Pisna znamenja so dogovorjene enote neke pisave za zapisovanje glasov (črke, npr. A, b), števil in številk (števke, npr. 0, 1) in drugih enot (druga pisna znamenja), kot so matematična (+, –), logična (⇒, ∧), izpostavna (2, **), diakritična (´, ~, ˆ), korekturna (⊥, ), znamenja za vrednosti (%, °), denarne enote (€, $), znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (@, #) in nekatera druga (§, &, →, °, ®, ©). Posebna in pomembna skupina pisnih znamenj so znamenja, ki jih uporabljamo za členitev zapisane povedi oziroma besedila v pisnem prenosniku (ločila, npr. !, ?).
Slovenska abeceda ima 25 latiničnih črk: a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž.
Poleg slovenskih uporabljamo tudi druge, tuje črke, ki jih razvrščamo različno:
Posebnosti
Pri odstavčnem ali alinejnem naštevanju skušamo ohranjati zaporedje črk v slovenski abecedi: (a) (b) (c) (č) (d) …
Kadar bi v besedilu uporabljene enakopisnice povzročile dvoumnost, jih lahko opremimo z naglasnimi znamenji (célo/celó; táko/takó; védenje/vedênje).
Števila zapisujemo z besedami (pet, petnajst) ali s številkami (5, 15). Številke so sestavljene iz arabskih (1, 2, 3, 4 …) ali rimskih (I, V, X, L, C, D, M) števk, enako kot so besede sestavljene iz črk. Številke enomestnih števil sestavlja ena števka (5; L), številke večmestnih in necelih števil pa večje število števk (15, 1500, 15.000, 41,5; XXI, MCMD).
O rabi rimskih števk glej poglavje »Rimske števke«.
Števke imenujemo ničla, enica/enka, dvojka, trojka, štirica/štirka, petica/petka, šestica/šestka, sedmica/sedemka, osmica/osemka, devetica/devetka.
Ustrezna imena za števila, ki jih te števke zaznamujejo, so nič, ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet. Zapisana večja ali necela števila ipd. imenujemo:
V evropskih celinskih državah se način navajanja števil milijarda (109) in bilijon (1012) razlikuje od navajanja v anglosaških okoljih (109 angl. billion, 1012 angl. trillion).
Decimalna števila v slovenščini zapisujemo s stično vejico (2,5 kg), anglosaški prostor uporablja namesto decimalne vejice piko (2.5 kg).
Kako se števila izpisujejo z besedami, glej poglavje »Pisanje skupaj ali narazen«.
Števila in dele števil pogosto zapisujemo z besedami ob navajanju tisočev in milijonov (41 tisoč kubičnih metrov, 10 milijonov prebivalcev), pri zapisovanju praznikov (prvi maj) ali če se pojavljajo na začetku povedi (Sto žensk na Triglavu) – izjema so letnice (1994 je bilo usodno leto.) in višja števila (11.049 volivcev je glasovalo za sedanjega župana.), ki jih zapisujemo s številko tudi na začetku povedi.
Zapis s številkami je pogostejši ob okrajšanih merskih enotah (5 kg, 200 km, 41.000 m3), pri navajanju desetletja in stoletja (v osemdesetih letih 20. stoletja ali v 80. letih 20. stoletja ali v 80-ih letih 20. stoletja), pri navajanju ure (ob 8. uri ali ob 8.00) ipd.
Z besedo pogosto pišemo nižja števila (do 10 ali 12), s številko pa višja.
Mesece v datumu pišemo z besedo (1. maj 2014 ali 1. maja 2014) ali številko, z vsemi presledki (1. 5. 2014).
Le v položajih, ki zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), števke do vključno 9 pogosteje pišemo z vodilno ničlo (01. 05. 2012), včasih celo stično (01.05.2012).
O pisanju datumov glej tudi pravila o  vejici. 
Pri navajanju polne ure imamo več zapisovalnih možnosti (ob 8. uri ali ob 8.00, ob 800, ob 8h ali ob 8h); ure in minute zapisujemo s stično piko ali nadpisano (ob 8.45 ali ob 845). Če navajamo izmerjeni čas, pogosto zapisujemo tudi sekunde in dele sekund. Med vrednostmi za ure in minute ter minute in sekunde pišemo stično dvopičje (1:07:45); med vrednostmi za sekunde in dele sekund (desetinke, 
Pri zapisu tisočic do 9999 meje med tisočicami in stoticami navadno ne zapisujemo (2314), pri višjih številih mejo označujemo s piko (41.000) ali z (nedeljivim) presledkom (41 000). V posebnih položajih in preglednicah, kjer je pričakovana enotnost zapisa, lahko pišemo piko tudi pri številih, nižjih od deset tisoč (5.998, 12.400, 56.200).
O pisanju ločil med deli številk glej tudi poglavja »Pika«, »Vejica«, »Dvopičje« in »Presledek«.
Kadar nastopajo številke in črke kot oznake, simboli ali imena (avtocesta A1, format A3, tipka F3, skupina G20), jih pišemo stično, ne glede na to, ali je črka mala ali velika (Živi na Maistrovi cesti 12a. – Lovca je postavil na polje a5. – Poučuje francoščino na ravneh A1 in A2.), oziroma ne glede na zaporedje (svinčnik z oznako 2B). V nekaterih primerih je številka podpisana ali nadpisana (vitamin B12, CO2, ton C2, m2).
Stičnost velja tudi za povezave črk z drugimi znamenji (gospodinjski aparati energijskega razreda A, A+ in A++).
O rabi črke za vrstilnim števnikom glej poglavje »Pika«.
O izpostavni rabi številk glej poglavje »Izpostavna, nadpisana in podpisana znamenja, številke in črke«.
Pri letnicah tisočice lahko izrazimo s stoticami, tako da lahko npr. 1926 beremo tisoč devetsto šestindvajset ali devetnajststo šestindvajset.
Decimalna števila beremo tako, da besedo cela prilagajamo celemu delu števila, npr. 2,5: dve celi (enoti), pet (desetink); 6,01: šest celih ena stotinka ali šest celih nič ena. Kadar decimalnemu številu sledi simbol (19,3 %; 1,2 kg), ga pri branju razvežemo v rodilniško obliko: devetnajst celih tri odstotka; ena cela dve kilograma.
Kadar ima enota še podenote, lahko decimalno število beremo tudi tako, da del za vejico pretvorimo v podenoto, npr. 3,5 €: tri cele pet evra ali tri evre, petdeset centov ali tri evre in pol; 9,25 km: devet celih petindvajset kilometra ali devet kilometrov, dvesto petdeset metrov.
Poleg arabskih števk uporabljamo tudi rimske: I, V, X, L, C, D, M.
Posebnost
Pri zapisu dajemo prednost velikim rimskim števkam, čeprav je v starejših besedilih, pa tudi pri označevanju uvodnih strani mogoče najti male rimske števke: i v x …
Z rimskimi številkami zapisana števila uporabljamo kot del imena pri imenih vladarjev (Jožef II., Ludvik XIV.), papežev (Pij XII.), vrhov v istoimenskem pogorju (Anapurna I, Anapurna II), industrijskih izdelkov (Delta III, VW Golf IV) ipd.
Rimske števke poleg arabskih uporabljamo tudi pri zapisovanju športnih kategorij (divizija III), težavnostnih stopenj v alpinizmu (VIII, IX–), stopenj nadgradnje izdelkov (Pentium III), študijskih predmetov (predmet Uvod v medicino II), številk knjig/zvezkov (Etimološki slovar slovenskega jezika I), (uvodnih) strani, poglavij, letnikov revij (Uvod v SSKJ, str. IV; Družboslovne razprave XXX (2014)), imenih prireditev, zborovanj in zgodovinskih dogodkov (XXVIII. olimpijske igre, IV. lateranski koncil, II. svetovna vojna), imenih različnih besedil in skladb (IV. simfonija – Abbreviata).
Pri imenih, kjer je številka del imena ali stalni pridevek, lahko številko zapišemo z besedo: Henrik Osmi, Ludvik Štirinajsti, Jožef Drugi; Tretji brižinski spomenik proti Brižinski spomeniki.
Kadar različne dele besedil notranje podrobneje členimo s številkami (arabskimi in rimskimi) ali kombinacijo številk in črk (1.1; XII.3, 2.b, III.A), je pika rabljena tehnično, in sicer stično, npr. poglavje 1.2.1; člen 3.a, III.a kategorija. V takih primerih tehnična in vrstilna pika torej sovpadeta.
Med najpogostejša pisna znamenja sodijo ločila, npr. pika (.), vejica (,), vprašaj (?) ipd.
Glede na stičnost, tj. prisotnost oziroma odsotnost presledka na levi oziroma na desni, so ločila – tako kot druga pisna znamenja – lahko stična (levostična, (obojestransko) stična, desnostična) ali nestična.
O skladenjski in neskladenjski vlogi ločil glej poglavje »Ločila«.
V matematiki poleg števk uporabljamo še druga znamenja: za vrste in razmerja matematičnih vrednosti ter za matematične operacije, npr. plus/in (+), minus/manj (–), enačaj (=), deljeno 
Kadar uporabljamo matematični znamenji plus (+) in minus (–) za ponazarjanje absolutnih vrednosti, ju pišemo stično s številko (–10 °C; vrednost indeksa +3,45). V matematičnih enačbah je raba nestična (3 × 5 = 15, 25 : 5 = 5, 100 – 10 = 90, 45 + 15 = 60).
Pisna znamenja za odstotek (20 %) in promil (16 ‰) pišemo nestično.
Posebnost
V položajih, ki zahtevajo kratkost izražanja, pridevniško tvorjenko tipa 50-odstotni ali petdesetodstotni popust zapišemo s števko in znamenjem, ki ju povežemo s stičnim vezajem, npr. Izkoristite 50-% popust.
O zapisu tvorjenk iz števil in simbolov za merske enote glej poglavje »Krajšave«.
Pisna znamenja za stopinje (90°), minute (20′) in sekunde (40″) pišemo stično s številko.
O zapisovanju simbola za stopinje v enotah za merjenje temperature glej poglavje »Druga pisna znamenja«.
Posebna skupina so znamenja iz logike, ki jih uporabljamo tudi v drugih vedah; to so znamenja za enakost (=), neenakost ali nasprotje (≠), posledičnost (⇒), izbiro (∨), vsoto (∧), večjo vrednost oziroma izvor (<), manjšo vrednost oziroma razvoj v kaj (>), večje ali enako (≥) ipd. Vsa ta znamenja pišemo nestično.
V skupino znamenj, rabljenih v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, spadajo tista, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju prek spleta in sodobnih komunikacijskih naprav, npr. afna (@), lojtra ali ključnik (#), zvezdica (*) in nekatera ločila v neskladenjski vlogi. Na primer: dvojna poševnica v spletnih naslovih (http://www.najdi.si), leva poševnica ali poševnica nazaj (⧵), kombinacije uklepaja oziroma zaklepaja in dvopičja za izražanje razpoloženja kot veselje :), žalost :(, smeh :D.
Med druga pisna znamenja uvrščamo pogosto rabljena znamenja za vrednosti, člene ali paragrafe (§), znamenje za in ali et (&); zaščitena imena in znamke, denarne enote, npr. evro (€), dolar ($), funt (£).
Znamenja za in ali et (Odvetnik Novak & partnerji) in za denarne enote (50 €, 15 $, 10 £) pišemo nestično glede na druge sobesedilne enote.
Znamenja za zaščitena imena in znamke (Teflon®, AdidasTM) pišemo nadpisano in stično z imenom.
Posebnost
Pisna znamenja, ki označujejo enote za merjenje temperature, npr. stopinja Celzija, stopinja Fahrenheita, zapisujemo stično s simbolom, ki označuje posamezno mersko enoto, npr. 5 °C, 32 °F.
Pisna znamenja, ki označujejo avtorske pravice (© 2003 Založba ZRC, ZRC SAZU) in člene oziroma paragrafe (§ 10), se pišejo pred enoto in so nestična.
Številke, črke in nekatera znamenja uporabljamo tudi izpostavno, tj. nadpisana ali podpisana.
Nadpisana levostična številka (podobno zvezdica) na desni strani enote, na katero se nanaša, predstavlja opozorilo na ustrezno podčrtno opombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja, npr. Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi iz leta 1847.1. (Pod črto pa nestično pred navedbo: 1 Natisnjene so bile že decembra leta 1846.)
Kadar se opomba nanaša na celotni del besedila, zapisan pred ločilom, je znamenje za opombo za ločilom; kadar se opomba nanaša le na besedo ali zvezo neposredno pred ločilom, je znamenje za opombo umeščeno stično s to besedo oziroma zvezo, to je pred ločilo.
Nadpisana desnostična številka levo od letnice označuje zaporedno izdajo dela, npr. Atlas Slovenije 42005 (= 4. izdaja).
Nadpisana levostična dvojka desno ob številki ali črki pomeni kvadrat (52, a2) oziroma kvadratni (Slovenija meri 20.273 km2), trojka kub (53, a3) oziroma kubični (Vsako leto iz oceanov izhlapi okoli 430 milijonov m3 vode).
V kemijskih formulah podpisane in nadpisane stične številke prikazujejo sestavo oziroma zgradbo molekule kemijske spojine: H2O (voda), 168O2 (kisikov izotop).
Izpostavne črke pišemo stično bodisi nad številko ali črko (oziroma v matematiki spremenljivko) (10n, x = ab) bodisi pod njo (logax). V nestrokovnem jeziku jih najpogosteje srečujemo pri mednarodnem zapisu ure (Uradne ure so od 10h do 12h).
V jezikoslovju desnostična zvezdica na levi strani pred besedo opozarja na vzpostavljeno (domnevno) besedo (ampak < *a-nъ-pakъ) ali na nesprejemljivost (*črnobel).
Ob navajanju biografskih podatkov nestično pisana zvezdica pred letnico ali datumom pomeni ’rojen’: Ivan Cankar (* 1876, † 1918). Za označevanje pomena ’umrl’ uporabljamo v enakem položaju križec: Andrej Turjaški (* 9. 4. 1557, Žužemberk; † 5. 9. ali 8. 10. 1593, Karlovec, Hrvaška).
Korekturna (popravna) znamenja iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa razločno izpišemo popravek. V težjih primerih za vnašalca lahko zapisujemo še dodatna navodila, npr. »ruska cirilica«.
popravi
napačen črkovni sklop ali beseda
manjka
izpusti
piši skupaj
piši narazen
zbližaj vrstici
razmakni vrstici
uredi besede ali enote po številski vrednosti
zamenjaj zaporedje ustreznih enot
napravi odstavek
pomakni v desno oziroma v levo
odpravi odstavek oziroma poveži
pomakni višje
pomakni nižje
zapiši ležeče
zapiši krepko
ne upoštevaj popravka
poravnaj rob
Obstajajo še druga, redkeje rabljena znamenja. Popravno znamenje iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa izpišemo popravek. V težjih primerih lahko zapisujemo še dodatna navodila.
Pri urejanju besedila uporabljamo različne sloge črk, števk in drugi pisnih znamenj: navadni (pokončni) a A, b B ... in poševni (ležeči, kurzivni) a A, b B ..., krepki (polkrepki) a A, b B … in krepki (polkrepki) ležeči a A, b B ..., razprti slog a b e c e d a ...
V posebnih besedilnih položajih uporabljamo tudi same velike črke (verzalke), npr. BIBLIJA, in pomanjšane velike črke (kapitelke), ki razlikujejo med malimi in velikimi črkami, npr. Biblija.
Pri uporabi različnih pisavnih slogov pazimo na ločila, ki so lahko sestavni del tipografsko poudarjenega besedila ali ne. Na primer: Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so krepki); Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so ležeči); Najpomembnejše Toporišičevo delo je gotovo Slovenska slovnica, ki je prvič izšla leta 1976. (vejica ni krepka). Enako velja za ločila v npr. naštevalnih enotah: Med najpogostejše priimke pri nas sodijo Novak, Horvat, Kovačič, Krajnc, Zupančič. (vejice in pika niso ležeče).
Krajšave so kratice, okrajšave, simboli in formule, nastale zaradi potrebe po kratkosti izražanja. Slovenščina ima čedalje več domačih in prevzetih krajšav. V jezikovnem razvoju se vse te oblike tudi spreminjajo: simboli in formule kot dogovorjena znamenja v okviru strok precej manj kot okrajšave, ki težijo k vse večjemu poenobesedenju (i. t. d. > itd.), in kratice, ki pogosto prehajajo med lastna imena (UNICEF > Unicef) in občna poimenovanja (EMŠO > emšo).
Kratice so ustaljene krajšave večbesednih poimenovanj ali tvorjenk, ki jih navadno pišemo s samimi velikimi črkami.
Kratice nastanejo tako, da netvorjene in tvorjene besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno do začetnih črk besed oziroma njihovih delov (Slovenska akademija znanosti in umetnosti > S, A, Z, U > SAZU; Kulturno-umetniško društvo > K, U, D > KUD; ultravijolični > U, V > UV; Zakon o medijih > Z, Med > ZMed; enotna matična številka občana > E, M, Š, O > EMŠO).
Kratice navadno pišemo z velikimi črkami, slovnične besede (veznike, predloge) pa izpuščamo (Narodna in univerzitetna knjižnica > N, U, K) ali jih zapišemo z malimi črkami (Bosna in Hercegovina > B, i, H; Zakon o medijih > Z, Med). Tako dobljene krne iz besednih zvez strnemo v kratico (N, U, K > NUK; B, i, H > BiH; Z, Med > ZMed).
Kratice glede na to, kako jih izgovarjamo, delimo na:
O načinih črkovanja v slovenščini glej poglavje »Slovenska abeceda«.
Posebnosti
O načinih črkovanja abecede v drugih jezikih se poučimo v preglednicah o tujih jezikih.
Kratice sklanjamo (DUTB DUTB-ja). Kadar iz njih napravimo tvorjenke, pregibamo tudi te (DUTB-jev DUTB-jeva DUTB-jevo).
Končnice in obrazila pišemo za vezajem z malimi črkami, če se kratica govorno končuje na:
Posebnost
Če se nečrkovalna kratica končuje na nenaglašeni samoglasnik, tega obravnavamo kot sklonilo oziroma kot del obrazila in ju tudi v stranskih sklonih pišemo z veliki črkami (UNESCO UNESCA, UNESCOV; EMO EMA, EMOV; FIFA FIFE, FIFIN).
Nečrkovalne kratice pogosto preidejo med navadno besedje in jih tako tudi pisno pregibamo (Ajpes Ajpesa, Ajpesov; aids aidsa; Unesco Unesca, Unescov; Nasa Nase, Nasin; emšo emša).
Posebnost
Posamezne črkovalne kratice (in iz njih izpeljane besede) prehajajo z zapisom, ki odraža izgovor, med navadno besedje: teve (
Kratice so praviloma samostalniki (BDP 'bruto domači proizvod', TV 'televizija'), redkeje tudi pridevniki (UV 'ultravijoličen', TV 'televizijski').
Samostalniške kratice so najpogosteje moškega spola, in sicer ne glede na to, katerega spola je jedrna beseda podstave (DDV < davek na dodano vrednost, NUK < Narodna in univerzitetna knjižnica, KUD < kulturno-umetniško društvo, SNG < Slovensko narodno gledališče). Večinoma se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (DDV-ja, NUK-a, KUD-a, SNG-ja).
Črkovalne in tudi nečrkovalne kratice sklanjamo tudi po ničtem sklanjatvenem vzorcu, ne glede na to, katerega spola je jedrni samostalnik v podstavi: brez DDV, ARSO – na ARSO; DNK – o DNK, EU – iz EU; MNZ – pri MNZ.
O vzorcih sklanjatev glej poglavje »Slovnični oris za pravopis«.
Posebnosti
Med samostojnima kraticama, ki se povežeta v novo enoto, naredimo presledek (ZRC SAZU, OE UJP, IDV FDV).
Kadar kratici sledi številski dodatek, ga pišemo na različne načine (SSKJ2, ZIL-1, MP3/mp3, NUK 2, SVL I).
Kratice s številskimi dodatki, pisanimi brez presledka, se v zvezah sklanjajo drugače, kot kadar so rabljene samostojno (v SSKJ-ju/SSKJ, vendar v SSKJ2; gradnja NUK-a/NUK in gradnja NUK-a 2 / NUK 2).
Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).
Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze. Znamenje okrajšanosti je pika.
Okrajšamo lahko besede in besedne zveze, in sicer na različne načine, tako da ohranimo:
Posebnosti
Kadar krajšamo tvorjenke, navadno ohranimo prve črke vsake polnopomenske enote (zf. < znanstveno fantastični, sh. < srbohrvaški, ide. < indoevropski) oziroma pri sestavljenkah prvo črko predponskega obrazila in okrajšavo podstave (ppolk. < podpolkovnik).
Posebnosti
Pri besednih zvezah načeloma okrajšamo vsako prvino, krajšavni piki pa sledi presledek: t. i. (< tako imenovani/imenovana/imenovano), d. o. o. (< družba z omejeno odgovornostjo), izr. prof. (< izredni profesor / izredna profesorica), op. a. (< opomba avtorja/avtorice), dr. dent. med. (< doktor/doktorica dentalne medicine), Ur. l. (< Uradni list).
Zaradi pogoste rabe nekaterih besednih zvez oziroma iz njih nastalih okrajšav se je vmesna krajšavna pika postopoma opustila: itd. (< in tako dalje), itn. (< in tako naprej), ipd. (< in podobno), npr. (< na primer), tj. (to je), mdr. (< med drugim), idr. (< in drugo, in drugi).
Posebnosti
Okrajšave izobrazbenih (Marko Horvat, univ. dipl. inž. les.; Andreja Mlakar, dr. med.), akademskih (asist. dr. Janez Kos) in znanstvenih nazivov (dr. Barbara Kovač, znan. sod.) pišemo ob osebnih imenih v različnih položajih skladno z zakonodajo.
Izobrazbene oz. strokovne nazive, ki so pridobljeni po visokošolskih in višješolskih študijskih programih ter po bolonjskih študijskih programih prve in druge stopnje, pišemo za imenom in vejico (Peter Potočnik, univ. dipl. inž. les.; Mojca Vidmar, mag. angl.; Petra Kalan, akad. slik.).
Znanstvene nazive, pridobljene po končani tretji bolonjski stopnji oz. doktoratu ali po znanstvenem magisteriju, pišemo pred imenom (mag. Nataša Kotnik, dr. Rok Kralj). Pred imenom pišemo tudi akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na univerzi (red. prof. dr. Martin Oblak), in častne nazive (akad. dr. Alenka Turk).
Akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na nepedagoških raziskovalnih ustanovah, pišemo za imenom in vejico (dr. Vesna Hribar, viš. znan. sod.).
Posebnost
Namesto kopičenja enakovrstnih okrajšav uporabljamo tudi nesistemske načine, npr. namesto dr. dr. ‘dvojni doktor’ raje ddr.; tako še dddr. ‘trojni doktor’ in mmag. ‘dvojni magister’.
Okrajšave navadno beremo tako, da jih sproti razvezujemo. Poved Govoril je s prof. Novakom. preberemo Govoril je s profesorjem Novakom.; poved Govoril je z dr. Janjo Kuhar. preberemo Govoril je z doktorico Janjo Kuhar.
Posebnosti
Okrajšave, nekatere so tudi kratice (PDF, HTML), ki jih uporabljamo kot končnice spletnih domen in datotek, pišemo s piko na levi, npr. .com (< angl. company 'podjetje'), .net (< angl. network 'omrežje'), .org (< angl. organisation '(neprofitna) organizacija'); .pdf (< PDF, angl. portable document format 'format prenosljive datoteke'); .gif (< GIF, angl. graphics interchange format 'format slikovne datoteke'); .si (< 'Slovenija').
Kratkopisne krajšave so tiste, pri katerih poleg črk izkoriščamo izgovor številk, npr. s5 'spet'; 5er ali 5R 'Peter'; ju3 'jutri'; Mi2 'Midva' (ime glasbene skupine).
Simboli so grafična znamenja za mere, fizikalne količine, kemijske elemente, matematične pojme, denarne enote, strani neba ipd. Nastanejo s krnitvijo navadno ene besede (Na – novolat. natrium 'natrij', H – novolat. hydrogenium 'vodik', t – lat. tempus 'čas', cm – centimeter, S – sever) ali z združevanjem različnih krnov (HRK – hrvaška kuna, MS – Murska Sobota, SZ – severozahod, XL – angl. extra large 'zelo velik'). Pišemo jih po dogovoru – z malimi ali velikimi črkami in brez pike, izjemoma z malo ali veliko črko (l ali L – liter).
Simbole za merske enote pišemo s presledkom za številko: 35 m, 10 %, 220 V, 5 a (pet arov), drugače kot 5a + 3b (pet a + tri b) v algebri.
Simboli se lahko z drugimi simboli, števkami ali ločili družijo v nove simbolne enote (mA, m2, km/h).
Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (AAA baterija; Cu kristal 'bakrov kristal').
Posebnosti
O druženju črk, števk in ločil glej poglavje »Pisna znamenja«.
1. Pri zapisovanju nestične zveze številk in črk (npr. 35 m) smo pozorni na nedeljivost in med obema enotama uporabljamo nedeljivi presledek.
2. Če simbolov ne pišemo ob številkah, jih v tekočem besedilu najpogosteje pišemo z besedo (Gradnjo osemsto metrov pločnika so ustavili.).
3.  Kadar mersko enoto uporabimo v naslovu ali besedilu, ki je pisano z velikimi črkami, pazimo, da zaradi pomenskega razlikovanja simbol ali izpišemo ali upoštevamo standardizirani zapis (PREVC POLETEL 250 METROV/m). 
        
Simbole izgovarjamo narekovalno (Na [nə̀á] in [èná]), v besedilu jih večinoma razvezujemo v besede (Na – natrij, m – meter). Za nekatere obstajajo slovenske ustreznice: H – vodik, t – čas.
Simboli se lahko združujejo tudi v formule, tj. kratke simbolične zapise, ki se uporabljajo v matematiki, naravoslovnih in tehniških znanostih za opis odnosov med količinami in sestavinami.
Kemijske formule nastanejo tako kot kratice – s krnitvijo besed, krne pa nato strnemo v formulo, npr. H2O (vodikov oksid, voda), NaCl (natrijev klorid). Pišemo jih brez okrajšavnih pik in jih ne pregibamo, izgovarjamo pa jih črkovalno (CO [cə̀ó] in [céó], H2O [há dvá ó]).
Matematične formule so v splošnem obrazci, ki povedo, kako izračunati neko količino ali vrednost (Ploščino kvadrata izračunamo po formuli p = a2.).
O stičnosti matematičnih znamenj glej poglavje »Znamenja v matematiki in logiki«.
Ker formule uporabljamo predvsem v strokovnih besedilih, zanje velja, da jih pišemo skladno z dogovorno normo posameznih strok.
Raba velike in male začetnice je odvisna od položaja besede v povedi (prva beseda v povedi) in od značaja besede ali besedne zveze.
Z veliko začetnico pišemo lastna imena, tj. imena bitij (Ana, Ivana Orleanska, Luka Mihelič, Slovenec, Snežna kraljica, Švrk, Vlah) ter imena zemljepisnih (Bohinjsko jezero, Nova Gorica, Sava, Slovenija, Šmarje pri Jelšah, Triglav) in stvarnih danosti (Dnevnik, Hlapci, Osnovna šola Tržič, Slovenska slovnica, Zveza prijateljev mladine). Nekatera imena lahko ohranijo lastnoimenski status tudi skrajšana (Združeni narodi za Organizacija združenih narodov). Status lastnega imena pridobijo tudi nekatera nadomestna imena (Gospa za Marija, Prerok za Mohamed; Otok za Velika Britanija). Z veliko začetnico pišemo tudi svojilne pridevnike iz lastnih imen (Prešernov dan) ter neobvezno izraze posebnega razmerja in spoštovanja (Pišem Vam ..., Ekscelenca).
Z malo začetnico pišemo občna (tj. splošna vrstna) poimenovanja, ki zaznamujejo vrsto (dalmatinec), različne poklicne, vljudnostne in druge nazive oseb (doktorica, gospa, pater, baronica) ter poimenovanja posameznikov po jezikovni skupini in veri (kajkavec, katoličan) ali družbeni pripadnosti skupinam, nazorom, gibanjem (byronist, ekologist, nobelovec, uršulinka, wikipedistka). V nasprotju z veliko drugimi jeziki pišemo v slovenščini z malo začetnico tudi poimenovanja praznikov (razen lastnoimenskih sestavin v njih) ter poimenovanja posebnih dnevov, dnevov v tednu in mesecev (božič, dan Zemlje, pust, svečnica; četrtek, sobota; december, mali traven), zgodovinskih dogodkov (prva svetovna vojna, soška fronta, vatikanski koncil), iger (monopoli, tarok), umetnostnih in nazorskih smeri (impresionizem, protestantizem) ter nagrad, častnih nazivov in priznanj (ambasador znanosti, bafta, kresnik).
Z veliko začetnico pišemo
1. prvo besedo v povedi,
2. lastna imena,
3. izraze posebnega razmerja ali spoštovanja in
4. svojilne pridevnike iz lastnih imen.
Veliko začetnico pišemo na začetku besedila, v nadaljevanju pa za končnimi ločili (piko, vprašajem, klicajem) ali ločili, ki so v vlogi končnega ločila (tremi pikami, pomišljajem):
– Pot je vodila levo, torej proč od njega. Kaj pa zdaj? Poglej, poglej! Če se spustiva kakih deset metrov niže, mogoče najdeva prehod ... Vem, da nama bo uspelo.
– E‑sporočila prebiram že pred zajtrkom. nasproti Pošljite nam povratno e‑sporočilo.
– Doc. dr. Mojca Kranjc je zaposlena kot znanstvena sodelavka. nasproti Predavanja doc. dr. Mojce Kranjc danes odpadejo.
– De Saussure je jezik obravnaval kot velikansko omrežje struktur. nasproti V članku predstavlja vpliv jezikoslovnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja.
O pisanju imen s predimki glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).
Posebnost
Malo začetnico na začetku povedi uporabljamo izjemoma, če se poved začne
a) s simbolom, oznako ali drugim dogovorjenim pisnim znamenjem (npr. pH; a, A), pri katerem je zapis tudi pomensko razlikovalen:
pH vrednost lahko zelo preprosto izmerimo z indikatorskimi lističi.
a je v fiziki oznaka za pospešek. nasproti A je v fiziki oznaka za delo.
b) z zaščitenim lastnim imenom (eDavki, iPod, zVem):
eDavki so spletni servis za elektronsko poslovanje s Finančno upravo Republike Slovenije.
Z veliko začetnico pišemo besedilne enote, ki so povedi brez končnega ločila. To so
a) javni napisi in naslovi: Kajenje prepovedano, Obvoz, Tajništvo fakultete;
b) podpisi k slikovnemu gradivu in preglednicam ter naslovi v poljih oziroma glavi preglednic: Bakrorez neznanega avtorja, Grafikon 1: Razvoj osebnih rekordov na 1500 metrov;
c) navedbe akademskih naslovov pred imenom osebe na napisnih ploščicah in pred imenom avtorja ob naslovih člankov: Dr. Janez Novak, Mag. Vida Pirc;
č) pri pisemskem sporočanju glava dopisa, zadeva; naziv in naslov na pisemski ovojnici, npr. G./Gospod, Prof./Profesorica.
O pisanju pike pri tovrstnih besedilnih enotah glej poglavje »Pika« (Ločila).
Za dvopičjem z veliko začetnico pišemo
a) vedno začetek dobesednega navedka premega govora: Prijazno jo je opomnil: »Pohiti, sicer bova zamudila. Imaš plašč?«;
b) pogosto začetek citirane ali navedene povedi: Ivan Cankar je menda zapisal: Ali poznaš šalo o kravi, ki ni dajala mleka, zato ker je živela od samih štiriperesnih deteljic?;
c) začetek samostojnih ali večjih naštevalnih enot, če se prva od njih začenja z veliko začetnico: Otroci so našteli različne vzklične povedi: Joj, kako boli! – Hitro pridi sem! – Takoj pospravi svojo sobo!
Glej poglavje o premem govoru (Ločila).
Z veliko začetnico pišemo začetek navedene (citirane) povedi v okviru kake druge povedi: Izrek Učenje nikoli ne izčrpa uma je da Vincijev. Citirano poved lahko natančneje zapišemo v narekovajih ali drugem slogu pisave: V geslu »En svet – ene sanje« se skriva želja po strpnosti.; Svoj govor je končal s pregovorom Lačna vrana se ne zmeni za strašilo.
Z veliko začetnico pišemo prvo besedo vsake povedi v naštevalnem nizu v okviru druge povedi. Posamezne povedi ločujemo s podpičjem, redkeje z vejico, piko na tem mestu pa pogosto opuščamo: Pregovori Kdor laže, tudi krade; Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; Kdor ne dela, naj ne je se vsi začenjajo z oziralnimi zaimki.
Med lastna imena uvrščamo
a) imena bitij, in sicer
b) zemljepisna imena, in sicer
c) stvarna imena, in sicer imena stvaritev, ustanov, delovnih organizacij in podjetij, znamk, upravnih enot, naslove umetnostnih del ipd.
Med imena bitij uvrščamo osebna, domišljijska, religijska, mitološka in prebivalska imena ter imena alegorično poosebljenih bitij in živalska imena.
Zgradbeno so imena bitij
a) enodelna, in sicer enobesedna (Črtomir, Kekec, Primorka) ali večbesedna (Beneški Slovenec, Grdi raček, Mali princ, Sveti trije kralji);
b) dvodelna, in sicer dvobesedna (Jurij Dalmatin, Mojca Pokrajculja, Zemlja Mati) ali večbesedna (Alma Maksimiljana Karlin, Bina Štampe Žmavc, Stane Belak – Šrauf).
Enodelna večbesedna imena (Beneški Slovenec, Sokolje oko) ločimo od večdelnih (Ida Kravanja – Ita Rina, Jernej Kopitar), saj lahko v slednjih posamezne enote uporabljamo samostojno.
Med osebna imena uvrščamo rojstna (krstna) imena in družinska imena oziroma priimke ter hišna imena; vzdevke, psevdonime, redovniška, skrivna in umetniška imena ter stalne pridevke, ki nadomeščajo priimke.
Osebna imena pišemo z veliko začetnico. Navadno imajo dva dela: rojstno (krstno) in družinsko ime, tj. ime in priimek (obojih je lahko tudi po več), npr. France Prešeren, Marica Nadlišek Bartol, Marija Lucija Stupica, Vojan Tihomir Arhar. Podobna so jim umetniška ali nadomestna imena, ki se uporabljajo namesto prvotnega imena in priimka: Ita Rina (namesto Ida Kravanja), Hipolit Novomeški (namesto Janez Adam Geiger), Mohamed Ali (namesto Cassius Marcellus Clay).
Domača in hišna imena ter priimke, pridobljene v zakonu, kot dodatke v posebnih besedilnih položajih uvaja pojasnjevalno določilo (po domače, rojen, rojena, poročena), pisano za vejico: Ljubka Šorli, poročena Bratuž, po domače Strojčeva; Pavlina Pajk, rojena Doljak; Stane Suhadolc, po domače Kovačev.
O zapisovanju ločil pri dvojnih priimkih glej poglavje »Vezaj« (Ločila).
O zapisovanju vejice med imeni glej poglavje »Vejica« (Ločila).
Psevdonimi (umetniška, redovniška in skrivna imena) in vzdevki (Aleksandrov, Carniolus, Kajuh, Noordung) se uporabljajo ali sami (Nostradamus, Prežihov Voranc) ali za prvotnim imenom (Jacobus Gallus Carniolus, Herman Potočnik Noordung), od katerega jih kdaj loči tudi nestični pomišljaj: Josip Murn – Aleksandrov, Karel Destovnik – Kajuh.
Pomišljaj pred psevdonimom ali vzdevkom pogosto tudi izpuščamo, odvisno od ustaljene rabe pri konkretnem imenu:  Josip Murn – Aleksandrov, Jacobus Gallus Carniolus.
O zapisovanju ločil med deli imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).
Posebnosti
Vzdevki, s katerimi so opisane lastnosti oseb, zlasti v aktualnem političnem življenju, so navadno priložnostni: kanadski Kennedy (namesto Justin Trudeau), teflonski Tony (namesto Tony Blair). Lahko se nanašajo tudi na več oseb: leteči Kranjec.
O zapisovanju ločil med deli osebnega imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).
Namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih, po kateri izmed značilnosti oziroma posebnosti ali po zaporedju: Hema Krška, Herman Celjski, Ivana Orleanska, Nikolaj Kuzanski; Friderik Rdečebradec, Karel Veliki, Magnus Zakonodajalec; Henrik Osmi (pogosteje Henrik VIII.). Pišemo jih z veliko začetnico.
Če se stalni pridevek začne s predlogom, z veliko začetnico pišemo le predlog: Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele.
Posebnost
Predlogi iz, od, z/s se pišejo z malo začetnico, kadar v vlogi stalnega pridevka ob osebnem imenu nastopa zveza predloga in zemljepisnega lastnega imena: Andrej iz Loke, Apolonij z Rodosa, Demetrij s Hvara, Nikolaj iz Kuze, Janez od Križa.
O zapisovanju stalnih pridevkov zgodovinskih osebnosti s številkami glej tudi poglavje »Rimske števke« (Pisna znamenja).
O pisanju nazivov za plemiško in rodovno pripadnost (plemeniti, baron, starejši ...) ob imenu glej poglavje »Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti« (Velika in mala začetnica).
Tuje predložne in podobne dele priimka (tj. predimke) pišemo kot v izvirnih jezikih: da – da Vinci; de – Baudouin de Courtenay; De – De Amicis; dos – dos Santos; Dos – Dos Passos; La – La Fayette; van – van Dyck; Van – Van Allen; von – von Grünigen. Enako velja za predimke, pisane stično s priimkom: d’ – Prévost d’Exiles; D’ – D’Annunzio; Mac – MacDowell; Mc – McDonald.
Pri prečrkovanju imen iz jezikov, ki ne poznajo razlikovanja med velikimi in malimi črkami, predimke pišemo z malo začetnico: Abu Firas al Hamdani, Kakinomoto no Hitomaro.
Posebnost
Predimek, ki je sicer pisan z malo začetnico, na začetku povedi ali besedilne enote pišemo z veliko začetnico: da Vinci – Da Vinci je naredil znanstveno študijo o svetlobi in senci v naravi.
O posebnostih rabe začetnice pri imenih s predimki glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).
V zvezi imena in priimka je ustrezno zaporedje ime – priimek: Ivan Tavčar, Ana Tekavec, roj. Požar.
V abecednih seznamih pišemo priimek z vmesno vejico pred imenom: Tavčar, Ivan.
Pri razvrščanju priimkov s predimki upoštevamo začetnico predimka, če je ta predimek neločljiva sestavina priimka ali če je zapisan z veliko začetnico: Dos Passos, John; La Fontaine, Jean de; van Gogh, Vincent; Beethoven, Ludwig van.
Na to, ali je predimek sestavina priimka, vpliva ustaljenost v rabi: kadar svojilni pridevnik vsebuje stalni predimek, pri abecednem razvrščanju upoštevamo tudi tega. Npr. iz imena Jean de La Fontaine tvorimo svojilni pridevnik La Fontainove (basni), zato v seznamih ime navajamo kot La Fontaine, Jean de.
O zapisovanju ločil med deli ali deloma imena glej poglavje »Vejica« (Ločila).
Domišljijska imena so imena pravljičnih (poosebljenih) bitij, ki jih pišemo tako, kot so jih zapisali avtorji ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni.
Z veliko začetnico pišemo
a) enodelna enobesedna imena: Lupinica, Pedenjped, Pepelka, Sapramiška, Zvitorepec;
b) prvo sestavino večbesednih imen: Mali princ, Orlovo pero, Obuti maček, Rdeča kapica, Snežna kraljica;
c) obe sestavini dvodelnih imen: Martin Krpan, Miki Miška, Peter Pan, Pika Nogavička, Piki Jakob.
Posebnost
V stalnih besednih zvezah, pri katerih je jedro občno poimenovanje, pišemo z veliko le imensko sestavino: krojaček Hlaček, maček Muri, medvedek Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka, sovica Oka.
Če domišljijsko ime nastopa kot naslov literarne stvaritve, predstave, filma ipd., ga pišemo z veliko začetnico: lutkovna igrica Maček Muri, pravljica Ele Peroci Muca Copatarica, povest Ovčar Runo.
Med religijska in mitološka imena uvrščamo imena bogov in boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij.
Z veliko začetnico pišemo
a) enodelna enobesedna imena: Alah, Bog, Dika, Kiklop, Kurent, Lilit, Lucifer, Repoštev, Sfinga, Zevs; Azi, Dioskurja, Erinije, Furije, Giganti, Titanide;
b) prvo sestavino večbesednih enodelnih imen: Sveti duh, Sveta trojica, Sveti trije kralji; Veliki duh, Zlata baba;
c) obe sestavini dvodelnih imen: Bog Oče, Bog Sin, Devica Marija, Jezus Kristus; Ana Perena, Palada Atena, Zevs Soter;
č) prvo sestavino stalnih (ali razlikovalnih) pridevkov ob imenih: Karmelska Mati Božja, Marija Pomagaj, Marija Zavetnica s plaščem, Marija Zdravje bolnikov, Sveti duh Tolažnik.
Posebnosti
V teoloških in bogoslužnih besedilih je pri nekaterih imenih z veliko začetnico pogosto zapisana tudi neprva občna sestavina: Sveti Duh, Sveta Trojica.
O prekrivnosti religijskih imen in poimenovanj tipa Bog – bog glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).
Z veliko začetnico pišemo nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskih imen: Brezmadežna, Mati Božja; Gospod, Vsemogočni (Bog); Jagnje Božje, Odrešenik, Zveličar (Kristus); Prerok (Mohamed); Skušnjavec (Lucifer). Neprve občnoimenske sestavine pišemo z malo začetnico: Mati dobrega svéta (Marija), Tolažnica žalostnih (Marija).
Med prebivalska imena uvrščamo imena pripadnikov narodov, delov narodov in narodnosti, držav ali ljudstev in staroselcev (Slovenec – Slovenka, Tamilec – Tamilka; Slovan – Slovanka; Južnoafričan – Južnoafričanka; Aborigin – Aboriginka, Bask – Baskinja), prebivalcev naselij, pokrajin in celin (Novomeščan – Novomeščanka, Tržačan – Tržačanka; Korošec – Korošica; Azijec – Azijka, Evropejec – Evropejka) ter prebivalcev planetov (Zemljan – Zemljanka), tudi umišljenih prebivalcev (Marsovec – Marsovka, Vogon – Vogonka).
Z veliko začetnico pišemo
a) enobesedna prebivalska imena: Celjan – Celjanka (< Celje), Ižanec – Ižanka (< Ig); Bric – Brika (< Goriška brda), Črnjan – Črnjanka (< Črna na Koroškem), Jurjevčan – Jurjevčanka (< Sveti Jurij), Severnoameričan – Severnoameričanka (< Severna Amerika);
b) obe sestavini večbesednih prebivalskih imen, zapisanih z velikimi začetnicami, če sta tvorjeni iz večbesednega zemljepisnega imena (Beneški Slovenec ‘prebivalec Beneške Slovenije’; Južna Korejka ‘prebivalka Južne Koreje’) ali se nanašata na večbesedno ime ljudstva (Lužiški Srbi ‘narod v vzhodni Nemčiji v Spodnji in Zgornji Lužici’, Vzhodna Gotinja ‘pripadnica germanskega ljudstva’).
Posebnosti
Z veliko začetnico pisana imena pripadnikov narodov (Jud – Judinja, Bantujec – Bantujka) imajo lahko tudi enakozvočnice v poimenovanjih pripadnikov verskih (jud – judinja) oziroma jezikovnih skupin (bantujec – bantujka). Pri rabi v besedilu upoštevamo pomen oziroma sobesedilo: Večina Judov v Izraelu so Judje le po izvoru in ne tudi po verskem prepričanju. – Jeruzalem je mesto, ki si ga delijo kristjani, judje in muslimani.
Kadar iz večbesednih imen težko tvorimo enobesedna prebivalska imena, uporabljamo opisna (prebivalec/prebivalka Apeninskega polotoka), ki so pogosto natančnejša od tvorjenih in jih je mogoče narediti iz vseh tipov imen: prebivalec/prebivalka Bele krajine (Belokranjec ali Belokranjka/Belokranjica), prebivalec/prebivalka Loke pri Framu (Ločan ali Ločanka), prebivalec/prebivalka Črne na Koroškem (Črnjan ali Črnjanka).
O tvorbi prebivalskih imen za moški in ženski spol glej poglavje »Tvorba prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).
Kadar prebivalsko ime (Slovenec, Ljubljančan) nastopa v tvorjenki s predpono, npr. ne‑, so‑, se velika začetnica z lastnega imena prenese na začetek tvorjenke: Neslovenec, Soljubljančan.
Raba imenskih sestavljenk je omejena na posebne položaje, npr. na imena v naštevalnem nizu ali v prirednih zvezah z drugimi lastnimi imeni: Besedilo obravnava kulturni stik Slovencev in Neslovencev.
Imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, pišemo z veliko začetnico: Janez ‘Kranjec’, ‘Slovenec’; Lah ‘Italijan’ – Lahinja ‘Italijanka’; Jenki ‘Američan’ – Jenkijevka ‘Američanka’, Šiptar ‘Albanec’ – Šiptarka ‘Albanka’; Švab ‘Nemec’ – Švabinja ‘Nemka’.
Posebnost
Z malo začetnico pišemo pogosto slabšalna sopomenska nadomestna poimenovanja, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti skupin prebivalcev, npr. naroda, kraja ali pokrajine (jodlar ‘Avstrijec’; makaronar, polentar ‘Italijan’; žabar ‘Ljubljančan, Francoz’), ali z njimi označujemo vedênje, vrednote, kulturne navade, način življenja, ki so drugačni od pričakovanega (čefur ‘priseljenec iz republik nekdanje Jugoslavije’).
Alegorična imena, ki nastanejo s poosebitvijo, pišemo z veliko začetnico: Dobrota, Jaz, Ljubezen, Luč, Narava, Nič, Poezija, Sreča, Smrt, Svoboda, Zlo (npr. V zgodbi je izvedel, da bo še isto noč ponj prišla Smrt.).
Živalska imena (Bela, Črni blisk, Luca, Koki, Mika, Muki, Sivka, Sultan, Švrk) pišemo po enakih pravilih kot osebna imena.
Kadar so imena bitij sestavine frazeoloških enot, načeloma ohranjajo veliko začetnico, npr. hoditi od Poncija do Pilata ‘(neuspešno) urejati kaj na različnih koncih’, sprememba iz Savla v Pavla ‘spremeniti se v pozitivnem smislu’, kaditi kot Turek ‘zelo kaditi’, delati se Francoza ‘kazati ignoranco, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem’.
Veliko začetnico pišemo, kadar z osebnim imenom poimenujemo splošno znano stvaritev te osebe, npr.: Ali nihče ne bere Cankarja? ‘Cankarjevih del’, Linhartu je slovenska Talija za njegovi komediji hvaležna še danes. ‘slovensko gledališče’, Živi v vili, v kateri na steni visita Picasso in Matisse. ‘Picassova in Matissova slika’.
Pri nekaterih priimkih iz sodobnega časa se uveljavlja mala začetnica pri prenosu značilne lastnosti prvotno imenovane osebe (zlasti v množini): V Gimnastičnem centru Ljubljana bodo vzgajali nove cerarje, pegane in petkovške. ‘vrhunske telovadce’.
Posebnost
Kadar se je povezava med človekom (avtorjem, izumiteljem, odkriteljem) in poimenovanim že izgubila, uporabimo malo začetnico, zapis pa pogosto, zlasti v žargonu, tudi pisno podomačimo: Četrtina anketirancev vozi dizla. ‘avtomobil z Dieslovim motorjem’.
Razlikujemo med lastnimi imeni bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico, in z malo pisanimi enakozvočnimi občnimi poimenovanji, ki so posledica
a) pomenskega prenosa: Abraham (oseba) – abraham ‘petdesetletnik’; Eros ‘rimski bog ljubezni’ – eros ‘ljubezen’; Furije ‘rimske boginje jeze’ – furija ‘vihrav človek’; Goljat (oseba) – goljat ‘velik in močan človek’; Kiklop ‘bajeslovni enooki velikan’ – kiklop ‘velik človek’;
b) enakega besedotvornega vzorca oziroma poenobesedenja: Dalmatinec (prebivalec) – dalmatinec (pes); Kubanka (prebivalka) – kubanka (cigara); Mariborčan (prebivalec) – mariborčan (vlak);
c) dogovorne odločitve (npr. v strokah): Axel (priimek) – aksel (drsalna prvina); Bert (moško ime) – bert (nagrada); Pegan (priimek) – pegan (telovadna prvina); Tesla (priimek) – tesla (merska enota).
O spremembah pri pisanju začetnice zaradi pomenskih prenosov glej poglavje »Frazeološka in prenesena raba imen bitij« (Velika in mala začetnica).
Zemljepisna imena delimo na dve skupini:
a) krajevna (naselbinska), in sicer imena samostojnih naselij ali krajev (mest, vasi, zaselkov);
b) nekrajevna (nenaselbinska), tj. vsa druga zemljepisna imena.
Med nekrajevna imena uvrščamo imena:
Zgradbeno so zemljepisna imena
a) enodelna, in sicer enobesedna (Ljubljana, Pohorje, Zelenci, Zemlja) ali večbesedna (Rimski zid (v Ljubljani), Saharski Atlas, Severna Amerika, Spodnja Šiška, Šmarje pri Jelšah), tudi predložna (Na Produ, V Hudih hlevih);
b) dvodelna ali večdelna, in sicer podredna (Ljubljana Bežigrad, Sava Dolinka) in priredna (Bosna in Hercegovina), pisana tudi z vezajem (Ljutomersko‑Ormoške gorice ‘Ljutomerske in Ormoške gorice’);
c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni lastnoimenski enoti, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Šmarje – Sap, Hrastje – Mota.
Posebnosti
O pisanju ločil v zemljepisnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).
O sklanjanju dvojnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Z veliko začetnico pišemo vse sestavine krajevnih imen (mest, vasi in zaselkov), razen neprvih predlogov: Mojstrana, Podnanos; Dolenje Selce, Dolenjske Toplice, Gorenja Vas, Novo Mesto, Opatje Selo, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ruperč Vrh, Sovinja Peč, Spodnje Kraše, Večje Brdo; Ravne na Koroškem, Stari Trg pri Ložu.
Posebnost
Kadar ob krajevnem imenu (Gradišče, Lovrenc, Sveti Duh, Zavrh) v vlogi identifikacijskega določila nastopa nekrajevno ime, ki ga uvaja predlog, je to zapisano po pravilih za nekrajevna imena: Gradišče v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Lovrenc na Dravskem polju, Sveti Duh na Ostrem vrhu.
O pisanju nekrajevnih imen glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen«.
Predložna krajevna imena, tj. imena, ki se začenjajo s predlogom, pišemo v vseh enotah z veliko začetnico: Na Logu, V Zideh, Za Vodo.
Predložna imena imajo v nekaterih skladenjskih zvezah različno obliko.
a) Če jih uporabljamo z občnim (oz. vrstnim) poimenovanjem pred seboj, se ne spremenijo: Prihajam iz vasi V Zideh.
b) Če jih uporabljamo samostojno, predložni del postane del sobesedila in kot ime nastopa le nepredložni del: Prihajam iz Zidov.
c) Le dogovorno (če je taka uradna raba) sta predložni in nepredložni del lahko združena v eno besedo: Prihajam iz Zavode.
O sklanjanju predložnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino nekrajevnih imen (Avstralija, Drava, Gostosevci), začetnica drugih sestavin se ravna po tem, ali je ta sestavina
a) občno poimenovanje in jo pišemo z malo začetnico: Bližnji vzhod, Cerkniško jezero, Slonokoščena obala;
b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Dolnja Lužica, Julijske Alpe, Južna Amerika, Ljubljana Črnuče, Visoke Tatre.
Večbesedna zemljepisna imena z začetnim občnim poimenovanjem in prilastkom v rodilniku (Dežela Franca Jožefa, Letališče Edvarda Rusjana, Reka svetega Lovrenca, Rt dobrega upanja) ločimo od opisnih poimenovanj, pri katerih začetnemu (razlikovalnemu) občnemu poimenovanju sledi določilo v imenovalniku, ki izraža pomen ‘z imenom’: dežela Furlanija – Julijska krajina, grad Brežice, hrib Sveti Peter nad Begunjami, otok Krk, planina Zajamniki, planina Zgornja Dolga njiva, predor Sveti Rok, prelaz Sveti Bernard, rt Horn, slap Savica.
Posebnosti
V predložnih nekrajevnih imenih pišemo prvi predlog in prvo popredložno sestavino z veliko začetnico: Pod Goro, Pod Hrasti (ulica), Pri Starem hlevu, Za Šijo (v Bovcu), Za Trnjem.
Imena, pri katerih je predlog zgolj del imena, ne pa prva sestavina, niso predložna, npr.  Ledenik pod Skuto.
V večbesednih nekrajevnih imenih neprvo sestavino pišemo z veliko začetnico le,
a) če ta nastopa tudi kot samostojno lastno ime: Ekvatorialna Gvineja, Frankovska Jura, Julijske Alpe, Južna Amerika, Mala Bahamska plitvina (ena od Bahamskih plitvin), Nizke Tatre, Severna Irska, Španska Sahara, Zgornje Kriško jezero (del Kriških jezer);
b) v priredni zvezi dveh enakovrednih lastnih imen: Kamniško‑Savinjske Alpe ‘Kamniške Alpe in Savinjske Alpe’; Radgonsko‑Kapelske gorice ‘Radgonske gorice in Kapelske gorice’;
c) v podredni zvezi dveh lastnih imen: Ljubljana Bežigrad, Celje Center.
Posebnosti
Uradna oblika imena (npr. Žička kartuzija, Tivoli) ima pogosto tudi opisne ali neuradne različice, ki so pisane z malo začetnico, morebitna lastna imena v njih pa z veliko začetnico: kartuzija Žiče, tivolski park.
O pravilih za prevzemanje nekrajevnih imen glej poglavje »Prevzemanje zemljepisnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze).
V večbesednih nekrajevnih imenih z malo začetnico pišemo občna poimenovanja, ki so
a) geografski, planinski, urbanistični in geološki izrazi (npr. cesta, brda, dolina, gora, jama, koliševka, komet, log, morje, most, naselje, ocean, prekop, puščava, smer, soline, trg, vrata, vzhod; ledena polica, narodni park, severna stena, vinska pot, ožina): Rimska cesta, Goriška brda, Vipavska dolina, Šmarna gora, Škocjanske jame, Unška koliševka, Halleyjev komet, Spodnji log, Sredozemsko morje, Zmajski most, Dečkovo naselje, Tihi ocean, Panamski prekop, Nubijska puščava, Slovenska smer (plezalna smer), Sečoveljske soline, Kongresni trg, Otrantska vrata, Postonjska vrata, Daljni vzhod; Ameryjeva ledena polica, Triglavski narodni park, Triglavska severna stena, Rogaška vinska pot, Panamska zemeljska ožina;
b) upravno‑politični izrazi (država, federacija, kraljevina, republika): Združene države Amerike, Ruska federacija, Hašemitska kraljevina Jordanija (uradno polno ime), Dominikanska republika;
c) splošni izrazi (npr. baba, dvor, gaj, grad, kostanj, križ, lovec, medved, pisker, poldne, prst, razstavišče, sončava, tok, trikotnik, trta, vihar, voz, zatok; stara pravda): Divje babe, Bavarski dvor, Mozirski gaj, Predjamski grad, Gašperjev kostanj (v Radečah), Dovški križ, Kamniti lovec, Mali medved, Stari pisker, Trupejevo poldne, Črna prst, Gospodarsko razstavišče, Viška sončava, Zalivski tok, Severni tok (plinovod), Bermudski trikotnik, Stara trta (v Mariboru), Morje viharjev (na Luni), Veliki voz, Škocjanski zatok; Ulica stare pravde;
č) predlogi in vezniki: Cesta v Mestni log, Jama v kamnolomu (jama); Bosna in Hercegovina, Sveti Krištof in Nevis.
O geografskih planinskih, urbanističnih in geoloških izrazih, ki se pojavljajo v zemljepisnih imenih in so pisani z malo začetnico, glej prilogo »Neprve sestavine zemljepisnih imen«.
Posebnosti
Nekatera nekrajevna imena se prekrivajo s krajevnimi. Pišemo jih različno, odvisno od tega, v katero skupino se uvrščajo: Bukov vrh (vzpetina) – Bukov Vrh (naselje); Črni potok (voda) – Črni Potok (naselje); Logarska dolina (dolina) – Logarska Dolina (naselje); Stari trg (mestni trg v Ljubljani) – Stari Trg (naselje).
Imena držav so standardizirana in njihova raba je obvezujoča. Med standardiziranimi imeni držav ločimo uradna kratka imena (Ruska federacija, Saudova Arabija, Slovenija, Švica, Združene države) in uradna polna oziroma dolga imena (Ruska federacija, Kraljevina Saudova Arabija, Republika Slovenija, Švicarska konfederacija, Združene države Amerike). Poznamo tudi neuradna kratka imena (Amerika, Rusija).
Po pravilih za nekrajevna imena pišemo imena cest, železnic, mostov, naftovodov in plinovodov, pristanišč, prireditvenih prostorov, objektov, mestnih parkov ipd., kot so: Ilirika, Keltika, Slovenika; Bohinjska železnica, Južna železnica, Transsibirska železnica; Koroški most, Zmajski most; Južni tok; Gospodarsko razstavišče; Baltski kolodvor; Argentinski park, Magdalenski park.
Posebnosti
Iz opisnih poimenovanj cest pogosto nastanejo enobesedni skrajšani izrazi, ki so neformalnega, pogosto le pogovornega značaja (dolenjka, gorenjka, primorka, štajerka) in jih pišemo z malo začetnico.
Imena poslopij in drugih samostojnih objektov (Stari pisker, Navje, Nebotičnik, Zmajski most, Žale) se kot kategorija prekrivajo s stvarnimi imeni, zlasti z arhitekturnimi stvaritvami, npr. Križanke, Sikstinska kapela.
O pisanju zveze črk in števk glej poglavje »Zapis zveze črk, števk in ločil« (Pisna znamenja).
Imena nebesnih teles, tj. planetov, zvezd, ozvezdij, galaksij ipd., pišemo z veliko začetnico, neprve sestavine, ki so občna poimenovanja, pa z malo: Jupiter, Venera, Zemlja; Io, Kalisto, Luna; Antares, Arkturus, Rigel, Severnica, Sonce; Dvojčka, Orion, Škorpijon, Mali voz, Veliki medved; Andromeda, Kentaver A, Rimska cesta ali Mlečna cesta, Mali Magellanov oblak, Krajevna skupina.
Kadar uporabljamo imena ozvezdij (npr. Bik, Dvojčka) kot pojme iz astronomije oziroma astrologije, jih pišemo z veliko začetnico, npr. Spomladi, v času setve, je Sonce v Biku.
Posebnosti
Po pravilih za zemljepisna imena pišemo tudi zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena, in sicer
a) krajevna imena: Marija Čreta (danes Čreta), Stojno Selo (danes Sv. Florijan), Sv. Jakob ob Savi (danes Šentjakob); Blatni Dol, Butale, Goga, Vrh pri Sveti Trojici;
b) nekrajevna imena: Avstro‑Ogrska, Beneška republika, Dravska banovina, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sveto rimsko cesarstvo, Tretji rajh, Vojvodina Kranjska; Mordor, Srednji svet, Stiks, Šajerska, Tartar, Železni otoki.
Posebnost
Od imen državnih tvorb ločujemo vrstna ali neuradna poimenovanja, ki jih pišemo z malo začetnico: britanski imperij, habsburško cesarstvo.
Nekatera slovenska zgodovinska zemljepisna imena so arhaična in danes stilno zaznamovana. Pri teh uporabljamo sodobnejše, praviloma izvirne imenske različice: Draždani (danes Dresden), Inomost (danes Innsbruck), Jakin (danes Ancona), Kelmorajn (danes Köln), Lipsko (danes Leipzig), Monakovo (danes München), Solnograd (danes Salzburg).
Nekatera nekrajevna zemljepisna imena pogosto uporabljamo kar skrajšana: Barje (< Ljubljansko barje), Brda (< Goriška brda). Pišemo jih z veliko začetnico (Brda, Barje), če je razumevanje teh imen nedvoumno za širši krog bralcev.
V skrajšani obliki pod vplivom izvornih oblik uporabljamo tudi imena nekaterih držav: Združene države (< Združene države Amerike), Združeno kraljestvo (< Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske).
Priložnostno krajšanje krajevnih imen, npr. zaradi gospodarnosti v besedilu, je omejeno le na lokalno rabo, npr. Sobota (< Murska Sobota), Loka (< Škofja Loka).
Poleg skrajšanih imen poznamo tudi poenobesedena imena, ki so nastala iz večbesednih strokovnih imen: Atlantik (< Atlantski ocean), Baleari (< Balearski otoki), Baltik (< Baltsko morje), Bajkal (< Bajkalsko jezero).
Namesto zemljepisnih imen redko uporabljamo v širši skupnosti uveljavljena nadomestna lastna imena: Obala (< Slovensko primorje), Otok (< Velika Britanija). Pišemo jih z veliko začetnico, če jih uporabljamo enoumno namesto lastnih imen.
Zemljepisna imena v frazeoloških enotah načeloma ohranjajo veliko začetnico: odkriti Ameriko ‘odkriti kaj novega ali že odkritega’; Indija Koromandija ‘dežela obilja’; oditi v Rim ‘roditi’.
Posebnosti
Razlikujemo med poimenovanji stavb, ki so pisana z malo začetnico, in iz njih nastalimi lastnimi imeni za samostojne zgradbe, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr. magistrat, rotovž ‘mestna hiša’ – Magistrat (mestna hiša v Ljubljani), Rotovž (mestna hiša v Mariboru); nebotičnik ‘visoka večnadstropna stavba’ – Nebotičnik (nebotičnik v Ljubljani); panteon ‘antično svetišče’, ‘poslopje z grobnicami’ – Panteon (tempelj v Rimu).
Prvotno zemljepisna lastna imena, ki so pisana z veliko začetnico, pišemo z malo začetnico, kadar zaznamujejo predmetnost ali pojmovnost, navadno povezano z dogajanjem v tem kraju: Bologna (mesto v Italiji) – bolonja ‘Bolonjska deklaracija ali študij v skladu z njo’; Kalvarija (vzpetina v Jeruzalemu) – kalvarija ‘veliko trpljenje oziroma bolečina’; Schengen (kraj v Luksemburgu) – šengen/schengen ‘Schengenski sporazum’, ‘schengensko/šengensko območje’; Teksas (zvezna država) – Teksas/teksas ‘kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered’.
Lastna imena tipa Vzhodna Afrika in Zahodna Evropa, ki označujejo geografske ali geopolitične regije, so pogosto enakozvočna z opisnimi poimenovanji, pri katerih so pridevniki severni, južni, vzhodni, zahodni ipd. uporabljeni le v pomenu ‘vzhodni del celine’ oziroma za označevanje lege v okviru večje enote ali znotraj celin. Taki pridevniki niso del imena in jih ob imenih pišemo z malo začetnico: V roku več milijonov let se bo vzhodna Afrika tektonsko odcepila od celine.
S stvarnimi imeni so poimenovane naslednje skupine
Stvarna imena zaznamujejo stvaritve tehnološkega, civilizacijskega in družbeno‑kulturnega razvoja ter so zaradi tesne povezanosti z družbenimi dogajanji najbolj izpostavljena spremembam in posodobitvam.
Posodabljanje nabora stvarnih imen, zlasti imen stvaritev, organizacij ali ustanov (npr. Abwehr, Gestapo, Informbiro, Marsejeza), je potrebno tudi zaradi preteklega zavračanja velike začetnice zaradi tujejezičnih vplivov ali kot znamenja poveličevanja ter zaradi ideoloških razlogov v preteklosti.
Zgradbeno so stvarna imena
a) enodelna, in sicer enobesedna (Alpina, Biblija, Delo, Hamas, Odiseja, Twitter) ali večbesedna (Ljubljanski maraton, Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, Znanost mladini), tudi predložna (Pri Juriju ‘gostilna’) in z razlikovalnim določilom (Osnovna šola bratov Letonja, Prostovoljno gasilsko društvo Sladki Vrh);
b) dvodelna/večdelna, in sicer podredno (Suzuki Vitara, Union Olimpija) in priredno zložena, pisana z vezajem (Kmetijsko‑gozdarski zavod Maribor);
c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni imeni, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza.
Posebnost
Stvarna imena iz drugih jezikov se pri prevzemanju v slovenščino lahko zgradbeno spremenijo, čemur prilagajamo tudi zapis začetnice: Bundesliga – Nemška zvezna liga.
O pisanju ločil v stvarnih lastnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).
O prevzemanju stvarnih imen glej poglavje »Stvarna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
O sklanjanju dvojnih stvarnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino: Demos (koalicija strank), Kondor (knjižna zbirka), Večer (časopis).
Začetnica neprve sestavine se ravna po tem, ali je ta sestavina
a) občno poimenovanje in jo (enako kot veznike in predloge) pišemo z malo začetnico: Brionska deklaracija (listina), Deček s piščalko (kip), Gallusova dvorana, Ljubljanski maraton (prireditev), Kongres računovodskih servisov (prireditev), Pivo in cvetje (prireditev), Primorski dnevnik (časopis), Znanost mladini (projekt), Življenje in tehnika (revija);
b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Gledališče Glej, Maribor Branik (športna ekipa), Suzuki Vitara (avtomobil).
Posebnost
Latinska in polatinjena imena rastlin in živali so v besedilih navadno pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Asparagus sprengeri (Sprengerjev/sprengerjev beluš), Daphne blagayana (Blagajev/blagajev volčin), Matricaria chamomilla (kamilica), Parus major (velika sinica), Scopolia carniolica (kranjska bunika).
Lastnoimenska razlikovalna določila v stvarnih imenih pišemo po siceršnjih pravilih za zapisovanje velike in male začetnice: Civilna iniciativa Kras, Črnuški dom na Mali planini, Kavarna Evropa, Visoka šola za zdravstvo Novo Mesto, Radio Murski val.
Z veliko začetnico pišemo tiste prvotno občne sestavine v stvarnih imenih (npr. lev, rdeča žoga), ki so v imenovalniški obliki in izražajo pomen ‘z imenom’: Hotel Lev, Osnovna šola Koroški jeklarji, Ustanova Mali vitez, Ustanova Rdeča žoga.
Če razlikovalno določilo izraža pomen ‘se imenuje po ...’, stoji v rodilniku, npr. Gimnazija Rudolfa Maistra.
Posebnost
Razlikovalno določilo v pomenu ‘ki se imenuje po osebi/osebah’ je v redkih registriranih stvarnih imenih v imenovalniku namesto v rodilniku: Gimnazija Veno Pilon, rod. ed. Gimnazije Veno Pilon.
Sklon zemljepisnega imena kot razlikovalnega določila je odvisen od tipa imena: nekrajevno ime je pogosteje v rodilniku (Pošta Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Svet Evrope), krajevno ime pa v imenovalniku (Lip Bled, Marina Portorož, Železarna Jesenice).
Posebnost
V redkih primerih je zemljepisno nekrajevno ime v vlogi razlikovalnega določila v imenovalniku: Radio Slovenija, rod. ed. Radia Slovenija.
Podrobneje o sklanjanju stvarnih imen z razlikovalnim določilom ter o izjemah glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Stvarno ime ohranja veliko začetnico prve sestavine, kadar ga dopolnjuje spremenljivi vrstilni števnik: 17. Ljubljanski maraton, 22. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ubesedeni vrstilni števnik, ki je del lastnega imena, pišemo z veliko začetnico: Četrta osnovna šola Celje, Drugi brižinski spomenik (nasproti Brižinski spomeniki).
Posebnost
Tako sestavljena imena je treba ločevati od vrstnih poimenovanj prireditev, v katerih prvo sestavino pišemo z malo začetnico: XII. regijsko srečanje mladih raziskovalcev, 57. zasedanje Mednarodnega statističnega inštituta, 23. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, prav tako ohrani malo začetnico tudi ubesedeni vrstilni števnik: dvanajsto regijsko srečanje mladih raziskovalcev.
Imena slovenskih kohezijskih, razvojnih, statističnih in turističnih regij pišemo z veliko začetnico: Vzhodna Slovenija, Zahodna Slovenija; 
Imena regij so zgradbeno različna. Vrstno določilo pred imenom pišemo z malo začetnico: kohezijska regija Zahodna Slovenija, statistična regija Jugozahodna Slovenija, vinska dežela Posavje, vinorodni okoliš Vipavska dolina.
V nestrokovnih besedilih in kadar želimo poudariti vrstnost, se pogosto uporabljajo tudi krajša ali poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico (tip Podravska/podravska regija).
O prekrivnosti stvarnih imen in opisnih oziroma vrstnih poimenovanj glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).
Prvo ali edino sestavino zaščitenih ali lastniških imen ter znamk različnih tipov industrijskih izdelkov in storitev pišemo z veliko začetnico, pri tem upoštevamo uradni zapis: Adidas, Alpsko mleko, Argeta, Aspirin, Coca‑Cola, Cockta, Ford, Fructal, Moneta, Nokia, Paloma, Pips, Suzuki Vitara V6, Teflon, Visa, Zelene doline.
Posebnosti
V grafičnih zapisih so zaščitena ali lastniška imena pogosto pisana tudi s samimi malimi črkami (npr. adidas, amazon, facebook, twitter), vendar tega ne prenašamo v besedilno rabo. Besedilno so znamke pisane z veliko začetnico: Adidas, Amazon, Facebook, Twitter.
Prvo sestavino uradnih imen listin, konvencij, pogodb in uredb pišemo z veliko začetnico (Brionska deklaracija, Lizbonska pogodba, Schengenski sporazum), neprve sestavine pa pišemo glede na to, ali so občno poimenovanje ali lastno ime, pri čemer sledimo polnim imenom v pravnih dokumentih: Deklaracija o neodvisnosti ZDA, Pogodba iz Nice, Pogodba o Evropski uniji, Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.
Posebnost
Le izjemoma se z dalj časa trajajočo rabo kot lastna imena uveljavijo tudi skrajšane različice, ki sicer nedvoumno zaznamujejo isto listino, a nimajo uradnega značaja, npr. Avstrijska državna pogodba ob Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije. Večinoma pa jih imamo za neuradna in jih pišemo z malo začetnico, npr. vatikanski sporazum za Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.
Imena meddržavnih zvez so lastna imena, kadar je nedvoumno znano, kdaj je zveza nastala in kdo v njej sodeluje: Arabska liga, Evropska unija, Organizacija afriške enotnosti, Organizacija združenih narodov, Renska zveza, Sveta aliansa.
Posebnost
Neuradna ali publicistična poimenovanja takih zvez so pisana z malo začetnico: mala antanta, os Rim–Berlin–Tokio, trojni pakt, velika antanta, weimarski trikotnik.
Za nekatera stvarna imena se je v širšem krogu pišočih uveljavila raba skrajšanih imenskih oblik, ki jih pišemo z veliko začetnico: Cerkev (< Katoliška cerkev, Rimokatoliška ali Rimskokatoliška cerkev), Unija (< Evropska unija), Združeni narodi (< Organizacija združenih narodov).
V uradovalnih in strokovnih besedilih se zaradi gospodarnosti in lažje berljivosti le izjemoma uporabljajo priložnostno skrajšana imena, pisana z veliko začetnico, na katera je ob prvi pojavitvi posebej opozorjeno, npr. Ker je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) v zadnjih dneh dobil veliko vprašanj glede nove osebne izkaznice …
Z malo začetnico pišemo poimenovanja, enakozvočna s stvarnimi lastnimi imeni, v naslednjih kategorijah
a) društva, organizacije, stranke, vojaške enote, ustanove, podjetja ipd.: izobraževalni center, liberalna stranka, nogometni klub, opekarna, osnovna šola, prva gorska četa, tovarna traktorjev;
Taka poimenovanja so pogosto deloma ali popolnoma enakozvočna z nekaterimi lastnoimenskimi; kadar pri pisanju ne mislimo na lastno ime posameznega društva, organizacije, stranke ipd., temveč na enega ali več predstavnikov vrste, uporabljamo malo začetnico: Delam na upravni enoti v Ljubljani ali na ljubljanski upravni enoti.; Srečanje predstavnikov filozofskih fakultet iz Maribora in Ljubljane.
b) organi (odbori, komisije, sveti, delegacije ipd.), kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vrsta ali funkcija, njihovo (natančno) lastno ime pa za sporočanje ni bistveno: seja odbora za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah; Na občnem zboru društva so izvolili komisijo za sklepe.; Predlog slovenske vlade bo prišel v javno razpravo.; Inšpektorji so se sešli na ministrstvu za notranje zadeve.;
Pri večini stvarnih imen je mogoče razliko med občnim poimenovanjem in lastnim imenom razbrati le iz sobesedila:
– Naročili so katalog učbenikov za osnovno šolo. nasproti Vpisal se je na Osnovno šolo Prežihovega Voranca.;
– Mineva prvih sto dni mandata devete slovenske vlade. nasproti 58. redna seja Vlade RS.
c) zakonski in drugi predpisi, uradni dokumenti ipd., kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vsebina ali vrsta, ne pa njihovo (natančno) lastno ime: poslansko vprašanje o načrtovanem zakonu o visokem šolstvu; uredba vlade o prestrukturiranju kmetijske panoge; Veliko slabe volje je povzročil pravilnik o nujni medicinski pomoči zaradi zmanjšanja števila zdravnikov.
V nestrokovnih, zlasti publicističnih besedilih se pogosto uporabljajo tudi krajša poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico:
– Ministrstvo za gospodarstvo RS (lastno ime državnega organa) – ministrstvo za gospodarstvo (vrsta, funkcija državnega organa) – gospodarsko ministrstvo (krajše poljudno poimenovanje);
– Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (lastno ime pravnega akta) – zakon o avtorskih pravicah (krajše poljudno poimenovanje);
– Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (lastno ime pravnega akta) – protikadilski zakon (krajše poljudno poimenovanje) ipd.
Raba izrazov posebnega razmerja ali spoštovanja je omejena na protokolarne in vljudnostne ogovore ter pisemsko sporočanje in oglaševanje. Te izraze pišemo z malo ali veliko začetnico.
Če se v besedilu odločimo za uporabo velike začetnice, da poudarimo vikanje ali tikanje, je zaželeno, da smo pri rabi dosledni.
Raba male začetnice ne kaže na nespoštovanje.
Taki izrazi so osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo: Ti, Vidva/Vidve/Vedve, Vaju, Ve, Vi/Ve, Oni; Tvoj, Vajin, Vaš. Raba velike začetnice velja za vse sklone (npr. Tebe, z Vami, Vajinemu), tudi za naslonske oblike (Te): Hvala Ti za nasvet.; Želim Vam prijetne praznike.; pri onikanju: Gospa si Jih je zapomnila.
Množinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov, rabljene za kolektiv, npr. v uradnih dopisih, pri naslavljanju različnih teles, odborov, komisij ipd., pišemo z malo začetnico.
Samo na protokolarne priložnosti je omejena raba velike začetnice za ogovarjanje ljudi na posebnih položajih, in sicer
– za veleposlanika/veleposlanico; predsednika/predsednico vlade ali parlamenta (Njegova/Njena Ekscelenca): obisk Njegove ekscelence/Ekscelence generalnega sekretarja Sveta Evropske unije;
– za kardinala (Vaša/Njegova Eminenca), cerkvenega poglavarja, npr. papeža, dalajlamo, patriarha itd. (Vaša/Njegova Svetost): Njegova svetost/Svetost papež, Njegova svetost/Svetost dalajlama;
– monarha/monarhinjo (Vaše/Njegovo/Njeno Veličanstvo), pripadnike plemstva (Vaša/Njegova/Njena Visokost), npr.: Njeno veličanstvo/Veličanstvo kraljica Elizabeta II., Njegova knežja visokost/Visokost Albert II., monaški knez.
Vrstne pridevnike na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski ipd. izpeljujemo iz imen bitij, zemljepisnih in stvarnih imen. Pišemo jih z malo začetnico: alpski (< Alpe); beethovnovski (< Beethoven); cankarjanski, cankarski, cankarjevski (< Cankar); demosovski (< Demos); goriški (< Gorica); natovski (< Nato). Enako velja za pridevnike, izpeljane iz kratic: RTV-jevski/ertevejevski (< RTV).
Svojilne pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in izpeljujemo iz imen bitij in stvarnih imen. Pišemo jih z veliko začetnico: Adamov (< Adam), Cankarjev (< Cankar), Župančičev (< Župančič); Karmenin (< Karmen), Kobilčin (< Kobilca); Alpinin (< Alpina), Demosov (< Demos), Merkurjev (< Merkur), Natov (< Nato).
Posebnost
Pridevnik Božji pišemo z veliko začetnico, če ga uporabljamo kot svojilni pridevnik (v pomenu ‘od Boga’).
Pri svojilnih pridevnikih z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in, ki nastopajo v prirednih zvezah in ki jih povezujemo z vezajem, ohranjamo veliko začetnico pridevnikov: Alberti‑Žnideršičev panj, Breznik-Ramovšev pravopis. Enako velja za malo začetnico pri povezovanju izlastnoimenskih vrstnih pridevnikov na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski: baltsko-slovanski jeziki, rusko-ameriški vrh.
O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).
O tvorbi pridevnikov iz lastnih imen glej poglavje »Tvorba pridevnikov z obrazilom -ski« (Besedotvorni oris).
O razmerju med prirednimi in vezalnimi zloženkami glej poglavje »Vezalne zloženke« (Pisanje skupaj ali narazen).
Z veliko začetnico pišemo izlastnoimenske pridevnike z obrazili ‑ov/
Z veliko začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki poimenujejo
a) nagrade: Borštnikov prstan, Cankarjevo priznanje, Nobelova nagrada;
b) posebne dneve ali praznike: Prešernov dan, Martinova sobota, Marijino vnebovzetje.
O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).
Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v različnih strokah, med drugim
a) v medicini (bolezni, deli telesa ipd.): Aspergerjev/aspergerjev sindrom, Crohnova/crohnova bolezen, Downov/downov sindrom, Epstein-Barrov/epstein-barrov virus; Adamovo/adamovo jabolko, Evstahijeva/evstahijeva cev;
b) v botaniki in zoologiji (rastlinske in živalske vrste): Blagajev/blagajev volčin, Zoisova/zoisova zvončica; Humboldtov/humboldtov pingvin, Scopolijev/scopolijev kozliček.
Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v prenesenem pomenu (frazeološke enote); Ahilova/ahilova peta ‘ranljivost’, Evin/evin kostum ‘golota’, Sizifovo/sizifovo delo ‘delo brez učinka’.
Posebnosti
O tvorbi pridevnikov iz priimkov ženskih oseb glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Pri poimenovanjih po ženski osebi je mogoče izbrati opisno ubeseditev, če želimo ohraniti identifikacijo z imenom, npr. lestvica po Virginii Apgar neuradno tudi lestvica po Apgarjevi. Zveza točkovanje po apgarju izhaja iz besede in kratice apgar (< APGAR). Podobno: pedagogika (Marije) Montessori.
Kadar priredni zapis tipa Ogino‑Knausova metoda zaradi različnih spolov podstavnih imen ni mogoč, pri zapisu izberemo eno od naslednjih možnosti, mera po J. H. Cochranu in M. Piazzesi ali mera po Johnu H. Cochranu in Moniki Piazzesi, tudi mera po Cochranu in Piazzesijevi.
Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po pravilih, navedenih v poglavju o veliki začetnici. V poglavje o mali začetnici so vključene tiste skupine poimenovanj, ob katerih smo pri izbiri začetnice pogosto v zadregi.
Z malo začetnico pišemo nazive in naslove pred osebnim imenom, kadar zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo: akademik in akademikinja (akad.); doktor in doktorica (dr.); docent in docentka (doc.); gospod (g.), gospa (ga.); pater (p.); plemeniti in plemenita (pl.); profesor in profesorica (prof.); sveti in sveta (sv.) ipd.
O pisanju nazivov ob imenih na začetku povedi glej »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na
a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;
b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.
Posebnost
Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.
O pisanju stalnih pridevkov ob imenih zgodovinskih oseb glej poglavje »Zgodovinska imena s stalnimi pridevki« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah: avstralopitek – avstralopitekinja, kromanjonec – kromanjonka, misleči človek, neandertalec – neandertalka, spretni človek ipd.
Posebnost
Latinska imena evolucijskih stopenj so pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Australopithecus (avstralopitek), Homo erectus (pokončni človek), Homo habilis (spretni človek), Homo neanderthalensis (neandertalec), Homo sapiens (misleči človek).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja za pripadnike različnih skupin, tudi če so izpeljana iz lastnih imen in kratic. Sem spadajo redovnice in redovniki (avguštinec, frančiškan – frančiškanka, jezuit, klarisa, uršulinka), nagrajenci in nagrajenke (kresnikovec – kresnikovka, nobelovec – nobelovka, oskarjevec – oskarjevka) ter pripadniki in pripadnice:
a) jezikovnih skupin: ekavec – ekavka, indoevropejec – indoevropejka, kreol – kreolka;
b) verstev: amiš – amišinja, jud – judinja, katoličan – katoličanka, kristjan – kristjanka, musliman – muslimanka, protestant – protestantka, sikh – sikhinja;
c) gibanj, nazorov ter kulturnih in družbenih skupin in usmeritev: darvinist – darvinistka, hipi – hipijevka, hipster – hipsterka, marksist – marksistka, mladoslovenec – mladoslovenka, modernist – modernistka, obritoglavec – obritoglavka, socialist – socialistka;
č) društev, klubov in strank: apezejevec – apezejevka, desusovec – desusovka, esdeesovec – esdeesovka, krimovka, kudovec – kudovka, rotarijec – rotarijka;
d) ustanov, organizacij, uslužbenci podjetij in/ali uporabniki njihovih izdelkov oziroma storitev: lekovec – lekovka, microsoftovec – microsoftovka, novorevijaš – novorevijašinja, siolovec – siolovka, pilovec – pilovka, večerovec – večerovka;
e) oboroženih in tajnih skupin: alkaidovec – alkaidovka, hamasovec – hamasovka, kforjevec – kforjevka, maistrovec, udbovec – udbovka;
f) drugih skupin: aleksandrinka, freudovec – freudovka, milenijec – milenijka.
Poimenovanja pripadnikov po barvi kože, ki so bila v pravopisih uvrščena med poimenovanja po t. i. rasni pripadnosti (npr. belec – belka, kavkazijec – kavkazijka), so kot vrstna poimenovanja pisana z malo začetnico.
O prekrivnosti poimenovanj za pripadnike ver in imen za pripadnike narodov glej poglavje »Prebivalska imena« (Velika in mala začetnica).
Posebnosti
Z malo začetnico pišemo časovne opredelitve, tj. poimenovanja
a) dnevov in mesecev: ponedeljek, sobota; avgust, mali traven, rožnik;
b) državnih in verskih praznikov: dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti, praznik dela; božič, pepelnica, velika noč; hanuka, ramadan/ramazan;
c) posebnih datumov: novo leto, silvestrovo, martinovo;
č) mednarodnih, priložnostnih ali spominskih dnevov, mesecev, tednov in let: dan spomina na žrtve holokavsta, mednarodni dan maternega jezika, svetovni dan čebel; teden razoroževanja; mednarodni mesec boja proti raku dojk; leto mladih, mednarodno leto zdravja rastlin.
Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: dan Rudolfa Maistra, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan Zemlje. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Prešernov dan; Marijino vnebovzetje (nasproti veliki šmaren ali velika maša ali velika gospojnica); Martinova sobota, Silvestrov večer (nasproti silvestrovo) in Vidov dan.
O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili -ov/-ev ali -in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).
V zasebnem pisanju se namesto male začetnice pogosto uporablja velika začetnica, še zlasti v voščilih ob verskih praznikih.
Z malo začetnico (razen morebitne lastnoimenske sestavine) pišemo poimenovanja različnih zgodovinskih dogodkov, ki so opisnega značaja, nastala pogosto v poznejšem obdobju. Sem uvrščamo poimenovanja
a) vojn, bitk in front: balkanske vojne, desetdnevna vojna, druga svetovna vojna, osamosvojitvena vojna, tridesetletna vojna, trojanska vojna, zalivska vojna; bitka pri Termopilah, kosovska bitka; soška fronta;
b) vstaj in revolucij: arabska pomlad, ilindenska vstaja, varšavska vstaja; francoska revolucija, marčna revolucija, oktobrska revolucija;
c) drugih zgodovinskih dogodkov: brexit, dachavski procesi, daytonski mir, drugi vatikanski koncil, ljubljanski kongres, nürnberški procesi, tridentinski koncil, vižmarski tabor.
Z veliko začetnico pišemo lastna imena v zvezah, s katerimi poimenujemo zgodovinske dogodke (bitka za Midway, mirovna konferenca v Brest‑Litovsku, obleganje Leningrada), in svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Friedjungov proces, Marshallov plan, Nagodetov proces.
Od poimenovanj dogodkov (vestfalska konferenca, mirovna konferenca v Versaillesu ali versajski mir) je treba ločiti listine, pogodbe, premirja, ki so uradni dokumenti in so zato stvarna lastna imena: Brest‑litovski mir, Versajski mir, Vestfalski mir (mirovne pogodbe). Podobno Lizbonska pogodba, Trianonska pogodba.
Z malo začetnico pišemo poimenovanja
a) nagrad, priznanj in odlikovanj: kresnik, grammy, viktor, zlata palma; priznanje za hrabrost; medalja za hrabrost, srebrni red za zasluge;
b) častnih nazivov: častni meščan – častna meščanka, kralj cvička, vinska kraljica, prometej znanosti;
c) športnih trofej: olimpijska zlata medalja, veliki kristalni globus, zlata lisica.
Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, jo pišemo z veliko začetnico: nagrada Saharova, plaketa mesta Ljubljane, red generala Maistra; kralj Krvavca, miss Slovenije. Z veliko začetnico pišemo svojilne pridevnike v poimenovanjih nagrad, priznanj ipd.: Bloudkova plaketa, Borštnikov prstan, Ježkova nagrada, Vegovo priznanje, Unicefov ambasador in nagrada Prešernovega sklada.
Od poimenovanj nagrad ipd. ločimo pogosto enakozvočna imena prireditev, ki jih pišemo z veliko začetnico: Zlata lisica (nagrado pišemo z malo začetnico: zlata lisica).
O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja umetnostnih in filozofskih smeri (ekspresionizem, moderna, renesansa), političnih gibanj (bonapartizem, golizem, janzenizem, peronizem, sionizem), verskih gibanj (anglikanstvo, budizem) ter drugih nazorov in gibanj (darvinizem, ilirizem).
Poimenovanja jedi niso lastna imena, pišemo jih z malo začetnico: goveja juha, idrijski žlikrofi, potica, prekmurska gibanica.
Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, ga pišemo z veliko začetnico: goveji file Stroganov, hruška lepe Helene, pečenka Wellington. Enako velja za pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in, izpeljane iz lastnih imen: Melbina breskev, Prešernove kroglice.
Posebnost
Izlastnoimenski pridevniki, ki se ustalijo v podomačenem zapisu, so zapisani z malo začetnico, npr. Kneippova kava nasproti knajpova kava.
O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja športnih iger in disciplin (kriket, mali nogomet, ragbi, šah, vaterpolo), športnih prireditev (atletski miting, igre brez meja, olimpijske igre) in družabnih iger (človek, ne jezi se, domine, gnilo jajce, mikado, mlin, ristanc, spomin).
Če je v poimenovanju igre lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: igrati se kavboje in Indijance, karte za črnega Petra.
Posebnosti
O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).
V spletnih naslovih vse enote zapisujemo z malo začetnico, čeprav so med njimi tudi lastna imena (http://www.gorenje.si/). Tako se je uveljavilo tudi v elektronskih naslovih: france.kuhar@siol.net.
S samimi malimi črkami pišemo kratice in okrajšave iz računalniškega jezika, ki označujejo
a) spletne domene: .si (< Slovenija), .org (< organizacija), .com (< company, podjetje);
b) vrste dokumentov: .doc (< document), .pdf (< portable document format).
Tudi zapisi enot v računalniških programih so pisani s samimi malimi črkami: </script></div>.
Pri nekaterih besedah se velika začetnica iz podstave (McCarthy, McDonald’s; PostScript, EasyWriter; InterCity, AirBeletrina) ohrani tudi v novonastali tvorjenki in formulah: McDonald’sov hamburger, InterCityjev vlak, NaCl.
V nekaterih, zlasti stvarnih imenih se pojavlja zapis z malo, in sicer s črkama e in i na prvem mestu: eVsebine, eDavki, eZdravstvo, eBay; iRazglednica, iPhone. V teh primerih črki e in i nadomeščata pridevnike elektronski in spletni oziroma internetni. V novejših besedilih pa je namesto črk e ali i uporabljena tudi kaka druga črka, zgolj po analogiji: Portal zVem omogoča dostop do storitev eRecept in eNaročanje.
Raba male začetnice namesto velike in velike začetnice sredi besede je povezana z željo po opaznosti poimenovanja in stiliziranju, zlasti v oglasnih besedilih (EasyJet, sLOVEnija, JezikOvnoTehnološki Abonma– JOTA).
O mali začetnici na začetku povedi glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).
O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).
Okrajšane besede načeloma ohranijo začetnico, na primer pr. Kr. (< pred Kristusom), Ur. l. (< Uradni list). Pri nekaterih prevzetih okrajšavah je zapis male ali velike začetnice neodvisen od zapisa v neokrajšani besedi, na primer: P. S. (< post scriptum ‘pripis’), A. D. (< anno Domini ‘v letu Gospodovem’), A. M. (< air mail ‘letalska pošta’), N. N. (< nomen nescio ‘neznan’).
Pravopisno pravilo za pisanje neprvih sestavin v zemljepisnih imenih (člen 61) določa, da te v krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih pa z malo začetnico (Bukov vrh). Zapis nekrajevnih imen (predvsem imen vzpetin in gora), ki ne sledijo predstavljenemu mehanizmu, ureja pravopisno pravilo v členu 62:
Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Stog), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Rokav, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Veliko Kladivo, Malo Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Kočevski Rog; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik.
Zbirka »Neprve sestavine zemljepisnih imen« vsebuje nabor 212 besed ali zvez (severna stena, vinska pot), ki se pojavljajo kot neprve v 837 nekrajevnih in krajevnih imenih in so posledično pisane z veliko ali malo začetnico. Razlage teh besed so povzete ali po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ali področnih terminoloških slovarjih na portalu Fran, nekatere pa je oblikovala delovna skupina. Če oznako vira v oklepaju za razlago spremlja zvezdica, je bila uporabljena razlaga malenkostno spremenjena, npr. beseda slap je v SSKJ razložena kot »večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča«, v zbirki pa kot »večja količina v loku padajoče vode«. Če se neprva sestavina pojavlja v geografskem pomenu zgolj v lastnem imenu, je razlaga uvedena s pojasnilom »v lastnih imenih«. Razlagi v razdelku krajevno in/ali nekrajevno ime sledi navedba imen, ki so bila izbrana kot najpogostejše pojavitve v besedilnem korpusu Gigafida 2.0 in Slovarju slovenskih eksonimov (2013). Če ime ne označuje zemljepisne danosti, ki bi bila pomensko prekrivna s pomenom neprva sestavina, imenu sledi identifikacijska umestitev, zapisana med pokončnicama. Npr. beseda graben je razložena kot »manjša ozka dolina s strmimi pobočji«, v zvezi, ki je zemljepisno lastno ime, pa je Mačkov graben ime potoka. V zbirko niso vključene enote državne ali pokrajinske uprave, ki jih uvrščamo med stvarna imena (npr. pokrajina, provinca, vojvodina), razen če so del zemljepisnega imena (npr. imena države ali zvezne države).
Namen zbirke je torej uporabniku pravopisnega priročnika osvetliti razmerja med pomenom geografskih izrazov in občnih poimenovanj (ki imajo lahko tudi geografski pomen) ter imeni, v katerih ti izrazi ali besede nastopajo.
Legenda:
GTS = Geografski terminološki slovar
UTS = Urbanistični terminološki slovar
PnTS = Planinski terminološki slovar
PrTS = Pravni terminološki slovar
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika
***
NEKRAJEVNO IME:Peta avenija, Madisonova avenija
Glede besed in besednih zvez noben jezik ni samozadosten. Tudi slovenščina iz drugih jezikov prevzema tako občna poimenovanja kot lastna imena. Take besede in besedne zveze imenujemo prevzete, npr. avtomobil, banka, disk, kultura, vinjeta; pro bono, au pair, lingua franca – Darwin, Kuba, Lyon, New York, Steward, Stockholm, Tolstoj, Ženeva. Zavedanje prevzetosti je različno: odvisno je od jezika, iz katerega smo izraz prevzeli, in od časa, ki je pretekel od prevzema.
Posebnost
V slovenski knjižni jezik vključujemo tudi besede iz slovenskih narečij, ki jih izgovorno prilagajamo v skladu s knjižnojezikovnim sistemom, pri imenih pa pri naglasnem mestu sledimo načelu regionalnosti (Alèš in Áleš).
Ne prevzemamo le besed in besednih zvez, temveč tudi dele besed, npr. predpone (anti.., de.., pro.., trans..). Iz prevzetih besed ali njihovih delov in domačih obrazil tvorimo v slovenskem knjižnem jeziku tudi nadaljnja nova poimenovanja: anonimizirati, nietzschejanec/ničejanec, orwellovstvo; proaktiven ipd.
Besede pisno domačimo v skladu z njihovo govorno uresničitvijo v slovenskem knjižnem jeziku. Z vidika pisne podomačenosti ločimo
a) nepodomačene zapise: adagio, brexit, new age; John, Molière, San Diego, Shakespeare, Tübingen;
b) podomačene zapise: pica, pirsing, suši; Ezop, Kleopatra, Provansa, Singapur, Teksas, Varšava.
Posebnost
Nekatere besede in besedne zveze uporabljamo le v podomačeni obliki (kamion, sendvič), druge v obeh (džins in jeans, gvarana in guarana, katering/ketering in catering; Kalvin in Calvin, Dirka po Italiji in Giro d’Italia), tretje so le nepodomačene (outlet, capriccio) ali pa se v zapisu ne ločijo od izvirnika (blog, fjord; Berlin, London).
Tako pisno nepodomačene kot pisno podomačene besede in besedne zveze v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi prilagajamo slovenščini, to pomeni, da jih uporabljamo v besedilih po zakonitostih slovenskega knjižnega jezika.
Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo.
Za nova občna poimenovanja in za nekatere skupine lastnih imen, katerih sestavina je občno poimenovanje, je najbolj zaželeno, da jih prevedemo ali da tvorimo novo poimenovanje, npr. delavnica (angl. workshop), krpanka (angl. patchwork), računalnik (angl. computer); deskanje na snegu (angl. snowboarding); Brandenburška vrata (nem. Brandenburger Tor).
Če se ob slovenskih izrazih (igričar, obvod, znamčenje) kot sopomenke uveljavijo podomačeni ali nepodomačeni prevzeti izrazi (gamer/gejmer, bypass/bajpas, branding/brending), je njihova raba pogosto žargonska ali slengovska.
O prilagoditvah izgovora in zapisa glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.
Največ občnoimenskih poimenovanj je pisno podomačenih. Pogosto se njihove prevzetosti ne zavedamo več: alergija, estetika, funt šterling, šampon.
Kadar občna poimenovanja prečrkujemo iz nelatiničnih pisav (kazačok), tudi tistih, za katere so sprejete uradne mednarodne različice latiničnih zapisov, jih praviloma pišemo le podomačeno (cunami, feng šuj, suši).
Posebnosti
O zapisu simbolov pri merskih enotah glej poglavje »Simboli« (Krajšave).
Pri nekaterih izrazih se proces pisne podomačitve ne izpelje in beseda ali besedna zveza ohrani izvirni zapis, posloveni se le v izgovoru in oblikah ter besedotvorno in skladenjsko: outlet [áu̯tlet], rod. ed. outleta [áu̯tleta]; copywriter [kôpirájter], rod. ed. copywriterja [kôpirájterja], svoj. prid. copywriterjev 
Razlogi za ohranjanje izvirnega zapisa so različni. Najpogosteje ohranjajo zapis tiste besede in besedne zveze, ki jih zaradi naglasnih, glasovnih ali zapisovalnih posebnosti izvornega jezika težje pisno podomačujemo (au pair, jet set, mainstream, nouveau riche, underground), ali tiste, pri katerih so družbene okoliščine rabe teh enot bolj naklonjene nepodomačenemu zapisu, npr. v nekaterih strokah (bitcoin, equity), športnih disciplinah (birdie, futsal, paintball, skijöring), pri poimenovanjih nekaterih vrst rastlin oziroma vinskih sort, pasem (beaujolais, chardonnay, mutsu, sauvignon; airedalle terrier, beagle, ragdoll) in pri nekaterih uveljavljenih strokovnih izrazih (commedia dell’arte, curriculum vitae, de facto, fin de siècle, modus operandi, vox populi).
Citatne imenujemo tiste besedne zveze in povedi, ki jih uporabljamo v posebnih okoliščinah (npr. v znanstvenih in publicističnih besedilih): urbi et orbi ‘mestu in svetu’; Panta rhei. ‘Vse teče’; C’est la vie. ‘Takšno je življenje’; Take it easy. ‘Pomiri se’.
Posebnosti
O pregibanju nepodomačeno zapisanih zvez iz latinščine (alma mater, Homo sapiens) glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Podomačevanje tujih lastnih imen je odvisno od izvorne pisave (latinična ali nelatinična pisava ali nelatinična z uradno mednarodno različico v latinični pisavi), časa prevzema in razširjenosti imena v slovenščini. Prevzeta lastna imena obravnavamo različno glede na stopnjo podomačitve oziroma prevajanja (pisno nepodomačena, pisno podomačena, prevedena, slovenska namesto neslovenskih) in v okviru tega glede na vrsto lastnega imena (imena bitij ter zemljepisna ali stvarna imena). Predvsem pri zemljepisnih imenih na podomačevanje vpliva tudi eno- oziroma večbesednost imena.
Največ prevzetih lastnih imen je pisno nepodomačenih: ohranjajo izvirni zapis, slovenimo pa jih v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi: Bush [búš], rod. ed. Busha [búša], svoj. prid. Bushev 
Pisno podomačena lastna imena so zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora tudi v zapisu popolnoma poslovenjena imena. Domačimo jih glede na izgovor, torej poiščemo njihove glasovno ustrezne zapise v slovenščini: Klio (lat. Clio), Plavt (lat. Plautus), Pariz (franc. Paris), Sorbona (franc. la Sorbonne).
O oblikoslovnih spremembah in prilagoditvah pri prevzetih lastnih imenih glej poglavje »Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij«.
Če je ime sestavljeno iz lastnega imena in občnega poimenovanja, lastno ime podomačimo, občno prvino pa prevedemo: Niagarski slapovi (angl. Niagara Falls).
Prevajamo vzdevke (Rdečebradec) in stalne pridevke v imenih zgodovinskih oseb (Magnus Zakonodajalec, Pipin Mali) ter domišljijska imena (Špicparkeljc). V večbesednih imenih, zlasti zemljepisnih in stvarnih, prevajamo občnoimenske sestavine, lastnoimenske pa zgolj prilagodimo slovenščini (Novi južni Wales, Skalno gorovje; Evropska komisija, Lizbonska pogodba).
Namesto neslovenskih imen uporabljamo njihove slovenske ustreznice pri zgodovinskih imenih nekaterih vladarjev in papežev (Jožef II., Frančišek), nekaterih uveljavljenih starejših imenih za zemljepisne danosti (Carigrad, Dunaj) in imenih z dvojezičnih območij zunaj Republike Slovenije (Doberdob, Monošter, Pliberk).
O prevzemanju imen iz nelatiničnih pisav glej poglavje »Prečrkovanje lastnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze) in preglednice za posamezne jezike.
Pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen načeloma ohranjamo nepodomačeno, jih pa podomačujemo izgovorno, oblikoslovno in skladenjsko: Sandro Botticelli, Charlie Chaplin, J. M. Coetzee, Bob Dylan, Selma Lagerlöf.
Posebnost
Priimki posameznih zgodovinskih osebnosti so bili v preteklosti pogosto slovenjeni, danes poleg podomačenih zapisujemo tudi izvirno zapisane različice: Janez Vajkard Valvasor (Valvazor), Martin Luther (Luter), Jean Calvin (Kalvin), Francesco Petrarca (Petrarka), Galileo Galilei (Galilej), Mahatma Gandhi (Gandi).
Podomačujemo osebna imena različnih skupin:
Posebnosti
V podomačeni obliki uporabljamo prebivalska imena, in sicer
Posebnost
Redko podomačujemo imena prebivalcev naselij ali pokrajin, če izvirno ime ni podomačeno, npr. Valižan ‘prebivalec Walesa’.
Večina zgodovinskih vladarskih imen (pogosto pa tudi imen bolj znanih pripadnikov članov vladarskih rodbin) je pisno podomačena ali pa je namesto izvirnega uporabljeno slovensko ime: Artur (angl. Arthur), Elizabeta (angl. Elisabeth), Franc Jožef I. (nem. Franz Joseph I.), Jožef II. (nem. Joseph II.), Jurij VI. (angl. George VI), Karel Gustav (šved. Carl Gustaf), Ludvik (fr. Louis; nem. Ludwig), Viljem (nem. Wilhelm); Franc Ferdinand (nem. Franz Ferdinand), Evgen (it. Eugenio).
V sodobnosti tudi pri bolj znanih nosilcih vladarskih nazivov imen ne podomačujemo, še zlasti če imena nimajo slovenske različice (Manuel, Harry) ali pa ta v slovenščini ni uveljavljena (Beatrix/Beatrika, Leticija/Letizia). Ustaljenih nepodomačenih imen ne spreminjamo (Pedro, Juan Carlos).
Imena papežev in svetnikov podomačujemo ali uporabimo slovensko različico imena: Frančišek (lat. Franciscus), Janez Pavel II. (lat. Ioannes Paulus secundus), Pij (lat. Pius); Kvirijak (lat. Quiriacus); Avguštin (lat. Augustinus), Atanazij (gr. Athanásios), Malahija (lat. Malachias), Hema/Ema Krška, Uršula.
Posebnosti
Prevajamo tri skupine imen bitij, in sicer
O kategorijah psevdonimov, vzdevkov in umetniških imen glej poglavje »Imena bitij« (Velika in mala začetnica).
Krajevna imena večinoma ohranjajo izvirno pisno podobo, ne glede na to, ali so eno‑ ali večbesedna (Köln, Stockholm; Los Angeles, Santa Cruz), in ne glede na to, ali sestojijo iz občnih poimenovanj in predlogov ali veznikov, ki bi jih lahko prevajali (Mariánské Lázně, New York, Rio de Janeiro).
Posebnost
V večbesednih krajevnih imenih razlikovalna določila ali lastnoimenske sestavine prevajamo zelo redko: Frankfurt ob Majni (nem. Frankfurt am Main), Dunajsko Novo Mesto (nem. Wiener Neustadt), Stara Nova Vas (nem. Altneudörfl).
V podomačeni obliki uporabljamo imena bolj znanih mest, ki smo jih zaradi kulturne ali zgodovinske povezanosti ali drugih razlogov v preteklosti že poslovenili: Bruselj, Firence, Jeruzalem, Krakov, Lizbona, Lozana, Luksemburg, Pariz, Praga, Varšava, Ženeva.
Med pisno podomačena krajevna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen: London [lóndon], angl. [lándən]; Madrid 
Posebnosti
Nekatere bolj znane ali bližnje kraje poimenujemo z uveljavljenimi slovenskimi imeni, ki so se izoblikovala skozi zgodovino, npr. Benetke, Carigrad, Dunaj, Pulj, Reka, Rim, Solun, Videm.
Slovenska zemljepisna imena na dvo‑ ali večjezičnih področjih zunaj meja Republike Slovenije uporabljamo v slovenskih besedilih samostojno: Beljak, Celovec, Čeber, Čedad, Gornji Senik, Kotmara vas, Oglej, Sovodenj, Tablja, Žabnice.
V posebnih položajih ali ob tujih imenih uporabljamo slovenska imena ob tujih s poševnico: Beljak/Villach, Celovec/Klagenfurt, Čeber/Čabar, Čedad / Cividale del Friuli, Gornji Senik / Felsőszölnök, Kotmara vas / Köttmannsdorf, Lendava/Lendva, Oglej/Aquilea, Sovodenj/Gmünd, Tablja/Pontebba, Žabnice/Camporosso.
V zamejstvu je raba slovenskih imen, zlasti v manjšinskih medijih, odvisna od lokalne rabe. Slovenci v Italiji na primer uporabljajo namesto mednarodnih in v Sloveniji uveljavljenih imen Torino in Milano podomačeni različici Turin in Milan.
O rabi poševnice glej poglavje »Poševnica« (Ločila).
Praviloma vsa zemljepisna nekrajevna imena podomačujemo, a je raba podomačenih oblik pri nekaterih imenih obvezna (npr. države, celine, oceani), pri manj znanih pa zgolj priporočljiva.
V večbesednih nekrajevnih imenih prevajamo občna poimenovanja (npr. angl. street > ulica, rus. doroga > cesta, it. lago > jezero, nem. am > ob), tvorjenke iz lastnih imen pa, npr. pred obrazilom ‑ski, prilagajamo slovenščini, npr. bolonjski (< Bologna) ali Pustriška dolina (nem. Pustertal). Nekatera imena so v celoti prevedena, če je ime sestavljeno iz dveh ali več občnoimenskih sestavin: Rt dobrega upanja (afrikan. Kaap die Goeie Hoop), Obala popra (fr. Côte du Poivre), Veliki koralni greben (angl. Great Barrier Reef).
Skupine nekrajevnih imen, ki jih podomačujemo, so
Slovenske različice uradnih imen držav, ki so prikazane v pravopisnem slovarju, so prevodi in prilagoditve različic v standardu ISO. Njihova raba v uradnih besedilih je zavezujoča, npr. Češka, Belgija (kratko ime, uradno kratko ime); Češka republika, Kraljevina Belgija (uradno polno ime)
Zaradi lažje identifikacije pri imenih z dvo- ali večjezičnih področij v besedilu lahko opozorimo na različna jezikovna izhodišča s pojasnilom v oklepaju, npr. avtonomna pokrajina Bocen (nem. Bozen, it. Bolzano), Kanalska dolina (it. Val Canale / nem. Kanaltal / furl. Valcjanal). Slovenska imena za zemljepisne enote na dvo- ali večjezičnih področjih so lahko tudi različna, v rabi v slovenskih besedilih pa so enakovredna, npr. Južna Tirolska (nem. Südtirol) in Zgornje Poadižje (it. Alto Adige).
Od ustaljenosti v rabi in možnosti nedvoumne identifikacije prevedenega imena je odvisno prevzemanje
Če je podomačevanje oteženo, ker je sodobna raba imena oddaljena od prvotnega pomena sestavin ali bi bila slovenščini ustrezna tvorjenka nenavadna, si pri vključevanju v besedilo pomagamo z vrstnim določilom pred imenom, npr. trg Covent Garden, dvorana Concertgebouw.
Posebnosti
O kategorijah nekrajevnih imen glej poglavje »Zemljepisna imena« (Velika in mala začetnica).
O standardiziranih različicah imen držav glej pravopisni slovar.
V izvirni obliki ohranjamo naslednje skupine stvarnih lastnih imen
Pri nekaterih imenih časopisov in revij se člen na začetku imena pogosto izpušča, npr. Guardian, New York Times, Spiegel.
Ob znanstvenih latinskih in polatinjenih imenih živali in rastlin zapisujemo tudi slovenske ustreznice, če te obstajajo, npr. Matricaria chamommilla (kamilica), Primula carniolica (kranjski jeglič). Taksonomska imena pogosto niso prevodi, temveč domača imena: Lilium candidum (alojzijeva/Alojzijeva lilija).
Prevajamo različne skupine stvarnih imen, in sicer imena besedil, naslove oziroma imena knjig, filmov, predstav, bolj znanih skladb, slik, kipov, spomenikov, arhitekturnih in drugih umetniških stvaritev ter imena zakonov, listin, pogodb, uredb, pri čemer tvorjenke iz lastnih imen v večbesednih imenih prilagajamo slovenščini:
– Avignonske gospodične (franc. Les Demoiselles d’Avignon), Božanska komedija (it. La Divina commedia), Boter (angl. The Godfather), Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte), Madžarska rapsodija (nem. Ungarische Rhapsodie), Mislec (franc. Le Penseur), Sen kresne noči (angl. A Midsummer Night’s Dream);
– Ameriška deklaracija o neodvisnosti (angl. United States Declaration of Independence), Avstrijska državna pogodba (nem. Österreichischer Staatsvertrag), Kjotski protokol (angl. Kyoto Protocol), Lizbonska pogodba (angl. Treaty of Lisbon).
Pogosto prevajamo tudi
Imena (mednarodnih) projektov, programov in pobud (Erasmus, eTwinning, New Deal) je mogoče tudi sloveniti, če so sestavljena iz prvotnih občnih poimenovanj, sicer pa le tiste njihove dele, ki so občni, npr. eContent (eVsebine), GreenBuilding (Zelena zgradba), GreenLight (Zelena svetloba), Horizon 2020 (Obzorje 2020). Dokler se ta imena uradno ne uveljavijo, domačo ali tujo različico v besedilu navajamo v oklepaju.
Kratice, nastale iz imen organizacij, ustanov in državnih tvorb, ponavadi prevajamo, npr. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), tako še OZN (UN), ZDA (USA), lahko pa sledijo izvirnim imenom in jih ne prevajamo, npr. Mednarodni denarni sklad (IMF).
Pri imenih, prepisanih iz nelatiničnih pisav, se ravnamo po sprejetih pravilih mednarodnih latiničnih prečrkovanj, npr. kitajska imena pišemo po pinjinu (Liu Xiaobo [ljú šjáu̯bó]), japonska po Hepburnovem sistemu (Ishiguro [išigúro]), korejska po sistemu Revised Romanization (RR) iz leta 2015 (Gwangju [gu̯ángdžú] in [gvángdžú]). Če takih priporočil ni, imena prečrkujemo s črkovnimi ustrezniki, ki so najbližji glasovom.
Posebnosti
Posamezniki lahko svoje ime zapisujejo v skladu s prakso, uveljavljeno za njihovo ime, tj. bodisi po mednarodnem (Ida Rubinstein) ali fonetičnem (Ida Rubinštejn) prečrkovanju.
V stalnih besednih zvezah so se uveljavili tudi zapisi, ki niso povsem prekrivni s sodobnimi prečrkovalnimi praksami, a jih zaradi uveljavljenosti ohranjamo v ustaljeni obliki. Za ruščino se je namesto Potjomkin ustalilo Potemkin – Potemkinova vas.
O posebnostih prečrkovanja imen iz nelatiničnih pisav glej preglednice za posamezne jezike.
Urejevalniki besedil ponujajo črke z ločevalnimi ali diakritičnimi znamenji, npr. ⟨å⟩, ⟨ą⟩, ⟨ü⟩, ⟨ö⟩, ⟨ø⟩, ⟨ç⟩, ⟨ł⟩, ⟨ś⟩, in posebne črke, npr. ⟨ß⟩, ter združeni črki oziroma ligaturi ⟨œ⟩, ⟨æ⟩. Pri pisno nepodomačenih prevzetih besedah in besednih zvezah puščamo vse prvine latiničnih pisav nespremenjene, tj. pišemo jih z vsemi ločevalnimi znamenji: à la carte, Almodóvar, Ampère, Čelakovský, Esterházy, fin de siècle.
Posebnost
Če ime zapišemo s tujo črko ali ločevalnim znamenjem, to ohranjamo tudi v tvorjenkah iz tega imena, npr. Braşov – braşovski – Braşovčan – Braşovčanka; Citroën – Citroënov; Mérida – Méridska Kordiljera.
Zapis poenostavljamo, kadar nimamo možnosti zapisa s posebnimi ali ločevalnimi znamenji. Takrat ločevalna znamenja opustimo (Academie française > Academie francaise, Camões > Camoes, Comăneci > Comaneci, L’Oréal > L’Oreal) ali pa jih zamenjamo tako, da zapis ustreza glasovni uresničitvi oziroma načelom tipografskega prilagajanja tujih črk in opuščanja ločevalnih znamenj (Dąbrowska > Dombrowska, Wałęsa > Walensa).
O ustreznicah posebnih črk oziroma črk z ločevalnimi znamenji glej prilogo »Tipografske zamenjave«.
Če imen ne prevajamo, pri prevzemanju ohranjamo izvirno začetnico, npr. Sierra Nevada. Pri prevedenih imenih se pri zapisovanju začetnice ravnamo po načelih slovenskega pravopisa za slovenska imena, npr. Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization). Načeloma ohranjamo tudi ločila, uporabljena v imenih, ki jih prenašamo na nadaljnje tvorjenke: npr. Baden‑Baden, rod. ed. Baden‑Badna, preb. Baden‑Badenčan, vrst. prid. baden‑badenski, vendar Val d’Isère, preb. Valdisèrčan, vrst. prid. valdisèrski.
O ohranjanju ločil pri tvorjenkah glej poglavje o besedotvorju.
V slovenski knjižni jezik prevzete besede izgovarjamo z glasovi in naglasom slovenskega knjižnega jezika, pri čemer mesto naglasa iz izvornega jezika načeloma ohranjamo. Pri zapisovanju izgovora uporabljamo specifična slovenska naglasna znamenja, ki zaznamujejo naglašenost in mesto naglasa, pri e in o pa tudi ožino oziroma širino.
Tuje glasove zamenjujemo z najbližjimi slovenskimi knjižnimi, zato opuščamo vse vrste modifikacij pri zaokroženih, nosnih, mehčanih in mehkih soglasnikih ter pri posebnih glasovih.
Pri zaokroženih samoglasnikih, zapisanih z različnimi črkami, so podomačitve različne:
a) črko ü izgovorimo kot [i] – München [mínhən];
b) črko ö izgovorimo kot [e] – Röntgen [réndgen];
c) črko ö pred r izgovorimo v starejših prevzetih besedah vedno kot široki e (Förster [fêrster]), danes pa jo govorci v vseh prevzetih besedah izgovarjajo tudi kot polglasnik, ki v primerjavi z ö nima zaokroženih ustnic, npr. Jörg 
Namesto nosnih samoglasnikov, ki jih slovenski knjižni jezik ne pozna, ob samoglasniku načeloma izgovorimo zvočnik n ali m: Macron [makrón].
Mehčanih in mehkih soglasnikov pred samoglasniki ne izgovarjamo, temveč mehčanje nakazujemo z j, npr. Němcová [njémcova in némcova], ali pa jih izgovarjamo trdo, npr. Karađorđević [karadžórdževič].
Posebne vrste zapornikov ali pripornikov izgovarjamo z glasovi, približanimi slovenskim knjižnim, npr. angleški /θ/ v imenu Elizabeth nadomesti slovenski /t/ – [elízabet].
Če ne gre za običajne meje besed ali besednih delov, pri katerih so tudi v slovenščini mogoči t. i. dolgi soglasniki (med delom, oddati, superrevizija), vse tuje dolge soglasnike izgovarjamo navadno, npr. allegro [alégro], Barilla [baríla], Schwann [šván].
Pri prevzetih besedah upoštevamo slovenska pravila o prilikovanju glasov: Goldsmith [gôu̯ltsmit] in ne [gôu̯ldsmit].
Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Zvočnik v ter zveneče in nezveneče nezvočniške variante izgovarjamo kakor v navadnih slovenskih besedah, in sicer pred samoglasnikom izgovarjamo zobnoustnično varianto, tj. osnovno varianto: Warhol [vórhol], Wilde 
Pri prevzemanju iz nekaterih jezikov se poleg zobnoustničnega izgovora fonema /v/ pred samoglasnikom v istem zlogu pojavlja dvoustnični izgovor: Juan [hu̯án], Le Puy [lə pu̯í], Gwangju [gu̯ángdžú].
Če je prevzeta beseda zapisana tudi podomačeno, se črka v izgovarja samo zobnoustnično: Gvatemala, gverila, Gvido, Francoska Gvajana idr.
Vse tri dvoustnično izgovarjane različice fonema /v/, tj. [u̯], [w] in [ʍ], so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane z istim znakom, in sicer u̯.
Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Mesto naglasa v prevzetih besedah načeloma ohranjamo, naj gre v tujih jezikih za prosti ali stalni naglas. V francoščini je naglas na zadnjem zlogu, v madžarščini, češčini, finščini na prvem, v poljščini na predzadnjem zlogu itd. Ne prevzemamo pa tujih tonemov, npr. srbsko‑hrvaških, kitajskih ali nordijskih.
Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Naglašeni samoglasniki so načeloma dolgi, naglašena e in o pa sta tako pri prevzetih kot novotvorjenih besedah praviloma ozka in ju v slovenščini označujemo z ostrivcem, ki pomeni mesto naglasa, dolžino samoglasnika in kakovost – ožino: Edward 
Vedno izgovarjamo široko
a) naglašeni e pred glasom j: ideja [idêja], Keynes [kêjns];
b) naglašeni o pred glasom v: Bowie [bôvi], Lvov 
c) naglašeni e pred črko r v prevzetih besedah: Harry [hêri].
Posebnosti
O izgovoru naglašenih e in o oziroma o odstopanjih od predstavljenih načel pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Polglasnik je v slovenščini zapisan s črko e ali nima črke, v prevzetih besedah pa je zapisan z različnimi črkami, npr. Curtis [kə̀rtis], Deneuve 
V imenih iz azijskih jezikov ohranjamo tudi naglašene končniške polglasnike v zadnjem zlogu, npr. Li He [lí hə̀]. Ti naglašeni polglasniki se ohranjajo tudi pri pregibanju: Yan Lianke [ján ljênkə̀], rod. ed. Yan Liankeja [ján ljênkə̀ja].
Posebnosti
O polglasniku v slovenščini glej poglavje »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris).
O tvorjenkah iz prevzetih besed (npr. Biarritz – biariški, Bonn – bonski, Comte – Comtov, Laplace – Laplaceov, Sevilla – seviljski) glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Enako kot pri prevzetih besedah se ravnamo tudi pri slovenskih imenih in priimkih, v katerih se ohranja mesto naglasa, značilno za regijo in glede na družinski izgovor, npr. Áleš in Alèš, Pléterski in Pletêrski, Vŕšič in Vršíč.
Naglašena e in o sta načeloma izgovorjena ozko (Péterka), če jima sledijo r ali j oziroma v, pa široko (Jêrnej in Jernêj, Kôvačič in Kováčič).
Posebnosti
Če posameznik želi ohraniti naglas imena, kot ga je vajen iz svojega okolja, je v javnih komunikacijskih situacijah tudi to ustrezno, npr. Álojz in Alójz, Mártin in Martín, Támara in Tamára.
Načelo regionalnosti velja tudi za zemljepisna imena, npr. Mačkôvec (vsi kraji na Dolenjskem); Máčkovec (pri Kočevju oziroma Čakovcu), Mačkôvci (v Prekmurju); Múrska Sóbota; Rádenci (na obrobju Slovenskih goric) in Radénci (ob Kolpi); Tŕnovo (pri Laškem) in Trnôvo (v Ljubljani in pri Novi Gorici); Vélika Gôrica (na Hrvaškem) in Nôva Goríca; Vélika Nédelja.
Pri prevzemanju iz drugih jezikov samostalniki, tudi lastna imena, lahko izgubijo prvotne slovnične lastnosti. Slovnični spol rojstnih imen se ravna po naravnem spolu, priimki so večinoma moškega spola.
Zemljepisna imena lahko spremenijo
Posebnost
Pri zemljepisnih imenih iz bližnjih okolij se v slovenščini pogosteje ohranjajo slovnične kategorije iz izvirnega jezika, ki jih obravnavamo kot dvojnice, npr. hrv. Pučišća, s. sp. mest. mn. v Pučišćih (tudi s. sp. mest. ed. v Pučišću); srb.Užice – v Užicu (s. sp. mest. ed.) / v Užicah (ž. sp. mest. mn.).
Občna poimenovanja oblikoslovno prevzemamo glede na izrazno podobno oziroma glede na končaj. Največ prevzetih poimenovanj je moškega spola, le izjemoma so srednjega, npr. gr. karitas, ž. sp. – slov. karitas, m. ali ž. sp.; franc. la chanson, ž. sp. – slov. šanson, m. sp. Pogosto so moškega spola tudi samostalniki z neznačilnimi moškimi končnicami ‑e (finale), 
Piko (.) najpogosteje uporabljamo kot levostično končno stavčno ločilo. Zapisujemo jo na koncu pripovednih povedi:
Korenine rastlin rastejo različno globoko
Posebnosti
Glej tudi poglavji »Ločila pri citiranju povedi znotraj druge povedi« in »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.
Pri podredjih končno ločilo določa glavni stavek. Piko zato pišemo na koncu zložene povedi, tudi kadar pripovednemu glavnemu stavku sledi odvisnik z vprašalnim ali velelnim skladenjskim naklonom:
Zanima nas, ali bi podprli pobudo za zvišanje minimalne plače
Glej poglavja »Klicaj«, »Podpičje«, »Pomišljaj«, »Dvopičje«, »Tri pike«.
Končne pike ne pišemo na koncu povedi, ki so po funkciji
POSEBNOST
Kadar je naslov ali napis sestavljen iz dveh ali več povedi, vmesne pike in druga končna ločila pišemo, zadnje pike pa večinoma ne:
Poletje na radijskih valovih vztraja. Radijskim igram bo mogoče prisluhniti tudi v tem 
Končne pike ne pišemo na koncu povedi, ki so oblikovane v stolpce:
– glave dopisov
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Novi trg 4
1000 Ljubljana
01 470 61 60
isj@zrc-sazu.si
– podpisi v dopisih
Jana Novak(,)
vodja oddelka
– naslovi na kuvertah
Janez Kovač 
Šolska ulica 16
5220 Tolmin
– abecedni in drugi seznami
Horvat, Ana 
Kovač, Janez 
Novak, Jana 
Potočnik, Jože
– napisi na uradnih listinah (npr. diplomah, priznanjih)
POSEBNO PRIZNANJE
prejme
Jelka Novak
 za gozdni med
– naslovne strani knjig
Kajetan Kovič
Moj prijatelj Piki Jakob
Ilustrirala Jelka Reichman
– nestavčni alinejni zapisi
Sklep prejmejo: 
- kandidatka 
- mentor 
- arhiv
Glede rabe vejice v teh primerih glej poglavje »Vejica« ter »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.
Piko lahko uporabimo za začetnim in končnim pozdravom v dopisih (namesto pike se pogosteje pojavlja vejica, lahko tudi klicaj; končni pozdrav je redkeje tudi brez ločila):
Spoštovana ga. Kovač.
Pozdravljeni.
Lepo vas pozdravljam.
Dr. Jan Novak
Z najlepšimi pozdravi.
Vaš Jan
Glej poglavje »Ločila in začetnice pri dopisu«.
V alinejnem (odstavčnem) zapisu, označenem s pomišljajem, grafičnimi znamenji, črkami ali števkami, zadnjo naštevalno enoto zaključimo s piko, kadar so prejšnje enote zaključene z vejicami ali podpičji:
Maji so razvili
matematiko in astronomijo: 
• v matematiki so prvi uvedli ničlo; 
• čas naj bi na ramenih nosili bogovi; ob koncu dneva, meseca ali leta je eden od bogov breme odložil, ob začetku ga je drugi pobral; 
• majevski verski koledar je imel dvajset mesecev, vsak je imel trinajst dni.
POSEBNOST
Kadar ločil na koncu alinej ni, tudi končne pike ne pišemo:
Sonce je: 
a) zvezda  
b) planet  
c) satelit
Glej poglavje »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.
Pika se kot levostično nestavčno ločilo uporablja:
V položajih, ki zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), datume zapisujemo tudi s stično piko, števke do vključno 9 pa pogosto pišemo z vodilno ničlo: 1.5.2024 ali 01.05.2024.
Desetletja lahko zapisujemo na tri različne načine: v osemdesetih letih 20. stoletja ali v 80. letih 20. stoletja ali v 80-ih letih 20. stoletja; devetdeseta leta ali 90. leta ali 90-a leta.
Piko zapisujemo le za vrstilnimi števniki, zapisanimi s številko, ne pa tudi za enakoglasnimi glavnimi števniki, zapisanimi s številko: 
Festival živi z mestom in gledališko kulturo, saj so bile na 15. Dnevih komedije predstave razprodane. nasproti Pri 15 letih sem hotel snemati oglase, pozneje sem si želel biti 
POSEBNOSTI
Glej poglavji »Krajšave« in »Pisna znamenja«.
Pika se kot stično nestavčno ločilo uporablja:
Glede rabe dveh ali več pik za zaznamovanje izpusta črk oz. številk glej poglavje »Tri pike«.
Pri navajanju časa za ločevanje ur in minut uporabljamo stično piko: ob 8.45. Dvopičje uporabljamo le pri zapisu izmerjenega časa za ločevanje različnih enot (ur, minut, 
Pri členjenju besedila je vmesna pika rabljena tehnično, ne vrstilno, kar kaže tudi branje tovrstnih oznak, npr. poglavje 1.1 ‘poglavje ena pika ena’; člen 2.b ‘člen dva b’. Zato tudi pike za zadnjo številko ali črko ne pišemo (v nekaterih strokah se je sicer uveljavilo tudi takšno pisanje).
Pri zapisovanju razredov in oddelkov v šolah se je uveljavilo stično zapisovanje vrstilne pike: 2.b razred ‘drugi b razred’.
Decimalna števila v slovenščini zapisujemo s stično vejico (2,5 kg), anglosaški prostor uporablja namesto decimalne vejice piko.
POSEBNOSTI
Pri zapisovanju večmestnih števil s presledkom je smiselno uporabljati nedeljivi presledek, da ostane število zapisano v eni vrstici (ga ne delimo).
Glej poglavje »Pisna znamenja«; o nedeljivem presledku glej poglavje »Presledek«.
V strokah ima pika lahko tudi drugačne vloge, npr.:
Pika se kot desnostično nestavčno ločilo uporablja pri imenih spletnih domen in pri končnicah datotek (v nasprotju z zapisom formata, kjer pike ni):
Pred registracijo domene.si morate preveriti, ali je želena domena še prosta.
nasproti 
Datoteko pošljite v formatu pdf.
Vprašaj (?) večinoma uporabljamo kot končno stavčno ločilo, ki zaznamuje vprašalno poved. Pišemo ga
POSEBNOSTI
Vprašaj pišemo na koncu
vprašalnih povedi v dobesednem navedku premega govora: »Koliko je ura?« ga je 
Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.
Vprašaj pišemo na koncu vprašalnih vrinjenih stavkov, ki jih zaznamujejo
oklepaj, dvodelni pomišljaj, vejice ali dvodelne tri pike in ki se začenjajo z
malo začetnico: Vzniknili so že zdavnaj pozabljeni (ali res?) spomini, dolga leta varno
spravljeni v bančnem 
O vejici za dvodelnim pomišljajem glej »Vejica« in »Pomišljaj«.
Vprašaj pišemo v naslovih besedil, ki bi jih brez njega lahko razumeli
pripovedno: Rešitev za problem 
Kadar ima naslov
besedila obliko vprašalne povedi, vprašaj pišemo le, kadar želimo poudariti vprašalnost:
Kdo je napravil Vidku 
nasproti
Kdo bo novi predsednik?
Stopnjevano ali čustveno poudarjeno vprašalnost lahko zaznamujemo
POSEBNOST
Pri čustveno obarvanih retoričnih vprašanjih vprašaj lahko zamenjujemo s klicajem: Ali še ne boš nehal!
Vprašaj, zapisan v oklepaju sredi povedi, uporabljamo za izražanje dvoma,
negotovosti o delu vsebine: 
Po 
Klicaj (!) večinoma uporabljamo kot končno stavčno ločilo.
POSEBNOST
Kadar
tovrstne povedi niso čustveno zaznamovane, na koncu pišemo
piko:
Hvala
za 
Klicaj pišemo na koncu povedi v
dobesednem navedku premega govora, ki bi bile izrečene s čustveno zaznamovano
intonacijo oziroma kot vzkliki:
»Spet smo doma!« so vzkliknili ob pogledu na
razsvetljeno 
Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.
Klicaj uporabljamo na koncu čustveno obarvanih
vrinjenih stavkov, ki jih zaznamujejo dvodelni pomišljaj, oklepaj, vejice ali dvodelne
tri pike in ki se začenjajo z malo začetnico: 
Na okrogli mizi sem (dvakrat!) opozoril, da spremembe zakonov ne bodo spremenile
pravnih dejstev za 
Klicaj za začetnim nagovorom pri dopisovanju uporabljamo redko, in sicer zlasti kadar želimo povečati formalnost nagovora (npr. Spoštovani!). Pogosteje na tem mestu uporabljamo vejico ali piko. Zelo redek je klicaj tudi za končnim pozdravom (npr. Lep pozdrav!), za katerim pogosteje uporabljamo piko oziroma vejico ali pa ločila sploh ne pišemo.
Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dopisu«.
Stopnjevano vzkličnost ali čustvenost lahko zaznamujemo
Glej tudi poglavje »Vprašaj«.
Kadar hočemo sredi
povedi na kaj posebej opozoriti, klicaj (več klicajev, klicaj in vprašaj ipd.)
na tem mestu zapišemo v oklepaju:
Pričakovali smo 
Skupaj s
klicajem ali namesto njega redkeje uporabljamo tudi členek sic  (‘tako’): Podpiramo (sic!) mlade 
Tri pike oz. tropičje (...) so enodelno ali dvodelno nestično stavčno ločilo.
POSEBNOST
Tri pike pišemo desnostično z
ločili, ki jim sledijo, npr.:
...,
...)
...?
Izjema je pomišljaj, ki ga pišemo
nestično:
Pred tremi pikami je smiselno uporabljati nedeljivi presledek, ki enote za presledkom ne prelomi v novo vrstico.
Pri računalniškem oblikovanju oz. pisanju se namesto treh zaporednih pik uporablja tudi enovit, nedeljiv znak.
Glej poglavje »Presledek«.
Enodelne tri pike zaznamujejo:
1. nadaljevanje naštevalnega niza: a, b, c, 
Pred tremi pikami, ki zaznamujejo nadaljevanje naštevalnega niza, vejice ne pišemo.
Nedokončani naštevalni niz lahko namesto s tremi pikami zaznamujemo tudi z besednimi zvezami, npr. in tako dalje, in tako naprej, in podobno, ali njihovimi okrajšavami (itd., itn., ipd.): Domače živali so konj, ovca, pes, maček, krava itd.
Kadar naštevanje uvajamo z na primer oz. npr. ali podobnimi uvajalnimi sredstvi (tj., 
2. nedorečenost, nedokončanost, zamolk: Se 
3. premor, premolk: Vrstili so se 
4. manjkajoče ali izpuščeno
besedilo ali podatek: Razlikovalno določilo izraža pomen ‘se
imenuje 
5. izpuščene dele citiranega
besedila ali navedkov: Definicije so zapisane v dokumentu
Odlok o 
Izpuščene dele navedkov zaznamujemo s tremi pikami v oglatih [...] ali poševnih oklepajih /…/, kadar je treba zagotoviti natančnost ali nedvoumnost.
Glej poglavje »Oklepaj«.
6. spremembo skladenjskega
naklona v povedi: V času razcveta pa smo 
7. pristavčno pojasnilo oz.
nadomeščajo vezniške zveze in sicer, to je ipd.: Zapišita nekaj podrobnosti o 
Kadar zaznamujemo zamolk ali spremembo skladenjskega naklona v povedi, lahko tri pike nadomestimo s pomišljajem: V času razcveta pa smo 
Kadar tri pike zaznamujejo premolk, zamolk ali spremembo skladenjskega naklona v povedi, vejica za njimi ni nujna, čeprav je skladenjsko utemeljena:
Pri smučarskih skokih ni rekreativnih 
nasproti
Danes so pravila mode precej 
Če se tri pike pojavijo med skladenjsko
neenakovrednimi deli povedi ali na koncu povedi, za njimi pišemo ločila, ki jih
zahteva skladenjska zgradba povedi, piko pa izpuščamo:
Kolekcijo
sestavljajo suknjiči, hlače, 
Dvodelne tri pike ločijo vrinjeni
del povedi od drugega besedila:
Namesto treh pik za ločevanje vrinjenega dela povedi od drugega besedila uporabljamo tudi dvodelni pomišljaj, vejico ali oklepaj.
Tri pike lahko zaznamujejo izpust dela besede ter jih v tem primeru pišemo
levostično in desnostično:
Vsako 
V povedih za levostičnimi tremi pikami pišemo ustrezna ločila, in to brez presledka; končne pike ne pišemo: Ima ga poln 
Izpust dela besede ali številke redkeje zaznamujemo tudi z enakim številom pik, kot je izpuščenih črk oz. števk. Leta 
Vejico (,) najpogosteje uporabljamo kot levostično nekončno stavčno ločilo. Zaznamuje:
Vejico pišemo znotraj besednih zvez in stavčnih členov, kadar zaznamuje naslednja priredna razmerja:
1. vezalno, kadar ga ne izražamo
s prirednimi vezniki in, ter, pa
Odvetniška pisarna Novak, Kranjc in 
Kadar so sestavine stavčnega člena v medsebojnem podredno-nadrednem razmerju, med njimi ne pišemo vejice: Bil je elegantno oblečen najstnik z daljšimi kodrastimi rjavimi 
Kadar naštevalni niz zaključijo tri pike ali okrajšava itd., ipd., itn., pred njimi ne pišemo vejice: 
Pri peki potrebujemo moko, jajca, sladkor, pecilni prašek, 
Če to zahteva skladenjska zgradba povedi, vejico pišemo za tremi pikami: Kolekcijo sestavljajo suknjiči, hlače, 
2. protivno
Za nami je težko, a uspešno
3. pojasnjevalno
V tretjem, tj.
zadnjem delu diplomske naloge sem predstavila novo 
Glej poglavje »Krajšave«.
4. stopnjevalno
Bivak nam pride prav na reševalnih, pa tudi
iskalnih 
POSEBNOSTI
1. Nekateri vezniki in vezniške zveze lahko glede na
pomen izražajo bodisi vezalno ali protivno razmerje, npr.:
Klub je bil slabo organiziran, da sploh ne omenjamo
videza stadiona in drugih igrišč pa klubskih prostorov. 
nasproti 
Ob Radovni so bili vedno dobri
žagarji in mlinarji, pa slabi ribiči. ▪ Predmet je izdelan iz kovine in
ne iz kakega drugega materiala. 
nasproti 
Smo del rešitve, in ne del problema.
2. Kadar smo na stopnjevalno razmerje v besedilu
predhodno opozorjeni s kazalnikom tako, vejice pred veznikom kot/kakor
(tudi) ne pišemo (členek tudi v tem primeru ni obvezen):
Projekti morajo biti usklajeni tako z državo kot
tudi z občinami v ljubljanski 
Vejica v večstavčnih povedih zaznamuje naslednja priredna razmerja med skladenjsko enakovrednimi deli:
1. vezalno, kadar ga ne izražamo
s prirednimi vezniki in, ter, pa:
Gasilci so opravili ogromno
prostovoljnih delovnih ur, sodelovali so pri urejanju okolice, varovali
so prvomajski kres,
pregledali so vse hidrante, bili so uspešni na tekmovanjih.
2. protivno
Imel je tremo, a je
nastop vseeno dobro opravil.
3. posledično
Z odvozom odpadkov začnemo zgodaj
zjutraj, zato
zabojnike za praznjenje pripravite večer prej.
4. pojasnjevalno
Lotili se bomo prenove osnovne šole
za devetletko, in sicer
bo treba prekriti streho ter dozidati štiri nove učilnice.
5. stopnjevalno
Udeležba na prireditvi je bila večja
kot prejšnja leta, pa tudi
program je bil vsebinsko bogatejši.
Kadar z veznikom ali ali s
parnimi dvodelnimi vezniki 
Obrok naj vsebuje meso ali 
POSEBNOST
Kadar te veznike uporabljamo pri naštevanju, je vejica
pred njimi mogoča, a redkeje rabljena:
Lahko si omislite štiri različne vonjave, ki bodo premagale ali raztresenost(,) ali utrujenost(,) ali stres(,) ali slabost med 
Kadar priredno razmerje izražamo
z večbesednimi dvodelnimi vezniki iz dveh različnih delov, pred drugim pišemo vejico:
Zgodovinarji ne le poročajo, ampak
tudi ustvarjajo zgodovino.
Priredno razmerje je lahko izraženo tudi brez
vezniških sredstev:
Vse se spreminja, dejstva 
Vejica v večstavčnih povedih
zaznamuje mejo med nadrednim (glavnim) in podrednim (odvisnim) 
Učila jo je, kako naj
bo boljša 
Kadar primerjalni veznik kot, kakor ne uvaja
odvisnika, temveč stavčni člen, vejice ne pišemo:
Razveselil se jih je kot majhen 
Vejice ne pišemo za stavčnimi členi, katerih jedro je
izglagolski samostalnik:
Zaradi navezanosti Slovencev na stare običaje in družinske navade se
ohranjajo mnogi lokalni prazniki.
POSEBNOST
Odvisnike, ki se začenjajo z vprašalnim
zaimkom in bi vsebinsko ponavljali že zapisano, lahko po načelih gospodarnosti
ubesedimo zgolj z vprašalnim zaimkom, pred katerim pišemo vejico:
Glede zavarovanja imam dober občutek, ampak ne vem, zakaj.
Kadar ni jasno, katera vsebina bi bila ponovljena,
vejico pogosto opuščamo:
Kaj, če bi poskusila še nekaj dodati v
Odvisnik lahko stoji znotraj drugega odvisnika takoj za veznikom;
v tem primeru se skupaj pojavita dva podredna veznika, vejice med njima pa ne
pišemo:
Neka raziskava je pokazala, da če pijemo
alkohol in hkrati kadimo, povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni. (<
Neka raziskava je
pokazala, da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, če
pijemo alkohol in hkrati kadimo.)
V večstavčni povedi vejico pišemo pred prirednim veznikom, kadar
za glavnim stavkom uvaja odvisnik znotraj glavnega stavka:
Poskrbimo za varnost, saj ko
je otrok kot potnik v vozilu, smo mu starši za zgled. 
To velja tudi v primerih, ko je prvi od veznikov
vezalni ali ločni veznik, pred katerim v prirednem razmerju vejice ne bi
pisali:
Imamo dobre stike z zdravniki, in če
je potreben zdravniški nasvet, ga tudi priskrbimo. 
Tako še: Stali so v tišini, in ko
so zaslišali zvonec, so hitro stekli v razred. ▪ Ostale so samo še štiri ekipe, oziroma
ko boste prebirali te vrstice, bo že znan prvi finalist.
Od takih primerov moramo ločevati večstavčne povedi, v
katerih priredni vezalni ali ločni vezniki povezujejo zaporedne istovrstne
odvisnike: 
V sodobnem
tempu življenja pogosto pozabimo na to, da lahko pomagamo drugim in da bomo
morda tudi sami potrebovali pomoč že 
Z vejico zaznamujemo stavčni prilastek,
ki sledi samostalniški odnosnici:
Naj ti bo ta poklon v spomin na
trenutke, ki so se
te 
Vejica zaznamuje tudi podredne stavčne dele, ki
vsebinsko dopolnjujejo pred njimi stoječe zaimke:
V sodobnem tempu življenja pogosto
pozabimo na to, da lahko
pomagamo 
Kadar sta v večstavčni povedi
priredno povezana istovrstni odvisnik in stavčni člen, vejico pišemo le, če se
odvisnik stika z glavnim stavkom, sicer ne:
V posebej utemeljenih primerih in ko
je to v zunanjepolitičnem interesu države, lahko vlada dovoli odprtje urada v
nasproti
Računalnik zaustavite ob koncu
delovnega dne oziroma ko je to 
Kadar odvisnik uvaja
vezniška zveza, vejice med njenimi sestavinami ne pišemo:
Zrla je predse, ne da bi sploh
kaj 
POSEBNOST
Pri nekaterih vezniških zvezah lahko vejica stoji bodisi pred vezniško zvezo ali med njenimi sestavinami. Stava vejice je v takih primerih odvisna od nameravanega pomena. Skladno s tem lahko pišemo vejico:
– pred
večbesednim veznikom:
Bil sem v dobri formi, tako da bi svojo uvrstitev še lahko
– med
kazalnikom (prislovom, členkom, zaimkom, zaimkovno zvezo) in podrednim
veznikom:
Tisoč in eno noč mu je pripovedovala pravljice tako, da je bil konec ene začetek
Z vejico zaznamujemo polstavčni prilastek, katerega jedro
je deležnik ali pravi pridevnik, ki se po obliki ujema s samostalniško
odnosnico, ki ji sledi:
Med predavanjem je opozoril na
starejše uporabnike, rojene po
drugi svetovni 
POSEBNOST
V
nekaterih primerih vejica razlikuje med polstavčnim prilastkom in povedkovim določilom
(pred slednjim je ne pišemo):
V dopoldanskem delu srečanja so bila predavanja, posvečena življenju in delu Ivana
Cankarja.
nasproti
V dopoldanskem delu srečanja so bila predavanja
posvečena življenju in delu Ivana Cankarja.
Z vejico zaznamujemo polstavke, katerih jedro je deležje:
Odzibala se je mimo mene, tiho popevajoč neko 
Kadar polstavek začenja poved, se v sodobni rabi pisci
nagibajo k opuščanju vejice: 
Upoštevajoč izkušnje iz preteklosti je pritožba pričakovana.
Vejica pred polstavki, katerih jedro je nedoločnik, se
v sodobni rabi opušča:
Njena velika želja je bila osvojiti posamično olimpijsko medaljo.
Vejice zaznamujejo vrivek,
ki je lahko nestavčni ali stavčni in ga dodajamo
kjerkoli v povedi:
Precej bolj je bila, še
posebej ob koncu sezone, z igrami zadovoljna 
POSEBNOSTI
1.
Vrivek lahko naredimo tudi iz dela, ki bi bil brez vejic sicer del tekoče
povedi:
Končni rezultat sektorja, ob upoštevanju finančnega in
davčnega poslovanja, znaša 257 tisoč evrov.
2. Vrivek lahko
označimo tudi z dvodelnim pomišljajem, oklepajem ali dvodelnimi tremi pikami.  Dvodelni pomišljaj je zlasti priporočljiv v
bolj zapletenih povedih z več vejicami. Kadar je tako označeni vrivek med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem
vejica ni obvezna:
Komaj je zatisnil 
Glej poglavje »Pomišljaj«.
Vejice zaznamujejo pristavek,
ki z drugimi besedami poimenuje oziroma pojasnjuje to, kar označuje pred pristavkom
stoječa beseda ali zveza:
Triglav, najvišja slovenska gora, je visok
2864 metrov. In danes, tri leta
pozneje, spet
iščemo odgovor na to 
V pristavku zapisujemo datume, zapisane s številkami, kadar sledijo
poimenovanju dneva:
Srečanje bo v sredo, 
V pristavku lahko zapisujemo lastna imena, kadar je povezava med obema deloma splošno znana. Vendar v sodobni rabi vejice tudi v takem
primeru opuščamo:
Najbolj znani slovenski filozof(,) Slavoj
Žižek(,) je s
svojo trditvijo sprožil burne odzive hrvaške javnosti.
POSEBNOST
Kadar povezava med obema deloma ni splošno znana,
vejic ne pišemo:
Slovenski prvak v suvanju krogle Jani Novak je postavil nov rekord.
Pristavke je treba razlikovati od desnih 
Na prvi snemalni dan se jim je pridružila ugledna filmska in gledališka
igralka Milena Zupančič.
Vejica uvaja dostavek, ki
dodatno pojasnjuje, dopolnjuje ipd., kar je ubesedeno v jedrni povedi:
Niso ga poslušali, 
POSEBNOSTI
1.
Dostavek lahko naredimo tudi iz dela, ki bi bil brez vejic sicer del tekoče
povedi:
Svet postaja vse manj varen, tudi za Združene države.
2.
Namesto vejice lahko dostavek uvaja pomišljaj: 
Finančne posledice ga niso 
Glej poglavje »Pomišljaj«.
Vejica zaznamuje različne vrste pastavkov, in sicer:
1.
zvalnike in ogovore
Jure, počakaj, že 
2.
členke
Ja, vse je v 
3. medmete
Joj, kako se je 
Pri zvezah medmeta in členka ali
zvalnika vejica med njima ni nujna ter nakazuje, da sta prvini v govoru ločeni
s premorom:
Ojoj, ne, to ne bo 
nasproti
No ja, šalo na 
Podvojeni ali stopnjevani medmeti se pišejo na različne načine:
Vejico kot levostično nestavčno ločilo uporabljamo za zaznamovanje zamenjanega vrstnega reda sestavin večbesednih imen ali poimenovanj v seznamih, stvarnih kazalih ipd.:
| Kovač, Marko | čaplja, čopasta | 
| Novak, Jana | čaplja, rjava | 
| Potočnik, Ana | čaplja, siva | 
Vejico kot stično nestavčno ločilo pišemo:
Glej poglavje »Pisna znamenja«.
Podpičje (;) je levostično nekončno stavčno ločilo, ki ločuje posamezne dele povedi oziroma besedila. Je močnejše oz. izrazitejše od vejice in šibkejše od pike.
Večinoma se podpičje uporablja med razmeroma samostojnima deloma (stavkoma, zvezama stavkov) iste povedi, ki pa tvorita miselno celoto:
Vsa plovila vozijo po Canalu Grande; to je glavna beneška prometna 
V zapleteno zloženih povedih
podpičje uvaja zlasti priredne dele povedi:
Ob jasnih dnevih se vrhovi,
pokriti z ledom, lesketajo v razredčenem zraku; toda viharji in nevihte so pogosti in v dolgih pramenih odnašajo ledene
delce z vrhov in 
Podpičje uporabljamo med
daljšimi naštevalnimi enotami oziroma podskupinami naštevanja, zlasti če je
znotraj njih že vsebovana vejica:
Šola mora imeti matično učilnico
za vsak oddelek, pet specializiranih (fizika, kemija, biologija; likovni, glasbeni pouk; tehnični pouk; gospodinjstvo; računalništvo) in še prostore za
delo v manjših 
Podpičje ločuje daljše
priredne dele povedi, ki imajo vzporedno skladenjsko zgradbo:
Ležišče naj bo izključno iz
naravnih materialov: postelja naj bo lesena, prevlečena s čebeljim voskom;
žimnica naj bo napolnjena s konjsko žimo, volno ali polnitvijo rastlinskega
izvora; posteljno perilo naj bo iz
naravne 
Taki deli povedi so lahko označeni tudi s črkami ali arabskimi
in rimskimi števkami ali alinejno našteti:
Planina pod Golico 
V alinejnem
(odstavčnem) zapisu, označenem z grafičnimi znamenji, črkami ali števkami, na
koncu naštevalnih enot uporabljamo podpičje, kadar so posamezni deli
skladenjsko zapleteni:
Maji so razvili matematiko in
astronomijo:
• čas naj bi
na ramenih nosili bogovi; ob koncu dneva, meseca ali leta je eden od bogov
breme odložil, ob začetku ga je drugi pobral;
• majevski verski koledar je imel
dvajset mesecev, vsak je imel trinajst dni;
• v
matematiki so prvi uvedli ničlo.
Glej poglavje »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.
Podpičje pred
zadnjim delom povedi lahko nakazuje spremembo skladenjskega naklona glede na
predhodni del povedi:
Tigri so največje velike mačke; večji so celo od 
Spremembo naklona lahko nakazujejo tudi pomišljaj,
dvopičje in tri pike:
To vse je 
Dvopičje (:) je levostično nekončno stavčno ločilo.
Dvopičje pišemo za napovednim stavkom, ki mu sledi
naštevanje; lahko tudi alinejno:
Razstavljeni
so bili slovenski naravni kamni: hotaveljski, lesnobrdski, podpeški,
lipiški in 
Katera od
naslednjih živali ne sodi med plazilce:
a)
kuščar,
b) kača,
c) kameleon,
č) žirafa?
Če naštevanje sledi glagolskemu napovednemu stavku, dvopičje ni obvezno; v tem primeru le močneje oz. izraziteje izpostavlja naštevalni niz: 
Dvomestne matematične operacije so seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. 
nasproti 
Dvomestne matematične operacije so: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje.
Glej poglavje »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.
Dvopičje uvaja pojasnilo, razlago, dopolnitev,
ponazorilo, razširitev tistega, kar je v prvem delu povedi omenjeno oz. predstavljeno
splošneje:
Ima dve
možnosti: ali se vda
ali se 
Dvopičje lahko pri pojasnjevanju prej povedanega zamenjamo z vejico in/ali veznikom in sicer, npr., to je, 
Iz vsakega kraja jih je prišlo po pet, in sicer pet ribičev, pet piskačev, pet drvarjev, pet klobučarjev in pet slikarjev.
Za dvopičjem, ki uvaja nepravi dobesedni navedek, je raba velike začetnice odvisna od skladenjske in pomenske samostojnosti enote, ki sledi dvopičju, in števila povedi, ki sledijo dvopičju.
Če dvopičje uvaja z glavnim stavkom pomensko tesneje povezano poved, za dvopičjem uporabimo malo začetnico: 
Namesto uvoda vprašanje: ali so učitelji v Sloveniji zares pripravljeni na inkluzijo?
Če dvopičju sledi samostojna poved ali več povedi, uporabimo veliko začetnico:
Neko drugo pojasnilo pravi: Mnogo je zdravnikov, ki zanemarijo svoje zasebno življenje. Svoje moči in prizadevanja posvetijo samo pacientom in svoji karieri, doma pa živijo čustveno zelo revno življenje.
Dvopičje pišemo pred dobesednim navedkom v premem
govoru, ki ga uvaja napovedni spremni stavek:
Vprašal je: »Kdo si?
Kaj 
Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.
POSEBNOST
Dvopičja ne pišemo pred citirano povedjo, ki je
prilastek izraza pred seboj:
Ludvik XIV.
je znan po izreku »Država, to sem 
Dvopičje pišemo v daljši povedi med prvim
delom (prorekom), v katerem z več odvisniki navajamo različne smiselne prvine,
in sklepom (porekom), ki sledi tem prvinam:
Če se le
umestimo v »tukaj in zdaj« in če smo dojemljivi za preobrazbene možnosti, ki
nam jih je odprla preteklost in ki jih še zmerom nosi sedanjost: tedaj bomo
uvideli, da nas onkraj vsiljenih dilem in lažnih vprašanj čaka še vsa
prihodnost človeštva.
Dvopičje pišemo za neglagosko napovedjo:
Ključne besede: porečje,
hidrogeografske značilnosti, celostno upravljanje z vodnimi viri, 
Med imenom avtorja in naslovom njegovega dela lahko pišemo vejico: France Prešeren, Povodni mož
Skrajšani napovedi lahko sledi tudi naslov, ki ga
pišemo z veliko začetnico:
Slika 23: Kolesarjenje
v Julijskih 
Tudi daljše besedilo, ki sledi
skrajšani napovedi, se za dvopičjem začenja z veliko začetnico:
Vremenska
slika: Nad zahodno
in srednjo Evropo je ciklonsko območje, hladna fronta je zajela zahodne Alpe in
bo ponoči prešla naše kraje. Z jugozahodnim vetrom priteka k nam topel in
precej vlažen zrak. Obeti: V nedeljo in ponedeljek bo povečini jasno in toplo.
Dvopičje pred zadnjim delom povedi nakazuje spremembo
skladenjskega naklona, zato uporabimo drugo končno ločilo, kot bi ga pričakovali
glede na prvi del povedi:
Pogledali so po tekmecih in se vprašali: kdo je trenutno najboljši v 
Dvopičje pišemo med različnimi deli naslovja, npr.:
Prvo sestavino nadnaslovov in naslovov pišemo z veliko začetnico (neprve sestavine pa, če te nastopajo kot samostojno lastno ime). Prvo sestavino podnaslovov pa navadno pišemo z malo začetnico.
Dvopičje neobvezno zapisujemo pred praznim prostorom, predvidenim za izpolnjevanje z ustreznimi podatki (npr. v obrazcih):
| Ime: ____ | Ime ____ | 
| Priimek: ____ | Priimek ____ | 
| Naslov: ____ | Naslov ____ | 
| E-pošta: ____ | E-pošta ____ | 
Nestično pišemo dvopičje
Dvopičje je grafično prekrivno z znamenjem za deljenje, ki se pri pisanju matematičnih računov zapisuje nestično (
Namesto dvopičja med besednimi enotami v nasprotnostnem razmerju lahko pišemo tudi nestični pomišljaj: 
Glej poglavje »Pomišljaj«.
Dvopičje je stično v posameznih zapisih, dogovorjenih v stroki, npr.:
Pomišljaj (–) je daljša črtica kot vezaj oziroma deljaj (-).
Pomišljaj kot stavčno ločilo je vedno nestičen. Uporabljamo ga na meji med dvema skladenjskima enotama, zlasti ko želimo kaj posebej poudariti oziroma na kaj opozoriti. V teh primerih pomišljaj:
1. napoveduje del povedi, ki dopolnjuje ali drugače izraža prej zapisano:
Večinoma je v Maroku najlažje
plačevati z 
2. uvaja sklep, pojasnilo ali stopnjevanje glede na prejšnji del povedi:
Vse skupaj se bo zagotovo poznalo
pri končnem 
3. zaznamuje vsebinsko nasprotje med deloma povedi: 
Celota je nanj naredila vtis
pretiranega 
4. uvaja vsebinsko ključni del povedi:
V naravno ravnotežje med živim in
neživim svetom je v zadnjem času korenito posegla ena izmed 
V teh položajih lahko uporabimo tudi druga nekončna
stavčna ločila, zlasti kadar odnosa med deloma povedi ne želimo poudariti
oziroma bralcev nanj posebej opozoriti z rabo pomišljaja:
V primeru izenačenja je odločilen glas predsedujočega, razen v primeru, ko upravo sestavljata samo dva 
Pomišljaj
lahko uporabimo tudi na mestih, kjer sicer ne bi stalo nobeno ločilo; v takem
primeru je njegova vloga poudarjeno ločevanje in hkrati zaznamovanje premolka:
Na mestih, kjer sicer ne bi stalo nobeno ločilo, lahko
namesto pomišljaja za zaznamovanje premolka uporabimo tri pike: 
Glej poglavje »Tri pike«.
Pomišljaj
lahko v povedi nadomešča izpuščeno glagolsko obliko, predvsem vezni glagol biti
(zlasti v naslovih, pregovorih in izrekih):
Zaporniške 
Pomišljaj pred zadnjim delom povedi lahko nakazuje
spremembo skladenjskega naklona glede na predhodni del:
Kaj ti je rekel 
Spremembo naklona lahko nakazujejo tudi ločila
podpičje, dvopičje in tri pike:
Tigri so največje velike mačke; večje so celo od 
Dvodelni
stavčni pomišljaj označuje vrinjene dele povedi: 
Na policiji prijavil roparsko
tatvino, ki pa 
Pomišljaj prednostno uporabljamo v skladenjsko bolj zapletenih povedih in povedih z več vejicami (ali drugimi ločili):
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko 
Namesto pomišljaja za označevanje vrinjenih delov povedi uporabljamo tudi vejico, oklepaj ali dvodelne tri pike:
Terjatve so, kot je bilo povedano, lahko dolgoročne ali 
Kadar je vrinjeni del besedila med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem vejica ni obvezna:
Na koncu igrišča je stala nekakšna lopa, za katero Mark ni vedel, čemu 
Glej poglavje »Vejica«.
Pomišljaj kot nestavčno ločilo uporabljamo nestično v besednih zvezah, kadar zaznamuje različne odnose, npr.:
1. protivnost
(‘proti’) in nasprotnost oz. dihotomijo: prijateljska tekma 
2. pojasnjevalnost: 
3. vključenost: Slovenske 
4. sklepalnost: 
5. zaporednost: 
POSEBNOSTI
Pomišljaj lahko uporabljamo za nizanje
besed ali skupin besed: 
Primeri rime pri glagolih: 
V tej vlogi se redko pojavlja tudi t. i. dolgi pomišljaj. Tega pogosteje uporabljamo, kadar nizamo povedi iz različnih besedil ali različnih delov istega besedila (zlasti če je v njih že uporabljen navadni pomišljaj): Lastna 
Nestavčno pomišljaj uporabljamo za zaznamovanje
alinej (poleg vezaja ali drugih pisnih in grafičnih znamenj):
Pripomočki:
– računalnik,
– zvezek,
– pisalo.
Po desni strani je dovoljeno
prehiteti:
– vozilo, ki
zavija levo;
– vozilo, ki
vozi v naselju po smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi, po
prometnem pasu, ki ni skrajno desno;
– tirno
vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča.
Glej poglavje »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.
Zlasti v
umetnostnih besedilih se lahko za označevanje dobesednega navedka namesto
narekovajev uporablja enodelni pomišljaj (narekovajni pomišljaj), a le na
začetku nove vrstice:
– Kje si bil
sinoči? je vprašal. Si se dobro imel? 
– Doma, je odrezavo pripomnil. 
– Še kje?
Glej poglavje »Narekovaj« ter »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.
Redko se
pomišljaj na koncu povedi uporablja namesto treh pik za zaznamovanje zamolka:
Vse besede so 
Glej poglavje »Tri pike«.
Pomišljaj je grafično prekriven z znamenjem za minus, ki ga pišemo desnostično, kadar ga uporabljamo za predznak števila (
Predložni pomišljaj je stično nestavčno ločilo, ki zamenjuje
predloga od in do (tudi med ter in):
str. 
Kadar predložni pomišljaj povezuje skladenjsko bolj razčlenjene enote, ga pogosto nadomeščamo s predlogi, npr.:
od 
Stični nestavčni pomišljaj zaznamuje
(največkrat prostorsko) povezanost dveh ali več točk oz. vrednosti:
železniška proga 
Pri glasnem branju v primerih, ko pomišljaj povezuje več kot dve enoti, nizov ne preberemo z vmesnimi predlogi, ampak enote le naštevamo (prekop Ren, Donava; na relaciji Senovo, Krško, Brege, Drnovo).
Vezaj (-) je nekončno stično ločilo. Črtica je enako dolga kot deljaj (-) in krajša kot pomišljaj (–).
Vezaj pišemo:
– med deli pridevniških prirednih zloženk: 
Pri lastnoimenskih pridevniških prirednih zloženkah veliko začetnico v obeh delih pišemo, kadar nastanejo iz dveh enakovrednih lastnih imen: 
▪ Kamniške Alpe, Savinjske 
▪ Radgonske gorice, Kapelske 
– med deli dvojnih poimenovanj: 
– med deli
zemljepisnih in stvarnih dvojnih imen, v katerih sta združeni dve samostojni
lastnoimenski enoti: 
Zveza za
šport invalidov 
O dvojnih poimenovanjih in imenih glej poglavje »Dvojna poimenovanja in imena« (Slovnični oris za pravopis).
Pri slovenskih osebnih dvojnih imenih in priimkih je zapisovanje vezaja prepuščeno nosilcu imena, navadno pa ga opuščamo: 
Pridevniške priredne zloženke pregibamo le v zadnji sestavini (
Dvojna poimenovanja in imena pregibamo v obeh sestavinah (
Dvojna poimenovanja in dvojna imena, ki jih pišemo z vezajem, razlikujemo od prirednih nestavčnih besednih zvez, ki izkazujejo protivna, nasprotnostna, sklepalna idr. razmerja in jih pišemo s pomišljajem (tekma 
Glej poglavje »Pomišljaj«.
Vezaja ne pišemo med podredno zgrajenimi poimenovanji (zdravnik specialist, čebela delavka) in zemljepisnimi imeni (Ljubljana Šentvid).
Glej poglavje »Zgradba zemljepisnih imen« (Velika in mala začetnica).
Pri pisno nepodomačenih imenih vezaj ohranjamo
O sklanjanju teh imen glej poglavje »Dvojna imena« (Slovnični oris za pravopis).
Vezaj ima tudi druge vloge; pišemo ga:
1. med sestavinami podrednih zloženk, pri katerih je
prva sestavina številka ali simbol: 
2. med črkovno ali številčno podstavo ali osnovo in
njunim končajem: 
Vezaj se v nestrokovnih besedilih lahko izpušča: zapis uja. Pri imenih črk, ki imajo v govoru za seboj oporni samoglasnik (npr. b [bə̀/bé]), ta samoglasnik tudi izpisujemo: zapis velikega beja.
3. med kratico in njeno končnico ali obrazilom: 
4. med naveznim členkom le in zaimkom, zlasti 
5. po tujejezičnem vzoru za okrajšavami e 
6. v prevzetih pisno nepodomačenih poimenovanjih: 
7. v spletnih naslovih: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/
8. v priredno zloženih številčnih in črkovnih enotah: Uradni list RS, št. 
9. pri povezovanju samostojnih besed v besedni niz kot stilno sredstvo: 
POSEBNOSTI
1. Lastna imena z okrajšavami e,
i ipd. so navadno zapisana brez vezaja: 
2.  Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote – za njimi ne pišemo vezaja, ampak naredimo le presledek (
Besedne zveze s simbolom lahko pišemo tudi z obrnjenim zaporedjem sestavin z desnim prilastkom (vitamin C). V nekaterih strokah je tak zapis bolj uveljavljen (celice β).
3. Vezaja ne pišemo v vezalnih zloženkah,
tj. prirednih zloženkah z okrajšano prvo sestavino (
4. Vezaja ne pišemo pri statusnih oz. sorodstvenih nazivih, ki stojijo pred moškim imenom ali za njim, npr. aga (Ali aga), beg (Ibrahim beg), paša (Mehmed paša), ibn (ibn Saud), bin (bin Abdullah), ben (Hafis ben Šejk). Nekateri statusni nazivi so del imena in jih pišemo brez presledka: Džingiskan, Kublajkan.
5. Vezaj neobvezno pišemo med medmeti: 
V strokah so se oblikovale posebne rabe vezaja, npr.:
Zapisi z vezajem v razmerju do zapisa istih sestavin skupaj ali narazen so v nekaterih primerih pomenskorazlikovalni: npr. 
Če besedo z vezajem delimo na mestu, kjer
je vezaj, tega prenesemo v novo vrstico, deljenje pa v prvi vrstici zaznamujemo
z deljajem:
Glej poglavje »Deljaj«.
Vezaj
uporabljamo za zaznamovanje alinej (poleg pomišljaja ali drugih pisnih in
grafičnih znamenj):
Pripomočki:
- računalnik,
- zvezek,
- pisalo.
V prirednih zvezah dveh (ali več)
zloženk oz. sestavljenk pišemo na koncu nezadnjih zloženk oz. sestavljenk
levostični vezaj pred delom, ki je skupen vsem: 
V prirednih zvezah dveh (ali več) zloženk
oz. sestavljenk pišemo na koncu prve zloženke oz. sestavljenke desnostični vezaj
za delom, ki je skupen obema: literarnozgodovinski 
Oklepaj je dvodelno ločilo, sestavljeno iz
desnostičnega uklepaja in levostičnega zaklepaja. Pri pisanju besedil
najpogosteje uporabljamo okrogli oz. navadni oklepaj 
Okrogli oklepaj zaznamuje:
1. pojasnila, ponazorila povedanega:
Travnik lahko obnovimo v zgodnji
pomladi (konec marca in v začetku 
2. dodatne informacije:
Jedilno pohištvo sestavljajo
miza (velikosti 90 × 160 cm in višine
77 cm), izdelana iz masivnega bukovega
lesa, ter oblazinjeni 
3. opozorila, pripombe, dodatke:
Vrh hriba stoji cerkvica, okoli
nje pa so v prvih majskih dneh preproge temno modrega svišča (glej fotografijo!), ki je že sam vreden 
4. identifikacije besednih zvez:
Prihodki so se znižali zaradi
manjšega priliva davkov, predvsem davka na dodano vrednost 
5. podatke o virih:
Januarja 1962 so meteorološko
hišico prestavili (Arhiv Agencije RS za okolje 
6. sestavne dele besed ali besednih zvez, ki so
njihova možna, a neobvezna sestavina:
Frankfurtski knjižni sejem se je
iz nepomembnega sejma zgolj (zahodno)nemških knjigotržcev sčasoma razvil v največjo tovrstno prireditev na
Če oklepaj označuje možno sestavino besede na začetku povedi, pišemo z veliko začetnico le prvo sestavino: (Ne)uspeh.
7. končnice in obrazila pri hkratnem navajanju ženskih in moških oblik: 
Mora biti pisatelj(ica) posebej nadarjen(a), da lahko svoje pero zastavi pisanju za mlado 
Za navajanje oblik za spol obstajajo še drugi načini, ki vključujejo poševnico in v nekaterih besedilih tudi podčrtaj: 
Pri navajanju oblik za spol uporabljamo vezaj, če se priponsko obrazilo ne zgolj dodaja osnovi, ampak gre za zamenjavo morfema 
8. vrinjene dele povedi: 
Po krajšem ogledu znamenitosti Svete Trojice (dalj časa so se zadržali pri hiši, v kateri je živel in ustvarjal dr. Alojz Kraigher, pri njem pa nekaj mesecev tudi Ivan Cankar) so se udeleženci odpravili v trojiški kulturni 
Namesto oklepaja za označevanje vrinjenih
delov povedi uporabljamo tudi vejico, dvodelni pomišljaj ali dvodelne tri pike:
Terjatve so, kot je
bilo povedano, lahko dolgoročne ali 
9. vmesna stavčna pojasnila, dodatke:
Na obe elektrodi kani kapljico
barvila in pusti 23 minut. (Če imaš dovolj barvila,
elektrodi lahko pomočiš v barvilo.) Elektrodi speri z vodo in si ju
dobro 
Zlasti pri strokovnem in znanstvenem
pisanju vsakršen poseg v citirano besedilo označimo z oglatim ali poševnim
oklepajem, redkeje tudi z okroglim (npr. spremembo začetnice, končnice oz.
obrazil; dodajanje besed); izpust dela besedila zaznamujemo s tremi pikami v
oklepaju:
Drugo pomembno temo povzemata
naslov knjige in zadnji stavek: 
Kadar uporabljamo oklepaj znotraj
oklepaja, se lahko poleg okroglega odločimo za rabo drugačnega, največkrat
poševnega ali oglatega oklepaja:
Delovno razmerje za določen čas
se lahko sklene le izjemoma, v primerih, ki so v zakonu izrecno našteti (17. člen ZDR 
Pri naštevanju lahko oklepaj uporabljamo
za zaznamovanje zaporedne črke oziroma številke. Pogosto se v tej vlogi
pojavlja zgolj zaklepaj kot samostojno pisno znamenje:
Nastanek
zvezde:
(1) V molekulskem oblaku se oblikujejo
goste kepe vodika in prahu.
(2) V središču te kepe se razvije
protozvezda.
(3) Snov se odbija od tečajev zvezde in se
kopiči okrog ekvatorja.
(4) Novo zvezdo obdaja obroč plina in
prahu, iz katerega se lahko sčasoma razvije planetni sistem.
Ključna področja socialne inteligence so tri: (1) umetnost komuniciranja, (2) sposobnost za pogajanje, reševanje nesoglasij in za sijajno igranje v moštvu ter (3) sposobnost za sočutje in zanimanje za druge.
Na dopust
ne smemo brez:
a) sončnih očal,
b) zaščitne kreme,
c) kopalk.
V okviru plačevanja stroškov izvedbe programa usposabljanja zavod lahko plača: (a) stroške inštruktorja oziroma mentorja, (b) stroške dodatnega usposabljanja, (c) plačilo storitev izvajalcem zaposlitvene oziroma poklicne rehabilitacije, ki so opredeljene v programu usposabljanja, (č) nadomestilo dela plače delovnemu invalidu med usposabljanjem.
V strokah se za specifične namene uporabljajo različni oklepaji, npr.:
Narekovaj (tudi navednica) je dvodelno
ločilo. Pri računalniškem oblikovanju besedil najpogosteje uporabljamo dvojni
srednji narekovaj 
Dvojni narekovaj zaznamuje dobesedni
navedek premega govora in navedeno (citirano besedilo):
Eden od mimoidočih me je
nagovoril: »Je vse v redu, 
POSEBNOST
Zlasti v umetnostnih besedilih se lahko za označevanje
dobesednega navedka namesto narekovajev uporablja enodelni pomišljaj (narekovajni
pomišljaj), a le na začetku nove vrstice:
– Kje si bil sinoči? je vprašal. Zakaj me
nisi poklical? 
– Doma, je
odrezavo pripomnil.
– Še kje? 
Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.
Z dvojnim narekovajem označujemo poseben pomen,
položaj ali stilno zaznamovanost posamezne besede ali besedne zveze – oziroma
jo z narekovaji poudarimo, izpostavimo:
Številko
ena je pisalni stroj »skrival« v črki 
Namesto narekovaja lahko v tem primeru uporabimo tudi
drugačen tisk, kot je osnovni:
Vsak zakaj ima svoj 
Včasih z dvojnim narekovajem v povedi označimo stvarno lastno ime
ali drugo z veliko začetnico pisano enoto besedila, zlasti če bi jo sicer (na
začetku povedi) težje prepoznali oziroma težje prepoznali mejo med tem delom in
preostalim besedilom:
»Sejalec« mi je bil
zelo 
Namesto narekovaja lahko v tem primeru uporabimo tudi
drugačen tisk, kot je osnovni:
Groharjev Sejalec mi je
bil zelo 
Enojni narekovaj uporabimo, kadar je treba
znotraj navedka še kaj označiti z narekovajem (če navajamo besedilo znotraj
drugega navedka oz. če v njem z narekovajem zaznamujemo besedo s posebnim
pomenom ali stilno vrednostjo):
»Vedno so nam odgovarjali ‘Bo že!’, toda
naredili niso nič,« je 
POSEBNOST
Namesto enojnega narekovaja lahko znotraj navedka
uporabimo tudi drug tip dvojnega narekovaja:
Mama je
pripovedovala dalje: »Uganeš, kaj mi je tista ostudna pošast rekla? Rekla je: “Potem pa kar jutri pridi. Bo v redu?”«
To je smiselno zlasti takrat, ko se narekovaj pojavi
še znotraj navedka v navedku:
Tedaj mu je
Tone zabičal: »Mar ti
nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš
svoje!”«
V strokah so se oblikovale posebne rabe enojnega narekovaja, npr.:
Poševnica oz. desna poševnica (/) je nekončno nestavčno ločilo, ki ga uporabljamo
1. stično med
enobesednimi enotami v pomenu ‘ali’ ali ‘oziroma’:
2. nestično
med večbesednimi enotami v pomenu ‘ali’ ali ‘oziroma’:
zahodni 
3. stično v
pomenu ‘na’, ‘skozi’ ali ‘ulomljeno’:
4. stično za
označevanje delov celote:
5. stično v
pomenu ‘od’: 
slovenska nadaljevanka, 
6. stično v
pomenu ‘in’ ali ‘del enega in drugega’:
študijsko leto 
7. stično pri
navajanju dveh oblik za spol:
8. nestično
med razčlenjevanjem neenakovrednih enot besedila: 
Novi 
Pri pisanju na računalnik se pri nekaterih delih celote (npr. 
Poševnico lahko pri razčlenjevanju neenakovrednih enot besedila nadomestimo s pokončnico: Jezikovna 
Glej poglavje »Pokončnica«.
Pri ločevanju oblik za spol je poševnica pisana z vezajem,
če se priponsko obrazilo ne samo dodaja osnovi, ampak gre za zamenjavo morfema
(
Če poševnico v pomenu ‘ali’
uporabimo med besedilnimi enotami na začetku povedi, pišemo z veliko začetnico
le prvo enoto:
Pri zapisu telefonskih številk je namesto poševnice ustrezneje pisati presledek: 
V strokah se poševnica uporablja z dogovorjenim pomenom/funkcijo, npr.:
O rabi poševnic v poševnih oklepajih glej poglavje »Oklepaj«.
Leva poševnica (⧵) se v računalništvu uporablja pri zapisovanju poti datoteke:
C:⧵Uporabnik⧵Fran⧵Dokumenti⧵Pravopis
Deljaj (-) je zapisan s krajšo črtico, enako dolgo kot vezaj, in je tehnično levostično ločilo, s katerim zaznamujemo deljenost besede na koncu vrstice.
Pri pisanju z roko pogosto pišemo dvojni deljaj, tj. dve vzporedni črtici (=).
Kadar
besedo delimo na mestu, kjer je vezaj, tega skupaj z drugim delom besede
prenesemo v naslednjo vrstico, na koncu prve pa napišemo deljaj:
POSEBNOSTI
1. Deljaja ne pišemo pri deljenju spletnih naslovov.
Kadar je spletni naslov daljši od ene vrstice, ga
delimo ob katerem od ločil, zapisanih v njem: 
izobrazevanje/
2. Deljaja ne pišemo, če delimo besedilne
enote na mestu, kjer so povezane s stičnim pomišljajem. Pomišljaja tudi ne
prenašamo v naslednjo vrstico:
Ljubljana–
Maribor
Opuščaj ali apostrof (’) je nestavčno ločilo, ki označuje:
Opuščaj v okrnjeno zapisanih letnicah se v nekaterih
besedilih tudi opušča: sezona 
POSEBNOSTI
1. V besedilih, pisanih v pogovorni
ali narečni slovenščini, je raba opuščaja le ena od možnosti:
Srečn’ga pa zdrav’ga!
Pogosteje opuščaja v takih
primerih ne uporabljamo:
Srečnga pa
2. Stvarna lastna imena se zapisujejo bodisi z
opuščajem 
3. V lastnih imenih lahko
raba opuščaja tudi odstopa od njegove osnovne vloge, npr. pevski zbor 
Opuščaj v nepodomačenih prevzetih poimenovanjih
in tujih lastnih imenih ohranjamo:
commedia 
O rabi in vlogi opuščaja pri poimenovanjih in imenih iz tujih jezikov glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.
Ponavljaj (’’) nadomešča ponovitev pisne enote, ki v besedilu leži v vrstici tik nad njim. Večinoma se uporablja ob označevanju ponovljene vsebine v stolpcih.
| 2024 | 15. december | 
| ’’ | 20. ’’ | 
| 2025 | 1. januar | 
| smreka | – | zdravih dreves | 
                 | 
            |||||||||||
| rdeči bor | – | ’’ | 
                 | 
            |||||||||||
| bukev | – | ’’ | 
                 | 
            
