Pisna znamenja

Splošno

Pisna znamenja so dogovorjene enote neke pisave za zapisovanje glasov (črke, npr. A, b), števil in številk (števke, npr. 0, 1) in drugih enot (druga pisna znamenja), kot so matematična (+, ), logična (, ), izpostavna (2, **), diakritična (´, ~, ˆ), korekturna (, korekturno znamenje), znamenja za vrednosti (%, °), denarne enote (, $), znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (@, #) in nekatera druga (§, &, , °, ®, ©). Posebna in pomembna skupina pisnih znamenj so znamenja, ki jih uporabljamo za členitev zapisane povedi oziroma besedila v pisnem prenosniku (ločila, npr. !, ?).

Črke

Slovenska abeceda

Slovenska abeceda ima 25 latiničnih črk: a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž.

Razvrščanje črk

Poleg slovenskih uporabljamo tudi druge, tuje črke, ki jih razvrščamo različno:

  1. črke z diakritičnimi znamenji (npr. å ą ü ø ç ñ ś) po abecedi uvrščamo, kot da ne bi imele teh znamenj;
  2. pogosteje rabljene druge črke, tj. črke ć đ q w x in y, stojijo v abecedi takole: q za p, črke w x in y v navedenem zaporedju med v in z; ć stoji za č in đ stoji za d.

Posebnosti

  1. Računalniški programi, tudi če so prilagojeni slovenščini, abecedno razvrščajo enote, sestavljene iz črk, števk, ločil in drugih pisnih znamenj, različno. Za besede oziroma enote z ločevalnimi znamenji (Açores), števkami (G7, G8), ločili (.com, a. a.) in drugimi znamenji (AB–, AB+) velja, da jih pri osnovni razvrstitvi uvrščamo v abecedne sezname, kakor da ločevalnega znamenja, števke, ločila oziroma znamenja ne bi imele.

    Pri odstavčnem ali alinejnem naštevanju skušamo ohranjati zaporedje črk v slovenski abecedi: (a) (b) (c) (č) (d) …

  2. Pri zvezah črk, števk in drugih znamenj se pri abecednem razvrščanju ravnamo po drugem znaku (Ga, Gb; G7, G8), pri čemer upoštevamo naravno, tj. naraščajoče zaporedje, sicer pa velja, da dajemo prednost malim črkam pred velikimi, piki pred drugimi znamenji, npr. vezajem (g, G, g., g-; ga, Ga, ga.).
  3. V slovarskih in podobnih seznamih, kjer so iztočnične besede opremljene z naglasnimi znamenji, pri enakopisnih iztočnicah velja zaporedje: ostrivec, strešica, krativec, neonaglašeno (npr. predponsko obrazilo pód.., pôd.., pòd.., pod..).
  4. V sodobnih besedilih knjižnega jezika so včasih tudi navedbe iz starejših obdobij knjižnega jezika in iz slovenskih narečij; pri takem zapisovanju citatnih besed v znanstvenih besedilih ali pri slogovnem barvanju v drugih vrstah besedil lahko uporabljamo posebne črke (npr. iz bohoričice kaſha, iz prekmurske pisave gostüvanje).

    Kadar bi v besedilu uporabljene enakopisnice povzročile dvoumnost, jih lahko opremimo z naglasnimi znamenji (célo/celó; táko/takó; védenje/vedênje).

  5. V pisno nepodomačenih prevzetih imenih in citatnih izrazih diakritična znamenja in tuje črke ohranjamo (à la, Molière; François, København).

Imena črk

  1. Črke za samoglasnike v abecedi imenujemo á é í ó ú.
  2. Črke za soglasnike imenujemo:
    1. z ustreznim glasom in polglasnikom [ə], torej bə̀ cə̀ čə̀ də̀ fə̀ gə̀ hə̀ jə̀ kə̀ lə̀ mə̀ nə̀ pə̀ rə̀ sə̀ šə̀ tə̀ və̀ zə̀ žə̀;
    2. ali pa bé cé čé dé êf gé há jé ká êl êm ên pé êr ês êš té vé zé žé.
  3. Tuje črke ć đ q w x in y imenujemo: mehki čə̀ ali mehki čé, mehki džə̀ ali mehki džé, ali kvə̀, dvojni və̀ ali dvojni vé, íks in ípsilon.
  4. Dvočrkje imenujemo džə̀ ali džé.

Števke, števila, številke

Števila zapisujemo z besedami (pet, petnajst) ali s številkami (5, 15). Številke so sestavljene iz arabskih (1, 2, 3, 4 …) ali rimskih (I, V, X, L, C, D, M) števk, enako kot so besede sestavljene iz črk. Številke enomestnih števil sestavlja ena števka (5; L), številke večmestnih in necelih števil pa večje število števk (15, 1500, 15.000, 41,5; XXI, MCMD).

O rabi rimskih števk glej poglavje »Rimske števke«.

Imena števk in števil

Števke imenujemo ničla, enica/enka, dvojka, trojka, štirica/štirka, petica/petka, šestica/šestka, sedmica/sedemka, osmica/osemka, devetica/devetka.

Ustrezna imena za števila, ki jih te števke zaznamujejo, so nič, ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet. Zapisana večja ali necela števila ipd. imenujemo:

  1. s posebnimi imeni, npr. 10deset, 20dvajset, 100sto, 1000tisoč, 1.000.000milijon, tako še 1.000.000.000milijarda in 1.000.000.000.000bilijon;
  2. s tvorjenkami iz posebnih osnovnih imen: od 12 do 19 = dva-, tri- ... + -najst (dvanajst, trinajst ...), od 30 do 90 = tri-, štiri- ... + -deset (trideset, štirideset ...), od 200 do 900 pa dve‑, tri- ... + -sto (dvesto, tristo ...) ipd.

    V evropskih celinskih državah se način navajanja števil milijarda (109) in bilijon (1012) razlikuje od navajanja v anglosaških okoljih (109 angl. billion, 1012 angl. trillion).

    Decimalna števila v slovenščini zapisujemo s stično vejico (2,5 kg), anglosaški prostor uporablja namesto decimalne vejice piko (2.5 kg).

    Kako se števila izpisujejo z besedami, glej poglavje »Pisanje skupaj ali narazen«.

Zapis števil z besedami

Števila in dele števil pogosto zapisujemo z besedami ob navajanju tisočev in milijonov (41 tisoč kubičnih metrov, 10 milijonov prebivalcev), pri zapisovanju praznikov (prvi maj) ali če se pojavljajo na začetku povedi (Sto žensk na Triglavu) – izjema so letnice (1994 je bilo usodno leto.) in višja števila (11.049 volivcev je glasovalo za sedanjega župana.), ki jih zapisujemo s številko tudi na začetku povedi.

Zapis s številkami je pogostejši ob okrajšanih merskih enotah (5 kg, 200 km, 41.000 m3), pri navajanju desetletja in stoletja (v osemdesetih letih 20. stoletja ali v 80. letih 20. stoletja ali v 80-ih letih 20. stoletja), pri navajanju ure (ob 8. uri ali ob 8.00) ipd.

Z besedo pogosto pišemo nižja števila (do 10 ali 12), s številko pa višja.

Zapis datuma

Mesece v datumu pišemo z besedo (1. maj 2014 ali 1. maja 2014) ali številko, z vsemi presledki (1. 5. 2014).

Le v položajih, ki zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), števke do vključno 9 pogosteje pišemo z vodilno ničlo (01. 05. 2012), včasih celo stično (01.05.2012).

O pisanju datumov glej tudi pravila o vejici.

Zapis ure in časa

Pri navajanju polne ure imamo več zapisovalnih možnosti (ob 8. uri ali ob 8.00, ob 800, ob 8h ali ob 8h); ure in minute zapisujemo s stično piko ali nadpisano (ob 8.45 ali ob 845). Če navajamo izmerjeni čas, pogosto zapisujemo tudi sekunde in dele sekund. Med vrednostmi za ure in minute ter minute in sekunde pišemo stično dvopičje (1:07:45); med vrednostmi za sekunde in dele sekund (desetinke, stotinke …) pišemo stično vejico (3:57,23).

Zapis tisočic

Pri zapisu tisočic do 9999 meje med tisočicami in stoticami navadno ne zapisujemo (2314), pri višjih številih mejo označujemo s piko (41.000) ali z (nedeljivim) presledkom (41 000). V posebnih položajih in preglednicah, kjer je pričakovana enotnost zapisa, lahko pišemo piko tudi pri številih, nižjih od deset tisoč (5.998, 12.400, 56.200).

O pisanju ločil med deli številk glej tudi poglavja »Pika«, »Vejica«, »Dvopičje« in »Presledek«.

Zapis zveze črk, števk in ločil

Kadar nastopajo številke in črke kot oznake, simboli ali imena (avtocesta A1, format A3, tipka F3, skupina G20), jih pišemo stično, ne glede na to, ali je črka mala ali velika (Živi na Maistrovi cesti 12a.Lovca je postavil na polje a5.Poučuje francoščino na ravneh A1 in A2.), oziroma ne glede na zaporedje (svinčnik z oznako 2B). V nekaterih primerih je številka podpisana ali nadpisana (vitamin B12, CO2, ton C2, m2).

Stičnost velja tudi za povezave črk z drugimi znamenji (gospodinjski aparati energijskega razreda A, A+ in A++).

O rabi črke za vrstilnim števnikom glej poglavje »Pika«.

O izpostavni rabi številk glej poglavje »Izpostavna, nadpisana in podpisana znamenja, številke in črke«.

Branje številk

Pri letnicah tisočice lahko izrazimo s stoticami, tako da lahko npr. 1926 beremo tisoč devetsto šestindvajset ali devetnajststo šestindvajset.

Decimalna števila beremo tako, da besedo cela prilagajamo celemu delu števila, npr. 2,5: dve celi (enoti), pet (desetink); 6,01: šest celih ena stotinka ali šest celih nič ena. Kadar decimalnemu številu sledi simbol (19,3 %; 1,2 kg), ga pri branju razvežemo v rodilniško obliko: devetnajst celih tri odstotka; ena cela dve kilograma.

Kadar ima enota še podenote, lahko decimalno število beremo tudi tako, da del za vejico pretvorimo v podenoto, npr. 3,5 €: tri cele pet evra ali tri evre, petdeset centov ali tri evre in pol; 9,25 km: devet celih petindvajset kilometra ali devet kilometrov, dvesto petdeset metrov.

Rimske števke

Poleg arabskih števk uporabljamo tudi rimske: I, V, X, L, C, D, M.

Posebnost

Pri zapisu dajemo prednost velikim rimskim števkam, čeprav je v starejših besedilih, pa tudi pri označevanju uvodnih strani mogoče najti male rimske števke: i v x

Z rimskimi številkami zapisana števila uporabljamo kot del imena pri imenih vladarjev (Jožef II., Ludvik XIV.), papežev (Pij XII.), vrhov v istoimenskem pogorju (Anapurna I, Anapurna II), industrijskih izdelkov (Delta III, VW Golf IV) ipd.

Rimske števke poleg arabskih uporabljamo tudi pri zapisovanju športnih kategorij (divizija III), težavnostnih stopenj v alpinizmu (VIII, IX–), stopenj nadgradnje izdelkov (Pentium III), študijskih predmetov (predmet Uvod v medicino II), številk knjig/zvezkov (Etimološki slovar slovenskega jezika I), (uvodnih) strani, poglavij, letnikov revij (Uvod v SSKJ, str. IV; Družboslovne razprave XXX (2014)), imenih prireditev, zborovanj in zgodovinskih dogodkov (XXVIII. olimpijske igre, IV. lateranski koncil, II. svetovna vojna), imenih različnih besedil in skladb (IV. simfonija – Abbreviata).

Pri imenih, kjer je številka del imena ali stalni pridevek, lahko številko zapišemo z besedo: Henrik Osmi, Ludvik Štirinajsti, Jožef Drugi; Tretji brižinski spomenik proti Brižinski spomeniki.

Členjenje enot s številkami in črkami

Kadar različne dele besedil notranje podrobneje členimo s številkami (arabskimi in rimskimi) ali kombinacijo številk in črk (1.1; XII.3, 2.b, III.A), je pika rabljena tehnično, in sicer stično, npr. poglavje 1.2.1; člen 3.a, III.a kategorija. V takih primerih tehnična in vrstilna pika torej sovpadeta.

Ločila

Med najpogostejša pisna znamenja sodijo ločila, npr. pika (.), vejica (,), vprašaj (?) ipd.

Glede na stičnost, tj. prisotnost oziroma odsotnost presledka na levi oziroma na desni, so ločila – tako kot druga pisna znamenja – lahko stična (levostična, (obojestransko) stična, desnostična) ali nestična.

O skladenjski in neskladenjski vlogi ločil glej poglavje »Ločila«.

Znamenja v matematiki in logiki

V matematiki poleg števk uporabljamo še druga znamenja: za vrste in razmerja matematičnih vrednosti ter za matematične operacije, npr. plus/in (+), minus/manj (), enačaj (=), deljeno (: ali /), množeno/krat (× ali ·), ulomkova črta (––), neskončno (), koren (). Med matematična znamenja uvrščamo tudi znamenja za odstotek (%), stopinjo (°), minuto () in sekundo (). Zlasti geometrija si pomaga še z grškimi črkami α, β, γ ...

Kadar uporabljamo matematični znamenji plus (+) in minus () za ponazarjanje absolutnih vrednosti, ju pišemo stično s številko (–10 °C; vrednost indeksa +3,45). V matematičnih enačbah je raba nestična (3 × 5 = 15, 25 : 5 = 5, 100 – 10 = 90, 45 + 15 = 60).

Pisna znamenja za odstotek (20 %) in promil (16 ‰) pišemo nestično.

Posebnost

V položajih, ki zahtevajo kratkost izražanja, pridevniško tvorjenko tipa 50-odstotni ali petdesetodstotni popust zapišemo s števko in znamenjem, ki ju povežemo s stičnim vezajem, npr. Izkoristite 50-% popust.

O zapisu tvorjenk iz števil in simbolov za merske enote glej poglavje »Krajšave«.

Pisna znamenja za stopinje (90°), minute (20′) in sekunde (40″) pišemo stično s številko.

O zapisovanju simbola za stopinje v enotah za merjenje temperature glej poglavje »Druga pisna znamenja«.

Posebna skupina so znamenja iz logike, ki jih uporabljamo tudi v drugih vedah; to so znamenja za enakost (=), neenakost ali nasprotje (), posledičnost (), izbiro (), vsoto (), večjo vrednost oziroma izvor (<), manjšo vrednost oziroma razvoj v kaj (>), večje ali enako () ipd. Vsa ta znamenja pišemo nestično.

Znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah

V skupino znamenj, rabljenih v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, spadajo tista, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju prek spleta in sodobnih komunikacijskih naprav, npr. afna (@), lojtra ali ključnik (#), zvezdica (*) in nekatera ločila v neskladenjski vlogi. Na primer: dvojna poševnica v spletnih naslovih (http://www.najdi.si), leva poševnica ali poševnica nazaj (), kombinacije uklepaja oziroma zaklepaja in dvopičja za izražanje razpoloženja kot veselje :), žalost :(, smeh :D.

Druga pisna znamenja

Med druga pisna znamenja uvrščamo pogosto rabljena znamenja za vrednosti, člene ali paragrafe (§), znamenje za in ali et (&); zaščitena imena in znamke, denarne enote, npr. evro (), dolar ($), funt (£).

Znamenja za in ali et (Odvetnik Novak & partnerji) in za denarne enote (50 , 15 $, 10 £) pišemo nestično glede na druge sobesedilne enote.

Znamenja za zaščitena imena in znamke (Teflon®, AdidasTM) pišemo nadpisano in stično z imenom.

Posebnost

Pisna znamenja, ki označujejo enote za merjenje temperature, npr. stopinja Celzija, stopinja Fahrenheita, zapisujemo stično s simbolom, ki označuje posamezno mersko enoto, npr. 5 °C, 32 °F.

Pisna znamenja, ki označujejo avtorske pravice (© 2003 Založba ZRC, ZRC SAZU) in člene oziroma paragrafe (§ 10), se pišejo pred enoto in so nestična.

Izpostavna, nadpisana in podpisana znamenja, številke in črke

Številke, črke in nekatera znamenja uporabljamo tudi izpostavno, tj. nadpisana ali podpisana.

Nadpisana levostična številka (podobno zvezdica) na desni strani enote, na katero se nanaša, predstavlja opozorilo na ustrezno podčrtno opombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja, npr. Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi iz leta 1847.1. (Pod črto pa nestično pred navedbo: 1 Natisnjene so bile že decembra leta 1846.)

Kadar se opomba nanaša na celotni del besedila, zapisan pred ločilom, je znamenje za opombo za ločilom; kadar se opomba nanaša le na besedo ali zvezo neposredno pred ločilom, je znamenje za opombo umeščeno stično s to besedo oziroma zvezo, to je pred ločilo.

Nadpisana desnostična številka levo od letnice označuje zaporedno izdajo dela, npr. Atlas Slovenije 42005 (= 4. izdaja).

Nadpisana levostična dvojka desno ob številki ali črki pomeni kvadrat (52, a2) oziroma kvadratni (Slovenija meri 20.273 km2), trojka kub (53, a3) oziroma kubični (Vsako leto iz oceanov izhlapi okoli 430 milijonov m3 vode).

V kemijskih formulah podpisane in nadpisane stične številke prikazujejo sestavo oziroma zgradbo molekule kemijske spojine: H2O (voda), 168O2 (kisikov izotop).

Izpostavne črke pišemo stično bodisi nad številko ali črko (oziroma v matematiki spremenljivko) (10n, x = ab) bodisi pod njo (logax). V nestrokovnem jeziku jih najpogosteje srečujemo pri mednarodnem zapisu ure (Uradne ure so od 10do 12h).

V jezikoslovju desnostična zvezdica na levi strani pred besedo opozarja na vzpostavljeno (domnevno) besedo (ampak < *a-nъ-pakъ) ali na nesprejemljivost (*črnobel).

Ob navajanju biografskih podatkov nestično pisana zvezdica pred letnico ali datumom pomeni ’rojen’: Ivan Cankar (* 1876, † 1918). Za označevanje pomena ’umrl’ uporabljamo v enakem položaju križec: Andrej Turjaški (* 9. 4. 1557, Žužemberk; † 5. 9. ali 8. 10. 1593, Karlovec, Hrvaška).

Korekturna (popravna) znamenja

Korekturna (popravna) znamenja iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa razločno izpišemo popravek. V težjih primerih za vnašalca lahko zapisujemo še dodatna navodila, npr. »ruska cirilica«.

Obstajajo še druga, redkeje rabljena znamenja. Popravno znamenje iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa izpišemo popravek. V težjih primerih lahko zapisujemo še dodatna navodila.

popravljeno besedilo

Slogi črk, števk, ločil in drugih pisnih znamenj

Pri urejanju besedila uporabljamo različne sloge črk, števk in drugi pisnih znamenj: navadni (pokončni) a A, b B ... in poševni (ležeči, kurzivni) a A, b B ..., krepki (polkrepki) a A, b B … in krepki (polkrepki) ležeči a A, b B ..., razprti slog a b e c e d a ...

V posebnih besedilnih položajih uporabljamo tudi same velike črke (verzalke), npr. BIBLIJA, in pomanjšane velike črke (kapitelke), ki razlikujejo med malimi in velikimi črkami, npr. Biblija.

Pri uporabi različnih pisavnih slogov pazimo na ločila, ki so lahko sestavni del tipografsko poudarjenega besedila ali ne. Na primer: Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so krepki); Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so ležeči); Najpomembnejše Toporišičevo delo je gotovo Slovenska slovnica, ki je prvič izšla leta 1976. (vejica ni krepka). Enako velja za ločila v npr. naštevalnih enotah: Med najpogostejše priimke pri nas sodijo Novak, Horvat, Kovačič, Krajnc, Zupančič. (vejice in pika niso ležeče).

Krajšave

Splošno

Krajšave so kratice, okrajšave, simboli in formule, nastale zaradi potrebe po kratkosti izražanja. Slovenščina ima čedalje več domačih in prevzetih krajšav. V jezikovnem razvoju se vse te oblike tudi spreminjajo: simboli in formule kot dogovorjena znamenja v okviru strok precej manj kot okrajšave, ki težijo k vse večjemu poenobesedenju (i. t. d. > itd.), in kratice, ki pogosto prehajajo med lastna imena (UNICEF > Unicef) in občna poimenovanja (EMŠO > emšo).

Kratice

Kratice so ustaljene krajšave večbesednih poimenovanj ali tvorjenk, ki jih navadno pišemo s samimi velikimi črkami.

Nastanek in zapis kratic

Kratice nastanejo tako, da netvorjene in tvorjene besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno do začetnih črk besed oziroma njihovih delov (Slovenska akademija znanosti in umetnosti > S, A, Z, U > SAZU; Kulturno-umetniško društvo > K, U, D > KUD; ultravijolični > U, V > UV; Zakon o medijih > Z, Med > ZMed; enotna matična številka občana > E, M, Š, O > EMŠO).

Kratice navadno pišemo z velikimi črkami, slovnične besede (veznike, predloge) pa izpuščamo (Narodna in univerzitetna knjižnica > N, U, K) ali jih zapišemo z malimi črkami (Bosna in Hercegovina > B, i, H; Zakon o medijih > Z, Med). Tako dobljene krne iz besednih zvez strnemo v kratico (N, U, K > NUK; B, i, H > BiH; Z, Med > ZMed).

Vrste kratic glede na izgovarjanje

Kratice glede na to, kako jih izgovarjamo, delimo na:

  1. črkovalne (EKG, FF, PVC, NK), pri katerih zaradi značilne glasovne sestave izgovarjamo vsako črko posebej; soglasnike izgovarjamo na dva načina: bodisi z ustreznim glasom in polglasnikom ali z ustreznim glasom in samoglasnikom e oz. a (PVC [pévécé] in [pə̀və̀cə̀], NK [ênká] in [nə̀kə̀]);
  2. nečrkovalne (NUK, SAZU, TEŠ), ki jih običajno izgovarjamo kot druge besede ([núk], [sazú], [téš]).

    O načinih črkovanja v slovenščini glej poglavje »Slovenska abeceda«.

Posebnosti

  1. Če nečrkovalna kratica preide v besedo, jo kot občno poimenovanje zapisujemo samo z malimi črkami (emšo; mrsa; esemes), kot lastno ime pa z veliko začetnico (Nuk, Ajpes, Unesco, Nasa).
  2. Redke črkovalne kratice lahko zapisujemo tudi z malimi črkami (SMS/sms, GSM/gsm).
  3. Pri nekaterih prevzetih kraticah ohranimo izvorni način izgovarjanja (BBC [bíbísí], FBI [êfbíáj], DJ [dídžêj]), pri drugih pa ob domačem ohranjamo tudi podomačenega (PC [pécé in písí], GSM [géêsêm in džíêsêm]).
  4. Nekatere prevzete kratice uporabljamo v izvirni obliki, čeprav podstavno stvarno ime prevajamo, npr. Svetovna zdravstvena organizacijaWHO, Mednarodni denarni skladIMF.

    O načinih črkovanja abecede v drugih jezikih se poučimo v preglednicah o tujih jezikih.

Slovnične lastnosti kratic

Pisno pregibanje kratic

Kratice sklanjamo (DUTB DUTB-ja). Kadar iz njih napravimo tvorjenke, pregibamo tudi te (DUTB-jev DUTB-jeva DUTB-jevo).

Končnice in obrazila pišemo za vezajem z malimi črkami, če se kratica govorno končuje na:

  1. soglasnik (OZN OZN-a, OZN-ov [ózèèn ózèêna ózèênov-]; ŠOS ŠOS-a, ŠOS-ov [šós šósa šósov-]) ali
  2. naglašeni samoglasnik (OZN OZN-ja, OZN-jev [ózə̀nə̀ ózə̀nə̀ja ózə̀nə̀jev-], STA STA-ja, STA-jev [èstèá èstèája èstèájev-]).

Posebnost

Če se nečrkovalna kratica končuje na nenaglašeni samoglasnik, tega obravnavamo kot sklonilo oziroma kot del obrazila in ju tudi v stranskih sklonih pišemo z veliki črkami (UNESCO UNESCA, UNESCOV; EMO EMA, EMOV; FIFA FIFE, FIFIN).

Nečrkovalne kratice pogosto preidejo med navadno besedje in jih tako tudi pisno pregibamo (Ajpes Ajpesa, Ajpesov; aids aidsa; Unesco Unesca, Unescov; Nasa Nase, Nasin; emšo emša).

Posebnost

Posamezne črkovalne kratice (in iz njih izpeljane besede) prehajajo z zapisom, ki odraža izgovor, med navadno besedje: teve (< TV); devede devedeja (< DVD); beemve beemveja (< BMW); esdees esdeesa, esdeesovec (< SDS).

Spol in sklanjatev kratic

Kratice so praviloma samostalniki (BDP 'bruto domači proizvod', TV 'televizija'), redkeje tudi pridevniki (UV 'ultravijoličen', TV 'televizijski').

Samostalniške kratice so najpogosteje moškega spola, in sicer ne glede na to, katerega spola je jedrna beseda podstave (DDV < davek na dodano vrednost, NUK < Narodna in univerzitetna knjižnica, KUD < kulturno-umetniško društvo, SNG < Slovensko narodno gledališče). Večinoma se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (DDV-ja, NUK-a, KUD-a, SNG-ja).

Črkovalne in tudi nečrkovalne kratice sklanjamo tudi po ničtem sklanjatvenem vzorcu, ne glede na to, katerega spola je jedrni samostalnik v podstavi: brez DDV, ARSOna ARSO; DNKo DNK, EUiz EU; MNZpri MNZ.

O vzorcih sklanjatev glej poglavje »Slovnični oris za pravopis«.

Posebnosti

  1. Izjema so nečrkovalne kratice, ki se končujejo na nenaglašeni a in jih sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, pri čemer tudi nove končnice zapisujemo z velikimi črkami: CIA CIE CII ..., NASA NASE NASI ...
  2. Redke črkovalne in nečrkovalne kratice, ki jih sklanjamo po ničtem sklanjatvenem vzorcu, lahko ohranjajo ženski oz. srednji spol podstavne zveze: FF ('Filozofska fakulteta') – na mariborski FF, DNK ('dezoksiribonukleinska kislina') – analiza človekove DNK, EU ('Evropska unija') – na ravni celotne EU; DOPPS ('Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije') – DOPPS se je pritožilo zoper odredbo, MNZ ('Ministrstvo za notranje zadeve') – Za avtošole je pristojno MNZ.
  3. Za nekatere kratice so v rabi različne sklanjatvene možnosti, npr. NUK: Izvod knjige hranijo v ljubljanskem NUK-u; Že več let je na voljo razglednica z motivi Plečnikovega NUK; Razpis za gradnjo nove NUK je bil napovedan že leta 1988.
  4. Nekatere kratice, ki imajo v jedru podstave samostalnik v množini (ZDA, NVO), lahko ohranjajo število in spol podstavnega samostalnika: ZDALeta 1924 so ZDA Indijancem priznale ameriško državljanstvo., toda: ZDA in EU sta podpisali sporazum.

Kratice v daljših poimenovalnih enotah

Med samostojnima kraticama, ki se povežeta v novo enoto, naredimo presledek (ZRC SAZU, OE UJP, IDV FDV).

Kadar kratici sledi številski dodatek, ga pišemo na različne načine (SSKJ2, ZIL-1, MP3/mp3, NUK 2, SVL I).

Kratice s številskimi dodatki, pisanimi brez presledka, se v zvezah sklanjajo drugače, kot kadar so rabljene samostojno (v SSKJ-ju/SSKJ, vendar v SSKJ2; gradnja NUK-a/NUK in gradnja NUK-a 2 / NUK 2).

Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).

Okrajšave

Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze. Znamenje okrajšanosti je pika.

Nastanek okrajšav

Okrajšamo lahko besede in besedne zveze, in sicer na različne načine, tako da ohranimo:

  1. prvo črko samostojne besede ali vsake besede v zvezi (c. cesta; g. gospod; itd. in tako dalje);
  2. prvo in zadnjo črko besede (dr. doktor (tudi v pomenu ‘doktorica’); ga. gospa);
  3. poljubno število začetnih črk, ki se končajo na soglasnik (dram. dramaturg, dramaturginja, dramski; prof. profesor/profesorica; oz. oziroma; npr. na primer; Ur. l. Uradni list);
  4. izbrane soglasnike (gdč. gospodična; mrd. milijarda; tč. točka).

Posebnosti

  1. Osebna imena so okrajšana na začetnice (T. Pandur), z začetnimi izgovornimi enotami iz drugih jezikov pa redkeje tudi na prvi dve ali tri črke, če te označujejo en glas: C. ali Ch. de Gaulle, R. S. ali Sch. (< Robert Schumann).
  2. Brez krajšavne pike pišemo okrajšave šolskih ocen (nzd – nezadostno, odl – odlično, pdb – prav dobro) in glasbene oznake (pp – it. pianissimo ‘zelo tiho’, f – it. forte ‘glasno’).
  3. Okrajšavo e (< elektronski, električni) v občnih poimenovanjih in zvezah po tujejezičnem vzoru pišemo z vmesnim vezajem (e-poslovanje, e-recept, e-skiro, e-javna uprava, e-vladne storitve).
  4. Citatne okrajšave zapisujemo enako kot v jeziku, iz katerega prihajajo: cf. (< lat. conferprimerjaj’), ibid. (< lat. ibidem – ‘prav tam’).

Okrajšave tvorjenk: zloženke in sestavljenke

Kadar krajšamo tvorjenke, navadno ohranimo prve črke vsake polnopomenske enote (zf. < znanstveno fantastični, sh. < srbohrvaški, ide. < indoevropski) oziroma pri sestavljenkah prvo črko predponskega obrazila in okrajšavo podstave (ppolk. < podpolkovnik).

Posebnosti

  1. Okrajšane podredne zloženke redkeje pišemo tudi z vmesno piko in brez presledka (lit.zg. < literarnozgodovinski, l.r. < lastnoročno, rim.kat. < rimskokatoliški).
  2. Priredne zloženke pišemo z vmesno piko, brez presledka in z vezajem (angl.-slov. < angleško-slovenski, č.-b. < črno-beli, c.-kr. < cesarsko-kraljevi).

Okrajšave besednih zvez

Pri besednih zvezah načeloma okrajšamo vsako prvino, krajšavni piki pa sledi presledek: t. i. (< tako imenovani/imenovana/imenovano), d. o. o. (< družba z omejeno odgovornostjo), izr. prof. (< izredni profesor / izredna profesorica), op. a. (< opomba avtorja/avtorice), dr. dent. med. (< doktor/doktorica dentalne medicine), Ur. l. (< Uradni list).

Zaradi pogoste rabe nekaterih besednih zvez oziroma iz njih nastalih okrajšav se je vmesna krajšavna pika postopoma opustila: itd. (< in tako dalje), itn. (< in tako naprej), ipd. (< in podobno), npr. (< na primer), tj. (to je), mdr. (< med drugim), idr. (< in drugo, in drugi).

Posebnosti

  1. Če je prva beseda besedne zveze, ki jo želimo okrajšati, krajši predlog ali veznik, se ta ne okrajša vedno: po Kr. (< po Kristusu), v pok. (< v pokoju) proti pr. Kr. (< pred Kristusom).
  2. Okrajšave kot stalni dodatki ob imenih gospodarskih družb (d. d., d. n. o., d. o. o., s. p.), ki jih z vejico ločimo od imena in jih pišemo s presledki, so v registru podjetij pogosto zapisane stično (Petka, d.o.o.).
  3. Okrajšave za gospodarske družbe iz drugih jezikov v slovenskih besedilih pišemo enako kot slovenske okrajšave, npr. ‘družba z omejeno odgovornostjo’: s. r. l. (< it. Società a responsabilità limitata), GmbH (< nem. Gesellschaft mit beschränkter Haftung).
  4. Pri pisanju prevzetih okrajšav besednih zvez upoštevamo načela slovenskega pravopisa glede stičnosti, npr. N. N. (< lat. nomen nescio – ‘neznanec/neznanka’), P. S. (< lat. post scriptumpripis’), R. I. P. (< lat. requiescat in pace, angl. rest in peace – ‘naj počiva(jo) v miru’).

Okrajšave izobrazbenih, akademskih in znanstvenih nazivov

Okrajšave izobrazbenih (Marko Horvat, univ. dipl. inž. les.; Andreja Mlakar, dr. med.), akademskih (asist. dr. Janez Kos) in znanstvenih nazivov (dr. Barbara Kovač, znan. sod.) pišemo ob osebnih imenih v različnih položajih skladno z zakonodajo.

Izobrazbene oz. strokovne nazive, ki so pridobljeni po visokošolskih in višješolskih študijskih programih ter po bolonjskih študijskih programih prve in druge stopnje, pišemo za imenom in vejico (Peter Potočnik, univ. dipl. inž. les.; Mojca Vidmar, mag. angl.; Petra Kalan, akad. slik.).

Znanstvene nazive, pridobljene po končani tretji bolonjski stopnji oz. doktoratu ali po znanstvenem magisteriju, pišemo pred imenom (mag. Nataša Kotnik, dr. Rok Kralj). Pred imenom pišemo tudi akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na univerzi (red. prof. dr. Martin Oblak), in častne nazive (akad. dr. Alenka Turk).

Akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na nepedagoških raziskovalnih ustanovah, pišemo za imenom in vejico (dr. Vesna Hribar, viš. znan. sod.).

Posebnost

Namesto kopičenja enakovrstnih okrajšav uporabljamo tudi nesistemske načine, npr. namesto dr. dr. ‘dvojni doktor’ raje ddr.; tako še dddr. ‘trojni doktor’ in mmag. ‘dvojni magister’.

Izgovarjanje okrajšav

Okrajšave navadno beremo tako, da jih sproti razvezujemo. Poved Govoril je s prof. Novakom. preberemo Govoril je s profesorjem Novakom.; poved Govoril je z dr. Janjo Kuhar. preberemo Govoril je z doktorico Janjo Kuhar.

Posebnosti

  1. Okrajšava ga. (gospa) ima poleg osnovne oblike še dve, ki nakazujeta obliko razvezave: ge. (gospe) in go. (gospo).
  2. Za nekatere okrajšave se je uveljavilo le črkovalno izgovarjanje: b. p. [bə̀ pə̀] in [bé pé], b. l. [bə̀ lə̀].
  3. Kadar črkovalno izgovarjane okrajšave pregibamo, jih pišemo stično: d.o.o.-ji, d.d.-ji, s.p.-ji. Pri teh okrajšavah lahko spremljamo tudi proces postopnega prehajanja med občna poimenovanja, ki jih sklanjamo kot navadne samostalnike, npr. dede dedeja (< d. d.); espe espeja (< s. p.); deoo deooja (< d. o. o.); vede vedeja (< v. d.).

Krajšave za datoteke in spletne domene

Okrajšave, nekatere so tudi kratice (PDF, HTML), ki jih uporabljamo kot končnice spletnih domen in datotek, pišemo s piko na levi, npr. .com (< angl. company 'podjetje'), .net (< angl. network 'omrežje'), .org (< angl. organisation '(neprofitna) organizacija'); .pdf (< PDF, angl. portable document format 'format prenosljive datoteke'); .gif (< GIF, angl. graphics interchange format 'format slikovne datoteke'); .si (< 'Slovenija').

Kratkopisne krajšave

Kratkopisne krajšave so tiste, pri katerih poleg črk izkoriščamo izgovor številk, npr. s5 'spet'; 5er ali 5R 'Peter'; ju3 'jutri'; Mi2 'Midva' (ime glasbene skupine).

Simboli

Splošno

Simboli so grafična znamenja za mere, fizikalne količine, kemijske elemente, matematične pojme, denarne enote, strani neba ipd. Nastanejo s krnitvijo navadno ene besede (Na – novolat. natrium 'natrij', H – novolat. hydrogenium 'vodik', t – lat. tempus 'čas', cm centimeter, S sever) ali z združevanjem različnih krnov (HRK hrvaška kuna, MS Murska Sobota, SZ severozahod, XL – angl. extra large 'zelo velik'). Pišemo jih po dogovoru – z malimi ali velikimi črkami in brez pike, izjemoma z malo ali veliko črko (l ali L liter).

Simbole za merske enote pišemo s presledkom za številko: 35 m, 10 %, 220 V, a (pet arov), drugače kot 5a + 3b (pet a + tri b) v algebri.

Simboli se lahko z drugimi simboli, števkami ali ločili družijo v nove simbolne enote (mA, m2, km/h).

Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (AAA baterija; Cu kristal 'bakrov kristal').

Posebnosti

  1. V posebnih okoliščinah, ko je zahtevana kratkost izražanja ali v ozko strokovnem pisanju, priredne zloženke zapisujemo s simboli in vezajem, npr. s simboli za kemijske elemente: Cu-Zn zlitina 'bakrovo-cinkova zlitina'.
  2. V položajih, ki zahtevajo kratkost izražanja, pridevniške tvorjenke s številčnim prvim delom in simbolom oz. mersko enoto v drugem delu zapisujemo s stičnim vezajem, npr. 110-kV transformator, 40-% raztopina.

    O druženju črk, števk in ločil glej poglavje »Pisna znamenja«.

    1. Pri zapisovanju nestične zveze številk in črk (npr. 35 m) smo pozorni na nedeljivost in med obema enotama uporabljamo nedeljivi presledek.

    2. Če simbolov ne pišemo ob številkah, jih v tekočem besedilu najpogosteje pišemo z besedo (Gradnjo osemsto metrov pločnika so ustavili.).

    3. Kadar mersko enoto uporabimo v naslovu ali besedilu, ki je pisano z velikimi črkami, pazimo, da zaradi pomenskega razlikovanja simbol ali izpišemo ali upoštevamo standardizirani zapis (PREVC POLETEL 250 METROV/m).

Izgovarjanje simbolov

Simbole izgovarjamo narekovalno (Na [nə̀á] in [èná]), v besedilu jih večinoma razvezujemo v besede (Na – natrij, m – meter). Za nekatere obstajajo slovenske ustreznice: H – vodik, t – čas.

Formule

Simboli se lahko združujejo tudi v formule, tj. kratke simbolične zapise, ki se uporabljajo v matematiki, naravoslovnih in tehniških znanostih za opis odnosov med količinami in sestavinami.

Kemijske formule nastanejo tako kot kratice – s krnitvijo besed, krne pa nato strnemo v formulo, npr. H2O (vodikov oksid, voda), NaCl (natrijev klorid). Pišemo jih brez okrajšavnih pik in jih ne pregibamo, izgovarjamo pa jih črkovalno (CO [cə̀ó] in [céó], H2O [há dvá ó]).

Matematične formule so v splošnem obrazci, ki povedo, kako izračunati neko količino ali vrednost (Ploščino kvadrata izračunamo po formuli p = a2.).

O stičnosti matematičnih znamenj glej poglavje »Znamenja v matematiki in logiki«.

Ker formule uporabljamo predvsem v strokovnih besedilih, zanje velja, da jih pišemo skladno z dogovorno normo posameznih strok.

Velika in mala začetnica

Splošno

Raba velike in male začetnice je odvisna od položaja besede v povedi (prva beseda v povedi) in od značaja besede ali besedne zveze.

Z veliko začetnico pišemo lastna imena, tj. imena bitij (Ana, Ivana Orleanska, Luka Mihelič, Slovenec, Snežna kraljica, Švrk, Vlah) ter imena zemljepisnih (Bohinjsko jezero, Nova Gorica, Sava, Slovenija, Šmarje pri Jelšah, Triglav) in stvarnih danosti (Dnevnik, Hlapci, Osnovna šola Tržič, Slovenska slovnica, Zveza prijateljev mladine). Nekatera imena lahko ohranijo lastnoimenski status tudi skrajšana (Združeni narodi za Organizacija združenih narodov). Status lastnega imena pridobijo tudi nekatera nadomestna imena (Gospa za Marija, Prerok za Mohamed; Otok za Velika Britanija). Z veliko začetnico pišemo tudi svojilne pridevnike iz lastnih imen (Prešernov dan) ter neobvezno izraze posebnega razmerja in spoštovanja (Pišem Vam ..., Ekscelenca).

Z malo začetnico pišemo občna (tj. splošna vrstna) poimenovanja, ki zaznamujejo vrsto (dalmatinec), različne poklicne, vljudnostne in druge nazive oseb (doktorica, gospa, pater, baronica) ter poimenovanja posameznikov po jezikovni skupini in veri (kajkavec, katoličan) ali družbeni pripadnosti skupinam, nazorom, gibanjem (byronist, ekologist, nobelovec, uršulinka, wikipedistka). V nasprotju z veliko drugimi jeziki pišemo v slovenščini z malo začetnico tudi poimenovanja praznikov (razen lastnoimenskih sestavin v njih) ter poimenovanja posebnih dnevov, dnevov v tednu in mesecev (božič, dan Zemlje, pust, svečnica; četrtek, sobota; december, mali traven), zgodovinskih dogodkov (prva svetovna vojna, soška fronta, vatikanski koncil), iger (monopoli, tarok), umetnostnih in nazorskih smeri (impresionizem, protestantizem) ter nagrad, častnih nazivov in priznanj (ambasador znanosti, bafta, kresnik).

Velika začetnica

Z veliko začetnico pišemo

1. prvo besedo v povedi,

2. lastna imena,

3. izraze posebnega razmerja ali spoštovanja in

4. svojilne pridevnike iz lastnih imen.

Velika začetnica in poved

Prva beseda v povedi

Veliko začetnico pišemo na začetku besedila, v nadaljevanju pa za končnimi ločili (piko, vprašajem, klicajem) ali ločili, ki so v vlogi končnega ločila (tremi pikami, pomišljajem):

Pot je vodila levo, torej proč od njega. Kaj pa zdaj? Poglej, poglej! Če se spustiva kakih deset metrov niže, mogoče najdeva prehod ... Vem, da nama bo uspelo.

E‑sporočila prebiram že pred zajtrkom. nasproti Pošljite nam povratno e‑sporočilo.

Doc. dr. Mojca Kranjc je zaposlena kot znanstvena sodelavka. nasproti Predavanja doc. dr. Mojce Kranjc danes odpadejo.

De Saussure je jezik obravnaval kot velikansko omrežje struktur. nasproti V članku predstavlja vpliv jezikoslovnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja.

O pisanju imen s predimki glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).

Posebnost

Malo začetnico na začetku povedi uporabljamo izjemoma, če se poved začne

a) s simbolom, oznako ali drugim dogovorjenim pisnim znamenjem (npr. pH; a, A), pri katerem je zapis tudi pomensko razlikovalen:

pH vrednost lahko zelo preprosto izmerimo z indikatorskimi lističi.

a je v fiziki oznaka za pospešek. nasproti A je v fiziki oznaka za delo.

b) z zaščitenim lastnim imenom (eDavki, iPod, zVem):

eDavki so spletni servis za elektronsko poslovanje s Finančno upravo Republike Slovenije.

Prva beseda v povedi brez končnega ločila

Z veliko začetnico pišemo besedilne enote, ki so povedi brez končnega ločila. To so

a) javni napisi in naslovi: Kajenje prepovedano, Obvoz, Tajništvo fakultete;

b) podpisi k slikovnemu gradivu in preglednicam ter naslovi v poljih oziroma glavi preglednic: Bakrorez neznanega avtorja, Grafikon 1: Razvoj osebnih rekordov na 1500 metrov;

c) navedbe akademskih naslovov pred imenom osebe na napisnih ploščicah in pred imenom avtorja ob naslovih člankov: Dr. Janez Novak, Mag. Vida Pirc;

č) pri pisemskem sporočanju glava dopisa, zadeva; naziv in naslov na pisemski ovojnici, npr. G./Gospod, Prof./Profesorica.

O pisanju pike pri tovrstnih besedilnih enotah glej poglavje »Pika« (Ločila).

Velika začetnica znotraj povedi

Za dvopičjem z veliko začetnico pišemo

a) vedno začetek dobesednega navedka premega govora: Prijazno jo je opomnil: »Pohiti, sicer bova zamudila. Imaš plašč?«;

b) pogosto začetek citirane ali navedene povedi: Ivan Cankar je menda zapisal: Ali poznaš šalo o kravi, ki ni dajala mleka, zato ker je živela od samih štiriperesnih deteljic?;

c) začetek samostojnih ali večjih naštevalnih enot, če se prva od njih začenja z veliko začetnico: Otroci so našteli različne vzklične povedi: Joj, kako boli! – Hitro pridi sem! – Takoj pospravi svojo sobo!

Glej poglavje o premem govoru (Ločila).

Z veliko začetnico pišemo začetek navedene (citirane) povedi v okviru kake druge povedi: Izrek Učenje nikoli ne izčrpa uma je da Vincijev. Citirano poved lahko natančneje zapišemo v narekovajih ali drugem slogu pisave: V geslu »En svet – ene sanje« se skriva želja po strpnosti.; Svoj govor je končal s pregovorom Lačna vrana se ne zmeni za strašilo.

Z veliko začetnico pišemo prvo besedo vsake povedi v naštevalnem nizu v okviru druge povedi. Posamezne povedi ločujemo s podpičjem, redkeje z vejico, piko na tem mestu pa pogosto opuščamo: Pregovori Kdor laže, tudi krade; Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; Kdor ne dela, naj ne je se vsi začenjajo z oziralnimi zaimki.

Lastna imena

Med lastna imena uvrščamo

a) imena bitij, in sicer

b) zemljepisna imena, in sicer

c) stvarna imena, in sicer imena stvaritev, ustanov, delovnih organizacij in podjetij, znamk, upravnih enot, naslove umetnostnih del ipd.

Imena bitij

Med imena bitij uvrščamo osebna, domišljijska, religijska, mitološka in prebivalska imena ter imena alegorično poosebljenih bitij in živalska imena.

Zgradba imen bitij

Zgradbeno so imena bitij

a) enodelna, in sicer enobesedna (Črtomir, Kekec, Primorka) ali večbesedna (Beneški Slovenec, Grdi raček, Mali princ, Sveti trije kralji);

b) dvodelna, in sicer dvobesedna (Jurij Dalmatin, Mojca Pokrajculja, Zemlja Mati) ali večbesedna (Alma Maksimiljana Karlin, Bina Štampe Žmavc, Stane Belak – Šrauf).

Enodelna večbesedna imena (Beneški Slovenec, Sokolje oko) ločimo od večdelnih (Ida Kravanja – Ita Rina, Jernej Kopitar), saj lahko v slednjih posamezne enote uporabljamo samostojno.

Osebna imena

Med osebna imena uvrščamo rojstna (krstna) imena in družinska imena oziroma priimke ter hišna imena; vzdevke, psevdonime, redovniška, skrivna in umetniška imena ter stalne pridevke, ki nadomeščajo priimke.

Osebna imena pišemo z veliko začetnico. Navadno imajo dva dela: rojstno (krstno) in družinsko ime, tj. ime in priimek (obojih je lahko tudi po več), npr. France Prešeren, Marica Nadlišek Bartol, Marija Lucija Stupica, Vojan Tihomir Arhar. Podobna so jim umetniška ali nadomestna imena, ki se uporabljajo namesto prvotnega imena in priimka: Ita Rina (namesto Ida Kravanja), Hipolit Novomeški (namesto Janez Adam Geiger), Mohamed Ali (namesto Cassius Marcellus Clay).

Domača in hišna imena ter priimke, pridobljene v zakonu, kot dodatke v posebnih besedilnih položajih uvaja pojasnjevalno določilo (po domače, rojen, rojena, poročena), pisano za vejico: Ljubka Šorli, poročena Bratuž, po domače Strojčeva; Pavlina Pajk, rojena Doljak; Stane Suhadolc, po domače Kovačev.

O zapisovanju ločil pri dvojnih priimkih glej poglavje »Vezaj« (Ločila).

O zapisovanju vejice med imeni glej poglavje »Vejica« (Ločila).

Psevdonimi in vzdevki

Psevdonimi (umetniška, redovniška in skrivna imena) in vzdevki (Aleksandrov, Carniolus, Kajuh, Noordung) se uporabljajo ali sami (Nostradamus, Prežihov Voranc) ali za prvotnim imenom (Jacobus Gallus Carniolus, Herman Potočnik Noordung), od katerega jih kdaj loči tudi nestični pomišljaj: Josip MurnAleksandrov, Karel Destovnik – Kajuh.

Pomišljaj pred psevdonimom ali vzdevkom pogosto tudi izpuščamo, odvisno od ustaljene rabe pri konkretnem imenu: Josip MurnAleksandrov, Jacobus Gallus Carniolus.

O zapisovanju ločil med deli imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).

Posebnosti

  1. Večbesedne vzdevke in psevdonime, ki opisujejo lastnosti oseb, pišemo z malo začetnico: goriški slavček (namesto Simon Gregorčič), puščavska lisica (namesto Erwin Rommel), železna lady (namesto Margaret Thatcher). Če je v takem poimenovanju lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: doktor Fig (namesto France Prešeren), mati Terezija (namesto Anjezë Gonxhe Bojaxhiu).
  2. Pri nekaterih zgodovinskih osebnostih je vzdevek sčasoma postal lastno ime: Črna kraljica (namesto Barbara Celjska), Janez Dobri (namesto papež Janez XXIII.), Sončni kralj (namesto Ludvik XIV.).

    Vzdevki, s katerimi so opisane lastnosti oseb, zlasti v aktualnem političnem življenju, so navadno priložnostni: kanadski Kennedy (namesto Justin Trudeau), teflonski Tony (namesto Tony Blair). Lahko se nanašajo tudi na več oseb: leteči Kranjec.

    O zapisovanju ločil med deli osebnega imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).

Zgodovinska imena s stalnimi pridevki

Namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih, po kateri izmed značilnosti oziroma posebnosti ali po zaporedju: Hema Krška, Herman Celjski, Ivana Orleanska, Nikolaj Kuzanski; Friderik Rdečebradec, Karel Veliki, Magnus Zakonodajalec; Henrik Osmi (pogosteje Henrik VIII.). Pišemo jih z veliko začetnico.

Če se stalni pridevek začne s predlogom, z veliko začetnico pišemo le predlog: Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele.

Posebnost

Predlogi iz, od, z/s se pišejo z malo začetnico, kadar v vlogi stalnega pridevka ob osebnem imenu nastopa zveza predloga in zemljepisnega lastnega imena: Andrej iz Loke, Apolonij z Rodosa, Demetrij s Hvara, Nikolaj iz Kuze, Janez od Križa.

O zapisovanju stalnih pridevkov zgodovinskih osebnosti s številkami glej tudi poglavje »Rimske števke« (Pisna znamenja).

O pisanju nazivov za plemiško in rodovno pripadnost (plemeniti, baron, starejši ...) ob imenu glej poglavje »Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti« (Velika in mala začetnica).

Imena s predimki

Tuje predložne in podobne dele priimka (tj. predimke) pišemo kot v izvirnih jezikih: dada Vinci; deBaudouin de Courtenay; DeDe Amicis; dosdos Santos; DosDos Passos; LaLa Fayette; vanvan Dyck; VanVan Allen; vonvon Grünigen. Enako velja za predimke, pisane stično s priimkom: d’Prévost d’Exiles; D’D’Annunzio; MacMacDowell; McMcDonald.

Pri prečrkovanju imen iz jezikov, ki ne poznajo razlikovanja med velikimi in malimi črkami, predimke pišemo z malo začetnico: Abu Firas al Hamdani, Kakinomoto no Hitomaro.

Posebnost

Predimek, ki je sicer pisan z malo začetnico, na začetku povedi ali besedilne enote pišemo z veliko začetnico: da VinciDa Vinci je naredil znanstveno študijo o svetlobi in senci v naravi.

O posebnostih rabe začetnice pri imenih s predimki glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).

Zaporedje imen in razvrščanje v abecednih seznamih

V zvezi imena in priimka je ustrezno zaporedje ime – priimek: Ivan Tavčar, Ana Tekavec, roj. Požar.

V abecednih seznamih pišemo priimek z vmesno vejico pred imenom: Tavčar, Ivan.

Pri razvrščanju priimkov s predimki upoštevamo začetnico predimka, če je ta predimek neločljiva sestavina priimka ali če je zapisan z veliko začetnico: Dos Passos, John; La Fontaine, Jean de; van Gogh, Vincent; Beethoven, Ludwig van.

Na to, ali je predimek sestavina priimka, vpliva ustaljenost v rabi: kadar svojilni pridevnik vsebuje stalni predimek, pri abecednem razvrščanju upoštevamo tudi tega. Npr. iz imena Jean de La Fontaine tvorimo svojilni pridevnik La Fontainove (basni), zato v seznamih ime navajamo kot La Fontaine, Jean de.

O zapisovanju ločil med deli ali deloma imena glej poglavje »Vejica« (Ločila).

Domišljijska imena

Domišljijska imena so imena pravljičnih (poosebljenih) bitij, ki jih pišemo tako, kot so jih zapisali avtorji ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni.

Z veliko začetnico pišemo

a) enodelna enobesedna imena: Lupinica, Pedenjped, Pepelka, Sapramiška, Zvitorepec;

b) prvo sestavino večbesednih imen: Mali princ, Orlovo pero, Obuti maček, Rdeča kapica, Snežna kraljica;

c) obe sestavini dvodelnih imen: Martin Krpan, Miki Miška, Peter Pan, Pika Nogavička, Piki Jakob.

Posebnost

V stalnih besednih zvezah, pri katerih je jedro občno poimenovanje, pišemo z veliko le imensko sestavino: krojaček Hlaček, maček Muri, medvedek Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka, sovica Oka.

Če domišljijsko ime nastopa kot naslov literarne stvaritve, predstave, filma ipd., ga pišemo z veliko začetnico: lutkovna igrica Maček Muri, pravljica Ele Peroci Muca Copatarica, povest Ovčar Runo.

Religijska in mitološka imena

Med religijska in mitološka imena uvrščamo imena bogov in boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij.

Z veliko začetnico pišemo

a) enodelna enobesedna imena: Alah, Bog, Dika, Kiklop, Kurent, Lilit, Lucifer, Repoštev, Sfinga, Zevs; Azi, Dioskurja, Erinije, Furije, Giganti, Titanide;

b) prvo sestavino večbesednih enodelnih imen: Sveti duh, Sveta trojica, Sveti trije kralji; Veliki duh, Zlata baba;

c) obe sestavini dvodelnih imen: Bog Oče, Bog Sin, Devica Marija, Jezus Kristus; Ana Perena, Palada Atena, Zevs Soter;

č) prvo sestavino stalnih (ali razlikovalnih) pridevkov ob imenih: Karmelska Mati Božja, Marija Pomagaj, Marija Zavetnica s plaščem, Marija Zdravje bolnikov, Sveti duh Tolažnik.

Posebnosti

  1. V stalnih besednih zvezah, v katerih je na prvem mestu vrstno poimenovanje kot jedro zveze, pišemo z veliko začetnico le imensko sestavino: evangelist Janez, nadangel Mihael, prerok Izaija, sveta Ana; riba Faronika, velikan Gorjan.
  2. Pri nekaterih mitologiziranih bitjih izjemoma, zaradi neustaljenosti v rabi, pišemo občno poimenovanje z veliko ali malo začetnico: dedek/Dedek Mraz, kralj/Kralj Matjaž, kraljevič/Kraljevič Marko; lepa/Lepa Vida, zeleni/Zeleni Jurij.
  3. Z malo ali veliko začetnico pišemo religijska imena v medmetni rabi: hvala bogu/Bogu.
  4. Z malo pisana poimenovanja angelov, božanskih in mitoloških bitij so vrstna: angel, bogboginja, kerub, satan, seraf; gorgona, harpija, rojenica, sfinga, vila, žalik žena.

    V teoloških in bogoslužnih besedilih je pri nekaterih imenih z veliko začetnico pogosto zapisana tudi neprva občna sestavina: Sveti Duh, Sveta Trojica.

    O prekrivnosti religijskih imen in poimenovanj tipa Bogbog glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).

Nadomestna (simbolna) religijska imena

Z veliko začetnico pišemo nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskih imen: Brezmadežna, Mati Božja; Gospod, Vsemogočni (Bog); Jagnje Božje, Odrešenik, Zveličar (Kristus); Prerok (Mohamed); Skušnjavec (Lucifer). Neprve občnoimenske sestavine pišemo z malo začetnico: Mati dobrega svéta (Marija), Tolažnica žalostnih (Marija).

Prebivalska imena

Med prebivalska imena uvrščamo imena pripadnikov narodov, delov narodov in narodnosti, držav ali ljudstev in staroselcev (SlovenecSlovenka, TamilecTamilka; SlovanSlovanka; JužnoafričanJužnoafričanka; AboriginAboriginka, BaskBaskinja), prebivalcev naselij, pokrajin in celin (NovomeščanNovomeščanka, TržačanTržačanka; KorošecKorošica; AzijecAzijka, EvropejecEvropejka) ter prebivalcev planetov (ZemljanZemljanka), tudi umišljenih prebivalcev (MarsovecMarsovka, VogonVogonka).

Z veliko začetnico pišemo

a) enobesedna prebivalska imena: CeljanCeljanka (< Celje), IžanecIžanka (< Ig); BricBrika (< Goriška brda), ČrnjanČrnjanka (< Črna na Koroškem), JurjevčanJurjevčanka (< Sveti Jurij), SevernoameričanSevernoameričanka (< Severna Amerika);

b) obe sestavini večbesednih prebivalskih imen, zapisanih z velikimi začetnicami, če sta tvorjeni iz večbesednega zemljepisnega imena (Beneški Slovenec ‘prebivalec Beneške Slovenije’; Južna Korejka ‘prebivalka Južne Koreje’) ali se nanašata na večbesedno ime ljudstva (Lužiški Srbi ‘narod v vzhodni Nemčiji v Spodnji in Zgornji Lužici’, Vzhodna Gotinja ‘pripadnica germanskega ljudstva’).

Posebnosti

  1. Izraz marsovec v pomenu ‘bitje z drugega planeta’ ali ‘vesoljec’ ter izraz zemljan v pomenu ‘človek’ pišemo z malo začetnico.
  2. Z malo začetnico pišemo časovne, zemljepisne in druge pridevke pred imeni narodov, ki imajo le razlikovalno (orientacijsko) vlogo in niso sestavina podstavnih (zemljepisnih) imen: stari Slovani, stari Grki; koroški/tržaški/porabski Slovenci, zahodni/južni/vzhodni Slovani; prvotni Slovani. Če pa iz takega večbesednega poimenovanja tvorimo enobesedno ime, veliko začetnico z lastnega imena prenesemo na začetek: Praslovani (< prvotni Slovani), Istroromani (< istrski Romani).

    Z veliko začetnico pisana imena pripadnikov narodov (JudJudinja, BantujecBantujka) imajo lahko tudi enakozvočnice v poimenovanjih pripadnikov verskih (judjudinja) oziroma jezikovnih skupin (bantujecbantujka). Pri rabi v besedilu upoštevamo pomen oziroma sobesedilo: Večina Judov v Izraelu so Judje le po izvoru in ne tudi po verskem prepričanju.Jeruzalem je mesto, ki si ga delijo kristjani, judje in muslimani.

Kadar iz večbesednih imen težko tvorimo enobesedna prebivalska imena, uporabljamo opisna (prebivalec/prebivalka Apeninskega polotoka), ki so pogosto natančnejša od tvorjenih in jih je mogoče narediti iz vseh tipov imen: prebivalec/prebivalka Bele krajine (Belokranjec ali Belokranjka/Belokranjica), prebivalec/prebivalka Loke pri Framu (Ločan ali Ločanka), prebivalec/prebivalka Črne na Koroškem (Črnjan ali Črnjanka).

O tvorbi prebivalskih imen za moški in ženski spol glej poglavje »Tvorba prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).

Kadar prebivalsko ime (Slovenec, Ljubljančan) nastopa v tvorjenki s predpono, npr. ne‑, so‑, se velika začetnica z lastnega imena prenese na začetek tvorjenke: Neslovenec, Soljubljančan.

Raba imenskih sestavljenk je omejena na posebne položaje, npr. na imena v naštevalnem nizu ali v prirednih zvezah z drugimi lastnimi imeni: Besedilo obravnava kulturni stik Slovencev in Neslovencev.

Nadomestna (simbolna) imena za skupine prebivalcev

Imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, pišemo z veliko začetnico: Janez ‘Kranjec’, ‘Slovenec’; Lah ‘Italijan’ – Lahinja ‘Italijanka’; Jenki ‘Američan’ – Jenkijevka ‘Američanka’, Šiptar ‘Albanec’ – Šiptarka ‘Albanka’; Švab ‘Nemec’ – Švabinja ‘Nemka’.

Posebnost

Z malo začetnico pišemo pogosto slabšalna sopomenska nadomestna poimenovanja, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti skupin prebivalcev, npr. naroda, kraja ali pokrajine (jodlar ‘Avstrijec’; makaronar, polentar ‘Italijan’; žabar ‘Ljubljančan, Francoz’), ali z njimi označujemo vedênje, vrednote, kulturne navade, način življenja, ki so drugačni od pričakovanega (čefur ‘priseljenec iz republik nekdanje Jugoslavije’).

Imena alegorično poosebljenih bitij

Alegorična imena, ki nastanejo s poosebitvijo, pišemo z veliko začetnico: Dobrota, Jaz, Ljubezen, Luč, Narava, Nič, Poezija, Sreča, Smrt, Svoboda, Zlo (npr. V zgodbi je izvedel, da bo še isto noč ponj prišla Smrt.).

Živalska imena

Živalska imena (Bela, Črni blisk, Luca, Koki, Mika, Muki, Sivka, Sultan, Švrk) pišemo po enakih pravilih kot osebna imena.

Frazeološka in prenesena raba imen bitij

Kadar so imena bitij sestavine frazeoloških enot, načeloma ohranjajo veliko začetnico, npr. hoditi od Poncija do Pilata ‘(neuspešno) urejati kaj na različnih koncih’, sprememba iz Savla v Pavla ‘spremeniti se v pozitivnem smislu’, kaditi kot Turek ‘zelo kaditi’, delati se Francoza ‘kazati ignoranco, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem’.

Veliko začetnico pišemo, kadar z osebnim imenom poimenujemo splošno znano stvaritev te osebe, npr.: Ali nihče ne bere Cankarja? ‘Cankarjevih del’, Linhartu je slovenska Talija za njegovi komediji hvaležna še danes. ‘slovensko gledališče’, Živi v vili, v kateri na steni visita Picasso in Matisse. ‘Picassova in Matissova slika’.

Pri nekaterih priimkih iz sodobnega časa se uveljavlja mala začetnica pri prenosu značilne lastnosti prvotno imenovane osebe (zlasti v množini): V Gimnastičnem centru Ljubljana bodo vzgajali nove cerarje, pegane in petkovške. ‘vrhunske telovadce’.

Posebnost

Kadar se je povezava med človekom (avtorjem, izumiteljem, odkriteljem) in poimenovanim že izgubila, uporabimo malo začetnico, zapis pa pogosto, zlasti v žargonu, tudi pisno podomačimo: Četrtina anketirancev vozi dizla. ‘avtomobil z Dieslovim motorjem’.

Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj

Razlikujemo med lastnimi imeni bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico, in z malo pisanimi enakozvočnimi občnimi poimenovanji, ki so posledica

a) pomenskega prenosa: Abraham (oseba) – abraham ‘petdesetletnik’; Eros ‘rimski bog ljubezni’ – eros ‘ljubezen’; Furije ‘rimske boginje jeze’ – furija ‘vihrav človek’; Goljat (oseba) – goljat ‘velik in močan človek’; Kiklop ‘bajeslovni enooki velikan’ – kiklop ‘velik človek’;

b) enakega besedotvornega vzorca oziroma poenobesedenja: Dalmatinec (prebivalec) – dalmatinec (pes); Kubanka (prebivalka) – kubanka (cigara); Mariborčan (prebivalec) – mariborčan (vlak);

c) dogovorne odločitve (npr. v strokah): Axel (priimek) – aksel (drsalna prvina); Bert (moško ime) – bert (nagrada); Pegan (priimek) – pegan (telovadna prvina); Tesla (priimek) – tesla (merska enota).

O spremembah pri pisanju začetnice zaradi pomenskih prenosov glej poglavje »Frazeološka in prenesena raba imen bitij« (Velika in mala začetnica).

Zemljepisna imena

Zemljepisna imena delimo na dve skupini:

a) krajevna (naselbinska), in sicer imena samostojnih naselij ali krajev (mest, vasi, zaselkov);

b) nekrajevna (nenaselbinska), tj. vsa druga zemljepisna imena.

Med nekrajevna imena uvrščamo imena:

Zgradba zemljepisnih imen

Zgradbeno so zemljepisna imena

a) enodelna, in sicer enobesedna (Ljubljana, Pohorje, Zelenci, Zemlja) ali večbesedna (Rimski zid (v Ljubljani), Saharski Atlas, Severna Amerika, Spodnja Šiška, Šmarje pri Jelšah), tudi predložna (Na Produ, V Hudih hlevih);

b) dvodelna ali večdelna, in sicer podredna (Ljubljana Bežigrad, Sava Dolinka) in priredna (Bosna in Hercegovina), pisana tudi z vezajem (Ljutomersko‑Ormoške gorice ‘Ljutomerske in Ormoške gorice’);

c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni lastnoimenski enoti, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Šmarje – Sap, Hrastje – Mota.

Posebnosti

  1. Dvojna imena sklanjamo v obeh sestavinah: Gorenja Vas – Reteče, mest. ed. v Gorenji Vasi – Retečah; Šmarje – Sap, mest. ed. v Šmarju – Sapu.
  2. S pomišljajem v dvojnih imenih pišemo tudi zemljepisno neenaki sestavini, npr. Gozd – Martuljek ‘Gozd ob (potoku) Martuljku’; Pri Cerkvi – Struge ‘Pri Cerkvi v Strugah’.

    O pisanju ločil v zemljepisnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).

    O sklanjanju dvojnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Pisanje krajevnih imen

Z veliko začetnico pišemo vse sestavine krajevnih imen (mest, vasi in zaselkov), razen neprvih predlogov: Mojstrana, Podnanos; Dolenje Selce, Dolenjske Toplice, Gorenja Vas, Novo Mesto, Opatje Selo, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ruperč Vrh, Sovinja Peč, Spodnje Kraše, Večje Brdo; Ravne na Koroškem, Stari Trg pri Ložu.

Posebnost

Kadar ob krajevnem imenu (Gradišče, Lovrenc, Sveti Duh, Zavrh) v vlogi identifikacijskega določila nastopa nekrajevno ime, ki ga uvaja predlog, je to zapisano po pravilih za nekrajevna imena: Gradišče v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Lovrenc na Dravskem polju, Sveti Duh na Ostrem vrhu.

O pisanju nekrajevnih imen glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen«.

Predložna krajevna imena, tj. imena, ki se začenjajo s predlogom, pišemo v vseh enotah z veliko začetnico: Na Logu, V Zideh, Za Vodo.

Predložna imena imajo v nekaterih skladenjskih zvezah različno obliko.

a) Če jih uporabljamo z občnim (oz. vrstnim) poimenovanjem pred seboj, se ne spremenijo: Prihajam iz vasi V Zideh.

b) Če jih uporabljamo samostojno, predložni del postane del sobesedila in kot ime nastopa le nepredložni del: Prihajam iz Zidov.

c) Le dogovorno (če je taka uradna raba) sta predložni in nepredložni del lahko združena v eno besedo: Prihajam iz Zavode.

O sklanjanju predložnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Pisanje nekrajevnih imen

Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino nekrajevnih imen (Avstralija, Drava, Gostosevci), začetnica drugih sestavin se ravna po tem, ali je ta sestavina

a) občno poimenovanje in jo pišemo z malo začetnico: Bližnji vzhod, Cerkniško jezero, Slonokoščena obala;

b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Dolnja Lužica, Julijske Alpe, Južna Amerika, Ljubljana Črnuče, Visoke Tatre.

Večbesedna zemljepisna imena z začetnim občnim poimenovanjem in prilastkom v rodilniku (Dežela Franca Jožefa, Letališče Edvarda Rusjana, Reka svetega Lovrenca, Rt dobrega upanja) ločimo od opisnih poimenovanj, pri katerih začetnemu (razlikovalnemu) občnemu poimenovanju sledi določilo v imenovalniku, ki izraža pomen ‘z imenom’: dežela Furlanija – Julijska krajina, grad Brežice, hrib Sveti Peter nad Begunjami, otok Krk, planina Zajamniki, planina Zgornja Dolga njiva, predor Sveti Rok, prelaz Sveti Bernard, rt Horn, slap Savica.

Posebnosti

  1. V vlogi razlikovalnega določila pred imenom so tudi pridevniki, npr. slovenska Istra, severna Primorska, avstrijska Koroška, ki so del imena le, če gre za uradna poimenovanja geografskih enot: Beneška Slovenija.
  2. V opisnih poimenovanjih sakralnih zgradb, ki so sestavljena iz občne besede (bazilika, cerkev, kapela katedrala, stolnica) in prilastka v rodilniku, z veliko začetnico pišemo le lastno ime osebe, ki ji je zgradba posvečena: bazilika svetega Petra, stolnica sv. Nikolaja. Kadar občno poimenovanje zgradbe izpustimo, prvo sestavino imena pišemo z veliko začetnico: maša pri Svetem Petru v Rimu, pri Sv. Nikolaju.
Predložna imena in predlogi v nekrajevnih imenih

V predložnih nekrajevnih imenih pišemo prvi predlog in prvo popredložno sestavino z veliko začetnico: Pod Goro, Pod Hrasti (ulica), Pri Starem hlevu, Za Šijo (v Bovcu), Za Trnjem.

Imena, pri katerih je predlog zgolj del imena, ne pa prva sestavina, niso predložna, npr. Ledenik pod Skuto.

Pisanje neprve sestavine nekrajevnih imen
Velika začetnica

V večbesednih nekrajevnih imenih neprvo sestavino pišemo z veliko začetnico le,

a) če ta nastopa tudi kot samostojno lastno ime: Ekvatorialna Gvineja, Frankovska Jura, Julijske Alpe, Južna Amerika, Mala Bahamska plitvina (ena od Bahamskih plitvin), Nizke Tatre, Severna Irska, Španska Sahara, Zgornje Kriško jezero (del Kriških jezer);

b) v priredni zvezi dveh enakovrednih lastnih imen: Kamniško‑Savinjske Alpe ‘Kamniške Alpe in Savinjske Alpe’; Radgonsko‑Kapelske gorice ‘Radgonske gorice in Kapelske gorice’;

c) v podredni zvezi dveh lastnih imen: Ljubljana Bežigrad, Celje Center.

Posebnosti

  1. V priredni zvezi sta najpogosteje povezani dve že obstoječi imeni, ki ohranita zapis z veliko začetnico (Krško‑Brežiško polje, Šarsko‑Pindsko gorstvo, Vitanjsko‑Konjiške Karavanke). Če novo ime nastane šele s povezavo, je z veliko začetnico pisana le prva sestavina: Donavsko‑črnomorski prekop ‘prekop med Donavo in Črnim morjem’; Volško‑baltska plovna pot ‘plovna pot med Volgo in Baltikom’.
  2. Od podredne zveze dveh imen razlikujemo položaj, ko ob imenu (zlasti na prometnih tablah) nastopa občno poimenovanje (Ljubljana center, Maribor vzhod), ki označuje le mestno središče ali del mesta.

Uradna oblika imena (npr. Žička kartuzija, Tivoli) ima pogosto tudi opisne ali neuradne različice, ki so pisane z malo začetnico, morebitna lastna imena v njih pa z veliko začetnico: kartuzija Žiče, tivolski park.

O pravilih za prevzemanje nekrajevnih imen glej poglavje »Prevzemanje zemljepisnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze).

Mala začetnica

V večbesednih nekrajevnih imenih z malo začetnico pišemo občna poimenovanja, ki so

a) geografski, planinski, urbanistični in geološki izrazi (npr. cesta, brda, dolina, gora, jama, koliševka, komet, log, morje, most, naselje, ocean, prekop, puščava, smer, soline, trg, vrata, vzhod; ledena polica, narodni park, severna stena, vinska pot, ožina): Rimska cesta, Goriška brda, Vipavska dolina, Šmarna gora, Škocjanske jame, Unška koliševka, Halleyjev komet, Spodnji log, Sredozemsko morje, Zmajski most, Dečkovo naselje, Tihi ocean, Panamski prekop, Nubijska puščava, Slovenska smer (plezalna smer), Sečoveljske soline, Kongresni trg, Otrantska vrata, Postonjska vrata, Daljni vzhod; Ameryjeva ledena polica, Triglavski narodni park, Triglavska severna stena, Rogaška vinska pot, Panamska zemeljska ožina;

b) upravno‑politični izrazi (država, federacija, kraljevina, republika): Združene države Amerike, Ruska federacija, Hašemitska kraljevina Jordanija (uradno polno ime), Dominikanska republika;

c) splošni izrazi (npr. baba, dvor, gaj, grad, kostanj, križ, lovec, medved, pisker, poldne, prst, razstavišče, sončava, tok, trikotnik, trta, vihar, voz, zatok; stara pravda): Divje babe, Bavarski dvor, Mozirski gaj, Predjamski grad, Gašperjev kostanj (v Radečah), Dovški križ, Kamniti lovec, Mali medved, Stari pisker, Trupejevo poldne, Črna prst, Gospodarsko razstavišče, Viška sončava, Zalivski tok, Severni tok (plinovod), Bermudski trikotnik, Stara trta (v Mariboru), Morje viharjev (na Luni), Veliki voz, Škocjanski zatok; Ulica stare pravde;

č) predlogi in vezniki: Cesta v Mestni log, Jama v kamnolomu (jama); Bosna in Hercegovina, Sveti Krištof in Nevis.

O geografskih planinskih, urbanističnih in geoloških izrazih, ki se pojavljajo v zemljepisnih imenih in so pisani z malo začetnico, glej prilogo »Neprve sestavine zemljepisnih imen«.

Posebnosti

  1. Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Rokav), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Stog, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Malo Kladivo, Veliko Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik. Ime se ohranja tudi v imenu planote Kočevski Rog.
  2. Pri nekaterih imenih gorovij prihaja do navideznega prekrivanja vrstnega poimenovanja in lastnoimenske sestavine, npr. dolomiti (kamnina) v Polhograjski dolomiti (strokovno Polhograjsko hribovje) nasproti Dolomiti (pogorje). Ime Dolomiti je uporabljeno tudi za Dolomitom podoben del Karnijskih Alp v Furlaniji (Furlanski Dolomiti) in del Alp na Tirolskem (Lienški Dolomiti).

    Nekatera nekrajevna imena se prekrivajo s krajevnimi. Pišemo jih različno, odvisno od tega, v katero skupino se uvrščajo: Bukov vrh (vzpetina) – Bukov Vrh (naselje); Črni potok (voda) – Črni Potok (naselje); Logarska dolina (dolina) – Logarska Dolina (naselje); Stari trg (mestni trg v Ljubljani) – Stari Trg (naselje).

    Imena držav so standardizirana in njihova raba je obvezujoča. Med standardiziranimi imeni držav ločimo uradna kratka imena (Ruska federacija, Saudova Arabija, Slovenija, Švica, Združene države) in uradna polna oziroma dolga imena (Ruska federacija, Kraljevina Saudova Arabija, Republika Slovenija, Švicarska konfederacija, Združene države Amerike). Poznamo tudi neuradna kratka imena (Amerika, Rusija).

Skupine nekrajevnih imen s posebnostmi
Imena infrastrukturnih in drugih objektov

Po pravilih za nekrajevna imena pišemo imena cest, železnic, mostov, naftovodov in plinovodov, pristanišč, prireditvenih prostorov, objektov, mestnih parkov ipd., kot so: Ilirika, Keltika, Slovenika; Bohinjska železnica, Južna železnica, Transsibirska železnica; Koroški most, Zmajski most; Južni tok; Gospodarsko razstavišče; Baltski kolodvor; Argentinski park, Magdalenski park.

Posebnosti

  1. Ceste poimenujemo tudi z mednarodno dogovorjenimi simboli (hitra cesta H1), z dvema krajnima točkama, med katerima pišemo stični pomišljaj v pomenu ‘od – do’ (hitra cesta Razdrto–Vipava), ali jih poimenujemo opisno (hitra cesta od Razdrtega do Vipave).
  2. Od uradnih imen ločujemo opisna poimenovanja (cest, železniških prog, predorov, mostov) tipa dolenjska avtocesta, gorenjska avtocesta, štajerska avtocesta, pomurska hitra cesta; gorenjska železnica; karavanški predor; savski most.
  3. Kadar je večbesedno ime ceste oziroma ulice enakozvočno z večbesednim krajevnim lastnim imenom, se velike začetnice v njem izjemoma ohranjajo: Rodil se je na domačiji pri Prežihu, zdaj Preški Vrh 12.

    Iz opisnih poimenovanj cest pogosto nastanejo enobesedni skrajšani izrazi, ki so neformalnega, pogosto le pogovornega značaja (dolenjka, gorenjka, primorka, štajerka) in jih pišemo z malo začetnico.

    Imena poslopij in drugih samostojnih objektov (Stari pisker, Navje, Nebotičnik, Zmajski most, Žale) se kot kategorija prekrivajo s stvarnimi imeni, zlasti z arhitekturnimi stvaritvami, npr. Križanke, Sikstinska kapela.

    O pisanju zveze črk in števk glej poglavje »Zapis zveze črk, števk in ločil« (Pisna znamenja).

Imena nebesnih teles

Imena nebesnih teles, tj. planetov, zvezd, ozvezdij, galaksij ipd., pišemo z veliko začetnico, neprve sestavine, ki so občna poimenovanja, pa z malo: Jupiter, Venera, Zemlja; Io, Kalisto, Luna; Antares, Arkturus, Rigel, Severnica, Sonce; Dvojčka, Orion, Škorpijon, Mali voz, Veliki medved; Andromeda, Kentaver A, Rimska cesta ali Mlečna cesta, Mali Magellanov oblak, Krajevna skupina.

Kadar uporabljamo imena ozvezdij (npr. Bik, Dvojčka) kot pojme iz astronomije oziroma astrologije, jih pišemo z veliko začetnico, npr. Spomladi, v času setve, je Sonce v Biku.

Posebnosti

  1. Z malo začetnico (luna, sonce, večernica) pišemo imena nebesnih teles, kadar z njimi zaznamujemo le del vsakdana oziroma obdajajoče nas stvarnosti: Izza oblaka je pogledala luna.; Takoj ko je zašlo sonce, so se pokazale tudi zvezde.; Tik nad hribom je migljala večernica. V frazeoloških enotah je raba različna, npr. Trka ga luna ‘govori, ravna nespametno’, Gleda ga, kot da je padel z Marsa ‘gleda ga kot nekaj nenavadnega’.
  2. Malo začetnico uporabimo, če je ime ozvezdja uporabljeno za opredelitev osebe: Po horoskopu je bik.
Zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena

Po pravilih za zemljepisna imena pišemo tudi zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena, in sicer

a) krajevna imena: Marija Čreta (danes Čreta), Stojno Selo (danes Sv. Florijan), Sv. Jakob ob Savi (danes Šentjakob); Blatni Dol, Butale, Goga, Vrh pri Sveti Trojici;

b) nekrajevna imena: Avstro‑Ogrska, Beneška republika, Dravska banovina, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sveto rimsko cesarstvo, Tretji rajh, Vojvodina Kranjska; Mordor, Srednji svet, Stiks, Šajerska, Tartar, Železni otoki.

Posebnost

Od imen državnih tvorb ločujemo vrstna ali neuradna poimenovanja, ki jih pišemo z malo začetnico: britanski imperij, habsburško cesarstvo.

Nekatera slovenska zgodovinska zemljepisna imena so arhaična in danes stilno zaznamovana. Pri teh uporabljamo sodobnejše, praviloma izvirne imenske različice: Draždani (danes Dresden), Inomost (danes Innsbruck), Jakin (danes Ancona), Kelmorajn (danes Köln), Lipsko (danes Leipzig), Monakovo (danes München), Solnograd (danes Salzburg).

Skrajšana zemljepisna imena

Nekatera nekrajevna zemljepisna imena pogosto uporabljamo kar skrajšana: Barje (< Ljubljansko barje), Brda (< Goriška brda). Pišemo jih z veliko začetnico (Brda, Barje), če je razumevanje teh imen nedvoumno za širši krog bralcev.

V skrajšani obliki pod vplivom izvornih oblik uporabljamo tudi imena nekaterih držav: Združene države (< Združene države Amerike), Združeno kraljestvo (< Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske).

Priložnostno krajšanje krajevnih imen, npr. zaradi gospodarnosti v besedilu, je omejeno le na lokalno rabo, npr. Sobota (< Murska Sobota), Loka (< Škofja Loka).

Poleg skrajšanih imen poznamo tudi poenobesedena imena, ki so nastala iz večbesednih strokovnih imen: Atlantik (< Atlantski ocean), Baleari (< Balearski otoki), Baltik (< Baltsko morje), Bajkal (< Bajkalsko jezero).

Nadomestna (simbolna) zemljepisna imena

Namesto zemljepisnih imen redko uporabljamo v širši skupnosti uveljavljena nadomestna lastna imena: Obala (< Slovensko primorje), Otok (< Velika Britanija). Pišemo jih z veliko začetnico, če jih uporabljamo enoumno namesto lastnih imen.

Frazeološka in prenesena raba zemljepisnih imen

Zemljepisna imena v frazeoloških enotah načeloma ohranjajo veliko začetnico: odkriti Ameriko ‘odkriti kaj novega ali že odkritega’; Indija Koromandija ‘dežela obilja’; oditi v Rim ‘roditi’.

Posebnosti

  1. Če zemljepisno ime v frazemu dobi tudi drug pomen, npr. rubikon ‘meja, mejnik’, je mogoče uporabiti veliko ali malo začetnico: prestopiti Rubikon/rubikon ‘storiti odločilno dejanje’.
  2. Frazeološka nadomestna poimenovanja krajevnih in nekrajevnih imen so neuradna, pogosto priložnostno tvorjena ali opisna in jih pišemo z malo začetnico: cesarsko mesto ‘Dunaj’, večno mesto ‘Rim’, dežela vzhajajočega sonca ‘Japonska’, dežela tisočerih jezer ‘Finska’; črna celina ‘Afrika’, stara celina ‘Evropa’, streha sveta ‘Tibet’. Lastnoimenske sestavine v teh poimenovanjih ohranjajo veliko začetnico, npr. drugi Rim ‘Carigrad’, tretji Rim ‘Moskva’, severne Benetke ‘Stockholm’, ‘Amsterdam’, ‘Sankt Peterburg’.
Prekrivnost zemljepisnih lastnih imen in občnih poimenovanj

Razlikujemo med poimenovanji stavb, ki so pisana z malo začetnico, in iz njih nastalimi lastnimi imeni za samostojne zgradbe, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr. magistrat, rotovž ‘mestna hiša’ – Magistrat (mestna hiša v Ljubljani), Rotovž (mestna hiša v Mariboru); nebotičnik ‘visoka večnadstropna stavba’ – Nebotičnik (nebotičnik v Ljubljani); panteon ‘antično svetišče’, ‘poslopje z grobnicami’ – Panteon (tempelj v Rimu).

Prvotno zemljepisna lastna imena, ki so pisana z veliko začetnico, pišemo z malo začetnico, kadar zaznamujejo predmetnost ali pojmovnost, navadno povezano z dogajanjem v tem kraju: Bologna (mesto v Italiji) – bolonja ‘Bolonjska deklaracija ali študij v skladu z njo’; Kalvarija (vzpetina v Jeruzalemu) – kalvarija ‘veliko trpljenje oziroma bolečina’; Schengen (kraj v Luksemburgu) – šengen/schengen ‘Schengenski sporazum’, ‘schengensko/šengensko območje’; Teksas (zvezna država) – Teksas/teksas ‘kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered’.

Lastna imena tipa Vzhodna Afrika in Zahodna Evropa, ki označujejo geografske ali geopolitične regije, so pogosto enakozvočna z opisnimi poimenovanji, pri katerih so pridevniki severni, južni, vzhodni, zahodni ipd. uporabljeni le v pomenu ‘vzhodni del celine’ oziroma za označevanje lege v okviru večje enote ali znotraj celin. Taki pridevniki niso del imena in jih ob imenih pišemo z malo začetnico: V roku več milijonov let se bo vzhodna Afrika tektonsko odcepila od celine.

Stvarna imena

S stvarnimi imeni so poimenovane naslednje skupine

Stvarna imena zaznamujejo stvaritve tehnološkega, civilizacijskega in družbeno‑kulturnega razvoja ter so zaradi tesne povezanosti z družbenimi dogajanji najbolj izpostavljena spremembam in posodobitvam.

Posodabljanje nabora stvarnih imen, zlasti imen stvaritev, organizacij ali ustanov (npr. Abwehr, Gestapo, Informbiro, Marsejeza), je potrebno tudi zaradi preteklega zavračanja velike začetnice zaradi tujejezičnih vplivov ali kot znamenja poveličevanja ter zaradi ideoloških razlogov v preteklosti.

Zgradba stvarnih imen

Zgradbeno so stvarna imena

a) enodelna, in sicer enobesedna (Alpina, Biblija, Delo, Hamas, Odiseja, Twitter) ali večbesedna (Ljubljanski maraton, Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, Znanost mladini), tudi predložna (Pri Juriju ‘gostilna’) in z razlikovalnim določilom (Osnovna šola bratov Letonja, Prostovoljno gasilsko društvo Sladki Vrh);

b) dvodelna/večdelna, in sicer podredno (Suzuki Vitara, Union Olimpija) in priredno zložena, pisana z vezajem (Kmetijsko‑gozdarski zavod Maribor);

c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni imeni, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza.

Posebnost

Stvarna imena iz drugih jezikov se pri prevzemanju v slovenščino lahko zgradbeno spremenijo, čemur prilagajamo tudi zapis začetnice: BundesligaNemška zvezna liga.

O pisanju ločil v stvarnih lastnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).

O prevzemanju stvarnih imen glej poglavje »Stvarna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

O sklanjanju dvojnih stvarnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Pisanje stvarnih imen

Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino: Demos (koalicija strank), Kondor (knjižna zbirka), Večer (časopis).

Začetnica neprve sestavine se ravna po tem, ali je ta sestavina

a) občno poimenovanje in jo (enako kot veznike in predloge) pišemo z malo začetnico: Brionska deklaracija (listina), Deček s piščalko (kip), Gallusova dvorana, Ljubljanski maraton (prireditev), Kongres računovodskih servisov (prireditev), Pivo in cvetje (prireditev), Primorski dnevnik (časopis), Znanost mladini (projekt), Življenje in tehnika (revija);

b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Gledališče Glej, Maribor Branik (športna ekipa), Suzuki Vitara (avtomobil).

Posebnost

Latinska in polatinjena imena rastlin in živali so v besedilih navadno pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Asparagus sprengeri (Sprengerjev/sprengerjev beluš), Daphne blagayana (Blagajev/blagajev volčin), Matricaria chamomilla (kamilica), Parus major (velika sinica), Scopolia carniolica (kranjska bunika).

Razlikovalna določila v stvarnih imenih

Lastnoimenska razlikovalna določila v stvarnih imenih pišemo po siceršnjih pravilih za zapisovanje velike in male začetnice: Civilna iniciativa Kras, Črnuški dom na Mali planini, Kavarna Evropa, Visoka šola za zdravstvo Novo Mesto, Radio Murski val.

Z veliko začetnico pišemo tiste prvotno občne sestavine v stvarnih imenih (npr. lev, rdeča žoga), ki so v imenovalniški obliki in izražajo pomen ‘z imenom’: Hotel Lev, Osnovna šola Koroški jeklarji, Ustanova Mali vitez, Ustanova Rdeča žoga.

Če razlikovalno določilo izraža pomen ‘se imenuje po ...’, stoji v rodilniku, npr. Gimnazija Rudolfa Maistra.

Posebnost

Razlikovalno določilo v pomenu ‘ki se imenuje po osebi/osebah’ je v redkih registriranih stvarnih imenih v imenovalniku namesto v rodilniku: Gimnazija Veno Pilon, rod. ed. Gimnazije Veno Pilon.

Sklon zemljepisnega imena kot razlikovalnega določila je odvisen od tipa imena: nekrajevno ime je pogosteje v rodilniku (Pošta Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Svet Evrope), krajevno ime pa v imenovalniku (Lip Bled, Marina Portorož, Železarna Jesenice).

Posebnost

V redkih primerih je zemljepisno nekrajevno ime v vlogi razlikovalnega določila v imenovalniku: Radio Slovenija, rod. ed. Radia Slovenija.

Podrobneje o sklanjanju stvarnih imen z razlikovalnim določilom ter o izjemah glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Vrstilni števniki v stvarnih imenih

Stvarno ime ohranja veliko začetnico prve sestavine, kadar ga dopolnjuje spremenljivi vrstilni števnik: 17. Ljubljanski maraton, 22. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ubesedeni vrstilni števnik, ki je del lastnega imena, pišemo z veliko začetnico: Četrta osnovna šola Celje, Drugi brižinski spomenik (nasproti Brižinski spomeniki).

Posebnost

Tako sestavljena imena je treba ločevati od vrstnih poimenovanj prireditev, v katerih prvo sestavino pišemo z malo začetnico: XII. regijsko srečanje mladih raziskovalcev, 57. zasedanje Mednarodnega statističnega inštituta, 23. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, prav tako ohrani malo začetnico tudi ubesedeni vrstilni števnik: dvanajsto regijsko srečanje mladih raziskovalcev.

Posebnosti pri pisanju nekaterih skupin stvarnih imen
Imena regij, dežel in okolišev

Imena slovenskih kohezijskih, razvojnih, statističnih in turističnih regij pišemo z veliko začetnico: Vzhodna Slovenija, Zahodna Slovenija; Obalno-kraška razvojna regija, Podravska razvojna regija; Osrednjeslovenska statistična regija, Primorsko-notranjska statistična regija; Alpska Slovenija, Termalna Panonska Slovenija. Enako velja za imena vinskih dežel in okolišev, ki so navadno prekrivna z zemljepisnimi imeni (Kras, Podravje, Posavje).

Imena regij so zgradbeno različna. Vrstno določilo pred imenom pišemo z malo začetnico: kohezijska regija Zahodna Slovenija, statistična regija Jugozahodna Slovenija, vinska dežela Posavje, vinorodni okoliš Vipavska dolina.

V nestrokovnih besedilih in kadar želimo poudariti vrstnost, se pogosto uporabljajo tudi krajša ali poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico (tip Podravska/podravska regija).

O prekrivnosti stvarnih imen in opisnih oziroma vrstnih poimenovanj glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).

Imena izdelkov in znamk

Prvo ali edino sestavino zaščitenih ali lastniških imen ter znamk različnih tipov industrijskih izdelkov in storitev pišemo z veliko začetnico, pri tem upoštevamo uradni zapis: Adidas, Alpsko mleko, Argeta, Aspirin, Coca‑Cola, Cockta, Ford, Fructal, Moneta, Nokia, Paloma, Pips, Suzuki Vitara V6, Teflon, Visa, Zelene doline.

Posebnosti

  1. Posebno skupino imen izdelkov predstavljajo imena zdravil in farmacevtskih izdelkov, ki jih pišemo z veliko začetnico, saj so zaščitena kot industrijska lastnina: Aspirin; Calpol, Lekadol; Diverin, Ibubel. Z malo začetnico pišemo njihove farmacevtske učinkovine: acetilsalicilna kislina; paracetamol; ibuprofen.
  2. Kadar poimenovanje nastane iz imena izdelka ali iz znamke in ne zaznamuje določenega izdelka, temveč vrsto, ga pišemo z malo začetnico, npr. poimenovanje kalodont v pomenu ‘zobna pasta, krema’ je nastalo iz imena izdelka Kalodont; poimenovanje šeleshamer v pomenu ‘trši risalni papir’ je nastalo iz znamke papirja zahodnonemške tovarne Schoellershammer. Tako še celofan, pips, selotejp, tetrapak ipd.
  3. Iz tehničnih in avtomobilskih znamk pogosto nastanejo tudi enakozvočna imena serijskih izdelkov, ki jih pišemo z malo ali veliko začetnico, npr. Ford (oseba, podjetje, znamka), Ford/ford (izdelek) – ford (vrsta vozila).

    V grafičnih zapisih so zaščitena ali lastniška imena pogosto pisana tudi s samimi malimi črkami (npr. adidas, amazon, facebook, twitter), vendar tega ne prenašamo v besedilno rabo. Besedilno so znamke pisane z veliko začetnico: Adidas, Amazon, Facebook, Twitter.

Imena listin, konvencij, pogodb in uredb

Prvo sestavino uradnih imen listin, konvencij, pogodb in uredb pišemo z veliko začetnico (Brionska deklaracija, Lizbonska pogodba, Schengenski sporazum), neprve sestavine pa pišemo glede na to, ali so občno poimenovanje ali lastno ime, pri čemer sledimo polnim imenom v pravnih dokumentih: Deklaracija o neodvisnosti ZDA, Pogodba iz Nice, Pogodba o Evropski uniji, Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Posebnost

Le izjemoma se z dalj časa trajajočo rabo kot lastna imena uveljavijo tudi skrajšane različice, ki sicer nedvoumno zaznamujejo isto listino, a nimajo uradnega značaja, npr. Avstrijska državna pogodba ob Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije. Večinoma pa jih imamo za neuradna in jih pišemo z malo začetnico, npr. vatikanski sporazum za Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Imena meddržavnih zvez

Imena meddržavnih zvez so lastna imena, kadar je nedvoumno znano, kdaj je zveza nastala in kdo v njej sodeluje: Arabska liga, Evropska unija, Organizacija afriške enotnosti, Organizacija združenih narodov, Renska zveza, Sveta aliansa.

Posebnost

Neuradna ali publicistična poimenovanja takih zvez so pisana z malo začetnico: mala antanta, os Rim–Berlin–Tokio, trojni pakt, velika antanta, weimarski trikotnik.

Skrajšana stvarna imena

Za nekatera stvarna imena se je v širšem krogu pišočih uveljavila raba skrajšanih imenskih oblik, ki jih pišemo z veliko začetnico: Cerkev (< Katoliška cerkev, Rimokatoliška ali Rimskokatoliška cerkev), Unija (< Evropska unija), Združeni narodi (< Organizacija združenih narodov).

V uradovalnih in strokovnih besedilih se zaradi gospodarnosti in lažje berljivosti le izjemoma uporabljajo priložnostno skrajšana imena, pisana z veliko začetnico, na katera je ob prvi pojavitvi posebej opozorjeno, npr. Ker je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) v zadnjih dneh dobil veliko vprašanj glede nove osebne izkaznice …

Prekrivnost stvarnih lastnih imen in občnih poimenovanj

Z malo začetnico pišemo poimenovanja, enakozvočna s stvarnimi lastnimi imeni, v naslednjih kategorijah

a) društva, organizacije, stranke, vojaške enote, ustanove, podjetja ipd.: izobraževalni center, liberalna stranka, nogometni klub, opekarna, osnovna šola, prva gorska četa, tovarna traktorjev;

Taka poimenovanja so pogosto deloma ali popolnoma enakozvočna z nekaterimi lastnoimenskimi; kadar pri pisanju ne mislimo na lastno ime posameznega društva, organizacije, stranke ipd., temveč na enega ali več predstavnikov vrste, uporabljamo malo začetnico: Delam na upravni enoti v Ljubljani ali na ljubljanski upravni enoti.; Srečanje predstavnikov filozofskih fakultet iz Maribora in Ljubljane.

b) organi (odbori, komisije, sveti, delegacije ipd.), kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vrsta ali funkcija, njihovo (natančno) lastno ime pa za sporočanje ni bistveno: seja odbora za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah; Na občnem zboru društva so izvolili komisijo za sklepe.; Predlog slovenske vlade bo prišel v javno razpravo.; Inšpektorji so se sešli na ministrstvu za notranje zadeve.;

Pri večini stvarnih imen je mogoče razliko med občnim poimenovanjem in lastnim imenom razbrati le iz sobesedila:

Naročili so katalog učbenikov za osnovno šolo. nasproti Vpisal se je na Osnovno šolo Prežihovega Voranca.;

Mineva prvih sto dni mandata devete slovenske vlade. nasproti 58. redna seja Vlade RS.

c) zakonski in drugi predpisi, uradni dokumenti ipd., kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vsebina ali vrsta, ne pa njihovo (natančno) lastno ime: poslansko vprašanje o načrtovanem zakonu o visokem šolstvu; uredba vlade o prestrukturiranju kmetijske panoge; Veliko slabe volje je povzročil pravilnik o nujni medicinski pomoči zaradi zmanjšanja števila zdravnikov.

V nestrokovnih, zlasti publicističnih besedilih se pogosto uporabljajo tudi krajša poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico:

Ministrstvo za gospodarstvo RS (lastno ime državnega organa) – ministrstvo za gospodarstvo (vrsta, funkcija državnega organa) – gospodarsko ministrstvo (krajše poljudno poimenovanje);

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (lastno ime pravnega akta) – zakon o avtorskih pravicah (krajše poljudno poimenovanje);

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (lastno ime pravnega akta) – protikadilski zakon (krajše poljudno poimenovanje) ipd.

Izrazi posebnega razmerja ali spoštovanja

Raba izrazov posebnega razmerja ali spoštovanja je omejena na protokolarne in vljudnostne ogovore ter pisemsko sporočanje in oglaševanje. Te izraze pišemo z malo ali veliko začetnico.

Če se v besedilu odločimo za uporabo velike začetnice, da poudarimo vikanje ali tikanje, je zaželeno, da smo pri rabi dosledni.

Raba male začetnice ne kaže na nespoštovanje.

Taki izrazi so osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo: Ti, Vidva/Vidve/Vedve, Vaju, Ve, Vi/Ve, Oni; Tvoj, Vajin, Vaš. Raba velike začetnice velja za vse sklone (npr. Tebe, z Vami, Vajinemu), tudi za naslonske oblike (Te): Hvala Ti za nasvet.; Želim Vam prijetne praznike.; pri onikanju: Gospa si Jih je zapomnila.

Množinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov, rabljene za kolektiv, npr. v uradnih dopisih, pri naslavljanju različnih teles, odborov, komisij ipd., pišemo z malo začetnico.

Samo na protokolarne priložnosti je omejena raba velike začetnice za ogovarjanje ljudi na posebnih položajih, in sicer

– za veleposlanika/veleposlanico; predsednika/predsednico vlade ali parlamenta (Njegova/Njena Ekscelenca): obisk Njegove ekscelence/Ekscelence generalnega sekretarja Sveta Evropske unije;

– za kardinala (Vaša/Njegova Eminenca), cerkvenega poglavarja, npr. papeža, dalajlamo, patriarha itd. (Vaša/Njegova Svetost): Njegova svetost/Svetost papež, Njegova svetost/Svetost dalajlama;

– monarha/monarhinjo (Vaše/Njegovo/Njeno Veličanstvo), pripadnike plemstva (Vaša/Njegova/Njena Visokost), npr.: Njeno veličanstvo/Veličanstvo kraljica Elizabeta II., Njegova knežja visokost/Visokost Albert II., monaški knez.

Pridevniki iz lastnih imen

Vrstne pridevnike na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski ipd. izpeljujemo iz imen bitij, zemljepisnih in stvarnih imen. Pišemo jih z malo začetnico: alpski (< Alpe); beethovnovski (< Beethoven); cankarjanski, cankarski, cankarjevski (< Cankar); demosovski (< Demos); goriški (< Gorica); natovski (< Nato). Enako velja za pridevnike, izpeljane iz kratic: RTV-jevski/ertevejevski (< RTV).

Svojilne pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in izpeljujemo iz imen bitij in stvarnih imen. Pišemo jih z veliko začetnico: Adamov (< Adam), Cankarjev (< Cankar), Župančičev (< Župančič); Karmenin (< Karmen), Kobilčin (< Kobilca); Alpinin (< Alpina), Demosov (< Demos), Merkurjev (< Merkur), Natov (< Nato).

Posebnost

Pridevnik Božji pišemo z veliko začetnico, če ga uporabljamo kot svojilni pridevnik (v pomenu ‘od Boga’).

Pri svojilnih pridevnikih z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in, ki nastopajo v prirednih zvezah in ki jih povezujemo z vezajem, ohranjamo veliko začetnico pridevnikov: Alberti‑Žnideršičev panj, Breznik-Ramovšev pravopis. Enako velja za malo začetnico pri povezovanju izlastnoimenskih vrstnih pridevnikov na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski: baltsko-slovanski jeziki, rusko-ameriški vrh.

O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).

O tvorbi pridevnikov iz lastnih imen glej poglavje »Tvorba pridevnikov z obrazilom -ski« (Besedotvorni oris).

O razmerju med prirednimi in vezalnimi zloženkami glej poglavje »Vezalne zloženke« (Pisanje skupaj ali narazen).

Izlastnoimenski pridevniki s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah

Z veliko začetnico pišemo izlastnoimenske pridevnike z obrazili ‑ov/ev (ali in) v stalnih besednih zvezah, ki zaznamujejo duhovno last ali častna poimenovanja, na primer izume in iznajdbe: Beauforteva/Beaufortova lestvica, Gauß-Krügerjev koordinatni sistem, Geiger-Müllerjev števec, Higgsov bozon, Hipokratova prisega, Ludolfovo število, Mozartove kroglice, Newtonov zakon, Ohmov zakon, Pitagorov izrek.

Z veliko začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki poimenujejo

a) nagrade: Borštnikov prstan, Cankarjevo priznanje, Nobelova nagrada;

b) posebne dneve ali praznike: Prešernov dan, Martinova sobota, Marijino vnebovzetje.

O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).

Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v različnih strokah, med drugim

a) v medicini (bolezni, deli telesa ipd.): Aspergerjev/aspergerjev sindrom, Crohnova/crohnova bolezen, Downov/downov sindrom, Epstein-Barrov/epstein-barrov virus; Adamovo/adamovo jabolko, Evstahijeva/evstahijeva cev;

b) v botaniki in zoologiji (rastlinske in živalske vrste): Blagajev/blagajev volčin, Zoisova/zoisova zvončica; Humboldtov/humboldtov pingvin, Scopolijev/scopolijev kozliček.

Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v prenesenem pomenu (frazeološke enote); Ahilova/ahilova peta ‘ranljivost’, Evin/evin kostum ‘golota’, Sizifovo/sizifovo delo ‘delo brez učinka’.

Posebnosti

  1. V vseh navedenih skupinah so se skozi dolgo obdobje rabe kot edini uveljavili nekateri zapisi z malo začetnico, pogosto iz osebnih, predvsem rojstnih imen, npr. kristusov trn, marijini laski, salomonov pečat (rastline); blažev žegen ‘neučinkovito sredstvo’, noetova barčica (žival), venerin griček (del telesa), vidov ples (bolezen).
  2. Z malo začetnico pišemo tudi podomačeno zapisane izlastnoimenske pridevnike, pri katerih se je identifikacija z izhodiščnim imenom že izgubila: Dieslov/dizlov motor (< Diesel), Geigerjev/gajgerjev števec (< Geiger), Kneippova/knajpova kopel (< Kneipp), Sacherjeva/saherjeva torta (< Sacher).

    O tvorbi pridevnikov iz priimkov ženskih oseb glej poglavje »Besedotvorni oris«.

    Pri poimenovanjih po ženski osebi je mogoče izbrati opisno ubeseditev, če želimo ohraniti identifikacijo z imenom, npr. lestvica po Virginii Apgar neuradno tudi lestvica po Apgarjevi. Zveza točkovanje po apgarju izhaja iz besede in kratice apgar (< APGAR). Podobno: pedagogika (Marije) Montessori.

    Kadar priredni zapis tipa Ogino‑Knausova metoda zaradi različnih spolov podstavnih imen ni mogoč, pri zapisu izberemo eno od naslednjih možnosti, mera po J. H. Cochranu in M. Piazzesi ali mera po Johnu H. Cochranu in Moniki Piazzesi, tudi mera po Cochranu in Piazzesijevi.

Mala začetnica

Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po pravilih, navedenih v poglavju o veliki začetnici. V poglavje o mali začetnici so vključene tiste skupine poimenovanj, ob katerih smo pri izbiri začetnice pogosto v zadregi.

Vrstna poimenovanja bitij in določila ob imenih

Nazivi in naslovi ob osebnem imenu

Z malo začetnico pišemo nazive in naslove pred osebnim imenom, kadar zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo: akademik in akademikinja (akad.); doktor in doktorica (dr.); docent in docentka (doc.); gospod (g.), gospa (ga.); pater (p.); plemeniti in plemenita (pl.); profesor in profesorica (prof.); sveti in sveta (sv.) ipd.

O pisanju nazivov ob imenih na začetku povedi glej »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).

Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti

Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na

a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;

b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.

Posebnost

Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.

O pisanju stalnih pridevkov ob imenih zgodovinskih oseb glej poglavje »Zgodovinska imena s stalnimi pridevki« (Velika in mala začetnica).

Poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah

Z malo začetnico pišemo poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah: avstralopitekavstralopitekinja, kromanjoneckromanjonka, misleči človek, neandertalecneandertalka, spretni človek ipd.

Posebnost

Latinska imena evolucijskih stopenj so pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Australopithecus (avstralopitek), Homo erectus (pokončni človek), Homo habilis (spretni človek), Homo neanderthalensis (neandertalec), Homo sapiens (misleči človek).

Poimenovanja pripadnikov jezikovnih skupin, verstev, gibanj, nazorov, društev ipd.

Z malo začetnico pišemo poimenovanja za pripadnike različnih skupin, tudi če so izpeljana iz lastnih imen in kratic. Sem spadajo redovnice in redovniki (avguštinec, frančiškanfrančiškanka, jezuit, klarisa, uršulinka), nagrajenci in nagrajenke (kresnikoveckresnikovka, nobelovecnobelovka, oskarjevecoskarjevka) ter pripadniki in pripadnice:

a) jezikovnih skupin: ekavecekavka, indoevropejecindoevropejka, kreolkreolka;

b) verstev: amišamišinja, judjudinja, katoličankatoličanka, kristjankristjanka, muslimanmuslimanka, protestantprotestantka, sikhsikhinja;

c) gibanj, nazorov ter kulturnih in družbenih skupin in usmeritev: darvinistdarvinistka, hipihipijevka, hipsterhipsterka, marksistmarksistka, mladoslovenecmladoslovenka, modernistmodernistka, obritoglavecobritoglavka, socialistsocialistka;

č) društev, klubov in strank: apezejevecapezejevka, desusovecdesusovka, esdeesovecesdeesovka, krimovka, kudoveckudovka, rotarijecrotarijka;

d) ustanov, organizacij, uslužbenci podjetij in/ali uporabniki njihovih izdelkov oziroma storitev: lekoveclekovka, microsoftovecmicrosoftovka, novorevijašnovorevijašinja, siolovecsiolovka, pilovecpilovka, večerovecvečerovka;

e) oboroženih in tajnih skupin: alkaidovecalkaidovka, hamasovechamasovka, kforjeveckforjevka, maistrovec, udbovecudbovka;

f) drugih skupin: aleksandrinka, freudovecfreudovka, milenijecmilenijka.

Poimenovanja pripadnikov po barvi kože, ki so bila v pravopisih uvrščena med poimenovanja po t. i. rasni pripadnosti (npr. belecbelka, kavkazijeckavkazijka), so kot vrstna poimenovanja pisana z malo začetnico.

O prekrivnosti poimenovanj za pripadnike ver in imen za pripadnike narodov glej poglavje »Prebivalska imena« (Velika in mala začetnica).

Posebnosti

  1. Nekatera poimenovanja pripadnikov in pripadnic, izpeljana iz črkovalnih kratic, zapisujemo s kratico (FDV‑jevecFDV‑jevka, NLB‑jevecNLB‑jevka, RTV‑jevecRTV‑jevka) ali tudi razvezano: ertevejevecertevejevka.
  2. V redkih primerih, ko poimenovanja pripadnikov skupin niso izpeljana iz stvarnega lastnega imena, temveč so z njim prekrivna, se je uveljavil zapis z veliko začetnico: Čuki (ime glasbene skupine) – Čuk (član skupine); tako še Avsenik, Sokol, Viola ipd. Kadar je razumevanje zaradi prekrivanja z občnim poimenovanjem oteženo, uporabimo opisno zvezo, npr. član Sokola. Če poimenovanja niso prekrivna z imenom, ampak gre za iskanje podobnosti in primerjave (Skakalci so kot orli; zmaga risov), jih pišemo z malo začetnico (orli, risi).

Stvarna občna poimenovanja

Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev

Z malo začetnico pišemo časovne opredelitve, tj. poimenovanja

a) dnevov in mesecev: ponedeljek, sobota; avgust, mali traven, rožnik;

b) državnih in verskih praznikov: dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti, praznik dela; božič, pepelnica, velika noč; hanuka, ramadan/ramazan;

c) posebnih datumov: novo leto, silvestrovo, martinovo;

č) mednarodnih, priložnostnih ali spominskih dnevov, mesecev, tednov in let: dan spomina na žrtve holokavsta, mednarodni dan maternega jezika, svetovni dan čebel; teden razoroževanja; mednarodni mesec boja proti raku dojk; leto mladih, mednarodno leto zdravja rastlin.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: dan Rudolfa Maistra, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan Zemlje. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Prešernov dan; Marijino vnebovzetje (nasproti veliki šmaren ali velika maša ali velika gospojnica); Martinova sobota, Silvestrov večer (nasproti silvestrovo) in Vidov dan.

O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili -ov/-ev ali -in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).

V zasebnem pisanju se namesto male začetnice pogosto uporablja velika začetnica, še zlasti v voščilih ob verskih praznikih.

Poimenovanja zgodovinskih dogodkov

Z malo začetnico (razen morebitne lastnoimenske sestavine) pišemo poimenovanja različnih zgodovinskih dogodkov, ki so opisnega značaja, nastala pogosto v poznejšem obdobju. Sem uvrščamo poimenovanja

a) vojn, bitk in front: balkanske vojne, desetdnevna vojna, druga svetovna vojna, osamosvojitvena vojna, tridesetletna vojna, trojanska vojna, zalivska vojna; bitka pri Termopilah, kosovska bitka; soška fronta;

b) vstaj in revolucij: arabska pomlad, ilindenska vstaja, varšavska vstaja; francoska revolucija, marčna revolucija, oktobrska revolucija;

c) drugih zgodovinskih dogodkov: brexit, dachavski procesi, daytonski mir, drugi vatikanski koncil, ljubljanski kongres, nürnberški procesi, tridentinski koncil, vižmarski tabor.

Z veliko začetnico pišemo lastna imena v zvezah, s katerimi poimenujemo zgodovinske dogodke (bitka za Midway, mirovna konferenca v Brest‑Litovsku, obleganje Leningrada), in svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Friedjungov proces, Marshallov plan, Nagodetov proces.

Od poimenovanj dogodkov (vestfalska konferenca, mirovna konferenca v Versaillesu ali versajski mir) je treba ločiti listine, pogodbe, premirja, ki so uradni dokumenti in so zato stvarna lastna imena: Brestlitovski mir, Versajski mir, Vestfalski mir (mirovne pogodbe). Podobno Lizbonska pogodba, Trianonska pogodba.

Poimenovanja nagrad, priznanj in častnih nazivov

Z malo začetnico pišemo poimenovanja

a) nagrad, priznanj in odlikovanj: kresnik, grammy, viktor, zlata palma; priznanje za hrabrost; medalja za hrabrost, srebrni red za zasluge;

b) častnih nazivov: častni meščančastna meščanka, kralj cvička, vinska kraljica, prometej znanosti;

c) športnih trofej: olimpijska zlata medalja, veliki kristalni globus, zlata lisica.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, jo pišemo z veliko začetnico: nagrada Saharova, plaketa mesta Ljubljane, red generala Maistra; kralj Krvavca, miss Slovenije. Z veliko začetnico pišemo svojilne pridevnike v poimenovanjih nagrad, priznanj ipd.: Bloudkova plaketa, Borštnikov prstan, Ježkova nagrada, Vegovo priznanje, Unicefov ambasador in nagrada Prešernovega sklada.

Od poimenovanj nagrad ipd. ločimo pogosto enakozvočna imena prireditev, ki jih pišemo z veliko začetnico: Zlata lisica (nagrado pišemo z malo začetnico: zlata lisica).

O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).

Poimenovanja nazorov, smeri in gibanj

Z malo začetnico pišemo poimenovanja umetnostnih in filozofskih smeri (ekspresionizem, moderna, renesansa), političnih gibanj (bonapartizem, golizem, janzenizem, peronizem, sionizem), verskih gibanj (anglikanstvo, budizem) ter drugih nazorov in gibanj (darvinizem, ilirizem).

Poimenovanja jedi

Poimenovanja jedi niso lastna imena, pišemo jih z malo začetnico: goveja juha, idrijski žlikrofi, potica, prekmurska gibanica.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, ga pišemo z veliko začetnico: goveji file Stroganov, hruška lepe Helene, pečenka Wellington. Enako velja za pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in, izpeljane iz lastnih imen: Melbina breskev, Prešernove kroglice.

Posebnost

Izlastnoimenski pridevniki, ki se ustalijo v podomačenem zapisu, so zapisani z malo začetnico, npr. Kneippova kava nasproti knajpova kava.

O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).

Poimenovanja športnih in družabnih iger

Z malo začetnico pišemo poimenovanja športnih iger in disciplin (kriket, mali nogomet, ragbi, šah, vaterpolo), športnih prireditev (atletski miting, igre brez meja, olimpijske igre) in družabnih iger (človek, ne jezi se, domine, gnilo jajce, mikado, mlin, ristanc, spomin).

Če je v poimenovanju igre lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: igrati se kavboje inIndijance, karte za črnega Petra.

Posebnosti

  1. Imena družabnih iger pišemo z veliko začetnico le takrat, ko se nanašajo na ime industrijskega izdelka oziroma znamke: Prodam novo družabno igro Moja Slovenija.
  2. Nekatere sodobne avtorske igre z zaščitenim ali lastniškim imenom (Activity, Monopoly, Tetris) so dobile tudi vrstni pomen in jih zato pišemo z malo začetnico in podomačeno: aktiviti, monopoli, tetris.

    O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).

Posebnosti pri rabi velike in male začetnice

Zapisovanje spletnih naslovov, naslovov pri elektronskem sporočanju in v računalniškem jeziku

V spletnih naslovih vse enote zapisujemo z malo začetnico, čeprav so med njimi tudi lastna imena (http://www.gorenje.si/). Tako se je uveljavilo tudi v elektronskih naslovih: france.kuhar@siol.net.

S samimi malimi črkami pišemo kratice in okrajšave iz računalniškega jezika, ki označujejo

a) spletne domene: .si (< Slovenija), .org (< organizacija), .com (< company, podjetje);

b) vrste dokumentov: .doc (< document), .pdf (< portable document format).

Tudi zapisi enot v računalniških programih so pisani s samimi malimi črkami: </script></div>.

Raba velike začetnice sredi besede

Pri nekaterih besedah se velika začetnica iz podstave (McCarthy, McDonald’s; PostScript, EasyWriter; InterCity, AirBeletrina) ohrani tudi v novonastali tvorjenki in formulah: McDonald’sov hamburger, InterCityjev vlak, NaCl.

Mala začetnica na začetku lastnega imena

V nekaterih, zlasti stvarnih imenih se pojavlja zapis z malo, in sicer s črkama e in i na prvem mestu: eVsebine, eDavki, eZdravstvo, eBay; iRazglednica, iPhone. V teh primerih črki e in i nadomeščata pridevnike elektronski in spletni oziroma internetni. V novejših besedilih pa je namesto črk e ali i uporabljena tudi kaka druga črka, zgolj po analogiji: Portal zVem omogoča dostop do storitev eRecept in eNaročanje.

Raba male začetnice namesto velike in velike začetnice sredi besede je povezana z željo po opaznosti poimenovanja in stiliziranju, zlasti v oglasnih besedilih (EasyJet, sLOVEnija, JezikOvnoTehnološki AbonmaJOTA).

O mali začetnici na začetku povedi glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).

O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).

Raba velike in male začetnice v okrajšavah besednih zvez

Okrajšane besede načeloma ohranijo začetnico, na primer pr. Kr. (< pred Kristusom), Ur. l. (< Uradni list). Pri nekaterih prevzetih okrajšavah je zapis male ali velike začetnice neodvisen od zapisa v neokrajšani besedi, na primer: P. S. (< post scriptum ‘pripis’), A. D. (< anno Domini ‘v letu Gospodovem’), A. M. (< air mail ‘letalska pošta’), N. N. (< nomen nescio ‘neznan’).

PRILOGA: »Neprve sestavine zemljepisnih imen«

Pravopisno pravilo za pisanje neprvih sestavin v zemljepisnih imenih (člen 61) določa, da te v krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih pa z malo začetnico (Bukov vrh). Zapis nekrajevnih imen (predvsem imen vzpetin in gora), ki ne sledijo predstavljenemu mehanizmu, ureja pravopisno pravilo v členu 62:

Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Stog), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Rokav, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Veliko Kladivo, Malo Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Kočevski Rog; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik.

Zbirka »Neprve sestavine zemljepisnih imen« vsebuje nabor 212 besed ali zvez (severna stena, vinska pot), ki se pojavljajo kot neprve v 837 nekrajevnih in krajevnih imenih in so posledično pisane z veliko ali malo začetnico. Razlage teh besed so povzete ali po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ali področnih terminoloških slovarjih na portalu Fran, nekatere pa je oblikovala delovna skupina. Če oznako vira v oklepaju za razlago spremlja zvezdica, je bila uporabljena razlaga malenkostno spremenjena, npr. beseda slap je v SSKJ razložena kot »večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča«, v zbirki pa kot »večja količina v loku padajoče vode«. Če se neprva sestavina pojavlja v geografskem pomenu zgolj v lastnem imenu, je razlaga uvedena s pojasnilom »v lastnih imenih«. Razlagi v razdelku krajevno in/ali nekrajevno ime sledi navedba imen, ki so bila izbrana kot najpogostejše pojavitve v besedilnem korpusu Gigafida 2.0 in Slovarju slovenskih eksonimov (2013). Če ime ne označuje zemljepisne danosti, ki bi bila pomensko prekrivna s pomenom neprva sestavina, imenu sledi identifikacijska umestitev, zapisana med pokončnicama. Npr. beseda graben je razložena kot »manjša ozka dolina s strmimi pobočji«, v zvezi, ki je zemljepisno lastno ime, pa je Mačkov graben ime potoka. V zbirko niso vključene enote državne ali pokrajinske uprave, ki jih uvrščamo med stvarna imena (npr. pokrajina, provinca, vojvodina), razen če so del zemljepisnega imena (npr. imena države ali zvezne države).

Namen zbirke je torej uporabniku pravopisnega priročnika osvetliti razmerja med pomenom geografskih izrazov in občnih poimenovanj (ki imajo lahko tudi geografski pomen) ter imeni, v katerih ti izrazi ali besede nastopajo.

Legenda:

GTS = Geografski terminološki slovar

UTS = Urbanistični terminološki slovar

PnTS = Planinski terminološki slovar

PrTS = Pravni terminološki slovar

SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika

***

arhipelag
skupina bližnjih otokov v oceanih, morjih (GTS)
NEKRAJEVNO IME:Aleksandrov arhipelagKanadski arhipelag, Zadrski arhipelag
avenija
široka mestna cesta, navadno z drevoredom in širokimi pločniki na obeh straneh(UTS)

NEKRAJEVNO IME:Peta avenijaMadisonova avenija

baba
1. po ljudskem verovanjubajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Divje babe|arheološko najdišče|
2. v lastnih imenihizrazita osamela skala, del gore ali gora z razklanim vrhom(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoDovška BabaLjubeljska BabaVelika Baba (člen 62)
barje
močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastajašota (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ljubljansko barjeLovrenško barje
bazen
območje z naravnimi bogastvi(UTS)
NEKRAJEVNO IME:Doneški bazenKuzneški bazen
bistrica
čista, prozorna voda potokov ali rek; reka ali potok, ki hitro teče(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kamniška bistricaTržiška bistrica
KRAJEVNO IME:Bohinjska BistricaGornja BistricaIlirska BistricaKamniška BistricaSrednja Bistrica
blato
z zastajajočo vodo trajno prepojen svet; sopomenkamočvirje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hutovo blatoKobariško blato
KRAJEVNO IME:Gorenje BlatoSpodnje Blato
boršt
narečnoz drevjem strnjeno porasel svet; sopomenkagozd(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Hudičev borštGotenski borštUdin boršt
brdo
nevisoka, navadno podolgovata vzpetina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Govško brdoLepo brdo
KRAJEVNO IME:Lesno BrdoMedvedje BrdoPrapetno Brdo
v množinibrda v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Goriška brdaOrehovška brdaSenožeška brda
KRAJEVNO IME:Dolga BrdaMala Brda
breg
1. pas zemlje ob vodi (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Zahodni breg|ozemlje na desnem bregu reke Jordan|
2.nagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Serdiški breg|vrh|, Sotinski breg|vrh|
KRAJEVNO IME:Mali BregRobidni BregZali Breg
brezno
zelo globoka, pogosto kraška jama s strmimi stenami
NEKRAJEVNO IME:Brezarjevo breznoČrnelsko breznoMalo breznoMarijino brezno
celinska polica
dno obrežnega morjasopomenkašelf(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arafurska celinska policaKeltska celinska policaSundska celinska polica
cesta
širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Celovška cestaKoroška cestaRimska cestaSlovenska cesta
KRAJEVNO IME:Ptujska CestaStara Cesta
čelo
gladki, izbočeni vrhnji del (skalnatega) pobočja(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Toško čelo|vrh|
KRAJEVNO IME:Toško Čelo
dedec
v lastnih imenihizrazito pokončna, osamela živa skala, gora ali njen del(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKamniški DedecLučki Dedec(člen 62)
dežela
obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano ozemlje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Adelijina deželaJutrova deželaViktorijina dežela
dobrava
valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Zajčja dobravaTezenska dobrava|del Maribora|
KRAJEVNO IME:Blejska DobravaCerkljanska DobravaMislinjska Dobrava
dol
starinskonižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; sopomenkadolina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Košaški dolMedji dolMedvedji dol
KRAJEVNO IME:Lončarjev DolJareninski DolJurovski DolSpodnji Jakobski Dol
dolina
nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Logarska dolinaSavinjska dolinaŠaleška dolinaVipavska dolinaRožna dolina |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Jarčja DolinaLogarska DolinaRožna DolinaVelika Dolina
draga
1.manjša dolina, navadno stranska; sopomenkavrtača(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Smrekova dragaJurjevanjska draga |del Črnomlja|
KRAJEVNO IME:Spodnja DragaVolčja DragaZgornja Draga
2.manjši zaliv
NEKRAJEVNO IME:Mala draga
KRAJEVNO IME:Senjska Draga
drevored
cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kettejev drevoredJakopičev drevored
država
organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Neodvisna država SamoaVečnacionalna država BolivijaZdružene države AmerikeZdružene države MikronezijeZdružene mehiške države
dvor
starinskodvorišče, navadno kmečko(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bavarski dvor|del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Dravski DvorPesniški DvorStari Dvor
emirat
v arabskem okoljupodročje, na katerem ima oblast emir(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Združeni arabski emirati
erg
pokrajina peščenih sipin v puščavi(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Veliki bilmski ergVeliki vzhodni erg
federacija
država, sestavljena iz dveh ali več načeloma enakopravnih teritorialnih enot(PrTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ruska federacija
fužina
nekdajtopilnica železa, navadno s predelovalnico(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoNove Fužine|del Ljubljane| (člen 62)
KRAJEVNO IME:Stara FužinaZgornje Fužine |zaselek|
gaj
redek, negovan gozd(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mozirski gaj|park|Zbiljski gaj|soseska|Zeleni gaj|soseska|
KRAJEVNO IME:Spodnji Gaj
gejzir
vroč vrelec, ki v presledkih brizga visoko v zrak
NEKRAJEVNO IME:Enkeladovi gejzirji|ledeni gejzirji na Saturnovi luni Enkelad|
glava
zaobljena, kopasta skalna tvorba v steni, vrh(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Šmarjetna glavaŠitna glavaOrlove glave
globel
vdolbina na kopnem ali v morskem dnu(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Barentsova globelIrijska globel
gora
izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Šmarna goraTrška goraUršlja goraČrna gora |država|
KRAJEVNO IME:Babna GoraKranjska GoraMala Ilova GoraTrška GoraVišnja Gora
gorca
vinograd (v gričevnatem svetu)(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Pekrska gorca|vrh|Žička gorca|vrh|
KRAJEVNO IME:Cmereška GorcaKamna GorcaPolžanska Gorca
gorica
gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lendavske goriceLjutomersko-Ormoške goriceRadgonske goriceSlovenske gorice
KRAJEVNO IME:Ivančna GoricaKamna GoricaNova Gorica
gorovje
v zaključeno celoto povezane gore(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ibersko gorovjeKavkaško gorovjeSkalno gorovje
gorstvo
v zaključeno celoto povezana gorovja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dinarsko gorstvoPindsko gorstvoVariskično gorstvo
gozd
z drevjem strnjeno porasel svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dunajski gozdKatinski gozdKrakovski gozdTrnovski gozd
graben
zastarelomanjša ozka dolina s strmimi pobočjisopomenkagrapa
NEKRAJEVNO IME:Črni grabenŽagarjev grabenMačkov graben |potok|
KRAJEVNO IME:Hudi GrabenLahov Graben
grad
veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče, pogosto na vzpetini(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Ljubljanski gradMali grad
KRAJEVNO IME:Gornji GradKovačji GradSpodnji Stari Grad
gradec
utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ajdovski gradec
KRAJEVNO IME:Marija GradecPolhov GradecPusti GradecSlovenj Gradec
gradišče
utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ančnikovo gradiščeArhovo gradišče
KRAJEVNO IME:Dolenje GradiščeGorenje GradiščeZgornje Gradišče
grapa
manjša ozka dolina s strmimi pobočji(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baška grapaBodoveljska grapaLovrenška grapa
greben
strma, podolgovata visokogorska vzpetina(PTR)
NEKRAJEVNO IME:Kalški grebenPetelinji grebenVeliki koralni greben
grič
vzpetina, nižja od hriba(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kapitolski gričskrajšano|Kapitol|, Tempeljski gričBiljenski griči
KRAJEVNO IME:Drenov GričJerinov Grič
gričevje
v zaključeno celoto povezani griči(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bizeljsko gričevjeKozjansko gričevjeNormandijsko gričevjeŠavrinsko gričevjeTunjiško gričevje
grmada
v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMala GrmadaPolhograjska Grmada (člen 62)
hrbet
večja, na vrhu praviloma zaobljena podolgovata, navadno neskalnata vzpetina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Dolgi hrbetGalapaški hrbet |podvodna oblika|Srednjeatlantski hrbet |podvodna oblika|
hrib
višja vzpetina zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Meljski hribŠišenski hribGrajski hrib |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Mali HribMeljski HribPusti HribSv. Petra Hrib
hribovje
v zaključeno celoto povezani hribi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Banatsko hribovjeCerkljansko hribovjePolhograjsko hribovjeRensko skrilavo hribovjeŠkofjeloško hribovje
izvir
kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ivanov izvirVidov izvir
jama
votel prostor pod zemeljskim površjem(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Postojnska jamaŠkocjanske jameGramozna jama |del Ljubljane|Zelena jama |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Huda JamaVolčja Jama
jarek
podolgovata reliefna oblika s strmimi pobočji(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Bistriški jarekJordanski (tektonski) jarekMarianski jarek |podvodna oblika|
jezero
večja kotanja, napolnjena z vodo, predvsem sladko(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Blejsko jezeroCerkniško jezeroVrbsko jezeroKrnska jezeraLovrenška jezeraTriglavska jezera
KRAJEVNO IME:Dolenje Jezero, Gorenje Jezero
kal
plitvejša kotanja s stoječo vodosopomenkamlaka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Goški kal
KRAJEVNO IME:Črni KalMali KalRdeči KalVeliki Kal
kamen
kos kompaktne kamnine(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Beli kamen|vrh|Vražji kamen|vrh|
KRAJEVNO IME:Veliki Kamen
kanal
1.morje med bližnjima deloma kopnega(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jernejev kanalLimski kanal
2.v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode(SSKJ*); sopomenkaprekop
NEKRAJEVNO IME:Hankejev kanal|podzemna oblika|
kladivo
v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMalo KladivoVeliko Kladivo (člen 62)
kočna
zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenami(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Belska kočnaMakekova kočnaRavenska kočna
z veliko začetnicoJezerska Kočna|vrh|Kokrška Kočna|vrh| (člen 62)
koliševka
vrtača, nastala z udrtjem jamskega stropa
NEKRAJEVNO IME:Goteniška koliševkaPrelesnikova koliševkaUnška koliševka
komet
plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in navadno repu podobnim podaljškom, repatica(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Boppov kometHalleyjev kometLexellov komet
konec
zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenamisopomenkakočna(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Mišeljski konec|vrh|
KRAJEVNO IME:Hudi KonecMali Konec
konfederacija
zvezna država, nastala kot zveza prvotno samostojnih enot, v kateri te ohranjajo visoko stopnjo suverenosti(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Švicarska konfederacija
konta
ledeniško-kraška globel, podobna vrtači(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kosova kontaMedvedova kontaSnežna kontaVrh Snežne konte |vrh|
kopa
široka, zaobljena vzpetina(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Mala kopaMatkova kopaVelika kopa
kostel
utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; sopomenkagradišče(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Blatenski Kostel
kot
zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenamisopomenkakočna(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Breginjski kotMatkov kotRobanov kot
KRAJEVNO IME:Gornji KotHudi KotNovi KotRobanov KotStari Kot
kotar
nekdajupravna enota na Hrvaškem
NEKRAJEVNO IME:Gorski kotar|pokrajina|
kotlina
zaradi tektonike poglobljeno območje, obdano z višjim svetom
NEKRAJEVNO IME:Celjska kotlinaLjubljanska kotlinaPivška kotlinaZahodnoevropska kotlina |podmorska oblika|
krajina
1.mejno ozemlje(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bela krajinaSuha krajinaVojna krajina
2.manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenostsopomenkapokrajina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Furlanija – Julijska krajinaKninska krajina
kraljestvo
država, ki ji vlada kralj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
kraljevina
država, ki ji vlada kralj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hašemitska kraljevina Jordanija
kras
1.svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dolenjski kras, Notranjski kras
2. kotdel matičnega Krasaz veliko začetnico
NEKRAJEVNO IME:Divaški KrasDoberdobski KrasKomenski KrasSežanski KrasTržaški Kras
križ
vrh, s katerega se razhaja troje ali več slemen, hrbtov, grebenov(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Dovški križJužni križ |ozvezdje|Strunjanski križ|sakralni objekt|Sveti križ|otok|
KRAJEVNO IME:Dolnji KrižGornji KrižVipavski KrižBeli Križ |zaselek|
krnica
1.poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinecsopomenkatolmun (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dobravska krnica
2.polkrožno oblikovana globel pod strmim grebenom v zgornjem, zaključenem delu ledeniške doline(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Snežna krnicaŽabniška krnica
KRAJEVNO IME:Idrijske KrniceLedinske Krnice
kuk
grič, hrib (SSKJ)variantekolk, kovk, kuk
NEKRAJEVNO IME:Munihov kuk|arheološko najdišče|
z veliko začetnicoLivški KukTolminski Kuk (člen 62)
laguna
plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapirasipina (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Beneška lagunaZelena laguna |del Poreča|Ormoške lagune |naravni rezervat|
laz
s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Dolgi LazRibčev LazSlavski LazDolenji LaziNovi Lazi
v množini tudi ženskega spolalaze
KRAJEVNO IME:Gornje LazeGradiške LazeJablaniške LazeZgornje Laze
ledena jama
kraška jama, v kateri se večji del leta ali celo leto ohranja led(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Mala ledena jamaVelika ledena jama
ledena polica
prostrana plošča ledu v šelfnem morju ali oprta na morsko dno(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ameryjeva ledena policaZahodna ledena polica
ledeni pokrov
obsežna, tudi več kilometrov debela gmota ledu, ki pokriva del celine ali celo celino(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Antarktični ledeni pokrovGrenlandski ledeni pokrov
ledenik
iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lambertov ledenikTriglavski ledenik
log
(močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mestni log|del Ljubljane|Ragov log|del Novega Mesta|
KRAJEVNO IME:Cerov LogIdrijski LogZali Log
loka
nekoliko močvirnat travnik ob vodi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jelševa loka|vodno zajetje|Savska loka|del Kranja|
KRAJEVNO IME:Banja LokaIška LokaMala LokaŠkofja Loka
lug
log; sopomenkamočvirje
NEKRAJEVNO IME:Samoborski lugLahinjski lugiNerajski lugi
luknja
prazen prostor, vdolbina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arneševa luknjaHuda luknjaHudičeva luknjaPokljuška luknja
luža
manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodosopomenkamlaka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Smočka luža
KRAJEVNO IME:Mrzla Luža
magistrala
glavna mestna cesta, prometna os mesta ali povezava dveh mest(UTS)
NEKRAJEVNO IME:Ibarska magistralaJadranska magistralaPartizanska magistrala
mesto
večje naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja(SSKJ*)
KRAJEVNO IME:Novo Mesto
mlaka
plitvejša kotanja s stoječo vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Miklavška mlakaČrna mlaka |potok|
KRAJEVNO IME:Čučja MlakaTunjiška Mlaka
močvirje
z zastajajočo vodo trajno prepojen svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kuško močvirjePripjatsko močvirje
morje
slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Andamansko morjeČrno morjeEgejsko morjeJadransko morjeSeverno morjeSredozemsko morje
morost
močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šotasopomenkabarje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Iški morost
most
objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Brooklynski mostČevljarski mostZmajski mostDolgi most |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Zidani Most
nariv
plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dolski narivJužnokaravanški narivKrnski nariv
narodni park
večje območje narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Krugerjev narodni parkTriglavski narodni parkYellowstonski narodni park
naselje
skupina strnjeno ali nestrnjeno pozidanih stanovanjskih stavb(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Dečkovo naseljeSavsko naseljeŠtepanjsko naselje
KRAJEVNO IME:Podjetniško Naselje Kočevje
nasip
nasut in utrjen pas zemljišča(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Krakovski nasip|del Ljubljane|Poljanski nasip|del Ljubljane|
nižavje
obsežnejše območje nizkega, razmeroma ravnega sveta(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonsko nižavjeFurlansko nižavjePadsko nižavjePanonsko nižavjeZahodnosibirsko nižavje
nižina
glej nižavje
njiva
zlasti v lastnih imenihrazmeroma ravno, podolgovato travnato območje v strmem svetu, uravnano dno večje vrtače, zaprte doline(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Marjanine njiveKapiteljska njiva |del Novega Mesta|
KRAJEVNO IME:Knežja NjivaLepa NjivaHlavče NjiveŽupanje Njive
obala
pas zemlje ob morju, jezeru(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Azurna obalaSmaragdna obalaZlata obalaSlonokoščena obala |država|
ocean
široko, odprto morje, ki pokriva večino zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arktični oceanAtlantski oceanIndijski oceanTihi ocean
oltar
v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMali OltarVeliki Oltar (člen 62)
otočje
več otokov, otoki(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Britansko otočjeEkvatorsko otočjeIndonezijsko otočje
otok
del kopnega sveta, obdan z vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Blejski otokFerski otokiKanarski otokiVeliki Sundski otoki
KRAJEVNO IME:Mali OtokSpodnji OtokVeliki OtokZgornji Otok
ozebnik
ozek strm prehod med stenama, napolnjen s snegom ali ledom(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hornbeinov ozebnikJalovčev ozebnik
z veliko začetnicoVeliki Ozebnik|vrh|Zadnjiški Ozebnik|vrh| (člen 62)
ozemlje
večji del zemeljske površine(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Britansko ozemlje v Indijskem oceanuSeverno ozemljeSvobodno tržaško ozemlje
ožina
ozek pas kopnega med dvema morjema ali morja med dvema kopnima(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hormuška ožinaKorintska zemeljska ožinaPanamska zemeljska ožina
park
negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Centralni parkKozjanski parkLuksemburški parkMagdalenski parkMiklošičev park
peč
1.skalno pobočje, stena(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Pasje pečiDebela peč |vrh|Mišja peč|plezališče|Na Pečeh|vrh|
KRAJEVNO IME:Bela PečKrvava PečMirna PečSovinja PečŠavna PečVranja Peč
2.jama ali votlina v skali(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Polina pečVrabčeva peč
pečina
skalno pobočje, stena(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Medena pečinaMoherske pečine
pešpot
pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kostelska grajska pešpotRilkejeva pešpotRoška pešpotSoška pešpotSromeljska pešpot
plac
nižje pogovornokraj, prostor(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kozji plac|del Črnomlja|Mali plac|naravni rezervat|
planina
s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kriška planinaMenina planinaSoriška planinaVelika planina
KRAJEVNO IME:Mrzla PlaninaSveta PlaninaVelika Planina
planja
knjižnoraven svet brez drevja in grmovja, navadno v gorah(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Laška planja
planota
višji, precej raven ali rahlo razgiban svet(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bloška planotaGolanska planotaŠentviška planotaTrnovsko-Banjška planotaFalklandska planota |podvodna oblika|
plaz
gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kumrov plazMacesnikov plazSmokuški plazŠentanski plaz
plitvina
del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva(eSSKJ)
NEKRAJEVNO IME:McMurdova plitvinaVelika novofundlandska plitvina |podvodna oblika|
plošča
1.večje, gladko, strmo skalnato pobočje(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Škrbinska plošča
2.litosferska plošča pod celino ali morjem(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Afriška ploščaEvroazijska ploščaSevernoameriška plošča
poč
razpoka ali špranja v skalovju, ledeniku ali snežni odeji(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kranjska poč|plezalna smer|Preussova poč|plezalna smer|
pod
skalnata planota v gorah(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kaninski podiKriški podiRombonski podi
podolje
niz več kraških polj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Matarsko podoljePivško podoljePodgrajsko podoljeSenožeško podolje
pogorje
v zaključeno celoto povezane gore, hribi(eSSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kaninsko pogorjeKrnsko pogorjeSmrekovško pogorjeŠkofjeloško pogorjeTriglavsko pogorje
poldne
vrh južnega pobočja
NEKRAJEVNO IME:Kališnikovo poldneMaloško poldneRežovnikovo poldneTrupejevo poldne
polica
vodoraven ali poševen, iz stene izstopajoč del ali pas kamnine, kjer je mogoč prehod(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Kugyjeva policaŠiroka policaFrdamane police |vrh|Špik Hude police|vrh|
KRAJEVNO IME:Babna PolicaBloška PolicaHuda PolicaPraprotna PolicaPšenična Polica
poljana
obsežnejši, razmeroma raven svet; sopomenkapolje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betnavska poljanaElizejske poljaneKatalavnijske poljane
KRAJEVNO IME:Dolga PoljanaDolenje PoljaneKočevske PoljaneŠtangarske PoljaneVelike Poljane
polje
obsežnejši, razmeroma raven svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dravsko poljeGosposvetsko poljeLivanjsko poljePlaninsko poljePtujsko poljeRudno polje
KRAJEVNO IME:Babno PoljeDobro PoljeDolenje Mokro PoljeZajčje Polje
polotok
del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Apeninski polotokArabski polotokIberski polotokKorejski polotokPirenejski polotokSinajski polotok
pot
ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Aljaževa potApalaška potJakobova potJurčičeva potLevstikova potUrbanova potMorska pot svetega Lovrenca |prekop|
KRAJEVNO IME:Novi Pot
potok
manjša, v strugi tekoča voda(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bršljinski potokKobiljski potokMangrtski potokMirtoviški potokLoški potok |dolina|
KRAJEVNO IME:Črni PotokDolenji PotokJablaniški PotokKačji PotokKamni PotokKrvavi Potok
prag
1.nizka skalnata pregrada v rečni strugi(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Jakilov prag
2.obsežno razpotegnjeno površje, ki ločuje povodja, kotline(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Lundski pragGalapaški prag
3.območje, kjer se zložno gorsko pobočje prelomi v bolj strmo(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Divaški prag|učna pot|
pragozd
gozd, ohranjen v naravnem stanju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonski pragozdKočevski pragozdKrakovski pragozdRajhenavski pragozd
prekop
v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovbo(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Gruberjev prekopKorintski prekopPanamski prekopSueški prekop
prelaz
nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bormijski prelazRadeljski prelazŠipčenski prelaz
preliv
ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Beringov prelivBosporski prelivGibraltarski prelivMagellanov prelivRokavski prelivTajvanski preliv
prelom
razpoka v kamninskih skladih, nastala zaradi premika kamnin(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Divaški prelomIdrijski prelomVelikonočni prelomAmsterdamski prelom |podvodna oblika|
preval
nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugosopomenkaprelaz(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Srenjski prevalStudorski preval
primorje
svet pri morju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:nekdajAvstrijsko primorjeČrnogorsko primorjeSlovensko primorjeTržaško primorje
prospekt
zlasti v ruskem okoljuširoka, ravna velemestna ulica(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kutuzovski prospektLeningrajski prospektNevski prospekt
puščava
obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Libijska puščavaMala peščena puščavaVelika arabska puščavaVelika Viktorijina puščava
ravan
zastarelonavadno večji raven svetsopomenkaravnina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Dravska ravanGoška ravanKrška ravanMurska ravanPasja ravan |vrh|
KRAJEVNO IME:Četena RavanDolenja RavanGorenja Ravan
ravnik
ostanek nekdaj uravnanega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Barklyjev ravnikBelokranjski ravnikLogaški ravnikSlavinski ravnikAmundsenov ravnik |podvodna oblika|
razglednik
gora, hrib, s katerega je dober razgled(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Vodnikov razglednik
reber
nagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Volovja reberZdenska raber
KRAJEVNO IME:Brezova ReberJelenska ReberKriška ReberTopla Reber
rebro
narečnonagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Severno rebro |plezalna smer|
KRAJEVNO IME:Drensko RebroStrmo Rebro
regijski park
obsežnejše območje z naravnimi znamenitostmi, ki je zakonsko zavarovano(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Kozjanski regijski parkNotranjski regijski park
reka
večja, v strugi tekoča voda(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Rumena rekaVzhodna rekaBiserna reka
KRAJEVNO IME:Babna RekaKočevska RekaMarija Reka
republika
država, v kateri je na čelu za določeno dobo izvoljeni predsednik(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Helenska republikaIslamska republika IranKirgiška republikaSirska arabska republika
ribnik
večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betnavski ribnikRački ribnikTivolski ribnik
rob
mesto, pas, kjer se spremeni nagib sveta(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Kraški robZeleni robKozlov rob |vrh|
rog
1.vitka in koničasta pokončna skalna tvorba v steni, grebenu(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKočevski Rog|planota|Mali Rog|vrh|Veliki Rog|vrh| (člen 62)
2.kar je po obliki podobno rogu
NEKRAJEVNO IME:Afriški rog|Etiopija, Džibuti, Somalija|
rokav
stranska struga (reke)(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Veržejski rokavPetišovski rokavi
rovt
narečno gorenjskos travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lengarjev rovtPoldov rovtTilčev rovtZali rovt |soseska|
KRAJEVNO IME:Javorniški RovtLaški RovtNemški RovtPlavški Rovt
rt
skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Čeljuskinov rtPetelinji rtSavudrijski rtSeverni rtZeleni rt
rtič
manjšalnica od rt(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Debeli rtič
rudogorje
gorovje, bogato z rudami(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Češko rudogorjeErdeljsko rudogorjeSlovaško rudogorje
sadna cesta
posebej označena, turistično urejena cesta po sadjarskem območju
NEKRAJEVNO IME:Brkinska sadna cesta
sedlo
nižji del gorskega slemena, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo(PnTS)sopomenkaprelaz, preval
NEKRAJEVNO IME:Kamniško sedloKorensko sedloMangrtsko sedloNevejsko sedloPavličevo sedlo
severna stena
v Alpahproti severu obrnjena, navadno večja, bolj strma, težje prehodna stena gore(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Triglavska severna stena
selo
zastarelovas, naselje(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Arnovo SeloČudno SeloDečno SeloDolenje Medvedje SeloOpatje SeloRačje SeloRibniško SeloStara SelaUršna SelaVelika Sela
selce
manjšalnica od selo
KRAJEVNO IME:Dolenje SelceGorenje SelceSpodnje SelceZgornje Selce
skala
trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ayersova skalaGibraltarska skala
slap
večja količina v loku padajoče vode(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Angelov slapGregorčičev slapSpodnji Martuljkov slapMartuljški slapoviNiagarski slapovi
slatina
naravni vrelec z vodo, ki vsebuje raztopljene mineralne snovi in se uporablja za pitje ali za zdravilne kopeli(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ivanjševska slatina
KRAJEVNO IME:Rogaška Slatina
smer
umišljena črta v skalovju, snegu, ledu, po kateri se pleza, hodi(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Jubilejna smerSlovenska smer
soline
prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Paške solinePiranske solineSečoveljske solineStrunjanske solineUlcinjske soline
soteska
ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dovžanova soteskaOlduvajska soteskaPokljuška soteskaRugovska soteska
spodmol
kratka vodoravna jama pod previsno steno(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betalov spodmolBlažev spodmolMarkov spodmolŽupanov spodmol
sprehajališče
kraj, prostor za sprehajanje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jakopičevo sprehajališčePlečnikovo sprehajališče
stena
strmo skalnato pobočje(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kriška stenaOsapska stena
stepa
obširen travnat svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kirgiška stepaKulundinska stepaMasajska stepa
steza
zelo ozka, preprosta pot za pešce(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mačja stezaPremužičeva stezaMartinj steza
KRAJEVNO IME:Rakova Steza
stog
zlasti v lastnih imenihstožčast vrh gore(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoJezerski StogKrsteniški Stog (člen 62)
ščit
najstarejši geološko nespremenjeni del celine(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baltiški ščitKanadski ščit
šelf
dno obrežnega morja, globokega do 200 metrov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonski šelfRossov ledeni šelf
škaf
okrogla kotanja v snegu, nastala zaradi udarjanja curka vode in kroženja toplega zraka(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Matkov škaf
špica
koničast vrh gore ali skalnate vzpetine(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Celovška špicaKrniška špicaKukova špicaSlemenova špicaMala Vrbanova špicaZeleniške špice
špičje
greben z ostrimi vrhovi(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoVeliko Špičje|vrh|Malo Špičje|vrh| (člen 62)
špik
knjižnoizrazito koničast vrh gore(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKonjski ŠpikPoliški Špik (člen 62)
štradon
pot, cesta na Ljubljanskem barju(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Ilovški štradonJelšev štradonKnezov štradon
tektonski jarek
ob vzporednih prelomih tektonsko ugreznjeno ozemlje(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Mežiški tektonski jarekSrednjeafriški tektonski jarekVeliki tektonski jarek
terme
zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; sopomenkatoplice(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Rimske terme
tok
nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Antarktični krožni tokHumboldtov tokKalifornijski tokZalivski tok
toplice
zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Klunove topliceMedijske topliceMoravske toplicePtujske toplice
KRAJEVNO IME:Dolenjske TopliceMoravske TopliceRimske TopliceŠmarješke Toplice
trg
odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Glavni trgKongresni trgMestni trgRdeči trgStari trg
KRAJEVNO IME:Stari Trg
turn
1. nižje pogovornocerkveni stolp, zvonik(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baumkircherjev turn|grad|Gracarjev turn|grad|Hudičev turn|stavba|Šrajbarski turn|grad|
KRAJEVNO IME:Šinkov Turn
2.velika, pokončna skalna tvorba v steni, grebenu(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Košutnikov turn
učna pot
pot, speljana po območju z naravnimi znamenitostmi, posebnostmi, namenjena izobraževanju(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Gradnikova učna potKosmačeva učna potKoščeva učna pot
ulica
pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Čopova ulicaIdrijska ulicaKolodvorska ulicaSlovenska ulicaTrubarjeva ulica
uvala
podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom; večja vrtača(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Rakovška uvala
vas
podeželsko naselje kmetijskega izvora, navadno manjše od mesta in brez pomembnejših centralnih, upravnih funkcij(GTS)
KRAJEVNO IME:Arja VasArtiža VasBitnja VasBizeljska VasDolenja VasGrajska VasNemška VasOrla Vas
vinska pot
posebej označena, turistično urejena cesta po vinorodnem območju(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Jeruzalemska vinska potLjubljanska vinska potRogaška vinska pot
vintgar
zelo ozka rečna dolina ali soteska z navpičnimi stenami(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Bistriški vintgarBlejski vintgarIški vintgarOplotniški vintgar
višavje
obsežnejše območje visokega sveta(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Armensko višavjeEtiopsko višavjeGolansko višavjeGvajansko višavjeŠkotsko višavje
voda
tekočina, ki kot reka, jezero, morje sestavlja vodni ovoj Zemlje ali hidrosfero(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Težka voda
KRAJEVNO IME:Dolnja Težka VodaGornja Težka VodaBele Vode
vojvodstvo
država, ki ji vlada vojvoda
NEKRAJEVNO IME:Veliko vojvodstvo Luksemburg
vrata
1.ozek morski preliv, ki povezuje večje morje s stranskim, zaprtim morjem(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Dovrska vrataOtrantska vrata
2.širši, nižji del grebena, kjer je mogoč prehod(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Jermanova vrataTrajanova vrata
vrh
najvišji del vzpetine, grebena, hriba(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Bukov vrhČrni vrhJezerski vrhSinji vrhTrdinov vrh
KRAJEVNO IME:Aženski VrhBelski VrhBukov VrhCerkljanski VrhČrni VrhHlevni VrhJanževski VrhOtiški Vrh
vršac
mogočen vrh, gora(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Plazjanski vršacVodnikov vršac
vršaj
kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih v širšo glavno dolino(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Korenški vršajAmazonkin vršaj |podvodna oblika|Borovniški vršaj|vodno zajetje|Iški vršaj|vodno zajetje|
vrt
negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Egrov vrtFörsterjev vrtJakopičev vrtBeletov vrt |arheološko najdišče|Ferantov vrt|soseska|Ljudski vrt|stadion|
KRAJEVNO IME:Babni VrtJesenov Vrt
vrtača
podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Žagarjeva vrtača
z veliko začetnicoBegunjska Vrtača|vrh| (člen 62)
vzhod
publicističnovzhodni del kake geografske ali politične celote(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bližnji vzhodDaljni vzhodSrednji vzhod
zabaviščni park
tematski park, namenjen zabavi in sprostitvi obiskovalcev(UTS*)
NEKRAJEVNO IME:Disneyjev zabaviščni park
zahod
publicističnozahodni del kake geografske ali politične celote(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Divji zahodSrednji zahod
zaliv
v kopno segajoč del morja, jezera(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Aljaški zalivBengalski zalivKoprski zalivMehiški zalivPerzijski zalivPiranski zalivPrašičji zalivSimonov zalivTržaški zaliv
zatok
manjši, precej zaprt zaliv, rokav(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Strunjanski zatokStudenški zatokŠkocjanski zatok
zemeljska ožina
ozek pas kopnega med dvema oceanoma ali morjema(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Panamska zemeljska ožinaTehuantepeška zemeljska ožina
zid
samostojna zgradba, ki omejuje prostor, prostore ob straneh(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Berlinski zidHadrijanov zidKitajski zidRimski zidSeverni Trajanov zidVeliki zid
KRAJEVNO IME:V Zideh
zijalka
jama, votlina z vidnim vhodom(SSKJ*); variantazijavka
NEKRAJEVNO IME:Mokriška zijalkaMornova zijalkaPotočka zijalkaTrbiška zijalkaŽagerska zijalka
zob
manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hudičev zobBabji zob|vrh|Vrenski zob|vrh|
železnica
pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bohinjska železnicaČezsibirska/Transsibirska železnicaJužna železnica
žleb
podolgovata vdolbina v strmem pobočju, nastala zaradi občasnega toka vode ali proženja snežnih plazov(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Cjajnikov žlebHudičev žlebLoški žlebTurski žleb
KRAJEVNO IME:Jelenov Žleb

Prevzete besede in besedne zveze

Splošno

Glede besed in besednih zvez noben jezik ni samozadosten. Tudi slovenščina iz drugih jezikov prevzema tako občna poimenovanja kot lastna imena. Take besede in besedne zveze imenujemo prevzete, npr. avtomobil, banka, disk, kultura, vinjeta; pro bono, au pair, lingua francaDarwin, Kuba, Lyon, New York, Steward, Stockholm, Tolstoj, Ženeva. Zavedanje prevzetosti je različno: odvisno je od jezika, iz katerega smo izraz prevzeli, in od časa, ki je pretekel od prevzema.

