gvarana [gvarána] (port. guaraná), anakonda [anakónda] (port. anaconda), marakuja [marakúja] (port. maracujá), portovec [pórtovəc] (port. porto) ‘portsko vinoʼ, kampo [kámpo] (port. campo) ‘savanska pokrajina v Brazilijiʼ;
  2. pisno nepodomačene: feijoada [fejžoáda] ‘brazilska jed iz fižolaʼ, capoeira [kapoêjra] ‘plesno-borilna veščinaʼ.

POSEBNOSTI

  1. Pri posameznih besedah v rabi soobstajata pisno podomačena in nepodomačena različica: piranja/piranha [piránja] (port. piranha) ‘napadalna ribaʼ, madeira/madejra [madêjra] (port. madeira) ‘vinoʼ, bossa nova/bossanova/bosanova [bósa nôva] ‘glasbena zvrstʼ (port. bossa nova).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v portugalščini: Afonso Henriques [afónso enríkeš], Camões [kamójš], Copacabana [kọpakabána], Benfica [benfíka].

Osebna imena

Imena znanih zgodovinskih osebnosti (Magellan [magelán], port. Magalhães), zlasti pa portugalskih vladarjev in vladarskih rodbin so v slovenščini podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena (Alfonz, Sančo, Filip), podomačimo ali prevedemo tudi razlikovalna določila, npr. Pedro Pravični [pédro pravíčni] (port. D. Pedro I o Justiceiro), Henrik Pomorščak [hénrik pomorščák] (port. D. Henrique o Navegador), Izabela Portugalska [izabéla prtugálska] (port. Isabel de Portugal). Enako velja za svetniška imena, npr. Mafalda Portugalska [mafálda prtugálska] (port. Mafalda Sanches de Portugal). Sicer pa so imena zgodovinskih nevladarskih oseb zapisana tako, kot so v izvirniku, npr. Inês de Castro [inéž- de káštro].

Prevzemanje portugalskih priimkov

Prevzemamo najpogosteje imena z dvojnimi priimki, npr. (Camilo Ferreira Botelho) Castelo Branco [kaštélo bránko], (Pedro) Álvares Cabral [álvareš kabrál], pa tudi z enim priimkom (Fernando António Nogueira) Pessoa [pesóa], (Lídia Guerreiro) Jorge [žórže], (Oscar Ribeiro de Almeida) Niemeyer [nijemájer] (Soares Filho), (Amália da Piedade) Rodrigues [rodrígeš]. Tako tudi Cabral [kabrál], Camões [kamójš].

V portugalščini so osebna imena najpogosteje sestavljena iz šestih sestavin (vsaka je lahko sestavljena iz več besed): dve pripadata imenu, največ štiri pa so priimki. Ti so lahko povzeti po materini ali očetovi strani in si sledijo v vrstnem redu, za kakršnega se odloči(ta) starš(a) ali oseba sama. Najpogosteje imenu sledita dva materina priimka, tema pa dva očetova. Posameznik običajno uporablja dva priimka, prvega materinega in kot drugega zadnjega očetovega, lahko pa sta v rabi le zadnja dva priimka, se pravi priimka po očetovi strani.

Predložne sestavine, npr. de, da itd., v priimkih so pisane z malo začetnico – kot v izvirnem jeziku: (Luís Vaz) de Camões [de kamójš], (Joaquim Maria Machado) de Assis [de asíš], (Maria Helena Vieira) da Silva [da sílva].

O pisanju predimkov glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).

Zemljepisna imena

Za redke portugalske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko lastno ime (eksonim). Med njimi so:

POSEBNOSTI

  1. ­­­Pri podomačitvi nekaterih imenih opuščamo določni člen: Brazilija [brazílija] (braz. port. O Brasil), Porto [pórto] (port. O Porto), pojavlja se tudi zapis Oporto [opórto].
  2. Čeprav imena držav podomačujemo, desni prilastek, ki je tudi ime glavnega mesta (Bissau [bisáu̯]), ohranjamo v izvirni obliki: Gvineja Bissau [gvinêja bisáu̯] (ne Gvineja Bisav).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto portugalskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Pri prevzemanju portugalskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih, zato imena glede na portugalščino v slovenščini tudi spremenijo spol:

POSEBNOSTI

  1. V procesu podomačevanja so večjo spremembo doživela nekatera zemljepisna imena, v katerih je zaradi lažjega določanja spola in pregibanja naglas z zadnjega zloga premaknjen in so v slovenščini ženskega spola: Parana [parána] ž, rod. Parane [paráne] (braz. port. o Paraná m [u paraná]).
  2. Nekatera moška zemljepisna imena na soglasnik postanejo v slovenščini ženskega spola: Brazilija [brazílija] ž, rod. Brazilije [brazílije] (braz. port. o Brasil m [u brazíl]).

Nekateri kulturno specifični občnoimenski samostalniki, ki jih ni mogoče zadovoljivo prevesti, v slovenščini spremenijo slovnične lastnosti, npr.

  • port. o samba m [u sámba], ki označuje brazilski ples, postane v slovenščini ženskega spola: samba [sámba], rod. sambe [sámbe];
  • port. a manga ž [a mánga] v slovenščini spremeni končaj in postane moškega spola: mango [mángo], rod. manga [mánga];
  • port. a tanga [a tánga] postane množinski samostalnik: tangice [tángice], rod. tangic [tángic];
  • po naglasnem umiku samostalnik port. o maracujá m [u marakužá] postane ženskega spola: marakuja [marakúja] ž, rod. marakuje [marakúje].

Daljšanje osnove

Osnovo daljšajo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na

  1. naglašene samoglasnike ter nenaglašena i in e, če slednji ni končnica:
    • [é] – José [žozé], rod. Joséja [žozêja];
    • [í] – Piauí [pjaví], rod. Piauíja [pjavíja];
    • [ó] – Maceió [masejó], rod. Maceiója [masejója];
    • [i] – braz. port. Recife [resífi], rod. Recifeja [resífija];
    • [e] – Jorge [žórže], rod. Jorgeja [žóržeja];
  2. na soglasnik r:
    • Salazar [salazár], rod. Salazarja [salazárja].

POSEBNOST

Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Algarve [algárve], Albuquerque [albukêrke]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato podaljšujemo z j (rod. Algarveja [algárveja], rod. Albuquerqueja [albukêrkeja]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Algarva [algárva], rod. Albuquerqua [albukêrka]).

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane (rodilniške) osnove imena, npr. Joséjev [žozêjev-], Albuquerquejev [albukêrkejev-].

Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski je podaljšana, če se osnova konča na samoglasnik, npr. maceiójski [masejójski].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končna govorjena j in š ter pri vseh imenih, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za svojilne pridevnike z obrazilom -ev.

POSEBNOST

Nekatera imena preglašujemo le v govoru, npr. ime Belém [beláj], or. z Belémom [zbelájem].

V brazilski portugalščini se črka [s] na koncu besede večinoma tudi izgovarja kot [s], medtem ko se v evropski portugalščini vedno izgovarja kot [š], ki povzroča preglas: Moraes [morájš], or. z Moraesem [zmorájšem] – braz. port. Moraes [morájs], or. z Moraesom [zmorájsom].

Pregibanje večbesednih imen

Večbesedna osebna imena zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena:

Pri ženskih imenih se z glasovnimi končnicami sklanja le ime, priimek pa ne: Amalia Rodrigues [amálija rodrígeš], rod. Amálie Rodrigues [amálije rodrígeš].

Pri sklanjanju večbesednih zemljepisnih imen so se uveljavila naslednja pravila:

  1. če je desni prilastek predložna zveza, jo ohranjamo v imenovalniški obliki: Figueira da Foz [figêjra da fóš], rod. Figueire da Foz [figêjre da fóš];
  2. če je prva sestavina večbesednega zemljepisnega imena pridevnik ali jo občutimo kot pridevnik, je ne pregibamo z glasovnimi končnicami:
    • São Paulo [sáo páu̯lo], rod. São Paula [sáo páu̯la];
    • Santa Catarina [sánta katarína]rod. Santa Catarine [sánta kataríne];
    • braz. port. Belo Horizonte [bélo orizónti], rod. Belo Horizonteja [bélo orizóntija];
  3. imena z zapostavljenimi pridevniki sklanjamo v obeh sestavinah:
    • braz. port. Espírito Santo [espírito/spírito sánto], rod. Espirita Santa [espírita/spírita sánta];
    • Mato Groso [máto gróso], rod. Mata Grosa [máta grósa].

Posebnost

Izjema je ime Rio de Janeiro, pri katerem pogosteje pogosteje pregibamo obe polnopomenski sestavini: Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro], rod. Ria de Janeira [ríja de žanêjra] tudi Rio de Janeira [ríjo de žanêjra]. Uporabljamo ga tudi v skrajšani, manj formalni obliki Rio [ríjo], rod. Ria [ríja]

Romunščina

Pisava

Romunska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje pet črk s posebnimi ločevalnimi znamenji, tj. ⟨ă⟩, ⟨â⟩, ⟨î⟩, ⟨ş⟩ in ⟨ţ⟩. Pozna tudi več dvočrkij, npr. ⟨ch⟩, ⟨ce⟩, ⟨ci⟩, ⟨ge⟩, ⟨gi⟩, ⟨gh⟩ in ⟨oa⟩.

Romunska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨ă Ă⟩, ⟨â Â⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨î Î⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨ş Ş⟩, ⟨t T⟩, ⟨ţ Ţ⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnost

Črke ⟨k⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨y⟩ ter dvočrkji ⟨ph⟩ za [f] in ⟨tz⟩ za [c] se v romunščini uporabljajo le za zapisovanje prevzetih besed.

V romunski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

O vključevanju romunskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

Izgovor

Naglasno mesto

Romunski naglas ni predvidljiv. Besede so najpogosteje naglašene na predzadnjem ali zadnjem zlogu. Pri prevzemanju v slovenščino naglas praviloma ohranjamo in se ravnamo po naslednjih pravilih:

  1. na predzadnjem zlogu naglašujemo besede, ki se končujejo na samoglasnik, npr. Constanța [konstánca], Eminescu [eminésku];
  2. na zadnjem zlogu naglašujemo besede, ki se končujejo na
    • soglasnik: Arad [arád-], Bogdan [bogdán], Fagaraș [fagaráš], Pantelimon [pantelimón];
    • dvoglasnik: Dorohoi [dorohój], Sibiu [sibív-].

PosebnostI

  1. Ker je med večzložnimi imeni kar nekaj izjem, moramo pri njih naglasno mesto vedno preveriti. Od opisanega pravila odstopajo besede iz obeh skupin, npr. Oltenița [olténica], Toplița [tóplica]; Sighet [síget], Topolovaț [topolôvac].
  2. Na predzadnjem zlogu so naglašene tudi romunske besede z izglasnim -⟨i⟩, ki ga pri prevzemanju izgovarjamo kot [i], v romunščini pa le rahlo mehča soglasnik pred njim: Petroșani [petrošáni], Ploiești [plojéšti].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; črki ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi z drugimi slovenskimi glasovi.

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ă⟩, ki se v romunščini izgovarja kot [ə], prevzemamo kot [a]: Cernavodă [čêrnavoda].
  2. Samoglasnik, zapisan s črkama ⟨â⟩ in (po starem pravopisu) ⟨î⟩, se v romunščini izgovarja kot [ɨ], prevzemamo ga glede na položaj različno, in sicer
    • v medsoglasniškem položaju ob črki ⟨r⟩ kot polglasnik: Bîrsa/Bârsa [bə̀rsa], Cârna [kə̀rna], Târgovişte [tərgôvište];
    • v vseh drugih položajih po črki, tj. kot [a] oz. redkeje tudi [i], npr. Câmpulung [kampulúng-], Mîțu [mícu].

Imena s črko ⟨â⟩ oz. ⟨î⟩ imajo zaradi enakega izgovora obeh črk v romunščini in dveh pravopisnih možnosti pogosto tudi dvojnični zapis: Bîrsa/Bârsa [bə̀rsa], Dâmbovița [dámbovica] in Dîmbovița [dímbovica], Târgu/Tîrgu Mureş [tə̀rgu múreš], Tîrgovişte/Târgovişte [tərgôvište].

V samoglasniškem sklopu ⟨iV⟩ za soglasnikom, tj. ⟨CiV⟩, se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Maria [maríja], Eliade [elijáde], Iliescu [ilijésku].

Posebnost

Zeva izjemoma ni, če črko ⟨i⟩ izgovorimo kot [j], npr. pri imenu Techirghiol [tékirgjọl], prevzetem iz turščine.

O zevu glej poglavje »Zapiranje zeva« (Slovnični oris za pravopis).

Črko ⟨i⟩, ki ima v romunščini v izglasju za soglasnikom mehčalno vlogo, prevzemamo kot [i]: Petroșani [petrošáni] (romun. [petro'ʃani]), Ploiești [plojéšti] (romun. [plo'i̯ešti]), Comăneci [komanéči] (romun. [komə'neʧi]).

Črka ⟨i⟩ je v romunščini tudi sestavina dvočrkij za dvoglasnike in jo prevzemamo kot [j]. V vzglasju in za samoglasnikom se pojavljajo dvočrkja ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩ in ⟨iu⟩ (Iuga [júga], Craiova [krajôva]); v izglasju pa ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩ in ⟨ui⟩ (Matei [matêj]).

Črko ⟨u⟩ v dvoglasniku prevzemamo kot dvoglasniški [u̯]; v izglasju se pri sklanjanju zaradi položaja pred samoglasnikom premenjuje z zobnoustničnim [v]: Sibiu [sibíu̯], rod. Sibiua [sibíva].

Romunska dvoglasnika, zapisana z dvočrkjema ⟨ea⟩ in ⟨oa⟩, prevzemamo kot [ea] (Rupea [rúpea], Rebreanu [rebreánu], Oradea [orádea], Breaza [breáza], Piatra Neamț [pjátra neámc]) in [u̯a] (Hunedoara [hunedu̯ára]).

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo enojno: Andreea [andrêa], Condeescu [kondésku].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, prevzemamo kot [k], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩, ko je [č]: Cantemir [kántemir], toda Cernavodă [čêrnavoda].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, prevzemamo kot [g], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩, ko je [dž]: Fagaraș [fagaráš], toda Argeş [árdžeš].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ş⟩, v romunščini izgovarjamo kot [š]: Brâncuși [bránkuši].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ț⟩, prevzemamo kot [c]: Toplița [tóplica].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [ks]: Alexandrescu [aleksandrésku].

Pri prevzemanju v slovenščino upoštevamo prilikovanje po zvenečnosti, npr. soglasnik š, zapisan s črko ⟨ş⟩, pred zvenečim soglasnikom izgovorimo kot [ž], npr. Coşbuc [kožbúk], Hașdeu [haždév-].

Romunska dvočrkja v slovenščino prevzemamo takole:

Redke podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas, npr. Lipatti [lipáti], Pillat [pilát].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ă a Răzvan [razván], Cărtărescu [kartarésku], Cernavodă [čêrnavoda]
â a Dâmbovița [dámbovica]
â ob ⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju ə Cârna [kə̀rna], Bârsa [bə̀rsa], Târgovişte [tərgôvište]
c k Cârna [kə̀rna], Câmpulung [kampulúng-]
c pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ (tudi izglasnim) gl. ⟨ce⟩ in ⟨ci⟩ č Cernavodă [čêrnavoda], Cisnădie [čišnadíje], Cenad [čénad-]
ce pred ⟨a⟩ č Tulcea [túlča], Suceava [sučáva], Delavrancea [delavránča]
ci pred ⟨a⟩ in ⟨u⟩ gl. ⟨i⟩ č Ciacova [čákova], Ciucaş [čúkaš], Ciuk [čúk], Nedelciu [nedélču]
ch pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ k Trahanache [trahanáke], Bechet [bekét], Chivu [kívu], Asachi [asáki], Celibidache [čelibidáke]
g g Lugoj [lúgož-], Câmpulung [kampulúng-], Grigorescu [grigorésku]
g pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ (tudi izglasnim) gl. ⟨ge⟩, ⟨gi⟩ Angela [andžéla], Medgidia [medžidíja], George [džórdže]
ge pred ⟨o⟩ in ⟨a⟩ George [džórdže], Georgescu [džordžésku]
gh pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ g Gheorghe [geórge], Gheorghiu [georgíju], Sighet [síget], Anghel [ángel], Arghezi [argézi]
gi pred ⟨a⟩ in ⟨u⟩ Caragiale [karadžále], Giurgiu [džúrdžu], Sergiu [sêrdžu]
i i Ivasiuc [ivasíjuk], Brăila [braíla], Rodica [rodíka]; Corabia [korábija], Blandiana [blandijána], Brătianu [bratijánu], Mangalia [mangálija], Galaction [galaktijón], Zaharia [zaharíja], Podgoria [podgórija], Bacovia [bakôvija]
i v izglasju za soglasnikom i Alexandri [aleksándri], Galați [galáci], Petroșani [petrošáni], Pitești [pitéšti], Ploiești [plojéšti], Tecuci [tekúči], Comăneci [komanéči], Slavici [sláviči]
i v dvoglasnikih ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩, ⟨iu⟩ v vzglasju in za samoglasnikom j Iași [jáši], Iorga [jórga], Poiana [pojána], Mamaia [mamája], Baia Mare [bája máre], Maiorescu [majorésku], Negoiu [negóju]
i v dvoglasnikih ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨ui⟩ v izglasju j Mihai [miháj], Sighetu Marmației [sigétu marmácijej], Dorohoi [dorohój], Vaslui [vaslúj]
î i Dîmbovița [dímbovica]
î ob ⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju gl. â ə rna [kə̀rna], rsa [bə̀rsa], Tîrgovişte [tərgôvište]
j ž Adjud [adžúd-], Gorj [górž-], Gheorghiu-Dej [georgíju-déž-], Jebeleanu [žebeleánu]; Cluj-Napoca [klúš-napóka], rod. Cluja-Napoce [klúža-napóke]
oa u̯a Hunedoara [hunedu̯ára], Sighișoara [sigišu̯ára]
ș š Râșnov [rášnov-], Sighişoara [sigišu̯ára]
ț c Oltenița [olténica], Harghiţa [hargíca], Reşiţa [réšica], Galați [galáci]
u u Urlați [urláci], Radăuți [radaúci], Antonescu [antonésku], Enescu [enésku]
u v dvoglasniku (navadno v izglasju) Bacău [bakáv-], Buzău [buzáv-], Târgu Jiu [tárgu žív-], Gheorghiu [georgív-]
x v prevzetih imenih ks Alexandrescu [aleksandrésku]

POSEBNOST

Imena v Franciji živečih Romunov izgovarjamo tudi po francosko, npr. Cioran romun. [čorán], fr. [sjorán]. Tudi v Franciji živeči pisec, rojen kot Eugen Ionescu [éu̯džen jonésku], je svoje ime prilagodil francoščini in je splošno znan kot Eugène Ionesco, ki ga v slovenščini izgovarjamo [ežên jonésko].

Podomačevanje romunskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz romunščine prevajamo. Tista, ki jih ne, so

  1. pisno podomačena: cujka (romun. țuică) ‘vrsta žganja’;
  2. pisno nepodomačena: tochitură [tokitúra] ‘golažu podobna mesna jed’, papanaşi [papanáši] ‘pecivo iz ocvrtega ali kuhanega testa’.

Lastna imena

Večina lastnih imen je pisno nepodomačena: Dacia [dáča] |tovarna|, Bălănescu [balanésku], Râșnov [rášnov-], Bistrița [bístrica].

Osebna imena

Imena znanih romunskih vladarjev in vladarskih rodbin so v slovenščini podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena. Podomačimo ali prevedemo tudi razlikovalna določila, npr. Ferdinand Romunski [fêrdinand romúnski] (romun. Ferdinand I al României), Vlad III. Tepeš [vlát trétji tépeš] (romun. Vlad Țepeș), znan tudi kot Drakula [drákula] (romun. Drăculea/Dracula); Radu III. Čedni [rádu trétji čédni] (romun. Radu cel Frumos). Enako velja za svetniška imena, npr. sv. Ciril Galacijski [svéti ciríl galácijski].

Prevzemanje romunskih priimkov

Romunske priimke prevzemamo nespremenjene: Dragnea [drágnea], Prunaru [prunáru].

Številna romunska imena so tvorjena, in sicer so imenom prednikov dodani končaji (npr. escu, eanu, anu, an, aru in atu), tj. Ionescu [jonésko] (< Ion + ‑escu), Budai-Deleanu [budáj-deleánu] (< Del + ‑eanu).

Zemljepisna imena

Za redke romunske zemljepisne danosti se je uveljavilo slovensko lastno ime (eksonim). Med njimi so:

Občnoimenske sestavine večbesednih imen prevajamo: Baraganska stepa [baragánska stépa] (romun. Câmpia/Cîmpia Bărăganului), Gozdni Karpati [gózdni karpáti] (romun. Carpații Orientali), Donavsko-črnomorski prekop [dónau̯sko-čərnomôrski prekòp] (romun. Canalul Dunăre-Marea Neagră), Hitri Kriš [hítri kríš] (romun. Krișul Repede), Moldavska planota [moldáu̯ska planôta] (romun. Podișul Moldovei).

Posebnosti

  1. Ime Moldavija [moldávija] je večdenotativno – uporablja se tako za državo z izvirnim romunskim imenom Moldova kot tudi za zgodovinsko pokrajino.
  2. Pokrajina Transilvanija [transilvánija] se je nekdaj imenovala tudi Sedmograška [sedmográška].
  3. Nekatera imena romunskih zemljepisnih danosti smo prevzemali iz drugih jezikov: Temišvar [témišvar] (romun. Timișoara), Kalatida [kalátida] (romun. Mangalia), Dakija [dákija] (romun. Dacia) |nekdanja rimska provinca|.

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto romunskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Romunska osebna imena po obliki naravnega spola uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce. Zemljepisna imena s končaji, neznačilnimi za slovenske paradigmatske vzorce, spremenijo spol, npr. imena na končni nenaglašeni -a so v slovenščini vedno ženskega spola (Hunedoara [hunedu̯ára]), tudi če v romunščini ni tako.

Nekatera že v preteklosti podomačena imena so bila tudi v zapisu prilagojena tako, da se uvrščajo bodisi v ženski (Bukarešta ž [búkarẹšta/bukaréšta] (romun. București m)) bodisi v moški spol (Temišvar m [témišvar] (romun. Timișoara ž)).

Pri pregibanju ženskih osebnih imen, ki se končajo na -eea, upoštevamo, da se premenjuje le končnica -a, osnova pa ostaja nespremenjena, četudi se v rodilniku pojavijo trije zaporedni e-ji, npr. Andreea [andrêa], rod. Andreee [andrêe].

Daljšanje osnove

Osnovo daljšajo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, in sicer

  1. samostalniki z osnovo na samoglasnik i ter na samoglasnika e in u, če nista končnici:
    • Arghezi [argézi], rod. Arghezija [argézija];
    • Trahanache [trahanáke], rod. Trahanacheja [trahanákeja];
    • Giurgiu [džúrdžu], rod. Giurgiuja [džúrdžuja];
  2. samostalniki, ki jih prevzemamo s končnim i (v romunščini izgovorjen rahlo mehčano in vpliva na soglasnik pred njim):
    • Comăneci [komanéči], rod. Comănecija [komanéčija];
    • Petroșani [petrošáni], rod. Petroșanija [petrošánija].

Posebnost

Pri nekaterih imenih s končajem -scu (npr. Cărtărescu [kartarésku]) in na končni nenaglašeni e (npr. Teodore [teodóre]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni u oz. e kot del osnove in zato podaljšujemo z j (rod. Cărtărescuja [kartaréskuja]; rod. Teodoreja [teodóreja]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Cărtăresca [kartaréska]; rod. Teodora [teodóra]).

Podstava svojilnega pridevnika je enaka (podaljšani) rodilniški osnovi imena: Arghezijev [argézijev-], Giurgiujev [džúrdžujev-], Comănecijev [komanéčijev-], Cărtărescujev [kartaréskujev-], Teodorejev [teodórejev-]. Ta je pri skupinah imen na -e in -scu lahko tudi nepodaljšana: Cărtărescov [kartaréskov], Teodorov [teodórov-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene c, j, č in š, na mehčane glasove, ki se pred samoglasnikom izgovarjajo z j, ter pri vseh imenih, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za tvorbo svojilnega pridevnika.

Ruščina

Pisava

Ruska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s sedmimi dodatnimi črkami – ⟨щ Щ⟩, ⟨ъ Ъ⟩, ⟨ы Ы⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨эЭ⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩ in ciriličnima črkama z ločevalnim znamenjem ⟨ё Ё⟩, ⟨й Й⟩.

Ruska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ё Ё⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨й Й⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩, ⟨щ Щ⟩, ⟨ъ Ъ⟩, ⟨ы Ы⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨э Э⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩.

POSEBNOST

Velike črke ⟨Ъ⟩ (jor ali trdi znak), ⟨Ы⟩ (jeri ali trdi i) in ⟨Ь⟩ (jer ali mehki znak) se ne pojavljajo v vlogi velike začetnice, ampak jih uporabljamo le v nizu samih velikih črk ali povsem samostojno. Črka ⟨Ы⟩ se na začetku besede pojavlja samo v redkih občnih besedah in redkih prevzetih zemljepisnih imenih (npr. iz jakutščine).

Zapis v latinici

Pri prečrkovanju ruske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. Tako natančno prečrkovana imena so uporabljena v bibliografskih zapisih in strokovnih besedilih, s čimer je omogočen nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. V splošni rabi uporabljamo podomačeni zapis, pri katerem skušamo rusko besedje čim bolj prilagoditi slovenskemu sistemu, kar pomeni, da si obenem prizadevamo, da bi se s črkami slovenske latinice čim bolj približali glasovni vrednosti ciriličnih črk.

Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ustreznico.

Mala in velika cirilična črka Mala in velika cirilična črka v ležečem tisku Mala in velika latinična črka (prečrkovanje) Mala in velika latinična črka (podomačevanje)
а А а А a A a A
б Б б Б b B b B
в В в В v V v V
г Г г Г g G g G
д Д д Д d D d D
е Е е Е e E e E, je Je
ё Ё ё Ё ё Ё o O, jo Jo
ж Ж ж Ж ž Ž ž Ž
з З з З z Z z Z
и И и И i I i I
й Й й Й j J j J
к К к К k K k K
л Л л Л l L l L
м М м М m M m M
н Н н Н n N n N
о О о О o O o O
п П п П p P p P
р Р р Р r R r R
с С с С s S s S
т Т т Т t T t T
у У у У u U u U
ф Ф ф Ф f F f F
х Х х Х h H h H
ц Ц ц Ц c C c C
ч Ч ч Ч č Č č Č
ш Ш ш Ш š Š š Š
щ Щ щ Щ šč Šč šč Šč
ъ Ъ ъ Ъ ’’ opuščamo
ы Ы ы Ы y Y i I
ь Ь ь Ь opuščamo oz. izjemoma zapisujemo z j
э Э э Э è È e E
ю Ю ю Ю ju Ju ju Ju
я Я я Я ja Ja ja Ja

POSEBNOSTI

  1. Črke ⟨щ⟩, ⟨ю⟩ in ⟨я⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom oziroma s po dvema latiničnima črkama: ⟨šč⟩, ⟨ju⟩, ⟨ja⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico, se piše z veliko le prva enota črkovnega sklopa: ⟨Šč⟩ Ščedrin [ščedrín] (rus. Щедрин), ⟨Ju⟩ Jurski [júrski] (rus. Юрский), ⟨Ja⟩ Jasulovič [jasulôvič] (rus. Ясулoвич). Obe enoti črkovnega sklopa zapišemo z veliko črko le v nizu samih velikih črk, npr. ⟨ŠČ⟩, ⟨JU⟩, ⟨JA⟩.
  2. Črka ⟨ё Ё⟩ se pri prečrkovanju v latinico ohranja. Dvojna pika ⟨¨⟩ nad črko e označuje izgovor naglašenega [jo], npr. Artёm (rus. Артём), Žuravljёv (rus. Журавлёв) ali po šumevcih naglašenega [o], npr. Pugačёva (rus. Пугачёва) in Gračёv (rus. Грачёв); to se pri podomačevanju odraža tudi v zapisu: Artjom [artjóm], Žuravljоv [žuravljôv-], Pugačova [pugačôva], Gračov [gračôv-]. V ruščini se v splošni rabi zaradi predvidljivosti ⟨ë⟩ pogosto zapisuje brez pik – kot ⟨e⟩ –, zaradi česar pri podomačevanju prihaja do manj ustreznih različic, npr. Fedor [fédor] namesto Fjodor [fjódor] (rus. Фëдор), Potemkin [potémkin] namesto Potjomkin [potjómkin] (rus. Потëмкин).
  3. Črki ⟨ъ Ъ⟩ in ⟨ь Ь⟩ nimata samostojne glasovne vrednosti, predstavljata trdi in mehki znak, pri prečrkovanju ju označujemo z dvojnim opuščajem ⟨’’⟩ in opuščajem ⟨’⟩. V podomačenem zapisu ta znaka opuščamo. Izjema so redke zveze, ko za mehkim znakom ⟨ь⟩ stoji črka i ali e – v tem primeru mehki znak prevzemamo kot ⟨j⟩, npr. Iljič [íljič] (rus. Ильич), Svinjin [svinjín] (rus. Свиньин), Afanasjev [afanásjev-] (rus. Афансьев).
  4. Črko ⟨э Э⟩ pri prečrkovanju označimo s krativcem ⟨è È⟩, s čimer jo ločujemo od navadnega e. V podomačenem zapisu razlikovanja med ⟨è⟩ in ⟨e⟩ ni, npr. Erenburg [êrenburg-] (rus. Эренбург), Elektrogorsk [elektrogórsk] (rus. Электрогорск).

Pri inicialkah ruskih imen, ki se začnejo na črke ⟨Ю⟩ ali ⟨Я⟩, ime pogosto okrajšamo z latiničnima ustreznicama ruske črke, npr. Ярослав – Ja., Яна – Ja., Яков – Ja., Юрий – Ju., Юлия – Ju., Юлиан – Ju.

Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih

Osebna in zemljepisna imena se v mednarodnih uradnih dokumentih prečrkujejo v latinico po različnih sistemih prečrkovanja, najpogosteje pa po pravilniku Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO 2012–2016), ki je v veljavi v ruskih potnih listih. Tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) pri prevzemanju ruskih lastnih imen ne uporabljamo.

  • ⟨ё Ё⟩ – ⟨e E⟩: Пётр – Petr
  • ⟨ж Ж⟩ – ⟨zh Zh⟩: Жуков – Zhukov
  • ⟨й Й⟩ – ⟨i I⟩: Йошкар-Ола – Ioshkar-Ola, Йосеф – Iosef
  • ⟨х Х⟩ – ⟨kh Kh⟩: Михаил – Mikhail
  • ⟨ц Ц⟩ – ⟨ts Ts⟩: Царицыно – Tsaritsyno
  • ⟨ч Ч⟩ – ⟨ch Ch⟩: Чебоксары – Cheboksary
  • ⟨ш Ш⟩ – ⟨sh Sh⟩: Шахматов – Shakhmatov
  • ⟨щ Щ⟩ – ⟨shch Shch⟩: Щавелёв – Shchavelev
  • ⟨ь Ь⟩ – ⟨– –⟩: Тюмень – Tiumen
  • ⟨ъ Ь⟩ – ⟨ie IE⟩: Подъездной – Podiezdnoi
  • ⟨ы Ы⟩ – ⟨y Y⟩: Навальный – Navalnyi
  • ⟨э Э⟩ – ⟨e E⟩: Эвелина – Evelina
  • ⟨ю Ю⟩ – ⟨iu Iu⟩: Юрий – Iurii
  • ⟨я Я⟩ – ⟨ia Ia⟩: Ямпольский – Iampolskii

Izgovor

Naglasno mesto

Ruščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju ruskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo: Dostojevski [dostojéu̯ski] (rus. Достоeвский), Novgorod [nôu̯gorod-] (rus. Новгород).

POSEBNOSTI

  1. Pri naglasnih dvojnicah smo pozorni na naglas nosilca imena, npr. Mihail Bahtin [mihaíl bahtín] (rus. Михаи́л Бахти́н) nasproti Aleksandr Bahtin [aleksándǝr báhtin] (rus. Алексáндр Бáхтин). V ruščini se naglas pri pregibanju lahko premika, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo. V slovenščino prevzemamo naglasno mesto iz imenovalnika in ga pri pregibanju ohranjamo: Bondarčuk [bondarčúk], rod. Bondarčuka [bondarčúka] (rus. Бондарчу́к); Testelec [testeléc], rod. Testeleca [testeléca] (rus. Тестеле́ц).
  2. Razlike med ruskim in slovenskim naglaševanjem so najbolj opazne pri naslednjih skupinah besed, ki so v ruščini sicer naglašene na zadnjem zlogu oz. končaju:
    • zemljepisna imena s končnim naglašenim -a Moskva [móskva] (rus. Москвá), tako še Kolima [kolíma] (rus. Колыма́), Kostroma [kostróma] (rus. Кострома́);
    • imena območij in držav na -stan (rus. -стaн) – Dagestan [dágestan] (rus. Дагеста́н), Turkmenistan [turkménistan] (rus. Туркмениста́н);
    • imena mest na -grad (rus. -град) – Kaliningrad [kalíningrad-] (rus. Калинингра́д), Leningrad [léningrad-] (rus. Ленингра́д);
    • priimki germanskega izvora (če so naglašeni na zadnjem zlogu) na -son (rus. -сон) – Jakobson [jákopson] (rus. Якобсóн), Kacnelson [kácnelson] (rus. Кацнельсóн); na -štejn (rus. -штейн) – Bernštejn [bêrnštejn] (rus. Бернштéйн); na -man (rus. -ман) – Ejdelman [êjdelman] (rus. Эйдельмáн); na -burg (rus. -бург), npr. Erenburg [êrenburg-] (rus. Эренбу́рг);
    • nekatera moška rojstna imena, npr. Ivan [ívan] (rus. Ивáн); tako še Ilja [ílja] (rus. Илья́), Luka [lúka] (rus. Лукá), Filip [fílip] (rus. Фили́пп), Donat [dónat] (rus. Донáт), Zahar [záhar] (rus. Захáр);
    • redka ženska rojstna imena s končajem -ija (-и́я), npr. Anastasija [anastásija] (rus. Анастаси́я).

