Pisna znamenja so dogovorjene enote neke pisave za zapisovanje glasov (črke, npr. A, b), števil in številk (števke, npr. 0, 1) in drugih enot (druga pisna znamenja), kot so matematična (+, –), logična (⇒, ∧), izpostavna (2, **), diakritična (´, ~, ˆ), korekturna (⊥, ), znamenja za vrednosti (%, °), denarne enote (€, $), znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (@, #) in nekatera druga (§, &, →, °, ®, ©). Posebna in pomembna skupina pisnih znamenj so znamenja, ki jih uporabljamo za členitev zapisane povedi oziroma besedila v pisnem prenosniku (ločila, npr. !, ?).
Slovenska abeceda ima 25 latiničnih črk: a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž.
Poleg slovenskih uporabljamo tudi druge, tuje črke, ki jih razvrščamo različno:
Posebnosti
Pri odstavčnem ali alinejnem naštevanju skušamo ohranjati zaporedje črk v slovenski abecedi: (a) (b) (c) (č) (d) …
Kadar bi v besedilu uporabljene enakopisnice povzročile dvoumnost, jih lahko opremimo z naglasnimi znamenji (célo/celó; táko/takó; védenje/vedênje).
Števila zapisujemo z besedami (pet, petnajst) ali s številkami (5, 15). Številke so sestavljene iz arabskih (1, 2, 3, 4 …) ali rimskih (I, V, X, L, C, D, M) števk, enako kot so besede sestavljene iz črk. Številke enomestnih števil sestavlja ena števka (5; L), številke večmestnih in necelih števil pa večje število števk (15, 1500, 15.000, 41,5; XXI, MCMD).
O rabi rimskih števk glej poglavje »Rimske števke«.
Števke imenujemo ničla, enica/enka, dvojka, trojka, štirica/štirka, petica/petka, šestica/šestka, sedmica/sedemka, osmica/osemka, devetica/devetka.
Ustrezna imena za števila, ki jih te števke zaznamujejo, so nič, ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet. Zapisana večja ali necela števila ipd. imenujemo:
V evropskih celinskih državah se način navajanja števil milijarda (109) in bilijon (1012) razlikuje od navajanja v anglosaških okoljih (109 angl. billion, 1012 angl. trillion).
Decimalna števila v slovenščini zapisujemo s stično vejico (2,5 kg), anglosaški prostor uporablja namesto decimalne vejice piko (2.5 kg).
Kako se števila izpisujejo z besedami, glej poglavje »Pisanje skupaj ali narazen«.
Števila in dele števil pogosto zapisujemo z besedami ob navajanju tisočev in milijonov (41 tisoč kubičnih metrov, 10 milijonov prebivalcev), pri zapisovanju praznikov (prvi maj) ali če se pojavljajo na začetku povedi (Sto žensk na Triglavu) – izjema so letnice (1994 je bilo usodno leto.) in višja števila (11.049 volivcev je glasovalo za sedanjega župana.), ki jih zapisujemo s številko tudi na začetku povedi.
Zapis s številkami je pogostejši ob okrajšanih merskih enotah (5 kg, 200 km, 41.000 m3), pri navajanju desetletja in stoletja (v osemdesetih letih 20. stoletja ali v 80. letih 20. stoletja ali v 80-ih letih 20. stoletja), pri navajanju ure (ob 8. uri ali ob 8.00) ipd.
Z besedo pogosto pišemo nižja števila (do 10 ali 12), s številko pa višja.
Mesece v datumu pišemo z besedo (1. maj 2014 ali 1. maja 2014) ali številko, z vsemi presledki (1. 5. 2014).
Le v položajih, ki zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), števke do vključno 9 pogosteje pišemo z vodilno ničlo (01. 05. 2012), včasih celo stično (01.05.2012).
O pisanju datumov glej tudi pravila o vejici.
Pri navajanju polne ure imamo več zapisovalnih možnosti (ob 8. uri ali ob 8.00, ob 800, ob 8h ali ob 8h); ure in minute zapisujemo s stično piko ali nadpisano (ob 8.45 ali ob 845). Če navajamo izmerjeni čas, pogosto zapisujemo tudi sekunde in dele sekund. Med vrednostmi za ure in minute ter minute in sekunde pišemo stično dvopičje (1:07:45); med vrednostmi za sekunde in dele sekund (desetinke, stotinke …) pišemo stično vejico (3:57,23).
Pri zapisu tisočic do 9999 meje med tisočicami in stoticami navadno ne zapisujemo (2314), pri višjih številih mejo označujemo s piko (41.000) ali z (nedeljivim) presledkom (41 000). V posebnih položajih in preglednicah, kjer je pričakovana enotnost zapisa, lahko pišemo piko tudi pri številih, nižjih od deset tisoč (5.998, 12.400, 56.200).
O pisanju ločil med deli številk glej tudi poglavja »Pika«, »Vejica«, »Dvopičje« in »Presledek«.
Kadar nastopajo številke in črke kot oznake, simboli ali imena (avtocesta A1, format A3, tipka F3, skupina G20), jih pišemo stično, ne glede na to, ali je črka mala ali velika (Živi na Maistrovi cesti 12a. – Lovca je postavil na polje a5. – Poučuje francoščino na ravneh A1 in A2.), oziroma ne glede na zaporedje (svinčnik z oznako 2B). V nekaterih primerih je številka podpisana ali nadpisana (vitamin B12, CO2, ton C2, m2).
Stičnost velja tudi za povezave črk z drugimi znamenji (gospodinjski aparati energijskega razreda A, A+ in A++).
O rabi črke za vrstilnim števnikom glej poglavje »Pika«.
O izpostavni rabi številk glej poglavje »Izpostavna, nadpisana in podpisana znamenja, številke in črke«.
Pri letnicah tisočice lahko izrazimo s stoticami, tako da lahko npr. 1926 beremo tisoč devetsto šestindvajset ali devetnajststo šestindvajset.
Decimalna števila beremo tako, da besedo cela prilagajamo celemu delu števila, npr. 2,5: dve celi (enoti), pet (desetink); 6,01: šest celih ena stotinka ali šest celih nič ena. Kadar decimalnemu številu sledi simbol (19,3 %; 1,2 kg), ga pri branju razvežemo v rodilniško obliko: devetnajst celih tri odstotka; ena cela dve kilograma.
Kadar ima enota še podenote, lahko decimalno število beremo tudi tako, da del za vejico pretvorimo v podenoto, npr. 3,5 €: tri cele pet evra ali tri evre, petdeset centov ali tri evre in pol; 9,25 km: devet celih petindvajset kilometra ali devet kilometrov, dvesto petdeset metrov.
Poleg arabskih števk uporabljamo tudi rimske: I, V, X, L, C, D, M.
Posebnost
Pri zapisu dajemo prednost velikim rimskim števkam, čeprav je v starejših besedilih, pa tudi pri označevanju uvodnih strani mogoče najti male rimske števke: i v x …
Z rimskimi številkami zapisana števila uporabljamo kot del imena pri imenih vladarjev (Jožef II., Ludvik XIV.), papežev (Pij XII.), vrhov v istoimenskem pogorju (Anapurna I, Anapurna II), industrijskih izdelkov (Delta III, VW Golf IV) ipd.
Rimske števke poleg arabskih uporabljamo tudi pri zapisovanju športnih kategorij (divizija III), težavnostnih stopenj v alpinizmu (VIII, IX–), stopenj nadgradnje izdelkov (Pentium III), študijskih predmetov (predmet Uvod v medicino II), številk knjig/zvezkov (Etimološki slovar slovenskega jezika I), (uvodnih) strani, poglavij, letnikov revij (Uvod v SSKJ, str. IV; Družboslovne razprave XXX (2014)), imenih prireditev, zborovanj in zgodovinskih dogodkov (XXVIII. olimpijske igre, IV. lateranski koncil, II. svetovna vojna), imenih različnih besedil in skladb (IV. simfonija – Abbreviata).
Pri imenih, kjer je številka del imena ali stalni pridevek, lahko številko zapišemo z besedo: Henrik Osmi, Ludvik Štirinajsti, Jožef Drugi; Tretji brižinski spomenik proti Brižinski spomeniki.
Kadar različne dele besedil notranje podrobneje členimo s številkami (arabskimi in rimskimi) ali kombinacijo številk in črk (1.1; XII.3, 2.b, III.A), je pika rabljena tehnično, in sicer stično, npr. poglavje 1.2.1; člen 3.a, III.a kategorija. V takih primerih tehnična in vrstilna pika torej sovpadeta.
Med najpogostejša pisna znamenja sodijo ločila, npr. pika (.), vejica (,), vprašaj (?) ipd.
Glede na stičnost, tj. prisotnost oziroma odsotnost presledka na levi oziroma na desni, so ločila – tako kot druga pisna znamenja – lahko stična (levostična, (obojestransko) stična, desnostična) ali nestična.
O skladenjski in neskladenjski vlogi ločil glej poglavje »Ločila«.
V matematiki poleg števk uporabljamo še druga znamenja: za vrste in razmerja matematičnih vrednosti ter za matematične operacije, npr. plus/in (+), minus/manj (–), enačaj (=), deljeno (: ali /), množeno/krat (× ali ·), ulomkova črta (––), neskončno (∞), koren (√). Med matematična znamenja uvrščamo tudi znamenja za odstotek (%), stopinjo (°), minuto (′) in sekundo (″). Zlasti geometrija si pomaga še z grškimi črkami α, β, γ ...
Kadar uporabljamo matematični znamenji plus (+) in minus (–) za ponazarjanje absolutnih vrednosti, ju pišemo stično s številko (–10 °C; vrednost indeksa +3,45). V matematičnih enačbah je raba nestična (3 × 5 = 15, 25 : 5 = 5, 100 – 10 = 90, 45 + 15 = 60).
Pisna znamenja za odstotek (20 %) in promil (16 ‰) pišemo nestično.
Posebnost
V položajih, ki zahtevajo kratkost izražanja, pridevniško tvorjenko tipa 50-odstotni ali petdesetodstotni popust zapišemo s števko in znamenjem, ki ju povežemo s stičnim vezajem, npr. Izkoristite 50-% popust.
O zapisu tvorjenk iz števil in simbolov za merske enote glej poglavje »Krajšave«.
Pisna znamenja za stopinje (90°), minute (20′) in sekunde (40″) pišemo stično s številko.
O zapisovanju simbola za stopinje v enotah za merjenje temperature glej poglavje »Druga pisna znamenja«.
Posebna skupina so znamenja iz logike, ki jih uporabljamo tudi v drugih vedah; to so znamenja za enakost (=), neenakost ali nasprotje (≠), posledičnost (⇒), izbiro (∨), vsoto (∧), večjo vrednost oziroma izvor (<), manjšo vrednost oziroma razvoj v kaj (>), večje ali enako (≥) ipd. Vsa ta znamenja pišemo nestično.
V skupino znamenj, rabljenih v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, spadajo tista, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju prek spleta in sodobnih komunikacijskih naprav, npr. afna (@), lojtra ali ključnik (#), zvezdica (*) in nekatera ločila v neskladenjski vlogi. Na primer: dvojna poševnica v spletnih naslovih (http://www.najdi.si), leva poševnica ali poševnica nazaj (), kombinacije uklepaja oziroma zaklepaja in dvopičja za izražanje razpoloženja kot veselje :), žalost :(, smeh :D.
Med druga pisna znamenja uvrščamo pogosto rabljena znamenja za vrednosti, člene ali paragrafe (§), znamenje za in ali et (&); zaščitena imena in znamke, denarne enote, npr. evro (€), dolar ($), funt (£).
Znamenja za in ali et (Odvetnik Novak & partnerji) in za denarne enote (50 €, 15 $, 10 £) pišemo nestično glede na druge sobesedilne enote.
Znamenja za zaščitena imena in znamke (Teflon®, AdidasTM) pišemo nadpisano in stično z imenom.
Posebnost
Pisna znamenja, ki označujejo enote za merjenje temperature, npr. stopinja Celzija, stopinja Fahrenheita, zapisujemo stično s simbolom, ki označuje posamezno mersko enoto, npr. 5 °C, 32 °F.
Pisna znamenja, ki označujejo avtorske pravice (© 2003 Založba ZRC, ZRC SAZU) in člene oziroma paragrafe (§ 10), se pišejo pred enoto in so nestična.
Številke, črke in nekatera znamenja uporabljamo tudi izpostavno, tj. nadpisana ali podpisana.
Nadpisana levostična številka (podobno zvezdica) na desni strani enote, na katero se nanaša, predstavlja opozorilo na ustrezno podčrtno opombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja, npr. Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi iz leta 1847.1. (Pod črto pa nestično pred navedbo: 1 Natisnjene so bile že decembra leta 1846.)
Kadar se opomba nanaša na celotni del besedila, zapisan pred ločilom, je znamenje za opombo za ločilom; kadar se opomba nanaša le na besedo ali zvezo neposredno pred ločilom, je znamenje za opombo umeščeno stično s to besedo oziroma zvezo, to je pred ločilo.
Nadpisana desnostična številka levo od letnice označuje zaporedno izdajo dela, npr. Atlas Slovenije 42005 (= 4. izdaja).
Nadpisana levostična dvojka desno ob številki ali črki pomeni kvadrat (52, a2) oziroma kvadratni (Slovenija meri 20.273 km2), trojka kub (53, a3) oziroma kubični (Vsako leto iz oceanov izhlapi okoli 430 milijonov m3 vode).
V kemijskih formulah podpisane in nadpisane stične številke prikazujejo sestavo oziroma zgradbo molekule kemijske spojine: H2O (voda), 168O2 (kisikov izotop).
Izpostavne črke pišemo stično bodisi nad številko ali črko (oziroma v matematiki spremenljivko) (10n, x = ab) bodisi pod njo (logax). V nestrokovnem jeziku jih najpogosteje srečujemo pri mednarodnem zapisu ure (Uradne ure so od 10h do 12h).
V jezikoslovju desnostična zvezdica na levi strani pred besedo opozarja na vzpostavljeno (domnevno) besedo (ampak < *a-nъ-pakъ) ali na nesprejemljivost (*črnobel).
Ob navajanju biografskih podatkov nestično pisana zvezdica pred letnico ali datumom pomeni ’rojen’: Ivan Cankar (* 1876, † 1918). Za označevanje pomena ’umrl’ uporabljamo v enakem položaju križec: Andrej Turjaški (* 9. 4. 1557, Žužemberk; † 5. 9. ali 8. 10. 1593, Karlovec, Hrvaška).
Korekturna (popravna) znamenja iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa razločno izpišemo popravek. V težjih primerih za vnašalca lahko zapisujemo še dodatna navodila, npr. »ruska cirilica«.
Obstajajo še druga, redkeje rabljena znamenja. Popravno znamenje iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa izpišemo popravek. V težjih primerih lahko zapisujemo še dodatna navodila.
Pri urejanju besedila uporabljamo različne sloge črk, števk in drugi pisnih znamenj: navadni (pokončni) a A, b B ... in poševni (ležeči, kurzivni) a A, b B ..., krepki (polkrepki) a A, b B … in krepki (polkrepki) ležeči a A, b B ..., razprti slog a b e c e d a ...
V posebnih besedilnih položajih uporabljamo tudi same velike črke (verzalke), npr. BIBLIJA, in pomanjšane velike črke (kapitelke), ki razlikujejo med malimi in velikimi črkami, npr. Biblija.
Pri uporabi različnih pisavnih slogov pazimo na ločila, ki so lahko sestavni del tipografsko poudarjenega besedila ali ne. Na primer: Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so krepki); Retoričnemu vprašanju Veš, poet, svoj dolg? sledi odgovor. (vejici in vprašaj so ležeči); Najpomembnejše Toporišičevo delo je gotovo Slovenska slovnica, ki je prvič izšla leta 1976. (vejica ni krepka). Enako velja za ločila v npr. naštevalnih enotah: Med najpogostejše priimke pri nas sodijo Novak, Horvat, Kovačič, Krajnc, Zupančič. (vejice in pika niso ležeče).
Krajšave so kratice, okrajšave, simboli in formule, nastale zaradi potrebe po kratkosti izražanja. Slovenščina ima čedalje več domačih in prevzetih krajšav. V jezikovnem razvoju se vse te oblike tudi spreminjajo: simboli in formule kot dogovorjena znamenja v okviru strok precej manj kot okrajšave, ki težijo k vse večjemu poenobesedenju (i. t. d. > itd.), in kratice, ki pogosto prehajajo med lastna imena (UNICEF > Unicef) in občna poimenovanja (EMŠO > emšo).
Kratice so ustaljene krajšave večbesednih poimenovanj ali tvorjenk, ki jih navadno pišemo s samimi velikimi črkami.
Kratice nastanejo tako, da netvorjene in tvorjene besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno do začetnih črk besed oziroma njihovih delov (Slovenska akademija znanosti in umetnosti > S, A, Z, U > SAZU; Kulturno-umetniško društvo > K, U, D > KUD; ultravijolični > U, V > UV; Zakon o medijih > Z, Med > ZMed; enotna matična številka občana > E, M, Š, O > EMŠO).
Kratice navadno pišemo z velikimi črkami, slovnične besede (veznike, predloge) pa izpuščamo (Narodna in univerzitetna knjižnica > N, U, K) ali jih zapišemo z malimi črkami (Bosna in Hercegovina > B, i, H; Zakon o medijih > Z, Med). Tako dobljene krne iz besednih zvez strnemo v kratico (N, U, K > NUK; B, i, H > BiH; Z, Med > ZMed).
Kratice glede na to, kako jih izgovarjamo, delimo na:
O načinih črkovanja v slovenščini glej poglavje »Slovenska abeceda«.
Posebnosti
O načinih črkovanja abecede v drugih jezikih se poučimo v preglednicah o tujih jezikih.
Kratice sklanjamo (DUTB DUTB-ja). Kadar iz njih napravimo tvorjenke, pregibamo tudi te (DUTB-jev DUTB-jeva DUTB-jevo).
Končnice in obrazila pišemo za vezajem z malimi črkami, če se kratica govorno končuje na:
Posebnost
Če se nečrkovalna kratica končuje na nenaglašeni samoglasnik, tega obravnavamo kot sklonilo oziroma kot del obrazila in ju tudi v stranskih sklonih pišemo z veliki črkami (UNESCO UNESCA, UNESCOV; EMO EMA, EMOV; FIFA FIFE, FIFIN).
Nečrkovalne kratice pogosto preidejo med navadno besedje in jih tako tudi pisno pregibamo (Ajpes Ajpesa, Ajpesov; aids aidsa; Unesco Unesca, Unescov; Nasa Nase, Nasin; emšo emša).
Posebnost
Posamezne črkovalne kratice (in iz njih izpeljane besede) prehajajo z zapisom, ki odraža izgovor, med navadno besedje: teve (
Kratice so praviloma samostalniki (BDP 'bruto domači proizvod', TV 'televizija'), redkeje tudi pridevniki (UV 'ultravijoličen', TV 'televizijski').
Samostalniške kratice so najpogosteje moškega spola, in sicer ne glede na to, katerega spola je jedrna beseda podstave (DDV < davek na dodano vrednost, NUK < Narodna in univerzitetna knjižnica, KUD < kulturno-umetniško društvo, SNG < Slovensko narodno gledališče). Večinoma se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (DDV-ja, NUK-a, KUD-a, SNG-ja).
Črkovalne in tudi nečrkovalne kratice sklanjamo tudi po ničtem sklanjatvenem vzorcu, ne glede na to, katerega spola je jedrni samostalnik v podstavi: brez DDV, ARSO – na ARSO; DNK – o DNK, EU – iz EU; MNZ – pri MNZ.
O vzorcih sklanjatev glej poglavje »Slovnični oris za pravopis«.
Posebnosti
Med samostojnima kraticama, ki se povežeta v novo enoto, naredimo presledek (ZRC SAZU, OE UJP, IDV FDV).
Kadar kratici sledi številski dodatek, ga pišemo na različne načine (SSKJ2, ZIL-1, MP3/mp3, NUK 2, SVL I).
Kratice s številskimi dodatki, pisanimi brez presledka, se v zvezah sklanjajo drugače, kot kadar so rabljene samostojno (v SSKJ-ju/SSKJ, vendar v SSKJ2; gradnja NUK-a/NUK in gradnja NUK-a 2 / NUK 2).
Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).
Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze. Znamenje okrajšanosti je pika.
Okrajšamo lahko besede in besedne zveze, in sicer na različne načine, tako da ohranimo:
Posebnosti
Kadar krajšamo tvorjenke, navadno ohranimo prve črke vsake polnopomenske enote (zf. < znanstveno fantastični, sh. < srbohrvaški, ide. < indoevropski) oziroma pri sestavljenkah prvo črko predponskega obrazila in okrajšavo podstave (ppolk. < podpolkovnik).
Posebnosti
Pri besednih zvezah načeloma okrajšamo vsako prvino, krajšavni piki pa sledi presledek: t. i. (< tako imenovani/imenovana/imenovano), d. o. o. (< družba z omejeno odgovornostjo), izr. prof. (< izredni profesor / izredna profesorica), op. a. (< opomba avtorja/avtorice), dr. dent. med. (< doktor/doktorica dentalne medicine), Ur. l. (< Uradni list).
Zaradi pogoste rabe nekaterih besednih zvez oziroma iz njih nastalih okrajšav se je vmesna krajšavna pika postopoma opustila: itd. (< in tako dalje), itn. (< in tako naprej), ipd. (< in podobno), npr. (< na primer), tj. (to je), mdr. (< med drugim), idr. (< in drugo, in drugi).
Posebnosti
Okrajšave izobrazbenih (Marko Horvat, univ. dipl. inž. les.; Andreja Mlakar, dr. med.), akademskih (asist. dr. Janez Kos) in znanstvenih nazivov (dr. Barbara Kovač, znan. sod.) pišemo ob osebnih imenih v različnih položajih skladno z zakonodajo.
Izobrazbene oz. strokovne nazive, ki so pridobljeni po visokošolskih in višješolskih študijskih programih ter po bolonjskih študijskih programih prve in druge stopnje, pišemo za imenom in vejico (Peter Potočnik, univ. dipl. inž. les.; Mojca Vidmar, mag. angl.; Petra Kalan, akad. slik.).
Znanstvene nazive, pridobljene po končani tretji bolonjski stopnji oz. doktoratu ali po znanstvenem magisteriju, pišemo pred imenom (mag. Nataša Kotnik, dr. Rok Kralj). Pred imenom pišemo tudi akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na univerzi (red. prof. dr. Martin Oblak), in častne nazive (akad. dr. Alenka Turk).
Akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na nepedagoških raziskovalnih ustanovah, pišemo za imenom in vejico (dr. Vesna Hribar, viš. znan. sod.).
Posebnost
Namesto kopičenja enakovrstnih okrajšav uporabljamo tudi nesistemske načine, npr. namesto dr. dr. ‘dvojni doktor’ raje ddr.; tako še dddr. ‘trojni doktor’ in mmag. ‘dvojni magister’.
Okrajšave navadno beremo tako, da jih sproti razvezujemo. Poved Govoril je s prof. Novakom. preberemo Govoril je s profesorjem Novakom.; poved Govoril je z dr. Janjo Kuhar. preberemo Govoril je z doktorico Janjo Kuhar.
Posebnosti
Okrajšave, nekatere so tudi kratice (PDF, HTML), ki jih uporabljamo kot končnice spletnih domen in datotek, pišemo s piko na levi, npr. .com (< angl. company 'podjetje'), .net (< angl. network 'omrežje'), .org (< angl. organisation '(neprofitna) organizacija'); .pdf (< PDF, angl. portable document format 'format prenosljive datoteke'); .gif (< GIF, angl. graphics interchange format 'format slikovne datoteke'); .si (< 'Slovenija').
Kratkopisne krajšave so tiste, pri katerih poleg črk izkoriščamo izgovor številk, npr. s5 'spet'; 5er ali 5R 'Peter'; ju3 'jutri'; Mi2 'Midva' (ime glasbene skupine).