Pri pisanju z roko ima lahko ponavljaj tudi drugačno obliko.
Pokončnica (|) je ravna pokončna črta od zgornje do spodnje meje velikih črk.
Pokončnico pišemo v besedilih nestično in
jo uporabljamo za ločevanje raznovrstnih enot besedila. Ima različne funkcije,
npr. nadrednost, zamenljivost, zaporednost, sorednost:
Jezikovna 
Pokončnico lahko v nekaterih primerih nadomestimo z vejico, podpičjem ali poševnico.
V strokah uporabljamo pokončnico z dogovorjenim pomenom/funkcijo, npr.:
O rabi pokončnic v pokončnih oklepajih glej »Oklepaj«.
Podčrtaj (_) se
uporablja za nadomeščanje presledka, zlasti v zapisih, kjer znak za presledek
ni dovoljen ali mogoč, npr. v elektronskih naslovih 
POSEBNOST
Zlasti zaradi večje razvidnosti
presledka se podčrtaj neobvezno uporablja tudi drugod, npr. v imenih
računalniških map in datotek 
Glej poglavje »Presledek«.
Podčrtaj se kot prvina spolno nevtralnega jezika v
nekaterih okoljih in posameznih besedilnih položajih uporablja za zaznamovanje
spolne nebinarnosti, npr.: 
Presledek 
Stična znamenja pišemo brez presledka (npr. vezaj).
Desnostična znamenja pišemo stično z enoto, ki sledi (npr. desnostična pika, vezaj).
Levostična znamenja pišemo stično s predhodno enoto (npr. vejica, pika, klicaj).
Nestična znamenja pišemo s presledkom pred in za njim (npr. pomišljaj).
Presledek razlikujemo od razmika, ki označuje prostor med vrsticami, npr. enojni, 1,5-vrstični, dvojni razmik.
Presledek pišemo:
1. med
besedami (s 
2. za končnim ločilom;
3. ob nestičnem ločilu;
4. pred desnostičnim ločilom;
5. za levostičnim ločilom;
O stičnosti ločil glej poglavje »Ločila«.
6. za kratico v samostalniški besedni zvezi (EKG 
7. za krajšavno piko v okrajšavah (gdč. 
8. med številko in simbolom za mersko enoto (
9. za številko pred znamenjem za denarno enoto (
10. za številko pred pisnima znamenjema za odstotek (
11. za simbolom v samostalniški besedni
zvezi (
O stičnosti kratic, okrajšav in simbolov glej poglavje »Krajšave«.
12. za vrstilno piko pri številčnem zapisu datuma (
13. za pisnimi znamenji, ki označujejo avtorske pravice (
14. ob znamenju ampersand (Odvetnik 
15. ob matematičnih znamenjih za matematične operacije (
16. ob znamenjih iz logike, ki se uporabljajo tudi v drugih vedah (
17. pri navajanju bibliografskih podatkov za zvezdico (v pomenu ‘rojen’) in
križcem (v pomenu ‘umrl’): (Ivan Cankar 
18. za številko podčrtne opombe 
19. pri zapisu telefonskih številk (
O stičnosti pisnih znamenj glej poglavje »Pisna znamenja«.
POSEBNOSTI
1. Kadar uporabljamo
matematični znamenji plus (+) in minus (–) kot predznaka, ju
pišemo brez presledka pred številko, tj. desnostično (
2. Pisna znamenja za
stopinje (90°), minute (20′) in sekunde (40″) pišemo brez
presledka za številko, tj. levostično. Znamenje za stopinje pišemo pred
simbolom za mersko enoto za temperaturo brez presledka, tj. desnotično (
3. Znamenja za
zaščitena imena in znamke pišemo nadpisano in brez presledka za imenom, tj.
levostično (
4. Nadpisana številka
(podobno zvezdica) za enoto, na katero se nanaša, predstavlja opozorilo na
ustrezno podčrtno opombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja. Pišemo
jo brez presledka pred njo, tj. levostično (Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih
pesmi iz leta 
5. Vmesno krajšavno
piko, ki jo pišemo pri nekaterih okrajšanih podrednih zloženkah (
6. Kadar črkovalno
izgovarjane okrajšave pregibamo, jih pišemo brez presledka za krajšavno piko,
tj. stično: 
7. Simbol za uro (h) pišemo brez presledka za številko in nadpisano (
Le v položajih, ki pri številčnem zapisu datuma zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), za vrstilnimi pikami presledka ne pišemo (10.12.2024). 
V registru imen pogosto ni
presledka za krajšavno piko v okrajšavi, ki je stalni dodatek ob imenu
gospodarske družbe 
Kadar nimamo možnosti nadpisanega pisanja znakov, izjemoma uporabljamo tudi zapis simbola za uro poravnano s številko in presledkom 
O uporabi podrčrtaja za označevanje vidnega presledka glej poglavje »Podčrtaj«.
Nedeljivi presledek je presledek, ki pri računalniškem pisanju besedil enote za presledkom ne prelomi/prenese v novo vrstico.
Uporabljamo ga npr. med številko
in pisnima znamenjema za odstotek 
Presledek, ki zaznamuje mejo med tisočicami, stotisočicami, milijonicami itd. pri zapisu števil, večjih od 9999, je neobvezen; pogosteje ga zapisujemo s piko: 10.000 ali 
Kadar drugo poved (izjavo, naslov
stvaritve ipd.) citiramo sredi okvirne povedi, ohranjamo končni ločili vprašaj
in klicaj, pike pa praviloma ne:
Romana Quo vadis? in Pod svobodnim soncem sta
postavljena v zgodovinsko zanimiv 
Glede rabe začetnice pri povedi znotraj druge povedi glej poglavje »Velika in mala začetnica«.
POSEBNOSTI
1. Enako velja
tudi, kadar je citirana poved zapisana z drugačnim tiskom ali med narekovaji: 
Romana Quo vadis? in Pod svobodnim soncem sta postavljena v
zgodovinsko zanimiv 
2. Piko na koncu tako
citirane povedi pišemo zlasti takrat, kadar je bistvena za celovito razumevanje
navedenega:
Pravilno zapisana poved je Zanima jo, ali bo deževalo.,
saj ne gre za vprašanje.
Kadar se znotraj enostavčne okvirne
povedi citirani naslov stvaritve končuje z odvisnikom ali stavčnim prilastkom,
za njim ne pišemo vejice, in sicer ne glede na to, ali je naslov označen z
narekovaji oz. drugačnim tiskom ali ne:
Odigrali so pravljico Bine Štampe Žmavc O kuri, ki je izmaknila pesem v
režiji Mihe 
Na koncu pripovedne, vprašalne ali vzklične
povedi zapisujemo le končno ločilo okvirne povedi, ne glede na naklon
citirane povedi:
Ena najbolj znanih Heraklitovih misli
je Vse 
POSEBNOSTI
1. Kadar je klicaj ali vprašaj
del stvarnega lastnega imena, ga pred drugačnim končnim ločilom okvirne povedi
praviloma ohranjamo:
Učenci so prebrali
roman Čefurji 
2.
Kadar citirano poved označimo z narekovaji, ohranjamo tudi klicaj oz. vprašaj
citirane povedi (ne pa tudi pike): 
Ena najbolj znanih Heraklitovih misli
je »Vse 
3. Kadar citirano poved uvajamo z
dvopičjem, vprašaj oz. klicaj ohranjamo, končne pike pa ne pišemo:
Pri Župančiču najdemo tale verz: Veš, poet, svoj 
4. Klicaj in vprašaj lahko ohranjamo tudi, kadar je
citirana poved oz. stvarno lastno ime zapisano drugače od okvirne povedi in
končne pike (ležeči tisk, krepki tisk, druga barva ipd.):
Arhimedu pripisujejo slavni vzklik 
Kadar je dobesedni navedek del premega govora, je od spremnega stavka praviloma ločen z dvojnimi narekovaji. Raba ločil in začetnice je odvisna od razporeditve obeh delov premega govora:
1. Če je spremni
stavek na začetku, mu dobesedni navedek sledi za dvopičjem; dobesedno navedena
poved se začne z veliko začetnico, končno ločilo je pred narekovajem:
Trener je po tekmi povedal: »Gostujoča
ekipa je zasluženo zmagala, saj je bila pretežni del srečanja boljši 
2. Če spremni
stavek sledi dobesednemu navedku, se začne z malo začetnico; piko v dobesedno
navedeni povedi zamenja vejica, ohranjamo pa ostala končna ločila (klicaj,
vprašaj in tri pike), ki jih pišemo pred narekovajem:
»Največja socialna varnost
delavca je pravična plača,« je poudaril predsednik 
3. Če spremni stavek
stoji med dvema deloma dobesedno navedene povedi, mu pred drugim delom sledi
vejica; prvi del dobesedno navedene povedi zaključuje vejica ali tri pike:
»Danes,« je počasi začel, »bomo
govorili o 
4. Kadar sta v isti
povedi dva spremna stavka, je raba ločil in začetnic enaka, kot če bi šlo za
dve ločeni povedi:
»Oh, bog ne daj,« je vzdihnila in nadaljevala: »Pravzaprav
ga niti ne poznam dobro. Samo soseda 
5. Kadar se isti
spremni stavek nanaša na dve dobesedno navedeni povedi, je druga zapisana kot
samostojen navedek:
»Tu imate!« je vzkliknil oče. »Naš izlet je
šel po vodi!«
POSEBNOSTI
1. Če prememu govoru v zaporedju spremni 
Po tistem,
ko sem padla s kolesa, ker mi je vesolje zašepetalo: »Ustavi se! Oddahni si!«,
sem potegnila 
2. Dobesedni navedek je zlasti v umetnostnih besedilih lahko zapisan
tudi brez narekovajev ali pa označen z drugačnim tiskom:
Gumico za
lase! je 
3. Zlasti v umetnostnih
besedilih se lahko za označevanje dobesednega navedka namesto narekovajev
uporablja enodelni pomišljaj (narekovajni pomišljaj), a le na začetku nove
vrstice:
– Kje si bil
sinoči? je vprašal. Si se dobro imel?
– Doma, je odrezavo pripomnil.
– Še kje? 
Glej poglavje »Pomišljaj«.
Kadar kot dobesedni
navedek v okvirno poved vključujemo zgolj dele druge povedi, jih označimo z
dvojnimi narekovaji. Taki navajani deli se začnejo z malo začetnico (razen če je
na začetku lastno ime) in se nikoli ne zaključijo z 
Toliko knjig, kolikor jih
objavijo danes, »ni izšlo še nikdar, a tudi tako
malo bralcev ni bilo nikoli«, saj konkurenco knjigi dela
zlasti 
Alinejni zapis sestavljajo okvirna oz. napovedna poved, ki ji sledi dvopičje, in več vrstic, ki jih najpogosteje uvaja pomišljaj, lahko pa tudi vezaj, črka, številka ali grafični znak (za njimi je presledek). Raba ločil in začetnic je odvisna od skladenjske zgradbe sestavnih delov.
1. Skladenjsko preproste alineje se začenjajo z malo
začetnico in končujejo z vejico, razen zadnje, za katero stoji končno ločilo
(običajno pika):
Za preprečevanje ugrizov klopov
pri mačkah in psih veterinarji svetujejo uporabo:
– ovratnice proti klopom,
– kapljic proti klopom in drugim zajedavcem,
– pršila proti klopom.
Dvojne predložne zveze izražajo:
a) lastnost,
b) prostor,
c) čas.
Ali imaš:
- spalno
vrečo,
- podlogo za
spanje,
- gorilnik,
- pribor za
kuhanje?
2. Kadar imata tako napovedni kot naštevalni del nestavčno obliko, za
posameznimi alinejami pogosto ni ločil (niti vejice niti končne pike):
Pripomočki: 
– računalnik
– zvezek
– pisalo
3. Če so alineje daljše in skladenjsko bolj
zapletene (vsebujejo podredja ali priredja, ločena z vejicami ali podpičji), se začenjajo
z malo začetnico in končujejo s podpičjem, razen zadnje, za katero stoji pika:
Po desni strani je dovoljeno prehiteti:
– vozilo, ki zavija levo;
– vozilo, ki vozi v naselju po
smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi, po prometnem pasu, ki ni
skrajno desno;
– tirno vozilo, ki vozi po
tirnicah, položenih po sredini vozišča.
4. Če je v kateri od alinej zapisana (vsaj
ena) poved, za katero je zapisano končno ločilo, stoji končno ločilo (praviloma
pika) za vsemi alinejami. V tem primeru se vse alineje začenjajo z veliko
začetnico:
Osebnostni tipi starejših moških:
– Integrirani tip. Značilno za
moške tega tipa je, da niso niti pretirano aktivni niti povsem pasivni.
– Obrambni tip. Starostniki tega
tipa so ambiciozni; v medosebnih odnosih so avtoritativni.
– Introspektivni tip. Moški tega
tipa veliko časa preživijo v razmišljanju in razvijanju svojih idej in načrtov.
POSEBNOSTI
1. Na koncu predzadnje alineje lahko namesto vejice uporabimo nekatere
priredne 
Strokovnjaki predlagajo:
– obvezne letne tehnične preglede,
– vpis elektrarn v požarne karte objektov,
– sodelovanje z lokalnimi gasilci in
– izobraževanje osebja o ravnanju ob požaru.
2. Okvirni povedi navadno ne sledi dvopičje, kadar to ločilo v alinejah
uvaja naštevalni niz.
Lastna imena so
a) imena bitij: Gašper, Pepelka, Ludvik XIV.;
b) zemljepisna imena: Kranj, Triglav, Bohinjsko jezero;
c) stvarna imena: Pošta Slovenije, Evropska unija, Združeni narodi.
3. Kadar pri alinejnem zapisu ne gre za
naštevanje, temveč za ponujanje izbir oz. možnih odgovorov (npr. pri kvizih,
anketah), je lahko napovedna poved tudi vprašalna. Zapis v alinejah je odvisen
od skladenjske zgradbe: pri nestavčni obliki je običajen zapis z malo začetnico
in brez končnega ločila, pri stavčni pa je običajen zapis z veliko začetnico in
končno piko:
Katera od navedenih lastnosti te
najbolje opisuje?
a) optimističen
b) neodvisen
c) vztrajen
č) prilagodljiv
d) prijazen
Kako se ponavadi učiš?
a) Sestavim si urnik učenja, ki se ga držim.
b) Učim se dan pred testom.
c) Sledim pri pouku, doma snov le ponovim.
č) Odvisno od trenutnega razpoloženja.
Glede zapisovanja črk v kombinaciji z oklepajem in zaklepajem glej poglavje »Oklepaj«.
4. Pri računalniških predstavitvah se
napovedna vrstica spreminja v naslovno, zato dvopičje pogosto opuščamo.
Opuščamo lahko tudi ločila na koncu vrstic (še zlasti če so vsebinsko med seboj
nepovezane); besedilo v posameznih vrsticah se začenja ali z veliko ali z malo
začetnico:
Jasnost pisanja
- poznavanje vsebine 
- upoštevanje naslovnika
- preglednost besedila
- logičnost 
- konkretnost – abstraktnost
Antidiskriminacijska načela
– Ovirane osebe so v prvi vrsti ljudje 
– Prevlada medicinskega modela
– Pravice vs. sočustvovanje 
– Izogibanje dehumanizirajočemu jeziku 
– Koncept neodvisnega življenja
5. Pri zapisovanju samostojnih besedilnih
enot, kakršna je npr. dnevni red, lahko v oštevilčenih alinejah zapisano
razumemo kot dele iste povedi ali kot več samostojnih povedi, ki jih bodisi
zaključimo s piko (zlasti pri daljših povedih) ali jih zapišemo brez nje, a z
veliko začetnico:
Dnevni red:
1. potrditev zapisnika prejšnje seje,
2. računovodski izpiski,
3. razno.
Dnevni red: 
1. Potrditev zapisnika 2. seje Komisije za kakovost študija.
2. Poročilo o poteku informativnega dneva in razprava ob izvedeni anketi.
3. Razno.
Dnevni red: 
1. Potrditev zapisnika prejšnje seje
2. Računovodski izpiski
3. Razno
Kadar ima dopis
glavo, vsak podatek zapišemo v svoji vrstici, na koncu katere ni ločila. 
1. Če
pojmujemo, da je celotna glava dopisa ena poved, pišemo z veliko začetnico le
prvo sestavino in lastnoimenske sestavine:
Mojca Kovač
finančnica specialistka I
Finančni urad RS
Dacarska ulica 13
1270 Litija
2. Če pojmujemo, da
je vsaka vrstica glave dopisa samostojna poved, pišemo vsako enoto z veliko
začetnico:
Dr. Jana Novak
Vodja projektov
Inštitut za
kakovost zraka
Cankarjeva ulica 5
1000 Ljubljana
Pri zapisu kraja in
datuma je mogočih je več načinov, podatka sta vedno ločena z vejico:
Ljubljana, 
Ljubljana, 
Ljubljana, 
V Ljubljani, 
V Ljubljani, 
Če se dopis začne s pozdravom, ga vedno zaključuje ločilo.
– Kadar je na koncu
pozdrava vejica, se besedilo dopisa nadaljuje z malo začetnico:
Spoštovani,
pišem vam,
Dragi Jaroslav,
že dolgo se
nisem 
Pozdravljena, Andreja,
spet te
– Kadar je na koncu
začetnega pozdrava klicaj ali pika, se besedilo dopisa nadaljuje z veliko
začetnico:
Spoštovana gospa ravnateljica!
Pred dvema
Pozdravljeni.
Pripenjam
obljubljene 
Končni pozdrav se
lahko zaključi z ločilom (vejico, klicajem, piko) ali redkeje brez ločila;
sledi mu podpis:
Lep pozdrav,
Jana
S spoštovanjem!
Jakob Kovač
Hvala za
sodelovanje in lep pozdrav.
Jani Novak
Najlepše te pozdravlja
tvoj Simon
Kadar je del
podpisa tudi podpisnikova funkcija, je začetnica tega podatka odvisna od
njegove umestitve glede na ime (spodaj, zgoraj) in/ali od ločila ob koncu
pozdrava:
| S spoštovanjem! | |
| Red. prof. dr. Milan Novak | |
| prodekan za študijske zadeve | |
| Lepo vas pozdravljamo. | |
| Direktorica | |
| Eva Mrak | |
| Lep pozdrav(,) | |
| vodja pisarne | |
| Maja Novak | |
Glej tudi poglavja »Velika in mala začetnica«, »Pika« in »Klicaj«.
Poglavje Slovnični oris za pravopis prinaša tista poglavja slovničnega opisa knjižne slovenščine, ki so neposredno ali posredno povezana s pravopisom ter pomembna za razumevanje glasoslovnih, oblikoslovnih in besedotvornih značilnosti knjižne slovenščine in katerim prilagajamo tudi besede in besedne zveze, ki jih prevzemamo iz drugih jezikov.
OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni objavi »Glasoslovnega orisa«, bo oblikovana po predstavitvi vseh podpoglavij v javni razpravi. Pojasnila glede zapisa in izrazja bodo z objavo vsakega podpoglavja še dopolnjena, v končni fazi pa bo posodobljen tudi pravopisni terminološki slovarček.
V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 pri opisih razmerja med glasovno in pisno podobo zaradi večje jasnosti pisne enote (črke) zapisujemo v lomljenih oklepajih, npr. ⟨lj⟩.
V slovenskih slovarjih knjižnega jezika je fonološko‑fonetična transkripcija poenostavljena in zapisana v oglatih oklepajih, npr. [híša].
V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis je jakostni naglas označen na samoglasnikih s tremi naglasnimi znamenji, in sicer z ostrivcem ⟨´⟩, krativcem ⟨`⟩ in strešico ⟨ˆ⟩.
Naglasna znamenja na črkah e in o so uporabljena tudi za označevanje kakovosti, tj. širine oziroma ožine. Zato za kakovostno‑kolikostno razlikovanje ne uporabljamo znamenj iz mednarodne fonetične abecede (IPA), temveč za široka e in o pišemo ⟨ê⟩ in ⟨è⟩ oz. ⟨ô⟩ in ⟨ò⟩ (v IPI ⟨ɛ⟩ oz. ⟨ɔ⟩) ter ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ za ozka e in o (v IPI ⟨e⟩ oz. ⟨o⟩).
Razlikovalno ozkost nenaglašenih e in o označujemo s piko pod črkama v oglatem oklepaju, tj. kot ⟨ẹ⟩ in ⟨ọ⟩.
Pri zapisu izgovora v oglatih oklepajih uporabljamo nekatere črke iz IPE, in sicer: polglasnik /ə/ pišemo z obrnjeno črko e, tj. ⟨ə⟩. V pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis so vse tri dvoustnične variante fonema /v/ (zveneča [w], nezveneča [ʍ] in dvoglasniška [u̯]) zapisane z ⟨u̯⟩, tj. s črko u in polkrožcem spodaj.
Za označevanje mehčanih [lʲ] in [nʲ] namesto dvignjenega pomanjšanega j ⟨ʲ⟩ iz IPE uporabljamo opuščaj – ⟨l’⟩ in ⟨n’⟩.
S črtico nad črko ⟨¯⟩ označujemo podaljšani izgovor samoglasnikov in soglasnikov.
S povezajem ⟨‿⟩ označujemo istozložni izgovor besede s predlogom.
Zaradi gospodarnosti so zvenečnostne premene ali položajne variante v pravilih Pravopis 8.0 označene z vezajem. Vezaj označuje:
V pravopisnem slovarju ePravopis je izgovor imenovalnika in rodilnika v celoti izpisan, premena pa je razvidna iz izgovora neosnovne, tj. rodilniške oblike: Ambrož [ambróš, rod. ambróža], bridž [bríč, rod. brídža]; Daneu [danéu̯, rod. danéva].
Foneme in variante fonemov zapisujemo v poševnih oklepajih, npr. Maja /maja/. Ker vseh ni mogoče zapisati s črkami slovenskega pravopisa, uporabljamo nekatere črke iz mednarodne fonetične abecede.
Povezava med poenostavljenim slovenskim zapisom in mednarodno fonetično abecedo je predstavljena v preglednici črka – glas, iz katere je razvidno, da se v slovenskih priročnikih prilagojeno zapisujejo tako samoglasniki kot nekateri soglasniki, in sicer: 
Kadar želimo v pravilih Pravopis 8.0 opozoriti, da se v danem zaporedju samoglasnikov in soglasnikov pojavlja kaka zakonitost, se odločimo za okrajšani zapis, v katerem z veliko črko V označujemo samoglasnike, z veliko črko C pa soglasnike. Izgovorni sklop soglasnika in samoglasnika zapišemo v oglatem oklepaju kot [CV], pisni sklop črk, ki označujejo soglasnike in samoglasnike, pa v lomljenem oklepaju kot ⟨CV⟩. Meje med zlogi so ponazorjene z vezaji oziroma v oglatem oklepaju s pikami (
V pravilih Pravopis 8.0 sta ob opisnih izrazih za položaj v besedi (na začetku besede ali na koncu besede) uporabljena izraza vzglasje (npr. črka ⟨v⟩ v vzglasju besede vreme) in izglasje (npr. izgovor dvočrkja ⟨nj⟩ v izglasju besede Kranj).
Slovenski knjižni jezik ima 29 pomensko razločevalnih glasov, imenovanih fonemi. Delimo jih na samoglasnike in soglasnike, te pa na zvočnike ter zveneče in nezveneče nezvočnike.
Pomenska razločevalnost je ponazorjena z minimalnimi pari (fonemov), pri katerih zamenjava enega fonema z drugim spremeni pomen besed ali delov besed, npr. par 
Samoglasniških fonemov je osem: /a/, /e/ (ozki e), /ɛ/ (široki e), /ə/ (polglasnik), /i/, /o/ (ozki o), /ɔ/ (široki o), /u/.
Soglasniških fonemov je enaindvajset: /b/, /c/, /č/, /d/, /dž/, /f/, /g/, /h/, /j/, /k/, /l/, /m/, /n/, /p/, /r/, /s/, /š/, /t/, /v/, /z/, /ž/.
V knjižni slovenščini nimamo dvoglasniških fonemov, temveč dvofonemske zveze oz. fonetične dvoglasnike. Oblikuje jih dvoglasniška dvoustnična varianta fonema /v/ v položaju za samoglasnikom, npr. [Vu̯]: Triglav [tríglau̯/triglàu̯], Orel [ôrəu̯].
Dvoglasnik ali diftong je v več jezikih samoglasniški fonem, sestavljen iz samoglasnika in zvočniške dvoglasniške variante [u̯] ali zveze samoglasnika in zvočnika j. Pojavlja se pred soglasnikom ali za samoglasnikom v izglasju besede in tvori en sam zlog.
Istemu fonemu lahko ustreza več glasov, ki jih imenujemo fonemske variante ali alofoni. Osnovna varianta soglasniškega fonema se izgovarja pred samoglasnikom, druge izgovorne variante pa so odvisne od glasovne soseščine. Fonemske variante nimajo pomenskorazločevalne vloge.
Fonemskih variant v zapisu izgovora v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in pravopisnem slovarju ePravopis ne označujemo; izjema so dvoustnične variante fonema /v/, ki so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane s črko ⟨u̯⟩.
Podrobneje o variantah fonemov glej poglavji »Fonemske variante samoglasnikov« in »Fonemske variante soglasnikov«.
Samoglasniki so glasovi največje odprtostne stopnje. Glede na položaj
                            jezika in odprtost ust jih opisujemo kot sprednje (i, ozki in široki e), srednje (a in
                            polglasnik) ali zadnje (široki in ozki o, u); glede na dvig
                            jezične ploskve proti nebu in tonskost so visoki (i in u), sredinski (obe vrsti 
Samoglasniki so lahko naglašeni ali nenaglašeni. Nenaglašeni samoglasniki so samo kratki, naglašeni samoglasniki pa so lahko dolgi ali kratki.
Razlik med kratkimi in dolgimi samoglasniki govorci v sodobni slovenščini večinoma ne zaznavajo, npr. brat [bràt] – vrat [vrát], nič [nìč] – bič [bíč].
O naglaševanju, vrstah naglaševanja, pomenu in vrstah naglasnih znamenj ter o naglasnem mestu v slovenščini glej poglavje »Naglaševanje«.
Kakovostno se razlikujejo le 
Glede na naglašenost, kolikost in kakovost poznamo naslednje samoglasnike:
| a | hiša [híša] | nenaglašeni a | 
| zajec [zájəc], škrat [škràt] | naglašeni a | |
| ozki e | kres [krés] | naglašeni ozki e | 
| široki e | cekin [cekín] | nenaglašeni e | 
| metla [mêtla], polet [polèt] | naglašeni široki e | |
| i | opica [ópica] | nenaglašeni i | 
| bič [bík], bik [bìk] | naglašeni i | |
| ozki o | dom [dóm] | naglašeni ozki o | 
| široki o | hotel [hotél] | nenaglašeni o | 
| voda [vôda], cmok [cmòk] | naglašeni široki o | |
| u | rudar [rudár] | nenaglašeni u | 
| duh [dúh], kruh [krùh] | naglašeni u | |
| polglasnik | poper [pôpər] | nenaglašeni polglasnik | 
| pes [pə̀s] | naglašeni polglasnik | 
V nekaterih besedah izgovarjamo nenaglašena e in o ozko, kar v novejših slovarjih knjižnega jezika označujemo s piko pod črko. Najpogosteje se ožina pojavlja v prednaglasnih položajih zloženih besed (Belokranjec [bẹlokránjəc], stonoga [stọnóga]), redkeje v ponaglasnih položajih (angstrem [ánkstrẹm], Maribor [máribọr]).
O samoglasnikih kot nosilcih naglasa glej poglavje »Naglaševanje«.
O polglasniku glej poglavja »Zapis polglasnika«, »Zvočniški sklopi«, »Neobstojni samoglasniki«.
Namesto širokega e pred j in širokega o pred v lahko v izglasju ali pred soglasnikom izgovarjamo tudi srednjo (nevtralno) varianto samoglasnikov e in o: muzej [muzêj], muzejski [muzêjski]; snov [snôv-], snovnost [snôu̯nost].
Srednji izgovor označujemo s strešico, v starejših slovarjih pa je bil označen z ostrivcem na e in o.
Samoglasniki so nosilci zloga, zato jih lahko izgovarjamo samostojno.
Ob soglasnikih izgovarjamo oporne samoglasnike, in sicer polglasnik
                                ali ozki e ali a, npr. 
Pomembno vlogo pri urejanju zaporedja glasov v zlogu ima zvočnost (ali sonornost,
                                imenovana tudi zvonkost). Zlog organizira
                                samoglasnik kot najbolj zvočen glas (a > e, o > i, u), okoli njega si
                                levo in desno sledijo najprej zvočniki v skladu z lestvico zvočnosti
Zlogi, ki se končajo na samoglasnik, so odprti (sraka [srá.ka]), zlogi, ki se končajo na soglasnik, so zaprti (prvak [pər.vák]).
Neobstojni samoglasniki so tisti, ki pri pregibanju ali tvorjenju novih besed kot nosilci zloga bodisi izpadajo ali se v vlogi začasnega zlogovnega jedra pojavljajo v izglasnih soglasniških sklopih, npr. Kekec [kékəc], rod. Kekca [kékca]; Ravne [ráu̯ne], prid. ravenski [rávənski].
O polglasniku v izglasnih soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
Neobstojni samoglasnik je najpogosteje polglasnik, redkeje tudi samoglasnika o ali a (v besedi blagor [blágor], rod. blagra [blágra]; dan [dán], rod. dne [dné]), pred zvočnikom j tudi samoglasnik i (ladja [ládja], rod. dv./mn. ladij [ládij], prid. ladijski [ládijski]).
Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).
Samoglasniški sestavi se od jezika do jezika razlikujejo. Samoglasnike, ki so enaki slovenskim, izgovarjamo kot v knjižni slovenščini; pri tistih, ki jih slovenščina ne pozna, poiščemo slovenščini najbližje ustreznike.
Pri prevzemanju besed z
                                            dvoglasniki, ki so v tujih jezikih tudi v vlogi
                                        fonemov, imata pomembno vlogo najbolj zvočna zvočnika, in
                                        sicer u̯, dvoglasniška fonemska
                                        varianta fonema 
Naglašeni samoglasniki so v tujih
                                        imenih načeloma dolgi. Naglašena e in o prevzemamo praviloma kot ozka,
                                        npr. fr. Rabelais [rablé]; angl. Lawrence [lórens], nem. Gottsched 
Široko izgovarjamo naglašeni e pred glasovoma j in r (angl. Davis [dêjvis], isl. Reykjavík [rêjkjavik]; nem. Hertz [hêrc]) in naglašeni o pred glasom v (angl. Bowie [bôvi]) oziroma u̯ (rus. Novgorod 
Pod vplivom izvornega izgovora in uveljavljenosti v
                                        rabi sta samoglasnika e in o v sodobni knjižni slovenščini
                                        pogosto široka tudi v posameznih drugih imenih, npr. fr. Verlaine [verlên], nem. Freud 
Nenaglašeni samoglasniki so v
                                        slovenščini le kratki, zato nenaglašenih dolžin ne
                                        izgovarjamo (ohranjamo pa ločevalno znamenje na črki, ki v
                                        izvornem jeziku označuje dolžino), npr. 
Neobstojni samoglasniki imajo v prevzetih imenih različne pojavne oblike, npr. najpogosteje e (češ. Havel [hávəl], rod. Havla [háu̯la]), vendar tudi a (hr. Bakar [bákar], rod. Bakra [bákra]) ali o (slš. Sivok [sívok], rod. Sivka tudi Sivoka [síu̯ka tudi sívoka]).
Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).
Soglasnike glede na način in mesto izgovora delimo na zvočnike (glasove srednje odprtostne stopnje) in nezvočnike (glasove majhne odprtostne stopnje); ti so lahko zveneči ali nezveneči.
Zvočnikov je šest: m in n, r in l, v in j.
Pomagalo za prepoznavanje zvočnikov je skrito
                                    v besedi  mlinarjevi. 
Po načinu tvorbe delimo zvočnike na nosnike (m in n), jezičnike (r in l) in drsnike (v in j).
Glede na zvočnost si zvočniki sledijo od
                                    najbolj do najmanj zvočnega v zaporedju 
Zvočniki so zveneči glasovi, ki ne vplivajo na zvenečnost pred seboj stoječih nezvočnikov in nimajo ustreznih nezvenečih parnih glasov, npr. tlaka – dlaka, satje – sadje.
O sklopu ⟨jv⟩ v izglasju besede glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
Nosnik n v položaju pred ustničnikoma b in p (tudi v in f) (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m, kar je v starejših tvorjenkah vidno tudi v zapisu (braniti – obramba). V mlajših prevzetih besedah se zaradi branja po črki pojavljata obe izgovorni možnosti – bodisi m bodisi n (Istanbul, Unprofor; informacija, invalid).
Drsnik j se v položaju za samoglasnikom i v izglasju ali pred soglasnikom izgovorno približa samoglasniku i, zato ga izgovorimo šibko ali kot podaljšani i, zapisujemo pa kot j (Jurij, junijski, ladijski).
Fonetičnih posebnosti, ki izhajajo iz prilikovanja po mestu izgovora, v pravopisnem slovarju ePravopis in pravilih Pravopis 8.0 ne označujemo.
O posebnostih zvočnika v glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.
Več o zapisu zvočnikov v poglavju »Zapis soglasnikov«.
O mehčanem izgovoru drsnika j glej poglavje »Dvočrkji lj in nj«.
Nezvočnikov je petnajst, šest je zvenečih (b, d, g, z, ž in dž) in devet nezvenečih (p, t, k, s, š, č, c, f in h). Vsi (razen nezvenečih c, f in h) nastopajo v zvenečnostnih parih.
Zveneči pari nezvenečih c, f in h se pojavljajo večinoma položajno, tj. v soseščini drugih glasov, ali izjemoma v prevzetih besedah:
Nezveneči pripornik h nima zvenečega
                                        fonemskega para, pojavlja pa se kot glasovna varianta pri
                                        izgovoru predloga k. Pred besedami z
                                        vzglasnim 
Po načinu tvorbe razlikujemo zapornike (
Glede na slušni vtis sikanja oz. šumenja
                                    tradicionalno razlikujemo sičnike (
Pri prepoznavanju zvenečih in nezvenečih nezvočnikov si pomagamo s povedmi: Žaba gode džez (zveneči) in Ta suhi škafec pušča (nezveneči).
O pravilih za pisanje soglasnikov glej poglavje »Zapis soglasnikov«.
O fonemskih variantah soglasnikov glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.
Vse zveneče nezvočnike (b, d, g, z, ž in dž) izgovarjamo nezveneče (p, t, k, s, š in č) v izglasju (Jakob [jákop], gad [gàt], sneg [snék], Janez [jánes], mož [móš], kolidž [kôlič]) in pred nezvenečim nezvočnikom (drobtina [droptína], medvedka [medvétka], gangster [gánkster], preizkus [preiskús], težko [teškó], kolidžka [kôlička] 
Če sta drug ob drugem dva različno zveneča nezvočnika, potem se prvi prilagodi oz. prilikuje drugemu, in sicer:
Posebnost
Zvenečnostno parna nezvočnika se izgovorita podaljšano (obpluti [op̄lúti], izsek [is̄èk]), redko kot en glas, npr. devetdeset [devédeset].
O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.
Enako kot sredi besede tudi na meji dveh besed na izgubo zvenečnosti izglasnega nezvočnika (samo pri naglašenih besedah) vpliva tudi vzglasje druge besede, če se ta začne na
Posebnost
Zveneče nezvočnike izgovarjamo zveneče (zvenečnost se ohrani) tudi v izglasju
1. pred besedo, ki se začenja z zvenečim
                                                  nezvočnikom: Jakob Gallus [jákob gálus], Janez Bleiweis 
2. med pravim predlogom in besedo, ki se začenja s samoglasnikom ali zvočnikom, in pred besedami, ki se začenjajo na zveneči nezvočnik: ob Iški [ob íški], ob Muri [ob múri], ob Dravi [ob drávi]; iz Afrike [iz áfrike], med vojnama [med vôjnama], od mame [od máme].
Pod vplivom jezikov, ki ne poznajo
                                        zvenečnostnih premen, tudi v slovenščini opažamo pojav
                                        ohranjanja zvenečega izgovora pred vzglasnim zvočnikom
                                        naslednje besede, npr. Janez Menart 
Predlog z ima nezvenečo varianto s, ki jo izgovarjamo in pišemo pred nezvenečimi nezvočniki, npr. s kolesom [s‿kolésom], s fantom [s‿fántom].
V pravilih Pravopis 8.0 je izglasno razzvenečenje nezvočnikov označeno z vezajem (kozorog 
O premenah predlogov glej poglavje »Vpliv zvenečnostnih premen na zapis predlogov«.
Tudi soglasniki imajo fonemske variante ali alofone. Osnovna varianta fonema se izgovarja pred samoglasnikom (npr. mama [máma], Ana [ána], lipa [lípa], voda [vôda]), druge izgovorne variante so odvisne od glasovne soseščine. Večina zvočniških in nezvočniških variant fonemov v različnih glasovnih soseščinah ne povzroča pravopisno‑pravorečnih težav in jih pri zapisu izgovora ne označujemo, izjema so variante fonema /v/.
Fonem /v/ izgovarjamo zobnoustnično ali dvoustnično:
V nekaterih položajih se zaradi posebne glasovne soseščine zvočnik v izgovarja na oba načina.
Razlik med tradicionalno zapisanimi dvoustničnimi variantami fonema /v/ ([w], [ʍ], [u̯]) večina govorcev slušno ne zaznava, zato so jih jezikoslovci v kodifikacijskih in slovničnih opisih razvrščali in poimenovali glede na glasovno bližino kot zvenečo [w], nezvenečo [ʍ] in dvoglasniško varianto [u̯] (za samoglasniki). Dvoustnični izgovor se po slušnem vtisu približuje 
V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis vse tri dvoustnične variante zapisujemo v oglatem oklepaju s črko u̯, po sistemu IPA pa bi bile zapisane s črko w. Če je dvoustnična varianta v izglasju, jo zapisujemo tudi s črko v in vezajem: očetov 
Podrobneje o izgovoru zvočnika v v zvočniških sklopih glej poglavje »Zvočniški sklopi«.
Zobnoustnično izgovarjamo fonem /v/
| ⟨lvj⟩ | želvji [žélvji] | 
| ⟨rvj⟩ | intervju [intervjú]; črvji [čə̀rvji], postrvji [postə̀rvji]; kri, or. s krvjo [s‿kərvjó]; vrv, or. z vrvjo [z‿vərvjó] | 
Posebnost
V vzglasnem sklopu ⟨vj⟩ je izgovor fonema /v/ lahko zobnoustničen ali dvoustničen: vjedati se [vjédati/u̯jédati se].
Za lažje razlikovanje med enozložnim in dvozložnim izgovorom je v oglatih oklepajih zlogovna meja zaznamovana s pikami.
V vzglasju je sklop ⟨vj⟩ zastopan zelo
                                        redko, le pri nekaterih predponskih glagolih, npr. vjedati se [vjé.da.ti/u̯je.da.ti se] ‘zajedati se, prodirati’. V
                                        govoru težko razlikujemo med temi glagoli in glagoli s pisno
                                        (in govorno) predpono 
Dvoustnično izgovarjamo fonem /v/
Posebnosti
Pri pisnem razlikovanju med predponskimi glagoli s predponama 
Predlog v izgovorimo skupaj z besedo, in sicer izgovorimo fonem /v/ dvoustnično. Ta izgovor preide v 
O zlitniškem izgovoru več v poglavju »Posebni nezvočniški sklopi«.
Zaradi zgodovinskih razlogov in etimološko utemeljenega pravopisa se dvoustnična varianta [u̯], zapisana s črko ⟨l⟩, pojavlja na mestu nekdanjega zlogotvornega l (bolha [bôu̯ha], čoln [čôu̯n], jabolko [jábou̯ko], poln [pôu̯n]) in v izglagolskih tvorjenkah ter deležnikih (rekel [rékəu̯], olesenel [olesenéu̯]). V redkih besedah je lahko zapisana npr. z ⟨u⟩: nauk [náu̯k]; pogosteje se pojavlja v prevzetih besedah oz. izpeljankah iz njih, npr. gauss/gaus [gáu̯s], faustovski [fáu̯stou̯ski].
Soobstoj različnih fonemskih variant lahko povzroča pravopisne težave pri besedah s predponami 
O načinih zapisa fonemskih variant zvočnika v glej poglavje »Zapis dvoglasniške dvoustnične variante«.
O dvoglasniškem in zvočniškem izgovoru glej več v poglavju »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.
O premenah dvoglasniške variante s samoglasnikom glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.
Pri prevzemanju soglasnike, ki so enaki ali podobni slovenskim, izgovarjamo po slovensko. Tiste, ki jih knjižna slovenščina ne pozna, pri prevzemanju prilagajamo na različne načine.
Zvenečnostne zakonitosti veljajo
                                            tudi pri prevzetih besedah, ne glede na to, ali jih v
                                            izvornem jeziku poznajo ali ne, npr. nem. Goldschmidt 
Zvenečnostno parna nezvočnika v soglasniškem
                                            sklopu se izgovorita kot en glas, npr. angl. Hepburn [hêbərn/hêbərən], fr. Rembrandt 
Pri izgovoru tujih lastnih imen s črkovnima sklopoma ⟨mb⟩ ali ⟨np⟩ prilikovanje po mestu izgovora ni dosledno uveljavljeno. Nekatera imena beremo tudi po črki, ne glede na izgovor v izvirniku (angl. Greenpeace [grínpís], nem. Kronplatz [krónplác]), tako zapisujemo tudi občnoimenske izpeljanke iz teh imen, npr. grinpisovec [grínpísovəc].
Posebnost
Ker špansko črko ⟨z⟩ za [θ] prevzemamo kot [s],
                                                        smo pozorni na izglasje, saj se končni nezveneči
                                                        nezvočnik izgovarja tudi v položaju pred
                                                        samoglasnikom, tj. pri pregibanju (Márquez [márkes], rod. Márqueza [márkesa]) in tvorbi svojilnega
                                                        pridevnika (Márquezov 
Fonemske variante razen redkih izjem v prevzetih imenih izgovarjamo enako kot v slovenščini.
Posebnosti
Slovenski pravopis doslej v prevzetih dvoglasnikih (položaj u̯ pred samoglasnikom) ni predvideval dvoustničnega, temveč le zobnoustnični in zato enozložni izgovor (npr. šp. Duero [dvê.ro]) ali samoglasniški in zato dvozložni izgovor (šp. Juan [hu.án]).
Več o prevzemanju soglasnikov glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.
Slovenske glasove zapisujemo s slovensko latinico (slovenico), ki ima 25 latiničnih črk, in sicer 22 črk osnovnega latiničnega črkopisa in tri črke z ločevalnim znamenjem – kljukico ⟨ˇ⟩: ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩.
Posebnost
Latinične črke ⟨q Q⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩ in ⟨y Y⟩ niso del slovenske abecede; uporabljamo jih pri zapisu pisno nepodomačenih besed in besednih zvez.
S prevzemanjem tujih imen in njihove pisne podobe v slovenščino sprejemamo tudi posebne črke in črke z ločevalnimi znamenji, ki niso vključene v slovensko abecedo.
Razlikujemo med dvema ločevalnima znamenjema – kljukico ⟨ˇ⟩ na črkah ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩ ter strešico ⟨ˆ⟩, ki pri zapisu izgovora označuje široka e in o ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩.
O slovenski abecedi in uvrščanju neslovenskih latiničnih znakov v slovenske abecedne sezname glej tudi poglavje »Pisna znamenja«.
Glej preglednico »Ločevalna znamenja« (Dodatek).
Osnovni nabor črk latiničnega črkopisa so za pisave različnih jezikov prilagajali tako, da so uvajali ločevalna (diakritična) znamenja, posebne črke ali dvo‑ in veččrkja.
Ločevalna znamenja vplivajo na
                                    glasovne vrednosti zapisanega, npr. vijuga na n ⟨ñ⟩ v španščini označuje izgovor [nj] (šp. Valdepeñas [valdepénjas]), sedij pod c ⟨ç⟩ pa v francoščini izgovor [s] (fr. Comédie‑Française 
Ločevalna znamenja so del pisne podobe imena in jih ob
                                    prevzemanju v slovenščino ohranjamo pri
                                    pregibanju in tvorbi novih besed, tudi če označujejo za
                                    slovenščino neznačilne glasovne posebnosti, npr. češko oznako
                                    dolžine ohranjamo, četudi je ne uveljavljamo: 
Posebne črke v slovenščini
                                    izgovarjamo enako kot v izvornih jezikih, npr. estonski ⟨õ⟩ kot
                                    polglasnik (est. Jõhvi [jə̀hvi]), ali pa poiščemo najbližjo ustreznico
                                    slovenščini, npr. hrvaški ⟨ć⟩ prevzemamo kot [č] 
Dvo‑ in veččrkja so v pisavah različnih jezikov sestavljena iz dveh, treh,
                                    redkeje tudi več črk osnovnega latiničnega črkopisa in ustrezajo
                                    enemu glasu (v različnih jezikih je to lahko tudi dvoglasnik):
                                    ⟨ch⟩ je v francoščini [š] (fr. Charles [šárl/šárəl]), v angleščini [č] (angl. Charles [čárəls]), ⟨eu⟩ je v imenih, prevzetih iz francoščine, [e] ali [ə] 
O različnih pisavah in njihovih posebnostih glej preglednice za posamezne jezike.
V slovenščini pri zapisu izgovora enemu glasu praviloma ustreza ena črka, npr. glas [a] zapisujemo s črko ⟨a⟩ (mama [máma]), glas [k] s črko ⟨k⟩ (kapa [kápa], klik [klík]) ipd.
Dvema glasovoma ustreza le črka ⟨r⟩ z izgovorom [ər] v položaju med soglasnikoma: črka [čə̀rka], mrtvec [mə̀rtvəc].
Posebnosti
O premenah nezvočnikov glej poglavje »Nezvočniki«.
O zapisu variant fonema /v/ glej poglavje »Zapis zvočnika v in njegovih variant«.
O razmerju med slovenskimi črkami in njihovimi glasovnimi ustrezniki glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).
Dvočrkje je zapis enega glasu z dvema črkama. V knjižni slovenščini so dvočrkja redka in nimajo posebnega mesta v abecedi.
Dvočrkje ⟨dž⟩ uporabljamo za zapis glasu [dž], ki se pojavlja v prevzetih besedah: džamija [džámija]; bridž [bríč], rod. bridža [brídža].
Pri nekaterih besedah, prevzetih iz angleščine ali prek nje, se črka ⟨j⟩ izgovarja na dva načina – kot [j] ali [dž], npr. judo [júdo/džúdo], goji [góji/gódži].
Dvočrkji ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ imamo v slovenščini v položaju pred soglasniki in v izglasju, v katerih ju lahko izgovarjamo mehčano (palatalizirano) kot [l’] in [n’] ali tudi trdo kot [l] in [n]: kralj [král’/král], nedeljski [nedél’ski/nedélski]; manj [màn’/màn], kranjski [krán’ski/kránski]. V položaju pred samoglasniki sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ črkovna sklopa in ju izgovarjamo kot zvezo dveh glasov (kraljica [kraljíca], Franja [fránja]).
Mehčanost v izgovoru zaznamujemo z mehčajem, tj. opuščajem v vlogi mehčanja.
V večini slovarjev knjižnega jezika (SSKJ, slovar SP 2001) mehčanih [l’] in [n’] niso označevali. V pravopisnem slovarju ePravopis je označena le mehčanost, v pravilih Pravopis 8.0 pa je označen mehčani in trdi izgovor.
O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).
Glej poglavje »Zapis soglasnikov«.
Podvojene črke se pojavljajo na meji besed ali besednih delov in jih izgovarjamo različno. Če črki označujeta
Posebnost
Podvojene črke lahko označujejo različne glasove: polleten [pôu̯létən]; beemve [béemvé/bẹemvé], neetičen [nèétičən].
O zvezah dveh samoglasnikov glej poglavje »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.
O zlitniškem izgovoru posebnih nezvočniških sklopov glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.
Glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.
Posamezne glasove zapisujejo v različnih jezikih z
                                        različnimi črkami in obratno – posamezne črke imajo v
                                        različnih jezikih lahko povsem druge glasovne ustreznike,
                                        npr. črko ⟨c⟩ izgovorimo v turščini kot [dž] (
Pri prevzemanju tujih imen v slovenščino sprejemamo tudi neme črke in črkovne sklope, tj. tiste, ki nimajo glasovnega ustreznika, npr.
Če črkovni sklop izgovorimo kot en glas, se ta imenuje veččrkje. Najpogosteje se srečujemo z dvočrkji in tričrkji, redkeje s štriričrkji:
Obratno ena črka lahko označuje dvoglasnik, npr. črka ⟨a⟩ v angleščini /eɪ/, ki ga izgovorimo [ej], npr. Bacon [bêjkon].
Pri izgovoru podvojenih črk v
                                        tujih imenih upoštevamo izvirni izgovor: načeloma jih
                                        izgovarjamo kot en glas, npr. it. Carrara [karára], it. Botticelli [botičéli], angl. McCartney [məkártni], fr. Sully‑Prudhomme [silí‑pridóm], nem. Grimm [grím]. Izjemoma predstavljajo podvojene črke
                                        dvočrkje za en glas, npr. ⟨ll⟩ je v španščini glas [ʎ], ki
                                        ga v položaju pred samoglasnikom prevzemamo z dvema
                                        glasovoma, tj. kot [lj]: 
O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.
O dvoglasnikih v slovenščini in pri prevzemanju glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.
Samoglasniki i, u in a imajo vsak svojo posebno črko: ⟨i⟩ (pika [píka]), ⟨u⟩ (luna [lúna]) in ⟨a⟩ (ajda [ájda]).
Ozki in široki e zapisujemo s črko ⟨e⟩ (delo [délo], meja [mêja]); tudi polglasnik se najpogosteje zapisuje z ⟨e⟩ (dež [də̀š]). Ozki in široki o zapisujemo s črko ⟨o⟩ (Mojca [mójca], sokol [sôkol]).
Fonemske variante samoglasnikov zapisujemo enako kot njihove osnovne variante.
Polglasnik v slovenščini nima posebne črke. Zapisujemo ga najpogosteje s črko ⟨e⟩, s črko ⟨r⟩ pa zapisujemo glasovni sklop polglasnika in zvočnika r [ər].
Polglasnik ni zapisan pri črkovanju in črkovalnem branju kratic (OZN [ózənə̀/ọzənə̀]) in izgovoru nekaterih medmetov (hm [hə̀m]).
Kadar se polglasnik pojavlja le v govoru, kot izgovorna olajšava v zvezah dveh ali treh izglasnih soglasnikov (žanr [žánər]; Frankl [fránkəl]), je neobstojen in pri pregibanju ali v nadaljnjih tvorjenkah izpade (rod. žanra [žánra]; prid. Franklov [fránklou̯]).
Zlasti v priimkih, prevzetih iz nemščine, govorjeni polglasnik pred končnim soglasnikom l večinoma ni zapisan, npr. Ranfl [ránfəl], Kmecl [kmécəl], Frankl [fránkəl], Vajgl [vájgəl], Klekl [klékəl], Ertl [êrtəl].
V sklopih zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n je polglasnik le izgovorna možnost in
                                    ni zapisan, npr. film [fílm/fíləm], rod. filma [fílma]. Tako še: domiseln [domíseln/domíselən]; 
Z vidika zakonitosti slovenskega zloga izgovor polglasnika v zvočniških sklopih ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rm⟩, ⟨rn⟩ ni nujen, saj sta zvočnika m in n manj zvočna od r in l, vendar je polglasniški izgovor razširjen tudi v knjižnem jeziku.
O polglasniku v soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
O izgubljanju in vzpostavljanju polglasnika glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.
S črko ⟨e⟩ je polglasnik zapisan v osnovah nekaterih besed
                                        (vendar [və̀ndar], navzven [nau̯zvə̀n]), tudi
                                    kot edino zlogovno jedro v samostalnikih (dež [də̀š], pes [pə̀s], sel [sə̀l/sə̀u̯], sen [sə̀n]),
                                    pridevnikih (zel [zə̀u̯], tešč [tə̀šč]) in v
                                    različnih neosnovnih glagolskih oblikah, npr. pri deležniku na 
Posebnosti
S črko ⟨r⟩ je označen glasovni sklop [ər] v položaju:
Posebnosti
Če v občni besedi polglasnika ni, izgovarjamo [er], npr. Šušteršič [šúšteršič], Žnideršič [žníderšič].
V nekaterih slovarjih knjižnega jezika je naglašeni polglasnik ob r nakazan bodisi z ostrivcem na r na iztočnici bodisi zapisan s krativcem nad črko za polglasnik v oglatem oklepaju (vŕh oz. [və̀rh]).
Polglasnik v izglasnih soglasniških sklopih ob odsotnosti samoglasnika tvori začasno zlogovno jedro. Ob dodajanju končnic in obrazil se glasovna soseščina spremeni in polglasnik izpade.
Zapisujemo ga s črko ⟨e⟩ med nezvočnikom in zvočnikom ter med dvema zvočnikoma, in sicer:
Posebnost
Pri samostalnikih, ki se v imenovalniku ednine (december, meter) ali v rodilniku množine (jedro, Pekre) končajo na r, se ob tvorbi izpeljanke z obrazilom na soglasnik črka r pojavi v medsoglasniškem položaju in označuje glasovni sklop [ǝr]. Polglasnika pred r ne zapisujemo:
Če je e v končaju 
Priimki, ki se glasijo enako kot (izvirna) občna poimenovanja ali prebivalska imena, lahko imajo uradno veljavne variante brez polglasnika: Turek in Turk (toda Turek 
O vlogi polglasnika pri pisnem in govornem krajšanju osnove glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).
Izglasni sklop nezvočnika in zvočnika je težje izgovorljiv, zato mednju vedno vrinemo polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩. Primeri z nezvočnikom b:
| ⟨bel⟩ | ansambel [ansámbəl], rod. ansambla [ansámbla]; obel [óbəl], ž obla [óbla]; tabla [tábla], rod. dv./mn. tabel [tábəl]; Knobel [knóbəl], rod. Knobla [knóbla] | 
| ⟨ben⟩ | graben [grábən], rod. grabna [grábna]; droben [drôbən], ž drobna [drôbna]; Ljubno [ljúbno], rod. mn. Ljuben [ljúbən] | 
Posebnosti
Priimki z izglasnimi nezvočniško‑zvočniškimi sklopi so lahko zapisani na več načinov, npr. Pregl [prégəl] in Pregelj [prégəl’/prégəl]; Brecl [brécəl] in Brecelj [brécəl’/brécəl]. 
Neobstojni polglasnik je zapisan vedno s črko ⟨e⟩ v izglasnih sklopih ⟨jem⟩, ⟨jen⟩, ⟨ven⟩, ⟨rel⟩ in ⟨vel⟩ v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola:
| ⟨jem⟩ | sejem [sêjǝm], rod. sejma [sêjma]; pojem [pójəm], rod. pojma [pójma]; samostojen [samostójǝn], ž samostojna [samostójna] | 
| ⟨jen⟩ | mejen [mêjən], ž. sp. mejna [mêjna]; nujen [nújən], ž nujna [nujna] | 
| ⟨ven⟩ | oven [ôvən], rod. ovna [ôu̯na]; delaven [délavən], ž delavna [délau̯na]; Traven [trávən], rod. Travna [tráu̯na] | 
| ⟨rel⟩ | Karel [kárəl], rod. Karla [kárla] | 
| ⟨vel⟩ | Pavel [pávəl], rod. Pavla [páu̯la] | 
Posebnosti
Podrobneje o izgovoru in zapisu polglasnika med dvema zvočnikoma glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
V zvezo soglasnika in črkovnih sklopov ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ se vriva polglasnik, zapisan s črko e, le v položaju, ko sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ dvočrkji, tj. pred soglasnikom in v izglasju:
V prevzetih imenih je polglasnik zapisan z
                                            različnimi samoglasniškimi črkami. V imenih iz bolj
                                            znanih jezikov je najpogosteje zapisan s črkami ⟨e⟩, ⟨a⟩
                                            in ⟨u⟩, npr. angl. MacArthur [məkártur], angl. Coward 
Sredi imena pred zvočnikom na morfemski meji
                                            izgovarjamo e ali polglasnik, npr. nem. Düsseldorf [díseldórf/dísəldórf], nem. Heidelberg 
Ob črki ⟨r⟩ sredi besede ali v edinem zlogu je bil v starejših priročnikih priporočen izgovor širokega e, danes izgovarjamo tudi polglasnik, če je ta polglasnik oz. slovenskemu polglasniku podoben glas izgovorjen tudi v izvornem jeziku, npr. nem. Jörg [jêrg‑/jə̀rg], nem. Junkers [júnkers/júnkərs], 
Polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v izglasju vpliva na pregibanje besede, npr. nem. Heidegger [hájdegər], rod. Heideggra [hájdegra] proti nem. Heidegger [hájdeger], rod. Heideggerja [hájdegerja]. Tako tudi Hofer [hófər/hófer].
V nekaterih jezikih je polglasnik zapisan tudi s
                                            črkami, ki imajo posebna ločevalna znamenja, npr. v
                                            albanščini z ⟨ë⟩ (alb. Kukës [kúkǝs]), v romunščini z ⟨î/â⟩ (rom. Tîrgovişte/Târgovişte [tərgôvište]), v
                                            estonščini z ⟨õ⟩ (est. Jõhvi [jə̀hvi]) ipd., ali dvo‑ ali veččrkjem,
                                            npr. v francoščini (
O glasovni vrednosti črk v drugih jezikih glej preglednice za prevzemanje.
Tudi v tujih imenih se polglasnik kdaj izgovarja,
                                            čeprav se ne piše, npr. v osnovah nekaterih tujih imen: angl. McDonald 
Polglasnik je pri prevzemanju izgovorna olajšava in povzroči razpad soglasniškega sklopa ter z zvočnikom tvori nov zlog:
O zvočniških in nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Zvočniški sklopi« in »Posebni nezvočniški sklopi«.
Soglasniki so lahko izgovorjeni tudi drugače, kot so zapisani. Po pravopisnem načelu za slovenščino soglasnike vedno zapisujemo s črko, ki jo izgovarjamo pred samoglasnikom (glas [glás] – glasilo [glasílo] – glasba [glázba]). Izjeme se pojavljajo le pri zvočnikih.
O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).
Nosnika m in n sta redkeje prilagojena soseščini glasov; zapisujemo ju s črkama ⟨m⟩ (miza, osem) in ⟨n⟩ (navada, poln).
Zvočnika m in n v položaju pred b in p (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m (npr. krompir, tamburica); izjemoma se je uveljavil dvojnični zapis, npr. bombon/bonbon – bombonjera/bonboniera.
Zapis s črkama ⟨m⟩ in ⟨n⟩ se v okviru iste besedne družine zaradi glasovne soseščine lahko razlikuje, npr. braniti – obramba, obrambni; pomeniti – pomembnost.
Pred samoglasnikom fonem /l/ izgovarjamo zadlesnično (tj. spredaj) in ga zapisujemo s črko ⟨l⟩: lipa, prelepo, olupiti.
Zvočnika n in l zapisujemo tudi z dvočrkjema ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, in sicer v položajih pred soglasnikom in v izglasju. Ta varianta je izgovorjena tudi mehčano (palatalizirano).
| ⟨lj⟩ | 
                dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; cilj [cíl’/cíl] – ciljni [cíl’ni/cílni]; Ljubelj [ljubél’/ljubél] – ljubeljski  | 
        
| ⟨nj⟩ | 
                manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši]; panj [pán’/pán] – panjski [pán’ski/pánski];  | 
        
Glej tudi poglavje »Dvočrkji lj in nj«.
Zvočnik j v vseh položajih pišemo s črko ⟨j⟩: juha, jelenjad; maj, natrij, Jernej; majski, čajnica. V pisno podomačenih prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih s pisnim sklopom ⟨iV⟩ ima zvočnik j (ki je tudi zapisan) vlogo zapiranja zeva: milijon [milijón], revija [revíja], revijalen [revijálən].
Posebnost
V dvočrkjih ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ pred soglasnikom ali v izglasju s črko ⟨j⟩ označujemo mehčana [l’] in [n’] ali nemehčana [l] in [n], npr. dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši].
Zaradi uresničitve v stranskih oblikah po etimološko‑morfološkem načelu s črko ⟨j⟩ zapisujemo 
O zvočniku j v prevzetih besedah glej poglavji »Zapiranje zeva« in »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih sklopov v slovenščini«.
V prevzetih imenih ohranjamo izvorne zapise, črke za zvočnike pa izgovarjamo v skladu s slovenskimi pravili.
V pisno nepodomačenih besedah in imenih je zvočnik j zapisan s črko ⟨i⟩, zlasti v
                                        pisnem sklopu ⟨iV⟩ ali ⟨Vi⟩ pri prevzemanju
                                            besed z dvoglasniki, npr. fr. Pierre [pjêr], it. bianco [bjánko]; 
Pri nekaterih pisno nepodomačenih prevzetih besedah izgovor ni ustaljen, npr. riviera [rivijêra/rivjêra], pieta [pijetá/pjetá], pri redkih v rabi zasledimo dvojnični zapis, izgovor pa je v obeh primerih enak, npr. sjesta/siesta [sjésta].
Osnovna, zobnoustnična varianta fonema /v/ je zapisana s črko ⟨v⟩: vino [víno], avokado [avokádo], vrč [və̀rč].
S črko ⟨v⟩ sta zapisani tudi dvoustnični fonemski varianti, kadar nista ob samoglasniku, zveneča (črv) in nezveneča (vsak).
Glej poglavje »Variante fonema /v/«.
Dvoglasniška (= obsamoglasniška) dvoustnična varianta [u̯] je zapisana s črkami ⟨v⟩, ⟨u⟩ in ⟨l⟩, in sicer s črkama ⟨v⟩ in ⟨u⟩ le v položaju za samoglasnikom:
S črko ⟨l⟩ je zapisana
Posebnosti
Dvojnično, kot dvoustnični dvoglasniški [u̯] in zadlesnični [l], izgovarjamo črko ⟨l⟩ pri posameznih samostalnikih, npr. del [déu̯/dél], kolk [kólk/kôlk/kôu̯k], ali njihovih oblikah – tla, rod. tal [táu̯/tál]. Neenoten izgovor se pojavlja sredi besede v isti besedni družini:
Pri izglagolskih samostalniških in pridevniških
                                        izpeljankah s priponskimi obrazili  
| ⟨lc⟩ | igralec m [igráləc], rod. igralca [igráu̯ca tudi igrálca]; gledalec m [gledáləc], rod. gledalca [gledáu̯ca tudi gledálca] | 
| ⟨lk⟩ | igralka ž [igráu̯ka tudi igrálka], poslušalka [poslušáu̯ka tudi poslušálka] | 
| ⟨lsk⟩ | igralski prid. [igráu̯ski tudi igrálski], pogajalski [pogajáu̯ski tudi pogajálski] | 
| ⟨lstv⟩ | igralstvo s [igráu̯stvo tudi igrálstvo], prebivalstvo [prebiváu̯stvo tudi prebiválstvo] | 
Na oba načina izgovarjamo tudi pridevnike, tvorjene iz teh
                                    samostalnikov (tožilčev 
Posebnosti
Pri osebnih imenih se pri izreki črke ⟨l⟩
                                    načeloma ravnamo po rodbinskih navadah: Gal 
Pri zemljepisnih imenih upoštevamo lokalni
                                    izgovor: Črni Kal [čə̀rni káu̯], rod. Črnega Kala 
V prevzetih občnih besedah zvočniške variante izgovarjamo kot v slovenščini.
V prevzetih imenih je zvočnik v zapisan tudi s črko ⟨u⟩. Med dvema samoglasnikoma ga izgovarjamo kot zvočnik v, npr. šp. Atahualpa [ataválpa].
Dvoustnična dvoglasniška varianta [u̯] je zapisana najpogosteje s črko ⟨u⟩, in sicer v
                                        dvoglasnikih, zapisanih kot ⟨ua⟩, ⟨ue⟩, ⟨ui⟩, ⟨uo⟩, ki jih
                                        izgovorimo kot [u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o], npr. 
Posebnost je poljski ⟨ł⟩, ki ga v poljščini izgovarjajo kot dvoustnični [u̯], v slovenščino pa ga prevzemamo z zadlesničnim [l]: Miłoš [míloš], Żyła [žíla].
Zadlesnični [l] izgovarjamo v prevzetih
                                        besedah tudi v izglasju, npr. ideal [ideál], arzenal [arzenál]; angl. Bill [bíl], nem. Ötztal [éctal], tudi če je v izvornem jeziku
                                        izgovorjen dvoglasniško, npr. port. Cabral [kabrál] 
Nezvočnike načeloma pišemo v vseh oblikah besede ali besedne družine tako, kakor jih izgovarjamo pred samoglasnikom ali zvočnikom v isti besedi ali besedni družini:
Izjemoma se je v nekaterih primerih uveljavil tudi fonetični zapis nezvočnikov.
Nenaglašene besede (predvsem predlogi) oz. naslonke tvorijo skupaj z naglašeno besedo eno fonetično enoto. Če se taka naslonka končuje na zveneči nezvočnik, ohrani zapis, ne glede na to, s katerim glasom se začne beseda, ki sledi v govorni verigi, in ne glede na izgovor: od mene [od mêne], iz oči [iz očí]; pred hišo [pret híšo], poleg stola [pólek stôla].
Izjema je enozložni predlog z, ki ga
                                    pišemo s črko ⟨z⟩ pred samoglasniki, zvočniki in zvenečimi
                                    nezvočniki (z očetom [z‿očétom], 
Posebnost
Pri kraticah, ki jih izgovarjamo na dva načina, lahko že z zapisom predloga nakažemo izgovor besede: s SMS‑jem [s‿sə̀məsə̀jem], z SMS‑om [z‿èsemêsom].
O varianti predloga k glej poglavje »Predlog k pred g in k«.
Upoštevanje zvenečnostih premen nezvočnikov v
                                            izgovoru ne vpliva na zapis nezvočnikov. Izjema so
                                            predlogi. Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so
                                            zapisane (von Habsburg 
Posebne glasovne zveze so samoglasniške, samoglasniško‑soglasniške in soglasniške zveze, ki se pojavljajo na meji besed ali morfemski meji. Pogosto pri govoru niso obstojne, zato jih lahko pišemo drugače, kot jih izgovorimo.
Zaradi zaporedja dveh samoglasnikov se pojavi zev ali hiat. V slovenskih besedah se zev ali samoglasniški stik ohranja na meji besed ali morfemski meji, v prevzetih besedah pa tudi v drugih položajih.
V vseh drugih položajih zveze dveh pisnih samoglasnikov izgovarjamo na tri načine:
Zev ali samoglasniški stik ohranjamo na morfemski meji pri tvorjenkah ali predponskih glagolih: antioksidant [ántioksidánt], priimek [priímek], triintrideset [tríintrídeset], triuren [tríúrən]; neelastičen [nèelástičən], neetičen [nèétičən], vseeno [vsèêno], neuspešen [nèuspéšən], soobstoj [sòobstòj]; preiskati [preiskáti], pootročiti se [pootróčiti se], zaarati [zaárati], zaokrožiti [zaokróžiti].
O podvojenih samoglasniških črkah glej »Podvojene črke«.
V prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih zev ohranjamo v večini samoglasniških sklopov, npr.:
| ⟨ae⟩ | maestral [maestrál], Izrael [ízraẹl], tetraeder [tẹtraédər] | 
| ⟨ai⟩ | arhaičen [arháičən], Haiti [haíti] | 
| ⟨ao⟩ | kaos [káos] | 
| ⟨ea⟩ | ideal [ideál], kreativen [kreatívən], realističen [realístičən], Lea [lêa] | 
| ⟨ei⟩ | ateist [ateíst], deizem [deízem], kofein [kofeín] | 
| ⟨eo⟩ | freon [fréon], Romeo [rómeo] | 
| ⟨eu⟩ | Aleuti [aleúti], proteus [próteus] | 
| ⟨oa⟩ | oboa [óboa], Samoa [samóa] | 
| ⟨oe⟩ | koeficient [koeficijènt] | 
| ⟨oi⟩ | 
                alkaloid  | 
        
| ⟨ua⟩ | februar [fébruar], Papua [pápua] | 
| ⟨ue⟩ | duet [duét], Samuel [sámuel] | 
| ⟨ui⟩ | altruist [altruíst], beduin [beduín] | 
| ⟨uo⟩ | duo [dúo], fluor [flúor] | 
Redko se pojavljajo tudi sklopi več kot dveh samoglasnikov: osteoartritis [ósteoartrítis].
Posebnost
Pri samostalnikih ženskega spola s pisnim samoglasnikom na koncu
                                osnove in končnico a, tj. ⟨Va⟩ (aloa, alinea, boa, oboa), se v rodilniku množine
                                in dvojine ter pri tvorbi pridevnika z obrazilom na soglasnik 
O samoglasniških sklopih z nenaglašenim i glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.
V sklop samoglasnika i in drugega samoglasnika pri govorjenju praviloma vstavljamo zvočnik j, kar imenujemo govorno zapiranje zeva: diamant [dijamánt], socialni [socijálni], hieroglif [hijeroglíf], klient [klijênt], ion [ijón].
V procesu podomačevanja besede in približevanja govorni uresničitvi
                                se v nekaterih besedah zev zapira tudi pisno, redko v korenu besede
                                    (hijacinta), pogosteje v besednih končajih (
Posebnosti
Pri prevzetih imenih je samoglasnik i lahko zapisan s kako drugo črko (npr. ⟨y⟩ v Mary [mêri]), hkrati pa je zapiranje zeva odvisno od glasovne vrednosti črke ⟨i⟩ v jeziku, zato so govorne uresničitve istega črkovnega sklopa lahko različne: Maria – poljsko [márja], italijansko [maríja], slovaško [márija].
V preteklosti so prevzeta imena z zevom (Andrea [andrêa], Tea [têa], Gea [gêa]) nadomeščali s slovenščini bolj prilagojenimi (Andreja [andrêja], Teja [têja], Geja [gêja]), danes pa jih (razen pri redkih kategorijah, npr. imena božanstev, kraljev) ohranjamo.
Dvoglasniška dvoustnična varianta [u̯] je zapisana navadno z ⟨l⟩ in ⟨v⟩, redkeje z ⟨u⟩. Dvoglasniški zvočnik j pa je zapisan navadno z ⟨j⟩, v pisno nepodomačenih besedah tudi z ⟨i⟩.
Posebnost
Dvoglasniške glasovne sklope v lastnih imenih zapisujemo tudi različno, npr. Vaupotič [váu̯potič] in Vavpotič; Lainšček [lájnščək] in Lajnšček; Ciuha [cjúha] in Cjuha; Maister [májstər] in Majster; Daneu [danéu̯] in Danev. To so različni priimki.
V knjižni slovenščini se v položaju pred soglasnikom ali v izglasju pojavljajo štirje tipi sklopov, ki jih izgovarjamo dvoglasniško ali zvočniško in po katerih se ravnamo pri prevzemanju tujih imen, in sicer:
V knjižni slovenščini je najbolj razširjen sklop samoglasnika in dvoglasniškega [u̯], ki je zapisan s črkami ⟨v⟩, ⟨l⟩ ali ⟨u⟩: Pavla [páu̯la], Kavčič in Kaučič [káu̯čič], prislov [prislòu̯], jabolko [jábou̯ko], piščal [piščáu̯], nauk [náu̯k].
Fonetični dvoglasniki [au̯], [eu̯], [əu̯], [iu̯] in [ou̯] se pojavljajo
O dvoglasniškem izgovoru črk ⟨v⟩ in ⟨l⟩ glej poglavja o fonemskih variantah.
Posebnost
Zaradi različnih možnosti zapisa istega glasovnega sklopa imajo slovenska imena pogosto različno pisno podobo, npr. Kaučič in Kavčič [káu̯čič], Laura in Lavra [láu̯ra], Maurer in Mavrer [máu̯rer]. To so različni priimki ali imena.
Sklop samoglasnika in zvočnika j se pojavlja tako v domačih (jajce [jájce], maj [máj]) kot v prevzetih besedah (Maister [májstər]) ter na besedni meji (bo imela [bo jméla]).
V pisno podomačenih prevzetih besedah je zvočnik j zapisan s črko ⟨j⟩ (celulojd 
Sklop zvočnika j in samoglasnika se pojavlja večinoma v prevzetih besedah, zvočnik j je praviloma zapisan z ⟨i⟩ (bianko [bjánko], makiavelizem [makjavelízəm], piano [pjáno]), v redkih pisnih dvojnicah pa z ⟨j⟩: interier/interjer [interjêr], chianti/kjanti [kjánti].
Take samoglasniške sklope pogosteje izgovarjamo dvozložno, tj. zev v izgovoru zapiramo z j: diamant [dijamánt].
Posebnost
V starejših prevzetih besedah se je zaradi zapiranja zeva z zvočnikom j uveljavil in ustalil dvozložni izgovor: pianino [pijaníno], toda piano [pjáno].
Glej poglavje »Zapiranje zeva«.
Sklop dvoglasniškega u̯ in samoglasnika se v knjižni slovenščini pojavlja le na besedni meji, večinoma v zvezah s predlogom v, če se beseda začne na samoglasnik: v Afriki [u̯‿áfriki], v oči [u̯‿očí].
O izgovoru predloga v glej poglavje »Variante fonema /v/«.
V drugih jezikih so dvoglasniki pomensko razločevalni glasovi (fonemi) in so lahko zapisani tudi drugače kot v slovenščini. Prevzemamo jih po zgledu slovenskih in že povsem podomačenih prevzetih besed.
Sklop samoglasnika in dvoglasniškega u̯ – [Vu̯], ki je pred
                                            soglasnikom ali v izglasju, izgovarjamo enako kot v
                                            slovenščini: Browning 
Jeziki se med seboj razlikujejo, zato samoglasniški črkovni sklop, katerega prva sestavina je črka u (npr. ⟨ua⟩, ⟨uo⟩), ni nujno dvoglasnik, ampak zveza dveh samoglasnikov, tj. [ua], [ue], [uo], npr. Asuan [ásuan], Cimabue [čimabúe], basso continuo [báso kontínuo].
Sklop samoglasnika in zvočnika j – [Vj], zapisan najpogosteje kot ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨ui⟩, izgovarjamo enako kot v slovenščini. Pojavlja se v položajih:
Sklop zvočnika j in samoglasnika – [jV], zapisan najpogosteje kot ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩, ⟨iu⟩, se pojavlja med soglasnikoma, v vzglasju in izglasju. Izgovarjamo ga:
Glej poglavje o zapiranju zeva.
Enozložno izgovorjeni sklop dvoglasniškega u̯ in samoglasnika – [u̯V] ([u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o]) prevzemamo različno glede na položaj v besedi:
Posebnosti
V starejših priročnikih so izvorni dvoglasniški [u̯] v položaju pred samoglasnikom prevzemali na dva načina:
V slovenščini razvrstitev soglasnikov sledi zaporedju glasov v zlogu (nezvočnik – zvočnik – samoglasnik – zvočnik – nezvočnik) in načelom prilikovanja (pred nezvenečim nezvočnikom stoji v govoru lahko le nezveneči nezvočnik, pred zvenečim pa le zveneči). Posebnosti pri stiku soglasnikov nastopijo tudi, kadar se drug ob drugem pojavita dva enaka ali izgovorno sorodna soglasnika, zato se izgovorita podaljšano ali zlito kot en glas. Različna odstopanja v zapisu so posledica prevzemanja, novih položajev pri tvorbi besed in sprememb pod vplivom stika z drugimi glasovnimi sistemi.
Glej poglavje »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti«.
Kadar se v govorni verigi, zlasti na morfemski ali besedni meji, drug ob drugem pojavita dve enaki črki (za soglasnika), ju izgovorimo podaljšano (le redko kot en sam glas):
Enako velja tudi za primere, ko se srečata zvenečnostno
                                parna nezvočnika (tudi če gre za zveze s predlogi): izseljenec [is̄éljenəc], 
O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.
Zapornike (
Glej poglavje »Podvojene črke«.
Izgovor soglasniških sklopov je podrejen izgovorljivosti zloga in pravilu, da si soglasniki od samoglasniškega jedra sledijo od zvočnikov (v zaporedju u̯, j > r > l > n, m > v) k nezvočnikom, npr. smrt [smə̀rt].
Kadar je pravilo zvočnosti v zlogu kršeno, se temu prilagodijo zvočniki: manj zvočen zvočnik v ima zato dvoustnične izgovorne variante (v – u̯), najbolj zvočen zvočnik j pa lahko nadomešča samoglasnik i. Pri vseh drugih zvočnikih (tj. m, n, l, r) in tudi nezvočnikih izgovorne težave premostimo tako, da jih izgovorimo z vmesnim polglasnikom, ki ima vlogo začasnega nosilca zloga. V nekaterih primerih je tak polglasnik tudi zapisan.
Glej poglavje »Zapis polglasnika«.
Glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti«.
Vzglasni sklopi z zvočnikom v se glasovno pogosto preoblikujejo, in sicer v izgovarjamo
Zvočnik r v vzglasnih sklopih ⟨rm⟩ in ⟨rv⟩ izgovorimo s polglasnikom (rman [ərmán], rvač [ərváč]), v sklopu ⟨rj⟩ pa le, če je polglasnik naglašen, npr. rja [ə̀rja] nasproti rjuti [rjúti] ali rjav [rjáu̯/ərjáu̯].
Izgovor zvočniških sklopov z zvočnikom v sredi besede je odvisen od predhodnega glasu.
| ⟨vj⟩ | intervju [intervjú] | 
| ⟨vl⟩ | obarvljiv [obarvljíu̯/obaru̯ljíu̯] | 
| ⟨vr⟩ | vrvranje [vərvránje/vəru̯ránje] | 
| ⟨vm⟩ | drva, or. mn. z drvmi [z dərvmí/dəru̯mí] | 
| ⟨vn⟩ | vrvnat [və̀rvnat/və̀ru̯nat] | 
Glede na izgovorljivost v izglasju delimo zvočniške sklope na:
Na oba načina – kot sklop dveh zvočnikov ali s polglasnikom med zvočnikoma – lahko izgovorimo sklope zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n:
| ⟨lm⟩ | psalm [psálm/psáləm], rod. psalma [psálma]; palma [pálma], rod. dv./mn. palm [pálm/páləm] | 
| ⟨ln⟩ | Mikeln [míkeln/míkelən], rod. Mikelna [míkelna]; gostilna [gostílna], rod. dv./mn. gostiln [gostíln/gostílən]; smiseln [smísəln/smísələn], ž. sp. smiselna [smísəlna] | 
| ⟨rm⟩ | alarm [alárm/alárəm], rod. alarma [alárma]; reforma [refórma], rod. dv./mn. reform [refórm/refórəm]; strm [stə̀rm/stə̀rəm], ž strma [stə̀rma] | 
| ⟨rn⟩ | vestern [véstern/vésterən], rod. vesterna [vésterna]; lekarna [lekárna], rod. dv./mn. lekarn [lekárn/lekárən]; črn [čə̀rn/čə̀rən], ž črna [čə̀rna] | 
Obstojni sklopi so sklopi zvočnika j ter zvočnikov l, m in n, ki se pojavljajo predvsem v novejših prevzetih besedah (kulturnih izposojenkah, npr. dizajn, emajl) in v needninskih rodilniških oblikah samostalnikov ženskega spola (ujma; blagajna, lajna, vojna ...):
| ⟨jl⟩ | emajl [emájl], detajl [detájl], koktejl [kóktejl] | |
| ⟨jm⟩ | ujma, rod. dv./mn. ujm [újm] | |
| ⟨jn⟩ | kombajn [kombájn], dizajn [dizájn]; lajna [lájna], rod. dv./mn. lajn [lájn]; vojna [vôjna], rod. dv./mn. vojn [vôjn] | |
Posebnosti
Neobstojni sklopi so zvočniški sklopi, v katerih
| ⟨nr⟩ | 
                žanr [žánǝr], rod. žanra [žánra]                                                                      | 
        
| ⟨lj⟩ | okolje [okólje], rod. dv./mn. okolij [okólij] | 
| ⟨rj⟩ | burja [búrja], rod. dv./mn. burij [búrij] | 
| ⟨mj⟩ | 
                ljubosumje [ljubosúmje], rod. dv./mn. ljubosumij [ljubosúmij]                                  | 
        
| ⟨vl⟩ | bovla [bôu̯la], rod. dv./mn. bovl [bôu̯l]; avla [áu̯la], rod. dv./mn. avl [áu̯l] | 
| ⟨vm⟩ | revma [réu̯ma], rod. dv./mn. revm [réu̯m] | 
| ⟨vn⟩ | savna [sáu̯na], rod. dv./mn. savn [sáu̯n]; pozavna [pozáu̯na], rod. dv./mn. pozavn [pozáu̯n] | 
| ⟨lv⟩ | želva, rod. dv./mn. želv [žélu̯/žélu]; salva [sálva], rod. dv./mn. salv [sálu̯/sálu] | 
| ⟨rv⟩ | vrv [və̀ru̯/və̀ru]; drva [də̀rva], rod. dv./mn. drv [də̀ru̯/də̀ru]; murva, rod. mn. murv [múru̯/múru] | 
| ⟨rl⟩ | vrl [və̀ru̯/və̀ru]; umrl [umə̀ru̯/umə̀ru] | 
Posebnosti
O izgovoru polglasnika med zvočnikom in sklopoma ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ glej poglavje »Zapis polglasnika«.
O polglasniku in samoglasniku i med zvočnikoma v izglasju glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.
O nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Neobstojni samoglasniki« in »Zapis polglasnika«.
O posebnih nezvočniških sklopih govorimo, kadar se v govorni verigi – sredi besede, na morfemski meji ali na besedni meji – pojavijo drug ob drugem zadlesnična zapornika t – d, zlitniki c, č – dž, šumnika š – ž in sičnika s – z. Namesto posameznih glasov lahko izgovarjamo tudi ustrezna zlitnika [c] ali [č] oziroma podaljšane glasove.
Pri zapisu izgovora črkovnih sklopov ⟨ts⟩, ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩, ⟨dc⟩ in ⟨dč⟩, ⟨tč⟩, ⟨tš⟩ in ⟨tšč⟩ se izogibamo poudarjanju podaljšanih glasov in zlitniškega izgovora, zato v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis zapišemo: (1) oba udeležena glasova [ts] oz. [tš], npr. baltski [báltski] in ne [bálcki]; tako tudi dekletce [deklétce], petsto [pétsto], nadškof [nàtškòf], venetščina [venétščina]; (2) podaljšane glasove pa le tedaj, kadar bi želeli opozoriti na pomenske razlike: odčitek [otčítək/oč̄ítək] proti nepodaljšanemu očitek [očítək].
Zveze zadlesničnih zapornikov t – d, sičnikov s – z ali zlitnika c so najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨ts⟩ in ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩ in ⟨dc⟩. Izgovorimo jih v različnih zlogih tudi vsakega posebej ali tudi zlitniško kot [c]: baltski [báltski], podse [pótse], petsto [pétsto], petstopenjski [pétstopən’ski/pétstopənski]; vratca [vrátca], dekletce [deklétce], odcep [otcèp], odcejalnik [otcejálnik].
Zaradi zlitniškega izgovora je zapis prevzetih pisno podomačenih besed neenoten: zapisujemo jih s ⟨c⟩ (muha cece (< tsetse), cunami (< tsunami) ali kot v izvirniku (futsal [fútsal], aids [ájts]).
Zveze črk za zapornike in sičnike ⟨td⟩, ⟨std⟩ in ⟨stst⟩ se v števniških sklopih in v oblikah, tvorjenih iz njih, izgovarjajo samo nepodaljšano: petdeset [pédeset], petdesetkrat [pédesetkrat]; šestdeset [šézdeset], šestdesetina [šezdesetína]; šeststo [šésto], šeststotič [šéstotič].
Zveze zadlesničnih zapornikov t – d, šumevcev š – ž ali zlitnika č, najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨tč⟩, ⟨tš⟩, ⟨dč⟩, ⟨dš⟩ ter ⟨tšč⟩ in ⟨dšč⟩, izgovarjamo kot [tč], [tš], [tšč] ali kot podaljšani zlitnik [č̄]: nadškof [nàtškòf], pred Šoštanjem [pret šóštanjem]; redčiti [rétčiti], petčlanski [pétčlánski]; gotščina [gótščina], odščipniti [otščípniti].
Namesto sičniških pripornikov s – z ali zlitnika c pred šumevci š – ž ali zlitnikom č, ki se pojavljajo na morfemski meji, izgovarjamo:
Posebnost
Glasovna sprememba se pred priponskimi obrazili 
Predlog k ima pred besedami, ki se začnejo na g in k, varianto h: h gozdu [ɣ‿gózdu], h kosilu [h‿kosílu], h kdo ve komu [ɣ‿gdó ve kómu]. Pred besedami, ki se začenjajo na druge glasove, pišemo k (k Evropi [k‿eu̯rópi], k vozilu [k‿vozílu], k Sloveniji [k‿slovéniji]), ki ga tudi izgovarjamo, razen v primerih, ko prihaja do prilikovanja po zvenečnosti (k zemlji [g‿zêmlji]).
Posebnost
Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so zapisane (npr. v prevzetih, nečrkovalno branih kraticah Cobiss [kóbis], covid‑19 [kôvid‑devétnajst/devetnájst]), se lahko zapisuje tako k kot h (k/h Cobissu), izgovarja pa se enotno, in sicer [h‿kóbisu]. Enako velja za prevzete besede, npr. fr. Camus [kamí], daj. k/h Camusu), izgovarja pa se enotno, in sicer [h‿kamíju].
O predlogu z in njegovi nezveneči varianti s glej poglavja »Zapis nezvočnikov«.
V prevzetih imenih se soglasniški sklopi vedejo enako kot v slovenščini, so pa različno zapisani, zato moramo poznati glasovne vrednosti črk.
Nezvočniški sklopi, ki imajo možnost zlitniškega
                                        izgovora, so za slovensko govoreče problematični zlasti v
                                        izglasju zaradi vpliva na preglaševanje samoglasnika o v e. Tak je
                                        črkovni sklop 
Odstopanja glede na slovenska pravila se pojavljajo v vzglasnih zvočniško nezvočniški sklopih, ki jih v slovenščini ne poznamo, in sicer zveze zvočnikov n in m ter nezvočnikov, ki jih izgovorimo z vzglasnim polglasnikom, npr. Nkrumah [ənkrúmah], Mbappé [əmbapé].
V prevzetih imenih je zlogotvoren tudi zvočnik l, zato pri izgovoru vzglasni črkovni sklop ⟨vl⟩ izgovorimo s polglasnikom, npr. Vltava [və̀ltava].
Zvočniške sklope v prevzetih imenih izgovarjamo v
                                        skladu s slovenskimi pravili, npr. za zvočnikom
                                        zobnoustnično Orvieto [orvjéto], Červjakov 
Sklop ⟨jr⟩ se pojavlja le v prevzetih imenih tipa Moira [mójra], rod. dv./mn. Moir [mójr].
Posebnost so v preteklosti že podomačene besede in končaji besed, kjer se zapisani i ne izgovarja kot zvočnik, temveč sklop dveh samoglasnikov izgovorimo, kot da bi zapirali zev: Moravia [morávija] ali riviera [rivijêra/rivjêra].
O vplivu izglasja na izbiro končnic in priponskih obrazil glej poglavji »Sklanjatve samostalnikov moškega spola« (Oblikoslovni oris) in »Tvorba svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).
O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.
Nosilci naglasa so samoglasniki. Poznamo dva načina naglaševanja: jakostno in tonemsko. Obe vrsti naglaševanja sta v knjižnem jeziku enakovredni.
Pri jakostnem naglaševanju so naglašeni samoglasniki daljši od nenaglašenih, tj. izgovarjajo se glasneje, z večjo jakostjo, in z višjo tonsko višino kot nenaglašeni samoglasniki.
Na samoglasnikih označujemo jakostno naglašene samoglasnike, njihovo
                                kvantiteto 
Ostrivec ⟨´⟩ označuje dolge samoglasnike, pri samoglasnikih e in o tudi ožino: pas [pás], kis [kís], duh [dúh]; lep [lép], mož 
Kadar naglašeni polglasnik ni zapisan z e, je v slovarjih, priročnikih in učbenikih praviloma označen z ostrivcem na r ali s krativcem na polglasniku v oglatem oklepaju: gŕm [gə̀rm/gə̀rəm], vŕsta [və̀rsta].
Strešica ⟨ˆ⟩ označuje dolga široka samoglasnika e in o: peta [pêta], gora [gôra].
Poleg strešice poznamo v slovenščini tudi kljukico, tj. ločevalno znamenje na črkah č, š in ž, ki označuje šumevce.
Krativec ⟨`⟩ označuje samoglasnike (razen polglasnika), za katere
                                    je bil nekdaj v knjižnem jeziku predviden zgolj kratki, danes pa
                                    tudi nekratki izgovor: urad 
Na e in o krativec
                                    hkrati označuje širino (bes [bès], lov 
Kot samo kratki samoglasnik je v slovenskem knjižnem jeziku opredeljen tako naglašeni kot nenaglašeni polglasnik: pes [pə̀s], prvi [pə̀rvi].
Nenaglašena samoglasnika e in o sta tradicionalno opredeljena kot široka
                                glasova, vendar sta zaradi manjše izdišne moči in krajšega izgovora
                                izgovorjena manj intenzivno od naglašenih širokih (/ɛ/ oz. /ɔ/),
                                zato ju izgovarjamo ožje, tj. kot sredinska [e] in [o]. Izrazito
                                ozko izgovorjena nenaglašena e in o pri zapisu izgovora v oglatem oklepaju
                                označujemo s piko pod 
Nenaglašena ozka e in o se pojavljata pri nekaterih izgovorno že povsem prilagojenih prevzetih besedah, še zlasti pa pri črkovalno branih kraticah, npr. Andersen [ándersẹn/ándərsẹn], Washington [vášinktọn]; DNK [déenká in dẹenká], APZ [ápẹzé in apẹzé in ápəzə̀ in apəzə̀].
Ozkost nenaglašenih e in o v prevzetih imenih lahko povezujemo s stranskim naglasom v izvornih jezikih: Ezekiel [ezékijẹl], Izrael [ízraẹl].
Stransko (ali stopično) naglašeni so samoglasniki, ki jih izgovorimo z manjšo jakostjo kot primarno naglašene samoglasnike in z večjo kot nenaglašene samoglasnike.
Pri tonemskem naglaševanju se naglašeni samoglasniki razlikujejo ne
                            le po kvantiteti 
Če naglašeni samoglasnik nastopa v nezadnjem besednem zlogu, se rastoči tonem uresničuje s tonskim viškom na ponaglasnem zlogu, padajoči pa s tonskim viškom na naglašenem zlogu. Zaradi tega se oba tonema opisuje tudi kot nizki oziroma visoki ton.
Tonemsko naglaševanje v knjižnem jeziku je značilno zlasti za govorce narečij iz gorenjske in dolenjske narečne skupine, za govorce nekaterih narečij severnega dela primorske narečne skupine in dela koroške narečne skupine zlasti na avstrijskem Koroškem.
Na samoglasnikih in zvočniku r označujemo tonemsko naglašene samoglasnike s štirimi posebnimi naglasnimi znamenji – akutom ⟨´⟩, cirkumfleksom ⟨ˆ⟩, gravisom ⟨`⟩ in dvojnim gravisom ⟨ ̏ ⟩
Kadar se pri neki besedi ali besedni obliki lahko pojavljata oba
                                tonema, ju označujemo z makronom ali črtico ⟨¯⟩ nad naglašenim
                                samoglasnikom (npr. skuter [skūter]; brat, rod. mn. bratov 
Tonem na polglasniku v glasovnem sklopu [ər], zapisanem s črko ⟨r⟩, označujemo bodisi z ločevalnim znakom za dolžino na ⟨r⟩ (npr. prst [pȓst], rod. prsta [pŕsta]) ali z ločevalnim znakom za kračino na polglasniku (npr. prst [pə̏rst], rod. prsta [pə̀rsta]).
Kratki rastoči ton je z redkimi izjemami značilen le za naglašeni polglasnik v nezadnjem besednem zlogu (npr. megla [mə̀gla], steber [stə̀bər]), za ostale kratke naglašene samoglasnike pa je praviloma značilen padajoči ton (npr. brat [brȁt], megla [məglȁ], bogat [bogȁt]).
V slovarjih knjižnega jezika, ki prinašajo podatek o tonemskem naglasu, so tonemi označeni s posebnimi znamenji, v starejših slovarjih praviloma v okroglih oklepajih v t. i. tonemskem gnezdu. Ker ostrivec v tradicionalni slovenski fonološki transkripciji označuje rastoči ton, se pri zapisu tonemskega naglasa za označevanje ožine naglašenih /e/ in /o/ uporablja pika pod naglašenim samoglasnikom: ⟨ẹ́⟩, ⟨ọ́⟩, ⟨ẹ̑⟩, ⟨ọ̑⟩.
Tonema se pri pregibanju v odvisnosti od
                                    pregibnostnega vzorca predvidljivo premenjujeta. Za knjižno
                                    slovenščino sta značilni zlasti sprememba (kratkega) padajočega
                                    tonema v (dolgi) rastoči tonem, kadar kratki samoglasnik ob
                                    pregibanju preide v nezadnji besedni zlog (npr. brat [brȁt], rod. brata [bráta]), in sprememba rastočega tonema v padajoči
                                    tonem v nekaterih besednih oblikah (npr. lipa [lípa], or. z lipo [z‿lȋpo], 
V slovenščini nimamo preprostega pravila o naglasnem mestu, saj je naglas lahko pri posameznih besedah na različnih zlogih (prvem, drugem, tretjem, predzadnjem ali zadnjem).
Pri naglaševanju slovenskih knjižnih besed se ravnamo po normativnih slovarjih ali slovnicah.
Naglas je v slovenščini pomemben za razlikovanje pomena sicer enako
                            pisanih besed. Pri nekaterih besedah sprememba naglasnega mesta spremeni
                            tudi pomen besede: oči [ôči] ‘ljubkovalno poimenovanje za očeta’ – oči [očí] 
V besedilih naglasnih znamenj praviloma ne zapisujemo. Zapišemo jih izjemoma, kadar bi lahko prišlo do dvoumnosti ob sočasni rabi enakopisnih besed (célo – celó; táko – takó; védenje – vedênje) ali kadar želimo opozoriti na naglasno mesto, npr. pri priimkih (Stelè) ali pri besedah, kjer je črko e mogoče prebrati kot e ali kot polglasnik, npr. vèkanje nasproti vekanje.
Slovenska osebna imena in priimke naglašujemo tudi po regionalni ali rodbinski navadi, ki jo ohranjamo tudi v knjižnem jeziku: Aleš [alèš/áleš], Jernej [jêrnej/jernêj], Tamara [támara/tamára]; Kovačič [kôvačič/kováčič], Novak [novák/nôvak], Peterka [péterka/petêrka], Ramšak [rámšak/ramšák].
Krajevna imena naglašujemo glede na izvor lastnega imena, torej se tudi v knjižnem jeziku ohranja lokalni naglas: Radenci [rádenci] (ob Muri) – [radénci] (ob Kolpi); Preserje [presêrje] (pri Domžalah) – [préserje] (pod Krimom); Šmihel [šmíheu̯] (pod Nanosom) – [šmihéu̯] (nad Mozirjem); Murska Sobota [múrska sóbota], Gančani [gánčani].
Pri prevzetih imenih načeloma upoštevamo naglasno mesto iz izvornega jezika: polj. Varšava [varšáva], bolg. Kozloduj [kozlodúj], lit. Panevėžys [panevežís]. Na pisno nepodomačenih imenih ohranjamo tako ločevalna znamenja, ki ne označujejo mesta naglasa in kakovosti samoglasnika, npr. à la carte [a la kárt], madž. Esterházy [ésterhazi], polj. Chorzów [hóžou̯], kot tudi tista, ki ga označujejo in so hkrati obvezna sestavina črke, npr. šp. Márquez [márkes], it. Niccolò [nikoló].
Pri prevzemanju naglasno mesto pri končniško naglašenih
                                    imenih na 
Posebnost
Redka imena so se ustalila v obeh spolih z različnimi naglasnimi možnostmi, npr. Chichén‑Itzá [čičén‑íca] ž, rod. Chichén‑Itze nasproti Chichén‑Itzá [čičén‑icá] m, rod. Chichén‑Itzája.
O načelih prevzemanja naglasa v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« (člen 62), podrobneje pa v preglednicah za posamezne jezike.
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
V sodobni knjižni slovenščini je zaradi fonetično‑fonološke
                                raznolikosti v slovenskih govorih tudi v knjižnem jeziku izpričana
                                naglasna variantnost (dvanajst [dvánajst/dvanájst], gornik 
Posebnosti
Naglasno mesto v slovenskem knjižnem jeziku se pri nekaterih besedah med pregibanjem tudi premika. Ob tem se lahko premenjujeta tudi kakovost in kolikost samoglasnika:
Naglasni tipi se delijo glede na (ne)premikanje naglasa na osnovi oz. končnici na:
Nepremični naglasni tip ohranja naglas na istem
                                zlogu osnove: delati [délati], 1. os.
                                    ed. delam [délam], m. del. na 
Naglas pri premičnem naglasnem tipu se premika po zlogih osnove, ob čemer se pogosto spreminja tudi kakovost samoglasnika: prositi [prosíti], 1. os. ed. prosim [prósim]; človek [člôvek], rod. ed. človeka [človéka]; prostor [prôstor], rod. ed. prostora [prostóra].
Naglas pri mešanem naglasnem tipu se premika z osnove na končnico in obratno: stran [strán], rod. ed. strani [straní], or. ed. s stranjo [stranjó]; srce [sərcé], rod. ed. srca [sərcá], im. mn. srca [sə̀rca]; sneg [snék], rod. ed. snega [snegá].
Pri končniškem naglasnem tipu se kratki naglašeni samoglasniki načeloma pojavljajo v edinem ali zadnjem zlogu: pes [pə̀s], rod. ed. psa [psà]; sla [slà], rod. ed. sle [slè]. Izjema glede trajanja je končniško naglašena beseda gospa [gospá].
Posebnost
Končniški naglas se pri nekaterih besedah s polglasnikom v osnovi umika, zato se pojavljajo dvojne paradigme: bezeg [bə̀zək], rod. ed. [bə̀zga] in bezeg [bəzə̀k], rod. ed. [bəzgà]; megla [mə̀gla], rod. ed. [mə̀gle] in megla [məglà], rod. ed. [məglè]. V knjižnem jeziku danes srečujemo tudi izreko dolgega širokega e namesto polglasnika, naglas pa je nepremičen na osnovi, npr. bezeg [bêzək], rod. [bêzga], megla [mêgla], rod. [mêgle]. Taka izreka je bila nekdaj zgolj pogovorna, danes pa prodira tudi v knjižni jezik.
Pri nekaterih samostalnikih se naglas na
                                    končnici danes občuti kot stilno zaznamovan: gora [gôra], 
Pri pregibanju ohranjamo naglasno mesto osnovne oblike iz izvornega jezika in ne prevzemamo morebitnih premikov naglasa; tako npr. polj. Tarnów [tárnou̯] v slovenščini pri pregibanju ohranja naglasno mesto v imenovalniku (rod. Tarnówa [tárnova]), v poljščini pa se zaradi stalnega naglasnega mesta pri dodajanju končnic naglasno mesto spreminja (polj. Tarnów [tárnuf], rod. Tarnówa [tarnôva]).
Če je zemljepisno ime glasovno ali pisno podomačeno, ga naglasimo (in izgovorimo) tudi drugače kot v izvirniku, npr. Bogota [bógota], Moskva [móskva].
Posebnost so imena iz staroklasičnih jezikov, pri katerih je ob razširjenem pregibanju (Ciceron [cíceron], rod. Cicerona [cícerona]) mogoče tudi izvorno sklanjanje s premičnim naglasom, a ta navadno sovpada s citatno rabo imenovalniške oblike (Cicero [cícero], rod. Cicerona [ciceróna]).
Besede v slovenskem knjižnem jeziku glede na naglas delimo na naglašene in nenaglašene.
Naglašene besede imajo večinoma en naglas (enonaglasnice) in so eno‑ ali večzložne: most [móst], drevo [drevó], delavec [délavəc], zemlja [zêmlja].
Več naglasov imajo lahko sestavljene in zložene besede, npr. nadškof [nàdškòf], podpovprečen [pòtpou̯préčən], podžupanski [pòdžupánski]; četrtfinale [čétərtfinále], desnoročni [désnorôčni], dnevnovarstveni [dnéu̯novárstveni], literarnozgodovinski [literárnozgodovínski], osemtisočak [ósəmtisočák], Tromejnik [trómejník], Tromostovje [trómostôu̯je], živinozdravnik [živínozdrau̯ník].
Posebnost
Pri zloženkah na naglas vpliva tudi zavedanje o pomenski samostojnosti sestavine: enonaglasno izgovarjamo besede, ki jih ne občutimo več kot tvorjenke, npr. centimeter [centimétər], kilogram [kilográm], kilovat [kilovát] nasproti centigram [céntigrám], kilovolt [kílovólt], kiloamper [kíloampêr].
Večnaglasnice so v slovenskem jeziku tudi črkovalno brane kratice, ki so lahko zgolj končniško naglašene (BDP [bə̀dəpə̀ in bədəpə̀ in bédẹpé in bẹdẹpé], EKG [ékagé in ẹkagé]).
Nenaglašene besede (breznaglasnice ali naslonke) so načeloma vsi pravi predlogi (nad, pod, ob, na, pri), del veznikov (in, ter, pa, ker), kratke oblike povratnega osebnega zaimka (se – paziti se [pazíti se], si – umiti si [umíti si]), nikalnica ne ob glagolu (ne morem [ne mórem]), glagolska morfema se in si (bati se [báti se], pogovarjati se [pogovárjati se], drzniti si [də̀rzniti si]) in nekateri členki (pa). Od položaja v povedi ali besedni zvezi je odvisna naglašenost oblik pomožnega (nepolnopomenskega) glagola biti (sem, sva, sta, smo, ste; bi).
Posebnosti
O podaljšanem izgovoru podvojenih soglasnikov glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.
V slovenščini razlikujemo med naglasom in poudarkom. Naglas je značilnost besed, ki jo imajo te že same po sebi, informacijo o njem prinašajo slovarji (nad: nadangel [nàdángel]; pod: podbradek [pòdbrádək], podpolkovnica [pòtpolkôu̯nica]), medtem ko je poudarek besedilno dodana značilnost besed, tudi breznaglasnic, ki so v povedi pomensko izpostavljene.
V večbesednih imenih so nenaglašeni nepregibni deli imen in predimki: it. Corriere della Sera [korjêre dela sêra], arab. al Haitam [al hájtam], nem. van Beethoven [van betôvən].
Če pri prevzetih (vsaj) trizložnih imenih zaznavamo tvorjenost, jih izgovarjamo kot večnaglasnice (dan. Christiansborg [krístjanzbór], fin. Lappeenranta [lápenránta]), še zlasti, če imajo v izvornih jezikih poleg glavnega stranski naglas (slš. Kratochvilová [krátohvílova]).
Pridevniške sestavine lastnih imen s pomenom ‘sveti’
                                        prevzemamo kot naglašene, četudi jih v izvornih jezikih ne
                                        izgovarjajo naglašeno: rus. Sankt Peterburg 
Glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O posebnostih prevzemanja naglasa in glasovja iz tujih jezikov glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
V poglavju o 
Pri besedah, ki jih pregibamo (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, večina števnikov, nekateri prislovi), je osnova del besede pred končnico. 
Meja med osnovo in končnico ter podstavo in obrazilom je označena s pokončnico ⟨|⟩. Ničta oz. glasovno neizražena končnica je označena z ⟨ø⟩.
Osnova pri sklanjanju samostalnika in pridevnika (ter nekaterih zaimkov in števnikov) je najpogosteje nespremenjena (cepin|ø [cepín], rod. cepin|a [cepína]; lep|ø [lép], rod. lep|ega [lépega]). Zaradi izgovorljivosti soglasniških sklopov in lažjega pregibanja osnovo tudi spreminjamo.
Več o spremembah osnove zaradi neobstojnih samoglasnikov in o daljšanju osnove v poglavjih »Neobstojni samoglasniki« in »Daljšanje osnove« 
Podstava je neobrazilni del tvorjenke (miz|ica; škorenj|ček; ladij|ski). Podstavi pri tvorbi novih besed dodajamo obrazila, tj. predponska (pred|soba), priponska (šolar|ka) in medponska (zob|o|zdravnik).
Končnica je lahko del priponskega obrazila: miz|ica, šolar|ka.
Z izrazom končaj v poglavju označujemo končni zapisani del besede, ki lahko vključuje končni del osnove, pripone in končnice (škorenj, škorenjček, malenkosten).
Glej poglavje »Glasovne premene v besedotvorju« (Besedotvorje).
Izglasje je zadnji glas (ali tudi soglasniški sklop) besede ali njenega dela. Izglasje osnove samostalnika v imenovalniku (naj bo samoglasniško ali soglasniško) je lahko enako izglasju besede (jezik, Prešeren, veter, apartma, Stele, SAZU, perut, krst) ali pa je enako samoglasniški končnici, ki sledi osnovi (Samo, finale, kocka, mesto, Mojca, Brinje).
O izrazih izglasje in vzglasje glej tudi poglavje »Uvod« (Slovnični oris za pravopis).
Nekatera izglasja osnove in podstave vplivajo na premene končajev, torej končnic in obrazil. Če se osnova ali podstava končuje na glasove c, j, č, ž, š in dž, ti povzročajo preglas, tj. premeno samoglasnika o v e, npr. pevec [pévǝc], or. s pevcem [s‿péu̯cem], prid. pevčev 
Glej poglavji »Preglas« in »Daljšanje osnove« 
Pisno nepodomačene prevzete besede in prevzeta imena se v govoru vedejo enako kot slovenske besede, pisne spremembe osnove in podstave, ki se pojavljajo ob stiku morfemov, pa urejajo pravopisna pravila v skladu s tradicijo in uveljavljeno rabo. Npr. osnova je v imenih s končnim nemim e skrajšana le pisno, če črka ⟨e⟩ ne spreminja glasovne vrednosti predhodnega soglasnika, npr. joule [džúl], rod. joula [džúla]; fr. Pierre [pjêr], rod. Pierra [pjêra], toda decoupage [dekupáš], rod. decoupagea [dekupáža]; breakdance [brêjgdêns], rod. breakdancea [brêjgdênsa].
O pisnem krajšanju osnove glej poglavje »Neme črke in črkovni sklopi« 
Neobstojni samoglasniki pri pregibanju ali tvorjenju novih besed izpadajo ali se pojavljajo sredi izglasnega soglasniškega sklopa. Neobstojni samoglasnik ima vlogo začasnega zlogovnega jedra, s čimer omogoča, da se soglasniški sklop (v izglasju, pri tvorjenkah pa tudi pred soglasnikom) lažje izgovori.
Zaporedje glasov v zlogu načeloma sledi lestvici zvočnosti: 
O lestvici zvočnosti in zvočnosti (zvonkosti, sonornosti) glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti« (Glasoslovni oris).
Neobstojni samoglasniki so samoglasniki a, i in o, najpogosteje pa polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩. Če ta polglasnik ni zapisan, se njegova neobstojnost odraža le v govoru.
 Zaradi gospodarnosti je zlasti v knjižnih različicah slovarjev in podobnih priročnikov krajšanje osnove glede na imenovalnik pogosto nakazano z navedbo prve stranske slovarske oblike, v kateri neobstojnega glasu ni – pri samostalnikih z rodilnikom (boben
Glej poglavja »Neobstojni polglasnik«, »Neobstojni a«, »Neobstojni i«, »Neobstojni o« 
Izpadanje samoglasnikov pri pregibanju imenujemo tudi krajšanje osnove. Krajšanje osnove je:
Osnova se spreminja tudi zaradi vrivanja samoglasnikov v osnovo: metla [mêtla], rod. dv./mn. metel [mêtǝl]; ladja [ládja], rod. dv./mn. ladij [ládij].
Krajšanje osnove pri samostalniku opisujemo glede na imenovalnik (in enak tožilnik ednine), vrivanje samoglasnikov v osnovo pa glede na rodilnik neednine.
Krajšanje osnove pri pridevniku in števniku opisujemo glede na imenovalnik (in enak tožilnik ednine) moškega spola. Osnova je skrajšana tako pri neimenovalniških (in enakih tožilniških) kot tudi pridevniških in števniških oblikah ženskega in srednjega spola.
Samostalniške in pridevniške izpeljanke iz samostalnikov z neobstojnimi polglasniki v osnovi izpeljujemo na dva načina – iz podstave, ki je enaka neskrajšani osnovi, ali iz podstave, ki je enaka skrajšani osnovi, kar je odvisno od priponskega obrazila.
I. Podstava je enaka neskrajšani osnovi
Če se obrazilo
začne na soglasnik (npr. ‑ce,
‑(č)an, ‑ček, ‑ka;
‑ji, ‑ni, ‑ski), izpeljanka v
podstavi ohranja polglasnik iz osnove, ki ji sledi ničta končnica (boben|ø 
II. Podstava je enaka skrajšani osnovi
Če se obrazilo
začne na samoglasnik (npr. 
| Vzorec pregibanja | 
                I Obrazilo na soglasnik  | 
            
                II Obrazilo na samoglasnik  | 
        |
| Samostalnik z ničto končnico v imenovalniku ednine | |||
| imenovalnik | rodilnik ednine | -ček, -ski … | -ov, -ev, -ič, -ica … | 
| boben [bóbən] | bobna [bóbna] | 
                bobenček
  [bóbǝnčǝk] bobenski [bóbǝnski]  | 
            
                bobnar [bóbnar] bobnič [bóbnič]  | 
        
| pesem [pésǝm] | pesmi [pésmi] | pesemski [pésǝmski] | pesmica [pésmica] | 
| raven [rávǝn] | ravnega [ráu̯nega] | ravenski [rávǝnski] | ravnica [rau̯níca] | 
| Samostalnik z ničto končnico v rodilniku dvojine/množine | |||
| imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | -ski, -ni, -ji … | -ar, -ica, -ov … | 
| tabla [tábla] | tabel [tábǝl] | tabelni [tábǝlni] | tablica [táblica] | 
| pismo [písmo] | pisem [písǝm] | 
                pisemce [písǝmce] pisemski [písǝmski]  | 
            
                pismen [písmen] | 
        
Če osnovo s končnim r pri sklanjanju zaradi izpadanja neobstojnih samoglasnikov krajšamo (veter [vétər], rod. vetra [vétra]), je podstava izpeljanke enaka pisno skrajšani osnovi, izgovor pa je odvisen od priponskega obrazila:
| Vzorec pregibanja | 
                I Obrazilo na soglasnik  | 
            