Oznake naglasa in naglasnega mesta niso del pisne podobe ruskih imen, v poglavju o naglasnem mestu ponazarjajo razlike med ruskim in slovenskim naglaševanjem.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ ⟨a⟩, ⟨о⟩ ⟨o⟩ in ⟨у⟩ ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Trdi i, zapisan kot ⟨ы⟩ – ⟨y⟩, in mehki i, zapisan kot ⟨u⟩ – ⟨i⟩, se v slovenščini ne razlikujeta. Oba prevzemamo kot i: Bikov [bíkov-] (rus. Быков), Bitov [bítov-] (rus. Битов).
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩ – ⟨e⟩, glede na položaj izgovarjamo kot [je] in prevzemamo s črkovnim sklopom ⟨je⟩, in sicer
    • v vzglasju: Jekaterinburg [jekaterínburg-] (rus. Екатеринбург), Jekaterina [jekaterína] (rus. Екатерина), Jenisej [jẹnisêj] (rus. Енисей), Jesenin [jesénin] (rus. Еceнин);
    • po samoglasniku: Aleksejev [aleksêjev-] (rus. Алексеев), Nikolajev [nikolájev-] (rus. Николаев), Тimofejev [timofêjev-] (rus. Тимофеев);
    • za črkama ⟨ь⟩ in redko ⟨ъ⟩: Šeremetjevo [šeremétjevo] (rus. Шереметьево), Sježinski pereulok [sježínski pereúlok] (rus. Съезжинский переулок).
  3. Črko ⟨e⟩ – ⟨e⟩ v pisnem končaju -⟨ель⟩ izgovarjamo kot polglasnik: Vrangel [vrángǝl] (rus. Врангель). Polglasnik se pri prevzemu pojavlja tudi v zvezah dveh zvočnikov, npr. Kremelj [krémǝl’/krémǝl] (rus. Кремль), zlasti pa v zvezah zapornika in zvočnika r, npr. Aleksandr [aleksándǝr] (rus. Александр), Pjotr [pjótǝr] (rus. Пётр), Silvestr [silvéstǝr] (rus. Сильвестр). Pri pregibanju ta polglasnik izpada.

V preteklosti se je polglasnik v izglasni zvezi zapornika in zvočnika zapisoval vedno s črko ⟨e⟩, kar je ustrezalo tudi slovenskim oblikam teh imen (Aleksander, Peter).

V ruščini je kakovost samoglasnikov odvisna tudi od naglasnega mesta in soglasniškega okolja. Nenaglašeni samoglasniki se npr. izgovarjajo reducirano, znana pojava sta akanje in ikanje. Samoglasniških redukcij ne prenašamo v slovenščino.

Šest črk ruske pisave (⟨a⟩, ⟨э⟩, ⟨о⟩, ⟨и⟩, ⟨ы⟩, ⟨у⟩) označuje samoglasnike. Štiri samoglasniške črke (⟨я⟩, ⟨е⟩, ⟨ё⟩, ⟨ю⟩) v ruščini označujejo mehčanost predhodnih soglasnikov (ne mehčajo pa otrdelih, npr. [š]) ali zveze zvočnika [j] in samoglasnika.

Ruski podvojeni samoglasnik аа ⟨aa⟩, ki se pojavlja zlasti v biblijskih imenih, v zapisu prevzemamo podvojeno, izgovarjamo pa kot en glas: Avraam [au̯rám] (rus. Aвраaм), Isaak [isák] (rus. Исаак), Varlaam [varlám] (rus. Варлаaм), Čaadajev [čadájev-] (rus. Чаадаев).

V samoglasniškem sklopu [iV] zev pri prevzemanju zapiramo z v govoru, v zapisu pa ne, npr. Dmitriev [dmítrijev-] (rus. Дмитриев), Gadžiev [gadžíjev-] (rus. Гаджиев), Georgievsk [geórgijeu̯sk] (rus. Георгиевск), Guriev [guríjev-] (rus. Гуриев), Rodionov [rodijónov-] (rus. Родионов).

POSEBNOSTI

  1. Ruska (izvorno hebrejska ali grška) imena s podvojenim samoglasnikom ⟨ии⟩ – ⟨ii⟩ zapisujemo brez j, ki pa ga izgovarjamo ali (zaradi izvorno morfemske meje) ne: Daniil [danijíl/daniíl] (rus. Даниил).
  2. Pri imenih, kjer je v samoglasniškem sklopu naglašeni i na drugem mestu (npr. ⟨aи⟩ – ⟨ai⟩), zeva ne zapiramo: Mihail [mihaíl] (rus. Михаил), Naina [naína] (rus. Наина), Raisa [raísa] (rus. Раиса), Taisija [taísija] (rus. Таисия).
Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ ⟨b⟩, ⟨в⟩ ⟨v⟩, ⟨г⟩ ⟨g⟩, ⟨д⟩ ⟨d⟩, ⟨ж⟩ ⟨ž⟩, ⟨з⟩ ⟨z⟩, ⟨й⟩ ⟨j⟩, ⟨к⟩ ⟨k⟩, ⟨л⟩ ⟨l⟩, ⟨м⟩ ⟨m⟩, ⟨н⟩ ⟨n⟩, ⟨п⟩ ⟨p⟩, ⟨р⟩ ⟨r⟩, ⟨с⟩ ⟨s⟩, ⟨т⟩ ⟨t⟩, ⟨ф⟩ ⟨f⟩, ⟨х⟩ ⟨h⟩, ⟨ц⟩ ⟨c⟩, ⟨ч⟩ ⟨č⟩ in ⟨ш⟩ ⟨š⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOST

Rusko črko ⟨щ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom ⟨šč⟩, ki ga tudi izgovarjamo po slovensko (brez zlitja): Ščedrin [ščedrín] (rus. Щедрин).

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas, ohranjanje podvojenega zapisa pa je odvisno od vrste lastnega imena.

  1. Ohranjamo ga pri priimkih: Annenski [ánenski] (rus. Анненский), Barannikov [baránikov-] (rus. Баранников), Gippius [gípijus] (rus. Гиппиус), Ivannikov [ivánikov-] (rus. Иванников), Propp [próp] (rus. Пропп), Spasski [spáski] (rus. Спасский), Krašeninnikov [krašenínikov-] (rus. Крашенинников).
  2. Poenostavljamo ga pri zemljepisnih imenih – zapisujemo eno črko: Jesentuki [jesentukí] (rus. Ессентуки), Nevinomisk [nevinomísk] (rus. Невинномысск), Novočerkask [novočerkásk] (rus. Новочеркасск), Novorosijsk [novorosíjsk] (rus. Новороссийск), Toljati [toljáti] (rus. Тольятти), Usurijsk [usuríjsk] (rus. Уссурийск).

POSEBNOST

Če se je v slovenščini pri osebnih imenih uveljavil zapis z enojnim soglasnikom, ga pri domačenju ne spreminjamo: Ala [ála] (rus. Алла), Ana [ána] (rus. Анна), Filip [fílip] (rus. Филипп), Genadij [genádij] (rus. Геннадий), Inokentij [inokéntij] (rus. Иннокентий), Visarion [visarjón] (rus. Виссарион), Žana [žána] (rus. Жанна).

Imena mednarodno znanih sodobnikov so zapisana tudi nepodomačeno, npr. Anna Netrebko.

O ohranjanju podvojenih soglasnikov glej razdelek o prevzemanju.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno cirilično črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
e e za soglasniki, razen v končaju -jev (s potencialno dvojnico -ev), če se osnova konča na zvočnike n, l, r, ali nezvočnik d e Lenin [lénin] (rus. Ленин), Denis [dénis/denís] (rus. Денис), Mandelštam [mándelštam] (rus. Мандельштам), Peterburg [pẹterbúrg-] (rus. Петербург), Perm [pêrm/pêrəm] (rus. Пермь)
e je na začetku besede ali za samoglasniki je Jevgenij [jeu̯génij] (rus. Евгeний), Jegor [jegór] (rus. Eгорь), Jenisej [jẹnisêj] (rus. Енисeй); Nikolajev [nikolájev-] (rus. Николаев), Sergejev [sergêjev-] (rus. Сергеев), Kozodojev [kozodójev-] (rus. Козодоев), Macujev [macújev-] (rus. Мацуев)
е je na morfemski meji v končajih -⟨njev⟩-⟨нев⟩ in -⟨ljev⟩-⟨лев⟩ je Brežnjev [bréžnjev-] (rus. Брежнев), Turgenjev [turgénjev-] (rus. Турегенев), Bartenjev [barténjev-] (rus. Бартенев)
е je/e na morfemski meji zlasti v končajih kot -⟨bjev⟩‑⟨бев⟩, -⟨rjev⟩‑⟨рев⟩, -⟨djev⟩-⟨дев⟩ je/e Golubjev [gólubjev-] / Golubev [gólubev-] (rus. Голубев); Zverjev [zvérjev-] / Zverev [zvérev-] (rus. Зверев); Medvedjev [medvédjev-] / Medvedev [medvédev-] (rus. Медвeдев)
ë jo razen za šumevci jo Fjodorov [fjódorov-] (rus. Фëдоров), Potjomkin [potjómkin] (rus. Потëмкин), Orjol [orjól] (rus. Орëл), Budjonovsk [budjónou̯sk] (rus. Будëнновск), Solovjov [solou̯jôv-] (rus. Соловьёв), Vorobjov [vorobjôv-] (rus. Воробьёв), Birjuljovo [birjuljôvo] (rus. Бирюлёво)
ë o za šumevci o Pugačov [pugačôv-] (rus. Пугачёв), Ščolkovo [ščólkovo] (rus. Щёлково), Čormoz [čórmoz-] (rus. Чёрмоз)
и i i Akunin [akúnin] (rus. Акунин), Irina [irína] (rus. Ирина), Ilja [ílja] (rus. Илья), Irkutsk [irkútsk] (rus. Иркутск), Lenin [lénin] (rus. Ленин)
ы i i Beli [béli] (rus. Белый), Černih [černíh] (rus. Черных), Krilov [krilôv-] (rus. Крылов), Višinski [višínski] (rus. Вышинский)
ь praviloma opuščamo v izglasju praviloma opuščamo Skripal [skripál] (rus. Скрипаль), Kazan [kazán] (rus. Казань), Stavropol [stáṷropọl] (rus. Ставрополь), Astrahan [ástrahan] (rus. Астрахань), Kremelj [kréməl’/kréməl] (rus. Кремль)
ь
praviloma opuščamo
med soglasnikoma praviloma opuščamo Olga [ólga] (rus. Ольга), Jelcin [jélcin] (rus. Ельцин), Ilf [ílf] (rus. Ильф), Menšikov [ménšikov-] (rus. Мeньшиков), Navalni [naválni] (rus. Навальный), Ilmen [ílmen] (rus. Ильмень)
ь j med soglasnikom in samoglasnikom ⟨е⟩ in ⟨и⟩ j Prokofjev [prokófjev-] (rus. Прокофьев), Jurjevna [júrjeu̯na] (rus. Юрьевна), Šeremetjevo [šeremétjevo] (rus. Шереметьево), Svinjin [svinjín] (rus. Свиньин)

POSEBNOSTI

  1. Pri redkih izjemah, navadno v starejših prevzemih, se črka ⟨e⟩ v naglašenem zlogu zapisuje z ⟨je⟩, npr. Onjegin [onjégin] (rus. Oнегин), Aljehin [aljéhin] (rus. Алехин), Dnjeper [dnjépər] (rus. Днепр), danes Dneper [dnépǝr].
  2. Pri redkih prevzetih imenih, ki se v ruščini končujejo z mehčanim soglasnikom, v zapisu označenim z mehkim znakom, se je v slovenščini uveljavila ustreznica s končnim ⟨j⟩: Gogolj [gógol’/gógol] (rus. Гоголь), Dalj [dál’/dál] (rus. Даль), Babelj [bábəl’/bábəl] (rus. Бабель), Jaroslavelj [jaroslávəl’/jaroslávəl] (rus. Ярославль).
  3. Mehki znak med soglasnikoma pri domačenju navadno opuščamo, npr. Bolšoj teater [bolšój teátər] (rus. Большой театр), Bolšerečje [bọlšeréčje] (rus. Большеречье), Olga [ólga] (rus. Ольга). Izjemi sta redki besedi, pri katerih se je uveljavil zapis z ⟨j⟩: boljševik [bol’ševík/bolševík] (rus. большевик), menjševik [men’ševík/menševík] (rus. меньшевик).

Podomačevanje ruskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz ruščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze pisno podomačene. Povezane so s političnim sistemom v preteklosti (boljševik [bol’ševík/bolševík], menjševik [men’ševík/menševík], sovjet [sovjét], kolhoz [kolhóz-], kozak [kozák], perestrojka [perestrójka], pogrom [pogrôm]), s kulturo in življenjskim slogom (balalajka [balalájka], dača [dáča], kazačok [kazačók], samovar [samovár], rusalka [rusálka]), z znamkami (moskvič [móskvič]), pasmami (borzoj [borzój]), denarnimi enotami (rubelj [rúbəl’/rúbəl], kopejka [kopêjka]) in značilnostmi ruske pokrajine (tajga [tájga], tundra [túndra]).

Poznamo tudi izlastnoimenske izpeljanke, npr. stahanovec [stahánovəc], trockist [trockíst], stalinist [staliníst].

Lastna imena

Osebna imena

Večino osebnih lastnih imen samo prečrkujemo: Nadežda [nadéžda] (rus. Надежда), Hodorkovski [hodorkôu̯ski] (rus. Ходорковский), Čehov [čéhov-] (rus. Чeхов), Černiševski [černišéu̯ski] (rus. Чернышeвский), Vereščagino [vereščágino] (rus. Верещагино).

V ruščini se v neformalnih govornih položajih med poznanimi govorci uporabljajo skrajšane klicne oblike imen (t. i. hipokoristiki), npr. Saša [sáša] (rus. Саша) (Aleksandr/Aleksandra), Ženja [žénja] (rus. Женя) (Evgenij/Evgenija), Daša [dáša] (rus. Даша) (Darja), Miša [míša] (rus. Миша) (Mihail), Kolja [kólja] (rus. Коля) (Nikolaj).

Imena znanih ruskih vladarjev in vladarskih rodbin so praviloma podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, razlikovalna določila pa prevedemo, npr. Peter Veliki [pétər véliki] (rus. Пётр I, Пётр Великий), Katarina Velika [katarína vélika] (rus. Екатерина Великая), Ivan Grozni [ívan grôzni] (rus. Ивaн Грозный), Lažni Dimitrij [lážni dimítrij] (rus. Лжедмитрий I), Ana Ruska [ána rúska] (rus. Анна Ивановна), Anastazija Romanova [anastázija románova] (rus. Анастасия Романова); Stroganovi [stróganovi] (rus. Стрoгановы), Rjurikoviči [rjúrikoviči] (rus. Рюриковичи).

Imena svetnikov in patriarhov podomačujemo ali uporabljamo slovenske različice imen: Dimitrij Donski [dimítrij dónski] (rus. Дмитрий Ивaнович Донскoй), Andrej Rubljov [andrêj rubljôv-] (rus. Андрей Рублёв), toda Kiril [kiríl] (rus. Кирилл).

Prevzemanje ruskih priimkov

V ruščini se v formalnih govornih položajih poleg priimkov uporabljajo še imena, izpeljana iz očetovega imena (t. i. patronimiki, rus. otčestvo), npr. Boris Leonidovič Pasternak [bóris leonídovič pasternák] (rus. Борис Леонидович Пастернак). V slovenščini jih navadno opuščamo.

Patronimiki pri moških nosilcih so v ruščini tvorjeni z obrazili:

  • -ovič, npr. Petrovič [petrôvič] (rus. Петрович) < Pjotr [pjótər]),
  • -evič za glasovi, ki povzročajo preglas, npr. Aleksejevič [aleksêjevič] (rus. Алексеевич) < Aleksej [aleksêj],
  • -ič pri očetovem imenu na -a, npr. Nikitič [nikítič] (rus. Никитич) < Nikita [nikíta].

Pri nosilkah priimka se uporablja obrazila:

  • -ovna, npr. Petrovna [petrôu̯na] (rus. Петровна) < Pjotr [pjótər],
  • -evna za glasovi, ki povzročajo preglas, npr. Aleksejevna [aleksêjeu̯na] (rus. Алексеевна) < Aleksej [aleksêj],
  • ‑(in)ična pri očetovem imenu na -a, npr. Nikitična [nikítična] (rus. Никитична) < Nikita [nikíta].

V formalnih govornih položajih se pri naslavljanju patronimiki ob imenih uporabljajo brez priimka, npr. Mihail Petrovič [mihaíl petrôvič] (rus. Михаил Петрович), Sofja Petrovna [sófja petrôṷna] (rus. Софья Петровна).

V ruskih dokumentih se podatki o nosilcih navajajo v dveh možnih zaporedjih, in sicer ime, patronimik, priimek (Polina Vladimirovna Panova [polína vládimiroṷna panôva]) ali priimek, ime, patronimik (Panova Polina Vladimirovna [panôva polína vládimiroṷna]) (rus. Панова Полина Владимировна). Drugi način zaporedja je značilen za uradovalni jezik.

Pridevniški končnici ⟨ый/ий⟩ in ⟨ая⟩, ki sta značilni za priimke, domačimo s slovenskimi pridevniškimi končnicami.

⟨ый⟩ – ⟨i⟩ Navalni [naválni] (rus. Навальный)
⟨ий⟩ – ⟨i⟩ Dostojevski [dostojéu̯ski] (rus. Достоевский)
⟨ая⟩ – ⟨a⟩ Navalna [naválna] (rus. Навальная); Dostojevska [dostojéu̯ska] (rus. Достоевская);  
Plisecka [plisécka] (rus. Плисецкая)

V slovenščini se pojavljajo tudi ruski priimki, zapisani s končajem -off, prevzeti prek neslovanskih jezikov. Če označujejo imena znamk, njihovega zapisa ne spreminjamo, npr. Davidoff [davídof] (rus. Дaвидoфф), Smirnoff [smirnôf] (rus. Смирнофф). Takšnega stiliziranega zapisa pri neposrednem prevzemanju iz ruščine ne uporabljamo: Ilja Smirnov [ílja smirnôv-] (rus. Илья Смирнов).

Zemljepisna imena

Za precej zemljepisnih danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Čečenija [čečénija] (rus. Чечня), Dneper [dnépər] (rus. Днепр), Kronštat [krónštat] (rus. Кронштадт), Rusija [rúsija] (rus. Россия), Sibirija [sibírija] (rus. Сибирь).

Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina navadno prevedena, izlastnoimenska pa prilagojena slovenščini: Rdeči trg [ərdéči tə̀rg-] (rus. Крaсная плoщадь), Dvinski zaliv [dvínski zalív-] (rus. Двинская губа), Karska vrata [kárska u̯ráta/vráta] (rus. Карские Ворота), Nova dežela [nôva dežêla] (rus. Нoвая Земля), Čeljuskinov rt [čeljúskinov- ə̀rt] (rus. Мыс Челюскина).

POSEBNOST

Pri morfemskem domačenju se nekateri nezvočniški sklopi, ki so v slovenščini težko izgovorljivi, v izgovoru spremenijo, kar se odraža tudi v zapisu, npr.

Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in imena kulturnih in drugih spomenikov prevajamo: Zimski dvorec [zímski dvórəc] (rus. Зимний дворец), Bronasti jezdec [brônasti jézdəc] (rus. Медный всадник).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto ruskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Stvarna imena

V imenih ustanov, podjetij in organizacij občne sestavine načeloma prevajamo: Moskovska državna univerza Lomonosova [móskou̯ska dəržáu̯na univêrza lomonósova] (rus. Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова), Višja ekonomska šola [víšja ekonómska šóla] (rus. Высшая школа экономики); lastnoimenske sestavine prilagajamo: Koncern Kalašnikova [koncêrn/koncêrən kalášnikova] (rus. ОАО Концерн Калашников), Admiralitetna ladjedelnica [admiralitétna ladjedélnica] (rus. Адмиралтейские верфи).

Prevajamo tudi naslove literarnih del: Zločin in kazen [zločín in kázən] (rus. Преступление и наказание), Vojna in mir [vôjna in mír] (rus. Война и мир), Življenje in usoda [življênje in usóda] (rus. Жизнь и судьба), Kako se je kalilo jeklo [kakó se je kalílo jêklo] (rus. Как закалялась сталь), Življenje žuželk [življênje žužélk] (rus. Жизнь насекомых).

Imena časopisov, blagovnih znamk in podjetij so večinoma nespremenjena: Izvestija [izvéstija] (rus. Известия), Gazprom [gásprọm] (rus. Газпром), Vostok [vostók] (rus. Восток), Lada [láda] (rus. Лада). Izjema so imena nekaterih mednarodno uveljavljenih podjetij s standardizirano mednarodno obliko, npr. Lukoil [lukôjl] (rus. Лукойл).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Pri domačenju lahko prihaja do razlik pri spolu. Samostalniki, ki se v ruščini končajo na mehčani soglasnik, so ženskega spola in se sklanjajo po i-jevski sklanjatvi, postanejo v slovenščini moškega spola in se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi:

POSEBNOST

Izjema so ruska ženska imena tipa Ljubov [ljubôv-] (rus. Любовь), ki se sicer v ruščini sklanja po i-jevski sklanjatvi, v slovenščini pa jih ne pregibamo: or. z Ljubov [zljubôv-].

Razlike med ruskim in slovenskim sklanjanjem so najbolj opazne pri naslednjih skupinah besed, ki so v ruščini sicer nesklonljive:

Pri prevzemu v slovenščino se spremeni sklanjatveni vzorec, če gre za ruske priimke moških oseb s pridevniškimi končnicami, ki jih v slovenščini sklanjamo kot samostalnike moškega spola, npr.

Pozorni moramo biti na razliko med ruščino in slovenščino, ki se pri sklanjanju kaže v orodniku (v ruščini pridevniška končnica), npr. or. s Puškinom [spúškinom] (rus. or. с Пушкиным); or. s Čehovom [sčéhovom] (rus. or. с Чеховым); or. s Trubeckojem [strubeckójem] (rus. or. с Трубецким).

Enako kot za moške pridevniške priimke velja tudi za priimke ženskih oseb, in sicer

  1. priimke na -ina in ova, npr. Puškina [púškina] (rus. Пушкинa), Stepanova [stepánova-] (rus. Степанова), v slovenščini sklanjamo kot samostalnike ženskega spola;
  2. priimke z naglašeno končnico -ája (rus. Трубецкaя, Седaя), ki so pari moškim priimkom z obrazilom -oj (rus. Трубецкoй, Седoй), prevzemamo na dva načina:
    • uporabimo obliko, ki je na izrazni ravni enaka priimku moškega spola, in jo sklanjamo z ničtimi končnicami (tretja sklanjatev), npr. Irina Trubeckoj [irína trubeckój], rod. Irine Trubeckoj [iríne trubeckój] (rus. Ирина Трубецкaя);
    • rusko naglašeno končnico ⟨ая⟩ zamenjamo z nenaglašeno končnico -a, npr. Irina Trubecka [irína trubécka] (rus. Ирина Трубецкaя), in ženski par sklanjamo po pridevniški sklanjatvi, npr. Irina Trubecka [irína trubécka], rod. Irine Trubecke [iríne trubécke] (rus. Ирина Трубецкaя).

POSEBNOST

Pri nekaterih priimkih se je moška oblika priimka uveljavila tudi pri ženskih osebah (in izglasno ni prilagojena ženskemu spolu), npr. Tolstoj [tólstoj/tolstój] (rus. Толстой) – Svetlana Tolstoj [svetlána tólstoj/tolstój] in ne Svetlana Tolsta [svetlána tôu̯sta] (rus. Светлана Толстaя), tudi zaradi podobnosti s slovenskim pridevnikom tolsta [tôu̯sta] ž.

Zemljepisna imena, ki so posamostaljeni pridevniki srednjega spola (sklop ⟨oe⟩ v končaju domačimo s slovensko pridevniško končnico -o), sklanjamo različno.

  1. Po pridevniški sklanjatvi sklanjamo zlasti imena s končajem -⟨sko⟩ in tista, ki so podobna slovenskim pridevnikom, npr.
    • Mokro [môkro], rod. Mokrega [môkrega] (rus. Мокрое);
    • Ramensko [rámensko], rod. Ramenskega [rámenskega] (rus. Раменское);
    • Voznesensko [voznesénsko], rod. Voznesenskega [voznesénskega] (rus. Вознесенское).
  2. Po samostalniški sklanjatvi sklanjamo imena s končajem -⟨ovo⟩/-⟨evo⟩, npr. Šeremetjevo [šeremétjevo] (rus. Шереметьево), rod. Šeremetjeva [šeremétjeva].

Krajšanje osnove

Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih z nenaglašenimi končaji ec, el, elj, em, en in er, v katerih črko ⟨e⟩ izgovarjamo kot polglasnik, npr.

POSEBNOST

Nekateri ruski priimki na končni -ec so naglašeni na končaju, v tem primeru črka e označuje naglašeni samoglasnik e, ki pri prevzemanju v slovenščino ne izpada, npr. Testelec [testeléc], rod. Testeleca [testeléca] (rus. Тестелец). (O ohranjanju imenovalniškega naglasnega mesta glej poglavje »Naglasno mesto«.)

Govorno krajšanje osnove (kadar polglasnik ni zapisan s črko ⟨e⟩, ga pa izgovorimo), se pojavlja pri imenih z izglasnim soglasniškim sklopom:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Vranglov [vránglov‑]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski pa je enaka imenovalniški osnovi, npr. kremeljski [krémel'ski/krémelski].

Svojilni pridevnik ruskega imena Pjotr je v ruščini Petrov (rus. Петров), izpeljan iz ruske rodilniške oblike rus. rod. Petrá (rus. Петрa). V slovenščini se pri svojilnem pridevniku Pjotrov [pjótrov-] zgledujemo po slovenski obliki rod. Pjotra [pjótra]. Obliko Petrov uporabljamo samo pri prevzemanju ruskega priimka, npr. Aleksandr Petrov [aleksándǝr petrôv-] (rus. Александр Петров).

Daljšanje osnove

V slovenščini sklanjamo z daljšanjem osnove vsa ruska imena, katerih osnova se konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene i, u in e, če ta ni končnica, npr.:

Osnovo daljša z j tudi večina imen moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Fjodor [fjódor], rod. Fjodorja [fjódorja] (rus. Фëдор).

POSEBNOST

Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena s končnim govorjenim r, npr. Bor [bór], rod. Bora [bôra] (rus. Бор). Večzložna ali zložena imena s temi sestavinami v drugem delu imena so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno, danes jih sklanjamo pa tudi s podaljšano osnovo, npr. Krasnodar [krasnodár], rod. Krasnodara [krasnodára] in Krasnodarja [krasnodárja] (rus. Краснодар).

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Dibojev [dibójev-]Fjodorjev [fjódorjev-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski pa je enaka imenovalniški osnovi, npr. kremeljski [krémel'ski/krémelski].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

⟨ц⟩ – ⟨c⟩ Testelec [testeléc], or. s Testelecem [stestelécem] (rus. Тестелец); svoj. prid. Testelečev [testeléčev-]
⟨й⟩ – ⟨j⟩ Sergej [sergêj], or. s Sergejem [ssergêjem] (rus. Сергей); svoj. prid. Sergejev [sergêjev-]
⟨ч⟩ – ⟨č⟩ Šostakovič [šostakôvič], or. s Šostakovičem [sšostakôvičem] (rus. Шостакoвич);
svoj. prid. Šostakovičev [šostakôvičev-]
⟨ж⟩ – ⟨ž⟩ Voronež [voróneš], or. z Voronežem [zvorónežem] (rus. Воронеж)
⟨ш⟩ – ⟨š⟩ boršč [bóršč], or. z borščem [zbórščem] (rus. борщ)

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Igor [ígor], or. z Igorjem [zígorjem] (rus. Игорь); svoj. prid. Igorjev [ígorjev-].

Pregibanje večbesednih imen

Pri prevzemanju ruskih večdelnih imen sklanjamo vse sestavine, če so imena priredno zložena in povezana z nestičnim vezajem, npr.

V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini pregibamo kot pridevnik, npr. Nižni Novgorod [nížni nôu̯gorod-] (rus. Ни́жний Но́вгород), rod. Nižnega Novgoroda [nížnega nôu̯goroda]. V nasprotnem primeru je prva sestavina nepregibna, npr. Bolšoj teater [bolšój teátǝr] (rus. Большой театр), mest. v Bolšoj teatru [u̯bolšój teátru].

Svojilnost pri ruskih izvorno pridevniških priimkih z obrazili -ov in -ev ter -ski in -i izražamo z rodilniškimi desnimi prilastki: drama Čehova [dráma čéhova], nagrada Saharova [nagráda sahárova], poskusi Pavlova [poskúsi páu̯lova], teorija Šanskega [teoríja šánskega].

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v ruščini in slovenščini

Pri prevajanju iz ruščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se ruska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev in stičnosti:

  1. V ruščini so v rabi zaprti narekovaji, ki so sicer tako kot v slovenščini stični: «_____».
  2. V narekovajih se v ruščini poleg citatov zapisujejo tudi nazivi organizacij in podjetij, političnih strank, tiskovnih agencij, kulturnih ustanov, športnih društev, naslovi časopisov in revij, umetniških del in publikacij, patentov, naprav, strojev, zdravil. Raba narekovajev je v ruščini posebej značilna za zveze, kjer je pred lastnim imenom nadpomenka in je lastno ime v vlogi desnega prilastka, v slovenščini v tem primeru narekovaje opuščamo, npr. park Sokolniki [párk sokólniki] (rus. парк «Сокольники»), časopis Izvestija [časopís izvéstija] (rus. газета «Известия»).

Slovaščina

Pisava

Slovaška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s 17 črkami z ločevalnimi znamenji in tremi dvočrkji – ⟨dz⟩, ⟨dž⟩ in ⟨ch⟩.

Slovaška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨d D⟩, ⟨ď Ď⟩, ⟨dz Dz⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨ch Ch⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ĺ Ĺ⟩, ⟨ľ Ľ⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ň Ň⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨ô Ô⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨ŕ Ŕ⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨ť Ť⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.

Posebnost

Črke ⟨q⟩, ⟨w⟩ in ⟨x⟩ so del slovaške abecede, pojavljajo pa se le v prevzetih besedah.

O vključevanju slovaških posebnih črk in dvočrkij v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V slovaški pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju ohranjamo:

Ostrivec v obrazilu ová ali ý se piše le v (citatnem) imenovalniku ednine, Nováková [nóvakova], rod. Novákove [nóvakove]; Hronský [hrónski], rod. Hronskega [hrónskega].

Izgovor

Naglasno mesto

Slovaške besede so naglašene na prvem zlogu, npr. Beňačková [bénjačkova], Kováč [kôvač]. Pri prevzemanju imen iz slovaščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Slovaščina poleg glavnega pozna tudi stranski naglas, ki ga imajo besede z več kot tremi zlogi: pri štirizložnih je stranski naglas na tretjem zlogu, daljše besede pa ga imajo na tretjem ali predzadnjem zlogu. V slovenščini tako naglašene besede navadno izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Kratochvilová [krátohvílova].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko, ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].

Posebnosti

  1. Slovaščina loči med dolgimi in kratkimi samoglasniki. Dolgi ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩ in ⟨ú⟩ so označeni z ostrivcem. Pri prevzemanju v slovenščino se kratki in dolgi samoglasniki izenačijo, izgovarjamo jih kot slovenske.
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ä⟩, prevzemamo kot [ê]. Pojavlja se samo za soglasniki, zapisanimi s črkami ⟨b⟩, ⟨p⟩, ⟨m⟩ in ⟨v⟩, npr. Svätý Jur [svêti júr].
  3. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨y⟩ in ⟨ý⟩, prevzemamo kot [i], npr. Donovaly [dónovali], Šťastný [štjástni].

Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred j ali r oz. kadar o stoji pred v ali . Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Ipel'ské Predmostie [ipél’ske/ipélske prêdmostje], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

Slovaščina pozna dvoglasniški fonem /uo/, ki je zapisan s črko ⟨ô⟩. Prevzemamo ga kot [u̯o], npr. Konôpka [kónu̯opka], Orechová Potôň [órehova pótu̯on’/pótu̯on], Hôrka [hu̯órka].

V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Mária [márja], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje], Beniak [bénjak], Hostie [hóstje], Sliač [sljáč], Želiezovce [žéljezou̯ce], Július [júljus], Kvietik [kvjétik], Piešťany [pjéštjani].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩ ter dvočrkjema ⟨dz⟩ in ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko.

Dvočrkje ⟨ch⟩ prevzemamo v slovenščino kot [h], npr. Michal [míhal], Púchov [púhov‑], Krompachy [krómpahi].

Slovaščina pozna mehke soglasnike, ki so v pisavi označeni s črkami ⟨ď Ď⟩, ⟨ň⟩, ⟨ľ⟩ in ⟨ť Ť⟩. Pri prevzemanju mehčanje nakazujemo z j: Beňačková [bénjačkova], Ďurišin [djúrišin], Ťažký [tjáški], Fiľakovo [fíljakovo].

Posebnost

Soglasnike, ki so zapisani s črkami ⟨d⟩, ⟨n⟩, ⟨l⟩ in ⟨t⟩ in ki jih v slovaščini izgovarjajo mehčano, kadar stojijo pred ⟨e⟩, ⟨é⟩, ⟨i⟩ ali ⟨í⟩, v slovenščino prevzemamo kot navadne [d], [n], [l] in [t]: Devín [dévin], Orgoník [órgonik], Kadlečík [kádlečik], Tisovec [tísovǝc]. S tem se izenačijo z nemehčanimi v ženskih (izvorno) pridevniških oblikah, npr. Čertižné [čêrtižne], Zlaté Moravce [zláte mórau̯ce], Skalité [skálite].

Zvenečnostne premene mehkih soglasnikov iz preglednice niso izrecno razvidne.