Posebnost

V slovenski knjižni jezik vključujemo tudi besede iz slovenskih narečij, ki jih izgovorno prilagajamo v skladu s knjižnojezikovnim sistemom, pri imenih pa pri naglasnem mestu sledimo načelu regionalnosti (Alèš in Áleš).

Ne prevzemamo le besed in besednih zvez, temveč tudi dele besed, npr. predpone (anti.., de.., pro.., trans..). Iz prevzetih besed ali njihovih delov in domačih obrazil tvorimo v slovenskem knjižnem jeziku tudi nadaljnja nova poimenovanja: anonimizirati, nietzschejanec/ničejanec, orwellovstvo; proaktiven ipd.

Besede pisno domačimo v skladu z njihovo govorno uresničitvijo v slovenskem knjižnem jeziku. Z vidika pisne podomačenosti ločimo

a) nepodomačene zapise: adagio, brexit, new age; John, Molière, San Diego, Shakespeare, Tübingen;

b) podomačene zapise: pica, pirsing, suši; Ezop, Kleopatra, Provansa, Singapur, Teksas, Varšava.

Posebnost

Nekatere besede in besedne zveze uporabljamo le v podomačeni obliki (kamion, sendvič), druge v obeh (džins in jeans, gvarana in guarana, katering/ketering in catering; Kalvin in Calvin, Dirka po Italiji in Giro d’Italia), tretje so le nepodomačene (outlet, capriccio) ali pa se v zapisu ne ločijo od izvirnika (blog, fjord; Berlin, London).

Tako pisno nepodomačene kot pisno podomačene besede in besedne zveze v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi prilagajamo slovenščini, to pomeni, da jih uporabljamo v besedilih po zakonitostih slovenskega knjižnega jezika.

Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo.

Za nova občna poimenovanja in za nekatere skupine lastnih imen, katerih sestavina je občno poimenovanje, je najbolj zaželeno, da jih prevedemo ali da tvorimo novo poimenovanje, npr. delavnica (angl. workshop), krpanka (angl. patchwork), računalnik (angl. computer); deskanje na snegu (angl. snowboarding); Brandenburška vrata (nem. Brandenburger Tor).

Če se ob slovenskih izrazih (igričar, obvod, znamčenje) kot sopomenke uveljavijo podomačeni ali nepodomačeni prevzeti izrazi (gamer/gejmer, bypass/bajpas, branding/brending), je njihova raba pogosto žargonska ali slengovska.

O prilagoditvah izgovora in zapisa glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.

Občna poimenovanja

Pisno podomačena občna poimenovanja

Največ občnoimenskih poimenovanj je pisno podomačenih. Pogosto se njihove prevzetosti ne zavedamo več: alergija, estetika, funt šterling, šampon.

Kadar občna poimenovanja prečrkujemo iz nelatiničnih pisav (kazačok), tudi tistih, za katere so sprejete uradne mednarodne različice latiničnih zapisov, jih praviloma pišemo le podomačeno (cunami, feng šuj, suši).

Posebnosti

  1. Proces pisnega prilagajanja se s kodifikacijo pogosto ne zaustavi, v jeziku lahko nastajajo pisne dvojnice, ki so še bližje dejanski izgovarjavi besed (roast beef > rostbif/rozbif; cocktail > koktajl/koktejl), oziroma se lahko izpelje pri drugih besedah iste besedne družine (camp > kamp, kemper). Včasih v tem procesu nastajajo tudi neustaljene vmesne oblike oziroma tvorjenke, ki niso priporočene, npr. pizzerija namesto picerija.
  2. Standard za zapisovanje merskih enot (SIST ISO 31) uzakonja ob izvirnih zapisih tudi podomačene (hertz/herc, joule/džul, newton/njuton, ohm/om, candela/kandela, watt/vat), v strokovnih besedilih pa so nepodomačene različice bolj razširjene. Standard priporoča tudi poenostavitev izvirnega zapisa pri nekaterih izlastnoimenskih merskih enotah: amper namesto ampère. Simbole za merske enote zapisujemo le na en način: Hzhertz/herc; Jjoule/džul.

    O zapisu simbolov pri merskih enotah glej poglavje »Simboli« (Krajšave).

Pisno nepodomačena občna poimenovanja

Pri nekaterih izrazih se proces pisne podomačitve ne izpelje in beseda ali besedna zveza ohrani izvirni zapis, posloveni se le v izgovoru in oblikah ter besedotvorno in skladenjsko: outlet [áu̯tlet], rod. ed. outleta [áu̯tleta]; copywriter [kôpirájter], rod. ed. copywriterja [kôpirájterja], svoj. prid. copywriterjev [kôpirájterjev‑]; new age [njú êjdž‑], rod. ed. new agea [njú êjdža], prid. newageevski/newageovski [njúêjdžeu̯ski].

Razlogi za ohranjanje izvirnega zapisa so različni. Najpogosteje ohranjajo zapis tiste besede in besedne zveze, ki jih zaradi naglasnih, glasovnih ali zapisovalnih posebnosti izvornega jezika težje pisno podomačujemo (au pair, jet set, mainstream, nouveau riche, underground), ali tiste, pri katerih so družbene okoliščine rabe teh enot bolj naklonjene nepodomačenemu zapisu, npr. v nekaterih strokah (bitcoin, equity), športnih disciplinah (birdie, futsal, paintball, skijöring), pri poimenovanjih nekaterih vrst rastlin oziroma vinskih sort, pasem (beaujolais, chardonnay, mutsu, sauvignon; airedalle terrier, beagle, ragdoll) in pri nekaterih uveljavljenih strokovnih izrazih (commedia dell’arte, curriculum vitae, de facto, fin de siècle, modus operandi, vox populi).

Citatne imenujemo tiste besedne zveze in povedi, ki jih uporabljamo v posebnih okoliščinah (npr. v znanstvenih in publicističnih besedilih): urbi et orbi ‘mestu in svetu’; Panta rhei. ‘Vse teče’; C’est la vie. ‘Takšno je življenje’; Take it easy. ‘Pomiri se’.

Posebnosti

  1. Pisno ne podomačujemo mednarodnih glasbenih izrazov, predvsem oznak za način izvajanja oziroma navodil, npr. adagio, allegro, capriccio, crescendo, fortissimo, mezzoforte, pianissimo, staccato.
  2. Izrazi za umetnostne (glasbene, plesne, slikarske ipd.) zvrsti, tehnike in sloge so pogosteje rabljeni v nepodomačeni obliki kot podomačeni, npr. a cappella, heavy metal, opera buffa, soul; breakdance, bossa nova, ragtime; al fresco, art déco, chiaroscuro, decoupage.
  3. Nekatere nepodomačene besede in besedne zveze se pojavljajo kot nepregibne enote v pridevniški vlogi ob slovenskih oziroma podomačenih besedah: drive in lekarna, last minute ponudba, selfie palica.

    O pregibanju nepodomačeno zapisanih zvez iz latinščine (alma mater, Homo sapiens) glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Lastna imena

Splošno o prevzemanju lastnih imen

Podomačevanje tujih lastnih imen je odvisno od izvorne pisave (latinična ali nelatinična pisava ali nelatinična z uradno mednarodno različico v latinični pisavi), časa prevzema in razširjenosti imena v slovenščini. Prevzeta lastna imena obravnavamo različno glede na stopnjo podomačitve oziroma prevajanja (pisno nepodomačena, pisno podomačena, prevedena, slovenska namesto neslovenskih) in v okviru tega glede na vrsto lastnega imena (imena bitij ter zemljepisna ali stvarna imena). Predvsem pri zemljepisnih imenih na podomačevanje vpliva tudi eno- oziroma večbesednost imena.

Največ prevzetih lastnih imen je pisno nepodomačenih: ohranjajo izvirni zapis, slovenimo pa jih v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi: Bush [búš], rod. ed. Busha [búša], svoj. prid. Bushev [búšev‑]; Vichy [viší], rod. ed. Vichyja [višíja], vrst. prid. vichyjski [višíjski]; New York [njú jórk], rod. ed. New Yorka [njú jórka], vrst. prid. newyorški [njujórški].

Pisno podomačena lastna imena so zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora tudi v zapisu popolnoma poslovenjena imena. Domačimo jih glede na izgovor, torej poiščemo njihove glasovno ustrezne zapise v slovenščini: Klio (lat. Clio), Plavt (lat. Plautus), Pariz (franc. Paris), Sorbona (franc. la Sorbonne).

O oblikoslovnih spremembah in prilagoditvah pri prevzetih lastnih imenih glej poglavje »Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij«.

Če je ime sestavljeno iz lastnega imena in občnega poimenovanja, lastno ime podomačimo, občno prvino pa prevedemo: Niagarski slapovi (angl. Niagara Falls).

Prevajamo vzdevke (Rdečebradec) in stalne pridevke v imenih zgodovinskih oseb (Magnus Zakonodajalec, Pipin Mali) ter domišljijska imena (Špicparkeljc). V večbesednih imenih, zlasti zemljepisnih in stvarnih, prevajamo občnoimenske sestavine, lastnoimenske pa zgolj prilagodimo slovenščini (Novi južni Wales, Skalno gorovje; Evropska komisija, Lizbonska pogodba).

Namesto neslovenskih imen uporabljamo njihove slovenske ustreznice pri zgodovinskih imenih nekaterih vladarjev in papežev (Jožef II., Frančišek), nekaterih uveljavljenih starejših imenih za zemljepisne danosti (Carigrad, Dunaj) in imenih z dvojezičnih območij zunaj Republike Slovenije (Doberdob, Monošter, Pliberk).

O prevzemanju imen iz nelatiničnih pisav glej poglavje »Prečrkovanje lastnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze) in preglednice za posamezne jezike.

Prevzemanje glede na vrsto lastnega imena

Imena bitij

Pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen načeloma ohranjamo nepodomačeno, jih pa podomačujemo izgovorno, oblikoslovno in skladenjsko: Sandro Botticelli, Charlie Chaplin, J. M. Coetzee, Bob Dylan, Selma Lagerlöf.

Posebnost

Priimki posameznih zgodovinskih osebnosti so bili v preteklosti pogosto slovenjeni, danes poleg podomačenih zapisujemo tudi izvirno zapisane različice: Janez Vajkard Valvasor (Valvazor), Martin Luther (Luter), Jean Calvin (Kalvin), Francesco Petrarca (Petrarka), Galileo Galilei (Galilej), Mahatma Gandhi (Gandi).

Pisno podomačena imena bitij

Podomačujemo osebna imena različnih skupin:

  1. religijska ter svetopisemska in (nekatera) mitološka imena: Alah, Freja, Junona, Višnu; Leviatan, Mojzes, Ruta, Sara;
  2. imena iz starogrško‑rimskega sveta ali imena, prevzeta prek latinščine in stare grščine: Aristotel, Cezar, Ezop, Evripid, Plavt; Darej, Elija, Jugurta, Kolumb, Kristus;
  3. imena nekaterih vladarskih in plemiških rodbin ter njihovih pripadnikov: Andeški, Burboni, Habsburžani, Jagelonci, Babenberžani.

Posebnosti

  1. Nekatera antična imena (npr. Aristotel, Sofoklej, Plavt) v osnovni (imenovalniški) obliki klasični filologi zapisujejo tudi s citatno končnico (Aristoteles, Sofokles, Plavtus).
  2. Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški).

V podomačeni obliki uporabljamo prebivalska imena, in sicer

  1. imena pripadnikov narodov, delov narodov ali narodnosti, ljudstev in staroselcev: ApačApačinja, HutujecHutujka, KmerKmerka, OčipvejecOčipvejka, TuaregTuareginja;
  2. imena prebivalcev držav ter imena prebivalcev tistih pokrajin in naselij, ki jih pišemo podomačeno: FrancozFrancozinja; BaskBaskinja, TirolecTirolka, RimljanRimljanka, VaršavčanVaršavčanka.

Posebnost

Redko podomačujemo imena prebivalcev naselij ali pokrajin, če izvirno ime ni podomačeno, npr. Valižan ‘prebivalec Walesa’.

Imena vladarjev, papežev in svetnikov

Večina zgodovinskih vladarskih imen (pogosto pa tudi imen bolj znanih pripadnikov članov vladarskih rodbin) je pisno podomačena ali pa je namesto izvirnega uporabljeno slovensko ime: Artur (angl. Arthur), Elizabeta (angl. Elisabeth), Franc Jožef I. (nem. Franz Joseph I.), Jožef II. (nem. Joseph II.), Jurij VI. (angl. George VI), Karel Gustav (šved. Carl Gustaf), Ludvik (fr. Louis; nem. Ludwig), Viljem (nem. Wilhelm); Franc Ferdinand (nem. Franz Ferdinand), Evgen (it. Eugenio).

V sodobnosti tudi pri bolj znanih nosilcih vladarskih nazivov imen ne podomačujemo, še zlasti če imena nimajo slovenske različice (Manuel, Harry) ali pa ta v slovenščini ni uveljavljena (Beatrix/Beatrika, Leticija/Letizia). Ustaljenih nepodomačenih imen ne spreminjamo (Pedro, Juan Carlos).

Imena papežev in svetnikov podomačujemo ali uporabimo slovensko različico imena: Frančišek (lat. Franciscus), Janez Pavel II. (lat. Ioannes Paulus secundus), Pij (lat. Pius); Kvirijak (lat. Quiriacus); Avguštin (lat. Augustinus), Atanazij (gr. Athanásios), Malahija (lat. Malachias), Hema/Ema Krška, Uršula.

Posebnosti

  1. Zgodovinska imena vladarjev in papežev pogosto spremljajo zaporedne številke, zapisane kot vrstilni števniki z rimskimi števkami ali z besedo, pisano z veliko začetnico: Henrik VIII./Osmi; Filip II./Drugi Španski, Pij VII./Sedmi.
  2. Če so dvodelna imena vladarjev, papežev in svetnikov sestavljena iz imena in stalnega pridevka, pridevek prevedemo ali podomačimo: Alfonz Modri (špan. Alfonso El Sabio), Ludvik I. Pobožni (nem. Ludwig der Fromme); Gregor Veliki (lat. Papa Gregorius Magnus); Anton Puščavnik (it. Antonio del Deserto), Ivana Orleanska (franc. Jeanne d’Arc), Klara Asiška (it. Chiara d'Assisi), Tomaž Akvinski (lat. Thomas Aquinas).
Prevajanje imen bitij

Prevajamo tri skupine imen bitij, in sicer

  1. domišljijska imena v prevodih umetniških oziroma literarnih del: Janko in Metka (nem. Hänsel und Gretel), Mali princ (franc. Le Petit Prince), Pika Nogavička (šved. Pippi Långstrump), Rdeča kapica (nem. Rotkäppchen), Špicparkeljc (nem. Rumpelstilzchen);
  2. stalne pridevke v večbesednih imenih zgodovinskih oseb: Ivan Brez dežele (angl. John Lackland), Karel Veliki (lat. Carolus Magnus), Pipin Mali (franc. Pépin le Bref), Rihard I. Levjesrčni (angl. Richard Lion‑hearted / the Lionheart);
  3. nekatere vzdevke: Rdečebradec (it. Barbarossa); Sončni kralj (franc. le RoiSoleil, vzdevek Ludvika XIV.).

    O kategorijah psevdonimov, vzdevkov in umetniških imen glej poglavje »Imena bitij« (Velika in mala začetnica).

Krajevna zemljepisna imena

Krajevna imena večinoma ohranjajo izvirno pisno podobo, ne glede na to, ali so eno‑ ali večbesedna (Köln, Stockholm; Los Angeles, Santa Cruz), in ne glede na to, ali sestojijo iz občnih poimenovanj in predlogov ali veznikov, ki bi jih lahko prevajali (Mariánské Lázně, New York, Rio de Janeiro).

Posebnost

V večbesednih krajevnih imenih razlikovalna določila ali lastnoimenske sestavine prevajamo zelo redko: Frankfurt ob Majni (nem. Frankfurt am Main), Dunajsko Novo Mesto (nem. Wiener Neustadt), Stara Nova Vas (nem. Altneudörfl).

Pisno podomačena krajevna imena

V podomačeni obliki uporabljamo imena bolj znanih mest, ki smo jih zaradi kulturne ali zgodovinske povezanosti ali drugih razlogov v preteklosti že poslovenili: Bruselj, Firence, Jeruzalem, Krakov, Lizbona, Lozana, Luksemburg, Pariz, Praga, Varšava, Ženeva.

Med pisno podomačena krajevna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen: London [lóndon], angl. [lándən]; Madrid [madríd‑], špan. [madrí]; Moskva [móskva], rus. [maskvá].

Posebnosti

  1. Pri imenih mest, ki so drugačna od oblik v nacionalnih jezikih, uporabljamo že uveljavljene oziroma ustaljene različice, npr. Kalkuta (namesto Kolkata), Kijev (namesto Kijiv/Kiiv), Lvov (namesto Lviv), Taškent (namesto Toškent), Vilna (namesto Vilnius); vendar Mumbaj (namesto Bombaj).
  2. Večbesedna imena iz slovanskega jezikovnega prostora pri prevzemanju z morfemskimi oziroma glasovnimi prilagoditvami včasih pridobijo tudi slovensko podobo: Češke Budjejovice (češ. České Budějovice), Špindlerjev Mlin (češ. Špindlerův Mlýn).
  3. Proces podomačevanja se lahko tudi obrne, tj. že podomačeno zemljepisno ime začnemo ponovno pisati v izvirni obliki: Chicago > Čikago > Chicago; Philadelphia > Filadelfija > Philadelphia.
Slovenska krajevna zemljepisna imena namesto neslovenskih

Nekatere bolj znane ali bližnje kraje poimenujemo z uveljavljenimi slovenskimi imeni, ki so se izoblikovala skozi zgodovino, npr. Benetke, Carigrad, Dunaj, Pulj, Reka, Rim, Solun, Videm.

Slovenska zemljepisna imena na dvo‑ ali večjezičnih področjih zunaj meja Republike Slovenije uporabljamo v slovenskih besedilih samostojno: Beljak, Celovec, Čeber, Čedad, Gornji Senik, Kotmara vas, Oglej, Sovodenj, Tablja, Žabnice.

V posebnih položajih ali ob tujih imenih uporabljamo slovenska imena ob tujih s poševnico: Beljak/Villach, Celovec/Klagenfurt, Čeber/Čabar, Čedad / Cividale del Friuli, Gornji Senik / Felsőszölnök, Kotmara vas / Köttmannsdorf, Lendava/Lendva, Oglej/Aquilea, Sovodenj/Gmünd, Tablja/Pontebba, Žabnice/Camporosso.

V zamejstvu je raba slovenskih imen, zlasti v manjšinskih medijih, odvisna od lokalne rabe. Slovenci v Italiji na primer uporabljajo namesto mednarodnih in v Sloveniji uveljavljenih imen Torino in Milano podomačeni različici Turin in Milan.

O rabi poševnice glej poglavje »Poševnica« (Ločila).

Nekrajevna zemljepisna imena

Pisno podomačena in prevedena nekrajevna imena

Praviloma vsa zemljepisna nekrajevna imena podomačujemo, a je raba podomačenih oblik pri nekaterih imenih obvezna (npr. države, celine, oceani), pri manj znanih pa zgolj priporočljiva.

V večbesednih nekrajevnih imenih prevajamo občna poimenovanja (npr. angl. street > ulica, rus. doroga > cesta, it. lago > jezero, nem. am > ob), tvorjenke iz lastnih imen pa, npr. pred obrazilom ‑ski, prilagajamo slovenščini, npr. bolonjski (< Bologna) ali Pustriška dolina (nem. Pustertal). Nekatera imena so v celoti prevedena, če je ime sestavljeno iz dveh ali več občnoimenskih sestavin: Rt dobrega upanja (afrikan. Kaap die Goeie Hoop), Obala popra (fr. Côte du Poivre), Veliki koralni greben (angl. Great Barrier Reef).

Skupine nekrajevnih imen, ki jih podomačujemo, so

  1. imena držav, zvez držav in njihovih enot (tj. zveznih držav, pokrajin, dežel) ter regij: Avstrija, Bangladeš, Japonska, Južna Koreja, Nova Zelandija, Poljska, Švica; Združene države Amerike; Aljaska, Kalifornija, Ontario, Teksas; Aragonija, Atika, Katalonija, Nova Anglija, Provansa, Turingija, Tesalija; Bližnji vzhod, Donski bazen;
  2. imena gozdov, step, puščav, nižavij, gorovij, gora, vzpetin: Dunajski gozd, Katinski gozd; Masajska stepa; Negevska puščava, Sahara; Panonska nižina, Priatlantsko nižavje; Ardeni, Himalaja, Kangčendzenga, Kilimandžaro, Kordiljere, Skalno gorovje, Pireneji, Vogezi; Golanska planota, Škotsko višavje; Prelomnica svetega Andreja;
  3. imena oceanov, morij, večjih rek in jezer, slapov, močvirij, zalivov, prelivov, prekopov, morskih tokov: Atlantski ocean, Indijski ocean, Tihi ocean; Baltsko morje, Beringovo morje, Severno morje; Adiža, Bramaputra, Loara, Misisipi, Mozela, Pad, Ren, Sena, Temza, Visla; Inari, Ladoško jezero, Plitviška jezera, Tanganjika, Ženevsko jezero; Bengalski zaliv; Mesinska ožina, Otrantska vrata, Sueški prekop; Zalivski tok;
  4. imena celin, otokov, otočij, polotokov, rtov, obal, ožin, podvodnih reliefnih oblik: Afrika, Evrazija, Južna Amerika; Kreta; Baleari, Veliki Antili; Korejski polotok; Rt dobrega upanja, Severni rt; Azurna obala; Panamska zemeljska ožina; Marijanski jarek, Srednjeatlantski hrbet;
  5. imena nebesnih teles, pojavov na bližnjih planetih; imena ozvezdij, galaksij in zvezd: Amalteja, Luna, Zemlja; Halleyjev komet, Mačje oko, Pandorin grozd; Mali voz, Zidni kvadrant; Andromedina galaksija, Rimska cesta, Sončnica; Alfa Kentavra, Betelgeza, Eta Gredlja, Sirij, Proksima Kentavra.

Slovenske različice uradnih imen držav, ki so prikazane v pravopisnem slovarju, so prevodi in prilagoditve različic v standardu ISO. Njihova raba v uradnih besedilih je zavezujoča, npr. Češka, Belgija (kratko ime, uradno kratko ime); Češka republika, Kraljevina Belgija (uradno polno ime)

Zaradi lažje identifikacije pri imenih z dvo- ali večjezičnih področij v besedilu lahko opozorimo na različna jezikovna izhodišča s pojasnilom v oklepaju, npr. avtonomna pokrajina Bocen (nem. Bozen, it. Bolzano), Kanalska dolina (it. Val Canale / nem. Kanaltal / furl. Valcjanal). Slovenska imena za zemljepisne enote na dvo- ali večjezičnih področjih so lahko tudi različna, v rabi v slovenskih besedilih pa so enakovredna, npr. Južna Tirolska (nem. Südtirol) in Zgornje Poadižje (it. Alto Adige).

Od ustaljenosti v rabi in možnosti nedvoumne identifikacije prevedenega imena je odvisno prevzemanje

  1. imen ulic, cest, avenij, trgov, mestnih parkov: Bulvar sv. Mihaela (franc. Boulevard SaintMichel), 42. ulica (angl. 42nd Street), Kaluška cesta (rus. Kalužskaja doroga), Peta avenija (angl. Fifth Avenue), Ulica Huga Wolfa (nem. Hugo WolfStraße), Verdijevo sprehajališče (it. Corso Giuseppe Verdi); Elizejske poljane (franc. ChampsÉlysées, L'avenue des ChampsÉlysées), Luksemburški park (franc. Parc de Luxembourg), Nabrežje 13. novembra (mak. Kej 13 noemvri), Rdeči trg (rus. Krasnaja ploščad’), Trafalgarski trg (angl. Trafalgar Square);
  2. imen poslopij in drugih samostojnih objektov: Bela hiša (angl. White House), Eifflov stolp (franc. la tour Eiffel), Hudičev most (nem. Teufelsbrücke), Londonsko oko (angl. London Eye), Most vzdihljajev (it. Ponte dei Sospiri), Øresundski most (Øresundsbron), Slavolok zmage (franc. l’arc de Triomphe (de l’Étoile)), Sv. Lovrenc zunaj obzidja (it. San Lorenzo fuori le mura), Zimski dvorec (rus. Zimnij dvorec).

    Če je podomačevanje oteženo, ker je sodobna raba imena oddaljena od prvotnega pomena sestavin ali bi bila slovenščini ustrezna tvorjenka nenavadna, si pri vključevanju v besedilo pomagamo z vrstnim določilom pred imenom, npr. trg Covent Garden, dvorana Concertgebouw.

Posebnosti

  1. Izjeme pri doslednem podomačevanju imen držav so Gvineja Bissav, San Marino, Sierra Leone, pri katerih podomačitev ni bila predlagana zaradi uveljavljenosti izvirnega zapisa in možnosti težav pri identifikaciji (Sveti Marin/Marino). Sicer so v imenih držav podomačena tudi osebna oziroma svetniška imena, npr. Sveti Krištof in Nevis (angl. Saint Kitts and Nevis), Sveti Tomaž in Princ (port. São Tomé e Príncipe).
  2. Občna poimenovanja se v nekaterih uveljavljenih imenih ne prevajajo, še zlasti če imena pomensko niso enoznačna: Wall Street ‘ulica; borzna četrt v New Yorku’; Downing Street ‘ulica v Londonu; urad predsednika vlade Združenega kraljestva’, Quai d'Orsay ‘ulica v Parizu; sedež francoskega zunanjega ministrstva’.
  3. Podomačevanje pokrajin in nekaterih zveznih držav ni enotno: izvirni zapis še vedno ohranjamo pri mnogih pokrajinah in ameriških zveznih državah, npr. Camargue, Yorkshire; Georgia, Michigan, Tennessee, Wisconsin.

    O kategorijah nekrajevnih imen glej poglavje »Zemljepisna imena« (Velika in mala začetnica).

    O standardiziranih različicah imen držav glej pravopisni slovar.

Stvarna imena

Pisno nepodomačena stvarna imena

V izvirni obliki ohranjamo naslednje skupine stvarnih lastnih imen

  1. imena časopisov in revij: Der Standard, Elle, Le Monde, National Geographic, Nature, Newsweek, Rijeć, Science, Slovo a slovesnost, Spiegel, Wall Street Journal;
  2. imena tiskovnih agencij in medijskih hiš: Al Jazeera, Reuters;
  3. imena posameznih vozil, npr. ladij, zračnih plovil, vlakov, vesoljskih plovil: Admiral Kuznecov, Prince of Venice; Cityliner, Red Eye; Citadella, EuroCity; Atlantis, Discovery, Sputnik;
  4. imena računalniških programov, operacijskih sistemov in aplikacij, spletnih strani, omrežij in storitev: Adobe InDesign, Android, Arnes, Booking, Chrome, Facebook, Google, Libre Office, Linux, Microsoft Windows, The Pirate Bay, Yahoo;
  5. imena podjetij in industrijskih izdelkov ter zaščitenih blagovnih in storitvenih znamk: Adidas, Aspirin, Coca‑Cola, Teflon;
  6. imena športnih klubov: Chicago Bulls, Los Angeles Kings, Manchester United;
  7. imena borznih indeksov: Dow Jones, Nasdaq, Nikkei;
  8. znanstvena latinska in polatinjena imena živali in rastlin: Parus major (velika sinica), Scopolia carniolica (kranjska bunika).

Pri nekaterih imenih časopisov in revij se člen na začetku imena pogosto izpušča, npr. Guardian, New York Times, Spiegel.

Ob znanstvenih latinskih in polatinjenih imenih živali in rastlin zapisujemo tudi slovenske ustreznice, če te obstajajo, npr. Matricaria chamommilla (kamilica), Primula carniolica (kranjski jeglič). Taksonomska imena pogosto niso prevodi, temveč domača imena: Lilium candidum (alojzijeva/Alojzijeva lilija).

Prevajanje stvarnih imen

Prevajamo različne skupine stvarnih imen, in sicer imena besedil, naslove oziroma imena knjig, filmov, predstav, bolj znanih skladb, slik, kipov, spomenikov, arhitekturnih in drugih umetniških stvaritev ter imena zakonov, listin, pogodb, uredb, pri čemer tvorjenke iz lastnih imen v večbesednih imenih prilagajamo slovenščini:

Avignonske gospodične (franc. Les Demoiselles d’Avignon), Božanska komedija (it. La Divina commedia), Boter (angl. The Godfather), Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte), Madžarska rapsodija (nem. Ungarische Rhapsodie), Mislec (franc. Le Penseur), Sen kresne noči (angl. A Midsummer Night’s Dream);

Ameriška deklaracija o neodvisnosti (angl. United States Declaration of Independence), Avstrijska državna pogodba (nem. Österreichischer Staatsvertrag), Kjotski protokol (angl. Kyoto Protocol), Lizbonska pogodba (angl. Treaty of Lisbon).

Pogosto prevajamo tudi

  1. imena družbenih in političnih organizacij, ustanov, njihovih enot in združenj: Dunajski filharmoniki (nem. Wiener Philharmoniker), Evropska investicijska banka (angl. European Investment Bank), Evropska liberalnodemokratska in reformistična stranka (angl. European Liberal Democrat and Reform Party), Evropsko računsko sodišče (angl. European Court of Auditors), Karlova univerza (češ. Univerzita Karlova), Natove sile za hitro posredovanje (angl. NATO Response Force), Nobelova ustanova (angl. Nobel Foundation), Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization), Mednarodni denarni sklad (angl. International Monetary Fund), Rdeči križ (angl. Red Cross), Svet Evropske unije (angl. Council of the European Union), Univerza Stanford (angl. Stanford University);
  2. imena verskih skupnosti: Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (angl. The Church of Jesus Christ of Latterday Saints), Jehovove priče (angl. Jehova’s Witnesses), Judovska skupnost Avstralije (angl. Australian Jewish Community), Katoliška cerkev (lat. Ecclesia Catholica);
  3. imena kulturnih, športnih in drugih prireditev ter tekmovanj: Davisov pokal (angl. Davis Cup), Frankfurtski knjižni sejem (nem. Frankfurter Buchmesse), Liga prvakov (angl. UEFA Champions League), Mednarodni botanični kongres (angl. International Botanical Congress), Newyorški maraton (angl. New York City Marathon), Tekmovanje za pesem Evrovizije (angl. Eurovision Song Contest).

Imena (mednarodnih) projektov, programov in pobud (Erasmus, eTwinning, New Deal) je mogoče tudi sloveniti, če so sestavljena iz prvotnih občnih poimenovanj, sicer pa le tiste njihove dele, ki so občni, npr. eContent (eVsebine), GreenBuilding (Zelena zgradba), GreenLight (Zelena svetloba), Horizon 2020 (Obzorje 2020). Dokler se ta imena uradno ne uveljavijo, domačo ali tujo različico v besedilu navajamo v oklepaju.

Kratice, nastale iz imen organizacij, ustanov in državnih tvorb, ponavadi prevajamo, npr. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), tako še OZN (UN), ZDA (USA), lahko pa sledijo izvirnim imenom in jih ne prevajamo, npr. Mednarodni denarni sklad (IMF).

Prečrkovanje lastnih imen

Pri imenih, prepisanih iz nelatiničnih pisav, se ravnamo po sprejetih pravilih mednarodnih latiničnih prečrkovanj, npr. kitajska imena pišemo po pinjinu (Liu Xiaobo [ljú šjáu̯bó]), japonska po Hepburnovem sistemu (Ishiguro [išigúro]), korejska po sistemu Revised Romanization (RR) iz leta 2015 (Gwangju [gu̯ángdžú] in [gvángdžú]). Če takih priporočil ni, imena prečrkujemo s črkovnimi ustrezniki, ki so najbližji glasovom.

Posebnosti

  1. Izjemo predstavljajo uveljavljena imena, katerih zapis, skladen z glasovno uresničitvijo, se je v slovenščini že ustalil, npr. Ganeša, Murasaki Šikibu; Hirošima, Kjoto, Seul, Šanghaj.
  2. Pri imenih, prepisanih iz slovanskih ciriličnih pisav (srbska, makedonska, ruska idr.), sledimo slovenskim pravilom za prečrkovanje iz cirilice: Pavel Cvetkov, Svetlana Aleksijevič.

    Posamezniki lahko svoje ime zapisujejo v skladu s prakso, uveljavljeno za njihovo ime, tj. bodisi po mednarodnem (Ida Rubinstein) ali fonetičnem (Ida Rubinštejn) prečrkovanju.

    V stalnih besednih zvezah so se uveljavili tudi zapisi, ki niso povsem prekrivni s sodobnimi prečrkovalnimi praksami, a jih zaradi uveljavljenosti ohranjamo v ustaljeni obliki. Za ruščino se je namesto Potjomkin ustalilo PotemkinPotemkinova vas.

    O posebnostih prečrkovanja imen iz nelatiničnih pisav glej preglednice za posamezne jezike.

Splošna načela za prevzemanje besed

Prilagoditve pisave

Razmerje črka – glas

Urejevalniki besedil ponujajo črke z ločevalnimi ali diakritičnimi znamenji, npr. ⟨å⟩, ⟨ą⟩, ⟨ü⟩, ⟨ö⟩, ⟨ø⟩, ⟨ç⟩, ⟨ł⟩, ⟨ś⟩, in posebne črke, npr. ⟨ß⟩, ter združeni črki oziroma ligaturi ⟨œ⟩, ⟨æ⟩. Pri pisno nepodomačenih prevzetih besedah in besednih zvezah puščamo vse prvine latiničnih pisav nespremenjene, tj. pišemo jih z vsemi ločevalnimi znamenji: à la carte, Almodóvar, Ampère, Čelakovský, Esterházy, fin de siècle.

Posebnost

Če ime zapišemo s tujo črko ali ločevalnim znamenjem, to ohranjamo tudi v tvorjenkah iz tega imena, npr. BraşovbraşovskiBraşovčanBraşovčanka; CitroënCitroënov; MéridaMéridska Kordiljera.

Zapis poenostavljamo, kadar nimamo možnosti zapisa s posebnimi ali ločevalnimi znamenji. Takrat ločevalna znamenja opustimo (Academie française > Academie francaise, Camões > Camoes, Comăneci > Comaneci, L’Oréal > L’Oreal) ali pa jih zamenjamo tako, da zapis ustreza glasovni uresničitvi oziroma načelom tipografskega prilagajanja tujih črk in opuščanja ločevalnih znamenj (Dąbrowska > Dombrowska, Wałęsa > Walensa).

O ustreznicah posebnih črk oziroma črk z ločevalnimi znamenji glej prilogo »Tipografske zamenjave«.

Začetnica in ločila

Če imen ne prevajamo, pri prevzemanju ohranjamo izvirno začetnico, npr. Sierra Nevada. Pri prevedenih imenih se pri zapisovanju začetnice ravnamo po načelih slovenskega pravopisa za slovenska imena, npr. Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization). Načeloma ohranjamo tudi ločila, uporabljena v imenih, ki jih prenašamo na nadaljnje tvorjenke: npr. Baden‑Baden, rod. ed. Baden‑Badna, preb. Baden‑Badenčan, vrst. prid. baden‑badenski, vendar Val d’Isère, preb. Valdisèrčan, vrst. prid. valdisèrski.

O ohranjanju ločil pri tvorjenkah glej poglavje o besedotvorju.

Prilagoditve glasov in naglasa

V slovenski knjižni jezik prevzete besede izgovarjamo z glasovi in naglasom slovenskega knjižnega jezika, pri čemer mesto naglasa iz izvornega jezika načeloma ohranjamo. Pri zapisovanju izgovora uporabljamo specifična slovenska naglasna znamenja, ki zaznamujejo naglašenost in mesto naglasa, pri e in o pa tudi ožino oziroma širino.

Zamenjave tujih glasov

Tuje glasove zamenjujemo z najbližjimi slovenskimi knjižnimi, zato opuščamo vse vrste modifikacij pri zaokroženih, nosnih, mehčanih in mehkih soglasnikih ter pri posebnih glasovih.

Pri zaokroženih samoglasnikih, zapisanih z različnimi črkami, so podomačitve različne:

a) črko ü izgovorimo kot [i] – München [mínhən];

b) črko ö izgovorimo kot [e] – Röntgen [réndgen];

c) črko ö pred r izgovorimo v starejših prevzetih besedah vedno kot široki e (Förster [fêrster]), danes pa jo govorci v vseh prevzetih besedah izgovarjajo tudi kot polglasnik, ki v primerjavi z ö nima zaokroženih ustnic, npr. Jörg [jêrg-] ali [jə̀rg-].

Namesto nosnih samoglasnikov, ki jih slovenski knjižni jezik ne pozna, ob samoglasniku načeloma izgovorimo zvočnik n ali m: Macron [makrón].

Mehčanih in mehkih soglasnikov pred samoglasniki ne izgovarjamo, temveč mehčanje nakazujemo z j, npr. Němcová [njémcova in némcova], ali pa jih izgovarjamo trdo, npr. Karađorđević [karadžórdževič].

Posebne vrste zapornikov ali pripornikov izgovarjamo z glasovi, približanimi slovenskim knjižnim, npr. angleški /θ/ v imenu Elizabeth nadomesti slovenski /t/ – [elízabet].

Če ne gre za običajne meje besed ali besednih delov, pri katerih so tudi v slovenščini mogoči t. i. dolgi soglasniki (med delom, oddati, superrevizija), vse tuje dolge soglasnike izgovarjamo navadno, npr. allegro [alégro], Barilla [baríla], Schwann [šván].

Pri prevzetih besedah upoštevamo slovenska pravila o prilikovanju glasov: Goldsmith [gôu̯ltsmit] in ne [gôu̯ldsmit].

Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Prevzemanje zvočnika v

Zvočnik v ter zveneče in nezveneče nezvočniške variante izgovarjamo kakor v navadnih slovenskih besedah, in sicer pred samoglasnikom izgovarjamo zobnoustnično varianto, tj. osnovno varianto: Warhol [vórhol], Wilde [vájld-].

Pri prevzemanju iz nekaterih jezikov se poleg zobnoustničnega izgovora fonema /v/ pred samoglasnikom v istem zlogu pojavlja dvoustnični izgovor: Juan [hu̯án], Le Puy [lə pu̯í], Gwangju [gu̯ángdžú].

Če je prevzeta beseda zapisana tudi podomačeno, se črka v izgovarja samo zobnoustnično: Gvatemala, gverila, Gvido, Francoska Gvajana idr.

Vse tri dvoustnično izgovarjane različice fonema /v/, tj. [u̯], [w] in [ʍ], so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane z istim znakom, in sicer u̯.

Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Mesto naglasa ter kolikost in kakovost naglašenih samoglasnikov

Mesto naglasa v prevzetih besedah načeloma ohranjamo, naj gre v tujih jezikih za prosti ali stalni naglas. V francoščini je naglas na zadnjem zlogu, v madžarščini, češčini, finščini na prvem, v poljščini na predzadnjem zlogu itd. Ne prevzemamo pa tujih tonemov, npr. srbsko‑hrvaških, kitajskih ali nordijskih.

Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Naglašeni samoglasniki so načeloma dolgi, naglašena e in o pa sta tako pri prevzetih kot novotvorjenih besedah praviloma ozka in ju v slovenščini označujemo z ostrivcem, ki pomeni mesto naglasa, dolžino samoglasnika in kakovost – ožino: Edward [édvard‑], Chanel [šanél], Hradecki [hradécki]; Orwell [órvel], Scopolli [skópoli].

Vedno izgovarjamo široko

a) naglašeni e pred glasom j: ideja [idêja], Keynes [kêjns];

b) naglašeni o pred glasom v: Bowie [bôvi], Lvov [lvôv‑], supernova [súpernôva];

c) naglašeni e pred črko r v prevzetih besedah: Harry [hêri].

Posebnosti

  1. V sodobni slovenščini prevzete besede pogosto ohranjajo izvorno glasovno podobo, pod vplivom izvirnih jezikov pa sta samoglasnika e in o pogosto široka: (a) navadno v enozložnicah, npr. jazz/džez [džêz], cash [kêš], pop [pôp], rap [rêp]; (b) v izvirnih dvonaglasnicah in dvonaglasnicah iz jezikov, v katerih je naglašen vsak zlog posebej, npr. kitajsko Jianlian [džjênljên], korejsko Daedjeon [dêdžôn]; (c) široka e in o imajo tudi posamezne druge besede, npr. bodibilder [bôdibílder], Freud [frôjd‑], grammy [grêmi], Macbeth [məgbêt], Papin [papên], Potter [póter] in [pôter], Verlaine [verlên].
  2. Nenaglašeni samoglasniki so v slovenščini le kratki, tako nenaglašenih dolžin (npr. srbsko‑hrvaških, čeških idr.) ne izgovarjamo. Češko ime Dvořák izgovorimo [dvóržak].

    O izgovoru naglašenih e in o oziroma o odstopanjih od predstavljenih načel pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Prevzemanje polglasnika

Polglasnik je v slovenščini zapisan s črko e ali nima črke, v prevzetih besedah pa je zapisan z različnimi črkami, npr. Curtis [kə̀rtis], Deneuve [dənév‑], Hubble [hábəl], Manhattan [mǝnhêtǝn], Melbourne [mêlbǝrn], McDonald [məgdônald], Turner [tə̀rner].

V imenih iz azijskih jezikov ohranjamo tudi naglašene končniške polglasnike v zadnjem zlogu, npr. Li He [lí hə̀]. Ti naglašeni polglasniki se ohranjajo tudi pri pregibanju: Yan Lianke [ján ljênkə̀], rod. ed. Yan Liankeja [ján ljênkə̀ja].

Posebnosti

  1. Končniški polglasnik iz francoskih imen premikamo pred soglasnik: Sartrefranc. [sártrə], slov. [sártər]. Tako še: Arles [árəl], Charles [šárəl], Montmartre [monmártər].
  2. V končajih ‑son, ‑xon, ‑sen, ‑ton v slovenščini praviloma ni polglasnika, zato ta nenaglašeni samoglasnik pri pregibanju ne izpade: Andersen, rod. ed. Andersena; Bloomington, rod. ed. Bloomingtona; Nixon, rod. ed. Nixona; Sigurdson, rod. ed. Sigurdsona, toda: Bellingshausen, rod. ed. Bellingshausna; Ibsen, rod. ed. Ibsna itd.

    O polglasniku v slovenščini glej poglavje »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris).

    O tvorjenkah iz prevzetih besed (npr. Biarritzbiariški, Bonnbonski, ComteComtov, LaplaceLaplaceov, Sevillaseviljski) glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Prilagoditve narečnih in regionalnih glasovnih posebnosti

Enako kot pri prevzetih besedah se ravnamo tudi pri slovenskih imenih in priimkih, v katerih se ohranja mesto naglasa, značilno za regijo in glede na družinski izgovor, npr. Áleš in Alèš, Pléterski in Pletêrski, Vŕšič in Vršíč.

Naglašena e in o sta načeloma izgovorjena ozko (Péterka), če jima sledijo r ali j oziroma v, pa široko (Jêrnej in Jernêj, Kôvačič in Kováčič).

Posebnosti

  1. Pri osebnih imenih se naglas načeloma ustali glede na normativno prevladujoče območje, tj. osrednjo Slovenijo (Antón Martín Slómšek).
  2. Zaokroženi samoglasniki iz slovenskih narečij se v manj formalnih položajih izgovarjajo tudi bližje izvornemu izgovoru: Kühar [kíhar] tudi [kǘhar], Mörec [mêrec] tudi [mö́rec], Türk [tírk] tudi [tǘrk].

    Če posameznik želi ohraniti naglas imena, kot ga je vajen iz svojega okolja, je v javnih komunikacijskih situacijah tudi to ustrezno, npr. Álojz in Alójz, Mártin in Martín, Támara in Tamára.

Načelo regionalnosti velja tudi za zemljepisna imena, npr. Mačkôvec (vsi kraji na Dolenjskem); Máčkovec (pri Kočevju oziroma Čakovcu), Mačkôvci (v Prekmurju); Múrska Sóbota; Rádenci (na obrobju Slovenskih goric) in Radénci (ob Kolpi); Tŕnovo (pri Laškem) in Trnôvo (v Ljubljani in pri Novi Gorici); Vélika Gôrica (na Hrvaškem) in Nôva Goríca; Vélika Nédelja.

Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij

Pri prevzemanju iz drugih jezikov samostalniki, tudi lastna imena, lahko izgubijo prvotne slovnične lastnosti. Slovnični spol rojstnih imen se ravna po naravnem spolu, priimki so večinoma moškega spola.

Zemljepisna imena lahko spremenijo

  1. naglas: špan. Bogotá [bogotá] > Bogota [bógota]; rus. Москвa [maskvá] > Moskva [móskva];
  2. redkeje, toda še vedno pogosto spremenijo spol in število oziroma ga oblikoslovno prilagodijo slovenščini, npr. gr. Atene (ed.) – slov. Atene (mn.), v Atenah; špan. Bariloche (m. sp. ed.) > slov. Bariloče/Bariloche (ž. sp. mn.), v Bariločah/Barilochah; fin. Helsinki (ed.) – slov. Helsinki (mn.), v Helsinkih; franc. le Rhône/Rhône (m. sp.) – slov. Rona (ž. sp.); polj. Zakopane (s. sp. ed.) – slov. Zakopane (ž. sp. mn.), v Zakopanah.

Posebnost

Pri zemljepisnih imenih iz bližnjih okolij se v slovenščini pogosteje ohranjajo slovnične kategorije iz izvirnega jezika, ki jih obravnavamo kot dvojnice, npr. hrv. Pučišća, s. sp. mest. mn. v Pučišćih (tudi s. sp. mest. ed. v Pučišću); srb.Užicev Užicu (s. sp. mest. ed.) / v Užicah (ž. sp. mest. mn.).

Občna poimenovanja oblikoslovno prevzemamo glede na izrazno podobno oziroma glede na končaj. Največ prevzetih poimenovanj je moškega spola, le izjemoma so srednjega, npr. gr. karitas, ž. sp.slov. karitas, m. ali ž. sp.; franc. la chanson, ž. sp.slov. šanson, m. sp. Pogosto so moškega spola tudi samostalniki z neznačilnimi moškimi končnicami ‑e (finale), o (avto), u (guru). Besede na ‑a se uvrščajo v ženski spol (npr. činčila, gorgonzola) ali v oba spola – moškega ali ženskega (ara, panda).

Pisanje skupaj ali narazen

Ločila

Slovnični oris za pravopis

Glasoslovni oris

Uvod

Poglavje Slovnični oris za pravopis prinaša tista poglavja slovničnega opisa knjižne slovenščine, ki so neposredno ali posredno povezana s pravopisom ter pomembna za razumevanje glasoslovnih, oblikoslovnih in besedotvornih značilnosti knjižne slovenščine in katerim prilagajamo tudi besede in besedne zveze, ki jih prevzemamo iz drugih jezikov.

OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni objavi »Glasoslovnega orisa«, bo oblikovana po predstavitvi vseh podpoglavij v javni razpravi. Pojasnila glede zapisa in izrazja bodo z objavo vsakega podpoglavja še dopolnjena, v končni fazi pa bo posodobljen tudi pravopisni terminološki slovarček.

Pojasnila glede zapisa črk, glasov in fonemov (v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis)

Zapis v lomljenih oklepajih

V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 pri opisih razmerja med glasovno in pisno podobo zaradi večje jasnosti pisne enote (črke) zapisujemo v lomljenih oklepajih, npr. ⟨lj⟩.

Zapis v oglatih oklepajih

V slovenskih slovarjih knjižnega jezika je fonološko‑fonetična transkripcija poenostavljena in zapisana v oglatih oklepajih, npr. [híša].

V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis je jakostni naglas označen na samoglasnikih s tremi naglasnimi znamenji, in sicer z ostrivcem ⟨´⟩, krativcem ⟨`⟩ in strešico ⟨ˆ⟩.

Naglasna znamenja na črkah e in o so uporabljena tudi za označevanje kakovosti, tj. širine oziroma ožine. Zato za kakovostno‑kolikostno razlikovanje ne uporabljamo znamenj iz mednarodne fonetične abecede (IPA), temveč za široka e in o pišemo ⟨ê⟩ in ⟨è⟩ oz. ⟨ô⟩ in ⟨ò⟩ (v IPI ⟨ɛ⟩ oz. ⟨ɔ⟩) ter ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ za ozka e in o (v IPI ⟨e⟩ oz. ⟨o⟩).

Razlikovalno ozkost nenaglašenih e in o označujemo s piko pod črkama v oglatem oklepaju, tj. kot ⟨ẹ⟩ in ⟨ọ⟩.

Pri zapisu izgovora v oglatih oklepajih uporabljamo nekatere črke iz IPE, in sicer: polglasnik /ə/ pišemo z obrnjeno črko e, tj. ⟨ə⟩. V pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis so vse tri dvoustnične variante fonema /v/ (zveneča [w], nezveneča [ʍ] in dvoglasniška [u̯]) zapisane z ⟨u̯⟩, tj. s črko u in polkrožcem spodaj.

Za označevanje mehčanih [nʲ] in [jʲ] namesto dvignjenega pomanjšanega j ⟨ʲ⟩ iz IPE uporabljamo opuščaj – ⟨l’⟩ in ⟨n’⟩.

S črtico nad črko ⟨¯⟩ označujemo podaljšani izgovor samoglasnikov in soglasnikov.

S povezajem⟩ označujemo istozložni izgovor besede s predlogom.

Označevanje zvenečnostnih premen

Zaradi gospodarnosti so zvenečnostne premene ali položajne variante v pravilih Pravopis 8.0 označene z vezajem. Vezaj označuje:

  1. nezveneči izgovor v osnovni obliki in zvenečega v odvisnih sklonih (Ambrož [ambróž‑], bridž [brídž‑]);
  2. položajno (alofonsko) varianto (Daneu [danév‑]).

V pravopisnem slovarju ePravopis je izgovor imenovalnika in rodilnika v celoti izpisan, premena pa je razvidna iz izgovora neosnovne, tj. rodilniške oblike: Ambrož [ambróš, rod. ambróža], bridž [bríč, rod. brídža]; Daneu [danéu̯, rod. danéva].

Zapis v poševnih oklepajih

Foneme in variante fonemov zapisujemo v poševnih oklepajih, npr. Maja /maja/. Ker vseh ni mogoče zapisati s črkami slovenskega pravopisa, uporabljamo nekatere črke iz mednarodne fonetične abecede.

Povezava med poenostavljenim slovenskim zapisom in mednarodno fonetično abecedo je predstavljena v preglednici črka – glas, iz katere je razvidno, da se v slovenskih priročnikih prilagojeno zapisujejo tako samoglasniki kot nekateri soglasniki, in sicer: široki e – /ɛ/, polglasnik – /ə/, široki o – /ɔ/; /dž/ – /dʒ/, /š/ – /ʃ/, /v/ – /ʋ/, /c/ – /ts/, /č/ – /tʃ/, /ž/ – /ʒ/, /r/ – /ɾ/ in /h/ – /x/.

Tipski prikazi sklopov

Kadar želimo v pravilih Pravopis 8.0 opozoriti, da se v danem zaporedju samoglasnikov in soglasnikov pojavlja kaka zakonitost, se odločimo za okrajšani zapis, v katerem z veliko črko V označujemo samoglasnike, z veliko črko C pa soglasnike. Izgovorni sklop soglasnika in samoglasnika zapišemo v oglatem oklepaju kot [CV], pisni sklop črk, ki označujejo soglasnike in samoglasnike, pa v lomljenem oklepaju kot ⟨CV⟩. Meje med zlogi so ponazorjene z vezaji oziroma v oglatem oklepaju s pikami (Drava [drá.va]).

Izrazje

V pravilih Pravopis 8.0 sta ob opisnih izrazih za položaj v besedi (na začetku besede ali na koncu besede) uporabljena izraza vzglasje (npr. črka ⟨v⟩ v vzglasju besede vreme) in izglasje (npr. izgovor dvočrkja ⟨nj⟩ v izglasju besede Kranj).

Glasovi in fonemi

Slovenski knjižni jezik ima 29 pomensko razločevalnih glasov, imenovanih fonemi. Delimo jih na samoglasnike in soglasnike, te pa na zvočnike ter zveneče in nezveneče nezvočnike.

Pomenska razločevalnost je ponazorjena z minimalnimi pari (fonemov), pri katerih zamenjava enega fonema z drugim spremeni pomen besed ali delov besed, npr. par /par/ – bar /bar/, pes /pəs/ – kes /kəs/, Maja /maja/ – Mija /mija/, nora /nᴐra/ – Nora /nora/, čelo /čɛlo/ – čelo /čelo/.

Samoglasniških fonemov je osem: /a/, /e/ (ozki e), /ɛ/ (široki e), /ə/ (polglasnik), /i/, /o/ (ozki o), /ɔ/ (široki o), /u/.

Soglasniških fonemov je enaindvajset: /b/, /c/, /č/, /d/, /dž/, /f/, /g/, /h/, /j/, /k/, /l/, /m/, /n/, /p/, /r/, /s/, /š/, /t/, /v/, /z/, /ž/.

V knjižni slovenščini nimamo dvoglasniških fonemov, temveč dvofonemske zveze oz. fonetične dvoglasnike. Oblikuje jih dvoglasniška dvoustnična varianta fonema /v/ v položaju za samoglasnikom, npr. [Vu̯]: Triglav [tríglau̯/triglàu̯], Orel [ôrəu̯].

Dvoglasnik ali diftong je v več jezikih samoglasniški fonem, sestavljen iz samoglasnika in zvočniške dvoglasniške variante [u̯] ali zveze samoglasnika in zvočnika j. Pojavlja se pred soglasnikom ali za samoglasnikom v izglasju besede in tvori en sam zlog.

Istemu fonemu lahko ustreza več glasov, ki jih imenujemo fonemske variante ali alofoni. Osnovna varianta soglasniškega fonema se izgovarja pred samoglasnikom, druge izgovorne variante pa so odvisne od glasovne soseščine. Fonemske variante nimajo pomenskorazločevalne vloge.

Fonemskih variant v zapisu izgovora v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in pravopisnem slovarju ePravopis ne označujemo; izjema so dvoustnične variante fonema /v/, ki so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane s črko ⟨u̯⟩.

Podrobneje o variantah fonemov glej poglavji »Fonemske variante samoglasnikov« in »Fonemske variante soglasnikov«.

Samoglasniki

Samoglasniki so glasovi največje odprtostne stopnje. Glede na položaj jezika in odprtost ust jih opisujemo kot sprednje (i, ozki in široki e), srednje (a in polglasnik) ali zadnje (široki in ozki o, u); glede na dvig jezične ploskve proti nebu in tonskost so visoki (i in u), sredinski (obe vrsti e‑ja in o‑ja ter polglasnik) ali nizki (a).

tabela samoglasnikov
Naglašenost, kolikost in kakovost

Samoglasniki so lahko naglašeni ali nenaglašeni. Nenaglašeni samoglasniki so samo kratki, naglašeni samoglasniki pa so lahko dolgi ali kratki.

Razlik med kratkimi in dolgimi samoglasniki govorci v sodobni slovenščini večinoma ne zaznavajo, npr. brat [bràt] – vrat [vrát], nič [nìč] – bič [bíč].

O naglaševanju, vrstah naglaševanja, pomenu in vrstah naglasnih znamenj ter o naglasnem mestu v slovenščini glej poglavje »Naglaševanje«.

Kakovostno se razlikujejo le e‑jevski in o‑jevski samoglasniki, in sicer so lahko izgovorjeni:

Glede na naglašenost, kolikost in kakovost poznamo naslednje samoglasnike:

a hiša [híša] nenaglašeni a
zajec [zájəc], škrat [škràt] naglašeni a
ozki e kres [krés] naglašeni ozki e
široki e cekin [cekín] nenaglašeni e
metla [mêtla], polet [polèt] naglašeni široki e
i opica [ópica] nenaglašeni i
bič [bík], bik [bìk] naglašeni i
ozki o dom [dóm] naglašeni ozki o
široki o hotel [hotél] nenaglašeni o
voda [vôda], cmok [cmòk] naglašeni široki o
u rudar [rudár] nenaglašeni u
duh [dúh], kruh [krùh] naglašeni u
polglasnik poper [pôpər] nenaglašeni polglasnik
pes [pə̀s] naglašeni polglasnik

V nekaterih besedah izgovarjamo nenaglašena e in o ozko, kar v novejših slovarjih knjižnega jezika označujemo s piko pod črko. Najpogosteje se ožina pojavlja v prednaglasnih položajih zloženih besed (Belokranjec [bẹlokránjəc], stonoga [stọnóga]), redkeje v ponaglasnih položajih (angstrem [ánkstrẹm], Maribor [máribọr]).

O samoglasnikih kot nosilcih naglasa glej poglavje »Naglaševanje«.

O polglasniku glej poglavja »Zapis polglasnika«, »Zvočniški sklopi«, »Neobstojni samoglasniki«.

Fonemske variante samoglasnikov

Namesto širokega e pred j in širokega o pred v lahko v izglasju ali pred soglasnikom izgovarjamo tudi srednjo (nevtralno) varianto samoglasnikov e in o: muzej [muzêj], muzejski [muzêjski]; snov [snôu], snovnost [snôu̯nost].

Srednji izgovor označujemo s strešico, v starejših slovarjih pa je bil označen z ostrivcem na e in o.

Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti

Samoglasniki so nosilci zloga, zato jih lahko izgovarjamo samostojno.

Ob soglasnikih izgovarjamo oporne samoglasnike, in sicer polglasnik ali ozki e ali a, npr. d [də̀ in dé], k [kə̀ in ká]. Pri črkovalnem branju kratic, simbolov in nekaterih okrajšav izgovarjamo polglasnik (DUTB [də̀utəbə̀ tudi dəutəbə̀], SSKJ [sə̀səkəjə̀ tudi səsəkəjə̀], itd. [ítədə̀]) ali tudi samoglasnika e in a (OZN [ózẹèn in ọzẹèn in ózənə̀ in ọzənə̀], NKBM [ènkabeèm tudi enkabeèm], hPa [hə̀pəá tudi həpəá in hápẹá tudi hapẹá]).

Pomembno vlogo pri urejanju zaporedja glasov v zlogu ima zvočnost (ali sonornost, imenovana tudi zvonkost). Zlog organizira samoglasnik kot najbolj zvočen glas (a > e, o > i, u), okoli njega si levo in desno sledijo najprej zvočniki v skladu z lestvico zvočnosti (, j > r > l > n, m > v), nato pa še nezvočniki v zaporedju od pripornikov (f, sz, šž, h) in zlitnikov (cdz, č) do zapornikov (pb, td, kg).

Zlogi, ki se končajo na samoglasnik, so odprti (sraka [srá.ka]), zlogi, ki se končajo na soglasnik, so zaprti (prvak [pər.vák]).

Neobstojni samoglasniki

Neobstojni samoglasniki so tisti, ki pri pregibanju ali tvorjenju novih besed kot nosilci zloga bodisi izpadajo ali se v vlogi začasnega zlogovnega jedra pojavljajo v izglasnih soglasniških sklopih, npr. Kekec [kékəc], rod. Kekca [kékca]; Ravne [ráu̯ne], prid. ravenski [rávənski].

O polglasniku v izglasnih soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

Neobstojni samoglasnik je najpogosteje polglasnik, redkeje tudi samoglasnika o ali a (v besedi blagor [blágor], rod. blagra [blágra]; dan [dán], rod. dne [dné]), pred zvočnikom j tudi samoglasnik i (ladja [ládja], rod. dv./mn. ladij [ládij], prid. ladijski [ládijski]).

Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).

Samoglasniki v prevzetih imenih

Samoglasniški sestavi se od jezika do jezika razlikujejo. Samoglasnike, ki so enaki slovenskim, izgovarjamo kot v knjižni slovenščini; pri tistih, ki jih slovenščina ne pozna, poiščemo slovenščini najbližje ustreznike.

  • Pri zaokroženih samoglasnikih opuščamo vse vrste modifikacij, izgovarjamo pa jih s samoglasnikom, ki je najbližji izvirniku (nem. von Grünigen [fon grínigen], alb. Yllka [ílka]; Sjögren [šjégren]; madž. Vörösmarty [vêrešmarti]; nem. Jörg [jêrg‑/jə̀rg‑]).
  • Namesto nosnih samoglasnikov ob samoglasniku izgovorimo samoglasnik in zvočnik n ali m (fr. Macron [makrón], polj. Wałęsa [valénsa]; polj. Dąbrowska [dombrôu̯ska]).

Pri prevzemanju besed z dvoglasniki, ki so v tujih jezikih tudi v vlogi fonemov, imata pomembno vlogo najbolj zvočna zvočnika, in sicer , dvoglasniška fonemska varianta fonema /v/, in zvočnik j, npr. šp. Juan [hu̯án], nem. Freud [frôjd‑].

Naglašeni samoglasniki so v tujih imenih načeloma dolgi. Naglašena e in o prevzemamo praviloma kot ozka, npr. fr. Rabelais [rablé]; angl. Lawrence [lórens], nem. Gottsched [gótšed‑].

Široko izgovarjamo naglašeni e pred glasovoma j in r (angl. Davis [dêjvis], isl. Reykjavík [rêjkjavik]; nem. Hertz [hêrc]) in naglašeni o pred glasom v (angl. Bowie [bôvi]) oziroma (rus. Novgorod [nôu̯gorod‑]).

Pod vplivom izvornega izgovora in uveljavljenosti v rabi sta samoglasnika e in o v sodobni knjižni slovenščini pogosto široka tudi v posameznih drugih imenih, npr. fr. Verlaine [verlên], nem. Freud [frôjd‑], angl. O’Connor [okônor], angl. Potter [pôter/póter].

Nenaglašeni samoglasniki so v slovenščini le kratki, zato nenaglašenih dolžin ne izgovarjamo (ohranjamo pa ločevalno znamenje na črki, ki v izvornem jeziku označuje dolžino), npr. v slovaščini in češčini: slš. Šafárik [šáfarik], češ. Jiří [jírži].

Neobstojni samoglasniki imajo v prevzetih imenih različne pojavne oblike, npr. najpogosteje e (češ. Havel [hávəl], rod. Havla [háu̯la]), vendar tudi a (hr. Bakar [bákar], rod. Bakra [bákra]) ali o (slš. Sivok [sívok], rod. Sivka [síu̯ka tudi sívoka]).

Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Soglasniki

Soglasnike glede na način in mesto izgovora delimo na zvočnike (glasove srednje odprtostne stopnje) in nezvočnike (glasove majhne odprtostne stopnje); ti so lahko zveneči ali nezveneči.

Zvočniki

Zvočnikov je šest: m in n, r in l, v in j.

Pomagalo za prepoznavanje zvočnikov je skrito v besedi mlinarjevi.

Delitev zvočnikov

Po načinu tvorbe delimo zvočnike na nosnike (m in n), jezičnike (r in l) in drsnike (v in j).

Glede na zvočnost si zvočniki sledijo od najbolj do najmanj zvočnega v zaporedju j > r > l > n, m > v. Ob drsniku j je kot najbolj zvočna razvrščena tudi dvoglasniška dvoustnična varianta fonema /v/ (tj. ).

Zvočniki in zvenečnost

Zvočniki so zveneči glasovi, ki ne vplivajo na zvenečnost pred seboj stoječih nezvočnikov in nimajo ustreznih nezvenečih parnih glasov, npr. tlakadlaka, satjesadje.

O sklopu ⟨jv⟩ v izglasju besede glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

Prilikovanje zvočnikov po mestu izgovora

Nosnik n v položaju pred ustničnikoma b in p (tudi v in f) (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m, kar je v starejših tvorjenkah vidno tudi v zapisu (branitiobramba). V mlajših prevzetih besedah se zaradi branja po črki pojavljata obe izgovorni možnosti – bodisi m bodisi n (Istanbul, Unprofor; informacija, invalid).

Drsnik j se v položaju za samoglasnikom i v izglasju ali pred soglasnikom izgovorno približa samoglasniku i, zato ga izgovorimo šibko ali kot podaljšani i, zapisujemo pa kot j (Jurij, junijski, ladijski).

Fonetičnih posebnosti, ki izhajajo iz prilikovanja po mestu izgovora, v pravopisnem slovarju ePravopis in pravilih Pravopis 8.0 ne označujemo.

O posebnostih zvočnika v glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.

Več o zapisu zvočnikov v poglavju »Zapis soglasnikov«.

O mehčanem izgovoru drsnika j glej poglavje »Dvočrkji lj in nj«.

Nezvočniki

Nezvočnikov je petnajst, šest je zvenečih (b, d, g, z, ž in ) in devet nezvenečih (p, t, k, s, š, č, c, f in h). Vsi (razen nezvenečih c, f in h) nastopajo v zvenečnostnih parih.

Zveneči pari nezvenečih c, f in h se pojavljajo večinoma položajno, tj. v soseščini drugih glasov, ali izjemoma v prevzetih besedah:

  • dz po ozvenečenju, npr. Kocbek [kódzbek], pincgavec [píndzgavəc];
  • f kot nezveneča varianta zvočnika v v mlajših prevzetih besedah iz angleščine (rave/rejv [rêjv/rêjf]);
  • pred zvenečim nezvočnikom v redkih prevzetih besedah pripornik f izgovarjamo bodisi po črki bodisi zveneče, kot zobnoustnični v, npr. Afganistan [afgánistan/avgánistan].

Nezveneči pripornik h nima zvenečega fonemskega para, pojavlja pa se kot glasovna varianta pri izgovoru predloga k. Pred besedami z vzglasnim g se izgovarja zveneče kot [ɣ] (h gozdugózdu]).

Delitev nezvočnikov

Po načinu tvorbe razlikujemo zapornike (pb, td, kg), pripornike (f, sz, šž, h) in zlitnike (cdz, č). Le pripornike lahko tako kot samoglasnike in zvočnike vlečemo, zato jih uvrščamo med trajnike.

Glede na slušni vtis sikanja oz. šumenja tradicionalno razlikujemo sičnike (cdz, sz) in šumevce (č, , šž).

Pri prepoznavanju zvenečih in nezvenečih nezvočnikov si pomagamo s povedmi: Žabgodez (zveneči) in Ta suhškafec pušča (nezveneči).

O pravilih za pisanje soglasnikov glej poglavje »Zapis soglasnikov«.

O fonemskih variantah soglasnikov glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.

Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti

Vse zveneče nezvočnike (b, d, g, z, ž in ) izgovarjamo nezveneče (p, t, k, s, š in č) v izglasju (Jakob [jákop], gad [gàt], sneg [snék], Janez [jánes], mož [móš], kolidž [kôlič]) in pred nezvenečim nezvočnikom (drobtina [droptína], medvedka [medvétka], gangster [gánkster], preizkus [preiskús], težko [teškó], kolidžka [kôlička] |obuvalo|).

Če sta drug ob drugem dva različno zveneča nezvočnika, potem se prvi prilagodi oz. prilikuje drugemu, in sicer:

Posebnost

Zvenečnostno parna nezvočnika se izgovorita podaljšano (obpluti [op̄lúti], izsek [is̄èk]), redko kot en glas, npr. devetdeset [devédeset].

O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Enako kot sredi besede tudi na meji dveh besed na izgubo zvenečnosti izglasnega nezvočnika (samo pri naglašenih besedah) vpliva tudi vzglasje druge besede, če se ta začne na

Posebnost

Zveneče nezvočnike izgovarjamo zveneče (zvenečnost se ohrani) tudi v izglasju

1. pred besedo, ki se začenja z zvenečim nezvočnikom: Jakob Gallus [jákob gálus], Janez Bleiweis [jánez blájvajs];

2. med pravim predlogom in besedo, ki se začenja s samoglasnikom ali zvočnikom, in pred besedami, ki se začenjajo na zveneči nezvočnik: ob Iški [ob íški], ob Muri [ob múri], ob Dravi [ob drávi]; iz Afrike [iz áfrike], med vojnama [med vôjnama], od mame [od máme].

Pod vplivom jezikov, ki ne poznajo zvenečnostnih premen, tudi v slovenščini opažamo pojav ohranjanja zvenečega izgovora pred vzglasnim zvočnikom naslednje besede, npr. Janez Menart [jánez ménart] ob priporočenem [jánes ménart].

Predlog ima nezvenečo varianto, ki jo izgovarjamo in pišemo pred nezvenečimi nezvočniki, npr. s kolesom [skolésom], s fantom [sfántom].

V pravilih Pravopis 8.0 je izglasno razzvenečenje nezvočnikov označeno z vezajem (kozorog [kozoróg‑], Jakob [jákob‑]), v pravopisnem slovarju ePravopis pa je izgovor imenovalnika in rodilnika v celoti izpisan in je premena razvidna iz izgovora rodilniške oblike: kozorog [kozorók, rod. kozoróga], Jakob [jákop, rod. jákoba].

O premenah predlogov glej poglavje »Vpliv zvenečnostnih premen na zapis predlogov«.

Fonemske variante soglasnikov

Tudi soglasniki imajo fonemske variante ali alofone. Osnovna varianta fonema se izgovarja pred samoglasnikom (npr. mama [máma], Ana [ána], lipa [lípa], voda [vôda]), druge izgovorne variante so odvisne od glasovne soseščine. Večina zvočniških in nezvočniških variant fonemov v različnih glasovnih soseščinah ne povzroča pravopisno‑pravorečnih težav in jih pri zapisu izgovora ne označujemo, izjema so variante fonema /v/.

Variante fonema /v/

Fonem /v/ izgovarjamo zobnoustnično ali dvoustnično:

V nekaterih položajih se zaradi posebne glasovne soseščine zvočnik v izgovarja na oba načina.

Razlik med tradicionalno zapisanimi dvoustničnimi variantami fonema /v/ ([w], [ʍ], [u̯]) večina govorcev slušno ne zaznava, zato so jih jezikoslovci v kodifikacijskih in slovničnih opisih razvrščali in poimenovali glede na glasovno bližino kot zvenečo [w], nezvenečo [ʍ] in dvoglasniško varianto [u̯] (za samoglasniki). Dvoustnični izgovor se po slušnem vtisu približuje u-jevskemu izgovoru, razlikujemo pa ju po zložnosti.

V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis vse tri dvoustnične variante zapisujemo v oglatem oklepaju s črko , po sistemu IPA pa bi bile zapisane s črko w. Če je dvoustnična varianta v izglasju, jo zapisujemo tudi s črko v in vezajem: očetov [očétov‑].

Podrobneje o izgovoru zvočnika v v zvočniških sklopih glej poglavje »Zvočniški sklopi«.

Zobnoustnično izgovarjamo fonem /v/

  1. pred samoglasniki iste besede: vino [víno], vrh [və̀rh], Vrhnika [və̀rhnika], Vogel [vógəu̯];
  2. v soglasniškem sklopu z zvočnikom j sredi besede:
⟨lvj⟩ želvji [žélvji]
⟨rvj⟩ intervju [intervjú]; črvji [čə̀rvji], postrvji [postə̀rvji]; kri, or. s krvjo [skərvjó]; vrv, or. z vrvjo [zvərvjó]

Posebnost

V vzglasnem sklopu ⟨vj⟩ je izgovor fonema /v/ lahko zobnoustničen ali dvoustničen: vjedati se [vjédati/u̯jédati se].

Za lažje razlikovanje med enozložnim in dvozložnim izgovorom je v oglatih oklepajih zlogovna meja zaznamovana s pikami.

V vzglasju je sklop ⟨vj⟩ zastopan zelo redko, le pri nekaterih predponskih glagolih, npr. vjedati se [vjé.da.ti/u̯je.da.ti se] ‘zajedati se, prodirati’. V govoru težko razlikujemo med temi glagoli in glagoli s pisno (in govorno) predpono u‑, npr. ujedati se [u.jé.da.ti se] ‘jeziti se’, ‘prepirati se’, pri katerih je izgovor črkovnega sklopa ⟨uj⟩ dvozložen. Razlikovanje med glagoli je bolje razvidno iz zapisa.

Dvoustnično izgovarjamo fonem /v/

  1. za samoglasniki pred večino soglasnikov in v izglasju (= dvoglasniška varianta):
    • sivka [síu̯ka], sivček [síu̯čək]; plovba [plôu̯ba], jugovzhod [júgou̯shòt], dovzeten [dôu̯zetən]; sovji [sôu̯ji], Navje [náu̯je], Kočevje [kočéu̯je], čarovnik [čarôu̯nik];
    • pav [páu̯]; siv [síu̯]; sova, rod. dv./mn. sov [sôu̯];
  2. v vzglasju pred nezvočniki in zvočnikoma m in n:
    • vbosti [u̯bôsti], vdeti [u̯déti], vgraditi [u̯gradíti], vzeti [u̯zéti], vžgati [u̯žgáti]; vcepiti [u̯cépiti/u̯cepíti], včlaniti [u̯člániti], vklop [u̯klòp], vpis [u̯pís], vsak [u̯sák], všteti [u̯štéti];
    • vnuk [u̯núk], vmesiti [u̯mésiti];
  3. sredi besede na morfemski meji pred zvenečimi nezvočniki:
    • odvzeti [odu̯zéti];
  4. v vlogi predloga:
    • v dolini [u̯dolíni]; v Celju [u̯cêlju], v Kamniku [u̯kámniku], v slogi [u̯slógi]; v mestu [u̯méstu], v letu [u̯létu]; v Evropi [u̯eu̯ropi].

Posebnosti

  1. Na dva načina – dvoustnično ali zobnoustnično – izgovarjamo fonem /v/ v naslednjih položajih
    • v zvočniških sklopih ⟨vr⟩ in ⟨vl⟩ v vzglasju in za soglasnikom sredi besede:
      • vlaga [u̯lága/vlága]; vrata [u̯ráta/vráta];
      • obvretenčen [òbu̯retênčən/òbvretênčən], odvleči [odu̯léči/odvléči]; vrvranje [vəru̯ránje/vərvránje], prekrvljen [prekəru̯ljèn/prekərvljèn];
    • v zvočniških sklopih ⟨rvn⟩ in ⟨rvm⟩:
      • barvnik [báru̯nik/bárvnik], vrvnat [və̀ru̯nat/və̀rvnat], slabokrvnost [slabokə̀ru̯nost/slabokə̀rvnost]
      • obrv, or. dv./mn. z obrvmi [zobəru̯mí/obərvmí]; drva, or. dv./mn. z drvmi [zdəru̯mí/dərvmí]
  2. V izglasnih položajih za zvočnikoma l in r se fonem /v/ pogosto premenjuje s fonemom /u/ (in izgovarja tudi u-jevsko, s čimer se oblikuje nov zlog):
    • črv [čə̀ru̯/čə̀ru], vrv [və̀ru̯/və̀ru];
    • barva, rod. dv./mn. barv [báru̯/báru]; želva, rod. dv./mn. želv [žélu̯/žélu]; murva [múrva], rod. dv./mn. murv [múru̯/múru]; salva [sálva], rod. dv./mn. salv [sálu̯/sálu]. Enako velja za izglasne položaje pri deležnikih na ‑l v črkovnih sklopih ⟨rl⟩, v katerih je dvoglasniška varianta fonema /v/ zapisana s črko ⟨l⟩: vrl [və̀ru̯/və̀ru], trl [tə̀ru̯/tə̀ru].
  3. Kadar je fonem /v/ na morfemski meji v nizu za zvenečim in pred nezvenečim nezvočnikom (npr. predvsem, nadvse), se vede na dva načina:
    • kot samoglasnik u, ki tvori novo zlogovno jedro besede, zato se izglasni d v predponi ne prilikuje nezvenečemu nezvočniku: predvsem [predusèm], nadvse [nadusè];
    • pri hitrem ali manj skrbnem oz. manj artikuliranem govoru ga ne izgovorimo, nastane nezvočniški sklop zobnega zapornika t in sičnika s: predvsem [pretsèm] in nadvse [natsè].

Pri pisnem razlikovanju med predponskimi glagoli s predponama v‑ in u‑ si pomagamo z razlikovanjem med eno‑ ali dvozložnim izgovorom vzglasnega sklopa: vžgati [u̯žgá.ti] ‘povzročiti gorenje’ – užgati [u.žgá.ti] ‘udariti’; všteti [u̯šté.ti] ‘prišteti zraven’ – ušteti se [u.šté.ti se] ‘zmotiti se’.

Predlog v izgovorimo skupaj z besedo, in sicer izgovorimo fonem /v/ dvoustnično. Ta izgovor preide v u-jevskega, kadar predlog poudarimo in ga izgovorimo samostojno, kot zložni u (npr. Živim na in ne v Ptuju [ne ú ptúju]).

O zlitniškem izgovoru več v poglavju »Posebni nezvočniški sklopi«.

Zaradi zgodovinskih razlogov in etimološko utemeljenega pravopisa se dvoustnična varianta [u̯], zapisana s črko ⟨l⟩, pojavlja na mestu nekdanjega zlogotvornega l (bolha [bôu̯ha], čoln [čôu̯n], jabolko [jábou̯ko], poln [pôu̯n]) in v izglagolskih tvorjenkah ter deležnikih (rekel [rékəu̯], olesenel [olesenéu̯]). V redkih besedah je lahko zapisana npr. z ⟨u⟩: nauk [náu̯k]; pogosteje se pojavlja v prevzetih besedah oz. izpeljankah iz njih, npr. gauss/gaus [gáu̯s], faustovski [fáu̯stou̯ski].

Soobstoj različnih fonemskih variant lahko povzroča pravopisne težave pri besedah s predponami u in v‑. O tem več v poglavju »Fonemske variante soglasnikov«.

O načinih zapisa fonemskih variant zvočnika v glej poglavje »Zapis dvoglasniške dvoustnične variante«.

O dvoglasniškem in zvočniškem izgovoru glej več v poglavju »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.

O premenah dvoglasniške variante s samoglasnikom glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.

Soglasniki v prevzetih imenih

Pri prevzemanju soglasnike, ki so enaki ali podobni slovenskim, izgovarjamo po slovensko. Tiste, ki jih knjižna slovenščina ne pozna, pri prevzemanju prilagajamo na različne načine.

  1. Mehčane soglasnike pred samoglasniki izgovarjamo z dodajanjem zvočnika j (češ. Máňa [mánja]), pred soglasniki in v izglasju pa palatalizirano ali trdo (npr. polj. Wyszyński [višín’ski/višínski]); mehke soglasnike izgovarjamo trdo (srb. Đoković [džókovič]).
  2. Posebne vrste zapornikov ali pripornikov izgovarjamo z glasovi, približanimi slovenskim knjižnim. Npr. zobni pripornik [θ] je v angleškem imenu Thackery in albanskem imenu Thaçi zapisan z dvočrkjem ⟨th⟩, v obeh pa ga nadomestimo s slovenskim [t] – [têkəri] in [táči]. V španskem imenu Suárez je [θ] zapisan s črko ⟨z⟩, v slovenščino ga prevzemamo kot [s] – [su̯áres].
  3. Če ne gre za običajne meje besed ali besednih delov, pri katerih so tudi v slovenščini mogoči t. i. podaljšani soglasniki (npr. Preddvor [pred̄vòr/preddvòr]), vse tuje dolge soglasnike izgovarjamo navadno, npr. dan. Lolland [lóland‑].

Zvenečnostne zakonitosti veljajo tudi pri prevzetih besedah, ne glede na to, ali jih v izvornem jeziku poznajo ali ne, npr. nem. Goldschmidt [góltšmid‑], angl. Windsor [víntsor]; angl. George Washington [džórč vášinktọn], rod. Georgea Washingtona [džórdža vášinktọna]; polj. Sieradz [šêrac], rod. Sieradza [šêradza].

Zvenečnostno parna nezvočnika v soglasniškem sklopu se izgovorita kot en glas, npr. angl. Hepburn [hêbərn/hêbərən], fr. Rembrandt [rémbrand‑].

Pri izgovoru tujih lastnih imen s črkovnima sklopoma ⟨mb⟩ ali ⟨np⟩ prilikovanje po mestu izgovora ni dosledno uveljavljeno. Nekatera imena beremo tudi po črki, ne glede na izgovor v izvirniku (angl. Greenpeace [grínpís], nem. Kronplatz [krónplác]), tako zapisujemo tudi občnoimenske izpeljanke iz teh imen, npr. grinpisovec [grínpísovəc].

Posebnost

Ker špansko črko ⟨z⟩ za [θ] prevzemamo kot [s], smo pozorni na izglasje, saj se končni nezveneči nezvočnik izgovarja tudi v položaju pred samoglasnikom, tj. pri pregibanju (Márquez [márkes], rod. Márqueza [márkesa]) in tvorbi svojilnega pridevnika (Márquezov [márkesov‑]), zato v pravilih Pravopis 8.0 v oglatem oklepaju navajamo tudi rodilniško in pridevniško izgovorno obliko: npr. Suárez [su̯áres], rod. Suáreza [su̯áresa]; svoj. prid. Suárezov [su̯áresov‑].

Fonemske variante razen redkih izjem v prevzetih imenih izgovarjamo enako kot v slovenščini.

Posebnosti

  1. Dvoglasniški dvoustnični [u̯] se zaradi bližanja izvornemu enozložnemu izgovoru pojavlja v položajih pred samoglasnikom, npr. it. Buonarroti [bu̯onaróti], fr. Antoine [antu̯án], šp. Juan [hu̯án].
  2. V nekaterih imenih, prevzetih iz slovanskih jezikov, v vzglasnem sklopu ⟨vj⟩, ⟨vl⟩ in ⟨vr⟩ izgovarjamo le zobnoustnično fonemsko varianto (hr. Vjekoslav [vjékoslav‑], hr. Vjestnik [vjéstnik]; Vladimir [vládimir]; češ. Vratislav [vrátislav‑]).
  3. Pri nekaterih prevzetih imenih, zlasti pri pisno podomačenih, se je povsem ustalil zobnoustnični izgovor, h kateremu usmerja tudi podomačeni zapis, npr. Gvajana [gvajána], Nikaragva [nikarágva]. Pri tistih imenih, v katerih je zapis nepodomačen (zapis s črko u), izgovarjamo zobnoustnično in dvoustnično varianto (Quasimodo [kvazímodo/ku̯azímodo] ali le dvoustnično (donhuanski [donhu̯ánski]).
  4. V prevzetih besedah je lahko dvoustnična varianta zapisana tudi z ⟨w⟩, npr. v različnih dvočrkjih (angl. ⟨ow⟩: Brown [bráu̯n]), ali je sestavina dvoglasnika (nem. Gauß [gáu̯s]).

Slovenski pravopis doslej v prevzetih dvoglasnikih (položaj pred samoglasnikom) ni predvideval dvoustničnega, temveč le zobnoustnični in zato enozložni izgovor (npr. šp. Duero [dvê.ro]) ali samoglasniški in zato dvozložni izgovor (šp. Juan [hu.án]).

Več o prevzemanju soglasnikov glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.

Zapis glasov

Slovenska latinica

Slovenske glasove zapisujemo s slovensko latinico (slovenico), ki ima 25 latiničnih črk, in sicer 22 črk osnovnega latiničnega črkopisa in tri črke z ločevalnim znamenjem – kljukico ⟨ˇ⟩: ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩.

Posebnost

Latinične črke ⟨q Q⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩ in ⟨y Y⟩ niso del slovenske abecede; uporabljamo jih pri zapisu pisno nepodomačenih besed in besednih zvez.

S prevzemanjem tujih imen in njihove pisne podobe v slovenščino sprejemamo tudi posebne črke in črke z ločevalnimi znamenji, ki niso vključene v slovensko abecedo.

Razlikujemo med dvema ločevalnima znamenjema – kljukico ⟨ˇ⟩ na črkah ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩ ter strešico ⟨ˆ⟩, ki pri zapisu izgovora označuje široka e in o ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩.

O slovenski abecedi in uvrščanju neslovenskih latiničnih znakov v slovenske abecedne sezname glej tudi poglavje »Pisna znamenja«.

Glej preglednico »Ločevalna znamenja« (Dodatek).

Latinica v prevzetih imenih

Osnovni nabor črk latiničnega črkopisa so za pisave različnih jezikov prilagajali tako, da so uvajali ločevalna (diakritična) znamenja, posebne črke ali dvo‑ in veččrkja.

Ločevalna znamenja vplivajo na glasovne vrednosti zapisanega, npr. vijuga na n ⟨ñ⟩ v španščini označuje izgovor [nj] (šp. Valdepeñas [valdepénjas]), sedij pod c ⟨ç⟩ pa v francoščini izgovor [s] (fr. Comédie‑Française [komedí‑fransêz‑]).

Ločevalna znamenja so del pisne podobe imena in jih ob prevzemanju v slovenščino ohranjamo pri pregibanju in tvorbi novih besed, tudi če označujejo za slovenščino neznačilne glasovne posebnosti, npr. češko oznako dolžine ohranjamo, četudi je ne uveljavljamo: češ. Dvořák [dvóržak], rod. Dvořáka [dvóržaka], prid. Dvořákov [dvóržakov-].

Posebne črke v slovenščini izgovarjamo enako kot v izvornih jezikih, npr. estonski ⟨õ⟩ kot polglasnik (est. Jõhvi [jə̀hvi]), ali pa poiščemo najbližjo ustreznico slovenščini, npr. hrvaški ⟨ć⟩ prevzemamo kot [č] (hr. Meštrović [méštrovič]). Med posebne črke uvrščamo tudi združene črke ali ligature, ki ustrezajo enemu glasu, npr. v francoskih imenih ⟨œ⟩ izgovarjamo [e] ali polglasnik (fr. Jœuf [žêf/žə̀f]).

Dvo‑ in veččrkja so v pisavah različnih jezikov sestavljena iz dveh, treh, redkeje tudi več črk osnovnega latiničnega črkopisa in ustrezajo enemu glasu (v različnih jezikih je to lahko tudi dvoglasnik): ⟨ch⟩ je v francoščini [š] (fr. Charles [šárl/šárəl]), v angleščini [č] (angl. Charles [čárəls]), ⟨eu⟩ je v imenih, prevzetih iz francoščine, [e] ali [ə] (fr. Maubeuge [mobêž‑/mobə̀ž‑]), v tistih iz nemščine pa [oj] (nem. Freud [frôjd‑]).

O različnih pisavah in njihovih posebnostih glej preglednice za posamezne jezike.

Razmerja med glasovi in črkami ter črkami in glasovi

V slovenščini pri zapisu izgovora enemu glasu praviloma ustreza ena črka, npr. glas [a] zapisujemo s črko ⟨a⟩ (mama [máma]), glas [k] s črko ⟨k⟩ (kapa [kápa], klik [klík]) ipd.

Dvema glasovoma ustreza le črka ⟨r⟩ z izgovorom [ər] v položaju med soglasnikoma: črka [čə̀rka], mrtvec [mə̀rtvəc].

Posebnosti

  1. Na izgovor glasov vpliva položaj v besedi (vzglasje, izglasje, morfemska meja) ali soseščina glasov (pred samoglasnikom ali soglasnikom), zato se isti glas lahko zapisuje z različnimi črkami.
  2. Nezveneči nezvočniki se v izglasju ali zaradi prilikovanja zapisujejo z dvema različnima črkama, npr. glas [t] zapisujemo s črkama ⟨t⟩ ali ⟨d⟩: plot [plót]; plod [plót], rod. ploda [plóda]; predpis [pretpís].
  3. Dvoglasniški [u̯] zaradi zgodovinskih razlogov in vpliva drugih jezikov zapisujemo s tremi različnimi črkami, tj. ⟨v⟩, ⟨l⟩ in ⟨u⟩: sivka [síu̯ka], bel [béu̯], nauk [náu̯k].

O premenah nezvočnikov glej poglavje »Nezvočniki«.

O zapisu variant fonema /v/ glej poglavje »Zapis zvočnika v in njegovih variant«.

O razmerju med slovenskimi črkami in njihovimi glasovnimi ustrezniki glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).

Dvočrkja

Dvočrkje je zapis enega glasu z dvema črkama. V knjižni slovenščini so dvočrkja redka in nimajo posebnega mesta v abecedi.

Dvočrkje

Dvočrkje ⟨dž⟩ uporabljamo za zapis glasu [dž], ki se pojavlja v prevzetih besedah: džamija [džámija]; bridž [bríč], rod. bridža [brídža].

Pri nekaterih besedah, prevzetih iz angleščine ali prek nje, se črka ⟨j⟩ izgovarja na dva načina – kot [j] ali [dž], npr. judo [júdo/džúdo], goji [góji/gódži].

Dvočrkji lj in nj

Dvočrkji ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ imamo v slovenščini v položaju pred soglasniki in v izglasju, v katerih ju lahko izgovarjamo mehčano (palatalizirano) kot [l’] in [n’] ali tudi trdo kot [l] in [n]: kralj [král’/král], nedeljski [nedél’ski/nedélski]; manj [màn’/màn], kranjski [krán’ski/kránski]. V položaju pred samoglasniki sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ črkovna sklopa in ju izgovarjamo kot zvezo dveh glasov (kraljica [kraljíca], Franja [fránja]).

Mehčanost v izgovoru zaznamujemo z mehčajem, tj. opuščajem v vlogi mehčanja.

V večini slovarjev knjižnega jezika (SSKJ, slovar SP 2001) mehčanih [l’] in [n’] niso označevali. V pravopisnem slovarju ePravopis je označena le mehčanost, v pravilih Pravopis 8.0 pa je označen mehčani in trdi izgovor.

O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).

Glej poglavje »Zapis soglasnikov«.

Podvojene črke

Podvojene črke se pojavljajo na meji besed ali besednih delov in jih izgovarjamo različno. Če črki označujeta

  1. isti soglasnik, ga izgovorimo podaljšano (le izjemoma izgovorimo en glas): oddati [od̄áti], brezzob [brez̄ób], sedemmetrovka [sédəm̄étrou̯ka].
  2. isti samoglasnik, izgovorimo dva glasova; vsak tvori svoje zlogovno jedro, ne glede na naglašenost: naapriliti [naapríliti], zaarati [zaárati]; neelastičen [nèelástičən], srednjeevropski [srédnjeeu̯rópski], vseeno [vsèêno]; priimek [priímək], triintrideset [tríintrídeset]; pootročiti se [pootróčiti se].

Posebnost

Podvojene črke lahko označujejo različne glasove: polleten [pôu̯létən]; beemve [béemvé/bẹemvé], neetičen [nèétičən].

O zvezah dveh samoglasnikov glej poglavje »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.

O zlitniškem izgovoru posebnih nezvočniških sklopov glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.

Črkovno-glasovna razmerja v prevzetih imenih

Posamezne glasove zapisujejo v različnih jezikih z različnimi črkami in obratno – posamezne črke imajo v različnih jezikih lahko povsem druge glasovne ustreznike, npr. črko ⟨c⟩ izgovorimo v turščini kot [dž] (tur. Recep [redžép]), v francoščini pa je njen izgovor odvisen od glasovne soseščine (fr. Calais [kalé], fr. Céline [selín], fr. Balzac [balzák]).

Pri prevzemanju tujih imen v slovenščino sprejemamo tudi neme črke in črkovne sklope, tj. tiste, ki nimajo glasovnega ustreznika, npr.

  • v francoščini je nema črka ⟨h⟩, v izglasju pa različne črke oz. sklopi (npr. ‑⟨es⟩): fr. Hacquet [aké]; fr. Arles [árl/árəl];
  • v angleščini je črkovni sklop ⟨gh⟩ lahko nem, izglasni ‑⟨e⟩ pa je vedno nem: angl. Highfield [hájfild‑]; angl. Hume [hjúm] ipd.

Če črkovni sklop izgovorimo kot en glas, se ta imenuje veččrkje. Najpogosteje se srečujemo z dvočrkji in tričrkji, redkeje s štriričrkji:

  • ⟨ch⟩ v angleških imenih izgovorimo kot [č] (angl. Chaplin [čêplin]), v francoščini kot [š] (fr. Cacharel [kašarél]);
  • ⟨au⟩ v francoskih imenih izgovorimo kot [o] (fr. Flaubert [flobêr]);
  • ⟨rz⟩ v poljskih imenih izgovorimo kot [ž] (polj. Andrzej [ándžej]);
  • ⟨sch⟩ v nemških imenih izgovorimo kot [š] (nem. Bosch [bóš]);
  • ⟨sci⟩ v italijanskih imenih izgovorimo kot [š] (it. Sciascia [šáša]);
  • ⟨eau⟩ v francoskih imenih izgovorimo kot [o] (fr. Gobineau [gobinó]);
  • ⟨tsch⟩ v nemških imenih izgovorimo kot [č] (nem. Deutsch [dôjč]).

Obratno ena črka lahko označuje dvoglasnik, npr. črka ⟨a⟩ v angleščini /eɪ/, ki ga izgovorimo [ej], npr. Bacon [bêjkon].

Pri izgovoru podvojenih črk v tujih imenih upoštevamo izvirni izgovor: načeloma jih izgovarjamo kot en glas, npr. it. Carrara [karára], it. Botticelli [botičéli], angl. McCartney [məkártni], fr. Sully‑Prudhomme [silí‑pridóm], nem. Grimm [grím]. Izjemoma predstavljajo podvojene črke dvočrkje za en glas, npr. ⟨ll⟩ je v španščini glas [ʎ], ki ga v položaju pred samoglasnikom prevzemamo z dvema glasovoma, tj. kot [lj]: špan. Murillo [muríljo].

O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.

O dvoglasnikih v slovenščini in pri prevzemanju glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.

Zapis samoglasnikov

Samoglasniki i, u in a imajo vsak svojo posebno črko: ⟨i⟩ (pika [píka]), ⟨u⟩ (luna [lúna]) in ⟨a⟩ (ajda [ájda]).

Ozki in široki e zapisujemo s črko ⟨e⟩ (delo [délo], meja [mêja]); tudi polglasnik se najpogosteje zapisuje z ⟨e⟩ (dež [də̀š]). Ozki in široki o zapisujemo s črko ⟨o⟩ (Mojca [mójca], sokol [sôkol]).

Fonemske variante samoglasnikov zapisujemo enako kot njihove osnovne variante.

Zapis polglasnika

Polglasnik v slovenščini nima posebne črke. Zapisujemo ga najpogosteje s črko ⟨e⟩, s črko ⟨r⟩ pa zapisujemo glasovni sklop polglasnika in zvočnika r [ər].

Pisno odsotni polglasnik

Polglasnik ni zapisan pri črkovanju in črkovalnem branju kratic (OZN [ózənə̀/ọzənə̀]) in izgovoru nekaterih medmetov (hm [hə̀m]).

Kadar se polglasnik pojavlja le v govoru, kot izgovorna olajšava v zvezah dveh ali treh izglasnih soglasnikov (žanr [žánər]; Frankl [fránkəl]), je neobstojen in pri pregibanju ali v nadaljnjih tvorjenkah izpade (rod. žanra [žánra]; prid. Franklov [fránklou̯]).

Zlasti v priimkih, prevzetih iz nemščine, govorjeni polglasnik pred končnim soglasnikom l večinoma ni zapisan, npr. Ranfl [ránfəl], Kmecl [kmécəl], Frankl [fránkəl], Vajgl [vájgəl], Klekl [klékəl], Ertl [êrtəl].

V sklopih zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n je polglasnik le izgovorna možnost in ni zapisan, npr. film [fílm/fíləm], rod. filma [fílma]. Tako še: domiseln [domíseln/domíselən]; šarm [šárm/šárəm]; vetrn [vétərn/vétərən].

Z vidika zakonitosti slovenskega zloga izgovor polglasnika v zvočniških sklopih ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rm⟩, ⟨rn⟩ ni nujen, saj sta zvočnika m in n manj zvočna od r in l, vendar je polglasniški izgovor razširjen tudi v knjižnem jeziku.

O polglasniku v soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

O izgubljanju in vzpostavljanju polglasnika glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.

Polglasnik, zapisan s črko e

S črko ⟨e⟩ je polglasnik zapisan v osnovah nekaterih besed (vendar [və̀ndar], navzven [nau̯zvə̀n]), tudi kot edino zlogovno jedro v samostalnikih (dež [də̀š], pes [pə̀s], sel [sə̀l/sə̀u̯], sen [sə̀n]), pridevnikih (zel [zə̀u̯], tešč [tə̀šč]) in v različnih neosnovnih glagolskih oblikah, npr. pri deležniku na l glagola iti (šel [šə̀u̯]), v sedanjiku glagola biti (sem [səm]).

Posebnosti

  1. V nekaterih besedah danes izgovarjamo tako polglasnik kot e, in sicer zlasti v primerih položajno nepredvidljivega korenskega /ə/: bebljati [bəbljáti/bebljáti], mečkati [məčkáti/mečkáti]; semle [sə̀mle/sèmle]; čebela [čebéla/čəbéla], čebula [čebúla/čəbúla]; češ [čə̀š/čèš].
  2. Nekdaj na pogovorni jezik omejena izreka širokega e namesto polglasnika, ki je povezana tudi s spremembo naglasnega tipa, je danes sprejemljiva tudi v manj formalnem knjižnem jeziku: deska [də̀ska/dəskà in dêska], megla [mə̀gla/məglà in mêgla], tema [tə̀ma/təmà in têma]. Tako še čeber, skedenj, steber idr.
  3. Pri tvorjenkah se nenaglašeni etimološki korenski polglasnik izgublja, večinoma se premenjuje s širokim e, npr. dež [də̀ž‑]dežnik [dežník/dəžník], dežnikarica [dežníkarica/dəžníkarica]; kes [kə̀s] – kesanje [kesánje], kesati se [kesáti se].
Polglasnik ob črki r

S črko ⟨r⟩ je označen glasovni sklop [ər] v položaju:

Posebnosti

  1. V izglasju je polglasnik ob r [ər] zapisan s pisnim sklopom ⟨er⟩ (baker [bákər], Peter [pétər]).
  2. V imenskih izpeljankah ali zloženih imenih sklop ⟨er⟩ sredi besede navadno izgovarjamo s polglasnikom:
    • kadar korenska beseda ali prva beseda od dveh v zloženki pri pregibanju izkazuje prisotnost poglasnika, ki pri pregibanju izpade (Koderman [kódərman], Cimperman [címpərman]);
    • kadar je polglasnik izkazan z različnimi zapisi (Hribršek in Hriberšek [hríbəršək]; Rebrnik in Rebernik [rébərnik]).

Če v občni besedi polglasnika ni, izgovarjamo [er], npr. Šušteršič [šúšteršič], Žnideršič [žníderšič].

V nekaterih slovarjih knjižnega jezika je naglašeni polglasnik ob r nakazan bodisi z ostrivcem na r na iztočnici bodisi zapisan s krativcem nad črko za polglasnik v oglatem oklepaju (vŕh oz. [və̀rh]).

Zapis polglasnika v izglasnih soglasniških sklopih

Polglasnik v izglasnih soglasniških sklopih ob odsotnosti samoglasnika tvori začasno zlogovno jedro. Ob dodajanju končnic in obrazil se glasovna soseščina spremeni in polglasnik izpade.

Zapisujemo ga s črko ⟨e⟩ med nezvočnikom in zvočnikom ter med dvema zvočnikoma, in sicer:

  1. v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola (npr. kvader [kvádər], jasen [jásən]);
  2. v rodilniku dvojine in množine samostalnikov ženskega in srednjega spola (npr. kamra [kámra], rod. dv./mn. kamer [kámər]; veslo [vêslo], rod. dv./mn. vesel [vêsəl]);
  3. pri izpeljankah z obrazili na soglasnik, npr. ček, ce, čan; ski, ni ... (pismo [písmo], manjš. pisemce [písǝmce], vrst. prid. pisemski [písǝmski]);
  4. v deležniku na ‑l moškega spola (lezel [lézǝu̯]).

Posebnost

Pri samostalnikih, ki se v imenovalniku ednine (december, meter) ali v rodilniku množine (jedro, Pekre) končajo na r, se ob tvorbi izpeljanke z obrazilom na soglasnik črka r pojavi v medsoglasniškem položaju in označuje glasovni sklop [ǝr]. Polglasnika pred r ne zapisujemo:

Če je e v končaju ‑⟨er⟩ izgovorjen kot [e], črka ⟨e⟩ ne izpada: laser [láser], rod. laserja [láserja], vrst. prid. laserski [láserski].

Priimki, ki se glasijo enako kot (izvirna) občna poimenovanja ali prebivalska imena, lahko imajo uradno veljavne variante brez polglasnika: Turek in Turk (toda Turek |pripadnik turškega naroda, prebivalec Turčije|), Zajec in Zajc (toda zajec), Kranjec in Kranjc (toda Kranjec |prebivalec Kranjske|).

O vlogi polglasnika pri pisnem in govornem krajšanju osnove glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).

Polglasnik med nezvočnikom in zvočnikom

Izglasni sklop nezvočnika in zvočnika je težje izgovorljiv, zato mednju vedno vrinemo polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩. Primeri z nezvočnikom b:

⟨bel⟩ ansambel [ansámbəl], rod. ansambla [ansámbla]; obel [óbəl], ž obla [óbla]; tabla [tábla], rod. dv./mn. tabel [tábəl]; Knobel [knóbəl], rod. Knobla [knóbla]
⟨ben⟩ graben [grábən], rod. grabna [grábna]; droben [drôbən], ž drobna [drôbna]; Ljubno [ljúbno], rod. mn. Ljuben [ljúbən]

Posebnosti

  1. Izpad polglasnika kot edinega zlogovnega jedra lahko vpliva na izgovor besede, npr. zaimek ves [və̀s], rod. vsega [u̯sèga].
  2. V nekaterih sklopih, npr. ⟨cen⟩, ⟨del⟩, se polglasnik pojavlja tudi samo v eni od besednih kategorij, npr. samo v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola (posel [pôsəu̯], rod. posla [pôsla]; kisel [kísəl], ž kisla [kísla]), samo v rodilniku samostalnikov ženskega spola (skodla [skódla], rod. dv./mn. skodel [skódəl]) ali samo v lastnih imenih (Majcen [májcən], rod. Majcna [májcna]).

Priimki z izglasnimi nezvočniško‑zvočniškimi sklopi so lahko zapisani na več načinov, npr. Pregl [prégəl] in Pregelj [prégəl’/prégəl]; Brecl [brécəl] in Brecelj [brécəl’/brécəl].

Polglasnik med zvočnikoma

Neobstojni polglasnik je zapisan vedno s črko ⟨e⟩ v izglasnih sklopih ⟨jem⟩, ⟨jen⟩, ⟨ven⟩, ⟨rel⟩ in ⟨vel⟩ v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola:

⟨jem⟩ sejem [sêjǝm], rod. sejma [sêjma]; pojem [pójəm], rod. pojma [pójma]; samostojen [samostójǝn], ž samostojna [samostójna]
⟨jen⟩ mejen [mêjən], ž. sp. mejna [mêjna]; nujen [nújən], ž nujna [nujna]
⟨ven⟩ oven [ôvən], rod. ovna [ôu̯na]; delaven [délavən], ž delavna [délau̯na]; Traven [trávən], rod. Travna [tráu̯na]
⟨rel⟩ Karel [kárəl], rod. Karla [kárla]
⟨vel⟩ Pavel [pávəl], rod. Pavla [páu̯la]

Posebnosti

  1. Polglasnik izjemoma ni zapisan v rodilniku dvojine in množine samostalnikov ženskega in srednjega spola med zvočnikoma m in n (npr. kolumna [kolúmna], rod. dv./mn. kolumn [kolúmǝn]), v nekaterih primerih pa ga tudi ne izgovorimo, npr. himna [hímna], rod. dv./mn. himn [hímn/hímǝn].
  2. Nekatera ženska imena pod vplivom enakopisnih moških oblik izgovarjamo s polglasnikom, ki ga ne zapisujemo, npr. Karla [kárla], rod. dv./mn. Karl [kárl/kárəl]; Pavla [páu̯la], rod. dv./mn. Pavl [pávəl].
  3. V prevzetih občnih besedah s sklopom ⟨vl⟩ v izglasju polglasnika ne zapisujemo: kravl [krávəl], rod. kravla [kráu̯la].
  4. V zvočniškem sklopu ⟨rn⟩ je polglasnik zapisan le, če je njegov izgovor obvezen in ni le izgovorna možnost, npr. muren [múrən] nasproti krn [kə̀rn/kə̀rən]. Tako še npr. Miren, Prešeren; šmaren, moderen, dežuren, miren nasproti garn, koncern; klavrn, črn, jetrn, tovarn.

Podrobneje o izgovoru in zapisu polglasnika med dvema zvočnikoma glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

Polglasnik v zvezi soglasnika in črkovnih sklopov ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩

V zvezo soglasnika in črkovnih sklopov ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ se vriva polglasnik, zapisan s črko e, le v položaju, ko sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ dvočrkji, tj. pred soglasnikom in v izglasju:

Polglasnik v prevzetih imenih

V prevzetih imenih je polglasnik zapisan z različnimi samoglasniškimi črkami. V imenih iz bolj znanih jezikov je najpogosteje zapisan s črkami ⟨e⟩, ⟨a⟩ in ⟨u⟩, npr. angl. MacArthur [məkártur], angl. Coward [kávǝrd‑]; angl. Salisbury [sólzbəri], angl. Curtis [kə̀rtis]. Izgovor je zlasti v primerih, ko je zapisan z ⟨e⟩, lahko približan izvirnemu: fr. Remarque [remárk/rəmárk], fr. Lesage [lesáž‑/ləsáž‑].

Sredi imena pred zvočnikom na morfemski meji izgovarjamo e ali polglasnik, npr. nem. Düsseldorf [díseldórf/dísəldórf], nem. Heidelberg [hájdelberg‑/hájdəlberg‑]; nem. Babenberg [bábenberg‑/bábənberg‑]; toda norv. Heyerdahl [hêjerdal].

Ob črki ⟨r⟩ sredi besede ali v edinem zlogu je bil v starejših priročnikih priporočen izgovor širokega e, danes izgovarjamo tudi polglasnik, če je ta polglasnik oz. slovenskemu polglasniku podoben glas izgovorjen tudi v izvornem jeziku, npr. nem. Jörg [jêrg‑/jə̀rg], nem. Junkers [júnkers/júnkərs], nem. Peterman [péterman/pétərman], angl. Churchill [čêrčil/čə̀rčil].

Polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v izglasju vpliva na pregibanje besede, npr. nem. Heidegger [hájdegər], rod. Heideggra [hájdegra] proti nem. Heidegger [hájdeger], rod. Heideggerja [hájdegerja]. Tako tudi Hofer [hófər/hófer].

V nekaterih jezikih je polglasnik zapisan tudi s črkami, ki imajo posebna ločevalna znamenja, npr. v albanščini z ⟨ë⟩ (alb. Kukës [kúkǝs]), v romunščini z ⟨î/â⟩ (rom. Tîrgovişte/Târgovişte [tərgôvište]), v estonščini z ⟨õ⟩ (est. Jõhvi [jə̀hvi]) ipd., ali dvo‑ ali veččrkjem, npr. v francoščini (fr. Maubeuge [mobêž‑/mobə̀ž‑], fr. Delacroix [delakru̯á/dəlakru̯á]).

O glasovni vrednosti črk v drugih jezikih glej preglednice za prevzemanje.

Tudi v tujih imenih se polglasnik kdaj izgovarja, čeprav se ne piše, npr. v osnovah nekaterih tujih imen: angl. McDonald [məgdônald‑].

Polglasnik je pri prevzemanju izgovorna olajšava in povzroči razpad soglasniškega sklopa ter z zvočnikom tvori nov zlog:

  1. v izglasju (nem. Haydn [hájdən], rus. Piotr [pjótər], nem. Trakl [trákəl]; angl. Apple [êpəl], fr. Sartre [sártər], fr. Charles [šárl/šárəl]) ali
  2. pred vzglasnim zvočniško‑nezvočniškim sklopom v imenih iz neevropskih jezikov (Nkrumah [ənkrúmah], Mbappé [əmbapé]).

O zvočniških in nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Zvočniški sklopi« in »Posebni nezvočniški sklopi«.

Zapis soglasnikov

Soglasniki so lahko izgovorjeni tudi drugače, kot so zapisani. Po pravopisnem načelu za slovenščino soglasnike vedno zapisujemo s črko, ki jo izgovarjamo pred samoglasnikom (glas [glás] – glasilo [glasílo] – glasba [glázba]). Izjeme se pojavljajo le pri zvočnikih.

O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).

Zvočnika m in n

Nosnika m in n sta redkeje prilagojena soseščini glasov; zapisujemo ju s črkama ⟨m⟩ (miza, osem) in ⟨n⟩ (navada, poln).

Zvočnika m in n v položaju pred b in p (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m (npr. krompir, tamburica); izjemoma se je uveljavil dvojnični zapis, npr. bombon/bonbonbombonjera/bonboniera.

Zapis s črkama ⟨m⟩ in ⟨n⟩ se v okviru iste besedne družine zaradi glasovne soseščine lahko razlikuje, npr. braniti obramba, obrambni; pomeniti pomembnost.

Zvočnika l in n

Pred samoglasnikom fonem /l/ izgovarjamo zadlesnično (tj. spredaj) in ga zapisujemo s črko ⟨l⟩: lipa, prelepo, olupiti.

Zvočnika n in l zapisujemo tudi z dvočrkjema ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, in sicer v položajih pred soglasnikom in v izglasju. Ta varianta je izgovorjena tudi mehčano (palatalizirano).

⟨lj⟩ dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; cilj [cíl’/cíl] – ciljni [cíl’ni/cílni]; Ljubelj [ljubél’/ljubél] – ljubeljski [ljubél’ski/ljubélski]; oljčnik [ól’čnik/ólčnik]
⟨nj⟩ manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši]; panj [pán’/pán] – panjski [pán’ski/pánski]; ogenj [ôgən’/ôgən] – ogenjček [ôgən’čək/ôgənčək]; Kranj [krán’/krán] – Kranjska Gora [krán’ska/kránska gôra]

Glej tudi poglavje »Dvočrkji lj in nj«.

Zvočnik j

Zvočnik j v vseh položajih pišemo s črko ⟨j⟩: juha, jelenjad; maj, natrij, Jernej; majski, čajnica. V pisno podomačenih prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih s pisnim sklopom ⟨iV⟩ ima zvočnik j (ki je tudi zapisan) vlogo zapiranja zeva: milijon [milijón], revija [revíja], revijalen [revijálən].

Posebnost

V dvočrkjih ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ pred soglasnikom ali v izglasju s črko ⟨j⟩ označujemo mehčana [l’] in [n’] ali nemehčana [l] in [n], npr. dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši].

Zaradi uresničitve v stranskih oblikah po etimološko‑morfološkem načelu s črko ⟨j⟩ zapisujemo zvočnik j v položaju za samoglasnikom ⟨i⟩ in pred soglasnikom ali na koncu besede, npr. Alojzij [alójzij], natrij [nátrij]; Idrijca [ídrijca], indijski [índijski].

O zvočniku j v prevzetih besedah glej poglavji »Zapiranje zeva« in »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih sklopov v slovenščini«.

Zapis zvočnikov v prevzetih imenih

V prevzetih imenih ohranjamo izvorne zapise, črke za zvočnike pa izgovarjamo v skladu s slovenskimi pravili.

V pisno nepodomačenih besedah in imenih je zvočnik j zapisan s črko ⟨i⟩, zlasti v pisnem sklopu ⟨iV⟩ ali ⟨Vi⟩ pri prevzemanju besed z dvoglasniki, npr. fr. Pierre [pjêr], it. bianco [bjánko]; jap. aikido [ajkído], it. Ortisei [ortizêj].

Pri nekaterih pisno nepodomačenih prevzetih besedah izgovor ni ustaljen, npr. riviera [rivijêra/rivjêra], pieta [pijetá/pjetá], pri redkih v rabi zasledimo dvojnični zapis, izgovor pa je v obeh primerih enak, npr. sjesta/siesta [sjésta].

Zapis zvočnika v in njegovih variant

Osnovna, zobnoustnična varianta fonema /v/ je zapisana s črko ⟨v⟩: vino [víno], avokado [avokádo], vrč [və̀rč].

S črko ⟨v⟩ sta zapisani tudi dvoustnični fonemski varianti, kadar nista ob samoglasniku, zveneča (črv) in nezveneča (vsak).

Glej poglavje »Variante fonema /v/«.

Zapis dvoglasniške dvoustnične variante

Dvoglasniška (= obsamoglasniška) dvoustnična varianta [u̯] je zapisana s črkami ⟨v⟩, ⟨u⟩ in ⟨l⟩, in sicer s črkama ⟨v⟩ in ⟨u⟩ le v položaju za samoglasnikom:

  1. sredi besede pred soglasnikom (klovn [klôu̯n], sivka [síu̯ka]; nauk [náu̯k], soul [sôu̯l]);
  2. v izglasju (nov [nôu̯], siv [síu̯]; av in au [áu̯]).

S črko ⟨l⟩ je zapisana

  1. sredi besede:
    • za samoglasnikom in pred soglasnikom (malha [máu̯ha]);
    • v črkovnem sklopu ⟨ol⟩, ki zaznamuje zgodovinski zlogotvorni l (bolha [bôu̯ha], čoln [čôu̯n], jabolko [jábou̯ko], molk [môu̯k], solza [sôu̯za], volk [vôu̯k], volna [vôu̯na]; dolg [dôu̯g‑], poln [pôu̯n], spolzek [spôu̯zək]; popolnoma [popôu̯noma]; kolcati [kôu̯cati], molsti [môu̯sti]);
    • na morfemski meji v sestavljenkah in izpeljankah iz predložne zveze (polizdelek [pôu̯izdélək]);
  2. v izglasju za samoglasnikom:
    • v deležnikih moškega spola na l (bil [bíu̯], delal [délau̯], govoril [govóriu̯], odigral [odigráu̯], vedel [védeu̯], zarjul [zarjúu̯]);
    • v samostalnikih (piščal [piščáu̯], žival [živáu̯], pol [pôu̯] ‘polovica’, sol [sôu̯], fižol [fižôu̯], stol [stòu̯]);
    • v pridevnikih moškega spola v ednini (bel [béu̯], gnil [gníu̯], gol [gôu̯] ‘brez obleke’, usahel [usáhəu̯]);
  3. v izglasju za neobstojnim polglasnikom v vseh skupinah besed (kotel [kôtəu̯], vozel [vôzəu̯]; mrzel [mə̀rzəu̯], topel [tôpəu̯]; šel [šə̀u̯]).

Posebnosti

  1. Pri nekaterih besedah črko ⟨l⟩ v izglasju izgovarjamo kot [l], npr. šal [šál], detel [détəl], predal [predál], gol [gól] ‘zadetek pri športu’, Predel [predél]; prid. ohol [ohól].
  2. Ko beseda pol nastopa kot samostojni časovni prislov, npr. ob navajanju ure, končno črko ⟨l⟩ izgovorimo kot [l]: ob pol [pôl] petih. (Merni prislov izgovarjamo kot [pôu̯], npr. pol jabolka.)

Dvojnično, kot dvoustnični dvoglasniški [u̯] in zadlesnični [l], izgovarjamo črko ⟨l⟩ pri posameznih samostalnikih, npr. del [déu̯/dél], kolk [kólk/kôlk/kôu̯k], ali njihovih oblikah – tla, rod. tal [táu̯/tál]. Neenoten izgovor se pojavlja sredi besede v isti besedni družini:

Pri izglagolskih samostalniških in pridevniških izpeljankah s priponskimi obrazili ‑lc‑, ‑lk‑, ‑lsk‑, ‑lstv‑, kadar se nanašajo na živega vršilca dejanja, sta se uveljavili obe izgovorni možnosti:

⟨lc⟩ igralec m [igráləc], rod. igralca [igráu̯ca tudi igrálca]; gledalec m [gledáləc], rod. gledalca [gledáu̯ca tudi gledálca]
⟨lk⟩ igralka ž [igráu̯ka tudi igrálka], poslušalka [poslušáu̯ka tudi poslušálka]
⟨lsk⟩ igralski prid. [igráu̯ski tudi igrálski], pogajalski [pogajáu̯ski tudi pogajálski]
⟨lstv⟩ igralstvo s [igráu̯stvo tudi igrálstvo], prebivalstvo [prebiváu̯stvo tudi prebiválstvo]

Na oba načina izgovarjamo tudi pridevnike, tvorjene iz teh samostalnikov (tožilčev [tožíu̯čeu̯ tudi tožílčeu̯], tožilkin [tožíu̯kin tudi tožílkin]).

Posebnosti

  1. V nekaterih besedah te skupine črko ⟨l⟩ izgovarjamo samo zadlesnično (gasilci [gasílci]), še zlasti to velja za manj ustaljene in novejše besede (samohranilka [samohranílka], biseksualci [bíseksuálci]).
  2. Če podstava besede ni izglagolska, črko ⟨l⟩ izgovarjamo zadlesnično, npr. imena prebivalcev (Brazilci [brazílci], Portugalke [portugálke]), pripadnikov različnih družbenih skupin (metalci [metálci] ‘pripadnik metalske subkulture’).
  3. Izgovorno razlikovanje med vršilci/vršilkami in neživimi samostalniki, predlagano v Slovenskem pravopisu 2001, se ni uveljavilo: drsalka [drsáu̯ka] ‘ženska, ki drsa’ – drsalke [drsálke] ‘čevlji za drsanje’ (tako še: plezalke ‘plezalni čevlji; vrste vrtnice’, kopalke ‘plavalno oblačilo; ženske, ki se kopajo’ ipd.).

Pri osebnih imenih se pri izreki črke ⟨l⟩ načeloma ravnamo po rodbinskih navadah: Gal [gál/gáu̯], Budal [budál/budáu̯] poleg Budau [búdau̯].

Pri zemljepisnih imenih upoštevamo lokalni izgovor: Črni Kal [čə̀rni káu̯], rod. Črnega Kala [čə̀rnega kála]; Kalše [kálše]; Štanjel [štánjel].

Zapis zvočniških variant v prevzetih besedah

V prevzetih občnih besedah zvočniške variante izgovarjamo kot v slovenščini.

V prevzetih imenih je zvočnik v zapisan tudi s črko ⟨u⟩. Med dvema samoglasnikoma ga izgovarjamo kot zvočnik v, npr. šp. Atahualpa [ataválpa].

Dvoustnična dvoglasniška varianta [u̯] je zapisana najpogosteje s črko ⟨u⟩, in sicer v dvoglasnikih, zapisanih kot ⟨ua⟩, ⟨ue⟩, ⟨ui⟩, ⟨uo⟩, ki jih izgovorimo kot [u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o], npr. šp. Juan [hu̯án], šp. Buenos Aires [bu̯énos ájres], it. Guido [gu̯ído], it. Buoninsegna [bu̯oninsénja].

Posebnost je poljski ⟨ł⟩, ki ga v poljščini izgovarjajo kot dvoustnični [u̯], v slovenščino pa ga prevzemamo z zadlesničnim [l]: Miłoš [míloš], Żyła [žíla].

Zadlesnični [l] izgovarjamo v prevzetih besedah tudi v izglasju, npr. ideal [ideál], arzenal [arzenál]; angl. Bill [bíl], nem. Ötztal [éctal], tudi če je v izvornem jeziku izgovorjen dvoglasniško, npr. port. Cabral [kabrál] (< [kɐ'βrał]).

Zapis nezvočnikov

Nezvočnike načeloma pišemo v vseh oblikah besede ali besedne družine tako, kakor jih izgovarjamo pred samoglasnikom ali zvočnikom v isti besedi ali besedni družini:

Fonetični zapis nezvočnikov

Izjemoma se je v nekaterih primerih uveljavil tudi fonetični zapis nezvočnikov.

  1. V nedoločniku in namenilniku nekaterih glagolov (bosti, gristi, lesti, molsti) in tvorjenkah iz njihovih osnov (lestev) se pripornik z pred obrazilom ti oz. t izgovarja in piše po izgovoru kot s: gristi [grísti], grist [gríst] nasproti grizem [grízem], grizel [grízəl], grizoč [grizóč].
  2. V tvorjenkah s predponami iz‑, raz in vz (izpodjedati, razploščiti, vzpodbujati) se po izgubi vzglasnih i‑, ra in v namesto zvenečega z izgovarja in piše nezveneči nezvočnik s: spodjedati, sploščiti, spodbujati.
  3. Končni z in ž se v izpeljankah z obrazili ski in stvo zlijeta v š: kosez [koséz‑], koseški [koséški]; mož [môž‑], moški [môški] (sam. in prid.), moštvo [móštvo].
  4. V starejših samostalniških izpeljankah iz latinskih osnov (absorpcija, transkripcija) ali iz prvotno latinskih glagolov (absorbirati, transkribirati) se je uveljavil fonetični zapis z nezvenečim nezvočnikom.
Vpliv zvenečnostnih premen na zapis predlogov

Nenaglašene besede (predvsem predlogi) oz. naslonke tvorijo skupaj z naglašeno besedo eno fonetično enoto. Če se taka naslonka končuje na zveneči nezvočnik, ohrani zapis, ne glede na to, s katerim glasom se začne beseda, ki sledi v govorni verigi, in ne glede na izgovor: od mene [od mêne], iz oči [iz očí]; pred hišo [pret híšo], poleg stola [pólek stôla].

Izjema je enozložni predlog z, ki ga pišemo s črko ⟨z⟩ pred samoglasniki, zvočniki in zvenečimi nezvočniki (z očetom [zočétom], z Marijo [zmaríjo], z glagolom [zglágolom], z desetimi/10 prijatelji [zdesêtimi]), s črko ⟨s⟩ pa pred nezvenečimi nezvočniki (s Slovenijo [sslovênijo], s pesmijo [spésmijo]; s štirinajstimi/14 leti [sštírinajstimi/štirinájstimi léti], s kdo ve kom [zgdó ve kóm]), s čimer sledimo glasovni premeni.

Posebnost

Pri kraticah, ki jih izgovarjamo na dva načina, lahko že z zapisom predloga nakažemo izgovor besede: s SMS‑jem [ssə̀məsə̀jem], z SMS‑om [zèsemêsom].

O varianti predloga k glej poglavje »Predlog k pred g in k«.

Zapis nezvočniških variant v prevzetih imenih

Upoštevanje zvenečnostih premen nezvočnikov v izgovoru ne vpliva na zapis nezvočnikov. Izjema so predlogi. Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so zapisane (von Habsburg [fon hábzburg‑], Zois [cójz‑]), se predlog z lahko zapisuje kot z ali s (s/z von Habsburgom; s/z Zoisom), izgovarja pa se enotno, in sicer [sfon hábzburgom], [scójzom].

Posebne glasovne zveze

Posebne glasovne zveze so samoglasniške, samoglasniško‑soglasniške in soglasniške zveze, ki se pojavljajo na meji besed ali morfemski meji. Pogosto pri govoru niso obstojne, zato jih lahko pišemo drugače, kot jih izgovorimo.

Zapis in izgovor samoglasniških sklopov

Zaradi zaporedja dveh samoglasnikov se pojavi zev ali hiat. V slovenskih besedah se zev ali samoglasniški stik ohranja na meji besed ali morfemski meji, v prevzetih besedah pa tudi v drugih položajih.

V vseh drugih položajih zveze dveh pisnih samoglasnikov izgovarjamo na tri načine:

Ohranjanje zeva

Zev ali samoglasniški stik ohranjamo na morfemski meji pri tvorjenkah ali predponskih glagolih: antioksidant [ántioksidánt], priimek [priímek], triintrideset [tríintrídeset], triuren [tríúrən]; neelastičen [nèelástičən], neetičen [nèétičən], vseeno [vsèêno], neuspešen [nèuspéšən], soobstoj [sòobstòj]; preiskati [preiskáti], pootročiti se [pootróčiti se], zaarati [zaárati], zaokrožiti [zaokróžiti].

O podvojenih samoglasniških črkah glej »Podvojene črke«.

V prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih zev ohranjamo v večini samoglasniških sklopov, npr.:

⟨ae⟩ maestral [maestrál], Izrael [ízraẹl], tetraeder [tẹtraédər]
⟨ai⟩ arhaičen [arháičən], Haiti [haíti]
⟨ao⟩ kaos [káos]
⟨ea⟩ ideal [ideál], kreativen [kreatívən], realističen [realístičən], Lea [lêa]
⟨ei⟩ ateist [ateíst], deizem [deízem], kofein [kofeín]
⟨eo⟩ freon [fréon], Romeo [rómeo]
⟨eu⟩ Aleuti [aleúti], proteus [próteus]
⟨oa⟩ oboa [óboa], Samoa [samóa]
⟨oe⟩ koeficient [koeficijènt]
⟨oi⟩ alkaloid [alkaloíd‑], android [androíd‑], heroin [heroín], oboist [oboíst]
⟨ua⟩ februar [fébruar], Papua [pápua]
⟨ue⟩ duet [duét], Samuel [sámuel]
⟨ui⟩ altruist [altruíst], beduin [beduín]
⟨uo⟩ duo [dúo], fluor [flúor]

Redko se pojavljajo tudi sklopi več kot dveh samoglasnikov: osteoartritis [ósteoartrítis].

Posebnost

Pri samostalnikih ženskega spola s pisnim samoglasnikom na koncu osnove in končnico a, tj. ⟨Va⟩ (aloa, alinea, boa, oboa), se v rodilniku množine in dvojine ter pri tvorbi pridevnika z obrazilom na soglasnik (‑ski, ‑ni) osnova podaljša z j, npr. oboa, rod. mn./dv. oboj, prid. obojski; alinea, rod. mn./dv. alinej, prid. alinejni (npr. v zvezi alinejno naštevanje). Pri lastnih imenih raba ni ustaljena, npr. Samoa, rod. mn./dv. Samoj, prid. samojski, tudi samoanski. Toda: Papua, prid. papuanski.

O samoglasniških sklopih z nenaglašenim i glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.

Zapiranje zeva

V sklop samoglasnika i in drugega samoglasnika pri govorjenju praviloma vstavljamo zvočnik j, kar imenujemo govorno zapiranje zeva: diamant [dijamánt], socialni [socijálni], hieroglif [hijeroglíf], klient [klijênt], ion [ijón].

V procesu podomačevanja besede in približevanja govorni uresničitvi se v nekaterih besedah zev zapira tudi pisno, redko v korenu besede (hijacinta), pogosteje v besednih končajih (ija, ijo) besed, prevzetih iz grščine in latinščine, ter v domačih in prevzetih tvorjenkah iz njih:

Posebnosti

  1. Zapiranje zeva je odvisno tudi od glasovne vrednosti črke ⟨i⟩ v jeziku, iz katerega prevzemamo, zato pri nekaterih besedah i v pisnem sklopu izgovorimo kot j, torej izgovorimo sklop dvoglasniško, v procesu pisnega podomačevanja pa ga z j zamenjamo tudi v zapisu: bombonjera [bombonjêra] (< bonboniera), celulojd [celulójd‑] (< celuloid), kafetjera [kafetjêra] (< caffettiere), kjanti [kjánti] (< chianti). Zaradi različno uresničene črke ⟨i⟩ so imena lahko različno zapisana in izgovorjena: Fabijan [fábijan] – Fabjan [fábjan] – Fabian [fábijan/fábjan], Marijan [márijan] – Marjan [márjan], Damijan [dámijan] – Damjan [dámjan/damján].
  2. V procesu podomačevanja smo zev zapirali tudi v neijevskih sklopih, in sicer zlasti med osnovo in obrazilom, npr. ideja (< idea), azaleja (< azalea), Cezareja (< Caesarea). V nekaterih besedah so se ohranile pisne dvojnice – brez vmesnega j ali z njim, ki se lahko govorno različno uresničujejo, npr. alinea [alínea] – alineja [alinêja], aloa [áloa] – aloja [alója].
  3. Med občnoimenskimi besedami zapiranje zeva ustvarja pisno‑govorne dvojnice tipa amoniak [amónjak] in amonijak [amónijak], pri lastnih imenih pa govorimo o različnih imenih, npr. Mia in Mija [míja], Pia in Pija [píja].

Zapiranje zeva v prevzetih imenih

Pri prevzetih imenih je samoglasnik i lahko zapisan s kako drugo črko (npr. ⟨y⟩ v Mary [mêri]), hkrati pa je zapiranje zeva odvisno od glasovne vrednosti črke ⟨i⟩ v jeziku, zato so govorne uresničitve istega črkovnega sklopa lahko različne: Maria – poljsko [márja], italijansko [maríja], slovaško [márija].

V preteklosti so prevzeta imena z zevom (Andrea [andrêa], Tea [têa], Gea [gêa]) nadomeščali s slovenščini bolj prilagojenimi (Andreja [andrêja], Teja [têja], Geja [gêja]), danes pa jih (razen pri redkih kategorijah, npr. imena božanstev, kraljev) ohranjamo.

Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini

Dvoglasniška dvoustnična varianta [u̯] je zapisana navadno z ⟨l⟩ in ⟨v⟩, redkeje z ⟨u⟩. Dvoglasniški zvočnik j pa je zapisan navadno z ⟨j⟩, v pisno nepodomačenih besedah tudi z ⟨i⟩.

Posebnost

Dvoglasniške glasovne sklope v lastnih imenih zapisujemo tudi različno, npr. Vaupotič [váu̯potič] in Vavpotič; Lainšček [lájnščək] in Lajnšček; Ciuha [cjúha] in Cjuha; Maister [májstər] in Majster; Daneu [danéu̯] in Danev. To so različni priimki.

V knjižni slovenščini se v položaju pred soglasnikom ali v izglasju pojavljajo štirje tipi sklopov, ki jih izgovarjamo dvoglasniško ali zvočniško in po katerih se ravnamo pri prevzemanju tujih imen, in sicer:

Sklop samoglasnika in dvoglasniškega

V knjižni slovenščini je najbolj razširjen sklop samoglasnika in dvoglasniškega [u̯], ki je zapisan s črkami ⟨v⟩, ⟨l⟩ ali ⟨u⟩: Pavla [páu̯la], Kavčič in Kaučič [káu̯čič], prislov [prislòu̯], jabolko [jábou̯ko], piščal [piščáu̯], nauk [náu̯k].

Fonetični dvoglasniki [au̯], [eu̯], [əu̯], [iu̯] in [ou̯] se pojavljajo

O dvoglasniškem izgovoru črk ⟨v⟩ in ⟨l⟩ glej poglavja o fonemskih variantah.

Posebnost

Zaradi različnih možnosti zapisa istega glasovnega sklopa imajo slovenska imena pogosto različno pisno podobo, npr. Kaučič in Kavčič [káu̯čič], Laura in Lavra [láu̯ra], Maurer in Mavrer [máu̯rer]. To so različni priimki ali imena.

Sklop samoglasnika in zvočnika j

Sklop samoglasnika in zvočnika j se pojavlja tako v domačih (jajce [jájce], maj [máj]) kot v prevzetih besedah (Maister [májstər]) ter na besedni meji (bo imela [bo jméla]).

V pisno podomačenih prevzetih besedah je zvočnik j zapisan s črko ⟨j⟩ (celulojd [celulójd‑], bonsaj [bonsáj]). Pri pisno nepodomačenih besedah je najpogosteje zapisan z ⟨i⟩: buick [bújk], haiku [hajkú/hájku], seizmičen [sêjzmičən].

Sklop zvočnika j in samoglasnika

Sklop zvočnika j in samoglasnika se pojavlja večinoma v prevzetih besedah, zvočnik j je praviloma zapisan z ⟨i⟩ (bianko [bjánko], makiavelizem [makjavelízəm], piano [pjáno]), v redkih pisnih dvojnicah pa z ⟨j⟩: interier/interjer [interjêr], chianti/kjanti [kjánti].

Take samoglasniške sklope pogosteje izgovarjamo dvozložno, tj. zev v izgovoru zapiramo z j: diamant [dijamánt].

Posebnost

V starejših prevzetih besedah se je zaradi zapiranja zeva z zvočnikom j uveljavil in ustalil dvozložni izgovor: pianino [pijaníno], toda piano [pjáno].

Glej poglavje »Zapiranje zeva«.

Sklop dvoglasniškega in samoglasnika

Sklop dvoglasniškega in samoglasnika se v knjižni slovenščini pojavlja le na besedni meji, večinoma v zvezah s predlogom v, če se beseda začne na samoglasnik: v Afriki [u̯áfriki], v oči [u̯očí].

O izgovoru predloga v glej poglavje »Variante fonema /v/«.

Prevzemanje dvoglasnikov v prevzetih imenih

V drugih jezikih so dvoglasniki pomensko razločevalni glasovi (fonemi) in so lahko zapisani tudi drugače kot v slovenščini. Prevzemamo jih po zgledu slovenskih in že povsem podomačenih prevzetih besed.

Sklop samoglasnika in dvoglasniškega – [Vu̯], ki je pred soglasnikom ali v izglasju, izgovarjamo enako kot v slovenščini: Browning [bráu̯ning‑], Passau [pásau̯].

Jeziki se med seboj razlikujejo, zato samoglasniški črkovni sklop, katerega prva sestavina je črka (npr. ⟨ua⟩, ⟨uo⟩), ni nujno dvoglasnik, ampak zveza dveh samoglasnikov, tj. [ua], [ue], [uo], npr. Asuan [ásuan], Cimabue [čimabúe], basso continuo [báso kontínuo].

Sklop samoglasnika in zvočnika j – [Vj], zapisan najpogosteje kot ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨ui⟩, izgovarjamo enako kot v slovenščini. Pojavlja se v položajih:

  • pred soglasnikom (Zois [cójz‑], Alzheimer [álchajmer], Kairo [kájro], Port Said [pórt sájd‑], Detroit [ditrôjt], vis maior [vís májor]);
  • v izglasju (Hyundai [hjúndaj], Galilei [galilêj] (in Galilej), Opus Dei [ópuz dêj]).

Sklop zvočnika j in samoglasnika – [jV], zapisan najpogosteje kot ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩, ⟨iu⟩, se pojavlja med soglasnikoma, v vzglasju in izglasju. Izgovarjamo ga:

  • enozložno, kot zvezo zvočnika j in samoglasnika – [jV] (Chianti [kjánti], Alighieri [aligjêri], eksterier [eksterjêr], Ionesco [jonésko], Golia [gólja]);
  • dvozložno, tako da zapiramo zev – [ijV] (García [garsíja], Nioba [nijóba], Sibelius [sibélijus]).

Glej poglavje o zapiranju zeva.

Enozložno izgovorjeni sklop dvoglasniškega in samoglasnika – [u̯V] ([u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o]) prevzemamo različno glede na položaj v besedi:

  1. sredi besede ali v edinem zlogu pred soglasnikom ga ohranjamo (šp. Juan [hu̯án], šp. Duero [du̯êro], it. Guido [gu̯ído], fr. Antoine ž [antu̯án], fr. Antoin m [antu̯án], fr. Poitiers [pu̯atjé], fr. Le Puy [lə pu̯í]);
  2. sredi besede za samoglasnikom dvoglasniški izgovarjamo kot zvočnik v – [VvV] (port. Piauí [pjaví] in ne [pjau̯í], šp. Atahualpa [ataválpa] in ne [atau̯álpa], fr. Haüy [aví] in ne [au̯í]);
  3. v vzglasju glasovni sklop izgovarjamo na dva načina, in sicer kot [vV] ali [u̯V] (fr. Oise [vás in u̯ás], šp. Huesca [véska in u̯éska]).

Posebnosti

  1. Pisno že podomačena imena z dvoglasnikom prevzemamo enozložno, in sicer dvoglasnik zapisujemo s črko ⟨v⟩ in samoglasnikom ter izgovarjamo [vV]: Gvatemala [gvatemála], Nikaragva [nikarágva], Paragvaj [páragvaj].
  2. Pri slovenskih nosilcih imen moramo biti pozorni na različne zapise in enak izgovor, npr. Daneu in Danev [danéu̯], Avgust in August [au̯gúst/áu̯gust].
  3. Dvoglasniške glasovne sklope moramo ločevati od dvočrkij, npr. pisni sklop ⟨ai⟩ je lahko dvočrkje za [e] (fr. La Fontaine [la fontên]; Quai d՚Orsay [ké dorsé]) ali pa samoglasniku a sledi tričrkje, npr. ⟨ill⟩ za [j] in skupaj tvorita dvoglasnik (fr. Braille [bráj]).

V starejših priročnikih so izvorni dvoglasniški [u̯] v položaju pred samoglasnikom prevzemali na dva načina:

  1. z zvočnikom [v] in ohranjali tudi izvorno zložnost imena, npr. Quasimodo [kvazímodo] – to se ohranja pri podomačenih zapisih, npr. Gvatemala [gvatemála] (šp. Guatemala [gu̯atemála]);
  2. s samoglasnikom [u] in s tem dvoglasnik razstavili na dva zloga, npr. Juan Carlos [hu.án kárlos].

Zapis in izgovor soglasniških sklopov

V slovenščini razvrstitev soglasnikov sledi zaporedju glasov v zlogu (nezvočnik – zvočnik – samoglasnik – zvočnik – nezvočnik) in načelom prilikovanja (pred nezvenečim nezvočnikom stoji v govoru lahko le nezveneči nezvočnik, pred zvenečim pa le zveneči). Posebnosti pri stiku soglasnikov nastopijo tudi, kadar se drug ob drugem pojavita dva enaka ali izgovorno sorodna soglasnika, zato se izgovorita podaljšano ali zlito kot en glas. Različna odstopanja v zapisu so posledica prevzemanja, novih položajev pri tvorbi besed in sprememb pod vplivom stika z drugimi glasovnimi sistemi.

Glej poglavje »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti«.

Podvojene črke

Kadar se v govorni verigi, zlasti na morfemski ali besedni meji, drug ob drugem pojavita dve enaki črki (za soglasnika), ju izgovorimo podaljšano (le redko kot en sam glas):

Enako velja tudi za primere, ko se srečata zvenečnostno parna nezvočnika (tudi če gre za zveze s predlogi): izseljenec [is̄éljenəc], pot iz soteske [pót is̄otéske].

O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Zapornike (pb, td, kg) in zlitnike (c, č), ki so zapisani podvojeno, lahko izgovorimo tudi vsakega posebej, npr. meddržaven [mèd̄əržávən/mèddəržávən], Preddvor [pred̄vòr/preddvòr], stric Cene [stríc̄êne/stríccêne].

Glej poglavje »Podvojene črke«.

Zvočniški sklopi

Izgovor soglasniških sklopov je podrejen izgovorljivosti zloga in pravilu, da si soglasniki od samoglasniškega jedra sledijo od zvočnikov (v zaporedju , j > r > l > n, m > v) k nezvočnikom, npr. smrt [smə̀rt].

Kadar je pravilo zvočnosti v zlogu kršeno, se temu prilagodijo zvočniki: manj zvočen zvočnik v ima zato dvoustnične izgovorne variante (v), najbolj zvočen zvočnik j pa lahko nadomešča samoglasnik i. Pri vseh drugih zvočnikih (tj. m, n, l, r) in tudi nezvočnikih izgovorne težave premostimo tako, da jih izgovorimo z vmesnim polglasnikom, ki ima vlogo začasnega nosilca zloga. V nekaterih primerih je tak polglasnik tudi zapisan.

Glej poglavje »Zapis polglasnika«.

Glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti«.

Vzglasni zvočniški sklopi

Vzglasni sklopi z zvočnikom v se glasovno pogosto preoblikujejo, in sicer v izgovarjamo

Zvočnik r v vzglasnih sklopih ⟨rm⟩ in ⟨rv⟩ izgovorimo s polglasnikom (rman [ərmán], rvač [ərváč]), v sklopu ⟨rj⟩ pa le, če je polglasnik naglašen, npr. rja [ə̀rja] nasproti rjuti [rjúti] ali rjav [rjáu̯/ərjáu̯].

Zvočniški sklopi sredi besede

Izgovor zvočniških sklopov z zvočnikom v sredi besede je odvisen od predhodnega glasu.

  1. Za samoglasnikom izgovarjamo dvoglasniško dvoustnično varianto, neodvisno od zvočnika, ki mu sledi: kravji [kráu̯ji], vejevje [vejéu̯je]; pavliha [pau̯líha]; pnevmatika [pneu̯mátika]; rokovnjač [rokou̯njáč]; evropski [eu̯rópski].
  2. Za zvočnikom (predvsem r, tudi l) zvočnik v izgovarjamo na osnovno, tj. zobnoustnično varianto le v sklopu z zvočnikom j, sicer pa zobnoustnično ali dvoustnično varianto fonema /v/, npr.:
⟨vj⟩ intervju [intervjú]
⟨vl⟩ obarvljiv [obarvljíu̯/obaru̯ljíu̯]
⟨vr⟩ vrvranje [vərvránje/vəru̯ránje]
⟨vm⟩ drva, or. mn. z drvmi [z dərvmí/dəru̯mí]
⟨vn⟩ vrvnat [və̀rvnat/və̀ru̯nat]

Izglasni zvočniški sklopi

Glede na izgovorljivost v izglasju delimo zvočniške sklope na:

  1. obstojne (ki jih izgovorno ne preoblikujemo);
  2. neobstojne (mednje vrivamo nove glasove – polglasnik, a ali i, enega od zvočnikov izgovorno prilagodimo soseščini, najpogosteje z dvoustnično dvoglasniško varianto).

Na oba načina – kot sklop dveh zvočnikov ali s polglasnikom med zvočnikoma – lahko izgovorimo sklope zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n:

⟨lm⟩ psalm [psálm/psáləm], rod. psalma [psálma]; palma [pálma], rod. dv./mn. palm [pálm/páləm]
⟨ln⟩ Mikeln [míkeln/míkelən], rod. Mikelna [míkelna]; gostilna [gostílna], rod. dv./mn. gostiln [gostíln/gostílən]; smiseln [smísəln/smísələn], ž. sp. smiselna [smísəlna]
⟨rm⟩ alarm [alárm/alárəm], rod. alarma [alárma]; reforma [refórma], rod. dv./mn. reform [refórm/refórəm]; strm [stə̀rm/stə̀rəm], ž strma [stə̀rma]
⟨rn⟩ vestern [véstern/vésterən], rod. vesterna [vésterna]; lekarna [lekárna], rod. dv./mn. lekarn [lekárn/lekárən]; črn [čə̀rn/čə̀rən], ž črna [čə̀rna]

Obstojni sklopi

Obstojni sklopi so sklopi zvočnika j ter zvočnikov l, m in n, ki se pojavljajo predvsem v novejših prevzetih besedah (kulturnih izposojenkah, npr. dizajn, emajl) in v needninskih rodilniških oblikah samostalnikov ženskega spola (ujma; blagajna, lajna, vojna ...):

⟨jl⟩ emajl [emájl], detajl [detájl], koktejl [kóktejl]
⟨jm⟩ ujma, rod. dv./mn. ujm [újm]
⟨jn⟩ kombajn [kombájn], dizajn [dizájn]; lajna [lájna], rod. dv./mn. lajn [lájn]; vojna [vôjna], rod. dv./mn. vojn [vôjn]

Posebnosti

  1. Pri prevzetih besedah zvočnik v v sklopu ⟨jv⟩ namesto u‑jevsko (rave/rejv [rêju̯]) pod vplivom angleščine pogosto izgovarjamo tudi polcitatno, tj. nezveneče [jv‑], rave/rejv [rêjv/rêjf]], drive [drájv/drájf], zlasti pri lastnih imenih, npr. Dave [dêjv/dêjf].
  2. Sklop ⟨jr⟩ se pojavlja le v prevzetih imenih tipa Mejra, Mojra, Sajra, npr. Mojra [mójra], rod. dv./mn. Mojr [mójr].

Neobstojni sklopi

Neobstojni sklopi so zvočniški sklopi, v katerih

⟨nr⟩ žanr [žánǝr], rod. žanra [žánra]                                                                    
⟨lj⟩ okolje [okólje], rod. dv./mn. okolij [okólij]
⟨rj⟩ burja [búrja], rod. dv./mn. burij [búrij]
⟨mj⟩ ljubosumje [ljubosúmje], rod. dv./mn. ljubosumij [ljubosúmij]                                
⟨vl⟩ bovla [bôu̯la], rod. dv./mn. bovl [bôu̯l]; avla [áu̯la], rod. dv./mn. avl [áu̯l]
⟨vm⟩ revma [réu̯ma], rod. dv./mn. revm [réu̯m]
⟨vn⟩ savna [sáu̯na], rod. dv./mn. savn [sáu̯n]; pozavna [pozáu̯na], rod. dv./mn. pozavn [pozáu̯n]
⟨lv⟩ želva, rod. dv./mn. želv [žélu̯/žélu]; salva [sálva], rod. dv./mn. salv [sálu̯/sálu]
⟨rv⟩ vrv [və̀ru̯/və̀ru]; drva [də̀rva], rod. dv./mn. drv [də̀ru̯/də̀ru]; murva, rod. mn. murv [múru̯/múru]
⟨rl⟩ vrl [və̀ru̯/və̀ru]; umrl [umə̀ru̯/umə̀ru]

Posebnosti

  1. Končni l v črkovnem sklopu ⟨rl⟩ zlasti v lastnih imenih izgovarjamo s polglasnikom in zadlesnično kot [‑rəl], npr. Premrl [premə̀rəl], poleg [premə̀ru]; tako še Zavrl. Vendar samo Karl/Karel [kárl/kárəl]. Med občnimi besedami je taka perla, rod. dv./mn. perl [pêrl/pêrəl].
  2. Črkovni sklop ‑⟨rlj⟩, npr. v besedi čmrlj ali priimkih Košmrlj, Škrlj, izgovarjamo s polglasnikom ali brez njega, vsekakor pa zadlesnično kot [‑rəl/‑rl] ali mehčano [‑rəl’/‑rl’], npr. čmrlj [čmə̀rl’/čmə̀rl tudi čmə̀rəl’/čmə̀rəl].

O izgovoru polglasnika med zvočnikom in sklopoma ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ glej poglavje »Zapis polglasnika«.

O polglasniku in samoglasniku i med zvočnikoma v izglasju glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.

O nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Neobstojni samoglasniki« in »Zapis polglasnika«.

Posebni nezvočniški sklopi

O posebnih nezvočniških sklopih govorimo, kadar se v govorni verigi – sredi besede, na morfemski meji ali na besedni meji – pojavijo drug ob drugem zadlesnična zapornika td, zlitniki c, č, šumnika šž in sičnika sz. Namesto posameznih glasov lahko izgovarjamo tudi ustrezna zlitnika [c] ali [č] oziroma podaljšane glasove.

Pri zapisu izgovora črkovnih sklopov ⟨ts⟩, ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩, ⟨dc⟩ in ⟨dč⟩, ⟨tč⟩, ⟨tš⟩ in ⟨tšč⟩ se izogibamo poudarjanju podaljšanih glasov in zlitniškega izgovora, zato v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis zapišemo: (1) oba udeležena glasova [ts] oz. [tš], npr. baltski [báltski] in ne [bálcki]; tako tudi dekletce [deklétce], petsto [pétsto], nadškof [nàtškòf], venetščina [venétščina]; (2) podaljšane glasove pa le tedaj, kadar bi želeli opozoriti na pomenske razlike: odčitek [otčítək/oč̄ítək] proti nepodaljšanemu očitek [očítək].

Zveze zadlesničnih zapornikov td, sičnikov sz ali zlitnika c so najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨ts⟩ in ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩ in ⟨dc⟩. Izgovorimo jih v različnih zlogih tudi vsakega posebej ali tudi zlitniško kot [c]: baltski [báltski], podse [pótse], petsto [pétsto], petstopenjski [pétstopən’ski/pétstopənski]; vratca [vrátca], dekletce [deklétce], odcep [otcèp], odcejalnik [otcejálnik].

