Pisna znamenja

Splošno

Pisna znamenja so dogovorjene enote neke pisave za zapisovanje glasov (črke, npr. A, b), števil in številk (števke, npr. 0, 1) in drugih enot (druga pisna znamenja), kot so matematična (+, ), logična (, ), izpostavna (2, **), diakritična (´, ~, ˆ), korekturna (, korekturno znamenje), znamenja za vrednosti (%, °), denarne enote (, $), znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (@, #) in nekatera druga (§, &, , °, ®, ©). Posebna in pomembna skupina pisnih znamenj so znamenja, ki jih uporabljamo za členitev zapisane povedi oziroma besedila v pisnem prenosniku (ločila, npr. !, ?).

Črke

Slovenska abeceda

Slovenska abeceda ima 25 latiničnih črk: a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž.

Razvrščanje črk

Poleg slovenskih uporabljamo tudi druge, tuje črke, ki jih razvrščamo različno:

  1. črke z diakritičnimi znamenji (npr. å ą ü ø ç ñ ś) po abecedi uvrščamo, kot da ne bi imele teh znamenj;
  2. pogosteje rabljene druge črke, tj. črke ć đ q w x in y, stojijo v abecedi takole: q za p, črke w x in y v navedenem zaporedju med v in z; ć stoji za č in đ stoji za d.

Posebnosti

  1. Računalniški programi, tudi če so prilagojeni slovenščini, abecedno razvrščajo enote, sestavljene iz črk, števk, ločil in drugih pisnih znamenj, različno. Za besede oziroma enote z ločevalnimi znamenji (Açores), števkami (G7, G8), ločili (.com, a. a.) in drugimi znamenji (AB–, AB+) velja, da jih pri osnovni razvrstitvi uvrščamo v abecedne sezname, kakor da ločevalnega znamenja, števke, ločila oziroma znamenja ne bi imele.

    Pri odstavčnem ali alinejnem naštevanju skušamo ohranjati zaporedje črk v slovenski abecedi: (a) (b) (c) (č) (d) …

  2. Pri zvezah črk, števk in drugih znamenj se pri abecednem razvrščanju ravnamo po drugem znaku (Ga, Gb; G7, G8), pri čemer upoštevamo naravno, tj. naraščajoče zaporedje, sicer pa velja, da dajemo prednost malim črkam pred velikimi, piki pred drugimi znamenji, npr. vezajem (g, G, g., g-; ga, Ga, ga.).
  3. V slovarskih in podobnih seznamih, kjer so iztočnične besede opremljene z naglasnimi znamenji, pri enakopisnih iztočnicah velja zaporedje: ostrivec, strešica, krativec, neonaglašeno (npr. predponsko obrazilo pód.., pôd.., pòd.., pod..).
  4. V sodobnih besedilih knjižnega jezika so včasih tudi navedbe iz starejših obdobij knjižnega jezika in iz slovenskih narečij; pri takem zapisovanju citatnih besed v znanstvenih besedilih ali pri slogovnem barvanju v drugih vrstah besedil lahko uporabljamo posebne črke (npr. iz bohoričice kaſha, iz prekmurske pisave gostüvanje).

    Kadar bi v besedilu uporabljene enakopisnice povzročile dvoumnost, jih lahko opremimo z naglasnimi znamenji (célo/celó; táko/takó; védenje/vedênje).

  5. V pisno nepodomačenih prevzetih imenih in citatnih izrazih diakritična znamenja in tuje črke ohranjamo (à la, Molière; François, København).

Imena črk

  1. Črke za samoglasnike v abecedi imenujemo á é í ó ú.
  2. Črke za soglasnike imenujemo:
    1. z ustreznim glasom in polglasnikom [ə], torej bə̀ cə̀ čə̀ də̀ fə̀ gə̀ hə̀ jə̀ kə̀ lə̀ mə̀ nə̀ pə̀ rə̀ sə̀ šə̀ tə̀ və̀ zə̀ žə̀;
    2. ali pa bé cé čé dé êf gé há jé ká êl êm ên pé êr ês êš té vé zé žé.
  3. Tuje črke ć đ q w x in y imenujemo: mehki čə̀ ali mehki čé, mehki džə̀ ali mehki džé, ali kvə̀, dvojni və̀ ali dvojni vé, íks in ípsilon.
  4. Dvočrkje imenujemo džə̀ ali džé.

Števke, števila, številke

Števila zapisujemo z besedami (pet, petnajst) ali s številkami (5, 15). Številke so sestavljene iz arabskih (1, 2, 3, 4 …) ali rimskih (I, V, X, L, C, D, M) števk, enako kot so besede sestavljene iz črk. Številke enomestnih števil sestavlja ena števka (5; L), številke večmestnih in necelih števil pa večje število števk (15, 1500, 15.000, 41,5; XXI, MCMD).

O rabi rimskih števk glej poglavje »Rimske števke«.

Imena števk in števil

Števke imenujemo ničla, enica/enka, dvojka, trojka, štirica/štirka, petica/petka, šestica/šestka, sedmica/sedemka, osmica/osemka, devetica/devetka.

Ustrezna imena za števila, ki jih te števke zaznamujejo, so nič, ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet. Zapisana večja ali necela števila ipd. imenujemo:

  1. s posebnimi imeni, npr. 10deset, 20dvajset, 100sto, 1000tisoč, 1.000.000milijon, tako še 1.000.000.000milijarda in 1.000.000.000.000bilijon;
  2. s tvorjenkami iz posebnih osnovnih imen: od 12 do 19 = dva-, tri- ... + -najst (dvanajst, trinajst ...), od 30 do 90 = tri-, štiri- ... + -deset (trideset, štirideset ...), od 200 do 900 pa dve‑, tri- ... + -sto (dvesto, tristo ...) ipd.

    V evropskih celinskih državah se način navajanja števil milijarda (109) in bilijon (1012) razlikuje od navajanja v anglosaških okoljih (109 angl. billion, 1012 angl. trillion).

    Decimalna števila v slovenščini zapisujemo s stično vejico (2,5 kg), anglosaški prostor uporablja namesto decimalne vejice piko (2.5 kg).

    Kako se števila izpisujejo z besedami, glej poglavje »Pisanje skupaj ali narazen«.

Zapis števil z besedami

Števila in dele števil pogosto zapisujemo z besedami ob navajanju tisočev in milijonov (41 tisoč kubičnih metrov, 10 milijonov prebivalcev), pri zapisovanju praznikov (prvi maj) ali če se pojavljajo na začetku povedi (Sto žensk na Triglavu) – izjema so letnice (1994 je bilo usodno leto.) in višja števila (11.049 volivcev je glasovalo za sedanjega župana.), ki jih zapisujemo s številko tudi na začetku povedi.

Zapis s številkami je pogostejši ob okrajšanih merskih enotah (5 kg, 200 km, 41.000 m3), pri navajanju desetletja in stoletja (v osemdesetih letih 20. stoletja ali v 80. letih 20. stoletja ali v 80-ih letih 20. stoletja), pri navajanju ure (ob 8. uri ali ob 8.00) ipd.

Z besedo pogosto pišemo nižja števila (do 10 ali 12), s številko pa višja.

Zapis datuma

Mesece v datumu pišemo z besedo (1. maj 2014 ali 1. maja 2014) ali številko, z vsemi presledki (1. 5. 2014).

Le v položajih, ki zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), števke do vključno 9 pogosteje pišemo z vodilno ničlo (01. 05. 2012), včasih celo stično (01.05.2012).

O pisanju datumov glej tudi pravila o vejici.

Zapis ure in časa

Pri navajanju polne ure imamo več zapisovalnih možnosti (ob 8. uri ali ob 8.00, ob 800, ob 8h ali ob 8h); ure in minute zapisujemo s stično piko ali nadpisano (ob 8.45 ali ob 845). Če navajamo izmerjeni čas, pogosto zapisujemo tudi sekunde in dele sekund. Med vrednostmi za ure in minute ter minute in sekunde pišemo stično dvopičje (1:07:45); med vrednostmi za sekunde in dele sekund (desetinke, stotinke …) pišemo stično vejico (3:57,23).

Zapis tisočic

Pri zapisu tisočic do 9999 meje med tisočicami in stoticami navadno ne zapisujemo (2314), pri višjih številih mejo označujemo s piko (41.000) ali z (nedeljivim) presledkom (41 000). V posebnih položajih in preglednicah, kjer je pričakovana enotnost zapisa, lahko pišemo piko tudi pri številih, nižjih od deset tisoč (5.998, 12.400, 56.200).

O pisanju ločil med deli številk glej tudi poglavja »Pika«, »Vejica«, »Dvopičje« in »Presledek«.

Zapis zveze črk, števk in ločil

Kadar nastopajo številke in črke kot oznake, simboli ali imena (avtocesta A1, format A3, tipka F3, skupina G20), jih pišemo stično, ne glede na to, ali je črka mala ali velika (Živi na Maistrovi cesti 12a.Lovca je postavil na polje a5.Poučuje francoščino na ravneh A1 in A2.), oziroma ne glede na zaporedje (svinčnik z oznako 2B). V nekaterih primerih je številka podpisana ali nadpisana (vitamin B12, CO2, ton C2, m2).

Stičnost velja tudi za povezave črk z drugimi znamenji (gospodinjski aparati energijskega razreda A, A+ in A++).

O rabi črke za vrstilnim števnikom glej poglavje »Pika«.

O izpostavni rabi številk glej poglavje »Izpostavna, nadpisana in podpisana znamenja, številke in črke«.

Branje številk

Pri letnicah tisočice lahko izrazimo s stoticami, tako da lahko npr. 1926 beremo tisoč devetsto šestindvajset ali devetnajststo šestindvajset.

Decimalna števila beremo tako, da besedo cela prilagajamo celemu delu števila, npr. 2,5: dve celi (enoti), pet (desetink); 6,01: šest celih ena stotinka ali šest celih nič ena. Kadar decimalnemu številu sledi simbol (19,3 %; 1,2 kg), ga pri branju razvežemo v rodilniško obliko: devetnajst celih tri odstotka; ena cela dve kilograma.

Kadar ima enota še podenote, lahko decimalno število beremo tudi tako, da del za vejico pretvorimo v podenoto, npr. 3,5 €: tri cele pet evra ali tri evre, petdeset centov ali tri evre in pol; 9,25 km: devet celih petindvajset kilometra ali devet kilometrov, dvesto petdeset metrov.

Rimske števke

Poleg arabskih števk uporabljamo tudi rimske: I, V, X, L, C, D, M.

Posebnost

Pri zapisu dajemo prednost velikim rimskim števkam, čeprav je v starejših besedilih, pa tudi pri označevanju uvodnih strani mogoče najti male rimske števke: i v x

Z rimskimi številkami zapisana števila uporabljamo kot del imena pri imenih vladarjev (Jožef II., Ludvik XIV.), papežev (Pij XII.), vrhov v istoimenskem pogorju (Anapurna I, Anapurna II), industrijskih izdelkov (Delta III, VW Golf IV) ipd.

Rimske števke poleg arabskih uporabljamo tudi pri zapisovanju športnih kategorij (divizija III), težavnostnih stopenj v alpinizmu (VIII, IX–), stopenj nadgradnje izdelkov (Pentium III), študijskih predmetov (predmet Uvod v medicino II), številk knjig/zvezkov (Etimološki slovar slovenskega jezika I), (uvodnih) strani, poglavij, letnikov revij (Uvod v SSKJ, str. IV; Družboslovne razprave XXX (2014)), imenih prireditev, zborovanj in zgodovinskih dogodkov (XXVIII. olimpijske igre, IV. lateranski koncil, II. svetovna vojna), imenih različnih besedil in skladb (IV. simfonija – Abbreviata).

Pri imenih, kjer je številka del imena ali stalni pridevek, lahko številko zapišemo z besedo: Henrik Osmi, Ludvik Štirinajsti, Jožef Drugi; Tretji brižinski spomenik proti Brižinski spomeniki.

Členjenje enot s številkami in črkami

Kadar različne dele besedil notranje podrobneje členimo s številkami (arabskimi in rimskimi) ali kombinacijo številk in črk (1.1; XII.3, 2.b, III.A), je pika rabljena tehnično, in sicer stično, npr. poglavje 1.2.1; člen 3.a, III.a kategorija. V takih primerih tehnična in vrstilna pika torej sovpadeta.

Ločila

Med najpogostejša pisna znamenja sodijo ločila, npr. pika (.), vejica (,), vprašaj (?) ipd.

Glede na stičnost, tj. prisotnost oziroma odsotnost presledka na levi oziroma na desni, so ločila – tako kot druga pisna znamenja – lahko stična (levostična, (obojestransko) stična, desnostična) ali nestična.

O skladenjski in neskladenjski vlogi ločil glej poglavje »Ločila«.

Znamenja v matematiki in logiki

V matematiki poleg števk uporabljamo še druga znamenja: za vrste in razmerja matematičnih vrednosti ter za matematične operacije, npr. plus/in (+), minus/manj (), enačaj (=), deljeno (: ali /), množeno/krat (× ali ·), ulomkova črta (––), neskončno (), koren (). Med matematična znamenja uvrščamo tudi znamenja za odstotek (%), stopinjo (°), minuto () in sekundo (). Zlasti geometrija si pomaga še z grškimi črkami α, β, γ ...

Kadar uporabljamo matematični znamenji plus (+) in minus () za ponazarjanje absolutnih vrednosti, ju pišemo stično s številko (–10 °C; vrednost indeksa +3,45). V matematičnih enačbah je raba nestična (3 × 5 = 15, 25 : 5 = 5, 100 – 10 = 90, 45 + 15 = 60).

Pisna znamenja za odstotek (20 %) in promil (16 ‰) pišemo nestično.

Posebnost

V položajih, ki zahtevajo kratkost izražanja, pridevniško tvorjenko tipa 50-odstotni ali petdesetodstotni popust zapišemo s števko in znamenjem, ki ju povežemo s stičnim vezajem, npr. Izkoristite 50-% popust.

O zapisu tvorjenk iz števil in simbolov za merske enote glej poglavje »Krajšave«.

Pisna znamenja za stopinje (90°), minute (20′) in sekunde (40″) pišemo stično s številko.

O zapisovanju simbola za stopinje v enotah za merjenje temperature glej poglavje »Druga pisna znamenja«.

Posebna skupina so znamenja iz logike, ki jih uporabljamo tudi v drugih vedah; to so znamenja za enakost (=), neenakost ali nasprotje (), posledičnost (), izbiro (), vsoto (), večjo vrednost oziroma izvor (<), manjšo vrednost oziroma razvoj v kaj (>), večje ali enako () ipd. Vsa ta znamenja pišemo nestično.

Znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah

V skupino znamenj, rabljenih v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, spadajo tista, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju prek spleta in sodobnih komunikacijskih naprav, npr. afna (@), lojtra ali ključnik (#), zvezdica (*) in nekatera ločila v neskladenjski vlogi. Na primer: dvojna poševnica v spletnih naslovih (http://www.najdi.si), leva poševnica ali poševnica nazaj (), kombinacije uklepaja oziroma zaklepaja in dvopičja za izražanje razpoloženja kot veselje :), žalost :(, smeh :D.

Druga pisna znamenja

Med druga pisna znamenja uvrščamo pogosto rabljena znamenja za vrednosti, člene ali paragrafe (§), znamenje za in ali et (&); zaščitena imena in znamke, denarne enote, npr. evro (), dolar ($), funt (£).

Znamenja za in ali et (Odvetnik Novak & partnerji) in za denarne enote (50 , 15 $, 10 £) pišemo nestično glede na druge sobesedilne enote.

Znamenja za zaščitena imena in znamke (Teflon®, AdidasTM) pišemo nadpisano in stično z imenom.

Posebnost

Pisna znamenja, ki označujejo enote za merjenje temperature, npr. stopinja Celzija, stopinja Fahrenheita, zapisujemo stično s simbolom, ki označuje posamezno mersko enoto, npr. 5 °C, 32 °F.

Pisna znamenja, ki označujejo avtorske pravice (© 2003 Založba ZRC, ZRC SAZU) in člene oziroma paragrafe (§ 10), se pišejo pred enoto in so nestična.

Izpostavna, nadpisana in podpisana znamenja, številke in črke

Številke, črke in nekatera znamenja uporabljamo tudi izpostavno, tj. nadpisana ali podpisana.

Nadpisana levostična številka (podobno zvezdica) na desni strani enote, na katero se nanaša, predstavlja opozorilo na ustrezno podčrtno opombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja, npr. Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi iz leta 1847.1. (Pod črto pa nestično pred navedbo: 1 Natisnjene so bile že decembra leta 1846.)

Kadar se opomba nanaša na celotni del besedila, zapisan pred ločilom, je znamenje za opombo za ločilom; kadar se opomba nanaša le na besedo ali zvezo neposredno pred ločilom, je znamenje za opombo umeščeno stično s to besedo oziroma zvezo, to je pred ločilo.

Nadpisana desnostična številka levo od letnice označuje zaporedno izdajo dela, npr. Atlas Slovenije 42005 (= 4. izdaja).

Nadpisana levostična dvojka desno ob številki ali črki pomeni kvadrat (52, a2) oziroma kvadratni (Slovenija meri 20.273 km2), trojka kub (53, a3) oziroma kubični (Vsako leto iz oceanov izhlapi okoli 430 milijonov m3 vode).

V kemijskih formulah podpisane in nadpisane stične številke prikazujejo sestavo oziroma zgradbo molekule kemijske spojine: H2O (voda), 168O2 (kisikov izotop).

Izpostavne črke pišemo stično bodisi nad številko ali črko (oziroma v matematiki spremenljivko) (10n, x = ab) bodisi pod njo (logax). V nestrokovnem jeziku jih najpogosteje srečujemo pri mednarodnem zapisu ure (Uradne ure so od 10do 12h).

V jezikoslovju desnostična zvezdica na levi strani pred besedo opozarja na vzpostavljeno (domnevno) besedo (ampak < *a-nъ-pakъ) ali na nesprejemljivost (*črnobel).

Ob navajanju biografskih podatkov nestično pisana zvezdica pred letnico ali datumom pomeni ’rojen’: Ivan Cankar (* 1876, † 1918). Za označevanje pomena ’umrl’ uporabljamo v enakem položaju križec: Andrej Turjaški (* 9. 4. 1557, Žužemberk; † 5. 9. ali 8. 10. 1593, Karlovec, Hrvaška).

Korekturna (popravna) znamenja

Korekturna (popravna) znamenja iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa razločno izpišemo popravek. V težjih primerih za vnašalca lahko zapisujemo še dodatna navodila, npr. »ruska cirilica«.

Obstajajo še druga, redkeje rabljena znamenja. Popravno znamenje iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa izpišemo popravek. V težjih primerih lahko zapisujemo še dodatna navodila.

popravljeno besedilo

Slogi črk, števk, ločil in drugih pisnih znamenj

Pri urejanju besedila uporabljamo različne sloge črk, števk in drugi pisnih znamenj: navadni (pokončni) a A, b B ... in poševni (ležeči, kurzivni) a A, b B ..., krepki (polkrepki) a A, b B … in krepki (polkrepki) ležeči a A, b B ..., razprti slog a b e c e d a ...

V posebnih besedilnih položajih uporabljamo tudi same velike črke (verzalke), npr. BIBLIJA, in pomanjšane velike črke (kapitelke), ki razlikujejo med malimi in velikimi črkami, npr. Biblija.

Pri uporabi različnih pisavnih slogov pazimo na ločila, ki so lahko sestavni del tipografsko poudarjenega besedila ali ne. Na primer: Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so krepki); Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so ležeči); Najpomembnejše Toporišičevo delo je gotovo Slovenska slovnica, ki je prvič izšla leta 1976. (vejica ni krepka). Enako velja za ločila v npr. naštevalnih enotah: Med najpogostejše priimke pri nas sodijo Novak, Horvat, Kovačič, Krajnc, Zupančič. (vejice in pika niso ležeče).

Krajšave

Splošno

Krajšave so kratice, okrajšave, simboli in formule, nastale zaradi potrebe po kratkosti izražanja. Slovenščina ima čedalje več domačih in prevzetih krajšav. V jezikovnem razvoju se vse te oblike tudi spreminjajo: simboli in formule kot dogovorjena znamenja v okviru strok precej manj kot okrajšave, ki težijo k vse večjemu poenobesedenju (i. t. d. > itd.), in kratice, ki pogosto prehajajo med lastna imena (UNICEF > Unicef) in občna poimenovanja (EMŠO > emšo).

Kratice

Kratice so ustaljene krajšave večbesednih poimenovanj ali tvorjenk, ki jih navadno pišemo s samimi velikimi črkami.

Nastanek in zapis kratic

Kratice nastanejo tako, da netvorjene in tvorjene besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno do začetnih črk besed oziroma njihovih delov (Slovenska akademija znanosti in umetnosti > S, A, Z, U > SAZU; Kulturno-umetniško društvo > K, U, D > KUD; ultravijolični > U, V > UV; Zakon o medijih > Z, Med > ZMed; enotna matična številka občana > E, M, Š, O > EMŠO).

Kratice navadno pišemo z velikimi črkami, slovnične besede (veznike, predloge) pa izpuščamo (Narodna in univerzitetna knjižnica > N, U, K) ali jih zapišemo z malimi črkami (Bosna in Hercegovina > B, i, H; Zakon o medijih > Z, Med). Tako dobljene krne iz besednih zvez strnemo v kratico (N, U, K > NUK; B, i, H > BiH; Z, Med > ZMed).

Vrste kratic glede na izgovarjanje

Kratice glede na to, kako jih izgovarjamo, delimo na:

  1. črkovalne (EKG, FF, PVC, NK), pri katerih zaradi značilne glasovne sestave izgovarjamo vsako črko posebej; soglasnike izgovarjamo na dva načina: bodisi z ustreznim glasom in polglasnikom ali z ustreznim glasom in samoglasnikom e oz. a (PVC [pévécé] in [pə̀və̀cə̀], NK [ênká] in [nə̀kə̀]);
  2. nečrkovalne (NUK, SAZU, TEŠ), ki jih običajno izgovarjamo kot druge besede ([núk], [sazú], [téš]).

    O načinih črkovanja v slovenščini glej poglavje »Slovenska abeceda«.

Posebnosti

  1. Če nečrkovalna kratica preide v besedo, jo kot občno poimenovanje zapisujemo samo z malimi črkami (emšo; mrsa; esemes), kot lastno ime pa z veliko začetnico (Nuk, Ajpes, Unesco, Nasa).
  2. Redke črkovalne kratice lahko zapisujemo tudi z malimi črkami (SMS/sms, GSM/gsm).
  3. Pri nekaterih prevzetih kraticah ohranimo izvorni način izgovarjanja (BBC [bíbísí], FBI [êfbíáj], DJ [dídžêj]), pri drugih pa ob domačem ohranjamo tudi podomačenega (PC [pécé in písí], GSM [géêsêm in džíêsêm]).
  4. Nekatere prevzete kratice uporabljamo v izvirni obliki, čeprav podstavno stvarno ime prevajamo, npr. Svetovna zdravstvena organizacijaWHO, Mednarodni denarni skladIMF.

    O načinih črkovanja abecede v drugih jezikih se poučimo v preglednicah o tujih jezikih.

Slovnične lastnosti kratic

Pisno pregibanje kratic

Kratice sklanjamo (DUTB DUTB-ja). Kadar iz njih napravimo tvorjenke, pregibamo tudi te (DUTB-jev DUTB-jeva DUTB-jevo).

Končnice in obrazila pišemo za vezajem z malimi črkami, če se kratica govorno končuje na:

  1. soglasnik (OZN OZN-a, OZN-ov [ózèèn ózèêna ózèênov-]; ŠOS ŠOS-a, ŠOS-ov [šós šósa šósov-]) ali
  2. naglašeni samoglasnik (OZN OZN-ja, OZN-jev [ózə̀nə̀ ózə̀nə̀ja ózə̀nə̀jev-], STA STA-ja, STA-jev [èstèá èstèája èstèájev-]).

Posebnost

Če se nečrkovalna kratica končuje na nenaglašeni samoglasnik, tega obravnavamo kot sklonilo oziroma kot del obrazila in ju tudi v stranskih sklonih pišemo z veliki črkami (UNESCO UNESCA, UNESCOV; EMO EMA, EMOV; FIFA FIFE, FIFIN).

Nečrkovalne kratice pogosto preidejo med navadno besedje in jih tako tudi pisno pregibamo (Ajpes Ajpesa, Ajpesov; aids aidsa; Unesco Unesca, Unescov; Nasa Nase, Nasin; emšo emša).

Posebnost

Posamezne črkovalne kratice (in iz njih izpeljane besede) prehajajo z zapisom, ki odraža izgovor, med navadno besedje: teve (< TV); devede devedeja (< DVD); beemve beemveja (< BMW); esdees esdeesa, esdeesovec (< SDS).

Spol in sklanjatev kratic

Kratice so praviloma samostalniki (BDP 'bruto domači proizvod', TV 'televizija'), redkeje tudi pridevniki (UV 'ultravijoličen', TV 'televizijski').

Samostalniške kratice so najpogosteje moškega spola, in sicer ne glede na to, katerega spola je jedrna beseda podstave (DDV < davek na dodano vrednost, NUK < Narodna in univerzitetna knjižnica, KUD < kulturno-umetniško društvo, SNG < Slovensko narodno gledališče). Večinoma se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (DDV-ja, NUK-a, KUD-a, SNG-ja).

Črkovalne in tudi nečrkovalne kratice sklanjamo tudi po ničtem sklanjatvenem vzorcu, ne glede na to, katerega spola je jedrni samostalnik v podstavi: brez DDV, ARSOna ARSO; DNKo DNK, EUiz EU; MNZpri MNZ.

O vzorcih sklanjatev glej poglavje »Slovnični oris za pravopis«.

Posebnosti

  1. Izjema so nečrkovalne kratice, ki se končujejo na nenaglašeni a in jih sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, pri čemer tudi nove končnice zapisujemo z velikimi črkami: CIA CIE CII ..., NASA NASE NASI ...
  2. Redke črkovalne in nečrkovalne kratice, ki jih sklanjamo po ničtem sklanjatvenem vzorcu, lahko ohranjajo ženski oz. srednji spol podstavne zveze: FF ('Filozofska fakulteta') – na mariborski FF, DNK ('dezoksiribonukleinska kislina') – analiza človekove DNK, EU ('Evropska unija') – na ravni celotne EU; DOPPS ('Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije') – DOPPS se je pritožilo zoper odredbo, MNZ ('Ministrstvo za notranje zadeve') – Za avtošole je pristojno MNZ.
  3. Za nekatere kratice so v rabi različne sklanjatvene možnosti, npr. NUK: Izvod knjige hranijo v ljubljanskem NUK-u; Že več let je na voljo razglednica z motivi Plečnikovega NUK; Razpis za gradnjo nove NUK je bil napovedan že leta 1988.
  4. Nekatere kratice, ki imajo v jedru podstave samostalnik v množini (ZDA, NVO), lahko ohranjajo število in spol podstavnega samostalnika: ZDALeta 1924 so ZDA Indijancem priznale ameriško državljanstvo., toda: ZDA in EU sta podpisali sporazum.

Kratice v daljših poimenovalnih enotah

Med samostojnima kraticama, ki se povežeta v novo enoto, naredimo presledek (ZRC SAZU, OE UJP, IDV FDV).

Kadar kratici sledi številski dodatek, ga pišemo na različne načine (SSKJ2, ZIL-1, MP3/mp3, NUK 2, SVL I).

Kratice s številskimi dodatki, pisanimi brez presledka, se v zvezah sklanjajo drugače, kot kadar so rabljene samostojno (v SSKJ-ju/SSKJ, vendar v SSKJ2; gradnja NUK-a/NUK in gradnja NUK-a 2 / NUK 2).

Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).

Okrajšave

Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze. Znamenje okrajšanosti je pika.

Nastanek okrajšav

Okrajšamo lahko besede in besedne zveze, in sicer na različne načine, tako da ohranimo:

  1. prvo črko samostojne besede ali vsake besede v zvezi (c. cesta; g. gospod; itd. in tako dalje);
  2. prvo in zadnjo črko besede (dr. doktor (tudi v pomenu ‘doktorica’); ga. gospa);
  3. poljubno število začetnih črk, ki se končajo na soglasnik (dram. dramaturg, dramaturginja, dramski; prof. profesor/profesorica; oz. oziroma; npr. na primer; Ur. l. Uradni list);
  4. izbrane soglasnike (gdč. gospodična; mrd. milijarda; tč. točka).

Posebnosti

  1. Osebna imena so okrajšana na začetnice (T. Pandur), z začetnimi izgovornimi enotami iz drugih jezikov pa redkeje tudi na prvi dve ali tri črke, če te označujejo en glas: C. ali Ch. de Gaulle, R. S. ali Sch. (< Robert Schumann).
  2. Brez krajšavne pike pišemo okrajšave šolskih ocen (nzd – nezadostno, odl – odlično, pdb – prav dobro) in glasbene oznake (pp – it. pianissimo ‘zelo tiho’, f – it. forte ‘glasno’).
  3. Okrajšavo e (< elektronski, električni) v občnih poimenovanjih in zvezah po tujejezičnem vzoru pišemo z vmesnim vezajem (e-poslovanje, e-recept, e-skiro, e-javna uprava, e-vladne storitve).
  4. Citatne okrajšave zapisujemo enako kot v jeziku, iz katerega prihajajo: cf. (< lat. conferprimerjaj’), ibid. (< lat. ibidem – ‘prav tam’).

Okrajšave tvorjenk: zloženke in sestavljenke

Kadar krajšamo tvorjenke, navadno ohranimo prve črke vsake polnopomenske enote (zf. < znanstveno fantastični, sh. < srbohrvaški, ide. < indoevropski) oziroma pri sestavljenkah prvo črko predponskega obrazila in okrajšavo podstave (ppolk. < podpolkovnik).

Posebnosti

  1. Okrajšane podredne zloženke redkeje pišemo tudi z vmesno piko in brez presledka (lit.zg. < literarnozgodovinski, l.r. < lastnoročno, rim.kat. < rimskokatoliški).
  2. Priredne zloženke pišemo z vmesno piko, brez presledka in z vezajem (angl.-slov. < angleško-slovenski, č.-b. < črno-beli, c.-kr. < cesarsko-kraljevi).

Okrajšave besednih zvez

Pri besednih zvezah načeloma okrajšamo vsako prvino, krajšavni piki pa sledi presledek: t. i. (< tako imenovani/imenovana/imenovano), d. o. o. (< družba z omejeno odgovornostjo), izr. prof. (< izredni profesor / izredna profesorica), op. a. (< opomba avtorja/avtorice), dr. dent. med. (< doktor/doktorica dentalne medicine), Ur. l. (< Uradni list).

Zaradi pogoste rabe nekaterih besednih zvez oziroma iz njih nastalih okrajšav se je vmesna krajšavna pika postopoma opustila: itd. (< in tako dalje), itn. (< in tako naprej), ipd. (< in podobno), npr. (< na primer), tj. (to je), mdr. (< med drugim), idr. (< in drugo, in drugi).

Posebnosti

  1. Če je prva beseda besedne zveze, ki jo želimo okrajšati, krajši predlog ali veznik, se ta ne okrajša vedno: po Kr. (< po Kristusu), v pok. (< v pokoju) proti pr. Kr. (< pred Kristusom).
  2. Okrajšave kot stalni dodatki ob imenih gospodarskih družb (d. d., d. n. o., d. o. o., s. p.), ki jih z vejico ločimo od imena in jih pišemo s presledki, so v registru podjetij pogosto zapisane stično (Petka, d.o.o.).
  3. Okrajšave za gospodarske družbe iz drugih jezikov v slovenskih besedilih pišemo enako kot slovenske okrajšave, npr. ‘družba z omejeno odgovornostjo’: s. r. l. (< it. Società a responsabilità limitata), GmbH (< nem. Gesellschaft mit beschränkter Haftung).
  4. Pri pisanju prevzetih okrajšav besednih zvez upoštevamo načela slovenskega pravopisa glede stičnosti, npr. N. N. (< lat. nomen nescio – ‘neznanec/neznanka’), P. S. (< lat. post scriptumpripis’), R. I. P. (< lat. requiescat in pace, angl. rest in peace – ‘naj počiva(jo) v miru’).

Okrajšave izobrazbenih, akademskih in znanstvenih nazivov

Okrajšave izobrazbenih (Marko Horvat, univ. dipl. inž. les.; Andreja Mlakar, dr. med.), akademskih (asist. dr. Janez Kos) in znanstvenih nazivov (dr. Barbara Kovač, znan. sod.) pišemo ob osebnih imenih v različnih položajih skladno z zakonodajo.

Izobrazbene oz. strokovne nazive, ki so pridobljeni po visokošolskih in višješolskih študijskih programih ter po bolonjskih študijskih programih prve in druge stopnje, pišemo za imenom in vejico (Peter Potočnik, univ. dipl. inž. les.; Mojca Vidmar, mag. angl.; Petra Kalan, akad. slik.).

Znanstvene nazive, pridobljene po končani tretji bolonjski stopnji oz. doktoratu ali po znanstvenem magisteriju, pišemo pred imenom (mag. Nataša Kotnik, dr. Rok Kralj). Pred imenom pišemo tudi akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na univerzi (red. prof. dr. Martin Oblak), in častne nazive (akad. dr. Alenka Turk).

Akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na nepedagoških raziskovalnih ustanovah, pišemo za imenom in vejico (dr. Vesna Hribar, viš. znan. sod.).

Posebnost

Namesto kopičenja enakovrstnih okrajšav uporabljamo tudi nesistemske načine, npr. namesto dr. dr. ‘dvojni doktor’ raje ddr.; tako še dddr. ‘trojni doktor’ in mmag. ‘dvojni magister’.

Izgovarjanje okrajšav

Okrajšave navadno beremo tako, da jih sproti razvezujemo. Poved Govoril je s prof. Novakom. preberemo Govoril je s profesorjem Novakom.; poved Govoril je z dr. Janjo Kuhar. preberemo Govoril je z doktorico Janjo Kuhar.

Posebnosti

  1. Okrajšava ga. (gospa) ima poleg osnovne oblike še dve, ki nakazujeta obliko razvezave: ge. (gospe) in go. (gospo).
  2. Za nekatere okrajšave se je uveljavilo le črkovalno izgovarjanje: b. p. [bə̀ pə̀] in [bé pé], b. l. [bə̀ lə̀].
  3. Kadar črkovalno izgovarjane okrajšave pregibamo, jih pišemo stično: d.o.o.-ji, d.d.-ji, s.p.-ji. Pri teh okrajšavah lahko spremljamo tudi proces postopnega prehajanja med občna poimenovanja, ki jih sklanjamo kot navadne samostalnike, npr. dede dedeja (< d. d.); espe espeja (< s. p.); deoo deooja (< d. o. o.); vede vedeja (< v. d.).

Krajšave za datoteke in spletne domene

Okrajšave, nekatere so tudi kratice (PDF, HTML), ki jih uporabljamo kot končnice spletnih domen in datotek, pišemo s piko na levi, npr. .com (< angl. company 'podjetje'), .net (< angl. network 'omrežje'), .org (< angl. organisation '(neprofitna) organizacija'); .pdf (< PDF, angl. portable document format 'format prenosljive datoteke'); .gif (< GIF, angl. graphics interchange format 'format slikovne datoteke'); .si (< 'Slovenija').

Kratkopisne krajšave

Kratkopisne krajšave so tiste, pri katerih poleg črk izkoriščamo izgovor številk, npr. s5 'spet'; 5er ali 5R 'Peter'; ju3 'jutri'; Mi2 'Midva' (ime glasbene skupine).

Simboli

Splošno

Simboli so grafična znamenja za mere, fizikalne količine, kemijske elemente, matematične pojme, denarne enote, strani neba ipd. Nastanejo s krnitvijo navadno ene besede (Na – novolat. natrium 'natrij', H – novolat. hydrogenium 'vodik', t – lat. tempus 'čas', cm centimeter, S sever) ali z združevanjem različnih krnov (HRK hrvaška kuna, MS Murska Sobota, SZ severozahod, XL – angl. extra large 'zelo velik'). Pišemo jih po dogovoru – z malimi ali velikimi črkami in brez pike, izjemoma z malo ali veliko črko (l ali L liter).

Simbole za merske enote pišemo s presledkom za številko: 35 m, 10 %, 220 V, a (pet arov), drugače kot 5a + 3b (pet a + tri b) v algebri.

Simboli se lahko z drugimi simboli, števkami ali ločili družijo v nove simbolne enote (mA, m2, km/h).

Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (AAA baterija; Cu kristal 'bakrov kristal').

Posebnosti

  1. V posebnih okoliščinah, ko je zahtevana kratkost izražanja ali v ozko strokovnem pisanju, priredne zloženke zapisujemo s simboli in vezajem, npr. s simboli za kemijske elemente: Cu-Zn zlitina 'bakrovo-cinkova zlitina'.
  2. V položajih, ki zahtevajo kratkost izražanja, pridevniške tvorjenke s številčnim prvim delom in simbolom oz. mersko enoto v drugem delu zapisujemo s stičnim vezajem, npr. 110-kV transformator, 40-% raztopina.

    O druženju črk, števk in ločil glej poglavje »Pisna znamenja«.

    1. Pri zapisovanju nestične zveze številk in črk (npr. 35 m) smo pozorni na nedeljivost in med obema enotama uporabljamo nedeljivi presledek.

    2. Če simbolov ne pišemo ob številkah, jih v tekočem besedilu najpogosteje pišemo z besedo (Gradnjo osemsto metrov pločnika so ustavili.).

    3. Kadar mersko enoto uporabimo v naslovu ali besedilu, ki je pisano z velikimi črkami, pazimo, da zaradi pomenskega razlikovanja simbol ali izpišemo ali upoštevamo standardizirani zapis (PREVC POLETEL 250 METROV/m).

Izgovarjanje simbolov

Simbole izgovarjamo narekovalno (Na [nə̀á] in [èná]), v besedilu jih večinoma razvezujemo v besede (Na – natrij, m – meter). Za nekatere obstajajo slovenske ustreznice: H – vodik, t – čas.

Formule

Simboli se lahko združujejo tudi v formule, tj. kratke simbolične zapise, ki se uporabljajo v matematiki, naravoslovnih in tehniških znanostih za opis odnosov med količinami in sestavinami.

Kemijske formule nastanejo tako kot kratice – s krnitvijo besed, krne pa nato strnemo v formulo, npr. H2O (vodikov oksid, voda), NaCl (natrijev klorid). Pišemo jih brez okrajšavnih pik in jih ne pregibamo, izgovarjamo pa jih črkovalno (CO [cə̀ó] in [céó], H2O [há dvá ó]).

Matematične formule so v splošnem obrazci, ki povedo, kako izračunati neko količino ali vrednost (Ploščino kvadrata izračunamo po formuli p = a2.).

O stičnosti matematičnih znamenj glej poglavje »Znamenja v matematiki in logiki«.

Ker formule uporabljamo predvsem v strokovnih besedilih, zanje velja, da jih pišemo skladno z dogovorno normo posameznih strok.

Velika in mala začetnica

Splošno

Raba velike in male začetnice je odvisna od položaja besede v povedi (prva beseda v povedi) in od značaja besede ali besedne zveze.

Z veliko začetnico pišemo lastna imena, tj. imena bitij (Ana, Ivana Orleanska, Luka Mihelič, Slovenec, Snežna kraljica, Švrk, Vlah) ter imena zemljepisnih (Bohinjsko jezero, Nova Gorica, Sava, Slovenija, Šmarje pri Jelšah, Triglav) in stvarnih danosti (Dnevnik, Hlapci, Osnovna šola Tržič, Slovenska slovnica, Zveza prijateljev mladine). Nekatera imena lahko ohranijo lastnoimenski status tudi skrajšana (Združeni narodi za Organizacija združenih narodov). Status lastnega imena pridobijo tudi nekatera nadomestna imena (Gospa za Marija, Prerok za Mohamed; Otok za Velika Britanija). Z veliko začetnico pišemo tudi svojilne pridevnike iz lastnih imen (Prešernov dan) ter neobvezno izraze posebnega razmerja in spoštovanja (Pišem Vam ..., Ekscelenca).