  1. Črko ⟨ď Ď⟩ izgovorimo kot [dj] pred samoglasnikom (Ďuríčková [djúričkova]), v izglasju zaradi prilikovanja po zvenečnosti izgovorimo [t], ki ni mehčan (slovenski glasovni sistem ne pozna mehčanega t), npr. Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja].
  2. Črko ⟨ť Ť⟩ izgovorimo kot [tj]: Šťastný [štjástni]. V izglasju je izgovorjena kot [t]: Kmeť [kmét], rod. Kmeťa [kmétja], Novoť [nôvot], rod. Novoťa [nôvotja].

Slovaške podvojene soglasnike v slovenščini izgovarjamo kot en glas, npr. Humenné [húmene], Havrilla [háu̯rila], Vojtaššák [vójtašak], Kollár [kólar].

Slovaščina pozna zlogotvorne soglasnike. Kratka zlogotvorna zvočnika, zapisana s črkama ⟨l⟩ in ⟨r⟩, izgovarjamo po slovensko, torej s polglasnikom, npr. v imenu Trnava [tə̀rnava], Vlhová [və̀lhova]. Dolga zlogotvorna zvočnika, zapisana s črkama ⟨ĺ⟩ in ⟨ŕ⟩, se v slovenščini izenačita s kratkima, npr. Mĺkva [mə̀lkva], Tŕnik [tə̀rnik].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ä e Svätuš [svêtuš], Demänová [démenova]
ď Ď dj Ďuríčková [djúričkova], Ďurdiak [djúrdjak], Baďan [bádjan]
ď v izglasju t Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja]
ch h Chalupka [hálupka], Michal [míhal], Vojtech [vójteh]
i v zvezi i in samoglasnika – ⟨iV⟩ j Ždiar [ždjár], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje], Daniela [dánjela], Banská Štiavnica [bánska štjáu̯nica], Turnianska Nová Ves [túrnjanska nôva vés], Ipeľské Predmostie [ipél’ske prêdmostje], Golián [góljan], Želiezovce [žéljezou̯ce], Július [júljus], Kvietik [kvjétik]
ľ lj Ľudovít [ljúdovit], Ľubor [ljúbor], Bobuľová [bóbuljova]
ľ v izglasju in pred soglasnikom l’/l Kráľ [král’/král], rod. Kráľa [králja]; Bahýľ [báhil’/báhil], rod. Bahýľa [báhilja]; Topoľčany [tópol’čani/tópolčani], Oľšavka [ól’šau̯ka/ólšau̯ka]
ň nj Mňačko [mnjáčko], Bošňák [bóšnjak]
ň v izglasju n’/n Suchoň [súhon’/súhon], rod. Suchoňa [súhonja]; Modrý Kameň [módri kámǝn’/kámǝn], rod. Modrega Kamňa [módrega kámnja]
ô u̯o Konôpka [kónu̯opka], Štôla [štu̯óla]
ť Ť tj Šťastný [štjástni], Piešťany [pjéštjani], Hnúšťa [hnúštja]
ť v izglasju t Kmeť [kmét], rod. Kmeťa [kmétja], Novoť [nôvot], rod. Novoťa [nôvotja]
y i Donovaly [dónovali], Bystrík [bístrik]
ý i Šťastný [štjástni], Štítnický [štítnicki], Lehotský [léhotski], Bahýľ [báhil’]

Posebnost

Črka ⟨e⟩ se v slovaščini izgovarja kot [e] (slš. Peter [péter]), v slovenščini pa se je pri nekaterih imenih z izglasnimi ‑⟨ec⟩, ‑⟨ek⟩ in ‑⟨er⟩ uveljavil polglasniški izgovor črke ⟨e⟩, npr. Smokovec [smókovəc], kar vpliva na izpadanje neobstojnega samoglasnika – rod. Smokovca [smókou̯ca]. Tako tudi rod. Petra [pétra] in svoj. prid. Petrov [pétrov‑].

O imenih z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik« (Slovaščina) in »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Podomačevanje slovaških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz slovaščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne (to so večinoma kulturno specifični izrazi), sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so te prevzete besede in besedne zveze

  1. pisno podomačene: korbačiki [kórbačiki] (slš. korbačiky) ‘prekajeni rezanci iz ovčjega sira’; borovička [bórovička] ‘brinovo žganje’;
  2. pisno nepodomačene: bryndza [bríndza] ‘mehki ovčji sir’, bryndzové halušky [bríndzove háluški] ‘krompirjevi cmoki z ovčjim sirom’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v slovaščini: Devín [dévin], Liptovský Mikuláš [líptou̯ski míkulaš], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje] in Spišská Nová Ves [spíšska nôva vés]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena
Prevzemanje slovaških priimkov

Priimki oseb ženskega spola se razlikujejo od moških priimkov in se končujejo s pridevniškim obrazilom ová, npr. Nováková (Novák); obrazilo se ne preglašuje, četudi se podstava moškega priimka konča na govorjene c, j, č, š, tj. Kováčová (Kováč).

Če je izhodiščni priimek moškega spola pridevniški, se obrazilo prilagodi ženskemu spolu, npr. Jesenská (Jesenský); Ponická (Ponický).

V sodobnem času poznamo tudi primere rabe slovaških priimkov brez obrazila za ženski spol. Slovaška zakonodaja omogoča vpis priimka brez obrazila v matični list, še vedno pa pri osebah ženskega spola prevladujejo priimki s pridevniškim obrazilom.

Zemljepisna imena

Slovenski eksonimi za slovaške zemljepisne danosti so redki. Večinoma gre za pisno podomačena večbesedna imena s prevedeno občnoimensko sestavino, npr. imena nekaterih gora in pogorij: Nizke Tatre (slš. Nízke Tatry), Visoke Tatre (slš. Vysoké Tatry), Mala Fatra (slš. Malá Fatra), Velika Fatra (slš. Veľká Fatra), Beli Karpati (slš. Biele Karpaty), Lomniški ščit (slš. Lomnický štít), Slovaško rudogorje (slš. Slovenské rudohorie).

Nekatera obrazila zemljepisnih imen in izpeljank iz zemljepisnih imen oblikoslovno prilagajamo slovenskemu jezikovnemu sistemu in jih nadomeščamo s slovenskima ‑ski in ‑ški: Košiški okraj (slš. Košický kraj; Košice) in Spiški grad (slš. Spišský hrad; Spiš) ter Dobšinska ledena jama (slš. Dobšinská ľadová jaskyňa).

Za nekatera imena uporabljamo samo podomačeno obliko, npr. za označevanje države Slovaška namesto slš. Slovensko.

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Nekatera imena se v slovaščini sklanjajo po drugi ženski sklanjatvi, v slovenščini pa jih kot imena moškega spola uvrščamo v prvo moško sklanjatev, npr. Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja] (slš. Sereď ž); Debraď [débrat], rod. Debraďa [débradja] (slš. Debraď ž).

Pridevniška lastna imena sklanjamo po pridevniški, tj. četrti sklanjatvi:

  1. imena moškega spola: Lehotský [léhotski], rod. Lehotskega [léhotskega], or. z Lehotskim [zléhotskim];
  2. imena ženskega spola Ponická [pónicka], rod. Ponicke [pónicke], or. s Ponicko [sponicko].

Krajšanje osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov

Črko ⟨e⟩ v nekaterih obrazilih (‑⟨ec⟩, ‑⟨ek⟩, ‑⟨er⟩ ...) v slovaščini izgovarjamo kot samoglasnik e, v slovenščini pa polglasniško. Pri prevzemanju tudi pri slovaških imenih sledimo načelu izpada polglasnika, npr. Jablonec [jáblonəc], rod. Jablonca [jáblonca].

Posebnosti

  1. Samoglasnik o v končaju pri pregibanju lahko tudi ohranjamo, npr. Sivok, rod. Sivka/Sivoka; slš. Pezinok, rod. Pezinka/Pezinoka; slš. Ružomberok, rod. Ružomberka/Ružomberoka. Dvojna možnost pregibanja vpliva na različne glasovne uresničitve oblik in tudi pridevniških tvorjenk, npr. z dvoustnično varianto fonema /v/ (Pavol [pávol], rod. Pavla [páu̯la]) ali z zobnoustnično varianto pred samoglasnikom (Pavol [pávol], rod. Pavola [pávola).
  2. Priimke kot Janovic uporabljamo v slovenščini po vzorcu Lajovic, in sicer se nekdaj neobstojni i danes ohranja tako pri pregibanju (Janovic [jánovic], rod. Janovica [jánovica], or. z Janovicem [zjánovicem]) kot pri tvorbi svojilnih pridevnikov (svoj. prid. Janovičev [jánovičev‑]).

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz rodilniške osnove imena, npr. Janovičev [jánovičev‑], ki je lahko različna, Pavlov [páu̯lov‑] ali Pavolov [pávolov‑].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v slovaščini redko, saj so imena naglašena na začetnem zlogu, imena z izglasnim i so večinoma pridevniška in jih pregibamo po 4. sklanjatvi. Daljšanje se pojavlja večinoma pri imenih na samoglasnik i, in sicer je pisno in glasovno: Kubani [kúbani], rod. Kubanija [kúbanija]; Fándly [fándli], rod. Fandlyja [fándlija]. Enako velja za nekatera imena na končni govorjeni r, npr. Vladimir [vládimir], rod. Vladimirja [vládimirja] (toda: Štúr [štúr], rod. Štúra [štúra]).

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Kubanijev [kúbanijev‑], Vladimirjev [vládimirjev‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja pri sklanjanju moških imen, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na c, j, č, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.

⟨c⟩ Moric [móric], or. z Moricem [zmóricem]; svoj. prid. Moričev [móričev‑]
⟨j⟩ Juraj [júraj], or. z Jurajem [zjúrajem]; svoj. prid. Jurajev [júrajev‑]
⟨š⟩ Murgaš [múrgaš], or. z Murgašem [zmúrgašem]; svoj. prid. Murgašev [múrgašev‑]
⟨č⟩ Grupač [grúpač], or. z Grupačem [zgrúpačem]; svoj. prid. Grupačev [grúpačev‑]
⟨ž⟩ Balaž [bálaš], or. z Balažem [zbálažem], svoj. prid. Balažev [bálažev‑]

Preglašujemo tudi imena

  1. na končni soglasnik r in samoglasnik i (zapisan kot ⟨i⟩, ⟨y⟩), ki osnovo podaljšujejo z j (Bednár [bédnar], rod. Bednárja [bédnarja], or. z Bednárjem [zbédnarjem]; svoj. prid. Bednárjev [bédnarjev‑]);
  2. z osnovo/podstavo na končne mehke ⟨ď⟩, ⟨ň⟩, ⟨ľ⟩, ⟨ť⟩, pri katerih mehčanost zaznamujemo z zvočnikom j:
    • Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja], or. s Sereďem [ssêredjem]
    • Kráľ [král’/král], rod. Kráľa [králja], or. s Kraľem [skráljem]; svoj. prid. Kraľev [králjev‑]
    • Suchoň [súhon’/súhon], rod. Suchoňa [súhonja], or. s Suchoňem [ssúhonjem]; svoj. prid. Suchoňev [súhonjev‑]
    • Kmeť [kmét], rod. Kmeťa [kmétja], or. s Kmeťem [skmétjem]; svoj. prid. Kmeťev [kmétjev‑]

Srbščina

Pisava

Srbska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s šestimi dodatnimi črkami – ⟨ђ Ђ⟩, ⟨ј Ј⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨ћ Ћ⟩ in ⟨џ Џ⟩.

Srbska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨ђ Ђ⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨ј Ј⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨ћ Ћ⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨џ Џ⟩, ⟨ш Ш⟩.

Srbska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s štirimi črkami z ločevalnimi znamenji, tj. ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebno črko ⟨đ⟩ ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.

Srbska latinična abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨đ Đ⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨lj Lj⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.

Mala in velika cirilična črka Mala in velika cirilična
črka v ležečem tisku
Mala in velika latinična črka
а А а А a A
б Б б Б b B
в В в В v V
г Г г Г g G
д Д д Д d D
ђ Ђ ђ Ђ đ Đ
е Е е Е e E
ж Ж ж Ж ž Ž
з З з З z Z
и И и И i I
ј Ј ј Ј j J
к К к К k K
л Л л Л l L
љ Љ љ Љ lj Lj
м М м М m M
н Н н Н n N
њ Њ њ Њ nj Nj
о О о О o O
п П п П p P
р Р р Р r R
с С с С s S
т Т т Т t T
ћ Ћ ћ Ћ ć Ć
у У у У u U
ф Ф ф Ф f F
х Х х Х h H
ц Ц ц Ц c C
ч Ч ч Ч č Č
џ Џ џ Џ dž Dž
ш Ш ш Ш š Š

POSEBNOSTI

  1. Srbščina ima dva izgovora: ekavskega in ijekavskega. Pri ijekavskem izgovoru imata dvočrkje ⟨je⟩ in tričrkje ⟨ije⟩ zgodovinski značaj in nista del srbske abecede.
  2. Črke ⟨љ⟩, ⟨њ⟩ in ⟨џ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom oziroma s po dvema latiničnima črkama: ⟨lj⟩, ⟨nj⟩ in ⟨dž⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico, se piše z veliko začetnico le prva enota črkovnega sklopa: ⟨Lj⟩ Ljig [ljíg-] (srb. Љиг), ⟨Nj⟩ Njegoševo [njégoševo] (srb. Његошево), ⟨Dž⟩ Dženan [džénan] (srb. Џенан). Obe enoti črkovnega sklopa zapišemo z veliko črko le v nizu samih velikih črk, npr. ⟨LJ⟩, ⟨NJ⟩, ⟨DŽ⟩.

Srbščina ima dolgo tradicijo standardizacije tako cirilične kot latinične pisave. Čeprav je od leta 2006 v uradni rabi samo srbska cirilična pisava, sta v vsakdanji rabi še vedno prisotni obe pisavi, zato besede iz srbščine prevzemamo po latiničnem zapisu.

O vključevanju srbskih latiničnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V srbski latinični pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Posebno latinično črko ⟨đ Đ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.

Izgovor

Naglasno mesto

Srbščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Čačak [čáčak] (srb. Чачак), Aleksandrovac [aleksándrovac] (srb. Александровац), Majdanpek [májdanpek] (srb. Мајданпек). Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto srbskih besed praviloma ohranjamo.

POSEBNOSTI

  1. Naglasno mesto nekaterih pogosteje rabljenih srbskih imen se je v slovenščini ustalilo na drugem zlogu kot v srbščini, npr. Beograd [béograd-] namesto [beógrad-] (srb. Београд), Aleksinac [aleksínac] namesto [áleksinac] (srb. Алексинац), Šumadija [šumadíja] namesto [šumádija] (srb. Шумадија), Banat [banát] namesto [bánat] (srb. Банат), Petrovaradin [pétrovaradin] namesto [petrovarádin] (srb. Петроварадин).
  2. V knjižni srbščini se naglas pri pregibanju tudi premika, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo; navadno prevzamemo imenovalniški naglas, npr. Alibunar [álibunar] (srb. Алибунар), rod. Alibunarja [álibunarja], redko rodilniškega, npr. Proleter [proletêr] (srb. Пролетер [prolètēr]), rod. Proleterja [proletêrja].

Srbsko naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov ne prevzemamo.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ ⟨a⟩, ⟨е⟩ ⟨e⟩, ⟨и⟩ ⟨i⟩, ⟨о⟩ ⟨o⟩ in ⟨у⟩ ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOST

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozka, npr. Zrenjanin [zrénjanin] (srb. Зрењанин), Leskovac [léskovac] (srb. Лесковац), Srem [srém] (srb. Срем), Begej [bégej] (srb. Бегеј), Sombor [sómbor] (srb. Сомбор), Loznica [lóznica] (srb. Лозница), Morava [mórava] (srb. Морава), Kopaonik [kopaónik] (srb. Копаоник), kot široka pa, kadar e stoji pred [r] ali [j] oz. kadar o stoji pred [v] ali [u̯], npr. Nera [nêra] (srb. Нера), Erenik [êrenik] (srb. Ереник), Kovin [kôvin] (srb. Ковин), Novak [nôvak] (srb. Новак).

V sklopu i in poljubnega samoglasnika ⟨иV⟩ ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j: Diana [díjana] (srb. Диана), Mionica [mijónica] (srb. Мионица), Siokovac [síjokovac] (srb. Сиоковац).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ – ⟨b⟩, ⟨в⟩ – ⟨v⟩, ⟨г⟩ – ⟨g⟩, ⟨д⟩ – ⟨d⟩, ⟨ђ⟩ – ⟨đ⟩, ⟨ж⟩ – ⟨ž⟩, ⟨з⟩ – ⟨z⟩, ⟨ј⟩ – ⟨j⟩, ⟨к⟩ – ⟨k⟩, ⟨л⟩ – ⟨l⟩, ⟨м⟩ – ⟨m⟩, ⟨н⟩ – ⟨n⟩, ⟨п⟩ – ⟨p⟩, ⟨р⟩ – ⟨r⟩, ⟨с⟩ – ⟨s⟩, ⟨т⟩ – ⟨t⟩, ⟨ћ⟩ – ⟨ć⟩, ⟨у⟩ – ⟨u⟩, ⟨ф⟩ – ⟨f⟩, ⟨х⟩ – ⟨h⟩, ⟨ц⟩ – ⟨c⟩, ⟨ч⟩ – ⟨č⟩ in ⟨ш⟩ – ⟨š⟩, ter dvočrkja ⟨љ⟩ – ⟨lj⟩, ⟨њ⟩ – ⟨nj⟩ in ⟨џ⟩ – ⟨dž⟩ izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ć⟩, prevzemamo kot [č]: Palić [pálič] (srb. Палић), Petrović [pétrovič] (srb. Петровић).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨đ⟩, prevzemamo kot [dž]: Đoković [dž­ókovič] (srb. Ђоковић), Đerdap [džêrdap] (srb. Ђердап).

Srbščina pozna zlogotvorni r, ki ga izgovarjamo po slovensko, torej s pomočjo polglasnika: Vršac [və̀ršac] (srb. Вршац), Rzav [ə̀rzav-] (srb. Рзав), Ršumović [ərš­úmovič] (srb. Ршумовић).

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Latinična črka Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ћ ć č Ćuprija [čúprija] (srb. Ћуприја), Paraćin [páračin] (srb. Параћин), Bogatić [bógatič] (srb. Богатић), Ćirilov [čirílov-] (srb. Ћирилов)
ђ đ Aranđelovac [arandžélovac] (srb. Аранђеловац), Inđija [índžija] (srb. Инђија), Đura [džúra] (srb. Ђура), Đinđić [džíndžič] (srb. Ђинђић); Đurađ [džúrač] (srb. Ђурађ), rod. Đurađa [džúradža]

Podomačevanje srbskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz srbščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze

  1. pisno podomačene: mučkalica [múčkalica] (srb. мућкалица) ‘vrsta mesne jedi’, slivovica [slívovica] (srb. шљивовица) ‘žganje iz sliv’, sladko [slátko] (srb. слатко) ‘vrsta sadne jedi’;
  2. pisno nepodomačene: podvarak [pódvarak] (srb. подварак) ‘vrsta jedi iz kislega zelja’, proja [prója] (srb. проја) ‘vrsta koruznega kruha’, kajmak [kájmak] (srb. кајмак) ‘vrsta sirnega namaza’, kačkavalj [káčkaval’/káčkaval] (srb. качкаваљ) ‘vrsta sira’, prokupac [prókupac] (srb. прокупац) ‘vrsta vina’, rakija [rákija] (srb. ракија) ‘vrsta žgane pijače’, kolo [kólo] (srb. коло) ‘vrsta plesa’, moravac [morávac] (srb. моравац) ‘vrsta plesa’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v srbski latinični pisavi, npr. Ćuprija [čúprija] (srb. Ћуприја), Sjenica [sjénica] (srb. Сјеница), Donji Milanovac [dónji milánovac] (srb. Доњи Милановац), Bački Petrovac [báčki pétrovac] (srb. Бачки Петровац), Jakšić [jákšič] (srb. Јакшић), Đorđević [džórdževič] (srb. Ђорђевић), Ada Ciganlija [áda cigánlija] (srb. Ада Циганлија), Kalemegdan [kalemégdan] (srb. Калемегдан), Skadarlija [skadárlija] (srb. Скадарлија).

Osebna imena

Imena zgodovinskih oseb sicer podomačujemo, npr. Štefan Prvokronani [štéfan pǝrvokrónani], tudi Štefan II. Nemanjić [štéfan drúgi némanjič] (srb. Стефан Првовенчани), a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od srbske, npr. Sveti Sava [svéti sáva] (srb. Свети Сава), Radomir Putnik [rádomir pútnik] (srb. Радомир Путник).

Nekatera imena osebnosti, pri katerih so stalni pridevki izpeljani iz zemljepisnih imen, so v slovenščini drugačna kot v srbščini, ker se razlikujejo tudi podstavna zemljepisna imena, npr. Andrej III. Benečan [andrêj trétji benečán] – srb. Андрија Млечанин / Andrija Mlečanin ali Андрија III Угарски / Andrija III Ugarski, Leon I. Tračan [lêon pə̀rvi tračán] – srb. Лав I Трачанин / Lav I Tračanin.

Tuja lastna imena so v srbščini zapisana fonološko. Pri prevajanju jih zapisujemo v skladu s slovenskim pravopisom, npr. srb. Вилијам Шекспир / Vilijam Šekspir zapišemo William Shakespeare, srb. Лењин / Lenjin zapišemo Lenin, srb. Њујорк / Njujork zapišemo New York ipd.

Zemljepisna imena

Za redke zemljepisne danosti se je v slovenščini uveljavila podomačena oblika imena (eksonim), npr. podomačena so

Za večbesedna zemljepisna imena velja, da občne dele večbesednega imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko prilagodimo slovenščini: Vratnjanska vrata (srb. Вратњанске капије / Vratnjanske kapije), cerkev Naše gospe Ljeviške (srb. Црква Богородицe Љевишкe / crkva Bogorodice Ljeviške), Posebni naravni rezervat Zgornje Podonavje (srb. Специјални резерват природе Горње Подунавље / Specijalni rezervat prirode Gornje Podunavlje). Pri tem srbsko pridevniško obrazilo -čki nadomestimo s slovenskim -ski oz. -ški: Sićevska soteska [síčeu̯ska sotéska] (srb. Сићевачка клисура / Sićevačka klisura), Ravaniška jama [rávaniška jáma] (srb. Раваничка пећина / Ravanička pećina).

Nekatere občne besede v lastnih imenih so kulturno specifične in v slovenščini niso pogoste, zato jih ne prevajamo, npr. Đavolja varoš [džávolja vároš] (srb.Ђавоља варош / Đavolja varoš), Deliblatska peščara [déliblatska péščara] (srb. Делиблатска пешчара / Deliblatska peščara).

Stvarna imena

Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma jih prevajamo, če gre za umetnostne stvaritve, npr. Miroslavov evangelij [míroslavov- evangélij] (srb. Мирослављево јеванђеље / Mirsolavljevo jevanđelje), Beli angel [béli ángel] (srb. Бели анђео / Beli anđeo), in pa imena ustanov, npr. Fakulteta za kemijo v Beogradu [fakultéta za kemíjo u̯béogradu] (srb. Хемијски факултет у Београду / Hemijski fakultet u Beogradu), Narodna knjižnica Srbije [národna knjížnica sə̀rbije] (srb. Народна библиотека Србије / Narodna biblioteka Srbije).

Imena srbskih blagovnih znamk in podjetij, časopisov in medijev ostajajo zapisana tako, kot jih zapisujejo v latinici, npr. Zastava [zástava] (srb. Застава), Kazbuka [kázbuka] (srb. Казбука); Večernje novosti [véčernje nôvosti] (srb. Вечерње новости), Tanjug [tánjug] (srb. Танјуг).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Pri pregibanju srbskih imen se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Splošno

Zemljepisna imena na -e in -o, ki so večinoma srednjega spola, sklanjamo

  1. po samostalniški sklanjatvi srednjega spola:
    • Vranje [vránje] (srb. Врање), rod. Vranja [vránja];
    • Arilje [arílje] (srb. Ариље), rod. Arilja [arílja];
    • Prokuplje [prókuplje] (srb. Прокупље), rod. Prokuplja [prókuplja];
    • Valjevo [váljevo] (srb. Ваљево), rod. Valjeva [váljeva];
    • Opovo [ópovo] (srb. Опово), rod. Opova [ópova];
    • Pančevo [pánčevo] (srb. Панчево), rod. Pančeva [pánčeva];
  2. redkeje tudi po pridevniški (četrti) sklanjatvi srednjega spola, in sicer zlasti tedaj, ko je ime posamostaljeni pridevnik:
    • Babičko [bábičko] (srb. Бабичко), rod. Babičkega [bábičkega].

Pri izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom in soglasniškim sklopom nezvočnik + zvočnik ali zvočnik + zvočnik, npr. Brezna [brézna] (srb. Брезна), se pred obraziloma -ski in -čan v osnovo vriva polglasnik, in sicer Brezna [brézna], rod. Brezne [brézne]; prid. brezenski [brézǝnski] (srb. брезански / brezanski), preb. i. Brezenčan [brézǝnčan] (srb. Брезанац / Brezanac). Enako velja za imena, ki se končajo na -lje ali nje, npr. prid. prokupeljski [prókupǝlʼski/prókupǝlski] (srb. прокупачки / prokupački), preb. i. Prokupeljčan [prókupǝlʼčan/prókupǝlčan] (srb. Прокупчанин / Prokupčanin).

Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike, in sicer

  1. po prvi moški sklanjatvi:
    • Dečani [déčani] (srb. Дечани), rod. mn. Dečanov [déčanov-];
    • Sopoćani [sópočani] (srb. Сопоћани), rod. mn. Sopoćanov [sópočanov-];
  2. po prvi ženski sklanjatvi:
    • Komanice [kómanice] (srb. Команице), rod. mn. Komanic [kómanic].

Izjemoma se pri posameznih imenih, ki so v srbščini edninska, v slovenščini uveljavi tudi množina (najpogosteje zaradi nepoznavanja izvirnega imena), npr. Užice [úžice] (srb. Ужице) s, mest. v Užicah [u̯úžicah] namesto v Užicu [u̯úžicu].

Krajšanje osnove

Srbska imena pogosto sklanjamo tako, da osnovo zaradi neobstojnega a krajšamo, in sicer gre za

  1. imena s končajem -ac:
    • Kragujevac [kragújevac] (srb. Крагујевац), rod. Kragujevca [kragújeu̯ca];
    • Šabac [šábac] (srb. Шабац), rod. Šabca [šápca];
    • Vršac [və̀ršac] (srb. Вршац), rod. Vršca [və̀ršca];
    • Mokranjac [mokránjac] (srb. Мокрањац), rod. Mokranjca [mokránʼca/mokránca];
  2. imena s končajem -ak:
    • Čačak [čáčak] (srb. Чачак), rod. Čačka [čáčka];
  3. redka osebna imena s končajem -ar:
    • Petar [pétar] (srb. Петар), rod. Petra [pétra];
    • Aleksandar [aleksándar] (srb. Александар), rod. Aleksandra [aleksándra].

POSEBNOST

V obrazilu -ar imena Ibar je v srbskem jeziku neobstojni a, zato pri sklanjanju osnovo krajšajo, npr. Ibar [íbar] (srb. Ибар), rod. Ibra [íbra] (v srbščini: naselje Baljevac na Ibru). V slovenščini se je za ime Ibar uveljavilo daljšanje osnove z j, zato sklanjamo Ibar [íbar], rod. Ibarja [íbarja].

Podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr. Petar [pétar] (srb. Петар) – Petrov [pétrov-]; če se ime konča na c, pa se ta premenjuje s č, npr. Mokranjčev [mokránʼčev-/mokránčev-].

Pri izpeljankah iz teh imen (večinoma pridevniških s priponskim obrazilom -ski in v prebivalskih imenih z obrazilom -čan) je odločilen zadnji glas osnove: če se osnova imena konča na zvočnik ali nezvočnike pb, td, f, obrazilo le dodamo osnovi: Kragujevac [kragújevac] (srb. Крагујевац) – prid. kragujevški [kragújeu̯ški]; preb. i. Kragujevčan [kragújeu̯čan] (srb. крагујевачки / kragujevački; Крагујевчанин / Kragujevčanin); Šabac [šábac] (srb. Шабац) – prid. šabski [šápski]; preb. i. Šabčan [šápčan] (srb. шабачки / šabački; Шапчанин / Šapčanin). Pri nekaterih imenih zaradi prevelike spremembe v izglasju osnovi dodamo pripono, npr. Čačak [čáčak] (srb. Чачак) – prid. čačanski [čáčanski] (čačanska lepotica [čáčanska lepotíca] ‘sorta slive’) (srb. чачански / čačanski; чачанска лепотица / čačanska lepotica); ali ohranjamo sicer neobstojni a, npr. Vršac [və̀ršac] (srb. Вршац) – prid. vršaški [və̀ršaški] (Vršaški stolp [və̀ršaški stôlp]), preb. i. Vrščan [və̀rščan] (srb. вршачки / vršački; Вршчанин / Vrščanin).

Neobstojni polglasnik, zapisan s črko e v končaju -ek, se pojavlja v zelo redkih imenih, npr. Berček [bêrčək] (srb. Берчек), rod. Berčka [bêrčka] (srb. Берчекa / Berčeka). V redkih zemljepisnih je osnova imen z obrazilom -ek pri pregibanju nespremenjena, npr. Majdanpek [májdanpẹk] (srb. Мајданпек), Klek [klék] (srb. Клек), Prosek [prósek] (srb. Просек).

Daljšanje osnove

Večino večzložnih srbskih imen, ki se končajo na -r, v slovenščini sklanjamo tako, da osnovo daljšamo z j (v izvirnem jeziku daljšanja ni):

POSEBNOSTI

  1. Osnove ne daljšajo nekatera enozložna zemljepisna imena, npr. Bor [bòr] (srb. Бор), rod. Bora [bôra], kar ni drugače kot v slovenščini. Tako še Vir [vír] (srb. Вир), Mur [múr] (srb. Мур).
  2. Pri nekaterih zloženih imenih s končnim sklopom -mir ali -bor je daljšanje neustaljeno, npr. Milomir [mílomir] (srb. Миломир), rod. Milomirja [mílomirja] tudi Milomira [mílomira]. Enako Vukomir [vúkomir] (srb. Вукомир), Vlastimir [vlástimir] (srb. Властимир) …

Osnovo daljšamo s t pri redkih srbskih moških imenih na končni nenaglašeni -e; navadno gre za klicne in okrajšane oblike imen: Mile [míle] (srb. Миле), rod. Mileta [míleta] (< Milojko [milójko], srb. Милојко; Miloslav [míloslav-], srb. Милослав; Milomir [mílomir], srb. Миломир).

POSEBNOSTI

  1. Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni -e je daljšanje osnove z j le ena od možnosti, saj je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in jo zato podaljšujemo, kar je pogostejša možnost, ali kot končnico, ki jo premenjujemo: Pijade [pijáde] (srb. Пијаде), rod. Pijadeja [pijádeja] tudi Pijada [pijáda].
  2. Pri kratkih (klicnih) oblikah imen, kot so Rade [ráde] (srb. Раде), Đorđe [džórdže] (srb. Ђорђе) ipd., glede daljšanja osnove pogosto omahujemo, saj jih pregibamo po slovenskem vzorcu in daljšamo s t, kar je odvisno najbolj od uveljavljenosti imena v slovenščini, npr. rod. Radeta [rádeta], rod. Đorđeta [džórdžeta]. Vse pogosteje tudi v knjižnem jeziku osnova ostaja nespremenjena (rod. Rada [ráda], rod. Đorđa [džórdža]). Redkeje osnovo daljšamo z j, npr. rod. Đorđeja [džórdžeja].
  3. Osnove nikoli ne daljšajo imena s končajem -je, npr.
    • Arsenije [arsénije] (srb. Арсеније), rod. Arsenija [arsénija];
    • Dimitrije [dimítrije] (srb. Димитрије), rod. Dimitrija [dimítrija].

Ne glede na način sklanjanja je podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Dedijerjev [dédijerjev-].

V srbščini se hipokoristične oblike imen pogosto končajo na -a ali -o, ki sta končnici, in osnove nikoli ne daljšamo, npr. Branimir [bránimir] (srb. Бранимир) – Brana [brána] (srb. Браниa), Brano [bráno] (srb. Браниa); Veselin [vesêlin] (srb. Веселин) – Vesa [vésa] (srb. Весa), Veso [véso] (srb. Весo); Živojin [živójin] (srb. Живојин) – Žika [žíka] (srb. Жика), Žiko [žíko] (srb. Жикo). Podstava svojilnega pridevnika pri teh imenih je Branimirjev [bránimirjev-]Branov [bránov-], Veselinov [vesêlinov-]Vesov [vésov-], Živojinov [živójinov-]Žikov [žíkov-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali , ki so v srbščini zapisani z različnimi črkami in dvočrkji. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

⟨c⟩ Obrenovac [obrénovac] (srb. Обреновац), or. z Obrenovcem [zobrénou̯cem]
Dobrica [dóbrica] (srb. Добрица), or. z Dobricem [zdóbricem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi z Dobrico [zdóbrico]; svoj. prid. Dobričev [dóbričev-]
⟨ć⟩ Obradović [obrádovič] (srb. Обрадовић), or. z Obradovićem [zobrádovičem]; svoj. prid. Obradovićev [obrádovičev-]
⟨č⟩ Bač [báč] (srb. Бач), or. z Bačem [zbáčem]
⟨j⟩ Begej [bégej] (srb. Бегеј), or. z Begejem [zbégejem]
⟨š⟩ Niš [níš] (srb. Ниш), or. z Nišem [zníšem]
Dragaš [drágaš] (srb. Драгаш), or. z Dragašem [zdrágašem]; svoj. prid. Dragašev [drágašev-]
⟨đ⟩ Mrđa [mə̀rdža] (srb. Мрђа), or. z Mrđem [zmə̀rdžem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi z Mrđo [zmə̀rdžo]; svoj. prid. Mrđev [mə̀rdžev-]
⟨dž⟩ Karapandža [karapándža] (srb. Карапанџа), or. s Karapandžem [skarapándžem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi s Karapandžo [skarapándžo]; svoj. prid. Karapandžev [karapándžev-]
⟨lj⟩ Kovilj [kóvilʼ/kóvíl] (srb. Ковиљ), or. s Koviljem [skóviljem]
Relja [rélja] (srb. Реља), or. z Reljem [zréljem], tudi po 2. moški sklanjatvi z Reljo [zréljo]; svoj. prid. Reljev [réljev-]
⟨nj⟩ Sečanj [séčan’/séčan] (srb. Сечањ), or. s Sečanjem [sséčanjem]

Prva moška sklanjatev je redka zlasti pri imenih, kot so Koštunica [koštúnica] (srb. Коштуница), Jovica [jôvica] (srb. Јовица), večinoma se uveljavlja druga moška sklanjatev: or. s Koštunico [skoštúnico], or. z Jovico [zjôvico].