Simboli so grafična znamenja za mere, fizikalne količine, kemijske elemente, matematične pojme, denarne enote, strani neba ipd. Nastanejo s krnitvijo navadno ene besede (Na – novolat. natrium 'natrij', H – novolat. hydrogenium 'vodik', t – lat. tempus 'čas', cm – centimeter, S – sever) ali z združevanjem različnih krnov (HRK – hrvaška kuna, MS – Murska Sobota, SZ – severozahod, XL – angl. extra large 'zelo velik'). Pišemo jih po dogovoru – z malimi ali velikimi črkami in brez pike, izjemoma z malo ali veliko črko (l ali L – liter).
Simbole za merske enote pišemo s presledkom za številko: 35 m, 10 %, 220 V, 5 a (pet arov), drugače kot 5a + 3b (pet a + tri b) v algebri.
Simboli se lahko z drugimi simboli, števkami ali ločili družijo v nove simbolne enote (mA, m2, km/h).
Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (AAA baterija; Cu kristal 'bakrov kristal').
Posebnosti
O druženju črk, števk in ločil glej poglavje »Pisna znamenja«.
1. Pri zapisovanju nestične zveze številk in črk (npr. 35 m) smo pozorni na nedeljivost in med obema enotama uporabljamo nedeljivi presledek.
2. Če simbolov ne pišemo ob številkah, jih v tekočem besedilu najpogosteje pišemo z besedo (Gradnjo osemsto metrov pločnika so ustavili.).
3. Kadar mersko enoto uporabimo v naslovu ali besedilu, ki je pisano z velikimi črkami, pazimo, da zaradi pomenskega razlikovanja simbol ali izpišemo ali upoštevamo standardizirani zapis (PREVC POLETEL 250 METROV/m).
Simbole izgovarjamo narekovalno (Na [nə̀á] in [èná]), v besedilu jih večinoma razvezujemo v besede (Na – natrij, m – meter). Za nekatere obstajajo slovenske ustreznice: H – vodik, t – čas.
Simboli se lahko združujejo tudi v formule, tj. kratke simbolične zapise, ki se uporabljajo v matematiki, naravoslovnih in tehniških znanostih za opis odnosov med količinami in sestavinami.
Kemijske formule nastanejo tako kot kratice – s krnitvijo besed, krne pa nato strnemo v formulo, npr. H2O (vodikov oksid, voda), NaCl (natrijev klorid). Pišemo jih brez okrajšavnih pik in jih ne pregibamo, izgovarjamo pa jih črkovalno (CO [cə̀ó] in [céó], H2O [há dvá ó]).
Matematične formule so v splošnem obrazci, ki povedo, kako izračunati neko količino ali vrednost (Ploščino kvadrata izračunamo po formuli p = a2.).
O stičnosti matematičnih znamenj glej poglavje »Znamenja v matematiki in logiki«.
Ker formule uporabljamo predvsem v strokovnih besedilih, zanje velja, da jih pišemo skladno z dogovorno normo posameznih strok.
Raba velike in male začetnice je odvisna od položaja besede v povedi (prva beseda v povedi) in od značaja besede ali besedne zveze.
Z veliko začetnico pišemo lastna imena, tj. imena bitij (Ana, Ivana Orleanska, Luka Mihelič, Slovenec, Snežna kraljica, Švrk, Vlah) ter imena zemljepisnih (Bohinjsko jezero, Nova Gorica, Sava, Slovenija, Šmarje pri Jelšah, Triglav) in stvarnih danosti (Dnevnik, Hlapci, Osnovna šola Tržič, Slovenska slovnica, Zveza prijateljev mladine). Nekatera imena lahko ohranijo lastnoimenski status tudi skrajšana (Združeni narodi za Organizacija združenih narodov). Status lastnega imena pridobijo tudi nekatera nadomestna imena (Gospa za Marija, Prerok za Mohamed; Otok za Velika Britanija). Z veliko začetnico pišemo tudi svojilne pridevnike iz lastnih imen (Prešernov dan) ter neobvezno izraze posebnega razmerja in spoštovanja (Pišem Vam ..., Ekscelenca).
Z malo začetnico pišemo občna (tj. splošna vrstna) poimenovanja, ki zaznamujejo vrsto (dalmatinec), različne poklicne, vljudnostne in druge nazive oseb (doktorica, gospa, pater, baronica) ter poimenovanja posameznikov po jezikovni skupini in veri (kajkavec, katoličan) ali družbeni pripadnosti skupinam, nazorom, gibanjem (byronist, ekologist, nobelovec, uršulinka, wikipedistka). V nasprotju z veliko drugimi jeziki pišemo v slovenščini z malo začetnico tudi poimenovanja praznikov (razen lastnoimenskih sestavin v njih) ter poimenovanja posebnih dnevov, dnevov v tednu in mesecev (božič, dan Zemlje, pust, svečnica; četrtek, sobota; december, mali traven), zgodovinskih dogodkov (prva svetovna vojna, soška fronta, vatikanski koncil), iger (monopoli, tarok), umetnostnih in nazorskih smeri (impresionizem, protestantizem) ter nagrad, častnih nazivov in priznanj (ambasador znanosti, bafta, kresnik).
Z veliko začetnico pišemo
1. prvo besedo v povedi,
2. lastna imena,
3. izraze posebnega razmerja ali spoštovanja in
4. svojilne pridevnike iz lastnih imen.
Veliko začetnico pišemo na začetku besedila, v nadaljevanju pa za končnimi ločili (piko, vprašajem, klicajem) ali ločili, ki so v vlogi končnega ločila (tremi pikami, pomišljajem):
– Pot je vodila levo, torej proč od njega. Kaj pa zdaj? Poglej, poglej! Če se spustiva kakih deset metrov niže, mogoče najdeva prehod ... Vem, da nama bo uspelo.
– E‑sporočila prebiram že pred zajtrkom. nasproti Pošljite nam povratno e‑sporočilo.
– Doc. dr. Mojca Kranjc je zaposlena kot znanstvena sodelavka. nasproti Predavanja doc. dr. Mojce Kranjc danes odpadejo.
– De Saussure je jezik obravnaval kot velikansko omrežje struktur. nasproti V članku predstavlja vpliv jezikoslovnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja.
O pisanju imen s predimki glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).
Posebnost
Malo začetnico na začetku povedi uporabljamo izjemoma, če se poved začne
a) s simbolom, oznako ali drugim dogovorjenim pisnim znamenjem (npr. pH; a, A), pri katerem je zapis tudi pomensko razlikovalen:
pH vrednost lahko zelo preprosto izmerimo z indikatorskimi lističi.
a je v fiziki oznaka za pospešek. nasproti A je v fiziki oznaka za delo.
b) z zaščitenim lastnim imenom (eDavki, iPod, zVem):
eDavki so spletni servis za elektronsko poslovanje s Finančno upravo Republike Slovenije.
Z veliko začetnico pišemo besedilne enote, ki so povedi brez končnega ločila. To so
a) javni napisi in naslovi: Kajenje prepovedano, Obvoz, Tajništvo fakultete;
b) podpisi k slikovnemu gradivu in preglednicam ter naslovi v poljih oziroma glavi preglednic: Bakrorez neznanega avtorja, Grafikon 1: Razvoj osebnih rekordov na 1500 metrov;
c) navedbe akademskih naslovov pred imenom osebe na napisnih ploščicah in pred imenom avtorja ob naslovih člankov: Dr. Janez Novak, Mag. Vida Pirc;
č) pri pisemskem sporočanju glava dopisa, zadeva; naziv in naslov na pisemski ovojnici, npr. G./Gospod, Prof./Profesorica.
O pisanju pike pri tovrstnih besedilnih enotah glej poglavje »Pika« (Ločila).
Za dvopičjem z veliko začetnico pišemo
a) vedno začetek dobesednega navedka premega govora: Prijazno jo je opomnil: »Pohiti, sicer bova zamudila. Imaš plašč?«;
b) pogosto začetek citirane ali navedene povedi: Ivan Cankar je menda zapisal: Ali poznaš šalo o kravi, ki ni dajala mleka, zato ker je živela od samih štiriperesnih deteljic?;
c) začetek samostojnih ali večjih naštevalnih enot, če se prva od njih začenja z veliko začetnico: Otroci so našteli različne vzklične povedi: Joj, kako boli! – Hitro pridi sem! – Takoj pospravi svojo sobo!
Glej poglavje o premem govoru (Ločila).
Z veliko začetnico pišemo začetek navedene (citirane) povedi v okviru kake druge povedi: Izrek Učenje nikoli ne izčrpa uma je da Vincijev. Citirano poved lahko natančneje zapišemo v narekovajih ali drugem slogu pisave: V geslu »En svet – ene sanje« se skriva želja po strpnosti.; Svoj govor je končal s pregovorom Lačna vrana se ne zmeni za strašilo.
Z veliko začetnico pišemo prvo besedo vsake povedi v naštevalnem nizu v okviru druge povedi. Posamezne povedi ločujemo s podpičjem, redkeje z vejico, piko na tem mestu pa pogosto opuščamo: Pregovori Kdor laže, tudi krade; Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; Kdor ne dela, naj ne je se vsi začenjajo z oziralnimi zaimki.
Med lastna imena uvrščamo
a) imena bitij, in sicer
b) zemljepisna imena, in sicer
c) stvarna imena, in sicer imena stvaritev, ustanov, delovnih organizacij in podjetij, znamk, upravnih enot, naslove umetnostnih del ipd.
Med imena bitij uvrščamo osebna, domišljijska, religijska, mitološka in prebivalska imena ter imena alegorično poosebljenih bitij in živalska imena.
Zgradbeno so imena bitij
a) enodelna, in sicer enobesedna (Črtomir, Kekec, Primorka) ali večbesedna (Beneški Slovenec, Grdi raček, Mali princ, Sveti trije kralji);
b) dvodelna, in sicer dvobesedna (Jurij Dalmatin, Mojca Pokrajculja, Zemlja Mati) ali večbesedna (Alma Maksimiljana Karlin, Bina Štampe Žmavc, Stane Belak – Šrauf).
Enodelna večbesedna imena (Beneški Slovenec, Sokolje oko) ločimo od večdelnih (Ida Kravanja – Ita Rina, Jernej Kopitar), saj lahko v slednjih posamezne enote uporabljamo samostojno.
Med osebna imena uvrščamo rojstna (krstna) imena in družinska imena oziroma priimke ter hišna imena; vzdevke, psevdonime, redovniška, skrivna in umetniška imena ter stalne pridevke, ki nadomeščajo priimke.
Osebna imena pišemo z veliko začetnico. Navadno imajo dva dela: rojstno (krstno) in družinsko ime, tj. ime in priimek (obojih je lahko tudi po več), npr. France Prešeren, Marica Nadlišek Bartol, Marija Lucija Stupica, Vojan Tihomir Arhar. Podobna so jim umetniška ali nadomestna imena, ki se uporabljajo namesto prvotnega imena in priimka: Ita Rina (namesto Ida Kravanja), Hipolit Novomeški (namesto Janez Adam Geiger), Mohamed Ali (namesto Cassius Marcellus Clay).
Domača in hišna imena ter priimke, pridobljene v zakonu, kot dodatke v posebnih besedilnih položajih uvaja pojasnjevalno določilo (po domače, rojen, rojena, poročena), pisano za vejico: Ljubka Šorli, poročena Bratuž, po domače Strojčeva; Pavlina Pajk, rojena Doljak; Stane Suhadolc, po domače Kovačev.
O zapisovanju ločil pri dvojnih priimkih glej poglavje »Vezaj« (Ločila).
O zapisovanju vejice med imeni glej poglavje »Vejica« (Ločila).
Psevdonimi (umetniška, redovniška in skrivna imena) in vzdevki (Aleksandrov, Carniolus, Kajuh, Noordung) se uporabljajo ali sami (Nostradamus, Prežihov Voranc) ali za prvotnim imenom (Jacobus Gallus Carniolus, Herman Potočnik Noordung), od katerega jih kdaj loči tudi nestični pomišljaj: Josip Murn – Aleksandrov, Karel Destovnik – Kajuh.
Pomišljaj pred psevdonimom ali vzdevkom pogosto tudi izpuščamo, odvisno od ustaljene rabe pri konkretnem imenu: Josip Murn – Aleksandrov, Jacobus Gallus Carniolus.
O zapisovanju ločil med deli imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).
Posebnosti
Vzdevki, s katerimi so opisane lastnosti oseb, zlasti v aktualnem političnem življenju, so navadno priložnostni: kanadski Kennedy (namesto Justin Trudeau), teflonski Tony (namesto Tony Blair). Lahko se nanašajo tudi na več oseb: leteči Kranjec.
O zapisovanju ločil med deli osebnega imena glej poglavje »Pomišljaj« (Ločila).
Namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih, po kateri izmed značilnosti oziroma posebnosti ali po zaporedju: Hema Krška, Herman Celjski, Ivana Orleanska, Nikolaj Kuzanski; Friderik Rdečebradec, Karel Veliki, Magnus Zakonodajalec; Henrik Osmi (pogosteje Henrik VIII.). Pišemo jih z veliko začetnico.
Če se stalni pridevek začne s predlogom, z veliko začetnico pišemo le predlog: Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele.
Posebnost
Predlogi iz, od, z/s se pišejo z malo začetnico, kadar v vlogi stalnega pridevka ob osebnem imenu nastopa zveza predloga in zemljepisnega lastnega imena: Andrej iz Loke, Apolonij z Rodosa, Demetrij s Hvara, Nikolaj iz Kuze, Janez od Križa.
O zapisovanju stalnih pridevkov zgodovinskih osebnosti s številkami glej tudi poglavje »Rimske števke« (Pisna znamenja).
O pisanju nazivov za plemiško in rodovno pripadnost (plemeniti, baron, starejši ...) ob imenu glej poglavje »Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti« (Velika in mala začetnica).
Tuje predložne in podobne dele priimka (tj. predimke) pišemo kot v izvirnih jezikih: da – da Vinci; de – Baudouin de Courtenay; De – De Amicis; dos – dos Santos; Dos – Dos Passos; La – La Fayette; van – van Dyck; Van – Van Allen; von – von Grünigen. Enako velja za predimke, pisane stično s priimkom: d’ – Prévost d’Exiles; D’ – D’Annunzio; Mac – MacDowell; Mc – McDonald.
Pri prečrkovanju imen iz jezikov, ki ne poznajo razlikovanja med velikimi in malimi črkami, predimke pišemo z malo začetnico: Abu Firas al Hamdani, Kakinomoto no Hitomaro.
Posebnost
Predimek, ki je sicer pisan z malo začetnico, na začetku povedi ali besedilne enote pišemo z veliko začetnico: da Vinci – Da Vinci je naredil znanstveno študijo o svetlobi in senci v naravi.
O posebnostih rabe začetnice pri imenih s predimki glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).
V zvezi imena in priimka je ustrezno zaporedje ime – priimek: Ivan Tavčar, Ana Tekavec, roj. Požar.
V abecednih seznamih pišemo priimek z vmesno vejico pred imenom: Tavčar, Ivan.
Pri razvrščanju priimkov s predimki upoštevamo začetnico predimka, če je ta predimek neločljiva sestavina priimka ali če je zapisan z veliko začetnico: Dos Passos, John; La Fontaine, Jean de; van Gogh, Vincent; Beethoven, Ludwig van.
Na to, ali je predimek sestavina priimka, vpliva ustaljenost v rabi: kadar svojilni pridevnik vsebuje stalni predimek, pri abecednem razvrščanju upoštevamo tudi tega. Npr. iz imena Jean de La Fontaine tvorimo svojilni pridevnik La Fontainove (basni), zato v seznamih ime navajamo kot La Fontaine, Jean de.
O zapisovanju ločil med deli ali deloma imena glej poglavje »Vejica« (Ločila).
Domišljijska imena so imena pravljičnih (poosebljenih) bitij, ki jih pišemo tako, kot so jih zapisali avtorji ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni.
Z veliko začetnico pišemo
a) enodelna enobesedna imena: Lupinica, Pedenjped, Pepelka, Sapramiška, Zvitorepec;
b) prvo sestavino večbesednih imen: Mali princ, Orlovo pero, Obuti maček, Rdeča kapica, Snežna kraljica;
c) obe sestavini dvodelnih imen: Martin Krpan, Miki Miška, Peter Pan, Pika Nogavička, Piki Jakob.
Posebnost
V stalnih besednih zvezah, pri katerih je jedro občno poimenovanje, pišemo z veliko le imensko sestavino: krojaček Hlaček, maček Muri, medvedek Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka, sovica Oka.
Če domišljijsko ime nastopa kot naslov literarne stvaritve, predstave, filma ipd., ga pišemo z veliko začetnico: lutkovna igrica Maček Muri, pravljica Ele Peroci Muca Copatarica, povest Ovčar Runo.
Med religijska in mitološka imena uvrščamo imena bogov in boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij.
Z veliko začetnico pišemo
a) enodelna enobesedna imena: Alah, Bog, Dika, Kiklop, Kurent, Lilit, Lucifer, Repoštev, Sfinga, Zevs; Azi, Dioskurja, Erinije, Furije, Giganti, Titanide;
b) prvo sestavino večbesednih enodelnih imen: Sveti duh, Sveta trojica, Sveti trije kralji; Veliki duh, Zlata baba;
c) obe sestavini dvodelnih imen: Bog Oče, Bog Sin, Devica Marija, Jezus Kristus; Ana Perena, Palada Atena, Zevs Soter;
č) prvo sestavino stalnih (ali razlikovalnih) pridevkov ob imenih: Karmelska Mati Božja, Marija Pomagaj, Marija Zavetnica s plaščem, Marija Zdravje bolnikov, Sveti duh Tolažnik.
Posebnosti
V teoloških in bogoslužnih besedilih je pri nekaterih imenih z veliko začetnico pogosto zapisana tudi neprva občna sestavina: Sveti Duh, Sveta Trojica.
O prekrivnosti religijskih imen in poimenovanj tipa Bog – bog glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).
Z veliko začetnico pišemo nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskih imen: Brezmadežna, Mati Božja; Gospod, Vsemogočni (Bog); Jagnje Božje, Odrešenik, Zveličar (Kristus); Prerok (Mohamed); Skušnjavec (Lucifer). Neprve občnoimenske sestavine pišemo z malo začetnico: Mati dobrega svéta (Marija), Tolažnica žalostnih (Marija).
Med prebivalska imena uvrščamo imena pripadnikov narodov, delov narodov in narodnosti, držav ali ljudstev in staroselcev (Slovenec – Slovenka, Tamilec – Tamilka; Slovan – Slovanka; Južnoafričan – Južnoafričanka; Aborigin – Aboriginka, Bask – Baskinja), prebivalcev naselij, pokrajin in celin (Novomeščan – Novomeščanka, Tržačan – Tržačanka; Korošec – Korošica; Azijec – Azijka, Evropejec – Evropejka) ter prebivalcev planetov (Zemljan – Zemljanka), tudi umišljenih prebivalcev (Marsovec – Marsovka, Vogon – Vogonka).
Z veliko začetnico pišemo
a) enobesedna prebivalska imena: Celjan – Celjanka (< Celje), Ižanec – Ižanka (< Ig); Bric – Brika (< Goriška brda), Črnjan – Črnjanka (< Črna na Koroškem), Jurjevčan – Jurjevčanka (< Sveti Jurij), Severnoameričan – Severnoameričanka (< Severna Amerika);
b) obe sestavini večbesednih prebivalskih imen, zapisanih z velikimi začetnicami, če sta tvorjeni iz večbesednega zemljepisnega imena (Beneški Slovenec ‘prebivalec Beneške Slovenije’; Južna Korejka ‘prebivalka Južne Koreje’) ali se nanašata na večbesedno ime ljudstva (Lužiški Srbi ‘narod v vzhodni Nemčiji v Spodnji in Zgornji Lužici’, Vzhodna Gotinja ‘pripadnica germanskega ljudstva’).
Posebnosti
Z veliko začetnico pisana imena pripadnikov narodov (Jud – Judinja, Bantujec – Bantujka) imajo lahko tudi enakozvočnice v poimenovanjih pripadnikov verskih (jud – judinja) oziroma jezikovnih skupin (bantujec – bantujka). Pri rabi v besedilu upoštevamo pomen oziroma sobesedilo: Večina Judov v Izraelu so Judje le po izvoru in ne tudi po verskem prepričanju. – Jeruzalem je mesto, ki si ga delijo kristjani, judje in muslimani.
Kadar iz večbesednih imen težko tvorimo enobesedna prebivalska imena, uporabljamo opisna (prebivalec/prebivalka Apeninskega polotoka), ki so pogosto natančnejša od tvorjenih in jih je mogoče narediti iz vseh tipov imen: prebivalec/prebivalka Bele krajine (Belokranjec ali Belokranjka/Belokranjica), prebivalec/prebivalka Loke pri Framu (Ločan ali Ločanka), prebivalec/prebivalka Črne na Koroškem (Črnjan ali Črnjanka).
O tvorbi prebivalskih imen za moški in ženski spol glej poglavje »Tvorba prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).
Kadar prebivalsko ime (Slovenec, Ljubljančan) nastopa v tvorjenki s predpono, npr. ne‑, so‑, se velika začetnica z lastnega imena prenese na začetek tvorjenke: Neslovenec, Soljubljančan.
Raba imenskih sestavljenk je omejena na posebne položaje, npr. na imena v naštevalnem nizu ali v prirednih zvezah z drugimi lastnimi imeni: Besedilo obravnava kulturni stik Slovencev in Neslovencev.
Imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, pišemo z veliko začetnico: Janez ‘Kranjec’, ‘Slovenec’; Lah ‘Italijan’ – Lahinja ‘Italijanka’; Jenki ‘Američan’ – Jenkijevka ‘Američanka’, Šiptar ‘Albanec’ – Šiptarka ‘Albanka’; Švab ‘Nemec’ – Švabinja ‘Nemka’.
Posebnost
Z malo začetnico pišemo pogosto slabšalna sopomenska nadomestna poimenovanja, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti skupin prebivalcev, npr. naroda, kraja ali pokrajine (jodlar ‘Avstrijec’; makaronar, polentar ‘Italijan’; žabar ‘Ljubljančan, Francoz’), ali z njimi označujemo vedênje, vrednote, kulturne navade, način življenja, ki so drugačni od pričakovanega (čefur ‘priseljenec iz republik nekdanje Jugoslavije’).
Alegorična imena, ki nastanejo s poosebitvijo, pišemo z veliko začetnico: Dobrota, Jaz, Ljubezen, Luč, Narava, Nič, Poezija, Sreča, Smrt, Svoboda, Zlo (npr. V zgodbi je izvedel, da bo še isto noč ponj prišla Smrt.).
Živalska imena (Bela, Črni blisk, Luca, Koki, Mika, Muki, Sivka, Sultan, Švrk) pišemo po enakih pravilih kot osebna imena.
Kadar so imena bitij sestavine frazeoloških enot, načeloma ohranjajo veliko začetnico, npr. hoditi od Poncija do Pilata ‘(neuspešno) urejati kaj na različnih koncih’, sprememba iz Savla v Pavla ‘spremeniti se v pozitivnem smislu’, kaditi kot Turek ‘zelo kaditi’, delati se Francoza ‘kazati ignoranco, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem’.
Veliko začetnico pišemo, kadar z osebnim imenom poimenujemo splošno znano stvaritev te osebe, npr.: Ali nihče ne bere Cankarja? ‘Cankarjevih del’, Linhartu je slovenska Talija za njegovi komediji hvaležna še danes. ‘slovensko gledališče’, Živi v vili, v kateri na steni visita Picasso in Matisse. ‘Picassova in Matissova slika’.
Pri nekaterih priimkih iz sodobnega časa se uveljavlja mala začetnica pri prenosu značilne lastnosti prvotno imenovane osebe (zlasti v množini): V Gimnastičnem centru Ljubljana bodo vzgajali nove cerarje, pegane in petkovške. ‘vrhunske telovadce’.