Zaradi zlitniškega izgovora je zapis prevzetih pisno podomačenih besed neenoten: zapisujemo jih s ⟨c⟩ (muha cece (< tsetse), cunami (< tsunami) ali kot v izvirniku (futsal [fútsal], aids [ájts]).

Zveze črk za zapornike in sičnike ⟨td⟩, ⟨std⟩ in ⟨stst⟩ se v števniških sklopih in v oblikah, tvorjenih iz njih, izgovarjajo samo nepodaljšano: petdeset [pédeset], petdesetkrat [pédesetkrat]; šestdeset [šézdeset], šestdesetina [šezdesetína]; šeststo [šésto], šeststotič [šéstotič].

Zveze zadlesničnih zapornikov td, šumevcev šž ali zlitnika č, najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨tč⟩, ⟨tš⟩, ⟨dč⟩, ⟨dš⟩ ter ⟨tšč⟩ in ⟨dšč⟩, izgovarjamo kot [tč], [tš], [tšč] ali kot podaljšani zlitnik [č̄]: nadškof [nàtškòf], pred Šoštanjem [pret šóštanjem]; redčiti [rétčiti], petčlanski [pétčlánski]; gotščina [gótščina], odščipniti [otščípniti].

Namesto sičniških pripornikov sz ali zlitnika c pred šumevci šž ali zlitnikom č, ki se pojavljajo na morfemski meji, izgovarjamo:

Posebnost

Glasovna sprememba se pred priponskimi obrazili ček in čič ter ev, kadar sproža palatalizacijo, odraža tudi v zapisu: drevesce [drevésce] – drevešček [drevéščək]; kos [kós] – košček [kóščək]; zvezek [zvézək] – zvežček [zvéščək] in zvežčič [zvéščič]; svizec [svízəc] – svižčev [svíščev‑]; mesec [mésəc] – meščev [méščev‑].

Predlog k pred g in k

Predlog k ima pred besedami, ki se začnejo na g in k, varianto h: h gozdugózdu], h kosilu [hkosílu], h kdo ve komugdó ve kómu]. Pred besedami, ki se začenjajo na druge glasove, pišemo k (k Evropi [keu̯rópi], k vozilu [kvozílu], k Sloveniji [kslovéniji]), ki ga tudi izgovarjamo, razen v primerih, ko prihaja do prilikovanja po zvenečnosti (k zemlji [gzêmlji]).

Posebnost

Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so zapisane (npr. v prevzetih, nečrkovalno branih kraticah Cobiss [kóbis], covid‑19 [kôvid‑devétnajst/devetnájst]), se lahko zapisuje tako k kot h (k/h Cobissu), izgovarja pa se enotno, in sicer [hkóbisu]. Enako velja za prevzete besede, npr. fr. Camus [kamí], daj. k/h Camusu), izgovarja pa se enotno, in sicer [hkamíju].

O predlogu z in njegovi nezveneči varianti s glej poglavja »Zapis nezvočnikov«.

Soglasniški sklopi v prevzetih imenih

V prevzetih imenih se soglasniški sklopi vedejo enako kot v slovenščini, so pa različno zapisani, zato moramo poznati glasovne vrednosti črk.

Nezvočniški sklopi, ki imajo možnost zlitniškega izgovora, so za slovensko govoreče problematični zlasti v izglasju zaradi vpliva na preglaševanje samoglasnika o v e. Tak je črkovni sklop ‑⟨ts⟩, ki ga v zapisu izgovora zapisujemo kot [ts], oblike pa niso preglašene, npr. angl. Barents [bárents] – Barentsovo morje nasproti madž. Lukács [lúkač] – Lukácsev [lúkačev‑].

Odstopanja glede na slovenska pravila se pojavljajo v vzglasnih zvočniško nezvočniški sklopih, ki jih v slovenščini ne poznamo, in sicer zveze zvočnikov n in m ter nezvočnikov, ki jih izgovorimo z vzglasnim polglasnikom, npr. Nkrumah [ənkrúmah], Mbappé [əmbapé].

V prevzetih imenih je zlogotvoren tudi zvočnik l, zato pri izgovoru vzglasni črkovni sklop ⟨vl⟩ izgovorimo s polglasnikom, npr. Vltava [və̀ltava].

Zvočniške sklope v prevzetih imenih izgovarjamo v skladu s slovenskimi pravili, npr. za zvočnikom zobnoustnično Orvieto [orvjéto], Červjakov [červjakôv‑] in za samoglasnikom dvoustnično Geneviève [ženeu̯jêv‑/žənəu̯jêv‑], Sosnowiec [sosnôu̯jec].

Sklop ⟨jr⟩ se pojavlja le v prevzetih imenih tipa Moira [mójra], rod. dv./mn. Moir [mójr].

Posebnost so v preteklosti že podomačene besede in končaji besed, kjer se zapisani i ne izgovarja kot zvočnik, temveč sklop dveh samoglasnikov izgovorimo, kot da bi zapirali zev: Moravia [morávija] ali riviera [rivijêra/rivjêra].

O vplivu izglasja na izbiro končnic in priponskih obrazil glej poglavji »Sklanjatve samostalnikov moškega spola« (Oblikoslovni oris) in »Tvorba svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).

O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.

Naglaševanje

Nosilci naglasa so samoglasniki. Poznamo dva načina naglaševanja: jakostno in tonemsko. Obe vrsti naglaševanja sta v knjižnem jeziku enakovredni.

Jakostno naglaševanje

Pri jakostnem naglaševanju so naglašeni samoglasniki daljši od nenaglašenih, tj. izgovarjajo se glasneje, z večjo jakostjo, in z višjo tonsko višino kot nenaglašeni samoglasniki.

Pomen naglasnih znamenj

Na samoglasnikih označujemo jakostno naglašene samoglasnike, njihovo kvantiteto (kratki – dolgi) in kvaliteto (ozki – široki), s tremi naglasnimi znamenji: ostrivcem ⟨´⟩, krativcem ⟨`⟩ in strešico ⟨ˆ⟩.

Ostrivec

Ostrivec ⟨´⟩ označuje dolge samoglasnike, pri samoglasnikih e in o tudi ožino: pas [pás], kis [kís], duh [dúh]; lep [lép], mož [móž‑].

Kadar naglašeni polglasnik ni zapisan z e, je v slovarjih, priročnikih in učbenikih praviloma označen z ostrivcem na r ali s krativcem na polglasniku v oglatem oklepaju: gŕm [gə̀rm/gə̀rəm], vŕsta [və̀rsta].

Strešica

Strešica ⟨ˆ⟩ označuje dolga široka samoglasnika e in o: peta [pêta], gora [gôra].

Poleg strešice poznamo v slovenščini tudi kljukico, tj. ločevalno znamenje na črkah č, š in ž, ki označuje šumevce.

Krativec

Krativec ⟨`⟩ označuje samoglasnike (razen polglasnika), za katere je bil nekdaj v knjižnem jeziku predviden zgolj kratki, danes pa tudi nekratki izgovor: urad [uràd‑], bik [bìk], kup [kùp]; nadnaslov [nàdnaslòv‑], nedoločnik [nèdolóčnik], podoficir [pòdoficír] in Celjan [celján in celjàn].

Na e in o krativec hkrati označuje širino (bes [bès], lov [lòv‑]).

Kot samo kratki samoglasnik je v slovenskem knjižnem jeziku opredeljen tako naglašeni kot nenaglašeni polglasnik: pes [pə̀s], prvi [pə̀rvi].

Nenaglašena e in o

Nenaglašena samoglasnika e in o sta tradicionalno opredeljena kot široka glasova, vendar sta zaradi manjše izdišne moči in krajšega izgovora izgovorjena manj intenzivno od naglašenih širokih (/ɛ/ oz. /ɔ/), zato ju izgovarjamo ožje, tj. kot sredinska [e] in [o]. Izrazito ozko izgovorjena nenaglašena e in o pri zapisu izgovora v oglatem oklepaju označujemo s piko pod črkama e in o: Kosovel [kósovẹl], Maribor [máribọr].

Nenaglašena ozka e in o se pojavljata pri nekaterih izgovorno že povsem prilagojenih prevzetih besedah, še zlasti pa pri črkovalno branih kraticah, npr. Andersen [ándersẹn/ándərsẹn], Washington [vášinktọn]; DNK [déenká in dẹenká], APZ [ápẹzé in apẹzé in ápəzə̀ in apəzə̀].

Pri prevzetih imenih

Ozkost nenaglašenih e in o v prevzetih imenih lahko povezujemo s stranskim naglasom v izvornih jezikih: Ezekiel [ezékijẹl], Izrael [ízraẹl].

Stransko (ali stopično) naglašeni so samoglasniki, ki jih izgovorimo z manjšo jakostjo kot primarno naglašene samoglasnike in z večjo kot nenaglašene samoglasnike.

Tonemsko naglaševanje

Pri tonemskem naglaševanju se naglašeni samoglasniki razlikujejo ne le po kvantiteti (kratki – dolgi) ali kvaliteti (ozki – široki), temveč tudi po tonu, ki je lahko rastoč ali padajoč. Tonemsko naglaševanje se razlikuje od stavčne intonacije in je pri govorcih, ki ga uporabljajo, pomensko razločevalno (pomensko razločevalni ton se imenuje tonem), npr. koder [kọ́dər] (samostalnik) nasproti koder [kọ̑dər] (prislov); jelka, tož. ed. pod jelko [pod jẹ́lko] (Kam?) nasproti or. ed. pod jelko [pod jẹ̑lko] (Kje?).

Če naglašeni samoglasnik nastopa v nezadnjem besednem zlogu, se rastoči tonem uresničuje s tonskim viškom na ponaglasnem zlogu, padajoči pa s tonskim viškom na naglašenem zlogu. Zaradi tega se oba tonema opisuje tudi kot nizki oziroma visoki ton.

Tonemsko naglaševanje v knjižnem jeziku je značilno zlasti za govorce narečij iz gorenjske in dolenjske narečne skupine, za govorce nekaterih narečij severnega dela primorske narečne skupine in dela koroške narečne skupine zlasti na avstrijskem Koroškem.

Pomen naglasnih znamenj

Na samoglasnikih in zvočniku r označujemo tonemsko naglašene samoglasnike s štirimi posebnimi naglasnimi znamenji – akutom ⟨´⟩, cirkumfleksom ⟨ˆ⟩, gravisom ⟨`⟩ in dvojnim gravisom ⟨ ̏ ⟩

Kadar se pri neki besedi ali besedni obliki lahko pojavljata oba tonema, ju označujemo z makronom ali črtico ⟨¯⟩ nad naglašenim samoglasnikom (npr. skuter [skūter]; brat, rod. mn. bratov [brātov-]; bogat, ž. sp. bogata [bogāta]).

Tonem na polglasniku v glasovnem sklopu [ər], zapisanem s črko ⟨r⟩, označujemo bodisi z ločevalnim znakom za dolžino na ⟨r⟩ (npr. prst [pȓst], rod. prsta [pŕsta]) ali z ločevalnim znakom za kračino na polglasniku (npr. prst [pə̏rst], rod. prsta [pə̀rsta]).

Kratki rastoči ton je z redkimi izjemami značilen le za naglašeni polglasnik v nezadnjem besednem zlogu (npr. megla [mə̀gla], steber [stə̀bər]), za ostale kratke naglašene samoglasnike pa je praviloma značilen padajoči ton (npr. brat [brȁt], megla [məglȁ], bogat [bogȁt]).

V slovarjih knjižnega jezika, ki prinašajo podatek o tonemskem naglasu, so tonemi označeni s posebnimi znamenji, v starejših slovarjih praviloma v okroglih oklepajih v t. i. tonemskem gnezdu. Ker ostrivec v tradicionalni slovenski fonološki transkripciji označuje rastoči ton, se pri zapisu tonemskega naglasa za označevanje ožine naglašenih /e/ in /o/ uporablja pika pod naglašenim samoglasnikom: ⟨ẹ́⟩, ⟨ọ́⟩, ⟨ẹ̑⟩, ⟨ọ̑⟩.

Tonema se pri pregibanju v odvisnosti od pregibnostnega vzorca predvidljivo premenjujeta. Za knjižno slovenščino sta značilni zlasti sprememba (kratkega) padajočega tonema v (dolgi) rastoči tonem, kadar kratki samoglasnik ob pregibanju preide v nezadnji besedni zlog (npr. brat [brȁt], rod. brata [bráta]), in sprememba rastočega tonema v padajoči tonem v nekaterih besednih oblikah (npr. lipa [lípa], or. z lipo [zlȋpo], rod. mn. lip [lȋp]).

Naglasno mesto

V slovenščini nimamo preprostega pravila o naglasnem mestu, saj je naglas lahko pri posameznih besedah na različnih zlogih (prvem, drugem, tretjem, predzadnjem ali zadnjem).

Pri naglaševanju slovenskih knjižnih besed se ravnamo po normativnih slovarjih ali slovnicah.

Naglas je v slovenščini pomemben za razlikovanje pomena sicer enako pisanih besed. Pri nekaterih besedah sprememba naglasnega mesta spremeni tudi pomen besede: oči [ôči] ‘ljubkovalno poimenovanje za očeta’ – oči [očí] |organ|; vedenje [védenje] ‘znanje’ – vedenje [vedênje] ‘obnašanje’; lahko [láhko] (pridevnik) – lahko [lahkó] (prislov).

V besedilih naglasnih znamenj praviloma ne zapisujemo. Zapišemo jih izjemoma, kadar bi lahko prišlo do dvoumnosti ob sočasni rabi enakopisnih besed (célo celó; táko takó; védenje vedênje) ali kadar želimo opozoriti na naglasno mesto, npr. pri priimkih (Stelè) ali pri besedah, kjer je črko e mogoče prebrati kot e ali kot polglasnik, npr. vèkanje nasproti vekanje.

Slovenska osebna imena in priimke naglašujemo tudi po regionalni ali rodbinski navadi, ki jo ohranjamo tudi v knjižnem jeziku: Aleš [alèš/áleš], Jernej [jêrnej/jernêj], Tamara [támara/tamára]; Kovačič [kôvačič/kováčič], Novak [novák/nôvak], Peterka [péterka/petêrka], Ramšak [rámšak/ramšák].

Krajevna imena naglašujemo glede na izvor lastnega imena, torej se tudi v knjižnem jeziku ohranja lokalni naglas: Radenci [rádenci] (ob Muri) – [radénci] (ob Kolpi); Preserje [presêrje] (pri Domžalah) – [préserje] (pod Krimom); Šmihel [šmíheu̯] (pod Nanosom) – [šmihéu̯] (nad Mozirjem); Murska Sobota [múrska sóbota], Gančani [gánčani].

Naglasno mesto pri prevzemanju imen

Pri prevzetih imenih načeloma upoštevamo naglasno mesto iz izvornega jezika: polj. Varšava [varšáva], bolg. Kozloduj [kozlodúj], lit. Panevėžys [panevežís]. Na pisno nepodomačenih imenih ohranjamo tako ločevalna znamenja, ki ne označujejo mesta naglasa in kakovosti samoglasnika, npr. à la carte [a la kárt], madž. Esterházy [ésterhazi], polj. Chorzów [hóžou̯], kot tudi tista, ki ga označujejo in so hkrati obvezna sestavina črke, npr. šp. Márquez [markes], it. Niccolò [nikoló].

Pri prevzemanju naglasno mesto pri končniško naglašenih imenih na a umaknemo na osnovo, če se zahteva sklanjanje po ženski sklanjatvi (žensko ime, npr. lit. Jurgita [jurgíta]) ali če se je táko pregibanje ustalilo (npr. nekatera mesta ali pokrajine v podomačenem zapisu, npr. šp. Bogota [bógota] (šp. Bogotá), šp. Panama [pánama] (šp. Panamá), v nepodomačenem zapisu tudi z ohranjanjem ločevalnega znamenja in spremembo naglasnega mesta, npr. šp. Amapá [amápa].

Posebnost

Redka imena so se ustalila v obeh spolih z različnimi naglasnimi možnostmi, npr. Chichén‑Itzá [čičén‑íca] ž, rod. Chichén‑Itze nasproti Chichén‑Itzá [čičén‑icá] m, rod. Chichén‑Itzája.

O načelih prevzemanja naglasa v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« (člen 62), podrobneje pa v preglednicah za posamezne jezike.

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Variantnost naglaševanja

V sodobni knjižni slovenščini je zaradi fonetično‑fonološke raznolikosti v slovenskih govorih tudi v knjižnem jeziku izpričana naglasna variantnost (dvanajst [dvánajst/dvanájst], gornik [górnik/gorník], nuditi [núditi/nudíti], raztrositi [rastrósiti/rastrosíti]); enako velja za novejše prevzete besede (aneks [anéks/áneks], klošar [klóšar/klošár], televizija [televizíja/televízija]).

Posebnosti

  1. V večbesednih zvezah, predvsem imenskih in frazeoloških enotah, se kljub več naglasnim možnostim pogosto uresničuje le ena: glas [glás], rod. glasu [glasú] tudi glasa [glása] (izvod Kmečkega glasa; ni dal glasu od sebe); most [móst], rod. mostu [mostú] in mosta [mósta] (iz Zidanega Mosta).
  2. Naglas se v stalnih besednih zvezah lahko odmakne od pričakovanega in se kot tak ustali: primer [primér], rod. primera [priméra], v zvezi na primer [na prímer]; prid. veliki [véliki], ž velika [vélika], v zvezah veliki petek [véliki pétek], velika sobota [vélika sobóta], toda velika noč [velíka nóč].
Naglasni tipi

Naglasno mesto v slovenskem knjižnem jeziku se pri nekaterih besedah med pregibanjem tudi premika. Ob tem se lahko premenjujeta tudi kakovost in kolikost samoglasnika:

Naglasni tipi se delijo glede na (ne)premikanje naglasa na osnovi oz. končnici na:

Nepremični naglasni tip ohranja naglas na istem zlogu osnove: delati [délati], 1. os. ed. delam [délam], m. del. na l v ed. delal [délau̯]; mesto [mésto], rod. ed. mesta [mésta], daj. ed. mestu [méstu] …

Naglas pri premičnem naglasnem tipu se premika po zlogih osnove, ob čemer se pogosto spreminja tudi kakovost samoglasnika: prositi [prosíti], 1. os. ed. prosim [prósim]; človek [člôvek], rod. ed. človeka [človéka]; prostor [prôstor], rod. ed. prostora [prostóra].

Naglas pri mešanem naglasnem tipu se premika z osnove na končnico in obratno: stran [strán], rod. ed. strani [straní], or. ed. s stranjo [stranjó]; srce [sərcé], rod. ed. srca [sərcá], im. mn. srca [sə̀rca]; sneg [snék], rod. ed. snega [snegá].

Pri končniškem naglasnem tipu se kratki naglašeni samoglasniki načeloma pojavljajo v edinem ali zadnjem zlogu: pes [pə̀s], rod. ed. psa [psà]; sla [slà], rod. ed. sle [slè]. Izjema glede trajanja je končniško naglašena beseda gospa [gospá].

Posebnost

Končniški naglas se pri nekaterih besedah s polglasnikom v osnovi umika, zato se pojavljajo dvojne paradigme: bezeg [bə̀zək], rod. ed. [bə̀zga] in bezeg [bəzə̀k], rod. ed. [bəzgà]; megla [mə̀gla], rod. ed. [mə̀gle] in megla [məglà], rod. ed. [məglè]. V knjižnem jeziku danes srečujemo tudi izreko dolgega širokega e namesto polglasnika, naglas pa je nepremičen na osnovi, npr. bezeg [bêzək], rod. [bêzga], megla [mêgla], rod. [mêgle]. Taka izreka je bila nekdaj zgolj pogovorna, danes pa prodira tudi v knjižni jezik.

Pri nekaterih samostalnikih se naglas na končnici danes občuti kot stilno zaznamovan: gora [gôra], rod. gore [gôre], stil. gore [goré]; sin [sín], rod. sina [sína], stil. sinu [sinú]. Enako velja za kratke glagolske oblike na o in e: peči [pêči], 3. os. mn. pečejo [pêčejo], stil. peko [pekó]; nesti [nêsti], 3. os. mn. nesejo [nêsejo], stil. neso [nesó].

Naglasno mesto pri prevzetih imenih

Pri pregibanju ohranjamo naglasno mesto osnovne oblike iz izvornega jezika in ne prevzemamo morebitnih premikov naglasa; tako npr. polj. Tarnów [tárnou̯] v slovenščini pri pregibanju ohranja naglasno mesto v imenovalniku (rod. Tarnówa [tárnova]), v poljščini pa se zaradi stalnega naglasnega mesta pri dodajanju končnic naglasno mesto spreminja (polj. Tarnów [tárnuf], rod. Tarnówa [tarnôva]).

Če je zemljepisno ime glasovno ali pisno podomačeno, ga naglasimo (in izgovorimo) tudi drugače kot v izvirniku, npr. Bogota [bógota], Moskva [móskva].

Posebnost so imena iz staroklasičnih jezikov, pri katerih je ob razširjenem pregibanju (rod. Ciceron [cíceron], rod. Cicerona [cícerona]) mogoče tudi izvorno sklanjanje s premičnim naglasom, a ta navadno sovpada s citatno rabo imenovalniške oblike (Cicero [cícero], rod. Cicerona [ciceróna]).

Naglašenost in nenaglašenost besed

Besede v slovenskem knjižnem jeziku glede na naglas delimo na naglašene in nenaglašene.

Naglašene besede imajo večinoma en naglas (enonaglasnice) in so eno‑ ali večzložne: most [móst], drevo [drevó], delavec [délavəc], zemlja [zêmlja].

Več naglasov imajo lahko sestavljene in zložene besede, npr. nadškof [nàdškòf], podpovprečen [pòtpou̯préčən], podžupanski [pòdžupánski]; četrtfinale [čétərtfinále], desnoročni [désnorôčni], dnevnovarstveni [dnéu̯novárstveni], literarnozgodovinski [literárnozgodovínski], osemtisočak [ósəmtisočák], Tromejnik [trómejník], Tromostovje [trómostôu̯je], živinozdravnik [živínozdrau̯ník].

Posebnost

Pri zloženkah na naglas vpliva tudi zavedanje o pomenski samostojnosti sestavine: enonaglasno izgovarjamo besede, ki jih ne občutimo več kot tvorjenke, npr. centimeter [centimétər], kilogram [kilográm], kilovat [kilovát] nasproti centigram [céntigrám], kilovolt [kílovólt], kiloamper [kíloampêr].

Večnaglasnice so v slovenskem jeziku tudi črkovalno brane kratice, ki so lahko zgolj končniško naglašene (BDP [bə̀dəpə̀ in bədəpə̀ in bédẹpé in bẹdẹpé], EKG [ékagé in ẹkagé]).

Nenaglašene besede (breznaglasnice ali naslonke) so načeloma vsi pravi predlogi (nad, pod, ob, na, pri), del veznikov (in, ter, pa, ker), kratke oblike povratnega osebnega zaimka (sepaziti se [pazíti se], siumiti si [umíti si]), nikalnica ne ob glagolu (ne morem [ne mórem]), glagolska morfema se in si (bati se [báti se], pogovarjati se [pogovárjati se], drzniti si [də̀rzniti si]) in nekateri členki (pa). Od položaja v povedi ali besedni zvezi je odvisna naglašenost oblik pomožnega (nepolnopomenskega) glagola biti (sem, sva, sta, smo, ste; bi).

Posebnosti

  1. Nepravi predlogi (mimo [mímo], okoli [okóli], kljub [kljúp]) in nekateri (večinoma večzložni) vezniki (toda [tóda], vendar [vèndar], bodisi [bódisi], sicer [sicèr/sícer]) so vedno naglašeni.
  2. Predlogi in tudi druge naslonke se izgovarjajo skupaj z naglašeno besedo, pri čemer je izgovor odvisen tudi od glasovne bližine: s Petrom [spétrom], z okna [zôkna], v mestu [u̯méstu], k mizi [kmízi], h gozdugózdu], k delu [gdélu]; se je zgodilo [se je zgodílo]. Tako združeni podvojeni soglasniki se izgovorijo podaljšano, npr. s Slovenijo [s̄lovénijo].
  3. Nenaglašeni so tudi pridevniki v nekaterih stalnih besednih zvezah, ki izražajo pozdrave in voščila (dober dan [dobər dán], dober tek [dobər ték], lahko noč [lahko nóč]), in redki preoblikovani pridevniki v zemljepisnih imenih (Šent Jurij [šent/šənt júrij]).

O podaljšanem izgovoru podvojenih soglasnikov glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Naglas in poudarek

V slovenščini razlikujemo med naglasom in poudarkom. Naglas je značilnost besed, ki jo imajo te že same po sebi, informacijo o njem prinašajo slovarji (nad: nadangel [nàdángel]; pod: podbradek [pòdbrádək], podpolkovnica [pòtpolkôu̯nica]), medtem ko je poudarek besedilno dodana značilnost besed, tudi breznaglasnic, ki so v povedi pomensko izpostavljene.

Naglašenost in nenaglašenost pri prevzetih imenih

V večbesednih imenih so nenaglašeni nepregibni deli imen in predimki: it. Corriere della Sera [korjêre dela sêra], arab. al Haitam [al hájtam], nem. van Beethoven [van betôvən].

Če pri prevzetih (vsaj) trizložnih imenih zaznavamo tvorjenost, jih izgovarjamo kot večnaglasnice (dan. Christiansborg [krístjanzbór], fin. Lappeenranta [lápenránta]), še zlasti, če imajo v izvornih jezikih poleg glavnega stranski naglas (slš. Kratochvilová [krátohvílova]).

Pridevniške sestavine lastnih imen s pomenom ‘sveti’ prevzemamo kot naglašene, četudi jih v izvornih jezikih ne izgovarjajo naglašeno: rus. Sankt Peterburg [sánkt pétərburg‑], fr. Saint‑Tropez [sên-tropé], it. San Marino [sán maríno]. Tvorjenke iz njih (pridevniki in prebivalska imena) so zapisane v slovarju.

Glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O posebnostih prevzemanja naglasa in glasovja iz tujih jezikov glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

Glasovno-črkovne premene

Splošno

V poglavju o glasovno-črkovnih premenah pri pregibanju ter tvorbi oblik in besed so predstavljene spremembe osnove in podstave, ki se pojavljajo ob stiku morfemov. V poglavju so obravnavani neobstojni samoglasniki, neme črke in črkovni sklopi v prevzetih imenih, daljšanje osnove ter preglas.

Pri besedah, ki jih pregibamo (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, večina števnikov, nekateri prislovi), je osnova del besede pred končnico.

Meja med osnovo in končnico ter podstavo in obrazilom je označena s pokončnico ⟨|⟩. Ničta oz. glasovno neizražena končnica je označena z ⟨ø⟩.

Osnova pri sklanjanju samostalnika in pridevnika (ter nekaterih zaimkov in števnikov) je najpogosteje nespremenjena (cepin|ø [cepín], rod. cepin|a [cepína]; lep|ø [lép], rod. lep|ega [lépega]). Zaradi izgovorljivosti soglasniških sklopov in lažjega pregibanja osnovo tudi spreminjamo.

  1. Osnova je skrajšana, če iz nje ob pregibanju izpadajo neobstojni samoglasniki, npr. muren|ø [múrǝn], rod. murn|a [múrna]; blagor|ø [blágor], rod. blagr|a [blágra].
  2. V osnovo se v rodilniku dvojine in množine neobstojni samoglasniki tudi vrivajo, npr. tabl|a [tábla], rod. dv./mn. tabel|ø [tábəl]; ladj|a [ládja], rod. dv./mn. ladij|ø [ládij]; tl|a [tlá], rod. dv./mn. tal|ø [tá in tál].
  3. Osnova je podaljšana, kadar ji dodajamo soglasnike j, t, n, v needninskih sklonih tudi -ov in -ev (npr. netopir|ø [netopír], rod. netopirj|a [netopírja]; kanu|ø [kanú], rod. kanuj|a [kanúja]; oče|ø [ôče], rod. očet|a [očéta]; sin|ø [sín], im. mn. sinov|[sinôvi]). Na glasovno-črkovne premene vpliva le daljšanje osnove z j.

Več o spremembah osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov in o daljšanju osnove v poglavjih »Neobstojni samoglasniki« in »Daljšanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).

Podstava je neobrazilni del tvorjenke (miz|ica; škorenj|ček; ladij|ski). Podstavi pri tvorbi novih besed dodajamo obrazila, tj. predpone (pred|soba), pripone (šolar|ka) in medpone (zob|o|zdravnik).

Končnica je lahko del pripone: miz|ica, šolar|ka.

Z izrazom končaj v poglavju označujemo končni zapisani del besede, ki lahko vključuje končni del osnove, končnice in obrazila (škorenj, škorenjček, malenkosten).

Glej poglavje »Glasovne premene v besedotvorju« (Besedotvorje).

Izglasje je zadnji glas (ali tudi soglasniški sklop) besede ali njenega dela. Izglasje osnove samostalnika v imenovalniku (naj bo samoglasniško ali soglasniško) je lahko enako izglasju besede (jezik, Prešeren, veter, apartma, Stele, SAZU, perut, krst) ali pa je enako samoglasniški končnici, ki sledi osnovi (Samo, finale, kocka, mesto, Mojca, Brinje).

O izrazih izglasje in vzglasje glej tudi poglavje »Uvod« (Slovnični oris za pravopis).

Nekatera izglasja osnove in podstave vplivajo na premene končajev, torej končnic in obrazil. Če se osnova ali podstava končuje na glasove c, j, č, ž, š in , ti povzročajo preglas, tj. premeno samoglasnika o v e, npr. pevec [pévǝc], or. s pevcem [spéu̯cem], prid. pevčev [péu̯čev-]; zmaj [zmáj], or. z zmajem [zzmájem], prid. zmajev [zmájev-]; mož [móš], or. z možem [zmóžem], prid. možev [móžev‑]. Preglašuje se tudi osnova, podaljšana z j: kanu [kanú], or. s kanujem [skanújem], prid. kanujev [kanújev-]; zidar [zidár], or. z zidarjem [zzidárjem], prid. zidarjev [zidárjev-].

Glej poglavji »Preglas« in »Daljšanje osnove« (Glasovno‑črkovne premene).

Pri prevzetih besedah

Pisno nepodomačene prevzete besede in prevzeta imena se v govoru vedejo enako kot slovenske besede, pisne spremembe osnove in podstave, ki se pojavljajo ob stiku morfemov, pa urejajo pravopisna pravila v skladu s tradicijo in uveljavljeno rabo. Npr. osnova je v imenih s končnim nemim e skrajšana le pisno, če črka ⟨e⟩ ne spreminja glasovne vrednosti predhodnega soglasnika, npr. joule [džúl], rod. joula [džúla]; fr. Pierre [pjêr], rod. Pierra [pjêra], toda decoupage [dekupáš], rod. decoupagea [dekupáža]; breakdance [brêjgdêns], rod. breakdancea [brêjgdênsa].

O pisnem krajšanju osnove glej poglavje »Neme črke in črkovni sklopi« (Glasovno-črkovne premene).

Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove

Splošno

Neobstojni samoglasniki pri pregibanju ali tvorjenju novih besed izpadajo ali se pojavljajo sredi izglasnega soglasniškega sklopa. Neobstojni samoglasnik ima vlogo začasnega zlogovnega jedra, s čimer omogoča, da se soglasniški sklop (v izglasju, pri tvorjenkah pa tudi pred soglasnikom) lažje izgovori.

Zaporedje glasov v zlogu načeloma sledi lestvici zvočnosti: nezvočnik – zvočnik – samoglasnik – zvočnik – nezvočnik.

O lestvici zvočnosti in zvočnosti (zvonkosti, sonornosti) glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti« (Glasoslovni oris).

Neobstojni samoglasniki so samoglasniki a, i in o, najpogosteje pa polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩. Če ta polglasnik ni zapisan, se njegova neobstojnost odraža le v govoru.

Zaradi gospodarnosti je zlasti v knjižnih različicah slovarjev in podobnih priročnikov krajšanje osnove glede na imenovalnik pogosto nakazano z navedbo prve stranske slovarske oblike, v kateri neobstojnega glasu ni – pri samostalnikih z rodilnikom (boben ‑bna, blagor ‑gra), pri pridevnikih z žensko obliko (majhen ‑hna; bolan ‑lna).

Glej poglavja »Neobstojni polglasnik«, »Neobstojni a«, »Neobstojni i«, »Neobstojni o« (Glasovno-črkovne premene).

Prikaz razmerja med osnovo in podstavo

Izpadanje samoglasnikov pri pregibanju imenujemo tudi krajšanje osnove. Krajšanje osnove je:

Osnova se spreminja tudi zaradi vrivanja samoglasnikov v osnovo: metla [mêtla], rod. dv./mn. metel [mêtǝl]; ladja [ládja], rod. dv./mn. ladij [ládij].

Krajšanje osnove pri samostalniku opisujemo glede na imenovalnik (in enak tožilnik ednine), vrivanje samoglasnikov v osnovo pa glede na rodilnik neednine.

Krajšanje osnove pri pridevniku in števniku opisujemo glede na imenovalnik (in enak tožilnik ednine) moškega spola. Osnova je skrajšana tako pri neimenovalniških (in enakih tožilniških) kot tudi pridevniških in števniških oblikah ženskega in srednjega spola. 

Samostalniške in pridevniške izpeljanke iz samostalnikov z neobstojnimi polglasniki v osnovi izpeljujemo na dva načina – iz podstave, ki je enaka neskrajšani osnovi, ali iz podstave, ki je enaka skrajšani osnovi, kar je odvisno od priponskega obrazila.

I. Podstava je enaka neskrajšani osnovi

Če se obrazilo začne na soglasnik (npr. ‑ce, ‑(č)an, ‑ček, ‑ka; ji,ni,ski), izpeljanka v podstavi ohranja polglasnik iz osnove, ki ji sledi ničta končnica (boben|ø [bóbən] – bobenček, bobenskirod. dv./mn. tabel|ø [tábǝl] – tabelni).

II. Podstava je enaka skrajšani osnovi

Če se obrazilo začne na samoglasnik (npr. ar, ‑ec, -ica, -ič, en, ov/‑ev, ‑in), izpeljanka v podstavi polglasnika nima in je enaka osnovi, ki ji sledi glasovna končnica (rod. bobna [bóbna]  bobnar, bobnič; tabla [tábla] tablica).

Vzorec pregibanja I
Obrazilo na soglasnik
II
Obrazilo na samoglasnik
Samostalnik z ničto končnico v imenovalniku ednine
imenovalnik rodilnik ednine -ček, -ski … -ov, -ev, -, -ica …
boben [bóbən] bobna [bóbna] bobenček [bóbǝnčǝk]
bobenski [bóbǝnski]
bobnar [bóbnar]
bobn [bóbnič]
pesem [pésǝm] pesmi [pésmi] pesemski [pésǝmski] pesmica [pésmica]
raven [rávǝn] ravnega [ráu̯nega] ravenski [rávǝnski] ravnica [rau̯níca]
Samostalnik z ničto končnico v rodilniku dvojine/množine
imenovalnik rodilnik dvojine/množine -ski, -ni, -ji … -ar, -ica, -ov …
tabla [tábla] tabel [tábǝl] tabelni [tábǝlni] tablica [táblica]
pismo [písmo] pisem [písǝm] pisemce [písǝmce]
pisemski [písǝmski]
pismen [písmen]

Izpeljanke iz osnove na končni -r

Če osnovo s končnim r pri sklanjanju zaradi izpadanja neobstojnih samoglasnikov krajšamo (veter [vétər], rod. vetra [vétra]), je podstava izpeljanke enaka pisno skrajšani osnovi, izgovor pa je odvisen od priponskega obrazila:

Vzorec pregibanja I
Obrazilo na soglasnik
II
Obrazilo na samoglasnik
Samostalniki z ničto končnico v imenovalniku
imenovalnik rodilnik ednine -ček, -ski, -ni -ov, -ica, -ič ...
veter [vétǝr] vetra [vétra] vetrček [vétərčək]
vetrni [vét
ərni]
vetrc [vét
ərc]
vetr [vétrič]
meter [métǝr] metra [métra] metrček [métǝrčǝk]
metrski [mét
ǝrski]
metraža [metráža]
mojster [mójstǝr] mojstra [mójstra] mojstrski [mójstǝrski] mojstrov [mójstrov-]
december [decêmbǝr] decembra [decêmbra] decembrski
[decêmbǝrski]
decembrovanje
[decembrovánje]
Koper [kópǝr] Kopra [kópra] koprski [kópǝrski]
Koprčan [kóp
ǝrčan]

blagor [blágor] blagra [blágra] blagrski [blágǝrski] blagrov [blágrov-]
Samostalniki z ničto končnico v rodilniku dvojine/množine
imenovalnik rodilnik dvojine/množine -ski, -ni, -ji -ar, -ica, -ov
iskra [ískra] isker [ískǝr] iskrni [ískǝrni] iskrica [ískrica]
cedra [cédra] ceder [cédǝr] cedrski [cédǝrski] cedrov [cédrov-]
cedrovec [cédrovǝc]
jedro [jêdro] jeder [jêdǝr] jedrni [jêdǝrni]
jedrski [jêd
ǝrski]
jedrar [jêdrar]
Istra [ístra] Ister [ístǝr] istrski [ístǝrski] Istran [istrán]
Pekre [pékre] Peker [pékǝr] pekrski [pékǝrski]
Pekrčan [pék
ǝrčan]

V končaju er je zlasti pri nekaterih prevzetih besedah črka ⟨e⟩ izgovorjena kot [e] in ne kot polglasnik, zato pri pregibanju ne izpada: helikopter [helikópter], rod. helikopterja [helikópterja], vrst. prid. helikopterski [helikópterski]; gangster [gángster], rod. gangsterja [gángsterja], vrst. prid. gangsterski [gángsterski].

Neobstojni polglasnik

Splošno

Neobstojni polglasnik se pojavlja

  1. v končajih -ec in -ek, elj in enj pri nekaterih samostalnikih moškega spola v imenovalniku (in pri neživih in tudi v enakem tožilniku) ednine;
  2. v končajih -en in -ek ter -er pri nekaterih pridevnikih v obliki moškega spola v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine;
  3. med dvema izglasnima soglasnikoma, in sicer vedno med (a) nezvočnikom in zvočnikom, lahko pa tudi med (b) dvema zvočnikoma ali (c) dvema nezvočnikoma:
    • pri samostalnikih prve moške (a – boben, b – sejem, c – hrbet) in druge ženske sklanjatve (a – pesem, c – laket) v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ali pri samostalnikih druge moške (a – tesla), prve ženske (a – tabla, b – himna) in prve srednje (a – okno, b – gumno) sklanjatve v rodilniku dvojine in množine;
    • pri pridevnikih moškega spola v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine (a – piker, b – širen, c – lahek);
    • pri števnikih osem in sedem v imenovalniku (in enakem tožilniku);
    • pri enozložnicah s polglasniškim jedrom – samostalnikih pes in sel, pridevniku zel (ž. sp. zla), zaimku ves – v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine;
    • pri nekaterih deležnikih na l moškega spola ednine (padel).

Polglasnik ohranjamo tudi v podstavi izpeljank med soglasnikoma v nezvočniško‑zvočniških in zvočniških sklopih (ogenjček [ogən’čək/ôgənčək], murenček [múrənčək]).

Samostalniki moškega spola s končaji -ec in -ek ter -elj in -enj

Pri samostalnikih moškega spola s končaji -ec in ek ter elj in enj se neobstojni polglasnik pojavlja v govoru in zapisu v imenovalniku (in enakem tožilniku):

Če se osnova samostalnika moškega spola konča na polglasnik in zvočnik (tudi na polglasnik in dvočrkje ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩), npr. koder [kódər], veter [vétər], čevelj [čévəl’/čévəl], škorenj [škórən’/škórən], v izpeljankah namesto pripone -ec uporabljamo -c in polglasnika ne vrivamo, saj se pojavlja že v zlogu pred zvočnikom: čeveljc [čévəl’c/čévəlc], kodrc [kódərc], priželjc [prížəl’c/prížəlc], škorenjc [škórən’c/škórənc], vetrc [vétərc].

POSEBNOSTI

  1. O obstojnem polglasniku govorimo, kadar ta v zadnjem zlogu ne izpada, temveč se pri pregibanju ohranja ali premenjuje s samoglasnikom e, in sicer:
    • pri samostalnikih na ec in ek, kadar bi izpad polglasnika povzročil nastanek težko izgovorljivega soglasniškega sklopa, npr. v pisnih končajih ‑⟨čec⟩, in ‑⟨kek⟩:
      • Maučec [máu̯čəc], rod. Maučeca [máu̯čəca/máu̯čeca], prid. Maučečev [máu̯čəčev-/ máu̯čečev-];
      • Jurčec [júrčəc], rod. Jurčeca [júrčəca/júrčeca], prid. Jurčečev [júrčəčev-/júrčečev-];
      • Rakek [rákək], rod. Rakeka [rákəka/rákeka];
    • pri samostalnikih na ec, kadar bi ob izpadu polglasnika nastal zaradi prilikovanja preveč spremenjen nezvočniški sklop, npr. v besedah jazbec, jezdec, bizgecveščec:
      • jazbec [jázbəc], rod. jazbeca [jázbəca/jázbeca] (in ne *jazbca [jáspca]), prid. jazbečev [jázbəčev-/jázbečev-] (in ne *jazbčev [jáspčev-]);
      • jezdec [jézdəc], rod. jezdeca [jézdeca/jézdəca] (in ne *jezdca [jésca]), prid. jezdečev [jézdečev-/jézdəčev-] (in ne *jezdčev [jéščev-]);
    • pri prevzetih samostalnikih na elj (ki niso izglagolski), če osnovo podaljšujejo z n, npr. datelj, karželj, šarkelj:
      • datelj [dátəl’/dátəl], rod. dateljna [dátəl’na/dátəlna tudi dátel’na/dátelna].
  2. Polglasnik pri samostalnikih na ec in ek se v knjižnem jeziku pred glasovno končnico ali obrazilom ohranja ali premenjuje s samoglasnikom e, če je pred obrazilom nezvočniško-zvočniški sklop ter bi izpad polglasnika povzročil nastanek sklopa nezvočnik-zvočnik-nezvočnik, ki bi bil izgovorljiv samo z vrivanjem polglasnika (npr. v besedah mislec, mrtvec, modrec, tekmec; luštrek, mačjek, domislek, Ortnek, Duplek):
    • mislec [mísləc], rod. misleca [mísləca/mísleca] (in ne *mislca [mísəlca]), prid. mislečev [mísləčev-/míslečev-] (in ne *mislčev [mísəlčev-]);
    • mrtvec [mə̀rtvəc], rod. mrtveca [mə̀rtvəca/mə̀rtveca] (in ne *mrtvca [mə̀rtuca/ mə̀rtəu̯ca]), prid. mrtvečev [mə̀rtvəčev-/mə̀rtvečev-] (in ne *mrtvčev [mə̀rtučev-/mə̀rtəu̯čev-]);
    • Duplek [dúplək], rod. Dupleka [dúpləka/dúpleka] (in ne *Duplka [dúpəlka]), prid. dupleški [dúpləški/dúpleški] (in ne *duplški [dúpəlški]).
  3. Pri nekaterih v preteklosti prevzetih in pisno podomačenih samostalnikih na -ek (npr. v besedah kolek, lolek; prošek; biftek, ramstek; avstralopitek) se je izpadanje polglasnika pojavilo šele po daljšem času rabe – po analogiji s slovenskimi besedami. Sklanjamo jih na dva načina:
    • prošek [próšək], rod. proška [próška] in prošek [próšek], rod. prošeka [próšeka];
    • biftek [bíftək], rod. biftka [bíftka] in biftek [bíftek], rod. bifteka [bífteka].

Če imajo občne besede zaradi neobstojnega polglasnika dvojnične oblike (mesec [mésəc], rod. meseca [méseca] tudi mesca [mésca]; prid. mesečev [mésečev-] tudi meščev [méščev-]), to navadno velja tudi za enakozvočna lastna imena, vendar dvojnici nista nujno v istem razmerju: Mesec, rod. Mesca tudi Meseca; prim. tudi Mesečev zaliv.

Imena tipa Štuhec (podobno Kerec, Matjašec) pregibamo večinsko kot Štuhec [štúhəc], rod. Štuhca [štúhca]; prid. Štuhčev [štúhčev-]. Nosilci priimka z vzhodnoslovenskega jezikovnega območja ime naglašujejo na zadnjem zlogu; v tem primeru naglašeni ozki e v zadnjem zlogu pri pregibanju ne izpade: Štuhec [štuhéc], rod. Štuheca [štuhéca]; prid. Štuhečev [štuhéčev-]. Zaradi ustreznega naslavljanja konkretnih oseb se zlasti v besedilih, namenjenih govornemu uresničevanju, nepolglasniški izgovor neobvezno označuje z ostrivcem na e: Štuhéca.

Pridevniki s končaji -en, -ek in -er

Pri pridevnikih s končaji en, ek in -er (smešen, gladek, dober) se neobstojni polglasnik pojavlja v pisavi in govoru:

Posebnost

Pri redkih pridevnikih (npr. pismen) bi izpust polglasnika povzročil nastanek težko izgovorljivega soglasniškega sklopa ⟨smn⟩, zato je polglasnik tu ali obstojen ali pa se pri pregibanju premenjuje z e, npr. pismen [písmən], rod. pismenega [písmənega/písmenega], ž. sp. pismena [písməna/písmena].

Neobstojni samoglasnik se pojavlja tudi v pridevniških pisno-govornih dvojnicah, v katerih pred končajema en in ek izgovarjamo bodisi polglasnik (zapisan z ⟨e⟩) bodisi a – v naglašenih končajih -an in -ak:

Tako še: mehek/mehak, grenek/grenak, težek/težak ipd.

Več o oblikah z neobstojnim a in njihovi stilni vrednosti glej v poglavju »Neobstojni a«.

Posebnosti

1. Če se pridevnik konča na pisni sklop ⟨rn⟩ ali ⟨ln⟩, je vrivanje polglasnika v zvočniški sklop (in krajšanje osnove v neosnovnih oblikah) le izgovorna možnost, npr.

Enako velja, če izgovarjamo ⟨lj⟩ nemehčano, npr. grabeljn [grábəln/grábələn]; tako še: sabeljntrirogeljn.

2. Pridevniki na en, ki so tvorjeni iz glagolov in so tudi deležniki na -n, npr. raztresti raztresen, pogladiti poglajen, natlačiti natlačen, pri pregibanju ne krajšajo osnove:

Priimke RaztresenPoglajenNatlačen, ki so enaki deležnikom na -n, sklanjamo kot samostalnike, in sicer je osnova navadno nespremenjena (Raztresen [rastrésen], rod. Raztresena [rastrésena]; Poglajen [poglájen], rod. Poglajena [poglájena]; Natlačen [natláčen], rod. Natlačena [natláčena]) v sodobni rabi pa tudi skrajšana (Raztresen [rastrésən], rod. Raztresna [rastrésna]; Poglajen [poglájən], rod. Poglajna [poglájna]; Natlačen [natláčən], rod. Natlačna [natláčna]).

O posebnostih izgovora izglasnih zvočniških sklopov glej Poglavji »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris) in »Izglasni zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).

Neobstojni polglasnik med nezvočnikom in zvočnikom

Neobstojni polglasnik se pojavlja v zadnjem zlogu osnove med nezvočnikom in zvočnikom pri:

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
ogenj [ôgən’/ôgən] ognja [ôgnja] ogenjček [ôgən’čək/ôgənčək] ognjen [ognjén]
česen [čêsən] česna [čêsna] česenček [čêsənčək] česnov [čêsnov-]
Videm [vídəm] Vidma [vídma] videmski [vídəmski]
Videmčan [víd
əmčan]
vozel [vôzǝu̯] vozla [vôzla] vozelček [vôzǝu̯čək] vozl [vozlíč]
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
pesem [pésǝm] pesmi [pésmi] pesemski [pésǝmski] pesmica [pésmica]
pesmar [pesmár]
kazen [kázǝn] kazni [kázni] kazenski [kázǝnski] kazniv [kaznív-]
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
tabla [tábla] tabel [tábǝl] tabelni [tábǝlni] tablica [táblica]
orgle [órgle] orgel [órgǝl] orgelski [órgǝlski] orglar [órglar/orglár]
tekma [tékma] tekem [tékǝm] tekemski [tékǝmski] tekmica [tékmica]
stopnja [stôpnja] stopenj [stôpǝn’/stôpǝn] stopenjski [stôpǝn’ski/stôpǝnski] stopnjast [stôpnjast]
metla [mêtla] metel [mêtǝl] metelni [mêtǝlni] metlica [mêtlica]
metlar [metlár/mêtlar]
spužva [spúžva] spužev [spúžǝu̯] spužvast [spúžvast]
Rakitna [rakítna] Rakiten [rakítǝn] rakitenski [rakítǝnski]
Sotla [sótla] Sotel [sótǝl] sotelski [sótǝlski] Sotlin [sótlin]
SAMOSTALNIKI SREDNJEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
dejstvo [dêjstvo] dejstev [dêjstǝu̯] dejstevce [dêjstǝu̯ce] dejstven [dêjstven]
okno [ôkno] oken [ôkǝn/ókǝn] okenski [ôkǝnski/ókǝnski]
okence [ôkǝnce/ókǝnce]
oknica [ôknica/óknica]
geslo [gêslo] gesel [gêsǝl] geselski [gêsǝlski]

PosebnostI

  1. Pri nekaterih priimkih se neobstojni govorjeni polglasnik ne zapisuje, npr. Kmecl [kmécəl], rod. Kmecla [kmécla]; Pregl [prégəl], rod. Pregla [prégla].
  2. Naglašeni polglasnik izpada pri nekaterih enozložnih besedah:
    • ves [və̀s] zaim., rod. vsega [u̯sèga];
    • sel [sə̀l in sə̀u̯] m., rod. sla [slà];
    • zel [zə̀u̯] prid., rod. zlega [zlêga].
Neobstojni polglasnik med nezvočnikom in r

Izpeljanke z obrazili na soglasnik izpeljujemo iz podstave z govorjenim polglasnikom med nezvočnikom in končnim r. Polglasnik je v izpeljankah zapisan s črko ⟨r⟩, ki v medsoglasniškem položaju označuje glasovni sklop [ǝr].

Glej poglavje »Izpeljanke iz osnove na končni -r«.

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
baker [bákǝr] bakra [bákra] bakrni [bákǝrni] bakren [bakrén]
bakrast [bákrast]
september [septêmbǝr] septembra [septêmbra] septembrski [septêmbǝrski]
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
reber [rébǝr] rebri [rébri/rebrí] rebrni [rébǝrni] rebrača [rebráča]
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
citre [cítre] citer [cítǝr] citrski [cítǝrski] citrar [cítrar]
SAMOSTALNIKI SREDNJEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
sidro [sídro] sider [sídǝr] sidrni [sídǝrni]
sidrce [sídǝrce]
sidranje [sídranje]
jetra [jétra] jeter [jétǝr] jetrni [jétǝrni]

Posebnosti

  1. Izjemoma je neobstojen tudi naglašeni polglasnik, in sicer pri samostalnikih končniškega naglasnega tipa, ki imajo navadno dvojnico z naglasom na osnovi, npr.
    • steber [stǝbə̀r] m, rod. stebra [stǝbrà] in steber [stə̀bər] m, rod. stebra [stə̀bra];
    • deber [dǝbə̀r] ž, rod. debri [dǝbrí] in deber [débər] m, rod. debri [débri].
  2. Pri nekaterih prevzetih besedah z izglasnim črkovnim sklopom ‑⟨er⟩ (bager, poker, seter, sfinkter ...) sta se v preteklosti uveljavila dva načina pregibanja, in sicer črko ⟨e⟩ izgovorimo kot samoglasnik e (in osnovo daljšamo z j) ali kot polglasnik (in osnovo krajšamo). Slednji način je večinoma bolj uveljavljen. Ne glede na način pregibanja pa uporabniki pogosteje uporabljajo pridevniške izpeljanke na -ski iz podaljšane osnove (prid. bagerski [bágerski], pokerski [pókerski]). Primeri:
    • bager [bágər], rod. bagra [bágra] – prid. bagrski [bágərski] tudi bager [báger], rod. bagerja [bágerja] – prid. bagerski [bágerski];
    • poker [pókər], rod. pokra [pókra] – prid. pokrski [pókərski] tudi poker [póker], rod. pokerja [pókerja] – prid. pokerski [pókerski].
Neobstojni polglasnik med zvočnikoma

Neobstojni polglasnik se pojavlja v govoru in zapisu v zadnjem zlogu osnove med dvema zvočnikoma ter med zvočnikom in zvočniškima sklopoma ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, in sicer v:

  1. samostalnikih moškega spola v imenovalniški (in enaki tožilniški) obliki;
  2. pridevnikih moškega spola v imenovalniški (in enaki tožilniški) obliki;
  3. samostalnikih ženskega spola v rodilniku dvojine in množine;
  4. nekaterih izpeljankah iz samostalnikov obeh skupin;
  5. samostalniških izpeljankah iz pridevnikov.
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨jem⟩ sejem [sêjǝm] sejma [sêjma] sejemski [sêjǝmski] sejmar [sejmár/ sêjmar]
⟨len⟩ Jalen [jálǝn] Jalna [jálna] Jalnov [jálnov-]
⟨melj⟩ Plemelj [plémǝl’/plémǝI] Plemlja [plémlja] Plemljev [plémljev-]
⟨men⟩ kamen [kámǝn] kamna [kámna] kamenček [kámǝnčək] kamnit [kamnít]
⟨ren⟩ muren [múrǝn] murna [múrna] murenček [múrǝnčək] murnov [múrnov-]
⟨renj⟩ škorenj
[škórǝn’/škórǝn]
škornja [škórnja] škorenjc
[škórǝn’c/škórǝnc]
škornjev [škórnjev-]
⟨vel⟩ Pavel [pávǝl] Pavla [páu̯la] Pavelček [pávǝlčək] Pavlov [páu̯lov-]
⟨velj⟩ čevelj [čévǝl’/čévǝl] čevlja [čéu̯lja] čeveljček 
[čévǝl’čək/čévǝlčək]
čevljar [čeu̯ljár]
⟨ven⟩ oven [ôvǝn] ovna [ôu̯na] ovenček [ôvǝnčək] ovnar [ôu̯nar/ou̯nár]
PRIDEVNIKI IZPELJANKE
moški spol ženski spol obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨jen⟩ nujen [nújǝn] nujna [nújna] nujnost [nújnost]
⟨len⟩ stalen [stálǝn] stalna [stálna] stalnost [stálnost]
stalnica [stálnica]
⟨men⟩ skromen [skrômǝn] skromna [skrômna] skromnost [skrômnost]
⟨ren⟩ miren [mírǝn] mirna [mírna] mirnost [mírnost]
⟨ven⟩ javen [jávǝn] javna [jáu̯na] javnost [jáu̯nost]
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨melj⟩ Dramlje [drámlje] Dramelj [drámǝl’/drámǝI] drameljski 
[drámǝl’ski/drámǝlski]
Želimlje [želímlje] Želimelj
[želímǝl’/želímǝl]
želimeljski
[želímǝl’ski/želímǝlski]
⟨men⟩ kolumna [kolúmna] kolumen [kolúmǝn] kolumenski [kolúmǝnski] kolumnist [kolumníst]
⟨renj⟩ marnje
[márnje]
marenj
[márǝn’/márǝn]
marnjati
[márnjati]
⟨velj⟩ mravlja [mráu̯lja] mravelj [mrávǝI’/mrávǝI] mravljica [mráu̯ljica]
mravljišče [mrau̯ljíšče]
Nevlje [néu̯lje] Nevelj
[névǝl’/névǝl]
neveljski
[névǝl’ski/névǝlski]
Neveljčan
[névǝl’čan/névǝlčan]
Sečovlje [sečôu̯lje] Sečovelj [sečôvǝl’/sečôvǝl] sečoveljski [sečôvǝl’ski/sečôvǝlski] Sečovljan [sečou̯lján]

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨v⟩, v izglasnih zvočniških sklopih ⟨vl⟩, ⟨vm⟩ in ⟨vn⟩ izgovorimo na dva načina, in sicer
    1. kot [u̯], kar je pogosteje uresničeno pri pisno podomačenih občnih besedah, npr.:
      • avla [áu̯la] žrod. mn. avl [áu̯l];
      • revma [réu̯ma] žrod. mn. revm [réu̯m];
      • pozavna [pozáu̯na] ž, rod. mn. pozavn [pozáu̯n];
      • travma [tráu̯ma] ž, rod. mn. travm [tráu̯m];
      • bovla [bôu̯la] ž, rod. mn. bovl [bôu̯l];
      • klovn [klôu̯n] m;
    2. kot [v], ko se v zvočniški sklop vriva polglasnik, ki mora biti zapisan s črko e, kar je uresničeno zlasti pri lastnih imenih, npr.:
      • Pavla [páu̯la] ž, rod. mn. Pavel [pávəl];
      • Ravne [ráu̯ne] ž, rod. mn. Raven [rávən], prid. ravenski [rávənski], preb. Ravenčan [rávənčan].
  2. Če je v izglasju deležnika pisni zvočniški sklop ⟨rl⟩, črko ⟨l⟩ izgovorimo bodisi kot [u̯] (kot zvenečo dvoustnično varianto fonema /v/) bodisi kot samoglasnik [u], npr. trl [tə̀ru/tə̀ru̯]; ž. sp. trla [tə̀rla]; umrl [umə̀ru/umə̀ru̯] – ž. sp. umrla [umə̀rla].
  3. Posebnost je izpeljanka na -ski iz samostalnika jarem [járəm] (rod. jarma [járma]), torej pridevnik jarmski [jármski/járəmski], ki se je uveljavil kot nesistemska možnost. Pridevnik z neokrajšano osnovo (*jaremski) se ni uveljavil.
  4. Neobstojni polglasnik se pojavlja kot izgovorna možnost v zaporedju zvočnikov ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rl⟩, ⟨rm⟩, in ⟨rn⟩. Ti polglasniki so le izjemoma zapisani s črko ⟨e⟩ (Karel, muren). V izpeljankah je zaradi drugačne glasovne soseščine izgovor pogosteje uresničen brez polglasnika.
Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨lm⟩ film [fílm/fílǝm] filma [fílma] filmski [fílmski/fílǝmski] filmar [fílmar]
⟨ln⟩ Mikeln [míkeln/míkelǝn] Mikelna [míkelna] Mikelnov [míkelnov‑]
⟨rl⟩ Premrl [premə̀ru̯/premə̀rəl] Premrla [premə̀rla]
Premrlov [premə̀rlov-]
⟨rn⟩ Murn [múrn/múrǝn] Murna [múrna] Murnov [múrnov-]
⟨rm⟩ alarm [alárm/alárǝm] alarma [alárma] alarmni [alármni] alarmov [alármov-]
grm [gə̀rm/gə̀rǝm] grma [gə̀rma] grmje [gə̀rmje] grmovje [gərmôvje]
PRIDEVNIKI IZPELJANKE
moški spol ženski spol obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨rn⟩ črn [čə̀rn/čə̀rǝn] črna [čə̀rna] črnski [čə̀rnski/čə̀rǝnski] črnec [čə̀rnəc]
⟨rm⟩ strm [stə̀rm/stə̀rǝm] strma [stə̀rma] strmost [stə̀rmost]
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA, SREDNJEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨lm⟩ palma [pálma] palm [pálm/pálǝm] palmski [pálmski/pálǝmski] palmov [pálmov-]
⟨ln⟩ gostilna [gostílna] gostiln [gostíln/gostílǝn] gostilnica [gostílnica]
⟨rm⟩ farma [fárma] farm [fárm/fárǝm] farmski [fármski/fárǝmski] farmar [fármar]
⟨rn⟩ zrno [zə̀rno] zrn [zə̀rn/zə̀rǝn] zrnce [zə̀rnce/zə̀rǝnce] zrnat [zə̀rnat]
⟨rl⟩ grlo [gə̀rlo] grl [gə̀rl/gə̀rǝl] grlni [gə̀rlni/gə̀rǝlni] grlen [gərlén]

O različnih uresničitvah izglasnih zvočnikov l in v glej poglavji »Izglasni zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris) in »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris).

O zvočniških sklopih glej poglavje »Zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).

Neobstojni polglasnik med zvočnikom in r

Izpeljanke z obrazili na soglasnik izpeljemo iz podstave z govorjenim polglasnikom med zvočnikom in končnim r (cimer [címǝr] m cimrski [címǝrski]; kamra [kámra] ž, rod. dv./mn. kamer [kámǝr] – kamrni [kámərni]). Polglasnik je v izpeljankah zapisan s črko ⟨r⟩, ki v medsoglasniškem položaju označuje glasovni sklop [ǝr].

Glej poglavje »Izpeljanke iz osnove na končni -r«.

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨mer⟩ cimer [címǝr] cimra [címra] cimrski [címǝrski] cimrov [címrov-]
⟨ver⟩ kentaver
[kentávǝr]
kentavra
[kentáu̯ra]
kentavrski
[kentávǝrski]
kentavrov
[kentáu̯rov-]
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
⟨mer⟩ kamra
[kámra]
kamer
[kámǝr]
kamrni
[kámǝrni]
kamrica
[kámrica]
⟨ver⟩ smrdokavra [smərdokáu̯ra] smrdokaver [smərdokávǝr] smrdokavrin [smərdokáu̯rin]
Neobstojni polglasnik med nezvočnikoma

Neobstojni polglasnik se najpogosteje pojavlja v nezvočniških sklopih dveh netrajnikov, tj. zapornikov (p – b, t – d, k – g) ali zlitnikov (c – dz, č – dž). Ponazorjeno z zapornikom t:

V izpeljankah z obrazili na soglasnik (npr. ski, ček, -ni) iz samostalnikov z nezvočniško-nezvočniškimi izglasnimi sklopi je izpadanje neobstojnih polglasnikov odvisno od izgovorljivosti soglasniškega sklopa, ki nastane po izpadu, npr. ocetni [ócətni], valpetski [válpǝtski], toda laktni [láktni], hrbtni [hə̀rptni].

V enozložnem samostalniku pes izpada tudi naglašeni polglasnik, ki je hkrati edino zlogovno jedro: pes [pə̀s] m, rod. psa [psà] (v nasprotju s kes [kə̀s] m, rod. kesa [kə̀sa/kəsà]).

Posebnost

Med nezvočnikoma ni polglasnika, če je izglasno zaporedje nezvočnikov (v rodilniku dvojine ali množine) táko, da je najmanj zvočen nezvočnik v izglasju, npr. Šiška [šíška] ž, rod. dv./mn. Šišk [šíšk]. Polglasnik v izpeljankah, tj. v vrstnem pridevniku šišenski [šíšənski] in prebivalskem imenu Šišenc [šíšənc] (ob bolj običajnem Šiškar), se pojavlja zaradi tvorbe s pridevniškim obrazilom -en.

O polglasniku v soglasniških sklopih glej poglavje »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris) in »Izglasni soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).

O zaporedju glasov v zlogu glede na zvočnost glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti« (Glasoslovni oris).

Neobstojni a

V samostalnikih mešanega naglasnega tipa se neobstojni naglašeni a pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine (dan [dn] m, rod. dne [dné]), pri samostalnikih končniškega naglasnega tipa pa v rodilniku množine (tla [tlá] s mn.rod. tal [tl/tu̯]).

Glej poglavje »Naglasni tipi« (Glasoslovni oris).

Neobstojni a se pojavi kot naglasna in pisna dvojnična možnost pri nekaterih pridevnikih s končajema n in k v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine:

Veliko pridevniških različic z neobstojnim a je danes stilno zaznamovanih, npr. glasan [glasán], krasan [krasán], solzan [sou̯zán], teman [təmán]; sladak [sladák] (ob nevtralnih glasen [glásən], krasen [krásən], solzen [sôu̯zən], temen [tə̀mən], sladek [sládək]).

Neobstojni, vendar nenaglašeni a se pojavlja v lastnih imenih, prevzetih v preteklosti, npr. Jakac [jákac], rod. Jakca [jákca]; Gradac [grádac], rod. Gradca [grátca], ali podomačenih kulturno specifičnih izrazih iz južnoslovanskih jezikov, npr. plavac [plávac], rod. plavca [pláu̯ca].

Posebnost

Če se osnova imen konča z nezvočniško-zvočniškim sklopom ⟨sn⟩, se pri izpeljanki z obrazilom -ski v osnovo vrine neobstojni polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, npr. Bosna [bósna], prid. bosenski [bósǝnski]. Zaradi opaznega vpliva južnoslovanskih jezikov se je v slovenskem knjižnem jeziku uveljavila tudi oblika z neobstojnim a, tj. bosanski [bosánski], ki se danes uporablja pogosteje.

V sodobni rabi velja sklanjanje besede ovca [ôu̯ca], rod. dv./mn. ovac [ovác] z neobstojnim a v izglasnem nezvočniško-zvočniškem sklopu za stilno zaznamovano in starinsko; navadnejše je nepremično naglaševanje na osnovi, tj. ovca [ôu̯ca], rod. dv./mn. ovc [ôu̯c].

Pri pregibanju samostalnika vogal [vogáu̯] naglašeni a ne izpada (rod. vogala [vogála]), pisno-naglasna dvojnica vogel [vógǝu̯] pa ima v imenovalniku neobstojni polglasnik (rod. vogla [vógla]).

Neobstojni i

Neobstojni i se vriva v osnovo v rodilniku dvojine in množine pri samostalnikih s končajema ⟨ja⟩ in ⟨je⟩, tj. ženskega (gostja, ladja) in srednjega spola (gorovje, okrožje) ter tudi moškega spola (vodja), kadar jih pregibamo po drugi moški sklanjatvi.

V sklop soglasnika in zvočnika j, ki ni del dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, se v rodilniku dvojine ali množine v govoru in zapisu vriva samoglasnik i, in sicer

Tako še: zarja [zárja], rod. dv./mn. zarij [zárij]; morje [mórje], rod. dv./mn. morij [mórij]; okrožje [okróžje], rod. dv./mn. okrožij [okróžij]; orodje [oródje], rod. dv./mn. orodij [oródij]; soglasje [soglásje], rod. dv./mn. soglasij [soglásij]; dvoumje [dvoúmje], rod. dv./mn. dvoumij [dvoúmij] itd.

Pri izpeljankah iz teh samostalnikov je podstava enaka rodilniški množinski osnovi, če se obrazilo začne na soglasnik; obrazila na samoglasnik sledijo imenovalniški osnovi, npr. ladijski [ládijski] nasproti ladjar [ladjár], ladjin [ládjin], toda naseljski [naséljski] tudi naselijski [nasélijski].

Pridevniške izpeljanke z obrazilom -ski iz samostalnikov s končajem -je so redke, navadno so tvorjene iz prvotne podstave besede, npr. o|zvezd|je zvezda zvezdni.

Posebnosti

1. V lastnih imenih na soglasnik + rje se v rodilniku množine pred j vriva i (Brje [bə̀rje], rod. dv./mn. Brij [bə̀rij]). Polglasnik se v nekaterih lastnih imenih izjemoma tudi piše (Sneberje [snébərje], rod. dv./mn. Sneberij [snébərij], vrst. prid. sneberski [snébərski]).

2. Med zvočnika v sklopih lj ali nj se v nekaterih primerih neobstojni samoglasnik i ne vriva, saj je sklop tudi tako izgovorljiv, npr. poljepolj, poveljepovelj, sanjesanj, enako ne pri glagolnikih na ‑(n)je: življenježivljenj, hrepenenjehrepenenj. Pri nekaterih samostalnikih (pročelje, podeželje, podolje, začelje ...) se je uveljavila dvojna možnost pregibanja, zato je vrivanje samoglasnika i pri sklanjanju neobvezno, v izpeljankah pa ga sploh ni, npr.

3. Neobstojnega i ni v pridevniških izpeljankah (npr. posotelski), ki niso izpeljanke iz imen obrečnih območij (npr. Posotelje, Obsotelje), saj je pridevnik tvorjen iz imena reke z dodano predpono (po- ali ob-), npr. Sotlasotelski – posotelski, obsotelski.

Neobstojni i, ki je zamenjal prvotni neobstojni polglasnik, se pojavlja v priimkih Kastelic, Lajovic, Primic ipd. V sodobni rabi se ta i načeloma ohranja:

Slovenski priimki imajo pogosto različne pisne podobe, npr. Primc in Primic, Lajovec in Lajovic, Kastelec in Kastelic, Sajovec in Sajovic.

Neobstojni o

V redkih slovenskih besedah je neobstojen tudi nenaglašeni samoglasnik o, ki ga najdemo v izglasnem nezvočniško‑zvočniškem sklopu besede blagor [blágor] (rod. blagra [blágra]) in zemljepisnega imena Repentabor [repǝntábor] (rod. Repentabra [repǝntábra]). Pojavlja pa se tudi v eni od starinskih pisnih različic imena Karel, in sicer Karol [károl], rod. Karola [károla] tudi Karla [kárla].

Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah

Neobstojni polglasnik v prevzetih besedah
Polglasnik v govoru in zapisu

V prevzetih imenih se neobstojni polglasnik pojavlja v izglasnih soglasniških sklopih pri samostalnikih moškega spola v imenovalniški (in enaki tožilniški) obliki v govoru in zapisu:

V pridevniških in samostalniških izpeljankah iz imen z neobstojnim polglasnikom (nem. Diesel; it. Etna; Niger) se polglasnik pojavlja, če se priponsko obrazilo začne na soglasnik, in sicer

V pridevnikih, tvorjenih s priponskim obrazilom na samoglasnik (-in, -ov/-ev), vrivanja polglasnika v osnovo ni (Dieslov; Etnin).

Neobstojni polglasnik se zlasti v slovanskih prevzetih lastnih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah (z nekaj izjemami) pojavlja po enakih pravilih kot v slovenščini. Izpadanje in vrivanje polglasnika v slovenščini ni odvisno od izpadanja pisno-govornega e v izvornih jezikih.

DOLOČANJE SPOLA IN ŠTEVILA PRI PREVZETIH IMENIH

Pri prevzemanju lastnih imen je lahko težavno uvrščanje v sklanjatvene vzorce; pri tem upoštevamo naslednja načela:

  1. slovnični spol osebnih imen se ravna po naravnem spolu njihovih nosilcev (Franz Kafka [káfka] m; Niccolo Machiavelli [makjavéli] m; Marie Curie [kirí] ž; nimfa Tetis [tétis] ž; Nike [níke] ž; Sapfo [sápfo] ž);
  2. slovnični spol zemljepisnih in stvarnih imen se ravna po govorjenem končaju: edninska imena na nenaglašeni samoglasnik -a so ženskega spola (Etna [étna], Ottawa [ótava]; Škoda [škóda] – kot znamka), vsa druga pa moškega;
  3. pri prevzemanju imen srednjega spola iz slovanskih jezikov se izvirni spol ohranja, če je končaj -e ali -o, npr. hrv. Biokovo [bijókovo]; srb. Valjevo [váljevo]; slš. Nádvorie [nádvorje]; polj. Opole [opóle];
  4. slovnično število zemljepisnih imen se ravna po številu, ki ga ima v zunajjezikovni predmetnosti (reka Tennessee [ténesi/tênesi] m; gorovje Tatre [tátre] ž mn.; otok Stromboli [strómboli] m).

Pri nekaterih imenih krajev se je že v preteklosti ustalila oblika, ki lahko sledi slovničnim lastnostim imena v izvornem jeziku (mesto Atene [aténe] ž mn.; mesto Helsinki [hélsinki] m mn.) ali slovenskemu sistemu (Dodekanez [dodekanéz-] skupina dvanajstih otokov).

Polglasnik v slovanskih imenih s končajema -ec in -ek

V prevzetih imenih iz slovanskih jezikov se neobstojni polglasnik pojavlja v imenih s končajema -ec in -ek, če temu ne nasprotuje izgovorljivost. Pri pregibanju v slovenščini in drugih jezikih navadno izpada po podobnih pravilih, četudi črke ⟨e⟩ izvorno ne izgovarjajo polglasniško. Tudi podstava pridevnikov z obrazili -ov in -ev je enaka rodilniški (tj. skrajšani) osnovi.

O posebnostih sklanjanja zaradi neizgovorljivosti glej pravila za sklanjanje slovenskih občnih besed: »Samostalniki moškega spola s končaji -ec in -ek ter elj in enj« (Glasovno-črkovne premene).

POSEBNOSTI

  1. Pri nekaterih v preteklosti prevzetih imenih na -ek se izpadanje polglasnika pojavi šele po daljšem času in pod vplivom občnih besed. Taka imena sklanjamo enako kot občne besede, npr. po zgledu slov. lolek [lólək/lôlək], rod. lolka [lólka/lôlka] in lolek [lólek/lôlek], rod. loleka [lóleka/lôleka] tudi polj. Lolek in Bolek [lôlək in bôlək], rod. Lolka in Bolka [lôlka in bôlka] ali Lolek in Bolek [lôlek in bôlek], rod. Loleka in Boleka [lôleka in bôleka].
  2. V imenih, prevzetih iz poljščine, se črka ⟨e⟩ v končajih ec in ek ne izgovarja polglasniško, kadar sledi črkovnemu sklopu soglasnik + i, v katerem ima črka i pred samoglasnikom mehčalno vlogo. Osnova tako tudi pri pregibanju ostane nespremenjena:
    • Sosnowiec [sosnôu̯jec], rod. Sosnowieca [sosnôu̯jeca] (polj. rod. Sosnowca);
    • Maciek [máček], rod. Macieka [máčeka] (polj. rod. Maćka);
    • Tyniec [tínjec], rod. Tynieca [tínjeca] (polj. rod. Tyńca).
  3. V imenih, prevzetih iz hrvaščine, črka ⟨e⟩ v zadnjem zlogu zaradi neizgovorljivosti soglasniškega sklopa ⟨rlc⟩ ne označuje polglasnika, npr. hrv. Orlec [órlec], rod. Orleca [órleca].

O posebnostih sklanjanja z neobstojnim polglasnikom glej pravila za prevzemanje pri slovanskih jezikih, poglavja »Češčina«, »Poljščina«, »Slovaščina« … (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

V IMENIH IZ NESLOVANSKIH JEZIKOV sta govorjena končaja ec in ek  zapisana z različnimi črkovnimi sklopi, npr. -⟨etz⟩, -⟨eck⟩, -⟨ec⟩ (za [ek]) ipd. Črke ⟨e⟩ ne izgovarjamo polglasniško in ob pregibanju ne izpade. Podstava izpeljank je enaka neokrajšani osnovi.

  • nem. Eiletz [ájlec], rod. Eiletza [ájleca]; svoj. prid. Eiletzev/Eiletzov [ájlečev-]
  • angl. Steinbeck [stájnbek], rod. Steinbecka [stájnbeka]; svoj. prid. Steinbeckov [stájnbekov-]
  • šp. Pachacútec [pačakútek], rod. Pachacúteca [pačakúteka]; svoj. prid. Pachacútecov [pačakútekov-]

Tako še: nem. Lübeck [líbek], nemWoyzeck [vójcek], tur. Kısakürek [kisákirek] ipd.

Namesto izvornega polglasnika se je v slovenščini pri prevzemanju imen iz neslovanskih jezikov pogosto uveljavil izgovor po črki, zato osnove ne krajšamo. Npr. namesto Norfolk [angl. nófək] ali (Eli) Wallach [angl. vólǝk] v slovenščini [o] ali [a]: angl. Norfolk [nórfolk], rod. Norfolka [nórfolka]; angl. Wallach [vólak], rod. Wallacha [vólaka].

Polglasnik v imenih z izglasnim soglasniškim sklopom Osnova na končni -l ali -n

V tujih imenih z neobstojnim polglasnikom sta v izglasju osnove najpogosteje zvočnika l in n oziroma pisna končaja -⟨el⟩ ali -⟨en⟩ (Oslo – Oslaoselski;  Dresden Dresdna, dresdenski). Polglasnik se pojavlja v govoru in zapisu pri:

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
IMENA MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
nem. Diesel [dízǝl] Diesla [dízla] dieselski [dízǝlski] Dieslov [dízlov-] 
nor. Axel [áksǝl] Axla [áksla] Axlov [ákslov-]
češ. Havel [hávǝl] Havla [háu̯la] Havlov [háu̯lov-]
nem. Dresden [drézdǝn] Dresdna [drézdna] dresdenski [drézdǝnski]
Dresdenčan [drézdǝnčan] 
nem. Essen [ésǝn] Essna [ésna] essenski [ésǝnski]
Essenčan [ésǝnčan]
angl. Owen [ôvǝn] Owna [ôu̯na] Ownov [ôu̯nov-]

Tako še: nem. Hegel [hégǝl], polj. Paweł [pávǝl], nem. Hagen [hágǝn], nem. Bremen [brémǝn], nem. Schaffhausen [šafháu̯zǝn], nem. Beethoven [betôvǝn] itd.

Pri ugotavljanju prisotnosti neobstojnega polglasnika v izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom si pomagamo s potencialno rodilniško dvojinsko ali množinsko obliko, saj se pri imenih, ki se končajo na samoglasnik (najpogosteje a ali o), ki je v vlogi končnice, polglasnik vriva v osnovo rodilnika dvojine in množine. Podstava je enaka tej osnovi, npr.

  • it. Etna [étna] ž, rod. dv./mn. Eten [étǝn]; prid. etenski [étǝnski];
  • bos. Tuzla [túzla] ž, rod. dv./mn. Tuzel [túzǝl]; prid. tuzelski [túzǝlski].
Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
IMENA MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
nor. Oslo [óslo] oselski [ósǝlski]
Oselčan [ósǝlčan]
IMENA SREDNJEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
polj. Leszno [léšno]  leszenski [léšǝnski]
bos. Livno [líu̯no] livenski [lívǝnski]
Livenčan [lívǝnčan]
IMENA ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
bos. Tuzla [túzla] tuzelski [túzǝlski]
Tuzelčan [túzǝlčan]
isl. Hekla [hékla] hekelski [hékǝlski] Heklin [héklin]
it. Etna [étna] etenski [étǝnski] Etnin [étnin]

Pri prevzetih imenih krajšanje osnove navadno povezujemo s pogostejšo rabo in z večjo stopnjo podomačenosti imena, tudi rabo v manj formalnih oblikah sporazumevanja. Pravila ni mogoče opreti na besedne končaje, saj so se v rabi pogosto ustalili različni načini tudi pri imenih z enakim besednim končajem, npr. -gen:

  • Wengen [véngǝn], rod. Wengna [véngna];
  • Volkswagen [fólksvagǝn], rod. Volkswagna [fólksvagna];

toda

  • Tübingen [tíbingen], rod. Tübingena [tíbingena];
  • Göttingen [gétingen], rod. Göttingena [gétingena].

Le v redkih primerih se pojavljata dve možnosti pregibanja istega imena, npr. ob formalni Schengen zem. i. [šéngen], rod. Schengena [šéngena] in schengensko območje, tudi manj formalno šengen [šéngən], rod. šengna [šéngna] kot evropsko območje prostega gibanja.

POSEBNOST

Pri IMENIH IZ NESLOVANSKIH JEZIKOV, zlasti angleščine (npr. s končaji an, man, on, ton) in skandinavskih jezikov (s končaji sen in son), ne prevzamemo tudi polglasniškega izgovora, temveč črki ⟨a⟩ in ⟨e⟩ izgovorimo kot [e], črki ⟨o⟩ in ⟨u⟩ pa tako, kot sta zapisani. Taki [e], [o] in [u] so obstojni in pri pregibanju ne izpadajo. Tudi podstava izpeljank je enaka imenovalniški osnovi. 

Tako še: angl. Bacon [bêjkon], angl. Byron [bájron], angl. Eton [íton], šved. Ericsson [êriksọn], nor. Nansen [nánsen], šved. Skansen [skánsen], angl. Washington [vášinktọn] ipd.

Polglasniški izgovor se pojavlja le izjemoma (npr. angl. Manhattan [mǝnhêtǝn], rod. Manhattna [mǝnhêtna], prid. manhattanski [mǝnhêtǝnski]), tudi pod vplivom občnoimenskih enakozvočnic (npr. angl. Newton [njútən]) ali starejših priročnikov (nor. Ibsen [ípsen/ípsən]):

O prevzemanju izvorno polglasniškega izgovora z drugimi samoglasniki glej pravila za prevzemanje pri posameznih jezikih, npr. poglavja »Angleščina«, »Danščina«, »Švedščina«, »Norveščina« … (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Osnova na končni -v

Sklop nezvočnika in zvočnika v v potencialnem rodilniku množine izgovorimo s polglasnikom (Moskva [móskva], rod. dv./mn. Moskev [móskǝu̯]). Podstavi pri izpeljankah z obrazili -ski in -(č)an pa zaradi lažjega izgovora dodamo nekončno pripono, in sicer:

  1. pripono -ov- (moskovski [móskou̯ski], Moskovčan [móskou̯čan]; Nikaragva [nikarágva] – nikaragovski [nikarágou̯ski], Nikaragovčan [nikarágou̯čan]) ali tudi
  2. pripono -an- (Litva [lítva] – litovski [lítou̯ski] ali litvanski [litvánski], Litovec [lítovəc] ali Litvanec [litvánəc]).
Osnova na končni -r

Pri imenih s končnim govorjenim soglasnikom, najpogosteje pisnim končajem soglasnik + -er, polglasnik med soglasnikoma ob pregibanju izpade (Dover [dôvǝr], rod. Dovra [dôu̯ra]). V izpeljankah iz teh imen pa se pojavlja v govoru (ne tudi v zapisu), če jih tvorimo z obrazili na soglasnik (-ski, -(č)an in ‑c), npr. dovrski [dôvǝrski], Dovrčan [dôvǝrčan].

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
angl. Ulster [álstǝr] Ulstra [álstra] ulstrski [álstǝrski]
Ulstrc [álstǝrc]
ukr. Dnester
[dnéstǝr]
Dnestra
[dnéstra]
dnestrski
[dnéstǝrski]
Dnestrov
[dnéstrov-]
nem. Hannover [hanôvǝr] Hannovra [hanôu̯ra] hannovrski [hanôvǝrski] 
Hannovrčan [hanôvǝrčan] 

Tako še: Niger [nígǝr] – nigrski [nígǝrski], angl. Manchester [mênčestǝr] – manchestrski [mênčestǝrski], nem. Prater [prátǝr] – pratrski [prátǝrski], angl. Worcester [vústǝr] – worcestrski [vústǝrski] ipd.

Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
IMENA MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
šp. Ebro [ébro] ebrski [ébǝrski]
šp. Saavedra [savédra] Saavedrov [savédrov-]
IMENA ŽENSKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik dvojine/množine obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
češ. Tatre [tátre]  Tater [tátǝr]  tatrski [tátǝrski]
šp. Alhambra
[alámbra]
alhambrski
[alámbǝrski]
Alhambrin
[alámbrin]
port. Coimbra [koímbra] coimbrski [koímbǝrski]
Coimbrčan [koímb
ǝrčan]

Tako še: pol. Odra [ódra] – odrski [ódərski], Biafra [bijáfra] – biafrski [bijáfərski], arab. Basra [básra] – basrski [básərski] ipd.

POSEBNOST

Pri nekaterih imenih z izglasnim er (Heidegger, Hofer, Xaver, Viber) sta se uveljavila dva načina pregibanja, in sicer črko ⟨e⟩ izgovorimo bodisi kot samoglasnik e (in osnovo daljšamo z j) bodisi kot polglasnik in osnovo krajšamo. Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi. 

O posebnostih pri neizpadanju (helikopterski, gangsterski) glej poglavje »Izpeljanke iz osnove na končni -r«.

Nezapisani polglasnik in govorno krajšanje osnove

Nezapisani polglasnik, ki ga pri pregibanju opuščamo (osnovo krajšamo), se pojavlja v prevzetih imenih, in sicer:

  1. v imenih z izvornimi zlogotovornimi izglasnimi zvočniki, ki jih v slovenščino vedno prevzemamo s polglasnikom (nem. Haydn [hájdən], nem. Lidl [lídǝl], češ. Petr [pétǝr]);
  2. v angleških in francoskih imenih z nemo črko ⟨e⟩ za soglasniškim sklopom (soglasnik + zvočnik l ali r), v katerega se vriva polglasnik (angl. Hubble [hábəl]; fr. Grenoble [grenóbəl]; fr. Sartre [sártər]);
  3. v francoskih imenih z nemim črkovnim sklopom ⟨es⟩ za soglasniškim sklopom (fr. Langres [lángər]).
Prevzeta imena z izvornim zlogotvornim zvočnikom v izglasju

Neobstojni polglasnik se pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) ter v govorni podstavi izpeljank z obrazili -ski in -(č)an med izglasnimi soglasniki, in sicer med

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
nem. Haydn [hájdǝn] Haydna [hájdna] Haydnov [hájdnov-]
šp. Popocatépetl [pọpokatépetǝl] Popocatépetla [pọpokatépetla] popokatépetlski [pọpokatépetǝlski]  Popokatépetlov [pọpokatépetlov-] 
polj. Przemyśl [pšémišǝl] Przemyśla [pšémišla] przemyślski [pšémišǝlski] 
češ. Deml [démǝl] Demla [démla] Demlov [démlov-] 
šved. Sandhamn [sánthamǝn] Sandhamna [sánthamna] sandhamnski [sánthamǝnski]
Sandhamnčan [sántham
ǝnčan]  

Tako še: češ. Kajkl [kájkǝl], češ. Ruml [rúmǝl], češ. Semargl [sémargǝl], isl. Mývatn [mívahtǝn] ipd. 

POSEBNOST

Izgovor polglasnika med zvočnikoma ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rl⟩, ⟨rm⟩ in ⟨rn⟩ v izglasju je le ena od izgovornih možnosti, ki sledi slovenskemu dvojničnemu izgovoru besed (alarm [alárm/alárəm]), pogosto v manj formalnem govoru, npr. nem. Köln [kéln/kélǝn], rod. Kölna [kélna], prid. kölnski [kélnski/kélǝnski].

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah z dvojnicami v izgovoru
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
nem. Ulm [úlm/úlǝm] Ulma [úlma] ulmski [úlmski/úlǝmski]
rus. Perm [pêrm/pêrǝm] Perma [pêrma] permski [pêrmski/ pêrǝmski]
angl. Hepburn
[hêbərn/hêbərən]
Hepburna
[hêbərna]
Hepburnov
[hêbərnov-]
nem. Luzern
[lucêrn/lucêrǝn]
Luzerna
[lucêrna]
luzernski
[lucêrnski/lucêrǝnski]

Tako še: nor. Holm [hólm/hólǝm], angl. Searle [sə̀rl/sə̀rəl], nem. Bayern [bájern/bájerǝn] ipd.

Glej poglavji »Pisno odsotni polglasnik« (Glasoslovni oris) in »Govorno krajšanje osnove«.

Neobstojni polglasnik v francoskih in angleških imenih z nemimi končaji

Neobstojni polglasnik v imenih s končnim nemim e ni zapisan. Pojavlja se v imenovalniku (in enakem tožilniku) ter pri izpeljankah z obraziloma -ski in -(č)an, če je pred končajema -⟨le⟩ in -⟨re⟩ soglasnik, in sicer

  1. v angleških in francoskih imenih s pisnim končajem -⟨le⟩ (angl. Newcastle [njúkasǝl], rod. Newcastla [njúkasla]); v izpeljankah se polglasnik zapisuje s črko ⟨e⟩ (newcastelski [njúkasǝlski], Newcastelčan [njúkasǝlčan]);
  2. v francoskih imenih s končajem -⟨re⟩ (Le Havre [lǝ ávǝr], rod. Le Havra [lǝ áu̯ra]); v izpeljankah se govorjeni polglasnik ob ⟨r⟩ ne zapisuje (lehavrski [lǝávǝrski], Lehavrčan [lǝávǝrčan]).
Nemi e v angleškem in francoskem končaju -le
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
angl. Beagle [bígǝl] Beagla [bígla] beagelski [bígǝlski] Beaglov [bíglov-]
angl. Seattle [sijêtǝl] Seattla [sijêtla] seattelski [sijêtǝlski]
Seattelčan [sijêt
ǝlčan]
fr. Grenoble [grenóbǝl] Grenobla [grenóbla] grenobelski [grenóbǝlski]
Grenobelčan [grenób
ǝlčan]

Tako še: angl. Hubble [hábəl], angl. Gable [gêjbǝl], angl. Riddle [rídǝl], angl. Google [gúgǝl], angl. Apple [êpǝl], angl. Doolittle [dúlitǝl] itd.

Nemi e v francoskem končaju -re
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik obrazilo na samoglasnik
Louvre [lúvǝr] Louvra [lúvra] louvrski [lúvǝrski] Louvrov [lúvrov-]
Montmartre [monmártǝr] Montmartra [monmártra] montmartrski [monmártǝrski]
Montmartrčan [monmárt
ǝrčan] 
Sartre [sártǝr] Sartra [sártra] Sartrov [sártrov-] 

Tako še: Alexandre [aleksándǝr], Lemaître [lemêtǝr/ləmêtǝr], Lefèvre [lefévǝr/ləfévǝr], Le Havre [lǝ ávǝr] itd.

POSEBNOST

Izjema pri zapisu pridevnika je dvobesedno ime Notre-Dame [nọtrə-dám/nọtər-dám], ob katerem se je že uveljavil pridevnik notredamski [nọtrədámski/nọtərdámski] (npr. Notredamski zvonar), zato sicer sistemskega zapisa *notrdamski ne uveljavljamo.

Če zvočniški sklop ⟨vr⟩ sledi samoglasniku u (Louvre [lúvər]), v stranskih sklonih polglasnik med zvočnikoma sicer izpade, črke ⟨v⟩ pa ne izgovarjamo u-jevsko oz. dvoustnično, temveč kot zobnoustnični v: rod. Louvra [lúvra]. (Podobno tudi Vancouver [vankúvər], rod. Vancouvra [vankúvra].)

V francoskih imenih z nemim končajem -⟨es⟩ je pojavljanje neobstojnega polglasnika odvisno od soglasniškega sklopa pred končajem. Pri zapisu obeh tipov izpeljank iz teh imen – tako pridevniških z obrazilom -ski kot samostalniških z obrazilom -(č)an – pa se ravnamo po pisni rodilniški osnovi (Sèvres [sévǝr], rod. Sèvresa [séu̯ra]), zato se pridevniška oblika in prebivalsko ime v zapisu ne razlikujeta: sèvreski [sévǝrski]; Sèvresčan [sévǝrčan].

Pridevniška oblika je v nekaterih besednih zvezah tudi pisno povsem podomačena (sevrski mir [sévǝrski mír]), v tem primeru se tudi v zapisu ravnamo po imenovalniški govorni osnovi, ki ji dodamo obrazilo -ski.

Nemi es v francoskem končaju -res
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik obrazilo na soglasnik
obrazilo na samoglasnik
Chartres [šártǝr] Chartresa [šártra] chartreski [šártǝrski]
Ingres [êngǝr] Ingresa [êngra] Ingresov [êngrov-]
Langres [lángǝr] Langresa [lángra] langreski [lángǝrski] 
Langresčan [lángǝrčan]
Ypres [ípǝr] Ypresa [ípra] ypreski [ípǝrski] 
Ypresčan [íp
ǝrčan]

V pravopisnih priročnikih 20. stoletja se je zapis pridevnika, tvorjenega z obrazilom -ski iz francoskih imen z nemim izglasnim -es, spreminjal: podstava je bila enaka imenovalniški osnovi (Chartres [šártər] – chartreski [šártǝrski]) ali pa je bila v končaju fonetično podomačena in s tem prilagojena morfemskemu stiku s slovenskim priponskim obrazilom (chartrski [šártǝrski]). Podomačevanje izglasja ni bilo nikoli kodificirano pri prebivalskih imenih (Chartresčan [šártərčan]).

V Pravopisu 8.0 se oba tipa izpeljank – pridevniška in samostalniška – izenačujeta, saj se mnogi zgolj sistemsko tvorjeni izlastnoimenski pridevniki omejujejo le na prostorsko denotiranje in ne izkazujejo vrstnega pomena. Le pri vrstnih pridevniških izpeljankah, ki nastopajo v stalnih besednih zvezah z vrstnim pomenom, je podana tudi možnost za nadaljnje pisno podomačevanje.

O tvorbi pridevnikov z obrazilom -ski in prebivalskih imen iz imen z neobstojnim polglasnikom glej poglavji »Tvorba pridevnikov z obrazilom -ski« in »Tvorba prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).

O krajšanju osnove pri imenih z nemim -e in nemim -es v končaju glej poglavje »Neme črke in črkovni sklopi v tujih imenih« (Glasovno-črkovne premene).

Neobstojni a v prevzetih besedah

Neobstojni a se pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) imen, prevzetih iz nekaterih južnoslovanskih jezikov. Podstava izpeljank je enaka rodilniški osnovi.

Zapisani a v imenovalniku izgovorimo po črki, pri pregibanju pa ga opuščamo v imenih s končajema -ac (hrv. Pelješac, srb. Šabac) in -ar (hrv. Zadar), v katerih osnove ne podaljšujemo z j. Podstava izpeljank je enaka rodilniški osnovi. 

Tako še: hrv. Gotovac [gótovac], hrv. Jasenovac [jasénovac], hrv. Obrovac [obróvac], srb. Kragujevac [kragújevac], hrv. Zagorac [zágorac]; hrv. Bakar [bákar] itd.

Pri prevzemanju imen s končajema -ak in -at upoštevamo izgovorljivost soglasniškega sklopa, nastalega po izpadu a, in sicer

  1. neobstojni a opuščamo, če je soglasniški sklop izgovorljiv:
    • hrv. Susak [súsak], rod. Suska [súska], vrst. prid. suški [súški], preb. Suščan [súščan];
    • hrv. Paljetak [páljetak], rod. Paljetka [páljetka], svoj. prid. Paljetkov [páljetkov-];
    • čg. Tivat [tívat], rod. Tivta [tíu̯ta], vrst. prid. tivtski [tíu̯tski]; preb. Tivtčan [tíu̯tčan].
  2. samoglasnik a ohranjamo, če je soglasniški sklop težje izgovorljiv:
    • hrv. Cavtat [cáu̯tat], rod. Cavtata [cáu̯tata], vrst. prid. cavtatski [cáu̯tatski]; preb. Cavtatčan [cáu̯tatčan];
    • srb. Sandžak [sándžak], rod. Sandžaka [sándžaka]; vrst. prid. sandžaški [sándžaški]; preb. Sandžačan [sándžačan].

Imena, ki imajo slovensko domačo vzporednico (eksonim) in pri katerih je južnoslovanski a zamenjan s slovenskim e, vedno sklanjamo s krajšanjem osnove, ne glede na to, ali je ime zapisano v izvirni ali podomačeni obliki, npr.

  • Skader [skádər] / mak. Skadar [skádar], rod. Skadra [skádra];
  • Karlovec [kárlovəc] / hrv. Karlovac [kárlovac], rod. Karlovca [kárlou̯ca].

Na hrvaškem kajkavskem območju so imena tvorjena tudi z obrazilom -ec, npr. hrv. Čakovec [čákovəc], rod. Čakovca [čákou̯ca]; hrv. Sisek [sísək], rod. Siska [síska]. 

Neobstojni i v prevzetih besedah

Samoglasnik i se pri slovanskih zemljepisnih imenih s končajem -⟨Cje⟩ vriva pred zvočnik j, kadar iz teh imen tvorimo vrstne pridevnike z obrazilom -ski, npr. slš. Hostie [hóstje], prid. hostijski [hóstijski].

Neobstojni o v prevzetih besedah

Kot neobstojni samoglasnik se pojavlja tudi zapisani (izvorno polglasniški) o, in sicer v končaju imen iz zahodnoslovanskih jezikov. Pri pregibanju se lahko tudi ohranja, kar vpliva na različne pisne in glasovne uresničitve oblik. Podstava tvorjenk je enaka rodilniški osnovi. 

Tako še: slš. Sivok [sívok], rod. Sivka [síu̯ka] / Sivoka [sívoka]; slš. Pezinok [pézinok], rod. Pezinka [pézinka] / Pezinoka [pézinoka]; slš. Ružomberok [rúžomberok], rod. Ružomberka [rúžomberka] / Ružomberoka [rúžomberoka] itd.

Neme črke in črkovni sklopi

Splošno

Neme črke in črkovni sklopi so zapisi s črkami za soglasnike in samoglasnike, ki nimajo glasovne vrednosti. Pojavljajo se:

  1. v vzglasju, npr. fr. Hugo [igó], šved. Djurgården [júrgọrdǝn];
  2. sredi besede, npr. fr. Baudelaire [bodlêr], kat. Montserrat [monserát];
  3. v izglasju, npr. angl. Shakespeare [šékspir], niz. van Gogh [van góg-], fr. Monet [moné], tur. Tekirdağ [tekírda]; fr. Versailles [versáj].

Z nemimi črkami in črkovnimi sklopi se najpogosteje srečamo pri prevzemanju imen iz angleščine in francoščine, a tudi pri nekaterih drugih jezikih. Podrobnejša pravila za pregibanje so predstavljena v poglavjih »Angleščina«, »Francoščina«, »Švedščina« ... (O prevzemanju iz posameznih jezikov), za samostalniške in pridevniške izpeljanke pa v poglavju »Besedotvorje« (Slovnični oris za pravopis).

Pri pisnem krajšanju osnove so udeležene le neme črke v izglasju besed, in sicer le nemi e v francoskih in angleških imenih ter pisno nepodomačenih občnih besedah, npr. angl. Wild[vájlt], rod. Wilda [vájlda]; remak[rimêjk], rod. remaka [rimêjka]. Izjemoma, če tuje ime podomačujemo in sklanjamo z glasovnimi končnicami, krajšamo tudi osnove z nemim h, npr. angl. Sarah [sára], rod. Sarah [sára] tudi Sare [sáre].

Pisna osnova imen z nemimi črkami in črkovnimi sklopi (razen nemega e) se ne spreminja. Enako velja za pridevnike, tvorjene iz teh imen:

  • fr. Dumas [dimá], rod. Dumasa [dimája], prid. Dumasov/Dumasev [dimájev-];
  • fr. Versailles [versáj], rod. Versaillesa [versája];
  • angl. Hugh [hjú], rod. Hugh[hjúja], prid. Hughov/Hughev [hjújev-];
  • fr. Goncourt [gonkúr], rod. Goncourta [gonkúrja/gonkúra].

Končni črki h in e nastopata v dvo- ali veččrkjih (npr. ⟨gh⟩, ⟨th⟩, ⟨ph⟩, ⟨ch⟩, ⟨sch⟩, ⟨tzsch⟩ in ⟨ae⟩, ⟨ie⟩, ⟨oe⟩), npr. niz. van Gogh [van góg-]nem. Bayreuth [bajrôjt], anglRalph [rálf], anglMonroe [monró], Courbevoie [kurbevu̯á/kurbəvu̯á] ipd. V teh primerih ju ne štejemo za nemi in ju tudi pri pregibanju in v tvorjenkah ohranjamo.

O posebnostih sklanjanja imen z nemim končnim e glej poglavje »Nemi e«, za h pa »Nemi h«.

Nemi e

Imena moškega spola

Končni nemi e opuščamo in s tem osnovo pisno krajšamo

  1. v angleških in francoskih imenih, kadar ⟨e⟩ sledi soglasniku na koncu besede (razen za ⟨g⟩ in ⟨c⟩):
    • fr. Pierre [pjêr], Pierra [pjêra];
    • angl. Hampshire [hêmpšir], Hampshira [hêmpšira];
    • angl. YouTube [jútúp/jútjúp], YouTuba [jútúba/jútjúba];
    • angl. house [háu̯s], housa [háu̯sa];
  2. v francoskih imenih s končnim nemim e, kadar sledi soglasniku, zapisanemu z dvočrkji (npr. ‑⟨qu⟩ in ‑⟨gu⟩ za [g], ‑⟨gn⟩ za [n’/n]) ali tričrkji (npr. ‑⟨ill⟩ in ‑⟨gli⟩ za [j]):
    • ⟨(qu)e⟩ – Dominique [dominík] m, rod. Dominiqua [dominíka]; Dominique [dominík] ž, rod. Dominique [dominík];
    • ⟨(gu)e⟩ – Camargue [kamárk], rod. Camargua [kamárga];
    • ⟨(gn)e⟩ – Montaigne [montên’/montên], rod. Montaigna [montênja];
    • ⟨(ill)e⟩ – Marseille [marsêj], rod. Marseilla [marsêja];
    • ⟨(gli)e⟩ – de Broglie [də brôj], rod. de Broglia [də brôja].

O mehčanem izgovoru izglasnega črkovnega sklopa -gne glej poglavje »Francoščina« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

O pravilih glede izgovora nemih črk in črkovnih sklopov v angleščini in francoščini glej preglednici »Angleščina« in »Francoščina«(O prevzemanju iz posameznih jezikov).

O pravilih glede govornega daljšanja osnove z j in preglaševanju glej poglavji »Daljšanje osnove z j« in »Preglaševanje«.

Posebnost

Končni nemi e ohranjamo (tj. osnove ne spreminjamo) v angleških in francoskih imenih s končajema ‑⟨ce⟩ in ‑⟨ge⟩, saj e v obeh jezikih vpliva na izgovor črke ⟨c⟩ kot [s] ter črke ⟨g⟩ v angleščini kot [dž] in v francoščini kot [ž] (v izglasju in pred soglasnikom kot [č] oz. [š]):

V francoskih imenih je črka e lahko del nemega črkovnega sklopa (npr. v končaju ‑⟨es⟩), a ne izpada in ne vpliva na krajšanje osnove, npr. fr. Georges [žórš]; fr. Descartes [dekárt], rod. Descartesa [dekárta].

V angleških imenih nemi črki e lahko sledi še kaka soglasniška črka, ki se izgovarja (ali ne), vendar je pri pregibanju nikoli je opuščamo, npr. angl. James [džêjms/džéms], rod. Jamesa [džêjmsa/džémsa].

Razmerje med osnovo in podstavo

Iz samostalnikov z nemim e v končaju izpeljujemo samostalniške in pridevniške izpeljanke na štiri načine: iz skrajšane, neskrajšane, izglasno spremenjene ali podaljšane osnove, kar je odvisno od glasu, s katerim se končuje govorna rodilniška osnova, in priponskega obrazila.

Če se osnova konča na zvočnike (m, n, r, l, j in v) ali nezvočnike p, b, t, d in f, je podstava vseh pridevniških in samostalniških izpeljank enaka rodilniški osnovi, ki je pisno skrajšana (nemi e opuščamo).

Skrajšana osnova na zvočnike m, n, r, l, j in v ali nezvočnike p, b, t, d in f
jezik imenovalnik rodilnik izpeljanke z obrazili ‑ov/‑ev inin,ec ter ‑ski inčan
m fr. Angoulême [angulêm] Angoulêma [angulêma] angoulêmski [angulêmski]
Angoulêmčan [angulêmčan]
n fr. La Fontaine [la fontên] La Fontaina [la fontêna] La Fontainov [la fontênov-]
n angl. Yellowstone [jélou̯stón/jêlou̯stôu̯n] Yellowstona [jélou̯stóna/jêlou̯stôu̯na] yellowstonski [jélou̯stónski/jêlou̯stôu̯nski]
r angl. Baltimore [báltimọr] Baltimora [báltimọra] tudi
Baltimorja [báltimọrja]
baltimorski [báltimọrski]
Baltimorčan [báltimọrčan]
l fr. Lille [líl] Lilla [líla] lillski [lílski]
v fr.  Megèv[mežêu̯] Megèva [mežêva] megèvski [mežêu̯ski]
Megèvčan [mežêu̯čan]
j angl. Boye [bôj] Boya [bôja] Boyev [bôjev-]
b angl. YouTube [jútúb/jútjúp] YouTuba [jútúba/jútjúba] youtubski [jútúpski/jútjúpski]
d angl. Humberside [hámbərsajt] Humbersida [hámbərsajda] humbersidski [hámbərsajtski]
Humbersidčan [hámbərsajtčan]
d angl. Wilde [vájlt] Wilda [vájlda] Wildov [vájldov-]
p angl. Pope [pôu̯p] Popa [pôu̯pa] Popov [pôu̯pov-]
t angl. Watergate [vótərgêjt] Watergata [vótərgêjta] watergatski [vótərgêjtski]
f angl. Radcliffe [rêtklif] Radcliffa [rêtklifa] radcliffski [rêtklifski]

Če se osnova konča na nezvočnike s, z, – š, ž, č, dž – k, g, h, je podstava pridevniških izpeljank odvisna od obrazila:

1. podstava izpeljank z obrazili -ov/-ev in -in je enaka rodilniški osnovi (z nemim e ali brez njega), npr. angl. George [džórč], rod. Georgea [džórdža] – prid. Georgeov/Georgeev [džórdžev-];

2. podstava izpeljank z obrazilom -ski se opira na govorno osnovo, v kateri se končni glas osnove zamenja s , -ski pa izgubi svoj s; nastane končaj -ški, npr. fr. Camargue [kamárk], rodCamargua [kamárga] – prid. camarški [kamárški].

Govorjena osnova na nezvočnike s, z, c š, ž, č, k, g, h in pridevniške izpeljanke
jezik imenovalnik rodilnik izpeljanke z obrazili
ov/-ev in -in
izpeljanke z obrazilom ‑ski
g fr. Camargue [kamárk] Camargua [kamárga] camarški [kamárški]
k fr. Dunkerque [denkêrk] Dunkerqua [denkêrka] dunkerški [denkêrški]
s angl. Providence [prôvidens] Providencea [prôvidensa] providenški [prôvidenški]
s angl. Joyce [džôjs] Joycea [džôjsa] Joyceov [džôjsov-]
s fr. Maurice [morís] Mauricea [morísa] Mauriceov [morísov-]
z angl. Glaze [glêjs] Glaza [glêjza] Glazov [glêjzov-]
ž fr. Maubeuge [mobêš] Maubeugea [mobêža] maubeuški [mobêški]
ž fr. Serge [sêrš] Sergea [sêrža] Sergeov/Sergeev [sêržev-]
ž fr. Brugge [brúš] Bruggea [brúža] bruški [brúški]
angl. George [džórč] Georgea [džórdža] Georgeov/Georgeev [džórdžev-]

Samostalniške izpeljanke (prebivalska imena) z obrazilom -an tvorimo različno glede na končaj osnove:

1. če se osnova konča na nezvočnike š, ž, č, , je podstava izpeljank enaka pisni rodilniški osnovi, naj bo ta pisno skrajšana ali neskrajšana, npr. fr. Brugge [brúš], rod. Bruggea [brúža] – preb. Bruggean [bružán];

2. če se osnova konča na nezvočnike s, zc – k, g, h, se podstava opira na govorno osnovo, v kateri se končni glas osnove spremeni, in sicer gžzžhšsšcč in kč, npr. fr. Camargue [kamárg-] – preb. Camaržan [kamaržán].

Govorjena osnova na nezvočnike s, z, c š, ž, č, k, g, h n prebivalska imena
jezik imenovalnik rodilnik izpeljanke z obrazilom -an
g fr. Camargue [kamárk] Camargua [kamárga] Camaržan [kamaržán]
k fr. Dunkerque [denkêrk] Dunkerqua [denkêrka] Dunkerčan [denkêrčan]
s angl. Providence [prôvidens] Providencea [prôvidensa] Providenšan [providenšán]
ž fr. Maubeuge [mobêš] Maubeugea [mobêža] Maubeugean [mobežán]
ž fr. Brugge [brúš] Bruggea [brúža] Bruggean [bružán]

POSEBNOST

Pri francoskih in angleških imenih s soglasniškim sklopom pred končno nemo črko ⟨e⟩ se v govoru med soglasnika vriva neobstojni polglasnik. Podstava pridevnika na -ski in prebivalskega imena z obrazilom -čan se razlikuje glede na to, ali je v izglasju zvočnik l ali r, in sicer:

  1. če se ime konča na govorjeni zvočnik l, je neobstojni polglasnik v podstavi izpeljanke zapisan z ⟨e⟩ (grenobelski [grenóbəlski], Grenobelčan [grenóbəlčan]);
  2. če se ime konča na govorjeni zvočnik r, neobstojni polglasnik v podstavi izpeljanke ni zapisan z ⟨e⟩ (louvrski [lúvǝrski]).
Jezik Imenovalnik Rodilnik Izpeljanke z obrazili ‑ski in ‑čan
l fr. Grenoble [grenóbəl] Grenobla [grenóbla] grenobelski [grenóbəlski]
Grenobelčan [grenóbəlčan]
l angl. Seattle [sijêtǝl] Seattla [sijêtla] seattelski [sijêtǝlski]
Seattelčan [sijêtǝlčan]
r fr. Louvre [lúvər] Louvra [lúvra] louvrski [lúvǝrski]

Glej poglavje »Neobstojni polglasnik v francoskih in angleških imenih z nemimi končaji«.

Imena ženskega spola

Angleška in francoska ženska imena s končnim nemim e so pri sklanjanju nespremenjena: sklanjamo jih po tretji ženski sklanjatvi, npr. angl. Kate [kêjt], rod. Kate [kêjt]; fr. Charlotte [šarlót], rod. Charlotte [šarlót].

Tako še: fr. Dominique [dominík], fr. Marguerite [margerít], angl. Jane [džêjn], fr. Aude [ód-]; angl. Alice [êlis], angl. Candance [kêndens], angl. Janice [džênis] ipd.

Posebnost

Imena na končni nemi e, ob katerih obstajajo podomačena ali domača imena na -a, sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, npr. angl. Christine [kristín], rod. Christine [kristín] tudi Christine [kristíne], or. s Christine [skristín] tudi s Christino [skristíno] po vzorcu slovenskega Kristina [kristína], rod. Kristine [kristíne], or. s Kristino [skristíno].

Razmerje med osnovo in podstavo

Pri tvorbi svojilnega pridevnika z obrazilom -in iz ženskih imen s končnim nemim e, je ohranjanje nemega e odvisno od končaja imena, in sicer nemi e ohranjamo le v imenih z izglasnim -⟨ce⟩ kadar je njegov zapis odločilen za izgovor pred njim stoječe črke, v vseh drugih imenih s končnim govorjenim soglasnikom pa ga opuščamo:

Tako še: angl. Candance [kêndens], angl. Charlice [šarlís], angl. Reece [rís]; angl. Charlotte [šarlót], fr. Dominique [dominík], angl. Jane [džêjn], fr. Aude [ód-] ipd.

Če je črka ⟨e⟩ sestavina različnih dvočrkij (npr. ⟨ie⟩, ⟨ue⟩), je to dvočrkje tudi v svojilnih pridevnikih vedno ohranjeno, pred obrazilom -in pa je vrinjen soglasnik j, npr. angl. Barbie [bárbi] – Barbiejin [bárbijin], angl. Billie [bíli] – Billiejin [bílijin], fr. Natalie [natalí] – Nataliejin [natalíjin], angl. Sue [sú] – Suejin [sújin].

Nemi h v končaju

Imena moškega spola

Osebnim imenom in priimkom s končnim nemim h za samoglasnikom pri pisnem pregibanju zgolj dodajamo končnice (osnova je nespremenjena). Govorno pregibanje je odvisno od naglašenosti končnega samoglasnika.

  1. Če je končni samoglasnik nenaglašen, ime sklanjamo po prvi ali drugi moški sklanjatvi; druga je (sploh v zapisu) zelo redka:
    • Jonah [džóna], rod. Jonaha [džóna], daj. Jonahu [džónu], or. z Jonahom [zdžónom] (redko Jonah [džóna], rod. Jonahe [džóne], daj. Jonahi [džóni], or. z Jonaho [zdžóno]);
    • Noah [nóa], rod. Noaha [nóa], daj. Noahu [nóu], or. z Noahom [znóom] (redko Noah [nóa], rod. Noahe [nóe], daj. Noahi [nói], or. z Noaho [znóo]).
  2. Če je končni samoglasnik naglašen (francoska in enozložna angleška imena), osnovo v govoru podaljšujemo z j:
    • fr. Noah [noá], rod. Noaha [noája], or. z Noahom/Noahem [znoájem];
    • angl. Pooh [pú], rod. Pooha [púja], or. s Poohom/Poohem [spújem].

POSEBNOSTI

  1. Pri nekaterih daljših angleških imenih s končnim nemim h (Peckinpah [pêkinpa]) se je v govoru izjemoma uveljavilo daljšanje osnove z j, npr. Peckinpah [pêkinpa], rod. Peckinpaha [pêkinpaja]. 
  2. Pri imenih, ki imajo uveljavljene slovenske različice, npr. svetopisemski imeni Noe [nóe] in Jona [jóna], se nemi h lahko tudi opušča. V rabi se od rodilnika dalje pojavljajo poslovenjene sklonske oblike v obeh moških sklanjatvah.

Sklanjanje zemljepisnih imen je v posameznih primerih neustaljeno.

V SP 2001 je bil kodificiran izgovor, ki je sledil branju po črki (nemi h se ohranja), in sklanjanje po prvi moški sklanjatvi (Utah [jútah], rod. Utaha [jútaha]). Ta način se v sodobni rabi zaradi poznavanja pravil angleškega jezika uresničuje vse redkeje.

Zaradi vpliva govorjenih oblik z izglasnim -a imena kot Utah [júta], Savannah [savána, amer. savêna] in Dagobah [dagóba] opisujemo kot samostalnike ženskega spola in jih uvrščamo v tretjo žensko sklanjatev.

V pisnem jeziku ta imena pogosto sklanjamo po prvi moški sklanjatvi (Utah [júta] m, rod. Utaha, mest. v Utahu), v govoru pa jih lahko sklanjamo (če jih želimo sklanjati z glasovnimi končnicami) po prvi ženski sklanjatvi, saj pogosto preidejo v ženski spol, npr. [júta], rod. [júte], mest. [u̯júti].

Pisna podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena. Če je nemi h ohranjen, npr. Jonah [džóna], rod. Jonaha [džóna] ali Jonahe [džóne], je ohranjen tudi pri svojilnem pridevniku: Jonahov [džónov-]. Izjemoma se h izpušča, če so imena že v imenovalniku podomačena, npr. svetopisemski Jona Jonov

Imena ženskega spola

Pri angleških ženskih imenih z nenaglašenim samoglasniškim izglasjem končni nemi h pri pisnem pregibanju praviloma ohranjamo in imena sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:

Tako še: Hannah [hêna], Deborah [débora], Norah [nóra], Farrah [fêra], Mariah [marája] ipd.

POSEBNOST

Zlasti pri imenih na končni govorjeni -a, ki imajo uveljavljene slovenske različice (Sarah Sara, Hannah Hana), se končni nemi h tudi v zapisu opušča, samoglasnik pred njim pa dobi vlogo končnice: Sarah [sêra], rod. Sare [sêre]. V rabi se oba načina pogosto mešata: ime v zapisu pregibamo po tretji ženski sklanjatvi, v govoru tudi po prvi, npr. intervju s Sarah [intervjú ssêro].

Pisna podstava svojilnega pridevnika je enaka osnovi imena. Če je nemi h ohranjen, npr. Oprah [ópra], rod. Oprah [ópra], je ohranjen tudi pri svojilnem pridevniku: Oprahin [óprin]. Izjemoma se h izpušča, če so imena že v imenovalniku podomačena, npr. svetopisemska Sara Sarin

Daljšanje osnove z j

Splošno

Daljšanje osnove se pojavlja pri sklanjanju samostalnikov moškega spola, katerih osnova se končuje na samoglasnik. Samoglasniškim osnovam pri sklanjanju dodajamo soglasnike j, n, s in t ter morfema ov oz. ev. Soglasnik j dodajamo tudi nekaterim skupinam samostalnikov moškega spola s končnim r in manjši skupini samostalnikov srednjega spola.

O daljšanju osnove s soglasniki n, s in t glej poglavje »Prva moška sklanjatev« in »Prva srednja sklanjatev« (Oblikoslovje).

O pogovornem daljšanju osnove pri samostalnikih moškega spola s soglasnikom t glej poglavje »Prva moška sklanjatev« (Oblikoslovje).

O daljšanju osnove z morfemoma ov in ev pri enozložnih občnoimenskih samostalnikih moškega spola v dvojini in množini glej poglavje »Prva moška sklanjatev« (Oblikoslovje).

Pri sklanjanju tujih imen in pisno nepodomačenih besed v slovenščini se pojavlja le daljšanje osnove z j, ki pri samostalnikih moškega spola vpliva tudi na preglas.

Glej poglavje »Preglas« (Glasovno-črkovne premene).

Daljšanje osnove z j pri samostalnikih moškega spola

Pri sklanjanju samostalnikov moškega spola osnovo daljšamo z j, če se konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u ali soglasnik r.

Samostalniki na končni samoglasnik

Pri sklanjanju samostalnikov moškega spola osnovo daljšamo z j tako v zapisu kot v govoru v vseh sklonih (razen v imenovalniku ednine in tožilniku, če je enak imenovalniku), in sicer

  1. če se osnova končuje na naglašene samoglasnike ali nenaglašena i in u:
    • [á] – apartma [apartmá], rod. apartmaja [apartmája];
    • [é] – karate [karaté], rod. karateja [karatêja];
    • [í] – meni [mení], rod. menija [meníja];
    • [ó] – skiro [skiró], rod. skiroja [skirója];
    • [ú] – kanu [kanú], rod. kanuja [kanúja];
    • [i] – kolibri [kolíbri], rod. kolibrija [kolíbrija];
    • [u] – sudoku [sudóku], rod. sudokuja [sudókuja];
  2. če se osnova končuje na nenaglašeni e, kadar ta ni končnica:
    • pri redkih priimkih (Maze [máze], rod. Mazeja [mázeja]; Vute [vúte], rod. Vuteja [vúteja]);
    • pri pisno podomačenih prevzetih občnih izrazih in imenih (maskarpone [maskarpóne], rod. maskarponeja [maskarpóneja]; Jahve [jáhve], rod. Jahveja [jáhveja]).

Posebnosti

  1. Pri nekaterih osebnih imenih in priimkih na končni nenaglašeni e (Arne, Mate; Berke) se v knjižni rabi uveljavljata tako daljšanje z j kot s t (Arne, rod. Arneja/Arneta). V sodobnem knjižnem jeziku sta za slovenske nosilce imen in priimkov mogoči obe možnosti sklanjanja, izbira je odvisna od nosilca imena in od regionalne ali rodbinske navade, ki jo v knjižnem jeziku ohranjamo.
  2. Če je končni nenaglašeni e končnica (in ne zadnji glas osnove), se pri sklanjanju premenjuje (finale [finále], rod. finala [finála]). Osnove torej ne daljšamo pri
    • redkih eksonimih, npr. Čile;
    • nekaterih prevzetih besedah, npr. kamikaze, gvakamole, konklave;
    • skupinah že podomačenih samostalnikov s končaji -ale (finale, bienale, Berlinale, četrtfinale, polfinaletrienale), -ile (faksimile, kampanile) in -ere (belvedere, mizerere).

Po pravilih starejših pravopisov daljšamo osnovo s t le pri »domačih«, z j pa pri prevzetih imenih: delo Mateta Dolenca in zmaga Mateja Parlova.

Naglasno mesto ni ustaljeno pri nekaterih prevzetih samostalnikih, ki se končujejo na u (v sodobni slovenščini je pri takih sicer vse pogosteje naglas na zadnjem besednem zlogu), npr. emu [emú/ému], haiku [hajkú/hájku], vudu [vúdu/vudú], guru [gúru/gurú]. V obeh primerih pa daljšajo osnovo z j.

Osnovo daljšamo z j tudi pri sklanjanju črkovalno branih enot, pri katerih je v izglasju lahko tudi naglašeni polglasnik, npr. pri

Samostalniki na končni r

Daljšanje z j poznajo nekateri večzložni samostalniki z osnovo na soglasnik r (npr. šolar [šólar], rod. šolarja [šólarja]). Osnove pa ne daljšajo naslednje skupine samostalnikov:

Podrobneje o krajšanju osnove pri besedah s končnim r glej poglavje »Neobstojni polglasnik« (Glasovno-črkovne premene).

Daljšanja osnove pri enakozvočnih občnih besedah in lastnih imenih ne uveljavljamo vedno enako, npr. sever, rod. severa nasproti Sever, rod. Severja (pri priimku); požar, rod. požara nasproti Požar, rod. Požarja (pri priimku). Podobno velja za enakozvočnice z različnimi pomeni, npr. okvir, rod. okvirja (slika v okvirju) nasproti okvir, rod. okvira (v okviru danih možnosti).

Samostalniki na končni r, ki jih sklanjamo na dva načina

Pri nekaterih samostalnikih s končnim r sta sklanjatveni možnosti dve; prednostna je tista, ki je v rabi bolj uveljavljena in zato nevtralna.

  1. Pri samostalnikih gejzir, hektar, kamamber, lovor, lemur, termofor; Ikar …, ki jih sklanjamo bodisi z daljšanjem osnove bodisi z nespremenjeno osnovo, je bolj razširjeno sklanjanje z daljšanjem osnove, npr. javor [jávor], rod. javorja [jávorja] tudi javora [jávora]. Izjema: fluor [fluór], rod. fluora [fluóra] tudi fluorja [fluórja].
  2. Pri samostalnikih s končnim -⟨er⟩, ki jih sklanjamo bodisi z daljšanjem osnove bodisi s skrajšano osnovo (zaradi neobstojnega samoglasnika), je bolj razširjeno sklanjanje s skrajšano osnovo, npr. seter [sétər], rod. setra [sétra] tudi seter [séter], seterja [séterja]. Tako še: bager, sfinkter ...

Posebnost

Samostalnika amper in bofor, ki označujeta merske enote, sklanjamo pogosteje z nespremenjeno osnovo: amper [ampêr], rod. ampera [ampêra] tudi amperja [ampêrja].

Moška osebna imena, ki so po nastanku zloženke z enozložnimi sestavinami v drugem delu (npr. -bor, -dar, -mer, -mir, -zar), so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno osnovo (npr. Prešeren o Črtomiru), danes pa pogosteje s podaljšano osnovo: Črtomir [čə̀rtomir], rod. Črtomirja [čə̀rtomirja] tudi Črtomira [čə̀rtomira]. Tako še: Božidar, Dalibor, Hotimir, Kazimir, Ljubomir, Slavomir, Svetozar, Tugomer, Tihomir, Vladimir, Zvonimir

Razmerje med osnovo in podstavo

Kadar iz samostalnikov moškega spola, ki pri sklanjanju daljšajo osnovo z j, izpeljujemo pridevniške in samostalniške izpeljanke, je podstava tvorjenk lahko enaka podaljšani (rodilniški) ali nepodaljšani (imenovalniški) osnovi.

  1. Podaljšani (rodilniški) osnovi je enaka podstava
    • vseh izpeljank, če se samostalnik konča na naglašeni samoglasnik ali nenaglašena i in u ter e, ki ni končnica: apartmajski, nivojski, Menašejev; kengurujček, bordojec;
    • pridevniških izpeljank z obrazilom -ev, če se samostalnik konča na r: šolarjev, direktorjev, carjev.
  2. Nepodaljšani (imenovalniški) osnovi je enaka podstava
    • izpeljank z obrazili -ček, -ski, -ec, -ica, -ka ..., če se samostalnik konča na r: šolarček, januarski, direktorski, labradorec, carica, čebelarka …;
    • večine izpeljank s prevzetimi obrazili, npr. -izem (carizem; kanuizem, vuduizem), -ist (carist, humorist, tenorist; karateist, skiroist, vuduist).
Samostalniki moškega spola s končnim naglašenim samoglasnikom
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik ski; ‑ček, ec ev ist, ‑izem
apartma [apartmá] apartmaja [apartmája] apartmajski [apartmájski] apartmajev [apartmájev-]
karate [karaté] karateja [karatêja] karatejski [karatêjski]
karatejec [karatêjǝc]
karateist [karateíst]
ataše [atašé] atašeja [atašêja] atašejski [atašêjski] atašejev [atašêjev-]
meni [mení] menija [meníja] menijski [meníjski]
nivo [nivó] nivoja [nivója] nivojski [nivójski]
kanu [kanú] kanuja [kanúja] kanujski [kanújski] kanuist [kanuíst] kanuizem [kanuízǝm]
kenguru [kengurú] kenguruja [kengurúja] kengurujček [kengurújčǝk] kengurujski [kengurújski] kengurujev [kengurújev-]
Samostalniki moškega spola s končnima nenaglašenima i in u
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik ski; ‑ček,‑ec ev ist, ‑izem
hobi [hóbi] hobija [hóbija] hobijski [hóbijski] hobist [hobíst]
kolibri [kolíbri] kolibrija [kolíbrija] kolibrijski [kolíbrijski]
kolibrijka [kolíbrijka]
kolibrijev [kolíbrijev-]
sudoku [sudóku] sudokuja [sudókuja] sudokujski [sudókujski]
Samostalniki moškega spola s končnim nenaglašenim e
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik -ski; -ček, -ec ev -ist, -izem
maskarpone [maskarpóne] maskarponeja [maskarpóneja] maskarponejev [maskarpónejev-]
Maze [máze] Mazeja [mázeja] Mazejev [mázejev-]
Samostalniki moškega spola s končnim r
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
imenovalnik rodilnik ski; ‑ček, ‑ica, ‑ka ev ist, ‑izem
šolar [šólar] šolarja [šólarja] šolarski [šólarski]
šolarček [šólarčǝk]
šolarjev [šólarjev-]
direktor [diréktor] direktorja [diréktorja] direktorski [diréktorski]
direktorica [diréktorica]
direktorjev [diréktorjev-]
januar [jánuar] januarja [jánuarja] januarski [jánuarski]
car [cár] carja [cárja] carski [cárski]
carica [caríca/cárica]
carjev [cárjev-] carist [caríst] carizem [carízǝm]

Posebnost

Če iz samostalnikov na končni govorjeni i tvorimo izpeljanke z obraziloma -ist in -izem, protizevni j nakazujemo tudi v zapisu, npr. zombijizem [zombijízǝm]. Pisne dvojnice se pojavljajo, če pride do sovpada končnega i z obrazilnim, npr. pri obrazilu -ist: hobist [hobíst] (redko hobijist [hobijíst]), ragbist [ragbíst] (redko ragbijist [ragbijíst]), relist [relíst] (redko relijist ali rallyjist [relijíst]).

O podstavi svojilnih pridevnikov iz ženskih imen, pri katerih pred pridevniško obrazilo -in vrinemo tudi soglasnik j, glej poglavje »Svojilni pridevniki z obrazilom -in« (Besedotvorje).

Daljšanje osnove z j pri prevzetih besedah

Zaradi razlik med zapisom in govorom je lahko daljšanje osnove pri prevzetih besedah pisno in govorno ali samo govorno:

  1. pisno in govorno, npr. it. Ferrari [ferári], rod. Ferrarija [ferárija]; nem. Dürer [dírer], rod. Dürerja [dírerja]; angl. Sidney [sídni], rod. Sidneyja [sídnija]; fr. chardonnay [šardoné], rod. chardonnayja [šardonêja];
  2. samo govorno (večinoma pri angleških in francoskih imenih), npr. fr. Degas [degá], rod. Degasa [degája]; fr. Delacroix [delakroá], rod. Delacroixa [delakroája]; angl. Shaw [šó], rod. Shawa [šója].
Pisno in govorno daljšanje osnove z j
Samostalniki na končni samoglasnik

Osnovo daljšamo po pravilih za slovenske besede, in sicer

  1. če se v govoru končuje na naglašene samoglasnike ali nenaglašeni i, ki so lahko zapisani tudi z dvočrkji ali črkovnimi sklopi:
    • [á]: fr. Zola [zolá], rod. Zolaja [zolája]; fr. Curie [kirí], rod. Curieja [kiríja];
    • [é]: fr. René [rené], rod. Renéja [renêja]; nem. Chiemsee [kímzé], rod. Chiemseeja [kimzêja];
    • [í]: kat. Dalí [dalí], rod. Dalíja [dalíja]; fr. Nancy [nansí], rod. Nancyja [nansíja]; fr. Guy [gí], rod. Guyja [gíja];
    • [ó]: fr. Rousseau [rusó], rod. Rousseauja [rusója]; port. Maceió [masejó], rod. Maceiója [masejója];
    • [ú]: it. Cefalù [čefalú], rod. Cefalùja [čefalúja]; angl. Who [hú], rod. Whoja [húja];
    • [i]: it. Machiavelli [makjavéli], rod. Machiavellija [makjavélija]; nem. Savigny [závinji], rod. Savignyja [závinjija]; angl. Milwaukee [milvóki], rod. Milwaukeeja [milvókija]; angl. grammy [grêmi], grammyja [grêmija];
  2. če se v govoru končuje na nenaglašeni e ali u, kadar ta ni končnica:
    • [e]: nem. Nietzsche [níče], rod. Nietzscheja [níčeja]; it. Dante [dánte], rod. Danteja [dánteja];
    • [u]: nem. Kotzebue [kócebu], rod. Kotzebueja [kócebuja]; avstronez. Vanuatu [vanuátu], rod. Vanuatuja [vanuátuja]; afr. Wagadugu [vagadúgu], rod. Wagaduguja [vagadúguja].

Posebnost

Pri sklanjanju nekaterih (večinoma italijanskih) imen na nenaglašeni samoglasnik e ali romunskih imen s končajem -⟨scu⟩ je daljšanje osnove z j ena od možnosti, saj sta končna samoglasnika e in u bodisi del osnove bodisi končnica, npr.

Tako še: it. Pordenone [pordenóne], it. Bonaparte [bonapárte], srb. Pijade [pijáde], rom. Enescu [enésku] itd.

Samostalniki na končni govorjeni r

Imena z osnovo na govorjeni in zapisani končni r (zlasti v večzložnih samostalnikih) sklanjamo tako, da osnovo daljšamo v govoru in zapisu:

Posebnost

Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena, npr. angl. Lear [lír], rod. Leara [líra]; nem. Mohr [mór], rod. Mohra [móra].

Samostalniki s pisnim končajem ⟨re⟩

Pri angleških in francoskih imenih s pisnim končajem ‑⟨re⟩, ki ga izgovorimo kot [r], končni nemi e pri sklanjanju izpade, daljšanje osnove pa je le ena od sklanjatvenih možnosti:

Tako še: fr. Ampère [ampêr], fr. Baudelaire [bodlêr], fr. Lumière [limjêr], fr. de Saussure [də sosír].

Daljšanja z j ne poznajo angleške enozložnice s končnim govorjenim r (npr. angl. More [mór], rod. Mora [móra]; Shire [šír], rod. Shira [šíra]). Tako še: angl. Gere [gír], angl. Eyre [êjr], angl. Ware [vêr]. Večzložna ali zložena imena s temi sestavinami v drugem delu imena so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno, danes pa tudi s podaljšano osnovo, npr.

O imenih, pri katerih pisni končaj ‑⟨re⟩ sledi soglasniku (tip Louvre, Sartre) in se izgovarjajo s polglasnikom, osnova pa se pri sklanjanju krajša, glej poglavje »Neobstojni poglasnik v angleških in francoskih imenih z nemimi končaji« (Neobtojni samoglasniki).

Podrobneje o imenih s končnim nemim e glej poglavje »Nemi e« (Neme črke in črkovni sklopi).

Govorno daljšanje osnove z j

Samo v govoru podaljšujejo osnovo nekatera tuja moška imena s pisnimi soglasniškimi končaji, ki so

Pri sklanjanju je osnova pisno nespremenjena, v izgovoru pa izglasje zahteva daljšanje z j.

Samostalniki na končni samoglasnik

Samo govorno se osnova daljša, če se končuje na govorjene naglašene samoglasnike ali nenaglašena i in u:

Samostalniki na končni govorjeni r in neme soglasniške črke

Če (večinoma v francoskih imenih) končnemu r sledi nema črka za soglasnik (c, d, g, h, s, t) ali nemi črkovni sklop (dt) ali je soglasnik del nemega sklopa (es), ta imena v govoru sklanjamo na dva načina – s podaljšano ali nepodaljšano osnovo:

Tako še: fr. Abélard [abelár], Cendrars [sandrár], Goncourt [gonkúr], Hazard [azár] itd.

Pri imenih iz različnih jezikov s sestavinami -bourg, -burg, -burgh, -borg, ki so bila prevzeta v preteklosti, se je v slovenščini uveljavilo branje po črki ([burg-] ali [borg-]), čeprav npr. francoščina zahteva izgovor [bur], angleščina predvsem [bər] in [bra], švedščina [borj] ipd.

Angleška imena, podomačena v preteklosti, izgovarjamo in pregibamo, kot se je ustalilo, tj. angl. Edinburg [édinburg-]. Danes jih podomačujemo (Clayburgh [klêjbə̀r], Chigurh [šigə̀r]). Če je v zadnjem zlogu naglašeni polglasnik, osnovo v govoru daljšamo z j (rod. Clayburgha [klêjbə̀rja], Chigurha [šigə̀rja]).

Razmerje med osnovo in podstavo
Podstava pri imenih, ki daljšajo osnovo pisno in govorno

Če se samostalnik konča na naglašeni samoglasnik in nenaglašene i in u ter e, ki ni končnica, je podstava vseh izpeljank enaka podaljšani (rodilniški) osnovi.

Imena moškega spola s končnim naglašenim samoglasnikom in nenaglašenim i
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ev
fr. Zola [zolá] Zolaja [zolája] Zolajev [zolájev-]
fr. René [rené] Renéja [renêja] Renéjev [renêjev-]
nem. Chiemsee [kímzé] Chiemseeja [kímzêja] chiemseejski [kímzêjski]
kat. Dalí [dalí] Dalíja [dalíja] Dalíjev [dalíjev-]
fr. Nancy [nansí] Nancyja [nansíja] nancyjski [nansíjski]
Nansyjčan [nansíjčan]
nem. Savigny [závinji] Savignyja [závinjija] Savignyjev [závinjijev-]
fr. Rousseau [rusó] Rousseauja [rusója] Rousseaujev [rusójev-]
port. Maceió [masejó] Maceiója [masejója] maceiójski [masejójski]
Maceiójčan [masejójčan]
port. Iguaçu [igvasú] Iguaçuja [igvasúja] iguaçujski [igvasújski]
it. Cefalù [čefalú] Cefalùja [čefalúja] cefalùjski [čefalújski]
Cefalùjčan [čefalújčan]
angl. Milwaukee [milvóki] Milwaukeeja [milvókija] milwaukeejski [milvókijski]
Milwaukeejčan [milvókijčan]
it. Machiavelli [makjavéli] Machiavellija [makjavélija] Machiavellijev [makjavélijev-]
Imena moškega spola s končnima nenaglašenima e in u
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ev
nem. Nietzsche [níče] Nietzscheja
[níčeja]
Nietzschejev [níčejev-] 
nem. Kotzebue [kócebu] Kotzebueja [kócebuja] Kotzebuejev [kócebujev-]
afr. Wagadugu [vagadúgu] Wagaduguja [vagadúguja] wagadugujski
[vagadúgujski]
wagadugujčan
[vagadúgujčan]

Posebnosti

Podstava izpeljank iz imen, ki jih je mogoče sklanjati na dva načina (npr. Pordenone, Giuseppe; Enescu), se razlikuje glede na obrazilo.

  1. Podstava izpeljank z obraziloma -ski in -čan (iz zemljepisnih imen) je praviloma enaka nepodaljšani osnovi, npr. it. Pordenone [pordenóne], rod. Pordenona [pordenóna] in Pordenoneja [pordenóneja], toda: pordenonski [pordenónski] (in ne pordenonejski [pordenónejski]), Pordenončan [pordenónčan];
  2. Podstava svojilnih pridevnikov je enaka rodilniški osnovi, pri tem je obrazilo preglašeno (-ov > -ev), če je podstava enaka podaljšani osnovi, npr.
    • it. Giuseppe [džuzépe], rod. Giuseppeja [džuzépeja] in Giuseppa [džuzépa]; svoj. prid. Giuseppejev [džuzépejev-] in Giuseppov [džuzépov-];
    • rom. Enescu [enésku], rod. Enescuja [enéskuja] in Enesca [enéska]; svoj. prid. Enescujev [enéskujev-] in Enescov [enéskov-].

Če se samostalnik konča na r in pri sklanjanju osnovo daljša, je podstava izpeljank enaka podaljšani osnovi le pri tvorbi pridevnikov z obrazilom ev, pri izpeljankah z obraziloma -ski in -(č)an pa je enaka nepodaljšani (imenovalniški) osnovi.

Imena moškega spola s končnim r
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ev
nem. Fassbinder [fázbinder] Fassbinderja [fázbinderja] Fassbinderjev [fázbinderjev-]
angl. Windsor [víntsor] Windsorja [víntsorja] windsorski [víntsorski] Windsorjev [víntsorjev-]
nem. Weimar [vájmar] Weimarja [vájmarja] weimarski [vájmarski]
Weimarčan [vájmarčan]
fr. Pasteur [pastêr] Pasteurja [pastêrja] Pasteurjev [pastêrjev-]
fr. Althusser [altisêr] Althusserja [altisêrja] Althusserjev [altisêrjev-]
Podstava pri imenih, ki daljšajo osnovo le v govoru

Pri imenih na končne govorjene samoglasnike ali nenaglašena i in u, ki daljšajo osnovo le v govoru, je podstava pridevniških in samostalniških izpeljank v zapisu in govoru različna.

  1. V zapisu vse izpeljanke izhajajo iz pisne imenovalniške oblike (tj. nepodaljšane osnove), npr. angl. Leight [lí], rod. Leigha [líja]. Obrazilo svojilnega pridevnika lahko odraža glasovno premeno samoglasnika o v e za izglasnim (preglas) v govoru in zapisu (-ov in -ev), npr. Leighov/Leighev [líjev-].
  2. V govoru vse izpeljanke izhajajo iz govorne rodilniške oblike (tj. podaljšane osnove), npr. angl.[lí], rod. [líja]. Obrazilo svojilnega pridevnika je le preglašeno [líjev‑].
Imena moškega spola s končnim govorjenim samoglasnikom
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ov ali -ev [-ev-]
fr. Armagh [armá] Armagha [armája] armaghski [armájski]
Armaghčan [armájčan]
fr. Manet [mané] Maneta [manêja] Manetov/Manetev [manêjev-]
fr. Calais [kalé] Calaisa [kalêja] calaiski [kalêjski]
Calaisčan [kalêjčan]
fr. Lisieux [lizjé] Lisieuxa [lizjêja] lisieauxski [lizjêjski]
Lisieauxčan [lizjêjčan]
angl. Leigh [lí] Leigha [líja] Leighov/Leighev [líjev-]
fr. Camus [kamí] Camusa [kamíja] Camusov/Camusev [kamíjev-]
fr. Lascaux [laskó] Lascauxa [laskója] lascauxski [laskójski]
fr. Vaud [vó] Vauda [vója] vaudski [vójski]
Vaudčan [vójčan]
angl. Marlborough [mólboro] Marlborougha [mólbora] marlboroughski [mólborski]
Malboroughčan [mólborčan]
fr. Doubs [dú] Doubsa [dúja] doubski [dújski]
Doubsčan [dújčan]
angl. Carew [karú] Carewa [karúja] Carewov/Carewev [karújev-]
angl. Raleigh [róli] Raleigha [rólija] raleighski [rólijski]
Raleighčan [rólijčan]
angl. Matthew [mêtju] Matthewa [mêtjuja] Matthewov/Matthewev [mêtjujev-]

Posebnost

Pri tvorbi vrstnih pridevnikov z obrazilom -ski iz francoskih imenih s končno črko s (tudi v črkovnih sklopih -⟨es⟩, -⟨is⟩ ...) črka s v končaju sovpade s črko s v priponskem obrazilu -ski, npr. Calai[kalé], rod. Calaisa [kalêja] + -ski – calaiski [kalêjski]. Pri pogosteje rabljenih pridevnikih, še zlasti v stalnih besednih zvezah ali tudi strokovnih izrazih, so se uveljavile pisno podomačene oblike, ki temeljijo na govorjeni imenovalniški osnovi imena (neme črke torej opuščamo), osnovo pa daljšamo z j: Calais [kalé] – kalejski [kalêjski] (npr. kalejska čipka); Bordeaux [bordó] – bordojski [bordójski] (npr. bordojsko vino); Artois [artu̯á] – arteški [artéški] (npr. arteški gonič, arteški vodnjak); Beaujolais [božolé] – božolejski [božolêjski] (npr. božolejski postopek).

Pri izpeljankah iz angleških in francoskih imen na končaj⟨re⟩ se podstava izpeljank razlikuje glede na obrazilo.

  1. Podstava izpeljank z obraziloma -ski in -čan (iz zemljepisnih imen) je enaka nepodaljšani osnovi.
  2. Podstava svojilnih pridevnikov je enaka rodilniški osnovi, pri tem je obrazilo lahko tudi v zapisu preglašeno (-ov > -ev), če je podstava enaka podaljšani osnovi.

Enako velja za imena, pri katerih osnovo daljšamo le v govoru in končnemu govorjenemu r sledi nemi soglasnik (ta je zapisan na različne načine, gl. poglavje »Samostalniki na končni govorjeni r«). Le pridevniške svojilne oblike s podaljšano govorno podstavo imajo dve pisni različici: Flaubertov in Flaubertev [flobêrjev-].

Angleška in francoska imena moškega spola s končajem -⟨re⟩
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ov [-ov-] in -ev [-ev-]
angl. Shakespeare [šékspir] Shakespearja [šékspirja] Shakespearjev
[šékspirjev-]
Shakespeara [šékspira] shakespearski [šékspirski] Shakespearov
[šékspirov-]
fr. Voltaire [voltêr] Voltairja [voltêrja] Voltairjev [voltêrjev-]
Voltaira [voltêra] Voltairov [voltêrov-]
Angleška zložena imena moškega spola s končajem -⟨re⟩
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ov [-ov-] tudi -ev [-ev-]

angl.
Hampshire [hêmpšir] Hampshira [hêmpšira] hampshirski [hêmpširski]
Hampshirčan [hêmpširčan]
Hampshirja [hêmpširja]

angl.
Baltimore [báltimọr] Baltimora [báltimọra] baltimorski [báltimọrski]
Baltimorčan 
[báltimọrčan]
Baltimorja [báltimọrja]

angl.
Rushmore [rášmọr] Rushmora [rášmọra] rushmorski [rášmọrski]
Rushmorčan [rášmọrčan]
Rushmorja [rášmọrja]
angl. Theodore [tíjodọr] Theodora [tíjodọra] Theodorov [tíjodọrov-]
Theodorja [tíjodọrja] Theodorjev [tíjodọrjev-]
Francoska imena moškega spola s končnim govorjenim r, ki daljšajo osnovo le v govoru
VZOREC PREGIBANJA IZPELJANKE
jezik imenovalnik rodilnik -ski; -čan -ov ali -ev [-ev-]-ov [-ov-]
fr. Flaubert [flobêr] Flauberta [flobêrja] Flaubertov/Flaubertev [flobêrjev-]
Flauberta [flobêra] Flaubertov [flobêrov-]
fr. Ronsard [ronsár] Ronsarda [ronsárja] Ronsardov/Ronsardev
[ronsárjev-]
Ronsarda [ronsára] Ronsardov [ronsárov-]
fr. Nevers [nevêr] Neversa [nevêrja]
Neversa [nevêra] neverski [nevêrski]
Neverčan [nevêrčan]

Preglas

Splošno

Preglas je glasovna premena samoglasnika o z e za soglasniki c, j, č, ž, š in . Izkazuje se pri sklanjanju, in sicer pred končnicami ‑em, ‑ema in ‑ev ter pred pridevniškim obrazilom ‑ev.

Glej »Daljšanje osnove z j«.

Glej »Dvočrkji lj in nj« (Glasoslovni oris).

Preglas se pojavlja v govoru in zapisu

  1. pri sklanjanju:
    • samostalnikov moškega spola v orodniku ednine in dvojine, rodilniku dvojine in množine ter dajalniku dvojine in množine (gl. ključRamovštisoči);
    • samostalnikov srednjega spola v orodniku ednine in dvojine ter dajalniku dvojine in množine (gl. srcegorovjepljuča);
  2. v obrazilu -ev pri pridevniških izpeljankah, ki imajo:
    • svojilni pomen ter so tvorjene iz samostalnikov moškega in srednjega spola, ki pomenijo bitje ali ustanovo (kovač kovačevJurij Jurijev, Ramovš RamovševSTA STA-jevGorenje Gorenjev);
    • vrstni pomen in so tvorjene iz samostalnikov moškega, srednjega in ženskega spola (helij helijevsrce srčevborovnica borovničevčešnja češnjev).
    Samostalniki moškega spola
    im. ed. ključ [kljúč] Ramovš [ramôu̯š]
    or. ed. s ključem [skljúčem] z Ramovšem [zramôu̯šem]
    rod. dv. ključev [kljúčeu̯] Ramovšev 
    [ramôu̯šeu̯]
    daj. dv. ključema [kljúčema] Ramovšema 
    [ramôu̯šema]
    or. dv. s ključema [skljúčema] z Ramovšema 
    [zramôu̯šema]
    im. mn. tisoči [tísoči]
    rod. mn. ključev [kljúčeu̯] Ramovšev [ramôu̯šeu̯] tisočev [tísočeu̯]
    daj. mn. ključem [kljúčem] Ramovšem [ramôu̯šem] tisočem [tísočem]
    Samostalniki srednjega spola
    im. ed. srce [sərcé] gorovje [gorôu̯je]
    or. ed. s srcem [ssə̀rcem] z gorovjem [zgorôu̯jem]
    rod. dv.
    daj. dv. srcema [sə̀rcema] gorovjema [gorôu̯jema]
    or. dv. s srcema [ssə̀rcema] z gorovjema [zgorôu̯jema]
    im. mn. pljuča [pljúča]
    rod. mn.
    daj. mn. srcem [sə̀rcem] gorovjem [gorôu̯jem] pljučem [pljúčem]

Pri tvorbi pridevnika se soglasnik c pred obrazilom ev spremeni v č, npr. stric [stríc] – stričev [stríčev-]; Kekec [kékəc] – Kekčev [kékčev-]; apnenec [apnénəc] – apnenčev [apnénčev-]; pisec [písəc] – piščev [píščev-]; svizec [svízəc] – svižčev [svíščev-].

Soglasniki k, g, h in c se pri sklanjanju premenjujejo s soglasniki č (⇽ k, c), š (⇽ h), ž (⇽ g), če stojijo pred samoglasnikoma i in e, pa tudi v izpeljankah iz samostalnikov z osnovo na k, g, h pred obrazilom -en/-ni (na premeno tu vpliva nekdanji mehki polglasnik *ь), npr.

  • k: rokaročica; otrokotročiček;
  • g: snegsnežen, snežec; bregbrežina;
  • h: vrhpovršen; gluhglušiti;
  • c: stricstričev, striček; klicaklični.

Zaradi prilagoditve sičnikov šumevcem se črkovni sklop ⟨sc⟩ pred obrazilom -ev zamenja s ⟨šč⟩ in sklop ⟨zc⟩ z ⟨žč⟩, oba pa izgovorimo kot [šč]: Avsec [áu̯səc] – Avščev [áu̯ščev-]; Brezec [brézəc] – Brežčev [bréščev-].

O glasovnih prilagoditvah glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).

Pri slovenskih samostalnikih moškega spola se preglaševanje uresničuje vedno v govoru in zapisu, če se govorna osnova končuje:

  1. na cjčžš in  stric [stríc], Matej [matêj], meč [mèč], Ramovš [ramôu̯š]; Tomaž [tomáž-], bridž [brí-]; tudi pred imenovalniškima končnicama -a in -o (Škufca, Matija, Bonča, Kaluža, Legiša, hodža; bajaco, Franjo, pončo, Božo, Sašo, Nedžo);
  2. na j, pisni končaj pa je -⟨lj ali -⟨njLjubelj [ljubélʼ/ljubél], Kranj [kránʼ/krán];
  3. na j, ki je posledica daljšanja osnove (za samoglasniki á, é/e, í/i, ó, ú/u in soglasnikom r) – apartma, atelje, Maze, fondi, Kosi, skiro, intervju, sudoku; zidar, Cankar.

Če je osnova prekrivna s pisnim končajem besede ž⟩ in ⟩, se zaradi končne izgube zvenečnosti zveneči glas izkazuje šele v rodilniku oz. vedno pred samoglasnikom: Tomaž [tomáš], rod. Tomaža [tomáža]; bridž [bríč], rod. bridža [bría].

Preglas je pojav, ki ga uveljavljamo predvsem v knjižnem jeziku. V tej zvrsti je največ izjem in nedoslednosti pri imenih, katerih osnova se konča na c.

Glej poglavje »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti« (Glasoslovni oris).

Pri prevzetih besedah

Prevzeta imena in pisno nepodomačene občne besede preglašujemo po enakih pravilih kot slovenske samostalnike. Zaradi razlik med glasovno in pisno podobo imen (glasovi so lahko zapisani z drugimi črkami in črkovnimi sklopi kot v slovenščini) pa se pojavljajo odstopanja med govornim in pisnim sklanjanjem ter preglaševanjem.

Zaradi pregibanja smo pozorni predvsem na glasovno vrednost izglasja osnove, in sicer na izgovor poslovenjenega končnega glasu osnove, npr. angl. Leech [líč]; fr. Limoges [limóž-]. Pri iskanju vzorca v slovenskem jeziku poiščemo izgovorno vzporednico z domačimi (Vič [víč]; mrož [mróž-]) ali pisno že podomačenimi prevzetimi besedami.

V tujih imenih so glasovi, pri katerih v izgovoru upoštevamo preglas, zapisani na različne načine; črke (dvočrkja, tričrkja) imajo tudi drugačno glasovno vrednost kot v slovenščini ali pa drugačno glasovno vrednost izražajo z ločevalnimi znamenji.

O glasovni vrednosti zapisov v posameznih jezikih glej poglavja v razdelku »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.