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Vinaver [vináver] (srb. Винавер), or. z Vinaverjem [zvináverjem]; svoj. prid. Vinaverjev [vináverjev-].

Tvorba svojilnih pridevnikov

V slovenščini tvorimo svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega spola na -a in -o s priponskim obrazilom -ov (oz. -ev, kadar je pred končnico osnova na govorjeni c, j, č, ž, š ali ), medtem ko je v srbščini standardna tvorba z obrazilom -in:

Stara grščina

Pisava

Starogrški črkopis obsega 24 črk.

Starogrška abeceda (alfabet): ⟨α А⟩, ⟨β Β⟩, ⟨γ Γ⟩, ⟨δ Δ⟩, ⟨ε Ε⟩, ⟨ζ Ζ⟩, ⟨η Η⟩, ⟨θ Θ⟩, ⟨ι Ι⟩, ⟨κ Κ⟩, ⟨λ Λ⟩, ⟨μ Μ⟩, ⟨ν Ν⟩, ⟨ξ Ξ⟩, ⟨ο Ο⟩, ⟨π Π⟩, ⟨ρ Ρ⟩, ⟨σ/ς Σ⟩, ⟨τ Τ⟩, ⟨υ Υ⟩, ⟨φ Φ⟩, ⟨χ Χ⟩, ⟨ψ Ψ⟩, ⟨ω Ω⟩.

Zapis v latinici

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (v pokončnem in ležečem tisku), njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice oz. slovenice (podomačevanje).

Mala in velika črka Mala in velika črka v ležeči pisavi Prečrkovanje v slovenščino Podomačeni zapis (slovenica)
α Α α Α a A a A
β Β β Β b B b B
γ Γ γ Γ g G g G
δ Δ δ Δ  d D d D
ε Ε  ε Ε e E e E
ζ Ζ ζ Ζ z Z z Z
η H η H e E ali ē Ē e E
θ Θ θ Θ th Th t T
ι Ι ι Ι i I i I
κ Κ κ Κ k K k K
λ Λ λ Λ l L l L
μ Μ μ Μ m M m M
ν Ν ν Ν n N n N
ξ Ξ ξ Ξ x X ks Ks
ο Ο ο Ο o O o O
π Π π Π p P p P
ρ Ρ ρ Ρ r R r R
σ/ς Σ σ/ς Σ s S s S
τ Τ τ Τ t T t T
υ Υ υ Υ y Y i I
φ Φ φ Φ ph Ph f F
χ Χ χ Χ ch Ch h H
ψ Ψ ψ Ψ ps Ps ps Ps
ω Ω ω Ω o O ali ō Ō o O

O prečrkovanju grške pisave v latinico glej »Grška pisava«.

Izgovor

Glasovno domačenje starogrških imen temelji na poenostavljenem izgovoru stare grščine, ki se imenuje tudi šolski izgovor in je približek avtentičnega starogrškega izgovora.

Pri podomačevanju v slovenščino ne upoštevamo tonemskega naglasa, izgovor dvoglasnikov poenostavimo, črki ⟨φ⟩ in ⟨χ⟩ izgovarjamo kot v novogrščini, ne ločujemo med dolgimi in kratkimi samoglasniki itd.

Po pravilih za glasovno domačenje starogrških imen izgovarjamo tudi besede iz bizantinskega obdobja (okr. 4. stol. – 1453). Mlajše grške besede podomačujemo v skladu s pravili za novo grščino.

Naglasno mesto

Pri podomačevanju

POSEBNOST

V nekaterih primerih prihaja do nihanja: Talija [tálija/talíja] (gr. Θάλεια, prečrk. Tháleia, lat. Thalía).

Zlasti med strokovnjaki za klasične jezike je pogosta težnja po naglaševanju starogrških imen v skladu z naglasom polatinjene oblike tega imena, npr.

  • Erato [êrato] poleg [eráto] (gr. Ἐρατώ, prečrk. Erató, lat. Érato),
  • Okean [okéan] poleg [okeán] (gr. Ὠκεανός, prečrk. Okeanós, lat. Océanus),
  • Alkibiad [alkibíjad-] poleg [alkibijád-] (gr. Ἀλκιβιάδης, prečrk. Alkibiádes, lat. Alcibíades).

Po tem načelu so starogrška imena s soglasniško osnovo, ki se podomačijo s podaljšanjem te osnove, naglašena na istem zlogu kot ustrezna latinska oblika v rodilniku, npr. Kreont [kreónt] (gr. Κρέων, prečrk. Kréon; lat. Créon, lat. rod. Creóntis).

Že uveljavljeni naglas pa se ohranja, četudi je v nasprotju z naglasnimi pravili latinščine:

  • Filip [fílip] namesto [filíp] (gr. Φίλιππος, prečrk. Phílippos, lat. Philíppus),
  • Ifigenija [ifigénija] namesto [ifigeníja] (gr. Ἰφιγένεια, prečrk. Iphigéneia, lat. Iphigenía).

Več o naglaševanju glej v utemeljitvah tega poglavja.

O naglasnih pravilih latinskega jezika glej poglavje o prevzemanju latinščine.

O mlajših grških besedah glej poglavje »Nova grščina«.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨α⟩ – ⟨a⟩, ⟨ε⟩ – ⟨e⟩, ⟨η⟩ – ⟨e⟩, ⟨ι⟩ – ⟨i⟩ in ⟨ο⟩ ter ⟨ω⟩ – ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko.

Stara grščina je imela dolge in kratke samoglasnike, a v pisavi se je ločevalo samo med dolgim in kratkim e, ki sta se zapisovala s črkama ⟨η⟩ oz. ⟨ε⟩, ter dolgim in kratkim o, ki sta se zapisovala kot ⟨o⟩ oz. ⟨ω⟩. Pri podomačevanju teh razlik ne upoštevamo.

POSEBNOST

Črko ⟨υ⟩, ki jo v starogrških besedah izgovorimo kot [ü], podomačimo kot ⟨i⟩.

Dvočrkje ⟨ου⟩ prevzemamo kot ⟨u⟩.

Dvočrkje ⟨ου⟩ je v stari grščini označevalo različne glasove (verjetno dolgi ozki o in dolgi u, sprva tudi dvoglasnik [ou̯]). Šele ob koncu antike se je začelo izgovarjati kot kratki u, kakršnega poznamo iz podomačenih oblik v slovenščini.

Starogrške kratke dvoglasnike, zapisane kot ⟨αι⟩, ⟨ει⟩, ⟨οι⟩, ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩, prečrkujemo kot ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨au⟩ in ⟨eu⟩, v slovenščini jih podomačujemo kot ⟨aj⟩, ⟨ej⟩, ⟨oj⟩, ⟨av⟩ in ⟨ev⟩.

POSEBNOST

Dvoglasnik ⟨ει⟩ se je v nekaterih podomačenih oblikah uveljavil kot ⟨i⟩, navadno pod vplivom polatinjene oblike: Evklid [eu̯klíd] (gr. Εὐκλείδης, prečrk. Eukleídes).

Starogrške dolge (neprave) dvoglasnike delimo na dve skupini in prevzemamo različno:

  1. dvoglasnike na -u ⟨αυ⟩, ⟨ηυ⟩ in ⟨ωυ⟩ prečrkujemo kot ⟨au⟩, ⟨eu⟩ oz. ⟨ou⟩ in jih podomačujemo kot ⟨av⟩, ⟨ev⟩ oz. ⟨ou⟩;
  2. dvoglasniki na -i se zapisujejo tako, da se drugi del piše pod prvim delom dvoglasnika, tj. ⟨ᾳ⟩, ⟨ῃ⟩ oz. ⟨ῳ⟩ (podpisana jota ali iota subcriptum); prečrkujemo jih enako kot prave dvoglasnike, pri podomačenem zapisu pa drugi del opustimo: ⟨a⟩, ⟨e⟩ oz. ⟨o⟩.

V času nastanka grškega črkopisa grščina ni imela fonema [j], zato zanj nima ustrezne črke. V podomačenih oblikah s črko ⟨j⟩ zapiramo zev zlasti v nekaterih končajih, ki so navedeni v razdelku o prevzemanju.

Črki ⟨η⟩ in ⟨ω⟩ je v znamenjih za dvoglasnike mogoče prečrkovati tudi kot ē oz. ō. Glej razdelek »Prečrkovanje grških črk v slovensko latinico«.

Soglasniki

Soglasnike in soglasniške sklope, ki se v grškem črkopisu zapisujejo s črkami ⟨β⟩, ⟨γ⟩, ⟨δ⟩, ⟨ζ⟩, ⟨κ⟩, ⟨λ⟩, ⟨μ⟩, ⟨ν⟩, ⟨π⟩, ⟨ρ⟩, ⟨σ/ς⟩, ⟨τ⟩ in ⟨ψ⟩, v slovenščini prečrkujemo s črkami ⟨b⟩, ⟨g⟩, ⟨d⟩, ⟨z⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ oz. ⟨ps⟩; izgovarjamo jih po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Črko ⟨ξ⟩ prečrkujemo z ⟨x⟩, podomačujemo jo kot ⟨ks⟩: Kserkses [ksêrkses] (gr. Ξέρξης, prečrk. Xérxes).
  2. Črke ⟨θ⟩, ⟨φ⟩ in ⟨χ⟩, ki se prečrkujejo kot ⟨th⟩, ⟨ph⟩ in ⟨ch⟩, so se v stari grščini izgovarjale kot pridihnjeni zaporniki [th], [ph] in [kh].
    • Črko ⟨φ⟩ podomačujemo v skladu z novogrškim izgovorom kot ⟨f⟩: Filip [fílip] (gr. Φίλιππος, prečrk. Phílippos).
    • Črko ⟨χ⟩ podomačujemo v skladu z novogrškim izgovorom kot ⟨h⟩: Hios [híjos] (gr. Χίος, prečrk. Chíos). V nekaterih podomačenih oblikah črko ⟨χ⟩ prevzemamo kot ⟨k⟩: Karibda [karíbda] (gr. Χάρυβδις, prečrk. Chárybdis).
    • Črka ⟨θ⟩ se v stari grščini izgovarja v skladu s svojim starogrškim izgovorom, podomačujemo jo kot ⟨t⟩: Tales [táles] (gr. Θαλῆς, prečrk. Thalês).
  3. Pripornik h se v starogrških besedilih označuje z ostrim pridihom oz. polkrožcem
    • na začetnem samoglasniku besede ga podomačujemo kot ⟨h⟩: Hermes [hêrmes] (gr. Ἑρμῆς, prečrk. Hermês);
    • nad črko ⟨ρ⟩ na začetku besede in nad drugim delom podvojenega soglasnika ⟨ῤῥ⟩ sredi besede ga prečrkujemo kot ⟨h⟩ (tj. ⟨rh⟩ oz. ⟨rrh⟩), pri podomačevanju pa ga opuščamo: Rea [rêa] (gr. Ῥέα, prečrk. Rhéa), Pir [pír] (gr. Πύῤῥος, prečrk. Pýrrhos).
  4. Pripornik s, ki se je zapisoval s črko ⟨σ⟩ oz. ⟨ς⟩, se je v stari grščini v sklopih z zvenečimi soglasniki izgovarjal zveneče kot [z]. To upoštevamo tudi pri izgovoru in podomačevanju. V podomačenih oblikah ta glas pogosto preide v [z] tudi na koncu besede in v medsamoglasniškem položaju: Dioniz [dijoníz-] (gr. Διόνυσος, prečrk. Diónysos). V podomačenem toponimu Šparta [špárta] (gr. Σπάρτη, prečrk. Spárte) in izpeljanki Špartanci [špartánci] (gr. Σπαρτιάται, prečrk. Spartiátai) se zapisuje in izgovarja po črki – kot ⟨š⟩.

Znamenje za šibki pridih je označevalo odsotnost pripornika h, zato ga opuščamo tako pri podomačevanju kot pri prečrkovanju: Antigona [antígona] (gr. Άντιγόνη, prečrk. Αntigóne).

V nekaterih različicah starogrškega alfabeta se je pripornik h zapisoval z veliko tiskano črko ⟨H⟩ (malih tiskanih črk v antiki niso poznali). Tako je bilo tudi v zahodnogrškem alfabetu, na podlagi katerega je nastala latinica, zato ima ta črka v latinici drugačno glasovno vrednost kot v grškem alfabetu.

Soglasniške sklope, zapisane kot ⟨γγ⟩, ⟨γκ⟩, ⟨γξ⟩ in ⟨γχ⟩, podomačujemo različno, in sicer

Podvojene soglasniške črke (razen ⟨γγ⟩) v slovenščino prevzemamo kot en glas: Hiponaks [hipónaks] (gr. Ἱππῶναξ, prečrk. Hippônax).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica prikazuje pogostejše primere za podomačevanje samoglasnikov in soglasnikov, ki niso razvidni iz tabele v poglavju o grški pisavi.

Zapis Latinica Položaj Podomačeni izgovor Zgled
Ἀ, ἀ/α Α, a a Antigona [antígona] (gr. Ἀντιγόνη, prečrk. Αntigóne)
Ἁ, ἁ Ha, ha ha Halikarnas [halikarnás] (gr. Ἁλικαρνασσός, prečrk. Halikarnassós)
Aἰ, αἰ/αι Ai, ai aj Ajant [ajánt] (gr. Αἴας, prečrk. Aías)
Αἱ, αἱ Hai, hai haj Hajmon [hájmon] (gr. Αἵμων, prečrk. Haímon)
Αὐ, αὐ/αυ Au, au av, položajno tudi au̯ Avlida [áu̯lida] (gr. Αὐλίς, prečrk. Aulís)
Ἁι, ᾁ Hai, hai ha Had [hád-] (gr. Ἅιδης, prečrk. Háides)
γγ ng sredi besede ng Longos [lóngos] (gr. Λόγγος, prečrk. Lóngos)
γκ nk sredi besede nk Ankira [ánkira] (gr. Ἄγκυρα, prečrk. Ánkyra)
γχ nch sredi besede nh Anhiz [anhíz-] (gr. Ἀγχίσης, prečrk. Anchíses)
Ἐ, ἐ/ε E, e e Epikur [epikúr] (gr. Ἐπίκουρος, prečrk. Epíkouros)
Ἑ, ἑ He, he he Hekataj [hekatáj] (gr. Ἑκαταῖος, prečrk. Hekataîos)
Eἰ, εἰ/ει Ei, ei ej Klejtofont [klejtofónt] (gr. Κλειτοφῶν, prečrk. Kleitophôn)
Εὐ, εὐ/ευ Eu, eu ev, položajno tudi eu̯ Evpolis [éu̯polis] (gr. Εὔπολις, prečrk. Eúpolis)
Ἠ, ἠ/η E, e e Elektra [eléktra] (gr. Ἠλέκτρα, prečrk. Eléktra)
Ἡ, ἡ He, he he Hera [hêra] (gr. Ἥρα, prečrk. Héra)
Ἰ, ἰ/ι I, i kot samoglasnik v samostojnem zlogu i Ion [íjon] (gr. Ἴων, prečrk. Íon)
pred samoglasnikom v istem zlogu j Jokasta [jokásta] (gr. Ἰοκάστη, prečrk. Iokáste)
Ἱ, ἱ Hi, hi hi Hipokrat [hipókrat] (gr. Ἱπποκράτης, prečrk. Hippokrátes)
Ὀ, ὀ/ο O, o o Olimp [olímp] (gr. Ὄλυμπος, prečrk. Ólympos)
Ὁ, ὁ Ho, ho ho Homer [homêr] (gr. Ὅμηρος, prečrk. Hómeros)
Οἰ, οἰ/οι Oi, oi oj Ojnomaj [ojnomáj] (gr. Οἰνόμαος, prečrk. Oinómaos)
Oὐ, οὐ/ου Ou, ou u Uran [urán] (gr. Οὐρανός, prečrk. Ouranós)
Ῥ, ῥ Rh, rh r Rea [rêa] (gr. Ῥέα, prečrk. Réa)
ῤῥ rrh sredi besede r Pir [pír] (gr. Πύῤῥος, prečrk. Pýrrhos)
Σ, σ/ς S, s v sklopu z zvenečim soglasnikom; na koncu podomačenih oblik; med samoglasnikoma v že uveljavljenih oblikah z Pelazg [pelázg-] (gr. Πέλασγος, prečrk. Pélasgos), Dioniz [dijoníz-] (gr. Διόνυσος, prečrk. Diónysos), Izokrat [izókrat] (gr. Ἰσοκράτης, prečrk. Isokrátes)
Ὑ, ὑ Hy, hy hi Hiakint [hijakínt] tudi Hiacint [hijacínt] (gr. ‘Υάκινθος, prečrk. Hyákinthos)
Ὠι, ᾠ/ῳ Oi, oi o Odeon [ódeon/odéon] (gr. Ὠιδεῖον, prečrk. Oideîon)

Prevzemanje starogrških besed in besednih zvez

Starogrške besede v slovenščini pisno podomačimo in pri tem upoštevamo zgornjo razpredelnico. Pogosto spremenimo tudi končaje in prevzamemo nepregibni del besede (glej spodaj).

Pri podomačevanju samoglasnikov in soglasnikov so izjeme že uveljavljene besede, ki smo jih v preteklosti prevzeli v polatinjeni obliki. Zanje veljajo načela tradicionalnega (ali poklasičnega) izgovora latinščine: Krez [kréz-] (gr. Κροῖσος, prečrk. Kroîsos), Ezop [ézop] (gr. Αἴσωπος, prečrk. Aísopos), Egej [egêj] (gr. Αἰγεύς, prečrk. Aigeús), Dedal [dédal] (gr. Δαίδαλος, prečrk. Daídalos). To pogosto velja za starogrške besede v stalnih besednih zvezah in za tiste, ki se uporabljajo tudi kot občna imena: Scila [scíla] (gr. Σκύλλα, prečrk. Skýlla) in Karibda [karíbda] (gr. Χάρυβδις, prečrk. Chárybdis) v zvezi med Scilo in Karibdo; Narcis [narcís] (gr. Νάρκισσος, prečrk. Nárkissos). Pod vplivom latinščine se v že uveljavljenih oblikah grški ⟨ει⟩ zapisuje s samoglasnikom ⟨i⟩ ali ⟨e⟩: Fidija [fídija] (gr. Φειδίας, prečrk. Pheidías), Heraklit [heraklít] (gr. Ἡράκλειτος, prečrk. Herákleitos), Ifigenija [ifigénija] (gr. Ἰφιγένεια, prečrk. Iphigéneia), Odeon [ódeon/odéon] (gr. Ὠιδεῖον, prečrk. Oideîon).

O tradicionalnem (ali poklasičnem) izgovoru latinščine glej poglavje »Latinščina«.

Samoglasniški zev pri podomačevanju zapiramo s soglasnikom j v govoru in zapisu, in sicer zlasti v končajih -⟨ια(ς)⟩, -⟨ιανος⟩: Ajtolija [ajtólija] (gr. Αἰτωλία, prečrk. Aitolía), Lukijan [lukiján] (gr. Λουκιανός, prečrk. Loukianós).

POSEBNOST

V nekaterih občnih imenih se zev izjemoma zapira tudi v končaju -⟨εα⟩: ideja [idêja] (gr. ἰδέα, prečrk. idéa).

Besede iz bizantinskega obdobja

Bizantinske besede praviloma podomačujemo po enakih načelih kot starogrške: Teodor Prodrom [téodor pródrom] (gr. Θεόδωρος Πρόδρομος, prečrk. Theódoros Pródromos), Ana Komnena [ána komnéna] (gr. ἌνναΚομνηνή, prečrk. Ánna Komnené), Mihael Pselos [míhal pselós] (gr. ΜιχαῆλΨελλός, prečrk. Michaêl Psellós), Besarion [besárijon] (gr. Βησσαρίων, prečrk. Bessaríon).

POSEBNOSTI

  1. V nekaterih bizantinskih imenih se pojavlja tudi sklop ⟨τσ⟩ – ⟨ts⟩, ki ga prevzemamo kot ⟨ts⟩: Tsimisk [cimísk] (gr. Τσιμίσκης, prečrk. Tsimískes).
  2. Že uveljavljene podomačene oblike odstopajo od predstavljenih pravil: Paleolog [paleológ-] (gr. Παλαιολόγος, prečrk. Palaiológos), Joannes [joánes] (gr. Ιωάννης, prečrk. Ioánnes).

Občna poimenovanja

Občne besede največkrat prevedemo. Tiste, ki jih ne, praviloma pisno podomačimo: pajdeja [pajdêja] (gr. παιδεία, prečrk. paideía). Slovenščina ima številne občnoimenske izposojenke iz stare grščine, ki so se tako kot lastna imena v preteklosti prevzemale preko tradicionalnega izgovora latinščine. Ta se pri občnoimenskih izposojenkah ohranja pogosteje kot pri lastnih imenih: ekonomija [ekonomíja] (gr. οἰκονομία, prečrk. oikonomía), demokracija [demokracíja] (gr. δημοκρατία, prečrk. demokratía), filozofija [filozofíja] (gr. φιλοσοφία, prečrk. philosophía), dieta [dijéta] (gr. δίαιτα, prečrk. díaita).

Lastna imena

Podomačevanje lastnih imen ima dolgo tradicijo. Medtem ko so se v preteklosti lastna imena praviloma prevzemala v polatinjeni obliki, se po modernih načelih skušamo v večji meri približati izvirnim oblikam, navedenim v »Preglednici zapis – izgovor v slovenščini«. Pri podomačevanju obenem izvirne končaje pogosto opuščamo in izhajamo iz osnove, v drugih primerih pa prevzamemo starogrško (oz. bizantinsko) imenovalniško obliko. Pri imenih ženskega spola se osnovi največkrat doda končnica -a, npr. Ariadna [arijádna], ki zamenja grško -é (gr. Ἀριάδνη, prečrk. Ariádne).

Podobno načelo velja za prevzemanje latinskih imen, medtem ko se bistveno drugače prevzemajo novogrška lastna imena. O slednjih glej poglavje »Nova grščina«.

Imena oseb prevajamo le redko, npr. Julijan Odpadnik [juliján otpádnik] (gr. Ίουλιανὸς Ἀποστάτης, prečrk. Ioulianòs Apostátes) poleg (redkejše oblike) Julijan Apostata [juliján apostáta]; Janez Zlatousti [janez- zlatoústi] (gr. Ιωάννης Χρυσόστομος, prečrk. Ioánnes Chrysóstomos) poleg (pogostejše oblike) Janez Krizostom [janez- krizostóm] (v rabi je tudi neprednostna oblika Hrizostom [hrizostóm]).

Praviloma prevedemo predložne stalne pridevke ob osebnih imenih, ki izražajo poreklo in se uporabljajo ob nekaterih starogrških in bizantinskih osebnih imenih: Tales iz Mileta [táles iz miléta] (gr. Θαλῆς ὁ Μιλήσιος, prečrk. Thalês ho Milésios); Niketa iz Hon [nikéta iz hón] (gr. Νικήτας Χωνιάτης, prečrk. Nikétas Choniátes). Namesto predložne sicer redko uporabimo podomačeno pridevniško obliko: Heraklit Efeški [heraklít éfeški] (gr. Ἡράκλειτος ὁ Ἐφέσιος, prečrk. Herákleitos ho Ephésios).

Končaji v imenih moškega in srednjega spola

Preglednica prikazuje pomembnejše končaje, ki jih pri podomačevanju spreminjamo.

Grški končaj Položaj v imenu Končaj pri prevzemanju Grški imenovalnik Slovenski imenovalnik
-⟨ας⟩ za soglasnikom v večzložnih besedah opustimo končni s Πυθαγόρας, Ἐπαμεινώνδας Pitagora [pitágora], Epaminonda [epaminónda]
za soglasnikom v dvozložnih besedah ohranjamo Μίδας Midas [mídas]
v sklopu -⟨εας⟩ nadomeščamo z ‑⟨ej⟩ Ἀριστέας Aristej [aristêj]
v sklopu -⟨ειας⟩ nadomeščamo z ‑⟨ij⟩ Αὐγείας Avgij [áu̯gij]
v sklopu -⟨ιας⟩ nadomeščamo z ‑⟨ija⟩ Φειδίας, Λυσίας Fidija [fídija], Lizija [lízija]
-⟨εύς⟩ nadomeščamo z ‑⟨ej⟩ Θησεύς Tezej [tezêj]
-⟨ης⟩ v večzložnicah opuščamo Ἀριστοτέλης Aristotel [aristótel]
v dvozložnicah ohranjamo Θαλῆς Tales [táles]
v sklopu -⟨κλῆς⟩ nadomeščamo s ‑⟨klej⟩ ali ohranjamo Περικλῆς Periklej [pêriklej] in Perikles [pêrikles]
-⟨ον⟩ ohranjamo Δίπυλον Dipilon [dípilon]
v sklopu -⟨ιον⟩ nadomeščamo z -⟨ij⟩ Πελούσιον Peluzij [pelúzij]
-⟨ος⟩ za soglasnikom v večzložnih besedah opuščamo Αἴσχυλος Ajshil [ájshil]
za soglasnikom v dvozložnicah praviloma ohranjamo, redko opuščamo Πρόκλος Proklos [próklos]
v sklopih -⟨αιος⟩ in ‑⟨αος⟩ nadomeščamo z ‑⟨aj⟩ Δάναος, Ἀλκαῖος Danaj [danáj], Alkaj [alkáj]
v sklopih -⟨ειος⟩ in -⟨εος⟩ nadomeščamo z ‑⟨ej⟩ Δαρεῖος, Πανδάρεος Darej [darêj], Pandarej [pandarêj]
v sklopu -⟨ιος⟩ (za soglasnikom) nadomeščamo z ‑⟨ij⟩ Προκόπιος Prokopij [prokópij]
v sklopu -⟨κλος⟩ ohranjamo Πάτροκλος Patroklos [pátroklos]
za sklopom dveh zvočnikov ohranjamo Μίμνερμος Mimnermos [mimnêrmos]
v sklopih ‑⟨ανδρος⟩, ‑⟨αγρος⟩, ‑⟨πατρος⟩ nadomeščamo z ‑⟨ander⟩, ‑⟨ager⟩, ‑⟨pater⟩ Περίανδρος, Μελέαγρος, Ἀντίπατρος Periander [perijánder], Meleager [meleáger], Antipater [antipátər]

O sklanjanju teh imen glej razdelek o pregibanju.

Samostalniki z osnovo na -ντ

Na -⟨ας⟩ se v grščini končujejo tudi nekateri, povečini krajši samostalniki z osnovo na ‑⟨ντ⟩. Osnova je razvidna iz rodilniške oblike, če ji odvzamemo končnico -⟨ος⟩. Te samostalnike podomačimo tako, da prevzamemo osnovo. Končujejo se torej na -⟨ant⟩, ta končaj pa se ohranja tudi v odvisnih sklonih:

Osnovo prevzamemo tudi pri drugih starogrških samostalnikih z osnovo na -⟨ντ⟩:

Preostali končaji lastnih imen moškega spola

Pri drugih lastnih imenih moškega spola, kamor spadajo samostalniki z osnovo na soglasnik (razen na -⟨ντ⟩), med samostalniki z osnovo na samoglasnik pa tisti, ki se v grščini v imenovalniku ednine končujejo na -⟨ις⟩ ali -⟨υς⟩, prevzamemo imenovalniško obliko in jih po njej tudi sklanjamo. Primeri:

Tako se podomačujejo tudi samostalniki z osnovo na soglasnik, katerih osnova se v grščini končuje na -ν, njihova izvorna oblika pa se v imenovalniku ednine končuje na -⟨ων⟩ oz. enako kot pri samostalnikih z osnovo na -⟨ντ⟩. Medtem ko se pri slednjih podomačena oblika končuje na -⟨ont⟩, npr. Ksenofont [ksenofónt] (gr. Ξενοφῶν, gr. rod. Ξενοφῶντος, prečrk. Xenophon), se podomačene oblike samostalnikov z osnovo na -ν končujejo na -⟨on⟩:

POSEBNOST

Izjema je že uveljavljena oblika Drakon [drákon], rod. Drakona [drákona] (gr. Δράκων, gr. rod. Δράκοντος, prečrk. Drákon), ki ima v grščini osnovo na -⟨ντ⟩, podomačena oblika pa odraža starejša načela pri prevzemanju starogrških lastnih imen.

Imenovalniško obliko prevzamemo tudi pri imenih moškega spola na -⟨ας⟩ z naglasom na zadnjem zlogu, ki so pogostejša v bizantinski grščini:

POSEBNOSTI

  1. Že uveljavljene oblike lahko od zgornjih pravil odstopajo, npr. ime homerskega junaka (Ahil [ahíl] (gr. Ἀχιλλεύς, prečrk. Achilleús)) se razlikuje od imena manj znanega antičnega pisca (Ahilej Tatij [ahilêj tátij] (gr. Ἁχιλλεύς Τάτιος, prečrk. Achilleús Tátios)), slednje je podomačeno v skladu s predstavljenimi pravili o podomačevanju imen na ‑⟨eus⟩.
  2. Izjema je tudi že uveljavljena oblika Kiklop [kíklop/kiklóp] (gr. Κύκλωψ, prečrk. Kýklops), kjer se v nasprotju z zgornjim pravilom v edninski obliki opušča končni -s.
  3. Ime Ojdip [ojdíp] v grščini sodi med samostalnike z osnovo na soglasnik -d, a se zgolj izjemoma navaja v pisno podomačeni imenovalniški obliki Ojdipus [ojdípus] (gr. Οἰδίπους, gr. rod. Οἰδίποδος, prečrk. Oidípous, rod. Oidípodos). Zaradi lažjega sklanjanja se praviloma uporablja oblika Ojdip, redno pa se uporablja različica Ojdipus, kadar je govor o naslovu slovenskega prevoda starogrške tragedije.
  4. Samostalniki moškega spola na -⟨ας⟩ so se v preteklosti prevzemali na različne načine, že uveljavljene oblike pa lahko od zgoraj navedenih odstopajo:
    • Tejrezij [tejrézij] (poleg Tejrezijas [tejrézijas]), rod. Tejrezija [tejrézija] (gr. Τειρεσίας, prečrk. Teiresías);
    • Leonid [leoníd-] (poleg Leonidas [leonídas]), rod. Leonida [leonída] (gr. Λεωνίδας, prečrk. Leonídas).
  5. Zlasti strokovnjaki za klasične jezike imena na -⟨ας⟩ pogosto prevzemajo s končajem -⟨as⟩, končni s pa pri sklanjanju opuščajo: Epaminondas [epaminóndas] (gr. Ἐπαμεινώνδας, prečrk. Epameinóndas), rod.  Epaminonda [epaminónda].
  6. Enako kot dvozložnice na -⟨ος⟩ se podomači ime Minos [mínos] (gr. Mίνως, prečrk. Mínos). Pri nekaterih dvozložnicah z istim končajem se končaj izjemoma opušča:
    • Kir [kír] (gr. Κῦρος, prečrk. Kŷros),
    • Pir [pír] (gr. Πύῤῥος, prečrk. Pýrrhos).
  7. Enako kot imena Periander [perijándər] (gr. Περίανδρος, prečrk. Períandros), Meleager [meleágər] (gr. Μελέαγρος, prečrk. Meléagros) in Antipater [antipátər] se podomačita tudi Tevker [téu̯kər] (gr. Τεῦκρος, prečrk. Teûkros) in Minotaver [minotávər] (gr. Mινόταυρος, prečrk. Minótauros). Zaradi lažjega podomačevanja se v teh primerih prevzamejo polatinjene oblike starogrških imen.
  8. Oblika Herkul [hêrkul] je polatinjena oblika grškega imena (gr. Ἡρακλῆς, prečrk. Heraklês), na nastanek katere je verjetno vplivala etruščanska ustreznica. V slovenščini se Herkul uporablja kot neprednostna dvojnica oblike Heraklej [hêraklej] tudi [heraklêj] oz. Herakles [hêrakles].

Glej poglavje »Latinščina«.

Končaji v imenih ženskega spola

Preglednica prikazuje pomembnejše končaje, ki jih pri podomačevanju spreminjamo.

Grški končaj Položaj v imenu Končaj pri prevzemanju Grški imenovalnik (in rodilnik) Slovenski imenovalnik
ohranjamo Ἠλέκτρα Elektra [eléktra]
v sklopu -⟨εα⟩ ohranjamo Ῥέα Rea [rêa]
v sklopu -⟨εια⟩ nadomeščamo z -⟨eja⟩ Ἀμάλθεια Amalteja [amaltêja]
v sklopu -⟨ια⟩ nadomeščamo z -⟨ija⟩ Ἀρκαδία Arkadija [arkádija]
-αι gr. končnica v množini nadomeščamo z -⟨e⟩ Αἶγαι Ajge [ájge] ž mn.
v večzložnih imenih nadomeščamo z -⟨a⟩ Ἀριάδνη Ariadna [arijádna]
v dvozložnih imenih ohranjamo Νίκη Nike [níke]
ohranjamo Σαπφώ Sapfo [sápfo]
kot končaj samostalnikov z osnovo na soglasnik na osnovo (tj. na rodilniško obliko brez končnice -⟨os⟩) dodamo -a Θέτις, rod. Θέτιδος; Σφίγξ, rod. Σφιγγός Tetida [tétida] tudi [tetída], Sfinga [sfínga]
Preostali končaji lastnih imen ženskega spola

Enako kot samostalniki s končajem -⟨ς⟩ in z osnovo na soglasnik se podomačijo tudi drugi samostalniki ženskega spola z osnovo na soglasnik: Demetra [démetra/demétra] (gr. Δημήτηρ, gr. rod. Δημήτρος; prečrk. Deméter, rod. Demétros).