Posebnost
Kadar se je povezava med človekom (avtorjem, izumiteljem, odkriteljem) in poimenovanim že izgubila, uporabimo malo začetnico, zapis pa pogosto, zlasti v žargonu, tudi pisno podomačimo: Četrtina anketirancev vozi dizla. ‘avtomobil z Dieslovim motorjem’.
Razlikujemo med lastnimi imeni bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico, in z malo pisanimi enakozvočnimi občnimi poimenovanji, ki so posledica
a) pomenskega prenosa: Abraham (oseba) – abraham ‘petdesetletnik’; Eros ‘rimski bog ljubezni’ – eros ‘ljubezen’; Furije ‘rimske boginje jeze’ – furija ‘vihrav človek’; Goljat (oseba) – goljat ‘velik in močan človek’; Kiklop ‘bajeslovni enooki velikan’ – kiklop ‘velik človek’;
b) enakega besedotvornega vzorca oziroma poenobesedenja: Dalmatinec (prebivalec) – dalmatinec (pes); Kubanka (prebivalka) – kubanka (cigara); Mariborčan (prebivalec) – mariborčan (vlak);
c) dogovorne odločitve (npr. v strokah): Axel (priimek) – aksel (drsalna prvina); Bert (moško ime) – bert (nagrada); Pegan (priimek) – pegan (telovadna prvina); Tesla (priimek) – tesla (merska enota).
O spremembah pri pisanju začetnice zaradi pomenskih prenosov glej poglavje »Frazeološka in prenesena raba imen bitij« (Velika in mala začetnica).
Zemljepisna imena delimo na dve skupini:
a) krajevna (naselbinska), in sicer imena samostojnih naselij ali krajev (mest, vasi, zaselkov);
b) nekrajevna (nenaselbinska), tj. vsa druga zemljepisna imena.
Med nekrajevna imena uvrščamo imena:
Zgradbeno so zemljepisna imena
a) enodelna, in sicer enobesedna (Ljubljana, Pohorje, Zelenci, Zemlja) ali večbesedna (Rimski zid (v Ljubljani), Saharski Atlas, Severna Amerika, Spodnja Šiška, Šmarje pri Jelšah), tudi predložna (Na Produ, V Hudih hlevih);
b) dvodelna ali večdelna, in sicer podredna (Ljubljana Bežigrad, Sava Dolinka) in priredna (Bosna in Hercegovina), pisana tudi z vezajem (Ljutomersko‑Ormoške gorice ‘Ljutomerske in Ormoške gorice’);
c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni lastnoimenski enoti, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Šmarje – Sap, Hrastje – Mota.
Posebnosti
O pisanju ločil v zemljepisnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).
O sklanjanju dvojnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Z veliko začetnico pišemo vse sestavine krajevnih imen (mest, vasi in zaselkov), razen neprvih predlogov: Mojstrana, Podnanos; Dolenje Selce, Dolenjske Toplice, Gorenja Vas, Novo Mesto, Opatje Selo, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ruperč Vrh, Sovinja Peč, Spodnje Kraše, Večje Brdo; Ravne na Koroškem, Stari Trg pri Ložu.
Posebnost
Kadar ob krajevnem imenu (Gradišče, Lovrenc, Sveti Duh, Zavrh) v vlogi identifikacijskega določila nastopa nekrajevno ime, ki ga uvaja predlog, je to zapisano po pravilih za nekrajevna imena: Gradišče v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Lovrenc na Dravskem polju, Sveti Duh na Ostrem vrhu.
O pisanju nekrajevnih imen glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen«.
Predložna krajevna imena, tj. imena, ki se začenjajo s predlogom, pišemo v vseh enotah z veliko začetnico: Na Logu, V Zideh, Za Vodo.
Predložna imena imajo v nekaterih skladenjskih zvezah različno obliko.
a) Če jih uporabljamo z občnim (oz. vrstnim) poimenovanjem pred seboj, se ne spremenijo: Prihajam iz vasi V Zideh.
b) Če jih uporabljamo samostojno, predložni del postane del sobesedila in kot ime nastopa le nepredložni del: Prihajam iz Zidov.
c) Le dogovorno (če je taka uradna raba) sta predložni in nepredložni del lahko združena v eno besedo: Prihajam iz Zavode.
O sklanjanju predložnih zemljepisnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino nekrajevnih imen (Avstralija, Drava, Gostosevci), začetnica drugih sestavin se ravna po tem, ali je ta sestavina
a) občno poimenovanje in jo pišemo z malo začetnico: Bližnji vzhod, Cerkniško jezero, Slonokoščena obala;
b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Dolnja Lužica, Julijske Alpe, Južna Amerika, Ljubljana Črnuče, Visoke Tatre.
Večbesedna zemljepisna imena z začetnim občnim poimenovanjem in prilastkom v rodilniku (Dežela Franca Jožefa, Letališče Edvarda Rusjana, Reka svetega Lovrenca, Rt dobrega upanja) ločimo od opisnih poimenovanj, pri katerih začetnemu (razlikovalnemu) občnemu poimenovanju sledi določilo v imenovalniku, ki izraža pomen ‘z imenom’: dežela Furlanija – Julijska krajina, grad Brežice, hrib Sveti Peter nad Begunjami, otok Krk, planina Zajamniki, planina Zgornja Dolga njiva, predor Sveti Rok, prelaz Sveti Bernard, rt Horn, slap Savica.
Posebnosti
V predložnih nekrajevnih imenih pišemo prvi predlog in prvo popredložno sestavino z veliko začetnico: Pod Goro, Pod Hrasti (ulica), Pri Starem hlevu, Za Šijo (v Bovcu), Za Trnjem.
Imena, pri katerih je predlog zgolj del imena, ne pa prva sestavina, niso predložna, npr. Ledenik pod Skuto.
V večbesednih nekrajevnih imenih neprvo sestavino pišemo z veliko začetnico le,
a) če ta nastopa tudi kot samostojno lastno ime: Ekvatorialna Gvineja, Frankovska Jura, Julijske Alpe, Južna Amerika, Mala Bahamska plitvina (ena od Bahamskih plitvin), Nizke Tatre, Severna Irska, Španska Sahara, Zgornje Kriško jezero (del Kriških jezer);
b) v priredni zvezi dveh enakovrednih lastnih imen: Kamniško‑Savinjske Alpe ‘Kamniške Alpe in Savinjske Alpe’; Radgonsko‑Kapelske gorice ‘Radgonske gorice in Kapelske gorice’;
c) v podredni zvezi dveh lastnih imen: Ljubljana Bežigrad, Celje Center.
Posebnosti
Uradna oblika imena (npr. Žička kartuzija, Tivoli) ima pogosto tudi opisne ali neuradne različice, ki so pisane z malo začetnico, morebitna lastna imena v njih pa z veliko začetnico: kartuzija Žiče, tivolski park.
O pravilih za prevzemanje nekrajevnih imen glej poglavje »Prevzemanje zemljepisnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze).
V večbesednih nekrajevnih imenih z malo začetnico pišemo občna poimenovanja, ki so
a) geografski, planinski, urbanistični in geološki izrazi (npr. cesta, brda, dolina, gora, jama, koliševka, komet, log, morje, most, naselje, ocean, prekop, puščava, smer, soline, trg, vrata, vzhod; ledena polica, narodni park, severna stena, vinska pot, ožina): Rimska cesta, Goriška brda, Vipavska dolina, Šmarna gora, Škocjanske jame, Unška koliševka, Halleyjev komet, Spodnji log, Sredozemsko morje, Zmajski most, Dečkovo naselje, Tihi ocean, Panamski prekop, Nubijska puščava, Slovenska smer (plezalna smer), Sečoveljske soline, Kongresni trg, Otrantska vrata, Postonjska vrata, Daljni vzhod; Ameryjeva ledena polica, Triglavski narodni park, Triglavska severna stena, Rogaška vinska pot, Panamska zemeljska ožina;
b) upravno‑politični izrazi (država, federacija, kraljevina, republika): Združene države Amerike, Ruska federacija, Hašemitska kraljevina Jordanija (uradno polno ime), Dominikanska republika;
c) splošni izrazi (npr. baba, dvor, gaj, grad, kostanj, križ, lovec, medved, pisker, poldne, prst, razstavišče, sončava, tok, trikotnik, trta, vihar, voz, zatok; stara pravda): Divje babe, Bavarski dvor, Mozirski gaj, Predjamski grad, Gašperjev kostanj (v Radečah), Dovški križ, Kamniti lovec, Mali medved, Stari pisker, Trupejevo poldne, Črna prst, Gospodarsko razstavišče, Viška sončava, Zalivski tok, Severni tok (plinovod), Bermudski trikotnik, Stara trta (v Mariboru), Morje viharjev (na Luni), Veliki voz, Škocjanski zatok; Ulica stare pravde;
č) predlogi in vezniki: Cesta v Mestni log, Jama v kamnolomu (jama); Bosna in Hercegovina, Sveti Krištof in Nevis.
O geografskih planinskih, urbanističnih in geoloških izrazih, ki se pojavljajo v zemljepisnih imenih in so pisani z malo začetnico, glej prilogo »Neprve sestavine zemljepisnih imen«.
Posebnosti
Nekatera nekrajevna imena se prekrivajo s krajevnimi. Pišemo jih različno, odvisno od tega, v katero skupino se uvrščajo: Bukov vrh (vzpetina) – Bukov Vrh (naselje); Črni potok (voda) – Črni Potok (naselje); Logarska dolina (dolina) – Logarska Dolina (naselje); Stari trg (mestni trg v Ljubljani) – Stari Trg (naselje).
Imena držav so standardizirana in njihova raba je obvezujoča. Med standardiziranimi imeni držav ločimo uradna kratka imena (Ruska federacija, Saudova Arabija, Slovenija, Švica, Združene države) in uradna polna oziroma dolga imena (Ruska federacija, Kraljevina Saudova Arabija, Republika Slovenija, Švicarska konfederacija, Združene države Amerike). Poznamo tudi neuradna kratka imena (Amerika, Rusija).
Po pravilih za nekrajevna imena pišemo imena cest, železnic, mostov, naftovodov in plinovodov, pristanišč, prireditvenih prostorov, objektov, mestnih parkov ipd., kot so: Ilirika, Keltika, Slovenika; Bohinjska železnica, Južna železnica, Transsibirska železnica; Koroški most, Zmajski most; Južni tok; Gospodarsko razstavišče; Baltski kolodvor; Argentinski park, Magdalenski park.
Posebnosti
Iz opisnih poimenovanj cest pogosto nastanejo enobesedni skrajšani izrazi, ki so neformalnega, pogosto le pogovornega značaja (dolenjka, gorenjka, primorka, štajerka) in jih pišemo z malo začetnico.
Imena poslopij in drugih samostojnih objektov (Stari pisker, Navje, Nebotičnik, Zmajski most, Žale) se kot kategorija prekrivajo s stvarnimi imeni, zlasti z arhitekturnimi stvaritvami, npr. Križanke, Sikstinska kapela.
O pisanju zveze črk in števk glej poglavje »Zapis zveze črk, števk in ločil« (Pisna znamenja).
Imena nebesnih teles, tj. planetov, zvezd, ozvezdij, galaksij ipd., pišemo z veliko začetnico, neprve sestavine, ki so občna poimenovanja, pa z malo: Jupiter, Venera, Zemlja; Io, Kalisto, Luna; Antares, Arkturus, Rigel, Severnica, Sonce; Dvojčka, Orion, Škorpijon, Mali voz, Veliki medved; Andromeda, Kentaver A, Rimska cesta ali Mlečna cesta, Mali Magellanov oblak, Krajevna skupina.
Kadar uporabljamo imena ozvezdij (npr. Bik, Dvojčka) kot pojme iz astronomije oziroma astrologije, jih pišemo z veliko začetnico, npr. Spomladi, v času setve, je Sonce v Biku.
Posebnosti
Po pravilih za zemljepisna imena pišemo tudi zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena, in sicer
a) krajevna imena: Marija Čreta (danes Čreta), Stojno Selo (danes Sv. Florijan), Sv. Jakob ob Savi (danes Šentjakob); Blatni Dol, Butale, Goga, Vrh pri Sveti Trojici;
b) nekrajevna imena: Avstro‑Ogrska, Beneška republika, Dravska banovina, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sveto rimsko cesarstvo, Tretji rajh, Vojvodina Kranjska; Mordor, Srednji svet, Stiks, Šajerska, Tartar, Železni otoki.
Posebnost
Od imen državnih tvorb ločujemo vrstna ali neuradna poimenovanja, ki jih pišemo z malo začetnico: britanski imperij, habsburško cesarstvo.
Nekatera slovenska zgodovinska zemljepisna imena so arhaična in danes stilno zaznamovana. Pri teh uporabljamo sodobnejše, praviloma izvirne imenske različice: Draždani (danes Dresden), Inomost (danes Innsbruck), Jakin (danes Ancona), Kelmorajn (danes Köln), Lipsko (danes Leipzig), Monakovo (danes München), Solnograd (danes Salzburg).
Nekatera nekrajevna zemljepisna imena pogosto uporabljamo kar skrajšana: Barje (< Ljubljansko barje), Brda (< Goriška brda). Pišemo jih z veliko začetnico (Brda, Barje), če je razumevanje teh imen nedvoumno za širši krog bralcev.
V skrajšani obliki pod vplivom izvornih oblik uporabljamo tudi imena nekaterih držav: Združene države (< Združene države Amerike), Združeno kraljestvo (< Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske).
Priložnostno krajšanje krajevnih imen, npr. zaradi gospodarnosti v besedilu, je omejeno le na lokalno rabo, npr. Sobota (< Murska Sobota), Loka (< Škofja Loka).
Poleg skrajšanih imen poznamo tudi poenobesedena imena, ki so nastala iz večbesednih strokovnih imen: Atlantik (< Atlantski ocean), Baleari (< Balearski otoki), Baltik (< Baltsko morje), Bajkal (< Bajkalsko jezero).
Namesto zemljepisnih imen redko uporabljamo v širši skupnosti uveljavljena nadomestna lastna imena: Obala (< Slovensko primorje), Otok (< Velika Britanija). Pišemo jih z veliko začetnico, če jih uporabljamo enoumno namesto lastnih imen.
Zemljepisna imena v frazeoloških enotah načeloma ohranjajo veliko začetnico: odkriti Ameriko ‘odkriti kaj novega ali že odkritega’; Indija Koromandija ‘dežela obilja’; oditi v Rim ‘roditi’.
Posebnosti
Razlikujemo med poimenovanji stavb, ki so pisana z malo začetnico, in iz njih nastalimi lastnimi imeni za samostojne zgradbe, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr. magistrat, rotovž ‘mestna hiša’ – Magistrat (mestna hiša v Ljubljani), Rotovž (mestna hiša v Mariboru); nebotičnik ‘visoka večnadstropna stavba’ – Nebotičnik (nebotičnik v Ljubljani); panteon ‘antično svetišče’, ‘poslopje z grobnicami’ – Panteon (tempelj v Rimu).
Prvotno zemljepisna lastna imena, ki so pisana z veliko začetnico, pišemo z malo začetnico, kadar zaznamujejo predmetnost ali pojmovnost, navadno povezano z dogajanjem v tem kraju: Bologna (mesto v Italiji) – bolonja ‘Bolonjska deklaracija ali študij v skladu z njo’; Kalvarija (vzpetina v Jeruzalemu) – kalvarija ‘veliko trpljenje oziroma bolečina’; Schengen (kraj v Luksemburgu) – šengen/schengen ‘Schengenski sporazum’, ‘schengensko/šengensko območje’; Teksas (zvezna država) – Teksas/teksas ‘kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered’.
Lastna imena tipa Vzhodna Afrika in Zahodna Evropa, ki označujejo geografske ali geopolitične regije, so pogosto enakozvočna z opisnimi poimenovanji, pri katerih so pridevniki severni, južni, vzhodni, zahodni ipd. uporabljeni le v pomenu ‘vzhodni del celine’ oziroma za označevanje lege v okviru večje enote ali znotraj celin. Taki pridevniki niso del imena in jih ob imenih pišemo z malo začetnico: V roku več milijonov let se bo vzhodna Afrika tektonsko odcepila od celine.
S stvarnimi imeni so poimenovane naslednje skupine
Stvarna imena zaznamujejo stvaritve tehnološkega, civilizacijskega in družbeno‑kulturnega razvoja ter so zaradi tesne povezanosti z družbenimi dogajanji najbolj izpostavljena spremembam in posodobitvam.
Posodabljanje nabora stvarnih imen, zlasti imen stvaritev, organizacij ali ustanov (npr. Abwehr, Gestapo, Informbiro, Marsejeza), je potrebno tudi zaradi preteklega zavračanja velike začetnice zaradi tujejezičnih vplivov ali kot znamenja poveličevanja ter zaradi ideoloških razlogov v preteklosti.
Zgradbeno so stvarna imena
a) enodelna, in sicer enobesedna (Alpina, Biblija, Delo, Hamas, Odiseja, Twitter) ali večbesedna (Ljubljanski maraton, Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, Znanost mladini), tudi predložna (Pri Juriju ‘gostilna’) in z razlikovalnim določilom (Osnovna šola bratov Letonja, Prostovoljno gasilsko društvo Sladki Vrh);
b) dvodelna/večdelna, in sicer podredno (Suzuki Vitara, Union Olimpija) in priredno zložena, pisana z vezajem (Kmetijsko‑gozdarski zavod Maribor);
c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni imeni, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza.
Posebnost
Stvarna imena iz drugih jezikov se pri prevzemanju v slovenščino lahko zgradbeno spremenijo, čemur prilagajamo tudi zapis začetnice: Bundesliga – Nemška zvezna liga.
O pisanju ločil v stvarnih lastnih imenih glej poglavji »Pomišljaj« in »Vezaj« (Ločila).
O prevzemanju stvarnih imen glej poglavje »Stvarna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).
O sklanjanju dvojnih stvarnih imen glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino: Demos (koalicija strank), Kondor (knjižna zbirka), Večer (časopis).
Začetnica neprve sestavine se ravna po tem, ali je ta sestavina
a) občno poimenovanje in jo (enako kot veznike in predloge) pišemo z malo začetnico: Brionska deklaracija (listina), Deček s piščalko (kip), Gallusova dvorana, Ljubljanski maraton (prireditev), Kongres računovodskih servisov (prireditev), Pivo in cvetje (prireditev), Primorski dnevnik (časopis), Znanost mladini (projekt), Življenje in tehnika (revija);
b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Gledališče Glej, Maribor Branik (športna ekipa), Suzuki Vitara (avtomobil).
Posebnost
Latinska in polatinjena imena rastlin in živali so v besedilih navadno pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Asparagus sprengeri (Sprengerjev/sprengerjev beluš), Daphne blagayana (Blagajev/blagajev volčin), Matricaria chamomilla (kamilica), Parus major (velika sinica), Scopolia carniolica (kranjska bunika).
Lastnoimenska razlikovalna določila v stvarnih imenih pišemo po siceršnjih pravilih za zapisovanje velike in male začetnice: Civilna iniciativa Kras, Črnuški dom na Mali planini, Kavarna Evropa, Visoka šola za zdravstvo Novo Mesto, Radio Murski val.
Z veliko začetnico pišemo tiste prvotno občne sestavine v stvarnih imenih (npr. lev, rdeča žoga), ki so v imenovalniški obliki in izražajo pomen ‘z imenom’: Hotel Lev, Osnovna šola Koroški jeklarji, Ustanova Mali vitez, Ustanova Rdeča žoga.
Če razlikovalno določilo izraža pomen ‘se imenuje po ...’, stoji v rodilniku, npr. Gimnazija Rudolfa Maistra.
Posebnost
Razlikovalno določilo v pomenu ‘ki se imenuje po osebi/osebah’ je v redkih registriranih stvarnih imenih v imenovalniku namesto v rodilniku: Gimnazija Veno Pilon, rod. ed. Gimnazije Veno Pilon.
Sklon zemljepisnega imena kot razlikovalnega določila je odvisen od tipa imena: nekrajevno ime je pogosteje v rodilniku (Pošta Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Svet Evrope), krajevno ime pa v imenovalniku (Lip Bled, Marina Portorož, Železarna Jesenice).
Posebnost
V redkih primerih je zemljepisno nekrajevno ime v vlogi razlikovalnega določila v imenovalniku: Radio Slovenija, rod. ed. Radia Slovenija.
Podrobneje o sklanjanju stvarnih imen z razlikovalnim določilom ter o izjemah glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Stvarno ime ohranja veliko začetnico prve sestavine, kadar ga dopolnjuje spremenljivi vrstilni števnik: 17. Ljubljanski maraton, 22. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ubesedeni vrstilni števnik, ki je del lastnega imena, pišemo z veliko začetnico: Četrta osnovna šola Celje, Drugi brižinski spomenik (nasproti Brižinski spomeniki).
Posebnost
Tako sestavljena imena je treba ločevati od vrstnih poimenovanj prireditev, v katerih prvo sestavino pišemo z malo začetnico: XII. regijsko srečanje mladih raziskovalcev, 57. zasedanje Mednarodnega statističnega inštituta, 23. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, prav tako ohrani malo začetnico tudi ubesedeni vrstilni števnik: dvanajsto regijsko srečanje mladih raziskovalcev.
Imena slovenskih kohezijskih, razvojnih, statističnih in turističnih regij pišemo z veliko začetnico: Vzhodna Slovenija, Zahodna Slovenija;
Imena regij so zgradbeno različna. Vrstno določilo pred imenom pišemo z malo začetnico: kohezijska regija Zahodna Slovenija, statistična regija Jugozahodna Slovenija, vinska dežela Posavje, vinorodni okoliš Vipavska dolina.
V nestrokovnih besedilih in kadar želimo poudariti vrstnost, se pogosto uporabljajo tudi krajša ali poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico (tip Podravska/podravska regija).
O prekrivnosti stvarnih imen in opisnih oziroma vrstnih poimenovanj glej poglavje »Prekrivnost imen bitij in občnih poimenovanj« (Velika in mala začetnica).
Prvo ali edino sestavino zaščitenih ali lastniških imen ter znamk različnih tipov industrijskih izdelkov in storitev pišemo z veliko začetnico, pri tem upoštevamo uradni zapis: Adidas, Alpsko mleko, Argeta, Aspirin, Coca‑Cola, Cockta, Ford, Fructal, Moneta, Nokia, Paloma, Pips, Suzuki Vitara V6, Teflon, Visa, Zelene doline.
Posebnosti
V grafičnih zapisih so zaščitena ali lastniška imena pogosto pisana tudi s samimi malimi črkami (npr. adidas, amazon, facebook, twitter), vendar tega ne prenašamo v besedilno rabo. Besedilno so znamke pisane z veliko začetnico: Adidas, Amazon, Facebook, Twitter.
Prvo sestavino uradnih imen listin, konvencij, pogodb in uredb pišemo z veliko začetnico (Brionska deklaracija, Lizbonska pogodba, Schengenski sporazum), neprve sestavine pa pišemo glede na to, ali so občno poimenovanje ali lastno ime, pri čemer sledimo polnim imenom v pravnih dokumentih: Deklaracija o neodvisnosti ZDA, Pogodba iz Nice, Pogodba o Evropski uniji, Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.
Posebnost
Le izjemoma se z dalj časa trajajočo rabo kot lastna imena uveljavijo tudi skrajšane različice, ki sicer nedvoumno zaznamujejo isto listino, a nimajo uradnega značaja, npr. Avstrijska državna pogodba ob Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije. Večinoma pa jih imamo za neuradna in jih pišemo z malo začetnico, npr. vatikanski sporazum za Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.
Imena meddržavnih zvez so lastna imena, kadar je nedvoumno znano, kdaj je zveza nastala in kdo v njej sodeluje: Arabska liga, Evropska unija, Organizacija afriške enotnosti, Organizacija združenih narodov, Renska zveza, Sveta aliansa.