Z malo začetnico pišemo občna (tj. splošna vrstna) poimenovanja, ki zaznamujejo vrsto (dalmatinec), različne poklicne, vljudnostne in druge nazive oseb (doktorica, gospa, pater, baronica) ter poimenovanja posameznikov po jezikovni skupini in veri (kajkavec, katoličan) ali družbeni pripadnosti skupinam, nazorom, gibanjem (byronist, ekologist, nobelovec, uršulinka, wikipedistka). V nasprotju z veliko drugimi jeziki pišemo v slovenščini z malo začetnico tudi poimenovanja praznikov (razen lastnoimenskih sestavin v njih) ter poimenovanja posebnih dnevov, dnevov v tednu in mesecev (božič, dan Zemlje, pust, svečnica; četrtek, sobota; december, mali traven), zgodovinskih dogodkov (prva svetovna vojna, soška fronta, vatikanski koncil), iger (monopoli, tarok), umetnostnih in nazorskih smeri (impresionizem, protestantizem) ter nagrad, častnih nazivov in priznanj (ambasador znanosti, bafta, kresnik).

Velika začetnica

Z veliko začetnico pišemo

1. prvo besedo v povedi,

2. lastna imena,

3. izraze posebnega razmerja ali spoštovanja in

4. svojilne pridevnike iz lastnih imen.

Velika začetnica in poved

Prva beseda v povedi

Veliko začetnico pišemo na začetku besedila, v nadaljevanju pa za končnimi ločili (piko, vprašajem, klicajem) ali ločili, ki so v vlogi končnega ločila (tremi pikami, pomišljajem):

Pot je vodila levo, torej proč od njega. Kaj pa zdaj? Poglej, poglej! Če se spustiva kakih deset metrov niže, mogoče najdeva prehod ... Vem, da nama bo uspelo.

E‑sporočila prebiram že pred zajtrkom. nasproti Pošljite nam povratno e‑sporočilo.

Doc. dr. Mojca Kranjc je zaposlena kot znanstvena sodelavka. nasproti Predavanja doc. dr. Mojce Kranjc danes odpadejo.

De Saussure je jezik obravnaval kot velikansko omrežje struktur. nasproti V članku predstavlja vpliv jezikoslovnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja.

O pisanju imen s predimki glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).

Posebnost

Malo začetnico na začetku povedi uporabljamo izjemoma, če se poved začne

a) s simbolom, oznako ali drugim dogovorjenim pisnim znamenjem (npr. pH; a, A), pri katerem je zapis tudi pomensko razlikovalen:

pH vrednost lahko zelo preprosto izmerimo z indikatorskimi lističi.

a je v fiziki oznaka za pospešek. nasproti A je v fiziki oznaka za delo.

b) z zaščitenim lastnim imenom (eDavki, iPod, zVem):

eDavki so spletni servis za elektronsko poslovanje s Finančno upravo Republike Slovenije.

Prva beseda v povedi brez končnega ločila

Z veliko začetnico pišemo besedilne enote, ki so povedi brez končnega ločila. To so

a) javni napisi in naslovi: Kajenje prepovedano, Obvoz, Tajništvo fakultete;

b) podpisi k slikovnemu gradivu in preglednicam ter naslovi v poljih oziroma glavi preglednic: Bakrorez neznanega avtorja, Grafikon 1: Razvoj osebnih rekordov na 1500 metrov;

c) navedbe akademskih naslovov pred imenom osebe na napisnih ploščicah in pred imenom avtorja ob naslovih člankov: Dr. Janez Novak, Mag. Vida Pirc;

č) pri pisemskem sporočanju glava dopisa, zadeva; naziv in naslov na pisemski ovojnici, npr. G./Gospod, Prof./Profesorica.

O pisanju pike pri tovrstnih besedilnih enotah glej poglavje »Pika« (Ločila).

Velika začetnica znotraj povedi

Za dvopičjem z veliko začetnico pišemo

a) vedno začetek dobesednega navedka premega govora: Prijazno jo je opomnil: »Pohiti, sicer bova zamudila. Imaš plašč?«;

b) pogosto začetek citirane ali navedene povedi: Ivan Cankar je menda zapisal: Ali poznaš šalo o kravi, ki ni dajala mleka, zato ker je živela od samih štiriperesnih deteljic?;

c) začetek samostojnih ali večjih naštevalnih enot, če se prva od njih začenja z veliko začetnico: Otroci so našteli različne vzklične povedi: Joj, kako boli! – Hitro pridi sem! – Takoj pospravi svojo sobo!

Glej poglavje o premem govoru (Ločila).

Z veliko začetnico pišemo začetek navedene (citirane) povedi v okviru kake druge povedi: Izrek Učenje nikoli ne izčrpa uma je da Vincijev. Citirano poved lahko natančneje zapišemo v narekovajih ali drugem slogu pisave: V geslu »En svet – ene sanje« se skriva želja po strpnosti.; Svoj govor je končal s pregovorom Lačna vrana se ne zmeni za strašilo.

Z veliko začetnico pišemo prvo besedo vsake povedi v naštevalnem nizu v okviru druge povedi. Posamezne povedi ločujemo s podpičjem, redkeje z vejico, piko na tem mestu pa pogosto opuščamo: Pregovori Kdor laže, tudi krade; Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; Kdor ne dela, naj ne je se vsi začenjajo z oziralnimi zaimki.

Lastna imena

Med lastna imena uvrščamo

a) imena bitij, in sicer

b) zemljepisna imena, in sicer

c) stvarna imena, in sicer imena stvaritev, ustanov, delovnih organizacij in podjetij, znamk, upravnih enot, naslove umetnostnih del ipd.

Imena bitij

Med imena bitij uvrščamo osebna, domišljijska, religijska, mitološka in prebivalska imena ter imena alegorično poosebljenih bitij in živalska imena.

Zgradba imen bitij

Zgradbeno so imena bitij

a) enodelna, in sicer enobesedna (Črtomir, Kekec, Primorka) ali večbesedna (Beneški Slovenec, Grdi raček, Mali princ, Sveti trije kralji);

b) dvodelna, in sicer dvobesedna (Jurij Dalmatin, Mojca Pokrajculja, Zemlja Mati) ali večbesedna (Alma Maksimiljana Karlin, Bina Štampe Žmavc, Stane Belak – Šrauf).

Enodelna večbesedna imena (Beneški Slovenec, Sokolje oko) ločimo od večdelnih (Ida Kravanja – Ita Rina, Jernej Kopitar), saj lahko v slednjih posamezne enote uporabljamo samostojno.

Osebna imena

Med osebna imena uvrščamo rojstna (krstna) imena in družinska imena oziroma priimke ter hišna imena; vzdevke, psevdonime, redovniška, skrivna in umetniška imena ter stalne pridevke, ki nadomeščajo priimke.

Osebna imena pišemo z veliko začetnico. Navadno imajo dva dela: rojstno (krstno) in družinsko ime, tj. ime in priimek (obojih je lahko tudi po več), npr. France Prešeren, Marica Nadlišek Bartol, Marija Lucija Stupica, Vojan Tihomir Arhar. Podobna so jim umetniška ali nadomestna imena, ki se uporabljajo namesto prvotnega imena in priimka: Ita Rina (namesto Ida Kravanja), Hipolit Novomeški (namesto Janez Adam Geiger), Mohamed Ali (namesto Cassius Marcellus Clay).

Domača in hišna imena ter priimke, pridobljene v zakonu, kot dodatke v posebnih besedilnih položajih uvaja pojasnjevalno določilo (po domače, rojen, rojena, poročena), pisano za vejico: Ljubka Šorli, poročena Bratuž, po domače Strojčeva; Pavlina Pajk, rojena Doljak; Stane Suhadolc, po domače Kovačev.

O zapisovanju ločil pri dvojnih priimkih glej poglavje »Vezaj« (Ločila).

O zapisovanju vejice med imeni glej poglavje »Vejica« (Ločila).

Psevdonimi in vzdevki

Psevdonimi (umetniška, redovniška in skrivna imena) in vzdevki (Aleksandrov, Carniolus, Kajuh, Noordung) se uporabljajo ali sami (Nostradamus, Prežihov Voranc) ali za prvotnim imenom (Jacobus Gallus Carniolus, Herman Potočnik Noordung), od katerega jih kdaj loči tudi nestični pomišljaj: Josip MurnAleksandrov, Karel Destovnik – Kajuh.

Pomišljaj pred psevdonimom ali vzdevkom pogosto tudi izpuščamo, odvisno od ustaljene rabe pri konkretnem imenu: Josip MurnAleksandrov, Jacobus Gallus Carniolus.

O zapisovanju ločil med deli imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).

Posebnosti

  1. Večbesedne vzdevke in psevdonime, ki opisujejo lastnosti oseb, pišemo z malo začetnico: goriški slavček (namesto Simon Gregorčič), puščavska lisica (namesto Erwin Rommel), železna lady (namesto Margaret Thatcher). Če je v takem poimenovanju lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: doktor Fig (namesto France Prešeren), mati Terezija (namesto Anjezë Gonxhe Bojaxhiu).
  2. Pri nekaterih zgodovinskih osebnostih je vzdevek sčasoma postal lastno ime: Črna kraljica (namesto Barbara Celjska), Janez Dobri (namesto papež Janez XXIII.), Sončni kralj (namesto Ludvik XIV.).

    Vzdevki, s katerimi so opisane lastnosti oseb, zlasti v aktualnem političnem življenju, so navadno priložnostni: kanadski Kennedy (namesto Justin Trudeau), teflonski Tony (namesto Tony Blair). Lahko se nanašajo tudi na več oseb: leteči Kranjec.

    O zapisovanju ločil med deli osebnega imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).

Zgodovinska imena s stalnimi pridevki

Namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih, po kateri izmed značilnosti oziroma posebnosti ali po zaporedju: Hema Krška, Herman Celjski, Ivana Orleanska, Nikolaj Kuzanski; Friderik Rdečebradec, Karel Veliki, Magnus Zakonodajalec; Henrik Osmi (pogosteje Henrik VIII.). Pišemo jih z veliko začetnico.

Če se stalni pridevek začne s predlogom, z veliko začetnico pišemo le predlog: Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele.

Posebnost

Predlogi iz, od, z/s se pišejo z malo začetnico, kadar v vlogi stalnega pridevka ob osebnem imenu nastopa zveza predloga in zemljepisnega lastnega imena: Andrej iz Loke, Apolonij z Rodosa, Demetrij s Hvara, Nikolaj iz Kuze, Janez od Križa.

O zapisovanju stalnih pridevkov zgodovinskih osebnosti s številkami glej tudi poglavje »Rimske števke« (Pisna znamenja).

O pisanju nazivov za plemiško in rodovno pripadnost (plemeniti, baron, starejši ...) ob imenu glej poglavje »Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti« (Velika in mala začetnica).

Imena s predimki

Tuje predložne in podobne dele priimka (tj. predimke) pišemo kot v izvirnih jezikih: dada Vinci; deBaudouin de Courtenay; DeDe Amicis; dosdos Santos; DosDos Passos; LaLa Fayette; vanvan Dyck; VanVan Allen; vonvon Grünigen. Enako velja za predimke, pisane stično s priimkom: d’Prévost d’Exiles; D’D’Annunzio; MacMacDowell; McMcDonald.

Pri prečrkovanju imen iz jezikov, ki ne poznajo razlikovanja med velikimi in malimi črkami, predimke pišemo z malo začetnico: Abu Firas al Hamdani, Kakinomoto no Hitomaro.

Posebnost

Predimek, ki je sicer pisan z malo začetnico, na začetku povedi ali besedilne enote pišemo z veliko začetnico: da VinciDa Vinci je naredil znanstveno študijo o svetlobi in senci v naravi.

O posebnostih rabe začetnice pri imenih s predimki glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).

Zaporedje imen in razvrščanje v abecednih seznamih

V zvezi imena in priimka je ustrezno zaporedje ime – priimek: Ivan Tavčar, Ana Tekavec, roj. Požar.

V abecednih seznamih pišemo priimek z vmesno vejico pred imenom: Tavčar, Ivan.

Pri razvrščanju priimkov s predimki upoštevamo začetnico predimka, če je ta predimek neločljiva sestavina priimka ali če je zapisan z veliko začetnico: Dos Passos, John; La Fontaine, Jean de; van Gogh, Vincent; Beethoven, Ludwig van.

Na to, ali je predimek sestavina priimka, vpliva ustaljenost v rabi: kadar svojilni pridevnik vsebuje stalni predimek, pri abecednem razvrščanju upoštevamo tudi tega. Npr. iz imena Jean de La Fontaine tvorimo svojilni pridevnik La Fontainove (basni), zato v seznamih ime navajamo kot La Fontaine, Jean de.

O zapisovanju ločil med deli ali deloma imena glej poglavje »Vejica« (Ločila).

Domišljijska imena

Domišljijska imena so imena pravljičnih (poosebljenih) bitij, ki jih pišemo tako, kot so jih zapisali avtorji ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni.

Z veliko začetnico pišemo

a) enodelna enobesedna imena: Lupinica, Pedenjped, Pepelka, Sapramiška, Zvitorepec;

b) prvo sestavino večbesednih imen: Mali princ, Orlovo pero, Obuti maček, Rdeča kapica, Snežna kraljica;

c) obe sestavini dvodelnih imen: Martin Krpan, Miki Miška, Peter Pan, Pika Nogavička, Piki Jakob.

Posebnost

V stalnih besednih zvezah, pri katerih je jedro občno poimenovanje, pišemo z veliko le imensko sestavino: krojaček Hlaček, maček Muri, medvedek Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka, sovica Oka.

Če domišljijsko ime nastopa kot naslov literarne stvaritve, predstave, filma ipd., ga pišemo z veliko začetnico: lutkovna igrica Maček Muri, pravljica Ele Peroci Muca Copatarica, povest Ovčar Runo.

Religijska in mitološka imena

Med religijska in mitološka imena uvrščamo imena bogov in boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij.

Z veliko začetnico pišemo

a) enodelna enobesedna imena: Alah, Bog, Dika, Kiklop, Kurent, Lilit, Lucifer, Repoštev, Sfinga, Zevs; Azi, Dioskurja, Erinije, Furije, Giganti, Titanide;

b) prvo sestavino večbesednih enodelnih imen: Sveti duh, Sveta trojica, Sveti trije kralji; Veliki duh, Zlata baba;

c) obe sestavini dvodelnih imen: Bog Oče, Bog Sin, Devica Marija, Jezus Kristus; Ana Perena, Palada Atena, Zevs Soter;

č) prvo sestavino stalnih (ali razlikovalnih) pridevkov ob imenih: Karmelska Mati Božja, Marija Pomagaj, Marija Zavetnica s plaščem, Marija Zdravje bolnikov, Sveti duh Tolažnik.

Posebnosti

  1. V stalnih besednih zvezah, v katerih je na prvem mestu vrstno poimenovanje kot jedro zveze, pišemo z veliko začetnico le imensko sestavino: evangelist Janez, nadangel Mihael, prerok Izaija, sveta Ana; riba Faronika, velikan Gorjan.
  2. Pri nekaterih mitologiziranih bitjih izjemoma, zaradi neustaljenosti v rabi, pišemo občno poimenovanje z veliko ali malo začetnico: dedek/Dedek Mraz, kralj/Kralj Matjaž, kraljevič/Kraljevič Marko; lepa/Lepa Vida, zeleni/Zeleni Jurij.
  3. Z malo ali veliko začetnico pišemo religijska imena v medmetni rabi: hvala bogu/Bogu.
  4. Z malo pisana poimenovanja angelov, božanskih in mitoloških bitij so vrstna: angel, bogboginja, kerub, satan, seraf; gorgona, harpija, rojenica, sfinga, vila, žalik žena.

    V teoloških in bogoslužnih besedilih je pri nekaterih imenih z veliko začetnico pogosto zapisana tudi neprva občna sestavina: Sveti Duh, Sveta Trojica.

    O prekrivnosti religijskih imen in poimenovanj tipa Bogbog glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).

Nadomestna (simbolna) religijska imena

Z veliko začetnico pišemo nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskih imen: Brezmadežna, Mati Božja; Gospod, Vsemogočni (Bog); Jagnje Božje, Odrešenik, Zveličar (Kristus); Prerok (Mohamed); Skušnjavec (Lucifer). Neprve občnoimenske sestavine pišemo z malo začetnico: Mati dobrega svéta (Marija), Tolažnica žalostnih (Marija).

Prebivalska imena

Med prebivalska imena uvrščamo imena pripadnikov narodov, delov narodov in narodnosti, držav ali ljudstev in staroselcev (SlovenecSlovenka, TamilecTamilka; SlovanSlovanka; JužnoafričanJužnoafričanka; AboriginAboriginka, BaskBaskinja), prebivalcev naselij, pokrajin in celin (NovomeščanNovomeščanka, TržačanTržačanka; KorošecKorošica; AzijecAzijka, EvropejecEvropejka) ter prebivalcev planetov (ZemljanZemljanka), tudi umišljenih prebivalcev (MarsovecMarsovka, VogonVogonka).

Z veliko začetnico pišemo

a) enobesedna prebivalska imena: CeljanCeljanka (< Celje), IžanecIžanka (< Ig); BricBrika (< Goriška brda), ČrnjanČrnjanka (< Črna na Koroškem), JurjevčanJurjevčanka (< Sveti Jurij), SevernoameričanSevernoameričanka (< Severna Amerika);

b) obe sestavini večbesednih prebivalskih imen, zapisanih z velikimi začetnicami, če sta tvorjeni iz večbesednega zemljepisnega imena (Beneški Slovenec ‘prebivalec Beneške Slovenije’; Južna Korejka ‘prebivalka Južne Koreje’) ali se nanašata na večbesedno ime ljudstva (Lužiški Srbi ‘narod v vzhodni Nemčiji v Spodnji in Zgornji Lužici’, Vzhodna Gotinja ‘pripadnica germanskega ljudstva’).

Posebnosti

  1. Izraz marsovec v pomenu ‘bitje z drugega planeta’ ali ‘vesoljec’ ter izraz zemljan v pomenu ‘človek’ pišemo z malo začetnico.
  2. Z malo začetnico pišemo časovne, zemljepisne in druge pridevke pred imeni narodov, ki imajo le razlikovalno (orientacijsko) vlogo in niso sestavina podstavnih (zemljepisnih) imen: stari Slovani, stari Grki; koroški/tržaški/porabski Slovenci, zahodni/južni/vzhodni Slovani; prvotni Slovani. Če pa iz takega večbesednega poimenovanja tvorimo enobesedno ime, veliko začetnico z lastnega imena prenesemo na začetek: Praslovani (< prvotni Slovani), Istroromani (< istrski Romani).

    Z veliko začetnico pisana imena pripadnikov narodov (JudJudinja, BantujecBantujka) imajo lahko tudi enakozvočnice v poimenovanjih pripadnikov verskih (judjudinja) oziroma jezikovnih skupin (bantujecbantujka). Pri rabi v besedilu upoštevamo pomen oziroma sobesedilo: Večina Judov v Izraelu so Judje le po izvoru in ne tudi po verskem prepričanju.Jeruzalem je mesto, ki si ga delijo kristjani, judje in muslimani.

Kadar iz večbesednih imen težko tvorimo enobesedna prebivalska imena, uporabljamo opisna (prebivalec/prebivalka Apeninskega polotoka), ki so pogosto natančnejša od tvorjenih in jih je mogoče narediti iz vseh tipov imen: prebivalec/prebivalka Bele krajine (Belokranjec ali Belokranjka/Belokranjica), prebivalec/prebivalka Loke pri Framu (Ločan ali Ločanka), prebivalec/prebivalka Črne na Koroškem (Črnjan ali Črnjanka).

O tvorbi prebivalskih imen za moški in ženski spol glej poglavje »Tvorba prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).

Kadar prebivalsko ime (Slovenec, Ljubljančan) nastopa v tvorjenki s predpono, npr. ne‑, so‑, se velika začetnica z lastnega imena prenese na začetek tvorjenke: Neslovenec, Soljubljančan.

Raba imenskih sestavljenk je omejena na posebne položaje, npr. na imena v naštevalnem nizu ali v prirednih zvezah z drugimi lastnimi imeni: Besedilo obravnava kulturni stik Slovencev in Neslovencev.

Nadomestna (simbolna) imena za skupine prebivalcev

Imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, pišemo z veliko začetnico: Janez ‘Kranjec’, ‘Slovenec’; Lah ‘Italijan’ – Lahinja ‘Italijanka’; Jenki ‘Američan’ – Jenkijevka ‘Američanka’, Šiptar ‘Albanec’ – Šiptarka ‘Albanka’; Švab ‘Nemec’ – Švabinja ‘Nemka’.

Posebnost

Z malo začetnico pišemo pogosto slabšalna sopomenska nadomestna poimenovanja, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti skupin prebivalcev, npr. naroda, kraja ali pokrajine (jodlar ‘Avstrijec’; makaronar, polentar ‘Italijan’; žabar ‘Ljubljančan, Francoz’), ali z njimi označujemo vedênje, vrednote, kulturne navade, način življenja, ki so drugačni od pričakovanega (čefur ‘priseljenec iz republik nekdanje Jugoslavije’).

Imena alegorično poosebljenih bitij

Alegorična imena, ki nastanejo s poosebitvijo, pišemo z veliko začetnico: Dobrota, Jaz, Ljubezen, Luč, Narava, Nič, Poezija, Sreča, Smrt, Svoboda, Zlo (npr. V zgodbi je izvedel, da bo še isto noč ponj prišla Smrt.).

Živalska imena

Živalska imena (Bela, Črni blisk, Luca, Koki, Mika, Muki, Sivka, Sultan, Švrk) pišemo po enakih pravilih kot osebna imena.

Frazeološka in prenesena raba imen bitij

Kadar so imena bitij sestavine frazeoloških enot, načeloma ohranjajo veliko začetnico, npr. hoditi od Poncija do Pilata ‘(neuspešno) urejati kaj na različnih koncih’, sprememba iz Savla v Pavla ‘spremeniti se v pozitivnem smislu’, kaditi kot Turek ‘zelo kaditi’, delati se Francoza ‘kazati ignoranco, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem’.

Veliko začetnico pišemo, kadar z osebnim imenom poimenujemo splošno znano stvaritev te osebe, npr.: Ali nihče ne bere Cankarja? ‘Cankarjevih del’, Linhartu je slovenska Talija za njegovi komediji hvaležna še danes. ‘slovensko gledališče’, Živi v vili, v kateri na steni visita Picasso in Matisse. ‘Picassova in Matissova slika’.

Pri nekaterih priimkih iz sodobnega časa se uveljavlja mala začetnica pri prenosu značilne lastnosti prvotno imenovane osebe (zlasti v množini): V Gimnastičnem centru Ljubljana bodo vzgajali nove cerarje, pegane in petkovške. ‘vrhunske telovadce’.

Posebnost

Kadar se je povezava med človekom (avtorjem, izumiteljem, odkriteljem) in poimenovanim že izgubila, uporabimo malo začetnico, zapis pa pogosto, zlasti v žargonu, tudi pisno podomačimo: Četrtina anketirancev vozi dizla. ‘avtomobil z Dieslovim motorjem’.

Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj

Razlikujemo med lastnimi imeni bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico, in z malo pisanimi enakozvočnimi občnimi poimenovanji, ki so posledica

a) pomenskega prenosa: Abraham (oseba) – abraham ‘petdesetletnik’; Eros ‘rimski bog ljubezni’ – eros ‘ljubezen’; Furije ‘rimske boginje jeze’ – furija ‘vihrav človek’; Goljat (oseba) – goljat ‘velik in močan človek’; Kiklop ‘bajeslovni enooki velikan’ – kiklop ‘velik človek’;

b) enakega besedotvornega vzorca oziroma poenobesedenja: Dalmatinec (prebivalec) – dalmatinec (pes); Kubanka (prebivalka) – kubanka (cigara); Mariborčan (prebivalec) – mariborčan (vlak);

c) dogovorne odločitve (npr. v strokah): Axel (priimek) – aksel (drsalna prvina); Bert (moško ime) – bert (nagrada); Pegan (priimek) – pegan (telovadna prvina); Tesla (priimek) – tesla (merska enota).

O spremembah pri pisanju začetnice zaradi pomenskih prenosov glej poglavje »Frazeološka in prenesena raba imen bitij« (Velika in mala začetnica).

Zemljepisna imena

Zemljepisna imena delimo na dve skupini:

a) krajevna (naselbinska), in sicer imena samostojnih naselij ali krajev (mest, vasi, zaselkov);

b) nekrajevna (nenaselbinska), tj. vsa druga zemljepisna imena.

Med nekrajevna imena uvrščamo imena:

Zgradba zemljepisnih imen

Zgradbeno so zemljepisna imena

a) enodelna, in sicer enobesedna (Ljubljana, Pohorje, Zelenci, Zemlja) ali večbesedna (Rimski zid (v Ljubljani), Saharski Atlas, Severna Amerika, Spodnja Šiška, Šmarje pri Jelšah), tudi predložna (Na Produ, V Hudih hlevih);

b) dvodelna ali večdelna, in sicer podredna (Ljubljana Bežigrad, Sava Dolinka) in priredna (Bosna in Hercegovina), pisana tudi z vezajem (Ljutomersko‑Ormoške gorice ‘Ljutomerske in Ormoške gorice’);

c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni lastnoimenski enoti, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Šmarje – Sap, Hrastje – Mota.

Posebnosti

  1. Dvojna imena sklanjamo v obeh sestavinah: Gorenja Vas – Reteče, mest. ed. v Gorenji Vasi – Retečah; Šmarje – Sap, mest. ed. v Šmarju – Sapu.
  2. S pomišljajem v dvojnih imenih pišemo tudi zemljepisno neenaki sestavini, npr. Gozd – Martuljek ‘Gozd ob (potoku) Martuljku’; Pri Cerkvi – Struge ‘Pri Cerkvi v Strugah’.

    O pisanju ločil v zemljepisnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).

    O sklanjanju dvojnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Pisanje krajevnih imen

Z veliko začetnico pišemo vse sestavine krajevnih imen (mest, vasi in zaselkov), razen neprvih predlogov: Mojstrana, Podnanos; Dolenje Selce, Dolenjske Toplice, Gorenja Vas, Novo Mesto, Opatje Selo, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ruperč Vrh, Sovinja Peč, Spodnje Kraše, Večje Brdo; Ravne na Koroškem, Stari Trg pri Ložu.

Posebnost

Kadar ob krajevnem imenu (Gradišče, Lovrenc, Sveti Duh, Zavrh) v vlogi identifikacijskega določila nastopa nekrajevno ime, ki ga uvaja predlog, je to zapisano po pravilih za nekrajevna imena: Gradišče v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Lovrenc na Dravskem polju, Sveti Duh na Ostrem vrhu.

O pisanju nekrajevnih imen glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen«.

Predložna krajevna imena, tj. imena, ki se začenjajo s predlogom, pišemo v vseh enotah z veliko začetnico: Na Logu, V Zideh, Za Vodo.

Predložna imena imajo v nekaterih skladenjskih zvezah različno obliko.

a) Če jih uporabljamo z občnim (oz. vrstnim) poimenovanjem pred seboj, se ne spremenijo: Prihajam iz vasi V Zideh.

b) Če jih uporabljamo samostojno, predložni del postane del sobesedila in kot ime nastopa le nepredložni del: Prihajam iz Zidov.

c) Le dogovorno (če je taka uradna raba) sta predložni in nepredložni del lahko združena v eno besedo: Prihajam iz Zavode.

O sklanjanju predložnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Pisanje nekrajevnih imen

Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino nekrajevnih imen (Avstralija, Drava, Gostosevci), začetnica drugih sestavin se ravna po tem, ali je ta sestavina

a) občno poimenovanje in jo pišemo z malo začetnico: Bližnji vzhod, Cerkniško jezero, Slonokoščena obala;

b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Dolnja Lužica, Julijske Alpe, Južna Amerika, Ljubljana Črnuče, Visoke Tatre.

Večbesedna zemljepisna imena z začetnim občnim poimenovanjem in prilastkom v rodilniku (Dežela Franca Jožefa, Letališče Edvarda Rusjana, Reka svetega Lovrenca, Rt dobrega upanja) ločimo od opisnih poimenovanj, pri katerih začetnemu (razlikovalnemu) občnemu poimenovanju sledi določilo v imenovalniku, ki izraža pomen ‘z imenom’: dežela Furlanija – Julijska krajina, grad Brežice, hrib Sveti Peter nad Begunjami, otok Krk, planina Zajamniki, planina Zgornja Dolga njiva, predor Sveti Rok, prelaz Sveti Bernard, rt Horn, slap Savica.

Posebnosti

  1. V vlogi razlikovalnega določila pred imenom so tudi pridevniki, npr. slovenska Istra, severna Primorska, avstrijska Koroška, ki so del imena le, če gre za uradna poimenovanja geografskih enot: Beneška Slovenija.
  2. V opisnih poimenovanjih sakralnih zgradb, ki so sestavljena iz občne besede (bazilika, cerkev, kapela katedrala, stolnica) in prilastka v rodilniku, z veliko začetnico pišemo le lastno ime osebe, ki ji je zgradba posvečena: bazilika svetega Petra, stolnica sv. Nikolaja. Kadar občno poimenovanje zgradbe izpustimo, prvo sestavino imena pišemo z veliko začetnico: maša pri Svetem Petru v Rimu, pri Sv. Nikolaju.
Predložna imena in predlogi v nekrajevnih imenih

V predložnih nekrajevnih imenih pišemo prvi predlog in prvo popredložno sestavino z veliko začetnico: Pod Goro, Pod Hrasti (ulica), Pri Starem hlevu, Za Šijo (v Bovcu), Za Trnjem.

Imena, pri katerih je predlog zgolj del imena, ne pa prva sestavina, niso predložna, npr. Ledenik pod Skuto.

Pisanje neprve sestavine nekrajevnih imen
Velika začetnica

V večbesednih nekrajevnih imenih neprvo sestavino pišemo z veliko začetnico le,

a) če ta nastopa tudi kot samostojno lastno ime: Ekvatorialna Gvineja, Frankovska Jura, Julijske Alpe, Južna Amerika, Mala Bahamska plitvina (ena od Bahamskih plitvin), Nizke Tatre, Severna Irska, Španska Sahara, Zgornje Kriško jezero (del Kriških jezer);

b) v priredni zvezi dveh enakovrednih lastnih imen: Kamniško‑Savinjske Alpe ‘Kamniške Alpe in Savinjske Alpe’; Radgonsko‑Kapelske gorice ‘Radgonske gorice in Kapelske gorice’;

c) v podredni zvezi dveh lastnih imen: Ljubljana Bežigrad, Celje Center.

Posebnosti

  1. V priredni zvezi sta najpogosteje povezani dve že obstoječi imeni, ki ohranita zapis z veliko začetnico (Krško‑Brežiško polje, Šarsko‑Pindsko gorstvo, Vitanjsko‑Konjiške Karavanke). Če novo ime nastane šele s povezavo, je z veliko začetnico pisana le prva sestavina: Donavsko‑črnomorski prekop ‘prekop med Donavo in Črnim morjem’; Volško‑baltska plovna pot ‘plovna pot med Volgo in Baltikom’.
  2. Od podredne zveze dveh imen razlikujemo položaj, ko ob imenu (zlasti na prometnih tablah) nastopa občno poimenovanje (Ljubljana center, Maribor vzhod), ki označuje le mestno središče ali del mesta.

Uradna oblika imena (npr. Žička kartuzija, Tivoli) ima pogosto tudi opisne ali neuradne različice, ki so pisane z malo začetnico, morebitna lastna imena v njih pa z veliko začetnico: kartuzija Žiče, tivolski park.

O pravilih za prevzemanje nekrajevnih imen glej poglavje »Prevzemanje zemljepisnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze).

Mala začetnica

V večbesednih nekrajevnih imenih z malo začetnico pišemo občna poimenovanja, ki so

a) geografski, planinski, urbanistični in geološki izrazi (npr. cesta, brda, dolina, gora, jama, koliševka, komet, log, morje, most, naselje, ocean, prekop, puščava, smer, soline, trg, vrata, vzhod; ledena polica, narodni park, severna stena, vinska pot, ožina): Rimska cesta, Goriška brda, Vipavska dolina, Šmarna gora, Škocjanske jame, Unška koliševka, Halleyjev komet, Spodnji log, Sredozemsko morje, Zmajski most, Dečkovo naselje, Tihi ocean, Panamski prekop, Nubijska puščava, Slovenska smer (plezalna smer), Sečoveljske soline, Kongresni trg, Otrantska vrata, Postonjska vrata, Daljni vzhod; Ameryjeva ledena polica, Triglavski narodni park, Triglavska severna stena, Rogaška vinska pot, Panamska zemeljska ožina;

b) upravno‑politični izrazi (država, federacija, kraljevina, republika): Združene države Amerike, Ruska federacija, Hašemitska kraljevina Jordanija (uradno polno ime), Dominikanska republika;

c) splošni izrazi (npr. baba, dvor, gaj, grad, kostanj, križ, lovec, medved, pisker, poldne, prst, razstavišče, sončava, tok, trikotnik, trta, vihar, voz, zatok; stara pravda): Divje babe, Bavarski dvor, Mozirski gaj, Predjamski grad, Gašperjev kostanj (v Radečah), Dovški križ, Kamniti lovec, Mali medved, Stari pisker, Trupejevo poldne, Črna prst, Gospodarsko razstavišče, Viška sončava, Zalivski tok, Severni tok (plinovod), Bermudski trikotnik, Stara trta (v Mariboru), Morje viharjev (na Luni), Veliki voz, Škocjanski zatok; Ulica stare pravde;

č) predlogi in vezniki: Cesta v Mestni log, Jama v kamnolomu (jama); Bosna in Hercegovina, Sveti Krištof in Nevis.

O geografskih planinskih, urbanističnih in geoloških izrazih, ki se pojavljajo v zemljepisnih imenih in so pisani z malo začetnico, glej prilogo »Neprve sestavine zemljepisnih imen«.

Posebnosti

  1. Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Rokav), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Stog, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Malo Kladivo, Veliko Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik. Ime se ohranja tudi v imenu planote Kočevski Rog.
  2. Pri nekaterih imenih gorovij prihaja do navideznega prekrivanja vrstnega poimenovanja in lastnoimenske sestavine, npr. dolomiti (kamnina) v Polhograjski dolomiti (strokovno Polhograjsko hribovje) nasproti Dolomiti (pogorje). Ime Dolomiti je uporabljeno tudi za Dolomitom podoben del Karnijskih Alp v Furlaniji (Furlanski Dolomiti) in del Alp na Tirolskem (Lienški Dolomiti).

    Nekatera nekrajevna imena se prekrivajo s krajevnimi. Pišemo jih različno, odvisno od tega, v katero skupino se uvrščajo: Bukov vrh (vzpetina) – Bukov Vrh (naselje); Črni potok (voda) – Črni Potok (naselje); Logarska dolina (dolina) – Logarska Dolina (naselje); Stari trg (mestni trg v Ljubljani) – Stari Trg (naselje).

    Imena držav so standardizirana in njihova raba je obvezujoča. Med standardiziranimi imeni držav ločimo uradna kratka imena (Ruska federacija, Saudova Arabija, Slovenija, Švica, Združene države) in uradna polna oziroma dolga imena (Ruska federacija, Kraljevina Saudova Arabija, Republika Slovenija, Švicarska konfederacija, Združene države Amerike). Poznamo tudi neuradna kratka imena (Amerika, Rusija).

Skupine nekrajevnih imen s posebnostmi
Imena infrastrukturnih in drugih objektov

Po pravilih za nekrajevna imena pišemo imena cest, železnic, mostov, naftovodov in plinovodov, pristanišč, prireditvenih prostorov, objektov, mestnih parkov ipd., kot so: Ilirika, Keltika, Slovenika; Bohinjska železnica, Južna železnica, Transsibirska železnica; Koroški most, Zmajski most; Južni tok; Gospodarsko razstavišče; Baltski kolodvor; Argentinski park, Magdalenski park.

Posebnosti

  1. Ceste poimenujemo tudi z mednarodno dogovorjenimi simboli (hitra cesta H1), z dvema krajnima točkama, med katerima pišemo stični pomišljaj v pomenu ‘od – do’ (hitra cesta Razdrto–Vipava), ali jih poimenujemo opisno (hitra cesta od Razdrtega do Vipave).
  2. Od uradnih imen ločujemo opisna poimenovanja (cest, železniških prog, predorov, mostov) tipa dolenjska avtocesta, gorenjska avtocesta, štajerska avtocesta, pomurska hitra cesta; gorenjska železnica; karavanški predor; savski most.
  3. Kadar je večbesedno ime ceste oziroma ulice enakozvočno z večbesednim krajevnim lastnim imenom, se velike začetnice v njem izjemoma ohranjajo: Rodil se je na domačiji pri Prežihu, zdaj Preški Vrh 12.

    Iz opisnih poimenovanj cest pogosto nastanejo enobesedni skrajšani izrazi, ki so neformalnega, pogosto le pogovornega značaja (dolenjka, gorenjka, primorka, štajerka) in jih pišemo z malo začetnico.

    Imena poslopij in drugih samostojnih objektov (Stari pisker, Navje, Nebotičnik, Zmajski most, Žale) se kot kategorija prekrivajo s stvarnimi imeni, zlasti z arhitekturnimi stvaritvami, npr. Križanke, Sikstinska kapela.

    O pisanju zveze črk in števk glej poglavje »Zapis zveze črk, števk in ločil« (Pisna znamenja).

Imena nebesnih teles

Imena nebesnih teles, tj. planetov, zvezd, ozvezdij, galaksij ipd., pišemo z veliko začetnico, neprve sestavine, ki so občna poimenovanja, pa z malo: Jupiter, Venera, Zemlja; Io, Kalisto, Luna; Antares, Arkturus, Rigel, Severnica, Sonce; Dvojčka, Orion, Škorpijon, Mali voz, Veliki medved; Andromeda, Kentaver A, Rimska cesta ali Mlečna cesta, Mali Magellanov oblak, Krajevna skupina.

Kadar uporabljamo imena ozvezdij (npr. Bik, Dvojčka) kot pojme iz astronomije oziroma astrologije, jih pišemo z veliko začetnico, npr. Spomladi, v času setve, je Sonce v Biku.

Posebnosti

  1. Z malo začetnico (luna, sonce, večernica) pišemo imena nebesnih teles, kadar z njimi zaznamujemo le del vsakdana oziroma obdajajoče nas stvarnosti: Izza oblaka je pogledala luna.; Takoj ko je zašlo sonce, so se pokazale tudi zvezde.; Tik nad hribom je migljala večernica. V frazeoloških enotah je raba različna, npr. Trka ga luna ‘govori, ravna nespametno’, Gleda ga, kot da je padel z Marsa ‘gleda ga kot nekaj nenavadnega’.
  2. Malo začetnico uporabimo, če je ime ozvezdja uporabljeno za opredelitev osebe: Po horoskopu je bik.
Zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena

Po pravilih za zemljepisna imena pišemo tudi zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena, in sicer

a) krajevna imena: Marija Čreta (danes Čreta), Stojno Selo (danes Sv. Florijan), Sv. Jakob ob Savi (danes Šentjakob); Blatni Dol, Butale, Goga, Vrh pri Sveti Trojici;

b) nekrajevna imena: Avstro‑Ogrska, Beneška republika, Dravska banovina, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sveto rimsko cesarstvo, Tretji rajh, Vojvodina Kranjska; Mordor, Srednji svet, Stiks, Šajerska, Tartar, Železni otoki.

Posebnost

Od imen državnih tvorb ločujemo vrstna ali neuradna poimenovanja, ki jih pišemo z malo začetnico: britanski imperij, habsburško cesarstvo.

Nekatera slovenska zgodovinska zemljepisna imena so arhaična in danes stilno zaznamovana. Pri teh uporabljamo sodobnejše, praviloma izvirne imenske različice: Draždani (danes Dresden), Inomost (danes Innsbruck), Jakin (danes Ancona), Kelmorajn (danes Köln), Lipsko (danes Leipzig), Monakovo (danes München), Solnograd (danes Salzburg).