Ženskega spola so tudi številni toponimi, ki se v grščini končujejo na -⟨ος⟩. Ti v slovenščini preidejo v moški spol in se podomačijo enako kot imena moškega spola z istim končajem: Rodos [ródos] (gr. Ῥόδος, prečrk. Rhódos), Likabet [likabét] (gr. Λυκαβηττός, prečrk. Lykabettós).

Nekatera imena ženskega spola se končujejo na -⟨ις⟩ ali -⟨υς⟩ in imajo za razliko od samostalnikov kot Θέτις, Thétis (> Tetida) osnovo na samoglasnik. Že uveljavljene podomačene oblike teh imen se največkrat končujejo na -a: Karibda [karíbda] (gr. Χάρυβδις, prečrk. Chárybdis), Tetija [tetíja] (gr. Τηθύς, prečrk. Tethýs), Anabaza [anabáza] (gr. Ἀνάβασις, prečrk. Anábasis).

V to skupino spadajo tudi zloženke s sestavino -⟨polis⟩, ki se prevzemajo z različnimi končaji, spol podomačene oblike pa se lahko spremeni: Konstantinopel [konstantinópəl] m (gr. Κωνσταντινούπολις, prečrk. Konstantinoúpolis); Adrianopel [adrijanópəl] m poleg (manj uveljavljene oblike) Hadrianopolis [hadrijanópolis] (gr. Ἁδριανόπολις, prečrk. Hadrianópolis); Perzepolis [perzépolis] m (gr. Περσέπολις, prečrk. Persépolis); Akropola [akrópola] ž (gr. Ἀκρόπολις, prečrk. Akrópolis).

Ker so se načela slovenjenja starogrških imen pogosto spreminjala, se v slovenskih besedilih pojavljajo tudi starejše podomačene oblike, ki jih danes opuščamo. Tako se daje prednost oblikam

  • Kreont [kréont] tudi Kreon [kréon] (gr. Κρέων, prečrk. Kréon),
  • Ajant [ajánt] tudi Ajas [ájas] (gr. Αἴας, prečrk. Áias),
  • Kerber [kêrber] tudi Cerber [cêrber] (gr. Κέρβερος, prečrk. Kérberos),
  • Aristotel [aristótel] tudi Aristoteles [aristóteles] (gr. Ἀριστοτέλης, prečrk. Aristotéles) itd.

Po drugi strani dajemo prednost starejšim oblikam, če se oblika, podomačena po novejših načelih, ni uveljavila. Tako se ohranja Karibda [karíbda] namesto Haribda [haríbda] (gr. Χάρυβδις, prečrk. Chárybdis), Scila [scíla] namesto Skila [skíla] (gr. Σκύλλα, prečrk. Skýlla), Egej [egêj] namesto Ajgej [ajgêj] (gr. Αἰγεύς, prečrk. Aigeús).

Prevzemanje končajev v občnih poimenovanjih

Končaji občnih poimenovanj se lahko prevzamejo na enak način kot pri lastnih imenih: megaron [mégarọn] (gr. μέγαρον, prečrk. mégaron), falanga [falánga] (gr. φάλαγξ, prečrk. phálanx; gr. φάλαγγος, prečrk. phálangos), hoplit [hoplít] (gr. ὁπλίτης, prečrk. hoplítes).

POSEBNOSTI

  1. Zaradi dolge tradicije prevzemanja starogrških besed so se številni občni izrazi uveljavili tudi v drugačnih oblikah. Občna poimenovanja, ki izhajajo iz starogrških besed na -⟨oν⟩, lahko denimo ta končaj opuščajo ali pa vzporedno ohranjajo dve obliki: peristil [peristíl] (gr. περίστυλον, prečrk. perístylon), organ [orgán] (gr. όργανο, prečrk. órgano). Enako velja za občna imena s starogrškim končajem na -⟨os⟩: obolos [óbolos] poleg obol [óbol] (gr. ὀβολός, prečrk. obolós).
  2. Besede grškega izvora se lahko uporabljajo tudi v polatinjeni obliki z latinskimi končaji (-⟨um⟩ ali -⟨us⟩): papirus [pápirus] (gr. πάπυρος, prečrk. pápyros), panoptikum [panóptikum], hipotalamus [hipotálamus], evkaliptus [eu̯kalíptus] (poleg evkalipt [eu̯kalípt]).

O končajih -um in -us in o pregibanju glej tudi poglavje o prevzemanju latinskih besed.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Podomačene besede sklanjamo v skladu s slovenskimi sklanjatvenimi vzorci, kar pomeni, da jih ne glede na izvirno obliko in spol prevzete besede uvrščamo v slovenske sklanjatve po osnovi, kot je prevzeta v slovenščino. Enako velja za občna poimenovanja.

POSEBNOST

Pri nekaterih imenih se uveljavljata dva načina sklanjanja, in sicer jih običajno sklanjamo iz imenovalniške oblike, zlasti strokovnjaki za klasične jezike pa v odvisnih sklonih imenovalniški končaj opuščajo in jih sklanjajo v skladu s starogrško osnovo. Gre za imena moškega spola

Spremembe slovničnih kategorij

Slovnične kategorije se ob prevzemanju lahko spremenijo:

  1. spremenita se spol in število, npr.
    • Megara [megára] ž ed. (gr. Μέγαρα, prečrk. Mégara s mn.);
  2. ohrani se število, spremeni pa spol, npr.
    • sperma [spêrma] ž (gr. σπέρμα, prečrk. spérma s);
    • megaron [mégarọn] m (gr. μέγαρον, prečrk. mégaron s);
    • Rodos [ródos] m (gr. Ῥόδος, prečrk. Rhódos ž);
    • polis [pólis] m (gr. πόλις, prečrk. pólis ž), rod. polisa [pólisa].

Zlasti strokovnjaki za klasične jezike in sorodna področja pri samostalniku polis [pólis] pogosto ohranjajo izvirni ženski spol, samostalnik pa se v tem primeru sklanja po tretji oz. ničti ženski sklanjatvi.

Španščina

Pisava

Španska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, črke z ločevalnimi znamenji, npr. ⟨ñ⟩, ⟨í⟩, ter šest dvočrkij, in sicer ⟨ch⟩, ⟨ll⟩, ⟨rr⟩, ⟨gu⟩, ⟨qu⟩ in ⟨tz⟩.

Španska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ñ Ñ⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnost

Črki ⟨k⟩ in ⟨w⟩ se uporabljata le v prevzetih besedah.

Španska abeceda se od osnovnega nabora latiničnega črkopisa (26 črk) razlikuje le v črki ⟨ñ⟩. Dvočrkji ⟨ch⟩ in ⟨ll⟩ pa od leta 2010 nista uvščeni v špansko abecedo.

O vključevanju španskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V španski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Pri prevzemanju imen iz španščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Na predzadnjem zlogu so naglašene španske besede, ki se končujejo na

  1. samoglasnik: Murillo [muríljo], Montevideo [montevidéo];
  2. samoglasniški črkovni sklop za španski dvoglasnik, v katerem se pri prevzemanju v slovenščino črka ⟨i⟩ izgovori kot [j], črka ⟨u⟩ pa kot [u̯]: Antonio [antónjo], Gran Canaria [grán kanárja], Agua [águ̯a];
  3. črko ⟨s⟩ ali ⟨n⟩: Cervantes [servántes], Alenza y Nieto Salen [alénsa i njéto sálen], Carmen [kármen].

Na zadnjem zlogu so naglašene besede, ki se končujejo na črke za soglasnike (razen ⟨s⟩ ali ⟨n⟩): Arrabal [arabál], Guadalquivir [gu̯adalkivír], Pinochet (Ugarte) [pinočét (ugárte)], Aranjuez [aranhu̯és], rod. Aranjueza [aranhu̯ésa].

Posebnosti

  1. Če se imena ne ravnajo po teh pravilih, imajo naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem: Cádiz [kádis], rod. Cádiza [kádisa]; Asunción [asunsjón], Calderón [kalderón], Dalí [dalí], Gaudí [gau̯dí], García [garsíja], Plácido [plásido], Ramón [ramón], Raúl [raúl].
  2. V nekaterih imenih v slovenščini zaradi pregibanja spremenimo pisno podobo in naglas: Panama [pánama] (šp. Panamá [panamá]). Sčasoma se lahko prvotni naglas spremeni: Bogota [bogóta] > Bogota [bógota] (šp. Bogotá [bogotá]).

Izgovor daljših imen si v slovenščini olajšamo z dvema naglasoma: Aguascalientes [águ̯askaljéntes].

O vplivu naglasnega mesta na oblikoslovno vedenje glej poglavje o pregibanju.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Naglašena samoglasnika e in o izgovarjamo z ožino, razen e v položaju pred r in j, npr. Duero [du̯êro], Mérida [mêrida], Monterrey [monterêj], in o v položaju pred zobnoustničnim [v] (Almodóvar [almodôvar]) ali dvoustničnim [u̯] (Segovia [segôu̯ja]). Izjemoma ⟨e⟩ izgovarjamo široko v vzdevku Che [čê], ki se sicer pogosto uporablja v dvobesednem imenu Che Guevara [če gevára].

Kombinacija črke ⟨i⟩, ki ni naglašena, in druge črke za samoglasnik v španščini tvori dvoglasnik. Črko ⟨i⟩ v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom ⟨ViC⟩ ter za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CiV⟩ prevzemamo kot [j]: Indurain [indurájn], Diego [djégo], Asunción [asunsjón].

V sklopu črke ⟨í⟩ in poljubnega samoglasnika ⟨íV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: María [maríja], Almería [almeríja], Río de la Plata [ríjo de la pláta].

Črko ⟨u⟩ med soglasnikoma prevzemamo kot [u]: Neruda [nerúda]. Zveza nenaglašenega [u] in drugega samoglasnika v španščini tvori dvoglasnik; če je ⟨u⟩ v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, ga izgovarjamo dvoglasniško kot [u̯]: Ceuta [séu̯ta]. Pri manj znanih španskih besedah se pri prevzemanju lahko ohranja izvirni dvoglasniški izgovor tudi v položaju ⟨u⟩ za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CuV⟩: Duero [du̯êro], Beruete [beru̯éte]. Pri prevzemanju ⟨u⟩ med samoglasnikoma izgovarjamo kot [v] (Teotihuacán [téotivakán]), v vzglasju pa kot [v] ali [u̯]: Huelva [vélva/u̯élva].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, izgovarjamo kot [o], le izjemoma s fonemom /v/ – prednostno zobnoustnično [v], lahko pa tudi dvoustnično [u̯] (npr. v indijanskem zemljepisnem imenu Oaxaca [vaháka/u̯aháka]).
  2. Samoglasnik, ki je v vlogi veznika zapisan s črko ⟨y⟩, se izgovori [i]: Ortega y Gasset [ortéga i gasét].

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, prevzemamo kot [g], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩, kjer izgovarjamo [h]: Málaga [málaga], Managua [manágu̯a], Sagunto [sagúnto], El Greco [el gréko], Gris [grís], Iglesias [iglésjas]; Cartagena [kartahéna], Gijón [hihón].

Črka ⟨h⟩ je nema: Hernández [ernándes], rod. Hernándeza [ernándesa]; Bahamonde [baamónde], Mulhacén [mulasén].

Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [h]: José [hosé].

Mehčani soglasnik, zapisan s črko ⟨ñ⟩, je v španščini fonem /ɲ/, ki ga v slovenščino prevzemamo kot [nj]: Buñuel [bunjuél].

Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, prevzemamo kot [s]: Castro [kástro], Las Casas [las kásas]. V redkih imenih pred zvočniki ⟨m⟩, ⟨n⟩ in ⟨l⟩ ga izgovarjamo [z]: Isla [ízla].

Črka ⟨x⟩ je v lastnih imenih redka (npr. šp. Extremadura [e(k)stremadúra], v podomačenem zapisu Estremadura), razen v imenih, prevzetih v španščino iz indijanskih jezikov (glej posebnosti pod preglednico).

Posebnosti

  1. Črki ⟨b⟩ in ⟨v⟩ se v španščini uporabljata za en fonem, tj. /β/, prevzemamo pa ju kot [b] ali [v], torej ju izgovarjamo »po črki«, npr. Arrabal [arabál], Bilbao [bilbáo], Cristóbal [kristóbal]; Blasco Ibáñez [blásko ibánjes], rod. Blasca Ibáñeza [bláska ibánjesa]; Zurbarán [surbarán], Pablo [páblo]; Ávila [ávila], Valladolid [valjadolíd‑], Rivera [rivêra].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨d⟩, ki je v španščini na koncu besede izgovorjen skoraj neslišno, v slovenščini izgovarjamo običajno: Valladolid [valjadolít], rod. Valladolida [valjadolída].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, izgovarjamo [j]: Pelayo [pelájo].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, je v španščini fonem /θ/, ki ga v slovenščino prevzemamo kot [s]: Suárez [su̯áres], rod. Suáreza [su̯áresa].

Dvočrkja izgovarjamo takole: ⟨ch⟩ kot [č], ⟨ll⟩ kot [lj], ⟨rr⟩ kot [r], ⟨tz⟩ kot [c], ⟨gu⟩ kot [g] in ⟨qu⟩ kot [k].

Dvočrkje ⟨ll⟩ se v španščini izgovarja /ʎ/ (to v slovenščini ustreza izgovoru [lj]) in tudi /ʝ/ (to v slovenščini ustreza izgovoru [j]). Nihanje med obema možnostma se odraža tudi v podomačenem zapisu zemljepisnega imena Majorka (šp. Mallorca). Dvočrkje ⟨ll⟩ prevzemamo kot [lj].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
c pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ k Caracas [karákas], Alicante [alikánte], Titicaca [titikáka], Costa del Sol [kósta del sól], Escorial [eskorjál], Acapulco [akapúlko], Cuzco [kúsko]
c pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ s Algeciras [alhesíras], Vicente [visénte], Balenciaga [balensjága]
ch č Ochoa [očóa]; Sánchez [sánčes], rod. Sáncheza [sánčesa]
g pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ h Algeciras [alhesíras]; Giménez [himénes], rod. Giméneza [himénesa]
gu pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ g Guevara [gevára], Aguirre [agíre]
i razen med soglasnikoma (v dvoglasnikih) j Buenos Aires [bu̯énos ájres], Chiapas [čjápas]; La Rioja [la rjóha], Segovia [segôu̯ja], Oviedo [ou̯jédo], Asunción [asunsjón]
j h Vallejo [valjého], Jiménez [himénes], rod. Jiméneza [himénesa]; José [hosé], Jorge [hórhe]
ll lj Murillo [muríljo], Tordesillas [tordesíljas], Palma de Mallorca [pálma de maljórka], Allende [aljénde]
ñ nj Buñuel [bunjuél], La Coruña [la korúnja], El Niño [el nínjo]
qu pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩/⟨í⟩ k Velázquez [veláskes], rod. Velázqueza [veláskesa]; Barranquilla [barankílja], Quito [kíto], Esquivel [eskivél], Chiriquí [čirikí]
rr r Arrabal [arabál], Pizarro [pisáro]
s pred zvočniki ⟨m⟩, ⟨n⟩ in ⟨l⟩ z Marismas [marízmas]; Jiménez de Cisneros [himénez de siznêros], rod. Jiméneza de Cisnerosa [himénesa de siznêrosa]; Isla [ízla]
tz v imenih iz indijanskih jezikov c ChichénItzá [čičén‑íca], Quetzalcóatl [kécalkóatəl]
u med soglasnikoma u Burgos [búrgos], Cusco [kúsko], Unamuno [unamúno]
u za samoglasnikom in pred soglasnikom ⟨VuC⟩ (v dvoglasnikih) Ceuta [séu̯ta], Saura [sáu̯ra]
u za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CuV⟩ (v dvoglasnikih) Juan [hu̯án], Agua [águ̯a], Suárez [su̯áres], rod. Suáreza [su̯áresa], Aranjuez [aranhu̯és], rod. Aranjueza [aranhu̯ésa], Cuernavaca [ku̯ernaváka], Manuel [manu̯él], Fuentes [fu̯éntes], Beruete [beru̯éte], Ruiz [ru̯ís], rod. Ruiza [ru̯ísa]
u med samoglasnikoma v Teotihuacán [téotivakán], Talcahuano [talkaváno]
u v vzglasju pred samoglasnikom (v dvoglasnikih) v/u̯ Huelva [vélva/u̯élva], Huesca [véska/u̯éska], Huerquehue [verkéve/u̯erkéu̯e]
ü Güímar [gu̯ímar], Güiraldes [gu̯iráldes]
x pred samoglasnikom ks Aleixandre [alejksándre]
x v imenih z različico na ⟨j⟩ h Ximénez [himénes], rod. Ximéneza [himénesa] (različica Jiménez)
y j Goya [gója], Yepes [jépes], Monterrey [monterêj]
y kot veznik i Ramón y Cajal [ramón i kahál]
z s Zaragoza [saragósa], Zamora [samóra], Zurbarán [surbarán], Jazmín [hasmín]; Pérez Rodríguez [pêres rodríges], rod. Péreza Rodrígueza [pêresa rodrígesa]

Posebnosti

Odstopanja od zakonitosti, predstavljenih v preglednici, se pojavljajo zaradi prevzemov iz preteklosti.

  1. Črka ⟨b⟩ je v pisno podomačenih imenih prevzeta s črko ⟨v⟩, npr. Havana (šp. La Habana), v izgovorno podomačenih pa z glasom [v], npr. Córdoba [kórdova].
  2. Črka ⟨c⟩ pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ se je izgovarjala, kot je zapisana, zato je tudi danes v rabi dvojnični izgovor: Barcelona [barcelóna/barselóna]. Enako Valencija za pokrajino v Španiji; Valencia [valéncija/valénsija] za mesto v Španiji (uradno katalonsko za oboje València [valénsija]); Valencia [valénsja] za mesto v Venezueli.
  3. Črka ⟨h⟩ v podomačenih zemljepisnih imenih oz. eksonimih ni nema: Havana [havána], Honduras [hondúras].
  4. Črkovni sklop ⟨qui⟩, ki je v španščini izgovorjen [ki], se je pri občnih poimenovanjih v slovenščini uveljavil kot [kvi]: konkvistador [konkvistadór], rekonkvista [rekonkvísta].
  5. V pisno in izgovorno podomačenih imenih je ⟨u⟩ pred samoglasnikom (v dvoglasnikih) zapisan in izgovorjen z ⟨v⟩: Gvatemala [gvatemála], Nikaragva [nikarágva].
  6. Črko ⟨z⟩ v nekaterih že dolgo prisotnih imenih izgovarjamo kot [z] (La Paz [la pás], rod. La Paza [la páza]; Zorro [zóro]), redkeje kot [c]: Ibiza [íbica] poleg [ibísa].
  7. V imenih, prevzetih v španščino iz indijanskih jezikov, se je ⟨x⟩ v izvornih jezikih izgovarjal kot [š]. Ker španščina ne pozna glasu [š], je črka ⟨x⟩ lahko izgovorjena na različne načine, in sicer:
    • kot [s], npr. Taxco [tásko], Xochimilco [sočimílko/hočimílko];
    • kot [h], npr. Ciudad de México [sjudád de méhiko], Oaxaca [vaháka/u̯aháka], Xalapa (različica Jalapa) [halápa];
    • kot [š], npr. Uxmal [ušmál], Xipe Totec [šípe toték];
    • kot [ks], npr. Tuxtla Gutiérrez [túkstla gutjêres], rod. Tuxtle Gutiérrez [túkstle gutjêres].

Ameriška španščina

V ameriški španščini se ⟨ll⟩ izgovarja kot [j] (t. i. yeísmo), v Argentini, Urugvaju in Paragvaju kot mehki ž, tj. [ź], ponekod celo [š]. Črki ⟨g⟩ in ⟨y⟩ se ponekod izgovarjata [ž].

Podomačevanje španskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz španščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

Posebnosti

  1. Nekatere besede so se v zapisu oddaljile od izgovora v izvirniku: lama [láma] (šp. llama [ljáma]), gverila [gveríla] (šp. guerrilla [gerílja]), pezeta [pezéta] (šp. peseta [peséta]).
  2. Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot dvojnice: sangrija/sangria [sangríja] (šp. sangría), guacamole/gvakamole [gu̯akamóle/gvakamóle] (šp. guacamole).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v španščini: Sevilla [sevílja], Goya [gója], Salamanca [salamánka], El Greco [el gréko], Ávila [ávila], Cristóbal [kristóbal], Las Palmas [las pálmas]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora. Med podomačena imena uvrščamo tudi izpeljanke iz podomačenih imen, npr. Kubanka, Čilenec, španski.

Osebna imena

Imena španskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto španskih osebnih imen uporabljamo slovenska, še zlasti, če gre za zgodovinska imena z vrstilnim števnikom kot dodatkom, npr. Filip II. Španski (franc. Felipe II de España), Alfonz VI. Pogumni (šp. Alfonso VI, »el Bravo«), Alfonz X. Modri (šp. Alfonso X, »el Sabio«), sicer uporabljamo – v skladu z uveljavljeno rabo – tudi nepodomačena imena (Juan Carlos I. [hu̯án kárlos pə̀rvi]). Enako velja tudi za imena svetnikov. Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Janez od Križa (šp. Juan de la Cruz), Terezija Avilska [terêzija ávilska] (šp. Teresa de Jesús / Teresa de Ávila).

Imena oseb so redko podomačena – podomačitve so znane iz literarnih prevodov, npr. don Kihot [dón kihót] (šp. don Quijote), Sančo Pansa [sánčo pánsa] (šp. Sancho Panza). Podomačena so tudi imena indijanskih ljudstev, npr. Azteki (šp. Aztecas), Maji (šp. Mayas).

Prevzemanje priimkov

V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v španščini: Pérez de Cuéllar [pêres de ku̯éljar], rod. Péreza de Cuéllarja [pêresa de ku̯éljarja].

Dvojni priimki

V španščini so v rabi pogosti dvojni priimki, od katerih je prvi očetov, drugi materin, npr. (Federico) García Lorca [garsíja lórka]; (Gabriel) García Márquez [garsíja márkes], rod. Garcíe/García Márqueza [garsíje/garsíja márkesa]; (Clara) Campoamor Rodríguez [kampoamór rodríges].

Priimki s predimki

Sestavina večbesednih priimkov so lahko predložni (de, de la) ali vezniški predimki (y ali v galicijščini e v pomenu ‘in’), pisani z malo začetnico: (Miguel) de Unamuno [de unamúno], (Pedro) Calderón de la Barca [kalderón de la bárka]; (José) Ortega y Gasset [ortéga i gasét], (Eduardo) Dato e Iradier [dáto e iradjêr]; (Francisco José) de Goya y Lucientes [de gója i lusjéntes].

Posebnost

V slovenščini večbesedne priimke znanih oseb pogosto uporabljamo v skrajšani obliki: Lorca, Márquez, Franco, Goya, Unamuno.

O pisanju predimkov glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).

Zemljepisna imena

Le redko podomačujemo imena krajev, npr. glavno mesto Kube Havana (šp. La Habana) in Kolumbije Bogota (šp. Bogotá). Imena nekaterih mest domačimo pod vplivom enakozvočnih imen držav in pokrajin, npr. Gvatemala [gvatemála] (šp. Ciudad de Guatemala), Panama [pánama] (šp. Ciudad de Panamá), Kordova (šp. Córdoba). Med podomačena prištevamo tudi tista imena mest, ki se v slovenščini izgovarjajo enako, kot se pišejo, npr. Madrid [madrít], rod. Madrida [madrída], Granada [granáda].

Pisno podomačene so nekatere skupine lastnih imen, in sicer:

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Argentinsko morje (šp. Mar Argentino), Kanarski otoki (šp. Islas Canarias), Meridska Kordiljera (šp. Cordillera de Mérida); Velikonočni otok (šp. Isla de Pascua), Ognjena zemlja (šp. Tierra del Fuego), Madridski stolp (šp. Torre de Madrid), Španski trg (šp. Plaza de España), Glavni trg (šp. Plaza Mayor), Sončna vrata (šp. Puerta del Sol), Kraljeva palača (šp. Palacio Real).

Posebnost

Pri podomačitvi pri nekaterih imenih opuščamo določni člen: Manča (šp. La Mancha), Salvador (šp. El Salvador), Havana (šp. La Habana), toda Las Palmas (šp. Las Palmas de Gran Canaria).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto španskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

S pregibanjem španskih prevzetih besed ni večjih težav. Po obliki slovničnega in naravnega spola jih uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce, le izjemoma kaka beseda spremeni spol, npr.:

Večjo spremembo so doživela le nekatera zemljepisna imena, v katerih je zaradi lažjega določanja spola in pregibanja naglas z zadnjega zloga premaknjen in so v slovenščini ženskega spola: Bogotá [bógota] ž, rod. Bogote [bógote], (šp. Bogotá [bogotá] m); Panamá [pánama] ž, rod. Paname [páname] (šp. Panamá [panamá] m); ChichénItzá [čičén‑íca] ž, rod. ChichénItze [čičén‑íce] (šp. ChichénItzá [čičén‑icá] m).

Posebnost

Pri imenu z neznačilnim končajem ‑⟨e⟩ za moški spol (Tenerife m [tenerífe], rod. Tenerifa, mest. na Tenerifu) so v rabi različne neustrezne oblike, npr. na Tenerifih, na Tenerifah, na Tenerifi.

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u; to je v španščini redko, zato je navadno označeno tudi na imenu z ločevalnim znamenjem (José, Dalí). Daljšanje je pisno in glasovno. Enako velja za imena na končni govorjeni r.

Posebnost

Pri imenih na končni nenaglašeni e (npr. Lanzarote [lansaróte]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in jo podaljšujemo z j (Lanzarote [lansaróte], mest. na Lanzaroteju [na lansaróteju]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (Lanzarote [lansaróte], mest. na Lanzarotu [na lansarótu]).

Podstava svojilnega pridevnika je podaljšana osnova imena, npr. Joséjev [hosêjev‑], Jorgejev [hórhejev‑], Dalíjev [dalíjev‑], Cotopaxijev [kotopáksijev‑], Almodóvarjev [almodôvarjev‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na č in š ter c in j. V španščini se pojavljata izglasna [č] in [j], zapisana na različne načine:

⟨ch⟩ Samaranch [sámaranč], or. s Samaranchem [ssámarančem]; svoj. prid. Samaranchev [sámarančev‑]
⟨y⟩ Monterrey [monterêj], or. z Monterreyem [zmonterêjem]
⟨y⟩ Goya [gója], or. z Goyo [z gójo] (redko z Goyem [zgójem]); svoj. prid. Goyev [gójev‑]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končujejo na govorjeni soglasnik r ali samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Dalí [dalí], or. z Dalíjem [z dalíjem]; svoj. prid. Dalíjev [dalíjev‑]. (Glej poglavje »Daljšanje osnove«.)

Posebnosti

  1. Pri imenih z osnovo/podstavo na [lj], zapisano z dvočrkjem ⟨ll⟩, in [nj], zapisano s posebno črko ⟨ñ⟩, ki ji navadno sledi še končnica o, je preglaševanje govorno ob pisnih dvojnicah: Murillo [muríljo], or. z Murillem/Murillom [zmuríljem], svoj. prid. Murillev/Murillov [muríljev‑]; Miño [mínjo], or. z Miñem/Miñom [zmínjem], svoj. prid. Miñev/Miñov [mínjev‑].
  2. Preglašujemo tudi imena moškega spola, pri katerih se j pojavlja v govoru zaradi zapiranja zeva v izglasnem samoglasniškem sklopu, npr. García [garsíja], or. z Garcío [zgarsíjo] (redko or. z Garcíem [zgarsíjem]); svoj. prid. Garcíev [garsíjev‑].

Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno‑črkovne premene«.

Sklanjanje večbesednih imen

Večbesedna osebna imena zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin pregibamo v vseh sestavinah, npr. García Márquez m [garsíja márkes], rod. Garcíe/García Márqueza [garsíje/garsíja márkesa]; Lope de Vega [lópe de véga], rod. Lopeja de Vege/Vega [lópeja de vége/véga]; Vargas Llosa [várgas ljósa], rod. Vargasa Llose/Llosa [várgasa ljóse/ljósa].

Predlog ali člen v priredno zloženem lastnem imenu ostane nespremenljiv: Ramón y Cajal m [ramón i kahál], rod. Ramóna y Cajala.

Če je prva sestavina nesamostojna, sklanjamo le drugo: La Paz, mest. v La Pazu.

Sklanjanje večbesednih zemljepisnih imen je neenotno. Če je desni prilastek predložna zveza, redkeje pregibamo obe sestavini: Palma de Mallorca, rod. Palme de Mallorce; Río de la Plata, rod. Ría de la Plate nasproti Santiago de Compostela, rod. Santiaga de Compostela; Jerez de la Frontera, rod. Jereza de la Frontera. Pri imenih pokrajin sklanjamo obe sestavini, ne glede na to, ali sta povezani z veznikom ali z vezajem: Kastilja in León, mest. v Kastilji in Leónu; Kastilja – La Manča, mest. v Kastilji – La Manči.

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v španščini in slovenščini

Pri prevajanju iz španščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se španska razlikujejo predvsem v pisanju vprašaja (¿____?), klicaja (¡___!) in narekovajev (<<_____>>) ter zaporedju dvojnih ločil in stičnosti.

  1. Dobesedni navedek premega govora v španskem narekovaju ima ločilo za narekovajem: «____»., za vprašalno ali vzklično povedjo stavijo še piko: «¿____?»., ravno tako za tripičjem «____...»., sredi povedi tudi vejico «¿____?», ____ «¿____?». ipd.
  2. Pomišljaj v določenih položajih je daljši (t. i. m‑črtica) od slovenskega (t. i. n‑črtica) ter desno‑ in levostičen: ____ —______— _____ (vrivki, namesto vejice), desnostičen je v dobesednem navedku premega govora in v spremnem stavku: —_____ —_____. .

O pisanju premega govora glej poglavje »Premi govor« (Ločila).

Švedščina

Pisava

Švedska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnim znamenjem, in sicer ⟨å⟩, ⟨ä⟩ in ⟨ö⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨dj⟩, ⟨gj⟩, ⟨hj⟩, ⟨lj⟩, ⟨kj⟩, ⟨sj⟩ in ⟨tj⟩, v imenih še ⟨ae⟩ in ⟨au⟩, ter tričrkij, mdr. ⟨sch⟩, ⟨ssi⟩, ⟨skj⟩ in ⟨stj⟩ (včasih zapisano tudi kot ⟨sti⟩).

Švedska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨å Å⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩.

POSEBNOST

Črki ⟨c⟩ in ⟨z⟩ se v švedščini uporabljata le v prevzetih besedah, zlasti lastnih imenih, črki ⟨q⟩ in ⟨w⟩ tudi pri zapisu švedskih lastnih imen.

O vključevanju švedskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V švedski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Naglas je v švedščini nepremični in večinoma na prvem zlogu, vendar je veliko izjem. Zloženke imajo v švedščini dva naglasa.

Švedščina je tonemski jezik, ki loči dva tona: akut ali rastoči ton in gravis ali padajoči (oz. dvovršni) ton. Enozložne besede imajo rastoči ton, večina dvo- in večzložnih besed ter zloženke pa padajoči ton. V slovenščino tonemskega naglaševanja ne prevzemamo.

Ob prevzemanju v slovenščino ohranjamo naglas na prvem zlogu: Gamleby [gámlebi]. Daljše besede lahko prevzemamo kot dvonaglasnice (Hattmakargatan [hátmakargátan]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Djurgården [júrgọrdǝn], Vaxholm [vákshọlm/vákshọləm], Enskede [énšẹde].

POSEBNOST

Nekatera imena so naglašena na zadnjem zlogu, in sicer

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨å⟩, prevzemamo kot [o]: Åbo [óbo], Umeå [úmeo].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ä⟩, prevzemamo kot široki [e]: Älmhult [êlmhult], Valsgärde [válsjerde].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [e] (Cedrik [sédrik], Gamleby [gámlebi]), tudi na koncu besede: Kålle [kóle], Gällivare [jêlivare]. V končajih -⟨en⟩ in -⟨el⟩ ga prevzemamo kot polglasnik: Djurgården [júrgọrdǝn], Vendel [véndǝl]; če pa bi zaradi izpada polglasnika pri pregibanju nastal težje izgovorljiv soglasniški sklop, ga prevzamemo kot [e]: Ekängen [ékengen], Storhamnen [stúrhamnen]. Končaj -⟨en⟩ je lahko del besedotvornega morfema, npr. -gren ʻvejaʼ. V takem primeru se v švedščini ne izgovarja kot polglasnik, ampak kot [e], tako ga tudi prevzemamo: Lindgren [líndgren], Sjögren [šêgren].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, prevzemamo kot [o] ali [u]: Norrköping [nóršeping-], Collinder [kolínder], Jonas [júnas], Karlskrona [kárlskruna/kárəlskruna]; le izglasni ⟨o⟩, ki ni naglašen in se v švedščini izgovarja [u], prevzemamo kot [o]: Åbo [óbo], Örebro [êrebrọ].
  5. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ö⟩, prevzemamo kot široki [e]: Öland [êland-], Utö [úte].

Poznavalci švedščine e v ⟨en⟩ in ⟨el⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.

Pri izgovoru ⟨o⟩ je v poglavju predstavljen le osnovni princip prevzemanja z [o] oziroma [u]. V švedščini sicer obstaja mnogo izjem, zlasti ko je glas, ki ga zaznamuje ta črka, naglašen. Pri posameznih lastnih imenih je tako treba izgovor črke posebej preveriti: Sonfjället [sónfjelet].

V švedščini ima vsak naglašeni samoglasnik dolgo in kratko različico, ki se večinoma razlikujeta tudi v kakovosti, ne samo v dolžini. Dolžina glasov je v švedščini pomenskorazločevalna, pri prevzemanju v slovenščino pa je ne upoštevamo.

V sklopu i in samoglasnik, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j]: Laestadius [lestádijus], Mariana [maríjana]. Črka ⟨i⟩ lahko v takem sklopu zaznamuje tudi soglasnik [j], npr. Christian [krístjan], Cornelia [kornélja], Sebastian [sebástjan].