Posebnost
Neuradna ali publicistična poimenovanja takih zvez so pisana z malo začetnico: mala antanta, os Rim–Berlin–Tokio, trojni pakt, velika antanta, weimarski trikotnik.
Za nekatera stvarna imena se je v širšem krogu pišočih uveljavila raba skrajšanih imenskih oblik, ki jih pišemo z veliko začetnico: Cerkev (< Katoliška cerkev, Rimokatoliška ali Rimskokatoliška cerkev), Unija (< Evropska unija), Združeni narodi (< Organizacija združenih narodov).
V uradovalnih in strokovnih besedilih se zaradi gospodarnosti in lažje berljivosti le izjemoma uporabljajo priložnostno skrajšana imena, pisana z veliko začetnico, na katera je ob prvi pojavitvi posebej opozorjeno, npr. Ker je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) v zadnjih dneh dobil veliko vprašanj glede nove osebne izkaznice …
Z malo začetnico pišemo poimenovanja, enakozvočna s stvarnimi lastnimi imeni, v naslednjih kategorijah
a) društva, organizacije, stranke, vojaške enote, ustanove, podjetja ipd.: izobraževalni center, liberalna stranka, nogometni klub, opekarna, osnovna šola, prva gorska četa, tovarna traktorjev;
Taka poimenovanja so pogosto deloma ali popolnoma enakozvočna z nekaterimi lastnoimenskimi; kadar pri pisanju ne mislimo na lastno ime posameznega društva, organizacije, stranke ipd., temveč na enega ali več predstavnikov vrste, uporabljamo malo začetnico: Delam na upravni enoti v Ljubljani ali na ljubljanski upravni enoti.; Srečanje predstavnikov filozofskih fakultet iz Maribora in Ljubljane.
b) organi (odbori, komisije, sveti, delegacije ipd.), kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vrsta ali funkcija, njihovo (natančno) lastno ime pa za sporočanje ni bistveno: seja odbora za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah; Na občnem zboru društva so izvolili komisijo za sklepe.; Predlog slovenske vlade bo prišel v javno razpravo.; Inšpektorji so se sešli na ministrstvu za notranje zadeve.;
Pri večini stvarnih imen je mogoče razliko med občnim poimenovanjem in lastnim imenom razbrati le iz sobesedila:
– Naročili so katalog učbenikov za osnovno šolo. nasproti Vpisal se je na Osnovno šolo Prežihovega Voranca.;
– Mineva prvih sto dni mandata devete slovenske vlade. nasproti 58. redna seja Vlade RS.
c) zakonski in drugi predpisi, uradni dokumenti ipd., kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vsebina ali vrsta, ne pa njihovo (natančno) lastno ime: poslansko vprašanje o načrtovanem zakonu o visokem šolstvu; uredba vlade o prestrukturiranju kmetijske panoge; Veliko slabe volje je povzročil pravilnik o nujni medicinski pomoči zaradi zmanjšanja števila zdravnikov.
V nestrokovnih, zlasti publicističnih besedilih se pogosto uporabljajo tudi krajša poljudna poimenovanja, pisana z malo začetnico:
– Ministrstvo za gospodarstvo RS (lastno ime državnega organa) – ministrstvo za gospodarstvo (vrsta, funkcija državnega organa) – gospodarsko ministrstvo (krajše poljudno poimenovanje);
– Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (lastno ime pravnega akta) – zakon o avtorskih pravicah (krajše poljudno poimenovanje);
– Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (lastno ime pravnega akta) – protikadilski zakon (krajše poljudno poimenovanje) ipd.
Raba izrazov posebnega razmerja ali spoštovanja je omejena na protokolarne in vljudnostne ogovore ter pisemsko sporočanje in oglaševanje. Te izraze pišemo z malo ali veliko začetnico.
Če se v besedilu odločimo za uporabo velike začetnice, da poudarimo vikanje ali tikanje, je zaželeno, da smo pri rabi dosledni.
Raba male začetnice ne kaže na nespoštovanje.
Taki izrazi so osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo: Ti, Vidva/Vidve/Vedve, Vaju, Ve, Vi/Ve, Oni; Tvoj, Vajin, Vaš. Raba velike začetnice velja za vse sklone (npr. Tebe, z Vami, Vajinemu), tudi za naslonske oblike (Te): Hvala Ti za nasvet.; Želim Vam prijetne praznike.; pri onikanju: Gospa si Jih je zapomnila.
Množinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov, rabljene za kolektiv, npr. v uradnih dopisih, pri naslavljanju različnih teles, odborov, komisij ipd., pišemo z malo začetnico.
Samo na protokolarne priložnosti je omejena raba velike začetnice za ogovarjanje ljudi na posebnih položajih, in sicer
– za veleposlanika/veleposlanico; predsednika/predsednico vlade ali parlamenta (Njegova/Njena Ekscelenca): obisk Njegove ekscelence/Ekscelence generalnega sekretarja Sveta Evropske unije;
– za kardinala (Vaša/Njegova Eminenca), cerkvenega poglavarja, npr. papeža, dalajlamo, patriarha itd. (Vaša/Njegova Svetost): Njegova svetost/Svetost papež, Njegova svetost/Svetost dalajlama;
– monarha/monarhinjo (Vaše/Njegovo/Njeno Veličanstvo), pripadnike plemstva (Vaša/Njegova/Njena Visokost), npr.: Njeno veličanstvo/Veličanstvo kraljica Elizabeta II., Njegova knežja visokost/Visokost Albert II., monaški knez.
Vrstne pridevnike na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski ipd. izpeljujemo iz imen bitij, zemljepisnih in stvarnih imen. Pišemo jih z malo začetnico: alpski (< Alpe); beethovnovski (< Beethoven); cankarjanski, cankarski, cankarjevski (< Cankar); demosovski (< Demos); goriški (< Gorica); natovski (< Nato). Enako velja za pridevnike, izpeljane iz kratic: RTV-jevski/ertevejevski (< RTV).
Svojilne pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in izpeljujemo iz imen bitij in stvarnih imen. Pišemo jih z veliko začetnico: Adamov (< Adam), Cankarjev (< Cankar), Župančičev (< Župančič); Karmenin (< Karmen), Kobilčin (< Kobilca); Alpinin (< Alpina), Demosov (< Demos), Merkurjev (< Merkur), Natov (< Nato).
Posebnost
Pridevnik Božji pišemo z veliko začetnico, če ga uporabljamo kot svojilni pridevnik (v pomenu ‘od Boga’).
Pri svojilnih pridevnikih z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in, ki nastopajo v prirednih zvezah in ki jih povezujemo z vezajem, ohranjamo veliko začetnico pridevnikov: Alberti‑Žnideršičev panj, Breznik-Ramovšev pravopis. Enako velja za malo začetnico pri povezovanju izlastnoimenskih vrstnih pridevnikov na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski: baltsko-slovanski jeziki, rusko-ameriški vrh.
O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).
O tvorbi pridevnikov iz lastnih imen glej poglavje »Tvorba pridevnikov z obrazilom -ski« (Besedotvorni oris).
O razmerju med prirednimi in vezalnimi zloženkami glej poglavje »Vezalne zloženke« (Pisanje skupaj ali narazen).
Z veliko začetnico pišemo izlastnoimenske pridevnike z obrazili ‑ov/
Z veliko začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki poimenujejo
a) nagrade: Borštnikov prstan, Cankarjevo priznanje, Nobelova nagrada;
b) posebne dneve ali praznike: Prešernov dan, Martinova sobota, Marijino vnebovzetje.
O posebnostih zapisa velike začetnice pri priredno povezanih zemljepisnih imenih glej poglavje »Pisanje nekrajevnih imen« (Velika in mala začetnica).
Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v različnih strokah, med drugim
a) v medicini (bolezni, deli telesa ipd.): Aspergerjev/aspergerjev sindrom, Crohnova/crohnova bolezen, Downov/downov sindrom, Epstein-Barrov/epstein-barrov virus; Adamovo/adamovo jabolko, Evstahijeva/evstahijeva cev;
b) v botaniki in zoologiji (rastlinske in živalske vrste): Blagajev/blagajev volčin, Zoisova/zoisova zvončica; Humboldtov/humboldtov pingvin, Scopolijev/scopolijev kozliček.
Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v prenesenem pomenu (frazeološke enote); Ahilova/ahilova peta ‘ranljivost’, Evin/evin kostum ‘golota’, Sizifovo/sizifovo delo ‘delo brez učinka’.
Posebnosti
O tvorbi pridevnikov iz priimkov ženskih oseb glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Pri poimenovanjih po ženski osebi je mogoče izbrati opisno ubeseditev, če želimo ohraniti identifikacijo z imenom, npr. lestvica po Virginii Apgar neuradno tudi lestvica po Apgarjevi. Zveza točkovanje po apgarju izhaja iz besede in kratice apgar (< APGAR). Podobno: pedagogika (Marije) Montessori.
Kadar priredni zapis tipa Ogino‑Knausova metoda zaradi različnih spolov podstavnih imen ni mogoč, pri zapisu izberemo eno od naslednjih možnosti, mera po J. H. Cochranu in M. Piazzesi ali mera po Johnu H. Cochranu in Moniki Piazzesi, tudi mera po Cochranu in Piazzesijevi.
Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po pravilih, navedenih v poglavju o veliki začetnici. V poglavje o mali začetnici so vključene tiste skupine poimenovanj, ob katerih smo pri izbiri začetnice pogosto v zadregi.
Z malo začetnico pišemo nazive in naslove pred osebnim imenom, kadar zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo: akademik in akademikinja (akad.); doktor in doktorica (dr.); docent in docentka (doc.); gospod (g.), gospa (ga.); pater (p.); plemeniti in plemenita (pl.); profesor in profesorica (prof.); sveti in sveta (sv.) ipd.
O pisanju nazivov ob imenih na začetku povedi glej »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na
a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;
b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.
Posebnost
Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.
O pisanju stalnih pridevkov ob imenih zgodovinskih oseb glej poglavje »Zgodovinska imena s stalnimi pridevki« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah: avstralopitek – avstralopitekinja, kromanjonec – kromanjonka, misleči človek, neandertalec – neandertalka, spretni človek ipd.
Posebnost
Latinska imena evolucijskih stopenj so pisana ležeče in z veliko začetnico le v prvi sestavini: Australopithecus (avstralopitek), Homo erectus (pokončni človek), Homo habilis (spretni človek), Homo neanderthalensis (neandertalec), Homo sapiens (misleči človek).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja za pripadnike različnih skupin, tudi če so izpeljana iz lastnih imen in kratic. Sem spadajo redovnice in redovniki (avguštinec, frančiškan – frančiškanka, jezuit, klarisa, uršulinka), nagrajenci in nagrajenke (kresnikovec – kresnikovka, nobelovec – nobelovka, oskarjevec – oskarjevka) ter pripadniki in pripadnice:
a) jezikovnih skupin: ekavec – ekavka, indoevropejec – indoevropejka, kreol – kreolka;
b) verstev: amiš – amišinja, jud – judinja, katoličan – katoličanka, kristjan – kristjanka, musliman – muslimanka, protestant – protestantka, sikh – sikhinja;
c) gibanj, nazorov ter kulturnih in družbenih skupin in usmeritev: darvinist – darvinistka, hipi – hipijevka, hipster – hipsterka, marksist – marksistka, mladoslovenec – mladoslovenka, modernist – modernistka, obritoglavec – obritoglavka, socialist – socialistka;
č) društev, klubov in strank: apezejevec – apezejevka, desusovec – desusovka, esdeesovec – esdeesovka, krimovka, kudovec – kudovka, rotarijec – rotarijka;
d) ustanov, organizacij, uslužbenci podjetij in/ali uporabniki njihovih izdelkov oziroma storitev: lekovec – lekovka, microsoftovec – microsoftovka, novorevijaš – novorevijašinja, siolovec – siolovka, pilovec – pilovka, večerovec – večerovka;
e) oboroženih in tajnih skupin: alkaidovec – alkaidovka, hamasovec – hamasovka, kforjevec – kforjevka, maistrovec, udbovec – udbovka;
f) drugih skupin: aleksandrinka, freudovec – freudovka, milenijec – milenijka.
Poimenovanja pripadnikov po barvi kože, ki so bila v pravopisih uvrščena med poimenovanja po t. i. rasni pripadnosti (npr. belec – belka, kavkazijec – kavkazijka), so kot vrstna poimenovanja pisana z malo začetnico.
O prekrivnosti poimenovanj za pripadnike ver in imen za pripadnike narodov glej poglavje »Prebivalska imena« (Velika in mala začetnica).
Posebnosti
Z malo začetnico pišemo časovne opredelitve, tj. poimenovanja
a) dnevov in mesecev: ponedeljek, sobota; avgust, mali traven, rožnik;
b) državnih in verskih praznikov: dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti, praznik dela; božič, pepelnica, velika noč; hanuka, ramadan/ramazan;
c) posebnih datumov: novo leto, silvestrovo, martinovo;
č) mednarodnih, priložnostnih ali spominskih dnevov, mesecev, tednov in let: dan spomina na žrtve holokavsta, mednarodni dan maternega jezika, svetovni dan čebel; teden razoroževanja; mednarodni mesec boja proti raku dojk; leto mladih, mednarodno leto zdravja rastlin.
Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: dan Rudolfa Maistra, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan Zemlje. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Prešernov dan; Marijino vnebovzetje (nasproti veliki šmaren ali velika maša ali velika gospojnica); Martinova sobota, Silvestrov večer (nasproti silvestrovo) in Vidov dan.
O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili -ov/-ev ali -in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).
V zasebnem pisanju se namesto male začetnice pogosto uporablja velika začetnica, še zlasti v voščilih ob verskih praznikih.
Z malo začetnico (razen morebitne lastnoimenske sestavine) pišemo poimenovanja različnih zgodovinskih dogodkov, ki so opisnega značaja, nastala pogosto v poznejšem obdobju. Sem uvrščamo poimenovanja
a) vojn, bitk in front: balkanske vojne, desetdnevna vojna, druga svetovna vojna, osamosvojitvena vojna, tridesetletna vojna, trojanska vojna, zalivska vojna; bitka pri Termopilah, kosovska bitka; soška fronta;
b) vstaj in revolucij: arabska pomlad, ilindenska vstaja, varšavska vstaja; francoska revolucija, marčna revolucija, oktobrska revolucija;
c) drugih zgodovinskih dogodkov: brexit, dachavski procesi, daytonski mir, drugi vatikanski koncil, ljubljanski kongres, nürnberški procesi, tridentinski koncil, vižmarski tabor.
Z veliko začetnico pišemo lastna imena v zvezah, s katerimi poimenujemo zgodovinske dogodke (bitka za Midway, mirovna konferenca v Brest‑Litovsku, obleganje Leningrada), in svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Friedjungov proces, Marshallov plan, Nagodetov proces.
Od poimenovanj dogodkov (vestfalska konferenca, mirovna konferenca v Versaillesu ali versajski mir) je treba ločiti listine, pogodbe, premirja, ki so uradni dokumenti in so zato stvarna lastna imena: Brest‑litovski mir, Versajski mir, Vestfalski mir (mirovne pogodbe). Podobno Lizbonska pogodba, Trianonska pogodba.
Z malo začetnico pišemo poimenovanja
a) nagrad, priznanj in odlikovanj: kresnik, grammy, viktor, zlata palma; priznanje za hrabrost; medalja za hrabrost, srebrni red za zasluge;
b) častnih nazivov: častni meščan – častna meščanka, kralj cvička, vinska kraljica, prometej znanosti;
c) športnih trofej: olimpijska zlata medalja, veliki kristalni globus, zlata lisica.
Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, jo pišemo z veliko začetnico: nagrada Saharova, plaketa mesta Ljubljane, red generala Maistra; kralj Krvavca, miss Slovenije. Z veliko začetnico pišemo svojilne pridevnike v poimenovanjih nagrad, priznanj ipd.: Bloudkova plaketa, Borštnikov prstan, Ježkova nagrada, Vegovo priznanje, Unicefov ambasador in nagrada Prešernovega sklada.
Od poimenovanj nagrad ipd. ločimo pogosto enakozvočna imena prireditev, ki jih pišemo z veliko začetnico: Zlata lisica (nagrado pišemo z malo začetnico: zlata lisica).
O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja umetnostnih in filozofskih smeri (ekspresionizem, moderna, renesansa), političnih gibanj (bonapartizem, golizem, janzenizem, peronizem, sionizem), verskih gibanj (anglikanstvo, budizem) ter drugih nazorov in gibanj (darvinizem, ilirizem).
Poimenovanja jedi niso lastna imena, pišemo jih z malo začetnico: goveja juha, idrijski žlikrofi, potica, prekmurska gibanica.
Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, ga pišemo z veliko začetnico: goveji file Stroganov, hruška lepe Helene, pečenka Wellington. Enako velja za pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in, izpeljane iz lastnih imen: Melbina breskev, Prešernove kroglice.
Posebnost
Izlastnoimenski pridevniki, ki se ustalijo v podomačenem zapisu, so zapisani z malo začetnico, npr. Kneippova kava nasproti knajpova kava.
O izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).
Z malo začetnico pišemo poimenovanja športnih iger in disciplin (kriket, mali nogomet, ragbi, šah, vaterpolo), športnih prireditev (atletski miting, igre brez meja, olimpijske igre) in družabnih iger (človek, ne jezi se, domine, gnilo jajce, mikado, mlin, ristanc, spomin).
Če je v poimenovanju igre lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: igrati se kavboje inIndijance, karte za črnega Petra.
Posebnosti
O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).
V spletnih naslovih vse enote zapisujemo z malo začetnico, čeprav so med njimi tudi lastna imena (http://www.gorenje.si/). Tako se je uveljavilo tudi v elektronskih naslovih: france.kuhar@siol.net.
S samimi malimi črkami pišemo kratice in okrajšave iz računalniškega jezika, ki označujejo
a) spletne domene: .si (< Slovenija), .org (< organizacija), .com (< company, podjetje);
b) vrste dokumentov: .doc (< document), .pdf (< portable document format).
Tudi zapisi enot v računalniških programih so pisani s samimi malimi črkami: </script></div>.
Pri nekaterih besedah se velika začetnica iz podstave (McCarthy, McDonald’s; PostScript, EasyWriter; InterCity, AirBeletrina) ohrani tudi v novonastali tvorjenki in formulah: McDonald’sov hamburger, InterCityjev vlak, NaCl.
V nekaterih, zlasti stvarnih imenih se pojavlja zapis z malo, in sicer s črkama e in i na prvem mestu: eVsebine, eDavki, eZdravstvo, eBay; iRazglednica, iPhone. V teh primerih črki e in i nadomeščata pridevnike elektronski in spletni oziroma internetni. V novejših besedilih pa je namesto črk e ali i uporabljena tudi kaka druga črka, zgolj po analogiji: Portal zVem omogoča dostop do storitev eRecept in eNaročanje.
Raba male začetnice namesto velike in velike začetnice sredi besede je povezana z željo po opaznosti poimenovanja in stiliziranju, zlasti v oglasnih besedilih (EasyJet, sLOVEnija, JezikOvnoTehnološki Abonma– JOTA).
O mali začetnici na začetku povedi glej poglavje »Prva beseda v povedi« (Velika in mala začetnica).
O pisanju imen izdelkov in znamkah glej poglavje »Imena izdelkov in znamk« (Velika in mala začetnica).
Okrajšane besede načeloma ohranijo začetnico, na primer pr. Kr. (< pred Kristusom), Ur. l. (< Uradni list). Pri nekaterih prevzetih okrajšavah je zapis male ali velike začetnice neodvisen od zapisa v neokrajšani besedi, na primer: P. S. (< post scriptum ‘pripis’), A. D. (< anno Domini ‘v letu Gospodovem’), A. M. (< air mail ‘letalska pošta’), N. N. (< nomen nescio ‘neznan’).
Pravopisno pravilo za pisanje neprvih sestavin v zemljepisnih imenih (člen 61) določa, da te v krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih pa z malo začetnico (Bukov vrh). Zapis nekrajevnih imen (predvsem imen vzpetin in gora), ki ne sledijo predstavljenemu mehanizmu, ureja pravopisno pravilo v členu 62:
Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Stog), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Rokav, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Veliko Kladivo, Malo Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Kočevski Rog; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik.
Zbirka »Neprve sestavine zemljepisnih imen« vsebuje nabor 212 besed ali zvez (severna stena, vinska pot), ki se pojavljajo kot neprve v 837 nekrajevnih in krajevnih imenih in so posledično pisane z veliko ali malo začetnico. Razlage teh besed so povzete ali po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ali področnih terminoloških slovarjih na portalu Fran, nekatere pa je oblikovala delovna skupina. Če oznako vira v oklepaju za razlago spremlja zvezdica, je bila uporabljena razlaga malenkostno spremenjena, npr. beseda slap je v SSKJ razložena kot »večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča«, v zbirki pa kot »večja količina v loku padajoče vode«. Če se neprva sestavina pojavlja v geografskem pomenu zgolj v lastnem imenu, je razlaga uvedena s pojasnilom »v lastnih imenih«. Razlagi v razdelku krajevno in/ali nekrajevno ime sledi navedba imen, ki so bila izbrana kot najpogostejše pojavitve v besedilnem korpusu Gigafida 2.0 in Slovarju slovenskih eksonimov (2013). Če ime ne označuje zemljepisne danosti, ki bi bila pomensko prekrivna s pomenom neprva sestavina, imenu sledi identifikacijska umestitev, zapisana med pokončnicama. Npr. beseda graben je razložena kot »manjša ozka dolina s strmimi pobočji«, v zvezi, ki je zemljepisno lastno ime, pa je Mačkov graben ime potoka. V zbirko niso vključene enote državne ali pokrajinske uprave, ki jih uvrščamo med stvarna imena (npr. pokrajina, provinca, vojvodina), razen če so del zemljepisnega imena (npr. imena države ali zvezne države).
Namen zbirke je torej uporabniku pravopisnega priročnika osvetliti razmerja med pomenom geografskih izrazov in občnih poimenovanj (ki imajo lahko tudi geografski pomen) ter imeni, v katerih ti izrazi ali besede nastopajo.
Legenda:
GTS = Geografski terminološki slovar
UTS = Urbanistični terminološki slovar
PnTS = Planinski terminološki slovar
PrTS = Pravni terminološki slovar
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika
***
NEKRAJEVNO IME:Peta avenija, Madisonova avenija
Glede besed in besednih zvez noben jezik ni samozadosten. Tudi slovenščina iz drugih jezikov prevzema tako občna poimenovanja kot lastna imena. Take besede in besedne zveze imenujemo prevzete, npr. avtomobil, banka, disk, kultura, vinjeta; pro bono, au pair, lingua franca – Darwin, Kuba, Lyon, New York, Steward, Stockholm, Tolstoj, Ženeva. Zavedanje prevzetosti je različno: odvisno je od jezika, iz katerega smo izraz prevzeli, in od časa, ki je pretekel od prevzema.
Posebnost
V slovenski knjižni jezik vključujemo tudi besede iz slovenskih narečij, ki jih izgovorno prilagajamo v skladu s knjižnojezikovnim sistemom, pri imenih pa pri naglasnem mestu sledimo načelu regionalnosti (Alèš in Áleš).
Ne prevzemamo le besed in besednih zvez, temveč tudi dele besed, npr. predpone (anti.., de.., pro.., trans..). Iz prevzetih besed ali njihovih delov in domačih obrazil tvorimo v slovenskem knjižnem jeziku tudi nadaljnja nova poimenovanja: anonimizirati, nietzschejanec/ničejanec, orwellovstvo; proaktiven ipd.
Besede pisno domačimo v skladu z njihovo govorno uresničitvijo v slovenskem knjižnem jeziku. Z vidika pisne podomačenosti ločimo
a) nepodomačene zapise: adagio, brexit, new age; John, Molière, San Diego, Shakespeare, Tübingen;
b) podomačene zapise: pica, pirsing, suši; Ezop, Kleopatra, Provansa, Singapur, Teksas, Varšava.