Skrajšana zemljepisna imena

Nekatera nekrajevna zemljepisna imena pogosto uporabljamo kar skrajšana: Barje (< Ljubljansko barje), Brda (< Goriška brda). Pišemo jih z veliko začetnico (Brda, Barje), če je razumevanje teh imen nedvoumno za širši krog bralcev.

V skrajšani obliki pod vplivom izvornih oblik uporabljamo tudi imena nekaterih držav: Združene države (< Združene države Amerike), Združeno kraljestvo (< Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske).

Priložnostno krajšanje krajevnih imen, npr. zaradi gospodarnosti v besedilu, je omejeno le na lokalno rabo, npr. Sobota (< Murska Sobota), Loka (< Škofja Loka).

Poleg skrajšanih imen poznamo tudi poenobesedena imena, ki so nastala iz večbesednih strokovnih imen: Atlantik (< Atlantski ocean), Baleari (< Balearski otoki), Baltik (< Baltsko morje), Bajkal (< Bajkalsko jezero).

Nadomestna (simbolna) zemljepisna imena

Namesto zemljepisnih imen redko uporabljamo v širši skupnosti uveljavljena nadomestna lastna imena: Obala (< Slovensko primorje), Otok (< Velika Britanija). Pišemo jih z veliko začetnico, če jih uporabljamo enoumno namesto lastnih imen.

Frazeološka in prenesena raba zemljepisnih imen

Zemljepisna imena v frazeoloških enotah načeloma ohranjajo veliko začetnico: odkriti Ameriko ‘odkriti kaj novega ali že odkritega’; Indija Koromandija ‘dežela obilja’; oditi v Rim ‘roditi’.

Posebnosti

  1. Če zemljepisno ime v frazemu dobi tudi drug pomen, npr. rubikon ‘meja, mejnik’, je mogoče uporabiti veliko ali malo začetnico: prestopiti Rubikon/rubikon ‘storiti odločilno dejanje’.
  2. Frazeološka nadomestna poimenovanja krajevnih in nekrajevnih imen so neuradna, pogosto priložnostno tvorjena ali opisna in jih pišemo z malo začetnico: cesarsko mesto ‘Dunaj’, večno mesto ‘Rim’, dežela vzhajajočega sonca ‘Japonska’, dežela tisočerih jezer ‘Finska’; črna celina ‘Afrika’, stara celina ‘Evropa’, streha sveta ‘Tibet’. Lastnoimenske sestavine v teh poimenovanjih ohranjajo veliko začetnico, npr. drugi Rim ‘Carigrad’, tretji Rim ‘Moskva’, severne Benetke ‘Stockholm’, ‘Amsterdam’, ‘Sankt Peterburg’.
Prekrivnost zemljepisnih lastnih imen in občnih poimenovanj

Razlikujemo med poimenovanji stavb, ki so pisana z malo začetnico, in iz njih nastalimi lastnimi imeni za samostojne zgradbe, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr. magistrat, rotovž ‘mestna hiša’ – Magistrat (mestna hiša v Ljubljani), Rotovž (mestna hiša v Mariboru); nebotičnik ‘visoka večnadstropna stavba’ – Nebotičnik (nebotičnik v Ljubljani); panteon ‘antično svetišče’, ‘poslopje z grobnicami’ – Panteon (tempelj v Rimu).

Prvotno zemljepisna lastna imena, ki so pisana z veliko začetnico, pišemo z malo začetnico, kadar zaznamujejo predmetnost ali pojmovnost, navadno povezano z dogajanjem v tem kraju: Bologna (mesto v Italiji) – bolonja ‘Bolonjska deklaracija ali študij v skladu z njo’; Kalvarija (vzpetina v Jeruzalemu) – kalvarija ‘veliko trpljenje oziroma bolečina’; Schengen (kraj v Luksemburgu) – šengen/schengen ‘Schengenski sporazum’, ‘schengensko/šengensko območje’; Teksas (zvezna država) – Teksas/teksas ‘kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered’.

Lastna imena tipa Vzhodna Afrika in Zahodna Evropa, ki označujejo geografske ali geopolitične regije, so pogosto enakozvočna z opisnimi poimenovanji, pri katerih so pridevniki severni, južni, vzhodni, zahodni ipd. uporabljeni le v pomenu ‘vzhodni del celine’ oziroma za označevanje lege v okviru večje enote ali znotraj celin. Taki pridevniki niso del imena in jih ob imenih pišemo z malo začetnico: V roku več milijonov let se bo vzhodna Afrika tektonsko odcepila od celine.

Stvarna imena

S stvarnimi imeni so poimenovane naslednje skupine

Stvarna imena zaznamujejo stvaritve tehnološkega, civilizacijskega in družbeno‑kulturnega razvoja ter so zaradi tesne povezanosti z družbenimi dogajanji najbolj izpostavljena spremembam in posodobitvam.

Posodabljanje nabora stvarnih imen, zlasti imen stvaritev, organizacij ali ustanov (npr. Abwehr, Gestapo, Informbiro, Marsejeza), je potrebno tudi zaradi preteklega zavračanja velike začetnice zaradi tujejezičnih vplivov ali kot znamenja poveličevanja ter zaradi ideoloških razlogov v preteklosti.

Zgradba stvarnih imen

Zgradbeno so stvarna imena

a) enodelna, in sicer enobesedna (Alpina, Biblija, Delo, Hamas, Odiseja, Twitter) ali večbesedna (Ljubljanski maraton, Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, Znanost mladini), tudi predložna (Pri Juriju ‘gostilna’) in z razlikovalnim določilom (Osnovna šola bratov Letonja, Prostovoljno gasilsko društvo Sladki Vrh);

b) dvodelna/večdelna, in sicer podredno (Suzuki Vitara, Union Olimpija) in priredno zložena, pisana z vezajem (Kmetijsko‑gozdarski zavod Maribor);

c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni imeni, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza.

Posebnost

Stvarna imena iz drugih jezikov se pri prevzemanju v slovenščino lahko zgradbeno spremenijo, čemur prilagajamo tudi zapis začetnice: BundesligaNemška zvezna liga.

O pisanju ločil v stvarnih lastnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).

O prevzemanju stvarnih imen glej poglavje »Stvarna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

O sklanjanju dvojnih stvarnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Pisanje stvarnih imen

Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino: Demos (koalicija strank), Kondor (knjižna zbirka), Večer (časopis).

Začetnica neprve sestavine se ravna po tem, ali je ta sestavina

a) občno poimenovanje in jo (enako kot veznike in predloge) pišemo z malo začetnico: Brionska deklaracija (listina), Deček s piščalko (kip), Gallusova dvorana, Ljubljanski maraton (prireditev), Kongres računovodskih servisov (prireditev), Pivo in cvetje (prireditev), Primorski dnevnik (časopis), Znanost mladini (projekt), Življenje in tehnika (revija);

b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Gledališče Glej, Maribor Branik (športna ekipa), Suzuki Vitara (avtomobil).

Posebnost

Latinska in polatinjena imena rastlin in živali so v besedilih navadno pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Asparagus sprengeri (Sprengerjev/sprengerjev beluš), Daphne blagayana (Blagajev/blagajev volčin), Matricaria chamomilla (kamilica), Parus major (velika sinica), Scopolia carniolica (kranjska bunika).

Razlikovalna določila v stvarnih imenih

Lastnoimenska razlikovalna določila v stvarnih imenih pišemo po siceršnjih pravilih za zapisovanje velike in male začetnice: Civilna iniciativa Kras, Črnuški dom na Mali planini, Kavarna Evropa, Visoka šola za zdravstvo Novo Mesto, Radio Murski val.

Z veliko začetnico pišemo tiste prvotno občne sestavine v stvarnih imenih (npr. lev, rdeča žoga), ki so v imenovalniški obliki in izražajo pomen ‘z imenom’: Hotel Lev, Osnovna šola Koroški jeklarji, Ustanova Mali vitez, Ustanova Rdeča žoga.

Če razlikovalno določilo izraža pomen ‘se imenuje po ...’, stoji v rodilniku, npr. Gimnazija Rudolfa Maistra.

Posebnost

Razlikovalno določilo v pomenu ‘ki se imenuje po osebi/osebah’ je v redkih registriranih stvarnih imenih v imenovalniku namesto v rodilniku: Gimnazija Veno Pilon, rod. ed. Gimnazije Veno Pilon.

Sklon zemljepisnega imena kot razlikovalnega določila je odvisen od tipa imena: nekrajevno ime je pogosteje v rodilniku (Pošta Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Svet Evrope), krajevno ime pa v imenovalniku (Lip Bled, Marina Portorož, Železarna Jesenice).

Posebnost

V redkih primerih je zemljepisno nekrajevno ime v vlogi razlikovalnega določila v imenovalniku: Radio Slovenija, rod. ed. Radia Slovenija.

Podrobneje o sklanjanju stvarnih imen z razlikovalnim določilom ter o izjemah glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Vrstilni števniki v stvarnih imenih

Stvarno ime ohranja veliko začetnico prve sestavine, kadar ga dopolnjuje spremenljivi vrstilni števnik: 17. Ljubljanski maraton, 22. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ubesedeni vrstilni števnik, ki je del lastnega imena, pišemo z veliko začetnico: Četrta osnovna šola Celje, Drugi brižinski spomenik (nasproti Brižinski spomeniki).

Posebnost

Tako sestavljena imena je treba ločevati od vrstnih poimenovanj prireditev, v katerih prvo sestavino pišemo z malo začetnico: XII. regijsko srečanje mladih raziskovalcev, 57. zasedanje Mednarodnega statističnega inštituta, 23. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, prav tako ohrani malo začetnico tudi ubesedeni vrstilni števnik: dvanajsto regijsko srečanje mladih raziskovalcev.

Posebnosti pri pisanju nekaterih skupin stvarnih imen
Imena regij, dežel in okolišev

Imena slovenskih kohezijskih, razvojnih, statističnih in turističnih regij pišemo z veliko začetnico: Vzhodna Slovenija, Zahodna Slovenija; Obalno-kraška razvojna regija, Podravska razvojna regija; Osrednjeslovenska statistična regija, Primorsko-notranjska statistična regija; Alpska Slovenija, Termalna Panonska Slovenija. Enako velja za imena vinskih dežel in okolišev, ki so navadno prekrivna z zemljepisnimi imeni (Kras, Podravje, Posavje).

Imena regij so zgradbeno različna. Vrstno določilo pred imenom pišemo z malo začetnico: kohezijska regija Zahodna Slovenija, statistična regija Jugozahodna Slovenija, vinska dežela Posavje, vinorodni okoliš Vipavska dolina.

V nestrokovnih besedilih in kadar želimo poudariti vrstnost, se pogosto uporabljajo tudi krajša ali poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico (tip Podravska/podravska regija).

O prekrivnosti stvarnih imen in opisnih oziroma vrstnih poimenovanj glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).

Imena izdelkov in znamk

Prvo ali edino sestavino zaščitenih ali lastniških imen ter znamk različnih tipov industrijskih izdelkov in storitev pišemo z veliko začetnico, pri tem upoštevamo uradni zapis: Adidas, Alpsko mleko, Argeta, Aspirin, Coca‑Cola, Cockta, Ford, Fructal, Moneta, Nokia, Paloma, Pips, Suzuki Vitara V6, Teflon, Visa, Zelene doline.

Posebnosti

  1. Posebno skupino imen izdelkov predstavljajo imena zdravil in farmacevtskih izdelkov, ki jih pišemo z veliko začetnico, saj so zaščitena kot industrijska lastnina: Aspirin; Calpol, Lekadol; Diverin, Ibubel. Z malo začetnico pišemo njihove farmacevtske učinkovine: acetilsalicilna kislina; paracetamol; ibuprofen.
  2. Kadar poimenovanje nastane iz imena izdelka ali iz znamke in ne zaznamuje določenega izdelka, temveč vrsto, ga pišemo z malo začetnico, npr. poimenovanje kalodont v pomenu ‘zobna pasta, krema’ je nastalo iz imena izdelka Kalodont; poimenovanje šeleshamer v pomenu ‘trši risalni papir’ je nastalo iz znamke papirja zahodnonemške tovarne Schoellershammer. Tako še celofan, pips, selotejp, tetrapak ipd.
  3. Iz tehničnih in avtomobilskih znamk pogosto nastanejo tudi enakozvočna imena serijskih izdelkov, ki jih pišemo z malo ali veliko začetnico, npr. Ford (oseba, podjetje, znamka), Ford/ford (izdelek) – ford (vrsta vozila).

    V grafičnih zapisih so zaščitena ali lastniška imena pogosto pisana tudi s samimi malimi črkami (npr. adidas, amazon, facebook, twitter), vendar tega ne prenašamo v besedilno rabo. Besedilno so znamke pisane z veliko začetnico: Adidas, Amazon, Facebook, Twitter.

Imena listin, konvencij, pogodb in uredb

Prvo sestavino uradnih imen listin, konvencij, pogodb in uredb pišemo z veliko začetnico (Brionska deklaracija, Lizbonska pogodba, Schengenski sporazum), neprve sestavine pa pišemo glede na to, ali so občno poimenovanje ali lastno ime, pri čemer sledimo polnim imenom v pravnih dokumentih: Deklaracija o neodvisnosti ZDA, Pogodba iz Nice, Pogodba o Evropski uniji, Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Posebnost

Le izjemoma se z dalj časa trajajočo rabo kot lastna imena uveljavijo tudi skrajšane različice, ki sicer nedvoumno zaznamujejo isto listino, a nimajo uradnega značaja, npr. Avstrijska državna pogodba ob Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije. Večinoma pa jih imamo za neuradna in jih pišemo z malo začetnico, npr. vatikanski sporazum za Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Imena meddržavnih zvez

Imena meddržavnih zvez so lastna imena, kadar je nedvoumno znano, kdaj je zveza nastala in kdo v njej sodeluje: Arabska liga, Evropska unija, Organizacija afriške enotnosti, Organizacija združenih narodov, Renska zveza, Sveta aliansa.

Posebnost

Neuradna ali publicistična poimenovanja takih zvez so pisana z malo začetnico: mala antanta, os Rim–Berlin–Tokio, trojni pakt, velika antanta, weimarski trikotnik.

Skrajšana stvarna imena

Za nekatera stvarna imena se je v širšem krogu pišočih uveljavila raba skrajšanih imenskih oblik, ki jih pišemo z veliko začetnico: Cerkev (< Katoliška cerkev, Rimokatoliška ali Rimskokatoliška cerkev), Unija (< Evropska unija), Združeni narodi (< Organizacija združenih narodov).

V uradovalnih in strokovnih besedilih se zaradi gospodarnosti in lažje berljivosti le izjemoma uporabljajo priložnostno skrajšana imena, pisana z veliko začetnico, na katera je ob prvi pojavitvi posebej opozorjeno, npr. Ker je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) v zadnjih dneh dobil veliko vprašanj glede nove osebne izkaznice …

Prekrivnost stvarnih lastnih imen in občnih poimenovanj

Z malo začetnico pišemo poimenovanja, enakozvočna s stvarnimi lastnimi imeni, v naslednjih kategorijah

a) društva, organizacije, stranke, vojaške enote, ustanove, podjetja ipd.: izobraževalni center, liberalna stranka, nogometni klub, opekarna, osnovna šola, prva gorska četa, tovarna traktorjev;

Taka poimenovanja so pogosto deloma ali popolnoma enakozvočna z nekaterimi lastnoimenskimi; kadar pri pisanju ne mislimo na lastno ime posameznega društva, organizacije, stranke ipd., temveč na enega ali več predstavnikov vrste, uporabljamo malo začetnico: Delam na upravni enoti v Ljubljani ali na ljubljanski upravni enoti.; Srečanje predstavnikov filozofskih fakultet iz Maribora in Ljubljane.

b) organi (odbori, komisije, sveti, delegacije ipd.), kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vrsta ali funkcija, njihovo (natančno) lastno ime pa za sporočanje ni bistveno: seja odbora za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah; Na občnem zboru društva so izvolili komisijo za sklepe.; Predlog slovenske vlade bo prišel v javno razpravo.; Inšpektorji so se sešli na ministrstvu za notranje zadeve.;

Pri večini stvarnih imen je mogoče razliko med občnim poimenovanjem in lastnim imenom razbrati le iz sobesedila:

Naročili so katalog učbenikov za osnovno šolo. nasproti Vpisal se je na Osnovno šolo Prežihovega Voranca.;

Mineva prvih sto dni mandata devete slovenske vlade. nasproti 58. redna seja Vlade RS.

c) zakonski in drugi predpisi, uradni dokumenti ipd., kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vsebina ali vrsta, ne pa njihovo (natančno) lastno ime: poslansko vprašanje o načrtovanem zakonu o visokem šolstvu; uredba vlade o prestrukturiranju kmetijske panoge; Veliko slabe volje je povzročil pravilnik o nujni medicinski pomoči zaradi zmanjšanja števila zdravnikov.

V nestrokovnih, zlasti publicističnih besedilih se pogosto uporabljajo tudi krajša poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico:

Ministrstvo za gospodarstvo RS (lastno ime državnega organa) – ministrstvo za gospodarstvo (vrsta, funkcija državnega organa) – gospodarsko ministrstvo (krajše poljudno poimenovanje);

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (lastno ime pravnega akta) – zakon o avtorskih pravicah (krajše poljudno poimenovanje);

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (lastno ime pravnega akta) – protikadilski zakon (krajše poljudno poimenovanje) ipd.

Izrazi posebnega razmerja ali spoštovanja

Raba izrazov posebnega razmerja ali spoštovanja je omejena na protokolarne in vljudnostne ogovore ter pisemsko sporočanje in oglaševanje. Te izraze pišemo z malo ali veliko začetnico.

Če se v besedilu odločimo za uporabo velike začetnice, da poudarimo vikanje ali tikanje, je zaželeno, da smo pri rabi dosledni.

Raba male začetnice ne kaže na nespoštovanje.

Taki izrazi so osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo: Ti, Vidva/Vidve/Vedve, Vaju, Ve, Vi/Ve, Oni; Tvoj, Vajin, Vaš. Raba velike začetnice velja za vse sklone (npr. Tebe, z Vami, Vajinemu), tudi za naslonske oblike (Te): Hvala Ti za nasvet.; Želim Vam prijetne praznike.; pri onikanju: Gospa si Jih je zapomnila.

Množinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov, rabljene za kolektiv, npr. v uradnih dopisih, pri naslavljanju različnih teles, odborov, komisij ipd., pišemo z malo začetnico.

Samo na protokolarne priložnosti je omejena raba velike začetnice za ogovarjanje ljudi na posebnih položajih, in sicer

– za veleposlanika/veleposlanico; predsednika/predsednico vlade ali parlamenta (Njegova/Njena Ekscelenca): obisk Njegove ekscelence/Ekscelence generalnega sekretarja Sveta Evropske unije;

– za kardinala (Vaša/Njegova Eminenca), cerkvenega poglavarja, npr. papeža, dalajlamo, patriarha itd. (Vaša/Njegova Svetost): Njegova svetost/Svetost papež, Njegova svetost/Svetost dalajlama;

– monarha/monarhinjo (Vaše/Njegovo/Njeno Veličanstvo), pripadnike plemstva (Vaša/Njegova/Njena Visokost), npr.: Njeno veličanstvo/Veličanstvo kraljica Elizabeta II., Njegova knežja visokost/Visokost Albert II., monaški knez.

Pridevniki iz lastnih imen

Vrstne pridevnike na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski ipd. izpeljujemo iz imen bitij, zemljepisnih in stvarnih imen. Pišemo jih z malo začetnico: alpski (< Alpe); beethovnovski (< Beethoven); cankarjanski, cankarski, cankarjevski (< Cankar); demosovski (< Demos); goriški (< Gorica); natovski (< Nato). Enako velja za pridevnike, izpeljane iz kratic: RTV-jevski/ertevejevski (< RTV).

Svojilne pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in izpeljujemo iz imen bitij in stvarnih imen. Pišemo jih z veliko začetnico: Adamov (< Adam), Cankarjev (< Cankar), Župančičev (< Župančič); Karmenin (< Karmen), Kobilčin (< Kobilca); Alpinin (< Alpina), Demosov (< Demos), Merkurjev (< Merkur), Natov (< Nato).

Posebnost

Pridevnik Božji pišemo z veliko začetnico, če ga uporabljamo kot svojilni pridevnik (v pomenu ‘od Boga’).

Pri svojilnih pridevnikih z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in, ki nastopajo v prirednih zvezah in ki jih povezujemo z vezajem, ohranjamo veliko začetnico pridevnikov: Alberti‑Žnideršičev panj, Breznik-Ramovšev pravopis. Enako velja za malo začetnico pri povezovanju izlastnoimenskih vrstnih pridevnikov na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski: baltsko-slovanski jeziki, rusko-ameriški vrh.

O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).

O tvorbi pridevnikov iz lastnih imen glej poglavje »Tvorba pridevnikov z obrazilom -ski« (Besedotvorni oris).

O razmerju med prirednimi in vezalnimi zloženkami glej poglavje »Vezalne zloženke« (Pisanje skupaj ali narazen).

Izlastnoimenski pridevniki s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah

Z veliko začetnico pišemo izlastnoimenske pridevnike z obrazili ‑ov/ev (ali in) v stalnih besednih zvezah, ki zaznamujejo duhovno last ali častna poimenovanja, na primer izume in iznajdbe: Beauforteva/Beaufortova lestvica, Gauß-Krügerjev koordinatni sistem, Geiger-Müllerjev števec, Higgsov bozon, Hipokratova prisega, Ludolfovo število, Mozartove kroglice, Newtonov zakon, Ohmov zakon, Pitagorov izrek.

Z veliko začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki poimenujejo

a) nagrade: Borštnikov prstan, Cankarjevo priznanje, Nobelova nagrada;

b) posebne dneve ali praznike: Prešernov dan, Martinova sobota, Marijino vnebovzetje.

O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).

Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v različnih strokah, med drugim

a) v medicini (bolezni, deli telesa ipd.): Aspergerjev/aspergerjev sindrom, Crohnova/crohnova bolezen, Downov/downov sindrom, Epstein-Barrov/epstein-barrov virus; Adamovo/adamovo jabolko, Evstahijeva/evstahijeva cev;

b) v botaniki in zoologiji (rastlinske in živalske vrste): Blagajev/blagajev volčin, Zoisova/zoisova zvončica; Humboldtov/humboldtov pingvin, Scopolijev/scopolijev kozliček.

Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v prenesenem pomenu (frazeološke enote); Ahilova/ahilova peta ‘ranljivost’, Evin/evin kostum ‘golota’, Sizifovo/sizifovo delo ‘delo brez učinka’.

Posebnosti

  1. V vseh navedenih skupinah so se skozi dolgo obdobje rabe kot edini uveljavili nekateri zapisi z malo začetnico, pogosto iz osebnih, predvsem rojstnih imen, npr. kristusov trn, marijini laski, salomonov pečat (rastline); blažev žegen ‘neučinkovito sredstvo’, noetova barčica (žival), venerin griček (del telesa), vidov ples (bolezen).
  2. Z malo začetnico pišemo tudi podomačeno zapisane izlastnoimenske pridevnike, pri katerih se je identifikacija z izhodiščnim imenom že izgubila: Dieslov/dizlov motor (< Diesel), Geigerjev/gajgerjev števec (< Geiger), Kneippova/knajpova kopel (< Kneipp), Sacherjeva/saherjeva torta (< Sacher).

    O tvorbi pridevnikov iz priimkov ženskih oseb glej poglavje »Besedotvorni oris«.

    Pri poimenovanjih po ženski osebi je mogoče izbrati opisno ubeseditev, če želimo ohraniti identifikacijo z imenom, npr. lestvica po Virginii Apgar neuradno tudi lestvica po Apgarjevi. Zveza točkovanje po apgarju izhaja iz besede in kratice apgar (< APGAR). Podobno: pedagogika (Marije) Montessori.

    Kadar priredni zapis tipa Ogino‑Knausova metoda zaradi različnih spolov podstavnih imen ni mogoč, pri zapisu izberemo eno od naslednjih možnosti, mera po J. H. Cochranu in M. Piazzesi ali mera po Johnu H. Cochranu in Moniki Piazzesi, tudi mera po Cochranu in Piazzesijevi.

Mala začetnica

Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po pravilih, navedenih v poglavju o veliki začetnici. V poglavje o mali začetnici so vključene tiste skupine poimenovanj, ob katerih smo pri izbiri začetnice pogosto v zadregi.

Vrstna poimenovanja bitij in določila ob imenih

Nazivi in naslovi ob osebnem imenu

Z malo začetnico pišemo nazive in naslove pred osebnim imenom, kadar zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo: akademik in akademikinja (akad.); doktor in doktorica (dr.); docent in docentka (doc.); gospod (g.), gospa (ga.); pater (p.); plemeniti in plemenita (pl.); profesor in profesorica (prof.); sveti in sveta (sv.) ipd.

O pisanju nazivov ob imenih na začetku povedi glej »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).

Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti

Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na

a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;

b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.

Posebnost

Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.

O pisanju stalnih pridevkov ob imenih zgodovinskih oseb glej poglavje »Zgodovinska imena s stalnimi pridevki« (Velika in mala začetnica).

Poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah

Z malo začetnico pišemo poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah: avstralopitekavstralopitekinja, kromanjoneckromanjonka, misleči človek, neandertalecneandertalka, spretni človek ipd.

Posebnost

Latinska imena evolucijskih stopenj so pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Australopithecus (avstralopitek), Homo erectus (pokončni človek), Homo habilis (spretni človek), Homo neanderthalensis (neandertalec), Homo sapiens (misleči človek).

Poimenovanja pripadnikov jezikovnih skupin, verstev, gibanj, nazorov, društev ipd.

Z malo začetnico pišemo poimenovanja za pripadnike različnih skupin, tudi če so izpeljana iz lastnih imen in kratic. Sem spadajo redovnice in redovniki (avguštinec, frančiškanfrančiškanka, jezuit, klarisa, uršulinka), nagrajenci in nagrajenke (kresnikoveckresnikovka, nobelovecnobelovka, oskarjevecoskarjevka) ter pripadniki in pripadnice:

a) jezikovnih skupin: ekavecekavka, indoevropejecindoevropejka, kreolkreolka;

b) verstev: amišamišinja, judjudinja, katoličankatoličanka, kristjankristjanka, muslimanmuslimanka, protestantprotestantka, sikhsikhinja;

c) gibanj, nazorov ter kulturnih in družbenih skupin in usmeritev: darvinistdarvinistka, hipihipijevka, hipsterhipsterka, marksistmarksistka, mladoslovenecmladoslovenka, modernistmodernistka, obritoglavecobritoglavka, socialistsocialistka;

č) društev, klubov in strank: apezejevecapezejevka, desusovecdesusovka, esdeesovecesdeesovka, krimovka, kudoveckudovka, rotarijecrotarijka;

d) ustanov, organizacij, uslužbenci podjetij in/ali uporabniki njihovih izdelkov oziroma storitev: lekoveclekovka, microsoftovecmicrosoftovka, novorevijašnovorevijašinja, siolovecsiolovka, pilovecpilovka, večerovecvečerovka;

e) oboroženih in tajnih skupin: alkaidovecalkaidovka, hamasovechamasovka, kforjeveckforjevka, maistrovec, udbovecudbovka;

f) drugih skupin: aleksandrinka, freudovecfreudovka, milenijecmilenijka.

Poimenovanja pripadnikov po barvi kože, ki so bila v pravopisih uvrščena med poimenovanja po t. i. rasni pripadnosti (npr. belecbelka, kavkazijeckavkazijka), so kot vrstna poimenovanja pisana z malo začetnico.

O prekrivnosti poimenovanj za pripadnike ver in imen za pripadnike narodov glej poglavje »Prebivalska imena« (Velika in mala začetnica).

Posebnosti

  1. Nekatera poimenovanja pripadnikov in pripadnic, izpeljana iz črkovalnih kratic, zapisujemo s kratico (FDV‑jevecFDV‑jevka, NLB‑jevecNLB‑jevka, RTV‑jevecRTV‑jevka) ali tudi razvezano: ertevejevecertevejevka.
  2. V redkih primerih, ko poimenovanja pripadnikov skupin niso izpeljana iz stvarnega lastnega imena, temveč so z njim prekrivna, se je uveljavil zapis z veliko začetnico: Čuki (ime glasbene skupine) – Čuk (član skupine); tako še Avsenik, Sokol, Viola ipd. Kadar je razumevanje zaradi prekrivanja z občnim poimenovanjem oteženo, uporabimo opisno zvezo, npr. član Sokola. Če poimenovanja niso prekrivna z imenom, ampak gre za iskanje podobnosti in primerjave (Skakalci so kot orli; zmaga risov), jih pišemo z malo začetnico (orli, risi).

Stvarna občna poimenovanja

Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev

Z malo začetnico pišemo časovne opredelitve, tj. poimenovanja

a) dnevov in mesecev: ponedeljek, sobota; avgust, mali traven, rožnik;

b) državnih in verskih praznikov: dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti, praznik dela; božič, pepelnica, velika noč; hanuka, ramadan/ramazan;

c) posebnih datumov: novo leto, silvestrovo, martinovo;

č) mednarodnih, priložnostnih ali spominskih dnevov, mesecev, tednov in let: dan spomina na žrtve holokavsta, mednarodni dan maternega jezika, svetovni dan čebel; teden razoroževanja; mednarodni mesec boja proti raku dojk; leto mladih, mednarodno leto zdravja rastlin.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: dan Rudolfa Maistra, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan Zemlje. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Prešernov dan; Marijino vnebovzetje (nasproti veliki šmaren ali velika maša ali velika gospojnica); Martinova sobota, Silvestrov večer (nasproti silvestrovo) in Vidov dan.

O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili -ov/-ev ali -in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).

V zasebnem pisanju se namesto male začetnice pogosto uporablja velika začetnica, še zlasti v voščilih ob verskih praznikih.

Poimenovanja zgodovinskih dogodkov

Z malo začetnico (razen morebitne lastnoimenske sestavine) pišemo poimenovanja različnih zgodovinskih dogodkov, ki so opisnega značaja, nastala pogosto v poznejšem obdobju. Sem uvrščamo poimenovanja

a) vojn, bitk in front: balkanske vojne, desetdnevna vojna, druga svetovna vojna, osamosvojitvena vojna, tridesetletna vojna, trojanska vojna, zalivska vojna; bitka pri Termopilah, kosovska bitka; soška fronta;

b) vstaj in revolucij: arabska pomlad, ilindenska vstaja, varšavska vstaja; francoska revolucija, marčna revolucija, oktobrska revolucija;

c) drugih zgodovinskih dogodkov: brexit, dachavski procesi, daytonski mir, drugi vatikanski koncil, ljubljanski kongres, nürnberški procesi, tridentinski koncil, vižmarski tabor.

Z veliko začetnico pišemo lastna imena v zvezah, s katerimi poimenujemo zgodovinske dogodke (bitka za Midway, mirovna konferenca v Brest‑Litovsku, obleganje Leningrada), in svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Friedjungov proces, Marshallov plan, Nagodetov proces.

Od poimenovanj dogodkov (vestfalska konferenca, mirovna konferenca v Versaillesu ali versajski mir) je treba ločiti listine, pogodbe, premirja, ki so uradni dokumenti in so zato stvarna lastna imena: Brestlitovski mir, Versajski mir, Vestfalski mir (mirovne pogodbe). Podobno Lizbonska pogodba, Trianonska pogodba.

Poimenovanja nagrad, priznanj in častnih nazivov

Z malo začetnico pišemo poimenovanja

a) nagrad, priznanj in odlikovanj: kresnik, grammy, viktor, zlata palma; priznanje za hrabrost; medalja za hrabrost, srebrni red za zasluge;

b) častnih nazivov: častni meščančastna meščanka, kralj cvička, vinska kraljica, prometej znanosti;

c) športnih trofej: olimpijska zlata medalja, veliki kristalni globus, zlata lisica.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, jo pišemo z veliko začetnico: nagrada Saharova, plaketa mesta Ljubljane, red generala Maistra; kralj Krvavca, miss Slovenije. Z veliko začetnico pišemo svojilne pridevnike v poimenovanjih nagrad, priznanj ipd.: Bloudkova plaketa, Borštnikov prstan, Ježkova nagrada, Vegovo priznanje, Unicefov ambasador in nagrada Prešernovega sklada.

Od poimenovanj nagrad ipd. ločimo pogosto enakozvočna imena prireditev, ki jih pišemo z veliko začetnico: Zlata lisica (nagrado pišemo z malo začetnico: zlata lisica).

O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).

Poimenovanja nazorov, smeri in gibanj

Z malo začetnico pišemo poimenovanja umetnostnih in filozofskih smeri (ekspresionizem, moderna, renesansa), političnih gibanj (bonapartizem, golizem, janzenizem, peronizem, sionizem), verskih gibanj (anglikanstvo, budizem) ter drugih nazorov in gibanj (darvinizem, ilirizem).

Poimenovanja jedi

Poimenovanja jedi niso lastna imena, pišemo jih z malo začetnico: goveja juha, idrijski žlikrofi, potica, prekmurska gibanica.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, ga pišemo z veliko začetnico: goveji file Stroganov, hruška lepe Helene, pečenka Wellington. Enako velja za pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in, izpeljane iz lastnih imen: Melbina breskev, Prešernove kroglice.

Posebnost

Izlastnoimenski pridevniki, ki se ustalijo v podomačenem zapisu, so zapisani z malo začetnico, npr. Kneippova kava nasproti knajpova kava.

O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).

Poimenovanja športnih in družabnih iger

Z malo začetnico pišemo poimenovanja športnih iger in disciplin (kriket, mali nogomet, ragbi, šah, vaterpolo), športnih prireditev (atletski miting, igre brez meja, olimpijske igre) in družabnih iger (človek, ne jezi se, domine, gnilo jajce, mikado, mlin, ristanc, spomin).

Če je v poimenovanju igre lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: igrati se kavboje inIndijance, karte za črnega Petra.

Posebnosti

  1. Imena družabnih iger pišemo z veliko začetnico le takrat, ko se nanašajo na ime industrijskega izdelka oziroma znamke: Prodam novo družabno igro Moja Slovenija.
  2. Nekatere sodobne avtorske igre z zaščitenim ali lastniškim imenom (Activity, Monopoly, Tetris) so dobile tudi vrstni pomen in jih zato pišemo z malo začetnico in podomačeno: aktiviti, monopoli, tetris.

    O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).

Posebnosti pri rabi velike in male začetnice

Zapisovanje spletnih naslovov, naslovov pri elektronskem sporočanju in v računalniškem jeziku

V spletnih naslovih vse enote zapisujemo z malo začetnico, čeprav so med njimi tudi lastna imena (http://www.gorenje.si/). Tako se je uveljavilo tudi v elektronskih naslovih: france.kuhar@siol.net.

S samimi malimi črkami pišemo kratice in okrajšave iz računalniškega jezika, ki označujejo

a) spletne domene: .si (< Slovenija), .org (< organizacija), .com (< company, podjetje);

b) vrste dokumentov: .doc (< document), .pdf (< portable document format).

Tudi zapisi enot v računalniških programih so pisani s samimi malimi črkami: </script></div>.

Raba velike začetnice sredi besede

Pri nekaterih besedah se velika začetnica iz podstave (McCarthy, McDonald’s; PostScript, EasyWriter; InterCity, AirBeletrina) ohrani tudi v novonastali tvorjenki in formulah: McDonald’sov hamburger, InterCityjev vlak, NaCl.

Mala začetnica na začetku lastnega imena

V nekaterih, zlasti stvarnih imenih se pojavlja zapis z malo, in sicer s črkama e in i na prvem mestu: eVsebine, eDavki, eZdravstvo, eBay; iRazglednica, iPhone. V teh primerih črki e in i nadomeščata pridevnike elektronski in spletni oziroma internetni. V novejših besedilih pa je namesto črk e ali i uporabljena tudi kaka druga črka, zgolj po analogiji: Portal zVem omogoča dostop do storitev eRecept in eNaročanje.

Raba male začetnice namesto velike in velike začetnice sredi besede je povezana z željo po opaznosti poimenovanja in stiliziranju, zlasti v oglasnih besedilih (EasyJet, sLOVEnija, JezikOvnoTehnološki AbonmaJOTA).

O mali začetnici na začetku povedi glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).

O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).

Raba velike in male začetnice v okrajšavah besednih zvez

Okrajšane besede načeloma ohranijo začetnico, na primer pr. Kr. (< pred Kristusom), Ur. l. (< Uradni list). Pri nekaterih prevzetih okrajšavah je zapis male ali velike začetnice neodvisen od zapisa v neokrajšani besedi, na primer: P. S. (< post scriptum ‘pripis’), A. D. (< anno Domini ‘v letu Gospodovem’), A. M. (< air mail ‘letalska pošta’), N. N. (< nomen nescio ‘neznan’).

PRILOGA: »Neprve sestavine zemljepisnih imen«

Pravopisno pravilo za pisanje neprvih sestavin v zemljepisnih imenih (člen 61) določa, da te v krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih pa z malo začetnico (Bukov vrh). Zapis nekrajevnih imen (predvsem imen vzpetin in gora), ki ne sledijo predstavljenemu mehanizmu, ureja pravopisno pravilo v členu 62:

Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Stog), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Rokav, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Veliko Kladivo, Malo Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Kočevski Rog; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik.

Zbirka »Neprve sestavine zemljepisnih imen« vsebuje nabor 212 besed ali zvez (severna stena, vinska pot), ki se pojavljajo kot neprve v 837 nekrajevnih in krajevnih imenih in so posledično pisane z veliko ali malo začetnico. Razlage teh besed so povzete ali po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ali področnih terminoloških slovarjih na portalu Fran, nekatere pa je oblikovala delovna skupina. Če oznako vira v oklepaju za razlago spremlja zvezdica, je bila uporabljena razlaga malenkostno spremenjena, npr. beseda slap je v SSKJ razložena kot »večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča«, v zbirki pa kot »večja količina v loku padajoče vode«. Če se neprva sestavina pojavlja v geografskem pomenu zgolj v lastnem imenu, je razlaga uvedena s pojasnilom »v lastnih imenih«. Razlagi v razdelku krajevno in/ali nekrajevno ime sledi navedba imen, ki so bila izbrana kot najpogostejše pojavitve v besedilnem korpusu Gigafida 2.0 in Slovarju slovenskih eksonimov (2013). Če ime ne označuje zemljepisne danosti, ki bi bila pomensko prekrivna s pomenom neprva sestavina, imenu sledi identifikacijska umestitev, zapisana med pokončnicama. Npr. beseda graben je razložena kot »manjša ozka dolina s strmimi pobočji«, v zvezi, ki je zemljepisno lastno ime, pa je Mačkov graben ime potoka. V zbirko niso vključene enote državne ali pokrajinske uprave, ki jih uvrščamo med stvarna imena (npr. pokrajina, provinca, vojvodina), razen če so del zemljepisnega imena (npr. imena države ali zvezne države).

Namen zbirke je torej uporabniku pravopisnega priročnika osvetliti razmerja med pomenom geografskih izrazov in občnih poimenovanj (ki imajo lahko tudi geografski pomen) ter imeni, v katerih ti izrazi ali besede nastopajo.