                II Obrazilo na samoglasnik  | 
        |
| Samostalniki z ničto končnico v imenovalniku | |||
| imenovalnik | rodilnik ednine | -ček, -ski, -ni … | -ov, -ica, -ič ... | 
| veter [vétǝr] | vetra [vétra] | 
                vetrček [vétərčək] vetrni [vétərni] vetrc [vétərc]  | 
            vetrič [vétrič] | 
| meter [métǝr] | metra [métra] | 
                metrček [métǝrčǝk] metrski [métǝrski]  | 
            metraža [metráža] | 
| mojster [mójstǝr] | mojstra [mójstra] | mojstrski [mójstǝrski] | 
                mojstrov  | 
        
| december [decêmbǝr] | decembra [decêmbra] | 
                decembrski  [decêmbǝrski]  | 
            
                decembrovanje  [decembrovánje]  | 
        
| Koper [kópǝr] | Kopra [kópra] | 
                koprski [kópǝrski] Koprčan [kópǝrčan]  | 
            
                 | 
        
| blagor [blágor] | blagra [blágra] | blagrski [blágǝrski] | 
                blagrov  | 
        
| Samostalniki z ničto končnico v rodilniku dvojine/množine | |||
| imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | -ski, -ni, -ji … | -ar, -ica, -ov … | 
| iskra [ískra] | isker [ískǝr] | iskrni [ískǝrni] | iskrica [ískrica] | 
| cedra [cédra] | ceder [cédǝr] | cedrski [cédǝrski] | 
                cedrov  cedrovec [cédrovǝc]  | 
        
| jedro [jêdro] | jeder [jêdǝr] | 
                jedrni
  [jêdǝrni] jedrski [jêdǝrski]  | 
            jedrar [jêdrar] | 
| Istra [ístra] | Ister [ístǝr] | istrski [ístǝrski] | Istran [istrán] | 
| Pekre [pékre] | Peker [pékǝr] | 
                pekrski
  [pékǝrski] Pekrčan [pékǝrčan]  | 
            |
V končaju  
Neobstojni polglasnik se pojavlja
Polglasnik ohranjamo tudi v podstavi izpeljank med soglasnikoma v nezvočniško‑zvočniških in zvočniških sklopih (ogenjček [ogən’čək/ôgənčək], murenček [múrənčək]).
Pri
samostalnikih moškega spola s končaji 
Če se osnova samostalnika moškega spola konča na polglasnik in zvočnik (tudi na polglasnik in dvočrkje ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩), npr. koder [kódər], veter [vétər], čevelj [čévəl’/čévəl], škorenj [škórən’/škórən], v izpeljankah namesto pripone 
POSEBNOSTI
Če imajo občne besede zaradi neobstojnega polglasnika dvojnične oblike (mesec [mésəc], rod. meseca [méseca] tudi mesca [mésca]; prid. mesečev 
Imena tipa Štuhec (podobno Kerec, Matjašec) pregibamo večinsko kot Štuhec [štúhəc], rod. Štuhca [štúhca]; prid. Štuhčev 
Pri
pridevnikih s končaji 
Posebnost
Pri redkih pridevnikih (npr. pismen) bi izpust polglasnika povzročil nastanek težko izgovorljivega soglasniškega sklopa ⟨smn⟩, zato je polglasnik tu ali obstojen ali pa se pri pregibanju premenjuje z e, npr. pismen [písmən], rod. pismenega [písmənega/písmenega], ž. sp. pismena [písməna/písmena].
Neobstojni samoglasnik se pojavlja tudi v pridevniških
Tako še: mehek/mehak, grenek/grenak, težek/težak ipd.
Več o oblikah z neobstojnim a in njihovi stilni vrednosti glej v poglavju »Neobstojni a«.
Posebnosti
1. Če se pridevnik konča na pisni sklop ⟨rn⟩ ali ⟨ln⟩, je vrivanje polglasnika v zvočniški sklop (in krajšanje osnove v neosnovnih oblikah) le izgovorna možnost, npr.
Enako velja, če izgovarjamo ⟨lj⟩ nemehčano, npr. grabeljn [grábəln/grábələn]; tako še: sabeljn, trirogeljn.
2. Pridevniki na 
Priimke Raztresen, Poglajen, Natlačen, ki so enaki deležnikom na 
O posebnostih izgovora izglasnih zvočniških sklopov glej Poglavji »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris) in »Izglasni zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).
Neobstojni polglasnik se pojavlja v zadnjem zlogu osnove med nezvočnikom in zvočnikom pri:
| Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | |||
| SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
| imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| ogenj [ôgən’/ôgən] | ognja [ôgnja] | ogenjček [ôgən’čək/ôgənčək] | ognjen [ognjén] | 
| česen [čêsən] | česna [čêsna] | česenček [čêsənčək] | 
                česnov
   | 
        
| Videm [vídəm] | Vidma [vídma] | 
                videmski [vídəmski] Videmčan [vídəmčan]  | 
            |
| vozel [vôzǝu̯] | vozla [vôzla] | vozelček [vôzǝu̯čək] | vozlič [vozlíč] | 
| SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
| imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| pesem [pésǝm] | pesmi [pésmi] | pesemski [pésǝmski] | 
                pesmica
  [pésmica] pesmar [pesmár]  | 
        
| kazen [kázǝn] | kazni [kázni] | kazenski [kázǝnski] | 
                kazniv  | 
        
| Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | |||
| SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
| imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| tabla [tábla] | tabel [tábǝl] | tabelni [tábǝlni] | tablica [táblica] | 
| orgle [órgle] | orgel [órgǝl] | orgelski [órgǝlski] | orglar [órglar/orglár] | 
| tekma [tékma] | tekem [tékǝm] | tekemski [tékǝmski] | tekmica [tékmica] | 
| stopnja [stôpnja] | stopenj [stôpǝn’/stôpǝn] | stopenjski [stôpǝn’ski/stôpǝnski] | stopnjast [stôpnjast] | 
| metla [mêtla] | metel [mêtǝl] | metelni [mêtǝlni] | 
                metlica [mêtlica] metlar [metlár/mêtlar]  | 
        
| spužva [spúžva] | spužev [spúžǝu̯] | spužvast [spúžvast] | |
| Rakitna [rakítna] | Rakiten [rakítǝn] | rakitenski [rakítǝnski] | |
| Sotla [sótla] | Sotel [sótǝl] | sotelski [sótǝlski] | Sotlin [sótlin] | 
| SAMOSTALNIKI SREDNJEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
| imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| dejstvo [dêjstvo] | dejstev [dêjstǝu̯] | dejstevce [dêjstǝu̯ce] | dejstven [dêjstven] | 
| okno [ôkno] | oken [ôkǝn/ókǝn] | 
                okenski [ôkǝnski/ókǝnski] okence [ôkǝnce/ókǝnce]  | 
            oknica [ôknica/óknica] | 
| geslo [gêslo] | gesel [gêsǝl] | geselski [gêsǝlski] | |
PosebnostI
Izpeljanke z obrazili na soglasnik izpeljujemo iz podstave z govorjenim polglasnikom med nezvočnikom in končnim r. Polglasnik je v izpeljankah zapisan s črko ⟨r⟩, ki v medsoglasniškem položaju označuje glasovni sklop [ǝr].
 Glej poglavje »Izpeljanke iz osnove na končni 
| Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | |||
| SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
| imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| baker [bákǝr] | bakra [bákra] | bakrni [bákǝrni] | 
                bakren [bakrén] bakrast [bákrast]  | 
        
| september [septêmbǝr] | septembra [septêmbra] | septembrski [septêmbǝrski] | |
| SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
| imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| reber [rébǝr] | rebri [rébri/rebrí] | rebrni [rébǝrni] | rebrača [rebráča] | 
| Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | |||
| SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
| imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| citre [cítre] | citer [cítǝr] | citrski [cítǝrski] | citrar [cítrar] | 
| SAMOSTALNIKI SREDNJEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
| imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| sidro [sídro] | sider [sídǝr] | 
                sidrni [sídǝrni] sidrce [sídǝrce]  | 
            sidranje [sídranje] | 
| jetra [jétra] | jeter [jétǝr] | jetrni [jétǝrni] | |
Posebnosti
Neobstojni polglasnik se pojavlja v govoru in zapisu v zadnjem zlogu osnove med dvema zvočnikoma ter med zvočnikom in zvočniškima sklopoma ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, in sicer v:
| Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
| SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
| ⟨jem⟩ | sejem [sêjǝm] | sejma [sêjma] | sejemski [sêjǝmski] | sejmar [sejmár/ sêjmar] | 
| ⟨len⟩ | Jalen [jálǝn] | Jalna [jálna] | 
                Jalnov  | 
        |
| ⟨melj⟩ | Plemelj [plémǝl’/plémǝI] | Plemlja [plémlja] | 
                Plemljev  | 
        |
| ⟨men⟩ | kamen [kámǝn] | kamna [kámna] | kamenček [kámǝnčək] | kamnit [kamnít] | 
| ⟨ren⟩ | muren [múrǝn] | murna [múrna] | murenček [múrǝnčək] | 
                murnov  | 
        
| ⟨renj⟩ | 
                škorenj  [škórǝn’/škórǝn]  | 
            škornja [škórnja] | 
                škorenjc [škórǝn’c/škórǝnc]  | 
            
                škornjev
 | 
        
| ⟨vel⟩ | Pavel [pávǝl] | Pavla [páu̯la] | Pavelček [pávǝlčək] | 
                Pavlov  | 
        
| ⟨velj⟩ | čevelj [čévǝl’/čévǝl] | čevlja [čéu̯lja] | 
                čeveljček  [čévǝl’čək/čévǝlčək]  | 
            čevljar [čeu̯ljár] | 
| ⟨ven⟩ | oven [ôvǝn] | ovna [ôu̯na] | ovenček [ôvǝnčək] | ovnar [ôu̯nar/ou̯nár] | 
| PRIDEVNIKI | IZPELJANKE | |||
| moški spol | ženski spol | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
| ⟨jen⟩ | nujen [nújǝn] | nujna [nújna] | nujnost [nújnost] | |
| ⟨len⟩ | stalen [stálǝn] | stalna [stálna] | 
                stalnost [stálnost] stalnica [stálnica]  | 
        |
| ⟨men⟩ | skromen [skrômǝn] | skromna [skrômna] | skromnost [skrômnost] | |
| ⟨ren⟩ | miren [mírǝn] | mirna [mírna] | mirnost [mírnost] | |
| ⟨ven⟩ | javen [jávǝn] | javna [jáu̯na] | javnost [jáu̯nost] | |
| Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | ||||
| SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
| ⟨melj⟩ | Dramlje [drámlje] | Dramelj [drámǝl’/drámǝI] | 
                drameljski  [drámǝl’ski/drámǝlski]  | 
            |
| Želimlje [želímlje] | 
                Želimelj  [želímǝl’/želímǝl]  | 
            
                želimeljski  [želímǝl’ski/želímǝlski]  | 
            ||
| ⟨men⟩ | kolumna [kolúmna] | kolumen [kolúmǝn] | kolumenski [kolúmǝnski] | kolumnist [kolumníst] | 
| ⟨renj⟩ | 
                marnje
 [márnje]  | 
            
                marenj  [márǝn’/márǝn]  | 
            
                marnjati  [márnjati]  | 
        |
| ⟨velj⟩ | mravlja [mráu̯lja] | mravelj [mrávǝI’/mrávǝI] | 
                mravljica [mráu̯ljica] mravljišče [mrau̯ljíšče]  | 
        |
| Nevlje [néu̯lje] | 
                Nevelj  [névǝl’/névǝl]  | 
            
                neveljski [névǝl’ski/névǝlski] Neveljčan [névǝl’čan/névǝlčan]  | 
            ||
| Sečovlje [sečôu̯lje] | Sečovelj [sečôvǝl’/sečôvǝl] | sečoveljski [sečôvǝl’ski/sečôvǝlski] | Sečovljan [sečou̯lján] | |
Posebnosti
| Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
| SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
| ⟨lm⟩ | film [fílm/fílǝm] | filma [fílma] | filmski [fílmski/fílǝmski] | filmar [fílmar] | 
| ⟨ln⟩ | Mikeln [míkeln/míkelǝn] | Mikelna [míkelna] | 
                Mikelnov  | 
        |
| ⟨rl⟩ | Premrl [premə̀ru̯/premə̀rəl] | Premrla [premə̀rla] | 
                 | 
            
                Premrlov  | 
        
| ⟨rn⟩ | Murn [múrn/múrǝn] | Murna [múrna] | 
                Murnov
   | 
        |
| ⟨rm⟩ | alarm [alárm/alárǝm] | alarma [alárma] | alarmni [alármni] | 
                alarmov  | 
        
| grm [gə̀rm/gə̀rǝm] | grma [gə̀rma] | grmje [gə̀rmje] | grmovje [gərmôvje] | |
| PRIDEVNIKI | IZPELJANKE | |||
| moški spol | ženski spol | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
| ⟨rn⟩ | črn [čə̀rn/čə̀rǝn] | črna [čə̀rna] | črnski [čə̀rnski/čə̀rǝnski] | črnec [čə̀rnəc] | 
| ⟨rm⟩ | strm [stə̀rm/stə̀rǝm] | strma [stə̀rma] | strmost [stə̀rmost] | |
| Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | ||||
| SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA, SREDNJEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
| ⟨lm⟩ | palma [pálma] | palm [pálm/pálǝm] | palmski [pálmski/pálǝmski] | 
                palmov  | 
        
| ⟨ln⟩ | gostilna [gostílna] | gostiln [gostíln/gostílǝn] | gostilnica [gostílnica] | |
| ⟨rm⟩ | farma [fárma] | farm [fárm/fárǝm] | farmski [fármski/fárǝmski] | farmar [fármar] | 
| ⟨rn⟩ | zrno [zə̀rno] | zrn [zə̀rn/zə̀rǝn] | zrnce [zə̀rnce/zə̀rǝnce] | zrnat [zə̀rnat] | 
| ⟨rl⟩ | grlo [gə̀rlo] | grl [gə̀rl/gə̀rǝl] | grlni [gə̀rlni/gə̀rǝlni] | grlen [gərlén] | 
O različnih uresničitvah izglasnih zvočnikov l in v glej poglavji »Izglasni zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris) in »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris).
O zvočniških sklopih glej poglavje »Zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).
Izpeljanke z obrazili na soglasnik izpeljemo iz podstave z govorjenim polglasnikom med zvočnikom in končnim r (cimer [címǝr] m – cimrski [címǝrski]; kamra [kámra] ž, rod. dv./mn. kamer [kámǝr] – kamrni [kámərni]). Polglasnik je v izpeljankah zapisan s črko ⟨r⟩, ki v medsoglasniškem položaju označuje glasovni sklop [ǝr].
Glej poglavje »Izpeljanke
iz osnove na končni 
| Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
| SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
| ⟨mer⟩ | cimer [címǝr] | cimra [címra] | cimrski [címǝrski] | 
                cimrov
   | 
        
| ⟨ver⟩ | 
                kentaver
 [kentávǝr]  | 
            
                kentavra  [kentáu̯ra]  | 
            
                kentavrski
 [kentávǝrski]  | 
            
                kentavrov
 | 
        
| Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | ||||
| SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
| ⟨mer⟩ | 
                kamra
 [kámra]  | 
            
                kamer
 [kámǝr]  | 
            
                kamrni
 [kámǝrni]  | 
            
                kamrica
 [kámrica]  | 
        
| ⟨ver⟩ | smrdokavra [smərdokáu̯ra] | smrdokaver [smərdokávǝr] | smrdokavrin [smərdokáu̯rin] | |
Neobstojni polglasnik se najpogosteje pojavlja v nezvočniških sklopih dveh netrajnikov, tj. zapornikov (p – b, t – d, k – g) ali zlitnikov (c – dz, č – dž). Ponazorjeno z zapornikom t:
V izpeljankah z obrazili na soglasnik (npr. 
V enozložnem samostalniku pes izpada tudi naglašeni polglasnik, ki je hkrati edino zlogovno jedro: pes [pə̀s] m, rod. psa [psà] (v nasprotju s kes [kə̀s] m, rod. kesa [kə̀sa/kəsà]).
Posebnost
Med
nezvočnikoma ni polglasnika, če je izglasno zaporedje nezvočnikov (v rodilniku
dvojine ali množine) táko, da je najmanj zvočen nezvočnik v izglasju, npr. Šiška [šíška] ž, rod.
dv./mn. Šišk [šíšk]. Polglasnik v izpeljankah, tj. v vrstnem
pridevniku šišenski [šíšənski] in prebivalskem imenu Šišenc [šíšənc] (ob bolj običajnem Šiškar), se pojavlja zaradi tvorbe s pridevniškim
obrazilom 
O polglasniku v soglasniških sklopih glej poglavje »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris) in »Izglasni soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).
O zaporedju glasov v zlogu glede na zvočnost glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti« (Glasoslovni oris).
V samostalnikih mešanega naglasnega tipa se neobstojni naglašeni a pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine (dan [dán] m, rod. dne [dné]), pri samostalnikih končniškega naglasnega tipa pa v rodilniku množine (tla [tlá] s mn., rod. tal [tál/táu̯]).
Glej poglavje »Naglasni tipi« (Glasoslovni oris).
Neobstojni a se pojavi kot naglasna in pisna dvojnična možnost pri nekaterih pridevnikih s končajema 
Veliko pridevniških različic z neobstojnim a je danes stilno zaznamovanih, npr. glasan [glasán], krasan [krasán], solzan [sou̯zán], teman [təmán]; sladak [sladák] (ob nevtralnih glasen [glásən], krasen [krásən], solzen [sôu̯zən], temen [tə̀mən], sladek [sládək]).
Neobstojni, vendar nenaglašeni a se pojavlja v lastnih imenih, prevzetih v preteklosti, npr. Jakac [jákac], rod. Jakca [jákca]; Gradac [grádac], rod. Gradca [grátca], ali podomačenih kulturno specifičnih izrazih iz južnoslovanskih jezikov, npr. plavac [plávac], rod. plavca [pláu̯ca].
Posebnost
Če
se osnova imen konča z 
V sodobni
  rabi velja sklanjanje besede ovca [ôu̯ca], rod.
  dv./mn. ovac [ovác] z
  neobstojnim a v izglasnem 
Pri pregibanju samostalnika vogal [vogáu̯] naglašeni a ne izpada (rod. vogala [vogála]), 
Neobstojni i se vriva v osnovo v rodilniku dvojine in množine pri samostalnikih s končajema ‑⟨ja⟩ in ‑⟨je⟩, tj. ženskega (gostja, ladja) in srednjega spola (gorovje, okrožje) ter tudi moškega spola (vodja), kadar jih pregibamo po drugi moški sklanjatvi.
V sklop soglasnika in zvočnika j, ki ni del dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, se v rodilniku dvojine ali množine v govoru in zapisu vriva samoglasnik i, in sicer
Tako še: zarja [zárja], rod. dv./mn. zarij [zárij]; morje [mórje], rod. dv./mn. morij [mórij]; okrožje [okróžje], rod. dv./mn. okrožij [okróžij]; orodje [oródje], rod. dv./mn. orodij [oródij]; soglasje [soglásje], rod. dv./mn. soglasij [soglásij]; dvoumje [dvoúmje], rod. dv./mn. dvoumij [dvoúmij] itd.
Pri izpeljankah iz teh samostalnikov je podstava enaka rodilniški množinski osnovi, če se obrazilo začne na soglasnik; obrazila na samoglasnik sledijo imenovalniški osnovi, npr. ladijski [ládijski] nasproti ladjar [ladjár], ladjin [ládjin], toda naseljski [naséljski] tudi naselijski [nasélijski].
Pridevniške izpeljanke z obrazilom -ski iz samostalnikov s končajem -je so redke, navadno so tvorjene iz prvotne podstave besede, npr. o|zvezd|je – zvezda – zvezdni.
Posebnosti
1.  V lastnih imenih na soglasnik + 
2.  Med zvočnika v sklopih lj ali nj se v nekaterih primerih neobstojni samoglasnik i ne vriva, saj je sklop tudi tako izgovorljiv, npr. polje – polj, povelje – povelj, sanje – sanj, enako ne pri glagolnikih na ‑(n)je: življenje – življenj, hrepenenje – hrepenenj. Pri nekaterih samostalnikih (pročelje, podeželje, podolje, 
3. Neobstojnega i ni v pridevniških izpeljankah (npr. posotelski), ki niso izpeljanke iz imen obrečnih območij (npr. Posotelje, Obsotelje), saj je pridevnik tvorjen iz imena reke z dodano predpono (
Neobstojni i, ki je zamenjal prvotni neobstojni polglasnik, se pojavlja v priimkih Kastelic, Lajovic, Primic ipd. V sodobni rabi se ta i načeloma ohranja:
Slovenski priimki imajo pogosto različne pisne podobe, npr. Primc in Primic, Lajovec in Lajovic, Kastelec in Kastelic, Sajovec in Sajovic.
V redkih slovenskih besedah je neobstojen tudi nenaglašeni samoglasnik o, ki ga najdemo v izglasnem nezvočniško‑zvočniškem sklopu besede blagor [blágor] (rod. blagra [blágra]) in zemljepisnega imena Repentabor [repǝntábor] (rod. Repentabra [repǝntábra]). Pojavlja pa se tudi v eni od starinskih pisnih različic imena Karel, in sicer Karol [károl], rod. Karla [kárla] tudi Karola [károla].
V prevzetih imenih se neobstojni polglasnik pojavlja v izglasnih soglasniških sklopih pri samostalnikih moškega spola v imenovalniški (in enaki tožilniški) obliki v govoru in zapisu:
V pridevniških in samostalniških izpeljankah iz imen z neobstojnim polglasnikom (nem. Diesel; it. Etna; Niger) se polglasnik pojavlja, če se priponsko obrazilo začne na soglasnik, in sicer
V
pridevnikih, tvorjenih s priponskim obrazilom na samoglasnik (
Neobstojni polglasnik se zlasti v slovanskih prevzetih lastnih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah (z nekaj izjemami) pojavlja po enakih pravilih kot v slovenščini. Izpadanje in vrivanje polglasnika v slovenščini ni odvisno od izpadanja pisno-govornega e v izvornih jezikih.
DOLOČANJE SPOLA IN ŠTEVILA PRI PREVZETIH IMENIH
Pri prevzemanju lastnih imen je lahko težavno uvrščanje v sklanjatvene vzorce; pri tem upoštevamo naslednja načela:
Pri nekaterih imenih krajev se je že v preteklosti ustalila oblika, ki lahko sledi slovničnim lastnostim imena v izvornem jeziku (mesto Atene [aténe] ž mn.; mesto Helsinki [hélsinki] m mn.) ali slovenskemu sistemu (Dodekanez 
V prevzetih imenih iz slovanskih
jezikov se neobstojni polglasnik pojavlja v imenih s končajema 
O posebnostih sklanjanja zaradi
neizgovorljivosti glej pravila za sklanjanje slovenskih občnih besed: »Samostalniki
moškega spola s končaji 
POSEBNOSTI
O posebnostih sklanjanja z neobstojnim polglasnikom glej pravila za prevzemanje pri slovanskih jezikih, poglavja »Češčina«, »Poljščina«, »Slovaščina« … (O prevzemanju iz posameznih jezikov).
V IMENIH IZ NESLOVANSKIH JEZIKOV sta govorjena končaja 
Tako še: nem. Lübeck [líbek], nem. Woyzeck [vójcek], tur. Kısakürek [kisákirek] ipd.
Namesto izvornega polglasnika se je v slovenščini pri prevzemanju imen iz neslovanskih jezikov pogosto uveljavil izgovor po črki, zato osnove ne krajšamo. Npr. namesto Norfolk [angl. nófək] ali (Eli) Wallach [angl. vólǝk] v slovenščini [o] ali [a]: angl. Norfolk [nórfolk], rod. Norfolka [nórfolka]; angl. Wallach [vólak], rod. Wallacha [vólaka].
V
tujih imenih z neobstojnim polglasnikom sta v izglasju osnove najpogosteje
zvočnika l in n oziroma pisna končaja 
| Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
| IMENA MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| nem. | Diesel [dízǝl] | Diesla [dízla] | dieselski [dízǝlski] | 
                Dieslov  | 
        
| nor. | Axel [áksǝl] | Axla [áksla] | 
                Axlov  | 
        |
| češ. | Havel [hávǝl] | Havla [háu̯la] | 
                Havlov  | 
        |
| nem. | Dresden [drézdǝn] | Dresdna [drézdna] | 
                dresdenski [drézdǝnski] Dresdenčan [drézdǝnčan]  | 
            |
| nem. | Essen [ésǝn] | Essna [ésna] | 
                essenski [ésǝnski] Essenčan [ésǝnčan]  | 
            |
| angl. | Owen [ôvǝn] | Owna [ôu̯na] | 
                Ownov
   | 
        |
Tako še: nem. Hegel [hégǝl], polj. Paweł [pávǝl], nem. Hagen [hágǝn], nem. Bremen [brémǝn], nem. Schaffhausen [šafháu̯zǝn], nem. Beethoven [betôvǝn] itd.
Pri ugotavljanju prisotnosti neobstojnega polglasnika v izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom si pomagamo s potencialno rodilniško dvojinsko ali množinsko obliko, saj se pri imenih, ki se končajo na samoglasnik (najpogosteje a ali o), ki je v vlogi končnice, polglasnik vriva v osnovo rodilnika dvojine in množine. Podstava je enaka tej osnovi, npr.
| Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | ||||
| IMENA MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| nor. | Oslo [óslo] | 
                oselski [ósǝlski] Oselčan [ósǝlčan]  | 
            ||
| IMENA SREDNJEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| polj. | Leszno [léšno] | leszenski [léšǝnski] | ||
| bos. | Livno [líu̯no] | 
                livenski [lívǝnski] Livenčan [lívǝnčan]  | 
            ||
| IMENA ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| bos. | Tuzla [túzla] | 
                tuzelski [túzǝlski] Tuzelčan [túzǝlčan]  | 
            ||
| isl. | Hekla [hékla] | hekelski [hékǝlski] | Heklin [héklin] | |
| it. | Etna [étna] | etenski [étǝnski] | Etnin [étnin] | |
Pri
prevzetih imenih krajšanje osnove navadno povezujemo s pogostejšo rabo in z
večjo stopnjo podomačenosti imena, tudi rabo v manj formalnih oblikah
sporazumevanja. Pravila ni mogoče opreti
na besedne končaje, saj so se v rabi  pogosto ustalili različni načini tudi pri imenih z enakim besednim
končajem, npr. 
toda
Le v redkih primerih se pojavljata dve možnosti pregibanja istega imena, npr. ob formalni Schengen zem. i. [šéngen], rod. Schengena [šéngena] in schengensko območje, tudi manj formalno šengen [šéngən], rod. šengna [šéngna] kot evropsko območje prostega gibanja.
POSEBNOST
Pri IMENIH IZ NESLOVANSKIH JEZIKOV, zlasti angleščine (npr.  s končaji 
Tako še: angl. Bacon [bêjkon], angl. Byron [bájron], angl. Eton [íton], šved. Ericsson [êriksọn], nor. Nansen [nánsen], šved. Skansen [skánsen], angl. Washington [vášinktọn] ipd.
Polglasniški izgovor se pojavlja le izjemoma (npr. angl. Manhattan [mǝnhêtǝn], rod. Manhattna [mǝnhêtna], prid. manhattanski [mǝnhêtǝnski]), tudi pod vplivom občnoimenskih enakozvočnic (npr. angl. Newton [njútən]) ali starejših priročnikov (nor. Ibsen [ípsen/ípsən]):
O prevzemanju izvorno polglasniškega izgovora z drugimi samoglasniki glej pravila za prevzemanje pri posameznih jezikih, npr. poglavja »Angleščina«, »Danščina«, »Švedščina«, »Norveščina« … (O prevzemanju iz posameznih jezikov).
Sklop nezvočnika in zvočnika v v potencialnem
rodilniku množine izgovorimo s polglasnikom (Moskva [móskva], rod. dv./mn. Moskev [móskǝu̯]). Podstavi pri izpeljankah z obrazili 
Pri imenih s končnim govorjenim soglasnikom, najpogosteje pisnim končajem
soglasnik + 
| Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
| SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| angl. | Ulster [álstǝr] | Ulstra [álstra] | 
                ulstrski [álstǝrski] Ulstrc [álstǝrc]  | 
            |
| ukr. | 
                Dnester  [dnéstǝr]  | 
            
                Dnestra  [dnéstra]  | 
            
                dnestrski  [dnéstǝrski]  | 
            
                Dnestrov  | 
        
| nem. | Hannover [hanôvǝr] | Hannovra [hanôu̯ra] | 
                hannovrski [hanôvǝrski]  Hannovrčan [hanôvǝrčan]  | 
            |
Tako še: Niger [nígǝr] – nigrski [nígǝrski], angl. Manchester [mênčestǝr] – manchestrski [mênčestǝrski], nem. Prater [prátǝr] – pratrski [prátǝrski], angl. Worcester [vústǝr] – worcestrski [vústǝrski] ipd.
| Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah | ||||
| IMENA MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| šp. | Ebro [ébro] | ebrski [ébǝrski] | ||
| šp. | Saavedra [savédra] | 
                Saavedrov
   | 
        ||
| IMENA ŽENSKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik dvojine/množine | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| češ. | Tatre [tátre] | Tater [tátǝr] | tatrski [tátǝrski] | |
| šp. | 
                Alhambra  [alámbra]  | 
            
                alhambrski  [alámbǝrski]  | 
            
                Alhambrin  [alámbrin]  | 
        |
| port. | Coimbra [koímbra] | 
                coimbrski [koímbǝrski] Coimbrčan [koímbǝrčan]  | 
            ||
Tako še: pol. Odra [ódra] – odrski [ódərski], Biafra [bijáfra] – biafrski [bijáfərski], arab. Basra [básra] – basrski [básərski] ipd.
POSEBNOST
Pri nekaterih imenih z izglasnim 
O posebnostih pri neizpadanju (helikopterski, gangsterski) glej poglavje »Izpeljanke iz osnove na končni 
Nezapisani polglasnik, ki ga pri pregibanju opuščamo (osnovo krajšamo), se pojavlja v prevzetih imenih, in sicer:
Neobstojni polglasnik se pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) ter v
govorni podstavi izpeljank z obrazili 
| Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah | ||||
| SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| nem. | Haydn [hájdǝn] | Haydna [hájdna] | 
                Haydnov  | 
        |
| šp. | Popocatépetl [pọpokatépetǝl] | Popocatépetla [pọpokatépetla] | popokatépetlski [pọpokatépetǝlski] | 
                Popokatépetlov  | 
        
| polj. | Przemyśl [pšémišǝl] | Przemyśla [pšémišla] | przemyślski [pšémišǝlski] | |
| češ. | Deml [démǝl] | Demla [démla] | 
                Demlov  | 
        |
| šved. | Sandhamn [sánthamǝn] | Sandhamna [sánthamna] | 
                sandhamnski
  [sánthamǝnski] Sandhamnčan [sánthamǝnčan]  | 
            |
Tako še: češ. Kajkl [kájkǝl], češ. Ruml [rúmǝl], češ. Semargl [sémargǝl], isl. Mývatn [mívahtǝn] ipd.
POSEBNOST
Izgovor polglasnika med zvočnikoma ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rl⟩, ⟨rm⟩ in ⟨rn⟩ v izglasju je le ena od izgovornih možnosti, ki sledi slovenskemu dvojničnemu izgovoru besed (alarm [alárm/alárəm]), pogosto v manj formalnem govoru, npr. nem. Köln [kéln/kélǝn], rod. Kölna [kélna], prid. kölnski [kélnski/kélǝnski].
| Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah z dvojnicami v izgovoru | ||||
| SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| nem. | Ulm [úlm/úlǝm] | Ulma [úlma] | ulmski [úlmski/úlǝmski] | |
| rus. | Perm [pêrm/pêrǝm] | Perma [pêrma] | permski [pêrmski/ pêrǝmski] | |
| angl. | 
                Hepburn  [hêbərn/hêbərən]  | 
            
                Hepburna
 [hêbərna]  | 
            
                Hepburnov
 | 
        |
| nem. | 
                Luzern  [lucêrn/lucêrǝn]  | 
            
                Luzerna  [lucêrna]  | 
            
                luzernski  [lucêrnski/lucêrǝnski]  | 
            |
Tako še: nor. Holm [hólm/hólǝm], angl. Searle [sə̀rl/sə̀rəl], nem. Bayern [bájern/bájerǝn] ipd.
Glej poglavji »Pisno odsotni polglasnik« (Glasoslovni oris) in »Govorno krajšanje osnove«.
Neobstojni polglasnik v
imenih s končnim nemim e ni zapisan. Pojavlja se v imenovalniku (in enakem tožilniku) ter pri
izpeljankah z obraziloma  
| 
                Nemi e v angleškem in
  francoskem končaju  | 
        ||||
| SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | |||
| imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | |
| angl. | Beagle [bígǝl] | Beagla [bígla] | beagelski [bígǝlski] | 
                Beaglov  | 
        
| angl. | Seattle [sijêtǝl] | Seattla [sijêtla] | 
                seattelski [sijêtǝlski] Seattelčan [sijêtǝlčan]  | 
            |
| fr. | Grenoble [grenóbǝl] | Grenobla [grenóbla] | 
                grenobelski [grenóbǝlski] Grenobelčan [grenóbǝlčan]  | 
            |
Tako še: angl. Hubble [hábəl], angl. Gable [gêjbǝl], angl. Riddle [rídǝl], angl. Google [gúgǝl], angl. Apple [êpǝl], angl. Doolittle [dúlitǝl] itd.
| 
                Nemi e v francoskem končaju  | 
        |||
| SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
| imenovalnik | rodilnik | obrazilo na soglasnik | obrazilo na samoglasnik | 
| Louvre [lúvǝr] | Louvra [lúvra] | louvrski [lúvǝrski] | 
                Louvrov  | 
        
| Montmartre [monmártǝr] | Montmartra [monmártra] | 
                montmartrski [monmártǝrski] Montmartrčan [monmártǝrčan]  | 
            |
| Sartre [sártǝr] | Sartra [sártra] | 
                Sartrov
   | 
        |
Tako še: Alexandre [aleksándǝr], Lemaître [lemêtǝr/ləmêtǝr], Lefèvre [lefévǝr/ləfévǝr], Le Havre [lǝ ávǝr] itd.
POSEBNOST
Izjema pri zapisu pridevnika je dvobesedno ime Notre-Dame [nọtrə-dám/nọtər-dám], ob katerem se je že uveljavil pridevnik notredamski [nọtrədámski/nọtərdámski] (npr. Notredamski zvonar), zato sicer sistemskega zapisa *notrdamski ne uveljavljamo.
Če zvočniški sklop ⟨vr⟩ sledi samoglasniku u (Louvre [lúvər]), v stranskih sklonih polglasnik med zvočnikoma sicer izpade, črke ⟨v⟩ pa ne izgovarjamo 
V francoskih imenih z nemim končajem 
Pridevniška  oblika je v nekaterih besednih zvezah  tudi pisno povsem
podomačena (sevrski mir [sévǝrski mír]), v tem primeru
se tudi v zapisu ravnamo po imenovalniški govorni osnovi, ki ji dodamo obrazilo
| Nemi es v francoskem končaju -res | |||
| SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA | IZPELJANKE | ||
| imenovalnik | rodilnik | 
                obrazilo
  na soglasnik | 
            obrazilo na samoglasnik | 
| Chartres [šártǝr] | Chartresa [šártra] | chartreski [šártǝrski] | |
| Ingres [êngǝr] | Ingresa [êngra] | Ingresov [êngrov-] | |
| Langres [lángǝr] | Langresa [lángra] | 
                langreski [lángǝrski]  Langresčan [lángǝrčan]  | 
            |
| Ypres [ípǝr] | Ypresa [ípra] | 
                ypreski [ípǝrski]  Ypresčan [ípǝrčan]  | 
            |
V
pravopisnih priročnikih 20. stoletja se je zapis pridevnika, tvorjenega z
obrazilom 
V Pravopisu 8.0 se oba tipa 
O tvorbi pridevnikov z obrazilom 
O krajšanju osnove pri imenih z nemim 
Neobstojni a se pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) imen, prevzetih iz nekaterih južnoslovanskih jezikov. Podstava izpeljank je enaka rodilniški osnovi.
Zapisani a v imenovalniku izgovorimo
po črki, pri pregibanju pa ga opuščamo v imenih s končajema 
Tako še: hrv. Gotovac [gótovac], hrv. Jasenovac [jasénovac], hrv. Obrovac [obróvac], srb. Kragujevac [kragújevac], hrv. Zagorac [zágorac]; hrv. Bakar [bákar] itd.
Pri prevzemanju imen s končajema 
Imena, ki imajo slovensko domačo vzporednico (eksonim) in pri katerih je južnoslovanski a zamenjan s slovenskim e, vedno sklanjamo s krajšanjem osnove, ne glede na to, ali je ime zapisano v izvirni ali podomačeni obliki, npr.
Na hrvaškem kajkavskem območju so imena tvorjena tudi z obrazilom 
Samoglasnik i se pri slovanskih zemljepisnih imenih s končajem -⟨Cje⟩ vriva pred zvočnik j, kadar iz teh imen tvorimo vrstne pridevnike z obrazilom 
Kot neobstojni samoglasnik se pojavlja tudi zapisani (izvorno polglasniški) o, in sicer v končaju imen iz zahodnoslovanskih jezikov. Pri pregibanju se lahko tudi ohranja, kar vpliva na različne pisne in glasovne uresničitve oblik. Podstava tvorjenk je enaka rodilniški osnovi.
Tako še: slš. Sivok [sívok], rod. Sivka [síu̯ka] tudi Sivoka [sívoka]; slš. Pezinok [pézinok], rod. Pezinka [pézinka] tudi Pezinoka [pézinoka]; slš. Ružomberok [rúžomberok], rod. Ružomberka [rúžomberka] tudi Ružomberoka [rúžomberoka] itd.
Neme črke in črkovni sklopi so zapisi s črkami za soglasnike in samoglasnike, ki nimajo glasovne vrednosti. Pojavljajo se:
Z nemimi črkami in črkovnimi sklopi se najpogosteje srečamo pri prevzemanju imen iz angleščine in francoščine, a tudi pri nekaterih drugih jezikih. Podrobnejša pravila za pregibanje so predstavljena v poglavjih »Angleščina«, »Francoščina«, »Švedščina« ... (O prevzemanju iz posameznih jezikov), za samostalniške in pridevniške izpeljanke pa v poglavju »Besedotvorje« (Slovnični oris za pravopis).
Pri pisnem krajšanju osnove so udeležene le neme črke v izglasju besed, in sicer le nemi e v francoskih in angleških imenih ter pisno nepodomačenih občnih besedah, npr. angl. Wilde [vájlt], rod. Wilda [vájlda]; remake [rimêjk], rod. remaka [rimêjka]. Izjemoma, če tuje ime podomačujemo in sklanjamo z glasovnimi končnicami, krajšamo tudi osnove z nemim h, npr. angl. Sarah [sára], rod. Sarah [sára] tudi Sare [sáre].
Pisna osnova imen z nemimi črkami in črkovnimi sklopi (razen nemega e) se ne spreminja. Enako velja za pridevnike, tvorjene iz teh imen:
Končni črki h in e nastopata v dvo- ali veččrkjih (npr. ⟨gh⟩, ⟨th⟩, ⟨ph⟩, ⟨ch⟩, ⟨sch⟩, ⟨tzsch⟩ in ⟨ae⟩, ⟨ie⟩, ⟨oe⟩), npr. niz. van Gogh 
O posebnostih sklanjanja imen z nemim končnim e glej poglavje »Nemi e«, za h pa »Nemi h«. 
Končni nemi e opuščamo in s tem osnovo pisno krajšamo
O mehčanem izgovoru izglasnega črkovnega sklopa 
O pravilih glede izgovora nemih črk in črkovnih sklopov v angleščini in francoščini glej preglednici »Angleščina« in »Francoščina«(O prevzemanju iz posameznih jezikov).
O pravilih glede govornega daljšanja osnove z j in preglaševanju glej poglavji »Daljšanje osnove z j« in »Preglaševanje«.
Posebnost
Končni nemi e ohranjamo (tj. osnove ne spreminjamo) v angleških in francoskih imenih s končajema 
V francoskih imenih je črka e lahko del nemega črkovnega sklopa (npr. v končaju 
V angleških imenih nemi črki e lahko sledi še kaka soglasniška črka, ki se izgovarja (ali ne), vendar je pri pregibanju nikoli je opuščamo, npr. angl. James [džêjms/džéms], rod. Jamesa [džêjmsa/džémsa].
Iz samostalnikov z nemim e v končaju izpeljujemo samostalniške in pridevniške izpeljanke na štiri načine: iz skrajšane, neskrajšane, izglasno spremenjene ali podaljšane osnove, kar je odvisno od glasu, s katerim se končuje govorna rodilniška osnova, in priponskega obrazila.
Če se osnova konča na zvočnike (m, n, r, l, j in v) ali nezvočnike p, b, t, d in f, je podstava vseh pridevniških in samostalniških izpeljank enaka rodilniški osnovi, ki je pisno skrajšana (nemi e opuščamo).
| Skrajšana osnova na zvočnike m, n, r, l, j in v ali nezvočnike p, b, t, d in f | ||||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | izpeljanke z obrazili ‑ov/‑ev in ‑in, ‑ec ter ‑ski in ‑čan | |
| m | fr. | Angoulême [angulêm] | Angoulêma [angulêma] | 
                angoulêmski [angulêmski] Angoulêmčan [angulêmčan]  | 
        
| n | fr. | La Fontaine [la fontên] | La Fontaina [la fontêna] | 
                La Fontainov
   | 
        
| n | angl. | Yellowstone [jélou̯stón/jêlou̯stôu̯n] | Yellowstona [jélou̯stóna/jêlou̯stôu̯na] | yellowstonski [jélou̯stónski/jêlou̯stôu̯nski] | 
| r | angl. | Baltimore [báltimọr] | 
                Baltimora [báltimọra] tudi Baltimorja [báltimọrja]  | 
            
                baltimorski [báltimọrski] Baltimorčan [báltimọrčan]  | 
        
| l | fr. | Lille [líl] | Lilla [líla] | lillski [lílski] | 
| v | fr. | Megève [mežêu̯] | Megèva [mežêva] | 
                megèvski [mežêu̯ski] Megèvčan [mežêu̯čan]  | 
        
| j | angl. | Boye [bôj] | Boya [bôja] | 
                Boyev  | 
        
| b | angl. | YouTube [jútúb/jútjúp] | YouTuba [jútúba/jútjúba] | youtubski [jútúpski/jútjúpski] | 
| d | angl. | Humberside [hámbərsajt] | Humbersida [hámbərsajda] | 
                humbersidski [hámbərsajtski] Humbersidčan [hámbərsajtčan]  | 
        
| d | angl. | Wilde [vájlt] | Wilda [vájlda] | 
                Wildov  | 
        
| p | angl. | Pope [pôu̯p] | Popa [pôu̯pa] | 
                Popov  | 
        
| t | angl. | Watergate [vótərgêjt] | Watergata [vótərgêjta] | watergatski [vótərgêjtski] | 
| f | angl. | Radcliffe [rêtklif] | Radcliffa [rêtklifa] | radcliffski [rêtklifski] | 
Če se osnova konča na nezvočnike s, z, c – š, ž, č, dž – k, g, h, je podstava pridevniških izpeljank odvisna od obrazila:
1. podstava izpeljank z obrazili 
2. podstava izpeljank z obrazilom 
| Govorjena osnova na nezvočnike s, z, c – š, ž, č, dž – k, g, h in pridevniške izpeljanke | |||||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | 
                izpeljanke z obrazili  ‑ov/-ev in -in  | 
            izpeljanke z obrazilom ‑ski | |
| g | fr. | Camargue [kamárk] | Camargua [kamárga] | camarški [kamárški] | |
| k | fr. | Dunkerque [denkêrk] | Dunkerqua [denkêrka] | dunkerški [denkêrški] | |
| s | angl. | Providence [prôvidens] | Providencea [prôvidensa] | providenški [prôvidenški] | |
| s | angl. | Joyce [džôjs] | Joycea [džôjsa] | Joyceov [džôjsov-] | |
| s | fr. | Maurice [morís] | Mauricea [morísa] | Mauriceov [morísov-] | |
| z | angl. | Glaze [glêjs] | Glaza [glêjza] | Glazov [glêjzov-] | |
| ž | fr. | Maubeuge [mobêš] | Maubeugea [mobêža] | maubeuški [mobêški] | |
| ž | fr. | Serge [sêrš] | Sergea [sêrža] | Sergeov/Sergeev [sêržev-] | |
| ž | fr. | Brugge [brúš] | Bruggea [brúža] | bruški [brúški] | |
| dž | angl. | George [džórč] | Georgea [džórdža] | Georgeov/Georgeev [džórdžev-] | |
Samostalniške izpeljanke (prebivalska imena) z obrazilom -an tvorimo različno glede na končaj osnove:
1. če se osnova konča na nezvočnike š, ž, č, dž, je podstava izpeljank enaka pisni rodilniški osnovi, naj bo ta pisno skrajšana ali neskrajšana, npr. fr. Brugge [brúš], rod. Bruggea [brúža] – preb. Bruggean [bružán];
2. če se osnova konča na nezvočnike s, z, c – k, g, h, se podstava opira na govorno osnovo, v kateri se končni glas osnove spremeni, in sicer g > ž, z > ž, h > š, s > š, c > č in k > č, npr. fr. Camargue [kamárg-] – preb. Camaržan [kamaržán].
| Govorjena osnova na nezvočnike s, z, c – š, ž, č, dž – k, g, h in prebivalska imena | ||||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | izpeljanke z obrazilom -an | |
| g | fr. | Camargue [kamárk] | Camargua [kamárga] | Camaržan [kamaržán] | 
| k | fr. | Dunkerque [denkêrk] | Dunkerqua [denkêrka] | Dunkerčan [denkêrčan] | 
| s | angl. | Providence [prôvidens] | Providencea [prôvidensa] | Providenšan [providenšán] | 
| ž | fr. | Maubeuge [mobêš] | Maubeugea [mobêža] | Maubeugean [mobežán] | 
| ž | fr. | Brugge [brúš] | Bruggea [brúža] | Bruggean [bružán] | 
POSEBNOST
Pri francoskih in angleških imenih s soglasniškim sklopom pred končno nemo črko ‑⟨e⟩ se v govoru med soglasnika vriva neobstojni polglasnik. Podstava pridevnika na 
| Jezik | Imenovalnik | Rodilnik | Izpeljanke z obrazili ‑ski in ‑čan | |
| l | fr. | Grenoble [grenóbəl] | Grenobla [grenóbla] | 
                grenobelski [grenóbəlski] Grenobelčan [grenóbəlčan]  | 
        
| l | angl. | Seattle [sijêtǝl] | Seattla [sijêtla] | 
                seattelski [sijêtǝlski] Seattelčan [sijêtǝlčan]  | 
        
| r | fr. | Louvre [lúvər] | Louvra [lúvra] | 
                louvrski [lúvǝrski] | 
        
Glej poglavje »Neobstojni polglasnik v francoskih in angleških imenih z nemimi končaji«.
Angleška in francoska ženska imena s končnim nemim e so pri sklanjanju nespremenjena: sklanjamo jih po tretji ženski sklanjatvi, npr. angl. Kate [kêjt], rod. Kate [kêjt]; fr. Charlotte [šarlót], rod. Charlotte [šarlót].
Tako še: fr. Dominique [dominík], fr. Marguerite [margerít], angl. Jane [džêjn], fr. Aude [ód-]; angl. Alice [êlis], angl. Candance [kêndens], angl. Janice [džênis] ipd.
Posebnost
Imena na končni nemi e, ob katerih obstajajo podomačena ali domača imena na -a, sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, npr. angl. Christine [kristín], rod. Christine [kristín] tudi Christine [kristíne], or. s Christine [s‿kristín] tudi s Christino [s‿kristíno] po vzorcu slovenskega Kristina [kristína], rod. Kristine [kristíne], or. s Kristino [s‿kristíno].
Pri tvorbi svojilnega pridevnika z obrazilom -in iz ženskih imen s končnim nemim e, je ohranjanje nemega e odvisno od končaja imena, in sicer nemi e ohranjamo le v imenih z izglasnim -⟨ce⟩ kadar je njegov zapis odločilen za izgovor pred njim stoječe črke, v vseh drugih imenih s končnim govorjenim soglasnikom pa ga opuščamo:
Tako še: angl. Candance [kêndens], angl. Charlice [šarlís], angl. Reece [rís]; angl. Charlotte [šarlót], fr. Dominique [dominík], angl. Jane [džêjn], fr. Aude 
Če je črka ⟨e⟩ sestavina različnih dvočrkij (npr. ⟨ie⟩, ⟨ue⟩), je to dvočrkje tudi v svojilnih pridevnikih vedno ohranjeno, pred obrazilom 
Osebnim imenom in priimkom s končnim nemim h za samoglasnikom pri pisnem pregibanju zgolj dodajamo končnice (osnova je nespremenjena). Govorno pregibanje je odvisno od naglašenosti končnega samoglasnika.
POSEBNOSTI
Sklanjanje zemljepisnih imen je v posameznih primerih neustaljeno.
V SP 2001 je bil kodificiran izgovor, ki je sledil branju po črki (nemi h se ohranja), in sklanjanje po prvi moški sklanjatvi (Utah [jútah], rod. Utaha [jútaha]). Ta način se v sodobni rabi zaradi poznavanja pravil angleškega jezika uresničuje vse redkeje.
Zaradi vpliva govorjenih oblik z izglasnim 
V pisnem
jeziku ta imena pogosto  sklanjamo po prvi moški sklanjatvi (Utah [júta] m, rod. Utaha, mest. v Utahu), v govoru pa jih lahko sklanjamo (če jih želimo sklanjati z glasovnimi končnicami)  po prvi ženski sklanjatvi, saj pogosto preidejo v ženski spol, npr. [júta], rod. [júte], mest. [u̯‿júti].
Pisna podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena. Če je nemi h ohranjen, npr. Jonah [džóna], rod. Jonaha [džóna] ali Jonahe [džóne], je ohranjen tudi pri svojilnem pridevniku: Jonahov [džónov-]. Izjemoma se h izpušča, če so imena že v imenovalniku podomačena, npr. svetopisemski Jona – Jonov.
Pri angleških ženskih imenih z nenaglašenim samoglasniškim izglasjem končni nemi h pri pisnem pregibanju praviloma ohranjamo in imena sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:
Tako še: Hannah [hêna], Deborah [débora], Norah [nóra], Farrah [fêra], Mariah [marája] ipd.
POSEBNOST
Zlasti pri imenih na končni govorjeni -a, ki imajo uveljavljene slovenske različice (Sarah – Sara, Hannah – Hana), se končni nemi h tudi v zapisu opušča, samoglasnik pred njim pa dobi vlogo končnice: Sarah [sêra], rod. Sare [sêre]. V rabi se oba načina pogosto mešata: ime v zapisu pregibamo po tretji ženski sklanjatvi, v govoru tudi po prvi, npr. intervju s Sarah [intervjú s‿sêro].
Pisna podstava svojilnega pridevnika je enaka osnovi imena. Če je nemi h ohranjen, npr. Oprah [ópra], rod. Oprah [ópra], je ohranjen tudi pri svojilnem pridevniku: Oprahin [óprin]. Izjemoma se h izpušča, če so imena že v imenovalniku podomačena, npr. svetopisemska Sara – Sarin.
Daljšanje osnove se pojavlja pri sklanjanju samostalnikov moškega spola, katerih osnova se končuje na samoglasnik. Samoglasniškim osnovam pri sklanjanju dodajamo soglasnike j, n, s in t ter morfema ov oz. ev. Soglasnik j dodajamo tudi nekaterim skupinam samostalnikov moškega spola s končnim r in manjši skupini samostalnikov srednjega spola.
O daljšanju osnove s soglasniki n, s in t glej poglavje »Prva moška sklanjatev« in »Prva srednja sklanjatev« (Oblikoslovje).
O pogovornem daljšanju osnove pri samostalnikih moškega spola s soglasnikom t glej poglavje »Prva moška sklanjatev« (Oblikoslovje).
O daljšanju osnove z morfemoma ov in ev pri enozložnih občnoimenskih samostalnikih moškega spola v dvojini in množini glej poglavje »Prva moška sklanjatev« (Oblikoslovje).
Pri sklanjanju tujih imen in pisno nepodomačenih besed v slovenščini se pojavlja le daljšanje osnove z j, ki pri samostalnikih moškega spola vpliva tudi na preglas.
Glej poglavje »Preglas« (Glasovno-črkovne premene).
Pri sklanjanju samostalnikov moškega spola osnovo daljšamo z j, če se konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u ali soglasnik r.
Pri sklanjanju samostalnikov moškega spola osnovo daljšamo z j tako v zapisu kot v govoru v vseh sklonih (razen v imenovalniku ednine in tožilniku, če je enak imenovalniku), in sicer
Posebnosti
Po pravilih starejših pravopisov daljšamo osnovo s t le pri »domačih«, z j pa pri prevzetih imenih: delo Mateta Dolenca in zmaga Mateja Parlova.
Naglasno mesto ni ustaljeno pri nekaterih prevzetih samostalnikih, ki se končujejo na u (v sodobni slovenščini je pri takih sicer vse pogosteje naglas na zadnjem besednem zlogu), npr. emu [emú/ému], haiku [hajkú/hájku], vudu [vúdu/vudú], guru [gúru/gurú]. V obeh primerih pa daljšajo osnovo z j.
Osnovo daljšamo z j tudi pri sklanjanju črkovalno branih enot, pri katerih je v izglasju lahko tudi naglašeni polglasnik, npr. pri
Daljšanje z j poznajo nekateri večzložni samostalniki z osnovo na soglasnik r (npr. šolar [šólar], rod. šolarja [šólarja]). Osnove pa ne daljšajo naslednje skupine samostalnikov:
Podrobneje o krajšanju osnove pri besedah s končnim r glej poglavje »Neobstojni polglasnik« (Glasovno-črkovne premene).
Daljšanja osnove pri enakozvočnih občnih besedah in lastnih imenih ne uveljavljamo vedno enako, npr. sever, rod. severa nasproti Sever, rod. Severja (pri priimku); požar, rod. požara nasproti Požar, rod. Požarja (pri priimku). Podobno velja za enakozvočnice z različnimi pomeni, npr. okvir, rod. okvirja (slika v okvirju) nasproti okvir, rod. okvira (v okviru danih možnosti).
Pri nekaterih samostalnikih s končnim r sta sklanjatveni možnosti dve; prednostna je tista, ki je v rabi bolj uveljavljena in zato nevtralna.
Posebnost
Samostalnika amper in bofor, ki označujeta merske enote, sklanjamo pogosteje z nespremenjeno osnovo: amper [ampêr], rod. ampera [ampêra] tudi amperja [ampêrja].
Moška osebna imena, ki so po nastanku zloženke
z enozložnimi sestavinami v drugem delu (npr. 
Kadar iz samostalnikov moškega spola, ki pri sklanjanju daljšajo osnovo z j, izpeljujemo pridevniške in samostalniške izpeljanke, je podstava tvorjenk lahko enaka podaljšani (rodilniški) ali nepodaljšani (imenovalniški) osnovi.
| Samostalniki moškega spola s končnim naglašenim samoglasnikom | ||||
| VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
| imenovalnik | rodilnik | ‑ski; ‑ček, ‑ec | ‑ev | ‑ist, ‑izem | 
| apartma [apartmá] | apartmaja [apartmája] | apartmajski [apartmájski] | apartmajev [apartmájev-] | |
| karate [karaté] | karateja [karatêja] | 
                karatejski [karatêjski]  karatejec [karatêjǝc]  | 
            karateist [karateíst] | |
| ataše [atašé] | atašeja [atašêja] | atašejski [atašêjski] | atašejev [atašêjev-] | |
| meni [mení] | menija [meníja] | menijski [meníjski] | ||
| nivo [nivó] | nivoja [nivója] | nivojski [nivójski] | ||
| kanu [kanú] | kanuja [kanúja] | kanujski [kanújski] | kanuist [kanuíst] kanuizem [kanuízǝm] | |
| kenguru [kengurú] | kenguruja [kengurúja] | kengurujček [kengurújčǝk] kengurujski [kengurújski] | kengurujev [kengurújev-] | |
| Samostalniki moškega spola s končnima nenaglašenima i in u | ||||
| VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
| imenovalnik | rodilnik | ‑ski; ‑ček,‑ec | ‑ev | ‑ist, ‑izem | 
| hobi [hóbi] | hobija [hóbija] | hobijski [hóbijski] | hobist [hobíst] | |
| kolibri [kolíbri] | kolibrija [kolíbrija] | 
                kolibrijski [kolíbrijski] kolibrijka [kolíbrijka]  | 
            kolibrijev [kolíbrijev-] | |
| sudoku [sudóku] | sudokuja [sudókuja] | sudokujski [sudókujski] | ||
| Samostalniki moškega spola s končnim nenaglašenim e | ||||
| VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
| imenovalnik | rodilnik | -ski; -ček, -ec | ‑ev | -ist, -izem | 
| maskarpone [maskarpóne] | maskarponeja [maskarpóneja] | maskarponejev [maskarpónejev-] | ||
| Maze [máze] | Mazeja [mázeja] | Mazejev [mázejev-] | ||
| Samostalniki moškega spola s končnim r | ||||
| VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
| imenovalnik | rodilnik | ‑ski; ‑ček, ‑ica, ‑ka | ‑ev | ‑ist, ‑izem | 
| šolar [šólar] | šolarja [šólarja] | 
                šolarski [šólarski] šolarček [šólarčǝk]  | 
            šolarjev [šólarjev-] | |
| direktor [diréktor] | direktorja [diréktorja] | 
                direktorski [diréktorski] direktorica [diréktorica]  | 
            direktorjev [diréktorjev-] | |
| januar [jánuar] | januarja [jánuarja] | januarski [jánuarski] | ||
| car [cár] | carja [cárja] | 
                carski [cárski]
 carica [caríca/cárica]  | 
            carjev [cárjev-] | carist [caríst] carizem [carízǝm] | 
Posebnost
Če iz samostalnikov na
končni govorjeni i tvorimo izpeljanke
z obraziloma 
O podstavi svojilnih pridevnikov iz ženskih imen, pri katerih pred pridevniško obrazilo 
Zaradi razlik med zapisom in govorom je lahko daljšanje osnove pri prevzetih besedah pisno in govorno ali samo govorno:
Osnovo daljšamo po pravilih za slovenske besede, in sicer
Posebnost
Pri sklanjanju nekaterih (večinoma italijanskih) imen na nenaglašeni samoglasnik e ali romunskih imen s končajem -⟨scu⟩ je daljšanje osnove z j ena od možnosti, saj sta končna samoglasnika e in u bodisi del osnove bodisi končnica, npr.
Tako še: it. Pordenone [pordenóne], it. Bonaparte [bonapárte], srb. Pijade [pijáde], rom. Enescu [enésku] itd.
Imena z osnovo na govorjeni in zapisani končni r (zlasti v večzložnih samostalnikih) sklanjamo tako, da osnovo daljšamo v govoru in zapisu:
Posebnost
Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena, npr. angl. Lear [lír], rod. Leara [líra]; nem. Mohr [mór], rod. Mohra [móra].
Pri angleških in francoskih imenih s pisnim končajem ‑⟨re⟩, ki ga izgovorimo kot [r], končni nemi e pri sklanjanju izpade, daljšanje osnove pa je le ena od sklanjatvenih možnosti:
Tako še: fr. Ampère [ampêr], fr. Baudelaire [bodlêr], fr. Lumière [limjêr], fr. de Saussure [də sosír].
Daljšanja z j ne poznajo angleške enozložnice s končnim govorjenim r (npr. angl. More [mór], rod. Mora [móra]; Shire [šír], rod. Shira [šíra]). Tako še: angl. Gere [gír], angl. Eyre [êjr], angl. Ware [vêr]. Večzložna ali zložena imena s temi sestavinami v drugem delu imena so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno, danes pa tudi s podaljšano osnovo, npr.
O imenih, pri katerih pisni končaj ‑⟨re⟩ sledi soglasniku (tip Louvre, Sartre) in se izgovarjajo s polglasnikom, osnova pa se pri sklanjanju krajša, glej poglavje »Neobstojni poglasnik v angleških in francoskih imenih z nemimi končaji« (Neobtojni samoglasniki).
Podrobneje o imenih s končnim nemim e glej poglavje »Nemi e« (Neme črke in črkovni sklopi).
Samo v govoru podaljšujejo osnovo nekatera tuja moška imena s pisnimi soglasniškimi končaji, ki so
Pri sklanjanju je osnova pisno nespremenjena, v izgovoru pa izglasje zahteva daljšanje z j.
Samo govorno se osnova daljša, če se končuje na govorjene naglašene samoglasnike ali nenaglašena i in u:
Če (večinoma v francoskih imenih) končnemu r sledi nema črka za soglasnik (c, d, g, h, s, t) ali nemi črkovni sklop (dt) ali je soglasnik del nemega sklopa (es), ta imena v govoru sklanjamo na dva načina – s podaljšano ali nepodaljšano osnovo:
Tako še: fr. Abélard [abelár], Cendrars [sandrár], Goncourt [gonkúr], Hazard [azár] itd.
Pri imenih iz različnih jezikov s sestavinami 
Angleška imena, podomačena v preteklosti, izgovarjamo in pregibamo, kot se je ustalilo, tj. angl. Edinburg 
Če se samostalnik konča na naglašeni samoglasnik in nenaglašene i in u ter e, ki ni končnica, je podstava vseh izpeljank enaka podaljšani (rodilniški) osnovi.
| Imena moškega spola s končnim naglašenim samoglasnikom in nenaglašenim i | ||||
| VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ev | 
| fr. | Zola [zolá] | Zolaja [zolája] | Zolajev [zolájev-] | |
| fr. | René [rené] | Renéja [renêja] | Renéjev [renêjev-] | |
| nem. | Chiemsee [kímzé] | Chiemseeja [kímzêja] | chiemseejski [kímzêjski] | |
| kat. | Dalí [dalí] | Dalíja [dalíja] | Dalíjev [dalíjev-] | |
| fr. | Nancy [nansí] | Nancyja [nansíja] | 
                nancyjski [nansíjski]
 Nansyjčan [nansíjčan]  | 
            |
| nem. | Savigny [závinji] | Savignyja [závinjija] | Savignyjev [závinjijev-] | |
| fr. | Rousseau [rusó] | Rousseauja [rusója] | Rousseaujev [rusójev-] | |
| port. | Maceió [masejó] | Maceiója [masejója] | 
                maceiójski [masejójski] Maceiójčan [masejójčan]  | 
            |
| port. | Iguaçu [igvasú] | Iguaçuja [igvasúja] | iguaçujski [igvasújski] | |
| it. | Cefalù [čefalú] | Cefalùja [čefalúja] | 
                cefalùjski [čefalújski]
 Cefalùjčan [čefalújčan]  | 
            |
| angl. | Milwaukee [milvóki] | Milwaukeeja [milvókija] | 
                milwaukeejski [milvókijski]
 Milwaukeejčan [milvókijčan]  | 
            |
| it. | Machiavelli [makjavéli] | Machiavellija [makjavélija] | Machiavellijev [makjavélijev-] | |
| Imena moškega spola s končnima nenaglašenima e in u | ||||
| VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ev | 
| nem. | Nietzsche [níče] | 
                Nietzscheja
 [níčeja]  | 
            Nietzschejev [níčejev-] | |
| nem. | Kotzebue [kócebu] | Kotzebueja [kócebuja] | Kotzebuejev [kócebujev-] | |
| afr. | Wagadugu [vagadúgu] | Wagaduguja [vagadúguja] | 
                wagadugujski  [vagadúgujski] wagadugujčan [vagadúgujčan]  | 
            |
Posebnosti
Podstava izpeljank iz imen, ki jih je mogoče sklanjati na dva načina (npr. Pordenone, Giuseppe; Enescu), se razlikuje glede na obrazilo.
Če se samostalnik konča na r in pri sklanjanju osnovo daljša, je podstava izpeljank enaka podaljšani osnovi le pri tvorbi pridevnikov z obrazilom 
| Imena moškega spola s končnim r | ||||
| VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ev | 
| nem. | Fassbinder [fázbinder] | Fassbinderja [fázbinderja] | Fassbinderjev [fázbinderjev-] | |
| angl. | Windsor [víntsor] | Windsorja [víntsorja] | windsorski [víntsorski] | Windsorjev [víntsorjev-] | 
| nem. | Weimar [vájmar] | Weimarja [vájmarja] | 
                weimarski [vájmarski]
 Weimarčan [vájmarčan]  | 
            |
| fr. | Pasteur [pastêr] | Pasteurja [pastêrja] | Pasteurjev [pastêrjev-] | |
| fr. | Althusser [altisêr] | Althusserja [altisêrja] | Althusserjev [altisêrjev-] | |
Pri imenih na končne govorjene samoglasnike ali nenaglašena i in u, ki daljšajo osnovo le v govoru, je podstava pridevniških in samostalniških izpeljank v zapisu in govoru različna.
| Imena moškega spola s končnim govorjenim samoglasnikom | ||||
| VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ov ali -ev [-ev-] | 
| fr. | Armagh [armá] | Armagha [armája] | 
                armaghski
  [armájski] Armaghčan [armájčan]  | 
            |
| fr. | Manet [mané] | Maneta [manêja] | Manetov/Manetev [manêjev-] | |
| fr. | Calais [kalé] | Calaisa [kalêja] | 
                calaiski [kalêjski] Calaisčan [kalêjčan]  | 
            |
| fr. | Lisieux [lizjé] | Lisieuxa [lizjêja] | 
                lisieauxski [lizjêjski] Lisieauxčan [lizjêjčan]  | 
            |
| angl. | Leigh [lí] | Leigha [líja] | Leighov/Leighev [líjev-] | |
| fr. | Camus [kamí] | Camusa [kamíja] | Camusov/Camusev [kamíjev-] | |
| fr. | Lascaux [laskó] | Lascauxa [laskója] | lascauxski [laskójski] | |
| fr. | Vaud [vó] | Vauda [vója] | 
                vaudski [vójski]  Vaudčan [vójčan]  | 
            |
| angl. | Marlborough [mólboro] | Marlborougha [mólbora] | 
                marlboroughski [mólborski]  Malboroughčan [mólborčan]  | 
            |
| fr. | Doubs [dú] | Doubsa [dúja] | 
                doubski [dújski]
 Doubsčan [dújčan]  | 
            |
| angl. | Carew [karú] | Carewa [karúja] | Carewov/Carewev [karújev-] | |
| angl. | Raleigh [róli] | Raleigha [rólija] | 
                raleighski [rólijski]
 Raleighčan [rólijčan]  | 
            |
| angl. | Matthew [mêtju] | Matthewa [mêtjuja] | Matthewov/Matthewev [mêtjujev-] | |
Posebnost
Pri tvorbi vrstnih pridevnikov z obrazilom -ski iz francoskih imenih s končno črko s (tudi v črkovnih sklopih 
Pri izpeljankah iz angleških in francoskih imen na končaj ‑⟨re⟩ se podstava izpeljank razlikuje glede na obrazilo.
Enako
velja za imena, pri katerih osnovo daljšamo le v govoru in končnemu
govorjenemu r
sledi nemi soglasnik (ta je zapisan na različne načine, gl. poglavje »Samostalniki na končni govorjeni r«). Le pridevniške svojilne oblike s
podaljšano govorno podstavo imajo dve pisni različici: Flaubertov
in Flaubertev 
| Angleška in francoska imena moškega spola s končajem -⟨re⟩ | ||||
| VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ov [-ov-] in -ev [-ev-] | 
| angl. | Shakespeare [šékspir] | Shakespearja [šékspirja] | 
                Shakespearjev
 [šékspirjev-]  | 
        |
| Shakespeara [šékspira] | shakespearski [šékspirski] | 
                Shakespearov  [šékspirov-]  | 
        ||
| fr. | Voltaire [voltêr] | Voltairja [voltêrja] | Voltairjev [voltêrjev-] | |
| Voltaira [voltêra] | Voltairov [voltêrov-] | |||
| Angleška zložena imena moškega spola s končajem -⟨re⟩ | ||||
| VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ov [-ov-] tudi -ev [-ev-] | 
| 
                 angl.  | 
            Hampshire [hêmpšir] | Hampshira [hêmpšira] | 
                hampshirski [hêmpširski] Hampshirčan [hêmpširčan]  | 
            |
| Hampshirja [hêmpširja] | ||||
| 
                 angl.  | 
            Baltimore [báltimọr] | Baltimora [báltimọra] | 
                baltimorski [báltimọrski] Baltimorčan [báltimọrčan]  | 
            |
| Baltimorja [báltimọrja] | ||||
| 
                 angl.  | 
            Rushmore [rášmọr] | Rushmora [rášmọra] | 
                rushmorski [rášmọrski] Rushmorčan [rášmọrčan]  | 
            |
| Rushmorja [rášmọrja] | ||||
| angl. | Theodore [tíjodọr] | Theodora [tíjodọra] | Theodorov [tíjodọrov-] | |
| Theodorja [tíjodọrja] | Theodorjev [tíjodọrjev-] | |||
| Francoska imena moškega spola s končnim govorjenim r, ki daljšajo osnovo le v govoru | ||||
| VZOREC PREGIBANJA | IZPELJANKE | |||
| jezik | imenovalnik | rodilnik | -ski; -čan | -ov ali -ev [-ev-]-ov [-ov-] | 
| fr. | Flaubert [flobêr] | Flauberta [flobêrja] | Flaubertov/Flaubertev [flobêrjev-] | |
| Flauberta [flobêra] | Flaubertov [flobêrov-] | |||
| fr. | Ronsard [ronsár] | Ronsarda [ronsárja] | 
                Ronsardov/Ronsardev  [ronsárjev-]  | 
        |
| Ronsarda [ronsára] | Ronsardov [ronsárov-] | |||
| fr. | Nevers [nevêr] | Neversa [nevêrja] | ||
| Neversa [nevêra] | 
                neverski [nevêrski] Neverčan [nevêrčan]  | 
            |||
Preglas je glasovna premena samoglasnika o z e za soglasniki c, j, č, ž, š in dž. Izkazuje se pri sklanjanju, in sicer pred končnicami ‑em, ‑ema in ‑ev ter pred pridevniškim obrazilom ‑ev.
Glej »Daljšanje osnove z j«.
Glej »Dvočrkji lj in nj« (Glasoslovni oris).
Preglas se pojavlja v govoru in zapisu
| Samostalniki moškega spola | |||||
| im. ed. | ključ [kljúč] | Ramovš [ramôu̯š] | |||
| or. ed. | s ključem [s‿kljúčem] | z Ramovšem [z‿ramôu̯šem] | |||
| rod. dv. | ključev [kljúčeu̯] | 
                        Ramovšev  [ramôu̯šeu̯]  | 
                    |||
| daj. dv. | ključema [kljúčema] | 
                        Ramovšema  [ramôu̯šema]  | 
                    |||
| or. dv. | s ključema [s‿kljúčema] | 
                        z Ramovšema  [z‿ramôu̯šema]  | 
                    |||
| im. mn. | tisoči [tísoči] | ||||
| rod. mn. | ključev [kljúčeu̯] | Ramovšev [ramôu̯šeu̯] | tisočev [tísočeu̯] | ||
| daj. mn. | ključem [kljúčem] | Ramovšem [ramôu̯šem] | tisočem [tísočem] | ||
| Samostalniki srednjega spola | |||||
| im. ed. | srce [sərcé] | gorovje [gorôu̯je] | |||
| or. ed. | s srcem [s‿sə̀rcem] | z gorovjem [z‿gorôu̯jem] | |||
| rod. dv. | |||||
| daj. dv. | srcema [sə̀rcema] | gorovjema [gorôu̯jema] | |||
| or. dv. | s srcema [s‿sə̀rcema] | z gorovjema [z‿gorôu̯jema] | |||
| im. mn. | pljuča [pljúča] | ||||
| rod. mn. | |||||
| daj. mn. | srcem [sə̀rcem] | gorovjem [gorôu̯jem] | pljučem [pljúčem] | ||
Pri tvorbi pridevnika se soglasnik
c pred obrazilom 
Soglasniki k, g, h in c se pri sklanjanju premenjujejo
s soglasniki č (⇽ k, c), š (⇽ h), ž (⇽
g), če stojijo pred samoglasnikoma i in e, pa tudi v
izpeljankah iz samostalnikov z osnovo na k, g, h pred
obrazilom 
Zaradi prilagoditve sičnikov šumevcem se črkovni sklop ⟨sc⟩ pred obrazilom 
O glasovnih prilagoditvah glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).
Pri slovenskih samostalnikih moškega spola se preglaševanje uresničuje vedno v govoru in zapisu, če se govorna osnova končuje:
Če je osnova prekrivna s pisnim končajem besede ⟨ž⟩ in ⟨dž⟩, se zaradi končne izgube zvenečnosti zveneči glas izkazuje šele v rodilniku oz. vedno pred samoglasnikom: Tomaž [tomáš], rod. Tomaža [tomáža]; bridž [bríč], rod. bridža [brídža].
Preglas je pojav, ki ga uveljavljamo predvsem v knjižnem jeziku. V tej zvrsti je največ izjem in nedoslednosti pri imenih, katerih osnova se konča na c.
Glej poglavje »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti« (Glasoslovni oris).
Prevzeta imena in pisno nepodomačene občne besede preglašujemo po enakih pravilih kot slovenske samostalnike. Zaradi razlik med glasovno in pisno podobo imen (glasovi so lahko zapisani z drugimi črkami in črkovnimi sklopi kot v slovenščini) pa se pojavljajo odstopanja med govornim in pisnim sklanjanjem ter preglaševanjem.
Zaradi pregibanja smo pozorni predvsem na glasovno vrednost izglasja osnove, in sicer na izgovor poslovenjenega končnega glasu osnove, npr. angl. Leech [líč]; fr. Limoges 
V tujih imenih so glasovi, pri katerih v izgovoru upoštevamo preglas, zapisani na različne načine; črke (dvočrkja, tričrkja) imajo tudi drugačno glasovno vrednost kot v slovenščini ali pa drugačno glasovno vrednost izražajo z ločevalnimi znamenji.
O glasovni vrednosti zapisov v posameznih jezikih glej poglavja v razdelku »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.
Preglaševanje v prevzetih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah se uresničuje
Pri nekaterih skupinah samostalnikov je daljšanje osnove z j le ena od sklanjatvenih možnosti. Preglaševanje uveljavljamo pri daljšanju osnove, in sicer:
O posebnostih in dvojnih možnostih sklanjanja glej poglavji »Samostalniki na končni govorjeni r in nemi soglasniki« in »Samostalniki s pisnim končajem -⟨re⟩« (Daljšanje osnove, Glasovno-črkovne premene).
V govoru in zapisu preglašujemo samostalnike moškega spola, katerih govorna osnova se končuje  na c, j, č, ž, š in dž (stric, Matej, meč, Ramovš; Tomaž 
| Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| stric [stríc] | s stricem [s‿strícem] | 
                stričev  | 
        
| Suhadolc [suhadólc] | s Suhadolcem [s‿suhadólcem] | 
                Suhadolčev  | 
        
| Matej [matêj] | z Matejem [z‿matêjem] | 
                Matejev  | 
        
| meč [mêč] | z mečem [z‿mêčem] | 
                mečev  | 
        
| Ramovš [ramôu̯š] | z Ramovšem [z‿ramôu̯šem] | 
                Ramovšev  | 
        
| Tomaž [tomáš] | s Tomažem [s‿tomážem] | 
                Tomažev  | 
        
| bridž [bríč] | z bridžem [z‿brídžem] | 
V manj formalnih knjižnojezikovnih položajih in pogovornem jeziku, še zlasti pri besedah, ki so značilne za pogovorne oblike sporazumevanja, npr. vzdevki (Rac, Joc), ljubkovalni izrazi (muc) ter žargonizmi in slengizmi (bruc), se pojavljajo odstopanja od vzorca (opuščanje preglasa in pri pridevniku opuščanje premene c > č), npr.
V pravopisnih pravilih so podana tudi pojasnila glede pogosto rabljenih oblik, z oznako »redko« so uvedene sicer sistemske oblike, ki so v rabi redko izpričane. Pojasnilo »manj formalno« se nanaša na nesistemske oblike, ki so v rabi zelo pogoste, navadno v manj formalnem knjižnem jeziku, tj. v bolj sproščenih okoliščinah, ki dopuščajo manjšo stopnjo uradnosti.
Nepreglašene oblike in pridevniki iz imen s končnim c se pod vplivom pretekle kodifikacije 
Pri prevzetih pisno nepodomačenih samostalnikih se ravnamo po slovenskih zgledih; končni govorjeni c, j, č, ž, š in dž so lahko zapisani z različnimi črkami, črkovnimi sklopi, dvo- in veččrkji.
| Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| madž. | Miškolc [míškolc] | z Miškolcem [z‿míškolcem] | |
| polj. | Kawalec [kaváləc] | s Kawalcem [s‿kaválcem] | 
                Kawalčev  | 
        
| fr. | Broglie [brôj] | z Brogliem [z‿brôjem] | 
                Brogliev  | 
        
| fr. | Marseille [marsêj] | z Marseillem [z‿marsêjem] | |
| kor. | Hyundai [hjúndaj] | s Hyundaiem [s‿hjúndajem] | 
                Hyundaiev  | 
        
| angl. | Hemingway [hémingvej] | s Hemingwayem [s‿hémingvejem] | 
                Hemingwayev  | 
        
| angl. | Greenwich [grínič] | z Greenwichem [z‿gríničem] | |
| madž. | Lukács [lúkač] | z Lukácsem [z‿lúkačem] | 
                Lukácsev  | 
        
| polj. | Czeladź [čélač] | s Czeladźem [s‿čéladžem] | |
| port. | Guterres [gutêreš] | z Guterres [z‿gutêrešem] | 
                Guterresev  | 
        
| tur. | Beşiktaş [bešíktaš] | z Beşiktaşem [z‿bešíktašem] | 
                Beşiktaşev  | 
        
| češ. | Kroměřiž [krómnjeržiš] | s Kroměřižem [s‿krómnjeržižem] | |
| madž. | Nagy [náč] | z Nagyem [z‿nádžem] | 
                Nagyev  | 
        
Posebnost
Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se pojavlja pri treh skupinah samostalnikov na končni govorjeni c, č, š in j.
1. Pri angleških in francoskih samostalnikih s pisnima končajema -⟨ge⟩ in -⟨dge⟩, ki ju izgovarjamo v angleščini kot [č] in v francoščini kot [š], pred samoglasnikom pa kot [dž] oz. [ž].
| Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| fr. | Assange [asánš] | z Assangeom/Assangeem [z‿asánžem] | 
                Assangeov/Assangeev  | 
        
| angl. | Cage [kêjč] | s Cageom/Cageem [s‿kêjdžem] | 
                Cageov/Cageev  | 
        
| angl. | Cambridge [kêmbrič] | s Cambridgeom/Cambridgeem [s‿kêmbridžem] | 
                 Cambridgeov/Cambridgeev  | 
        
| angl. | Dodge [dôč] | z Dodgeom/Dodgeem [z‿dôdžem] | 
                Dodgeov/Dodgeev  | 
        
| angl. | George [džórč] | z Georgeom/ Georgeem [z‿džórdžem] | 
                Georgeov/Georgeev  | 
        
| fr. | Serge [sêrš] | s Sergeom/Sergeem [s‿sêržem] | 
                Sergeov/Sergeev  | 
        
2. Pri francoskih samostalnikih z osnovo na končna govorjena j in š, ki jima sledi nemi h ali nemi črkovni sklop es.
| Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| fr. | Versailles [versáj] | z Versaillesom/Versaillesem [z‿versájem] | |
| fr. | Anouilh [anúj] | z Anouilhom/Anouilhem [z‿anújem] | 
                Anouilhov/Anouilhev  | 
        
| fr. | Georges [žórš/žôrš] | z Georgesom/Georgesem [z‿žóržem/žôržem] | 
                Georgesov/Georgesev  | 
        
3. Pri samostalnikih, ki imajo govorjeni c na koncu osnove zapisan z drugimi črkami ali različnimi črkovnimi sklopi, npr. z ⟨z⟩, ⟨tz⟩, ⟨cz⟩ ipd.
| Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| madž. | Ferencz [fêrenc] | s Ferenczom/Ferenczem [s‿fêrencem] | 
                Ferenczov/Ferenczev  | 
        
| madž. | Göncz [génc] | z Gönczom/Gönczem [z‿géncem] | 
                Gönzov/Gönzev  | 
        
| nem. | Leibniz [lájbnic] | z Leibnizom/Leibnizem [z‿lájbnicem] | 
                Leibnizov/Leibnizev  | 
        
| nem. | Fritz [fríc] | s Fritzom/Fritzem [s‿frícem] | 
                Fritzov/Fritzev  | 
        
| nem. | Hertz [hêrc] | s Hertzom/Hertzem [s‿hêrcem] | 
                Hertzov/Hertzev  | 
        
Preglasa tradicionalno ne uveljavljamo pri imenih iz angleščine, nizozemščine ... z nezvočniškim sklopom ⟨ts⟩ v končaju besede: angl. Keats [kíts], or. s Keatsom [s‿kítsom], prid. Keatsov 
Podrobneje o posebnostih pregibanja pri francoskih imenih glej poglavje »Imena moškega spola – sklanjanje in tvorba svojilnih pridevnikov« (Francoščina).
Glej poglavje »Neme črke in črkovni sklopi« (Glasovne-črkovno premene).
O zlitniškem izgovoru in zapisu nezvočniških sklopov glej poglavje »Soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).
Samostalnike z osnovo na končni govorjeni c, j, č, ž, š in dž, ki jim sledi končnica 
| Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| Škufca [škúfca] | s Škufcem [s‿škúfcem] | 
                Škufčev  | 
        
| Matija [matíja] | z Matijem [z‿matíjem] | 
                Matijev
   | 
        
Pogosta napaka pri moških imenih s končnim 
O zlitniškem izgovoru in zapisu nezvočniških sklopov glej poglavje »Soglasniški sklopi« (Glasoslovni oris).
Pri prevzetih osebnih imenih s končnimi govorjenimi ca, ja, ča, ža, ša in dža se ravnamo po slovenskih zgledih. Končni govorjeni c, j, č, ž, š in dž so lahko zapisani z različnimi črkami, črkovnimi sklopi, dvo- in veččrkji.
| Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| srb. | Kusturica [kústurica] | s Kusturicem [s‿kústuricem] | 
                Kusturičev  | 
        
| špan. | Goya [gója] | z Goyem [z‿gójem] | 
                Goyev  | 
        
| it. | Mantegna [manténja] | z Mantegnem [z‿manténjem] | 
                Mantegnev  | 
        
| češ. | Krejča [krêjča] | s Krejčem [s‿krêjčem] | 
                Krejčev  | 
        
| madž. | Dózsa [dóža] | z Dózsem [z‿dóžem] | 
                Dózsev
   | 
        
| port. | Rocha [róša] | z Rochem [z‿róšem] | 
                Rochev
   | 
        
| alb. | Hoxha [hódža] | s Hoxhem [s‿hódžem] | 
                Hoxhev  | 
        
Prva moška sklanjatev je redka zlasti pri imenih iz južnoslovanskih jezikov (srb. Koštunica, bos. Kusturica, srb. Jovica, hrv. Jurica, hrv. Ivica), večinoma se uveljavlja druga moška sklanjatev (npr. v orodniku: s Koštunico, s Kusturico, z Ivico).
Posebnost
Zlasti v bolj znanih italijanskih imenih na govorjeni končaj ‑ca, v katerih je c zapisan z dvočrkjem ⟨zz⟩ (Cavazza, Tomizza) ali črko ⟨z⟩ (Lanza, Sforza), je preglaševanje v pridevniških tvorjenkah nedosledno: uveljavlja se preglašeni izgovor, opušča pa se pisna premena c v č. Sklanjanje po prvi moški sklanjatvi (or. s Cavazzem [s‿kavácem]) je redko, pogosteje pregibamo po drugi sklanjatvi: or. s Cavazzo [s‿kaváco].
| Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| it. | Tomizza [tomíca] | s Tomizzem [s‿tomícem] | 
                Tomizzev  | 
        
| it. | Sforza [sfórca] | s Sforzem [s‿sfórcem] | 
                Sforzev  | 
        
V manj formalnem knjižnem in pogovornem jeziku zasledimo tudi nepreglašene oblike, npr. Cavazzov 
Preglaševanje uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, katerih osnovi na j, č, ž, š in dž sledi končnica -o: Franjo, gavčo, gaspačo, karpačo, načo, Srečo, Božo, Sašo, bendžo.
| Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| Franjo [fránjo] | s Franjem [s‿fránjem] | 
                Franjev  | 
        
| gavčo [gáu̯čo] | z gavčem [z‿gáu̯čem] | 
                gavčev  | 
        
| karpačo [karpáčo] | s karpačem [s‿karpáčem] | 
                karpačev  | 
        
| Srečo [sréčo] | s Srečem [s‿sréčem] | 
                Srečev  | 
        
| Božo [bóžo] | z Božem [z‿bóžem] | 
                Božev  | 
        
| Sašo [sášo] | s Sašem [s‿sášem] | 
                Sašev  | 
        
Posebnost
Posebnost so imena na govorjeni končaj 
Pri pregibanju imen Srečo, Sašo, Božo, Franjo ipd. v pogovornem jeziku je končnica ‑o pogosto pojmovana kot del osnove, ki jo daljšamo s soglasnikom t, npr. Srečota, Sašota, Božota, Franjota; podaljšani osnovi je enaka tudi podstava: Srečotov, Sašotov, Božotov, Franjotov.
Pod vplivom pogovornega pregibanja se tudi pri sklanjanju in tvorbi pridevnika v manj formalnih knjižnojezikovnih položajih, ko osnova ni podaljšana, preglas opušča, npr. s Srečom, s Sašom, z Božom, s Franjom; Srečov, Sašov, Božov, Franjov.
Tudi občnoimenske leksike, značilne za pogovorni jezik (fičo, mačo), navadno ne preglašujemo, osnovo pa daljšamo s t.
Pri besedah, nastalih iz kratic, je nepreglaševanje lahko posledica doslednega upoštevanja pisne podobe kratice: EMŠO/emšo [émšo], or. z EMŠOM/emšom in z EMŠEM/emšem.
Tako kot slovenska imena pregibamo in preglašujemo tudi okrajšana (ali v pogovornem jeziku nastala) imena na končni zapisani jo, čo, žo, šo in džo iz drugih, zlasti južnoslovanskih jezikov, npr. bos. Mujo, srb. Pajo, bos. Sajo, mak. Kočo, srb. Mičo, hrv. Krešo, hrv. Rašo, bos. Nedžo. Enako velja za priimke na te končaje, npr. slš. Lenčo, hrv. Grašo.
Posebnosti
1. Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se je uveljavilo pri samostalnikih z govorjenimi izglasji jo, čo, žo, šo in džo, ki so zapisana z različnimi črkami in črkovnimi sklopi, npr. šp. Murillo [muríljo], port. Ribatejo [ribatéžo], it. Carpaccio [karpáčo], capriccio [kapríčo].
| Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| špan. | Murillo [muríljo] | z Murillom/Murillem [z‿muríljem] | 
                Murillov/Murillev  | 
        
| it. | Bergoglio [bergóljo] | z Bergogliom/Bergogliem [z‿bergóljem] | 
                Bergogliov/Bergogliev  | 
        
| port. | Coelho [koéljo] | s Coelhom/Coelhem [s‿koéljem] | 
                Coelhov/Coelhev  | 
        
| it. | Carpaccio [karpáčo] | s Carpacciom/Carpacciem [s‿karpáčem] | 
                Carpacciov/Carpacciev
   | 
        
| it. | capriccio [kapríčo] | s capricciom/capricciem [s‿kapríčem] | |
| angl. | Osho [óšo] | z Oshom/Oshem [z‿óšem] | 
                Oshov/Oshev
   | 
        
| port. | Ribatejo [ribatéžo] | z Ribatejom/Ribatejem [z‿ribatéžem] | |
| it. | Sergio [sêrdžo] | s Sergiom/Sergiem [s‿sêrdžem] | 
                Sergiov/Sergiev  | 
        
2. Pri prevzetih imenih na končni govorjeni co (it. Pozzo [póco], it. Enzo [énco], madž. Mondruczó [móndruco]) se uveljavljata pisna in govorna dvojnica. Pri tvorbi svojilnega pridevnika premeno c v č opuščamo.
| Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| it. | Pozzo [póco] | s Pozzom [s‿pócom], redko s Pozzem [s‿pócem] | 
                Pozzov  | 
        
| it. | Vincenzo [vinčénco] | z Vincenzom [z‿vinčéncom], redko z Vincenzem [z‿vinčéncem] | 
                Vincenzov  | 
        
| it. | Enzo [énco] | z Enzom [z‿éncom], redko z Enzem [z‿éncem] | 
                Enzov  | 
        
| madž. | Mondruczó [móndruco] | z Mondruczom [z‿móndrucom], redko z Mondruczem [z‿móndrucem] | 
                Mondruczov  | 
        
Preglas uveljavljamo pri samostalnikih, pri katerih je končni j sestavina dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.
| Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| Kranj [krán’/krán] | s Kranjem [s‿kránjem] | |
| Štrukelj [štrúkəl’/štrúkəl] | s Štrukljem [s‿štrúkljem] | 
                Štrukljev
   | 
        
| učitelj [učítel’/učítel] | z učiteljem [z‿učíteljem] | 
                učiteljev
   | 
        
O izglasnem izgovoru dvočrkij ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ glej »Dvočrkji lj in nj« (Glasoslovni oris).
Mehke končaje v izglasju prevzetih imen (npr. čeških, slovaških, poljskih, francoskih, katalonskih ipd.) v slovenščino prevzemamo le, kadar gre za mehčana [l’] in [n’] (slš. Kraľ [král’/král]), vse druge glasove prevzemamo kot navadne.
| Jezik | Imenovalnik | Rodilnik | Orodnik | Pridevnik | 
| slš. | Kraľ [král’/král] | Kraľa [králja] | s Kraľem [s‿králjem] | 
                Kraľev  | 
        
| katal. | Llull [ljúl’/ljúl] | Llulla [ljúlja] | z Llullem [z‿ljúljem] | 
                Llullev  | 
        
| slš. | Suchoň [súhon’/súhon] | Suchoňa [súhonja] | s Suchoňem [s‿súhonjem] | 
                Suchoňev
   | 
        
| polj. | Lubań [lúban’/lúban] | Lubańa [lúbanja] | z Lubańem [z‿lúbanjem] | |
| fr. | Montaigne [montên’/montên] | Montaigna [montênja] | z Montaignem [z‿montênjem] | 
                Montaignev  | 
        
Posebnost
Če je mehkost glasu, ki ga v slovenščini ne poznamo, v tuji pisavi izkazana z ločevalnim znamenjem v končaju, pred samoglasnikom izgovarjamo j. Zaradi izgovora j pred samoglasnikom se uveljavlja preglaševanje, npr. slš. Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja], or. s Sereďem [s‿séredjem]; češ. Unhošť [únhošt], rod. Unhošťa [únhoštja], or. z Unhošťem [z‿únhoštjem].
Prevzemanje mehkih in mehčanih glasov
Z opuščanjem pisnih posebnosti izvirnih latiničnih pisav ime ni več prevzeto, temveč slovensko. V preteklosti so nekatera slovanska zemljepisna imena z mehkim soglasnikom v osnovi prevzemali na dva načina:
Enako velja za slovanska imena iz jezikov s ciriličnimi pisavami. Ruski mehki cirilični znak so pri prečrkovanju v latinico sprva nadomeščali z j, kar je vplivalo na zapis in pregibanje imen (npr. Gogolj (rus. Гоголь), tako še Kremelj, Babelj), danes pa ga praviloma opuščamo, zato se preglas pri novejših prevzetih imenih (zlasti ob spremembi spola glede na ruščino) ne uveljavlja, npr. Astrahan (rus. А́страхань); tako še Kazan, Stavropol:
Pravila o preglasu uveljavljamo le pri imenih, ki imajo mehčano izglasje v slovenščini.
O prevzemanju mehčanih glasov glej preglednice »Slovaščina«, »Katalonščina«, »Poljščina«, »Francoščina«, »Ruščina« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).
Pri prevzetih samostalnikih, ki se končujejo na črkovni sklop 
1. v govoru in zapisu pred končnico 
| Jezik | Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| špan. | García [garsíja] | z Garcíem [z‿garsíjem] | 
                Garcíev  | 
        
| it. | Moravia [morávija] | z Moraviem [z‿morávijem] | 
                Moraviev  | 
        
2. v govoru ob pisnih dvojnicah pred končnico 
| Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| embrio [émbrijo] | z embriom/embriem [z‿émbrijem] | 
                embriov/embriev  | 
        
| radio [rádijo] | z radiom/radiem [z‿rádijem] | 
                radiov/radiev  | 
        
| trio [tríjo] | s triom/triem [s‿tríjem] | |
| D'Annunzio [danúncijo] | z D'Annunziom/D'Annunziem [z‿danúncijem] | 
                D'Annunziov/D'Annunziev  | 
        
Samostalnike moškega spola, katerih osnova se podaljšuje z j, zaradi česar se preglaševanje dosledno uresničuje v vseh oblikah, delimo na dve skupini, in sicer:
| Imenovalnik | Orodnik | Pridevnik | 
| apartma [apartmá] | z apartmajem [z‿apartmájem] | |
| Menaše [menáše] | z Menašejem [z‿menášejem] | 
                Menašejev  | 
        
| atelje [ateljé] | z ateljejem [z‿ateljêjem] | 
                ateljejev  | 
        
| meni [mení] | z menijem [z‿meníjem] | |
| kolibri [kolíbri] | s kolibrijem [s‿kolíbrijem] | 
                kolibrijev  | 
        
| skiro [skiró] | s skirojem [s‿skirójem] | |
| kanu [kanú] | s kanujem [s‿kanújem] | 
                kanujev
   | 
        
| poštar [póštar] | s poštarjem [s‿poštárjem] | 
                poštarjev  | 
        
| Cankar [cánkar] | s Cankarjem [s‿cánkarjem] | 
                Cankarjev  | 
        
Preglas v govoru in zapisu poznajo vsi prevzeti samostalniki moškega spola, katerih osnova se končuje na samoglasnik ali govorjeni r in se v rodilniku podaljšuje z j.
| Jezik | Imenovalnik | Rodilnik | Orodnik | Pridevnik | 
| nem. | Goethe [géte] | Goetheja [géteja] | z Goethejem [z‿gétejem] | 
                Goethejev  | 
        
| fin. | Sillanpää [sílanpe] | Sillanpääja [sílanpeja] | s Sillanpääjem [s‿sílanpejem] | 
                Sillanpääjev  | 
        
| fr. | Frey [fré] | Freyja [frêja] | s Freyjem [s‿frêjem] | 
                Freyjev
   | 
        
| fr. | 
                Bellevue
 [belví]  | 
            
                Bellevueja
 [belvíja]  | 
            
                z Bellevuejem
 [z‿belvíjem]  | 
            |
| angl. | Disney [dízni] | Disneyja [díznija] | z Disneyjem [z‿díznijem] | 
                Disneyjev
   | 
        
| fr. | Althusser [altisêr] | Althusserja [altisêrja] | z Althusserjem [z‿altisêrjem] | 
                Althusserjev  | 
        
| nem. | Weimar [vájmar] | Weimarja [vájmarja] | 
                z Weimarjem  | 
            
Pri nekaterih imenih je preglaševanje povezano z izbiro ene od pregibnih možnosti, ki so na voljo. Če osnovo daljšamo, se uveljavlja preglaševanje, in sicer
Posebnost
Pri občnih besedah, prevzetih iz francoščine, ki se končajo na nemi soglasnik r oziroma govorjeni samoglasnik e (sommelier, premier, atelier) in so večinoma pisno že podomačene (somelje, premje, atelje), se preglas pri pisno podomačeni obliki uresničuje pisno in govorno:
Pri pisno nepodomačeni obliki je govorjena oblika vedno preglašena, ker se osnova v govoru podaljšuje z j, v zapisu pa je dvojnica:
O posebnostih pri imenih s končnim nenaglašenim e glej poglavje »Daljšanje osnove z j pri prevzetih imenih in pisno nepodomačenih občnih besedah« (
Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah poznajo francoska in angleška imena, ki daljšajo osnovo z j le v govoru. Njihova govorna osnova se končuje na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u , njihova pisna osnova pa se končuje na soglasnik.
| Jezik | Imenovalnik | Rodilnik | Orodnik | Pridevnik | 
| fr. | Jacquet [žaké] | Jacqueta [žakêja] | z Jacquetom/Jacquetem [z‿žakêjem] | 
                Jacquetov/Jacquetev  | 
        
| fr. | François [fransu̯á] | Françoisa [fransu̯ája] | s Françoisom/Françoisem [s‿fransu̯ájem] | 
                Françoisov/Françoisev  | 
        
| angl. | Shaw [šó] | Shawa [šója] | s Shawom/Shawem [s‿šójem] | 
                Shawov/Shawev  | 
        
| fr. | Diderot [didró] | Diderota [didrója] | z Diderotom/Diderotem [z‿didrójem] | 
                Diderotov/Diderotev  | 
        
| angl. | Mathew [mêtju] | Mathewa [mêtjuja] | z Mathewom/Mathewem [z‿mêtjujem] | 
                Mathewov/Mathewev  | 
        
Pri francoskih imenih, katerih osnova se končuje na govorjeni r, ki je tudi zapisan, sledijo pa mu soglasniški nemi končaji, se preglaševanje uveljavlja le v primerih, ko osnovo daljšamo z j, npr.
Tako še: Leclerc [leklêr], Ronsard [ronsár], Cendrars [sandrár] ...
O posebnostih pri imenih s končnim govorjenim r glej poglavje »Samostalniki na končni govorjeni r« v »Daljšanje osnove z j« (Glasovno-črkovne premene).
Pravopis podaja besednovrstni opis, ki temelji na 
| 
                Kodifikacija
  Slovenskega pravopisa 2001 temelji na skladenjski delitvi besednih
  vrst, katere izhodišče je vloga določene
  besede v določenem stavčnem členu. Ta delitev omogoča lažjo obravnavo
  zapletenejših skladenjskih vprašanj in olajša podrobnejši opis strukture
  jezika.  V slovarju tega pravopisa so besede razvrščene po naslednji kategorizaciji:  | 
            
                V
  Pravopisu 8.0 so besedne vrste obravnavane glede na  V ePravopisu so besede razvrščene po naslednji kategorizaciji:  | 
        
Samostalniki so dveh vrst: tisti, ki poimenujejo bitja, predmete, pojme, lastnosti, pojave ipd. na splošno, so občna poimenovanja (mama, zdravnik, svinčnik, življenje, voda, sonce, utrujenost); tisti, ki jih poimenujejo konkretno, so lastna imena, in sicer imena bitij (Ana, Luka, Jakopič), zemljepisna imena (Ljubljana, Pohorje, Tržaški zaliv) in stvarna imena (Iskra, Univerza v Ljubljani, Slovenske železnice).
O pisanju male začetnice pri občnih poimenovanjih in velike pri lastnih imenih glej poglavje »Splošno« (Velika in mala začetnica).
V slovenščini samostalnike sklanjamo; pri tem je osnova
(del besede pred končnico) največkrat nespremenjena, končnica pa se
spreminja 
O osnovi in končnici ter o
spreminjanju 
Slovnične lastnosti, kot so spol, število, sklon in sklanjatev, samostalnikom določamo glede na končnico (v imenovalniku in v rodilniku, pri množinskih samostalnikih pa v rodilniku množine).
Samostalniki so lahko moškega, ženskega ali srednjega spola.
Samostalniki moškega spola imajo v imenovalniku ednine najpogosteje
ničto (ø) končnico
(človek, pes, slap),
druge končnice 
Ničta končnica je pisno in glasovno neizražena končnica.
Samostalniki ženskega spola imajo v imenovalniku ednine najpogosteje
končnico 
Samostalniki srednjega spola imajo
v imenovalniku ednine najpogosteje
končnico 
Slovnični spol prepoznamo po končnici. Občnim poimenovanjem in imenom bitij pa spol določa naravni spol in jih tako tudi sklanjamo, npr. priimke Noč, Miš sklanjamo ob moških imenih kot samostalnike moškega spola: Janez Noč, rod. Janeza Noča, ob ženskih imenih pa po ničti (tretji) ženski sklanjatvi: Lučka Noč, rod. Lučke Noč.
V daljšem besedilu zaradi neujemanja med naravnim in slovničnim spolom pogosto prihaja do prevladovanja naravnega spola, npr. Dekle je bilo dobrega zdravja, imelo je majhne črne oči in rdeča lica. Rada se je smejala.
Pri ugotavljanju spola samostalnikov, ki so lahko obeh spolov, si pomagamo s skladenjskim okoljem, npr.
Posebnost
Nekateri prevzeti samostalniki so lahko v knjižnem jeziku obeh 
Na spol kratic vpliva govorni končaj, pri kraticah, ki se pogosto uporabljajo tudi v razvezani obliki (npr. 
| Spol kratic | ||||
| Kratica | Podstava | Izgovor | Spol glede na podstavno jedro | Spol glede na govorni končaj | 
| EMŠO | enotna matična številka občana | [émšo] | ž | m | 
| EU | Evropska unija | [éú] | ž | m | 
| KUD | kulturno-umetniško društvo | [kúd-] | s | m | 
| MNZ | Ministrstvo za notranje zadeve | [mə̀nəzə̀] | s | m | 
| MRSA | proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus | [mə̀rsa] | m | ž | 
| NUK | Narodna in univerzitetna knjižnica | [núk] | ž | m | 
| STA | Slovenska tiskovna agencija | [èstẹá] | ž | m | 
| TEŠ | Termoelektrarna Šoštanj | [téš] | ž | m | 
Največ kratic je moškega spola 
Posebnosti
Glej poglavje »Slovnične lastnosti kratic« (Krajšave).
Glej poglavji »Prva moška sklanjatev« in »Druga moška sklanjatev« (Oblikoslovni oris).
Živost se izkazuje pri samostalnikih prve moške sklanjatve, pri katerih je edninska tožilniška oblika enaka rodilniški in ne imenovalniški, kot to velja za druge samostalnike moškega spola: Pred hišo imajo majhen avto (neživ.) in velikega psa (živ.).
Pri samostalnikih preostalih treh moških sklanjatev se živost izkazuje pri spremljajočih pridevnikih in zaimkih v besednih zvezah.
| Podspol živosti v različnih sklanjatvah moškega spola | ||||
| IM | ROD | TOŽ | ||
| neživostno | živostno | |||
| I. sklanjatev | 
                avto pes  | 
            
                avta psa  | 
            Pred hišo imajo majhen avto. | Srečal je sosedovega psa. | 
| II. sklanjatev | oproda | oproda/oprode | Srečal je svojega oproda/oprodo. | |
| III. sklanjatev (ničta) | 
                A nebodigatreba  | 
            
                A nebodigatreba  | 
            Napisal je veliki A. | Srečal je sosedovega nebodigatreba. | 
| IV. sklanjatev (pridevniška) | 
                žvečilni dežurni  | 
            
                žvečilnega dežurnega  | 
            Kupil je nov žvečilni. | Srečal je glavnega dežurnega. | 
Podrobneje o skupinah
samostalnikov prve moške sklanjatve, pri katerih se izkazuje podspol živosti,
glej poglavje »Tožilnik
Slovenski števni samostalniki imajo tri števila, glede na to, koliko oseb, stvari in pojmov označujejo: ednina (stol, mačka, okno), dvojina (stola, mački, okni) in množina (stoli, mačke, okna).
Neštevni samostalniki so večinoma edninski ali množinski, dvojinski pa so osebni zaimki (midva, vidva, onadva) in redka
zemljepisna imena (Dvojčka, 
Nekatere slovnice edninske, dvojinske in množinske samostalnike imenujejo tudi samoedninski (lat. singularia tantum), samodvojinski (lat. dualia tantum) in samomnožinski (lat. pluralia tantum).
Med edninske samostalnike vključujemo pojmovna (spanje, ljubezen), skupna (drevje, satovje) in snovna (moka, muškat, voda) poimenovanja. Če jih uporabljamo v dvojini ali množini, označujejo vrsto ali različnost (Vode so prestopile bregove), v pomenskih prenosih pa tudi osebe ali predmete (vse njegove ljubezni).
Množinski samostalniki označujejo eno samo predmetnost, npr. zapleteno sestavljeno orodje, glasbila, naprave, iz več enot nastale predmete, parne, a tudi druge dele telesa; poleg teh tudi poimenovanja nekaterih bolezni, jedi, praznikov in obredov ter posamezne druge predmetnosti:
V slovenščini so pogosta množinska zemljepisna imena, npr.:
Ob množinskih samostalnikih načeloma uporabljamo ločilne števnike (dvoje vrat, petero hlač).
Posebnosti
Lastna imena so rabljena le v enem številu, saj označujejo en denotat, zato je
POSEBNOST
Pri nekaterih imenih z enakim besednozveznim jedrom se pojavlja tudi število, ki ga narekuje sobesedilo, npr. Severna Koreja in Južna Koreja, toda predstavniki obeh Korej.
Potencialna needninska raba je pri prevzetih imenih z nenavadnim
izglasjem lahko slovnično pomagalo za ugotavljanje osnove samostalnikov ali
podstave tvorjenk: Etna (rod. mn. 
Prevzete pisno nepodomačene besede razvrščamo po spolu in številu po zgledu
slovenskih besed glede na govorni končaj, in sicer so najpogosteje moškega
spola ednine (country [kántri], ferragosto [feragósto], haiku [hajkú] tudi [hájku], halloween
[hêlou̯in], house
[háu̯s]), ženskega pa, če se končajo na nenaglašeni 
Z izrazom končaj označujemo končni zapisani del besede, ki lahko vključuje končni del osnove, končnice in obrazila (škorenj, škorenjček, malenkosten).
Spol samostalnika, ki označuje
osebo ali poklic, določa nosilec, npr. au pair 
Pri osebnih lastnih imenih se spol ravna po naravnem spolu njihovih nosilcev:
Spol in število prevzetih zemljepisnih imen določa poleg govornega končaja tudi to, ali je izvorni jezik slovanski ali ne in kateri zemljepisni pojav ime označuje.
Endonim je zemljepisno ime nekega pojava v enem od jezikov, ki se govorijo na ozemlju tega pojava, eksonim pa zemljepisno ime nekega pojava v enem od jezikov, ki se ne govorijo na ozemlju tega pojava (če se razlikuje od endonima tega pojava). Med najstarejšimi slovenskimi eksonimi so npr. Dunaj za Wien, Benetke za Venezia, Praga za Praha.
Preglednica prikazuje prevzemanje pisno neprilagojenih zemljepisnih imen glede na govorni končaj in odstopanja po podskupinah.
| Imena glede na govorni končaj | Podskupina | Prevzemamo kot | Primeri | 
| soglasnik | m | 
                polj. Chorzów  | 
        |
| 
                nenaglašeni
   | 
            ž | angl. Cumbria [kámbrija], nem. Gotha [góta], slš. Trnava [tə̀rnava] | |
| naglašeni samoglasniki | m | fr. Courbevoiue [kurbevu̯á], nem. Lisieux [lizjé], port. Piauí [pjaví], fr. Crau [kró], port. Iguaçu [igvasú] | |
| 
                nenaglašeni
   | 
            m | it. Zannone [dzanóne], šp. Tenerife [tenerífe] | |
| 
                slovanska imena s
  končaji  | 
            ž mn. | polj. Gliwice [glivíce], bos. Pale [pále], polj. Zakopane [zakopáne], češ. Ďáblice [djáblice] | |
| imena antičnih naselbin | ž mn. | 
                gr. Ajge  | 
        |
| 
                slovanska imena s končaji
   | 
            s | slš. Nádvorie [nádvorje], bos. Goražde [góražde], hrv. Belišće [bélišče] | |
| 
                nenaglašeni
   | 
            m | it. Orvieto [orvjéto], šved. Örebro [êrebrọ] | |
| 
                slovanska imena s končaji
   | 
            s | hrv. Biokovo [bijókovo], srb. Valjevo [váljevo], polj. Leszno [léšno], rus. Voznesensko [voznesénsko], srb. Brčko [bə̀rčko] | |
| nenaglašeni -i | m | angl. Kentucky [kentáki], rus. Toljati [toljáti] (Толья́тти), it. Chianti [kjánti], hrv. Sali [sáli], ukr. Sumi [súmi] | |
| 
                slovanska
  imena s končaji  | 
            m mn. | ukr. Černivci [černíu̯ci] (Чернівці), ukr. Kamjanči [kamjánči] (Камянці), slš. Bodíky [bódiki], srb. Dečani [déčani] (Дечани), mak. Kočani [kóčani] (Кочани), češ. Vinohrady [vínohradi] | 
Posebnosti
Med ženska množinska imena s končnim 
Nekatera francoska imena zaradi vzorcev prevzemanja iz preteklosti (fr. Champagne, 
Pri ugotavljanju spola pri imenih z neznačilnimi končaji (npr. Tenerife) si pomagamo s pridevnikom, npr. španski Tenerife m, mest. na Tenerifu.
Stvarna lastna imena uvrščamo po spolu in številu glede na govorni končaj, in sicer
Posebnost
Iz imen znamk na 
O izpeljankah iz teh imen 
Iz angleščine prevzeta imena z množinskim končajem 
V manj formalnih oblikah sporazumevanja se upošteva,
da je končni s v angleščini množinski morfem: slovenski Windows 
O posebnostih pri prevzemanju za konkretne jezike glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.
Slovenske samostalnike sklanjamo v šestih
sklonih 
Sklanjatve so (tako kot samostalniki) po spolu razdeljene v tri skupine, glede na rodilniško končnico pa razlikujemo enajst sklanjatvenih vzorcev:
Če samostalnike sklanjamo po ničtih sklanjatvah, v nestrokovni ali šolski rabi pravimo, da se ne sklanjajo oz. da so nesklonljivi.
| Sklanjatve glede na rodilniško končnico | ||||||
| Moški spol | Ženski spol | Srednji spol | ||||
| IM | ROD | IM | ROD | IM | ROD | |
| I. sklanjatev | 
                 dan|ø  | 
            
                 | 
            
                 cerkev|ø  | 
            
                 | 
            
                 | 
            
                 | 
        
| II. sklanjatev | 
                 | 
            
                 | 
            
                 | 
            
                 | 
            ||
| III. sklanjatev (ničta) | 
                 | 
            
                 | 
            
                 | 
            
                 | 
            
                 | 
            
                 | 
        
| IV. sklanjatev (pridevniška) | 
                 | 
            
                 | 
            
                 | 
            
                 | 
            
                 | 
            
                 | 
        
Poimenovanja sklanjatev 
O premenah osnove pri 
Glede na naglasno mesto pri sklanjanju ločimo štiri naglasne tipe, in sicer
a) nepremični tip (NP),
b) premični tip na osnovi (P),
c) mešani tip (M) in
č) končniški tip (K).
| Zastopanost naglasnih tipov po sklanjatvah | |||||||
| Moški spol | Ženski spol | Srednji spol | |||||
| Sklanjatev | Naglasni tip | IM | ROD | IM | ROD | IM | ROD | 
| I. sklanjatev | NP | 
                korak  [korák]  | 
            
                koraka  [koráka]  | 
            
                lipa  [lípa]  | 
            
                lipe  [lípe]  | 
            
                mesto  [mésto]  | 
            
                mesta  [mésta]  | 
        
| P | 
                človek  [člôvek]  | 
            
                človeka  [človéka]  | 
            
                Juno  [júno]  | 
            
                Junone  [junóne]  | 
            
                pleme  [plême]  | 
            
                plemena  [pleména]  | 
        |
| M | 
                mož  [móš]  | 
            
                moža  [možá]  | 
            
                gora  [gôra]  | 
            
                gore  [goré]  | 
            
                srce  [sərcé]  | 
            
                srca  [sərcá]  | 
        |
| K | 
                steber  [stəbə̀r]  | 
            
                steber  [stəbrà]  | 
            
                sla  [slà]  | 
            
                sle  [slè]  | 
            
                dno  [dnò]  | 
            
                dna  [dnà]  | 
        |
| II. sklanjatev | NP | 
                vodja  [vódja]  | 
            
                vodje/vodja  | 
            
                perut  [perút]  | 
            
                peruti  [perúti]  | 
            ||
| M | 
                stvar  [stvár]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            |||||
| K | 
                deber  [dǝbə̀r]  | 
            
                debri  [dǝbrí]  | 
            |||||
| III. sklanjatev | NP | 
                prav  | 
            
                prav | 
            
                mami  [mámi]  | 
            
                mami  [mámi]  | 
            
                nič  [nìč]  | 
            
                nič  [nìč]  | 
        
| IV. sklanjatev | NP | 
                dežurni  [dežúrni]  | 
            
                dežurnega  [dežúrnega]  | 
            
                dežurna  [dežúrna]  | 
            
                dežurne  [dežúrne]  | 
            
                Krško  [kə̀rško]  | 
            
                Krškega  [kə̀rškega]  | 
        
OPOMBA: Sklanjatveni vzorci samostalnikov srce, stvar, mož, pri katerih naglasni tip ni razviden iz rodilnika, so predstavljeni v razdelku »Premični naglasni tip«.
O samostalnikih prav in nič glej opise ničte sklanjatve za moški in srednji spol.
Nepremični naglasni tip se uveljavlja pri vseh enajstih sklanjatvah, in sicer kot edina možnost pri ničtih in pridevniških sklanjatvah vseh treh spolov. Naglas pri sklanjanju ostaja na istem zlogu osnove. (Glej preglednico »Zastopanost naglasnih tipov po sklanjatvah«.)
Kljub nespremenjenemu naglasnemu mestu ob sklanjanju lahko prihaja
do kolikostne (spreminja se dolžina) in hkrati pri
naglašenih e in o tudi kakovostne premene (spreminja se širina),
npr. 
Nekateri samostalniki, pri katerih je bil naglas nekdaj samo premični, končniški ali mešani, imajo danes nepremični naglas, drugi pa naglasno dvojnico (npr. steber, megla).
Vse naglasne premene in posebnosti so razvidne iz slovarskega zapisa.
Pri premičnem naglasnem tipu se naglas premika po osnovi. Izkazuje se pri samostalnikih prve moške in prve srednje sklanjatve, npr. človek [člôvek], rod. človeka [človéka]; pleme [plême], rod. plemena [pleména].
Posebnost
Pri sklanjanju samostalnikov prve in druge ženske sklanjatve je premični naglas vse redkeje uresničen, nadomešča ga nepremični naglas.
Glej sklanjatveni vzorec samostalnika človek.
O premenah osnove pri 
Pri mešanem naglasnem tipu se naglas
premika z osnove na končnico, v množini (in dvojini) pa se pogosto 
| Mešani naglasni tip | |||||||||
| moški spol | ženski spol | srednji spol | |||||||
| ednina | dvojina | množina | ednina | dvojina | množina | ednina | dvojina | množina | |
| IM | 
                mož  [móš]  | 
            
                moža  [možá]  | 
            
                možje  [možjé]  | 
            
                stvar  [stvár]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                srce  [sərcé]  | 
            
                srci  [sə̀rci]  | 
            
                srca  [sə̀rca]  | 
        
| ROD | 
                moža  [možá]  | 
            
                mož  [móš]  | 
            
                mož  [móš]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                srca  [sərcá]  | 
            
                src  [sə̀rc]  | 
            
                src  [sə̀rc]  | 
        
| DAJ | 
                možu  [móžu]  | 
            
                možema  [možéma]  | 
            
                možem  [možém]  | 
            
                stvari  [stvári]  | 
            
                stvarema  [stvaréma]  | 
            
                stvarem  [stvarém]  | 
            
                srcu  [sə̀rcu]  | 
            
                srcema  [sə̀rcema]  | 
            
                srcem  [sə̀rcem]  | 
        
| TOŽ | 
                moža  [možá]  | 
            
                moža  [možá]  | 
            
                može  [možé]  | 
            
                stvar  [stvár]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                srce  [sərcé]  | 
            
                srci  [sə̀rci]  | 
            
                srca  [sə̀rca]  | 
        
| MEST | 
                pri možu  [pri móžu]  | 
            
                pri možeh  [pri možéh]  | 
            
                pri možeh  [pri možéh]  | 
            
                pri stvari  [pri stvári]  | 
            
                pri stvareh  [pri stvaréh]  | 
            
                pri stvareh  [pri stvaréh]  | 
            
                pri srcu  [pri sə̀rcu]  | 
            
                pri srcih  [pri sə̀rcih]  | 
            
                pri srcih  [pri sə̀rcih]  | 
        
| OR | z možem [z‿móžem] | 
                z možema  [z‿móžema]  | 
            
                z možmi  [z‿možmí]  | 
            
                s stvarjo  [s‿stvarjó]  | 
            
                s stvarema  [s‿stvaréma]  | 
            
                s stvarmi  [s‿stvarmí]  | 
            
                s srcem  [s‿sə̀rcem]  | 
            
                s srcema  [s‿sə̀rcema]  | 
            
                s srci  [s‿sə̀rci]  | 
        
Pri samostalnikih prve ženske sklanjatve, ki jih uvrščamo v mešani naglasni tip (gora, noga, roka, žena), so nekatere končniško naglašene oblike danes zaznamovane kot starinske ali narečne, npr. gora [gôra], gore [goré], gori [gôri], goro [goró], pri gori [pri gôri], z goro [z‿goró]; mn. gore [goré], gora [gorá], goram 
Glej sklanjatveni vzorec samostalnikov druge ženske 
Pri končniškem naglasnem tipu je naglas na zadnjem ali edinem zlogu. Pojavlja se pri prvi moški in prvi srednji sklanjatvi ter pri prvi in drugi ženski sklanjatvi: pes [pə̀s] m, rod. psa [psà]; dno [dnò] s, rod. dna [dnà]; sla [slà] ž, rod. sle [slè]; gospa [gospá] ž, rod. gospe [gospé].
Posebnost
Končniško naglašena deber [dǝbə̀r] (druga ženska sklanjatev) ima v sodobni rabi bolj produktivno dvojnico z nepremičnim naglasom na osnovi: deber [débər], rod. debri [débri].
Samostalniki moškega spola se sklanjajo po štirih osnovnih sklanjatvah: prvi, drugi, tretji (ničti) in četrti (pridevniški). Razlikujejo se glede na rodilniško končnico.
V prvo sklanjatev spadajo tisti samostalniki
moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico 
Glej poglavje »Spol in sklanjatev kratic« (Krajšave).
Množinski
samostalniki (možgani, žganci) se ne razlikujejo od drugih samostalnikov v množini: v
imenovalniku množine imajo končnico 
Nekateri enozložni samostalniki (pogosto tisti, ki daljšajo osnovo z 
Glej poglavje »Daljšanje osnove z ov« (Oblikoslovni oris).
Glej sklanjatveni vzorec samostalnika grad.
| Sklanjatveni vzorec prve moške sklanjatve – osnovni ter prikaz podspola živosti in preglasa | ||||||
| neživostno | živostno | |||||
| ednina | dvojina | množina | ednina | dvojina | množina | |
| IM | 
                korak [korák]  | 
            
                koraka [koráka]  | 
            
                koraki [koráki]  | 
            
                polž [pôu̯š]  | 
            
                polža [pôu̯ža]  | 
            
                polži [pôu̯ži]  | 
        
| ROD | 
                koraka [koráka]  | 
            
                korakov [korákou̯]  | 
            
                korakov [korákou̯]  | 
            
                polža [pôu̯ža]  | 
            
                polžev [pôu̯žeu̯]  | 
            
                polžev [pôu̯žeu̯]  | 
        
| DAJ | 
                koraku  [koráku]  | 
            
                korakoma [korákoma]  | 
            
                korakom [korákom]  | 
            
                polžu [pôu̯žu]  | 
            
                polžema [pôu̯žema]  | 
            
                polžem [pôu̯žem]  | 
        
| TOŽ | 
                korak  [korák]  | 
            
                koraka [koráka]  | 
            
                korake [koráke]  | 
            
                polža [pôu̯ža]  | 
            
                polža [pôu̯ža]  | 
            
                polže [pôu̯že]  | 
        
| MEST | 
                pri koraku  [pri koráku]  | 
            
                pri korakih [pri korákih]  | 
            
                pri korakih [pri korákih]  | 
            
                pri polžu [pri pôu̯žu]  | 
            
                pri polžih [pri pôu̯žih]  | 
            
                pri polžih [pri pôu̯žih]  | 
        
| OR | 
                s korakom [s‿korákom]  | 
            
                s korakoma [s‿korákoma]  | 
            
                s koraki [s‿koráki]  | 
            
                s polžem [s‿pôu̯žem]  | 
            
                s polžema [s‿pôu̯žema]  | 
            
                s polži [s‿pôu̯ži]  | 
        
Največ prevzetih
samostalnikov moškega spola se uvršča v prvo moško sklanjatev: android 
PosebnostI
Podrobneje o posebnostih pri sklanjanju prevzetih samostalnikov po prvi moški sklanjatvi glej poglavje »Posebnosti prve moške sklanjatve«.
V drugo moško sklanjatev spadajo
samostalniki moškega spola na končni 
Vsi samostalniki
druge moške sklanjatve označujejo bitja. Med njimi so časovno zaznamovani
samostalniki (oproda, sluga, starešina, vojvoda),
samostalnik vodja (tudi v
zloženkah: računovodja, vojskovodja, 
| Sklanjatveni vzorec druge moške sklanjatve – oproda | |||
| ednina | dvojina | množina | |
| IM | 
                oproda [opróda]  | 
            
                oprodi [opródi]  | 
            
                oprode [opróde]  | 
        
| ROD | 
                oprode [opróde]  | 
            
                oprod [oprót]  | 
            
                oprod [oprót]  | 
        
| DAJ | 
                oprodi [opródi]  | 
            
                oprodama [opródama]  | 
            
                oprodam [opródam]  | 
        
| TOŽ | 
                oprodo [opródo]  | 
            
                oprodi [opródi]  | 
            
                oprode [opróda]  | 
        
| MEST | 
                pri oprodi [pri opródi]  | 
            
                pri oprodah [pri opródah]  | 
            
                pri oprodah [pri opródah]  | 
        
| OR | 
                z oprodo [z‿opródo]  | 
            
                z oprodama [z‿opródama]  | 
            
                z oprodami [z‿opródami]  | 
        
Posebnosti
Nekateri samostalniki ženskega spola (priča, neroda) lahko označujejo moško osebo, a ne spremenijo slovničnega spola. Sklanjamo jih samo po prvi ženski sklanjatvi.
V svetopisemskih besedilih se imena moškega spola na 
Pri redkih samostalnikih druge moške sklanjatve, ki se ob ničti končnici končujejo na 
Med prevzetimi imeni, ki jih sklanjamo po drugi moški sklanjatvi, so večinoma priimki (hr. Krleža, polj. Wojtyła, it. Gonzaga, srb. Koštunica) ter vzdevki in imena zgodovinskih oseb (Atahualpa, Atila, Kaligula, Mahatma, Pitagora, Zaratustra). Prednostne sklanjatvene možnosti so prikazane v slovarju.
Če se zemljepisno ime konča na nenaglašeni govorjeni 
O samostalnikih ara, panda glej tudi poglavje »Spol« (Oblikoslovni oris).
O tvorbi pridevnikov iz imen
na končni 
V tretjo moško sklanjatev spadajo samostalniki, ki imajo tudi v rodilniku ednine ničto končnico, tj. simboli (EUR, km, Na, XL) in kratice, kadar se ne sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (mednarodno sodelovanje slovenskega IJS), imena črk (mali a, veliki 
O sklanjanju kratic glej poglavje »Spol in sklanjatev kratic« (Krajšave).
V četrto moško sklanjatev spadajo izpridevniški samostalniki, ki imajo v rodilniku ednine končnico 
| Sklanjatveni vzorec četrte moške sklanjatve | ||||||
| ednina | dvojina | množina | ednina | dvojina | množina | |
| IM | 
                žvečilni [žvečílni]  | 
            
                žvečilna [žvečílna]  | 
            
                žvečilni [žvečílni]  | 
            
                Svetokriški [svetokríški]  | 
            
                Svetokriška [svetokríška]  | 
            
                Svetokriški [svetokríški]  | 
        
| ROD | 
                žvečilnega [žvečílnega]  | 
            
                žvečilnih [žvečílnih]  | 
            
                žvečilnih [žvečílnih]  | 
            
                Svetokriškega [svetokríškega]  | 
            
                Svetokriških [svetokríških]  | 
            
                Svetokriških [svetokríških]  | 
        
| DAJ | 
                žvečilnemu [žvečílnemu]  | 
            
                žvečilnima [žvečílnima]  | 
            
                žvečilnim [žvečílnim]  | 
            
                Svetokriškemu [svetokríškemu]  | 
            
                Svetokriškima [svetokríškima]  | 
            
                Svetokriškim [svetokríškim]  | 
        
| TOŽ | 
                žvečilni [žvečílni]  | 
            
                žvečilna [žvečílna]  | 
            
                žvečilne [žvečílne]  | 
            
                Svetokriškega [svetokríškega]  | 
            
                Svetokriška [svetokríška]  | 
            
                Svetokriške [svetokríške]  | 
        
| MEST | 
                pri
  žvečilnem [pri žvečílnem]  | 
            
                pri
  žvečilnih [pri žvečílnih]  | 
            
                pri
  žvečilnih [pri žvečílnih]  | 
            
                pri
  Svetokriškem [pri svetokríškem]  | 
            
                pri
  Svetokriških [pri svetokríških]  | 
            
                pri
  Svetokriških [pri svetokríških]  | 
        
| OR | 
                z
  žvečilnim [z‿žvečílnim]  | 
            
                z
  žvečilnima [z‿žvečílnima]  | 
            
                z
  žvečilnimi [z‿žvečílnimi]  | 
            
                s
  Svetokriškim [s‿svetokríškim]  | 
            
                s
  Svetokriškima [s‿svetokríškima]  | 
            
                s
  Svetokriškimi [s‿svetokríškimi]  | 
        
Iz priimkov  tvorimo družinska ali hišna množinska imena s pridevniškimi oblikami: (Volk  
Izpridevniški
priimki moških oseb iz slovanskih jezikov imajo različne končaje. Po
pridevniški sklanjatvi sklanjamo zlasti tiste, pri katerih prepoznamo
pridevniški izvor, četudi v pisnem končaju niso povsem vzporedni s slovenskimi
pridevniki, npr. 
Posebnosti
Na izbiro sklanjatve lahko vpliva tudi lokalna raba ali rodbinska navada.
Posebnosti pri sklanjanju samostalnikov prve moške sklanjatve se nanašajo na
Vse glasovne premene (kakovostne in kolikostne) ter vrednosti oblikovnih dvojnic so razvidne iz slovarskega zapisa v slovarjih knjižnega jezika.
Pri sklanjanju samostalnika človek uporabljamo v rodilniku in mestniku dvojine ter v množini nadomestno osnovo: rod. dveh ljudi, mest. pri dveh 
| Nadomestna osnova | |||
| ednina | dvojina | množina | |
| IM | 
                človek  [člôvek]  | 
            
                človeka  [človéka]  | 
            
                ljudje  [ljudjé]  | 
        
| ROD | 
                človeka [človéka]  | 
            
                ljudi [ljudí]  | 
            
                ljudi [ljudí]  | 
        
| DAJ | 
                človeku [človéku]  | 
            
                človekoma [človékoma]  | 
            
                ljudem [ljudém]  | 
        
| TOŽ | 
                človeka [človéka]  | 
            
                človeka [človéka]  | 
            
                ljudi [ljudí]  | 
        
| MEST | 
                pri človeku [pri človéku]  | 
            
                pri ljudeh [pri ljudéh]  | 
            
                pri ljudeh [pri ljudéh]  | 
        
| OR | 
                s človekom [s‿človékom]  | 
            
                s človekoma [s‿človékoma]  | 
            
                z ljudmi [z‿ljudmí]  | 
        
Pri samostalnikih s soglasniškimi sklopi, ki v izglasju ne bi bili izgovorljivi, se v zadnjem zlogu pojavljajo neobstojni samoglasniki, ki pri sklanjanju izpadajo. Osnovo krajšamo od rodilnika dalje v vseh sklonih (razen v tožilniku pri neživih samostalnikih) najpogosteje zaradi neobstojnega polglasnika (dvojček [dvójčǝk], rod. dvojčka [dvójčka]; Pavel [pávəl], rod. Pavla [páu̯la]), redkeje zaradi neobstojnih a in o (dan [dán], rod. dne [dné]; blagor [blágor], rod. blagra [blágra]).
| Krajšanje osnove | |||
| ednina | dvojina | množina | |
| IM | 
                Pavel  [pávəl]  | 
            
                Pavla  [páu̯la]  | 
            
                Pavli  [páu̯li]  | 
        
| ROD | 
                Pavla  [páu̯la]  | 
            
                Pavlov  [páu̯lou̯]  | 
            
                Pavlov  [páu̯lou̯]  | 
        
| DAJ | 
                Pavlu  [páu̯lu]  | 
            
                Pavloma  [páu̯loma]  | 
            
                Pavlom  [páu̯lom]  | 
        
| TOŽ | 
                Pavla  [páu̯la]  | 
            
                Pavla  [páu̯la]  | 
            
                Pavle  [páu̯le]  | 
        
| MEST | 
                pri Pavlu  [pri páu̯lu]  | 
            
                pri Pavlih  [pri páu̯lih]  | 
            
                pri Pavlih  [pri páu̯lih]  | 
        
| OR | 
                s Pavlom  [s‿páu̯lom]  | 
            
                s Pavloma  [s‿páu̯loma]  | 
            
                s Pavli  [s‿páu̯li]  | 
        
Posebnosti
O sklanjanju
samostalnikov prve moške sklanjatve s krajšanjem osnove glej poglavja
»Neobstojni polglasnik«, »Neobstojni a«,
»Neobstojni o« 
Pri pregibanju PREVZETIH IMEN je krajšanje osnove odvisno od jezika:
Posebnosti
O izjemnih primerih, kot sta Newton/newton in Manhattan, glej poglavje »Polglasnik v imenih z izglasnim soglasniškim sklopom«
Samo govorno krajšanje osnove se pojavlja
O posebnostih sklanjanja z neobstojnim polglasnikom glej
tudi pravila za prevzemanje pri slovanskih jezikih, poglavja »Češčina«,
»Poljščina«, 
Podrobneje o krajšanju osnove pri prevzetih imenih iz
neslovanskih jezikov glej poglavja »Polglasnik v imenih z izglasnim soglasniškim
Pri sklanjanju francoskih in angleških imen ter pisno nepodomačenih občnih besed s končnim nemim e osnovo krajšamo (nemi e opuščamo): angl. Wilde [vájlt], rod. Wilda [vájlda]; remake [rimêjk], rod. remaka [rimêjka]; fr. Marseille [marsêj], rod. Marseilla [marsêja].
Posebnost
Nemega e
izjemoma ne opuščamo, če se samostalnik konča na 
Več o
krajšanju osnove zaradi nemega e glej poglavje »Nemi e«
O tvorbi
pridevnikov iz imen z nemim e (prid. Georgeov/Georgeev 
Osnovo daljšamo z j
Posebnosti
Podrobneje o
daljšanju osnove ter o izjemah pri samostalnikih na samoglasnik in končni r
glej poglavji »Samostalniki na končni samoglasnik« in »Samostalniki na končni r«
Pri PREVZETIH IMENIH osnovo daljšamo:
Pri nekaterih imenih na govorjeni končni r je daljšanje ena od možnosti, ki je prednostna: fr. Flaubert [flobêr], rod. Flauberta [flobêrja/flobêra].
Podrobneje o
pisnem in govornem ter samo govornem daljšanju osnove pri prevzetih besedah glej poglavje »Daljšanje osnove z j pri prevzetih besedah« 
Osnovo daljšamo s t pri slovenskih samostalnikih, ki se končujejo na naglašeni ali nenaglašeni samoglasnik e, npr.
| Daljšanje osnove s t in posebnosti v množini | |||
| ednina | dvojina | množina | |
| IM | 
                oče  [ôče]  | 
            
                očeta  [očéta]  | 
            
                očetje/očeti  [očétje/očéti]  | 
        
| ROD | 
                očeta  [očéta]  | 
            
                očetov  [očétou̯]  | 
            
                očetov  [očétou̯]  | 
        
| DAJ | 
                očetu  [očétu]  | 
            
                očetoma  [očétoma]  | 
            
                očetom  [očétom]  | 
        
| TOŽ | 
                očeta  [očéta]  | 
            
                očeta  [očéta]  | 
            
                očete  [očéte]  | 
        
| MEST | 
                pri očetu  [pri očétu]  | 
            
                pri očetih  [pri očétih]  | 
            
                pri očetih  [pri očétih]  | 
        
| OR | 
                z očetom  [z‿očétom]  | 
            
                z očetoma  [z‿očétoma]  | 
            
                z očeti  [z‿očéti]  | 
        
S t daljšajo osnovo tudi PREVZETA IMENA iz slovanskih jezikov na končni nenaglašeni -e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen, npr. Mile [míle], rod. Mileta [míleta]; Frane [fráne], rod. Franeta [fráneta]; Rade [ráde], rod. Radeta [rádeta].
Posebnost
Na dva načina, tako da daljšamo osnovo z j ali t, sklanjamo imeni Arne in Mate. Izbira načina je odvisna od izvora imena ali odločitve nosilca imena:
Daljšanje s t pri osebnih imenih na končni o je pogovorno, npr. Silvo [sílvo], rod. Silva [sílva], pog. Silvota [sílvota]; Lovro [lôu̯ro], rod. Lovra [lôu̯ra], pog. Lovrota [lôvrota].
Pri občnoimenskih samostalnikih na končni o, značilnih za govorjeni jezik, je daljšanje s t pričakovano, npr. v otroškem govoru (medo [médo], rod. medota [médota]), v pogovornih ali slengovskih (mačo [máčo], rod. mačota [máčota]) in narečnih izrazih (nono [nóno], rod. nonota [nónota]).
Daljšanje s t pri osebnih imenih z osnovo na končni a je narečno, npr. Miha, rod. Mihe in Miha, nar. Mihata, Miheta ipd.
Daljšanje osnove z
n je v
knjižnem jeziku redko. Pojavlja se v preteklosti prevzetih samostalnikih, ki se končujejo
na 
Pri nekaterih samostalnikih (npr. pri karželj, špargelj) so se podaljšane oblike iz knjižne rabe že skoraj povsem umaknile. Daljšanje z n je pogosto v nekaterih narečjih, npr. učitelj, rod. učiteljna; Francelj, rod. Franceljna, ali v starejših besedilih: angelj, m mn. angeljni; apostelj, m mn. aposteljni.
Podrobneje o krajšanju osnove pri teh samostalnikih glej poglavje »Samostalniki moškega spola s
končaji 
Osnovo daljšamo z ov pri sklanjanju enozložnih samostalnikov, kot so bog, breg, dom, duh, gozd, grad, jez, most, plaz, sin, tat, tok, volk, vrh, vrt, zid, žleb …, v ednini in množini.
| Daljšanje osnove z ov in posebnosti v množini | |||
| ednina | dvojina | množina | |
| IM | 
                grad [grát]  | 
            
                gradova [gradôva]  | 
            
                gradovi [gradôvi]  | 
        
| ROD | 
                gradu/grada [gradú/gráda]  | 
            
                gradov [gradôu̯]  | 
            
                gradov [gradôu̯]  | 
        
| DAJ | 
                gradu [grádu]  | 
            
                gradovoma [gradôvoma]  | 
            
                gradovom [gradôvom]  | 
        
| TOŽ | 
                grad [grát]  | 
            
                gradova [gradôva]  | 
            
                gradove [gradôve]  | 
        
| MEST | 
                pri gradu  [pri grádu]  | 
            
                pri gradovih [pri gradôvih]  | 
            
                pri gradovih [pri gradôvih]  | 
        
| OR | 
                z gradom [z‿grádom]  | 
            
                z gradovoma [z‿gradôvoma]  | 
            
                z gradovi [z‿gradôvi]  | 
        
V dvojini daljšanje ni vedno uresničeno (gozd) ali pa je ena od možnosti (bog, most). V množini so dvojnice redke, npr. pri samostalnikih gozd, žleb.
Posebnost
Pri priimkih (Volk, Grad, Gams), ki so enakozvočni z občnimi poimenovanji (volk, grad, gams), ki daljšajo osnovo z ov, tvorimo družinska ali hišna množinska imena s pridevniškimi oblikami (Volkovi [vôu̯kovi], Gradovi [grádovi], Gamsovi [gámsovi]). Za nosilce priimkov uporabljamo v množini v pogovornem jeziku tudi nepodaljšano obliko, npr. Prevci [préu̯ci] nasproti bratje Prevc; Gamsi 
Od pričakovanih končnic prve moške sklanjatve se v imenovalniku ednine razlikujejo:
Posebnost
Nekatera tuja imena s končnim
nenaglašenim -e in romunski priimki s končajem 
O prevzetih končajih in končnicah ter pisnem in morfemskem podomačevanju glej poglavje »Latinščina« in »Stara grščina« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).
Izkazovanje podspola živosti je
razvidno iz končnice 
Kot slovnično živi se vedejo tudi nekateri samostalniki, ki sicer označujejo ali poimenujejo neživo, in sicer
Posebnosti
Podspol živosti je še posebej pogost v otroškem in čustveno zaznamovanem govoru, predvsem pri manjšalnicah (Daj mi kruhka).
Glej poglavje »Podspol živosti« (Oblikoslovni oris).
Preglašena končnica 
Preglašene so tudi končnice v rodilniku in dajalniku dvojine in množine ter orodniku dvojine.
| Preglašene končnice pri samostalnikih moškega spola | |||
| stric | Matija | intervju | |
| im. ed. | 
                stric  [stríc]  | 
            