Posebnost
Nekatere besede in besedne zveze uporabljamo le v podomačeni obliki (kamion, sendvič), druge v obeh (džins in jeans, gvarana in guarana, katering/ketering in catering; Kalvin in Calvin, Dirka po Italiji in Giro d’Italia), tretje so le nepodomačene (outlet, capriccio) ali pa se v zapisu ne ločijo od izvirnika (blog, fjord; Berlin, London).
Tako pisno nepodomačene kot pisno podomačene besede in besedne zveze v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi prilagajamo slovenščini, to pomeni, da jih uporabljamo v besedilih po zakonitostih slovenskega knjižnega jezika.
Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo.
Za nova občna poimenovanja in za nekatere skupine lastnih imen, katerih sestavina je občno poimenovanje, je najbolj zaželeno, da jih prevedemo ali da tvorimo novo poimenovanje, npr. delavnica (angl. workshop), krpanka (angl. patchwork), računalnik (angl. computer); deskanje na snegu (angl. snowboarding); Brandenburška vrata (nem. Brandenburger Tor).
Če se ob slovenskih izrazih (igričar, obvod, znamčenje) kot sopomenke uveljavijo podomačeni ali nepodomačeni prevzeti izrazi (gamer/gejmer, bypass/bajpas, branding/brending), je njihova raba pogosto žargonska ali slengovska.
O prilagoditvah izgovora in zapisa glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.
Največ občnoimenskih poimenovanj je pisno podomačenih. Pogosto se njihove prevzetosti ne zavedamo več: alergija, estetika, funt šterling, šampon.
Kadar občna poimenovanja prečrkujemo iz nelatiničnih pisav (kazačok), tudi tistih, za katere so sprejete uradne mednarodne različice latiničnih zapisov, jih praviloma pišemo le podomačeno (cunami, feng šuj, suši).
Posebnosti
O zapisu simbolov pri merskih enotah glej poglavje »Simboli« (Krajšave).
Pri nekaterih izrazih se proces pisne podomačitve ne izpelje in beseda ali besedna zveza ohrani izvirni zapis, posloveni se le v izgovoru in oblikah ter besedotvorno in skladenjsko: outlet [áu̯tlet], rod. ed. outleta [áu̯tleta]; copywriter [kôpirájter], rod. ed. copywriterja [kôpirájterja], svoj. prid. copywriterjev
Razlogi za ohranjanje izvirnega zapisa so različni. Najpogosteje ohranjajo zapis tiste besede in besedne zveze, ki jih zaradi naglasnih, glasovnih ali zapisovalnih posebnosti izvornega jezika težje pisno podomačujemo (au pair, jet set, mainstream, nouveau riche, underground), ali tiste, pri katerih so družbene okoliščine rabe teh enot bolj naklonjene nepodomačenemu zapisu, npr. v nekaterih strokah (bitcoin, equity), športnih disciplinah (birdie, futsal, paintball, skijöring), pri poimenovanjih nekaterih vrst rastlin oziroma vinskih sort, pasem (beaujolais, chardonnay, mutsu, sauvignon; airedalle terrier, beagle, ragdoll) in pri nekaterih uveljavljenih strokovnih izrazih (commedia dell’arte, curriculum vitae, de facto, fin de siècle, modus operandi, vox populi).
Citatne imenujemo tiste besedne zveze in povedi, ki jih uporabljamo v posebnih okoliščinah (npr. v znanstvenih in publicističnih besedilih): urbi et orbi ‘mestu in svetu’; Panta rhei. ‘Vse teče’; C’est la vie. ‘Takšno je življenje’; Take it easy. ‘Pomiri se’.
Posebnosti
O pregibanju nepodomačeno zapisanih zvez iz latinščine (alma mater, Homo sapiens) glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Podomačevanje tujih lastnih imen je odvisno od izvorne pisave (latinična ali nelatinična pisava ali nelatinična z uradno mednarodno različico v latinični pisavi), časa prevzema in razširjenosti imena v slovenščini. Prevzeta lastna imena obravnavamo različno glede na stopnjo podomačitve oziroma prevajanja (pisno nepodomačena, pisno podomačena, prevedena, slovenska namesto neslovenskih) in v okviru tega glede na vrsto lastnega imena (imena bitij ter zemljepisna ali stvarna imena). Predvsem pri zemljepisnih imenih na podomačevanje vpliva tudi eno- oziroma večbesednost imena.
Največ prevzetih lastnih imen je pisno nepodomačenih: ohranjajo izvirni zapis, slovenimo pa jih v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi: Bush [búš], rod. ed. Busha [búša], svoj. prid. Bushev
Pisno podomačena lastna imena so zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora tudi v zapisu popolnoma poslovenjena imena. Domačimo jih glede na izgovor, torej poiščemo njihove glasovno ustrezne zapise v slovenščini: Klio (lat. Clio), Plavt (lat. Plautus), Pariz (franc. Paris), Sorbona (franc. la Sorbonne).
O oblikoslovnih spremembah in prilagoditvah pri prevzetih lastnih imenih glej poglavje »Prilagoditve in spremembe slovničnih kategorij«.
Če je ime sestavljeno iz lastnega imena in občnega poimenovanja, lastno ime podomačimo, občno prvino pa prevedemo: Niagarski slapovi (angl. Niagara Falls).
Prevajamo vzdevke (Rdečebradec) in stalne pridevke v imenih zgodovinskih oseb (Magnus Zakonodajalec, Pipin Mali) ter domišljijska imena (Špicparkeljc). V večbesednih imenih, zlasti zemljepisnih in stvarnih, prevajamo občnoimenske sestavine, lastnoimenske pa zgolj prilagodimo slovenščini (Novi južni Wales, Skalno gorovje; Evropska komisija, Lizbonska pogodba).
Namesto neslovenskih imen uporabljamo njihove slovenske ustreznice pri zgodovinskih imenih nekaterih vladarjev in papežev (Jožef II., Frančišek), nekaterih uveljavljenih starejših imenih za zemljepisne danosti (Carigrad, Dunaj) in imenih z dvojezičnih območij zunaj Republike Slovenije (Doberdob, Monošter, Pliberk).
O prevzemanju imen iz nelatiničnih pisav glej poglavje »Prečrkovanje lastnih imen« (Prevzete besede in besedne zveze) in preglednice za posamezne jezike.
Pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen načeloma ohranjamo nepodomačeno, jih pa podomačujemo izgovorno, oblikoslovno in skladenjsko: Sandro Botticelli, Charlie Chaplin, J. M. Coetzee, Bob Dylan, Selma Lagerlöf.
Posebnost
Priimki posameznih zgodovinskih osebnosti so bili v preteklosti pogosto slovenjeni, danes poleg podomačenih zapisujemo tudi izvirno zapisane različice: Janez Vajkard Valvasor (Valvazor), Martin Luther (Luter), Jean Calvin (Kalvin), Francesco Petrarca (Petrarka), Galileo Galilei (Galilej), Mahatma Gandhi (Gandi).
Podomačujemo osebna imena različnih skupin:
Posebnosti
V podomačeni obliki uporabljamo prebivalska imena, in sicer
Posebnost
Redko podomačujemo imena prebivalcev naselij ali pokrajin, če izvirno ime ni podomačeno, npr. Valižan ‘prebivalec Walesa’.
Večina zgodovinskih vladarskih imen (pogosto pa tudi imen bolj znanih pripadnikov članov vladarskih rodbin) je pisno podomačena ali pa je namesto izvirnega uporabljeno slovensko ime: Artur (angl. Arthur), Elizabeta (angl. Elisabeth), Franc Jožef I. (nem. Franz Joseph I.), Jožef II. (nem. Joseph II.), Jurij VI. (angl. George VI), Karel Gustav (šved. Carl Gustaf), Ludvik (fr. Louis; nem. Ludwig), Viljem (nem. Wilhelm); Franc Ferdinand (nem. Franz Ferdinand), Evgen (it. Eugenio).
V sodobnosti tudi pri bolj znanih nosilcih vladarskih nazivov imen ne podomačujemo, še zlasti če imena nimajo slovenske različice (Manuel, Harry) ali pa ta v slovenščini ni uveljavljena (Beatrix/Beatrika, Leticija/Letizia). Ustaljenih nepodomačenih imen ne spreminjamo (Pedro, Juan Carlos).
Imena papežev in svetnikov podomačujemo ali uporabimo slovensko različico imena: Frančišek (lat. Franciscus), Janez Pavel II. (lat. Ioannes Paulus secundus), Pij (lat. Pius); Kvirijak (lat. Quiriacus); Avguštin (lat. Augustinus), Atanazij (gr. Athanásios), Malahija (lat. Malachias), Hema/Ema Krška, Uršula.
Posebnosti
Prevajamo tri skupine imen bitij, in sicer
O kategorijah psevdonimov, vzdevkov in umetniških imen glej poglavje »Imena bitij« (Velika in mala začetnica).
Krajevna imena večinoma ohranjajo izvirno pisno podobo, ne glede na to, ali so eno‑ ali večbesedna (Köln, Stockholm; Los Angeles, Santa Cruz), in ne glede na to, ali sestojijo iz občnih poimenovanj in predlogov ali veznikov, ki bi jih lahko prevajali (Mariánské Lázně, New York, Rio de Janeiro).
Posebnost
V večbesednih krajevnih imenih razlikovalna določila ali lastnoimenske sestavine prevajamo zelo redko: Frankfurt ob Majni (nem. Frankfurt am Main), Dunajsko Novo Mesto (nem. Wiener Neustadt), Stara Nova Vas (nem. Altneudörfl).
V podomačeni obliki uporabljamo imena bolj znanih mest, ki smo jih zaradi kulturne ali zgodovinske povezanosti ali drugih razlogov v preteklosti že poslovenili: Bruselj, Firence, Jeruzalem, Krakov, Lizbona, Lozana, Luksemburg, Pariz, Praga, Varšava, Ženeva.
Med pisno podomačena krajevna imena spadajo tudi tista, ki se v slovenščini izgovarjajo tako, kakor se pišejo, izgovor v izvirnem jeziku pa je lahko drugačen: London [lóndon], angl. [lándən]; Madrid
Posebnosti
Nekatere bolj znane ali bližnje kraje poimenujemo z uveljavljenimi slovenskimi imeni, ki so se izoblikovala skozi zgodovino, npr. Benetke, Carigrad, Dunaj, Pulj, Reka, Rim, Solun, Videm.
Slovenska zemljepisna imena na dvo‑ ali večjezičnih področjih zunaj meja Republike Slovenije uporabljamo v slovenskih besedilih samostojno: Beljak, Celovec, Čeber, Čedad, Gornji Senik, Kotmara vas, Oglej, Sovodenj, Tablja, Žabnice.
V posebnih položajih ali ob tujih imenih uporabljamo slovenska imena ob tujih s poševnico: Beljak/Villach, Celovec/Klagenfurt, Čeber/Čabar, Čedad / Cividale del Friuli, Gornji Senik / Felsőszölnök, Kotmara vas / Köttmannsdorf, Lendava/Lendva, Oglej/Aquilea, Sovodenj/Gmünd, Tablja/Pontebba, Žabnice/Camporosso.
V zamejstvu je raba slovenskih imen, zlasti v manjšinskih medijih, odvisna od lokalne rabe. Slovenci v Italiji na primer uporabljajo namesto mednarodnih in v Sloveniji uveljavljenih imen Torino in Milano podomačeni različici Turin in Milan.
O rabi poševnice glej poglavje »Poševnica« (Ločila).
Praviloma vsa zemljepisna nekrajevna imena podomačujemo, a je raba podomačenih oblik pri nekaterih imenih obvezna (npr. države, celine, oceani), pri manj znanih pa zgolj priporočljiva.
V večbesednih nekrajevnih imenih prevajamo občna poimenovanja (npr. angl. street > ulica, rus. doroga > cesta, it. lago > jezero, nem. am > ob), tvorjenke iz lastnih imen pa, npr. pred obrazilom ‑ski, prilagajamo slovenščini, npr. bolonjski (< Bologna) ali Pustriška dolina (nem. Pustertal). Nekatera imena so v celoti prevedena, če je ime sestavljeno iz dveh ali več občnoimenskih sestavin: Rt dobrega upanja (afrikan. Kaap die Goeie Hoop), Obala popra (fr. Côte du Poivre), Veliki koralni greben (angl. Great Barrier Reef).
Skupine nekrajevnih imen, ki jih podomačujemo, so
Slovenske različice uradnih imen držav, ki so prikazane v pravopisnem slovarju, so prevodi in prilagoditve različic v standardu ISO. Njihova raba v uradnih besedilih je zavezujoča, npr. Češka, Belgija (kratko ime, uradno kratko ime); Češka republika, Kraljevina Belgija (uradno polno ime)
Zaradi lažje identifikacije pri imenih z dvo- ali večjezičnih področij v besedilu lahko opozorimo na različna jezikovna izhodišča s pojasnilom v oklepaju, npr. avtonomna pokrajina Bocen (nem. Bozen, it. Bolzano), Kanalska dolina (it. Val Canale / nem. Kanaltal / furl. Valcjanal). Slovenska imena za zemljepisne enote na dvo- ali večjezičnih področjih so lahko tudi različna, v rabi v slovenskih besedilih pa so enakovredna, npr. Južna Tirolska (nem. Südtirol) in Zgornje Poadižje (it. Alto Adige).
Od ustaljenosti v rabi in možnosti nedvoumne identifikacije prevedenega imena je odvisno prevzemanje
Če je podomačevanje oteženo, ker je sodobna raba imena oddaljena od prvotnega pomena sestavin ali bi bila slovenščini ustrezna tvorjenka nenavadna, si pri vključevanju v besedilo pomagamo z vrstnim določilom pred imenom, npr. trg Covent Garden, dvorana Concertgebouw.
Posebnosti
O kategorijah nekrajevnih imen glej poglavje »Zemljepisna imena« (Velika in mala začetnica).
O standardiziranih različicah imen držav glej pravopisni slovar.
V izvirni obliki ohranjamo naslednje skupine stvarnih lastnih imen
Pri nekaterih imenih časopisov in revij se člen na začetku imena pogosto izpušča, npr. Guardian, New York Times, Spiegel.
Ob znanstvenih latinskih in polatinjenih imenih živali in rastlin zapisujemo tudi slovenske ustreznice, če te obstajajo, npr. Matricaria chamommilla (kamilica), Primula carniolica (kranjski jeglič). Taksonomska imena pogosto niso prevodi, temveč domača imena: Lilium candidum (alojzijeva/Alojzijeva lilija).
Prevajamo različne skupine stvarnih imen, in sicer imena besedil, naslove oziroma imena knjig, filmov, predstav, bolj znanih skladb, slik, kipov, spomenikov, arhitekturnih in drugih umetniških stvaritev ter imena zakonov, listin, pogodb, uredb, pri čemer tvorjenke iz lastnih imen v večbesednih imenih prilagajamo slovenščini:
– Avignonske gospodične (franc. Les Demoiselles d’Avignon), Božanska komedija (it. La Divina commedia), Boter (angl. The Godfather), Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte), Madžarska rapsodija (nem. Ungarische Rhapsodie), Mislec (franc. Le Penseur), Sen kresne noči (angl. A Midsummer Night’s Dream);
– Ameriška deklaracija o neodvisnosti (angl. United States Declaration of Independence), Avstrijska državna pogodba (nem. Österreichischer Staatsvertrag), Kjotski protokol (angl. Kyoto Protocol), Lizbonska pogodba (angl. Treaty of Lisbon).
Pogosto prevajamo tudi
Imena (mednarodnih) projektov, programov in pobud (Erasmus, eTwinning, New Deal) je mogoče tudi sloveniti, če so sestavljena iz prvotnih občnih poimenovanj, sicer pa le tiste njihove dele, ki so občni, npr. eContent (eVsebine), GreenBuilding (Zelena zgradba), GreenLight (Zelena svetloba), Horizon 2020 (Obzorje 2020). Dokler se ta imena uradno ne uveljavijo, domačo ali tujo različico v besedilu navajamo v oklepaju.
Kratice, nastale iz imen organizacij, ustanov in državnih tvorb, ponavadi prevajamo, npr. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), tako še OZN (UN), ZDA (USA), lahko pa sledijo izvirnim imenom in jih ne prevajamo, npr. Mednarodni denarni sklad (IMF).
Pri imenih, prepisanih iz nelatiničnih pisav, se ravnamo po sprejetih pravilih mednarodnih latiničnih prečrkovanj, npr. kitajska imena pišemo po pinjinu (Liu Xiaobo [ljú šjáu̯bó]), japonska po Hepburnovem sistemu (Ishiguro [išigúro]), korejska po sistemu Revised Romanization (RR) iz leta 2015 (Gwangju [gu̯ángdžú] in [gvángdžú]). Če takih priporočil ni, imena prečrkujemo s črkovnimi ustrezniki, ki so najbližji glasovom.
Posebnosti
Posamezniki lahko svoje ime zapisujejo v skladu s prakso, uveljavljeno za njihovo ime, tj. bodisi po mednarodnem (Ida Rubinstein) ali fonetičnem (Ida Rubinštejn) prečrkovanju.
V stalnih besednih zvezah so se uveljavili tudi zapisi, ki niso povsem prekrivni s sodobnimi prečrkovalnimi praksami, a jih zaradi uveljavljenosti ohranjamo v ustaljeni obliki. Za ruščino se je namesto Potjomkin ustalilo Potemkin – Potemkinova vas.
O posebnostih prečrkovanja imen iz nelatiničnih pisav glej preglednice za posamezne jezike.
Urejevalniki besedil ponujajo črke z ločevalnimi ali diakritičnimi znamenji, npr. ⟨å⟩, ⟨ą⟩, ⟨ü⟩, ⟨ö⟩, ⟨ø⟩, ⟨ç⟩, ⟨ł⟩, ⟨ś⟩, in posebne črke, npr. ⟨ß⟩, ter združeni črki oziroma ligaturi ⟨œ⟩, ⟨æ⟩. Pri pisno nepodomačenih prevzetih besedah in besednih zvezah puščamo vse prvine latiničnih pisav nespremenjene, tj. pišemo jih z vsemi ločevalnimi znamenji: à la carte, Almodóvar, Ampère, Čelakovský, Esterházy, fin de siècle.
Posebnost
Če ime zapišemo s tujo črko ali ločevalnim znamenjem, to ohranjamo tudi v tvorjenkah iz tega imena, npr. Braşov – braşovski – Braşovčan – Braşovčanka; Citroën – Citroënov; Mérida – Méridska Kordiljera.
Zapis poenostavljamo, kadar nimamo možnosti zapisa s posebnimi ali ločevalnimi znamenji. Takrat ločevalna znamenja opustimo (Academie française > Academie francaise, Camões > Camoes, Comăneci > Comaneci, L’Oréal > L’Oreal) ali pa jih zamenjamo tako, da zapis ustreza glasovni uresničitvi oziroma načelom tipografskega prilagajanja tujih črk in opuščanja ločevalnih znamenj (Dąbrowska > Dombrowska, Wałęsa > Walensa).
O ustreznicah posebnih črk oziroma črk z ločevalnimi znamenji glej prilogo »Tipografske zamenjave«.
Če imen ne prevajamo, pri prevzemanju ohranjamo izvirno začetnico, npr. Sierra Nevada. Pri prevedenih imenih se pri zapisovanju začetnice ravnamo po načelih slovenskega pravopisa za slovenska imena, npr. Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization). Načeloma ohranjamo tudi ločila, uporabljena v imenih, ki jih prenašamo na nadaljnje tvorjenke: npr. Baden‑Baden, rod. ed. Baden‑Badna, preb. Baden‑Badenčan, vrst. prid. baden‑badenski, vendar Val d’Isère, preb. Valdisèrčan, vrst. prid. valdisèrski.
O ohranjanju ločil pri tvorjenkah glej poglavje o besedotvorju.
V slovenski knjižni jezik prevzete besede izgovarjamo z glasovi in naglasom slovenskega knjižnega jezika, pri čemer mesto naglasa iz izvornega jezika načeloma ohranjamo. Pri zapisovanju izgovora uporabljamo specifična slovenska naglasna znamenja, ki zaznamujejo naglašenost in mesto naglasa, pri e in o pa tudi ožino oziroma širino.
Tuje glasove zamenjujemo z najbližjimi slovenskimi knjižnimi, zato opuščamo vse vrste modifikacij pri zaokroženih, nosnih, mehčanih in mehkih soglasnikih ter pri posebnih glasovih.
Pri zaokroženih samoglasnikih, zapisanih z različnimi črkami, so podomačitve različne:
a) črko ü izgovorimo kot [i] – München [mínhən];
b) črko ö izgovorimo kot [e] – Röntgen [réndgen];
c) črko ö pred r izgovorimo v starejših prevzetih besedah vedno kot široki e (Förster [fêrster]), danes pa jo govorci v vseh prevzetih besedah izgovarjajo tudi kot polglasnik, ki v primerjavi z ö nima zaokroženih ustnic, npr. Jörg
Namesto nosnih samoglasnikov, ki jih slovenski knjižni jezik ne pozna, ob samoglasniku načeloma izgovorimo zvočnik n ali m: Macron [makrón].
Mehčanih in mehkih soglasnikov pred samoglasniki ne izgovarjamo, temveč mehčanje nakazujemo z j, npr. Němcová [njémcova in némcova], ali pa jih izgovarjamo trdo, npr. Karađorđević [karadžórdževič].
Posebne vrste zapornikov ali pripornikov izgovarjamo z glasovi, približanimi slovenskim knjižnim, npr. angleški /θ/ v imenu Elizabeth nadomesti slovenski /t/ – [elízabet].
Če ne gre za običajne meje besed ali besednih delov, pri katerih so tudi v slovenščini mogoči t. i. dolgi soglasniki (med delom, oddati, superrevizija), vse tuje dolge soglasnike izgovarjamo navadno, npr. allegro [alégro], Barilla [baríla], Schwann [šván].
Pri prevzetih besedah upoštevamo slovenska pravila o prilikovanju glasov: Goldsmith [gôu̯ltsmit] in ne [gôu̯ldsmit].
Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Zvočnik v ter zveneče in nezveneče nezvočniške variante izgovarjamo kakor v navadnih slovenskih besedah, in sicer pred samoglasnikom izgovarjamo zobnoustnično varianto, tj. osnovno varianto: Warhol [vórhol], Wilde
Pri prevzemanju iz nekaterih jezikov se poleg zobnoustničnega izgovora fonema /v/ pred samoglasnikom v istem zlogu pojavlja dvoustnični izgovor: Juan [hu̯án], Le Puy [lə pu̯í], Gwangju [gu̯ángdžú].
Če je prevzeta beseda zapisana tudi podomačeno, se črka v izgovarja samo zobnoustnično: Gvatemala, gverila, Gvido, Francoska Gvajana idr.
Vse tri dvoustnično izgovarjane različice fonema /v/, tj. [u̯], [w] in [ʍ], so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane z istim znakom, in sicer u̯.
Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Mesto naglasa v prevzetih besedah načeloma ohranjamo, naj gre v tujih jezikih za prosti ali stalni naglas. V francoščini je naglas na zadnjem zlogu, v madžarščini, češčini, finščini na prvem, v poljščini na predzadnjem zlogu itd. Ne prevzemamo pa tujih tonemov, npr. srbsko‑hrvaških, kitajskih ali nordijskih.
Več o prevzemanju glasov pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Naglašeni samoglasniki so načeloma dolgi, naglašena e in o pa sta tako pri prevzetih kot novotvorjenih besedah praviloma ozka in ju v slovenščini označujemo z ostrivcem, ki pomeni mesto naglasa, dolžino samoglasnika in kakovost – ožino: Edward
Vedno izgovarjamo široko
a) naglašeni e pred glasom j: ideja [idêja], Keynes [kêjns];
b) naglašeni o pred glasom v: Bowie [bôvi], Lvov
c) naglašeni e pred črko r v prevzetih besedah: Harry [hêri].