Legenda:

GTS = Geografski terminološki slovar

UTS = Urbanistični terminološki slovar

PnTS = Planinski terminološki slovar

PrTS = Pravni terminološki slovar

SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika

***

arhipelag
skupina bližnjih otokov v oceanih, morjih (GTS)
NEKRAJEVNO IME:Aleksandrov arhipelagKanadski arhipelag, Zadrski arhipelag
avenija
široka mestna cesta, navadno z drevoredom in širokimi pločniki na obeh straneh(UTS)

NEKRAJEVNO IME:Peta avenijaMadisonova avenija

baba
1. po ljudskem verovanjubajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Divje babe|arheološko najdišče|
2. v lastnih imenihizrazita osamela skala, del gore ali gora z razklanim vrhom(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoDovška BabaLjubeljska BabaVelika Baba (člen 62)
barje
močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastajašota (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ljubljansko barjeLovrenško barje
bazen
območje z naravnimi bogastvi(UTS)
NEKRAJEVNO IME:Doneški bazenKuzneški bazen
bistrica
čista, prozorna voda potokov ali rek; reka ali potok, ki hitro teče(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kamniška bistricaTržiška bistrica
KRAJEVNO IME:Bohinjska BistricaGornja BistricaIlirska BistricaKamniška BistricaSrednja Bistrica
blato
z zastajajočo vodo trajno prepojen svet; sopomenkamočvirje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hutovo blatoKobariško blato
KRAJEVNO IME:Gorenje BlatoSpodnje Blato
boršt
narečnoz drevjem strnjeno porasel svet; sopomenkagozd(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Hudičev borštGotenski borštUdin boršt
brdo
nevisoka, navadno podolgovata vzpetina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Govško brdoLepo brdo
KRAJEVNO IME:Lesno BrdoMedvedje BrdoPrapetno Brdo
v množinibrda v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Goriška brdaOrehovška brdaSenožeška brda
KRAJEVNO IME:Dolga BrdaMala Brda
breg
1. pas zemlje ob vodi (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Zahodni breg|ozemlje na desnem bregu reke Jordan|
2.nagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Serdiški breg|vrh|, Sotinski breg|vrh|
KRAJEVNO IME:Mali BregRobidni BregZali Breg
brezno
zelo globoka, pogosto kraška jama s strmimi stenami
NEKRAJEVNO IME:Brezarjevo breznoČrnelsko breznoMalo breznoMarijino brezno
celinska polica
dno obrežnega morjasopomenkašelf(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arafurska celinska policaKeltska celinska policaSundska celinska polica
cesta
širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Celovška cestaKoroška cestaRimska cestaSlovenska cesta
KRAJEVNO IME:Ptujska CestaStara Cesta
čelo
gladki, izbočeni vrhnji del (skalnatega) pobočja(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Toško čelo|vrh|
KRAJEVNO IME:Toško Čelo
dedec
v lastnih imenihizrazito pokončna, osamela živa skala, gora ali njen del(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKamniški DedecLučki Dedec(člen 62)
dežela
obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano ozemlje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Adelijina deželaJutrova deželaViktorijina dežela
dobrava
valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Zajčja dobravaTezenska dobrava|del Maribora|
KRAJEVNO IME:Blejska DobravaCerkljanska DobravaMislinjska Dobrava
dol
starinskonižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; sopomenkadolina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Košaški dolMedji dolMedvedji dol
KRAJEVNO IME:Lončarjev DolJareninski DolJurovski DolSpodnji Jakobski Dol
dolina
nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Logarska dolinaSavinjska dolinaŠaleška dolinaVipavska dolinaRožna dolina |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Jarčja DolinaLogarska DolinaRožna DolinaVelika Dolina
draga
1.manjša dolina, navadno stranska; sopomenkavrtača(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Smrekova dragaJurjevanjska draga |del Črnomlja|
KRAJEVNO IME:Spodnja DragaVolčja DragaZgornja Draga
2.manjši zaliv
NEKRAJEVNO IME:Mala draga
KRAJEVNO IME:Senjska Draga
drevored
cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kettejev drevoredJakopičev drevored
država
organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Neodvisna država SamoaVečnacionalna država BolivijaZdružene države AmerikeZdružene države MikronezijeZdružene mehiške države
dvor
starinskodvorišče, navadno kmečko(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bavarski dvor|del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Dravski DvorPesniški DvorStari Dvor
emirat
v arabskem okoljupodročje, na katerem ima oblast emir(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Združeni arabski emirati
erg
pokrajina peščenih sipin v puščavi(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Veliki bilmski ergVeliki vzhodni erg
federacija
država, sestavljena iz dveh ali več načeloma enakopravnih teritorialnih enot(PrTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ruska federacija
fužina
nekdajtopilnica železa, navadno s predelovalnico(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoNove Fužine|del Ljubljane| (člen 62)
KRAJEVNO IME:Stara FužinaZgornje Fužine |zaselek|
gaj
redek, negovan gozd(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mozirski gaj|park|Zbiljski gaj|soseska|Zeleni gaj|soseska|
KRAJEVNO IME:Spodnji Gaj
gejzir
vroč vrelec, ki v presledkih brizga visoko v zrak
NEKRAJEVNO IME:Enkeladovi gejzirji|ledeni gejzirji na Saturnovi luni Enkelad|
glava
zaobljena, kopasta skalna tvorba v steni, vrh(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Šmarjetna glavaŠitna glavaOrlove glave
globel
vdolbina na kopnem ali v morskem dnu(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Barentsova globelIrijska globel
gora
izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Šmarna goraTrška goraUršlja goraČrna gora |država|
KRAJEVNO IME:Babna GoraKranjska GoraMala Ilova GoraTrška GoraVišnja Gora
gorca
vinograd (v gričevnatem svetu)(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Pekrska gorca|vrh|Žička gorca|vrh|
KRAJEVNO IME:Cmereška GorcaKamna GorcaPolžanska Gorca
gorica
gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lendavske goriceLjutomersko-Ormoške goriceRadgonske goriceSlovenske gorice
KRAJEVNO IME:Ivančna GoricaKamna GoricaNova Gorica
gorovje
v zaključeno celoto povezane gore(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ibersko gorovjeKavkaško gorovjeSkalno gorovje
gorstvo
v zaključeno celoto povezana gorovja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dinarsko gorstvoPindsko gorstvoVariskično gorstvo
gozd
z drevjem strnjeno porasel svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dunajski gozdKatinski gozdKrakovski gozdTrnovski gozd
graben
zastarelomanjša ozka dolina s strmimi pobočjisopomenkagrapa
NEKRAJEVNO IME:Črni grabenŽagarjev grabenMačkov graben |potok|
KRAJEVNO IME:Hudi GrabenLahov Graben
grad
veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče, pogosto na vzpetini(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Ljubljanski gradMali grad
KRAJEVNO IME:Gornji GradKovačji GradSpodnji Stari Grad
gradec
utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ajdovski gradec
KRAJEVNO IME:Marija GradecPolhov GradecPusti GradecSlovenj Gradec
gradišče
utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ančnikovo gradiščeArhovo gradišče
KRAJEVNO IME:Dolenje GradiščeGorenje GradiščeZgornje Gradišče
grapa
manjša ozka dolina s strmimi pobočji(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baška grapaBodoveljska grapaLovrenška grapa
greben
strma, podolgovata visokogorska vzpetina(PTR)
NEKRAJEVNO IME:Kalški grebenPetelinji grebenVeliki koralni greben
grič
vzpetina, nižja od hriba(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kapitolski gričskrajšano|Kapitol|, Tempeljski gričBiljenski griči
KRAJEVNO IME:Drenov GričJerinov Grič
gričevje
v zaključeno celoto povezani griči(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bizeljsko gričevjeKozjansko gričevjeNormandijsko gričevjeŠavrinsko gričevjeTunjiško gričevje
grmada
v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMala GrmadaPolhograjska Grmada (člen 62)
hrbet
večja, na vrhu praviloma zaobljena podolgovata, navadno neskalnata vzpetina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Dolgi hrbetGalapaški hrbet |podvodna oblika|Srednjeatlantski hrbet |podvodna oblika|
hrib
višja vzpetina zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Meljski hribŠišenski hribGrajski hrib |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Mali HribMeljski HribPusti HribSv. Petra Hrib
hribovje
v zaključeno celoto povezani hribi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Banatsko hribovjeCerkljansko hribovjePolhograjsko hribovjeRensko skrilavo hribovjeŠkofjeloško hribovje
izvir
kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ivanov izvirVidov izvir
jama
votel prostor pod zemeljskim površjem(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Postojnska jamaŠkocjanske jameGramozna jama |del Ljubljane|Zelena jama |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Huda JamaVolčja Jama
jarek
podolgovata reliefna oblika s strmimi pobočji(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Bistriški jarekJordanski (tektonski) jarekMarianski jarek |podvodna oblika|
jezero
večja kotanja, napolnjena z vodo, predvsem sladko(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Blejsko jezeroCerkniško jezeroVrbsko jezeroKrnska jezeraLovrenška jezeraTriglavska jezera
KRAJEVNO IME:Dolenje Jezero, Gorenje Jezero
kal
plitvejša kotanja s stoječo vodosopomenkamlaka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Goški kal
KRAJEVNO IME:Črni KalMali KalRdeči KalVeliki Kal
kamen
kos kompaktne kamnine(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Beli kamen|vrh|Vražji kamen|vrh|
KRAJEVNO IME:Veliki Kamen
kanal
1.morje med bližnjima deloma kopnega(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jernejev kanalLimski kanal
2.v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode(SSKJ*); sopomenkaprekop
NEKRAJEVNO IME:Hankejev kanal|podzemna oblika|
kladivo
v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMalo KladivoVeliko Kladivo (člen 62)
kočna
zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenami(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Belska kočnaMakekova kočnaRavenska kočna
z veliko začetnicoJezerska Kočna|vrh|Kokrška Kočna|vrh| (člen 62)
koliševka
vrtača, nastala z udrtjem jamskega stropa
NEKRAJEVNO IME:Goteniška koliševkaPrelesnikova koliševkaUnška koliševka
komet
plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in navadno repu podobnim podaljškom, repatica(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Boppov kometHalleyjev kometLexellov komet
konec
zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenamisopomenkakočna(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Mišeljski konec|vrh|
KRAJEVNO IME:Hudi KonecMali Konec
konfederacija
zvezna država, nastala kot zveza prvotno samostojnih enot, v kateri te ohranjajo visoko stopnjo suverenosti(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Švicarska konfederacija
konta
ledeniško-kraška globel, podobna vrtači(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kosova kontaMedvedova kontaSnežna kontaVrh Snežne konte |vrh|
kopa
široka, zaobljena vzpetina(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Mala kopaMatkova kopaVelika kopa
kostel
utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; sopomenkagradišče(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Blatenski Kostel
kot
zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenamisopomenkakočna(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Breginjski kotMatkov kotRobanov kot
KRAJEVNO IME:Gornji KotHudi KotNovi KotRobanov KotStari Kot
kotar
nekdajupravna enota na Hrvaškem
NEKRAJEVNO IME:Gorski kotar|pokrajina|
kotlina
zaradi tektonike poglobljeno območje, obdano z višjim svetom
NEKRAJEVNO IME:Celjska kotlinaLjubljanska kotlinaPivška kotlinaZahodnoevropska kotlina |podmorska oblika|
krajina
1.mejno ozemlje(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bela krajinaSuha krajinaVojna krajina
2.manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenostsopomenkapokrajina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Furlanija – Julijska krajinaKninska krajina
kraljestvo
država, ki ji vlada kralj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
kraljevina
država, ki ji vlada kralj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hašemitska kraljevina Jordanija
kras
1.svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dolenjski kras, Notranjski kras
2. kotdel matičnega Krasaz veliko začetnico
NEKRAJEVNO IME:Divaški KrasDoberdobski KrasKomenski KrasSežanski KrasTržaški Kras
križ
vrh, s katerega se razhaja troje ali več slemen, hrbtov, grebenov(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Dovški križJužni križ |ozvezdje|Strunjanski križ|sakralni objekt|Sveti križ|otok|
KRAJEVNO IME:Dolnji KrižGornji KrižVipavski KrižBeli Križ |zaselek|
krnica
1.poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinecsopomenkatolmun (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dobravska krnica
2.polkrožno oblikovana globel pod strmim grebenom v zgornjem, zaključenem delu ledeniške doline(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Snežna krnicaŽabniška krnica
KRAJEVNO IME:Idrijske KrniceLedinske Krnice
kuk
grič, hrib (SSKJ)variantekolk, kovk, kuk
NEKRAJEVNO IME:Munihov kuk|arheološko najdišče|
z veliko začetnicoLivški KukTolminski Kuk (člen 62)
laguna
plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapirasipina (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Beneška lagunaZelena laguna |del Poreča|Ormoške lagune |naravni rezervat|
laz
s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Dolgi LazRibčev LazSlavski LazDolenji LaziNovi Lazi
v množini tudi ženskega spolalaze
KRAJEVNO IME:Gornje LazeGradiške LazeJablaniške LazeZgornje Laze
ledena jama
kraška jama, v kateri se večji del leta ali celo leto ohranja led(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Mala ledena jamaVelika ledena jama
ledena polica
prostrana plošča ledu v šelfnem morju ali oprta na morsko dno(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ameryjeva ledena policaZahodna ledena polica
ledeni pokrov
obsežna, tudi več kilometrov debela gmota ledu, ki pokriva del celine ali celo celino(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Antarktični ledeni pokrovGrenlandski ledeni pokrov
ledenik
iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lambertov ledenikTriglavski ledenik
log
(močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mestni log|del Ljubljane|Ragov log|del Novega Mesta|
KRAJEVNO IME:Cerov LogIdrijski LogZali Log
loka
nekoliko močvirnat travnik ob vodi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jelševa loka|vodno zajetje|Savska loka|del Kranja|
KRAJEVNO IME:Banja LokaIška LokaMala LokaŠkofja Loka
lug
log; sopomenkamočvirje
NEKRAJEVNO IME:Samoborski lugLahinjski lugiNerajski lugi
luknja
prazen prostor, vdolbina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arneševa luknjaHuda luknjaHudičeva luknjaPokljuška luknja
luža
manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodosopomenkamlaka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Smočka luža
KRAJEVNO IME:Mrzla Luža
magistrala
glavna mestna cesta, prometna os mesta ali povezava dveh mest(UTS)
NEKRAJEVNO IME:Ibarska magistralaJadranska magistralaPartizanska magistrala
mesto
večje naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja(SSKJ*)
KRAJEVNO IME:Novo Mesto
mlaka
plitvejša kotanja s stoječo vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Miklavška mlakaČrna mlaka |potok|
KRAJEVNO IME:Čučja MlakaTunjiška Mlaka
močvirje
z zastajajočo vodo trajno prepojen svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kuško močvirjePripjatsko močvirje
morje
slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Andamansko morjeČrno morjeEgejsko morjeJadransko morjeSeverno morjeSredozemsko morje
morost
močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šotasopomenkabarje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Iški morost
most
objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Brooklynski mostČevljarski mostZmajski mostDolgi most |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Zidani Most
nariv
plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dolski narivJužnokaravanški narivKrnski nariv
narodni park
večje območje narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Krugerjev narodni parkTriglavski narodni parkYellowstonski narodni park
naselje
skupina strnjeno ali nestrnjeno pozidanih stanovanjskih stavb(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Dečkovo naseljeSavsko naseljeŠtepanjsko naselje
KRAJEVNO IME:Podjetniško Naselje Kočevje
nasip
nasut in utrjen pas zemljišča(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Krakovski nasip|del Ljubljane|Poljanski nasip|del Ljubljane|
nižavje
obsežnejše območje nizkega, razmeroma ravnega sveta(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonsko nižavjeFurlansko nižavjePadsko nižavjePanonsko nižavjeZahodnosibirsko nižavje
nižina
glej nižavje
njiva
zlasti v lastnih imenihrazmeroma ravno, podolgovato travnato območje v strmem svetu, uravnano dno večje vrtače, zaprte doline(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Marjanine njiveKapiteljska njiva |del Novega Mesta|
KRAJEVNO IME:Knežja NjivaLepa NjivaHlavče NjiveŽupanje Njive
obala
pas zemlje ob morju, jezeru(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Azurna obalaSmaragdna obalaZlata obalaSlonokoščena obala |država|
ocean
široko, odprto morje, ki pokriva večino zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arktični oceanAtlantski oceanIndijski oceanTihi ocean
oltar
v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMali OltarVeliki Oltar (člen 62)
otočje
več otokov, otoki(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Britansko otočjeEkvatorsko otočjeIndonezijsko otočje
otok
del kopnega sveta, obdan z vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Blejski otokFerski otokiKanarski otokiVeliki Sundski otoki
KRAJEVNO IME:Mali OtokSpodnji OtokVeliki OtokZgornji Otok
ozebnik
ozek strm prehod med stenama, napolnjen s snegom ali ledom(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hornbeinov ozebnikJalovčev ozebnik
z veliko začetnicoVeliki Ozebnik|vrh|Zadnjiški Ozebnik|vrh| (člen 62)
ozemlje
večji del zemeljske površine(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Britansko ozemlje v Indijskem oceanuSeverno ozemljeSvobodno tržaško ozemlje
ožina
ozek pas kopnega med dvema morjema ali morja med dvema kopnima(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hormuška ožinaKorintska zemeljska ožinaPanamska zemeljska ožina
park
negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Centralni parkKozjanski parkLuksemburški parkMagdalenski parkMiklošičev park
peč
1.skalno pobočje, stena(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Pasje pečiDebela peč |vrh|Mišja peč|plezališče|Na Pečeh|vrh|
KRAJEVNO IME:Bela PečKrvava PečMirna PečSovinja PečŠavna PečVranja Peč
2.jama ali votlina v skali(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Polina pečVrabčeva peč
pečina
skalno pobočje, stena(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Medena pečinaMoherske pečine
pešpot
pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kostelska grajska pešpotRilkejeva pešpotRoška pešpotSoška pešpotSromeljska pešpot
plac
nižje pogovornokraj, prostor(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kozji plac|del Črnomlja|Mali plac|naravni rezervat|
planina
s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kriška planinaMenina planinaSoriška planinaVelika planina
KRAJEVNO IME:Mrzla PlaninaSveta PlaninaVelika Planina
planja
knjižnoraven svet brez drevja in grmovja, navadno v gorah(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Laška planja
planota
višji, precej raven ali rahlo razgiban svet(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bloška planotaGolanska planotaŠentviška planotaTrnovsko-Banjška planotaFalklandska planota |podvodna oblika|
plaz
gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kumrov plazMacesnikov plazSmokuški plazŠentanski plaz
plitvina
del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva(eSSKJ)
NEKRAJEVNO IME:McMurdova plitvinaVelika novofundlandska plitvina |podvodna oblika|
plošča
1.večje, gladko, strmo skalnato pobočje(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Škrbinska plošča
2.litosferska plošča pod celino ali morjem(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Afriška ploščaEvroazijska ploščaSevernoameriška plošča
poč
razpoka ali špranja v skalovju, ledeniku ali snežni odeji(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kranjska poč|plezalna smer|Preussova poč|plezalna smer|
pod
skalnata planota v gorah(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kaninski podiKriški podiRombonski podi
podolje
niz več kraških polj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Matarsko podoljePivško podoljePodgrajsko podoljeSenožeško podolje
pogorje
v zaključeno celoto povezane gore, hribi(eSSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kaninsko pogorjeKrnsko pogorjeSmrekovško pogorjeŠkofjeloško pogorjeTriglavsko pogorje
poldne
vrh južnega pobočja
NEKRAJEVNO IME:Kališnikovo poldneMaloško poldneRežovnikovo poldneTrupejevo poldne
polica
vodoraven ali poševen, iz stene izstopajoč del ali pas kamnine, kjer je mogoč prehod(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Kugyjeva policaŠiroka policaFrdamane police |vrh|Špik Hude police|vrh|
KRAJEVNO IME:Babna PolicaBloška PolicaHuda PolicaPraprotna PolicaPšenična Polica
poljana
obsežnejši, razmeroma raven svet; sopomenkapolje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betnavska poljanaElizejske poljaneKatalavnijske poljane
KRAJEVNO IME:Dolga PoljanaDolenje PoljaneKočevske PoljaneŠtangarske PoljaneVelike Poljane
polje
obsežnejši, razmeroma raven svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dravsko poljeGosposvetsko poljeLivanjsko poljePlaninsko poljePtujsko poljeRudno polje
KRAJEVNO IME:Babno PoljeDobro PoljeDolenje Mokro PoljeZajčje Polje
polotok
del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Apeninski polotokArabski polotokIberski polotokKorejski polotokPirenejski polotokSinajski polotok
pot
ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Aljaževa potApalaška potJakobova potJurčičeva potLevstikova potUrbanova potMorska pot svetega Lovrenca |prekop|
KRAJEVNO IME:Novi Pot
potok
manjša, v strugi tekoča voda(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bršljinski potokKobiljski potokMangrtski potokMirtoviški potokLoški potok |dolina|
KRAJEVNO IME:Črni PotokDolenji PotokJablaniški PotokKačji PotokKamni PotokKrvavi Potok
prag
1.nizka skalnata pregrada v rečni strugi(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Jakilov prag
2.obsežno razpotegnjeno površje, ki ločuje povodja, kotline(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Lundski pragGalapaški prag
3.območje, kjer se zložno gorsko pobočje prelomi v bolj strmo(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Divaški prag|učna pot|
pragozd
gozd, ohranjen v naravnem stanju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonski pragozdKočevski pragozdKrakovski pragozdRajhenavski pragozd
prekop
v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovbo(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Gruberjev prekopKorintski prekopPanamski prekopSueški prekop
prelaz
nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bormijski prelazRadeljski prelazŠipčenski prelaz
preliv
ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Beringov prelivBosporski prelivGibraltarski prelivMagellanov prelivRokavski prelivTajvanski preliv
prelom
razpoka v kamninskih skladih, nastala zaradi premika kamnin(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Divaški prelomIdrijski prelomVelikonočni prelomAmsterdamski prelom |podvodna oblika|
preval
nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugosopomenkaprelaz(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Srenjski prevalStudorski preval
primorje
svet pri morju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:nekdajAvstrijsko primorjeČrnogorsko primorjeSlovensko primorjeTržaško primorje
prospekt
zlasti v ruskem okoljuširoka, ravna velemestna ulica(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kutuzovski prospektLeningrajski prospektNevski prospekt
puščava
obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Libijska puščavaMala peščena puščavaVelika arabska puščavaVelika Viktorijina puščava
ravan
zastarelonavadno večji raven svetsopomenkaravnina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Dravska ravanGoška ravanKrška ravanMurska ravanPasja ravan |vrh|
KRAJEVNO IME:Četena RavanDolenja RavanGorenja Ravan
ravnik
ostanek nekdaj uravnanega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Barklyjev ravnikBelokranjski ravnikLogaški ravnikSlavinski ravnikAmundsenov ravnik |podvodna oblika|
razglednik
gora, hrib, s katerega je dober razgled(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Vodnikov razglednik
reber
nagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Volovja reberZdenska raber
KRAJEVNO IME:Brezova ReberJelenska ReberKriška ReberTopla Reber
rebro
narečnonagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Severno rebro |plezalna smer|
KRAJEVNO IME:Drensko RebroStrmo Rebro
regijski park
obsežnejše območje z naravnimi znamenitostmi, ki je zakonsko zavarovano(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Kozjanski regijski parkNotranjski regijski park
reka
večja, v strugi tekoča voda(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Rumena rekaVzhodna rekaBiserna reka
KRAJEVNO IME:Babna RekaKočevska RekaMarija Reka
republika
država, v kateri je na čelu za določeno dobo izvoljeni predsednik(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Helenska republikaIslamska republika IranKirgiška republikaSirska arabska republika
ribnik
večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betnavski ribnikRački ribnikTivolski ribnik
rob
mesto, pas, kjer se spremeni nagib sveta(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Kraški robZeleni robKozlov rob |vrh|
rog
1.vitka in koničasta pokončna skalna tvorba v steni, grebenu(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKočevski Rog|planota|Mali Rog|vrh|Veliki Rog|vrh| (člen 62)
2.kar je po obliki podobno rogu
NEKRAJEVNO IME:Afriški rog|Etiopija, Džibuti, Somalija|
rokav
stranska struga (reke)(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Veržejski rokavPetišovski rokavi
rovt
narečno gorenjskos travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lengarjev rovtPoldov rovtTilčev rovtZali rovt |soseska|
KRAJEVNO IME:Javorniški RovtLaški RovtNemški RovtPlavški Rovt
rt
skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Čeljuskinov rtPetelinji rtSavudrijski rtSeverni rtZeleni rt
rtič
manjšalnica od rt(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Debeli rtič
rudogorje
gorovje, bogato z rudami(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Češko rudogorjeErdeljsko rudogorjeSlovaško rudogorje
sadna cesta
posebej označena, turistično urejena cesta po sadjarskem območju
NEKRAJEVNO IME:Brkinska sadna cesta
sedlo
nižji del gorskega slemena, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo(PnTS)sopomenkaprelaz, preval
NEKRAJEVNO IME:Kamniško sedloKorensko sedloMangrtsko sedloNevejsko sedloPavličevo sedlo
severna stena
v Alpahproti severu obrnjena, navadno večja, bolj strma, težje prehodna stena gore(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Triglavska severna stena
selo
zastarelovas, naselje(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Arnovo SeloČudno SeloDečno SeloDolenje Medvedje SeloOpatje SeloRačje SeloRibniško SeloStara SelaUršna SelaVelika Sela
selce
manjšalnica od selo
KRAJEVNO IME:Dolenje SelceGorenje SelceSpodnje SelceZgornje Selce
skala
trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ayersova skalaGibraltarska skala
slap
večja količina v loku padajoče vode(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Angelov slapGregorčičev slapSpodnji Martuljkov slapMartuljški slapoviNiagarski slapovi
slatina
naravni vrelec z vodo, ki vsebuje raztopljene mineralne snovi in se uporablja za pitje ali za zdravilne kopeli(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ivanjševska slatina
KRAJEVNO IME:Rogaška Slatina
smer
umišljena črta v skalovju, snegu, ledu, po kateri se pleza, hodi(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Jubilejna smerSlovenska smer
soline
prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Paške solinePiranske solineSečoveljske solineStrunjanske solineUlcinjske soline
soteska
ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dovžanova soteskaOlduvajska soteskaPokljuška soteskaRugovska soteska
spodmol
kratka vodoravna jama pod previsno steno(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betalov spodmolBlažev spodmolMarkov spodmolŽupanov spodmol
sprehajališče
kraj, prostor za sprehajanje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jakopičevo sprehajališčePlečnikovo sprehajališče
stena
strmo skalnato pobočje(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kriška stenaOsapska stena
stepa
obširen travnat svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kirgiška stepaKulundinska stepaMasajska stepa
steza
zelo ozka, preprosta pot za pešce(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mačja stezaPremužičeva stezaMartinj steza
KRAJEVNO IME:Rakova Steza
stog
zlasti v lastnih imenihstožčast vrh gore(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoJezerski StogKrsteniški Stog (člen 62)
ščit
najstarejši geološko nespremenjeni del celine(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baltiški ščitKanadski ščit
šelf
dno obrežnega morja, globokega do 200 metrov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonski šelfRossov ledeni šelf
škaf
okrogla kotanja v snegu, nastala zaradi udarjanja curka vode in kroženja toplega zraka(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Matkov škaf
špica
koničast vrh gore ali skalnate vzpetine(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Celovška špicaKrniška špicaKukova špicaSlemenova špicaMala Vrbanova špicaZeleniške špice
špičje
greben z ostrimi vrhovi(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoVeliko Špičje|vrh|Malo Špičje|vrh| (člen 62)
špik
knjižnoizrazito koničast vrh gore(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKonjski ŠpikPoliški Špik (člen 62)
štradon
pot, cesta na Ljubljanskem barju(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Ilovški štradonJelšev štradonKnezov štradon
tektonski jarek
ob vzporednih prelomih tektonsko ugreznjeno ozemlje(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Mežiški tektonski jarekSrednjeafriški tektonski jarekVeliki tektonski jarek
terme
zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; sopomenkatoplice(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Rimske terme
tok
nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Antarktični krožni tokHumboldtov tokKalifornijski tokZalivski tok
toplice
zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Klunove topliceMedijske topliceMoravske toplicePtujske toplice
KRAJEVNO IME:Dolenjske TopliceMoravske TopliceRimske TopliceŠmarješke Toplice
trg
odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Glavni trgKongresni trgMestni trgRdeči trgStari trg
KRAJEVNO IME:Stari Trg
turn
1. nižje pogovornocerkveni stolp, zvonik(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baumkircherjev turn|grad|Gracarjev turn|grad|Hudičev turn|stavba|Šrajbarski turn|grad|
KRAJEVNO IME:Šinkov Turn
2.velika, pokončna skalna tvorba v steni, grebenu(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Košutnikov turn
učna pot
pot, speljana po območju z naravnimi znamenitostmi, posebnostmi, namenjena izobraževanju(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Gradnikova učna potKosmačeva učna potKoščeva učna pot
ulica
pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Čopova ulicaIdrijska ulicaKolodvorska ulicaSlovenska ulicaTrubarjeva ulica
uvala
podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom; večja vrtača(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Rakovška uvala
vas
podeželsko naselje kmetijskega izvora, navadno manjše od mesta in brez pomembnejših centralnih, upravnih funkcij(GTS)
KRAJEVNO IME:Arja VasArtiža VasBitnja VasBizeljska VasDolenja VasGrajska VasNemška VasOrla Vas
vinska pot
posebej označena, turistično urejena cesta po vinorodnem območju(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Jeruzalemska vinska potLjubljanska vinska potRogaška vinska pot
vintgar
zelo ozka rečna dolina ali soteska z navpičnimi stenami(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Bistriški vintgarBlejski vintgarIški vintgarOplotniški vintgar
višavje
obsežnejše območje visokega sveta(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Armensko višavjeEtiopsko višavjeGolansko višavjeGvajansko višavjeŠkotsko višavje
voda
tekočina, ki kot reka, jezero, morje sestavlja vodni ovoj Zemlje ali hidrosfero(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Težka voda
KRAJEVNO IME:Dolnja Težka VodaGornja Težka VodaBele Vode
vojvodstvo
država, ki ji vlada vojvoda
NEKRAJEVNO IME:Veliko vojvodstvo Luksemburg
vrata
1.ozek morski preliv, ki povezuje večje morje s stranskim, zaprtim morjem(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Dovrska vrataOtrantska vrata
2.širši, nižji del grebena, kjer je mogoč prehod(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Jermanova vrataTrajanova vrata
vrh
najvišji del vzpetine, grebena, hriba(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Bukov vrhČrni vrhJezerski vrhSinji vrhTrdinov vrh
KRAJEVNO IME:Aženski VrhBelski VrhBukov VrhCerkljanski VrhČrni VrhHlevni VrhJanževski VrhOtiški Vrh
vršac
mogočen vrh, gora(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Plazjanski vršacVodnikov vršac
vršaj
kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih v širšo glavno dolino(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Korenški vršajAmazonkin vršaj |podvodna oblika|Borovniški vršaj|vodno zajetje|Iški vršaj|vodno zajetje|
vrt
negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Egrov vrtFörsterjev vrtJakopičev vrtBeletov vrt |arheološko najdišče|Ferantov vrt|soseska|Ljudski vrt|stadion|
KRAJEVNO IME:Babni VrtJesenov Vrt
vrtača
podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Žagarjeva vrtača
z veliko začetnicoBegunjska Vrtača|vrh| (člen 62)
vzhod
publicističnovzhodni del kake geografske ali politične celote(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bližnji vzhodDaljni vzhodSrednji vzhod
zabaviščni park
tematski park, namenjen zabavi in sprostitvi obiskovalcev(UTS*)
NEKRAJEVNO IME:Disneyjev zabaviščni park
zahod
publicističnozahodni del kake geografske ali politične celote(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Divji zahodSrednji zahod
zaliv
v kopno segajoč del morja, jezera(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Aljaški zalivBengalski zalivKoprski zalivMehiški zalivPerzijski zalivPiranski zalivPrašičji zalivSimonov zalivTržaški zaliv
zatok
manjši, precej zaprt zaliv, rokav(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Strunjanski zatokStudenški zatokŠkocjanski zatok
zemeljska ožina
ozek pas kopnega med dvema oceanoma ali morjema(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Panamska zemeljska ožinaTehuantepeška zemeljska ožina
zid
samostojna zgradba, ki omejuje prostor, prostore ob straneh(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Berlinski zidHadrijanov zidKitajski zidRimski zidSeverni Trajanov zidVeliki zid
KRAJEVNO IME:V Zideh
zijalka
jama, votlina z vidnim vhodom(SSKJ*); variantazijavka
NEKRAJEVNO IME:Mokriška zijalkaMornova zijalkaPotočka zijalkaTrbiška zijalkaŽagerska zijalka
zob
manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hudičev zobBabji zob|vrh|Vrenski zob|vrh|
železnica
pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bohinjska železnicaČezsibirska/Transsibirska železnicaJužna železnica
žleb
podolgovata vdolbina v strmem pobočju, nastala zaradi občasnega toka vode ali proženja snežnih plazov(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Cjajnikov žlebHudičev žlebLoški žlebTurski žleb
KRAJEVNO IME:Jelenov Žleb

Prevzete besede in besedne zveze

Splošno

Glede besed in besednih zvez noben jezik ni samozadosten. Tudi slovenščina iz drugih jezikov prevzema tako občna poimenovanja kot lastna imena. Take besede in besedne zveze imenujemo prevzete, npr. avtomobil, banka, disk, kultura, vinjeta; pro bono, au pair, lingua francaDarwin, Kuba, Lyon, New York, Steward, Stockholm, Tolstoj, Ženeva. Zavedanje prevzetosti je različno: odvisno je od jezika, iz katerega smo izraz prevzeli, in od časa, ki je pretekel od prevzema.

Posebnost

V slovenski knjižni jezik vključujemo tudi besede iz slovenskih narečij, ki jih izgovorno prilagajamo v skladu s knjižnojezikovnim sistemom, pri imenih pa pri naglasnem mestu sledimo načelu regionalnosti (Alèš in Áleš).

Ne prevzemamo le besed in besednih zvez, temveč tudi dele besed, npr. predpone (anti.., de.., pro.., trans..). Iz prevzetih besed ali njihovih delov in domačih obrazil tvorimo v slovenskem knjižnem jeziku tudi nadaljnja nova poimenovanja: anonimizirati, nietzschejanec/ničejanec, orwellovstvo; proaktiven ipd.

Besede pisno domačimo v skladu z njihovo govorno uresničitvijo v slovenskem knjižnem jeziku. Z vidika pisne podomačenosti ločimo

a) nepodomačene zapise: adagio, brexit, new age; John, Molière, San Diego, Shakespeare, Tübingen;

b) podomačene zapise: pica, pirsing, suši; Ezop, Kleopatra, Provansa, Singapur, Teksas, Varšava.

Posebnost

Nekatere besede in besedne zveze uporabljamo le v podomačeni obliki (kamion, sendvič), druge v obeh (džins in jeans, gvarana in guarana, katering/ketering in catering; Kalvin in Calvin, Dirka po Italiji in Giro d’Italia), tretje so le nepodomačene (outlet, capriccio) ali pa se v zapisu ne ločijo od izvirnika (blog, fjord; Berlin, London).

Tako pisno nepodomačene kot pisno podomačene besede in besedne zveze v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi prilagajamo slovenščini, to pomeni, da jih uporabljamo v besedilih po zakonitostih slovenskega knjižnega jezika.

Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo.

Za nova občna poimenovanja in za nekatere skupine lastnih imen, katerih sestavina je občno poimenovanje, je najbolj zaželeno, da jih prevedemo ali da tvorimo novo poimenovanje, npr. delavnica (angl. workshop), krpanka (angl. patchwork), računalnik (angl. computer); deskanje na snegu (angl. snowboarding); Brandenburška vrata (nem. Brandenburger Tor).

Če se ob slovenskih izrazih (igričar, obvod, znamčenje) kot sopomenke uveljavijo podomačeni ali nepodomačeni prevzeti izrazi (gamer/gejmer, bypass/bajpas, branding/brending), je njihova raba pogosto žargonska ali slengovska.

O prilagoditvah izgovora in zapisa glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.

Občna poimenovanja

Pisno podomačena občna poimenovanja

Največ občnoimenskih poimenovanj je pisno podomačenih. Pogosto se njihove prevzetosti ne zavedamo več: alergija, estetika, funt šterling, šampon.

Kadar občna poimenovanja prečrkujemo iz nelatiničnih pisav (kazačok), tudi tistih, za katere so sprejete uradne mednarodne različice latiničnih zapisov, jih praviloma pišemo le podomačeno (cunami, feng šuj, suši).

Posebnosti

  1. Proces pisnega prilagajanja se s kodifikacijo pogosto ne zaustavi, v jeziku lahko nastajajo pisne dvojnice, ki so še bližje dejanski izgovarjavi besed (roast beef > rostbif/rozbif; cocktail > koktajl/koktejl), oziroma se lahko izpelje pri drugih besedah iste besedne družine (camp > kamp, kemper). Včasih v tem procesu nastajajo tudi neustaljene vmesne oblike oziroma tvorjenke, ki niso priporočene, npr. pizzerija namesto picerija.
  2. Standard za zapisovanje merskih enot (SIST ISO 31) uzakonja ob izvirnih zapisih tudi podomačene (hertz/herc, joule/džul, newton/njuton, ohm/om, candela/kandela, watt/vat), v strokovnih besedilih pa so nepodomačene različice bolj razširjene. Standard priporoča tudi poenostavitev izvirnega zapisa pri nekaterih izlastnoimenskih merskih enotah: amper namesto ampère. Simbole za merske enote zapisujemo le na en način: Hzhertz/herc; Jjoule/džul.

    O zapisu simbolov pri merskih enotah glej poglavje »Simboli« (Krajšave).

Pisno nepodomačena občna poimenovanja

Pri nekaterih izrazih se proces pisne podomačitve ne izpelje in beseda ali besedna zveza ohrani izvirni zapis, posloveni se le v izgovoru in oblikah ter besedotvorno in skladenjsko: outlet [áu̯tlet], rod. ed. outleta [áu̯tleta]; copywriter [kôpirájter], rod. ed. copywriterja [kôpirájterja], svoj. prid. copywriterjev [kôpirájterjev‑]; new age [njú êjdž‑], rod. ed. new agea [njú êjdža], prid. newageevski/newageovski [njúêjdžeu̯ski].

Razlogi za ohranjanje izvirnega zapisa so različni. Najpogosteje ohranjajo zapis tiste besede in besedne zveze, ki jih zaradi naglasnih, glasovnih ali zapisovalnih posebnosti izvornega jezika težje pisno podomačujemo (au pair, jet set, mainstream, nouveau riche, underground), ali tiste, pri katerih so družbene okoliščine rabe teh enot bolj naklonjene nepodomačenemu zapisu, npr. v nekaterih strokah (bitcoin, equity), športnih disciplinah (birdie, futsal, paintball, skijöring), pri poimenovanjih nekaterih vrst rastlin oziroma vinskih sort, pasem (beaujolais, chardonnay, mutsu, sauvignon; airedalle terrier, beagle, ragdoll) in pri nekaterih uveljavljenih strokovnih izrazih (commedia dell’arte, curriculum vitae, de facto, fin de siècle, modus operandi, vox populi).

Citatne imenujemo tiste besedne zveze in povedi, ki jih uporabljamo v posebnih okoliščinah (npr. v znanstvenih in publicističnih besedilih): urbi et orbi ‘mestu in svetu’; Panta rhei. ‘Vse teče’; C’est la vie. ‘Takšno je življenje’; Take it easy. ‘Pomiri se’.

Posebnosti

  1. Pisno ne podomačujemo mednarodnih glasbenih izrazov, predvsem oznak za način izvajanja oziroma navodil, npr. adagio, allegro, capriccio, crescendo, fortissimo, mezzoforte, pianissimo, staccato.
  2. Izrazi za umetnostne (glasbene, plesne, slikarske ipd.) zvrsti, tehnike in sloge so pogosteje rabljeni v nepodomačeni obliki kot podomačeni, npr. a cappella, heavy metal, opera buffa, soul; breakdance, bossa nova, ragtime; al fresco, art déco, chiaroscuro, decoupage.
  3. Nekatere nepodomačene besede in besedne zveze se pojavljajo kot nepregibne enote v pridevniški vlogi ob slovenskih oziroma podomačenih besedah: drive in lekarna, last minute ponudba, selfie palica.

    O pregibanju nepodomačeno zapisanih zvez iz latinščine (alma mater, Homo sapiens) glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Lastna imena

Splošno o prevzemanju lastnih imen

Podomačevanje tujih lastnih imen je odvisno od izvorne pisave (latinična ali nelatinična pisava ali nelatinična z uradno mednarodno različico v latinični pisavi), časa prevzema in razširjenosti imena v slovenščini. Prevzeta lastna imena obravnavamo različno glede na stopnjo podomačitve oziroma prevajanja (pisno nepodomačena, pisno podomačena, prevedena, slovenska namesto neslovenskih) in v okviru tega glede na vrsto lastnega imena (imena bitij ter zemljepisna ali stvarna imena). Predvsem pri zemljepisnih imenih na podomačevanje vpliva tudi eno- oziroma večbesednost imena.