                Matija  [matíja]  | 
            
                intervju  [intervjú]  | 
        
| or. ed. | 
                s stricem  [s‿strícem]  | 
            
                z Matijem  [z‿matíjem]  | 
            
                z intervjujem  [z‿intervjújem]  | 
        
| rod. dv. | 
                stricev  [stríceu̯]  | 
            
                Matijev  [matíjeu̯]  | 
            
                intervjujev  [intervjújeu̯]  | 
        
| daj. dv. | 
                stricema  [strícema]  | 
            
                Matijema  [matíjema]  | 
            
                intervjujema  [intervjújema]  | 
        
| or. dv. | 
                s stricema  [s‿strícema]  | 
            
                z Matijema  [z‿matíjema]  | 
            
                z intervjujema  [z‿intervjújema]  | 
        
| rod. mn. | 
                stricev  [stríceu̯]  | 
            
                Matijev  [matíjeu̯]  | 
            
                intervjujev  [intervjújeu̯]  | 
        
| daj. mn. | 
                stricem  [strícem]  | 
            
                Matijem  [matíjem]  | 
            
                intervjujem  [intervjújem]  | 
        
Pri TUJIH IMENIH in PISNO NEPODOMAČENIH OBČNIH BESEDAH so soglasniki c, j, č, ž, š in dž lahko zapisani z drugimi črkami in črkovnimi sklopi kot v slovenščini, npr. fr. Marseille [marsêj], or. z Marseillem [z‿marsêjem]; nem. Bosch [bóš], or. z Boschem [z‿bóšem]; polj. Bydgoszcz [bídgošč], or. z Bydgoszczem [z‿bídgoščem].
Posebnost
Govorno preglaševanje ob pisni dvojnici uveljavljamo:
Glej sklanjatveni vzorec samostalnika polž, ki prikazuje podspol živosti in preglas. Glej tudi poglavje »Sklanjanje samostalnikov moškega spola«.
Podrobno o
preglasu glej poglavje 
Končnica 
Nekatere oblike na 
Naglašena končnica 
Nekatere oblike na 
Glej sklanjatveni vzorec samostalnika človek.
Samostalniki ženskega spola se sklanjajo po štirih osnovnih sklanjatvah: prvi, drugi, ničti (tretji) in pridevniški (četrti), ki se razlikujejo v rodilniški končnici.
V prvo žensko sklanjatev spadajo samostalniki,
ki imajo v rodilniku ednine končnico 
Množinski
samostalniki (vile, hlače) se ne razlikujejo od drugih samostalnikov v množini: v
imenovalniku množine imajo končnico 
Izpridevniški samostalniki, nastali iz pridevnikov (dežurna), imajo v rodilniku ednine končnico 
| Sklanjatveni vzorec prve ženske sklanjatve – lipa in hlače | ||||
| ednina | dvojina | množina | množina | |
| IM | 
                lipa  [lípa]  | 
            
                lipi  [lípi]  | 
            
                lipe  [lípe]  | 
            
                hlače  [hláče]  | 
        
| ROD | 
                lipe  [lípe]  | 
            
                lip  [líp]  | 
            
                lip  [líp]  | 
            
                hlač  [hláč]  | 
        
| DAJ | 
                lipi  [lípi]  | 
            
                lipama  [lípama]  | 
            
                lipam  [lípam]  | 
            
                hlačam  [hláčam]  | 
        
| TOŽ | 
                lipo  [lípo]  | 
            
                lipi  [lípi]  | 
            
                lipe  [lípe]  | 
            
                hlače  [hláče]  | 
        
| MEST | 
                pri lipi  [pri lípi]  | 
            
                pri lipah  [pri lípah]  | 
            
                pri lipah  [pri lípah]  | 
            
                pri hlačah  [pri hláčah]  | 
        
| OR | 
                z lipo  [z‿lípo]  | 
            
                z lipama  [z‿lípama]  | 
            
                z lipami  [z‿lípami]  | 
            
                s hlačami  [s‿hláčami]  | 
        
Sklanjatveni vzorec prve ženske sklanjatve ima dva podtipa, in sicer
| Sklanjatveni vzorec podtipov prve ženske sklanjatve – bukev, mati in hči v ednini | |||
| ednina | |||
| IM | 
                bukev  [búkəu̯]  | 
            
                mati
 [máti]  | 
            
                hči  [hčí]  | 
        
| ROD | 
                bukve
 [búkve]  | 
            
                matere
 [mátere]  | 
            
                hčere  [hčére]  | 
        
| DAJ | 
                bukvi
 [búkvi]  | 
            
                materi
 [máteri]  | 
            
                hčeri
 [hčéri]  | 
        
| TOŽ | 
                bukev  [búkəu̯]  | 
            
                mater  [máter]  | 
            
                hčer  [hčér]  | 
        
| MEST | 
                pri bukvi
 [pri búkvi]  | 
            
                pri
  materi  [pri máteri]  | 
            
                pri hčeri
 [pri hčéri]  | 
        
| OR | 
                z bukvijo
 [z‿búkvijo]  | 
            
                z materjo
 [z‿máterjo]  | 
            
                s hčerjo
 [s‿hčérjo]  | 
        
| Sklanjatveni vzorec podtipov prve ženske sklanjatve – gospa | |||
| ednina | dvojina | množina | |
| IM | 
                gospa  [gospá]  | 
            
                gospe
 [gospé]  | 
            
                gospe
 [gospé]  | 
        
| ROD | 
                gospe
 [gospé]  | 
            
                gospa
 [gospá]  | 
            
                gospa
 [gospá]  | 
        
| DAJ | 
                gospe
 [gospé]  | 
            
                gospema
 [gospéma]  | 
            
                gospem
 [gospém]  | 
        
| TOŽ | 
                gospo
 [gospó]  | 
            
                gospe
 [gospé]  | 
            
                gospe
 [gospé]  | 
        
| MEST | 
                pri gospe
 [pri gospé]  | 
            
                pri gospeh
 [pri gospéh]  | 
            
                pri gospeh
 [pri gospéh]  | 
        
| OR | 
                z gospo
 [z‿gospó]  | 
            
                z gospema
 [z‿gospéma]  | 
            
                z gospemi
 [z‿gospémi]  | 
        
Pri samostalnikih prve ženske sklanjatve, katerih osnova se končuje na soglasniške sklope, ki bi bili ob ničti končnici težko izgovorljivi, se v rodilniku dvojine in množine med soglasnika vrivajo neobstojni samoglasniki, in sicer
| Sklanjatveni vzorec posebnosti prve ženske sklanjatve v množini – tabla, gostilna, ladja, Pia, Tea | |||||
| ednina | |||||
| IM | 
                tabla  [tábla]  | 
            
                gostilna
 [gostílna]  | 
            
                ladja  [ládja]  | 
            
                Pia  [píja]  | 
            
                Tea  [têa]  | 
        
| množina | |||||
| IM | 
                table  [táble]  | 
            
                gostilne
 [gostílne]  | 
            
                ladje  [ládje]  | 
            
                Pie  [píje]  | 
            
                Tee  [têe]  | 
        
| ROD | 
                tabel  [tábəl]  | 
            
                gostiln  [gostíln/gostílən]  | 
            
                ladij  [ládij]  | 
            
                Pij  [píj]  | 
            
                Tej  [têj]  | 
        
| DAJ | 
                tablam  [táblam]  | 
            
                gostilnam
 [gostílnam]  | 
            
                ladjam  [ládjam]  | 
            
                Piam  [píjam]  | 
            
                Team  [têam]  | 
        
| TOŽ | 
                table  [táble]  | 
            
                gostilne
 [gostílne]  | 
            
                ladje  [ládje]  | 
            
                Pie  [píje]  | 
            
                Tee  [têe]  | 
        
| MEST | 
                pri
  tablah  [pri táblah]  | 
            
                pri
  gostilnah  [pri gostílnah]  | 
            
                pri
  ladjah  [pri ládjah]  | 
            
                pri Piah
 [pri píjah]  | 
            
                pri Teah  [pri têah]  | 
        
| OR | 
                s
  tablami  [s‿táblami]  | 
            
                z
  gostilnami  [z‿gostílnami]  | 
            
                z ladjami
 [z‿ládjami]  | 
            
                s Piami  [s‿píjami]  | 
            
                s Teami  [s‿têami]  | 
        
Posebnost
Nekatere izglasne zvočniške sklope lahko
izgovarjamo brez vmesnega polglasnika, zato ga v
pisavi ne zaznamujemo: gostilna
Glej poglavje
»Neobstojni polglasnik med zvočnikoma« 
Pri prevzetih in do različnih stopenj podomačenih imenih ali občnih besedah se osnova lahko konča na samoglasnik in s končnico 
Pojav izglasnega j je pri samostalnikih, ki se končujejo na
sklop samoglasnik 
Vsa prevzeta zemljepisna in stvarna imena, ki se končujejo na nenaglašeni govorjeni 
O domačenju zemljepisnih imen, in sicer naglasnem domačenju imen iz španščine (Bogota), ruščine (Moskva), morfemskem domačenju imen rek (Mža) in pisnem domačenju imen rek (umik diakritika: Hvita) podrobneje v poglavju »Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih« (Oblikoslovni oris).
Pri prevzemanju iz drugih jezikov je največ odstopanj od
slovenskih sklanjatvenih vzorcev pri imenih ženskih oseb, ki se ne
končajo na pisni in govorjeni nenaglašeni 
Pri nekaterih skupinah imen iz antike, svetopisemskih in drugih starejših besedil pa so se zaradi prevajanja že v preteklosti uveljavile podomačene oblike imen.
1. Pri prevodih iz stare grščine in
latinščine antična, zlasti bajeslovna ženska imena osnovo od rodilnika
naprej lahko ali daljšajo z n (Juno, rod. Junone;
Dido, rod. Didone) ali pa se prvotni končaj s premenjuje z d (Artemis, rod. Artemide) ali n (Salamis, rod. Salamine) ali r
(Ceres, rod. Cerere). Pri podomačevanju se je v imenovalniku
ednine sčasoma uveljavila osnova iz rodilnika, tj. Junona 
Enako velja za 
Poznavalci in prevajalci iz klasičnih jezikov v prevodnih delih pogosto sledijo slovenščini manj prilagojenim sklanjatvenim vzorcem in uporabljajo citatni imenovalnik, npr. Artemis, rod. Artemide; Niobe, rod. Niobe, daj. 
Pri novogrških prevzetih imenih ne uveljavljamo predstavljenih vzorcev.
2. Svetopisemska, izvorno hebrejska imena, latinizirana kot Sarah,
Chanah/Hannah, so v svetopisemskih prevodih uveljavljena kot 
3. Pri prevzemanju imen na govorjeni 
Posebnosti
Če želimo ime sklanjati po prvi sklanjatvi, je bolje, da ga podomačimo tudi izgovorno in izgovarjamo po črki Diana [dijána]).
O spolu kratic glej poglavje »Spol« (Oblikoslovni oris).
O imenih, ki se končajo na nemi h, glej poglavje »Nemi h v končaju« 
O priimkih ženskega spola glej poglavje »Sklanjanje imen ženskih oseb« (Oblikoslovni oris).
V drugo žensko sklanjatev spadajo samostalniki, ki imajo v rodilniku ednine končnico
Množinski
samostalniki (prsi, duri, jasli, binkošti) se ne razlikujejo od drugih samostalnikov te sklanjatve
v množini: v imenovalniku in rodilniku množine imajo končnico 
| Sklanjatveni vzorec druge ženske sklanjatve – perut in prsi | ||||
| ednina | dvojina | množina | množina | |
| IM | 
                perut  [perút]  | 
            
                peruti  [perúti]  | 
            
                peruti  [perúti]  | 
            
                prsi  [pə̀rsi]  | 
        
| ROD | 
                peruti  [perúti]  | 
            
                peruti  [perúti]  | 
            
                peruti  [perúti]  | 
            
                prsi  [pə̀rsi]  | 
        
| DAJ | 
                peruti  [perúti]  | 
            
                perutma  [perútma]  | 
            
                perutim  [perútim]  | 
            
                prsim  [pə̀rsim]  | 
        
| TOŽ | 
                perut  [perút]  | 
            
                perut  [perúti]  | 
            
                peruti  [perúti]  | 
            
                prsi  [pə̀rsi]  | 
        
| MEST | 
                pri peruti  [pri perúti]  | 
            
                pri perutih  [pri perútih]  | 
            
                pri perutih  [pri perútih]  | 
            
                pri prsih  [pri pə̀rsih]  | 
        
| OR | 
                s perutjo  [s‿perútjo]  | 
            
                s perutma  [s‿perútma]  | 
            
                s perutmi  [s‿perútmi]  | 
            
                s prsmi  [s‿pə̀rsmi]  | 
        
Vrivanje samoglasnika i pred končnice 
Sklanjatveni vzorec druge ženske sklanjatve ima dva podtipa.
1. Tip misel
Če se osnova v rodilniku ednine
končuje na sklop 
Po tem tipu se sklanjajo tudi množinski samostalniki gosli, jasli, svisli.
2. Tip stvar
Če je končnica v
rodilniku ednine naglašena, imajo ti samostalniki namesto končnic 
Po tem tipu se sklanja večina enozložnih samostalnikov (stvar, jed, kri, kost, mast, sol in kad) in sestavljenk iz njih (prasnov, predjed); od večzložnih samostalnikov pa ravan, reber, tesen, nozdrv, če je naglas v rodilniku na končnici.
| Sklanjatveni vzorec podtipov druge ženske sklanjatve – stvar, misel in kri | |||||||
| ednina | dvojina | množina | ednina | dvojina | množina | ednina | |
| IM | 
                stvar  [stvár]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                misel  [mísəu̯]  | 
            
                misli  [mísli]  | 
            
                misli  [mísli]  | 
            
                kri  [krí]  | 
        
| ROD | 
                stvari  [stvarí]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                misli  [mislí]  | 
            
                misli  [mísli]  | 
            
                misli  [mísli]  | 
            
                krvi  [kərví]  | 
        
| DAJ | 
                stvari  [stvári]  | 
            
                stvarema  [stvaréma]  | 
            
                stvarem  [stvarém]  | 
            
                misli  [mísli]  | 
            
                mislima  [míslima]  | 
            
                mislim  [míslim]  | 
            
                krvi  [kə̀rvi]  | 
        
| TOŽ | 
                stvar  [stvár]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                stvari  [stvarí]  | 
            
                misel  [mísəu̯]  | 
            
                misli  [mísli]  | 
            
                misli  [mísli]  | 
            
                kri  [krí]  | 
        
| MEST | 
                pri stvari  [pri stvári]  | 
            
                pri stvareh  [pri stvaréh]  | 
            
                pri stvareh  [pri stvaréh]  | 
            
                pri misli  [pri mísli]  | 
            
                pri mislih  [pri míslih]  | 
            
                pri mislih  [pri míslih]  | 
            
                pri krvi  [pri kə̀rvi]  | 
        
| OR | 
                s stvarjo  [s‿stvarjó]  | 
            
                s stvarema  [s‿stvaréma]  | 
            
                s stvarmi  [s‿stvarmí]  | 
            
                z mislijo  [z‿míslijo]  | 
            
                z mislima  [z‿míslima]  | 
            
                z mislimi  [z‿míslimi]  | 
            
                s krvjo  [s‿kərvjó]  | 
        
Posebnost
Nekateri samostalniki imajo dvojni sklanjatveni vzorec: bodisi po tipu stvar ali po tipu perut se sklanjajo besede kot oblast, nemoč, obrv, postrv, pomoč, premoč.
Nekateri samostalniki druge ženske sklanjatve imajo enakozvočnice moškega spola, npr. podlaket ž, rod. 
Vse naglasne posebnosti pri sklanjanju samostalnikov druge ženske sklanjatve so razvidne iz slovarskega zapisa v slovarjih knjižnega jezika.
V tretjo žensko sklanjatev spadajo samostalniki, ki imajo v rodilniku ednine ničto končnico in so na izrazni ravni nespremenljivi (mami, rod. mami). V to skupino se uvrščajo ženska imena in priimki, ki v imenovalniku nimajo končnice 
Tuja imena ženskih oseb (angl. Mariah [marája], fr. Marie [marí], nem. Heidi [hájdi], angl. Mary [mêri], angl. Claire [klêr], angl. Koo [kó], fr. Lilou [lilú], fr. Dominique [dominík]) z različnimi pisnimi in govornimi končaji sklanjamo po ničtem sklanjatvenem vzorcu po zgledu slovenskih, npr. po zgledu Karmen tudi angl. Claire [klêr], or. s Claire [s klêr].
Po ničti sklanjatvi sklanjamo tudi različne nepodomačene nazive za ženske osebe, npr. angl. lady [lêjdi], miss [mís] in druga, pogosto pogovorna ali slengovska poimenovanja, npr. baby [bêjbi].
O podomačevanju imen ženskih oseb in uvrščanju v prvo
žensko sklanjatev glej poglavje »Prevzeta imena prve ženske sklanjatve«
O imenih z nemimi končaji glej poglavji »Nemi e« in »Nemi h v končaju« 
O priimkih ženskega spola glej poglavje »Sklanjanje imen ženskih oseb« (Oblikoslovni oris).
O tvorjenju svojilnih pridevnikov iz imen tretje ženske sklanjatve glej poglavje »Posebnosti pri tvorjenju svojilnih pridevnikov iz pisno nepodomačenih ženskih samostalnikov« (Besedotvorni oris).
V žensko sklanjatev spadajo izpridevniški samostalniki; prepoznamo jih po končnici 
| Sklanjatveni vzorec četrte ženske sklanjatve – dežurna, Betajnova | ||||
| ednina | dvojina | množina | ednina | |
| IM | 
                dežurna  [dežúrna]  | 
            
                dežurni  [dežúrni]  | 
            
                dežurne  [dežúrne]  | 
            
                Betajnova  [betájnova]  | 
        
| ROD | 
                dežurne  [dežúrne]  | 
            
                dežurnih  [dežúrnih]  | 
            
                dežurnih  [dežúrnih]  | 
            
                Betajnove  [betájnove]  | 
        
| DAJ | 
                dežurni  [dežúrni]  | 
            
                dežurnima  [dežúrnima]  | 
            
                dežurnim  [dežúrnim]  | 
            
                Betajnovi  [betájnovi]  | 
        
| TOŽ | 
                dežurno  [dežúrno]  | 
            
                dežurni  [dežúrni]  | 
            
                dežurne  [dežúrne]  | 
            
                Betajnovo  [betájnovo]  | 
        
| MEST | 
                pri dežurni  [dežúrna]  | 
            
                pri dežurnih  [pri dežúrnih]  | 
            
                pri dežurnih  [pri dežúrnih]  | 
            
                pri Betajnovi  [pri betájnovi]  | 
        
| OR | 
                z dežurno  [z‿dežúrno]  | 
            
                z dežurnima  [z‿dežúrnima]  | 
            
                z dežurnimi  [z‿dežúrnimi]  | 
            
                z Betajnovo  [z‿betájnovo]  | 
        
Posebnost
Izpridevniške priimke ženskega
spola sklanjamo po ženski pridevniški sklanjatvi le, kadar imajo končnico 
O oblikah
lastnih imen na 
O priložnostno tvorjenih neuradnih izpridevniških oblikah priimkov glej poglavje »Sklanjanje imen ženskih oseb« (Oblikoslovni oris).
Pridevniški priimki ženskih oseb iz slovanskih jezikov imajo različne končaje. Po pridevniški sklanjatvi sklanjamo tiste, pri katerih prepoznamo pridevniški izvor, četudi v končaju niso povsem vzporedni s slovenskimi pridevniki, npr. 
O posebnostih
sklanjanja izpridevniških priimkov ženskih oseb glej tudi pravila za
prevzemanje pri slovanskih jezikih, poglavja »Češčina«, »Poljščina«,
Samostalniki srednjega spola se sklanjajo po treh osnovnih sklanjatvah: prvi, tretji (ničti) in četrti (pridevniški), ki se razlikujejo glede na rodilniško končnico.
V prvo srednjo sklanjatev spada večina samostalnikov
srednjega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico 
Množinski
samostalniki (usta, pljuča, vrata, drva) se ne razlikujejo od drugih samostalnikov te sklanjatve
v množini: v
imenovalniku imajo končnico 
| Sklanjatveni vzorec prve srednje sklanjatve – mesto, polje | ||||||
| ednina | dvojina | množina | ||||
| IM | 
                mesto  [mésto]  | 
            
                polje  [polje]  | 
            
                mesti  [mésti]  | 
            
                polji  [pólji]  | 
            
                mesta  [mésta]  | 
            
                polja  [pólja]  | 
        
| ROD | 
                mesta  [mésta]  | 
            
                polja  [pólja]  | 
            
                mest  [mést]  | 
            
                polj  [pól’]  | 
            
                mest  [mést]  | 
            
                polj  [pól’]  | 
        
| DAJ | 
                mestu  [méstu]  | 
            
                polju  [pólju]  | 
            
                mestoma  [méstoma]  | 
            
                poljema  [póljema]  | 
            
                mestom  [méstom]  | 
            
                poljem  [póljem]  | 
        
| TOŽ | 
                mesto  [mésto]  | 
            
                polje  [pólje]  | 
            
                mesti  [mésti]  | 
            
                polji  [pólji]  | 
            
                mesta  [mésta]  | 
            
                polja  [pólja]  | 
        
| MEST | 
                pri mestu  [pri méstu]  | 
            
                pri polju  [pri pólju]  | 
            
                pri mestih  [pri méstih]  | 
            
                pri poljih  [pri póljih]  | 
            
                pri mestih  [pri méstih]  | 
            
                pri poljih  [pri póljih]  | 
        
| OR | 
                z mestom  [z‿méstom]  | 
            
                s poljem  [s‿póljem]  | 
            
                z mestoma  [z‿méstoma]  | 
            
                s poljema  [s‿póljema]  | 
            
                z mesti  [z‿mésti]  | 
            
                s polji  [s‿pólji]  | 
        
Posebnost
V znanosti in strokovnem jeziku se pod vplivom klasičnih jezikov rabijo množinski izrazi srednjega spola (aktiva, pasiva (finančno); errata, corrigenda (tiskarstvo); prešerniana, slovenika (literarna veda); apelativa, frikativa (jezikoslovje); skripta, Carmina Burana ipd.). Nekateri so kot srednjespolski množinski opisani v slovarjih knjižnega jezika druge polovice 20. stoletja, pri drugih je že nakazano oblikoslovno domačenje glede na končaj. V splošnem knjižnem jeziku jih sklanjamo tudi kot samostalnike ženskega spola, npr. dražba prešerniane; Bilančna vsota je knjigovodsko enaka aktivi oziroma pasivi banke.
Pri nekaterih samostalnikih srednjega spola se zaradi
lažje izgovorljivosti v rodilniku dvojine in množine vriva neobstojni polglasnik, zapisan z e (sredstvo [srédstvo], rod. mn./dv. sredstev [srédstəu̯]; jetra [jétra], rod. mn. jeter [jétər]), samoglasnik
i pa, če se samostalnik konča na 
| Sklanjatveni vzorec prve srednje sklanjatve – Brda, jetra, okostje, mn. | |||
| množina | |||
| IM | 
                Brda  [bə̀rda]  | 
            
                jetra  [jétra]  | 
            
                okostja  [okóstja]  | 
        
| ROD | 
                Brd  [bə̀rt]  | 
            
                jeter  [jétər]  | 
            
                okostij  [okóstij]  | 
        
| DAJ | 
                Brdom  [bə̀rdom]  | 
            
                jetrom  [jétrom]  | 
            
                okostjem  [okóstjem]  | 
        
| TOŽ | 
                Brda  [bə̀rda]  | 
            
                jetra  [jétra]  | 
            
                okostja  [okóstja]  | 
        
| MEST | 
                pri Brdih  [pri bə̀rdih]  | 
            
                pri jetrih  [pri jétrih]  | 
            
                pri okostjih  [pri okóstjih]  | 
        
| OR | 
                z Brdi  [z‿bə̀rdi]  | 
            
                z jetri  [z‿jétri]  | 
            
                z okostji  [z‿okóstji]  | 
        
Preglašena končnica 
| Preglašene končnice pri samostalnikih srednjega spola | |
| im. ed. | srce [sərcé] | 
| or. ed. | 
                s
  srcem  | 
        
| daj. dv. | srcema [sə̀rcema] | 
| or. dv. | 
                s
  srcema  | 
        
| daj. mn. | srcem [sə̀rcem] | 
Podrobno o preglasu
glej poglavje 
Osnovo daljšamo s t (pišče, rod. piščeta) pri samostalnikih, ki se
končajo na naglašeni ali nenaglašeni samoglasnik e (dete [déte], dekle [deklè], jagnje [jágnje]), in sicer pogosto na 
Pri sklanjanju
končniško naglašenih samostalnikov pride do 
Osnovo daljšamo z n pri samostalnikih na končni
| Sklanjatveni vzorec posebnosti prve srednje sklanjatve – ime | |||
| ednina | dvojina | množina | |
| IM | ime [imé] | imeni [iména] | imena [iména] | 
| ROD | imena [iména] | imen [imén] | imen [imén] | 
| DAJ | imenu [iménu] | imenoma [iménoma] | imenom [iménom] | 
| TOŽ | ime [imé] | imeni [iméni] | imena [iména] | 
| MEST | pri imenu [pri iménu] | pri imenih [pri iménin] | pri imenih [pri iménih] | 
| OR | z imenom [z‿iménom] | z imenoma [z‿iménoma] | z imeni [z‿iméni] | 
Pri sklanjanju praviloma pride do premika naglasa na osnovi in kakovostne premene naglašenega samoglasnika (breme [brême], rod. bremena [breména]); izjema: vime [víme], rod. vimena [vímena].
Osnovo daljšamo s s pri redkih samostalnikih srednjega spola na 
Če sta pred končnim o v imenovalniku samoglasnika h ali k, se ta dva premenjujeta s š in č: uho [uhó], rod. ušesa [ušésa]; oko [okó], rod. očesa [očésa].
| Sklanjatveni vzorec posebnosti prve srednje sklanjatve – uho | |||
| ednina | dvojina | množina | |
| IM | uho [uhó] | ušesi [ušési] | ušesa [ušésa] | 
| ROD | ušesa [ušésa] | ušes [ušés] | ušes [ušés] | 
| DAJ | ušesu [ušésu] | ušesoma [ušésoma] | ušesom [ušésom] | 
| TOŽ | uho [uhó] | ušesi [ušési] | ušesa [ušésa] | 
| MEST | pri ušesu [pri ušésu] | pri ušesih [pri ušésih] | pri ušesih [pri ušésih] | 
| OR | z ušesom [z‿ušésom] | z ušesoma [z‿ušésoma] | z ušesi [z‿ušési] | 
Posebnosti
Pri nekaterih samostalnikih učinkuje podaljšana osnova v ednini stilno zaznamovano (bedro, rod. bedresa, mn. bedra), zato jih v sodobni rabi sklanjamo brez daljšanja (bedro, rod. bedra) ali pa se sklanjajo na oba načina (čudo, rod. čuda ali čudesa, mn. čudesa; pojavlja se tudi čuda, npr. vsa čuda sveta).
O sklanjatvenih izjemah tipa tla, dno in drva se poučimo v slovarju.
V prvo sklanjatev srednjega spola spadajo redka prevzeta imena iz slovanskih jezikov
O prevzemanju imen iz slovanskih jezikov v srednjem spolu glej poglavje »Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih« (Oblikoslovni oris).
O sklanjanju
prevzetih slovanskih imen s končaji -
V ničto srednjo sklanjatev spadajo nekatere kratice, ki imajo v podstavni zvezi jedro srednjega spola 
Srednjega spola in ničto pregibni so tudi samostalniki, ki označujejo števke, npr. v matematiki (Ena minus ena je od nekdaj bilo nič), in samostalniki s količinsko funkcijo, npr. malo, nekaj, precej, eno (Le eno je potrebno).
V pridevniško srednjo sklanjatev spadajo izpridevniški samostalniki. Med njimi so nekateri abstraktni samostalniki (bivajoče, kopno), poimenovanja praznikov, izpeljana iz osebnih imen (jožefovo, martinovo, silvestrovo, telovo, valentinovo), in precejšnje število domačih zemljepisnih imen s končaji 
| Sklanjatveni vzorec četrte srednje sklanjatve – kopno, jurjevo, Krško, Trnovo | ||||
| ednina | ||||
| IM | 
                kopno  [kôpno]  | 
            
                jurjevo  [júrjevo]  | 
            
                Krško  [kə̀rško]  | 
            
                Trnovo  [tərnôvo]  | 
        
| ROD | 
                kopnega  [kôpnega]  | 
            
                jurjevega  [júrjevega]  | 
            
                Krškega  [kə̀rškega]  | 
            
                Trnovega  [tərnôvega]  | 
        
| DAJ | 
                kopnemu  [kôpnemu]  | 
            
                jurjevemu  [júrjevemu]  | 
            
                Krškemu  [kə̀rškemu]  | 
            
                Trnovemu  [tərnôvemu]  | 
        
| TOŽ | 
                kopno  [kôpno]  | 
            
                jurjevo  [júrjevo]  | 
            
                Krško  [kə̀rško]  | 
            
                Trnovo  [tərnôvo]  | 
        
| MEST | 
                pri kopnem  [pri kôpnem]  | 
            
                pri jurjevem  [pri júrjevem]  | 
            
                pri Krškem  [pri kə̀rškem]  | 
            
                pri Trnovem  [pri tərnôvem]  | 
        
| OR | 
                s kopnim  [s‿kôpnim]  | 
            
                z jurjevim  [z‿júrjevim]  | 
            
                s Krškim  [s‿kə̀rškim]  | 
            
                s Trnovim  [s‿tərnôvim]  | 
        
O različnih sklanjatvenih možnostih pri imenih Grosuplje, Trebnje ipd. glej poglavje »Izjeme pri pregibanju slovenskih krajevnih imen« (Oblikoslovni oris).
V pridevniško sklanjatev srednjega spola spadajo prevzeta imena iz slovanskih jezikov s končaji 
O
oblikah lastnih imen s končajem 
Nekatere samostalnike lahko sklanjamo po različnih sklanjatvah; pri tem so posamezne oblike uresničene pogosteje, druge pa redko ali skoraj nikoli.
Nekatera zemljepisna
imena ženskega spola na 
| Ženski spol | Srednji spol | |
| IM | Koroška | Koroško | 
| ROD | (iz/s) Koroške | (s) Koroškega | 
| DAJ | Koroški | Koroškemu | 
| TOŽ | (v) Koroško | (na) Koroško | 
| MEST | v Koroški | na Koroškem | 
| OR | s Koroško | s Koroškim | 
Ob uveljavljanju oblik ženskega spola (Bavarska, Irska) so srednjespolske (Bavarsko, Irsko) čedalje bolj stilno zaznamovane. Če take vzporednice ni, je srednjespolska oblika nevtralna: Laško, Koprsko, Tolminsko. Take oblike se porajajo v sodobni rabi tudi na novo v sodobni rabi in obsegajo območja občin, ali okolico večjih krajev, npr. na Idrijskem, na 
Zemljepisna imena s
končajem 
Izjemoma se pojavljajo dvojnice v posameznih sklonih, npr. v mestniku: Vižmarje, mest. v Vižmarjah ali v Vižmarjih.
Lokalna raba nekaterih sicer enakozvočnih imen se lahko razlikuje, npr. Šmarje – mest. v Šmarju (Sevnica), v Šmarjah (Ajdovščina); Brezje – mest. v Brezjah (Radovljica), v Brezju (Slovenska Bistrica).
O ustaljeni rabi se poučimo v leksikonih krajevnih imen.
Pri izbiri predloga v mestniku (na vprašanje Kje?) ob zemljepisnem imenu upoštevamo lokalno rabo (v, na, za, pri). Vzporedno se na vprašanje Od kod? uporabljajo rodilniški predlogi (iz, z/s, izza, od) in na vprašanje Kam? tožilniški (v, na, za) in dajalniški (k):
Pri otoških in
polotoških zemljepisnih (in tudi upravnih) enotah ter pri naseljih ali zaselkih
ter gradovih na vzpetinah se praviloma uporabljata predloga 
Nekatera izpridevniška imena imajo dve sklanjatveni 
Pri nekaterih množinskih
imenih se v imenovalniku namesto končnice 
Sklanjanje samostalniških besednih zvez v slovenščini je odvisno od skladenjskih razmerij (tj. od prirednosti in podrednosti sestavin), zgradbe zvez ter ujemanja jedra besedne zveze s prilastkom v sklonu, spolu in številu.
Glede na razmerje med sestavinami (jedrom in prilastkom) so samostalniške besedne zveze lahko
Pri opisu sklanjatvenih možnosti sestavin besedne zveze uporabljamo pojem nesklonljiv tudi za samostalnike, ki jih ne sklanjamo s pisnimi ali glasovnimi končnicami, ampak po ničti sklanjatvi.
O moški, ženski in srednji ničti sklanjatvi glej poglavje »Sklanjanje« (Oblikoslovni oris).
V prirednih večbesednih samostalniških zvezah sklanjamo vse sestavine; povezane so najpogosteje s prirednim veznikom, npr. klepar in krovec, rod. kleparja in krovca; Prešeren in Čop, rod. Prešerna in Čopa; Bosna in Hercegovina, rod. Bosne in Hercegovine; Življenje in tehnika, rod. Življenja in tehnike.
Namesto veznika in se zlasti v nekaterih stvarnih imenih uporabljajo tudi sopomenska znamenja, 
Namesto veznika ali (Vrnil se bo z nečakom ali nečakinjo) sestavine povezujemo tudi s poševnico (Vrnil se bo z nečakom/nečakinjo). Sicer sklanjamo vse sestavine prirednih zvez (Prinesi jabolka ali 
O pridevniških prirednih zloženkah glej poglavje »Priredne zloženke« (Besedotvorni oris).
Priredne samostalniške zveze so tudi dvojna poimenovanja in imena, ki nastanejo, kadar pri poimenovanju enega pojma osebe ali predmetnosti združimo sicer samostojni enoti, ne da bi ju spreminjali oz. morfemsko prilagajali.
Dvojna poimenovanja in imena se od enobesednih samostalniških prirednih zloženk razlikujejo po tem, da z vezajem povezani enoti ohranjata vse lastnosti samostojnih besed, saj nista morfemsko prilagojeni enobesednosti 
Dvojna poimenovanja so redka poimenovanja novih vrst poklicev ali ustanov z dvema dejavnostma. Zapisana so z vezajem, sklanjamo obe sestavini:
Tako še: 
O samostalniških prirednih zloženkah glej »Samostalniške zloženke« (Besedotvorni oris).
Dvojna osebna imena so osebna (rojstna, krstna) imena in/ali priimki iste osebe, ki so lahko povezana s stičnim vezajem. Vezaj ne vpliva na sklanjanje prve sestavine dvojnega imena – sklanjamo obe sestavini. Enako kot slovenska sklanjamo tudi prevzeta osebna imena.
Odločitev, ali bo med sestavinama dvojnih osebnih imen ali priimkoma vezaj ali ne, je prepuščena izbiri nosilca. Zapis brez vezaja se vse bolj uveljavlja (Gregor 
Dvojna zemljepisna imena nastanejo zaradi združitve prej samostojnih naselij v novo naselje; pogosto poimenujejo tudi združene nove upravne enote (občine, pokrajine). Sklanjamo jih v obeh sestavinah: 
Vsa slovenska standardizirana dvojna zemljepisna
imena so zapisana z vezajem, nekatera od njih se ne nanašajo na topografska
objekta istega tipa, npr. 
Dvojna stvarna imena nastanejo zaradi združevanja podjetij, ustanov ali poslovnih partnerstev. Sklanjamo jih v obeh sestavinah: Andragoški zavod 
Pred priredno povezanimi enotami stvarnih lastnih imen, ki sama po sebi ne izkazujejo, kaj ime označuje, pogosto uporabljamo vrstno določilo, ki ga sklanjamo, ime pa postane desni nepregibni prilastek (v reviji Življenje in tehnika, na sejmu 
Pri zemljepisnih in stvarnih imenih iz drugih jezikov je prepoznavanje priredno-podrednih skladenjskih razmerij med sestavinami oteženo. Ker jih prevzemamo v izvirni pisni obliki, jih sklanjamo le v zadnji sestavini:
O samostalniških imenskih prirednih zloženkah glej poglavje »Samostalniške zloženke« (Besedotvorni oris).
O pravilih za sklanjanje priimkov ženskih oseb glej poglavji »Sklanjanje samostalnikov ženskega spola« in »Sklanjanje imen ženskih oseb« (Oblikoslovni oris).
O pravilih za sklanjanje zemljepisnih imen glej poglavje »Sklanjanje prevzetih zemljepisnih imen« (Oblikoslovni oris).
Glej poglavje »Vezaj« (Ločila).
Sklanjanje podrednih samostalniških zvez je odvisno od tega, ali se jedro in prilastek (oz. prilastkovne sestavine) ujemata v sklonu: pri ujemalnih zvezah sklanjamo vse sestavine, pri neujemalnih pa le jedro.
Zveze, sestavljene iz levega (pridevniškega ali števniškega) prilastka in samostalnika, ki se ujemata v sklonu, spolu in številu, sklanjamo v vseh sestavinah: pustni torek, rod. pustnega torka; zli duh, rod. zlega duha; trije prašički, rod. treh prašičkov; prvi maj, rod. prvega maja; mala bela čaplja, rod. male bele čaplje. To velja tudi za zaimkovne zveze: vsi mi, rod. vseh nas.
Posebnost
V vseh sestavinah sklanjamo tudi v sodobni rabi redke zveze z zapostavljenim pridevnikom; te so lahko tudi stilno zaznamovane: zarja jutranja, rod. zarje jutranje; leto Gospodovo, rod. leta Gospodovega.
V zvezah samostalnikov z levimi neujemalnimi prilastki, ki imajo v vseh treh spolih, številih in sklonih enako končnico, sklanjamo le drugo, jedrno sestavino ne glede na to, za kateri tip neujemalnega prilastka gre:
Posebnost
Simboli, kratice in črkovne ali številske sestavine, ki so izvorno samostalniški, v besedni zvezi nastopajo tudi kot neujemalni in ničto pregibni desni prilastki: aparat EKG, rod. aparata EKG, baterija AAA, rod. baterije AAA; liga B, rod. lige B. Izjema so tiste zveze, v katerih je stava nespremenljiva (določena zaradi strokovnega dogovora ipd.): D dur, rod. D dura.
Levi neujemalni prilastki so navadno ničto pregibni pridevniki, ki označujejo barve, odtenke in vzorce (bež, blond, bordo, drap, kaki, krem, lila, roza, pepita), velikosti in mero (mini, midi, maksi; super, mega) ali vrsto (gala, instant, mat; hetero) ipd.
Neujemalni so tudi vsi pridevniki, ki so enakozvočni s prislovi (narobe, zanič, zastonj, poceni) ali samostalniki (bas kitara, karving smuči) oziroma so nastali iz njih. Slednje je mogoče skladenjsko pretvoriti v drugačne zveze, ki so v knjižnem jeziku priporočene, če so le mogoče, npr.
Zapis skupaj, ki je bil po pravilih Slovenskega
pravopisa 2001 tudi najbolj priporočljiv, še vedno uveljavljamo kot možnost
pri 
Glej poglavje »Samostalniške zloženke« (Besedotvorni oris).
O zvezah s kraticami in simboli tipa PVC okna, Cu kristal glej poglavje »Kratice v daljših poimenovalnih enotah« (Krajšave).
Zveze, sestavljene iz jedra in samostalnika v vlogi desnega ujemalnega prilastka, ki pomensko dopolnjuje jedro, sklanjamo v obeh sestavinah: voznik začetnik, rod. voznika začetnika; angel varuh, rod. angela varuha; sodnik porotnik, rod. sodnika porotnika; čebela delavka, rod. čebele delavke; vrba žalujka, rod. vrbe žalujke.
Podredne zveze z desnim neujemalnim prilastkom (voznik začetnik v pomenu ‘voznik, ki je začetnik’) se razlikujejo od prirednih dvojnih poimenovanj, pisanih z vezajem 
Posebnost
V nekaterih redkih besednih zvezah se prilastek po spolu ne ujema z jedrom. Tudi v teh zvezah sklanjamo obe sestavini: človek žaba, rod. človeka žabe; ptica vodomec, rod. ptice vodomca.
O poimenovanjih tipa 
V zvezah z desnim neujemalnim prilastkom sklanjamo samo jedro, prilastek pa ostaja skozi celotno paradigmo v istem sklonu, in sicer v rodilniku (dan državnosti, rod. dneva državnosti) ali dajalniku (posvetilo bralcem, rod. posvetila bralcem).
V položaju desnega neujemalnega prilastka so tudi predložne zveze (stric iz Amerike, rod. strica iz Amerike; nagrada za mir, rod. nagrade za mir; družba z omejeno odgovornostjo, rod. družbe z omejeno odgovornostjo) in imenovalni prilastki, ki jedro dopolnjujejo s poimenovalno prvino, ki je lahko tudi črkovna ali številska:
Zgradbe z desnim prilastkom so tudi lastna imena, v katerih je vrstno jedro hkrati jedro besedne zveze:
Če jedro imena pomensko ne označuje vrste pojava, ki ga ime označuje, lahko zvezam v skladenjski rabi dodamo jedro, ki ga sklanjamo, ime pa postane imenski prilastek, npr.
Posebnost
Zamenjano zaporedje enot ne vpliva na sklanjanje: vseh vernih duš dan, rod. vseh vernih duš dneva.
O simbolih in črkah v vlogi levega prilastka, glej poglavje »Zveze z levim neujemalnim prilastkom« (Oblikoslovni oris).
O pisanju začetnice predloga pri imenih zgodovinskih oseb, ki imajo stalni pridevek (Andrej iz Loke proti Ivan Brez dežele, Friderik S praznim žepom) glej poglavje »Zgodovinska imena s stalnimi pridevki« (Velika in mala začetnica).
Pri prevzetih samostalniških zvezah zaradi različnosti zakonitosti v izvornih jezikih ne ugotavljamo skladenjskih razmerij med enotami. Sklanjanje je odvisno od jezika, iz katerega so imena prevzeta 
Priporočljivo je, da občnoimenske zveze prevajamo. Ohranjanje izvirno zapisanih zvez je povezano s strokovnimi razlogi (pravni, medicinski izrazi, taksonomski izrazi).
Nekatere prevzete zveze so v celoti nesklonljive: fr. nouveau riche, lat. Parus major, fr. femme fatale. To velja tudi za predložne zveze: lat. ad acta, rod. ad acta; lat. ad personam, rod. ad personam; Diplomirala je cum laude ipd.
V vseh sestavinah sklanjamo zveze, ki jih prepoznamo kot ujemalne, in sicer se ujemalnost na izrazni ravni kaže z enakimi končaji ali končnicami.
Zvezo lat. persona grata lahko razširimo z nikalnico non (persona non grata). Sklanjamo jo lahko na dva načina:
Večino prevzetih zvez sklanjamo le v zadnji sestavini (tudi če jih ne prepoznamo kot podredne zveze jedra z levim prilastkom):
Posebnost
Za redke prevzete zveze se je uveljavilo sklanjanje le v prvi sestavini (tudi če jih ne prepoznamo kot podredne zveze jedra z desnim prilastkom):
Ohranjanje sklanjanja po sistemu jezika, iz katerega je zveza prevzeta, je omejeno na poznavalce in ozke strokovne kroge, npr. iz latinščine: curriculum vitae, rod. curriculi vitae; alma mater, rod. almae matris.
Moška osebna imena so dvodelna, sestavljena iz rojstnega imena (ki je jedro) in priimka (kot desnega prilastka). Sklanjamo jih v vseh sestavinah, tudi dvojna imena, zapisana z vezajem, ter priimke v obliki stalnega pridevka:
Posebnost
Če je stalni pridevek v obliki predložne zveze, te ne sklanjamo: Friderik S praznim žepom, rod. Friderika S Praznim žepom.
Če se na 
O dvojnih imenih tipa Anton Martin oz. sklanjanju imen oseb z dvema imenoma ali dvema priimkoma glej poglavje »Dvojna osebna imena« (Oblikoslovni oris).
O sklanjanju moških imen na
končni 
O sklanjanju moških imen tipa Svetokriški, Milčinski, Majewski po četrti, pridevniški sklanjatvi glej poglavje »Četrta (pridevniška) moška sklanjatev« (Oblikoslovni oris).
O posebnosti pri sklanjanju imen moških oseb glej poglavje »Posebnosti prve moške sklanjatve« (Oblikoslovni oris).
Sklanjamo tudi vzdevke in psevdonime, ki sledijo imenu za pomišljajem, ki ni obvezen:
Podredno zložena so tudi večdelna samostalniška religijska imena, ki jih sklanjamo v obeh sestavinah: Bog Oče, rod. Boga Očeta; Zevs Soter, rod. Zevsa Soterja.
Sklanjamo tudi besede, ki so imenu dodane kot neobvezne sestavine, npr. oznake za plemiško, rodovno in generacijsko pripadnost:
Ne sklanjamo predimkov ter predložnih in podobnih delov priimka, npr.
Predimki so največkrat prvotno predložne sestavine imen, ki so skupaj s priimki izražale prostorsko (v pomenu ‘iz’, npr. niz. van Gogh) ali družinsko/rodbinsko pripadnost (v pomenu ‘od’, npr. nem. von Bismarck). Nekateri nesamostojni deli imen so izvorno določni členi (fr. Le Pen).
Predimkov ne smemo zamenjevati z enakozvočnimi lastnimi imeni (Al Pacino, rod. Ala Pacina; Don Johnson, rod. Dona Johnsona).
Posebnost
Kot predimki se vedejo tudi neprevedeni nazivi oseb iz romanskih jezikov (npr. don, fra), ki jih ne sklanjamo po slovenskih pravilih (don Juan, rod. don Juana; don Kihot, rod. don Kihota). Primerljive nazive, npr. iz angleščine (sir, lord), sklanjamo kot druga občna poimenovanja: angl. lord Byron, rod. lorda Byrona.
Če so oznake za generacijsko pripadnost citatne in okrajšane, jih v zapisu ne sklanjamo, v govoru pa: Robert Downey Jr. [džúnijor], rod. Roberta Downeya Jr. [džúnijorja].
V imenih iz korejščine in kitajščine se z glasovnimi končnicami sklanja le zadnji zlog rojstnega imena in priimka v zaporedju 
V japonščini, kitajščini in korejščini je vedno na prvem mestu priimek in za njim lastno ime. Pri kitajskih in korejskih imenih vrstnega reda ne spreminjamo, razen pri posameznikih, ki živijo v tujini in so vrstni red spremenili sami. Pri japonskih imenih je v mednarodnem okolju in tudi pri prevzemanju v slovenščino na prvem mestu ime in nato priimek; izjema so starodavna imena kot Kakinomoto no 
O dvojnih imenih glej poglavje »Dvojna imena« (Oblikoslovni oris) in o sklanjanju daljnoazijskih imen »Kitajščina«, »Korejščina«, »Japonščina« (O prevzemanju iz tujih jezikov).
Ženska osebna imena so dvodelna; sestavljena so iz rojstnega imena (ki je jedro) in priimka (kot desnega prilastka). Sklanjanje je odvisno od končajev imen.
Posebnost
Uradne izpridevniške
oblike priimka, ki so pogoste v slovanskih jezikih kot pari moškim (rus.
O sklanjanju imen ženskih oseb glej poglavje »Sklanjanje samostalnikov ženskega spola«, »Četrta (pridevniška) ženska sklanjatev« (Oblikoslovni oris).
Končnico 
Posebnost
Neujemalne pridevke k imenom sklanjamo z neglasovnimi končnicami oz. po ničti ženski sklanjatvi (kip Marije Pomagaj), enako velja za predložne dodatke k imenom (zgodba Marije iz Betanije).
O sklanjanju imen ženskih oseb iz slovanskih jezikov glej tudi poglavje »Četrta (pridevniška) ženska sklanjatev«.
V besednih zvezah, sestavljenih iz vrstnega poimenovanja in osebnega imena, sklanjamo obe sestavini. Spol jedra je enak spolu imena:
Raba znanstvenega naziva ali funkcije moškega spola je pred ženskim imenom (doktor Breda Pogorelec) neustrezna.
Ohranjanje nazivov pred lastnimi imeni v imenovalniški obliki je pogovorno: profesor Toporišič, or. s profesor Toporišičem namesto s profesorjem Toporišičem.
Večbesedna zemljepisna imena, ki so po obliki besedne zveze
pridevnika in samostalnika, sklanjamo v vseh sestavinah: Škofja Loka, rod. Škofje Loke; 
Posebnost
Če je na prvem mestu v imenu arhaična oblika 
V imenih s podredno povezanima sestavinama, v katerih je prilastek desno od jedra, sklanjamo le prvo, tj. jedrno sestavino: Ljubljana Bežigrad, rod. Ljubljane Bežigrad; Maribor Tabor, rod. Maribora Tabor.
V imenih, pri katerih je prva samostalniška sestavina v vlogi levega prilastka in ima vlogo določila, je sklanjanje odvisno od ujemalnosti sestavin:
Črkovnih in številskih prilastkov imena ne sklanjamo: Gašerbrum I [êna], rod. Gašerbruma I [êna]; Baza 20, rod. Baze 20, Kentaver A, rod. Kentavra A.
Zveza občnega poimenovanja in stvarnega imena
Kadar ima občno poimenovanje ob sebi kot desni prilastek zemljepisno lastno ime, se to večinoma ne sklanja: kraj Mostec, rod. kraja Mostec; slap Orglice, mest. pri slapu Orglice.
Pri nekaterih zvezah sklanjanje omahuje zaradi ustaljenosti (grb mesta Ljubljana/Ljubljane; pri slapu Savica/Savici), zelo redke rabe v zvezi (izvir reke Soče nasproti izvir Soče) ali ujemalnosti sestavin (sadje z otoka Krk/Krka).
Predložna zemljepisna imena (imena, v katerih je prva sestavina predlog) se večinoma ne sklanjajo (Prihajam iz V Zideh, Šola je Na gaju 2) ali pa se sklanjajo, kot bi bila brez predloga (Prihajam iz Zidov). Najpogosteje jih v besedilu uporabimo skupaj z občnim vrstnim določilom, tako da so v vlogi imenovalnega prilastka in v osnovni, imenovalniški obliki: Prihajam iz naselja V Zideh.
Obliko predložnega imena imajo v slovenskem jeziku najpogosteje ledinska (Na Vrhu, V Dobravi, Za Robom), hišna imena (v nekaterih delih Slovenije nastala iz družinskega imena v mestniku, npr. Pri Raku, Pri Tončku), imena ulic (Na gmajni, Pod jelšami) ipd.
Predložna zemljepisna imena zahtevajo odgovore tudi na vprašanja »Od kod?« in »Kam?« v rodilniku in tožilniku, s čemer pride do stika dveh predlogov – imenskega in skladenjskega. V teh primerih se je izoblikovalo dvoje jezikovnih navad, in sicer
1. izpust predloga pri imenu:
2. dodajanje vrstnega določila (zlasti pri hišnih imenih):
Posebnost
Predložno ime je lahko tudi del dvojnega zemljepisnega imena, ki
je narejeno pogosto iz uradovalnih razlogov, npr. Pri
Predložnih dodatkov v vlogi identifikacijskih določil ne sklanjamo: Šmarje pri Jelšah, rod. Šmarja pri Jelšah; Lovrenc na Dravskem polju, rod. Lovrenca na Dravskem polju.
Spol in število prevzetih zemljepisnih imen je poleg govornega končaja (na katerega se opira ujemalnost sestavin) odvisno tudi od tega, ali je izvorni jezik slovanski ali ne. Imena s predložnimi dodatki sklanjamo v vseh jezikih samo v jedru.
Opomba: Med imeni, navedenimi v poglavju, so tudi prečrkovana
imena in nekateri eksonimi; pred imenom je zapisana uvrstitev v jezik nastanka in
izreke, ne pa političnogeografska uvrstitev. Če je ime eksonim, npr. Adis Abeba 
O določanju spola pri prevzetih zemljepisnih imenih glej poglavje »Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih« (Oblikoslovni oris).
Pri prevzetih večbesednih nenaselbinskih zemljepisnih imenih je treba biti pozoren na občnoimenske sestavine, ki jih prevajamo, npr. Lago Maggiore prevzemamo kot jezero Maggiore; Cape 
Nekatera krajevna imena imajo predložni dodatek, ki je sicer samostojno zemljepisno ime – navadno ime večje geografske enote (tudi reke ali doline), ki je dodano zaradi lažje identifikacije. Pri takih imenih sklanjamo le jedro, ki ga lahko uporabljamo tudi samostojno:
Posebnost
Od imen s predložnimi dodatki v vlogi (tudi izpustljivih) identifikacijskih sestavin se razlikujejo tista večbesedna imena s sestavinami de, da, del … ter z določnimi členi in členicami, pri katerih predložni del ni samostojno zemljepisno ime ali je predložna zveza manj razpoznavna. Ta sklanjamo le v zadnji sestavini. Enako velja, če je predložna zveza okrnjena in zapisana z opuščajem: nem. Zell am See, rod. Zell am Seeja, kat. Lloret de Mar, rod. Lloret de Mara, arab. Um al Fahm, rod. Um al Fahma, arab. Dar es Salaam, rod. Dar es Salaama, perz. Bandar e Mahšahr, rod. Bandar e Mahšahra, fr. Côte d'Or, rod. Côte d'Ora; fr. Quai dʼOrsay, rod. Quai dʼOrsayja, port. Figueira da Foz, rod. Figueira da Foza; šp. Costa del Sol, rod. Costa del Sola.
Pri nekaterih v preteklosti prevzetih predložnih imenih je bilo izjemoma predvideno sklanjanje obeh polnopomenskih sestavin pri treh znanih imenih: šp. Palma de Mallorca, rod. Palme de Mallorce; port. Rio de Janeiro, rod. Ria de Janeira; šp. Ciudad de México, rod. Ciudada de Méxica. Taka norma je ohranjena. Pogosto uporabljamo le eno sestavino teh imen, port. Rio, rod. Ria; šp. México, rod. Méxica. Ta je lahko tudi edina uradna oblika imena, npr. šp. Palma, rod. Palme.
V nekaterih večbesednih imenih skladenjske zgradbe s povezovalni členi (de, da, del, do, es ...) ne izražajo krajevne lege, temveč lastnost, vrstnost ali pripadnost, npr. arab. Dar es Salaam ‘hiša miru’, fr. Côte d'Or ‘zlata obala’, šp. Costa del Sol ‘obala sonca’, braz. port. Rio Grande do Norte ‘velika severna reka’ ipd.
Imena, v katerih prepoznavamo pridevniškost prve sestavine (najpogosteje
pri imenih s priponskimi obrazili 
Posebnosti
Redka imena z desnim samostalniškim (neujemalnim) prilastkom sklanjamo le v zadnji sestavini: bos. Kulen Vakuf, rod. Kulen Vakufa; hr. Ivan Dolac, rod. Ivan Dolca; hr. Bit Pazar, rod. Bit Pazarja; polj. Kudowa Zdrój, rod. Kudowa Zdrója; mak. Demir Hisar, rod. Demir Hisarja.
O prevzemanju imen iz slovanskih jezikov glej poglavja »Bolgarščina«, »Češčina«, »Hrvaščina«, »Makedonščina«, »Ruščina« idr. (O prevzemanju iz tujih jezikov).
Sestavin prevzetih imen (tudi če so slovanska) pogosto ne moremo primerjati s slovenskimi, saj njihova besednovrstnost ni določljiva. Tujejezične sestavine imen, ki se končujejo na 
Nekatera ženska imena iz klasičnih jezikov imajo za slovenščino neznačilne končaje 
Če so sestavine večbesednega imena (ne glede na jezik) ujemalne
v 
Posebnosti
Ujemalnost končajev je pogostejša pri imenih iz romanskih jezikov, pri katerih je izvorno pridevniška sestavina zapostavljena.
Največ neslovanskih zemljepisnih imen sklanjamo le v drugi oz. zadnji sestavini. To so
Posebnost
Nekatera redka imena, pri katerih je prva sestavina ženskega in druga moškega spola, se izjemoma sklanjajo v prvi sestavini: Gvineja Bissau, rod. Gvineje Bissau; Burkina Faso, rod. Burkine Faso; Sierra Leone, rod. Sierre Leone.
Večbesedna stvarna imena, ki so besedne zveze pridevnika in samostalnika, sklanjamo v obeh sestavinah: Računalniške novice, rod. Računalniških novic; Ljubljanski maraton, rod. Ljubljanskega maratona; Zlata lisica, rod. Zlate lisice.
Zlasti imena podjetij in znamke so skladenjske zgradbe z levimi neujemalnimi prilastki, ki so ničto pregibni, npr. Mercator Pika kartica. V knjižnih besedilih jih tudi besedilno preoblikujemo v zveze s sklonljivimi pridevniki (Mercatorjeva Pika kartica) ali zveze samostalnikov z desnimi prilastki (kartica Mercator Pika).
V imenih s podredno povezanima sestavinama, pri katerih je prilastek desno od jedra, sklanjamo le prvo, tj. jedrno sestavino (Hotel Lev, rod. Hotela Lev; Kino Otok, rod. Kina Otok).
Sklon nejedrnega dela oz. razlikovalnega določila je odvisen od pomena določila:
Posebnosti
Razlikovalna določila so v redkih spominskih ali častnih poimenovanjih tudi v registriranih stvarnih imenih v imenovalniku namesto v rodilniku: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, rod. Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič; KUD France Prešeren, rod. 
Zveza občnega poimenovanja in stvarnega imena
Pri nekaterih imenih je stvarno lastno ime enobesedno, vendar mu v rabi zaradi večje obvestilnosti ali natančnosti dodajamo občno jedro, ki ga sklanjamo, ime pa ostaja v imenovalniški obliki: podjetje Gorenje, rod. podjetja Gorenje; galerija Uffizi, rod. galerije Uffizi; čevlji Alpina, rod. čevljev Alpina; pašteta Kekec, rod. paštete Kekec.
Nekatera stvarna imena (npr. podjetij, znamk, 
Če so sestavine besedne zveze povezane s predlogom, sklanjamo le jedro besedne zveze: Pogodba o Evropski uniji, rod. Pogodbe o Evropski uniji; Dirka po Italiji, rod. Dirke po Italiji (tako tudi v nepodomačenih imenih, če se zavedamo predložnosti sestavin: Giro d’Italia, rod. Gira d’Italia).
Številske sestavine v stvarnih imenih nastopajo kot nesklonljive samostojne enote: Val 202 [dvésto dvá], rod. Vala 202 [dvésto dvá]; Žale II [dvé], rod. Žal II [dvé]. V nekaterih imenih so zapisane stično z besedo, sklanjamo jih, kot bi bile zapisane s presledkom: Ona+, rod. One+; Žurnal24, rod. Žurnala24.
Stvarna imena pogosto prevajamo oz. podomačujemo. Pri imenih, ki jih nismo podomačili, pogosto ne prepoznamo besednovrstne pripadnosti sestavin in jih sklanjamo najpogosteje po enakih načelih kot nepodomačena zemljepisna imena.
Če so sestavine večbesednega imena ujemalne na način, da se ujemalnost na izrazni ravni kaže z enakimi končaji ali končnicami, sklanjamo vse sestavine:
Če se ujemalnost na izrazni ravni ne kaže z enakimi končaji ali končnicami, imena sklanjamo različno, odvisno od spola sestavin:
Posebnost
Skladenjske zgradbe z levimi neujemalnimi prilastki, ki so ničto pregibni (angl. Microsoft Teams, rod. Microsoft Teamsa; angl. Microsoft Windows, rod. Microsoft Windowsa) v manj formalnih oblikah besedilno preoblikujemo v zvezo sklonljivega pridevnika in samostalnika, npr. Microsoftov Teams. To velja tudi za napol prevedene zveze, npr. angl. Google Prevajalnik, rod. Google 
O določanju spola in števila pri prevzetih stvarnih lastnih imenih glej poglavje »Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih«.
O pisanju avtomobilskih znamk z veliko in malo začetnico glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).
Nekatera imena nepodomačenih umetniških stvaritev, izdelkov, orodij ipd., ki imajo za slovenščino neznačilne končaje, sklanjamo po ničti sklanjatvi: fr. Collège de France, Comédie-Française, lat. Ecce homo, it. Corriere della Sera ipd.
Tujih predložnih in podobnih delov (npr. členov) stvarnega imena ne sklanjamo: fr. Le Monde, rod. Le Monda; arab. Al Kaida, rod. Al Kaide; angl. The New York Times, rod. The New York Timesa.
V
poglavju Besedotvorni oris so obravnavani osnovni pojmi
besedotvorja: kaj je besedotvorna podstava
in kaj besedotvorno obrazilo, kateri
procesi so vplivali na sodobno podobo besed in katere spremembe so aktivne pri
besedotvorju še danes. Predstavljene so vrste tvorjenk s poudarkom na njihovem
zapisovanju. V poglavju »Posebne vrste tvorjenk« so opisane tvorjenke zlasti iz
lastnoimenskih podstav, tj. svojilni pridevniki z obrazili 
Besedotvorje obravnava, kako so besede zgrajene, katere morfeme vsebujejo in kateri so vzorci za tvorjenje novih besed.
Proces tvorbe besede je mogoče opisati tako z vidika morfemskih sestavin besede in njenega osnovnega pomena, ki ga določa koren besede, kot tudi z vidika skladenjske podstave, katere sestavine se pretvorijo v besedotvorno podstavo in obrazila.
Prvi pristop pojasnjuje povezovanje tvorjenk v besedne družine
(tudi če so pisno in glasovno spremenjene, npr. 
Koren je predmetnopomenski morfem tako tvorjenih kot netvorjenih besed; skupen je vsem besedam iste besedne družine (brat, 
Koren dobimo, ko besedi odvzamemo morfeme s slovničnimi podatki, npr. končnico 
Skladenjska podstava tvorjenke
je besedna zveza (tisto, ki je ob bregu),
katere polnopomenske in nepolnopomenske sestavine so pretvorljive v besedotvorno
podstavo; iz te nastane tvorjenka: obrežje 
Posebna vrsta tvorjenk so sklopi, ki nastanejo, ko zaporedne besede govorne verige (zato govorna podstava) izgovarjamo in dojemamo kot eno besedo in jih tako tudi zapišemo.
Glede na mesto, kjer besedotvorni podstavi dodamo besedotvorno obrazilo, razlikujemo tri tipe obrazil:
Z izrazom medponsko obrazilo in medpona ter predponsko
obrazilo in predpona označujemo isti morfem (v besedi nadkuhar je 
Z izrazom priponsko obrazilo pa zajemamo dva morfema, in
sicer besedotvornega in oblikoslovnega: v besedi glavica
je 
Para izrazov predponsko obrazilo in predpona ter medponsko
obrazilo in medpona nista prekrivna pri 
V strokovni literaturi se za pripono uporablja izraz sufiks, za predpono izraz prefiks in medpono infiks.
Glede na to, kako sestavine skladenjske podstave pretvorimo v besedotvorno obrazilo in besedotvorno podstavo, razlikujemo različne vrste tvorjenk, in sicer
Tvorjenke druge, tretje, 
Prevzemanje iz drugih jezikov v slovenščino prinaša besede, katerih sestavine sčasoma prepoznamo kot korene in obrazila, tj. predpone (probiotik) in pripone (kanuist), ter podstavam podobne sestavine prevzetih zloženk, tj. afiksoide (biolog), ki imajo tvorno vlogo v novejših tvorjenkah (npr. biokmet, plečnikolog).
O afiksoidnih zloženkah glej poglavje »Zloženke« (Besedotvorni oris).
V zgodovinskem razvoju jezika je zaradi razvojnih teženj in poenostavitev na stiku besedotvorne podstave in obrazil prišlo do glasovnih sprememb, ki se v sodobni slovenščini odražajo kot premene. Te premene so 
Nekatere premene so zapletene, saj so posledica različnih
zaporednih glasovnih sprememb, npr. pri tvorbi nekaterih svojilnih
pridevnikov je prišlo najprej do jotacije, nato pa še do preglasa 
Glej poglavje »Posebne skupine
tvorjenk« oz. razdelke »Tvorjenje prebivalskih imen«, »Tvorjenje svojilnih
pridevnikov«, »Tvorjenje pridevnikov z obrazilom 
Mehčanje ali palatalizacija odraža praslovansko glasovno spremembo mehkonebnih soglasnikov. Pri prvi praslovanski palatalizaciji se soglasniki k, g, h in c spremenijo v č, ž, š in č, in sicer v položaju pred priponami na nekdanji sprednji samoglasnik.
Za besedotvorje so v sodobni slovenščini pomembni zlasti rezultati
Rezultati 
Po mehčanju izglasja besedotvorne podstave se glasovi č,
š ali ž združijo z vzglasnim s v
priponskih obrazilih 
Z izrazom jotacija poimenujemo spremembo soglasnikov
pred priponami z nekdanjim vzglasnim 
Pri pridevniških oblikah se v knjižnem jeziku za šumnik vriva
zvočnik j: 
Pri
pridevnikih na 
Rezultati jotacije so pri mehkonebnikih oz. velarih k, g, h enaki kot pri prvi praslovanski palatalizaciji.
O jotacijskih premenah tipa 
Z izrazom prilikovanje (tudi priličenje) ali asimilacija označujemo spremembo glasu po načinu ali mestu izgovora zaradi približevanja drugemu bližnjemu glasu z enakim načinom in/ali mestom izgovora.
Premene, ki nastanejo zaradi prilikovanja po mestu izgovora, so večinoma tudi pisne, npr. prilagoditev sičnika šumevcu
Med prilikovanje zvočnikov po mestu izgovora spada izgovor nosnika
n v položaju pred ustničnikom b kot m
(npr. priponsko obrazilo 
V prevzetih tvorjenkah
je zapis predponskih različic 
Glasovnih premen, ki nastanejo zaradi prilikovanja nezvočnikov po zvenečnosti ob stiku besedotvorne podstave in priponskega obrazila (doberdobski [dọbərdópski], labodka [labótka]; izvršba [izvə̀ržba], prerokba [prerógba]), v pisavi ne označujemo. Izjema so premene zvenečnostnega para nezvočnikov z – s, in sicer:
Podrobneje o aktivnih glasovnih premenah, npr. prilikovanju nezvočnikov po zvenečnosti in zvočnikov po mestu izgovora glej poglavji »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti«, »Prilikovanje zvočnikov po mestu izgovora« (Glasoslovni oris).
Z izrazom različenje ali disimilacija označujemo spremembo glasu po načinu ali mestu izgovora zaradi razlikovanja od drugega bližnjega glasu z enakim načinom in/ali mestom izgovora. Premene, ki nastanejo zaradi različenja, se večinoma odražajo tudi v zapisu, npr. predlog k se v položaju pred [k] ali [g] zapisuje kot h (h gozdu, h kovaču), in v tvorjenkah, npr. v sklopu hkrati 
O zapisovanju predloga k/h glej poglavje »Predlog k pred g in k« (Glasoslovni oris).
Različenje je povzročilo tudi onemitev prvega od dveh soglasnikov, ki sta izgovorno podobna, npr. pri besedotvornih podstavah na izglasna t ali d ter priponah na vzglasni s (bogat – 
Različenje v primerjavi s prilikovanjem ni dosledno uresničeno, zato lahko v sodobnem knjižnem jeziku srečujemo oblike, pri katerih je različenje uresničeno (soseska), in oblike, pri katerih ni uresničeno (sosedski). Razlike so povezane s starostjo tvorjenk.
Pri
sodobnih tvorjenkah, tudi pri tistih, ki jih tvorimo iz prevzetih besed, nekatere
glasovne premene niso več aktivne, a se besedotvorna podstava in obrazila lahko
spreminjajo po analogiji z obstoječimi besedami, npr. tako kot pri 
Iz mlajših prevzetih besed, katerih besedotvorna podstava se konča na g ali h (npr. žoga, saga, droga, figa, psiha, monarh ipd.), tvorimo pridevnike ali manjšalnice s priponami, pri katerih je premena izglasja podstave pričakovana, a se ne uresničuje vedno (monarhičen, psihičen; figica).
Pri pridevniških izpeljankah s priponskim obrazilom -en (v določni obliki in pri vrstnih pridevnikih -ni) je izkazana premena, če se besedotvorna podstava končuje na k ali c, v redkih primerih tudi g:
Pri tvorbi izpeljank s priponskim obrazilom 
Posebnost
Pri manjšalnicah, tvorjenih s priponskim obrazilom 
Pri tvorbi izpeljank s priponskima obraziloma 
Premena 
Premene pri novejših tvorjenkah s pridevniškim priponskim obrazilom 
V strokovnem jeziku se pojavlja premena pri izražanju
vrstnosti iz živalskih poimenovanj, npr. 
Besedotvorna
podstava na c iz samostalnikov ženskega spola, tvorjenih s priponskim
obrazilom 
Posebnost
Pri pridevnikih s priponskim obrazilom 
Če
se besedotvorna podstava končuje na izglasne soglasnike k, g,
h, č,
ž, š, c,
z in s, se ti ob stiku s priponskim obrazilom
Posebnosti
Podrobneje o posebnostih pri
izpeljavi izlastnoimenskih pridevnikov s priponskim obrazilom 
Zaradi preglasa (premene samoglasnika o s samoglasnikom e za soglasniki c, j, č, ž, š in dž) prihaja do premene obrazil, in sicer
Soglasnik c se v izglasju
besedotvorne podstave samostalnikov moškega spola navadno premenjuje s č:
Posebnosti
V manj formalnih
knjižnojezikovnih položajih in pogovornem jeziku se pri nekaterih pogovornih in
klicnih oblikah imen (bruc,
Rac)
premena 
Glasovna premena samoglasnika o z e se izkazuje tudi pri
O premenah besedotvorne podstave
pri slovenskih besedah in prevzetih imenih zaradi preglasa glej poglavje »Preglas«, »Splošno« 
O izjemah pri preglaševanju glej
poglavje »Samostalniki na končne govorjene co,
jo, čo, žo, šo in džo« 
Ohranjanje korenskega polglasnika je odvisno od obrazila, in sicer
| Vzorec pregibanja | 
                I Obrazilo na soglasnik  | 
            
                II Obrazilo na samoglasnik  | 
        |
| imenovalnik | rodilnik ednine | 
                 | 
            
                 | 
        
| pesem [pésǝm] | pesmi [pésmi] | 
                pesemski [pésǝmski] | 
            
                pesmica [pésmica]  pesmotvorec [pesmotvórǝc]  | 
        
| imenovalnik | rodilnik množine | 
                 | 
            
                 | 
        
| pismo [písmo] | pisem [písǝm] | 
                pisemski [písǝmski] pisemce [písǝmce]  | 
            
                pismen [písmǝn]  pismonoša [pismonóša]  | 
        
Pri tvorbi novih besed je pri določanju besedotvorne podstave tvorjenk treba upoštevati tudi fonotaktična pravila. Fonotaktična pravila določajo mogoče kombinacije glasov (fonemov) v določenem jeziku (tako z vidika zloga kot tudi besednega vzglasja in izglasja). Vsak jezik ima lastna fonotaktična pravila.
O zaporedju glasov v slovenskem zlogu glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti« (Glasoslovni oris).
Za podrobno razlago obstojnosti polglasnika glede na izbiro priponskega
obrazila glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« 
Če je pri sklanjanju samostalnika z ničto končnico v imenovalniku osnova skrajšana zaradi neobstojnega samoglasnika, je besedotvorna podstava tvorjenke
Črka
⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju
že označuje glasovni sklop [ǝr], zato v izpeljankah s priponskim
obrazilom na vzglasni soglasnik izgovorjenega polglasnika ne zapisujemo s črko ⟨e⟩,
čeprav ga izgovarjamo: Koper 
Besedotvorna podstava tvorjenke je v zapisu vedno enaka 
Če se pri sklanjanju samostalnikov s končnico 
Črka ⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju (v izpeljankah s priponskim obrazilom na vzglasni soglasnik, npr. 
Besedotvorna podstava tvorjenke je v zapisu vedno enaka 
O izpadanju in vrivanju polglasnika
(in samoglasnika i) v besedotvorno podstavo v odvisnosti od pripone glej
poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« 
Izpeljanka
nastane, ko eno sestavino skladenjske podstave spremenimo v besedotvorno podstavo,
drugo v priponsko obrazilo: tisti, ki 
Posebnosti
1. Samostalniške izpeljanke
iz predložne zveze z lastnim imenom pišemo z veliko začetnico le, če so tudi same zemljepisna imena. V teh
primerih se veliko začetnico s podstavnega lastnega imena prenese na predpono,
npr. Podsabotin 
Veliko zemljepisnih lastnih imen s priponskim obrazilom 
2. Dvojnice pri izpeljankah s priponskim
obrazilom 
Pri izglagolskih izpeljankah s pomenom
vršilca dejanja, ki so tvorjene iz besedotvornih podstav z izglasnim 
 
 
Enako velja tudi za pisanje prvo-
in drugostopenjskih izpeljank iz teh tvorjenk:
 
Nekatere tovrstne tvorjenke imajo dvojnice, izpeljane iz pridevnika,
npr. 
Dvojnice se pojavljajo tudi pri
izglagolskih samostalnikih na 
Podatki o pomenskih razlikah in prednostnih dvojnicah glede na uveljavljenost v rabi so podani v slovarjih knjižnega jezika.
O vrivanju polglasnika, zapisanega
z e, v besedotvorno podstavo 
Izpeljanke po enakih načelih tvorimo tudi iz (pisno nepodomačenih) prevzetih besed (ki jih lahko tudi podomačimo); besedotvorni podstavi glede na pomen tvorjenke dodajamo tako domača kot tudi prevzeta priponska obrazila:
V preteklosti smo skupaj z besedo prevzeli tudi nekatere pripone, ki so v slovenščini postale tvorna jezikovna sredstva. Z njimi tvorimo nove izpeljanke tudi iz neprevzetih besedotvornih podstav, ki imajo različno stopnjo zaznamovanosti; nekatere take tvorjenke so stilno zaznamovane ali jih uporabljamo le v manj formalnih okoliščinah oz. pogovornem jeziku, npr.
O izpeljavi pridevnikov na 
O izpeljavi prebivalskih imenih glej poglavje »Tvorjenje prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).
O izpeljavi svojilnih pridevnikov glej poglavje »Tvorjenje svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).
Izpeljanke imajo eno naglasno mesto ne glede na vrsto oz. število obrazilnih morfemov. Naglas je lahko na osnovi ali na obrazilu:
Posebnosti
Izpeljanke pišemo skupaj. Če
so tvorjene iz besednih zvez ali večbesednih lastnih imen ali z nesamostojnimi deli, je njihov
zapis odvisen od priponskega obrazila in pravopisnega dogovora, npr. vrstni pridevniki in
prebivalska imena se zapisujejo kot enobesedne tvorjenke: novogoriški, 
Skupaj pišemo izpeljanke iz predložne zveze, ki so besednovrstno
prislovi. Od podstavnih predložnih zvez, v katerih nastopajo besede v
sodobni oblikoslovni podobi, se razlikujejo po priponskem obrazilu in pomenu
tvorjenke, npr. docela 
O prislovih, ki so tvorjeni iz predložne zveze brez priponskega obrazila (natanko, popoldne, odspodaj, napol) in so besedotvorno sklopi, glej poglavje »Sklopi« (Besedotvorni oris).
Pridevniške izpeljanke iz prevzetih osebnih in redkih stvarnih imen, ki imajo tudi nesamostojne sestavine, npr. van Gogh, da Vinci; Fra Angelico, ibn Saud; Al Kaida, pišemo
Posebnosti
O pisanju izpeljank, ki so tvorjene iz večbesednih imen, glej poglavje »Posebne skupine tvorjenk« (Besedotvorni oris).
O pisanju začetnice pridevnikov, ki so izpeljani iz večbesednih imen, glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).
Sestavljenka nastane iz dveh polnopomenskih sestavin skladenjske podstave
tako, da jedrno sestavino pretvorimo v besedotvorno podstavo, drugo pa v pomensko
ustrezno predponsko obrazilo: višji 
Sestavljenke pogosto prevzemamo iz drugih
jezikov (anticiklon, kohabitacija, postmoderna, prokrastinacija).
V procesu prevzemanja predpone postanejo pomensko prepoznavne in tvorbeno sredstvo
tudi v slovenščini. Pri tvorjenju novih sestavljenk zlasti v splošni
rabi namesto tujih predpon uporabljamo domače, če obstajajo, npr. 
V nekaterih prevzetih sestavljenkah prevajamo le predpono, npr.
Sestavljenk ne smemo zamenjevati s
O prenosu velike začetnice s podstavnega imena na predpono (npr. Neevropejec) glej poglavje »Prebivalska imena« (Velika in mala začetnica).
Sestavljenke imajo večinoma dva naglasa: protiučinek [prótiučínək], pradomovina [prádomovína], sonožen [sònóžən], prednaročiti [prèdnaročíti]. Redkeje je naglas le na jedrni sestavini skladenjske podstave (prelep [prelép], neumen [neúmən]), še zlasti, če se tvorjenosti ne zavedamo več.
Tvorjenke s predponskima 
Sestavljenke pišemo skupaj.
Sestavljenke (v nasprotju z angleščino) v slovenščini pišemo brez vezaja (postmarksizem), predpone po možnosti, če niso že ustaljene, tudi prevajamo (protistresen, podiplomski). Napačni zapisi se pojavljajo zlasti pri prevzemanju iz angleščine, kjer so sestavljenke zapisane tudi z vezajem zaradi lažjega branja in prepoznavnosti podstave (angl. 
Zloženke nastanejo, ko dve ali več polnopomenskih sestavin iz besedotvorne podstave povežemo z medponskim obrazilom, pri tem pa (upoštevajoč 
Kadar zloženka nastane iz skladenjsko podredne
zveze oziroma se nanaša na podredno zvezo (npr. socialna ekonomija, pravna
informacija), govorimo o podredni pridevniški zloženki: socialnoekonomski, pravnoinformacijski. Če pa
zloženka nastane iz skladenjsko priredne zveze (socialni in ekonomski,
pravo in informatika), govorimo o priredni pridevniški zloženki, ki jo
pišemo z vmesnim vezajem: 
Pri podrednih
zloženkah so sestavine besedotvorne podstave v podrednem razmerju, ki je
izraženo na različne načine, npr. zdravnik za 
Glede na obrazilo podredne zloženke delimo na
O pisanju pridevnikov s prislovno sestavino (sivozelen, temnordeč) kot besednih zvez (sivo zelen, temno rdeč) glej poglavje »Pisanje podrednih pridevniških zloženk« (Besedotvorni oris).
Posebnost
Zloženke
s števnikom
v prvem delu, ki so tvorjene na različne 
O premeni medpone o v e zaradi preglasa (jajcevod, življenjepis ter srcelom nasproti picopek) glej poglavje »Premene zaradi preglasa« (Besedotvorni oris).
Pri prirednih
zloženkah so sestavine skladenjske podstave v prirednem razmerju in povezane z veznikom in, besedotvorno
pa je sestavina pred vezajem prilagojena zlaganju z medpono, npr. bel in moder in 
Priredne zloženke glede na zapis delimo na
Zamenljivost zaporedja sestavin v
priredni zloženki, zapisani z vezajem, je odvisna od besedne zveze v
skladenjski podstavi, npr. 
Nekdanje ime Češkoslovaška bi moralo biti zapisano z vezajem
(
Dvojna imena in poimenovanja niso tvorjenke, ampak z vezajem povezane enote, najpogosteje dve, ki ohranjata vse lastnosti samostojnih besed, saj morfemsko nista spremenjeni (
Prevzete besede, ki jih glede na prepoznavnost dveh ali več korenskih
sestavin in zamenljivost s slovenskimi ustreznicami (
Korenske sestavine prevzetih »zloženk« (afiksoidi) so praviloma nesamostojne enote, ki jih razlikujemo glede na mesto v zloženki, in sicer so
Na osnovi pomena
že znanih prevzetih besed prepoznavamo tudi posamezne morfeme, npr. morfem 
Posebnost
Izjemoma se afiksoidne sestavine leksikalizirajo in nastopajo kot samostojni leksemi, lahko pa so bili kot taki že prevzeti (fobija, grafija, manija, vizija). Nasprotno pa nekatere druge
sestavine slovenskih zloženk 
Pomenska opredelitev nekaterih prefiksoidnih in sufiksoidnih sestavin
| 
                aero-
  ‘zračni, letalski’ (aerodrom, aerotaksi,
  aeropromet) akva- ‘vodni’ (akvadukt, akvaplaning, akvapark, akvakultura) bio- ‘življenje’ (biologija, biografija, biobanka, biopsihologija, biotehnika, biooznačevalec, biovreme) bio- ‘ekološki’ (biodizel, biogospodarstvo, biokmet) eko- ‘ekološki’ (ekologija, ekocid, ekocona, ekokmet, ekootok, ekopraznik) evro- ‘evropski, evrski’ (evrovizija, evroliga, evrocentrizem, evroobmočje, evroposlanec, evrokovanec) gastro- ‘želodčni, trebušni’ (gastroenterolog, gastroskop, gastronomija, gastroturizem, gastrokritik, gastroponudba) hidro- ‘vodni’ (hidrobiologija, hidrofilija, hidrobus, hidromotor, hidroenergija, hidroelektrarna, hidropodjetje) homo- ‘enak, podoben’ (homologija, homoseksualec, homologacija, homoerotika) krio- ‘leden, mrzel’ (kriogenika, kriosfera, kriosavna, kriomasaža, krioterapija) makro- ‘velik’ (makroskop, makrobiotika, makromolekula, makroregija, makroekonomija, makrodejavnik, makrorazpoka) mono- ‘samostojen, en’ (monoksid, monolog, monocentrizem, monodrama, monocikel, monokolesar) neo- ‘nov’ (neokorteks, neologizem, neoklasicizem, neovernik) perma- ‘trajnosten’ (permafrost, permakultura)  | 
            
                -atlon ‘tekmovanje’ (biatlon, triatlon,
  oviratlon, akvatlon,
  skiatlon) -fil ‘ljubitelj’ (bibliofil, tehnofil, avdiofil, filmofil, glasbofil) -fob ‘nasprotnik, sovražnik’ (ksenofob, islamofob, tehnofob, bacilofob) -graf ‘strokovnjak, poznavalec’ (etnograf, kostumograf, fotograf, videograf) -graf ‘aparat’ (mamograf, poligraf, telegraf) -holik ‘odvisnik’ (alkoholik, deloholik, čokoholik) -log ‘strokovnjak’ (astrolog, psiholog, gemolog, metodolog, avdiolog, športolog) -man ‘kdor je bolezensko nagnjen k nečemu’ (narkoman, piroman, kleptoman, tabletoman) -mat ‘aparat’ (avtomat, tempomat, bankomat, kavomat, mlekomat, parkomat, knjigomat, vodomat) -nom ‘strokovnjak’ (astronom, gastronom) -pat ‘kdor z nečim zdravi’ (alopat, homeopat, osteopat) -pat ‘kdor se odklonsko vede’ (sociopat, psihopat)  | 
        
Nekatere afiksoide lahko prevajamo s slovenskimi, npr.
Prevzete podredne zloženke so zgradbeno
Posebnosti
O zapisu teh zloženk tudi narazen, glej poglavje »Pisanje zloženk skupaj ali narazen« (Besedotvorni oris).
·
Prevzete besede, ki jih opisujemo kot priredne vezalne zloženke, so zgradbeno zloženke s prefiksoidom, npr. alfanumeričen, arteriovenski, cerebrospinalen, evroatlantski, kardiovaskularen, radiotelevizijski.
Posebnosti
Zloženke imajo enega, dva ali celo več naglasov.
1. Več naglasov imajo
2. En naglas imajo
Samostalniške zloženke so tvorjenke, ki jih pišemo skupaj.
Posebnost
Samostalnike, ki so zloženke s prefiksoidi, pišemo tudi kot besedne zveze (z levim neujemalnim prilastkom), če so prve sestavine okrnjeni pridevniki (npr. 
Med izjeme je Slovenski pravopis 2001 uvrščal tiste zloženke, ki jih je mogoče (a le v zamenjanem besednem redu) pisati tudi kot besedne zveze, in sicer:
Sodobno jezikoslovje obravnava take enote kot besedne zveze z levimi neujemalnimi prilastki: akvarel barvice, filter vrečka, karo srajca, glamping hiška, karving smuči, mača čaj, plise senčilo, umami okus, načo sir; A4 format ipd. Nekatere je mogoče pretvoriti v ujemalne pridevniške prilastke (karirasta srajca, glampinška hiška) ali desne samostalniške (tudi predložne) prilastke (smuči za karving), zlasti kadar je v neujemalnem prilastku lastno ime (kocke Lego).
Z zloženkami ne zamenjujemo zvez z levimi neujemalnimi pridevniškimi prilastki, če so ti:
Samostalniške priredne zloženke so redke, pišemo jih z vezajem, v športu 
Od dvojnih imen in poimenovanj (
Namesto prirednih zvez dveh imen, ki nastanejo po metonimičnem pomenskem prenosu, npr. 
Pridevniške podredne zloženke, tvorjene iz podrednih besednih zvez, pišemo skupaj.
Med tvorjenimi zaimki, ki so najpogosteje zloženke s prislovnimi sestavinami 
Pridevnike, ki skupaj s prislovno sestavino označujejo barvne odtenke, pišemo prednostno kot zloženke, še zlasti, če prislov označuje barvni odtenek in je izpeljan iz barve: modrozelen (tudi modro zelen) ‘zelen z odtenkom modre’, npr. modrozelene alge; sivozelen (tudi sivo zelen); zelenomoder (tudi zeleno moder); sivobel (tudi sivo bel); zlatorumen (tudi zlato rumen); srebrnosiv (tudi srebrno siv).
Če prislov označuje stopnjo, npr. bledo, temno, svetlo ipd., to pogosteje izražamo z zvezami, kot so bledo rumen (tudi bledorumen), temno rjav (tudi temnorjav), svetlo rumen (tudi svetlorumen) itd.
Samo narazen pišemo zveze, ki imajo v levem
prilastku prislovno izpeljanko (iz pridevnikov na 
O zapisu z vezajem v prirednih
zloženkah (npr. 
Zveze prislova in pridevnika lahko obravnavamo kot skladenjsko podstavo pridevniških zloženk, ki jih v stalnih besednih zvezah uporabljamo v vrstnem pomenu, npr. dolgoročno posojilo, odprtodostopna revija, odprtodostopna literatura, prostodostopni trg, prostodostopni program, hitrorastoče podjetje, novoustanovljeni odbor, dolgodelujoči inzulin, hladnostiskano 
Od zvez prislova in pridevnika se zloženke razlikujejo po tem, da jih v skladenjski rabi ne moremo navesti v obrnjenem zaporedju ali razdvojiti ali stopnjevati, npr.
Če pridevniške zloženke iz zveze prislova in pridevnika uporabljamo v prenesenem pomenu, jih pišemo skupaj, npr. visokoleteče misli ‘težko uresničljive’ nasproti visoko leteča jata ptic.
Pridevniške zloženke s števnikom (stoleten, petdesetodstoten, desetkraten), kadar je ta zapisan s številko, pišemo z vezajem: 
Zloženke iz zvez samostalnikov in števnikov pogosto ne sledijo pravilom, da ločilni števniki stojijo le ob množinskih samostalnikih, npr. sedmerokraki svečnik nasproti petvratni avto.
O pisanju vezaja v zvezah dveh ali več zloženk glej poglavje »Vezaj« (Ločila).
Priredne pridevniške zloženke, tvorjene iz besednih zvez, v katerih so sestavine povezane z veznikom in, pišemo z vezajem, npr. 
Sklop nastane, ko zaporedne sestavine govora brez dodatnih obrazil združimo v novo besedo:
Sklope tvorimo tudi priložnostno, navadno za doseganje stilnih učinkov v leposlovnih ali manj formalnih besedilih, npr. Malo študira, kajpavem, 
Sklopi imajo navadno toliko naglasov, kolikor jih ima njihova besedotvorna
podstava, npr. seveda 
Posebnost
Nekateri sklopi imajo en naglas,
npr. dolgčas 
Sklope pišemo skupaj.
Če vsaj ene sestavine podstave v njenem osnovnem pomenu ne uporabljamo več kot samostojno besedo, jih navadno pišemo skupaj, npr. prmejduš, onkraj, ponekod, dokaj, narazen, zdaleč, vendar naprodaj in na prodaj.
Podatek o tem, ali je beseda sklop, ki ga pišemo skupaj, prinašajo slovarji knjižnega jezika.
Med sklope uvrščamo glavne števnike do sto (dvanajst, triinštirideset) in stotice (dvesto, šeststo, devetsto). Vsi drugi glavni števniki so zapisani 
Sklope s členico 
Sklope z le pišemo z vezajem, če je le na prvem mestu (
Sklope z le uporabljamo redko. Kadar se v večstavčni povedi nanašamo na zadnji člen nekega naštevalnega niza prvega stavka, se v drugem stavku nanj sklicujemo s poudarjenim kazalnim zaimkom (
Med sklope uvrščamo osebne zaimke v imenovalniku dvojine, ki so nastali iz zveze zaimka in števnika dva: midva, medve/midve; onadva, onidve; vidva, vedve/vidve. V neimenovalniških sklonih sklanjamo zaimke kot besedne zveze ali pa števniški del celo opuščamo: vaju (dveh), njiju (dveh). V množini jih kot besedne zveze pišemo narazen: mi štirje, ve tri.
Če zveze predloga (na, za, pod ...) in osebnega zaimka (mêne, têbe, njêga, njó) v navezni (okrnjeni) obliki (me, te, nj-, njo) sklopimo, tj. pišemo skupaj, se naglas prenese na predlog (náme, nádme, póme, záme – náte, nádte, póte, záte – nánjo, nádnjo, pónjo, zánjo – nánj, nádenj, pónj, zánj.
Podstava sklopa se lahko prilagodi enobesednosti, in sicer z vrivanjem samoglasnika med predlog in navezni zaimek (váme, váte, vánj; nádenj). Moška oblika zaimka za tretjo osebo je v sodobni obliki pred sklapljanjem skrajšana, npr. pónj (< po njêga), zánj, vánj ipd.).
Če naglas ni na predlogu, pišemo te zveze narazen (na mé, na té, v mé, v té); take zveze so danes stilno zaznamovane.
Sklopi s predlogi,
npr. odspodaj, potem, natanko, zakaj, se lahko pomensko
razlikujejo od narazen pisane besedne zveze z istimi sestavinami: Odspodaj čaka
(Kje?) nasproti Od
spodaj prihaja (Od kod?). Med sestavine besednih zvez lahko dodamo poljubne besede, npr. Od (čisto) spodaj
Tako tudi:
Nekatere prislove obravnavamo kot sklope s predlogi in jih pišemo skupaj ali kot predložne besedne zveze in jih pišemo narazen:
Sklopi, tvorjeni z osebno obliko glagola vedeti (kdove, bogve), imajo vlogo členkov. Uporabljamo jih za izražanje okvirne ocene, navadno pred zaimki: Kdove koliko jih pride; Ni bil bogve kaj. Lahko jih tudi sklapljamo z zaimki, npr. kdove kam / kdovekam, bogve kdo / bogvekdo). Te sklope je treba razlikovati od besednih zvez, v katerih je glagol vedeti rabljen samostojno in v svojem prvotnem pomenu, npr. Kdo (ne) ve, kaj se mu plete po glavi.
Zveze členka in prislova niso sklopi in jih pišemo narazen, npr. le malo, prav tam, prav tako, čim več, čim prej, čim bolj, tem več.
Le iz zveze členka čim in
prislova prej je mogoče tvoriti pridevniško izpeljanko,
ki jo zato pišemo skupaj (tak, ki je čim 
Sklopi s krni nastanejo z mešano tvorbo, in sicer zaporedne sestavine govora s sklapljanjem povežemo v novo besedo, pred tem pa jih krnimo.
Pri krnitvi besedi odvzamemo nekaj glasov (oz. v zapisu črk), npr. avto (
Med sklope s krni uvrščamo krajšave, prekrivanke in tvorjenke z enoglasovnim krnom.
Nekatere krajšave nastanejo tako, da besedo ali besedno zvezo okrnimo, nato pa krne povežemo v sklop. S krnjenjem in sklapljanjem nastanejo
Glej poglavje »Krajšave«.
Prekrivanka nastane s krnitvijo ene ali dveh podstavnih besed in sklapljanjem nastalih krnov, pri čemer lahko del prve sestavine prekrije del druge. Sklopita se lahko:
Prekrivanke navadno tvorimo priložnostno za doseganje stilnih učinkov, npr. v oglaševalskih besedilih (megastično) ali leposlovju (Zverjasec), ali v manj formalnih in neformalnih položajih. O tem, ali so v knjižnem jeziku zaznamovane, se poučimo v slovarjih.
Pri tvorbi prekrivank je nepredvidljivo,
kateri in kolikšni deli podstavnih besed bodo v tvorjenki. Del, na katerem se
stakneta besedi, je lahko izrazno enak v obeh besedah: ričota 
Številne prekrivanke smo v slovenščino prevzeli iz angleščine, podstavne besede pa so lahko prisotne v obeh jezikih, npr. jogalates 
Tvorjenka z enoglasovnim krnom nastane, ko prvo besedo podstavne besedne zveze okrnimo do začetne črke in jo z vezajem povežemo s preostalim delom podstave.
Najpogostejše so 
Krna 
Pojavljajo se tudi tvorjenke z drugimi enoglasovnimi krni, npr. 
Posebnost
V lastnih imenih vezaj pričakovano zamenja velika začetnica podstave: eAsistent, eDavki, ePravopis, eVsebine, mCOBISS, mDenarnic@.
Od tvorjenk z enoglasovnim krnom ločimo besedne zveze s črkovno sestavino, ki jih pišemo s presledkom: 
Krajšave imajo lahko enega ali več naglasov.
Glej poglavje »Vrste kratic glede na izgovarjanje« (Krajšave).
Prekrivanke imajo en naglas: kočerja [kočérja], rizvanec [rízvanəc/rizvánəc], paralimpijski [paralímpijski].
Zaradi upoštevanja izgovora obeh podstavnih besed lahko nastane izgovorna dvojnica: rizling 
Tvorjenke z enoglasovnim krnom imajo dva naglasa: 
Krajšave pišemo različno: kratice navadno skupaj, izjemoma se uveljavljajo zapisane narazen, kadar gre za združevanje več kratic (ZRC SAZU, UL FDV); okrajšave večbesednih zvez navadno kot samostojne enote (dr. vet. med.), izjemoma skupaj (itd., npr.).
Glej poglavje »Krajšave«.
Prekrivanke pišemo skupaj: kočerja, rizvanec, paralimpijski.
Tvorjenke z
enoglasovnim krnom pišemo z vezajem: 
Med prebivalska imena uvrščamo imena prebivalcev naselij, pokrajin, otokov, držav in celin ter imena pripadnikov narodov, delov narodov in ljudstev (etnonimi).
Prebivalsko
ime nastane, ko besedotvorni podstavi zemljepisnega imena ali imena naroda
dodamo priponska obrazila za moški spol 
| Priponsko obrazilom, ž | 
                Zemljepisno  | 
        
| 
                 | 
            
                 | 
        
| 
                 | 
            
                 | 
        
| 
                 | 
            
                 | 
        
| 
                 | 
            
                 | 
        
Izjemoma
se pripona za ženski spol dodaja neposredno na podstavo, in sicer le, če je
moško ime tvorjeno s pripono 
| Priponsko obrazilom, ž | 
                Zemljepisno  | 
        
| 
                 | 
            
                 | 
        
| 
                 | 
            
                 | 
        
| 
                 | 
            
                 | 
        
Nekaterim
prebivalskim imenom se besedovorna podstava pred priponskim obrazilom za
prebivalsko ime podaljša z nekončno pripono 
Podrobneje glej poglavja o posebnostih pri premenah in podaljšavah podstave.
Nekatera
starejša prebivalska imena nimajo značilnih slovenskih priponskih obrazil za
prebivalska imena (Anglež, Francoz, Poljak) ali pa so brez
njih (Čeh, Grk, Rus). Ženske oblike teh imen so
vedno tvorjene z obrazilom 
| Priponsko obrazilom, ž | Prebivalsko ime | 
| 
                 | 
            Slovan, Slovanka | 
| 
                 | 
            Grmičar, Grmičarka | 
| 
                 | 
            Galec, Galka | 
| 
                 | 
            Jud, Judinja | 
| 
                 | 
            Maor, Maorka | 
Redka imena bližnjih narodov so se uveljavila v obliki, prevzeti iz izvornega jezika, npr. 
S priponskimi obrazili 
Izbira priponskega obrazila za tvorjenje prebivalskega imena in uresničitev premene ob stiku z besedotvorno podstavo je pri prebivalskih imenih za slovenske kraje odvisna od lokalne rabe, pri slovenskih imenih tujih zemljepisnih pojavov (eksonimih) pa tudi od odločitve v preteklosti in današnje ustaljenosti. Nova prebivalska imena iz manj znanih in pisno nepodomačenih zemljepisnih imen tvorimo po analogiji z že uveljavljenimi vzorci, pri čemer smo pozorni na glasovno vrednost izglasja besedotvorne podstave.
Zaradi lokalne rabe se slovenska prebivalska imena pisno enakih besedotvornih
podstav lahko razlikujejo, npr. za ime Laze s
podstavo 
Pri slovenskih imenih je sicer najpogosteje uporabljeno priponsko
obrazilo 
Nekatera prebivalska imena niso tvorjena neposredno iz sodobne
oblike krajevnega imena, npr. 
Nekatere dvojnice imajo lahko različne denotate, npr. Atenec ‘prebivalec starih 
Naglaševanje slovenskih prebivalskih imen je
odvisno od lokalne rabe. (Glej ime Laze zgoraj.) Pri tvorjenkah iz prevzetih
imen večina tvorjenk ohranja naglas na podstavi, pri drugih se naglas premakne,
najpogosteje na pripono 
Pri tvorjenju prebivalskih imen iz manj znanih in pisno nepodomačenih zemljepisnih imen se praviloma ravnamo po analogiji z že uveljavljenimi vzorci v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, pri čemer smo pozorni na glasovno vrednost izglasja:
Besedotvorna podstava ob stiku z obrazilom ostaja nespremenjena, če se končuje
1.
na zvočnike 
| m | Fram – Framčan | 
                 | 
            
                fr. Nîmes  | 
        
| n | Ljubljana – Ljubljančan | Iran – Iranec | 
                nem. Bonn  fr. Cannes  | 
        
| r | Nazarje – Nazarčan | 
                 | 
            
                fr. Montmartre  | 
        
| l | Butale – Butalec | Nepal – Nepalec | 
                fr. Grenoble  | 
        
| j | 
                Ptuj – Ptujčan Bohinj – Bohinjec Podjubelj – Podljubeljčan  | 
            Altaj – Altajec | 
                nem. Allgäu  it. Ventimiglia  | 
        
| v | Dobova – Dobovčan | Kijev – Kijevčan | 
                angl. Iowa  | 
        
| p | Podlipa – Podlipčan/Podlipec | Štip – Štipčan | 
                fr. Dieppe  | 
        
| b | Crngrob – Crngrobčan | Zagreb – Zagrebčan | 
                fr. Antibes  | 
        
| t | Logatec – Logatčan | Split – Splitčan | 
                nem. Bayreuth  | 
        
| d | Komenda – Komendčan | Madrid – Madridčan | 
                angl. Humberside  | 
        
| f | Britof – Britofčan | Krf – Krfčan | 
                angl. Cardiff  | 
        
2. na nezvočnike 
| š | 
                 | 
            
                Djekše – Djekšan Marakeš – Marakešan  | 
            
                angl. Pugwash  it. Brescia  | 
        
| ž | Andraž – Andražan | 
                 | 
            
                fr. Liège  polj. Sandomierz rom. Cluj  | 
        
| č | 
                 | 
            Brač – Bračan | 
                polj. Bydgoszcz  it. Ajaccio  | 
        
| dž | 
                 | 
            
                angl. Cambridge  it. Chioggia polj. Czeladź angl. Georgia  | 
        
Pri
prebivalskih imenih iz slovenskih krajevnih imen z besedotvorno podstavo na končni
l in n je izbira priponskega obrazila -jan utemeljena jezikovnorazvojno ali
s poknjiženjem izvorno narečnega imena, a se v sodobni rabi pojavlja tudi ali
samo priponsko obrazilo 
Pri imenih na
končni p, b, m, v in f
se pred priponsko obrazilo -jan
v podstavo vriva zvočnik l, npr. 
Vrivanje zvočnika l se po analogiji uresničuje tudi pri
nekaterih starejših prevzetih imenih, ki imajo enako izglasje, npr. 
Glej poglavje »Jotacija«.
Iz besedotvornih podstav z
izglasnim sklopom 
Priponsko obrazilo -c
se je po analogiji uveljavilo tudi pri nekaterih prevzetih imenih, ki imajo v
zadnjem zlogu neobstojni polglasnik, npr. Jemen
Pri prebivalskih imenih, tvorjenih iz podstav z izglasnim r, polglasnika med soglasnikoma ne zapisujemo s črko e: Koper 
Soglasnik d v izglasju podstave se premenjuje z j pri imenih s sestavino -grad in nekaterih drugih slovenskih krajevnih imenih, npr.
Soglasnik t v izglasju podstave se pri nekaterih starejših prevzetih imenih premenjuje s č:
Pri imenu prebivalcev kraja Muta se odločamo med poknjiženo in govorjenemu jeziku bližjo obliko Mutčan/Mučan.
Nekatera prebivalska imena (ali pridevnik na -ski) iz prevzetih imen smo prevzeli iz drugih jezikov, zato ti ne sledijo vzorcem, značilnim za slovenščino.
Namesto imen Amerikanec in Mehikanec danes uporabljamo nevtralni obliki Američan in Mehičan. O podstavah na k glej poglavje »Besedotvorna podstava na nezvočnike s – z, c – dz in k – g, h« (Besedotvorni oris).
O krajšanju besedotvorne podstave
v odvisnosti od priponskega obrazila, npr. 
Iz pisno nepodomačenih imen tvorimo prebivalska imena po analogiji z domačimi imeni, a so glasovi, ki vplivajo na izbiro priponskega obrazila ali na podstavo, zapisani na različne načine.
O posebnostih pri pisnih sklopih ⟨ge⟩ in ⟨ce⟩ – Lawrence, Cambridge glej poglavje »Besedotvorna podstava na nezvočnike s – z, c in k – g, h« (Besedotvorni oris).
Besedotvorna
podstava prebivalskega imena se v stiku s prvotnim obrazilom na 
Pri izpeljankah iz pisno nepodomačenih imen se črkovni sklopi v izglasju besedotvorne podstave, ki je pri stiku z vzglasjem obrazila podvržena premeni, v celoti zamenjajo z ustrezno slovensko črko (č, š ali ž), npr. angl. Greenwich [grínič] – Greenwičan [gríničan]; fr. Dunkerque [denkêrk] – Dunkerčan [denkêrčan]; nem. Chemnitz [kémnic] – Chemničan [kémničan]; nem. Urach [úrah] – Urašan [úrašan]; fr. Camargue [kamárg-] – Camaržan [kamaržán].
| 
                 | 
            Ambrus – Ambrušan | 
                Rodos – Rodošan Teksas – Teksašan  | 
            
                port. Cádiz [kádis] – Cádišan [kádišan/kadišán] fr. Montparnasse [monparnás] – Montparnašan [monparnášan/monparnašán]  | 
        
| z > ž | Haloze – Haložan | Pariz – Parižan | 
                rus. Čormoz [čormóz-] – Čormožan [čormóžan/čormožán] fr. Toulouse [tulúz-] – Touloužan [tulúžan/tulužán]  | 
        
| c > č | 
                Črmošnjice – Črmošnjičan Bovec – Bovčan  | 
            Olomuc – Olomučan | nem. Bregenz [brégenc] – Bregenčan [brégenčan] | 
| 
                 | 
            
                polj. Sieradz [šêradz-] – Sieračan [šêračan] polj. Grudziądz [grudžóndz-] – Grudziąčan [grudžónčan]  | 
        ||
| k > č | Kamnik – Kamničan | Irak – Iračan | nem. Innsbruck [ínzbruk] – Innsbručan [ínzbručan] | 
| g > ž | 
                Mokronog – Mokronožan Ig – Ižanec  | 
            Praga – Pražan | nem. Nürnberg [nírənberg-] – Nürnberžan [nirənberžán] | 
| h > š | Suha – Sušan | nem. Urach [úrah] – Urašan [úrašan/urašán] | 
Za ime Vrh je v različnih narečjih izpričanih več različnih prebivalskih imen: Črni Vrh – Črnovršec (Polhov Gradec), Jurski Vrh – Jurskovrščan (Kungota), Sladki Vrh – Sladkovršan (Šentilj), Žirovski Vrh – Žirovskovrhar (Žiri), Sinji Vrh – Sinjevrhovec (Črnomelj); če je samo Vrh (npr. Vrh pri Ljubnu (pri Novem mestu)), pa Vrhovec. O lokalni rabi pri slovenskih imenih se poučimo v leksikonih krajevnih imen.
Iz nekaterih slovenskih
imen je prebivalsko ime tvorjeno s priponskim obrazilom 
Priponsko
obrazilo 
Iz imen z besedotvorno podstavo na soglasnik s
tvorimo prebivalska imena na dva načina – s priponskim obrazilom 
Če je prebivalsko ime že kodificirano, sledimo uveljavljeni ali
kodificirani obliki; če te ni, uveljavljamo izpeljavo s priponskim obrazilom
Nekatera
prebivalska imena (ali pridevnike na 
Pri tvorjenju prebivalskih imen iz enozložnih besedotvornih podstav se glasovno-pisna podoba zaradi premen podstave lahko oddalji od imena, zato se pogosteje uporabljajo kar opisna poimenovanja, npr. prebivalec Gaze, Rige ob Gaza – Gažan; Riga – Rižan. Podobno redki so tudi pridevniki na -ski: Gaza – gaški; Riga – riški.
Pod vplivom kodifikacijskih priročnikov se je napačno uporabljalo Laožan namesto Laos – Laošan.
Podrobneje o aktivnih glasovnih
premenah, ki nastanejo zaradi prilikovanja po mestu izgovora ob priponskem
obrazilu 
Če se izglasje besedotvorne podstave končuje na dva soglasnika
(ck, sk, st, sk), sta
pri tvorbi prebivalskega imena (z nekdanjo pripono 
O pridevnikih iz teh podstav, pri katerih se izglasni glas iz skupine (c z s č ž š dž k g h) združi s priponskim s v š, glej poglavje »Tvorjenje pridevnikov s priponskim obrazilom -ski iz lastnih imen« (Besedotvorni oris).
Besedotvorna podstava imen na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z dvočrkji in nemimi črkami ter črkovnimi sklopi) je pri tvorjenju prebivalskih imen ne glede na izbiro priponskega obrazila (-čan/-ec) enaka rodilniški osnovi. Ta je podaljšana z zvočnikom j v zapisu in govoru ali le govoru.
| Podstava z zvočnikom j v zapisu in govoru | Podstava z zvočnikom j v govoru | ||||
| Ime | Rodilnik | Prebivalsko ime | Ime | Rodilnik | Prebivalsko ime | 
| Peru | Peruja | Perujec | fr. Armagh [armá] | Armagha [armája] | Armaghčan [armájčan] | 
| Mali | Malija | Malijec | fr. Calais [kalé] | Calaisa [kalêja] | Calaisčan [kalêjčan] | 
| port. Cefalù [čefalú] | Cefalùja [čefalúja] | Cefalùjčan [čefalújčan] | fr. Bordeaux [bordó] | Bordeauxa [bordója] | Bordeauxčan [bordójčan] | 
| angl. Sydney [sídni] | Sydneyja [sídnija] | Sydneyjčan [sídnijčan] | |||
| angl. Milwaukee [milvóki] | Milwaukeeja [milvókija] | Milwaukeejčan [milvókijčan] | |||
Iz imen, ki se končajo na samoglasnik i in končnico -a ali -o, tvorimo prebivalsko ime tako, da protizevni j tudi zapisujemo. Enako velja za imena na izglasne samoglasniške sklope ⟨ao⟩ in ⟨eo⟩ ipd., ki pri sklanjanju ne daljšajo osnove.
| Imena z izglasnim i + samoglasnik ⟨iV⟩ | Imena z izglasnimi ⟨ao⟩, ⟨eo⟩ | ||||
| Ime | Rodilnik | Prebivalsko ime | Ime | Rodilnik | Prebivalsko ime | 
| it. Pavia [pavíja] | Pavie [pavíje] | Pavijčan [pavíjčan] | port. Maranhão [maranjáo] | Maranhãa [maranjáa] | Maranhãjčan [maranjájčan] | 
| ngr. Iraklio [iráklijo] | Iraklia [iráklija] | Iraklijčan [iráklijčan] | šp. Bilbao | Bilbaa | Bilbajčan | 
| malaj. Borneo | Bornea | Bornejčan | |||
Iz imen ženskega spola na izglasne samoglasniške sklope ⟨oa⟩ in ⟨uo⟩, ki pri sklanjanju ne daljšajo osnove (Samoa, Capua, Papua), tvorimo prebivalska imena na dva načina:
Imena, ki se končajo na nenaglašena ozka e in o, sklanjamo z daljšanjem osnove. Podstava prebivalskega imena pa je enaka rodilniški osnovi:
Pri tvorjenju prebivalskih imen iz pisno nepodomačenih zemljepisnih imen sledimo slovenskim knjižnim vzorcem, a so glasovi, ki vplivajo na besedotvorno podstavo, zapisani na različne načine.
O posebnostih izglasij pri francoskih imenih glej poglavje »Francoščina« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).
Iz večbesednih zemljepisnih imen tvorimo enobesedna prebivalska imena, ki so besedotvorno medponsko-priponske zloženke ali izpeljanke iz predložne zveze (pri slovenskih imenih):
Pri prevzetih imenih besednovrstna pripadnost sestavin imena ni vedno zanesljivo prepoznavna, podstavno ime pa ima pogosto nepregibne sestavine, ki so v izvornem jeziku členi, pridevniki ipd. Prebivalsko ime navadno tvorimo iz vseh sestavin imena:
Posebnosti
Uradne oblike slovenskih imen so v govorjenem jeziku okolice in lokalni rabi redke, zato so tudi izpeljanke iz teh imen navadno tvorjene iz oblik, ki so v okolju žive, npr. Na Logu – Logar/Logarec; Škofja Vas – Škofjevaščan – Škofljan. Take oblike so zapisane v leksikonih krajevnih imen. Vendar se pri uradni rabi zaradi nedvoumne identifikacije zahteva razlikovanje med naselji z izvorno enakimi imeni. V pravilih so podane možnosti za tvorjenke v uradni komunikaciji.
Prebivalsko ime, tvorjeno iz zemljepisnega imena z razlikovalnim ali identifikacijskim dodatkom, se navadno tvori le iz jedrne sestavine imena, kar za rabo v znanem kontekstu zadošča: Log pod Mangartom – Ložan, Ložanka; Mala Loka pri Višnji Gori – Maloločan, Maloločanka/Ločan, Ločanka. Če je vključitev dodatka zaradi nedvoumnosti nujna, se izrazimo opisno: prebivalci Loga pod Mangartom.
Pri prevzetih imenih (zlasti iz manj znanih neslovanskih jezikov) ne razlikujemo med predložnimi »dopolnili« in drugimi obveznimi sestavinami imena. Priporočeno in najbolj nedvoumno je, da se izrazimo opisno: prebivalci Ciudada de Méxica, prebivalci Ria de Janeira.
Zaradi stilističnih razlogov, in če je v sobesedilu omogočena nedvoumna identifikacija, je podstava prebivalskega imena lahko tudi jedrna sestavina večbesednega imena, npr. šp. Palma de Mallorca – Palmčan, šp. Santiago de Cuba – Santiažan, angl. Stratford Upon Avon – Stratfordčan, nem. Frankfurt ob Majni – Frankfurtčan, češ. Žďár nad Sazavou – Žďárčan
S
stičnim vezajem so v slovenščini povezana dvojna imena, ki so združena
navadno zaradi upravnih ali kakih drugih razlogov (
Pri prevzetih imenih, pisanih z vezajem, pri tvorjenju tega ohranjamo, priponsko obrazilo pa dodamo zadnji sestavini imena:
Če kontekst zahteva prebivalsko ime enote, ki jo sestavljata obe
imeni, je bolje, da se izrazimo opisno: prebivalec
V Slovenskem pravopisu 2001 so bila za dvojna imena predvidena tudi prebivalska imena, zložena iz obeh sestavin dvojnega imena (
O dvojnih imenih glej poglavje »Vezaj« (Ločila).
S priponskim
obrazilom 
Posebnost
Pri nekaterih zemljepisnih imenih se je
namesto priponskega obrazila 
Pridevniki, tvorjeni iz slovenskih krajevnih imen, se glede rabe pripon od kraja do kraja razlikujejo, kar je odvisno od narečne podstave imena. O lokalni rabi se poučimo v leksikonih krajevnih imen.
Za osnovna pravila o premenah besedotvorne
podstave pri tvorbi svojilnega pridevnika in nastanku obrazila -ški glej
poglavje »Premene pri izpeljankah s priponskim obrazilom 
Pridevnik, tvorjen iz zemljepisnega imena Laze,
bi se v sodobnem knjižnem jeziku glasil laški.
Tako obliko pridevniškega imena bi pričakovali tudi iz imen Laz, Laško, 
Nekateri slovenski pridevniki iz sodobnih krajevnih imen so tvorjeni zelo različno in so (podobno kot prebivalska imena) nastali iz starejših besedotvornih podstav ali z danes ne več prepoznavnimi glasovnimi spremembami pri tvorjenju: Trst – Tržačan – tržaški; Opčine – Openc, Openka – openski; Brda – Bric, Brika – briški; Osp – Osapčan/Ospčan – osapski/ospski.
Vrstni
pridevniki iz imena, ki označuje osebo ali stvarno ime, so tvorjeni s priponskim
obrazilom 
Pridevniki s priponskim obrazilom 
Pri pridevniku Jožef – jožefinski (jožefinski kataster) gre verjetno za sestavino 
Pri nekaterih imenih je priponsko obrazilo 
Pridevniki na 
Enako velja za samostalnike, ki označujejo bitja, živali in s katerim označujemo navadno neko lastnost, npr. osel – oslovski, orel – orlovski, zmaj – zmajevski ipd.
Nekateri pridevniki na 
Pridevniki amerikanski, mehikanski, peruanski, čilenski so danes zastareli ali pa rabljeni v stalnih besednih zvezah, npr. amerikanski javor (v botaniki), mehikanski nosnik (v konjeništvu). V splošni rabi jih nadomeščamo z ameriški, mehiški, perujski, čilski.
Pridevnik ižanski, tvorjen iz
besedotvorne podstave prebivalskega imena 
Pri tvorjenju pridevnikov iz manj znanih in pisno nepodomačenih zemljepisnih imen se praviloma ravnamo po analogiji z že uveljavljenimi vzorci v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, pri čemer smo pozorni na glasovno vrednost izglasja:
Besedotvornim podstavam, ki se končujejo na zvočnike 
| m | Videm – videmski | 
                Vietnam – vietnamski Rim – rimski  | 
            fr. Nîmes [ním] – nîmeski [nímski] | 
| n | Ljubljana – ljubljanski | Iran – iranski | 
                nem. Bonn [bón] – bonnski [bónski] fr. Cannes [kán] – canneski [kánski]  | 
        
| r | Nazarje – nazarski | Singapur – singapurski | fr. Montmartre [monmártər] – montmartrski [monmártərski] | 
| l | Butale – butalski | Nepal – nepalski | fr. Grenoble [grenóbəl] – grenobelski [grenóbəlski] | 
| j | 
                Ptuj – ptujski Celje – celjski Bohinj – bohinjski  | 
            Altaj – altajski | 
                nem. Allgäu [álgoj] –
  allgäuski [álgojski] it. Ventimiglia [ventimílja] – ventimigliski [ventimíl’ski]  | 
        
| v | 
                Dobova – dobovski Vipava – vipavski  | 
            Kijev – kijevski | angl. Iowa [ájova] – iowski [ájou̯ski], | 
| p | 
                Evropa – evropski Alpe – alpski  | 
            Štip – štipski | fr. Dieppe [djêp] – dieppski [djêpski] | 
| b | Crngrob – crngrobski | 
                Rab – rabski Polabje – polabski  | 
            
                fr. Antibes  | 
        
| t | Gospa Sveta – gosposvetski | 
                Dolomiti – dolomitski Otranto – otrantski Split – splitski  | 
            nem. Bayreuth [bajrôjt] – bayreuthski [bajrôjtski] | 
| d | Komenda – komendski | 
                Kanada – kanadski Madrid – madridski  | 
            
                angl. Humberside  | 
        
| f | Britof – britofski | 
                Delfi – delfski Krf – krfski  | 
            angl. Cardiff [kárdif] – cardiffski [kárdifski] | 
Nekatera imena ne sledijo predstavljenim pravilom, npr. Logatec – logaški, Zagreb – zagrebški.
V lastnih imenih je včasih knjižno uveljavljena slovenska narečna varianta priponskega obrazila 
 O priponskem
obrazilu 
Zaradi tvorjenja
iz prebivalskih imen imajo nekateri pridevniki na 
Pri imenih z
neobstojnim polglasnikom v besedotvorni podstavi se ta pred priponskim
obrazilom 
Pri imenih iz slovanskih jezikov
sta neobstojna tudi samoglasnika a (južnoslovanski jeziki) in o
(poljščina, slovaščina, v slovenščini Repentabor
– repentabrski). Tvorba pridevnika s
priponskim obrazilom 
Odstopanja od predstavljenih pravil se pojavljajo pri tvorjenkah iz imen s končnima soglasnikoma d in t.
Iz pisno nepodomačenih imen tvorimo pridevnike na -ski po analogiji z domačimi imeni, a so glasovi, ki vplivajo na besedotvorno podstavo, zapisani na različne načine.
1. Podvojene črke iz podstavnega imena ohranjamo, npr. nem. Bonn [bón] – bonnski [bónski]; fr. Dieppe [djêp] – dieppski [djêpski]; angl. Cardiff [kárdif] – cardiffski [kárdifski].
2. Mehčanih n’ in l’ v izglasju besedotvorne podstave ne zapisujemo z nj in lj, kadar sta zapisana
3. Zvočnik j, zapisan s črko y ali i ali katerim koli drugim črkovnim sklopom (npr. ill, ly), zapisujemo tako, kot je zapisan v podstavnem imenu, npr. angl. Midway [mídvej] – midwayski [mídvejski]; it. Pistoia [pistója] – pistoiski [pistójski]; it. Orsei [orsêj] – orseiski [orsêjski]; madž. Keszthely [késthej] – keszthelyski [késthejski].
4. Zvočnik v, zapisan s črkama u ali w, pišemo kot v podstavnem imenu, npr. nem. Dachau [dáhau̯] – dachauski [dáhau̯ski]; angl. Glasgow [glázgou̯] – glasgowski [glázgou̯ski]; angl. Iowa [ájova] – iowski [ájou̯ski], kit. Guangzhou [gu̯ángdžou̯] – guangzhouski [gu̯ángdžou̯ski].
5. Neme črke in črkovni sklopi, ki se pri sklanjanju ohranjajo oz. opuščajo, se ohranjajo oz. opuščajo tudi v podstavi pridevnika:
Izglasni nemi s (tudi v sklopu es) v francoskih imenih pisno sovpade s priponskim obrazilom -ski, a zapisa črke s ne podvajamo, npr. fr. Amiens [amjên] – amienski [amjênski], fr. Nantes [nánt] – nanteski [nántski], fr. Cannes [kán] – canneski [kánski], fr. Nîmes [ním] – nîmeski [nímski], fr. Antibes [antíb-] – antibeski [antípski].
Poenostavljanje zapisa je utemeljeno z zapisi, ki ne ustrezajo slovenskim fonotaktičnim pravilom, npr. *amiensski ali *cannesski.
6. Dvo- in veččrkja, ki jih tudi v slovenščini izgovarjamo kot en glas ali dvoglasnik, v zapisu ohranjamo, npr. nem. Allgäu [álgoj] – allgäuski [álgojski]; nem. Bayreuth [bajrôjt] – bayreuthski [bajrôjtski]; fr. Argenteuil [aržantêj] – argenteuilski [aržantêjski].
7. Neobstojni samoglasnik se v podstavi ohranja, npr. Dresden [drézdǝn]
– dresdenski [drézdǝnski]; nem. München [mínhən]
– münchenski
[mínhənski]; angl. Manhattan
[menhêtən] – manhattanski [menhêtənski]; pred 
8. Vrivanje neobstojnih polglasnikov v soglasniški sklop zaznamujemo s črko e, npr. fr. Grenoble [grenóbəl] – grenobelski [grenóbəlski]. Pri nekaterih imenih sledimo potencialni rodilniški množinski govorni osnovi (hr. Tuzla [túzla] – tuzelski [túzəlski]), pri drugih gre za tvorbo po slovenskem vzorcu (nor. Oslo [óslo] – oselski [ósəlski]).
O posebnostih neobstojnega polglasnika pri
sklanjanju in besedotvorju iz tujih imen, npr. Bosna
–
bosenski, glej poglavje »Neobstojni
polglasniki v prevzetih besedah« (
Podomačene oblike pridevnikov so navadno omejene na stalne zveze, v katerih dobijo pridevniki nove pomene, ne zgolj prostorskih, npr. fr. Marseille [marsêj] – marseillski – marsejsko milo; fr. Versailles [versáj] – versailleski – versajski mir; šp. Sevilla [sevílja] – sevillski – seviljski brivec; it. Bologna [bolónja] – bolognski – bolonjska reforma.
Če se besedotvorna podstava končuje na nezvočnike
Pri izpeljankah iz pisno nepodomačenih imen se črkovni sklopi v izglasju besedotvorne podstave, ki je pri stiku z vzglasjem obrazila podvržena premeni, v celoti zamenjajo s črko š, npr. fr. Dunkerque [denkêrk] – dunkerški [denkêrški]; nem. Chemnitz [kémnic] – chemniški [kémniški]; nem. Urach [úrah] – uraški [úraški]; fr. Camargue [kamárg-] – camarški [kamárški]; angl. Greenwich [grínič] – greenwiški [gríniški].
| s | Ambrus – ambruški | 
                Rodos – rodoški Teksas – teksaški  | 
            
                port. Cadiz [kádis] – cadiški [kádiški] fr. Montparnasse [monparnás] – montparnaški [monparnáški] fr. Reims [réms] – reimški [rémški]  | 
        
| z | Haloze – haloški | 
                Pariz – pariški Čormoz – čormoški  | 
            fr. Toulouse [tulúz-] – toulouški [tulúški] | 
| c | 
                Črmošnjice – črmošnjiški Bovec – bovški  | 
            Olomuc – olomuški | nem. Bregenz [brégenc] – bregenški [brégenški] | 
| dz | 
                polj. Sieradz [šêradz-] – sieraški [šêraški]  polj. Grudziądz [grudžóndz-] – grudziąški [grudžónški]  | 
        ||
| š | Mengeš – mengeški | Marakeš – marakeški | 
                angl. Pugwash [págvoš] – pugwaški
  [págvoški] it. Brescia [bréša] – breški [bréški]  | 
        
| ž | Andraž – andraški | 
                fr. Liège [ljéž-] – lièški
  [ljéški] polj. Sandomierz [sandómjež-] – sandomieški [sandómješki] rom. Cluj [klúž-] – cluški [kluški]  | 
        |
| č | Soča – soški | Poreč – poreški | angl. Greenwich [grínič] – greenwiški [gríniški] | 
| dž | 
                Lodž – loški Dobrudža – dobruški  | 
            
                angl. Cambridge [kêmbridž-] – cambriški
  [kêmbriški] it. Chioggia [kjódža] – chioški [kjóški]  | 
        |
| k | Kamnik – kamniški | 
                Irak – iraški Grk – grški  | 
            nem. Innsbruck [ínzbruk] – innsbruški [ínzbruški] | 
| g | Mokronog – mokronoški | Karlobag – karlobaški | 
                nem. Nürnberg [nírənberg-] – nürnberški [nírənberški] angl. Chicago [čikágo] – chicaški [čikáški]  | 
        
| h | Suha – suški | Čeh – češki | 
                nem. Urach [úrah] – uraški
  [úraški] nem. Zürich [círih] – züriški [círiški] nem. Toblach [tóblah] – toblaški [tóblaški]  | 
        
Nekatera imena ne sledijo predstavljenim pravilom, npr. Francoz – francoski, Rus – ruski.
Nekatere pridevnike (in/ali tudi prebivalska imena) smo prevzeli iz drugih jezikov, po analogiji z njimi pa tvorimo izpeljanke iz imen z enakim končajem, npr. po vzorcu iz ruščine Moskva – moskovski tudi Nikaragva – nikaragovski; Antigva – antigovski; Litva – litovski (ob litvanski).
Tvorbeni
vzorci tvorjenk na 
Če se v izglasju besedotvorne podstave stikata dva glasova, ki sta sicer udeležena pri premeni, pri tvorbi pridevnika z vzglasnim s priponskega obrazila sovpadeta v en glas:
Pri nekaterih pridevnikih iz imen s podstavnim -st je možnosti tvorbe več (Belfast – belfaški/belfastovski) ali pa se ne ravnajo po opisanem vzorcu, npr. pri Aalst – aalstski; Everest – everestovski.
Pridevnike iz slovanskih imen, ki se končujejo na soglasniški sklop sk in ohranjajo prvotno etimološko sorodno pripono (v obliki 
Izjemoma
je pogosteje rabljena oblika s priponskim obrazilom 
Besedotvorna podstava imen na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z dvočrkji in nemimi črkami ter črkovnimi sklopi) je pri tvorjenju prebivalskih imen enaka rodilniški osnovi. Ta je podaljšana z zvočnikom j v zapisu in govoru ali le govoru.
| Besedotvorna podstava z zvočnikom j v zapisu in govoru | Besedotvorna podstava z zvočnikom j v govoru | ||||
| Ime | Pridevnik | Pridevnik | Ime | Rodilnik | Pridevnik | 
| Peru | Peruja | perujski | fr. Armagh [armá] | Armagha [armája] | armaghski [armájski] | 
| Mali | Malija | malijski | fr. Calais [kalé] | Calaisa [kalêja] | calaiski [kalêjski] | 
| port. Cefalù [čefalú] | Cefalùja [čefalúja] | cefalùjski [čefalújski] | fr. Montpellier [monpeljé] | Montpelliera [monpeljêja] | montpellierski [monpeljêjski] | 
| angl. Sydney [sídni] | Sydneyja [sídnija] | sydneyjski [sídnijski] | |||
| fr. Charleroi [šarləroá] | Charleroija [šarləroája] | charleroijski [šarləroájski] | |||
| angl. Milwaukee [milvóki] | Milwaukeeja [milvókija] | milwaukeejski [milvókijski] | |||
Iz imen, ki se končajo na samoglasnik i in
končnico 
| Imena z izglasnim i + samoglasnik ⟨iV⟩ | Imena z izglasnima ⟨ao⟩ in ⟨eo⟩ | ||||
| Ime | Rodilnik | Pridevnik | Ime | Rodilnik | Pridevnik | 
| it. Pavia [pavíja] | Pavie [pavíje] | pavijski [pavíjski] | port. Maranhão [maranjáo] | Maranhãa [maranjáa] | maranhãjski [maranjájski] | 
| ngr. Iraklio [iráklijo] | Iraklia [iráklija] | iraklijski [iráklijski] | šp. Bilbao | Bilbaa | bilbajski | 
| malaj. Borneo | Bornea | bornejski | |||
Iz imen ženskega spola na izglasne samoglasniške sklope ⟨oa⟩ in ⟨uo⟩, ki pri sklanjanju ne daljšajo osnove (Samoa, Capua, Papua), tvorimo pridevnike na dva načina:
Imena, ki se končajo na nenaglašena ozka e
in o, sklanjamo z daljšanjem osnove. Podstava pridevnika na 
Pri tvorjenju pridevnikov iz pisno nepodomačenih imen sledimo slovenskim knjižnim vzorcem, a so glasovi, ki vplivajo na besedotvorno podstavo, zapisani na različne načine.
1. Podvojene samoglasniške črke in črke, zapisane z ločevalnimi znamenji, v izglasju podstavnega imena ohranjamo:
2. Dvo- in veččrkja, ki jih izgovarjamo kot en glas, v zapisu ohranjamo, npr.
3. Neme črke in črkovni sklopi, ki se pri sklanjanju ohranjajo, se ohranjajo tudi v podstavi, npr.
Nemi s (tudi v
sklopu es) v francoskih imenih pisno sovpade s priponskim
obrazilom 
Poenostavljanje zapisa je utemeljeno z zapisi, ki ne ustrezajo slovenskim fonotaktičnim pravilom, npr. *calaisski.
Podomačene oblike pridevnikov so navadno omejene na stalne zveze, v katerih dobijo pridevniki nove pomene, ne zgolj prostorskih, npr. fr. Calais [kalé] – calaiski – kalejska čipka; Bordeaux [bordó] – bordojski – bordojsko vino; Artois [artu̯á] – artoiski – arteški gonič, arteški vodnjak; Beaujolais [božolé] – beaujolaiski – božolejski postopek.
Iz večbesednih zemljepisnih imen tvorimo enobesedne
pridevnike, ki so besedotvorno 
Pri prevzetih imenih besednovrstna pripadnost sestavin imena ni vedno zanesljivo prepoznavna, podstavno ime pa ima pogosto nepregibne sestavine, ki so v izvornem jeziku členi, pridevniki ipd. Pridevnik navadno tvorimo iz vseh sestavin imena:
Posebnost
Pri
večbesednih imenih nekaterih držav je pridevnik izpeljan le iz jedrne sestavine
imena: emiratski 
Tvorjenke iz slovenskih imen so tvorjene po pravilih knjižnega jezika in se razlikujejo od lokalne ali narečne rabe. Pogosto se namesto zložene oblike uporablja lokalna ali narečna oblika: Čisti Breg – breški ob tvorjenem čistobreški; enako tudi Dolenje Poljane – poljanski ob tvorjenem dolenjepoljanski ipd. V pravilih so podane možnosti za tvorjenke v uradni komunikaciji.
Pridevnik, tvorjen iz zemljepisnega imena z razlikovalnim ali identifikacijskim dodatkom, se navadno tvori le iz jedrne sestavine imena, kar za rabo v znanem kontekstu zadošča: Log pod Mangartom – loški; Mala Loka pri Višnji Gori – malološki/loški.
Pri prevzetih imenih (zlasti iz manj znanih neslovanskih jezikov) ne razlikujemo med predložnimi »dopolnili« in drugimi obveznimi sestavinami imena. Kljub temu je besedotvorna podstava pridevnika lahko le jedrna sestavina večbesednega imena, če je to zaradi identifikacijskih razlogov sprejemljivo ali v rabi uveljavljeno, npr. šp. Palma de Mallorca – palmski, šp. Santiago de Cuba – santiaški, angl. Stratford Upon Avon – stratfordski, nem. Frankfurt ob Majni – frankfurtski, češ. Žďár nad Sazavou – žďárski.
S stičnim
vezajem so v slovenščini povezana dvojna imena, ki so združena navadno
zaradi upravnih ali kakih drugih razlogov (
Pri prevzetih imenih, v katerih so sestavine povezane z vezajem, navadno ne poznamo razmerja med sestavinami, zato so v pridevniku vse sestavine imena, priponsko obrazilo pa dodajamo le zadnji. Vezaj in druga ločila ohranjamo:
O dvojnih imenih glej poglavje »Vezaj« (Ločila).
Svojilne pridevnike tvorimo iz samostalnikov moškega in srednjega spola s priponskim obrazilom -ov (ali po preglasu nastalim -ev), iz ženskega spola pa s priponskim obrazilom -in, in sicer iz imen in poimenovanj bitij ter nekaterih stvarnih lastnih imen.
| Moški in srednji spol | Ženski spol | |
| -ov | -ev | -in | 
| Štefan – Štefanov, Miha – Mihov | Andrej – Andrejev, Aleš – Alešev | Ana – Anin, Jedrt – Jedrtin | 
| Anže – Anžetov | Izidor – Izidorjev | Nives – Nivesin, Karin – Karinin | 
| Kalan – Kalanov, Skaza – Skazov | Križaj – Križajev, Škufca – Škufčev | Kobilca – Kobilčin | 
| Arso – Arsov, ARSO – ARSOV, NUK – NUK‑ov | Teš – Tešev, TEŠ – TEŠ‑ev | Alpina – Alpinin, Fifa – Fifin, FIFA – FIFIN | 
| Delo – Delov, Jutro – Jutrov | Gorenje – Gorenjev | |
| vnuk – vnukov, prerok – prerokov | stric – stričev, mož – možev | sestra – sestrin, babica – babičin | 
| bik – bikov, veter – vetrov | netopir – netopirjev | krava – kravin, puška – puškin | 
Izražanje vrstnega pomena
Če
priponsko obrazilo -ov/-ev dodajamo
besedotvornim podstavam iz samostalnikov moškega spola, ki ne označujejo bitij
ali ustanov, ali pa iz samostalnikov ženskega spola, označujemo vrstnost in ne
svojilnosti, npr. apnenec –
apnenčev,
kisik –
kisikov,
češnja –
češnjev,
smreka –
Pridevniške izpeljanke iz samostalnikov ženskega spola sicer izražajo vrstnost tudi s priponskimi obrazili -ji (krava – kravji), -ski (celina – celinski, regija – regijski), -ni (barva – barvni, sobota – sobotni, zveza – zvezni), redkeje tudi -in (soja – sojin, limona – limonin/limonov).
Posebnosti
1. Iz slovenskih in nasploh slovanskih izpridevniških imen s priponskimi obrazili ‑ov, ‑ev, ‑ski, ‑sky, ‑cky, ‑i in ustreznih ženskih oblik ‑ova, ‑eva, ‑ska, ‑cka, ‑a ne tvorimo svojilnih pridevnikov, ampak svojino izražamo z rodilnikom: Koseski – pesmi Koseskega, Aleksandrov – pesmi Aleksandrova, rus. Pavlov – refleks Pavlova, rus. Saharov – nagrada Saharova, rus. Ahmatova – pesmi Ahmatove, mak. Redžepova – pesmi Redžepove, rus. Prokofjev – balet Prokofjeva, rus. Politkovska – nagrada Politkovske, rus. Musorgski – opere Musorgskega, polj. Kubacki – skok Kubackega, rus. Navalni – upor Navalnega.
2. V sodobni rabi s priponskima obraziloma ‑ov/‑ev in -in tvorimo svojilne pridevnike tudi iz nekaterih zemljepisnih imen, ki poimenujejo gore, vode, planete (enakozvočne z imeni bitij) ali druga nebesna telesa, če opisujemo z njimi povezane pojave ali sestavne dele. Pogosto nastopajo v lastnih imenih:
• Prisank –
Prisankovo okno, Jalovec – Jalovčev
ozebnik, Skuta – Skutin ledenik
 • Martuljek
– Martuljkovi slapovi (poleg Martuljški slapovi), Nil – Nilova delta,
Krka
– Krkina struga, Donava – Donavina
delta
 • Saturn
– Saturnovi obroči, Jupiter – Jupitrove lune, Mars – Marsova orbita, Venera – Venerina orbita, Orion
– Orionov pas
 • Severnica –
Severničin,
Betelgeza –
Betelgezin
Pridevniki iz vodnih imen, npr. Nil, Krka, so bili prvotno tvorjeni le s priponskim obrazilom -ski/-ški, s katerim izražamo vrsto (nilski konj, nilski ostriž; krška škofija), s priponskima obraziloma -ov/-ev in -in pa se nedvoumno izkazuje pripadnost konkretnemu zemljepisnemu pojavu: Nilova delta (delta reke Nil), Krkina struga (struga reke Krke). Poleg tega se vrstni pridevnik krški lahko nanaša tudi na različne zemljepisne pojave, npr. na reko (Krka), na otok (Krk), na mesto (Krško).
3. Nekatera prevzeta imena so tako moškega (navadno ustanovitelj podjetja, npr. Tesla, Barilla, Prada) kot tudi ženskega spola (podjetje z enakim imenom). Svojilni pridevnik iz moškospolskega imena tvorimo s priponskim obrazilom -ov/-ev (Teslov, Barillov, Pradov), iz imena podjetja pa s priponskim obrazilom -in (Teslin, Barillin, Pradin).
Imena na končni a
Namesto pridevnikov, tvorjenih s priponskim obrazilom -ov/-ev, se pri imenih na končni -a (tudi pod vplivom drugih južnoslovanskih jezikov) pojavljajo tvorjenke s priponskim obrazilom -in, npr. namesto Šenoa – Šenoov, Krleža – Krležev napačno Šenoin, Krležin. Pojavljajo se tudi pri domačih oblikah imen (Mitja – Mitjev, napačno Mitjin) in priimkih, prevzetih iz neslovanskih jezikov, npr. Balboa – Balboev, napačno Balboin, Goya – Goyev, napačno Goyin, Seneka – Senekov, napačno Senekin.
4. Iz slovenskih priimkov ženskih oseb ne tvorimo svojilnih pridevnikov, izjema so priimki ženskega spola na končni -a, npr. Kobilca – Kobilčin.
Glej poglavje »Svojilni pridevniki iz samostalnikov ženskega spola«.
Pridevniki iz priimkov ženskega spola
Tvorjenje svojilnih pridevnikov iz priimkov, katerih nosilka je
oseba ženskega spola, se neuradno ali v manj formalni rabi pojavlja le pri nekaterih
tujih imenih. Pri teh slovensko govorečemu ni razviden pomen imenske podstave,
kot je to npr. pri slovenskih priimkih tipa Podlesnik, Kovač,
Hribar ipd. Tako se pojavljajo pridevniki kot Curie – Curiejin inštitut, Montessori – Montessorijin vrtec, Apgar – Apgarjina lestvica, sicer pa je
uveljavljeno rodilniško oz. opisno izražanje svojine – inštitut
Marie Curie, metoda Marie Montessori, lestvica
Virginije Apgar.
Neustrezno je samostalnikom ženskega spola dodajati priponsko obrazilo 
Svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega spola tvorimo tako, da besedotvorni podstavi dodamo priponsko obrazilo -ov (brat – bratov, Rok – Rokov). Če se podstava končuje na soglasnike c, j, č, ž, š in dž, pa zaradi preglasa namesto priponskega obrazila -ov uporabimo njegovo različico -ev (mož – možev, Jurij – Jurijev). Pri tem se podstavni izglasni c premenjuje s č (stric – stričev, Nejc – Nejčev).
Besedovorna podstava svojilnih pridevnikov iz samostalnikov moškega spola je enaka rodilniški osnovi, ki je pri samostalnikih moškega spola nespremenjena, skrajšana ali podaljšana. Izbira priponskega obrazila -ov/-ev je odvisna od izglasja podstave.
| Izglasje samostalnika | Rodilniška osnova | Izglasje besedotvorne podstave | Priponsko obrazilo | Primeri | 
| 
                -c, -ca, -co -j, -ja, -jo -č, -ča, -čo -ž, -ža, -žo -š, -ša, -šo -dž, -dža, -džo  | 
            nespremenjena | 
                c j č ž š dž  | 
            -ev | 
                • stric – stričev, Škufca –
  Škufčev • Andrej – Andrejev, Matija – Matijev, Franjo – Franjev • nem. Bartsch • Anglež – Angležev, Kaluža – Kalužev, Božo – Božev • Maleš – Malešev, Saša in Sašo – Sašev • madž. Nagy  | 
        
| 
                -b, -ba, -bo -d, -da, -do -k, -ka, -ko -m, -ma, -mo -n, -na, -no …  | 
            nespremenjena | 
                vsi soglasniki razen c, j, č, ž, š in dž  | 
            -ov | 
                • medved – medvedov, Kenda – Kendov, Rado – Radov • Nik in Niko – Nikov, Kafka – Kafkov • Šturm – Šturmov, Samo – Samov, Kozma – Kozmov • Kern – Kernov, Kozina – Kozinov, Bruno – Brunov  | 
        
| 
                -ec -ac -ic  | 
            skrajšana zaradi neobstojnega samoglasnika | c | -ev | 
                • Bedanec –
  Bedančev, Jurgec – Jurgčev, gasilec – gasilčev • Jakac – Jakčev • Lajovic – Lajovičev/Lajovčev  | 
        
| 
                -ek  -el -em -en -er  | 
            skrajšana zaradi neobstojnega samoglasnika | 
                k l m n r  | 
            -ov | 
                • dedek
  – dedkov, češ.
  Čapek – Čapkov • osel – oslov, nem. Hegel – Heglov • Erazem – Erazmov • Domen – Domnov, angl. Owen [ôvǝn] – Ownov [ôu̯nov‑] • Peter [pétər] – Petrov [pétrov-], dinozaver [dinozávər] – dinozavrov [dinozávrov-]  | 
        
| -r | podaljšana z j | j | -ev | 
                • Gašper [gášper]
  – Gašperjev, Cezar – Cezarjev • fr. Althusser [altisêr] – Althusserjev [altisêrjev-]  | 
        
| naglašeni samoglasniki in y [i] | podaljšana z j | j | -ev | 
                • fr. Zola [zolá] – Zolajev [zolájev-], Rousseau [rusó] – Rousseaujev
  [rusójev-], Debussy [debisí] – Debussyjev [debisíjev-] • angl. Banksy [bênksi] – Banksyjev [bênksijev-]  | 
        
| nenaglašeni samoglasniki -e, -i, -u | podaljšana z j | j | -ev | 
                • Kosi – Kosijev • it. Dante – Dantejev, nem. Goethe [géte] – Goethejev [gétejev-], nem. Nietzsche [níče] – Nietzschejev [níčejev‑]  | 
        
| -e | podaljšana s t | t | -ov | 
                • oče – očetov • Bine – Binetov, Jure – Juretov, Stele – Steletov  | 
        
| -elj | podaljšana z n | n | -ov | • nagelj – nageljnov | 
O krajšanju in daljšanju osnove pri
sklanjanju in besedotvorni podstavi svojilnih pridevnikov glej poglavje »Samostalniki moškega spola s končaji -ec in -ek ter -elj
in -enj« (
Priponsko obrazilo -ov dodajamo besedotvorni podstavi samostalnikov moškega spola
Pri samostalnikih moškega spola na -ek ter -el, -em, -en in -er, ki pri sklanjanju zaradi neobstojnega polglasnika krajšajo osnovo, je besedotvorna podstava enaka skrajšani osnovi:
Priponsko obrazilo -ev dodajamo besedotvorni podstavi samostalnikov moškega spola
| c | 
                stric – stričev Škufca – Škufčev Bric – Bričev  | 
            
                srb. Kusturica
  – Kusturičev | 
        
| j | 
                Andrej – Andrejev Matija – Matijev Štrukelj – Štrukljev  | 
            
                angl. Holliday [hôlidej] – Hollidayev
  [hôlidejev‑] slš. Suchoň [súhon’] – Suchoňev [súhonjev‑] it. Beccaria [bekaríja] – Beccariev [bekaríjev-] šp. García [garsíja] – Garcíev [garsíjev‑]  | 
        
| š | 
                Maleš – Malešev
 Strniša – Strnišev Saša in Sašo – Sašev  | 
            
                pol. Miłosz [míloš]
  – Miłoszev [mílošev‑] hrv. Grašo [grášo] – Grašev [grášev‑] port. Soares [soáriš] – Soaresev [soárišev-]  | 
        
| ž | 
                Anglež – Angležev
 Kaluža – Kalužev Božo – Božev  | 
            
                hrv. Krleža
  – Krležev češ. Kolář [kólarž‑] – Kolářev [kólaržev‑]  | 
        
| č | Toporišič – Toporišičev | nem. Bartsch [bárč] – Bartschev [bárčev‑] | 
| dž | maharadža – maharadžev | 
                srb. Karađorđe
  [karadžórdže] – Karađorđev [karadžórdžev-] it. Borgia [bórdža] – Borgiev [bórdžev‑] alb. Hoxha [hódža] – Hoxhev [hódžev‑] madž. Nagy [nádž-] – Nagyev [nádžev-]  | 
        
| r | 
                Gašper – Gašperjev Cezar – Cezarjev  | 
            fr. Althusser [altisêr] – Althusserjev [altisêrjev-] | 
| 
                naglašeni samoglasnik  ali nenaglašeni e, i in u  | 
            Kosi – Kosijev | 
                fr. Zola [zolá] –
  Zolajev [zolájev-] nem. Goethe [géte] – Goethejev [gétejev-] nem. Nietzsche [níče] – Nietzschejev [níčejev‑]  | 
        
Samostalniki moškega spola na -ec pri sklanjanju krajšajo osnovo zaradi neobstojnega polglasnika, besedotvorna podstava je enaka skrajšani osnovi; izglasni c se ob tem premenjuje s č:
Podrobneje o preglasu in izjemah glej poglavje »Preglas« (Glasovno-črkovne premene).
Zaradi t. i. obstojnega polglasnika v osnovi tvorijo svojilni pridevnik izjemoma iz nespremenjene besedotvorne podstave tisti slovenski samostalniki, pri katerih bi izpust samoglasnika otežil izgovor, npr. v pisnih končajih ‑čec in ‑kek (Jurčec, Mikek) ter ‑lec in ‑vec (mislec, mrtvec), ali kadar bi se govorna podoba samostalnika po izpadu zelo spremenila (Jazbec, jezdec), npr.
Pri nekaterih samostalnikih so mogoče dvojne oblike: Mesec [mésəc] – Meščev tudi Mesečev (enako velja za občne besede, a je dolga oblika bolj navadna: mesec – mesečev). Podobno narečno motivirano tudi pri Matjašec, Štuhec ipd.
Glej poglavje »Samostalniki moškega spola s končaji -ec in -ek ter -elj in -enj« (Glasovno‑črkovne premene).
Pri pridevnikih iz besedotvorne podstave na končni c, ki mu sledi izglasni -o, se premena podstave 
Preglaševanje 
Svojilne pridevnike iz antičnih imen izpeljujemo iz besedotvorne podstave, ki sledi slovenski imenovalniški obliki, čeprav se v imenovalniku uporablja tudi citatno prečrkovana oblika: Aristotel (cit. im. Aristoteles) – Aristotelov, Ajshil (cit. im. Ajshilos) – Ajshilov, Horacij (cit. im. Horacius) – Horacijev, Brut (cit. im. Brutus) – Brutov, Favn (cit. im. Favnus) – Favnov.
Besedotvorna podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški skrajšani osnovi tudi pri imenih iz slovanskih jezikov z neobstojnim a (hrv. Jakac, Gotovac) ali o (slš. Dudok, slš. Pavol). Neobstojni o se v sodobni rabi pogosto tudi ohranja:
Daljšanje osnove s t je bilo dolgo omejeno le na slovenska imena, pri prevzemanju pa se vzorec uveljavlja tudi pri nekaterih imenih iz južnoslovanskih jezikov, zato je besedotvorna podstava pridevnika enaka podaljšani osnovi, npr. hrv. Šime – Šimetov, mak. Tale – Taleta.
Imena,
ki imajo v izglasju podstave soglasniški sklop 
Pri angleških imenih na 
Nekatera svetopisemska imena na končni 
Besedotvorna podstava pri
imenih iz neslovanskih jezikov, zlasti angleščine (npr. na izglasje 
O izjemnih primerih, kot sta Newton oz. newton in Manhattan, glej poglavje »Polglasnik v imenih z izglasnim soglasniškim
sklopom« (
Neslovanskim besedotvornim podstavam z govorjenimi izglasji 
Neslovanska imena moramo
razlikovati od slovanskih, pri katerih izražamo svojino z rodilnikom (novela Čehova) in pri katerih prevzemamo
izpridevniško obliko imena tako, kot je zapisana – v skladu s prečrkovalnimi
določili izvorne tujejezične predloge: rus. Hruščov 
V angleških imenih Andrew, Mathew je 
O razmerju med osnovo in besedotvorno podstavo
glej poglavje »Prikaz razmerja med osnovo in besedotvorno podstavo« (
Podrobneje o spremembah osnove pri samostalnikih moškega spola, ki vplivajo na besedotvorno podstavo, glej poglavje »Premene osnove« (Oblikoslovni oris).
Pri imenih (zlasti francoskih in angleških), pri katerih se govorni končaj imena (in posledično besedotvorne podstave) bistveno razlikuje od zapisa (Manet, Hazard), pri izbiri priponskega obrazila sledimo bodisi zapisu (Manetov, Hazardov) bodisi izgovoru (Manetev, Hazardev), v govoru pa je priponsko obrazilo nedvoumno 
| Izglasje samostalnika | Rodilniška osnova | Govorno izglasje besedotvorne podstave | Priponsko obrazilo | Primeri | 
| -r + nemi e | podaljšana z j | j | -ev | 
                angl. Shakespeare
  [šékspir] – Shakespearjev  fr. Voltaire [voltêr], Voltairjev  | 
        
| skrajšana za nemi e | r | -ov | 
                angl. Shakespeare
  [šékspir] – Shakespearov [šékspirov] fr. Voltaire [voltêr] – Voltairov  | 
        |
| -r + nemi soglasnik | podaljšana z j le v govoru | j | -ev | 
                fr. Hazard
  [azár] – Hazardev  | 
        
| nespremenjena | r | 
                -ov  | 
            
                fr. Hazard
  [azár] – Hazardov  | 
        |
| soglasniki v zapisu (v govoru naglašeni samoglasniki) | podaljšana z j samo v govoru | nemi soglasniki | 
                 [-ev-]  | 
            
                fr. Manet
  [mané] – Manetov/Manetev  fr. Rimbaud [rembó] – Rimbaudov/Rimbaudev  | 
        