Preglaševanje v prevzetih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah se uresničuje

  1. v govoru in zapisu, če se govorna osnova končuje:
    • na cjčžš in  – fr. Marseille [marsêj], angl. Bush [búš], češ. Kolář [kólarž-]madž. Nagy [nádž-]); tudi pred imenovalniško končnico -a madž. Dosza [dóža], it. Borgia [bórdža]; pred končnico -o, če je izgovor enak zapisu – hrv. Grašo [grášo];
    • na j, ki se pojavlja zaradi mehčanih izglasij – fr. Montaigne [montên’/montên], slš. Suchoň [súhon’/súhon];
    • na protizevni j v imenih s pisnim končajem -⟨ia it. Moravia [morávija], šp. García [garsíja];
    • na j, ki nastane zaradi daljšanja osnove (za samoglasniki á, é/e, í/i, ó, ú/u in soglasnikom r) – nem. Goethe [géte], angl. Oscar [óskar], angl. jacuzzi [džakúzi];
  2. v govoru ob pisnih dvojnicah:
    • pri francoskih in angleških samostalnikih s pisnima končajema -⟨ge in -⟨dge fr. Assange [asánž-], angl. Dodge [dôdž-];
    • pri francoskih samostalnikih z osnovo na končna govorjena j in š, ki jima sledi nemi h ali nemi črkovni sklop esfr. Versailles [versáj], Anouilh [anúj]; Limoges [limóž-/limôž-];
    • pri samostalnikih z osnovo na končni govorjeni c, če je zapisan z različnimi črkami in črkovnimi sklopi – nem. Leibniz [lájbnic];
    • pri samostalnikih z osnovo na končne govorjene cjčžš in , če jim sledi končnica -o it. Boccaccio [bokáčo], šp. Murillo [muríljo];
    • na protizevni j v imenih s pisnim končajem -⟨io⟩ – radio [rádijo], it. D'Annunzio [danúncijo];
    • na j, ki nastane zaradi daljšanja osnove (za samoglasniki á, é/e, í/i, ó, ú/u in soglasnikom r) pri samostalnikih, ki podaljšujejo osnovo z j le v govorufr. Diderot [didró], Manet [mané], Degas [degá]; angl. Shaw [šó], Andrew [êndru].

Pri nekaterih skupinah samostalnikov je daljšanje osnove z j le ena od sklanjatvenih možnosti. Preglaševanje uveljavljamo pri daljšanju osnove, in sicer:

  1. v govoru in zapisu, če se govorna osnova končuje na nenaglašeni eit. Giuseppe [džuzépe], it. Pordenone [pordenóne];
  2. v govoru ob pisnih dvojnicah, če se govorna osnova končuje na r, pisna pa na neme črke, in sicer nemi e (angl. Shakespeare [šékspir], fr. Molière [moljêr]) ali neme soglasnike (fr. Ronsard [ronsár], Gilbert [žilbêr]).

O posebnostih in dvojnih možnostih sklanjanja glej poglavji »Samostalniki na končni govorjeni r in nemi soglasniki« in »Samostalniki s pisnim končajem -⟨re⟩« (Daljšanje osnove, Glasovno-črkovne premene).

Podrobneje o preglasu po skupinah

Samostalniki z osnovo na končne govorjene c, j, č, ž, š in

V govoru in zapisu preglašujemo samostalnike moškega spola, katerih govorna osnova se končuje na cjčžš in  (stric, Matej, meč, Ramovš; Tomaž [tomáž-], bridž [brídž-]).

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
stric [stríc] s stricem [sstrícem] stričev [stríčev-]
Suhadolc [suhadólc] s Suhadolcem [ssuhadólcem] Suhadolčev [suhadólčev-]
Matej [matêj] z Matejem [zmatêjem] Matejev [matêjev-]
meč [mêč] z mečem [zmêčem] mečev [mêčev-]
Ramovš [ramôu̯š] z Ramovšem [zramôu̯šem] Ramovšev [ramôu̯šev-]
Tomaž [tomáš] s Tomažem [stomážem] Tomažev [tomážev-]
bridž [bríč] z bridžem [zbrídžem]

V manj formalnih knjižnojezikovnih položajih in pogovornem jeziku, še zlasti pri besedah, ki so značilne za pogovorne oblike sporazumevanja, npr. vzdevki (Rac, Joc), ljubkovalni izrazi (muc) ter žargonizmi in slengizmi (bruc), se pojavljajo odstopanja od vzorca (opuščanje preglasa in pri pridevniku opuščanje premene c > č), npr.

  • bruc [brúc], or. z brucem [zbrúcem], svoj. prid. brucev, redko bručev (manj formalno or. z brucom, svoj. prid. brucov);
  • Rac [rác], or. z Racem [zrácem], svoj. prid. Racevredko Račev (manj formalno or. z Racom, svoj. prid. Racov).

V pravopisnih pravilih so podana tudi pojasnila glede pogosto rabljenih oblik, z oznako »redko« so uvedene sicer sistemske oblike, ki so v rabi redko izpričane. Pojasnilo »manj formalno« se nanaša na nesistemske oblike, ki so v rabi zelo pogoste, navadno v manj formalnem knjižnem jeziku, tj. v bolj sproščenih okoliščinah, ki dopuščajo manjšo stopnjo uradnosti.

Nepreglašene oblike in pridevniki iz imen s končnim c se pod vplivom pretekle kodifikacije (Horac Horacov) in pogovornega jezika pojavljajo tudi v nekaterih uradnih imenih, kot so imena ulic, npr. v Ljubljani Komacova ulica, Lorenzova ulica, Makucova ulica, Pucova ulica, ali imena prireditev (Škucova tržnica). Enako velja za neuradne oblike ženskih priimkov, npr. Pucromani Mire Pucove (danes romani Mire Puc) ali Primic – pri Prešernu v akrostihu Primicovi Juliji.

Pri prevzetih besedah

Pri prevzetih pisno nepodomačenih samostalnikih se ravnamo po slovenskih zgledih; končni govorjeni c, j, č, ž, š in  so lahko zapisani z različnimi črkami, črkovnimi sklopi, dvo- in veččrkji.

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
madž. Miškolc [míškolc] z Miškolcem [zmíškolcem]
polj. Kawalec [kaváləc] s Kawalcem [skaválcem] Kawalčev [kaválčev-]
fr. Broglie [brôj] z Brogliem [zbrôjem] Brogliev [brôjev-]
fr. Marseille [marsêj] z Marseillem [zmarsêjem]
kor. Hyundai [hjúndaj] s Hyundaiem [shjúndajem] Hyundaiev [hjúndajev-]
angl. Hemingway [hémingvej] s Hemingwayem [shémingvejem] Hemingwayev [hémingvejev-]
angl. Greenwich [grínič] z Greenwichem [zgríničem]
madž. Lukács [lúkač] z Lukácsem [zlúkačem] Lukácsev [lúkačev-]
polj. Czeladź [čélač] s Czeladźem [sčéladžem]
port. Guterres [gutêreš] z Guterres [zgutêrešem] Guterresev [gutêrešev-]
tur. Beşiktaş [bešíktaš] z Beşiktaşem [zbešíktašem] Beşiktaşev [bešíktašev-]
češ. Kroměřiž [krómnjeržiš] s Kroměřižem [skrómnjeržižem]
madž. Nagy [náč] z Nagyem [znádžem] Nagyev [nádžev-]

Posebnost

Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se pojavlja pri treh skupinah samostalnikov na končni govorjeni c, č, š in j.

1. Pri angleških in francoskih samostalnikih s pisnima končajema -ge in -dge, ki ju izgovarjamo v angleščini kot [č] in v francoščini kot [š], pred samoglasnikom pa kot [dž] oz. [ž].

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
fr. Assange [asánš] z Assangeom/Assangeem [zasánžem] Assangeov/Assangeev [asánžev-]
angl. Cage [kêjč] s Cageom/Cageem [skêjdžem] Cageov/Cageev [kêjdžev-]
angl. Cambridge [kêmbrič] s Cambridgeom/Cambridgeem [skêmbridžem] Cambridgeov/Cambridgeev [kêmbridžev-]
angl. Dodge [dôč] z Dodgeom/Dodgeem [zdôdžem] Dodgeov/Dodgeev [dôdžev-]
angl. George [džórč] z Georgeom/ Georgeem [zdžórdžem] Georgeov/Georgeev [džórdžev-]
fr. Serge [sêrš] s Sergeom/Sergeem [ssêržem] Sergeov/Sergeev [sêržev-]

2. Pri francoskih samostalnikih z osnovo na končna govorjena j in š, ki jima sledi nemi h ali nemi črkovni sklop es.

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
fr. Versailles [versáj] z Versaillesom/Versaillesem [zversájem]
fr. Anouilh [anúj] z Anouilhom/Anouilhem [zanújem] Anouilhov/Anouilhev [anújev-]
fr. Georges [žórš/žôrš] z Georgesom/Georgesem [zžóržem/žôržem] Georgesov/Georgesev [žóržev-/žôržev-]

3. Pri samostalnikih, ki imajo govorjeni c na koncu osnove zapisan z drugimi črkami ali različnimi črkovnimi sklopi, npr. z z⟩, tz⟩, ⟨cz ipd.

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
madž. Ferencz [fêrenc] s Ferenczom/Ferenczem [sfêrencem] Ferenczov/Ferenczev [fêrenčev-]
madž. Göncz [génc] z Gönczom/Gönczem [zgéncem] Gönzov/Gönzev [génčev-]
nem. Leibniz [lájbnic] z Leibnizom/Leibnizem [zlájbnicem] Leibnizov/Leibnizev [lájbničev-]
nem. Fritz [fríc] s Fritzom/Fritzem [sfrícem] Fritzov/Fritzev [fríčev-]
nem. Hertz [hêrc] s Hertzom/Hertzem [shêrcem] Hertzov/Hertzev [hêrčev-]

Preglasa tradicionalno ne uveljavljamo pri imenih iz angleščine, nizozemščine ... z nezvočniškim sklopom ⟨ts⟩ v končaju besede: angl. Keats [kíts], or. s Keatsom [skítsom], prid. Keatsov [kítsov-]. Tako še: angl. Woods [vúts], Yeats [jêjts]; niz. Barents [bárents] (Barentsovo morje). Enako velja za občne besede (aids [ájts]).

Podrobneje o posebnostih pregibanja pri francoskih imenih glej poglavje »Imena moškega spola – sklanjanje in tvorba svojilnih pridevnikov« (Francoščina).

Glej poglavje »Neme črke in črkovni sklopi« (Glasovne-črkovno premene).

O zlitniškem izgovoru in zapisu nezvočniških sklopov glej poglavje »Soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).

Samostalniki na končne govorjene ca, ja, ča, ža, ša in dža

Samostalnike z osnovo na končni govorjeni c, j, č, ž, š in , ki jim sledi končnica -a (Škufca, Matija, Bonča, Kaluža, Legiša, hodža), je mogoče sklanjati po prvi ali drugi moški sklanjatvi. Preglaševanje izkazuje le prva sklanjatev, kar je zlasti pri priimkih redko (sklanjamo jih pogosteje po drugi moški sklanjatvi, npr. or. s Kalužo [s kalúžo] tudi s Kalužem [skalúžem]). Svojilni pridevnik tvorimo s preglašenim obrazilom -ev: Kalužev [kalúžev-].

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
Škufca [škúfca] s Škufcem [sškúfcem] Škufčev [škúfčev-]
Matija [matíja] z Matijem [zmatíjem] Matijev [matíjev-]

Pogosta napaka pri moških imenih s končnim -a (Bonča) je tvorba svojilnega pridevnika z obrazilom -in, npr. *Bončin namesto Bončev.

O zlitniškem izgovoru in zapisu nezvočniških sklopov glej poglavje »Soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).

Pri prevzetih besedah

Pri prevzetih osebnih imenih s končnimi govorjenimi ca, ja, ča, ža, ša in dža se ravnamo po slovenskih zgledih. Končni govorjeni c, j, č, ž, š in  so lahko zapisani z različnimi črkami, črkovnimi sklopi, dvo- in veččrkji.

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
srb. Kusturica [kústurica] s Kusturicem [skústuricem] Kusturičev [kústuričev-]
špan. Goya [gója] z Goyem [zgójem] Goyev [gójev-]
it. Mantegna [manténja] z Mantegnem [zmanténjem] Mantegnev [manténjev-]
češ. Krejča [krêjča] s Krejčem [skrêjčem] Krejčev [krêjčev-]
madž. Dózsa [dóža] z Dózsem [zdóžem] Dózsev [dóžev-]
port. Rocha [róša] z Rochem [zróšem] Rochev [róšev-]
alb. Hoxha [hódža] s Hoxhem [shódžem] Hoxhev [hódžev-]

Prva moška sklanjatev je redka zlasti pri imenih iz južnoslovanskih jezikov (srb. Koštunica, bos. Kusturica, srb. Jovica, hrv. Jurica, hrv. Ivica), večinoma se uveljavlja druga moška sklanjatev (npr. v orodniku: s Koštunico, s Kusturico, z Ivico).

Posebnost

Zlasti v bolj znanih italijanskih imenih na govorjeni končaj ‑ca, v katerih je c zapisan z dvočrkjem ⟨zz⟩ (Cavazza, Tomizza) ali črko ⟨z⟩ (Lanza, Sforza), je preglaševanje v pridevniških tvorjenkah nedosledno: uveljavlja se preglašeni izgovor, opušča pa se pisna premena c v č. Sklanjanje po prvi moški sklanjatvi (or. s Cavazzem [skavácem]) je redko, pogosteje pregibamo po drugi sklanjatvi: or. s Cavazzo [skaváco].

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
it. Tomizza [tomíca] s Tomizzem [stomícem] Tomizzev [tomícev-], redko [tomíčev-]
it. Sforza [sfórca] s Sforzem [ssfórcem] Sforzev [sfórcev-], redko [sfórčev-]

V manj formalnem knjižnem in pogovornem jeziku zasledimo tudi nepreglašene oblike, npr. Cavazzov [kavácov-].

Samostalniki na končne govorjene co, jo, čo, žo, šo in džo

Preglaševanje uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, katerih osnovi na j, č, ž, š in sledi končnica -o: Franjo, gavčo, gaspačo, karpačo, načo, SrečoBožo, Sašobendžo.

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
Franjo [fránjo] s Franjem [sfránjem] Franjev [fránjev-]
gavčo [gáu̯čo] z gavčem [zgáu̯čem] gavčev [gáu̯čev-]
karpačo [karpáčo] s karpačem [skarpáčem] karpačev [karpáčev-]
Srečo [sréčo] s Srečem [ssréčem] Srečev [sréčev-]
Božo [bóžo] z Božem [zbóžem] Božev [bóžev-]
Sašo [sášo] s Sašem [ssášem] Sašev [sášev-]

Posebnost

Posebnost so imena na govorjeni končaj -co (Aco, Braco, Joco), pri katerih je preglaševanje redko ali pa ga povsem opuščamo: z Bracom [zbrácom], redko z Bracem [zbrácem]. Pri tvorbi svojilnega pridevnika opuščamo tudi premeno c v č (Bracov [brácov-], redko Bracev [brácev-]).

Pri pregibanju imen Srečo, Sašo, Božo, Franjo ipd. v pogovornem jeziku je končnica ‑o pogosto pojmovana kot del osnove, ki jo daljšamo s soglasnikom t, npr. Srečota, Sašota, Božota, Franjota; podaljšani osnovi je enaka tudi podstava: Srečotov, Sašotov, Božotov, Franjotov.

Pod vplivom pogovornega pregibanja se tudi pri sklanjanju in tvorbi pridevnika v manj formalnih knjižnojezikovnih položajih, ko osnova ni podaljšana, preglas opušča, npr. s Srečom, s Sašom, z Božom, s Franjom; Srečov, Sašov, Božov, Franjov.

Tudi občnoimenske leksike, značilne za pogovorni jezik (fičo, mačo), navadno ne preglašujemo, osnovo pa daljšamo s t.

Pri besedah, nastalih iz kratic, je nepreglaševanje lahko posledica doslednega upoštevanja pisne podobe kratice: EMŠO/emšo [émšo], or. z EMŠOM/emšom in z EMŠEM/emšem.

Pri prevzetih besedah

Tako kot slovenska imena pregibamo in preglašujemo tudi okrajšana (ali v pogovornem jeziku nastala) imena na končni zapisani jo, čo, žo, šo in džo iz drugih, zlasti južnoslovanskih jezikov, npr. bos. Mujo, srb. Pajo, bos. Sajomak. Kočo, srb. Mičo, hrv. Krešo, hrv. Rašo, bos. Nedžo. Enako velja za priimke na te končaje, npr. slš. Lenčo, hrv. Grašo.

Posebnosti

1.  Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se je uveljavilo pri samostalnikih z govorjenimi izglasji jo, čo, žo, šo in džo, ki so zapisana z različnimi črkami in črkovnimi sklopi, npr. šp. Murillo [muríljo], port. Ribatejo [ribatéžo], it. Carpaccio [karpáčo], capriccio [kapríčo].

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
špan. Murillo [muríljo] z Murillom/Murillem [zmuríljem] Murillov/Murillev [muríljev-]
it. Bergoglio [bergóljo] z Bergogliom/Bergogliem [zbergóljem] Bergogliov/Bergogliev [bergóljev-]
port. Coelho [koéljo] s Coelhom/Coelhem [skoéljem] Coelhov/Coelhev [koéljev-]
it. Carpaccio [karpáčo] s Carpacciom/Carpacciem [skarpáčem] Carpacciov/Carpacciev [karpáčev-]
it. capriccio [kapríčo] s capricciom/capricciem [skapríčem]
angl. Osho [óšo] z Oshom/Oshem [zóšem] Oshov/Oshev [óšev-]
port. Ribatejo [ribatéžo] z Ribatejom/Ribatejem [zribatéžem]
it. Sergio [sêrdžo] s Sergiom/Sergiem [ssêrdžem] Sergiov/Sergiev [sêrdžev-]

2.  Pri prevzetih imenih na končni govorjeni co (it. Pozzo [póco], it. Enzo [énco], madž. Mondruczó [móndruco]) se uveljavljata pisna in govorna dvojnica. Pri tvorbi svojilnega pridevnika premeno c v č opuščamo.

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
it. Pozzo [póco] s Pozzom [spócom], redko s Pozzem [spócem] Pozzov [pócov-], redko Pozzev [pócev-]
it. Vincenzo [vinčénco] z Vincenzom [zvinčéncom], redko z Vincenzem [zvinčéncem] Vincenzov [vinčéncov-], redko Vincenzev [vinčéncev-]
it. Enzo [énco] z Enzom [zéncom], redko z Enzem [zéncem] Enzov [éncov-], redko Enzev [éncev-]
madž. Mondruczó [móndruco] z Mondruczom [zmóndrucom], redko z Mondruczem [zmóndrucem] Mondruczov [móndrucov-], redko Mondruczev [móndrucev-]
Samostalniki z mehčanim izglasjem

Preglas uveljavljamo pri samostalnikih, pri katerih je končni j sestavina dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
Kranj [krán’/krán] s Kranjem [skránjem]
Štrukelj [štrúkəl’/štrúkəl] s Štrukljem [sštrúkljem] Štrukljev [štrúkljev-]
učitelj [učítel’/učítel] z učiteljem [zučíteljem] učiteljev [učíteljev-]

O izglasnem izgovoru dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ glej »Dvočrkji lj in nj« (Glasoslovni oris).

Pri prevzetih besedah

Mehke končaje v izglasju prevzetih imen (npr. čeških, slovaških, poljskih, francoskih, katalonskih ipd.) v slovenščino prevzemamo le, kadar gre za mehčana [l’] in [n’] (slš. Kraľ [král’/král]), vse druge glasove prevzemamo kot navadne.

Jezik Imenovalnik Rodilnik Orodnik Pridevnik
slš. Kraľ [král’/král] Kraľa [králja] s Kraľem [skráljem] Kraľev [králjev-]
katal. Llull [ljúl’/ljúl] Llulla [ljúlja] z Llullem [zljúljem] Llullev [ljúljev-]
slš. Suchoň [súhon’/súhon] Suchoňa [súhonja] s Suchoňem [ssúhonjem] Suchoňev [súhonjev-]
polj. Lubań [lúban’/lúban] Lubańa [lúbanja] z Lubańem [zlúbanjem]
fr. Montaigne [montên’/montên] Montaigna [montênja] z Montaignem [zmontênjem] Montaignev [montênjev-]

Posebnost

Če je mehkost glasu, ki ga v slovenščini ne poznamo, v tuji pisavi izkazana z ločevalnim znamenjem v končaju, pred samoglasnikom izgovarjamo j. Zaradi izgovora j pred samoglasnikom se uveljavlja preglaševanje, npr. slš. Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja], or. s Sereďem [sséredjem]; češ. Unhošť [únhošt], rod. Unhošťa [únhoštja], or. z Unhošťem [zúnhoštjem].

Prevzemanje mehkih in mehčanih glasov

Z opuščanjem pisnih posebnosti izvirnih latiničnih pisav ime ni več prevzeto, temveč slovensko. V preteklosti so nekatera slovanska zemljepisna imena z mehkim soglasnikom v osnovi prevzemali na dva načina:

  • zapisana z j, npr. polj. Poznańslov. Poznanj [póznan’/póznan], rod. Poznanja [póznanja], or. s Poznanjem [spóznanjem];
  • nemehko, npr. češ. Plzeňslov. Plzen [pə̀lzən], rod. Plzna [pə̀lzna], or. s Plznom [spə̀lznom].

Enako velja za slovanska imena iz jezikov s ciriličnimi pisavami. Ruski mehki cirilični znak so pri prečrkovanju v latinico sprva nadomeščali z j, kar je vplivalo na zapis in pregibanje imen (npr. Gogolj (rus. Гоголь), tako še Kremelj, Babelj), danes pa ga praviloma opuščamo, zato se preglas pri novejših prevzetih imenih (zlasti ob spremembi spola glede na ruščino) ne uveljavlja, npr. Astrahan (rus. А́страхань); tako še Kazan, Stavropol:

  • Gogolj [gógol’/gógol], rod. Gogolja [gógolja], or. z Gogoljem [zgógoljem];
  • Astrahan [ástrahan], rod. Astrahana [ástrahana], or. z Astrahanom [zástrahanom].

Pravila o preglasu uveljavljamo le pri imenih, ki imajo mehčano izglasje v slovenščini.

O prevzemanju mehčanih glasov glej preglednice »Slovaščina«, »Katalonščina«, »Poljščina«, »Francoščina«, »Ruščina« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Preglas zaradi protizevnega j

Pri prevzetih samostalnikih, ki se končujejo na črkovni sklop -⟨ia⟩ ali -⟨io⟩, v govoru zapiramo zev z j. Ta vpliva na preglas, ki se uveljavlja:

1. v govoru in zapisu pred končnico -a;

Jezik Imenovalnik Orodnik Pridevnik
špan. García [garsíja] z Garcíem [zgarsíjem] Garcíev [garsíjev-]
it. Moravia [morávija] z Moraviem [zmorávijem] Moraviev [morávijev-]

2. v govoru ob pisnih dvojnicah pred končnico -o.

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
embrio [émbrijo] z embriom/embriem [zémbrijem] embriov/embriev [émbrijev-]
radio [rádijo] z radiom/radiem [zrádijem] radiov/radiev [rádijev-]
trio [tríjo] s triom/triem [stríjem]
D'Annunzio [danúncijo] z D'Annunziom/D'Annunziem [zdanúncijem] D'Annunziov/D'Annunziev [danúncijev-]
Preglas pri samostalnikih, ki podaljšujejo osnovo z j
Pisno in govorno preglaševanje

Samostalnike moškega spola, katerih osnova se podaljšuje z j, zaradi česar se preglaševanje dosledno uresničuje v vseh oblikah, delimo na dve skupini, in sicer:

Imenovalnik Orodnik Pridevnik
apartma [apartmá] z apartmajem [zapartmájem]
Menaše [menáše] z Menašejem [zmenášejem] Menašejev [menášejev-]
atelje [ateljé] z ateljejem [zateljêjem] ateljejev [ateljêjev-]
meni [mení] z menijem [zmeníjem]
kolibri [kolíbri] s kolibrijem [skolíbrijem] kolibrijev [kolíbrijev-]
skiro [skiró] s skirojem [sskirójem]
kanu [kanú] s kanujem [skanújem] kanujev [kanújev-]
poštar [póštar] s poštarjem [spoštárjem] poštarjev [póštarjev-]
Cankar [cánkar] s Cankarjem [scánkarjem] Cankarjev [cánkarjev-]

Preglas v govoru in zapisu poznajo vsi prevzeti samostalniki moškega spola, katerih osnova se končuje na samoglasnik ali govorjeni r in se v rodilniku podaljšuje z j.

Jezik Imenovalnik Rodilnik Orodnik Pridevnik
nem. Goethe [géte] Goetheja [géteja] z Goethejem [zgétejem] Goethejev [gétejev-]
fin. Sillanpää [sílanpe] Sillanpääja [sílanpeja] s Sillanpääjem [ssílanpejem] Sillanpääjev [sílanpejev-]
fr. Frey [fré] Freyja [frêja] s Freyjem [sfrêjem] Freyjev [frêjev-]
fr. Bellevue
[belví]
Bellevueja
[belvíja]
z Bellevuejem
[zbelvíjem]
angl. Disney [dízni] Disneyja [díznija] z Disneyjem [zdíznijem] Disneyjev [díznijev-]
fr. Althusser [altisêr] Althusserja [altisêrja] z Althusserjem [zaltisêrjem] Althusserjev [altisêrjev-]
nem. Weimar [vájmar] Weimarja [vájmarja] z Weimarjem [zvájmarjem]

Pri nekaterih imenih je preglaševanje povezano z izbiro ene od pregibnih možnosti, ki so na voljo. Če osnovo daljšamo, se uveljavlja preglaševanje, in sicer

  1. pri imenih na nenaglašeni samoglasnik e:
    • it. Giuseppe [džuzépe], or. z Giuseppejem [zdžuzépejem]; prid. Giuseppejev [džuzépejev-] (nasproti or. z Giuseppom [zdžuzépom]; prid. Giuseppov [džuzépov-]);
  2. pri angleških in francoskih imenih na govorjeni r, ki mu sledi nemi e:
    • angl. Shakespeare [šékspir]; or. s Shakespearjem [sšékspirjem]; prid. Shakespearjev [šékspirjev-] (nasproti or. s Shakespearom [sšékspirom]; prid. Shakespearov [šékspirov-]).

Posebnost

Pri občnih besedah, prevzetih iz francoščine, ki se končajo na nemi soglasnik r oziroma govorjeni samoglasnik e (sommelier, premier, atelier) in so večinoma pisno že podomačene (somelje, premje, atelje), se preglas pri pisno podomačeni obliki uresničuje pisno in govorno:

Pri pisno nepodomačeni obliki je govorjena oblika vedno preglašena, ker se osnova v govoru podaljšuje z j, v zapisu pa je dvojnica:

O posebnostih pri imenih s končnim nenaglašenim e glej poglavje »Daljšanje osnove z j pri prevzetih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah

Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah poznajo francoska in angleška imena, ki daljšajo osnovo z j le v govoru. Njihova govorna osnova se končuje na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u , njihova pisna osnova pa se končuje na soglasnik.

Jezik Imenovalnik Rodilnik Orodnik Pridevnik
fr. Jacquet [žaké] Jacqueta [žakêja] z Jacquetom/Jacquetem [zžakêjem] Jacquetov/Jacquetev [žakêjev-]
fr. François [fransu̯á] Françoisa [fransu̯ája] s Françoisom/Françoisem [sfransu̯ájem] Françoisov/Françoisev [fransu̯ájev-]
angl. Shaw [šó] Shawa [šója] s Shawom/Shawem [sšójem] Shawov/Shawev [šójev-]
fr. Diderot [didró] Diderota [didrója] z Diderotom/Diderotem [zdidrójem] Diderotov/Diderotev [didrójev-]
angl. Mathew [mêtju] Mathewa [mêtjuja] z Mathewom/Mathewem [zmêtjujem] Mathewov/Mathewev [mêtjujev-]

Pri francoskih imenih, katerih osnova se končuje na govorjeni r, ki je tudi zapisan, sledijo pa mu soglasniški nemi končaji, se preglaševanje uveljavlja le v primerih, ko osnovo daljšamo z j, npr.

Tako še: Leclerc [leklêr], Ronsard [ronsár], Cendrars [sandrár] ...

O posebnostih pri imenih s končnim govorjenim r glej poglavje »Samostalniki na končni govorjeni r« v »Daljšanje osnove z j« (Glasovno-črkovne premene).

Madžarščina

Pisava

Madžarska pisava ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi črkami z ločevalnimi znamenji ter osmimi dvočrkji (⟨cs⟩, ⟨dz⟩, ⟨gy⟩, ⟨ly⟩, ⟨ny⟩, ⟨sz⟩, ⟨ty⟩, ⟨zs⟩) in tričrkjem ⟨dzs⟩.

Madžarska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨cs Cs⟩, ⟨d D⟩, ⟨dz Dz⟩, ⟨dzs Dzs⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨gy Gy⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ly Ly⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ny Ny⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨ő Ő⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨S s⟩, ⟨sz Sz⟩, ⟨t T⟩, ⟨ty Ty⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨ü Ü⟩, ⟨ű Ű⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨zs Zs⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨y⟩, kadar niso del dvočrkja, se v madžarščini pojavljajo samo v rodbinskih imenih in besedah tujega izvora. Črka ⟨w⟩ se izgovarja kot [v] (Wesselényi [véšelenji]), ⟨y⟩ se izgovarja kot [i] (Andrássy [ándraši]), dvočrkje ⟨th⟩ pa kot [t] (Thököly [tékeli/tə̀kəli]).
  2. Tričrkje ⟨dzs⟩ se pojavlja le v besedah tujega izvora.

O vključevanju madžarskih črk z ločevalnimi znamenji in veččrkij v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V madžarski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

O ločevalnih znamenjih glej preglednico »Ločevalna znamenja« (Prevzete besede in besedne zveze).

Izgovor

Naglasno mesto

Madžarske besede so naglašene na prvem zlogu besede, npr. Katalin [kátalin], Bartók [bártok]. Pri prevzemanju imen iz madžarščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Madžarščina pri daljših tvorjenkah poleg glavnega pozna tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene besede pogosto izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Tatabánya [tátabánja].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].

Posebnosti

  1. Ostrivec na črkah ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩ in ⟨ú⟩ ne označuje naglasnega mesta ali kakovosti samoglasnika, temveč dolžino. Pri prevzemanju v slovenščino se kratki in dolgi samoglasniki izenačijo.
  2. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨ő⟩, v slovenščino prevzemamo kot [e] oziroma [ə]: György [džêrdž-/džə̀rdž-], v izglasju pa le kot [e], npr. Bacső [báče].
  3. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ü⟩ in ⟨ű⟩, v slovenščino prevzemamo kot [i]: Sümeg [šímeg‑], Műcsarnok [míčarnok].

V nekaterih starih zapisih madžarskih rodbinskih imen je mogoče najti podvojene črke in dvočrkja za samoglasnike: ⟨aa⟩ za [a] (Gaal [gál]), ⟨eé⟩ za [e] (Veér [vêr]), ⟨eö⟩ za [e] (Eötvös [étveš]), ⟨ew⟩ za [e] (Thewrewk [têrek]), ⟨oó⟩ za [o] (Soós [šóš]) ipd.

Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Naglašeni samoglasnik e prevzemamo praviloma z ožino [é], s širino pa, kadar ⟨e⟩ stoji pred r, npr. Veres [vêreš].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnost

Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩ in podvojeno črko ⟨ss⟩, v slovenščino prevzemamo kot [š]: Veres [vêreš], Miskolc [míškolc], Kiss [kíš], Kassak [kášak].

Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, ki jih v slovenščini izgovarjamo: ⟨cs⟩ kot [č], ⟨dz⟩ kot [dz], ⟨gy⟩ kot [dž], ⟨ly⟩ kot [j], ⟨ny⟩ kot [nj] ali [n’] oziroma [n], ⟨sz⟩ kot [s], ⟨ty⟩ kot [č] in ⟨zs⟩ kot [ž]; tričrkje ⟨dzs⟩ izgovarjamo kot [dž].

Podvojene črke, npr. ⟨gg⟩, ⟨ll⟩, ⟨pp⟩, ki v madžarščini zaznamujejo podaljšani soglasnik, v slovenščini izgovarjamo enojno: Aggtelek [áktelek], Szell [sél], Papp [páp]. Enako velja za podvojene prve črke v dvočrkjih, npr. ⟨lly⟩, ⟨ssz⟩: Illyés [íješ], Bornemissza [bórnemisa].

V zapisih starih madžarskih rodbinskih imen so uporabljena še druga dvočrkja:

  • ⟨ch⟩ za [č] (danes ⟨cs⟩), npr. Madách [mádač];
  • ⟨cz⟩ za [c] (danes ⟨c⟩), npr. Czuczor [cúcor], Czetz [céc];
  • ⟨gh⟩ za [g] (danes ⟨g⟩), npr. Végh [vég-];
  • ⟨th⟩ za [t] (danes ⟨t⟩), npr. Kossuth [kóšut], Csáth [čát];
  • ⟨ts⟩ za [č] (danes ⟨cs⟩), npr. Takáts [tákač] ipd.

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
cs č Csepel [čépel], Lukács [lúkač]
dz dz Bodzás [bódzaš]
gy Gyékényes [džékenješ], Gyula [džúla], Hortobágy [hórtobadž-]
h

v vzglasju ali

sredi besede

h Dohnányi [dóhnanji], Halász [hálas], Lehár [léhar]
h v izglasju ali na koncu prve sestavine tvorjenke / Cseh [čé], Csehbánya [čébanja]
i razen za samoglasnikom i Fricsay [fríčaj], Kazinczy [kázinci]
i za samoglasnikom j Jókai [jókaj], Márai [máraj]
ly j Károlyi [károji], Király [kíraj], Mihály [míhaj], Pállya [pája]
ny pred samoglasnikom nj Nyíregyháza [njíredžhaza], Széchenyi [séčenji], Tatabánya [tátabanja], Terennyei [têrenjej]
ny pred soglasnikom ali v izglasju

n’/n

Bonyhád [bón’had/bónhad], Arany [áran’/áran], Harkány [hárkan’/hárkan]
ö e/ə György [džêrdž-/džə̀rdž-], Vörös [vêreš/və̀reš]
ő e/ə Fertőd [fêrted-/fêrtəd-], Hódmezővásárhely [hódmezevášarhej/hódmezəvášarhej], Petőfi [pétefi/pétəfi], Bacső [báče]
s š Miskolc [míškolc], Veres [vêreš], Kiss [kíš], Kassak [kášak]
sz s Esztergom [éstergom], Juhász [júhas], Mészáros [mésaroš], Szolnok [sólnok], Bornemissza [bórnemisa], Liszt [líst]
ty č Tyukos [čúkoš], Gyertyános [džêrčanoš], Berettyóújfalu [bêrečoújfalu], Bottyán [bóčan]
ü i Balatonfüred [bálatonfíred-], Sümeg [šímeg-]
ű i Martfű [mártfi], Műcsarnok [míčarnok]
zs ž Izsó [ížo], Balázs [bálaž-]

Posebnost

V nekaterih starih madžarskih rodbinskih imenih se skladno s starejšimi načini zapisovanja glasov pojavljajo drugačni izgovori črk, npr. ⟨s⟩ se izgovarja kot [s]: Esterházy [ésterházi] (priimek ima tudi pisno različico s ⟨sz⟩: Eszterházy).

Podomačevanje madžarskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz madžarščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini. Večinoma so pisno podomačena, npr. čardaš [čárdaš] (madž. csárdas), paprikaš [páprikaš] (madž. paprikás), langoš [lángoš] (madž. lángos), segedin [ségedin] (madž. szegedi káposzta), golaž [gólaž-] (madž. gulyás).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v madžarščini: Veszprém [vésprem], László [láslo], Miklós Hórthy [míkloš hórti].

Osebna imena

V madžarščini priimek vedno zapisujejo pred imenom, npr. Lengyel Péter, Kertész Imre. V slovenskem besedilu madžarsko zaporedje prilagodimo slovenskemu sistemu.

Za zgodovinske osebnosti uporabljamo podomačena zgodovinska lastna imena: Arpad (madž. Árpád), Ištvan I. (madž. István I.), Ladislav I. (madž. László I.), kralj Matjaž (madž. Mátyás király), Matija Korvin (madž. Mátyás Hunyadi, rom. Matia Corvin).

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti na Madžarskem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med njimi so redka mesta, ki jih v slovenščini izgovarjamo tako, kot jih pišemo, npr. Budimpešta (madž. Budapest), bližnje mesto Sombotel (madž. Szombathely), zgodovinski mesti Blatenski Kostel (madž. Keszthely), Mohač (madž. Mohács), mesto in jezero Heviz (madž. Hévíz).

V večbesednih imenih, ki poimenujejo bolj znane zemljepisne danosti in so se uveljavila v slovenščini, tudi kot eksonimi, občnoimenske sestavine prevedemo, izlastnoimenske sestavine pa oblikoslovno prilagodimo: Blatno jezero (madž. Balaton), Železna županija (madž. Vas megye), Blatenski kostel (madž. Mosaburg), Županija Zala (madž. Zala megye), Šomodska županija (madž. Somogy megye), Ribja trdnjava (madž. Halászbásztya), Andrássyijeva avenija (madž. Andrássy út), Trg herojev (madž. Hősök tere).

Večbesedna nenaselbinska zemljepisna imena prevajamo, npr. imena ulic, cest, avenij, trgov, mestnih parkov: Margaretin otok (madž. Margit sziget), Déakov trg (madž. Déak tér), Verižni most (madž. Lánchíd oz. Széchenyi lánchíd), Elizabetin most (madž. Erzsébet híd), Most svobode (madž. Szabadság híd), Muzejska krožna avenija/bulvar (madž. Múzeum körút).

Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno; občnoimenske prvine v teh opisih (ki so lahko tudi imena) prevajamo, npr. bazilika svetega Štefana (madž. Szent István-bazilika).

Imena na dvo- in večjezičnem območju

Za tista območja, na katerih živi slovenska narodnostna manjšina, uporabljamo obstoječa slovenska imena: Monošter (za madž. Szentgotthárd), Andovci (za madž. Orfalu), Dolnji Senik (za madž. Alsószölnök), Gornji Senik (za madž. Felsőszölnök), Janezov Breg (za madž. Jánoshegy), Sakalovci (za madž. Szakonyfalu), Števanovci (za madž. Apátistvánfalva), Verica‑Ritkarovci (za madž. Kétvölgy), Slovenska Ves (za madž. Rábatótfalu), Otkovci (za madž. Újbalázsfalv), Tromejniki (za madž. Hármashatár), Gjur (tudi Jura) (za madž. Győr).

Slovenska krajevna imena za kraje na Madžarskem, v katerih Slovenci ne živijo več: Čretnik (za madž. Csörötnek), Farkašovci (za madž. Farkasfa), Kradanovci (za madž. Kondorfa), Lak (za madž. Magyarlak), Mala Ves (za madž. Rábakisfalud, danes Máriaújfalu), Renik (za madž. Rönök), Telik (za madž. Talapatka, danes Máriaújfalu), Sola (za madž. Szalafő), Tridvor (za madž. Háromház, danes del Laka), Trošče (za madž. Rábakethely, danes del Monoštra), Žormot (za madž. Rábagyarmat). Ime za ozemlje, kamor so včasih segala slovenska naselja: Stražno ozemlje (za madž. Őrség).

Tudi pritoki Rabe imajo slovenska imena: Grajka (za madž. Grajka-patak), Haršaš (za madž. Hársas-patak), Husas (za madž. Husászi-patak), Sakalovski potok (za madž. Szakony-patak), Seniški potok (za madž. Szölnöki-patak), Žida (za madž. Zsida).

O rabi slovenskih zemljepisnih imen na dvo- ali večjezičnih območjih v slovenskih besedilih glej poglavje »Slovenska krajevna zemljepisna imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).

O položajih, ko namesto madžarskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

S pregibanjem madžarskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce. Krajšanja osnove madžarščina ne pozna, tudi pri imenih, ki imajo podobno pisno podobo kot imena, pri katerih polglasnik v priponskem obrazilu izpuščamo, npr. Debrecen [débrecen], rod. Debrecena [débrecena].

Madžarski samostalnik pozna en spol in dve števili (ednino in množino). Ne pozna pregibanja kot slovenščina, temveč loči do 18 končnic v približnem pomenu slovenskih sklonov.

Daljšanje osnove

Osnovo na splošno podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorna osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u. Pri prevzemanju madžarskih imen je daljšanje redko, uveljavlja pa se pisno in glasovno, in sicer tudi pri imenih na samoglasnike i, e, nenaglašeni o: Petőfi [pétefi/pétəfi], rod. Petőfija [pétefija/pétəfija]; Bacső [báče], rod. Bacsőja [báčeja]; Szabo [sábo], rod. Szaboja [sáboja]. Daljšanje se uveljavlja tudi pri imenih na končni govorjeni r, npr. Molnár [mólnar], rod. Molnárja [mólnarja].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Petőfijev [pétefijev-/pétəfijev-], Bacsőjev [báčejev-], Szabojev [sábojev-]; Molnárjev [mólnarjev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja, če se govorjena osnova imena konča na c, j, č, š, ki so v madžarščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.

⟨c⟩ Miškolc [míškolc], or. z Miškolcem [zmíškolcem]; svoj. prid. Miškolčev [míškolčev-]
⟨s⟩ Lajos [lájoš], or. z Lajosem [zlájošem]; svoj. prid. Lajosev [lájošev-]
⟨cs⟩ Ács [áč], or. z Acsem [záčem]; svoj. prid. Acsev [áčev-]
⟨zs⟩ Balázs [bálaš], or. z Balázsem [zbálažem]; svoj. prid. Balázsev [bálažev-]
⟨gy⟩ György [džêrč/džə̀rč], or. z Györgyem [z/ždžêrdžem/džə̀rdžem]; svoj. prid. Györgyev [džêrdžev-/džə̀rdžev-]
⟨ly⟩ Kodály [kódaj], or. s Kodályem [skódajem]; svoj. prid. Kodályev [kódajev-]
⟨ny⟩ Bárány [báran’/báran], or. z Bárányem [zbáranjem]; svoj. prid. Bárányev [báranjev-]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola:

  1. na samoglasnike in r, ki se sklanjajo z daljšanjem osnove:
    • Petőfi [pétefi/pétəfi], or. s Petőfijem [spétefijem/spétəfijem]; svoj. prid. Petőfijev [pétefijev-/pétəfijev-]
    • Rejtő [réjte], or. z Rejtőjem [zréjtejem]; svoj. prid. Rejtőjev [réjtejev-]
    • Szabo [sábo], or. s Szabojem [ssábojem]; svoj. prid. Szabojev [sábojev-]
    • Lator [látor], or. z Latorjem [zlátorjem]; svoj. prid. Latorjev [látorjev-]
  2. ki se končajo na pisne ⟨ny⟩ in ⟨ly⟩, izgovorjene kot [n’] in [j]:
    • Arany [áran’/áran], or. Aranyem [záranjem]; svoj. prid. Aranyev [áranjev-]
    • Mészöly [mésej/mésəj], or. Mészölyem [zmésejem/zmésəjem]; svoj. prid. Mészölyev [mésejev-/mésəjev-]

Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno-črkovne premene«.

Makedonščina

Pisava

Makedonska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s petimi dodatnimi črkami – ⟨s S⟩, ⟨j J⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨џ Џ⟩ in dvema ciriličnima črkama z ločevalnim znamenjem – ⟨ѓ Ѓ⟩ in ⟨ќ Ќ⟩, ki sta značilni za makedonščino.

Makedonska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨ѓ Ѓ⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨s S⟩, ⟨и И⟩, ⟨j J⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨ќ Ќ⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨џ Џ⟩, ⟨ш Ш⟩.

Zapis v latinici

Pri prečrkovanju makedonske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. V slovenščini podomačene oblike so enake prečrkovanim, vključno s črkama ⟨ǵ⟩ in ⟨ḱ⟩.

Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (ali dvo- ali veččrkjem; v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ustreznico.

Mala in velika cirilična črka Mala in velika cirilična
črka v ležečem tisku
Mala in velika latinična črka
а А а А a A
б Б б Б b B
в В в В v V
г Г г Г g G
д Д д Д d D
ѓ Ѓ ѓ Ѓ ǵ Ǵ
е Е е Е e E
ж Ж ж Ж ž Ž
з З з З z Z
ѕ Ѕ ѕ Ѕ dz Dz
и И и И i I
ј Ј ј Ј j J
к К к К k K
л Л л Л l L
љ Љ љ Љ lj Lj
м М м М m M
н Н н Н n N
њ Њ њ Њ nj Nj
о О о О o O
п П п П p P
р Р р Р r R
с С с С s S
т Т т Т t T
ќ Ќ ќ Ќ ḱ Ḱ
у У у У u U
ф Ф ф Ф f F
х Х х Х h H
ц Ц ц Ц c C
ч Ч ч Ч č Č
џ Џ џ Џ dž Dž
ш Ш ш Ш š Š

POSEBNOSTI

  1. Črki ⟨ѓ⟩ in ⟨ќ⟩ zaradi različnih položajnih glasovnih uresničitev prevzemamo s črkama ⟨ǵ⟩ in ⟨ḱ⟩ z ločevalnim znamenjem ⟨´⟩.
  2. Črke ⟨s⟩, ⟨љ⟩, ⟨њ⟩ in ⟨џ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom oziroma s po dvema latiničnima črkama: ⟨dz⟩, ⟨lj⟩, ⟨nj⟩ in ⟨dž⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico, se piše z veliko le prva enota črkovnega sklopa, npr. ⟨Dz⟩ Dzvezdan [dzvézdan] (mak. Ѕвездан), ⟨Lj⟩ Ljubaništa [ljubáništa] (mak. Љубаништа). Obe enoti črkovnega sklopa zapišemo z veliko črko le v nizu samih velikih črk: ⟨DZ⟩, ⟨LJ⟩, ⟨NJ⟩ in ⟨DŽ⟩ .

Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih

Osebna in zemljepisna imena (ki se v latinico prečrkujejo z dvočrkji ali črkami, ki vsebujejo ločevalna znamenja) so v mednarodnih uradnih dokumentih na podlagi Zakona o potnih listinah državljanov Republike Makedonije prečrkovana v latinične črke brez ločevalnih znamenj. Tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) pri prevzemanju makedonskih lastnih imen ne uporabljamo.

Izgovor

Naglasno mesto

Makedonščina ima stalni naglas, ki ga pri prevzemanju v slovenščino praviloma ohranjamo, in sicer

  1. dvo- in trizložne besede so naglašene na prvem zlogu, npr. Vlatko [vlátko] (mak. Влатко), Rumena [rúmena] (mak. Румена);
  2. daljše, štiri- in večzložne besede so naglašene na predpredzadnjem zlogu, npr. Stefanovski [stefánou̯ski] (mak. Стефановски), Bužarovska [bužárou̯ska] (mak. Бужаровска), Kavadarci [kavádarci] (mak. Кавадарци).

POSEBNOST

Občnoimenske sestavine makedonskih večbesednih zemljepisnih imen, ki so po prečrkovanju enakopisne s slovenskimi, npr. geografski izrazi, naglašujemo kot v slovenščini: Šar planina [šár planína] in ne [šár plánina] (mak. Шар Планина).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ ⟨a⟩, ⟨е⟩ ⟨e⟩, ⟨и⟩ ⟨i⟩, ⟨о⟩ ⟨o⟩ in ⟨у⟩ ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

V sklopu i in poljubnega samoglasnika ⟨иV⟩ – ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j], v zapisu pa ne: Abadžiev [abadžíjev-] (mak. Абаџиев), Ilievski [ilíjeu̯ski] (mak. Илиевски).

POSEBNOSTI

  1. V sklopu ⟨ие⟩ – ⟨ie⟩ za soglasnikom n črko ⟨и⟩ – ⟨i⟩ izgovarjamo kot [j], kar se tudi v zapisu pogosteje pojavlja v starejših občnih besedah, ki so lahko del stvarnih lastnih imen, npr. sobranje [sobránje] ‘makedonski parlament’ (mak. собрание), spisanje [spisánje] ‘revija’ (mak. списаниe).
  2. V makedonskih imenih s črkovnim sklopom ⟨ee⟩ – ⟨ee⟩ protizevni j izjemoma tudi izgovarjamo, ne pa tudi pišemo, npr. Andreevski [andrêjeu̯ski], Peev [pêjev-].
Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ ⟨b⟩, ⟨в⟩ ⟨v⟩, ⟨г⟩ ⟨g⟩, ⟨д⟩ ⟨d⟩, ⟨ж⟩ ⟨ž⟩, ⟨з⟩ ⟨z⟩, ⟨ј⟩ ⟨j⟩, ⟨к⟩ ⟨k⟩, ⟨л⟩ ⟨l⟩, ⟨м⟩ ⟨m⟩, ⟨н⟩ ⟨n⟩, ⟨п⟩ ⟨p⟩, ⟨р⟩ ⟨r⟩, ⟨с⟩ ⟨s⟩, ⟨т⟩ ⟨t⟩, ⟨ф⟩ ⟨f⟩, ⟨х⟩ ⟨h⟩, ⟨ц⟩ ⟨c⟩, ⟨ч⟩ ⟨č⟩ in ⟨ш⟩ ⟨š⟩, izgovarjamo po slovensko. Soglasnik, zapisan s črko ⟨в⟩ – ⟨v⟩, položajno izgovarjamo tudi kot [u̯].

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko oz. črkovnim sklopom ⟨ѓ⟩ – ⟨ǵ⟩, pred samoglasnikom prevzemamo kot [gj], v izglasju pa ga izgovarjamo kot [k] (zapisano z [g-]): Ǵerǵ [gjêrg-]; Ǵoko [gjóko] (mak. Ѓоко), Ǵurište [gjúrište] (mak. Ѓуриште).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ќ⟩ – ⟨ḱ⟩, prevzemamo kot [kj], v izglasju ga izgovarjamo kot [k]: Ḱulavkova [kjuláu̯kova] (mak. Ќулавкова); Antiḱ [ántik] (mak. Антиќ), rod. Antiḱa [ántikja].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨л⟩ ⟨l⟩, se v makedonščini pred glasovi e, i ali j izgovarja mehko, v drugih položajih pa trdo. V slovenščino ga vedno prevzemamo kot [l]: Lidija [lídija] (mak. Лидија), Milčo [mílčo] (mak. Милчо).
  4. Soglasnik, zapisan s črko oz. črkovnim sklopom ⟨љ⟩ – ⟨lj⟩,v slovenščino prevzemamo kot [lj]: Ljupka [ljúpka] (mak. Љупка), Ljubaništa [ljubáništa] (mak. Љубаништа); pred soglasnikom ga izgovarjamo mehčano ali nevtralno: Iljka [íl’ka/ílka] (mak. Иљка).
  5. Soglasnik, zapisan s črko oz. črkovnim sklopom ⟨њ⟩ – ⟨nj⟩, prevzemamo kot [nj]: Sanja [sánja] (mak. Сања); pred soglasnikom ga izgovarjamo mehčano ali nevtralno: Konjsko [kón’sko/kónsko] (mak. Коњско).
  6. Soglasnik, zapisan s črko oz. črkovnim sklopom ⟨ѕ⟩ ⟨dz⟩, prevzemamo kot [dz]: Dzvezdan [dzvézdan] (mak. Ѕвездан), Dzvegor [dzvégor] (mak. Ѕвегор).
  7. Soglasnik, zapisan s črko oz. črkovnim sklopom ⟨џ⟩ – ⟨dž⟩, prevzemamo kot [dž]: Rendžov [réndžov-] (mak. Ренџов), Džepište [džépište] (mak. Џепиште).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ѓ pred samoglasnikom gj Gjurište [gjúrište] (mak. Ѓуриште)
ѓ v izglasju k Ǵerǵ [gjêrk] (mak. Ѓерѓ), rod. Ǵerǵa [gjêrgja]
ѕ dz dz Dzvezdan [dzvézdan] (mak. Ѕвездан), Dzvegor [dzvégor] (mak. Ѕвегор)
ќ pred samoglasnikom kj Ḱulavkova [kjulákova] (mak. Ќулавкова)
ќ v izglasju k Antiḱ [ántik] (mak. Антиќ), rod. Antiḱa [ántikja]; Jociḱ [jócik] (mak. Јоциќ), rod. Jociḱa [jócikja]
љ lj pred samoglasnikom lj Ljupka [ljúpka] (mak. Љупка), Ljubaništa [ljubáništa] (mak. Љубаништа), Iljoski [íljoski] (mak. Иљоски)
љ lj pred soglasnikom l’/l Iljčo [íl’čo/ílčo] (mak. Иљчо)
њ nj pred samoglasnikom nj Sanja [sánja] (mak. Сања), Pčinja [pčínja] (mak. Пчиња)
њ nj pred soglasnikom n’/n Konjsko [kón’sko/kónsko] (mak. Коњско)
џ Rendžov [réndžov-] (mak. Ренџов), Džepište [džépište] (mak. Џепиште)

POSEBNOST

V preteklosti so se makedonska imena pogosto prevzemala prek srbščine in hrvaščine, kar se je odražalo zlasti pri zapisu (in tudi izgovoru): Đorđi Abadžiev [džórdži abadžíjev-] (mak. Ѓорѓи Абаџиев) bi danes prevzeli neposredno iz makedonščine kot Ǵorǵi Abadžiev [gjórgji abádžijev-], Bogomil Đuzel [bogomíl džúzel] (mak. Богомил Ѓузел) kot Bogomil Ǵuzel [bógomil gjúzel], Aleksandar Đakonov [aleksándar džakónov-] (mak. Александар Ѓаконов) kot Aleksandar Ǵakonov [aléksandar gjákonov-] (mak. Александар Ѓаконов).

Nekateri glasovi se v lastnih imenih ne pojavljajo v vseh obravnavanih položajih, zato primerov ne navajamo, npr. ⟨љ⟩ – ⟨lj⟩ in ⟨њ⟩ – ⟨nj⟩ v izglasju.

Podomačevanje makedonskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz makedonščine so v slovenščini redka. Večinoma gre za prečrkovane in tudi pisno podomačene besede in besedne zveze: sobranje [sobránje] ‘makedonski parlament’ (mak. собрание), tavče gravče [táu̯če gráu̯če] ‘jed s fižolom’ (mak. тавче гравче).

Lastna imena

Osebna imena

Osebna lastna imena samo prečrkujemo in jih v tej obliki tudi podomačimo: Vasil [vásil] (mak. Васил), Gligor [glígor] (mak. Глигор), Gligorov [glígorov-] (mak. Глигоров), Gligorovski [gligórou̯ski] (mak. Глигоровски), Prokopiev [prokópijev-] (mak. Прокопиев).

Imena znanih zgodovinskih oseb in svetnikov navadno podomačimo tako, da uporabimo ustrezen slovenski ustreznik, npr. Ciril in Metod [ciríl in metód-] (mak. Кирил и Методиј – Kiril i Metodij). Če imajo stalni pridevek, ga prevedemo ali morfemsko prilagodimo, npr. Vasilij I. Makedonec [vasílij pə̀rvi makedónəc] (mak. Василиј I Македонецот), Aleksander Veliki [aleksándər véliki] (mak. Александар Велики), Kliment Ohridski [klíment óhritski] (mak. Климент Охридски).

Prevzemanje makedonskih priimkov

V makedonščini se priimki moških in ženskih oseb razlikujejo: moški priimki so najpogosteje, a ne vedno (Čingo [číngo], mak. Чинго) posamostaljeni pridevniki z obrazili ov/‑ev, -ski, ženski priimki imajo dodano še spolsko obrazilo -a (-eva/-ova, -ska).

-⟨ов⟩ oz. -⟨ov⟩ Kolozov [kólozov-] (mak. Колозов), Pandilov [pándilov-] (mak. Пандилов)
-⟨eв⟩ oz. -⟨ev⟩ Prokopiev [prokópijev-] (mak. Прокопиев)
-⟨овa⟩ oz. -⟨ova⟩ Mojsova [mójsova] (mak. Мојсова)
-⟨eвa⟩ oz. -⟨eva⟩ Pandeva [pándeva] (mak. Пандева)
-⟨ски⟩ oz. -⟨ski⟩ Iljoski [íljoski] (mak. Иљоски)
-⟨скa⟩ oz. -⟨ska⟩ Koteska [kóteska] (mak. Котеска), Dimkovska [dímkou̯ska] (mak. Димковска)

Nekatera obrazila so dodana prvotni pridevniški obliki, npr. -⟨(ов)скi⟩ oz. -⟨(ov)ski⟩: Čupovski [čúpovski] (mak. Чуповски).

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti v Makedoniji so se že v preteklosti ustalila slovenska imena ali eksonimi. Ta so enobesedna ali večbesedna; slednja so prevzeta tako, da občnoimenske dele navadno prevedemo, lastnoimenske pa podomačimo oz. jih morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Ohridsko jezero [óhritsko jézero] (mak. Охридско Езеро – Ohridsko Ezero), Črni Drim [čə̀rni drím] (mak. Црн Дрим – Crn Drim), Dojransko jezero [dójransko jézero] (mak. Дојранско Езеро – Dojransko Ezero), Prespansko jezero [préspansko jézero] (mak. Преспанско Езеро – Prespansko Ezero).

Vsa druga imena le prečrkujemo: Ovče pole [ôu̯če póle] (mak. Овче Поле), Gorno Jabolčište [górno jabólčište] (mak. Горно Јаболчиште), Solunska glava [solúnska gláva] (mak. Солунска Глава), Novo Selo [nôvo sêlo] (mak. Ново Село), Pelagonija [pelagónija] (mak. Пелагонија), Vardar [várdar] (mak. Вардар).

Stvarna imena

Imena ustanov prevajamo: Univerza svetih/sv. Cirila in Metoda v Skopju [univêrza svétih ciríla in metóda u̯skópju] (mak. Универзитет „Св. Кирил и Методиј“ во Скопје – Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje), Filološka fakulteta Blažeta Koneskega [filolóška fakultéta blážeta kóneskega] (mak. Филолошки факултет „Блаже Конески“ Filološki fakultet „Blaže Koneski“).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Pri pregibanju makedonskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Splošno

Večina makedonskih priimkov oseb moškega spola je izpridevniških samostalnikov, ki jih sklanjamo na dva načina:

  1. priimke z obrazilom -⟨ски⟩ oz. -⟨ski⟩ sklanjamo po pridevniški (četrti) sklanjatvi, npr.
    • Koneski [kóneski] (mak. Конески), rod. Koneskega [kóneskega];
    • Zografski [zógrafski] (mak. Зографски), rod. Zografskega [zógrafskega];
    • Matevski [máteu̯ski] (mak. Матевски), rod. Matevskega [máteu̯skega];
  2. priimke z obrazili -⟨ов⟩ oz. -⟨ov⟩, -⟨eв⟩ oz. -⟨ev⟩ in -⟨ин⟩ oz. -⟨in⟩ sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.
    • Misirkov [mísirkov-] (mak. Мисирков), rod. Misirkova [mísirkova];
    • Pandev [pándev-] (mak. Пандев), rod. Pandeva [pándeva];
    • Urdin [úrdin] (mak. Урдин), rod. Urdina [úrdina].

Vsa ženska imena, tudi priimke, ki se razlikujejo od moških in imajo žensko spolsko obrazilo -⟨овa⟩ oz. -⟨ova⟩, -⟨eвa⟩ oz. -⟨eva⟩ in -⟨ски⟩ oz. -⟨ski⟩, sklanjamo po četrti ženski sklanjatvi:

Zemljepisna imena na -⟨о⟩ sklanjamo po samostalniški sklanjatvi srednjega spola:

Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike po prvi moški sklanjatvi:

Krajšanje osnove

Pri pregibanju makedonskih imen v slovenščini se pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer

  1. neobstojni a v priponskih obrazilih -⟨ар⟩ oz. -⟨ar⟩ (redko, le pri osebnih rojstnih imenih Petar [pétar] (mak. Петар), Aleksandar [aleksándar] (mak. Алексaндар), Dimitar [dimítar] (mak. Димитыр)) in -⟨aц⟩ oz. -⟨ac⟩:
    • Petar [pétar] (mak. Петар), rod. Petra [pétra];
    • Trnovac [tə̀rnovac] (mak. Трновац), rod. Trnovca [tə̀rnou̯ca];
  2. neobstojni polglasnik (zapisan s črko e) v priponskem obrazilu -⟨ец⟩ oz. -⟨ec⟩:
    • Petrovec [pétrovǝc] (mak. Петровец), rod. Petrovca [pétrou̯ca];
    • Podgorec [pódgorǝc] (mak. Подгорец), rod. Podgorca [pódgorca].

POSEBNOST

Pri imenih na končni -⟨ен⟩ oz. -⟨en⟩ osnove ne krajšamo, npr. Ljuben [ljúben] (mak. Љубен), rod. Ljubena [ljúbena]; Alen [álen] (mak. Ален), rod. Alena [álena].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški (skrajšani) osnovi imena; pri imenih s soglasnikom c na koncu osnove se c premenjuje s č, npr. Podgorčev [pódgorčev-].

Daljšanje osnove

Osnovo daljšajo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i, npr.

Če se ime konča na samoglasnika e in u, sta ta bodisi del osnove, ki jo zato daljšamo z j, ali pa končnica, ki se premenjuje, ko ime sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.

POSEBNOST

Nekatera južnoslovanska imena na končni e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen, npr. Nace [náce] (mak. Наце) < Atanas [átanas] (mak. Атанас), Toše [tóše] (mak. Тоше) < Todor [tódor] (mak. Тодор), Kole [kóle] (mak. Коле) < Nikola [níkola] (mak. Никола), Gane [gáne] (mak. Гане) < Dragan [drágan] (mak. Драган), sklanjamo na dva načina. Osnovo daljšamo z j (Tale [tále] (mak. Тале), rod. Taleja [táleja]), še pogosteje pa, po zgledu slovenskih imen (tip Cene, Bine, Jure), osnovo daljšamo s t, npr. Tale [tále] (mak. Тале), rod. Taleta [táleta]; Gane [gáne] (mak. Гане), rod. Ganeta [gáneta], Blaže [bláže] (mak. Блаже), rod. Blažeta [blážeta]. V prvem primeru se imena preglašujejo. Glej poglavje »Preglas«.

Osnovo daljšamo z j tudi pri večini večzložnih imen, ki se končajo na -r (izjema so rojstna osebna imena kot Aleksandar [aleksándar] (mak. Алексaндар), Petar [pétar] (mak. Петар), Dimitar [dimítar] (mak. Димитар), pri katerih osnovo krajšamo in neobstojni a izpada), npr.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški (podaljšani) osnovi imena, npr. Ǵorǵijev [gjórgjijev-], Tošetov [tóšetov-], Lazarjev [lázarjev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š in . Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni pride tudi do premene v č.

⟨ц⟩ – ⟨c⟩ Trnovac [tə̀rnovac] (mak. Трновац), or. s Trnovcem [stə̀rnou̯cem]
⟨ј⟩ – ⟨j⟩ Saraj [sáraj] (mak. Сарај), or. s Sarajem [ssárajem]
⟨ч⟩ – ⟨č⟩ Milčo [mílčo] (mak. Милчо), or. z Milčem [zmílčem]; svoj. prid. Milčev [mílčev-]
⟨ж⟩ – ⟨ž⟩ Žežo [žéžo] (mak. Жежо), or. z Žežem [zžežem]
⟨ш⟩ – ⟨š⟩ Karpoš [kárpoš] (mak. Карпош), or. s Karpošem [skárpošem]

Preglašujemo tudi imena z osnovo na končna -⟨ѓ⟩ oz. -⟨ǵ⟩ in -⟨ќ⟩ oz. -⟨ḱ⟩, ki pred samoglasnikom mehčanost izkazujeta z j.

⟨ѓ⟩ – ⟨ǵ⟩ Ǵerǵ [gjêrk] (mak. Ѓерѓ), or. z Ǵerǵem [zgjêrgjem]; svoj. prid. Ǵerǵev [gjêrgjev‑]
⟨ќ⟩ – ⟨ḱ⟩ Antiḱ [ántik] (mak. Антиќ), or. z Antiḱem [zántikjem]; svoj. prid. Antiḱev [ántikjev-]

Preglašujemo vsa imena moškega spola, pri katerih ime sklanjamo z daljšanjem osnove:

Pregibanje večbesednih imen

V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini pregibamo kot pridevnik, npr. Kriva Palanka [kríva pálanka] (mak. Крива Паланка), mest. v Krivi Palanki [u̯krívi pálanki].

Prva sestavina je nepregibna, če nima razvidne pridevniške oblike, npr.

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v makedonščini in slovenščini

Pri prevajanju iz makedonščine smo pozorni na razlike pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se makedonska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev („_____“) in stičnosti.

  1. Dobesedni navedek premega govora ima ločilo za narekovajem: „____“..
  2. V narekovajih se v makedonščini pišejo nazivi ustanov, hotelov, filmov, publikacij, ulic itd. V slovenščini narekovaje v teh primerih opuščamo, poimenovanje po znanih osebnostih pa postavljamo v rodilnik: Univerza svetih/sv. Cirila in Metoda v Skopju  [univêrza svétih ciríla in metóda u̯skópju] (mak. Универзитет „Св. Кирил и Методиј“ во СкопјеUniverzitet „Sv. Kiril i Metodij“), Bulvar Goceta Delčeva [bulvár góceta délčeva] (mak. Булевар „Гоце Делчев“Bulevar „Goce Delčev“).
  3. Tropičje je v makedonščini stično: _____....

Nemščina

Pisava

Nemška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnim znamenjem – ⟨ä⟩, ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩ – ter ⟨ß⟩. Pozna tudi enajst dvočrkij – ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨äu⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩ in ⟨ie⟩ ter ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨dt⟩, ⟨ph⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tz⟩, tričrkji – ⟨sch⟩ in ⟨aey⟩, tri štiričrkja – ⟨dsch⟩, ⟨tsch⟩ in ⟨zsch⟩ ter petčrkje ⟨tzsch⟩.

Nemška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

O vključevanju nemških črk z ločevalnimi znamenji in črke ⟨ß ẞ⟩ v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

Posebnosti

  1. Preglašene črke ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩ in ⟨ü Ü⟩ niso vključene v nemško abecedo, so pa del nemške pisave. V abecednem zaporedju stojijo z njimi pisane besede za enakopisnicami, ki se pišejo z nepreglašenimi črkami: v abecednem seznamu stoji npr. priimek Gabler [gábler] pred priimkom Gäbler [gébler].
  2. Posebna nemška črka ⟨ß⟩, ki izvira iz gotice, v kateri je nastala kot združena črka (ligatura), se imenuje ostri s (nem. scharfes s). Nikoli se ne pojavlja na začetku besed in tudi velika črka ⟨ẞ⟩ nastopa le, kadar se piše ob samih velikih črkah (StraßeSTRAẞE ‘cesta’). (Nekdaj se je v tem položaju pisalo dvočrkje ⟨SS⟩: STRASSE.) V abecednem zaporedju stoji ostri s na mestu dvočrkja ⟨ss⟩, v enakopisnicah pa za črkama ⟨ss⟩: Strauss [štráu̯s] |priimek nemškega skladatelja| – Strauß [štráu̯s] |priimek dunajskih glasbenikov|.

Črko ⟨ß⟩ v Nemčiji, Avstriji in Luksemburgu pišejo za samoglasniškimi dvoglasniki in za samoglasniki, ki so v nemščini izgovorjeni dolgo. Za samoglasniki, ki so v nemščini izgovorjeni kratko, pišejo ⟨ss⟩. V krajevnih imenih in priimkih se ohranja starejše stanje, ki je lahko drugačno od tega pravila. V Švici in Lihtenštajnu črke ⟨ß⟩ ne uporabljajo več in namesto nje pišejo ⟨ss⟩.

V nemški pisavi se uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩ nad preglašenimi črkami ⟨ä⟩, ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, ki ga pri prevzemanju ohranjamo.

Posebnost

Dvojna pika se piše tudi v priimkih, npr. Viëtor [fíjetor], kjer označuje začetek novega zloga oziroma dvozložni izgovor.

V preteklosti so namesto današnjih črk z dvojno piko pisali ⟨oe⟩ za ⟨ö⟩ (Goethe [géte], Foerster [fêrster]), ⟨ue⟩ za ⟨ü⟩ (Huebner [híbner]) in ⟨ui⟩ za ⟨ü⟩ (Duisburg [dízburg-]). Zaradi zgodovinske uveljavljenosti in rodbinskih navad (pri priimkih) tovrstne zapise ohranjamo.

Izgovor

Naglasno mesto

Nemške besede so praviloma naglašene na prvem (npr. Inn [ín], Hamburg [hámburg-], Leipzig [lájpcig-], Regensburg [régənzburg-], Angela [ángela]), redkeje na zadnjem zlogu (Berlin [berlín], Hellabrunn [helabrún]). Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto nemških besed praviloma ohranjamo.

Nemška zložena imena imajo pogosto dva naglasa, npr. Wassermann [vásermán], Fassbinder [fázbínder], Großglockner [grózglókner], Windischgrätz [víndižgréc], Gelsenkirchen [gélzənkírhən], Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Karlsruhe [kárlsrúe/kárəlsrúe], Saarbrücken [zárbríkən]. Ožji izgovor nenaglašenih o in e v daljših besedah z enim naglasom označimo s spodnjo piko: Düsseldorf [dísəldọrf], Mendelsohn [méndəlzọn].

Posebnost

V slovenščini se je pri nekaterih lastnih imenih s poslovenjenim izgovorom uveljavil tudi drugačen naglas kot v nemščini, npr. Beethoven [betôvən] (nem. [ˈbeːtˌhoːfn̩]).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Nemškega razlikovanja med dolgimi in kratkimi samoglasniki (ti stojijo pred dvema ali več soglasniškimi črkami) v slovenščino ne prevzemamo, npr. Berlin [berlín] proti Inn [ín].

V črkovnem sklopu i in samoglasnika ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Trier [tríjer], Lienz [líjenc].

PosebnostI

  1. V nekaterih prevzetih imenih z nemškim dvoglasnikom ⟨au⟩ se črka ⟨u⟩ pred samoglasnikom izgovarja kot zobnoustnični [v] ali kot dvoglasniški, tj. nezložni [u̯],  npr. Auerbach [áverbah/áu̯erbah], Auer [áver/áu̯er], Grafenauer [gráfenáver/gráfenáu̯er], Bauer [báver/báu̯er].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [e], kot polglasnik pa v črkovnih sklopih ⟨el⟩, ⟨en⟩ in ⟨er⟩ v izglasju (Basel [bázəl], Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Münster [mínstər]) in sredi besede na morfemski meji (če ni naglašen): Huelsenbeck [hílzənbk], Enzensberger [éncənzbêrger], wunderkind [vúnderkínd-]. Pogosto pa se je uveljavil tudi izgovor z [e]: Tübingen [tíbingen], Roentgen [réndgen], Göttingen [gétingen] ipd.

Samoglasniška dvočrkja prevzemamo

Dvoglasniška dvočrkja prevzemamo

Dvoglasniška dvočrkja so tudi ⟨ai⟩ in ⟨ay⟩ ter ⟨au⟩ za nemške dvoglasnike [aɛ̯], [aɔ̯], zgledi so navedeni pri črkah ⟨i⟩, ⟨u⟩ in ⟨y⟩.

Posebnost

V nekaterih redkih primerih moramo razlikovati med dvočrkjem in črkovnim sklopom, npr. ⟨ae⟩ je v imenu Baedeker [bédeker] dvočrkje, medtem ko je v imenih Michael [míhaẹl] in Raphael [ráfaẹl] črkovni sklop. Enako ⟨äu⟩ (Däubler [dôjbler] nasproti Matthäus [matéus]), ⟨ie⟩ (Kiel [kíl] nasproti Lienz [líjenc]), ⟨ue⟩ (Hueber [húber/húbər] nasproti Lueg [lúeg-]).

Podvojene črke za samoglasnike ⟨aa⟩, ⟨ee⟩, ⟨oo⟩ in ⟨öö⟩ izgovarjamo kot en glas, npr. Aachen [áhən], Kohlhaas [kólhas], Klee [klé], Scheel [šél], Seefeld [zéfẹld-], Beethoven [betôvən], Moormeerland [mórmerlánd-], Gööck [gék].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Nemški nemi h se pojavlja

Nemška pisava pozna soglasniška dvočrkja ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨dt⟩, ⟨ph⟩, ⟨ss⟩, ⟨th⟩, ⟨tz⟩, tričrkje ⟨sch⟩, tri štiričrkja ⟨dsch⟩, ⟨tsch⟩ in ⟨zsch⟩ ter petčrkje ⟨tzsch⟩. Glasovno se uresničujejo takole:

Posebnosti

  1. Dvočrkje ch izgovarjamo kot [k] v vzglasju (Christian [krístjan], Chemnitz [kémnic]), v izglasju (Sachs [záks], Fuchs [fúks]), tudi kadar se dvočrkje pojavi na morfemski meji, npr. Fuchshof [fúkshọf]. V zloženih imenih (Eichsfeld [ájhsfẹld-]) ima soglasnik s lahko samostojno morfemsko (vezno) vlogo (ni del istega morfema: Eich|s|feld [ájh.s.fẹld-] nasproti Fuchs|hof [fúks.họf]), v teh primerih dvočrkje ch izgovorimo kot [h].
  2. Soglasniški sklop, zapisan s črkama ⟨qu⟩, je izgovorjen kot [kv]: Quasthoff [kvásthọf], Quincke [kvínke].

Štiričrkje ⟨dsch⟩ se pojavlja le v besedah, prevzetih v nemščino, npr. Dschungel ‘džungla, pragozd’, Kambodscha |država|.

Nezvočniki se prilikujejo enako kot v slovenščini: Stuttgart [štúdgart], Röntgen [réndgen], Wartburg [várdburg-], Innsbruck [ínzbruk], Wiesbaden [vízbadən]; Potsdam [pódzdam]; Ludwig [lúdvik], rod. Ludwiga [lúdviga].

Podvojene črke za soglasnike ⟨bb⟩, ⟨dd⟩, ⟨ff⟩, ⟨gg⟩, ⟨ll⟩, ⟨mm⟩, ⟨nn⟩, ⟨pp⟩, ⟨rr⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩ izgovarjamo praviloma kot en glas: Hebbel [hébəl], Pfaff [pfáf], Schwarzenegger [švárcenẹger], Tillich [tílih], Memmingen [mémingen], Wuppertal [vúpertal], Dürrenmatt [dírənmat], Zeiss [cájs], Essen [ésən], Stuttgart [štúdgart], Wittenberg [vítənberg-].

Na meji dveh nemških morfemov izgovarjamo dva glasova ali podaljšani soglasnik: Süddeutsche Zeitung [zíddôjče cájtung-]. To velja tudi, če pride do prilikovanja, npr. c dzz: Weizsäcker [vájdzéker].

Razlikujemo med ⟨sch⟩ v Gottsched [gótšẹd-] in na meji dveh nemških morfemov ⟨s⟩ + ⟨ch⟩ v Lieschen [líshen] ‘Lizika’.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ä e Händel [héndəl], Matthäus [matéus], Eichstätt [ájhštt]
ae nekdaj namestoä⟩ e Baedeker [bédeker], Baeck [bék], Jaeckel [jékəl], Praetorius [pretórijus], Graetz [gréc]
aey aj Baeyer [bájer]
äu oj Allgäu [álgoj], Tannhäuser [tánhôjzer]
c razen predä⟩,e⟩,i⟩,y⟩ k Leica [lájka], Cottbus [kódbus]
c predä⟩,e⟩,i⟩,y⟩ c Cäcilia [cecílja], Celle [céle], Cismar [cízmar]
ch h Urach [úrah], Bach [báh], Brecht [bréht], Fichte [fíhte], Kirchberg [kírhberg-], Richard [ríhard-], Friedrichstadt [frídrihštat], Eichsfeld [ájhsfẹld-]
ch v vzglasju k Chemnitz [kémnic], Chur [kúr]
ch pred soglasnikoms⟩, kadar je ta del istega morfema k Sachs [záks], Fuchs [fúks], Luchsperger [lúksperger], Christian [krístjan]
ck k Bismarck [bísmark], Innsbruck [ínzbruk], Lübeck [líbek]
dt t Brandt [bránt], Darmstadt [dármštat], Wundt [vúnt]
e e Brecht [bréht], Hertz [hêrc]; Breuer [brôjer], Reuter [rôjter], Schiller [šíler], Lasker-Schüler [lásker-šíler]; Wassermann [vásermán], Liliencron [líljenkrọn], Eulenspiegel [ójlenšpígəl]
e pogosto v črkovnih sklopih ⟨el⟩,en⟩ iner⟩ – v izglasju in v zloženih imenih sredi besede ə Basel [bázəl], Ambschel [ámpšel], Eifel [ájfəl]; Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Huelsenbeck [hílzənbk]; München [mínhən], Baden-Baden [bádən-bádən]; Grevenbroich [grévənbróh], Enzensberger [éncənzbêrger], Weissenbach [vájsənbáh], Wolfram von der Eschenbach [vólfram fon der éšənbáh]; Münster [mínstər]; Hölderlin [héldərlin]
ei aj Einstein [ájnštajn], Einspieler [ájnšpiler], Weimar [vájmar], Heinrich [hájnrih], Schneider [šnájder], Meier [májer], Schreier [šrájer]
eu oj Freud [frôjd-], Breuer [brôjer], Reuter [rôjter], Eulenspiegel [ójlenšpígəl], Breu [brój]
euy oj Beuys [bôjs]
ey aj Heym [hájm], Dilthey [díltaj], Meyer [májer], Dreyer [drájer], Freytag [frájtag-]
h pred samoglasnikom h Herder [hêrder], Wilhelm [vílhelm], Ahausen [áhau̯zən]
h navadno med samoglasnikoma (ne pred dvoglasnikom, npr. Behaim) / Cohen [kóen], Neher [néer]
h pred zvočniki l, m, n in r / Diehl [díl], Mahler [máler], Mühlheim [mílhajm], Bühler [bíler]; Ohm [óm], Brahms [bráms], Brehm [brém], Röhm [rém], Fehmarn [fémarn/fémarən], Lehmann [léman], Schuhmacher [šúmaher]; Mendelsohn [méndəlzọn], Hahn [hán], Lahn [lán], Hahnemann [háneman], Kühn [kín]; Behring [bêring-], Dühring [díring-], Ehrhardt [êrhart], Ehrlich [êrlih], Löhr [lêr], Wehrmacht [vêrmaht]
h vrh⟩ pred ⟨ei⟩ / Rheinmetall [rájnmetál], Rheinberger [rájnberger]
h za samoglasnikom v izglasju / Reh [ré], Kamlah [kámla], Erbslöh [êrpsle], Unruh [únru]
i naglašeni pred samoglasnikom (zapiranje zeva) i Maria [maríja], Elias [elíjas]; Trier [tríjer], Rietz [ríjec], Drieth [dríjet]
i nenaglašeni pred samoglasnikom j Christian [krístjan], Guderian [gudêrjan], Osiander [ozjánder], Liliencron [líljenkrọn]
i vai⟩ j Daimler [dájmler], Mainz [májnc], Waitzmann [vájcman], Kaiser [kájzer], Maier [májer], Rainer [rájner]
i v vzglasju/na začetku besede pred samogl. j Ihering [jêring-]
ie i Spiegel [špígəl], Kiel [kíl], Dietrich [dítrih], Dörrie [dêri], Liebknecht [lípknẹ̣ht], Schliemann [šlíman]
ig(g) v izglasju izvorno slovenskih priimkov ik Feinig [fájnik], rod. Feiniga [fájnika], Kattnigg [kátnik], rod. Kattnigga [kátnika]
ö e Göttingen [gétingen], Döblin [déblin], Böhm [bém], Böll [bél], Hölderlin [hélderlin], Tönnies [ténis]
oe namestoö⟩ e Foerster [fêrster], Goethe [géte], Oetker [étker], Kroetz [kréc]
oi o Grevenbroich [grévənbróh], Voigt [fókt], Troisdorf [trózdọrf]
ph f Philip [fílip], Rudolph [rúdolf], Gryphius [grífjus]
q k Quasthoff [kvásthọf], Quincke [kvínke]
s pred soglasnikom s Münster [mínstər], Bismarck [bísmark], Hofmannsthal [hófmanstal]
s v izglasju s Hans [háns], Canaris [kanáris]
s pred samoglasnikom z Hansa [hánza], Rosegger [rózeger], Saale [zále]
sch š Schiller [šíler], Schleswig [šlézvig-], Schwerin [šverín], Fischer [fíšer], Bosch [bóš], Porsche [pórše], Andersch [ánderš]
s predp⟩ alit⟩ na začetku besede/v vzglasju, tudi v tvorjenkah š Speyer [špájer], Spiegel [špígəl], Strauss [štráu̯s], Stuttgart [štúdgart]; Einspieler [ájnšpiler]; Dachstein [dáhštajn], Einstein [ájnštajn]
ß s Strauß [štráu̯s], Großglockner [grózglókner], Meißen [májsən], Gauß [gáu̯s]
th t Goethe [géte], Werther [vêrter], Bayreuth [bájrojt], Beethoven [betôvən], Thurgau [túrgav-], Matthias [matíjas]
tsch č Multscher [múlčer], Katschberg [kádžberg-], Lubitsch [lúbič]
tz c Fritz [fríc], Kaschnitz [kášnic], Görlitz [gêrlic], Vranitzki [vranícki], Radetzky [radécki]
tzsch č Nietzsche [níče], Delitzsch [délič]
u u Unruh [únru]
u zaq⟩ v Quedlinburg [kvédlinbúrg-], Quelle [kvéle]
u v dvoglasnikuau⟩ oz. kadar je med samoglasnikoma v ali u̯ Auerbach [ávərbah/áu̯ərbah], Bauer [báver/báu̯er]
u v dvoglasnikuau⟩ v izglasju Hauser [háu̯zer], Baumgarten [báu̯mgartən], Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Bauhaus [báu̯hau̯s], Braunschweig [bráu̯nšvajg-], Faust [fáu̯st], Taunus [táu̯nus]
u v dvoglasnikuau⟩  v izglasju Dachau [dáhau̯], rod. Dachaua [dáhava]; Dessau [désav-], Mainau [májnav-], Murnau [múrnav-], Nassau [násav-]
ü i Müller [míler], Düsseldorf [dísəldọrf], Bürger [bírger], München [mínhən], Zürich [círih], Lübeck [líbek], Büchner [bíhner]
ue namestoü⟩ i Huebner [híbner], Huelsenbeck [hílzənbk]
ue u Hueber [húber/húbər]
ui namestoü⟩ i Duisburg [dízburg-], Duisberg [dízberg-]
v f Vogtland [fóktland-], Volkswagen [fólksvágən], Bremerhaven [brémerháfən], Vaduz [fadúc]
w v Wagner [vágner], Wartburg [várdburg-], Weimar [vájmar]
x ks Marx [márks], Luxemburg [lúksemburg-], Cuxhaven [kúksháfən]
y i Sylt [zílt], Thyssen [tísən], Geigy [gájgi], Radetzky [radécki], Pyhrn [pírn/pírən]
y vay⟩ j Haydn [hájdən], Mayer [májer], Mayr [májər], Bayern [bájern/bájerən], Bayreuth [bájrojt]
z c Zugspitze [cúkšpice], Mozart [mócart], Enzensberger [éncənzbêrger], Salzach [zálcah]
zsch na začetku besede č Zschokke [čóke], Zschoppau [čópav-]

Posebnosti

  1. Pri nekaterih imenih, ki so bila prevzeta v preteklosti, se je v slovenščini uveljavilo branje po črki, in sicer:
    • imena z vzglasno črko ⟨s⟩, npr. Salzburg [sáldzburg-] (in ne [záldzburg-]), Siemens [símens] (in ne [zímens]);
    • imena s črko ⟨v⟩, npr. Beethoven [betôvən], Hannover [hanôvər], Gustav [gústav-], deloma tudi Vaduz [vadúc/fadúc].
  2. Črkovni sklop ⟨ow⟩ se v nemških imenih izgovarja kot [o]. Vendar pa se v izglasju prvotno slovanskih krajevnih imen v slovenščini izgovarja drugače, in sicer kot [ou̯], npr. Pankow [pánkou̯], Kummerow [kúmerou̯]. Pri sklanjanju se zaradi položaja pred samoglasnikom premenjuje z zobnoustničnim [v]: rod. Pankowa [pánkova], rod. Kummerowa [kúmerova]. Pri tvorbi vrstnih pridevnikov se dvoustnični izgovor ohranja: vrst. prid. pankowski [pánkou̯ski], vrst. prid. kummerowski [kúmerou̯ski].
  3. Črko ⟨e⟩ v končaju -⟨er⟩ izgovarjamo na dva načina, in sicer kot polglasnik ali kot e, pri čemer polglasnik pri pregibanju izpada: Heidegger [hájdeger] tudi [hájdegər]; Hueber [húber] tudi [húbər]. Glej poglavje »Krajšanje osnove«.
  4. V nekaterih imenih črkovnega sklopa ⟨oe⟩ ne izgovorimo kot [e], temveč kot [ó]: Soest [zóst].
  5. Dvočrkje ⟨ch⟩ izgovorimo pod vplivom francoščine tudi kot [š]: Charlottenburg [šarlótənburg-].

Podomačevanje nemških besed in besednih zvez

Prevzemanje pisno nepodomačenih nemških samostalnikov in raba začetnice

V nemščini se samostalniki ne glede na položaj v povedi pišejo z veliko začetnico. Pri prevzemanju v slovenščino jih praviloma pišemo po slovenskih pravilih (elf [élf] ‘nemška državna nogometna reprezentanca’; staatsräson [štátsrezón] ‘nauk o državnem razumu’), z veliko le, če so lastna imena, npr. Bundeswehr [búndesvêr] |nemška zvezna vojska|; Luftwaffe [lúftváfe] ž neskl. |nemško vojno letalstvo|.

Posebnost

Pri nekaterih pojavih razlikujemo med vrstnim ali manj natančnim poimenovanjem, npr. bundestag [búndestág-] ‘nemški parlament’, in polnim uradnim imenom, npr. Deutscher Bundestag [dôjčer búndestág-] |ime spodnjega doma nemškega parlamenta| in Bundesrat [búndesrát] |ime predstavniškega sveta nemških zveznih dežel|.

V povojnih pravopisnih priročnikih se je tudi nemška lastna imena iz obdobja nacistične Nemčije pisalo z malo začetnico, danes jih pišemo kot vsa druga lastna imena, npr. Gestapo |tajna policija| [gestápo], Abwehr [ábver] |obveščevalna služba|.

Občna poimenovanja

Nemške občne besede prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze:

  1. pisno podomačene: firer [fírer] (nem. der Führer) ‘voditelj (nemške nacistične stranke)’, pfenig [pfénig-] (nem. der Pfennig) ‘kovanec’, valter [válter] (nem. der Walther) ‘orožje’;
  2. pisno nepodomačene: luftwaffe [lúftváfe] ‘vojno letalstvo’, leica [lájka] ‘fotoaparat’, wunderkind [vúnderkind-] ‘čudežni otrok’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v nemščini, npr. München [mínhən], Köln [kéln/kélən], Dresden [drézdən], Grimm [grím]. Nekatera lastna imena so tudi poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora, npr. Martin Luther/Luter [mártin lútər].

Osebna imena

Zgodovinska imena nemških in avstrijskih vladarjev in (nekdaj tudi) njihovih družinskih članov so večinoma podomačena: Karel Veliki [kárəl véliki] (nem. Karl der Große), Viljem II. [víljem drúgi] (nem. Wilhelm II.), Marija Terezija [maríja terêzija] (nem. Maria Theresia von Österreich), Franc Jožef [fránc jóžef] (nem. Franz Joseph I.), Franc Ferdinand [fránc fêrdinand-] (nem. Franz Ferdinand). Če so imena večdelna, so stalni pridevki navadno prevedeni: Ludvik I. Pobožni [lúdvik pə̀rvi pobóžni] (nem. Ludwig der Fromme). Prevedena ali zgolj morfemsko podomačena so tudi razlikovalna določila (npr. krajevna določila v vlogi stalnega pridevka), npr. Hildegard iz Bingna [híldegard- iz bíngna] (nem. Hildegard von Bingen). Toda: Walther von der Vogelweide [válter fon der fógəlvájde].

Podomačena so nekatera imena plemiških rodbin, npr. Habsburžani [habzburžáni] (nem. die Habsburger), Merovingi [merovíngi] (nem. die Merowinger), Otokarji [ótokarji] / Traungauci [tráu̯ngáu̯ci] (nem. die Otakare), druga so le delno prilagojena – z množinsko končnico, npr. Spanheimi [špánhájmi] (nem. die Spanheimer), Windischgrätzi [víndižgréci] (nem. die Windischgrätz).

Imena nekaterih plemiških rodbin na Kranjskem so rabljena večinoma v slovenski različici, npr. Turjačani [turjáčani] ali Turjaški [turjáški] (in Auerspergi) (nem. Auersperg), Celjski [cêl’ski/cêlski], Ostrovrharji [ostrovə̀rharji] (nem. Schärffenberg, Scherffenberg, Scharfenberg), Predjamski [predjámski], Vovbržani [vou̯bəržáni] (nem. Heunburg).

Prevzemanje nemških priimkov

V slovenščini je kdaj prišlo do popolnega poslovenjenja (to je do slovenskega zapisa po izgovoru) posameznih prvotno nemških priimkov (Šmit [šmít], Veber [vébər], Miler [míler]), v mnogih primerih je nemški zapis ohranjen (Weber [vébər], Müller [míler], Steiner [štájner]), Mueller [míler]).

Priimki s predimki

V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v nemščini. V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlogi in členi von [fon], zu [cu], von der [fon der] ipd. Pišejo se z malo začetnico, z veliko pa edini ali prvi od njih, če stoji na začetku povedi, npr. Michael von Grünigen [míhaẹl fon grínigen], Wolfram von der Eschenbach [vólfram fon der éšənbáh]. Priimke uporabljamo tudi samostojno, brez predimkov.

Zemljepisna imena

Namesto nemških uporabljamo slovenska imena (eksonime) za naslednje zemljepisne danosti (nekatere sestavine večbesednih imen so le morfemsko prilagojene slovenščini):

  1. sodobna in zgodovinska imena držav: Avstrija [áu̯strija] (nem. Österreich), Nemčija [némčija] (nem. Deutschland), Švica [švíca] (nem. die Schweiz), Lihtenštajn [líhtənštajn] (nem. Liechtenstein), Luksemburg [lúksemburg-] (nem. Luxemburg, fr. Luxembourg), Avstro-Ogrska [áu̯stro-ógərska] (nem. Österreich-Ungarn), Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda [svéto rímsko cesárstvo némškega národa] (nem. Heiliges Römisches Reich), Tretji rajh [trétji rájh] (nem. Drittes Reich);
  2. imena nekaterih avstrijskih in nemških zveznih dežel, tudi zgodovinskih: Turingija [turíngija] (nem. Thüringen), Gradiščanska [gradiščánska] (nem. Burgenland), Tirolska [tirólska] (nem. Tirol), Predarlska [prèdárəlska] (nem. Vorarlberg), Sedmograško [sedmográško] (nem. Siebenbürgen), Translajtanija [translajtánija] (nem. Transleithanien), toda Schwarzwald [švárcvald-], Baden-Württemberg [bádən-vírtemberg-] (nekatera imena so podomačena le delno: Mecklenburg-Predpomorjansko [méklenburk-prètpomorjánsko] (nem. Mecklenburg-Vorpommern));
  3. imena nekaterih bolj znanih mest, npr. Dunaj [dúnaj] (nem. Wien), Dunajsko Novo mesto [dúnajsko nôvo mésto] (nem. Wiener Neustadt);
  4. imena nekaterih bolj znanih gorovij in kopenskih reliefnih oblik, npr. Ture [túre] (nem. Tauern), Tevtoburški gozd [teu̯tobúrški góst] (nem. Teutoburger Wald), Dunajski gozd [dúnajski gòst/góst], rod. Dunajskega gozda [dúnajskega gôzda/gózda] (nem. Wienerwald), Dachsteinsko pogorje [dáhštajnsko pogórje] (nem. Dachsteingebirge);
  5. imena nekaterih bolj znanih rek, npr. Donava [dónava] (nem. Donau), Ren [rén] (nem. Ren).

Prevajamo tudi večbesedna imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Štefanova katedrala [štéfanova katedrála] (nem. Stephansdom), Brandenburška vrata [brándənburška u̯ráta/vráta] (nem. Brandenburger Tor). Toda: Schönbrunn [šénbrun/šenbrún] (na Dunaju), Reichstag [rájhstág-], Neuschwanstein [nojšvánštájn].

Zgodovinska slovenska ali slovanska imena mest kot Frankobrod [fránkobrd-] za Frankfurt ob Majni [fránkfurt ob májni], Kelmorajn [kélmorajn] za Köln [kéln/kélən], Tubinga [túbinga] za Tübingen [tíbingen], Monakovo [monákovo] za München [mínhən], Solnograd [sólnograd-] za Salzburg [sáldzburg-], Inomost [ínomost] za Innsbruck in Lipsko [lípsko] za Leipzig [lájpcig-] in Hesensko [hésənsko] za Hessen [hésən] veljajo danes za zastarela.

Posebnost

Geografske izraze, ki spremljajo zemljepisna imena v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico, npr. Bodensko jezero [bódənsko jézero] (nem. Bodensee).

Imena na dvo- in večjezičnem območju

Na avstrijskem Koroškem in na avstrijskem Štajerskem soobstajajo slovenska in nemška (dvojezična) krajevna imena.

Na dvojezičnem področju se v nemški uradni rabi nemškim imenom (sploh naselij) dodajajo slovenska, npr. St. Jakob im Rosental / Šentjakob v Rožu, Kärnten/Koroška.

Slovenci s slovensko-nemškega področja v Republiki Avstriji uporabljajo ob uradni obliki priimka v slovenskem okolju slovensko, v nemškem pa nemško različico osebnega imena: Ludvik Karničar ali Ludwig Karničar [lúdvik karníčar], Erik Prunč [êrik prúnč] ali Erich Prunč [êrih prúnč].

V slovenskih besedilih uporabljamo slovenska imena za zemljepisne danosti na dvojezičnem področju, npr.

Stvarna imena

Podomačena so redka stvarna imena, v katerih prevajamo občnoimenske sestavine, če so večbesedna, sicer pa so večinoma nespremenjena.

V tudi le domnevno nemških stvarnih imenih – v imenih podjetij oz. trgovin – se pisno znamenje ampersand & v pomenu ‘in’ izgovarja [unt/und]: Peek & Cloppenburg [pík unt klópənburg-], C&A [cé und á].

Prevzemanje imen z določnimi členi, predlogi in vezajem
Predlogi in določni členi v zemljepisnih in stvarnih imenih

V pisno nepodomačenih imenih predloge in člene ohranjamo, npr. Zell am See [cél am zé], Unter den Linden [únter den líndən]; Der Spiegel [der špígəl]. Izjemoma jih domačimo, npr. Frankfurt ob Majni [fránkfurt ob májni] (nem. Frankfurt am Main), Frankfurt ob Odri [fránkfurt ob ódri] (nem. Frankfurt an der Oder).

Vezaj v lastnih imenih

Vezaj v prevzetih lastnih imenih ohranjamo zapisan na način, kot je v izvirniku, npr. v imenih:

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto nemških uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti in premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

S pregibanjem nemških prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce glede na končaj.

Krajšanje osnove

Pri samostalnikih moškega spola se črka ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih en in el (izjemoma -er) izgovarja tudi kot polglasnik, kar pomeni, da pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika v izgovorljivih soglasniških sklopih izpada:

Posebnost

  1. Krajšanje osnove zaradi polglasniškega izgovora črke e v končaju -er je lahko le ena od pregibnih možnosti, ki ni prednostna:
    • Heidegger [hájdeger], rod. Heideggerja [hájdegerja] tudi Heidegger [hájdegər], rod. Heideggra [hájdegra];
    • Hueber [húber], rod. Hueberja [húberja] tudi Hueber [húbər], rod. Huebra [húbra].
  2. Pravila o polglasniškem izgovoru črke e ni mogoče opreti na besedne končaje, saj so se v rabi pogosto ustalili različni načini (ki so odvisni tudi od ustaljenosti pregibanja), npr. Tübingen [tíbingen], rod. Tübingena [tíbingena] nasproti Göttingen [gétingen], rod. Göttingena [gétingena]

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Beethovnov [betôu̯nov-], Heglov [héglov-].

Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan ni skrajšana in je enaka imenovalniški osnovi (Hessen [hésən] – hessenski [hésənski], Hessenčan [hésənčan]). Če se osnova končuje na r, neobstojni polglasnik ni zapisan s črko e, npr. Hannover [hanôvər] – hannovrski [hánovǝrski], Hannovrčan [hánovǝrčan].

Glej poglavje »Polglasnik v imenih z izglasnim soglasniškim sklopom« (Glasovno-črkovne premene).

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene samoglasnike e, i in u. Daljšanje je pisno in glasovno:

Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Porschejev [póršejev-], Goethejev [gétejev-].

Tudi podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan je podaljšana, če se konča na samoglasnik (Attersee [áterzé] atterseejski [áterzêjski]). Toda če se konča na soglasnik r, je enaka imenovalniški osnovi (nepodaljšana), npr. Weimar [vájmar] – weimarski [vájmarski].

Glej poglavje »Daljšanje osnove z j« (Glasovno-črkovne premene).

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene c, č, š in j, ki so v nemščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni govorjeni c pride tudi do premene c v č, ki je izkazana le v govoru.

⟨aü⟩ Allgäu [álgoj], or. z Allgäuem [zálgojem];
⟨ei⟩ Blei [bláj], or. z Bleiem [zblájem]; svoj. prid. Bleiev [blájev-];
⟨eu⟩ Leu [lôj], or. z Leuem [zlôjem]; svoj. prid. Leuev [lôjev-];
⟨ey⟩ Frey [fráj], or. s Freyem [sfrájem]; svoj. prid. Freyev [frájev-];
⟨tsch⟩ Bartsch [bárč], or. z Bartschem [zbárčem]; svoj. prid. Bartschev [bárčev-];
⟨sch⟩ Bosch [bóš], or. z Boschem [zbóšem]; svoj. prid. Boschev [bóšev-].

Posebnost

Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se pojavlja pri imenih, ki imajo govorjeni c na koncu osnove zapisan z drugimi črkami ali različnimi črkovnimi sklopi, npr. z ⟨z⟩ in ⟨tz⟩:

⟨tz⟩ Hertz [hêrc], rod. Hertza [hêrca], or. s Hertzom/Hertzem [shêrcem]; svoj. prid. Hertzov/Hertzev [hêrčev‑];
⟨z⟩ Lienz [líjenc], rod. Lienza [líjenca], or. z Lienzom/Lienzem [zlíjencem].

Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer v govoru in zapisu:

Pregibanje večbesednih imen

Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moških oseb pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena, npr. Ludwig van Beethoven [lúdvik van betôvən], rod. Ludwiga van Beethovna [lúdviga van betôu̯na].

Pri lastnih imenih, pisanih z vezajem, razlikujemo med osebnimi in zemljepisnimi lastnimi imeni. Pri osebnih lastnih imenih pregibamo vse sestavine razen členov in predlogov, pri tvorbi svojilnih pridevnikov pa se obrazilo dodaja le zadnji sestavini, npr. Hans-Dietrich [hánz-dítrih], rod. Hansa-Dietricha [hánsa-dítriha]; svoj. prid. Hans-Dietrichov [hánz-dítrihov-].

Nizozemščina

Pisava

Nizozemska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z dvočrkjem ⟨ij IJ⟩. Pozna tudi nekatera druga dvo- in tričrkja ter črko z ločevalnim znamenjem ⟨ë⟩.

Nizozemska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ij IJ⟩, ⟨z Z⟩.

POSEBNOST

Dvočrkje ⟨ij⟩ na začetku lastnega imena zapisujemo z velikima črkama: IJmuiden [ejmájdən], IJzermonding [ejzermónding-], IJbema [êjbema].

O vključevanju nizozemskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V nizozemski pisavi se nad črko ë⟩ (v prevzetih imenih tudi nad ⟨ä⟩ in ⟨ü⟩) uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩, ki označuje začetek novega zloga oziroma dvozložni izgovor. Z ločevalnim znamenjem se preprečuje enozložni izgovor (tj. izgovor dvoglasnika ali samoglasniškega sklopa kot en glas): Michaëlla [mihaéla], Noë [nóe], Daniël [dánijel].

Izgovor

Naglasno mesto

Nizozemske besede so večinoma naglašene na predzadnjem zlogu (Verhoeven [verhúvən]), redkeje pa na zadnjem (Cyriel [siríl]) ali predpredzadnjem zlogu (Eindhoven [êjnthovən]). Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.

POSEBNOSTI

  1. V slovenščini se je pri nekaterih lastnih imenih uveljavil drugačen naglas kot v nizozemščini, npr. Maastricht [mástriht] (niz. [mastríht]).
  2. Večzložna imena, ki imajo v nizozemščini stranski naglas, najpogosteje na prvem zlogu, v slovenščini izgovorimo z dvema naglasoma (Eikenhorst [êjkenhórst]) ali pa naglasimo izvorno stransko naglašeni zlog (Amsterdam [ámsterdam]).

Nizozemske imenske zloženke imajo en naglas, ki je na prvem zlogu samostalniške besede, naj bo ta v prvem ali drugem delu zloženke, nikoli pa ni naglašena pridevniška ali predložna sestavina (v prvem delu zloženke):

  • Overijssel [overêjsəl] (iz predl. over ‘čez, nadʼ + sam. IJssel ‘reka z imenom IJssel’);
  • Noordeinde [nordêjnde] (iz prid. noord ‘severniʼ + sam. einde ‘del, konec’);
  • Molenhoek [mólenhuk] (iz sam. molen ‘mlinʼ + sam. hoek ‘oddaljen kraj, kot’).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Razlikovanja med nizozemskimi dolgimi in svetlimi ter kratkimi in temnimi samoglasniki v slovenščino ne prevzemamo.

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [e], četudi se v nizozemščini v nenaglašenih položajih izgovarja kot polglasnik: Arnhem [árnem], Rubens [rúbens]. V končajih -⟨en⟩, -⟨el⟩, tudi -⟨er⟩ ga prevzemamo kot polglasnik, s čimer pojasnjujemo njegovo izpadanje ob pregibanju: Basten [bástən], rod. Bastna [bástna]; Kessel [késəl], rod. Kessla [késla]; Piter [pítər], rod. Pitra [pítra]. Ta posebnost je odvisna od izgovorljivosti zloga, pogostnosti rabe in ustaljenosti pregibanja imena, zato je ni mogoče zajeti v pravilo. Če bi zaradi izpada polglasnika pri pregibanju nastal težje izgovorljiv ali nenavaden soglasniški sklop, ga prevzamemo kot [e], npr. Grunsven [grúnsven], Manen [mánen], Oostveen [óstven], IJzermonding [ejzermónding‑].
  2. Črka ⟨u⟩ v črkovnem sklopu ⟨qu⟩, ki se pojavlja le v imenih iz latinščine, nima samoglasniške glasovne vrednosti. Črkovni sklop ⟨qu⟩ pred samoglasnikom izgovorimo kot [kv]: Quirijn [kvírejn], Quinten [kvíntən].

Glej poglavje »Krajšanje osnove«.

O različnih glasovnih uresničitvah in pregibanju imen s končnim zapisanim -⟨gen⟩ glej poglavji »Neobstojni polglasnik v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene) in »Krajšanje osnove«.

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

V črkovnem sklopu i in samoglasnika se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, tj. [ijV]: Morriën [mórijen].

Podvojene črke za samoglasnike ⟨aa⟩, ⟨ee⟩, ⟨oo⟩ in ⟨uu⟩ izgovarjamo kot en glas: Aarschot [árshot], Meertens [mêrtens], Heemstede [hemstéde], Oostende [osténde], Guus [gús].

Samoglasniška dvočrkja prevzemamo:

Dvočrkji ⟨ae⟩ in ⟨ue⟩ se v nizozemščini uporabljata le še v starejših besedilih in lastnih imenih. Dvočrkje ⟨ae⟩ je značilno le za južno Nizozemsko in Flandrijo.

POSEBNOST

Dvočrkje ⟨oe⟩ v črkovnem sklopu ⟨oey⟩ prevzemamo kot [o]: Boeyermans [bójermans].

Nizozemščina pozna nekatere dvoglasnike, zapisane z dvočrkji, ki jih prevzemamo

POSEBNOSTI

  1. Nizozemskega dvoglasniškega fonema /øː/, ki je zapisan z ⟨eu⟩, v knjižni slovenščini nimamo, zato dvoglasnik ⟨eu⟩ prevzemamo kot [e], tj. enako kot v imenih iz francoščine: Terneuzen [ternézən], Leuven [lévən].
  2. V starejših zapisih ali lastnih imenih je dvoglasnik [aj] zapisan tudi s črkovnima sklopoma ⟨uij⟩ in ⟨uy⟩: de Bruijn [de brájn], de Bruyn [de brájn], Tuymans [tájmans], Cuyp [kájp], Kuijpers [kájpers], Ruysdael [rájzdal].

Pri nekaterih imenih dvoglasniški j sovpade z zvočnikom j, ki je tudi zapisan s črko ⟨j⟩: Cruijff [krájf]. Tudi [u̯], zapisan s črko ⟨w⟩, lahko sovpade z [u̯] iz dvoglasnika ⟨ou⟩, ki ga prevzemamo kot [au̯]: Bouwman [báu̯man].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, prevzemamo kot [k] (Cuypers [kájpers]), pred ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ pa kot [s]: Cees [sés], Cyriel [siríl].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, je v nizozemščini pripornik /ɣ/, ki ga v knjižni slovenščini izgovarjamo kot [g] (Gent [gént], Gelderland [gélderland-]), v izglasju pa se tudi razzveneči: Limburg [límburg-].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨h⟩, je lahko tudi nemi: Arnhem [árnem].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨w⟩, prevzemamo kot [v] in ga položajno izgovarjamo kot v slovenščini: Wijchen [vêjhən].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, prevzemamo kot [j], kadar stoji med dvema samoglasnikoma (Moyaert [mójart]), v vzglasju ali med dvema soglasnikoma pa kot [i]: Yde [íde], Lelystad [lélistad-]. Če je zapis z ⟨y⟩ nadomestil zapis z ⟨ij⟩, ga prevzemamo kot [ej]: van Dyck [van dêjk], Thys [têjs].
  6. Črko ⟨x⟩ prevzemamo kot [ks] (Boxtel [bókstel]), razen med črkama za samoglasnik in v sklopu ⟨ckx⟩, ko jo prevzemamo kot [s]: Texel [tésel], Merckx [mêrks], Schillebeeckx [shílebeks].

V redkih imenih, ki izvirajo iz latinščine, je soglasniški sklop, zapisan s črkama ⟨qu⟩, izgovorjen kot v latinščini, tj. kot [kv]: Quinten [kvíntən], Quirijn [kvírejn].

Nizozemska pisava pozna soglasniška dvočrkja ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨gh⟩, ⟨ng⟩, ⟨ph⟩, ⟨sj⟩ in ⟨th⟩ ter črkovni sklop ⟨sch⟩. Dvočrkje ⟨ng⟩ izgovarjamo po slovensko: Scheveningen [shéveningən], Groningen [gróningen], Terschelling [tershéling-].

POSEBNOSTI

  1. Dvočrkje ⟨ch⟩ prevzemamo kot [h]: Mechelen [méhelen], Jochem [jóhem]; tako je tudi v črkovnem sklopu ⟨sch⟩: Aarschot [árshot]. V imenih, ki se končujejo na -⟨bosch⟩, je dvočrkje ⟨ch⟩ nemo: Oudenbosch [áu̯denbọs].
  2. Dvočrkje ⟨ck⟩ prevzemamo kot [k]: van Dyck [van dêjk].
  3. Dvočrkje ⟨gh⟩ se v nizozemščini pojavlja v starejših zapisih in lastnih imenih. V slovenščino ga prevzemamo kot [g]: Vandenberghe [vandenbêrge], de Hertogh [de hêrtog-], van Gogh [van góg‑].
  4. Dvočrkje ⟨ph⟩ prevzemamo kot [f]: Alphen aan den Rijn [álfen an den rêjn].
  5. Dvočrkje ⟨sj⟩ v slovenščino prevzemamo kot [š]: Loesje [lúše], Klaasje [kláše], Sjoukje [šáu̯kje].
  6. Dvočrkje ⟨th⟩ v slovenščino prevzemamo kot [t]: Thys [têjs].

V nekaterih imenih se lahko pojavljajo tudi drugi nemi črkovni sklopi, npr. ⟨in⟩ v Gorinchem [górkem].

Razlikovati moramo med dvočrkjem ⟨ph⟩, ki ga izgovarjamo kot [f], in črkovnim sklopom ⟨ph⟩ na morfemski meji, v katerem se ⟨p⟩ in ⟨h⟩ izgovarjata ločeno: Zutphen [zútfen] proti Schiphol [shíphol] (iz germ. skip ‘lesʼ + holl ‘nižavjeʼ).

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Middelburg [mídelburg-], Brugge [brúge], Oss [ós], Dokkum [dókum], Willem [vílem].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ae a Aerts [árts], Bogaert [bógart], Claes [klás], Maes [más], Maeterlinck [máterlink], Verhaegen [verhágən]
c k Cornelis [kornélis], Lucas [lúkas]
c pred ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ s Cees [sés], Cyriel [siríl]
ch h Utrecht [útreht], Dordrecht [dórdreht], Vecht [véht], Jochem [jóhem]
ch v sklopu ⟨sch⟩ h Schiphol [shíphol], Scheveningen [shéveningen], Enschede [énshedẹ], Schiermonnikoog [shírmọnikog-], Aarschot [árshot]
ch v sklopu -⟨bosch⟩ / ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs], Bosch [bós], Oudenbosch [áu̯denbọs]
ck k de Coninck [de kónink], Vandenbroeck [vandenbrúk]
eu e van den Heuvel [van den hévəl], Vermeulen [vermélən], Deurne [dêrne]
gh g Vandenberghe [vandenbêrge]
h h Harlingen [hárlingen]
h / Arnhem [árnem], ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs]
i med soglasnikoma; v vzglasju pred soglasnikom i Limburg [límburg-], Ineke [íneke]
i v vzglasju pred samoglasnikom j Ionica [jónika]
i za samoglasnikom j Maaike [májke], Draaisma [drájzma], Leiden [lêjdən], Marjolein [marjolêjn], Reinier [rejnír], Eierland [êjerland-]
ie i Schiedam [shidám], Vlieland [vlíland-], Rogier [rogír], de Vries [de vrís], Godfried [gótfrid-]
ij IJ med soglasnikoma in v vzglasju ej de Stijl [de stêjl], Dijkstra [dêjkstra], Constantijn [kónstantejn], Gijs [gêjs], Martijn [martêjn]; van den Heijden [van den hêjdən], IJssel [êjsəl], IJmuiden [ejmájdən]
ij za ⟨aa⟩, ⟨e⟩, ⟨oe⟩ in ⟨oo⟩ j Ravenswaaij [rávensvaj]; Meijer [mêjer], Weijts [vêjts]; Oeijen [újen]; Ooijen [ójen], van Hooije [van hóje], Ooij [ój]
o o Cornelis [kornélis]
oe u Verhoeven [verhúvən], Roermond [rurmónd-], Loes [lús], Koen [kún], Roel [rúl], Zoetermeer [zutermêr]
oe v sklopu ⟨oey⟩ o Boeyermans [bójermans]
ou au̯ Turnhout [túrnhau̯t/túrənhau̯t], Wouters [váu̯ters], Ewout [évau̯t], Boudewijn [báu̯devejn]
ph f Zutphen [zútfen], Alphen aan den Rijn [álfen an den rêjn]
q k Quinten [kvíntən]
sj š Klaasje [kláše], Sjoukje [šáu̯kje], Sjef [šéf], Sjoerd [šúrd-]
th t Thys [têjs]
u med soglasnikoma; v vzglasju u Tervuren [tervúren], Mulder [múlder], Rubens [rúbens]; Uhlenbeck [úlenbeck]
u za samoglasnikom in pred soglasnikom Claus [kláu̯s]
u med samoglasnikoma v Slauerhoff [sláverhọf]
u v sklopu ⟨qu⟩ v Quirijn [kvírejn]
ue u Nuenen [núnen]
ui aj de Bruin [de brájn], Huisman [hájsman], Luik [lájk], Kuipers [kájpers], de Ruiter [de rájter]
ui v sklopu ⟨uij⟩ aj Cruijff [krájf], Kuijer [kájer]
uy aj Cuypers [kájpers]
uw pred soglasnikom in v izglasju Nieuwport [níu̯port], de Leeuw [de lév-], Pauw [pav-]
uw med samoglasnikoma v Leeuwarden [lévardən], Dieuwertje [dívertje], Lauwersmeer [laversmêr], Ouwerkerk [averkêrk], Brouwer [bráver]
w v vzglasju v de Wit [de vít], Wolters [vólters], Willem [vílem], Willemijn [vilemêjn], Waay [váj]
x v izglasju ks Marnix [márniks]
x med samoglasnikoma s Texel [tésel]
x v sklopu ⟨ckx⟩ s Merckx [mêrks], Sterckx [stêrks]
y v vzglasju ali pred soglasnikom i Yde [íde], Lelystad [lélistad-]
y pred ali za samoglasnikom j Moyaert [mójart], van Eyck [van êjk], Reyn [rêjn], Weyden [vêjdən], Bray [bráj], Denaeyere [denajêre]
y redko ej van Dyck [van dêjk], Thys [têjs]

POSEBNOSTI

  1. Nizozemska imena s končajem -⟨bosch⟩ smo prevzeli prek nemščine, zato jih pogosto izgovarjamo po nemško, npr. Bosch [bóš] namesto [bós], Eikenbosch [êjkenbọš] namesto [êjkenbọs]. S posredovanjem nemščine smo prevzeli tudi nekatera druga imena, npr. Escher [éšer] namesto [éser] (⟨ch⟩ je nemi), Brueghel [brójgəl] namesto [brúgəl], Spar [špár] namesto [spár].
  2. V flamščini, ki je različica nizozemščine, govorjena zlasti v Belgiji, nekatere črke in črkovne sklope izgovarjajo drugače, npr. ⟨ou⟩ kot [ou̯]: Turnhout [túrnhou̯t/túrənhou̯t].

Podomačevanje nizozemskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Nizozemske občne besede prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze

  1. pisno podomačene: gavda [gáu̯da] (niz. mesto Gouda);
  2. pisno nepodomačene: bitterballen [bíterbalən] ‘ocvrte mesne krogliceʼ; jenever [jenéver] ‘brinovo žganjeʼ; snoezelen [snúzelən] ‘prostor za umirjanjeʼ.

Nekatere besede, ki smo jih prevzeli iz nizozemščine, izvirajo pravzaprav iz afrikanščine, ki se je tako kot sodobna nizozemščina razvila iz stare nizozemščine, npr. rooibos [rójbos], apartheid [apárthajd-].

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v nizozemščini, npr. Sophie in ’t Veld [sofí int véld-], ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs].

Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena

Zgodovinska imena nizozemskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto nizozemskih osebnih imen uporabljamo slovenska ali poslovenjena, npr. Viljem Aleksander [víljem aleksándər] (niz. Willem-Alexander), Viljem I. Oranjski [víljem pə̀rvi orán’ski/oránski] (niz. Willem van Oranje). Enako velja tudi za imena svetnikov, npr. Servacij [servácij] (niz. Servaas). Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila (npr. krajevna določila v vlogi stalnega pridevka): Lambert iz Maastrichta [lámbert iz mástrihta] (niz. Lambertus van Maastricht).

Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Oranjci [orán’ci/oránci] (niz. Oranje-Nassau).

Prevzemanje nizozemskih priimkov
Priimki s predimki

V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v nizozemščini. V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlogi in členi de, den, in het, in t, van, van ’t itd. Pišejo se z malo začetnico, npr. van den Heuvel [van den hével], de Vries [de vrís], de Wit [de vít], in ’t Veld [int véld-], van ’t Hoff [vant hóf], in het Veld [in et véld-].

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti so se uveljavila slovenska imena (eksonimi), npr. redka mesta, pokrajine, gorovja: Šelda [šélda] (niz. Schelde), Haag [hág-] (niz. Den Haag / ’s-Gravenhage), Frizija [frízija] (nem./niz. Friesland), Južna Holandija [júžna holándija] (niz. Zuid-Holland), Severna Holandija [séverna holándija] (niz. Noord-Holland), Nizozemski Antili [nizozémski antíli] (niz. Nederlandse Antillen), Zelandija [zelándija] (niz. Zeeland), Flandrija [flándrija] (niz. Vlaanderen), Valonija [valónija] (niz. Wallonië).

Prevajamo občnoimenske sestavine podomačenih večbesednih imen, lastnoimenska pa morfemsko podomačimo, npr. Albertov prekop [álbertov- prekòp] (niz. Albertkanaal), Severnomorski prekop [sévernomôrski prekòp] (niz. Noordzeekanaal). Imena nekaterih obmejnih zemljepisnih danosti so v slovenščino prevzeta tudi prek nemščine, npr. Frizijski otoki [frízijski otóki] (nem. Friesische Inseln, niz. Waddeneilanden), Vatsko morje [vátsko mórje] (nem. Wattenmeer, niz. Waddenzee).

POSEBNOST

Geografske izraze, ki so del nizozemskih zemljepisnih imen v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico, npr. prekop Amsterdam–Ren [prekòp ámsterdam-rén] (tudi Amsterdamsko-renski prekop [ámsterdamsko-rénski prekòp], niz. Amsterdam‑Rijnkanaal).

Prevajamo tudi imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Deček, ki lula [déčək, ki lúla] (niz. Manneken Pis).

Stvarna imena

Podomačena so redka stvarna imena, večinoma opisna imena ustanov. Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen, npr. Univerza v Amsterdamu [univêrza u̯ámsterdamu] (niz. Universiteit van Amsterdam), Utrechtska zveza [útrehtska zvéza] (niz. Unie van Utrecht).

Prevzemanje imen z določnimi členi, predlogi, vezajem in opuščajem
Predlogi in določni členi v zemljepisnih in stvarnih imenih

V pisno nepodomačenih imenih predloge in člene ohranjamo, npr. ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs], De Stijl [de stêjl] ‘umetniško gibanje’. Pri imenih, ki so podomačena (eksonimi), jih opuščamo, npr. Haag [hág-] (niz. Den Haag).

Vezaj in opuščaj v lastnih imenih

Vezaj in opuščaj v prevzetih lastnih imenih ohranjamo. Vezaj se pojavlja v dvojnih imenih in priimkih, npr. de Vries-Bruins [de vríz brájns], Vlek-de Wit [vlék de vít], vezaj in opuščaj pa v zemljepisnih imenih, npr. ’s-Gravenhage [zgrávenhage], ’s‑Hertogenbosch [sertógenbọs].

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto nizozemskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

S pregibanjem nizozemskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.

Spol in število prilagajamo slovenščini le pri zemljepisnih imenih, npr. pri pokrajinah in rekah, ki so v slovenščini ženskega spola, kar dosegamo z dodajanjem končnice a: Flandrija ž [flándrija] (niz. Vlaanderen mn.), Šelda [šélda] ž (niz. Schelde); pogosto si pomagamo z dodajanjem občnega razlikovalnega jedra, npr. reka Mass [réka más].

V preteklosti so uporabljali tudi imena, prevzeta iz latinščine, ki jih danes ne uporabljamo več, npr. Moza [móza] za Mass [más].

Krajšanje osnove

Če v moških imenih črko ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih en in el (izjemoma -er) izgovarjamo kot polglasnik, ga v odvisnih sklonih pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika v izgovorljivih soglasniških sklopih izpuščamo:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena, npr. van den Heijdnov [van den hêjdnov‑], Pietrov [pítrov-].

Neobstojni polglasnik iz osnove se ohranja v izpeljankah z obrazili na začetni soglasnik (npr. -ski, -čan), in sicer v govoru in zapisu, npr. Leeuwarden [lévardən], prid. leeuwardenski [lévardənski], preb. i. Leeuwardenčan [lévardənčan]; Eindhoven [êjnthovən], rod. Eindhovna [êjnthou̯na]; prid. eindhovenski [êjnthovənski], preb. i. Eindhovenčan [êjnthovənčan].

Nekatera (svetopisemska) imena imajo v slovenščini pregibno dvojnico, npr. Ruben [rúben/rúbən], rod. Rubena [rúbena] ali Rubna [rúbna]. Podobna imena, prevzeta iz nizozemščine, pregibamo na oba načina, zato jih izgovarjamo s polglasnikom ali s samoglasnikom e, npr. Rueben [rúben], rod. Ruebena [rúbena] ali Rueben [rúbən], rod. Ruebna [rúbna]. Če sta se v knjižnem jeziku ustalila oba načina, npr. Verhoeven [verhúvən], rod. Verhoevna [verhúvna] in Verhoeven [verhúven], rod. Verhoevena [verhúvena], je pregibanje z izpadom neobstojnega polglasnika pogostejše in zato tudi bolj nevtralno. Omahovanje je opazno tudi pri imenih s pisnim končajem -⟨gen⟩.

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnika e, i in naglašeni ó. Daljšanje je pisno in glasovno:

Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Antoniejev [ántonijev‑], Rogierjev [rogírjev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene š, c in j, ki so v nizozemščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni govorjeni c pride tudi do premene c v č, ki je izkazana le v govoru.

⟨y⟩ Bray [bráj], or. z Brayem [zbrájem]; svoj. prid. Brayev [brájev-]
⟨i⟩ Looi [lój], or. z Looiem [zlójem]; svoj. prid. Looiev [lójev-]
⟨sch⟩ Mulisch [múliš], or. z Mulischem [zmúlišem]; svoj. prid. Mulischev [múlišev-]

Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer v govoru in zapisu:

POSEBNOST

Preglasa ne uveljavljamo pri imenih s končnim pisanim -⟨ts⟩, npr. Barents [bárents] – Barentsov zaliv [bárentsov- zalív-].

Pregibanje večbesednih imen

Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moškega spola pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena, npr.

Priimki oseb ženskega spola ostajajo nespremenjeni, pregibamo le rojstno ime, če se konča na nenaglašeni -a ali -e, npr. Cornelia ten Boom [kornélija ten bóm], rod. Cornelie ten Boom [kornélije ten bóm]; Fanny Blankers-Koen [fáni blánkers-kún], rod. Fanny Blankers-Koen [fáni blánkers-kún].

Pri osebnih lastnih imenih pregibamo vse sestavine razen členov in predlogov, pri tvorbi svojilnih pridevnikov pa se obrazilo dodaja le zadnji sestavini, npr. Erik-Jan [êrik-ján], rod. Erika-Jana [êrika-jána]; svoj. prid. Erik-Janov [êrik-jánov-].

Pri zemljepisnih lastnih imenih, pisanih z vezajem, pregibamo samo drugo sestavino, npr. Hoogezand‑Sappemeer [hógezant-sapemêr], rod. Hoogezand-Sappemeerja [hógezant‑sapemêrja], or. s Hoogezand‑Sappemeerjem [shógezant-sapemêrjem]; prid. hoogezandsappemeerski [họgezantsapemêrski].

Norveščina

Pisava

Norveška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s črko z ločevalnim znamenjem ⟨å⟩, posebno črko ⟨ø⟩ in združeno črko ⟨æ⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨au⟩, ⟨ei⟩, ⟨øy⟩, ⟨sk⟩ in ⟨gj⟩, ter tričrkje ⟨skj⟩.

Norveška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ø Ø⟩, ⟨å Å⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨z⟩, ki so sicer del norveške abecede, se danes uporabljajo le za zapis tujih lastnih imen in precej redko za zapis prevzetih občnih poimenovanj.
  2. Pred pravopisno reformo 1917 se je namesto črke ⟨å⟩ uporabljalo dvočrkje ⟨aa⟩, ki je pogosto še ohranjeno pri priimkih, npr. Aasen [ósǝn], Haaland [hólan].

Norveščina ima dve knjižni obliki – bokmål [búkmol] (ʻknjižni jezikʼ) in nynorsk [nínošk] (ʻnova norveščinaʼ). Bokmål uporablja približno 85 odstotkov prebivalstva, nynorsk pa 15 odstotkov. Nobena od oblik tudi nima uradne zborne izreke, norveški jezikovni svet (norv. Norsk Språkråd) ureja le pisno obliko obeh norm, ne pa tudi izgovora. Pri prevzemanju se opiramo na bokmål in upoštevamo njegov norveški izgovor urbanega okolja Osla z okolico, t. i. standard østnorsk (standardna vzhodna (govorjena) norveščina); ta izgovor je pogost v gledališču ter na radiu in televiziji tudi izven Osla. Navadno se uporablja tudi pri poučevanju norveščine za tujce.

O vključevanju norveških črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V norveški pisavi se uporablja ločevalno znamenje, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo, in sicer krogec ⟨˚⟩ nad črko ⟨å⟩.

Norveški pravopis dovoljuje tudi uporabo drugih ločevalnih znamenj. Zlasti ostrivec ⟨´⟩ se uporablja za (neobvezno) razlikovanje enakopisnic, npr. en ʻnedoločni členʼ in én ʻe(de)nʼ, in za označevanje e-ja, ki je naglašen na koncu besede (samo pri prevzetih besedah, kjer bi bil sicer pri domačih besedah v norveščini pričakovan izgovor s polglasnikom), npr. kafé [kafé] ʻkavarnaʼ, komité [komité] ʻodborʼ, tako tudi pri pogostem (prevzetem) osebnem imenu André [andré].

Posebno črko ⟨ø Ø⟩ in združeno črko ⟨æ Æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.

Izgovor

Naglasno mesto

V norveščini je stalni naglas praviloma na prvem zlogu besede, vendar standardna vzhodna norveščina za razliko od številnih drugih norveških različic izgovora dopušča številne izjeme, npr. Ålesund [ólesun] nasproti Stavanger [stavánger].

Trizložna osebna imena imajo pogosto naglas na predzadnjem zlogu: Andreas [andréas], Kristoffer [kristófer]; prav tako ženska imena, izpeljana iz moških: Henrikke [henríke] (iz Henrik [hénrik]), Olea [uléa] (iz Ole [úle]).

Pri daljših besedah norveščina pozna poleg glavnega tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene daljše besede lahko prevzemamo kot dvonaglasnice (Kristiansund [krístijansún]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Holmenkollen [hólmenkọlǝn].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črko ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [e]: Bjerknes [bjêrknes]. V končaju -⟨en⟩ ga prevzemamo kot polglasnik: Bergen [bêrgǝn]. Če bi zaradi izpada polglasnika pri pregibanju nastal težje izgovorljiv soglasniški sklop, ga prevzamemo kot [e]: Skien [šíjen].
  2. V končaju -⟨sen⟩ je samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, izvorno polglasnik; v slovenščini se je uveljavil izgovor po črki, tj. [e]: Evensen [évensen].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, prevzemamo kot [o] ali [u]. Iz norveškega zapisa ne moremo razbrati, katera od dveh možnosti je pravilna, razen v primeru, ko je samoglasnik naglašen in mu ne sledi več kot en soglasnik – takrat je izgovor praviloma vedno [u]: Ole [úle], Tromsø [trúmse], vendar Molde [mólde].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, prevzemamo kot [i]: Trygve [trígve].
  5. Samoglasnik, zapisan z združeno črko ⟨æ⟩, prevzemamo kot [e]: Næss [nés], Svolvær [svólver].
  6. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ø⟩, prevzemamo kot [e]: Gjøvik [jévik], Bodø [búde].
  7. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨å⟩, prevzemamo kot [o]: Håkon [hókon].

V preteklosti je bil v pravopisnih priročnikih dopuščen, a manj priporočljiv tudi polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v končaju ‑⟨sen⟩; pri pregibanju se polglasniški izgovor izkazuje z izpadom neobstojnega polglasnika, npr. ob dvozložnem imenu Ibsen. V sodobni rabi se polglasniški izgovor in pregibanje kot dvojnična možnost pretežno pojavlja le pri dvozložnih, ne pa tudi pri daljših priimkih: Olsen [ólsen], rod. Olsena [ólsena], tudi Olsen [ólsən], rod. Olsna [ólsna] nasproti Kristiansen [krístijansen], rod. Kristiansena [krístijansena].

Poznavalci norveščine črko ⟨e⟩ v zlogu ⟨en⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.

Črko e v končaju -⟨er⟩ v slovenščini izgovarjamo kot [e] in ne kot polglasnik: Stavanger [stavánger], Hvasser [váser].

Norveške črkovne sklope izgovarjamo dvoglasniško, in sicer

V sklopu i in samoglasnik, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j]: Kristiansund [krístijansún].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

Soglasniki

Črke ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨j⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨s⟩ in ⟨v⟩ izgovarjamo po slovensko. Po slovensko izgovarjamo tudi soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨h⟩ in ⟨r⟩, če niso v položajih, ko so te črke neme.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, izgovarjamo po slovensko, razen pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩, ko ga prevzemamo kot [j]: Giske [jíske]. Izjeme so osebna imena (tudi iz stare nordijščine), v katerih je navadno tudi v teh položajih ohranjen izgovor [g]: Geir [gêjr], Margit [márgit].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨k⟩, izgovarjamo po slovensko, razen pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩, ko ga prevzemamo kot [š]: Kirkenes [šírkenes].

Neme črke

Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩ so položajno tudi neme, in sicer

Končna sestavina imen norveških fjordov, ki se zapisuje -fjorden, se izgovarja, kot da bi bila zapisana -fjorn, npr. Vestfjorden [véstfjun].

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas: Lillestrøm [lílestrem], Nordkapp [núrkap], Porsgrunn [póšgrun].

Črkovne sklope s črko ⟨r⟩ prevzemamo:

Soglasniška dvočrkja in tričrkja, ki jih prevzemamo kot [š], so

Dvočrkje ⟨gj⟩ prevzemamo kot [j]: Gjøvik [jévik].

Preglednica zapis – izgovor v sloveščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
å o Måløy [mólej], bokmål [búkmol]
æ e Næss [nés]
au eu̯ Audun [éu̯dun]
d
d
Trøndelag [tréndelag-], Molde [mólde], Drammen [drámǝn]
d pogosto na koncu besede in v zvezah ⟨nd⟩, ⟨ld⟩; vedno, kadar sta ⟨nd⟩, ⟨ld⟩ na koncu besede
/
Grimstad [grímsta], Flekkefjord [flékefjur], Østfold [éstfol], Sandnes [sánes], Rogaland [rúgalan]
e kot samostojni glas, tudi v ‑⟨sen⟩ e Jens [jéns], Tønsberg [ténsberg-], Kirkenes [šírkenes], Bryne [bríne], Nansen [nánsen]
e v končaju -⟨en⟩ ǝ Holmenkollen [hólmenkọlǝn]
ei ej Trondheim [trónhejm], Stein [stêjn]
g
g
Bergen [bêrgǝn]
g pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩
j
Giske [jíske], Gyda [jída]
gj j Gjert [jét], Gjøvik [jévik]
h
h
Horten [hótǝn]
h v ⟨hj⟩ in ⟨hv⟩
/
Hjelmeland [jélmelan], Hvaler [váler]
k
k
Karl [kál]
k pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩
š
Kyrkjebø [šíršebe], Kirsten [šíštǝn]
kj š Kjetil [šétil]
o
o ali u
nynorsk [nínošk], Porsgrunn [póšgrun], Tromsø [trúmse], Namsos [námsus]
o kadar je naglašen in mu sledi največ en soglasnik
u Bodø [búde], Johan [júhan]
ø e Gjøvik [jévik], Jørgen [jêrgǝn], Lillestrøm [lílestrem], Bodø [búde]
øy ej Brønøy [brénej]
r
r
Risør [ríser]
r v ⟨rl⟩, ⟨rn⟩, ⟨rt⟩
/
Karlsen [kálsen], Arne [áne], Morten [mótǝn]
rd d Førde [féde]
rd r Ødegaard [édegor], Sandefjord [sándefjur]
rd rd Edvarda [edvárda]
rs š Larsen [lášen], Petersen [pétešen]
sk
sk
Buskerud [búskeru]
sk pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩
š
Ski [ší], Skei [šêj]
sj š Mosjøen [múšeǝn]
skj š Skjerstad [šéšta]
tj š Tjeldsund [šélsun]
y i Mysen [mísǝn]

Posebnost

Pri rojstnih osebnih imenih in zlasti priimkih je lahko ohranjen zapis imena po starejšem pravopisu ali pa je ohranjen tuji (danski, nemški ipd.) zapis, npr.

Podomačevanje norveških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz norveščine so v slovenščini redka, običajno so prevzeta preko drugih jezikov (zlasti angleščine ali nemščine). Večinoma jih prevajamo, pri tistih, ki jih ne, pa sledimo izgovoru v slovenščini. Besede in besedne zveze so lahko

  1. pisno podomačene: slalom [slálom] (norv. slalåm), kril [kríl] ʻrakciʼ (norv. krill);
  2. pisno nepodomačene: fårikål [fórikol] ʻvrsta enolončniceʼ, fjord [fjórd-] ʻzalivʼ.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v norveščini: Tromsø [trúmse], Ole Gunnar Solskjær [úle gúnar súlšer].

Osebna imena

Imena znanih norveških vladarjev in vladarskih rodbin ter svetniška imena so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Magnus Zakonodajalec [mágnus zakonodajálǝc] (norv. Magnus Lagabøter).

Priimki so se na Norveškem razširili šele v 19. stoletju, za novorojene otroke pa so postali obvezni z zakonom iz leta 1923. Pred priimki je bilo norveško osebno ime sestavljeno iz rojstnega imena in patronimika (kot pri Islandcih), kot tretji del imena (ali kot nadomestilo patronimika) je bilo lahko navedeno ime kmetije, kjer je oseba bivala (velika večina Norvežanov je v 19. stoletju živela na podeželju). Priimki so se tako razvili ali iz patronimikov (v norveščini se vsi končajo na -sen) ali toponimov, ki so prvenstveno imena kmetij – od 20 najbolj razširjenih norveških priimkov jih je 17 izvorno patronimikov (torej se končajo na -sen), trije pa so izvorno imena kmetij (Berg [bêrg-], Haugen [héu̯gǝn], Hagen [hágǝn]).

Zemljepisna imena

Za redke norveške zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Norveška [norvéška] (norv. Norge), Lofoti [lofóti] (norv. Lofoten). Med podomačena zemljepisna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen, npr. Oslo [óslo] (norv. Oslo [úslu]).

Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina navadno prevedena, izlastnoimenska pa prilagojena slovenščini: Oselski fjord [ósǝlski fjórd-] (norv. Oslofjorden), Medvedji otok [medvédji ôtok] (norv. Bjørnøya).

Norveška imena imajo lahko zapostavljeni določni člen (običajno v ednini ‑en, ‑a, ‑et), npr. øy ‘otok’ in øya ‘otok’ (določna oblika); otoki se tako lahko končajo na -øy ali -øya: Hinnøya [híneja], Vesterøy [vésterej].

Zemljepisno ime s sestavino -fjord brez člena označuje ime kraja, s členom pa ime fjorda (zaliva); npr. Sandefjord [sándefjur] (mesto) in Vestfjorden [véstfjun] (fjord).

O položajih, ko namesto norveških uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

S pregibanjem norveških prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.

Krajšanje osnove

V norveških imenih moškega spola črko ⟨e⟩ v izglasnem morfemskem sklopu -⟨en⟩ izgovarjamo kot polglasnik, ki ga v odvisnih sklonih pri pregibanju izpuščamo (razen kadar bi zaradi izpusta nastal težje izgovorljiv soglasniški sklop):

Posebnost

Pravilo ne velja za končaj -⟨sen⟩, pri katerem se je v sodobni slovenščini uveljavil izgovor po črki, polglasniški izgovor pa se kot dvojnica pojavlja le pri dvozložnih priimkih:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Bjørgnov [bjêrgnov‑].

Podstava pridevniških in samostalnikih izpeljank z obrazili -ski in -čan je nespremenjena (tj. enaka imenovalniški osnovi), npr. Drammen [drámǝn] – prid. drammenski [drámǝnski]; Mysen [mísǝn] – prid. mysenski [mísǝnski].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike e (lahko zapisan z ⟨ø⟩), i, u in o (zapisan z ⟨å⟩) ter na soglasnik r:

Osnovo samo v govoru podaljšujejo z j tudi tisti samostalniki, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike ali soglasnik r, pisna osnova pa na nemo črko d:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. André [andré] Andréjev [andréjev-]; Solskjær [súlšer] – Solskjærjev [súlšerjev-].

Podstava pridevniških in samostalnikih izpeljank z obrazili -ski in -čan je enaka podaljšani (rodilniški osnovi), npr. Tromsø [trúmse] – tromsøjski [trúmsejski]; Ski [ší] – skijski [šíjski].
Pri imenih, katerih osnovo daljšamo le v govoru, je govorna podstava enaka podaljšani govorni osnovi, pisna pa ne, npr. Fredrikstad [frédriksta] – fredrikstadski [frédrikstajski]; Buskerud [búskeru] – buskerudski [búskerujski].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končna govorjena j in š, ki sta v norveščini zapisana na različne načine, in pri lastnih imenih moškega spola, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za svojilne pridevnike, ki so tvorjeni z obrazilom -ev:

Nova grščina

Pisava

Novogrški črkopis obsega 24 črk in osem dvočrkij: ⟨αι⟩ – [e], ⟨ει⟩ – [i], ⟨οι⟩ – [i], ⟨ου⟩ – [u], ⟨υι⟩ – [i], ⟨γκ⟩ – [g], ⟨ντ⟩ – [d] in ⟨μπ⟩ – [b].

Novogrška abeceda (alfabet): ⟨α А⟩, ⟨β Β⟩, ⟨γ Γ⟩, ⟨δ Δ⟩, ⟨ε Ε⟩, ⟨ζ Ζ⟩, ⟨η Η⟩, ⟨θ Θ⟩, ⟨ι Ι⟩, ⟨κ Κ⟩, ⟨λ Λ⟩, ⟨μ Μ⟩, ⟨ν Ν⟩, ⟨ξ Ξ⟩, ⟨ο Ο⟩, ⟨π Π⟩, ⟨ρ Ρ⟩, ⟨σ/ς Σ⟩, ⟨τ Τ⟩, ⟨υ Υ⟩, ⟨φ Φ⟩, ⟨χ Χ⟩, ⟨ψ Ψ⟩, ⟨ω Ω⟩.

Zapis v latinici

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (v pokončnem in ležečem tisku), njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice oz. slovenice (podomačevanje).

Mala in velika črka Mala in velika črka v ležeči pisavi Prečrkovanje v slovenščino Podomačeni zapis (slovenica)
α Α α Α a a
β Β β Β b v
γ Γ γ Γ g g
δ Δ δ Δ d d
ε Ε ε Ε e e
ζ Ζ ζ Ζ z z
η H η H e ali ē i
θ Θ θ Θ th t
ι Ι  ι Ι i i
κ Κ κ Κ x k
λ Λ λ Λ l l
μ Μ μ Μ m m
ν Ν ν Ν n n
ξ Ξ ξ Ξ x ks
ο Ο ο Ο o o
π Π π Π p p
ρ Ρ ρ Ρ r r
σ/ς Σ σ/ς Σ s s
τ Τ τ Τ t t
υ Υ υ Υ y i
φ Φ φ Φ ph f
χ Χ χ Χ ch h
ψ Ψ ψ Ψ ps ps
ω Ω ω Ω o ali ō o

Po pravilih za podomačevanje novogrških imen se ravnamo pri prevzemanju lastnih imen in pisno nepodomačenih občnih besed iz časa po koncu bizantinske dobe (tj. po letu 1453).

Prečrkovanje osebnih imen v uradnih dokumentih

V grških uradnih dokumentih so osebna in zemljepisna lastna imena prečrkovana z latiničnimi črkami in dvočrkji, ki se od zgornje razpredelnice razlikujejo pri nekaterih zapisih.

  • ⟨αι Αι⟩ ⟨ai Αi⟩: Αικατερίνη – Aikaterini
  • ⟨γι Γι⟩ ⟨gi Gi⟩: Γιάννης – Giannis
  • ⟨γκ Γκ⟩ ⟨gk Gk⟩: Εγκολφόπουλος – Egkolfopoulos
  • ⟨ει Εi⟩ ⟨eι Ei⟩: Ειρήνη Eirini
  • ⟨θ Θ⟩ ⟨th Th⟩: Θεόδωρος – Theodoros
  • ⟨ι Ι⟩ ⟨i I⟩: Ιωάννης – Ιοannis
  • ⟨μπ⟩ ⟨mp⟩: Μπαμπινιώτης – Bampiniotis
  • ⟨ντ⟩ ⟨nt⟩: Αντωνόπουλος – Αntonopoulos
  • ⟨ξ Ξ⟩ ⟨x X⟩: Ξενοφώντας Xenofontas
  • ⟨oι Οι⟩ ⟨oi Oi⟩: Οικονομίδης – Oikonomidis
  • ⟨oυ Oυ⟩ ⟨ou Ou⟩: Παπαδόπουλος – Papadopoulos
  • ⟨υ Υ⟩ ⟨y Y⟩: Yάνθη – Υanthi
  • ⟨χ Χ⟩ ⟨ch Ch⟩: Χριστίνα – Christina

Tovrstnega načina prepisa pri podomačevanju grških lastnih imen ne uporabljamo.

Pravila za prečrkovanje grških črk in črkovnih sklopov so predstavljena v poglavju »Grška pisava« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Ιmena črk so enaka kot v starogrški abecedi in tako jih tudi izgovarjamo v slovenščini. Glej preglednico v poglavju o starogrških pisavi.

V novogrški pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki sta v grščini obvezni sestavini zapisa in se uporabljata na malih tiskanih črkah in na veliki začetnici:

V pisno podomačenih oblikah ločevalnih znamenj ne zapisujemo.

Enozložnice se v novogrški pisavi praviloma pišejo brez naglasa, npr. Kως [kos] (prečrk. Kos); najpomembnejše izjeme: πού [pú] (prečrk. poú) ‘kje, kam’ (da se loči od που [pu] ‘ki’, prečrk. pou), πώς [pós] ‘kako’, prečrk. pós (da se loči od πως [pos] ‘da’, prečrk. pos), ή [í] ‘ali’, prečrk. í (da se loči od določnega člena za ženski spol).

Če je v grščini naglašen samoglasnik, ki se zapisuje z dvočrkjem, stoji ostrivec na drugem delu dvočrkja: Aίγιο [éγio] (prečrk. Aígio).

Če je naglašen samoglasnik v sklopu αυ ali ευ, stoji ostrivec na drugem delu dvočrkja, torej na υ (ki se v tem primeru izgovarja soglasniško, kot [v] ali [f]): Ναύπλιο [náfplio] (prečrk. Naúplio), Eύη [évi] (prečrk. Eúe).

Ostrivec na prvem od dveh samoglasnikov, ki lahko tvorita dvočrkje, označuje dvozložni izgovor in naglas na prvem zlogu: Στάικος [stájkos] (prečrk. Stáikos).

Dvojna pika nad drugim izmed samoglasnikov, ki lahko tvorita dvočrkje, označuje dvozložni izgovor: Καραϊσκάκης [karajskákis] (prečrk. Karaiskákis), medtem ko bi se zapisano *Καραισκάκης izgovarjalo [kareskákis].

Do leta 1981 so se v novi grščini uporabljala enaka ločevalna znamenja, kot so v rabi za zapisovanje starogrških in bizantinskih besedil. Do leta 1974 je bil namreč uradni jezik v Grčiji t. i. katarevusa ali »očiščeni« jezik, ki se je močno opiral na staro grščino. Današnji knjižni jezik temelji na ljudskem jeziku (dimotiki).

O starogrških ločevalnih znamenjih glej poglavje »Ločevalna znamenja pri prečrkovanju« (Grška pisava).

Izgovor

Naglasno mesto

Pri prevzemanju imen iz grščine naglasno mesto praviloma ohranjamo. Pomagamo si z akutom (ostrivcem), ki v novogrški pisavi označuje naglasno mesto in se zapisuje na vseh večzložnih besedah: Petros [pétros] (gr. Πέτρος, prečrk. Pétros). Naglasno znamenje ohranjamo v prečrkovanih oblikah, medtem ko ga v podomačenih oblikah opuščamo.

Naglasno mesto se pri novogrških besedah, ki so podedovane iz stare grščine, praviloma ni spreminjalo. Spremenila pa se je narava naglasa, ki je bil v stari grščini tonemski, medtem ko je v novi grščini dinamični.

O starogrškem naglasu glej razdelek »Izgovor« v poglavju o stari grščini.

Novogrški naglas stoji znotraj zadnjih treh zlogov, odvisen je tudi od besede in besedne oblike. Beseda je torej lahko naglašena na zadnjem, predzadnjem ali predpredzadnjem zlogu, pri čemer mesto naglasa znotraj teh zlogov ni v celoti napovedljivo:

  1. naglas na zadnjem zlogu: Karamanlis [karamanlís] (gr. Καραμανλής, prečrk. Karamanlés);
  2. naglas na predzadnjem zlogu: sirtaki [sirtáki] (gr. συρτάκι, prečrk. syrtáki);
  3. naglas na predpredzadnjem zlogu: Aleksandros [aléksandros] (gr. Aλέξανδρος, prečrk. Aléxandros).

Izjemoma se je v slovenščini uveljavil drugačen naglas kot v novi grščini. To velja zlasti za osebna imena, ki so bila prevzeta prek drugih jezikov, npr. (Nana) Mouskouri [nána muskúri] (gr. Νάνα Μούσχουρη [múshuri], prečrk. Nána Moúschoure), in za nekatere toponime.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Nova grščina ima pet samoglasnikov (a, e, i, o in u), ki se zapisujejo s črkami in dvočrkji. Novogrške samoglasnike, zapisane s črkami ⟨α⟩ – ⟨a⟩, ⟨ε⟩ – ⟨e⟩, ⟨ι⟩ – ⟨i⟩ in ⟨ο⟩ ter ⟨ω⟩ – ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko. Samoglasnika, ki se zapisujeta s črkama ⟨η⟩ in ⟨υ⟩, se oba izgovarjata kot [i], prečrkujeta pa kot ⟨e⟩ oz. ⟨y⟩.

Dvočrkje ⟨ου⟩ označuje samoglasnik u; prevzemamo ga kot ⟨u⟩.

POSEBNOST

Nekateri samoglasniki so zapisani z več različnimi črkami oz. dvočrkji:

Zev med samoglasnikom i in drugim samoglasnikom zapiramo z j le v izgovoru, v pisavi pa ne: Maria [maríja] (gr. Μαρία, prečrk. María), Aleksia [aleksíja] (gr. Αλεξία, prečrk. Alexía), Iraklio [iráklijo] (gr. Hράκλειο, prečrk. Erákleio).

POSEBNOSTI

  1. Zlasti podomačena zemljepisna imena zapirajo zev tudi v zapisu: Lakonija [lakónija] (gr. Λακωνία, prečrk. Lakonía), Tesalija [tesálija] (gr. Θεσσαλία, prečrk. Thessalía), Kefalonija [kefalónija] (gr. Κεφαλονιά, prečrk. Kephaloniá).
  2. V sklopu soglasnik + i + samoglasnik črko ⟨i⟩ prevzemamo kot [j] (razen kadar bi zaradi tega nastal neizgovorljiv glasovni sklop), npr. Karagiozis [karagjózis] (gr. Καραγκιόζης, prečrk. Karankiózes).

Črki ⟨η⟩ in ⟨ω⟩ je mogoče prečrkovati tudi kot ē oz. ō. Glej razdelek »Prečrkovanje grških črk v latinico«.

Soglasniki

Novogrški soglasniki in soglasniški sklopi, ki se zapisujejo s črkami ⟨γ⟩, ⟨δ⟩, ⟨ζ⟩, ⟨κ⟩, ⟨λ⟩, ⟨μ⟩, ⟨ν⟩, ⟨π⟩, ⟨ρ⟩, ⟨σ⟩, ⟨τ⟩ in ⟨ψ⟩ ter prečrkujejo kot ⟨g⟩, ⟨d⟩, ⟨z⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨ps⟩, se izgovarjajo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Črko ⟨β⟩ prečrkujemo z ⟨b⟩, izgovarjamo pa kot [v]: Volos [vólos] (gr. Βόλος, prečrk. Bólos).
  2. Črko ⟨θ⟩ prečrkujemo s ⟨th⟩, izgovarjamo pa kot [t]: Tasos [tásos] (gr. Θάσος, prečrk. Thásos).
  3. Črko ⟨ξ⟩ prečrkujemo z ⟨x⟩, izgovarjamo pa kot [ks]: Ksarhakos [ksarhákos] (gr. Ξαρχάκος, prečrk. Xarchákos).
  4. Črko ⟨φ⟩ prečrkujemo s ⟨ph⟩, izgovarjamo pa kot [f]: Finikunda [finikúnda] (gr. Φοινικούντα, prečrk. Phoinikoúnta).
  5. Črko ⟨χ⟩ prečrkujemo s ⟨ch⟩, izgovarjamo pa kot [h]: Hios [híjos] (gr. Χίος, prečrk. Chíos).

Črke ⟨γ⟩, ⟨δ⟩ in ⟨θ⟩, ki jih v slovenščini izgovarjamo kot zapornike [g], [d] oz. [t], se v novogrški pisavi uporabljajo za zapisovanje priporniških glasov: Gavdos [gáu̯dos] (gr. Γαύδος [γávδos], prečrk. Gáudos), Dimostenis [dimosténis] (gr. Δημοσθένης [δimosθénis], prečrk. Demosthénes), Tasos [tásos] (gr. Θάσος [θásos], prečrk. Thásos).