Posebnosti
O izgovoru naglašenih e in o oziroma o odstopanjih od predstavljenih načel pri posameznih jezikih glej poglavje »O prevzemanju iz tujih jezikov«.
Polglasnik je v slovenščini zapisan s črko e ali nima črke, v prevzetih besedah pa je zapisan z različnimi črkami, npr. Curtis [kə̀rtis], Deneuve
V imenih iz azijskih jezikov ohranjamo tudi naglašene končniške polglasnike v zadnjem zlogu, npr. Li He [lí hə̀]. Ti naglašeni polglasniki se ohranjajo tudi pri pregibanju: Yan Lianke [ján ljênkə̀], rod. ed. Yan Liankeja [ján ljênkə̀ja].
Posebnosti
O polglasniku v slovenščini glej poglavje »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris).
O tvorjenkah iz prevzetih besed (npr. Biarritz – biariški, Bonn – bonski, Comte – Comtov, Laplace – Laplaceov, Sevilla – seviljski) glej poglavje »Besedotvorni oris«.
Enako kot pri prevzetih besedah se ravnamo tudi pri slovenskih imenih in priimkih, v katerih se ohranja mesto naglasa, značilno za regijo in glede na družinski izgovor, npr. Áleš in Alèš, Pléterski in Pletêrski, Vŕšič in Vršíč.
Naglašena e in o sta načeloma izgovorjena ozko (Péterka), če jima sledijo r ali j oziroma v, pa široko (Jêrnej in Jernêj, Kôvačič in Kováčič).
Posebnosti
Če posameznik želi ohraniti naglas imena, kot ga je vajen iz svojega okolja, je v javnih komunikacijskih situacijah tudi to ustrezno, npr. Álojz in Alójz, Mártin in Martín, Támara in Tamára.
Načelo regionalnosti velja tudi za zemljepisna imena, npr. Mačkôvec (vsi kraji na Dolenjskem); Máčkovec (pri Kočevju oziroma Čakovcu), Mačkôvci (v Prekmurju); Múrska Sóbota; Rádenci (na obrobju Slovenskih goric) in Radénci (ob Kolpi); Tŕnovo (pri Laškem) in Trnôvo (v Ljubljani in pri Novi Gorici); Vélika Gôrica (na Hrvaškem) in Nôva Goríca; Vélika Nédelja.
Pri prevzemanju iz drugih jezikov samostalniki, tudi lastna imena, lahko izgubijo prvotne slovnične lastnosti. Slovnični spol rojstnih imen se ravna po naravnem spolu, priimki so večinoma moškega spola.
Zemljepisna imena lahko spremenijo
Posebnost
Pri zemljepisnih imenih iz bližnjih okolij se v slovenščini pogosteje ohranjajo slovnične kategorije iz izvirnega jezika, ki jih obravnavamo kot dvojnice, npr. hrv. Pučišća, s. sp. mest. mn. v Pučišćih (tudi s. sp. mest. ed. v Pučišću); srb.Užice – v Užicu (s. sp. mest. ed.) / v Užicah (ž. sp. mest. mn.).
Občna poimenovanja oblikoslovno prevzemamo glede na izrazno podobno oziroma glede na končaj. Največ prevzetih poimenovanj je moškega spola, le izjemoma so srednjega, npr. gr. karitas, ž. sp. – slov. karitas, m. ali ž. sp.; franc. la chanson, ž. sp. – slov. šanson, m. sp. Pogosto so moškega spola tudi samostalniki z neznačilnimi moškimi končnicami ‑e (finale),
Poglavje Slovnični oris za pravopis prinaša tista poglavja slovničnega opisa knjižne slovenščine, ki so neposredno ali posredno povezana s pravopisom ter pomembna za razumevanje glasoslovnih, oblikoslovnih in besedotvornih značilnosti knjižne slovenščine in katerim prilagajamo tudi besede in besedne zveze, ki jih prevzemamo iz drugih jezikov.
OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni objavi »Glasoslovnega orisa«, bo oblikovana po predstavitvi vseh podpoglavij v javni razpravi. Pojasnila glede zapisa in izrazja bodo z objavo vsakega podpoglavja še dopolnjena, v končni fazi pa bo posodobljen tudi pravopisni terminološki slovarček.
V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 pri opisih razmerja med glasovno in pisno podobo zaradi večje jasnosti pisne enote (črke) zapisujemo v lomljenih oklepajih, npr. ⟨lj⟩.
V slovenskih slovarjih knjižnega jezika je fonološko‑fonetična transkripcija poenostavljena in zapisana v oglatih oklepajih, npr. [híša].
V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis je jakostni naglas označen na samoglasnikih s tremi naglasnimi znamenji, in sicer z ostrivcem ⟨´⟩, krativcem ⟨`⟩ in strešico ⟨ˆ⟩.
Naglasna znamenja na črkah e in o so uporabljena tudi za označevanje kakovosti, tj. širine oziroma ožine. Zato za kakovostno‑kolikostno razlikovanje ne uporabljamo znamenj iz mednarodne fonetične abecede (IPA), temveč za široka e in o pišemo ⟨ê⟩ in ⟨è⟩ oz. ⟨ô⟩ in ⟨ò⟩ (v IPI ⟨ɛ⟩ oz. ⟨ɔ⟩) ter ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ za ozka e in o (v IPI ⟨e⟩ oz. ⟨o⟩).
Razlikovalno ozkost nenaglašenih e in o označujemo s piko pod črkama v oglatem oklepaju, tj. kot ⟨ẹ⟩ in ⟨ọ⟩.
Pri zapisu izgovora v oglatih oklepajih uporabljamo nekatere črke iz IPE, in sicer: polglasnik /ə/ pišemo z obrnjeno črko e, tj. ⟨ə⟩. V pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis so vse tri dvoustnične variante fonema /v/ (zveneča [w], nezveneča [ʍ] in dvoglasniška [u̯]) zapisane z ⟨u̯⟩, tj. s črko u in polkrožcem spodaj.
Za označevanje mehčanih [nʲ] in [jʲ] namesto dvignjenega pomanjšanega j ⟨ʲ⟩ iz IPE uporabljamo opuščaj – ⟨l’⟩ in ⟨n’⟩.
S črtico nad črko ⟨¯⟩ označujemo podaljšani izgovor samoglasnikov in soglasnikov.
S povezajem ⟨‿⟩ označujemo istozložni izgovor besede s predlogom.
Zaradi gospodarnosti so zvenečnostne premene ali položajne variante v pravilih Pravopis 8.0 označene z vezajem. Vezaj označuje:
V pravopisnem slovarju ePravopis je izgovor imenovalnika in rodilnika v celoti izpisan, premena pa je razvidna iz izgovora neosnovne, tj. rodilniške oblike: Ambrož [ambróš, rod. ambróža], bridž [bríč, rod. brídža]; Daneu [danéu̯, rod. danéva].
Foneme in variante fonemov zapisujemo v poševnih oklepajih, npr. Maja /maja/. Ker vseh ni mogoče zapisati s črkami slovenskega pravopisa, uporabljamo nekatere črke iz mednarodne fonetične abecede.
Povezava med poenostavljenim slovenskim zapisom in mednarodno fonetično abecedo je predstavljena v preglednici črka – glas, iz katere je razvidno, da se v slovenskih priročnikih prilagojeno zapisujejo tako samoglasniki kot nekateri soglasniki, in sicer:
Kadar želimo v pravilih Pravopis 8.0 opozoriti, da se v danem zaporedju samoglasnikov in soglasnikov pojavlja kaka zakonitost, se odločimo za okrajšani zapis, v katerem z veliko črko V označujemo samoglasnike, z veliko črko C pa soglasnike. Izgovorni sklop soglasnika in samoglasnika zapišemo v oglatem oklepaju kot [CV], pisni sklop črk, ki označujejo soglasnike in samoglasnike, pa v lomljenem oklepaju kot ⟨CV⟩. Meje med zlogi so ponazorjene z vezaji oziroma v oglatem oklepaju s pikami (
V pravilih Pravopis 8.0 sta ob opisnih izrazih za položaj v besedi (na začetku besede ali na koncu besede) uporabljena izraza vzglasje (npr. črka ⟨v⟩ v vzglasju besede vreme) in izglasje (npr. izgovor dvočrkja ⟨nj⟩ v izglasju besede Kranj).
Slovenski knjižni jezik ima 29 pomensko razločevalnih glasov, imenovanih fonemi. Delimo jih na samoglasnike in soglasnike, te pa na zvočnike ter zveneče in nezveneče nezvočnike.
Pomenska razločevalnost je ponazorjena z minimalnimi pari (fonemov), pri katerih zamenjava enega fonema z drugim spremeni pomen besed ali delov besed, npr. par /par/ – bar /bar/,
Samoglasniških fonemov je osem: /a/, /e/ (ozki e), /ɛ/ (široki e), /ə/ (polglasnik), /i/, /o/ (ozki o), /ɔ/ (široki o), /u/.
Soglasniških fonemov je enaindvajset: /b/, /c/, /č/, /d/, /dž/, /f/, /g/, /h/, /j/, /k/, /l/, /m/, /n/, /p/, /r/, /s/, /š/, /t/, /v/, /z/, /ž/.
V knjižni slovenščini nimamo dvoglasniških fonemov, temveč dvofonemske zveze oz. fonetične dvoglasnike. Oblikuje jih dvoglasniška dvoustnična varianta fonema /v/ v položaju za samoglasnikom, npr. [Vu̯]: Triglav [tríglau̯/triglàu̯], Orel [ôrəu̯].
Dvoglasnik ali diftong je v več jezikih samoglasniški fonem, sestavljen iz samoglasnika in zvočniške dvoglasniške variante [u̯] ali zveze samoglasnika in zvočnika j. Pojavlja se pred soglasnikom ali za samoglasnikom v izglasju besede in tvori en sam zlog.
Istemu fonemu lahko ustreza več glasov, ki jih imenujemo fonemske variante ali alofoni. Osnovna varianta soglasniškega fonema se izgovarja pred samoglasnikom, druge izgovorne variante pa so odvisne od glasovne soseščine. Fonemske variante nimajo pomenskorazločevalne vloge.
Fonemskih variant v zapisu izgovora v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in pravopisnem slovarju ePravopis ne označujemo; izjema so dvoustnične variante fonema /v/, ki so v pravopisnih pravilih in slovarju zapisane s črko ⟨u̯⟩.
Podrobneje o variantah fonemov glej poglavji »Fonemske variante samoglasnikov« in »Fonemske variante soglasnikov«.
Samoglasniki so glasovi največje odprtostne stopnje. Glede na položaj
jezika in odprtost ust jih opisujemo kot sprednje (i, ozki in široki e), srednje (a in
polglasnik) ali zadnje (široki in ozki o, u); glede na dvig
jezične ploskve proti nebu in tonskost so visoki (i in u), sredinski (obe vrsti
Samoglasniki so lahko naglašeni ali nenaglašeni. Nenaglašeni samoglasniki so samo kratki, naglašeni samoglasniki pa so lahko dolgi ali kratki.
Razlik med kratkimi in dolgimi samoglasniki govorci v sodobni slovenščini večinoma ne zaznavajo, npr. brat [bràt] – vrat [vrát], nič [nìč] – bič [bíč].
O naglaševanju, vrstah naglaševanja, pomenu in vrstah naglasnih znamenj ter o naglasnem mestu v slovenščini glej poglavje »Naglaševanje«.
Kakovostno se razlikujejo le
Glede na naglašenost, kolikost in kakovost poznamo naslednje samoglasnike:
a | hiša [híša] | nenaglašeni a |
zajec [zájəc], škrat [škràt] | naglašeni a | |
ozki e | kres [krés] | naglašeni ozki e |
široki e | cekin [cekín] | nenaglašeni e |
metla [mêtla], polet [polèt] | naglašeni široki e | |
i | opica [ópica] | nenaglašeni i |
bič [bík], bik [bìk] | naglašeni i | |
ozki o | dom [dóm] | naglašeni ozki o |
široki o | hotel [hotél] | nenaglašeni o |
voda [vôda], cmok [cmòk] | naglašeni široki o | |
u | rudar [rudár] | nenaglašeni u |
duh [dúh], kruh [krùh] | naglašeni u | |
polglasnik | poper [pôpər] | nenaglašeni polglasnik |
pes [pə̀s] | naglašeni polglasnik |
V nekaterih besedah izgovarjamo nenaglašena e in o ozko, kar v novejših slovarjih knjižnega jezika označujemo s piko pod črko. Najpogosteje se ožina pojavlja v prednaglasnih položajih zloženih besed (Belokranjec [bẹlokránjəc], stonoga [stọnóga]), redkeje v ponaglasnih položajih (angstrem [ánkstrẹm], Maribor [máribọr]).
O samoglasnikih kot nosilcih naglasa glej poglavje »Naglaševanje«.
O polglasniku glej poglavja »Zapis polglasnika«, »Zvočniški sklopi«, »Neobstojni samoglasniki«.
Namesto širokega e pred j in širokega o pred v lahko v izglasju ali pred soglasnikom izgovarjamo tudi srednjo (nevtralno) varianto samoglasnikov e in o: muzej [muzêj], muzejski [muzêjski]; snov [snôu], snovnost [snôu̯nost].
Srednji izgovor označujemo s strešico, v starejših slovarjih pa je bil označen z ostrivcem na e in o.
Samoglasniki so nosilci zloga, zato jih lahko izgovarjamo samostojno.
Ob soglasnikih izgovarjamo oporne samoglasnike, in sicer polglasnik
ali ozki e ali a, npr.
Pomembno vlogo pri urejanju zaporedja glasov v zlogu ima zvočnost (ali sonornost,
imenovana tudi zvonkost). Zlog organizira
samoglasnik kot najbolj zvočen glas (a > e, o > i, u), okoli njega si
levo in desno sledijo najprej zvočniki v skladu z lestvico zvočnosti
Zlogi, ki se končajo na samoglasnik, so odprti (sraka [srá.ka]), zlogi, ki se končajo na soglasnik, so zaprti (prvak [pər.vák]).
Neobstojni samoglasniki so tisti, ki pri pregibanju ali tvorjenju novih besed kot nosilci zloga bodisi izpadajo ali se v vlogi začasnega zlogovnega jedra pojavljajo v izglasnih soglasniških sklopih, npr. Kekec [kékəc], rod. Kekca [kékca]; Ravne [ráu̯ne], prid. ravenski [rávənski].
O polglasniku v izglasnih soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
Neobstojni samoglasnik je najpogosteje polglasnik, redkeje tudi samoglasnika o ali a (v besedi blagor [blágor], rod. blagra [blágra]; dan [dán], rod. dne [dné]), pred zvočnikom j tudi samoglasnik i (ladja [ládja], rod. dv./mn. ladij [ládij], prid. ladijski [ládijski]).
Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).
Samoglasniški sestavi se od jezika do jezika razlikujejo. Samoglasnike, ki so enaki slovenskim, izgovarjamo kot v knjižni slovenščini; pri tistih, ki jih slovenščina ne pozna, poiščemo slovenščini najbližje ustreznike.
Pri prevzemanju besed z
dvoglasniki, ki so v tujih jezikih tudi v vlogi
fonemov, imata pomembno vlogo najbolj zvočna zvočnika, in
sicer u̯, dvoglasniška fonemska
varianta fonema
Naglašeni samoglasniki so v tujih
imenih načeloma dolgi. Naglašena e in o prevzemamo praviloma kot ozka,
npr. fr. Rabelais [rablé]; angl. Lawrence [lórens], nem. Gottsched
Široko izgovarjamo naglašeni e pred glasovoma j in r (angl. Davis [dêjvis], isl. Reykjavík [rêjkjavik]; nem. Hertz [hêrc]) in naglašeni o pred glasom v (angl. Bowie [bôvi]) oziroma u̯ (rus. Novgorod
Pod vplivom izvornega izgovora in uveljavljenosti v
rabi sta samoglasnika e in o v sodobni knjižni slovenščini
pogosto široka tudi v posameznih drugih imenih, npr. fr. Verlaine [verlên], nem. Freud
Nenaglašeni samoglasniki so v
slovenščini le kratki, zato nenaglašenih dolžin ne
izgovarjamo (ohranjamo pa ločevalno znamenje na črki, ki v
izvornem jeziku označuje dolžino), npr.
Neobstojni samoglasniki imajo v prevzetih imenih različne pojavne oblike, npr. najpogosteje e (češ. Havel [hávəl], rod. Havla [háu̯la]), vendar tudi a (hr. Bakar [bákar], rod. Bakra [bákra]) ali o (slš. Sivok [sívok], rod. Sivka [síu̯ka tudi sívoka]).
Glej poglavje »Neobstojni samoglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno-črkovne premene).
Soglasnike glede na način in mesto izgovora delimo na zvočnike (glasove srednje odprtostne stopnje) in nezvočnike (glasove majhne odprtostne stopnje); ti so lahko zveneči ali nezveneči.
Zvočnikov je šest: m in n, r in l, v in j.
Pomagalo za prepoznavanje zvočnikov je skrito
v besedi mlinarjevi.
Po načinu tvorbe delimo zvočnike na nosnike (m in n), jezičnike (r in l) in drsnike (v in j).
Glede na zvočnost si zvočniki sledijo od
najbolj do najmanj zvočnega v zaporedju
Zvočniki so zveneči glasovi, ki ne vplivajo na zvenečnost pred seboj stoječih nezvočnikov in nimajo ustreznih nezvenečih parnih glasov, npr. tlaka – dlaka, satje – sadje.
O sklopu ⟨jv⟩ v izglasju besede glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
Nosnik n v položaju pred ustničnikoma b in p (tudi v in f) (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m, kar je v starejših tvorjenkah vidno tudi v zapisu (braniti – obramba). V mlajših prevzetih besedah se zaradi branja po črki pojavljata obe izgovorni možnosti – bodisi m bodisi n (Istanbul, Unprofor; informacija, invalid).
Drsnik j se v položaju za samoglasnikom i v izglasju ali pred soglasnikom izgovorno približa samoglasniku i, zato ga izgovorimo šibko ali kot podaljšani i, zapisujemo pa kot j (Jurij, junijski, ladijski).
Fonetičnih posebnosti, ki izhajajo iz prilikovanja po mestu izgovora, v pravopisnem slovarju ePravopis in pravilih Pravopis 8.0 ne označujemo.
O posebnostih zvočnika v glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.
Več o zapisu zvočnikov v poglavju »Zapis soglasnikov«.
O mehčanem izgovoru drsnika j glej poglavje »Dvočrkji lj in nj«.
Nezvočnikov je petnajst, šest je zvenečih (b, d, g, z, ž in dž) in devet nezvenečih (p, t, k, s, š, č, c, f in h). Vsi (razen nezvenečih c, f in h) nastopajo v zvenečnostnih parih.
Zveneči pari nezvenečih c, f in h se pojavljajo večinoma položajno, tj. v soseščini drugih glasov, ali izjemoma v prevzetih besedah:
Nezveneči pripornik h nima zvenečega
fonemskega para, pojavlja pa se kot glasovna varianta pri
izgovoru predloga k. Pred besedami z
vzglasnim
Po načinu tvorbe razlikujemo zapornike (
Glede na slušni vtis sikanja oz. šumenja
tradicionalno razlikujemo sičnike (
Pri prepoznavanju zvenečih in nezvenečih nezvočnikov si pomagamo s povedmi: Žaba gode džez (zveneči) in Ta suhi škafec pušča (nezveneči).
O pravilih za pisanje soglasnikov glej poglavje »Zapis soglasnikov«.
O fonemskih variantah soglasnikov glej poglavje »Fonemske variante soglasnikov«.
Vse zveneče nezvočnike (b, d, g, z, ž in dž) izgovarjamo nezveneče (p, t, k, s, š in č) v izglasju (Jakob [jákop], gad [gàt], sneg [snék], Janez [jánes], mož [móš], kolidž [kôlič]) in pred nezvenečim nezvočnikom (drobtina [droptína], medvedka [medvétka], gangster [gánkster], preizkus [preiskús], težko [teškó], kolidžka [kôlička]
Če sta drug ob drugem dva različno zveneča nezvočnika, potem se prvi prilagodi oz. prilikuje drugemu, in sicer:
Posebnost
Zvenečnostno parna nezvočnika se izgovorita podaljšano (obpluti [op̄lúti], izsek [is̄èk]), redko kot en glas, npr. devetdeset [devédeset].
O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.
Enako kot sredi besede tudi na meji dveh besed na izgubo zvenečnosti izglasnega nezvočnika (samo pri naglašenih besedah) vpliva tudi vzglasje druge besede, če se ta začne na
Posebnost
Zveneče nezvočnike izgovarjamo zveneče (zvenečnost se ohrani) tudi v izglasju
1. pred besedo, ki se začenja z zvenečim
nezvočnikom: Jakob Gallus [jákob gálus], Janez Bleiweis
2. med pravim predlogom in besedo, ki se začenja s samoglasnikom ali zvočnikom, in pred besedami, ki se začenjajo na zveneči nezvočnik: ob Iški [ob íški], ob Muri [ob múri], ob Dravi [ob drávi]; iz Afrike [iz áfrike], med vojnama [med vôjnama], od mame [od máme].
Pod vplivom jezikov, ki ne poznajo
zvenečnostnih premen, tudi v slovenščini opažamo pojav
ohranjanja zvenečega izgovora pred vzglasnim zvočnikom
naslednje besede, npr. Janez Menart
Predlog z ima nezvenečo varianto, ki jo izgovarjamo in pišemo pred nezvenečimi nezvočniki, npr. s kolesom [s‿kolésom], s fantom [s‿fántom].
V pravilih Pravopis 8.0 je izglasno razzvenečenje nezvočnikov označeno z vezajem (kozorog
O premenah predlogov glej poglavje »Vpliv zvenečnostnih premen na zapis predlogov«.
Tudi soglasniki imajo fonemske variante ali alofone. Osnovna varianta fonema se izgovarja pred samoglasnikom (npr. mama [máma], Ana [ána], lipa [lípa], voda [vôda]), druge izgovorne variante so odvisne od glasovne soseščine. Večina zvočniških in nezvočniških variant fonemov v različnih glasovnih soseščinah ne povzroča pravopisno‑pravorečnih težav in jih pri zapisu izgovora ne označujemo, izjema so variante fonema /v/.
Fonem /v/ izgovarjamo zobnoustnično ali dvoustnično:
V nekaterih položajih se zaradi posebne glasovne soseščine zvočnik v izgovarja na oba načina.
Razlik med tradicionalno zapisanimi dvoustničnimi variantami fonema /v/ ([w], [ʍ], [u̯]) večina govorcev slušno ne zaznava, zato so jih jezikoslovci v kodifikacijskih in slovničnih opisih razvrščali in poimenovali glede na glasovno bližino kot zvenečo [w], nezvenečo [ʍ] in dvoglasniško varianto [u̯] (za samoglasniki). Dvoustnični izgovor se po slušnem vtisu približuje
V pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis vse tri dvoustnične variante zapisujemo v oglatem oklepaju s črko u̯, po sistemu IPA pa bi bile zapisane s črko w. Če je dvoustnična varianta v izglasju, jo zapisujemo tudi s črko v in vezajem: očetov
Podrobneje o izgovoru zvočnika v v zvočniških sklopih glej poglavje »Zvočniški sklopi«.
Zobnoustnično izgovarjamo fonem /v/
⟨lvj⟩ | želvji [žélvji] |
⟨rvj⟩ | intervju [intervjú]; črvji [čə̀rvji], postrvji [postə̀rvji]; kri, or. s krvjo [s‿kərvjó]; vrv, or. z vrvjo [z‿vərvjó] |
Posebnost
V vzglasnem sklopu ⟨vj⟩ je izgovor fonema /v/ lahko zobnoustničen ali dvoustničen: vjedati se [vjédati/u̯jédati se].