Največ prevzetih lastnih imen je pisno nepodomačenih: ohranjajo izvirni zapis, slovenimo pa jih v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi: Bush [búš], rod. ed. Busha [búša], svoj. prid. Bushev [búšev‑]; Vichy [viší], rod. ed. Vichyja [višíja], vrst. prid. vichyjski [višíjski]; New York [njú jórk], rod. ed. New Yorka [njú jórka], vrst. prid. newyorški [njujórški].

Pisno podomačena lastna imena so zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora tudi v zapisu popolnoma poslovenjena imena. Domačimo jih glede na izgovor, torej poiščemo njihove glasovno ustrezne zapise v slovenščini: Klio (lat. Clio), Plavt (lat. Plautus), Pariz (franc. Paris), Sorbona (franc. la Sorbonne).

O oblikoslovnih spremembah in prilagoditvah pri prevzetih lastnih imenih glej poglavje »Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij«.

Če je ime sestavljeno iz lastnega imena in občnega poimenovanja, lastno ime podomačimo, občno prvino pa prevedemo: Niagarski slapovi (angl. Niagara Falls).

Prevajamo vzdevke (Rdečebradec) in stalne pridevke v imenih zgodovinskih oseb (Magnus Zakonodajalec, Pipin Mali) ter domišljijska imena (Špicparkeljc). V večbesednih imenih, zlasti zemljepisnih in stvarnih, prevajamo občnoimenske sestavine, lastnoimenske pa zgolj prilagodimo slovenščini (Novi južni Wales, Skalno gorovje; Evropska komisija, Lizbonska pogodba).

Namesto neslovenskih imen uporabljamo njihove slovenske ustreznice pri zgodovinskih imenih nekaterih vladarjev in papežev (Jožef II., Frančišek), nekaterih uveljavljenih starejših imenih za zemljepisne danosti (Carigrad, Dunaj) in imenih z dvojezičnih območij zunaj Republike Slovenije (Doberdob, Monošter, Pliberk).

O prevzemanju imen iz nelatiničnih pisav glej poglavje »Prečrkovanje lastnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze) in preglednice za posamezne jezike.

Prevzemanje glede na vrsto lastnega imena

Imena bitij

Pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen načeloma ohranjamo nepodomačeno, jih pa podomačujemo izgovorno, oblikoslovno in skladenjsko: Sandro Botticelli, Charlie Chaplin, J. M. Coetzee, Bob Dylan, Selma Lagerlöf.

Posebnost

Priimki posameznih zgodovinskih osebnosti so bili v preteklosti pogosto slovenjeni, danes poleg podomačenih zapisujemo tudi izvirno zapisane različice: Janez Vajkard Valvasor (Valvazor), Martin Luther (Luter), Jean Calvin (Kalvin), Francesco Petrarca (Petrarka), Galileo Galilei (Galilej), Mahatma Gandhi (Gandi).

Pisno podomačena imena bitij

Podomačujemo osebna imena različnih skupin:

  1. religijska ter svetopisemska in (nekatera) mitološka imena: Alah, Freja, Junona, Višnu; Leviatan, Mojzes, Ruta, Sara;
  2. imena iz starogrško‑rimskega sveta ali imena, prevzeta prek latinščine in stare grščine: Aristotel, Cezar, Ezop, Evripid, Plavt; Darej, Elija, Jugurta, Kolumb, Kristus;
  3. imena nekaterih vladarskih in plemiških rodbin ter njihovih pripadnikov: Andeški, Burboni, Habsburžani, Jagelonci, Babenberžani.

Posebnosti

  1. Nekatera antična imena (npr. Aristotel, Sofoklej, Plavt) v osnovni (imenovalniški) obliki klasični filologi zapisujejo tudi s citatno končnico (Aristoteles, Sofokles, Plavtus).
  2. Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški).

V podomačeni obliki uporabljamo prebivalska imena, in sicer

  1. imena pripadnikov narodov, delov narodov ali narodnosti, ljudstev in staroselcev: ApačApačinja, HutujecHutujka, KmerKmerka, OčipvejecOčipvejka, TuaregTuareginja;
  2. imena prebivalcev držav ter imena prebivalcev tistih pokrajin in naselij, ki jih pišemo podomačeno: FrancozFrancozinja; BaskBaskinja, TirolecTirolka, RimljanRimljanka, VaršavčanVaršavčanka.

Posebnost

Redko podomačujemo imena prebivalcev naselij ali pokrajin, če izvirno ime ni podomačeno, npr. Valižan ‘prebivalec Walesa’.

Imena vladarjev, papežev in svetnikov

Večina zgodovinskih vladarskih imen (pogosto pa tudi imen bolj znanih pripadnikov članov vladarskih rodbin) je pisno podomačena ali pa je namesto izvirnega uporabljeno slovensko ime: Artur (angl. Arthur), Elizabeta (angl. Elisabeth), Franc Jožef I. (nem. Franz Joseph I.), Jožef II. (nem. Joseph II.), Jurij VI. (angl. George VI), Karel Gustav (šved. Carl Gustaf), Ludvik (fr. Louis; nem. Ludwig), Viljem (nem. Wilhelm); Franc Ferdinand (nem. Franz Ferdinand), Evgen (it. Eugenio).

V sodobnosti tudi pri bolj znanih nosilcih vladarskih nazivov imen ne podomačujemo, še zlasti če imena nimajo slovenske različice (Manuel, Harry) ali pa ta v slovenščini ni uveljavljena (Beatrix/Beatrika, Leticija/Letizia). Ustaljenih nepodomačenih imen ne spreminjamo (Pedro, Juan Carlos).

Imena papežev in svetnikov podomačujemo ali uporabimo slovensko različico imena: Frančišek (lat. Franciscus), Janez Pavel II. (lat. Ioannes Paulus secundus), Pij (lat. Pius); Kvirijak (lat. Quiriacus); Avguštin (lat. Augustinus), Atanazij (gr. Athanásios), Malahija (lat. Malachias), Hema/Ema Krška, Uršula.

Posebnosti

  1. Zgodovinska imena vladarjev in papežev pogosto spremljajo zaporedne številke, zapisane kot vrstilni števniki z rimskimi števkami ali z besedo, pisano z veliko začetnico: Henrik VIII./Osmi; Filip II./Drugi Španski, Pij VII./Sedmi.
  2. Če so dvodelna imena vladarjev, papežev in svetnikov sestavljena iz imena in stalnega pridevka, pridevek prevedemo ali podomačimo: Alfonz Modri (špan. Alfonso El Sabio), Ludvik I. Pobožni (nem. Ludwig der Fromme); Gregor Veliki (lat. Papa Gregorius Magnus); Anton Puščavnik (it. Antonio del Deserto), Ivana Orleanska (franc. Jeanne d’Arc), Klara Asiška (it. Chiara d'Assisi), Tomaž Akvinski (lat. Thomas Aquinas).
Prevajanje imen bitij

Prevajamo tri skupine imen bitij, in sicer

  1. domišljijska imena v prevodih umetniških oziroma literarnih del: Janko in Metka (nem. Hänsel und Gretel), Mali princ (franc. Le Petit Prince), Pika Nogavička (šved. Pippi Långstrump), Rdeča kapica (nem. Rotkäppchen), Špicparkeljc (nem. Rumpelstilzchen);
  2. stalne pridevke v večbesednih imenih zgodovinskih oseb: Ivan Brez dežele (angl. John Lackland), Karel Veliki (lat. Carolus Magnus), Pipin Mali (franc. Pépin le Bref), Rihard I. Levjesrčni (angl. Richard Lion‑hearted / the Lionheart);
  3. nekatere vzdevke: Rdečebradec (it. Barbarossa); Sončni kralj (franc. le RoiSoleil, vzdevek Ludvika XIV.).

    O kategorijah psevdonimov, vzdevkov in umetniških imen glej poglavje »Imena bitij« (Velika in mala začetnica).

Krajevna zemljepisna imena

Krajevna imena večinoma ohranjajo izvirno pisno podobo, ne glede na to, ali so eno‑ ali večbesedna (Köln, Stockholm; Los Angeles, Santa Cruz), in ne glede na to, ali sestojijo iz občnih poimenovanj in predlogov ali veznikov, ki bi jih lahko prevajali (Mariánské Lázně, New York, Rio de Janeiro).

Posebnost

V večbesednih krajevnih imenih razlikovalna določila ali lastnoimenske sestavine prevajamo zelo redko: Frankfurt ob Majni (nem. Frankfurt am Main), Dunajsko Novo Mesto (nem. Wiener Neustadt), Stara Nova Vas (nem. Altneudörfl).

Pisno podomačena krajevna imena

V podomačeni obliki uporabljamo imena bolj znanih mest, ki smo jih zaradi kulturne ali zgodovinske povezanosti ali drugih razlogov v preteklosti že poslovenili: Bruselj, Firence, Jeruzalem, Krakov, Lizbona, Lozana, Luksemburg, Pariz, Praga, Varšava, Ženeva.

Med pisno podomačena krajevna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen: London [lóndon], angl. [lándən]; Madrid [madríd‑], špan. [madrí]; Moskva [móskva], rus. [maskvá].

Posebnosti

  1. Pri imenih mest, ki so drugačna od oblik v nacionalnih jezikih, uporabljamo že uveljavljene oziroma ustaljene različice, npr. Kalkuta (namesto Kolkata), Kijev (namesto Kijiv/Kiiv), Lvov (namesto Lviv), Taškent (namesto Toškent), Vilna (namesto Vilnius); vendar Mumbaj (namesto Bombaj).
  2. Večbesedna imena iz slovanskega jezikovnega prostora pri prevzemanju z morfemskimi oziroma glasovnimi prilagoditvami včasih pridobijo tudi slovensko podobo: Češke Budjejovice (češ. České Budějovice), Špindlerjev Mlin (češ. Špindlerův Mlýn).
  3. Proces podomačevanja se lahko tudi obrne, tj. že podomačeno zemljepisno ime začnemo ponovno pisati v izvirni obliki: Chicago > Čikago > Chicago; Philadelphia > Filadelfija > Philadelphia.
Slovenska krajevna zemljepisna imena namesto neslovenskih

Nekatere bolj znane ali bližnje kraje poimenujemo z uveljavljenimi slovenskimi imeni, ki so se izoblikovala skozi zgodovino, npr. Benetke, Carigrad, Dunaj, Pulj, Reka, Rim, Solun, Videm.

Slovenska zemljepisna imena na dvo‑ ali večjezičnih področjih zunaj meja Republike Slovenije uporabljamo v slovenskih besedilih samostojno: Beljak, Celovec, Čeber, Čedad, Gornji Senik, Kotmara vas, Oglej, Sovodenj, Tablja, Žabnice.

V posebnih položajih ali ob tujih imenih uporabljamo slovenska imena ob tujih s poševnico: Beljak/Villach, Celovec/Klagenfurt, Čeber/Čabar, Čedad / Cividale del Friuli, Gornji Senik / Felsőszölnök, Kotmara vas / Köttmannsdorf, Lendava/Lendva, Oglej/Aquilea, Sovodenj/Gmünd, Tablja/Pontebba, Žabnice/Camporosso.

V zamejstvu je raba slovenskih imen, zlasti v manjšinskih medijih, odvisna od lokalne rabe. Slovenci v Italiji na primer uporabljajo namesto mednarodnih in v Sloveniji uveljavljenih imen Torino in Milano podomačeni različici Turin in Milan.

O rabi poševnice glej poglavje »Poševnica« (Ločila).

Nekrajevna zemljepisna imena

Pisno podomačena in prevedena nekrajevna imena

Praviloma vsa zemljepisna nekrajevna imena podomačujemo, a je raba podomačenih oblik pri nekaterih imenih obvezna (npr. države, celine, oceani), pri manj znanih pa zgolj priporočljiva.

V večbesednih nekrajevnih imenih prevajamo občna poimenovanja (npr. angl. street > ulica, rus. doroga > cesta, it. lago > jezero, nem. am > ob), tvorjenke iz lastnih imen pa, npr. pred obrazilom ‑ski, prilagajamo slovenščini, npr. bolonjski (< Bologna) ali Pustriška dolina (nem. Pustertal). Nekatera imena so v celoti prevedena, če je ime sestavljeno iz dveh ali več občnoimenskih sestavin: Rt dobrega upanja (afrikan. Kaap die Goeie Hoop), Obala popra (fr. Côte du Poivre), Veliki koralni greben (angl. Great Barrier Reef).

Skupine nekrajevnih imen, ki jih podomačujemo, so

  1. imena držav, zvez držav in njihovih enot (tj. zveznih držav, pokrajin, dežel) ter regij: Avstrija, Bangladeš, Japonska, Južna Koreja, Nova Zelandija, Poljska, Švica; Združene države Amerike; Aljaska, Kalifornija, Ontario, Teksas; Aragonija, Atika, Katalonija, Nova Anglija, Provansa, Turingija, Tesalija; Bližnji vzhod, Donski bazen;
  2. imena gozdov, step, puščav, nižavij, gorovij, gora, vzpetin: Dunajski gozd, Katinski gozd; Masajska stepa; Negevska puščava, Sahara; Panonska nižina, Priatlantsko nižavje; Ardeni, Himalaja, Kangčendzenga, Kilimandžaro, Kordiljere, Skalno gorovje, Pireneji, Vogezi; Golanska planota, Škotsko višavje; Prelomnica svetega Andreja;
  3. imena oceanov, morij, večjih rek in jezer, slapov, močvirij, zalivov, prelivov, prekopov, morskih tokov: Atlantski ocean, Indijski ocean, Tihi ocean; Baltsko morje, Beringovo morje, Severno morje; Adiža, Bramaputra, Loara, Misisipi, Mozela, Pad, Ren, Sena, Temza, Visla; Inari, Ladoško jezero, Plitviška jezera, Tanganjika, Ženevsko jezero; Bengalski zaliv; Mesinska ožina, Otrantska vrata, Sueški prekop; Zalivski tok;
  4. imena celin, otokov, otočij, polotokov, rtov, obal, ožin, podvodnih reliefnih oblik: Afrika, Evrazija, Južna Amerika; Kreta; Baleari, Veliki Antili; Korejski polotok; Rt dobrega upanja, Severni rt; Azurna obala; Panamska zemeljska ožina; Marijanski jarek, Srednjeatlantski hrbet;
  5. imena nebesnih teles, pojavov na bližnjih planetih; imena ozvezdij, galaksij in zvezd: Amalteja, Luna, Zemlja; Halleyjev komet, Mačje oko, Pandorin grozd; Mali voz, Zidni kvadrant; Andromedina galaksija, Rimska cesta, Sončnica; Alfa Kentavra, Betelgeza, Eta Gredlja, Sirij, Proksima Kentavra.

Slovenske različice uradnih imen držav, ki so prikazane v pravopisnem slovarju, so prevodi in prilagoditve različic v standardu ISO. Njihova raba v uradnih besedilih je zavezujoča, npr. Češka, Belgija (kratko ime, uradno kratko ime); Češka republika, Kraljevina Belgija (uradno polno ime)

Zaradi lažje identifikacije pri imenih z dvo- ali večjezičnih področij v besedilu lahko opozorimo na različna jezikovna izhodišča s pojasnilom v oklepaju, npr. avtonomna pokrajina Bocen (nem. Bozen, it. Bolzano), Kanalska dolina (it. Val Canale / nem. Kanaltal / furl. Valcjanal). Slovenska imena za zemljepisne enote na dvo- ali večjezičnih področjih so lahko tudi različna, v rabi v slovenskih besedilih pa so enakovredna, npr. Južna Tirolska (nem. Südtirol) in Zgornje Poadižje (it. Alto Adige).

Od ustaljenosti v rabi in možnosti nedvoumne identifikacije prevedenega imena je odvisno prevzemanje

  1. imen ulic, cest, avenij, trgov, mestnih parkov: Bulvar sv. Mihaela (franc. Boulevard SaintMichel), 42. ulica (angl. 42nd Street), Kaluška cesta (rus. Kalužskaja doroga), Peta avenija (angl. Fifth Avenue), Ulica Huga Wolfa (nem. Hugo WolfStraße), Verdijevo sprehajališče (it. Corso Giuseppe Verdi); Elizejske poljane (franc. ChampsÉlysées, L'avenue des ChampsÉlysées), Luksemburški park (franc. Parc de Luxembourg), Nabrežje 13. novembra (mak. Kej 13 noemvri), Rdeči trg (rus. Krasnaja ploščad’), Trafalgarski trg (angl. Trafalgar Square);
  2. imen poslopij in drugih samostojnih objektov: Bela hiša (angl. White House), Eifflov stolp (franc. la tour Eiffel), Hudičev most (nem. Teufelsbrücke), Londonsko oko (angl. London Eye), Most vzdihljajev (it. Ponte dei Sospiri), Øresundski most (Øresundsbron), Slavolok zmage (franc. l’arc de Triomphe (de l’Étoile)), Sv. Lovrenc zunaj obzidja (it. San Lorenzo fuori le mura), Zimski dvorec (rus. Zimnij dvorec).

    Če je podomačevanje oteženo, ker je sodobna raba imena oddaljena od prvotnega pomena sestavin ali bi bila slovenščini ustrezna tvorjenka nenavadna, si pri vključevanju v besedilo pomagamo z vrstnim določilom pred imenom, npr. trg Covent Garden, dvorana Concertgebouw.

Posebnosti

  1. Izjeme pri doslednem podomačevanju imen držav so Gvineja Bissav, San Marino, Sierra Leone, pri katerih podomačitev ni bila predlagana zaradi uveljavljenosti izvirnega zapisa in možnosti težav pri identifikaciji (Sveti Marin/Marino). Sicer so v imenih držav podomačena tudi osebna oziroma svetniška imena, npr. Sveti Krištof in Nevis (angl. Saint Kitts and Nevis), Sveti Tomaž in Princ (port. São Tomé e Príncipe).
  2. Občna poimenovanja se v nekaterih uveljavljenih imenih ne prevajajo, še zlasti če imena pomensko niso enoznačna: Wall Street ‘ulica; borzna četrt v New Yorku’; Downing Street ‘ulica v Londonu; urad predsednika vlade Združenega kraljestva’, Quai d'Orsay ‘ulica v Parizu; sedež francoskega zunanjega ministrstva’.
  3. Podomačevanje pokrajin in nekaterih zveznih držav ni enotno: izvirni zapis še vedno ohranjamo pri mnogih pokrajinah in ameriških zveznih državah, npr. Camargue, Yorkshire; Georgia, Michigan, Tennessee, Wisconsin.

    O kategorijah nekrajevnih imen glej poglavje »Zemljepisna imena« (Velika in mala začetnica).

    O standardiziranih različicah imen držav glej pravopisni slovar.

Stvarna imena

Pisno nepodomačena stvarna imena

V izvirni obliki ohranjamo naslednje skupine stvarnih lastnih imen

  1. imena časopisov in revij: Der Standard, Elle, Le Monde, National Geographic, Nature, Newsweek, Rijeć, Science, Slovo a slovesnost, Spiegel, Wall Street Journal;
  2. imena tiskovnih agencij in medijskih hiš: Al Jazeera, Reuters;
  3. imena posameznih vozil, npr. ladij, zračnih plovil, vlakov, vesoljskih plovil: Admiral Kuznecov, Prince of Venice; Cityliner, Red Eye; Citadella, EuroCity; Atlantis, Discovery, Sputnik;
  4. imena računalniških programov, operacijskih sistemov in aplikacij, spletnih strani, omrežij in storitev: Adobe InDesign, Android, Arnes, Booking, Chrome, Facebook, Google, Libre Office, Linux, Microsoft Windows, The Pirate Bay, Yahoo;
  5. imena podjetij in industrijskih izdelkov ter zaščitenih blagovnih in storitvenih znamk: Adidas, Aspirin, Coca‑Cola, Teflon;
  6. imena športnih klubov: Chicago Bulls, Los Angeles Kings, Manchester United;
  7. imena borznih indeksov: Dow Jones, Nasdaq, Nikkei;
  8. znanstvena latinska in polatinjena imena živali in rastlin: Parus major (velika sinica), Scopolia carniolica (kranjska bunika).

Pri nekaterih imenih časopisov in revij se člen na začetku imena pogosto izpušča, npr. Guardian, New York Times, Spiegel.

Ob znanstvenih latinskih in polatinjenih imenih živali in rastlin zapisujemo tudi slovenske ustreznice, če te obstajajo, npr. Matricaria chamommilla (kamilica), Primula carniolica (kranjski jeglič). Taksonomska imena pogosto niso prevodi, temveč domača imena: Lilium candidum (alojzijeva/Alojzijeva lilija).

Prevajanje stvarnih imen

Prevajamo različne skupine stvarnih imen, in sicer imena besedil, naslove oziroma imena knjig, filmov, predstav, bolj znanih skladb, slik, kipov, spomenikov, arhitekturnih in drugih umetniških stvaritev ter imena zakonov, listin, pogodb, uredb, pri čemer tvorjenke iz lastnih imen v večbesednih imenih prilagajamo slovenščini:

Avignonske gospodične (franc. Les Demoiselles d’Avignon), Božanska komedija (it. La Divina commedia), Boter (angl. The Godfather), Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte), Madžarska rapsodija (nem. Ungarische Rhapsodie), Mislec (franc. Le Penseur), Sen kresne noči (angl. A Midsummer Night’s Dream);

Ameriška deklaracija o neodvisnosti (angl. United States Declaration of Independence), Avstrijska državna pogodba (nem. Österreichischer Staatsvertrag), Kjotski protokol (angl. Kyoto Protocol), Lizbonska pogodba (angl. Treaty of Lisbon).

Pogosto prevajamo tudi

  1. imena družbenih in političnih organizacij, ustanov, njihovih enot in združenj: Dunajski filharmoniki (nem. Wiener Philharmoniker), Evropska investicijska banka (angl. European Investment Bank), Evropska liberalnodemokratska in reformistična stranka (angl. European Liberal Democrat and Reform Party), Evropsko računsko sodišče (angl. European Court of Auditors), Karlova univerza (češ. Univerzita Karlova), Natove sile za hitro posredovanje (angl. NATO Response Force), Nobelova ustanova (angl. Nobel Foundation), Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization), Mednarodni denarni sklad (angl. International Monetary Fund), Rdeči križ (angl. Red Cross), Svet Evropske unije (angl. Council of the European Union), Univerza Stanford (angl. Stanford University);
  2. imena verskih skupnosti: Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (angl. The Church of Jesus Christ of Latterday Saints), Jehovove priče (angl. Jehova’s Witnesses), Judovska skupnost Avstralije (angl. Australian Jewish Community), Katoliška cerkev (lat. Ecclesia Catholica);
  3. imena kulturnih, športnih in drugih prireditev ter tekmovanj: Davisov pokal (angl. Davis Cup), Frankfurtski knjižni sejem (nem. Frankfurter Buchmesse), Liga prvakov (angl. UEFA Champions League), Mednarodni botanični kongres (angl. International Botanical Congress), Newyorški maraton (angl. New York City Marathon), Tekmovanje za pesem Evrovizije (angl. Eurovision Song Contest).

Imena (mednarodnih) projektov, programov in pobud (Erasmus, eTwinning, New Deal) je mogoče tudi sloveniti, če so sestavljena iz prvotnih občnih poimenovanj, sicer pa le tiste njihove dele, ki so občni, npr. eContent (eVsebine), GreenBuilding (Zelena zgradba), GreenLight (Zelena svetloba), Horizon 2020 (Obzorje 2020). Dokler se ta imena uradno ne uveljavijo, domačo ali tujo različico v besedilu navajamo v oklepaju.

Kratice, nastale iz imen organizacij, ustanov in državnih tvorb, ponavadi prevajamo, npr. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), tako še OZN (UN), ZDA (USA), lahko pa sledijo izvirnim imenom in jih ne prevajamo, npr. Mednarodni denarni sklad (IMF).

Prečrkovanje lastnih imen

Pri imenih, prepisanih iz nelatiničnih pisav, se ravnamo po sprejetih pravilih mednarodnih latiničnih prečrkovanj, npr. kitajska imena pišemo po pinjinu (Liu Xiaobo [ljú šjáu̯bó]), japonska po Hepburnovem sistemu (Ishiguro [išigúro]), korejska po sistemu Revised Romanization (RR) iz leta 2015 (Gwangju [gu̯ángdžú] in [gvángdžú]). Če takih priporočil ni, imena prečrkujemo s črkovnimi ustrezniki, ki so najbližji glasovom.

Posebnosti

  1. Izjemo predstavljajo uveljavljena imena, katerih zapis, skladen z glasovno uresničitvijo, se je v slovenščini že ustalil, npr. Ganeša, Murasaki Šikibu; Hirošima, Kjoto, Seul, Šanghaj.
  2. Pri imenih, prepisanih iz slovanskih ciriličnih pisav (srbska, makedonska, ruska idr.), sledimo slovenskim pravilom za prečrkovanje iz cirilice: Pavel Cvetkov, Svetlana Aleksijevič.

    Posamezniki lahko svoje ime zapisujejo v skladu s prakso, uveljavljeno za njihovo ime, tj. bodisi po mednarodnem (Ida Rubinstein) ali fonetičnem (Ida Rubinštejn) prečrkovanju.

    V stalnih besednih zvezah so se uveljavili tudi zapisi, ki niso povsem prekrivni s sodobnimi prečrkovalnimi praksami, a jih zaradi uveljavljenosti ohranjamo v ustaljeni obliki. Za ruščino se je namesto Potjomkin ustalilo PotemkinPotemkinova vas.

    O posebnostih prečrkovanja imen iz nelatiničnih pisav glej preglednice za posamezne jezike.

Splošna načela za prevzemanje besed

Prilagoditve pisave

Razmerje črka – glas

Urejevalniki besedil ponujajo črke z ločevalnimi ali diakritičnimi znamenji, npr. ⟨å⟩, ⟨ą⟩, ⟨ü⟩, ⟨ö⟩, ⟨ø⟩, ⟨ç⟩, ⟨ł⟩, ⟨ś⟩, in posebne črke, npr. ⟨ß⟩, ter združeni črki oziroma ligaturi ⟨œ⟩, ⟨æ⟩. Pri pisno nepodomačenih prevzetih besedah in besednih zvezah puščamo vse prvine latiničnih pisav nespremenjene, tj. pišemo jih z vsemi ločevalnimi znamenji: à la carte, Almodóvar, Ampère, Čelakovský, Esterházy, fin de siècle.

Posebnost

Če ime zapišemo s tujo črko ali ločevalnim znamenjem, to ohranjamo tudi v tvorjenkah iz tega imena, npr. BraşovbraşovskiBraşovčanBraşovčanka; CitroënCitroënov; MéridaMéridska Kordiljera.

Zapis poenostavljamo, kadar nimamo možnosti zapisa s posebnimi ali ločevalnimi znamenji. Takrat ločevalna znamenja opustimo (Academie française > Academie francaise, Camões > Camoes, Comăneci > Comaneci, L’Oréal > L’Oreal) ali pa jih zamenjamo tako, da zapis ustreza glasovni uresničitvi oziroma načelom tipografskega prilagajanja tujih črk in opuščanja ločevalnih znamenj (Dąbrowska > Dombrowska, Wałęsa > Walensa).

O ustreznicah posebnih črk oziroma črk z ločevalnimi znamenji glej prilogo »Tipografske zamenjave«.

Začetnica in ločila

Če imen ne prevajamo, pri prevzemanju ohranjamo izvirno začetnico, npr. Sierra Nevada. Pri prevedenih imenih se pri zapisovanju začetnice ravnamo po načelih slovenskega pravopisa za slovenska imena, npr. Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization). Načeloma ohranjamo tudi ločila, uporabljena v imenih, ki jih prenašamo na nadaljnje tvorjenke: npr. Baden‑Baden, rod. ed. Baden‑Badna, preb. Baden‑Badenčan, vrst. prid. baden‑badenski, vendar Val d’Isère, preb. Valdisèrčan, vrst. prid. valdisèrski.

O ohranjanju ločil pri tvorjenkah glej poglavje o besedotvorju.

Prilagoditve glasov in naglasa

V slovenski knjižni jezik prevzete besede izgovarjamo z glasovi in naglasom slovenskega knjižnega jezika, pri čemer mesto naglasa iz izvornega jezika načeloma ohranjamo. Pri zapisovanju izgovora uporabljamo specifična slovenska naglasna znamenja, ki zaznamujejo naglašenost in mesto naglasa, pri e in o pa tudi ožino oziroma širino.

Zamenjave tujih glasov

Tuje glasove zamenjujemo z najbližjimi slovenskimi knjižnimi, zato opuščamo vse vrste modifikacij pri zaokroženih, nosnih, mehčanih in mehkih soglasnikih ter pri posebnih glasovih.

Pri zaokroženih samoglasnikih, zapisanih z različnimi črkami, so podomačitve različne:

a) črko ü izgovorimo kot [i] – München [mínhən];

b) črko ö izgovorimo kot [e] – Röntgen [réndgen];

c) črko ö pred r izgovorimo v starejših prevzetih besedah vedno kot široki e (Förster [fêrster]), danes pa jo govorci v vseh prevzetih besedah izgovarjajo tudi kot polglasnik, ki v primerjavi z ö nima zaokroženih ustnic, npr. Jörg [jêrg-] ali [jə̀rg-].

Namesto nosnih samoglasnikov, ki jih slovenski knjižni jezik ne pozna, ob samoglasniku načeloma izgovorimo zvočnik n ali m: Macron [makrón].

Mehčanih in mehkih soglasnikov pred samoglasniki ne izgovarjamo, temveč mehčanje nakazujemo z j, npr. Němcová [njémcova in némcova], ali pa jih izgovarjamo trdo, npr. Karađorđević [karadžórdževič].

Posebne vrste zapornikov ali pripornikov izgovarjamo z glasovi, približanimi slovenskim knjižnim, npr. angleški /θ/ v imenu Elizabeth nadomesti slovenski /t/ – [elízabet].

Če ne gre za običajne meje besed ali besednih delov, pri katerih so tudi v slovenščini mogoči t. i. dolgi soglasniki (med delom, oddati, superrevizija), vse tuje dolge soglasnike izgovarjamo navadno, npr. allegro [alégro], Barilla [baríla], Schwann [šván].

Pri prevzetih besedah upoštevamo slovenska pravila o prilikovanju glasov: Goldsmith [gôu̯ltsmit] in ne [gôu̯ldsmit].

Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Prevzemanje zvočnika v

Zvočnik v ter zveneče in nezveneče nezvočniške variante izgovarjamo kakor v navadnih slovenskih besedah, in sicer pred samoglasnikom izgovarjamo zobnoustnično varianto, tj. osnovno varianto: Warhol [vórhol], Wilde [vájld-].

Pri prevzemanju iz nekaterih jezikov se poleg zobnoustničnega izgovora fonema /v/ pred samoglasnikom v istem zlogu pojavlja dvoustnični izgovor: Juan [hu̯án], Le Puy [lə pu̯í], Gwangju [gu̯ángdžú].

Če je prevzeta beseda zapisana tudi podomačeno, se črka v izgovarja samo zobnoustnično: Gvatemala, gverila, Gvido, Francoska Gvajana idr.

Vse tri dvoustnično izgovarjane različice fonema /v/, tj. [u̯], [w] in [ʍ], so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane z istim znakom, in sicer u̯.

Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Mesto naglasa ter kolikost in kakovost naglašenih samoglasnikov

Mesto naglasa v prevzetih besedah načeloma ohranjamo, naj gre v tujih jezikih za prosti ali stalni naglas. V francoščini je naglas na zadnjem zlogu, v madžarščini, češčini, finščini na prvem, v poljščini na predzadnjem zlogu itd. Ne prevzemamo pa tujih tonemov, npr. srbsko‑hrvaških, kitajskih ali nordijskih.

Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Naglašeni samoglasniki so načeloma dolgi, naglašena e in o pa sta tako pri prevzetih kot novotvorjenih besedah praviloma ozka in ju v slovenščini označujemo z ostrivcem, ki pomeni mesto naglasa, dolžino samoglasnika in kakovost – ožino: Edward [édvard‑], Chanel [šanél], Hradecki [hradécki]; Orwell [órvel], Scopolli [skópoli].

Vedno izgovarjamo široko

a) naglašeni e pred glasom j: ideja [idêja], Keynes [kêjns];

b) naglašeni o pred glasom v: Bowie [bôvi], Lvov [lvôv‑], supernova [súpernôva];

c) naglašeni e pred črko r v prevzetih besedah: Harry [hêri].

Posebnosti

  1. V sodobni slovenščini prevzete besede pogosto ohranjajo izvorno glasovno podobo, pod vplivom izvirnih jezikov pa sta samoglasnika e in o pogosto široka: (a) navadno v enozložnicah, npr. jazz/džez [džêz], cash [kêš], pop [pôp], rap [rêp]; (b) v izvirnih dvonaglasnicah in dvonaglasnicah iz jezikov, v katerih je naglašen vsak zlog posebej, npr. kitajsko Jianlian [džjênljên], korejsko Daedjeon [dêdžôn]; (c) široka e in o imajo tudi posamezne druge besede, npr. bodibilder [bôdibílder], Freud [frôjd‑], grammy [grêmi], Macbeth [məgbêt], Papin [papên], Potter [póter] in [pôter], Verlaine [verlên].
  2. Nenaglašeni samoglasniki so v slovenščini le kratki, tako nenaglašenih dolžin (npr. srbsko‑hrvaških, čeških idr.) ne izgovarjamo. Češko ime Dvořák izgovorimo [dvóržak].

    O izgovoru naglašenih e in o oziroma o odstopanjih od predstavljenih načel pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.

Prevzemanje polglasnika

Polglasnik je v slovenščini zapisan s črko e ali nima črke, v prevzetih besedah pa je zapisan z različnimi črkami, npr. Curtis [kə̀rtis], Deneuve [dənév‑], Hubble [hábəl], Manhattan [mǝnhêtǝn], Melbourne [mêlbǝrn], McDonald [məgdônald], Turner [tə̀rner].

V imenih iz azijskih jezikov ohranjamo tudi naglašene končniške polglasnike v zadnjem zlogu, npr. Li He [lí hə̀]. Ti naglašeni polglasniki se ohranjajo tudi pri pregibanju: Yan Lianke [ján ljênkə̀], rod. ed. Yan Liankeja [ján ljênkə̀ja].

Posebnosti

  1. Končniški polglasnik iz francoskih imen premikamo pred soglasnik: Sartrefranc. [sártrə], slov. [sártər]. Tako še: Arles [árəl], Charles [šárəl], Montmartre [monmártər].
  2. V končajih ‑son, ‑xon, ‑sen, ‑ton v slovenščini praviloma ni polglasnika, zato ta nenaglašeni samoglasnik pri pregibanju ne izpade: Andersen, rod. ed. Andersena; Bloomington, rod. ed. Bloomingtona; Nixon, rod. ed. Nixona; Sigurdson, rod. ed. Sigurdsona, toda: Bellingshausen, rod. ed. Bellingshausna; Ibsen, rod. ed. Ibsna itd.

    O polglasniku v slovenščini glej poglavje »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris).

    O tvorjenkah iz prevzetih besed (npr. Biarritzbiariški, Bonnbonski, ComteComtov, LaplaceLaplaceov, Sevillaseviljski) glej poglavje »Besedotvorni oris«.

Prilagoditve narečnih in regionalnih glasovnih posebnosti

Enako kot pri prevzetih besedah se ravnamo tudi pri slovenskih imenih in priimkih, v katerih se ohranja mesto naglasa, značilno za regijo in glede na družinski izgovor, npr. Áleš in Alèš, Pléterski in Pletêrski, Vŕšič in Vršíč.

Naglašena e in o sta načeloma izgovorjena ozko (Péterka), če jima sledijo r ali j oziroma v, pa široko (Jêrnej in Jernêj, Kôvačič in Kováčič).

Posebnosti

  1. Pri osebnih imenih se naglas načeloma ustali glede na normativno prevladujoče območje, tj. osrednjo Slovenijo (Antón Martín Slómšek).
  2. Zaokroženi samoglasniki iz slovenskih narečij se v manj formalnih položajih izgovarjajo tudi bližje izvornemu izgovoru: Kühar [kíhar] tudi [kǘhar], Mörec [mêrec] tudi [mö́rec], Türk [tírk] tudi [tǘrk].

    Če posameznik želi ohraniti naglas imena, kot ga je vajen iz svojega okolja, je v javnih komunikacijskih situacijah tudi to ustrezno, npr. Álojz in Alójz, Mártin in Martín, Támara in Tamára.

Načelo regionalnosti velja tudi za zemljepisna imena, npr. Mačkôvec (vsi kraji na Dolenjskem); Máčkovec (pri Kočevju oziroma Čakovcu), Mačkôvci (v Prekmurju); Múrska Sóbota; Rádenci (na obrobju Slovenskih goric) in Radénci (ob Kolpi); Tŕnovo (pri Laškem) in Trnôvo (v Ljubljani in pri Novi Gorici); Vélika Gôrica (na Hrvaškem) in Nôva Goríca; Vélika Nédelja.

Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij

Pri prevzemanju iz drugih jezikov samostalniki, tudi lastna imena, lahko izgubijo prvotne slovnične lastnosti. Slovnični spol rojstnih imen se ravna po naravnem spolu, priimki so večinoma moškega spola.

Zemljepisna imena lahko spremenijo

  1. naglas: špan. Bogotá [bogotá] > Bogota [bógota]; rus. Москвa [maskvá] > Moskva [móskva];
  2. redkeje, toda še vedno pogosto spremenijo spol in število oziroma ga oblikoslovno prilagodijo slovenščini, npr. gr. Atene (ed.) – slov. Atene (mn.), v Atenah; špan. Bariloche (m. sp. ed.) > slov. Bariloče/Bariloche (ž. sp. mn.), v Bariločah/Barilochah; fin. Helsinki (ed.) – slov. Helsinki (mn.), v Helsinkih; franc. le Rhône/Rhône (m. sp.) – slov. Rona (ž. sp.); polj. Zakopane (s. sp. ed.) – slov. Zakopane (ž. sp. mn.), v Zakopanah.

Posebnost

Pri zemljepisnih imenih iz bližnjih okolij se v slovenščini pogosteje ohranjajo slovnične kategorije iz izvirnega jezika, ki jih obravnavamo kot dvojnice, npr. hrv. Pučišća, s. sp. mest. mn. v Pučišćih (tudi s. sp. mest. ed. v Pučišću); srb.Užicev Užicu (s. sp. mest. ed.) / v Užicah (ž. sp. mest. mn.).

Občna poimenovanja oblikoslovno prevzemamo glede na izrazno podobno oziroma glede na končaj. Največ prevzetih poimenovanj je moškega spola, le izjemoma so srednjega, npr. gr. karitas, ž. sp.slov. karitas, m. ali ž. sp.; franc. la chanson, ž. sp.slov. šanson, m. sp. Pogosto so moškega spola tudi samostalniki z neznačilnimi moškimi končnicami ‑e (finale), o (avto), u (guru). Besede na ‑a se uvrščajo v ženski spol (npr. činčila, gorgonzola) ali v oba spola – moškega ali ženskega (ara, panda).

Pisanje skupaj ali narazen

Ločila

Slovnični oris za pravopis

Glasoslovni oris

Uvod

Poglavje Slovnični oris za pravopis prinaša tista poglavja slovničnega opisa knjižne slovenščine, ki so neposredno ali posredno povezana s pravopisom ter pomembna za razumevanje glasoslovnih, oblikoslovnih in besedotvornih značilnosti knjižne slovenščine in katerim prilagajamo tudi besede in besedne zveze, ki jih prevzemamo iz drugih jezikov.

OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni objavi »Glasoslovnega orisa«, bo oblikovana po predstavitvi vseh podpoglavij v javni razpravi. Pojasnila glede zapisa in izrazja bodo z objavo vsakega podpoglavja še dopolnjena, v končni fazi pa bo posodobljen tudi pravopisni terminološki slovarček.