Soglasniške sklope, zapisane kot ⟨μπ⟩, ⟨ντ⟩ in ⟨γκ⟩, v slovenščini podomačujemo različno, in sicer

Tako kot jih zapišemo v pisno podomačenih oblikah, jih tudi izgovorimo.

Črkovni sklop ⟨γκ⟩ se na začetku besede zapisuje samo v nekaterih novogrških besedah in se v tem položaju prečrkuje kot ⟨gk⟩.

POSEBNOST

Soglasniški sklop ⟨τσ⟩ zlasti v osebnih imenih zaradi identifikacijskih in glasoslovnih razlogov vse pogosteje prevzemamo kot ⟨ts⟩, tudi v končaju -[ica]: Igumenitsa [igumenítsa] (gr. Ιγουμενίτσα, prečrk. Igoumenítsa).

Enako kot sklop ⟨γκ⟩ se podomači sklop ⟨γγ⟩, ki se pojavlja zgolj na sredini besed. Ostale podvojene soglasnike v pisavi praviloma ohranjamo tako v prečrkovanih kot v podomačenih oblikah, v izgovoru pa jih poenostavljamo v enojne, npr. Jannis [jánis] (gr. Γιάννης, prečrk. Jánnis). Izjema so že uveljavljene oblike, npr. Parnas [parnás] (gr. Παρνασσός, prečrk. Parnassós).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica prikazuje pogostejše primere podomačevanja dvočrkij in črk.

Zapis Latinica Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
Αι, αι ai e Ekaterini [ekateríni] (gr. Αικατερίνη, prečrk. Aikateríne)
γγ ng sredi besede ng Vangelis [vangélis] (gr. Βαγγέλης, prečrk. Βangéles)
Γι, γι gi pred samoglasnikom v istem zlogu j Jorgos [jórgos] (gr. Γιώργος, prečrk. Giórgos)
Γι,γι gi v drugih položajih gi Panagia [panagíja] (gr. Παναγία, prečrk. Panagía)
γκ gk na začetku besede g Grevena [grevéna] (gr. Γκρεβενά, prečrk. Gkrebená)
γκ nk sredi besede ng Angistri [angístri] (gr. Αγκίστρι, prečrk. Ankístri)
Ει, ει ei i Irini [iríni] (gr. Ειρήνη, prečrk. Eiréne)
Ι, ι I kot samoglasnik v samostojnem zlogu i Ios [ijos] (gr. Ίος, prečrk. Íos)
Ι, ι I pred samoglasnikom v istem zlogu j Joannina [joánina] (gr. Ιωάννινα, prečrk. Ioánnina)
Μπ, μπ mp na začetku besede b Basis [básis] (gr. Μπάσης, prečrk. Mpáses)
Μπ, μπ mp sredi besede mb Kalambaka [kalambáka] (gr. Kαλαμπάκα, prečrk. Kalampáka)
Ντ, ντ nt na začetku besede d Demis [démis] (gr. Nτέμης, prečrk. Ntémes)
Ντ, ντ nt sredi besede nd Finikunda [finikúnda] (gr. Φοινικούντα, prečrk. Phoinikoúnta)
Οι, οι oi i Ikonomidis [ikonomídis] (gr. Οικονομίδης, prečrk. Oikonomídes)
Ου, ου ou u uzo [úzo] (gr. ούζο, prečrk. oúzo), Papadopulos [papadópulos] (gr. Παπαδόπουλος, prečrk. Papadópoulos)
Τζ, τζ tz tz Hatzidakis [hadzidákis] (gr. Χατζιδάκης, prečrk. Chatzidákes)
Τσ, τσ ts ts Tsipras [tsípras] (gr. Τσίπρας, prečrk. Tsípras)
Υ, υ u v sklopih ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩ pred nezvenečimi soglasniki (κ, π, τ, χ, φ, θ, σ, ξ, ψ) f Nafplio [náfplijo] (gr. Ναύπλιο, prečrk. Naúplio), Lefkada [lefkáda] (gr. Λευκάδα, prečrk. Leukáda)
Υ, υ u v sklopih ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩ pred drugimi glasovi v (položajno tudi u̯) Avlida [áu̯lida] (gr. Aυλίδα, prečrk. Aulída), Evangelos [evángelos] (gr. Ευάγγελος, prečrk. Euángelos)

POSEBNOSTI

  1. Na dejanski izgovor sklopov ⟨μπ⟩, ⟨ντ⟩ in ⟨γκ⟩ sredi besede vpliva vrsta dejavnikov, pri tujkah tudi glasovna podoba izhodiščne besede. To se v posameznih primerih lahko odraža tudi pri izgovoru in zapisu v slovenščini: rebetiko [rebétiko] (gr. ρεμπέτικο, prečrk. rempétiko), Karagiozis [karagjózis] (gr. Καραγκιόζης, prečrk. Karankiózes), Zorba [zórba] (gr. Ζορμπάς, prečrk. Zormpás), Babis [bábis] (gr. Μπάμπης, prečrk. Mpámpes).
  2. Odstopanja od pravil podomačevanja so zlasti pri imenih, ki so splošno že sprejeta kot nepodomačena, npr.
    • osebe: Kazantzakis [kazandzákis] (gr. Kαζαντζάκης, prečrk. Kazantzákes), Roussos [rúsos] (gr. Roύσσος, prečrk. Roússos), (Maria) Farantouri [farantúri] (gr. Φαραντούρη, prečrk. Pharantoúre), Konstantin(os)[konstantín(os)] (gr. Kωνσταντίνος, prečrk. Konstantínos), Zorba [zórba] (gr. Ζορμπάς, prečrk. Zormpás);
    • športni klubi: Olimpiakos [olimpijákos] (gr. Ολυμπιακός, prečrk. Olympiakós), Panathinaikos [panatinájkos] (gr. Παναθηναϊκός, prečrk. Panathenaikós);
    • znamke: Metaxa [metáksa] (gr. Mεταξά, prečrk. Metaxá), kot občno poimenovanje pa podomačeno in z malo začetnico metaksa [metáksa].
  3. V dosedanjih pravopisnih priročnikih je bilo predpisano podomačevanje črkovnega sklopa ⟨τσ⟩ le s črko ⟨c⟩, torej: Cipras [cípras] (gr. Τσίπρας, prečrk. Tsípras), Cicipas [cicipás] (gr. Τσιτσιπάς, prečrk. Tsitsipás). Raziskovalci nove grščine črkovni sklop ⟨τσ⟩ pogosto razlagajo kot sklop, zato je prečrkovanje in podomačevanje s črkjem ⟨ts⟩ vse bolj razširjeno.

Prevzemanje novogrških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz nove grščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede pisno podomačene v skladu z zgornjima preglednicama: giros [gíros] (gr. γύρος, prečrk. gýros) |jed|, suvlaki [suvláki] (gr. σουβλάκι, prečrk. soubláki) |jed|, sirtaki [sirtáki] (gr. συρτάκι, prečrk. syrtáki) |ples|, katarevusa [katarevúsa] (gr. καθαρεύουσα, prečrk. kathareúousa) |nekdaj uradni jezik|, uzo [úzo] (gr. ούζο, prečrk. oúzo) |alkoholna pijača|, retsina [retsína] (gr. ρετσίνα, prečrk. retsína) |alkoholna pijača|.

POSEBNOST

Že uveljavljene podomačene oblike se lahko v večji meri oddaljujejo od izvirnika. Pogost vpliv na podomačevanje antičnih imen ali sorodnih izposojenk imajo drugi – zlasti balkanski – jeziki ali turščina:

Lastna imena

Osebna imena

Lastna imena pisno večinoma podomačujemo po enakih načelih kot občna: Atos [átos] (gr. Άθος, prečrk. Áthos), Aleksis [aléksis] (gr. Aλέξης, prečrk. Aléxes), Volos [vólos] (gr. Βόλος, prečrk. Bólos), Jorgos [jórgos] (gr. Γιώργος, prečrk. Giórgos), Iraklio [iráklijo] (gr. Ηράκλειο, prečrk. Erákleio), Kostas [kóstas] (gr. Κώστας, prečrk. Kóstas), Kapodistrias [kapodístrijas] (gr. Καποδίστριας, prečrk. Kapodístrias), Kavafis [kaváfis] (gr. Καβάφης, prečrk. Kabáphes), Burusis [burúsis] (gr. Μπουρούσης, prečrk. Mpouroúses), Mikonos [míkonos] (gr. Μύκονος, prečrk. Mýkonos), Demis [démis] (gr. Ντέμης, prečrk. Ntémes), Hatzidakis [hadzidákis] (gr. Χατζιδάκης, prečrk. Chatzidákes).

POSEBNOSTI

  1. Čeprav osebna lastna imena lahko pisno podomačimo, obenem velja načelo, da je mogoče osebno lastno ime zapisati tudi tako, kot ga zapisuje posameznik. Splošno sprejet mednarodni sistem zapisovanja novogrških imen v latinici ne obstaja, zato je novogrška osebna imena mogoče najti zapisana v različnih oblikah. Te oblike se sicer pogosto ujemajo s slovenskimi pisno podomačenimi oblikami, npr. Kavafis [kaváfis] (gr. Καβάφης, prečrk. Kabáphes), Evangelos [evángelos] (gr. Ευάγγελος, prečrk. Euángelos) ali Demis [démis] (gr. Ντέμης, prečrk. Ntémes). Do razlik prihaja zlasti pri zapisu naslednjih črk:
    • črke ⟨ξ⟩, ki se pogosto prečrkuje kot ⟨x⟩: Aleksis ali Alexis [aléksis] (gr. Aλέξης, prečrk. Aléxes);
    • črke ⟨θ⟩, ki se pogosto prečrkuje tudi kot ⟨th⟩: Teodoros ali Theodoros [teódoros] (gr. Θεόδωρος, prečrk. Theódoros);
    • črke ⟨χ⟩, ki se pogosto prečrkuje tudi kot ⟨ch⟩, redkeje kot ⟨h⟩, ⟨kh⟩ in ⟨x⟩: Kristina ali Christina [hristína] (gr. Χριστίνα, prečrk. Christína);
    • dvočrkja ⟨ου⟩, ki se zapisuje kot ⟨ou⟩: Papadopoulos [papadópulos] (gr. Παπαδόπουλος, prečrk. Papadópoulos);
    • črke ⟨η⟩, ki se pogosto prečrkuje kot ⟨i⟩ ali ⟨e⟩: Politis [polítis] (gr. Πολίτης, prečrk. Polítes), Kiriakides [kirijakídes] (gr. Κυριακίδης, prečrk. Kyriakídes);
    • črke ⟨y⟩, ki se pogosto prečrkuje kot ⟨i⟩ ali ⟨y⟩: Spiros ali Spyros [spíros] (gr. Σπύρος, prečrk. Spýros).
  2. V nekaterih primerih je na uveljavljeni slovenski zapis vplivala angleška ali francoska različica imena: (Melina) Mercouri [merkúri] (gr. Μερκούρη, prečrk. Merkoúre), (Aristotel) Onassis [onásis] (gr. Ωνάσης, prečrk. Onáses), (Maria) Callas [kálas] (gr. Κάλλας, prečrk. Kállas), (Nana) Mouskouri [muskúri] (gr. Μούσχουρη, prečrk. Moúshoure).
Zemljepisna imena

Številna zemljepisna imena se uporabljajo v oblikah, ki so se v slovenščini v preteklosti uveljavila po pravilih za prevzemanje antičnih imen. To so eksonimi in jih ohranjamo nespremenjene, pri večbesednih eksonimih izlastnoimenske sestavine zgolj morfemsko podomačimo, občnoimenske pa prevedemo. To so

POSEBNOSTI

  1. Pridevnik helenski (gr. ελληνικός, prečrk. ellenikós) se zlasti v uradnih dokumentih uporablja namesto izraza grški, npr. v slovenskem standardiziranem imenu države Helenska republika [helénska repúblika] (gr. Ελληνική Δημοκρατία, prečrk. Elleniké Demokratía).
  2. Nekatera novogrška zemljepisna imena poznajo dvojnice, ki so se ohranile kot dediščina nekdanjega knjižnega jezika, imenovanega katarevusa, npr. Λευκάς [lefkás] (poleg Λευκάδα [lefkáda]). Če v slovenščini ni uveljavljeno starogrško poimenovanje, prevzamemo obliko, ki je značilna za današnji knjižni jezik, tj. Lefkada namesto Lefkas, prav tako Iraklio [iráklijo] namesto Heraklion.
  3. Zemljepisno ime Nikozija [nikózija] izhaja iz italijanščine in se uporablja kot dvojnica grškega toponima Lefkosija [lefkosíja] (gr. Λευκωσία, prečrk. Leykosía). V splošnem se romanske različice novogrških toponim v slovenščini ohranjajo redko: bitka pri Navarinu (sicer se namesto toponima Navarino uporablja Pilos [pilós] (gr. Πύλος, prečrk. Pýlos)).
  4. Nekatera zemljepisna imena so se uveljavila v izvirniku bližjih oblikah: Sintagma [síntagma] (gr. Σύνταγμα, prečrk. Sýntagma) in Santorini [santoríni] (gr. Σαντορίνη, prečrk. Santoríne).
  5. Ob slovenskem eksonimu za grški otok Evboja [eu̯bója] (gr. Eύβοια, prečrk. Eúboia) se danes vse pogosteje uporablja ime Evia [évija].

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Prevzete besede uvrstimo v ustrezni sklanjatveni vzorec glede na njihovo obliko, npr.

Pri novogrških lastnih imenih (v primerjavi s starogrškimi) končajev ne opuščamo, tudi pri pregibanju ne, npr. -⟨os⟩ (gr. -⟨ος⟩) in -⟨is⟩ (gr. -⟨ης⟩):

POSEBNOST

Ιzjeme so že uveljavljena imena kot Konstantin [konstantín] (gr. Κωνσταντίνος, prečrk. Konstantínos), ki se uporablja vzporedno z obliko Konstantinos [konstantínos], literarni junak Zorba [zórba] (gr. Ζορμπάς, prečrk. Zormpás) in Aristotel [aristótel] (gr. Aριστοτέλης, prečrk. Aristotélis) kot osebno ime Aristotela Onassisa.

Spremembe slovničnih kategorij

Nekatere besede pri prevzemanju spremenijo spol in/ali število, in sicer

  1. grški samostalniki srednjega spola na -i ali -o postanejo v slovenščini moškega spola, npr.
    • suvlaki [suvláki] mrod. suvlakija [suvlákija] (gr. σουβλάκι, prečrk. soubláki s);
    • Iraklio [iráklijo] m, rod. Iraklia [iráklija] (gr. Ηράκλειο, prečrk. Erákleio s).
  2. grška zemljepisna imena ženskega spola na -i (gr. -⟨η⟩) prevzemamo v slovenščino na dva načina, in sicer
    • postanejo moškega spola, npr.:
      • Santorini [santoríni] m, rod. Santorinija [santorínija] (gr. Σαντορίνη, prečrk. Santoríne ž);
      • Simi [sími] m, rod. Simija [símija] (gr. Σύμη, prečrk. Sýme ž);
    • ohranijo ženski spol in spremenijo končnico v -a, npr. Ηalkidika [halkídika] ž, rod. Halkidike (gr. Χαλκιδική, prečrk. Chalkidiké ž);
  3. grška zemljepisna imena na -⟨os⟩ ženskega spola so v slovenščini moškega spola, npr.  Mikonos [míkonos] m, rod. Mikonosa [míkonosa] (gr. Mύκονος, prečrk. Mýkonos ž);
  4. grška imena srednjega spola na -⟨ma⟩ postanejo v slovenščini ženskega spola, npr.  Sintagma [síntagma] ž, rod. Sintagme [síntagme] (gr. Σύνταγμα, prečrk. Sýntagma s);
  5. grška zemljepisna imena na -a, ki so v novi grščini množinski samostalniki srednjega spola, so v slovenščini edninski samostalniki ženskega spola, npr. Joannina [joánina] ž ed., rod. Joannine [joánine] (gr. Ιωάννινα, prečrk. Ioánnina s mn.); naglas se z zadnjega zloga zaradi lažjega pregibanja prenese na osnovo, npr. Hania [hánija] ž ed., rod. Hanie [hánije] (gr. Χανιά, prečrk. Chaniá s mn.).

POSEBNOST

Nekatere podomačene oblike zemljepisnih imen se po slovničnih lastnostih razlikujejo od novogrških ustreznic, ker so bile v slovenščino prevzete iz stare grščine, npr:

Poljščina

Pisava

Poljska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje osem črk s posebnimi ločevalnimi znamenji, tj. ⟨ą⟩, ⟨ć⟩, ⟨ę⟩, ⟨ń⟩, ⟨ó⟩, ⟨ś⟩, ⟨ź⟩ in ⟨ż⟩, ter posebna črka ⟨ł⟩. Pozna tudi dvočrkja, npr. ⟨ci⟩, ⟨ch⟩, ⟨cz⟩, ⟨dz⟩, ⟨dź⟩, ⟨dż⟩, ⟨rz⟩, ⟨si⟩, ⟨sz⟩ in ⟨zi⟩, ter tričrkje ⟨dzi⟩.

Poljska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨ą Ą⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨ę Ę⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ł Ł⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ń Ń⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨ś Ś⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ź Ź⟩, ⟨ż Ż⟩.

Posebnost

Črke ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨x⟩ niso del poljske abecede, pojavljajo pa se v prevzetih besedah.

O vključevanju poljskih posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V poljski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Večina poljskih besed je naglašena na predzadnjem zlogu, npr. Sienkiewicz [šenkjévič], Goniądz [gónjondz‑], Cieszkowski [češkôu̯ski]. Naglasno mesto poljskih besed večinoma ohranjamo.

Posebnost

V poljščini se naglas pri pregibanju tudi premika, in sicer tako, da ostaja na predzadnjem zlogu, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo: Sikorski [šikórski], rod. Sikorskega [šikórskega] (pol. [šikórski, rod. šikorskêga]).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j] in ⟨e⟩ glede na položaj tudi kot polglasnik.

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ó⟩, izgovorimo kot [u]: Górski [gúrski].
  2. Končaj ⟨ów⟩, ki ga v poljščini izgovarjajo [úf], v slovenščino v izglasju prevzemamo kot [ou̯], npr. Chorzów [hóžou̯], rod. Chorzówa [hóžova] (pol. Chorzów [hóžuf], rod. Chorzowa [hožôva]).
  3. Poljski trdi i, zapisan s črko ⟨y⟩, v slovenščini izgovorimo kot [i]: Tyniec [tínjec].

Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Naglašena samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j ali r, npr. Sieradz [šêrac], Jędrzejów [jendžêjou̯], oz. kadar stoji pred glasom v, npr. Drożdżowski [droždžôu̯ski]. Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Nowy Korczyn [nôvi kórčin], Dobre Miasto [dôbre mjásto].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Gdynia [gdínja], Maria [márja], Zofia [zófja], Kamieniec [kamjénjec].

Črka ⟨i⟩ v položaju za soglasnikom in hkrati pred samoglasnikom v sklopih ⟨ci⟩, ⟨si⟩, ⟨zi⟩ in ⟨dzi⟩ ne označuje glasu [i], temveč zaznamuje mehkost soglasnika pred sabo: Dziedzic [džédžic], Grzesiuk [gžéšuk]. Ti sklopi se pred samoglasnikom izgovarjajo [č], [š], [ž], [dž].

Nosnika sta v poljščini zapisana z ⟨ą⟩ in ⟨ę⟩, pri prevzemanju v slovenščino ju izgovarjamo nenosno, tj. kot [on] oz. [en], pred [b] in [p] pa kot [om] oz. [em]: Wąsek [vónsek], Sąpłaty [sompláti]; Wałęsa [valénsa], Dębski [démpski].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Črko ⟨ż⟩ izgovarjamo kot [ž]: Żoliborz [žolíbož‑].
  2. Črko ⟨w⟩ pred samoglasnikom izgovarjamo kot [v]: Gliwice [glivíce]. Na koncu besede in pred nezvenečim soglasnikom se v poljščini izgovarja kot [f], v knjižni slovenščini ga nadomešča dvoustnična varianta [u̯], npr. Gorzów Wielkopolski [góžou̯ vjelkopólski], Kieślowski [kješlôu̯ski].
  3. Podvojene črke izgovarjamo enojno: Kamienna Góra [kamjéna gúra].

Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, ki jih v slovenščini izgovarjamo: ⟨ch⟩ kot [h], ⟨cz⟩ kot [č], ⟨dz⟩ kot [dz], ⟨dż⟩ in ⟨dź⟩ kot [dž], ⟨rz⟩ kot [ž] in ⟨sz⟩ kot [š]; ⟨ci⟩ kot [č], ⟨si⟩ kot [š] in ⟨zi⟩ kot [ž]. V poljščini so dvočrkja tudi ⟨gi⟩ za [gj], ⟨ki⟩ za mehčane soglasnike [kj] in ⟨ni⟩ za [ɲ], ki jih prevzemamo kot [gj], [kj] in [nj]: Gierek [gjêrek], Mickiewicz [mickjévič], Gdynia [gdínja].

Zvenečnostne premene soglasnikov, zapisanih z dvočrkji, iz preglednice niso izrecno razvidne. Za nepoznavalce poljščine so lahko težavne izgovorne premene dvočrkij, npr. ⟨rz⟩ in ⟨dz⟩, ki ju izgovorimo kot [ž] in [dz]; v izglasju ali pred nezvenečim soglasnikom (⟨rz⟩ pa tudi za nezvenečim soglasnikom) je prvi izgovorjen kot [š] (Kazimierz [kažímješ], rod. Kazimierza [kažímježa], Przemyśl [pšémišəl]) in drugi kot [c] (Zapędzki [zapéncki]; Grudziądz [grudžónc], rod. Grudziądza [grudžóndza]; Sieradz [šêrac], rod. Sieradza [šêradza]).

Črke ⟨ć⟩, ⟨ś⟩ in ⟨ź⟩, ki jih pred samoglasniki nadomeščajo dvočrkja ⟨ci⟩, ⟨si⟩ in ⟨zi⟩, označujejo v poljščini mehčane soglasnike. Z dvočrkjema ⟨cz⟩ in ⟨sz⟩ ter črko ⟨ż⟩ pa zapisujejo trde soglasnike. Pri prevzemanju v slovenščino vse naštete izgovarjamo enako:

Enako velja tudi za ⟨dż⟩ in ⟨dź⟩, ki ju izgovorimo kot [dž], npr. v Dżbikowicz [džbikôvič], Czeladź [čélač], rod. Czeladźa [čéladža].

Soglasnik, ki je zapisan s črko ⟨ń⟩ oz. pred samoglasnikom z dvočrkjem ⟨ni⟩, je v poljščini mehčan. V slovenščino ga mehčanega (kot [n’], lahko pa tudi kot otrdeli [n]) prevzemamo v izglasju ali pred soglasnikom sredi besede: Żagań [žágan’/žágan], rod. Żagańa [žáganja]; Kamiński [kamín’ski/kamínski].

O mehčanem izgovoru v knjižni slovenščini glej poglavje »Glasoslovni oris« (Slovnični oris za pravopis).

Soglasnik, zapisan s črko ⟨ł⟩, v knjižno slovenščino prevzemamo kot [l]: Michał [míhal], rod. Michała [míhala]; Paweł [pávəl], rod. Pawła [páu̯la]; Miłosz [míloš], rod. Miłosza [míloša].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ą ne pred ⟨b⟩ in ⟨p⟩ on Raciąż [ráčonž‑], Wąsek [vónsək]
ą pred ⟨b⟩ in ⟨p⟩ om Dąbrowska [dombrôu̯ska]
c ne pred ⟨i⟩ in v izglasju c Kubacki [kubácki], Płock [plóck], Cezary [cézari], Kamieniec [kamjénjec]
c pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ č Marcin [márčin], Szczecin [ščéčin]
ci pred samoglasnikom č Cieszkowski [češkôu̯ski], Maciej [máčej], Kościuszko [koščúško]
ć č Noteć [nóteč], Zamość [zámošč], Maćkowiak [mačkôu̯jak]
ch h Chorzów [hóžov‑], Wojciech [vójčeh]
cz č Kaczyński [kačínski], Mickiewicz [mickjévič]
dz ne pred ⟨i⟩ in v izglasju dz Brudzew [brúdzev‑], Sieradz [šêradz‑]
dz pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ Brodziński [brodžínski], Zdzisław [ždžíslav‑]
dzi pred samoglasnikom Dziedzic [džédžic], Grudziądz [grúdžondz‑], Pudzianowski [pudžanôu̯ski], Dzierżoniów [džeržónjuv‑]
Dźwirzyno [džvižíno]
Drożdżowski [droždžôu̯ski]
e v obrazilih ‑⟨ec⟩, ‑⟨ek⟩, ‑⟨el⟩, ‑⟨er⟩ ə Kawalec [kaváləc], Mrożek [mróžək], Paweł [pávəl], Piotr [pjótər]
ę ne pred ⟨b⟩, ⟨p⟩ en Wałęsa [valénsa], Stękała [stenkála], Zapędzki [zapéncki]
ę pred ⟨b⟩, ⟨p⟩ em Dębski [démpski], Kępy [kémpi]
h h Hula [húla], Nowa Huta [nôva húta]
i pred soglasnikom in v izglasju i Sikorski [šikórski], Miłosz [míloš], Kamiński [kamín'ski/kamínski], Konopnicka [konopnícka]; Górski [gúrski], Mościcki [moščícki]
i po soglasniku in hkrati pred samoglasnikom (tudi v ⟨gi⟩, ⟨ki⟩, ⟨ni⟩) – ⟨CiV⟩ j Piotr [pjótər], Zofia [zófja]; Gierek [gjêrek], Mickiewicz [mickjévič], Gniezno [gnjézno], Gdynia [gdínja]
ł l Słowacki [slovácki], Stękała [stenkála], Żyła [žíla], Łomża [lómža], Łukasz [lúkaš], Michał [míhal], Zniszczoł [zníščol]
ń n’/n Murańka [murán’ka/muránka], Kamiński [kamín’ski/kamínski], Wyszyński [višín’ski/višínski]; Toruń [tórun’/tórun], rod. Toruńa [tórunja]; Żagań [žágan’/žágan], rod. Żagańa [žáganja]
ó razen pred ⟨w⟩ u Bródka [brútka], Górski [gúrski], Różewicz [ružévič], Wróblewski [vrubléu̯ski/u̯rubléu̯ski]
ó pred ⟨w⟩ o Tarnów [tárnov‑], Świderkówna [šviderkôu̯na]
rz ž

Kazimierz[kažímjež‑], Przemyśl[pšémišǝl], Rzeszów [žéšov‑], Chorzów [hóžov‑], Andrzej [ándžej], Sandomierz [sandómjež‑], Szczebrzeszyn [ščebžéšin], Grzesiuk [gžéšuk] (Glej opis zvenečnostnih premen soglasnikov.)

s ne pred ⟨i⟩ s Sławomir [slavómir], Stoch [stóh], Tusk [túsk]; Serafinowicz [serafinôvič]
s pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ š Sikorski [šikórski]
si pred samoglasnikom š Grzesiuk [gžéšuk]
ś š Cieśla [čéšla], Mościcki [moščícki], Zamość [zámošč]
sz š Szczecin [ščéčin], Koszalin [košálin], Tomasz [tómaš]
y i Małysz [máliš], Wojtyła [vojtíla], Szydło [šídlo], Tyniec [tínjec]
w pred samoglasnikom v Wolny [vólni]
w v izglasju in pred soglasnikom Inowrocław [inovróclav‑/inou̯róclav‑], Majewski [majéu̯ski], Wschowa [u̯shôva]
z ne pred ⟨i⟩ in v izglasju z Zamość [zámošč], Jaruzelski [jaruzélski], Łobez [lóbez‑]
z pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ ž Kazimierz [kažímješ], rod. Kazimierza [kažímježa]
zi pred samoglasnikom ž Ziemski [žémski], Zielona Góra [želóna gúra]
ź ž Źródła [žrúdla], Źrebce [žrépce], Źlinice [žliníce]
ż ž Żeromski [žerómski], Elżbieta [elžbjéta], Niżnik [nížnik]

Posebnosti

Pri imenih, ki so bila podomačena že v preteklosti, so se uveljavila odstopanja od pravil, predstavljenih v preglednici.

  1. Pri prevzemanju končnega mehkega ⟨ń⟩ se je mehčanje tudi pisno zaznamovalo z j: Poznanj [póznan’/póznan], rod. Poznanja [póznanja] (pol. Poznań); Torunj [tórun’/tórun], rod. Torunja [tórunja] (pol. Toruń).
  2. Glasovna vrednost ⟨ó⟩ in nosnikov ponekod ni bila upoštevana, npr. Lodž [lóč], rod. Lodža [lódža] (pol. Łódź), kar je ustrezalo nekdanjim pravopisnim pravilom.
  3. Zamenjava morfemskega sklopa ‑⟨ów⟩ z ‑[ou̯] v izgovoru se pri nekaterih prevzemih odraža tudi v pisavi: Krakov [krákov‑] (pol. Kraków).
  4. Pri nekaterih bolj znanih osebnostih se je v preteklosti uveljavil izgovor, približan branju po črki, npr. Sienkiewicz [sjenkjévič/sinkíjevič] namesto ustreznejšega [šenkjévič], ali pa je bilo ime že zapisano tako, da se je približalo poljski izreki, npr. Walensa namesto Wałęsa [valénsa], kot pišemo danes.

Podomačevanje poljskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Prevzemanje občnih poimenovanj iz poljščine je redko, večinoma jih prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze večinoma pisno podomačene: zlot [zlót] (pol. złoty) ‘poljska denarna enota’, šlahta [šláhta] (pol. szlachta) ‘nekdanje poljsko nižje in srednje plemstvo’. Pri poimenovanju za poljski parlament sta se uveljavili obe različici – nepodomačena in podomačena: sejm [sêjm] in sejem [sêjəm].

Glej poglavje o prilagoditvah slovničnih kategorij.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v poljščini: Bydgoszcz [bídgošč], BielskoBiała [bjélsko‑bjála], Olsztyn [ólštin], Gazeta Wyborcza [gazéta vibórča]. Nekatera lastna imena pa so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena

Zgodovinska imena poljskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto poljskih osebnih imen uporabljamo slovenska, razlikovalna določila pa prevedemo, npr. Boleslav Hrabri [bóleslau̯ hrábri] (pol. Bolesław Chrobry); če je razlikovalni dodatek izimenski, ime zgolj podomačimo, npr. Jan III. Sobieski [ján sobjéski]. Enako velja tudi za imena svetnikov, npr. Favstina Kowalska [fau̯stína koválska] (pol. Faustyna Kowalska).

Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Jagelonci [jagelónci] (pol. Jagiellonowie), Pjasti [pjásti] (pol. Piastowie).

Zemljepisna imena

Pisno podomačena zemljepisna imena (eksonimi) so se uveljavila že v preteklosti. Izglasja pri enobesednih eksonimih ali izlastnoimenskih besedah morfemsko prilagodimo, npr.

V večbesednih imenih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo slovenščini, občnoimenske prevedemo, pridevniki iz že podomačenih imen pa sledijo podomačeni obliki, npr.

Posebnost

Izraze, ki spremljajo zemljepisna imena v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico: gomila Krakus (pol. Kopiec Krakus).

Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih prevajamo: cerkev sv. Janeza Klimaka v Varšavi  (pol. Cerkiew św. Jana Klimaka w Warszawie), cerkev miru v Świdnici in Jaworju (pol. Kościoły Pokoju w Świdnicy i Jaworze), lesene cerkve južne Malopoljske (pol. drewniane kościoły południowej Małopolski).

Stvarna imena

Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka stvarna imena, in sicer imena organizacij (sindikat Solidarnost (pol. Solidarność)), imena umetniških del (Čenstohovska Marija [čenstohôu̯ska maríja] (pol. Obraz Matki Boskiej Częstochowskiej)) ipd.

Imena nekaterih spomenikov v slovenščini nadomeščamo z opisnimi imeni, npr. Cehovska dvorana (pol. Sukiennice), Opatovski rudniki kremena (pol. Krzemionki).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Poljščina kot slovanski jezik besede pregiba podobno kot slovenščina, a se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Spremembe slovničnih kategorij

Nekatera imena, ki se končajo na soglasnik, se v poljščini pogosteje sklanjajo po 2. ženski sklanjatvi, v slovenščini pa jih kot imena moškega spola uvrščamo v 1. moško sklanjatev, npr. Lodž [lóč], rod. Lodža [lódža] m (pol. Łódź ž, rod. Łodzi); Bydgoszcz [bídgošč], rod. Bydgoszcza [bídgošča] m (pol. Bydgoszcz ž, rod. Bydgoszczy ž).

Nekatere prevzete občne besede so slovenščini tudi morfemsko prilagojene, npr. poljska samostalnika moškega spola poloneza (pol. polonez m) in mazurka (pol. mazurek m) sta v slovenščini ženskega spola.

Pridevniška lastna imena, zlasti priimke, ki se pri moških in ženskah razlikujejo, saj jih tvorimo s spolsko prilagojenimi pridevniškimi obrazili ‑ski, ‑cki, ‑dzki, ny ali ska, dzka, cka, na, sklanjamo po pridevniški, tj. četrti sklanjatvi, in sicer

  1. imena moškega spola: Sikorski [sikórski], rod. Sikorskega; Słowacki [slovácki], rod. Słowackega; Wolny [vólni], rod. Wolnega, or. z Wolnim;
  2. imena ženskega spola: Szymborska [šímborska], rod. Szymborske; Konopnicka [konopnícka], rod. Konopnicke; Świderkówna [šviderkôu̯na], rod. Świderkówne.

Krajšanje osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov

V izglasnih morfemskih sklopih ‑ec, ek, el, er v slovenščini nastopa neobstojni polglasnik, ki ga v odvisnih sklonih pri pregibanju izpuščamo. Kot slovanski jezik tovrstni izpad e (v slovenščini polglasnika) v naštetih sklopih pozna tudi poljščina, npr. Zgorzelec [zgožéləc], rod. Zgorzelca [zgožélca]; Marek [márək], rod. Marka [márka], Paweł [pávəl], rod. Pawła [páu̯la]; Piotr [pjótər], rod. Piotra [pjótra] – slovensko in poljsko sklanjanje se tu ujemata.

Posebnosti

  1. Kadar izglasni morfemski sklop ‑ec, ‑ek sledi sklopu soglasnika in samoglasnika i, ki ima mehčalno vlogo, osnova ostane tudi pri pregibanju nespremenjena: Sosnowiec [sosnôu̯jec], rod. Sosnowieca [sosnôu̯jeca] (pol. Sosnowca [sosnôu̯ca]); Maciek [máček], rod. Macieka [máčeka] (pol. rod. Maćka [máčka]). Poljske oblike z neobstojnim samoglasnikom se pojavljajo predvsem pri poznavalcih poljščine in jih zasledimo tudi v knjižni slovenščini.
  2. Pri nekaterih imenih, npr. Wawel [vável/vávəl], v poljščini e ne izpada, v slovenščini pa lahko: rod. Wawela/Wawla [vávela/váu̯la].
  3. V nekaterih zvezah imen se je ustalila poslovenjena glasovna oblika z nespremenjeno osnovo, npr. Lolek in Bolek [lôlek in bôlek], rod. Loleka in Boleka [lôleka in bôleka].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz rodilniške osnove imena, npr. Markov [márkov‑], Pawłov [páu̯lov‑], Piotrov [pjótrov‑].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i: Kępy [kémpi], rod. Kępyja [kémpija]; Cezary [cezári], rod. Cezaryja [cezárija]. Enako velja za nekatera imena na končni govorjeni r, npr. Sławomir [slavómir], rod. Sławomirja [slavómirja].

Posebnost

Daljšanje osnove z j je pri besedah, prevzetih iz poljščine, redko, saj so imena z izglasnim i pogosto pridevniška in jih pregibamo po 4. sklanjatvi, npr. Kubacki [kubácki], rod. Kubackega [kubáckega].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Kępyjev [kémpijev‑], Sławomirjev [slavómirjev‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, če se ime (osnova imena ali podstava tvorjenke) konča na končne govorjene glasove č in š ter c in j, ki so v poljščini zapisani na različne načine, najpogosteje s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨j⟩, ⟨ń⟩, ⟨ś⟩, ⟨ź⟩, ⟨ż⟩ in dvočrkji ⟨cz⟩, ⟨dź⟩, ⟨rz⟩ in ⟨sz⟩, npr.:

⟨c⟩ Kawalec [kaváləc], or. s Kawalcem [skaválcem]; svoj. prid. Kawalčev [kaválčev‑]
⟨ć⟩ Zamość [zámošč], or. z Zamośćem [zzámoščem]
⟨cz⟩ Mickiewicz [mickjévič], or. z Mickiewiczem [zmickjévičem]; svoj. prid. Mickiewiczev [mickjévičev‑]
⟨dź⟩ Czeladź [čélač], or. s Czeladźem [s/ščéladžem]
⟨j⟩ Maciej [máčej], or. z Maciejem [zmáčejem]; svoj. prid. Maciejev [máčejev‑]
⟨ń⟩ Okuń [ókun’/ókun], or. z Okuńem [zókunjem]; svoj. prid. Okuńev [ókunjev‑]
⟨rz⟩ Kazimierz [kažímješ], or. s Kazimierzem [skažímježem]; svoj. prid. Kazimierzev [kažímježev‑]
⟨sz⟩ Tomasz [tómaš], or. s Tomaszem [stómašem]; svoj. prid. Tomaszev [tómašev‑]
⟨ś⟩ Gołaś [gólaš], or. z Gołaśem [zgólašem]; svoj. prid. Gołaśev [gólašev‑]
⟨ż⟩ Chodzież [hódžeš], or. s Chodzieżem [shódžežem]; svoj. prid. Chodzieżev [hódžežev‑]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na končni govorjeni soglasnik r ali samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Kępy [kémpi], or. s Kępyjem [skémpijem]; svoj. prid. Kępyjev [kémpijev‑]. (Glej poglavje »Daljšanje osnove«.)

Portugalščina

Pisava

Portugalska pisava ima 26 črk latiničnega črkopisa in več dvočrkij, med drugim samoglasniško ⟨ou⟩, dvoglasniška ⟨ae⟩, ⟨ei⟩, ⟨oe⟩, nosniška ⟨ãe⟩, ⟨ão⟩, ⟨õe⟩, ⟨ém⟩ ter soglasniška ⟨ch⟩, ⟨lh⟩, ⟨nh⟩, ⟨rr⟩, ⟨ss⟩, ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩.

Portugalska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

POSEBNOST

Črke ⟨k⟩, ⟨w⟩ in ⟨y⟩ se uporabljajo le za zapisovanje prevzetih besed.

O vključevanju portugalskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V portugalski pisavi so uporabljena naslednja ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Ostrivec na ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ označuje široka [ê] in [ô], strešica na ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩ pa ozka [é] in [ó]. V slovenščino oba prevzemamo kot ozka [é] in [ó]: Évora [évora], José [žozé], Maceió [masejó], Óbidos [óbidoš], Pôrto Velho [pórto véljo].

Izgovor

Naglasno mesto

Naglas portugalskih besed načeloma prevzemamo, in sicer je

  1. na predzadnjem zlogu, če se besede končujejo na
    • črke ⟨a⟩, ⟨e⟩ in ⟨o⟩: Braga [brága], Pessoa [pesóa], Tavira [tavíra], Ponta Delgada [pónta delgáda], Cabo da Roca [kábo da róka], Algarve [algárve], Coelho [koéljo];
    • pisne končaje -⟨as⟩, -⟨es⟩, -⟨os⟩ in -⟨us⟩: Negreiros [negrêjros], Matosinhos [matozínjoš], Sines [síneš], Soares [soáreš]; v brazilski portugalščini: Manaus [manáu̯s], Pelotas [pelótas], Santos [sántos];
    • dvoglasnik ⟨ão⟩: Portimão [portimáo];
  2. na zadnjem zlogu, če se besede končujejo na
    • črki ⟨i⟩ in ⟨u⟩: Taquari [taku̯arí] (port. Rio Taquari), Aracaju [arakažú];
    • pisni končaj -⟨is⟩: Dinis [diníš];
    • soglasnike (razen ⟨s⟩): Estremoz [eštremóš/štremóš], Cabral [kabrál], Salvador [salvadór], Cachoeiro de Itapemirim [kašoêjro di itapemirím];
    • končaje -⟨ã⟩, -⟨ães⟩ in -⟨ões⟩: Maracanã [marakaná], Guimarães [gimarájš]; Camões [kamójš];
    • dvoglasnika, zapisana kot ⟨au⟩ in ⟨eu⟩: Blumenau [blumenáv-], Viseu [vizév-].

POSEBNOSTI

  1. Če imena niso naglašena po teh pravilih, imajo naglasno mesto običajno zaznamovano z ostrivcem: Fátima [fátima], Arrábida [arábida], Nazaré [nazaré], Brasília [brazílja], Cristóvão Ferreira [kristóvao ferájra], Niterói [niterôj], Setúbal [setúbal]; v brazilski portugalščini: Goiás [gojás].
  2. V brazilski portugalščini je naglas pogosto zaznamovan z ostrivcem, tudi če je pričakovan: Piauí [pjaví], Ilhéus [iljéus].
  3. Pri prevzemanju zemljepisnih imen s pisnim končajem -⟨á⟩, ki v portugalščini označuje naglašeni [a], se naglas s končnega zloga umakne na predzadnji ali prepredzadnji zlog, ločevalno znamenje pa opuščamo: Amapa [amápa] (port. Amapá [amapá] ‘zvezna država v Brazilijiʼ), Parana [parána] (port. Paraná [paraná] ‘zvezna država v Brazilijiʼ), Paranagua [paranágu̯a] (port. Paranaguá [paranagu̯á] ‘mesto v Brazilijiʼ). V slovenščini se ta imena vedejo kot samostalniki ženskega spola. Glej poglavje »Spremembe slovničnih kategorij«.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane z ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Samoglasniških redukcij, npr. u-jevskega (ali celo polglasniškega) izgovora nenaglašenega o zaradi vpliva na slovensko pregibanje, ki v rabi doslej ni izpričano (npr. Ronaldo [ronáldu]), ne prenašamo v slovenščino, temveč se zlasti v izglasju odločamo za že ustaljeno branje po črki.

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, ki je v portugalščini v naglašenem zlogu širok, prevzemamo kot ozki e: Quaresma [ku̯aréžma], Ouro Preto [óro préto], Régio [réžjo], José [žozé]. Nenaglašeni e izgovarjamo po slovensko (kot široki e): Algarve [algárve], Pessoa [pesóa], Chaves [šáveš].
  2. Na začetku besede je črka ⟨e⟩ lahko nema: Estremoz [eštremóš/štremóš], Estrêla [eštréla/štréla], braz. port. Espírito Santo [espírito/spírito sánto].
  3. Črko ⟨e⟩ pred samoglasnikom izgovarjamo kot [i]: Vila Real [víla rijál]. V brazilski portugalščini kot [i] izgovarjamo tudi končni ⟨e⟩: Recife [resífi].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, ki je v portugalščini v naglašenem zlogu širok (razen v nosnikih), prevzemamo kot ozki o: Lopes Eça de Queirós [lópes ésa de kejróš], Jorge [žórže]. Nenaglašeni o izgovarjamo po slovensko (kot široki o): Ronaldo [ronáldo], Coimbra [koímbra], Pombal [pombál]. Enako velja za ⟨o⟩ v končnem dvoglasniku -⟨ão⟩, npr. (Pedro de) Covilhão [koviljáo].

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨u⟩, med soglasnikoma prevzemamo kot [u]: Funchal [funšál]. Pri prevzemanju večinoma ohranjamo izvirni dvoglasniški izgovor v položaju za soglasnikom in pred samoglasnikom, tj. v črkovnem zaporedju ⟨CuV⟩: Água [águ̯a], pri bolj znanih imenih pa tudi izgovor z zobnoustnično varianto [v], npr. Iguaçu [igu̯asú/igvasú]. V položaju med dvema samoglasnikoma črko ⟨u⟩ prevzemamo kot [v]: Piauí [pjaví].

Črka ⟨u⟩ pred samoglasnikom označuje dvoustnični [u̯], takega tudi prevzemamo. Pri pisno podomačenih imenih in občnih besedah pa je v tem položaju tudi črka ⟨u⟩ nadomeščena s črko ⟨v⟩, še zlasti v položaju za soglasnikoma g in k, npr. reka Urugvaj [úrugvaj] (port. Rio Uruguai), gvarana [gvarána] (port. guaraná).

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩, v naglašenem položaju ali v položaju med soglasnikoma prevzemamo kot [i]: Montesinho [montezínjo], Luís [luíš]. V pisnem sklopu črke i in katerega koli drugega samoglasnika, tj. ⟨iV⟩, črko ⟨i⟩ izgovarjamo kot [j]: António [antónjo]; braz. port. Caxias do Sul [kašjáz do súl], rod. Caxiasa do Sula [kašjása do súla].

V črkovnem sklopu samoglasnika i in drugega samoglasnika (v položaju za soglasnikom, tj. [CiV]) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, ne glede na to, s katero črko je samoglasnik i zapisan in ali je naglašen ali nenaglašen: Maria [maríja], Rio [ríjo]; Vila Real [víla rijál].

Podrobneje o zevu glej poglavje »Zapiranje zeva« (Slovnični oris za pravopis).

Pri prevzemanju v slovenščino samoglasniška dvoglasniška dvočrkja prevzemamo z enim glasom ali z dvoglasnikom, in sicer

Nosne glasove pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo nenosniško. Zapisani so s črkami za samoglasnike ⟨a⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ ter ⟨m⟩ oz. ⟨n⟩, v izglasju tudi z ⟨ã⟩, izgovarjamo pa jih kot ustrezen samoglasnik in [m] oz. [n], le ⟨ã⟩ v izglasju kot [a]. V lastnih imenih so redki, npr. braz. port. Gonçalves [gonsálves], Ponta Delgada [pónta delgáda], Itapemirim [ítapemirím].

Nosni dvoglasniki so zapisani z dvočrkji ⟨ãe⟩, ⟨ão⟩, ⟨õe⟩ in -⟨ém⟩; izgovarjamo jih

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, prevzemamo kot [k] (Cabo [kábo]), pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ pa kot [s]: Vicente [visénte].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨d⟩, ki ga v brazilski portugalščini pred črkama ⟨i⟩ in ⟨e⟩ izgovarjajo kot [dž], prevzemamo kot [d]: Dias [díjas], Machado de Assis [mašádo di asís].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ prevzemamo kot [ž]: Gerês [žeréš], Girão [žiráo].
  4. Črka ⟨h⟩ je vedno nema: braz. port. Belo Horizonte [bélo orizónti].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [ž]: Jardim do Palácio [žardím do palásjo].
  6. Soglasnik, zapisan s črko ⟨l⟩, ki je v brazilski portugalščini v izglasju izgovorjen kot [u̯], prevzemamo kot [l]: Cabral [kabrál].
  7. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, pred ⟨ua⟩ prevzemamo kot [k]: Taquari [taku̯arí].
  8. Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, med samoglasnikoma prevzemamo kot [z]: Brasília [brazílja], Barroso [barózo]. V izglasju ga v evropski portugalščini izgovarjamo kot [š]: Álvares [álvareš], v brazilski portugalščini pa kot [s] – [álvaris].
  9. Soglasnik, zapisan s črko ⟨t⟩, ki je v brazilski portugalščini pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ izgovorjen kot [č], prevzemamo kot [t]: Cristiano [krištjáno].
  10. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, ki v portugalščini predstavlja več glasov ([ʃ], [ks], [s], [ʒ]), v imenih prevzemamo kot [š]: Xabregas [šabrégaš].
  11. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, je izgovorjen kot v slovenščini, razen v izglasju, v katerem je večinoma izgovorjen kot [š]: Figueira da Foz [figêjra da fóš].

Dvočrkja prevzemamo takole:

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ã a João [žu̯ao], São Paulo [sáo páu̯lo]
ã v izglasju á Covilhã [koviljá], Maracanã [marakaná]
ae aj Teixeira de Pascoaes [tejšájra de paškoájš]
ãe pred izglasnim -⟨s⟩ áj Guimarães [gimarájš]
ão v izglasju áo Damião [damjáo], São Paulo [sáo páu̯lo], Maranhão [maranjáo], Brandão [brandáo]
c k Curitiba [kuritíba]
c pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ s Vicente [visénte], Maceió [masejó]
ç s Bragança [bragánsa]
ch š Peniche [peníše], Funchal [funšál]
e e Torres Vedras [tóreš védraš], Ouro Preto [óro préto], Algarve [algárve], Setúbal [setúbal], Chaves [šáveš]
e v vzglasju pred ⟨s⟩ e ali / braz. port. Espírito Santo [espírito/spírito sánto], Esposende [ešpozénde/špozénde], Estoril [eštoríl/štoríl], Serra da Estrela [sêra da eštréla/štréla]
e pred samoglasnikom ⟨eV⟩ i Vila Real [víla rijál], Ceara [sijára]
ei aj Ribeira [ribájra], Ferreira [ferájra], Leiria [lajríja], Eça de Queiroz/Queirós [ésa de kajróš]
ém v izglasju áj Santarém [santaráj], Belém [beláj]
g g braz. port. Goiás [gojás], Algarve [algárve]
g pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ ž Benagil [benažíl], Gerês [žeréš]
gu pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ g Guedes [gédeš], Guimarães [gimarájš], Figueira da Foz [figájra da fóš]
h / braz. port. Belo Horizonte [bélo orizónti], Horta [órta], Henrique [enríke]
i nenaglašeni j Praia da Rocha [prája da róša], Régio [réžjo], Goiânia [gojánja], Viana do Castelo [vjána do kaštélo]
i naglašeni i braz. port. Jundiaí do Sul [žundjaí do súl], Luís [luíš]; braz. port. Rio Branco [ríjo bránko], Diaz/Dias [díjaš], Leiria [lajríja]
j ž Tejo [téžo], Beja [béža]
lh lj braz. port. Ilhéus [iljéu̯s], Carvalho [karváljo], Covilhã [koviljá], Calheta [kaljéta]
nh nj Espinho [ešpínjo/špínjo], Ronaldinho [ronaldínjo]
oe pred izglasnim -⟨s⟩ ój Goes [gójš]
õe pred izglasnim -⟨s⟩ ój Camões [kamójš]
ou o Ouro Preto [óro préto]; Foz do Douro [fóž do dóro], rod. Foza do Douro [fóša do dóro]; Mourinho [morínjo], Dourado [dorádo]
q pred ⟨ua⟩ k Taquari [taku̯arí], Quaresma [ku̯aréžma]
qu pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ k Queirós [kajróš]; Queluz [kelúš], rod. Queluza [kelúša]; Albuquerque [albukêrke], Quinta da Regaleira [kínta da regalájra]
rr r Barroso [barózo]
s s Saramago [saramágo], Salvador [salvadór], Salazar [salazár], Afonso [afónso]
s v izglasju š Neves [néveš], Fernandes [fernándeš], Mendes [méndeš], Barcelos [barséloš], Teixeira de Pascoaes [tajšájra de paškoájš], Trás-os-Montes e Alto Douro [tráš-oš-mónteš i álto dóro]
s med samoglasniškima črkama ⟨VsV⟩ z Brasília [brazílja], Barroso [barózo], Montesinho [montezínjo], Matosinhos [matozínjoš]
s pred črkami za nezveneče soglasnike š Castelo Branco [kaštélo bránko], Cristo Redentor [kríšto redentór], Boa Vista [bóa víšta], Pascoaes [paškoáeš]
s pred črkami za zveneče soglasnike ž Quaresma [ku̯aréžma]
ss s Pessoa [pesóa]
u u Luanda [luánda]
u v dvoglasnikih braz. port. Ilhéus [iljéu̯s], Água [águ̯a], Viseu [vizév-], São Paulo [sáo páu̯lo]
u med soglasniškima črkama ⟨VvV⟩ v Piauí [pjaví]
x š Xabregas [šabrégaš], Alexandrino [alešandríno]
x v prevzetih imenih ks Félix [féliks]
z med samoglasnikoma z Amazonas [amazónas]
z v izglasju š Figueira da Foz [figájra da fóš]; Moniz [moníš], rod. Moniza [moníša]

Razlike med evropsko in brazilsko portugalščino

Preglednica ponazarja razlike med evropsko in brazilsko portugalščino, ki vplivajo na izgovor imen iz obeh držav v slovenščini.

Portugalska imena Brazilska imena
Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled Izgovor v slovenščini Zgled
e v izglasju e Algarve [algárve], Peniche [peníše] i Recife [resífi], Belo Horizonte [bélo orizónti]
ei aj Ribeira [ribájra], Ferreira [ferájra] ej Ribeiro [ribêjro], Ferreira [ferêjra]
ém v izglasju áj Santarém [santaráj], Belém [beláj] êj Santarém [santarêj], Belém [belêj]
s v izglasju š Neves [néveš], Fernandes [fernándeš], Mendes [méndeš] s Neves [néves], Fernandes [fernándes], Alagoas [alagóas], Tapajós [tapažós], Agulhas Negras [agúljas négras]; Caxias do Sul [kašjáz do súl], rod. Caxias do Sul [kašjása do súla]; Minas Gerais [mínaz žerájš], rod. Minasa Geraisa [mínasa žerájša]; Minas Novas [mínaz nôvaš]
s pred črkami za nezveneče soglasnike š Espinho [ešpínjo/špínjo] Castelo Branco [kaštélo bránko], Cristo Redentor [kríšto redentór], Pascoaes [paškoáeš] s Espírito Santo [espírito/spírito sánto], Boa Vista [bóa vísta]

POSEBNOST

Nekatera v slovenščini ustaljena imena so se v zapisu in izgovoru oddaljila od izgovora v izvirniku, npr. Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro], Vasco da Gama [vásko da gáma] (port. [ʼvaʃku ðɐ ʼɣɐmɐ]), Madeira [madêjra] (port. [mɐʼðɐi̯rɐ]).

Podomačevanje portugalskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz portugalščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

  1. pisno podomačene: karavela [karavéla] (port. caravela), eskudo [eskúdo] (port. escudo), gvarana [gvarána] (port. guaraná), anakonda [anakónda] (port. anaconda), marakuja [marakúja] (port. maracujá), portovec [pórtovəc] (port. porto) ‘portsko vinoʼ, kampo [kámpo] (port. campo) ‘savanska pokrajina v Brazilijiʼ;
  2. pisno nepodomačene: feijoada [fejžoáda] ‘brazilska jed iz fižolaʼ, capoeira [kapoêjra] ‘plesno-borilna veščinaʼ.

POSEBNOSTI

  1. Pri posameznih besedah v rabi soobstajata pisno podomačena in nepodomačena različica: piranja/piranha [piránja] (port. piranha) ‘napadalna ribaʼ, madeira/madejra [madêjra] (port. madeira) ‘vinoʼ, bossa nova/bossanova/bosanova [bósa nôva] ‘glasbena zvrstʼ (port. bossa nova).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v portugalščini: Afonso Henriques [afónso enríkeš], Camões [kamójš], Copacabana [kọpakabána], Benfica [benfíka].

Osebna imena

Imena znanih zgodovinskih osebnosti (Magellan [magelán], port. Magalhães), zlasti pa portugalskih vladarjev in vladarskih rodbin so v slovenščini podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena (Alfonz, Sančo, Filip), podomačimo ali prevedemo tudi razlikovalna določila, npr. Pedro Pravični [pédro pravíčni] (port. D. Pedro I o Justiceiro), Henrik Pomorščak [hénrik pomorščák] (port. D. Henrique o Navegador), Izabela Portugalska [izabéla prtugálska] (port. Isabel de Portugal). Enako velja za svetniška imena, npr. Mafalda Portugalska [mafálda prtugálska] (port. Mafalda Sanches de Portugal). Sicer pa so imena zgodovinskih nevladarskih oseb zapisana tako, kot so v izvirniku, npr. Inês de Castro [inéž- de káštro].

Prevzemanje portugalskih priimkov

Prevzemamo najpogosteje imena z dvojnimi priimki, npr. (Camilo Ferreira Botelho) Castelo Branco [kaštélo bránko], (Pedro) Álvares Cabral [álvareš kabrál], pa tudi z enim priimkom (Fernando António Nogueira) Pessoa [pesóa], (Lídia Guerreiro) Jorge [žórže], (Oscar Ribeiro de Almeida) Niemeyer [nijemájer] (Soares Filho), (Amália da Piedade) Rodrigues [rodrígeš]. Tako tudi Cabral [kabrál], Camões [kamójš].

V portugalščini so osebna imena najpogosteje sestavljena iz šestih sestavin (vsaka je lahko sestavljena iz več besed): dve pripadata imenu, največ štiri pa so priimki. Ti so lahko povzeti po materini ali očetovi strani in si sledijo v vrstnem redu, za kakršnega se odloči(ta) starš(a) ali oseba sama. Najpogosteje imenu sledita dva materina priimka, tema pa dva očetova. Posameznik običajno uporablja dva priimka, prvega materinega in kot drugega zadnjega očetovega, lahko pa sta v rabi le zadnja dva priimka, se pravi priimka po očetovi strani.

Predložne sestavine, npr. de, da itd., v priimkih so pisane z malo začetnico – kot v izvirnem jeziku: (Luís Vaz) de Camões [de kamójš], (Joaquim Maria Machado) de Assis [de asíš], (Maria Helena Vieira) da Silva [da sílva].

O pisanju predimkov glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).

Zemljepisna imena

Za redke portugalske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko lastno ime (eksonim). Med njimi so:

POSEBNOSTI

  1. ­­­Pri podomačitvi nekaterih imenih opuščamo določni člen: Brazilija [brazílija] (braz. port. O Brasil), Porto [pórto] (port. O Porto), pojavlja se tudi zapis Oporto [opórto].
  2. Čeprav imena držav podomačujemo, desni prilastek, ki je tudi ime glavnega mesta (Bissau [bisáu̯]), ohranjamo v izvirni obliki: Gvineja Bissau [gvinêja bisáu̯] (ne Gvineja Bisav).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto portugalskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Pri prevzemanju portugalskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih, zato imena glede na portugalščino v slovenščini tudi spremenijo spol:

POSEBNOSTI

  1. V procesu podomačevanja so večjo spremembo doživela nekatera zemljepisna imena, v katerih je zaradi lažjega določanja spola in pregibanja naglas z zadnjega zloga premaknjen in so v slovenščini ženskega spola: Parana [parána] ž, rod. Parane [paráne] (brazil. port. o Paraná m [u paraná]).
  2. Nekatera moška zemljepisna imena na soglasnik postanejo v slovenščini ženskega spola: Brazilija [brazílija] ž, rod. Brazilije [brazílije] (brazil. port. o Brasil m [u brazíl]).

Nekateri kulturno specifični občnoimenski samostalniki, ki jih ni mogoče zadovoljivo prevesti, v slovenščini spremenijo slovnične lastnosti, npr.

  • port. o samba m [u sámba], ki označuje brazilski ples, postane v slovenščini ženskega spola: samba [sámba], rod. sambe [sámbe];
  • port. a manga ž [a mánga] v slovenščini spremeni končaj in postane moškega spola: mango [mángo], rod. manga [mánga];
  • port. a tanga [a tánga] postane množinski samostalnik: tangice [tángice], rod. tangic [tángic];
  • po naglasnem umiku samostalnik port. o maracujá m [u marakužá] postane ženskega spola: marakuja [marakúja] ž, rod. marakuje [marakúje].

Daljšanje osnove

Osnovo daljšajo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na

  1. naglašene samoglasnike ter nenaglašena i in e, če slednji ni končnica:
    • [é] – José [žozé], rod. Joséja [žozêja];
    • [í] – Piauí [pjaví], rod. Piauíja [pjavíja];
    • [ó] – Maceió [masejó], rod. Maceiója [masejója];
    • [i] – brazil. port. Recife [resífi], rod. Recifeja [resífija];
    • [e] – Jorge [žórže], rod. Jorgeja [žóržeja];
  2. na soglasnik r:
    • Salazar [salazár], rod. Salazarja [salazárja].

POSEBNOST

Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Algarve [algárve], Albuquerque [albukêrke]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato podaljšujemo z j (rod. Algarveja [algárveja], rod. Albuquerqueja [albukêrkeja]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Algarva [algárva], rod. Albuquerqua [albukêrka]).

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane (rodilniške) osnove imena, npr. Joséjev [žozêjev-], Albuquerquejev [albukêrkejev-].

Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski je podaljšana, če se osnova konča na samoglasnik, npr. maceiójski [masejójski].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končna govorjena j in š ter pri vseh imenih, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za svojilne pridevnike z obrazilom -ev.

POSEBNOST

Nekatera imena preglašujemo le v govoru, npr. ime Belém [beláj], or. z Belémom [zbelájem].

V brazilski portugalščini se črka [s] na koncu besede večinoma tudi izgovarja kot [s], medtem ko se v evropski portugalščini vedno izgovarja kot [š], ki povzroča preglas: Moraes [morájš], or. z Moraesem [zmorájšem] – brazil. port. Moraes [morájs], or. z Moraesom [zmorájsom].

Pregibanje večbesednih imen

Večbesedna osebna imena zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena:

Pri ženskih imenih se z glasovnimi končnicami sklanja le ime, priimek pa ne: Amalia Rodrigues [amálija rodrígeš], rod. Amálie Rodrigues [amálije rodrígeš].

Pri sklanjanju večbesednih zemljepisnih imen so se uveljavila naslednja pravila:

  1. če je desni prilastek predložna zveza, jo ohranjamo v imenovalniški obliki: Figueira da Foz [figêjra da fóš], rod. Figueire da Foz [figêjre da fóš];
  2. če je prva sestavina večbesednega zemljepisnega imena pridevnik ali jo občutimo kot pridevnik, je ne pregibamo z glasovnimi končnicami:
    • São Paulo [sáo páu̯lo], rod. São Paula [sáo páu̯la];
    • Santa Catarina [sánta katarína]rod. Santa Catarine [sánta kataríne];
    • braz. port. Belo Horizonte [bélo orizónti], rod. Belo Horizonteja [bélo orizóntija];
  3. imena z zapostavljenimi pridevniki sklanjamo v obeh sestavinah:
    • braz. port. Espirito Santo [espírito/spírito sánto], rod. Espirita Santa [espírita/spírita sánta];
    • Mato Groso [máto gróso], rod. Mata Grosa [máta grósa].

Posebnost

Izjema je ime Rio de Janeiro, pri katerem pogosteje pogosteje pregibamo obe polnopomenski sestavini: Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro], rod. Ria de Janeira [ríja de žanêjra] tudi Rio de Janeira [ríjo de žanêjra]. Uporabljamo ga tudi v skrajšani, manj formalni obliki Rio [ríjo], rod. Ria [ríja]

Romunščina

Pisava

Romunska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje pet črk s posebnimi ločevalnimi znamenji, tj. ⟨ă⟩, ⟨â⟩, ⟨î⟩, ⟨ş⟩ in ⟨ţ⟩. Pozna tudi več dvočrkij, npr. ⟨ch⟩, ⟨ce⟩, ⟨ci⟩, ⟨ge⟩, ⟨gi⟩, ⟨gh⟩ in ⟨oa⟩.

Romunska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨ă Ă⟩, ⟨â Â⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨î Î⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨ş Ş⟩, ⟨t T⟩, ⟨ţ Ţ⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnost

Črke ⟨k⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨y⟩ ter dvočrkji ⟨ph⟩ za [f] in ⟨tz⟩ za [c] se v romunščini uporabljajo le za zapisovanje prevzetih besed.

V romunski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

O vključevanju romunskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

Izgovor

Naglasno mesto

Romunski naglas ni predvidljiv. Besede so najpogosteje naglašene na predzadnjem ali zadnjem zlogu. Pri prevzemanju v slovenščino naglas praviloma ohranjamo in se ravnamo po naslednjih pravilih:

  1. na predzadnjem zlogu naglašujemo besede, ki se končujejo na samoglasnik, npr. Constanța [konstánca], Eminescu [eminésku];
  2. na zadnjem zlogu naglašujemo besede, ki se končujejo na
    • soglasnik: Arad [arád-], Bogdan [bogdán], Fagaraș [fagaráš], Pantelimon [pantelimón];
    • dvoglasnik: Dorohoi [dorohój], Sibiu [sibív-].

PosebnostI

  1. Ker je med večzložnimi imeni kar nekaj izjem, moramo pri njih naglasno mesto vedno preveriti. Od opisanega pravila odstopajo besede iz obeh skupin, npr. Oltenița [olténica], Toplița [tóplica]; Sighet [síget], Topolovaț [topolôvac].
  2. Na predzadnjem zlogu so naglašene tudi romunske besede z izglasnim -⟨i⟩, ki ga pri prevzemanju izgovarjamo kot [i], v romunščini pa le rahlo mehča soglasnik pred njim: Petroșani [petrošáni], Ploiești [plojéšti].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; črki ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi z drugimi slovenskimi glasovi.

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ă⟩, ki se v romunščini izgovarja kot [ə], prevzemamo kot [a]: Cernavodă [čêrnavoda].
  2. Samoglasnik, zapisan s črkama ⟨â⟩ in (po starem pravopisu) ⟨î⟩, se v romunščini izgovarja kot [ɨ], prevzemamo ga glede na položaj različno, in sicer
    • v medsoglasniškem položaju ob črki ⟨r⟩ kot polglasnik: Bîrsa/Bârsa [bə̀rsa], Cârna [kə̀rna], Târgovişte [tərgôvište];
    • v vseh drugih položajih po črki, tj. kot [a] oz. redkeje tudi [i], npr. Câmpulung [kampulúng-], Mîțu [mícu].

Imena s črko ⟨â⟩ oz. ⟨î⟩ imajo zaradi enakega izgovora obeh črk v romunščini in dveh pravopisnih možnosti pogosto tudi dvojnični zapis: Bîrsa/Bârsa [bə̀rsa], Dâmbovița [dámbovica] in Dîmbovița [dímbovica], Târgu/Tîrgu Mureş [tə̀rgu múreš], Tîrgovişte/Târgovişte [tərgôvište].

V samoglasniškem sklopu ⟨iV⟩ za soglasnikom, tj. ⟨CiV⟩, se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Maria [maríja], Eliade [elijáde], Iliescu [ilijésku].

Posebnost

Zeva izjemoma ni, če črko ⟨i⟩ izgovorimo kot [j], npr. pri imenu Techirghiol [tékirgjọl], prevzetem iz turščine.

O zevu glej poglavje »Zapiranje zeva« (Slovnični oris za pravopis).

Črko ⟨i⟩, ki ima v romunščini v izglasju za soglasnikom mehčalno vlogo, prevzemamo kot [i]: Petroșani [petrošáni] (romun. [petro'ʃani]), Ploiești [plojéšti] (romun. [plo'i̯ešti]), Comăneci [komanéči] (romun. [komə'neʧi]).

Črka ⟨i⟩ je v romunščini tudi sestavina dvočrkij za dvoglasnike in jo prevzemamo kot [j]. V vzglasju in za samoglasnikom se pojavljajo dvočrkja ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩ in ⟨iu⟩ (Iuga [júga], Craiova [krajôva]); v izglasju pa ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩ in ⟨ui⟩ (Matei [matêj]).

Črko ⟨u⟩ v dvoglasniku prevzemamo kot dvoglasniški [u̯]; v izglasju se pri sklanjanju zaradi položaja pred samoglasnikom premenjuje z zobnoustničnim [v]: Sibiu [sibíu̯], rod. Sibiua [sibíva].

Romunska dvoglasnika, zapisana z dvočrkjema ⟨ea⟩ in ⟨oa⟩, prevzemamo kot [ea] (Rupea [rúpea], Rebreanu [rebreánu], Oradea [orádea], Breaza [breáza], Piatra Neamț [pjátra neámc]) in [u̯a] (Hunedoara [hunedu̯ára]).

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo enojno: Andreea [andrêa], Condeescu [kondésku].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, prevzemamo kot [k], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩, ko je [č]: Cantemir [kántemir], toda Cernavodă [čêrnavoda].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, prevzemamo kot [g], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩, ko je [dž]: Fagaraș [fagaráš], toda Argeş [árdžeš].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ş⟩, v romunščini izgovarjamo kot [š]: Brâncuși [bránkuši].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ț⟩, prevzemamo kot [c]: Toplița [tóplica].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [ks]: Alexandrescu [aleksandrésku].

Pri prevzemanju v slovenščino upoštevamo prilikovanje po zvenečnosti, npr. soglasnik š, zapisan s črko ⟨ş⟩, pred zvenečim soglasnikom izgovorimo kot [ž], npr. Coşbuc [kožbúk], Hașdeu [haždév-].

Romunska dvočrkja v slovenščino prevzemamo takole:

Redke podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas, npr. Lipatti [lipáti], Pillat [pilát].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ă a Răzvan [razván], Cărtărescu [kartarésku], Cernavodă [čêrnavoda]
â a Dâmbovița [dámbovica]
â ob ⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju ə Cârna [kə̀rna], Bârsa [bə̀rsa], Târgovişte [tərgôvište]
c k Cârna [kə̀rna], Câmpulung [kampulúng-]
c pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ (tudi izglasnim) gl. ⟨ce⟩ in ⟨ci⟩ č Cernavodă [čêrnavoda], Cisnădie [čišnadíje], Cenad [čénad-]
ce pred ⟨a⟩ č Tulcea [túlča], Suceava [sučáva], Delavrancea [delavránča]
ci pred ⟨a⟩ in ⟨u⟩ gl. ⟨i⟩ č Ciacova [čákova], Ciucaş [čúkaš], Ciuk [čúk], Nedelciu [nedélču]
ch pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ k Trahanache [trahanáke], Bechet [bekét], Chivu [kívu], Asachi [asáki], Celibidache [čelibidáke]
g g Lugoj [lúgož-], Câmpulung [kampulúng-], Grigorescu [grigorésku]
g pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ (tudi izglasnim) gl. ⟨ge⟩, ⟨gi⟩ Angela [andžéla], Medgidia [medžidíja], George [džórdže]
ge pred ⟨o⟩ in ⟨a⟩ George [džórdže], Georgescu [džordžésku]
gh pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ g Gheorghe [geórge], Gheorghiu [georgíju], Sighet [síget], Anghel [ángel], Arghezi [argézi]
gi pred ⟨a⟩ in ⟨u⟩ Caragiale [karadžále], Giurgiu [džúrdžu], Sergiu [sêrdžu]
i i Ivasiuc [ivasíjuk], Brăila [braíla], Rodica [rodíka]; Corabia [korábija], Blandiana [blandijána], Brătianu [bratijánu], Mangalia [mangálija], Galaction [galaktijón], Zaharia [zaharíja], Podgoria [podgórija], Bacovia [bakôvija]
i v izglasju za soglasnikom i Alexandri [aleksándri], Galați [galáci], Petroșani [petrošáni], Pitești [pitéšti], Ploiești [plojéšti], Tecuci [tekúči], Comăneci [komanéči], Slavici [sláviči]
i v dvoglasnikih ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩, ⟨iu⟩ v vzglasju in za samoglasnikom j Iași [jáši], Iorga [jórga], Poiana [pojána], Mamaia [mamája], Baia Mare [bája máre], Maiorescu [majorésku], Negoiu [negóju]
i v dvoglasnikih ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨ui⟩ v izglasju j Mihai [miháj], Sighetu Marmației [sigétu marmácijej], Dorohoi [dorohój], Vaslui [vaslúj]
î i Dîmbovița [dímbovica]
î ob ⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju gl. â ə rna [kə̀rna], rsa [bə̀rsa], Tîrgovişte [tərgôvište]
j ž Adjud [adžúd-], Gorj [górž-], Gheorghiu-Dej [georgíju-déž-], Jebeleanu [žebeleánu]; Cluj-Napoca [klúš-napóka], rod. Cluja-Napoce [klúža-napóke]
oa u̯a Hunedoara [hunedu̯ára], Sighișoara [sigišu̯ára]
ș š Râșnov [rášnov-], Sighişoara [sigišu̯ára]
ț c Oltenița [olténica], Harghiţa [hargíca], Reşiţa [réšica], Galați [galáci]
u u Urlați [urláci], Radăuți [radaúci], Antonescu [antonésku], Enescu [enésku]
u v dvoglasniku (navadno v izglasju) Bacău [bakáv-], Buzău [buzáv-], Târgu Jiu [tárgu žív-], Gheorghiu [georgív-]
x v prevzetih imenih ks Alexandrescu [aleksandrésku]

POSEBNOST

Imena v Franciji živečih Romunov izgovarjamo tudi po francosko, npr. Cioran romun. [čorán], fr. [sjorán]. Tudi v Franciji živeči pisec, rojen kot Eugen Ionescu [éu̯džen jonésku], je svoje ime prilagodil francoščini in je splošno znan kot Eugène Ionesco, ki ga v slovenščini izgovarjamo [ežên jonésko].

Podomačevanje romunskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz romunščine prevajamo. Tista, ki jih ne, so

  1. pisno podomačena: cujka (romun. țuică) ‘vrsta žganja’;
  2. pisno nepodomačena: tochitură [tokitúra] ‘golažu podobna mesna jed’, papanaşi [papanáši] ‘pecivo iz ocvrtega ali kuhanega testa’.

Lastna imena

Večina lastnih imen je pisno nepodomačena: Dacia [dáča] |tovarna|, Bălănescu [balanésku], Râșnov [rášnov-], Bistrița [bístrica].

Osebna imena

Imena znanih romunskih vladarjev in vladarskih rodbin so v slovenščini podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena. Podomačimo ali prevedemo tudi razlikovalna določila, npr. Ferdinand Romunski [fêrdinand romúnski] (romun. Ferdinand I al României), Vlad III. Tepeš [vlát trétji tépeš] (romun. Vlad Țepeș), znan tudi kot Drakula [drákula] (romun. Drăculea/Dracula); Radu III. Čedni [rádu trétji čédni] (romun. Radu cel Frumos). Enako velja za svetniška imena, npr. sv. Ciril Galacijski [svéti ciríl galácijski].

Prevzemanje romunskih priimkov

Romunske priimke prevzemamo nespremenjene: Dragnea [drágnea], Prunaru [prunáru].

Številna romunska imena so tvorjena, in sicer so imenom prednikov dodani končaji (npr. escu, eanu, anu, an, aru in atu), tj. Ionescu [jonésko] (< Ion + ‑escu), Budai-Deleanu [budáj-deleánu] (< Del + ‑eanu).

Zemljepisna imena

Za redke romunske zemljepisne danosti se je uveljavilo slovensko lastno ime (eksonim). Med njimi so:

Občnoimenske sestavine večbesednih imen prevajamo: Baraganska stepa [baragánska stépa] (romun. Câmpia/Cîmpia Bărăganului), Gozdni Karpati [gózdni karpáti] (romun. Carpații Orientali), Donavsko-črnomorski prekop [dónau̯sko-čərnomôrski prekòp] (romun. Canalul Dunăre-Marea Neagră), Hitri Kriš [hítri kríš] (romun. Krișul Repede), Moldavska planota [moldáu̯ska planôta] (romun. Podișul Moldovei).

Posebnosti

  1. Ime Moldavija [moldávija] je večdenotativno – uporablja se tako za državo z izvirnim romunskim imenom Moldova kot tudi za zgodovinsko pokrajino.
  2. Pokrajina Transilvanija [transilvánija] se je nekdaj imenovala tudi Sedmograška [sedmográška].
  3. Nekatera imena romunskih zemljepisnih danosti smo prevzemali iz drugih jezikov: Temišvar [témišvar] (romun. Timișoara), Kalatida [kalátida] (romun. Mangalia), Dakija [dákija] (romun. Dacia) |nekdanja rimska provinca|.

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto romunskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Romunska osebna imena po obliki naravnega spola uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce. Zemljepisna imena s končaji, neznačilnimi za slovenske paradigmatske vzorce, spremenijo spol, npr. imena na končni nenaglašeni -a so v slovenščini vedno ženskega spola (Hunedoara [hunedu̯ára]), tudi če v romunščini ni tako.

Nekatera že v preteklosti podomačena imena so bila tudi v zapisu prilagojena tako, da se uvrščajo bodisi v ženski (Bukarešta ž [búkarẹšta/bukaréšta] (romun. București m)) bodisi v moški spol (Temišvar m [témišvar] (romun. Timișoara ž)).

Pri pregibanju ženskih osebnih imen, ki se končajo na -eea, upoštevamo, da se premenjuje le končnica -a, osnova pa ostaja nespremenjena, četudi se v rodilniku pojavijo trije zaporedni e-ji, npr. Andreea [andrêa], rod. Andreee [andrêe].

Daljšanje osnove

Osnovo daljšajo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, in sicer

  1. samostalniki z osnovo na samoglasnik i ter na samoglasnika e in u, če nista končnici:
    • Arghezi [argézi], rod. Arghezija [argézija];
    • Trahanache [trahanáke], rod. Trahanacheja [trahanákeja];
    • Giurgiu [džúrdžu], rod. Giurgiuja [džúrdžuja];
  2. samostalniki, ki jih prevzemamo s končnim i (v romunščini izgovorjen rahlo mehčano in vpliva na soglasnik pred njim):
    • Comăneci [komanéči], rod. Comănecija [komanéčija];
    • Petroșani [petrošáni], rod. Petroșanija [petrošánija].

Posebnost

Pri nekaterih imenih s končajem -scu (npr. Cărtărescu [kartarésku]) in na končni nenaglašeni e (npr. Teodore [teodóre]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni u oz. e kot del osnove in zato podaljšujemo z j (rod. Cărtărescuja [kartaréskuja]; rod. Teodoreja [teodóreja]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Cărtăresca [kartaréska]; rod. Teodora [teodóra]).

Podstava svojilnega pridevnika je enaka (podaljšani) rodilniški osnovi imena: Arghezijev [argézijev-], Giurgiujev [džúrdžujev-], Comănecijev [komanéčijev-], Cărtărescujev [kartaréskujev-], Teodorejev [teodórejev-]. Ta je pri skupinah imen na -e in -scu lahko tudi nepodaljšana: Cărtărescov [kartaréskov], Teodorov [teodórov-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene c, j, č in š, na mehčane glasove, ki se pred samoglasnikom izgovarjajo z j, ter pri vseh imenih, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za tvorbo svojilnega pridevnika.

Ruščina

Pisava

Ruska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s sedmimi dodatnimi črkami – ⟨щ Щ⟩, ⟨ъ Ъ⟩, ⟨ы Ы⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨эЭ⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩ in ciriličnima črkama z ločevalnim znamenjem ⟨ё Ё⟩, ⟨й Й⟩.

Ruska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ё Ё⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨й Й⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩, ⟨щ Щ⟩, ⟨ъ Ъ⟩, ⟨ы Ы⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨э Э⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩.

POSEBNOST

Velike črke ⟨Ъ⟩ (jor ali trdi znak), ⟨Ы⟩ (jeri ali trdi i) in ⟨Ь⟩ (jer ali mehki znak) se ne pojavljajo v vlogi velike začetnice, ampak jih uporabljamo le v nizu samih velikih črk ali povsem samostojno. Črka ⟨Ы⟩ se na začetku besede pojavlja samo v redkih občnih besedah in redkih prevzetih zemljepisnih imenih (npr. iz jakutščine).

Zapis v latinici

Pri prečrkovanju ruske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. Tako natančno prečrkovana imena so uporabljena v bibliografskih zapisih in strokovnih besedilih, s čimer je omogočen nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. V splošni rabi uporabljamo podomačeni zapis, pri katerem skušamo rusko besedje čim bolj prilagoditi slovenskemu sistemu, kar pomeni, da si obenem prizadevamo, da bi se s črkami slovenske latinice čim bolj približali glasovni vrednosti ciriličnih črk.

Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ustreznico.

Mala in velika cirilična črka Mala in velika cirilična črka v ležečem tisku Mala in velika latinična črka (prečrkovanje) Mala in velika latinična črka (podomačevanje)
а А а А a A a A
б Б б Б b B b B
в В в В v V v V
г Г г Г g G g G
д Д д Д d D d D
е Е е Е e E e E, je Je
ё Ё ё Ё ё Ё o O, jo Jo
ж Ж ж Ж ž Ž ž Ž
з З з З z Z z Z
и И и И i I i I
й Й й Й j J j J
к К к К k K k K
л Л л Л l L l L
м М м М m M m M
н Н н Н n N n N
о О о О o O o O
п П п П p P p P
р Р р Р r R r R
с С с С s S s S
т Т т Т t T t T
у У у У u U u U
ф Ф ф Ф f F f F
х Х х Х h H h H
ц Ц ц Ц c C c C
ч Ч ч Ч č Č č Č
ш Ш ш Ш š Š š Š
щ Щ щ Щ šč Šč šč Šč
ъ Ъ ъ Ъ ’’ opuščamo
ы Ы ы Ы y Y i I
ь Ь ь Ь opuščamo oz. izjemoma zapisujemo z j
э Э э Э è È e E
ю Ю ю Ю ju Ju ju Ju
я Я я Я ja Ja ja Ja

POSEBNOSTI

  1. Črke ⟨щ⟩, ⟨ю⟩ in ⟨я⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom oziroma s po dvema latiničnima črkama: ⟨šč⟩, ⟨ju⟩, ⟨ja⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico, se piše z veliko le prva enota črkovnega sklopa: ⟨Šč⟩ Ščedrin [ščedrín] (rus. Щедрин), ⟨Ju⟩ Jurski [júrski] (rus. Юрский), ⟨Ja⟩ Jasulovič [jasulôvič] (rus. Ясулoвич). Obe enoti črkovnega sklopa zapišemo z veliko črko le v nizu samih velikih črk, npr. ⟨ŠČ⟩, ⟨JU⟩, ⟨JA⟩.
  2. Črka ⟨ё Ё⟩ se pri prečrkovanju v latinico ohranja. Dvojna pika ⟨¨⟩ nad črko e označuje izgovor naglašenega [jo], npr. Artёm (rus. Артём), Žuravljёv (rus. Журавлёв) ali po šumevcih naglašenega [o], npr. Pugačёva (rus. Пугачёва) in Gračёv (rus. Грачёв); to se pri podomačevanju odraža tudi v zapisu: Artjom [artjóm], Žuravljоv [žuravljôv-], Pugačova [pugačôva], Gračov [gračôv-]. V ruščini se v splošni rabi zaradi predvidljivosti ⟨ë⟩ pogosto zapisuje brez pik – kot ⟨e⟩ –, zaradi česar pri podomačevanju prihaja do manj ustreznih različic, npr. Fedor [fédor] namesto Fjodor [fjódor] (rus. Фëдор), Potemkin [potémkin] namesto Potjomkin [potjómkin] (rus. Потëмкин).
  3. Črki ⟨ъ Ъ⟩ in ⟨ь Ь⟩ nimata samostojne glasovne vrednosti, predstavljata trdi in mehki znak, pri prečrkovanju ju označujemo z dvojnim opuščajem ⟨’’⟩ in opuščajem ⟨’⟩. V podomačenem zapisu ta znaka opuščamo. Izjema so redke zveze, ko za mehkim znakom ⟨ь⟩ stoji črka i ali e – v tem primeru mehki znak prevzemamo kot ⟨j⟩, npr. Iljič [íljič] (rus. Ильич), Svinjin [svinjín] (rus. Свиньин), Afanasjev [afanásjev-] (rus. Афансьев).
  4. Črko ⟨э Э⟩ pri prečrkovanju označimo s krativcem ⟨è È⟩, s čimer jo ločujemo od navadnega e. V podomačenem zapisu razlikovanja med ⟨è⟩ in ⟨e⟩ ni, npr. Erenburg [êrenburg-] (rus. Эренбург), Elektrogorsk [elektrogórsk] (rus. Электрогорск).

Pri inicialkah ruskih imen, ki se začnejo na črke ⟨Ю⟩ ali ⟨Я⟩, ime pogosto okrajšamo z latiničnima ustreznicama ruske črke, npr. Ярослав – Ja., Яна – Ja., Яков – Ja., Юрий – Ju., Юлия – Ju., Юлиан – Ju.

Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih

Osebna in zemljepisna imena se v mednarodnih uradnih dokumentih prečrkujejo v latinico po različnih sistemih prečrkovanja, najpogosteje pa po pravilniku Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO 2012–2016), ki je v veljavi v ruskih potnih listih. Tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) pri prevzemanju ruskih lastnih imen ne uporabljamo.

  • ⟨ё Ё⟩ – ⟨e E⟩: Пётр – Petr
  • ⟨ж Ж⟩ – ⟨zh Zh⟩: Жуков – Zhukov
  • ⟨й Й⟩ – ⟨i I⟩: Йошкар-Ола – Ioshkar-Ola, Йосеф – Iosef
  • ⟨х Х⟩ – ⟨kh Kh⟩: Михаил – Mikhail
  • ⟨ц Ц⟩ – ⟨ts Ts⟩: Царицыно – Tsaritsyno
  • ⟨ч Ч⟩ – ⟨ch Ch⟩: Чебоксары – Cheboksary
  • ⟨ш Ш⟩ – ⟨sh Sh⟩: Шахматов – Shakhmatov
  • ⟨щ Щ⟩ – ⟨shch Shch⟩: Щавелёв – Shchavelev
  • ⟨ь Ь⟩ – ⟨– –⟩: Тюмень – Tiumen
  • ⟨ъ Ь⟩ – ⟨ie IE⟩: Подъездной – Podiezdnoi
  • ⟨ы Ы⟩ – ⟨y Y⟩: Навальный – Navalnyi
  • ⟨э Э⟩ – ⟨e E⟩: Эвелина – Evelina
  • ⟨ю Ю⟩ – ⟨iu Iu⟩: Юрий – Iurii
  • ⟨я Я⟩ – ⟨ia Ia⟩: Ямпольский – Iampolskii

Izgovor

Naglasno mesto

Ruščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju ruskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo: Dostojevski [dostojéu̯ski] (rus. Достоeвский), Novgorod [nôu̯gorod-] (rus. Новгород).

POSEBNOSTI

  1. Pri naglasnih dvojnicah smo pozorni na naglas nosilca imena, npr. Mihail Bahtin [mihaíl bahtín] (rus. Михаи́л Бахти́н) nasproti Aleksandr Bahtin [aleksándǝr báhtin] (rus. Алексáндр Бáхтин). V ruščini se naglas pri pregibanju lahko premika, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo. V slovenščino prevzemamo naglasno mesto iz imenovalnika in ga pri pregibanju ohranjamo: Bondarčuk [bondarčúk], rod. Bondarčuka [bondarčúka] (rus. Бондарчу́к); Testelec [testeléc], rod. Testeleca [testeléca] (rus. Тестеле́ц).
  2. Razlike med ruskim in slovenskim naglaševanjem so najbolj opazne pri naslednjih skupinah besed, ki so v ruščini sicer naglašene na zadnjem zlogu oz. končaju:
    • zemljepisna imena s končnim naglašenim -a Moskva [móskva] (rus. Москвá), tako še Kolima [kolíma] (rus. Колыма́), Kostroma [kostróma] (rus. Кострома́);
    • imena območij in držav na -stan (rus. -стaн) – Dagestan [dágestan] (rus. Дагеста́н), Turkmenistan [turkménistan] (rus. Туркмениста́н);
    • imena mest na -grad (rus. -град) – Kaliningrad [kalíningrad-] (rus. Калинингра́д), Leningrad [léningrad-] (rus. Ленингра́д);
    • priimki germanskega izvora (če so naglašeni na zadnjem zlogu) na -son (rus. -сон) – Jakobson [jákopson] (rus. Якобсóн), Kacnelson [kácnelson] (rus. Кацнельсóн); na -štejn (rus. -штейн) – Bernštejn [bêrnštejn] (rus. Бернштéйн); na -man (rus. -ман) – Ejdelaman [êjdelman] (rus. Эйдельмáн); na -burg (rus. -бург), npr. Erenburg [êrenburg-] (rus. Эренбу́рг);
    • nekatera moška rojstna imena, npr. Ivan [ívan] (rus. Ивáн); tako še Ilja [ílja] (rus. Илья́), Luka [lúka] (rus. Лукá), Filip [fílip] (rus. Фили́пп), Donat [dónat] (rus. Донáт), Zahar [záhar] (rus. Захáр);
    • redka ženska rojstna imena s končajem -ija (-и́я), npr. Anastasija [anastásija] (rus. Анастаси́я).

Oznake naglasa in naglasnega mesta niso del pisne podobe ruskih imen, v poglavju o naglasnem mestu ponazarjajo razlike med ruskim in slovenskim naglaševanjem.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ ⟨a⟩, ⟨о⟩ ⟨o⟩ in ⟨у⟩ ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Trdi i, zapisan kot ⟨ы⟩ – ⟨y⟩, in mehki i, zapisan kot ⟨u⟩ – ⟨i⟩, se v slovenščini ne razlikujeta. Oba prevzemamo kot i: Bikov [bíkov-] (rus. Быков), Bitov [bítov-] (rus. Битов).
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩ – ⟨e⟩, glede na položaj izgovarjamo kot [je] in prevzemamo s črkovnim sklopom ⟨je⟩, in sicer
    • v vzglasju: Jekaterinburg [jekaterínburg-] (rus. Екатеринбург), Jekaterina [jekaterína] (rus. Екатерина), Jenisej [jẹnisêj] (rus. Енисей), Jesenin [jesénin] (rus. Еceнин);
    • po samoglasniku: Aleksejev [aleksêjev-] (rus. Алексеев), Nikolajev [nikolájev-] (rus. Николаев), Тimofejev [timofêjev-] (rus. Тимофеев);
    • za črkama ⟨ь⟩ in redko ⟨ъ⟩: Šeremetjevo [šeremétjevo] (rus. Шереметьево), Sježinski pereulok [sježínski pereúlok] (rus. Съезжинский переулок).
  3. Črko ⟨e⟩ – ⟨e⟩ v pisnem končaju -⟨ель⟩ izgovarjamo kot polglasnik: Vrangel [vrángǝl] (rus. Врангель). Polglasnik se pri prevzemu pojavlja tudi v zvezah dveh zvočnikov, npr. Kremelj [krémǝl’/krémǝl] (rus. Кремль), zlasti pa v zvezah zapornika in zvočnika r, npr. Aleksandr [aleksándǝr] (rus. Александр), Pjotr [pjótǝr] (rus. Пётр), Silvestr [silvéstǝr] (rus. Сильвестр). Pri pregibanju ta polglasnik izpada.

V preteklosti se je polglasnik v izglasni zvezi zapornika in zvočnika zapisoval vedno s črko ⟨e⟩, kar je ustrezalo tudi slovenskim oblikam teh imen (Aleksander, Peter).

V ruščini je kakovost samoglasnikov odvisna tudi od naglasnega mesta in soglasniškega okolja. Nenaglašeni samoglasniki se npr. izgovarjajo reducirano, znana pojava sta akanje in ikanje. Samoglasniških redukcij ne prenašamo v slovenščino.

Šest črk ruske pisave (⟨a⟩, ⟨э⟩, ⟨о⟩, ⟨и⟩, ⟨ы⟩, ⟨у⟩) označuje samoglasnike. Štiri samoglasniške črke (⟨я⟩, ⟨е⟩, ⟨ё⟩, ⟨ю⟩) v ruščini označujejo mehčanost predhodnih soglasnikov (ne mehčajo pa otrdelih, npr. [š]) ali zveze zvočnika [j] in samoglasnika.

Ruski podvojeni samoglasnik аа ⟨aa⟩, ki se pojavlja zlasti v biblijskih imenih, v zapisu prevzemamo podvojeno, izgovarjamo pa kot en glas: Avraam [au̯rám] (rus. Aвраaм), Isaak [isák] (rus. Исаак), Varlaam [varlám] (rus. Варлаaм), Čaadajev [čadájev-] (rus. Чаадаев).

V samoglasniškem sklopu [iV] zev pri prevzemanju zapiramo z v govoru, v zapisu pa ne, npr. Dmitriev [dmítrijev-] (rus. Дмитриев), Gadžiev [gadžíjev-] (rus. Гаджиев), Georgievsk [geórgijeu̯sk] (rus. Георгиевск), Guriev [guríjev-] (rus. Гуриев), Rodionov [rodijónov-] (rus. Родионов).

POSEBNOSTI

  1. Ruska (izvorno hebrejska ali grška) imena s podvojenim samoglasnikom ⟨ии⟩ – ⟨ii⟩ zapisujemo brez j, ki pa ga izgovarjamo ali (zaradi izvorno morfemske meje) ne: Daniil [danijíl/daniíl] (rus. Даниил).
  2. Pri imenih, kjer je v samoglasniškem sklopu naglašeni i na drugem mestu (npr. ⟨aи⟩ – ⟨ai⟩), zeva ne zapiramo: Mihail [mihaíl] (rus. Михаил), Naina [naína] (rus. Наина), Raisa [raísa] (rus. Раиса), Taisija [taísija] (rus. Таисия).
Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ ⟨b⟩, ⟨в⟩ ⟨v⟩, ⟨г⟩ ⟨g⟩, ⟨д⟩ ⟨d⟩, ⟨ж⟩ ⟨ž⟩, ⟨з⟩ ⟨z⟩, ⟨й⟩ ⟨j⟩, ⟨к⟩ ⟨k⟩, ⟨л⟩ ⟨l⟩, ⟨м⟩ ⟨m⟩, ⟨н⟩ ⟨n⟩, ⟨п⟩ ⟨p⟩, ⟨р⟩ ⟨r⟩, ⟨с⟩ ⟨s⟩, ⟨т⟩ ⟨t⟩, ⟨ф⟩ ⟨f⟩, ⟨х⟩ ⟨h⟩, ⟨ц⟩ ⟨c⟩, ⟨ч⟩ ⟨č⟩ in ⟨ш⟩ ⟨š⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOST

Rusko črko ⟨щ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom ⟨šč⟩, ki ga tudi izgovarjamo po slovensko (brez zlitja): Ščedrin [ščedrín] (rus. Щедрин).

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas, ohranjanje podvojenega zapisa pa je odvisno od vrste lastnega imena.

  1. Ohranjamo ga pri priimkih: Annenski [ánenski] (rus. Анненский), Barannikov [baránikov-] (rus. Баранников), Gippius [gípijus] (rus. Гиппиус), Ivannikov [ivánikov-] (rus. Иванников), Propp [próp] (rus. Пропп), Spasski [spáski] (rus. Спасский), Krašeninnikov [krašenínikov-] (rus. Крашенинников).
  2. Poenostavljamo ga pri zemljepisnih imenih – zapisujemo eno črko: Esentuki [esentukí] (rus. Ессентуки), Nevinomisk [nevinomísk] (rus. Невинномысск), Novočerkask [novočerkásk] (rus. Новочеркасск), Novorosijsk [novorosíjsk] (rus. Новороссийск), Toljati [toljáti] (rus. Тольятти), Usurijsk [usuríjsk] (rus. Уссурийск).

POSEBNOST

Če se je v slovenščini pri osebnih imenih uveljavil zapis z enojnim soglasnikom, ga pri domačenju ne spreminjamo: Ala [ála] (rus. Алла), Ana [ána] (rus. Анна), Filip [fílip] (rus. Филипп), Genadij [genádij] (rus. Геннадий), Inokentij [inokéntij] (rus. Иннокентий), Visarjon [visarjón] (rus. Виссарион), Žana [žána] (rus. Жанна).

Imena mednarodno znanih sodobnikov so zapisana tudi nepodomačeno, npr. Anna Netrebko.

O ohranjanju podvojenih soglasnikov glej razdelek o prevzemanju.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno cirilično črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
e e za soglasniki, razen v končaju -jev (s potencialno dvojnico -ev), če se osnova konča na zvočnike n, l, r, ali nezvočnik d e Lenin [lénin] (rus. Ленин), Denis [dénis/denís] (rus. Денис), Mandelštam [mándelštam] (rus. Мандельштам), Peterburg [pẹterbúrg-] (rus. Петербург), Perm [pêrm/pêrəm] (rus. Пермь)
e e na začetku besede ali za samoglasniki je Jevgenij [jeu̯génij] (rus. Евгeний), Jegor [jegór] (rus. Eгорь), Jenisej [jẹnisêj] (rus. Енисeй); Nikolajev [nikolájev-] (rus. Николаев), Sergejev [sergêjev-] (rus. Сергеев), Gergijev [gergíjev-] (rus. Гергиев), Kozodojev [kozodójev-] (rus. Козодоев), Macujev [macújev-] (rus. Мацуев)
е e na morfemski meji v končajih -⟨njev⟩-⟨нев⟩ in -⟨ljev⟩-⟨лев⟩ je Brežnjev [bréžnjev-] (rus. Брежнев), Turgenjev [turgénjev-] (rus. Турегенев), Bartenjev [barténjev-] (rus. Бартенев)
е e na morfemski meji zlasti v končajih kot -⟨bjev⟩‑⟨бев⟩, -⟨rjev⟩‑⟨рев⟩, -⟨djev⟩-⟨дев⟩ je/e Golubjev [golúbjev-] / Golubev [golúbev-] (rus. Голубев); Zverjev [zvérjev-] / Zverev [zvérev-] (rus. Зверев); Medvedjev [medvédjev-] / Medvedev [medvédev-] (rus. Медвeдев)
ë ë razen za šumevci jo Fjodorov [fjódorov-] (rus. Фëдоров), Potjomkin [potjómkin] (rus. Потëмкин), Orjol [orjól] (rus. Орëл), Budjonovsk [budjónou̯sk] (rus. Будëнновск), Solovjov [solou̯jôv-] (rus. Соловьёв), Vorobjov [vorobjôv-] (rus. Воробьёв), Birjuljovo [birjuljôvo] (rus. Бирюлёво)
ë ë za šumevci o Pugačov [pugačôv-] (rus. Пугачёв), Ščolkovo [ščólkovo] (rus. Щёлково), Čormoz [čórmoz-] (rus. Чёрмоз)
и i i Akunin [akúnin] (rus. Акунин), Irina [irína] (rus. Ирина), Ilja [ílja] (rus. Илья), Irkutsk [irkútsk] (rus. Иркутск), Lenin [lénin] (rus. Ленин)
ы y i Beli [béli] (rus. Белый), Černih [černíh] (rus. Черных), Krilov [krilôv-] (rus. Крылов), Višinski [višínski] (rus. Вышинский)
ь ' v izglasju praviloma opuščamo Skripal [skripál] (rus. Скрипаль), Kazan [kazán] (rus. Казань), Stavropol [stáṷropọl] (rus. Ставрополь), Astrahan [ástrahan] (rus. Астрахань), Kremelj [kréməl’/kréməl] (rus. Кремль)
ь ' med soglasnikoma praviloma opuščamo Olga [ólga] (rus. Ольга), Jelcin [jélcin] (rus. Ельцин), Ilf [ílf] (rus. Ильф), Menšikov [ménšikov-] (rus. Мeньшиков), Navalni [naválni] (rus. Навальный), Ilmen [ílmen] (rus. Ильмень)
ь ' med soglasnikom in samoglasnikom ⟨е⟩ in ⟨и⟩ j Prokofjev [prokófjev-] (rus. Прокофьев), Jurjevna [júrjeu̯na] (rus. Юрьевна), Šeremetjevo [šeremétjevo] (rus. Шереметьево), Svinjin [svinjín] (rus. Свиньин)

POSEBNOSTI

  1. Pri redkih izjemah, navadno v starejših prevzemih, se črka ⟨e⟩ v naglašenem zlogu zapisuje z ⟨je⟩, npr. Onjegin [onjégin] (rus. Oнегин), Aljehin [aljéhin] (rus. Алехин), Dnjeper [dnjépər] (rus. Днепр), danes Dneper [dnépǝr].
  2. Pri redkih prevzetih imenih, ki se v ruščini končujejo z mehčanim soglasnikom, v zapisu označenim z mehkim znakom, se je v slovenščini uveljavila ustreznica s končnim ⟨j⟩: Gogolj [gógol’/gógol] (rus. Гоголь), Dalj [dál’/dál] (rus. Даль), Babelj [bábəl’/bábəl] (rus. Бабель), Jaroslavelj [jaroslávəl’/jaroslávəl] (rus. Ярославль).
  3. Mehki znak med soglasnikoma pri domačenju navadno opuščamo, npr. Bolšoj teater [bolšój teátər] (rus. Большой театр), Bolšerečje [bọlšeréčje] (rus. Большеречье), Olga [ólga] (rus. Ольга). Izjemi sta redki besedi, pri katerih se je uveljavil zapis z ⟨j⟩: boljševik [bol’ševík/bolševík] (rus. большевик), menjševik [men’ševík/menševík] (rus. меньшевик).

Podomačevanje ruskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz ruščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze pisno podomačene. Povezane so s političnim sistemom v preteklosti (boljševik [bol’ševík/bolševík], menjševik [men’ševík/menševík], sovjet [sovjét], kolhoz [kolhóz-], kozak [kozák], perestrojka [perestrójka], pogrom [pogrôm]), s kulturo in življenjskim slogom (balalajka [balalájka], dača [dáča], kazačok [kazačók], samovar [samovár], rusalka [rusálka]), z znamkami (moskvič [móskvič]), pasmami (borzoj [borzój]), denarnimi enotami (rubelj [rúbəl’/rúbəl], kopejka [kopêjka]) in značilnostmi ruske pokrajine (tajga [tájga], tundra [túndra]).

Poznamo tudi izlastnoimenske izpeljanke, npr. stahanovec [stahánovəc], trockist [trockíst], stalinist [staliníst].

Lastna imena

Osebna imena

Večino osebnih lastnih imen samo prečrkujemo: Nadežda [nadéžda] (rus. Надежда), Hodorkovski [hodorkôu̯ski] (rus. Ходорковский), Čehov [čéhov-] (rus. Чeхов), Černiševski [černišéu̯ski] (rus. Чернышeвский), Vereščagino [vereščágino] (rus. Верещагино).

V ruščini se v neformalnih govornih položajih med poznanimi govorci uporabljajo skrajšane klicne oblike imen (t. i. hipokoristiki), npr. Saša [sáša] (rus. Саша) (Aleksandr/Aleksandra), Ženja [žénja] (rus. Женя) (Evgenij/Evgenija), Daša [dáša] (rus. Даша) (Darja), Miša [míša] (rus. Миша) (Mihail), Kolja [kólja] (rus. Коля) (Nikolaj).

Imena znanih ruskih vladarjev in vladarskih rodbin so praviloma podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, razlikovalna določila pa prevedemo, npr. Peter Veliki [pétər véliki] (rus. Пётр I, Пётр Великий), Katarina Velika [katarína vélika] (rus. Екатерина Великая), Ivan Grozni [ívan grôzni] (rus. Ивaн Грозный), Lažni Dimitrij [lážni dimítrij] (rus. Лжедмитрий I), Ana Ruska [ána rúska] (rus. Анна Ивановна), Anastazija Romanova [anastázija románova] (rus. Анастасия Романова); Stroganovi [stróganovi] (rus. Стрoгановы), Rjurikoviči [rjúrikoviči] (rus. Рюриковичи).

Imena svetnikov in patriarhov podomačujemo ali uporabljamo slovenske različice imen: Dimitrij Donski [dimítrij dónski] (rus. Дмитрий Ивaнович Донскoй), Andrej Rubljov [andrêj rubljôv-] (rus. Андрей Рублёв), toda Kiril [kiríl] (rus. Кирилл).

Prevzemanje ruskih priimkov

V ruščini se v formalnih govornih položajih poleg priimkov uporabljajo še imena, izpeljana iz očetovega imena (t. i. patronimiki, rus. otčestvo), npr. Boris Leonidovič Pasternak [bóris leonídovič pasternák] (rus. Борис Леонидович Пастернак). V slovenščini jih navadno opuščamo.

Patronimiki pri moških nosilcih so v ruščini tvorjeni z obrazili:

  • -ovič, npr. Petrovič [petrôvič] (rus. Петрович) < Pjotr [pjótər]),
  • -evič za glasovi, ki povzročajo preglas, npr. Aleksejevič [aleksêjevič] (rus. Алексеевич) < Aleksej [aleksêj],
  • -ič pri očetovem imenu na -a, npr. Nikitič [nikítič] (rus. Никитич) < Nikita [nikíta].

Pri nosilkah priimka se uporablja obrazila:

  • -ovna, npr. Petrovna [petrôu̯na] (rus. Петровна) < Pjotr [pjótər],
  • -evna za glasovi, ki povzročajo preglas, npr. Aleksejevna [aleksêjeu̯na] (rus. Алексеевна) < Aleksej [aleksêj],
  • ‑(in)ična pri očetovem imenu na -a, npr. Nikitična [nikítična] (rus. Никитична) < Nikita [nikíta].

V formalnih govornih položajih se pri naslavljanju patronimiki ob imenih uporabljajo brez priimka, npr. Mihail Petrovič [mihaíl petrôvič] (rus. Михаил Петрович), Sofja Petrovna [sófja petrôṷna] (rus. Софья Петровна).

V ruskih dokumentih se podatki o nosilcih navajajo v dveh možnih zaporedjih, in sicer ime, patronimik, priimek (Polina Vladimirovna Panova [polína vládimiroṷna panôva]) ali priimek, ime, patronimik (Panova Polina Vladimirovna [panôva polína vládimiroṷna]) (rus. Пановна Полина Владимировна). Drugi način zaporedja je značilen za uradovalni jezik.

Pridevniški končnici ⟨ый/ий⟩ in ⟨ая⟩, ki sta značilni za priimke, domačimo s slovenskimi pridevniškimi končnicami.

⟨ый⟩ – ⟨i⟩ Navalni [naválni] (rus. Навальный)
⟨ий⟩ – ⟨i⟩ Dostojevski [dostojéu̯ski] (rus. Достоевский)
⟨ая⟩ – ⟨a⟩ Navalna [naválna] (rus. Навальная); Dostojevska [dostojéu̯ska] (rus. Достоевская);  
Plisecka [plisécka] (rus. Плисецкая)

V slovenščini se pojavljajo tudi ruski priimki, zapisani s končajem -off, prevzeti prek neslovanskih jezikov. Če označujejo imena znamk, njihovega zapisa ne spreminjamo, npr. Davidoff [davídof] (rus. Дaвидoфф), Smirnoff [smirnôf] (rus. Смирнофф). Takšnega stiliziranega zapisa pri neposrednem prevzemanju iz ruščine ne uporabljamo: Ilja Smirnov [ílja smirnôv-] (rus. Илья Смирнов).

Zemljepisna imena

Za precej zemljepisnih danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Čečenija [čečénija] (rus. Чечня), Dneper [dnépər] (rus. Днепр), Kronštat [krónštat] (rus. Кронштадт), Rusija [rúsija] (rus. Россия), Sibirija [sibírija] (rus. Сибирь).

Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina navadno prevedena, izlastnoimenska pa prilagojena slovenščini: Rdeči trg [ərdéči tə̀rg-] (rus. Крaсная плoщадь), Dvinski zaliv [dvínski zalív-] (rus. Двинская губа), Karska vrata [kárska u̯ráta/vráta] (rus. Карские Ворота), Nova dežela [nôva dežêla] (rus. Нoвая Земля), Čeljuskinov rt [čeljúskinov- ə̀rt] (rus. Мыс Челюскина).

POSEBNOST

Pri morfemskem domačenju se nekateri nezvočniški sklopi, ki so v slovenščini težko izgovorljivi, v izgovoru spremenijo, kar se odraža tudi v zapisu, npr.

Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in imena kulturnih in drugih spomenikov prevajamo: Zimski dvorec [zímski dvórəc] (rus. Зимний дворец), Bronasti jezdec [brônasti jézdəc] (rus. Медный всадник).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto ruskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Stvarna imena

V imenih ustanov, podjetij in organizacij občne sestavine načeloma prevajamo: Moskovska državna univerza Lomonosova [móskou̯ska dəržáu̯na univêrza lomonósova] (rus. Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова), Višja ekonomska šola [víšja ekonómska šóla] (rus. Высшая школа экономики); lastnoimenske sestavine prilagajamo: Koncern Kalašnikova [koncêrn/koncêrən kalášnikova] (rus. ОАО Концерн Калашников), Admiralitetna ladjedelnica [admiralitétna ladjedélnica] (rus. Адмиралтейские верфи).

Prevajamo tudi naslove literarnih del: Zločin in kazen [zločín in kázən] (rus. Преступление и наказание), Vojna in mir [vôjna in mír] (rus. Война и мир), Življenje in usoda [življênje in usóda] (rus. Жизнь и судьба), Kako se je kalilo jeklo [kakó se je kalílo jêklo] (rus. Как закалялась сталь), Življenje žuželk [življênje žužélk] (rus. Жизнь насекомых).

Imena časopisov, blagovnih znamk in podjetij so večinoma nespremenjena: Izvestija [izvéstija] (rus. Известия), Gazprom [gásprọm] (rus. Газпром), Vostok [vostók] (rus. Восток), Lada [láda] (rus. Лада). Izjema so imena nekaterih mednarodno uveljavljenih podjetij s standardizirano mednarodno obliko, npr. Lukoil [lukôjl] (rus. Лукойл).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Pri domačenju lahko prihaja do razlik pri spolu. Samostalniki, ki se v ruščini končajo na mehčani soglasnik, so ženskega spola in se sklanjajo po i-jevski sklanjatvi, postanejo v slovenščini moškega spola in se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi:

POSEBNOST

Izjema so ruska ženska imena tipa Ljubov [ljubôv-] (rus. Любовь), ki se sicer v ruščini sklanja po i-jevski sklanjatvi, v slovenščini pa jih ne pregibamo: or. z Ljubov [zljubôv-].

Razlike med ruskim in slovenskim sklanjanjem so najbolj opazne pri naslednjih skupinah besed, ki so v ruščini sicer nesklonljive:

Pri prevzemu v slovenščino se spremeni sklanjatveni vzorec, če gre za ruske priimke moških oseb s pridevniškimi končnicami, ki jih v slovenščini sklanjamo kot samostalnike moškega spola, npr.

Pozorni moramo biti na razliko med ruščino in slovenščino, ki se pri sklanjanju kaže v orodniku (v ruščini pridevniška končnica), npr. or. s Puškinom [spúškinom] (rus. or. с Пушкиным); or. s Čehovom [sčéhovom] (rus. or. с Чеховым); or. s Trubeckojem [strubeckójem] (rus. or. с Трубецким).

Enako kot za moške pridevniške priimke velja tudi za priimke ženskih oseb, in sicer

  1. priimke na -ina in ova, npr. Puškina [púškina] (rus. Пушкинa), Stepanova [stepánova-] (rus. Степанова), v slovenščini sklanjamo kot samostalnike ženskega spola;
  2. priimke z naglašeno končnico -ája (rus. Трубецкaя, Седaя), ki so pari moškim priimkom z obrazilom -oj (rus. Трубецкoй, Седoй), prevzemamo na dva načina:
    • uporabimo obliko, ki je na izrazni ravni enaka priimku moškega spola, in jo sklanjamo z ničtimi končnicami (tretja sklanjatev), npr. Irina Trubeckoj [irína trubeckój], rod. Irine Trubeckoj [iríne trubeckój] (rus. Ирина Трубецкaя);
    • rusko naglašeno končnico ⟨ая⟩ zamenjamo z nenaglašeno končnico -a, npr. Irina Trubecka [irína trubécka] (rus. Ирина Трубецкaя), in ženski par sklanjamo po pridevniški sklanjatvi, npr. Irina Trubecka [irína trubécka], rod. Irine Trubecke [iríne trubécke] (rus. Ирина Трубецкaя).

POSEBNOST

Pri nekaterih priimkih se je moška oblika priimka uveljavila tudi pri ženskih osebah (in izglasno ni prilagojena ženskemu spolu), npr. Tolstoj [tólstoj/tolstój] (rus. Толстой) – Svetlana Tolstoj [svetlána tólstoj/tolstój] in ne Svetlana Tolsta [svetlána tôu̯sta] (rus. Светлана Толстaя), tudi zaradi podobnosti s slovenskim pridevnikom tolsta [tôu̯sta] ž.

Zemljepisna imena, ki so posamostaljeni pridevniki srednjega spola (sklop ⟨oe⟩ v končaju domačimo s slovensko pridevniško končnico -o), sklanjamo različno.

  1. Po pridevniški sklanjatvi sklanjamo zlasti imena s končajem -⟨sko⟩ in tista, ki so podobna slovenskim pridevnikom, npr.
    • Mokro [môkro], rod. Mokrega [môkrega] (rus. Мокрое);
    • Ramensko [rámensko], rod. Ramenskega [rámenskega] (rus. Раменское);
    • Voznesensko [voznesénsko], rod. Voznesenskega [voznesénskega] (rus. Вознесенское).
  2. Po samostalniški sklanjatvi sklanjamo imena s končajem -⟨ovo⟩/-⟨evo⟩, npr. Šeremetjevo [šeremétjevo] (rus. Шереметьево), rod. Šeremetjeva [šeremétjeva].

Krajšanje osnove

Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih z nenaglašenimi končaji ec, el, elj, em, en in er, v katerih črko ⟨e⟩ izgovarjamo kot polglasnik, npr.

POSEBNOST

Nekateri ruski priimki na končni -ec so naglašeni na končaju, v tem primeru črka e označuje naglašeni samoglasnik e, ki pri prevzemanju v slovenščino ne izpada, npr. Testelec [testeléc], rod. Testeleca [testeléca] (rus. Тестелец). (O ohranjanju imenovalniškega naglasnega mesta glej poglavje »Naglasno mesto«.)

Govorno krajšanje osnove (kadar polglasnik ni zapisan s črko ⟨e⟩, ga pa izgovorimo), se pojavlja pri imenih z izglasnim soglasniškim sklopom:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Vranglov [vránglov‑]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski pa je enaka imenovalniški osnovi, npr. kremeljski [krémel'ski/krémelski].

Svojilni pridevnik ruskega imena Pjotr je v ruščini Petrov (rus. Петров), izpeljan iz ruske rodilniške oblike rus. rod. Petrá (rus. Петрa). V slovenščini se pri svojilnem pridevniku Pjotrov [pjótrov-] zgledujemo po slovenski obliki rod. Pjotra [pjótra]. Obliko Petrov uporabljamo samo pri prevzemanju ruskega priimka, npr. Aleksandr Petrov [aleksándǝr petrôv-] (rus. Александр Петров).

Daljšanje osnove

V slovenščini sklanjamo z daljšanjem osnove vsa ruska imena, katerih osnova se konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene i, u in e, če ta ni končnica, npr.:

Osnovo daljša z j tudi večina imen moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Fjodor [fjódor], rod. Fjodorja [fjódorja] (rus. Фëдор).

POSEBNOST

Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena s končnim govorjenim r, npr. Bor [bór], rod. Bora [bôra] (rus. Бор). Večzložna ali zložena imena s temi sestavinami v drugem delu imena so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno, danes jih sklanjamo pa tudi s podaljšano osnovo, npr. Krasnodar [krasnodár], rod. Krasnodara [krasnodára] in Krasnodarja [krasnodárja] (rus. Краснодар).

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Dibojev [dibójev-]Fjodorjev [fjódorjev-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski pa je enaka imenovalniški osnovi, npr. kremeljski [krémel'ski/krémelski].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

⟨ц⟩ – ⟨c⟩ Testelec [testeléc], or. s Testelecem [stestelécem] (rus. Тестелец); svoj. prid. Testelečev [testeléčev-]
⟨й⟩ – ⟨j⟩ Sergej [sergêj], or. s Sergejem [ssergêjem] (rus. Сергей); svoj. prid. Sergejev [sergêjev-]
⟨ч⟩ – ⟨č⟩ Šostakovič [šostakôvič], or. s Šostakovičem [sšostakôvičem] (rus. Шостакoвич);
svoj. prid. Šostakovičev [šostakôvičev-]
⟨ж⟩ – ⟨ž⟩ Voronež [voróneš], or. z Voronežem [zvorónežem] (rus. Воронеж)
⟨ш⟩ – ⟨š⟩ boršč [bóršč], or. z borščem [zbórščem] (rus. борщ)

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Igor [ígor], or. z Igorjem [zígorjem] (rus. Игорь); svoj. prid. Igorjev [ígorjev-].

Pregibanje večbesednih imen

Pri prevzemanju ruskih večdelnih imen sklanjamo vse sestavine, če so imena priredno zložena in povezana z nestičnim vezajem, npr.

V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini pregibamo kot pridevnik, npr. Nižni Novgorod [nížni nôu̯gorod-] (rus. Ни́жний Но́вгород), rod. Nižnega Novgoroda [nížnega nôu̯goroda]. V nasprotnem primeru je prva sestavina nepregibna, npr. Bolšoj teater [bolšój teátǝr] (rus. Большой театр), mest. v Bolšoj teatru [u̯bolšój teátru].

Svojilnost pri ruskih izvorno pridevniških priimkih z obrazili -ov in -ev ter -ski in -i izražamo z rodilniškimi desnimi prilastki: drama Čehova [dráma čéhova], nagrada Saharova [nagráda sahárova], poskusi Pavlova [poskúsi páu̯lova], teorija Šanskega [teoríja šánskega].

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v ruščini in slovenščini

Pri prevajanju iz ruščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se ruska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev in stičnosti:

  1. V ruščini so v rabi zaprti narekovaji, ki so sicer tako kot v slovenščini stični: «_____».
  2. V narekovajih se v ruščini poleg citatov zapisujejo tudi nazivi organizacij in podjetij, političnih strank, tiskovnih agencij, kulturnih ustanov, športnih društev, naslovi časopisov in revij, umetniških del in publikacij, patentov, naprav, strojev, zdravil. Raba narekovajev je v ruščini posebej značilna za zveze, kjer je pred lastnim imenom nadpomenka in je lastno ime v vlogi desnega prilastka, v slovenščini v tem primeru narekovaje opuščamo, npr. park Sokolniki [párk sokólniki] (rus. парк «Сокольники»), časopis Izvestija [časopís izvéstija] (rus. газета «Известия»).

Slovaščina

Pisava

Slovaška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s 17 črkami z ločevalnimi znamenji in tremi dvočrkji – ⟨dz⟩, ⟨dž⟩ in ⟨ch⟩.

Slovaška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨d D⟩, ⟨ď Ď⟩, ⟨dz Dz⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨ch Ch⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ĺ Ĺ⟩, ⟨ľ Ľ⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ň Ň⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨ô Ô⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨ŕ Ŕ⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨ť Ť⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.

Posebnost

Črke ⟨q⟩, ⟨w⟩ in ⟨x⟩ so del slovaške abecede, pojavljajo pa se le v prevzetih besedah.

O vključevanju slovaških posebnih črk in dvočrkij v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V slovaški pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju ohranjamo:

Ostrivec v obrazilu ová ali ý se piše le v (citatnem) imenovalniku ednine, Nováková [nóvakova], rod. Novákove [nóvakove]; Hronský [hrónski], rod. Hronskega [hrónskega].

Izgovor

Naglasno mesto

Slovaške besede so naglašene na prvem zlogu, npr. Beňačková [bénjačkova], Kováč [kôvač]. Pri prevzemanju imen iz slovaščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Slovaščina poleg glavnega pozna tudi stranski naglas, ki ga imajo besede z več kot tremi zlogi: pri štirizložnih je stranski naglas na tretjem zlogu, daljše besede pa ga imajo na tretjem ali predzadnjem zlogu. V slovenščini tako naglašene besede navadno izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Kratochvilová [krátohvílova].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko, ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].

Posebnosti

  1. Slovaščina loči med dolgimi in kratkimi samoglasniki. Dolgi ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩ in ⟨ú⟩ so označeni z ostrivcem. Pri prevzemanju v slovenščino se kratki in dolgi samoglasniki izenačijo, izgovarjamo jih kot slovenske.
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ä⟩, prevzemamo kot [ê]. Pojavlja se samo za soglasniki, zapisanimi s črkami ⟨b⟩, ⟨p⟩, ⟨m⟩ in ⟨v⟩, npr. Svätý Jur [svêti júr].
  3. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨y⟩ in ⟨ý⟩, prevzemamo kot [i], npr. Donovaly [dónovali], Šťastný [štjástni].

Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred j ali r oz. kadar o stoji pred v ali . Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Ipel'ské Predmostie [ipél’ske/ipélske prêdmostje], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

Slovaščina pozna dvoglasniški fonem /uo/, ki je zapisan s črko ⟨ô⟩. Prevzemamo ga kot [u̯o], npr. Konôpka [kónu̯opka], Orechová Potôň [órehova pótu̯on’/pótu̯on], Hôrka [hu̯órka].

V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Mária [márja], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje], Beniak [bénjak], Hostie [hóstje], Sliač [sljáč], Želiezovce [žéljezou̯ce], Július [júljus], Kvietik [kvjétik], Piešťany [pjéštjani].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩ ter dvočrkjema ⟨dz⟩ in ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko.

Dvočrkje ⟨ch⟩ prevzemamo v slovenščino kot [h], npr. Michal [míhal], Púchov [púhov‑], Krompachy [krómpahi].

Slovaščina pozna mehke soglasnike, ki so v pisavi označeni s črkami ⟨ď Ď⟩, ⟨ň⟩, ⟨ľ⟩ in ⟨ť Ť⟩. Pri prevzemanju mehčanje nakazujemo z j: Beňačková [bénjačkova], Ďurišin [djúrišin], Ťažký [tjáški], Fiľakovo [fíljakovo].

Posebnost

Soglasnike, ki so zapisani s črkami ⟨d⟩, ⟨n⟩, ⟨l⟩ in ⟨t⟩ in ki jih v slovaščini izgovarjajo mehčano, kadar stojijo pred ⟨e⟩, ⟨é⟩, ⟨i⟩ ali ⟨í⟩, v slovenščino prevzemamo kot navadne [d], [n], [l] in [t]: Devín [dévin], Orgoník [órgonik], Kadlečík [kádlečik], Tisovec [tísovǝc]. S tem se izenačijo z nemehčanimi v ženskih (izvorno) pridevniških oblikah, npr. Čertižné [čêrtižne], Zlaté Moravce [zláte mórau̯ce], Skalité [skálite].

Zvenečnostne premene mehkih soglasnikov iz preglednice niso izrecno razvidne.

  1. Črko ⟨ď Ď⟩ izgovorimo kot [dj] pred samoglasnikom (Ďuríčková [djúričkova]), v izglasju zaradi prilikovanja po zvenečnosti izgovorimo [t], ki ni mehčan (slovenski glasovni sistem ne pozna mehčanega t), npr. Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja].
  2. Črko ⟨ť Ť⟩ izgovorimo kot [tj]: Šťastný [štjástni]. V izglasju je izgovorjena kot [t]: Kmeť [kmét], rod. Kmeťa [kmétja], Novoť [nôvot], rod. Novoťa [nôvotja].

Slovaške podvojene soglasnike v slovenščini izgovarjamo kot en glas, npr. Humenné [húmene], Havrilla [háu̯rila], Vojtaššák [vójtašak], Kollár [kólar].

Slovaščina pozna zlogotvorne soglasnike. Kratka zlogotvorna zvočnika, zapisana s črkama ⟨l⟩ in ⟨r⟩, izgovarjamo po slovensko, torej s polglasnikom, npr. v imenu Trnava [tə̀rnava], Vlhová [və̀lhova]. Dolga zlogotvorna zvočnika, zapisana s črkama ⟨ĺ⟩ in ⟨ŕ⟩, se v slovenščini izenačita s kratkima, npr. Mĺkva [mə̀lkva], Tŕnik [tə̀rnik].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ä e Svätuš [svêtuš], Demänová [démenova]
ď Ď dj Ďuríčková [djúričkova], Ďurdiak [djúrdjak], Baďan [bádjan]
ď v izglasju t Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja]
ch h Chalupka [hálupka], Michal [míhal], Vojtech [vójteh]
i v zvezi i in samoglasnika – ⟨iV⟩ j Ždiar [ždjár], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje], Daniela [dánjela], Banská Štiavnica [bánska štjáu̯nica], Turnianska Nová Ves [túrnjanska nôva vés], Ipeľské Predmostie [ipél’ske prêdmostje], Golián [góljan], Želiezovce [žéljezou̯ce], Július [júljus], Kvietik [kvjétik]
ľ lj Ľudovít [ljúdovit], Ľubor [ljúbor], Bobuľová [bóbuljova]
ľ v izglasju in pred soglasnikom l’/l Kráľ [král’/král], rod. Kráľa [králja]; Bahýľ [báhil’/báhil], rod. Bahýľa [báhilja]; Topoľčany [tópol’čani/tópolčani], Oľšavka [ól’šau̯ka/ólšau̯ka]
ň nj Mňačko [mnjáčko], Bošňák [bóšnjak]
ň v izglasju n’/n Suchoň [súhon’/súhon], rod. Suchoňa [súhonja]; Modrý Kameň [módri kámǝn’/kámǝn], rod. Modrega Kamňa [módrega kámnja]
ô u̯o Konôpka [kónu̯opka], Štôla [štu̯óla]
ť Ť tj Šťastný [štjástni], Piešťany [pjéštjani], Hnúšťa [hnúštja]
ť v izglasju t Kmeť [kmét], rod. Kmeťa [kmétja], Novoť [nôvot], rod. Novoťa [nôvotja]
y i Donovaly [dónovali], Bystrík [bístrik]
ý i Šťastný [štjástni], Štítnický [štítnicki], Lehotský [léhotski], Bahýľ [báhil’]

Posebnost

Črka ⟨e⟩ se v slovaščini izgovarja kot [e] (slš. Peter [péter]), v slovenščini pa se je pri nekaterih imenih z izglasnimi ‑⟨ec⟩, ‑⟨ek⟩ in ‑⟨er⟩ uveljavil polglasniški izgovor črke ⟨e⟩, npr. Smokovec [smókovəc], kar vpliva na izpadanje neobstojnega samoglasnika – rod. Smokovca [smókou̯ca]. Tako tudi rod. Petra [pétra] in svoj. prid. Petrov [pétrov‑].

O imenih z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik« (Slovaščina) in »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Podomačevanje slovaških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz slovaščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne (to so večinoma kulturno specifični izrazi), sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so te prevzete besede in besedne zveze

  1. pisno podomačene: korbačiki [kórbačiki] (slš. korbačiky) ‘prekajeni rezanci iz ovčjega sira’; borovička [bórovička] ‘brinovo žganje’;
  2. pisno nepodomačene: bryndza [bríndza] ‘mehki ovčji sir’, bryndzové halušky [bríndzove háluški] ‘krompirjevi cmoki z ovčjim sirom’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v slovaščini: Devín [dévin], Liptovský Mikuláš [líptou̯ski míkulaš], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje] in Spišská Nová Ves [spíšska nôva vés]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena
Prevzemanje slovaških priimkov

Priimki oseb ženskega spola se razlikujejo od moških priimkov in se končujejo s pridevniškim obrazilom ová, npr. Nováková (Novák); obrazilo se ne preglašuje, četudi se podstava moškega priimka konča na govorjene c, j, č, š, tj. Kováčová (Kováč).

Če je izhodiščni priimek moškega spola pridevniški, se obrazilo prilagodi ženskemu spolu, npr. Jesenská (Jesenský); Ponická (Ponický).

V sodobnem času poznamo tudi primere rabe slovaških priimkov brez obrazila za ženski spol. Slovaška zakonodaja omogoča vpis priimka brez obrazila v matični list, še vedno pa pri osebah ženskega spola prevladujejo priimki s pridevniškim obrazilom.

Zemljepisna imena

Slovenski eksonimi za slovaške zemljepisne danosti so redki. Večinoma gre za pisno podomačena večbesedna imena s prevedeno občnoimensko sestavino, npr. imena nekaterih gora in pogorij: Nizke Tatre (slš. Nízke Tatry), Visoke Tatre (slš. Vysoké Tatry), Mala Fatra (slš. Malá Fatra), Velika Fatra (slš. Veľká Fatra), Beli Karpati (slš. Biele Karpaty), Lomniški ščit (slš. Lomnický štít), Slovaško rudogorje (slš. Slovenské rudohorie).

Nekatera obrazila zemljepisnih imen in izpeljank iz zemljepisnih imen oblikoslovno prilagajamo slovenskemu jezikovnemu sistemu in jih nadomeščamo s slovenskima ‑ski in ‑ški: Košiški okraj (slš. Košický kraj; Košice) in Spiški grad (slš. Spišský hrad; Spiš) ter Dobšinska ledena jama (slš. Dobšinská ľadová jaskyňa).

Za nekatera imena uporabljamo samo podomačeno obliko, npr. za označevanje države Slovaška namesto slš. Slovensko.

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Nekatera imena se v slovaščini sklanjajo po drugi ženski sklanjatvi, v slovenščini pa jih kot imena moškega spola uvrščamo v prvo moško sklanjatev, npr. Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja] (slš. Sereď ž); Debraď [débrat], rod. Debraďa [débradja] (slš. Debraď ž).

Pridevniška lastna imena sklanjamo po pridevniški, tj. četrti sklanjatvi:

  1. imena moškega spola: Lehotský [léhotski], rod. Lehotskega [léhotskega], or. z Lehotskim [zléhotskim];
  2. imena ženskega spola Ponická [pónicka], rod. Ponicke [pónicke], or. s Ponicko [sponicko].

Krajšanje osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov

Črko ⟨e⟩ v nekaterih obrazilih (‑⟨ec⟩, ‑⟨ek⟩, ‑⟨er⟩ ...) v slovaščini izgovarjamo kot samoglasnik e, v slovenščini pa polglasniško. Pri prevzemanju tudi pri slovaških imenih sledimo načelu izpada polglasnika, npr. Jablonec [jáblonəc], rod. Jablonca [jáblonca].

Posebnosti

  1. Samoglasnik o v končaju pri pregibanju lahko tudi ohranjamo, npr. Sivok, rod. Sivka/Sivoka; slš. Pezinok, rod. Pezinka/Pezinoka; slš. Ružomberok, rod. Ružomberka/Ružomberoka. Dvojna možnost pregibanja vpliva na različne glasovne uresničitve oblik in tudi pridevniških tvorjenk, npr. z dvoustnično varianto fonema /v/ (Pavol [pávol], rod. Pavla [páu̯la]) ali z zobnoustnično varianto pred samoglasnikom (Pavol [pávol], rod. Pavola [pávola).
  2. Priimke kot Janovic uporabljamo v slovenščini po vzorcu Lajovic, in sicer se nekdaj neobstojni i danes ohranja tako pri pregibanju (Janovic [jánovic], rod. Janovica [jánovica], or. z Janovicem [zjánovicem]) kot pri tvorbi svojilnih pridevnikov (svoj. prid. Janovičev [jánovičev‑]).

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz rodilniške osnove imena, npr. Janovičev [jánovičev‑], ki je lahko različna, Pavlov [páu̯lov‑] ali Pavolov [pávolov‑].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v slovaščini redko, saj so imena naglašena na začetnem zlogu, imena z izglasnim i so večinoma pridevniška in jih pregibamo po 4. sklanjatvi. Daljšanje se pojavlja večinoma pri imenih na samoglasnik i, in sicer je pisno in glasovno: Kubani [kúbani], rod. Kubanija [kúbanija]; Fándly [fándli], rod. Fandlyja [fándlija]. Enako velja za nekatera imena na končni govorjeni r, npr. Vladimir [vládimir], rod. Vladimirja [vládimirja] (toda: Štúr [štúr], rod. Štúra [štúra]).

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Kubanijev [kúbanijev‑], Vladimirjev [vládimirjev‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja pri sklanjanju moških imen, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na c, j, č, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.

⟨c⟩ Moric [móric], or. z Moricem [zmóricem]; svoj. prid. Moričev [móričev‑]
⟨j⟩ Juraj [júraj], or. z Jurajem [zjúrajem]; svoj. prid. Jurajev [júrajev‑]
⟨š⟩ Murgaš [múrgaš], or. z Murgašem [zmúrgašem]; svoj. prid. Murgašev [múrgašev‑]
⟨č⟩ Grupač [grúpač], or. z Grupačem [zgrúpačem]; svoj. prid. Grupačev [grúpačev‑]
⟨ž⟩ Balaž [bálaš], or. z Balažem [zbálažem], svoj. prid. Balažev [bálažev‑]

Preglašujemo tudi imena

  1. na končni soglasnik r in samoglasnik i (zapisan kot ⟨i⟩, ⟨y⟩), ki osnovo podaljšujejo z j (Bednár [bédnar], rod. Bednárja [bédnarja], or. z Bednárjem [zbédnarjem]; svoj. prid. Bednárjev [bédnarjev‑]);
  2. z osnovo/podstavo na končne mehke ⟨ď⟩, ⟨ň⟩, ⟨ľ⟩, ⟨ť⟩, pri katerih mehčanost zaznamujemo z zvočnikom j:
    • Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja], or. s Sereďem [ssêredjem]
    • Kráľ [král’/král], rod. Kráľa [králja], or. s Kraľem [skráljem]; svoj. prid. Kraľev [králjev‑]
    • Suchoň [súhon’/súhon], rod. Suchoňa [súhonja], or. s Suchoňem [ssúhonjem]; svoj. prid. Suchoňev [súhonjev‑]
    • Kmeť [kmét], rod. Kmeťa [kmétja], or. s Kmeťem [skmétjem]; svoj. prid. Kmeťev [kmétjev‑]

Srbščina

Pisava

Srbska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s šestimi dodatnimi črkami – ⟨ђ Ђ⟩, ⟨ј Ј⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨ћ Ћ⟩ in ⟨џ Џ⟩.

Srbska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨ђ Ђ⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨ј Ј⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨ћ Ћ⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨џ Џ⟩, ⟨ш Ш⟩.

Srbska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s štirimi črkami z ločevalnimi znamenji, tj. ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebno črko ⟨đ⟩ ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.

Srbska latinična abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨đ Đ⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨lj Lj⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.

Mala in velika cirilična črka Mala in velika cirilična
črka v ležečem tisku
Mala in velika latinična črka
а А а А a A
б Б б Б b B
в В в В v V
г Г г Г g G
д Д д Д d D
ђ Ђ ђ Ђ đ Đ
е Е е Е e E
ж Ж ж Ж ž Ž
з З з З z Z
и И и И i I
ј Ј ј Ј j J
к К к К k K
л Л л Л l L
љ Љ љ Љ lj Lj
м М м М m M
н Н н Н n N
њ Њ њ Њ nj Nj
о О о О o O
п П п П p P
р Р р Р r R
с С с С s S
т Т т Т t T
ћ Ћ ћ Ћ ć Ć
у У у У u U
ф Ф ф Ф f F
х Х х Х h H
ц Ц ц Ц c C
ч Ч ч Ч č Č
џ Џ џ Џ dž Dž
ш Ш ш Ш š Š

POSEBNOSTI

  1. Srbščina ima dva izgovora: ekavskega in ijekavskega. Pri ijekavskem izgovoru imata dvočrkje ⟨je⟩ in tričrkje ⟨ije⟩ zgodovinski značaj in nista del srbske abecede.
  2. Črke ⟨љ⟩, ⟨њ⟩ in ⟨џ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom oziroma s po dvema latiničnima črkama: ⟨lj⟩, ⟨nj⟩ in ⟨dž⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico, se piše z veliko začetnico le prva enota črkovnega sklopa: ⟨Lj⟩ Ljig [ljíg-] (srb. Љиг), ⟨Nj⟩ Njegoševo [njégoševo] (srb. Његошево), ⟨Dž⟩ Dženan [džénan] (srb. Џенан). Obe enoti črkovnega sklopa zapišemo z veliko črko le v nizu samih velikih črk, npr. ⟨LJ⟩, ⟨NJ⟩, ⟨DŽ⟩.

Srbščina ima dolgo tradicijo standardizacije tako cirilične kot latinične pisave. Čeprav je od leta 2006 v uradni rabi samo srbska cirilična pisava, sta v vsakdanji rabi še vedno prisotni obe pisavi, zato besede iz srbščine prevzemamo po latiničnem zapisu.

O vključevanju srbskih latiničnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V srbski latinični pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Posebno latinično črko ⟨đ Đ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.

Izgovor

Naglasno mesto

Srbščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Čačak [čáčak] (srb. Чачак), Aleksandrovac [aleksándrovac] (srb. Александровац), Majdanpek [májdanpek] (srb. Мајданпек). Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto srbskih besed praviloma ohranjamo.

POSEBNOSTI

  1. Naglasno mesto nekaterih pogosteje rabljenih srbskih imen se je v slovenščini ustalilo na drugem zlogu kot v srbščini, npr. Beograd [béograd-] namesto [beógrad-] (srb. Београд), Aleksinac [aleksínac] namesto [áleksinac] (srb. Алексинац), Šumadija [šumadíja] namesto [šumádija] (srb. Шумадија), Banat [banát] namesto [bánat] (srb. Банат), Petrovaradin [pétrovaradin] namesto [petrovarádin] (srb. Петроварадин).
  2. V knjižni srbščini se naglas pri pregibanju tudi premika, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo; navadno prevzamemo imenovalniški naglas, npr. Alibunar [álibunar] (srb. Алибунар), rod. Alibunarja [álibunarja], redko rodilniškega, npr. Proleter [proletêr] (srb. Пролетер [prolètēr]), rod. Proleterja [proletêrja].

Srbsko naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov ne prevzemamo.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ ⟨a⟩, ⟨е⟩ ⟨e⟩, ⟨и⟩ ⟨i⟩, ⟨о⟩ ⟨o⟩ in ⟨у⟩ ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOST

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozka, npr. Zrenjanin [zrénjanin] (srb. Зрењанин), Leskovac [léskovac] (srb. Лесковац), Srem [srém] (srb. Срем), Begej [bégej] (srb. Бегеј), Sombor [sómbor] (srb. Сомбор), Loznica [lóznica] (srb. Лозница), Morava [mórava] (srb. Морава), Kopaonik [kopaónik] (srb. Копаоник), kot široka pa, kadar e stoji pred [r] ali [j] oz. kadar o stoji pred [v] ali [u̯], npr. Nera [nêra] (srb. Нера), Erenik [êrenik] (srb. Ереник), Kovin [kôvin] (srb. Ковин), Novak [nôvak] (srb. Новак).

V sklopu i in poljubnega samoglasnika ⟨иV⟩ ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j: Diana [díjana] (srb. Диана), Mionica [mijónica] (srb. Мионица), Siokovac [síjokovac] (srb. Сиоковац).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ – ⟨b⟩, ⟨в⟩ – ⟨v⟩, ⟨г⟩ – ⟨g⟩, ⟨д⟩ – ⟨d⟩, ⟨ђ⟩ – ⟨đ⟩, ⟨ж⟩ – ⟨ž⟩, ⟨з⟩ – ⟨z⟩, ⟨ј⟩ – ⟨j⟩, ⟨к⟩ – ⟨k⟩, ⟨л⟩ – ⟨l⟩, ⟨м⟩ – ⟨m⟩, ⟨н⟩ – ⟨n⟩, ⟨п⟩ – ⟨p⟩, ⟨р⟩ – ⟨r⟩, ⟨с⟩ – ⟨s⟩, ⟨т⟩ – ⟨t⟩, ⟨ћ⟩ – ⟨ć⟩, ⟨у⟩ – ⟨u⟩, ⟨ф⟩ – ⟨f⟩, ⟨х⟩ – ⟨h⟩, ⟨ц⟩ – ⟨c⟩, ⟨ч⟩ – ⟨č⟩ in ⟨ш⟩ – ⟨š⟩, ter dvočrkja ⟨љ⟩ – ⟨lj⟩, ⟨њ⟩ – ⟨nj⟩ in ⟨џ⟩ – ⟨dž⟩ izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ć⟩, prevzemamo kot [č]: Palić [pálič] (srb. Палић), Petrović [pétrovič] (srb. Петровић).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨đ⟩, prevzemamo kot [dž]: Đoković [dž­ókovič] (srb. Ђоковић), Đerdap [džêrdap] (srb. Ђердап).

Srbščina pozna zlogotvorni r, ki ga izgovarjamo po slovensko, torej s pomočjo polglasnika: Vršac [və̀ršac] (srb. Вршац), Rzav [ə̀rzav-] (srb. Рзав), Ršumović [ərš­úmovič] (srb. Ршумовић).

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Latinična črka Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ћ ć č Ćuprija [čúprija] (srb. Ћуприја), Paraćin [páračin] (srb. Параћин), Bogatić [bógatič] (srb. Богатић), Ćirilov [čirílov-] (srb. Ћирилов)
ђ đ Aranđelovac [arandžélovac] (srb. Аранђеловац), Inđija [índžija] (srb. Инђија), Đura [džúra] (srb. Ђура), Đinđić [džíndžič] (srb. Ђинђић); Đurađ [džúrač] (srb. Ђурађ), rod. Đurađa [džúradža]

Podomačevanje srbskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz srbščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze

  1. pisno podomačene: mučkalica [múčkalica] (srb. мућкалица) ‘vrsta mesne jedi’, slivovica [slívovica] (srb. шљивовица) ‘žganje iz sliv’, sladko [slátko] (srb. слатко) ‘vrsta sadne jedi’;
  2. pisno nepodomačene: podvarak [pódvarak] (srb. подварак) ‘vrsta jedi iz kislega zelja’, proja [prója] (srb. проја) ‘vrsta koruznega kruha’, kajmak [kájmak] (srb. кајмак) ‘vrsta sirnega namaza’, kačkavalj [káčkaval’/káčkaval] (srb. качкаваљ) ‘vrsta sira’, prokupac [prókupac] (srb. прокупац) ‘vrsta vina’, rakija [rákija] (srb. ракија) ‘vrsta žgane pijače’, kolo [kólo] (srb. коло) ‘vrsta plesa’, moravac [morávac] (srb. моравац) ‘vrsta plesa’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v srbski latinični pisavi, npr. Ćuprija [čúprija] (srb. Ћуприја), Sjenica [sjénica] (srb. Сјеница), Donji Milanovac [dónji milánovac] (srb. Доњи Милановац), Bački Petrovac [báčki pétrovac] (srb. Бачки Петровац), Jakšić [jákšič] (srb. Јакшић), Đorđević [džórdževič] (srb. Ђорђевић), Ada Ciganlija [áda cigánlija] (srb. Ада Циганлија), Kalemegdan [kalemégdan] (srb. Калемегдан), Skadarlija [skadárlija] (srb. Скадарлија).

Osebna imena

Imena zgodovinskih oseb sicer podomačujemo, npr. Štefan Prvokronani [štéfan pǝrvokrónani], tudi Štefan II. Nemanjić [štéfan drúgi némanjič] (srb. Стефан Првовенчани), a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od srbske, npr. Sveti Sava [svéti sáva] (srb. Свети Сава), Radomir Putnik [rádomir pútnik] (srb. Радомир Путник).

Nekatera imena osebnosti, pri katerih so stalni pridevki izpeljani iz zemljepisnih imen, so v slovenščini drugačna kot v srbščini, ker se razlikujejo tudi podstavna zemljepisna imena, npr. Andrej III. Benečan [andrêj trétji benečán] – srb. Андрија Млечанин / Andrija Mlečanin ali Андрија III Угарски / Andrija III Ugarski, Leon I. Tračan [lêon pə̀rvi tračán] – srb. Лав I Трачанин / Lav I Tračanin.

Tuja lastna imena so v srbščini zapisana fonološko. Pri prevajanju jih zapisujemo v skladu s slovenskim pravopisom, npr. srb. Вилијам Шекспир / Vilijam Šekspir zapišemo William Shakespeare, srb. Лењин / Lenjin zapišemo Lenin, srb. Њујорк / Njujork zapišemo New York ipd.

Zemljepisna imena

Za redke zemljepisne danosti se je v slovenščini uveljavila podomačena oblika imena (eksonim), npr. podomačena so

Za večbesedna zemljepisna imena velja, da občne dele večbesednega imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko prilagodimo slovenščini: Vratnjanska vrata (srb. Вратњанске капије / Vratnjanske kapije), cerkev Naše gospe Ljeviške (srb. Црква Богородицe Љевишкe / crkva Bogorodice Ljeviške), Posebni naravni rezervat Zgornje Podonavje (srb. Специјални резерват природе Горње Подунавље / Specijalni rezervat prirode Gornje Podunavlje). Pri tem srbsko pridevniško obrazilo -čki nadomestimo s slovenskim -ski oz. -ški: Sićevska soteska [síčeu̯ska sotéska] (srb. Сићевачка клисура / Sićevačka klisura), Ravaniška jama [rávaniška jáma] (srb. Раваничка пећина / Ravanička pećina).

Nekatere občne besede v lastnih imenih so kulturno specifične in v slovenščini niso pogoste, zato jih ne prevajamo, npr. Đavolja varoš [džávolja vároš] (srb.Ђавоља варош / Đavolja varoš), Deliblatska peščara [déliblatska péščara] (srb. Делиблатска пешчара / Deliblatska peščara).

Stvarna imena

Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma jih prevajamo, če gre za umetnostne stvaritve, npr. Miroslavov evangelij [míroslavov- evangélij] (srb. Мирослављево јеванђеље / Mirsolavljevo jevanđelje), Beli angel [béli ángel] (srb. Бели анђео / Beli anđeo), in pa imena ustanov, npr. Fakulteta za kemijo v Beogradu [fakultéta za kemíjo u̯béogradu] (srb. Хемијски факултет у Београду / Hemijski fakultet u Beogradu), Narodna knjižnica Srbije [národna knjížnica sə̀rbije] (srb. Народна библиотека Србије / Narodna biblioteka Srbije).

Imena srbskih blagovnih znamk in podjetij, časopisov in medijev ostajajo zapisana tako, kot jih zapisujejo v latinici, npr. Zastava [zástava] (srb. Застава), Kazbuka [kázbuka] (srb. Казбука); Večernje novosti [véčernje nôvosti] (srb. Вечерње новости), Tanjug [tánjug] (srb. Танјуг).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Pri pregibanju srbskih imen se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Splošno

Zemljepisna imena na -e in -o, ki so večinoma srednjega spola, sklanjamo

  1. po samostalniški sklanjatvi srednjega spola:
    • Vranje [vránje] (srb. Врање), rod. Vranja [vránja];
    • Arilje [arílje] (srb. Ариље), rod. Arilja [arílja];
    • Prokuplje [prókuplje] (srb. Прокупље), rod. Prokuplja [prókuplja];
    • Valjevo [váljevo] (srb. Ваљево), rod. Valjeva [váljeva];
    • Opovo [ópovo] (srb. Опово), rod. Opova [ópova];
    • Pančevo [pánčevo] (srb. Панчево), rod. Pančeva [pánčeva];
  2. redkeje tudi po pridevniški (četrti) sklanjatvi srednjega spola, in sicer zlasti tedaj, ko je ime posamostaljeni pridevnik:
    • Babičko [bábičko] (srb. Бабичко), rod. Babičkega [bábičkega].

Pri izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom in soglasniškim sklopom nezvočnik + zvočnik ali zvočnik + zvočnik, npr. Brezna [brézna] (srb. Брезна), se pred obraziloma -ski in -čan v osnovo vriva polglasnik, in sicer Brezna [brézna], rod. Brezne [brézne]; prid. brezenski [brézǝnski] (srb. брезански / brezanski), preb. i. Brezenčan [brézǝnčan] (srb. Брезанац / Brezanac). Enako velja za imena, ki se končajo na -lje ali nje, npr. prid. prokupeljski [prókupǝlʼski/prókupǝlski] (srb. прокупачки / prokupački), preb. i. Prokupeljčan [prókupǝlʼčan/prókupǝlčan] (srb. Прокупчанин / Prokupčanin).

Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike, in sicer

  1. po prvi moški sklanjatvi:
    • Dečani [déčani] (srb. Дечани), rod. mn. Dečanov [déčanov-];
    • Sopoćani [sópočani] (srb. Сопоћани), rod. mn. Sopoćanov [sópočanov-];
  2. po prvi ženski sklanjatvi:
    • Komanice [kómanice] (srb. Команице), rod. mn. Komanic [kómanic].

Izjemoma se pri posameznih imenih, ki so v srbščini edninska, v slovenščini uveljavi tudi množina (najpogosteje zaradi nepoznavanja izvirnega imena), npr. Užice [úžice] (srb. Ужице) s, mest. v Užicah [u̯úžicah] namesto v Užicu [u̯úžicu].

Krajšanje osnove

Srbska imena pogosto sklanjamo tako, da osnovo zaradi neobstojnega a krajšamo, in sicer gre za

  1. imena s končajem -ac:
    • Kragujevac [kragújevac] (srb. Крагујевац), rod. Kragujevca [kragújeu̯ca];
    • Šabac [šábac] (srb. Шабац), rod. Šabca [šápca];
    • Vršac [və̀ršac] (srb. Вршац), rod. Vršca [və̀ršca];
    • Mokranjac [mokránjac] (srb. Мокрањац), rod. Mokranjca [mokránʼca/mokránca];
  2. imena s končajem -ak:
    • Čačak [čáčak] (srb. Чачак), rod. Čačka [čáčka];
  3. redka osebna imena s končajem -ar:
    • Petar [pétar] (srb. Петар), rod. Petra [pétra];
    • Aleksandar [aleksándar] (srb. Александар), rod. Aleksandra [aleksándra].

POSEBNOST

V obrazilu -ar imena Ibar je v srbskem jeziku neobstojni a, zato pri sklanjanju osnovo krajšajo, npr. Ibar [íbar] (srb. Ибар), rod. Ibra [íbra] (v srbščini: naselje Baljevac na Ibru). V slovenščini se je za ime Ibar uveljavilo daljšanje osnove z j, zato sklanjamo Ibar [íbar], rod. Ibarja [íbarja].

Podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr. Petar [pétar] (srb. Петар) – Petrov [pétrov-]; če se ime konča na c, pa se ta premenjuje s č, npr. Mokranjčev [mokránʼčev-/mokránčev-].