Podrobneje o
daljšanju osnove ter o izjemah pri samostalnikih na samoglasnik in končni r
glej poglavji »Samostalniki na končni samoglasnik« in »Samostalniki na končni r«
(
Podrobneje o pisnem
in govornem ter samo govornem daljšanju osnove pri prevzetih besedah glej
poglavje »Daljšanje osnove z j pri prevzetih besedah« (
Če izglasni c v imenu ni zapisan s
črko c, preglaševanje 
V Slovenskem pravopisu 2001 je bila previdena pisna premena končnega c, zapisanega z drugimi črkami, npr. Cavazza – Cavačev tudi Cavazzev, kar se v rabi ni uveljavilo.
Preglasa tradicionalno ne uveljavljamo pri
imenih iz angleščine, 
Svojilni pridevnik iz vseh imen, ki se končujejo na
govorjeni soglasnik, ki ni
c, j, č, ž, š ali dž, tvorimo s
priponskim obrazilom 
Posebnost
Pisno ohranjanje nemega e je dogovorno sprejeto pri izglasjih
Izbira priponskega obrazila 
Francoska imena s pisnim izglasjem 
Pri francoskih imenih z osnovo na končna govorjena j in š, ki jima sledi nemi h ali
nemi črkovni sklop es,
se uveljavlja govorno preglaševanje [-ev-] ob pisnih
dvojnicah 
Svojilne pridevnike iz vseh imen, ki se končujejo
na govorjeni samoglasnik, ki je i, e ali u oz.
naglašeni samoglasnik, sklanjamo z daljšanjem osnove z j, zato se uveljavlja govorno preglaševanje
Pridevniki iz angleških imen, ki se končujejo na nemi h (angl. Jonah [džóna], Noah [nóa]) in nenaglašeni samoglasnik, nimajo preglašenega priponskega obrazila ne v govoru ne v zapisu:
Tudi pri nekaterih daljših angleških imenih s končnim
nemim h (Peckinpah
[pékinpa]) se je v govoru izjemoma uveljavilo daljšanje osnove z j, zato
se uveljavlja govorno preglaševanje 
Iz
podomačene oblike imen v svetopisemskih besedilih, npr. Noe, Jona, tvorimo ustrezne pridevnike z nepreglašenim
priponskim obrazilom: 
O daljšanju in krajšanju osnove glej poglavje
»
Podrobno o variantnem priponskem obrazilu 
Več o krajšanju
osnove zaradi nemega e glej poglavje »Nemi e« (
O tvorbi pridevnikov
iz imen z nemim e (prid. Georgeov/Georgeev 
Svojilne pridevnike iz samostalnikov ženskega spola tvorimo tako, da besedotvorni podstavi (ki je enaka rodilniški osnovi) dodamo priponsko obrazilo 
Besedotvorna podstava svojilnih pridevnikov iz samostalnikov ženskega spola, ki ji dodajamo priponsko obrazilo -in, je enaka rodilniški osnovi. Ta je pri samostalnikih ženskega spola navadno nespremenjena:
Pri
samostalnikih ženskega spola na 
Besedotvorna podstava svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, ki pri sklanjanju odstopajo od osnovnega sklanjatvenega vzorca (npr. podaljšujejo osnovo z r), je enaka podaljšani osnovi:
Pri samostalnikih ženskega spola na nenaglašeni samoglasnik i (babi, Beti, Fani, Meri) ali naglašene samoglasnike (skvo [skvó], Minu [minú]) tvorimo svojilni pridevnik tako, da priponskemu obrazilu 
Glej poglavje »Sklanjanje samostalnikov ženskega spola« (Oblikoslovni oris).
Glej poglavje »Premene pri izpeljankah s priponskim obrazilom 
Zvočnik j, ki je pri imenih iz prve ženske sklanjatve na 
Imena iz prve ženske sklanjatve, ki se v imenovalniku ednine
končujejo na 
nasproti
Pri pisno nepodomačenih imenih so končaji zapisani z različnimi črkami, dvočrkji, črkovnimi sklopi. Zvočnik j dodajamo besedotvornim podstavam ne glede na zapis:
Enako velja za imena ženskega spola, ki se v govoru končajo na naglašene samoglasnike a, e, i, o ali u:
Končni e v prevzetih imenih pri tvorbi svojilnega pridevnika opuščamo, npr. nem. Inge 
Imena na končni 
Glej poglavje »Tretja (ničta) ženska sklanjatev« (Oblikoslovni oris).
Končni nemi e v angleških in francoskih imenih pri tvorbi svojilnega pridevnika
opuščamo, npr. angl. Faye 
Nemi h v pisni besedotvorni
podstavi ohranjamo: angl.
Sarah 
Iz
podomačene oblike imen, npr. 
Glej poglavje »Tretja (ničta) ženska sklanjatev« (Oblikoslovni oris).
Iz večbesednih imen bitij (Grdi raček, Snežna kraljica, Karel Veliki, Ema Krška, France Prešeren) ne tvorimo svojilnih pridevnikov, ampak svojino izražamo z rodilnikom, npr. življenje Snežne kraljice, pesmi Franceta Prešerna.
Pri imenih iz korejščine in kitajščine, pri katerih se z glasovnimi končnicami sklanja le zadnja sestavina v zaporedju priimek – rojstno ime, pri tvorjenju svojilnega pridevnika priponsko obrazilo dodamo zadnji enoti:
Enako
velja, če sta dve sestavini povezani z vezajem: kit. Ma 
Svojilni pridevnik tvorimo iz dvojnih
osebnih 
O priredno povezanih imenih glej poglavje »Dvojna poimenovanja in imena« (Oblikoslovni oris).
Svojilne pridevnike iz prevzetih večbesednih moških imen,
pri katerih prve sestavine ne občutimo kot samostojne in je zato nesklonljiva,
tvorimo le iz zadnje sestavine. To so imena s predimki, ki se pišejo stično ali
nestično z imenom, npr. al, bin, de, De, d’, D’, della, dos,
Dos, El, ibn, La, Mac, Mc, O’, St., 
V posameznih primerih predimke, pisane z malo začetnico, pri sklanjanju priimkov brez osebnega imena in pri tvorjenju svojilnega pridevnika iz priimkov tudi kar opuščamo:
Z veliko pisane predimke štejemo za del priimka in jih kot take uvrščamo v abecedne in podobne sezname, npr. v leksikone (Van Allen, De Sica).
Iz večbesednih stvarnih imen ne tvorimo svojilnih pridevnikov (Planinski vestnik, Vatikanski muzeji, Istrski maraton), ampak svojino izražamo z rodilnikom, npr. urednik Planinskega vestnika, razstava Vatikanskih muzejev, zmagovalka Istrskega maratona.
Posebnost
Če je sklonljiva le zadnja sestavina večbesednega stvarnega imena,
tvorimo svojilni pridevnik tako, da priponsko
obrazilo 
| 
                V javni razpravi (oktober 2025)  | 
            
                V pripravi za javno razpravo  (november 2025)  | 
            
                Jeziki v pripravi  (2025)  | 
        
|---|---|---|
| ARABŠČINA | ANGLEŠČINA | HEBREJŠČINA | 
| BELORUŠČINA | AZERŠČINA | HINDIJŠČINA | 
| PERZIJŠČINA | FURLANŠČINA | LITOVŠČINA | 
| UKRAJINŠČINA | INDONEZIJŠČINA | STARA INDIJŠČINA | 
| VZHODNA ARMENŠČINA | LATVIJŠČINA | |
| MALTEŠČINA | 
Jeziki, katerih prevzemalna pravila še načrtujemo: črnogorščina, dolnja lužiška srbščina, gornja lužiška srbščina; afriški jeziki ...
V poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« so obravnavana splošna načela, ki jih upoštevamo, kadar v slovenski knjižni jezik prevzemamo besede in besedne zveze iz drugih jezikov, in sicer prilagoditve pisave, prilagoditve glasov in naglasa ter prilagoditve slovničnih kategorij.
Glej poglavje »Splošna načela za prevzemanje besed« (Prevzete besede in besedne zveze).
Poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov« prinaša napotke za glasovno in pisno slovenjenje ter prečrkovanje okoli 45 pisav oziroma jezikov, med njimi za večino evropskih jezikov in za tiste oddaljene jezike, katerih imena so pogosteje rabljena v slovenščini.
Jeziki so razdeljeni glede na pisave, tj. na latinične in nelatinične, slednje nadalje še na grško-cirilične in azijsko-afriške nelatinične pisave, ki jih moramo v slovenščini prečrkovati.
Pri vsakem posameznem jeziku so obravnavana naslednja področja: pisava; izgovor oz. naglasno mesto; razmerja med črkami in glasovi s ponazoritveno preglednico črka – glas; podomačevanje besed in besednih zvez; posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik. Po potrebi je dodan oris poglavitnih razlik med rabo ločil v obravnavanem jeziku in slovenščini.
V posameznih poglavjih sta pri nekaterih pravilih lahko dodana razdelka Posebnosti, v katerem so predstavljena odstopanja od pravila, in Slogovni napotek (označen s peresom), ki olajša razumevanje pravil. Na ustreznih mestih so dodani tudi sklici na druga krovna pravopisna poglavja.
OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni razdelitvi po jezikih, bo oblikovana po predstavitvi vseh jezikov. V obdobju javne razprave na spletno mesto Pravopis 8.0 Pravopisna komisija dodaja postopoma tiste jezike, ki bodo lahko pripravljeni glede na možnosti angažiranja avtorjev in strokovnjakov za posamezne jezike. V skladu s tem bo poglavje dopolnjeno s krovnimi poglavji o prečrkovanju iz nelatiničnih pisav.
Vse latinične pisave izhajajo iz osnovnega latiničnega črkopisa, ki obsega 26 črk, in sicer: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega latiničnega črkopisa, tj. izločanju črk in dodajanju oz. rabi posebnih črk, črk z ločevalnimi znamenji in dvo- in veččrkij.
Vse cirilične pisave izhajajo iz osnovnega ciriličnega črkopisa, ki obsega 24 črk, in sicer: ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨еЕ⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨фФ⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩.
Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi (azbuki) tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega ciriličnega črkopisa, tj. dodajanju oz. rabi posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji ter dvo- in veččrkij.
Azbuka je splošno poimenovanje za cirilične abecede.
Pri opisovanju razmerij med ciriličnimi in latiničnimi črkami je izhodišče cirilična črka, ki je prikazana vzporedno z latinično ustreznico, npr. ⟨б⟩ – ⟨b⟩.
Starogrška in novogrška pisava obsegata 24 črk.
Zaporedje črk v starogrški in novogrški abecedi (alfabetu) je enako, izgovor nekaterih črk pa se razlikuje: ⟨αА⟩, ⟨β Β⟩, ⟨γ Γ⟩, ⟨δΔ⟩, ⟨εΕ⟩, ⟨ζ Ζ⟩, ⟨η Η⟩, ⟨θ Θ⟩, ⟨ιΙ⟩, ⟨κΚ⟩, ⟨λ Λ⟩, ⟨μΜ⟩, ⟨𝜈Ν⟩, ⟨ξΞ⟩, ⟨οΟ⟩, ⟨πΠ⟩, ⟨ρΡ⟩, ⟨σ/ςΣ⟩, ⟨τ Τ⟩, ⟨υ Υ⟩, ⟨φΦ⟩, ⟨χ Χ⟩, ⟨ψΨ⟩, ⟨ωΩ⟩.
Grški alfabet je nastal najkasneje v 8. st. pr. Kr., ko so Grki prevzeli feničansko pisavo in jo prilagodili svojemu jeziku. Stari Grki so sprva poznali več lokalnih različic alfabeta. Pisava, ki jo Grki uporabljajo še danes, se imenuje tudi vzhodnogrški alfabet, v grškem svetu pa se je dokončno uveljavila šele po koncu klasične dobe (5.–4. st. pr. Kr.).
Iz druge različice pisave, ki se je uporabljala v mestu Kume na Apeninskem polotoku in se imenuje tudi zahodnogrški ali halkidski alfabet, pa je nastala latinica.
Stari Grki – za njimi pa podobno Rimljani – so uporabljali samo velike tiskane črke, male tiskane črke so nastale šele v bizantinski dobi. Tedaj se je dokončno uveljavil tudi pravopis z ločevalnimi znamenji, ki se uporabljajo v modernih izdajah starogrških besedil.
V preglednici so predstavljene grške črke in njihove latinične ustreznice.
| Stara in nova grščina | Prečrkovanje | |
| Mala in velika grška črka | Ime črke | Mala in velika latinična črka | 
| α А | alfa [álfa] | a A | 
| β Β | beta [béta] | b B | 
| γ Γ | gama [gáma] | g G | 
| δ Δ | delta [délta] | d D | 
| ε Ε | epsilon [épsilon] | e E | 
| ζ Ζ | zeta [zéta] | z Z | 
| η Η | eta [éta] | e E ali ē Ē | 
| θ Θ | theta [théta] | th Th | 
| ι Ι | jota [jóta] | i I | 
| κ Κ | kapa [kápa] | k K | 
| λ Λ | lambda [lámbda] | l L | 
| μ Μ | mi [mí] | m M | 
| 𝜈 Ν | ni [ní] | n N | 
| ξ Ξ | ksi [ksí] | x X | 
| ο Ο | omikron [ómikron] | o O | 
| π Π | pi [pí] | p P | 
| ρ Ρ | ro [ró] | r S | 
| σ/ς Σ | sigma [sígma] | s S | 
| τ Τ | tav [táu̯] | t T | 
| υ Υ | ipsilon [ípsilon] | y Y | 
| φ Φ | fi [fí] | ph Ph | 
| χ Χ | hi [hí] | ch Ch | 
| ψ Ψ | psi [psí] | ps Ps | 
| ω Ω | omega [ómega] | o O ali ō Ō | 
Naglasna znamenja v starogrški pisavi označujejo mesto naglasa in tonem. Pri prečrkovanju jih ohranjamo, in sicer uporabljamo
Polkrožec pred veliko začetnico pri imenih, ki se začenjajo na samoglasnik ali na soglasnik r, označuje šibki ali ostri pridih:
Šibki in ostri pridih se izjemoma zapisujeta tudi sredi besede v sklopu ⟨-ῤῥ-⟩, ki se prečrkuje kot ⟨rrh⟩: Pýrrhos (gr. Πύῤῥος).
Pri prečrkovanju dolžine praviloma ne zaznamujemo, zato črki ⟨ω⟩ in ⟨η⟩, ki sta se v stari grščini uporabljali za zapisovanje dolgega glasu [o] oz. [e], po navadi prečrkujemo enako kot ⟨ο⟩ in ⟨ε⟩, ki sta zaznamovali ustrezna kratka glasova: Origénes (gr. Ὠριγένης), Héra (gr. Ἥρα). Izjemoma, pri citatni rabi npr. občnih besed, uporabimo tudi zapis s črtico (makronom), ki označuje dolžino, tj. ⟨ō⟩ oz. ⟨ē⟩: týchēali týche ‘usodaʼ (gr. τύχη).
Dvojno piko, ki označuje nedvoglasniški izgovor, pri prečrkovanju navadno opuščamo: Deiáneira (gr. Δηϊάνειρα).
Za prečrkovanje nove grščine ne potrebujemo slovenskih ustreznic ločevalnih znamenj, saj jih novejši novogrški pravopis opušča.
Dvojne soglasnike razen sklopa ⟨γγ⟩ zapisujemo dvojno: Apóllon (gr. Ἀπόλλων).
Soglasniške sklope ⟨γγ⟩, ⟨γκ⟩, ⟨γξ⟩, ⟨γχ⟩ prečrkujemo kot ⟨ng⟩, ⟨nk⟩, ⟨nx⟩, ⟨nch⟩: Lóngos (gr. Λόγγος), Ánkyra (gr. Ἄγκυρα), Sphínx (gr. Σφίγξ).
O sklopu ⟨γκ⟩ na začetku besed glej poglavje o novi grščini.
Pri prečrkovanju pravih in nepravih dvoglasnikov (kratkih in dolgih) se zapišeta oba dela, pri čemer se drugi del dvoglasnikov na -u zapiše s črko ⟨u⟩, drugi del dvoglasnikov na -i pa s črko ⟨i⟩: Oinómaos (gr. Οἰνόμαος), Aulís (gr. Αὐλίς).
Če je dvoglasnik naglašen, se pri pravih dvoglasnikih naglas piše na drugi del, pri nepravih pa na prvi del: Haímon (gr. Αἵμων), Háides (gr. Ἅιδης).
V zaporedju dveh kratkih samoglasnikov se naglas zapisuje na prvega, če sta se samoglasnika izgovarjala dvozložno: Láios (gr. Λάιος).
Dvočrkje ⟨ου⟩ se prečrkuje enako kot dvoglasniki: Ouranós (gr. Οὐρανός).
Več o izgovoru stare grščine glej »Razmerje med grško pisavo in grškim glasovnim sistemom«.
POSEBNOSTI
Albanska različica latinične pisave ima 25 črk latiničnega črkopisa, dve črki z ločevalnim znamenjem in devet dvočrkij – ⟨dh⟩, ⟨gj⟩, ⟨ll⟩, ⟨nj⟩, ⟨rr⟩, ⟨sh⟩, ⟨th⟩, ⟨xh⟩ in ⟨zh⟩.
Albanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ç Ç⟩, ⟨d D⟩, ⟨dh Dh⟩, ⟨e E⟩, ⟨ë Ë⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨gj Gj⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ll Ll⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨rr Rr⟩, ⟨s S⟩, ⟨sh Sh⟩, ⟨t T⟩, ⟨th Th⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨xh Xh⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨zh Zh⟩.
Posebnost
V albanski abecedi ni črke ⟨w⟩, ki je v osnovnem latiničnem naboru. Abeceda sicer vključuje vsa dvočrkja in črki z ločevalnim znamenjem.
O vključevanju albanskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V albanski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Naglasno mesto je v albanščini prosto in nepredvidljivo, najpogosteje pa je na predzadnjem ali zadnjem zlogu, npr. Rugova [rugôva], Tirana [tirána], Asdreni [azdréni], Kadare [kadaré]. Pri prevzemanju imen iz albanščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Posebnost
V albanskih ali kosovskih zemljepisnih imenih, ki so bila prevzeta v slovenščino iz srbščine, je mesto naglasa lahko drugačno od izvorno albanskega, prim. Kosovo [kósovo] (alb. Kosova [kosóva]), Priština [príština] (alb. Prishtina [prištína]).
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Knjižna albanščina temelji na narečju južne Albanije, ki se precej razlikuje od govora Albancev s Kosova, iz Črne gore, Severne Makedonije in severne Albanije (t. i. gegovska albanščina). Vpliv gegovskega izgovora v knjižni albanščini je pri omenjenih Albancih onemitev polglasnika, zlasti v izglasju, npr. Krujë [krúj] namesto [krújə].
Zev v sklopu črke ⟨i⟩ in samoglasnika ⟨iV⟩ v izgovoru zapiramo z [j]: Bojaxhiu [bojadžíju].
Kadar si v besedi sledita dva samoglasnika, sta oba nosilca samostojnih zlogov, zato se izgovarjata samostojno (ne kot dvoglasnik): Luan [ljúan], Ismail [ismaíl].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, in sicer
Albanščina dopušča soglasniške sklope v vzglasju z začetnim nosnikom. V slovenščini jih izgovarjamo z vzglasnim polglasnikom: Ndoc [əndóc], Ndre [əndré], Mbrica [əmbríca].
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ç | č | Çami [čámi], Demaçi [demáči], Këlliçi [kǝlíči] | |
| dh | d | Bardhi [bárdi], Dhimitër [dimítǝr] | |
| ë | ǝ | Kukës [kúkǝs], Pjetër [pjétǝr] | |
| gj | dž | 
                Gjetja [džétja], Gjeçovi [džečôvi], Gjergj  | 
        |
| l | pred samoglasniki | lj | Mekuli [mekúlji], Laç [ljáč], Shala [šálja] | 
| l | pred soglasniki | l’/l | Këlcyra [kǝl’círa/kǝlcíra], Shkëlzen [škǝl’zén/škǝlzén] | 
| ll | l | Llazar [lazár], Nikolla [nikóla] | |
| q | č | Gjerqeku [džerčéku], Koliqi [koljíči], Qosja [čósja] | |
| rr | r | Rrahman [rahmán], Xhaferri [džafêri], Vokrri [vókri] | |
| sh | š | Berisha [beríša], Gashi [gáši], Shiroka [širóka] | |
| th | t | Thaçi [táči], Vithkuqari [vitkučári] | |
| x | dz | Xoxa [dzódza] | |
| xh | dž | Hoxha [hódža], Rexhep [redžép], Xherdan [džerdán], Xhaka [džáka] | |
| y | i | Shyqyri [šičíri], Ylber [íl’ber/ílber] | |
| zh | ž | Lezha [ljéža], Zheji [žêji] | 
Občna poimenovanja iz albanščine so v slovenščini redka, in sicer pisno nespremenjena, npr. besa [bésa] ‘(neprelomljiva) prisega’, plis [pljís] ‘albansko tradicionalno belo pokrivalo’.
Lastna imena večinoma ohranjamo pisno nepodomačena: Thaçi [táči], Hoxha [hódža], Shyqyri [šičíri]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
V albanščini imajo lastna imena določno in nedoločno obliko,
                                prevzemamo pa jih večinoma v določni obliki imenovalnika (končaj pri
                                ženskih je 
Nekatera imena zgodovinskih oseb pišemo podomačeno: Skenderbeg (alb. Skënderbeu), mati Terezija (alb. Nënë Tereza, pravo ime Anjezë Gonxhe Bojaxhiu).
Priimki so v albanščini vedno v določni obliki
                                            (Rexhepi), moška rojstna imena so izhodiščno v
                                        nedoločni obliki (Rexhep), ženska rojstna imena pa
                                        večinoma v določni obliki na 
Za nekatere albanske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Albanija (alb. Shqipëria), Beli Drim (alb. Drini i Bardhë), Drač (alb. Durrës, Durrësi), Drim (alb. Drin, Drini), Skader (alb. Shkodër, Shkodra). Podomačeno pišemo tudi izpeljanke iz podomačenih imen, npr. Draški zaliv (alb. Gjiri i Durrësit), Drimski zaliv (alb. Gjiri i Drinit).
V slovenskih besedilih so se uveljavila tudi nekatera srbska
                                    imena za zemljepisne danosti na Kosovu, npr. Peć (alb. Pejë, Peja), Dečani (
Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in
                                    prevajamo imena kulturnih in drugih spomenikov: Mati
                                        Albanija ‘kip v Tirani’ (alb. Nëna Shqipëri), Petrelski grad (alb. Kalaja e Petrelës), Etem Begova
                                        mošeja (alb. Xhamia e Et'hem Beut), Skenderbegov
                                        trg 
Osnovna pravila o prevzemanju glej v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze«.
S pregibanjem albanskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.
Pri pregibanju imen moškega spola s končajema 
Podstava svojilnega
                                    pridevnika izhaja iz okrajšane osnove imena, npr. Dhimitrov 
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v albanščini zaradi določne oblike lastnih imen pogosto. Daljšanje je pisno in glasovno: Gashi [gáši], rod. Gashija [gášija]; Demaçi [demáči], rod. Demaçija [demáčija]. Enako velja za imena na končni govorjeni r, npr. Ilir [iljír], rod. Ilirja [iljírja].
Podstava svojilnega
                                    pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Gashijev 
Preglas samoglasnika o v e se pojavlja, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na c, j, č, š, dž in ž, ki so v albanščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.
| ⟨c⟩ | 
                Genc [génc], or. z Gencem [z‿géncem]; svoj.
                                            prid. Genčev  | 
        
| ⟨j⟩ | 
                Camaj [cámaj], or. s Camajem [s‿cámajem]; svoj.
                                            prid. Camajev  | 
        
| ⟨ç⟩ | Laç [ljáč], or. z Laçem [z‿ljáčem] | 
| ⟨gj⟩ | 
                Gjergj [džêrč], or. z Gjergjem [z‿džêrdžem]; svoj.
                                            prid. Gjergjev  | 
        
| ⟨sh⟩ | 
                Berisha [beríša], or. z Berishem [z‿beríšem], pogosteje
                                            po 2. sklanjatvi z Berisho [z‿beríšo]; svoj.
                                            prid. Berishev  | 
        
| ⟨xh⟩ | 
                Hoxha [hódža], or. s Hoxhem [s‿hódžem], pogosteje po
                                            2. sklanjatvi s Hoxho [s‿hódžo], svoj.
                                            prid. Hoxhev  | 
        
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na
Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja držav in njihovih odvisnih ozemelj, kjer je arabščina edini uradni jezik, tj. v Bahrajnu, Egiptu, Jemnu, Jordaniji, Katarju, Kuvajtu, Libanonu, Libiji, Mavretaniji, Omanu, Saudovi Arabiji, Siriji, Tuniziji in Združenih arabskih emiratih. V državah, kjer je arabščina eden od uradnih jezikov, in sicer večinski (v Alžiriji, Iraku, Maroku, Palestini in Sudanu) ali manjšinski jezik (v Čadu, Džibutiju, na Komorih in v Somaliji), uveljavljamo pravila za tista območja, na katerih arabski element jezikovno in kulturno prevladuje. V Izraelu je arabščina jezik s posebnim statusom.
Arabska pisava je kurzivna (stična) pisava, ki ne ločuje med pisanimi in tiskanimi črkami ter se zapisuje z desne proti levi. Različica te pisave, ki se uporablja za zapisovanje arabskega jezika, obsega 28 črk, ki zaznamujejo soglasnike in imajo lahko različne oblike glede na to, ali stojijo samostojno, na začetku, na sredini ali na koncu besede.
Arabska pisava se je razvila iz nabatejske pisave, različice aramejske pisave. Ta je nastala iz feničanske pisave (ki je začetni vir tudi za hebrejsko in grško pisavo; iz slednje izhajata tudi latinica in cirilica). Izvorna pisava je ločevala od 15 do 18 črk (v odvisnosti od položaja v besedi). Z dodajanjem posebnih ločevalnih znamenj nad osnovne črke ali pod njih (kot na primer v slovenščini ⟨s⟩ in ⟨š⟩) je nastala današnja arabska pisava z 28 črkami, ki je tako omogočala zapis vseh 28 soglasniških fonemov arabščine. Ta ločevalna znamenja so bila v 7. in 8. stoletju, ko je bil zapisan Koran, še neobvezna. Istočasno se je uveljavil tudi obvezni zapis dolgih samoglasnikov s črkami za ustrezne soglasnike (⟨ʾ⟩ za [aː], ⟨y⟩ za [iː], ⟨w⟩ za [uː]). Od 8. stoletja so za označevanje kratkih samoglasnikov in drugih prvin v rabi tudi ločevalna znamenja nad črkami ali pod njimi (glej posebnosti v razdelku »Zapis v latinici in podomačeni zapis«). Ta znamenja so neobvezna in se uporabljajo le pri zapisu Korana, v slovarjih, jezikovnih učbenikih in takrat, ko je to zaradi morebitne dvoumnosti nujno potrebno.
Zapisovanje arabske pisave z latinico se imenuje latinizacija (tudi romanizacija) ali prečrkovanje (transliteracija) arabščine. Vsaka arabska črka ima latinično ustreznico v črki ali črkovnem sklopu. V sodobni znanstveni rabi (jezikoslovju in orientalistiki) je najpogosteje uporabljen prečrkovalni sistem DIN 31635, standardizirana različica sistema Nemškega orientalskega društva (nem. Deutsche Morgenländische Gesellschaft, DMG), sprejetega na mednarodni konferenci orientalistov v Rimu 1935. Prečrkovalni sistem DIN 31635 je za latinizacijo arabščine najbolj primeren, saj večinoma omogoča nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. Zato ga uporabljamo tudi kot osnovo pri prevzemanju arabskih imen v slovenščino.
Ob prečrkovalnem sistemu DIN 31635 poznamo še druge sisteme za latinizacijo arabščine, npr.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko s položajnimi različicami, njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice (slovenice). V stolpcu »Prečrkovanje« so primerjalno prikazane razlike med latinizacijskimi sistemi DIN 31635 (prvi stolpec), 
| Arabska črka | Prečrkovanje | 
                Podomačeni zapis (slovenica)  | 
            
                Slovensko ime črke  | 
        |||||
| osamelo | izglasje | medglasje | vzglasje | DIN 31635 | ALA-LC | drugi sistemi | ||
| ا | ـا | ا | ʾ | ʼ | / | alif | ||
| ب | ـب | ــبـ | بـ | b | b | ba | ||
| ت | ـت | ــتـ | تـ | t | t | ta1 | ||
| ث | ـث | ــثـ | ثـ | ṯ | th | t | ta2 | |
| ج | ـج | ـجـ | جـ | ǧ | j | dj | dž | džim | 
| ح | ـح | ـحـ | حـ | ḥ | h | ha1 | ||
| خ | ـخ | ـخـ | خـ | ḫ | kh | ẖ, x | h | ha2 | 
| د | ـد | د | d | d | dal1 | |||
| ذ | ـذ | ذ | ḏ | dh | d | dal2 | ||
| ر | ـر | ر | r | r | ra | |||
| ز | ـز | ز | z | z | zaj | |||
| س | ـس | ــسـ | سـ | s | s | sin | ||
| ش | ـش | ــشـ | شـ | š | sh | š | šin | |
| ص | ـص | ــصـ | صـ | ṣ | s | sad | ||
| ض | ـض | ــضـ | ضـ | ḍ | d | dad | ||
| ط | ـط | ــطـ | طـ | ṭ | t | ta3 | ||
| ظ | ـظ | ــظـ | ظـ | ẓ | d | da | ||
| ع | ـع | ــعــ | عـ | ʿ | ʻ | / | ajn | |
| غ | ـغ | ــغــ | غـ | ġ | gh | ḡ | g | gajn | 
| ف | ـف | ــفــ | فـ | f | f | fa | ||
| ق | ـق | ــقــ | قـ | q | k | kaf1 | ||
| ك | ـك | ــكــ | كـ | k | k | kaf2 | ||
| ل | ـل | ــلـ | لـ | l | l | lam | ||
| م | ـم | ــمـ | مـ | m | m | mim | ||
| ن | ـن | ــنـ | نـ | n | n | nun | ||
| ه | ـه | ـهـ | هـ | h | h | ha3 | ||
| و | ـو | و | w | v | vav | |||
| ي | ـي | ــيـ | يـ | y | j | ja | ||
POSEBNOSTI
Preglednica ponazarja ločevalna znamenja, ki pri zapisu arabščine niso obvezna (podobno kot npr. naglasna znamenja v slovenski pisavi). Njihova raba je obvezna v Koranu, v slovarjih in priročnikih za učenje arabščine ter priložnostno v primerih, ko bi bila posamezna beseda lahko prebrana ali razumljena narobe.
| Ločevalno znamenje | Opis | Ime | Funkcija | 
                Prečrkovanje DIN 31635  | 
            Podomačeni zapis (slovenica) | 
| َ | poševna črtica nad črko | fatha | zapis samoglasnika a | a | a | 
| ِ | poševna črtica pod črko | kasra | zapis samoglasnika i | i | i | 
| ُ | pentljica nad črko | dama | zapis samoglasnika u | u | u | 
| آ | vijuga nad alifom | mada | zapis grlnega zapornika, ki mu sledi dolgi ā | ʾā | a | 
| ْ | krožec nad črko | sukun | znak za odsotnost samoglasnika | / | / | 
| ّ | valovita oznaka nad črko | šada | znak za podvojitev soglasnika | podvojeni soglasnik (npr. mm) | / | 
| ٱ | zanka nad alifom | vasla | 
                alif oz. grlni zapornik se na začetku besede, ki
  sledi drugi besedi, ne izgovarja  | 
            / | / | 
Nedoločna oblika samostalnika ali pridevnika ima končnico 
| 
                Ločevalno znamenje  | 
            Opis | Ime | Funkcija | 
                Prečrkovanje DIN 31635  | 
            
                Podomačeni zapis (slovenica)  | 
        
| ٌ | podvojena dama | damatan | 
                zapis izglasnega zaporedja  | 
            
                 | 
            
                 | 
        
| ٍ | podvojena kasra | kasratan | 
                zapis izglasnega zaporedja  | 
            
                 | 
            
                 | 
        
| ً | podvojena fatha | fathatan | 
                zapis izglasnega zaporedja  | 
            
                 | 
            
                 | 
        
V arabski pisavi ni razlike med veliko in malo začetnico. Pri prečrkovanju in v podomačenem zapisu lastna imena zapisujemo z veliko začetnico: DIN Baġdād → Bagdad, DIN Ṭāriq → Tarik.
Naslonke se v arabski pisavi pišejo skupaj s sledečo besedo, pri prečrkovanju se v teh primerih uporablja vezaj, v podomačenem zapisu pa ga opuščamo, npr. pri besedah z določnim členom al: DIN 
Beseda, izgovorjena pred premorom (npr. samostojno (citatno) ali na koncu stavka ali verza), ima v klasični arabščini pavzno obliko, tj. obliko brez končnih kratkih samoglasnikov 
Črtica (makron) nad samoglasniki ⟨ā⟩, ⟨ī⟩ in ⟨ū⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za označevanje samoglasniške dolžine. Pri podomačevanju samoglasniške dolžine ne upoštevamo, črtico pa v zapisu opuščamo: DIN Hārūn 
Alofonske različice samoglasniških fonemov so v arabščini odvisne od soglasniškega sosedstva. V bližini soglasnikov, prečrkovanih kot ⟨ʿ⟩, ⟨ḥ⟩, ⟨ṭ⟩, ⟨ḍ⟩, ⟨ṣ⟩, ⟨ẓ⟩ in ⟨q⟩, se /a/ praviloma izgovarja kot zadnji [ɑ], sicer pa praviloma kot [æ], tj. blizu slovenskemu širokemu e. Samoglasnika /i/ in /u/ se izgovarjata bližje samoglasnikoma e in o, ob ⟨ʿ⟩ in ⟨ḥ⟩ pa kot slovenska ozka e in o.
POSEBNOSTI
V nasprotju s predstavljenimi pravili, po katerih pričakujemo zapis Husejn [husêjn] (DIN Ḥusayn), se je v slovenščini uveljavil zapis Husein [husêjn].
Posebna črka, imenovana ta marbuta, zaznamuje zaporedje [at], v pavzni obliki pa izgubi izglasni [t] in se izgovarja s komaj slišnim [h] ali brez njega. Prečrkujemo jo kot 
Idafa (DIN iḍāfa ali iḍāfah) je arabska skladenjska zgradba, ki večinoma izraža svojilno razmerje in jo v slovenščino najpogosteje prevajamo z rodilniško zvezo ali z zvezo pridevnika in samostalnika, npr. DIN dāru 
Črtica pod črkama ⟨ṯ⟩ in ⟨ḏ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za označevanje medzobnih pripornikov [θ] in [ð], ki jima ustrezata angleška th v besedah thing in this. Pri podomačitvi izgovor teh glasov poenostavimo in ju zapisujemo s ⟨t⟩ in ⟨d⟩: DIN 
POSEBNOST
V večini sodobnih arabskih narečij ta glasova nista več medzobna pripornika in se izgovarjata kot [t], [d] ali [s], [z]. Posamezne besede so se v slovenščini (tudi zaradi posredništva tujih jezikov) uveljavile s sičniško ustreznico, npr. hadis [hadís] (DIN ḥadīṯ), Osman [osmán] tudi [ósman] (DIN ʿUṯmān), mujezin [mujezín] in muezin [muezín] (DIN muʾaḏḏin). Nekatere besede so uveljavljene v obeh 
Polkrožec pod črko ⟨ḫ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za zapisovanje nezvenečega mehkonebnega pripornika [x], ki je v izgovoru blizu slovenskemu /h/, s čimer se ga ločuje od nezvenečega grlnega pripornika [h], zapisanega s ⟨h⟩, ki mu ustrezata angleški ali nemški /h/. Oba glasova podomačeno zapisujemo s ⟨h⟩: DIN 
POSEBNOST
V preteklosti se je ⟨ḫ⟩, ki mu sicer povsem ustreza slovenski ⟨h⟩, v nekaterih besedah pod vplivom ali po posredništvu tujih jezikov podomačil s ⟨k⟩, npr. Kartum [kartúm] (DIN 
Pika pod črko ⟨ḥ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za zapisovanje nezvenečega žrelnega pripornika [ħ], ki je v evropskih jezikih zelo redek glas. Pri podomačitvi izgovor tega glasu poenostavimo in ga zapisujemo s ⟨h⟩: DIN 
Pika pod črkami ⟨ṭ⟩, ⟨ḍ⟩, ⟨ṣ⟩ in ⟨ẓ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za zapisovanje faringaliziranih glasov, tj. glasov, izgovorjenih z zadnjim delom jezika pomaknjenim proti žrelu. Pri podomačitvi izgovor teh glasov poenostavimo, in sicer
POSEBNOST
V nekaterih arabskih narečjih se ⟨ẓ⟩ izgovarja kot faringalizirani zveneči dlesnični pripornik [zˤ]. Kot tak je bil prevzet tudi v perzijščino in turščino. Posamezne besede so se v slovenščini (tudi zaradi posredništva tujih jezikov) uveljavile s sičniško ustreznico, npr. Hafiz 
Pika nad črko ⟨ġ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za zapisovanje zvenečega mehkonebnega pripornika [ɣ] (pojavlja se v nekaterih narečjih primorske narečne skupine namesto knjižnega [g]). Pri podomačitvi izgovor tega soglasnika poenostavimo in ga zapisujemo z ⟨g⟩: DIN 
Kljukica nad črko ⟨ǧ⟩ se pri prečrkovanju arabskih besed uporablja za zapisovanje zvenečega zadlesničnega zlitnika [dž]. Podomačeno ga zapisujemo s črkovnim sklopom ⟨dž⟩: DIN 
POSEBNOST
V nekaterih arabskih narečjih se soglasnik ⟨ǧ⟩ izgovarja drugače: v egipčanski arabščini kot [g], v večjem delu narečij Magreba in Levanta pa kot [ž]. Pri nekaterih besedah, ki so bile v preteklosti prevzete po posredništvu tujih jezikov, se je uveljavila oblika, ki upošteva posamezne narečne izgovore, npr. Giza [gíza] (DIN 
Črko ⟨q⟩ pri prečrkovanju arabskih besed uporabljamo za zapisovanje nezvenečega uvularnega (jezičkovega) zapornika [q]. Pri podomačitvi izgovor tega soglasnika poenostavimo in ga zapisujemo s ⟨k⟩: DIN 
POSEBNOST
V nekaterih arabskih narečjih se soglasnik ⟨q⟩ izgovarja tudi kot [g] ali [ʔ]. Pri nekaterih besedah, ki so bile v preteklosti prevzete po posredništvu tujih jezikov, se je uveljavila oblika, ki upošteva posamezne narečne izgovore, npr. Gadafi [gadáfi] (DIN Qaḏḏāfī), Gabes [gábes] (DIN Qābis).
Znamenje ⟨ʾ⟩ se pri prečrkovanju uporablja za zapis črke alif, ki ima soglasniško ali samoglasniško vrednost.
Pri prečrkovanju arabskih besed uporabljamo posebno znamenje ⟨ʿ⟩ za zapis črke ajn, ki zaznamuje zveneči žrelni pripornik. Ker ta glas ni podoben nobenemu slovenskemu soglasniku, ga pri podomačevanju izpuščamo: DIN 
Arabska črka vav ima soglasniško ali samoglasniško vrednost.
POSEBNOST
V nasprotju s predstavljenimi pravili, po katerih pričakujemo zapis Asvan [asván] (DIN ʾAswān), se je v slovenščini uveljavil zapis Asuan [asuán], ki ga izgovarjamo trizložno 
Arabska črka ja ima soglasniško ali samoglasniško vrednost.
Podvojeni soglasnik pri prečrkovanju zapisujemo s podvojeno črko. Pri podomačitvi izgovor podvojenega soglasnika poenostavimo v enojnega in ga tako tudi zapišemo: DIN 
POSEBNOST
Včasih je dolžina soglasnikov ali samoglasnikov v arabščini edino razlikovalno sredstvo med dvema besedama, npr. med imenoma, prečrkovanima kot Ḥasan in Ḥassān, kjer je v podomačeni obliki razlika vidna zgolj v naglasnem mestu: Hasan [hásan] (DIN Ḥasan) in Hasan [hasán] (DIN Ḥassān).
Naglasno mesto, ki ga arabska pisava ne označuje, se ravna po naslednjih pravilih. Pri prevzemanju v slovenščino mesto naglasa praviloma ohranjamo.
POSEBNOSTI
Samoglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOST
Pri nekaterih v preteklosti podomačenih besedah, pri katerih se je uveljavila oblika, ki upošteva alofonske različice samoglasnikov ali narečno pogojene izgovore dvoglasnikov, v podomačenem zapisu nastopata tudi samoglasnika e in o, ki ju izgovarjamo po slovensko, npr. Jemen [jémən] (DIN 
Pisno odsotni polglasnik se pojavlja v različnih soglasniških sklopih kot izgovorna olajšava, najpogosteje v izglasju: al Džafr [al džáfər] (DIN 
Dvoglasnika, ki ju v podomačenem zapisu zapisujemo z dvočrkjema ⟨aj⟩ in ⟨av⟩, izgovarjamo po slovensko: Bahrajn [bahrájn] (DIN 
POSEBNOST
Pri nekaterih v preteklosti podomačenih besedah zaradi upoštevanja alofonskega izgovora samoglasnika /a/ v podomačenem zapisu nastopa tudi ⟨ej⟩, ki ga prav tako izgovarjamo po slovensko, npr. Bejrut [bêjrut] (DIN Bayrūt), Lejla [lêjla] (DIN Laylā).
Pri podomačevanju arabskih imen zaradi izpusta grlnega zapornika (prečrk.⟨ʾ⟩) in zvenečega žrelnega pripornika (prečrk.⟨ʿ⟩) nastanejo pisni in govorni samoglasniški sklopi, npr.
POSEBNOST
Odstopanje od pravila se pojavlja pri redkih primerih, ko se pisno podomačeni samoglasniški sklop ❬ai❭ izgovarja kot dvoglasnik, npr. Al Kaida [al kájda] (namesto [al kaída]) (DIN 
Soglasnike, ki jih v podomačenem zapisu zapisujemo s črkami ⟨b⟩, ⟨t⟩, ⟨h⟩, ⟨d⟩, ⟨r⟩, ⟨z⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨g⟩, ⟨f⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨v⟩, ⟨j⟩ in dvočrkjem ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko.
Grlnega zapornika, prečrkovanega kot ⟨ʾ⟩, in zvenečega žrelnega pripornika, prečrkovanega kot ⟨ʿ⟩, v podomačenem zapisu ne zapisujemo in ne izgovarjamo v nobenem položaju. Zaradi izpusta nastanejo samoglasniški sklopi. Glej razdelek »Samoglasniški sklopi«.
Pri nekaterih neznanstvenih prečrkovanjih ni razvidno, ali je med dvema samoglasnikoma nezapisani glas [j], ali to prečrkovanje dejansko označuje dvoglasnik, ali pa gre za izpad ⟨ʾ⟩ oz. ⟨ʿ⟩. Npr. ime, ki se včasih zapisuje kot Ziad, se v znanstvenem prečrkovanju glasi Ziyād, tako je pravilna podomačitev Zijad 
Preglednica ponazarja razlike med znanstvenim prečrkovanjem v latinico ter podomačenim zapisom in izgovorom v slovenščini.
| DIN 31635 | Podomačeni zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ʾ in ʿ | / | v položaju ne med dvema samoglasnikoma | / | Ali [áli] (DIN ʿAli), Abas [abás] (DIN ʿAbbās), Sana [sána] (DIN Ṣanʿāʾ) | 
| ʾ in ʿ | / | v medglasju med dvema samoglasnikoma | kot zev med dvema samoglasnikoma | 
                Ismail [ismaíl] (DIN ʾIsmāʿīl), Said  | 
        
| ā | a | a | Nablus [náblus] (DIN Nāblus), Nizva [nízva] (DIN Nizwā) | |
| ī | i | i | 
                Salim [salím] (DIN Salīm), ar Razi [ar rázi] (DIN  | 
        |
| ū | u | u | 
                Mahmud  | 
        |
| ḥ | h | h | 
                Hama [háma] (DIN Ḥamā),
  Hamza [hámza]
  (DIN Ḥamza), as Safah [as safáh] (DIN  | 
        |
| ḫ | h | h | Hadidža [hadídža] (DIN Ḫadīǧa), Halil [halíl] (DIN Ḫalīl) | |
| ṯ | t | t | Tabit [tábit] (DIN Ṯābit), Kavtar [káu̯tar] (DIN Kawṯar) | |
| ḏ | d | d | 
                al Hamadani [al hamadáni] (DIN  | 
        |
| ṭ | t | t | Katar [kátar] (DIN Qaṭar), Atlas [átlas] (DIN Aṭlas) | |
| ḍ | d | d | 
                Rijad  | 
        |
| ṣ | s | s | 
                Mansur [mansúr] (DIN Manṣūr), Nasirija [nasiríja]
  (DIN  | 
        |
| ẓ | d | d | 
                Abu Dabi [ábu dábi] (DIN ʾAbū
  Ẓabī), Dahran [dahrán] (DIN  | 
        |
| š | š | š | 
                Šavki [šáu̯ki]
  (DIN Šawqī), Rašid  | 
        |
| ǧ | dž | dž | 
                Faludža [falúdža] (DIN  | 
        |
| ġ | g | g | 
                Magreb  | 
        |
| q | k | k | Bakuba [bakúba] (DIN Baʿqūba), Tarik [tárik] (DIN Ṭāriq) | |
| w | v | v | 
                Siva [síva] (DIN Sīwa), Suvajda [suvájda]
  (DIN  | 
        |
| v | v dvoglasniku | u̯ | Ravabi [ravábi] (DIN Rawābī), Hadramavt [hadramáu̯t] (DIN Ḥaḍramawt) | |
| y | j | j | 
                Asjut [asjút] (DIN Asyūṭ), Zijad  | 
        |
| j | v dvoglasniku | j | 
                Džuhajna [džuhájna] (DIN Ǧuhayna), Zajd  | 
        
Občna poimenovanja iz arabščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pisno podomačimo oz. prilagodimo slovenščini, npr. imam [imám]  ‘duhovnikʼ (DIN imām), hidžra [hídžra] ali hedžra [hédžra]  ‘Mohamedov beg iz Meke v Medinoʼ (DIN hiǧra), hurija [húrija]  ‘večno mlada devica v rajuʼ (DIN ḥūrīya), hadž 
POSEBNOST
Večina občnih poimenovanj iz arabščine v slovenščino ni prišla neposredno, temveč po posredništvu zahodnoevropskih ali južnoslovanskih jezikov, zato ni nujno, da zapis in izgovor (oziroma naglasno mesto) v slovenščini ustrezata sodobnim pravilom za prevzemanje iz arabščine, npr. hurija [húrija] namesto [huríja] ‘večno mlada devica v rajuʼ (DIN ḥūrīya), musliman [muslimán] (DIN muslim), tahini [tahíni] (DIN ṭaḥīna), harem [hárem] (DIN ḥarīm), žafran [žafrán] (DIN zaʿfarān), vezir [vezír] (DIN wazīr).
Med občne besede spadajo tudi samostalniške in pridevniške izlastnoimenske izpeljanke, ki so tvorjene z različnimi priponskimi obrazili, npr. hamasovec [hamásovəc] 
Lastna imena iz arabščine pisno podomačujemo. Pri prevzemanju se skušamo v čim večji meri približati izvirnim oblikam po pravilih, navedenih v razdelku »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini«, in pravilom za prevzemanje lastnih imen, npr. Tabit [tábit] (DIN Ṯābit), Zajd 
V preteklosti so se lastna imena večinoma prevzemala po posredovanju drugih jezikov, zato mnoga izkazujejo odstopanja od pravil, navedenih v razdelku »Preglednica 
Arabska imena praviloma prevzemamo v skrajšani obliki, torej namesto polnega imena le rojstno ime in ime očeta ali rojstno ime in ime plemena ali pokrajine oz. kraja izvora, npr.
Pri imenih znanih ljudi je táko skrajšano ime lahko katera koli sestavina polnega imena: ibn Batuta [íbən batúta] (polno ime DIN Abū ʿAbd Allāh Muḥammad ibn Baṭṭūṭa), al Farabi [al farábi] (polno ime DIN Abū Naṣr Muḥammad 
Tradicionalno arabsko osebno ime je lahko precej zapleteno. Sestavljeno je iz rojstnega imena, imena očeta (in lahko tudi imena njegovega očeta in nadaljnjih imen prednikov v nizu), temu lahko sledi pridevek, ki navadno označuje (pozitivno) lastnost osebe, ali njegovo pleme oz. rodbino, ali pa pokrajino oz. kraj, od koder izvira on sam ali pa njegov prednik. Na začetku ali na koncu imena je pogosto dodan tudi teknonim, arabsko kunja (DIN kunya), ki se ga posamezniku praviloma nadene po imenu njegovega otroka, npr. Abu Ahmad [ábu 
Npr. ibn Haldun [íbən haldún]  (polno ime DIN ʾAbū Zayd [kunja] ʿAbd 
Če se uveljavi 
Večina večbesednih osebnih imen ima eno od naslednjih dveh sestavin: bodisi Abd (DIN ʿAbd  ‘suženj, služabnik) kot prvo sestavino, ki ji sledi pridevek za Boga, ali ad Din [ad dín] (DIN 
V arabščini je v rabi več vrst predimkov, ki so del osebnega imena. Najpogosteje srečujemo al/el s položajnimi različicami, ibn ali bin ‘sinʼ, bint ‘hčiʼ, Abu ‘očeʼ, Um ‘matiʼ in Al ‘iz rodbine, roduʼ.
POSEBNOSTI
Če večdelno ime pišemo skupaj, samoglasnik člena zapisujemo z ⟨u⟩, kar ustreza izgovarjavi klasične arabščine, oz. z ⟨a⟩ ali ⟨e⟩, kar ustreza sodobni rabi, morebitno podvojeni in priličeni soglasnik člena pa pišemo enojno, npr.
Dvodelna arabska zemljepisna imena lahko izkazujejo skladenjsko zgradbo idafa z dvema samostalnikoma, ki ju povezuje določni člen al, pisan z malo začetnico, npr. Hafar al Batin [háfar al bátin] (DIN Ḥafar 
POSEBNOSTI
Glej preglednico za prevzemanje iz stare grščine.
V redkih imenih bolj znanih ustanov in organizacij občne sestavine in nepolnopomenske besede praviloma prevajamo, npr. Hiša modrosti [híša modrósti]  (DIN Bayt 
Drugače kot pri osebnih in zemljepisnih imenih pišemo pri stvarnih imenih določni člen al/el z veliko začetnico, npr. Al Džazira [al džazíra] (DIN 
Podomačene besede sklanjamo v skladu s slovenskimi sklanjatvenimi vzorci, kar pomeni, da jih uvrščamo v slovenske sklanjatve glede na končaj po podomačenju.
Besede, katerih osnova se v arabščini konča na soglasnik ali na samoglasnike e, i, o in u, prevzemamo kot samostalnike moškega spola in jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi. Besede, ki jih podomačimo z izglasnim 
Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri redkih besedah z neizvornimi, a uveljavljenimi nenaglašenimi končaji 
Govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih s pisnim soglasniškim sklopom in neobstojnim polglasnikom v končaju, npr. Abu Bakr [ábu bákər], rod. Abu Bakra [ábu bákra] (DIN Abū Bakr); Um al Fahm [úm al fáhəm], rod. Um al Fahma [úm al fáhma]  (DIN Umm 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena: Abu Bakrov [ábu 
Pisno in govorno daljšanje osnove z j uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na naglašene samoglasnike ter nenaglašene i, u in e, če ta ni končnica, npr.
Osnovo daljšajo z j tudi nekateri samostalniki moškega spola, ki se končajo na r, npr.
Do preglasa samoglasnika o v e pride, kadar se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na š in dž:
Do preglasa o v e pride tudi pri samostalnikih in pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na samoglasnik ali na soglasnik r in se sklanjajo z daljšanjem osnove:
Večbesedna osebna imena pregibamo tako, da sklanjamo vse sestavine razen člena al/el ter predimkov ibn, bin, bint, Abu, Um in Al, npr.
POSEBNOST
Dvodelna arabska osebna imena s prvo sestavino Abd ali drugo sestavino Din sklanjamo samo v zadnji enoti, npr.
Nekatera večbesedna zemljepisna imena izkazujejo zgradbo idafa. Pregibamo jih tako, da sklanjamo samo zadnjo sestavino, npr.
Baskovska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s posebno črko z ločevalnim znamenjem ⟨ñ⟩ in sedmimi dvočrkji ⟨dd⟩, ⟨ll⟩, ⟨rr⟩, ⟨ts⟩, ⟨tt⟩, ⟨tx⟩ ter ⟨tz⟩.
Baskovska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E ⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ñ Ñ⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnost
Črke ⟨c⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨w⟩ in ⟨y⟩ se uporabljajo le pri nepodomačenih prevzetih besedah.
O vključevanju baskovskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V baskovski pisavi je uporabljeno eno ločevalno znamenje, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo: vijuga ali tilda ⟨˜⟩ na črki ⟨ñ⟩.
Baskovske besede so naglašene vedno na drugem zlogu. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo, npr. Gipuzkoa [gipúskoa], Zarautz [saráu̯c], Getxo [gečó].
Daljše besede in zložena imena so dvonaglasnice, tako jih tudi prevzemamo, npr. Urdangarin [urdángarín].
Baskovščina je narečno zelo razčlenjena; enotna knjižna baskovščina (euskara batua) je nastala v sedemdesetih letih 20. stoletja, prej je obstajalo več različnih knjižnih narečij s svojo pisno tradicijo. Baskovska jezikovna akademija je leta 1998 izdala priporočila zborne izreke, ki dopuščajo variantnost pri naglaševanju ali izgovarjavi posameznih glasov.
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
Zev v sklopu samoglasnika i in poljubnega drugega samoglasnika zapiramo z [j]: Erandio [erándijo], Sarrionandia [saríjonándija], Errenteria [erénterija].
Glej poglavje »Posebne glasovne zveze« (Glasoslovni oris).
Baskovščina ima pet dvoglasnikov, in sicer ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩ ter ⟨au⟩ in ⟨eu⟩, v katerih črko ⟨i⟩ izgovarjamo kot [j] (Maite [majté]), črko ⟨u⟩ pa kot dvoustnični [u̯] (Laurentzi [lau̯rénci]). Pri ostalih samoglasniških sklopih se izgovarja vsak samoglasnik posebej: Leioa [lejóa], Urumea [urúmea].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
V zborni izreki enotne baskovščine se soglasnik, ki je zapisan s črko ⟨j⟩, izgovarja kot v slovenščini, čeprav je v večini narečij izgovor drugačen, najpogosteje [h].
Pri govorcih zborne baskovščine v Franciji črka ⟨h⟩ ni nema, temveč označuje soglasnik [h].
Baskovščina pozna več soglasniških dvočrkij. Pri prevzemanju v slovenščino jih izgovarjamo
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| dd | dj | Iddoia [idjója] | |
| h | / | Oihane [ojáne] | |
| i | 
                 | 
            i | Iñigo [injígo], Miren [mirén] | 
| i | v ⟨ai⟩, ⟨ei⟩ in ⟨oi⟩ | j | Maite [majté], Aitor [ajtór], Baiona [bajóna]; Eibar [ejbár]; Oier [ojêr] | 
| l | 
                 | 
            l | 
                 Lekeitio [lekêjtijo]  | 
        
| l | 
                 med ⟨i⟩ in samoglasnikom  | 
            lj | 
                Mutiloa [mutíljoa]  | 
        
| ll | lj | Pello [peljó], Llodio [ljodíjo] | |
| n | 
                 | 
            n | 
                Itsasondo [icásondo]  | 
        
| n | 
                 med ⟨i⟩ in samoglasnikom ⟨inV⟩  | 
            nj | 
                 Markina [markínja] | 
        
| ñ | nj | Iñaki [injáki], Beñat [benját] | |
| rr | r | Piarres [pijáres], Agirre [agíre], Arrate [aráte] | |
| ts | c | Itsaso [icáso] | |
| tt | tj | Kattalin [katjálin] | |
| tx | č | Atxaga [ačága], Goikoetxea [gojkóečéa] | |
| tz | c | Arantzazu [aráncasu], Santurtzi [santúrci], Oiartzun [ojárcun] | |
| u | 
                 | 
            u | Mungia [mungíja] | 
| u | v ⟨au⟩ in ⟨eu⟩ | u̯ | Laurentzi [lau̯rénci], Deunoro [deu̯nóro] | 
| x | š | Xabier [šabíjer], Joxepa [jošépa] | |
| z | s | Elizondo [elísondo]; Gasteiz [gastêjs], rod. Gasteiza [gastêjsa]; Urzaiz [ursájs], rod. Urzaiza [ursájsa] | 
Občna poimenovanja iz baskovščine so v slovenščini redka, običajno so pisno nepodomačena, npr. txoko [čokó] ‘gastronomsko društvo’, txakoli [čakóli] ‘sorta vina’. V slovenščini je pogosto rabljen izraz euskara [eu̯skára] ‘baskovski jezik’.
Pri prevzemanju v slovenščino so se v preteklosti uveljavile bodisi španske bodisi francoske imenske oblike, ki jih kot ustaljene ohranjamo. Če pa je baskovsko ime danes edino uradno ime – osebe ali kraja –, ga prevzemamo v tej obliki: Atxaga [ačága], Zuloaga [sulóaga].
Baski v Španiji imajo uradno dvojne priimke (prvi je očetov, drugi materin, priimka si sledita brez vmesnega veznika), v Franciji pa enojne (očetov priimek). V slovenščini navadno uporabljamo priimke v skrajšani obliki: Gabriel Aresti [gabríjel arésti] (namesto Gabriel Aresti Segurola).
V veliki večini baskovski priimki izvirajo iz hišnih imen, so opis kraja (hiše) in ne človeka: Etxeberria [ečéberija] ‘nova hiša’, Zubizarreta [subísareta] ‘(hiša) pri starem mostu’, Elizondo [elísondo] ‘(hiša) ob cerkvi’.
Priimki iz preteklosti so zapisani po španskem ali francoskem pravopisu (Loyola [lojóla] namesto Loiola); to včasih velja tudi za današnje priimke, predvsem na ozemlju Francije. Isti priimek je tako lahko zapisan na več načinov: bask. Etxeberria [ečéberija], šp. večinoma Echevarría, 
Ob uveljavljenih španskih in francoskih
imenih se postopoma uveljavljajo tudi baskovske imenske različice: Gernika [gerníka] (ob 
Pri zemljepisnih lastnih imenih večjih krajev in pokrajin so se uveljavila španska in francoska imena – glede na to, v kateri državi se zemljepisna danost nahaja: Bilbao [bilbáo] (bask. Bilbo), San Sebastián [san sebastján] (bask. Donostia), Vitoria [vitórija] (bask. Gasteiz), Pamplona [pamplóna] (bask. Iruñea]); Bayonne [bajón] (bask. Baiona), 
Imena manjših krajev v baskovski avtonomni pokrajini, ki jo najpogosteje imenujemo z zgodovinskim imenom Baskija [báskija] (izvirno pa se imenuje Euskadi [eu̯skádi]), so zapisana v baskovščini. To ime je danes tudi edino uradno ime, pri prevzemanju jih ohranjamo v izvirni obliki: Lekeitio [lekêjtijo] (šp. Lequeitio), Oiartzun [ojárcun] (šp. Oyarzun), Hondarribia [ondáribija] (šp. Fuenterrabia).
Pri prevzemanju baskovskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih:
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene i, e in u, če slednja nista končnica:
Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki na izglasni r:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani
(rodilniški) osnovi imena, npr. Xabierjev 
Podstava pridevniških in samostalniških
izpeljank z obrazilom 
Preglas o v e se uveljavlja pri sklanjanju in svojilnem pridevniku iz samostalnikov, katerih osnova (podstava pri pridevnikih) se konča na govorjeni c (Zarautz [saráu̯c], rod. Zarautza [saráu̯ca], or. 
Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Belorusije, kjer je beloruščina eden od dveh uradnih jezikov.
Poleg beloruščine je v Belorusiji uradni jezik tudi ruščina; jezika sta enakopravna. V govorni praksi se zlasti izven mest in med starejšimi uporablja trasjanka, nekodificiran jezikovni idiom, ki vključuje tako prvine beloruščine kot ruščine. Izgovor in morfološke značilnosti trasjanke so pretežno beloruske; besedje je na zahodu in v manj formalnih govornih položajih bolj belorusko, v vzhodnem delu države in v formalnih govornih položajih bolj rusko; skladnja je blizu ruščini. Mešanico omogoča podobnost obeh jezikov – lahko govorimo o dvojezičju. Za beloruščino je tako kot za ukrajinščino (poleg skupnega besedja, ki si ga delijo vzhodnoslovanski jeziki) pri besedju značilen vpliv poljščine. Med vzhodnoslovanskimi jeziki sta si beloruščina in ukrajinščina najbližje.
Beloruska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s šestimi dodatnimi črkami 
Beloruska abeceda (azbuka): 
POSEBNOST
Veliki črki ⟨Ы⟩ (jeri ali trdi i) in ⟨Ь⟩ (jer ali mehki znak) ne nastopata v vlogi velike začetnice. Zapisujemo ju le, če je z velikimi črkami zapisana beseda v celoti ali pa povsem samostojno.
Pri prečrkovanju beloruske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. Tako natančno prečrkovana imena se uporabljajo v bibliografskih zapisih in strokovnih besedilih, s čimer je omogočen nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. V splošni rabi uporabljamo podomačeni zapis, pri katerem se skušamo s črkami slovenske latinice čim bolj približali glasovni vrednosti ciriličnih črk.
Beloruščina se je od 16. stoletja (pod poljskim vplivom) zapisovala tudi v latinici 
Beloruščina je bila prvič kodificirana po prvi svetovni vojni v okviru 
Po razpadu Sovjetske zveze in nastanku samostojne države Belorusije so se pojavili poskusi ponovne uvedbe taraškevice oz. njene posodobitve, delno tudi na podlagi narkamavke. A narkamavka (z nekaj posodobitvami po vzoru taraškevice) ostaja uradna pisava, čeprav zlasti politična opozicija podpira zapise v taraškevici.
Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ustreznico.
| Mala in velika črka | Mala in velika črka v ležečem tisku | Prečrkovanje (latinica) | Podomačeni zapis (slovenica) | 
| а А | а А | a A | a | 
| б Б | б Б | b B | b | 
| в В | в В | v V | v | 
| г Г | г Г | g G | g | 
| д Д | д Д | d D | d | 
| е Е | е Е | e E | e, je | 
| ё Ё | ё Ё | ё Ё | jo | 
| ж Ж | ж Ж | ž Ž | ž | 
| з З | з З | z Z | z | 
| i I | i I | i I | i | 
| й Й | й Й | j J | j | 
| к К | к К | k K | k | 
| л Л | л Л | l L | l | 
| м М | м М | m M | m | 
| н Н | н Н | n N | n | 
| о О | о О | o O | o | 
| п П | п П | p P | p | 
| р Р | р Р | r R | r | 
| с С | с С | s S | s | 
| т Т | т Т | t T | t | 
| у У | у У | u U | u | 
| ў Ў | ў Ў | ŭ Ŭ | v | 
| ф Ф | ф Ф | f F | f | 
| х Х | х Х | h H | h | 
| ц Ц | ц Ц | c C | c | 
| ч Ч | ч Ч | č Č | č | 
| ш Ш | ш Ш | š Š | š | 
| ы Ы | ы Ы | y Y | i | 
| ь Ь | ь Ь | ’ | navadno opuščamo | 
| э Э | э Э | è È | e | 
| ю Ю | ю Ю | ju Ju | ju | 
| я Я | я Я | ja Ja | ja | 
| ’ | ’ | ’ | 
                pred e in i podomačeno kot j, sicer opuščamo  | 
        
POSEBNOSTI
Pri inicialkah beloruskih imen, ki se začnejo na črko ⟨Ю⟩ ali ⟨Я⟩, ime pogosto okrajšamo z latiničnima ustreznicama ruske črke, npr. 
Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih
Osebna in zemljepisna imena se v mednarodnih uradnih dokumentih prečrkujejo v latinico po različnih sistemih prečrkovanja, najpogosteje pa po pravilniku Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO 
Beloruščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju beloruskih lastnih imen v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo: Sjargej [sjargêj] (blr. Сяргей), Dzmitrij [dzmítrij] (blr. Дзмітрый), Igar [ígar] (blr. Ігар), Aleg 
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨о⟩, je vedno naglašen, npr. Pjatrovič [pjatrôvič] (blr. Пятровіч), Rigor [rigór] (blr. Рыгор), Simon [simón] (blr. Сымон), Cihanovska [cihanôu̯ska] (blr. Циханоўская).
V beloruskem imenu reke Dnjapro [dnjapró] (blr. Дняпро), ki se v slovenščini po starejšem prevzemu prek ruščine glasi Dnjeper [dnjépər] (rus. Днепр), danes Dneper [dnépǝr], je v prednaglasnem zlogu vidno jakanje, naglas pa 
O samoglasniku ⟨a⟩ na mestu izvornega o, ki je jezikovnorazvojno posledica akanja, glej razdelek »Samoglasniki«.
Samoglasnike, zapisane s črkami 
POSEBNOSTI
V beloruščini je kakovost samoglasnikov odvisna tudi od naglasnega mesta in soglasniškega okolja. Nenaglašeni samoglasniki se izgovarjajo reducirano, znana pojava sta akanje in jakanje, ki 
Šest črk beloruske pisave (⟨a⟩, ⟨э⟩, ⟨о⟩, ⟨и⟩, ⟨ы⟩, ⟨у⟩) označuje samoglasnike. Štiri samoglasniške črke (⟨я⟩, ⟨е⟩, ⟨ё⟩, ⟨ю⟩) označujejo mehčanost predhodnih soglasnikov ali zveze zvočnika [j] in samoglasnika.
Soglasnike, zapisane s črkami 
POSEBNOST
Belorusko črko ⟨ў⟩, ki označuje dvoustnični izgovor izvornega v (in ponekod l) v izglasju ali sredi besede pred soglasnikom, v zapisu prevzemamo kot ⟨v⟩, ki ga izgovarjamo po slovensko: Stanislav 
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas, enojno jih zapisujemo tudi pri prevzemanju: Tacjana [tacjána] (blr. Таццяна), Ana [ána] (blr. Анна), Žana [žána] (blr. Жанна); Padlese [padlése] (blr. Падлессе), Zabalace [zábalace] (blr. Забалацце).
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno cirilično črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Cirilična črka | Podomačeni zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| e | e | za soglasniki | e | 
                Aleg  | 
        
| e | je | v vzglasju (pojavlja se redko) ali za samoglasniki | je | Jelsk [jélsk] (blr. Ельск), Georgijevna [geórgijeu̯na] (blr. Георгіеўна), Dzmitrijevič [dzmítrijevič] (blr. Дзмітрыевіч), Zaslavje [zasláu̯je] (blr. Заслаўе), Ivje [íu̯je] (blr. Іўе) | 
| ë | jo | jo | 
                Fjodar [fjódar] (blr. Фёдар), Arcjom [arcjóm] (blr. Арцём), Magiljov  | 
        |
| i | i | i | Viktar [víktar] (blr. Віктар), Vasil [vasíl] (blr. Васіль), Maksim [maksím] (blr. Максім), Alina [alína] (blr. Аліна), Irina [irína] (blr. Ірына), Minsk [mínsk] (blr. Мінск), Pinsk [pínsk] (blr. Пінск) | |
| ы | i | i | Baris [barís] (blr. Барыс), Kiril [kiríl] (blr. Кірыл), Viktorija [viktórija] (blr. Вікторыя), Kriscina [kriscína] (blr. Крысціна), Pripjac [prípjac] (blr. Прыпяць), Baranaviči [baránaviči] (blr. Баранавічы) | |
| ь | opuščamo | opuščamo | 
                Vasil [vasíl] (blr. Васіль), Vital [vitál] (blr. Віталь), Genadz
 | 
        |
| ’ | j | pred e in i | j | 
                Prakofjev  | 
        
| ’ | opuščamo | ne pred e in i | opuščamo | Sofja [sófja] (blr. Соф’я), Dzjamjan [dzjamján] (blr. Дзям’ян) | 
Občna poimenovanja iz beloruščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze pisno podomačene, npr. draniki [drániki] (blr. дранікі) ‘tanki krompirjevi polpeti’. Podobna, a po zgledu ruščine in ukrajinščine delno prilagojena beseda je še oblast [óblast] (blr. вобласць) ‘večje upravno območje’ , ki je naglašena na prvem zlogu. Za jezikovno stanje in zgodovino beloruščine so pomembni izrazi trasjanka [trasjánka] (blr. трасянка) ‘govorjena mešanica beloruščine in ruščine’, taraškevica [taraškévica] (blr. тарашкевіца) ‘prva, v 20. stoletju kodificirana beloruska cirilična pisava’, narkamavka [narkámau̯ka] (blr. наркамаўка) ‘druga, v tridesetih letih 20. stoletja kodificirana beloruska cirilična pisava, približana zapisu ruščine’.
V vzhodnoslovanskih državah z izrazom oblast označujejo večje upravne ozemeljske enote; navadno so poimenovane po upravnem središču (Belorusija je denimo razdeljena na Brestsko oblast, Vitebsko oblast, Gomelsko oblast, Grodensko oblast, Minsko oblast in Magiljovsko oblast).
Osebna imena iz beloruščine pisno podomačujemo: Sjargej [sjargêj] (blr. Сяргей), Dzmitrij [dzmítrij] (blr. Дзмітрый), Rigor [rigór] (blr. Рыгор), Aleg 
Imena znanih vladarjev in vladarskih rodbin z zgodovinskega 
Priimki, značilni za območje današnje Belorusije in tudi zgodovinsko 
S priimki na naglašeni končaj 
Patronimiki pri moških nosilcih so v beloruščini tvorjeni z obrazili 
Pri nosilkah priimka se uporablja obrazilo 
V formalnih govornih položajih se pri naslavljanju v beloruščini patronimiki ob imenih uporabljajo brez priimka, npr. Sjargej Mihajlavič [sjargêj mihájlavič] (blr. Сяргей Міхайлавіч), Svjatlana Georgijevna [svjatlána geórgijeu̯na] (blr. Святлана Георгіеўна).
Pridevniško končnico ⟨ая⟩ v ženskih priimkih in zvezah pridevnika s samostalnikom v zemljepisnih imenih pri podomačevanju zamenjamo s slovensko pridevniško končnico. Enako velja za pridevniško končnico srednjega spola ⟨aе⟩ oz. naglašeno ⟨ое⟩ in množinsko končnico 
Moška pridevniška končnica ⟨ы⟩/⟨і⟩ ustreza slovenski ⟨i⟩, npr. Beli Ljasok [béli ljasók] (blr. Белы Лясок), Vjaliki Pavlopal [vjalíki pau̯lópal] (blr. Вялікі Паўлопаль). Če je končnica v beloruščini naglašena, se v slovenščini naglas premakne na osnovo, npr. pri pridevniku star (blr. стары): Stari Talačin [stári talačín] (blr. Стары Талачын), Stari Dvor [stári dvór] (blr. Стары Двор).
Priimki v pridevniški obliki se prilagajajo spolu nosilca, npr. Cihanovska [cihanôu̯ska] (blr. 
Za nekatere zemljepisne pojave se je v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Njemen [njémən] (blr. Нёман), Dneper [dnépər] (blr. Дняпро), Berezina [berezína] (blr. Бярэзіна), Desna [désna] (blr. Дзісна), Pripet [prípet] (blr. Прыпяць), Vitebsk [vítepsk] (blr. Віцебск), Belorusija [belorúsija] (blr. Беларусь).
Pri znanih večbesednih zemljepisnih imenih je občnoimenska sestavina prevedena, izlastnoimenska pa v končaju prilagojena slovenščini: Asvejsko jezero [asvêjsko jézero] (blr. Асвейскае возера), Rdeče jezero [ərdéče jézero] (blr. Чырвонае возера), Braslavska jezera [brasláu̯ska jézera] (blr. Браслаўскія азёры), Beloveški gozd [belovéški 
POSEBNOST
Pri morfemskem domačenju se nekateri nezvočniški sklopi, ki so v slovenščini težko izgovorljivi, v izgovoru spremenijo, kar se odraža tudi v zapisu, npr. črkovni sklop 
O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje Prevzete besede in besedne zveze.
O položajih, ko namesto beloruskih uporabljamo slovenska imena, glej poglavje »Slovenska imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).
Pri domačenju lahko prihaja do sprememb spola.
POSEBNOST
Izjema so beloruska ženska imena tipa Ljubov 
Zemljepisna imena, ki so posamostaljeni pridevniki srednjega spola (sklop ⟨ae⟩ v končaju), domačimo s slovensko pridevniško končnico 
Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih z nenaglašenimi končaji 
Obe imeni imata dvojnico z naglasom na končaju, pri kateri se ⟨e⟩ izgovarja kot [e] in pri pregibanju ne izpada: Kamjanec [kamjanéc] (blr. Камянец), rod. Kamjaneca [kamjanéca]; Luninec [luninéc] (blr. Луунінец), rod. Lunineca [luninéca].
Govorno krajšanje osnove (kadar polglasnik ni zapisan s črko ⟨e⟩, ga pa izgovorimo) se pojavlja pri imenih z izglasnim soglasniškim sklopom, ki ga v imenovalniku brez polglasnika ne moremo izgovoriti:
V preteklosti smo beloruska imena prevzemali prek ruščine, tj. enako kot ruska. Nekatera imena so bila poslovenjena, npr. polglasnik v izglasni zvezi zapornika in zvočnika smo vedno zapisovali s črko ⟨e⟩, kar je ustrezalo tudi slovenskim oblikam teh imen (Aleksander, Peter).
Govorna podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Aljaksandrov 
Svojilni pridevnik beloruskega imena Pjotr je v beloruščini Pjatrov (blr. Пятров); izpeljan je iz beloruske rodilniške oblike Pjatra [pjatrá] (blr. Пятрa). V slovenščini se pri svojilnem pridevniku Pjotrov 
Osnovo daljša z j večina imen moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Igar [ígar], rod. Igarja [ígarja] (blr. Ігар); Jagor [jagór], rod. Jagorja [jagórja] (blr. Ягор).
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Igarjev 
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končujejo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Igar [ígar], or. z Igarjem [z‿ígarjem] (blr. Игар); svoj. prid. Igarjev 
Beloruska priredno zložena dvojna zemljepisna imena, povezana z vezajem, sklanjamo le v drugi sestavini:
V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini, če prvo sestavino tudi v slovenščini občutimo in pregibamo kot pridevnik:
To velja tudi za oblike, ki so izvorno množinske (kar pri podomačevanju ohranjamo): Mali Radvaniči [máli radvániči], rod. Malih Radvaničev [málih 
Svojilnost pri beloruskih izvorno pridevniških priimkih z obrazili 
Bolgarska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s petimi dodatnimi črkami – 
Bolgarska abeceda (azbuka): 
Pri prečrkovanju bolgarske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. V slovenščini podomačene oblike so enake prečrkovanim.
Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (ali 
| Mala in velika cirilična črka | 
                Mala in velika cirilična  črka v ležečem tisku  | 
            Mala in velika latinična črka | 
| а А | а А | a A | 
| б Б | б Б | b B | 
| в В | в В | v V | 
| г Г | г Г | g G | 
| д Д | д Д | d D | 
| е Е | е Е | e E | 
| ж Ж | ж Ж | ž Ž | 
| з З | з З | z Z | 
| и И | и И | i I | 
| й Й | й Й | j J | 
| к К | к К | k K | 
| л Л | л Л | l L | 
| м М | м М | m M | 
| н Н | н Н | n N | 
| о О | о О | o O | 
| п П | п П | p P | 
| р Р | р Р | r R | 
| с С | с С | s S | 
| т Т | т Т | t T | 
| у У | у У | u U | 
| ф Ф | ф Ф | f F | 
| х Х | х Х | h H | 
| ц Ц | ц Ц | c C | 
| ч Ч | ч Ч | č Č | 
| ш Ш | ш Ш | š Š | 
| щ Щ | щ Щ | št Št | 
| ъ Ъ | ъ Ъ | 
                opuščamo (sredi besede ob r)  ali nadomeščamo z a  | 
        
| ь Ь | ь Ь | j J | 
| ю Ю | ю Ю | ju Ju | 
| я Я | я Я | ja Ja | 
POSEBNOSTI
Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih
Osebna in zemljepisna imena (ki se v latinico prečrkujejo z dvočrkji ali črkami, ki vsebujejo ločevalna znamenja) se v mednarodnih uradnih dokumentih (razen če imetnik dokumenta izrecno zahteva drugače) prečrkujejo v latinico v skladu s predpisi Zakona o prečrkovanju Republike Bolgarije. Tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) pri prevzemanju bolgarskih lastnih imen v slovenščino ne uporabljamo.
Bolgarščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju bolgarskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo:
Sodobna knjižna bolgarščina ima jakostni oz. dinamični naglas brez tonemskih in kvantitetnih fonoloških nasprotij.
Samoglasnike, zapisane s črkami 
Bolgarski polglasnik, zapisan s črko ⟨ъ⟩, prevzemamo glede na položaj, in sicer
Pri prevzemanju bolgarskih imen iz drugih jezikov z latinično pisavo je treba biti pozoren na zapis polglasnika s črko ⟨а⟩ ali ⟨ă⟩ v medsoglasniškem položaju ob r, pri katerem se slovenski zapis približa bolgarskemu izgovoru.
O posebnosti sklanjanja imen s končajem 
V sklopu i in poljubnega samoglasnika 
POSEBNOSTI
Med črki za samoglasnik se je v procesu podomačevanja v preteklosti zaradi približevanja izgovoru vstavljala črka ⟨j⟩, danes je ob enakem izgovoru priporočano slediti izvirnemu zapisu, npr. Stratiev [stratíjev-] (bolg. Стратиев).
Soglasnike, zapisane s črkami 
POSEBNOST
Cirilično črko ⟨щ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom ⟨št⟩, ki ga izgovarjamo po slovensko: Štrkovo [štə̀rkovo] (bolg. Щърково).
S črkami oz. črkovnimi sklopi 
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali 
| Cirilična črka | Podomačeni zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ъ | / | ob r v medsoglasniškem položaju | ǝ | Krstev [kə̀rstev-] (bolg. Кръстев), Prvomaj [pǝrvomáj] (bolg. Първомай), Prvanov [pǝrvánov-] (bolg. Първанов), Trn [tə̀rn/tə̀rǝn] (bolg. Трън), Trnovo [tə̀rnovo] (bolg. Търново), Vršec [vǝršéc] (bolg. Вършец), Mrvaka [mǝrváka] (bolg. Мървака) | 
| a | drugod | a | Aglen [aglén] (bolg. Ъглен), Magliž [maglíž-] (bolg. Mъглиж), Aleksandar [aleksándar] (bolg. Александър), Petar [pétar] (bolg. Петър), Dimitar [dimítar] (bolg. Димитър) | 
Občna poimenovanja, prevzeta iz bolgarščine, so redka. Večinoma gre za prečrkovane in tudi pisno podomačene besede in besedne zveze: račenica [račeníca] (bolg. ръченица) ʻplesʼ; škembe čorba [škémbe čórba] (bolg. шкембе чорба) ʻjuha z vampiʼ; šopska solata [šópska soláta] (bolg. шопска салата).
Osebna imena prečrkujemo in jih v tej obliki tudi podomačimo: Neven [néven] (bolg. Невен), Ognjan [ognján] (bolg. Огнян), Blagovesta (blagovésta) (bolg. Благовеста).
Imena svetnikov, vladarjev in drugih znanih zgodovinskih oseb navadno podomačimo tako, da uporabimo slovenski ustreznik rojstnega imena, stalni pridevek pa prevedemo ali podomačimo: Peter I. Bolgarski [pétǝr pǝ̀rvi bolgárski] (bolg. Петър I), Aleksander I. Bolgarski [aleksándǝr pǝ̀rvi bolgárski] (bolg. Александър I Български), Teodor Svetoslav [téodor svétoslav-] (bolg. Тодор Светослав).
Pri nekaterih cesarjih je različica imena ohranjena, npr. Simeon I. Veliki [símeon pǝ̀rvi véliki] (bolg. Симеон I Велики), Smilec [smílǝc] (tudi bratje Smilci) (bolg. Смилец), Smilcena [smilcéna] (bolg. Смилцена), Momčil [mómčil] (bolg. Момчил).
Nekatera bolgarska imena s končajem 
Bolgarski državljani imajo tridelno uradno osebno ime, ki ga sestavljajo rojstno ime, očetovo ime (patronimik) in priimek. Pri prevzemanju v slovenščino in pri uradni rabi se očetovo ime večinoma opušča, npr. Georgi (Ivanov) Dimitrov [geórgi ivanôv- dimitrôv-] (bolg. Георги Иванов Димитров); Ana (Ivanova) Dimitrova [ána ivanôva dimitrôva] (bolg. Ана Иванова Димитрова).
Očetovo ime je z obrazilom za svojilne pridevnike 
Tradicionalni bolgarski priimki so izpeljani iz imena (oz. vzdevka, poklica ipd.) moškega (
Za nekatere zemljepisne danosti v Bolgariji so se že v preteklosti ustalila slovenska imena ali eksonimi. Ta so enobesedna ali večbesedna; slednja so prevzeta tako, da občnoimenske dele navadno prevedemo, lastnoimenske pa podomačimo oz. jih morfemsko prilagodimo slovenščini, npr.:
Prevajamo oz. podomačujemo tudi imena spomenikov in znamenitosti: Madarski konjenik [madárski konjeník] (bolg. Мадарски конник).
Redka zemljepisna imena so v bolgarščino prevzeli iz sosednjih jezikov, npr. iz turščine: Kazanlik [kázanlik] (bolg. Казанлък – Kazanlăk).
Bolj znana bolgarska stvarna imena podomačujemo oz. prevajamo: Panagjurski zaklad [panagjúrski zaklád-] (bolg. Панагюрско съкровище), Univerza svetega/sv. Klimenta Ohridskega v Sofiji [univêrza svétega klímenta óhritskega u̯‿sófiji] (bolg. Софийски университет „Свети Климент Охридски“), Trnovski patriarhat [tǝ̀rnou̯ski patrijarhát] (bolg. Търновска патриаршия ).
Pri pregibanju bolgarskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Večina bolgarskih priimkov oseb moškega spola je izpridevniških samostalnikov, ki jih sklanjamo na dva načina:
Ženska imena sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, npr. Bagrjana [bagərjána] (bolg. Багряна), rod. Bagrjane [bagərjáne].
Ženske izpridevniške priimke, ki se razlikujejo od moških in imajo žensko spolsko obrazilo, npr. v končajih -⟨овa⟩ oz. 
Zemljepisna imena na končni 
Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike po prvi moški sklanjatvi:
Pri pregibanju bolgarskih imen v slovenščini se pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka (skrajšani) rodilniški osnovi imena, npr. Aleksandrov [aleksándrov-], Petrov [pétrov-], Dimitrov [dimítrov-]; Smilčev [smílčev-]. Končni c se pri tem premenjuje s č.
Pri imenih na končni 
Nekatera bolgarska imena na končni e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen (Goce [góce] (bolg.  Гоце), Gjorče [gjórče]  (bolg. Гйорче) 
POSEBNOST
Nekatera od teh imen pri daljšanju osnove omahujejo, sklanjamo jih namreč tudi tako, da osnovo daljšamo z j (Goce [góce] (bolg. Гоце), rod. Goceja [góceja]). V tem primeru prihaja tudi do preglasa. Glej poglavje »Preglas«.
Osnovo daljšajo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašeni samoglasnik i ter na samoglasnika e in u, če ta dva nista končnica, npr.:
Osnovo daljšamo z j tudi pri večini imen, ki se končajo na 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Stojujev [stójujev-], Grigorjev [grigórjev-].
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene v č.
| 
                 | 
            Vršec [vəršéc] (bolg. Вършец), or. z Vršecem [z‿vəršécem] | 
| 
                 | 
            Blagoj [blagój] (bolg. Благой), or. z Blagojem [z‿blagójem]; svoj. prid. Blagojev [blagójev-] | 
| 
                 | 
            Godeč [godéč] (bolg. Годеч), or. z Godečem [z‿godéčem] | 
| 
                 | 
            Magliž [maglíž-] (bolg. Mъглиж), or. z Magližem [z‿maglížem] | 
| 
                 | 
            Kormisoš [kormisóš] (bolg. Кормисoш), or. s Kormisošem [s‿kormisóšem]; svoj. prid. Kormisošev [kormisóšev-] | 
Preglašujemo tudi imena s končno črko 
| 
                 | 
            Ilija [ilíja] (bolg. Илия), or. z Ilijem [z‿ilíjem] (or. 2. sklanjatve z Ilijo [z‿ilíjo]); svoj. prid. Ilijev [ilíjev-] | 
| 
                 | 
            Botjo [bótjo] (bolg. Ботьо), or. z Botjem [z‿bótjem]; svoj. prid. Botjev [bótjev‑] | 
| 
                 | 
            Željo [žéljo] (bolg. Жельо/Желю), or. z Željem [z‿žéljem]; svoj. prid. Željev [žéljev‑] | 
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Velizar [velizár] (bolg. Велизар), or. z Velizarjem [z‿velizárjem]; svoj. prid. Velizarjev [velizárjev-].
Preglašujemo tudi imena moškega spola, katerih osnovo pri pregibanju daljšamo z j, npr. Veždi [véždi] (bolg. Вежди), or. z Veždijem [z‿véždijem]; svoj. prid. Veždijev [véždijev‑].
Standardna grafična različica narekovajev v bolgarščini je „___“, ki so tako kot v slovenščini stični. Po bolgarskem pravopisu se v narekovajih zapisuje tudi del stvarnih lastnih imen, ki je v vlogi desnega prilastka. Pri prevajanju v slovenščino narekovaje opuščamo, poimenovanje po znanih osebnostih pa postavljamo v rodilnik: Nacionalna knjižnica svetih/sv. Cirila in Metoda [nacijonálna knjížnica svétih ciríla in metóda] (bolg. Национална библиотека „Св. св. Кирил и Методий“); Naravoslovno-matematična gimnazija Janeta Sandanskega [naravoslôu̯no-matemátična gimnázija jáneta sandánskega] (bolg. Природо-математическа гимназия „Яне Сандански“).
Bosanska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s štirimi črkami z ločevalnimi znamenji ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebno črko ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.
Bosanski jezik se zapisuje v latinici in cirilici, danes v rabi prevladuje latinica. V zgodovini sta se uporabljali tudi bosančica, posebna bosanska različica cirilice, in arabica (bos. arebica), bosanska različica arabske pisave.
Bosanska abeceda: 
O vključevanju bosanskih posebnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V bosanski pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Posebno črko 
Bosanščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Ismet [ísmet], Jajce [jájce], Sarajevo 
Bosansko naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov v slovenščino ne prevzemamo.
POSEBNOSTI
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
POSEBNOST
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, kadar sta naglašena, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozki e in ozki o (Ćopić [čópič], Ostrožac [óstrožac], Begić [bégič], Nedžad 
V bosanskih imenih so samoglasniški sklopi zapisani tako, kot se izgovorijo. Med samoglasnikom i in drugimi samoglasniki je protizevni j zapisan (Alija [álija], Asija [ásija]); v obrnjenem zaporedju zeva ne zapolnjujemo ne v zapisu ne v govoru (Husein [husêin], Smail [smáil]).
POSEBNOST
Pri nekaterih ženskih imenih se pojavljajo pisne različice t. i. klicnih imen, ki so povezane s spremembo naglasnega mesta, npr. Aiša [aíša] proti Ajša [ájša].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Bosanščina pozna zlogotvorni soglasnik ⟨r⟩, ki ga v medsoglasniškem položaju izgovarjamo po slovensko, torej kot [ər], npr. Srđan [sə̀rdžan], Drvar [də̀rvar], Brčko [bə̀rčko].
Nekatera bosanska imena so že v izvirniku zapisana na dva načina – npr. Midhat in Mithat [míthat], tj. z upoštevanjem prilikovanja po zvenečnosti ali z izglasnim razzvenečenjem, npr. Ahmed 
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ć | č | Bihać [biháč] in [bíhač], Vijećnica [vijéčnica], Vogošća [vógošča], Šabići [šábići], Vuletić [vúletič], Kotromanić [kótromanič] | |
| đ | dž | Zagrađe [zágradže], Đoko [džóko], Điđi [džídži], Srđan [sə̀rdžan] | |
| dj | dž | Djedović [džédovič] | 
Občna poimenovanja iz bosanščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v bosanščini, npr. Tomislavgrad 
Sodobna bosanska imena prevzemamo nespremenjena; tudi če gre za klicne in hipokoristične oblike imen (npr. Ćaze [čáze]), se ravnamo po uradnem zapisu.
Imena zgodovinskih oseb načeloma podomačujemo, in sicer tako, da uporabljamo slovenska imena, npr. Štefan Tomaš [štéfan tómaš] (bos. Stjepan Tomaš), a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od bosanske, npr. Sandalj Hranić Kosača 
Pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo vezaj, uporabljen v imenih nekaterih zgodovinskih osebnosti, pri katerih je ime zapisano pred nazivom osebe: 
POSEBNOST
Če je naziv zapisan pred imenom ali kakim drugim nazivom, ni zapisan z vezaje, pri prevzemanju v slovenščino pa sklanjamo tudi naziv: hadži Ibrahim [hádži íbrahim], rod. hadžija Ibrahima.
Za ime države in nekaterih zemljepisnih danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Bosna in Hercegovina [bósna in hercegovína/hêrcegovina] (bos. Bosna i Hercegovina). Med enobesednimi eksonimi so redka imena krajev, npr. Banjaluka [bánjalúka] (bos. Banja Luka), nekaj je tudi nekrajevnih imen, npr. Medžugorje [medžugórje] (bos. Međugorje). Večina imen mest in rek ni zapisana drugače, kot bi bila v slovenščini (npr. Una [úna]). Enobesedna imena rek sicer zapisujemo kot v izvirniku (Sutjeska [sútjeska]).
Pri večbesednih eksonimih se je uveljavilo, da občne sestavine imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Blidinjsko jezero 
Imena upravnih enot  – kantonov Federacije Bosne in Hercegovine so v slovenskih besedilih pisno podomačena: 
POSEBNOST
Pri tvorbi pridevnika iz imena Bosna [bósna] – bosenski [bósǝnski] se ohranja tudi v slovenščini uveljavljena oblika bosanski [bosánski]. Po slovenskih pravilih se sicer v soglasniški sklop [sn] vriva polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, a ga izpodriva izvirna oblika z neobstojnim a.
O tvorbi pridevnikov iz imen s končajem 
O tvorbi pridevnikov iz imen s končajem 
O tvorbi pridevnikov iz imen obrečnih območij (podrinski) glej poglavje »Neobstojni i« (
Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma prevajamo imena umetnostnih in leposlovnih stvaritev, npr. Most na Drini [móst na dríni] (bos. Na Drini ćuprija), Nikogaršnja zemlja [nikógaršnja zêmlja] (bos. Ničija zemlja), ter večjih ustanov, npr. Univerza v Tuzli [univêrza u̯‿túzli] (bos. Univerzitet u Tuzli).
Imen glasbenih skupin in časopisov ne prevajamo: Bijelo Dugme [bijélo dúgme], Dnevni avaz [dnéu̯ni aváz-].
Pri pregibanju bosanskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Zemljepisna imena na 
Pri izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom in soglasniškim sklopom 
Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike, in sicer
Pri pregibanju bosanskih imen v slovenščini se zlasti v imenih slovanskega porekla pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer neobstojni a v priponskih obrazilih 
Pri imenih s priponskim obrazilom 
POSEBNOST
Na pojav neobstojnega a zaradi bližine vplivajo navade v izvirnem jeziku. Npr. obrazilo 
Pri izpeljankah iz teh imen (večinoma pridevniških s priponskim obrazilom 
Imena z obrazilom 
Podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi (Nametkov 
Pri prevzemanju v slovenščino večino imen s končnim 
POSEBNOSTI
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Amirjev 
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena moškega spola konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali dž, ki so v bosanskem jeziku zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨č⟩, ⟨j⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩, ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.
| ⟨c⟩ | 
                Pozderac [pozdêrac], or. s Pozdercem  | 
        
| ⟨ć⟩ | 
                Šantić [šántič], or. s Šantićem  | 
        
| ⟨č⟩ | 
                Vrnograč [və̀rnograč], or. z Vrnogračem  | 
        
| ⟨š⟩ | 
                Vancaš [váncaš], or. z Vancašem  | 
        
| ⟨ž⟩ | 
                Grabež  | 
        
| ⟨j⟩ | 
                Doboj [dóboj], or. z Dobojem  | 
        
| ⟨lj⟩ | 
                Počitelj  | 
        
| ⟨nj⟩ | 
                Kakanj  | 
        
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Dizdar [dízdar], or. z Dizdarjem 
Pri prevzemanju bosanskih večdelnih zemljepisnih imen sklanjamo vse sestavine, tudi če so imena priredno zložena in povezana z nestičnim vezajem, npr. 
POSEBNOST
Nekatera bosanska priredno sestavljena imena so povezana z veznikom i (slov. in). Taka imena ohranjamo zapisana, kot so v izvirniku, in sklanjamo obe sestavini, npr. Željevo i Župa [žéljevo i žúpa], mest. v Željevu i Župi 
V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini tako tudi pregibamo, npr. Gornji Vakuf [górnji vákuf], rod. Gornjega Vakufa [górnjega vákufa]. V nasprotnem primeru je prva sestavina nepregibna, npr. Kulen Vakuf [kúlen vákuf], mest. v Kulen Vakufu 
POSEBNOST
Če je pridevnik zapostavljen, sklanjamo obe sestavini: Dubrave Donje [dúbrave dónje], mest. mn. v Dubravah Donjih 
Češka različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s 15 črkami z ločevalnimi znamenji in dvočrkjem ⟨ch⟩.
Češka abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨d D⟩, ⟨ď Ď⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨ě Ě⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨ch CH⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ň Ň⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨ř Ř⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨ť Ť⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨ů Ů⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.
POSEBNOSTI
O vključevanju čeških črk z ločevalnimi znamenji in dvočrkja v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V češki pisavi so uporabljena štiri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
V češki abecedi so črke z ločevalnimi znamenji, ki označujejo mehkost, obravnavane kot en znak.
Ostrivec na črkah v obrazilu 
Češke besede so naglašene na prvem zlogu, npr. Bedřich Smetana [bédžih smétana]. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Ostrivec na samoglasnikih v češčini označuje dolge samoglasnike in ga ne smemo zamenjati z naglasnim znamenjem, npr. Vaculík [váculik].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar je e pred j ali r (npr. Hejnice [hêjnice], Neratovice [nêratovice]) in o pred v ali u̯ (npr. Louny [lôu̯ni]). Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Nový Jičín [nôvi jíčin], Nová Paka [nôva páka].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
POSEBNOSTI
O polglasniškem branju črke ⟨e⟩ glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).
Zev v sklopu samoglasnika, zapisanega z ⟨i⟩, in poljubnega drugega samoglasnika, zapiramo z [j], npr. Eliáš [élijaš], Natálie [nátalije], Marius [márijus].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Dvočrkje ⟨ch⟩ v slovenščino prevzemamo kot [h]: Chlumec [hlúməc], Chodov 
Češčina pozna mehke soglasnike, ki so v pisavi označeni s črkami ⟨ď Ď⟩, ⟨ň Ň⟩ in ⟨ť Ť⟩. Pri prevzemanju mehkost nakazujemo z j, npr. Ďáblice [djáblice], Máňa [mánja], Báťa [bátja]. Enako velja, kadar stojijo črke ⟨d⟩, ⟨n⟩ in ⟨t⟩ pred ⟨ě⟩, npr. Český Těšín [čéski tjéšin], Děčín [djéčin], Němcová [njémcova].
POSEBNOST
Češke mehke soglasnike, ki so v položaju pred samoglasnikom ⟨i⟩ zapisani s črkami ⟨d⟩, ⟨n⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo kot navadne [d], [n] in [t], npr. Antonín [ántonin], Chrudim [hrúdim], Tišnov 
Češki mehki ⟨ř Ř⟩ v slovenščino prevzemamo kot [rž] (Dvořák [dvóržak]), glede na položaj v besedi pa tudi kot [ž], [rš] ali [š]. (Glej poglavje »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini«. )
Zvenečnostne premene mehkih soglasnikov iz preglednice niso izrecno razvidne.
V češčini se lahko pojavljajo tudi podvojeni soglasniki, ki jih znotraj besede izgovarjamo enojno. Tak izgovor prevzemamo tudi v slovenščino, npr. Anna [ána].
Češčina pozna zlogotvorne soglasnike. Zlogotvorna ⟨r⟩ in ⟨l⟩ v slovenščini izgovarjamo s polglasnikom, npr. Petr [pétər], Vltava [və̀ltava].
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| d | pred ⟨ě⟩ | dj | Děčín [djéčin], Budějovice [búdjejovice] | 
| d | pred ⟨i⟩ | d | Podivín [pódivin], Zdice [zdíce] | 
| ď Ď | pred samoglasnikom | dj | Ďáblice [djáblice], Žďár nad Sazavou [ždjár nat sázavou̯] | 
| ě | za ⟨b⟩, ⟨p⟩, ⟨v⟩, ⟨f⟩ | je | 
                Běchovice [bjéhovice], Pětihosty [pjétihosti], Nedvěd  | 
        
| ě | za ⟨m⟩ | nje | Staré Město [stáre mnjésto], Litoměřice [lítomnjeržice] | 
| ch | h | Chytilová [hítilova], Mucha [múha], Mach [máh], Kratochvílová [krátohvilova] | |
| n | pred ⟨ě⟩ | nj | Němcová [njémcova], Bechyně [béhinje] | 
| n | pred ⟨i⟩ | n | Hodonín [hódonin], Mělník [mnjélnik] | 
| ň | pred samoglasnikom | nj | Máňa [mánja], Hliňany [hlínjani] | 
| ň | v izglasju in pred soglasnikom | 
                n’/n | 
            
                Libeň [líbən’/líbən], Stáňkov  | 
        
| ř | med dvema samoglasnikoma | rž | 
                Dvořák [dvóržak], Jiří [jírži], Kroměříž  | 
        
| ř | v izglasju za samoglasnikom | rž | 
                Kolář  | 
        
| ř | v vzglasju in za zvenečim soglasnikom | ž | 
                Řitka [žítka], Březina [bžézina], Břeclav  | 
        
| ř | za nezvenečim soglasnikom | š | 
                Přemysl [pšémisəl], Přerov  | 
        
| t | pred ⟨ě⟩ | tj | Český Těšín [čéski tjéšin], Hradiště [hrádištje] | 
| t | pred ⟨i⟩ | t | Hostivice [hóstivice], Slatiňany [slátinjani] | 
| ť Ť | pred samoglasnikom | tj | Baťa [bátja], Baťová [bátjova] | 
| ť Ť | v izglasju in pred soglasnikom | t | Unhošť [únhošt], Třešť [tšéšt] | 
| ů | u | Martinů [mártinu], Tůma [túma], Růžička [rúžička] | |
| y | i | Masaryk [másarik], Tyl [tíl], Kryl [kríl] | |
| ý | i | Borovský [bórou̯ski], Kaplický [káplicki] | 
POSEBNOSTI
Nekateri glasovi se v lastnih imenih ne pojavljajo v vseh obravnavanih položajih, zato primerov ne navajamo, npr. f pred ě ali ď v izglasju.
O imenih z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).
Občna poimenovanja iz češčine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede praviloma pisno podomačene: bramboraki [brámboraki] (češ. bramboráky), škubanki [škúbanki] (češ. škubánky).
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v češčini: Václav Černý [václau̯ čêrni], Děčín [djéčin], Zlín [zlín], 
Zgodovinska imena čeških vladarjev so redkeje podomačena (Vratislav 
Pisno podomačena oz. prilagojena so imena plemiških rodbin, npr. 
V češčini se priimki oseb ženskega spola praviloma končujejo s pridevniškim obrazilom 
Sodobna češka zakonodaja omogoča zapis ženskih priimkov brez pridevniškega obrazila.
Za nekatere češke zemljepisne danosti so se že v preteklosti uveljavila slovenska ali zgolj pisno podomačena zemljepisna imena (eksonimi), npr. imena nekaterih bolj znanih mest: glavno mesto Praga [prága] (češ. Praha), Plzen [pə̀lzən] (češ. Plzeň), Hradčani [hrátčani] (češ. Hradčany), Olomuc [ólomuc] (češ. Olomouc). Eksonimi so tudi ime 
V večbesednih eksonimih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo slovenščini, občnoimenske prevedemo, pridevniki iz že podomačenih imen pa sledijo podomačeni obliki, npr. Zahodni Karpati [zahódni karpáti] (češ. Západní Karpaty), Moravska vrata [moráu̯ska  u̯ráta/vráta] (češ. Moravska brána); Češko-moravska planota 
Pri nekaterih imenih se (tudi v slovenskih različicah) občnoimenska sestavina zaradi uveljavljenosti ali kulturno specifičnega pomena ne prevaja, npr. Karlovi Vari [kárlovi vári] (češ. Karlovy Vary) in ne Karlove Toplice; Mariánské Lázně [márijanske láznje] in ne Marijine Kopeli.
Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih prevajamo, npr. katedrala svetega Vida (češ. Katedrála svetého Víta), cerkev svetega Petra in Pavla (češ. kostel svatého Petra a Pavla), kip svetega Janeza Nepomuka (češ. socha svatého Jana Nepomuckého).
Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka stvarna imena, npr. Praška astronomska ura [práška astronómska úra] (češ. Staroměstský orloj), Karlova univerza v Pragi [kárlova univêrza u̯‿prági] (češ. Univerzita Karlova v Praze).
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto čeških uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
Češčina kot slovanski jezik besede pregiba podobno kot slovenščina, a se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Slovničnih kategorij besed – spola, števila – pri prevzemanju iz češčine načeloma ne spreminjamo.
Nekatera imena, ki se končajo na soglasnik, so v češčini ženskega spola in se sklanjajo po drugi ženski 
Izjemoma ženski spol ohranijo tudi občne sestavine imen, ki so enakozvočne s slovenskimi samostalniki, ki jih sklanjamo po drugi ženski sklanjatvi (Česká Ves [čéska vés] ž, rod. Česke Vesi [čéske vési]).
Imena voda, rek, ki so v češčini srednjega spola, v slovenščini pogosto postanejo ženskega spola: Laba ž [lába] (češ. Labe s [lábe]), Mža [mžá] (češ. Mže [mžé]). Morfemsko podomačimo tudi imena na 
Pri
imenih s končaji 
Tudi v češčini samoglasnik e pri pregibanju izpada – slovensko in češko sklanjanje se torej tu ujemata.
Če je polglasnik v imenu le izgovorjen, ne pa tudi zapisan, kar se v čeških imenih zgodi zaradi zlogotovornih izglasnih zvočnikov, ki jih v slovenščini vedno izgovorimo s polglasnikom, ta polglasnik izpada le v govoru. Pojavlja se v imenovalniku (in enakem tožilniku) med
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr. Vitovčev 
Pri zemljepisnih imenih se nezapisani polglasnik pojavlja tudi v govorni podstavi izpeljank z obrazili 
Osnovo podaljšuje z j večina večzložnih imen moškega spola, ki se končujejo na 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Otokarjev 
V preteklosti je bilo daljšanje osnove pri imenskih zloženkah iz slovanskih jezikov na končni sklop 
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena moškega spola konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali dž, ki so v češčini zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨ď⟩, ⟨j⟩, ⟨ň⟩, ⟨ř⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.
| ⟨c⟩ | 
                Vavřinec [váu̯žinǝc], or. z Vavřincem [z‿váu̯žincem]; prid. Vavřinčev  | 
        
| ⟨č⟩ | Ledeč [lédeč], or. z Ledečem [z‿lédečem]; prid. ledeški [lédeški] | 
| ⟨j⟩ | 
                Ondřej [óndžej], or. z Ondřejem [z‿óndžejem]; svoj. prid. Ondřejev  | 
        
| ⟨ň⟩ | Choceň [hócǝn’/hócǝn], or. s Chocňem [s‿hócnjem]; prid. choceňski [hócǝn’ski/hócǝnski] | 
| ⟨ř⟩ | 
                Halíř [hálirš], or. s Halířem [s‿háliršem]; svoj. prid. Halířev  | 
        
| ⟨š⟩ | 
                Tomáš [tómaš], or. s Tomášem [s‿tómašem]; svoj. prid. Tomašev  | 
        
| ⟨ž⟩ | Kroměříž [krómnjeržiš], or. s Kroměřížem [s‿krómnjeržižem] | 
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Jaromír [járomir], or. z Jaromírjem [z‿járomirjem]; svoj. prid. Jaromírjev 
Večbesedna imena so večinoma ujemalne zveze pridevnika in samostalnika, v katerih sklanjamo obe sestavini: Český Těšín [čéski tjéšin], rod. Českega Těšína [čéskega tjéšina].
Če gre za zveze samostalnika z desnim prilastkom, ki je bodisi pridevniški (Hradec Králove) bodisi samostalniški (Mladá Boleslav) ali pa tudi predložna zveza (Ždar nad Sazavou), se prilastkovna sestavina ne pregiba:
Zaradi podobnosti slovanskih jezikov se zgodi, da nepoznavalci jezika zaradi podobnosti s slovenščino ime Hradec Králové interpretirajo kot kraljev gradec, pravilno pa je kraljičin gradec. Tudi mesto Mladá Boleslav je dobilo ime po svojem ustanovitelju, vojvodi Boleslavu II., ki so ga imenovali Mladi, da bi ga razlikovali od njegovega očeta, po katerem je bilo že poimenovano mesto Stará Boleslav.
Danska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s črko z ločevalnim znamenjem ⟨å⟩, združeno črko ⟨æ⟩ in posebno črko ⟨ø⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨ie⟩, ⟨ue⟩, ⟨ch⟩, ⟨ck⟩ in ⟨th⟩, tričrkje ⟨sch⟩ in štiričrkje ⟨schj⟩.
Danska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ø Ø⟩, ⟨å Å⟩.
Posebnosti
Prebivalci nekaterih danskih mest so nasprotovali pravopisni reformi iz leta 1948, ki je namesto dvočrkja ⟨aa⟩ uvedla ⟨å⟩, ki se uvršča na konec abecede. S političnim odlokom so leta 1984 dosegli, da lahko občine same izberejo črkovanje. Odločitev mest Aabenra, Aalborg, Aarhus itd. spoštujejo danes po celotnem danskem jezikovnem prostoru in tudi v uradni rabi.
O vključevanju danskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V danski pisavi se uporablja ločevalno znamenje krožec ⟨˚⟩ nad črko ⟨å⟩, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo.
Posebno črko ⟨ø⟩ in združeno črko ⟨æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.
Danske
besede so večinoma naglašene na prvem zlogu, vendar je veliko izjem. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo, npr.
Lolland 
Daljše
besede in zložena imena so dvonaglasnice, tako jih tudi prevzemamo: Rytterknægten [ríterknéktən], Buxtehude [búkstehúde].
Pri nekaterih krajših zloženkah ožji izgovor nenaglašenih o in e označimo s spodnjo piko: Godthåb 
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Posebnosti
V preteklosti je bil v pravopisnih priročnikih
dopuščen, a manj priporočljiv tudi polglasniški
izgovor črke ⟨e⟩ v končaju 
Poznavalci danščine e v ⟨en⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.
Samoglasnik ⟨e⟩ v končaju  
V danščini ima v izgovoru pomembno vlogo stød, tj. suprasegmentalni pojav, ki ga ni mogoče zadovoljivo prenesti v slovenščino. Pojavlja se npr. v črkovnih sklopih ⟨nd⟩, ⟨ld⟩ in ⟨rd⟩, npr. Kierkegaard [ˈkʰiɐ̯kəˌkɒˀ]. V položajih, ko danskih glasov ne moremo nadomestiti s slovenskimi ali ko si skušamo olajšati pregibanje, so se v slovenščini uveljavile prilagoditve, najpogosteje branje po črki.
Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo enojno: Seeberg 
Črkovni sklopi ⟨ei⟩, ⟨ej⟩ in ⟨ey⟩ so danska dvočrkja, ki jih izgovarjamo dvoglasniško, in sicer kot [aj]: Eigil [ájgil], Vejle [vájle], Dreyer [drájer]. Dvočrkje ⟨ie⟩ izgovorimo kot [i] (Niels [níls]), ⟨ue⟩ pa kot [u] (Juel [júl]).
Razlikujemo med dvočrkjem ⟨ie⟩
in enakopisnim položajem na medbesedni meji v zloženki, saj ju izgovarjamo
različno, npr. [i]
v Niels [níls] nasproti [je] v Amalienborg 
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko. Po slovensko izgovarjamo tudi soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩, če niso v položajih, ko so te črke neme.
Posebnosti
Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩ so položajno tudi neme, in sicer
Za ustrezno izreko moramo razlikovati med položaji, ko se črke pojavljajo kot del dvočrkja, npr. ⟨th⟩ v Thorup [tórup] in ⟨nd⟩ v Svend [svén], in položaji na morfemski meji zloženih imen, ko jih običajno izgovarjamo, npr. Godthåb 
Danščina pozna več soglasniških dvočrkij; izgovarjamo jih:
Tričrkje ⟨sch⟩ in štiričrkje ⟨schj⟩ prevzemamo kot [š]: Scherfig 
Dvočrkje ⟨tz⟩ se pojavlja večinoma v priimkih Jantzen [jáncen], Lorentzen [lórencen], ki veljajo za priimke nemškega ali nizozemskega izvora, čeprav se z njimi danes podpisuje mnogo Dancev in Dank.
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Baggesen [bágesen], Lolland 
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| å | o | Århus [órhus], Åbenrå [óbenrọ], Storå [stórọ], Årestrup [órestrup] | |
| aa | o | 
                Overgaard  | 
        |
| æ | e | Skærbæk [skêrbek], Ærø [êre] | |
| c | 
                 | 
            k | 
                Carlsberg  | 
        
| c | pred ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ | s | Cecilie [sesílje], Fredericia [frederísja], Cynthia [síntja] | 
| ch | k | 
                Christiansborg  | 
        |
| ch | izjemoma | / | Oehlenschläger/Øhlenschlæger [élensléger] | 
| ck | k | Buck [búk] | |
| d | d | 
                Odense [ódense], Limfjorden [límfjọrdən], Nørgaard  | 
        |
| d | v sklopih ⟨ds⟩, ⟨dt⟩, ⟨ld⟩, ⟨nd⟩ | / | Gedser [géser], Brønstedt [brénstet], Ewald [éval], Anders [áners], Svend [svén] | 
| d | 
                v končnem sklopu  | 
            d | 
                Hvalpsund  | 
        
| e | e | Roskilde [róskile], Buxtehude [búkstehúde] | |
| e | 
                v končaju  | 
            e | Ditlevsen [dítleu̯sen], Baggesen [bágesen], Knudsen [knúsen] | 
| e | 
                v končaju  | 
            ə | Isefjorden [ísefjọrdən] | 
| e | v ⟨ei⟩, ⟨ej⟩ in ⟨ey⟩ | a | 
                Eigil [ájgil], Heiberg  | 
        
| g | g | 
                Grenå [grénọ], Fredensborg  | 
        |
| g | včasih | / | Jørgensen [jêrensen] | 
| h | pred samoglasnikom | h | Horsens [hórsens], Århus [órhus] | 
| h | ponekod med samoglasnikoma | / | Brahe [bráe] | 
| h | v črkovnih sklopih ⟨hj⟩, ⟨hl⟩, ⟨hv⟩ | / | 
                Hjelmslev  | 
        
| h | v izglasju | / | 
                Krogh  | 
        
| i | med soglasnikoma | i | 
                Blicher [blíker], Bering  | 
        
| i | pred samoglasnikom | j | 
                Amalienborg  | 
        
| ie | i | Niels [níls], Mathiesen [mátisen] | |
| j | j | Jerne [jêrne], Kaj [káj] | |
| j | v sklopu ⟨gj⟩ | / | Gjellerup [gélerup] | 
| ø | e | 
                Helsingør [hélsinger], Ørsted
   | 
        |
| sch | v nekaterih imenih | š | 
                Scherfig  | 
        
| schj | v nekaterih imenih | š | Schjellerup [šélerup] | 
| th | t | Thorup [tórup] | |
| ue | u | Juel [júl] | |
| x | ks | Blixen [blíksən], Buxtehude [búkstehúde] | |
| x | v vzglasju | s | Xenia [sénja] | 
| y | i | 
                Fyn [fín], Nyrop [nírop], Nyborg  | 
        |
| y | redkeje | e | Bønnelycke [béneléke] | 
Posebnosti
Občna poimenovanja iz danščine prevajamo. Pri tistih, ki smo jih prevzeli neprevedene, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v danščini: Ålborg/Aalborg 
Imena znanih danskih vladarjev so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena; razlikovalna določila so prevedena, npr. Valdemar II. Zmagovalec [váldemar drúgi zmagováləc] (dan. Valdemar Sejr), Sven Vilastobradi [svén vílastobrádi] (dan. Svend Tveskæg), Harald Modrozobi 
Pisno podomačena zemljepisna imena so redka: Grenlandija [grénlándija] (dan. Grønland).
Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Dežela kralja Viljema [dežêla králja víljema] (dan. Kong Wilhelm Land), Veliki Belt [véliki bélt] (dan. Storebælt), Mali Belt [máli bélt] (dan. Lillebælt), Dežela Knuda Rasmussena [dežêla knúda rásmusena] (dan. Knud Rasmussen Land).
O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto danskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
Pri prevzemanju danskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih:
V danskih moških
imenih s pisnim končajem 
Posebnosti
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Jørgnov 
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike, in sicer na:
Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki na izglasni r:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani
(rodilniški) osnovi imena, npr. Kirkebyjev 
Preglas o v e se uveljavlja pri sklanjanju in svojilnem pridevniku iz samostalnikov na govorjeni j in pri tistih, ki daljšajo osnovo z j:
Estonska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa in šest črk z ločevalnimi znamenji: ⟨ä⟩, ⟨ö⟩, ⟨õ⟩, ⟨ü⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩.
Estonska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨õ Õ⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨ü Ü⟩.
Posebnosti
O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V estonski pisavi se uporabljajo tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
V estonščini je stalni naglas na prvem zlogu besede, npr. Vormsi [vórmsi/vórǝmsi], Tartu [tártu], Rakvere [rákvere], Saaremaa [sárema]. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Estonščina pozna pri daljših besedah poleg glavnega tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene (daljše) besede navadno izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Kuressaare [kúresáre], Kaljulaid [káljulájt].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
Če sta ⟨i⟩ in ⟨u⟩ neprvi enoti dvoglasnika, se izgovarjata kot [j] in [u̯]: Keila [kêjla], Mõisaküla [mə̀jsakíla]; Raud [ráu̯t], Õun [ə̀u̯n].
Posebnosti
Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan z ⟨e⟩ in ki se izgovarja v estonščini kot sredinski [e], prevzemamo kot [é], npr. Elva [élva], Enno [éno], Kehra [kéhra].
Naglašeni samoglasnik, zapisan z ⟨ä⟩, ki se izgovarja kot zelo širok (nizek) [æ], prevzemamo kot [ê], npr. Räpina [rêpina].
To
                                        razlikovanje dveh 
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, se izgovarjata kot zaokrožena sprednja [ø] in [y], ki jima ustrezata enako zapisana glasova v nemščini; v slovenščino ju prevzemamo kot [é] in [i], npr. Öpik [épik], Türi [tíri].
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨õ⟩, se izgovarja kot sredinski zadnji nezaokroženi [ᴕ], ki je zelo podoben slovenskemu polglasniku [ǝ], le da je izgovorjen bolj zadaj od slovenskega; v slovenščino ga prevzemamo kot [ǝ], npr. Võru [və̀ru], Uuspõld [úspǝlt].
Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j, npr. Keila [kêjla].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
Estonščina fonemsko ločuje tri stopnje kolikosti
                                    samoglasnikov – kratke, dolge in zelo dolge. Dolgi in zelo
                                dolgi samoglasniki so označeni s podvojenim zapisom črk. Pri
                                prevzemanju v slovenščino dolžin ne upoštevamo, npr. Saaremaa [sárema], Suursoo [súrso], Jaan Toomik 
V sklopu črke ⟨i⟩ in poljubnega samoglasnika ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Hiiumaa [híjuma] (est. [hí:uma:]).
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
Črki ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ki se uporabljata le v novejših prevzetih besedah in pri zapisu tujih lastnih imen, se praviloma izgovarjata nezveneče, torej kot [s] in [š].
Posebnosti
Estonščina pozna kratke, dolge in zelo dolge soglasnike. Dolgi in zelo dolgi soglasniki se oboji zapisujejo podvojeno. Pri prevzemanju v slovenščino dolžin ne upoštevamo in jih prevzemamo kot navadne, npr. Lennart [lénart], Mutt [mút], Kalle [kále], Kross [krós].
Estonski soglasniki [l], [n], [s] in [t] (zapisan kot ⟨t⟩ ali ⟨d⟩) so lahko tudi mehčani: [l’], [n’], [s’] in [t’]. Mehčanja estonski pravopis posebej ne označuje, lahko je predvidljivo (vedno, ko takemu soglasniku sledi [i] ali [j]) ali pa nepredvidljivo (v primerih, ko je takemu soglasniku zgodovinsko sledil [i], ki pa je odpadel). V slovenščino te mehčane soglasnike prevzemamo kot navadne [l], [n], [s] in [t], npr. Tallinn [tálin] ([tál':in:]), Niit [nít] ([n'i:t:]).
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ä | kot naglašeni | ê | Räpina [rêpina], Mäe [mêe], Pärt [pêrt], Pärnu [pêrnu] | 
| ä | kot nenaglašeni | e | Otepää [ótepe], Mesikäpp [mêrsikep] | 
| b | p | Abja [ápja], Kostabi [kóstapi] | |
| d | t | Kärdla [kêrtla], Koidula [kójtula] | |
| g | k | Jõgeva [jə̀keva] | |
| i | kot samostojni glas | i | 
                Liiv  | 
        
| i | v dvoglasniku – ⟨Vi⟩ | j | Kaljulaid [káljulájt, rod. káljulájta], Peipsi [pêjpsi], Luik [lújk], Õim [ə̀jm] | 
| õ | ǝ | Jõhvi [jə̀hvi], Tõniste [tə̀niste] | |
| ö | é | Sööt [sét], Öpik [épik] | |
| u | kot samostojni glas | u | Kunda [kúnta], Tartu [tártu], Uukkivi [úkivi] | 
| u | v dvoglasniku – ⟨Vu⟩ | u̯ | Rõuge [rə̀u̯ke], Aun [áu̯n] | 
| ü | i | Püssi [písi], Rüütel [rítel], Müürsepp [mírsep] | 
O pregibanju imen z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik« (Estonščina) in »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).
Občna poimenovanja iz estonščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer pisno podomačenih besed nimamo, pisno nepodomačene pa so npr. vürtsikilu [vírtsikílu] ‘jed’, kiluvõileib [kíluvə̀jlêjp] ‘jed’.
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v estonščini: Saaremaa [sárema], Hiiumaa [híjuma], Nõmme [nə̀me]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Za redke estonske zemljepisne danosti se je že v preteklosti
                                    uveljavilo slovensko ime (eksonim): Estonija [estónija] (est. Eesti), Talin [tálin] 
Pri podomačevanju zemljepisnih in stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka zemljepisna in stvarna imena, npr. Most prijateljstva (est. Sõpruse sild); Narodni park Lahemaa [láhema] (est. Lahemaa rahvuspark), Estonska narodna knjižnica (est. Eesti Rahvusraamatukogu).
Posebnost
V estonskih večbesednih imenih je občna beseda, ki poimenuje
                                    zemljepisno danost, del lastnega imena, v slovenščini pa ta
                                    opravlja vlogo razlikovalnega občnega poimenovanja, ki mu sledi
                                    lastnoimensko določilo: zaliv Narva [zalíu̯ nárva] 
Osnovna pravila o prevzemanju glej v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze«.
Estonščina nima slovničnega spola; besede, ki se končajo na 
Samostalniki, ki se v estonščini končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko (npr. Saaremaa, Soomaa, Suursoo), ohranjajo osnovo in se uvrščajo med samostalnike moškega spola, ki pri sklanjanju daljšajo osnovo, npr.
Osnovo na splošno podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u in (pri nekaterih skupinah imen) na soglasnik r. Pri sklanjanju estonskih imen osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko ⟨ä⟩ (Otepää [ótepe]) in samoglasnik, zapisan z ⟨u⟩ ali ⟨i⟩ (Tavi [távi], Villu [vílu]):
Posebnosti
Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz
                                podaljšane osnove imena, npr. Tavijev 
Estonska imena se ne končujejo na glasove, ki povzročajo preglas, se pa preglaševanje uveljavlja pri vseh besedah, ki pri pregibanju podaljšujejo osnovo z j, tj. pri imenih na končna govorjena samoglasnika i in u ter (pri nekaterih skupinah besed) na soglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:
Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno-črkovne premene«.
Finska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnimi znamenji (⟨å⟩, ⟨ä⟩, ⟨ö⟩).
Finska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨å Å⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩.
Posebnosti
O vključevanju finskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V finski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Naglasno mesto finskih besed praviloma ohranjamo. V finščini je stalni naglas na prvem zlogu besede, npr. Helsinki [hélsinki], Tampere [támpere]. Kadar si v prvem zlogu sledita dva samoglasnika, je naglas vedno na prvem samoglasniku, npr. Niemi [níjemi].
Posebnost
Pri nekaterih v preteklosti prevzetih imenih se je v slovenščini uveljavilo drugačno naglasno mesto: Kalevala [kalevála] (fin. [kálevala]).
Finščina pri daljših besedah poleg glavnega pozna tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene besede pogosto izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Lappeenranta [lápenránta].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Posebnosti
Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan s črko ⟨e⟩ in ki se izgovarja kot sredinski [e], prevzemamo z ozkim [é] (čeprav je ta ožji (višji) od finskega), npr. Espoo [éspo], Lehtinen [léhtinen].
Naglašeni samoglasnik, ki je zapisan z ⟨ä⟩, ki se izgovarja kot zelo širok (nizek) [æ], prevzemamo s širokim [ê] (čeprav ta ni tako širok kot finski), npr. Mäkäräinen [mêkerejnen] (fin. mækæræjnen]).
Razlikovanje 
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö⟩ in ⟨y⟩, se izgovarjata kot zaokrožena sprednja [ø] in [y], v slovenščino ju prevzemamo kot [e] in [i].
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j ali r, npr. Leino [lêjno], oz. kadar o stoji pred glasom [u̯], npr. Poutiainen [pôu̯tijajnen].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j], npr. Nokia [nókija], Poutiainen [pôu̯tijajnen].
Finščina pozna 18 dvoglasnikov. V dvoglasniških sklopih ⟨Vu⟩ ali ⟨Vy⟩ se ⟨u⟩ in ⟨y⟩ izgovarjata kot [u̯], npr. Oulu [ôu̯lu], Kaurismäki [káu̯rismeki], Häyry [hêu̯ri]; v sklopih ⟨Vi⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Hailuoto [hájluoto]. Pri ostalih finskih dvoglasnikih (⟨uo⟩, ⟨ie⟩, ⟨yö⟩) ali zvezah samoglasnikov polno izgovarjamo oba samoglasnika: Kuopio [kúopijo], Ylivieska [ílivijeska], Kyösti [kíjesti]; Lapua [lápua], Joensuu [jóensu].
Finščina dolžino samoglasnikov označuje s podvojenim zapisom črke. Te dolžine pri prevzemanju v slovenščino ne upoštevamo, npr. Ahtisaari [áhtisari], Hämeenlinna [hêmenlína], Paasilinna [pásilina].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
Kot samoglasniki so tudi soglasniki lahko dolgi ali kratki; dolgi se v finščini zapisujejo podvojeno. Te dolžine v slovenščini ne izgovarjamo: Matti [máti], Jukka [júka].
Posebnosti
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ä | kot naglašeni | ê | Ähtäri [êhteri], Päätalo [pêtalo], Häyry [hêu̯ri] | 
| ä | kot nenaglašeni | e | Pyhäjärvi [píhejervi] | 
| i | kot samostojni glas | i | Helsinki [hélsinki], Ylivieska [ílivijeska] | 
| i | v dvoglasniku – ⟨Vi⟩ | j | Leino [lêjno], Huittinen [hújtinen], Saimaa [sájma] | 
| n | razen pred ⟨p⟩ | n | Helsinki [hélsinki] | 
| n | pred ⟨p⟩ | m | Sillanpää [sílampe], Järvenpää [jêrvempe] | 
| ö | e | Möttölä [métele] | |
| u | kot samostojni glas | u | Turku [túrku], Hailuoto [hájluoto], Ruohonen [rúohonen] | 
| u | v dvoglasniku – ⟨Vu⟩ | u̯ | Oulu [ôu̯lu], Varkaus [várkau̯s], Keuruu [kéu̯ru] | 
| w | v | Wirkkala [vírkala] | |
| y | kot samostojni glas | i | Jyväskylä [jíveskile], Kyösti [kíjesti] | 
| y | v dvoglasniku – ⟨Vy⟩ | u̯ | Äyräpää [êu̯repe], Häyry [hêu̯ri] | 
Občna poimenovanja iz finščine so v slovenščini redka, običajno so pisno podomačena, npr. savna [sáu̯na] (fin. sauna).
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v finščini: Tapiovaara [tápijovára], Hämeenlinna [hêmenlína], Aalto [álto].
Finsko osebno ime je sestavljeno iz enega ali več (rojstnih)
                                        imen in priimka. Danes se več kot tretjina finskih priimkov
                                        konča na 
Pisno podomačene in prevedene so nekatere skupine lastnih imen, med zemljepisnimi so redki slovenski eksonimi za mesta (le glavno mesto Helsinki), sicer pa Inari [ínari] (za jezero fin. Inarijärvi). Raba nekaterih eksonimov je v slovenščini obvezna oz. priporočljiva, npr. Finska (fin. Suomi).
Posebnost
Finska zemljepisna imena imajo večkrat tudi švedsko ustreznico, v slovenščini je uveljavljeno finsko ime, npr. Helsinki (šved. Helsingfors), Turku (šved. Åbo). Zemljepisna imena na Ålandskih otokih, ki so avtonomno območje v okviru Finske s samo švedskim uradnim jezikom, so le švedska, npr. Mariehamn (fin. Maarianhamina).
V večbesednih imenih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo
                                    slovenščini, občnoimenske pa prevedemo, npr. Finski zaliv 
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto finskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
Finščina nima slovničnega spola. Besede, ki se končajo na 
Samostalniki, ki se v finščini končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko (npr. Saimaa [sájma], Espoo [éspo], se uvrščajo v slovenske sklanjatve glede na naravni spol ali glede na končni glas. Od rodilnika dalje imajo ustrezne slovenske končnice, npr. Saimaa [sájma] ž, rod. Saime [sájme]; Espoo [éspo] m, rod. Espa [éspa].
Pri imenih, ki se končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko ⟨ä⟩ (Sillanpää, Järvenpää), ali na končna govorjena i ali u (npr. Ahtisaari, Hannu), se osnova podaljšuje z j, npr.:
Podstava
                                svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena,
                                npr. Sillanpääjev 
Preglas se pri finskih imenih uveljavlja pri imenih moškega
                                spola, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Matti [máti], or. z Mattijem [z‿mátijem]; 
Francoska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi združeni črki oz. ligaturi ⟨æ⟩ in ⟨œ⟩, več dvočrkij, mdr. samoglasniška ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨ay⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩, ⟨ey⟩, ⟨oe⟩, ⟨œu⟩, ⟨oi⟩, ⟨ou⟩, ⟨oy⟩, ⟨ue⟩, ⟨ui⟩, ⟨uy⟩ in soglasniška ⟨ch⟩, ⟨ge⟩, ⟨gn⟩, ⟨gu⟩, ⟨il⟩, ⟨ll⟩, ⟨ph⟩, ⟨qu⟩, ter tričrkij, mdr. ⟨eau⟩, ⟨gli⟩, ⟨gni⟩ in ⟨ill⟩. Med dvo‑ in tričrkji so tudi samoglasniška za nosnike, npr. ⟨im⟩, ⟨en⟩, ⟨aon⟩, ⟨oin⟩.
Francoska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnosti
O vključevanju francoskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V francoski pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Ločevalna znamenja opozarjajo na drugačen izgovor od pričakovanega, npr. ⟨é⟩ v Valéry na izgovor [valerí], sicer bi bil *Valery [valrí]; ⟨ën⟩ v Samoëns na izgovor [samoên], sicer bi bil *Samoens [samoán].
Posebnost
Ločevalna znamenja so na velikih črkah pogosto opuščena, npr. GENEVE za Genève.
Francoščina ima stalno naglasno mesto, in sicer na zadnjem zlogu. Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].
Posebnosti
V sklopu [i] in samoglasnik, tj. [iV], se pojavlja zev, ki ga v
                                izgovoru zapiramo z [j]: Emmanuel [emanijêl], Saint‑Brieuc 
Dvočrkja ⟨ai⟩, ⟨ay⟩ in ⟨ey⟩ prevzemamo v slovenščino kot [e], dvočrkji ⟨eu⟩ in ⟨œu⟩ prevzemamo kot [e] ali [ə], ⟨ou⟩ kot [u], dvočrkje ⟨au⟩ in tričrkje ⟨eau⟩ pa kot [o].
Posebnosti
V preteklosti smo ⟨oi⟩ v podomačenih besedah prevzemali s samoglasniškim sklopom [oa], tj. dvozložno, npr. Loara (fr. Loire [lwaʁ]), Antoaneta (fr. Antoinette). Tako še: buržoazija (fr. bourgeoisie), repertoar (fr. répertoire).
Nosniki so zveze samoglasnika ter predvsem ⟨n⟩ in redkeje ⟨m⟩ v položaju pred soglasniki in v izglasju. Zapisani so z dvo‑ ali tričrkji, npr. ⟨an⟩, ⟨em⟩, ⟨en⟩, ⟨in⟩, ⟨on⟩, ⟨un⟩, ⟨ain⟩, ⟨oin⟩. Pri prevzemanju v slovenščino samoglasnike izgovarjamo nenosno, tj. kot ustrezen samoglasnik in [n] oz. [m]:
V zvezi samoglasnika ter ⟨n⟩ in ⟨m⟩ pred samoglasnikom je izgovor v francoščini in slovenščini enak: Céline [selín] (fr. [selin]) nasproti Cardin [kardên] (fr. [kaʁdɛ̃]); Monet [moné] (fr. [monɛ]) nasproti Danton [dantón] (fr. [dãtɔ̃]).
V glasovnem sklopu samoglasnika in nosnika pride do zlitja glasov: Caen [kán] (fr. [kã]), Laon [lán] (fr. [lã]).
Posebnosti
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
Črka ⟨e⟩ je nema
Neme so črke, ki nimajo glasovne vrednosti.
Zapis s končnim nemim 
O ohranjanju in opuščanju nemega e glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik«.
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Izglasni 
Zvenečnostne zakonitosti veljajo tudi pri besedah, prevzetih iz francoščine, npr. Strasbourg [strazbúr]. Pri osebnih imenih z dvema enotama se ravnamo, kot da gre za eno besedno enoto, npr. Toulouse‑Lautrec [tulúz‑lotrék], rod. Toulouse‑Lautreca [tulúz‑lotréka]. Pri večbesednih predložnih imenih upoštevamo pravila o vezanju (fr. liaison), npr. Parentis‑en‑Born [parantís‑an‑bôrn], Bourg‑en‑Bresse [búrk‑an‑brês], Beaux Arts Magazine [bozár magazín].
Dvo‑ in tričrkja prevzemamo v slovenščino takole: ⟨ch⟩ kot [š]; ⟨qu⟩ kot [k]; ⟨gu⟩ kot [g]; ⟨ll⟩, ⟨il⟩ in ⟨ill⟩ (v določenih položajih) kot [j].
Podvojene črke izgovarjamo kot en glas, npr. Isabelle Huppert [izabêl ipêr], Montparnasse [monparnás], Cannes [kán].
Soglasniki, zapisani s črkami 
Črke 
Posebnost
Končni 
Črke 
Črkovni sklop 
Črkovni sklopi 
Črkovni sklop 
Črkovni sklop 
Posebnosti
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| â | a | Châlons‑sur‑Marne [šalón‑sir‑márn/šalón‑sir‑márən] | |
| ai, aî | e | Calais [kalé], Claire [klêr], Cambrai [kambré], Rabelais [rablé], Lemaître [lemêtər/ləmêtər] | |
| ain | en | Bougainville [bugenvíl], Fontaine [fontên], Pétain [petên], Alain [alên], Saint‑Malo [sên‑maló] | |
| aen | v izglasju | an | Caen [kán], Messiaen [mesján] | 
| aon | v izglasju | an | Laon [lán] | 
| au | o | Baudelaire [bodlêr], Vaud [vó], Ernaux [ernó] | |
| ay | e | Gay‑Lussac [gé‑lisák], Caylus [kelís], Aymé [emé], Hallays [alé], Fresnay [frené] | |
| ay | v besedi pays | ei | Pays de la Loire [peí də la lu̯ár] | 
| c | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ | k | Beaucaire [bokêr], Lescot [leskó], Coubertin [kubertên], Curie [kirí] | 
| c | pred soglasniki | k | 
                Clermont‑Ferrand  | 
        
| c | v izglasju | / ali s | Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«. | 
| c | pred ⟨e⟩, ⟨é⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ | s | Clemenceau [klemansó], Maurice [morís], Céline [selín], Cézanne [sezán], Racine [rasín], Lemercier [lemersjé/ləmersjé], Nancy [nansí] | 
| ç | pred ⟨a⟩, ⟨ai⟩ in ⟨o⟩ | s | Lurçat [lirsá], Françaix [fransé], Luçon [lisón], Alençon [alansón] | 
| ch | š | Chagall [šagál], Charles [šárl/šárəl], Michelin [mišlên], Lelouch [lelúš/ləlúš] | |
| ch | v prevzetih imenih | k | Chloé [kloé], Bloch [blôk], Christian [kristján] | 
| e | pred govorjenim soglasniškim sklopom | e | Delvau [delvó], Lescot [leskó], Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák] | 
| e | pred podvojeno črko | e | Delluc [delík], Vienne [vjên] | 
| e | pred nemo črko ali nemim črkovnim sklopom | e | Léger [ležé], Le Corbusier [lə korbizjé], Molesme [molêm], Descartes [dekárt], Resnais [rené], Béziers [bezjé] | 
| e | pred ⟨ill⟩ | e | Meillet [mejé], Marseille [marsêj] | 
| e | 
                v izglasju pred govorjenima  | 
            e | Blondel [blondêl], Auber [obêr] | 
| e | pred soglasnikom, ki mu sledi nosnik | e | Clemenceau [klemansó] | 
| e | med soglasnikoma, tudi v vzglasju tvorjenih imen | e/ə | Queneau [kenó/kənó], Marguerite [margerít/margərít], Debussy [debisí/dəbisí], Levau [levó/ləvó], Lebrun [lebrên/ləbrên], Leblanc [leblán/ləblán], Desaix [dezé/dəzé] | 
| e | v členih ⟨le⟩ in ⟨de⟩ | ə | Le Vau [lə vó], Le Brun [lə brên], Le Blanc [lə blán], Le Havre [lə ávər], de Courtenay [də kurtené/kurtəné], Île‑de‑France [íl‑də‑fráns] | 
| e | v nosnikih | a | Glej ⟨em⟩, ⟨en⟩. | 
| e | nemi | / | Glej »Nema črka ⟨e⟩«. | 
| é, ê, è | e | 
                Orléans [orleán], Prévert [prevêr], Fréjus [frežís], Doré [doré]; Angoulême [angulêm], Prêtre [prêtər]; Ampère [ampêr], Megève  | 
        |
| ë | za ⟨a⟩ in ⟨o⟩ | ê | Raphaël [rafaêl], Noël [noêl] | 
| ë | posebnost | / | 
                Staël [stál], Saint‑Saëns  | 
        
| eau | o | Beaujolais [božolé], Cocteau [koktó], Mirabeau [mirabó], Rousseau [rusó] | |
| ei | e | Beineix [benêks], Durkheim [dirkêm], La Madeleine [la madlên], Reims [rêms] | |
| em | pred soglasnikom | am | d’Alembert [dalambêr], Embrun [ambrên] | 
| en | včasih | an | Cendrars [sandrár], Vincent [vensán], Rouen [ruán] | 
| en | včasih | en | Le Pen [lə pên], Amiens [amjên], Poulenc [pulênk] | 
| en | posebnost | en/an | Stendhal [stendál/standál] | 
| eu | razen v izglasju | e/ə | 
                Maubeuge  | 
        
| eu | v izglasju | e | Depardieu [depardjé/dəpardjé], Richelieu [rišeljé/rišəljé], Lisieux [lizjé] | 
| ey | e | Aveyron [averón], Feydeau [fedó], Freycinet [fresiné] | |
| g | pred [a], [o] in [u] | g | Gallimard [galimár], Gauguin [gogên], Gounod [gunó] | 
| g | v vezanju (fr. liaison) | k | 
                Bourg‑en‑Bresse  | 
        
| g | pred ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ | ž | 
                Argenteuil [aržantêj], Serge  | 
        
| g | v izglasju | / | Dulong [dilón], Tourcoing [turku̯ên] | 
| ge | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ | ž | 
                Geoffroy Saint‑Hillaire [žofru̯á sênt‑ilêr], Georges  | 
        
| gli | j | de Broglie [də brój/brôj] | |
| gn | pred samoglasnikom | nj | Avignon [avinjón], Faucigny [fosinjí] | 
| gn | v izglasju | n’/n | Compiègne [kompjên’/kompjên], rod. Compiègna [kompjênja] | 
| gni | nj | Régnier [renjé] | |
| gu | pred ⟨e⟩ (tudi ⟨eu⟩) in ⟨i⟩ | g | 
                Daguerre [dagêr], Périgueux [perigé], Gauguin [gogên], Guitry [gitrí], Laguipière [lagipjêr]; Clergue  | 
        
| h | / | Hélène [elên], Anouilh [anúj], La Haye [la é], Théophile [teofíl], Althusser [altisêr], Mathieu [matjé] | |
| i | pred samoglasnikom | j | Niépce [njêps], Pierre [pjêr], Conscience [konsjáns], Mauriac [morják], Le Corbusier [lə korbizjé] | 
| i | v nosnikih | e | Glej ⟨im⟩, ⟨in⟩. | 
| i, î | med soglasnikoma | i | Nicole [nikól/nikôl], Nîmes [ním] | 
| ï | i | Héloïse [eloís], svoj. prid. Héloïsin [eloízin] | |
| ‑il(‑) | za [e] in [u] | j | Beausoleil [bosolêj], Argenteuil [aržantêj/aržantə̀j], Anouilh [anúj] | 
| 
                 | 
            za soglasniki v izglasju | il | Bourvil [burvíl], Anquetil‑Duperron [anktíl‑diperón] | 
| 
                 | 
            za [a], [e] in [u] | j | Bataille [batáj], Versailles [versáj], Corneille [kornêj], Marseille [marsêj], Bouillon [bujón] | 
| 
                 | 
            za soglasnikom in ⟨i⟩ (⟨Ci⟩) ter ⟨oi⟩ | j | Crébillon [krebijón], Billancourt [bijankúr], Guillaume [gijóm]; Doillon [du̯ajón] | 
| 
                 | 
            
                navadno v  | 
            l | Melville [melvíl], Ribeauvillé [ribovilé], Albertville [albervíl], Aubervilliers [oberviljé]; Lille [líl], Gilles [žíl] | 
| im | em | Rimbaud [rembó], Durkheim [dirkêm] | |
| im | v prevzetih imenih | im | Vadim [vadím] | 
| in | en | d’Indy [dendí], Indre [êndər], Gauguin [gogên], Saint‑Quentin [sên‑kantên] | |
| j | ž | Jobert [žobêr], Jarre [žár] | |
| o | o | 
                Rochefort [rošfór/rošfôr], Butor [bitór/bitôr], Georges  | 
        |
| ô | ó | Drôme [dróm], Gérôme [žeróm] | |
| oe, œ | e/ə | Koechlin/Kœchlin [keklên/kəklên] | |
| œu, oeu | e/ə | Jœuf [žêf/žə̀f], Leboeuf [lebêf/lebə̀f/ləbêf/ləbə̀f] in Le Bœuf [lə bêf/bə̀f] | |
| oi | v vzglasju pred soglasnikom | va/u̯a | Oise [vás/u̯ás], rod. Oisea [váza/u̯áza] | 
| oi, oî | u̯a | Antoine [antu̯án], Poitiers [pu̯atjé], Benoît [benu̯á/bənu̯á] | |
| oin | u̯en | Poincaré [pu̯enkaré], Pointe‑Noire [pu̯ênt‑nu̯ár], Camoin [kamu̯ên] | |
| ou | razen pred ⟨i⟩ | u | Coubertin [kubertên], Raoul [raúl], Anjou [anžú], Pompidou [pompidú] | 
| ou | pred ⟨i⟩ (tudi ⟨i⟩) | u̯ | Louis [lu̯í], Hardouin‑Mansart [ardu̯ên‑mansár] | 
| ou | v vzglasju pred samoglasnikom | v/u̯ | Ouessant [vesán/u̯esán], Ouaddaï [vadaí/u̯adaí] | 
| oy | u̯a | Le Moyne [lə mu̯án], Bloy [blu̯á], Bonnefoy [bonfu̯á], Troyes [tru̯á] | |
| ph | f | Phillipe [filíp], Christophe [kristóf/kristôf] | |
| q | k | Lecoq [lekók/lekôk/ləkók/ləkôk] in Le Coq [lə kók/kôk] | |
| qu | pred samoglasnikoma [e] in [i], [j] ter nemim ⟨e⟩ | k | Fouquet [fuké], Quai d’Orsay [ké dorsé], Quignard [kinjár], Hacquet [aké], Jacquet [žaké], Montesquieu [monteskjé]; Miquelon [miklón], Braque [brák] | 
| s | v vzglasju | s | Satie [satí] | 
| s | v izglasju | / ali s | Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«. | 
| s | v soglasniškem sklopu | s | Giscard d’Estaing [žiskár destên], Lascaux [laskó], Mansart [mansár] | 
| s | v tvorjenih imenih med samoglasnikoma | s | 
                Lesage  | 
        