POSEBNOST

Nekatera osebna imena s sklopom ⟨iV⟩ se v švedščini lahko izgovarjajo na oba načina, npr. Marion šved. ['mɑ:rjͻn] ali (bolj razločno) šved. ['mɑ:rɪͻn]. V slovenščino v takih primerih prevzamemo različico, ki je izgovorjena bolj razločno, torej Marion [márijon]. Tako še: Cecilia [sesílija], Cornelius [kornélijus], Sylvia [sílvija].

Švedska samoglasniška dvočrkja prevzemamo:

Posebnosti

  1. Dvočrkje ⟨ae⟩ je sicer zelo redko, v sodobni švedščini ga je večinoma zamenjala črka ⟨ä⟩. V imenu Claes [klás] ga izjemoma prevzemamo kot [a]. Zaporedje črk ⟨a⟩ in ⟨e⟩ sicer najpogosteje zaznamuje dva ločena samoglasnika: Michael [míkael].
  2. Dvočrkje ⟨au⟩ se pojavlja tudi v prevzetih lastnih imenih, kjer ga izgovarjamo po črki, npr. iz latinščine August [áu̯gust] in iz nemščine Bauer [báu̯er].
Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko, ⟨v⟩ glede na položaj tudi [u̯] (npr. Skövde [šêu̯de]).

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, izgovarjamo kot [k] (Carl [kárl/kárǝl]) ali [s] (Cedrik [sédrik]).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, izgovarjamo kot [g] (Gullberg [gúlberg]) ali [j] (Göran [jêran]).
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨k⟩, izgovarjamo kot [k] (Kalix [káliks]) ali [š] (Kerstin [šêrstin]).
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, izgovarjamo kot [k]: Holmqvist [hólmkvist].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨w⟩, izgovarjamo kot [v]: Wallström [válstrem].
  6. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, izgovarjamo kot [s]: Zetterlund [séterlund-].

Črka ⟨v⟩ se v švedščini pred nezvenečimi soglasniki izgovarja [f], v knjižni slovenščini jo izgovarjamo dvoustnično: Gustavsson [gústau̯sọn].

Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨l⟩ so položajno tudi neme, in sicer

Črko ⟨x⟩ prevzemamo kot soglasniški sklop [ks]: Vaxholm [vákshọlm]. V črkovnem sklopu ⟨xj⟩ jo prevzemamo kot [kš]: Växjö [vêkše].

Črko ⟨y⟩ prevzemamo kot [i] (Ystad [ístad-]) ali kot [j] (Boye [bóje]).

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas: Janne [jáne], Uppsala [úpsala], Larsson [lárson], Ullmann [úlman].

Soglasniška dvočrkja in tričrkja prevzemamo

Soglasnik [š] je lahko v švedskih občnih besedah zapisan tudi z drugimi črkami, dvočrkji in tričrkji, npr.

  • ⟨g⟩ (geni [šení] ʻgenijʼ),
  • ⟨j⟩ (journalist [šurnalíst] ʻnovinarʼ),
  • ⟨ch⟩ (choklad [šoklád] ʻčololadaʼ, lunch [lúnš] ʻkosiloʼ),
  • ⟨ge⟩ (garage [garáš] ʻgaražaʼ),
  • ⟨si⟩ (invasion [invašún], ʻinvazijaʼ),
  • ⟨ssi⟩ (diskussion [diskušún] ʻrazpravaʼ).

Pozorni smo na razlikovanje dvočrkja ⟨sk⟩ za [š] v položaju pred sprednjima samoglasnikoma e in i (Skövde [šêu̯de], Skillinge [šílinge]) in črkovnega sklopa, ko je [sk] v položaju pred zadnjimi samoglasniki: Skultuna [skúltuna], Skog [skúg], Skåne [skóne], Skansen [skánsǝn].

Dvočrkje ⟨sh⟩, črkovni sklop ⟨tz⟩ in tričrklje ⟨sch⟩ se uporabljajo za zapisovanje prevzetih imen: Shultz [šúlts], Schyman [šíman].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
å o Åland [óland-], Åbo [óbo], Umeå [úmeo], Skellefteå [šeléfteo]
ä e Älmhult [êlmhult]/êləmhult], Särna [sêrna], Valsgärde [válsjerde]
ae e Ulvaeus [ulvéus], Laestadius [lestádijus]
au o Maud [mód-], Taube [tób-]
c
k Carl [kárl/kárǝl], Clara [klára], Collinder [kolínder]
c pred ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ s Cecilia [sesílija], Cedrik [sédrik], Cylindervägen [silíndervêgǝn]
ch k Christian [krístjan], Michael [míkael]
ck k Fjällbacka [fjêlbaka]
d
d Gotland [gótland-], Rydberg [rídberg-]
d v vzglasnem sklopu ⟨dj⟩ / Djurgården [júrgọrdǝn]
dt t Blomstedt [blúmstet], Karlfeldt [kárlfelt]/kárəlfelt]
e
e Cedrik [sédrik], Gamleby [gámlebi]
e v končajih -⟨en⟩ in -⟨el⟩ ǝ Djurgården [júrgọrdǝn], Oxenstierna [úksenšêrna], Vendel [véndǝl]
g pred zadnjimi samoglasniki [a], [o], [u] g Gamleby [gámlebi], Gotland [gótland], Gårdarike [górdarike], Gudrun [gúdrun], Roger [róger], Egil [égil], Strindberg [stríndberg-]
g v vzglasju pred naglašenima sprednjima samoglasnikoma e in i, zapisanima z ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩; tudi sredi besede v zloženkah j Gävleborg [jêu̯lebọrg-], Geijer [jêjer], Gimo [jímo], Göran [jêran], Gyllenberg [jílenberg-]; Bogärdet [bújerdet], Ingegerd [íngejerd], Norrgima [nórjima], Västergötland [vésterjétland], Norrgym [nórjim]
g v izglasju -⟨lg⟩ (tudi na koncu prvega dela zloženke) j Älg [êl’], Älgholmen [êl’họlmǝn]
g v vzglasnem sklopu ⟨gj⟩- / Gjutargatan [jútargátan]
h
h
Henrik [hénrik], Simrishamn [símrishámǝn]
h v vzglasnem sklopu ⟨hj⟩-, v izglasju in posameznih drugih primerih
/
Hjortfors [júrtfors]; Kragh [krág-], Sarah [sára]; Ståhl [stól], Ahlin [alín], Thomas [túmas]
i
i Birgitta [birgíta], Ahlin [álin], Björling [bjêrling-]
i v nekaterih imenih med soglasnikom in samoglasnikom j Christian [krístjan], Stiernhielm [šêrnjẹlm/šêrnjẹləm]
k pred zadnjimi samoglasniki [a], [o], [u] k Kalix [káliks], Kosta [kósta], Kålmården [kólmọrdǝn], Kullaberg [kúlaberg-]
k pred naglašenima e in i, zapisanima z ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩, tudi sredi besede v zloženkah š Kärrtorp [šêrtorp], Kerstin [šêrstin], Kivik [šívik], Köpenhamnsgatan [šêpenhamǝnzgátan], Kyrkesund [šírkesund]; Kållekärr [kólešer], Lysekil [lísešil], Nyköping [níšeping], Botkyrka [bútširka]
kj v vzglasju š Kjell [šêl]
l
l
Olof [úlof]
l v vzglasnem sklopu ⟨lj⟩ (tudi na začetku drugega dela zloženke)
/
Ljusnan [júsnan], Herrljunga [hêrjunga]
o v izglasju o Örebro [êrebrọ]
o praviloma pred več črkami za soglasnike o Norrköping [nóršeping-], Drottningholm [drótninkhọlm/ drótninkhọləm], Stockholm [stókhọlm/stókhọləm]
o praviloma pred eno črko za soglasnik u Boda [búda], Johan [jú(h)an], Jonas [júnas], Landskrona [lántskruna], Olof [úlof], Tomas [túmas], Hornavan [húrnavan], Stortorget [stúrtorget]
ö e Öland [êland-], Örjan [êrjan], Sören [sêrən], Lagerlöf [lágerlef], Ekerö [ékere], Utö [úte]
q k Holmqvist [hólmkvist/hóləmkvist], Malmquist [málmkvist/máləmkvist], Quick [kvík]
sj š Sjöström [šêstrem], Sjögren [šêgren]
sk pred (izvorno) naglašenimi sprednjimi samoglasniki, zapisanimi ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩ š Skärholmen [šêrhọlmǝn], Enskede [énšẹde], Skillinge [šílinge], Skövde [šêu̯de], Skyttorp [šítorp]
skj š Hammarskjöld [hámaršeld-], Nordenskjöld [núrdenšeld-]
sti pred ⟨e⟩ š Oxenstierna [úksenšêrna], Stiernhielm [šêrnjẹlm/ šêrnjẹləm]
stj pred ⟨ä⟩, ⟨e⟩ š Stjärnfeldt [šêrnfẹlt], Stjernquist [šêrnkvist], Tavaststjerna [távastšêrna]
ti sredi besede š Stationsvägen [stašúnsvêgǝn]
tj š Tjelvar [šêlvar], Tjos [šús]
w v Swedenborg [svédenbọrg-], Wallström [válstrem], Warg [várg-]
x ks Vaxholm [vákshọlm/vákshọləm]
xj Växjö [vêkše]
y i Ymer [ímer], Ystad [ístad-], Sylvia [sílvija], Gamleby [gámlebi]
y v nekaterih prevzetih imenih j Boye [bóje], Key [kêj]
z v nekaterih prevzetih imenih s Zetterlund [séterlund-], Zorn [sórn/sórən]

POSEBNOSTI

  1. Dvočrkje ⟨ch⟩ se v nekaterih prevzetih imenih izgovarja kot [š], npr. Charlotta [šarlóta].
  2. Črka ⟨u⟩ v nekaterih starejših zapisih nadomešča ⟨v⟩, npr. Malmquist [málmkvist/málǝmkvist], vendar Holmqvist [hólmkvist/hólǝmkvist].
  3. Nekatera zemljepisna imena, ki izvirajo iz samijščine ali finščine, ne sledijo švedskim pravilom izgovora, npr. ime mesta Kiruna [kíruna].
  4. Angleška prevzeta imena se izgovarjajo po švedsko, npr. Jimmie [jími], Jack [ják], Jessica [jésika].

Podomačevanje švedskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz švedščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

  1. pisno podomačene: ombudsman [ómbutsman] ‘varuh (človekovih pravic)’, riksdagen [rígzdágǝn] ‘švedski parlament’, skansen [skánsen/skánsən] ‘muzej na prostem’, lagom [lágom] ‘ne preveč in ne premalo; ravno prav’, fika [fíka] ‘sladka malica’, fartlek [fártlek] ‘vrsta tekaškega treninga’;
  2. pisno nepodomačene: öre [êre] ‘švedski stotin’.

Pisno in govorno so podomačena poimenovanja za merske enote (v strokovnih besedilih se večinoma uporabljajo pisno nepodomačene oblike): angstrem/ångström [ánkstrẹm] (enota za merjenje dolžine, poimenovana po švedskem fiziku Ångströmu, mednarodni simbol je Å), sivert/sievert [sívert] (enota za merjenje vpliva manjših količin ionizirajočega sevanja na človeško telo, poimenovana po švedskem fiziku Sievertu, mednarodni simbol je Sv), celzij [célzij] (šved. Celsius).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v švedščini: Åre [óre], Åmål [ómol], Rörö [rêre], Nyköping [níšeping-].

Osebna imena

Imena znanih švedskih vladarjev in vladarskih rodbin so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Karel XVI. Gustav [karəl šéstnajsti gústav-] (šved. Carl XVI Gustaf), Silvija Švedska [sílvija švétska] (šved. Drottning Silvia), (rodbina) Vasa [(rodbína) vása] (šved. Vasaätten). Enako velja za svetniška imena, npr. sv. Brigita Švedska [svéta brigíta švétska] (šved. Den heliga Birgitta).

Zemljepisna imena

Redka zemljepisna imena so podomačena oziroma imamo zanje slovenska imena (eksonime): Laponska [lapónska] (šved. Lappland); redkeje še Skanija [skánija] (šved. Skåne) in Gotlandija [gotlándija] (šved. Götaland).

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Trg Gustava Adolfa [tə̀rg- gústava ádolfa] (šved. Gustav Adolfs torg), Kalmarski preliv [kálmarski prelív-] (šved. Kalmarsund).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto švedskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Krajšanje osnove

V švedskih moških imenih črko ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih -⟨en⟩ in -⟨el⟩ izgovarjamo kot polglasnik, ki ga v odvisnih sklonih pri pregibanju izpuščamo (razen kadar bi zaradi izpusta nastal težje izgovorljiv soglasniški sklop):

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Sören [sêrən] – Sörnov [sêrnov-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan pa ni skrajšana (je enaka imenovalniški osnovi), npr.

  • Djurgården [júrgọrdǝn] – djurgårdenski [júrgọrdǝnski]; Djurgårdenčan [júrgọrdǝnčan], Djurgårdenčanka [júrgọrdǝnčanka];
  • Vendel [véndǝl] – vendelski [véndǝlski]; Vendelčan [véndǝlčan],Vendelčanka [véndǝlčanka];
  • Mälardalen [mêlardálǝn] – mälardalenski [mêlardálǝnski];
  • Expressen [eksprésǝn] – expressenski [eksprésǝnski].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike e, i in o (zapisan z ⟨å⟩) ter na soglasnik r (pri večzložnih osnovah):

POSEBNOSTI

1. Končni nenaglašeni -o je v slovenskem jeziku končnica, ki se pri pregibanju premenjuje. Če je besedni končaj z glasovno vrednostjo [o] zapisan z diakritikom, npr. -⟨å⟩, je ta del osnove, zato ga pri pregibanju ohranjamo in osnovo daljšamo z j: Umeå [úmeo], rod. Umeåja [úmeoja].

2. Končni nenaglašeni -o, ki se izgovarja ozko, je del osnove, zato daljšajo osnovo tudi imena tipa Örebro  [êrebrọ], rod. Örebroja [êrebrọja].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Arnejev [árnejev-], Tjelvarjev [šélvarjev-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan pa ni skrajšana (je enaka imenovalniški osnovi), npr. Visingsö [vísinkse] – visingsöjski [vísinksejski]; Stensjö [sténše] – stensjöjski [sténšejski].

Preglas

Preglas se uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola, ki daljšajo osnovo z j:

Turščina

Pisava

Turška različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, pet črk z ločevalnimi znamenji in posebno črko ⟨ı⟩ (i brez pike).

Turška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ç Ç⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨ğ Ğ⟩, ⟨h H⟩, ⟨ı I⟩, ⟨i İ⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨ş Ş⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨ü Ü⟩, ⟨v V⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨q⟩, ⟨w⟩ in ⟨x⟩ niso del turške abecede.
  2. Črki ⟨j⟩ in ⟨f⟩ se uporabljata le v prevzetih besedah.

V osmanskih časih se je turščina zapisovala z arabsko pisavo. Kot del splošnih Atatürkovih reform evropeizacije je leta 1928 prišlo do prehoda na latinico in postopnega zamenjevanja velikega števila arabskih in perzijskih prevzetih besed z izvorno turškimi iz pogovornega jezika ali z novotvorjenkami.

O vključevanju turških posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V turški pisavi so uporabljena štiri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Posebnost

Na črkah ⟨â⟩, ⟨î⟩ in ⟨û⟩ se zapisuje tudi ločevalno znamenje strešica ⟨ˆ⟩.

Strešica se uporablja na črkah ⟨â⟩, ⟨î⟩ in ⟨û⟩ za zapisovanje izvorne dolžine teh samoglasnikov pri arabskih in perzijskih prevzetih besedah, na črkah ⟨â⟩ in ⟨û⟩ za črkami ⟨k⟩, ⟨g⟩ in ⟨l⟩ pa tudi za zapisovanje mehčanega izgovora teh soglasnikov v arabskih in perzijskih prevzetih besedah. V sodobni turščini so take prevzete besede vse redkejše. Dolžine samoglasnikov in mehčanja pri prevzemanju v slovenščino v izgovoru ne upoštevamo, npr. İslâhiye [isláhije], Hakkâri [hakári], Bâkî [bakí].

Izgovor

Naglasno mesto

Turške besede (razen zemljepisnih lastnih imen) so praviloma naglašene na zadnjem zlogu, npr. Kemal [kemál], Çelik [čelík]. Pri prevzemanju imen iz turščine naglasno mesto ohranjamo.

Izjemoma je naglas na nezadnjem zlogu, na primer praviloma pri besedah za označevanje sorodstva (anne [áne] ‘mati’, áta [áta] ‘očak, oče’).

V turščini so pogoste tvorjenke, pri katerih se vedno ohrani naglas prvega dela, npr. Karabulut [karábulut] (iz kara ‘črn’ in bulut ‘oblak’). Drugi del zloženega priimka je pogosto sestavina ‑⟨oğlu⟩ ‑[olu], ki ni naglašena, temveč je naglašen zadnji zlog prvega dela sklopa, npr. Kurtoğlu [kúrtolu]. Čeprav pri prevzemanju izvorno naglasno mesto ohranjamo, imamo lahko v slovenščini dva naglasa, še zlasti pri dolgih imenih, npr. Karaosmanoğlu [karáosmanólu].

Pri naglaševanju imen moramo razlikovati med turškimi in bosanskimi imeni: turška ohranjajo naglas na zadnjem zlogu, bosanska pa ga imajo na prvem, npr. Mustafa tur. [mustafá], bos. [mústafa].

Naglaševanje zemljepisnih imen

V dvozložnih zemljepisnih imenih je naglas vedno na prvem zlogu, npr. Ordu [órdu] ‘mesto ob Črnem morju’ (v nasprotju z ordu [ordú] ‘vojska’), Bursa [búrsa], Mersin [mêrsin], Trabzon [trábzon].

V večzložnih zemljepisnih imenih je naglas lahko na predzadnjem ali predpredzadnjem zlogu, in sicer:

Pike pri zapisu izgovora označujejo zlogovne meje.

Posebnosti

  1. Izjemoma je naglas v zemljepisnih imenih na predzadnji zaprti zlog na predpredzadnjem zlogu, npr. Zonguldak [zón.gul.dak].
  2. Zemljepisna imena na izglasni ‑⟨iye⟩ so naglašena na predpredzadnjem zlogu, čeprav je ta lahko odprt, npr. İslâhiye [i.slá.hi.je], Süleymaniye [si.lej.má.ni.je].
  3. V tvorjenih zemljepisnih imenih je ne glede na zgornja pravila naglašen prvi del sklopa – kot pri občnih poimenovanjih in nezemljepisnih lastnih imenih, npr. Eskişehir [eskíšehir] (iz eski [eskí] ‘star’ in şehir ‘mesto’), Kuşadası [kúšadasi] (iz kuş ‘ptica’ in ada(sı) ‘otok (od)’).

Brez znanja turščine ne moremo vedeti, ali se posamezna beseda ravna po zgornjih zgledih naglaševanja ali pa je taka beseda sklop in ima zato drugi del vedno nenaglašen. Pogoste neprve sestavine sklopov pri zemljepisnih imenih so: ada(sı) ‘otok’, dağ(ı) ‘gora’, hisar ‘grad’, ırmak ‘reka’, kale ‘trdnjava’, köy ‘vas’, şehir ‘mesto’.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨i İ⟩ in ⟨ı I⟩, v slovenščino prevzemamo kot [i], npr. Iğdır [ídir], İzmit [ízmit].
  2. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, v slovenščino prevzemamo kot [e] in [i], npr. İnönü [íneni].
Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, prevzemamo kot [dž]: Cengiz [džengíz‑], Öcalan [edžalán].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ç⟩, prevzemamo kot [č]: Çetin [četín], Selçuk [selčúk].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ğ⟩, je nemi (označuje glas [ɣ], ki se v sodobnem jeziku ne izgovarja): Tekirdağ [tekírda].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [ž]. Tega glasu v izvornih turških besedah ni, uporablja se le v (francoskih ali perzijskih) prevzetih besedah: Müjde [miždé].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ş⟩, prevzemamo kot [š]: Uşak [úšak], Şişli [šíšli].
  6. Soglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, prevzemamo kot [j]: Antalya [antálja], Yılmaz [jilmáz‑].

V položaju med samoglasnikoma zaradi nemega ⟨ğ⟩ nastaja zev, npr. Ağar [aár], Oğuz [oúz‑], Eğil [êil], Öğün [eín].

Turške podvojene soglasnike izgovarjamo enojno, npr. Pamukkale [pamúkale], Sabahattin Ali [sabahatín alí].

Turški pravopis sledi dejanskemu izgovoru. Tako kot v slovenščini se namesto zvenečih zapornikov [b], [d], [g] na koncu besede izgovarjajo nezveneči [p], [t], [k], vendar se v turščini tako tudi pišejo, npr. tur. im. kebap, tož. kebabı, v slovenščino prevzeto kot kebab [kebáb‑].

Sodobna lastna imena prevzemamo, kot so zapisana, npr. Mehmet Akif Ersoy [mehmét akíf ersój], Hamit [hamít]. Zgodovinska imena v zapisu izglasja slovenimo s črkami za zveneče zapornike, saj so tako tudi zapisana v osmanski turščini, npr. Mehmed [mehméd‑] (ime več turških sultanov), Abdul Hamid II. [abdúl hamíd drúgi].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
c Can Yücel [džán jidžél], Recep [redžép], Ceyhun [džejhún], Kocagöz [kodžágez‑], Dağlarca [dalardžá]
ç č Çorum [čórum], Çağdaş [čádaš], Çukurova [čukurôva], Evliya Çelebi [eu̯lijá čelebí]
ğ / Ağaoğlu [aáolu], Ağca [adžá], Türkoğlu [tírkolu], Muğla [múla], Öğün [eín], Karaosmanoğlu [karáosmanólu], Beyoğlu [bêjolu]
i, İ i Sinan [sinán], Tevfik Fikret [teu̯fík fikrét], İznik [íznik]
ı, I i Diyarbakır [dijárbakir], Sarıoğlu [saríjolu], Akın [akín], Tarancı [tarandží]
j ž Müjde [miždé]
ö e Bingöl [bíngel], Özdemir [ézdemir], Inönü [íneni]
ş š Ayşe [ajšé], Haşim [haším], Şinasi [šinasí], Akşehir [ákšehir], Eskişehir [eskíšehir], Beşiktaş [bešíktaš]
ü i Atatürk [átatirk], Abdülhak [abdilhák], Öztürk [éstirk], Kütahya [kitáhja]
y j Konya [kónja], Kayseri [kájseri], Ortaköy [ortákej], Yaşar [jašár]

Posebnost

V slovenščini je pri nekaterih starejših prevzemih (tudi zaradi vpliva predhodnih kodifikacij) uveljavljeno drugačno naglaševanje ali izgovor, kot je predvideno v preglednici, npr. Istanbul [ístanbul], Fenerbahçe [fénerbahče], Orhan Pamuk [órhan pámuk], Erdoğan [êrdogan].

Podomačevanje turških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz turščine so pisno podomačena, razen redkih izjem, npr. döner kebab [déner kebáb‑] (poleg kebab). Turških besed v slovenščino v glavnem nismo prevzemali neposredno, ampak prek zahodnoevropskih ali južnoslovanskih jezikov. Pogosto gre za izraze, povezane s turško preteklo in sedanjo stvarnostjo ali kulinariko ter kulturno specifičnimi izrazi, npr.

Čeprav je črka ⟨ğ⟩ v turščini nema, jo v drugih jezikih, tudi slovenščini, običajno glasovno in pisno uresničujejo, npr. aga (tur. ağa), jagatan (tur. yatağan), jogurt (tur. yoğurt).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo pisno nepodomačena in ohranjajo izvirni naglas, npr. Mehmet [mehmét], Hakan [hakán], Elâzığ [elázi].

Osebna imena

Nekatera imena znanih zgodovinskih osebnosti so pisno (in izgovorno) podomačena, npr. Sulejman I. Veličastni [súlejman pə̀rvi veličástni] (osmanska tur. Kanunî sultan Süleyman), Sulejman Čelebi [súlejman čelébi] (osmanska tur. Süleyman Çelebi), Bajazit/Bajezid [bajázit/bajézid‑] (osmanska tur. Bâyezid).

Prevzemanje turških priimkov

V slovenščini priimke pišemo tako kot v turščini. Sodobni turški priimki imajo pogosto poseben pomen, npr. Yılmaz [jilmáz‑] ‘Neustrašni’, Kaya [kajá] ‘Skala’, Demir [demír] ‘Železo’, Çelik [čelík] ‘Jeklo’, Yıldırim [jildirím] ‘Blisk’. Druga skupina turških priimkov pa so zloženke s sestavinami ‑⟨oğlu⟩ [olu].

V času Osmanskega cesarstva (od začetka 14. stol. do 1923) Turki niso imeli priimkov. Običajno se je uporabljalo le osebno ime z obvezno navedbo statusnega naziva, kadar ga je posameznik imel (haci, hoca, paşa, ağa, efendi ipd.). Pred imenom je bilo v uradni rabi obvezno še ime očeta, npr. Hasan oğlu Mehmet ‘Mehmet, Hasanov sin’. Če je tak patronimik postal (dedni) priimek, se danes piše kot ena beseda in stoji za imenom, npr. Mehmet Hasanoğlu.

Posebnost

V slovenščini se je ob priimkih uveljavil tudi podomačeni zapis statusnega naziva, npr. Enver paša, Fuad paša, Mehmed paša Köprülü, priimek turške rodbine Köprülü [keprilí] pa tudi v srbski obliki Ćuprilić.

Zemljepisna imena

Redka zemljepisna imena so podomačena, npr. Česme [čésme] (tur. Çeşme), Rumelija [rumélija] (tur. Rumeli).

Občnoimenske sestavine večbesednih zemljepisnih imen prevajamo: jezero Van (tur. Van Gölü), jezero Tuz (tur. Tuz Gölü), džamija Sulejmana I. Veličastnega (tur. Süleymaniye).

Posebnosti

  1. Za nekatere turške zemljepisne danosti uporabljamo v slovenščini slovenska imena (eksonime), npr. Carigrad [cárigrad‑] (tur. İstanbul), Odrin [ódrin] (tur. Edirne), Armenski Taurus [arménski táu̯rus] (tur. Güneydoğu Toroslar), Pontsko gorovje [póntsko gorôu̯je] (tur. Karadenız Dağları), Taurus [táu̯rus] (tur. Toroslar).
  2. Nekatera zemljepisna imena so v slovenščini grškega izvora, četudi so danes del Turčije, npr. Bospor [bóspor] (tur. İstanbul boğazı, Boğaz), Dardanele [dardanéle] (tur. Çanakkale boğazı), Hagia Sofia [hágija sofíja] (tur. Ayasofya).
  3. Namesto turških imen v slovenščini za nekatera zgodovinska zemljepisna imena uporabljamo bolj uveljavljeno imensko različico iz grščine ali latinščine, npr. Smirna [smírna] (tur. İzmir), Nikeja [nikêja] (tur. İznik), Cezareja [cezarêja] (tur. Kayseri), celo italijanščine, npr. Galipoli [galípoli] (tur. Gelibolu, gr. Kalipolis/Kalipola).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Turščina nima slovničnega spola. V slovenščini se spol ravna po obliki, izjemoma je zaradi podobnosti z uveljavljenimi prevzetimi imeni (npr. Atene) spremenjeno število, npr. Česme ž mn., mest. v Česmah.

Govorjeni končni naglašeni ‑[á] v občnih poimenovanjih se v slovenščini umakne z zadnjega zloga, kar vpliva na sklanjatev samostalnika, in sicer:

  1. samostalniki za neživo so ženskega spola in se uvrščajo v 1. žensko sklanjatev, npr. baklava [bakláva] (tur. baklava [baklavá]); sarma [sárma] (tur. sarma [sarmá]);
  2. samostalniki, ki označujejo osebe moškega spola, prevzamejo moški slovnični spol in se sklanjajo po 2. ali 1. moški sklanjatvi, npr. paša [páša] (tur. paşa [pašá]), hodža [hódža] (tur. hoca [hodžá]), npr. paša, rod. paše tudi paša, or. s pašo tudi s pašem, svoj. prid. pašev.

Govorjeni končni naglašeni ‑[í] (zapisan kot ⟨i⟩ ali ‑⟨ı⟩) je v besedah, prevzetih prek srbščine, spremenjen v ‑[ija], zato samostalnike uvrščamo v 1. žensko sklanjatev, npr. džamija [džámija] (tur. cami [džamí]), čaršija [čáršija] (tur. çarşı [čaršɨ́]), kadija [kádija] (tur. kadı [kadɨ́]), akindžija [akíndžija] (tur. akıncı [akɨndžɨ́]).

Ženska imena se uvrščajo v 3. žensko sklanjatev, so torej nesklonljiva oziroma se pregibajo z ničto končnico, npr. Ayşe [ajšé], rod. Ayşe, svoj. prid. Ayşejin [ajšêjin]; Hatice [hatidžé], rod. Hatice, svoj. prid. Haticejin [hatidžêjin]; Aslı [aslí], rod. Aslı, svoj. prid. Aslıjin [aslíjin]; Canan [džanán], rod. Canan, svoj. prid. Cananin [džanánin].

Nekatera turška imena, ki so enakozvočnice z občnimi poimenovanji in imajo razviden pomen, se uporabljajo za oba spola, npr. Yağmur [jamúr] ‘Dež’, Deniz [deníz‑] ‘Morje’. Kadar so moškega spola, jih v slovenščini sklanjamo, če se nanašajo na ženske osebe, pa ostanejo nesklonljiva, npr. Umut [umút] ‘Upanje’, rod. m. sp. Umuta, rod. ž. sp. Umut.

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v turščini zaradi naglasnega mesta pogosto, in (v nekaterih skupinah besed) na soglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:

Posebnost

Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Boğazkale [boáskale]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato ime podaljšujemo z j (rod. Boğazkaleja [boáskaleja], or. z Boğazkalejem [zboáskalejem]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Boğazkala [boáskala], or. z Boğazkalom [zboáskalom]).

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Mustafajev [mustafájev‑], Dağlarcajev [dalardžájev‑], Inönüjev [ínenijev‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja pri sklanjanju moških imen, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na č in š ter c in j. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č, ki je izkazana le v govoru.

⟨ç⟩ Karakoç [karákoč], or. s Karakoçem [skarákočem]; svoj. prid. Karakoçev [karákočev‑]
⟨ş⟩ Savaş [saváš], or. s Savaşem [ssavášem]; svoj. prid. Savaşev [savášev‑]
⟨y⟩ Anday [andáj], or. z Andayem [zandájem]; svoj. prid. Andayev [andájev‑]

Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer

Sklanjanje večbesednih imen

Pri dvobesednih imenih sklanjamo obe sestavini, npr. Gökçe Adası [gekčé adasí] ‘otok’, rod. Gökçeja Adasıja [gekčêja adasíja]; Enver paša, rod. Enverja paše.

Ukrajinščina

Jezik

Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Ukrajine, kjer je ukrajinščina državni jezik.

Državni status ukrajinskega jezika določa ukrajinska ustava. Ustava opredeljuje državni jezik Ukrajine kot »jezik, ki ima status obveznega sredstva sporazumevanja na vseh področjih javnega življenja«. Ustava predpisuje obvezno javno rabo državnega jezika (tj. ukrajinščine), drugi jeziki pa se lahko uporabljajo ob državnem v predpisanem obsegu.

Ruščina nima statusa državnega jezika, je pa edini manjšinski jezik (ta status potrjuje tudi zakon o manjšinah iz leta 2022), ki ga eksplicitno omenja ukrajinska ustava, ki opredeljuje zagotavljanje »svobodnega razvoja, rabe in zaščite ruščine in drugih manjšinskih jezikov«. Poleg ruščine in ukrajinščine je v vzhodnih, južnih in deloma osrednjih regijah v rabi še suržik – nenormirani govorjeni ali zapisani idiom, ki vključuje elemente ruščine in ukrajinščine.

Pisava

Ukrajinska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi dodatnimi črkami – ⟨ґ Ґ⟩, ⟨є Є⟩, ⟨i I⟩, ⟨щ Щ⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩ – in ciriličnima črkama z ločevalnim znamenjem ⟨ї Ї⟩, ⟨й Й⟩. Pozna tudi dvočrkji ⟨дж Дж⟩ in ⟨дз Дз⟩.

Ukrajinska abeceda (abetka, azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨ґ Ґ⟩, ⟨д Д⟩, ⟨е Е⟩, ⟨є Є⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨і І⟩, ⟨ї Ї⟩, ⟨й Й⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩, ⟨щ Щ⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩.

POSEBNOSTI

  1. V ukrajinski pisavi ima opuščaj ⟨’⟩ posebno fonetično in pravopisno funkcijo; pri prevzemanju v slovenščino ga opuščamo.
  2. Velika črka ⟨Ь⟩ (mehki znak) ne nastopa v vlogi velike začetnice (tj. nikoli ne začenja lastnih imen), uporabljena je le, če je beseda v celoti zapisana z velikimi črkami ali pa povsem samostojno.

Opuščaj označuje, da soglasnika pred njim v ukrajinščini ne mehčamo in da med soglasnikom in naslednjim samoglasnikom izgovarjamo [j]. To velja zlasti, če opuščaj zapisujemo pred črkami ⟨є⟩, ⟨ї⟩, ⟨ю⟩, ⟨я⟩, npr. Marjana (ukr. Мар’яна), Lukjan (ukr. Лук’ян).

Zapis v latinici

Pri prečrkovanju ukrajinske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. Tako natančno prečrkovana imena so uporabljena v bibliografskih zapisih in strokovnih besedilih, s čimer je omogočen nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. V splošni rabi uporabljamo podomačeni zapis, pri katerem skušamo ukrajinsko besedje čim bolj prilagoditi slovenskemu sistemu, kar pomeni, da si obenem prizadevamo, da bi se s črkami slovenske latinice čim bolj približali glasovni vrednosti ciriličnih črk.

Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ter podomačeno ustreznico.