Pri izpeljankah iz teh imen (večinoma pridevniških s priponskim obrazilom -ski in v prebivalskih imenih z obrazilom -čan) je odločilen zadnji glas osnove: če se osnova imena konča na zvočnik ali nezvočnike pb, td, f, obrazilo le dodamo osnovi: Kragujevac [kragújevac] (srb. Крагујевац) – prid. kragujevški [kragújeu̯ški]; preb. i. Kragujevčan [kragújeu̯čan] (srb. крагујевачки / kragujevački; Крагујевчанин / Kragujevčanin); Šabac [šábac] (srb. Шабац) – prid. šabski [šápski]; preb. i. Šabčan [šápčan] (srb. шабачки / šabački; Шапчанин / Šapčanin). Pri nekaterih imenih zaradi prevelike spremembe v izglasju osnovi dodamo pripono, npr. Čačak [čáčak] (srb. Чачак) – prid. čačanski [čáčanski] (čačanska lepotica [čáčanska lepotíca] ‘sorta slive’) (srb. чачански / čačanski; чачанска лепотица / čačanska lepotica); ali ohranjamo sicer neobstojni a, npr. Vršac [və̀ršac] (srb. Вршац) – prid. vršaški [və̀ršaški] (Vršaški stolp [və̀ršaški stôlp]), preb. i. Vrščan [və̀rščan] (srb. вршачки / vršački; Вршчанин / Vrščanin).

Neobstojni polglasnik, zapisan s črko e v končaju -ek, se pojavlja v zelo redkih imenih, npr. Berček [bêrčək] (srb. Берчек), rod. Berčka [bêrčka] (srb. Берчекa / Berčeka). V redkih zemljepisnih je osnova imen z obrazilom -ek pri pregibanju nespremenjena, npr. Majdanpek [májdanpẹk] (srb. Мајданпек), Klek [klék] (srb. Клек), Prosek [prósek] (srb. Просек).

Daljšanje osnove

Večino večzložnih srbskih imen, ki se končajo na -r, v slovenščini sklanjamo tako, da osnovo daljšamo z j (v izvirnem jeziku daljšanja ni):

POSEBNOSTI

  1. Osnove ne daljšajo nekatera enozložna zemljepisna imena, npr. Bor [bòr] (srb. Бор), rod. Bora [bôra], kar ni drugače kot v slovenščini. Tako še Vir [vír] (srb. Вир), Mur [múr] (srb. Мур).
  2. Pri nekaterih zloženih imenih s končnim sklopom -mir ali -bor je daljšanje neustaljeno, npr. Milomir [mílomir] (srb. Миломир), rod. Milomirja [mílomirja] tudi Milomira [mílomira]. Enako Vukomir [vúkomir] (srb. Вукомир), Vlastimir [vlástimir] (srb. Властимир) …

Osnovo daljšamo s t pri redkih srbskih moških imenih na končni nenaglašeni -e; navadno gre za klicne in okrajšane oblike imen: Mile [míle] (srb. Миле), rod. Mileta [míleta] (< Milojko [milójko], srb. Милојко; Miloslav [míloslav-], srb. Милослав; Milomir [mílomir], srb. Миломир).

POSEBNOSTI

  1. Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni -e je daljšanje osnove z j le ena od možnosti, saj je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in jo zato podaljšujemo, kar je pogostejša možnost, ali kot končnico, ki jo premenjujemo: Pijade [pijáde] (srb. Пијаде), rod. Pijadeja [pijádeja] tudi Pijada [pijáda].
  2. Pri kratkih (klicnih) oblikah imen, kot so Rade [ráde] (srb. Раде), Đorđe [džórdže] (srb. Ђорђе) ipd., glede daljšanja osnove pogosto omahujemo, saj jih pregibamo po slovenskem vzorcu in daljšamo s t, kar je odvisno najbolj od uveljavljenosti imena v slovenščini, npr. rod. Radeta [rádeta], rod. Đorđeta [džórdžeta]. Vse pogosteje tudi v knjižnem jeziku osnova ostaja nespremenjena (rod. Rada [ráda], rod. Đorđa [džórdža]). Redkeje osnovo daljšamo z j, npr. rod. Đorđeja [džórdžeja].
  3. Osnove nikoli ne daljšajo imena s končajem -je, npr.
    • Arsenije [arsénije] (srb. Арсеније), rod. Arsenija [arsénija];
    • Dimitrije [dimítrije] (srb. Димитрије), rod. Dimitrija [dimítrija].

Ne glede na način sklanjanja je podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Dedijerjev [dédijerjev-].

V srbščini se hipokoristične oblike imen pogosto končajo na -a ali -o, ki sta končnici, in osnove nikoli ne daljšamo, npr. Branimir [bránimir] (srb. Бранимир) – Brana [brána] (srb. Браниa), Brano [bráno] (srb. Браниa); Veselin [vesêlin] (srb. Веселин) – Vesa [vésa] (srb. Весa), Veso [véso] (srb. Весo); Živojin [živójin] (srb. Живојин) – Žika [žíka] (srb. Жика), Žiko [žíko] (srb. Жикo). Podstava svojilnega pridevnika pri teh imenih je Branimirjev [bránimirjev-]Branov [bránov-], Veselinov [vesêlinov-]Vesov [vésov-], Živojinov [živójinov-]Žikov [žíkov-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali , ki so v srbščini zapisani z različnimi črkami in dvočrkji. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

⟨c⟩ Obrenovac [obrénovac] (srb. Обреновац), or. z Obrenovcem [zobrénou̯cem]
Dobrica [dóbrica] (srb. Добрица), or. z Dobricem [zdóbricem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi z Dobrico [zdóbrico]; svoj. prid. Dobričev [dóbričev-]
⟨ć⟩ Obradović [obrádovič] (srb. Обрадовић), or. z Obradovićem [zobrádovičem]; svoj. prid. Obradovićev [obrádovičev-]
⟨č⟩ Bač [báč] (srb. Бач), or. z Bačem [zbáčem]
⟨j⟩ Begej [bégej] (srb. Бегеј), or. z Begejem [zbégejem]
⟨š⟩ Niš [níš] (srb. Ниш), or. z Nišem [zníšem]
Dragaš [drágaš] (srb. Драгаш), or. z Dragašem [zdrágašem]; svoj. prid. Dragašev [drágašev-]
⟨đ⟩ Mrđa [mə̀rdža] (srb. Мрђа), or. z Mrđem [zmə̀rdžem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi z Mrđo [zmə̀rdžo]; svoj. prid. Mrđev [mə̀rdžev-]
⟨dž⟩ Karapandža [karapándža] (srb. Карапанџа), or. s Karapandžem [skarapándžem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi s Karapandžo [skarapándžo]; svoj. prid. Karapandžev [karapándžev-]
⟨lj⟩ Kovilj [kóvilʼ/kóvíl] (srb. Ковиљ), or. s Koviljem [skóviljem]
Relja [rélja] (srb. Реља), or. z Reljem [zréljem], tudi po 2. moški sklanjatvi z Reljo [zréljo]; svoj. prid. Reljev [réljev-]
⟨nj⟩ Sečanj [séčan’/séčan] (srb. Сечањ), or. s Sečanjem [sséčanjem]

Prva moška sklanjatev je redka zlasti pri imenih, kot so Koštunica [koštúnica] (srb. Коштуница), Jovica [jôvica] (srb. Јовица), večinoma se uveljavlja druga moška sklanjatev: or. s Koštunico [skoštúnico], or. z Jovico [zjôvico].

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Vinaver [vináver] (srb. Винавер), or. z Vinaverjem [zvináverjem]; svoj. prid. Vinaverjev [vináverjev-].

Tvorba svojilnih pridevnikov

V slovenščini tvorimo svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega spola na -a in -o s priponskim obrazilom -ov (oz. -ev, kadar je pred končnico osnova na govorjeni c, j, č, ž, š ali ), medtem ko je v srbščini standardna tvorba z obrazilom -in:

Stara grščina

Pisava

Starogrški črkopis obsega 24 črk.

Starogrška abeceda (alfabet): ⟨α А⟩, ⟨β Β⟩, ⟨γ Γ⟩, ⟨δ Δ⟩, ⟨ε Ε⟩, ⟨ζ Ζ⟩, ⟨η Η⟩, ⟨θ Θ⟩, ⟨ι Ι⟩, ⟨κ Κ⟩, ⟨λ Λ⟩, ⟨μ Μ⟩, ⟨ν Ν⟩, ⟨ξ Ξ⟩, ⟨ο Ο⟩, ⟨π Π⟩, ⟨ρ Ρ⟩, ⟨σ/ς Σ⟩, ⟨τ Τ⟩, ⟨υ Υ⟩, ⟨φ Φ⟩, ⟨χ Χ⟩, ⟨ψ Ψ⟩, ⟨ω Ω⟩.

Zapis v latinici

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (v pokončnem in ležečem tisku), njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice oz. slovenice (podomačevanje).

Mala in velika črka Mala in velika črka v ležeči pisavi Prečrkovanje v slovenščino Podomačeni zapis (slovenica)
α Α α Α a A a A
β Β β Β b B b B
γ Γ γ Γ g G g G
δ Δ δ Δ  d D d D
ε Ε  ε Ε e E e E
ζ Ζ ζ Ζ z Z z Z
η H η H e E ali ē Ē e E
θ Θ θ Θ th Th t T
ι Ι ι Ι i I i I
κ Κ κ Κ k K k K
λ Λ λ Λ l L l L
μ Μ μ Μ m M m M
ν Ν ν Ν n N n N
ξ Ξ ξ Ξ x X ks Ks
ο Ο ο Ο o O o O
π Π π Π p P p P
ρ Ρ ρ Ρ r R r R
σ/ς Σ σ/ς Σ s S s S
τ Τ τ Τ t T t T
υ Υ υ Υ y Y i I
φ Φ φ Φ ph Ph f F
χ Χ χ Χ ch Ch h H
ψ Ψ ψ Ψ ps Ps ps Ps
ω Ω ω Ω o O ali ō Ō o O

O prečrkovanju grške pisave v latinico glej »Grška pisava«.

Izgovor

Glasovno domačenje starogrških imen temelji na poenostavljenem izgovoru stare grščine, ki se imenuje tudi šolski izgovor in je približek avtentičnega starogrškega izgovora.

Pri podomačevanju v slovenščino ne upoštevamo tonemskega naglasa, izgovor dvoglasnikov poenostavimo, črki ⟨φ⟩ in ⟨χ⟩ izgovarjamo kot v novogrščini, ne ločujemo med dolgimi in kratkimi samoglasniki itd.

Po pravilih za glasovno domačenje starogrških imen izgovarjamo tudi besede iz bizantinskega obdobja (okr. 4. stol. – 1453). Mlajše grške besede podomačujemo v skladu s pravili za novo grščino.

Naglasno mesto

Pri podomačevanju

POSEBNOST

V nekaterih primerih prihaja do nihanja: Talija [tálija/talíja] (gr. Θάλεια, prečrk. Tháleia, lat. Thalía).

Zlasti med strokovnjaki za klasične jezike je pogosta težnja po naglaševanju starogrških imen v skladu z naglasom polatinjene oblike tega imena, npr.

  • Erato [êrato] poleg [eráto] (gr. Ἐρατώ, prečrk. Erató, lat. Érato),
  • Okean [okéan] poleg [okeán] (gr. Ὠκεανός, prečrk. Okeanós, lat. Océanus),
  • Alkibiad [alkibíjad-] poleg [alkibijád-] (gr. Ἀλκιβιάδης, prečrk. Alkibiádes, lat. Alcibíades).

Po tem načelu so starogrška imena s soglasniško osnovo, ki se podomačijo s podaljšanjem te osnove, naglašena na istem zlogu kot ustrezna latinska oblika v rodilniku, npr. Kreont [kreónt] (gr. Κρέων, prečrk. Kréon; lat. Créon, lat. rod. Creóntis).

Že uveljavljeni naglas pa se ohranja, četudi je v nasprotju z naglasnimi pravili latinščine:

  • Filip [fílip] namesto [filíp] (gr. Φίλιππος, prečrk. Phílippos, lat. Philíppus),
  • Ifigenija [ifigénija] namesto [ifigeníja] (gr. Ἰφιγένεια, prečrk. Iphigéneia, lat. Iphigenía).

Več o naglaševanju glej v utemeljitvah tega poglavja.

O naglasnih pravilih latinskega jezika glej poglavje o prevzemanju latinščine.

O mlajših grških besedah glej poglavje »Nova grščina«.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨α⟩ – ⟨a⟩, ⟨ε⟩ – ⟨e⟩, ⟨η⟩ – ⟨e⟩, ⟨ι⟩ – ⟨i⟩ in ⟨ο⟩ ter ⟨ω⟩ – ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko.

Stara grščina je imela dolge in kratke samoglasnike, a v pisavi se je ločevalo samo med dolgim in kratkim e, ki sta se zapisovala s črkama ⟨η⟩ oz. ⟨ε⟩, ter dolgim in kratkim o, ki sta se zapisovala kot ⟨o⟩ oz. ⟨ω⟩. Pri podomačevanju teh razlik ne upoštevamo.

POSEBNOST

Črko ⟨υ⟩, ki jo v starogrških besedah izgovorimo kot [ü], podomačimo kot ⟨i⟩.

Dvočrkje ⟨ου⟩ prevzemamo kot ⟨u⟩.

Dvočrkje ⟨ου⟩ je v stari grščini označevalo različne glasove (verjetno dolgi ozki o in dolgi u, sprva tudi dvoglasnik [ou̯]). Šele ob koncu antike se je začelo izgovarjati kot kratki u, kakršnega poznamo iz podomačenih oblik v slovenščini.

Starogrške kratke dvoglasnike, zapisane kot ⟨αι⟩, ⟨ει⟩, ⟨οι⟩, ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩, prečrkujemo kot ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨au⟩ in ⟨eu⟩, v slovenščini jih podomačujemo kot ⟨aj⟩, ⟨ej⟩, ⟨oj⟩, ⟨av⟩ in ⟨ev⟩.

POSEBNOST

Dvoglasnik ⟨ει⟩ se je v nekaterih podomačenih oblikah uveljavil kot ⟨i⟩, navadno pod vplivom polatinjene oblike: Evklid [eu̯klíd] (gr. Εὐκλείδης, prečrk. Eukleídes).

Starogrške dolge (neprave) dvoglasnike delimo na dve skupini in prevzemamo različno:

  1. dvoglasnike na -u ⟨αυ⟩, ⟨ηυ⟩ in ⟨ωυ⟩ prečrkujemo kot ⟨au⟩, ⟨eu⟩ oz. ⟨ou⟩ in jih podomačujemo kot ⟨av⟩, ⟨ev⟩ oz. ⟨ou⟩;
  2. dvoglasniki na -i se zapisujejo tako, da se drugi del piše pod prvim delom dvoglasnika, tj. ⟨ᾳ⟩, ⟨ῃ⟩ oz. ⟨ῳ⟩ (podpisana jota ali iota subcriptum); prečrkujemo jih enako kot prave dvoglasnike, pri podomačenem zapisu pa drugi del opustimo: ⟨a⟩, ⟨e⟩ oz. ⟨o⟩.

V času nastanka grškega črkopisa grščina ni imela fonema [j], zato zanj nima ustrezne črke. V podomačenih oblikah s črko ⟨j⟩ zapiramo zev zlasti v nekaterih končajih, ki so navedeni v razdelku o prevzemanju.

Črki ⟨η⟩ in ⟨ω⟩ je v znamenjih za dvoglasnike mogoče prečrkovati tudi kot ē oz. ō. Glej razdelek »Prečrkovanje grških črk v slovensko latinico«.

Soglasniki

Soglasnike in soglasniške sklope, ki se v grškem črkopisu zapisujejo s črkami ⟨β⟩, ⟨γ⟩, ⟨δ⟩, ⟨ζ⟩, ⟨κ⟩, ⟨λ⟩, ⟨μ⟩, ⟨ν⟩, ⟨π⟩, ⟨ρ⟩, ⟨σ/ς⟩, ⟨τ⟩ in ⟨ψ⟩, v slovenščini prečrkujemo s črkami ⟨b⟩, ⟨g⟩, ⟨d⟩, ⟨z⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ oz. ⟨ps⟩; izgovarjamo jih po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Črko ⟨ξ⟩ prečrkujemo z ⟨x⟩, podomačujemo jo kot ⟨ks⟩: Kserkses [ksêrkses] (gr. Ξέρξης, prečrk. Xérxes).
  2. Črke ⟨θ⟩, ⟨φ⟩ in ⟨χ⟩, ki se prečrkujejo kot ⟨th⟩, ⟨ph⟩ in ⟨ch⟩, so se v stari grščini izgovarjale kot pridihnjeni zaporniki [th], [ph] in [kh].
    • Črko ⟨φ⟩ podomačujemo v skladu z novogrškim izgovorom kot ⟨f⟩: Filip [fílip] (gr. Φίλιππος, prečrk. Phílippos).
    • Črko ⟨χ⟩ podomačujemo v skladu z novogrškim izgovorom kot ⟨h⟩: Hios [híjos] (gr. Χίος, prečrk. Chíos). V nekaterih podomačenih oblikah črko ⟨χ⟩ prevzemamo kot ⟨k⟩: Karibda [karíbda] (gr. Χάρυβδις, prečrk. Chárybdis).
    • Črka ⟨θ⟩ se v stari grščini izgovarja v skladu s svojim starogrškim izgovorom, podomačujemo jo kot ⟨t⟩: Tales [táles] (gr. Θαλῆς, prečrk. Thalês).
  3. Pripornik h se v starogrških besedilih označuje z ostrim pridihom oz. polkrožcem
    • na začetnem samoglasniku besede ga podomačujemo kot ⟨h⟩: Hermes [hêrmes] (gr. Ἑρμῆς, prečrk. Hermês);
    • nad črko ⟨ρ⟩ na začetku besede in nad drugim delom podvojenega soglasnika ⟨ῤῥ⟩ sredi besede ga prečrkujemo kot ⟨h⟩ (tj. ⟨rh⟩ oz. ⟨rrh⟩), pri podomačevanju pa ga opuščamo: Rea [rêa] (gr. Ῥέα, prečrk. Rhéa), Pir [pír] (gr. Πύῤῥος, prečrk. Pýrrhos).
  4. Pripornik s, ki se je zapisoval s črko ⟨σ⟩ oz. ⟨ς⟩, se je v stari grščini v sklopih z zvenečimi soglasniki izgovarjal zveneče kot [z]. To upoštevamo tudi pri izgovoru in podomačevanju. V podomačenih oblikah ta glas pogosto preide v [z] tudi na koncu besede in v medsamoglasniškem položaju: Dioniz [dijoníz-] (gr. Διόνυσος, prečrk. Diónysos). V podomačenem toponimu Šparta [špárta] (gr. Σπάρτη, prečrk. Spárte) in izpeljanki Špartanci [špartánci] (gr. Σπαρτιάται, prečrk. Spartiátai) se zapisuje in izgovarja po črki – kot ⟨š⟩.

Znamenje za šibki pridih je označevalo odsotnost pripornika h, zato ga opuščamo tako pri podomačevanju kot pri prečrkovanju: Antigona [antígona] (gr. Άντιγόνη, prečrk. Αntigóne).

V nekaterih različicah starogrškega alfabeta se je pripornik h zapisoval z veliko tiskano črko ⟨H⟩ (malih tiskanih črk v antiki niso poznali). Tako je bilo tudi v zahodnogrškem alfabetu, na podlagi katerega je nastala latinica, zato ima ta črka v latinici drugačno glasovno vrednost kot v grškem alfabetu.

Soglasniške sklope, zapisane kot ⟨γγ⟩, ⟨γκ⟩, ⟨γξ⟩ in ⟨γχ⟩, podomačujemo različno, in sicer

Podvojene soglasniške črke (razen ⟨γγ⟩) v slovenščino prevzemamo kot en glas: Hiponaks [hipónaks] (gr. Ἱππῶναξ, prečrk. Hippônax).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica prikazuje pogostejše primere za podomačevanje samoglasnikov in soglasnikov, ki niso razvidni iz tabele v poglavju o grški pisavi.

Zapis Latinica Položaj Podomačeni izgovor Zgled
Ἀ, ἀ/α Α, a a Antigona [antígona] (gr. Ἀντιγόνη, prečrk. Αntigóne)
Ἁ, ἁ Ha, ha ha Halikarnas [halikarnás] (gr. Ἁλικαρνασσός, prečrk. Halikarnassós)
Aἰ, αἰ/αι Ai, ai aj Ajant [ajánt] (gr. Αἴας, prečrk. Aías)
Αἱ, αἱ Hai, hai haj Hajmon [hájmon] (gr. Αἵμων, prečrk. Haímon)
Αὐ, αὐ/αυ Au, au av, položajno tudi au̯ Avlida [áu̯lida] (gr. Αὐλίς, prečrk. Aulís)
Ἁι, ᾁ Hai, hai ha Had [hád-] (gr. Ἅιδης, prečrk. Háides)
γγ ng sredi besede ng Longos [lóngos] (gr. Λόγγος, prečrk. Lóngos)
γκ nk sredi besede nk Ankira [ánkira] (gr. Ἄγκυρα, prečrk. Ánkyra)
γχ nch sredi besede nh Anhiz [anhíz-] (gr. Ἀγχίσης, prečrk. Anchíses)
Ἐ, ἐ/ε E, e e Epikur [epikúr] (gr. Ἐπίκουρος, prečrk. Epíkouros)
Ἑ, ἑ He, he he Hekataj [hekatáj] (gr. Ἑκαταῖος, prečrk. Hekataîos)
Eἰ, εἰ/ει Ei, ei ej Klejtofont [klejtofónt] (gr. Κλειτοφῶν, prečrk. Kleitophôn)
Εὐ, εὐ/ευ Eu, eu ev, položajno tudi eu̯ Evpolis [éu̯polis] (gr. Εὔπολις, prečrk. Eúpolis)
Ἠ, ἠ/η E, e e Elektra [eléktra] (gr. Ἠλέκτρα, prečrk. Eléktra)
Ἡ, ἡ He, he he Hera [hêra] (gr. Ἥρα, prečrk. Héra)
Ἰ, ἰ/ι I, i kot samoglasnik v samostojnem zlogu i Ion [íjon] (gr. Ἴων, prečrk. Íon)
pred samoglasnikom v istem zlogu j Jokasta [jokásta] (gr. Ἰοκάστη, prečrk. Iokáste)
Ἱ, ἱ Hi, hi hi Hipokrat [hipókrat] (gr. Ἱπποκράτης, prečrk. Hippokrátes)
Ὀ, ὀ/ο O, o o Olimp [olímp] (gr. Ὄλυμπος, prečrk. Ólympos)
Ὁ, ὁ Ho, ho ho Homer [homêr] (gr. Ὅμηρος, prečrk. Hómeros)
Οἰ, οἰ/οι Oi, oi oj Ojnomaj [ojnomáj] (gr. Οἰνόμαος, prečrk. Oinómaos)
Oὐ, οὐ/ου Ou, ou u Uran [urán] (gr. Οὐρανός, prečrk. Ouranós)
Ῥ, ῥ Rh, rh r Rea [rêa] (gr. Ῥέα, prečrk. Réa)
ῤῥ rrh sredi besede r Pir [pír] (gr. Πύῤῥχος, prečrk. Pýrrhos)
Σ, σ/ς S, s v sklopu z zvenečim soglasnikom; na koncu podomačenih oblik; med samoglasnikoma v že uveljavljenih oblikah z Pelazg [pelázg-] (gr. Πέλασγος, prečrk. Pélasgos), Dioniz [dijoníz-] (gr. Διόνυσος, prečrk. Diónysos), Izokrat [izókrat] (gr. Ἰσοκράτης, prečrk. Isokrátes)
Ὑ, ὑ Hy, hy hi Hiakint [hijakínt] tudi Hiacint [hijacínt] (gr. ‘Υάκινθος, prečrk. Hyákinthos)
Ὠι, ᾠ/ῳ Oi, oi o Odeon [ódeon/odéon] (gr. Ὠιδεῖον, prečrk. Oideîon)

Prevzemanje starogrških besed in besednih zvez

Starogrške besede v slovenščini pisno podomačimo in pri tem upoštevamo zgornjo razpredelnico. Pogosto spremenimo tudi končaje in prevzamemo nepregibni del besede (glej spodaj).

Pri podomačevanju samoglasnikov in soglasnikov so izjeme že uveljavljene besede, ki smo jih v preteklosti prevzeli v polatinjeni obliki. Zanje veljajo načela tradicionalnega (ali poklasičnega) izgovora latinščine: Krez [kréz-] (gr. Κροῖσος, prečrk. Kroîsos), Ezop [ézop] (gr. Αἴσωπος, prečrk. Aísopos), Egej [egêj] (gr. Αἰγεύς, prečrk. Aigeús), Dedal [dédal] (gr. Δαίδαλος, prečrk. Daídalos). To pogosto velja za starogrške besede v stalnih besednih zvezah in za tiste, ki se uporabljajo tudi kot občna imena: Scila [scíla] (gr. Σκύλλα, prečrk. Skýlla) in Karibda [karíbda] (gr. Χάρυβδις, prečrk. Chárybdis) v zvezi med Scilo in Karibdo; Narcis [narcís] (gr. Νάρκισσος, prečrk. Nárkissos). Pod vplivom latinščine se v že uveljavljenih oblikah grški ⟨ει⟩ zapisuje s samoglasnikom ⟨i⟩ ali ⟨e⟩: Fidija [fídija] (gr. Φειδίας, prečrk. Pheidías), Heraklit [heraklít] (gr. Ἡράκλειτος, prečrk. Herákleitos), Ifigenija [ifigénija] (gr. Ἰφιγένεια, prečrk. Iphigéneia), Odeon [ódeon/odéon] (gr. Ὠιδεῖον, prečrk. Oideîon).

O tradicionalnem (ali poklasičnem) izgovoru latinščine glej poglavje »Latinščina«.

Samoglasniški zev pri podomačevanju zapiramo s soglasnikom j v govoru in zapisu, in sicer zlasti v končajih -⟨ια(ς)⟩, -⟨ιανος⟩: Ajtolija [ajtólija] (gr. Αἰτωλία, prečrk. Aitolía), Lukijan [lukiján] (gr. Λουκιανός, prečrk. Loukianós).

POSEBNOST

V nekaterih občnih imenih se zev izjemoma zapira tudi v končaju -⟨εα⟩: ideja [idêja] (gr. ἰδέα, prečrk. idéa).

Besede iz bizantinskega obdobja

Bizantinske besede praviloma podomačujemo po enakih načelih kot starogrške: Teodor Prodrom [téodor pródrom] (gr. Θεόδωρος Πρόδρομος, prečrk. Theódoros Pródromos), Ana Komnena [ána komnéna] (gr. ἌνναΚομνηνή, prečrk. Ánna Komnené), Mihael Pselos [míhal pselós] (gr. ΜιχαῆλΨελλός, prečrk. Michaêl Psellós), Besarion [besárijon] (gr. Βησσαρίων, prečrk. Bessaríon).

POSEBNOSTI

  1. V nekaterih bizantinskih imenih se pojavlja tudi sklop ⟨τσ⟩ – ⟨ts⟩, ki ga prevzemamo kot ⟨ts⟩: Tsimisk [cimísk] (gr. Τσιμίσκης, prečrk. Tsimískes).
  2. Že uveljavljene podomačene oblike odstopajo od predstavljenih pravil: Paleolog [paleológ-] (gr. Παλαιολόγος, prečrk. Palaiológos), Joannes [joánes] (gr. Ιωάννης, prečrk. Ioánnes).

Občna poimenovanja

Občne besede največkrat prevedemo. Tiste, ki jih ne, praviloma pisno podomačimo: pajdeja [pajdêja] (gr. παιδεία, prečrk. paideía). Slovenščina ima številne občnoimenske izposojenke iz stare grščine, ki so se tako kot lastna imena v preteklosti prevzemale preko tradicionalnega izgovora latinščine. Ta se pri občnoimenskih izposojenkah ohranja pogosteje kot pri lastnih imenih: ekonomija [ekonomíja] (gr. οἰκονομία, prečrk. oikonomía), demokracija [demokracíja] (gr. δημοκρατία, prečrk. demokratía), filozofija [filozofíja] (gr. φιλοσοφία, prečrk. philosophía), dieta [dijéta] (gr. δίαιτα, prečrk. díaita).

Lastna imena

Podomačevanje lastnih imen ima dolgo tradicijo. Medtem ko so se v preteklosti lastna imena praviloma prevzemala v polatinjeni obliki, se po modernih načelih skušamo v večji meri približati izvirnim oblikam, navedenim v »Preglednici zapis – izgovor v slovenščini«. Pri podomačevanju obenem izvirne končaje pogosto opuščamo in izhajamo iz osnove, v drugih primerih pa prevzamemo starogrško (oz. bizantinsko) imenovalniško obliko. Pri imenih ženskega spola se osnovi največkrat doda končnica -a, npr. Ariadna [arijádna], ki zamenja grško -é (gr. Ἀριάδνη, prečrk. Ariádne).

Podobno načelo velja za prevzemanje latinskih imen, medtem ko se bistveno drugače prevzemajo novogrška lastna imena. O slednjih glej poglavje »Nova grščina«.

Imena oseb prevajamo le redko, npr. Julijan Odpadnik [juliján otpádnik] (gr. Ίουλιανὸς Ἀποστάτης, prečrk. Ioulianòs Apostátes) poleg (redkejše oblike) Julijan Apostata [juliján apostáta]; Janez Zlatousti [janez- zlatoústi] (gr. Ιωάννης Χρυσόστομος, prečrk. Ioánnes Chrysóstomos) poleg (pogostejše oblike) Janez Krizostom [janez- krizostóm] (v rabi je tudi neprednostna oblika Hrizostom [hrizostóm]).

Praviloma prevedemo predložne stalne pridevke ob osebnih imenih, ki izražajo poreklo in se uporabljajo ob nekaterih starogrških in bizantinskih osebnih imenih: Tales iz Mileta [táles iz miléta] (gr. ΘαλῆςὁΜιλήσιος, prečrk. Thalês ho Milésios); Niketa iz Hon [nikéta iz hón] (gr. ΝικήταςΧωνιάτης, prečrk. Nikétas Choniátes). Namesto predložne sicer redko uporabimo podomačeno pridevniško obliko: Heraklit Efeški [heraklít éfeški] (gr. Ἡράκλειτοςὁ Ἐφέσιος, prečrk. Herákleitos ho Ephésios).

Končaji v imenih moškega in srednjega spola

Preglednica prikazuje pomembnejše končaje, ki jih pri podomačevanju spreminjamo.

Grški končaj Položaj v imenu Končaj pri prevzemanju Grški imenovalnik Slovenski imenovalnik
-⟨ας⟩ za soglasnikom v večzložnih besedah opustimo končni s Πυθαγόρας, Ἐπαμεινώνδας Pitagora [pitágora], Epaminonda [epaminónda]
za soglasnikom v dvozložnih besedah ohranjamo Μίδας Midas [mídas]
v sklopu -⟨εας⟩ nadomeščamo z ‑⟨ej⟩ Ἀριστέας Aristej [aristêj]
v sklopu -⟨ειας⟩ nadomeščamo z ‑⟨ij⟩ Αὐγείας Avgij [áu̯gij]
v sklopu -⟨ιας⟩ nadomeščamo z ‑⟨ija⟩ Φειδίας, Λυσίας Fidija [fídija], Lizija [lízija]
-⟨εύς⟩ nadomeščamo z ‑⟨ej⟩ Θησεύς Tezej [tezêj]
-⟨ης⟩ v večzložnicah opuščamo Ἀριστοτέλης Aristotel [aristótel]
v dvozložnicah ohranjamo Θαλῆς Tales [táles]
v sklopu -⟨κλῆς⟩ nadomeščamo s ‑⟨klej⟩ ali ohranjamo Περικλῆς Periklej [pêriklej] in Perikles [pêrikles]
-⟨ον⟩ ohranjamo Δίπυλον Dipilon [dípilon]
v sklopu -⟨ιον⟩ nadomeščamo z -⟨ij⟩ Πελούσιον Peluzij [pelúzij]
-⟨ος⟩ za soglasnikom v večzložnih besedah opuščamo Αἴσχυλος Ajshil [ájshil]
za soglasnikom v dvozložnicah praviloma ohranjamo, redko opuščamo Πρόκλος Proklos [próklos]
v sklopih -⟨αιος⟩ in ‑⟨αος⟩ nadomeščamo z ‑⟨aj⟩ Δάναος, Ἀλκαῖος Danaj [danáj], Alkaj [alkáj]
v sklopih -⟨ειος⟩ in -⟨εος⟩ nadomeščamo z ‑⟨ej⟩ Δαρεῖος, Πανδάρεος Darej [darêj], Pandarej [pandarêj]
v sklopu -⟨ιος⟩ (za soglasnikom) nadomeščamo z ‑⟨ij⟩ Προκόπιος Prokopij [prokópij]
v sklopu -⟨κλος⟩ ohranjamo Πάτροκλος Patroklos [pátroklos]
za sklopom dveh zvočnikov ohranjamo Μίμνερμος Mimnermos [mimnêrmos]
v sklopih ‑⟨ανδρος⟩, ‑⟨αγρος⟩, ‑⟨πατρος⟩ nadomeščamo z ‑⟨ander⟩, ‑⟨ager⟩, ‑⟨pater⟩ Περίανδρος, Μελέαγρος, Ἀντίπατρος Periander [perijánder], Meleager [meleáger], Antipater [antipátər]

O sklanjanju teh imen glej razdelek o pregibanju.

Samostalniki z osnovo na -ντ

Na -⟨ας⟩ se v grščini končujejo tudi nekateri, povečini krajši samostalniki z osnovo na ‑⟨ντ⟩. Osnova je razvidna iz rodilniške oblike, če ji odvzamemo končnico -⟨ος⟩. Te samostalnike podomačimo tako, da prevzamemo osnovo. Končujejo se torej na -⟨ant⟩, ta končaj pa se ohranja tudi v odvisnih sklonih:

Osnovo prevzamemo tudi pri drugih starogrških samostalnikih z osnovo na -⟨ντ⟩:

Preostali končaji lastnih imen moškega spola

Pri drugih lastnih imenih moškega spola, kamor spadajo samostalniki z osnovo na soglasnik (razen na -⟨ντ⟩), med samostalniki z osnovo na samoglasnik pa tisti, ki se v grščini v imenovalniku ednine končujejo na -⟨ις⟩ ali -⟨υς⟩, prevzamemo imenovalniško obliko in jih po njej tudi sklanjamo. Primeri:

Tako se podomačujejo tudi samostalniki z osnovo na soglasnik, katerih osnova se v grščini končuje na -ν, njihova izvorna oblika pa se v imenovalniku ednine končuje na -⟨ων⟩ oz. enako kot pri samostalnikih z osnovo na -⟨ντ⟩. Medtem ko se pri slednjih podomačena oblika končuje na -⟨ont⟩, npr. Ksenofont [ksenofónt] (gr. Ξενοφῶν, gr. rod. Ξενοφῶντος, prečrk. Xenophon), se podomačene oblike samostalnikov z osnovo na -ν končujejo na -⟨on⟩:

POSEBNOST

Izjema je že uveljavljena oblika Drakon [drákon], rod. Drakona [drákona] (gr. Δράκων, gr. rod. Δράκοντος, prečrk. Drákon), ki ima v grščini osnovo na -⟨ντ⟩, podomačena oblika pa odraža starejša načela pri prevzemanju starogrških lastnih imen.

Imenovalniško obliko prevzamemo tudi pri imenih moškega spola na -⟨ας⟩ z naglasom na zadnjem zlogu, ki so pogostejša v bizantinski grščini:

POSEBNOSTI

  1. Že uveljavljene oblike lahko od zgornjih pravil odstopajo, npr. ime homerskega junaka (Ahil [ahíl] (gr. Ἀχιλλεύς, prečrk. Achilleús)) se razlikuje od imena manj znanega antičnega pisca (Ahilej Tatij [ahilêj tátij] (gr. Ἁχιλλεύς Τάτιος, prečrk. Achilleús Tátios)), slednje je podomačeno v skladu s predstavljenimi pravili o podomačevanju imen na ‑⟨eus⟩.
  2. Izjema je tudi že uveljavljena oblika Kiklop [kíklop/kiklóp] (gr. Κύκλωψ, prečrk. Kýklops), kjer se v nasprotju z zgornjim pravilom v edninski obliki opušča končni -s.
  3. Ime Ojdip [ojdíp] v grščini sodi med samostalnike z osnovo na soglasnik -d, a se zgolj izjemoma navaja v pisno podomačeni imenovalniški obliki Ojdipus [ojdípus] (gr. Οἰδίπους, gr. rod. Οἰδίποδος, prečrk. Oidípous, rod. Oidípodos). Zaradi lažjega sklanjanja se praviloma uporablja oblika Ojdip, redno pa se uporablja različica Ojdipus, kadar je govor o naslovu slovenskega prevoda starogrške tragedije.
  4. Samostalniki moškega spola na -⟨ας⟩ so se v preteklosti prevzemali na različne načine, že uveljavljene oblike pa lahko od zgoraj navedenih odstopajo:
    • Tejrezij [tejrézij] (poleg Tejrezijas [tejrézijas]), rod. Tejrezija [tejrézija] (gr. Τειρεσίας, prečrk. Teiresías);
    • Leonid [leoníd-] (poleg Leonidas [leonídas]), rod. Leonida [leonída] (gr. Λεωνίδας, prečrk. Leonídas).
  5. Zlasti strokovnjaki za klasične jezike imena na -⟨ας⟩ pogosto prevzemajo s končajem -⟨as⟩, končni s pa pri sklanjanju opuščajo: Epaminondas [epaminóndas] (gr. Ἐπαμεινώνδας, prečrk. Epameinóndas), rod.  Epaminonda [epaminónda].
  6. Enako kot dvozložnice na -⟨ος⟩ se podomači ime Minos [mínos] (gr. Mίνως, prečrk. Mínos). Pri nekaterih dvozložnicah z istim končajem se končaj izjemoma opušča:
    • Kir [kír] (gr. Κῦρος, prečrk. Kŷros),
    • Pir [pír] (gr. Πύῤῥος, prečrk. Pýrrhos).
  7. Enako kot imena Periander [perijándər] (gr. Περίανδρος, prečrk. Períandros), Meleager [meleágər] (gr. Μελέαγρος, prečrk. Meléagros) in Antipater [antipátər] se podomačita tudi Tevker [téu̯kər] (gr. Τεῦκρος, prečrk. Teûkros) in Minotaver [minotávər] (gr. Mινόταυρος, prečrk. Minótauros). Zaradi lažjega podomačevanja se v teh primerih prevzamejo polatinjene oblike starogrških imen.
  8. Oblika Herkul [hêrkul] je polatinjena oblika grškega imena (gr. Ἡρακλῆς, prečrk. Heraklês), na nastanek katere je verjetno vplivala etruščanska ustreznica. V slovenščini se Herkul uporablja kot neprednostna dvojnica oblike Heraklej [hêraklej] tudi [heraklêj] oz. Herakles [hêrakles].

Glej poglavje »Latinščina«.

Končaji v imenih ženskega spola

Preglednica prikazuje pomembnejše končaje, ki jih pri podomačevanju spreminjamo.

Grški končaj Položaj v imenu Končaj pri prevzemanju Grški imenovalnik (in rodilnik) Slovenski imenovalnik
ohranjamo Ἠλέκτρα Elektra [eléktra]
v sklopu -⟨εα⟩ ohranjamo Ῥέα Rea [rêa]
v sklopu -⟨εια⟩ nadomeščamo z -⟨eja⟩ Ἀμάλθεια Amalteja [amaltêja]
v sklopu -⟨ια⟩ nadomeščamo z -⟨ija⟩ Ἀρκαδία Arkadija [arkádija]
-αι gr. končnica v množini nadomeščamo z -⟨e⟩ Αἶγαι Ajge [ájge] ž mn.
v večzložnih imenih nadomeščamo z -⟨a⟩ Ἀριάδνη Ariadna [arijádna]
v dvozložnih imenih ohranjamo Νίκη Nike [níke]
ohranjamo Σαπφώ Sapfo [sápfo]
kot končaj samostalnikov z osnovo na soglasnik na osnovo (tj. na rodilniško obliko brez končnice -⟨os⟩) dodamo -a Θέτις, rod. Θέτιδος; Σφίγξ, rod. Σφιγγός Tetida [tétida] tudi [tetída], Sfinga [sfínga]
Preostali končaji lastnih imen ženskega spola

Enako kot samostalniki s končajem -⟨ς⟩ in z osnovo na soglasnik se podomačijo tudi drugi samostalniki ženskega spola z osnovo na soglasnik: Demetra [démetra/demétra] (gr. Δημήτηρ, gr. rod. Δημήτρος; prečrk. Deméter, rod. Demétros).

Ženskega spola so tudi številni toponimi, ki se v grščini končujejo na -⟨ος⟩. Ti v slovenščini preidejo v moški spol in se podomačijo enako kot imena moškega spola z istim končajem: Rodos [ródos] (gr. Ῥόδος, prečrk. Rhódos), Likabet [likabét] (gr. Λυκαβηττός, prečrk. Lykabettós).

Nekatera imena ženskega spola se končujejo na -⟨ις⟩ ali -⟨υς⟩ in imajo za razliko od samostalnikov kot Θέτις, Thétis (> Tetida) osnovo na samoglasnik. Že uveljavljene podomačene oblike teh imen se največkrat končujejo na -a: Karibda [karíbda] (gr. Χάρυβδις, prečrk. Chárybdis), Tetija [tetíja] (gr. Τηθύς, prečrk. Tethýs), Anabaza [anabáza] (gr. Ἀνάβασις, prečrk. Anábasis).

V to skupino spadajo tudi zloženke s sestavino -⟨polis⟩, ki se prevzemajo z različnimi končaji, spol podomačene oblike pa se lahko spremeni: Konstantinopel [konstantinópəl] m (gr. Κωνσταντινούπολις, prečrk. Konstantinoúpolis); Adrianopel [adrijanópəl] m poleg (manj uveljavljene oblike) Hadrianopolis [hadrijanópolis] (gr. Ἁδριανόπολις, prečrk. Hadrianópolis); Perzepolis [perzépolis] m (gr. Περσέπολις, prečrk. Persépolis); Akropola [akrópola] ž (gr. Ἀκρόπολις, prečrk. Akrópolis).

Ker so se načela slovenjenja starogrških imen pogosto spreminjala, se v slovenskih besedilih pojavljajo tudi starejše podomačene oblike, ki jih danes opuščamo. Tako se daje prednost oblikam

  • Kreont [kréont] tudi Kreon [kréon] (gr. Κρέων, prečrk. Kréon),
  • Ajant [ajánt] tudi Ajas [ájas] (gr. Αἴας, prečrk. Áias),
  • Kerber [kêrber] tudi Cerber [cêrber] (gr. Κέρβερος, prečrk. Kérberos),
  • Aristotel [aristótel] tudi Aristoteles [aristóteles] (gr. Ἀριστοτέλης, prečrk. Aristotéles) itd.

Po drugi strani dajemo prednost starejšim oblikam, če se oblika, podomačena po novejših načelih, ni uveljavila. Tako se ohranja Karibda [karíbda] namesto Haribda [haríbda] (gr. Χάρυβδις, prečrk. Chárybdis), Scila [scíla] namesto Skila [skíla] (gr. Σκύλλα, prečrk. Skýlla), Egej [egêj] namesto Ajgej [ajgêj] (gr. Αἰγεύς, prečrk. Aigeús).

Prevzemanje končajev v občnih poimenovanjih

Končaji občnih poimenovanj se lahko prevzamejo na enak način kot pri lastnih imenih: megaron [mégarọn] (gr. μέγαρον, prečrk. mégaron), falanga [falánga] (gr. φάλαγξ, prečrk. phálanx; gr. φάλαγγος, prečrk. phálangos), hoplit [hoplít] (gr. ὁπλίτης, prečrk. hoplítes).

POSEBNOSTI

  1. Zaradi dolge tradicije prevzemanja starogrških besed so se številni občni izrazi uveljavili tudi v drugačnih oblikah. Občna poimenovanja, ki izhajajo iz starogrških besed na -⟨oν⟩, lahko denimo ta končaj opuščajo ali pa vzporedno ohranjajo dve obliki: peristil [peristíl] (gr. περίστυλον, prečrk. perístylon), organ [orgán] (gr. όργανο, prečrk. órgano). Enako velja za občna imena s starogrškim končajem na -⟨os⟩: obolos [óbolos] poleg obol [óbol] (gr. ὀβολός, prečrk. obolós).
  2. Besede grškega izvora se lahko uporabljajo tudi v polatinjeni obliki z latinskimi končaji (-⟨um⟩ ali -⟨us⟩): papirus [pápirus] (gr. πάπυρος, prečrk. pápyros), panoptikum [panóptikum], hipotalamus [hipotálamus], evkaliptus [eu̯kalíptus] (poleg evkalipt [eu̯kalípt]).

O končajih -um in -us in o pregibanju glej tudi poglavje o prevzemanju latinskih besed.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Podomačene besede sklanjamo v skladu s slovenskimi sklanjatvenimi vzorci, kar pomeni, da jih ne glede na izvirno obliko in spol prevzete besede uvrščamo v slovenske sklanjatve po osnovi, kot je prevzeta v slovenščino. Enako velja za občna poimenovanja.

POSEBNOST

Pri nekaterih imenih se uveljavljata dva načina sklanjanja, in sicer jih običajno sklanjamo iz imenovalniške oblike, zlasti strokovnjaki za klasične jezike pa v odvisnih sklonih imenovalniški končaj opuščajo in jih sklanjajo v skladu s starogrško osnovo. Gre za imena moškega spola

Spremembe slovničnih kategorij

Slovnične kategorije se ob prevzemanju lahko spremenijo:

  1. spremenita se spol in število, npr.
    • Megara [megára] ž ed. (gr. Μέγαρα, prečrk. Mégara s mn.);
  2. ohrani se število, spremeni pa spol, npr.
    • sperma [spêrma] ž (gr. σπέρμα, prečrk. spérma s);
    • megaron [mégarọn] m (gr. μέγαρον, prečrk. mégaron s);
    • Rodos [ródos] m (gr. Ῥόδος, prečrk. Rhódos ž);
    • polis [pólis] m (gr. πόλις, prečrk. pólis ž), rod. polisa [pólisa].

Zlasti strokovnjaki za klasične jezike in sorodna področja pri samostalniku polis [pólis] pogosto ohranjajo izvirni ženski spol, samostalnik pa se v tem primeru sklanja po tretji oz. ničti ženski sklanjatvi.

Španščina

Pisava

Španska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, črke z ločevalnimi znamenji, npr. ⟨ñ⟩, ⟨í⟩, ter šest dvočrkij, in sicer ⟨ch⟩, ⟨ll⟩, ⟨rr⟩, ⟨gu⟩, ⟨qu⟩ in ⟨tz⟩.

Španska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ñ Ñ⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnost

Črki ⟨k⟩ in ⟨w⟩ se uporabljata le v prevzetih besedah.

Španska abeceda se od osnovnega nabora latiničnega črkopisa (26 črk) razlikuje le v črki ⟨ñ⟩. Dvočrkji ⟨ch⟩ in ⟨ll⟩ pa od leta 2010 nista uvščeni v špansko abecedo.

O vključevanju španskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V španski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Pri prevzemanju imen iz španščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Na predzadnjem zlogu so naglašene španske besede, ki se končujejo na

  1. samoglasnik: Murillo [muríljo], Montevideo [montevidéo];
  2. samoglasniški črkovni sklop za španski dvoglasnik, v katerem se pri prevzemanju v slovenščino črka ⟨i⟩ izgovori kot [j], črka ⟨u⟩ pa kot [u̯]: Antonio [antónjo], Gran Canaria [grán kanárja], Agua [águ̯a];
  3. črko ⟨s⟩ ali ⟨n⟩: Cervantes [servántes], Alenza y Nieto Salen [alénsa i njéto sálen], Carmen [kármen].

Na zadnjem zlogu so naglašene besede, ki se končujejo na črke za soglasnike (razen ⟨s⟩ ali ⟨n⟩): Arrabal [arabál], Guadalquivir [gu̯adalkivír], Pinochet (Ugarte) [pinočét (ugárte)], Aranjuez [aranhu̯és], rod. Aranjueza [aranhu̯ésa].

Posebnosti

  1. Če se imena ne ravnajo po teh pravilih, imajo naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem: Cádiz [kádis], rod. Cádiza [kádisa]; Asunción [asunsjón], Calderón [kalderón], Dalí [dalí], Gaudí [gau̯dí], García [garsíja], Plácido [plásido], Ramón [ramón], Raúl [raúl].
  2. V nekaterih imenih v slovenščini zaradi pregibanja spremenimo pisno podobo in naglas: Panama [pánama] (šp. Panamá [panamá]). Sčasoma se lahko prvotni naglas spremeni: Bogota [bogóta] > Bogota [bógota] (šp. Bogotá [bogotá]).

Izgovor daljših imen si v slovenščini olajšamo z dvema naglasoma: Aguascalientes [águ̯askaljéntes].

O vplivu naglasnega mesta na oblikoslovno vedenje glej poglavje o pregibanju.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Naglašena samoglasnika e in o izgovarjamo z ožino, razen e v položaju pred r in j, npr. Duero [du̯êro], Mérida [mêrida], Monterrey [monterêj], in o v položaju pred zobnoustničnim [v] (Almodóvar [almodôvar]) ali dvoustničnim [u̯] (Segovia [segôu̯ja]). Izjemoma ⟨e⟩ izgovarjamo široko v vzdevku Che [čê], ki se sicer pogosto uporablja v dvobesednem imenu Che Guevara [če gevára].

Kombinacija črke ⟨i⟩, ki ni naglašena, in druge črke za samoglasnik v španščini tvori dvoglasnik. Črko ⟨i⟩ v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom ⟨ViC⟩ ter za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CiV⟩ prevzemamo kot [j]: Indurain [indurájn], Diego [djégo], Asunción [asunsjón].

V sklopu črke ⟨í⟩ in poljubnega samoglasnika ⟨íV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: María [maríja], Almería [almeríja], Río de la Plata [ríjo de la pláta].

Črko ⟨u⟩ med soglasnikoma prevzemamo kot [u]: Neruda [nerúda]. Zveza nenaglašenega [u] in drugega samoglasnika v španščini tvori dvoglasnik; če je ⟨u⟩ v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, ga izgovarjamo dvoglasniško kot [u̯]: Ceuta [séu̯ta]. Pri manj znanih španskih besedah se pri prevzemanju lahko ohranja izvirni dvoglasniški izgovor tudi v položaju ⟨u⟩ za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CuV⟩: Duero [du̯êro], Beruete [beru̯éte]. Pri prevzemanju ⟨u⟩ med samoglasnikoma izgovarjamo kot [v] (Teotihuacán [téotivakán]), v vzglasju pa kot [v] ali [u̯]: Huelva [vélva/u̯élva].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, izgovarjamo kot [o], le izjemoma s fonemom /v/ – prednostno zobnoustnično [v], lahko pa tudi dvoustnično [u̯] (npr. v indijanskem zemljepisnem imenu Oaxaca [vaháka/u̯aháka]).
  2. Samoglasnik, ki je v vlogi veznika zapisan s črko ⟨y⟩, se izgovori [i]: Ortega y Gasset [ortéga i gasét].

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, prevzemamo kot [g], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩, kjer izgovarjamo [h]: Málaga [málaga], Managua [manágu̯a], Sagunto [sagúnto], El Greco [el gréko], Gris [grís], Iglesias [iglésjas]; Cartagena [kartahéna], Gijón [hihón].

Črka ⟨h⟩ je nema: Hernández [ernándes], rod. Hernándeza [ernándesa]; Bahamonde [baamónde], Mulhacén [mulasén].

Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [h]: José [hosé].

Mehčani soglasnik, zapisan s črko ⟨ñ⟩, je v španščini fonem /ɲ/, ki ga v slovenščino prevzemamo kot [nj]: Buñuel [bunjuél].

Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, prevzemamo kot [s]: Castro [kástro], Las Casas [las kásas]. V redkih imenih pred zvočniki ⟨m⟩, ⟨n⟩ in ⟨l⟩ ga izgovarjamo [z]: Isla [ízla].

Črka ⟨x⟩ je v lastnih imenih redka (npr. šp. Extremadura [e(k)stremadúra], v podomačenem zapisu Estremadura), razen v imenih, prevzetih v španščino iz indijanskih jezikov (glej posebnosti pod preglednico).

Posebnosti

  1. Črki ⟨b⟩ in ⟨v⟩ se v španščini uporabljata za en fonem, tj. /β/, prevzemamo pa ju kot [b] ali [v], torej ju izgovarjamo »po črki«, npr. Arrabal [arabál], Bilbao [bilbáo], Cristóbal [kristóbal]; Blasco Ibáñez [blásko ibánjes], rod. Blasca Ibáñeza [bláska ibánjesa]; Zurbarán [surbarán], Pablo [páblo]; Ávila [ávila], Valladolid [valjadolíd‑], Rivera [rivêra].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨d⟩, ki je v španščini na koncu besede izgovorjen skoraj neslišno, v slovenščini izgovarjamo običajno: Valladolid [valjadolít], rod. Valladolida [valjadolída].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, izgovarjamo [j]: Pelayo [pelájo].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, je v španščini fonem /θ/, ki ga v slovenščino prevzemamo kot [s]: Suárez [su̯áres], rod. Suáreza [su̯áresa].

Dvočrkja izgovarjamo takole: ⟨ch⟩ kot [č], ⟨ll⟩ kot [lj], ⟨rr⟩ kot [r], ⟨tz⟩ kot [c], ⟨gu⟩ kot [g] in ⟨qu⟩ kot [k].

Dvočrkje ⟨ll⟩ se v španščini izgovarja /ʎ/ (to v slovenščini ustreza izgovoru [lj]) in tudi /ʝ/ (to v slovenščini ustreza izgovoru [j]). Nihanje med obema možnostma se odraža tudi v podomačenem zapisu zemljepisnega imena Majorka (šp. Mallorca). Dvočrkje ⟨ll⟩ prevzemamo kot [lj].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
c pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ k Caracas [karákas], Alicante [alikánte], Titicaca [titikáka], Costa del Sol [kósta del sól], Escorial [eskorjál], Acapulco [akapúlko], Cuzco [kúsko]
c pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ s Algeciras [alhesíras], Vicente [visénte], Balenciaga [balensjága]
ch č Ochoa [očóa]; Sánchez [sánčes], rod. Sáncheza [sánčesa]
g pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ h Algeciras [alhesíras]; Giménez [himénes], rod. Giméneza [himénesa]
gu pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ g Guevara [gevára], Aguirre [agíre]
i razen med soglasnikoma (v dvoglasnikih) j Buenos Aires [bu̯énos ájres], Chiapas [čjápas]; La Rioja [la rjóha], Segovia [segôu̯ja], Oviedo [ou̯jédo], Asunción [asunsjón]
j h Vallejo [valjého], Jiménez [himénes], rod. Jiméneza [himénesa]; José [hosé], Jorge [hórhe]
ll lj Murillo [muríljo], Tordesillas [tordesíljas], Palma de Mallorca [pálma de maljórka], Allende [aljénde]
ñ nj Buñuel [bunjuél], La Coruña [la korúnja], El Niño [el nínjo]
qu pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩/⟨í⟩ k Velázquez [veláskes], rod. Velázqueza [veláskesa]; Barranquilla [barankílja], Quito [kíto], Esquivel [eskivél], Chiriquí [čirikí]
rr r Arrabal [arabál], Pizarro [pisáro]
s pred zvočniki ⟨m⟩, ⟨n⟩ in ⟨l⟩ z Marismas [marízmas]; Jiménez de Cisneros [himénez de siznêros], rod. Jiméneza de Cisnerosa [himénesa de siznêrosa]; Isla [ízla]
tz v imenih iz indijanskih jezikov c ChichénItzá [čičén‑íca], Quetzalcóatl [kécalkóatəl]
u med soglasnikoma u Burgos [búrgos], Cusco [kúsko], Unamuno [unamúno]
u za samoglasnikom in pred soglasnikom ⟨VuC⟩ (v dvoglasnikih) Ceuta [séu̯ta], Saura [sáu̯ra]
u za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CuV⟩ (v dvoglasnikih) Juan [hu̯án], Agua [águ̯a], Suárez [su̯áres], rod. Suáreza [su̯áresa], Aranjuez [aranhu̯és], rod. Aranjueza [aranhu̯ésa], Cuernavaca [ku̯ernaváka], Manuel [manu̯él], Fuentes [fu̯éntes], Beruete [beru̯éte], Ruiz [ru̯ís], rod. Ruiza [ru̯ísa]
u med samoglasnikoma v Teotihuacán [téotivakán], Talcahuano [talkaváno]
u v vzglasju pred samoglasnikom (v dvoglasnikih) v/u̯ Huelva [vélva/u̯élva], Huesca [véska/u̯éska], Huerquehue [verkéve/u̯erkéu̯e]
ü Güímar [gu̯ímar], Güiraldes [gu̯iráldes]
x pred samoglasnikom ks Aleixandre [alejksándre]
x v imenih z različico na ⟨j⟩ h Ximénez [himénes], rod. Ximéneza [himénesa] (različica Jiménez)
y j Goya [gója], Yepes [jépes], Monterrey [monterêj]
y kot veznik i Ramón y Cajal [ramón i kahál]
z s Zaragoza [saragósa], Zamora [samóra], Zurbarán [surbarán], Jazmín [hasmín]; Pérez Rodríguez [pêres rodríges], rod. Péreza Rodrígueza [pêresa rodrígesa]

Posebnosti

Odstopanja od zakonitosti, predstavljenih v preglednici, se pojavljajo zaradi prevzemov iz preteklosti.

  1. Črka ⟨b⟩ je v pisno podomačenih imenih prevzeta s črko ⟨v⟩, npr. Havana (šp. La Habana), v izgovorno podomačenih pa z glasom [v], npr. Córdoba [kórdova].
  2. Črka ⟨c⟩ pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ se je izgovarjala, kot je zapisana, zato je tudi danes v rabi dvojnični izgovor: Barcelona [barcelóna/barselóna]. Enako Valencija za pokrajino v Španiji; Valencia [valéncija/valénsija] za mesto v Španiji (uradno katalonsko za oboje València [valénsija]); Valencia [valénsja] za mesto v Venezueli.
  3. Črka ⟨h⟩ v podomačenih zemljepisnih imenih oz. eksonimih ni nema: Havana [havána], Honduras [hondúras].
  4. Črkovni sklop ⟨qui⟩, ki je v španščini izgovorjen [ki], se je pri občnih poimenovanjih v slovenščini uveljavil kot [kvi]: konkvistador [konkvistadór], rekonkvista [rekonkvísta].
  5. V pisno in izgovorno podomačenih imenih je ⟨u⟩ pred samoglasnikom (v dvoglasnikih) zapisan in izgovorjen z ⟨v⟩: Gvatemala [gvatemála], Nikaragva [nikarágva].
  6. Črko ⟨z⟩ v nekaterih že dolgo prisotnih imenih izgovarjamo kot [z] (La Paz [la pás], rod. La Paza [la páza]; Zorro [zóro]), redkeje kot [c]: Ibiza [íbica] poleg [ibísa].
  7. V imenih, prevzetih v španščino iz indijanskih jezikov, se je ⟨x⟩ v izvornih jezikih izgovarjal kot [š]. Ker španščina ne pozna glasu [š], je črka ⟨x⟩ lahko izgovorjena na različne načine, in sicer:
    • kot [s], npr. Taxco [tásko], Xochimilco [sočimílko/hočimílko];
    • kot [h], npr. Ciudad de México [sjudád de méhiko], Oaxaca [vaháka/u̯aháka], Xalapa (različica Jalapa) [halápa];
    • kot [š], npr. Uxmal [ušmál], Xipe Totec [šípe toték];
    • kot [ks], npr. Tuxtla Gutiérrez [túkstla gutjêres], rod. Tuxtle Gutiérrez [túkstle gutjêres].

Ameriška španščina

V ameriški španščini se ⟨ll⟩ izgovarja kot [j] (t. i. yeísmo), v Argentini, Urugvaju in Paragvaju kot mehki ž, tj. [ź], ponekod celo [š]. Črki ⟨g⟩ in ⟨y⟩ se ponekod izgovarjata [ž].

Podomačevanje španskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz španščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

Posebnosti

  1. Nekatere besede so se v zapisu oddaljile od izgovora v izvirniku: lama [láma] (šp. llama [ljáma]), gverila [gveríla] (šp. guerrilla [gerílja]), pezeta [pezéta] (šp. peseta [peséta]).
  2. Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot dvojnice: sangrija/sangria [sangríja] (šp. sangría), guacamole/gvakamole [gu̯akamóle/gvakamóle] (šp. guacamole).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v španščini: Sevilla [sevílja], Goya [gója], Salamanca [salamánka], El Greco [el gréko], Ávila [ávila], Cristóbal [kristóbal], Las Palmas [las pálmas]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora. Med podomačena imena uvrščamo tudi izpeljanke iz podomačenih imen, npr. Kubanka, Čilenec, španski.

Osebna imena

Imena španskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto španskih osebnih imen uporabljamo slovenska, še zlasti, če gre za zgodovinska imena z vrstilnim števnikom kot dodatkom, npr. Filip II. Španski (franc. Felipe II de España), Alfonz VI. Pogumni (šp. Alfonso VI, »el Bravo«), Alfonz X. Modri (šp. Alfonso X, »el Sabio«), sicer uporabljamo – v skladu z uveljavljeno rabo – tudi nepodomačena imena (Juan Carlos I. [hu̯án kárlos pə̀rvi]). Enako velja tudi za imena svetnikov. Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Janez od Križa (šp. Juan de la Cruz), Terezija Avilska [terêzija ávilska] (šp. Teresa de Jesús / Teresa de Ávila).

Imena oseb so redko podomačena – podomačitve so znane iz literarnih prevodov, npr. don Kihot [dón kihót] (šp. don Quijote), Sančo Pansa [sánčo pánsa] (šp. Sancho Panza). Podomačena so tudi imena indijanskih ljudstev, npr. Azteki (šp. Aztecas), Maji (šp. Mayas).

Prevzemanje priimkov

V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v španščini: Pérez de Cuéllar [pêres de ku̯éljar], rod. Péreza de Cuéllarja [pêresa de ku̯éljarja].

Dvojni priimki

V španščini so v rabi pogosti dvojni priimki, od katerih je prvi očetov, drugi materin, npr. (Federico) García Lorca [garsíja lórka]; (Gabriel) García Márquez [garsíja márkes], rod. Garcíe/García Márqueza [garsíje/garsíja márkesa]; (Clara) Campoamor Rodríguez [kampoamór rodríges].

Priimki s predimki

Sestavina večbesednih priimkov so lahko predložni (de, de la) ali vezniški predimki (y ali v galicijščini e v pomenu ‘in’), pisani z malo začetnico: (Miguel) de Unamuno [de unamúno], (Pedro) Calderón de la Barca [kalderón de la bárka]; (José) Ortega y Gasset [ortéga i gasét], (Eduardo) Dato e Iradier [dáto e iradjêr]; (Francisco José) de Goya y Lucientes [de gója i lusjéntes].

Posebnost

V slovenščini večbesedne priimke znanih oseb pogosto uporabljamo v skrajšani obliki: Lorca, Márquez, Franco, Goya, Unamuno.

O pisanju predimkov glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).

Zemljepisna imena

Le redko podomačujemo imena krajev, npr. glavno mesto Kube Havana (šp. La Habana) in Kolumbije Bogota (šp. Bogotá). Imena nekaterih mest domačimo pod vplivom enakozvočnih imen držav in pokrajin, npr. Gvatemala [gvatemála] (šp. Ciudad de Guatemala), Panama [pánama] (šp. Ciudad de Panamá), Kordova (šp. Córdoba). Med podomačena prištevamo tudi tista imena mest, ki se v slovenščini izgovarjajo enako, kot se pišejo, npr. Madrid [madrít], rod. Madrida [madrída], Granada [granáda].

Pisno podomačene so nekatere skupine lastnih imen, in sicer:

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Argentinsko morje (šp. Mar Argentino), Kanarski otoki (šp. Islas Canarias), Meridska Kordiljera (šp. Cordillera de Mérida); Velikonočni otok (šp. Isla de Pascua), Ognjena zemlja (šp. Tierra del Fuego), Madridski stolp (šp. Torre de Madrid), Španski trg (šp. Plaza de España), Glavni trg (šp. Plaza Mayor), Sončna vrata (šp. Puerta del Sol), Kraljeva palača (šp. Palacio Real).

Posebnost

Pri podomačitvi pri nekaterih imenih opuščamo določni člen: Manča (šp. La Mancha), Salvador (šp. El Salvador), Havana (šp. La Habana), toda Las Palmas (šp. Las Palmas de Gran Canaria).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto španskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

S pregibanjem španskih prevzetih besed ni večjih težav. Po obliki slovničnega in naravnega spola jih uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce, le izjemoma kaka beseda spremeni spol, npr.:

Večjo spremembo so doživela le nekatera zemljepisna imena, v katerih je zaradi lažjega določanja spola in pregibanja naglas z zadnjega zloga premaknjen in so v slovenščini ženskega spola: Bogotá [bógota] ž, rod. Bogote [bógote], (šp. Bogotá [bogotá] m); Panamá [pánama] ž, rod. Paname [páname] (šp. Panamá [panamá] m); ChichénItzá [čičén‑íca] ž, rod. ChichénItze [čičén‑íce] (šp. ChichénItzá [čičén‑icá] m).

Posebnost

Pri imenu z neznačilnim končajem ‑⟨e⟩ za moški spol (Tenerife m [tenerífe], rod. Tenerifa, mest. na Tenerifu) so v rabi različne neustrezne oblike, npr. na Tenerifih, na Tenerifah, na Tenerifi.

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u; to je v španščini redko, zato je navadno označeno tudi na imenu z ločevalnim znamenjem (José, Dalí). Daljšanje je pisno in glasovno. Enako velja za imena na končni govorjeni r.

Posebnost

Pri imenih na končni nenaglašeni e (npr. Lanzarote [lansaróte]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in jo podaljšujemo z j (Lanzarote [lansaróte], mest. na Lanzaroteju [na lansaróteju]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (Lanzarote [lansaróte], mest. na Lanzarotu [na lansarótu]).

Podstava svojilnega pridevnika je podaljšana osnova imena, npr. Joséjev [hosêjev‑], Jorgejev [hórhejev‑], Dalíjev [dalíjev‑], Cotopaxijev [kotopáksijev‑], Almodóvarjev [almodôvarjev‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na č in š ter c in j. V španščini se pojavljata izglasna [č] in [j], zapisana na različne načine:

⟨ch⟩ Samaranch [sámaranč], or. s Samaranchem [ssámarančem]; svoj. prid. Samaranchev [sámarančev‑]
⟨y⟩ Monterrey [monterêj], or. z Monterreyem [zmonterêjem]
⟨y⟩ Goya [gója], or. z Goyo [z gójo] (redko z Goyem [zgójem]); svoj. prid. Goyev [gójev‑]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končujejo na govorjeni soglasnik r ali samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Dalí [dalí], or. z Dalíjem [z dalíjem]; svoj. prid. Dalíjev [dalíjev‑]. (Glej poglavje »Daljšanje osnove«.)

Posebnosti

  1. Pri imenih z osnovo/podstavo na [lj], zapisano z dvočrkjem ⟨ll⟩, in [nj], zapisano s posebno črko ⟨ñ⟩, ki ji navadno sledi še končnica o, je preglaševanje govorno ob pisnih dvojnicah: Murillo [muríljo], or. z Murillem/Murillom [zmuríljem], svoj. prid. Murillev/Murillov [muríljev‑]; Miño [mínjo], or. z Miñem/Miñom [zmínjem], svoj. prid. Miñev/Miñov [mínjev‑].
  2. Preglašujemo tudi imena moškega spola, pri katerih se j pojavlja v govoru zaradi zapiranja zeva v izglasnem samoglasniškem sklopu, npr. García [garsíja], or. z Garcío [zgarsíjo] (redko or. z Garcíem [zgarsíjem]); svoj. prid. Garcíev [garsíjev‑].

Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno‑črkovne premene«.

Sklanjanje večbesednih imen

Večbesedna osebna imena zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin pregibamo v vseh sestavinah, npr. García Márquez m [garsíja márkes], rod. Garcíe/García Márqueza [garsíje/garsíja márkesa]; Lope de Vega [lópe de véga], rod. Lopeja de Vege/Vega [lópeja de vége/véga]; Vargas Llosa [várgas ljósa], rod. Vargasa Llose/Llosa [várgasa ljóse/ljósa].

Predlog ali člen v priredno zloženem lastnem imenu ostane nespremenljiv: Ramón y Cajal m [ramón i kahál], rod. Ramóna y Cajala.

Če je prva sestavina nesamostojna, sklanjamo le drugo: La Paz, mest. v La Pazu.

Sklanjanje večbesednih zemljepisnih imen je neenotno. Če je desni prilastek predložna zveza, redkeje pregibamo obe sestavini: Palma de Mallorca, rod. Palme de Mallorce; Río de la Plata, rod. Ría de la Plate nasproti Santiago de Compostela, rod. Santiaga de Compostela; Jerez de la Frontera, rod. Jereza de la Frontera. Pri imenih pokrajin sklanjamo obe sestavini, ne glede na to, ali sta povezani z veznikom ali z vezajem: Kastilja in León, mest. v Kastilji in Leónu; Kastilja – La Manča, mest. v Kastilji – La Manči.

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v španščini in slovenščini

Pri prevajanju iz španščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se španska razlikujejo predvsem v pisanju vprašaja (¿____?), klicaja (¡___!) in narekovajev (<<_____>>) ter zaporedju dvojnih ločil in stičnosti.

  1. Dobesedni navedek premega govora v španskem narekovaju ima ločilo za narekovajem: «____»., za vprašalno ali vzklično povedjo stavijo še piko: «¿____?»., ravno tako za tripičjem «____...»., sredi povedi tudi vejico «¿____?», ____ «¿____?». ipd.
  2. Pomišljaj v določenih položajih je daljši (t. i. m‑črtica) od slovenskega (t. i. n‑črtica) ter desno‑ in levostičen: ____ —______— _____ (vrivki, namesto vejice), desnostičen je v dobesednem navedku premega govora in v spremnem stavku: —_____ —_____. .

O pisanju premega govora glej poglavje »Premi govor« (Ločila).

Švedščina

Pisava

Švedska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnim znamenjem, in sicer ⟨å⟩, ⟨ä⟩ in ⟨ö⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨dj⟩, ⟨gj⟩, ⟨hj⟩, ⟨lj⟩, ⟨kj⟩, ⟨sj⟩ in ⟨tj⟩, v imenih še ⟨ae⟩ in ⟨au⟩, ter tričrkij, mdr. ⟨sch⟩, ⟨ssi⟩, ⟨skj⟩ in ⟨stj⟩ (včasih zapisano tudi kot ⟨sti⟩).

Švedska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨å Å⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩.

POSEBNOST

Črki ⟨c⟩ in ⟨z⟩ se v švedščini uporabljata le v prevzetih besedah, zlasti lastnih imenih, črki ⟨q⟩ in ⟨w⟩ tudi pri zapisu švedskih lastnih imen.

O vključevanju švedskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V švedski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Naglas je v švedščini nepremični in večinoma na prvem zlogu, vendar je veliko izjem. Zloženke imajo v švedščini dva naglasa.

Švedščina je tonemski jezik, ki loči dva tona: akut ali rastoči ton in gravis ali padajoči (oz. dvovršni) ton. Enozložne besede imajo rastoči ton, večina dvo- in večzložnih besed ter zloženke pa padajoči ton. V slovenščino tonemskega naglaševanja ne prevzemamo.

Ob prevzemanju v slovenščino ohranjamo naglas na prvem zlogu: Gamleby [gámlebi]. Daljše besede lahko prevzemamo kot dvonaglasnice (Hattmakargatan [hátmakargátan]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Djurgården [júrgọrdǝn], Vaxholm [vákshọlm/vákshọləm], Enskede [énšẹde].

POSEBNOST

Nekatera imena so naglašena na zadnjem zlogu, in sicer

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨å⟩, prevzemamo kot [o]: Åbo [óbo], Umeå [úmeo].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ä⟩, prevzemamo kot široki [e]: Älmhult [êlmhult], Valsgärde [válsjerde].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [e] (Cedrik [sédrik], Gamleby [gámlebi]), tudi na koncu besede: Kålle [kóle], Gällivare [jêlivare]. V končajih -⟨en⟩ in -⟨el⟩ ga prevzemamo kot polglasnik: Djurgården [júrgọrdǝn], Vendel [véndǝl]; če pa bi zaradi izpada polglasnika pri pregibanju nastal težje izgovorljiv soglasniški sklop, ga prevzamemo kot [e]: Ekängen [ékengen], Storhamnen [stúrhamnen]. Končaj -⟨en⟩ je lahko del besedotvornega morfema, npr. -gren ʻvejaʼ. V takem primeru se v švedščini ne izgovarja kot polglasnik, ampak kot [e], tako ga tudi prevzemamo: Lindgren [líndgren], Sjögren [šêgren].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, prevzemamo kot [o] ali [u]: Norrköping [nóršeping-], Collinder [kolínder], Jonas [júnas], Karlskrona [kárlskruna/kárəlskruna]; le izglasni ⟨o⟩, ki ni naglašen in se v švedščini izgovarja [u], prevzemamo kot [o]: Åbo [óbo], Örebro [êrebrọ].
  5. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ö⟩, prevzemamo kot široki [e]: Öland [êland-], Utö [úte].

Poznavalci švedščine e v ⟨en⟩ in ⟨el⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.

Pri izgovoru ⟨o⟩ je v poglavju predstavljen le osnovni princip prevzemanja z [o] oziroma [u]. V švedščini sicer obstaja mnogo izjem, zlasti ko je glas, ki ga zaznamuje ta črka, naglašen. Pri posameznih lastnih imenih je tako treba izgovor črke posebej preveriti: Sonfjället [sónfjelet].

V švedščini ima vsak naglašeni samoglasnik dolgo in kratko različico, ki se večinoma razlikujeta tudi v kakovosti, ne samo v dolžini. Dolžina glasov je v švedščini pomenskorazločevalna, pri prevzemanju v slovenščino pa je ne upoštevamo.

V sklopu i in samoglasnik, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j]: Laestadius [lestádijus], Mariana [maríjana]. Črka ⟨i⟩ lahko v takem sklopu zaznamuje tudi soglasnik [j], npr. Christian [krístjan], Cornelia [kornélja], Sebastian [sebástjan].

POSEBNOST

Nekatera osebna imena s sklopom ⟨iV⟩ se v švedščini lahko izgovarjajo na oba načina, npr. Marion šved. ['mɑ:rjͻn] ali (bolj razločno) šved. ['mɑ:rɪͻn]. V slovenščino v takih primerih prevzamemo različico, ki je izgovorjena bolj razločno, torej Marion [márijon]. Tako še: Cecilia [sesílija], Cornelius [kornélijus], Sylvia [sílvija].

Švedska samoglasniška dvočrkja prevzemamo:

Posebnosti

  1. Dvočrkje ⟨ae⟩ je sicer zelo redko, v sodobni švedščini ga je večinoma zamenjala črka ⟨ä⟩. V imenu Claes [klás] ga izjemoma prevzemamo kot [a]. Zaporedje črk ⟨a⟩ in ⟨e⟩ sicer najpogosteje zaznamuje dva ločena samoglasnika: Michael [míkael].
  2. Dvočrkje ⟨au⟩ se pojavlja tudi v prevzetih lastnih imenih, kjer ga izgovarjamo po črki, npr. iz latinščine August [áu̯gust] in iz nemščine Bauer [báu̯er].
Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko, ⟨v⟩ glede na položaj tudi [u̯] (npr. Skövde [šêu̯de]).

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, izgovarjamo kot [k] (Carl [kárl/kárǝl]) ali [s] (Cedrik [sédrik]).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, izgovarjamo kot [g] (Gullberg [gúlberg]) ali [j] (Göran [jêran]).
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨k⟩, izgovarjamo kot [k] (Kalix [káliks]) ali [š] (Kerstin [šêrstin]).
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, izgovarjamo kot [k]: Holmqvist [hólmkvist].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨w⟩, izgovarjamo kot [v]: Wallström [válstrem].
  6. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, izgovarjamo kot [s]: Zetterlund [séterlund-].

Črka ⟨v⟩ se v švedščini pred nezvenečimi soglasniki izgovarja [f], v knjižni slovenščini jo izgovarjamo dvoustnično: Gustavsson [gústau̯sọn].

Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨l⟩ so položajno tudi neme, in sicer

Črko ⟨x⟩ prevzemamo kot soglasniški sklop [ks]: Vaxholm [vákshọlm]. V črkovnem sklopu ⟨xj⟩ jo prevzemamo kot [kš]: Växjö [vêkše].

Črko ⟨y⟩ prevzemamo kot [i] (Ystad [ístad-]) ali kot [j] (Boye [bóje]).

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas: Janne [jáne], Uppsala [úpsala], Larsson [lárson], Ullmann [úlman].

Soglasniška dvočrkja in tričrkja prevzemamo

Soglasnik [š] je lahko v švedskih občnih besedah zapisan tudi z drugimi črkami, dvočrkji in tričrkji, npr.

  • ⟨g⟩ (geni [šení] ʻgenijʼ),
  • ⟨j⟩ (journalist [šurnalíst] ʻnovinarʼ),
  • ⟨ch⟩ (choklad [šoklád] ʻčololadaʼ, lunch [lúnš] ʻkosiloʼ),
  • ⟨ge⟩ (garage [garáš] ʻgaražaʼ),
  • ⟨si⟩ (invasion [invašún], ʻinvazijaʼ),
  • ⟨ssi⟩ (diskussion [diskušún] ʻrazpravaʼ).

Pozorni smo na razlikovanje dvočrkja ⟨sk⟩ za [š] v položaju pred sprednjima samoglasnikoma e in i (Skövde [šêu̯de], Skillinge [šílinge]) in črkovnega sklopa, ko je [sk] v položaju pred zadnjimi samoglasniki: Skultuna [skúltuna], Skog [skúg], Skåne [skóne], Skansen [skánsǝn].

Dvočrkje ⟨sh⟩, črkovni sklop ⟨tz⟩ in tričrklje ⟨sch⟩ se uporabljajo za zapisovanje prevzetih imen: Shultz [šúlts], Schyman [šíman].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
å o Åland [óland-], Åbo [óbo], Umeå [úmeo], Skellefteå [šeléfteo]
ä e Älmhult [êlmhult]/êləmhult], Särna [sêrna], Valsgärde [válsjerde]
ae e Ulvaeus [ulvéus], Laestadius [lestádijus]
au o Maud [mód-], Taube [tób-]
c
k Carl [kárl/kárǝl], Clara [klára], Collinder [kolínder]
c pred ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ s Cecilia [sesílija], Cedrik [sédrik], Cylindervägen [silíndervêgǝn]
ch k Christian [krístjan], Michael [míkael]
ck k Fjällbacka [fjêlbaka]
d
d Gotland [gótland-], Rydberg [rídberg-]
d v vzglasnem sklopu ⟨dj⟩ / Djurgården [júrgọrdǝn]
dt t Blomstedt [blúmstet], Karlfeldt [kárlfelt]/kárəlfelt]
e
e Cedrik [sédrik], Gamleby [gámlebi]
e v končajih -⟨en⟩ in -⟨el⟩ ǝ Djurgården [júrgọrdǝn], Oxenstierna [úksenšêrna], Vendel [véndǝl]
g pred zadnjimi samoglasniki [a], [o], [u] g Gamleby [gámlebi], Gotland [gótland], Gårdarike [górdarike], Gudrun [gúdrun], Roger [róger], Egil [égil], Strindberg [stríndberg-]
g v vzglasju pred naglašenima sprednjima samoglasnikoma e in i, zapisanima z ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩; tudi sredi besede v zloženkah j Gävleborg [jêu̯lebọrg-], Geijer [jêjer], Gimo [jímo], Göran [jêran], Gyllenberg [jílenberg-]; Bogärdet [bújerdet], Ingegerd [íngejerd], Norrgima [nórjima], Västergötland [vésterjétland], Norrgym [nórjim]
g v izglasju -⟨lg⟩ (tudi na koncu prvega dela zloženke) j Älg [êl’], Älgholmen [êl’họlmǝn]
g v vzglasnem sklopu ⟨gj⟩- / Gjutargatan [jútargátan]
h
h
Henrik [hénrik], Simrishamn [símrishámǝn]
h v vzglasnem sklopu ⟨hj⟩-, v izglasju in posameznih drugih primerih
/
Hjortfors [júrtfors]; Kragh [krág-], Sarah [sára]; Ståhl [stól], Ahlin [alín], Thomas [túmas]
i
i Birgitta [birgíta], Ahlin [álin], Björling [bjêrling-]
i v nekaterih imenih med soglasnikom in samoglasnikom j Christian [krístjan], Stiernhielm [šêrnjẹlm/šêrnjẹləm]
k pred zadnjimi samoglasniki [a], [o], [u] k Kalix [káliks], Kosta [kósta], Kålmården [kólmọrdǝn], Kullaberg [kúlaberg-]
k pred naglašenima e in i, zapisanima z ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩, tudi sredi besede v zloženkah š Kärrtorp [šêrtorp], Kerstin [šêrstin], Kivik [šívik], Köpenhamnsgatan [šêpenhamǝnzgátan], Kyrkesund [šírkesund]; Kållekärr [kólešer], Lysekil [lísešil], Nyköping [níšeping], Botkyrka [bútširka]
kj v vzglasju š Kjell [šêl]
l
l
Olof [úlof]
l v vzglasnem sklopu ⟨lj⟩ (tudi na začetku drugega dela zloženke)
/
Ljusnan [júsnan], Herrljunga [hêrjunga]
o v izglasju o Örebro [êrebrọ]
o praviloma pred več črkami za soglasnike o Norrköping [nóršeping-], Drottningholm [drótninkhọlm/ drótninkhọləm], Stockholm [stókhọlm/stókhọləm]
o praviloma pred eno črko za soglasnik u Boda [búda], Johan [jú(h)an], Jonas [júnas], Landskrona [lántskruna], Olof [úlof], Tomas [túmas], Hornavan [húrnavan], Stortorget [stúrtorget]
ö e Öland [êland-], Örjan [êrjan], Sören [sêrən], Lagerlöf [lágerlef], Ekerö [ékere], Utö [úte]
q k Holmqvist [hólmkvist/hóləmkvist], Malmquist [málmkvist/máləmkvist], Quick [kvík]
sj š Sjöström [šêstrem], Sjögren [šêgren]
sk pred (izvorno) naglašenimi sprednjimi samoglasniki, zapisanimi ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩ š Skärholmen [šêrhọlmǝn], Enskede [énšẹde], Skillinge [šílinge], Skövde [šêu̯de], Skyttorp [šítorp]
skj š Hammarskjöld [hámaršeld-], Nordenskjöld [núrdenšeld-]
sti pred ⟨e⟩ š Oxenstierna [úksenšêrna], Stiernhielm [šêrnjẹlm/ šêrnjẹləm]
stj pred ⟨ä⟩, ⟨e⟩ š Stjärnfeldt [šêrnfẹlt], Stjernquist [šêrnkvist], Tavaststjerna [távastšêrna]
ti sredi besede š Stationsvägen [stašúnsvêgǝn]
tj š Tjelvar [šêlvar], Tjos [šús]
w v Swedenborg [svédenbọrg-], Wallström [válstrem], Warg [várg-]
x ks Vaxholm [vákshọlm/vákshọləm]
xj Växjö [vêkše]
y i Ymer [ímer], Ystad [ístad-], Sylvia [sílvija], Gamleby [gámlebi]
y v nekaterih prevzetih imenih j Boye [bóje], Key [kêj]
z v nekaterih prevzetih imenih s Zetterlund [séterlund-], Zorn [sórn/sórən]

POSEBNOSTI

  1. Dvočrkje ⟨ch⟩ se v nekaterih prevzetih imenih izgovarja kot [š], npr. Charlotta [šarlóta].
  2. Črka ⟨u⟩ v nekaterih starejših zapisih nadomešča ⟨v⟩, npr. Malmquist [málmkvist/málǝmkvist], vendar Holmqvist [hólmkvist/hólǝmkvist].
  3. Nekatera zemljepisna imena, ki izvirajo iz samijščine ali finščine, ne sledijo švedskim pravilom izgovora, npr. ime mesta Kiruna [kíruna].
  4. Angleška prevzeta imena se izgovarjajo po švedsko, npr. Jimmie [jími], Jack [ják], Jessica [jésika].

Podomačevanje švedskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz švedščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

  1. pisno podomačene: ombudsman [ómbutsman] ‘varuh (človekovih pravic)’, riksdagen [rígzdágǝn] ‘švedski parlament’, skansen [skánsen/skánsən] ‘muzej na prostem’, lagom [lágom] ‘ne preveč in ne premalo; ravno prav’, fika [fíka] ‘sladka malica’, fartlek [fártlek] ‘vrsta tekaškega treninga’;
  2. pisno nepodomačene: öre [êre] ‘švedski stotin’.

Pisno in govorno so podomačena poimenovanja za merske enote (v strokovnih besedilih se večinoma uporabljajo pisno nepodomačene oblike): angstrem/ångström [ánkstrẹm] (enota za merjenje dolžine, poimenovana po švedskem fiziku Ångströmu, mednarodni simbol je Å), sivert/sievert [sívert] (enota za merjenje vpliva manjših količin ionizirajočega sevanja na človeško telo, poimenovana po švedskem fiziku Sievertu, mednarodni simbol je Sv), celzij [célzij] (šved. Celsius).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v švedščini: Åre [óre], Åmål [ómol], Rörö [rêre], Nyköping [níšeping-].

Osebna imena

Imena znanih švedskih vladarjev in vladarskih rodbin so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Karel XVI. Gustav [karəl šéstnajsti gústav-] (šved. Carl XVI Gustaf), Silvija Švedska [sílvija švétska] (šved. Drottning Silvia), (rodbina) Vasa [(rodbína) vása] (šved. Vasaätten). Enako velja za svetniška imena, npr. sv. Brigita Švedska [svéta brigíta švétska] (šved. Den heliga Birgitta).

Zemljepisna imena

Redka zemljepisna imena so podomačena oziroma imamo zanje slovenska imena (eksonime): Laponska [lapónska] (šved. Lappland); redkeje še Skanija [skánija] (šved. Skåne) in Gotlandija [gotlándija] (šved. Götaland).

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Trg Gustava Adolfa [tə̀rg- gústava ádolfa] (šved. Gustav Adolfs torg), Kalmarski preliv [kálmarski prelív-] (šved. Kalmarsund).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto švedskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Krajšanje osnove

V švedskih moških imenih črko ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih -⟨en⟩ in -⟨el⟩ izgovarjamo kot polglasnik, ki ga v odvisnih sklonih pri pregibanju izpuščamo (razen kadar bi zaradi izpusta nastal težje izgovorljiv soglasniški sklop):

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Sören [sêrən] – Sörnov [sêrnov-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan pa ni skrajšana (je enaka imenovalniški osnovi), npr.

  • Djurgården [júrgọrdǝn] – djurgårdenski [júrgọrdǝnski]; Djurgårdenčan [júrgọrdǝnčan], Djurgårdenčanka [júrgọrdǝnčanka];
  • Vendel [véndǝl] – vendelski [véndǝlski]; Vendelčan [véndǝlčan],Vendelčanka [véndǝlčanka];
  • Mälardalen [mêlardálǝn] – mälardalenski [mêlardálǝnski];
  • Expressen [eksprésǝn] – expressenski [eksprésǝnski].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike e, i in o (zapisan z ⟨å⟩) ter na soglasnik r (pri večzložnih osnovah):

POSEBNOSTI

1. Končni nenaglašeni -o je v slovenskem jeziku končnica, ki se pri pregibanju premenjuje. Če je besedni končaj z glasovno vrednostjo [o] zapisan z diakritikom, npr. -⟨å⟩, je ta del osnove, zato ga pri pregibanju ohranjamo in osnovo daljšamo z j: Umeå [úmeo], rod. Umeåja [úmeoja].

2. Končni nenaglašeni -o, ki se izgovarja ozko, je del osnove, zato daljšajo osnovo tudi imena tipa Örebro  [êrebrọ], rod. Örebroja [êrebrọja].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Arnejev [árnejev-], Tjelvarjev [šélvarjev-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan pa ni skrajšana (je enaka imenovalniški osnovi), npr. Visingsö [vísinkse] – visingsöjski [vísinksejski]; Stensjö [sténše] – stensjöjski [sténšejski].

Preglas

Preglas se uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola, ki daljšajo osnovo z j:

Turščina

Pisava

Turška različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, pet črk z ločevalnimi znamenji in posebno črko ⟨ı⟩ (i brez pike).

Turška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ç Ç⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨ğ Ğ⟩, ⟨h H⟩, ⟨ı I⟩, ⟨i İ⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨ş Ş⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨ü Ü⟩, ⟨v V⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨q⟩, ⟨w⟩ in ⟨x⟩ niso del turške abecede.
  2. Črki ⟨j⟩ in ⟨f⟩ se uporabljata le v prevzetih besedah.

V osmanskih časih se je turščina zapisovala z arabsko pisavo. Kot del splošnih Atatürkovih reform evropeizacije je leta 1928 prišlo do prehoda na latinico in postopnega zamenjevanja velikega števila arabskih in perzijskih prevzetih besed z izvorno turškimi iz pogovornega jezika ali z novotvorjenkami.

O vključevanju turških posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V turški pisavi so uporabljena štiri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Posebnost

Na črkah ⟨â⟩, ⟨î⟩ in ⟨û⟩ se zapisuje tudi ločevalno znamenje strešica ⟨ˆ⟩.

Strešica se uporablja na črkah ⟨â⟩, ⟨î⟩ in ⟨û⟩ za zapisovanje izvorne dolžine teh samoglasnikov pri arabskih in perzijskih prevzetih besedah, na črkah ⟨â⟩ in ⟨û⟩ za črkami ⟨k⟩, ⟨g⟩ in ⟨l⟩ pa tudi za zapisovanje mehčanega izgovora teh soglasnikov v arabskih in perzijskih prevzetih besedah. V sodobni turščini so take prevzete besede vse redkejše. Dolžine samoglasnikov in mehčanja pri prevzemanju v slovenščino v izgovoru ne upoštevamo, npr. İslâhiye [isláhije], Hakkâri [hakári], Bâkî [bakí].

Izgovor

Naglasno mesto

Turške besede (razen zemljepisnih lastnih imen) so praviloma naglašene na zadnjem zlogu, npr. Kemal [kemál], Çelik [čelík]. Pri prevzemanju imen iz turščine naglasno mesto ohranjamo.

Izjemoma je naglas na nezadnjem zlogu, na primer praviloma pri besedah za označevanje sorodstva (anne [áne] ‘mati’, áta [áta] ‘očak, oče’).

V turščini so pogoste tvorjenke, pri katerih se vedno ohrani naglas prvega dela, npr. Karabulut [karábulut] (iz kara ‘črn’ in bulut ‘oblak’). Drugi del zloženega priimka je pogosto sestavina ‑⟨oğlu⟩ ‑[olu], ki ni naglašena, temveč je naglašen zadnji zlog prvega dela sklopa, npr. Kurtoğlu [kúrtolu]. Čeprav pri prevzemanju izvorno naglasno mesto ohranjamo, imamo lahko v slovenščini dva naglasa, še zlasti pri dolgih imenih, npr. Karaosmanoğlu [karáosmanólu].

Pri naglaševanju imen moramo razlikovati med turškimi in bosanskimi imeni: turška ohranjajo naglas na zadnjem zlogu, bosanska pa ga imajo na prvem, npr. Mustafa tur. [mustafá], bos. [mústafa].

Naglaševanje zemljepisnih imen

V dvozložnih zemljepisnih imenih je naglas vedno na prvem zlogu, npr. Ordu [órdu] ‘mesto ob Črnem morju’ (v nasprotju z ordu [ordú] ‘vojska’), Bursa [búrsa], Mersin [mêrsin], Trabzon [trábzon].

V večzložnih zemljepisnih imenih je naglas lahko na predzadnjem ali predpredzadnjem zlogu, in sicer:

Pike pri zapisu izgovora označujejo zlogovne meje.

Posebnosti

  1. Izjemoma je naglas v zemljepisnih imenih na predzadnji zaprti zlog na predpredzadnjem zlogu, npr. Zonguldak [zón.gul.dak].
  2. Zemljepisna imena na izglasni ‑⟨iye⟩ so naglašena na predpredzadnjem zlogu, čeprav je ta lahko odprt, npr. İslâhiye [i.slá.hi.je], Süleymaniye [si.lej.má.ni.je].
  3. V tvorjenih zemljepisnih imenih je ne glede na zgornja pravila naglašen prvi del sklopa – kot pri občnih poimenovanjih in nezemljepisnih lastnih imenih, npr. Eskişehir [eskíšehir] (iz eski [eskí] ‘star’ in şehir ‘mesto’), Kuşadası [kúšadasi] (iz kuş ‘ptica’ in ada(sı) ‘otok (od)’).

Brez znanja turščine ne moremo vedeti, ali se posamezna beseda ravna po zgornjih zgledih naglaševanja ali pa je taka beseda sklop in ima zato drugi del vedno nenaglašen. Pogoste neprve sestavine sklopov pri zemljepisnih imenih so: ada(sı) ‘otok’, dağ(ı) ‘gora’, hisar ‘grad’, ırmak ‘reka’, kale ‘trdnjava’, köy ‘vas’, şehir ‘mesto’.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨i İ⟩ in ⟨ı I⟩, v slovenščino prevzemamo kot [i], npr. Iğdır [ídir], İzmit [ízmit].
  2. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, v slovenščino prevzemamo kot [e] in [i], npr. İnönü [íneni].
Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, prevzemamo kot [dž]: Cengiz [džengíz‑], Öcalan [edžalán].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ç⟩, prevzemamo kot [č]: Çetin [četín], Selçuk [selčúk].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ğ⟩, je nemi (označuje glas [ɣ], ki se v sodobnem jeziku ne izgovarja): Tekirdağ [tekírda].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [ž]. Tega glasu v izvornih turških besedah ni, uporablja se le v (francoskih ali perzijskih) prevzetih besedah: Müjde [miždé].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ş⟩, prevzemamo kot [š]: Uşak [úšak], Şişli [šíšli].
  6. Soglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, prevzemamo kot [j]: Antalya [antálja], Yılmaz [jilmáz‑].

V položaju med samoglasnikoma zaradi nemega ⟨ğ⟩ nastaja zev, npr. Ağar [aár], Oğuz [oúz‑], Eğil [êil], Öğün [eín].

Turške podvojene soglasnike izgovarjamo enojno, npr. Pamukkale [pamúkale], Sabahattin Ali [sabahatín alí].

Turški pravopis sledi dejanskemu izgovoru. Tako kot v slovenščini se namesto zvenečih zapornikov [b], [d], [g] na koncu besede izgovarjajo nezveneči [p], [t], [k], vendar se v turščini tako tudi pišejo, npr. tur. im. kebap, tož. kebabı, v slovenščino prevzeto kot kebab [kebáb‑].

Sodobna lastna imena prevzemamo, kot so zapisana, npr. Mehmet Akif Ersoy [mehmét akíf ersój], Hamit [hamít]. Zgodovinska imena v zapisu izglasja slovenimo s črkami za zveneče zapornike, saj so tako tudi zapisana v osmanski turščini, npr. Mehmed [mehméd‑] (ime več turških sultanov), Abdul Hamid II. [abdúl hamíd drúgi].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
c Can Yücel [džán jidžél], Recep [redžép], Ceyhun [džejhún], Kocagöz [kodžágez‑], Dağlarca [dalardžá]
ç č Çorum [čórum], Çağdaş [čádaš], Çukurova [čukurôva], Evliya Çelebi [eu̯lijá čelebí]
ğ / Ağaoğlu [aáolu], Ağca [adžá], Türkoğlu [tírkolu], Muğla [múla], Öğün [eín], Karaosmanoğlu [karáosmanólu], Beyoğlu [bêjolu]
i, İ i Sinan [sinán], Tevfik Fikret [teu̯fík fikrét], İznik [íznik]
ı, I i Diyarbakır [dijárbakir], Sarıoğlu [saríjolu], Akın [akín], Tarancı [tarandží]
j ž Müjde [miždé]
ö e Bingöl [bíngel], Özdemir [ézdemir], Inönü [íneni]
ş š Ayşe [ajšé], Haşim [haším], Şinasi [šinasí], Akşehir [ákšehir], Eskişehir [eskíšehir], Beşiktaş [bešíktaš]
ü i Atatürk [átatirk], Abdülhak [abdilhák], Öztürk [éstirk], Kütahya [kitáhja]
y j Konya [kónja], Kayseri [kájseri], Ortaköy [ortákej], Yaşar [jašár]

Posebnost

V slovenščini je pri nekaterih starejših prevzemih (tudi zaradi vpliva predhodnih kodifikacij) uveljavljeno drugačno naglaševanje ali izgovor, kot je predvideno v preglednici, npr. Istanbul [ístanbul], Fenerbahçe [fénerbahče], Orhan Pamuk [órhan pámuk], Erdoğan [êrdogan].

Podomačevanje turških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz turščine so pisno podomačena, razen redkih izjem, npr. döner kebab [déner kebáb‑] (poleg kebab). Turških besed v slovenščino v glavnem nismo prevzemali neposredno, ampak prek zahodnoevropskih ali južnoslovanskih jezikov. Pogosto gre za izraze, povezane s turško preteklo in sedanjo stvarnostjo ali kulinariko ter kulturno specifičnimi izrazi, npr.

Čeprav je črka ⟨ğ⟩ v turščini nema, jo v drugih jezikih, tudi slovenščini, običajno glasovno in pisno uresničujejo, npr. aga (tur. ağa), jagatan (tur. yatağan), jogurt (tur. yoğurt).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo pisno nepodomačena in ohranjajo izvirni naglas, npr. Mehmet [mehmét], Hakan [hakán], Elâzığ [elázi].

Osebna imena

Nekatera imena znanih zgodovinskih osebnosti so pisno (in izgovorno) podomačena, npr. Sulejman I. Veličastni [súlejman pə̀rvi veličástni] (osmanska tur. Kanunî sultan Süleyman), Sulejman Čelebi [súlejman čelébi] (osmanska tur. Süleyman Çelebi), Bajazit/Bajezid [bajázit/bajézid‑] (osmanska tur. Bâyezid).

Prevzemanje turških priimkov

V slovenščini priimke pišemo tako kot v turščini. Sodobni turški priimki imajo pogosto poseben pomen, npr. Yılmaz [jilmáz‑] ‘Neustrašni’, Kaya [kajá] ‘Skala’, Demir [demír] ‘Železo’, Çelik [čelík] ‘Jeklo’, Yıldırim [jildirím] ‘Blisk’. Druga skupina turških priimkov pa so zloženke s sestavinami ‑⟨oğlu⟩ [olu].

V času Osmanskega cesarstva (od začetka 14. stol. do 1923) Turki niso imeli priimkov. Običajno se je uporabljalo le osebno ime z obvezno navedbo statusnega naziva, kadar ga je posameznik imel (haci, hoca, paşa, ağa, efendi ipd.). Pred imenom je bilo v uradni rabi obvezno še ime očeta, npr. Hasan oğlu Mehmet ‘Mehmet, Hasanov sin’. Če je tak patronimik postal (dedni) priimek, se danes piše kot ena beseda in stoji za imenom, npr. Mehmet Hasanoğlu.

Posebnost

V slovenščini se je ob priimkih uveljavil tudi podomačeni zapis statusnega naziva, npr. Enver paša, Fuad paša, Mehmed paša Köprülü, priimek turške rodbine Köprülü [keprilí] pa tudi v srbski obliki Ćuprilić.

Zemljepisna imena

Redka zemljepisna imena so podomačena, npr. Česme [čésme] (tur. Çeşme), Rumelija [rumélija] (tur. Rumeli).

Občnoimenske sestavine večbesednih zemljepisnih imen prevajamo: jezero Van (tur. Van Gölü), jezero Tuz (tur. Tuz Gölü), džamija Sulejmana I. Veličastnega (tur. Süleymaniye).

Posebnosti

  1. Za nekatere turške zemljepisne danosti uporabljamo v slovenščini slovenska imena (eksonime), npr. Carigrad [cárigrad‑] (tur. İstanbul), Odrin [ódrin] (tur. Edirne), Armenski Taurus [arménski táu̯rus] (tur. Güneydoğu Toroslar), Pontsko gorovje [póntsko gorôu̯je] (tur. Karadenız Dağları), Taurus [táu̯rus] (tur. Toroslar).
  2. Nekatera zemljepisna imena so v slovenščini grškega izvora, četudi so danes del Turčije, npr. Bospor [bóspor] (tur. İstanbul boğazı, Boğaz), Dardanele [dardanéle] (tur. Çanakkale boğazı), Hagia Sofia [hágija sofíja] (tur. Ayasofya).
  3. Namesto turških imen v slovenščini za nekatera zgodovinska zemljepisna imena uporabljamo bolj uveljavljeno imensko različico iz grščine ali latinščine, npr. Smirna [smírna] (tur. İzmir), Nikeja [nikêja] (tur. İznik), Cezareja [cezarêja] (tur. Kayseri), celo italijanščine, npr. Galipoli [galípoli] (tur. Gelibolu, gr. Kalipolis/Kalipola).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Turščina nima slovničnega spola. V slovenščini se spol ravna po obliki, izjemoma je zaradi podobnosti z uveljavljenimi prevzetimi imeni (npr. Atene) spremenjeno število, npr. Česme ž mn., mest. v Česmah.

Govorjeni končni naglašeni ‑[á] v občnih poimenovanjih se v slovenščini umakne z zadnjega zloga, kar vpliva na sklanjatev samostalnika, in sicer:

  1. samostalniki za neživo so ženskega spola in se uvrščajo v 1. žensko sklanjatev, npr. baklava [bakláva] (tur. baklava [baklavá]); sarma [sárma] (tur. sarma [sarmá]);
  2. samostalniki, ki označujejo osebe moškega spola, prevzamejo moški slovnični spol in se sklanjajo po 2. ali 1. moški sklanjatvi, npr. paša [páša] (tur. paşa [pašá]), hodža [hódža] (tur. hoca [hodžá]), npr. paša, rod. paše tudi paša, or. s pašo tudi s pašem, svoj. prid. pašev.

Govorjeni končni naglašeni ‑[í] (zapisan kot ⟨i⟩ ali ‑⟨ı⟩) je v besedah, prevzetih prek srbščine, spremenjen v ‑[ija], zato samostalnike uvrščamo v 1. žensko sklanjatev, npr. džamija [džámija] (tur. cami [džamí]), čaršija [čáršija] (tur. çarşı [čaršɨ́]), kadija [kádija] (tur. kadı [kadɨ́]), akindžija [akíndžija] (tur. akıncı [akɨndžɨ́]).

Ženska imena se uvrščajo v 3. žensko sklanjatev, so torej nesklonljiva oziroma se pregibajo z ničto končnico, npr. Ayşe [ajšé], rod. Ayşe, svoj. prid. Ayşejin [ajšêjin]; Hatice [hatidžé], rod. Hatice, svoj. prid. Haticejin [hatidžêjin]; Aslı [aslí], rod. Aslı, svoj. prid. Aslıjin [aslíjin]; Canan [džanán], rod. Canan, svoj. prid. Cananin [džanánin].

Nekatera turška imena, ki so enakozvočnice z občnimi poimenovanji in imajo razviden pomen, se uporabljajo za oba spola, npr. Yağmur [jamúr] ‘Dež’, Deniz [deníz‑] ‘Morje’. Kadar so moškega spola, jih v slovenščini sklanjamo, če se nanašajo na ženske osebe, pa ostanejo nesklonljiva, npr. Umut [umút] ‘Upanje’, rod. m. sp. Umuta, rod. ž. sp. Umut.

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v turščini zaradi naglasnega mesta pogosto, in (v nekaterih skupinah besed) na soglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:

Posebnost

Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Boğazkale [boáskale]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato ime podaljšujemo z j (rod. Boğazkaleja [boáskaleja], or. z Boğazkalejem [zboáskalejem]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Boğazkala [boáskala], or. z Boğazkalom [zboáskalom]).

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Mustafajev [mustafájev‑], Dağlarcajev [dalardžájev‑], Inönüjev [ínenijev‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja pri sklanjanju moških imen, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na č in š ter c in j. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č, ki je izkazana le v govoru.

⟨ç⟩ Karakoç [karákoč], or. s Karakoçem [skarákočem]; svoj. prid. Karakoçev [karákočev‑]
⟨ş⟩ Savaş [saváš], or. s Savaşem [ssavášem]; svoj. prid. Savaşev [savášev‑]
⟨y⟩ Anday [andáj], or. z Andayem [zandájem]; svoj. prid. Andayev [andájev‑]

Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer

Sklanjanje večbesednih imen

Pri dvobesednih imenih sklanjamo obe sestavini, npr. Gökçe Adası [gekčé adasí] ‘otok’, rod. Gökçeja Adasıja [gekčêja adasíja]; Enver paša, rod. Enverja paše.

O prevzemanju iz posameznih jezikov

Jeziki po abecedi

Javna razprava zaključena V javni razpravi (april 2024) V javni razpravi (maj 2024)
ALBANŠČINA BASKOVŠČINA   BOLGARŠČINA
ESTONŠČINA ČEŠČINA BOSANŠČINA
FINŠČINA DANŠČINA JAPONŠČINA
FRANCOŠČINA HRVAŠČINA MAKEDONŠČINA
ITALIJANŠČINA ISLANDŠČINA NEMŠČINA
MADŽARŠČINA KATALONŠČINA NOVA GRŠČINA
POLJŠČINA KITAJŠČINA PORTUGALŠČINA
SLOVAŠČINA KOREJŠČINA ROMUNŠČINA
ŠPANŠČINA LATINŠČINA RUŠČINA
TURŠČINA NIZOZEMŠČINA SRBŠČINA
NORVEŠČINA STARA GRŠČINA
ŠVEDŠČINA

Jeziki v pripravi: angleščina, arabščina, armenščina, beloruščina, furlanščina, hebrejščina, hindijščina, indonezijščina, litovščina, stara indijščina, ukrajinščina.
Jeziki, katerih prevzemalna pravila še načrtujemočrnogorščina, dolnja lužiška srbščina, gornja lužiška srbščina, irščina, latvijščina, malteščina, perzijščina; afriški jeziki ...

Uvod

V poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« so obravnavana splošna načela, ki jih upoštevamo, kadar v slovenski knjižni jezik prevzemamo besede in besedne zveze iz drugih jezikov, in sicer prilagoditve pisave, prilagoditve glasov in naglasa ter prilagoditve slovničnih kategorij.

Glej poglavje »Splošna načela za prevzemanje besed« (Prevzete besede in besedne zveze).

Poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov« prinaša napotke za glasovno in pisno slovenjenje ter prečrkovanje okoli 45 pisav oziroma jezikov, med njimi za večino evropskih jezikov in za tiste oddaljene jezike, katerih imena so pogosteje rabljena v slovenščini.

Jeziki so razdeljeni glede na pisave, tj. na latinične in nelatinične, slednje nadalje še na grško-cirilične in azijsko-afriške nelatinične pisave, ki jih moramo v slovenščini prečrkovati.

Pri vsakem posameznem jeziku so obravnavana naslednja področja: pisava; izgovor oz. naglasno mesto; razmerja med črkami in glasovi s ponazoritveno preglednico črka – glas; podomačevanje besed in besednih zvez; posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik. Po potrebi je dodan oris poglavitnih razlik med rabo ločil v obravnavanem jeziku in slovenščini.

V posameznih poglavjih sta pri nekaterih pravilih lahko dodana razdelka Posebnosti, v katerem so predstavljena odstopanja od pravila, in Slogovni napotek (označen s peresom), ki olajša razumevanje pravil. Na ustreznih mestih so dodani tudi sklici na druga krovna pravopisna poglavja.

OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni razdelitvi po jezikih, bo oblikovana po predstavitvi vseh jezikov. V obdobju javne razprave na spletno mesto Pravopis 8.0 Pravopisna komisija dodaja postopoma tiste jezike, ki bodo lahko pripravljeni glede na možnosti angažiranja avtorjev in strokovnjakov za posamezne jezike. V skladu s tem bo poglavje dopolnjeno s krovnimi poglavji o prečrkovanju iz nelatiničnih pisav.

Latinične pisave

Vse latinične pisave izhajajo iz osnovnega latiničnega črkopisa, ki obsega 26 črk, in sicer: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega latiničnega črkopisa, tj. izločanju črk in dodajanju oz. rabi posebnih črk, črk z ločevalnimi znamenji in dvo- in veččrkij.

Cirilične pisave

Vse cirilične pisave izhajajo iz osnovnega ciriličnega črkopisa, ki obsega 24 črk, in sicer: ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨еЕ⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨фФ⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩.

Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi (azbuki) tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega ciriličnega črkopisa, tj. dodajanju oz. rabi posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji ter dvo- in veččrkij.

Azbuka je splošno poimenovanje za cirilične abecede.

Pri opisovanju razmerij med ciriličnimi in latiničnimi črkami je izhodišče cirilična črka, ki je prikazana vzporedno z latinično ustreznico, npr. ⟨б⟩ ⟨b⟩.

Grška pisava

Starogrška in novogrška pisava obsegata 24 črk.

Zaporedje črk v starogrški in novogrški abecedi (alfabetu) je enako, izgovor nekaterih črk pa se razlikuje: ⟨αА⟩, ⟨β Β⟩, ⟨γ Γ⟩, ⟨δΔ⟩, ⟨εΕ⟩, ⟨ζ Ζ⟩, ⟨η Η⟩, ⟨θ Θ⟩, ⟨ιΙ⟩, ⟨κΚ⟩, ⟨λ Λ⟩, ⟨μΜ⟩, ⟨𝜈Ν⟩, ⟨ξΞ⟩, ⟨οΟ⟩, ⟨πΠ⟩, ⟨ρΡ⟩, ⟨σ/ςΣ⟩, ⟨τ Τ⟩, ⟨υ Υ⟩, ⟨φΦ⟩, ⟨χ Χ⟩, ⟨ψΨ⟩, ⟨ωΩ⟩.

Grški alfabet je nastal najkasneje v 8. st. pr. Kr., ko so Grki prevzeli feničansko pisavo in jo prilagodili svojemu jeziku. Stari Grki so sprva poznali več lokalnih različic alfabeta. Pisava, ki jo Grki uporabljajo še danes, se imenuje tudi vzhodnogrški alfabet, v grškem svetu pa se je dokončno uveljavila šele po koncu klasične dobe (5.–4. st. pr. Kr.).

Iz druge različice pisave, ki se je uporabljala v mestu Kume na Apeninskem polotoku in se imenuje tudi zahodnogrški ali halkidski alfabet, pa je nastala latinica.

Stari Grki – za njimi pa podobno Rimljani – so uporabljali samo velike tiskane črke, male tiskane črke so nastale šele v bizantinski dobi. Tedaj se je dokončno uveljavil tudi pravopis z ločevalnimi znamenji, ki se uporabljajo v modernih izdajah starogrških besedil.

Prečrkovanje grških črk v slovensko latinico

V preglednici so predstavljene grške črke in njihove latinične ustreznice.

Stara in nova grščina Prečrkovanje
Mala in velika grška črka Ime črke Mala in velika latinična črka
α А alfa [álfa] a A
β Β beta [béta] b B
γ Γ gama [gáma] g G
δ Δ delta [délta] d D
ε Ε epsilon [épsilon] e E
ζ Ζ zeta [zéta] z Z
η Η eta [éta] e E ali ē Ē
θ Θ theta [théta] th Th
ι Ι jota [jóta] i I
κ Κ kapa [kápa] k K
λ Λ lambda [lámbda] l L
μ Μ mi [mí] m M
𝜈 Ν ni [ní] n N
ξ Ξ ksi [ksí] x X
ο Ο omikron [ómikron] o O
π Π pi [pí] p P
ρ Ρ ro [ró] r S
σ/ς Σ sigma [sígma] s S
τ Τ tav [táu̯] t T
υ Υ ipsilon [ípsilon] y Y
φ Φ fi [fí] ph Ph
χ Χ hi [hí] ch Ch
ψ Ψ psi [psí] ps Ps
ω Ω omega [ómega] o O ali ō Ō

Ločevalna znamenja pri prečrkovanju

Naglasna znamenja v starogrški pisavi označujejo mesto naglasa in tonem. Pri prečrkovanju jih ohranjamo, in sicer uporabljamo

Polkrožec pred veliko začetnico pri imenih, ki se začenjajo na samoglasnik ali na soglasnik r, označuje šibki ali ostri pridih:

Šibki in ostri pridih se izjemoma zapisujeta tudi sredi besede v sklopu ⟨-ῤῥ-⟩, ki se prečrkuje kot ⟨rrh⟩: Pýrrhos (gr. Πύῤῥος).

Pri prečrkovanju dolžine praviloma ne zaznamujemo, zato črki ⟨ω⟩ in ⟨η⟩, ki sta se v stari grščini uporabljali za zapisovanje dolgega glasu [o] oz. [e], po navadi prečrkujemo enako kot ⟨ο⟩ in ⟨ε⟩, ki sta zaznamovali ustrezna kratka glasova: Origénes (gr. Ὠριγένης), Héra (gr. Ἥρα). Izjemoma, pri citatni rabi npr. občnih besed, uporabimo tudi zapis s črtico (makronom), ki označuje dolžino, tj. ⟨ō⟩ oz. ⟨ē⟩: týchēali týche ‘usodaʼ (gr. τύχη).

Dvojno piko, ki označuje nedvoglasniški izgovor, pri prečrkovanju navadno opuščamo: Deiáneira (gr. Δηϊάνειρα).

Za prečrkovanje nove grščine ne potrebujemo slovenskih ustreznic ločevalnih znamenj, saj jih novejši novogrški pravopis opušča.

Prečrkovanje soglasniških sklopov in dvoglasnikov

Dvojne soglasnike razen sklopa ⟨γγ⟩ zapisujemo dvojno: Apóllon (gr. Ἀπόλλων).

Soglasniške sklope ⟨γγ⟩, ⟨γκ⟩, ⟨γξ⟩, ⟨γχ⟩ prečrkujemo kot ⟨ng⟩, ⟨nk⟩, ⟨nx⟩, ⟨nch⟩: Lóngos (gr. Λόγγος), Ánkyra (gr. Ἄγκυρα), Sphínx (gr. Σφίγξ).

O sklopu ⟨γκ⟩ na začetku besed glej poglavje o novi grščini.

Pri prečrkovanju pravih in nepravih dvoglasnikov (kratkih in dolgih) se zapišeta oba dela, pri čemer se drugi del dvoglasnikov na -u zapiše s črko ⟨u⟩, drugi del dvoglasnikov na -i pa s črko ⟨i⟩: Oinómaos (gr. Οἰνόμαος), Aulís (gr. Αὐλίς).

Če je dvoglasnik naglašen, se pri pravih dvoglasnikih naglas piše na drugi del, pri nepravih pa na prvi del: Haímon (gr. Αἵμων), Háides (gr. Ἅιδης).

V zaporedju dveh kratkih samoglasnikov se naglas zapisuje na prvega, če sta se samoglasnika izgovarjala dvozložno: Láios (gr. Λάιος).

Dvočrkje ⟨ου⟩ se prečrkuje enako kot dvoglasniki: Ouranós (gr. Οὐρανός).

Več o izgovoru stare grščine glej »Razmerje med grško pisavo in grškim glasovnim sistemom«.

POSEBNOSTI

  1. Črka ⟨ς⟩ je položajna različica črke sigma, ki se uporablja na koncu besede namesto ⟨σ⟩. V slovenščini se obe različici sigme (⟨σ⟩ in ⟨ς⟩) prečrkujeta enako, to je z latinično črko ⟨s⟩.
  2. Nekatere različice grškega alfabeta so poznale dodatne črke. Mednje sodi črka ⟨F⟩, ki se imenuje digama (»dvojna gama«), označevala pa je dvoustični [u̯]. Pod vplivom etruščanskega alfabeta je v latinici ta črka dobila glasovno vrednost, kakršna je znana tudi iz slovenske pisave, torej [f]. V slovenskih besedilih se grška različica te črke uporablja redko, izgovorimo pa jo kot [u̯].
  3. Črka ⟨ζ⟩ se je v stari grščini izgovarjala kot [zd], že v antiki tudi kot [z]. V grških besedah to črko izgovarjamo kot [dz] in jo prečrkujemo kot ⟨z⟩.
  4. Črka ⟨χ⟩ se po tradiciji prečrkuje kot ⟨ch⟩, čeprav je zaznamovala glas [kh].

Albanščina

Pisava

Albanska različica latinične pisave ima 25 črk latiničnega črkopisa, dve črki z ločevalnim znamenjem in devet dvočrkij – ⟨dh⟩, ⟨gj⟩, ⟨ll⟩, ⟨nj⟩, ⟨rr⟩, ⟨sh⟩, ⟨th⟩, ⟨xh⟩ in ⟨zh⟩.

Albanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ç Ç⟩, ⟨d D⟩, ⟨dh Dh⟩, ⟨e E⟩, ⟨ë Ë⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨gj Gj⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ll Ll⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨rr Rr⟩, ⟨s S⟩, ⟨sh Sh⟩, ⟨t T⟩, ⟨th Th⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨xh Xh⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨zh Zh⟩.

Posebnost

V albanski abecedi ni črke ⟨w⟩, ki je v osnovnem latiničnem naboru. Abeceda sicer vključuje vsa dvočrkja in črki z ločevalnim znamenjem.

O vključevanju albanskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V albanski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto je v albanščini prosto in nepredvidljivo, najpogosteje pa je na predzadnjem ali zadnjem zlogu, npr. Rugova [rugôva], Tirana [tirána], Asdreni [azdréni], Kadare [kadaré]. Pri prevzemanju imen iz albanščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Posebnost

V albanskih ali kosovskih zemljepisnih imenih, ki so bila prevzeta v slovenščino iz srbščine, je mesto naglasa lahko drugačno od izvorno albanskega, prim. Kosovo [kósovo] (alb. Kosova [kosóva]), Priština [príština] (alb. Prishtina [prištína]).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ë⟩, prevzemamo kot polglasnik [ǝ]: Gëzim [gǝzím].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, označuje zaokroženi glas, ki ustreza nemškemu ali prekmurskemu [ü]. V slovenščino ga prevzemamo kot [i]: Yllka [ílka], Hysaj [hísaj].

Knjižna albanščina temelji na narečju južne Albanije, ki se precej razlikuje od govora Albancev s Kosova, iz Črne gore, Severne Makedonije in severne Albanije (t. i. gegovska albanščina). Vpliv gegovskega izgovora v knjižni albanščini je pri omenjenih Albancih onemitev polglasnika, zlasti v izglasju, npr. Krujë [krúj] namesto [krújə].

Zev v sklopu črke ⟨i⟩ in samoglasnika ⟨iV⟩ v izgovoru zapiramo z [j]: Bojaxhiu [bojadžíju].

Kadar si v besedi sledita dva samoglasnika, sta oba nosilca samostojnih zlogov, zato se izgovarjata samostojno (ne kot dvoglasnik): Luan [ljúan], Ismail [ismaíl].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ç⟩, prevzemamo kot [č]: Thaçi [táči].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨l⟩, označuje mehčani l [ʎ], ki ga v položaju med samoglasniki prevzemamo kot [lj], v položaju pred soglasniki pa kot [l’] ali [l]: Shala [šálja], Ilir [iljír]; Shkëlzen [škǝl’zén/škǝlzén].
  3. Črka ⟨q⟩ označuje mehki č (prim. hrvaški ć), ki ga prevzemamo kot [č]: Shaqiri [šačíri], Krasniqi [krasníči], Qosja [čósja].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [dz]: Xoxa [dzódza].

Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, in sicer

Albanščina dopušča soglasniške sklope v vzglasju z začetnim nosnikom. V slovenščini jih izgovarjamo z vzglasnim polglasnikom: Ndoc [əndóc], Ndre [əndré], Mbrica [əmbríca].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ç č Çami [čámi], Demaçi [demáči], Këlliçi [kǝlíči]
dh d Bardhi [bárdi], Dhimitër [dimítǝr]
ë ǝ Kukës [kúkǝs], Pjetër [pjétǝr]
gj Gjetja [džétja], Gjeçovi [džečôvi], Gjergj [džêrdž‑], Gjon [džón]
l pred samoglasniki lj Mekuli [mekúlji], Laç [ljáč], Shala [šálja]
l pred soglasniki l’/l Këlcyra [kǝl’círa/kǝlcíra], Shkëlzen [škǝl’zén/škǝlzén]
ll l Llazar [lazár], Nikolla [nikóla]
q č Gjerqeku [džerčéku], Koliqi [koljíči], Qosja [čósja]
rr r Rrahman [rahmán], Xhaferri [džafêri], Vokrri [vókri]
sh š Berisha [beríša], Gashi [gáši], Shiroka [širóka]
th t Thaçi [táči], Vithkuqari [vitkučári]
x dz Xoxa [dzódza]
xh Hoxha [hódža], Rexhep [redžép], Xherdan [džerdán], Xhaka [džáka]
y i Shyqyri [šičíri], Ylber [íl’ber/ílber]
zh ž Lezha [ljéža], Zheji [žêji]

Podomačevanje albanskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz albanščine so v slovenščini redka, in sicer pisno nespremenjena, npr. besa [bésa] ‘(neprelomljiva) prisega’, plis [pljís] ‘albansko tradicionalno belo pokrivalo’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo pisno nepodomačena: Thaçi [táči], Hoxha [hódža], Shyqyri [šičíri]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

V albanščini imajo lastna imena določno in nedoločno obliko, prevzemamo pa jih večinoma v določni obliki imenovalnika (končaj pri ženskih je a, pri moških pa i ali u).

  1. Besede ženskega spola, ki se v nedoločni obliki imenovalnika končajo na ë ali ër, so v slovenščino prevzete v določni obliki na a: Korça (alb. Korçë, Korça), Malakastra (alb. Mallakastër, Mallakastra), Saranda (alb. Sarandë, Saranda), Gjirokastra (alb. Gjirokastër, Gjirokastra), Tirana (alb. Tiranë, Tirana).
  2. Besede moškega spola prevzemamo različno, in sicer zemljepisna imena, ki imajo lahko v albanščini določno ali nedoločno obliko, večinoma prevzemamo v nedoločni obliki (torej brez končaja), npr. Berat (alb. Berat, Berati), Elbasan (alb. Elbasan, Elbasani), priimke prevzemamo v določni obliki (Thaçi, Gjerqeku), rojstna moška imena pa v nedoločni (glej tudi člen 19).
Osebna imena

Nekatera imena zgodovinskih oseb pišemo podomačeno: Skenderbeg (alb. Skënderbeu), mati Terezija (alb. Nënë Tereza, pravo ime Anjezë Gonxhe Bojaxhiu).

Prevzemanje albanskih priimkov in osebnih imen

Priimki so v albanščini vedno v določni obliki (Rexhepi), moška rojstna imena so izhodiščno v nedoločni obliki (Rexhep), ženska rojstna imena pa večinoma v določni obliki na a, npr. (Drita). Imena tako tudi prevzemamo.

Zemljepisna imena

Za nekatere albanske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Albanija (alb. Shqipëria), Beli Drim (alb. Drini i Bardhë), Drač (alb. Durrës, Durrësi), Drim (alb. Drin, Drini), Skader (alb. Shkodër, Shkodra). Podomačeno pišemo tudi izpeljanke iz podomačenih imen, npr. Draški zaliv (alb. Gjiri i Durrësit), Drimski zaliv (alb. Gjiri i Drinit).

V slovenskih besedilih so se uveljavila tudi nekatera srbska imena za zemljepisne danosti na Kosovu, npr. Peć (alb. Pejë, Peja), Dečani (alb. Deçan, Deçani), Kosovo (alb. Kosovë, Kosova), Kosovo polje (alb. Fushë Kosova), Kosovska Mitrovica (alb. Mitrovicë, Mitrovica), Priština (alb. Prishtinë, Prishtina), Metohija (alb. Rrafshi i Dukagjinit), Uroševac (alb. Ferizaj, Ferizaji), Gnjilane (alb. Gjilan, Gjilani), Đakovica (alb. Gjakovë, Gjakova).

Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in prevajamo imena kulturnih in drugih spomenikov: Mati Albanija ‘kip v Tirani’ (alb. Nëna Shqipëri), Petrelski grad (alb. Kalaja e Petrelës), Etem Begova mošeja (alb. Xhamia e Et'hem Beut), Skenderbegov trg (alb. Sheshi Skënderbej).

Osnovna pravila o prevzemanju glej v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze«.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in v tvorjenkah

Spremembe slovničnih kategorij

S pregibanjem albanskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.

Krajšanje osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov

Pri pregibanju imen moškega spola s končajema ‑⟨ër⟩ in ‑⟨ës⟩, v katerih se pojavlja polglasnik, ta v odvisnih sklonih izpade (neobstojni polglasnik): Dhimitër [dimítǝr], rod. Dhimitra [dimítra]; Pjetër [pjétǝr], rod. Pjetra [pjétra]; Kukës [kúkǝs], rod. Kuksa [kúksa].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz okrajšane osnove imena, npr. Dhimitrov [dimítrov‑], Pjetrov [pjétrov‑].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v albanščini zaradi določne oblike lastnih imen pogosto. Daljšanje je pisno in glasovno: Gashi [gáši], rod. Gashija [gášija]; Demaçi [demáči], rod. Demaçija [demáčija]. Enako velja za imena na končni govorjeni r, npr. Ilir [iljír], rod. Ilirja [iljírja].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Gashijev [gášijev‑], Demaçijev [demáčijev‑], Ilirjev [iljírjev‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na c, j, č, š, in ž, ki so v albanščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.

⟨c⟩ Genc [génc], or. z Gencem [zgéncem]; svoj. prid. Genčev [génčev‑]
⟨j⟩ Camaj [cámaj], or. s Camajem [scámajem]; svoj. prid. Camajev [cámajev‑]
⟨ç⟩ Laç [ljáč], or. z Laçem [zljáčem]
⟨gj⟩ Gjergj [džêrč], or. z Gjergjem [zdžêrdžem]; svoj. prid. Gjergjev [džêrdžev‑]
⟨sh⟩ Berisha [beríša], or. z Berishem [zberíšem], pogosteje po 2. sklanjatvi z Berisho [zberíšo]; svoj. prid. Berishev [beríšev‑]
⟨xh⟩ Hoxha [hódža], or. s Hoxhem [shódžem], pogosteje po 2. sklanjatvi s Hoxho [shódžo], svoj. prid. Hoxhev [hódžev‑]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na

  1. samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u in se sklanjajo z daljšanjem osnove:
    • Kadare [kadaré], or. s Kadarejem [skadarêjem]; svoj. prid. Kadarejev [kadarêjev‑]
    • Ibrahimi [ibrahími], or. z Ibrahimijem [zibrahímijem]; svoj. prid. Ibrahimijev [ibrahímijev‑]
    • Zyko [zíko], or. z Zykojem [zzíkojem]; svoj. prid. Zykojev [zíkojev‑]
    • Zogu [zógu], or. z Zogujem [zzógujem]; svoj. prid. Zogujev [zógujev‑]
  2. soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Ylber [íl’ber/ílber], or. z Ylberjem [zíl’berjem/ílberjem]; svoj. prid. Ylberjev [íl’berjev‑/ílberjev‑].

Baskovščina

Pisava

Baskovska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s posebno črko z ločevalnim znamenjem ⟨ñ⟩ in sedmimi dvočrkji ⟨dd⟩, ⟨ll⟩, ⟨rr⟩, ⟨ts⟩, ⟨tt⟩, ⟨tx⟩ ter ⟨tz⟩.

Baskovska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E ⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ñ Ñ⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnost

Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨w⟩ in ⟨y⟩ se uporabljajo le pri nepodomačenih prevzetih besedah.

O vključevanju baskovskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V baskovski pisavi je uporabljeno eno ločevalno znamenje, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo: vijuga ali tilda ⟨˜⟩ na črki ⟨ñ⟩.

Izgovor

Naglasno mesto

Baskovske besede so naglašene vedno na drugem zlogu. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo, npr. Gipuzkoa [gipúskoa], Zarautz [saráu̯c], Getxo [gečó].

Daljše besede in zložena imena so dvonaglasnice, tako jih tudi prevzemamo, npr. Urdangarin [urdángarín].

Baskovščina je narečno zelo razčlenjena; enotna knjižna baskovščina (euskara batua) je nastala v sedemdesetih letih 20. stoletja, prej je obstajalo več različnih knjižnih narečij s svojo pisno tradicijo. Baskovska jezikovna akademija je leta 1998 izdala priporočila zborne izreke, ki dopuščajo variantnost pri naglaševanju ali izgovarjavi posameznih glasov.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Zev v sklopu samoglasnika i in poljubnega drugega samoglasnika zapiramo z [j]: Erandio [erándijo], Sarrionandia [saríjonándija], Errenteria [erénterija].

Glej poglavje »Posebne glasovne zveze« (Glasoslovni oris).

Baskovščina ima pet dvoglasnikov, in sicer ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩ ter ⟨au⟩ in ⟨eu⟩, v katerih črko ⟨i⟩ izgovarjamo kot [j] (Maite [majté]), črko ⟨u⟩ pa kot dvoustnični [u̯] (Laurentzi [lau̯rénci]). Pri ostalih samoglasniških sklopih se izgovarja vsak samoglasnik posebej: Leioa [lejóa], Urumea [urúmea].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. V baskovščini je črka ⟨h⟩ nema: Hernani [ernáni].
  2. Črki ⟨n⟩ in ⟨l⟩ se v položaju med ⟨i⟩ in samoglasnikom izgovarjata [nj] in [lj], tako ju tudi prevzemamo: Markina [markínja], Mutiloa [mutíljoa].
  3. S črko ⟨ñ⟩ je zapisan soglasniški sklop [nj]: Oñati [onjáti].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [š]: Orexa [oréša].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, v vseh položajih prevzemamo kot [s]: Gasteiz [gastêjs], rod. Gasteiza [gastêjsa].

V zborni izreki enotne baskovščine se soglasnik, ki je zapisan s črko ⟨j⟩, izgovarja kot v slovenščini, čeprav je v večini narečij izgovor drugačen, najpogosteje [h].

Pri govorcih zborne baskovščine v Franciji črka ⟨h⟩ ni nema, temveč označuje soglasnik [h].

Baskovščina pozna več soglasniških dvočrkij. Pri prevzemanju v slovenščino jih izgovarjamo

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
dd dj Iddoia [idjója]
h / Oihane [ojáne]
i
i Iñigo [injígo], Miren [mirén]
i v ⟨ai⟩, ⟨ei⟩ in ⟨oi⟩ j Maite [majté], Aitor [ajtór], Baiona [bajóna]; Eibar [ejbár]; Oier [ojêr]
l
l Lekeitio [lekêjtijo]
l med ⟨i⟩ in samoglasnikom
lj Mutiloa [mutíljoa]
ll lj Pello [peljó], Llodio [ljodíjo]
n
n Itsasondo [icásondo]
n med ⟨i⟩ in samoglasnikom ⟨inV⟩
nj Markina [markínja]
ñ nj Iñaki [injáki], Beñat [benját]
rr r Piarres [pijáres], Agirre [agíre], Arrate [aráte]
ts c Itsaso [icáso]
tt tj Kattalin [katjálin]
tx č Atxaga [ačága], Goikoetxea [gojkóečéa]
tz c Arantzazu [aráncasu], Santurtzi [santúrci], Oiartzun [ojárcun]
u
u Mungia [mungíja]
u v ⟨au⟩ in ⟨eu⟩ Laurentzi [lau̯rénci], Deunoro [deu̯nóro]
x š Xabier [šabíjer], Joxepa [jošépa]
z s Elizondo [elísondo]; Gasteiz [gastêjs], rod. Gasteiza [gastêjsa]; Urzaiz [ursájs], rod. Urzaiza [ursájsa]

Podomačevanje baskovskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz baskovščine so v slovenščini redka, običajno so pisno nepodomačena, npr. txoko [čokó] ‘gastronomsko društvo’, txakoli [čakóli] ‘sorta vina’. V slovenščini je pogosto rabljen izraz euskara [eu̯skára] ‘baskovski jezik’.

Lastna imena

Pri prevzemanju v slovenščino so se v preteklosti uveljavile bodisi španske bodisi francoske imenske oblike, ki jih kot ustaljene ohranjamo. Če pa je baskovsko ime danes edino uradno ime – osebe ali kraja –, ga prevzemamo v tej obliki: Atxaga [ačága], Zuloaga [sulóaga].

Osebna imena
Prevzemanje baskovskih priimkov

Baski v Španiji imajo uradno dvojne priimke (prvi je očetov, drugi materin, priimka si sledita brez vmesnega veznika), v Franciji pa enojne (očetov priimek). V slovenščini navadno uporabljamo priimke v skrajšani obliki: Gabriel Aresti [gabríjel arésti] (namesto Gabriel Aresti Segurola).

V veliki večini baskovski priimki izvirajo iz hišnih imen, so opis kraja (hiše) in ne človeka: Etxeberria [ečéberija] ‘nova hiša’, Zubizarreta [subísareta] ‘(hiša) pri starem mostu’, Elizondo [elísondo] ‘(hiša) ob cerkvi’.

Priimki iz preteklosti so zapisani po španskem ali francoskem pravopisu (Loyola [lojóla] namesto Loiola); to včasih velja tudi za današnje priimke, predvsem na ozemlju Francije. Isti priimek je tako lahko zapisan na več načinov: bask. Etxeberria [ečéberija], šp. večinoma Echevarría, fr. Etcheverry. Po drugi strani pa so lahko današnji izvorno španski priimki zapisani po baskovskem pravopisu: Bakero [bakêro] (šp. Vaquero).

Zemljepisna imena

Ob uveljavljenih španskih in francoskih imenih se postopoma uveljavljajo tudi baskovske imenske različice: Gernika [gerníka] (ob šp. Guernica [gerníka]).

Pri zemljepisnih lastnih imenih večjih krajev in pokrajin so se uveljavila španska in francoska imena – glede na to, v kateri državi se zemljepisna danost nahaja: Bilbao [bilbáo] (bask. Bilbo), San Sebastián [san sebastján] (bask. Donostia), Vitoria [vitórija] (bask. Gasteiz), Pamplona [pamplóna] (bask. Iruñea]); Bayonne [bajón] (bask. Baiona), Saint-Jean-de-Luz [sên-žán-də-luz-] (bask. Donibane Lohizune).

Imena manjših krajev v baskovski avtonomni pokrajini, ki jo najpogosteje imenujemo z zgodovinskim imenom Baskija [báskija] (izvirno pa se imenuje Euskadi [eu̯skádi]), so zapisana v baskovščini. To ime je danes tudi edino uradno ime, pri prevzemanju jih ohranjamo v izvirni obliki: Lekeitio [lekêjtijo] (šp. Lequeitio), Oiartzun [ojárcun] (šp. Oyarzun), Hondarribia [ondáribija] (šp. Fuenterrabia).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Pri prevzemanju baskovskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih:

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene i, e in u, če slednja nista končnica:

Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki na izglasni r:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Xabierjev [šabíjerjev-].

Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski je enaka podaljšani osnovi, če se ta konča na samoglasnik, npr. oñatijski [onjátijski].

Preglas

Preglas o v e se uveljavlja pri sklanjanju in svojilnem pridevniku iz samostalnikov, katerih osnova (podstava pri pridevnikih) se konča na govorjeni c (Zarautz [saráu̯c], rod. Zarautza [saráu̯ca], or. z/s Zarautzom/Zarautzem [ssaráu̯cem]), in pri tistih, ki daljšajo osnovo z j.

Bolgarščina

Pisava

Bolgarska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s petimi dodatnimi črkami – ⟨щ Щ⟩, ⟨ъ Ъ⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩ in cirilično črko z ločevalnim znamenjem ⟨й Й⟩.

Bolgarska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨й Й⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩, ⟨щ Щ⟩, ⟨ъ Ъ⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩.

Zapis v latinici

Pri prečrkovanju bolgarske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. V slovenščini podomačene oblike so enake prečrkovanim.

Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (ali dvo- ali veččrkjem; v pokončnem in ležečem tisku) in slovensko latinično ustreznico.

Mala in velika cirilična črka Mala in velika cirilična
črka v ležečem tisku
Mala in velika latinična črka
а А а А a A
б Б б Б b B
в В в В v V
г Г г Г g G
д Д д Д d D
е Е е Е e E
ж Ж ж Ж ž Ž
з З з З z Z
и И и И i I
й Й й Й j J
к К к К k K
л Л л Л l L
м М м М m M
н Н н Н n N
о О о О o O
п П п П p P
р Р р Р r R
с С с С s S
т Т т Т t T
у У у У u U
ф Ф ф Ф f F
х Х х Х h H
ц Ц ц Ц c C
ч Ч ч Ч č Č
ш Ш ш Ш š Š
щ Щ щ Щ št Št
ъ Ъ ъ Ъ opuščamo (sredi besede ob r)
ali nadomeščamo z a
ь Ь ь Ь j J
ю Ю ю Ю ju Ju
я Я я Я ja Ja

POSEBNOSTI

  1. Črke ⟨щ⟩, ⟨ю⟩ in ⟨я⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom oziroma s po dvema latiničnima črkama: ⟨št⟩, ⟨ju⟩ in ⟨ja⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico (in tudi pri inicialkah), se piše z veliko začetnico le prva enota črkovnega sklopa: ⟨Št⟩ Štrkovo [štə̀rkovo] (bolg. Щърково), ⟨Ju⟩ Jundola [júndola] (bolg. Юндола), ⟨Ja⟩ Javorov [jávorov-] (bolg. Яворов). Obe enoti črkovnega sklopa zapišemo z veliko črko le v nizu samih velikih črk: ⟨ŠT⟩⟨JU⟩ in ⟨JA⟩.
  2. Črko za bolgarski polglasnik ⟨ъ⟩ se pri prečrkovanju nadomešča z ⟨a⟩, v nekaterih prečrkovalnih sistemih pa tudi z ⟨ă⟩. V slovenščino jo prečrkujemo bodisi z ⟨a⟩ bodisi jo opuščamo, in sicer v medsoglasniškem položaju ob črki ⟨r⟩, ko tudi v slovenščini označuje polglasnik. (Glej poglavje »Samoglasniki«.)

Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih

Osebna in zemljepisna imena (ki se v latinico prečrkujejo z dvočrkji ali črkami, ki vsebujejo ločevalna znamenja) se v mednarodnih uradnih dokumentih (razen če imetnik dokumenta izrecno zahteva drugače) prečrkujejo v latinico v skladu s predpisi Zakona o prečrkovanju Republike Bolgarije. Tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) pri prevzemanju bolgarskih lastnih imen v slovenščino ne uporabljamo.

  • ⟨ж Ж⟩ – ⟨zh Zh⟩: Жеравна – Zheravna
  • ⟨й Й⟩ – ⟨y У⟩: Йонко Yonko
  • ⟨ц Ц⟩ – ⟨ts Ts⟩: Царевец – Tsarevets
  • ⟨ч Ч⟩ – ⟨ch Ch⟩: Чирпан – Chirpan
  • ⟨ш Ш⟩ – ⟨sh Sh⟩: Шумен Shumen
  • ⟨щ Щ⟩ – ⟨sht Sht⟩: Пещера Peshtera
  • ⟨ъ Ъ⟩ – ⟨a A⟩: Първанов Parvanov
  • ⟨ь Ь⟩ – ⟨y Y⟩: Вальо Valyo
  • ⟨ю Ю⟩ – ⟨yu Yu⟩: Юруков Yurukov
  • ⟨я Я⟩ – ⟨ya Ya⟩/⟨a A⟩: Ямбол – Yambol, София Sofia

Izgovor

Naglasno mesto

Bolgarščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju bolgarskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo:

Sodobna knjižna bolgarščina ima jakostni oz. dinamični naglas brez tonemskih in kvantitetnih fonoloških nasprotij.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ ⟨a⟩, ⟨е⟩ ⟨e⟩, ⟨и⟩ ⟨i⟩, ⟨о⟩ ⟨o⟩ in ⟨у⟩ ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Bolgarski polglasnik, zapisan s črko ⟨ъ⟩, prevzemamo glede na položaj, in sicer

  1. ob zvočniku r med dvema soglasnikoma ga v slovenščino prevzemamo kot polglasnik: Prvomaj [pǝrvomáj] (bolg. Първомай), Trnovo [tə̀rnovo] (bolg. Търново), Vršec [vǝršéc] (bolg. Вършец), Trn [tə̀rn/tə̀rǝn] (bolg. Трън);
  2. v vseh drugih položajih pa ga zamenjujemo s črko ⟨а⟩ in ga tako tudi izgovarjamo: Aglen [aglén] (bolg. Ъглен), Valkov [válkov-] (bolg. Вълков), Dimitar [dimítar] (bolg. Димитър).

Pri prevzemanju bolgarskih imen iz drugih jezikov z latinično pisavo je treba biti pozoren na zapis polglasnika s črko ⟨а⟩ ali ⟨ă⟩ v medsoglasniškem položaju ob r, pri katerem se slovenski zapis približa bolgarskemu izgovoru.

O posebnosti sklanjanja imen s končajem -⟨ър⟩, ki ga prevzemamo kot -⟨аr⟩, glej poglavje »Krajšanje osnove«.

V sklopu i in poljubnega samoglasnika ⟨иV⟩ – ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j], v zapisu pa ne: Georgiev [georgíjev-] (bolg. Георгиев), Hadžiev [hadžíjev-] (bolg. Хаджиев), Stratiev [stratíjev-] (bolg. Стратиев).

POSEBNOSTI

  1. V izglasnem sklopu ⟨ия⟩ – ⟨ija⟩ je zev zaprt že v ciriličnem zapisu, npr. Julija [júlija] (bolg. Юлия), Sofija [sófija] (bolg. София).
  2. V sklopu ⟨ие⟩ – ⟨ie⟩ za soglasnikom r črko ⟨и⟩ izgovarjamo kot [j], npr. Pomorje [pomórje] (bolg. Поморие), Ludogorje [ludogórje] (bolg. Лудогорие).
  3. Zeva ne zapiramo, če je črka ⟨и⟩ ⟨i⟩ v samoglasniškem črkovnem sklopu na drugem mestu, npr. Seizov [seízov‑] (bolg. Сеизов).
  4. V bolgarskih imenih s črkovnim sklopom ⟨ее⟩ – ⟨ee⟩ protizevni j izjemoma izgovarjamo, ne pa tudi pišemo, npr. Andreev [andrêjev-] (bolg. Андреев). 

Med črki za samoglasnik se je v procesu podomačevanja v preteklosti zaradi približevanja izgovoru vstavljala črka ⟨j⟩, danes je ob enakem izgovoru priporočano slediti izvirnemu zapisu, npr. Stratiev [stratíjev-] (bolg. Стратиев).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ – ⟨b⟩, ⟨в⟩ – ⟨v⟩, ⟨г⟩ – ⟨g⟩, ⟨д⟩ – ⟨d⟩, ⟨ж⟩ – ⟨ž⟩, ⟨з⟩ – ⟨z⟩, ⟨й⟩ – ⟨j⟩, ⟨к⟩ – ⟨k⟩, ⟨л⟩ – ⟨l⟩, ⟨м⟩ – ⟨m⟩, ⟨н⟩ – ⟨n⟩, ⟨п⟩ – ⟨р⟩, ⟨р⟩ – ⟨r⟩, ⟨с⟩ – ⟨s⟩, ⟨т⟩ – ⟨t⟩, ⟨ф⟩ – ⟨f⟩, ⟨х⟩ – ⟨h⟩, ⟨ц⟩ – ⟨c⟩, ⟨ч⟩ – ⟨č⟩, ⟨ш⟩ – ⟨š⟩, ter soglasniška sklopa, zapisana z dvočrkji ⟨дз⟩ – ⟨dz⟩ in ⟨дж⟩ – ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko. Soglasnik, zapisan s črko ⟨в⟩ – ⟨v⟩, položajno izgovarjamo tudi kot [u̯].

POSEBNOST

Cirilično črko ⟨щ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom ⟨št⟩, ki ga izgovarjamo po slovensko: Štrkovo [štə̀rkovo] (bolg. Щърково).

S črkami oz. črkovnimi sklopi ⟨ь⟩ – ⟨j⟩, ⟨ю⟩ – ⟨ju⟩ in ⟨я⟩ – ⟨ja⟩ je v bolgarščini označeno mehčanje predhodnega soglasnika. Po prečrkovanju latinične ustreznike izgovarjamo, kot so zapisani, in sicer

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ъ / ob r v medsoglasniškem položaju ǝ Krstev [kə̀rstev-] (bolg. Кръстев), Prvomaj [pǝrvomáj] (bolg. Първомай), Prvanov [pǝrvánov-] (bolg. Първанов), Trn [tə̀rn/tə̀rǝn] (bolg. Трън), Trnovo [tə̀rnovo] (bolg. Търново), Vršec [vǝršéc] (bolg. Вършец), Mrvaka [mǝrváka] (bolg. Мървака)
a drugod a Aglen [aglén] (bolg. Ъглен), Magliž [maglíž-] (bolg. Mъглиж), Aleksandar [aleksándar] (bolg. Александър), Petar [pétar] (bolg. Петър), Dimitar [dimítar] (bolg. Димитър)

Podomačevanje bolgarskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja, prevzeta iz bolgarščine, so redka. Večinoma gre za prečrkovane in tudi pisno podomačene besede in besedne zveze: račenica [račeníca] (bolg. ръченица) ʻplesʼ; škembe čorba [škémbe čórba] (bolg. шкембе чорба) ʻjuha z vampiʼ; šopska solata [šópska soláta] (bolg. шопска салата).

Lastna imena

Osebna imena

Osebna imena prečrkujemo in jih v tej obliki tudi podomačimo: Neven [néven] (bolg. Невен), Ognjan [ognján] (bolg. Огнян), Blagovesta (blagovésta) (bolg. Благовеста).

Imena svetnikov, vladarjev in drugih znanih zgodovinskih oseb navadno podomačimo tako, da uporabimo slovenski ustreznik rojstnega imena, stalni pridevek pa prevedemo ali podomačimo: Peter I. Bolgarski [pétǝr pǝ̀rvi bolgárski] (bolg. Петър I), Aleksander I. Bolgarski [aleksándǝr pǝ̀rvi bolgárski] (bolg. Александър I Български), Teodor Svetoslav [téodor svétoslav-] (bolg. Тодор Светослав).

Pri nekaterih cesarjih je različica imena ohranjena, npr. Simeon I. Veliki [símeon pǝ̀rvi véliki] (bolg. Симеон I Велики), Smilec [smílǝc] (tudi bratje Smilci) (bolg. Смилец), Smilcena [smilcéna] (bolg. Смилцена), Momčil [mómčil] (bolg. Момчил).

Nekatera bolgarska imena s končajem ⟨ър⟩ – ⟨ar⟩ imajo slovenske vzporednice s končajem ⟨er⟩, npr. Aleksandar [aleksándar] (bolg. Александър) – Aleksander [aleksándǝr], Petar [pétar] (bolg. Петър) – Peter [pétǝr].

Prevzemanje bolgarskih osebnih imen in priimkov

Bolgarski državljani imajo tridelno uradno osebno ime, ki ga sestavljajo rojstno ime, očetovo ime (patronimik) in priimek. Pri prevzemanju v slovenščino in pri uradni rabi se očetovo ime večinoma opušča, npr. Georgi (Ivanov) Dimitrov [geórgi ivanôv- dimitrôv-] (bolg. Георги Иванов Димитров); Ana (Ivanova) Dimitrova [ána ivanôva dimitrôva] (bolg. Ана Иванова Димитрова).

Očetovo ime je z obrazilom za svojilne pridevnike -ov/-ev za moške in -ova/-eva za ženske osebe izpeljano iz imena očeta, npr. Ivanov [ivanôv-] (bolg. Иванов), Ivanova [ivanôva] (bolg. Иванова); Tošev [tóšev-] (bolg. Тошев), Toševa [tóševa] (bolg. Тошева).

Tradicionalni bolgarski priimki so izpeljani iz imena (oz. vzdevka, poklica ipd.) moškega (-ov/-ev; -ova/-eva) ali ženskega (-in/-ina) prednika. Manj pogosti so priimki z obrazili -ski/-ska, -ški/-ška, -čki/-čka ali -ič. Očetova in družinska imena turško-arabskega oz. perzijskega, judovskega, armenskega ali drugega tujega izvora navadno niso izpridevniška.

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti v Bolgariji so se že v preteklosti ustalila slovenska imena ali eksonimi. Ta so enobesedna ali večbesedna; slednja so prevzeta tako, da občnoimenske dele navadno prevedemo, lastnoimenske pa podomačimo oz. jih morfemsko prilagodimo slovenščini, npr.:

Prevajamo oz. podomačujemo tudi imena spomenikov in znamenitosti: Madarski konjenik [madárski konjeník] (bolg. Мадарски конник).

Redka zemljepisna imena so v bolgarščino prevzeli iz sosednjih jezikov, npr. iz turščine: Kazanlik [kázanlik] (bolg. Казанлък – Kazanlăk).

Stvarna imena

Bolj znana bolgarska stvarna imena podomačujemo oz. prevajamo: Panagjurski zaklad [panagjúrski zaklád-] (bolg. Панагюрско съкровище), Univerza svetega/sv. Klimenta Ohridskega v Sofiji [univêrza svétega klímenta óhritskega u̯sófiji] (bolg. Софийски университет „Свети Климент Охридски“), Trnovski patriarhat [tǝ̀rnou̯ski patrijarhát] (bolg. Търновска патриаршия ).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Pri pregibanju bolgarskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Splošno

Večina bolgarskih priimkov oseb moškega spola je izpridevniških samostalnikov, ki jih sklanjamo na dva načina:

  1. priimke s končaji -⟨ски⟩ oz. -⟨ski⟩, -⟨шки⟩ oz. -⟨ški⟩ in -⟨чки⟩ oz. -⟨čki⟩ sklanjamo po pridevniški (četrti) sklanjatvi, npr.
    • Rakovski [rakôu̯ski] (bolg. Раковски), rod. Rakovskega [rakôu̯skega];
    • Bliznaški [bliznáški] (bolg. Близнашки), rod. Bliznaškega [bliznáškega];
    • Kovački [kováčki] (bolg. Ковачки), rod. Kovačkega [kováčkega];
    • Sandanski [sandánski] (bolg. Сандански), rod. Sandanskega [sandánskega];
  2. priimke s končaji -⟨ов⟩ oz. -⟨ov⟩, -⟨eв⟩ oz. -⟨ev⟩ in -⟨ин⟩ oz. -⟨in⟩ sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.
    • Aleksandrov [aleksándrov-] (bolg. Александров), rod. Aleksandrova [aleksándrova];
    • Oračev [oráčev-] (bolg. Орачев), rod. Oračeva [oráčeva];
    • Vigenin [vigénin] (bolg. Вигенин), rod. Vigenina [vigénina].