| s | med samoglasnikoma | z | Vesoul [vezúl/vəzúl] | 
| s | 
                pred končnim nemim  | 
            z | Blaise [blés], rod. Blaisa [bléza]; Cergy‑Pontoise [serží‑pontu̯ás], rod. Cergy‑Pontoisa [serží‑pontu̯áza] | 
| u | pred soglasnikom in pred nemim ⟨e⟩ | i | Guyau [gijó], Urfé [irfé], Vuillard [vijár], Bellevue [belví] | 
| u | 
                 pred [á] in [ó][ijV] (zev)  | 
            i | Éluard [elijár], Druon [drijón] | 
| u | v nosniku | e | Glej ⟨un⟩. | 
| ue | u̯e | Bossuet [bosu̯é] | |
| ui | u̯i | Cuiseaux [ku̯izó] | |
| ui | za vzglasnim ⟨v⟩ | i | Vuillard [vijár] | 
| un | en | Dunkerque [denkêrk], Autun [otên], Melun [melên] | |
| uy | med soglasnikoma in v izglasju | u̯i | Dupuytren [dipu̯itrên], Puymorens [pu̯imorêns], Cluytens [klu̯itêns], Le Puy [lə pu̯í] | 
| uy | 
                 v ⟨guy⟩ pred samoglasnikom[ijV] (zev)  | 
            u̯i | Longuyon [longu̯ijón] | 
| üy | za samoglasnikom v izglasju | vi | Haüy [aví] | 
| x | ks | Cixous [siksú], Aix‑en‑Provence [êks‑an‑prováns] | |
| x | v izglasju | / ali ks | Glej »Izgovor črk in črkovnih sklopov v izglasju«. | 
| x | nemi ⟨x⟩ pri vezanju (fr. liaison) | z | Beaux Arts Magazine [bozár magazín] | 
| x | gz | Xavier [gzau̯jé], Saint‑Exupéry [sênt‑egziperí], Prévost d’Exiles [prevó degzíl] | |
| y | med soglasnikoma | i | Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák] | 
| y | za soglasnikom (pisanim tudi z ⟨gu⟩) v izglasju | i | Orly [orlí], Debussy [debisí/dəbisí]; Guy [gí], Péguy [pegí], Ipoustéguy [ipustegí] | 
| y | med samoglasnikoma | j | Bayonne [bajôn], Guyenne [gijên], La Bruyère [la brijêr], Sieyès [sjejês], Guyot [gijó] | 
| ÿ | v izglasju | j | L’Haÿ‑les‑Roses [láj‑le‑rós], rod. L’Haÿ‑les‑Rosesa [láj‑le‑róza] | 
| ÿ | pred soglasnikom | i | Louÿs [luís] | 
Posebnosti
Občna poimenovanja iz francoščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede ali besedne zveze
Posebnosti
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v francoščini: Jean[žán], Louvre [lúvər], Val‑d’Isère [vál‑dizêr], Moulin Rouge 
Zgodovinska imena francoskih vladarjev so podomačena, in sicer se
                                    je uveljavilo, da namesto francoskih osebnih imen uporabljamo
                                    slovenska, npr. Ludvik XIV. (fr. Louis XIV), Franc I. Francoski (fr. François I er), Filip Avgust (fr. Philippe II Auguste), Marija Antoaneta (fr. Marie Antoinette). Enako velja tudi za
                                    imena svetnikov Janez Marija Vianney 
Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Anžuvinci [anžuvínci] (fr. la maison capétienne d’Anjou), Burboni [burbóni] (fr. la maison de Bourbon), Kapetingi [kápetingi] (fr. les Capétiens), Valoajci [valoájci] 
Za nekatere zemljepisne danosti v Franciji se je že v preteklosti
                                    uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med
                                    njimi so redka mesta, ki jih sicer večinoma uporabljamo v
                                    izvirni obliki, npr. glavno mesto Pariz 
Med enobesednimi imeni so pisno podomačene tiste skupine imen, ki
                                    jih sicer podomačujemo v vseh jezikih, in sicer bolj znana imena
                                    francoskih gorovij, rek in pokrajin: Vogezi [vogézi] (fr. les Vosges); Sena [séna] (fr. la Seine), Loara [loára] (fr. la Loire), Soma [sóma] (fr. la Somme); Anžu [anžú] (fr. l’Anjou), Provansa [provánsa]
                                        (fr. la Provence), Turena [turéna]
                                        (fr. la Touraine), Bretanja [bretánja]
                                        (fr. la Bretagne), Burgundija [burgúndija] (fr. la Bourgogne), Pikardija [pikardíja] 
Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen, in sicer
Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih (ki so lahko tudi imena) prevajamo, npr. bazilika (svetega) srca Jezusovega oz. Sveto srce Jezusovo / Srce Jezusovo 
Podomačena so le redka stvarna imena, npr. ime francoske himne (Marsejeza (fr. la Marseillaise)), univerze (Sorbona (fr. la Sorbonne)).
Posebnosti
Podrobneje o rabi začetnice pri imenih cerkvenih objektov glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).
V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v francoščini: Chrétien de Troyes [kretjên də tru̯á], Le Clézio [lə klezjó], d’Alembert [dalambêr], d’Indy [dendí]. Lahko so pisana tudi na dva načina: Lebrun [lebrên/ləbrên] ali Le Brun [lə brên].
Posebnost
V slovenščini predimek de izpustimo,
                                        kadar priimek uporabljamo samostojno brez rojstnega imena: La Fontaine [la fontên] nasproti Jean
                                            de La Fontaine [žán də la fontên], grofica La Fayette [la fajêt] nasproti Marie‑Madelaine de La Fayette 
Zemljepisna lastna imena spremljajo določni členi (npr. la, le, les) ali predlog de. V pisno nepodomačenih imenih ohranjamo izvirno
                                        obliko: La Chancelade 
Vezaj ohranjamo v dvojnih imenih, npr. Jean‑Paul, Elisabeth‑Louise, priimkih, npr. Lévi‑Strauss, Alain‑Fournier, Gay‑Lussac, zemljepisnih imenih, npr. Crô‑Magnon, Val‑de‑Grâce, Entre‑Deux‑Mers, in v pisno nepodomačenih besednih zvezah, npr. laissez‑faire. Vezaja ni v tistih zemljepisnih imenih, katerih sestavina je občno poimenovanje, ki je v besedilih pisano z malo začetnico, v naslovih pa brez določnega člena in z veliko začetnico, npr. le quai d’Orsay nasproti Quai d’Orsay, Le Monde: v Mondu ali v Le Mondu.
Besede, prevzete iz francoščine, uvrščamo v ustrezne sklanjatvene
                                vzorce po obliki slovničnega spola, četudi imajo za slovenščino
                                neznačilne končnice, npr. fondi/fondue [fondí] m (fr. la fondue ž). Pri spolu ženskih lastnih imenih se
                                ravnamo po naravnem spolu, npr. Claudette [klodêt] ž, Béatrice [beatrís] ž, Lucie [lisí] ž, in jih uvrščamo v 
Glej »Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij« (Prevzete besede in besedne zveze).
Med zemljepisnimi imeni se slovenščini prilagaja spol podomačenih
                                imen, npr. pokrajin in rek, ki so v slovenščini ženskega spola, kar
                                dosegamo z dodajanjem končnice 
V preteklosti so uporabljali tudi imena, prevzeta iz latinščine, ki jih danes ne uporabljamo več, npr. Moza za Meuse.
Vsa moška imena sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, po prvi
                                sklanjatvi se zaradi končniškega naglasa pregibajo tudi imena na
                                končni 
Način sklanjanja francoskih moških imen je odvisen od končaja, in sicer jih delimo na imena, ki se končajo na govorjeni soglasnik ali govorjeni samoglasnik. Glasovi v končajih so zapisani različno, kar vpliva na osnovo: to bodisi ohranjamo nespremenjeno, bodisi jo pisno krajšamo, bodisi daljšamo v izgovoru in zapisu ali le v izgovoru.
Podstava svojilnih pridevnikov iz francoskih moških imen je odvisna od rodilniške osnove, in sicer je
Razlike med francoskimi imeni, ki se končajo na govorjeni soglasnik, so povezane z nemimi črkami ali črkovnimi sklopi, ki vplivajo na pisno ohranjanje ali krajšanje osnove. Posebnost so dvojnice pri imenih na govorjeni končni r.
Imena moškega spola na govorjeni soglasnik, zapisan s črko ali dvočrkjem, sklanjamo tako, da osnovi dodajamo končnico: Pétain [petên], rod. Pétaina [petêna], or. s Pétainom [s‿petênom].
Osnovo ohranjamo tudi, če črki (ali veččrkju) za soglasnik sledi nema črka, npr. Chateaubriand [šatobriján], rod. Chateaubrianda [šatobrijána], or. s Chateaubriandom [s‿šatobrijánom], ali nemi črkovni sklop, npr. Deschamps [dešám], rod. Deschampsa [dešáma], or. z Deschampsom [z‿dešámom]; Nantes [nánt], rod. Nantesa [nánta], or. z Nantesom [z‿nántom].
Če je nema črka ⟨e⟩ del črkovnih sklopov 
Posebnosti
Če govorjenemu soglasniku sledi nema črka 
Posebnosti
Pri imenih na govorjeni končni [r], ki je zapisan z 
Če govorjenemu [r] sledi nema črka za soglasnik, je daljšanje osnove in s tem povezano preglaševanje le ena od govornih možnosti:
Francoska imena na končni samoglasnik so naglašena končniško, zato se njihova osnova pri pregibanju podaljša.
Končni samoglasnik je zapisan z različnimi črkami, tudi s črko z ločevalnim znamenjem, dvo‑ ali tričrkjem:
Če je samoglasnik zapisan s črkovnim sklopom, katerega končna sestavina je nema črka ⟨e⟩, ta pri pisnem pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika ne izpada, če je črkovni sklop
Če samoglasniku v izglasju sledi nema črka ali nemi črkovni sklop, se osnova v zapisu ne spreminja, v izgovoru pa se podaljšuje z j, npr.
Vsa ženska imena sodijo v ničto (tretjo) sklanjatev in so na izrazni ravni nespremenljiva. Iz imen tvorimo svojilne pridevnike.
Osnova imena je nespremenjena,
Pri imenih s končnim nemim ⟨e⟩ (razen v črkovnem sklopu ⟨ce⟩) krajšamo osnovo le v zapisu:
Pri tvorbi svojilnih pridevnikov daljšamo osnovo z j v izgovoru in pri zapisu, če je
Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moškega spola pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena: Restif de La Bretonne [retíf/restíf də la bretôn], rod. Restifa de La Bretonna [retífa/restífa də la bretôna]; Giscard d’Estaing [žiskár destên], rod. Giscarda d’Estainga [žiskára/žiskárja destêna]; Cyrano de Bergerac [siranó də beržerák]; rod. Cyranoja de Bergeraca [siranója də beržeráka].
Imena ženskega spola ostajajo nespremenjena: George Sand [žôrš sánt], rod. George Sand [žôrš sánt].
V dvodelnih imenih, pisanih z vezajem, pregibamo samo drugo sestavino:
Od naših pravil o rabi ločil se francoska razlikujejo predvsem po stičnosti, različna je raba vezaja in pomišljaja, drugačen je narekovaj.
Posebnosti
Glej poglavje »Ločila«.
Hrvaška različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjujejo štiri črke z ločevalnimi znamenji, tj. ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebna črka ⟨đ⟩ ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.
Hrvaška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨đ Đ⟩, ⟨e E ⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨lj Lj⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.
Posebnost
Črkovna sklopa ⟨je⟩ in ⟨ije⟩ imata zgodovinski značaj in nista del hrvaške abecede.
O vključevanju hrvaških posebnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V hrvaški pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Hrvaščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Zagreb 
POSEBNOSTI
Hrvaško naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov ne prevzemamo.
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOST
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozka, npr. Ščedro [ščédro], Drvenik [dərvénik], Osijek [ósijek], Ploće [plóče], kot široka pa, kadar e stoji pred [r] ali [j] oz. kadar o stoji pred [v] ali [u̯], npr. Beram [bêram], Novalja [nôvalja], Ovčara [ôu̯čara]).
V sklopu i in samoglasnika (črkovni sklop ⟨iV⟩) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, npr. Biokovo [bijókovo], Biograd 
Nekatera imena so v knjižni hrvaščini pisana z zaprtim zevom, npr. hrv. Brijuni (slov. Brioni [brijóni]).
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Hrvaščina pozna zlogotvorni soglasnik ⟨r⟩, ki ga izgovarjamo kot sklop polglasnika in [r]: Krk [kə̀rk], Srna [sə̀rna], Zrmanja [zə̀rmanja].
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ć | č | Ćiril [číril], Zaprešić [záprešič], Peruća [pêruča] | |
| đ | dž | Đuro [džúro], Đurđevac [džúrdževac], Kaluđerovac [kaludžêrovac], Tuđman [túdžman] | |
| dj | dž | Djurdjević [džúrdževič], Mundjer [múndžer] | |
| gj | dž | Gjalski [džálski], Kalogjera [kalódžera]; Gjurin [džurín], Gjurgjan [džúrdžan] | 
Občna poimenovanja iz hrvaščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze večinoma pisno podomačene, npr.  bečarac [bečárac] (hrv. bećarac) ‘pesem’, slivovica [slívovica] (hrv. šljivovica) ‘žganje iz sliv’,  buzara [búzara] ‘vrsta jedi’, galeb 
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v hrvaščini, npr. Belišće [belíšče], Bjelovar [bjélovar], Donji Miholjac [dónji mihóljac], Hrvatska Kostajnica [hə̀rvatska kostájnica], Župa dubrovačka [žúpa dúbrovačka] (hrvaška občina), Ivanić-Grad 
Imena zgodovinskih oseb sicer podomačujemo, a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od hrvaške, npr. Grgur Ninski [gə̀rgur nínski], Ljudevit Posavski [ljudevít posáu̯ski].
Nekatera imena osebnosti, pri katerih so stalni pridevki izpeljani iz zemljepisnih imen, so v slovenščini drugačna kot v hrvaščini, ker se razlikujejo tudi podstavna zemljepisna imena, npr. slov. Andrej III. Benečan [andrêj trétji benečán] – hrv. Andrija III. Mlečanin, slov. Ladislav Neapeljski [ládislau̯ neápəl’ski/neápəlski] – hrv. Ladislav Napuljski.
Pri prevajanju imen zgodovinskih osebnosti je treba biti pozoren tudi na morebitna neskladja med slovenskimi in hrvaškimi zgodovinskimi imeni, npr. 
Za nekatere zemljepisne danosti na Hrvaškem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med enobesednimi eksonimi so redka imena krajev, npr. Pulj [púl’/púl] (hrv. Pula), Reka [réka] (hrv. Rijeka), nekaj je tudi nekrajevnih imen, npr. otočje Brioni [brijóni] (hrv. Brijuni), pokrajina Medžimurje [medžimúrje/médžimurje] (hrv. Međimurje), gorovje Čičarija [čičaríja] (hrv. Ćićarija).
Za obmejna območja, na katerih živijo tudi Slovenci, so uveljavljena slovenska imena, npr. Karlovec [kárlovəc] (hrv. Karlovac), Brod na Kolpi 
Nekaterih hrvaških imen ne prevajamo, temveč uporabljamo slovenska imena, npr. Trdinov vrh [tərdínou̯ və̀rh] in Sveta Jera [svéta jéra] (hrv. Sveta Gera), Gorjanci [gorjánci] (hrv. Žumberak) ipd.
Pri večbesednih eksonimih se je uveljavilo, da občnoimenske sestavine imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Zlati rt [zláti ə̀rt] (hrv. Zlatni rat), Kvarnerski zaliv 
Nekatere občne besede so kulturno specifične in zanje v slovenščini nimamo izraza, zato jih ohranjamo v izvirni obliki, npr. Kopaški rit [kópaški rít] (hrv. Kopački rit, mokrišče pri Osijeku).
Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma jih prevajamo, npr. Baščanska plošča [baščánska plôšča] (hrv. Bašćanska ploča), Vodnjak življenja [vodnják življênja] (hrv. Zdenac života).
Slovničnih kategorij besed – spola, števila – pri prevzemanju iz hrvaščine načeloma ne spreminjamo.
Izjemoma se je (najpogosteje zaradi nepoznavanja izvirnega imena) pri posameznih imenih, ki so v hrvaščini množinska, v slovenščini uveljavila tudi ednina, npr.
Hrvaški neobstojni a v izglasnih morfemskih sklopih 
Pri imenih s končajema 
Pri prevzemanju imen s končajema 
Neobstojni polglasnik, zapisan s črko e v končaju 
POSEBNOSTI
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr.  Gotovčev 
Izpad samoglasnika iz osnove v slovenščini sistemsko uveljavljamo tudi v podstavi vseh tvorjenk: Susak [súsak], rod. Suska [súska]; prid. suški [súški], preb. i. Suščan [súščan]. V hrvaščini se neobstojni a v pridevniških izpeljankah ohranja: hrv. Susak, rod. Suska; prid. susački, preb. i. Suščan.
Redka moška imena na končni 
Pri prevzemanju hrvaških imen na končni 
Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni 
Osnovo podaljšuje z j večina imen (le redka ne, npr. Hvar [hvár]), ki se končajo na 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr.  Damirjev 
V preteklosti je bilo daljšanje osnove pri imenih na končni sklop 
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š ali dž, ki so v hrvaščini zapisani s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨č⟩, ⟨j⟩, ⟨š⟩, ⟨ž⟩ in ⟨đ⟩ ter dvočrkji ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride do premene c v č.
| ⟨c⟩ | 
                Jasenovac [jasénovac], or. z Jasenovcem [z‿jasénou̯cem] Petrica [pétrica], or. s Petricem [s‿pétricem], pogosteje po drugi moški sklanjatvi s Petrico [s‿pétrico]; svoj. prid. Petričev  | 
        
| ⟨ć⟩ | 
                Roić [róič], or. z Roićem [z‿róičem]; svoj. prid. Roićev  | 
        
| ⟨č⟩ | Poreč [póreč], or. s Porečem [s‿pórečem] | 
| ⟨đ⟩ | 
                Rađa [rádža], or. z Rađem [z‿rádžem], pogosteje po  drugi moški sklanjatvi  z Rađo [z‿rádžo]; svoj. prid. Rađev  | 
        
| ⟨š⟩ | 
                Drniš [də̀rniš], or. z Drnišem [z‿də̀rnišem] Glavaš [glávaš], or. z Glavašem [z‿glávašem]; svoj. prid. Glavašev  | 
        
| ⟨ž⟩ | Iž [íš], or. z Ižem [z‿ížem]; prid. iški [íški] | 
| ⟨dž⟩ | 
                Šimundža [šímundža], or. s Šimundžem [s‿šímundžem], pogosteje po  drugi moški sklanjatvi  s Šimundžo [s‿šímundžo]; svoj. prid. Šimundžev  | 
        
| ⟨lj⟩ | 
                Trilj [trílʼ/tríl/], or. s Triljem [s‿tríljem] Hrelja [hrélja], or. s Hreljem [s‿hréljem]; svoj. prid. Hreljev  | 
        
| ⟨nj⟩ | Slunj [slún’/slún], or. s Slunjem [s‿slúnjem] | 
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Sesar [sésar], or. s Sesarjem [s‿sésarjem]; svoj. prid. Sesarjev 
V slovenščini tvorimo svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega spola na 
Islandska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s sedmimi črkami z ločevalnimi znamenji – ⟨á⟩, ⟨é⟩, ⟨í⟩, ⟨ó⟩, ⟨ú⟩, ⟨ý⟩ in ⟨ö⟩, posebnima črkama ⟨ð Ð⟩ in ⟨þ Þ⟩ ter združeno črko ⟨æ Æ⟩.
Islandska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨ð Ð⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨þ Þ⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ö Ö⟩.
POSEBNOSTI
O vključevanju islandskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V islandski pisavi se uporabljata ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Posebni črki ⟨ð Ð⟩ in ⟨þ Þ⟩ ter združeno črko ⟨æ Æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.
Pravopis sodobnega islandskega jezika temelji na pravopisu stare nordijščine oziroma stare islandščine, jezika islandskih sag, zato je oddaljen od govorjenega jezika, v katerem so se zgodile številne glasovne spremembe. Zapisovalna pravila se tem spremembam skorajda niso prilagodila, npr. ostrivec v stari islandščini označuje dolžino samoglasnika, v sodobni islandščini pa se ti zgodovinsko dolgi samoglasniki večinoma izgovarjajo kot dvoglasniki.
Islandske besede so naglašene na prvem zlogu: Grindavík [kríntavik]. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo.
Pri daljših besedah islandščina pozna poleg glavnega tudi stranski naglas, v slovenščino pa jih pogosto prevzemamo kot dvonaglasnice (Hafnarfjörður [hápnarfjêrdir]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Hvolsvöllur [hvólsvẹtlir].
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨i⟩ in ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Črkovne sklope ⟨ei⟩, ⟨ey⟩ in ⟨au⟩ prevzemamo v slovenščino kot [ej]: Ásgeir [áu̯skejr], Drangey [tráu̯nkej], Trausti [trêjsti].
Zev v sklopu samoglasnika i in poljubnega drugega samoglasnika, tj. [iV], zapiramo z [j]: Blönduós [pléntijou̯s].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨j⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Podvojene črke za soglasnike, razen v primerih ⟨ll⟩, ⟨nn⟩, ⟨kk⟩, ⟨pp⟩ in ⟨tt⟩, izgovarjamo enojno: Selfoss [sélfos], Snorri [stnóri].
Nezvočniško-zvočniške ali nekatere zvočniško-zvočniške sklope izgovarjamo po slovensko, tj. v izglasju ali pred soglasniškim sklopom s polglasnikom, npr. Eyjafjallajökull [êjafjatlajékitǝl].
POSEBNOSTI
Glej poglavje »Krajšanje osnove«.
Črkovne sklope ⟨sl⟩, ⟨sn⟩, ⟨rl⟩ in ⟨rn⟩ izgovarjamo kot [stl], [stn], [rtl] in [rtn] (Gísli [kístli], Snorri Sturluson [stnóri stírtlison], Arnór [ártnou̯r]), položajno pa tudi s polglasnikom kot [stǝl], [stǝn], [rtǝl] in [rtǝn].
Včasih se tvorjenka izgovorno vede, kot da bi bila sestavljena iz dveh samostojnih besed, npr. Snæfell [stnájfetǝl] in ne *[stnájvetǝl] (snæ ʻsnegʼ + fell ʻgoraʼ); enako Hafnarfjörður [hápnarfjêrdir] (hafnar ʻpristaniščeʼ in fjörður ʻfjordʼ). Npr. tudi prehod [rn] v [rtn] pri Bjarni [pjártni], vendar ne pri Borgarnes [pórkarnes], ker je sestavljeno iz borgar in nes. Ne velja pa to za vse tvorjenke, npr. pri besedi Ísland [ístlant] ʻIslandijaʼ [sl] prehaja v [stl], čeprav je beseda sestavljena iz dveh delov (ís ʻledʼ in land ʻdeželaʼ).
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej opisane, v zapisu izgovora pri ponazarjanju drugih pojavov pa so upoštevane. Glej preglednico za slovenščino.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| a | 
                 | 
            a | 
                Einar [êjnar]  | 
        
| a | 
                pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩  | 
            au̯ | 
                Drangey [tráu̯nkej]  | 
        
| á | 
                au̯  | 
            Ásgeir [áu̯skejr] | |
| 
                au | 
            
                ej | 
            Haukur [hêjkir] | |
| æ | aj | Snær [stnájr] | |
| b | p | Bjarni [pjártni], Björk [pjêrk] | |
| d | t | Dalvík [tálvik], Jakobsdóttir [jákopstôu̯htir] | |
| ð | d | Sigurður [sígirdir] | |
| e | 
                 | 
            e | 
                Akranes [ákranes]  | 
        
| e | 
                pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩  | 
            ej | 
                Engey [êjnkej] | 
        
| ei | ej | Heimaey [hêjmaej] | |
| ey | ej | Reykjavík [rêjkjavik] | |
| é | je | Pétur [pjétir] | |
| f | 
                 | 
            
                f | 
            
                Flúðir [flúdir], Fellabær [fétlapajr], Ingólfsson [ínkou̯lfson], Ólafsson [ôu̯lafson]  | 
        
| f | sredi besede med zvenečima glasovoma | v | Gylfason [kílvason], Ólafur [ôu̯lavir], Bifröst [pívrest], Grundarhverfi [kríntarhvêrvi] | 
| f | 
                za samoglasnikom in hkrati pred ⟨l⟩ ali ⟨n⟩ | 
            
                p | 
            Keflavík [képlavik], Höfn [hépǝn] | 
| g | med katerim koli samoglasnikom in ⟨i⟩ | j | Egilsstaðir [êjilstádir] | 
| g | med samoglasnikoma, razen kadar je drugi samoglasnik ⟨i⟩ | g | Kópavogur [kôu̯pavọgir] | 
| g | 
                 | 
            
                k | 
            
                 Magnús [máknus], Birgir [pírkir], Siglufjörður [síklifjêrdir], Grindavík [kríntavik]  | 
        
| g | 
                 pred ⟨t⟩ in ⟨s⟩  | 
            
                h | 
            
                Gunnlaugson [kínlejhson]  | 
        
| h | 
                 | 
            
                h | 
            
                 Hvanneyri [hvánejri], Hjálmar [hjáu̯lmar] | 
        
| h | 
                 v ⟨hl⟩, ⟨hn⟩, ⟨hr⟩  | 
            
                / | 
            
                Hrisey [rísej], Hnífsdalur [nífstalir], jökulhlaup [jékilejp]  | 
        
| í | i | Reykjavík [rêjkjavik] | |
| k | 
                 | 
            k | 
                 Akureyri [ákirejri], Kvíslavatn [kvístlaváhtǝn]  | 
        
| k | pred ⟨t⟩ | h | Benedikt [bénediht] | 
| k | 
                 za samoglasnikom v ⟨kl⟩, ⟨kn⟩, ⟨kk⟩  | 
            hk | 
                Strokkur [stróhkir], Miklavatn [míhklaváhtǝn]  | 
        
| ll | tl | þingvellir [tínkvetlir], Hella [hétla], Langjökull [láu̯nkjẹkitǝl] | |
| nn | 
                 | 
            n | 
                Gunnar [kínar]  | 
        
| nn | 
                 v ⟨ánn⟩, ⟨aunn⟩, ⟨ænn⟩, ⟨ínn⟩, ⟨ýnn⟩, ⟨ónn⟩, ⟨einn⟩, ⟨eynn⟩  | 
            tn | 
                 þorsteinn [tórstejtǝn], Sveinn [svêjtǝn] | 
        
| ó | ou̯ | Ólafsvík [ôu̯lafsvik], Jón [jôu̯n] | |
| ö | e | Blönduós [pléntijou̯s] | |
| p | 
                 | 
            p | 
                Djúpivogur [tjúpivógir]  | 
        
| p | 
                 za samoglasnikom v ⟨pl⟩, ⟨pn⟩, ⟨pp⟩  | 
            hp | 
                 Vopnafjörður [vóhpnafjêrdir], Skaftárhreppur [skáftau̯réhpir] | 
        
| rl | rtl | Karl [kártǝl] | |
| rn | rtn | Örn [êrtǝn], Bjarni [pjártni] | |
| sl | stl | Gíslason [kístlason] | |
| sn | stn | Snorri [stnóri] | |
| t | 
                 | 
            t | 
                Vestmannaeyjar [véstmanaêjar], Hjörtur [hjêrtir]  | 
        
| t | 
                 za samoglasnikom v ⟨tl⟩, ⟨tn⟩, ⟨tt⟩  | 
            ht | 
                 Atlason [áhtlason], Laugarvatn [lêjgarvahtǝn], Jakobsdóttir [jákopstôu̯htir]  | 
        
| Þ | t | Þór [tór] | |
| u | i | Surtsey [sírtsej] | |
| u | pred ⟨ng⟩ ali ⟨nk⟩ | u | Bolungarvík [pólunkarvik] | 
| ú | u | Húsavík [húsavik] | |
| x | hs | Laxness [láhsnes] | |
| y | i | Þykkvibær [tíhkvipajr] | |
| ý | i | Ýmir [ímir] | 
POSEBNOST
Beseda guð ʻbogʼ se izgovarja, kot da bi bila zapisana gvuð; pojavlja se tudi v imenskih tvorjenkah, npr. Guðmundur [kvídmintir], Guðrún [kvídrun].
Občna poimenovanja iz islandščine so v slovenščini redka, običajno jih prevajamo. Pri tistih, ki smo jih prevzeli neprevedene, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v islandščini: Reykjavík [rêjkjavik], Vatnajökull [váhtnajékitǝl].
Islandsko osebno ime je sestavljeno iz enega ali dveh (rojstnih) imen in patronimika ali matronimika, npr. Einar Már Guðmundsson [êjnar máu̯r kvídmintson] (očetu je ime Guðmundur). 
Islandci praviloma nimajo priimkov (dednih rodbinskih imen, kot je značilno za druge evropske jezike), redki priimki pa so posledica tega, da je njihov prednik (ki je pridobil priimek) živel v tujini.
V islandščini se patronimik (imenska oblika, ki sporoča ime očeta) tvori iz imena očeta, redko se tvori matronimik (imenska oblika, ki sporoča ime matere, npr. ob neznanem očetu). Patronimik se tvori tako, da se rodilniški obliki  imena doda za moškega pripono 
Za redke islandske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Islandija [islándija] (isl. Ísland [ístlant]). Med podomačena zemljepisna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen, npr. Katla [kátla] (isl. [káhtla]) in Hekla [hékla] (isl. [héhkla]). Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina večkrat prevedena, izlastnoimenska pa morfemsko prilagojena slovenščini, npr. Vestmanski otoki [véstmanski otóki] (isl. Vestmannaeyjar).
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
S pregibanjem islandskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.
POSEBNOST
Imena rek, ki se končajo na 
Pri izgovoru islandskih moških imenih s končaji ⟨fn⟩, ⟨tn⟩, ⟨tl⟩, ⟨ll⟩, ⟨rl⟩, ⟨rn⟩ ipd. v slovenščini med izglasna soglasnika vrivamo polglasnik, ki ga pri sklanjanju izpuščamo (in s tem krajšamo osnovo).
| ⟨fn⟩ | 
                Höfn [hépǝn], rod. Höfna [hépna] Hrafn [rápǝn], rod. Hrafna [rápna]  | 
        
| ⟨ll⟩ | 
                Páll [páu̯tǝl], rod. Pálla [páu̯tla] Eyjafjallajökull [êjafjatlajékitǝl], rod. Eyjafjallajökulla [êjafjatlajékitla]  | 
        
| ⟨rn⟩ | 
                Örn [êrtǝn], rod. Örna [êrtna] | 
        
| ⟨rl⟩ | Karl [kártǝl], rod. Karla [kártla] | 
| ⟨tn⟩ | Miklavatn [míhklaváhtǝn], rod. Miklavatna [míhklaváhtna] | 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Hrafnov 
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i ali na soglasnik r:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Snorrijev 
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola
Italijanska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi osem dvočrkij (⟨ch⟩, ⟨ci⟩, ⟨cq⟩, ⟨gh⟩, ⟨gi⟩, ⟨gl⟩, ⟨gn⟩ in ⟨sc⟩) in dve tričrkji (⟨gli⟩ in ⟨sci⟩).
Italijanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnosti
V italijanski pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo: krativec ⟨`⟩ in ostrivec ⟨´⟩ na samoglasnikih imata vlogo naglasnih znamenj in sta obvezna sestavina črk. Z njima je večinoma označen naglas na zadnjem zlogu, npr. Maestà [maestá], Salò [saló], Ferré [feré], redko zaradi drugih razlogov tudi sredi besede, npr. Campofòrmido [kampofórmido].
O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
Naglasno mesto italijanskih besed praviloma ohranjamo. Na predzadnjem zlogu so naglašene
Posebnost
Ker je med večzložnimi imeni kar nekaj izjem, moramo pri njih naglasno mesto preveriti. Takšna so npr. imena Scopoli [skópoli], Medici [médiči], Spinola [spínola], Pascoli [páskoli], Piccolomini [pikolómini], Bergamo [bêrgamo], Brindisi [bríndizi], Modena [módena], Rimini [rímini], Pavia [pavíja], Trapani [trápani], Ortisei [ortizêj]. Dvojnice so redke, npr. Brunico [bruníko/brúniko].
V
 italijanščini je naglas na zadnjem zlogu redek in je zato označen z   ločevalnim znamenjem: Pietà [pjetá], Niccolò [nikoló], Cefalù [čefalú]. 
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩, izgovorimo [i], razen pred črko za
                                samoglasnik ⟨iV⟩ in v končajih 
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨u⟩, je [u], razen nenaglašen v položaju za samoglasnikom ali pred njim (v dvoglasniku): Perugia [perúdža], Cuneo [kúneo], Cimabue [čimabúe], Ligabue [ligabúe], Nuoro [núoro], Subiaco [subjáko].
Naglašena samoglasnika e in o izgovarjamo z ožino, razen v položaju pred r in j, npr. Salerno [salêrno], Canazei [kanacêj], in o v položaju pred fonemom /v/ (Cortenuova [kortenu̯ôva]). Izjemoma je zaradi prekrivnosti s prevzeto besedo (npr. madona, Madona) možen dvojnični izgovor: Madonna di Campiglio [madôna/madóna di kampiljo].
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
V sklopu i in samoglasnika (črkovni sklop ⟨iV⟩) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, in sicer:
V drugih primerih je črkovni sklop ⟨iV⟩ izgovorjen kot [jV], zato zeva ni, npr. Iesolo [jézolo], Chianti [kjánti], Biasutti [bjasúti].
Posebnost
Izjema je podomačeni izgovor priimka Moravia [morávija].
O zevu glej poglavje »Posebne glasovne zveze« (Glasoslovni oris).
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, je [s], razen med samoglasnikoma in pred zvenečimi soglasniki: Versace [versáče], Marsala [marsála], Sansovino [sansovíno], Salerno [salêrno], San Gimignano [sán džiminjáno], Sorrento [sorénto], Siena [sjéna]; Spoleto [spoléto], Stromboli [strómboli], Pescara [peskára], Toscanini [toskaníni].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, je [g], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩: Garibaldi [garibáldi], Goldoni [goldóni], Guarini [gu̯aríni]; Grimaldi [grimáldi], Capogrossi [kapogrósi].
Posebnost
Soglasnik, zapisan s črko ⟨v⟩, pred [j], ki se pojavlja v črkovnem sklopu ⟨viV⟩, izgovarjamo zobnoustnično kot [v]: Orvieto [orvjéto], Viareggio [vjarédžo].
Dvočrkji ⟨gl⟩ (it. /ʎ/) in ⟨gn⟩ (it. /ɲ/) izgovorimo v slovenščini kot [lj] in [nj].
Druga dvo‑ in veččrkja so zapisana v določenih položajih, in sicer: ⟨ch⟩ za [k], ⟨ci⟩ za [č], ⟨cq⟩ za [k], ⟨gh⟩ za [g], ⟨gi⟩ za [dž], ⟨sc⟩ za [š], ⟨gli⟩ za [lj] in ⟨sci⟩ za [š].
Podvojene črke ⟨bb⟩, ⟨dd⟩, ⟨ff⟩, ⟨ll⟩, ⟨mm⟩, ⟨nn⟩, ⟨pp⟩, ⟨rr⟩, ⟨tt⟩, ⟨zz⟩ ter ⟨cc⟩ in ⟨gg⟩ pred ⟨i⟩ so v italijanščini izgovorjene podaljšano in poudarjeno. V slovenščini jih izgovarjamo enojno, npr. Gianni [džáni].
Posebnost
Podvojeni črki ⟨ss⟩ med samoglasnikoma izgovarjamo kot [s] in ne [z], npr. Rossini [rosíni], Assisi [asízi], Tasso [táso], Montecassino [montekasíno].
Črka ⟨h⟩ je nema (nima glasovne vrednosti), samostojno se pojavlja le v prevzetih besedah. V dvočrkjih ⟨ch⟩ (tudi s podvojenima ⟨cc⟩) in ⟨gh⟩ pred črkama ⟨e⟩ in ⟨i⟩ varuje izgovor ⟨c⟩ kot [k] (npr. Luchino [lukíno], Michelangelo [mikelándželo], Cecchi [čéki]) in ⟨g⟩ kot [g] (Dante Alighieri [dánte aligjêri], Borghese [borgéze]). 
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| c | pred ⟨l⟩, ⟨r⟩ | k | Clementi [kleménti], Cremona [kremóna], Croce [króče] | 
| c, cc | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ | k | Cadore [kadóre], Frascati [fraskáti], Leoncavallo [leonkaválo], Codelli [kodéli], Conti [kónti], Visconti [viskónti], Scola [skóla], Ancona [ankóna], Federico [federíko], Custozza [kustóca]; Lucca [lúka], Nabucco [nabúko] | 
| c, cc | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | č | Cesena [čezéna], Francesco [frančésko], Macerata [mačeráta], Marcello [marčélo], Beatrice [beatríče], Vicenza [vičénca]; Pulcinella [pulčinéla], Medici [médiči], Fallaci [faláči], Portici [pórtiči]; Uccello [učélo], Lecce [léče]; Piccinni [pičíni], Bertolucci [bertolúči], Carducci [kardúči], Ricci [ríči] | 
| ch, cch | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | k | Cherubini [kerubíni], Chioggia [kjódža], Brunelleschi [bruneléski], Palazzeschi [palacéski], Peschiera del Garda [peskjêra del gárda]; Boccherini [bokeríni], Bacchelli [bakéli], Gioacchino [džoakíno], Bellocchio [belókjo], Cecchi [čéki], Tabucchi [tabúki] | 
| ci, cci | pred ⟨a⟩ in ⟨o⟩ | č | Lanciano [lančáno], Quercia [ku̯êrča], Mincio [mínčo]; Guicciardini [gu̯ičardíni], Boccaccio [bokáčo] | 
| cq | v ⟨acqu⟩ (< acqua) | k | Bevilacqua [beviláku̯a], Acqui [áku̯i], Acquaviva delle Fonti [aku̯avíva dele fónti] | 
| g | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | dž | Agrigento [agridžénto], Fra Angelico [fra andžéliko], Murge [múrdže], Giraldi [džiráldi], Gina [džína], Golgi [góldži], Luigi [luídži] | 
| gh | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | g | Bordighera [bordigêra], Voghera [vogêra], Borghese [borgéze], Mogherini [mogeríni], Alghero [algêro], Gherardi [gerárdi], Margherita [margeríta], Ghiberti [gibêrti], Lamborghini [lamborgíni] | 
| gi, ggi | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ | dž | Giacomo [džákomo], Borgia [bórdža], Perugia [perúdža]; Giotto [džóto]; Giuseppe [džuzépe], San Giuliano [sán džuljáno]; Foggia [fódža], Caravaggio [karavádžo] | 
| gl | v izglasju pred ⟨i⟩ | lj | Gigli [džílji], Bonfigli [bonfílji], Campigli [kampílji] | 
| gli | pred samoglasniki, razen pred ⟨i⟩ | lj | Modigliani [modiljáni], Ventimiglia [ventimílja], Paglietta [paljéta], Badoglio [badóljo], Madonna di Campiglio [madóna di kampíljo] | 
| gn | pred samoglasniki | nj | Bologna [bolónja], Orcagna [orkánja], Tognazzi [tonjáci], Mascagni [maskánji], Castagno [kastánjo], Vignola [vinjóla], Gnoli [njóli] | 
| i | pred črko za samoglasnik ⟨iV⟩ | j | Iesolo [jézolo], Pollaiuolo [polaju̯ólo], Galiani [galjáni], Chiesa [kjéza], Alfieri [alfjêri], Salieri [saljêri], Rienza [rjénca], Fiesole [fjézole], Piacenza [pjačénca], Siena [sjéna], Tiepolo [tjépolo], Mariuccia [marjúča], Piombino [pjombíno]; Ghirlandaio [girlandájo], Portoferraio [portoferájo], Pistoia [pistója], Civitavecchia [čivitavékja], Senigallia [senigálja], Doria [dórja], Vittorio [vitórjo], Bellocchio [belókjo] | 
| i | 
                v končajih  | 
            j | Rucellai [ručeláj], Rai/RAI [ráj]; Campi Flegrei [kámpi flegrêj], Canazei [kanacêj]; Pordoi [pordój] | 
| q | k | Quaglio [ku̯áljo], Quercia [ku̯êrča] | |
| s | med samoglasnikoma – ⟨VsV⟩ | z | Pisa [píza], Caruso [karúzo], Fiesole [fjézole], Farnese [farnéze], Isabella [izabéla], Lampedusa [lampedúza] | 
| s | pred zvenečimi soglasniki (redko) | z | Sgambati [zgambáti], Sbragia [zbrádža], Svevo [zvévo], Caslano [kazláno] | 
| sc | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | š | Scelba [šélba], Buscetta [bušéta]; Gramsci [grámši] | 
| sci | pred ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ | š | Sciascia [šáša], Brescia [bréša]; Sciesa [šéza]; Pisciotta [pišóta]; Sciutti [šúti] | 
| u | nenaglašeni za samoglasnikom ali pred njim (v dvoglasnikih) | u̯ | Claudio [kláu̯djo], Eugenia [eu̯džénja]; Guarini [gu̯aríni], Buonarroti [bu̯onaróti], Guercino [gu̯erčíno], L’Aquila [láku̯ila], Tarquinia [tarku̯ínja], Cortenuova [kortenu̯ôva], Pozzuoli [pocu̯óli] | 
| z | pred ⟨ia⟩ in ⟨io⟩ | c | Poliziano [policjáno], Stanzione [stancjóne], La Spezia [la spécja], Sanzio [sáncjo] | 
| z | 
                v izglasnih  | 
            c | Lanza [lánca]; Piacenza [pjačénca]; Monza [mónca]; Lorenzo [lorénco] | 
| z | v ⟨nz⟩ pred samoglasnikom | c | Spallanzani [spalancáni], Panzacchi [pancáki], Fanzago [fancágo], Davanzati [davancáti] | 
| z, zz | med samoglasnikoma – ⟨VzV⟩ in ⟨VzzV⟩ | c | Uffizi [ufíci], Puzo [púco], Luzi [lúci]; Pozzo [póco], Peruzzi [perúci], Ramazzotti [ramacóti], Natuzzi [natúci], Mazzini [macíni], Lavazza [laváca], Piazza Armerina [pjáca armerína], Arezzo [aréco] | 
| z | v vzglasju pred zlogom z nezvenečim soglasnikom | c | Zampa [cámpa], Zeffirelli [cefiréli], Zuccalli [cukáli] | 
| z | v vzglasju z zlogom z zvenečim soglasnikom | dz | Zeno [dzéno], Zannone [dzanóne], Zandonai [dzandonáj] | 
Posebnosti
Občna poimenovanja iz italijanščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli, so lahko
Posebnosti
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v italijanščini: Rapallo [rapálo], San Gimignano [sán džiminjáno], La Spezia [la spécja], Barilla [baríla], Ponte Vecchio [pónte vékjo], Ponte Rosso [pónte róso], Corriere della Sera [korjêre dela sêra]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Imena italijanskih vladarjev so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, npr. Viktor Emanuel I. (it. Vittorio Emanuele III), Umberto II. Enako velja tudi za imena svetnikov Janez Bosco (it. Giovanni Bosco). Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Frančišek Asiški (it. Francesco d'Asissi), Katarina Sienska (it. Caterina da Siena), Anton Padovanski (it. Antonio di Padova).
Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Borgijci [bórgijci] (it. Borgia), Medičejci [medičêjci] (it. de’ Medici).
Posebnosti
V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlog de/d’, predlog z določnim členom (del, de la, della), redko določni člen la. Pišejo se (razen izjem) z veliko začetnico: D’Annunzio/d’Annunzio [danúncjo], Della Volpe [dela vólpe], De Sica [de síka], De Michelis [de mikélis], Del Monaco [del mónako], Di Stefano [di stéfano], La Malfa [la málfa].
V starejših imenih ob osebnem imenu nastopa zveza predloga (pisanega z malo začetnico) in lastnega imena v pomenu ‘od’ (pripadnost družini), npr. Duccio di Buoninsegna [dúčo di bu̯oninsénja], ali po kraju prevzetega priimka, npr. Leonardo da Vinci [leonárdo da vínči] ‘Leonardo iz Vincija’, ki je v vlogi pridevka, npr. Guittone d’Arezzo [gu̯itóne daréco] ‘Guittone iz Arezza’, Melozzo da Forlì [melóco da forlí] ‘Melozzo iz Forlìja’, ali ne, npr. Verrazzano, Giovanni da [veracáno, džováni da].
Posebnosti
Za nekatere zemljepisne danosti v Italiji se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med njimi so redka mesta, ki jih sicer večinoma uporabljamo v izvirni obliki, npr. glavno mesto Rim (it. Roma), Benetke (it. Venezia), Firence (it. Firenze), Mesina (it. Messina).
Med enobesednimi imeni so pisno podomačene tiste skupine imen, ki
                                    jih sicer podomačujemo v vseh jezikih, in sicer bolj znana imena
                                    italijanskih gorovij, rek in pokrajin: Abruci (it. Abruzzi/Abruzzo), Apenini (it. Monti Appennini); Adiža [adíža]
                                        (it. Adige), Pad 
V večbesednih podomačenih imenih občnoimenske sestavine
                                    prevajamo, npr. Gardsko jezero (it. Lago di Garda), Furlansko nižavje (it. Pianura Friulana), Dolina Aoste (it. Valle d’Aosta), 
Prevajamo tudi imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Trg svetega Marka (it. Piazza San Marco), Vatikanski vrtovi (it. Giardini Vaticani), Španske stopnice (it. Scalinata di Trinità dei Monti), Angelski grad (it. Castel Sant’Angelo), Ulica svetega Nikolaja (it. Via San Niccolò), Kapitolski muzeji (it. Musei Capitolini).
Posebnosti
Na večjezičnih območjih, kjer živijo Slovenci, npr. v Furlaniji – Julijski krajini 
Na dvojezičnih območjih v okolici Trsta in Gorice je uveljavljena tudi slovenščina, npr. Trst (it. Trieste), Gorica (it. Gorizia), Bazovica (it. Basovizza), Repentabor (it. Monrupino), Doberdob (it. Doberdò), Devin (it. Duino), Redipulja (it. Redipuglia), to velja tudi za obmejna Trbiž (it. Tarvisio) in Tržič (it. Monfalcone, furl. Monfalcon).
V Benečiji (it. Veneto) je kraj Treviso [trevízo], za katerega je nekoč obstajalo slovensko ime Treviž.
Na dvojezičnem območju v Sloveniji se poleg slovenskih imen uporabljajo tudi italijanska, npr. Ankaran (it. Ancarano), Izola (it. Isola), Koper (it. Capodistria), Piran (it. Pirano), Portorož (it. Portorose).
O rabi slovenskih zemljepisnih imen na dvo‑ ali večjezičnih območjih v slovenskih besedilih glej poglavje »Slovenska krajevna zemljepisna imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).
O položajih, ko namesto italijanskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
O pisanju nekrajevnih imen glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).
V večini pisno nepodomačenih imen ohranjamo predlog, npr. Cortina d’Ampezzo [kortína dampéco], Madonna di
                                        Campiglio 
Posebnost
V redkih primerih je različica brez člena v rabi pogostejša: Reggio Calabria (it. Reggio di Calabria [rédžo di kalábrija]), Reggio Emilia (it. Reggio nell’Emilia 
S pregibanjem italijanskih imen ni večjih težav, razen pri preglaševanju, saj sledimo izgovoru v slovenščini, ki se razlikuje od zapisa. Pri pregibanju posebnosti, kot je npr. izpadanje neobstojnega samoglasnika, ni.
Pozorni smo na pregibanje imen s končaji 
Sklanjanje večbesednih zemljepisnih imen je neenotno. Dvodelna lastna imena sklanjamo v obeh sestavinah: Piazza Armerina, rod. Piazze Armerine. Če je desni prilastek predložna zveza, zelo redko pregibamo obe sestavini: Madonna di Campiglio, rod. Madonne di Campiglio.
Po obliki slovničnega in naravnega spola italijanska imena uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce. Spremembo sta doživeli npr. imeni mest, ki sta spremenili število: Firence [firénce] ž mn. (it. Firenze ž), rod. Firenc, mest. v Firencah; Fiesole [fjézole] ž mn., rod. Fiesol, mest. v Fiesolah (it. Fiesole < lat. Faesulae ž mn.), in ime reke s spremembo spola: Piava [pjáva] ž (it. Piave m).
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike é/e, í/i, ú. Daljšanje je pisno in glasovno:
Posebnost
Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Giuseppe [džuzépe]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato podaljšujemo z j (rod. Giuseppeja [džuzépeja], or. z Giuseppejem [z‿džuzépejem]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Giuseppa [džuzépa], or. z Giuseppom [z‿džuzépom]).
Podstava
                                    svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Dantejev 
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene č in š ter c in j, ki so v italijanščini zapisani na različne načine, npr. s črkami, podvojenimi črkami ali dvo‑ in tričrkji.
Govorno in pisno preglaševanje se uresničuje
Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se uresničuje
Posebnosti
Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno‑črkovne premene«.
Pri prevajanju iz italijanščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se italijanska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev («____») ter zaporedju dvojnih ločil in stičnosti.
Posebnosti
Sodobna japonščina se zapisuje večinoma kombinirano, in sicer z logografsko pisavo, ki izhaja iz kitajske, z zlogovnima pisavama hiragano in katakano ter delno tudi z latinično pisavo. Vsaka od teh pisav ima svojo funkcijo.
S kitajskimi pismenkami so zapisane polnopomenske besede (samostalniki, glagoli, pridevniki).
Zlogovni pisavi hiragana in katakana (s skupnim izrazom kana) obsegata zloge (oz. moraične enote) japonskega jezika. Hiragana se uporablja za zapis funkcijskih besed (členkov, veznikov, prislovov ter pregibnih končnic glagolov in pridevnikov), katakana pa za zapis tujk, tujih krajevnih in osebnih imen, različnih strokovnih terminov, onomatopejskih izrazov ali za poudarjanje besed.
Latinična pisava se uporablja večinoma za zapis kratic in simbolov.
Za zapis japonskih lastnih imen v latinici se tako na Japonskem kot v mednarodnem okolju najpogosteje uporablja Hepburnov latinizacijski sistem oz. hepburn.
Japonščina pozna več sistemov latiničnega zapisa:
V slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo poslovenjenega zapisa glede na izgovor, kar je z vse večjo razširjenostjo japonskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko problematično in ob zavedanju, da je japonska latinica standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Poslovenjene oblike se uporabljajo pri imenih, pri katerih raba je že povsem ustaljena.
Poslovenjene oblike se uporabljajo pri imenih, katerih raba je že povsem ustaljena.
Hepburn uporablja 21 črk latiničnega črkopisa, tri dvočrkja, tj. ⟨ch⟩, ⟨sh⟩ in ⟨ts⟩, ter nekatera tričrkja.
Japonska latinična abeceda po hepburnu: 
Posebnost
Črke ⟨c⟩, ⟨l⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩ in ⟨x⟩ se uporabljajo pri zapisu v japonščino prevzetih besed ali za grafični učinek.
V hepburnu je uporabljeno ločevalno znamenje črtica (makron) ⟨¯⟩ nad samoglasniki ⟨ā⟩, ⟨ē⟩, ⟨ī⟩ (le v občnih besedah) ter nad ⟨ō⟩ in ⟨ū⟩ za označevanje dolžine. Pri zapisu v slovenščini jo lahko opustimo, čeprav nam pomaga pri določanju naglasnega mesta in je v teh pravilih v okroglem oklepaju tudi ohranjena.
Včasih se tudi v sistemu kunrej za označevanje dolžine namesto črtice uporablja strešica ⟨â⟩, ⟨ê⟩, ⟨î⟩, ⟨ô⟩, ⟨û⟩, ponekod prečrkovanje iz zapisa v hiragani ⟨aa⟩, ⟨ou⟩, ⟨oo⟩, ⟨uu⟩, zlasti ⟨ei⟩ in ⟨ii⟩, v nestandardnih variantah sistema hepburn pa redko celo ⟨ah⟩, ⟨oh⟩, ⟨uh⟩.
V hepburnu se uporabljata tudi ločili, ki ju pri prevzemanju prav tako lahko opustimo:
Opuščaj in črtico poznavalci japonščine pri pisanju v slovenščini zapisujejo zlasti v strokovnih in znanstvenih besedilih.
| Razlike med kunrejem in hepburnom | |||
| Zapis v kunreju | Položaj | Zapis v hepburnu | Glas | 
| h | pred ⟨u⟩ | f | f | 
| s | pred ⟨i⟩ | sh | š | 
| sy | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ | sh | š | 
| t | pred ⟨u⟩ | ts | c | 
| t | pred ⟨i⟩ | ch | č | 
| ty | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ | ch | č | 
| z | pred ⟨i⟩ | j | dž | 
| zy | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ | j | dž | 
Večino japonskih besed v slovenščini naglašujemo na edinem ali predzadnjem zlogu: Ken [kén], Gunma [gúnma], Heisei [hêjsej], Mori [móri] (hep. Mōri), Oita [ójta] (hep. Ōita), Saito [sájto] (hep. Saitō), Sato [sáto] (hep. Satō), Sakai [sákaj], Sendai [séndaj], Suzuki [suzúki], Yamada [jamáda], Chuodori [čuodóri] (hep. Chūōdōri), Inoue [inoúe], Kitakyushu [kitakjúšu] (hep. Kitakyūshū), Kobayashi [kobajáši], Matsumoto [macumóto], Amaterasu [amaterásu], Shimonoseki [šimonoséki].
Zaporedje enakih črk
za samoglasnike označuje morfemsko mejo, ki se včasih v zapisu označi z
vezajem, zato drugi samoglasnik dobi primarni naglas, dva zloga pred njim pa je
sekundarni naglas, npr. Koreeda [kóre.éda] (hep. Kore-eda/Koreeda), Motoori
[móto.óri] (hep. 
Naglas se umakne s predzadnjega zloga, in sicer:
Kadar se v hepburnu v eni besedi pojavi več nezadnjih zlogov, ki vsebujejo dolgi samoglasnik in/ali izglasni ⟨n⟩ in/ali zaporedje dveh enakih soglasnikov in/ali v dvoglasnik oblikovano zaporedje V + i, velja osnovno pravilo za naglaševanje, tj. naglašen je predzadnji zlog, npr. Roppongi [ropóngi].
Posebnost
V slovenščini se je ustalilo naglasno mesto na samoglasniku i, kadar je ta v predzadnjem zlogu in v položaju med nezvenečima soglasnikoma, npr. Hirohito [hirohíto] (namesto [hiróhito]), Akihito [akihíto] (namesto [akíhito]), Akita [akíta] (namesto [ákita]), Jošihito [jošihíto] (namesto [jošíhito]).
Japonščina pozna le tonemsko naglaševanje (jakostnega ne), ki se od slovenskega precej razlikuje. V japonščini se za naglasno mesto šteje zadnji zlog, ki je izgovorjen z visokim tonom.
Japonščina pozna breznaglasne besede, kjer ni prehoda iz visokega v nizki ton. Takšnim besedam v slovenščini praviloma dodamo naglasno mesto, npr. Tochigi [točígi], Yamanashi [jamanáši].
V slovenščini se zlasti pri trozložnih besedah uveljavlja naglas na prvem
namesto na drugem (predzadnjem) zlogu; to je slušno bliže japonskemu naglasu,
npr. Akira 
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; črka ⟨i⟩ je glede na položaj tudi [j].
Japonščina pozna dolge samoglasnike, katerih dolžine pa v slovenski izgovor ne prevzemamo.
Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo z dvema glasovoma, npr. Matsuura [mácu.úra], pri zaporedju ⟨ii⟩ pa zapiramo zev z [j].
V sklopu i in samoglasnik ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j], npr. Ieyasu [ijejásu], Niihama [nijiháma].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Japonščina ne razlikuje med jezičnikoma [l] in [r]. Ta glas je v hepburnu zapisan s črko ⟨r⟩, ki jo izgovarjamo po slovensko, npr. Kurosawa [kurosáva].
Japonščina ne pozna zobnoustničnega [f]. S črko ⟨f⟩, ki se pojavlja samo pred ⟨u⟩, je zapisan japonski ustničnoustnični fonem /ɸ/, ki ga izgovarjamo po slovensko, npr. Fuji [fúdži].
Japonščina pozna tri dvočrkja, in sicer jih prevzemamo:
Podvojene črke za japonske dolge soglasnike, tj. ⟨kk⟩, ⟨pp⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩, izgovarjamo kot en glas, npr. Yokkaichi [jokájči], Roppongi [ropóngi], Issa [ísa], Tottori [tótori].
Preglednica ponazarja razmerje med črko (ali dvočrkjem) v hepburnu in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ch | č | Chiharu [čiháru], Ichikawa [ičikáva] | |
| i | v vzglasju in med soglasnikoma | i | Ishiguro [išigúro], Nikko [níko] | 
| i | v izglasju za soglasnikom | i | Kawaguchi [kavagúči], Murakami [murakámi] | 
| i | pred samoglasnikom | ijV (zapiranje zeva) | Hachioji [hačijódži] (hep. Hachiōji), Ieyasu [ijejásu], Mie [míje], Niigata [nijigáta], Yoshiaki [jošijáki] | 
| i | za samoglasnikom | j | Bandai [bándaj], Eisai [êjsaj], Kansai [kánsaj], Keio [kêjo] (hep. Keiō), Kobo Daishi [kóbo dájši], (hep. Kōbō Daishi), Oita [ójta] (hep. Ōita) | 
| j | dž | Awaji Shima [avádži šíma], Fujisawa [fudžisáva], Honjo [hóndžo] (hep. Honjō), Meiji [mêjdži], Uji [údži] | |
| sh | š | Ashikaga [ašikága], Mishima [mišíma], Shizuoka [šizuóka], Shiga [šíga] | |
| ts | pred ⟨u⟩ | c | Koetsu [koécu], Hamamatsu [hamamácu], Matsue [mácue], Matsumoto [macumóto] | 
| w | pred ⟨a⟩ | v | Asahikawa [asahikáva], Wakayama [vakajáma] | 
| y | j | Miyazawa [mijazáva], Saigyo [sájgjo] (hep. Saigyō), Yoko [jóko] (hep. Yōko) | 
Občna poimenovanja iz japonščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so lahko glede na zapis v hepburnu:
Posebnost
Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne in izgovorne dvojnice, npr. judo [júdo] / džudo [džúdo] (hep. jūdō [džúdo]), druge zgolj kot pisne dvojnice: dojo/dodžo [dódžo] (hep. dōjō), matcha/mača [máča] (hep. matcha), nindža/ninja [níndža] (hep. ninja), sašimi/sashimi [sašími] (hep. sashimi), sensei/sensej [sénsej] (hep. sensei), shiatsu/šiacu [šijácu] (hep. shiatsu), wasabi/vasabi [vasábi] (hep. wasabi).
Črka ⟨i⟩, ki se izgovarja kot [j], se je v posameznih besedah ohranila, npr. aikido (hep. aikidō) [ajkído]) in ne ajkido, daimjo [dájmjo] (hep. daimyō) in ne dajmjo, haiku (hep. haiku) [hajkú/hájku] in ne hajku.
Poimenovanja zgodovinskih obdobij so pogosto prekrivna z lastnimi imeni mest, provinc ali dinastij, zato se je zanje uveljavil zapis z veliko začetnico.
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v hepburnu, npr. Hamamatsu [hamamácu], Matsue [mácue], Matsumoto [macumóto], Mitsubishi [micubíši], Shibuya [šibúja], Takamatsu [takamácu], Toyota [tojóta].
Pisno podomačena in pisana brez ločevalnih znamenj so nekatera v preteklosti prevzeta in danes ustaljena imena, npr.
Posebnost
Za imena rodbin iz daljne zgodovine so se uveljavile pisne dvojnice, npr. Ašikaga/Ashikaga [ašikága], Fudživara/Fujiwara [fudživára], Tokugava/Tokugawa [tokugáva].
V japonščini je vedno na prvem mestu priimek in za njim lastno ime, npr. Dazai Osamu [dázaj osámu], Inoue Yasushi [inoúe jásuši], Mizoguchi Kenji [mizogúči kéndži]. V mednarodnem okolju in tudi pri prevzemanju v slovenščino je na prvem mestu ime in nato priimek, npr. Osamu Dazai [osámu dázaj], Yasushi Inoue [jásuši inoúe], Kenji Mizoguchi [kéndži mizogúči]. Pa tudi Banana Yoshimoto [banána jošimóto], Haruki Murakami [háruki/harúki murakámi], Junichiro Tanizaki [džuničíro tanizáki] (hep. Jun'ichirō Tanizaki), Yasunari Kawabata [jasunári kavabáta], Yoko Ogawa [jóko ogáva] (hep. Yōko Ogawa), Yukio Mishima [júkijo míšima/mišíma].
Posebnost
V zgodovinskih imenih je ohranjeno japonsko zaporedje priimka in imena, npr. Oda Nobunaga [óda nobunága], Tokugawa Ieyasu [tokugáva ijejásu], Toyotomi Hideyoshi [tojotómi hidejóši].
Nekatera zemljepisna imena so povsem podomačena (eksonimi), npr.
Redka zemljepisna imena so prevedena, npr. Notranje morje (hep. Setonaikai), Vulkanski otoki (hep. Kazan-Rettō).
Posebnosti
1. Črko ⟨y⟩ smo v preteklosti pred črko za samoglasnik prevzemali tudi kot ⟨i⟩ in jo kot [i] tudi izgovarjali. Ime glavnega mesta Tokio bi po hepburnovemu zapisu Tōkyō morali izgovarjati [tókjo], a se je uveljavil [tókijo].
2. Posamezna zemljepisna imena se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice – zapisana poslovenjeno in v hepburnu, npr. Cušima in Tsushima [cušíma], Jokohama in Yokohama [jokoháma], Nagoja in Nagoya [nagója], Okajama in Okayama [okajáma], Okinava in Okinawa [okináva].
3. Z zemljepisnimi imeni prekrivni priimki ali stvarna imena so pisani v hepburnu, npr.
4. Za otok Ioto (in Iōtō) [ijóto] se je zaradi angleškega zapisa uveljavilo ime Iwo Jima [ívo džíma].
Stvarna lastna imena so zaradi identifikacijskih razlogov zapisana v hepburnu in jih v tej obliki tudi prevzemamo, npr. Fujitsu [fudžícu], Mitsubishi [micubíši], Nissan [nísan], Toyota [tojóta].
Redka stvarna imena se zapisujejo poslovenjeno, in sicer zaradi apelativizacije, npr. Tokaido Šinkansen [tokájdo šinkánsen] (hep. Tōkaidō Shinkansen) nasproti šinkansen ‘japonska hitra železnica’.
Zaradi želje po ustrezni izreki imena se Japonci odločajo tudi za neregularno transkripcijo imena, ki sledi branju po črki. Npr. v imenu Yasukawa samoglasnik u med dvema nezvenečima soglasnikoma onemi. Da bi Evropejci pravilno izgovarjali ime in ne naglaševali u, so se pri latiničnem zapisu podjetja odločili za zapis Yaskawa [jaskáva]. Ime osebe pa ostaja zapisano kot Yasukawa, v slovenščini ga ne glede na onemitev v japonščini beremo po črki kot [jasukáva].
Pri prevzemanju japonskih lastnih imen se ravnamo po splošnih načelih:
Japonska zgodovinska obdobja s končnim 
Ženska imena se v japonščini končajo na različne samoglasnike, po prvi ženski sklanjatvi pa sklanjamo le tiste s končnim -⟨a⟩:
Imena, ki se končajo na druge črke, sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:
Pri tvorbi
svojilnega pridevnika z obrazilom 
Moška imena, katerih govorjena osnova se konča na 
Imena in priimke
moškega spola, katerih govorjena osnova se konča na 
Podstava svojilnega pridevnika, ki ga iz moških imen tvorimo z
obrazilom 
Preglas
samoglasnika o v e se
pri moških imenih pojavlja, če se ime (osnova imena ali podstava tvorjenke)
konča na končni govorjeni [j], ki je v hepburnu zapisan s črko ⟨i⟩,
npr. Kansai [kánsaj], or. s
Kansaiem [s‿kánsajem]; prid. Kansaiev 
Preglas se uveljavlja tudi pri imenih, ki osnovo podaljšujejo z j. (Glej poglavje »Daljšanje osnove«.)
Katalonska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi črkami z ločevalnimi znamenji ⟨à⟩, ⟨ç⟩, ⟨é⟩, ⟨è⟩, ⟨í⟩, ⟨ï⟩, ⟨ó⟩, ⟨ò⟩, ⟨ú⟩ in ⟨ü⟩ ter številnimi dvočrkji.
Katalonska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnost
Črki ⟨k⟩ in ⟨w⟩ se uporabljata samo v prevzetih besedah, črka ⟨y⟩ pa le v dvočrkju ⟨ny⟩ in v prevzetih besedah.
V katalonski pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
O vključevanju katalonskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
Pri prevzemanju imen iz katalonščine naglasno mesto praviloma ohranjamo. Katalonske besede so naglašene na predzadnjem ali zadnjem zlogu, in sicer
Daljše besede prevzemamo kot dvonaglasnice: Castelldefels [kastél’deféls/kastéldeféls].
Posebnosti
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Posebnost
V črkovnih sklopih ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩ pred samoglasnikom črka ⟨u⟩ označuje dvoustnični [u̯]: Guardiola [gu̯ardijóla].
V katalonščini je zaradi samoglasniškega upada razlika med številom samoglasnikov glede na (ne)naglašenost. Katalonščina pozna sedem naglašenih samoglasnikov, ki jih zapisuje: naglašene a, i in u s črkami ⟨a⟩ in ⟨à⟩, ⟨i⟩ in ⟨í⟩ ter ⟨u⟩ in ⟨ú⟩, naglašeni ozki [é] s črkama ⟨e⟩ in ⟨é⟩, naglašeni široki [ê] z ⟨e⟩ in ⟨è⟩, naglašeni ozki [ó] z ⟨o⟩ in ⟨ó⟩, naglašeni široki [ô] z ⟨o⟩ in ⟨ò⟩. Nenaglašeni samoglasniki so samo trije: [i], zapisan z ⟨i⟩, polglasnik [ə], zapisan z ⟨a⟩ in ⟨e⟩, ter [u], zapisan z ⟨u⟩ in ⟨o⟩.
Ker se je v slovenščini delno zaradi vpliva španščine uveljavil izgovor brez samoglasniškega upada, npr. Barcelona [barselóna/barcelóna] namesto [bərsəlónə], Tarragona [taragóna] namesto [tərəγónə]. Tudi katalonske nenaglašene samoglasnike prevzemamo po črki: ⟨a⟩ in ⟨e⟩ kot [a] in [e], ne kot polglasnik, ⟨u⟩ in ⟨o⟩ kot [u] in [o], ne kot [u].
V katalonščini je večje število dvoglasnikov, v katerih se ⟨i⟩ in ⟨u⟩ za samoglasnikom izgovarjata [j] in [u̯]: Avui [avúj], Lleida [ljêjda], Reus [réu̯s], Sant Feliu [sán felíu̯].
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩ v položaju med samoglasnikoma ali na začetku besede pred samoglasnikom, izgovarjamo kot [j]: Laia [lája], Iàtova [játova].
V samoglasniškem sklopu ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Julià [žulijá], Sílvia [sílvija], Victòria [viktórija].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Zveneči zaporniki [b], [d] in [g] ošibijo v [β], [δ] in [γ] v vseh položajih, razen na začetku besede in za nosnikom ali zapornikom. V knjižni slovenščini teh glasov ne poznamo, zato jih izgovarjamo kot [b], [d] in [g].
Črki ⟨b⟩ in ⟨v⟩ se v katalonščini uporabljata za en glas, ki se izgovarja [b] ali [β], v slovenščini ju izgovarjamo po črki, torej [b] ali [v]: Llobregat [ljobregát] (kat. [ljuβrǝγát]), Vilanova [vilanôva] (kat. [bilǝnôβǝ]).
Črki ⟨l⟩ s sredinsko piko ⟨l·l⟩, ki se v katalonščini izgovarjata kot podaljšani l, izgovarjamo kot [l]: Sibil·la [sibíla].
Neme črke
Črke ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨h⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩ in ⟨t⟩ so položajno tudi neme, in sicer
Posebnost
Kadar soglasniškemu sklopu 
V občnih besedah so neme tudi črke ⟨b⟩, ⟨d⟩ in ⟨g⟩, in sicer v izglasnih sklopih 
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Tarragona [taragóna], Terrassa [terása].
Katalonska soglasniška dvočrkja izgovarjamo
Pozorni moramo biti na razlikovanje zapisa ⟨ix⟩ za samoglasniško črko: za samoglasnikom je ⟨ix⟩ dvočrkje, npr. Coixet [košét], za soglasnikom (tudi zapisanim z dvočrkjem ⟨gu⟩ za glas [g]), pa ne, npr. Guixot [gišót]. Podobno je zapis ⟨gu⟩ ali ⟨qu⟩ pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ dvočrkje za glas [g] ali [k], npr. Figueres [figêres], pred ⟨a⟩ in ⟨o⟩ pa ne, npr. Gualba [gu̯álba], Quart [ku̯árt].
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| c | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ in pred soglasniki | k | Carles [kárles], Cristina [kristína], Clavé [klavé] | 
| c | v izglasju | k | Vic [vík], Enric [enrík], Montjuïc [monžuík], Francesc [fransésk] | 
| c | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | s | Cerdà [serdá], Jacint [žasín] | 
| c | 
                v izglasnem  | 
            / | Cap Blanc [káp blán] | 
| ç | s | Vicenç [viséns], Barça [bársa] | |
| d | 
                v izglasnem  | 
            / | Eudald [eu̯dal] | 
| g | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ in soglasniki | g | Llobregat [ljobregát], Grimau [grimáu̯], Guardiola [gu̯ardijóla] | 
| g | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | ž | Girona [žiróna], Àngel [ánžel] | 
| gu | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | g | Figueres [figêres] | 
| h | / | L’Hospitalet [lospitalét], Hostalric [ostalrík], Domènech [domének], Estruch [estrúk], March [márk] | |
| i | 
                 | 
            
                i | 
            
                Miró [miró], Martí [martí], Sant Feliu [sán felíu̯], Oriol [orijól], Victòria [viktórija]  | 
        
| i | med samoglasnikoma | j | Laia [lája] | 
| i | v vzglasju pred samoglasnikom | j | Iàtova [játova] | 
| i | 
                kot del dvoglasnika, zapisanega ⟨Vi⟩  | 
            
                j | 
            
                Lleida [ljêjda], Avui [avúj], Aitona [ajtóna]  | 
        
| ig | v izglasju in v tvorjenkah | č | Puig [púč], Roig [róč], Puigdemont [pudždemón] | 
| ï | i | Lluïsa [ljuíza], Cruïlles [kruíljes] | |
| ix | za samoglasnikom | š | Foix [fóš], Coixet [košét], Baix Camp [báš kám] | 
| j | ž | Josep [žozép], Joan [žoán], Jordi [žórdi] | |
| ll | lj oz. l’/l | Llull [ljúl’/ljúl], Lloret de Mar [ljorét de már], Forcadell [forkadél’/forkadél], Turull [turúl’/turúl] | |
| l·l | l | Priscil·la [prisíla] | |
| ny | nj oz. n’/n | Cerdanya [serdánja], Companys [kompán’s/kompáns] | |
| p | 
                v izglasnem sklopu  | 
            / | Camp Nou [kám nôu̯], Baix Camp [báš kám] | 
| qu | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | k | Sant Quirze [san kírze], Piqué [piké], Quim [kím], Junqueras [žunkêras] | 
| r | 
                v izglasju  | 
            / | Roger [rožé], Oller [oljé], Ferrater [feraté], Verdaguer [verdagé] | 
| s | 
                 | 
            s | Reus [réu̯s], Salou [salôu̯], Seròs [serós] | 
| s | med samoglasniki | z | Roses [rózes], Osona [ozóna] | 
| s | pred zvenečimi soglasniki | z | Maresme [marézme] | 
| t | v soglasniškem sklopu ⟨tll⟩ | / | Batlló [baljó] | 
| t | 
                v izglasnih  | 
            / | Salt [sál]; Vilafant [vilafán], Sant Joan [sán žuán], Sant Just [sán žúst], Montclar [monklá], Montserrat [monserát] | 
| tg | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | dž | Montsalvatge [monsalvádže], Sitges [sídžes] | 
| tj | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩ ali ⟨u⟩ | dž | Corretja [korédža] | 
| tx | č | Andratx [andráč] | |
| tz | dz | Llàtzer [ljádze] | |
| u | 
                 | 
            u | Rubí [rubí] | 
| u | kot del dvoglasnika, zapisanega ⟨Vu⟩ | u̯ | Pau [páu̯], Jaume [žáu̯me], Manlleu [manljéu̯], Reus [réu̯s], Sant Feliu [sán felíu̯] | 
| u | v črkovnem sklopu ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩ pred ⟨a⟩ ali ⟨o⟩ | u̯ | Guardiola [gu̯ardijóla], Gualba [gu̯álba], Pasqual [pasku̯ál], Quart [ku̯árt] | 
| ü | v zvezah ⟨güe⟩, ⟨güi⟩, ⟨qüe⟩, ⟨qüi⟩ | u̯ | Güell [gu̯él’/gu̯él] | 
| ü | za samoglasnikom, kadar ni del dvoglasnika | u | Raül [raúl], Sanaüja [sanaúža] | 
| x | š | Xavi [šávi], Guixot [gišót], Flix [flíš], Rexach [rešák] | 
Občna poimenovanja iz katalonščine so v slovenščini redka in so navadno pisno nepodomačena: castell [kastél’/kastél] ‘človeški stolp’, cava [káva] ‘vino’, sardana [sardána] ‘ples’, pa amb tomàquet [pá ám tomáket] ‘jed’.
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v katalonščini: Vicenç [viséns], Pagès [pažés], Jordà [žordá], Mercè [mercé], Rodoreda [rodoréda], Montjuïc [monžuík], Olot [olót], Llull [ljúl’/ljul], Tàpies [tápijes], Martorell [martorél’/martorél].
V preteklosti smo katalonska imena zapisovali po špansko in smo jih v taki obliki tudi prevzemali. Danes tudi v Španiji katalonska imena zapisujejo v skladu s katalonskim pravopisom: kat. Antoni Gaudí i Cornet, na kratko (Antoni) Gaudí [gaudí] (šp. Antonio Gaudí y Cornet), kat. Salvador (Domingo) Felip Jacint Dalí i Domènech, na kratko Dalí [dalí] (šp. Salvador Felipe Jacinto Dalí y Domènech).
V katalonščini so v uradni rabi dvojni priimki, kjer je prvi priimek očetov, drugi pa materin. Med priimka se običajno doda veznik i (v pomenu ‘in’), npr. (Joan) Miró i Ferrà [miró i ferá], (Jaume) Cabré i Fabré [kabré i fabré], (Antoni) Tàpies i Puig [tápijes i púč]. Veznik i ima vlogo predimka. Poleg veznika i so lahko predimki tudi predlogi de, del, de la: (Cebrià) de Montoliu i de Togores [de montolíu̯ i de togóres].
V običajni rabi se pogosto uporablja enojni priimek (v katalonščini in slovenščini), navadno le očetov: (Joan) Miró [miró], (Antoni) Tàpies [tápijes], (Cebrià) de Montoliu [de montolíu̯], imena pa so navadno okrajšana: Miró [miró], Cabré [kabré], Tàpies [tápijes].
Za redke katalonske zemljepisne danosti so se uveljavile slovenske imenske različice (eksonimi). Večinoma gre za imena pokrajin in večjih mest: Katalonija [katalónija] (kat. Catalunya), Valencija [valéncija] (kat. València), Andora [andóra] (kat. Andorra).
Uradna oblika zemljepisnih krajevnih imen v Kataloniji je katalonska (Girona [žiróna] (šp. Gerona), Lleida [ljêjda] (šp. Lérida)), le redka so tudi v španščini. Krajevna imena pokrajine Valencije pa so španska, npr. Alicante [alikánte] (kat. Alacant), Elche [élče] (kat. Elx).
Prevajamo občnoimenske sestavine
večbesednih imen, npr. Balearski otoki [baleárski otóki] (kat.
Illes Balears), Umetniški trg 
Ustaljenih oblik ne spreminjamo, npr. šp. Ibiza [íbica] tudi [ibísa] (kat. Eivissa).
Večbesedna stvarna imena bolj znanih zavodov in ustanov načeloma prevajamo, npr. Univerza v Valèncii [univêrza u̯‿valénciji/valénsiji] (kat. Universitat de València), Samostojna univerza v Barceloni [samostójna univêrza u̯‿barcelóni/barselóni] (kat. Universitat Autónoma de Barcelona), Katalonsko narodno gledališče [katalónsko národno gledalíšče] (kat. Teatre Nacional de Catalunya). Imena znamk, časnikov ostajajo nespremenjena, npr. Diarri d’Andorra [djári dandóra], tudi ime katalonske policije Mossos d’Esquadra [mósos desku̯ádra], na kratko Mossos [mósos].
Osnova je nespremenjena pri tistih samostalnikih moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in katerih osnova se končuje na soglasnik.
Podstava svojilnega pridevnika je enaka imenovalniški osnovi imena, npr. Estruch [estrúk] – Estruchov 
Podstava pridevniških izpeljank z obrazilom -ski je enaka imenovalniški osnovi, npr. L’Arboç [larbós] – l’arboški [larbóški], Prats [práts] – pratski [prátski], Salou [salôu̯] – salouski [salôu̯ski], Manlleu [manljéu̯] – manlleuski [manljéu̯ski]. Enako velja za samostalniške izpeljanke z obrazilom 
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike ter nenaglašena samoglasnika e in i. Osnova je podaljšana
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani
(rodilniške) osnove imena, npr. Adrià [adrijá] – Adriàjev
Podstava pridevniških izpeljank z obrazilom -ski je nespremenjena (enaka imenovalniški osnovi), npr. Maresme [marézme] – maresmejski [marézmejski]; Sunyer [sunjé] – sunjerski [sunjêjski]. Enako velja za samostalniške izpeljanke z obrazilom 
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, če se katalonsko ime (osnova imena ali podstava tvorjenke) konča na končne govorjene glasove c, j, č in š, ki so v katalonščini zapisani na različne načine, najpogosteje s črko ⟨x⟩ in dvočrkji ⟨ix⟩, ⟨tg⟩, ⟨tj⟩, v imenih z mehčanim izglasjem ⟨ll⟩ ter pri vseh samostalnikih, ki daljšajo osnovo z j.
Večbesedna zemljepisna imena se včasih pregibajo v vseh sestavinah, razen predimkov, ki so nepregibni (veznik i in predloga de in d’ ter členi l’, el, els, la, les, s’, es, sa, ses). Včasih se sklanja le zadnja (Camp Nou [kám nôu̯], rod. Camp Noua [kám nôva]) ali pa le prva sestavina (Platja d’Aro [pládža dáro], rod. Platje d’Aro [pládže dáro]).
Sodobna kitajščina se zapisuje z logografsko pisavo, pri čemer posamezna pismenka označuje besedo ali morfem.
Za zapis kitajskih lastnih imen v latinici se tako na Kitajskem kot tudi v mednarodnem okolju najpogosteje uporablja pinjin (Hanyu pinyin, HP).
Na Tajvanu se za  zapis lastnih imen uporabljajo Wade-Gilesov sistem (WG), Hanyu pinyin (HP), Tongyong pinyin (TP) in Gwoyeu Romatzyh (GR), dopustne pa so tudi individualne različice črkovnega zapisa, na primer:  WG Kaohsiung 
Wade-Gilesov sistem je večinoma uporabljen tudi v publikacijah iz obdobja 
Za zapis v slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo fonetičnega zapisa, kar je z vse večjo razširjenostjo kitajskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko problematično in ob zavedanju, da je pinjin (tj. Hanyu pinyin) mednarodno sprejeta kitajska latinica, hkrati pa kitajska standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Glasovno podomačeni zapisi imen se ohranjajo v tistih imenih, pri katerih je njihova raba že povsem ustaljena.
Pinjin uporablja 25 črk latiničnega črkopisa, črko z ločevalnim znamenjem ⟨ü⟩ in štiri dvočrkja, tj. ⟨ch⟩, ⟨sh⟩, ⟨zh⟩ in ⟨ng⟩.
Kitajska latinična abeceda po pinjinu: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
V pinjinu se nad črko ⟨ü⟩ uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩, ki jo v slovenščini ohranjamo; njeno opuščanje bi namreč izenačilo različne zloge, npr. ⟨nu⟩ – ⟨nü⟩ in ⟨lu⟩ – ⟨lü⟩.
Pinjin vključuje tudi ločevalna znamenja nad samoglasniki, ki jih zasledimo v strokovnih in znanstvenih besedilih, vendar se v splošni mednarodni rabi opuščajo (npr. guō, guó, guǒ ali guò zapisujemo kot guo).
Opuščaj ⟨’⟩ se v pinjinu uporablja pred vsemi zlogi, ki se začnejo na ⟨a⟩, ⟨e⟩ ali ⟨o⟩, in nakazuje zev, ki ga pri prevzemanju v položaju i in samoglasnik, tj. [iV], zapiramo z j pred samoglasnikom: Xi’an [šíjan], Huangni’en [hu̯ánknijên], Longdi’ou 
Vsi kitajski zlogi so jakostno naglašeni.
Kakor na ravni zapisa opuščamo ločevalna znamenja nad samoglasniki, tako v izgovoru tudi ne prevzemamo kitajskih tonov.
Pri prevzemanju v slovenščino so se uveljavila naslednja pravila:
POSEBNOSTI
Pisni zlogi v pinjinu so zgrajeni iz začetne črke za soglasnik in končaja, ki je sestavljen iz ene ali več črk za samoglasnik, čemur lahko sledi bodisi ⟨n⟩ za [n] bodisi ⟨ng⟩ za 
Razlika med kitajskim in slovenskim zlogom se izkazuje v črkovnem sklopu ⟨ao⟩. V kitajščini je to en zlog, ki ga izgovarjamo [au̯] (Mao [máu̯], Jintao [džin.táu̯]), v slovenščini pa sta zloga dva, ki ju izgovarjamo [ao] (Mao [má.o], Jintao [džin.tá.o]).
V slovenskem knjižnem jeziku samoglasnike v kitajskih imenih izgovarjamo po slovenskih pravilih, v nekaterih zlogih pa upoštevamo izgovorne posebnosti posameznih zlogov.
POSEBNOSTI
Strokovnjaki in poznavalci kitajščine se tudi v knjižni slovenščini slušnemu vtisu kitajskega govora pogosto približajo s polglasniškim izgovorom črke ⟨e⟩, in sicer v položaju  za soglasnikom in pred [n] ali [ng] ter v izglasju. Glej poglavje  »Preglednica vseh zlogov«.
Soglasnike, pisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.
Črki ⟨w⟩ in ⟨y⟩ prevzemamo kot [v] in [j]: Weihai [vêjhaj], Huawei [hu̯ávej]; Yan Geling 
Črki ⟨w⟩ in ⟨y⟩ v pinjinu nista oznaki za dva glasova, temveč se dogovorno pojavljata na začetku zloga pred samoglasnikom, s čimer nakazujeta mejo med zlogi. Prevzemamo ju kot zvočnika.
Podvojene črke za soglasnike, ki se pojavljajo na meji dveh zlogov, prevzemamo kot en glas: Ningguo [níngu̯o]. Tudi podvojeni glasovi sovpadejo: Chang Feiya [čánk fejá].
POSEBNOSTI
Soglasniška dvočrkja prevzemamo kot šumevce, in sicer
V pinjinu je dvočrkje tudi ⟨ng⟩, ki ga prevzemamo kot dva glasova (Ming 
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| a | 
                 | 
            a | 
                Chao [čáo], Han [hán], Tang  | 
        
| a | v zlogih ⟨lian⟩, ⟨jian⟩, ⟨xuan⟩, ⟨yan⟩, ⟨yuan⟩, ⟨qian⟩ | ê oz. e | 
                Xuanzong  | 
        
| ch | č | Changchun [čánkčun], Chen [čên], Chu Shijian [čú šidžjên] | |
| e | 
                 | 
            e | Jie [džjé], Wei [vêj], Daxue Shan [dášu̯e šán], Zhangye [džángje] | 
| e | v zlogu ⟨er⟩ | a | Nulu’erhu Shan [núluárhu šán] | 
| i | v zlogih, kjer je edini samoglasnik | i | 
                Ji [dží], Jin [džín], Jing  | 
        
| i | v zlogih pred samoglasnikom in v izglasju zloga | j | 
                Liao [ljáo], Xia [šjá], Liang  | 
        
| i | v zlogih ⟨gui⟩, ⟨sui⟩ | ej | 
                Guiyang  | 
        
| j | dž | Jintao [džintáo], Xingjian [šíngdžjen] | |
| o | 
                 | 
            o | 
                Dai Zhaodeng  | 
        
| o | pred ⟨ng⟩ | u | 
                Qianlong  | 
        
| q | č | 
                Qi [čí], Daqing  | 
        |
| r | 
                 | 
            ž | 
                Rong  | 
        
| r | v zlogu ⟨er⟩ | r | Nulu’erhu Shan [núluárhu šán] | 
| sh | š | Shi [ší], Shu [šú], Taishan [tájšan], Shanxi [šánši] | |
| u | 
                 | 
            u | Lun [lún], Ju Wenjun [džú vendžún] | 
| u | pred ⟨a⟩, ⟨e⟩ in ⟨o⟩ | u̯ | Huawei [hu̯ávej], Huangfu [hu̯ánkfu], Qu Yuan [čú ju̯ên], Shen Yue [šên ju̯é], Yang Rongguo [jáng žungu̯ó] | 
| ü | v zlogih ⟨lüe⟩ in ⟨nüe⟩ | u̯ | Wang Lüe [vánk lu̯é] | 
| ü | v ⟨lü⟩ in ⟨nü⟩ | u̯í | Lüqiu Luwei [lu̯íčju luvêj], Lüshun [lu̯íšun], Lüda [lu̯ída], Nüwa [nu̯íva] | 
| w | v | 
                Wuhan [vúhan], Wei [vêj], Wu [vú], Wang  | 
        |
| x | š | 
                Xinjiang  | 
        |
| y | j | 
                Lin Yutang  | 
        |
| z | dz | Wu Zetian [vú dzetjên], Zhang Ziyi [džáng dzijí] | |
| zh | dž | 
                Wang Fuzhi [vánk fudží], Hangzhou  | 
        
Občna poimenovanja iz kitajščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so lahko
POSEBNOSTI
S črkami ⟨p⟩, ⟨t⟩, ⟨k⟩, ⟨b⟩, ⟨d⟩ in ⟨g⟩ v slovenščini razlikujemo nezveneče in zveneče nezvočnike, v kitajščini pa imajo samo nezveneče nezvočnike, in sicer pridihnjene [ph], [th], [kh] in nepridihnjene [p], [t], [k]. Zapis nekaterih pisnih dvojnic, npr. dao [dáo] / tao [táo] oz. daoizem [daoízəm] / taoizem [taoízəm], je tesno povezan z izbranim črkovnim zapisom. V 20. stoletju se je uporabljal Wade-Gilesov sistem, ki pridihnjenost nezvočnikov označuje z opuščajem, pinjin pa s črkami osnovnega latiničnega črkopisa: WG tao/t’ao; HP dao/tao. Različni zapisi so povezani tudi s pestrimi potmi prevzemanja besed v azijskem prostoru, saj so bile kitajske pismenke osnova za številne azijske pisave, npr. tofu [tofú] (HP dòufu, hep. tōfu).
Lastna imena, predvsem osebna imena sodobnikov in stvarna imena, pa tudi zemljepisna imena, ohranjamo zapisana tako, kot so v pinjinu: Deng Xiaoping 
Tajvanska imena prepoznamo predvsem po rabi stičnega vezaja. Izvirnega zapisa ne podomačujemo, pri čemer ohranjamo tudi izvirno rabo velike in male začetnice.
Pisno podomačena imena oseb so tista, ki so se ustalila že v preteklosti, npr. Konfucij [konfúcij] (HP Kongzi), Mencij [méncij] (HP Mengzi), Čankajšek [čankájšək] (HP Jiang Jieshi).
POSEBNOST
Zaradi nerazlikovanja med poslovenjenim in pinjinskim zapisom so se pri nekaterih imenih izjemoma uveljavile pisne dvojnice, npr. Mao Cetung 
Imena dinastij in cesarjev ter nekaterih pripadnikov cesarskih rodbin so večinoma pisno nepodomačena: Jin [džín], Liao [ljáo], Sui [su̯êj], Xia [šjá]; Puyi [púji], Taizong 
POSEBNOST
Imena nekaterih dinastij imajo tudi poslovenjene oblike, npr. Čin [čín] (HP Qin), Čing 
Kitajska osebna imena so običajno sestavljena iz treh zlogov; prvi zlog je priimek, drugi in tretji zlog sta rojstno ime: Bai Shouyi [báj šou̯jí], Hao Jingfang 
Vedno navajamo najprej priimek, nato rojstno ime. Priimek se lahko uporablja tudi samostojno.
POSEBNOST
Kadar ima oseba dvojni priimek, pri čemer eden ni kitajski, velja zaporedje ime – priimek – priimek: Lili Gao Novak [líli gáo novák].
Namesto rojstnega imena posamezniki uporabljajo tudi umetniško ime: Su Dongpo [sú dunkpó] (namesto Su Shi [sú ší]), kar velja tudi za druge znane umetnike iz preteklosti: Li Taipo [lí tajpó] (namesto Li Bai [lí báj], ki je bil znan po spoštljivem imenu Li Taibai [lí tajbáj]).
Za Kitajce in Kitajke, ki živijo v drugih okoljih, se uporablja tudi zaporedje rojstnega imena in priimka, npr. Huiqin Wang 
Poleg enozložnih priimkov obstaja tudi manjše število dvozložnih priimkov. To so: Dongfang 
Po Wade-Gilesovem sistemu in Tongyong pinyinu se med obema zlogoma rojstnega imena navadno piše stični vezaj: Ma Ying-jeou [má jing-džjú], Tsai Ing-wen [cáj jing-vên]. Za zapis uporabljamo izvorni črkovni zapis, npr. Ma Ying-jeou (in ne Ma Yingjiu); Wu Tien-chang 
Za nekatere zemljepisne danosti na Kitajskem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Peking 
Redka, zlasti večbesedna zemljepisna imena z občnimi sestavinami so povsem prevedena: Biserna reka [bíserna réka] (HP Zhujiang), Rumena reka [rumêna réka] (HP Huanghe), Bohajsko morje [bohájsko mórje] (HP Bohai), Veliki kitajski zid 
Zaradi različnih poti prevzemanja imajo posamezna imena tudi imenske variante (alonime), npr. Dolga reka [dôu̯ga réka] (HP Changjiang) je znana tudi kot Modra reka [módra réka], Jangce [jánkce] in Jangcekjang 
Zemljepisna imena lahko vsebujejo občno sestavino, npr. shan [šán] ‘gora’, he [hê] ‘reka’, hu [hú] ‘jezero’ ipd. Pri dvozložnih imenih se je uveljavilo pravilo, da je občna sestavina neodtujivi del lastnega imena, npr. Taishan [tájšan], Liaohe [ljáohe], Xihu [šíhu]. Pri večzložnih imenih občno sestavino zapisujemo posebej in jo sprejemamo kot del imena ali kot občno ime, npr. Daxue Shan [dášu̯e šán] ali gora Daxue [gôra dášu̯e].
V slovenščini se vse pogosteje pojavljajo imena različnih znamk, ki jih ne domačimo: Huawei [hu̯ávej], Xiaomi [šjáomi], Hongqi [húnkči], Shenyang 
Moška imena pregibamo po prvi moški sklanjatvi, ženska po tretji ženski sklanjatvi, le redka imena ženskih mitoloških bitij na končni nenaglašeni 
Osnova ostaja pri sklanjanju nespremenjena, govorjeni j na koncu osnove vpliva na preglas v orodniku. Preglas se uresničuje tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika. Pri tvorbi pridevnika z obrazilom 
Osnova ostaja pri sklanjanju nespremenjena, govorjeni [u̯] v končaju osnove se pri sklanjanju v položaju pred samoglasniško končnico izgovori kot [v]. Enako je pri tvorbi  svojilnega pridevnika z obrazilom 
Končni 
Osnova se konča na samoglasnik, in da bi ji pri pregibanju lahko dodajali samoglasniške končnice, jo podaljšujemo z j. Pridevniška podstava je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi.
Imena ženskega spola se nikoli ne uporabljajo brez priimkov (glej Sklanjanje večbesednih imen). Izjema so imena božanstev, ki jih pregibamo po prvi ženski (Nüwa [nu̯íva]) ali tretji ženski (Chang’e [čangê])  sklanjatvi.  Svojilni pridevnik tvorimo z obrazilom 
V vseh večbesednih lastnih imenih moškega spola pregibamo samo zadnjo sestavino. Zadnja sestavina tudi nosi pridevniško priponsko obrazilo.
V večbesednih lastnih imenih ženskega spola, ki se končujejo na naglašeni samoglasnik, je podstava svojilnih pridevnikov pred 
V večbesednih lastnih imenih ženskega spola, ki se končujejo na 
Glej »Pretvornik med zapisom in izgovorom osebnih in krajevnih imen«.
Kitajski jezik je sestavljen iz nekaj več kot 400 zlogov. V preglednici so predstavljeni vsi obstoječi zlogi s slovenskimi ustrezniki, tudi tisti, ki jih v znanih lastnih imenih ne srečamo. Vsi imajo zapisano mesto naglasa, čeprav so lahko v dvo- ali večzložnih imenih v položaju, ko niso naglašeni.  (V oklepaju in z manjšo pisavo je zgolj informativno zapisan pogost polglasniški izgovor, ki je namenjen razlikovanju med ozkimi in širokimi izgovori črke ⟨e⟩.) 
| a | [á] | 
| ai | [áj] | 
| an | [án] | 
| ang | 
                 | 
        
| ao | [áo] | 
| ba | [bá] | 
| bai | [báj] | 
| ban | [bán] | 
| bang | 
                 | 
        
| bao | [báo] | 
| bei | [bêj] | 
| ben | 
                [bên]  ([bə̀n]) | 
        
| beng | 
                 | 
        
| bi | [bí] | 
| bian | [bjên] | 
| biao | [bjáo] | 
| bie | [bjé] | 
| bin | [bín] | 
| bing | 
                 | 
        
| bo | [bó] | 
| bu | [bú] | 
| ca | [cá] | 
| cai | [cáj] | 
| can | [cán] | 
| cang | 
                 | 
        
| cao | [cáo] | 
| ce | 
                [cê]  ([cə̀]) | 
        
| cen | 
                [cên]  ([cə̀n]) | 
        
| ceng | 
                 | 
        
| cha | [čá] | 
| chai | [čáj] | 
| chan | [čán] | 
| chang | 
                 | 
        
| chao | [čáo] | 
| che | 
                [čê]  ([čə̀]) | 
        
| chen | 
                [čên]  ([čə̀n]) | 
        
| cheng | 
                 | 
        
| chi | [čí] | 
| chong | 
                 | 
        
| chou | [čôu̯] | 
| chu | [čú] | 
| chua | [ču̯á] | 
| chuai | [ču̯áj] | 
| chuan | [ču̯án] | 
| chuang | 
                 | 
        
| chui | [ču̯êj] | 
| chun | [čún] | 
| chuo | [ču̯ó] | 
| ci | [cí] | 
| cong | 
                 | 
        
| cou | [côu̯] | 
| cu | [cú] | 
| cuan | [cu̯án] | 
| cui | [cu̯êj] | 
| cun | [cún] | 
| cuo | [cu̯ó] | 
| da | [dá] | 
| dai | [dáj] | 
| dan | [dán] | 
| dang | 
                 | 
        
| dao | [dáo] | 
| de | 
                [dê]  ([də̀]) | 
        
| dei | [dêj] | 
| den | 
                [dên]  ([də̀n]) | 
        
| deng | 
                 | 
        
| di | [dí] | 
| dian | [djên] | 
| diao | [djáo] | 
| die | [djé] | 
| ding | 
                 | 
        
| diu | [djú] | 
| dong | 
                 | 
        
| dou | [dôu̯] | 
| du | [dú] | 
| duan | [du̯án] | 
| dui | [du̯êj] | 
| dun | [dún] | 
| duo | [du̯ó] | 
| e | 
                [ê]  ([ə̀]) | 
        
| ei | [êj] | 
| en | 
                [ên]  ([ə̀n]) | 
        
| er | [ár] | 
| fa | [fá] | 
| fan | [fán] | 
| fang | 
                 | 
        
| fei | [fêj] | 
| fen | 
                [fên]  ([fə̀n]) | 
        
| feng | 
                 | 
        
| fo | [fó] | 
| fou | [fôu̯] | 
| fu | [fú] | 
| ga | [gá] | 
| gai | [gáj] | 
| gan | [gán] | 
| gang | 
                 | 
        
| gao | [gáo] | 
| ge | 
                [gê]  ([gə̀]) | 
        
| gei | [gêj] | 
| gen | 
                [gên]  ([gə̀n]) | 
        
| geng | 
                 | 
        
| gong | 
                 | 
        
| gou | [gôu̯] | 
| gu | [gú] | 
| gua | [gu̯á] | 
| guai | [gu̯áj] | 
| guan | [gu̯án] | 
| guang | 
                 | 
        
| gui | [gu̯êj] | 
| gun | [gún] | 
| guo | [gu̯ó] | 
| ha | [há] | 
| hai | [háj] | 
| han | [hán] | 
| hang | 
                 | 
        
| hao | [háo] | 
| he | 
                [hê]  ([hə̀]) | 
        
| hei | [hêj] | 
| hen | 
                [hên]  ([hə̀n]) | 
        
| heng | 
                 | 
        
| hong | 
                 | 
        
| hou | [hôu̯] | 
| hu | [hú] | 
| hua | [hu̯á] | 
| huai | [hu̯áj] | 
| huan | [hu̯án] | 
| huang | 
                 | 
        
| hui | [hu̯êj] | 
| hun | [hún] | 
| huo | [hu̯ó] | 
| ji | [dží] | 
| jia | [džjá] | 
| jian | [džjên] | 
| jiang | 
                 | 
        
| jiao | [džjáo] | 
| jie | [džjé] | 
| jin | [džín] | 
| jing | 
                 | 
        
| jiong | 
                 | 
        
| jiu | [džjú] | 
| ju | [džú] | 
| juan | [džu̯ên] | 
| jue | [džu̯é] | 
| jun | [džún] | 
| ka | [ká] | 
| kai | [káj] | 
| kan | [kán] | 
| kang | 
                 | 
        
| kao | [káo] | 
| ke | 
                [kê]  ([kə̀]) | 
        
| ken | 
                [kên]  ([kə̀n]) | 
        
| keng | 
                 | 
        
| kong | 
                 | 
        
| kou | [kôu̯] | 
| ku | [kú] | 
| kua | [ku̯á] | 
| kuai | [ku̯áj] | 
| kuan | [ku̯án] | 
| kuang | 
                 | 
        
| kui | [ku̯êj] | 
| kun | [kún] | 
| kuo | [ku̯ó] | 
| la | [lá] | 
| lai | [láj] | 
| lan | [lán] | 
| lang | 
                 | 
        
| lao | [láo] | 
| le | 
                [lê]  ([lə̀]) | 
        
| lei | [lêj] | 
| leng | 
                 | 
        
| li | [lí] | 
| lia | [ljá] | 
| lian | [ljên] | 
| liang | 
                 | 
        
| liao | [ljáo] | 
| lie | [ljé] | 
| lin | [lín] | 
| ling | 
                 | 
        
| liu | [ljú] | 
| long | 
                 | 
        
| lou | [lôu̯] | 
| lu | [lú] | 
| lü | [lu̯í] | 
| luan | [lu̯án] | 
| lüe | [lu̯é] | 
| lun | [lún] | 
| luo | [lu̯ó] | 
| ma | [má] | 
| mai | [máj] | 
| man | [mán] | 
| mang | 
                 | 
        
| mao | [máo] | 
| me | 
                [mê]  ([mə̀]) | 
        
| mei | [mêj] | 
| men | 
                [mên]  ([mə̀n]) | 
        
| meng | 
                 | 
        
| mi | [mí] | 
| mian | [mjên] | 
| miao | [mjáo] | 
| mie | [mjé] | 
| min | [mín] | 
| ming | 
                 | 
        
| miu | [mjú] | 
| mo | [mó] | 
| mou | [môu̯] | 
| mu | [mú] | 
| na | [ná] | 
| nai | [náj] | 
| nan | [nán] | 
| nang | 
                 | 
        
| nao | [náo] | 
| ne | 
                [nê]  ([nə̀]) | 
        
| nei | [nêj] | 
| nen | 
                [nên]  ([nə̀n]) | 
        
| neng | 
                 | 
        
| ni | [ní] | 
| nian | [njên] | 
| niang | 
                 | 
        
| niao | [njáo] | 
| nie | [njé] | 
| nin | [nín] | 
| ning | 
                 | 
        
| niu | [njú] | 
| nong | 
                 | 
        
| nou | [nôu̯] | 
| nu | [nú] | 
| nü | [nu̯í] | 
| nuan | [nu̯án] | 
| nüe | [nu̯é] | 
| nun | [nún] | 
| nuo | [nu̯ó] | 
| ou | [ôu̯] | 
| pa | [pá] | 
| pai | [páj] | 
| pan | [pán] | 
| pang | 
                 | 
        
| pao | [páo] | 
| pei | [pêj] | 
| pen | 
                [pên]  ([pə̀n]) | 
        
| peng | 
                 | 
        
| pi | [pí] | 
| pian | [pjên] | 
| piao | [pjáo] | 
| pie | [pjé] | 
| pin | [pín] | 
| ping | 
                 | 
        
| po | [pó] | 
| pu | [pú] | 
| qi | [čí] | 
| qia | [čjá] | 
| qian | [čjên] | 
| qiang | 
                 | 
        
| qiao | [čjáo] | 
| qie | [čjé] | 
| qin | [čín] | 
| qing | 
                 | 
        
| qiong | 
                 | 
        
| qiu | [čjú] | 
| qu | [čú] | 
| quan | [ču̯ên] | 
| que | [ču̯é] | 
| qun | [čún] | 
| ran | [žán] | 
| rang | 
                 | 
        
| rao | [žáo] | 
| re | 
                [žê]  ([žə̀]) | 
        
| ren | 
                [žên]  ([žə̀n]) | 
        
| reng | 
                 | 
        
| ri | [ží] | 
| rong | 
                 | 
        
| rou | [žôu̯] | 
| ru | [žú] | 
| ruan | [žu̯án] | 
| rui | [žu̯êj] | 
| run | [žún] | 
| ruo | [žu̯ó] | 
| sa | [sá] | 
| sai | [sáj] | 
| san | [sán] | 
| sang | 
                 | 
        
| sao | [sáo] | 
| se | 
                [sê]  ([sə̀]) | 
        
| sei | [sêj] | 
| sen | 
                [sên]  ([sə̀n]) | 
        
| seng | 
                 | 
        
| sha | [šá] | 
| shai | [šáj] | 
| shan | [šán] | 
| shang | 
                 | 
        
| shao | [šáo] | 
| she | 
                [šê]  ([šə̀]) | 
        
| shen | 
                [šên]  ([šə̀n]) | 
        
| sheng | 
                 | 
        
| shi | [ší] | 
| shou | [šôu̯] | 
| shu | [šú] | 
| shua | [šu̯á] | 
| shuai | [šu̯áj] | 
| shuan | [šu̯án] | 
| shuang | 
                 | 
        
| shui | [šu̯êj] | 
| shun | [šún] | 
| shuo | [šu̯ó] | 
| si | [sí] | 
| song | 
                 | 
        
| sou | [sôu̯] | 
| su | [sú] | 
| suan | [su̯án] | 
| sui | [su̯êj] | 
| sun | [sún] | 
| suo | [su̯ó] | 
| ta | [tá] | 
| tai | [táj] | 
| tan | [tán] | 
| tang | 
                 | 
        
| tao | [táo] | 
| te | 
                [tê]  ([tə̀]) | 
        
| teng | 
                 | 
        
| ti | [tí] | 
| tian | [tjên] | 
| tiao | [tjáo] | 
| tie | [tjé] | 
| ting | 
                 | 
        
| tong | 
                 | 
        
| tou | [tôu̯] | 
| tu | [tú] | 
| tuan | [tu̯án] | 
| tui | [tu̯êj] | 
| tun | [tún] | 
| tuo | [tu̯ó] | 
| wa | [vá] | 
| wai | [váj] | 
| wan | [ván] | 
| wang | 
                 | 
        
| wei | [vêj] | 
| wen | 
                [vên]  ([və̀n]) | 
        
| weng | 
                 | 
        
| wo | [vó] | 
| wu | [vú] | 
| xi | [ší] | 
| xia | [šjá] | 
| xian | [šjên] | 
| xiang | 
                 | 
        
| xiao | [šjáo] | 
| xie | [šjé] | 
| xin | [šín] | 
| 
                 | 
        |
| xiong | 
                 | 
        
| xiu | [šjú] | 
| xu | [šú] | 
| xuan | [šu̯ên] | 
| xue | [šu̯é] | 
| xun | [šún] | 
| ya | [já] | 
| yan | [jên] | 
| yang | 
                 | 
        
| yao | [jáo] | 
| ye | [jé] | 
| yi | [jí] | 
| yin | [jín] | 
| ying | 
                 | 
        
| yong | 
                 | 
        
| you | [jôu̯] | 
| yu | [jú] | 
| yuan | [ju̯ên] | 
| yue | [ju̯é] | 
| yun | [jún] | 
| za | [dzá] | 
| zai | [dzáj] | 
| zan | [dzán] | 
| zang | 
                 | 
        
| zao | [dzáo] | 
| ze | 
                [dzê]  ([dzə̀]) | 
        
| zei | [dzêj] | 
| zen | 
                [dzên]  ([dzə̀n]) | 
        
| zeng | 
                 | 
        
| zha | [džá] | 
| zhai | [džáj] | 
| zhan | [džán] | 
| zhang | 
                 | 
        
| zhao | [džáo] | 
| zhe | 
                [džê]  ([džə̀]) | 
        
| zhen | 
                [džên]  ([džə̀n]) | 
        
| zheng | 
                 | 
        
| zhi | [dží] | 
| zhong | 
                 | 
        
| zhou | [džôu̯] | 
| zhu | [džú] | 
| zhua | [džu̯á] | 
| zhuai | [džu̯áj] | 
| zhuan | [džu̯án] | 
| zhuang | 
                 | 
        
| zhui | [džu̯êj] | 
| zhun | [džún] | 
| zhuo | [džu̯ó] | 
| zi | [dzí] | 
| zong | 
                 | 
        
| zou | [dzôu̯] | 
| zu | [dzú] | 
| zuan | [dzu̯án] | 
| zui | [dzu̯êj] | 
| zun | [dzún] | 
| zuo | [dzu̯ó] | 
Pri izgovoru in pregibanju kitajskih osebnih in krajevnih imen nam pomaga pretvornik med zapisom in izgovorom. 
Sodobna korejščina se zapisuje s pisavo, ki jo v Južni Koreji imenujejo hangul (RR hangeul), v Severni Koreji pa chosŏn‘gŭl (RR joseongeul). Gre za fonemsko pisavo, ki je nastala v 15. stoletju, znaki le-te pa se sestavljajo v zlogovne enote.
Za zapisovanje korejskih imen v latinici sta najpogosteje uporabljena dva latinizacijska sistema, in sicer McCune-Reischauerjev sistem (MR) iz leta 1939 in sodobnejša revidirana različica zapisa v latinici, ki se imenuje Revised Romanization (RR) iz leta 2000. V Sloveniji zapis v latinici temelji na sistemu RR.
Za zapis korejskih imen v slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo fonetičnega zapisa, kar je z vse večjo razširjenostjo korejskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko težavno in ob zavedanju, da sta oba sistema – MR in RR – mednarodno sprejeta korejska latinica, hkrati pa korejska standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Glasovno podomačeni zapisi imen se ohranjajo v tistih imenih, pri katerih je njihova raba že povsem ustaljena.
Korejski latinični črkopis uporablja 20 črk osnovnega latiničnega črkopisa in dvočrkja ⟨ae⟩, ⟨eo⟩, ⟨eu⟩, ⟨oe⟩, ⟨ui⟩ ter ⟨ch⟩ in ⟨ng⟩.
Korejska latinična abeceda po sistemu RR: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨y Y⟩.
Posebnost
Črk ⟨c⟩, ⟨f⟩, ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨x⟩ in ⟨z⟩ se za zapisovanje korejskih besed v latinici ne uporablja.
Latinični zapis po sistemu RR, ki ga uporabljamo pri prevzemanju v slovenščino, ločevalna znamenja opušča.
Po sistemu MR je ohranjeno eno ločevalno znamenje, in sicer polkrožec ⟨˘⟩ nad črkama ⟨ŏ⟩ in ⟨ŭ⟩. Ohranja se tudi opuščaj.
| Razlike med MR in RR | |
| MR | RR | 
| ŏ | eo | 
| ŭ | eu | 
| ŭi | ui | 
| wŏ | wo | 
| yŏ | yeo | 
Enozložne in dvozložne korejske besede imajo v slovenščini večinoma en naglas, večzložne pa tudi dva.
Korejščina ne pozna jakostnega naglaševanja. Pri poslušanju izgovora posameznih korejskih besed se zdi, kot da je naglašen vsak zlog posebej, česar v slovenščino zaradi upoštevanja naravnega govornega ritma ne prevzemamo.
Pri prevzemanju v slovenščino so se uveljavila naslednja pravila:
Posebnosti
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
V korejščini je 10 samoglasnikov in 11 dvoglasnikov. Ti so v latinici zapisani s črkovnim sklopom ⟨ui⟩ ter v kombinaciji črk ⟨w⟩ ali ⟨y⟩ in črk za samoglasnike (⟨wa⟩, ⟨we⟩, ⟨wo⟩; ⟨ya⟩, ⟨ye⟩, ⟨yo⟩, ⟨yu⟩) ter dvočrkij za samoglasnike (⟨wae⟩; ⟨yae⟩, ⟨yeo⟩); v preglednici zapis – izgovor v slovenščini je izgovor naveden ločeno za samoglasniške in soglasniške črke.
Samoglasniška in dvoglasniška dvočrkja izgovarjamo:
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Črko ⟨w⟩ prevzemamo kot slovenski zvočnik v, in sicer v dvoglasnikih kot [u̯] (Gwangju [gu̯ángdžu]), v vzglasju pa kot [v]: Wonju [vóndžu].
Dvočrkje ⟨ch⟩ prevzemamo kot [č], npr. Incheon [ínčon].
Podvojene črke ⟨jj⟩, ⟨kk⟩, ⟨pp⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩ izgovarjamo enojno, in sicer ⟨jj⟩ kot [dž], ⟨kk⟩ kot [k], ⟨pp⟩ kot [p], ⟨ss⟩ kot [s], ⟨tt⟩ kot [t].
Korejski mehkonebni nosnik [ŋ], ki je zapisan z dvočrkjem ⟨ng⟩, prevzemamo z dvema glasovoma kot [ng], in sicer
Na koncu besede ali pred nezvenečim soglasnikom izgovarjamo [nk]: Pjongčang [pjónkčank], rod. Pjongčanga [pjónkčanga].
Ime
Kim [kím] se zlasti pri
imenih znanih oseb ohranja po sistemu MR (po sistemu RR
bi ga zapisovali Gim).
Zapis s k se včasih ohranja tudi v drugih imenih, npr. Han Kang 
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ae | ê | Haenam [hênam], Daejeon [dêdžon], Daegu [dêgu] | |
| ch | č | Incheon [ínčon] | |
| eo | ô ali o | 
                Cheongju [čôngdžu], Daejeon [dêdžon], Jeonju [džôndžu]; Boseong  | 
        |
| eu | u | 
                Gangneung  | 
        |
| j | dž | Jeju [džédžu], Gwangju [gu̯ángdžu], Jeonju [džôndžu] | |
| oe | u̯ê | Choe [ču̯ê], Goesan [gu̯êsan] | |
| s | 
                 | 
            s | Yeosu [jôsu] | 
| s | pred [i] | š | Sinchon [šínčon] | 
| ui | i | Huicheon [híčon] | |
| ui | v vzglasju | êj | Uijeongbu [êjdžongbú] | 
| w | za soglasnikom in pred samoglasnikom | u̯ | Songgwangsa [sóngu̯anksá], Gaehwa [gehu̯á], Gwangju [gu̯ángdžu] | 
| w | v vzglasju | v | Wonju [vóndžu] | 
| y | j | 
                Yangyang  | 
        
Občna poimenovanja iz
korejščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene,
pa so
Posebnost
Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice, npr. kimči/kimchi [kímči] ‘priloga iz fermentirane zelenjave’.
Lastna imena, predvsem osebna in stvarna, večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v sistemu RR, npr. Son Ye-jin 
Pisno podomačena imena oseb so tista, ki so se ustalila že v preteklosti, npr. imena bolj znanih politikov: Kim Il Sung 
Podomačevanje
korejskih imen je bilo v preteklosti pogosto nedosledno. Opuščalo se je zlasti
pisno podomačevanje samoglasniških dvočrkij, npr. Kim Dae Džung/Jung 
POSEBNOSTI
Vladarska imena in imena pripadnikov dinastij in kraljestev se v slovenščini niso ustalila v podomačeni različici (kralj Yi [jí]), izjema je ime dinastije Čoson [čóson] (RR Joseon, MR Chosŏn).
Osebna imena so navadno sestavljena iz treh zlogov: prvi zlog je priimek, druga dva sta rojstno ime. Vrstnega reda ne spreminjamo, razen pri Korejcih, ki ne živijo v Koreji in so sami spremenili vrstni red (npr. Chang-rae Lee 
Po priporočilih iz leta 2015 naj bi vezaj med zlogoma rojstnega imena v sistemu RR opuščali ter ju raje pisali skupaj z veliko začetnico za prvi zlog, npr. Jung Seunghwan [júnk súnkhvan] (in ne Jung Seung-hwan).
O zapisu osebnih imen v latinici, izbiri začetnice in vezaja odloča nosilec imena, zato so ta imena lahko zapisana na več načinov.
Rojstna imena so v večini primerov sestavljena iz dveh zlogov, oblikovno pa so lahko zapisana na tri načine:
Za korejske zemljepisne danosti so se uveljavila nekatera slovenska imena (eksonimi), npr. Seul [seúl] (RR Seoul), Busan [búsan] (RR Busan), Pjongčang 
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike ter nenaglašena e in u, če nista končnica. Daljšanje je pisno in glasovno:
Podstava svojilnega pridevnika in pridevnika z obrazilom 
Pri sklanjanju večbesednih osebnih imen moškega spola se pregiba le zadnji zlog imena, tudi če se rojstno ime zapiše z dvema besedama: Kim Dae Jung 
Svojilni pridevnik iz večbesednega imena tvorimo tako, da zadnji sestavini dodamo priponsko obrazilo 
Posebnost
V
tujini živeči Korejci pogosto zamenjajo vrstni red imena in priimka. V tem
primeru se pregiba tako ime (le zadnji zlog) kot tudi priimek, npr. Chang-rae Lee [
Osebna
imena ženskega spola sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, če se končajo na samoglasnik 
Če
se ime konča na soglasnik ali samoglasnik 
Svojilni pridevnik tvorimo z obrazilom 
Latinska različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, pozna pa tudi štiri dvočrkja – ⟨ae⟩, ⟨ch⟩, ⟨oe⟩ in ⟨ph⟩ – ter črko z ločevalnim znamenjem ⟨ë⟩.
Latinska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨v V⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnosti
V slovenščini se je zaradi dolge tradicije prevzemanja antičnih latinskih imen uveljavilo, da ta imena (redkeje tudi občne besede) pisno domačimo in jim spreminjamo tudi končaje, zato so antična latinska imena zapisana podomačeno, tj. s črkami slovenske abecede.
Rimljani so pisavo prevzeli (ob posredovanju Etruščanov) od Grkov in sprva niso poznali črk ⟨g⟩, ⟨y⟩ in ⟨z⟩. Te črke so se v pisavi postopno uveljavile v antiki, šele kasneje pa so nastale črke ⟨j⟩, ⟨u⟩ in ⟨w⟩. Tako je nastal latinični črkopis (latinica) s 26 črkami za samoglasnike in soglasnike.
Rimljani so sprva pisali samo z velikimi črkami, glasova [i] in [j] so zapisovali z ⟨I⟩, glasova [v] in [u] pa z ⟨V⟩. S črkami ⟨y⟩ in ⟨z⟩, dvočrkjema ⟨ch⟩ in ⟨ph⟩ ter črkovnima sklopoma ⟨rh⟩ in ⟨th⟩ so zapisovali predvsem prevzete besede, večinoma iz grščine. 
Za pisanje pisno nepodomačenih besed iz latinščine kot ločevalno znamenje neobvezno uporabljamo dvojno piko ⟨¨⟩ nad črko ⟨ë⟩, ki je namenjena označevanju zlogovne meje, in sicer zaradi ločevanja med dvočrkjema ⟨ae⟩ in ⟨oe⟩ za [e] ter črkovnima sklopoma ⟨aë⟩ in ⟨oë⟩ za glasovna sklopa [ae] in [oe].
O vključevanju črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
O pravilih podomačevanja latinskih imen glej poglavji »Podomačevanje zapisa«, »Podomačevanje končajev«. 
Latinske besede je mogoče izgovarjati na dva načina: na klasični in poklasični (imenovan tudi tradicionalni) način. Pri prevzemanju v slovenščino sledimo poklasičnemu izgovoru, ki se je razvil pod vplivom glasoslovnih značilnosti latinščine v mlajših obdobjih in modernih jezikov ter pozna več različic (ena od teh je t. i. cerkveni izgovor). Pravilom poklasičnega izgovora sledi tudi podomačeno zapisovanje latinskih občnih poimenovanj in lastnih imen.
 V slovenščini praviloma ohranjamo naglasno mesto latinskih besed.
V latinščini o naglasnem mestu odločata število zlogov in t. i. dolžina zloga.
Zlog velja za dolgega, če vsebuje dolgi samoglasnik, dvoglasnik ali kratki samoglasnik, ki mu sledita vsaj dva soglasnika. Zlog velja za kratkega, če kratkemu samoglasniku sledi zaporedje soglasnikov, od katerih je prvi [b], [d], [g], [k], [p] ali [t] in drugi [l] ali [r] (t. i. muta cum liquida).
Dolgi samoglasnik je v latinskih slovarjih označen s črtico nad črko za samoglasnik (npr. ā, ī, ū). Kratki samoglasnik je označen s polkrožcem (npr. ĕ, ŏ, ŭ) ali sploh ni označen.
V latinščini so na predzadnjem zlogu naglašene
Na predpredzadnjem zlogu so naglašene večzložne besede, kadar je predzadnji zlog kratek: Cicero(n) [cícero(n)] (lat. Cicĕro [cí.ce.ro]), Lentul [léntul] (lat. Lentŭlus [lén.tu.lus]).
Posebnost
Latinske naglasne premičnosti ne prevzemamo. Latinska 
Poznavalci klasičnih jezikov tudi pri sklanjanju imen v knjižni slovenščini pogosto ohranjajo latinski premični naglas: Scipion [scípijon], rod. Scipiona [scipijóna]; Trimalhion [trimálhijon], rod. Trimalhiona [trimalhijóna].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
Zev v pisnem sklopu ⟨ia⟩ v položaju za soglasnikom pri prevzemanju v govoru in zapisu zapiramo z j, npr. Hadrijan [hádrijan] (lat. Hadrianus), Oktavijan [oktaviján] (lat. Octavianus), Vespazijan [vespaziján] (lat. Vespasianus), Kvintilijan [kvintiliján] (lat. Quintilianus), Ostija [óstija] (lat. Ostia), Livija [lívija] (lat. Livia).
Če drugi samoglasnik v tem sklopu ni a, zev zapiramo le v govoru, npr. Dioklecijan [dijokleciján] (lat. Diocletianus), Petoviona [petovijóna] (danes Ptuj).
Posebnosti
1. Zapisi sklopa ⟨ia⟩ brez j so izjema, npr. Marcial [marcijál].
2. V starejših prevzemih, zlasti v imenih, prevzetih iz grščine, npr. Cezareja [cezarêja], je zev v izgovoru in zapisu zapolnjen tudi v pisnem sklopu ⟨ea⟩.
Klasična latinščina pozna dvoglasnike [ai̯], [au̯], [ei̯], [eu̯] in [oi̯], ki so zapisani s črkovnimi sklopi ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩ in ⟨oi⟩. V slovenščini jih zapisujemo kot ⟨aj⟩, ⟨av⟩, ⟨ej⟩, ⟨ev⟩ in ⟨oj⟩ ter jih izgovarjamo po slovensko.
Dvočrkji ⟨ae⟩ in ⟨oe⟩ se izgovarjata na dva načina: v klasičnem izgovoru sta dvoglasnika, ki sta prevzeta z [aj] in [oj], v poklasičnem pa se obe izgovorita kot [e], npr. Caesar [kájsar] nasproti [cézar], Cloelia [klójlija] nasproti [klélija].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
S črko ⟨c⟩ so Rimljani sprva zapisovali tudi glas [g], npr. lat. Caius [gájus] (tudi lat. Gaius, poslovenjeno Gaj).
Nekatere soglasnike v klasični latinščini izgovarjamo drugače kot v poklasični, npr.:
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor | Zgled | 
| ae | e | Cezena [cezéna] (lat. Caesena), Lelij [lélij] (lat. Laelius), Egida [égida] (lat. Aegida; danes Koper) | |
| c | 
                 | 
            k | Kapua [kápua] (lat. Capua), Kaligula [kalígula] (lat. Caligula), Seneka [séneka] (lat. Seneca), Lukul [lukúl] (lat. Lucullus); Krisp [krísp] (lat. Crispus) | 
| c | pred [e] in [i] | c | Cenzor [cénzor] (lat. Censor), Cikuta [cikúta] (lat. Cicuta) | 
| ch | h | Evstahij [eu̯stáhij] (lat. Eustachius), Grakh [grákh] (lat. Gracchus) | |
| ë | v sklopih ⟨aë⟩ in ⟨oë⟩ | e | Aecij [aécij] (lat. Aëtius), Boetij [boétij] (lat. Boëthius) | 
| h | v sklopih ⟨rh⟩ in ⟨th⟩ | – | Rea Silvija [réa sílvija] (lat. Rhea Silvia), Boetij [boétij] (lat. Boëthius) | 
| i | 
                 | 
            i | Cina [cína] (lat. Cinna) | 
| i | v vzglasju | j | Jupiter [júpitər] (lat. Iuppiter), Jul [júl] (lat. Iulus), Junij [júnij] (lat. Iunius) | 
| i | med samoglasnikoma (ViV) | j | Sejan [seján] (lat. Seianus), Trajan [traján] (lat. Traianus), Akvileja [akvilêja] (lat. Aquileia; danes Oglej) | 
| oe | e | Klelija [klélija] (lat. Cloelia), Petoviona [petovijóna] (lat. Poetovio; danes Ptuj) | |
| ph | prevzete besede | f | Filip [fílip] (lat. Philippus) | 
| q | k | Kvintilijan [kvintiliján] (lat. Quintilianus) | |
| s | s | Scipion [scípijon] (lat. Scipio), Saturnin Spurij [saturnín spúrij] (lat. Saturninus Spurius), Stilihon [stílihon] (lat. Stilicho) | |
| s | med samoglasnikoma | z | Sizena [sizéna] (lat. Sisenna), Avzonij [au̯zónij] (lat. Ausonius), Hortenzija [horténzija] (lat. Hortensia), Perzij Flak [pêrzij flák] (lat. Persius Flaccus) | 
| s | v ⟨ls⟩, ⟨ns⟩, ⟨rs⟩ sredi besede | z | 
                Celz  | 
        
| t | v sklopu ⟨ti⟩, razen za [s] | c | Akcij [ákcij] (lat. Actium), Terencij [teréncij] (lat. Terentius), Lukrecij [lukrécij] (lat. Lucretius), Poncij Pilat [póncij pilát] (lat. Pontius Pilatus) | 
| t | v sklopu ⟨ti⟩ za [s] | t | Justinijan [justiniján] (lat. Iustinianus), Salustij [salústij] (lat. Salustius), Sekstij [sékstij] (lat. Sextius) | 
| u | u | Saturnin [saturnín] (lat. Saturninus) | |
| u | v ⟨au⟩ pred soglasnikom | u̯ ⟨v⟩ | Avrelij [au̯rélij] (lat. Aureius), Avzonij [au̯zónij] (lat. Ausonius), Avgusta [au̯gústa] (lat. Augusta) | 
| u | v sklopu ⟨qu⟩ | v | Kvint [kvínt] (lat. Quintus), Kvirinal [kvirinál] (lat. mons Quirinalis), Kvirin [kvirín] (lat. Quirinus) | 
| u | v sklopu ⟨su⟩ pred samoglasnikom | v | Svesa Avrunka [svésa au̯rúnka] (lat. Suessa Aurunca), Svetonij [svetónij] (lat. Suetonius) | 
| x | ks | Sekst [sékst] (lat. Sextus), Pertinax [pêrtinaks] (lat. Pertinax) | |
| y | i | Lilibej [lilibêj] (lat. Lilybaeum) | 
Občna poimenovanja iz latinščine prevajamo. Neprevedena večinoma pisno podomačujemo in zapisujemo po poklasičnem izgovoru: cenzor [cénzor] (lat. censor), gladij [gládij] (lat. gladius ‘kratek meč rimskega vojaka’), haruspeks [harúspeks] (lat. haruspex ‘svečenik’), lapidarij [lapidárij] (lat. lapidarium ‘prostor v muzeju z zbirko kamnitih spomenikov’), kurija [kúrija] (lat. curia ‘senat’), kvadriga [kvadríga] (lat. quadrigae ‘voz s štirimi konji’), kvestor [kvéstor] (lat. quaestor ‘državni uradnik’).
Posebnost
V citatnih besednih zvezah se uveljavlja poklasični izgovor, npr. conditio sine qua non [kondícijo síne kvá nón], in extenso [in eksténzo], Ecce homo [ékce hómo].
Lastna imena večinoma pisno podomačujemo in zapisujemo po poklasičnem izgovoru.
Zlasti v klasični filologiji in sorodnih vedah ter v literarnih prevodih se za starejša in manj pogosta imena uporabljajo tudi poslovenjene oblike, ki izhajajo iz pravil klasičnega izgovora: Najvij [nájvij] (sicer Nevij [névij], lat. Naevius), Menajhmi [menájhmi] (sicer Menehmi [menéhmi], lat. Menaechmi).
Latinske besede v zapisu podomačujemo tako, da
Latinske končaje pri prevzemanju v slovenščino izpuščamo ali zamenjujemo, redkeje ohranjamo. Podomačena oblika imenovalnika temelji na latinski rodilniški osnovi, npr. Kvint [kvínt] (lat. Quintus, rod. Quinti), Neron [nêron] (lat. Nero, rod. Neronis), Nepot [nepót] (lat. Nepos, rod. Nepotis).
Posebnost
V posameznih primerih so se v slovenščini skozi celotno zgodovino
uporabljale tudi na latinskem imenovalniku temelječe oblike, npr. Cicero [cícero]
(lat.
Cicero, rod. Ciceronis), Ceres [cêres]
(lat.
Ceres, rod. Cereris), Dido [didó] (lat.
Dido, rod. Didonis), Juno [júno] (lat. Iuno, rod. Iunonis). Danes soobstajajo kot dvojnice k sistemskim
oblikam iz latinskega rodilnika, npr. Ciceron [cíceron]. V imenih ženskega spola imajo imena, temelječa na latinski rodilniški osnovi, dodano
končnico 
O pregibanju teh imen glej poglavje »Spremembe slovničnih kategorij in pregibanje«.
V
mnogih občnih poimenovanjih sta končaja 
Danes so nekateri pari še vedno dvojnice (cikel [cíkəl] – ciklus [cíklus]), druge se deloma tudi pomensko specializirajo (npr. celulit [celulít] |videz kože| – celulitis [celulítis] |vnetje; nestrok. videz kože|), med tretjimi se nekdaj vzpostavljeno normativno razmerje izgublja (npr. vizum [vízum] – pog. viza [víza]).
V
samostalnikih ženskega spola končaj 
O prevzemanju latinskih lastnih imen glej zgoraj.
Preglednica ponazarja razmerje med latinskim in slovenskim imenovalnikom.
| Latinski končaj | Položaj v imenu | Končaj pri prevzemanju | 
                Latinski
  imenovalnik (in rodilnik) | 
            Slovenski imenovalnik | 
| -um | v večzložnih imenih za soglasnikom (razen zvočnikom) (‑Cum) | opuščamo | Saguntum, Noricum | Sagunt [sagúnt], Norik [nórik] | 
| -um | v dvozložnih imenih | ohranjamo | 
                Ad
  Pirum | 
            
                Ad Pirum [at pírum]  (danes Hrušica) | 
        
| -eum | za sklopom soglasnika in samoglasnika (‑CVum) | 
                nadomeščamo z  | 
            Herculaneum, Lilybaeum (st.gr. Lilýbaion) | Herkulanej [herkulánej], Lilibej [lilibêj] | 
| -ium | za soglasnikom (‑Cium) | 
                nadomeščamo z  | 
            Carnium | 
                Karnij [kárnij]  (danes Kranj) | 
        
| -tium | 
                nadomeščamo s  | 
            Latium, Actium | Lacij [lácij], Akcij [ákcij] | |
| -es | v večzložnih za soglasnikom | opuščamo | Segestes | Segest [segést] | 
| -es | v dvozložnih imenih | ohranjamo | Cales | Kales [káles] | 
| -is | opuščamo | Iuvenalis, Martialis | Juvenal [juvenál], Marcial [marcijál] | |
| -us | za soglasnikom (‑Cus), večinoma tudi v dvozložnih imenih | opuščamo | Brutus, Tacitus, Donatus, Faunus, Saturnus, Romulus; Crispus, Titus | Brut [brút], Tacit [tácit], Donat [donát], Favn [fáu̯n], Saturn [satúrn/satúrən], Romul [rómul]; Krisp [krísp], Tit [tít] | 
| -us | v sklopu nezvočnik in zvočnik (‑NZvZvus) | opuščamo in vrivamo ⟨e⟩, izgovorjen kot [ə] | Aulus | Avel [ávəl], rod. Avla [áu̯la] | 
| -ius | za soglasnikom (‑Cius) | 
                nadomeščamo z  | 
            Marcus Aurelius, Appius, Salustius, Livius, Flavius, Vitruvius, Petronius, Plinius, Tiberius | Mark Avrelij [márk avrélij], Apij [ápij], Salustij [salústij], Livij [lívij], Flavij [flávij], Vitruvij [vitrúvij], Petronij [petrónij], Plinij [plínij], Tiberij [tibêrij] | 
| -ius | za sklopom soglasnik in samoglasnik (‑CVius) | 
                nadomeščamo z  | 
            Pompeius, Gaius, Maius | Pompej [pompêj], Gaj [gáj], Maj [máj] | 
| -tius | razen za [s] | 
                nadomeščamo s  | 
            Lucretius, Horatius, Terentius | Lukrecij [lukrécij], Horacij [horácij], Terencij [teréncij] | 
| -tius | za [s] | 
                nadomeščamo s  | 
            Sextius | Sekstij [sékstij] | 
| -o | 
                nadomeščamo z  | 
            Cato, rod. Catonis; Scipio, rod. Scipionis; Trimalchio, rod. Trimalchionis | Katon [káton], Scipion [scípijon], Trimalhion [trimálhijon] | |
| -s | za samoglasnikoma [a] in [o] | 
                nadomeščamo s  | 
            Maecenas, rod. Maecenatis; Nepos, rod. Nepotis | Mecenat [mecenát], Nepot [nepót] | 
| -s | za soglasnikom | ohranjamo | Valens | Valens [válens] | 
Posebnosti
1. Po nemškem vzorcu so se v preteklosti iz imen na 
Izjemoma je prevzeta le krajša oblika, tj. brez 
2. Rimska imena zemljepisnih danosti na slovenskem narodnostnem ozemlju zapisujemo z izvirnimi latinskimi oblikami, tj. nepodomačeno:
Izjemoma so se uveljavila tudi samo latinska, npr. Piranum [piránum] (lat. Pyrrhanum, danes Piran).
3. V imenih na 
4. V dvozložnih imenih končaj 
Poslovenjena oblika grških lastnih imen, ki so bila v antiki prevzeta v latinščino, lahko izhaja iz latinske in ne iz grške oblike, npr. Tarent [tarént] (lat. Tarentum, gr. Táras), Fenicija [fenícija] (lat. Phoenicia, gr. Phoiníke), Ciper [cipər] (lat. Cyprus, gr. Kýpros), ali je dvojnična, npr. Herkul [hêrkul] (lat. Hercules) poleg Herakles [hêrakles] (gr. Heraklês).
Sodobna znanstvena latinska in polatinjena imena živali in rastlin končaje ohranjajo (Muscardinus avellanarius – podlesek), sklanjamo jih redko.
Preglednica ponazarja razmerje med latinskim in slovenskim imenovalnikom.
| Latinski končaj | Položaj v imenu | Končaj pri prevzemanju | Latinski imenovalnik (in rodilnik) | Slovenski imenovalnik | 
| -ae | latinska končnica v množini | 
                nadomeščamo z  | 
            Bovillae, Apiolae | Bovile [bovíle] ž mn., Apiole [apijóle] ž mn. | 
| -ea | 
                nadomeščamo z  | 
            Caesaerea | Cezareja [cezarêja] | |
| -ia | 
                nadomeščamo z  | 
            Ulpia Traiana | Ulpija Trajana [úlpija trajána] | |
| -ia | za samoglasnikom | 
                nadomeščamo z  | 
            Celeia | Celeja [celêja] (danes Celje) | 
| -o | 
                opuščamo končnico  | 
            Iuno, rod. Iunonis; Taraco, rod. Tarraconis; Poetovio, rod. Poetovionis | Junona [junóna], Tarakona [tarakóna], Petoviona [petovijóna] (danes Ptuj) | |
| 
                 | 
            
                opuščamo končnico  | 
            Ceres, rod. Cereris; Aeneis, rod. Aeneidis; Venus, rod. Veneris | Cerera [cêrera] in Ceres [cêres]; Eneida [eneída] in [enêida]; Venera [vénera] | 
Pri prevzemanju samostalnikov se ravnamo po značilnih slovenskih končajih ter večinoma ohranjamo izvirni kategoriji spola in števila, npr. kalende [kalénde] ž mn. (lat. Kalendae/calendae), cerealije [cereálije] ž mn. (lat. cerealia ‘žita, žitarice’), Pompeji [pompêji] m mn. (lat. Pompeii).
V redkih primerih število ohranjamo, spol pa spreminjamo, npr. ide [íde] ž mn. (lat. Idus m mn.), Tarentum [taréntum] m ed. (lat. Tarentum s ed.).
Posebnosti
S pregibanjem latinskih imen ni večjih težav. Samostalnike sklanjamo po slovensko, to pomeni, da jih po prevzeti imenovalniški obliki glede na spol in število uvrščamo v slovenske sklanjatve:
Posebnost
Pri sklanjanju izhajamo iz imenovalniške oblike, npr. bodisi Cicero [cícero], rod. Cicera [cícera] bodisi Ciceron [cíceron], rod. Cicerona [cícerona]. Poznavalci klasičnih jezikov pa se zlasti v strokovnih besedilih prilagajajo osnovi izhodiščnega jezika in bodo v imenovalniku uporabili krajšo obliko, v odvisnih sklonih pa podaljšano, npr. Cicero [cícero], rod. Cicerona [ciceróna]; Juno [júno] ž, rod. Junone [junóne]; Dido [didó] ž, rod. Didone [didóne]; Ceres [cêres] ž, rod. Cerere [cerêre].
Različne stopnje prevzemanja in sklanjanja latinskih imen so lahko slogovno različno učinkovite, hkrati pa z njimi pri naslovnikih dosegamo različne učinke (npr. poudarjamo svojo izobrazbo, se prilagajamo izobrazbi naslovnikov, rešujemo metrično podobo umetniškega besedila in podobno). Tudi zato se različice pri prevzemanju in sklanjanju latinskih imen ohranjajo skozi čas.
Pri izgovoru latinskih
moških imen, ki jih podomačimo tako, da jim odvzamemo končaje (npr. 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Avlov 
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na soglasnik r, npr. Cenzor [cénzor], rod. Cenzorja [cénzorja].
Podstava svojilnega pridevnika
je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Cenzorjev 
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola
Izvirnega predloga v lastnih imenih ne pregibamo: Ad Pirum [at pírum], rod. Ad Piruma [at píruma].
Sklanjamo vse sestavine večbesednih imen: Ulpija Trajana [úlpija trajána], rod. Ulpije Trajane [úlpije trajáne]; Perzij Flak [pêrzij flák], rod. Perzija Flaka [pêrzija fláka].
Madžarska pisava ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi črkami z ločevalnimi znamenji ter osmimi dvočrkji (⟨cs⟩, ⟨dz⟩, ⟨gy⟩, ⟨ly⟩, ⟨ny⟩, ⟨sz⟩, ⟨ty⟩, ⟨zs⟩) in tričrkjem ⟨dzs⟩.
Madžarska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨cs Cs⟩, ⟨d D⟩, ⟨dz Dz⟩, ⟨dzs Dzs⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨gy Gy⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ly Ly⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ny Ny⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨ő Ő⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨S s⟩, ⟨sz Sz⟩, ⟨t T⟩, ⟨ty Ty⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨ü Ü⟩, ⟨ű Ű⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨zs Zs⟩.
Posebnosti
O vključevanju madžarskih črk z ločevalnimi znamenji in veččrkij v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V madžarski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
O ločevalnih znamenjih glej preglednico »Ločevalna znamenja« (Prevzete besede in besedne zveze).
Madžarske besede so naglašene na prvem zlogu besede, npr. Katalin [kátalin], Bartók [bártok]. Pri prevzemanju imen iz madžarščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Madžarščina pri daljših
                                    tvorjenkah poleg glavnega pozna tudi stranski naglas. V
                                    slovenščini tako naglašene besede pogosto izgovorimo z dvema
                                    naglasoma, npr. Tatabánya  [tátabánja].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].
Posebnosti
V nekaterih starih zapisih madžarskih rodbinskih imen je mogoče najti podvojene črke in dvočrkja za samoglasnike: ⟨aa⟩ za [a] (Gaal [gál]), ⟨eé⟩ za [e] (Veér [vêr]), ⟨eö⟩ za [e] (Eötvös [étveš]), ⟨ew⟩ za [e] (Thewrewk [têrek]), ⟨oó⟩ za [o] (Soós [šóš]) ipd.
Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Naglašeni samoglasnik e prevzemamo praviloma z ožino [é], s širino pa, kadar ⟨e⟩ stoji pred r, npr. Veres [vêreš].
Za več informacij o
                                prevzemanju e in o  glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris). 
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnost
Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩ in podvojeno črko ⟨ss⟩, v slovenščino prevzemamo kot [š]: Veres [vêreš], Miskolc [míškolc], Kiss [kíš], Kassak [kášak].
Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, ki jih v slovenščini izgovarjamo: ⟨cs⟩ kot [č], ⟨dz⟩ kot [dz], ⟨gy⟩ kot [dž], ⟨ly⟩ kot [j], ⟨ny⟩ kot [nj] ali [n’] oziroma [n], ⟨sz⟩ kot [s], ⟨ty⟩ kot [č] in ⟨zs⟩ kot [ž]; tričrkje ⟨dzs⟩ izgovarjamo kot [dž].
Podvojene črke, npr. ⟨gg⟩, ⟨ll⟩, ⟨pp⟩, ki v madžarščini zaznamujejo podaljšani soglasnik, v slovenščini izgovarjamo enojno: Aggtelek [áktelek], Szell [sél], Papp [páp]. Enako velja za podvojene prve črke v dvočrkjih, npr. ⟨lly⟩, ⟨ssz⟩: Illyés [íješ], Bornemissza [bórnemisa].
V zapisih starih madžarskih rodbinskih imen so uporabljena še druga dvočrkja:
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| cs | č | Csepel [čépel], Lukács [lúkač] | |
| dz | dz | Bodzás [bódzaš] | |
| gy | dž | 
                Gyékényes [džékenješ], Gyula [džúla], Hortobágy  | 
        |
| h | 
                 v vzglasju ali sredi besede  | 
            h | Dohnányi [dóhnanji], Halász [hálas], Lehár [léhar] | 
| h | v izglasju ali na koncu prve sestavine tvorjenke | / | Cseh [čé], Csehbánya [čébanja] | 
| i | razen za samoglasnikom | i | Fricsay [fríčaj], Kazinczy [kázinci] | 
| i | za samoglasnikom | j | Jókai [jókaj], Márai [máraj] | 
| ly | j | Károlyi [károji], Király [kíraj], Mihály [míhaj], Pállya [pája] | |
| ny | pred samoglasnikom | nj | Nyíregyháza [njíredžhaza], Széchenyi [séčenji], Tatabánya [tátabanja], Terennyei [têrenjej] | 
| ny | pred soglasnikom ali v izglasju | 
                 n’/n  | 
            Bonyhád [bón’had/bónhad], Arany [áran’/áran], Harkány [hárkan’/hárkan] | 
| ö | e/ə | 
                György  | 
        |
| ő | e/ə | 
                Fertőd  | 
        |
| s | š | Miskolc [míškolc], Veres [vêreš], Kiss [kíš], Kassak [kášak] | |
| sz | s | Esztergom [éstergom], Juhász [júhas], Mészáros [mésaroš], Szolnok [sólnok], Bornemissza [bórnemisa], Liszt [líst] | |
| ty | č | Tyukos [čúkoš], Gyertyános [džêrčanoš], Berettyóújfalu [bêrečoújfalu], Bottyán [bóčan] | |
| ü | i | 
                Balatonfüred  | 
        |
| ű | i | Martfű [mártfi], Műcsarnok [míčarnok] | |
| zs | ž | 
                Izsó [ížo], Balázs  | 
        