Pojasnila glede zapisa črk, glasov in fonemov (v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis)

Zapis v lomljenih oklepajih

V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 pri opisih razmerja med glasovno in pisno podobo zaradi večje jasnosti pisne enote (črke) zapisujemo v lomljenih oklepajih, npr. ⟨lj⟩.

Zapis v oglatih oklepajih

V slovenskih slovarjih knjižnega jezika je fonološko‑fonetična transkripcija poenostavljena in zapisana v oglatih oklepajih, npr. [híša].

V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis je jakostni naglas označen na samoglasnikih s tremi naglasnimi znamenji, in sicer z ostrivcem ⟨´⟩, krativcem ⟨`⟩ in strešico ⟨ˆ⟩.

Naglasna znamenja na črkah e in o so uporabljena tudi za označevanje kakovosti, tj. širine oziroma ožine. Zato za kakovostno‑kolikostno razlikovanje ne uporabljamo znamenj iz mednarodne fonetične abecede (IPA), temveč za široka e in o pišemo ⟨ê⟩ in ⟨è⟩ oz. ⟨ô⟩ in ⟨ò⟩ (v IPI ⟨ɛ⟩ oz. ⟨ɔ⟩) ter ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ za ozka e in o (v IPI ⟨e⟩ oz. ⟨o⟩).

Razlikovalno ozkost nenaglašenih e in o označujemo s piko pod črkama v oglatem oklepaju, tj. kot ⟨ẹ⟩ in ⟨ọ⟩.

Pri zapisu izgovora v oglatih oklepajih uporabljamo nekatere črke iz IPE, in sicer: polglasnik /ə/ pišemo z obrnjeno črko e, tj. ⟨ə⟩. V pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis so vse tri dvoustnične variante fonema /v/ (zveneča [w], nezveneča [ʍ] in dvoglasniška [u̯]) zapisane z ⟨u̯⟩, tj. s črko u in polkrožcem spodaj.

Za označevanje mehčanih [nʲ] in [jʲ] namesto dvignjenega pomanjšanega j ⟨ʲ⟩ iz IPE uporabljamo opuščaj – ⟨l’⟩ in ⟨n’⟩.

S črtico nad črko ⟨¯⟩ označujemo podaljšani izgovor samoglasnikov in soglasnikov.

S povezajem⟩ označujemo istozložni izgovor besede s predlogom.

Označevanje zvenečnostnih premen

Zaradi gospodarnosti so zvenečnostne premene ali položajne variante v pravilih Pravopis 8.0 označene z vezajem. Vezaj označuje:

  1. nezveneči izgovor v osnovni obliki in zvenečega v odvisnih sklonih (Ambrož [ambróž‑], bridž [brídž‑]);
  2. položajno (alofonsko) varianto (Daneu [danév‑]).

V pravopisnem slovarju ePravopis je izgovor imenovalnika in rodilnika v celoti izpisan, premena pa je razvidna iz izgovora neosnovne, tj. rodilniške oblike: Ambrož [ambróš, rod. ambróža], bridž [bríč, rod. brídža]; Daneu [danéu̯, rod. danéva].

Zapis v poševnih oklepajih

Foneme in variante fonemov zapisujemo v poševnih oklepajih, npr. Maja /maja/. Ker vseh ni mogoče zapisati s črkami slovenskega pravopisa, uporabljamo nekatere črke iz mednarodne fonetične abecede.

Povezava med poenostavljenim slovenskim zapisom in mednarodno fonetično abecedo je predstavljena v preglednici črka – glas, iz katere je razvidno, da se v slovenskih priročnikih prilagojeno zapisujejo tako samoglasniki kot nekateri soglasniki, in sicer: široki e – /ɛ/, polglasnik – /ə/, široki o – /ɔ/; /dž/ – /dʒ/, /š/ – /ʃ/, /v/ – /ʋ/, /c/ – /ts/, /č/ – /tʃ/, /ž/ – /ʒ/, /r/ – /ɾ/ in /h/ – /x/.

Tipski prikazi sklopov

Kadar želimo v pravilih Pravopis 8.0 opozoriti, da se v danem zaporedju samoglasnikov in soglasnikov pojavlja kaka zakonitost, se odločimo za okrajšani zapis, v katerem z veliko črko V označujemo samoglasnike, z veliko črko C pa soglasnike. Izgovorni sklop soglasnika in samoglasnika zapišemo v oglatem oklepaju kot [CV], pisni sklop črk, ki označujejo soglasnike in samoglasnike, pa v lomljenem oklepaju kot ⟨CV⟩. Meje med zlogi so ponazorjene z vezaji oziroma v oglatem oklepaju s pikami (Drava [drá.va]).

Izrazje

V pravilih Pravopis 8.0 sta ob opisnih izrazih za položaj v besedi (na začetku besede ali na koncu besede) uporabljena izraza vzglasje (npr. črka ⟨v⟩ v vzglasju besede vreme) in izglasje (npr. izgovor dvočrkja ⟨nj⟩ v izglasju besede Kranj).

Glasovi in fonemi

Slovenski knjižni jezik ima 29 pomensko razločevalnih glasov, imenovanih fonemi. Delimo jih na samoglasnike in soglasnike, te pa na zvočnike ter zveneče in nezveneče nezvočnike.

Pomenska razločevalnost je ponazorjena z minimalnimi pari (fonemov), pri katerih zamenjava enega fonema z drugim spremeni pomen besed ali delov besed, npr. par /par/ – bar /bar/, pes /pəs/ – kes /kəs/, Maja /maja/ – Mija /mija/, nora /nᴐra/ – Nora /nora/, čelo /čɛlo/ – čelo /čelo/.

Samoglasniških fonemov je osem: /a/, /e/ (ozki e), /ɛ/ (široki e), /ə/ (polglasnik), /i/, /o/ (ozki o), /ɔ/ (široki o), /u/.

Soglasniških fonemov je enaindvajset: /b/, /c/, /č/, /d/, /dž/, /f/, /g/, /h/, /j/, /k/, /l/, /m/, /n/, /p/, /r/, /s/, /š/, /t/, /v/, /z/, /ž/.

V knjižni slovenščini nimamo dvoglasniških fonemov, temveč dvofonemske zveze oz. fonetične dvoglasnike. Oblikuje jih dvoglasniška dvoustnična varianta fonema /v/ v položaju za samoglasnikom, npr. [Vu̯]: Triglav [tríglau̯/triglàu̯], Orel [ôrəu̯].

Dvoglasnik ali diftong je v več jezikih samoglasniški fonem, sestavljen iz samoglasnika in zvočniške dvoglasniške variante [u̯] ali zveze samoglasnika in zvočnika j. Pojavlja se pred soglasnikom ali za samoglasnikom v izglasju besede in tvori en sam zlog.

Istemu fonemu lahko ustreza več glasov, ki jih imenujemo fonemske variante ali alofoni. Osnovna varianta soglasniškega fonema se izgovarja pred samoglasnikom, druge izgovorne variante pa so odvisne od glasovne soseščine. Fonemske variante nimajo pomenskorazločevalne vloge.

Fonemskih variant v zapisu izgovora v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in pravopisnem slovarju ePravopis ne označujemo; izjema so dvoustnične variante fonema /v/, ki so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane s črko ⟨u̯⟩.

Podrobneje o variantah fonemov glej poglavji »Fonemske variante samoglasnikov« in »Fonemske variante soglasnikov«.

Samoglasniki

Samoglasniki so glasovi največje odprtostne stopnje. Glede na položaj jezika in odprtost ust jih opisujemo kot sprednje (i, ozki in široki e), srednje (a in polglasnik) ali zadnje (široki in ozki o, u); glede na dvig jezične ploskve proti nebu in tonskost so visoki (i in u), sredinski (obe vrsti e‑ja in o‑ja ter polglasnik) ali nizki (a).

tabela samoglasnikov
Naglašenost, kolikost in kakovost

Samoglasniki so lahko naglašeni ali nenaglašeni. Nenaglašeni samoglasniki so samo kratki, naglašeni samoglasniki pa so lahko dolgi ali kratki.

Razlik med kratkimi in dolgimi samoglasniki govorci v sodobni slovenščini večinoma ne zaznavajo, npr. brat [bràt] – vrat [vrát], nič [nìč] – bič [bíč].

O naglaševanju, vrstah naglaševanja, pomenu in vrstah naglasnih znamenj ter o naglasnem mestu v slovenščini glej poglavje »Naglaševanje«.

Kakovostno se razlikujejo le e‑jevski in o‑jevski samoglasniki, in sicer so lahko izgovorjeni:

Glede na naglašenost, kolikost in kakovost poznamo naslednje samoglasnike:

a hiša [híša] nenaglašeni a
zajec [zájəc], škrat [škràt] naglašeni a
ozki e kres [krés] naglašeni ozki e
široki e cekin [cekín] nenaglašeni e
metla [mêtla], polet [polèt] naglašeni široki e
i opica [ópica] nenaglašeni i
bič [bík], bik [bìk] naglašeni i
ozki o dom [dóm] naglašeni ozki o
široki o hotel [hotél] nenaglašeni o
voda [vôda], cmok [cmòk] naglašeni široki o
u rudar [rudár] nenaglašeni u
duh [dúh], kruh [krùh] naglašeni u
polglasnik poper [pôpər] nenaglašeni polglasnik
pes [pə̀s] naglašeni polglasnik

V nekaterih besedah izgovarjamo nenaglašena e in o ozko, kar v novejših slovarjih knjižnega jezika označujemo s piko pod črko. Najpogosteje se ožina pojavlja v prednaglasnih položajih zloženih besed (Belokranjec [bẹlokránjəc], stonoga [stọnóga]), redkeje v ponaglasnih položajih (angstrem [ánkstrẹm], Maribor [máribọr]).

O samoglasnikih kot nosilcih naglasa glej poglavje »Naglaševanje«.

O polglasniku glej poglavja »Zapis polglasnika«, »Zvočniški sklopi«, »Neobstojni samoglasniki«.

Fonemske variante samoglasnikov

Namesto širokega e pred j in širokega o pred v lahko v izglasju ali pred soglasnikom izgovarjamo tudi srednjo (nevtralno) varianto samoglasnikov e in o: muzej [muzêj], muzejski [muzêjski]; snov [snôu], snovnost [snôu̯nost].

Srednji izgovor označujemo s strešico, v starejših slovarjih pa je bil označen z ostrivcem na e in o.

Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti

Samoglasniki so nosilci zloga, zato jih lahko izgovarjamo samostojno.

Ob soglasnikih izgovarjamo oporne samoglasnike, in sicer polglasnik ali ozki e ali a, npr. d [də̀ in dé], k [kə̀ in ká]. Pri črkovalnem branju kratic, simbolov in nekaterih okrajšav izgovarjamo polglasnik (DUTB [də̀utəbə̀ tudi dəutəbə̀], SSKJ [sə̀səkəjə̀ tudi səsəkəjə̀], itd. [ítədə̀]) ali tudi samoglasnika e in a (OZN [ózẹèn in ọzẹèn in ózənə̀ in ọzənə̀], NKBM [ènkabeèm tudi enkabeèm], hPa [hə̀pəá tudi həpəá in hápẹá tudi hapẹá]).

Pomembno vlogo pri urejanju zaporedja glasov v zlogu ima zvočnost (ali sonornost, imenovana tudi zvonkost). Zlog organizira samoglasnik kot najbolj zvočen glas (a > e, o > i, u), okoli njega si levo in desno sledijo najprej zvočniki v skladu z lestvico zvočnosti (, j > r > l > n, m > v), nato pa še nezvočniki v zaporedju od pripornikov (f, sz, šž, h) in zlitnikov (cdz, č) do zapornikov (pb, td, kg).

Zlogi, ki se končajo na samoglasnik, so odprti (sraka [srá.ka]), zlogi, ki se končajo na soglasnik, so zaprti (prvak [pər.vák]).

Neobstojni samoglasniki

Neobstojni samoglasniki so tisti, ki pri pregibanju ali tvorjenju novih besed kot nosilci zloga bodisi izpadajo ali se v vlogi začasnega zlogovnega jedra pojavljajo v izglasnih soglasniških sklopih, npr. Kekec [kékəc], rod. Kekca [kékca]; Ravne [ráu̯ne], prid. ravenski [rávənski].

O polglasniku v izglasnih soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

Neobstojni samoglasnik je najpogosteje polglasnik, redkeje tudi samoglasnika o ali a (v besedi blagor [blágor], rod. blagra [blágra]; dan [dán], rod. dne [dné]), pred zvočnikom j tudi samoglasnik i (ladja [ládja], rod. dv./mn. ladij [ládij], prid. ladijski [ládijski]).

Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).

Samoglasniki v prevzetih imenih

Samoglasniški sestavi se od jezika do jezika razlikujejo. Samoglasnike, ki so enaki slovenskim, izgovarjamo kot v knjižni slovenščini; pri tistih, ki jih slovenščina ne pozna, poiščemo slovenščini najbližje ustreznike.

  • Pri zaokroženih samoglasnikih opuščamo vse vrste modifikacij, izgovarjamo pa jih s samoglasnikom, ki je najbližji izvirniku (nem. von Grünigen [fon grínigen], alb. Yllka [ílka]; Sjögren [šjégren]; madž. Vörösmarty [vêrešmarti]; nem. Jörg [jêrg‑/jə̀rg‑]).
  • Namesto nosnih samoglasnikov ob samoglasniku izgovorimo samoglasnik in zvočnik n ali m (fr. Macron [makrón], polj. Wałęsa [valénsa]; polj. Dąbrowska [dombrôu̯ska]).

Pri prevzemanju besed z dvoglasniki, ki so v tujih jezikih tudi v vlogi fonemov, imata pomembno vlogo najbolj zvočna zvočnika, in sicer , dvoglasniška fonemska varianta fonema /v/, in zvočnik j, npr. šp. Juan [hu̯án], nem. Freud [frôjd‑].

Naglašeni samoglasniki so v tujih imenih načeloma dolgi. Naglašena e in o prevzemamo praviloma kot ozka, npr. fr. Rabelais [rablé]; angl. Lawrence [lórens], nem. Gottsched [gótšed‑].

Široko izgovarjamo naglašeni e pred glasovoma j in r (angl. Davis [dêjvis], isl. Reykjavík [rêjkjavik]; nem. Hertz [hêrc]) in naglašeni o pred glasom v (angl. Bowie [bôvi]) oziroma (rus. Novgorod [nôu̯gorod‑]).

Pod vplivom izvornega izgovora in uveljavljenosti v rabi sta samoglasnika e in o v sodobni knjižni slovenščini pogosto široka tudi v posameznih drugih imenih, npr. fr. Verlaine [verlên], nem. Freud [frôjd‑], angl. O’Connor [okônor], angl. Potter [pôter/póter].

Nenaglašeni samoglasniki so v slovenščini le kratki, zato nenaglašenih dolžin ne izgovarjamo (ohranjamo pa ločevalno znamenje na črki, ki v izvornem jeziku označuje dolžino), npr. v slovaščini in češčini: slš. Šafárik [šáfarik], češ. Jiří [jírži].

Neobstojni samoglasniki imajo v prevzetih imenih različne pojavne oblike, npr. najpogosteje e (češ. Havel [hávəl], rod. Havla [háu̯la]), vendar tudi a (hr. Bakar [bákar], rod. Bakra [bákra]) ali o (slš. Sivok [sívok], rod. Sivka [síu̯ka tudi sívoka]).

Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).

Soglasniki

Soglasnike glede na način in mesto izgovora delimo na zvočnike (glasove srednje odprtostne stopnje) in nezvočnike (glasove majhne odprtostne stopnje); ti so lahko zveneči ali nezveneči.

Zvočniki

Zvočnikov je šest: m in n, r in l, v in j.

Pomagalo za prepoznavanje zvočnikov je skrito v besedi mlinarjevi.

Delitev zvočnikov

Po načinu tvorbe delimo zvočnike na nosnike (m in n), jezičnike (r in l) in drsnike (v in j).

Glede na zvočnost si zvočniki sledijo od najbolj do najmanj zvočnega v zaporedju j > r > l > n, m > v. Ob drsniku j je kot najbolj zvočna razvrščena tudi dvoglasniška dvoustnična varianta fonema /v/ (tj. ).

Zvočniki in zvenečnost

Zvočniki so zveneči glasovi, ki ne vplivajo na zvenečnost pred seboj stoječih nezvočnikov in nimajo ustreznih nezvenečih parnih glasov, npr. tlakadlaka, satjesadje.

O sklopu ⟨jv⟩ v izglasju besede glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

Prilikovanje zvočnikov po mestu izgovora

Nosnik n v položaju pred ustničnikoma b in p (tudi v in f) (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m, kar je v starejših tvorjenkah vidno tudi v zapisu (branitiobramba). V mlajših prevzetih besedah se zaradi branja po črki pojavljata obe izgovorni možnosti – bodisi m bodisi n (Istanbul, Unprofor; informacija, invalid).

Drsnik j se v položaju za samoglasnikom i v izglasju ali pred soglasnikom izgovorno približa samoglasniku i, zato ga izgovorimo šibko ali kot podaljšani i, zapisujemo pa kot j (Jurij, junijski, ladijski).

Fonetičnih posebnosti, ki izhajajo iz prilikovanja po mestu izgovora, v pravopisnem slovarju ePravopis in pravilih Pravopis 8.0 ne označujemo.

O posebnostih zvočnika v glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.

Več o zapisu zvočnikov v poglavju »Zapis soglasnikov«.

O mehčanem izgovoru drsnika j glej poglavje »Dvočrkji lj in nj«.

Nezvočniki

Nezvočnikov je petnajst, šest je zvenečih (b, d, g, z, ž in ) in devet nezvenečih (p, t, k, s, š, č, c, f in h). Vsi (razen nezvenečih c, f in h) nastopajo v zvenečnostnih parih.

Zveneči pari nezvenečih c, f in h se pojavljajo večinoma položajno, tj. v soseščini drugih glasov, ali izjemoma v prevzetih besedah:

  • dz po ozvenečenju, npr. Kocbek [kódzbek], pincgavec [píndzgavəc];
  • f kot nezveneča varianta zvočnika v v mlajših prevzetih besedah iz angleščine (rave/rejv [rêjv/rêjf]);
  • pred zvenečim nezvočnikom v redkih prevzetih besedah pripornik f izgovarjamo bodisi po črki bodisi zveneče, kot zobnoustnični v, npr. Afganistan [afgánistan/avgánistan].

Nezveneči pripornik h nima zvenečega fonemskega para, pojavlja pa se kot glasovna varianta pri izgovoru predloga k. Pred besedami z vzglasnim g se izgovarja zveneče kot [ɣ] (h gozdugózdu]).

Delitev nezvočnikov

Po načinu tvorbe razlikujemo zapornike (pb, td, kg), pripornike (f, sz, šž, h) in zlitnike (cdz, č). Le pripornike lahko tako kot samoglasnike in zvočnike vlečemo, zato jih uvrščamo med trajnike.

Glede na slušni vtis sikanja oz. šumenja tradicionalno razlikujemo sičnike (cdz, sz) in šumevce (č, , šž).

Pri prepoznavanju zvenečih in nezvenečih nezvočnikov si pomagamo s povedmi: Žabgodez (zveneči) in Ta suhškafec pušča (nezveneči).

O pravilih za pisanje soglasnikov glej poglavje »Zapis soglasnikov«.

O fonemskih variantah soglasnikov glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.

Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti

Vse zveneče nezvočnike (b, d, g, z, ž in ) izgovarjamo nezveneče (p, t, k, s, š in č) v izglasju (Jakob [jákop], gad [gàt], sneg [snék], Janez [jánes], mož [móš], kolidž [kôlič]) in pred nezvenečim nezvočnikom (drobtina [droptína], medvedka [medvétka], gangster [gánkster], preizkus [preiskús], težko [teškó], kolidžka [kôlička] |obuvalo|).

Če sta drug ob drugem dva različno zveneča nezvočnika, potem se prvi prilagodi oz. prilikuje drugemu, in sicer:

Posebnost

Zvenečnostno parna nezvočnika se izgovorita podaljšano (obpluti [op̄lúti], izsek [is̄èk]), redko kot en glas, npr. devetdeset [devédeset].

O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Enako kot sredi besede tudi na meji dveh besed na izgubo zvenečnosti izglasnega nezvočnika (samo pri naglašenih besedah) vpliva tudi vzglasje druge besede, če se ta začne na

Posebnost

Zveneče nezvočnike izgovarjamo zveneče (zvenečnost se ohrani) tudi v izglasju

1. pred besedo, ki se začenja z zvenečim nezvočnikom: Jakob Gallus [jákob gálus], Janez Bleiweis [jánez blájvajs];

2. med pravim predlogom in besedo, ki se začenja s samoglasnikom ali zvočnikom, in pred besedami, ki se začenjajo na zveneči nezvočnik: ob Iški [ob íški], ob Muri [ob múri], ob Dravi [ob drávi]; iz Afrike [iz áfrike], med vojnama [med vôjnama], od mame [od máme].

Pod vplivom jezikov, ki ne poznajo zvenečnostnih premen, tudi v slovenščini opažamo pojav ohranjanja zvenečega izgovora pred vzglasnim zvočnikom naslednje besede, npr. Janez Menart [jánez ménart] ob priporočenem [jánes ménart].

Predlog ima nezvenečo varianto, ki jo izgovarjamo in pišemo pred nezvenečimi nezvočniki, npr. s kolesom [skolésom], s fantom [sfántom].

V pravilih Pravopis 8.0 je izglasno razzvenečenje nezvočnikov označeno z vezajem (kozorog [kozoróg‑], Jakob [jákob‑]), v pravopisnem slovarju ePravopis pa je izgovor imenovalnika in rodilnika v celoti izpisan in je premena razvidna iz izgovora rodilniške oblike: kozorog [kozorók, rod. kozoróga], Jakob [jákop, rod. jákoba].

O premenah predlogov glej poglavje »Vpliv zvenečnostnih premen na zapis predlogov«.

Fonemske variante soglasnikov

Tudi soglasniki imajo fonemske variante ali alofone. Osnovna varianta fonema se izgovarja pred samoglasnikom (npr. mama [máma], Ana [ána], lipa [lípa], voda [vôda]), druge izgovorne variante so odvisne od glasovne soseščine. Večina zvočniških in nezvočniških variant fonemov v različnih glasovnih soseščinah ne povzroča pravopisno‑pravorečnih težav in jih pri zapisu izgovora ne označujemo, izjema so variante fonema /v/.

Variante fonema /v/

Fonem /v/ izgovarjamo zobnoustnično ali dvoustnično:

V nekaterih položajih se zaradi posebne glasovne soseščine zvočnik v izgovarja na oba načina.

Razlik med tradicionalno zapisanimi dvoustničnimi variantami fonema /v/ ([w], [ʍ], [u̯]) večina govorcev slušno ne zaznava, zato so jih jezikoslovci v kodifikacijskih in slovničnih opisih razvrščali in poimenovali glede na glasovno bližino kot zvenečo [w], nezvenečo [ʍ] in dvoglasniško varianto [u̯] (za samoglasniki). Dvoustnični izgovor se po slušnem vtisu približuje u-jevskemu izgovoru, razlikujemo pa ju po zložnosti.

V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis vse tri dvoustnične variante zapisujemo v oglatem oklepaju s črko , po sistemu IPA pa bi bile zapisane s črko w. Če je dvoustnična varianta v izglasju, jo zapisujemo tudi s črko v in vezajem: očetov [očétov‑].

Podrobneje o izgovoru zvočnika v v zvočniških sklopih glej poglavje »Zvočniški sklopi«.

Zobnoustnično izgovarjamo fonem /v/

  1. pred samoglasniki iste besede: vino [víno], vrh [və̀rh], Vrhnika [və̀rhnika], Vogel [vógəu̯];
  2. v soglasniškem sklopu z zvočnikom j sredi besede:
⟨lvj⟩ želvji [žélvji]
⟨rvj⟩ intervju [intervjú]; črvji [čə̀rvji], postrvji [postə̀rvji]; kri, or. s krvjo [skərvjó]; vrv, or. z vrvjo [zvərvjó]

Posebnost

V vzglasnem sklopu ⟨vj⟩ je izgovor fonema /v/ lahko zobnoustničen ali dvoustničen: vjedati se [vjédati/u̯jédati se].

Za lažje razlikovanje med enozložnim in dvozložnim izgovorom je v oglatih oklepajih zlogovna meja zaznamovana s pikami.

V vzglasju je sklop ⟨vj⟩ zastopan zelo redko, le pri nekaterih predponskih glagolih, npr. vjedati se [vjé.da.ti/u̯je.da.ti se] ‘zajedati se, prodirati’. V govoru težko razlikujemo med temi glagoli in glagoli s pisno (in govorno) predpono u‑, npr. ujedati se [u.jé.da.ti se] ‘jeziti se’, ‘prepirati se’, pri katerih je izgovor črkovnega sklopa ⟨uj⟩ dvozložen. Razlikovanje med glagoli je bolje razvidno iz zapisa.

Dvoustnično izgovarjamo fonem /v/

  1. za samoglasniki pred večino soglasnikov in v izglasju (= dvoglasniška varianta):
    • sivka [síu̯ka], sivček [síu̯čək]; plovba [plôu̯ba], jugovzhod [júgou̯shòt], dovzeten [dôu̯zetən]; sovji [sôu̯ji], Navje [náu̯je], Kočevje [kočéu̯je], čarovnik [čarôu̯nik];
    • pav [páu̯]; siv [síu̯]; sova, rod. dv./mn. sov [sôu̯];
  2. v vzglasju pred nezvočniki in zvočnikoma m in n:
    • vbosti [u̯bôsti], vdeti [u̯déti], vgraditi [u̯gradíti], vzeti [u̯zéti], vžgati [u̯žgáti]; vcepiti [u̯cépiti/u̯cepíti], včlaniti [u̯člániti], vklop [u̯klòp], vpis [u̯pís], vsak [u̯sák], všteti [u̯štéti];
    • vnuk [u̯núk], vmesiti [u̯mésiti];
  3. sredi besede na morfemski meji pred zvenečimi nezvočniki:
    • odvzeti [odu̯zéti];
  4. v vlogi predloga:
    • v dolini [u̯dolíni]; v Celju [u̯cêlju], v Kamniku [u̯kámniku], v slogi [u̯slógi]; v mestu [u̯méstu], v letu [u̯létu]; v Evropi [u̯eu̯ropi].

Posebnosti

  1. Na dva načina – dvoustnično ali zobnoustnično – izgovarjamo fonem /v/ v naslednjih položajih
    • v zvočniških sklopih ⟨vr⟩ in ⟨vl⟩ v vzglasju in za soglasnikom sredi besede:
      • vlaga [u̯lága/vlága]; vrata [u̯ráta/vráta];
      • obvretenčen [òbu̯retênčən/òbvretênčən], odvleči [odu̯léči/odvléči]; vrvranje [vəru̯ránje/vərvránje], prekrvljen [prekəru̯ljèn/prekərvljèn];
    • v zvočniških sklopih ⟨rvn⟩ in ⟨rvm⟩:
      • barvnik [báru̯nik/bárvnik], vrvnat [və̀ru̯nat/və̀rvnat], slabokrvnost [slabokə̀ru̯nost/slabokə̀rvnost]
      • obrv, or. dv./mn. z obrvmi [zobəru̯mí/obərvmí]; drva, or. dv./mn. z drvmi [zdəru̯mí/dərvmí]
  2. V izglasnih položajih za zvočnikoma l in r se fonem /v/ pogosto premenjuje s fonemom /u/ (in izgovarja tudi u-jevsko, s čimer se oblikuje nov zlog):
    • črv [čə̀ru̯/čə̀ru], vrv [və̀ru̯/və̀ru];
    • barva, rod. dv./mn. barv [báru̯/báru]; želva, rod. dv./mn. želv [žélu̯/žélu]; murva [múrva], rod. dv./mn. murv [múru̯/múru]; salva [sálva], rod. dv./mn. salv [sálu̯/sálu]. Enako velja za izglasne položaje pri deležnikih na ‑l v črkovnih sklopih ⟨rl⟩, v katerih je dvoglasniška varianta fonema /v/ zapisana s črko ⟨l⟩: vrl [və̀ru̯/və̀ru], trl [tə̀ru̯/tə̀ru].
  3. Kadar je fonem /v/ na morfemski meji v nizu za zvenečim in pred nezvenečim nezvočnikom (npr. predvsem, nadvse), se vede na dva načina:
    • kot samoglasnik u, ki tvori novo zlogovno jedro besede, zato se izglasni d v predponi ne prilikuje nezvenečemu nezvočniku: predvsem [predusèm], nadvse [nadusè];
    • pri hitrem ali manj skrbnem oz. manj artikuliranem govoru ga ne izgovorimo, nastane nezvočniški sklop zobnega zapornika t in sičnika s: predvsem [pretsèm] in nadvse [natsè].

Pri pisnem razlikovanju med predponskimi glagoli s predponama v‑ in u‑ si pomagamo z razlikovanjem med eno‑ ali dvozložnim izgovorom vzglasnega sklopa: vžgati [u̯žgá.ti] ‘povzročiti gorenje’ – užgati [u.žgá.ti] ‘udariti’; všteti [u̯šté.ti] ‘prišteti zraven’ – ušteti se [u.šté.ti se] ‘zmotiti se’.

Predlog v izgovorimo skupaj z besedo, in sicer izgovorimo fonem /v/ dvoustnično. Ta izgovor preide v u-jevskega, kadar predlog poudarimo in ga izgovorimo samostojno, kot zložni u (npr. Živim na in ne v Ptuju [ne ú ptúju]).

O zlitniškem izgovoru več v poglavju »Posebni nezvočniški sklopi«.

Zaradi zgodovinskih razlogov in etimološko utemeljenega pravopisa se dvoustnična varianta [u̯], zapisana s črko ⟨l⟩, pojavlja na mestu nekdanjega zlogotvornega l (bolha [bôu̯ha], čoln [čôu̯n], jabolko [jábou̯ko], poln [pôu̯n]) in v izglagolskih tvorjenkah ter deležnikih (rekel [rékəu̯], olesenel [olesenéu̯]). V redkih besedah je lahko zapisana npr. z ⟨u⟩: nauk [náu̯k]; pogosteje se pojavlja v prevzetih besedah oz. izpeljankah iz njih, npr. gauss/gaus [gáu̯s], faustovski [fáu̯stou̯ski].

Soobstoj različnih fonemskih variant lahko povzroča pravopisne težave pri besedah s predponami u in v‑. O tem več v poglavju »Fonemske variante soglasnikov«.

O načinih zapisa fonemskih variant zvočnika v glej poglavje »Zapis dvoglasniške dvoustnične variante«.

O dvoglasniškem in zvočniškem izgovoru glej več v poglavju »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.

O premenah dvoglasniške variante s samoglasnikom glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.

Soglasniki v prevzetih imenih

Pri prevzemanju soglasnike, ki so enaki ali podobni slovenskim, izgovarjamo po slovensko. Tiste, ki jih knjižna slovenščina ne pozna, pri prevzemanju prilagajamo na različne načine.

  1. Mehčane soglasnike pred samoglasniki izgovarjamo z dodajanjem zvočnika j (češ. Máňa [mánja]), pred soglasniki in v izglasju pa palatalizirano ali trdo (npr. polj. Wyszyński [višín’ski/višínski]); mehke soglasnike izgovarjamo trdo (srb. Đoković [džókovič]).
  2. Posebne vrste zapornikov ali pripornikov izgovarjamo z glasovi, približanimi slovenskim knjižnim. Npr. zobni pripornik [θ] je v angleškem imenu Thackery in albanskem imenu Thaçi zapisan z dvočrkjem ⟨th⟩, v obeh pa ga nadomestimo s slovenskim [t] – [têkəri] in [táči]. V španskem imenu Suárez je [θ] zapisan s črko ⟨z⟩, v slovenščino ga prevzemamo kot [s] – [su̯áres].
  3. Če ne gre za običajne meje besed ali besednih delov, pri katerih so tudi v slovenščini mogoči t. i. podaljšani soglasniki (npr. Preddvor [pred̄vòr/preddvòr]), vse tuje dolge soglasnike izgovarjamo navadno, npr. dan. Lolland [lóland‑].

Zvenečnostne zakonitosti veljajo tudi pri prevzetih besedah, ne glede na to, ali jih v izvornem jeziku poznajo ali ne, npr. nem. Goldschmidt [góltšmid‑], angl. Windsor [víntsor]; angl. George Washington [džórč vášinktọn], rod. Georgea Washingtona [džórdža vášinktọna]; polj. Sieradz [šêrac], rod. Sieradza [šêradza].

Zvenečnostno parna nezvočnika v soglasniškem sklopu se izgovorita kot en glas, npr. angl. Hepburn [hêbərn/hêbərən], fr. Rembrandt [rémbrand‑].

Pri izgovoru tujih lastnih imen s črkovnima sklopoma ⟨mb⟩ ali ⟨np⟩ prilikovanje po mestu izgovora ni dosledno uveljavljeno. Nekatera imena beremo tudi po črki, ne glede na izgovor v izvirniku (angl. Greenpeace [grínpís], nem. Kronplatz [krónplác]), tako zapisujemo tudi občnoimenske izpeljanke iz teh imen, npr. grinpisovec [grínpísovəc].

Posebnost

Ker špansko črko ⟨z⟩ za [θ] prevzemamo kot [s], smo pozorni na izglasje, saj se končni nezveneči nezvočnik izgovarja tudi v položaju pred samoglasnikom, tj. pri pregibanju (Márquez [márkes], rod. Márqueza [márkesa]) in tvorbi svojilnega pridevnika (Márquezov [márkesov‑]), zato v pravilih Pravopis 8.0 v oglatem oklepaju navajamo tudi rodilniško in pridevniško izgovorno obliko: npr. Suárez [su̯áres], rod. Suáreza [su̯áresa]; svoj. prid. Suárezov [su̯áresov‑].

Fonemske variante razen redkih izjem v prevzetih imenih izgovarjamo enako kot v slovenščini.

Posebnosti

  1. Dvoglasniški dvoustnični [u̯] se zaradi bližanja izvornemu enozložnemu izgovoru pojavlja v položajih pred samoglasnikom, npr. it. Buonarroti [bu̯onaróti], fr. Antoine [antu̯án], šp. Juan [hu̯án].
  2. V nekaterih imenih, prevzetih iz slovanskih jezikov, v vzglasnem sklopu ⟨vj⟩, ⟨vl⟩ in ⟨vr⟩ izgovarjamo le zobnoustnično fonemsko varianto (hr. Vjekoslav [vjékoslav‑], hr. Vjestnik [vjéstnik]; Vladimir [vládimir]; češ. Vratislav [vrátislav‑]).
  3. Pri nekaterih prevzetih imenih, zlasti pri pisno podomačenih, se je povsem ustalil zobnoustnični izgovor, h kateremu usmerja tudi podomačeni zapis, npr. Gvajana [gvajána], Nikaragva [nikarágva]. Pri tistih imenih, v katerih je zapis nepodomačen (zapis s črko u), izgovarjamo zobnoustnično in dvoustnično varianto (Quasimodo [kvazímodo/ku̯azímodo] ali le dvoustnično (donhuanski [donhu̯ánski]).
  4. V prevzetih besedah je lahko dvoustnična varianta zapisana tudi z ⟨w⟩, npr. v različnih dvočrkjih (angl. ⟨ow⟩: Brown [bráu̯n]), ali je sestavina dvoglasnika (nem. Gauß [gáu̯s]).

Slovenski pravopis doslej v prevzetih dvoglasnikih (položaj pred samoglasnikom) ni predvideval dvoustničnega, temveč le zobnoustnični in zato enozložni izgovor (npr. šp. Duero [dvê.ro]) ali samoglasniški in zato dvozložni izgovor (šp. Juan [hu.án]).

Več o prevzemanju soglasnikov glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.

Zapis glasov

Slovenska latinica

Slovenske glasove zapisujemo s slovensko latinico (slovenico), ki ima 25 latiničnih črk, in sicer 22 črk osnovnega latiničnega črkopisa in tri črke z ločevalnim znamenjem – kljukico ⟨ˇ⟩: ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩.

Posebnost

Latinične črke ⟨q Q⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩ in ⟨y Y⟩ niso del slovenske abecede; uporabljamo jih pri zapisu pisno nepodomačenih besed in besednih zvez.

S prevzemanjem tujih imen in njihove pisne podobe v slovenščino sprejemamo tudi posebne črke in črke z ločevalnimi znamenji, ki niso vključene v slovensko abecedo.

Razlikujemo med dvema ločevalnima znamenjema – kljukico ⟨ˇ⟩ na črkah ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩ ter strešico ⟨ˆ⟩, ki pri zapisu izgovora označuje široka e in o ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩.

O slovenski abecedi in uvrščanju neslovenskih latiničnih znakov v slovenske abecedne sezname glej tudi poglavje »Pisna znamenja«.

Glej preglednico »Ločevalna znamenja« (Dodatek).

Latinica v prevzetih imenih

Osnovni nabor črk latiničnega črkopisa so za pisave različnih jezikov prilagajali tako, da so uvajali ločevalna (diakritična) znamenja, posebne črke ali dvo‑ in veččrkja.

Ločevalna znamenja vplivajo na glasovne vrednosti zapisanega, npr. vijuga na n ⟨ñ⟩ v španščini označuje izgovor [nj] (šp. Valdepeñas [valdepénjas]), sedij pod c ⟨ç⟩ pa v francoščini izgovor [s] (fr. Comédie‑Française [komedí‑fransêz‑]).

Ločevalna znamenja so del pisne podobe imena in jih ob prevzemanju v slovenščino ohranjamo pri pregibanju in tvorbi novih besed, tudi če označujejo za slovenščino neznačilne glasovne posebnosti, npr. češko oznako dolžine ohranjamo, četudi je ne uveljavljamo: češ. Dvořák [dvóržak], rod. Dvořáka [dvóržaka], prid. Dvořákov [dvóržakov-].

Posebne črke v slovenščini izgovarjamo enako kot v izvornih jezikih, npr. estonski ⟨õ⟩ kot polglasnik (est. Jõhvi [jə̀hvi]), ali pa poiščemo najbližjo ustreznico slovenščini, npr. hrvaški ⟨ć⟩ prevzemamo kot [č] (hr. Meštrović [méštrovič]). Med posebne črke uvrščamo tudi združene črke ali ligature, ki ustrezajo enemu glasu, npr. v francoskih imenih ⟨œ⟩ izgovarjamo [e] ali polglasnik (fr. Jœuf [žêf/žə̀f]).

Dvo‑ in veččrkja so v pisavah različnih jezikov sestavljena iz dveh, treh, redkeje tudi več črk osnovnega latiničnega črkopisa in ustrezajo enemu glasu (v različnih jezikih je to lahko tudi dvoglasnik): ⟨ch⟩ je v francoščini [š] (fr. Charles [šárl/šárəl]), v angleščini [č] (angl. Charles [čárəls]), ⟨eu⟩ je v imenih, prevzetih iz francoščine, [e] ali [ə] (fr. Maubeuge [mobêž‑/mobə̀ž‑]), v tistih iz nemščine pa [oj] (nem. Freud [frôjd‑]).

O različnih pisavah in njihovih posebnostih glej preglednice za posamezne jezike.

Razmerja med glasovi in črkami ter črkami in glasovi

V slovenščini pri zapisu izgovora enemu glasu praviloma ustreza ena črka, npr. glas [a] zapisujemo s črko ⟨a⟩ (mama [máma]), glas [k] s črko ⟨k⟩ (kapa [kápa], klik [klík]) ipd.

Dvema glasovoma ustreza le črka ⟨r⟩ z izgovorom [ər] v položaju med soglasnikoma: črka [čə̀rka], mrtvec [mə̀rtvəc].