Ženska imena sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, npr. Bagrjana [bagərjána] (bolg. Багряна), rod. Bagrjane [bagərjáne].

Ženske izpridevniške priimke, ki se razlikujejo od moških in imajo žensko spolsko obrazilo, npr. v končajih -⟨овa⟩ oz. -⟨ova⟩-⟨eвa⟩ oz. -⟨eva⟩ in -⟨скa⟩ oz. -⟨ska⟩, sklanjamo po četrti ženski sklanjatvi:

Zemljepisna imena na končni -o sklanjamo po samostalniški sklanjatvi srednjega spola:

Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike po prvi moški sklanjatvi:

Krajšanje osnove

Pri pregibanju bolgarskih imen v slovenščini se pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer:

  1. neobstojni a v končaju -⟨ър⟩ oz. -⟨ar⟩:
    • Aleksandar [aleksándar] (bolg. Александър), rod. Aleksandra [aleksándra];
    • Petar [pétar] (bolg. Петър), rod. Petra [pétra];
    • Dimitar [dimítar] (bolg. Димитър), rod. Dimitra [dimítra];
  2. neobstojni polglasnik (zapisan s črko e) v nenaglašenem končaju -⟨ец⟩ oz. ‑⟨ec⟩, ki se pojavlja redkeje:
    • Smilec [smílǝc] (bolg. Смилец), rod. Smilca [smílca].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka (skrajšani) rodilniški osnovi imena, npr. Aleksandrov [aleksándrov-], Petrov [pétrov-], Dimitrov [dimítrov-]; Smilčev [smílčev-]. Končni c se pri tem premenjuje s č.

Pri imenih na končni -en osnove ne krajšamo, npr. Milen [mílen] (bolg. Милен), rod. Milena [mílena]; Šumen [šúmen] (bolg. Шумен), rod. Šumena [šúmena]; Kiten [kíten] (bolg. Китен), rod. Kitena [kítena].

Daljšanje osnove

Nekatera bolgarska imena na končni e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen (Goce [góce] (bolg. Гоце), Gjorče [gjórče] (bolg. Гйорче) < Georgi [geórgi] (bolg. Георги), Dame [dáme] (bolg. Даме) < Damjan [dámjan] (bolg. Дамян), Jane [jáne] (bolg. Яне) < Ivan [ívan] (bolg. Иван)), sklanjamo tako, da osnovo daljšamo s t, npr.

POSEBNOST

Nekatera od teh imen pri daljšanju osnove omahujejo, sklanjamo jih namreč tudi tako, da osnovo daljšamo z j (Goce [góce] (bolg. Гоце), rod. Goceja [góceja]). V tem primeru prihaja tudi do preglasa. Glej poglavje »Preglas«.

Osnovo daljšajo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašeni samoglasnik i ter na samoglasnika e in u, če ta dva nista končnica, npr.:

Osnovo daljšamo z j tudi pri večini imen, ki se končajo na -r, npr.:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Stojujev [stójujev-], Grigorjev [grigórjev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene v č.

⟨ц⟩ – ⟨c⟩ Vršec [vəršéc] (bolg. Вършец), or. z Vršecem [zvəršécem]
⟨й⟩ – ⟨j⟩ Blagoj [blagój] (bolg. Благой), or. z Blagojem [zblagójem]; svoj. prid. Blagojev [blagójev-]
⟨ч⟩ – ⟨č⟩ Godeč [godéč] (bolg. Годеч), or. z Godečem [zgodéčem]
⟨ж⟩ – ⟨ž⟩ Magliž [maglíž-] (bolg. Mъглиж), or. z Magližem [zmaglížem]
⟨ш⟩ – ⟨š⟩ Kormisoš [kormisóš] (bolg. Кормисoш), or. s Kormisošem [skormisóšem]; svoj. prid. Kormisošev [kormisóšev-]

Preglašujemo tudi imena s končno črko ⟨я⟩ – ⟨ja⟩ in končajem ⟨ьo⟩ – ⟨jo⟩. Pri prvih (končnica -a) se preglas uresničuje, če jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi; pri drugih (končnica -o) so imena na željo nosilca lahko zapisana tudi s končno črko ⟨ю⟩, ki jo v tem primeru izjemoma zapisujemo in izgovarjamo kot ⟨jo⟩ (namesto ⟨ju⟩).

⟨я⟩ – ⟨ja⟩ Ilija [ilíja] (bolg. Илия), or. z Ilijem [zilíjem] (or. 2. sklanjatve z Ilijo [zilíjo]); svoj. prid. Ilijev [ilíjev-]
⟨ьo⟩ – ⟨jo⟩ Botjo [bótjo] (bolg. Ботьо), or. z Botjem [zbótjem]; svoj. prid. Botjev [bótjev‑]
⟨ьo⟩/⟨ю⟩ – ⟨jo⟩ Željo [žéljo] (bolg. Жельо/Желю), or. z Željem [zžéljem]; svoj. prid. Željev [žéljev‑]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Velizar [velizár] (bolg. Велизар), or. z Velizarjem [zvelizárjem]; svoj. prid. Velizarjev [velizárjev-].

Preglašujemo tudi imena moškega spola, katerih osnovo pri pregibanju daljšamo z j, npr. Veždi [véždi] (bolg. Вежди), or. z Veždijem [zvéždijem]; svoj. prid. Veždijev [véždijev‑].

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v bolgarščini in slovenščini

Standardna grafična različica narekovajev v bolgarščini je „___“, ki so tako kot v slovenščini stični. Po bolgarskem pravopisu se v narekovajih zapisuje tudi del stvarnih lastnih imen, ki je v vlogi desnega prilastka. Pri prevajanju v slovenščino narekovaje opuščamo, poimenovanje po znanih osebnostih pa postavljamo v rodilnik: Nacionalna knjižnica svetih/sv. Cirila in Metoda [nacijonálna knjížnica svétih ciríla in metóda] (bolg. Национална библиотека „Св. св. Кирил и Методий“); Naravoslovno-matematična gimnazija Janeta Sandanskega [naravoslôu̯no-matemátična gimnázija jáneta sandánskega] (bolg. Природо-математическа гимназия „Яне Сандански“).

Bosanščina

Pisava

Bosanska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s štirimi črkami z ločevalnimi znamenji ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebno črko ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.

Bosanski jezik se zapisuje v latinici in cirilici, danes v rabi prevladuje latinica. V zgodovini sta se uporabljali tudi bosančica, posebna bosanska različica cirilice, in arabica (bos. arebica), bosanska različica arabske pisave.

Bosanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨đ Đ⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨lj Lj⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩, ⟨z Ž⟩.

O vključevanju bosanskih posebnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V bosanski pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Posebno črko ⟨đ Đ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.

Izgovor

Naglasno mesto

Bosanščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Ismet [ísmet], Jajce [jájce], Sarajevo [sárajẹvo-], Jahorina [jáhorina], Džemal [džémal]. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto bosanskih besed praviloma ohranjamo.

Bosansko naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov v slovenščino ne prevzemamo.

POSEBNOSTI

  1. V slovenščini se je pri nekaterih pogosteje rabljenih imenih ustalilo naglaševanje, ki se razlikuje od bosanskega, npr. Merima [mêrima] (in ne [meríma]), Selimovič [selímovič], ali pa je v rabi naglasna dvojnica, npr. Bihać [biháč] in [bíhač]; Hercegovina [hercegovína] in [hêrcegovina].
  2. V knjižni bosanščini se naglas pri pregibanju tudi premika, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo, navadno prevzamemo imenovalniški naglas, npr. Grmeč [gə̀rmeč] (bos. Gȑmēč, rod. Grméča).
  3. Pri redkih imenih se v bosanščini moška in ženska različica imena razlikujeta zgolj glede naglasa, npr. moški imeni Sadija [sádija] (bos. Sádija) in Alija [álija] (bos. Àlija) ter ženski imeni Sadija [sadíja] (bos. Sadíja, Sadìja), Alija [alíja] (bos. Alíja, Alìja).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

POSEBNOST

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, kadar sta naglašena, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozki e in ozki o (Ćopić [čópič], Ostrožac [óstrožac], Begić [bégič], Nedžad [nédžad-], Tešanj [téšan’/téšan]), kot široki e in široki o pa, kadar e stoji pred [r] ali [j] (Neretva [nêretva], Lejla [lêjla]) oz. kadar o stoji pred [v] ali [u̯] (Novi Grad [nôvi grád-]).

V bosanskih imenih so samoglasniški sklopi zapisani tako, kot se izgovorijo. Med samoglasnikom i in drugimi samoglasniki je protizevni j zapisan (Alija [álija], Asija [ásija]); v obrnjenem zaporedju zeva ne zapolnjujemo ne v zapisu ne v govoru (Husein [husêin], Smail [smáil]).

POSEBNOST

Pri nekaterih ženskih imenih se pojavljajo pisne različice t. i. klicnih imen, ki so povezane s spremembo naglasnega mesta, npr. Aiša [aíša] proti Ajša [ájša].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ć⟩, v slovenščino prevzemamo kot [č], npr. Andrić [ándrič], Ćopić [čópič], Selimović [selímovič].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨đ⟩ ali (redko tudi) dvočrkjem ⟨dj⟩, v slovenščino prevzemamo kot [dž], npr. Đurić [džúrič], Đedović (redko Djedović) [džédovič], Niđara [nídžara].

Bosanščina pozna zlogotvorni soglasnik ⟨r⟩, ki ga v medsoglasniškem položaju izgovarjamo po slovensko, torej kot [ər], npr. Srđan [sə̀rdžan], Drvar [də̀rvar], Brčko [bə̀rčko].

Nekatera bosanska imena so že v izvirniku zapisana na dva načina – npr. Midhat in Mithat [míthat], tj. z upoštevanjem prilikovanja po zvenečnosti ali z izglasnim razzvenečenjem, npr. Ahmed [áhmed-] in Ahmet [áhmet]. V slovenščino imena prevzemamo tako, kot so zapisana v izvirniku oz. v uradnih dokumentih.

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ć č Bihać [biháč] in [bíhač], Vijećnica [vijéčnica], Vogošća [vógošča], Šabići [šábići], Vuletić [vúletič], Kotromanić [kótromanič]
đ Zagrađe [zágradže], Đoko [džóko], Điđi [džídži], Srđan [sə̀rdžan]
dj Djedović [džédovič]

Podomačevanje bosanskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz bosanščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze

  1. pisno podomačene, npr. steček [stéčək] (bos. stećak) ‘nagrobni kamen’, čevapčič [čevápčič] (bos. ćevap/ćevapčić) ‘jed’;
  2. pisno nepodomačene, npr. sevdalinka [seu̯dalínka] ‘ljubezenska pesem’, tufahija [tufáhija] ‘jed’, hrkljuš [hə̀rkljuš] ‘izmišljena igra’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v bosanščini, npr. Tomislavgrad [tómislau̯grád-], Stolac [stólac], Prijedor [príjedor], Mrkonjić Grad [mə̀rkonjič grád-], Gromiljak [grómiljak]; Novković [nôu̯kovič].

Osebna imena

Sodobna bosanska imena prevzemamo nespremenjena; tudi če gre za klicne in hipokoristične oblike imen (npr. Ćaze [čáze]), se ravnamo po uradnem zapisu.

Imena zgodovinskih oseb načeloma podomačujemo, in sicer tako, da uporabljamo slovenska imena, npr. Štefan Tomaš [štéfan tómaš] (bos. Stjepan Tomaš), a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od bosanske, npr. Sandalj Hranić Kosača [sándal’/sándal hránič kósača], Tvrtko I. Kotromanić [tvə̀rtko pə̀rvi kótromanič].

Pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo vezaj, uporabljen v imenih nekaterih zgodovinskih osebnosti, pri katerih je ime zapisano pred nazivom osebe: Hasan-aga [hásan-ága], Salih-baša [sálih-báša], Nasrudin-hodža [násrudin-hódža], Mehmed-paša [méhmet-páša]. Tudi v sodobni rabi je med imenom in nazivom, če ga zapisujemo, vezaj.

POSEBNOST

Če je naziv zapisan pred imenom ali kakim drugim nazivom, ni zapisan z vezaje, pri prevzemanju v slovenščino pa sklanjamo tudi naziv: hadži Ibrahim [hádži íbrahim], rod. hadžija Ibrahima.

Zemljepisna imena

Za ime države in nekaterih zemljepisnih danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Bosna in Hercegovina [bósna in hercegovína/hêrcegovina] (bos. Bosna i Hercegovina). Med enobesednimi eksonimi so redka imena krajev, npr. Banjaluka [bánjalúka] (bos. Banja Luka), nekaj je tudi nekrajevnih imen, npr. Medžugorje [medžugórje] (bos. Međugorje). Večina imen mest in rek ni zapisana drugače, kot bi bila v slovenščini (npr. Una [úna]). Enobesedna imena rek sicer zapisujemo kot v izvirniku (Sutjeska [sútjeska]).

Pri večbesednih eksonimih se je uveljavilo, da občne sestavine imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Blidinjsko jezero [blídin’sko/blídinsko jézero] (bos. Blidinje jezero), Dinarsko gorovje [dínarsko gorôu̯je] (bos. Dinarsko gorje ali Dinaridi).

Stvarna imena

Imena upravnih enot – kantonov Federacije Bosne in Hercegovine so v slovenskih besedilih pisno podomačena: Unsko-sanski kanton [únsko-sánski kantón], Posavski kanton [posáu̯ski kantón], Tuzelski kanton [túzǝlski kantón], Zeniško-dobojski kanton [zéniško-dóbojski kantón], Bosansko-podrinski kanton Goražde [bosánsko-podrínski kantón góražde], Srednjebosanski kanton [srédnjebosánski kantón], Hercegovsko-neretvanski kanton [hercegôu̯sko/hêrcegôu̯sko-neretvánski kantón], Kanton Sarajevo [kantón sárajẹvo], Kanton 10 [kantón desét]. Pri tem pridevnike iz lastnih imen tvorimo po slovenskih pravilih, npr.:

POSEBNOST

Pri tvorbi pridevnika iz imena Bosna [bósna] – bosenski [bósǝnski] se ohranja tudi v slovenščini uveljavljena oblika bosanski [bosánski]. Po slovenskih pravilih se sicer v soglasniški sklop [sn] vriva polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, a ga izpodriva izvirna oblika z neobstojnim a.

O tvorbi pridevnikov iz imen s končajem -la (tuzelski) glej poglavje »Osnova na končni -l ali -n« (Glasovno-črkovne premene).

O tvorbi pridevnikov iz imen s končajem -va (neretvanski) glej poglavje »Osnova na končni -v« (Glasovno-črkovne premene).

O tvorbi pridevnikov iz imen obrečnih območij (podrinski) glej poglavje »Neobstojni i« (Glasovno-črkovne premene).

Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma prevajamo imena umetnostnih in leposlovnih stvaritev, npr. Most na Drini [móst na dríni] (bos. Na Drini ćuprija), Nikogaršnja zemlja [nikógaršnja zêmlja] (bos. Ničija zemlja), ter večjih ustanov, npr. Univerza v Tuzli [univêrza u̯‿túzli] (bos. Univerzitet u Tuzli).

Imen glasbenih skupin in časopisov ne prevajamo: Bijelo Dugme [bijélo dúgme], Dnevni avaz [dnéu̯ni aváz-].

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Pri pregibanju bosanskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Splošno

Zemljepisna imena na -e in -o, ki so večinoma srednjega spola, sklanjamo po

  1. samostalniški sklanjatvi srednjega spola:
    • Orašje [orášje], rod. Orašja [orášja];
    • Žepče [žépče], rod. Žepča [žépča];
    • Goražde [góražde], rod. Goražda [góražda];
    • Bugojno [búgojno], rod. Bugojna [búgojna];
    • Livno [líu̯no], rod. Livna [líu̯na];
  2. redkeje tudi po pridevniški (četrti) sklanjatvi srednjega spola, to pa zlasti tedaj, ko je ime posamostaljeni pridevnik:
    • Brčko [bə̀rčko], rod. Brčkega [bə̀rčkega].

Pri izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom in soglasniškim sklopom nezvočnik + zvočnik ali zvočnik + zvočnik, npr. Tuzla, Livno, se pred obrazili -ski in -čan v osnovo vriva polglasnik, in sicer Livno [líu̯no], rod. Livna [líu̯na]; prid. livenski [lívǝnski], preb. i. Livenčan [lívǝnčan].

Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike, in sicer

  1. po prvi moški sklanjatvi:
    • Zoranovići [zoránoviči], rod. mn. Zoranovićev [zoránovičev-];
    • Laktaši [laktáši], rod. mn. Laktašev [laktášev-];
  2. po prvi ženski sklanjatvi:
    • Živinice [žívinice], rod. mn. Živinic [žívinic];
    • Pale [pále], rod. mn. Pal [pál].

Krajšanje osnove

Pri pregibanju bosanskih imen v slovenščini se zlasti v imenih slovanskega porekla pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer neobstojni a v priponskih obrazilih -ac in -ak ter (redkeje) tudi neobstojni polglasnik, zapisan s črko e.

Pri imenih s priponskim obrazilom -ac (Šamac, Pozderac) in -ak (Ušivak, Gradačac) zapisani a v imenovalniku izgovorimo po črki, opuščamo pa ga pri pregibanju:

POSEBNOST

Na pojav neobstojnega a zaradi bližine vplivajo navade v izvirnem jeziku. Npr. obrazilo -ak je v bosanskem jeziku tudi naglašeno, zato v nekaterih imenih ne izpada (Kiseljak [kiselják], rod. Kiseljaka [kiseljáka]), pri nekaterih drugih imenih, npr. Kakanj [kákan’/kákan], pa se je uveljavilo bosansko krajšanje osnove (rod. Kaknja [káknja]).

Pri izpeljankah iz teh imen (večinoma pridevniških s priponskim obrazilom -ski in v prebivalskih imenih z obrazilom -čan) je odločilen zadnji glas osnove: če se ime konča na zvočnik, obrazili -ski in -čan le dodamo osnovi: Šamac [šámac] – prid. šamski [šámski]; preb. i. Šamčan [šámčan]. Pri nekaterih izglasje spreminja tudi prvi glas v obrazilu (Gradačac [gradáčac] – prid. gradaški [gradáški]) oziroma osnovi dodamo le obrazilo -an: preb. i. Gradačan [gradáčan].

Imena z obrazilom -ek in neobstojnim polglasnikom so redka, npr. Bebek [bébək], rod. Bebka [bépka].

Podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi (Nametkov [námetkov-], Bebkov [bébkov-]), če se ime konča na c, pa se ta premenjuje s č, npr. Pozderčev [pozdêrčev-].

Daljšanje osnove

Pri prevzemanju v slovenščino večino imen s končnim -r pregibamo tako, da daljšamo osnovo z j (v izvirnem jeziku daljšanja ni):

POSEBNOSTI

  1. Osnove ne daljšajo nekatera enozložna zemljepisna imena, npr. Dvor [dvór], rod. Dvora [dvóra], kar ni drugače kot v slovenščini. Pri nekaterih drugih imenih je daljšanje neustaljeno, pogosteje jih sklanjamo z nespremenjeno osnovo, npr. Prijedor [príjedor], rod. Prijedora [príjedora] in Prijedorja [príjedorja]; prid. prijedorski [prijedorski].
  2. Nekatera imena na končni e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen (Brajče [brájče] < Ibrahim [ibráhim], Sule [súle] < Sulejman [sulêjman], Ćaze [čáze] < Ćazim [čázim]), sklanjamo na dva načina. Osnovo daljšamo z j (Sule [súle], rod. Suleja [súleja]), še pogosteje pa, po zgledu slovenskih imen (tip Cene, Bine, Jure), osnovo daljšamo s t, npr. Ćaze [čáze], rod. Ćazeta [čázeta]. V tem primeru se imena ne preglašujejo. Glej poglavje »Preglas«.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Amirjev [ámirjev-], Ćazetov [čázetov-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena moškega spola konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali , ki so v bosanskem jeziku zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨č⟩, ⟨j⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩, ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

⟨c⟩ Pozderac [pozdêrac], or. s Pozdercem [spozdêrcem]; svoj. prid. Pozderčev [pozdêrčev-]
⟨ć⟩ Šantić [šántič], or. s Šantićem [sšántičem]; svoj. prid. Šantićev [šántičev-]
⟨č⟩ Vrnograč [və̀rnograč], or. z Vrnogračem [zvə̀rnogračem]
⟨š⟩ Vancaš [váncaš], or. z Vancašem [zváncašem]; svoj. prid. Vancašev [váncašev-]
⟨ž⟩ Grabež [grábež-], or. z Grabežem [zgrábežem]
⟨j⟩ Doboj [dóboj], or. z Dobojem [zdóbojem]
⟨lj⟩ Počitelj [póčitel’/póčitel], or. s Počiteljem [spóčiteljem]
⟨nj⟩ Kakanj [kákan’/kákan], or. s Kaknjem [skáknjem]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Dizdar [dízdar], or. z Dizdarjem [zdízdarjem]; svoj. prid. Dizdarjev [dízdarjev-].

Pregibanje večbesednih imen

Pri prevzemanju bosanskih večdelnih zemljepisnih imen sklanjamo vse sestavine, tudi če so imena priredno zložena in povezana z nestičnim vezajem, npr. Kričići - Jejići [kríčiči - jêjiči], rod. mn. Kričićev - Jejićev [kríčičeu̯ - jêjičev-]. Sklanjamo tudi povezani spolsko neujemalni imenski enoti, npr. Pješivac - Kula [pjéšivac - kúla], rod. Pješivca - Kule [pjéšiu̯ca - kúle].

POSEBNOST

Nekatera bosanska priredno sestavljena imena so povezana z veznikom i (slov. in). Taka imena ohranjamo zapisana, kot so v izvirniku, in sklanjamo obe sestavini, npr. Željevo i Župa [žéljevo i žúpa], mest. v Željevu i Župi [u̯žéljevu i žúpi].

V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini tako tudi pregibamo, npr. Gornji Vakuf [górnji vákuf], rod. Gornjega Vakufa [górnjega vákufa]. V nasprotnem primeru je prva sestavina nepregibna, npr. Kulen Vakuf [kúlen vákuf], mest. v Kulen Vakufu [u̯kúlen vákufu].

POSEBNOST

Če je pridevnik zapostavljen, sklanjamo obe sestavini: Dubrave Donje [dúbrave dónje], mest. mn. v Dubravah Donjih [u̯dúbravah dónjih].

Češčina

Pisava

Češka različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s 15 črkami z ločevalnimi znamenji in dvočrkjem ⟨ch⟩.

Češka abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨d D⟩, ⟨ď Ď⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨ě Ě⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨ch CH⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ň Ň⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨ř Ř⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨ť Ť⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨ů Ů⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.

POSEBNOSTI

  1. Črke ⟨q Q⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩ so del češke abecede, a se pojavljajo le v prevzetih besedah. Izgovarjamo jih v skladu s pravili za prevzemanje iz izvornega jezika.
  2. Dvočrkje ⟨ch CH⟩ je v češčini obravnavano kot ena črka. V lastnih imenih se z veliko črko piše le prva črka dvočrkja, npr. Chrudim [hrúdim]. Pri kraticah se običajno zapiše oba elementa dvočrkja (npr. CHKO češ. chráněná krajinná oblast ‘krajinski park’).
  3. Črka ⟨ů Ů⟩ se nikoli ne uporablja na začetku besede.

O vključevanju čeških črk z ločevalnimi znamenji in dvočrkja v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V češki pisavi so uporabljena štiri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

V češki abecedi so črke z ločevalnimi znamenji, ki označujejo mehkost, obravnavane kot en znak.

Ostrivec na črkah v obrazilu ová ali ý se piše le v (citatnem) imenovalniku ednine, Chytilová [hítilova], rod. Chytilove [hítilove]; Veselý [vêseli], rod. Veselega [vêselega].

Izgovor

Naglasno mesto

Češke besede so naglašene na prvem zlogu, npr. Bedřich Smetana [bédžih smétana]. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Ostrivec na samoglasnikih v češčini označuje dolge samoglasnike in ga ne smemo zamenjati z naglasnim znamenjem, npr. Vaculík [váculik].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar je e pred j ali r (npr. Hejnice [hêjnice], Neratovice [nêratovice]) in o pred v ali (npr. Louny [lôu̯ni]). Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Nový Jičín [nôvi jíčin], Nová Paka [nôva páka].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

POSEBNOSTI

  1. Češčina loči med dolgimi in kratkimi samoglasniki. Dolgi ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩, ⟨ú⟩ so označeni z ostrivcem. Pri prevzemanju v slovenščino se kratki in dolgi samoglasniki izenačijo in se izgovarjajo po slovensko.
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ě⟩, za soglasniki b, p, v in f v slovenščino prevzemamo kot [je], npr. Běchovice [bjéhovice], Pětihosty [pjétihosti], Nedvěd [nédvjed-]. Kadar se pojavlja za soglasnikom m, ga prevzemamo kot [nje], npr. Litoměřice [lítomnjeržice], Staré Město [stáre mnjésto].
  3. Dolgi o, zapisan s črko ⟨ó⟩, se v češčini uporablja zelo redko, le v prevzetih besedah, npr. Róza [róza].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ů⟩, v slovenščino prevzemamo kot [u], npr. Tůma [túma].
  5. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨y⟩ in ⟨ý⟩, v slovenščino prevzemamo kot [i], npr. Masaryk [másarik], Tyl [tíl]; Frýdlant [frídlant].

O polglasniškem branju črke ⟨e⟩ glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Zev v sklopu samoglasnika, zapisanega z ⟨i⟩, in poljubnega drugega samoglasnika, zapiramo z [j], npr. Eliáš [élijaš], Natálie [nátalije], Marius [márijus].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨h⟩, ki ga v češčini izgovarjajo kot zveneči grlni h, v slovenščino prevzemamo kot [h]: Hynek [hínək], Hrabal [hrábal], Vinohrady [vínohradi], Horáková [hórakova], Kohout [kóhou̯t].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨v⟩, ki v češčini pred nezvenečim soglasnikom in v izglasju besede prehaja v [f], v slovenščino prevzemamo kot dvoustnični [u̯]: Horní Slavkov [hórni sláu̯kov-]; Žižkov [žížkou̯], rod. Žižkova [žížkova]; Jaroslav [jároslau̯], rod. Jaroslava [jároslava].

Dvočrkje ⟨ch⟩ v slovenščino prevzemamo kot [h]: Chlumec [hlúməc], Chodov [hódov-].

Češčina pozna mehke soglasnike, ki so v pisavi označeni s črkami ⟨ď Ď⟩, ⟨ň Ň⟩ in ⟨ť Ť⟩. Pri prevzemanju mehkost nakazujemo z j, npr. Ďáblice [djáblice], Máňa [mánja], Báťa [bátja]. Enako velja, kadar stojijo črke ⟨d⟩, ⟨n⟩ in ⟨t⟩ pred ⟨ě⟩, npr. Český Těšín [čéski tjéšin], Děčín [djéčin], Němcová [njémcova].

POSEBNOST

Češke mehke soglasnike, ki so v položaju pred samoglasnikom ⟨i⟩ zapisani s črkami ⟨d⟩, ⟨n⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo kot navadne [d], [n] in [t], npr. Antonín [ántonin], Chrudim [hrúdim], Tišnov [tíšnov-].

Češki mehki ⟨ř Ř⟩ v slovenščino prevzemamo kot [rž] (Dvořák [dvóržak]), glede na položaj v besedi pa tudi kot [ž], [rš] ali [š]. (Glej poglavje »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini«. )

Zvenečnostne premene mehkih soglasnikov iz preglednice niso izrecno razvidne.

  1. Črko ⟨ď Ď⟩ pred samoglasnikom izgovorimo kot [dj] (Ďáblice [djáblice]), v izglasju in pred soglasnikom pa kot [t]. Slovenščina ne pozna mehkega izgovora soglasnika t.
  2. Črko ⟨ť Ť⟩ pred samoglasnikom izgovorimo kot [tj] (Báťa [bátja], rod. Báťe [bátje]). V izglasju in pred soglasnikom je izgovorjena kot [t]: Unhošť [únhošt], rod. Unhošťa [únhoštja], preb. i. Unhošťan [únhoštjan], prid. unhošťski [únhoštski].
  3. Črko ⟨ř Ř⟩ izgovorimo kot [ž], in sicer v vzglasju ali če sledi samoglasniku oz. zvenečemu soglasniku: Řitka [žítka], Březina [bžézina], Břeclav [bžéclav-]. Med dvema samoglasnikoma je izgovorjena kot [rž]: Dvořák [dvóržak], Jiří [jírži]. Če sledi nezvenečemu soglasniku, je izgovorjena kot [š]: Přemysl [pšémisəl], v izglasju za samoglasnikom kot [rš]: Kolář [kólarš], rod. Kolářa [kólarža]; Halíř [hálirš], rod. Halířa [hálirža].

V češčini se lahko pojavljajo tudi podvojeni soglasniki, ki jih znotraj besede izgovarjamo enojno. Tak izgovor prevzemamo tudi v slovenščino, npr. Anna [ána].

Češčina pozna zlogotvorne soglasnike. Zlogotvorna ⟨r⟩ in ⟨l⟩ v slovenščini izgovarjamo s polglasnikom, npr. Petr [pétər], Vltava [və̀ltava].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
d pred ⟨ě⟩ dj Děčín [djéčin], Budějovice [búdjejovice]
d pred ⟨i⟩ d Podivín [pódivin], Zdice [zdíce]
ď Ď pred samoglasnikom dj Ďáblice [djáblice], Žďár nad Sazavou [ždjár nat sázavou̯]
ě za ⟨b⟩, ⟨p⟩, ⟨v⟩, ⟨f⟩ je Běchovice [bjéhovice], Pětihosty [pjétihosti], Nedvěd [nédvjed-]
ě za ⟨m⟩ nje Staré Město [stáre mnjésto], Litoměřice [lítomnjeržice]
ch h Chytilová [hítilova], Mucha [múha], Mach [máh], Kratochvílová [krátohvilova]
n pred ⟨ě⟩ nj Němcová [njémcova], Bechyně [béhinje]
n pred ⟨i⟩ n Hodonín [hódonin], Mělník [mnjélnik]
ň pred samoglasnikom nj Máňa [mánja], Hliňany [hlínjani]
ň v izglasju in pred soglasnikom n’/n
Libeň [líbən’/líbən], Stáňkov [stán’kov-/stánkov‑]
ř med dvema samoglasnikoma Dvořák [dvóržak], Jiří [jírži], Kroměříž [krómnjeržiž-], Podařilová [pódaržilova]
ř v izglasju za samoglasnikom Kolář [kólarž-], Halíř [hálirž-], Mečíř [méčirž-]
ř v vzglasju in za zvenečim soglasnikom ž Řitka [žítka], Březina [bžézina], Břeclav [bžéclav-]
ř za nezvenečim soglasnikom š Přemysl [pšémisəl], Přerov [pšêrov-], Pelhřimov [pélhšimov-]
t pred ⟨ě⟩ tj Český Těšín [čéski tjéšin], Hradiště [hrádištje]
t pred ⟨i⟩ t Hostivice [hóstivice], Slatiňany [slátinjani]
ť Ť pred samoglasnikom tj Baťa [bátja], Baťová [bátjova]
ť Ť v izglasju in pred soglasnikom t Unhošť [únhošt], Třešť [tšéšt]
ů u Martinů [mártinu], Tůma [túma], Růžička [rúžička]
y i Masaryk [másarik], Tyl [tíl], Kryl [kríl]
ý i Borovský [bórou̯ski], Kaplický [káplicki]

POSEBNOSTI

  1. V slovenskih zemljepisnih imenih za češke zemljepisne danosti, tj. eksonimih, je češki zveneči grlni h izjemoma prevzet kot [g] in s črko ⟨g⟩ tudi zapisan, npr. Praga [prága] (češ. Praha), Višegrad [víšegrad] (češ. Vyšehrad), Bela gora [béla gôra] (češ. Bílá hora).
  2. Črka ⟨e⟩ se v češčini izgovarja kot [e] (češ. Chlumec [ˈxlumɛʦ], Bloudek [ˈblɔudɛk], Havel [ˈɦavɛl], Hašek [ˈɦaʃɛk]). V slovenščini se je pri nekaterih imenih s končaji ec, ek in el uveljavil polglasniški izgovor črke ⟨e⟩, kar vpliva na izpadanje neobstojnega samoglasnika, npr: Chlumec [hlúməc], rod. Chlumca [hlúmca]. Glej poglavje »Krajšanje osnove«.

Nekateri glasovi se v lastnih imenih ne pojavljajo v vseh obravnavanih položajih, zato primerov ne navajamo, npr. f pred ě ali ď v izglasju.

O imenih z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Podomačevanje čeških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz češčine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede praviloma pisno podomačene: bramboraki [brámboraki] (češ. bramboráky), škubanki [škúbanki] (češ. škubánky).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v češčini: Václav Černý [václau̯ čêrni], Děčín [djéčin], Zlín [zlín], Frýdek-Místek [frídək-místək], Haviřov [háviržov-], Cheb [héb-], Hradec Králové [hrádəc králove]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena

Zgodovinska imena čeških vladarjev so redkeje podomačena (Vratislav [vrátislav-], Přemysl Otokar [pšémisəl ótokar]), če pa so, se je uveljavilo, da namesto čeških osebnih imen uporabljamo slovenska, razlikovalna določila pa prevedemo, npr. Venčeslav Enooki [vénčeslav- enoóki] (češ. Václav Jednooký); če je razlikovalni dodatek izimenski, ime zgolj podomačimo, npr. Jurij Podjebradski [júrij podjebrátski] (češ. Jiří z Poděbrad). Enako velja tudi za imena svetnikov, npr. Neža Praška [néža práška] (češ. Anežka Česká), Janez Nepomuk [jánez- népomuk] (češ. Jan Nepomucký).

Pisno podomačena oz. prilagojena so imena plemiških rodbin, npr. Přemysloviči/Přemyslidi [pšémisloviči/pšémislidi] (češ. Přemyslovci), Jesenski [jésenski] (češ. Jesenský).

Prevzemanje čeških priimkov

V češčini se priimki oseb ženskega spola praviloma končujejo s pridevniškim obrazilom -ová (npr. Svobodová [svôbodova] iz Svoboda [svôboda]). Če je priimek izvorno pridevniški, se končni ý spremeni v á (npr. Veselá [vêsela] iz Veselý [vêseli], Novotná [nôvotna] iz Novotný [nôvotni]). Priimki, ki se končujejo na dolgi u, zapisan s črko ⟨ů⟩, se pri osebah ženskega spola ne spreminjajo (npr. Janů [jánu]). Pridevniško obrazilo se pri tvorjenju priimkov ne preglašuje (npr. Benešová [bénešova] iz Beneš [béneš]).

Sodobna češka zakonodaja omogoča zapis ženskih priimkov brez pridevniškega obrazila.

Zemljepisna imena

Za nekatere češke zemljepisne danosti so se že v preteklosti uveljavila slovenska ali zgolj pisno podomačena zemljepisna imena (eksonimi), npr. imena nekaterih bolj znanih mest: glavno mesto Praga [prága] (češ. Praha), Plzen [pə̀lzən] (češ. Plzeň), Hradčani [hrátčani] (češ. Hradčany), Olomuc [ólomuc] (češ. Olomouc). Eksonimi so tudi ime države – Češka [čéška] (češ. Česko/Česká republika) – in nekaterih pokrajin (Moravska [moráu̯ska] (češ. Morava), Sudeti [sudéti] (češ. Sudety)) ter redkih rek in gorovij, npr. Krkonoši [kərkonóši] (češ. Krkonoše), Laba [lába] (češ. Labe), Lužiška Nisa [lúžiška nísa] (češ. Lužická Nisa).

V večbesednih eksonimih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo slovenščini, občnoimenske prevedemo, pridevniki iz že podomačenih imen pa sledijo podomačeni obliki, npr. Zahodni Karpati [zahódni karpáti] (češ. Západní Karpaty), Moravska vrata [moráu̯ska ráta/vráta] (češ. Moravska brána); Češko-moravska planota [čéško-moráu̯ska planôta] (češ. Českomoravská vrchovina), Karlov most [kárlou̯ móst] (češ. Karlův most).

Pri nekaterih imenih se (tudi v slovenskih različicah) občnoimenska sestavina zaradi uveljavljenosti ali kulturno specifičnega pomena ne prevaja, npr. Karlovi Vari [kárlovi vári] (češ. Karlovy Vary) in ne Karlove Toplice; Mariánské Lázně [márijanske láznje] in ne Marijine Kopeli.

Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih prevajamo, npr. katedrala svetega Vida (češ. Katedrála svetého Víta), cerkev svetega Petra in Pavla (češ. kostel svatého Petra a Pavla), kip svetega Janeza Nepomuka (češ. socha svatého Jana Nepomuckého).

Stvarna imena

Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka stvarna imena, npr. Praška astronomska ura [práška astronómska úra] (češ. Staroměstský orloj), Karlova univerza v Pragi [kárlova univêrza u̯prági] (češ. Univerzita Karlova v Praze).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto čeških uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Češčina kot slovanski jezik besede pregiba podobno kot slovenščina, a se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Spremembe slovničnih kategorij

Slovničnih kategorij besed – spola, števila – pri prevzemanju iz češčine načeloma ne spreminjamo.

Nekatera imena, ki se končajo na soglasnik, so v češčini ženskega spola in se sklanjajo po drugi ženski (i-jevski) sklanjatvi, v slovenščini pa jih uvrščamo med samostalnike moškega spola in jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.

Izjemoma ženski spol ohranijo tudi občne sestavine imen, ki so enakozvočne s slovenskimi samostalniki, ki jih sklanjamo po drugi ženski sklanjatvi (Česká Ves [čéska vés] ž, rod. Česke Vesi [čéske vési]).

Imena voda, rek, ki so v češčini srednjega spola, v slovenščini pogosto postanejo ženskega spola: Laba ž [lába] (češ. Labe s [lábe]), Mža [mžá] (češ. Mže [mžé]). Morfemsko podomačimo tudi imena na -ice, npr. Lužnice in Šťávnice v Lužnica [lúžnica] in Šťávnica [štjánica]. 

Krajšanje osnove

Pri imenih s končaji -ec (Vitovec), -ek (Čapek) in -el (Skácel) v slovenščini črko ⟨e⟩ izgovarjamo kot polglasnik, ki ga v odvisnih sklonih pri pregibanju izpuščamo:

Tudi v češčini samoglasnik e pri pregibanju izpada – slovensko in češko sklanjanje se torej tu ujemata.

Če je polglasnik v imenu le izgovorjen, ne pa tudi zapisan, kar se v čeških imenih zgodi zaradi zlogotovornih izglasnih zvočnikov, ki jih v slovenščini vedno izgovorimo s polglasnikom, ta polglasnik izpada le v govoru. Pojavlja se v imenovalniku (in enakem tožilniku) med

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr. Vitovčev [vítou̯čev-], Čapkov [čápkov-], Skáclov [skáclov-]. Enako velja, če je osnova skrajšana le v govoru, npr. Lendlov [léndlov-], Demlov [démlov-].

Pri zemljepisnih imenih se nezapisani polglasnik pojavlja tudi v govorni podstavi izpeljank z obrazili -ski in -čan, kjer je podstava enaka imenovalniški osnovi: Litomyšl [lítomišǝl], rod. Litomyšla [lítomišla], prid. litomyšlski [lítomišǝlski], Litomyšlčan [lítomišǝlčan].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšuje z j večina večzložnih imen moškega spola, ki se končujejo na -r (izjema so enozložna imena, npr. Dvůr). V češčini daljšanja ni.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Otokarjev [ótokarjev-], Wolkerjev [vólkerjev-].

V preteklosti je bilo daljšanje osnove pri imenskih zloženkah iz slovanskih jezikov na končni sklop -mir tudi v slovenščini neustaljeno, danes pa prevladuje daljšanje osnove z j, npr. Jaromír [járomir], rod. Jaromírja [járomirja]. Tako še Vladimir, Bohumir, Horymír

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena moškega spola konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali , ki so v češčini zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨ď⟩, ⟨j⟩, ⟨ň⟩, ⟨ř⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

⟨c⟩ Vavřinec [váu̯žinǝc], or. z Vavřincem [zváu̯žincem]; prid. Vavřinčev [váu̯žinčev-]
⟨č⟩ Ledeč [lédeč], or. z Ledečem [zlédečem]; prid. ledeški [lédeški]
⟨j⟩ Ondřej [óndžej], or. z Ondřejem [zóndžejem]; svoj. prid. Ondřejev [óndžejev-]
⟨ň⟩ Choceň [hócǝn’/hócǝn], or. s Chocňem [shócnjem]; prid. choceňski [hócǝn’ski/hócǝnski]
⟨ř⟩ Halíř [hálirš], or. s Halířem [sháliršem]; svoj. prid. Halířev [háliršev-]
⟨š⟩ Tomáš [tómaš], or. s Tomášem [stómašem]; svoj. prid. Tomašev [tómašev-]
⟨ž⟩ Kroměříž [krómnjeržiš], or. s Kroměřížem [skrómnjeržižem]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Jaromír [járomir], or. z Jaromírjem [zjáromirjem]; svoj. prid. Jaromírjev [járomirjev-]. (Glej poglavje »Daljšanje osnove«.)

Pregibanje večbesednih imen

Večbesedna imena so večinoma ujemalne zveze pridevnika in samostalnika, v katerih sklanjamo obe sestavini: Český Těšín [čéski tjéšin], rod. Českega Těšína [čéskega tjéšina].

Če gre za zveze samostalnika z desnim prilastkom, ki je bodisi pridevniški (Hradec Králove) bodisi samostalniški (Mladá Boleslav) ali pa tudi predložna zveza (Ždar nad Sazavou), se prilastkovna sestavina ne pregiba:

Zaradi podobnosti slovanskih jezikov se zgodi, da nepoznavalci jezika zaradi podobnosti s slovenščino ime Hradec Králové interpretirajo kot kraljev gradec, pravilno pa je kraljičin gradec. Tudi mesto Mladá Boleslav je dobilo ime po svojem ustanovitelju, vojvodi Boleslavu II., ki so ga imenovali Mladi, da bi ga razlikovali od njegovega očeta, po katerem je bilo že poimenovano mesto Stará Boleslav.

Danščina

Pisava

Danska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s črko z ločevalnim znamenjem ⟨å⟩, združeno črko ⟨æ⟩ in posebno črko ⟨ø⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨ie⟩, ⟨ue⟩, ⟨ch⟩, ⟨ck⟩ in ⟨th⟩, tričrkje ⟨sch⟩ in štiričrkje ⟨schj⟩.

Danska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ø Ø⟩, ⟨å Å⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨z⟩ v danščini uporabljajo za zapis prevzetih besed.
  2. Nekatera zemljepisna lastna imena so zapisana na dva načina, npr. Åbenrå/Aabenraa [óbenrọ], Århus/Aarhus [órhus], Ålborg/Aalborg [ólbọrg-]. Pri osebnih imenih pa različno pisani priimki označujejo različne družine ali posameznike, npr. Oehlenschläger [élensléger] (danski pesnik), Øhlenschlæger [élensléger] (danski poslovnež).

Prebivalci nekaterih danskih mest so nasprotovali pravopisni reformi iz leta 1948, ki je namesto dvočrkja ⟨aa⟩ uvedla ⟨å⟩, ki se uvršča na konec abecede. S političnim odlokom so leta 1984 dosegli, da lahko občine same izberejo črkovanje. Odločitev mest Aabenra, Aalborg, Aarhus itd. spoštujejo danes po celotnem danskem jezikovnem prostoru in tudi v uradni rabi.

O vključevanju danskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V danski pisavi se uporablja ločevalno znamenje krožec ⟨˚⟩ nad črko ⟨å⟩, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo.

Posebno črko ⟨ø⟩ in združeno črko ⟨æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.

Izgovor

Naglasno mesto

Danske besede so večinoma naglašene na prvem zlogu, vendar je veliko izjem. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo, npr. Lolland [lóland-].

Daljše besede in zložena imena so dvonaglasnice, tako jih tudi prevzemamo: Rytterknægten [ríterknéktən], Buxtehude [búkstehúde]. Pri nekaterih krajših zloženkah ožji izgovor nenaglašenih o in e označimo s spodnjo piko: Godthåb [góthọb-], Ålborg [ólbọrg-], Hjelmslev [jélmslẹv-/jéləmslẹv-].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨å⟩, prevzemamo kot [o]: Årestrup [órestrup], Grenå [grénọ].
  2. Samoglasnik, zapisan z združeno črko ⟨æ⟩, prevzemamo kot [e]: Øhlenschlæger [élensléger], Cæcilia [sesílja].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [e] (Grenå [grénọ]), tudi v končaju -⟨sen⟩, v katerem je izvorno sicer polglasnik (Kristensen [krístensen]). Kot polglasnik ga prevzemamo izjemoma, in sicer v končaju -⟨en⟩, ko ni naglašen: Limfjorden [límfjọrdən], Rytterknægten [ríterknéktən]; s tem pojasnjujemo njegovo izpadanje ob pregibanju (glej poglavje »Krajšanje osnove«). Če bi zaradi izpada polglasnika pri pregibanju nastal težje izgovorljiv soglasniški sklop ali če se je uveljavilo pregibanje z obstojnim samoglasnikom, ga izgovarjamo kot [e]: Søren [séren].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ø⟩, prevzemamo kot [e]: Bødker [bétker], Fanø [fáne].
  5. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, prevzemamo kot [i] (Fyn [fín]), redkeje [e]: Bønnelycke [béneléke].

V preteklosti je bil v pravopisnih priročnikih dopuščen, a manj priporočljiv tudi polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v končaju ‑⟨sen⟩. Tudi v sodobni rabi se pojavlja kot izgovorna možnost polglasniški izgovor in posledično krajšanje osnove pri dvozložnih, ne pa tudi pri daljših priimkih: Nielsen [nílsen], rod. Nielsena [nílsena] tudi Nielsen [nílsən], rod. Nielsna [nílsna] nasproti Baggesen [bágesen], rod. Baggesena [bágesena].

Poznavalci danščine e v ⟨en⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.

Samoglasnik ⟨e⟩ v končaju ‑⟨er⟩ v slovenščini izgovarjamo kot [e] in ne kot polglasnik: Tønder [téner].

V danščini ima v izgovoru pomembno vlogo stød, tj. suprasegmentalni pojav, ki ga ni mogoče zadovoljivo prenesti v slovenščino. Pojavlja se npr. v črkovnih sklopih ⟨nd⟩, ⟨ld⟩ in ⟨rd⟩, npr. Kierkegaard [ˈkʰiɐ̯kəˌkɒˀ]. V položajih, ko danskih glasov ne moremo nadomestiti s slovenskimi ali ko si skušamo olajšati pregibanje, so se v slovenščini uveljavile prilagoditve, najpogosteje branje po črki.

Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo enojno: Seeberg [séberg-], Steen [stén], Oostrom [óstrom], Juul [júl].

Črkovni sklopi ⟨ei⟩, ⟨ej⟩ in ⟨ey⟩ so danska dvočrkja, ki jih izgovarjamo dvoglasniško, in sicer kot [aj]: Eigil [ájgil], Vejle [vájle], Dreyer [drájer]. Dvočrkje ⟨ie⟩ izgovorimo kot [i] (Niels [níls]), ⟨ue⟩ pa kot [u] (Juel [júl]).

Razlikujemo med dvočrkjem ⟨ie⟩ in enakopisnim položajem na medbesedni meji v zloženki, saj ju izgovarjamo različno, npr. [i] v Niels [níls] nasproti [je] v Amalienborg [amáljenbọrg-].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko. Po slovensko izgovarjamo tudi soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩, če niso v položajih, ko so te črke neme.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, izgovarjamo [k] (Carlsberg [kárlzberg-/kárəlzberg-]) ali [s] (Cecilie [sesílje]).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, izgovarjamo v vzglasju [s]: Xenia [sénja]. Črko ⟨x⟩ v vseh drugih položajih izgovarjamo [ks]: Buxtehude [búkstehúde].

Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩ so položajno tudi neme, in sicer

Za ustrezno izreko moramo razlikovati med položaji, ko se črke pojavljajo kot del dvočrkja, npr. ⟨th⟩ v Thorup [tórup] in ⟨nd⟩ v Svend [svén], in položaji na morfemski meji zloženih imen, ko jih običajno izgovarjamo, npr. Godthåb [góthọb-] in Bregendahl [brégendal].

Danščina pozna več soglasniških dvočrkij; izgovarjamo jih:

Tričrkje ⟨sch⟩ in štiričrkje ⟨schj⟩ prevzemamo kot [š]: Scherfig [šêrfig-], Schjellerup [šélerup].

Dvočrkje ⟨tz⟩ se pojavlja večinoma v priimkih Jantzen [jáncen], Lorentzen [lórencen], ki veljajo za priimke nemškega ali nizozemskega izvora, čeprav se z njimi danes podpisuje mnogo Dancev in Dank.

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Baggesen [bágesen], Lolland [lóland-].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
å o Århus [órhus], Åbenrå [óbenrọ], Storå [stórọ], Årestrup [órestrup]
aa o Overgaard [ôvergọrd-]
æ e Skærbæk [skêrbek], Ærø [êre]
c
k Carlsberg [kárlzberg-/kárəlzberg-]
c pred ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ s Cecilie [sesílje], Fredericia [frederísja], Cynthia [síntja]
ch k Christiansborg [krístjanzbọrg-], Blicher [blíker], Drachmann [drákman], Tycho [tíko], Bloch [blók]
ch izjemoma / Oehlenschläger/Øhlenschlæger [élensléger]
ck k Buck [búk]
d d Odense [ódense], Limfjorden [límfjọrdən], Nørgaard [nêrgọrd-], Skovgaard [skôu̯gọrd-]
d v sklopih ⟨ds⟩, ⟨dt⟩, ⟨ld⟩, ⟨nd⟩ / Gedser [géser], Brønstedt [brénstet], Ewald [éval], Anders [áners], Svend [svén]
d v končnem sklopu -⟨nd⟩ v zemljepisnih imenih d Hvalpsund [válpsund-], Lolland [lóland-]
e e Roskilde [róskile], Buxtehude [búkstehúde]
e v končaju -⟨sen⟩ e Ditlevsen [dítleu̯sen], Baggesen [bágesen], Knudsen [knúsen]
e v končaju -⟨en⟩ ə Isefjorden [ísefjọrdən]
e v ⟨ei⟩, ⟨ej⟩ in ⟨ey⟩ a Eigil [ájgil], Heiberg [hájberg-], Heinesen [hájnesen] Vejle [vájle], Dreyer [drájer]
g g Grenå [grénọ], Fredensborg [frédenzbọrg-], Ålborg [ólbọrg-]
g včasih / Jørgensen [jêrensen]
h pred samoglasnikom h Horsens [hórsens], Århus [órhus]
h ponekod med samoglasnikoma / Brahe [bráe]
h v črkovnih sklopih ⟨hj⟩, ⟨hl⟩, ⟨hv⟩ / Hjelmslev [jélmslẹv-/jéləmslẹv-], Bregendahl [brégendal], Hvalp [válp]
h v izglasju / Krogh [króg-]
i med soglasnikoma i Blicher [blíker], Bering [bêring-], Frederiksberg [fréderigzbêrg-]
i pred samoglasnikom j Amalienborg [amáljenbọrg-], Tania [tánja], Cæcilia [sesílja]
ie i Niels [níls], Mathiesen [mátisen]
j j Jerne [jêrne], Kaj [káj]
j v sklopu ⟨gj⟩ / Gjellerup [gélerup]
ø e Helsingør [hélsinger], Ørsted [êrsted-], Fanø [fáne], Elvstrøm [élu̯strem]
sch v nekaterih imenih š Scherfig [šêrfig-], Schlüter [šlíter]
schj v nekaterih imenih š Schjellerup [šélerup]
th t Thorup [tórup]
ue u Juel [júl]
x ks Blixen [blíksən], Buxtehude [búkstehúde]
x v vzglasju s Xenia [sénja]
y i Fyn [fín], Nyrop [nírop], Nyborg [níbọrg-]
y redkeje e Bønnelycke [béneléke]

Posebnosti

  1. V preteklosti smo nekatera danska imena v izgovoru prevzemali še bliže zapisu (npr. Kierkegaard [kírkegard-]), danes ob upoštevanju glasovne vrednosti črk to ime izgovarjamo kot [kírkegord-].
  2. Nekatera zemljepisna imena so bila prevzeta posredno prek nemščine, npr. København [kébənhau̯n], zato je bila priporočena izgovarjava in pisava po pravilih za nemška imena: Kopenhagen in Köbenhavn.
  3. Pri nekaterih imenih se je v slovenščini uveljavilo branje po črki, npr. von Trier [vọn tríjer] namesto [vọn trír].

Podomačevanje danskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz danščine prevajamo. Pri tistih, ki smo jih prevzeli neprevedene, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

  1. pisno podomačene: frederiksboržan [frẹderigzboržán] ‘najstarejša danska pasma konj’;
  2. pisno nepodomačene: øre [êre] ‘danski kovanec’, hygge [híge] ‘udobnost, domačnost’, folketinget [fólketínget] ‘danski parlament’, knabstrupper [knápstrúper] ‘danska pasma težkih konj’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v danščini: Ålborg/Aalborg [ólbọrg-], Læsø [lése], Tycho [tíko].

Osebna imena

Imena znanih danskih vladarjev so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena; razlikovalna določila so prevedena, npr. Valdemar II. Zmagovalec [váldemar drúgi zmagováləc] (dan. Valdemar Sejr), Sven Vilastobradi [svén vílastobrádi] (dan. Svend Tveskæg), Harald Modrozobi [hárald- mọdrozóbi] (dan. Harald Blastand).

Zemljepisna imena

Pisno podomačena zemljepisna imena so redka: Grenlandija [grénlándija] (dan. Grønland).

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Dežela kralja Viljema [dežêla králja víljema] (dan. Kong Wilhelm Land), Veliki Belt [véliki bélt] (dan. Storebælt), Mali Belt [máli bélt] (dan. Lillebælt), Dežela Knuda Rasmussena [dežêla knúda rásmusena] (dan. Knud Rasmussen Land).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto danskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Pri prevzemanju danskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih:

Krajšanje osnove

V danskih moških imenih s pisnim končajem -⟨en⟩ (vendar ne -⟨sen⟩), črko ⟨e⟩ izgovarjamo kot polglasnik, ki ga v odvisnih sklonih pri pregibanju izpuščamo:

Posebnosti

  1. Črko e v končaju -⟨en⟩ izgovarjamo kot [e] in osnove ne krajšamo, če bi zaradi izpada polglasnika nastal težko izgovorljiv soglasniški sklop, npr. Jantzen [jáncen].
  2. V redkih krajših priimkih s pisnim končajem -⟨sen⟩ (Olsen [ólsen/ólsən], Nielsen [nílsen/nílsən]) je zaradi pretekle kodifikacije raba neustaljena in osnovo lahko pri sklanjanju tudi krajšamo.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Jørgnov [jêrnov‑]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan je enaka imenovalniški osnovi, npr. limfjordenski [límfjọrdənski].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike, in sicer na:

Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki na izglasni r:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Kirkebyjev [kírkebijev-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski je enaka podaljšani osnovi, če se osnova konča na samoglasnik, npr. samsøjski [sámsejski], vesterbrojski [vésterbrọjski] nasproti helsingørski [hélsingerski].

Preglas

Preglas o v e se uveljavlja pri sklanjanju in svojilnem pridevniku iz samostalnikov na govorjeni j in pri tistih, ki daljšajo osnovo z j:

Estonščina

Pisava

Estonska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa in šest črk z ločevalnimi znamenji: ⟨ä⟩, ⟨ö⟩, ⟨õ⟩, ⟨ü⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩.

Estonska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨õ Õ⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨ü Ü⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨y⟩ niso del estonske abecede, uporabljajo se le za zapis prevzetih lastnih imen.
  2. Črke so lahko zapisane tudi podvojeno, s čimer se v estonščini označuje (fonemsko) dolžino samoglasnikov in soglasnikov.

O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V estonski pisavi se uporabljajo tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

V estonščini je stalni naglas na prvem zlogu besede, npr. Vormsi [vórmsi/vórǝmsi], Tartu [tártu], Rakvere [rákvere], Saaremaa [sárema]. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Estonščina pozna pri daljših besedah poleg glavnega tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene (daljše) besede navadno izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Kuressaare [kúresáre], Kaljulaid [káljulájt].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Če sta ⟨i⟩ in ⟨u⟩ neprvi enoti dvoglasnika, se izgovarjata kot [j] in [u̯]: Keila [kêjla], Mõisaküla [mə̀jsakíla]; Raud [ráu̯t], Õun [ə̀u̯n].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ä⟩, se izgovarja kot [ê] in [e]: Männik [mênik], Otepää [ótepe].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ö⟩, se izgovarja kot [é]: Öpik [épik].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ü⟩, se izgovarja kot [i]: Türi [tíri].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨õ⟩, se izgovarja kot [ǝ]: Võru [və̀ru], Uuspõld [úspǝlt].

Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan z ⟨e⟩ in ki se izgovarja v estonščini kot sredinski [e], prevzemamo kot [é], npr. Elva [élva], Enno [éno], Kehra [kéhra].

Naglašeni samoglasnik, zapisan z ⟨ä⟩, ki se izgovarja kot zelo širok (nizek) [æ], prevzemamo kot [ê], npr. Räpina [rêpina].

To razlikovanje dveh e-jev po kakovosti estonščina ohranja tudi pri nenaglašenih samoglasnikih, v slovenščino pa te prevzemamo kot sredinske e-je, npr. Sillamäe [sílamee], est. [s'íl:amæe].

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, se izgovarjata kot zaokrožena sprednja [ø] in [y], ki jima ustrezata enako zapisana glasova v nemščini; v slovenščino ju prevzemamo kot [é] in [i], npr. Öpik [épik], Türi [tíri].

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨õ⟩, se izgovarja kot sredinski zadnji nezaokroženi [ᴕ], ki je zelo podoben slovenskemu polglasniku [ǝ], le da je izgovorjen bolj zadaj od slovenskega; v slovenščino ga prevzemamo kot [ǝ], npr. Võru [və̀ru], Uuspõld [úspǝlt].

Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j, npr. Keila [kêjla].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

Estonščina fonemsko ločuje tri stopnje kolikosti samoglasnikov – kratke, dolge in zelo dolge. Dolgi in zelo dolgi samoglasniki so označeni s podvojenim zapisom črk. Pri prevzemanju v slovenščino dolžin ne upoštevamo, npr. Saaremaa [sárema], Suursoo [súrso], Jaan Toomik [ján tómik].

V sklopu črke ⟨i⟩ in poljubnega samoglasnika ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Hiiumaa [híjuma] (est. [hí:uma:]).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

Črki ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ki se uporabljata le v novejših prevzetih besedah in pri zapisu tujih lastnih imen, se praviloma izgovarjata nezveneče, torej kot [s] in [š].

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨b⟩, v slovenščino prevzemamo kot [p]: Pääbo [pêpo].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨d⟩, v slovenščino prevzemamo kot [t]: Maardu [mártu].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, v slovenščino prevzemamo kot [k]: Valga [válka].

Estonščina pozna kratke, dolge in zelo dolge soglasnike. Dolgi in zelo dolgi soglasniki se oboji zapisujejo podvojeno. Pri prevzemanju v slovenščino dolžin ne upoštevamo in jih prevzemamo kot navadne, npr. Lennart [lénart], Mutt [mút], Kalle [kále], Kross [krós].

Estonski soglasniki [l], [n], [s] in [t] (zapisan kot ⟨t⟩ ali ⟨d⟩) so lahko tudi mehčani: [l’], [n’], [s’] in [t’]. Mehčanja estonski pravopis posebej ne označuje, lahko je predvidljivo (vedno, ko takemu soglasniku sledi [i] ali [j]) ali pa nepredvidljivo (v primerih, ko je takemu soglasniku zgodovinsko sledil [i], ki pa je odpadel). V slovenščino te mehčane soglasnike prevzemamo kot navadne [l], [n], [s] in [t], npr. Tallinn [tálin] ([tál':in:]), Niit [nít] ([n'i:t:]).

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ä kot naglašeni ê Räpina [rêpina], Mäe [mêe], Pärt [pêrt], Pärnu [pêrnu]
ä kot nenaglašeni e Otepää [ótepe], Mesikäpp [mêrsikep]
b p Abja [ápja], Kostabi [kóstapi]
d t Kärdla [kêrtla], Koidula [kójtula]
g k Jõgeva [jə̀keva]
i kot samostojni glas i Liiv [lív-], Lipp [líp]
i v dvoglasniku – ⟨Vi⟩ j Kaljulaid [káljulájt, rod. káljulájta], Peipsi [pêjpsi], Luik [lújk], Õim [ə̀jm]
õ ǝ Jõhvi [jə̀hvi], Tõniste [tə̀niste]
ö é Sööt [sét], Öpik [épik]
u kot samostojni glas u Kunda [kúnta], Tartu [tártu], Uukkivi [úkivi]
u v dvoglasniku – ⟨Vu⟩ Rõuge [rə̀u̯ke], Aun [áu̯n]
ü i Püssi [písi], Rüütel [rítel], Müürsepp [mírsep]

O pregibanju imen z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik« (Estonščina) in »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Podomačevanje estonskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz estonščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer pisno podomačenih besed nimamo, pisno nepodomačene pa so npr. vürtsikilu [vírtsikílu] ‘jed’, kiluvõileib [kíluvə̀jlêjp] ‘jed’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v estonščini: Saaremaa [sárema], Hiiumaa [híjuma], Nõmme [nə̀me]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Zemljepisna in stvarna imena

Za redke estonske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Estonija [estónija] (est. Eesti), Talin [tálin] (est. Tallinn). Imeni obmejnih jezer z Rusijo sta v slovenščino prevzeti prek ruščine: Čudsko jezero [čútsko jézero] (est. Peipsi (järv)) in Pskovsko jezero [pǝskôu̯sko jézero] (est. Pihkva (järv)).

Pri podomačevanju zemljepisnih in stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka zemljepisna in stvarna imena, npr. Most prijateljstva (est. Sõpruse sild); Narodni park Lahemaa [láhema] (est. Lahemaa rahvuspark), Estonska narodna knjižnica (est. Eesti Rahvusraamatukogu).

Posebnost

V estonskih večbesednih imenih je občna beseda, ki poimenuje zemljepisno danost, del lastnega imena, v slovenščini pa ta opravlja vlogo razlikovalnega občnega poimenovanja, ki mu sledi lastnoimensko določilo: zaliv Narva [zalíu̯ nárva] (est. Narva laht), grad Toompea [grát tómpea] (est. Toompea loss), jezero Ülemiste [jézero ílemiste] (est. Ülemiste järv), zapor Patarei [zapòr pátarej] (est. Patarei vangla).

Osnovna pravila o prevzemanju glej v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze«.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Estonščina nima slovničnega spola; besede, ki se končajo na -a in ne označujejo moške osebe, se v slovenščini uvrščajo v 1. žensko sklanjatev, npr. Narva [nárva].

Samostalniki, ki se v estonščini končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko (npr. Saaremaa, Soomaa, Suursoo), se uvrščajo v slovenske sklanjatve glede na naravni spol ali glede na končni glas. Od rodilnika dalje imajo ustrezne slovenske končnice, npr.

Daljšanje osnove

Osnovo na splošno podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u in (pri nekaterih skupinah imen) na soglasnik r. Pri sklanjanju estonskih imen osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko ⟨ä⟩ (Otepää [ótepe]) in samoglasnik, zapisan z ⟨u⟩ ali ⟨i⟩ (Tavi [távi], Villu [vílu]):

Posebnosti

  1. Pri imenih na končni nenaglašeni e (npr. Rakvere [rákvere]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in jo podaljšujemo z j (rod. Rakvereja [rákvereja]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Rakvera [rákvera]). Enako velja za tvorbo svojilnih pridevnikov: pred obrazilo -ev vrinemo j, če je končni e del podstave (Rakverejev [rákverejev]), sicer ne (Rakverov [rákverov-]).
  2. Krajša imena s končnico -o navadno ne daljšajo osnove, npr. Välko [vêlko], rod. Välka [vêlka].

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Tavijev [távijev-], Villujev [vílujev-], Aivarjev [ájvarjev-].

Preglas

Estonska imena se ne končujejo na glasove, ki povzročajo preglas, se pa preglaševanje uveljavlja pri vseh besedah, ki pri pregibanju podaljšujejo osnovo z j, tj. pri imenih na končna govorjena samoglasnika i in u ter (pri nekaterih skupinah besed) na soglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:

Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno-črkovne premene«.

Finščina

Pisava

Finska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnimi znamenji (⟨å⟩, ⟨ä⟩, ⟨ö⟩).

Finska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨å Å⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩.

Posebnosti

  1. Črki ⟨b⟩ in ⟨f⟩ se uporabljata le za zapis (novejših) prevzetih besed, črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩, ⟨z⟩, ⟨å⟩ pa za citatni zapis prevzetih besed in tujih lastnih imen.
  2. Črki ⟨š⟩ in ⟨ž⟩ nista del finske abecede, uporabljata se le v novejših prevzetih besedah in lastnih imenih, lahko sta zamenjani z dvočrkjema ⟨sh⟩ in ⟨zh⟩.
  3. Skoraj vse črke so lahko zapisane podvojeno, s čimer se v finščini označuje (fonemsko) dolžino samoglasnikov in soglasnikov.

O vključevanju finskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V finski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto finskih besed praviloma ohranjamo. V finščini je stalni naglas na prvem zlogu besede, npr. Helsinki [hélsinki], Tampere [támpere]. Kadar si v prvem zlogu sledita dva samoglasnika, je naglas vedno na prvem samoglasniku, npr. Niemi [níjemi].

Posebnost

Pri nekaterih v preteklosti prevzetih imenih se je v slovenščini uveljavilo drugačno naglasno mesto: Kalevala [kalevála] (fin. [kálevala]).

Finščina pri daljših besedah poleg glavnega pozna tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene besede pogosto izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Lappeenranta [lápenránta].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ä⟩, prevzemamo kot [ê] in [e]: Häkkinen [hêkinen], Pyhäjärvi [píhejervi].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ö⟩, prevzemamo kot [e]: Rötkö [rétke], Ylöjärvi [ílejervi].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, prevzemamo kot [i]: Nykänen [níkenen], Jyväskylä [jíveskile].

Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan s črko ⟨e⟩ in ki se izgovarja kot sredinski [e], prevzemamo z ozkim [é] (čeprav je ta ožji (višji) od finskega), npr. Espoo [éspo], Lehtinen [léhtinen].

Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan z ⟨ä⟩, ki se izgovarja kot zelo širok (nizek) [æ], prevzemamo s širokim [ê] (čeprav ta ni tako širok kot finski), npr. Mäkäräinen [mêkerejnen] (fin. mækæræjnen]).

Razlikovanje e‑jev po kakovosti finščina ohranja tudi pri nenaglašenih samoglasnikih, v slovenščino pa te prevzemamo kot navadne, sredinske e‑je, npr. Pyhäjärvi [píhejervi].

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨y⟩, se izgovarjata kot zaokrožena sprednja [ø] in [y], v slovenščino ju prevzemamo kot [e] in [i].

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j ali r, npr. Leino [lêjno], oz. kadar o stoji pred glasom [u̯], npr. Poutiainen [pôu̯tijajnen].

Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).

V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j], npr. Nokia [nókija], Poutiainen [pôu̯tijajnen].

Finščina pozna 18 dvoglasnikov. V dvoglasniških sklopih ⟨Vu⟩ ali ⟨Vy⟩ se ⟨u⟩ in ⟨y⟩ izgovarjata kot [u̯], npr. Oulu [ôu̯lu], Kaurismäki [káu̯rismeki], Häyry [hêu̯ri]; v sklopih ⟨Vi⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Hailuoto [hájluoto]. Pri ostalih finskih dvoglasnikih (⟨uo⟩, ⟨ie⟩, ⟨yö⟩) ali zvezah samoglasnikov polno izgovarjamo oba samoglasnika: Kuopio [kúopijo], Ylivieska [ílivijeska], Kyösti [kíjesti]; Lapua [lápua], Joensuu [jóensu].

Finščina dolžino samoglasnikov označuje s podvojenim zapisom črke. Te dolžine pri prevzemanju v slovenščino ne upoštevamo, npr. Ahtisaari [áhtisari], Hämeenlinna [hêmenlína], Paasilinna [pásilina].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

Kot samoglasniki so tudi soglasniki lahko dolgi ali kratki; dolgi se v finščini zapisujejo podvojeno. Te dolžine v slovenščini ne izgovarjamo: Matti [máti], Jukka [júka].

Posebnosti

  1. Črka ⟨n⟩ se v črkovnem sklopu ⟨np⟩ izgovarja [m]: Sillanpää [sílampe].
  2. Črka ⟨w⟩ se je v preteklosti uporabljala namesto črke ⟨v⟩. Danes je ohranjena v zapisu posameznih priimkov: Mika Waltari [míka váltari], Tapio Wirkkala [tápijo vírkala].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ä kot naglašeni ê Ähtäri [êhteri], Päätalo [pêtalo], Häyry [hêu̯ri]
ä kot nenaglašeni e Pyhäjärvi [píhejervi]
i kot samostojni glas i Helsinki [hélsinki], Ylivieska [ílivijeska]
i v dvoglasniku – ⟨Vi⟩ j Leino [lêjno], Huittinen [hújtinen], Saimaa [sájma]
n razen pred ⟨p⟩ n Helsinki [hélsinki]
n pred ⟨p⟩ m Sillanpää [sílampe], Järvenpää [jêrvempe]
ö e Möttölä [métele]
u kot samostojni glas u Turku [túrku], Hailuoto [hájluoto], Ruohonen [rúohonen]
u v dvoglasniku – ⟨Vu⟩ Oulu [ôu̯lu], Varkaus [várkau̯s], Keuruu [kéu̯ru]
w v Wirkkala [vírkala]
y kot samostojni glas i Jyväskylä [jíveskile], Kyösti [kíjesti]
y v dvoglasniku – ⟨Vy⟩ Äyräpää [êu̯repe], Häyry [hêu̯ri]

Podomačevanje finskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz finščine so v slovenščini redka, običajno so pisno podomačena, npr. savna [sáu̯na] (fin. sauna).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v finščini: Tapiovaara [tápijovára], Hämeenlinna [hêmenlína], Aalto [álto].

Osebna imena
Priimki v finščini

Finsko osebno ime je sestavljeno iz enega ali več (rojstnih) imen in priimka. Danes se več kot tretjina finskih priimkov konča na nen, ki je izvorno obrazilo za pomanjševalnico. V preteklosti so bili tudi med finsko govorečim prebivalstvom Finske pogosti švedski priimki. Pojavljajo se tudi še danes, čeprav so bili od konca 19. stoletja številni prevedeni v finščino. Mogoči so tudi latinski ali latinizirani priimki, npr. (Mikael) Agricola [agríkola], (Jean) Sibelius [sibélijus].

Zemljepisna imena

Pisno podomačene in prevedene so nekatere skupine lastnih imen, med zemljepisnimi so redki slovenski eksonimi za mesta (le glavno mesto Helsinki), sicer pa Inari [ínari] (za jezero fin. Inarijärvi). Raba nekaterih eksonimov je v slovenščini obvezna oz. priporočljiva, npr. Finska (fin. Suomi).

Posebnost

Finska zemljepisna imena imajo večkrat tudi švedsko ustreznico, v slovenščini je uveljavljeno finsko ime, npr. Helsinki (šved. Helsingfors), Turku (šved. Åbo). Zemljepisna imena na Ålandskih otokih, ki so avtonomno območje v okviru Finske s samo švedskim uradnim jezikom, so le švedska, npr. Mariehamn (fin. Maarianhamina).

V večbesednih imenih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo slovenščini, občnoimenske pa prevedemo, npr. Finski zaliv (fin. Suomenlahti).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto finskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Finščina nima slovničnega spola. Besede, ki se končajo na a in ne označujejo moške osebe, se v slovenščini uvrščajo v 1. žensko sklanjatev, npr. Kalevala [kalevála]. Zemljepisno ime Helsinki [hélsinki], ki je v finščini edninski samostalnik, je v slovenščini množinski samostalnik moškega spola.

Samostalniki, ki se v finščini končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko (npr. Saimaa [sájma], Espoo [éspo], se uvrščajo v slovenske sklanjatve glede na naravni spol ali glede na končni glas. Od rodilnika dalje imajo ustrezne slovenske končnice, npr. Saimaa [sájma] ž, rod. Saime [sájme]; Espoo [éspo] m, rod. Espa [éspa].

Daljšanje osnove

Pri imenih, ki se končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko ⟨ä⟩ (Sillanpää, Järvenpää), ali na končna govorjena i ali u (npr. Ahtisaari, Hannu), se osnova podaljšuje z j, npr.:

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Sillanpääjev [sílampejev‑], Järvenpääjev [jêrvempejev‑], Ahtisaarijev [áhtisarijev‑], Hannujev [hánujev‑].

Preglas

Preglas se pri finskih imenih uveljavlja pri imenih moškega spola, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Matti [máti], or. z Mattijem [zmátijem]; svoj. prid. Mattijev [mátijev‑].

Francoščina

Pisava

Francoska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi združeni črki oz. ligaturi ⟨æ⟩ in ⟨œ⟩, več dvočrkij, mdr. samoglasniška ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨ay⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩, ⟨ey⟩, ⟨oe⟩, ⟨œu⟩, ⟨oi⟩, ⟨ou⟩, ⟨oy⟩, ⟨ue⟩, ⟨ui⟩, ⟨uy⟩ in soglasniška ⟨ch⟩, ⟨ge⟩, ⟨gn⟩, ⟨gu⟩, ⟨il⟩, ⟨ll⟩, ⟨ph⟩, ⟨qu⟩, ter tričrkij, mdr. ⟨eau⟩, ⟨gli⟩, ⟨gni⟩ in ⟨ill⟩. Med dvo‑ in tričrkji so tudi samoglasniška za nosnike, npr. ⟨im⟩, ⟨en⟩, ⟨aon⟩, ⟨oin⟩.

Francoska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnosti

  1. Črki ⟨k⟩ in ⟨w⟩ se uporabljata za zapisovanje prevzetih besed.
  2. Namesto združene črke ⟨œ⟩ se uporablja tudi dvočrkje ⟨oe⟩.

O vključevanju francoskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V francoski pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Ločevalna znamenja opozarjajo na drugačen izgovor od pričakovanega, npr. ⟨é⟩ v Valéry na izgovor [valerí], sicer bi bil *Valery [valrí]; ⟨ën⟩ v Samoëns na izgovor [samoên], sicer bi bil *Samoens [samoán].

Posebnost

Ločevalna znamenja so na velikih črkah pogosto opuščena, npr. GENEVE za Genève.

Izgovor

Naglasno mesto

Francoščina ima stalno naglasno mesto, in sicer na zadnjem zlogu. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.

Izgovor daljših imen si v slovenščini olajšamo z dvema naglasoma: Aix‑en‑Provence [êks‑an‑prováns].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].

Posebnosti

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨â⟩, izgovarjamo [a].
  2. Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨é⟩, ⟨ê⟩, ⟨è⟩ in ⟨ë⟩, izgovarjamo [e].
  3. Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨i⟩, ⟨î⟩, ⟨ï⟩, ⟨u⟩ in ⟨ü⟩, izgovarjamo [i].
  4. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨y⟩ in ⟨ÿ⟩, izgovarjamo [i] ali [j].
  5. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨o⟩ in ⟨ô⟩, izgovarjamo [o].

V sklopu [i] in samoglasnik, tj. [iV], se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Emmanuel [emanijêl], Saint‑Brieuc [sên‑brijé].

Dvočrkja ⟨ai⟩, ⟨ay⟩ in ⟨ey⟩ prevzemamo v slovenščino kot [e], dvočrkji ⟨eu⟩ in ⟨œu⟩ prevzemamo kot [e] ali [ə], ⟨ou⟩ kot [u], dvočrkje ⟨au⟩ in tričrkje ⟨eau⟩ pa kot [o].

Posebnosti

  1. Dvočrkje ⟨eu⟩ (v francoščini preglašeni polglasnik [ø]) prevzemamo sredi besede prednostno kot [e]; v izglasju pa le z [é]: Peugeot [pežó/pəžó], Montesquieu [monteskjé].
  2. Združeno črko ⟨œ⟩, tudi če nastopa v dvočrkju ⟨œu⟩, izgovarjamo prednostno kot [e]: Koechlin/Kœchlin [keklên/kəklên], Jœuf [žêf/žə̀f].
  3. Dvočrkja ⟨oi⟩, ⟨oî⟩, ⟨oy⟩ (fr. [wa]) prevzemamo kot [u̯a], npr. Antoine [antu̯án] (fr. [ãtwan]. V vzglasju sta mogoča oba izgovora, prednostno pa ga prevzemamo z [va]‑: Oise [váz‑/u̯áz‑].
  4. Dvočrkje ⟨ue⟩ (fr. [ɥɛ]) prevzemamo kot [u̯e]: Bossuet [bosu̯é].
  5. Dvočrkji ⟨ui⟩ in ⟨uy⟩ (fr. [ɥi]) prevzemamo kot [u̯i], npr. Tuileries [tu̯ilrí] (fr. [tɥilʁi]), razen za ⟨v⟩, ko je le [i], npr. Vuillard [vijár]. Dvočrkje ⟨üy⟩ za samoglasnikom prevzemamo kot [v], npr. Haüy [aví].
  6. Tričrkje ⟨oin⟩ (fr. [wɛ̃]) in redko tričrkje ⟨uin⟩ (fr. [ɥɛ̃]) prevzemamo kot [u̯en], npr. Camoin [kamu̯ên] (fr. [kamwɛ̃]), Juin [žu̯ên] (fr. [žɥɛ̃]).

V preteklosti smo ⟨oi⟩ v podomačenih besedah prevzemali s samoglasniškim sklopom [oa], tj. dvozložno, npr. Loara (fr. Loire [lwaʁ]), Antoaneta (fr. Antoinette). Tako še: buržoazija (fr. bourgeoisie), repertoar (fr. répertoire).

Nosniki so zveze samoglasnika ter predvsem ⟨n⟩ in redkeje ⟨m⟩ v položaju pred soglasniki in v izglasju. Zapisani so z dvo‑ ali tričrkji, npr. ⟨an⟩, ⟨em⟩, ⟨en⟩, ⟨in⟩, ⟨on⟩, ⟨un⟩, ⟨ain⟩, ⟨oin⟩. Pri prevzemanju v slovenščino samoglasnike izgovarjamo nenosno, tj. kot ustrezen samoglasnik in [n] oz. [m]:

V zvezi samoglasnika ter ⟨n⟩ in ⟨m⟩ pred samoglasnikom je izgovor v francoščini in slovenščini enak: Céline [selín] (fr. [selin]) nasproti Cardin [kardên] (fr. [kaʁdɛ̃]); Monet [moné] (fr. [monɛ]) nasproti Danton [dantón] (fr. [dãtɔ̃]).

V glasovnem sklopu samoglasnika in nosnika pride do zlitja glasov: Caen [kán] (fr. [kã]), Laon [lán] (fr. [lã]).

Posebnosti

  1. Naglašeni široki e (fr. [ɛ:]) ohranjamo v zaprtem zlogu (tj. pred soglasnikom): Angoulême [angulêm], Cayenne [kajên], Noël [noêl], Prévert [prevêr], Marseille [marsêj], Verlaine [verlên], Fleur [flêr], Lemaître [ləmêtər] (fr. [ləmɛ:tʁ]). V nosnikih ga prevzemamo s širino, npr. Martin [martên].
  2. Naglašeni ozki e (fr. [ɛ]) ohranjamo v odprtem zlogu: Manet [mané], Cambrai [kambré], Orsay [orsé], Calais [kalé].
  3. Polglasnik v členih ⟨le⟩ in ⟨de⟩ ohranjamo: Le Brun [lə brên], Les Baux de Provence [le bó də prováns].
  4. Polglasnik v položaju med soglasnikoma (tudi v vzglasju tvorjenih imen) prednostno izgovarjamo kot [e]: Breton [bretón/brətón], Yourcenar [jursenár/jursənár]; Lelouch [lelúš/ləlúš], Degas [degá/dəgá].
  5. Naglašeni o je ozek, kadar je zapisan z ⟨ô⟩: Drôme [dróm], Gérôme [žeróm].
  6. Naglašeni o je ozek, kadar je zapisan z ⟨au⟩ ali ⟨eau⟩: Guillaume [gijóm], Claude [klód‑], Foucault [fukó], Rousseau [rusó].
  7. Naglašeni o je ozek, kadar je zapisan z ⟨o⟩ in pred izglasnim soglasnikom [z‑]: Clouzot [kluzó]; Berlioz [berljóz‑], L’Haÿ‑les‑Roses [láj‑le‑róz‑]. V nosnikih ga prevzemamo z ožino: Avignon [avinjón], Bracquemond [brakmón], Riom [rjóm].
  8. Izvirni široki o, zapisan z ⟨o⟩, pred soglasniki (razen [z‑]) prednostno izgovarjamo ozko: Rochefort [rošfór/rošfôr], Georges [žórž‑/žôrž‑].

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Nema črka ⟨e⟩

Črka ⟨e⟩ je nema

Neme so črke, ki nimajo glasovne vrednosti.

Zapis s končnim nemim ‑⟨e⟩ izraža ženski spol oblike (Renée [rené/rəné]) nasproti moškemu spolu (René [rené/rəné]).

O ohranjanju in opuščanju nemega e glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik«.

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, je [k] (Calais [kalé]) ali [s] (Air France [êr fráns]).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ç⟩, je [s] (Besançon [bezansón/bəzansón]).
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, je [g] (Garnier [garnjé]) ali [ž] (Gide [žíd‑]).
  4. Črka ⟨h⟩ je vedno nema (Hugo [igó], Hacquet [aké]).
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [ž] (Jacques [žák]).
  6. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, je [k] (Lecoq [ləkôk]).
  7. Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, je [s] (Cousteau [kustó]) ali [z] (Toulouse [tulús], rod. Toulousa [tulúza]).
  8. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [ks] (Maxime [maksím]) ali [gz] (Saint‑Exupéry [sênt‑egziperí]).
  9. Soglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, je [j] (Cayenne [kajên]) ali [i] (Cluny [kliní]).
  10. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ÿ⟩, je [j] (L’Haÿ‑les‑Roses [láj‑le‑rós], rod. L’Haÿ‑les‑Rosesa [láj‑le‑róza]).
  11. S črko ⟨ÿ⟩ je zapisan tudi samoglasnik [i] (Louÿs [luís]).
  12. Nekatere črke so lahko v črkovnih sklopih neme.

Izglasni ‑⟨ve⟩ se v francoščini izgovarja ‑[v], po slovensko pa z dvoglasniškim ‑[u̯]. Pred zvočnikom j ga izgovarjamo [u̯]: Geneviève [ženeu̯jêu̯/žənəu̯jêu̯], svoj. prid. Genevièvin [ženeu̯jêvin/žənəu̯jêvin]. Pri pregibanju ga pred samoglasniki izgovarjamo [v]: Gustave [gistáu̯], rod. Gustava [gistáva], svoj. prid. Gustavov [gistávov‑].

Zvenečnostne zakonitosti veljajo tudi pri besedah, prevzetih iz francoščine, npr. Strasbourg [strazbúr]. Pri osebnih imenih z dvema enotama se ravnamo, kot da gre za eno besedno enoto, npr. Toulouse‑Lautrec [tulúz‑lotrék], rod. Toulouse‑Lautreca [tulúz‑lotréka]. Pri večbesednih predložnih imenih upoštevamo pravila o vezanju (fr. liaison), npr. Parentis‑en‑Born [parantís‑an‑bôrn], Bourg‑en‑Bresse [búrk‑an‑brês], Beaux Arts Magazine [bozár magazín].

Dvo in tričrkja prevzemamo v slovenščino takole: ⟨ch⟩ kot [š]; ⟨qu⟩ kot [k]; ⟨gu⟩ kot [g]; ⟨ll⟩, ⟨il⟩ in ⟨ill⟩ (v določenih položajih) kot [j].

Podvojene črke izgovarjamo kot en glas, npr. Isabelle Huppert [izabêl ipêr], Montparnasse [monparnás], Cannes [kán].

Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju

Soglasniki, zapisani s črkami ‑⟨f⟩, ‑⟨l⟩ ter ‑⟨m⟩ in ‑⟨n⟩ (tudi kot sestavine nosnikov), se izgovarjajo tudi v izglasju: Piaf [pjáf], Pascal [paskál], Blondel [blondêl], Riom [rjóm], Poussin [pusên].

Črke ‑⟨g⟩, ‑⟨p⟩ in ‑⟨t⟩ so neme, npr. Cherbourg [šerbúr], Ronchamp [ronšám], Poiret [pu̯aré].

Posebnost

Končni ‑⟨t⟩ je izgovorjen, kadar je beseda z vezajem povezana z besedo na samoglasnik (vezanje, fr. liaison), npr. Saint‑Étienne [sênt‑etjên].

Črke ‑⟨c⟩, ‑⟨d⟩, ‑⟨r⟩, ‑⟨s⟩, ‑⟨x⟩ in ‑⟨z⟩ se v nekaterih primerih izgovarjajo, v drugih pa ne:

Črkovni sklop ‑⟨es⟩ je nem, ‑⟨ès⟩ pa izgovorjen [ês]: Barthes [bárt], Antibes [antíb‑], Georges [žórž‑/žôrž‑], Nantes [nánt]; Funès [finês].

Črkovni sklopi ‑⟨lt⟩, ‑⟨ps⟩, ‑⟨rs⟩ in ‑⟨st⟩ so nemi ali izgovorjeni kot [l], [ps], [r] in [st]:

Črkovni sklop ‑⟨ns⟩ je izgovorjen kot [n] ali [ns]: Le Mans [lə mán], Orléans [orleán] nasproti Brassens [brasêns].

Črkovni sklop ‑⟨ms⟩ se izgovarja: Reims [rêms].

Posebnosti

  1. Črki ⟨s⟩ in ⟨t⟩ sta lahko nemi tudi v soglasniškem sklopu sredi besede, npr. v ⟨sb⟩, ⟨sm⟩, ⟨sn⟩, ⟨sp⟩, ⟨sch⟩; ⟨rt⟩, ⟨nt⟩: Boisbaudran [bu̯abodrán], Molesme [molêm], Tesnière [tenjêr], Josquin Desprez / des Prés [žoskên de pré], Deschamps [dešám]; Albertville [albervíl], Montluçon [monlisón]. Nekatera imena izgovarjajo na dva načina že v francoščini, npr. Restif de La Bretonne [retíf/restíf də la bretôn].
  2. Črka ‑⟨b⟩ v izglasju je redka in se izgovarja ali ne: Jacob [žakôb‑] nasproti coulomb [kulón] (tudi kulon ǀenotaǀ in Coulomb [kulón] ǀpriimekǀ).
  3. V soglasniškem sklopu nezvočnik in zvočnik r ali l, ki mu v zapisu sledi nema črka e, nastane težko izgovorljiv soglasniški sklop, v katerega pri prevzemanju vrivamo polglasnik: Sartre [sártər] (fr. [saʁtʁ]), Montmartre [monmártər] (fr. [mɔ̃maʁtʁ]), Ingres [êngər] (fr. [ɛ̃gʁ]); ravno tako v zvočniškem sklopu ⟨vr⟩, npr. Le Havre [lə ávər] (fr. [ləavʁ]), Louvre [lúvər] (fr. [luvʁ]).
  4. V zvočniških sklopih ⟨rl⟩ in ⟨rn⟩ je polglasnik neobvezen, npr. Arles [árl/árəl] (fr. [aʁl]), Tarn [tárn/tárən] (fr. [taʁn]).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
â a Châlons‑sur‑Marne [šalón‑sir‑márn/šalón‑sir‑márən]
ai, aî e Calais [kalé], Claire [klêr], Cambrai [kambré], Rabelais [rablé], Lemaître [lemêtər/ləmêtər]
ain en Bougainville [bugenvíl], Fontaine [fontên], Pétain [petên], Alain [alên], Saint‑Malo [sên‑maló]
aen v izglasju an Caen [kán], Messiaen [mesján]
aon v izglasju an Laon [lán]
au o Baudelaire [bodlêr], Vaud [vó], Ernaux [ernó]
ay e Gay‑Lussac [gé‑lisák], Caylus [kelís], Aymé [emé], Hallays [alé], Fresnay [frené]
ay v besedi pays ei Pays de la Loire [peí də la lu̯ár]
c pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ k Beaucaire [bokêr], Lescot [leskó], Coubertin [kubertên], Curie [kirí]
c pred soglasniki k Clermont‑Ferrand [klermón‑ferán], Jacques [žák]
c v izglasju / ali s Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«.
c pred ⟨e⟩, ⟨é⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ s Clemenceau [klemansó], Maurice [morís], Céline [selín], Cézanne [sezán], Racine [rasín], Lemercier [lemersjé/ləmersjé], Nancy [nansí]
ç pred ⟨a⟩, ⟨ai⟩ in ⟨o⟩ s Lurçat [lirsá], Françaix [fransé], Luçon [lisón], Alençon [alansón]
ch š Chagall [šagál], Charles [šárl/šárəl], Michelin [mišlên], Lelouch [lelúš/ləlúš]
ch v prevzetih imenih k Chloé [kloé], Bloch [blôk], Christian [kristján]
e pred govorjenim soglasniškim sklopom e Delvau [delvó], Lescot [leskó], Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák]
e pred podvojeno črko e Delluc [delík], Vienne [vjên]
e pred nemo črko ali nemim črkovnim sklopom e Léger [ležé], Le Corbusier [lə korbizjé], Molesme [molêm], Descartes [dekárt], Resnais [rené], Béziers [bezjé]
e pred ⟨ill⟩ e Meillet [mejé], Marseille [marsêj]
e v izglasju pred govorjenima ‑⟨l⟩ in ‑⟨r⟩ e Blondel [blondêl], Auber [obêr]
e pred soglasnikom, ki mu sledi nosnik e Clemenceau [klemansó]
e med soglasnikoma, tudi v vzglasju tvorjenih imen e/ə Queneau [kenó/kənó], Marguerite [margerít/margərít], Debussy [debisí/dəbisí], Levau [levó/ləvó], Lebrun [lebrên/ləbrên], Leblanc [leblán/ləblán], Desaix [dezé/dəzé]
e v členih ⟨le⟩ in ⟨de⟩ ə Le Vau [lə vó], Le Brun [lə brên], Le Blanc [lə blán], Le Havre [lə ávər], de Courtenay [də kurtené/kurtəné], Île‑de‑France [íl‑də‑fráns]
e v nosnikih a Glej ⟨em⟩, ⟨en⟩.
e nemi / Glej »Nema črka ⟨e⟩«.
é, ê, è e Orléans [orleán], Prévert [prevêr], Fréjus [frežís], Doré [doré]; Angoulême [angulêm], Prêtre [prêtər]; Ampère [ampêr], Megève [mežêv‑/məžêv‑]
ë za ⟨a⟩ in ⟨o⟩ ê Raphaël [rafaêl], Noël [noêl]
ë posebnost / Staël [stál], Saint‑Saëns [sên‑sáns]
eau o Beaujolais [božolé], Cocteau [koktó], Mirabeau [mirabó], Rousseau [rusó]
ei e Beineix [benêks], Durkheim [dirkêm], La Madeleine [la madlên], Reims [rêms]
em pred soglasnikom am d’Alembert [dalambêr], Embrun [ambrên]
en včasih an Cendrars [sandrár], Vincent [vensán], Rouen [ruán]
en včasih en Le Pen [lə pên], Amiens [amjên], Poulenc [pulênk]
en posebnost en/an Stendhal [stendál/standál]
eu razen v izglasju e/ə Maubeuge [mobêž‑/mobə̀ž‑]
eu v izglasju e Depardieu [depardjé/dəpardjé], Richelieu [rišeljé/rišəljé], Lisieux [lizjé]
ey e Aveyron [averón], Feydeau [fedó], Freycinet [fresiné]
g pred [a], [o] in [u] g Gallimard [galimár], Gauguin [gogên], Gounod [gunó]
g v vezanju (fr. liaison) k Bourg‑en‑Bresse [búrk‑an‑brês]
g pred ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ ž Argenteuil [aržantêj], Serge [sêrž‑], Gide [žíd‑], Cergy‑Pontoise [serží‑pontu̯ás], rod. Cergy‑Pontoisa [serží‑pontu̯áza]
g v izglasju / Dulong [dilón], Tourcoing [turku̯ên]
ge pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ ž Geoffroy Saint‑Hillaire [žofru̯á sênt‑ilêr], Georges [žórž‑/žôrž‑]
gli j de Broglie [də brój/brôj]
gn pred samoglasnikom nj Avignon [avinjón], Faucigny [fosinjí]
gn v izglasju n’/n Compiègne [kompjên’/kompjên], rod. Compiègna [kompjênja]
gni nj Régnier [renjé]
gu pred ⟨e⟩ (tudi ⟨eu⟩) in ⟨i⟩ g Daguerre [dagêr], Périgueux [perigé], Gauguin [gogên], Guitry [gitrí], Laguipière [lagipjêr]; Clergue [klêrg‑], Longuyon [longjón]
h / Hélène [elên], Anouilh [anúj], La Haye [la é], Théophile [teofíl], Althusser [altisêr], Mathieu [matjé]
i pred samoglasnikom j Niépce [njêps], Pierre [pjêr], Conscience [konsjáns], Mauriac [morják], Le Corbusier [lə korbizjé]
i v nosnikih e Glej ⟨im⟩, ⟨in⟩.
i, î med soglasnikoma i Nicole [nikól/nikôl], Nîmes [ním]
ï i Héloïse [eloís], svoj. prid. Héloïsin [eloízin]
‑il(‑) za [e] in [u] j Beausoleil [bosolêj], Argenteuil [aržantêj/aržantə̀j], Anouilh [anúj]
‑il za soglasniki v izglasju il Bourvil [burvíl], Anquetil‑Duperron [anktíl‑diperón]
‑ill‑ za [a], [e] in [u] j Bataille [batáj], Versailles [versáj], Corneille [kornêj], Marseille [marsêj], Bouillon [bujón]
‑ll‑ za soglasnikom in ⟨i⟩ (⟨Ci⟩) ter ⟨oi⟩ j Crébillon [krebijón], Billancourt [bijankúr], Guillaume [gijóm]; Doillon [du̯ajón]
‑ll‑ navadno v ‑⟨vill⟩‑ in enozložnih imenih l Melville [melvíl], Ribeauvillé [ribovilé], Albertville [albervíl], Aubervilliers [oberviljé]; Lille [líl], Gilles [žíl]
im em Rimbaud [rembó], Durkheim [dirkêm]
im v prevzetih imenih im Vadim [vadím]
in en d’Indy [dendí], Indre [êndər], Gauguin [gogên], Saint‑Quentin [sên‑kantên]
j ž Jobert [žobêr], Jarre [žár]
o o Rochefort [rošfór/rošfôr], Butor [bitór/bitôr], Georges [žórž‑/žôrž‑]
ô ó Drôme [dróm], Gérôme [žeróm]
oe, œ e/ə Koechlin/Kœchlin [keklên/kəklên]
œu, oeu e/ə Jœuf [žêf/žə̀f], Leboeuf [lebêf/lebə̀f/ləbêf/ləbə̀f] in Le Bœuf [lə bêf/bə̀f]
oi v vzglasju pred soglasnikom va/u̯a Oise [vás/u̯ás], rod. Oisea [váza/u̯áza]
oi, oî u̯a Antoine [antu̯án], Poitiers [pu̯atjé], Benoît [benu̯á/bənu̯á]
oin u̯en Poincaré [pu̯enkaré], Pointe‑Noire [pu̯ênt‑nu̯ár], Camoin [kamu̯ên]
ou razen pred ⟨i⟩ u Coubertin [kubertên], Raoul [raúl], Anjou [anžú], Pompidou [pompidú]
ou pred ⟨i⟩ (tudi ⟨i⟩) Louis [lu̯í], Hardouin‑Mansart [ardu̯ên‑mansár]
ou v vzglasju pred samoglasnikom v/u̯ Ouessant [vesán/u̯esán], Ouaddaï [vadaí/u̯adaí]
oy u̯a Le Moyne [lə mu̯án], Bloy [blu̯á], Bonnefoy [bonfu̯á], Troyes [tru̯á]
ph f Phillipe [filíp], Christophe [kristóf/kristôf]
q k Lecoq [lekók/lekôk/ləkók/ləkôk] in Le Coq [lə kók/kôk]
qu pred samoglasnikoma [e] in [i], [j] ter nemim ⟨e⟩ k Fouquet [fuké], Quai d’Orsay [ké dorsé], Quignard [kinjár], Hacquet [aké], Jacquet [žaké], Montesquieu [monteskjé]; Miquelon [miklón], Braque [brák]
s v vzglasju s Satie [satí]
s v izglasju / ali s Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«.
s v soglasniškem sklopu s Giscard d’Estaing [žiskár destên], Lascaux [laskó], Mansart [mansár]
s v tvorjenih imenih med samoglasnikoma s Lesage [lesáž‑/ləsáž‑] in Le Sage [lə sáž‑]
s med samoglasnikoma z Vesoul [vezúl/vəzúl]
s pred končnim nemim ‑⟨e z Blaise [blés], rod. Blaisa [bléza]; Cergy‑Pontoise [serží‑pontu̯ás], rod. Cergy‑Pontoisa [serží‑pontu̯áza]
u pred soglasnikom in pred nemim ⟨e⟩ i Guyau [gijó], Urfé [irfé], Vuillard [vijár], Bellevue [belví]
u

pred [á] in [ó][ijV] (zev)

i Éluard [elijár], Druon [drijón]
u v nosniku e Glej ⟨un⟩.
ue u̯e Bossuet [bosu̯é]
ui u̯i Cuiseaux [ku̯izó]
ui za vzglasnim ⟨v⟩ i Vuillard [vijár]
un en Dunkerque [denkêrk], Autun [otên], Melun [melên]
uy med soglasnikoma in v izglasju u̯i Dupuytren [dipu̯itrên], Puymorens [pu̯imorêns], Cluytens [klu̯itêns], Le Puy [lə pu̯í]
uy

v ⟨guy⟩ pred samoglasnikom[ijV] (zev)

u̯i Longuyon [longu̯ijón]
üy za samoglasnikom v izglasju vi Haüy [aví]
x ks Cixous [siksú], Aix‑en‑Provence [êks‑an‑prováns]
x v izglasju / ali ks Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«.
x nemi ⟨x⟩ pri vezanju (fr. liaison) z Beaux Arts Magazine [bozár magazín]
x gz Xavier [gzau̯jé], Saint‑Exupéry [sênt‑egziperí], Prévost d’Exiles [prevó degzíl]
y med soglasnikoma i Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák]
y za soglasnikom (pisanim tudi z ⟨gu⟩) v izglasju i Orly [orlí], Debussy [debisí/dəbisí]; Guy [gí], Péguy [pegí], Ipoustéguy [ipustegí]
y med samoglasnikoma j Bayonne [bajôn], Guyenne [gijên], La Bruyère [la brijêr], Sieyès [sjejês], Guyot [gijó]
ÿ v izglasju j L’Haÿ‑les‑Roses [láj‑le‑rós], rod. L’Haÿ‑les‑Rosesa [láj‑le‑róza]
ÿ pred soglasnikom i Louÿs [luís]

Posebnosti

  1. Pri nekaterih imenih se je v slovenščini tradicionalno uveljavil tudi drugačen izgovor, npr. Becquerel [bekerél] namesto [bekrêl], Utrillo [utríljo] namesto [itrijó], Coulomb [kulón] namesto [kulóm], Gargantua [gargántu̯a/gargantu̯á] namesto [gargantijá], Pantagruel [pantagruél] namesto [pantagrijêl], Chanel [šanél] namesto [šanêl], Pasteur [pastêr] brez dvojnice [pastə̀r]; Verdun [verdún] namesto [verdên], Eiffel [ájfəl] namesto [efêl].
  2. Nekatera imena se že v francoščini izgovarjajo na dva načina (Millet [milé/mijé], prevzeto ime Joachim [žoakêm/žoakím]). Druga pa odstopajo od pričakovanega (Talleyrand [talerán/tajrán/talrán], Languedoc [langdôk/langədôk]) ali se razlikujejo glede na to, ali označujejo osebno (de Broglie [də brôj]) ali zemljepisno ime (Broglie [broglí]).
  3. V prevzetih imenih so uporabljena tudi druga dvočrkja, npr. ⟨tz⟩ v Metz [mês] in Biarritz [bjaríc] (⟨tz⟩ za [c] iz baskovščine); ⟨sc⟩ v Goscinny [gosiní]; tričrkje ⟨sch⟩ v Fesch [féš], Brunschvicg [brenšvík].
  4. Le izjemoma so se v slovenščini uveljavile dvojnice v zapisu in pri izgovoru (Calvin [kalvên] in Kalvin [kalvín]) ali pa samo pri izgovoru, npr. Mont Blanc [món blán tudi mónt blánk], Citroën [citroén in sitroén], Leclerc [leklêr/ləklêr tudi leklêrk] – uradno E.Leclerc.
  5. Črkovni sklop ⟨oie⟩ sredi besede se izgovarja na dva načina: (a) ⟨i⟩ je [j] med samoglasnikoma, npr. Boieldieu [bojeldjé]; (b) ⟨oi⟩ je dvočrkje pred ⟨e⟩ oz. nemim ⟨e⟩, npr. Boieldieu [bu̯aeldjé/bu̯aldjé].

Podomačevanje francoskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz francoščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede ali besedne zveze

  1. pisno podomačene (večina): nivo [nivó] (fr. le niveau), demanti [demánti] (fr. le démenti), debi [debí] (fr. le début), bide [bidé] (fr. le bidet), šanson [šansón] (fr. la chanson), režim [režím] (fr. le régime), rafal [rafál] (fr. la rafale), vodvil [vodvíl] (fr. le vaudeville), žanr [žánər] (fr. le genre), liker [likêr] (fr. la liqueur), konjak [kónjak] (fr. le cognac), barik [barík] (fr. la barrique), frikase [frikasé] (fr. la fricassée), kaskader [kaskadêr] (fr. le cascadeur), bež [béž‑] (fr. beige), parveni [parvéni] (fr. le parvenu), klošar [klóšar/klošár] (fr. le clochard), randevu [randevú] (fr. rendezvous);
  2. pisno nepodomačene: armagnac [armanják] ‘vrsta žganja’, brie [brí] ‘mehki sir’, fin de siècle [fên də sjêkəl] ‘doba dekadence’, faux pas [fopá] ‘spodrsljaj’, grand prix [grán prí] ‘velika nagrada’, laissez‑faire [lesé‑fêr], ‘načelo nevmešavanja’, hommage [omáž‑] ‘počastitev’, cordon bleu [kordôn blé] ‘zrezek, nadevan s sirom in gnjatjo’, déjà vu [dežaví] ‘že videno’, à la carte [a la kárt] ‘po izbiri z jedilnika’.

Posebnosti

  1. Nekatere besede so se v slovenskem zapisu oddaljile od pričakovanega izgovora: abonma [abonmá] namesto [abonmán] (fr. abonnement), biljard [biljárd] namesto [bijár] (fr. billard), menuet [menuét] namesto [menijé/mənijé] (fr. menuet).
  2. Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice: bombon/bonbon [bombôn] (fr. bonbon), meni/menu [mení] (fr. menu), bife/buffet [bifé] (fr. buffet), fondi/fondue [fondí] (fr. fondue) pomfrit/pomfri [pomfrít/pomfrí] (fr. pommes frites), šodo/šato [šodó/šató] (fr. chaudeau), dofen/dauphin [dofên] (fr. dauphin), foyer/foaje [fu̯ajé/foajé] (fr. foyer), à propos / apropo [apropó] (fr. à propos); chardonnay/šardone [šardoné] (fr. chardonnay), beaujolais/božole [božolé] (fr. beaujolais).
  3. Francoski pridevnik premier [pʁəmje] ‘prvi’ se je v slovenščini posamostalil in se uporablja vse pogosteje pisno podomačen kot premje [premjé] ‘predsednik vlade’ (poleg premier [premjêr]), oblika za ženski spol première ‘prva’ se je posamostalila v premiera [premjêra] ‘prva izvedba, prva uprizoritev’ in ni pisno podomačena.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v francoščini: Jean[žán], Louvre [lúvər], Val‑d’Isère [vál‑dizêr], Moulin Rouge [mulên rúž‑]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena

Zgodovinska imena francoskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto francoskih osebnih imen uporabljamo slovenska, npr. Ludvik XIV. (fr. Louis XIV), Franc I. Francoski (fr. François I er), Filip Avgust (fr. Philippe II Auguste), Marija Antoaneta (fr. Marie Antoinette). Enako velja tudi za imena svetnikov Janez Marija Vianney (fr. Jean-Marie Vianney). Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Ivana Orleanska (fr. Jeanne d’Arc), Bernardka Lurška (fr. Bernadette Soubirous). Prevajamo tudi vzdevke vladarjev, npr. Sončni kralj (fr. le RoiSoleil).

Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Anžuvinci [anžuvínci] (fr. la maison capétienne d’Anjou), Burboni [burbóni] (fr. la maison de Bourbon), Kapetingi [kápetingi] (fr. les Capétiens), Valoajci [valoájci] (fr. la maison de Valois).

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti v Franciji se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med njimi so redka mesta, ki jih sicer večinoma uporabljamo v izvirni obliki, npr. glavno mesto Pariz [paríz‑] (fr. Paris), romarsko središče Lurd (fr. Lourdes), letovišče ob Sredozemskem morju Nica [níca] (fr. Nice).

Med enobesednimi imeni so pisno podomačene tiste skupine imen, ki jih sicer podomačujemo v vseh jezikih, in sicer bolj znana imena francoskih gorovij, rek in pokrajin: Vogezi [vogézi] (fr. les Vosges); Sena [séna] (fr. la Seine), Loara [loára] (fr. la Loire), Soma [sóma] (fr. la Somme); Anžu [anžú] (fr. lAnjou), Provansa [provánsa] (fr. la Provence), Turena [turéna] (fr. la Touraine), Bretanja [bretánja] (fr. la Bretagne), Burgundija [burgúndija] (fr. la Bourgogne), Pikardija [pikardíja] (fr. la Picardie), Savoja [savója] (fr. la Savoie), Šampanja [šampánja] (fr. la Champagne). Le redko podomačimo tudi druga imena, npr. ime trdnjave Bastilja (fr. la Bastille).

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen, in sicer

Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih (ki so lahko tudi imena) prevajamo, npr. bazilika (svetega) srca Jezusovega oz. Sveto srce Jezusovo / Srce Jezusovo (fr. le SacréCœur), Naša Gospa / Naša ljuba Gospa / katedrala naše ljube Gospe (fr. NotreDame / la cathédrale de NotreDame), stolnica svete Cecilije / Sveta Cecilija (fr. la cathédrale SainteCécile).

Stvarna imena

Podomačena so le redka stvarna imena, npr. ime francoske himne (Marsejeza (fr. la Marseillaise)), univerze (Sorbona (fr. la Sorbonne)).

Posebnosti

  1. Imena znanih literarnih del ali oseb iz teh del pogosto uporabljamo v prenesenem pomenu, npr. Nesrečniki (fr. les Misérables), Trije mušketirji (fr. Les Trois Mousquetaires), Notredamski zvonar (fr. Notre‑Dame de Paris) ipd., v tem primeru uporabljamo malo začetnico (Zapeli so himno našim trem mušketirjem.).
  2. Pisno nepodomačeno ime lahko sčasoma preide med pisno podomačena imena, npr. Tuileries [tu̯ilrí] (palača Tuileries, Tuilerijska palača, vrtovi Tuileries) v Tuilerije za vrtove, in se spremeni tudi v izgovoru: [tuileríje].

Podrobneje o rabi začetnice pri imenih cerkvenih objektov glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).

Prevzemanje imen s predimki, določnimi členi in predlogi ter vezajem
Priimki s predimki

V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v francoščini: Chrétien de Troyes [kretjên də tru̯á], Le Clézio [lə klezjó], d’Alembert [dalambêr], d’Indy [dendí]. Lahko so pisana tudi na dva načina: Lebrun [lebrên/ləbrên] ali Le Brun [lə brên].

Posebnost

V slovenščini predimek de izpustimo, kadar priimek uporabljamo samostojno brez rojstnega imena: La Fontaine [la fontên] nasproti Jean de La Fontaine [žán də la fontên], grofica La Fayette [la fajêt] nasproti Marie‑Madelaine de La Fayette [marí‑madlên də la fajêt].

Zemljepisna imena z določnim členom ali predlogom

Zemljepisna lastna imena spremljajo določni členi (npr. la, le, les) ali predlog de. V pisno nepodomačenih imenih ohranjamo izvirno obliko: La Chancelade [la šanslád‑], Le Havre [lə ávər], Le Mans [lə mán], Les Sables‑d’Olonne [le sábəl‑dolôn], Côte d’Or [kôd dôr].

Vezaj v lastnih imenih

Vezaj ohranjamo v dvojnih imenih, npr. Jean‑Paul, Elisabeth‑Louise, priimkih, npr. Lévi‑Strauss, Alain‑Fournier, Gay‑Lussac, zemljepisnih imenih, npr. Crô‑Magnon, Val‑de‑Grâce, Entre‑Deux‑Mers, in v pisno nepodomačenih besednih zvezah, npr. laissez‑faire. Vezaja ni v tistih zemljepisnih imenih, katerih sestavina je občno poimenovanje, ki je v besedilih pisano z malo začetnico, v naslovih pa brez določnega člena in z veliko začetnico, npr. le quai d’Orsay nasproti Quai d’Orsay, Le Monde: v Mondu ali v Le Mondu.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Besede, prevzete iz francoščine, uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce po obliki slovničnega spola, četudi imajo za slovenščino neznačilne končnice, npr. fondi/fondue [fondí] m (fr. la fondue ž). Pri spolu ženskih lastnih imenih se ravnamo po naravnem spolu, npr. Claudette [klodêt] ž, Béatrice [beatrís] ž, Lucie [lisí] ž, in jih uvrščamo v 3. žensko sklanjatev.

Glej »Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij« (Prevzete besede in besedne zveze).

Med zemljepisnimi imeni se slovenščini prilagaja spol podomačenih imen, npr. pokrajin in rek, ki so v slovenščini ženskega spola, kar dosegamo z dodajanjem končnice a: Provansa ž (fr. la Provence ž), Lorena ž (fr. la Lorraine ž); tako še Alzacija, Savoja ... Enako velja za reke: Garona, Loara, Sara, Sena ipd. Nepodomačena imena prevzemamo slovnično najpogosteje kot moškospolska (Camargue; Gers), pogosto si pomagamo z dodajanjem občnega razlikovalnega jedra, npr. reka Meuse, pokrajina Meuse (fr. la Meuse ž), ali ohranjamo ženski spol.

V preteklosti so uporabljali tudi imena, prevzeta iz latinščine, ki jih danes ne uporabljamo več, npr. Moza za Meuse.

Imena moškega spola – sklanjanje in tvorba svojilnih pridevnikov

Vsa moška imena sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, po prvi sklanjatvi se zaradi končniškega naglasa pregibajo tudi imena na končni a.

Način sklanjanja francoskih moških imen je odvisen od končaja, in sicer jih delimo na imena, ki se končajo na govorjeni soglasnik ali govorjeni samoglasnik. Glasovi v končajih so zapisani različno, kar vpliva na osnovo: to bodisi ohranjamo nespremenjeno, bodisi jo pisno krajšamo, bodisi daljšamo v izgovoru in zapisu ali le v izgovoru.

Podstava svojilnih pridevnikov iz francoskih moških imen je odvisna od rodilniške osnove, in sicer je

Imena moškega spola na govorjeni soglasnik

Razlike med francoskimi imeni, ki se končajo na govorjeni soglasnik, so povezane z nemimi črkami ali črkovnimi sklopi, ki vplivajo na pisno ohranjanje ali krajšanje osnove. Posebnost so dvojnice pri imenih na govorjeni končni r.

Nespremenjena osnova

Imena moškega spola na govorjeni soglasnik, zapisan s črko ali dvočrkjem, sklanjamo tako, da osnovi dodajamo končnico: Pétain [petên], rod. Pétaina [petêna], or. s Pétainom [spetênom].

Osnovo ohranjamo tudi, če črki (ali veččrkju) za soglasnik sledi nema črka, npr. Chateaubriand [šatobriján], rod. Chateaubrianda [šatobrijána], or. s Chateaubriandom [sšatobrijánom], ali nemi črkovni sklop, npr. Deschamps [dešám], rod. Deschampsa [dešáma], or. z Deschampsom [zdešámom]; Nantes [nánt], rod. Nantesa [nánta], or. z Nantesom [znántom].

Če je nema črka ⟨e⟩ del črkovnih sklopov ⟨ce in ⟨ge⟩, vpliva na izgovor predhodnega soglasnika, zato jo v zapisu ohranjamo, in sicer ⟨ce⟩ izgovorimo [s] in ⟨ge⟩ izgovorimo [ž] (v izglasju kot [š]). Za [ž] se uveljavlja govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah.

Posebnosti

  1. Kadar v zvočniški sklop vrivamo polglasnik, osnovo ohranjamo v zapisu, v govoru pa jo ohranjamo ali izgovarjamo s polglasnikom, npr. Arles [árl/árəl], rod. Arlesa [árla], or. z Arlesom [zárlom]; Charles [šárl/šárəl], rod. Charlesa [šárla], or. s Charlesom [sšárlom].
  2. Pri imenih na govorjena izglasna [j] in [š] se samoglasnik o v orodniški edninski končnici ‑⟨om⟩ in pri tvorbi svojilnega pridevnika v obrazilu ‑⟨ov⟩ preglasi v e, kar zaznamujemo tudi v zapisu.
    • Lelouch [lelúš/ləlúš], rod. Leloucha [lelúša/ləlúša], or. z Lelouchem [zlelúšem/ləlúšem], svoj. prid. Lelouchev [lelúšev‑/ləlúšev‑]
    • Corneille [kornêj], rod. Corneilla [kornêja], or. s Corneillem [skornêjem], svoj. prid. Corneillev [kornêjev‑]
  3. Če se osnova konča na govorjena izglasna [j] in [š], v zapisu pa na nemi črkovni sklop ‑⟨es⟩ ali na nemo črko ‑⟨h⟩, pisno osnovo ohranjamo. Uveljavlja se govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah.
    • Anouilh [anúj], rod. Anouilha [anúja], or. z Anouilhom/Anouilhem [zanújem], svoj. prid. Anouilhov/Anouilhev [anújev‑]
    • Versailles [versáj], rod. Versaillesa [versája], or. z Versaillesom/Versaillesem [zversájem]
    • Georges [žórš/žôrš], rod. Georgesa [žórža/žôrža], or. z Georgesom/Georgesem [zžóržem/žôržem], svoj. prid. Georgesov/Georgesev [žóržev‑/žôržev‑]
    • Limoges [limóš/limôš], rod. Limogesa [limóža/limôža], or. z Limogesom/Limogesem [zlimóžem/limôžem]
Pisno krajšana osnova

Če govorjenemu soglasniku sledi nema črka ‑⟨e⟩, jo pri pregibanju opuščamo (izjemi sta končna črkovna sklopa ‑⟨ge⟩ in ‑⟨ce⟩ v izglasju).

Posebnosti

  1. Pri imenih na govorjeni izglasni [j] (zapisan s tričrkjem ⟨ill⟩) in mehčani [n’] (zapisan z dvočrkjem ⟨gn⟩) se samoglasnik o v orodniški edninski končnici ‑⟨om⟩ in pri tvorbi svojilnega pridevnika v obrazilu ‑⟨ov⟩ preglasi v e, kar zaznamujemo tudi v zapisu: Marseille [marsêj], rod. Marseilla [marsêja], or. z Marseillem [zmarsêjem]; Montaigne [montên’/montên], rod. Montaigna [montênja], or. z Montaignem [zmontênjem].
  2. Kadar se osnova končuje na težko izgovorljiv soglasniški sklop [rtr], ki mu v zapisu sledi nema črka ‑⟨e⟩, vanj v izgovoru vrivamo polglasnik, osnovo pa krajšamo v izgovoru in zapisu: Sartre [sártər], rod. Sartra [sártra], or. s Sartrom [ssártrom]; Montmartre [monmártər], rod. Montmartra [monmártra], or. z Montmartrom [zmonmártrom].
Dvojnice pri imenih na govorjeni končni r

Pri imenih na govorjeni končni [r], ki je zapisan z ‑⟨r⟩ ali ‑⟨re⟩, je daljšanje osnove ena od sklanjatvenih možnosti, ki vpliva na preglas samoglasnika o v e in jo zaznamujemo tudi v zapisu. Če osnove ne daljšamo, ni preglaševanja:

Če govorjenemu [r] sledi nema črka za soglasnik, je daljšanje osnove in s tem povezano preglaševanje le ena od govornih možnosti:

Imena moškega spola na govorjeni samoglasnik

Francoska imena na končni samoglasnik so naglašena končniško, zato se njihova osnova pri pregibanju podaljša.

Daljšanje osnove z j v izgovoru in zapisu

Končni samoglasnik je zapisan z različnimi črkami, tudi s črko z ločevalnim znamenjem, dvo‑ ali tričrkjem:

Če je samoglasnik zapisan s črkovnim sklopom, katerega končna sestavina je nema črka ⟨e⟩, ta pri pisnem pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika ne izpada, če je črkovni sklop

Daljšanje osnove z j v izgovoru

Če samoglasniku v izglasju sledi nema črka ali nemi črkovni sklop, se osnova v zapisu ne spreminja, v izgovoru pa se podaljšuje z j, npr.

Imena ženskega spola – sklanjanje in tvorba svojilnih pridevnikov

Vsa ženska imena sodijo v ničto (tretjo) sklanjatev in so na izrazni ravni nespremenljiva. Iz imen tvorimo svojilne pridevnike.

Imena ženskega spola na soglasnik
Nespremenjena osnova pri tvorbi svojilnih pridevnikov

Osnova imena je nespremenjena,

  1. če je soglasnik zapisan s črko za soglasnik, npr. Fleur ž [flêr/flə̀r], rod. Fleur ž [flêr/flə̀r], svoj. prid. Fleurin [flêrin/flə̀rin];
  2. če črki za soglasnik sledi nema črka ⟨e⟩ (v črkovnem sklopu ⟨ce⟩), ki vpliva na izgovor predhodnega soglasnika, npr. Béatrice [beatrís], rod. Béatrice [beatrís], svoj. prid. Béatricein [beatrísin].
Krajšanje osnove v zapisu pri tvorbi svojilnih pridevnikov

Pri imenih s končnim nemim ⟨e⟩ (razen v črkovnem sklopu ⟨ce⟩) krajšamo osnovo le v zapisu:

Imena ženskega spola na samoglasnik

Pri tvorbi svojilnih pridevnikov daljšamo osnovo z j v izgovoru in pri zapisu, če je

  1. samoglasnik zapisan s črko za samoglasnik (lahko z ločevalnim znamenjem):
    • Dalida [dalidá], rod. Dalida [dalidá], svoj. prid. Dalidajin [dalidájin]
    • Chloé [kloé], rod. Chloé [kloé], svoj. prid. Chloéjin [kloéjin]
  2. samoglasnik zapisan s črkovnim sklopom, katerega sestavina je nema črka ‑⟨e⟩:
    • Mélanie [melaní], rod. Mélanie [melaní], svoj. prid. Mélaniejin [melaníjin]
    • Lucie [lisí], rod. Lucie [lisí], svoj. prid. Luciejin [lisíjin]
  3. samoglasnik zapisan s črko z ločevalnim znamenjem, ki ji sledi nema črka ‑⟨e⟩:
    • Désirée [deziré], rod. Désirée [deziré], svoj. prid. Désiréejin [dezirêjin]
    • Renée [rené/rəné], rod. Renée [rené/rəné], svoj. prid. Renéejin [renêjin/rənêjin]

Večbesedna imena

Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moškega spola pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena: Restif de La Bretonne [retíf/restíf də la bretôn], rod. Restifa de La Bretonna [retífa/restífa də la bretôna]; Giscard d’Estaing [žiskár destên], rod. Giscarda d’Estainga [žiskára/žiskárja destêna]; Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák]; rod. Cyranoja de Bergeraca [siranója də beržeráka].

Imena ženskega spola ostajajo nespremenjena: George Sand [žôrš sánt], rod. George Sand [žôrš sánt].

V dvodelnih imenih, pisanih z vezajem, pregibamo samo drugo sestavino:

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v francoščini in slovenščini

Od naših pravil o rabi ločil se francoska razlikujejo predvsem po stičnosti, različna je raba vezaja in pomišljaja, drugačen je narekovaj.

Posebnosti

  1. Vprašaj, klicaj, dvopičje, podpičje in pomišljaj so v francoščini nestična ločila: _____ ?, _____ !, __ : __, __ ; __, __ – __.
  2. Tri pike se pišejo stično: _____....
  3. Francoski narekovaj je obrnjen ravno nasprotno kot naš in je nestičen: « ____ » Nestičnost se vse pogosteje nadomešča s stičnostjo.
  4. Vezaj v imenih in tvorjenkah se piše stično: _____‑_____.
  5. Narekovajni pomišljaj je daljši od našega (t. i. m‑pomišljaj) in se uporablja za označevanje dobesednega navedka na začetku odstavka: —______ // — _____.

Glej poglavje »Ločila«.

Hrvaščina

Pisava

Hrvaška različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjujejo štiri črke z ločevalnimi znamenji, tj. ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebna črka ⟨đ⟩ ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.

Hrvaška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨đ Đ⟩, ⟨e E ⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨lj Lj⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.

Posebnost

Črkovna sklopa ⟨je⟩ in ⟨ije⟩ imata zgodovinski značaj in nista del hrvaške abecede.

O vključevanju hrvaških posebnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V hrvaški pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Izgovor

Naglasno mesto

Hrvaščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Zagreb [zágreb-], Virovitica [virovítica]. Naglasno mesto hrvaških besed praviloma ohranjamo.

POSEBNOSTI

  1. V slovenščini se je pri nekaterih pogosteje rabljenih imenih že v preteklosti ustalilo naglaševanje, ki se razlikuje od hrvaškega, npr. Slavonski Brod [slavónski bród-] namesto [slávonski bród-], Opatija [opatíja] namesto [opátija], Buzet [buzét] namesto [búzet].
  2. V knjižni hrvaščini se naglas pri pregibanju tudi premika, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo, navadno prevzamemo imenovalniški naglas (npr. Lošinj [lóšin’/lóšin], Lopar [lópar], Tribunj [tríbun’/tríbun], Vrsar [və̀rsar]), redko rodilniškega, npr. Rovinj [rovín’/rovín], rod. Rovinja [rovínja] (hrv. [ròvīnj], rod. [rovínja]). Nekatera imena pod vplivom preteklih kodifikacij izgovarjamo na dva načina, npr. Trogir [trógir/trogír], Labin [lábin/labín], Hajduk [hájduk/hajdúk] (športni klub iz Splita).

Hrvaško naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov ne prevzemamo.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOST

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozka, npr. Ščedro [ščédro], Drvenik [dərvénik], Osijek [ósijek], Ploće [plóče], kot široka pa, kadar e stoji pred [r] ali [j] oz. kadar o stoji pred [v] ali [u̯], npr. Beram [bêram], Novalja [nôvalja], Ovčara [ôu̯čara]).

V sklopu i in samoglasnika (črkovni sklop ⟨iV⟩) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, npr. Biokovo [bijókovo], Biograd [bíjograd-], Ciriak [círijak].

Nekatera imena so v knjižni hrvaščini pisana z zaprtim zevom, npr. hrv. Brijuni (slov. Brioni [brijóni]).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ć⟩, v slovenščino prevzemamo kot [č]: Jelačić [jélačič], Jurić [júrič].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨đ⟩ ali (redko tudi) dvočrkjema ⟨gj⟩ in ⟨dj⟩, v slovenščino prevzemamo kot [dž]: Đurđa [džúrdža], Đakovo [džákovo]; Gjalski [džálski], Kalogjera [kalódžera]; Djurdjević [džúrdževič], Mundjer [múndžer].

Hrvaščina pozna zlogotvorni soglasnik ⟨r⟩, ki ga izgovarjamo kot sklop polglasnika in [r]: Krk [kə̀rk], Srna [sə̀rna], Zrmanja [zə̀rmanja].

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ć č Ćiril [číril], Zaprešić [záprešič], Peruća [pêruča]
đ Đuro [džúro], Đurđevac [džúrdževac], Kaluđerovac [kaludžêrovac], Tuđman [túdžman]
dj Djurdjević [džúrdževič], Mundjer [múndžer]
gj Gjalski [džálski], Kalogjera [kalódžera]; Gjurin [džurín], Gjurgjan [džúrdžan]

Podomačevanje hrvaških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz hrvaščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze večinoma pisno podomačene, npr. bečarac [bečárac] (hrv. bećarac) ‘pesem’, slivovica [slívovica] (hrv. šljivovica) ‘žganje iz sliv’, buzara [búzara] ‘vrsta jedi’, galeb [galéb-] ‘vrsta ptiča’, pašticada [paštícada] ‘vrsta jedi’, plavac [plávac] ‘vrsta vina’, škripavac [škrípavac] ‘vrsta sira’, rožata [rožáta] ‘vrsta peciva’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v hrvaščini, npr. Belišće [belíšče], Bjelovar [bjélovar], Donji Miholjac [dónji mihóljac], Hrvatska Kostajnica [hə̀rvatska kostájnica], Župa dubrovačka [žúpa dúbrovačka] (hrvaška občina), Ivanić-Grad [ívanidž-grád‑]; Dragojević [dragójevič/drágojevič], Mažuranič [mažúranič].

Osebna imena

Imena zgodovinskih oseb sicer podomačujemo, a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od hrvaške, npr. Grgur Ninski [gə̀rgur nínski], Ljudevit Posavski [ljudevít posáu̯ski].

Nekatera imena osebnosti, pri katerih so stalni pridevki izpeljani iz zemljepisnih imen, so v slovenščini drugačna kot v hrvaščini, ker se razlikujejo tudi podstavna zemljepisna imena, npr. slov. Andrej III. Benečan [andrêj trétji benečán] – hrv. Andrija III. Mlečanin, slov. Ladislav Neapeljski [ládislau̯ neápəl’ski/neápəlski] – hrv. Ladislav Napuljski.

Pri prevajanju imen zgodovinskih osebnosti je treba biti pozoren tudi na morebitna neskladja med slovenskimi in hrvaškimi zgodovinskimi imeni, npr. ogrsko-hrvaški kralj Bela II. Slijepi je na Slovenskem pogosteje imenovan Bela II. Ogrski [béla drúgi ógərski], srednjeveški učenjak Herman Koroški [hêrman koróški] ima tudi hrvaško ime Herman Dalmatin/Dalmata; madžarsko-hrvaškega plemiča Ferenca Tahyja imenujejo na Hrvaškem Franjo Tahi, v slovenščini pa je Ferenc Tahi [fêrenc táhi].

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti na Hrvaškem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med enobesednimi eksonimi so redka imena krajev, npr. Pulj [púl’/púl] (hrv. Pula), Reka [réka] (hrv. Rijeka), nekaj je tudi nekrajevnih imen, npr. otočje Brioni [brijóni] (hrv. Brijuni), pokrajina Medžimurje [medžimúrje/médžimurje] (hrv. Međimurje), gorovje Čičarija [čičaríja] (hrv. Ćićarija).

Za obmejna območja, na katerih živijo tudi Slovenci, so uveljavljena slovenska imena, npr. Karlovec [kárlovəc] (hrv. Karlovac), Brod na Kolpi [bród- na kólpi] (hrv. Brod na Kupi), Trstje [tə̀rstje] (hrv. Tršće), Kolpa [kólpa] (hrv. Kupa), Sotla [sótla] (hrv. Sutla).

Nekaterih hrvaških imen ne prevajamo, temveč uporabljamo slovenska imena, npr. Trdinov vrh [tərdínou̯ və̀rh] in Sveta Jera [svéta jéra] (hrv. Sveta Gera), Gorjanci [gorjánci] (hrv. Žumberak) ipd.

Pri večbesednih eksonimih se je uveljavilo, da občnoimenske sestavine imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Zlati rt [zláti ə̀rt] (hrv. Zlatni rat), Kvarnerski zaliv [kvarnêrski zalív-] (hrv. Kvarnerski zaljev), Zmajeva jama/špilja [zmájeva jáma/špílja] (hrv. Drakonova špilja). Hrvaško pridevniško obrazilo -čki (Plitvička jezera, Karlovačka kotlina, Riječki zaljev) nadomestimo s slovenskim -ski oz. -ški (Plitviška jezera [plítviška jézera], Karlovška kotlina [kárlou̯ška kotlína], Reški zaliv [réški zalív-]).

Nekatere občne besede so kulturno specifične in zanje v slovenščini nimamo izraza, zato jih ohranjamo v izvirni obliki, npr. Kopaški rit [kópaški rít] (hrv. Kopački rit, mokrišče pri Osijeku).

Stvarna imena

Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma jih prevajamo, npr. Baščanska plošča [baščánska plôšča] (hrv. Bašćanska ploča), Vodnjak življenja [vodnják življênja] (hrv. Zdenac života).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Slovničnih kategorij besed – spola, števila – pri prevzemanju iz hrvaščine načeloma ne spreminjamo.

Izjemoma se je (najpogosteje zaradi nepoznavanja izvirnega imena) pri posameznih imenih, ki so v hrvaščini množinska, v slovenščini uveljavila tudi ednina, npr.

  • Brela [bréla] ž, mest. v Breli [u̯bréli] in Brela [bréla] ž mn.mest. v Brelah [u̯brélah];
  • Sali [sáli] m, mest. v Saliju [u̯sáliju] in Sali [sáli] m mn.mest. v Salih [u̯sálih].

Krajšanje osnove

Hrvaški neobstojni a v izglasnih morfemskih sklopih -ac, -ak, -ar itd. pogosto obravnavamo kot neobstojni samoglasnik tudi v slovenščini.

Pri imenih s končajema -ac (Pelješac [pélješac], Obrovac [óbrovac]) in -ar (Zadar [zádar]), v katerih osnove ne podaljšujemo z j, zapisani a v imenovalniku izgovorimo po črki: 

Pri prevzemanju imen s končajema -ak (Susak) in -at (Cavtat) upoštevamo izgovorljivost nastalega soglasniškega sklopa; in sicer

  1. neobstojni a opuščamo, če je soglasniški sklop izgovorljiv:
    • Susak [súsak], rod. Suska [súska];
    • Paljetak [paljétak], rod. Paljetka [paljétka];
  2. samoglasnik a ohranjamo, če je soglasniški sklop neizgovorljiv:
    • Cavtat [cáu̯tat], rod. Cavtata [cáu̯tata].

Neobstojni polglasnik, zapisan s črko e v končaju -ec ali -ek, se pojavlja v redkih imenih zlasti s kajkavskega območja, npr.:

POSEBNOSTI

  1. Pri imenih s končajem -ar se po izpadu a v izpeljankah s soglasniškim sklopom nezvočnik + r na koncu osnove izgovarja polglasnik, npr. zadrski [zádərski], Zadrčan [zádərčan].
  2. Izpuščanje neobstojnega samoglasnika je v nekaterih hrvaških imenih ustaljeno kot del imenskih zvez, npr. Janez iz Kastva [jánez- iskástva] (Kastav [kástau̯], rod. Kastva [kástva]), pridevniška tvorba na -ski pa zaradi nastalega zaporedja glasov v zlogu ne bi bila mogoča (*kastvski), zato kastavski [kástau̯ski].
  3. Namesto redkih hrvaških imen uporabljamo v slovenščini slovenske eksonime, pri katerih upoštevamo slovenska pravila neobstojnega polglasnika, npr. Sisek [sísək] (namesto hrv. Sisak), rod. Siska [síska]; prid. siški [síški], preb. i. Siščan [síščan]. Tako še Karlovec [kárlovəc] (namesto hrv. Karlovac).
  4. Kadar bi izpad polglasnika povzročil nastanek težko izgovorljivega soglasniškega sklopa, govorimo o obstojnem polglasniku, ki se v končajih -ec in -ek pri pregibanju ohranja ali premenjuje s samoglasnikom e, npr. Polančec [polánčəc], rod. Polančeca [polánčəca/polánčeca]; svoj. prid. Polančečev [polánčəčev-/polánčečev-].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr. Gotovčev [gótou̯čev-], Paljetkov [paljétkov-].

Izpad samoglasnika iz osnove v slovenščini sistemsko uveljavljamo tudi v podstavi vseh tvorjenk: Susak [súsak], rod. Suska [súska]; prid. suški [súški], preb. i. Suščan [súščan]. V hrvaščini se neobstojni a v pridevniških izpeljankah ohranja: hrv. Susak, rod. Suska; prid. susački, preb. i. Suščan.

Daljšanje osnove

Redka moška imena na končni -e sklanjamo z daljšanjem osnove s t:

Pri prevzemanju hrvaških imen na končni -e bi pričakovali podaljševanje z j, ker ne gre za slovenska imena, česar pa raba ne potrjuje. Številna srbohrvaško-makedonsko-bolgarska osebna lastna imena na -e analogno s slovenskimi podaljšujemo s t, npr. Lovre [lôu̯re], rod. Lovreta [lôu̯reta].

Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni -e je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato podaljšujemo s t (Frane [fráne], rod. Franeta [fráneta], or. s Franetom [sfránetom]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (Hrvoje [hə̀rvoje], rod. Hrvoja [hə̀rvoja], or. s Hrvojem [shə̀rvojem]).

Osnovo podaljšuje z j večina imen (le redka ne, npr. Hvar [hvár]), ki se končajo na -r (v izvirnem jeziku daljšanja ni), npr.:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Damirjev [dámirjev-], Nazorjev [názorjev-], Šimetov [šímetov-].

V preteklosti je bilo daljšanje osnove pri imenih na končni sklop -mir tudi v slovenščini neustaljeno, npr. Črtomir [čə̀rtomir], rod. Črtomirja [čə̀rtomirja], nekdaj samo Črtomira [čə̀rtomira]. Tako še Vladimir [vládimir], Tihomir [tíhomir], Mojmir [mójmir] …

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š ali , ki so v hrvaščini zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨č⟩, ⟨j⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩ in ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride do premene c v č.

⟨c⟩ Jasenovac [jasénovac], or. z Jasenovcem [zjasénou̯cem]
Petrica [pétrica], or. s Petricem [spétricem], pogosteje po drugi moški sklanjatvi s Petrico [spétrico]; svoj. prid. Petričev [pétričev-]
⟨ć⟩ Roić [róič], or. z Roićem [zróičem]; svoj. prid. Roićev [róičev-]
⟨č⟩ Poreč [póreč], or. s Porečem [spórečem]
⟨đ⟩ Rađa [rádža], or. z Rađem [zrádžem], pogosteje po drugi moški sklanjatvi z Rađo [zrádžo]; svoj. prid. Rađev [rádžev-]
⟨š⟩ Drniš [də̀rniš], or. z Drnišem [zdə̀rnišem]
Glavaš [glávaš], or. z Glavašem [zglávašem]; svoj. prid. Glavašev [glávašev-]
⟨ž⟩ [íš], or. z Ižem [zížem]; prid. iški [íški]
⟨dž⟩ Šimundža [šímundža], or. s Šimundžem [sšímundžem], pogosteje po drugi moški sklanjatvi s Šimundžo [sšímundžo]; svoj. prid. Šimundžev [šímundžev-]
⟨lj⟩ Trilj [trílʼ/tríl/], or. s Triljem [stríljem]
Hrelja [hrélja], or. s Hreljem [shréljem]; svoj. prid. Hreljev [hréljev-]
⟨nj⟩ Slunj [slún’/slún], or. s Slunjem [sslúnjem]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Sesar [sésar], or. s Sesarjem [ssésarjem]; svoj. prid. Sesarjev [sésarjev-].

Tvorba svojilnih pridevnikov

V slovenščini tvorimo svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega spola na -a s priponskim obrazilom -ov oz. -ev, kadar je pred končnico osnova na govorjeni c, j, č, ž, š ali :

Islandščina

Pisava

Islandska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s sedmimi črkami z ločevalnimi znamenji – ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩, ⟨ú⟩, ⟨ý⟩ in ⟨ö⟩, posebnima črkama ⟨ð Ð⟩ in ⟨þ Þ⟩ ter združeno črko ⟨æ Æ⟩.

Islandska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨ð Ð⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨þ Þ⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ö Ö⟩.

POSEBNOSTI

  1. Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩ in ⟨z⟩ niso del islandske abecede, uporabljajo se le za citatni zapis prevzetih občnih poimenovanj in tujih lastnih imen.
  2. Črka ⟨z⟩ je lahko ohranjena tudi pri posameznih islandskih lastnih imenih, saj se je uporabljala do pravopisne reforme 1973 (ko se je že izgovarjala enako kot črka ⟨s⟩ in so jo zato opustili).
  3. Islandska črka ⟨ð Ð⟩ nima enake glasovne vrednosti kot južnoslovanski ⟨đ Đ⟩: tipografsko sta veliki črki enaki, mali črki pa se razlikujeta.

O vključevanju islandskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V islandski pisavi se uporabljata ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

Posebni črki ⟨ð Ð⟩ in ⟨þ Þ⟩ ter združeno črko ⟨æ Æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.

Pravopis sodobnega islandskega jezika temelji na pravopisu stare nordijščine oziroma stare islandščine, jezika islandskih sag, zato je oddaljen od govorjenega jezika, v katerem so se zgodile številne glasovne spremembe. Zapisovalna pravila se tem spremembam skorajda niso prilagodila, npr. ostrivec v stari islandščini označuje dolžino samoglasnika, v sodobni islandščini pa se ti zgodovinsko dolgi samoglasniki večinoma izgovarjajo kot dvoglasniki.

Izgovor

Naglasno mesto

Islandske besede so naglašene na prvem zlogu: Grindavík [kríntavik]. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo.

Pri daljših besedah islandščina pozna poleg glavnega tudi stranski naglas, v slovenščino pa jih pogosto prevzemamo kot dvonaglasnice (Hafnarfjörður [hápnarfjêrdir]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Hvolsvöllur [hvólsvẹtlir].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨i⟩ in ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨a⟩, izgovarjamo po slovensko, tj. kot [a] (Akranes [ákranes]), razen pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩, ko ga prevzemamo kot [au̯]: Drangey [tráu̯nkej].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨á⟩, prevzemamo kot [au̯]: Hjálmar [hjáu̯lmar], Kári [káu̯ri].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, izgovarjamo po slovensko, tj. kot [e] (Keflavík [képlavik], Akranes [ákranes]), razen pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩, ko ga prevzemamo kot [ej]: Engey [êjnkej].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨é⟩, prevzemamo kot [je]: Pétursson [pjétirson].
  5. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ó⟩, prevzemamo kot [ou̯]: Ólafsson [ôu̯lafson], Kópavogur [kôu̯pavogir].
  6. Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨í⟩, ⟨y⟩ in ⟨ý⟩, prevzemamo kot [i]: Grindavík [kríntavik], Reykjavík [rêjkjavik], skyr [skír], Ýmir [ímir].
  7. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨u⟩, prevzemamo kot [i] (Akureyri [ákirejri]), razen pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩, ko ga prevzemamo kot [u]: Bolungarvík [pólunkarvik].
  8. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ú⟩, prevzemamo kot [u]: Magnússon [máknuson].
  9. Samoglasnik, zapisan z združeno črko ⟨æ⟩, prevzemamo kot [aj]: Garðabær [kárdapajr].
  10. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ö⟩, prevzemamo kot [e]: Höfn [hépǝn].

Črkovne sklope ⟨ei⟩, ⟨ey⟩ in ⟨au⟩ prevzemamo v slovenščino kot [ej]: Ásgeir [áu̯skejr], Drangey [tráu̯nkej], Trausti [trêjsti].

Zev v sklopu samoglasnika i in poljubnega drugega samoglasnika, tj. [iV], zapiramo z [j]: Blönduós [pléntijou̯s].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨j⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨b⟩, prevzemamo kot [p]: Garðabær [kárdapajr].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨d⟩, prevzemamo kot [t]: Dalvík [tálvik].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ð⟩, prevzemamo kot [d]: Reyðarfjörður [rêjdarfjêrdur].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨f⟩, se navadno izgovarja kot [f] (Friðrik [frídrik]), razen med dvema zvenečima glasovoma: med samoglasnikom in ⟨l⟩ ali ⟨n⟩ ga prevzemamo kot [p] (Keflavík [képlavik]), v drugih primerih med zvenečima glasovoma pa kot [v]: Gylfi [kílvi], Ólafur [ôu̯lavir].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, večinoma prevzemamo kot [k]: Grundarfjörður [kríntarfjêrdir]. V položaju med dvema samoglasnikoma ga prevzemamo kot [g] (Vogar [vógar]) ali kot [j], če je drugi samoglasnik zapisan z ⟨i⟩: Egilsstaðir [êjilstádir]. V položaju pred ⟨t⟩ in ⟨s⟩ ga prevzemamo kot [h]: Gunnlaugson [kínlejhson].
  6. Črko ⟨h⟩ izgovarjamo po slovensko (Hvolsvöllur [hvólsvẹtlir]), razen v črkovnih sklopih ⟨hl⟩, ⟨hn⟩ in ⟨hr⟩, v katerih je nema: Hnífsdalur [nífstalir], Hrafn [rápǝn].
  7. Črko ⟨k⟩ izgovarjamo po slovensko, razen pred ⟨l⟩ in ⟨n⟩ za samoglasnikom, ko jo prevzemamo kot [hk] (Miklavatn [míhklaváhtǝn]), ter pred ⟨t⟩, ko jo prevzemamo kot [h]: Benedikt [bénediht].
  8. Črko ⟨p⟩ izgovarjamo po slovensko, razen pred ⟨l⟩ in ⟨n⟩ za samoglasnikom, ko jo prevzemamo kot [hp]: Vopnafjörður [vóhpnafjêrdir].
  9. Črko ⟨t⟩ izgovarjamo po slovensko, razen pred ⟨l⟩ in ⟨n⟩ za samoglasnikom, ko jo prevzemamo kot [ht]: Vatnajökull [váhtnajékitǝl], Litlisjór [líhtlisjou̯r].
  10. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [hs]: Laxness [láhsnes].
  11. Soglasnik, zapisan s črko ⟨þ⟩, prevzemamo kot [t]: þórðarson [tôu̯rdarson], þingvellir [tínkvetlir].

Podvojene črke za soglasnike, razen v primerih ⟨ll⟩, ⟨nn⟩, ⟨kk⟩, ⟨pp⟩ in ⟨tt⟩, izgovarjamo enojno: Selfoss [sélfos], Snorri [stnóri].

Nezvočniško-zvočniške ali nekatere zvočniško-zvočniške sklope izgovarjamo po slovensko, tj. v izglasju ali pred soglasniškim sklopom s polglasnikom, npr. Eyjafjallajökull [êjafjatlajékitǝl].

POSEBNOSTI

  1. Podvojeno črko ⟨ll⟩ prevzemamo kot [tl], položajno pa tudi kot [tǝl]: Eyjafjallajökull [êjafjatlajékitǝl], Páll [páu̯tǝl].
  2. Podvojeno črko ⟨nn⟩ izgovarjamo enojno, razen kadar je v črkovnih sklopih ⟨ánn⟩, ⟨aunn⟩, ⟨ænn⟩, ⟨ínn⟩, ⟨ýnn⟩, ⟨ónn⟩, ⟨einn⟩ in ⟨eynn⟩, ko jo izgovarjamo kot [tn], položajno pa tudi kot [tǝn]: Steinn [stêjtǝn].
  3. Podvojeno črko ⟨kk⟩ prevzemamo kot [hk]: Stykkishólmur [stíhkishôu̯lmir].
  4. Podvojeno črko ⟨pp⟩ prevzemamo kot [hp]: Skaftárhreppur [skáftau̯réhpir].
  5. Podvojeno črko ⟨tt⟩ prevzemamo kot [ht]: Jakobsdóttir [jákopstôu̯htir].

Glej poglavje »Krajšanje osnove«.

Črkovne sklope ⟨sl⟩, ⟨sn⟩, ⟨rl⟩ in ⟨rn⟩ izgovarjamo kot [stl], [stn], [rtl] in [rtn] (Gísli [kístli], Snorri Sturluson [stnóri stírtlison], Arnór [ártnou̯r]), položajno pa tudi s polglasnikom kot [stǝl], [stǝn], [rtǝl] in [rtǝn].

Včasih se tvorjenka izgovorno vede, kot da bi bila sestavljena iz dveh samostojnih besed, npr. Snæfell [stnájfetǝl] in ne *[stnájvetǝl] (snæ ʻsnegʼ + fell ʻgoraʼ); enako Hafnarfjörður [hápnarfjêrdir] (hafnar ʻpristaniščeʼ in fjörður ʻfjordʼ). Npr. tudi prehod [rn] v [rtn] pri Bjarni [pjártni], vendar ne pri Borgarnes [pórkarnes], ker je sestavljeno iz borgar in nes. Ne velja pa to za vse tvorjenke, npr. pri besedi Íslandstlant] ʻIslandijaʼ [sl] prehaja v [stl], čeprav je beseda sestavljena iz dveh delov (ís ʻledʼ in land ʻdeželaʼ).

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej opisane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
a
a Einar [êjnar]
a pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩
au̯ Drangey [tráu̯nkej]
á au̯
Ásgeir [áu̯skejr]
au
ej
Haukur [hêjkir]
æ aj Snær [stnájr]
b p Bjarni [pjártni], Björk [pjêrk]
d t Dalvík [tálvik], Jakobsdóttir [jákopstôu̯htir]
ð d Sigurður [sígirdir]
e
e Akranes [ákranes]
e pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩
ej Engey [êjnkej]
ei ej Heimaey [hêjmaej]
ey ej Reykjavík [rêjkjavik]
é je Pétur [pjétir]
f
f
Flúðir [flúdir], Fellabær [fétlapajr], Ingólfsson [ínkou̯lfson], Ólafsson [ôu̯lafson]
f sredi besede med zvenečima glasovoma v Gylfason [kílvason], Ólafur [ôu̯lavir], Bifröst [pívrest], Grundarhverfi [kríntarhvêrvi]
f za samoglasnikom in hkrati pred ⟨l⟩ ali ⟨n⟩
p
Keflavík [képlavik], Höfn [hépǝn]
g med katerim koli samoglasnikom in ⟨i⟩ j Egilsstaðir [êjilstádir]
g med samoglasnikoma, razen kadar je drugi samoglasnik ⟨i⟩ g Kópavogur [kôu̯pavọgir]
g
k
Magnús [máknus], Birgir [pírkir], Siglufjörður [síklifjêrdir], Grindavík [kríntavik]
g pred ⟨t⟩ in ⟨s⟩
h
Gunnlaugson [kínlejhson]
h
h
Hvanneyri [hvánejri], Hjálmar [hjáu̯lmar]
h v ⟨hl⟩, ⟨hn⟩, ⟨hr⟩
/
Hrisey [rísej], Hnífsdalur [nífstalir], jökulhlaup [jékilejp]
í i Reykjavík [rêjkjavik]
k
k Akureyri [ákirejri], Kvíslavatn [kvístlaváhtǝn]
k pred ⟨t⟩ h Benedikt [bénediht]
k za samoglasnikom v ⟨kl⟩, ⟨kn⟩, ⟨kk⟩
hk Strokkur [stróhkir], Miklavatn [míhklaváhtǝn]
ll tl þingvellir [tínkvetlir], Hella [hétla], Langjökull [láu̯nkjẹkitǝl]
nn
n Gunnar [kínar]
nn v ⟨ánn⟩, ⟨aunn⟩, ⟨ænn⟩, ⟨ínn⟩, ⟨ýnn⟩, ⟨ónn⟩, ⟨einn⟩, ⟨eynn⟩
tn þorsteinn [tórstejtǝn], Sveinn [svêjtǝn]
ó ou̯ Ólafsvík [ôu̯lafsvik], Jón [jôu̯n]
ö e Blönduós [pléntijou̯s]
p
p Djúpivogur [tjúpivógir]
p za samoglasnikom v ⟨pl⟩, ⟨pn⟩, ⟨pp⟩
hp Vopnafjörður [vóhpnafjêrdir], Skaftárhreppur [skáftau̯réhpir]
rl rtl Karl [kártǝl]
rn rtn Örn [êrtǝn], Bjarni [pjártni]
sl stl Gíslason [kístlason]
sn stn Snorri [stnóri]
t
t Vestmannaeyjar [véstmanaêjar], Hjörtur [hjêrtir]
t za samoglasnikom v ⟨tl⟩, ⟨tn⟩, ⟨tt⟩
ht Atlason [áhtlason], Laugarvatn [lêjgarvahtǝn], Jakobsdóttir [jákopstôu̯htir]
Þ t Þór [tór]
u i Surtsey [sírtsej]
u pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩ u Bolungarvík [pólunkarvik]
ú u Húsavík [húsavik]
x hs Laxness [láhsnes]
y i Þykkvibær [tíhkvipajr]
ý i Ýmir [ímir]

POSEBNOST

Beseda guð ʻbogʼ se izgovarja, kot da bi bila zapisana gvuð; pojavlja se tudi v imenskih tvorjenkah, npr. Guðmundur [kvídmintir], Guðrún [kvídrun].