Posebnost
V nekaterih starih madžarskih rodbinskih imenih se skladno s starejšimi načini zapisovanja glasov pojavljajo drugačni izgovori črk, npr. ⟨s⟩ se izgovarja kot [s]: Esterházy [ésterházi] (priimek ima tudi pisno različico s ⟨sz⟩: Eszterházy).
Občna poimenovanja iz madžarščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne,
                                sledimo izgovoru v slovenščini. Večinoma so pisno podomačena, npr. čardaš [čárdaš] (madž. csárdas), paprikaš [páprikaš] (madž. paprikás), langoš [lángoš] (madž. lángos), segedin [ségedin] (madž. szegedi káposzta), golaž 
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v madžarščini: Veszprém [vésprem], László [láslo], Miklós Hórthy [míkloš hórti].
V madžarščini priimek vedno zapisujejo pred imenom, npr. Lengyel Péter, Kertész Imre. V slovenskem besedilu madžarsko zaporedje prilagodimo slovenskemu sistemu.
Za zgodovinske osebnosti uporabljamo podomačena zgodovinska
                                    lastna imena: Arpad (madž. Árpád), Ištvan I. (madž. István I.), Ladislav I. (madž. László I.), kralj Matjaž (madž. Mátyás király), Matija Korvin 
Za nekatere zemljepisne danosti na Madžarskem se je že v
                                    preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim). Med njimi so redka mesta, ki jih v slovenščini
                                    izgovarjamo tako, kot jih pišemo, npr. Budimpešta 
V večbesednih imenih, ki poimenujejo bolj znane zemljepisne danosti in so se uveljavila v slovenščini, tudi kot eksonimi, občnoimenske sestavine prevedemo, izlastnoimenske sestavine pa oblikoslovno prilagodimo: Blatno jezero (madž. Balaton), Železna županija (madž. Vas megye), Blatenski kostel (madž. Mosaburg), Županija Zala (madž. Zala megye), Šomodska županija (madž. Somogy megye), Ribja trdnjava (madž. Halászbásztya), Andrássyijeva avenija (madž. Andrássy út), Trg herojev (madž. Hősök tere).
Večbesedna nenaselbinska zemljepisna imena prevajamo, npr. imena ulic, cest, avenij, trgov, mestnih parkov: Margaretin otok (madž. Margit sziget), Déakov trg (madž. Déak tér), Verižni most (madž. Lánchíd oz. Széchenyi lánchíd), Elizabetin most (madž. Erzsébet híd), Most svobode (madž. Szabadság híd), Muzejska krožna avenija/bulvar (madž. Múzeum körút).
Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so poimenovani tudi opisno; občnoimenske prvine v teh opisih (ki so lahko tudi imena) prevajamo, npr. bazilika svetega Štefana (madž. Szent István-bazilika).
Za tista območja, na katerih živi slovenska narodnostna manjšina, uporabljamo obstoječa slovenska imena: Monošter (za madž. Szentgotthárd), Andovci (za madž. Orfalu), Dolnji Senik (za madž. Alsószölnök), Gornji Senik (za madž. Felsőszölnök), Janezov Breg (za madž. Jánoshegy), Sakalovci (za madž. Szakonyfalu), Števanovci (za madž. Apátistvánfalva), Verica‑Ritkarovci (za madž. Kétvölgy), Slovenska Ves (za madž. Rábatótfalu), Otkovci (za madž. Újbalázsfalv), Tromejniki (za madž. Hármashatár), Gjur (tudi Jura) (za madž. Győr).
Slovenska krajevna imena za kraje na Madžarskem, v katerih Slovenci ne živijo več: Čretnik (za madž. Csörötnek), Farkašovci (za madž. Farkasfa), Kradanovci (za madž. Kondorfa), Lak (za madž. Magyarlak), Mala Ves (za madž. Rábakisfalud, danes Máriaújfalu), Renik (za madž. Rönök), Telik (za madž. Talapatka, danes Máriaújfalu), Sola (za madž. Szalafő), Tridvor (za madž. Háromház, danes del Laka), Trošče (za madž. Rábakethely, danes del Monoštra), Žormot (za madž. Rábagyarmat). Ime za ozemlje, kamor so včasih segala slovenska naselja: Stražno ozemlje (za madž. Őrség).
Tudi pritoki Rabe imajo slovenska imena: Grajka (za madž. 
O rabi slovenskih zemljepisnih imen na dvo- ali večjezičnih območjih v slovenskih besedilih glej poglavje »Slovenska krajevna zemljepisna imena namesto neslovenskih« (Prevzete besede in besedne zveze).
O položajih, ko namesto madžarskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
S pregibanjem madžarskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce. Krajšanja osnove madžarščina ne pozna, tudi pri imenih, ki imajo podobno pisno podobo kot imena, pri katerih polglasnik v priponskem obrazilu izpuščamo, npr. Debrecen [débrecen], rod. Debrecena [débrecena].
Madžarski samostalnik pozna en spol in dve števili (ednino in množino). Ne pozna pregibanja kot slovenščina, temveč loči do 18 končnic v približnem pomenu slovenskih sklonov.
Osnovo na splošno podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorna osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u. Pri prevzemanju madžarskih imen je daljšanje redko, uveljavlja pa se pisno in glasovno, in sicer tudi pri imenih na samoglasnike i, e, nenaglašeni o: Petőfi [pétefi/pétəfi], rod. Petőfija [pétefija/pétəfija]; Bacső [báče], rod. Bacsőja [báčeja]; Szabo [sábo], rod. Szaboja [sáboja]. Daljšanje se uveljavlja tudi pri imenih na končni govorjeni r, npr. Molnár [mólnar], rod. Molnárja [mólnarja].
Podstava
                                    svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Petőfijev 
Preglas samoglasnika o v e se pojavlja, če se govorjena osnova imena konča na c, j, č, š, ki so v madžarščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.
| ⟨c⟩ | 
                Miškolc [míškolc], or. z Miškolcem [z‿míškolcem]; svoj.
                                            prid. Miškolčev  | 
        
| ⟨s⟩ | 
                Lajos [lájoš], or. z Lajosem [z‿lájošem]; svoj.
                                            prid. Lajosev  | 
        
| ⟨cs⟩ | 
                Ács [áč], or. z Acsem [z‿áčem]; svoj.
                                            prid. Acsev  | 
        
| ⟨zs⟩ | 
                Balázs [bálaš], or. z Balázsem [z‿bálažem]; svoj.
                                            prid. Balázsev  | 
        
| ⟨gy⟩ | 
                György [džêrč/džə̀rč], or. z Györgyem [z/ž‿džêrdžem/džə̀rdžem]; svoj. prid. Györgyev  | 
        
| ⟨ly⟩ | 
                Kodály [kódaj], or. s Kodályem [s‿kódajem]; svoj.
                                            prid. Kodályev  | 
        
| ⟨ny⟩ | 
                Bárány [báran’/báran], or. z Bárányem [z‿báranjem]; svoj.
                                            prid. Bárányev  | 
        
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola:
Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno-črkovne premene«.
Makedonska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s petimi dodatnimi črkami – ⟨s S⟩, ⟨j J⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨џ Џ⟩ in dvema ciriličnima črkama z ločevalnim znamenjem – ⟨ѓ Ѓ⟩ in ⟨ќ Ќ⟩, ki sta značilni za makedonščino.
Makedonska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨ѓ Ѓ⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨s S⟩, ⟨и И⟩, ⟨j J⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨ќ Ќ⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨џ Џ⟩, ⟨ш Ш⟩.
Pri prečrkovanju makedonske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. V slovenščini podomačene oblike so enake prečrkovanim, vključno s črkama ⟨ǵ⟩ in ⟨ḱ⟩.
Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (ali 
| Mala in velika cirilična črka | 
                Mala
  in velika cirilična  črka v ležečem tisku  | 
            Mala in velika latinična črka | 
| а А | а А | a A | 
| б Б | б Б | b B | 
| в В | в В | v V | 
| г Г | г Г | g G | 
| д Д | д Д | d D | 
| ѓ Ѓ | ѓ Ѓ | ǵ Ǵ | 
| е Е | е Е | e E | 
| ж Ж | ж Ж | ž Ž | 
| з З | з З | z Z | 
| ѕ Ѕ | ѕ Ѕ | dz Dz | 
| и И | и И | i I | 
| ј Ј | ј Ј | j J | 
| к К | к К | k K | 
| л Л | л Л | l L | 
| љ Љ | љ Љ | lj Lj | 
| м М | м М | m M | 
| н Н | н Н | n N | 
| њ Њ | њ Њ | nj Nj | 
| о О | о О | o O | 
| п П | п П | p P | 
| р Р | р Р | r R | 
| с С | с С | s S | 
| т Т | т Т | t T | 
| ќ Ќ | ќ Ќ | ḱ Ḱ | 
| у У | у У | u U | 
| ф Ф | ф Ф | f F | 
| х Х | х Х | h H | 
| ц Ц | ц Ц | c C | 
| ч Ч | ч Ч | č Č | 
| џ Џ | џ Џ | dž Dž | 
| ш Ш | ш Ш | š Š | 
POSEBNOSTI
Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih
Osebna in zemljepisna imena (ki se v latinico prečrkujejo z dvočrkji ali črkami, ki vsebujejo ločevalna znamenja) so v mednarodnih uradnih dokumentih na podlagi Zakona o potnih listinah državljanov Republike Makedonije prečrkovana v latinične črke brez ločevalnih znamenj. Tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) pri prevzemanju makedonskih lastnih imen ne uporabljamo.
Makedonščina ima stalni naglas, ki ga pri prevzemanju v slovenščino praviloma ohranjamo, in sicer
POSEBNOST
Občnoimenske sestavine makedonskih večbesednih zemljepisnih imen, ki so po prečrkovanju enakopisne s slovenskimi, npr. geografski izrazi, naglašujemo kot v slovenščini: Šar planina [šár planína] in ne [šár plánina] (mak. Шар Планина).
Samoglasnike, zapisane s črkami 
V sklopu i in poljubnega samoglasnika 
POSEBNOSTI
Soglasnike, zapisane s črkami 
POSEBNOSTI
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Cirilična črka | Podomačeni zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ѓ | ǵ | pred samoglasnikom | gj | Gjurište [gjúrište] (mak. Ѓуриште) | 
| ѓ | ǵ | v izglasju | k | Ǵerǵ [gjêrk] (mak. Ѓерѓ), rod. Ǵerǵa [gjêrgja] | 
| ѕ | dz | dz | Dzvezdan [dzvézdan] (mak. Ѕвездан), Dzvegor [dzvégor] (mak. Ѕвегор) | |
| ќ | ḱ | pred samoglasnikom | kj | Ḱulavkova [kjuláu̯kova] (mak. Ќулавкова) | 
| ќ | ḱ | v izglasju | k | Antiḱ [ántik] (mak. Антиќ), rod. Antiḱa [ántikja]; Jociḱ [jócik] (mak. Јоциќ), rod. Jociḱa [jócikja] | 
| љ | lj | pred samoglasnikom | lj | Ljupka [ljúpka] (mak. Љупка), Ljubaništa [ljubáništa] (mak. Љубаништа), Iljoski [íljoski] (mak. Иљоски) | 
| љ | lj | pred soglasnikom | l’/l | Iljčo [íl’čo/ílčo] (mak. Иљчо) | 
| њ | nj | pred samoglasnikom | nj | Sanja [sánja] (mak. Сања), Pčinja [pčínja] (mak. Пчиња) | 
| њ | nj | pred soglasnikom | n’/n | Konjsko [kón’sko/kónsko] (mak. Коњско) | 
| џ | dž | dž | Rendžov [réndžov-] (mak. Ренџов), Džepište [džépište] (mak. Џепиште) | 
POSEBNOST
V preteklosti so se makedonska imena pogosto prevzemala prek srbščine in hrvaščine, kar se je odražalo zlasti pri zapisu (in tudi izgovoru): Đorđi Abadžiev [džórdži abadžíjev-] (mak. Ѓорѓи Абаџиев) bi danes prevzeli neposredno iz makedonščine kot Ǵorǵi Abadžiev [gjórgji abádžijev-], Bogomil Đuzel [bogomíl džúzel] (mak. Богомил Ѓузел) kot Bogomil Ǵuzel [bógomil gjúzel], Aleksandar Đakonov [aleksándar džakónov-] (mak. Александар Ѓаконов) kot Aleksandar Ǵakonov [aléksandar gjákonov-] (mak. Александар Ѓаконов).
Nekateri glasovi se v lastnih imenih ne pojavljajo v vseh obravnavanih položajih, zato primerov ne navajamo, npr. 
Občna poimenovanja iz makedonščine so v slovenščini redka. Večinoma gre za prečrkovane in tudi pisno podomačene besede in besedne zveze: sobranje [sobránje] ‘makedonski parlament’ (mak. собрание), tavče gravče [táu̯če gráu̯če] ‘jed s fižolom’ (mak. тавче гравче).
Osebna lastna imena samo prečrkujemo in jih v tej obliki tudi podomačimo: Vasil [vásil] (mak. Васил), Gligor [glígor] (mak. Глигор), Gligorov [glígorov-] (mak. Глигоров), Gligorovski [gligórou̯ski] (mak. Глигоровски), Prokopiev [prokópijev-] (mak. Прокопиев).
Imena znanih zgodovinskih oseb in svetnikov navadno podomačimo tako, da uporabimo ustrezen slovenski ustreznik, npr. Ciril in Metod [ciríl in metód-] (mak. Кирил и Методиј – Kiril i Metodij). Če imajo stalni pridevek, ga prevedemo ali morfemsko prilagodimo, npr. Vasilij I. Makedonec [vasílij pə̀rvi makedónəc] (mak. Василиј I Македонецот), Aleksander Veliki [aleksándər véliki] (mak. Александар Велики), Kliment Ohridski [klíment óhritski] (mak. Климент Охридски).
V makedonščini se priimki moških in ženskih oseb razlikujejo: moški priimki so najpogosteje, a ne vedno (Čingo [číngo], mak. Чинго) posamostaljeni pridevniki z obrazili 
| 
                 | 
            Kolozov [kólozov-] (mak. Колозов), Pandilov [pándilov-] (mak. Пандилов) | 
| 
                 | 
            Prokopiev [prokópijev-] (mak. Прокопиев) | 
| 
                 | 
            Mojsova [mójsova] (mak. Мојсова) | 
| 
                 | 
            Pandeva [pándeva] (mak. Пандева) | 
| 
                 | 
            Iljoski [íljoski] (mak. Иљоски) | 
| 
                 | 
            Koteska [kóteska] (mak. Котеска), Dimkovska [dímkou̯ska] (mak. Димковска) | 
Nekatera obrazila so dodana prvotni pridevniški obliki, npr. 
Za nekatere zemljepisne danosti v Makedoniji so se že v preteklosti ustalila slovenska imena ali eksonimi. Ta so enobesedna ali večbesedna; slednja so prevzeta tako, da občnoimenske dele navadno prevedemo, lastnoimenske pa podomačimo oz. jih morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Ohridsko jezero [óhritsko jézero] (mak. Охридско Езеро – Ohridsko Ezero), Črni Drim [čə̀rni drím] (mak. Црн Дрим – Crn Drim), Dojransko jezero [dójransko jézero] (mak. Дојранско Езеро – Dojransko Ezero), Prespansko jezero [préspansko jézero] (mak. Преспанско Езеро – Prespansko Ezero).
Vsa druga imena le prečrkujemo: Ovče pole [ôu̯če póle] (mak. Овче Поле), Gorno Jabolčište [górno jabólčište] (mak. Горно Јаболчиште), Solunska glava [solúnska gláva] (mak. Солунска Глава), Novo Selo [nôvo sêlo] (mak. Ново Село), Pelagonija [pelagónija] (mak. Пелагонија), Vardar [várdar] (mak. Вардар).
Imena ustanov prevajamo: Univerza svetih/sv. Cirila in Metoda v Skopju [univêrza svétih ciríla in metóda u̯‿skópju] (mak. Универзитет „Св. Кирил и Методиј“ во Скопје – Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje), Filološka fakulteta Blažeta Koneskega [filolóška fakultéta blážeta kóneskega] (mak. Филолошки факултет „Блаже Конески“ – Filološki fakultet „Blaže Koneski“).
Pri pregibanju makedonskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Večina makedonskih priimkov oseb moškega spola je izpridevniških samostalnikov, ki jih sklanjamo na dva načina:
Vsa ženska imena, tudi priimke, ki se razlikujejo od moških in imajo žensko spolsko obrazilo -⟨овa⟩ oz. 
Zemljepisna imena na 
Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike po prvi moški sklanjatvi:
Pri pregibanju makedonskih imen v slovenščini se pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer
POSEBNOST
Pri imenih na končni 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški (skrajšani) osnovi imena; pri imenih s soglasnikom c na koncu osnove se c premenjuje s č, npr. Podgorčev [pódgorčev-].
Osnovo daljšajo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i, npr.
Če se ime konča na samoglasnika e in u, sta ta bodisi del osnove, ki jo zato daljšamo z j, ali pa končnica, ki se premenjuje, ko ime sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.
POSEBNOST
Nekatera južnoslovanska imena na končni e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen, npr. Nace [náce] (mak. Наце) < Atanas [átanas] (mak. Атанас), Toše [tóše] (mak. Тоше) < Todor [tódor] (mak. Тодор), Kole [kóle] (mak. Коле) < Nikola [níkola] (mak. Никола), Gane [gáne] (mak. Гане) < Dragan [drágan] (mak. Драган), sklanjamo na dva načina. Osnovo daljšamo z j (Tale [tále] (mak. Тале), rod. Taleja [táleja]), še pogosteje pa, po zgledu slovenskih imen (tip Cene, Bine, Jure), osnovo daljšamo s t, npr. Tale [tále] (mak. Тале), rod. Taleta [táleta]; Gane [gáne] (mak. Гане), rod. Ganeta [gáneta], Blaže [bláže] (mak. Блаже), rod. Blažeta [blážeta]. V prvem primeru se imena preglašujejo. Glej poglavje »Preglas«.
Osnovo daljšamo z j tudi pri večini večzložnih imen, ki se končajo na 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški (podaljšani) osnovi imena, npr. Ǵorǵijev [gjórgjijev-], Tošetov [tóšetov-], Lazarjev [lázarjev-].
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š in dž. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene v č.
| 
                 | 
            Trnovac [tə̀rnovac] (mak. Трновац), or. s Trnovcem [s‿tə̀rnou̯cem] | 
| 
                 | 
            Saraj [sáraj] (mak. Сарај), or. s Sarajem [s‿sárajem] | 
| 
                 | 
            Milčo [mílčo] (mak. Милчо), or. z Milčem [z‿mílčem]; svoj. prid. Milčev [mílčev-] | 
| 
                 | 
            Žežo [žéžo] (mak. Жежо), or. z Žežem [z‿žežem] | 
| 
                 | 
            Karpoš [kárpoš] (mak. Карпош), or. s Karpošem [s‿kárpošem] | 
Preglašujemo tudi imena z osnovo na končna 
| 
                 | 
            Ǵerǵ [gjêrk] (mak. Ѓерѓ), or. z Ǵerǵem [z‿gjêrgjem]; svoj. prid. Ǵerǵev [gjêrgjev‑] | 
| 
                 | 
            Antiḱ [ántik] (mak. Антиќ), or. z Antiḱem [z‿ántikjem]; svoj. prid. Antiḱev [ántikjev-] | 
Preglašujemo vsa imena moškega spola, pri katerih ime sklanjamo z daljšanjem osnove:
V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini pregibamo kot pridevnik, npr. Kriva Palanka [kríva pálanka] (mak. Крива Паланка), mest. v Krivi Palanki [u̯‿krívi pálanki].
Prva sestavina je nepregibna, če nima razvidne pridevniške oblike, npr.
Pri prevajanju iz makedonščine smo pozorni na razlike pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se makedonska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev („_____“) in stičnosti.
Nemška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnim znamenjem – ⟨ä⟩, ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩ – ter ⟨ß⟩. Pozna tudi enajst dvočrkij – ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨äu⟩, ⟨ei⟩, ⟨eu⟩ in ⟨ie⟩ ter ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨dt⟩, ⟨ph⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tz⟩, tričrkji – ⟨sch⟩ in ⟨aey⟩, tri štiričrkja – ⟨dsch⟩, ⟨tsch⟩ in ⟨zsch⟩ ter petčrkje ⟨tzsch⟩.
Nemška
abeceda: 
O vključevanju nemških črk z ločevalnimi znamenji in črke ⟨ß ẞ⟩ v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
Posebnosti
Črko ⟨ß⟩ v Nemčiji, Avstriji in Luksemburgu pišejo za samoglasniškimi dvoglasniki in za samoglasniki, ki so v nemščini izgovorjeni dolgo. Za samoglasniki, ki so v nemščini izgovorjeni kratko, pišejo ⟨ss⟩. V krajevnih imenih in priimkih se ohranja starejše stanje, ki je lahko drugačno od tega pravila. V Švici in Lihtenštajnu črke ⟨ß⟩ ne uporabljajo več in namesto nje pišejo ⟨ss⟩.
V nemški pisavi se uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩ nad preglašenimi črkami ⟨ä⟩, ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, ki ga pri prevzemanju ohranjamo.
Posebnost
Dvojna pika se piše tudi v priimkih, npr. Viëtor [fíjetor], kjer označuje začetek novega zloga oziroma dvozložni izgovor.
V preteklosti so namesto današnjih črk z
  dvojno piko pisali  ⟨oe⟩  za  ⟨ö⟩  (Goethe
  [géte],
  Foerster [fêrster]),  ⟨ue⟩  za  ⟨ü⟩  (Huebner [híbner]) in  ⟨ui⟩  za  ⟨ü⟩  (Duisburg 
Nemške besede so praviloma naglašene na prvem (npr. Inn [ín], Hamburg 
Nemška zložena imena imajo pogosto dva naglasa, npr. Wassermann [vásermán], Fassbinder [fázbínder], Großglockner [grózglókner], Windischgrätz [víndižgréc], Gelsenkirchen [gélzənkírhən], Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Karlsruhe [kárlsrúe/kárəlsrúe], Saarbrücken [zárbríkən]. Ožji izgovor nenaglašenih o in e v daljših besedah z enim naglasom označimo s spodnjo piko: Düsseldorf [dísəldọrf], Mendelsohn [méndəlzọn].
Posebnost
V slovenščini se je pri nekaterih lastnih imenih s poslovenjenim izgovorom uveljavil tudi drugačen naglas kot v nemščini, npr. Beethoven [betôvən] (nem. [ˈbeːtˌhoːfn̩]).
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Nemškega razlikovanja med dolgimi in kratkimi samoglasniki (ti stojijo pred dvema ali več soglasniškimi črkami) v slovenščino ne prevzemamo, npr. Berlin [berlín] proti Inn [ín].
V črkovnem sklopu i in samoglasnika ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Trier [tríjer], Lienz [líjenc].
PosebnostI
Samoglasniška dvočrkja prevzemamo
Dvoglasniška dvočrkja prevzemamo
Dvoglasniška dvočrkja so tudi ⟨ai⟩ in ⟨ay⟩ ter ⟨au⟩ za nemške dvoglasnike [aɛ̯], [aɔ̯], zgledi so navedeni pri črkah ⟨i⟩, ⟨u⟩ in ⟨y⟩.
Posebnost
V nekaterih redkih primerih moramo razlikovati med dvočrkjem in črkovnim sklopom, npr. ⟨ae⟩ je v imenu Baedeker [bédeker] dvočrkje, medtem ko je v imenih Michael [míhaẹl] in Raphael [ráfaẹl] črkovni sklop. Enako ⟨äu⟩ (Däubler [dôjbler] nasproti Matthäus [matéus]), ⟨ie⟩ (Kiel [kíl] nasproti Lienz [líjenc]), ⟨ue⟩ (Hueber [húber/húbər] nasproti Lueg [lúeg-]).
Podvojene
črke za samoglasnike  ⟨aa⟩,  ⟨ee⟩,  ⟨oo⟩  in  ⟨öö⟩  izgovarjamo kot en glas, npr. Aachen [áhən], Kohlhaas [kólhas], Klee [klé], Scheel [šél], Seefeld 
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.
Nemški nemi h se pojavlja
Nemška pisava pozna soglasniška dvočrkja ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨dt⟩, ⟨ph⟩, ⟨ss⟩, ⟨th⟩, ⟨tz⟩, tričrkje ⟨sch⟩, tri štiričrkja – ⟨dsch⟩, ⟨tsch⟩ in ⟨zsch⟩ ter petčrkje ⟨tzsch⟩. Glasovno se uresničujejo takole:
Posebnosti
Štiričrkje ⟨dsch⟩ se pojavlja le v besedah, prevzetih v nemščino, npr. Dschungel ‘džungla, pragozd’, Kambodscha |država|.
Nezvočniki se prilikujejo enako kot v
  slovenščini: Stuttgart [štúdgart], Röntgen [réndgen], Wartburg 
Podvojene črke za soglasnike ⟨bb⟩, ⟨dd⟩, ⟨ff⟩, ⟨gg⟩, ⟨ll⟩, ⟨mm⟩, ⟨nn⟩, ⟨pp⟩, ⟨rr⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩ izgovarjamo praviloma kot en glas: Hebbel [hébəl], Pfaff [pfáf], Schwarzenegger [švárcenẹger], Tillich [tílih], Memmingen [mémingen], Wuppertal [vúpertal], Dürrenmatt [dírənmat], Zeiss [cájs], Essen [ésən], Stuttgart [štúdgart], Wittenberg [vítənberg-].
Na meji dveh nemških morfemov izgovarjamo dva
glasova ali podaljšani soglasnik: Süddeutsche Zeitung [zíddôjče
Razlikujemo med  ⟨sch⟩  v Gottsched 
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ä | e | Händel [héndəl], Matthäus [matéus], Eichstätt [ájhštẹt] | |
| ae | nekdaj namesto ⟨ä⟩ | e | Baedeker [bédeker], Baeck [bék], Jaeckel [jékəl], Praetorius [pretórijus], Graetz [gréc] | 
| aey | aj | Baeyer [bájer] | |
| äu | oj | Allgäu [álgoj], Tannhäuser [tánhôjzer] | |
| c | razen pred ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ | k | Leica [lájka], Cottbus [kódbus] | 
| c | pred ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ | c | Cäcilia [cecílja], Celle [céle], Cismar [cízmar] | 
| ch | h | 
                Urach [úrah], Bach [báh], Brecht [bréht], Fichte [fíhte], Kirchberg  | 
        |
| ch | v vzglasju | k | Chemnitz [kémnic], Chur [kúr] | 
| ch | pred soglasnikom ⟨s⟩, kadar je ta del istega morfema | k | 
                Sachs [záks], Fuchs [fúks], Luchsperger [lúksperger], Christian [krístjan] | 
        
| ck | k | Bismarck [bísmark], Innsbruck [ínzbruk], Lübeck [líbek] | |
| dt | t | Brandt [bránt], Darmstadt [dármštat], Wundt [vúnt] | |
| e | e | 
                Brecht [bréht], Hertz [hêrc]; Breuer [brôjer], Reuter [rôjter], Schiller [šíler], Lasker-Schüler  | 
        |
| e | pogosto v črkovnih sklopih ⟨el⟩, ⟨en⟩ in ⟨er⟩ – v izglasju in v zloženih imenih sredi besede | ə | 
                Basel [bázəl], Ambschel [ámpšel], Eifel [ájfəl]; Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Huelsenbeck [hílzənbẹk]; München [mínhən], Baden-Baden  | 
        
| ei | aj | Einstein [ájnštajn], Einspieler [ájnšpiler], Weimar [vájmar], Heinrich [hájnrih], Schneider [šnájder], Meier [májer], Schreier [šrájer] | |
| eu | oj | Freud [frôjd-], Breuer [brôjer], Reuter [rôjter], Eulenspiegel [ójlenšpígəl], Breu [brój] | |
| euy | oj | Beuys [bôjs] | |
| ey | aj | 
                Heym [hájm], Dilthey [díltaj], Meyer [májer], Dreyer [drájer], Freytag  | 
        |
| h | pred samoglasnikom | h | Herder [hêrder], Wilhelm [vílhelm], Ahausen [áhau̯zən] | 
| h | navadno med samoglasnikoma (ne pred dvoglasnikom, npr. Behaim) | / | Cohen [kóen], Neher [néer] | 
| h | pred zvočniki l, m, n in r | / | 
                Diehl [díl],
  Mahler [máler], Mühlheim [mílhajm], Bühler [bíler]; Ohm
  [óm], Brahms [bráms], Brehm [brém], Röhm [rém], Fehmarn [fémarn/fémarən], Lehmann [léman], Schuhmacher [šúmaher]; Mendelsohn
  [méndəlzọn], Hahn [hán], Lahn [lán], Hahnemann [háneman], Kühn [kín]; Behring  | 
        
| h | v ⟨rh⟩ pred ⟨ei⟩ | / | Rheinmetall [rájnmetál], Rheinberger [rájnberger] | 
| h | za samoglasnikom v izglasju | / | Reh [ré], Kamlah [kámla], Erbslöh [êrpsle], Unruh [únru] | 
| i | naglašeni pred samoglasnikom (zapiranje zeva) | i | Maria [maríja], Elias [elíjas]; Trier [tríjer], Rietz [ríjec] | 
| i | nenaglašeni pred samoglasnikom | j | Christian [krístjan], Guderian [gudêrjan], Osiander [ozjánder], Liliencron [líljenkrọn] | 
| i | v ⟨ai⟩ | j | Daimler [dájmler], Mainz [májnc], Waitzmann [vájcman], Kaiser [kájzer], Maier [májer], Rainer [rájner] | 
| i | v vzglasju/na začetku besede pred samogl. | j | 
                Ihering  | 
        
| ie | i | Spiegel [špígəl], Kiel [kíl], Dietrich [dítrih], Dörrie [dêri], Liebknecht [lípknẹ̣ht], Schliemann [šlíman] | |
| ig(g) | v izglasju izvorno slovenskih priimkov | ik | Feinig [fájnik], rod. Feiniga [fájnika], Kattnigg [kátnik], rod. Kattnigga [kátnika] | 
| ö | e | Göttingen [gétingen], Döblin [déblin], Böhm [bém], Böll [bél], Hölderlin [hélderlin], Tönnies [ténis] | |
| oe | namesto ⟨ö⟩ | e | Foerster [fêrster], Goethe [géte], Oetker [étker], Kroetz [kréc] | 
| oi | o | Grevenbroich [grévənbróh], Voigt [fókt], Troisdorf [trózdọrf] | |
| ph | f | Philip [fílip], Rudolph [rúdolf], Gryphius [grífjus] | |
| q | k | Quasthoff [kvásthọf], Quincke [kvínke] | |
| s | pred soglasnikom | s | Münster [mínstər], Bismarck [bísmark], Hofmannsthal [hófmanstal] | 
| s | v izglasju | s | Hans [háns], rod. Hansa [hánsa]; Canaris [kanáris], rod. Canarisa [kanárisa] | 
| s | pred samoglasnikom | z | Hansa [hánza], Rosegger [rózeger], Saale [zále] | 
| sch | š | 
                Schiller [šíler], Schleswig  | 
        |
| s | pred ⟨p⟩ ali ⟨t⟩ na začetku besede/v vzglasju, tudi v tvorjenkah | š | Speyer [špájer], Spiegel [špígəl], Strauss [štráu̯s], Stuttgart [štúdgart]; Einspieler [ájnšpiler]; Dachstein [dáhštajn], Einstein [ájnštajn] | 
| ß | s | Strauß [štráu̯s], Großglockner [grózglókner], Meißen [májsən], Gauß [gáu̯s] | |
| th | t | Goethe [géte], Werther [vêrter], Bayreuth [bájrojt], Beethoven [betôvən], Thurgau [túrgav-], Matthias [matíjas] | |
| tsch | č | 
                Multscher [múlčer], Katschberg  | 
        |
| tz | c | Fritz [fríc], Kaschnitz [kášnic], Görlitz [gêrlic], Vranitzki [vranícki], Radetzky [radécki] | |
| tzsch | č | Nietzsche [níče], Delitzsch [délič] | |
| u | u | Unruh [únru] | |
| u | za ⟨q⟩ | v | 
                Quedlinburg  | 
        
| u | v dvoglasniku ⟨au⟩ oz. kadar je med samoglasnikoma | v ali u̯ | 
                Auerbach [ávərbah/áu̯ərbah], Bauer [báver/báu̯er] | 
        
| u | v dvoglasniku ⟨au⟩ v izglasju | u̯ | 
                Hauser [háu̯zer], Baumgarten [báu̯mgartən], Grimmelshausen [gríməlsháu̯zən], Bauhaus [báu̯hau̯s], Braunschweig  | 
        
| u | v dvoglasniku ⟨au⟩ v izglasju | u̯ | 
                Dachau [dáhau̯], rod. Dachaua [dáhava]; Dessau  | 
        
| ü | i | Müller [míler], Düsseldorf [dísəldọrf], Bürger [bírger], München [mínhən], Zürich [círih], Lübeck [líbek], Büchner [bíhner] | |
| ue | namesto ⟨ü⟩ | i | Huebner [híbner], Huelsenbeck [hílzənbẹk] | 
| ue | u | Hueber [húber/húbər] | |
| ui | namesto ⟨ü⟩ | i | 
                Duisburg  | 
        
| v | f | 
                Vogtland  | 
        |
| w | v | 
                Wagner [vágner], Wartburg  | 
        |
| x | ks | Marx [márks], Cuxhaven [kúksháfən] | |
| y | i | Sylt [zílt], Thyssen [tísən], Geigy [gájgi], Radetzky [radécki], Pyhrn [pírn/pírən] | |
| y | v ⟨ay⟩ | j | Haydn [hájdən], Mayer [májer], Mayr [májər], Bayern [bájern/bájerən], Bayreuth [bájrojt] | 
| z | c | Zugspitze [cúkšpice], Mozart [mócart], Enzensberger [éncənzbêrger], Salzach [zálcah] | |
| zsch | na začetku besede | č | 
                Zschokke [čóke], Zschoppau  | 
        
Posebnosti
V nemščini se samostalniki ne glede na položaj
v povedi pišejo z veliko začetnico. Pri prevzemanju v slovenščino jih praviloma
pišemo po slovenskih pravilih (elf [élf] ‘nemška državna nogometna
reprezentanca’; staatsräson [štátsrezón] ‘nauk o
državnem razumu’), z veliko le,
če so lastna imena, npr. Bundeswehr [búndesvêr] 
Posebnost
Pri nekaterih pojavih razlikujemo med vrstnim
ali manj natančnim poimenovanjem, npr. bundestag
[búndestág-] ‘nemški
parlament’, in polnim uradnim imenom, npr. Deutscher Bundestag [dôjčer búndestág-] |ime
spodnjega doma nemškega
parlamenta| in
Bundesrat [búndesrát] 
V povojnih pravopisnih priročnikih se je
  tudi nemška lastna imena iz obdobja nacistične Nemčije pisalo z malo
  začetnico, danes jih pišemo kot vsa druga lastna imena, npr. Gestapo 
Nemške občne besede prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze:
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v nemščini, npr. München [mínhən], Köln [kéln/kélən], Dresden [drézdən], Grimm [grím]. Nekatera lastna imena so tudi poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora, npr. Martin Luther/Luter [mártin lútər].
Zgodovinska
imena nemških in avstrijskih vladarjev in (nekdaj tudi) njihovih družinskih članov
so večinoma podomačena: Karel Veliki [kárəl véliki] (nem. Karl der Große), Viljem II. [víljem drúgi] (nem. Wilhelm II.), Marija Terezija [maríja terêzija] (nem. Maria Theresia von Österreich), Franc Jožef [fránc jóžef] (nem. Franz Joseph
I.), Franc Ferdinand [fránc
Podomačena so nekatera imena plemiških rodbin, npr. Habsburžani [habzburžáni] (nem. die Habsburger), Merovingi [merovíngi] (nem. die Merowinger), Otokarji [ótokarji] / Traungauci [tráu̯ngáu̯ci] (nem. die Otakare), druga so le delno prilagojena – z množinsko končnico, npr. Spanheimi [špánhájmi] (nem. die Spanheimer), Windischgrätzi [víndižgréci] (nem. die Windischgrätz).
Imena nekaterih plemiških rodbin na Kranjskem so rabljena večinoma v slovenski različici, npr. Turjačani [turjáčani] ali Turjaški [turjáški] (in Auerspergi) (nem. Auersperg), Celjski [cêl’ski/cêlski], Ostrovrharji [ostrovə̀rharji] (nem. Schärffenberg, Scherffenberg, Scharfenberg), Predjamski [predjámski], Vovbržani [vou̯bəržáni] (nem. Heunburg).
V slovenščini je kdaj prišlo do popolnega poslovenjenja (to je do slovenskega zapisa po izgovoru) posameznih prvotno nemških priimkov (Šmit [šmít], Veber [vébər], Miler [míler]), v mnogih primerih je nemški zapis ohranjen (Weber [vébər], Müller [míler], Steiner [štájner]), Mueller [míler]).
V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v nemščini. V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlogi in členi von [fon], zu [cu], von der [fon der] ipd. Pišejo se z malo začetnico, z veliko pa edini ali prvi od njih, če stoji na začetku povedi, npr. Michael von Grünigen [míhaẹl fon grínigen], Wolfram von der Eschenbach [vólfram fon der éšənbáh]. Priimke uporabljamo tudi samostojno, brez predimkov.
Namesto nemških uporabljamo slovenska imena (eksonime) za naslednje zemljepisne danosti (nekatere sestavine večbesednih imen so le morfemsko prilagojene slovenščini):
Prevajamo tudi večbesedna
imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Štefanova katedrala [štéfanova katedrála] (nem. Stephansdom), Brandenburška
vrata [brándənburška u̯ráta/vráta] (nem. Brandenburger
Tor). Toda: Schönbrunn [šénbrun/šenbrún] (na Dunaju), Reichstag 
Zgodovinska
  slovenska ali slovanska imena mest kot Frankobrod [fránkobrọd-] za Frankfurt ob Majni [fránkfurt ob májni], Kelmorajn [kélmorajn] za Köln [kéln/kélən], Tubinga [túbinga] za Tübingen [tíbingen], Monakovo [monákovo] za München [mínhən], Solnograd 
Posebnost
Geografske izraze, ki spremljajo zemljepisna imena v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico, npr. Bodensko jezero [bódənsko jézero] (nem. Bodensee).
Na avstrijskem Koroškem in na avstrijskem Štajerskem soobstajajo slovenska in nemška (dvojezična) krajevna imena.
Na dvojezičnem področju se v nemški uradni rabi nemškim imenom (sploh naselij) dodajajo slovenska, npr. St. Jakob im Rosental / Šentjakob v Rožu, Kärnten/Koroška.
Slovenci s 
V slovenskih besedilih uporabljamo slovenska imena za zemljepisne danosti na dvojezičnem področju, npr.
Podomačena so redka stvarna imena, v katerih prevajamo občnoimenske sestavine, če so večbesedna, sicer pa so večinoma nespremenjena.
V tudi le domnevno nemških stvarnih imenih –
v imenih podjetij oz. trgovin – se pisno znamenje ampersand & v
pomenu ‘in’ izgovarja [unt/und]: Peek
& Cloppenburg [pík unt 
V pisno nepodomačenih imenih predloge in člene ohranjamo, npr. Zell am See [cél am zé], Unter den Linden [únter den líndən]; Der Spiegel [der špígəl]. Izjemoma jih domačimo, npr. Frankfurt ob Majni [fránkfurt ob májni] (nem. Frankfurt am Main), Frankfurt ob Odri [fránkfurt ob ódri] (nem. Frankfurt an der Oder).
Vezaj v prevzetih lastnih imenih ohranjamo zapisan na način, kot je v izvirniku, npr. v imenih:
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto nemških uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
S pregibanjem nemških prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce glede na končaj.
Pri samostalnikih moškega
spola se črka ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih 
Posebnost
Podstava svojilnega
  pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Beethovnov 
Podstava pridevniških in samostalniških
izpeljank z obrazili 
Glej poglavje »Polglasnik
v imenih z izglasnim soglasniškim sklopom« 
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene samoglasnike e, i in u. Daljšanje je pisno in glasovno:
Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:
Podstava svojilnega
  pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Porschejev 
Tudi
podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z
obrazili 
Glej poglavje »Daljšanje osnove z j« (Glasovno-črkovne premene).
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene c, č, š in j, ki so v nemščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni govorjeni c pride tudi do premene c v č, ki je izkazana le v govoru.
| ⟨aü⟩ | Allgäu [álgoj], or. z Allgäuem [z‿álgojem]; | 
| ⟨ei⟩ | 
                Blei [bláj], or. z Bleiem [z‿blájem];
  svoj. prid. Bleiev  | 
        
| ⟨eu⟩ | 
                Leu [lôj], or. z Leuem [z‿lôjem]; svoj. prid. Leuev  | 
        
| ⟨ey⟩ | 
                Frey [fráj], or. s Freyem [s‿frájem];
  svoj. prid. Freyev  | 
        
| ⟨tsch⟩ | 
                Bartsch [bárč], or. z Bartschem [z‿bárčem];
  svoj. prid. Bartschev  | 
        
| ⟨sch⟩ | 
                Bosch [bóš], or. z Boschem [z‿bóšem];
  svoj. prid. Boschev  | 
        
Posebnost
Govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah se pojavlja pri imenih, ki imajo govorjeni c na koncu osnove zapisan z drugimi črkami ali različnimi črkovnimi sklopi, npr. z ⟨z⟩ in ⟨tz⟩:
| ⟨tz⟩ | 
                Hertz [hêrc], rod. Hertza [hêrca], or. s Hertzom/Hertzem [s‿hêrcem];
  svoj.
  prid. Hertzov/Hertzev  | 
        
| ⟨z⟩ | Lienz [líjenc], rod. Lienza [líjenca], or. z Lienzom/Lienzem [z‿líjencem]. | 
Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer v govoru in zapisu:
Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moških oseb pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena, npr. Ludwig van Beethoven [lúdvik van betôvən], rod. Ludwiga van Beethovna [lúdviga van betôu̯na].
Pri lastnih imenih, pisanih z vezajem,
razlikujemo med osebnimi in zemljepisnimi lastnimi imeni. Pri osebnih lastnih
imenih pregibamo vse sestavine razen členov in predlogov, pri tvorbi svojilnih
pridevnikov pa se obrazilo dodaja le zadnji sestavini, npr. 
Nizozemska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z dvočrkjem ⟨ij IJ⟩. Pozna tudi nekatera druga dvo- in tričrkja ter črko z ločevalnim znamenjem ⟨ë⟩.
Nizozemska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ij IJ⟩, ⟨z Z⟩.
POSEBNOST
Dvočrkje ⟨ij⟩ na začetku lastnega imena zapisujemo z velikima črkama: IJmuiden [ejmájdən], IJzermonding 
O vključevanju nizozemskih črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V nizozemski pisavi se nad črko ⟨ë⟩ (v prevzetih imenih tudi nad ⟨ä⟩ in ⟨ü⟩) uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩, ki označuje začetek novega zloga oziroma dvozložni izgovor. Z ločevalnim znamenjem se preprečuje enozložni izgovor (tj. izgovor dvoglasnika ali samoglasniškega sklopa kot en glas): Michaëlla [mihaéla], Noë [nóe], Daniël [dánijel].
Nizozemske besede so večinoma naglašene na predzadnjem zlogu (Verhoeven [verhúvən]), redkeje pa na zadnjem (Cyriel [siríl]) ali predpredzadnjem zlogu (Eindhoven [êjnthovən]). Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo.
POSEBNOSTI
Nizozemske imenske zloženke imajo en naglas, ki je na prvem zlogu samostalniške besede, naj bo ta v prvem ali drugem delu zloženke, nikoli pa ni naglašena pridevniška ali predložna sestavina (v prvem delu zloženke):
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Razlikovanja med nizozemskimi dolgimi in svetlimi ter kratkimi in temnimi samoglasniki v slovenščino ne prevzemamo.
POSEBNOSTI
Glej poglavje »Krajšanje osnove«.
O različnih glasovnih uresničitvah in pregibanju imen s končnim zapisanim 
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
V črkovnem sklopu i in samoglasnika se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, tj. [ijV]: Morriën [mórijen].
Podvojene črke za samoglasnike ⟨aa⟩, ⟨ee⟩, ⟨oo⟩ in ⟨uu⟩ izgovarjamo kot en glas: Aarschot [árshot], Meertens [mêrtens], Heemstede [hemstéde], Oostende [osténde], Guus [gús].
Samoglasniška dvočrkja prevzemamo:
Dvočrkji ⟨ae⟩ in ⟨ue⟩ se v nizozemščini uporabljata le še v starejših besedilih in lastnih imenih. Dvočrkje ⟨ae⟩  je značilno le za južno Nizozemsko in Flandrijo.
POSEBNOST
Dvočrkje ⟨oe⟩ v črkovnem sklopu ⟨oey⟩ prevzemamo kot [o]: Boeyermans [bójermans].
Nizozemščina pozna nekatere dvoglasnike, zapisane z dvočrkji, ki jih prevzemamo
POSEBNOSTI
Pri nekaterih imenih dvoglasniški j sovpade z zvočnikom j, ki je tudi zapisan s črko ⟨j⟩: Cruijff [krájf]. Tudi [u̯], zapisan s črko ⟨w⟩, lahko sovpade z [u̯] iz dvoglasnika ⟨ou⟩, ki ga prevzemamo kot [au̯]: Bouwman [báu̯man].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
V redkih imenih, ki izvirajo iz latinščine, je soglasniški sklop, zapisan s črkama ⟨qu⟩, izgovorjen kot v latinščini, tj. kot [kv]: Quinten [kvíntən], Quirijn [kvírejn].
Nizozemska pisava pozna soglasniška dvočrkja ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨gh⟩, ⟨ng⟩, ⟨ph⟩, ⟨sj⟩ in ⟨th⟩ ter črkovni sklop ⟨sch⟩. Dvočrkje ⟨ng⟩ izgovarjamo po slovensko: Scheveningen [shéveningən], Groningen [gróningen], Terschelling 
POSEBNOSTI
V nekaterih imenih se lahko pojavljajo tudi drugi nemi črkovni sklopi, npr. ⟨in⟩ v Gorinchem [górkem].
Razlikovati moramo med dvočrkjem ⟨ph⟩, ki ga izgovarjamo kot [f], in črkovnim sklopom ⟨ph⟩ na morfemski meji, v katerem se ⟨p⟩ in ⟨h⟩ izgovarjata ločeno: Zutphen [zútfen] proti Schiphol [shíphol] (iz germ. skip ‘lesʼ + holl ‘nižavjeʼ).
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Middelburg 
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ae | a | Aerts [árts], Bogaert [bógart], Claes [klás], Maes [más], Maeterlinck [máterlink], Verhaegen [verhágən] | |
| c | k | Cornelis [kornélis], Lucas [lúkas] | |
| c | pred ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨y⟩ | s | Cees [sés], Cyriel [siríl] | 
| ch | h | Utrecht [útreht], Dordrecht [dórdreht], Vecht [véht], Jochem [jóhem] | |
| ch | v sklopu ⟨sch⟩ | h | 
                Schiphol [shíphol], Scheveningen [shéveningen], Enschede [énshedẹ], Schiermonnikoog  | 
        
| ch | 
                v sklopu  | 
            / | ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs], Bosch [bós], Oudenbosch [áu̯denbọs] | 
| ck | k | de Coninck [de kónink], Vandenbroeck [vandenbrúk] | |
| eu | e | van den Heuvel [van den hévəl], Vermeulen [vermélən], Deurne [dêrne] | |
| gh | g | Vandenberghe [vandenbêrge] | |
| h | h | Harlingen [hárlingen] | |
| h | / | Arnhem [árnem], ’s-Hertogenbosch [sertógenbọs] | |
| i | med soglasnikoma; v vzglasju pred soglasnikom | i | 
                Limburg  | 
        
| i | v vzglasju pred samoglasnikom | j | Ionica [jónika] | 
| i | za samoglasnikom | j | 
                Maaike [májke], Draaisma [drájzma], Leiden [lêjdən], Marjolein [marjolêjn], Reinier [rejnír], Eierland  | 
        
| ie | i | 
                Schiedam [shidám], Vlieland  | 
        |
| ij IJ | med soglasnikoma in v vzglasju | ej | de Stijl [de stêjl], Dijkstra [dêjkstra], Constantijn [kónstantejn], Gijs [gêjs], Martijn [martêjn]; van den Heijden [van den hêjdən], IJssel [êjsəl], IJmuiden [ejmájdən] | 
| ij | za ⟨aa⟩, ⟨e⟩, ⟨oe⟩ in ⟨oo⟩ | j | Ravenswaaij [rávensvaj]; Meijer [mêjer], Weijts [vêjts]; Oeijen [újen]; Ooijen [ójen], van Hooije [van hóje], Ooij [ój] | 
| o | o | Cornelis [kornélis] | |
| oe | u | 
                Verhoeven [verhúvən], Roermond  | 
        |
| oe | v sklopu ⟨oey⟩ | o | Boeyermans [bójermans] | 
| ou | au̯ | Turnhout [túrnhau̯t/túrənhau̯t], Wouters [váu̯ters], Ewout [évau̯t], Boudewijn [báu̯devejn] | |
| ph | f | Zutphen [zútfen], Alphen aan den Rijn [álfen an den rêjn] | |
| q | k | Quinten [kvíntən] | |
| sj | š | 
                Klaasje [kláše], Sjoukje [šáu̯kje], Sjef [šéf], Sjoerd  | 
        |
| th | t | Thys [têjs] | |
| u | med soglasnikoma; v vzglasju | u | Tervuren [tervúren], Mulder [múlder], Rubens [rúbens]; Uhlenbeck [úlenbeck] | 
| u | za samoglasnikom in pred soglasnikom | u̯ | Claus [kláu̯s] | 
| u | med samoglasnikoma | v | Slauerhoff [sláverhọf] | 
| u | v sklopu ⟨qu⟩ | v | Quirijn [kvírejn] | 
| ue | u | Nuenen [núnen] | |
| ui | aj | de Bruin [de brájn], Huisman [hájsman], Luik [lájk], Kuipers [kájpers], de Ruiter [de rájter] | |
| ui | v sklopu ⟨uij⟩ | aj | Cruijff [krájf], Kuijer [kájer] | 
| uy | aj | Cuypers [kájpers] | |
| uw | pred soglasnikom in v izglasju | u̯ | 
                Nieuwport [níu̯port], de Leeuw  | 
        
| uw | med samoglasnikoma | v | Leeuwarden [lévardən], Dieuwertje [dívertje], Lauwersmeer [laversmêr], Ouwerkerk [averkêrk], Brouwer [bráver] | 
| w | v vzglasju | v | de Wit [de vít], Wolters [vólters], Willem [vílem], Willemijn [vilemêjn], Waay [váj] | 
| x | v izglasju | ks | Marnix [márniks] | 
| x | med samoglasnikoma | s | Texel [tésel] | 
| x | v sklopu ⟨ckx⟩ | s | Merckx [mêrks], Sterckx [stêrks] | 
| y | v vzglasju ali pred soglasnikom | i | 
                Yde [íde], Lelystad  | 
        
| y | pred ali za samoglasnikom | j | Moyaert [mójart], van Eyck [van êjk], Reyn [rêjn], Weyden [vêjdən], Bray [bráj], Denaeyere [denajêre] | 
| y | redko | ej | van Dyck [van dêjk], Thys [têjs] | 
POSEBNOSTI
Nizozemske občne besede prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze
Nekatere besede, ki smo jih prevzeli iz nizozemščine, izvirajo pravzaprav iz afrikanščine, ki se je tako kot sodobna nizozemščina razvila iz stare nizozemščine, npr. rooibos [rójbos], apartheid 
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v nizozemščini, npr. Sophie in  ’t Veld 
Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Zgodovinska imena nizozemskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto nizozemskih osebnih imen uporabljamo slovenska ali poslovenjena, npr. Viljem Aleksander [víljem aleksándər] (niz. 
Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Oranjci [orán’ci/oránci] (niz. 
V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v nizozemščini. V večbesednih priimkih se v vlogi predimkov pojavljajo predlogi in členi de, den, in het, in  ’t, van, van  ’t itd. Pišejo se z malo začetnico, npr. van den Heuvel [van den hével], de Vries [de vrís], de Wit [de vít], in  ’t Veld 
Za nekatere zemljepisne danosti so se uveljavila slovenska imena (eksonimi), npr. redka mesta, pokrajine, gorovja: Šelda [šélda] (niz. Schelde), Haag 
Prevajamo občnoimenske sestavine podomačenih večbesednih imen, lastnoimenska pa morfemsko podomačimo, npr. Albertov prekop [álbertov- prekòp] (niz. Albertkanaal), Severnomorski prekop [sévernomôrski prekòp] (niz. Noordzeekanaal). Imena nekaterih obmejnih zemljepisnih danosti so v slovenščino prevzeta tudi prek nemščine, npr. Frizijski otoki [frízijski otóki] (nem. Friesische Inseln, niz. Waddeneilanden), Vatsko morje [vátsko mórje] (nem. Wattenmeer, niz. Waddenzee).
POSEBNOST
Geografske izraze, ki so del nizozemskih zemljepisnih imen v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico, npr. prekop Amsterdam–Ren [prekòp ámsterdam-rén] (tudi Amsterdamsko-renski prekop [ámsterdamsko-rénski prekòp], niz. Amsterdam‑Rijnkanaal).
Prevajamo tudi imena znanih objektov ter kulturnih in turističnih znamenitosti: Deček, ki lula [déčək, ki lúla] (niz. Manneken Pis).
Podomačena so redka stvarna imena, večinoma opisna imena ustanov. Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen, npr. Univerza v Amsterdamu [univêrza u̯‿ámsterdamu] (niz. Universiteit van Amsterdam), Utrechtska zveza [útrehtska zvéza] (niz. Unie van Utrecht).
V pisno nepodomačenih imenih predloge in člene ohranjamo, npr. 
Vezaj in opuščaj v prevzetih lastnih imenih ohranjamo. Vezaj se pojavlja v dvojnih imenih in priimkih, npr. de Vries-Bruins [de vríz brájns], Vlek-de Wit [vlék de vít], vezaj in opuščaj pa v zemljepisnih imenih, npr. 
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto nizozemskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
S pregibanjem nizozemskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.
Spol in število prilagajamo slovenščini le pri zemljepisnih imenih, npr. pri pokrajinah in rekah, ki so v slovenščini ženskega spola, kar dosegamo z dodajanjem končnice 
V preteklosti so uporabljali tudi imena, prevzeta iz latinščine, ki jih danes ne uporabljamo več, npr. Moza [móza] za Mass [más].
Če v moških imenih črko ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena, npr. van den Heijdnov 
Neobstojni polglasnik iz osnove se ohranja v izpeljankah z obrazili na začetni soglasnik (npr. 
Nekatera (svetopisemska) imena imajo v slovenščini pregibno dvojnico, npr. Ruben [rúben/rúbən], rod. Rubena [rúbena] ali Rubna [rúbna]. Podobna imena, prevzeta iz nizozemščine, pregibamo na oba načina, zato jih izgovarjamo s polglasnikom ali s samoglasnikom e, npr. Rueben [rúben], rod. Ruebena [rúbena] ali Rueben [rúbən], rod. Ruebna [rúbna]. Če sta se v knjižnem jeziku ustalila oba načina, npr. Verhoeven [verhúvən], rod. Verhoevna [verhúvna] in Verhoeven [verhúven], rod. Verhoevena [verhúvena], je pregibanje z izpadom neobstojnega polglasnika pogostejše in zato tudi bolj nevtralno. Omahovanje je opazno tudi pri imenih s pisnim končajem 
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnika e, i in naglašeni ó. Daljšanje je pisno in glasovno:
Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani osnovi imena, npr. Antoniejev 
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene š, c in j, ki so v nizozemščini zapisani na različne načine. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni govorjeni c pride tudi do premene c v č, ki je izkazana le v govoru.
| ⟨y⟩ | 
                Bray [bráj], or. z Brayem [z‿brájem]; svoj. prid. Brayev  | 
        
| ⟨i⟩ | 
                Looi [lój], or. z Looiem [z‿lójem]; svoj. prid. Looiev  | 
        
| ⟨sch⟩ | 
                Mulisch [múliš], or. z Mulischem [z‿múlišem]; svoj. prid. Mulischev  | 
        
Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer v govoru in zapisu:
POSEBNOST
Preglasa ne uveljavljamo pri imenih s končnim pisanim 
Zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin imena moškega spola pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena, npr.
Priimki oseb ženskega spola ostajajo nespremenjeni, pregibamo le rojstno ime, če se konča na nenaglašeni -a ali -e, npr. Cornelia ten Boom [kornélija ten bóm], rod. Cornelie ten Boom [kornélije ten bóm]; Fanny 
Pri osebnih lastnih imenih pregibamo vse sestavine razen členov
in predlogov, pri tvorbi svojilnih pridevnikov pa se obrazilo dodaja le zadnji
sestavini, npr.  Erik-Jan 
Pri zemljepisnih lastnih imenih, pisanih z vezajem, pregibamo samo drugo sestavino, npr. 
Norveška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s črko z ločevalnim znamenjem ⟨å⟩, posebno črko ⟨ø⟩ in združeno črko ⟨æ⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨au⟩, ⟨ei⟩, ⟨øy⟩, ⟨sk⟩ in ⟨gj⟩, ter tričrkje ⟨skj⟩.
Norveška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ø Ø⟩, ⟨å Å⟩.
Posebnosti
Norveščina ima dve knjižni obliki – bokmål [búkmol] (ʻknjižni jezikʼ) in nynorsk [nínošk] (ʻnova norveščinaʼ). Bokmål uporablja približno 85 odstotkov prebivalstva, nynorsk pa 15 odstotkov. Nobena od oblik tudi nima uradne zborne izreke, norveški jezikovni svet (norv. Norsk Språkråd) ureja le pisno obliko obeh norm, ne pa tudi izgovora. Pri prevzemanju se opiramo na bokmål in upoštevamo njegov norveški izgovor urbanega okolja Osla z okolico, t. i. standard østnorsk (standardna vzhodna (govorjena) norveščina); ta izgovor je pogost v gledališču ter na radiu in televiziji tudi izven Osla. Navadno se uporablja tudi pri poučevanju norveščine za tujce.
O vključevanju norveških črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V norveški pisavi se uporablja ločevalno znamenje, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo, in sicer krogec ⟨˚⟩ nad črko ⟨å⟩.
Norveški pravopis dovoljuje
tudi uporabo drugih ločevalnih znamenj. Zlasti ostrivec ⟨´⟩
se uporablja za
(neobvezno) razlikovanje enakopisnic, npr. en ʻnedoločni členʼ in én ʻe(de)nʼ, in za označevanje 
Posebno črko ⟨ø Ø⟩ in združeno črko ⟨æ Æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.
V norveščini je stalni naglas praviloma na prvem zlogu besede, vendar standardna vzhodna norveščina za razliko od številnih drugih norveških različic izgovora dopušča številne izjeme, npr. Ålesund [ólesun] nasproti Stavanger [stavánger].
Trizložna osebna imena imajo pogosto naglas na predzadnjem
zlogu: Andreas
[andréas], Kristoffer
[kristófer]; prav tako ženska imena, izpeljana iz moških: Henrikke [henríke] (iz Henrik [hénrik]),
Olea
[uléa] 
Pri daljših besedah norveščina pozna poleg glavnega tudi stranski naglas. V slovenščini tako naglašene daljše besede lahko prevzemamo kot dvonaglasnice (Kristiansund [krístijansún]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Holmenkollen [hólmenkọlǝn].
Samoglasnike, zapisane s črko ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].
Posebnosti
V preteklosti je bil v pravopisnih priročnikih dopuščen, a manj priporočljiv tudi polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v končaju 
Poznavalci norveščine črko ⟨e⟩ v zlogu ⟨en⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.
Črko
e v končaju 
Norveške črkovne sklope izgovarjamo dvoglasniško, in sicer
V sklopu i in samoglasnik, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j]: Kristiansund [krístijansún].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
Črke ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨j⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨s⟩ in ⟨v⟩ izgovarjamo po slovensko. Po slovensko izgovarjamo tudi soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨h⟩ in ⟨r⟩, če niso v položajih, ko so te črke neme.
Posebnosti
Neme črke
Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩ so položajno tudi neme, in sicer
Končna
sestavina imen norveških fjordov, ki se zapisuje 
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas: Lillestrøm [lílestrem], Nordkapp [núrkap], Porsgrunn [póšgrun].
Črkovne sklope s črko ⟨r⟩ prevzemamo:
Soglasniška dvočrkja in tričrkja, ki jih prevzemamo kot [š], so
Dvočrkje ⟨gj⟩ prevzemamo kot [j]: Gjøvik [jévik].
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| å | o | Måløy [mólej], bokmål [búkmol] | |
| æ | e | Næss [nés] | |
| au | eu̯ | Audun [éu̯dun] | |
| d | 
                 | 
            
                d | 
            
                Trøndelag  | 
        
| d | 
                pogosto na koncu besede in v zvezah ⟨nd⟩, ⟨ld⟩; vedno, kadar sta ⟨nd⟩, ⟨ld⟩ na koncu besede | 
            
                / | 
            
                Grimstad [grímsta], Flekkefjord [flékefjur], Østfold [éstfol], Sandnes [sánes], Rogaland [rúgalan] | 
        
| e | 
                kot
  samostojni glas, tudi v  | 
            e | 
                Jens [jéns], Tønsberg  | 
        
| e | 
                v končaju  | 
            ǝ | Holmenkollen [hólmenkọlǝn] | 
| ei | ej | Trondheim [trónhejm], Stein [stêjn] | |
| g | 
                 | 
            
                g | 
            
                Bergen [bêrgǝn]  | 
        
| g | 
                pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩  | 
            
                j | 
            
                Giske [jíske], Gyda [jída] | 
        
| gj | j | Gjert [jét], Gjøvik [jévik] | |
| h | 
                 | 
            
                h | 
            
                Horten [hótǝn]  | 
        
| h | 
                v ⟨hj⟩ in ⟨hv⟩  | 
            
                / | 
            
                Hjelmeland [jélmelan], Hvaler [váler] | 
        
| k | 
                 | 
            
                k | 
            
                Karl [kál]  | 
        
| k | 
                pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩  | 
            
                š | 
            
                Kyrkjebø [šíršebe], Kirsten [šíštǝn] | 
        
| kj | š | Kjetil [šétil] | |
| o | 
                 | 
            
                o ali u | 
            
                nynorsk [nínošk], Porsgrunn [póšgrun], Tromsø [trúmse], Namsos [námsus]  | 
        
| o | 
                kadar je naglašen in mu sledi največ en soglasnik  | 
            u | 
                Bodø [búde], Johan [júhan]  | 
        
| ø | e | Gjøvik [jévik], Jørgen [jêrgǝn], Lillestrøm [lílestrem], Bodø [búde] | |
| øy | ej | Brønøy [brénej] | |
| r | 
                 | 
            
                r | 
            
                Risør [ríser]  | 
        
| r | 
                v ⟨rl⟩, ⟨rn⟩, ⟨rt⟩  | 
            
                / | 
            
                Karlsen [kálsen], Arne [áne], Morten [mótǝn]  | 
        
| rd | d | Førde [féde] | |
| rd | r | Ødegaard [édegor], Sandefjord [sándefjur] | |
| rd | rd | Edvarda [edvárda] | |
| rs | š | Larsen [lášen], Petersen [pétešen] | |
| sk | 
                 | 
            
                sk | 
            
                Buskerud [búskeru]  | 
        
| sk | 
                pred ⟨i⟩, ⟨y⟩ ali ⟨ei⟩ | 
            
                š | 
            
                Ski [ší], Skei [šêj] | 
        
| sj | š | Mosjøen [múšeǝn] | |
| skj | š | Skjerstad [šéšta] | |
| tj | š | Tjeldsund [šélsun] | |
| y | i | Mysen [mísǝn] | 
Posebnost
Pri rojstnih osebnih imenih in zlasti priimkih je lahko ohranjen zapis imena po starejšem pravopisu ali pa je ohranjen tuji (danski, nemški ipd.) zapis, npr.
Občna poimenovanja iz norveščine so v slovenščini redka, običajno so prevzeta preko drugih jezikov (zlasti angleščine ali nemščine). Večinoma jih prevajamo, pri tistih, ki jih ne, pa sledimo izgovoru v slovenščini. Besede in besedne zveze so lahko
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v norveščini: Tromsø [trúmse], Ole Gunnar Solskjær [úle gúnar súlšer].
Imena znanih norveških vladarjev in vladarskih rodbin ter svetniška imena so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Magnus Zakonodajalec [mágnus zakonodajálǝc] (norv. Magnus Lagabøter).
Priimki so se na Norveškem razširili šele v 19. stoletju, za novorojene otroke pa so postali obvezni z zakonom iz leta 1923. Pred priimki je bilo norveško osebno ime sestavljeno iz rojstnega imena in patronimika (kot pri Islandcih), kot tretji del imena (ali kot nadomestilo patronimika) je bilo lahko navedeno ime kmetije, kjer je oseba bivala (velika večina Norvežanov je v 19. stoletju živela na podeželju). Priimki so se tako razvili ali iz patronimikov (v norveščini se vsi končajo na 
Za redke norveške zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Norveška [norvéška] (norv. Norge), Lofoti [lofóti] (norv. Lofoten). Med podomačena zemljepisna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen, npr. Oslo [óslo] (norv. Oslo [úslu]).
Pri
večbesednih imenih je občnoimenska sestavina navadno prevedena, izlastnoimenska
pa prilagojena slovenščini: Oselski fjord 
Norveška
imena imajo lahko zapostavljeni določni člen (običajno v ednini 
Zemljepisno ime s sestavino 
O položajih, ko namesto norveških uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
S pregibanjem norveških prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.
V norveških
imenih moškega spola črko ⟨e⟩ v izglasnem morfemskem sklopu 
Posebnost
Pravilo ne velja za končaj 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka
skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Bjørgnov 
Podstava pridevniških in samostalnikih izpeljank z obrazili 
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike e (lahko zapisan z ⟨ø⟩), i, u in o (zapisan z ⟨å⟩) ter na soglasnik r:
Osnovo samo v govoru podaljšujejo z j tudi tisti samostalniki, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike ali soglasnik r, pisna osnova pa na nemo črko d:
Podstava svojilnega
pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. André [andré] – Andréjev 
Podstava pridevniških
in samostalnikih izpeljank z obrazili 
Pri imenih, katerih osnovo daljšamo le v govoru,
je govorna podstava enaka podaljšani govorni osnovi, pisna pa ne, npr. Fredrikstad [frédriksta] – fredrikstadski [frédrikstajski]; Buskerud [búskeru] – buskerudski [búskerujski].
Preglas samoglasnika o v e
se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končna govorjena j in
š, ki sta v norveščini zapisana na različne načine, in pri lastnih
imenih moškega spola, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za svojilne
pridevnike, ki so tvorjeni z obrazilom 
Novogrški črkopis obsega 24 črk in osem dvočrkij: ⟨αι⟩ – [e], ⟨ει⟩ – [i], ⟨οι⟩ – [i], ⟨ου⟩ – [u], ⟨υι⟩ – [i], ⟨γκ⟩ – [g], ⟨ντ⟩ – [d] in ⟨μπ⟩ – [b].
Novogrška abeceda (alfabet): 
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (v pokončnem in ležečem tisku), njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice oz. slovenice (podomačevanje).
| Mala in velika črka | Mala in velika črka v ležeči pisavi | Prečrkovanje v slovenščino | Podomačeni zapis (slovenica) | 
| α Α | α Α | a | a | 
| β Β | β Β | b | v | 
| γ Γ | γ Γ | g | g | 
| δ Δ | δ Δ | d | d | 
| ε Ε | ε Ε | e | e | 
| ζ Ζ | ζ Ζ | z | z | 
| η H | η H | e ali ē | i | 
| θ Θ | θ Θ | th | t | 
| ι Ι | ι Ι | i | i | 
| κ Κ | κ Κ | k | k | 
| λ Λ | λ Λ | l | l | 
| μ Μ | μ Μ | m | m | 
| ν Ν | ν Ν | n | n | 
| ξ Ξ | ξ Ξ | x | ks | 
| ο Ο | ο Ο | o | o | 
| π Π | π Π | p | p | 
| ρ Ρ | ρ Ρ | r | r | 
| σ/ς Σ | σ/ς Σ | s | s | 
| τ Τ | τ Τ | t | t | 
| υ Υ | υ Υ | y | i | 
| φ Φ | φ Φ | ph | f | 
| χ Χ | χ Χ | ch | h | 
| ψ Ψ | ψ Ψ | ps | ps | 
| ω Ω | ω Ω | o ali ō | o | 
Po pravilih za podomačevanje novogrških imen se ravnamo pri prevzemanju lastnih imen in pisno nepodomačenih občnih besed iz časa po koncu bizantinske dobe (tj. po letu 1453).
Prečrkovanje osebnih imen v uradnih dokumentih
V grških uradnih dokumentih so osebna in zemljepisna lastna imena prečrkovana z latiničnimi črkami in dvočrkji, ki se od zgornje razpredelnice razlikujejo pri nekaterih zapisih.
Tovrstnega načina prepisa pri podomačevanju grških lastnih imen ne uporabljamo.
Pravila za prečrkovanje grških črk in črkovnih sklopov so predstavljena v poglavju »Grška pisava« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).
Ιmena črk so enaka kot v starogrški abecedi in tako jih tudi izgovarjamo v slovenščini. Glej preglednico v poglavju o starogrških pisavi.
V novogrški pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki sta v grščini obvezni sestavini zapisa in se uporabljata na malih tiskanih črkah in na veliki začetnici:
V pisno podomačenih oblikah ločevalnih znamenj ne zapisujemo.
Enozložnice se v novogrški pisavi praviloma pišejo brez naglasa, npr. Kως [kos] (prečrk. Kos); najpomembnejše izjeme: πού [pú] (prečrk. poú) ‘kje, kam’ (da se loči od που [pu] ‘ki’, prečrk. pou), πώς [pós] ‘kako’, prečrk. pós (da se loči od πως [pos] ‘da’, prečrk. pos), ή [í] ‘ali’, prečrk. í (da se loči od določnega člena za ženski spol).
Če je v grščini naglašen samoglasnik, ki se zapisuje z dvočrkjem, stoji ostrivec na drugem delu dvočrkja: Aίγιο [éγio] (prečrk. Aígio).
Če je naglašen samoglasnik v sklopu αυ ali ευ, stoji ostrivec na drugem delu dvočrkja, torej na υ (ki se v tem primeru izgovarja soglasniško, kot [v] ali [f]): Ναύπλιο [náfplio] (prečrk. Naúplio), Eύη [évi] (prečrk. Eúe).
Ostrivec na prvem od dveh samoglasnikov, ki lahko tvorita dvočrkje, označuje dvozložni izgovor in naglas na prvem zlogu: Στάικος [stájkos] (prečrk. Stáikos).
Dvojna pika nad drugim izmed samoglasnikov, ki lahko tvorita dvočrkje, označuje dvozložni izgovor: Καραϊσκάκης [karajskákis] (prečrk. Karaiskákis), medtem ko bi se zapisano *Καραισκάκης izgovarjalo [kareskákis].
Do leta 1981 so se v novi grščini uporabljala enaka ločevalna znamenja, kot so v rabi za zapisovanje starogrških in bizantinskih besedil. Do leta 1974 je bil namreč uradni jezik v Grčiji t. i. katarevusa ali »očiščeni« jezik, ki se je močno opiral na staro grščino. Današnji knjižni jezik temelji na ljudskem jeziku (dimotiki).
O starogrških ločevalnih znamenjih glej poglavje »Ločevalna znamenja pri prečrkovanju« (Grška pisava).
Pri prevzemanju imen iz grščine naglasno mesto praviloma ohranjamo. Pomagamo si z akutom (ostrivcem), ki v novogrški pisavi označuje naglasno mesto in se zapisuje na vseh večzložnih besedah: Petros [pétros] (gr. Πέτρος, prečrk. Pétros). Naglasno znamenje ohranjamo v prečrkovanih oblikah, medtem ko ga v podomačenih oblikah opuščamo.
Naglasno mesto se pri novogrških besedah, ki so podedovane iz stare grščine, praviloma ni spreminjalo. Spremenila pa se je narava naglasa, ki je bil v stari grščini tonemski, medtem ko je v novi grščini dinamični.
O starogrškem naglasu glej razdelek »Izgovor« v poglavju o stari grščini.
Novogrški naglas stoji znotraj zadnjih treh zlogov, odvisen je tudi od besede in besedne oblike. Beseda je torej lahko naglašena na zadnjem, predzadnjem ali predpredzadnjem zlogu, pri čemer mesto naglasa znotraj teh zlogov ni v celoti napovedljivo:
Izjemoma se je v slovenščini uveljavil drugačen naglas kot v novi grščini. To velja zlasti za osebna imena, ki so bila prevzeta prek drugih jezikov, npr. (Nana) Mouskouri [nána muskúri] (gr. Νάνα Μούσχουρη [múshuri], prečrk. Nána Moúschoure), in za nekatere toponime.
Nova grščina ima pet samoglasnikov (a, e, i, o in u), ki se zapisujejo s črkami in dvočrkji. Novogrške samoglasnike, zapisane s črkami ⟨α⟩ – ⟨a⟩, ⟨ε⟩ – ⟨e⟩, ⟨ι⟩ – ⟨i⟩ in ⟨ο⟩ ter ⟨ω⟩ – ⟨o⟩, izgovarjamo po slovensko. Samoglasnika, ki se zapisujeta s črkama ⟨η⟩ in ⟨υ⟩, se oba izgovarjata kot [i], prečrkujeta pa kot ⟨e⟩ oz. ⟨y⟩.
Dvočrkje ⟨ου⟩ označuje samoglasnik u; prevzemamo ga kot ⟨u⟩.
POSEBNOST
Nekateri samoglasniki so zapisani z več različnimi črkami oz. dvočrkji:
Zev med samoglasnikom i in drugim samoglasnikom zapiramo z j le v izgovoru, v pisavi pa ne: Maria [maríja] (gr. Μαρία, prečrk. María), Aleksia [aleksíja] (gr. Αλεξία, prečrk. Alexía), Iraklio [iráklijo] (gr. Hράκλειο, prečrk. Erákleio).
POSEBNOSTI
Črki ⟨η⟩ in ⟨ω⟩ je mogoče prečrkovati tudi kot ē oz. ō. Glej razdelek »Prečrkovanje grških črk v latinico«.
Novogrški soglasniki in soglasniški sklopi, ki se zapisujejo s črkami ⟨γ⟩, ⟨δ⟩, ⟨ζ⟩, ⟨κ⟩, ⟨λ⟩, ⟨μ⟩, ⟨ν⟩, ⟨π⟩, ⟨ρ⟩, ⟨σ⟩, ⟨τ⟩ in ⟨ψ⟩ ter prečrkujejo kot ⟨g⟩, ⟨d⟩, ⟨z⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨ps⟩, se izgovarjajo po slovensko.
POSEBNOSTI
Črke ⟨γ⟩, ⟨δ⟩ in ⟨θ⟩, ki jih v slovenščini izgovarjamo kot zapornike [g], [d] oz. [t], se v novogrški pisavi uporabljajo za zapisovanje priporniških glasov: Gavdos [gáu̯dos] (gr. Γαύδος [γávδos], prečrk. Gáudos), Dimostenis [dimosténis] (gr. Δημοσθένης [δimosθénis], prečrk. Demosthénes), Tasos [tásos] (gr. Θάσος [θásos], prečrk. Thásos).
Soglasniške sklope, zapisane kot ⟨μπ⟩, ⟨ντ⟩ in ⟨γκ⟩, v slovenščini podomačujemo različno, in sicer
Tako kot jih zapišemo v pisno podomačenih oblikah, jih tudi izgovorimo.
Črkovni sklop ⟨γκ⟩ se na začetku besede zapisuje samo v nekaterih novogrških besedah in se v tem položaju prečrkuje kot ⟨gk⟩.
POSEBNOST
Soglasniški sklop ⟨τσ⟩ zlasti v osebnih imenih zaradi identifikacijskih in glasoslovnih razlogov vse pogosteje prevzemamo kot ⟨ts⟩, tudi v končaju 
Enako kot sklop ⟨γκ⟩ se podomači sklop ⟨γγ⟩, ki se pojavlja zgolj na sredini besed. Ostale podvojene soglasnike v pisavi praviloma ohranjamo tako v prečrkovanih kot v podomačenih oblikah, v izgovoru pa jih poenostavljamo v enojne, npr. Jannis [jánis] (gr. Γιάννης, prečrk. Jánnis). Izjema so že uveljavljene oblike, npr. Parnas [parnás] (gr. Παρνασσός, prečrk. Parnassós).
Preglednica prikazuje pogostejše primere podomačevanja dvočrkij in črk.
| Zapis | Latinica | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| Αι, αι | ai | e | Ekaterini [ekateríni] (gr. Αικατερίνη, prečrk. Aikateríne) | |
| γγ | ng | sredi besede | ng | Vangelis [vangélis] (gr. Βαγγέλης, prečrk. Βangéles) | 
| Γι, γι | gi | pred samoglasnikom v istem zlogu | j | Jorgos [jórgos] (gr. Γιώργος, prečrk. Giórgos) | 
| Γι,γι | gi | v drugih položajih | gi | Panagia [panagíja] (gr. Παναγία, prečrk. Panagía) | 
| γκ | gk | na začetku besede | g | Grevena [grevéna] (gr. Γκρεβενά, prečrk. Gkrebená) | 
| γκ | nk | sredi besede | ng | Angistri [angístri] (gr. Αγκίστρι, prečrk. Ankístri) | 
| Ει, ει | ei | i | Irini [iríni] (gr. Ειρήνη, prečrk. Eiréne) | |
| Ι, ι | I | kot samoglasnik v samostojnem zlogu | i | Ios [ijos] (gr. Ίος, prečrk. Íos) | 
| Ι, ι | I | pred samoglasnikom v istem zlogu | j | Joannina [joánina] (gr. Ιωάννινα, prečrk. Ioánnina) | 
| Μπ, μπ | mp | na začetku besede | b | Basis [básis] (gr. Μπάσης, prečrk. Mpáses) | 
| Μπ, μπ | mp | sredi besede | mb | Kalambaka [kalambáka] (gr. Kαλαμπάκα, prečrk. Kalampáka) | 
| Ντ, ντ | nt | na začetku besede | d | Demis [démis] (gr. Nτέμης, prečrk. Ntémes) | 
| Ντ, ντ | nt | sredi besede | nd | Finikunda [finikúnda] (gr. Φοινικούντα, prečrk. Phoinikoúnta) | 
| Οι, οι | oi | i | Ikonomidis [ikonomídis] (gr. Οικονομίδης, prečrk. Oikonomídes) | |
| Ου, ου | ou | u | uzo [úzo] (gr. ούζο, prečrk. oúzo), Papadopulos [papadópulos] (gr. Παπαδόπουλος, prečrk. Papadópoulos) | |
| Τζ, τζ | tz | tz | Hatzidakis [hadzidákis] (gr. Χατζιδάκης, prečrk. Chatzidákes) | |
| Τσ, τσ | ts | ts | Tsipras [tsípras] (gr. Τσίπρας, prečrk. Tsípras) | |
| Υ, υ | u | v sklopih ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩ pred nezvenečimi soglasniki (κ, π, τ, χ, φ, θ, σ, ξ, ψ) | f | Nafplio [náfplijo] (gr. Ναύπλιο, prečrk. Naúplio), Lefkada [lefkáda] (gr. Λευκάδα, prečrk. Leukáda) | 
| Υ, υ | u | v sklopih ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩ pred drugimi glasovi | v (položajno tudi u̯) | Avlida [áu̯lida] (gr. Aυλίδα, prečrk. Aulída), Evangelos [evángelos] (gr. Ευάγγελος, prečrk. Euángelos) | 
POSEBNOSTI
Občna poimenovanja iz nove grščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede pisno podomačene v skladu z zgornjima preglednicama: giros [gíros] (gr. γύρος, prečrk. gýros) |jed|, suvlaki [suvláki] (gr. σουβλάκι, prečrk. soubláki) |jed|, sirtaki [sirtáki] (gr. συρτάκι, prečrk. syrtáki) |ples|, katarevusa [katarevúsa] (gr. καθαρεύουσα, prečrk. kathareúousa) |nekdaj uradni jezik|, uzo [úzo] (gr. ούζο, prečrk. oúzo) |alkoholna pijača|, retsina [retsína] (gr. ρετσίνα, prečrk. retsína) |alkoholna pijača|.
POSEBNOST
Že uveljavljene podomačene oblike se lahko v večji meri oddaljujejo od izvirnika. Pogost vpliv na podomačevanje antičnih imen ali sorodnih izposojenk imajo drugi – zlasti balkanski – jeziki ali turščina:
Lastna imena pisno večinoma podomačujemo po enakih načelih kot občna: Atos [átos] (gr. Άθος, prečrk. Áthos), Aleksis [aléksis] (gr. Aλέξης, prečrk. Aléxes), Volos [vólos] (gr. Βόλος, prečrk. Bólos), Jorgos [jórgos] (gr. Γιώργος, prečrk. Giórgos), Iraklio [iráklijo] (gr. Ηράκλειο, prečrk. Erákleio), Kostas [kóstas] (gr. Κώστας, prečrk. Kóstas), Kapodistrias [kapodístrijas] (gr. Καποδίστριας, prečrk. Kapodístrias), Kavafis [kaváfis] (gr. Καβάφης, prečrk. Kabáphes), Burusis [burúsis] (gr. Μπουρούσης, prečrk. Mpouroúses), Mikonos [míkonos] (gr. Μύκονος, prečrk. Mýkonos), Demis [démis] (gr. Ντέμης, prečrk. Ntémes), Hatzidakis [hadzidákis] (gr. Χατζιδάκης, prečrk. Chatzidákes).
POSEBNOSTI
Številna zemljepisna imena se uporabljajo v oblikah, ki so se v slovenščini v preteklosti uveljavila po pravilih za prevzemanje antičnih imen. To so eksonimi in jih ohranjamo nespremenjene, pri večbesednih eksonimih izlastnoimenske sestavine zgolj morfemsko podomačimo, občnoimenske pa prevedemo. To so
POSEBNOSTI
Prevzete besede uvrstimo v ustrezni sklanjatveni vzorec glede na njihovo obliko, npr.
Pri novogrških lastnih imenih (v primerjavi s starogrškimi) končajev ne opuščamo, tudi pri pregibanju ne, npr. 
POSEBNOST
Ιzjeme so že uveljavljena imena kot Konstantin [konstantín] (gr. Κωνσταντίνος, prečrk. Konstantínos), ki se uporablja vzporedno z obliko Konstantinos [konstantínos], literarni junak Zorba [zórba] (gr. Ζορμπάς, prečrk. Zormpás) in Aristotel [aristótel] (gr. Aριστοτέλης, prečrk. Aristotélis) kot osebno ime Aristotela Onassisa.
Nekatere besede pri prevzemanju spremenijo spol in/ali število, in sicer
POSEBNOST
Nekatere podomačene oblike zemljepisnih imen se po slovničnih lastnostih razlikujejo od novogrških ustreznic, ker so bile v slovenščino prevzete iz stare grščine, npr:
Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Irana, kjer je perzijščina uradni in večinski jezik, z ozirom na starejše stopnje perzijskega jezika pa tudi za lastna imena in neprevedene občne besede, ki nastopajo v 
Darijščina, ki je sporazumevalni jezik in eden od uradnih jezikov v Afganistanu, in tadžiščina, ki je uradni jezik v Tadžikistanu, sta geolingvistični različici perzijskega jezika, vendar pa predstavljena prevzemalna pravila zaradi glasovnih in zapisovalnih razlik za ta dva jezika niso primerna.
Perzijščina (tudi farsi) se od islamizacije naprej (644 po Kr.) zapisuje z arabsko pisavo, kurzivno (stično) pisavo, ki ne ločuje med pisanimi in tiskanimi črkami in se zapisuje z desne proti levi. Perzijska različica arabske pisave ima 32 črk, od tega v primerjavi z arabsko različico 4 dodatne črke (za č, g, p in ž). Črke zaznamujejo soglasnike in imajo lahko različne oblike, glede na to, ali stojijo samostojno, na začetku, na sredini ali na koncu besede.
Z vidika tipologije gre pri perzijski različici arabske pisave za soglasniško pisavo (abdžad), tj. sistem pisave, v kateri en grafem ustreza enemu soglasniku fonemskega sestava, medtem ko se samoglasniki zapisujejo le v zelo omejenem obsegu. S perzijsko različico arabske pisave so zapisana tudi besedila klasičnoperzijskega obdobja, medtem ko so srednjeperzijska besedila zapisana še v pahlavici (ta izvira iz aramejskega abdžada in ima več razvojnih variant), staroperzijska pa v klinopisni pisavi 
Sodobna perzijščina ima 29 fonemov, od tega 6 samoglasnikov in 23 soglasnikov. Ker za pet od šestih samoglasnikov ni posebnega grafema (a in e se lahko označujeta zgolj s pomočjo ločevalnih znamenj oz. v izglasju še s črko he, o z ločevalnim znamenjem ali s črko v; i in u pa vselej z isto črko kot j in v), se z 32 črkami zapisuje zgolj 24 fonemov: 8 črk je torej z vidika perzijskega fonološkega sistema redundantnih, saj se z njimi zapisujejo enaki glasovi (2 črki za h, 2 črki za t, 2 črki za q, 3 črke za s, 4 črke za z; enako velja za zapis grlnega zapornika, za katerega sta v rabi dva grafema, a ker se z enim od njiju zapisuje tudi glas ā, v podano statistiko grlni zapornik ni vključen).
Glej preglednico za prevzemanje iz arabščine.
Zapisovanje perzijske različice arabske pisave z latinično se imenuje latinizacija (tudi romanizacija) ali prečrkovanje (transliteracija) perzijščine. Vsaka perzijska črka ima latinično ustreznico v črki ali črkovnem sklopu. V sodobni znanstveni rabi (jezikoslovju in orientalistiki) se uporablja več prečrkovalnih sistemov.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko za zapis soglasnikov s položajnimi različicami, njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice (slovenice). V stolpcu »Prečrkovanje« sta vzporedno prikazana prečrkovalna sistema DIN 31635 (prvi stolpec) in UN (2012) (drugi stolpec). Kot osnova za podomačeni zapis služi sistem UN (2012) (v nadaljevanju UN).
| Arabska črka | Prečrkovanje | 
                Podomačeni zapis  (slovenica)  | 
            
                Slovensko ime črke  | 
        |||||
| osamelo | izglasje | medglasje | vzglasje | DIN 31635 | UN (2012) | |||
| ا | ـا | ا | ʾ | / | alef | |||
| ب | ـب | ـبـ | بـ | b | b | be | ||
| پ | ـپ | ـپـ | پـ | p | p | pe | ||
| ت | ـت | ـتـ | تـ | t | t | te | ||
| ث | ـث | ـثـ | ثـ | ṯ | s | s | se | |
| ج | ـج | ـجـ | جـ | ǧ | j | dž | džim | |
| چ | ـچ | ـچـ | چـ | č | č | če | ||
| ح | ـح | ـحـ | حـ | ḥ | h | h | he1 | |
| خ | ـخ | ـخـ | خـ | ḫ | x | h | he2 | |
| د | ـد | د | d | d | dal | |||
| ذ | ـذ | ذ | ḏ | z | z | zal | ||
| ر | ـر | ر | r | r | re | |||
| ز | ـز | ز | z | z | ze | |||
| ژ | ـژ | ژ | ž | ž | že | |||
| س | ـس | ـسـ | سـ | s | s | sin | ||
| ش | ـش | ـشـ | شـ | š | š | šin | ||
| ص | ـص | ـصـ | صـ | ṣ | s | s | sad | |
| ض | ـض | ـضـ | ضـ | ḍ | z | z | zad | |
| ط | ـط | ـطـ | طـ | ṭ | t | t | ta | |
| ظ | ـظ | ـظـ | ظـ | ẓ | z | z | za | |
| ع | ـع | ـعـ | عـ | ʿ | / | ejn | ||
| غ | ـغ | ـغـ | غـ | ġ | q | g | gejn | |
| ف | ـف | ـفـ | فـ | f | f | fe | ||
| ق | ـق | ـقـ | قـ | q | g | gaf1 | ||
| ک | ـک | ـكـ | كـ | k | k | kaf | ||
| گ | ـگ | ـگـ | گـ | g | g | gaf2 | ||
| ل | ـل | ـلـ | لـ | l | l | lam | ||
| م | ـم | ـمـ | مـ | m | m | mim | ||
| ن | ـن | ـنـ | نـ | n | n | nun | ||
| ه | ـه | ـهـ | هـ | h | h | he3 | ||
| و | ـو | و | w | v | v | vav | ||
| ي | ـي | ـيـ | يـ | y | j | je | ||
POSEBNOSTI
Preglednica ponazarja ločevalna znamenja, ki so v neobvezni rabi za zapisovanje samoglasnikov, odsotnosti samoglasnika, soglasnikov, podvojitev soglasnika in nazalizacijo (oziroma 
| 
                Ločevalno znamenje | 
            Opis | Ime | Funkcija | Prečrkovanje | Podomačeni zapis (slovenica) | ||
| DIN 31635 | UN (2012) | ||||||
| َ | poševna črtica nad črko | zebar | zapis samoglasnika a | a | a | ||
| ِ | poševna črtica pod črko | zer | zapis samoglasnika e | e | e | ||
| ُ | pentljica nad črko | peš | zapis samoglasnika o | o | o | ||
| آ | vijuga nad črko alef | mad | zapis samoglasnika ā | ʾā | ā | a | |
| ْ | krožec nad črko | 
                 | 
            oznaka za odsotnost samoglasnika v sklopu dveh črk, ki zaznamujeta soglasnika | / | / | / | |
| ّ | valovita oznaka nad črko | tašdid | oznaka za podvojeni soglasnik | podvojeni soglasnik (npr. čč) | enojni soglasnik (npr. č) | ||
| ٔ | kaveljček nad črko | hamze | zapis grlnega zapornika | ʾ | / | ||
| ۀ | kaveljček nad črko he | he je | oznaka za izgovor [j] za zapolnjevanje zeva | y | j | ||
| اً | podvojeni zebar nad črko alef | tanvin | 
                zapis zaporedja  | 
            an | an | ||
V perzijski različici arabske pisave ni razlike med veliko in malo začetnico; pri prečrkovanju in v podomačenem zapisu lastna imena zapisujemo z veliko začetnico, npr. UN 
Naslonke se v perzijščini pišejo skupaj s predhodno besedo, pri prečrkovanju se v teh primerih uporablja vezaj, ki ga v podomačenem zapisu opuščamo, npr. členica ezafe: UN 
O ezafeju glej razdelek »Osebna imena«.
Črtica (makron) nad samoglasnikom ⟨ā⟩ se pri prečrkovanju uporablja za označevanje samoglasniške dolžine ajevskega samoglasnika, izvorno zapisanega z alefom. Samoglasniške dolžine pri podomačitvi ne upoštevamo, črtico pa opuščamo: UN 
V sodobni perzijščini izglasno črko 
O razliki med domačenjem klasičnoperzijskih in sodobnih perzijskih imen, ki se kaže tudi pri izgovoru in sklanjanju imen ženskega spola v slovenščini, glej preglednico v razdelku »Razlike med sodobno in klasično perzijščino«.
S črko ⟨x⟩ se pri prečrkovanju označuje nezveneči uvularni (jezičkov) pripornik; pri podomačitvi izgovor tega soglasnika poenostavimo in ga zapisujemo s ⟨h⟩: UN 
S črko ⟨q⟩ se pri prečrkovanju označuje zveneči uvularni (jezičkov) pripornik, ki je izvorno zapisan z dvema različnima arabskima znakoma. Pri podomačitvi izgovor tega soglasnika poenostavimo in ga zapisujemo z ⟨g⟩: UN 
S črko ⟨j⟩ se pri prečrkovanju označuje zveneči zadlesnični zlitnik [dž]; podomačeno ga zapisujemo s črkovnim sklopom ⟨dž⟩: UN 
Pri prečrkovanju perzijskih besed se uporabljata dve posebni znamenji, podobni opuščaju, in sicer
V podomačenem zapisu obe znamenji opuščamo: Iradž [irádž], Ali [alí].
Arabska črka vav ima v perzijščini soglasniško ali samoglasniško vrednost.
Arabska črka je ima v perzijščini soglasniško ali samoglasniško vrednost.
POSEBNOST
Nekatera v preteklosti podomačena imena, ki vsebujejo dvoglasnik, prečrkovan kot ⟨ey⟩, so se pod vplivom posredniških jezikov uveljavila v drugačni pisni in govorni obliki, npr. Homeini [homejíni] (UN Xomeyni) namesto ustreznejšega Homejni [homejní].
Podvojeni soglasnik se pri prečrkovanju zapisuje s podvojeno črko. Pri podomačevanju izgovor podvojenega soglasnika poenostavimo v enojnega in ga tako tudi zapišemo: UN 
Naglasno mesto je v perzijščini predvidljivo, in sicer je razen redkih izjem naglašen edini ali zadnji zlog besede, npr. Gom [góm] (UN Qom), Amol [amól] (UN Āmol), Tabriz 
POSEBNOSTI
O prevzemanju klasičnoperzijskih imen glej razdelek »Razlike med sodobno in klasično perzijščino«.
O sklanjanju imen in prilagoditvah slovničnih kategorij glej razdelek »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik«.
Samoglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
Pisno odsotni polglasnik se  kot izgovorna olajšava pojavlja v različnih soglasniških sklopih, najpogosteje v izglasju: Gešm [géšəm] (UN Qešm), Bandar e Mahšahr [bandár e mahšáhər] (UN 
Dvoglasnika, ki ju v podomačenem zapisu zapisujemo s črkovnima sklopoma ⟨ej⟩ in ⟨ov⟩, izgovarjamo po slovensko: Gejdar [gejdár] (UN Qeydār), Hosrov [hosrôu̯], rod. Hosrova [hosrôva] (UN Xosrow).
V sklopu i in samoglasnika, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru in zapisu zapiramo z j: Bahtijar [bahtijár] (UN Baxtiār).
Pri podomačevanju perzijskih imen nastanejo zaradi izpusta grlnega zapornika (prečrk. ⟨ʾ⟩) in zvenečega žrelnega pripornika (prečrk. ⟨ʿ⟩) pisni in govorni samoglasniški sklopi npr.
POSEBNOST
Pri redkih v preteklosti podomačenih lastnih imenih je prišlo do prevzema brez upoštevanja samoglasniškega zeva, npr. Hamenej [hamenêj] (UN Xāmeneʾi), kar je posledica umika naglasa z zadnjega zloga oz. i (namesto [hameneí]).
Soglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨b⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩, ⟨ž⟩ in dvočrkjem ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko.
Grlnega zapornika (prečrkovanega kot ⟨ʾ⟩) in zvenečega žrelnega pripornika (prečrkovanega kot ⟨ʿ⟩), v podomačenem zapisu ne zapisujemo in ne izgovarjamo v nobenem položaju. Zaradi izpusta nastanejo samoglasniški sklopi.
O samoglasniških sklopih glej razdelek »Samoglasniški sklopi«.
Preglednica ponazarja razmerje med perzijsko črko, prečrkovano v latinico, in ustreznim glasom (ali glasovi) ter zapisom v slovenščini.
| UN 2012 | Podomačeni zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ʿ | / | v besednem vzglasju | / | 
                Ali [alí] (UN  | 
        
| ʾ in ʿ | / | v medglasju med dvema samoglasnikoma | kot zev med dvema samoglasnikoma | 
                Raisi
  [raisí] (UN Raʾisi), rubai [rubaí] ‘štirivrstičnica’ (UN
  rubāʿi), Saadat Abad [saadát  | 
        
| a | a | a | 
                Karaž [karáž-]
  (UN Karaj), Ahmad  | 
        |
| ā | a | a | Babol [baból] (UN Bābol), Horasan [horasán] (UN Xorāsān), Golestan [golestán] (UN Golestān) | |
| h | h | h | 
                Farhad  | 
        |
| x | h | h | 
                Horšid  | 
        |
| j | dž | dž | 
                Džavid  | 
        |
| q | g | g | 
                Gazvin [gazvín]
  (UN Qazvin), Hagani [haganí] (UN Xāqāni),
  Forug  | 
        |
| y | j | j | Jašar [jašár] (UN Yāšār), Šajeste [šajesté] (UN Šāyesteh) | |
| ow | ov | ov | 
                Hosrov
   | 
        |
| ey | ej | v dvoglasniku | ej | Tejmuri [tejmurí] (UN Teymuri) | 
Občna poimenovanja iz perzijščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pisno podomačimo oz. prilagodimo slovenščini, npr. šah [šáh] ‘perzijski kralj’ (UN šāh), nagali [nagalí] ‘tradicionalna recitacija epov’ (UN naqqāli), mazdaznan [mazdaznán] ‘veroizpoved’ (UN mazdaznān), sige [sigé] ‘poročna pogodba’ (UN siqe), bazar [bazár] ‘trg’ (UN bāzār), bidžar [bidžár] ‘tip preproge’ (UN bidjār), ezafe [ezafé] ‘členica’ (UN ezāfe), rubai [rubaí] ‘štirivrstičnica’ (UN rubāʿi).
POSEBNOSTI
Glej razdelek »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik«.
Pri prevzemanju perzijskih lastnih imen se skušamo v čim večji meri približati izvirnim oblikam po pravilih, navedenih v razdelku »Preglednica 
Kadar je polno osebno ime sestavljeno iz priimka in imena, ki sta med seboj povezana z ezafejem (e), tega pri podomačevanju opuščamo:
Z izrazom ezafe (UN ezāfe) poimenujemo členico v obliki veznega samoglasnika e (v klasični perzijščini i), ki je v prečrkovani obliki (vsaj praviloma) z vezajem povezana s prvo sestavino besedne zveze, npr. pri lastnih imenih med priimkom in imenom, mestom in pokrajino, upravnim poimenovanjem in imenom ipd. Če se beseda končuje na govorjeni samoglasnik, ima različico je (UN ye), npr. diamant Darja je Nur ‘morje svetlobe’ (UN 
V preteklosti so se lastna imena večinoma prevzemala po posredovanju drugih jezikov, zgodovinska imena pa tudi iz drugega vira (stara oz. srednja oz. klasična perzijščina). Zato mnoga imena izkazujejo odstopanja od pravil, navedenih v razdelku »Preglednica 
Za nekatere zemljepisne danosti na območju Irana se je že uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Perzija [pêrzija], Iran [irán]; pri teh gre včasih ne le za podomačeno prečrkovano obliko, ampak tudi za drugače prilagojeno imensko obliko, npr. Teheran [téheran] namesto 
Druga bolj znana zemljepisna imena so še
Nekatera zemljepisna imena so dvodelna, pri čemer sta obe sestavini povezani z ezafejem, ki ga pri prevzemanju zemljepisnih imen (v nasprotju z izpustom med imenom in priimkom pri osebnih imenih) ohranjamo, npr. pri imenih mest: Bandar e Mahšahr [bandár e mahšáhər] (UN 
POSEBNOST
Pri nekaterih bolj znanih večbesednih zemljepisnih imenih oz. pojavih se odločamo za prevod občne sestavine in morfemsko prilagajanje lastnega imena ali postavitev v položaj desnega prilastka, npr.
V redkih imenih bolj znanih ustanov in organizacij občne sestavine in nepolnopomenske besede praviloma prevajamo, npr. Univerza v Teheranu [univêrza 
Perzijska osebna imena uvrščamo v slovenske sklanjatve glede na naravni spol nosilca osebnega imena:
Zemljepisna in stvarna imena ter občne besede uvrščamo glede na govorni končaj, in sicer so večinoma vsa imena moškega spola, saj perzijskih imen na nenaglašeni končni 
POSEBNOSTI
Pri sklanjanju perzijskih imen v slovenščini uveljavljamo le govorno krajšanje osnove, in sicer pri imenih, ki imajo v imenovalniku v izglasju soglasniški sklop, v katerem izgovarjamo polglasnik. Ob dodajanju končnic polglasnik pri sklanjanju ni več potreben, zato se govorna osnova skrajša:
Podstava pridevniških izpeljank s pripono 
Pisno in govorno daljšanje osnove z j uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, katerih govorjena osnova se konča na
Osnovo daljšajo z j tudi nekatera zemljepisna imena in nekatera imena oseb moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, npr.
POSEBNOST
Zložena imena s sestavino 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena, npr. Mohtarjev 
Do preglasa samoglasnika o v e pride, kadar se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na č, š, dž in ž:
Do preglasa o v e pride tudi pri samostalnikih in pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na samoglasnike e, i in u ali na soglasnik r in se sklanjajo z daljšanjem osnove:
Pri prevzemanju večdelnih zemljepisnih imen sklanjamo navadno le zadnjo sestavino:
Imena iz starejših obdobij perzijske zgodovine se nanašajo na kanonska literarna dela z zgodovinskim in kulturnim pomenom ter na zaratustrovstvo. Obdobja se delijo na
Preglednica ponazarja razlike med sodobno in klasično perzijščino, ki vplivajo na izgovor v slovenščini.
| Klasičnoperzijsko | Sodobnoperzijsko | ||||
| UN 2012 | 
                Podomačeni zapis in izgovor v slovenščini  | 
            Zgled | UN 2012 | 
                Podomačeni zapis in izgovor v slovenščini  | 
            Zgled | 
| a (v izglasju) | a [a] | Tahmina [tahminá] (klperz. UN Tahmina) | e (v izglasju) | e [e] | Tahmine [tahminé] (UN Tahmine) | 
| i | i [i] | 
                Hafiz
 | 
            e | e [e] | 
                Hafez
 | 
        
| ī | i [i] | Širin [širín] (klperz. UN Šīrīn) | i | i [i] | Širin [širín] (UN Širin) | 
| u | u [u] | Rustam [rustám] (klperz. UN Rustam) | o | o [o] | Rostam [rostám] (UN Rostam) | 
| ū | u [u] | Faridun [faridún] (klperz. UN Farīdūn) | u | u [u] | Faridun [faridún] (UN Faridun) | 
| ay | aj [aj] | Kaj Kavus [káj kávus] (klperz. UN Kay Kāvus) | ey | ej [ej] | Kej Kavus [kêj kávus] (UN Key Kāvus) | 
| aw | 
                av  | 
            
                Hosrav
 | 
            ow | 
                ov  | 
            
                Hosrov
   | 
        
Klasična perzijščina je v nasprotju s sodobno še razlikovala med petimi dolgimi ([ā], [ē], [ī], [ō], [ū]) in tremi kratkimi samoglasniki ([a], [i], [u]), dvoglasnika pa sta se izgovarjala kot [aj] in [au̯]. Že do 16. stoletja je nato prišlo do poenostavitve v sistem, kakršen velja za sodobni jezik (sovpad [ē] z [ī] in [ō] z [ū], znižanje [i] v [e] in [u] v [o], prehod dvoglasnikov v [ej] in [ou̯]).
Občna poimenovanja, ki se nanašajo na klasičnoperzijsko obdobje, prevzemamo na podlagi klasičnoperzijske oblike, npr. padišah [padišáh] ‘naziv za kralja’  (klperz. UN pādišāh); ruh [rúh] ‘duša, bistvo’  (klperz. UN ruh) 
Imena, ki se nanašajo na klasičnoperzijsko obdobje, prevzemamo na podlagi klasičnoperzijske oblike, npr.
POSEBNOSTI
Ime preroka Zaratustra [zaratústra] poznavalci orientalisti in jezikoslovci pišejo in izgovarjajo Zaratuštra [zaratúštra], saj ta pisna oblika odraža izvorno avestijsko obliko imena. Iz imena Zaratustra so izpeljane tudi besede zaratustrski, zaratustrstvo (ne pa zoroastrizem, ki izhaja iz grške oblike imena, tj. Zoroaster (stgr. Ζωροάστρης, prečrk. Zoroástres)).
Literarne ustvarjalce iz klasičnega perzijskega obdobja praviloma prevzemamo in navajamo z njihovimi vzdevki oz. kratkimi imeni, npr. Rumi [rúmi], in ne s polnim imenom, npr. Džalal ad Din Muhamad Rumi (UN Džalal 
POSEBNOST
Nekatera imena, ki se nanašajo na klasičnoperzijsko obdobje, so bila v preteklosti prevzeta po posredništvu tujih jezikov. Pri tem je kot izhodišče včasih služila klasičnoperzijska, drugič pa sodobnoperzijska oblika imena. Zato ni nujno, da zapis in izgovor v slovenščini ustrezata sodobnim slovenskim prevzemalnim pravilom.
a) Nekatera imena odstopajo od oblike, kot bi jo imela, če bi jih prevzeli s sistematičnim upoštevanjem podomačitvenih pravil, npr.
b) Nekatere uveljavljene oblike odstopajo od prevzemalnih pravil zgolj v pisni podobi, saj so bile prevzete prek evropskih jezikov (zlasti nemščine in angleščine), npr.
Nekatere besede so prevzete iz srednje perzijščine: nijajišn [nijajíšən] ʻmolitevʼ, movbed 
POSEBNOST
Avestijsko besedo gāϑā ʻhimnaʼ (srperz. gāh) slovenimo kot gatha [gátha]. Besedno zvezo Horde Avesta [hórde avésta] (avest. Xorde Avesta) raje prevajamo, in sicer kot Mala Avesta [mála avésta].
Imena srednjeveških zgodovinskih in mitoloških osebnosti, zlasti sasanidskih vladarjev, so večinoma prevzeta iz srednje perzijščine (deloma v novoperzijski izgovarjavi, kot npr. Bahram), največkrat s posredovanjem nemščine:
Prevzeta in podomačena so tudi nekatera srednjeperzijska stvarna imena, npr.
Staroperzijska osebna lastna imena (ter iz njih izpeljana imena staroveških perzijskih dinastij, npr. Ahemen [ahemén] tudi Ahajmen 
Enako velja za imena medskih vladarjev (medščina je staroiranski jezik, soroden s staro perzijščino):
O imenih, prevzetih iz stare grščine, glej preglednico za prevzemanje iz stare grščine.
Staroperzijska zemljepisna imena so se v slovenščini praviloma uveljavila na podlagi starogrških ustreznic:
Ime dežele Elam [elám] je prevzeto preko hebrejske variante imena (hebr. prečrk. ʿĒlām).
Pri morebitnem podomačevanju staroperzijske različice osebnih in zemljepisnih lastnih imen (enako tudi srednjeperzijskih, medskih ali partskih besed) veljajo naslednja pravila (prečrkovana stara perzijska oblika je uvedena z oznako stperz.):
| Zapis | Podomačeni zapis | Zgled | 
| ā, ī, ū | a, i, u | Hahamaniš [hahámaniš] (stperz. Haxāmaniš), Vištaspa [vištáspa] (stperz. Vištāspa) | 
| uv | u | Udža [údža] (stperz. Uvja) | 
| ạr | r | Ršama [əršáma] (stperz. Ạršāma), Rša [ə̀rša] (stperz. Ạršā), Hšajarša [hšájaə̀rša] ali [hšájarša] (stperz. Xšāyaạršā), Brdija [bə̀rdija] (stperz. Bạrdiya), Rtafarna [ərtafárna] (stperz. Ạrtafarna) | 
| ai, au | aj, av | Gavmata [gáu̯mata] (stperz. Gaumata) | 
| au | av ali au (kadar izhaja iz zaporedja *ahu) | Darajavavš [dárajaváu̯š] ali Darajavauš [dárajaváuš] (stperz. Dārayavauš), Haravvatija [harau̯vatíja] ali Harauvatija [hárauvatíja] (stperz. Harauvatiya), Avramazda [áu̯ramazda] ali Auramazda [áuramázda] (stperz. Auramazdā) | 
| c, j | č, dž | Čišpiš [číšpiš] (stperz. Cišpiš), Kambudžija [kambúdžija] (stperz. Kambujiya ali Kambūjiya) | 
| ç | š | Šuša [šúša] (stperz. Çūšā) | 
| θ/ϑ | t | Partava [pártava] (stperz. Parϑava) | 
| x | h | Artahšaša [artahšáša] (stperz. Artaxšaça), Bahtriš [báhtriš] (stperz. Bāxtriš) | 
| y | j | Darajavavš [dárajavau̯š] ali Darajavauš [dárajaváuš] (stperz. Dārayavauš) | 
Poljska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje osem črk s posebnimi ločevalnimi znamenji, tj. ⟨ą⟩, ⟨ć⟩, ⟨ę⟩, ⟨ń⟩, ⟨ó⟩, ⟨ś⟩, ⟨ź⟩ in ⟨ż⟩, ter posebna črka ⟨ł⟩. Pozna tudi dvočrkja, npr. ⟨ci⟩, ⟨ch⟩, ⟨cz⟩, ⟨dz⟩, ⟨dź⟩, ⟨dż⟩, ⟨rz⟩, ⟨si⟩, ⟨sz⟩ in ⟨zi⟩, ter tričrkje ⟨dzi⟩.
Poljska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨ą Ą⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨ę Ę⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ł Ł⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ń Ń⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨ś Ś⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ź Ź⟩, ⟨ż Ż⟩.
Posebnost
Črke ⟨q⟩, ⟨v⟩, ⟨x⟩ niso del poljske abecede, pojavljajo pa se v prevzetih besedah.
O vključevanju poljskih posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V poljski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Večina poljskih besed je naglašena na predzadnjem
                                    zlogu, npr. Sienkiewicz [šenkjévič], Goniądz 
Posebnost
V poljščini se naglas pri pregibanju tudi premika, in sicer tako, da ostaja na predzadnjem zlogu, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo: Sikorski [šikórski], rod. Sikorskega [šikórskega] (pol. [šikórski, rod. šikorskêga]).
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j] in ⟨e⟩ glede na položaj tudi kot polglasnik.
Posebnosti
Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Naglašena samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred glasom j ali r, npr. Sieradz [šêrac], Jędrzejów [jendžêjou̯], oz. kadar o stoji pred glasom v, npr. Drożdżowski [droždžôu̯ski]. Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Nowy Korczyn [nôvi kórčin], Dobre Miasto [dôbre mjásto].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Gdynia [gdínja], Maria [márja], Zofia [zófja], Kamieniec [kamjénjec].
Črka ⟨i⟩ v položaju za soglasnikom in hkrati pred samoglasnikom v sklopih ⟨ci⟩, ⟨si⟩, ⟨zi⟩ in ⟨dzi⟩ ne označuje glasu [i], temveč zaznamuje mehkost soglasnika pred sabo: Dziedzic [džédžic], Grzesiuk [gžéšuk]. Ti sklopi se pred samoglasnikom izgovarjajo [č], [š], [ž], [dž].
Nosnika sta v poljščini zapisana z ⟨ą⟩ in ⟨ę⟩, pri prevzemanju v slovenščino ju izgovarjamo nenosno, tj. kot [on] oz. [en], pred [b] in [p] pa kot [om] oz. [em]: Wąsek [vónsek], Sąpłaty [sompláti]; Wałęsa [valénsa], Dębski [démpski].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Soglasniki so zapisani tudi z dvočrkji, ki jih v slovenščini izgovarjamo: ⟨ch⟩ kot [h], ⟨cz⟩ kot [č], ⟨dz⟩ kot [dz], ⟨dż⟩ in ⟨dź⟩ kot [dž], ⟨rz⟩ kot [ž] in ⟨sz⟩ kot [š]; ⟨ci⟩ kot [č], ⟨si⟩ kot [š] in ⟨zi⟩ kot [ž]. V poljščini so dvočrkja tudi ⟨gi⟩ za [gj], ⟨ki⟩ za mehčane soglasnike [kj] in ⟨ni⟩ za [ɲ], ki jih prevzemamo kot [gj], [kj] in [nj]: Gierek [gjêrek], Mickiewicz [mickjévič], Gdynia [gdínja].
Zvenečnostne premene soglasnikov, zapisanih z dvočrkji, iz preglednice niso izrecno razvidne. Za nepoznavalce poljščine so lahko težavne izgovorne premene dvočrkij, npr. ⟨rz⟩ in ⟨dz⟩, ki ju izgovorimo kot [ž] in [dz]; v izglasju ali pred nezvenečim soglasnikom (⟨rz⟩ pa tudi za nezvenečim soglasnikom) je prvi izgovorjen kot [š] (Kazimierz [kažímješ], rod. Kazimierza [kažímježa], Przemyśl [pšémišəl]) in drugi kot [c] (Zapędzki [zapéncki]; Grudziądz [grudžónc], rod. Grudziądza [grudžóndza]; Sieradz [šêrac], rod. Sieradza [šêradza]).
Črke ⟨ć⟩, ⟨ś⟩ in ⟨ź⟩, ki jih pred samoglasniki nadomeščajo dvočrkja ⟨ci⟩, ⟨si⟩ in ⟨zi⟩, označujejo v poljščini mehčane soglasnike. Z dvočrkjema ⟨cz⟩ in ⟨sz⟩ ter črko ⟨ż⟩ pa zapisujejo trde soglasnike. Pri prevzemanju v slovenščino vse naštete izgovarjamo enako:
Enako velja tudi za ⟨dż⟩ in ⟨dź⟩, ki ju izgovorimo kot [dž], npr. v Dżbikowicz [džbikôvič], Czeladź [čélač], rod. Czeladźa [čéladža].
Soglasnik, ki je zapisan s črko ⟨ń⟩ oz. pred samoglasnikom z dvočrkjem ⟨ni⟩, je v poljščini mehčan. V slovenščino ga mehčanega (kot [n’], lahko pa tudi kot otrdeli [n]) prevzemamo v izglasju ali pred soglasnikom sredi besede: Żagań [žágan’/žágan], rod. Żagańa [žáganja]; Kamiński [kamín’ski/kamínski].
O mehčanem izgovoru v knjižni slovenščini glej poglavje »Glasoslovni oris« (Slovnični oris za pravopis).
Soglasnik, zapisan s črko ⟨ł⟩, v knjižno slovenščino prevzemamo kot [l]: Michał [míhal], rod. Michała [míhala]; Paweł [pávəl], rod. Pawła [páu̯la]; Miłosz [míloš], rod. Miłosza [míloša].
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ą | ne pred ⟨b⟩ in ⟨p⟩ | on | 
                Raciąż  | 
        
| ą | pred ⟨b⟩ in ⟨p⟩ | om | Dąbrowska [dombrôu̯ska] | 
| c | ne pred ⟨i⟩ in v izglasju | c | Kubacki [kubácki], Płock [plóck], Cezary [cézari], Kamieniec [kamjénjec] | 
| c | pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ | č | Marcin [márčin], Szczecin [ščéčin] | 
| ci | pred samoglasnikom | č | Cieszkowski [češkôu̯ski], Maciej [máčej], Kościuszko [koščúško] | 
| ć | č | Noteć [nóteč], Zamość [zámošč], Maćkowiak [mačkôu̯jak] | |
| ch | h | 
                Chorzów  | 
        |
| cz | č | Kaczyński [kačínski], Mickiewicz [mickjévič] | |
| dz | ne pred ⟨i⟩ in v izglasju | dz | 
                Brudzew  | 
        
| dz | pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ | dž | 
                Brodziński [brodžínski], Zdzisław  | 
        
| dzi | pred samoglasnikom | dž | 
                Dziedzic [džédžic], Grudziądz  | 
        
| dź | dž | Dźwirzyno [džvižíno] | |
| dż | dž | Drożdżowski [droždžôu̯ski] | |
| e | v obrazilih ‑⟨ec⟩, ‑⟨ek⟩, ‑⟨el⟩, ‑⟨er⟩ | ə | Kawalec [kaváləc], Mrożek [mróžək], Paweł [pávəl], Piotr [pjótər] | 
| ę | ne pred ⟨b⟩, ⟨p⟩ | en | Wałęsa [valénsa], Stękała [stenkála], Zapędzki [zapéncki] | 
| ę | pred ⟨b⟩, ⟨p⟩ | em | Dębski [démpski], Kępy [kémpi] | 
| h | h | Hula [húla], Nowa Huta [nôva húta] | |
| i | pred soglasnikom in v izglasju | i | Sikorski [šikórski], Miłosz [míloš], Kamiński [kamín'ski/kamínski], Konopnicka [konopnícka]; Górski [gúrski], Mościcki [moščícki] | 
| i | po soglasniku in hkrati pred samoglasnikom (tudi v ⟨gi⟩, ⟨ki⟩, ⟨ni⟩) – ⟨CiV⟩ | j | Piotr [pjótər], Zofia [zófja]; Gierek [gjêrek], Mickiewicz [mickjévič], Gniezno [gnjézno], Gdynia [gdínja] | 
| ł | l | Słowacki [slovácki], Stękała [stenkála], Żyła [žíla], Łomża [lómža], Łukasz [lúkaš], Michał [míhal], Zniszczoł [zníščol] | |
| ń | n’/n | Murańka [murán’ka/muránka], Kamiński [kamín’ski/kamínski], Wyszyński [višín’ski/višínski]; Toruń [tórun’/tórun], rod. Toruńa [tórunja]; Żagań [žágan’/žágan], rod. Żagańa [žáganja] | |
| ó | razen pred ⟨w⟩ | u | Bródka [brútka], Górski [gúrski], Różewicz [ružévič], Wróblewski [vrubléu̯ski/u̯rubléu̯ski] | 
| ó | pred ⟨w⟩ | o | 
                Tarnów  | 
        
| rz | ž | 
                 Kazimierz  | 
        |
| s | ne pred ⟨i⟩ | s | Sławomir [slavómir], Stoch [stóh], Tusk [túsk]; Serafinowicz [serafinôvič] | 
| s | pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ | š | Sikorski [šikórski] | 
| si | pred samoglasnikom | š | Grzesiuk [gžéšuk] | 
| ś | š | Cieśla [čéšla], Mościcki [moščícki], Zamość [zámošč] | |
| sz | š | Szczecin [ščéčin], Koszalin [košálin], Tomasz [tómaš] | |
| y | i | Małysz [máliš], Wojtyła [vojtíla], Szydło [šídlo], Tyniec [tínjec] | |
| w | pred samoglasnikom | v | Wolny [vólni] | 
| w | v izglasju in pred soglasnikom | u̯ | 
                Inowrocław  | 
        
| z | ne pred ⟨i⟩ in v izglasju | z | 
                Zamość [zámošč], Jaruzelski [jaruzélski], Łobez  | 
        
| z | pred ⟨i⟩ in soglasnikom – ⟨iC⟩ | ž | Kazimierz [kažímješ], rod. Kazimierza [kažímježa] | 
| zi | pred samoglasnikom | ž | Ziemski [žémski], Zielona Góra [želóna gúra] | 
| ź | ž | Źródła [žrúdla], Źrebce [žrépce], Źlinice [žliníce] | |
| ż | ž | Żeromski [žerómski], Elżbieta [elžbjéta], Niżnik [nížnik] | 
Posebnosti
Pri imenih, ki so bila podomačena že v preteklosti, so se uveljavila odstopanja od pravil, predstavljenih v preglednici.
Prevzemanje občnih poimenovanj iz poljščine je redko, večinoma jih prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze večinoma pisno podomačene: zlot [zlót] (pol. złoty) ‘poljska denarna enota’, šlahta [šláhta] (pol. szlachta) ‘nekdanje poljsko nižje in srednje plemstvo’. Pri poimenovanju za poljski parlament sta se uveljavili obe različici – nepodomačena in podomačena: sejm [sêjm] in sejem [sêjəm].
Glej poglavje o prilagoditvah slovničnih kategorij.
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v poljščini: Bydgoszcz [bídgošč], Bielsko‑Biała [bjélsko‑bjála], Olsztyn [ólštin], Gazeta Wyborcza [gazéta vibórča]. Nekatera lastna imena pa so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Zgodovinska imena poljskih vladarjev so podomačena, in sicer se
                                    je uveljavilo, da namesto poljskih osebnih imen uporabljamo
                                    slovenska, razlikovalna določila pa prevedemo, npr. Boleslav
                                        Hrabri [bóleslau̯ hrábri] (pol. Bolesław Chrobry); če je razlikovalni
                                    dodatek izimenski, ime zgolj podomačimo, npr. Jan III.
                                        Sobieski [ján sobjéski]. Enako velja tudi za imena
                                    svetnikov, npr. Favstina Kowalska [fau̯stína koválska]
                                        
Podomačena so imena plemiških rodbin, npr. Jagelonci [jagelónci] 
Pisno podomačena zemljepisna imena (eksonimi) so se uveljavila že v preteklosti. Izglasja pri enobesednih eksonimih ali izlastnoimenskih besedah morfemsko prilagodimo, npr.
V večbesednih imenih se izlastnoimenske sestavine prilagodijo slovenščini, občnoimenske prevedemo, pridevniki iz že podomačenih imen pa sledijo podomačeni obliki, npr.
Posebnost
Izraze, ki spremljajo zemljepisna imena v razlikovalni vlogi, prevajamo in jih pišemo z malo začetnico: gomila Krakus (pol. Kopiec Krakus).
Nekateri kulturni, sakralni in drugi spomeniki so
                                        poimenovani tudi opisno, občnoimenske prvine v teh opisih
                                        prevajamo: cerkev sv. Janeza Klimaka v Varšavi  (pol. Cerkiew św. Jana Klimaka w Warszawie), cerkev miru v Świdnici in Jaworju (pol. Kościoły Pokoju w Świdnicy i Jaworze), lesene cerkve južne Malopoljske (pol. drewniane kościoły południowej Małopolski).  
Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka stvarna imena, in sicer imena organizacij (sindikat Solidarnost (pol. Solidarność)), imena umetniških del (Čenstohovska Marija [čenstohôu̯ska maríja] (pol. Obraz Matki Boskiej Częstochowskiej)) ipd.
Imena nekaterih spomenikov v slovenščini nadomeščamo z opisnimi imeni, npr. Cehovska dvorana (pol. Sukiennice), Opatovski rudniki kremena (pol. Krzemionki).
Poljščina kot slovanski jezik besede pregiba podobno kot slovenščina, a se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Nekatera imena, ki se končajo na soglasnik, se v poljščini pogosteje sklanjajo po 2. ženski sklanjatvi, v slovenščini pa jih kot imena moškega spola uvrščamo v 1. moško sklanjatev, npr. Lodž [lóč], rod. Lodža [lódža] m (pol. Łódź ž, rod. Łodzi); Bydgoszcz [bídgošč], rod. Bydgoszcza [bídgošča] m (pol. Bydgoszcz ž, rod. Bydgoszczy ž).
Nekatere prevzete občne besede so slovenščini tudi morfemsko
                                prilagojene, npr. poljska samostalnika moškega spola poloneza 
Pridevniška lastna imena, zlasti priimke, ki se pri moških in ženskah
                                razlikujejo, saj jih tvorimo s spolsko prilagojenimi pridevniškimi
                                obrazili ‑ski, ‑cki,
                                    ‑dzki, 
V izglasnih morfemskih sklopih ‑ec, 
Posebnosti
Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz
                                rodilniške osnove imena, npr. Markov 
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i: Kępy [kémpi], rod. Kępyja [kémpija]; Cezary [cezári], rod. Cezaryja [cezárija]. Enako velja za nekatera imena na končni govorjeni r, npr. Sławomir [slavómir], rod. Sławomirja [slavómirja].
Posebnost
Daljšanje osnove z j je pri besedah, prevzetih iz poljščine, redko, saj so imena z izglasnim i pogosto pridevniška in jih pregibamo po 4. sklanjatvi, npr. Kubacki [kubácki], rod. Kubackega [kubáckega].
Podstava
                                    svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Kępyjev 
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, če se ime (osnova imena ali podstava tvorjenke) konča na končne govorjene glasove č in š ter c in j, ki so v poljščini zapisani na različne načine, najpogosteje s črkami ⟨c⟩, ⟨ć⟩, ⟨j⟩, ⟨ń⟩, ⟨ś⟩, ⟨ź⟩, ⟨ż⟩ in dvočrkji ⟨cz⟩, ⟨dź⟩, ⟨rz⟩ in ⟨sz⟩, npr.:
| ⟨c⟩ | 
                Kawalec [kaváləc], or. s Kawalcem [s‿kaválcem]; svoj.
                                            prid. Kawalčev  | 
        
| ⟨ć⟩ | Zamość [zámošč], or. z Zamośćem [z‿zámoščem] | 
| ⟨cz⟩ | 
                Mickiewicz [mickjévič], or. z Mickiewiczem [z‿mickjévičem]; svoj. prid. Mickiewiczev  | 
        
| ⟨dź⟩ | Czeladź [čélač], or. s Czeladźem [s/š‿čéladžem] | 
| ⟨j⟩ | 
                Maciej [máčej], or. z Maciejem [z‿máčejem]; svoj.
                                            prid. Maciejev  | 
        
| ⟨ń⟩ | 
                Okuń [ókun’/ókun], or. z Okuńem [z‿ókunjem]; svoj.
                                            prid. Okuńev  | 
        
| ⟨rz⟩ | 
                Kazimierz [kažímješ], or. s Kazimierzem [s‿kažímježem];  | 
        
| ⟨sz⟩ | 
                Tomasz [tómaš], or. s Tomaszem [s‿tómašem]; svoj.
                                            prid. Tomaszev  | 
        
| ⟨ś⟩ | 
                Gołaś [gólaš], or. z Gołaśem [z‿gólašem]; svoj.
                                            prid. Gołaśev  | 
        
| ⟨ż⟩ | 
                Chodzież [hódžeš], or. s Chodzieżem [s‿hódžežem]; svoj.
                                            prid. Chodzieżev  | 
        
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se
                                končajo na končni govorjeni soglasnik r ali
                                samoglasnike  á,  é/e,  í/i,  ó,  ú/u, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Kępy [kémpi], or. s Kępyjem [s‿kémpijem]; svoj.
                                    prid. Kępyjev 
Portugalska pisava ima 26 črk latiničnega črkopisa in več dvočrkij, med drugim samoglasniško ⟨ou⟩, dvoglasniška ⟨ae⟩, ⟨ei⟩, ⟨oe⟩, nosniška ⟨ãe⟩, ⟨ão⟩, ⟨õe⟩, ⟨ém⟩ ter soglasniška ⟨ch⟩, ⟨lh⟩, ⟨nh⟩, ⟨rr⟩, ⟨ss⟩, ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩.
Portugalska abeceda: 
POSEBNOST
Črke ⟨k⟩, ⟨w⟩ in ⟨y⟩ se uporabljajo le za zapisovanje prevzetih besed.
O vključevanju portugalskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V portugalski pisavi so uporabljena naslednja ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Ostrivec na ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ označuje široka [ê] in [ô], strešica na ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩ pa ozka [é] in [ó]. V slovenščino oba prevzemamo kot ozka [é] in [ó]: Évora [évora], José [žozé], Maceió [masejó], Óbidos [óbidoš], Pôrto Velho [pórto véljo].
Naglas portugalskih besed načeloma prevzemamo, in sicer je
POSEBNOSTI
Samoglasnike, zapisane z ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Samoglasniških redukcij, npr. 
POSEBNOSTI
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨u⟩, med soglasnikoma prevzemamo kot [u]: Funchal [funšál]. Pri prevzemanju večinoma ohranjamo izvirni dvoglasniški izgovor v položaju za soglasnikom in pred samoglasnikom, tj. v črkovnem zaporedju ⟨CuV⟩: Água [águ̯a], pri bolj znanih imenih pa tudi izgovor z zobnoustnično varianto [v], npr. Iguaçu [igu̯asú/igvasú]. V položaju med dvema samoglasnikoma črko ⟨u⟩ prevzemamo kot [v]: Piauí [pjaví].
Črka ⟨u⟩ pred samoglasnikom označuje dvoustnični [u̯], takega tudi prevzemamo. Pri pisno podomačenih imenih in občnih besedah pa je v tem položaju tudi črka ⟨u⟩ nadomeščena s črko ⟨v⟩, še zlasti v položaju za soglasnikoma g in k, npr. reka Urugvaj [úrugvaj] (port. Rio Uruguai), gvarana [gvarána] (port. guaraná).
Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩, v naglašenem položaju ali v položaju med soglasnikoma prevzemamo kot [i]: Montesinho [montezínjo], Luís [luíš]. V pisnem sklopu črke i in katerega koli drugega samoglasnika, tj. ⟨iV⟩, črko ⟨i⟩ izgovarjamo kot [j]: António [antónjo]; braz. port. Caxias do Sul [kašjáz do súl], rod. Caxiasa do Sula [kašjása do súla].
V črkovnem sklopu samoglasnika i in drugega samoglasnika (v položaju za soglasnikom, tj. [CiV]) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, ne glede na to, s katero črko je samoglasnik i zapisan in ali je naglašen ali nenaglašen: Maria [maríja], Rio [ríjo]; Vila Real [víla rijál].
Podrobneje o zevu glej poglavje »Zapiranje zeva« (Slovnični oris za pravopis).
Pri prevzemanju v slovenščino samoglasniška dvoglasniška dvočrkja prevzemamo z enim glasom ali z dvoglasnikom, in sicer
Nosne glasove pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo nenosniško. Zapisani so s črkami za samoglasnike ⟨a⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ ter ⟨m⟩ oz. ⟨n⟩, v izglasju tudi z ⟨ã⟩, izgovarjamo pa jih kot ustrezen samoglasnik in [m] oz. [n], le ⟨ã⟩ v izglasju kot [a]. V lastnih imenih so redki, npr. braz. port. Gonçalves [gonsálves], Ponta Delgada [pónta delgáda], Itapemirim [ítapemirím].
Nosni dvoglasniki so zapisani z dvočrkji ⟨ãe⟩, ⟨ão⟩, ⟨õe⟩ in 
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
POSEBNOSTI
Dvočrkja prevzemamo takole:
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali 
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ã | a | João [žu̯ao], São Paulo [sáo páu̯lo] | |
| ã | v izglasju | á | Covilhã [koviljá], Maracanã [marakaná] | 
| ae | aj | Teixeira de Pascoaes [tejšájra de paškoájš] | |
| ãe | 
                pred izglasnim  | 
            áj | Guimarães [gimarájš] | 
| ão | v izglasju | áo | Damião [damjáo], São Paulo [sáo páu̯lo], Maranhão [maranjáo], Brandão [brandáo] | 
| c | k | Curitiba [kuritíba] | |
| c | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | s | Vicente [visénte], Maceió [masejó] | 
| ç | s | Bragança [bragánsa] | |
| ch | š | Peniche [peníše], Funchal [funšál] | |
| e | e | Torres Vedras [tóreš védraš], Ouro Preto [óro préto], Algarve [algárve], Setúbal [setúbal], Chaves [šáveš] | |
| e | v vzglasju pred ⟨s⟩ | e ali / | braz. port. Espírito Santo [espírito/spírito sánto], Esposende [ešpozénde/špozénde], Estoril [eštoríl/štoríl], Serra da Estrela [sêra da eštréla/štréla] | 
| e | pred samoglasnikom ⟨eV⟩ | i | Vila Real [víla rijál], Ceara [sijára] | 
| ei | aj | Ribeira [ribájra], Ferreira [ferájra], Leiria [lajríja], Eça de Queiroz/Queirós [ésa de kajróš] | |
| ém | v izglasju | áj | Santarém [santaráj], Belém [beláj] | 
| g | g | 
                braz. port. Goiás [gojás], Algarve [algárve] | 
        |
| g | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | ž | Benagil [benažíl], Gerês [žeréš] | 
| gu | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | g | Guedes [gédeš], Guimarães [gimarájš], Figueira da Foz [figájra da fóš] | 
| h | / | braz. port. Belo Horizonte [bélo orizónti], Horta [órta], Henrique [enríke] | |
| i | nenaglašeni | j | Praia da Rocha [prája da róša], Régio [réžjo], Goiânia [gojánja], Viana do Castelo [vjána do kaštélo] | 
| i | naglašeni | i | braz. port. Jundiaí do Sul [žundjaí do súl], Luís [luíš]; braz. port. Rio Branco [ríjo bránko], Diaz/Dias [díjaš], Leiria [lajríja] | 
| j | ž | Tejo [téžo], Beja [béža] | |
| lh | lj | braz. port. Ilhéus [iljéu̯s], Carvalho [karváljo], Covilhã [koviljá], Calheta [kaljéta] | |
| nh | nj | Espinho [ešpínjo/špínjo], Ronaldinho [ronaldínjo] | |
| oe | 
                pred izglasnim  | 
            ój | Goes [gójš] | 
| õe | 
                pred izglasnim  | 
            ój | Camões [kamójš] | 
| ou | o | Ouro Preto [óro préto]; Foz do Douro [fóž do dóro], rod. Foza do Douro [fóša do dóro]; Mourinho [morínjo], Dourado [dorádo] | |
| q | pred ⟨ua⟩ | k | Taquari [taku̯arí], Quaresma [ku̯aréžma] | 
| qu | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | k | Queirós [kajróš]; Queluz [kelúš], rod. Queluza [kelúša]; Albuquerque [albukêrke], Quinta da Regaleira [kínta da regalájra] | 
| rr | r | Barroso [barózo] | |
| s | s | Saramago [saramágo], Salvador [salvadór], Salazar [salazár], Afonso [afónso] | |
| s | v izglasju | š | Neves [néveš], Fernandes [fernándeš], Mendes [méndeš], Barcelos [barséloš], Teixeira de Pascoaes [tajšájra de paškoájš], Trás-os-Montes e Alto Douro [tráš-oš-mónteš i álto dóro] | 
| s | med samoglasniškima črkama ⟨VsV⟩ | z | Brasília [brazílja], Barroso [barózo], Montesinho [montezínjo], Matosinhos [matozínjoš] | 
| s | pred črkami za nezveneče soglasnike | š | Castelo Branco [kaštélo bránko], Cristo Redentor [kríšto redentór], Boa Vista [bóa víšta], Pascoaes [paškoáeš] | 
| s | pred črkami za zveneče soglasnike | ž | Quaresma [ku̯aréžma] | 
| ss | s | Pessoa [pesóa] | |
| u | u | Luanda [luánda] | |
| u | v dvoglasnikih | u̯ | braz. port. Ilhéus [iljéu̯s], Água [águ̯a], Viseu [vizév-], São Paulo [sáo páu̯lo] | 
| u | med soglasniškima črkama ⟨VvV⟩ | v | Piauí [pjaví] | 
| x | š | Xabregas [šabrégaš], Alexandrino [alešandríno] | |
| x | v prevzetih imenih | ks | Félix [féliks] | 
| z | med samoglasnikoma | z | Amazonas [amazónas] | 
| z | v izglasju | š | Figueira da Foz [figájra da fóš]; Moniz [moníš], rod. Moniza [moníša] | 
Preglednica ponazarja razlike med evropsko in brazilsko portugalščino, ki vplivajo na izgovor imen iz obeh držav v slovenščini.
| Portugalska imena | Brazilska imena | ||||
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| e | v izglasju | e | Algarve [algárve], Peniche [peníše] | i | Recife [resífi], Belo Horizonte [bélo orizónti] | 
| ei | aj | Ribeira [ribájra], Ferreira [ferájra] | ej | Ribeiro [ribêjro], Ferreira [ferêjra] | |
| ém | v izglasju | áj | Santarém [santaráj], Belém [beláj] | êj | Santarém [santarêj], Belém [belêj] | 
| s | v izglasju | š | Neves [néveš], Fernandes [fernándeš], Mendes [méndeš] | s | Neves [néves], Fernandes [fernándes], Alagoas [alagóas], Tapajós [tapažós], Agulhas Negras [agúljas négras]; Caxias do Sul [kašjáz do súl], rod. Caxiasa do Sula [kašjása do súla]; Minas Gerais [mínaz žerájš], rod. Minasa Geraisa [mínasa žerájša]; Minas Novas [mínaz nôvaš] | 
| s | pred črkami za nezveneče soglasnike | š | Espinho [ešpínjo/špínjo] Castelo Branco [kaštélo bránko], Cristo Redentor [kríšto redentór], Pascoaes [paškoáeš] | s | Espírito Santo [espírito/spírito sánto], Boa Vista [bóa vísta] | 
POSEBNOST
Nekatera v slovenščini ustaljena imena so se v zapisu in izgovoru oddaljila od izgovora v izvirniku, npr. Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro], Vasco da Gama [vásko da gáma] (port. [ʼvaʃku ðɐ ʼɣɐmɐ]), Madeira [madêjra] (port. [mɐʼðɐi̯rɐ]).
Občna poimenovanja iz portugalščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede
POSEBNOSTI
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v portugalščini: Afonso Henriques [afónso enríkeš], Camões [kamójš], Copacabana [kọpakabána], Benfica [benfíka].
Imena znanih zgodovinskih osebnosti (Magellan [magelán], port. Magalhães), zlasti pa portugalskih vladarjev in vladarskih rodbin so v slovenščini podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena (Alfonz, Sančo, Filip), podomačimo ali prevedemo tudi razlikovalna določila, npr. Pedro Pravični [pédro pravíčni] (port. 
Prevzemamo najpogosteje imena z dvojnimi priimki, npr. (Camilo Ferreira Botelho) Castelo Branco [kaštélo bránko], (Pedro) Álvares Cabral [álvareš kabrál], pa tudi z enim priimkom (Fernando António Nogueira) Pessoa [pesóa], (Lídia Guerreiro) Jorge [žórže], (Oscar Ribeiro de Almeida) Niemeyer [nijemájer] (Soares Filho), (Amália da Piedade) Rodrigues [rodrígeš]. Tako tudi Cabral [kabrál], Camões [kamójš].
V portugalščini so osebna imena najpogosteje sestavljena iz šestih sestavin (vsaka je lahko sestavljena iz več besed): dve pripadata imenu, največ štiri pa so priimki. Ti so lahko povzeti po materini ali očetovi strani in si sledijo v vrstnem redu, za kakršnega se odloči(ta) starš(a) ali oseba sama. Najpogosteje imenu sledita dva materina priimka, tema pa dva očetova. Posameznik običajno uporablja dva priimka, prvega materinega in kot drugega zadnjega očetovega, lahko pa sta v rabi le zadnja dva priimka, se pravi priimka po očetovi strani.
Predložne sestavine, npr. de, da itd., v priimkih so pisane z malo začetnico – kot v izvirnem jeziku: (Luís Vaz) de Camões [de kamójš], (Joaquim Maria Machado) de Assis [de asíš], (Maria Helena Vieira) da Silva [da sílva].
O pisanju predimkov glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).
Za redke portugalske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko lastno ime (eksonim). Med njimi so:
POSEBNOSTI
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto portugalskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
Pri prevzemanju portugalskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih, zato imena glede na portugalščino v slovenščini tudi spremenijo spol:
POSEBNOSTI
Nekateri kulturno specifični občnoimenski samostalniki, ki jih ni mogoče zadovoljivo prevesti, v slovenščini spremenijo slovnične lastnosti, npr.
Osnovo daljšajo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na
POSEBNOST
Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Algarve [algárve], Albuquerque [albukêrke]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato podaljšujemo z j (rod. Algarveja [algárveja], rod. Albuquerqueja [albukêrkeja]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Algarva [algárva], rod. Albuquerqua [albukêrka]).
Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane (rodilniške) osnove imena, npr. Joséjev [žozêjev-], Albuquerquejev [albukêrkejev-].
Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom 
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končna govorjena j in š ter pri vseh imenih, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za svojilne pridevnike z obrazilom 
POSEBNOST
Nekatera imena preglašujemo le v govoru, npr. ime Belém [beláj], or. z Belémom [z‿belájem].
V brazilski portugalščini se črka [s] na koncu besede večinoma tudi izgovarja kot [s], medtem ko se v evropski portugalščini vedno izgovarja kot [š], ki povzroča preglas: Moraes [morájš], or. z Moraesem 
Večbesedna osebna imena zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena:
Pri ženskih imenih se z glasovnimi končnicami sklanja le ime, priimek pa ne: Amalia Rodrigues [amálija rodrígeš], rod. Amálie Rodrigues [amálije rodrígeš].
Pri sklanjanju večbesednih zemljepisnih imen so se uveljavila naslednja pravila:
Posebnost
Izjema je ime Rio de Janeiro, pri katerem pogosteje pogosteje pregibamo obe polnopomenski sestavini: Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro], rod. Ria de Janeira [ríja de žanêjra] tudi Rio de Janeira [ríjo de žanêjra]. Uporabljamo ga tudi v skrajšani, manj formalni obliki Rio [ríjo], rod. Ria [ríja]
Romunska različica latinične pisave ima 21 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje pet črk s posebnimi ločevalnimi znamenji, tj. ⟨ă⟩, ⟨â⟩, ⟨î⟩, ⟨ş⟩ in ⟨ţ⟩. Pozna tudi več dvočrkij, npr. ⟨ch⟩, ⟨ce⟩, ⟨ci⟩, ⟨ge⟩, ⟨gi⟩, ⟨gh⟩ in ⟨oa⟩.
Romunska abeceda: 
Posebnost
Črke ⟨k⟩, ⟨q⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩ in ⟨y⟩ ter dvočrkji ⟨ph⟩ za [f] in ⟨tz⟩ za [c] se v romunščini uporabljajo le za zapisovanje prevzetih besed.
V romunski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
O vključevanju romunskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
Romunski naglas ni predvidljiv. Besede so najpogosteje naglašene na predzadnjem ali zadnjem zlogu. Pri prevzemanju v slovenščino naglas praviloma ohranjamo in se ravnamo po naslednjih pravilih:
PosebnostI
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; črki ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi z drugimi slovenskimi glasovi.
Posebnosti
 Imena s črko ⟨â⟩ oz. ⟨î⟩ imajo zaradi enakega izgovora obeh črk v romunščini in dveh pravopisnih možnosti pogosto tudi dvojnični zapis: 
V samoglasniškem sklopu ⟨iV⟩ za soglasnikom, tj. ⟨CiV⟩, se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: Maria [maríja], Eliade [elijáde], Iliescu [ilijésku].
Posebnost
Zeva izjemoma ni, če črko ⟨i⟩ izgovorimo kot [j], npr. pri imenu Techirghiol [tékirgjọl], prevzetem iz turščine.
O zevu glej poglavje »Zapiranje zeva« (Slovnični oris za pravopis).
Črko ⟨i⟩, ki ima v romunščini v izglasju za soglasnikom mehčalno vlogo, prevzemamo kot [i]: Petroșani [petrošáni] (romun. [petro'ʃani]), Ploiești [plojéšti] (romun. [plo'i̯ešti]), Comăneci [komanéči] (romun. [komə'neʧi]).
Črka ⟨i⟩ je v romunščini tudi sestavina dvočrkij za dvoglasnike in jo prevzemamo kot [j]. V vzglasju in za samoglasnikom se pojavljajo dvočrkja ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩ in ⟨iu⟩ (Iuga [júga], Craiova [krajôva]); v izglasju pa ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩ in ⟨ui⟩ (Matei [matêj]).
Črko ⟨u⟩ v dvoglasniku prevzemamo kot dvoglasniški [u̯]; v izglasju se pri sklanjanju zaradi položaja pred samoglasnikom premenjuje z zobnoustničnim [v]: Sibiu [sibíu̯], rod. Sibiua [sibíva].
Romunska dvoglasnika, zapisana z dvočrkjema ⟨ea⟩ in ⟨oa⟩, prevzemamo kot [ea] (Rupea [rúpea], Rebreanu [rebreánu], Oradea [orádea], Breaza [breáza], Piatra Neamț [pjátra neámc]) in [u̯a] (Hunedoara [hunedu̯ára]).
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo enojno: Andreea [andrêa], Condeescu [kondésku].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Pri prevzemanju v slovenščino upoštevamo prilikovanje po zvenečnosti, npr. soglasnik š, zapisan s črko ⟨ş⟩, pred zvenečim soglasnikom izgovorimo kot [ž], npr. Coşbuc [kožbúk], Hașdeu 
Romunska dvočrkja v slovenščino prevzemamo takole:
Redke podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas, npr. Lipatti [lipáti], Pillat [pilát].
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ă | a | Răzvan [razván], Cărtărescu [kartarésku], Cernavodă [čêrnavoda] | |
| â | a | Dâmbovița [dámbovica] | |
| â | ob ⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju | ə | Cârna [kə̀rna], Bârsa [bə̀rsa], Târgovişte [tərgôvište] | 
| c | k | Cârna [kə̀rna], Câmpulung [kampulúng-] | |
| c | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ (tudi izglasnim) gl. ⟨ce⟩ in ⟨ci⟩ | č | Cernavodă [čêrnavoda], Cisnădie [čišnadíje], Cenad [čénad-] | 
| ce | pred ⟨a⟩ | č | Tulcea [túlča], Suceava [sučáva], Delavrancea [delavránča] | 
| ci | pred ⟨a⟩ in ⟨u⟩ gl. ⟨i⟩ | č | Ciacova [čákova], Ciucaş [čúkaš], Ciuk [čúk], Nedelciu [nedélču] | 
| ch | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | k | Trahanache [trahanáke], Bechet [bekét], Chivu [kívu], Asachi [asáki], Celibidache [čelibidáke] | 
| g | g | Lugoj [lúgož-], Câmpulung [kampulúng-], Grigorescu [grigorésku] | |
| g | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ (tudi izglasnim) gl. ⟨ge⟩, ⟨gi⟩ | dž | Angela [andžéla], Medgidia [medžidíja], George [džórdže] | 
| ge | pred ⟨o⟩ in ⟨a⟩ | dž | George [džórdže], Georgescu [džordžésku] | 
| gh | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | g | Gheorghe [geórge], Gheorghiu [georgíju], Sighet [síget], Anghel [ángel], Arghezi [argézi] | 
| gi | pred ⟨a⟩ in ⟨u⟩ | dž | Caragiale [karadžále], Giurgiu [džúrdžu], Sergiu [sêrdžu] | 
| i | i | Ivasiuc [ivasíjuk], Brăila [braíla], Rodica [rodíka]; Corabia [korábija], Blandiana [blandijána], Brătianu [bratijánu], Mangalia [mangálija], Galaction [galaktijón], Zaharia [zaharíja], Podgoria [podgórija], Bacovia [bakôvija] | |
| i | v izglasju za soglasnikom | i | Alexandri [aleksándri], Galați [galáci], Petroșani [petrošáni], Pitești [pitéšti], Ploiești [plojéšti], Tecuci [tekúči], Comăneci [komanéči], Slavici [sláviči] | 
| i | v dvoglasnikih ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩, ⟨iu⟩ v vzglasju in za samoglasnikom | j | Iași [jáši], Iorga [jórga], Poiana [pojána], Mamaia [mamája], Baia Mare [bája máre], Maiorescu [majorésku], Negoiu [negóju] | 
| i | v dvoglasnikih ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨ui⟩ v izglasju | j | Mihai [miháj], Sighetu Marmației [sigétu marmácijej], Dorohoi [dorohój], Vaslui [vaslúj] | 
| î | i | Dîmbovița [dímbovica] | |
| î | ob ⟨r⟩ v medsoglasniškem položaju gl. â | ə | Cîrna [kə̀rna], Bîrsa [bə̀rsa], Tîrgovişte [tərgôvište] | 
| j | ž | Adjud [adžúd-], Gorj [górž-], Gheorghiu-Dej [georgíju-déž-], Jebeleanu [žebeleánu]; Cluj-Napoca [klúš-napóka], rod. Cluja-Napoce [klúža-napóke] | |
| oa | u̯a | Hunedoara [hunedu̯ára], Sighișoara [sigišu̯ára] | |
| ș | š | Râșnov [rášnov-], Sighişoara [sigišu̯ára] | |
| ț | c | Oltenița [olténica], Harghiţa [hargíca], Reşiţa [réšica], Galați [galáci] | |
| u | u | Urlați [urláci], Radăuți [radaúci], Antonescu [antonésku], Enescu [enésku] | |
| u | v dvoglasniku (navadno v izglasju) | u̯ | Bacău [bakáv-], Buzău [buzáv-], Târgu Jiu [tárgu žív-], Gheorghiu [georgív-] | 
| x | v prevzetih imenih | ks | Alexandrescu [aleksandrésku] | 
POSEBNOST
Imena v Franciji živečih Romunov izgovarjamo tudi po francosko, npr. Cioran romun. [čorán], fr. [sjorán]. Tudi v Franciji živeči pisec, rojen kot Eugen Ionescu [éu̯džen jonésku], je svoje ime prilagodil francoščini in je splošno znan kot Eugène Ionesco, ki ga v slovenščini izgovarjamo [ežên jonésko].
Občna poimenovanja iz romunščine prevajamo. Tista, ki jih ne, so
Večina lastnih
imen je pisno nepodomačena: Dacia
[dáča] |tovarna|, Bălănescu [balanésku], Râșnov 
Imena znanih romunskih vladarjev in vladarskih rodbin so v slovenščini podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena. Podomačimo ali prevedemo tudi razlikovalna določila, npr. Ferdinand Romunski [fêrdinand romúnski] (romun. Ferdinand I al României), Vlad III. Tepeš [vlát trétji tépeš] (romun. Vlad Țepeș), znan tudi kot Drakula [drákula] (romun. 
Romunske priimke prevzemamo nespremenjene: Dragnea [drágnea], Prunaru [prunáru].
Številna romunska imena so tvorjena, in sicer so
imenom prednikov dodani končaji (npr.  
Za redke romunske zemljepisne danosti se je uveljavilo slovensko lastno ime (eksonim). Med njimi so:
Občnoimenske sestavine večbesednih imen prevajamo:
Baraganska stepa [baragánska stépa] (romun. 
Posebnosti
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto romunskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
Romunska osebna imena po obliki naravnega
spola uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce. Zemljepisna imena s končaji,
neznačilnimi za slovenske paradigmatske vzorce, spremenijo spol, npr. imena na
končni nenaglašeni 
Nekatera že v preteklosti podomačena imena so bila tudi v zapisu prilagojena tako, da se uvrščajo bodisi v ženski (Bukarešta ž [búkarẹšta/bukaréšta] (romun. București m)) bodisi v moški spol (Temišvar m [témišvar] (romun. Timișoara ž)).
Pri
pregibanju ženskih osebnih imen, ki se končajo na 
Osnovo daljšajo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, in sicer
Posebnost
Pri nekaterih imenih s
končajem 
Podstava svojilnega pridevnika
je enaka (podaljšani) rodilniški osnovi imena: Arghezijev 
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končne govorjene c, j, č in š, na mehčane glasove, ki se pred samoglasnikom izgovarjajo z j, ter pri vseh imenih, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za tvorbo svojilnega pridevnika.
Ruska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s sedmimi dodatnimi črkami – 
Ruska abeceda (azbuka): 
POSEBNOST
Velike črke ⟨Ъ⟩ (jor ali trdi znak), ⟨Ы⟩ (jeri ali trdi i) in ⟨Ь⟩ (jer ali mehki znak) se ne pojavljajo v vlogi velike začetnice, ampak jih uporabljamo le v nizu samih velikih črk ali povsem samostojno. Črka ⟨Ы⟩ se na začetku besede pojavlja samo v redkih občnih besedah in redkih prevzetih zemljepisnih imenih (npr. iz jakutščine).
Pri prečrkovanju ruske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. Tako natančno prečrkovana imena so uporabljena v bibliografskih zapisih in strokovnih besedilih, s čimer je omogočen nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. V splošni rabi uporabljamo podomačeni zapis, pri katerem skušamo rusko besedje čim bolj prilagoditi slovenskemu sistemu, kar pomeni, da si obenem prizadevamo, da bi se s črkami slovenske latinice čim bolj približali glasovni vrednosti ciriličnih črk.
Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ustreznico.
| Mala in velika cirilična črka | Mala in velika cirilična črka v ležečem tisku | Mala in velika latinična črka (prečrkovanje) | Mala in velika latinična črka (podomačevanje) | 
| а А | а А | a A | a A | 
| б Б | б Б | b B | b B | 
| в В | в В | v V | v V | 
| г Г | г Г | g G | g G | 
| д Д | д Д | d D | d D | 
| е Е | е Е | e E | e E, je Je | 
| ё Ё | ё Ё | ё Ё | o O, jo Jo | 
| ж Ж | ж Ж | ž Ž | ž Ž | 
| з З | з З | z Z | z Z | 
| и И | и И | i I | i I | 
| й Й | й Й | j J | j J | 
| к К | к К | k K | k K | 
| л Л | л Л | l L | l L | 
| м М | м М | m M | m M | 
| н Н | н Н | n N | n N | 
| о О | о О | o O | o O | 
| п П | п П | p P | p P | 
| р Р | р Р | r R | r R | 
| с С | с С | s S | s S | 
| т Т | т Т | t T | t T | 
| у У | у У | u U | u U | 
| ф Ф | ф Ф | f F | f F | 
| х Х | х Х | h H | h H | 
| ц Ц | ц Ц | c C | c C | 
| ч Ч | ч Ч | č Č | č Č | 
| ш Ш | ш Ш | š Š | š Š | 
| щ Щ | щ Щ | šč Šč | šč Šč | 
| ъ Ъ | ъ Ъ | ’’ | opuščamo | 
| ы Ы | ы Ы | y Y | i I | 
| ь Ь | ь Ь | ’ | opuščamo oz. izjemoma zapisujemo z j | 
| э Э | э Э | è È | e E | 
| ю Ю | ю Ю | ju Ju | ju Ju | 
| я Я | я Я | ja Ja | ja Ja | 
POSEBNOSTI
Pri inicialkah ruskih imen, ki se začnejo na črke ⟨Ю⟩ ali ⟨Я⟩, ime pogosto okrajšamo z latiničnima ustreznicama ruske črke, npr. Ярослав – Ja., Яна – Ja., Яков – Ja., Юрий – Ju., Юлия – Ju., Юлиан – Ju.
Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih
Osebna in zemljepisna imena se v mednarodnih uradnih dokumentih prečrkujejo v latinico po različnih sistemih prečrkovanja, najpogosteje pa po pravilniku Mednarodne organizacije civilnega letalstva 
Ruščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju ruskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo: Dostojevski [dostojéu̯ski] (rus. Достоeвский), Novgorod [nôu̯gorod-] (rus. Новгород).
POSEBNOSTI
Oznake naglasa in naglasnega mesta niso del pisne podobe ruskih imen, v poglavju o naglasnem mestu ponazarjajo razlike med ruskim in slovenskim naglaševanjem.
Samoglasnike, zapisane s črkami 
POSEBNOSTI
V preteklosti se je polglasnik v izglasni zvezi zapornika in zvočnika zapisoval vedno s črko ⟨e⟩, kar je ustrezalo tudi slovenskim oblikam teh imen (Aleksander, Peter).
V ruščini je kakovost samoglasnikov odvisna tudi od naglasnega mesta in soglasniškega okolja. Nenaglašeni samoglasniki se npr. izgovarjajo reducirano, znana pojava sta akanje in ikanje. Samoglasniških redukcij ne prenašamo v slovenščino.
Šest črk ruske pisave (⟨a⟩, ⟨э⟩, ⟨о⟩, ⟨и⟩, ⟨ы⟩, ⟨у⟩) označuje samoglasnike. Štiri samoglasniške črke (⟨я⟩, ⟨е⟩, ⟨ё⟩, ⟨ю⟩) v ruščini označujejo mehčanost predhodnih soglasnikov (ne mehčajo pa otrdelih, npr. [š]) ali zveze zvočnika [j] in samoglasnika.
Ruski podvojeni samoglasnik ⟨аа⟩  – ⟨aa⟩, ki se pojavlja zlasti v biblijskih imenih, v zapisu prevzemamo podvojeno, izgovarjamo pa kot en glas: Avraam [au̯rám] (rus. Aвраaм), Isaak [isák] (rus. Исаак), Varlaam [varlám] (rus. Варлаaм), Čaadajev 
V samoglasniškem sklopu [iV] zev pri prevzemanju zapiramo z j v govoru, v zapisu pa ne, npr. Dmitriev 
POSEBNOSTI
Soglasnike, zapisane s črkami 
POSEBNOST
Rusko črko ⟨щ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom ⟨šč⟩, ki ga tudi izgovarjamo po slovensko (brez zlitja): Ščedrin [ščedrín] (rus. Щедрин).
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas, ohranjanje podvojenega zapisa pa je odvisno od vrste lastnega imena.
POSEBNOST
Če se je v slovenščini pri osebnih imenih uveljavil zapis z enojnim soglasnikom, ga pri domačenju ne spreminjamo: Ala [ála] (rus. Алла), Ana [ána] (rus. Анна), Filip [fílip] (rus. Филипп), Genadij [genádij] (rus. Геннадий), Inokentij [inokéntij] (rus. Иннокентий), Visarion [visarjón] (rus. Виссарион), Žana [žána] (rus. Жанна).
Imena mednarodno znanih sodobnikov so zapisana tudi nepodomačeno, npr. Anna Netrebko.
O ohranjanju podvojenih soglasnikov glej razdelek o prevzemanju.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno cirilično črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Cirilična črka | Podomačeni zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| e | e | 
                za soglasniki, razen v končaju  | 
            e | 
                Lenin
  [lénin] (rus. Ленин), Denis  | 
        
| e | je | na začetku besede ali za samoglasniki | je | 
                Jevgenij [jeu̯génij] (rus. Евгeний), Jegor [jegór] (rus. Eгорь),
  Jenisej
  [jẹnisêj] (rus. Енисeй); Nikolajev  | 
        
| е | je | 
                na morfemski meji v končajih  | 
            je | 
                Brežnjev
 | 
        
| е | je/e | 
                na morfemski meji zlasti v končajih kot  | 
            je/e | 
                Golubjev  | 
        
| ë | jo | razen za šumevci | jo | 
                Fjodorov
 | 
        
| ë | o | za šumevci | o | 
                Pugačov
   | 
        
| и | i | i | Akunin [akúnin] (rus. Акунин), Irina [irína] (rus. Ирина), Ilja [ílja] (rus. Илья), Irkutsk [irkútsk] (rus. Иркутск), Lenin [lénin] (rus. Ленин) | |
| ы | i | i | 
                Beli [béli]
  (rus. Белый), Černih [černíh]
  (rus. Черных), Krilov
   | 
        |
| ь | praviloma opuščamo | v izglasju | praviloma opuščamo | Skripal [skripál] (rus. Скрипаль), Kazan [kazán] (rus. Казань), Stavropol [stáṷropọl] (rus. Ставрополь), Astrahan [ástrahan] (rus. Астрахань), Kremelj [kréməl’/kréməl] (rus. Кремль) | 
| ь | 
                 praviloma opuščamo  | 
            med soglasnikoma | praviloma opuščamo | 
                Olga
  [ólga] (rus. Ольга), Jelcin [jélcin]
  (rus. Ельцин), Ilf [ílf] (rus. Ильф), Menšikov  | 
        
| ь | j | med soglasnikom in samoglasnikom ⟨е⟩ in ⟨и⟩ | j | 
                Prokofjev
 | 
        