Za lažje razlikovanje med enozložnim in dvozložnim izgovorom je v oglatih oklepajih zlogovna meja zaznamovana s pikami.
V vzglasju je sklop ⟨vj⟩ zastopan zelo
redko, le pri nekaterih predponskih glagolih, npr. vjedati se [vjé.da.ti/u̯je.da.ti se] ‘zajedati se, prodirati’. V
govoru težko razlikujemo med temi glagoli in glagoli s pisno
(in govorno) predpono
Dvoustnično izgovarjamo fonem /v/
Posebnosti
Pri pisnem razlikovanju med predponskimi glagoli s predponama
Predlog v izgovorimo skupaj z besedo, in sicer izgovorimo fonem /v/ dvoustnično. Ta izgovor preide v
O zlitniškem izgovoru več v poglavju »Posebni nezvočniški sklopi«.
Zaradi zgodovinskih razlogov in etimološko utemeljenega pravopisa se dvoustnična varianta [u̯], zapisana s črko ⟨l⟩, pojavlja na mestu nekdanjega zlogotvornega l (bolha [bôu̯ha], čoln [čôu̯n], jabolko [jábou̯ko], poln [pôu̯n]) in v izglagolskih tvorjenkah ter deležnikih (rekel [rékəu̯], olesenel [olesenéu̯]). V redkih besedah je lahko zapisana npr. z ⟨u⟩: nauk [náu̯k]; pogosteje se pojavlja v prevzetih besedah oz. izpeljankah iz njih, npr. gauss/gaus [gáu̯s], faustovski [fáu̯stou̯ski].
Soobstoj različnih fonemskih variant lahko povzroča pravopisne težave pri besedah s predponami
O načinih zapisa fonemskih variant zvočnika v glej poglavje »Zapis dvoglasniške dvoustnične variante«.
O dvoglasniškem in zvočniškem izgovoru glej več v poglavju »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.
O premenah dvoglasniške variante s samoglasnikom glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.
Pri prevzemanju soglasnike, ki so enaki ali podobni slovenskim, izgovarjamo po slovensko. Tiste, ki jih knjižna slovenščina ne pozna, pri prevzemanju prilagajamo na različne načine.
Zvenečnostne zakonitosti veljajo
tudi pri prevzetih besedah, ne glede na to, ali jih v
izvornem jeziku poznajo ali ne, npr. nem. Goldschmidt
Zvenečnostno parna nezvočnika v soglasniškem
sklopu se izgovorita kot en glas, npr. angl. Hepburn [hêbərn/hêbərən], fr. Rembrandt
Pri izgovoru tujih lastnih imen s črkovnima sklopoma ⟨mb⟩ ali ⟨np⟩ prilikovanje po mestu izgovora ni dosledno uveljavljeno. Nekatera imena beremo tudi po črki, ne glede na izgovor v izvirniku (angl. Greenpeace [grínpís], nem. Kronplatz [krónplác]), tako zapisujemo tudi občnoimenske izpeljanke iz teh imen, npr. grinpisovec [grínpísovəc].
Posebnost
Ker špansko črko ⟨z⟩ za [θ] prevzemamo kot [s],
smo pozorni na izglasje, saj se končni nezveneči
nezvočnik izgovarja tudi v položaju pred
samoglasnikom, tj. pri pregibanju (Márquez [márkes], rod. Márqueza [márkesa]) in tvorbi svojilnega
pridevnika (Márquezov
Fonemske variante razen redkih izjem v prevzetih imenih izgovarjamo enako kot v slovenščini.
Posebnosti
Slovenski pravopis doslej v prevzetih dvoglasnikih (položaj u̯ pred samoglasnikom) ni predvideval dvoustničnega, temveč le zobnoustnični in zato enozložni izgovor (npr. šp. Duero [dvê.ro]) ali samoglasniški in zato dvozložni izgovor (šp. Juan [hu.án]).
Več o prevzemanju soglasnikov glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov«.
Slovenske glasove zapisujemo s slovensko latinico (slovenico), ki ima 25 latiničnih črk, in sicer 22 črk osnovnega latiničnega črkopisa in tri črke z ločevalnim znamenjem – kljukico ⟨ˇ⟩: ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩.
Posebnost
Latinične črke ⟨q Q⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩ in ⟨y Y⟩ niso del slovenske abecede; uporabljamo jih pri zapisu pisno nepodomačenih besed in besednih zvez.
S prevzemanjem tujih imen in njihove pisne podobe v slovenščino sprejemamo tudi posebne črke in črke z ločevalnimi znamenji, ki niso vključene v slovensko abecedo.
Razlikujemo med dvema ločevalnima znamenjema – kljukico ⟨ˇ⟩ na črkah ⟨č Č⟩, ⟨š Š⟩ in ⟨ž Ž⟩ ter strešico ⟨ˆ⟩, ki pri zapisu izgovora označuje široka e in o ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩.
O slovenski abecedi in uvrščanju neslovenskih latiničnih znakov v slovenske abecedne sezname glej tudi poglavje »Pisna znamenja«.
Glej preglednico »Ločevalna znamenja« (Dodatek).
Osnovni nabor črk latiničnega črkopisa so za pisave različnih jezikov prilagajali tako, da so uvajali ločevalna (diakritična) znamenja, posebne črke ali dvo‑ in veččrkja.
Ločevalna znamenja vplivajo na
glasovne vrednosti zapisanega, npr. vijuga na n ⟨ñ⟩ v španščini označuje izgovor [nj] (šp. Valdepeñas [valdepénjas]), sedij pod c ⟨ç⟩ pa v francoščini izgovor [s] (fr. Comédie‑Française
Ločevalna znamenja so del pisne podobe imena in jih ob
prevzemanju v slovenščino ohranjamo pri
pregibanju in tvorbi novih besed, tudi če označujejo za
slovenščino neznačilne glasovne posebnosti, npr. češko oznako
dolžine ohranjamo, četudi je ne uveljavljamo:
Posebne črke v slovenščini
izgovarjamo enako kot v izvornih jezikih, npr. estonski ⟨õ⟩ kot
polglasnik (est. Jõhvi [jə̀hvi]), ali pa poiščemo najbližjo ustreznico
slovenščini, npr. hrvaški ⟨ć⟩ prevzemamo kot [č]
Dvo‑ in veččrkja so v pisavah različnih jezikov sestavljena iz dveh, treh,
redkeje tudi več črk osnovnega latiničnega črkopisa in ustrezajo
enemu glasu (v različnih jezikih je to lahko tudi dvoglasnik):
⟨ch⟩ je v francoščini [š] (fr. Charles [šárl/šárəl]), v angleščini [č] (angl. Charles [čárəls]), ⟨eu⟩ je v imenih, prevzetih iz francoščine, [e] ali [ə]
O različnih pisavah in njihovih posebnostih glej preglednice za posamezne jezike.
V slovenščini pri zapisu izgovora enemu glasu praviloma ustreza ena črka, npr. glas [a] zapisujemo s črko ⟨a⟩ (mama [máma]), glas [k] s črko ⟨k⟩ (kapa [kápa], klik [klík]) ipd.
Dvema glasovoma ustreza le črka ⟨r⟩ z izgovorom [ər] v položaju med soglasnikoma: črka [čə̀rka], mrtvec [mə̀rtvəc].
Posebnosti
O premenah nezvočnikov glej poglavje »Nezvočniki«.
O zapisu variant fonema /v/ glej poglavje »Zapis zvočnika v in njegovih variant«.
O razmerju med slovenskimi črkami in njihovimi glasovnimi ustrezniki glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).
Dvočrkje je zapis enega glasu z dvema črkama. V knjižni slovenščini so dvočrkja redka in nimajo posebnega mesta v abecedi.
Dvočrkje ⟨dž⟩ uporabljamo za zapis glasu [dž], ki se pojavlja v prevzetih besedah: džamija [džámija]; bridž [bríč], rod. bridža [brídža].
Pri nekaterih besedah, prevzetih iz angleščine ali prek nje, se črka ⟨j⟩ izgovarja na dva načina – kot [j] ali [dž], npr. judo [júdo/džúdo], goji [góji/gódži].
Dvočrkji ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ imamo v slovenščini v položaju pred soglasniki in v izglasju, v katerih ju lahko izgovarjamo mehčano (palatalizirano) kot [l’] in [n’] ali tudi trdo kot [l] in [n]: kralj [král’/král], nedeljski [nedél’ski/nedélski]; manj [màn’/màn], kranjski [krán’ski/kránski]. V položaju pred samoglasniki sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ črkovna sklopa in ju izgovarjamo kot zvezo dveh glasov (kraljica [kraljíca], Franja [fránja]).
Mehčanost v izgovoru zaznamujemo z mehčajem, tj. opuščajem v vlogi mehčanja.
V večini slovarjev knjižnega jezika (SSKJ, slovar SP 2001) mehčanih [l’] in [n’] niso označevali. V pravopisnem slovarju ePravopis je označena le mehčanost, v pravilih Pravopis 8.0 pa je označen mehčani in trdi izgovor.
O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).
Glej poglavje »Zapis soglasnikov«.
Podvojene črke se pojavljajo na meji besed ali besednih delov in jih izgovarjamo različno. Če črki označujeta
Posebnost
Podvojene črke lahko označujejo različne glasove: polleten [pôu̯létən]; beemve [béemvé/bẹemvé], neetičen [nèétičən].
O zvezah dveh samoglasnikov glej poglavje »Zapis in izgovor samoglasniških sklopov«.
O zlitniškem izgovoru posebnih nezvočniških sklopov glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.
Glej poglavje »Posebne glasovne zveze«.
Posamezne glasove zapisujejo v različnih jezikih z
različnimi črkami in obratno – posamezne črke imajo v
različnih jezikih lahko povsem druge glasovne ustreznike,
npr. črko ⟨c⟩ izgovorimo v turščini kot [dž] (
Pri prevzemanju tujih imen v slovenščino sprejemamo tudi neme črke in črkovne sklope, tj. tiste, ki nimajo glasovnega ustreznika, npr.
Če črkovni sklop izgovorimo kot en glas, se ta imenuje veččrkje. Najpogosteje se srečujemo z dvočrkji in tričrkji, redkeje s štriričrkji:
Obratno ena črka lahko označuje dvoglasnik, npr. črka ⟨a⟩ v angleščini /eɪ/, ki ga izgovorimo [ej], npr. Bacon [bêjkon].
Pri izgovoru podvojenih črk v
tujih imenih upoštevamo izvirni izgovor: načeloma jih
izgovarjamo kot en glas, npr. it. Carrara [karára], it. Botticelli [botičéli], angl. McCartney [məkártni], fr. Sully‑Prudhomme [silí‑pridóm], nem. Grimm [grím]. Izjemoma predstavljajo podvojene črke
dvočrkje za en glas, npr. ⟨ll⟩ je v španščini glas [ʎ], ki
ga v položaju pred samoglasnikom prevzemamo z dvema
glasovoma, tj. kot [lj]:
O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.
O dvoglasnikih v slovenščini in pri prevzemanju glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.
Samoglasniki i, u in a imajo vsak svojo posebno črko: ⟨i⟩ (pika [píka]), ⟨u⟩ (luna [lúna]) in ⟨a⟩ (ajda [ájda]).
Ozki in široki e zapisujemo s črko ⟨e⟩ (delo [délo], meja [mêja]); tudi polglasnik se najpogosteje zapisuje z ⟨e⟩ (dež [də̀š]). Ozki in široki o zapisujemo s črko ⟨o⟩ (Mojca [mójca], sokol [sôkol]).
Fonemske variante samoglasnikov zapisujemo enako kot njihove osnovne variante.
Polglasnik v slovenščini nima posebne črke. Zapisujemo ga najpogosteje s črko ⟨e⟩, s črko ⟨r⟩ pa zapisujemo glasovni sklop polglasnika in zvočnika r [ər].
Polglasnik ni zapisan pri črkovanju in črkovalnem branju kratic (OZN [ózənə̀/ọzənə̀]) in izgovoru nekaterih medmetov (hm [hə̀m]).
Kadar se polglasnik pojavlja le v govoru, kot izgovorna olajšava v zvezah dveh ali treh izglasnih soglasnikov (žanr [žánər]; Frankl [fránkəl]), je neobstojen in pri pregibanju ali v nadaljnjih tvorjenkah izpade (rod. žanra [žánra]; prid. Franklov [fránklou̯]).
Zlasti v priimkih, prevzetih iz nemščine, govorjeni polglasnik pred končnim soglasnikom l večinoma ni zapisan, npr. Ranfl [ránfəl], Kmecl [kmécəl], Frankl [fránkəl], Vajgl [vájgəl], Klekl [klékəl], Ertl [êrtəl].
V sklopih zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n je polglasnik le izgovorna možnost in
ni zapisan, npr. film [fílm/fíləm], rod. filma [fílma]. Tako še: domiseln [domíseln/domíselən];
Z vidika zakonitosti slovenskega zloga izgovor polglasnika v zvočniških sklopih ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rm⟩, ⟨rn⟩ ni nujen, saj sta zvočnika m in n manj zvočna od r in l, vendar je polglasniški izgovor razširjen tudi v knjižnem jeziku.
O polglasniku v soglasniških sklopih glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
O izgubljanju in vzpostavljanju polglasnika glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.
S črko ⟨e⟩ je polglasnik zapisan v osnovah nekaterih besed
(vendar [və̀ndar], navzven [nau̯zvə̀n]), tudi
kot edino zlogovno jedro v samostalnikih (dež [də̀š], pes [pə̀s], sel [sə̀l/sə̀u̯], sen [sə̀n]),
pridevnikih (zel [zə̀u̯], tešč [tə̀šč]) in v
različnih neosnovnih glagolskih oblikah, npr. pri deležniku na
Posebnosti
S črko ⟨r⟩ je označen glasovni sklop [ər] v položaju:
Posebnosti
Če v občni besedi polglasnika ni, izgovarjamo [er], npr. Šušteršič [šúšteršič], Žnideršič [žníderšič].
V nekaterih slovarjih knjižnega jezika je naglašeni polglasnik ob r nakazan bodisi z ostrivcem na r na iztočnici bodisi zapisan s krativcem nad črko za polglasnik v oglatem oklepaju (vŕh oz. [və̀rh]).
Polglasnik v izglasnih soglasniških sklopih ob odsotnosti samoglasnika tvori začasno zlogovno jedro. Ob dodajanju končnic in obrazil se glasovna soseščina spremeni in polglasnik izpade.
Zapisujemo ga s črko ⟨e⟩ med nezvočnikom in zvočnikom ter med dvema zvočnikoma, in sicer:
Posebnost
Pri samostalnikih, ki se v imenovalniku ednine (december, meter) ali v rodilniku množine (jedro, Pekre) končajo na r, se ob tvorbi izpeljanke z obrazilom na soglasnik črka r pojavi v medsoglasniškem položaju in označuje glasovni sklop [ǝr]. Polglasnika pred r ne zapisujemo:
Če je e v končaju
Priimki, ki se glasijo enako kot (izvirna) občna poimenovanja ali prebivalska imena, lahko imajo uradno veljavne variante brez polglasnika: Turek in Turk (toda Turek
O vlogi polglasnika pri pisnem in govornem krajšanju osnove glej poglavje »Neobstojni samoglasniki in spreminjanje osnove« (Glasovno-črkovne premene).
Izglasni sklop nezvočnika in zvočnika je težje izgovorljiv, zato mednju vedno vrinemo polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩. Primeri z nezvočnikom b:
⟨bel⟩ | ansambel [ansámbəl], rod. ansambla [ansámbla]; obel [óbəl], ž obla [óbla]; tabla [tábla], rod. dv./mn. tabel [tábəl]; Knobel [knóbəl], rod. Knobla [knóbla] |
⟨ben⟩ | graben [grábən], rod. grabna [grábna]; droben [drôbən], ž drobna [drôbna]; Ljubno [ljúbno], rod. mn. Ljuben [ljúbən] |
Posebnosti
Priimki z izglasnimi nezvočniško‑zvočniškimi sklopi so lahko zapisani na več načinov, npr. Pregl [prégəl] in Pregelj [prégəl’/prégəl]; Brecl [brécəl] in Brecelj [brécəl’/brécəl].
Neobstojni polglasnik je zapisan vedno s črko ⟨e⟩ v izglasnih sklopih ⟨jem⟩, ⟨jen⟩, ⟨ven⟩, ⟨rel⟩ in ⟨vel⟩ v imenovalniku ednine samostalnikov in pridevnikov moškega spola:
⟨jem⟩ | sejem [sêjǝm], rod. sejma [sêjma]; pojem [pójəm], rod. pojma [pójma]; samostojen [samostójǝn], ž samostojna [samostójna] |
⟨jen⟩ | mejen [mêjən], ž. sp. mejna [mêjna]; nujen [nújən], ž nujna [nujna] |
⟨ven⟩ | oven [ôvən], rod. ovna [ôu̯na]; delaven [délavən], ž delavna [délau̯na]; Traven [trávən], rod. Travna [tráu̯na] |
⟨rel⟩ | Karel [kárəl], rod. Karla [kárla] |
⟨vel⟩ | Pavel [pávəl], rod. Pavla [páu̯la] |
Posebnosti
Podrobneje o izgovoru in zapisu polglasnika med dvema zvočnikoma glej poglavje »Izglasni zvočniški sklopi«.
V zvezo soglasnika in črkovnih sklopov ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ se vriva polglasnik, zapisan s črko e, le v položaju, ko sta ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ dvočrkji, tj. pred soglasnikom in v izglasju:
V prevzetih imenih je polglasnik zapisan z
različnimi samoglasniškimi črkami. V imenih iz bolj
znanih jezikov je najpogosteje zapisan s črkami ⟨e⟩, ⟨a⟩
in ⟨u⟩, npr. angl. MacArthur [məkártur], angl. Coward
Sredi imena pred zvočnikom na morfemski meji
izgovarjamo e ali polglasnik, npr. nem. Düsseldorf [díseldórf/dísəldórf], nem. Heidelberg
Ob črki ⟨r⟩ sredi besede ali v edinem zlogu je bil v starejših priročnikih priporočen izgovor širokega e, danes izgovarjamo tudi polglasnik, če je ta polglasnik oz. slovenskemu polglasniku podoben glas izgovorjen tudi v izvornem jeziku, npr. nem. Jörg [jêrg‑/jə̀rg], nem. Junkers [júnkers/júnkərs],
Polglasniški izgovor črke ⟨e⟩ v izglasju vpliva na pregibanje besede, npr. nem. Heidegger [hájdegər], rod. Heideggra [hájdegra] proti nem. Heidegger [hájdeger], rod. Heideggerja [hájdegerja]. Tako tudi Hofer [hófər/hófer].
V nekaterih jezikih je polglasnik zapisan tudi s
črkami, ki imajo posebna ločevalna znamenja, npr. v
albanščini z ⟨ë⟩ (alb. Kukës [kúkǝs]), v romunščini z ⟨î/â⟩ (rom. Tîrgovişte/Târgovişte [tərgôvište]), v
estonščini z ⟨õ⟩ (est. Jõhvi [jə̀hvi]) ipd., ali dvo‑ ali veččrkjem,
npr. v francoščini (
O glasovni vrednosti črk v drugih jezikih glej preglednice za prevzemanje.
Tudi v tujih imenih se polglasnik kdaj izgovarja,
čeprav se ne piše, npr. v osnovah nekaterih tujih imen: angl. McDonald
Polglasnik je pri prevzemanju izgovorna olajšava in povzroči razpad soglasniškega sklopa ter z zvočnikom tvori nov zlog:
O zvočniških in nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Zvočniški sklopi« in »Posebni nezvočniški sklopi«.
Soglasniki so lahko izgovorjeni tudi drugače, kot so zapisani. Po pravopisnem načelu za slovenščino soglasnike vedno zapisujemo s črko, ki jo izgovarjamo pred samoglasnikom (glas [glás] – glasilo [glasílo] – glasba [glázba]). Izjeme se pojavljajo le pri zvočnikih.
O razmerju med črko in glasom glej preglednico, ki prikazuje razmerje med zapisom in izgovorom v slovenščini (Dodatek).
Nosnika m in n sta redkeje prilagojena soseščini glasov; zapisujemo ju s črkama ⟨m⟩ (miza, osem) in ⟨n⟩ (navada, poln).
Zvočnika m in n v položaju pred b in p (razen na morfemski meji) zaradi prilikovanja po mestu izgovora izgovorimo z odporo skozi nos kot m (npr. krompir, tamburica); izjemoma se je uveljavil dvojnični zapis, npr. bombon/bonbon – bombonjera/bonboniera.
Zapis s črkama ⟨m⟩ in ⟨n⟩ se v okviru iste besedne družine zaradi glasovne soseščine lahko razlikuje, npr. braniti – obramba, obrambni; pomeniti – pomembnost.
Pred samoglasnikom fonem /l/ izgovarjamo zadlesnično (tj. spredaj) in ga zapisujemo s črko ⟨l⟩: lipa, prelepo, olupiti.
Zvočnika n in l zapisujemo tudi z dvočrkjema ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, in sicer v položajih pred soglasnikom in v izglasju. Ta varianta je izgovorjena tudi mehčano (palatalizirano).
⟨lj⟩ |
dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; cilj [cíl’/cíl] – ciljni [cíl’ni/cílni]; Ljubelj [ljubél’/ljubél] – ljubeljski |
⟨nj⟩ |
manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši]; panj [pán’/pán] – panjski [pán’ski/pánski]; |
Glej tudi poglavje »Dvočrkji lj in nj«.
Zvočnik j v vseh položajih pišemo s črko ⟨j⟩: juha, jelenjad; maj, natrij, Jernej; majski, čajnica. V pisno podomačenih prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih s pisnim sklopom ⟨iV⟩ ima zvočnik j (ki je tudi zapisan) vlogo zapiranja zeva: milijon [milijón], revija [revíja], revijalen [revijálən].
Posebnost
V dvočrkjih ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩ pred soglasnikom ali v izglasju s črko ⟨j⟩ označujemo mehčana [l’] in [n’] ali nemehčana [l] in [n], npr. dalj [dál’/dál] – daljši [dál’ši/dálši]; manj [màn’/màn] – manjši [mán’ši/mánši].
Zaradi uresničitve v stranskih oblikah po etimološko‑morfološkem načelu s črko ⟨j⟩ zapisujemo
O zvočniku j v prevzetih besedah glej poglavji »Zapiranje zeva« in »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih sklopov v slovenščini«.
V prevzetih imenih ohranjamo izvorne zapise, črke za zvočnike pa izgovarjamo v skladu s slovenskimi pravili.
V pisno nepodomačenih besedah in imenih je zvočnik j zapisan s črko ⟨i⟩, zlasti v
pisnem sklopu ⟨iV⟩ ali ⟨Vi⟩ pri prevzemanju
besed z dvoglasniki, npr. fr. Pierre [pjêr], it. bianco [bjánko];
Pri nekaterih pisno nepodomačenih prevzetih besedah izgovor ni ustaljen, npr. riviera [rivijêra/rivjêra], pieta [pijetá/pjetá], pri redkih v rabi zasledimo dvojnični zapis, izgovor pa je v obeh primerih enak, npr. sjesta/siesta [sjésta].
Osnovna, zobnoustnična varianta fonema /v/ je zapisana s črko ⟨v⟩: vino [víno], avokado [avokádo], vrč [və̀rč].
S črko ⟨v⟩ sta zapisani tudi dvoustnični fonemski varianti, kadar nista ob samoglasniku, zveneča (črv) in nezveneča (vsak).
Glej poglavje »Variante fonema /v/«.