Podomačevanje islandskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz islandščine so v slovenščini redka, običajno jih prevajamo. Pri tistih, ki smo jih prevzeli neprevedene, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

  1. pisno podomačene, zlasti tiste, ki so izvorno islandske, vendar so v slovenščino prišle prek zahodnoevropskih jezikov: saga [sága] (isl. ʻpripovedʼ), gejzir [gejzír];
  2. pisno nepodomačene: skyr [skír] ʻvrsta jogurtaʼ, jökulhlaup [jékilejp] ʻledeniška poplavaʼ.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v islandščini: Reykjavík [rêjkjavik], Vatnajökull [váhtnajékitǝl].

Osebna imena

Islandsko osebno ime je sestavljeno iz enega ali dveh (rojstnih) imen in patronimika ali matronimika, npr. Einar Már Guðmundsson [êjnar máu̯r kvídmintson] (očetu je ime Guðmundur).

Islandci praviloma nimajo priimkov (dednih rodbinskih imen, kot je značilno za druge evropske jezike), redki priimki pa so posledica tega, da je njihov prednik (ki je pridobil priimek) živel v tujini.

V islandščini se patronimik (imenska oblika, ki sporoča ime očeta) tvori iz imena očeta, redko se tvori matronimik (imenska oblika, ki sporoča ime matere, npr. ob neznanem očetu). Patronimik se tvori tako, da se rodilniški obliki  imena doda za moškega pripono -son [son] ʻsinʼ, za žensko pa pripono dóttir [tôu̯htir] ʻhčiʼ. Iz imena Jón [jôu̯n] se tako tvori rodilnik Jóns, iz rodilnika pa dva patronimika Jónsson [jôu̯nson] ali Jónsdóttir [jôu̯nstôu̯htir]. V islandščini je sicer več sklanjatev in več možnosti tvorbe rodilnika, npr. Sigurður [sígirdir] (rod. Sigurðs), patronimik Sigurðsson [sígirtson]; Örn [êrtǝn] (rod. Arnar), patronimik Arnarson [ártnarson]; Gísli [kístli] (rod. Gísla), patronimik Gíslason [kístlason].

Zemljepisna imena

Za redke islandske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Islandija [islándija] (isl. Ísland [ístlant]). Med podomačena zemljepisna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen, npr. Katla [kátla] (isl. [káhtla]) in Hekla [hékla] (isl. [héhkla]). Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina večkrat prevedena, izlastnoimenska pa morfemsko prilagojena slovenščini, npr. Vestmanski otoki [véstmanski otóki] (isl. Vestmannaeyjar).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

S pregibanjem islandskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.

POSEBNOST

Imena rek, ki se končajo na á, v slovenščino prevzemamo kot samostalnike ženskega spola s končnico -a in jih sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi. Diakritik ob tem izpuščamo, zato imena tudi izgovorno prilagodimo slovenščini, npr. isl. Hvitá prevzemamo kot Hvita [hvíta], rod. Hvite [hvíte].

Krajšanje osnove

Pri izgovoru islandskih moških imenih s končaji ⟨fn⟩, ⟨tn⟩, ⟨tl⟩, ⟨ll⟩, ⟨rl⟩, ⟨rn⟩ ipd. v slovenščini med izglasna soglasnika vrivamo polglasnik, ki ga pri sklanjanju izpuščamo (in s tem krajšamo osnovo).

⟨fn⟩ Höfn [hépǝn], rod. Höfna [hépna]
Hrafn [rápǝn], rod. Hrafna [rápna]
⟨ll⟩ Páll [páu̯tǝl], rod. Pálla [páu̯tla]
Eyjafjallajökull [êjafjatlajékitǝl], rod. Eyjafjallajökulla [êjafjatlajékitla]
⟨rn⟩ Örn [êrtǝn], rod. Örna [êrtna]
⟨rl⟩ Karl [kártǝl], rod. Karla [kártla]
⟨tn⟩ Miklavatn [míhklaváhtǝn], rod. Miklavatna [míhklaváhtna]

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Hrafnov [rápnov-], Örnov [êrtnov-]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazili -ski in -čan ni skrajšana in je enaka imenovalniški osnovi, npr. höfnski [hépǝnski], Höfnčan [hépǝnčan] – miklavatnski [míhklaváhtǝnski].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i ali na soglasnik r:

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Snorrijev [stnórijev‑], Ýmirjev [ímirjev‑], Kárijev [káu̯rijev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola

  1. s pisnim končajem -⟨y⟩, katerih osnova se konča na govorjeni j, npr. Drangey [tráu̯nkej], or. s/z Drangeyem [stráu̯nkejem];
  2. na končni govorjeni soglasnik r ali samoglasnik i, ki osnovo podaljšujejo z j, npr.
    • Kári [káu̯ri], or. s Kárijem [skáu̯rijem]; svoj. prid. Kárijev [káu̯rijev-];
    • Vopnafjörður [vóhpnafjêrdir], or. z Vopnafjörðurjem [zvóhpnafjêrdirjem].

Italijanščina

Pisava

Italijanska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi osem dvočrkij (⟨ch⟩, ⟨ci⟩, ⟨cq⟩, ⟨gh⟩, ⟨gi⟩, ⟨gl⟩, ⟨gn⟩ in ⟨sc⟩) in dve tričrkji (⟨gli⟩ in ⟨sci⟩).

Italijanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnosti

  1. Črke ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨y⟩ se v italijanščini uporabljajo za zapis prevzetih besed, ravno tako dvočrkje ⟨ph⟩ za [f], npr. Sophia [sofíja] (poleg Sofia).
  2. Imena z vzglasnim ⟨j⟩ so v italijanščini zapisana tudi z ⟨i⟩, npr. Iacopo (poleg Jacopo [jákopo]), Iacopone da Todi (poleg Jacopone da Todi [jakopóne da tódi]). V slovenščino jih prevzemamo z ⟨j⟩.

V italijanski pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo: krativec ⟨`⟩ in ostrivec ⟨´⟩ na samoglasnikih imata vlogo naglasnih znamenj in sta obvezna sestavina črk. Z njima je večinoma označen naglas na zadnjem zlogu, npr. Maestà [maestá], Salò [saló], Ferré [feré], redko zaradi drugih razlogov tudi sredi besede, npr. Campofòrmido [kampofórmido].

O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto italijanskih besed praviloma ohranjamo. Na predzadnjem zlogu so naglašene

  1. dvozložne besede, npr. Croce [króče], Pozzo [póco], Ischia [ískja];
  2. večina večzložnih besed, npr. Casanova [kazanôva], Puccini [pučíni].

Posebnost

Ker je med večzložnimi imeni kar nekaj izjem, moramo pri njih naglasno mesto preveriti. Takšna so npr. imena Scopoli [skópoli], Medici [médiči], Spinola [spínola], Pascoli [páskoli], Piccolomini [pikolómini], Bergamo [bêrgamo], Brindisi [bríndizi], Modena [módena], Rimini [rímini], Pavia [pavíja], Trapani [trápani], Ortisei [ortizêj]. Dvojnice so redke, npr. Brunico [bruníko/brúniko].

V italijanščini je naglas na zadnjem zlogu redek in je zato označen z ločevalnim znamenjem: Pietà [pjetá], Niccolò [nikoló], Cefalù [čefalú].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩, izgovorimo [i], razen pred črko za samoglasnik ⟨iV⟩ in v končajih ‑⟨ai⟩, ‑⟨ei⟩, ‑⟨oi⟩: Nobile [nóbile], Silone [silóne], Imola [ímola], Luigi [luídži]; Collodi [kolódi], Torricelli [toričéli], Pasolini [pazolíni]); Acqui [áku̯i].

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨u⟩, je [u], razen nenaglašen v položaju za samoglasnikom ali pred njim (v dvoglasniku): Perugia [perúdža], Cuneo [kúneo], Cimabue [čimabúe], Ligabue [ligabúe], Nuoro [núoro], Subiaco [subjáko].

Naglašena samoglasnika e in o izgovarjamo z ožino, razen v položaju pred r in j, npr. Salerno [salêrno], Canazei [kanacêj], in o v položaju pred fonemom /v/ (Cortenuova [kortenu̯ôva]). Izjemoma je zaradi prekrivnosti s prevzeto besedo (npr. madona, Madona) možen dvojnični izgovor: Madonna di Campiglio [madôna/madóna di kampiljo].

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

V sklopu i in samoglasnika (črkovni sklop ⟨iV⟩) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, in sicer:

V drugih primerih je črkovni sklop ⟨iV⟩ izgovorjen kot [jV], zato zeva ni, npr. Iesolo [jézolo], Chianti [kjánti], Biasutti [bjasúti].

Posebnost

Izjema je podomačeni izgovor priimka Moravia [morávija].

O zevu glej poglavje »Posebne glasovne zveze« (Glasoslovni oris).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, je [s], razen med samoglasnikoma in pred zvenečimi soglasniki: Versace [versáče], Marsala [marsála], Sansovino [sansovíno], Salerno [salêrno], San Gimignano [sán džiminjáno], Sorrento [sorénto], Siena [sjéna]; Spoleto [spoléto], Stromboli [strómboli], Pescara [peskára], Toscanini [toskaníni].

Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, je [g], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩: Garibaldi [garibáldi], Goldoni [goldóni], Guarini [gu̯aríni]; Grimaldi [grimáldi], Capogrossi [kapogrósi].

Posebnost

Soglasnik, zapisan s črko ⟨v⟩, pred [j], ki se pojavlja v črkovnem sklopu ⟨viV⟩, izgovarjamo zobnoustnično kot [v]: Orvieto [orvjéto], Viareggio [vjarédžo].

Dvočrkji ⟨gl⟩ (it. /ʎ/) in ⟨gn⟩ (it. /ɲ/) izgovorimo v slovenščini kot [lj] in [nj].

Druga dvo‑ in veččrkja so zapisana v določenih položajih, in sicer: ⟨ch⟩ za [k], ⟨ci⟩ za [č], ⟨cq⟩ za [k], ⟨gh⟩ za [g], ⟨gi⟩ za [dž], ⟨sc⟩ za [š], ⟨gli⟩ za [lj] in ⟨sci⟩ za [š].

Podvojene črke ⟨bb⟩, ⟨dd⟩, ⟨ff⟩, ⟨ll⟩, ⟨mm⟩, ⟨nn⟩, ⟨pp⟩, ⟨rr⟩, ⟨tt⟩, ⟨zz⟩ ter ⟨cc⟩ in ⟨gg⟩ pred ⟨i⟩ so v italijanščini izgovorjene podaljšano in poudarjeno. V slovenščini jih izgovarjamo enojno, npr. Gianni [džáni].

Posebnost

Podvojeni črki ⟨ss⟩ med samoglasnikoma izgovarjamo kot [s] in ne [z], npr. Rossini [rosíni], Assisi [asízi], Tasso [táso], Montecassino [montekasíno].

Črka ⟨h⟩ je nema (nima glasovne vrednosti), samostojno se pojavlja le v prevzetih besedah. V dvočrkjih ⟨ch⟩ (tudi s podvojenima ⟨cc⟩) in ⟨gh⟩ pred črkama ⟨e⟩ in ⟨i⟩ varuje izgovor ⟨c⟩ kot [k] (npr. Luchino [lukíno], Michelangelo [mikelándželo], Cecchi [čéki]) in ⟨g⟩ kot [g] (Dante Alighieri [dánte aligjêri], Borghese [borgéze]).

V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
c pred ⟨l⟩, ⟨r⟩ k Clementi [kleménti], Cremona [kremóna], Croce [króče]
c, cc pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ k Cadore [kadóre], Frascati [fraskáti], Leoncavallo [leonkaválo], Codelli [kodéli], Conti [kónti], Visconti [viskónti], Scola [skóla], Ancona [ankóna], Federico [federíko], Custozza [kustóca]; Lucca [lúka], Nabucco [nabúko]
c, cc pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ č Cesena [čezéna], Francesco [frančésko], Macerata [mačeráta], Marcello [marčélo], Beatrice [beatríče], Vicenza [vičénca]; Pulcinella [pulčinéla], Medici [médiči], Fallaci [faláči], Portici [pórtiči]; Uccello [učélo], Lecce [léče]; Piccinni [pičíni], Bertolucci [bertolúči], Carducci [kardúči], Ricci [ríči]
ch, cch pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ k Cherubini [kerubíni], Chioggia [kjódža], Brunelleschi [bruneléski], Palazzeschi [palacéski], Peschiera del Garda [peskjêra del gárda]; Boccherini [bokeríni], Bacchelli [bakéli], Gioacchino [džoakíno], Bellocchio [belókjo], Cecchi [čéki], Tabucchi [tabúki]
ci, cci pred ⟨a⟩ in ⟨o⟩ č Lanciano [lančáno], Quercia [ku̯êrča], Mincio [mínčo]; Guicciardini [gu̯ičardíni], Boccaccio [bokáčo]
cq v ⟨acqu⟩ (< acqua) k Bevilacqua [beviláku̯a], Acqui [áku̯i], Acquaviva delle Fonti [aku̯avíva dele fónti]
g pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ Agrigento [agridžénto], Fra Angelico [fra andžéliko], Murge [múrdže], Giraldi [džiráldi], Gina [džína], Golgi [góldži], Luigi [luídži]
gh pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ g Bordighera [bordigêra], Voghera [vogêra], Borghese [borgéze], Mogherini [mogeríni], Alghero [algêro], Gherardi [gerárdi], Margherita [margeríta], Ghiberti [gibêrti], Lamborghini [lamborgíni]
gi, ggi pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ Giacomo [džákomo], Borgia [bórdža], Perugia [perúdža]; Giotto [džóto]; Giuseppe [džuzépe], San Giuliano [sán džuljáno]; Foggia [fódža], Caravaggio [karavádžo]
gl v izglasju pred ⟨i⟩ lj Gigli [džílji], Bonfigli [bonfílji], Campigli [kampílji]
gli pred samoglasniki, razen pred ⟨i⟩ lj Modigliani [modiljáni], Ventimiglia [ventimílja], Paglietta [paljéta], Badoglio [badóljo], Madonna di Campiglio [madóna di kampíljo]
gn pred samoglasniki nj Bologna [bolónja], Orcagna [orkánja], Tognazzi [tonjáci], Mascagni [maskánji], Castagno [kastánjo], Vignola [vinjóla], Gnoli [njóli]
i pred črko za samoglasnik ⟨iV⟩ j Iesolo [jézolo], Pollaiuolo [polaju̯ólo], Galiani [galjáni], Chiesa [kjéza], Alfieri [alfjêri], Salieri [saljêri], Rienza [rjénca], Fiesole [fjézole], Piacenza [pjačénca], Siena [sjéna], Tiepolo [tjépolo], Mariuccia [marjúča], Piombino [pjombíno]; Ghirlandaio [girlandájo], Portoferraio [portoferájo], Pistoia [pistója], Civitavecchia [čivitavékja], Senigallia [senigálja], Doria [dórja], Vittorio [vitórjo], Bellocchio [belókjo]
i v končajih ‑⟨ai⟩, ‑⟨ei⟩ in ‑⟨oi⟩ j Rucellai [ručeláj], Rai / RAI [ráj]; Campi Flegrei [kámpi flegrêj], Canazei [kanacêj]; Pordoi [pordój]
q k Quaglio [ku̯áljo], Quercia [ku̯êrča]
s med samoglasnikoma – ⟨VsV⟩ z Pisa [píza], Caruso [karúzo], Fiesole [fjézole], Farnese [farnéze], Isabella [izabéla], Lampedusa [lampedúza]
s pred zvenečimi soglasniki (redko) z Sgambati [zgambáti], Sbragia [zbrádža], Svevo [zvévo], Caslano [kazláno]
sc pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ š Scelba [šélba], Buscetta [bušéta]; Gramsci [grámši]
sci pred ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ š Sciascia [šáša], Brescia [bréša]; Sciesa [šéza]; Pisciotta [pišóta]; Sciutti [šúti]
u nenaglašeni za samoglasnikom ali pred njim (v dvoglasnikih) Claudio [kláu̯djo], Eugenia [eu̯džénja]; Guarini [gu̯aríni], Buonarroti [bu̯onaróti], Guercino [gu̯erčíno], L’Aquila [láku̯ila], Tarquinia [tarku̯ínja], Cortenuova [kortenu̯ôva], Pozzuoli [pocu̯óli]
z pred ⟨ia⟩ in ⟨io⟩ c Poliziano [policjáno], Stanzione [stancjóne], La Spezia [la spécja], Sanzio [sáncjo]
z v izglasnih ‑⟨anza⟩, ‑⟨enza⟩, ‑⟨onza⟩ in ‑⟨enzo⟩ c Lanza [lánca]; Piacenza [pjačénca]; Monza [mónca]; Lorenzo [lorénco]
z v ⟨nz⟩ pred samoglasnikom c Spallanzani [spalancáni], Panzacchi [pancáki], Fanzago [fancágo], Davanzati [davancáti]
z, zz med samoglasnikoma – ⟨VzV⟩ in ⟨VzzV⟩ c Uffizi [ufíci], Puzo [púco], Luzi [lúci]; Pozzo [póco], Peruzzi [perúci], Ramazzotti [ramacóti], Natuzzi [natúci], Mazzini [macíni], Lavazza [laváca], Piazza Armerina [pjáca armerína], Arezzo [aréco]
z v vzglasju pred zlogom z nezvenečim soglasnikom c Zampa [cámpa], Zeffirelli [cefiréli], Zuccalli [cukáli]
z v vzglasju z zlogom z zvenečim soglasnikom dz Zeno [dzéno], Zannone [dzanóne], Zandonai [dzandonáj]

Posebnosti

  1. V preteklosti smo predvsem v izglasju v črkovnih sklopih z nenaglašenim [i] zapirali zev z [j], npr. D’Annunzio [danúncijo] (it. [danúncjo]), Verrocchio [verókijo] (it. [verókjo]). To se kaže tudi v zapisu prevzetih imen na Slovenskem, naj gre za podomačeni zapis, npr. Italija, ali dvojnične zapise osebnih imen Emilija in Emilia [emílija], Livija in Livia [lívija], Mario in Marijo [márijo], Antonio in Antonijo [antónijo]. Danes upoštevamo izvirni izgovor, ko gre za Italijane, npr. Emilia [emílja], Livia [líu̯ja], Mario [márjo].
  2. Enojni ⟨z⟩ ali podvojeni ⟨zz⟩ se v nekaterih besedah izgovarja [dz], in sicer v položaju (a) med samoglasnikoma (npr. Baltazarini [baltadzaríni], Azeglio [adzéljo], Sannazaro [sanadzáro], Buzzati [budzáti], Ruzzante [rudzánte], intermezzo [intermédzo], mezzosopran [médzosoprán]), (b) v črkovnem sklopu ⟨nz⟩ pred samoglasnikom (Gonzaga [gondzága]).
  3. Redka imena poznajo dvojnični izgovor ⟨z⟩, npr. Catanzaro [katandzáro/katancáro].
  4. Pri lastnih imenih so pri izgovoru ⟨z⟩ tudi odstopanja od načelnega pravila: Zeffirelli [dzefiréli], Zucchero [dzúkero].

Podomačevanje italijanskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz italijanščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli, so lahko

  1. pisno podomačene: adijo [adíjo] (it. addio), kapela [kapéla] (it. cappella), lazanja [lazánja] (it. lasagna), panceta [pancéta] (it. panzetta), bazilika [bazílika] (it. basilica ‘rastlina’), mafija [máfija] (it. mafia), melancana/melancan [melancána/melancán] (it. melanzana), promil/promile [promíl/promíle] (it. promille), kantata [kantáta] (it. cantata), kapučino/kapučin [kapučíno/kapučín] (it. cappuccino), violončelo [vijolončélo] (it. violoncello), kancona [kancóna] (it. canzona), mortadela [mortadéla] (it. mortadella);
  2. pisno nepodomačene: raviol [ravijól] ‘izdelek iz testa’, capriccio [kapríčo] ‘skladba’, crescendo [krešéndo] ‘glasbena oznaka’, intermezzo [intermédzo] ‘odlomek v operi’ in ‘vmesni čas, dogodek’, trullo [trúlo] ‘značilna hiša v Alberobellu’, commedia dell’arte [komédija delárte] ‘improvizacijska komedija’, dolce stil nuovo [dólče stíl nuôvo] ‘pesniška zvrst’, grappa [grápa] ‘tropinovo žganje’.

Posebnosti

  1. Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice: pica/pizza [píca] (it. pizza), karpačo/carpaccio [karpáčo] (it. carpaccio), chianti/kjanti [kjánti] (it. chianti), ferragosto/feragosto [feragósto] (it. ferragosto), camorra/kamora [kamóra] (it. camorra), ’ndrangheta/ndrangeta [əndrángeta] (it. ’ndrangheta).
  2. Redko soobstajata izvirni strokovni izraz in prevedek: sgraffito [zgrafíto] / vrezanka ‘slikarska tehnika’.
  3. Nekatere besede so se v zapisu oddaljile od izgovora v izvirniku: kostanj (it. castagno [kastánjo]).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v italijanščini: Rapallo [rapálo], San Gimignano [sán džiminjáno], La Spezia [la spécja], Barilla [baríla], Ponte Vecchio [pónte vékjo], Ponte Rosso [pónte róso], Corriere della Sera [korjêre dela sêra]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Osebna imena

Imena italijanskih vladarjev so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, npr. Viktor Emanuel I. (it. Vittorio Emanuele III), Umberto II. Enako velja tudi za imena svetnikov Janez Bosco (it. Giovanni Bosco). Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Frančišek Asiški (it. Francesco d'Asissi), Katarina Sienska (it. Caterina da Siena), Anton Padovanski (it. Antonio di Padova).

Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Borgijci [bórgijci] (it. Borgia), Medičejci [medičêjci] (it. de’ Medici).

Posebnosti

  1. Redka imena se pojavljajo kot dvojnice: Petrarca/Petrarka (it. Petrarca), Galilei/Galilej (it. Galilei).
  2. Imena zgodovinskih osebnosti pogosteje uporabljamo v skrajšani obliki, npr. Michelangelo poleg Michelangelo Buonarroti [mikelándželo bu̯onaróti], Giotto poleg Giotto di Bondone [džóto di bondóne], ali samo v skrajšani obliki: Rafael (it. Raffaello Santi), Tizian [tícijan] (it. Tiziano Vecellio).
Prevzemanje italijanskih priimkov
Priimki s predimki

V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlog de/d’, predlog z določnim členom (del, de la, della), redko določni člen la. Pišejo se (razen izjem) z veliko začetnico: D’Annunzio/d’Annunzio [danúncjo], Della Volpe [dela vólpe], De Sica [de síka], De Michelis [de mikélis], Del Monaco [del mónako], Di Stefano [di stéfano], La Malfa [la málfa].

V starejših imenih ob osebnem imenu nastopa zveza predloga (pisanega z malo začetnico) in lastnega imena v pomenu ‘od’ (pripadnost družini), npr. Duccio di Buoninsegna [dúčo di bu̯oninsénja], ali po kraju prevzetega priimka, npr. Leonardo da Vinci [leonárdo da vínči] ‘Leonardo iz Vincija’, ki je v vlogi pridevka, npr. Guittone d’Arezzo [gu̯itóne daréco] ‘Guittone iz Arezza’, Melozzo da Forlì [melóco da forlí] ‘Melozzo iz Forlìja’, ali ne, npr. Verrazzano, Giovanni da [veracáno, džováni da].

Posebnosti

  1. Sestavina vzdevka je lahko tudi kako drugo poimenovanje, npr. fra (okrajšano lat. frater ‘menih’, ‘brat’) v Fra Angelico (it. Fra’ Angelico).
  2. Redkeje v vlogi pridevka nastopa nekrajevna sestavina, npr. v imenu Andrea del Verrocchio [verókjo] (it. tudi Il Verrocchio) je občno poimenovanje il verrocchio ‘stiskalnica za olje’.
  3. Pri nekaterih zgodovinskih osebnostih je predlog preveden ali nastopa krajevno določilo v vlogi stalnega pridevka, npr. Guido d’Arezzo je tudi Guido iz Arezza [gu̯ído iz aréca] ali celo Guido Areški [gu̯ído aréški].
Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti v Italiji se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med njimi so redka mesta, ki jih sicer večinoma uporabljamo v izvirni obliki, npr. glavno mesto Rim (it. Roma), Benetke (it. Venezia), Firence (it. Firenze), Mesina (it. Messina).

Med enobesednimi imeni so pisno podomačene tiste skupine imen, ki jih sicer podomačujemo v vseh jezikih, in sicer bolj znana imena italijanskih gorovij, rek in pokrajin: Abruci (it. Abruzzi/Abruzzo), Apenini (it. Monti Appennini); Adiža [adíža] (it. Adige), Pad [pád‑] (it. Po), Tibera [tíbera] (it. Tevere); Toskana (it. Toscana), Sicilija (it. Sicilia), Lombardija (it. Lombardia), Kalabrija (it. Calabria), Molize (it. Molise), Marke (it. Marche), Bazilikata (it. Basilicata), Umbrija (it. Umbria).

V večbesednih podomačenih imenih občnoimenske sestavine prevajamo, npr. Gardsko jezero (it. Lago di Garda), Furlansko nižavje (it. Pianura Friulana), Dolina Aoste (it. Valle d’Aosta), Trentinsko – Zgornje Poadižje (it. TrentinoAlto Adige), Genovski zaliv (it. Golfo di Genova), Tri Cine (it. Tre Cime (di Lavaredo)), Most vzdihljajev (it. Ponto dei Sospiri), Doževa palača (it. Palazzo Ducale), pri redkih se v skladu z izgovorom podomači tudi izlastnoimenska sestavina: Comsko/Komsko jezero (it. Lago di Como).

Prevajamo tudi imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Trg svetega Marka (it. Piazza San Marco), Vatikanski vrtovi (it. Giardini Vaticani), Španske stopnice (it. Scalinata di Trinità dei Monti), Angelski grad (it. Castel Sant’Angelo), Ulica svetega Nikolaja (it. Via San Niccolò), Kapitolski muzeji (it. Musei Capitolini).

Posebnosti

  1. Nekatera podomačena imena v zapisu niso povsem sledila izgovoru v italijanščini, npr. Apulija (it. Apulia [apúlja]), Emilija – Romanja (it. EmiliaRomagna [emílja – románja]), Piava (it. Piave), druga so prevzeta iz antičnih oblik, npr. Sardinija (lat. Sardinia, it. Sardegna), Lacij (lat. Latium, it. Lazio), Sirakuze (lat. Syrakousai, it. Siracusa), ali nemškega jezika, npr. Piemont (nem. Piemont, it. Piemonte).
  2. Nekatera imena so izgovorno in pisno enaka v obeh jezikih: Padova, Mantova, Bari, Palermo.
  3. V slovenskem zamejstvu so se uveljavila nekatera drugačna imena, npr. Milan (za Milano), Turin (za Torino) ali Bocen (za Bolzano).
  4. Dvojnični izgovor ima Genova: starejšega po črki ([génova]) in novejšega iz italijanščine ([džénova]).
  5. Nekatera zemljepisna imena so zapisana oz. prevedena različno: poleg Trg Guglielma Oberdana tudi Oberdankov trg in Trg Oberdan (it. Piazza Guglielmo Oberdan).
  6. V zemljepisnem imenu Segesta, znanem iz antičnega obdobja, prevzemamo izgovor iz latinščine [segésta] ali italijanščine [sedžésta]. Ime Ajaccio (mesto na Korziki) je mogoče izgovarjati po italijansko [ajáčo] ali po francosko [ažaksjó].
  7. Geografske izraze (npr. prelaz, jezero), ki spremljajo zemljepisna imena v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico: prelaz Pordoi (it. Passo Pordoi), jezero Maggiore (it. Lago Maggiore).
Imena na dvo‑ in večjezičnem območju

Na večjezičnih območjih, kjer živijo Slovenci, npr. v Furlaniji – Julijski krajini (it. FriuliVenezia Giulia / furl. Friûl‑Vignesie Julie), za veliko zemljepisnih imen obstajajo različice v italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini. V Videmski pokrajini imata status uradnih jezikov italijanščina in furlanščina, za večino krajev pa obstajajo tudi slovenska imena, npr. Videm (it. Udine / furl. Udin), Gradež (it. Grado / furl. Grau), Čedad (it. Cividale dei Friuli / furl. Cividât), Humin (it. Gemona del Friuli / furl. Glemone), Tilment (it. Tagliamento / furl. Tiliment), Tablja (it. Pontebba / furl. Pontebe), Ukve (it. Ugovizza / furl. Ugovize), Pušja Vas (it. Venzone / furl. Vençon), Na Žlebeh / Nevejski preval (it. Sella Nevea / furl. In Nevee), Reklanica / Reklanska dolina (it. Val Raccolana / furl. Cjanâl di Racolane), Rabeljsko jezero (it. Lago del Predil / furl. Lât di Rabil).

Na dvojezičnih območjih v okolici Trsta in Gorice je uveljavljena tudi slovenščina, npr. Trst (it. Trieste), Gorica (it. Gorizia), Bazovica (it. Basovizza), Repentabor (it. Monrupino), Doberdob (it. Doberdò), Devin (it. Duino), Redipulja (it. Redipuglia), to velja tudi za obmejna Trbiž (it. Tarvisio) in Tržič (it. Monfalcone, furl. Monfalcon).

V Benečiji (it. Veneto) je kraj Treviso [trevízo], za katerega je nekoč obstajalo slovensko ime Treviž.

Na dvojezičnem območju v Sloveniji se poleg slovenskih imen uporabljajo tudi italijanska, npr. Ankaran (it. Ancarano), Izola (it. Isola), Koper (it. Capodistria), Piran (it. Pirano), Portorož (it. Portorose).

O rabi slovenskih zemljepisnih imen na dvo‑ ali večjezičnih območjih v slovenskih besedilih glej poglavje »Slovenska krajevna zemljepisna imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).

O položajih, ko namesto italijanskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

O pisanju nekrajevnih imen glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).

Predlogi in določni člen v zemljepisnih in stvarnih imenih

V večini pisno nepodomačenih imen ohranjamo predlog, npr. Cortina d’Ampezzo [kortína dampéco], Madonna di Campiglio [madôna/madóna di kampíljo], Valle d’Aosta / Val d’Aosta [vále/vál daósta], Giro d’Italia [džíro ditálja], in določni člen, npr. La Spezia [la spécja], L’Aquila [láku̯ila], Corriere della Sera [korjêre dela sêra], ter združena predlog in določni člen, npr. Anversa degli Abruzzi [anvêrsa delji abrúci].

Posebnost

V redkih primerih je različica brez člena v rabi pogostejša: Reggio Calabria (it. Reggio di Calabria [rédžo di kalábrija]), Reggio Emilia (it. Reggio nell’Emilia [rédžo nelemílja]).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

S pregibanjem italijanskih imen ni večjih težav, razen pri preglaševanju, saj sledimo izgovoru v slovenščini, ki se razlikuje od zapisa. Pri pregibanju posebnosti, kot je npr. izpadanje neobstojnega samoglasnika, ni.

Pozorni smo na pregibanje imen s končaji ‑⟨ai⟩, ‑⟨ei⟩ in ‑⟨oi⟩, katerih osnova ostaja nespremenjena, npr. Canazei [kanacêj], rod. Canazeia [kanacêja], in na pregibanje nekaterih ženskih imen, npr. Mariuccia [marjúča], rod. Mariuccie [marjúče] (⟨cci⟩ za [č]); Beatrice [beatríče], rod. Beatrice [beatríče] (⟨c⟩ pred ⟨e⟩ za [č]), saj je podstava svojilnih pridevnikov teh imen odvisna od rodilniške podstave imena, npr. svoj. prid. Mariucciin [marjúčin], svoj. prid. Beatricin [beatríčin].

Sklanjanje večbesednih zemljepisnih imen je neenotno. Dvodelna lastna imena sklanjamo v obeh sestavinah: Piazza Armerina, rod. Piazze Armerine. Če je desni prilastek predložna zveza, zelo redko pregibamo obe sestavini: Madonna di Campiglio, rod. Madonne di Campiglio.

Spremembe slovničnih kategorij

Po obliki slovničnega in naravnega spola italijanska imena uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce. Spremembo sta doživeli npr. imeni mest, ki sta spremenili število: Firence [firénce] ž mn. (it. Firenze ž), rod. Firenc, mest. v Firencah; Fiesole [fjézole] ž mn., rod. Fiesol, mest. v Fiesolah (it. Fiesole < lat. Faesulae ž mn.), in ime reke s spremembo spola: Piava [pjáva] ž (it. Piave m).

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike é/e, í/i, ú. Daljšanje je pisno in glasovno:

Posebnost

Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Giuseppe [džuzépe]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato podaljšujemo z j (rod. Giuseppeja [džuzépeja], or. z Giuseppejem [zdžuzépejem]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Giuseppa [džuzépa], or. z Giuseppom [zdžuzépom]).

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Dantejev [dántejev‑], Ferréjev [ferêjev‑], Lamborghinijev [lamborgínijev‑], tj. sledi rodilniški osnovi: Giuseppejev [džuzépejev‑] in Giuseppov [džuzépov‑].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene č in š ter c in j, ki so v italijanščini zapisani na različne načine, npr. s črkami, podvojenimi črkami ali dvo‑ in tričrkji.

Govorno in pisno preglaševanje se uresničuje

  1. pri imenih, ki daljšajo osnovo z j (glej poglavje »Daljšanje osnove«);
  2. pri imenih na končne govorjene ča, ša, dža, ja, zapisane s črkovnimi sklopi ‑⟨scia⟩, ‑⟨cia⟩, ‑⟨gia⟩ in ‑⟨gna⟩ ter ‑⟨ia⟩, se preglaševanje uveljavlja v zapisu in govoru, če imena pregibamo po 1. moški sklanjatvi. Oblika za 2. moško sklanjatev je v rabi pogostejša.
    • Quercia [ku̯êrča], or. s Quercio (redko s Querciem [sku̯êrčem]), svoj. prid. Querciev [ku̯êrčev‑]
    • Sciascia [šáša], or. s Sciascio (redko s Sciasciem [sšášem]), svoj. prid. Sciasciev [šášev‑]
    • Borgia [bórdža], or. z Borgio (redko z Borgiem [zbórdžem]), svoj. prid. Borgiev [bórdžev‑]
    • Doria [dórja], or. z Dorio (redko z Doriem [zdórjem]), svoj. prid. Doriev [dórjev‑]

Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se uresničuje

  1. pri imenih na končni govorjeni jo, zapisan s črkovnima sklopoma ‑⟨io⟩ in ‑⟨glio⟩:
  2. pri imenih na končna govorjena čo in džo, zapisana s črkovnima sklopoma ‑⟨ccio⟩ in ‑⟨ggio⟩:

Posebnosti

  1. Pri imenih na končaj co, v katerih je c zapisan z dvočrkjem ⟨zz⟩ (Pozzo) ali črko ⟨z⟩ (Enzo, Vincenzo), je preglaševanje redko uresničeno zlasti v svojilnih pridevniških tvorjenkah, palatalizacijska premena c v č pa se opušča:
    • Vincenzo [vinčénco], or. z Vincenzom/Vincenzem [zvinčéncom/vinčéncem], svoj. prid. Vincenzov [vinčéncov‑], redko Vincenzev [vinčéncev‑]
    • Pozzo [póco], or. s Pozzom/Pozzem [spócom/pócem], svoj. prid. Pozzov [pócov‑], redko Pozzev [pócev‑]
  2. Pri imenih na govorjeni končaj ca, v katerih je c zapisan z dvočrkjem ⟨zz⟩ (Cavazza, Tomizza) ali črko ⟨z⟩ (Lanza, Sforza), je preglaševanje v pridevniških tvorjenkah nedosledno: uveljavlja se dvojnični zapis in preglašeni izgovor, opušča pa se palatalizacijska premena v zapisu (c v č). V manj formalnem in pogovornem jeziku zasledimo tudi govorno nepreglašene oblike in pridevnike, sicer pa je sklanjanje po 1. moški sklanjatvi redko:
    • Cavazza [kaváca], or. s Cavazzo [skaváco] (redko s Cavazzem [skavácem]), svoj. prid. Cavazzov/Cavazzev [kavácev‑], redko [kaváčev‑] (manj formalno svoj. prid. [kavácov‑])
    • Sforza [sfórca], or. s Sforzo [ssfórco] (s Sforzem [ssfórcem]), svoj. prid. Sforzov/Sforzev [sfórcev‑], redko [sfórčev‑] (manj formalno svoj. prid. [sfórcov‑])

Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno‑črkovne premene«.

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v italijanščini in slovenščini

Pri prevajanju iz italijanščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se italijanska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev («____») ter zaporedju dvojnih ločil in stičnosti.

Posebnosti

  1. Italijanski narekovaj je tak kot v slovenščini, tj. ''_____'', ali »obrnjeni« kot v španščini ali francoščini, tj. «____». Zamenjamo ga s slovenskim.
  2. Tripičje je stično: ____... Zamenjamo ga z nestičnim.
  3. Za vrinjene stavke, odstavčno naštevanje ipd. se uporablja dolgi pomišljaj: ____ —______— _____. Zamenjamo ga z navadnim pomišljajem.

Japonščina

Pisava

Sodobna japonščina se zapisuje večinoma kombinirano, in sicer z logografsko pisavo, ki izhaja iz kitajske, z zlogovnima pisavama hiragano in katakano ter delno tudi z latinično pisavo. Vsaka od teh pisav ima svojo funkcijo.

S kitajskimi pismenkami so zapisane polnopomenske besede (samostalniki, glagoli, pridevniki).

Zlogovni pisavi hiragana in katakana (s skupnim izrazom kana) obsegata zloge (oz. moraične enote) japonskega jezika. Hiragana se uporablja za zapis funkcijskih besed (členkov, veznikov, prislovov ter pregibnih končnic glagolov in pridevnikov), katakana pa za zapis tujk, tujih krajevnih in osebnih imen, različnih strokovnih terminov, onomatopejskih izrazov ali za poudarjanje besed.

Latinična pisava se uporablja večinoma za zapis kratic in simbolov.

Zapis v latinici

Za zapis japonskih lastnih imen v latinici se tako na Japonskem kot v mednarodnem okolju najpogosteje uporablja Hepburnov latinizacijski sistem oz. hepburn.

Japonščina pozna več sistemov latiničnega zapisa:

  • starejši sistem nipon (hep. nippon-shiki),
  • sistem kunrej (hep. kunrei-shiki), ki najbolje odraža japonski glasovni sistem in je tudi uradni sistem japonskega ministrstva za izobraževanje, ter
  • najbolj razširjeni sistem hepburn (hep. hebon-shiki), ki ga za zapis lastnih imen uporablja japonsko ministrstvo za zunanje zadeve; uporabljen je za zapis osebnih in zemljepisnih imen v mednarodnih dokumentih ter na prometnih in drugih oznakah na Japonskem.

V slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo poslovenjenega zapisa glede na izgovor, kar je z vse večjo razširjenostjo japonskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko problematično in ob zavedanju, da je japonska latinica standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Poslovenjene oblike se uporabljajo pri imenih, pri katerih raba je že povsem ustaljena.

Poslovenjene oblike se uporabljajo pri imenih, katerih raba je že povsem ustaljena.

Hepburn uporablja 21 črk latiničnega črkopisa, tri dvočrkja, tj. ⟨ch⟩, ⟨sh⟩ in ⟨ts⟩, ter nekatera tričrkja.

Japonska latinična abeceda po hepburnu: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨ j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnost

Črke ⟨c⟩, ⟨l⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩ in ⟨x⟩ se uporabljajo pri zapisu v japonščino prevzetih besed ali za grafični učinek.

V hepburnu je uporabljeno ločevalno znamenje črtica (makron) ⟨¯⟩ nad samoglasniki ⟨ā⟩, ⟨ē⟩, ⟨ī⟩ (le v občnih besedah) ter nad ⟨ō⟩ in ⟨ū⟩ za označevanje dolžine. Pri zapisu v slovenščini jo lahko opustimo, čeprav nam pomaga pri določanju naglasnega mesta in je v teh pravilih v okroglem oklepaju tudi ohranjena.

Včasih se tudi v sistemu kunrej za označevanje dolžine namesto črtice uporablja strešica ⟨â⟩, ⟨ê⟩, ⟨î⟩, ⟨ô⟩, ⟨û⟩, ponekod prečrkovanje iz zapisa v hiragani ⟨aa⟩, ⟨ou⟩, ⟨oo⟩, ⟨uu⟩, zlasti ⟨ei⟩ in ⟨ii⟩, v nestandardnih variantah sistema hepburn pa redko celo ⟨ah⟩, ⟨oh⟩, ⟨uh⟩.

V hepburnu se uporabljata tudi ločili, ki ju pri prevzemanju prav tako lahko opustimo:

Opuščaj in črtico poznavalci japonščine pri pisanju v slovenščini zapisujejo zlasti v strokovnih in znanstvenih besedilih.

Razlike med kunrejem in hepburnom
Zapis v kunreju Položaj Zapis v hepburnu Glas
h pred ⟨u⟩ f f
s pred ⟨i⟩ sh š
sy pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ sh š
t pred ⟨u⟩ ts c
t pred ⟨i⟩ ch č
ty pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ ch č
z pred ⟨i⟩ j
zy pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ j

Izgovor

Naglasno mesto

Večino japonskih besed v slovenščini naglašujemo na edinem ali predzadnjem zlogu: Ken [kén], Gunma [gúnma], Heisei [hêjsej], Mori [móri] (hep. Mōri), Oita [ójta] (hep. Ōita), Saito [sájto] (hep. Saitō), Sato [sáto] (hep. Satō), Sakai [sákaj], Sendai [séndaj], Suzuki [suzúki], Yamada [jamáda], Chuodori [čuodóri] (hep. Chūōdōri), Inoue [inoúe], Kitakyushu [kitakjúšu] (hep. Kitakyūshū), Kobayashi [kobajáši], Matsumoto [macumóto], Amaterasu [amaterásu], Shimonoseki [šimonoséki].

Zaporedje enakih črk za samoglasnike označuje morfemsko mejo, ki se včasih v zapisu označi z vezajem, zato drugi samoglasnik dobi primarni naglas, dva zloga pred njim pa je sekundarni naglas, npr. Koreeda [kóre.éda] (hep. Kore-eda/Koreeda), Motoori [móto.óri] (hep. Moto-ori/Motoori), Matsuura [mácu.úra] (hep. Matsu-ura/Matsuura). Prav tako je z vezajem lahko nakazana morfemska meja v drugih besedah, npr. Kabukicho [kabúkičó] (hep. Kabuki-chō/Kabukichō).

Naglas se umakne s predzadnjega zloga, in sicer:

Kadar se v hepburnu v eni besedi pojavi več nezadnjih zlogov, ki vsebujejo dolgi samoglasnik in/ali izglasni ⟨n⟩ in/ali zaporedje dveh enakih soglasnikov in/ali v dvoglasnik oblikovano zaporedje V + i, velja osnovno pravilo za naglaševanje, tj. naglašen je predzadnji zlog, npr. Roppongi [ropóngi].

Posebnost

V slovenščini se je ustalilo naglasno mesto na samoglasniku i, kadar je ta v predzadnjem zlogu in v položaju med nezvenečima soglasnikoma, npr. Hirohito [hirohíto] (namesto [hiróhito]), Akihito [akihíto] (namesto [akíhito]), Akita [akíta] (namesto [ákita]), Jošihito [jošihíto] (namesto [jošíhito]).

Japonščina pozna le tonemsko naglaševanje (jakostnega ne), ki se od slovenskega precej razlikuje. V japonščini se za naglasno mesto šteje zadnji zlog, ki je izgovorjen z visokim tonom.

Japonščina pozna breznaglasne besede, kjer ni prehoda iz visokega v nizki ton. Takšnim besedam v slovenščini praviloma dodamo naglasno mesto, npr. Tochigi [točígi], Yamanashi [jamanáši].

V slovenščini se zlasti pri trozložnih besedah uveljavlja naglas na prvem namesto na drugem (predzadnjem) zlogu; to je slušno bliže japonskemu naglasu, npr. Akira [ákira], Haruki [háruki/harúki], Mifune [mífune], Natsume [nácume], Sakura [sákura], Yamato [jámato/jamáto].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; črka ⟨i⟩ je glede na položaj tudi [j].

Japonščina pozna dolge samoglasnike, katerih dolžine pa v slovenski izgovor ne prevzemamo.

Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo z dvema glasovoma, npr. Matsuura [mácu.úra], pri zaporedju ⟨ii⟩ pa zapiramo zev z [j].

V sklopu i in samoglasnik ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j], npr. Ieyasu [ijejásu], Niihama [nijiháma].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan z ⟨j⟩, prevzemamo kot [dž]: Meiji [mêjdži].
  2. Soglasnik, zapisan z ⟨w⟩, ki se v japonščini pojavlja le pred samoglasnikom ⟨a⟩, v slovenščino prevzemamo kot [v]: Akutagawa [akutagáva].
  3. Soglasnik, zapisan z ⟨y⟩, prevzemamo kot [j]: Miyazawa [mijazáva].

Japonščina ne razlikuje med jezičnikoma [l] in [r]. Ta glas je v hepburnu zapisan s črko ⟨r⟩, ki jo izgovarjamo po slovensko, npr. Kurosawa [kurosáva].

Japonščina ne pozna zobnoustničnega [f]. S črko ⟨f⟩, ki se pojavlja samo pred ⟨u⟩, je zapisan japonski ustničnoustnični fonem /ɸ/, ki ga izgovarjamo po slovensko, npr. Fuji [fúdži].

Japonščina pozna tri dvočrkja, in sicer jih prevzemamo:

Podvojene črke za japonske dolge soglasnike, tj. ⟨kk⟩, ⟨pp⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩, izgovarjamo kot en glas, npr. Yokkaichi [jokájči], Roppongi [ropóngi], Issa [ísa], Tottori [tótori].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med črko (ali dvočrkjem) v hepburnu in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ch č Chiharu [čiháru], Ichikawa [ičikáva]
i v vzglasju in med soglasnikoma i Ishiguro [išigúro], Nikko [níko]
i v izglasju za soglasnikom i Kawaguchi [kavagúči], Murakami [murakámi]
i pred samoglasnikom ijV (zapiranje zeva) Hachioji [hačijódži] (hep. Hachiōji), Ieyasu [ijejásu], Mie [míje], Niigata [nijigáta], Yoshiaki [jošijáki]
i za samoglasnikom j Bandai [bándaj], Eisai [êjsaj], Kansai [kánsaj], Keio [kêjo] (hep. Keiō), Kobo Daishi [kóbo dájši], (hep. Kōbō Daishi), Oita [ójta] (hep. Ōita)
j Awaji Shima [avádži šíma], Fujisawa [fudžisáva], Honjo [hóndžo] (hep. Honjō), Meiji [mêjdži], Uji [údži]
sh š Ashikaga [ašikága], Mishima [mišíma], Shizuoka [šizuóka], Shiga [šíga]
ts pred ⟨u⟩ c Koetsu [koécu], Hamamatsu [hamamácu], Matsue [mácue], Matsumoto [macumóto]
w pred ⟨a⟩ v Asahikawa [asahikáva], Wakayama [vakajáma]
y j Miyazawa [mijazáva], Saigyo [sájgjo] (hep. Saigyō), Yoko [jóko] (hep. Yōko)

Podomačevanje japonskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz japonščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so lahko glede na zapis v hepburnu:

  1. pisno podomačene, npr. bonsaj [bonsáj] (hep. bonsai), bušido [bušído] (hep. bushidō), cunami [cunámi] (hep. tsunami), gejša [gêjša] (hep. geisha), jakuza [jakúza] (hep. yakuza), kacuobuši [kacuobúši] (hep. katsuobushi), ramen [rámen] (hep. rāmen), samuraj [samuráj] (hep. samurai), sudoku [sudóku] (hep. sūdoku), suši [súši] (hep. sushi), šingon [šíngon] (hep. shingon), šitaka [šitáka] (hep. shiitake), šogun [šogún] (hep. shōgun), tempura [tempúra] (hep. tenpura in tempura), tofu [tofú] (hep. tōfu); med pisno podomačene prištevamo tudi izraze, ki so v zapisu enaki s tistimi v hepburnu, npr. anime [animé], edamame [edamáme], hikikomori [hikikomóri], kabuki [kabúki], karaoke [karaóke], manga [mánga], udon [udón];
  2. pisno nepodomačene, npr. aji shio [ádži šíjo] ‘prašek natrijev glutamat’, okonomiyaki [okonomijáki] ‘japonska omleta’, torii [tóri] ‘vrata’.

Posebnost

Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne in izgovorne dvojnice, npr. judo [júdo] / džudo [džúdo] (hep. jūdō [džúdo]), druge zgolj kot pisne dvojnice: dojo/dodžo [dódžo] (hep. dōjō), matcha/mača [máča] (hep. matcha), nindža/ninja [níndža] (hep. ninja), sašimi/sashimi [sašími] (hep. sashimi), sensei/sensej [sénsej] (hep. sensei), shiatsu/šiacu [šijácu] (hep. shiatsu), wasabi/vasabi [vasábi] (hep. wasabi).

Črka ⟨i⟩, ki se izgovarja kot [j], se je v posameznih besedah ohranila, npr. aikido (hep. aikidō) [ajkído]) in ne ajkido, daimjo [dájmjo] (hep. daimyō) in ne dajmjo, haiku (hep. haiku) [hájku/hajkú] in ne hajku.

Poimenovanja zgodovinskih obdobij so pogosto prekrivna z lastnimi imeni mest, provinc ali dinastij, zato se je zanje uveljavil zapis z veliko začetnico.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v hepburnu, npr. Hamamatsu [hamamácu], Matsue [mácue], Matsumoto [macumóto], Mitsubishi [micubíši], Shibuya [šibúja], Takamatsu [takamácu], Toyota [tojóta].

Osebna imena

Pisno podomačena in pisana brez ločevalnih znamenj so nekatera v preteklosti prevzeta in danes ustaljena imena, npr.

Posebnost

Za imena rodbin iz daljne zgodovine so se uveljavile pisne dvojnice, npr. Ašikaga/Ashikaga [ašikága], Fudživara/Fujiwara [fudživára], Tokugava/Tokugawa [tokugáva].

Prevzemanje japonskih imen in priimkov

V japonščini je vedno na prvem mestu priimek in za njim lastno ime, npr. Dazai Osamu [dázaj osámu], Inoue Yasushi [inoúe jásuši], Mizoguchi Kenji [mizogúči kéndži]. V mednarodnem okolju in tudi pri prevzemanju v slovenščino je na prvem mestu ime in nato priimek, npr. Osamu Dazai [osámu dázaj], Yasushi Inoue [jásuši inoúe], Kenji Mizoguchi [kéndži mizogúči]. Pa tudi Banana Yoshimoto [banána jošimóto], Haruki Murakami [háruki/harúki murakámi], Junichiro Tanizaki [džuničíro tanizáki] (hep. Jun'ichirō Tanizaki), Yasunari Kawabata [jasunári kavabáta], Yoko Ogawa [jóko ogáva] (hep. Yōko Ogawa), Yukio Mishima [júkijo míšima/mišíma].

Posebnost

V zgodovinskih imenih je ohranjeno japonsko zaporedje priimka in imena, npr. Oda Nobunaga [óda nobunága], Tokugawa Ieyasu [tokugáva ijejásu], Toyotomi Hideyoshi [tojotómi hidejóši].

Zemljepisna imena

Nekatera zemljepisna imena so povsem podomačena (eksonimi), npr.

Redka zemljepisna imena so prevedena, npr. Notranje morje (hep. Setonaikai), Vulkanski otoki (hep. Kazan-Rettō).

Posebnosti

1. Črko ⟨y⟩ smo v preteklosti pred črko za samoglasnik prevzemali tudi kot ⟨i⟩ in jo kot [i] tudi izgovarjali. Ime glavnega mesta Tokio bi po hepburnovemu zapisu Tōkyō morali izgovarjati [tókjo], a se je uveljavil [tókijo].

2. Posamezna zemljepisna imena se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice – zapisana poslovenjeno in v hepburnu, npr. Cušima in Tsushima [cušíma], Jokohama in Yokohama [jokoháma], Nagoja in Nagoya [nagója], Okajama in Okayama [okajáma], Okinava in Okinawa [okináva].

3. Z zemljepisnimi imeni prekrivni priimki ali stvarna imena so pisani v hepburnu, npr.

4. Za otok Ioto (in Iōtō) [ijóto] se je zaradi angleškega zapisa uveljavilo ime Iwo Jima [ívo džíma].

Stvarna imena

Stvarna lastna imena so zaradi identifikacijskih razlogov zapisana v hepburnu in jih v tej obliki tudi prevzemamo, npr. Fujitsu [fudžícu], Mitsubishi [micubíši], Nissan [nísan], Toyota [tojóta].

Redka stvarna imena se zapisujejo poslovenjeno, in sicer zaradi apelativizacije, npr. Tokaido Šinkansen [tokájdo šinkánsen] (hep. Tōkaidō Shinkansen) nasproti šinkansen ‘japonska hitra železnica’.

Zaradi želje po ustrezni izreki imena se Japonci odločajo tudi za neregularno transkripcijo imena, ki sledi branju po črki. Npr. v imenu Yasukawa samoglasnik u med dvema nezvenečima soglasnikoma onemi. Da bi Evropejci pravilno izgovarjali ime in ne naglaševali u, so se pri latiničnem zapisu podjetja odločili za zapis Yaskawa [jaskáva]. Ime osebe pa ostaja zapisano kot Yasukawa, v slovenščini ga ne glede na onemitev v japonščini beremo po črki kot [jasukáva].

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Pri prevzemanju japonskih lastnih imen se ravnamo po splošnih načelih:

Japonska zgodovinska obdobja s končnim -⟨a⟩ so ženskega spola, npr. Kamakura [kamakúra], Nara [nára], Rejva [rêjva], Šova [šôva], sicer jih prevzemamo kot samostalnike moškega spola, npr. Džomon [džómon], Jajoj [jajój], Hejan [hêjan], Muromači [muromáči].

Ženska imena

Ženska imena se v japonščini končajo na različne samoglasnike, po prvi ženski sklanjatvi pa sklanjamo le tiste s končnim -⟨a⟩:

Imena, ki se končajo na druge črke, sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:

Pri tvorbi svojilnega pridevnika z obrazilom -in razlikujemo med ženskimi imeni, ki se končajo:

  1. na -⟨a⟩ ali -⟨o⟩, saj je tu podstava pridevnika enaka osnovi brez končnega samoglasnika, npr. Fusako [fusáko], rod. Fusako [fusáko], prid. Fusakin [fusákin];
  2. na -⟨i⟩ ali -⟨u⟩, saj je tu podstava pridevnika enaka osnovi, podaljšani z j, npr. Amaterasu [amaterásu], rod. Amaterasu [amaterásu], prid. Amaterasujin [amaterásujin]; Ayumi [ajúmi], rod. Ayumi [ajúmi], prid. Ayumijin [ajúmijin].

Moška imena

Moška imena, katerih govorjena osnova se konča na -⟨o⟩, sklanjamo z odpahovanjem za slovenski jezik neznačilnih samoglasniških končnic po prvi moški sklanjatvi, npr. Kenzo [kénzo], rod. Kenza [kénza]; Masao [másao], rod. Masaa [másaa].

Daljšanje osnove

Imena in priimke moškega spola, katerih govorjena osnova se konča na -⟨e⟩, -⟨i⟩ ali ‑⟨u⟩, sklanjamo tako, da osnovo podaljšamo z j, npr.

Podstava svojilnega pridevnika, ki ga iz moških imen tvorimo z obrazilom -ov/-ev, je enaka podaljšani osnovi, npr. Osamujev [osámujev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pri moških imenih pojavlja, če se ime (osnova imena ali podstava tvorjenke) konča na končni govorjeni [j], ki je v hepburnu zapisan s črko ⟨i⟩, npr. Kansai [kánsaj], or. s Kansaiem [skánsajem]; prid. Kansaiev [kánsajev‑].

Preglas se uveljavlja tudi pri imenih, ki osnovo podaljšujejo z j. (Glej poglavje »Daljšanje osnove«.)

Katalonščina

Pisava

Katalonska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi črkami z ločevalnimi znamenji ⟨à⟩, ⟨ç⟩, ⟨é⟩, ⟨è⟩, ⟨í⟩, ⟨ï⟩, ⟨ó⟩, ⟨ò⟩, ⟨ú⟩ in ⟨ü⟩ ter številnimi dvočrkji.

Katalonska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnost

Črki ⟨k⟩ in ⟨w⟩ se uporabljata samo v prevzetih besedah, črka ⟨y⟩ pa le v dvočrkju ⟨ny⟩ in v prevzetih besedah.

V katalonski pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

O vključevanju katalonskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

Izgovor

Naglasno mesto

Pri prevzemanju imen iz katalonščine naglasno mesto praviloma ohranjamo. Katalonske besede so naglašene na predzadnjem ali zadnjem zlogu, in sicer

  1. na predzadnjem zlogu, če se končujejo na
    • samoglasnik: Xavi [šávi], Jordi [žórdi], Joana [žoána];
    • črko ⟨s⟩ za samoglasnikom: Carles [kárles];
  2. na zadnjem zlogu, če se končujejo na
    • soglasnik (razen na -⟨s⟩ za samoglasnikom): Olot [olót], Guillem [giljém], Bertran [bertrán], Josep [žozép]; Francesc [fransésk], Ildefons [ildefóns];
    • katalonski dvoglasnik -[Vu̯] ali -[Vj] (ali v besedah s pisnim končajem -⟨u⟩ ali -⟨i⟩): Mateu [matéu̯], Grimau [grimáu̯], Avui [avúj];
    • nemi r: Sunyer [sunjé].

Daljše besede prevzemamo kot dvonaglasnice: Castelldefels [kastél’deféls/kastéldeféls].

Posebnosti

  1. Besede, ki se ne ravnajo po teh pravilih, imajo naglasno mesto zaznamovano, in sicer
    • z ostrivcem, npr. Miró [miró], Golmés [golmés], L’Atzúvia [ladzúvija], ali
    • s krativcem, npr. Adrià [adrijá], Mercè [mersé], Òdena [ódena], Fàbregas [fábregas], Àneu [áneu̯].
  2. Lastna imena s končajema -⟨en⟩ in -⟨in⟩ so naglašena na predzadnjem zlogu. Če je naglas izjemoma na zadnjem zlogu, je naglasno mesto označeno: Rubèn [rubén], Martín [martín].

Razmerje med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Posebnost

V črkovnih sklopih ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩ pred samoglasnikom črka ⟨u⟩ označuje dvoustnični [u̯]: Guardiola [gu̯ardijóla].

V katalonščini je zaradi samoglasniškega upada razlika med številom samoglasnikov glede na (ne)naglašenost. Katalonščina pozna sedem naglašenih samoglasnikov, ki jih zapisuje: naglašene a, i in u s črkami ⟨a⟩ in ⟨à⟩, ⟨i⟩ in ⟨í⟩ ter ⟨u⟩ in ⟨ú⟩, naglašeni ozki [é] s črkama ⟨e⟩ in ⟨é⟩, naglašeni široki [ê] z ⟨e⟩ in ⟨è⟩, naglašeni ozki [ó] z ⟨o⟩ in ⟨ó⟩, naglašeni široki [ô] z ⟨o⟩ in ⟨ò⟩. Nenaglašeni samoglasniki so samo trije: [i], zapisan z ⟨i⟩, polglasnik [ə], zapisan z ⟨a⟩ in ⟨e⟩, ter [u], zapisan z ⟨u⟩ in ⟨o⟩.

Ker se je v slovenščini delno zaradi vpliva španščine uveljavil izgovor brez samoglasniškega upada, npr. Barcelona [barselóna/barcelóna] namesto [bərsəlónə], Tarragona [taragóna] namesto [tərəγónə]. Tudi katalonske nenaglašene samoglasnike prevzemamo po črki: ⟨a⟩ in ⟨e⟩ kot [a] in [e], ne kot polglasnik, ⟨u⟩ in ⟨o⟩ kot [u] in [o], ne kot [u].

V katalonščini je večje število dvoglasnikov, v katerih se ⟨i⟩ in ⟨u⟩ za samoglasnikom izgovarjata [j] in [u̯]: Avui [avúj], Lleida [ljêjda], Reus [réu̯s], Sant Feliu [sán felíu̯].

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩ v položaju med samoglasnikoma ali na začetku besede pred samoglasnikom, izgovarjamo kot [j]: Laia [lája], Iàtova [játova].

V samoglasniškem sklopu ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Julià [žulijá], Sílvia [sílvija], Victòria [viktórija].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, izgovarjamo kot [k] (Casals [kazáls]) ali [s] (Cesc [sésk]). Lahko pride tudi do zlitja dveh s-jev: Priscil·la [prisíla].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨ç⟩, izgovarjamo kot [s]: Marçal [marsál], L’Arboç [larbós].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, izgovarjamo kot [g] (Agustí [agustí]) ali [ž] (Gerard [žerárd-]).
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, izgovarjamo kot [ž]: Jordi [žórdi].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, izgovarjamo kot [k]: Quart [ku̯árt].
  6. Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, izgovarjamo kot [s] (Salou [salôu̯]) ali kot [z] (Maresme [marézme]).
  7. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, izgovarjamo kot [š]: Xavi [šávi].

Zveneči zaporniki [b], [d] in [g] ošibijo v [β], [δ] in [γ] v vseh položajih, razen na začetku besede in za nosnikom ali zapornikom. V knjižni slovenščini teh glasov ne poznamo, zato jih izgovarjamo kot [b], [d] in [g].

Črki ⟨b⟩ in ⟨v⟩ se v katalonščini uporabljata za en glas, ki se izgovarja [b] ali [β], v slovenščini ju izgovarjamo po črki, torej [b] ali [v]: Llobregat [ljobregát] (kat. [ljuβrǝγát]), Vilanova [vilanôva] (kat. [bilǝnôβǝ]).

Črki ⟨l⟩ s sredinsko piko ⟨l·l⟩, ki se v katalonščini izgovarjata kot podaljšani l, izgovarjamo kot [l]: Sibil·la [sibíla].

Neme črke

Črke ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨h⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩ in ⟨t⟩ so položajno tudi neme, in sicer

Posebnost

Kadar soglasniškemu sklopu -⟨nt⟩ sledi beseda s samoglasnikom v vzglasju, črka ⟨t⟩ ni nema: Sant Hilari [sánt ilári].

V občnih besedah so neme tudi črke ⟨b⟩, ⟨d⟩ in ⟨g⟩, in sicer v izglasnih sklopih -⟨mb⟩, -⟨nd⟩ in -⟨ng⟩, npr. pa amb tomàquet [pá ám tomáket].

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Tarragona [taragóna], Terrassa [terása].

Katalonska soglasniška dvočrkja izgovarjamo

Pozorni moramo biti na razlikovanje zapisa ⟨ix⟩ za samoglasniško črko: za samoglasnikom je ⟨ix⟩ dvočrkje, npr. Coixet [košét], za soglasnikom (tudi zapisanim z dvočrkjem ⟨gu⟩ za glas [g]), pa ne, npr. Guixot [gišót]. Podobno je zapis ⟨gu⟩ ali ⟨qu⟩ pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ dvočrkje za glas [g] ali [k], npr. Figueres [figêres], pred ⟨a⟩ in ⟨o⟩ pa ne, npr. Gualba [gu̯álba], Quart [ku̯árt].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
c pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ in pred soglasniki k Carles [kárles], Cristina [kristína], Clavé [klavé]
c v izglasju k Vic [vík], Enric [enrík], Montjuïc [monžuík], Francesc [fransésk]
c pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ s Cerdà [serdá], Jacint [žasín]
c v izglasnem -⟨nc⟩ / Cap Blanc [káp blán]
ç s Vicenç [viséns], Barça [bársa]
d v izglasnem -⟨ld⟩ / Eudald [eu̯dal]
g pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ in soglasniki g Llobregat [ljobregát], Grimau [grimáu̯], Guardiola [gu̯ardijóla]
g pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ ž Girona [žiróna], Àngel [ánžel]
gu pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ g Figueres [figêres]
h / L’Hospitalet [lospitalét], Hostalric [ostalrík], Domènech [domének], Estruch [estrúk], March [márk]
i
i
Miró [miró], Martí [martí], Sant Feliu [sán felíu̯], Oriol [orijól], Victòria [viktórija]
i med samoglasnikoma j Laia [lája]
i v vzglasju pred samoglasnikom j Iàtova [játova]
i kot del dvoglasnika, zapisanega ⟨Vi⟩
j
Lleida [ljêjda], Avui [avúj], Aitona [ajtóna]
ig v izglasju in v tvorjenkah č Puig [púč], Roig [róč], Puigdemont [pudždemón]
ï i Lluïsa [ljuíza], Cruïlles [kruíljes]
ix za samoglasnikom š Foix [fóš], Coixet [košét], Baix Camp [báš kám]
j ž Josep [žozép], Joan [žoán], Jordi [žórdi]
ll lj oz. l’/l Llull [ljúl’/ljúl], Lloret de Mar [ljorét de már], Forcadell [forkadél’/forkadél], Turull [turúl’/turúl]
l·l l Priscil·la [prisíla]
ny nj oz. n’/n Cerdanya [serdánja], Companys [kompán’s/kompáns]
p v izglasnem sklopu -⟨mp⟩ / Camp Nou [kám nôu̯], Baix Camp [báš kám]
qu pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ k Sant Quirze [san kírze], Piqué [piké], Quim [kím], Junqueras [žunkêras]
r v izglasju dvo- in večzložnih besed / Roger [rožé], Oller [oljé], Ferrater [feraté], Verdaguer [verdagé]
s
s Reus [réu̯s], Salou [salôu̯], Seròs [serós]
s med samoglasniki z Roses [rózes], Osona [ozóna]
s pred zvenečimi soglasniki z Maresme [marézme]
t v soglasniškem sklopu ⟨tll⟩ / Batlló [baljó]
t v izglasnih -⟨lt⟩, -⟨nt⟩, tudi v tvorjenkah / Salt [sál]; Vilafant [vilafán], Sant Joan [sán žuán], Sant Just [sán žúst], Montclar [monklá], Montserrat [monserát]
tg pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ Montsalvatge [monsalvádže], Sitges [sídžes]
tj pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ ali ⟨u⟩ Corretja [korédža]
tx č Andratx [andráč]
tz dz Llàtzer [ljádze]
u
u Rubí [rubí]
u kot del dvoglasnika, zapisanega ⟨Vu⟩ Pau [páu̯], Jaume [žáu̯me], Manlleu [manljéu̯], Reus [réu̯s], Sant Feliu [sán felíu̯]
u v črkovnem sklopu ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩ pred ⟨a⟩ ali ⟨o⟩ Guardiola [gu̯ardijóla], Gualba [gu̯álba], Pasqual [pasku̯ál], Quart [ku̯árt]
ü v zvezah ⟨güe⟩, ⟨güi⟩, ⟨qüe⟩, ⟨qüi⟩ Güell [gu̯él’/gu̯él]
ü za samoglasnikom, kadar ni del dvoglasnika u Raül [raúl], Sanaüja [sanaúža]
x š Xavi [šávi], Guixot [gišót], Flix [flíš], Rexach [rešák]

Podomačevanje katalonskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz katalonščine so v slovenščini redka in so navadno pisno nepodomačena: castell [kastél’/kastél] ‘človeški stolp’, cava [káva] ‘vino’, sardana [sardána] ‘ples’, pa amb tomàquet [pá ám tomáket] ‘jed’.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v katalonščini: Vicenç [viséns], Pagès [pažés], Jordà [žordá], Mercè [mercé], Rodoreda [rodoréda], Montjuïc [monžuík], Olot [olót], Llull [ljúl’/ljul], Tàpies [tápijes], Martorell [martorél’/martorél].

V preteklosti smo katalonska imena zapisovali po špansko in smo jih v taki obliki tudi prevzemali. Danes tudi v Španiji katalonska imena zapisujejo v skladu s katalonskim pravopisom: kat. Antoni Gaudí i Cornet, na kratko (Antoni) Gaudí [gaudí] (šp. Antonio Gaudí y Cornet), kat. Salvador (Domingo) Felip Jacint Dalí i Domènech, na kratko Dalí [dalí] (šp. Salvador Felipe Jacinto Dalí y Domènech).

Osebna imena
Prevzemanje katalonskih priimkov

V katalonščini so v uradni rabi dvojni priimki, kjer je prvi priimek očetov, drugi pa materin. Med priimka se običajno doda veznik i (v pomenu ‘in’), npr. (Joan) Miró i Ferrà [miró i ferá], (Jaume) Cabré i Fabré [kabré i fabré], (Antoni) Tàpies i Puig [tápijes i púč]. Veznik i ima vlogo predimka. Poleg veznika i so lahko predimki tudi predlogi de, del, de la: (Cebrià) de Montoliu i de Togores [de montolíu̯ i de togóres].

V običajni rabi se pogosto uporablja enojni priimek (v katalonščini in slovenščini), navadno le očetov: (Joan) Miró [miró], (Antoni) Tàpies [tápijes], (Cebrià) de Montoliu [de montolíu̯], imena pa so navadno okrajšana: Miró [miró], Cabré [kabré], Tàpies [tápijes].

Zemljepisna imena

Za redke katalonske zemljepisne danosti so se uveljavile slovenske imenske različice (eksonimi). Večinoma gre za imena pokrajin in večjih mest: Katalonija [katalónija] (kat. Catalunya), Valencija [valéncija] (kat. València), Andora [andóra] (kat. Andorra).

Uradna oblika zemljepisnih krajevnih imen v Kataloniji je katalonska (Girona [žiróna] (šp. Gerona), Lleida [ljêjda] (šp. Lérida)), le redka so tudi v španščini. Krajevna imena pokrajine Valencije pa so španska, npr. Alicante [alikánte] (kat. Alacant), Elche [élče] (kat. Elx).

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen, npr. Balearski otoki [baleárski otóki] (kat. Illes Balears), Umetniški trg [umétniški tə̀rg-] (kat. Plaça de les Arts). Razlikovalno občnoimensko sestavino pišemo z malo začetnico, npr. cerkev Svete družine [cérkəv- svéte družíne] (kat. Sagrada Família), park Güell [párk gél’/gél] (kat. Park Güell), hiša Milà [híša milá] (kat. Casa Milà), hiša Battló [híša baljó] (kat. Casa Battló).

Ustaljenih oblik ne spreminjamo, npr. šp. Ibiza [íbica] tudi [ibísa] (kat. Eivissa).

Stvarna imena

Večbesedna stvarna imena bolj znanih zavodov in ustanov načeloma prevajamo, npr. Univerza v Valèncii [univêrza u̯valénciji/valénsiji] (kat. Universitat de València), Samostojna univerza v Barceloni [samostójna univêrza u̯barcelóni/barselóni] (kat. Universitat Autónoma de Barcelona), Katalonsko narodno gledališče [katalónsko národno gledalíšče] (kat. Teatre Nacional de Catalunya). Imena znamk, časnikov ostajajo nespremenjena, npr. Diarri d’Andorra [djári dandóra], tudi ime katalonske policije Mossos d’Esquadra [mósos desku̯ádra], na kratko Mossos [mósos].

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Nespremenjena osnova

Osnova je nespremenjena pri tistih samostalnikih moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in katerih osnova se končuje na soglasnik.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka imenovalniški osnovi imena, npr. Estruch [estrúk] – Estruchov [estrúkov-].

Podstava pridevniških izpeljank z obrazilom -ski je enaka imenovalniški osnovi, npr. L’Arboç [larbós] – l’arboški [larbóški], Prats [práts] – pratski [prátski], Salou [salôu̯] – salouski [salôu̯ski], Manlleu [manljéu̯] – manlleuski [manljéu̯ski]. Enako velja za samostalniške izpeljanke z obrazilom -čan.

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike ter nenaglašena samoglasnika e in i. Osnova je podaljšana

  1. v zapisu in govoru:
    • [á] – Adrià [adrijá], rod. Adriàja [adrijája];
    • [á] – Cerdà [serdá], rod. Cerdàja [serdája];
    • [á] – Julià [žulijá], rod. Juliàja [žulijája];
    • [ó] – Balagueró [balageró], rod. Balaguerója [balagerója];
    • [e] – Maresme [marézme], rod. Maresmeja [marézmeja];
    • [i] – Xavi [šávi], rod. Xavija [šávija];
  2. v govoru pri imenih na naglašeni samoglasnik in nemi soglasnik:
    • [é] – Sunyer [sunjé], rod. Sunyera [sunjêja];
    • [é] – Verdaguer [verdagé], rod. Verdaguera [verdagêja].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniške) osnove imena, npr. Adrià [adrijá] – Adriàjev [adrijájev-]; Xavi [šávi] – Xavijev [šávijev-]; Verdaguer [verdagé] – Verdaguerov/Verdaguerev [verdagêjev-].

Podstava pridevniških izpeljank z obrazilom -ski je nespremenjena (enaka imenovalniški osnovi), npr. Maresme [marézme] – maresmejski [marézmejski]; Sunyer [sunjé] – sunjerski [sunjêjski]. Enako velja za samostalniške izpeljanke z obrazilom -čan.

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, če se katalonsko ime (osnova imena ali podstava tvorjenke) konča na končne govorjene glasove c, j, č in š, ki so v katalonščini zapisani na različne načine, najpogosteje s črko ⟨x⟩ in dvočrkji ⟨ix⟩, ⟨tg⟩, ⟨tj⟩, v imenih z mehčanim izglasjem ⟨ll⟩ ter pri vseh samostalnikih, ki daljšajo osnovo z j.

Pregibanje večbesednih imen

Večbesedna zemljepisna imena se včasih pregibajo v vseh sestavinah, razen predimkov, ki so nepregibni (veznik i in predloga de in d’ ter členi l’, el, els, la, les, s’, es, sa, ses). Včasih se sklanja le zadnja (Camp Nou [kám nôu̯], rod. Camp Noua [kám nôva]) ali pa le prva sestavina (Platja d’Aro [pládža dáro], rod. Platje d’Aro [pládže dáro]).

Kitajščina

Pisava

Sodobna kitajščina se zapisuje z logografsko pisavo, pri čemer posamezna pismenka označuje besedo ali morfem.

Zapis v latinici

Za zapis kitajskih lastnih imen v latinici se tako na Kitajskem kot tudi v mednarodnem okolju najpogosteje uporablja pinjin (Hanyu pinyin, HP).

Na Tajvanu se za zapis lastnih imen uporabljajo Wade-Gilesov sistem (WG), Hanyu pinyin (HP), Tongyong pinyin (TP) in Gwoyeu Romatzyh (GR), dopustne pa so tudi individualne različice črkovnega zapisa, na primer: WG Kaohsiung [gáošjung-], TP Pingsi [pínkši], pribl. GR Tsai Ing-wen [cáj jing-vên].

Wade-Gilesov sistem je večinoma uporabljen tudi v publikacijah iz obdobja 1912–1979. Kasneje ga je nadomestil Hanyu pinyin.

Za zapis v slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo fonetičnega zapisa, kar je z vse večjo razširjenostjo kitajskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko problematično in ob zavedanju, da je pinjin (tj. Hanyu pinyin) mednarodno sprejeta kitajska latinica, hkrati pa kitajska standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Glasovno podomačeni zapisi imen se ohranjajo v tistih imenih, pri katerih je njihova raba že povsem ustaljena.

Pinjin uporablja 25 črk latiničnega črkopisa, črko z ločevalnim znamenjem ⟨ü⟩ in štiri dvočrkja, tj. ⟨ch⟩, ⟨sh⟩, ⟨zh⟩ in ⟨ng⟩.

Kitajska latinična abeceda po pinjinu: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

V pinjinu se nad črko ⟨ü⟩ uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩, ki jo v slovenščini ohranjamo; njeno opuščanje bi namreč izenačilo različne zloge, npr. nu ⟩ in lu ⟩.

Pinjin vključuje tudi ločevalna znamenja nad samoglasniki, ki jih zasledimo v strokovnih in znanstvenih besedilih, vendar se v splošni mednarodni rabi opuščajo (npr. guō, guó, guǒ ali guò zapisujemo kot guo).

Opuščaj ⟨’⟩ se v pinjinu uporablja pred vsemi zlogi, ki se začnejo na ⟨a⟩, ⟨e⟩ ali ⟨o⟩, in nakazuje zev, ki ga pri prevzemanju v položaju i in samoglasnik, tj. [iV], zapiramo z j pred samoglasnikom: Xi’an [šíjan], Huangnien [hu̯ánknijên], Longdi’ou [lúngdijôv-]Na naglasno mesto pri prevzemanju ne vpliva.

Izgovor

Naglasno mesto

Vsi kitajski zlogi so jakostno naglašeni.

Kakor na ravni zapisa opuščamo ločevalna znamenja nad samoglasniki, tako v izgovoru tudi ne prevzemamo kitajskih tonov.

Pri prevzemanju v slovenščino so se uveljavila naslednja pravila:

  1. Naglas je večinoma na prvem zlogu
    • dvozložnih priimkov: Ouyang [ôu̯jang-];
    • imen cesarjev in mitoloških bitij: Xuanzong [šu̯êndzung-], Qianlong [čjênlung-], Kangxi [kánkši]; Nüwa [nu̯íva], Bixia [bíšja];
    • zemljepisnih imen: Jiangxi [džjánkši], Hunan [húnan], Jianou [džjênov-];
    • stvarnih imen: Huawei [hu̯ávej], Xiaomi [šjáomi].
  2. V daljših besedah naglašujemo dva zloga – ob prvem še zadnjega: Heilongjiang [hêjlungdžjáng-], Zhoukoudian [džôu̯kou̯djên].
  3. Naglas je na zadnjem zlogu v dvozložnih rojstnih imenih, pred katerimi je vedno tudi priimek: (Jiang) Zemin [(džjáng) dzemín], (Xi) Jinping [(ší) džinpíng-], (OuyangZiyuan [(ôu̯jang) dziju̯ên], (Chen) Duxiu [(čên) dušjú].
  4. V dvozložnih imenih s črkovnim sklopom ⟨ao⟩ je samoglasnik a v tem sklopu vedno naglašen, npr. -dao (Yuan Hongdao [ju̯ên hungdáo]), -tao (Hu Jintao [hú džintáo]), gao- (Gaoshan [gáoshan]), bao- (Bao Zheng [báo džêng-]), yao- (Yao Ming [jáo míng-]).

POSEBNOSTI

  1. V zemljepisnih imenih je naglašen izglasni -a: Changsha [čankšá] (rod. Changshaja [čankšája]), Ningxia [ninkšjá] (rod. Ninxiaja [ninkšjája]).
  2. V imenu mitološkega bitja ženskega spola je naglašen izglasni -e: Chang'e [čangê] (svoj. prid. Chang'ejin [čangêjin]).

Pisni zlogi v pinjinu so zgrajeni iz začetne črke za soglasnik in končaja, ki je sestavljen iz ene ali več črk za samoglasnik, čemur lahko sledi bodisi ⟨n⟩ za [n] bodisi ⟨ng⟩ za [ng-]. Večina pisnih zlogov je v izgovoru prekrivna s slovenskimi, npr. Yan [jên], Heilongjiang [hêj.lung.džjáng-]. Samoglasniški črkovni sklop ⟨uV⟩ tudi v slovenščini izgovarjamo kot en zlog, tj. [u̯V], npr. Huawei [hu̯ávej] ali Yuan [ju̯ên].

Razlika med kitajskim in slovenskim zlogom se izkazuje v črkovnem sklopu ⟨ao⟩. V kitajščini je to en zlog, ki ga izgovarjamo [au̯] (Mao [máu̯], Jintao [džin.táu̯]), v slovenščini pa sta zloga dva, ki ju izgovarjamo [ao] (Mao [má.o], Jintao [džin.tá.o]).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

V slovenskem knjižnem jeziku samoglasnike v kitajskih imenih izgovarjamo po slovenskih pravilih, v nekaterih zlogih pa upoštevamo izgovorne posebnosti posameznih zlogov.

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨a⟩, prevzemamo kot [a], razen v zlogih ⟨lian⟩, ⟨jian⟩, ⟨xuan⟩, ⟨yan⟩, ⟨yuan⟩, ⟨qian⟩, ko ga prevzemamo kot [ê] oz. [e]: Yan [jên], Dalian [dáljen].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, v zlogih za [j] ali [u̯] prevzemamo kot [é] in pred j kot [ê]: Jie [džjé], Shen Yue [šên ju̯é], Heihe [hêjhe]. S črko ⟨e⟩ je pred črko za soglasnik ali soglasniškim črkovnim sklopom zapisan tudi polglasnik, ki ga v knjižno slovenščino prevzemamo kot [ê] oz. [e]: Chen [čên], Shen Yue [šên ju̯é], Pankeng [pánkeng-]; v preteklosti smo ga prevzemali kot [é], npr. v zemljepisnih imenih Chengdu [čéngdu], Henan [hénan], v priimku Deng [déng-] (Deng Xiaoping [dénk šjaopíng-]. V zlogu ⟨er⟩ samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [a]: Nuluerhu Shan [núluárhu šán].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, prevzemamo kot [o], razen pred ⟨ng⟩, ko je [u]: Song [súng-].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ü⟩, prevzemamo kot [u], razen v zlogih ⟨lü⟩ in ⟨nü⟩, ko označuje dvoglasniški sklop [u̯í]: Nüwa [nu̯íva].

Strokovnjaki in poznavalci kitajščine se tudi v knjižni slovenščini slušnemu vtisu kitajskega govora pogosto približajo s polglasniškim izgovorom črke ⟨e⟩, in sicer v položaju za soglasnikom in pred [n] ali [ng] ter v izglasju. Glej poglavje »Preglednica vseh zlogov«.

Soglasniki

Soglasnike, pisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Črki ⟨w⟩ in ⟨y⟩ prevzemamo kot [v] in [j]: Weihai [vêjhaj], Huawei [hu̯ávej]; Yan Geling [jên gelíng-], Dai Shouyi [dáj šou̯jí].

Črki ⟨w⟩ in ⟨y⟩ v pinjinu nista oznaki za dva glasova, temveč se dogovorno pojavljata na začetku zloga pred samoglasnikom, s čimer nakazujeta mejo med zlogi. Prevzemamo ju kot zvočnika.

Podvojene črke za soglasnike, ki se pojavljajo na meji dveh zlogov, prevzemamo kot en glas: Ningguo [níngu̯o]. Tudi podvojeni glasovi sovpadejo: Chang Feiya [čánk fejá].

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [dž]: Jiang [džjáng-], Nanjing [nándžing-].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, prevzemamo kot [č]: Qi [čí], Gao Liqin [gáo ličín].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨r⟩, prevzemamo kot [ž] (Rong [žúng-]), razen v zlogu ⟨er⟩, ko je [r]: Nulu’erhu Shan [núluárhu šán].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [š]: Xiaomi [šjáomi], Guangxi [gu̯ánkši].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, prevzemamo kot [dz]: Zhang Ziyi [džáng dzijí], Zeng Guofan [dzêng gu̯ofán].

Soglasniška dvočrkja prevzemamo kot šumevce, in sicer

V pinjinu je dvočrkje tudi ⟨ng⟩, ki ga prevzemamo kot dva glasova (Ming [míng-]), v položajih, ko ga prilikujemo po slovenskih glasoslovnih pravilih, pa kot [nk] (Liang Kai [ljánk káj], Gongsun [gúnksun]). Če je zapis imena že podomačen, je v podomačeni obliki vedno zapisan ⟨g⟩: Kangši [kánkši] (HP Kangxi).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
a
a Chao [čáo], Han [hán], Tang [táng-], Liang Kai [ljánk káj]
a v zlogih ⟨lian⟩, ⟨jian⟩, ⟨xuan⟩, ⟨yan⟩, ⟨yuan⟩, ⟨qian⟩ ê oz. e Xuanzong [šu̯êndzung-], Yan [jên], Yuan [ju̯ên], Qian Xuesen [čjên šu̯esên], Dalian [dáljen], Fujian [fúdžjen]
ch č Changchun [čánkčun], Chen [čên], Chu Shijian [čú šidžjên]
e
e Jie [džjé], Wei [vêj], Daxue Shan [dášu̯e šán], Zhangye [džángje]
e v zlogu ⟨er⟩ a Nuluerhu Shan [núluárhu šán]
i v zlogih, kjer je edini samoglasnik i Ji [dží], Jin [džín], Jing [džíng-], Ming [míng-]
i v zlogih pred samoglasnikom in v izglasju zloga j Liao [ljáo], Xia [šjá], Liang [ljáng-]; Weihai [vêjhaj], Qinghai [čínkhaj]
i v zlogih ⟨gui⟩, ⟨sui⟩ ej Guiyang [gu̯êjang-], Guizhou [gu̯êjdžov-], Sui [su̯êj]
j Jintao [džintáo], Xingjian [šíngdžjen]
o
o Dai Zhaodeng [dáj džaodêng-], Zhou [džôv-]
o pred ⟨ng⟩ u Qianlong [čjênlung-], Sikong [síkung-‍], Gongsun [gúnksun]
q č Qi [čí], Daqing [dáčing-]
r
ž Rong [žúng-]
r v zlogu ⟨er⟩ r Nuluerhu Shan [núluárhu šán]
sh š Shi [ší], Shu [šú], Taishan [tájšan], Shanxi [šánši]
u
u Lun [lún], Ju Wenjun [džú vendžún]
u pred ⟨a⟩, ⟨e⟩ in ⟨o⟩ Huawei [hu̯ávej], Huangfu [hu̯ánkfu], Qu Yuan [čú ju̯ên], Shen Yue [šên ju̯é], Yang Rongguo [jáng žungu̯ó]
ü v zlogih ⟨lüe⟩ in ⟨nüe⟩ Wang Lüe [vánk lu̯é]
ü v ⟨lü⟩ in ⟨nü⟩ u̯í Lüqiu Luwei [lu̯íčju luvêj], Lüshun [lu̯íšun], Lüda [lu̯ída], Nüwa [nu̯íva]
w v Wuhan [vúhan], Wei [vêj], Wu [vú], Wang [váng-]
x š Xinjiang [šíndžjang-], Cao Xueqin [cáo šu̯ečín], Guangxi [gu̯ánkši]
y j Lin Yutang [lín jutáng-], Jue Yuwen [džu̯é juvên]
z dz Wu Zetian [vú dzetjên], Zhang Ziyi [džáng dzijí]
zh Wang Fuzhi [vánk fudží], Hangzhou [hángdžov-], Zhuangzi [džu̯ángdzi]

Podomačevanje kitajskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz kitajščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so lahko

  1. pisno podomačene (večina): goji [góji] ali [gódži] (HP gouqi), tajči [tájči] (HP taijiquan), kungfu [kúnkfu] (HP gongfu), liči [líči] (HP lizhi);
  2. pisno nepodomačene: jiaozi [džjáodzi] ‘cmočki nepravilnih oblik, polnjeni z mletim mesom ali zelenjavo’.

POSEBNOSTI

  1. Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice in so se tudi v zapisu oddaljile od pričakovanega izgovora ter tu predstavljenih pravil: feng šuj [fénk šúj] in feng shui [fênk šu̯êj]; tao [táo] in dao [dáo]; čopsuj [čópsuj] in chopsui [čópsu̯ej].
  2. V prirednih zloženkah uporabljamo v zapisu stični vezaj (npr. jin-jang [jín-jáng-] ‘jin in jang’).

S črkami ⟨p⟩, ⟨t⟩, ⟨k⟩, ⟨b⟩, ⟨d⟩ in ⟨g⟩ v slovenščini razlikujemo nezveneče in zveneče nezvočnike, v kitajščini pa imajo samo nezveneče nezvočnike, in sicer pridihnjene [ph], [th], [kh] in nepridihnjene [p], [t], [k]. Zapis nekaterih pisnih dvojnic, npr. dao [dáo] / tao [táo] oz. daoizem [daoízəm] / taoizem [taoízəm], je tesno povezan z izbranim črkovnim zapisom. V 20. stoletju se je uporabljal Wade-Gilesov sistem, ki pridihnjenost nezvočnikov označuje z opuščajem, pinjin pa s črkami osnovnega latiničnega črkopisa: WG tao/tao; HP dao/tao. Različni zapisi so povezani tudi s pestrimi potmi prevzemanja besed v azijskem prostoru, saj so bile kitajske pismenke osnova za številne azijske pisave, npr. tofu [tofú] (HP dòufu, hep. tōfu).

Lastna imena

Lastna imena, predvsem osebna imena sodobnikov in stvarna imena, pa tudi zemljepisna imena, ohranjamo zapisana tako, kot so v pinjinu: Deng Xiaoping [dénk šjaopíng-], Ningxia [ninkšjá], Shenzhen [šêndžen], Huawei [hu̯ávej], Tianwen-1 [tjênven-êna].

Tajvanska imena prepoznamo predvsem po rabi stičnega vezaja. Izvirnega zapisa ne podomačujemo, pri čemer ohranjamo tudi izvirno rabo velike in male začetnice.

Osebna imena

Pisno podomačena imena oseb so tista, ki so se ustalila že v preteklosti, npr. Konfucij [konfúcij] (HP Kongzi), Mencij [méncij] (HP Mengzi), Čankajšek [čankájšək] (HP Jiang Jieshi).

POSEBNOST

Zaradi nerazlikovanja med poslovenjenim in pinjinskim zapisom so se pri nekaterih imenih izjemoma uveljavile pisne dvojnice, npr. Mao Cetung [máo cetúng-] in Mao Zedong [máo dzedúng-], Lao Ce [láo cé] in Laozi [láodzi].

Imena dinastij in cesarjev ter nekaterih pripadnikov cesarskih rodbin so večinoma pisno nepodomačena: Jin [džín], Liao [ljáo], Sui [su̯êj], Xia [šjá]; Puyi [púji], Taizong [tájdzung-]; Cixi [cíši].

POSEBNOST

Imena nekaterih dinastij imajo tudi poslovenjene oblike, npr. Čin [čín] (HP Qin), Čing [číng-] (HP Qing), Čianlung [čjánlung-] (HP Qianlong), Džov [džóv-] (HP Zhou), Sung [súng-] (HP Song), Šang [šáng-] (HP Shang).

Prevzemanje kitajskih imen in priimkov

Kitajska osebna imena so običajno sestavljena iz treh zlogov; prvi zlog je priimek, drugi in tretji zlog sta rojstno ime: Bai Shouyi [báj šou̯jí], Hao Jingfang [háo džinkfáng-]. Če je osebno ime dvozložno, je prvi zlog priimek in drugi zlog rojstno ime: Lin Dan [lín dán], Wang Wei [vánk vêj].

Vedno navajamo najprej priimek, nato rojstno ime. Priimek se lahko uporablja tudi samostojno.

POSEBNOST

Kadar ima oseba dvojni priimek, pri čemer eden ni kitajski, velja zaporedje ime – priimek – priimek: Lili Gao Novak [líli gáo novák].

Namesto rojstnega imena posamezniki uporabljajo tudi umetniško ime: Su Dongpo [sú dunkpó] (namesto Su Shi [sú ší]), kar velja tudi za druge znane umetnike iz preteklosti: Li Taipo [lí tajpó] (namesto Li Bai [lí báj], ki je bil znan po spoštljivem imenu Li Taibai [lí tajbáj]).

Za Kitajce in Kitajke, ki živijo v drugih okoljih, se uporablja tudi zaporedje rojstnega imena in priimka, npr. Huiqin Wang [hu̯ejčín váng-] poleg Wang Huiqin [vánk hu̯ejčín], ali samo zaporedje imena in priimka, npr. En Shao [ên šáo], sicer pa je obračanje zaporedja nezaželeno.

Poleg enozložnih priimkov obstaja tudi manjše število dvozložnih priimkov. To so: Dongfang [dúnkfang-], Dongguo [dúngu̯o], Duanmu [du̯ánmu], Gongsun [gúnksun], Huangfu [hu̯ánkfu], Huyan [hújen], Linghu [línkhu], Lüqiu [lu̯íčju], Murong [múžung-], Nangong [nángung-], Shangguan [šángu̯an], Sikong [síkung-], Sima [síma], Situ [sítu], Xiahou [šjáhou̯], Yuwen [júven], Zhangsun [džánksun], Zhuge [džúge]. Primer tovrstnega osebnega imena: Zhuge Liang [džúge ljáng-], Ouyang Zhaodeng [ôu̯jang džaodêng-].

Po Wade-Gilesovem sistemu in Tongyong pinyinu se med obema zlogoma rojstnega imena navadno piše stični vezaj: Ma Ying-jeou [má jing-džjú], Tsai Ing-wen [cáj jing-vên]. Za zapis uporabljamo izvorni črkovni zapis, npr. Ma Ying-jeou (in ne Ma Yingjiu); Wu Tien-chang [vú tjen-džáng-] in ne (Wu Tianzhang).

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti na Kitajskem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Peking [péking-] (HP Beijing), Šanghaj [šánkhaj] (HP Shanghai), Sečuan [séčuan] (HP Sichuan), Šantung [šántung-] (HP Shandong), Nanking [nánking-] (HP Nanjing), Mandžurija [mandžúrija] (HP Manzhou).

Redka, zlasti večbesedna zemljepisna imena z občnimi sestavinami so povsem prevedena: Biserna reka [bíserna réka] (HP Zhujiang), Rumena reka [rumêna réka] (HP Huanghe), Bohajsko morje [bohájsko mórje] (HP Bohai), Veliki kitajski zid [véliki kitájski zíd-] (HP Wanli Changcheng), Prepovedano mesto [prepovédano mésto] (HP Gugong), Trg nebeškega miru [tə̀rg- nebéškega mirú] (HP Tian'anmen). Nekatera imena imajo prevedene le občnoimenske sestavine: Zahodni Zhou [zahódni džôv-], Vzhodni Han [u̯shódni hán].

Zaradi različnih poti prevzemanja imajo posamezna imena tudi imenske variante (alonime), npr. Dolga reka [dôu̯ga réka] (HP Changjiang) je znana tudi kot Modra reka [módra réka], Jangce [jánkce] in Jangcekjang [jánkcekjang-]. Mesto Guangzhou [gu̯ángdžov-] poznamo tudi kot Kanton [kantón].

Zemljepisna imena lahko vsebujejo občno sestavino, npr. shan [šán] ‘gora’, he [hê] ‘reka’, hu [hú] ‘jezero’ ipd. Pri dvozložnih imenih se je uveljavilo pravilo, da je občna sestavina neodtujivi del lastnega imena, npr. Taishan [tájšan], Liaohe [ljáohe], Xihu [šíhu]. Pri večzložnih imenih občno sestavino zapisujemo posebej in jo sprejemamo kot del imena ali kot občno ime, npr. Daxue Shan [dášu̯e šán] ali gora Daxue [gôra dášu̯e].

Stvarna imena

V slovenščini se vse pogosteje pojavljajo imena različnih znamk, ki jih ne domačimo: Huawei [hu̯ávej], Xiaomi [šjáomi], Hongqi [húnkči], Shenyang [šênjang-], Yanjing [jêndžing-].

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Moška imena pregibamo po prvi moški sklanjatvi, ženska po tretji ženski sklanjatvi, le redka imena ženskih mitoloških bitij na končni nenaglašeni -a pa po prvi ženski sklanjatvi. Za imena z neznačilnimi pisnimi končaji za slovenščino upoštevamo glasovne uresničitve in se ravnamo po načelih, ki veljajo tudi za slovenska imena. V zvezah priimka in imena pregibamo samo zadnjo sestavino, tj. ime.

Imena moškega spola

Imena moškega spola s končnim zapisanim -⟨i⟩, ki ga izgovarjamo kot [j]

Osnova ostaja pri sklanjanju nespremenjena, govorjeni j na koncu osnove vpliva na preglas v orodniku. Preglas se uresničuje tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika. Pri tvorbi pridevnika z obrazilom -ski to obrazilo dodajamo podstavi (ki je enaka imenovalniški osnovi).

Imena moškega spola s pisnim končajem -⟨ou⟩

Osnova ostaja pri sklanjanju nespremenjena, govorjeni [u̯] v končaju osnove se pri sklanjanju v položaju pred samoglasniško končnico izgovori kot [v]. Enako je pri tvorbi svojilnega pridevnika z obrazilom -ov: končni govorjeni [u̯] se v položaju pred obrazilom -ov izgovori kot [v]. Pri tvorbi pridevnika z obrazilom -ski to obrazilo dodajamo podstavi (ki je enaka imenovalniški osnovi).

Imena moškega spola s končajem -⟨(i)ao⟩

Končni -o je končnica, zato se pri sklanjanju premenjuje. Osnova je nekončniški del imena. Pri tvorbi svojilnega pridevnika priponsko obrazilo -ov le dodamo podstavi, ki je enaka osnovi (ta ni podaljšana).

Imena moškega spola na samoglasnik, ki podaljšujejo osnovo z j

Osnova se konča na samoglasnik, in da bi ji pri pregibanju lahko dodajali samoglasniške končnice, jo podaljšujemo z j. Pridevniška podstava je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi.

Imena ženskega spola

Imena ženskega spola se nikoli ne uporabljajo brez priimkov (glej Sklanjanje večbesednih imen). Izjema so imena božanstev, ki jih pregibamo po prvi ženski (Nüwa [nu̯íva]) ali tretji ženski (Chang’e [čangê]) sklanjatvi. Svojilni pridevnik tvorimo z obrazilom -in, pri podstavah na končne naglašene samoglasnike ter nenaglašena i in u je pred obrazilom -in tudi zvočnik j.

Večbesedna imena – pregibanje in tvorba pridevnikov

V vseh večbesednih lastnih imenih moškega spola pregibamo samo zadnjo sestavino. Zadnja sestavina tudi nosi pridevniško priponsko obrazilo.

V večbesednih lastnih imenih ženskega spola, ki se končujejo na naglašeni samoglasnik, je podstava svojilnih pridevnikov pred -in podaljšana z j: Zhang Ziyi [džáng dzijí], rod. Zhang Ziyi [džáng dzijí]; svoj. prid. Zhang Ziyijin [džáng dzijíjin].

V večbesednih lastnih imenih ženskega spola, ki se končujejo na -⟨ao⟩, je podstava svojilnih pridevnikov pred -in brez končnega ⟨o⟩: Mao Weitao [máo vejtáo], rod. Mao Weitao [máo vejtáo]; svoj. prid. Mao Weitain [máo vejtáin].

Glej »Pretvornik med zapisom in izgovorom osebnih in krajevnih imen«.

PRILOGA 1: Preglednica vseh zlogov

Kitajski jezik je sestavljen iz nekaj več kot 400 zlogov. V preglednici so predstavljeni vsi obstoječi zlogi s slovenskimi ustrezniki, tudi tisti, ki jih v znanih lastnih imenih ne srečamo. Vsi imajo zapisano mesto naglasa, čeprav so lahko v dvo- ali večzložnih imenih v položaju, ko niso naglašeni. (V oklepaju in z manjšo pisavo je zgolj informativno zapisan pogost polglasniški izgovor, ki je namenjen razlikovanju med ozkimi in širokimi izgovori črke ⟨e⟩.)

a [á]
ai [áj]
an [án]
ang [áng-]
ao [áo]
ba [bá]
bai [báj]
ban [bán]
bang [báng-]
bao [báo]
bei [bêj]
ben [bên] ([bə̀n])
beng [bêng-] ([bə̀ng-])
bi [bí]
bian [bjên]
biao [bjáo]
bie [bjé]
bin [bín]
bing [bíng-]
bo [bó]
bu [bú]
ca [cá]
cai [cáj]
can [cán]
cang [cáng-]
cao [cáo]
ce [cê] ([cə̀])
cen [cên] ([cə̀n])
ceng [cêng-] ([cə̀ng-])
cha [čá]
chai [čáj]
chan [čán]
chang [čáng-]
chao [čáo]
che [čê] ([čə̀])
chen [čên] ([čə̀n])
cheng [čêng-] ([čə̀ng-])
chi [čí]
chong [čúng-]
chou [čôu̯]
chu [čú]
chua [ču̯á]
chuai [ču̯áj]
chuan [ču̯án]
chuang [ču̯áng-]
chui [ču̯êj]
chun [čún]
chuo [ču̯ó]
ci [cí]
cong [cúng-]
cou [côu̯]
cu [cú]
cuan [cu̯án]
cui [cu̯êj]
cun [cún]
cuo [cu̯ó]
da [dá]
dai [dáj]
dan [dán]
dang [dáng-]
dao [dáo]
de [dê] ([də̀])
dei [dêj]
den [dên] ([də̀n])
deng [dêng-] ([də̀ng-])
di [dí]
dian [djên]
diao [djáo]
die [djé]
ding [díng-]
diu [djú]
dong [dúng-]
dou [dôu̯]
du [dú]
duan [du̯án]
dui [du̯êj]
dun [dún]
duo [du̯ó]
e [ê] ([ə̀])
ei [êj]
en [ên] ([ə̀n])
er [ár]
fa [fá]
fan [fán]
fang [fáng-]
fei [fêj]
fen [fên] ([fə̀n])
feng [fêng-] ([fə̀ng-])
fo [fó]
fou [fôu̯]
fu [fú]
ga [gá]
gai [gáj]
gan [gán]
gang [gáng-]
gao [gáo]
ge [gê] ([gə̀])
gei [gêj]
gen [gên] ([gə̀n])
geng [gêng-] ([gə̀ng-])
gong [gúng-]
gou [gôu̯]
gu [gú]
gua [gu̯á]
guai [gu̯áj]
guan [gu̯án]
guang [gu̯áng-]
gui [gu̯êj]
gun [gún]
guo [gu̯ó]
ha [há]
hai [háj]
han [hán]
hang [háng-]
hao [háo]
he [hê] ([hə̀])
hei [hêj]
hen [hên] ([hə̀n])
heng [hêng-] ([hə̀ng-])
hong [húng-]
hou [hôu̯]
hu [hú]
hua [hu̯á]
huai [hu̯áj]
huan [hu̯án]
huang [hu̯áng-]
hui [hu̯êj]
hun [hún]
huo [hu̯ó]
ji [dží]
jia [džjá]
jian [džjên]
jiang [džjáng-]
jiao [džjáo]
jie [džjé]
jin [džín]
jing [džíng-]
jiong [džjúng-]
jiu [džjú]
ju [džú]
juan [džu̯ên]
jue [džu̯é]
jun [džún]
ka [ká]
kai [káj]
kan [kán]
kang [káng-]
kao [káo]
ke [kê] ([kə̀])
ken [kên] ([kə̀n])
keng [kêng-] ([kə̀ng-])
kong [kúng-]
kou [kôu̯]
ku [kú]
kua [ku̯á]
kuai [ku̯áj]
kuan [ku̯án]
kuang [ku̯áng-]
kui [ku̯êj]
kun [kún]
kuo [ku̯ó]
la [lá]
lai [láj]
lan [lán]
lang [láng-]
lao [láo]
le [lê] ([lə̀])
lei [lêj]
leng [lêng-] ([lə̀ng-])
li [lí]
lia [ljá]
lian [ljên]
liang [ljáng-]
liao [ljáo]
lie [ljé]
lin [lín]
ling [líng-]
liu [ljú]
long [lúng-]
lou [lôu̯]
lu [lú]
[lu̯í]
luan [lu̯án]
lüe [lu̯é]
lun [lún]
luo [lu̯ó]
ma [má]
mai [máj]
man [mán]
mang [máng-]
mao [máo]
me [mê] ([mə̀])
mei [mêj]
men [mên] ([mə̀n])
meng [mêng-] ([mə̀ng-])
mi [mí]
mian [mjên]
miao [mjáo]
mie [mjé]
min [mín]
ming [míng-]
miu [mjú]
mo [mó]
mou [môu̯]
mu [mú]
na [ná]
nai [náj]
nan [nán]
nang [náng-]
nao [náo]
ne [nê] ([nə̀])
nei [nêj]
nen [nên] ([nə̀n])
neng [nêng-] ([nə̀ng-])
ni [ní]
nian [njên]
niang [njáng-]
niao [njáo]
nie [njé]
nin [nín]
ning [níng-]
niu [njú]
nong [núng-]
nou [nôu̯]
nu [nú]
[nu̯í]
nuan [nu̯án]
nüe [nu̯é]
nun [nún]
nuo [nu̯ó]
ou [ôu̯]
pa [pá]
pai [páj]
pan [pán]
pang [páng-]
pao [páo]
pei [pêj]
pen [pên] ([pə̀n])
peng [pêng-] ([pə̀ng-])
pi [pí]
pian [pjên]
piao [pjáo]
pie [pjé]
pin [pín]
ping [píng-]
po [pó]
pu [pú]
qi [čí]
qia [čjá]
qian [čjên]
qiang [čjáng-]
qiao [čjáo]
qie [čjé]
qin [čín]
qing [číng-]
qiong [čjúng-]
qiu [čjú]
qu [čú]
quan [ču̯ên]
que [ču̯é]
qun [čún]
ran [žán]
rang [žáng-]
rao [žáo]
re [žê] ([žə̀])
ren [žên] ([žə̀n])
reng [žêng-] ([žə̀ng-])
ri [ží]
rong [žúng-]
rou [žôu̯]
ru [žú]
ruan [žu̯án]
rui [žu̯êj]
run [žún]
ruo [žu̯ó]
sa [sá]
sai [sáj]
san [sán]
sang [sáng-]
sao [sáo]
se [sê] ([sə̀])
sei [sêj]
sen [sên] ([sə̀n])
seng [sêng-] ([sə̀ng-])
sha [šá]
shai [šáj]
shan [šán]
shang [šáng-]
shao [šáo]
she [šê] ([šə̀])
shen [šên] ([šə̀n])
sheng [šêng-] ([šə̀ng-])
shi [ší]
shou [šôu̯]
shu [šú]
shua [šu̯á]
shuai [šu̯áj]
shuan [šu̯án]
shuang [šu̯áng-]
shui [šu̯êj]
shun [šún]
shuo [šu̯ó]
si [sí]
song [súng-]
sou [sôu̯]
su [sú]
suan [su̯án]
sui [su̯êj]
sun [sún]
suo [su̯ó]
ta [tá]
tai [táj]
tan [tán]
tang [táng-]
tao [táo]
te [tê] ([tə̀])
teng [têng-] ([tə̀ng-])
ti [tí]
tian [tjên]
tiao [tjáo]
tie [tjé]
ting [tíng-]
tong [túng-]
tou [tôu̯]
tu [tú]
tuan [tu̯án]
tui [tu̯êj]
tun [tún]
tuo [tu̯ó]
wa [vá]
wai [váj]
wan [ván]
wang [váng-]
wei [vêj]
wen [vên] ([və̀n])
weng [vêng-] ([və̀ng-])
wo [vó]
wu [vú]
xi [ší]
xia [šjá]
xian [šjên]
xiang [šjáng-]
xiao [šjáo]
xie [šjé]
xin [šín]
xing [šíng-]
xiong [šjúng-]
xiu [šjú]
xu [šú]
xuan [šu̯ên]
xue [šu̯é]
xun [šún]
ya [já]
yan [jên]
yang [jáng-]
yao [jáo]
ye [jé]
yi [jí]
yin [jín]
ying [jíng-]
yong [júng-]
you [jôu̯]
yu [jú]
yuan [ju̯ên]
yue [ju̯é]
yun [jún]
za [dzá]
zai [dzáj]
zan [dzán]
zang [dzáng-]
zao [dzáo]
ze [dzê] ([dzə̀])
zei [dzêj]
zen [dzên] ([dzə̀n])
zeng [dzêng-] ([dzə̀ng-])
zha [džá]
zhai [džáj]
zhan [džán]
zhang [džáng-]
zhao [džáo]
zhe [džê] ([džə̀])
zhen [džên] ([džə̀n])
zheng [džêng-] ([džə̀ng-])
zhi [dží]
zhong [džúng-]
zhou [džôu̯]
zhu [džú]
zhua [džu̯á]
zhuai [džu̯áj]
zhuan [džu̯án]
zhuang [džu̯áng-]
zhui [džu̯êj]
zhun [džún]
zhuo [džu̯ó]
zi [dzí]
zong [dzúng-]
zou [dzôu̯]
zu [dzú]
zuan [dzu̯án]
zui [dzu̯êj]
zun [dzún]
zuo [dzu̯ó]

PRILOGA 2: Pretvornik med zapisom in izgovorom osebnih in krajevnih imen

Pri izgovoru in pregibanju kitajskih osebnih in krajevnih imen nam pomaga pretvornik med zapisom in izgovorom. 

Korejščina

Pisava

Sodobna korejščina se zapisuje s pisavo, ki jo v Južni Koreji imenujejo hangul (RR hangeul), v Severni Koreji pa chosŏn‘gŭl (RR joseongeul). Gre za fonemsko pisavo, ki je nastala v 15. stoletju, znaki le-te pa se sestavljajo v zlogovne enote.

Zapis v latinici

Za zapisovanje korejskih imen v latinici sta najpogosteje uporabljena dva latinizacijska sistema, in sicer McCune-Reischauerjev sistem (MR) iz leta 1939 in sodobnejša revidirana različica zapisa v latinici, ki se imenuje Revised Romanization (RR) iz leta 2000. V Sloveniji zapis v latinici temelji na sistemu RR.

Za zapis korejskih imen v slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo fonetičnega zapisa, kar je z vse večjo razširjenostjo korejskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko težavno in ob zavedanju, da sta oba sistema – MR in RR – mednarodno sprejeta korejska latinica, hkrati pa korejska standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Glasovno podomačeni zapisi imen se ohranjajo v tistih imenih, pri katerih je njihova raba že povsem ustaljena.

Korejski latinični črkopis uporablja 20 črk osnovnega latiničnega črkopisa in dvočrkja ⟨ae⟩, ⟨eo⟩, ⟨eu⟩, ⟨oe⟩, ⟨ui⟩ ter ⟨ch⟩ in ⟨ng⟩.

Korejska latinična abeceda po sistemu RR: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨y Y⟩.

Posebnost

Črk ⟨c⟩, ⟨f⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨x⟩ in ⟨z⟩ se za zapisovanje korejskih besed v latinici ne uporablja.

Latinični zapis po sistemu RR, ki ga uporabljamo pri prevzemanju v slovenščino, ločevalna znamenja opušča.

Po sistemu MR je ohranjeno eno ločevalno znamenje, in sicer polkrožec ⟨˘⟩ nad črkama ⟨ŏ⟩ in ⟨ŭ⟩. Ohranja se tudi opuščaj.

Razlike med MR in RR
MR RR
ŏ eo
ŭ eu
ŭi ui
wo
yeo

Izgovor

Naglasno mesto

Enozložne in dvozložne korejske besede imajo v slovenščini večinoma en naglas, večzložne pa tudi dva.

Korejščina ne pozna jakostnega naglaševanja. Pri poslušanju izgovora posameznih korejskih besed se zdi, kot da je naglašen vsak zlog posebej, česar v slovenščino zaradi upoštevanja naravnega govornega ritma ne prevzemamo.

Pri prevzemanju v slovenščino so se uveljavila naslednja pravila:

Posebnosti

  1. V dvozložnih zemljepisnih imenih sta naglašena končna -a in -o, zato ime pregibamo z daljšanjem osnove: Jongmyo [džongmjó], rod. Jongmyoja [džongmjója]; Tapsa [tapsá], rod. Tapsaja [tapsája]. Tako še: Jongno [džongnó], Gimpo [gimpó], Mungmyo [mungmjó], Gaehwa [gehu̯á] ipd.
  2. V večbesednih imenih je naglašeno vsako ime: Kim Dae Jung [kím dê džúng-].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

V korejščini je 10 samoglasnikov in 11 dvoglasnikov. Ti so v latinici zapisani s črkovnim sklopom ⟨ui⟩ ter v kombinaciji črk ⟨w⟩ ali ⟨y⟩ in črk za samoglasnike (⟨wa⟩, ⟨we⟩, ⟨wo⟩; ⟨ya⟩, ⟨ye⟩, ⟨yo⟩, ⟨yu⟩) ter dvočrkij za samoglasnike (⟨wae⟩; ⟨yae⟩, ⟨yeo⟩); v preglednici zapis – izgovor v slovenščini je izgovor naveden ločeno za samoglasniške in soglasniške črke.

Samoglasniška in dvoglasniška dvočrkja izgovarjamo:

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, izgovarjamo [dž]: Jeju [džédžu].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, izgovarjamo [s] (Yeosu [jôsu]), razen pred [i], ko je [š]: Sinchon [šínčon].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, izgovarjamo [j]: Hyesan [hjésan].

Črko ⟨w⟩ prevzemamo kot slovenski zvočnik v, in sicer v dvoglasnikih kot [u̯] (Gwangju [gu̯ángdžu]), v vzglasju pa kot [v]: Wonju [vóndžu].

Dvočrkje ⟨ch⟩ prevzemamo kot [č], npr. Incheon [ínčon].

Podvojene črke ⟨jj⟩, ⟨kk⟩, ⟨pp⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩ izgovarjamo enojno, in sicer ⟨jj⟩ kot [dž], ⟨kk⟩ kot [k], ⟨pp⟩ kot [p], ⟨ss⟩ kot [s], ⟨tt⟩ kot [t].

Korejski mehkonebni nosnik [ŋ], ki je zapisan z dvočrkjem ⟨ng⟩, prevzemamo z dvema glasovoma kot [ng], in sicer

  • pred samoglasnikom (Yongin [jóngin]),
  • pred zvenečim soglasnikom (Chungju [čúngdžu].

Na koncu besede ali pred nezvenečim soglasnikom izgovarjamo [nk]: Pjongčang [pjónkčank], rod. Pjongčanga [pjónkčanga].

Ime Kim [kím] se zlasti pri imenih znanih oseb ohranja po sistemu MR (po sistemu RR bi ga zapisovali Gim). Zapis s k se včasih ohranja tudi v drugih imenih, npr. Han Kang [hán káng-] (pisateljica), pri drugih nosilcih pa srečujemo varianto Gang (za različne nosilce imena).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ae ê Haenam [hênam], Daejeon [dêdžon], Daegu [dêgu]
ch č Incheon [ínčon]
eo ô ali o Cheongju [čôngdžu], Daejeon [dêdžon], Jeonju [džôndžu]; Boseong [bósong-], Mungyeong [múngjong-]
eu u Gangneung [gángnung-]
j Jeju [džédžu], Gwangju [gu̯ángdžu], Jeonju [džôndžu]
oe u̯ê Choe [ču̯ê], Goesan [gu̯êsan]
s
s Yeosu [jôsu]
s pred [i] š Sinchon [šínčon]
ui i Huicheon [híčon]
ui v vzglasju êj Uijeongbu [êjdžongbú]
w za soglasnikom in pred samoglasnikom Songgwangsa [sóngu̯anksá], Gaehwa [gehu̯á], Gwangju [gu̯ángdžu]
w v vzglasju v Wonju [vóndžu]
y j Yangyang [jángjang-], Hyesan [hjésan], Mungyeong [múngjong-], Gyeongju [gjôngdžu], Yongin [jóngin], Yun [jún]

Podomačevanje korejskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz korejščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so

  1. pisno podomačene (večina): hangul [hángul] (RR hangeul), von [vón] (RR won), tekvondo [tékvondó] (RR taekwondo);
  2. pisno nepodomačene: buchaechum [búčečúm] ‘tradicionalni ples s pahljačami’, japchae [džápče] ‘jed iz steklenih rezancev, zelenjave in mesa’.

Posebnost

Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice, npr. kimči/kimchi [kímči] ‘priloga iz fermentirane zelenjave’.

Lastna imena

Lastna imena, predvsem osebna in stvarna, večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v sistemu RR, npr. Son Ye-jin [són jé-džin], Jang Minho [džánk mínho].

Osebna imena

Pisno podomačena imena oseb so tista, ki so se ustalila že v preteklosti, npr. imena bolj znanih politikov: Kim Il Sung [kím íl súng-] (MR Kim Ilsŏng, RR Gim Il(-)Seong), Kim Džong Un [kím džónk un] (MR Kim Chŏngŭn, RR Gim Jeong(-)eun).

Podomačevanje korejskih imen je bilo v preteklosti pogosto nedosledno. Opuščalo se je zlasti pisno podomačevanje samoglasniških dvočrkij, npr. Kim Dae Džung/Jung [kím dê džúng-] namesto Kim De Džung. Pri rabi imen, ki jih lahko zapisujemo na dva načina, torej tudi podomačeno, se zavzemamo za doslednost pri vseh imenskih enotah.

POSEBNOSTI

  1. Za štiri najpogosteje rabljene korejske priimke so se uveljavili zapisi, ki ne sledijo sistemu RR. Ustaljene podobe teh priimkov ne spreminjamo: Kim [kím] (RR Gim), Lee [lí] in Yi [jí] (RR I), Park [párk] (RR Bak), Choe in Choi [ču̯ê] (RR Choe).
  2. Imena znanih osebnosti, ki so se ustalila v preteklosti po sistemu MR ali še z drugačnim zapisom in izgovorom, kot je po RR, ohranjamo zapisana v ustaljeni obliki, in sicer
    • zapis glasu [u] z dvočrkjem ⟨oo⟩, npr. Bong Joon-ho [bónk džún-ho] (RR Bong Junho),
    • zapis glasu [i] kot ⟨ee⟩, npr. Lee Min-ho [lí mín-ho] (RR I Minho),
    • zapis glasu [o] kot ⟨u⟩, npr. Kim Ki-Duk [kím kí-duk] (RR Gim Gi-deok).

Vladarska imena in imena pripadnikov dinastij in kraljestev se v slovenščini niso ustalila v podomačeni različici (kralj Yi [jí]), izjema je ime dinastije Čoson [čóson] (RR Joseon, MR Chosŏn).

Zaporedje imena in priimka

Osebna imena so navadno sestavljena iz treh zlogov: prvi zlog je priimek, druga dva sta rojstno ime. Vrstnega reda ne spreminjamo, razen pri Korejcih, ki ne živijo v Koreji in so sami spremenili vrstni red (npr. Chang-rae Lee [čáng-re lí]). Ime in priimek se uporabljata tudi samostojno.

Po priporočilih iz leta 2015 naj bi vezaj med zlogoma rojstnega imena v sistemu RR opuščali ter ju raje pisali skupaj z veliko začetnico za prvi zlog, npr. Jung Seunghwan [júnk súnkhvan] (in ne Jung Seung-hwan).

O zapisu osebnih imen v latinici, izbiri začetnice in vezaja odloča nosilec imena, zato so ta imena lahko zapisana na več načinov.

Rojstna imena so v večini primerov sestavljena iz dveh zlogov, oblikovno pa so lahko zapisana na tri načine:

Zemljepisna imena

Za korejske zemljepisne danosti so se uveljavila nekatera slovenska imena (eksonimi), npr. Seul [seúl] (RR Seoul), Busan [búsan] (RR Busan), Pjongčang [pjónkčang-] (MR P'yŏngch'ang, RR Pyeongchang), Pjongjang [pjóngjang-] (MR P'yŏngyang, RR Pyongyang). Za zgodovinsko ime kraljestva se je uveljavilo slovensko ime Sila [síla] (RR Silla).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Imena moškega spola

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike ter nenaglašena e in u, če nista končnica. Daljšanje je pisno in glasovno:

Podstava svojilnega pridevnika in pridevnika z obrazilom -ski je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Choejev [ču̯êjev-]; jongmyojski [džongmjójski], gwangjujski [gu̯ángdžujski].

Pregibanje večbesednih imen

Pri sklanjanju večbesednih osebnih imen moškega spola se pregiba le zadnji zlog imena, tudi če se rojstno ime zapiše z dvema besedama: Kim Dae Jung [kím dê džúng-], rod. Kim Dae Junga [kím dê džúnga].

Svojilni pridevnik iz večbesednega imena tvorimo tako, da zadnji sestavini dodamo priponsko obrazilo -ov/-ev, npr. prid. Kim Dae Jungov [kím dê džúngov-].

Posebnost

V tujini živeči Korejci pogosto zamenjajo vrstni red imena in priimka. V tem primeru se pregiba tako ime (le zadnji zlog) kot tudi priimek, npr. Chang-rae Lee [čáng-re lí], rod. Chang-raeja Leeja [čáng-reja líja], or. s Chang-raejem Leejem [sčáng-rejem líjem].

Imena ženskega spola

Osebna imena ženskega spola sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, če se končajo na samoglasnik -a, ki je končnica:

Če se ime konča na soglasnik ali samoglasnik -i, ga sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:

Svojilni pridevnik tvorimo z obrazilom -in (Kim Yunin [kím júnin], Han Kangin [hán kangín]), in sicer pri podstavah na končne naglašene samoglasnike in nenaglašene i in u, je pred obrazilom -in tudi zvočnik j: Choe Yeongmijin [ču̯ê jôngmijin].

Latinščina

Pisava

Latinska različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi štiri dvočrkja – ⟨ae⟩, ⟨ch⟩, ⟨oe⟩ in ⟨ph⟩ – ter črko z ločevalnim znamenjem ⟨ë⟩.

Latinska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Posebnosti

  1. V klasični latinščini sta se črkovna sklopa ⟨ch⟩ in ⟨ph⟩ izgovarjala kot [kh] in [ph], v današnji šolski izgovarjavi, ki temelji na poklasični latinščini, pa ju izgovarjamo kot [h] in [f].
  2. V latinščini se namesto ⟨ae⟩ in ⟨oe⟩ priložnostno pišeta tudi združeni črki (ligaturi) ⟨æ Æ⟩ in ⟨œ Œ⟩.

V slovenščini se je zaradi dolge tradicije prevzemanja antičnih latinskih imen uveljavilo, da ta imena (redkeje tudi občne besede) pisno domačimo in jim spreminjamo tudi končaje, zato so antična latinska imena zapisana podomačeno, tj. s črkami slovenske abecede.

Rimljani so pisavo prevzeli (ob posredovanju Etruščanov) od Grkov in sprva niso poznali črk ⟨g⟩, ⟨y⟩ in ⟨z⟩. Te črke so se v pisavi postopno uveljavile v antiki, šele kasneje pa so nastale črke ⟨j⟩, ⟨u⟩ in ⟨w⟩. Tako je nastal latinični črkopis (latinica) s 26 črkami za samoglasnike in soglasnike.

Rimljani so sprva pisali samo z velikimi črkami, glasova [i] in [j] so zapisovali z ⟨I⟩, glasova [v] in [u] pa z ⟨V⟩. S črkami ⟨y⟩ in ⟨z⟩, dvočrkjema ⟨ch⟩ in ⟨ph⟩ ter črkovnima sklopoma ⟨rh⟩ in ⟨th⟩ so zapisovali predvsem prevzete besede, večinoma iz grščine.

Za pisanje pisno nepodomačenih besed iz latinščine kot ločevalno znamenje neobvezno uporabljamo dvojno piko ⟨¨⟩ nad črko ⟨ë⟩, ki je namenjena označevanju zlogovne meje, in sicer zaradi ločevanja med dvočrkjema ⟨ae⟩ in ⟨oe⟩ za [e] ter črkovnima sklopoma ⟨aë⟩ in ⟨oë⟩ za glasovna sklopa [ae] in [oe].

O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

O pravilih podomačevanja latinskih imen glej poglavji »Podomačevanje zapisa«, »Podomačevanje končajev«.

Izgovor

Latinske besede je mogoče izgovarjati na dva načina: na klasični in poklasični (imenovan tudi tradicionalni) način. Pri prevzemanju v slovenščino sledimo poklasičnemu izgovoru, ki se je razvil pod vplivom glasoslovnih značilnosti latinščine v mlajših obdobjih in modernih jezikov ter pozna več različic (ena od teh je t. i. cerkveni izgovor). Pravilom poklasičnega izgovora sledi tudi podomačeno zapisovanje latinskih občnih poimenovanj in lastnih imen. 

Naglasno mesto

V slovenščini praviloma ohranjamo naglasno mesto latinskih besed.

V latinščini o naglasnem mestu odločata število zlogov in t. i. dolžina zloga.

Zlog velja za dolgega, če vsebuje dolgi samoglasnik, dvoglasnik ali kratki samoglasnik, ki mu sledita vsaj dva soglasnika. Zlog velja za kratkega, če kratkemu samoglasniku sledi zaporedje soglasnikov, od katerih je prvi [b], [d], [g], [k], [p] ali [t] in drugi [l] ali [r] (t. i. muta cum liquida).

Dolgi samoglasnik je v latinskih slovarjih označen s črtico nad črko za samoglasnik (npr. ā, ī, ū). Kratki samoglasnik je označen s polkrožcem (npr. ĕ, ŏ, ŭ) ali sploh ni označen. 

V latinščini so na predzadnjem zlogu naglašene

Na predpredzadnjem zlogu so naglašene večzložne besede, kadar je predzadnji zlog kratek: Cicero(n) [cícero(n)] (lat. Cicĕro [cí.ce.ro]), Lentul [léntul] (lat. Lentŭlus [lén.tu.lus]).

Posebnost

Latinske naglasne premičnosti ne prevzemamo. Latinska dvo- in večzložna imena moškega spola, katerih rodilniška osnova se v latinščini končuje na -n, naglašujemo kot v latinskem imenovalniku: Milon [mílon] (lat. Milo [mílo], rod. Milonis [milónis]), Rubikon [rúbikon] (lat. Rubico [rúbiko], rod. Rubiconis [rubikónis]), Scipion [scípijon] (lat. Scipio [scípio], rod. Scipionis [scipiónis]), Trimalhion [trimálhijon] (lat. Trimalchio [trimálhio], rod. Trimalchionis [trimalhiónis]). Imena moškega spola z latinsko rodilniško osnovo na -t imajo v slovenščini enak naglas kot v latinskem rodilniku: Nepot [nepót] (lat. Nepos [népos], rod. Nepotis [nepótis]).

Poznavalci klasičnih jezikov tudi pri sklanjanju imen v knjižni slovenščini pogosto ohranjajo latinski premični naglas: Scipion [scípijon], rod. Scipiona [scipijóna]; Trimalhion [trimálhijon], rod. Trimalhiona [trimalhijóna].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Zev v pisnem sklopu ia⟩ v položaju za soglasnikom pri prevzemanju v govoru in zapisu zapiramo z j, npr. Hadrijan [hádrijan] (lat. Hadrianus), Oktavijan [oktaviján] (lat. Octavianus), Vespazijan [vespaziján] (lat. Vespasianus), Kvintilijan [kvintiliján] (lat. Quintilianus), Ostija [óstija] (lat. Ostia), Livija [lívija] (lat. Livia). 

Če drugi samoglasnik v tem sklopu ni a, zev zapiramo le v govoru, npr. Dioklecijan [dijokleciján] (lat. Diocletianus), Petoviona [petovijóna] (danes Ptuj).

Posebnosti

1. Zapisi sklopa ⟨ia⟩ brez j so izjema, npr. Marcial [marcijál].

2. V starejših prevzemih, zlasti v imenih, prevzetih iz grščine, npr. Cezareja [cezarêja], je zev v izgovoru in zapisu zapolnjen tudi v pisnem sklopu ⟨ea⟩.

Klasična latinščina pozna dvoglasnike [ai̯], [au̯], [ei̯], [eu̯] in [oi̯], ki so zapisani s črkovnimi sklopi ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩ in ⟨oi⟩. V slovenščini jih zapisujemo kot ⟨aj⟩, ⟨av⟩, ⟨ej⟩, ⟨ev⟩ in ⟨oj⟩ ter jih izgovarjamo po slovensko.

Dvočrkji ⟨ae⟩ in ⟨oe⟩ se izgovarjata na dva načina: v klasičnem izgovoru sta dvoglasnika, ki sta prevzeta z [aj] in [oj], v poklasičnem pa se obe izgovorita kot [e], npr. Caesar [kájsar] nasproti [cézar], Cloelia [klójlija] nasproti [klélija].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Posebnosti

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, je pred zadnjimi samoglasniki [a], [o] in [u] ter soglasniki in v izglasju izgovorjen kot [k], npr. Kupido [kupído] (lat. Cupido [kupído]), Krisp [krísp] (lat. Crispus [kríspus]), pred prednjima samoglasnikoma [e] in [i] pa kot [c], npr. Cezij [cézij] (lat. Caesius [cézius]), Ciprijan [cipriján] (lat. Cyprianus [cipriánus]).
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨h⟩, večinoma ohranjamo, npr. Hanibal [hánibal] (lat. Hannibal [hánnibal]), izpuščamo ga le v črkovnih sklopih ⟨rh⟩ in ⟨th⟩, v latinščino prevzetih iz grščine, npr. Rea [réa] (lat. Rhea [réa]), Talija [tálija in talíja] (lat. Thalia [tália]).
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, se med samoglasnikoma in v sklopih ⟨ls⟩, ⟨ns⟩ in ⟨rs⟩ izgovarja kot [z], npr. Sizena [sizéna] (lat. Sisenna [sizéna]), Avzonij [au̯zónij] (lat. Ausonius [au̯zónius]); okrajšavo vs. (lat. versus) izgovarjamo [vêrzus].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨t⟩, je v črkovnem sklopu ⟨ti⟩ izgovorjen kot [c], npr. Terencij [teréncij] (lat. Terentius [teréncius]).

S črko ⟨c⟩ so Rimljani sprva zapisovali tudi glas [g], npr. lat. Caius [gájus] (tudi lat. Gaius, poslovenjeno Gaj).

Nekatere soglasnike v klasični latinščini izgovarjamo drugače kot v poklasični, npr.:

  • soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, je vedno [k], npr. Cicero [kíkero], Caesar [kájsar];
  • soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, je [s], npr. Sisenna [siséna];
  • soglasnik, zapisan s  črko ⟨t⟩, izgovorimo [t], tudi v položaju pred samoglasnikom i, npr. Terentius [teréntius].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor Zgled
ae e Cezena [cezéna] (lat. Caesena), Lelij [lélij] (lat. Laelius), Egida [égida] (lat. Aegida; danes Koper)
c
k Kapua [kápua] (lat. Capua), Kaligula [kalígula] (lat. Caligula), Seneka [séneka] (lat. Seneca), Lukul [lukúl] (lat. Lucullus); Krisp [krísp] (lat. Crispus)
c pred [e] in [i] c Cenzor [cénzor] (lat. Censor), Cikuta [cikúta] (lat. Cicuta)
ch h Evstahij [eu̯stáhij] (lat. Eustachius), Grakh [grákh] (lat. Gracchus)
ë v sklopih ⟨aë⟩ in ⟨oë⟩ e Aecij [aécij] (lat. Aëtius), Boetij [boétij] (lat. Boëthius)
h v sklopih ⟨rh⟩ in ⟨th⟩ Rea Silvija [réa sílvija] (lat. Rhea Silvia), Boetij [boétij] (lat. Boëthius)
i
i Cina [cína] (lat. Cinna)
i v vzglasju j Jupiter [júpitər] (lat. Iuppiter), Jul [júl] (lat. Iulus), Junij [júnij] (lat. Iunius)
i med samoglasnikoma (ViV) j Sejan [seján] (lat. Seianus), Trajan [traján] (lat. Traianus), Akvileja [akvilêja] (lat. Aquileia; danes Oglej)
oe e Klelija [klélija] (lat. Cloelia), Petoviona [petovijóna] (lat. Poetovio; danes Ptuj)
ph prevzete besede f Filip [fílip] (lat. Philippus)
q k Kvintilijan [kvintiliján] (lat. Quintilianus)
s s Scipion [scípijon] (lat. Scipio), Saturnin Spurij [saturnín spúrij] (lat. Saturninus Spurius), Stilihon [stílihon] (lat. Stilicho)
s med samoglasnikoma z Sizéna [sizéna] (lat. Sisenna), Avzonij [au̯zónij] (lat. Ausonius), Hortenzija [horténzija] (lat. Hortensia), Perzij Flak [pêrzij flák] (lat. Persius Flaccus)
s v ⟨ls⟩, ⟨ns⟩, ⟨rs⟩ sredi besede z Celz [célz-] (lat. Celsus), Anzelm [anzélm/anzéləm] (lat. Anselmus), Prorza [prórza] (lat. Prorsa)
t v sklopu ⟨ti⟩, razen za [s] c Akcij [ákcij] (lat. Actium), Terencij [teréncij] (lat. Terentius), Lukrecij [lukrécij] (lat. Lucretius), Poncij Pilat [póncij pilát] (lat. Pontius Pilatus)
t v sklopu ⟨ti⟩ za [s] t Justinijan [justiniján] (lat. Iustinianus), Salustij [salústij] (lat. Salustius), Sekstij [sékstij] (lat. Sextius)
u u Saturnin [saturnín] (lat. Saturninus)
u v ⟨au⟩ pred soglasnikom ⟨v⟩ Avrelij [au̯rélij] (lat. Aureius), Avzonij [au̯zónij] (lat. Ausonius), Avgusta [au̯gústa] (lat. Augusta)
u v sklopu ⟨qu⟩ v Kvint [kvínt] (lat. Quintus), Kvirinal [kvirinál] (lat. mons Quirinalis), Kvirin [kvirín] (lat. Quirinus)
u v sklopu ⟨su⟩ pred samoglasnikom v Svesa Avrunka [svésa au̯rúnka] (lat. Suessa Aurunca), Svetonij [svetónij] (lat. Suetonius)
x ks Sekst [sékst] (lat. Sextus), Pertinax [pêrtinaks] (lat. Pertinax)
y i Lilibej [lilibêj] (lat. Lilybaeum)

Prevzemanje latinskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja iz latinščine prevajamo. Neprevedena večinoma pisno podomačujemo in zapisujemo po poklasičnem izgovoru: cenzor [cénzor] (lat. censor), gladij [gládij] (lat. gladius ‘kratek meč rimskega vojaka’), haruspeks [harúspeks] (lat. haruspex ‘svečenik’), lapidarij [lapidárij] (lat. lapidarium ‘prostor v muzeju z zbirko kamnitih spomenikov’), kurija [kúrija] (lat. curia ‘senat’), kvadriga [kvadríga] (lat. quadrigae ‘voz s štirimi konji’), kvestor [kvéstor] (lat. quaestor ‘državni uradnik’).

Posebnost

V citatnih besednih zvezah se uveljavlja poklasični izgovor, npr. conditio sine qua non [kondícijo síne kvá nón], in extenso [in eksténzo], Ecce homo [ékce hómo].

Lastna imena večinoma pisno podomačujemo in zapisujemo po poklasičnem izgovoru.

Zlasti v klasični filologiji in sorodnih vedah ter v literarnih prevodih se za starejša in manj pogosta imena uporabljajo tudi poslovenjene oblike, ki izhajajo iz pravil klasičnega izgovora: Najvij [nájvij] (sicer Nevij [névij], lat. Naevius), Menajhmi [menájhmi] (sicer Menehmi [menéhmi], lat. Menaechmi).

Podomačevanje zapisa

Latinske besede v zapisu podomačujemo tako, da

Podomačevanje končajev

Latinske končaje pri prevzemanju v slovenščino izpuščamo ali zamenjujemo, redkeje ohranjamo. Podomačena oblika imenovalnika temelji na latinski rodilniški osnovi, npr. Kvint [kvínt] (lat. Quintus, rod. Quinti), Neron [nêron] (lat. Nero, rod. Neronis), Nepot [nepót] (lat. Nepos, rod. Nepotis).

Posebnost

V posameznih primerih so se v slovenščini skozi celotno zgodovino uporabljale tudi na latinskem imenovalniku temelječe oblike, npr. Cicero [cícero] (lat. Cicero, rod. Ciceronis), Ceres [cêres] (lat. Ceres, rod. Cereris), Dido [didó] (lat. Dido, rod. Didonis), Juno [júno] (lat. Iuno, rod. Iunonis). Danes soobstajajo kot dvojnice k sistemskim oblikam iz latinskega rodilnika, npr. Ciceron [cíceron]. V imenih ženskega spola imajo imena, temelječa na latinski rodilniški osnovi, dodano končnico -a, npr. Cerera [cerêra], Didona [didóna], Junona [junóna].

O pregibanju teh imen glej poglavje »Spremembe slovničnih kategorij in pregibanje«. 

Končaji v občnih poimenovanjih

V mnogih občnih poimenovanjih sta končaja -⟨um⟩ in -⟨us⟩ ohranjena, npr. individuum [indivíduum], maksimum [máksimum], kontinuum [kontínuum], memorandum [memorándum], unikum [únikum], univerzum [univêrzum], vakuum [vákuum]; habitus [hábitus], nukleus [núkleus]; pri drugih so se pojavile tudi kratke oblike (alpinet [alpinét], arboret [arborét]), a so se povsem umaknile dolgim: alpinetum [alpinétum], arboretum [arborétum]. Le izjemoma je tudi drugače, npr. spekter [spéktər] nasproti le še zelo redko rabljeni obliki spektrum [spéktrum].

Danes so nekateri pari še vedno dvojnice (cikel [cíkəl] ciklus [cíklus]), druge se deloma tudi pomensko specializirajo (npr. celulit [celulít] |videz kože| – celulitis [celulítis] |vnetje; nestrok. videz kože|), med tretjimi se nekdaj vzpostavljeno normativno razmerje izgublja (npr. vizum [vízum] pog. viza [víza]).

V samostalnikih ženskega spola končaj -⟨ea⟩ prevzemamo tudi brez vrivanja j, npr. v nekaterih medicinskih izrazih (navzea [náu̯zea], urea [úrea]), ali pa dopuščamo dvojnico, npr. poleg alineja [alinêja/alíneja] (lat. alinea) tudi alinea [alínea].

O prevzemanju latinskih lastnih imen glej zgoraj.

Končaji v imenih moškega spola

Preglednica ponazarja razmerje med latinskim in slovenskim imenovalnikom.

Latinski končaj Položaj v imenu Končaj pri prevzemanju Latinski imenovalnik (in rodilnik)
Slovenski imenovalnik
-um v večzložnih imenih za soglasnikom (razen zvočnikom) (‑Cum) opuščamo Saguntum, Noricum Sagunt [sagúnt], Norik [nórik]
-um v dvozložnih imenih ohranjamo Ad Pirum
Ad Pirum [at pírum] (danes Hrušica)
-eum za sklopom soglasnika in samoglasnika (‑CVum) nadomeščamo z -ej Herculaneum, Lilybaeum (st.gr. Lilýbaion) Herkulanej [herkulánej], Lilibej [lilibêj]
-ium za soglasnikom (‑Cium) nadomeščamo z -ij Carnium Karnij [kárnij] (danes Kranj)
-tium nadomeščamo s -cij Latium, Actium Lacij [lácij], Akcij [ákcij]
-es v večzložnih za soglasnikom opuščamo Segestes Segest [segést]
-es v dvozložnih imenih ohranjamo Cales Kales [káles]
-is opuščamo Iuvenalis, Martialis Juvenal [juvenál], Marcial [marcijál]
-us za soglasnikom (‑Cus), večinoma tudi v dvozložnih imenih opuščamo Brutus, Tacitus, Donatus, Faunus, Saturnus, Romulus; Crispus, Titus Brut [brút], Tacit [tácit], Donat [donát], Favn [fáu̯n], Saturn [satúrn/satúrən], Romul [rómul]; Krisp [krísp], Tit [tít]
-us v sklopu nezvočnik in zvočnik (‑NZvZvus) opuščamo in vrivamo ⟨e⟩, izgovorjen kot [ə] Aulus Avel [ávəl], rod. Avla [áu̯la]
-ius za soglasnikom (‑Cius) nadomeščamo z -ij Marcus Aurelius, Appius, Salustius, Livius, Flavius, Vitruvius, Petronius, Plinius, Tiberius Mark Avrelij [márk avrélij], Apij [ápij], Salústij [salústij], Livij [lívij], Flavij [flávij], Vitruvij [vitrúvij], Petronij [petrónij], Plinij [plínij], Tiberij [tibêrij]
-ius za sklopom soglasnik in samoglasnik (‑CVius) nadomeščamo z -j Pompeius, Gaius, Maius Pompej [pompêj], Gaj [gáj], Maj [máj]
-tius razen za [s] nadomeščamo s -cij Lucretius, Horatius, Terentius Lukrecij [lukrécij], Horacij [horácij], Terencij [teréncij]
-tius za [s] nadomeščamo s -tij Sextius Sekstij [sékstij]
-o nadomeščamo z -on iz latinske rodilniške osnove, pri kateri opuščamo končnico -is Cato, rod. Catonis; Scipio, rod. Scipionis; Trimalchio, rod. Trimalchionis Katon [káton], Scipion [scípijon], Trimalhion [trimálhijon]
-s za samoglasnikoma [a] in [o] nadomeščamo s -t iz latinske rodilniške osnove, pri kateri opuščamo končnico -is Maecenas, rod. Maecenatis; Nepos, rod. Nepotis Mecenat [mecenát], Nepot [nepót]
-s za soglasnikom ohranjamo Valens Valens [válens]

Posebnosti

1. Po nemškem vzorcu so se v preteklosti iz imen na -⟨ius⟩ in -⟨tius⟩ uveljavile krajše oblike, npr. Ovid [ovíd-]Vergil [vergíl], Horac [horác]. Danes so to neprednostne in starinske dvojnice ob sistemskih Ovidij [ovídij] (lat. Ovidius), Vergilij [vergílij] (lat. Vergilius), Horacij [horácij] (lat. Horatius).

Izjemoma je prevzeta le krajša oblika, tj. brez -⟨ij⟩, npr. Merkur [merkúr] (namesto *Merkurij, lat. Mercurius).

2. Rimska imena zemljepisnih danosti na slovenskem narodnostnem ozemlju zapisujemo z izvirnimi latinskimi oblikami, tj. nepodomačeno:

Izjemoma so se uveljavila tudi samo latinska, npr. Piranum [piránum] (lat. Pyrrhanum, danes Piran).

3. V imenih na -⟨brum⟩ in -⟨mnus⟩ se je uveljavila izvirna oblika, npr. Velabrum [velábrum] (lat. Velabrum) pred podomačeno Velaber [velábər], rod. Velabra [velábra]; podobno Vertumnus [vertúmnus] (lat. Vertumnus) nasproti Vertumen [vertúmən], rod. Vertumna [vertúmna].

4. V dvozložnih imenih končaj -⟨us⟩ – sicer redko – ohranjamo, npr. Janus [jánus] (lat. Ianus). Ohranjanje se je uveljavilo pri srednjeveških latinskih imenih, in sicer tudi pri pregibanju, npr. Nostradamus [nostradámus], rod. Nostradamusa; tako še: Paracelsus [paracélzus], Cartesius [kartézijus]. Če sta uveljavljeni obe imenovalniški možnosti (Pegius in Pegij), je mogoče sklanjanje z ohranitvijo končaja ali brez njega, npr. Martin Pegius [martín/mártin pégijus], rod. Martina Pegiusa [martína/mártina pégijusa] in Martin Pegij [martín/mártin pégij], rod. Martina Pegija [martína/mártina pégija] – a le pri imenu, ki je srednjeveško (torej ne *Martinusa). 

Poslovenjena oblika grških lastnih imen, ki so bila v antiki prevzeta v latinščino, lahko izhaja iz latinske in ne iz grške oblike, npr. Tarent [tarént] (lat. Tarentum, gr. Táras), Fenicija [fenícija] (lat. Phoenicia, gr. Phoiníke), Ciper [cipər] (lat. Cyprus, gr. Kýpros), ali je dvojnična, npr. Herkul [hêrkul] (lat. Hercules) poleg Herakles [hêrakles] (gr. Heraklês).

Sodobna znanstvena latinska in polatinjena imena živali in rastlin končaje ohranjajo (Muscardinus avellanarius – podlesek), sklanjamo jih redko.

Končajih v imenih ženskega spola

Preglednica ponazarja razmerje med latinskim in slovenskim imenovalnikom.

Latinski končaj Položaj v imenu Končaj pri prevzemanju Latinski imenovalnik (in rodilnik) Slovenski imenovalnik
-ae latinska končnica v množini nadomeščamo z -e Bovillae, Apiolae Bovile [bovíle] ž mn., Apiole [apijóle] ž mn.
-ea nadomeščamo z -eja Caesaerea Cezareja [cezarêja]
-ia nadomeščamo z -ija Ulpia Traiana Ulpija Trajana [úlpija trajána]
-ia za samoglasnikom nadomeščamo z -ja Celeia Celeja [celêja] (danes Celje)
-o opuščamo končnico -⟨is⟩ iz latinske rodilniške osnove in jo nadomeščamo z -⟨a⟩ Iuno, rod. Iunonis; Taraco, rod. Tarraconis; Poetovio, rod. Poetovionis Junona [junóna], Tarakona [tarakóna], Petoviona [petovijóna] (danes Ptuj)
-es, -is, -us opuščamo končnico -⟨is⟩ iz latinske rodilniške osnove in jo nadomeščamo z -⟨a⟩ Ceres, rod. Cereris; Aeneis, rod. Aeneidis; Venus, rod. Veneris Cerera [cêrera] in Ceres [cêres]; Eneida [eneída] in [enêida]; Venera [vénera]

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij in pregibanje

Pri prevzemanju samostalnikov se ravnamo po značilnih slovenskih končajih ter večinoma ohranjamo izvirni kategoriji spola in števila, npr. kalende [kalénde] ž mn. (lat. Kalendae/calendae), cerealije [cereálije] ž mn. (lat. cerealia ‘žita, žitarice’), Pompeji [pompêji] m mn. (lat. Pompeii).

V redkih primerih število ohranjamo, spol pa spreminjamo, npr. ide [íde] ž mn. (lat. Idus m mn.), Tarentum [taréntum] m ed. (lat. Tarentum s ed.).

Posebnosti

  1. Latinski samostalniki srednjega spola na -⟨um⟩ v ednini v slovenščini preidejo v moški spol (maskulinum [máskulinum], nevtrum [néu̯trum]) in obliko ohranjajo tudi v množini (maskulinumi [máskulinumi], nevtrumi [néu̯trumi]). Poznavalci klasičnih jezikov v množini pogosto ohranjajo izvirni srednji spol množine: maskulina [máskulina], nevtra [néu̯tra] ipd.
  2. Pogosto rabljeni množinski samostalniki srednjega spola lahko preidejo v ženski spol ednine: skripta [skrípta], rod. ed. skripte [skrípte]; Carmina Burana [kármina burána], rod. ed. Carmine Burane [kármine buráne]. Poznavalci klasičnih jezikov v teh primerih dosledno ohranjajo izvirni srednji spol množine.
  3. V knjižni slovenščini občno besedo karitas (lat. caritas) prevzemamo v ženskem spolu (pregibamo jo po tretji ženski sklanjatvi: s slovensko karitas). Zlasti lastno ime Karitas (kratka oblika imena Slovenska karitas) se v rabi pojavlja tudi v moškem spolu in se pregiba po prvi moški sklanjatvi.

S pregibanjem latinskih imen ni večjih težav. Samostalnike sklanjamo po slovensko, to pomeni, da jih po prevzeti imenovalniški obliki glede na spol in število uvrščamo v slovenske sklanjatve:

Posebnost

Pri sklanjanju izhajamo iz imenovalniške oblike, npr. bodisi Cicero [cícero], rod. Cicera [cícera] bodisi Ciceron [cíceron], rod. Cicerona [cícerona]. Poznavalci klasičnih jezikov pa se zlasti v strokovnih besedilih prilagajajo osnovi izhodiščnega jezika in bodo v imenovalniku uporabili krajšo obliko, v odvisnih sklonih pa podaljšano, npr. Cicero [cícero], rod. Cicerona [ciceróna]; Juno [júno] ž, rod. Junone [junóne]; Dido [didó] ž, rod. Didone [didóne]; Ceres [cêres] ž, rod. Cerere [cerêre].

Različne stopnje prevzemanja in sklanjanja latinskih imen so lahko slogovno različno učinkovite, hkrati pa z njimi pri naslovnikih dosegamo različne učinke (npr. poudarjamo svojo izobrazbo, se prilagajamo izobrazbi naslovnikov, rešujemo metrično podobo umetniškega besedila in podobno). Tudi zato se različice pri prevzemanju in sklanjanju latinskih imen ohranjajo skozi čas.

Krajšanje osnove

Pri izgovoru latinskih moških imen, ki jih podomačimo tako, da jim odvzamemo končaje (npr. -us, -um), se soglasniški sklopi v izglasju izgovarjajo s polglasnikom, ki je zapisan (Avel [ávəl], Velaber [velábər]) ali ne (Saturn [satúrn/satúrən]). Pri pregibanju ta polglasnik izpuščamo in osnovo krajšamo v govoru in zapisu, če je zapisan (Avel [ávəl], rod. Avla [áu̯la]; Velaber [velábər], rod. Velabra [velábra]), ali samo v govoru, če ni: Saturn [satúrn/satúrən], rod. Saturna [satúrna].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Avlov [áu̯lov-], Saturnov [satúrnov-], Velabrov [velábrov-].

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na soglasnik r, npr. Cenzor [cénzor], rod. Cenzorja [cénzorja].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Cenzorjev [cénzorjev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola

  1. katerih osnova se konča na govorjeni j, npr.:
    • Horacij [horácij], or. s Horacijem [shorácijem]; svoj. prid. Horacijev [horácijev-];
  2. na končni govorjeni soglasnik r, ki osnovo podaljšujejo z j, npr.:
    • Cenzor [cénzor], or. s Cenzorjem [scénzorjem]; svoj. prid. Cenzorjev [cénzorjev-].

Pregibanje večbesednih imen

Izvirnega predloga v lastnih imenih ne pregibamo: Ad Pirum [at pírum], rod. Ad Piruma [at píruma].

Sklanjamo vse sestavine večbesednih imen: Ulpija Trajana [úlpija trajána], rod. Ulpije Trajane [úlpije trajáne]; Perzij Flak [pêrzij flák], rod. Perzija Flaka [pêrzija fláka].