Mala in velika črka Mala in velika črka v ležečem tisku Prečrkovanje (latinica) Podomačeni zapis (slovenica)
а А а А a A a
б Б б Б b B b
в В в В v V v
г Г г Г g G g
ґ Ґ ґ Ґ g G g
д Д д Д d D d
е Е е Е e E e
є Є є Є je je
ж Ж ж Ж ž Ž ž
з З з З z Z z
и И и И y Y i
i I i I i I i
ї Ї ї Ї ji ji
й Й й Й j J j (razen v izglasju)
к К к К k K k
л Л л Л l L l
м М м М m M m
н Н н Н n N n
о О о О o O o
п П п П p P p
р Р р Р r R r
с С с С s S s
т Т т Т t T t
у У у У u U u
ф Ф ф Ф f F f
х Х х Х h H h
ц Ц ц Ц c C c
ч Ч ч Ч č Č č
ш Ш ш Ш š Š š
щ Щ щ Щ šč Šč šč
ь Ь ь Ь opuščamo oz. izjemoma zapisujemo z j
ю Ю ю Ю ju Ju ju
я Я я Я ja Ja ja
/ opuščamo

Črke ⟨є⟩, ⟨ї⟩, ⟨щ⟩, ⟨ю⟩ in ⟨я⟩ prečrkujemo s črkovnimi sklopi ⟨je⟩, ⟨ji⟩, ⟨šč⟩, ⟨ju⟩ in ⟨ja⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico, se piše z veliko le prva enota črkovnega sklopa, npr. ⟨Je⟩ Jevsug [jéu̯sug-] (ukr. Євсуг), ⟨Ji⟩ Jivga [jíu̯ga] (ukr. Ї́вга), ⟨Šč⟩ Ščirec [ščiréc] (ukr. Щирець), ⟨Ju⟩ Julija [júlija] (ukr. Юлiя), ⟨Ja⟩ Jakiv [jákiv-] (ukr. Якiв).

Črka ⟨ь⟩, ki predstavlja mehki znak, v ukrajinščini nima samostojne glasovne vrednosti. V znanstvenem prečrkovanju mehki znak označujemo z opuščajem ⟨’⟩. V podomačenem zapisu mehki znak opuščamo, še zlasti na koncu besede, npr. Grabovec [grabovéc] (ukr. Грабовець), Petrus [petrús] (ukr. Петрусь), Koval [kôval/kovál] (ukr. Коваль), in v soglasniških zvezah:

POSEBNOST

Od pravila odstopajo redki primeri, ko mehki znak zapisujemo z ⟨j⟩, in sicer v naslednjih položajih:

Okrajšana imena na črke ⟨Є⟩, ⟨Ї⟩, ⟨Ю⟩ ali ⟨Я⟩ pogosto zapisujemo z latiničnima ustreznicama ukrajinskih črk, npr. Єгор, Єва – Je., Ївга – Ji., Юрій, Юхим, Юлія – Ju., Ярослав, Яна – Ja.

Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih

Osebna in zemljepisna imena se v mednarodnih uradnih dokumentih prečrkujejo v latinico po različnih sistemih, najpogosteje na podlagi posebnega pravilnika, ki ga je leta 2010 sprejel kabinet ministrov ukrajinske vlade. Ta sistem je namenjen zlasti uradnemu zapisovanju imen v osebnih dokumentih v latinici. V pravni komunikaciji uporabljamo uradne prepise imen in priimkov v skladu z osebnimi dokumenti, ker bi lahko raba poslovenjenih oblik povzročila težave z dokazovanjem identitete. Navajamo zapise črk, ki se razlikujejo od slovenskega načina prevzemanja. Pri prevzemanju ukrajinskih imen v slovenščino pa takšnega načina zapisa ne uporabljamo.

  • ⟨г Г⟩ – ⟨h H⟩: Грушiвка – Hrushivka, Ганна – Hanna
  • ⟨є Є⟩ – ⟨ie⟩ (v vseh položajih razen začetnega): Воєвiдка – Voievidka; ⟨є Є⟩ – ⟨Ye⟩ (na začetku besede): Єди-Кую – Yedi-Kuiu
  • ⟨ж Ж⟩ – ⟨zh Zh⟩: Житомир – Zhytomyr
  • ⟨и И⟩ – ⟨y Y⟩: Суми – Sumy
  • ⟨ї Ї⟩ – ⟨i⟩ (v vseh položajih razen začetnega): Kиїв – Kyiv; ⟨ї Ї⟩ – ⟨Yi⟩ (na začetku besede): Їжівці – Yizhivtsi
  • ⟨й Й⟩ – ⟨i⟩ (v vseh položajih razen začetnega): Кропивницький – Kropyvnytskyi; ⟨й Й⟩ – ⟨Y⟩ (na začetku besede) Йосипівка – Yosypivka
  • ⟨х Х⟩ – ⟨kh Kh⟩: Харків – Kharkiv
  • ⟨ц Ц⟩ – ⟨ts Ts⟩: Донецьк – Donetsk
  • ⟨ч Ч⟩ – ⟨ch Ch⟩: Чернігів – Chernihiv
  • ⟨ш Ш⟩ – ⟨sh Sh⟩: Шахове – Shakhove
  • ⟨щ Щ⟩ – ⟨shch Shch⟩: Щасливе – Shchaslyve
  • ⟨ю Ю⟩ – ⟨iu⟩ (v vseh položajih razen začetnega): Єди-Кую – Yedy-Kuiu; ⟨ю Ю⟩ – ⟨Yu⟩ (na začetku besede): Юхт – Yukht
  • ⟨я Я⟩ – ⟨ia⟩ (v vseh položajih razen začetnega): Поляна – Poliana; ⟨я Я⟩ – ⟨Ya⟩ (na začetku besede): Ялта – Yalta

Črkovna zveza ⟨zg⟩ se pri prečrkovanju v osebnih dokumentih zapisuje kot ⟨zgh⟩, npr. Згорани – Zghorany, Розгон – Rozghon, ker se z ⟨zh⟩ zapisuje črka ж (ž).

Posamezniki lahko svoje ime zapisujejo v skladu s prakso, uveljavljeno za njihovo ime, tj. bodisi po mednarodnem ali fonetičnem prečrkovanju.

Izgovor

Naglasno mesto

Ukrajinščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju ukrajinskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo: Marčenko [márčenko] (ukr. Мáрченко), Ivano‑Frankivsk [iváno-frankíu̯sk] (ukr. Іва́но-Франкі́вськ), Timofij [timofíj] (ukr. Тимофі́й).

POSEBNOSTI

  1. V ukrajinščini se naglas pri pregibanju lahko premika, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo. V slovenščino prevzemamo naglasno mesto iz imenovalnika in ga pri pregibanju ohranjamo: Fedorčuk [fedorčúk], rod. Fedorčuka [fedorčúka] (ukr. Федорчу́к).
  2. Razlike med ukrajinskim in slovenskim naglaševanjem so najbolj opazne pri naslednjih skupinah besed, ki so v ukrajinščini (v nasprotju s slovenščino) naglašene na zadnjem zlogu oz. končaju:
    • zemljepisna imena s končnim naglašenim -a, npr. Desna [désna] (ukr. Деснá), Diva [díva] (ukr. Дивá), Kozova [kózova] (ukr. Козовá), Kalita [kalíta] (ukr. Калитá), Vorožba [voróžba] (ukr. Ворожбá);
    • zemljepisna imena s končniško naglašenim -e, npr. Dubove [dúbove] (ukr. Дубовé), in s končniško naglašenim -i, npr. Lubni [lúbni] (ukr. Лубни́);
    • priimki, pri katerih je v ukrajinščini naglašeni -a končnica, npr. Burda [búrda] (ukr. Бурдá);
    • zemljepisna imena, ki vsebujejo končniško naglašene pridevnike, npr. Nova Kahovka [nôva kahôu̯ka] (ukr. Новá Кахóвка), Stari Sambir [stári sámbir] (ukr. Стари́й Са́мбір);
    • moška rojstna imena na -slav, npr. Stanislav [stánislav-] (ukr. Станисла́в), Miroslav [míroslav-] (ukr. Мирослáв);
    • še nekatera druga moška rojstna imena, npr. Bogdan [bógdan] (ukr. Богдáн), Ivan [ívan] (ukr. Iвáн), Jevgen [jéu̯gen] (ukr. Євгéн), Stepan [stépan] (ukr. Степáн), Oleksij [oléksij] (ukr. Олексíй).
  3. V ukrajinščini so razširjeni priimki s pripono -enko, pri katerih je
    • naglašen prvi zlog: Ševčenko [šeu̯čénko] (ukr. Шевченко), Gricenko [gricénko] (ukr. Гриценко), Kovalenko [kovalénko] (ukr. Коваленко), Petrenko [petrénko] (ukr. Петренко), Djačenko [djačénko] (ukr. Дяченко), Sidorenko [sidorénko] (ukr. Сидоренко);
    • naglas na osnovi: Kravčenko [kráu̯čenko] (ukr. Кравченко), Savčenko [sáu̯čenko] (ukr. Савченко).

Oznake naglasa in naglasnega mesta niso del pisne podobe ukrajinskih imen, v poglavju o naglasnem mestu ponazarjajo razlike med ukrajinskim in slovenskim naglaševanjem.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ – ⟨a⟩, ⟨e⟩ – ⟨e⟩, ⟨о⟩ – ⟨o⟩ in ⟨у⟩ – ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Trdi i, zapisan kot ⟨и⟩ – ⟨y⟩, in mehki i, zapisan kot ⟨i⟩ – ⟨i⟩, v slovenščino prevzemamo kot i: Dmitro [dmitró] (ukr. Дмитро), Maksim [maksím] (ukr. Максим), Igor [ígor] (ukr. Ігор).
  2. Črko ⟨e⟩ – ⟨e⟩ v nenaglašenem končaju -⟨ель⟩ v slovenščini izgovarjamo kot polglasnik: Vorzel [vórzǝl] (ukr. Вoрзель), Gostomel [gostómǝl] (ukr. Гостомель), Kovel [kôvǝl] (ukr. Ковель), Ljubovel [ljubôvǝl] (ukr. Любовель).

Šest črk ukrajinske pisave (⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨и⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩, ⟨у⟩) označuje samoglasnike. Štiri druge samoglasniške črke (⟨я⟩, ⟨є⟩, ⟨ї⟩, ⟨ю⟩) označujejo bodisi mehčanje predhodnega soglasnika (če pred njimi ni opuščaja) bodisi zaporedje [j] in samoglasnika ([jV]). To drugo velja na začetku besede in po mehkem znaku ali opuščaju.

O krajšanju osnove zaradi izpada polglasnika pri sklanjanju glej razdelek »Krajšanje osnove«.

V samoglasniškem sklopu ⟨iV⟩ zev pri prevzemanju v govoru zapiramo z j ([ijV]), v zapisu pa ne, npr. Adriana [adrijána] (ukr. Адрiана), Veniamin [venijámin] (ukr. Веніамін), Marian [mariján] (ukr. Маріан).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ – ⟨b⟩, ⟨в⟩ – ⟨v⟩, ⟨г⟩ – ⟨g⟩, ⟨ґ⟩ – ⟨g⟩, ⟨д⟩ – ⟨d⟩, ⟨ж⟩ – ⟨ž⟩, ⟨з⟩ – ⟨z⟩, ⟨й⟩ – ⟨j⟩, ⟨к⟩ – ⟨k⟩, ⟨л⟩ – ⟨l⟩, ⟨м⟩ – ⟨m⟩, ⟨н⟩ – ⟨n⟩, ⟨п⟩ – ⟨p⟩, ⟨р⟩ – ⟨r⟩, ⟨с⟩ – ⟨s⟩, ⟨т⟩ – ⟨t⟩, ⟨ф⟩ – ⟨f⟩, ⟨х⟩ – ⟨h⟩, ⟨ц⟩ – ⟨c⟩, ⟨ч⟩ – ⟨č⟩ in ⟨ш⟩ – ⟨š⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Izgovor črke ⟨в⟩ – ⟨v⟩ v ukrajinščini je odvisen od položaja črke: na začetku besede in pred samoglasniki se izgovarja podobno kot slovenski [v], na koncu besede in pred soglasniki pa kot dvoustnični [u̯].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨г⟩ – ⟨g⟩, ki se v ukrajinščini izgovarja kot zveneči grleni pripornik [ɦ], v slovenščino prevzemamo kot ⟨g⟩, npr. Galič [gálič] (ukr. Галич), Gorlivka [górliu̯ka] (ukr. Горлiвка), Gadjač [gádjač] (ukr. Гадяч), Glib [glíb-] (ukr. Гліб).
  3. Ukrajinščina pozna zveneči mehkonebni zapornik, ki se zapisuje s črko ⟨ґ⟩. Ta glas, ki se pojavlja najpogosteje v prevzetih imenih, prevzemamo s slovenskim ⟨g⟩, npr. Gadžina [gádžina] (ukr. Ґaджина), Gonta [gónta] (ukr. Ґонта).
  4. Ukrajinsko črko ⟨щ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom ⟨šč⟩, ki ga izgovarjamo po slovensko (brez zlitja), npr. Ščastja [ščástja] (ukr. Щастя), Ščur [ščúr] (ukr. Щур).

Podvojeni soglasniški črki izgovarjamo kot en glas, enojno jih zapisujemo tudi pri prevzemanju, in sicer

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno cirilično črko, podomačenim zapisom in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
г g g Gana [gána] (ukr. Ганна), Goverla [govêrla] (ukr. Говерла), Gnat [gnát] (ukr. Гнат)
ґ g g Gadžina [gádžina] (ukr. Ґаджина), Gorga [górga] (ukr. Ґорґа)
ь praviloma opuščamo v izglasju praviloma opuščamo Klevan [klévan] (ukr. Клевань)Kremenec [krémenəc] (ukr. Кременець), Irpin [irpín] (ukr. Ірпінь), Kicman [kícman] (ukr. Кі́цмань)
ь praviloma opuščamo med soglasnikoma (razen sklopa ⟨l⟩ in drugega soglasnika) praviloma opuščamo Doneck [donéck] (ukr. Донецьк), Ivano-Frankivsk [iváno-frankíu̯sk] (ukr. Івано-Франківськ)
ь j v soglasniškem sklopu med ⟨l⟩ ali ⟨n⟩ in drugim soglasnikom j Smoljski [smól’ski] (ukr. Смольський), Gunjko [gun’kó] (ukr. Гунько)
ь j pred samoglasnikom j Ljotniče [ljotníče] (ukr. Льотниче), Arefjeva [aréfjeva] (ukr. Арефьєва), Hudjo [húdjo] (ukr. Худьо), Ivanjo [ivanjó] (ukr. Іваньo)

Podomačevanje ukrajinskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz ukrajinščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze pisno podomačene, npr. bandura [bandúra] (ukr. бандура) ‘tradicionalno ukrajinsko brenkalo’, galuški [galúški] (ukr. галушки) ‘tradicionalna ukrajinska jed’, kobza [kóbza] (ukr. кобза) ‘tradicionalno ukrajinsko brenkalo, podobno lutnji’, oblast [óblast] (ukr. область) ‘upravna enota’; rada [ráda] (ukr. рада) ‘ukrajinski parlament; upravni, posvetovalni ali predstavniški organ, svet; zgod. povezana skupina ljudi’, sirniki [sírniki] (ukr. сирники) ‘jed iz skute in moke’, suržik [súržik] (ukr. суржик) ‘nenormirani govorjeni ali zapisani idiom, ki vključuje elemente ruščine in ukrajinščine’.

POSEBNOST

V nekaterih ukrajinskih besedah se je v preteklosti za ukrajinsko črko ⟨г⟩ uveljavil zapis ⟨h⟩, npr. hetman [hétman] (ukr. гетман) zgod. vrhovni vojaški poveljnik’, hopak [hopák] (ukr. гопак) ‘ukrajinski ljudski ples’.

Ukrajina ima 25 upravnih ozemeljskih enot oz. oblasti. Vsaka oblast ima svoje glavno mesto, katerega ime ni vedno enako imenu oblasti. 21 oblasti je poimenovanih po glavnem mestu, druge pa ne, npr. glavno mesto Volinske oblasti se imenuje Luck, glavno mesto Zakarpatske oblasti je Užgorod, glavno mesto Kirovograjske oblasti je Kropivnicki, glavno mesto Dnipropetrovske oblasti je Dnipro. Pri prevajanju se izogibamo prevzemanju prek angleščine in uporabi besed pokrajina in regija, npr. namesto regija Doneck pišemo Doneška oblast, namesto Luganska pokrajina pa Luganska oblast.

Lastna imena

Osebna imena

Osebna imena iz ukrajinščine pisno podomačujemo: Sergij [sergíj] (ukr. Сергій), Dmitro [dmitró] (ukr. Дмитро), Mikola [mikóla] (ukr. Микола), Oleksandr [oleksándər] (ukr. Олександр), Svitlana [svitlána] (ukr. Світлана), Tetjana [tetjána] (ukr. Тетяна).

V ukrajinščini se v formalnih govornih položajih poleg priimkov uporabljajo še imena, izpeljana iz očetovega imena (t. i. patronimiki, ukr. iм’я по батьковi). Pri prevzemanju v slovenščino jih opuščamo. Prav tako jih ne uporabljamo v pravnem prometu.

Patronimike, ki so tvorjeni s priponama -ovič (za moške) in -ivna (za ženske), prevzemamo brez morfemskih prilagoditev:

V mednarodnih osebnih dokumentih so patronimiki navedeni le v cirilici. Pripadniki manjšin lahko zapisujejo svoje patronimike v skladu z lastno kulturno tradicijo, na kar je treba biti pozoren zlasti pri prevajanju za uradne namene, saj tovrstna raba odstopa od zgoraj navedene.

V formalnih govornih položajih se poleg rabe patronimikov v ukrajinščini uveljavlja tudi raba zvalniške oblike imena in naziva gospa/gospod (ukr. пáні ‘gospa’, пáне ‘gospod’) skupaj z imenom (manj formalno), npr. ukr. Пане Артеме! ‘Gospod Artem!’ Пані Олено! ‘Gospa Olena!’, ali priimkom (bolj formalno), npr. ukr. Пане Мельнику! ‘Gospod Melnik!’ Пані Грінченко! ‘Gospa Grinčenko!’. Ob nazivu gospa/gospod se v ukrajinščini ne uporablja hkrati imena in priimka. Pri nagovoru neznane osebe je mogoče uporabljati nazive (brez navedbe imena in priimka) tudi samostojno.

Prevzemanje ukrajinskih priimkov

Moško ukrajinsko pridevniško končnico -⟨ий⟩ in žensko -⟨а⟩, ki sta značilni za priimke, domačimo s slovenskimi pridevniškimi končnicami:

Ukrajinske priimke, tvorjene s priponskim obrazilom -⟨ов⟩/-⟨овa⟩, zgolj prečrkujemo:

POSEBNOST

Pri ukrajinskih priimkih s končajem -⟨iв⟩ – -⟨iv⟩ sta moška in ženska oblika enaki (-iv), npr. Vasil Ivaniv [vasíl ivaníṷ-] (ukr. Василь Іванів) – Nina Ivaniv [nína ivaníṷ-] (ukr. Ніна Іванів). Enako velja za priimke, ki niso izpridevniški, npr. priimki s končajem -enko, -ejko, -o ipd., npr. Olena Kovalenko [oléna kovalénko] (ukr. Олена Ковалeнко), rod. Olene Kovalenko [oléne kovalénko] – Andrij Kovalenko [andríj kovalénko] (ukr. Андрiй Ковалeнко), rod. Andrija Kovalenka [andríja kovalénka].

Uradne oblike priimkov imajo identifikacijsko vlogo, zato jih v slovenskem okolju ne spreminjamo, npr. priimek Panova je uradna oblika (moška oblika je Panov in ne Pan), obratno je uradna oblika Kovalenko (in ne Kovalenkova).

Zemljepisna imena

Za nekatera zemljepisna imena so se v preteklosti uveljavila slovenska imena (eksonimi), ki se razlikujejo od sodobnih ukrajinskih ustreznic: Črnovice [čǝrnôvice] (ukr. Чернівці́), Dnester [dnéstər] (ukr. Дністер), Gnilo morje [gnílo mórje] (ukr. Гниле Море), Harkov [hárkov-] (ukr. Харкiв), Južni Bug [júžni búg-] (ukr. Південний Буг), Kačji otok [káčji ôtok] (ukr. Острів Зміїний), Kijev [kíjev-] (ukr. Київ), Lvov [əlvôv-] (ukr. Львiв), Volinija [volínija] (ukr. Волинь), Zahodni Bug [zahódni búg-] (ukr. Захiдний Буг).

Med njimi so tudi imena, ki imajo občnoimenske izpeljanke ali pa so apelativizirana, npr. Černobil [černobíl] (ukr. Чорнобиль) – obletnica Černobila ‘jedrske nesreče v Černobilu’ (ukrajinska oblika Čornobil); Zaporožje [zaporóžje] (ukr. Запоріжжя) – zaporožec ‘vrsta avta’ (ukrajinska oblika Zaporižja). 

Pri ukrajinskih zemljepisnih imenih se pogosto uporablja pripona -iv, zapisana v ukrajinščini kot -⟨iв⟩ ali -⟨їв⟩, ki podobno kot slovenska pripona -ov/-ev označuje, da je bila oblika izhodiščno v rabi kot svojilni pridevnik. Pri prevzemanju teh imen ravnamo tako, da pripono iv razen pri uveljavljenih krajevnih imenih (eksonimih) – ohranimo, npr. Korostišiv [korostíšiv-] (ukr. Корости́шів), Mikolajiv [mikolájiv-] (ukr. Миколаїв), Fastiv [fástiv-] (ukr. Фастів), Sataniv [sátaniv-] (ukr. Сaтанів).

Ukrajinska krajevna imena s sestavinama -pol in -pil prevzemamo brez končnega j:

Ukrajinska krajevna imena, ki se končajo na -⟨ця⟩, morfemsko prilagodimo slovenščini in domačimo s -ca, npr. Vinica [vínica] (ukr. Вiнниця), Bistrica [bístrica] (ukr. Бистриця), Dubrovica [dubrôvica] (ukr. Дубровиця).

Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina navadno prevedena, izlastnoimenska pa prilagojena slovenščini: Voročivsko jezero [voročíu̯sko jézero] (ukr. Ворочiвське озеро), Gorodilivski slap [gorodíliu̯ski sláp] (ukr. Городилівський водоспад), Dneprove brzice [dnéprove bərzíce] (ukr. Дніпрові пороги).

Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in imena bolj znanih kulturnih in drugih spomenikov prevajamo: Trg neodvisnosti [tə̀rg- nèodvísnosti] (ukr. Майдан Незалежності), Spomenik Tarasu Ševčenku [spomeník tárasu šeu̯čénku] (ukr. Пам’ятник Тарасові Шевченку), Dvorec Potockih [dvórec potóckih] (ukr. Палац Потоцьких).

Stvarna imena

V imenih ustanov, podjetij, društev in organizacij občne sestavine načeloma prevajamo: Kijevska nacionalna univerza Tarasa Ševčenka [kíjeu̯ska nacijonálna univêrza tárasa šeu̯čénka] (ukr. Київський національний університет імені Тараса Шевченка), Nacionalna univerza Kijevsko-Mogiljanska akademija [nacijonálna univêrza kíjeu̯sko-mogiljánska akademíja] (ukr. Національний університет «Києво-Могилянська академія»), Lvovsko akademsko dramsko gledališče Lesje Ukrajinke [əlvôu̯sko akadémsko drámsko gledalíšče lésje ukrajínke] (ukr. Львівський академічний драматичний теа́тр імені Лесі Українки).

POSEBNOST

Imena nekaterih ustanov v slovenščini prilagodimo, npr. besedo імені ‘z imenom’ (ali okrajšavo im.) v stvarnih imenih opuščamo: Znanstveno društvo Ševčenka [znánstveno drúštvo šeu̯čénka] (ukr. Наукове товариство імені Шевченка).

Prevajamo tudi naslove literarnih del: Dvanajst krogov [dvánajst/dvanájst krógov-] (ukr. Дванадцять обручів), Biografija naključnega čudesa [bijografíja nakljúčnega čudésa] (ukr. Біографія випадкового чуда).

Občnoimenskih sestavin ne prevajamo pri imenih časopisov, medijev, blagovnih znamk in podjetij. Sprejemajmo jih kot lastna imena, ki jih pisno in govorno domačimo: Zahid [záhid-] (ukr. Захiд), Dzerkalo tižnja [dzêrkalo tížnja] (ukr. Дзеркало тижня), Urjadovi kurjer [urjádovi kúrjer] (ukr. Урядовий кур’єр).

Prevzemanje lastnih imen z vezajem

Vezaj se pojavlja v dvojnih imenih in priimkih in ga pri prevzemanju ohranjamo, npr. npr. Smal-Stocki [smál-stócki] (ukr. Смаль-Стоцький), Konaševič-Sagajdačni [konašévič-sagajdáčni] (ukr. Kонашевич-Сагайдачний). Enako velja za zemljepisna imena, npr. Kamjanec-Podilski [kámjanəc-podílski] (ukr. Кaм’янець-Подільський).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Ukrajinska zemljepisna imena srednjega spola, ki se končajo s podvojenim soglasnikom in črko ⟨я⟩ – ⟨ja⟩, v slovenščino prevzemamo tako, da en soglasnik v sklopu izpustimo in črko ⟨я⟩ nadomestimo z ⟨je⟩. Tako ime sklanjamo po sklanjatvi srednjega spola:

Priimke s končaji -enko, -ejko, -ko, -čuk ipd. sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, pri ženskih nosilkah pa po tretji ženski (ničti) sklanjatvi: Taras Ševčenko, rod. Tarasa Ševčenka (ukr. Тарас Шевченко); Svjatoslav Vakarčuk, rod. Svjatoslava Vakarčuka (ukr. Святослав Вакарчук); Oksana Zabužko, rod. Oksane Zabužko (ukr. Оксана Забужко); Marija Jaremčuk, rod. Marije Jaremčuk (ukr. Марія Яремчук).

Pri domačenju lahko prihaja do sprememb spola. Imena, ki se v ukrajinščini končajo na mehčani soglasnik, so pogosto ženskega spola in se sklanjajo po i-jevski sklanjatvi, v slovenščini pa postanejo moškega spola in se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi.

Krajevna imena na -e, ki so po izvoru posamostaljeni pridevniki srednjega spola, so v ukrajinščini edninski samostalniki srednjega spola. V slovenščini končnico -e ohranijo, zaradi česar jih sklanjamo kot množinske samostalnike ženskega spola.

Pri imenih, pri katerih se podstava končuje na sklop nezvočnika in zvočnika n, se pri tvorbi pridevnikov s pripono -ski pred n vriva neobstojni poglasnik [ə], npr. rivenski, rubiženski, berezenski. To ne velja, če v izglasju ni nezvočniško-zvočniškega sklopa: dubovski.

POSEBNOST

Izjema so krajevna imena srednjega spola na -e, nastala iz posamostaljenih pridevnikov s priponskim obrazilom -sk, ki jih domačimo s končnim -o in jih sklanjamo po pridevniški sklanjatvi:

Ukrajinska zemljepisna imena na -i lahko sklanjamo kot edninske ali množinske samostalnike moškega spola. V rabi jih pogosteje prevzemamo kot edninske samostalnike moškega spola, pri čemer -i ni končnica, temveč del osnove, ki jo pri sklanjanju podaljšujemo z j:

Ker gre v ukrajinščini za izvorno množinske samostalnike, je dopustno tudi, da jih sklanjamo kot množinske samostalnike, pri katerih je -i množinska končnica: Brodi [bródi], rod. Brodov [bródov-] (ukr. Броди).

POSEBNOST

Zemljepisna imena s končaji -ci, -či in -ki sklanjamo izključno kot množinske samostalnike:

Krajšanje osnove

Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih z nenaglašenimi končaji el, er, in ec, v katerih črko ⟨e⟩ izgovarjamo kot polglasnik.

POSEBNOST

Večina ukrajinskih krajevnih imen in priimkov na končni -ec je naglašenih na končaju; v tem primeru črka e označuje naglašeni samoglasnik e, ki pri prevzemanju v slovenščino ne izpada, npr. Gorodec [gorodéc], rod. Gorodeca [gorodéca] (ukr. Городець); Kovalec [kovaléc], rod. Kovaleca [kovaléca] (ukr. Ковалець).

Daljšanje osnove

Za ukrajinščino so značilna moška osebna imena in priimki s končnim -o.

Končniško naglašena imena in priimke sklanjamo z daljšanjem osnove:

Če končni -o ni naglašen, pa je -o končnica, ki se pri sklanjanju premenjuje:

Osnovo daljša z j večina imen moškega spola, ki se končajo na soglasnik r:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Petrojev [petrôjev-], Fedirjev [fédirjev-].

POSEBNOST

Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena s končnim r, npr. sestavina Jar [jár] (ukr. яр) ‘jarek, globel’ v zvezah Kaliniv Jar [kalíniu̯ jár] (ukr. Калинів Яр), Časiv Jar [čásiu̯ jár] (ukr. Часів Яр), Babin Jar [bábin jár] (ukr. Бaбин Яр).

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Nazar [nazár], or. z Nazarjem [znazárjem] (ukr. Назар); svoj. prid. Nazarjev [nazárjev-].

Pregibanje večbesednih imen

Pri prevzemanju ukrajinskih dvojnih priimkov, ki so navadno povezani z vezajem, sklanjamo obe sestavini:

V zvezah izvornega pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini, če prvo sestavino tudi v slovenščini dojemamo kot pridevnik:

POSEBNOST

V nasprotnem primeru, ko pri zemljepisnih imenih prve sestavine v slovenščini ne dojemamo kot pridevniške, je ne pregibamo:

Zemljepisna imena, zapisana z vezajem, sklanjamo le v drugi sestavini:

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v ukrajinščini in slovenščini

Pri prevzemanju iz ukrajinščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se ukrajinska razlikujejo predvsem pri pisanju narekovajev in stičnosti.

  1. V ukrajinščini so v rabi zaprti narekovaji, ki so sicer tako kot v slovenščini stični: «_____».
  2. Med narekovaji se v ukrajinščini poleg navedkov zapisujejo tudi nazivi organizacij in podjetij, političnih strank, tiskovnih agencij, kulturnih ustanov, športnih društev, naslovi časopisov in revij, umetniških del in publikacij, patentov, naprav, strojev, zdravil. Raba narekovajev je v ukrajinščini posebej značilna za zveze, v katerih je pred lastnim imenom nadpomenka in je lastno ime v vlogi desnega prilastka: v slovenščini v tem primeru narekovaje opuščamo, npr. Nacionalna univerza Kijevsko-Mogiljanska akademija [nacijonálna univêrza kíjeu̯sko-mogiljánska akademíja] (ukr. Національний університет «Києво-Могилянська академія»), dnevnik Urjadovi kurjer (ukr. газета «Урядовий кур’єр»).

Vzhodna armenščina

Jezik

Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Republike Armenije, kjer je vzhodna armenščina tudi edini uradni jezik, glede na starejše stopnje armenskega jezika pa tudi za lastna imena in neprevedene občne besede, ki nastopajo v klasičnoarmenskih besedilih.

Ker klasično armenščino tradicionalno izgovarjamo v skladu s poklasično izreko, tj. enako kot sodobno vzhodno armenščino, lahko klasičnoarmenska imena kljub morebitno odstopajoči pisni podobi brez večjih zapletov domačimo po prevzemalnih pravilih, ki veljajo za sodobno vzhodno armenščino.

Pisava

Vzhodnoarmenska pisava obsega 38 črk, eno dvočrkje ⟨ու Ու⟩ in eno standardno ligaturo ⟨և⟩.

Vzhodnoarmenska abeceda (alfabet): ⟨ա Ա⟩, ⟨բ Բ⟩, ⟨գ Գ⟩, ⟨դ Դ⟩, ⟨ե Ե⟩, ⟨զ Զ⟩, ⟨է Է⟩, ⟨ը Ը⟩, ⟨թ Թ⟩, ⟨ժ Ժ⟩, ⟨ի Ի⟩, ⟨լ Լ⟩, ⟨խ Խ⟩, ⟨ծ Ծ⟩, ⟨կ Կ⟩, ⟨հ Հ⟩, ⟨ձ Ձ⟩, ⟨ղ Ղ⟩, ⟨ճ Ճ⟩, ⟨մ Մ⟩, ⟨յ Յ⟩, ⟨ն Ն⟩, ⟨շ Շ⟩, ⟨ո Ո⟩, ⟨չ Չ⟩, ⟨պ Պ⟩, ⟨ջ Ջ⟩, ⟨ռ Ռ⟩, ⟨ս Ս⟩, ⟨վ Վ⟩, ⟨տ Տ⟩, ⟨ր Ր⟩, ⟨ց Ց⟩, ⟨ւ Ւ⟩, ⟨ու Ու⟩, ⟨փ Փ⟩, ⟨ք Ք⟩, ⟨օ Օ⟩, ⟨ֆ Ֆ⟩, ⟨և Եվ⟩.

POSEBNOST

Najpogosteje rabljene, a neobvezne ligature, ki imajo tako kot ⟨և⟩ samo malo tiskano obliko, so: ⟨ﬓ⟩ [mn] iz ⟨մ⟩ [m] in ⟨ն⟩ [n]; ⟨ﬔ⟩ [me] iz ⟨մ⟩ [m] in ⟨ե⟩ [e]; ⟨ﬕ⟩ [mi] iz ⟨մ⟩ [m] in ⟨ի⟩ [i]; ⟨ﬖ⟩ [vn] iz ⟨վ⟩ [v] in ⟨ն⟩ [n]; ⟨ﬗ⟩ [mx] iz ⟨մ⟩ [m] in ⟨խ⟩ [x] idr. Ligatur se v prečrkovanem zapisu ne poustvarja.