Posebnosti

  1. Na izgovor glasov vpliva položaj v besedi (vzglasje, izglasje, morfemska meja) ali soseščina glasov (pred samoglasnikom ali soglasnikom), zato se isti glas lahko zapisuje z različnimi črkami.
  2. Nezveneči nezvočniki se v izglasju ali zaradi prilikovanja zapisujejo z dvema različnima črkama, npr. glas [t] zapisujemo s črkama ⟨t⟩ ali ⟨d⟩: plot [plót]; plod [plót], rod. ploda [plóda]; predpis [pretpís].
  3. Dvoglasniški [u̯] zaradi zgodovinskih razlogov in vpliva drugih jezikov zapisujemo s tremi različnimi črkami, tj. ⟨v⟩, ⟨l⟩ in ⟨u⟩: sivka [síu̯ka], bel [béu̯], nauk [náu̯k].

O premenah nezvočnikov glej poglavje »Nezvočniki«.

O zapisu variant fonema /v/ glej poglavje »Zapis zvočnika v in njegovih variant«.

O razmerju med slovenskimi črkami in njihovimi glasovnimi ustrezniki glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).

Dvočrkja

Dvočrkje je zapis enega glasu z dvema črkama. V knjižni slovenščini so dvočrkja redka in nimajo posebnega mesta v abecedi.

Dvočrkje

Dvočrkje ⟨dž⟩ uporabljamo za zapis glasu [dž], ki se pojavlja v prevzetih besedah: džamija [džámija]; bridž [bríč], rod. bridža [brídža].

Pri nekaterih besedah, prevzetih iz angleščine ali prek nje, se črka ⟨j⟩ izgovarja na dva načina – kot [j] ali [dž], npr. judo [júdo/džúdo], goji [góji/gódži].

Dvočrkji lj in nj

Dvočrkji ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ imamo v slovenščini v položaju pred soglasniki in v izglasju, v katerih ju lahko izgovarjamo mehčano (palatalizirano) kot [l’] in [n’] ali tudi trdo kot [l] in [n]: kralj [král’/král], nedeljski [nedél’ski/nedélski]; manj [màn’/màn], kranjski [krán’ski/kránski]. V položaju pred samoglasniki sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ črkovna sklopa in ju izgovarjamo kot zvezo dveh glasov (kraljica [kraljíca], Franja [fránja]).

Mehčanost v izgovoru zaznamujemo z mehčajem, tj. opuščajem v vlogi mehčanja.

V večini slovarjev knjižnega jezika (SSKJ, slovar SP 2001) mehčanih [l’] in [n’] niso označevali. V pravopisnem slovarju ePravopis je označena le mehčanost, v pravilih Pravopis 8.0 pa je označen mehčani in trdi izgovor.

O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).

Glej poglavje »Zapis soglasnikov«.

Podvojene črke

Podvojene črke se pojavljajo na meji besed ali besednih delov in jih izgovarjamo različno. Če črki označujeta

  1. isti soglasnik, ga izgovorimo podaljšano (le izjemoma izgovorimo en glas): oddati [od̄áti], brezzob [brez̄ób], sedemmetrovka [sédəm̄étrou̯ka].
  2. isti samoglasnik, izgovorimo dva glasova; vsak tvori svoje zlogovno jedro, ne glede na naglašenost: naapriliti [naapríliti], zaarati [zaárati]; neelastičen [nèelástičən], srednjeevropski [srédnjeeu̯rópski], vseeno [vsèêno]; priimek [priímək], triintrideset [tríintrídeset]; pootročiti se [pootróčiti se].

Posebnost

Podvojene črke lahko označujejo različne glasove: polleten [pôu̯létən]; beemve [béemvé/bẹemvé], neetičen [nèétičən].

O zvezah dveh samoglasnikov glej poglavje »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.

O zlitniškem izgovoru posebnih nezvočniških sklopov glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.

Črkovno-glasovna razmerja v prevzetih imenih

Posamezne glasove zapisujejo v različnih jezikih z različnimi črkami in obratno – posamezne črke imajo v različnih jezikih lahko povsem druge glasovne ustreznike, npr. črko ⟨c⟩ izgovorimo v turščini kot [dž] (tur. Recep [redžép]), v francoščini pa je njen izgovor odvisen od glasovne soseščine (fr. Calais [kalé], fr. Céline [selín], fr. Balzac [balzák]).

Pri prevzemanju tujih imen v slovenščino sprejemamo tudi neme črke in črkovne sklope, tj. tiste, ki nimajo glasovnega ustreznika, npr.

  • v francoščini je nema črka ⟨h⟩, v izglasju pa različne črke oz. sklopi (npr. ‑⟨es⟩): fr. Hacquet [aké]; fr. Arles [árl/árəl];
  • v angleščini je črkovni sklop ⟨gh⟩ lahko nem, izglasni ‑⟨e⟩ pa je vedno nem: angl. Highfield [hájfild‑]; angl. Hume [hjúm] ipd.

Če črkovni sklop izgovorimo kot en glas, se ta imenuje veččrkje. Najpogosteje se srečujemo z dvočrkji in tričrkji, redkeje s štriričrkji:

  • ⟨ch⟩ v angleških imenih izgovorimo kot [č] (angl. Chaplin [čêplin]), v francoščini kot [š] (fr. Cacharel [kašarél]);
  • ⟨au⟩ v francoskih imenih izgovorimo kot [o] (fr. Flaubert [flobêr]);
  • ⟨rz⟩ v poljskih imenih izgovorimo kot [ž] (polj. Andrzej [ándžej]);
  • ⟨sch⟩ v nemških imenih izgovorimo kot [š] (nem. Bosch [bóš]);
  • ⟨sci⟩ v italijanskih imenih izgovorimo kot [š] (it. Sciascia [šáša]);
  • ⟨eau⟩ v francoskih imenih izgovorimo kot [o] (fr. Gobineau [gobinó]);
  • ⟨tsch⟩ v nemških imenih izgovorimo kot [č] (nem. Deutsch [dôjč]).

Obratno ena črka lahko označuje dvoglasnik, npr. črka ⟨a⟩ v angleščini /eɪ/, ki ga izgovorimo [ej], npr. Bacon [bêjkon].

Pri izgovoru podvojenih črk v tujih imenih upoštevamo izvirni izgovor: načeloma jih izgovarjamo kot en glas, npr. it. Carrara [karára], it. Botticelli [botičéli], angl. McCartney [məkártni], fr. Sully‑Prudhomme [silí‑pridóm], nem. Grimm [grím]. Izjemoma predstavljajo podvojene črke dvočrkje za en glas, npr. ⟨ll⟩ je v španščini glas [ʎ], ki ga v položaju pred samoglasnikom prevzemamo z dvema glasovoma, tj. kot [lj]: špan. Murillo [muríljo].

O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.

O dvoglasnikih v slovenščini in pri prevzemanju glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.

Zapis samoglasnikov

Samoglasniki i, u in a imajo vsak svojo posebno črko: ⟨i⟩ (pika [píka]), ⟨u⟩ (luna [lúna]) in ⟨a⟩ (ajda [ájda]).

Ozki in široki e zapisujemo s črko ⟨e⟩ (delo [délo], meja [mêja]); tudi polglasnik se najpogosteje zapisuje z ⟨e⟩ (dež [də̀š]). Ozki in široki o zapisujemo s črko ⟨o⟩ (Mojca [mójca], sokol [sôkol]).

Fonemske variante samoglasnikov zapisujemo enako kot njihove osnovne variante.

Zapis polglasnika

Polglasnik v slovenščini nima posebne črke. Zapisujemo ga najpogosteje s črko ⟨e⟩, s črko ⟨r⟩ pa zapisujemo glasovni sklop polglasnika in zvočnika r [ər].

Pisno odsotni polglasnik

Polglasnik ni zapisan pri črkovanju in črkovalnem branju kratic (OZN [ózənə̀/ọzənə̀]) in izgovoru nekaterih medmetov (hm [hə̀m]).

Kadar se polglasnik pojavlja le v govoru, kot izgovorna olajšava v zvezah dveh ali treh izglasnih soglasnikov (žanr [žánər]; Frankl [fránkəl]), je neobstojen in pri pregibanju ali v nadaljnjih tvorjenkah izpade (rod. žanra [žánra]; prid. Franklov [fránklou̯]).

Zlasti v priimkih, prevzetih iz nemščine, govorjeni polglasnik pred končnim soglasnikom l večinoma ni zapisan, npr. Ranfl [ránfəl], Kmecl [kmécəl], Frankl [fránkəl], Vajgl [vájgəl], Klekl [klékəl], Ertl [êrtəl].

V sklopih zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n je polglasnik le izgovorna možnost in ni zapisan, npr. film [fílm/fíləm], rod. filma [fílma]. Tako še: domiseln [domíseln/domíselən]; šarm [šárm/šárəm]; vetrn [vétərn/vétərən].

Z vidika zakonitosti slovenskega zloga izgovor polglasnika v zvočniških sklopih ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rm⟩, ⟨rn⟩ ni nujen, saj sta zvočnika m in n manj zvočna od r in l, vendar je polglasniški izgovor razširjen tudi v knjižnem jeziku.

O polglasniku v soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

O izgubljanju in vzpostavljanju polglasnika glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.

Polglasnik, zapisan s črko e

S črko ⟨e⟩ je polglasnik zapisan v osnovah nekaterih besed (vendar [və̀ndar], navzven [nau̯zvə̀n]), tudi kot edino zlogovno jedro v samostalnikih (dež [də̀š], pes [pə̀s], sel [sə̀l/sə̀u̯], sen [sə̀n]), pridevnikih (zel [zə̀u̯], tešč [tə̀šč]) in v različnih neosnovnih glagolskih oblikah, npr. pri deležniku na l glagola iti (šel [šə̀u̯]), v sedanjiku glagola biti (sem [səm]).

Posebnosti

  1. V nekaterih besedah danes izgovarjamo tako polglasnik kot e, in sicer zlasti v primerih položajno nepredvidljivega korenskega /ə/: bebljati [bəbljáti/bebljáti], mečkati [məčkáti/mečkáti]; semle [sə̀mle/sèmle]; čebela [čebéla/čəbéla], čebula [čebúla/čəbúla]; češ [čə̀š/čèš].
  2. Nekdaj na pogovorni jezik omejena izreka širokega e namesto polglasnika, ki je povezana tudi s spremembo naglasnega tipa, je danes sprejemljiva tudi v manj formalnem knjižnem jeziku: deska [də̀ska/dəskà in dêska], megla [mə̀gla/məglà in mêgla], tema [tə̀ma/təmà in têma]. Tako še čeber, skedenj, steber idr.
  3. Pri tvorjenkah se nenaglašeni etimološki korenski polglasnik izgublja, večinoma se premenjuje s širokim e, npr. dež [də̀ž‑]dežnik [dežník/dəžník], dežnikarica [dežníkarica/dəžníkarica]; kes [kə̀s] – kesanje [kesánje], kesati se [kesáti se].
Polglasnik ob črki r

S črko ⟨r⟩ je označen glasovni sklop [ər] v položaju:

Posebnosti

  1. V izglasju je polglasnik ob r [ər] zapisan s pisnim sklopom ⟨er⟩ (baker [bákər], Peter [pétər]).
  2. V imenskih izpeljankah ali zloženih imenih sklop ⟨er⟩ sredi besede navadno izgovarjamo s polglasnikom:
    • kadar korenska beseda ali prva beseda od dveh v zloženki pri pregibanju izkazuje prisotnost poglasnika, ki pri pregibanju izpade (Koderman [kódərman], Cimperman [címpərman]);
    • kadar je polglasnik izkazan z različnimi zapisi (Hribršek in Hriberšek [hríbəršək]; Rebrnik in Rebernik [rébərnik]).

Če v občni besedi polglasnika ni, izgovarjamo [er], npr. Šušteršič [šúšteršič], Žnideršič [žníderšič].

V nekaterih slovarjih knjižnega jezika je naglašeni polglasnik ob r nakazan bodisi z ostrivcem na r na iztočnici bodisi zapisan s krativcem nad črko za polglasnik v oglatem oklepaju (vŕh oz. [və̀rh]).

Zapis polglasnika v izglasnih soglasniških sklopih

Polglasnik v izglasnih soglasniških sklopih ob odsotnosti samoglasnika tvori začasno zlogovno jedro. Ob dodajanju končnic in obrazil se glasovna soseščina spremeni in polglasnik izpade.

Zapisujemo ga s črko ⟨e⟩ med nezvočnikom in zvočnikom ter med dvema zvočnikoma, in sicer:

  1. v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola (npr. kvader [kvádər], jasen [jásən]);
  2. v rodilniku dvojine in množine samostalnikov ženskega in srednjega spola (npr. kamra [kámra], rod. dv./mn. kamer [kámər]; veslo [vêslo], rod. dv./mn. vesel [vêsəl]);
  3. pri izpeljankah z obrazili na soglasnik, npr. ček, ce, čan; ski, ni ... (pismo [písmo], manjš. pisemce [písǝmce], vrst. prid. pisemski [písǝmski]);
  4. v deležniku na ‑l moškega spola (lezel [lézǝu̯]).

Posebnost

Pri samostalnikih, ki se v imenovalniku ednine (december, meter) ali v rodilniku množine (jedro, Pekre) končajo na r, se ob tvorbi izpeljanke z obrazilom na soglasnik črka r pojavi v medsoglasniškem položaju in označuje glasovni sklop [ǝr]. Polglasnika pred r ne zapisujemo:

Če je e v končaju ‑⟨er⟩ izgovorjen kot [e], črka ⟨e⟩ ne izpada: laser [láser], rod. laserja [láserja], vrst. prid. laserski [láserski].

Priimki, ki se glasijo enako kot (izvirna) občna poimenovanja ali prebivalska imena, lahko imajo uradno veljavne variante brez polglasnika: Turek in Turk (toda Turek |pripadnik turškega naroda, prebivalec Turčije|), Zajec in Zajc (toda zajec), Kranjec in Kranjc (toda Kranjec |prebivalec Kranjske|).

O vlogi polglasnika pri pisnem in govornem krajšanju osnove glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).

Polglasnik med nezvočnikom in zvočnikom

Izglasni sklop nezvočnika in zvočnika je težje izgovorljiv, zato mednju vedno vrinemo polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩. Primeri z nezvočnikom b:

⟨bel⟩ ansambel [ansámbəl], rod. ansambla [ansámbla]; obel [óbəl], ž obla [óbla]; tabla [tábla], rod. dv./mn. tabel [tábəl]; Knobel [knóbəl], rod. Knobla [knóbla]
⟨ben⟩ graben [grábən], rod. grabna [grábna]; droben [drôbən], ž drobna [drôbna]; Ljubno [ljúbno], rod. mn. Ljuben [ljúbən]

Posebnosti

  1. Izpad polglasnika kot edinega zlogovnega jedra lahko vpliva na izgovor besede, npr. zaimek ves [və̀s], rod. vsega [u̯sèga].
  2. V nekaterih sklopih, npr. ⟨cen⟩, ⟨del⟩, se polglasnik pojavlja tudi samo v eni od besednih kategorij, npr. samo v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola (posel [pôsəu̯], rod. posla [pôsla]; kisel [kísəl], ž kisla [kísla]), samo v rodilniku samostalnikov ženskega spola (skodla [skódla], rod. dv./mn. skodel [skódəl]) ali samo v lastnih imenih (Majcen [májcən], rod. Majcna [májcna]).

Priimki z izglasnimi nezvočniško‑zvočniškimi sklopi so lahko zapisani na več načinov, npr. Pregl [prégəl] in Pregelj [prégəl’/prégəl]; Brecl [brécəl] in Brecelj [brécəl’/brécəl].

Polglasnik med zvočnikoma

Neobstojni polglasnik je zapisan vedno s črko ⟨e⟩ v izglasnih sklopih ⟨jem⟩, ⟨jen⟩, ⟨ven⟩, ⟨rel⟩ in ⟨vel⟩ v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola:

⟨jem⟩ sejem [sêjǝm], rod. sejma [sêjma]; pojem [pójəm], rod. pojma [pójma]; samostojen [samostójǝn], ž samostojna [samostójna]
⟨jen⟩ mejen [mêjən], ž. sp. mejna [mêjna]; nujen [nújən], ž nujna [nujna]
⟨ven⟩ oven [ôvən], rod. ovna [ôu̯na]; delaven [délavən], ž delavna [délau̯na]; Traven [trávən], rod. Travna [tráu̯na]
⟨rel⟩ Karel [kárəl], rod. Karla [kárla]
⟨vel⟩ Pavel [pávəl], rod. Pavla [páu̯la]

Posebnosti

  1. Polglasnik izjemoma ni zapisan v rodilniku dvojine in množine samostalnikov ženskega in srednjega spola med zvočnikoma m in n (npr. kolumna [kolúmna], rod. dv./mn. kolumn [kolúmǝn]), v nekaterih primerih pa ga tudi ne izgovorimo, npr. himna [hímna], rod. dv./mn. himn [hímn/hímǝn].
  2. Nekatera ženska imena pod vplivom enakopisnih moških oblik izgovarjamo s polglasnikom, ki ga ne zapisujemo, npr. Karla [kárla], rod. dv./mn. Karl [kárl/kárəl]; Pavla [páu̯la], rod. dv./mn. Pavl [pávəl].
  3. V prevzetih občnih besedah s sklopom ⟨vl⟩ v izglasju polglasnika ne zapisujemo: kravl [krávəl], rod. kravla [kráu̯la].
  4. V zvočniškem sklopu ⟨rn⟩ je polglasnik zapisan le, če je njegov izgovor obvezen in ni le izgovorna možnost, npr. muren [múrən] nasproti krn [kə̀rn/kə̀rən]. Tako še npr. Miren, Prešeren; šmaren, moderen, dežuren, miren nasproti garn, koncern; klavrn, črn, jetrn, tovarn.

Podrobneje o izgovoru in zapisu polglasnika med dvema zvočnikoma glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.

Polglasnik v zvezi soglasnika in črkovnih sklopov ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩

V zvezo soglasnika in črkovnih sklopov ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ se vriva polglasnik, zapisan s črko e, le v položaju, ko sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ dvočrkji, tj. pred soglasnikom in v izglasju:

Polglasnik v prevzetih imenih

V prevzetih imenih je polglasnik zapisan z različnimi samoglasniškimi črkami. V imenih iz bolj znanih jezikov je najpogosteje zapisan s črkami ⟨e⟩, ⟨a⟩ in ⟨u⟩, npr. angl. MacArthur [məkártur], angl. Coward [kávǝrd‑]; angl. Salisbury [sólzbəri], angl. Curtis [kə̀rtis]. Izgovor je zlasti v primerih, ko je zapisan z ⟨e⟩, lahko približan izvirnemu: fr. Remarque [remárk/rəmárk], fr. Lesage [lesáž‑/ləsáž‑].

Sredi imena pred zvočnikom na morfemski meji izgovarjamo e ali polglasnik, npr. nem. Düsseldorf [díseldórf/dísəldórf], nem. Heidelberg [hájdelberg‑/hájdəlberg‑]; nem. Babenberg [bábenberg‑/bábənberg‑]; toda norv. Heyerdahl [hêjerdal].

Ob črki ⟨r⟩ sredi besede ali v edinem zlogu je bil v starejših priročnikih priporočen izgovor širokega e, danes izgovarjamo tudi polglasnik, če je ta polglasnik oz. slovenskemu polglasniku podoben glas izgovorjen tudi v izvornem jeziku, npr. nem. Jörg [jêrg‑/jə̀rg], nem. Junkers [júnkers/júnkərs], nem. Peterman [péterman/pétərman], angl. Churchill [čêrčil/čə̀rčil].

Polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v izglasju vpliva na pregibanje besede, npr. nem. Heidegger [hájdegər], rod. Heideggra [hájdegra] proti nem. Heidegger [hájdeger], rod. Heideggerja [hájdegerja]. Tako tudi Hofer [hófər/hófer].

V nekaterih jezikih je polglasnik zapisan tudi s črkami, ki imajo posebna ločevalna znamenja, npr. v albanščini z ⟨ë⟩ (alb. Kukës [kúkǝs]), v romunščini z ⟨î/â⟩ (rom. Tîrgovişte/Târgovişte [tərgôvište]), v estonščini z ⟨õ⟩ (est. Jõhvi [jə̀hvi]) ipd., ali dvo‑ ali veččrkjem, npr. v francoščini (fr. Maubeuge [mobêž‑/mobə̀ž‑], fr. Delacroix [delakru̯á/dəlakru̯á]).

O glasovni vrednosti črk v drugih jezikih glej preglednice za prevzemanje.

Tudi v tujih imenih se polglasnik kdaj izgovarja, čeprav se ne piše, npr. v osnovah nekaterih tujih imen: angl. McDonald [məgdônald‑].

Polglasnik je pri prevzemanju izgovorna olajšava in povzroči razpad soglasniškega sklopa ter z zvočnikom tvori nov zlog:

  1. v izglasju (nem. Haydn [hájdən], rus. Piotr [pjótər], nem. Trakl [trákəl]; angl. Apple [êpəl], fr. Sartre [sártər], fr. Charles [šárl/šárəl]) ali
  2. pred vzglasnim zvočniško‑nezvočniškim sklopom v imenih iz neevropskih jezikov (Nkrumah [ənkrúmah], Mbappé [əmbapé]).

O zvočniških in nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Zvočniški sklopi« in »Posebni nezvočniški sklopi«.

Zapis soglasnikov

Soglasniki so lahko izgovorjeni tudi drugače, kot so zapisani. Po pravopisnem načelu za slovenščino soglasnike vedno zapisujemo s črko, ki jo izgovarjamo pred samoglasnikom (glas [glás] – glasilo [glasílo] – glasba [glázba]). Izjeme se pojavljajo le pri zvočnikih.

O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).

Zvočnika m in n

Nosnika m in n sta redkeje prilagojena soseščini glasov; zapisujemo ju s črkama ⟨m⟩ (miza, osem) in ⟨n⟩ (navada, poln).

Zvočnika m in n v položaju pred b in p (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m (npr. krompir, tamburica); izjemoma se je uveljavil dvojnični zapis, npr. bombon/bonbonbombonjera/bonboniera.

Zapis s črkama ⟨m⟩ in ⟨n⟩ se v okviru iste besedne družine zaradi glasovne soseščine lahko razlikuje, npr. braniti obramba, obrambni; pomeniti pomembnost.

Zvočnika l in n

Pred samoglasnikom fonem /l/ izgovarjamo zadlesnično (tj. spredaj) in ga zapisujemo s črko ⟨l⟩: lipa, prelepo, olupiti.

Zvočnika n in l zapisujemo tudi z dvočrkjema ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, in sicer v položajih pred soglasnikom in v izglasju. Ta varianta je izgovorjena tudi mehčano (palatalizirano).

⟨lj⟩ dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; cilj [cíl’/cíl] – ciljni [cíl’ni/cílni]; Ljubelj [ljubél’/ljubél] – ljubeljski [ljubél’ski/ljubélski]; oljčnik [ól’čnik/ólčnik]
⟨nj⟩ manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši]; panj [pán’/pán] – panjski [pán’ski/pánski]; ogenj [ôgən’/ôgən] – ogenjček [ôgən’čək/ôgənčək]; Kranj [krán’/krán] – Kranjska Gora [krán’ska/kránska gôra]

Glej tudi poglavje »Dvočrkji lj in nj«.

Zvočnik j

Zvočnik j v vseh položajih pišemo s črko ⟨j⟩: juha, jelenjad; maj, natrij, Jernej; majski, čajnica. V pisno podomačenih prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih s pisnim sklopom ⟨iV⟩ ima zvočnik j (ki je tudi zapisan) vlogo zapiranja zeva: milijon [milijón], revija [revíja], revijalen [revijálən].

Posebnost

V dvočrkjih ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ pred soglasnikom ali v izglasju s črko ⟨j⟩ označujemo mehčana [l’] in [n’] ali nemehčana [l] in [n], npr. dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši].

Zaradi uresničitve v stranskih oblikah po etimološko‑morfološkem načelu s črko ⟨j⟩ zapisujemo zvočnik j v položaju za samoglasnikom ⟨i⟩ in pred soglasnikom ali na koncu besede, npr. Alojzij [alójzij], natrij [nátrij]; Idrijca [ídrijca], indijski [índijski].

O zvočniku j v prevzetih besedah glej poglavji »Zapiranje zeva« in »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih sklopov v slovenščini«.

Zapis zvočnikov v prevzetih imenih

V prevzetih imenih ohranjamo izvorne zapise, črke za zvočnike pa izgovarjamo v skladu s slovenskimi pravili.

V pisno nepodomačenih besedah in imenih je zvočnik j zapisan s črko ⟨i⟩, zlasti v pisnem sklopu ⟨iV⟩ ali ⟨Vi⟩ pri prevzemanju besed z dvoglasniki, npr. fr. Pierre [pjêr], it. bianco [bjánko]; jap. aikido [ajkído], it. Ortisei [ortizêj].

Pri nekaterih pisno nepodomačenih prevzetih besedah izgovor ni ustaljen, npr. riviera [rivijêra/rivjêra], pieta [pijetá/pjetá], pri redkih v rabi zasledimo dvojnični zapis, izgovor pa je v obeh primerih enak, npr. sjesta/siesta [sjésta].

Zapis zvočnika v in njegovih variant

Osnovna, zobnoustnična varianta fonema /v/ je zapisana s črko ⟨v⟩: vino [víno], avokado [avokádo], vrč [və̀rč].

S črko ⟨v⟩ sta zapisani tudi dvoustnični fonemski varianti, kadar nista ob samoglasniku, zveneča (črv) in nezveneča (vsak).

Glej poglavje »Variante fonema /v/«.

Zapis dvoglasniške dvoustnične variante

Dvoglasniška (= obsamoglasniška) dvoustnična varianta [u̯] je zapisana s črkami ⟨v⟩, ⟨u⟩ in ⟨l⟩, in sicer s črkama ⟨v⟩ in ⟨u⟩ le v položaju za samoglasnikom:

  1. sredi besede pred soglasnikom (klovn [klôu̯n], sivka [síu̯ka]; nauk [náu̯k], soul [sôu̯l]);
  2. v izglasju (nov [nôu̯], siv [síu̯]; av in au [áu̯]).

S črko ⟨l⟩ je zapisana

  1. sredi besede:
    • za samoglasnikom in pred soglasnikom (malha [máu̯ha]);
    • v črkovnem sklopu ⟨ol⟩, ki zaznamuje zgodovinski zlogotvorni l (bolha [bôu̯ha], čoln [čôu̯n], jabolko [jábou̯ko], molk [môu̯k], solza [sôu̯za], volk [vôu̯k], volna [vôu̯na]; dolg [dôu̯g‑], poln [pôu̯n], spolzek [spôu̯zək]; popolnoma [popôu̯noma]; kolcati [kôu̯cati], molsti [môu̯sti]);
    • na morfemski meji v sestavljenkah in izpeljankah iz predložne zveze (polizdelek [pôu̯izdélək]);
  2. v izglasju za samoglasnikom:
    • v deležnikih moškega spola na l (bil [bíu̯], delal [délau̯], govoril [govóriu̯], odigral [odigráu̯], vedel [védeu̯], zarjul [zarjúu̯]);
    • v samostalnikih (piščal [piščáu̯], žival [živáu̯], pol [pôu̯] ‘polovica’, sol [sôu̯], fižol [fižôu̯], stol [stòu̯]);
    • v pridevnikih moškega spola v ednini (bel [béu̯], gnil [gníu̯], gol [gôu̯] ‘brez obleke’, usahel [usáhəu̯]);
  3. v izglasju za neobstojnim polglasnikom v vseh skupinah besed (kotel [kôtəu̯], vozel [vôzəu̯]; mrzel [mə̀rzəu̯], topel [tôpəu̯]; šel [šə̀u̯]).

Posebnosti

  1. Pri nekaterih besedah črko ⟨l⟩ v izglasju izgovarjamo kot [l], npr. šal [šál], detel [détəl], predal [predál], gol [gól] ‘zadetek pri športu’, Predel [predél]; prid. ohol [ohól].
  2. Ko beseda pol nastopa kot samostojni časovni prislov, npr. ob navajanju ure, končno črko ⟨l⟩ izgovorimo kot [l]: ob pol [pôl] petih. (Merni prislov izgovarjamo kot [pôu̯], npr. pol jabolka.)

Dvojnično, kot dvoustnični dvoglasniški [u̯] in zadlesnični [l], izgovarjamo črko ⟨l⟩ pri posameznih samostalnikih, npr. del [déu̯/dél], kolk [kólk/kôlk/kôu̯k], ali njihovih oblikah – tla, rod. tal [táu̯/tál]. Neenoten izgovor se pojavlja sredi besede v isti besedni družini:

Pri izglagolskih samostalniških in pridevniških izpeljankah s priponskimi obrazili ‑lc‑, ‑lk‑, ‑lsk‑, ‑lstv‑, kadar se nanašajo na živega vršilca dejanja, sta se uveljavili obe izgovorni možnosti:

⟨lc⟩ igralec m [igráləc], rod. igralca [igráu̯ca tudi igrálca]; gledalec m [gledáləc], rod. gledalca [gledáu̯ca tudi gledálca]
⟨lk⟩ igralka ž [igráu̯ka tudi igrálka], poslušalka [poslušáu̯ka tudi poslušálka]
⟨lsk⟩ igralski prid. [igráu̯ski tudi igrálski], pogajalski [pogajáu̯ski tudi pogajálski]
⟨lstv⟩ igralstvo s [igráu̯stvo tudi igrálstvo], prebivalstvo [prebiváu̯stvo tudi prebiválstvo]

Na oba načina izgovarjamo tudi pridevnike, tvorjene iz teh samostalnikov (tožilčev [tožíu̯čeu̯ tudi tožílčeu̯], tožilkin [tožíu̯kin tudi tožílkin]).

Posebnosti

  1. V nekaterih besedah te skupine črko ⟨l⟩ izgovarjamo samo zadlesnično (gasilci [gasílci]), še zlasti to velja za manj ustaljene in novejše besede (samohranilka [samohranílka], biseksualci [bíseksuálci]).
  2. Če podstava besede ni izglagolska, črko ⟨l⟩ izgovarjamo zadlesnično, npr. imena prebivalcev (Brazilci [brazílci], Portugalke [portugálke]), pripadnikov različnih družbenih skupin (metalci [metálci] ‘pripadnik metalske subkulture’).
  3. Izgovorno razlikovanje med vršilci/vršilkami in neživimi samostalniki, predlagano v Slovenskem pravopisu 2001, se ni uveljavilo: drsalka [drsáu̯ka] ‘ženska, ki drsa’ – drsalke [drsálke] ‘čevlji za drsanje’ (tako še: plezalke ‘plezalni čevlji; vrste vrtnice’, kopalke ‘plavalno oblačilo; ženske, ki se kopajo’ ipd.).

Pri osebnih imenih se pri izreki črke ⟨l⟩ načeloma ravnamo po rodbinskih navadah: Gal [gál/gáu̯], Budal [budál/budáu̯] poleg Budau [búdau̯].

Pri zemljepisnih imenih upoštevamo lokalni izgovor: Črni Kal [čə̀rni káu̯], rod. Črnega Kala [čə̀rnega kála]; Kalše [kálše]; Štanjel [štánjel].

Zapis zvočniških variant v prevzetih besedah

V prevzetih občnih besedah zvočniške variante izgovarjamo kot v slovenščini.

V prevzetih imenih je zvočnik v zapisan tudi s črko ⟨u⟩. Med dvema samoglasnikoma ga izgovarjamo kot zvočnik v, npr. šp. Atahualpa [ataválpa].

Dvoustnična dvoglasniška varianta [u̯] je zapisana najpogosteje s črko ⟨u⟩, in sicer v dvoglasnikih, zapisanih kot ⟨ua⟩, ⟨ue⟩, ⟨ui⟩, ⟨uo⟩, ki jih izgovorimo kot [u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o], npr. šp. Juan [hu̯án], šp. Buenos Aires [bu̯énos ájres], it. Guido [gu̯ído], it. Buoninsegna [bu̯oninsénja].

Posebnost je poljski ⟨ł⟩, ki ga v poljščini izgovarjajo kot dvoustnični [u̯], v slovenščino pa ga prevzemamo z zadlesničnim [l]: Miłoš [míloš], Żyła [žíla].

Zadlesnični [l] izgovarjamo v prevzetih besedah tudi v izglasju, npr. ideal [ideál], arzenal [arzenál]; angl. Bill [bíl], nem. Ötztal [éctal], tudi če je v izvornem jeziku izgovorjen dvoglasniško, npr. port. Cabral [kabrál] (< [kɐ'βrał]).

Zapis nezvočnikov

Nezvočnike načeloma pišemo v vseh oblikah besede ali besedne družine tako, kakor jih izgovarjamo pred samoglasnikom ali zvočnikom v isti besedi ali besedni družini:

Fonetični zapis nezvočnikov

Izjemoma se je v nekaterih primerih uveljavil tudi fonetični zapis nezvočnikov.

  1. V nedoločniku in namenilniku nekaterih glagolov (bosti, gristi, lesti, molsti) in tvorjenkah iz njihovih osnov (lestev) se pripornik z pred obrazilom ti oz. t izgovarja in piše po izgovoru kot s: gristi [grísti], grist [gríst] nasproti grizem [grízem], grizel [grízəl], grizoč [grizóč].
  2. V tvorjenkah s predponami iz‑, raz in vz (izpodjedati, razploščiti, vzpodbujati) se po izgubi vzglasnih i‑, ra in v namesto zvenečega z izgovarja in piše nezveneči nezvočnik s: spodjedati, sploščiti, spodbujati.
  3. Končni z in ž se v izpeljankah z obrazili ski in stvo zlijeta v š: kosez [koséz‑], koseški [koséški]; mož [môž‑], moški [môški] (sam. in prid.), moštvo [móštvo].
  4. V starejših samostalniških izpeljankah iz latinskih osnov (absorpcija, transkripcija) ali iz prvotno latinskih glagolov (absorbirati, transkribirati) se je uveljavil fonetični zapis z nezvenečim nezvočnikom.
Vpliv zvenečnostnih premen na zapis predlogov

Nenaglašene besede (predvsem predlogi) oz. naslonke tvorijo skupaj z naglašeno besedo eno fonetično enoto. Če se taka naslonka končuje na zveneči nezvočnik, ohrani zapis, ne glede na to, s katerim glasom se začne beseda, ki sledi v govorni verigi, in ne glede na izgovor: od mene [od mêne], iz oči [iz očí]; pred hišo [pret híšo], poleg stola [pólek stôla].

Izjema je enozložni predlog z, ki ga pišemo s črko ⟨z⟩ pred samoglasniki, zvočniki in zvenečimi nezvočniki (z očetom [zočétom], z Marijo [zmaríjo], z glagolom [zglágolom], z desetimi/10 prijatelji [zdesêtimi]), s črko ⟨s⟩ pa pred nezvenečimi nezvočniki (s Slovenijo [sslovênijo], s pesmijo [spésmijo]; s štirinajstimi/14 leti [sštírinajstimi/štirinájstimi léti], s kdo ve kom [zgdó ve kóm]), s čimer sledimo glasovni premeni.

Posebnost

Pri kraticah, ki jih izgovarjamo na dva načina, lahko že z zapisom predloga nakažemo izgovor besede: s SMS‑jem [ssə̀məsə̀jem], z SMS‑om [zèsemêsom].

O varianti predloga k glej poglavje »Predlog k pred g in k«.

Zapis nezvočniških variant v prevzetih imenih

Upoštevanje zvenečnostih premen nezvočnikov v izgovoru ne vpliva na zapis nezvočnikov. Izjema so predlogi. Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so zapisane (von Habsburg [fon hábzburg‑], Zois [cójz‑]), se predlog z lahko zapisuje kot z ali s (s/z von Habsburgom; s/z Zoisom), izgovarja pa se enotno, in sicer [sfon hábzburgom], [scójzom].

Posebne glasovne zveze

Posebne glasovne zveze so samoglasniške, samoglasniško‑soglasniške in soglasniške zveze, ki se pojavljajo na meji besed ali morfemski meji. Pogosto pri govoru niso obstojne, zato jih lahko pišemo drugače, kot jih izgovorimo.

Zapis in izgovor samoglasniških sklopov

Zaradi zaporedja dveh samoglasnikov se pojavi zev ali hiat. V slovenskih besedah se zev ali samoglasniški stik ohranja na meji besed ali morfemski meji, v prevzetih besedah pa tudi v drugih položajih.

V vseh drugih položajih zveze dveh pisnih samoglasnikov izgovarjamo na tri načine:

Ohranjanje zeva

Zev ali samoglasniški stik ohranjamo na morfemski meji pri tvorjenkah ali predponskih glagolih: antioksidant [ántioksidánt], priimek [priímek], triintrideset [tríintrídeset], triuren [tríúrən]; neelastičen [nèelástičən], neetičen [nèétičən], vseeno [vsèêno], neuspešen [nèuspéšən], soobstoj [sòobstòj]; preiskati [preiskáti], pootročiti se [pootróčiti se], zaarati [zaárati], zaokrožiti [zaokróžiti].

O podvojenih samoglasniških črkah glej »Podvojene črke«.

V prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih zev ohranjamo v večini samoglasniških sklopov, npr.:

⟨ae⟩ maestral [maestrál], Izrael [ízraẹl], tetraeder [tẹtraédər]
⟨ai⟩ arhaičen [arháičən], Haiti [haíti]
⟨ao⟩ kaos [káos]
⟨ea⟩ ideal [ideál], kreativen [kreatívən], realističen [realístičən], Lea [lêa]
⟨ei⟩ ateist [ateíst], deizem [deízem], kofein [kofeín]
⟨eo⟩ freon [fréon], Romeo [rómeo]
⟨eu⟩ Aleuti [aleúti], proteus [próteus]
⟨oa⟩ oboa [óboa], Samoa [samóa]
⟨oe⟩ koeficient [koeficijènt]
⟨oi⟩ alkaloid [alkaloíd‑], android [androíd‑], heroin [heroín], oboist [oboíst]
⟨ua⟩ februar [fébruar], Papua [pápua]
⟨ue⟩ duet [duét], Samuel [sámuel]
⟨ui⟩ altruist [altruíst], beduin [beduín]
⟨uo⟩ duo [dúo], fluor [flúor]

Redko se pojavljajo tudi sklopi več kot dveh samoglasnikov: osteoartritis [ósteoartrítis].

Posebnost

Pri samostalnikih ženskega spola s pisnim samoglasnikom na koncu osnove in končnico a, tj. ⟨Va⟩ (aloa, alinea, boa, oboa), se v rodilniku množine in dvojine ter pri tvorbi pridevnika z obrazilom na soglasnik (‑ski, ‑ni) osnova podaljša z j, npr. oboa, rod. mn./dv. oboj, prid. obojski; alinea, rod. mn./dv. alinej, prid. alinejni (npr. v zvezi alinejno naštevanje). Pri lastnih imenih raba ni ustaljena, npr. Samoa, rod. mn./dv. Samoj, prid. samojski, tudi samoanski. Toda: Papua, prid. papuanski.

O samoglasniških sklopih z nenaglašenim i glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.

Zapiranje zeva

V sklop samoglasnika i in drugega samoglasnika pri govorjenju praviloma vstavljamo zvočnik j, kar imenujemo govorno zapiranje zeva: diamant [dijamánt], socialni [socijálni], hieroglif [hijeroglíf], klient [klijênt], ion [ijón].

V procesu podomačevanja besede in približevanja govorni uresničitvi se v nekaterih besedah zev zapira tudi pisno, redko v korenu besede (hijacinta), pogosteje v besednih končajih (ija, ijo) besed, prevzetih iz grščine in latinščine, ter v domačih in prevzetih tvorjenkah iz njih:

Posebnosti

  1. Zapiranje zeva je odvisno tudi od glasovne vrednosti črke ⟨i⟩ v jeziku, iz katerega prevzemamo, zato pri nekaterih besedah i v pisnem sklopu izgovorimo kot j, torej izgovorimo sklop dvoglasniško, v procesu pisnega podomačevanja pa ga z j zamenjamo tudi v zapisu: bombonjera [bombonjêra] (< bonboniera), celulojd [celulójd‑] (< celuloid), kafetjera [kafetjêra] (< caffettiere), kjanti [kjánti] (< chianti). Zaradi različno uresničene črke ⟨i⟩ so imena lahko različno zapisana in izgovorjena: Fabijan [fábijan] – Fabjan [fábjan] – Fabian [fábijan/fábjan], Marijan [márijan] – Marjan [márjan], Damijan [dámijan] – Damjan [dámjan/damján].
  2. V procesu podomačevanja smo zev zapirali tudi v neijevskih sklopih, in sicer zlasti med osnovo in obrazilom, npr. ideja (< idea), azaleja (< azalea), Cezareja (< Caesarea). V nekaterih besedah so se ohranile pisne dvojnice – brez vmesnega j ali z njim, ki se lahko govorno različno uresničujejo, npr. alinea [alínea] – alineja [alinêja], aloa [áloa] – aloja [alója].
  3. Med občnoimenskimi besedami zapiranje zeva ustvarja pisno‑govorne dvojnice tipa amoniak [amónjak] in amonijak [amónijak], pri lastnih imenih pa govorimo o različnih imenih, npr. Mia in Mija [míja], Pia in Pija [píja].