POSEBNOSTI
Občna poimenovanja iz ruščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze pisno podomačene. Povezane so s političnim sistemom v preteklosti (boljševik 
Poznamo tudi izlastnoimenske izpeljanke, npr. stahanovec [stahánovəc], trockist [trockíst], stalinist [staliníst].
Večino osebnih lastnih imen samo prečrkujemo: Nadežda [nadéžda] (rus. Надежда), Hodorkovski [hodorkôu̯ski] (rus. Ходорковский), Čehov 
V ruščini se v neformalnih govornih položajih med poznanimi govorci uporabljajo skrajšane klicne oblike imen (t. i. hipokoristiki), npr. Saša [sáša] (rus. Саша) (Aleksandr/Aleksandra), Ženja [žénja] (rus. Женя) (Evgenij/Evgenija), Daša [dáša] (rus. Даша) (Darja), Miša [míša] (rus. Миша) (Mihail), Kolja [kólja] (rus. Коля) (Nikolaj).
Imena znanih ruskih vladarjev in vladarskih rodbin so praviloma podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, razlikovalna določila pa prevedemo, npr. Peter Veliki [pétər véliki] (rus. Пётр I, Пётр Великий), Katarina Velika [katarína vélika] (rus. Екатерина Великая), Ivan Grozni [ívan grôzni] (rus. Ивaн Грозный), Lažni Dimitrij [lážni dimítrij] (rus. Лжедмитрий I), Ana Ruska [ána rúska] (rus. Анна Ивановна), Anastazija Romanova [anastázija románova] (rus. Анастасия Романова); Stroganovi [stróganovi] (rus. Стрoгановы), Rjurikoviči [rjúrikoviči] (rus. Рюриковичи).
Imena svetnikov in patriarhov podomačujemo ali uporabljamo slovenske različice imen: Dimitrij Donski [dimítrij dónski] (rus. Дмитрий Ивaнович Донскoй), Andrej Rubljov [andrêj 
V ruščini se v formalnih govornih položajih poleg priimkov uporabljajo še imena, izpeljana iz očetovega imena (t. i. patronimiki, rus. otčestvo), npr. Boris Leonidovič Pasternak [bóris leonídovič pasternák] (rus. Борис Леонидович Пастернак). V slovenščini jih navadno opuščamo.
Patronimiki pri moških nosilcih so v ruščini tvorjeni z obrazili:
Pri nosilkah priimka se uporablja obrazila:
V formalnih govornih položajih se pri naslavljanju patronimiki ob imenih uporabljajo brez priimka, npr. Mihail Petrovič [mihaíl petrôvič] (rus. Михаил Петрович), Sofja Petrovna [sófja petrôṷna] (rus. Софья Петровна).
V ruskih dokumentih se podatki o nosilcih navajajo v dveh možnih zaporedjih, in sicer ime, patronimik, priimek (Polina Vladimirovna Panova [polína vládimiroṷna panôva]) ali priimek, ime, patronimik (Panova Polina Vladimirovna [panôva polína vládimiroṷna]) (rus. Панова Полина Владимировна). Drugi način zaporedja je značilen za uradovalni jezik.
Pridevniški končnici ⟨ый/ий⟩ in ⟨ая⟩, ki sta značilni za priimke, domačimo s slovenskimi pridevniškimi končnicami.
| 
                 | 
            Navalni [naválni] (rus. Навальный) | 
| 
                 | 
            Dostojevski [dostojéu̯ski] (rus. Достоевский) | 
| 
                 | 
            
                Navalna [naválna] (rus. Навальная); Dostojevska [dostojéu̯ska] (rus. Достоевская);   Plisecka [plisécka] (rus. Плисецкая)  | 
        
V slovenščini se pojavljajo tudi ruski priimki, zapisani s končajem -off, prevzeti prek neslovanskih jezikov. Če označujejo imena znamk, njihovega zapisa ne spreminjamo, npr. Davidoff [davídof] (rus. Дaвидoфф), Smirnoff [smirnôf] (rus. Смирнофф). Takšnega stiliziranega zapisa pri neposrednem prevzemanju iz ruščine ne uporabljamo: Ilja Smirnov 
Za precej zemljepisnih danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Čečenija [čečénija] (rus. Чечня), Dneper [dnépər] (rus. Днепр), Kronštat [krónštat] (rus. Кронштадт), Rusija [rúsija] (rus. Россия), Sibirija [sibírija] (rus. Сибирь).
Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina navadno prevedena, izlastnoimenska pa prilagojena slovenščini: Rdeči trg [ərdéči 
POSEBNOST
Pri morfemskem domačenju se nekateri nezvočniški sklopi, ki so v slovenščini težko izgovorljivi, v izgovoru spremenijo, kar se odraža tudi v zapisu, npr.
Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in imena kulturnih in drugih spomenikov prevajamo: Zimski dvorec [zímski dvórəc] (rus. Зимний дворец), Bronasti jezdec [brônasti jézdəc] (rus. Медный всадник).
O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto ruskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
V imenih ustanov, podjetij in organizacij občne sestavine načeloma prevajamo: Moskovska državna univerza Lomonosova [móskou̯ska dəržáu̯na univêrza lomonósova] (rus. Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова), Višja ekonomska šola [víšja ekonómska šóla] (rus. Высшая школа экономики); lastnoimenske sestavine prilagajamo: Koncern Kalašnikova [koncêrn/koncêrən kalášnikova] (rus. ОАО Концерн Калашников), Admiralitetna ladjedelnica [admiralitétna ladjedélnica] (rus. Адмиралтейские верфи).
Prevajamo tudi naslove literarnih del: Zločin in kazen [zločín in kázən] (rus. Преступление и наказание), Vojna in mir [vôjna in mír] (rus. Война и мир), Življenje in usoda [življênje in usóda] (rus. Жизнь и судьба), Kako se je kalilo jeklo [kakó se je kalílo jêklo] (rus. Как закалялась сталь), Življenje žuželk [življênje žužélk] (rus. Жизнь насекомых).
Imena časopisov, blagovnih znamk in podjetij so večinoma nespremenjena: Izvestija [izvéstija] (rus. Известия), Gazprom [gásprọm] (rus. Газпром), Vostok [vostók] (rus. Восток), Lada [láda] (rus. Лада). Izjema so imena nekaterih mednarodno uveljavljenih podjetij s standardizirano mednarodno obliko, npr. Lukoil [lukôjl] (rus. Лукойл).
Pri domačenju lahko prihaja do razlik pri spolu. Samostalniki, ki se v ruščini končajo na mehčani soglasnik, so ženskega spola in se sklanjajo po 
POSEBNOST
Izjema so ruska ženska imena tipa Ljubov 
Razlike med ruskim in slovenskim sklanjanjem so najbolj opazne pri naslednjih skupinah besed, ki so v ruščini sicer nesklonljive:
Pri prevzemu v slovenščino se spremeni sklanjatveni vzorec, če gre za ruske priimke moških oseb s pridevniškimi končnicami, ki jih v slovenščini sklanjamo kot samostalnike moškega spola, npr.
Pozorni moramo biti na razliko med ruščino in slovenščino, ki se pri sklanjanju kaže v orodniku (v ruščini pridevniška končnica), npr. or. s Puškinom [s‿púškinom] (rus. or. с Пушкиным); or. s Čehovom [s‿čéhovom] (rus. or. с Чеховым); or. s Trubeckojem [s‿trubeckójem] (rus. or. с Трубецким).
Enako kot za moške pridevniške priimke velja tudi za priimke ženskih oseb, in sicer
POSEBNOST
Pri nekaterih priimkih se je moška oblika priimka uveljavila tudi pri ženskih osebah (in izglasno ni prilagojena ženskemu spolu), npr. Tolstoj 
Zemljepisna imena, ki so posamostaljeni pridevniki srednjega spola (sklop ⟨oe⟩ v končaju domačimo s slovensko pridevniško končnico 
Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih z nenaglašenimi končaji 
POSEBNOST
Nekateri ruski priimki na končni 
Govorno krajšanje osnove (kadar polglasnik ni zapisan s črko ⟨e⟩, ga pa izgovorimo), se pojavlja pri imenih z izglasnim soglasniškim sklopom:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Vranglov [vránglov‑]. Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom 
Svojilni pridevnik ruskega imena Pjotr je v ruščini Petrov (rus. Петров), izpeljan iz ruske rodilniške oblike rus. rod. Petrá (rus. Петрa). V slovenščini se pri svojilnem pridevniku Pjotrov 
V slovenščini sklanjamo z daljšanjem osnove vsa ruska imena, katerih osnova se konča na naglašene samoglasnike in nenaglašene i, u in e, če ta ni končnica, npr.:
Osnovo daljša z j tudi večina imen moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Fjodor [fjódor], rod. Fjodorja [fjódorja] (rus. Фëдор).
POSEBNOST
Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena s končnim govorjenim r, npr. Bor [bór], rod. Bora [bôra] (rus. Бор). Večzložna ali zložena imena s temi sestavinami v drugem delu imena so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno, danes jih sklanjamo pa tudi s podaljšano osnovo, npr. Krasnodar [krasnodár], rod. Krasnodara [krasnodára] in Krasnodarja [krasnodárja] (rus. Краснодар).
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Dibojev 
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.
| 
                 | 
            Testelec [testeléc], or. s Testelecem [s‿testelécem] (rus. Тестелец); svoj. prid. Testelečev [testeléčev-] | 
| 
                 | 
            Sergej [sergêj], or. s Sergejem [s‿sergêjem] (rus. Сергей); svoj. prid. Sergejev [sergêjev-] | 
| 
                 | 
            
                Šostakovič [šostakôvič], or. s Šostakovičem [s‿šostakôvičem] (rus. Шостакoвич);  svoj. prid. Šostakovičev [šostakôvičev-]  | 
        
| 
                 | 
            Voronež [voróneš], or. z Voronežem [z‿vorónežem] (rus. Воронеж) | 
| 
                 | 
            boršč [bóršč], or. z borščem [z‿bórščem] (rus. борщ) | 
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Igor [ígor], or. z Igorjem [z‿ígorjem] (rus. Игорь); svoj. prid. Igorjev [ígorjev-].
Pri prevzemanju ruskih večdelnih imen sklanjamo vse sestavine, če so imena priredno zložena in povezana z nestičnim vezajem, npr.
V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini pregibamo kot pridevnik, npr. Nižni Novgorod [nížni 
Svojilnost pri ruskih izvorno pridevniških priimkih z obrazili 
Pri prevajanju iz ruščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se ruska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev in stičnosti:
Slovaška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s 17 črkami z ločevalnimi znamenji in tremi dvočrkji – ⟨dz⟩, ⟨dž⟩ in ⟨ch⟩.
Slovaška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨á Á⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨d D⟩, ⟨ď Ď⟩, ⟨dz Dz⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨e E⟩, ⟨é É⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨ch Ch⟩, ⟨i I⟩, ⟨í Í⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨ĺ Ĺ⟩, ⟨ľ Ľ⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ň Ň⟩, ⟨o O⟩, ⟨ó Ó⟩, ⟨ô Ô⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨ŕ Ŕ⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨ť Ť⟩, ⟨u U⟩, ⟨ú Ú⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨ý Ý⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.
Posebnost
Črke ⟨q⟩, ⟨w⟩ in ⟨x⟩ so del slovaške abecede, pojavljajo pa se le v prevzetih besedah.
O vključevanju slovaških posebnih črk in dvočrkij v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V slovaški pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju ohranjamo:
Ostrivec v obrazilu 
Slovaške besede so naglašene na prvem zlogu, npr. Beňačková [bénjačkova], Kováč [kôvač]. Pri prevzemanju imen iz slovaščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Slovaščina poleg glavnega pozna tudi stranski naglas, ki ga imajo besede z več kot tremi zlogi: pri štirizložnih je stranski naglas na tretjem zlogu, daljše besede pa ga imajo na tretjem ali predzadnjem zlogu. V slovenščini tako naglašene besede navadno izgovorimo z dvema naglasoma, npr. Kratochvilová [krátohvílova].
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko, ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].
Posebnosti
Prevzemanje kakovosti samoglasnikov, zapisanih s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, iz preglednice ni izrecno razvidno. Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, prevzemamo praviloma kot ozka, kot široka pa, kadar e stoji pred j ali r oz. kadar o stoji pred v ali u̯. Široka sta tudi v besedah ali delih besed, ki so podobni slovenskim, npr. Ipel'ské Predmostie [ipél’ske/ipélske prêdmostje], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje].
Za več informacij o prevzemanju e in o glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Glasoslovni oris).
Slovaščina pozna dvoglasniški fonem /uo/, ki je zapisan s črko ⟨ô⟩. Prevzemamo ga kot [u̯o], npr. Konôpka [kónu̯opka], Orechová Potôň [órehova pótu̯on’/pótu̯on], Hôrka [hu̯órka].
V črkovnem sklopu ⟨iV⟩ se ⟨i⟩ izgovarja kot [j], npr. Mária [márja], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje], Beniak [bénjak], Hostie [hóstje], Sliač [sljáč], Želiezovce [žéljezou̯ce], Július [júljus], Kvietik [kvjétik], Piešťany [pjéštjani].
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩ ter dvočrkjema ⟨dz⟩ in ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko.
Dvočrkje ⟨ch⟩ prevzemamo v slovenščino kot
                                    [h], npr. Michal [míhal], Púchov 
Slovaščina pozna mehke soglasnike, ki so v pisavi označeni s črkami ⟨ď Ď⟩, ⟨ň⟩, ⟨ľ⟩ in ⟨ť Ť⟩. Pri prevzemanju mehčanje nakazujemo z j: Beňačková [bénjačkova], Ďurišin [djúrišin], Ťažký [tjáški], Fiľakovo [fíljakovo].
Posebnost
Soglasnike, ki so zapisani s črkami ⟨d⟩, ⟨n⟩, ⟨l⟩ in ⟨t⟩ in ki jih v slovaščini izgovarjajo mehčano, kadar stojijo pred ⟨e⟩, ⟨é⟩, ⟨i⟩ ali ⟨í⟩, v slovenščino prevzemamo kot navadne [d], [n], [l] in [t]: Devín [dévin], Orgoník [órgonik], Kadlečík [kádlečik], Tisovec [tísovǝc]. S tem se izenačijo z nemehčanimi v ženskih (izvorno) pridevniških oblikah, npr. Čertižné [čêrtižne], Zlaté Moravce [zláte mórau̯ce], Skalité [skálite].
Zvenečnostne premene mehkih soglasnikov iz preglednice niso izrecno razvidne.
Slovaške podvojene soglasnike v slovenščini izgovarjamo kot en glas, npr. Humenné [húmene], Havrilla [háu̯rila], Vojtaššák [vójtašak], Kollár [kólar].
Slovaščina pozna zlogotvorne soglasnike. Kratka zlogotvorna zvočnika, zapisana s črkama ⟨l⟩ in ⟨r⟩, izgovarjamo po slovensko, torej s polglasnikom, npr. v imenu Trnava [tə̀rnava], Vlhová [və̀lhova]. Dolga zlogotvorna zvočnika, zapisana s črkama ⟨ĺ⟩ in ⟨ŕ⟩, se v slovenščini izenačita s kratkima, npr. Mĺkva [mə̀lkva], Tŕnik [tə̀rnik].
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ä | e | Svätuš [svêtuš], Demänová [démenova] | |
| ď Ď | dj | Ďuríčková [djúričkova], Ďurdiak [djúrdjak], Baďan [bádjan] | |
| ď | v izglasju | t | Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja] | 
| ch | h | Chalupka [hálupka], Michal [míhal], Vojtech [vójteh] | |
| i | v zvezi i in samoglasnika – ⟨iV⟩ | j | Ždiar [ždjár], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje], Daniela [dánjela], Banská Štiavnica [bánska štjáu̯nica], Turnianska Nová Ves [túrnjanska nôva vés], Ipeľské Predmostie [ipél’ske prêdmostje], Golián [góljan], Želiezovce [žéljezou̯ce], Július [júljus], Kvietik [kvjétik] | 
| ľ | lj | Ľudovít [ljúdovit], Ľubor [ljúbor], Bobuľová [bóbuljova] | |
| ľ | v izglasju in pred soglasnikom | l’/l | Kráľ [král’/král], rod. Kráľa [králja]; Bahýľ [báhil’/báhil], rod. Bahýľa [báhilja]; Topoľčany [tópol’čani/tópolčani], Oľšavka [ól’šau̯ka/ólšau̯ka] | 
| ň | nj | Mňačko [mnjáčko], Bošňák [bóšnjak] | |
| ň | v izglasju | n’/n | Suchoň [súhon’/súhon], rod. Suchoňa [súhonja]; Modrý Kameň [módri kámǝn’/kámǝn], rod. Modrega Kamňa [módrega kámnja] | 
| ô | u̯o | Konôpka [kónu̯opka], Štôla [štu̯óla] | |
| ť Ť | tj | Šťastný [štjástni], Piešťany [pjéštjani], Hnúšťa [hnúštja] | |
| ť | v izglasju | t | Kmeť [kmét], rod. Kmeťa [kmétja], Novoť [nôvot], rod. Novoťa [nôvotja] | 
| y | i | Donovaly [dónovali], Bystrík [bístrik] | |
| ý | i | Šťastný [štjástni], Štítnický [štítnicki], Lehotský [léhotski], Bahýľ [báhil’] | 
Posebnost
Črka ⟨e⟩ se v slovaščini izgovarja kot [e] (slš. Peter [péter]), v slovenščini pa se je pri nekaterih imenih z
                            izglasnimi 
O imenih z neobstojnim samoglasnikom glej poglavje »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik« (Slovaščina) in »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).
Občna poimenovanja iz slovaščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne (to so večinoma kulturno specifični izrazi), sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so te prevzete besede in besedne zveze
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v slovaščini: Devín [dévin], Liptovský Mikuláš [líptou̯ski míkulaš], Spišské Podhradie [spíšske pôthradje] in Spišská Nová Ves [spíšska nôva vés]. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Priimki oseb ženskega spola se razlikujejo od moških priimkov
                                        in se končujejo s pridevniškim obrazilom 
Če je izhodiščni priimek moškega spola pridevniški, se obrazilo prilagodi ženskemu spolu, npr. Jesenská (m Jesenský); Ponická (m Ponický).
V sodobnem času poznamo tudi primere rabe slovaških priimkov brez obrazila za ženski spol. Slovaška zakonodaja omogoča vpis priimka brez obrazila v matični list, še vedno pa pri osebah ženskega spola prevladujejo priimki s pridevniškim obrazilom.
Slovenski eksonimi za slovaške zemljepisne danosti so redki.
                                    Večinoma gre za pisno podomačena večbesedna imena s prevedeno
                                    občnoimensko sestavino, npr. imena nekaterih gora in pogorij: Nizke Tatre (slš. Nízke Tatry), Visoke Tatre (slš. Vysoké Tatry), Mala Fatra 
Nekatera obrazila zemljepisnih imen in izpeljank iz zemljepisnih imen oblikoslovno prilagajamo slovenskemu jezikovnemu sistemu in jih nadomeščamo s slovenskima ‑ski in ‑ški: Košiški okraj (slš. Košický kraj; Košice) in Spiški grad (slš. Spišský hrad; Spiš) ter Dobšinska ledena jama (slš. Dobšinská ľadová jaskyňa).
Za nekatera imena uporabljamo samo podomačeno obliko, npr. za označevanje države Slovaška namesto slš. Slovensko.
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
Nekatera imena se v slovaščini sklanjajo po drugi ženski sklanjatvi, v slovenščini pa jih kot imena moškega spola uvrščamo v prvo moško sklanjatev, npr. Sereď [sêret], rod. Sereďa [sêredja] (slš. Sereď ž); Debraď [débrat], rod. Debraďa [débradja] (slš. Debraď ž).
Pridevniška lastna imena sklanjamo po pridevniški, tj. četrti sklanjatvi:
Črko ⟨e⟩ v nekaterih obrazilih (
Posebnosti
Podstava
                                svojilnega pridevnika izhaja iz rodilniške osnove imena,
                                npr. Janovičev 
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v slovaščini redko, saj so imena naglašena na začetnem zlogu, imena z izglasnim i so večinoma pridevniška in jih pregibamo po 4. sklanjatvi. Daljšanje se pojavlja večinoma pri imenih na samoglasnik i, in sicer je pisno in glasovno: Kubani [kúbani], rod. Kubanija [kúbanija]; Fándly [fándli], rod. Fandlyja [fándlija]. Enako velja za nekatera imena na končni govorjeni r, npr. Vladimir [vládimir], rod. Vladimirja [vládimirja] (toda: Štúr [štúr], rod. Štúra [štúra]).
Podstava svojilnega
                                    pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Kubanijev 
Preglas samoglasnika o v e se pojavlja pri sklanjanju moških imen, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na c, j, č, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č.
| ⟨c⟩ | 
                Moric [móric], or. z Moricem [z‿móricem]; svoj.
                                            prid. Moričev  | 
        
| ⟨j⟩ | 
                Juraj [júraj], or. z Jurajem [z‿júrajem]; svoj.
                                            prid. Jurajev  | 
        
| ⟨š⟩ | 
                Murgaš [múrgaš], or. z Murgašem [z‿múrgašem]; svoj.
                                            prid. Murgašev  | 
        
| ⟨č⟩ | 
                Grupač [grúpač], or. z Grupačem [z‿grúpačem]; svoj.
                                            prid. Grupačev  | 
        
| ⟨ž⟩ | 
                Balaž [bálaš], or. z Balažem [z‿bálažem], svoj.
                                            prid. Balažev  | 
        
Preglašujemo tudi imena
Srbska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s šestimi dodatnimi črkami – ⟨ђ Ђ⟩, ⟨ј Ј⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨ћ Ћ⟩ in ⟨џ Џ⟩.
Srbska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨ђ Ђ⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨ј Ј⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨ћ Ћ⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨џ Џ⟩, ⟨ш Ш⟩.
Srbska različica latinične pisave ima 22 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s štirimi črkami z ločevalnimi znamenji, tj. ⟨č⟩, ⟨ć⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩, posebno črko ⟨đ⟩ ter dvočrkja ⟨dž⟩, ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩.
Srbska latinična abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨ć Ć⟩, ⟨d D⟩, ⟨dž Dž⟩, ⟨đ Đ⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨lj Lj⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨nj Nj⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.
| Mala in velika cirilična črka | 
                Mala in velika cirilična  črka v ležečem tisku  | 
            Mala in velika latinična črka | 
| а А | а А | a A | 
| б Б | б Б | b B | 
| в В | в В | v V | 
| г Г | г Г | g G | 
| д Д | д Д | d D | 
| ђ Ђ | ђ Ђ | đ Đ | 
| е Е | е Е | e E | 
| ж Ж | ж Ж | ž Ž | 
| з З | з З | z Z | 
| и И | и И | i I | 
| ј Ј | ј Ј | j J | 
| к К | к К | k K | 
| л Л | л Л | l L | 
| љ Љ | љ Љ | lj Lj | 
| м М | м М | m M | 
| н Н | н Н | n N | 
| њ Њ | њ Њ | nj Nj | 
| о О | о О | o O | 
| п П | п П | p P | 
| р Р | р Р | r R | 
| с С | с С | s S | 
| т Т | т Т | t T | 
| ћ Ћ | ћ Ћ | ć Ć | 
| у У | у У | u U | 
| ф Ф | ф Ф | f F | 
| х Х | х Х | h H | 
| ц Ц | ц Ц | c C | 
| ч Ч | ч Ч | č Č | 
| џ Џ | џ Џ | dž Dž | 
| ш Ш | ш Ш | š Š | 
POSEBNOSTI
Srbščina ima dolgo tradicijo standardizacije tako cirilične kot latinične pisave. Čeprav je od leta 2006 v uradni rabi samo srbska cirilična pisava, sta v vsakdanji rabi še vedno prisotni obe pisavi, zato besede iz srbščine prevzemamo po latiničnem zapisu.
O vključevanju srbskih latiničnih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V srbski latinični pisavi sta uporabljeni dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Posebno latinično črko ⟨đ Đ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.
Srbščina ima prosti naglas. Naglas je lahko na katerem koli zlogu, razen na zadnjem, npr. Čačak [čáčak] (srb. Чачак), Aleksandrovac [aleksándrovac] (srb. Александровац), Majdanpek [májdanpek] (srb. Мајданпек). Pri prevzemanju v slovenščino naglasno mesto srbskih besed praviloma ohranjamo.
POSEBNOSTI
Srbsko naglaševanje je tonemsko, vendar tonemov ne prevzemamo.
Samoglasnike, zapisane s črkami 
POSEBNOST
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩, v slovenščino prevzemamo praviloma kot ozka, npr. Zrenjanin [zrénjanin] (srb. Зрењанин), Leskovac [léskovac] (srb. Лесковац), Srem [srém] (srb. Срем), Begej [bégej] (srb. Бегеј), Sombor [sómbor] (srb. Сомбор), Loznica [lóznica] (srb. Лозница), Morava [mórava] (srb. Морава), Kopaonik [kopaónik] (srb. Копаоник), kot široka pa, kadar e stoji pred [r] ali [j] oz. kadar o stoji pred [v] ali [u̯], npr. Nera [nêra] (srb. Нера), Erenik [êrenik] (srb. Ереник), Kovin [kôvin] (srb. Ковин), Novak [nôvak] (srb. Новак).
V sklopu i in poljubnega samoglasnika 
Soglasnike, zapisane s črkami 
POSEBNOSTI
Srbščina pozna zlogotvorni r, ki ga izgovarjamo po slovensko, torej s pomočjo polglasnika: Vršac [və̀ršac] (srb. Вршац), Rzav 
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Cirilična črka | Latinična črka | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| ћ | ć | č | 
                Ćuprija [čúprija] (srb. Ћуприја), Paraćin [páračin] (srb. Параћин), Bogatić [bógatič] (srb. Богатић), Ćirilov  | 
        |
| ђ | đ | dž | Aranđelovac [arandžélovac] (srb. Аранђеловац), Inđija [índžija] (srb. Инђија), Đura [džúra] (srb. Ђура), Đinđić [džíndžič] (srb. Ђинђић); Đurađ [džúrač] (srb. Ђурађ), rod. Đurađa [džúradža] | 
Občna poimenovanja iz srbščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v srbski latinični pisavi, npr. Ćuprija [čúprija] (srb. Ћуприја), Sjenica [sjénica] (srb. Сјеница), Donji Milanovac [dónji milánovac] (srb. Доњи Милановац), Bački Petrovac [báčki pétrovac] (srb. Бачки Петровац), Jakšić [jákšič] (srb. Јакшић), Đorđević [džórdževič] (srb. Ђорђевић), Ada Ciganlija [áda cigánlija] (srb. Ада Циганлија), Kalemegdan [kalemégdan] (srb. Калемегдан), Skadarlija [skadárlija] (srb. Скадарлија).
Imena zgodovinskih oseb sicer podomačujemo, npr. Štefan Prvokronani [štéfan pǝrvokrónani], tudi Štefan II. Nemanjić [štéfan drúgi némanjič] (srb. Стефан Првовенчани), a se slovenska pisna oblika pogosto ne razlikuje od srbske, npr. Sveti Sava [svéti sáva] (srb. Свети Сава), Radomir Putnik [rádomir pútnik] (srb. Радомир Путник).
Nekatera imena osebnosti, pri katerih so stalni pridevki izpeljani iz zemljepisnih imen, so v slovenščini drugačna kot v srbščini, ker se razlikujejo tudi podstavna zemljepisna imena, npr. Andrej III. Benečan [andrêj trétji benečán] – srb. Андрија Млечанин / Andrija Mlečanin ali Андрија III Угарски / Andrija III Ugarski, Leon I. Tračan [lêon pə̀rvi tračán] – srb. Лав I Трачанин / Lav I Tračanin.
Tuja lastna imena so v srbščini zapisana fonološko. Pri prevajanju jih zapisujemo v skladu s slovenskim pravopisom, npr. srb. Вилијам Шекспир / Vilijam Šekspir zapišemo William Shakespeare, srb. Лењин / Lenjin zapišemo Lenin, srb. Њујорк / Njujork zapišemo New York ipd.
Za redke zemljepisne danosti se je v slovenščini uveljavila podomačena oblika imena (eksonim), npr. podomačena so
Za večbesedna zemljepisna imena velja, da občne
 dele večbesednega imena prevedemo, lastnoimenske pa morfemsko 
prilagodimo slovenščini: Vratnjanska vrata (srb. Вратњанске капије / Vratnjanske kapije), cerkev Naše gospe Ljeviške (srb.  Црква Богородицe Љевишкe /  crkva Bogorodice Ljeviške), Posebni naravni rezervat Zgornje Podonavje (srb. Специјални резерват природе Горње Подунавље / Specijalni rezervat prirode Gornje Podunavlje). Pri tem srbsko pridevniško obrazilo -čki nadomestimo s slovenskim 
Nekatere občne besede v lastnih imenih so kulturno specifične in v slovenščini niso pogoste, zato jih ne prevajamo, npr. Đavolja varoš [džávolja vároš] (srb.Ђавоља варош / Đavolja varoš), Deliblatska peščara [déliblatska péščara] (srb. Делиблатска пешчара / Deliblatska peščara).
Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom, večinoma jih prevajamo, če gre za umetnostne stvaritve, npr. Miroslavov evangelij 
Imena srbskih blagovnih znamk in podjetij, časopisov in medijev ostajajo zapisana tako, kot jih zapisujejo v latinici, npr. Zastava [zástava] (srb. Застава), Kazbuka [kázbuka] (srb. Казбука); Večernje novosti [véčernje nôvosti] (srb. Вечерње новости), Tanjug [tánjug] (srb. Танјуг).
Pri pregibanju srbskih imen se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.
Zemljepisna imena na 
Pri izpeljankah iz imen s končnim samoglasnikom in soglasniškim sklopom nezvočnik + zvočnik ali zvočnik + zvočnik, npr. Brezna [brézna] (srb. Брезна), se pred obraziloma 
Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike, in sicer
Izjemoma se pri posameznih imenih, ki so v srbščini edninska, v slovenščini uveljavi tudi množina (najpogosteje zaradi nepoznavanja izvirnega imena), npr. Užice [úžice] (srb. Ужице) s, mest. v Užicah [u̯‿úžicah] namesto v Užicu [u̯‿úžicu].
Srbska imena pogosto sklanjamo tako, da osnovo zaradi neobstojnega a krajšamo, in sicer gre za
POSEBNOST
V obrazilu 
Podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi, npr. Petar [pétar] (srb. Петар) – Petrov 
Pri izpeljankah iz teh imen (večinoma pridevniških s priponskim obrazilom 
Neobstojni polglasnik, zapisan s črko e v končaju 
Večino večzložnih srbskih imen, ki se končajo na 
POSEBNOSTI
Osnovo daljšamo s t pri redkih srbskih moških imenih na končni nenaglašeni 
POSEBNOSTI
Ne glede na način sklanjanja je podstava svojilnega pridevnika iz imen moškega spola enaka podaljšani (rodilniški) osnovi, npr. Dedijerjev 
V srbščini se hipokoristične oblike imen pogosto končajo na 
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na končne govorjene glasove c, j, č, ž, š ali dž, ki so v srbščini zapisani z različnimi črkami in dvočrkji. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.
| ⟨c⟩ | 
                Obrenovac [obrénovac] (srb. Обреновац), or. z Obrenovcem [z‿obrénou̯cem]  Dobrica [dóbrica] (srb. Добрица), or. z Dobricem [z‿dóbricem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi z Dobrico [z‿dóbrico]; svoj. prid. Dobričev  | 
        
| ⟨ć⟩ | 
                Obradović [obrádovič] (srb. Обрадовић), or. z Obradovićem [z‿obrádovičem]; svoj. prid. Obradovićev  | 
        
| ⟨č⟩ | Bač [báč] (srb. Бач), or. z Bačem [z‿báčem] | 
| ⟨j⟩ | Begej [bégej] (srb. Бегеј), or. z Begejem [z‿bégejem] | 
| ⟨š⟩ | 
                Niš [níš] (srb. Ниш), or. z Nišem [z‿níšem]  Dragaš [drágaš] (srb. Драгаш), or. z Dragašem [z‿drágašem]; svoj. prid. Dragašev  | 
        
| ⟨đ⟩ | 
                Mrđa [mə̀rdža] (srb. Мрђа), or. z Mrđem [z‿mə̀rdžem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi z Mrđo [z‿mə̀rdžo]; svoj. prid. Mrđev  | 
        
| ⟨dž⟩ | 
                Karapandža [karapándža] (srb. Карапанџа), or. s Karapandžem [s‿karapándžem], pogosteje po 2. moški sklanjatvi s Karapandžo [s‿karapándžo]; svoj. prid. Karapandžev  | 
        
| ⟨lj⟩ | 
                Kovilj [kóvilʼ/kóvíl] (srb. Ковиљ), or. s Koviljem [s‿kóviljem]  Relja [rélja] (srb. Реља), or. z Reljem [z‿réljem], tudi po 2. moški sklanjatvi z Reljo [z‿réljo]; svoj. prid. Reljev  | 
        
| ⟨nj⟩ | Sečanj [séčan’/séčan] (srb. Сечањ), or. s Sečanjem [s‿séčanjem] | 
Prva moška sklanjatev je redka zlasti pri imenih, kot so Koštunica [koštúnica] (srb. Коштуница), Jovica [jôvica] (srb. Јовица), večinoma se uveljavlja druga moška sklanjatev: or. s Koštunico [s‿koštúnico], or. z Jovico [z‿jôvico].
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Vinaver [vináver] (srb. Винавер), or. z Vinaverjem [z‿vináverjem]; svoj. prid. Vinaverjev 
V slovenščini tvorimo svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega spola na 
Starogrški črkopis obsega 24 črk.
Starogrška abeceda (alfabet): 
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (v pokončnem in ležečem tisku), njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice oz. slovenice (podomačevanje).
| Mala in velika črka | Mala in velika črka v ležeči pisavi | Prečrkovanje v slovenščino | Podomačeni zapis (slovenica) | 
| α Α | α Α | a A | a A | 
| β Β | β Β | b B | b B | 
| γ Γ | γ Γ | g G | g G | 
| δ Δ | δ Δ | d D | d D | 
| ε Ε | ε Ε | e E | e E | 
| ζ Ζ | ζ Ζ | z Z | z Z | 
| η H | η H | e E ali ē Ē | e E | 
| θ Θ | θ Θ | th Th | t T | 
| ι Ι | ι Ι | i I | i I | 
| κ Κ | κ Κ | k K | k K | 
| λ Λ | λ Λ | l L | l L | 
| μ Μ | μ Μ | m M | m M | 
| ν Ν | ν Ν | n N | n N | 
| ξ Ξ | ξ Ξ | x X | ks Ks | 
| ο Ο | ο Ο | o O | o O | 
| π Π | π Π | p P | p P | 
| ρ Ρ | ρ Ρ | r R | r R | 
| σ/ς Σ | σ/ς Σ | s S | s S | 
| τ Τ | τ Τ | t T | t T | 
| υ Υ | υ Υ | y Y | i I | 
| φ Φ | φ Φ | ph Ph | f F | 
| χ Χ | χ Χ | ch Ch | h H | 
| ψ Ψ | ψ Ψ | ps Ps | ps Ps | 
| ω Ω | ω Ω | o O ali ō Ō | o O | 
O prečrkovanju grške pisave v latinico glej »Grška pisava«.
Glasovno domačenje starogrških imen temelji na poenostavljenem izgovoru stare grščine, ki se imenuje tudi šolski izgovor in je približek avtentičnega starogrškega izgovora.
Pri podomačevanju v slovenščino ne upoštevamo tonemskega naglasa, izgovor dvoglasnikov poenostavimo, črki ⟨φ⟩ in ⟨χ⟩ izgovarjamo kot v novogrščini, ne ločujemo med dolgimi in kratkimi samoglasniki itd.
Po pravilih za glasovno domačenje starogrških imen izgovarjamo tudi besede iz bizantinskega obdobja 
Pri podomačevanju
POSEBNOST
V nekaterih primerih prihaja do nihanja: Talija [tálija/talíja] (gr. Θάλεια, prečrk. Tháleia, lat. Thalía).
Zlasti med strokovnjaki za klasične jezike je pogosta težnja po naglaševanju starogrških imen v skladu z naglasom polatinjene oblike tega imena, npr.
Po tem načelu so starogrška imena s soglasniško osnovo, ki se podomačijo s podaljšanjem te osnove, naglašena na istem zlogu kot ustrezna latinska oblika v rodilniku, npr. Kreont [kreónt] (gr. Κρέων, prečrk. Kréon; lat. Créon, lat. rod. Creóntis).
Že uveljavljeni naglas pa se ohranja, četudi je v nasprotju z naglasnimi pravili latinščine:
Več o naglaševanju glej v utemeljitvah tega poglavja.
O naglasnih pravilih latinskega jezika glej poglavje o prevzemanju latinščine.
O mlajših grških besedah glej poglavje »Nova grščina«.
Samoglasnike, zapisane s črkami 
Stara grščina je imela dolge in kratke samoglasnike, a v pisavi se je ločevalo samo med dolgim in kratkim e, ki sta se zapisovala s črkama ⟨η⟩ oz. ⟨ε⟩, ter dolgim in kratkim o, ki sta se zapisovala kot ⟨o⟩ oz. ⟨ω⟩. Pri podomačevanju teh razlik ne upoštevamo.
POSEBNOST
Črko ⟨υ⟩, ki jo v starogrških besedah izgovorimo kot [ü], podomačimo kot ⟨i⟩.
Dvočrkje ⟨ου⟩ prevzemamo kot ⟨u⟩.
Dvočrkje ⟨ου⟩ je v stari grščini označevalo različne glasove (verjetno dolgi ozki o in dolgi u, sprva tudi dvoglasnik [ou̯]). Šele ob koncu antike se je začelo izgovarjati kot kratki u, kakršnega poznamo iz podomačenih oblik v slovenščini.
Starogrške kratke dvoglasnike, zapisane kot ⟨αι⟩, ⟨ει⟩, ⟨οι⟩, ⟨αυ⟩ in ⟨ευ⟩, prečrkujemo kot ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨au⟩ in ⟨eu⟩, v slovenščini jih podomačujemo kot ⟨aj⟩, ⟨ej⟩, ⟨oj⟩, ⟨av⟩ in ⟨ev⟩.
POSEBNOST
Dvoglasnik ⟨ει⟩ se je v nekaterih podomačenih oblikah uveljavil kot ⟨i⟩, navadno pod vplivom polatinjene oblike: Evklid [eu̯klíd] (gr. Εὐκλείδης, prečrk. Eukleídes).
Starogrške dolge (neprave) dvoglasnike delimo na dve skupini in prevzemamo različno:
V času nastanka grškega črkopisa grščina ni imela fonema [j], zato zanj nima ustrezne črke. V podomačenih oblikah s črko ⟨j⟩ zapiramo zev zlasti v nekaterih končajih, ki so navedeni v razdelku o prevzemanju.
Črki ⟨η⟩ in ⟨ω⟩ je v znamenjih za dvoglasnike mogoče prečrkovati tudi kot ē oz. ō. Glej razdelek »Prečrkovanje grških črk v slovensko latinico«.
Soglasnike in soglasniške sklope, ki se v grškem črkopisu zapisujejo s črkami ⟨β⟩, ⟨γ⟩, ⟨δ⟩, ⟨ζ⟩, ⟨κ⟩, ⟨λ⟩, ⟨μ⟩, ⟨ν⟩, ⟨π⟩, ⟨ρ⟩, 
POSEBNOSTI
Znamenje za šibki pridih je označevalo odsotnost pripornika h, zato ga opuščamo tako pri podomačevanju kot pri prečrkovanju: Antigona [antígona] (gr. Άντιγόνη, prečrk. Αntigóne).
V nekaterih različicah starogrškega alfabeta se je pripornik h zapisoval z veliko tiskano črko ⟨H⟩ (malih tiskanih črk v antiki niso poznali). Tako je bilo tudi v zahodnogrškem alfabetu, na podlagi katerega je nastala latinica, zato ima ta črka v latinici drugačno glasovno vrednost kot v grškem alfabetu.
Soglasniške sklope, zapisane kot ⟨γγ⟩, ⟨γκ⟩, ⟨γξ⟩ in ⟨γχ⟩, podomačujemo različno, in sicer
Podvojene soglasniške črke (razen ⟨γγ⟩) v slovenščino prevzemamo kot en glas: Hiponaks [hipónaks] (gr. Ἱππῶναξ, prečrk. Hippônax).
Preglednica prikazuje pogostejše primere za podomačevanje samoglasnikov in soglasnikov, ki niso razvidni iz tabele v poglavju o grški pisavi.
| Zapis | Latinica | Položaj | Podomačeni izgovor | Zgled | 
| 
                Ἀ,  | 
            Α, a | a | Antigona [antígona] (gr. Ἀντιγόνη, prečrk. Αntigóne) | |
| Ἁ, ἁ | Ha, ha | ha | Halikarnas [halikarnás] (gr. Ἁλικαρνασσός, prečrk. Halikarnassós) | |
| 
                Aἰ,  | 
            Ai, ai | aj | Ajant [ajánt] (gr. Αἴας, prečrk. Aías) | |
| Αἱ, αἱ | Hai, hai | haj | Hajmon [hájmon] (gr. Αἵμων, prečrk. Haímon) | |
| 
                Αὐ,  | 
            Au, au | av, položajno tudi au̯ | Avlida [áu̯lida] (gr. Αὐλίς, prečrk. Aulís) | |
| Ἁι, ᾁ | Hai, hai | ha | 
                Had  | 
        |
| γγ | ng | sredi besede | ng | Longos [lóngos] (gr. Λόγγος, prečrk. Lóngos) | 
| γκ | nk | sredi besede | nk | Ankira [ánkira] (gr. Ἄγκυρα, prečrk. Ánkyra) | 
| γχ | nch | sredi besede | nh | 
                Anhiz  | 
        
| 
                Ἐ,  | 
            E, e | e | Epikur [epikúr] (gr. Ἐπίκουρος, prečrk. Epíkouros) | |
| Ἑ, ἑ | He, he | he | Hekataj [hekatáj] (gr. Ἑκαταῖος, prečrk. Hekataîos) | |
| 
                Eἰ,  | 
            Ei, ei | ej | Klejtofont [klejtofónt] (gr. Κλειτοφῶν, prečrk. Kleitophôn) | |
| 
                Εὐ,  | 
            Eu, eu | ev, položajno tudi eu̯ | Evpolis [éu̯polis] (gr. Εὔπολις, prečrk. Eúpolis) | |
| 
                Ἠ,  | 
            E, e | e | Elektra [eléktra] (gr. Ἠλέκτρα, prečrk. Eléktra) | |
| Ἡ, ἡ | He, he | he | Hera [hêra] (gr. Ἥρα, prečrk. Héra) | |
| 
                Ἰ,  | 
            I, i | kot samoglasnik v samostojnem zlogu | i | Ion [íjon] (gr. Ἴων, prečrk. Íon) | 
| pred samoglasnikom v istem zlogu | j | Jokasta [jokásta] (gr. Ἰοκάστη, prečrk. Iokáste) | ||
| Ἱ, ἱ | Hi, hi | hi | Hipokrat [hipókrat] (gr. Ἱπποκράτης, prečrk. Hippokrátes) | |
| 
                Ὀ,  | 
            O, o | o | Olimp [olímp] (gr. Ὄλυμπος, prečrk. Ólympos) | |
| Ὁ, ὁ | Ho, ho | ho | Homer [homêr] (gr. Ὅμηρος, prečrk. Hómeros) | |
| 
                Οἰ,  | 
            Oi, oi | oj | Ojnomaj [ojnomáj] (gr. Οἰνόμαος, prečrk. Oinómaos) | |
| 
                Oὐ,  | 
            Ou, ou | u | Uran [urán] (gr. Οὐρανός, prečrk. Ouranós) | |
| Ῥ, ῥ | Rh, rh | r | Rea [rêa] (gr. Ῥέα, prečrk. Réa) | |
| ῤῥ | rrh | sredi besede | r | Pir [pír] (gr. Πύῤῥος, prečrk. Pýrrhos) | 
| 
                Σ,  | 
            S, s | v sklopu z zvenečim soglasnikom; na koncu podomačenih oblik; med samoglasnikoma v že uveljavljenih oblikah | z | 
                Pelazg  | 
        
| Ὑ, ὑ | Hy, hy | hi | Hiakint [hijakínt] tudi Hiacint [hijacínt] (gr. ‘Υάκινθος, prečrk. Hyákinthos) | |
| 
                Ὠι,  | 
            Oi, oi | o | Odeon [ódeon/odéon] (gr. Ὠιδεῖον, prečrk. Oideîon) | 
Starogrške besede v slovenščini pisno podomačimo in pri tem upoštevamo zgornjo razpredelnico. Pogosto spremenimo tudi končaje in prevzamemo nepregibni del besede (glej spodaj).
Pri podomačevanju samoglasnikov in soglasnikov so izjeme že uveljavljene besede, ki smo jih v preteklosti prevzeli v polatinjeni obliki. Zanje veljajo načela tradicionalnega (ali poklasičnega) izgovora latinščine: Krez 
O tradicionalnem (ali poklasičnem) izgovoru latinščine glej poglavje »Latinščina«.
Samoglasniški zev pri podomačevanju zapiramo s soglasnikom j v govoru in zapisu, in sicer zlasti v končajih 
POSEBNOST
V nekaterih občnih imenih se zev izjemoma zapira tudi v končaju 
Bizantinske besede praviloma podomačujemo po enakih načelih kot starogrške: Teodor Prodrom [téodor pródrom] (gr. Θεόδωρος Πρόδρομος, prečrk. Theódoros Pródromos), Ana Komnena [ána komnéna] (gr. ἌνναΚομνηνή, prečrk. Ánna Komnené), Mihael Pselos [míhaẹl pselós] (gr. ΜιχαῆλΨελλός, prečrk. Michaêl Psellós), Besarion [besárijon] (gr. Βησσαρίων, prečrk. Bessaríon).
POSEBNOSTI
Občne besede največkrat prevedemo. Tiste, ki jih ne, praviloma pisno podomačimo: pajdeja [pajdêja] (gr. παιδεία, prečrk. paideía). Slovenščina ima številne občnoimenske izposojenke iz stare grščine, ki so se tako kot lastna imena v preteklosti prevzemale preko tradicionalnega izgovora latinščine. Ta se pri občnoimenskih izposojenkah ohranja pogosteje kot pri lastnih imenih: ekonomija [ekonomíja] (gr. οἰκονομία, prečrk. oikonomía), demokracija [demokracíja] (gr. δημοκρατία, prečrk. demokratía), filozofija [filozofíja] (gr. φιλοσοφία, prečrk. philosophía), dieta [dijéta] (gr. δίαιτα, prečrk. díaita).
Podomačevanje lastnih imen ima dolgo tradicijo. Medtem ko so se v preteklosti lastna imena praviloma prevzemala v polatinjeni obliki, se po modernih načelih skušamo v večji meri približati izvirnim oblikam, navedenim v »Preglednici zapis – izgovor v slovenščini«. Pri podomačevanju obenem izvirne končaje pogosto opuščamo in izhajamo iz osnove, v drugih primerih pa prevzamemo starogrško (oz. bizantinsko) imenovalniško obliko. Pri imenih ženskega spola se osnovi največkrat doda končnica 
Podobno načelo velja za prevzemanje latinskih imen, medtem ko se bistveno drugače prevzemajo novogrška lastna imena. O slednjih glej poglavje »Nova grščina«.
Imena oseb prevajamo le redko, npr. Julijan Odpadnik [juliján otpádnik] (gr. Ίουλιανὸς Ἀποστάτης, prečrk. Ioulianòs Apostátes) poleg (redkejše oblike) Julijan Apostata [juliján apostáta]; Janez Zlatousti 
Praviloma prevedemo predložne stalne pridevke ob osebnih imenih, ki izražajo poreklo in se uporabljajo ob nekaterih starogrških in bizantinskih osebnih imenih: Tales iz Mileta [táles iz miléta] (gr. Θαλῆς ὁ Μιλήσιος, prečrk. Thalês ho Milésios); Niketa iz Hon [nikéta iz hón] (gr. Νικήτας Χωνιάτης, prečrk. Nikétas Choniátes). Namesto predložne sicer redko uporabimo podomačeno pridevniško obliko: Heraklit Efeški [heraklít éfeški] (gr. Ἡράκλειτος ὁ Ἐφέσιος, prečrk. Herákleitos ho Ephésios).
Preglednica prikazuje pomembnejše končaje, ki jih pri podomačevanju spreminjamo.
| Grški končaj | Položaj v imenu | Končaj pri prevzemanju | Grški imenovalnik | Slovenski imenovalnik | 
| 
                 | 
            za soglasnikom v večzložnih besedah | 
                opustimo končni  | 
            Πυθαγόρας, Ἐπαμεινώνδας | Pitagora [pitágora], Epaminonda [epaminónda] | 
| za soglasnikom v dvozložnih besedah | ohranjamo | Μίδας | Midas [mídas] | |
| 
                v sklopu  | 
            
                nadomeščamo z  | 
            Ἀριστέας | Aristej [aristêj] | |
| 
                v sklopu  | 
            
                nadomeščamo z  | 
            Αὐγείας | Avgij [áu̯gij] | |
| 
                v sklopu  | 
            
                nadomeščamo z  | 
            Φειδίας, Λυσίας | Fidija [fídija], Lizija [lízija] | |
| 
                 | 
            
                nadomeščamo z  | 
            Θησεύς | Tezej [tezêj] | |
| 
                 | 
            v večzložnicah | opuščamo | Ἀριστοτέλης | Aristotel [aristótel] | 
| v dvozložnicah | ohranjamo | Θαλῆς | Tales [táles] | |
| 
                v sklopu  | 
            
                nadomeščamo s  | 
            Περικλῆς | Periklej [pêriklej] in Perikles [pêrikles] | |
| 
                 | 
            ohranjamo | Δίπυλον | Dipilon [dípilon] | |
| 
                v sklopu  | 
            
                nadomeščamo z  | 
            Πελούσιον | Peluzij [pelúzij] | |
| 
                 | 
            za soglasnikom v večzložnih besedah | opuščamo | Αἴσχυλος | Ajshil [ájshil] | 
| za soglasnikom v dvozložnicah | praviloma ohranjamo, redko opuščamo | Πρόκλος | Proklos [próklos] | |
| 
                v sklopih  | 
            
                nadomeščamo z  | 
            Δάναος, Ἀλκαῖος | Danaj [danáj], Alkaj [alkáj] | |
| 
                v sklopih  | 
            
                nadomeščamo z  | 
            Δαρεῖος, Πανδάρεος | Darej [darêj], Pandarej [pandarêj] | |
| 
                v sklopu  | 
            
                nadomeščamo z  | 
            Προκόπιος | Prokopij [prokópij] | |
| 
                v sklopu  | 
            ohranjamo | Πάτροκλος | Patroklos [pátroklos] | |
| za sklopom dveh zvočnikov | ohranjamo | Μίμνερμος | Mimnermos [mimnêrmos] | |
| 
                v sklopih  | 
            
                nadomeščamo z  | 
            Περίανδρος, Μελέαγρος, Ἀντίπατρος | Periander [perijánder], Meleager [meleáger], Antipater [antipátər] | 
O sklanjanju teh imen glej razdelek o pregibanju.
Na 
Osnovo prevzamemo tudi pri drugih starogrških samostalnikih z osnovo na 
Pri drugih lastnih imenih moškega spola, kamor spadajo samostalniki z osnovo na soglasnik (razen na 
Tako se podomačujejo tudi samostalniki z osnovo na soglasnik, katerih osnova se v grščini končuje na 
POSEBNOST
Izjema je že uveljavljena oblika Drakon [drákon], rod. Drakona [drákona] (gr. Δράκων, gr. rod. Δράκοντος, prečrk. Drákon), ki ima v grščini osnovo na 
Imenovalniško obliko prevzamemo tudi pri imenih moškega spola na 
POSEBNOSTI
Glej poglavje »Latinščina«.
Preglednica prikazuje pomembnejše končaje, ki jih pri podomačevanju spreminjamo.
| Grški končaj | Položaj v imenu | Končaj pri prevzemanju | Grški imenovalnik (in rodilnik) | Slovenski imenovalnik | 
| 
                 | 
            ohranjamo | Ἠλέκτρα | Elektra [eléktra] | |
| 
                v sklopu  | 
            ohranjamo | Ῥέα | Rea [rêa] | |
| 
                v sklopu  | 
            
                nadomeščamo z  | 
            Ἀμάλθεια | Amalteja [amaltêja] | |
| 
                v sklopu  | 
            
                nadomeščamo z  | 
            Ἀρκαδία | Arkadija [arkádija] | |
| 
                 | 
            gr. končnica v množini | 
                nadomeščamo z  | 
            Αἶγαι | Ajge [ájge] ž mn. | 
| 
                 | 
            v večzložnih imenih | 
                nadomeščamo z  | 
            Ἀριάδνη | Ariadna [arijádna] | 
| v dvozložnih imenih | ohranjamo | Νίκη | Nike [níke] | |
| 
                 | 
            ohranjamo | Σαπφώ | Sapfo [sápfo] | |
| 
                 | 
            kot končaj samostalnikov z osnovo na soglasnik | 
                na osnovo (tj. na rodilniško obliko brez končnice  | 
            Θέτις, rod. Θέτιδος; Σφίγξ, rod. Σφιγγός | Tetida [tétida] tudi [tetída], Sfinga [sfínga] | 
Enako kot samostalniki s končajem 
Ženskega spola so tudi številni toponimi, ki se v grščini končujejo na 
Nekatera imena ženskega spola se končujejo na 
V to skupino spadajo tudi zloženke s sestavino 
Ker so se načela slovenjenja starogrških imen pogosto spreminjala, se v slovenskih besedilih pojavljajo tudi starejše podomačene oblike, ki jih danes opuščamo. Tako se daje prednost oblikam
Po drugi strani dajemo prednost starejšim oblikam, če se oblika, podomačena po novejših načelih, ni uveljavila. Tako se ohranja Karibda [karíbda] namesto Haribda [haríbda] (gr. Χάρυβδις, prečrk. Chárybdis), Scila [scíla] namesto Skila [skíla] (gr. Σκύλλα, prečrk. Skýlla), Egej [egêj] namesto Ajgej [ajgêj] (gr. Αἰγεύς, prečrk. Aigeús).
Končaji občnih poimenovanj se lahko prevzamejo na enak način kot pri lastnih imenih: megaron [mégarọn] (gr. μέγαρον, prečrk. mégaron), falanga [falánga] (gr. φάλαγξ, prečrk. phálanx; gr. φάλαγγος, prečrk. phálangos), hoplit [hoplít] (gr. ὁπλίτης, prečrk. hoplítes).
POSEBNOSTI
O končajih 
Podomačene besede sklanjamo v skladu s slovenskimi sklanjatvenimi vzorci, kar pomeni, da jih ne glede na izvirno obliko in spol prevzete besede uvrščamo v slovenske sklanjatve po osnovi, kot je prevzeta v slovenščino. Enako velja za občna poimenovanja.
POSEBNOST
Pri nekaterih imenih se uveljavljata dva načina sklanjanja, in sicer jih običajno sklanjamo iz imenovalniške oblike, zlasti strokovnjaki za klasične jezike pa v odvisnih sklonih imenovalniški končaj opuščajo in jih sklanjajo v skladu s starogrško osnovo. Gre za imena moškega spola
Slovnične kategorije se ob prevzemanju lahko spremenijo:
Zlasti strokovnjaki za klasične jezike in sorodna področja pri samostalniku polis [pólis] pogosto ohranjajo izvirni ženski spol, samostalnik pa se v tem primeru sklanja po tretji oz. ničti ženski sklanjatvi.
Španska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, črke z ločevalnimi znamenji, npr. ⟨ñ⟩, ⟨í⟩, ter šest dvočrkij, in sicer ⟨ch⟩, ⟨ll⟩, ⟨rr⟩, ⟨gu⟩, ⟨qu⟩ in ⟨tz⟩.
Španska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ñ Ñ⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnost
Črki ⟨k⟩ in ⟨w⟩ se uporabljata le v prevzetih besedah.
Španska abeceda se od osnovnega nabora latiničnega črkopisa (26 črk) razlikuje le v črki ⟨ñ⟩. Dvočrkji ⟨ch⟩ in ⟨ll⟩ pa od leta 2010 nista uvščeni v špansko abecedo.
O vključevanju španskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V španski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Pri prevzemanju imen iz španščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.
Na predzadnjem zlogu so naglašene španske besede, ki se končujejo na
Na zadnjem zlogu so naglašene besede, ki se končujejo na črke za soglasnike (razen ⟨s⟩ ali ⟨n⟩): Arrabal [arabál], Guadalquivir [gu̯adalkivír], Pinochet (Ugarte) [pinočét (ugárte)], Aranjuez [aranhu̯és], rod. Aranjueza [aranhu̯ésa].
Posebnosti
Izgovor daljših imen si v slovenščini olajšamo z dvema naglasoma: Aguascalientes [águ̯askaljéntes].
O vplivu naglasnega mesta na oblikoslovno vedenje glej poglavje o pregibanju.
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].
Naglašena samoglasnika e in o izgovarjamo z ožino, razen e v položaju pred r in j, npr. Duero [du̯êro], Mérida [mêrida], Monterrey [monterêj], in o v položaju pred zobnoustničnim [v] (Almodóvar [almodôvar]) ali dvoustničnim [u̯] (Segovia [segôu̯ja]). Izjemoma ⟨e⟩ izgovarjamo široko v vzdevku Che [čê], ki se sicer pogosto uporablja v dvobesednem imenu Che Guevara [če gevára].
Kombinacija črke ⟨i⟩, ki ni naglašena, in druge črke za samoglasnik v španščini tvori dvoglasnik. Črko ⟨i⟩ v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom ⟨ViC⟩ ter za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CiV⟩ prevzemamo kot [j]: Indurain [indurájn], Diego [djégo], Asunción [asunsjón].
V sklopu črke ⟨í⟩ in poljubnega samoglasnika ⟨íV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j]: María [maríja], Almería [almeríja], Río de la Plata [ríjo de la pláta].
Črko ⟨u⟩ med soglasnikoma prevzemamo kot [u]: Neruda [nerúda]. Zveza nenaglašenega [u] in drugega samoglasnika v španščini tvori dvoglasnik; če je ⟨u⟩ v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, ga izgovarjamo dvoglasniško kot [u̯]: Ceuta [séu̯ta]. Pri manj znanih španskih besedah se pri prevzemanju lahko ohranja izvirni dvoglasniški izgovor tudi v položaju ⟨u⟩ za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CuV⟩: Duero [du̯êro], Beruete [beru̯éte]. Pri prevzemanju ⟨u⟩ med samoglasnikoma izgovarjamo kot [v] (Teotihuacán [téotivakán]), v vzglasju pa kot [v] ali [u̯]: Huelva [vélva/u̯élva].
Posebnosti
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.
Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, prevzemamo kot [g], razen pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩, kjer izgovarjamo [h]: Málaga [málaga], Managua [manágu̯a], Sagunto [sagúnto], El Greco [el gréko], Gris [grís], Iglesias [iglésjas]; Cartagena [kartahéna], Gijón [hihón].
Črka ⟨h⟩ je nema: Hernández [ernándes], rod. Hernándeza [ernándesa]; Bahamonde [baamónde], Mulhacén [mulasén].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [h]: José [hosé].
Mehčani soglasnik, zapisan s črko ⟨ñ⟩, je v španščini fonem /ɲ/, ki ga v slovenščino prevzemamo kot [nj]: Buñuel [bunjuél].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, prevzemamo kot [s]: Castro [kástro], Las Casas [las kásas]. V redkih imenih pred zvočniki ⟨m⟩, ⟨n⟩ in ⟨l⟩ ga izgovarjamo [z]: Isla [ízla].
Črka ⟨x⟩ je v lastnih imenih redka (npr. šp. Extremadura [e(k)stremadúra], v podomačenem zapisu Estremadura), razen v imenih, prevzetih v španščino iz indijanskih jezikov (glej posebnosti pod preglednico).
Posebnosti
Dvočrkja izgovarjamo takole: ⟨ch⟩ kot [č], ⟨ll⟩ kot [lj], ⟨rr⟩ kot [r], ⟨tz⟩ kot [c], ⟨gu⟩ kot [g] in ⟨qu⟩ kot [k].
Dvočrkje ⟨ll⟩ se v španščini izgovarja /ʎ/ (to v slovenščini ustreza izgovoru [lj]) in tudi /ʝ/ (to v slovenščini ustreza izgovoru [j]). Nihanje med obema možnostma se odraža tudi v podomačenem zapisu zemljepisnega imena Majorka (šp. Mallorca). Dvočrkje ⟨ll⟩ prevzemamo kot [lj].
V preglednici zvenečnostne premene niso posebej obravnavane, v zapisu izgovora pa so upoštevane, če je obravnavan kak drug pojav. Glej preglednico za slovenščino.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| c | pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ | k | Caracas [karákas], Alicante [alikánte], Titicaca [titikáka], Costa del Sol [kósta del sól], Escorial [eskorjál], Acapulco [akapúlko], Cuzco [kúsko] | 
| c | pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩ | s | Algeciras [alhesíras], Vicente [visénte], Balenciaga [balensjága] | 
| ch | č | Ochoa [očóa]; Sánchez [sánčes], rod. Sáncheza [sánčesa] | |
| g | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | h | Algeciras [alhesíras]; Giménez [himénes], rod. Giméneza [himénesa] | 
| gu | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ | g | Guevara [gevára], Aguirre [agíre] | 
| i | razen med soglasnikoma (v dvoglasnikih) | j | Buenos Aires [bu̯énos ájres], Chiapas [čjápas]; La Rioja [la rjóha], Segovia [segôu̯ja], Oviedo [ou̯jédo], Asunción [asunsjón] | 
| j | h | Vallejo [valjého], Jiménez [himénes], rod. Jiméneza [himénesa]; José [hosé], Jorge [hórhe] | |
| ll | lj | Murillo [muríljo], Tordesillas [tordesíljas], Palma de Mallorca [pálma de maljórka], Allende [aljénde] | |
| ñ | nj | Buñuel [bunjuél], La Coruña [la korúnja], El Niño [el nínjo] | |
| qu | pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩/⟨í⟩ | k | Velázquez [veláskes], rod. Velázqueza [veláskesa]; Barranquilla [barankílja], Quito [kíto], Esquivel [eskivél], Chiriquí [čirikí] | 
| rr | r | Arrabal [arabál], Pizarro [pisáro] | |
| s | pred zvočniki ⟨m⟩, ⟨n⟩ in ⟨l⟩ | z | Marismas [marízmas]; Jiménez de Cisneros [himénez de siznêros], rod. Jiméneza de Cisnerosa [himénesa de siznêrosa]; Isla [ízla] | 
| tz | v imenih iz indijanskih jezikov | c | Chichén‑Itzá [čičén‑íca], Quetzalcóatl [kécalkóatəl] | 
| u | med soglasnikoma | u | Burgos [búrgos], Cusco [kúsko], Unamuno [unamúno] | 
| u | za samoglasnikom in pred soglasnikom ⟨VuC⟩ (v dvoglasnikih) | u̯ | Ceuta [séu̯ta], Saura [sáu̯ra] | 
| u | za soglasnikom in pred samoglasnikom ⟨CuV⟩ (v dvoglasnikih) | u̯ | Juan [hu̯án], Agua [águ̯a], Suárez [su̯áres], rod. Suáreza [su̯áresa], Aranjuez [aranhu̯és], rod. Aranjueza [aranhu̯ésa], Cuernavaca [ku̯ernaváka], Manuel [manu̯él], Fuentes [fu̯éntes], Beruete [beru̯éte], Ruiz [ru̯ís], rod. Ruiza [ru̯ísa] | 
| u | med samoglasnikoma | v | Teotihuacán [téotivakán], Talcahuano [talkaváno] | 
| u | v vzglasju pred samoglasnikom (v dvoglasnikih) | v/u̯ | Huelva [vélva/u̯élva], Huesca [véska/u̯éska], Huerquehue [verkéve/u̯erkéu̯e] | 
| ü | u̯ | Güímar [gu̯ímar], Güiraldes [gu̯iráldes] | |
| x | pred samoglasnikom | ks | Aleixandre [alejksándre] | 
| x | v imenih z različico na ⟨j⟩ | h | Ximénez [himénes], rod. Ximéneza [himénesa] (različica Jiménez) | 
| y | j | Goya [gója], Yepes [jépes], Monterrey [monterêj] | |
| y | kot veznik | i | Ramón y Cajal [ramón i kahál] | 
| z | s | Zaragoza [saragósa], Zamora [samóra], Zurbarán [surbarán], Jazmín [hasmín]; Pérez Rodríguez [pêres rodríges], rod. Péreza Rodrígueza [pêresa rodrígesa] | 
Posebnosti
Odstopanja od zakonitosti, predstavljenih v preglednici, se pojavljajo zaradi prevzemov iz preteklosti.
V ameriški španščini se ⟨ll⟩ izgovarja kot [j] (t. i. yeísmo), v Argentini, Urugvaju in Paragvaju kot mehki ž, tj. [ź], ponekod celo [š]. Črki ⟨g⟩ in ⟨y⟩ se ponekod izgovarjata [ž].
Občna poimenovanja iz španščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede
Posebnosti
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v španščini: Sevilla [sevílja], Goya [gója], Salamanca [salamánka], El Greco 
Imena španskih vladarjev so podomačena, in sicer se je uveljavilo, da namesto španskih osebnih imen uporabljamo slovenska, še zlasti, če gre za zgodovinska imena z vrstilnim števnikom kot dodatkom, npr. Filip II. Španski (franc. Felipe II de España), Alfonz VI. Pogumni (šp. Alfonso VI, »el Bravo«), Alfonz X. Modri (šp. Alfonso X, »el Sabio«), sicer uporabljamo – v skladu z uveljavljeno rabo – tudi nepodomačena imena (Juan Carlos I. [hu̯án kárlos pə̀rvi]). Enako velja tudi za imena svetnikov. Pri starejših imenih prevedemo ali podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Janez od Križa (šp. Juan de la Cruz), Terezija Avilska [terêzija ávilska] (šp. Teresa de Jesús / Teresa de Ávila).
Imena oseb so redko podomačena – podomačitve so znane iz literarnih prevodov, npr. don Kihot [dón kihót] (šp. don Quijote), Sančo Pansa [sánčo pánsa] (šp. Sancho Panza). Podomačena so tudi imena indijanskih ljudstev, npr. Azteki (šp. Aztecas), Maji (šp. Mayas).
V slovenščini priimke s predimki pišemo tako kot v španščini: Pérez de Cuéllar [pêres de ku̯éljar], rod. Péreza de Cuéllarja [pêresa de ku̯éljarja].
V španščini so v rabi pogosti dvojni priimki, od katerih
                                            je prvi očetov, drugi materin, npr. (Federico) García Lorca [garsíja lórka];
                                            (Gabriel) García Márquez [garsíja márkes], rod. Garcíe/García Márqueza [garsíje/garsíja
                                            márkesa]; (Clara) Campoamor Rodríguez 
Sestavina večbesednih priimkov so lahko predložni (de, de la) ali vezniški predimki (y ali v galicijščini e v pomenu ‘in’), pisani z malo začetnico: (Miguel) de Unamuno [de unamúno], (Pedro) Calderón de la Barca [kalderón de la bárka]; (José) Ortega y Gasset [ortéga i gasét], (Eduardo) Dato e Iradier [dáto e iradjêr]; (Francisco José) de Goya y Lucientes [de gója i lusjéntes].
Posebnost
V slovenščini večbesedne priimke znanih oseb pogosto uporabljamo v skrajšani obliki: Lorca, Márquez, Franco, Goya, Unamuno.
O pisanju predimkov glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).
Le redko podomačujemo imena krajev, npr. glavno mesto Kube Havana (šp. La Habana) in Kolumbije Bogota (šp. Bogotá). Imena nekaterih mest domačimo pod vplivom enakozvočnih imen držav in pokrajin, npr. Gvatemala [gvatemála] (šp. Ciudad de Guatemala), Panama [pánama] (šp. Ciudad de Panamá), Kordova (šp. Córdoba). Med podomačena prištevamo tudi tista imena mest, ki se v slovenščini izgovarjajo enako, kot se pišejo, npr. Madrid [madrít], rod. Madrida [madrída], Granada [granáda].
Pisno podomačene so nekatere skupine lastnih imen, in sicer:
Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Argentinsko morje (šp. Mar Argentino), Kanarski otoki (šp. Islas Canarias), Meridska Kordiljera (šp. Cordillera de Mérida); Velikonočni otok (šp. Isla de Pascua), Ognjena zemlja (šp. Tierra del Fuego), Madridski stolp (šp. Torre de Madrid), Španski trg (šp. Plaza de España), Glavni trg (šp. Plaza Mayor), Sončna vrata (šp. Puerta del Sol), Kraljeva palača (šp. Palacio Real).
Posebnost
Pri podomačitvi pri nekaterih imenih opuščamo določni člen: Manča (šp. La Mancha), Salvador (šp. El Salvador), Havana (šp. La Habana), toda Las Palmas (šp. Las Palmas de Gran Canaria).
O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto španskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
S pregibanjem španskih prevzetih besed ni večjih težav. Po obliki slovničnega in naravnega spola jih uvrščamo v ustrezne sklanjatvene vzorce, le izjemoma kaka beseda spremeni spol, npr.:
Večjo spremembo so doživela le nekatera zemljepisna imena, v katerih
                                je zaradi lažjega določanja spola in pregibanja naglas z zadnjega
                                zloga premaknjen in so v slovenščini ženskega spola: Bogotá [bógota] ž, rod. Bogote [bógote], (šp. Bogotá [bogotá] m); Panamá [pánama] ž, rod. Paname [páname] (šp. Panamá [panamá] m); Chichén‑Itzá [čičén‑íca] ž, rod. Chichén‑Itze [čičén‑íce] (šp. Chichén
Posebnost
Pri imenu z neznačilnim končajem 
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u; to je v španščini redko, zato je navadno označeno tudi na imenu z ločevalnim znamenjem (José, Dalí). Daljšanje je pisno in glasovno. Enako velja za imena na končni govorjeni r.
Posebnost
Pri imenih na končni nenaglašeni e (npr. Lanzarote [lansaróte]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in jo podaljšujemo z j (Lanzarote [lansaróte], mest. na Lanzaroteju [na lansaróteju]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (Lanzarote [lansaróte], mest. na Lanzarotu [na lansarótu]).
Podstava
                                    svojilnega pridevnika je podaljšana osnova imena, npr. Joséjev 
Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na č in š ter c in j. V španščini se pojavljata izglasna [č] in [j], zapisana na različne načine:
| ⟨ch⟩ | 
                Samaranch [sámaranč], or. s Samaranchem [s‿sámarančem];  | 
        
| ⟨y⟩ | Monterrey [monterêj], or. z Monterreyem [z‿monterêjem] | 
| ⟨y⟩ | 
                Goya [gója], or. z Goyo [z gójo] (redko z Goyem [z‿gójem]);  | 
        
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se
                                končujejo na govorjeni soglasnik r ali
                                samoglasnike  á,  é/e,  í/i,  ó,  ú/u, ki osnovo podaljšujejo z j, npr. Dalí [dalí], or. z Dalíjem [z dalíjem]; 
Posebnosti
Osnovna pravila o preglaševanju glej v poglavju »Glasovno‑črkovne premene«.
Večbesedna osebna imena zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin pregibamo v vseh sestavinah, npr. García Márquez m [garsíja márkes], rod. Garcíe/García Márqueza [garsíje/garsíja márkesa]; Lope de Vega [lópe de véga], rod. Lopeja de Vege/Vega [lópeja de vége/véga]; Vargas Llosa [várgas ljósa], rod. Vargasa Llose/Llosa [várgasa ljóse/ljósa].
Predlog ali člen v priredno zloženem lastnem imenu ostane nespremenljiv: Ramón y Cajal m [ramón i kahál], rod. Ramóna y Cajala.
Če je prva sestavina nesamostojna, sklanjamo le drugo: La Paz, mest. v La Pazu.
Sklanjanje večbesednih zemljepisnih imen je neenotno. Če je desni prilastek predložna zveza, redkeje pregibamo obe sestavini: Palma de Mallorca, rod. Palme de Mallorce; Río de la Plata, rod. Ría de la Plate nasproti Santiago de Compostela, rod. Santiaga de Compostela; Jerez de la Frontera, rod. Jereza de la Frontera. Pri imenih pokrajin sklanjamo obe sestavini, ne glede na to, ali sta povezani z veznikom ali z vezajem: Kastilja in León, mest. v Kastilji in Leónu; Kastilja – La Manča, mest. v Kastilji – La Manči.
Pri prevajanju iz španščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se španska razlikujejo predvsem v pisanju vprašaja (¿____?), klicaja (¡___!) in narekovajev (<<_____>>) ter zaporedju dvojnih ločil in stičnosti.
O pisanju premega govora glej poglavje »Premi govor« (Ločila).
Švedska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s tremi črkami z ločevalnim znamenjem, in sicer ⟨å⟩, ⟨ä⟩ in ⟨ö⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨dj⟩, ⟨gj⟩, ⟨hj⟩, ⟨lj⟩, ⟨kj⟩, ⟨sj⟩ in ⟨tj⟩, v imenih še ⟨ae⟩ in ⟨au⟩, ter tričrkij, mdr. ⟨sch⟩, ⟨ssi⟩, ⟨skj⟩ in ⟨stj⟩ (včasih zapisano tudi kot ⟨sti⟩).
Švedska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨å Å⟩, ⟨ä Ä⟩, ⟨ö Ö⟩.
POSEBNOST
Črki ⟨c⟩ in ⟨z⟩ se v švedščini uporabljata le v prevzetih besedah, zlasti lastnih imenih, črki ⟨q⟩ in ⟨w⟩ tudi pri zapisu švedskih lastnih imen.
O vključevanju švedskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V švedski pisavi se uporabljata dve ločevalni znamenji, ki ju pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Naglas je v švedščini nepremični in večinoma na prvem zlogu, vendar je veliko izjem. Zloženke imajo v švedščini dva naglasa.
Švedščina je tonemski jezik, ki loči dva tona: akut ali rastoči ton in gravis ali padajoči (oz. dvovršni) ton. Enozložne besede imajo rastoči ton, večina dvo- in večzložnih besed ter zloženke pa padajoči ton. V slovenščino tonemskega naglaševanja ne prevzemamo.
Ob prevzemanju v slovenščino ohranjamo naglas na prvem zlogu: Gamleby [gámlebi]. Daljše besede lahko prevzemamo kot dvonaglasnice (Hattmakargatan [hátmakargátan]) ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko: Djurgården [júrgọrdǝn], Vaxholm [vákshọlm/vákshọləm], Enskede [énšẹde].
POSEBNOST
Nekatera imena so naglašena na zadnjem zlogu, in sicer
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ glede na položaj tudi kot [j].
POSEBNOSTI
Poznavalci švedščine e v ⟨en⟩ in ⟨el⟩ sredi besede izgovarjajo tudi reducirano, tj. kot polglasnik, s čimer se približajo slušnemu vtisu izvirnega jezika.
Pri izgovoru ⟨o⟩ je v poglavju predstavljen le osnovni princip prevzemanja z [o] oziroma [u]. V švedščini sicer obstaja mnogo izjem, zlasti ko je glas, ki ga zaznamuje ta črka, naglašen. Pri posameznih lastnih imenih je tako treba izgovor črke posebej preveriti: Sonfjället [sónfjelet].
V švedščini ima vsak naglašeni samoglasnik dolgo in kratko različico, ki se večinoma razlikujeta tudi v kakovosti, ne samo v dolžini. Dolžina glasov je v švedščini pomenskorazločevalna, pri prevzemanju v slovenščino pa je ne upoštevamo.
V sklopu i in samoglasnik, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j]: Laestadius [lestádijus], Mariana [maríjana]. Črka ⟨i⟩ lahko v takem sklopu zaznamuje tudi soglasnik [j], npr. Christian [krístjan], Cornelia [kornélja], Sebastian [sebástjan].
POSEBNOST
Nekatera osebna imena s sklopom ⟨iV⟩ se v švedščini lahko izgovarjajo na oba načina, npr. Marion šved. ['mɑ:rjͻn] ali (bolj razločno) šved. ['mɑ:rɪͻn]. V slovenščino v takih primerih prevzamemo različico, ki je izgovorjena bolj razločno, torej Marion [márijon]. Tako še: Cecilia [sesílija], Cornelius [kornélijus], Sylvia [sílvija].
Švedska samoglasniška dvočrkja prevzemamo:
Posebnosti
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko, ⟨v⟩ glede na položaj tudi [u̯] (npr. Skövde [šêu̯de]).
POSEBNOSTI
Črka ⟨v⟩ se v švedščini pred nezvenečimi soglasniki izgovarja [f], v knjižni slovenščini jo izgovarjamo dvoustnično: Gustavsson [gústau̯sọn].
Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨l⟩ so položajno tudi neme, in sicer
Črko ⟨x⟩ prevzemamo kot soglasniški sklop [ks]: Vaxholm [vákshọlm]. V črkovnem sklopu ⟨xj⟩ jo prevzemamo kot [kš]: Växjö [vêkše].
Črko ⟨y⟩ prevzemamo kot [i] (Ystad 
Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo kot en glas: Janne [jáne], Uppsala [úpsala], Larsson [lárson], Ullmann [úlman].
Soglasniška dvočrkja in tričrkja prevzemamo
Soglasnik [š] je lahko v švedskih občnih besedah zapisan tudi z drugimi črkami, dvočrkji in tričrkji, npr.
Pozorni smo na razlikovanje dvočrkja ⟨sk⟩ za [š] v položaju pred sprednjima samoglasnikoma e in i (Skövde [šêu̯de], Skillinge [šílinge]) in črkovnega sklopa, ko je [sk] v položaju pred zadnjimi samoglasniki: Skultuna [skúltuna], Skog [skúg], Skåne [skóne], Skansen [skánsǝn].
Dvočrkje ⟨sh⟩, črkovni sklop ⟨tz⟩ in tričrklje ⟨sch⟩ se uporabljajo za zapisovanje prevzetih imen: Shultz [šúlts], Schyman [šíman].
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| å | o | 
                Åland  | 
        |
| ä | e | Älmhult [êlmhult]/êləmhult], Särna [sêrna], Valsgärde [válsjerde] | |
| ae | e | Ulvaeus [ulvéus], Laestadius [lestádijus] | |
| au | o | 
                Maud  | 
        |
| c | 
                 | 
            k | Carl [kárl/kárǝl], Clara [klára], Collinder [kolínder] | 
| c | pred ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨y⟩ | s | Cecilia [sesílija], Cedrik [sédrik], Cylindervägen [silíndervêgǝn] | 
| ch | k | Christian [krístjan], Michael [míkael] | |
| ck | k | Fjällbacka [fjêlbaka] | |
| d | 
                 | 
            d | 
                Gotland  | 
        
| d | v vzglasnem sklopu ⟨dj⟩ | / | Djurgården [júrgọrdǝn] | 
| dt | t | Blomstedt [blúmstet], Karlfeldt [kárlfelt]/kárəlfelt] | |
| e | 
                 | 
            e | Cedrik [sédrik], Gamleby [gámlebi] | 
| e | 
                v končajih  | 
            ǝ | Djurgården [júrgọrdǝn], Oxenstierna [úksenšêrna], Vendel [véndǝl] | 
| g | pred zadnjimi samoglasniki [a], [o], [u] | g | 
                Gamleby [gámlebi], Gotland [gótland], Gårdarike [górdarike], Gudrun [gúdrun], Roger [róger], Egil [égil], Strindberg  | 
        
| g | v vzglasju pred naglašenima sprednjima samoglasnikoma e in i, zapisanima z ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩; tudi sredi besede v zloženkah | j | 
                Gävleborg  | 
        
| g | 
                v izglasju  | 
            j | Älg [êl’], Älgholmen [êl’họlmǝn] | 
| g | 
                v vzglasnem sklopu  | 
            / | Gjutargatan [jútargátan] | 
| h | 
                 | 
            
                h | 
            
                Henrik [hénrik], Simrishamn [símrishámǝn]  | 
        
| h | 
                v vzglasnem sklopu  | 
            
                / | 
            
                Hjortfors [júrtfors]; Kragh  | 
        
| i | 
                 | 
            i | 
                Birgitta
  [birgíta], Ahlin [álin], Björling  | 
        
| i | v nekaterih imenih med soglasnikom in samoglasnikom | j | Christian [krístjan], Stiernhielm [šêrnjẹlm/šêrnjẹləm] | 
| k | pred zadnjimi samoglasniki [a], [o], [u] | k | 
                Kalix [káliks], Kosta [kósta], Kålmården [kólmọrdǝn], Kullaberg  | 
        
| k | pred naglašenima e in i, zapisanima z ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩, tudi sredi besede v zloženkah | š | Kärrtorp [šêrtorp], Kerstin [šêrstin], Kivik [šívik], Köpenhamnsgatan [šêpenhamǝnzgátan], Kyrkesund [šírkesund]; Kållekärr [kólešer], Lysekil [lísešil], Nyköping [níšeping], Botkyrka [bútširka] | 
| kj | v vzglasju | š | Kjell [šêl] | 
| l | 
                 | 
            
                l | 
            
                Olof [úlof]  | 
        
| l | 
                v vzglasnem sklopu ⟨lj⟩ (tudi na začetku drugega dela zloženke)  | 
            
                / | 
            
                Ljusnan [júsnan], Herrljunga [hêrjunga] | 
        
| o | v izglasju | o | Örebro [êrebrọ] | 
| o | praviloma pred več črkami za soglasnike | o | 
                Norrköping  | 
        
| o | praviloma pred eno črko za soglasnik | u | Boda [búda], Johan [jú(h)an], Jonas [júnas], Landskrona [lántskruna], Olof [úlof], Tomas [túmas], Hornavan [húrnavan], Stortorget [stúrtorget] | 
| ö | e | 
                Öland  | 
        |
| q | k | Holmqvist [hólmkvist/hóləmkvist], Malmquist [málmkvist/máləmkvist], Quick [kvík] | |
| sj | š | Sjöström [šêstrem], Sjögren [šêgren] | |
| sk | pred (izvorno) naglašenimi sprednjimi samoglasniki, zapisanimi ⟨ä⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨ö⟩, ⟨y⟩ | š | Skärholmen [šêrhọlmǝn], Enskede [énšẹde], Skillinge [šílinge], Skövde [šêu̯de], Skyttorp [šítorp] | 
| skj | š | 
                Hammarskjöld  | 
        |
| sti | pred ⟨e⟩ | š | Oxenstierna [úksenšêrna], Stiernhielm [šêrnjẹlm/ šêrnjẹləm] | 
| stj | pred ⟨ä⟩, ⟨e⟩ | š | Stjärnfeldt [šêrnfẹlt], Stjernquist [šêrnkvist], Tavaststjerna [távastšêrna] | 
| ti | sredi besede | š | Stationsvägen [stašúnsvêgǝn] | 
| tj | š | Tjelvar [šêlvar], Tjos [šús] | |
| w | v | 
                Swedenborg  | 
        |
| x | ks | Vaxholm [vákshọlm/vákshọləm] | |
| xj | kš | Växjö [vêkše] | |
| y | i | 
                Ymer [ímer], Ystad  | 
        |
| y | v nekaterih prevzetih imenih | j | Boye [bóje], Key [kêj] | 
| z | v nekaterih prevzetih imenih | s | 
                Zetterlund  | 
        
POSEBNOSTI
Občna poimenovanja iz švedščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede
Pisno in govorno so podomačena poimenovanja za merske enote (v strokovnih besedilih se večinoma uporabljajo pisno nepodomačene oblike): angstrem/ångström [ánkstrẹm] (enota za merjenje dolžine, poimenovana po švedskem fiziku Ångströmu, mednarodni simbol je Å), sivert/sievert [sívert] (enota za merjenje vpliva manjših količin ionizirajočega sevanja na človeško telo, poimenovana po švedskem fiziku Sievertu, mednarodni simbol je Sv), celzij [célzij] (šved. Celsius).
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v švedščini: Åre [óre], Åmål [ómol], Rörö [rêre], Nyköping 
Imena znanih švedskih vladarjev in vladarskih rodbin so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena, podomačimo tudi razlikovalna določila, npr. Karel XVI. Gustav 
Redka zemljepisna imena so podomačena oziroma imamo zanje slovenska imena (eksonime): Laponska [lapónska] (šved. Lappland); redkeje še Skanija [skánija] (šved. Skåne) in Gotlandija [gotlándija] 
Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Trg Gustava Adolfa 
O skupinah lastnih imen, ki so podomačena ali nepodomačena, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.
O položajih, ko namesto švedskih uporabimo slovenska imena, glej poglavje »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
V švedskih moških imenih črko ⟨e⟩ v izglasnih morfemskih sklopih 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Sören [sêrən] – Sörnov 
Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike e, i in o (zapisan z ⟨å⟩) ter na soglasnik r (pri večzložnih osnovah):
POSEBNOSTI
1. Končni nenaglašeni 
2. Končni nenaglašeni 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Arnejev 
Preglas se uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola, ki daljšajo osnovo z j:
Turška različica latinične pisave ima 23 črk latiničnega črkopisa, pet črk z ločevalnimi znamenji in posebno črko ⟨ı⟩ (i brez pike).
Turška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ç Ç⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨ğ Ğ⟩, ⟨h H⟩, ⟨ı I⟩, ⟨i İ⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨ş Ş⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨ü Ü⟩, ⟨v V⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.
Posebnosti
V osmanskih časih se je turščina zapisovala z arabsko pisavo. Kot del splošnih Atatürkovih reform evropeizacije je leta 1928 prišlo do prehoda na latinico in postopnega zamenjevanja velikega števila arabskih in perzijskih prevzetih besed z izvorno turškimi iz pogovornega jezika ali z novotvorjenkami.
O vključevanju turških posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).
V turški pisavi so uporabljena štiri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
Posebnost
Na črkah ⟨â⟩, ⟨î⟩ in ⟨û⟩ se zapisuje tudi ločevalno znamenje strešica ⟨ˆ⟩.
Strešica se uporablja na črkah ⟨â⟩, ⟨î⟩ in ⟨û⟩ za zapisovanje izvorne dolžine teh samoglasnikov pri arabskih in perzijskih prevzetih besedah, na črkah ⟨â⟩ in ⟨û⟩ za črkami ⟨k⟩, ⟨g⟩ in ⟨l⟩ pa tudi za zapisovanje mehčanega izgovora teh soglasnikov v arabskih in perzijskih prevzetih besedah. V sodobni turščini so take prevzete besede vse redkejše. Dolžine samoglasnikov in mehčanja pri prevzemanju v slovenščino v izgovoru ne upoštevamo, npr. İslâhiye [isláhije], Hakkâri [hakári], Bâkî [bakí].
Turške besede (razen zemljepisnih lastnih imen) so praviloma naglašene na zadnjem zlogu, npr. Kemal [kemál], Çelik [čelík]. Pri prevzemanju imen iz turščine naglasno mesto ohranjamo.
Izjemoma je naglas na nezadnjem zlogu, na primer praviloma pri besedah za označevanje sorodstva (anne [áne] ‘mati’, áta [áta] ‘očak, oče’).
V turščini so pogoste tvorjenke, pri katerih se vedno ohrani naglas prvega dela, npr. Karabulut [karábulut] (iz kara ‘črn’ in bulut ‘oblak’). Drugi del zloženega priimka je pogosto sestavina 
Pri naglaševanju imen moramo razlikovati med turškimi in bosanskimi imeni: turška ohranjajo naglas na zadnjem zlogu, bosanska pa ga imajo na prvem, npr. Mustafa tur. [mustafá], bos. [mústafa].
V dvozložnih zemljepisnih imenih je naglas vedno na prvem zlogu, npr. Ordu [órdu] ‘mesto ob Črnem morju’ (v nasprotju z ordu [ordú] ‘vojska’), Bursa [búrsa], Mersin [mêrsin], Trabzon [trábzon].
V večzložnih zemljepisnih imenih je naglas lahko na predzadnjem ali predpredzadnjem zlogu, in sicer:
Pike pri zapisu izgovora označujejo zlogovne meje.
Posebnosti
Brez znanja turščine ne moremo vedeti, ali se posamezna beseda ravna po zgornjih zgledih naglaševanja ali pa je taka beseda sklop in ima zato drugi del vedno nenaglašen. Pogoste neprve sestavine sklopov pri zemljepisnih imenih so: ada(sı) ‘otok’, dağ(ı) ‘gora’, hisar ‘grad’, ırmak ‘reka’, kale ‘trdnjava’, köy ‘vas’, şehir ‘mesto’.
Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.
Posebnosti
V položaju med samoglasnikoma zaradi nemega ⟨ğ⟩ nastaja zev, npr. Ağar [aár], Oğuz 
Turške podvojene soglasnike izgovarjamo enojno, npr. Pamukkale [pamúkale], Sabahattin Ali [sabahatín alí].
Turški pravopis sledi
                                        dejanskemu izgovoru. Tako kot v slovenščini se namesto
                                        zvenečih zapornikov [b], [d], [g] na koncu besede
                                        izgovarjajo nezveneči [p], [t], [k], vendar se v turščini
                                        tako tudi pišejo, npr. tur.
im. kebap, tož. kebabı, v slovenščino prevzeto kot kebab 
Sodobna lastna imena
                                        prevzemamo, kot so zapisana, npr. Mehmet Akif Ersoy [mehmét akíf ersój], Hamit [hamít]. Zgodovinska imena
                                        v zapisu izglasja slovenimo s črkami za zveneče zapornike,
                                        saj so tako tudi zapisana v osmanski turščini, npr. Mehmed 
| Zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| c | dž | 
                Can Yücel [džán jidžél], Recep [redžép], Ceyhun [džejhún], Kocagöz  | 
        |
| ç | č | Çorum [čórum], Çağdaş [čádaš], Çukurova [čukurôva], Evliya Çelebi [eu̯lijá čelebí] | |
| ğ | / | Ağaoğlu [aáolu], Ağca [adžá], Türkoğlu [tírkolu], Muğla [múla], Öğün [eín], Karaosmanoğlu [karáosmanólu], Beyoğlu [bêjolu] | |
| i, İ | i | Sinan [sinán], Tevfik Fikret [teu̯fík fikrét], İznik [íznik] | |
| ı, I | i | Diyarbakır [dijárbakir], Sarıoğlu [saríjolu], Akın [akín], Tarancı [tarandží] | |
| j | ž | Müjde [miždé] | |
| ö | e | Bingöl [bíngel], Özdemir [ézdemir], Inönü [íneni] | |
| ş | š | Ayşe [ajšé], Haşim [haším], Şinasi [šinasí], Akşehir [ákšehir], Eskişehir [eskíšehir], Beşiktaş [bešíktaš] | |
| ü | i | Atatürk [átatirk], Abdülhak [abdilhák], Öztürk [éstirk], Kütahya [kitáhja] | |
| y | j | Konya [kónja], Kayseri [kájseri], Ortaköy [ortákej], Yaşar [jašár] | 
Posebnost
V slovenščini je pri nekaterih starejših prevzemih (tudi zaradi vpliva predhodnih kodifikacij) uveljavljeno drugačno naglaševanje ali izgovor, kot je predvideno v preglednici, npr. Istanbul [ístanbul], Fenerbahçe [fénerbahče], Orhan Pamuk [órhan pámuk], Erdoğan [êrdogan].
Občna poimenovanja iz turščine so pisno podomačena, razen redkih
                                izjem, npr. döner kebab 
Čeprav je črka ⟨ğ⟩
                                v turščini nema, jo v drugih jezikih, tudi slovenščini, običajno
                                glasovno in pisno uresničujejo, npr. aga (tur.  ağa), jagatan (tur.  yatağan), jogurt (tur. yoğurt).
Lastna imena večinoma ohranjamo pisno nepodomačena in ohranjajo izvirni naglas, npr. Mehmet [mehmét], Hakan [hakán], Elâzığ [elázi].
Nekatera imena znanih zgodovinskih osebnosti so pisno (in
                                    izgovorno) podomačena, npr. Sulejman I. Veličastni [súlejman pə̀rvi
                                    veličástni] (osmanska tur. Kanunî sultan Süleyman), Sulejman
                                        Čelebi [súlejman čelébi] (osmanska
                                        tur. Süleyman Çelebi), Bajazit/Bajezid 
V slovenščini priimke pišemo tako kot v turščini. Sodobni
                                        turški priimki imajo pogosto
                                        poseben pomen, npr. Yılmaz 
V času Osmanskega cesarstva (od začetka 14. stol. do 1923) Turki niso imeli priimkov. Običajno se je uporabljalo le osebno ime z obvezno navedbo statusnega naziva, kadar ga je posameznik imel (haci, hoca, paşa, ağa, efendi ipd.). Pred imenom je bilo v uradni rabi obvezno še ime očeta, npr. Hasan oğlu Mehmet ‘Mehmet, Hasanov sin’. Če je tak patronimik postal (dedni) priimek, se danes piše kot ena beseda in stoji za imenom, npr. Mehmet Hasanoğlu.
Posebnost
V slovenščini se je ob priimkih uveljavil tudi podomačeni zapis statusnega naziva, npr. Enver paša, Fuad paša, Mehmed paša Köprülü, priimek turške rodbine Köprülü [keprilí] pa tudi v srbski obliki Ćuprilić.
Redka zemljepisna imena so podomačena, npr. Česme [čésme]
                                        
Občnoimenske sestavine večbesednih zemljepisnih imen prevajamo: jezero Van (tur. Van Gölü), jezero Tuz (tur. Tuz Gölü), džamija Sulejmana I. Veličastnega (tur. Süleymaniye).
Posebnosti
Turščina nima slovničnega spola. V slovenščini se spol ravna po obliki, izjemoma je zaradi podobnosti z uveljavljenimi prevzetimi imeni (npr. Atene) spremenjeno število, npr. Česme ž mn., mest. v Česmah.
Govorjeni končni naglašeni 
Govorjeni končni naglašeni 
Ženska imena se uvrščajo v 3. žensko sklanjatev, so torej nesklonljiva oziroma se pregibajo z ničto končnico, npr. Ayşe [ajšé], rod. Ayşe, svoj. prid. Ayşejin [ajšêjin]; Hatice [hatidžé], rod. Hatice, svoj. prid. Haticejin [hatidžêjin]; Aslı [aslí], rod. Aslı, svoj. prid. Aslıjin [aslíjin]; Canan [džanán], rod. Canan, svoj. prid. Cananin [džanánin].
Nekatera turška imena, ki so enakozvočnice z občnimi poimenovanji in
                                imajo razviden pomen, se uporabljajo za oba spola, npr. Yağmur [jamúr] ‘Dež’, Deniz 
Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnike á, é/e, í/i, ó, ú/u, kar je v turščini zaradi naglasnega mesta pogosto, in (v nekaterih skupinah besed) na soglasnik r. Daljšanje je pisno in glasovno:
Posebnost
Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Boğazkale [boáskale]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato ime podaljšujemo z j (rod. Boğazkaleja [boáskaleja], or. z Boğazkalejem [z‿boáskalejem]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Boğazkala [boáskala], or. z Boğazkalom [z‿boáskalom]).
Podstava
                                    svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane osnove imena, npr. Mustafajev 
Preglas samoglasnika o v e se pojavlja pri sklanjanju moških imen, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na č in š ter c in j. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do palatalizacijske premene c v č, ki je izkazana le v govoru.
| ⟨ç⟩ | 
                Karakoç [karákoč], or. s Karakoçem [s‿karákočem]; svoj.
                                            prid. Karakoçev  | 
        
| ⟨ş⟩ | 
                Savaş [saváš], or. s Savaşem [s‿savášem]; svoj.
                                            prid. Savaşev  | 
        
| ⟨y⟩ | 
                Anday [andáj], or. z Andayem [z‿andájem]; svoj.
                                            prid. Andayev  | 
        
Preglašujemo tudi imena, ki osnovo podaljšujejo z j, in sicer
Pri dvobesednih imenih sklanjamo obe sestavini, npr. Gökçe Adası [gekčé adasí] ‘otok’, rod. Gökçeja Adasıja [gekčêja adasíja]; Enver paša, rod. Enverja paše.
Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Ukrajine, kjer je ukrajinščina državni jezik.
Državni status ukrajinskega jezika določa ukrajinska ustava. Ustava opredeljuje državni jezik Ukrajine kot »jezik, ki ima status obveznega sredstva sporazumevanja na vseh področjih javnega življenja«. Ustava predpisuje obvezno javno rabo državnega jezika (tj. ukrajinščine), drugi jeziki pa se lahko uporabljajo ob državnem v predpisanem obsegu.
Ruščina nima statusa državnega jezika, je pa edini manjšinski jezik (ta status potrjuje tudi zakon o manjšinah iz leta 2022), ki ga eksplicitno omenja ukrajinska ustava, ki opredeljuje zagotavljanje »svobodnega razvoja, rabe in zaščite ruščine in drugih manjšinskih jezikov«. Poleg ruščine in ukrajinščine je v vzhodnih, južnih in deloma osrednjih regijah v rabi še 
Ukrajinska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi dodatnimi 
Ukrajinska abeceda (abetka, azbuka): 
POSEBNOSTI
Opuščaj označuje, da soglasnika pred njim v ukrajinščini ne mehčamo in da med soglasnikom in naslednjim samoglasnikom izgovarjamo [j]. To velja zlasti, če opuščaj zapisujemo pred črkami ⟨є⟩, ⟨ї⟩, ⟨ю⟩, ⟨я⟩, npr. Marjana (ukr. Мар’яна), Lukjan (ukr. Лук’ян).
Pri prečrkovanju ukrajinske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. Tako natančno prečrkovana imena so uporabljena v bibliografskih zapisih in strokovnih besedilih, s čimer je omogočen nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. V splošni rabi uporabljamo podomačeni zapis, pri katerem skušamo ukrajinsko besedje čim bolj prilagoditi slovenskemu sistemu, kar pomeni, da si obenem prizadevamo, da bi se s črkami slovenske latinice čim bolj približali glasovni vrednosti ciriličnih črk.
Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ter podomačeno ustreznico.
| Mala in velika črka | Mala in velika črka v ležečem tisku | Prečrkovanje (latinica) | Podomačeni zapis (slovenica) | 
| а А | а А | a A | a | 
| б Б | б Б | b B | b | 
| в В | в В | v V | v | 
| г Г | г Г | g G | g | 
| ґ Ґ | ґ Ґ | g G | g | 
| д Д | д Д | d D | d | 
| е Е | е Е | e E | e | 
| є Є | є Є | je | je | 
| ж Ж | ж Ж | ž Ž | ž | 
| з З | з З | z Z | z | 
| и И | и И | y Y | i | 
| i I | i I | i I | i | 
| ї Ї | ї Ї | ji | ji | 
| й Й | й Й | j J | j (razen v izglasju) | 
| к К | к К | k K | k | 
| л Л | л Л | l L | l | 
| м М | м М | m M | m | 
| н Н | н Н | n N | n | 
| о О | о О | o O | o | 
| п П | п П | p P | p | 
| р Р | р Р | r R | r | 
| с С | с С | s S | s | 
| т Т | т Т | t T | t | 
| у У | у У | u U | u | 
| ф Ф | ф Ф | f F | f | 
| х Х | х Х | h H | h | 
| ц Ц | ц Ц | c C | c | 
| ч Ч | ч Ч | č Č | č | 
| ш Ш | ш Ш | š Š | š | 
| щ Щ | щ Щ | šč Šč | šč | 
| ь Ь | ь Ь | ’ | opuščamo oz. izjemoma zapisujemo z j | 
| ю Ю | ю Ю | ju Ju | ju | 
| я Я | я Я | ja Ja | ja | 
| ’ | ’ | / | opuščamo | 
Črke ⟨є⟩, ⟨ї⟩, ⟨щ⟩, ⟨ю⟩ in ⟨я⟩ prečrkujemo s črkovnimi sklopi ⟨je⟩, ⟨ji⟩, ⟨šč⟩, ⟨ju⟩ in ⟨ja⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico, se piše z veliko le prva enota črkovnega sklopa, npr. ⟨Je⟩ Jevsug 
Črka ⟨ь⟩, ki predstavlja mehki znak, v ukrajinščini nima samostojne glasovne vrednosti. V znanstvenem prečrkovanju mehki znak označujemo z opuščajem ⟨’⟩. V podomačenem zapisu mehki znak opuščamo, še zlasti na koncu besede, npr. Grabovec [grabovéc] (ukr. Грабовець), Petrus [petrús] (ukr. Петрусь), Koval 
POSEBNOST
Od pravila odstopajo redki primeri, ko mehki znak zapisujemo z ⟨j⟩, in sicer v naslednjih položajih:
Okrajšana imena na črke ⟨Є⟩, ⟨Ї⟩, ⟨Ю⟩ ali ⟨Я⟩ pogosto zapisujemo z latiničnima ustreznicama ukrajinskih črk, npr. Єгор, 
Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih
Osebna in zemljepisna imena se v mednarodnih uradnih dokumentih prečrkujejo v latinico po različnih sistemih, najpogosteje na podlagi posebnega pravilnika, ki ga je leta 2010 sprejel kabinet ministrov ukrajinske vlade. Ta sistem je namenjen zlasti uradnemu zapisovanju imen v osebnih dokumentih v latinici. V pravni komunikaciji uporabljamo uradne prepise imen in priimkov v skladu z osebnimi dokumenti, ker bi lahko raba poslovenjenih oblik povzročila težave z dokazovanjem identitete. Navajamo zapise črk, ki se razlikujejo od slovenskega načina prevzemanja. Pri prevzemanju ukrajinskih imen v slovenščino pa takšnega načina zapisa ne uporabljamo.
Črkovna zveza ⟨zg⟩ se pri prečrkovanju v osebnih dokumentih zapisuje kot ⟨zgh⟩, npr. 
Posamezniki lahko svoje ime zapisujejo v skladu s prakso, uveljavljeno za njihovo ime, tj. bodisi po mednarodnem ali fonetičnem prečrkovanju.
Ukrajinščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju ukrajinskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo: Marčenko [márčenko] (ukr. Мáрченко), 
POSEBNOSTI
Oznake naglasa in naglasnega mesta niso del pisne podobe ukrajinskih imen, v poglavju o naglasnem mestu ponazarjajo razlike med ukrajinskim in slovenskim naglaševanjem.
Samoglasnike, zapisane s črkami 
POSEBNOSTI
Šest črk ukrajinske pisave (⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨и⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩, ⟨у⟩) označuje samoglasnike. Štiri druge samoglasniške črke (⟨я⟩, ⟨є⟩, ⟨ї⟩, ⟨ю⟩) označujejo bodisi mehčanje predhodnega soglasnika (če pred njimi ni opuščaja) bodisi zaporedje [j] in samoglasnika ([jV]). To drugo velja na začetku besede in po mehkem znaku ali opuščaju.
O krajšanju osnove zaradi izpada polglasnika pri sklanjanju glej razdelek »Krajšanje osnove«.
V samoglasniškem sklopu ⟨iV⟩ zev pri prevzemanju v govoru zapiramo z j ([ijV]), v zapisu pa ne, npr. Adriana [adrijána] (ukr. Адрiана), Veniamin [venijámin] (ukr. Веніамін), Marian [mariján] (ukr. Маріан).
Soglasnike, zapisane s črkami 
POSEBNOSTI
Podvojeni soglasniški črki izgovarjamo kot en glas, enojno jih zapisujemo tudi pri prevzemanju, in sicer
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno cirilično črko, podomačenim zapisom in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.
| Cirilična črka | Podomačeni zapis | Položaj | Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| г | g | g | Gana [gána] (ukr. Ганна), Goverla [govêrla] (ukr. Говерла), Gnat [gnát] (ukr. Гнат) | |
| ґ | g | g | Gadžina [gádžina] (ukr. Ґаджина), Gorga [górga] (ukr. Ґорґа) | |
| ь | praviloma opuščamo | v izglasju | praviloma opuščamo | Klevan [klévan] (ukr. Клевань), Kremenec [krémenəc] (ukr. Кременець), Irpin [irpín] (ukr. Ірпінь), Kicman [kícman] (ukr. Кі́цмань) | 
| ь | praviloma opuščamo | med soglasnikoma (razen sklopa ⟨l⟩ in drugega soglasnika) | praviloma opuščamo | 
                Doneck [donéck] (ukr. Донецьк),  | 
        
| ь | j | v soglasniškem sklopu med ⟨l⟩ ali ⟨n⟩ in drugim soglasnikom | j | Smoljski [smól’ski] (ukr. Смольський), Gunjko [gun’kó] (ukr. Гунько) | 
| ь | j | pred samoglasnikom | j | Ljotniče [ljotníče] (ukr. Льотниче), Arefjeva [aréfjeva] (ukr. Арефьєва), Hudjo [húdjo] (ukr. Худьо), Ivanjo [ivanjó] (ukr. Іваньo) | 
Občna poimenovanja iz ukrajinščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze pisno podomačene, npr. bandura [bandúra] (ukr. бандура) ‘tradicionalno ukrajinsko brenkalo’, galuški [galúški] (ukr. галушки) ‘tradicionalna ukrajinska jed’, kobza [kóbza] (ukr. кобза) ‘tradicionalno ukrajinsko brenkalo, podobno lutnji’, oblast [óblast] (ukr. область) ‘upravna enota’; rada [ráda] (ukr. рада) ‘ukrajinski parlament; upravni, posvetovalni ali predstavniški organ, svet; zgod. povezana skupina ljudi’, sirniki [sírniki] (ukr. сирники) ‘jed iz skute in moke’, suržik [súržik] (ukr. суржик) ‘nenormirani govorjeni ali zapisani idiom, ki vključuje elemente ruščine in ukrajinščine’.
POSEBNOST
V nekaterih ukrajinskih besedah se je v preteklosti za ukrajinsko črko ⟨г⟩ uveljavil zapis ⟨h⟩, npr. hetman [hétman] (ukr. гетман) ‘zgod. vrhovni vojaški poveljnik’, hopak [hopák] (ukr. гопак) ‘ukrajinski ljudski ples’.
Ukrajina ima 25 upravnih ozemeljskih enot oz. oblasti. Vsaka oblast ima svoje glavno mesto, katerega ime ni vedno enako imenu oblasti. 21 oblasti je poimenovanih po glavnem mestu, druge pa ne, npr. glavno mesto Volinske oblasti se imenuje Luck, glavno mesto Zakarpatske oblasti je Užgorod, glavno mesto Kirovograjske oblasti je Kropivnicki, glavno mesto Dnipropetrovske oblasti je Dnipro. Pri prevajanju se izogibamo prevzemanju prek angleščine in uporabi besed pokrajina in regija, npr. namesto regija Doneck pišemo Doneška oblast, namesto Luganska pokrajina pa Luganska oblast.
Osebna imena iz ukrajinščine pisno podomačujemo: Sergij [sergíj] (ukr. Сергій), Dmitro [dmitró] (ukr. Дмитро), Mikola [mikóla] (ukr. Микола), Oleksandr [oleksándər] (ukr. Олександр), Svitlana [svitlána] (ukr. Світлана), Tetjana [tetjána] (ukr. Тетяна).
V ukrajinščini se v formalnih govornih položajih poleg priimkov uporabljajo še imena, izpeljana iz očetovega imena 
Patronimike, ki so tvorjeni s priponama 
V mednarodnih osebnih dokumentih so patronimiki navedeni le v cirilici. Pripadniki manjšin lahko zapisujejo svoje patronimike v skladu z lastno kulturno tradicijo, na kar je treba biti pozoren zlasti pri prevajanju za uradne namene, saj tovrstna raba odstopa od zgoraj navedene.
V formalnih govornih položajih se poleg rabe patronimikov v ukrajinščini uveljavlja tudi raba zvalniške oblike imena in naziva 
Moško ukrajinsko pridevniško končnico 
Ukrajinske priimke, tvorjene s priponskim obrazilom 
POSEBNOST
Pri ukrajinskih priimkih s končajem 
Uradne oblike priimkov imajo identifikacijsko vlogo, zato jih v slovenskem okolju ne spreminjamo, npr. priimek Panova je uradna oblika (moška oblika je Panov in ne Pan), obratno je uradna oblika Kovalenko (in ne Kovalenkova).
Za nekatera zemljepisna imena so se v preteklosti uveljavila slovenska imena (eksonimi), ki se razlikujejo od sodobnih ukrajinskih ustreznic: Črnovice [čǝrnôvice] (ukr. Чернівці́), Dnester [dnéstər] (ukr. Дністер), Gnilo morje [gnílo mórje] (ukr. Гниле Море), Harkov 
Med njimi so tudi imena, ki imajo občnoimenske izpeljanke ali pa so apelativizirana, npr. Černobil [černobíl] (ukr. 
Pri ukrajinskih zemljepisnih imenih se pogosto uporablja pripona 
Ukrajinska krajevna imena s sestavinama 
Ukrajinska krajevna imena, ki se končajo na 
Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina navadno prevedena, izlastnoimenska pa prilagojena slovenščini: Voročivsko jezero [voročíu̯sko jézero] (ukr. Ворочiвське озеро), Gorodilivski slap [gorodíliu̯ski sláp] (ukr. Городилівський водоспад), Dneprove brzice [dnéprove bərzíce] (ukr. Дніпрові пороги).
Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in imena bolj znanih kulturnih in drugih spomenikov prevajamo: Trg neodvisnosti 
V imenih ustanov, podjetij, društev in organizacij občne sestavine načeloma prevajamo: Kijevska nacionalna univerza Tarasa Ševčenka [kíjeu̯ska nacijonálna univêrza tárasa šeu̯čénka] (ukr. Київський національний університет імені Тараса Шевченка), Nacionalna univerza 
POSEBNOST
Imena nekaterih ustanov v slovenščini prilagodimo, npr. besedo імені ‘z imenom’ (ali okrajšavo im.) v stvarnih imenih opuščamo: Znanstveno društvo Ševčenka [znánstveno drúštvo šeu̯čénka] (ukr. Наукове товариство імені Шевченка).
Prevajamo tudi naslove literarnih del: Dvanajst krogov 
Občnoimenskih sestavin ne prevajamo pri imenih časopisov, medijev, blagovnih znamk in podjetij. Sprejemajmo jih kot lastna imena, ki jih pisno in govorno domačimo: Zahid 
Vezaj se pojavlja v dvojnih imenih in priimkih in ga pri prevzemanju ohranjamo, npr. npr. 
Ukrajinska zemljepisna imena srednjega spola, ki se končajo s podvojenim soglasnikom in črko 
Priimke s končaji 
Pri domačenju lahko prihaja do sprememb spola. Imena, ki se v ukrajinščini končajo na mehčani soglasnik, so pogosto ženskega spola in se sklanjajo po 
Krajevna imena na 
Pri imenih, pri katerih se podstava končuje na sklop nezvočnika in zvočnika n, se pri tvorbi pridevnikov s pripono 
POSEBNOST
Izjema so krajevna imena srednjega spola na 
Ukrajinska zemljepisna imena na 
Ker gre v ukrajinščini za izvorno množinske samostalnike, je dopustno tudi, da jih sklanjamo kot množinske samostalnike, pri katerih je 
POSEBNOST
Zemljepisna imena s končaji 
Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih z nenaglašenimi končaji 
POSEBNOST
Večina ukrajinskih krajevnih imen in priimkov na končni 
Za ukrajinščino so značilna moška osebna imena in priimki s končnim 
Končniško naglašena imena in priimke sklanjamo z daljšanjem osnove:
Če končni 
Osnovo daljša z j večina imen moškega spola, ki se končajo na soglasnik r:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Petrojev 
POSEBNOST
Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena s končnim r, npr. sestavina Jar [jár] (ukr. яр) ‘jarek, globel’ v zvezah Kaliniv Jar [kalíniu̯ jár] (ukr. Калинів Яр), Časiv Jar [čásiu̯ jár] (ukr. Часів Яр), Babin Jar [bábin jár] (ukr. Бaбин Яр).
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Nazar [nazár], or. z Nazarjem [z‿nazárjem]  (ukr. Назар); svoj. prid. Nazarjev 
Pri prevzemanju ukrajinskih dvojnih priimkov, ki so navadno povezani z vezajem, sklanjamo obe sestavini:
V zvezah izvornega pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini, če prvo sestavino tudi v slovenščini dojemamo kot pridevnik:
POSEBNOST
V nasprotnem primeru, ko pri zemljepisnih imenih prve sestavine v slovenščini ne dojemamo kot pridevniške, je ne pregibamo:
Zemljepisna imena, zapisana z vezajem, sklanjamo le v drugi sestavini:
Pri prevzemanju iz ukrajinščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se ukrajinska razlikujejo predvsem pri pisanju narekovajev in stičnosti.
Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Republike Armenije, kjer je vzhodna armenščina tudi edini uradni jezik, glede na starejše stopnje armenskega jezika pa tudi za lastna imena in neprevedene občne besede, ki nastopajo v klasičnoarmenskih besedilih.
Ker klasično armenščino tradicionalno izgovarjamo v skladu s poklasično izreko, tj. enako kot sodobno vzhodno armenščino, lahko klasičnoarmenska imena kljub morebitno odstopajoči pisni podobi brez večjih zapletov domačimo po prevzemalnih pravilih, ki veljajo za sodobno vzhodno armenščino.
Vzhodnoarmenska pisava obsega 38 črk, eno dvočrkje 
Vzhodnoarmenska abeceda (alfabet): 
POSEBNOST
Najpogosteje rabljene, a neobvezne ligature, ki imajo tako kot ⟨և⟩ samo malo tiskano obliko, so: ⟨ﬓ⟩ [mn] iz ⟨մ⟩ [m] in ⟨ն⟩ [n]; ⟨ﬔ⟩ [me] iz ⟨մ⟩ [m] in ⟨ե⟩ [e]; ⟨ﬕ⟩ [mi] iz ⟨մ⟩ [m] in ⟨ի⟩ [i]; ⟨ﬖ⟩ [vn] iz ⟨վ⟩ [v] in ⟨ն⟩ [n]; ⟨ﬗ⟩ [mx] iz ⟨մ⟩ [m] in ⟨խ⟩ [x] idr. Ligatur se v prečrkovanem zapisu ne poustvarja.
Armenski alfabet je v začetku 5. stol. po Kr. (tradicionalno leta 405) posebej za zapisovanje armenskega jezika zasnoval armenski učenjak Mesrop Maštoc. Razvoj pisave, primerne za zapisovanje armenskega jezika, je bil predpogoj za nastanek klasičnoarmenske književnosti, na začetku katere stoji prevod Svetega pisma. V prvih stoletjih po nastanku alfabeta so bile v rabi samo velike črke (arm. 
Zapisovanje armenske pisave z latinično se imenuje latinizacija (tudi romanizacija) ali transliteracija armenščine. Pri prečrkovanju armenske pisave v latinico vsaki armenski črki ustreza ena latinična črka, v podomačenem zapisu pa ena latinična črka ali črkovni sklop. Prečrkovane oblike lastnih imen uporabljamo v bibliografskih zapisih ter strokovnih in znanstvenih besedilih. V splošni rabi uporabljamo podomačeni zapis, pri katerem skušamo armensko besedje čim bolj prilagoditi slovenskemu glasovnemu sistemu. Kot osnovo za podomačeni zapis uporabljamo sistem ISO 9985 (dalje ISO ARM).
V sodobni znanstveni rabi (jezikoslovju in orientalistiki) se pri prečrkovanju najpogosteje uporabljata sistem ISO 9985 in 
Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (v pokončnem in ležečem tisku), njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice (slovenice). V stolpcu »Prečrkovanje« so primerjalno prikazane razlike med latinizacijskim sistemom ISO 9985, 
| Armenska črka | Prečrkovanje | 
                Podomačeni zapis  (slovenica)  | 
        |||
| Mala in velika črka | 
                Mala in velika črka v ležečem tisku  | 
            ISO 9985 | 
                 sistem  | 
            Drugi sistemi | |
| ա Ա | ա Ա | a A | a A | a A | |
| բ Բ | բ Բ | b B | b B | b B | |
| գ Գ | գ Գ | g G | g G | g G | |
| դ Դ | դ Դ | d D | d D | d D | |
| ե Ե | ե Ե | 
                e E | 
            e E | 
                e E v vzglasju  | 
        |
| զ Զ | զ Զ | z Z | z Z | z Z | |
| է Է | է Է | ē Ē | ê Ê | e E | |
| ը Ը | ը Ը | ë Ë | ə Ə | izpuščamo | |
| թ Թ | թ Թ | tʼ Tʼ | t̔ T̔ | t T | |
| ժ Ժ | ժ Ժ | ž Ž | ž Ž | zh Zh | ž Ž | 
| ի Ի | ի Ի | i I | i I | i I | |
| լ Լ | լ Լ | l L | l L | l L | |
| խ Խ | խ Խ | x X | x X | kh Kh | h H | 
| ծ Ծ | ծ Ծ | ç Ç | c C | ts Ts | c C | 
| կ Կ | կ Կ | k K | k K | k K | |
| հ Հ | հ Հ | h H | h H | h H | |
| ձ Ձ | ձ Ձ | j J | j J | dz Dz | dz Dz | 
| ղ Ղ | ղ Ղ | ġ Ġ | ł Ł | gh Gh | g G | 
| ճ Ճ | ճ Ճ | č̣ Č̣ | č Č | ch Ch | č Č | 
| մ Մ | մ Մ | m M | m M | m M | |
| յ Յ | յ Յ | y Y | y Y | j J | |
| ն Ն | ն Ն | n N | n N | n N | |
| շ Շ | շ Շ | š Š | š Š | sh Sh | š Š | 
| ո Ո | ո Ո | o O | o O | 
                o O v vzglasju  | 
            
                o O v vzglasju  | 
        
| չ Չ | չ Չ | č Č | č̔ Č̔ | 
                chʼ Chʼ ch Ch  | 
            č Č | 
| պ Պ | պ Պ | p P | p P | p P | |
| ջ Ջ | ջ Ջ | ǰ J̌ | ǰ J̌ | j J | dž Dž | 
| ռ Ռ | ռ Ռ | ṙ Ṙ | r̄ R̄ | rr Rr | r R | 
| ս Ս | ս Ս | s S | s S | s S | |
| վ Վ | վ Վ | v V | v V | v V | |
| տ Տ | տ Տ | t T | t T | t T | |
| ր Ր | ր Ր | r R | r R | r R | |
| ց Ց | ց Ց | cʼ Cʼ | c̔ C̔ | 
                tsʼ Tsʼ ts Ts  | 
            c C | 
| ւ Ւ | ւ Ւ | w W | w W | 
                v V (samo v  dvočrkju ⟨ow Ow⟩)  | 
        |
| փ Փ | փ Փ | pʼ Pʼ | p̔ P̔ | p P | |
| ք Ք | ք Ք | kʼ Kʼ | k̔ K̔ | q Q | k K | 
| օ Օ | օ Օ | ò Ò | ô Ô | o O | o O | 
| ֆ Ֆ | ֆ Ֆ | f F | f F | f F | |
| ու ՈՒ (Ու) | ու ՈՒ (Ու) | ow Ow | u U | u U | |
| և/եւ Եւ | և Եւ | ew Ew | ev Ev | ev Ev | |
Pri prečrkovanju se poleg navadne črke  
Črka  
Pri prečrkovanju se v latinici poleg navadne črke  
Dvočrkje 
Črka  
Črka 
Črke  
Črke 
Črka 
Črka ⟨չ Չ⟩ – 
Črka  
Črka 
Črka 
Črka  
Knjižna vzhodna armenščina pozna jakostni naglas, ki je ustaljen na zadnjem besednem zlogu, vendar se ga pisno ne označuje.
Pri podomačevanju izvirni naglas praviloma ohranjamo: Garni [garní] (arm. Գառնի, 
POSEBNOSTI
Samoglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.
V soglasniške sklope se zaradi lažjega izgovora vriva polglasnik, in sicer
Dvoglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo kot  ⟨aj⟩,  ⟨uj⟩,  ⟨ja⟩,  ⟨jo⟩ in  ⟨ju⟩, izgovarjamo po slovensko: Kajk [kájk] (arm. Կայք, 
V sklopu i in samoglasnika, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru in zapisu zapiramo z j: Zakarija [zakaríja] (arm. Զաքարիա, 
Soglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩ ter z dvočrkjema ⟨dz⟩ in ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko.
Preglednica ponazarja razmerje med latinično črko po prečrkovalnem sistemu 
| 
                Latinica  | 
            
                 | 
            
                 | 
            Izgovor v slovenščini | Zgled | 
| e E | e E | e | 
                Karakert
  [karakêrt] (arm. Քարակերտ,  | 
        |
| je Je | v vzglasju | je | 
                Jegegnadzor [jegegnadzór] (arm. Եղեգնաձոր,  | 
        |
| ē Ē | e E | v vzglasju | e | 
                Erebuni [erebuní] (arm. Էրեբունի,
   | 
        
| o O | o O | o | 
                Komitas [komitás] (arm. Կոմիտաս,  | 
        |
| vo Vo | v vzglasju | vo | 
                Voskanjan [voskanján] (arm. Ոսկանյան,  | 
        |
| ò Ò | o O | v vzglasju | o | 
                Ošakan [ošakán] (arm. Օշական,  | 
        
| ow Ow | u U | u | 
                Uzunjan [uzunján]
  (arm. ՈՒզունյան ali Ուզունյան,  | 
        |
| ç Ç | c C | c | 
                Covazard  | 
        |
| j J | dz Dz | dz | 
                Vajoc Dzor [vajódz dzór] (arm. Վայոց ձոր,  | 
        |
| ġ Ġ | g G | g | 
                Gegard  | 
        |
| č̣ Č̣ | č Č | č | 
                Čambarak [čambarák] (arm. Ճամբարակ,  | 
        |
| y Y | j J | j | 
                Aršalujs [aršalújs] (arm. Արշալույս,  | 
        |
| č Č | č Č | č | 
                Čarenc [čarénc] (arm. Չարենց,  | 
        |
| ǰ J̌ | dž Dž | dž | 
                Džermuk [džermúk] (arm. Ջերմուկ,  | 
        |
| r R | r | 
                Garni [garní] (arm. Գառնի,  | 
        ||
| cʼ Cʼ | c C | c | 
                Camakasar [camakasár] (arm. Ցամաքասար,  | 
        |
| pʼ Pʼ | p P | p | 
                Arpi [arpí] (arm. Արփի,  | 
        |
| kʼ Kʼ | k K | k | 
                Karahundž [karahúnč]
  (arm. Քարահունջ,  | 
        |
| ew Ew | ev Ev | ev | 
                Sevak [sevák] (arm. Սևակ,  | 
        
POSEBNOST
Pri redkih imenih, ki so bila podomačena že v preteklosti, so se uveljavila odstopanja od pravil, predstavljenih v preglednici, npr. Erevan [êrevan] bi danes prevzeli kot Jerevan [jereván] (arm. Երևան, 
Občna poimenovanja iz armenščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze pisno podomačene, npr. hačkar [hačkár]  ‘križni kamen’ (arm. խաչքար, 
Lastna imena iz armenščine pisno podomačujemo. Pri prevzemanju se skušamo kar se da približati izvirnim oblikam po pravilih, navedenih v »Preglednici 
Imena armenskih zgodovinskih osebnosti podomačimo po zgoraj podanih pravilih, npr. Mesrop Maštoc [mesróp maštóc]  
POSEBNOSTI
Podomačitev priimka na 
Sodobni armenski priimki imajo različne pripone, ki kažejo na izpeljavo iz osebnih imen, poklicev ali zemljepisnih imen, npr.
Armenski priimek lahko vsebuje tudi sestavino Ter, ki izvorno pomeni ‘gospod‘ in se uporablja zlasti kot častni naziv duhovnikov v armenski apostolski cerkvi. Sestavina Ter je od priimka na 
Sestavni del vsakega armenskega polnega imena je tudi patronimik (očetovo ime), ki se konča na 
Pri dvodelnih imenih in vzdevkih, ki se v armenščini zapisujejo z vezajem, tega ohranjamo tudi v podomačenem zapisu, npr. 
Armenska zemljepisna imena so v slovenskih besedilih redka, npr.
POSEBNOST
Za nekatere zemljepisne danosti v Republiki Armeniji in v pokrajini Arcah (Gorski Karabah) v Azerbajdžanu uporabljamo slovenska imena (eksonime), npr. Sevansko jezero [sevánsko jézero] (arm. Սևանա լիճ, 
Eksonim Armenija [arménija] ustreza endonimu arm. Հայաստան, 
Ime Gorski Karabah  [gôrski kárabah] je prevzeto prek rus. Нагорный Карабах (armensko in rusko ime izhajata iz azerskega Dağliq Qarabağ, glej preglednici za prevzemanje iz azerščine in ruščine), Armenci pa za pokrajino največkrat uporabljajo starejše ime Arcah [arcáh] (arm. Արցախ, 
Imena v azerbajdžanski eksklavi Naxçıvan in v pokrajini Arcah (Gorski Karabah) imajo tudi različice v azerščini, od koder jih navadno tudi prevzemamo. Navajamo lahko obe imeni ali pa le eno od njiju, npr.:
O azerščini glej preglednico za prevzemanje iz azerščine.
Imena z ozemelj, ki so bila pred armenskim genocidom 
Glej preglednici za prevzemanje iz turščine in stare grščine.
Armenščina nima slovničnega spola. Samostalnike prevzemamo po obliki. Tiste, ki se končujejo na soglasnik ter na samoglasnike e, i, o in u, prevzemamo kot samostalnike moškega spola, npr. gavit [gavít] m  ‘del cerkve’ (arm. գավիթ, 
Pri imenih oseb se ravnamo po naravnem spolu, sklanjatev je odvisna od govornega končaja. Sklanjamo jih po:
Govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih s pisnim soglasniškim sklopom in neobstojnim polglasnikom v končaju, npr. Vahagn [vahágən], rod. Vahagna [vahágna] (arm. Վահագն, 
Podstava svojilnega pridevnika je enaka skrajšani (rodilniški) osnovi imena: Vahagnov 
Daljšanje osnove z j uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, katerih osnova se konča na:
Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena, npr. Edgarjev 
POSEBNOST
Nekatera nam bolj znana in večinoma svetopisemska imena oseb moškega spola, ki se končujejo na samoglasnik a, sklanjamo brez daljšanja osnove po drugi moški sklanjatvi, pri čemer se zaradi lažjega pregibanja naglas z zadnjega izjemoma umakne na predzadnji zlog, npr. Zakarija [zakaríja], rod. Zakarije [zakaríje] ali Zakarija [zakaríja] (arm. Զաքարիա, 
Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na c, č, ž, š in dž. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.
Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na samoglasnik ali na soglasnik r in se sklanjajo z daljšanjem osnove:
Večbesedna imena sklanjamo le v zadnji sestavini, npr.:
Dvodelne priimke, pisane z vezajem, sklanjamo samo v zadnji sestavini, npr.