Armenski alfabet je v začetku 5. stol. po Kr. (tradicionalno leta 405) posebej za zapisovanje armenskega jezika zasnoval armenski učenjak Mesrop Maštoc. Razvoj pisave, primerne za zapisovanje armenskega jezika, je bil predpogoj za nastanek klasičnoarmenske književnosti, na začetku katere stoji prevod Svetega pisma. V prvih stoletjih po nastanku alfabeta so bile v rabi samo velike črke (arm. erkatʼagir ‘železna pisava’) od ⟨Ա⟩ do ⟨Ք⟩. V času od 10. do 13. stoletja se je postopoma uveljavljala ležeča pisava (arm. bolorgir ‘kurziva’), ki je poleg velikih vsebovala tudi male črke. V 13. stol. sta bili abecedi dodani še črki ⟨օ Օ⟩ in ⟨ֆ Ֆ⟩. Po pravopisni reformi leta 1922, s katero je bil prenovljen vzhodnoarmenski pravopis, sta status črke pridobila tudi dvočrkje ⟨ու Ու⟩ in mala tiskana ligatura ⟨և⟩, ki se pri zapisu z velikimi tiskanimi črkami razveže v ⟨Եվ⟩. Reforma ni zajela zahodne armenščine, ki je vse do danes ohranila klasičnoarmenski pravopis.

Zapis v latinici

Zapisovanje armenske pisave z latinično se imenuje latinizacija (tudi romanizacija) ali transliteracija armenščine. Pri prečrkovanju armenske pisave v latinico vsaki armenski črki ustreza ena latinična črka, v podomačenem zapisu pa ena latinična črka ali črkovni sklop. Prečrkovane oblike lastnih imen uporabljamo v bibliografskih zapisih ter strokovnih in znanstvenih besedilih. V splošni rabi uporabljamo podomačeni zapis, pri katerem skušamo armensko besedje čim bolj prilagoditi slovenskemu glasovnemu sistemu. Kot osnovo za podomačeni zapis uporabljamo sistem ISO 9985 (dalje ISO ARM).

V sodobni znanstveni rabi (jezikoslovju in orientalistiki) se pri prečrkovanju najpogosteje uporabljata sistem ISO 9985 in Hübschmann-Meilletov sistem. Oba omogočata nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. Ob teh poznamo še druge sisteme za latinizacijo armenščine:

  • standard ALA-LC ameriške Kongresne knjižnice, ki je v široki rabi na angleškem govornem območju;
  • standard skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena UNGEGN, ki je za zapisovanje zemljepisnih imen v rabi v mednarodnem prostoru;
  • standard MRZ Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO 2012–2016), ki je v rabi v mednarodnih osebnih dokumentih in potnih listinah itd.

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (v pokončnem in ležečem tisku), njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice (slovenice). V stolpcu »Prečrkovanje« so primerjalno prikazane razlike med latinizacijskim sistemom ISO 9985, Hübschmann-Meilletovim sistemom in latiničnimi zapisi v drugih sistemih, kadar se razlikujejo od prvih dveh.

Armenska črka Prečrkovanje Podomačeni zapis
(slovenica)
Mala in velika črka Mala in velika črka
v ležečem tisku
ISO 9985 Hübschmann-Meilletov
sistem
Drugi sistemi
ա Ա ա Ա a A a A a A
բ Բ բ Բ b B b B b B
գ Գ գ Գ g G g G g G
դ Դ դ Դ d D d D d D
ե Ե ե Ե e E
e E e E
v vzglasju je Je
զ Զ զ Զ z Z z Z z Z
է Է է Է ē Ē ê Ê e E
ը Ը ը Ը ë Ë ə Ə izpuščamo
թ Թ թ Թ t̔ T̔ t T
ժ Ժ ժ Ժ ž Ž ž Ž zh Zh ž Ž
ի Ի ի Ի i I i I i I
լ Լ լ Լ l L l L l L
խ Խ խ Խ x X x X kh Kh h H
ծ Ծ ծ Ծ ç Ç c C ts Ts c C
կ Կ կ Կ k K k K k K
հ Հ հ Հ h H h H h H
ձ Ձ ձ Ձ j J j J dz Dz dz Dz
ղ Ղ ղ Ղ ġ Ġ ł Ł gh Gh g G
ճ Ճ ճ Ճ č̣ Č̣ č Č ch Ch č Č
մ Մ մ Մ m M m M m M
յ Յ յ Յ y Y y Y j J
ն Ն ն Ն n N n N n N
շ Շ շ Շ š Š š Š sh Sh š Š
ո Ո ո Ո o O o O o O
v vzglasju vo Vo
o O
v vzglasju vo Vo
չ Չ չ Չ č Č č̔ Č̔ chʼ Chʼ
ch Ch
č Č
պ Պ պ Պ p P p P p P
ջ Ջ ջ Ջ ǰ ǰ j J dž Dž
ռ Ռ ռ Ռ ṙ Ṙ r̄ R̄ rr Rr r R
ս Ս ս Ս s S s S s S
վ Վ վ Վ v V v V v V
տ Տ տ Տ t T t T t T
ր Ր ր Ր r R r R r R
ց Ց ց Ց cʼ Cʼ c̔ C̔ tsʼ Tsʼ
ts Ts
c C
ւ Ւ ւ Ւ w W w W v V (samo v
dvočrkju ⟨ow Ow⟩)
փ Փ փ Փ pʼ Pʼ p̔ P̔ p P
ք Ք ք Ք kʼ Kʼ k̔ K̔ q Q k K
օ Օ օ Օ ò Ò ô Ô o O o O
ֆ Ֆ ֆ Ֆ f F f F f F
ու ՈՒ (Ու) ու ՈՒ (Ու) ow Ow u U u U
և/եւ Եւ և Եւ ew Ew ev Ev ev Ev
Razlike med prečrkovanimi in podomačenimi oblikami

Pri prečrkovanju se poleg navadne črke ⟨e E⟩, ki ustreza armenskemu ⟨ե Ե⟩, v vzglasju pojavlja še ⟨ē Ē⟩ s črtico (makronom), ki ustreza armenskemu ⟨է Է⟩. Vzglasni e E⟩ podomačujemo z ⟨je Je⟩ (pridobi protetični j), vzglasni ⟨ē Ē⟩ pa z ⟨e E⟩: arm. Եղեգնաձոր → ISO ARM Eġegnajor Jegegnadzor [jegegnadzór]; arm. Էրեբունի  → ISO ARM Ērebowni Erebuni [erebuní].

Črka ⟨ը Ը⟩, prečrkovano ⟨ë Ë⟩, se uporablja za zapis polglasnika. V prečrkovani obliki se z dvojno piko (tremajem) loči od črke ⟨e E⟩. Polglasnik se v lastnih imenih in občnih sestavinah, relevantnih za prevzem, ne pojavlja.

Pri prečrkovanju se v latinici poleg navadne črke ⟨o O⟩, ki ustreza armenskemu ⟨ո Ո⟩, v vzglasju pojavlja še ⟨ò Ò⟩, ki ustreza armenskemu ⟨օ Օ⟩. Vzglasni ⟨օ Օ⟩ podomačujemo z ⟨vօ Vo⟩ (pridobi protetični v), vzglasni ⟨ò Ò⟩ pa z ⟨o O⟩: arm. Ոսկանյան  → ISO ARM Oskanyan Voskanjan [voskanján]; arm. Օշական → ISO ARM Òšakan Ošakan [ošakán].

Dvočrkje ⟨ու ՈՒ Ու⟩ – ⟨ow Ow⟩ se uporablja za zapis samoglasnika [u]. V položaju, ki zahteva veliko začetnico, se v prečrkovani obliki z veliko začetnico piše samo prva enota črkovnega sklopa. Sklop podomačujemo z latiničnim ⟨u U⟩: arm. ՈՒզունյան ali Ուզունյան → ISO ARM Owzownyan Uzunjan [uzunján].

Črka ⟨ւ Ւ⟩ se v modernem vzhodnoarmenskem standardu uporablja zgolj v dvočrkju ⟨ու ՈՒ Ու⟩, ki ga prečrkujemo kot ⟨ow Ow⟩.

Črka ⟨յ Յ⟩ – ⟨y Y⟩ se uporablja za zapis drsnika j. V podomačenem zapisu zanjo uporabljamo črko ⟨j J⟩: arm. Ալեքսանյան → ISO ARM Alekʼsanyan Aleksanjan [aleksanján], arm. Սյունիք  ISO ARM Syownikʼ  Sjunik [sjuník].

Črke ⟨փ Փ⟩,թ Թ⟩, ⟨ք Ք⟩ – ⟨pʼ Pʼ⟩,tʼ Tʼ⟩, ⟨kʼ Kʼ⟩, ki se uporabljajo za zapisovanje nezvenečih pridihnjenih zapornikov [ph], [th] in [kh], imajo v prečrkovani obliki opuščaj. Črke ⟨պ Պ⟩, ⟨տ Տ⟩, ⟨կ Կ⟩  ⟨p P⟩, ⟨t T⟩, ⟨k K⟩, ki označujejo nepridihnjene [p], [t] in [k], opuščaja nimajo. V podomačenem zapisu za obe zaporniški vrsti uporabljamo črke ⟨p P⟩, ⟨t T⟩ in ⟨k K⟩: arm. Փարպի ISO ARM Pʼarpi Parpi [parpí], arm. Տաթև  ISO ARM Tatʼew  Tatev [tatév-], arm. Քարակերտ  ISO ARM Kʼarakert Karakert [karakêrt].

Črke ⟨բ Բ⟩,դ Դ⟩, ⟨գ Գ⟩ – ⟨b B⟩,d D⟩⟨g G⟩ se uporabljajo za zapisovanje zvenečih zapornikov [b], [d] in [g], ki imajo glede na glasovno okolje v armenščini tudi alofonske različice [ph], [th] in [kh]. Pri sodobnem prevzemanju armenskih besed alofonskih različic soglasnikov ne upoštevamo, temveč besede prevzemamo po črki: arm. Մարգարա ISO ARM Margara [markhará] Margara [margára] namesto Markara, arm. Թագուհի ISO ARM Tʼagowhi [thakhuhí] Taguhi [taguhí] namesto Takuhi.

Črka ⟨ց Ց⟩  ⟨cʼ Cʼ⟩, ki se uporablja za zapisovanje nezvenečega pridihnjenega dlesničnega zlitnika [ch], ima v prečrkovani obliki opuščaj, njen nepridihnjeni zlitniški par [c], zapisan s črko ⟨ծ Ծ⟩ – ⟨ç Ç⟩, pa kaveljček (sedij). V podomačenem zapisu za oba uporabljamo črko ⟨c C⟩: arm. Արագած → ISO ARM Aragaç Aragac [aragác], arm. Զվարթնոց → ISO ARM Zvartʼnocʼ Zvartnoc [zvartnóc].

Črka ⟨չ Չ⟩ – ⟨č Č⟩ se uporablja za zapisovanje nezvenečega pridihnjenega zadlesničnega zlitnika h]. Od svojega nepridihnjenega zlitniškega para [č], zapisanega s črko ⟨ճ Ճ⟩ – č̣ Č̣⟩, se v prečrkovani obliki razlikuje zaradi odsotnosti podpisane pike. V podomačenem zapisu za oba uporabljamo črko ⟨č Č⟩: arm. Լճաշեն → ISO ARM Lč̣ašen Lčašen [əlčašén], arm. Չարենցավան ISO ARM Čarencʼavan Čarencavan [čarencaván].

Črka ⟨ջ Ջ ⟨ǰ J̌, ki se uporablja za zapisovanje zvenečega zadlesničnega zlitnika [dž], ima v prečrkovani obliki kljukico (haček) nad črko, dlesnični zlitnik [dz], zapisan s črko ⟨ձ Ձ j J⟩, pa ne. Razlikujemo ju tudi v podomačenem zapisu, in sicer tako, da ⟨ǰ J̌ podomačimo s črkovnim sklopom ⟨dž Dž, j J⟩ pa s črkovnim sklopom dz Dz⟩: arm. Դիլիջան → ISO ARM Diliǰan Dilidžan [dilidžán], arm. Խնձորեսկ → ISO ARM Xnjoresk Hndzoresk [həndzorésk]. To sta edini črki armenske abecede, ki ju pri podomačevanju zapisujemo s črkovnim sklopom.

Črka ⟨ղ Ղ – ⟨ġ Ġ, ki se uporablja za zapisovanje zvenečega uvularnega (jezičkovega) pripornika [ʁ], ima v prečrkovani obliki nadpisano piko, zveneči mehkonebni zapornik [g], zapisan z ⟨գ Գ⟩  ⟨g G, pa ne. V podomačenem zapisu za oba uporabljamo črko ⟨g G: arm. Ղազարյան → ISO ARM Ġazaryan Gazarjan [gazarján], arm. Մեղրի → ISO ARM Meġri Megri [megrí].

Črka ռ Ռ⟩ – ṙ Ṙ⟩ se uporablja za zapisovanje podaljšanega [r]. Od črke ր Ր⟩ r R⟩, ki se uporablja za zapisovanje navadnega [r], jo v prečrkovani obliki loči nadpisana pika. V podomačenem zapisu za oba glasova uporabljamo črko ⟨r R: arm. Ջրառատ → ISO ARM J̌raṙat Džrarat [džrarát].

Črka ⟨խ Խ ⟨x X se uporablja za zapisovanje nezvenečega uvularnega (jezičkovega) pripornika [χ], črka ⟨հ Հ ⟨h H pa za zapisovanje nezvenečega grlnega pripornika [h]. V podomačenem zapisu za oba uporabljamo črko ⟨h H: arm. Հրազդան  ISO ARM Hrazdan Hrazdan [hrazdán], arm. Խնձորեսկ → ISO ARM Xnjoresk Hndzoresk [həndzorésk].

Izgovor

Naglasno mesto

Knjižna vzhodna armenščina pozna jakostni naglas, ki je ustaljen na zadnjem besednem zlogu, vendar se ga pisno ne označuje.

Pri podomačevanju izvirni naglas praviloma ohranjamo: Garni [garní] (arm. Գառնի, ISO ARM Gaṙni), Zvartnoc [zvartnóc] (arm. Զվարթնոց, ISO ARM Zvartʼnocʼ), Vanadzor [vanadzór] (arm. Վանաձոր, ISO ARM Vanajor), Nikol [nikól] (arm. Նիկոլ, ISO ARM Nikol), Mesrop [mesróp] (arm. Մեսրոպ, ISO ARM Mesrop), Armine [arminé] (arm. Արմինե, ISO ARM Armine), Pašinjan [pašinján] (arm. Փաշինյան, ISO ARM Pʼašinyan), Barsegjan [barsegján] (arm. Բարսեղյան, ISO ARM Barseġyan).

POSEBNOSTI

  1. Pri nekaterih v preteklosti podomačenih imenih se je uveljavilo naglasno mesto na nezadnjem zlogu, npr. Erevan [êrevan] (arm. Երևան, ISO ARM Erewan), Sajat-Nova [sájat nôva] (arm. Սայաթ-Նովա, ISO ARM Sayatʼ-Nova).
  2. Pri naglaševanju ženskih imen na končni -a se naglas umakne na predzadnji zlog, da lahko ime sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi: Seda [séda], rod. Sede [séde] (arm. Սեդա, ISO ARM Seda); Sona [sóna], rod. Sone [sóne] (arm. Սոնա, ISO ARM Sona); Margara [margára], rod. Margare [margáre] (arm. Մարգարա, ISO ARM Margara).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

V soglasniške sklope se zaradi lažjega izgovora vriva polglasnik, in sicer

Dvoglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo kot ⟨aj⟩, ⟨uj⟩, ⟨ja⟩, ⟨jo⟩ in ⟨ju⟩, izgovarjamo po slovensko: Kajk [kájk] (arm. Կայք, ISO ARM Kaykʼ), Aršalujs [aršalújs] (arm. Արշալույս, ISO ARM Aršalowys), Vardanjan [vardanján] (arm. Վարդանյան, ISO ARM Vardanyan), Vajoc Dzor [vajódz dzór] (arm. Վայոց ձոր, ISO ARM Vayocʼ jor), Katnagbjur [katnagbjúr] (arm. Կաթնաղբյուր, ISO ARM Katʼnaġbyowr).

V sklopu i in samoglasnika, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru in zapisu zapiramo z j: Zakarija [zakaríja] (arm. Զաքարիա, ISO ARM Zakʼaria), Amasija [amasíja] (arm. Ամասիա, ISO ARM Amasia).

Soglasniki

Soglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩ ter z dvočrkjema ⟨dz⟩ in ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med latinično črko po prečrkovalnem sistemu ISO 9985 in ustrezno črko v slovenski latinici ter njenim izgovorom v slovenščini.

Latinica ISO 9985    Slovenica    Položaj       Izgovor v slovenščini      Zgled
e E e E e Karakert [karakêrt] (arm. Քարակերտ, ISO ARM Kʼarakert), Vače [vačé] (arm. Վաչե, ISO ARM Vače)
je Je v vzglasju je Jegegnadzor [jegegnadzór] (arm. Եղեգնաձոր, ISO ARM Eġegnajor)
ē Ē e E v vzglasju e Erebuni [erebuní] (arm. Էրեբունի, ISO ARM Ērebowni), Elibekjan [elibekján] (arm. Էլիբեկյան, ISO ARM Ēlibekyan)
o O o O o Komitas [komitás] (arm. Կոմիտաս, ISO ARM Komitas), Noravank [noravánk] (arm. Նորավանք, ISO ARM Noravankʼ)
vo Vo v vzglasju vo Voskanjan [voskanján] (arm. Ոսկանյան, ISO ARM Oskanyan)
ò Ò o O v vzglasju o Ošakan [ošakán] (arm. Օշական, ISO ARM Òšakan), Odzun [odzún] (arm. Օձուն, ISO ARM Òjown)
ow Ow u U u Uzunjan [uzunján] (arm. ՈՒզունյան ali Ուզունյան, ISO ARM Owzownyan), Siranuš [siranúš] (arm. Սիրանուշ, ISO ARM Siranowš)
ç Ç c C c Covazard [covazárd-] (arm. Ծովազարդ, ISO ARM Çovazard), Mecamor [mecamór] (arm. Մեծամոր, ISO ARM Meçamor), Aragac [aragác] (arm. Արագած, ISO ARM Aragaç)
j J dz Dz dz Vajoc Dzor [vajódz dzór] (arm. Վայոց ձոր, ISO ARM Vayocʼ jor), Gladzor [gladzór] (arm. Գլաձոր, ISO ARM Glajor)
ġ Ġ g G g Gegard [gegárd-] (arm. Գեղարդ, ISO ARM Geġard), Hagpat [hakpát] (arm. Հաղպատ, ISO ARM Haġpat)
č̣ Č̣ č Č č Čambarak [čambarák] (arm. Ճամբարակ, ISO ARM Č̣ambarak), Lčašen [əlčašén] (arm. Լճաշեն, ISO ARM Lč̣ašen)
y Y j J j Aršalujs [aršalújs] (arm. Արշալույս, ISO ARM Aršalowys)
č Č č Č č Čarenc [čarénc] (arm. Չարենց, ISO ARM Čarencʼ), Hačaturjan [hačaturján] (arm. Խաչատուրյան, ISO ARM Xačatowryan)
ǰ dž Dž Džermuk [džermúk] (arm. Ջերմուկ, ISO ARM J̌ermowk), Karahundž [karahúndž-] (arm. Քարահունջ, ISO ARM Kʼarahownǰ)
r R r Garni [garní] (arm. Գառնի, ISO ARM Gaṙni), Kečaris [kečarís] (arm. Կեչառիս, ISO ARM Kečaṙis)
cʼ Cʼ c C c Camakasar [camakasár] (arm. Ցամաքասար, ISO ARM Cʼamakasar), Zvartnoc [zvartnóc] (arm. Զվարթնոց, ISO ARM Zvartʼnocʼ)
pʼ Pʼ p P p Arpi [arpí] (arm. Արփի, ISO ARM Arpʼi), Lčap [əlčáp] (arm. Լճափ, ISO ARM Lč̣apʼ)
kʼ Kʼ k K k Karahundž [karahúnč] (arm. Քարահունջ, ISO ARM Kʼarahownǰ), Kajk [kájk] (arm. Կայք, ISO ARM Kaykʼ)
ew Ew ev Ev ev Sevak [sevák] (arm. Սևակ, ISO ARM Sewak), Tatev [tatév-] (arm. Տաթև, ISO ARM Tatʼew)

POSEBNOST

Pri redkih imenih, ki so bila podomačena že v preteklosti, so se uveljavila odstopanja od pravil, predstavljenih v preglednici, npr. Erevan [êrevan] bi danes prevzeli kot Jerevan [jereván] (arm. Երևան, ISO ARM Erewan), Ečmiadzin [ečmijadzín] pa bi danes prevzeli kot Edžmiacin [edžmijacín] (arm. Էջմիածին, ISO ARM Ēǰmiacin).

Podomačevanje armenskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz armenščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze pisno podomačene, npr. hačkar [hačkár] ‘križni kamen’ (arm. խաչքար, ISO ARM xačkʼar), gavit [gavít] ‘del cerkve’ (arm. գավիթ, ISO ARM gavitʼ), vardapet [vardapét] ‘visokoizobraženi menih-duhovnik, doktor teologije’ (arm. Վարդապետ, ISO ARM Vardapet)berd [bêrd-] ‘ples’ (arm. բերդ, ISO ARM berd), kočari [kočarí] ‘ples’ (arm. քոչարի, ISO ARM kʼočari), duduk [dudúk] ‘glasbilo’ (arm. դուդուկ, ISO ARM dowdowk), horovac [horovác] ‘način priprave hrane, žar’ (arm. խորոված, ISO ARM xorovaç), haš [háš] ‘enolončnica’ (arm. խաշ, ISO ARM xaš), lavaš [laváš] ‘kruh iz nekvašenega testa’ (arm. լավաշ, ISO ARM lavaš), išhan [išhán] ‘endemska postrv iz Sevanskega jezera (salmo ischchan), tudi kot specialiteta’ (arm. իշխան, ISO ARM išxan).

Lastna imena

Lastna imena iz armenščine pisno podomačujemo. Pri prevzemanju se skušamo kar se da približati izvirnim oblikam po pravilih, navedenih v »Preglednici zapis – izgovor v slovenščini«, sledimo pa tudi pravilom za prevzemanje lastnih imen.

Osebna imena

Imena armenskih zgodovinskih osebnosti podomačimo po zgoraj podanih pravilih, npr. Mesrop Maštoc [mesróp maštóc] |izumitelj armenske abecede| (arm. Մեսրոպ Մաշտոց, ISO ARM Mesrop Maštocʼ).

POSEBNOSTI

  1. Redka imena zgodovinskih osebnosti, vključena v leksikone in druga dela o Armeniji, imajo preveden stalni pridevek, npr. Gregor Razsvetitelj [grêgor ras̄vetítelʼ] |prvi vodja Armenske apostolske cerkve| (arm. Գրիգոր Լուսավորիչ, ISO ARM Grigor Lowsavorič), Izak Part [ízak párt] |vodja Armenske apostolske cerkve| (arm. Սահակ Պարթև, ISO ARM Sahak Partʼew), Trdat Veliki [tərdát véliki] |vladar| (arm. Տրդատ մեծ, ISO ARM Trdat meç), Tigran Veliki [tigrán véliki] |vladar| (arm. Տիգրան մեծ, ISO ARM Tigran meç).
  2. Nekatere zgodovinske osebnosti imajo tudi svetopisemska imena, ki jih zapišemo tako, kot so podomačena v slovenskem Svetem pismu, npr. Izak [ízak] (arm. Սահակ, ISO ARM Sahak), Mojzes [mójzes] (arm. Մովսես, ISO ARM Movses), Lazar [lázar] (arm. Ղազար, ISO ARM Ġazar), Pavel [pávəl] (arm. Պողոս, ISO ARM Poġos). To ne velja, če gre za nosilce teh imen izven biblijskega ali zgodovinskega konteksta, npr. Sahak Karapetjan [sahák karapetján] |politik| (arm. Սահակ Կարապետյան, ISO ARM Sahak Karapetyan), ne Izak Karapetjan.
  3. Priimke s pripono -aci/-eci (arm. -ացի/-եցի, ISO ARM -acʼi/-ecʼi), ki zlasti pri zgodovinskih osebnostih označujejo poreklo, v slovenščino praviloma prevajamo s stalnim pridevkom v pridevniški ali predložni obliki, npr. Mojzes iz Horena [mójzes is horéna] |staroarmenski zgodovinopisec| (arm. Մովսես Խորենացի, ISO ARM Movses Xorenacʼi), Lazar iz Parpija [lázar is parpíja] |staroarmenski zgodovinopisec| (arm. Ղազար Փարպեցի, ISO ARM Ġazar Pʼarpecʼi), Gregor iz Nareka [grêgor iz naréka] |srednjeveški armenski pesnik| (arm. Գրիգոր Նարեկացի, ISO ARM Grigor Narekacʼi), David iz Sasuna [dávid- is sasúna] ali David Sasunski [dávid- sasúnski] |armenski narodni junak| (arm. Սասունցի Դավիթ, ISO ARM Sasowncʼi Davitʼ).

Podomačitev priimka na -aci/-eci s stalnim pridevkom iz imena kraja je mogoča zgolj, če natančno poznamo besedotvorno podstavo, tj. rojstni kraj ali kraj delovanja zgodovinske osebe. V nekaterih primerih je ohranjena samo izpeljana oblika, točna glasovna podoba zemljepisnega imena pa ni znana. V takšnih primerih priimka na -aci/-eci ne prevajamo, npr. Zakarija Gnuneci [zakaríja gnunecí] |pesnik| (arm. Զաքարիա Գնունեցի, ISO ARM Zakʼaria Gnownecʼi).

Sodobni armenski priimki

Sodobni armenski priimki imajo različne pripone, ki kažejo na izpeljavo iz osebnih imen, poklicev ali zemljepisnih imen, npr.

Armenski priimek lahko vsebuje tudi sestavino Ter, ki izvorno pomeni ‘gospod‘ in se uporablja zlasti kot častni naziv duhovnikov v armenski apostolski cerkvi. Sestavina Ter je od priimka na -jan ločena z vezajem, ki ga ohranjamo tudi v podomačenem zapisu:

Sestavni del vsakega armenskega polnega imena je tudi patronimik (očetovo ime), ki se konča na -i (armensko rodilniško sklonilo), npr. Levon Hakobi Ter-Petrosjan [levón hakobí têr-petrosján] (arm. Լևոն Հակոբի Տեր-Պետրոսյան, ISO ARM Lewon Hakobi Ter-Petrosyan), Arcvik Boriki Harutjunjan [arcvík borikí harutjunján] (arm. Արծվիկ Բորիկի Հարությունյան, ISO ARM Arçvik Boriki Harowtʼyownyan). Pri prevzemanju v slovenščino se patronimik praviloma izpušča.

Pri dvodelnih imenih in vzdevkih, ki se v armenščini zapisujejo z vezajem, tega ohranjamo tudi v podomačenem zapisu, npr. Sajat-Nova [sájat-nóva] (arm. Սայաթ-Նովա, ISO ARM Sayatʼ-Nova).

Zemljepisna imena

Armenska zemljepisna imena so v slovenskih besedilih redka, npr.

POSEBNOST

Za nekatere zemljepisne danosti v Republiki Armeniji in v pokrajini Arcah (Gorski Karabah) v Azerbajdžanu uporabljamo slovenska imena (eksonime), npr. Sevansko jezero [sevánsko jézero] (arm. Սևանա լիճ, ISO ARM Sewana lič̣), Gorski Karabah [gôrski kárabah] (arm. Լեռնային Ղարաբաղ, ISO ARM Leṙnayin Ġarabaġ).

Eksonim Armenija [arménija] ustreza endonimu arm. Հայաստան, ISO ARM Hayastan (tega bi prevzeli kot Hajastan). Tudi tvorjenke armenski [arménski], Armenec [arménec], Armenka [arménka] in armenščina [arménščina] so z vidika armenščine tuja poimenovanja.

Ime Gorski Karabah [gôrski kárabah] je prevzeto prek rus. Нагорный Карабах (armensko in rusko ime izhajata iz azerskega Dağliq Qarabağ, glej preglednici za prevzemanje iz azerščine in ruščine), Armenci pa za pokrajino največkrat uporabljajo starejše ime Arcah [arcáh] (arm. Արցախ, ISO ARM Arcʼax).

Armenska zemljepisna imena zunaj Republike Armenije

Imena v azerbajdžanski eksklavi Naxçıvan in v pokrajini Arcah (Gorski Karabah) imajo tudi različice v azerščini, od koder jih navadno tudi prevzemamo. Navajamo lahko obe imeni ali pa le eno od njiju, npr.:

O azerščini glej preglednico za prevzemanje iz azerščine.

Imena z ozemelj, ki so bila pred armenskim genocidom (1915–1917) večinsko armenska, danes pa se nahajajo na območju Turčije in imajo turška ali poturčena imena, v nevtralnih kontekstih prevzemamo v turški obliki, razen če gre za pomembnejši kraj iz armenske zgodovine, npr. Agtamar [aktamár] (arm. Աղթամար, ISO ARM Aġtʼamar, tur. Akdamar), Tigranakert [tigranakêrt] (arm. Տիգրանակերտ, ISO ARM Tigranakert) tudi Tigranokerta [tigranókerta] (iz stgr. Τιγρανόκερτα, ISO ARM Tigranókerta).

Glej preglednici za prevzemanje iz turščine in stare grščine.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Armenščina nima slovničnega spola. Samostalnike prevzemamo po obliki. Tiste, ki se končujejo na soglasnik ter na samoglasnike e, i, o in u, prevzemamo kot samostalnike moškega spola, npr. gavit [gavít] m ‘del cerkve’ (arm. գավիթ, ISO ARM gavitʼ), kočari [kočarí] m ‘ples’ (arm. քոչարի, ISO ARM kʼočari). Samostalnike, ki se končujejo na samoglasnik a, prevzemamo z naglasnim umikom kot samostalnike ženskega spola, npr. gata [gáta] ž ‘jed’ (arm. գաթա, ISO ARM gatʼa).

Pri imenih oseb se ravnamo po naravnem spolu, sklanjatev je odvisna od govornega končaja. Sklanjamo jih po:

  1. prvi moški sklanjatvi
    • Sevan [seván] m, rod. Sevana [sevána] (arm. Սևան, ISO ARM Sewan)
    • Garni [garní] m, rod. Garnija [garníja] (arm. Գարնի, ISO ARM Garni)
    • Ašot [ašót] m, rod. Ašota [ašóta] (arm. Աշոտ, ISO ARM Ašot)
    • Ara [ará] m, rod. Araja [arája] (arm. Արա, ISO ARM Ara)
  2. drugi moški sklanjatvi (imena s končnico -a)
    • Zakarija [zakaríja] m, rod. Zakarije [zakaríje] ali Zakarija [zakaríja] (arm. Զաքարիա, ISO ARM Zakʼaria)
  3. tretji (ničti) ženski sklanjatvi (če nimajo končnice -a)
    • Azniv [aznív-] ž (arm. Ազնիվ, ISO ARM Azniv)
    • Hasmik [hasmík] ž (arm. Հասմիկ, ISO ARM Hasmik)
    • Nare [naré] ž (arm. Նարե, ISO ARM Nare)
    • Hajkanuš [hajkanúš] ž (arm. Հայկանուշ, ISO ARM Haykanowš)
    • Armenuhi [armenuhí] ž (arm. Արմենուհի, ISO ARM Armenowhi)

Krajšanje osnove

Govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih s pisnim soglasniškim sklopom in neobstojnim polglasnikom v končaju, npr. Vahagn [vahágən], rod. Vahagna [vahágna] (arm. Վահագն, ISO ARM Vahagn), Nor Hačn [nór háčən], rod. Nor Hačna [nór háčna] (arm. Նոր Հաճն, ISO ARM Nor Hač̣n).

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena: Vahagnov [vahágnov-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank s pripono -ski pa je enaka imenovalniški osnovi: norhačnski [norháčənski].

Daljšanje osnove

Daljšanje osnove z j uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, katerih osnova se konča na:

  1. naglašeni samoglasnik, npr. Ara [ará], rod. Araja [arája] (arm. Արա, ISO ARM Ara), Vahe [vahé], rod. Vaheja [vahêja] (arm. Վահե, ISO ARM Vahe), Gjumri [gjumrí], rod. Gjumrija [gjumríja] (arm. Գյումրի, ISO ARM Gyowmri), lahmadžo [lahmadžó], rod. lahmadžoja [lahmadžója] ‘jed’ (arm. լահմաջո, ISO ARM lahmaǰo), kočari [kočarí], rod. kočarija [kočaríja] ‘ples’ (arm. քոչարի, ISO ARM kʼočari);
  2. soglasnik r, npr. Mecamor [mecamór], rod. Mecamorja [mecamórja] (arm. Մեծամոր, ISO ARM Mecamor); Armavir [armavír], rod. Armavirja [armavírja] (arm. Արմավիր, ISO ARM Armavir); Astvacatur [astvacatúr], rod. Astvacaturja [astvacatúrja] (arm. Աստվածատուր, ISO ARM Astvacatowr); Edgar [edgár], rod. Edgarja [edgárja] (arm. Էդգար, ISO ARM Ēdgar).

Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena, npr. Edgarjev [edgárjev-], Astvacaturjev [astvacatúrjev-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank s pripono -ski pa je enaka imenovalniški osnovi, npr. mecamorski [mecamórski]. Podstava svojilnega pridevnika nesklonljivih ženskih imen na samoglasnika e in i se končuje na j, npr. Narejin [narêjin], Armenuhijin [armenuhíjin].

POSEBNOST

Nekatera nam bolj znana in večinoma svetopisemska imena oseb moškega spola, ki se končujejo na samoglasnik a, sklanjamo brez daljšanja osnove po drugi moški sklanjatvi, pri čemer se zaradi lažjega pregibanja naglas z zadnjega izjemoma umakne na predzadnji zlog, npr. Zakarija [zakaríja], rod. Zakarije [zakaríje] ali Zakarija [zakaríja] (arm. Զաքարիա, ISO ARM Zakʼaria).

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na c, č, ž, š in. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na samoglasnik ali na soglasnik r in se sklanjajo z daljšanjem osnove:

Pregibanje večbesednih imen

Večbesedna imena sklanjamo le v zadnji sestavini, npr.:

Dvodelne priimke, pisane z vezajem, sklanjamo samo v zadnji sestavini, npr. Ter-Petrosjan [têr-petrosján], rod. Ter-Petrosjana [têr-petrosjána] (arm. Տեր-Պետրոսյան, ISO ARM Ter-Petrosyan).