Zapiranje zeva v prevzetih imenih

Pri prevzetih imenih je samoglasnik i lahko zapisan s kako drugo črko (npr. ⟨y⟩ v Mary [mêri]), hkrati pa je zapiranje zeva odvisno od glasovne vrednosti črke ⟨i⟩ v jeziku, zato so govorne uresničitve istega črkovnega sklopa lahko različne: Maria – poljsko [márja], italijansko [maríja], slovaško [márija].

V preteklosti so prevzeta imena z zevom (Andrea [andrêa], Tea [têa], Gea [gêa]) nadomeščali s slovenščini bolj prilagojenimi (Andreja [andrêja], Teja [têja], Geja [gêja]), danes pa jih (razen pri redkih kategorijah, npr. imena božanstev, kraljev) ohranjamo.

Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini

Dvoglasniška dvoustnična varianta [u̯] je zapisana navadno z ⟨l⟩ in ⟨v⟩, redkeje z ⟨u⟩. Dvoglasniški zvočnik j pa je zapisan navadno z ⟨j⟩, v pisno nepodomačenih besedah tudi z ⟨i⟩.

Posebnost

Dvoglasniške glasovne sklope v lastnih imenih zapisujemo tudi različno, npr. Vaupotič [váu̯potič] in Vavpotič; Lainšček [lájnščək] in Lajnšček; Ciuha [cjúha] in Cjuha; Maister [májstər] in Majster; Daneu [danéu̯] in Danev. To so različni priimki.

V knjižni slovenščini se v položaju pred soglasnikom ali v izglasju pojavljajo štirje tipi sklopov, ki jih izgovarjamo dvoglasniško ali zvočniško in po katerih se ravnamo pri prevzemanju tujih imen, in sicer:

Sklop samoglasnika in dvoglasniškega

V knjižni slovenščini je najbolj razširjen sklop samoglasnika in dvoglasniškega [u̯], ki je zapisan s črkami ⟨v⟩, ⟨l⟩ ali ⟨u⟩: Pavla [páu̯la], Kavčič in Kaučič [káu̯čič], prislov [prislòu̯], jabolko [jábou̯ko], piščal [piščáu̯], nauk [náu̯k].

Fonetični dvoglasniki [au̯], [eu̯], [əu̯], [iu̯] in [ou̯] se pojavljajo

O dvoglasniškem izgovoru črk ⟨v⟩ in ⟨l⟩ glej poglavja o fonemskih variantah.

Posebnost

Zaradi različnih možnosti zapisa istega glasovnega sklopa imajo slovenska imena pogosto različno pisno podobo, npr. Kaučič in Kavčič [káu̯čič], Laura in Lavra [láu̯ra], Maurer in Mavrer [máu̯rer]. To so različni priimki ali imena.

Sklop samoglasnika in zvočnika j

Sklop samoglasnika in zvočnika j se pojavlja tako v domačih (jajce [jájce], maj [máj]) kot v prevzetih besedah (Maister [májstər]) ter na besedni meji (bo imela [bo jméla]).

V pisno podomačenih prevzetih besedah je zvočnik j zapisan s črko ⟨j⟩ (celulojd [celulójd‑], bonsaj [bonsáj]). Pri pisno nepodomačenih besedah je najpogosteje zapisan z ⟨i⟩: buick [bújk], haiku [hajkú/hájku], seizmičen [sêjzmičən].

Sklop zvočnika j in samoglasnika

Sklop zvočnika j in samoglasnika se pojavlja večinoma v prevzetih besedah, zvočnik j je praviloma zapisan z ⟨i⟩ (bianko [bjánko], makiavelizem [makjavelízəm], piano [pjáno]), v redkih pisnih dvojnicah pa z ⟨j⟩: interier/interjer [interjêr], chianti/kjanti [kjánti].

Take samoglasniške sklope pogosteje izgovarjamo dvozložno, tj. zev v izgovoru zapiramo z j: diamant [dijamánt].

Posebnost

V starejših prevzetih besedah se je zaradi zapiranja zeva z zvočnikom j uveljavil in ustalil dvozložni izgovor: pianino [pijaníno], toda piano [pjáno].

Glej poglavje »Zapiranje zeva«.

Sklop dvoglasniškega in samoglasnika

Sklop dvoglasniškega in samoglasnika se v knjižni slovenščini pojavlja le na besedni meji, večinoma v zvezah s predlogom v, če se beseda začne na samoglasnik: v Afriki [u̯áfriki], v oči [u̯očí].

O izgovoru predloga v glej poglavje »Variante fonema /v/«.

Prevzemanje dvoglasnikov v prevzetih imenih

V drugih jezikih so dvoglasniki pomensko razločevalni glasovi (fonemi) in so lahko zapisani tudi drugače kot v slovenščini. Prevzemamo jih po zgledu slovenskih in že povsem podomačenih prevzetih besed.

Sklop samoglasnika in dvoglasniškega – [Vu̯], ki je pred soglasnikom ali v izglasju, izgovarjamo enako kot v slovenščini: Browning [bráu̯ning‑], Passau [pásau̯].

Jeziki se med seboj razlikujejo, zato samoglasniški črkovni sklop, katerega prva sestavina je črka (npr. ⟨ua⟩, ⟨uo⟩), ni nujno dvoglasnik, ampak zveza dveh samoglasnikov, tj. [ua], [ue], [uo], npr. Asuan [ásuan], Cimabue [čimabúe], basso continuo [báso kontínuo].

Sklop samoglasnika in zvočnika j – [Vj], zapisan najpogosteje kot ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨ui⟩, izgovarjamo enako kot v slovenščini. Pojavlja se v položajih:

  • pred soglasnikom (Zois [cójz‑], Alzheimer [álchajmer], Kairo [kájro], Port Said [pórt sájd‑], Detroit [ditrôjt], vis maior [vís májor]);
  • v izglasju (Hyundai [hjúndaj], Galilei [galilêj] (in Galilej), Opus Dei [ópuz dêj]).

Sklop zvočnika j in samoglasnika – [jV], zapisan najpogosteje kot ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩, ⟨iu⟩, se pojavlja med soglasnikoma, v vzglasju in izglasju. Izgovarjamo ga:

  • enozložno, kot zvezo zvočnika j in samoglasnika – [jV] (Chianti [kjánti], Alighieri [aligjêri], eksterier [eksterjêr], Ionesco [jonésko], Golia [gólja]);
  • dvozložno, tako da zapiramo zev – [ijV] (García [garsíja], Nioba [nijóba], Sibelius [sibélijus]).

Glej poglavje o zapiranju zeva.

Enozložno izgovorjeni sklop dvoglasniškega in samoglasnika – [u̯V] ([u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o]) prevzemamo različno glede na položaj v besedi:

  1. sredi besede ali v edinem zlogu pred soglasnikom ga ohranjamo (šp. Juan [hu̯án], šp. Duero [du̯êro], it. Guido [gu̯ído], fr. Antoine ž [antu̯án], fr. Antoin m [antu̯án], fr. Poitiers [pu̯atjé], fr. Le Puy [lə pu̯í]);
  2. sredi besede za samoglasnikom dvoglasniški izgovarjamo kot zvočnik v – [VvV] (port. Piauí [pjaví] in ne [pjau̯í], šp. Atahualpa [ataválpa] in ne [atau̯álpa], fr. Haüy [aví] in ne [au̯í]);
  3. v vzglasju glasovni sklop izgovarjamo na dva načina, in sicer kot [vV] ali [u̯V] (fr. Oise [vás in u̯ás], šp. Huesca [véska in u̯éska]).

Posebnosti

  1. Pisno že podomačena imena z dvoglasnikom prevzemamo enozložno, in sicer dvoglasnik zapisujemo s črko ⟨v⟩ in samoglasnikom ter izgovarjamo [vV]: Gvatemala [gvatemála], Nikaragva [nikarágva], Paragvaj [páragvaj].
  2. Pri slovenskih nosilcih imen moramo biti pozorni na različne zapise in enak izgovor, npr. Daneu in Danev [danéu̯], Avgust in August [au̯gúst/áu̯gust].
  3. Dvoglasniške glasovne sklope moramo ločevati od dvočrkij, npr. pisni sklop ⟨ai⟩ je lahko dvočrkje za [e] (fr. La Fontaine [la fontên]; Quai d՚Orsay [ké dorsé]) ali pa samoglasniku a sledi tričrkje, npr. ⟨ill⟩ za [j] in skupaj tvorita dvoglasnik (fr. Braille [bráj]).

V starejših priročnikih so izvorni dvoglasniški [u̯] v položaju pred samoglasnikom prevzemali na dva načina:

  1. z zvočnikom [v] in ohranjali tudi izvorno zložnost imena, npr. Quasimodo [kvazímodo] – to se ohranja pri podomačenih zapisih, npr. Gvatemala [gvatemála] (šp. Guatemala [gu̯atemála]);
  2. s samoglasnikom [u] in s tem dvoglasnik razstavili na dva zloga, npr. Juan Carlos [hu.án kárlos].

Zapis in izgovor soglasniških sklopov

V slovenščini razvrstitev soglasnikov sledi zaporedju glasov v zlogu (nezvočnik – zvočnik – samoglasnik – zvočnik – nezvočnik) in načelom prilikovanja (pred nezvenečim nezvočnikom stoji v govoru lahko le nezveneči nezvočnik, pred zvenečim pa le zveneči). Posebnosti pri stiku soglasnikov nastopijo tudi, kadar se drug ob drugem pojavita dva enaka ali izgovorno sorodna soglasnika, zato se izgovorita podaljšano ali zlito kot en glas. Različna odstopanja v zapisu so posledica prevzemanja, novih položajev pri tvorbi besed in sprememb pod vplivom stika z drugimi glasovnimi sistemi.

Glej poglavje »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti«.

Podvojene črke

Kadar se v govorni verigi, zlasti na morfemski ali besedni meji, drug ob drugem pojavita dve enaki črki (za soglasnika), ju izgovorimo podaljšano (le redko kot en sam glas):

Enako velja tudi za primere, ko se srečata zvenečnostno parna nezvočnika (tudi če gre za zveze s predlogi): izseljenec [is̄éljenəc], pot iz soteske [pót is̄otéske].

O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Zapornike (pb, td, kg) in zlitnike (c, č), ki so zapisani podvojeno, lahko izgovorimo tudi vsakega posebej, npr. meddržaven [mèd̄əržávən/mèddəržávən], Preddvor [pred̄vòr/preddvòr], stric Cene [stríc̄êne/stríccêne].

Glej poglavje »Podvojene črke«.

Zvočniški sklopi

Izgovor soglasniških sklopov je podrejen izgovorljivosti zloga in pravilu, da si soglasniki od samoglasniškega jedra sledijo od zvočnikov (v zaporedju , j > r > l > n, m > v) k nezvočnikom, npr. smrt [smə̀rt].

Kadar je pravilo zvočnosti v zlogu kršeno, se temu prilagodijo zvočniki: manj zvočen zvočnik v ima zato dvoustnične izgovorne variante (v), najbolj zvočen zvočnik j pa lahko nadomešča samoglasnik i. Pri vseh drugih zvočnikih (tj. m, n, l, r) in tudi nezvočnikih izgovorne težave premostimo tako, da jih izgovorimo z vmesnim polglasnikom, ki ima vlogo začasnega nosilca zloga. V nekaterih primerih je tak polglasnik tudi zapisan.

Glej poglavje »Zapis polglasnika«.

Glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti«.

Vzglasni zvočniški sklopi

Vzglasni sklopi z zvočnikom v se glasovno pogosto preoblikujejo, in sicer v izgovarjamo

Zvočnik r v vzglasnih sklopih ⟨rm⟩ in ⟨rv⟩ izgovorimo s polglasnikom (rman [ərmán], rvač [ərváč]), v sklopu ⟨rj⟩ pa le, če je polglasnik naglašen, npr. rja [ə̀rja] nasproti rjuti [rjúti] ali rjav [rjáu̯/ərjáu̯].

Zvočniški sklopi sredi besede

Izgovor zvočniških sklopov z zvočnikom v sredi besede je odvisen od predhodnega glasu.

  1. Za samoglasnikom izgovarjamo dvoglasniško dvoustnično varianto, neodvisno od zvočnika, ki mu sledi: kravji [kráu̯ji], vejevje [vejéu̯je]; pavliha [pau̯líha]; pnevmatika [pneu̯mátika]; rokovnjač [rokou̯njáč]; evropski [eu̯rópski].
  2. Za zvočnikom (predvsem r, tudi l) zvočnik v izgovarjamo na osnovno, tj. zobnoustnično varianto le v sklopu z zvočnikom j, sicer pa zobnoustnično ali dvoustnično varianto fonema /v/, npr.:
⟨vj⟩ intervju [intervjú]
⟨vl⟩ obarvljiv [obarvljíu̯/obaru̯ljíu̯]
⟨vr⟩ vrvranje [vərvránje/vəru̯ránje]
⟨vm⟩ drva, or. mn. z drvmi [z dərvmí/dəru̯mí]
⟨vn⟩ vrvnat [və̀rvnat/və̀ru̯nat]

Izglasni zvočniški sklopi

Glede na izgovorljivost v izglasju delimo zvočniške sklope na:

  1. obstojne (ki jih izgovorno ne preoblikujemo);
  2. neobstojne (mednje vrivamo nove glasove – polglasnik, a ali i, enega od zvočnikov izgovorno prilagodimo soseščini, najpogosteje z dvoustnično dvoglasniško varianto).

Na oba načina – kot sklop dveh zvočnikov ali s polglasnikom med zvočnikoma – lahko izgovorimo sklope zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n:

⟨lm⟩ psalm [psálm/psáləm], rod. psalma [psálma]; palma [pálma], rod. dv./mn. palm [pálm/páləm]
⟨ln⟩ Mikeln [míkeln/míkelən], rod. Mikelna [míkelna]; gostilna [gostílna], rod. dv./mn. gostiln [gostíln/gostílən]; smiseln [smísəln/smísələn], ž. sp. smiselna [smísəlna]
⟨rm⟩ alarm [alárm/alárəm], rod. alarma [alárma]; reforma [refórma], rod. dv./mn. reform [refórm/refórəm]; strm [stə̀rm/stə̀rəm], ž strma [stə̀rma]
⟨rn⟩ vestern [véstern/vésterən], rod. vesterna [vésterna]; lekarna [lekárna], rod. dv./mn. lekarn [lekárn/lekárən]; črn [čə̀rn/čə̀rən], ž črna [čə̀rna]

Obstojni sklopi

Obstojni sklopi so sklopi zvočnika j ter zvočnikov l, m in n, ki se pojavljajo predvsem v novejših prevzetih besedah (kulturnih izposojenkah, npr. dizajn, emajl) in v needninskih rodilniških oblikah samostalnikov ženskega spola (ujma; blagajna, lajna, vojna ...):

⟨jl⟩ emajl [emájl], detajl [detájl], koktejl [kóktejl]
⟨jm⟩ ujma, rod. dv./mn. ujm [újm]
⟨jn⟩ kombajn [kombájn], dizajn [dizájn]; lajna [lájna], rod. dv./mn. lajn [lájn]; vojna [vôjna], rod. dv./mn. vojn [vôjn]

Posebnosti

  1. Pri prevzetih besedah zvočnik v v sklopu ⟨jv⟩ namesto u‑jevsko (rave/rejv [rêju̯]) pod vplivom angleščine pogosto izgovarjamo tudi polcitatno, tj. nezveneče [jv‑], rave/rejv [rêjv/rêjf]], drive [drájv/drájf], zlasti pri lastnih imenih, npr. Dave [dêjv/dêjf].
  2. Sklop ⟨jr⟩ se pojavlja le v prevzetih imenih tipa Mejra, Mojra, Sajra, npr. Mojra [mójra], rod. dv./mn. Mojr [mójr].

Neobstojni sklopi

Neobstojni sklopi so zvočniški sklopi, v katerih

⟨nr⟩ žanr [žánǝr], rod. žanra [žánra]                                                                    
⟨lj⟩ okolje [okólje], rod. dv./mn. okolij [okólij]
⟨rj⟩ burja [búrja], rod. dv./mn. burij [búrij]
⟨mj⟩ ljubosumje [ljubosúmje], rod. dv./mn. ljubosumij [ljubosúmij]                                
⟨vl⟩ bovla [bôu̯la], rod. dv./mn. bovl [bôu̯l]; avla [áu̯la], rod. dv./mn. avl [áu̯l]
⟨vm⟩ revma [réu̯ma], rod. dv./mn. revm [réu̯m]
⟨vn⟩ savna [sáu̯na], rod. dv./mn. savn [sáu̯n]; pozavna [pozáu̯na], rod. dv./mn. pozavn [pozáu̯n]
⟨lv⟩ želva, rod. dv./mn. želv [žélu̯/žélu]; salva [sálva], rod. dv./mn. salv [sálu̯/sálu]
⟨rv⟩ vrv [və̀ru̯/və̀ru]; drva [də̀rva], rod. dv./mn. drv [də̀ru̯/də̀ru]; murva, rod. mn. murv [múru̯/múru]
⟨rl⟩ vrl [və̀ru̯/və̀ru]; umrl [umə̀ru̯/umə̀ru]

Posebnosti

  1. Končni l v črkovnem sklopu ⟨rl⟩ zlasti v lastnih imenih izgovarjamo s polglasnikom in zadlesnično kot [‑rəl], npr. Premrl [premə̀rəl], poleg [premə̀ru]; tako še Zavrl. Vendar samo Karl/Karel [kárl/kárəl]. Med občnimi besedami je taka perla, rod. dv./mn. perl [pêrl/pêrəl].
  2. Črkovni sklop ‑⟨rlj⟩, npr. v besedi čmrlj ali priimkih Košmrlj, Škrlj, izgovarjamo s polglasnikom ali brez njega, vsekakor pa zadlesnično kot [‑rəl/‑rl] ali mehčano [‑rəl’/‑rl’], npr. čmrlj [čmə̀rl’/čmə̀rl tudi čmə̀rəl’/čmə̀rəl].

O izgovoru polglasnika med zvočnikom in sklopoma ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ glej poglavje »Zapis polglasnika«.

O polglasniku in samoglasniku i med zvočnikoma v izglasju glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.

O nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Neobstojni samoglasniki« in »Zapis polglasnika«.

Posebni nezvočniški sklopi

O posebnih nezvočniških sklopih govorimo, kadar se v govorni verigi – sredi besede, na morfemski meji ali na besedni meji – pojavijo drug ob drugem zadlesnična zapornika td, zlitniki c, č, šumnika šž in sičnika sz. Namesto posameznih glasov lahko izgovarjamo tudi ustrezna zlitnika [c] ali [č] oziroma podaljšane glasove.

Pri zapisu izgovora črkovnih sklopov ⟨ts⟩, ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩, ⟨dc⟩ in ⟨dč⟩, ⟨tč⟩, ⟨tš⟩ in ⟨tšč⟩ se izogibamo poudarjanju podaljšanih glasov in zlitniškega izgovora, zato v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis zapišemo: (1) oba udeležena glasova [ts] oz. [tš], npr. baltski [báltski] in ne [bálcki]; tako tudi dekletce [deklétce], petsto [pétsto], nadškof [nàtškòf], venetščina [venétščina]; (2) podaljšane glasove pa le tedaj, kadar bi želeli opozoriti na pomenske razlike: odčitek [otčítək/oč̄ítək] proti nepodaljšanemu očitek [očítək].

Zveze zadlesničnih zapornikov td, sičnikov sz ali zlitnika c so najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨ts⟩ in ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩ in ⟨dc⟩. Izgovorimo jih v različnih zlogih tudi vsakega posebej ali tudi zlitniško kot [c]: baltski [báltski], podse [pótse], petsto [pétsto], petstopenjski [pétstopən’ski/pétstopənski]; vratca [vrátca], dekletce [deklétce], odcep [otcèp], odcejalnik [otcejálnik].

Zaradi zlitniškega izgovora je zapis prevzetih pisno podomačenih besed neenoten: zapisujemo jih s ⟨c⟩ (muha cece (< tsetse), cunami (< tsunami) ali kot v izvirniku (futsal [fútsal], aids [ájts]).

Zveze črk za zapornike in sičnike ⟨td⟩, ⟨std⟩ in ⟨stst⟩ se v števniških sklopih in v oblikah, tvorjenih iz njih, izgovarjajo samo nepodaljšano: petdeset [pédeset], petdesetkrat [pédesetkrat]; šestdeset [šézdeset], šestdesetina [šezdesetína]; šeststo [šésto], šeststotič [šéstotič].

Zveze zadlesničnih zapornikov td, šumevcev šž ali zlitnika č, najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨tč⟩, ⟨tš⟩, ⟨dč⟩, ⟨dš⟩ ter ⟨tšč⟩ in ⟨dšč⟩, izgovarjamo kot [tč], [tš], [tšč] ali kot podaljšani zlitnik [č̄]: nadškof [nàtškòf], pred Šoštanjem [pret šóštanjem]; redčiti [rétčiti], petčlanski [pétčlánski]; gotščina [gótščina], odščipniti [otščípniti].

Namesto sičniških pripornikov sz ali zlitnika c pred šumevci šž ali zlitnikom č, ki se pojavljajo na morfemski meji, izgovarjamo:

Posebnost

Glasovna sprememba se pred priponskimi obrazili ček in čič ter ev, kadar sproža palatalizacijo, odraža tudi v zapisu: drevesce [drevésce] – drevešček [drevéščək]; kos [kós] – košček [kóščək]; zvezek [zvézək] – zvežček [zvéščək] in zvežčič [zvéščič]; svizec [svízəc] – svižčev [svíščev‑]; mesec [mésəc] – meščev [méščev‑].

Predlog k pred g in k

Predlog k ima pred besedami, ki se začnejo na g in k, varianto h: h gozdugózdu], h kosilu [hkosílu], h kdo ve komugdó ve kómu]. Pred besedami, ki se začenjajo na druge glasove, pišemo k (k Evropi [keu̯rópi], k vozilu [kvozílu], k Sloveniji [kslovéniji]), ki ga tudi izgovarjamo, razen v primerih, ko prihaja do prilikovanja po zvenečnosti (k zemlji [gzêmlji]).

Posebnost

Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so zapisane (npr. v prevzetih, nečrkovalno branih kraticah Cobiss [kóbis], covid‑19 [kôvid‑devétnajst/devetnájst]), se lahko zapisuje tako k kot h (k/h Cobissu), izgovarja pa se enotno, in sicer [hkóbisu]. Enako velja za prevzete besede, npr. fr. Camus [kamí], daj. k/h Camusu), izgovarja pa se enotno, in sicer [hkamíju].

O predlogu z in njegovi nezveneči varianti s glej poglavja »Zapis nezvočnikov«.

Soglasniški sklopi v prevzetih imenih

V prevzetih imenih se soglasniški sklopi vedejo enako kot v slovenščini, so pa različno zapisani, zato moramo poznati glasovne vrednosti črk.

Nezvočniški sklopi, ki imajo možnost zlitniškega izgovora, so za slovensko govoreče problematični zlasti v izglasju zaradi vpliva na preglaševanje samoglasnika o v e. Tak je črkovni sklop ‑⟨ts⟩, ki ga v zapisu izgovora zapisujemo kot [ts], oblike pa niso preglašene, npr. angl. Barents [bárents] – Barentsovo morje nasproti madž. Lukács [lúkač] – Lukácsev [lúkačev‑].

Odstopanja glede na slovenska pravila se pojavljajo v vzglasnih zvočniško nezvočniški sklopih, ki jih v slovenščini ne poznamo, in sicer zveze zvočnikov n in m ter nezvočnikov, ki jih izgovorimo z vzglasnim polglasnikom, npr. Nkrumah [ənkrúmah], Mbappé [əmbapé].

V prevzetih imenih je zlogotvoren tudi zvočnik l, zato pri izgovoru vzglasni črkovni sklop ⟨vl⟩ izgovorimo s polglasnikom, npr. Vltava [və̀ltava].

Zvočniške sklope v prevzetih imenih izgovarjamo v skladu s slovenskimi pravili, npr. za zvočnikom zobnoustnično Orvieto [orvjéto], Červjakov [červjakôv‑] in za samoglasnikom dvoustnično Geneviève [ženeu̯jêv‑/žənəu̯jêv‑], Sosnowiec [sosnôu̯jec].

Sklop ⟨jr⟩ se pojavlja le v prevzetih imenih tipa Moira [mójra], rod. dv./mn. Moir [mójr].

Posebnost so v preteklosti že podomačene besede in končaji besed, kjer se zapisani i ne izgovarja kot zvočnik, temveč sklop dveh samoglasnikov izgovorimo, kot da bi zapirali zev: Moravia [morávija] ali riviera [rivijêra/rivjêra].

O vplivu izglasja na izbiro končnic in priponskih obrazil glej poglavji »Sklanjatve samostalnikov moškega spola« (Oblikoslovni oris) in »Tvorba svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).

O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.

Naglaševanje

Nosilci naglasa so samoglasniki. Poznamo dva načina naglaševanja: jakostno in tonemsko. Obe vrsti naglaševanja sta v knjižnem jeziku enakovredni.

Jakostno naglaševanje

Pri jakostnem naglaševanju so naglašeni samoglasniki daljši od nenaglašenih, tj. izgovarjajo se glasneje, z večjo jakostjo, in z višjo tonsko višino kot nenaglašeni samoglasniki.

Pomen naglasnih znamenj

Na samoglasnikih označujemo jakostno naglašene samoglasnike, njihovo kvantiteto (kratki – dolgi) in kvaliteto (ozki – široki), s tremi naglasnimi znamenji: ostrivcem ⟨´⟩, krativcem ⟨`⟩ in strešico ⟨ˆ⟩.

Ostrivec

Ostrivec ⟨´⟩ označuje dolge samoglasnike, pri samoglasnikih e in o tudi ožino: pas [pás], kis [kís], duh [dúh]; lep [lép], mož [móž‑].

Kadar naglašeni polglasnik ni zapisan z e, je v slovarjih, priročnikih in učbenikih praviloma označen z ostrivcem na r ali s krativcem na polglasniku v oglatem oklepaju: gŕm [gə̀rm/gə̀rəm], vŕsta [və̀rsta].

Strešica

Strešica ⟨ˆ⟩ označuje dolga široka samoglasnika e in o: peta [pêta], gora [gôra].

Poleg strešice poznamo v slovenščini tudi kljukico, tj. ločevalno znamenje na črkah č, š in ž, ki označuje šumevce.

Krativec

Krativec ⟨`⟩ označuje samoglasnike (razen polglasnika), za katere je bil nekdaj v knjižnem jeziku predviden zgolj kratki, danes pa tudi nekratki izgovor: urad [uràd‑], bik [bìk], kup [kùp]; nadnaslov [nàdnaslòv‑], nedoločnik [nèdolóčnik], podoficir [pòdoficír] in Celjan [celján in celjàn].

Na e in o krativec hkrati označuje širino (bes [bès], lov [lòv‑]).

Kot samo kratki samoglasnik je v slovenskem knjižnem jeziku opredeljen tako naglašeni kot nenaglašeni polglasnik: pes [pə̀s], prvi [pə̀rvi].

Nenaglašena e in o

Nenaglašena samoglasnika e in o sta tradicionalno opredeljena kot široka glasova, vendar sta zaradi manjše izdišne moči in krajšega izgovora izgovorjena manj intenzivno od naglašenih širokih (/ɛ/ oz. /ɔ/), zato ju izgovarjamo ožje, tj. kot sredinska [e] in [o]. Izrazito ozko izgovorjena nenaglašena e in o pri zapisu izgovora v oglatem oklepaju označujemo s piko pod črkama e in o: Kosovel [kósovẹl], Maribor [máribọr].

Nenaglašena ozka e in o se pojavljata pri nekaterih izgovorno že povsem prilagojenih prevzetih besedah, še zlasti pa pri črkovalno branih kraticah, npr. Andersen [ándersẹn/ándərsẹn], Washington [vášinktọn]; DNK [déenká in dẹenká], APZ [ápẹzé in apẹzé in ápəzə̀ in apəzə̀].

Pri prevzetih imenih

Ozkost nenaglašenih e in o v prevzetih imenih lahko povezujemo s stranskim naglasom v izvornih jezikih: Ezekiel [ezékijẹl], Izrael [ízraẹl].

Stransko (ali stopično) naglašeni so samoglasniki, ki jih izgovorimo z manjšo jakostjo kot primarno naglašene samoglasnike in z večjo kot nenaglašene samoglasnike.

Tonemsko naglaševanje

Pri tonemskem naglaševanju se naglašeni samoglasniki razlikujejo ne le po kvantiteti (kratki – dolgi) ali kvaliteti (ozki – široki), temveč tudi po tonu, ki je lahko rastoč ali padajoč. Tonemsko naglaševanje se razlikuje od stavčne intonacije in je pri govorcih, ki ga uporabljajo, pomensko razločevalno (pomensko razločevalni ton se imenuje tonem), npr. koder [kọ́dər] (samostalnik) nasproti koder [kọ̑dər] (prislov); jelka, tož. ed. pod jelko [pod jẹ́lko] (Kam?) nasproti or. ed. pod jelko [pod jẹ̑lko] (Kje?).

Če naglašeni samoglasnik nastopa v nezadnjem besednem zlogu, se rastoči tonem uresničuje s tonskim viškom na ponaglasnem zlogu, padajoči pa s tonskim viškom na naglašenem zlogu. Zaradi tega se oba tonema opisuje tudi kot nizki oziroma visoki ton.

Tonemsko naglaševanje v knjižnem jeziku je značilno zlasti za govorce narečij iz gorenjske in dolenjske narečne skupine, za govorce nekaterih narečij severnega dela primorske narečne skupine in dela koroške narečne skupine zlasti na avstrijskem Koroškem.

Pomen naglasnih znamenj

Na samoglasnikih in zvočniku r označujemo tonemsko naglašene samoglasnike s štirimi posebnimi naglasnimi znamenji – akutom ⟨´⟩, cirkumfleksom ⟨ˆ⟩, gravisom ⟨`⟩ in dvojnim gravisom ⟨ ̏ ⟩

Kadar se pri neki besedi ali besedni obliki lahko pojavljata oba tonema, ju označujemo z makronom ali črtico ⟨¯⟩ nad naglašenim samoglasnikom (npr. skuter [skūter]; brat, rod. mn. bratov [brātov-]; bogat, ž. sp. bogata [bogāta]).

Tonem na polglasniku v glasovnem sklopu [ər], zapisanem s črko ⟨r⟩, označujemo bodisi z ločevalnim znakom za dolžino na ⟨r⟩ (npr. prst [pȓst], rod. prsta [pŕsta]) ali z ločevalnim znakom za kračino na polglasniku (npr. prst [pə̏rst], rod. prsta [pə̀rsta]).

Kratki rastoči ton je z redkimi izjemami značilen le za naglašeni polglasnik v nezadnjem besednem zlogu (npr. megla [mə̀gla], steber [stə̀bər]), za ostale kratke naglašene samoglasnike pa je praviloma značilen padajoči ton (npr. brat [brȁt], megla [məglȁ], bogat [bogȁt]).

V slovarjih knjižnega jezika, ki prinašajo podatek o tonemskem naglasu, so tonemi označeni s posebnimi znamenji, v starejših slovarjih praviloma v okroglih oklepajih v t. i. tonemskem gnezdu. Ker ostrivec v tradicionalni slovenski fonološki transkripciji označuje rastoči ton, se pri zapisu tonemskega naglasa za označevanje ožine naglašenih /e/ in /o/ uporablja pika pod naglašenim samoglasnikom: ⟨ẹ́⟩, ⟨ọ́⟩, ⟨ẹ̑⟩, ⟨ọ̑⟩.

Tonema se pri pregibanju v odvisnosti od pregibnostnega vzorca predvidljivo premenjujeta. Za knjižno slovenščino sta značilni zlasti sprememba (kratkega) padajočega tonema v (dolgi) rastoči tonem, kadar kratki samoglasnik ob pregibanju preide v nezadnji besedni zlog (npr. brat [brȁt], rod. brata [bráta]), in sprememba rastočega tonema v padajoči tonem v nekaterih besednih oblikah (npr. lipa [lípa], or. z lipo [zlȋpo], rod. mn. lip [lȋp]).

Naglasno mesto

V slovenščini nimamo preprostega pravila o naglasnem mestu, saj je naglas lahko pri posameznih besedah na različnih zlogih (prvem, drugem, tretjem, predzadnjem ali zadnjem).

Pri naglaševanju slovenskih knjižnih besed se ravnamo po normativnih slovarjih ali slovnicah.

Naglas je v slovenščini pomemben za razlikovanje pomena sicer enako pisanih besed. Pri nekaterih besedah sprememba naglasnega mesta spremeni tudi pomen besede: oči [ôči] ‘ljubkovalno poimenovanje za očeta’ – oči [očí] |organ|; vedenje [védenje] ‘znanje’ – vedenje [vedênje] ‘obnašanje’; lahko [láhko] (pridevnik) – lahko [lahkó] (prislov).

V besedilih naglasnih znamenj praviloma ne zapisujemo. Zapišemo jih izjemoma, kadar bi lahko prišlo do dvoumnosti ob sočasni rabi enakopisnih besed (célo celó; táko takó; védenje vedênje) ali kadar želimo opozoriti na naglasno mesto, npr. pri priimkih (Stelè) ali pri besedah, kjer je črko e mogoče prebrati kot e ali kot polglasnik, npr. vèkanje nasproti vekanje.

Slovenska osebna imena in priimke naglašujemo tudi po regionalni ali rodbinski navadi, ki jo ohranjamo tudi v knjižnem jeziku: Aleš [alèš/áleš], Jernej [jêrnej/jernêj], Tamara [támara/tamára]; Kovačič [kôvačič/kováčič], Novak [novák/nôvak], Peterka [péterka/petêrka], Ramšak [rámšak/ramšák].

Krajevna imena naglašujemo glede na izvor lastnega imena, torej se tudi v knjižnem jeziku ohranja lokalni naglas: Radenci [rádenci] (ob Muri) – [radénci] (ob Kolpi); Preserje [presêrje] (pri Domžalah) – [préserje] (pod Krimom); Šmihel [šmíheu̯] (pod Nanosom) – [šmihéu̯] (nad Mozirjem); Murska Sobota [múrska sóbota], Gančani [gánčani].

Naglasno mesto pri prevzemanju imen

Pri prevzetih imenih načeloma upoštevamo naglasno mesto iz izvornega jezika: polj. Varšava [varšáva], bolg. Kozloduj [kozlodúj], lit. Panevėžys [panevežís]. Na pisno nepodomačenih imenih ohranjamo tako ločevalna znamenja, ki ne označujejo mesta naglasa in kakovosti samoglasnika, npr. à la carte [a la kárt], madž. Esterházy [ésterhazi], polj. Chorzów [hóžou̯], kot tudi tista, ki ga označujejo in so hkrati obvezna sestavina črke, npr. šp. Márquez [markes], it. Niccolò [nikoló].

Pri prevzemanju naglasno mesto pri končniško naglašenih imenih na a umaknemo na osnovo, če se zahteva sklanjanje po ženski sklanjatvi (žensko ime, npr. lit. Jurgita [jurgíta]) ali če se je táko pregibanje ustalilo (npr. nekatera mesta ali pokrajine v podomačenem zapisu, npr. šp. Bogota [bógota] (šp. Bogotá), šp. Panama [pánama] (šp. Panamá), v nepodomačenem zapisu tudi z ohranjanjem ločevalnega znamenja in spremembo naglasnega mesta, npr. šp. Amapá [amápa].

Posebnost

Redka imena so se ustalila v obeh spolih z različnimi naglasnimi možnostmi, npr. Chichén‑Itzá [čičén‑íca] ž, rod. Chichén‑Itze nasproti Chichén‑Itzá [čičén‑icá] m, rod. Chichén‑Itzája.

O načelih prevzemanja naglasa v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« (člen 62), podrobneje pa v preglednicah za posamezne jezike.

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Variantnost naglaševanja

V sodobni knjižni slovenščini je zaradi fonetično‑fonološke raznolikosti v slovenskih govorih tudi v knjižnem jeziku izpričana naglasna variantnost (dvanajst [dvánajst/dvanájst], gornik [górnik/gorník], nuditi [núditi/nudíti], raztrositi [rastrósiti/rastrosíti]); enako velja za novejše prevzete besede (aneks [anéks/áneks], klošar [klóšar/klošár], televizija [televizíja/televízija]).

Posebnosti

  1. V večbesednih zvezah, predvsem imenskih in frazeoloških enotah, se kljub več naglasnim možnostim pogosto uresničuje le ena: glas [glás], rod. glasu [glasú] tudi glasa [glása] (izvod Kmečkega glasa; ni dal glasu od sebe); most [móst], rod. mostu [mostú] in mosta [mósta] (iz Zidanega Mosta).
  2. Naglas se v stalnih besednih zvezah lahko odmakne od pričakovanega in se kot tak ustali: primer [primér], rod. primera [priméra], v zvezi na primer [na prímer]; prid. veliki [véliki], ž velika [vélika], v zvezah veliki petek [véliki pétek], velika sobota [vélika sobóta], toda velika noč [velíka nóč].
Naglasni tipi

Naglasno mesto v slovenskem knjižnem jeziku se pri nekaterih besedah med pregibanjem tudi premika. Ob tem se lahko premenjujeta tudi kakovost in kolikost samoglasnika:

Naglasni tipi se delijo glede na (ne)premikanje naglasa na osnovi oz. končnici na:

Nepremični naglasni tip ohranja naglas na istem zlogu osnove: delati [délati], 1. os. ed. delam [délam], m. del. na l v ed. delal [délau̯]; mesto [mésto], rod. ed. mesta [mésta], daj. ed. mestu [méstu] …

Naglas pri premičnem naglasnem tipu se premika po zlogih osnove, ob čemer se pogosto spreminja tudi kakovost samoglasnika: prositi [prosíti], 1. os. ed. prosim [prósim]; človek [člôvek], rod. ed. človeka [človéka]; prostor [prôstor], rod. ed. prostora [prostóra].

Naglas pri mešanem naglasnem tipu se premika z osnove na končnico in obratno: stran [strán], rod. ed. strani [straní], or. ed. s stranjo [stranjó]; srce [sərcé], rod. ed. srca [sərcá], im. mn. srca [sə̀rca]; sneg [snék], rod. ed. snega [snegá].

Pri končniškem naglasnem tipu se kratki naglašeni samoglasniki načeloma pojavljajo v edinem ali zadnjem zlogu: pes [pə̀s], rod. ed. psa [psà]; sla [slà], rod. ed. sle [slè]. Izjema glede trajanja je končniško naglašena beseda gospa [gospá].

Posebnost

Končniški naglas se pri nekaterih besedah s polglasnikom v osnovi umika, zato se pojavljajo dvojne paradigme: bezeg [bə̀zək], rod. ed. [bə̀zga] in bezeg [bəzə̀k], rod. ed. [bəzgà]; megla [mə̀gla], rod. ed. [mə̀gle] in megla [məglà], rod. ed. [məglè]. V knjižnem jeziku danes srečujemo tudi izreko dolgega širokega e namesto polglasnika, naglas pa je nepremičen na osnovi, npr. bezeg [bêzək], rod. [bêzga], megla [mêgla], rod. [mêgle]. Taka izreka je bila nekdaj zgolj pogovorna, danes pa prodira tudi v knjižni