Dvoglasniška (= obsamoglasniška) dvoustnična varianta [u̯] je zapisana s črkami ⟨v⟩, ⟨u⟩ in ⟨l⟩, in sicer s črkama ⟨v⟩ in ⟨u⟩ le v položaju za samoglasnikom:
S črko ⟨l⟩ je zapisana
Posebnosti
Dvojnično, kot dvoustnični dvoglasniški [u̯] in zadlesnični [l], izgovarjamo črko ⟨l⟩ pri posameznih samostalnikih, npr. del [déu̯/dél], kolk [kólk/kôlk/kôu̯k], ali njihovih oblikah – tla, rod. tal [táu̯/tál]. Neenoten izgovor se pojavlja sredi besede v isti besedni družini:
Pri izglagolskih samostalniških in pridevniških
izpeljankah s priponskimi obrazili
⟨lc⟩ | igralec m [igráləc], rod. igralca [igráu̯ca tudi igrálca]; gledalec m [gledáləc], rod. gledalca [gledáu̯ca tudi gledálca] |
⟨lk⟩ | igralka ž [igráu̯ka tudi igrálka], poslušalka [poslušáu̯ka tudi poslušálka] |
⟨lsk⟩ | igralski prid. [igráu̯ski tudi igrálski], pogajalski [pogajáu̯ski tudi pogajálski] |
⟨lstv⟩ | igralstvo s [igráu̯stvo tudi igrálstvo], prebivalstvo [prebiváu̯stvo tudi prebiválstvo] |
Na oba načina izgovarjamo tudi pridevnike, tvorjene iz teh
samostalnikov (tožilčev
Posebnosti
Pri osebnih imenih se pri izreki črke ⟨l⟩
načeloma ravnamo po rodbinskih navadah: Gal
Pri zemljepisnih imenih upoštevamo lokalni
izgovor: Črni Kal [čə̀rni káu̯], rod. Črnega Kala
V prevzetih občnih besedah zvočniške variante izgovarjamo kot v slovenščini.
V prevzetih imenih je zvočnik v zapisan tudi s črko ⟨u⟩. Med dvema samoglasnikoma ga izgovarjamo kot zvočnik v, npr. šp. Atahualpa [ataválpa].
Dvoustnična dvoglasniška varianta [u̯] je zapisana najpogosteje s črko ⟨u⟩, in sicer v
dvoglasnikih, zapisanih kot ⟨ua⟩, ⟨ue⟩, ⟨ui⟩, ⟨uo⟩, ki jih
izgovorimo kot [u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o], npr.
Posebnost je poljski ⟨ł⟩, ki ga v poljščini izgovarjajo kot dvoustnični [u̯], v slovenščino pa ga prevzemamo z zadlesničnim [l]: Miłoš [míloš], Żyła [žíla].
Zadlesnični [l] izgovarjamo v prevzetih
besedah tudi v izglasju, npr. ideal [ideál], arzenal [arzenál]; angl. Bill [bíl], nem. Ötztal [éctal], tudi če je v izvornem jeziku
izgovorjen dvoglasniško, npr. port. Cabral [kabrál]
Nezvočnike načeloma pišemo v vseh oblikah besede ali besedne družine tako, kakor jih izgovarjamo pred samoglasnikom ali zvočnikom v isti besedi ali besedni družini:
Izjemoma se je v nekaterih primerih uveljavil tudi fonetični zapis nezvočnikov.
Nenaglašene besede (predvsem predlogi) oz. naslonke tvorijo skupaj z naglašeno besedo eno fonetično enoto. Če se taka naslonka končuje na zveneči nezvočnik, ohrani zapis, ne glede na to, s katerim glasom se začne beseda, ki sledi v govorni verigi, in ne glede na izgovor: od mene [od mêne], iz oči [iz očí]; pred hišo [pret híšo], poleg stola [pólek stôla].
Izjema je enozložni predlog z, ki ga
pišemo s črko ⟨z⟩ pred samoglasniki, zvočniki in zvenečimi
nezvočniki (z očetom [z‿očétom],
Posebnost
Pri kraticah, ki jih izgovarjamo na dva načina, lahko že z zapisom predloga nakažemo izgovor besede: s SMS‑jem [s‿sə̀məsə̀jem], z SMS‑om [z‿èsemêsom].
O varianti predloga k glej poglavje »Predlog k pred g in k«.
Upoštevanje zvenečnostih premen nezvočnikov v
izgovoru ne vpliva na zapis nezvočnikov. Izjema so
predlogi. Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so
zapisane (von Habsburg
Posebne glasovne zveze so samoglasniške, samoglasniško‑soglasniške in soglasniške zveze, ki se pojavljajo na meji besed ali morfemski meji. Pogosto pri govoru niso obstojne, zato jih lahko pišemo drugače, kot jih izgovorimo.
Zaradi zaporedja dveh samoglasnikov se pojavi zev ali hiat. V slovenskih besedah se zev ali samoglasniški stik ohranja na meji besed ali morfemski meji, v prevzetih besedah pa tudi v drugih položajih.
V vseh drugih položajih zveze dveh pisnih samoglasnikov izgovarjamo na tri načine:
Zev ali samoglasniški stik ohranjamo na morfemski meji pri tvorjenkah ali predponskih glagolih: antioksidant [ántioksidánt], priimek [priímek], triintrideset [tríintrídeset], triuren [tríúrən]; neelastičen [nèelástičən], neetičen [nèétičən], vseeno [vsèêno], neuspešen [nèuspéšən], soobstoj [sòobstòj]; preiskati [preiskáti], pootročiti se [pootróčiti se], zaarati [zaárati], zaokrožiti [zaokróžiti].
O podvojenih samoglasniških črkah glej »Podvojene črke«.
V prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih zev ohranjamo v večini samoglasniških sklopov, npr.:
⟨ae⟩ | maestral [maestrál], Izrael [ízraẹl], tetraeder [tẹtraédər] |
⟨ai⟩ | arhaičen [arháičən], Haiti [haíti] |
⟨ao⟩ | kaos [káos] |
⟨ea⟩ | ideal [ideál], kreativen [kreatívən], realističen [realístičən], Lea [lêa] |
⟨ei⟩ | ateist [ateíst], deizem [deízem], kofein [kofeín] |
⟨eo⟩ | freon [fréon], Romeo [rómeo] |
⟨eu⟩ | Aleuti [aleúti], proteus [próteus] |
⟨oa⟩ | oboa [óboa], Samoa [samóa] |
⟨oe⟩ | koeficient [koeficijènt] |
⟨oi⟩ |
alkaloid |
⟨ua⟩ | februar [fébruar], Papua [pápua] |
⟨ue⟩ | duet [duét], Samuel [sámuel] |
⟨ui⟩ | altruist [altruíst], beduin [beduín] |
⟨uo⟩ | duo [dúo], fluor [flúor] |
Redko se pojavljajo tudi sklopi več kot dveh samoglasnikov: osteoartritis [ósteoartrítis].
Posebnost
Pri samostalnikih ženskega spola s pisnim samoglasnikom na koncu
osnove in končnico a, tj. ⟨Va⟩ (aloa, alinea, boa, oboa), se v rodilniku množine
in dvojine ter pri tvorbi pridevnika z obrazilom na soglasnik
O samoglasniških sklopih z nenaglašenim i glej poglavje »Dvoglasniški in zvočniški izgovor pisnih samoglasniških sklopov v slovenščini«.
V sklop samoglasnika i in drugega samoglasnika pri govorjenju praviloma vstavljamo zvočnik j, kar imenujemo govorno zapiranje zeva: diamant [dijamánt], socialni [socijálni], hieroglif [hijeroglíf], klient [klijênt], ion [ijón].
V procesu podomačevanja besede in približevanja govorni uresničitvi
se v nekaterih besedah zev zapira tudi pisno, redko v korenu besede
(hijacinta), pogosteje v besednih končajih (
Posebnosti
Pri prevzetih imenih je samoglasnik i lahko zapisan s kako drugo črko (npr. ⟨y⟩ v Mary [mêri]), hkrati pa je zapiranje zeva odvisno od glasovne vrednosti črke ⟨i⟩ v jeziku, zato so govorne uresničitve istega črkovnega sklopa lahko različne: Maria – poljsko [márja], italijansko [maríja], slovaško [márija].
V preteklosti so prevzeta imena z zevom (Andrea [andrêa], Tea [têa], Gea [gêa]) nadomeščali s slovenščini bolj prilagojenimi (Andreja [andrêja], Teja [têja], Geja [gêja]), danes pa jih (razen pri redkih kategorijah, npr. imena božanstev, kraljev) ohranjamo.
Dvoglasniška dvoustnična varianta [u̯] je zapisana navadno z ⟨l⟩ in ⟨v⟩, redkeje z ⟨u⟩. Dvoglasniški zvočnik j pa je zapisan navadno z ⟨j⟩, v pisno nepodomačenih besedah tudi z ⟨i⟩.
Posebnost
Dvoglasniške glasovne sklope v lastnih imenih zapisujemo tudi različno, npr. Vaupotič [váu̯potič] in Vavpotič; Lainšček [lájnščək] in Lajnšček; Ciuha [cjúha] in Cjuha; Maister [májstər] in Majster; Daneu [danéu̯] in Danev. To so različni priimki.
V knjižni slovenščini se v položaju pred soglasnikom ali v izglasju pojavljajo štirje tipi sklopov, ki jih izgovarjamo dvoglasniško ali zvočniško in po katerih se ravnamo pri prevzemanju tujih imen, in sicer:
V knjižni slovenščini je najbolj razširjen sklop samoglasnika in dvoglasniškega [u̯], ki je zapisan s črkami ⟨v⟩, ⟨l⟩ ali ⟨u⟩: Pavla [páu̯la], Kavčič in Kaučič [káu̯čič], prislov [prislòu̯], jabolko [jábou̯ko], piščal [piščáu̯], nauk [náu̯k].
Fonetični dvoglasniki [au̯], [eu̯], [əu̯], [iu̯] in [ou̯] se pojavljajo
O dvoglasniškem izgovoru črk ⟨v⟩ in ⟨l⟩ glej poglavja o fonemskih variantah.
Posebnost
Zaradi različnih možnosti zapisa istega glasovnega sklopa imajo slovenska imena pogosto različno pisno podobo, npr. Kaučič in Kavčič [káu̯čič], Laura in Lavra [láu̯ra], Maurer in Mavrer [máu̯rer]. To so različni priimki ali imena.
Sklop samoglasnika in zvočnika j se pojavlja tako v domačih (jajce [jájce], maj [máj]) kot v prevzetih besedah (Maister [májstər]) ter na besedni meji (bo imela [bo jméla]).
V pisno podomačenih prevzetih besedah je zvočnik j zapisan s črko ⟨j⟩ (celulojd
Sklop zvočnika j in samoglasnika se pojavlja večinoma v prevzetih besedah, zvočnik j je praviloma zapisan z ⟨i⟩ (bianko [bjánko], makiavelizem [makjavelízəm], piano [pjáno]), v redkih pisnih dvojnicah pa z ⟨j⟩: interier/interjer [interjêr], chianti/kjanti [kjánti].
Take samoglasniške sklope pogosteje izgovarjamo dvozložno, tj. zev v izgovoru zapiramo z j: diamant [dijamánt].
Posebnost
V starejših prevzetih besedah se je zaradi zapiranja zeva z zvočnikom j uveljavil in ustalil dvozložni izgovor: pianino [pijaníno], toda piano [pjáno].
Glej poglavje »Zapiranje zeva«.
Sklop dvoglasniškega u̯ in samoglasnika se v knjižni slovenščini pojavlja le na besedni meji, večinoma v zvezah s predlogom v, če se beseda začne na samoglasnik: v Afriki [u̯‿áfriki], v oči [u̯‿očí].
O izgovoru predloga v glej poglavje »Variante fonema /v/«.
V drugih jezikih so dvoglasniki pomensko razločevalni glasovi (fonemi) in so lahko zapisani tudi drugače kot v slovenščini. Prevzemamo jih po zgledu slovenskih in že povsem podomačenih prevzetih besed.
Sklop samoglasnika in dvoglasniškega u̯ – [Vu̯], ki je pred
soglasnikom ali v izglasju, izgovarjamo enako kot v
slovenščini: Browning
Jeziki se med seboj razlikujejo, zato samoglasniški črkovni sklop, katerega prva sestavina je črka u (npr. ⟨ua⟩, ⟨uo⟩), ni nujno dvoglasnik, ampak zveza dveh samoglasnikov, tj. [ua], [ue], [uo], npr. Asuan [ásuan], Cimabue [čimabúe], basso continuo [báso kontínuo].
Sklop samoglasnika in zvočnika j – [Vj], zapisan najpogosteje kot ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨oi⟩, ⟨ui⟩, izgovarjamo enako kot v slovenščini. Pojavlja se v položajih:
Sklop zvočnika j in samoglasnika – [jV], zapisan najpogosteje kot ⟨ia⟩, ⟨ie⟩, ⟨io⟩, ⟨iu⟩, se pojavlja med soglasnikoma, v vzglasju in izglasju. Izgovarjamo ga:
Glej poglavje o zapiranju zeva.
Enozložno izgovorjeni sklop dvoglasniškega u̯ in samoglasnika – [u̯V] ([u̯a], [u̯e], [u̯i], [u̯o]) prevzemamo različno glede na položaj v besedi:
Posebnosti
V starejših priročnikih so izvorni dvoglasniški [u̯] v položaju pred samoglasnikom prevzemali na dva načina:
V slovenščini razvrstitev soglasnikov sledi zaporedju glasov v zlogu (nezvočnik – zvočnik – samoglasnik – zvočnik – nezvočnik) in načelom prilikovanja (pred nezvenečim nezvočnikom stoji v govoru lahko le nezveneči nezvočnik, pred zvenečim pa le zveneči). Posebnosti pri stiku soglasnikov nastopijo tudi, kadar se drug ob drugem pojavita dva enaka ali izgovorno sorodna soglasnika, zato se izgovorita podaljšano ali zlito kot en glas. Različna odstopanja v zapisu so posledica prevzemanja, novih položajev pri tvorbi besed in sprememb pod vplivom stika z drugimi glasovnimi sistemi.
Glej poglavje »Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti«.
Kadar se v govorni verigi, zlasti na morfemski ali besedni meji, drug ob drugem pojavita dve enaki črki (za soglasnika), ju izgovorimo podaljšano (le redko kot en sam glas):
Enako velja tudi za primere, ko se srečata zvenečnostno
parna nezvočnika (tudi če gre za zveze s predlogi): izseljenec [is̄éljenəc],
O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.
Zapornike (
Glej poglavje »Podvojene črke«.
Izgovor soglasniških sklopov je podrejen izgovorljivosti zloga in pravilu, da si soglasniki od samoglasniškega jedra sledijo od zvočnikov (v zaporedju u̯, j > r > l > n, m > v) k nezvočnikom, npr. smrt [smə̀rt].
Kadar je pravilo zvočnosti v zlogu kršeno, se temu prilagodijo zvočniki: manj zvočen zvočnik v ima zato dvoustnične izgovorne variante (v – u̯), najbolj zvočen zvočnik j pa lahko nadomešča samoglasnik i. Pri vseh drugih zvočnikih (tj. m, n, l, r) in tudi nezvočnikih izgovorne težave premostimo tako, da jih izgovorimo z vmesnim polglasnikom, ki ima vlogo začasnega nosilca zloga. V nekaterih primerih je tak polglasnik tudi zapisan.
Glej poglavje »Zapis polglasnika«.
Glej poglavje »Samoglasniki kot nosilci zloga in lestvica zvočnosti«.
Vzglasni sklopi z zvočnikom v se glasovno pogosto preoblikujejo, in sicer v izgovarjamo
Zvočnik r v vzglasnih sklopih ⟨rm⟩ in ⟨rv⟩ izgovorimo s polglasnikom (rman [ərmán], rvač [ərváč]), v sklopu ⟨rj⟩ pa le, če je polglasnik naglašen, npr. rja [ə̀rja] nasproti rjuti [rjúti] ali rjav [rjáu̯/ərjáu̯].
Izgovor zvočniških sklopov z zvočnikom v sredi besede je odvisen od predhodnega glasu.
⟨vj⟩ | intervju [intervjú] |
⟨vl⟩ | obarvljiv [obarvljíu̯/obaru̯ljíu̯] |
⟨vr⟩ | vrvranje [vərvránje/vəru̯ránje] |
⟨vm⟩ | drva, or. mn. z drvmi [z dərvmí/dəru̯mí] |
⟨vn⟩ | vrvnat [və̀rvnat/və̀ru̯nat] |
Glede na izgovorljivost v izglasju delimo zvočniške sklope na:
Na oba načina – kot sklop dveh zvočnikov ali s polglasnikom med zvočnikoma – lahko izgovorimo sklope zvočnikov l in r z zvočnikoma m in n:
⟨lm⟩ | psalm [psálm/psáləm], rod. psalma [psálma]; palma [pálma], rod. dv./mn. palm [pálm/páləm] |
⟨ln⟩ | Mikeln [míkeln/míkelən], rod. Mikelna [míkelna]; gostilna [gostílna], rod. dv./mn. gostiln [gostíln/gostílən]; smiseln [smísəln/smísələn], ž. sp. smiselna [smísəlna] |
⟨rm⟩ | alarm [alárm/alárəm], rod. alarma [alárma]; reforma [refórma], rod. dv./mn. reform [refórm/refórəm]; strm [stə̀rm/stə̀rəm], ž strma [stə̀rma] |
⟨rn⟩ | vestern [véstern/vésterən], rod. vesterna [vésterna]; lekarna [lekárna], rod. dv./mn. lekarn [lekárn/lekárən]; črn [čə̀rn/čə̀rən], ž črna [čə̀rna] |
Obstojni sklopi so sklopi zvočnika j ter zvočnikov l, m in n, ki se pojavljajo predvsem v novejših prevzetih besedah (kulturnih izposojenkah, npr. dizajn, emajl) in v needninskih rodilniških oblikah samostalnikov ženskega spola (ujma; blagajna, lajna, vojna ...):
⟨jl⟩ | emajl [emájl], detajl [detájl], koktejl [kóktejl] | |
⟨jm⟩ | ujma, rod. dv./mn. ujm [újm] | |
⟨jn⟩ | kombajn [kombájn], dizajn [dizájn]; lajna [lájna], rod. dv./mn. lajn [lájn]; vojna [vôjna], rod. dv./mn. vojn [vôjn] |
Posebnosti
Neobstojni sklopi so zvočniški sklopi, v katerih
⟨nr⟩ |
žanr [žánǝr], rod. žanra [žánra] |
⟨lj⟩ | okolje [okólje], rod. dv./mn. okolij [okólij] |
⟨rj⟩ | burja [búrja], rod. dv./mn. burij [búrij] |
⟨mj⟩ |
ljubosumje [ljubosúmje], rod. dv./mn. ljubosumij [ljubosúmij] |
⟨vl⟩ | bovla [bôu̯la], rod. dv./mn. bovl [bôu̯l]; avla [áu̯la], rod. dv./mn. avl [áu̯l] |
⟨vm⟩ | revma [réu̯ma], rod. dv./mn. revm [réu̯m] |
⟨vn⟩ | savna [sáu̯na], rod. dv./mn. savn [sáu̯n]; pozavna [pozáu̯na], rod. dv./mn. pozavn [pozáu̯n] |
⟨lv⟩ | želva, rod. dv./mn. želv [žélu̯/žélu]; salva [sálva], rod. dv./mn. salv [sálu̯/sálu] |
⟨rv⟩ | vrv [və̀ru̯/və̀ru]; drva [də̀rva], rod. dv./mn. drv [də̀ru̯/də̀ru]; murva, rod. mn. murv [múru̯/múru] |
⟨rl⟩ | vrl [və̀ru̯/və̀ru]; umrl [umə̀ru̯/umə̀ru] |
Posebnosti
O izgovoru polglasnika med zvočnikom in sklopoma ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩ glej poglavje »Zapis polglasnika«.
O polglasniku in samoglasniku i med zvočnikoma v izglasju glej poglavje »Neobstojni samoglasniki«.
O nezvočniško‑zvočniških sklopih glej poglavji »Neobstojni samoglasniki« in »Zapis polglasnika«.
O posebnih nezvočniških sklopih govorimo, kadar se v govorni verigi – sredi besede, na morfemski meji ali na besedni meji – pojavijo drug ob drugem zadlesnična zapornika t – d, zlitniki c, č – dž, šumnika š – ž in sičnika s – z. Namesto posameznih glasov lahko izgovarjamo tudi ustrezna zlitnika [c] ali [č] oziroma podaljšane glasove.
Pri zapisu izgovora črkovnih sklopov ⟨ts⟩, ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩, ⟨dc⟩ in ⟨dč⟩, ⟨tč⟩, ⟨tš⟩ in ⟨tšč⟩ se izogibamo poudarjanju podaljšanih glasov in zlitniškega izgovora, zato v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0 in slovarju ePravopis zapišemo: (1) oba udeležena glasova [ts] oz. [tš], npr. baltski [báltski] in ne [bálcki]; tako tudi dekletce [deklétce], petsto [pétsto], nadškof [nàtškòf], venetščina [venétščina]; (2) podaljšane glasove pa le tedaj, kadar bi želeli opozoriti na pomenske razlike: odčitek [otčítək/oč̄ítək] proti nepodaljšanemu očitek [očítək].
Zveze zadlesničnih zapornikov t – d, sičnikov s – z ali zlitnika c so najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨ts⟩ in ⟨ds⟩ ali ⟨tc⟩ in ⟨dc⟩. Izgovorimo jih v različnih zlogih tudi vsakega posebej ali tudi zlitniško kot [c]: baltski [báltski], podse [pótse], petsto [pétsto], petstopenjski [pétstopən’ski/pétstopənski]; vratca [vrátca], dekletce [deklétce], odcep [otcèp], odcejalnik [otcejálnik].
Zaradi zlitniškega izgovora je zapis prevzetih pisno podomačenih besed neenoten: zapisujemo jih s ⟨c⟩ (muha cece (< tsetse), cunami (< tsunami) ali kot v izvirniku (futsal [fútsal], aids [ájts]).
Zveze črk za zapornike in sičnike ⟨td⟩, ⟨std⟩ in ⟨stst⟩ se v števniških sklopih in v oblikah, tvorjenih iz njih, izgovarjajo samo nepodaljšano: petdeset [pédeset], petdesetkrat [pédesetkrat]; šestdeset [šézdeset], šestdesetina [šezdesetína]; šeststo [šésto], šeststotič [šéstotič].
Zveze zadlesničnih zapornikov t – d, šumevcev š – ž ali zlitnika č, najpogosteje zapisane s črkovnimi sklopi ⟨tč⟩, ⟨tš⟩, ⟨dč⟩, ⟨dš⟩ ter ⟨tšč⟩ in ⟨dšč⟩, izgovarjamo kot [tč], [tš], [tšč] ali kot podaljšani zlitnik [č̄]: nadškof [nàtškòf], pred Šoštanjem [pret šóštanjem]; redčiti [rétčiti], petčlanski [pétčlánski]; gotščina [gótščina], odščipniti [otščípniti].
Namesto sičniških pripornikov s – z ali zlitnika c pred šumevci š – ž ali zlitnikom č, ki se pojavljajo na morfemski meji, izgovarjamo:
Posebnost
Glasovna sprememba se pred priponskimi obrazili
Predlog k ima pred besedami, ki se začnejo na g in k, varianto h: h gozdu [ɣ‿gózdu], h kosilu [h‿kosílu], h kdo ve komu [ɣ‿gdó ve kómu]. Pred besedami, ki se začenjajo na druge glasove, pišemo k (k Evropi [k‿eu̯rópi], k vozilu [k‿vozílu], k Sloveniji [k‿slovéniji]), ki ga tudi izgovarjamo, razen v primerih, ko prihaja do prilikovanja po zvenečnosti (k zemlji [g‿zêmlji]).
Posebnost
Pred črkami, ki se izgovarjajo drugače, kot so zapisane (npr. v prevzetih, nečrkovalno branih kraticah Cobiss [kóbis], covid‑19 [kôvid‑devétnajst/devetnájst]), se lahko zapisuje tako k kot h (k/h Cobissu), izgovarja pa se enotno, in sicer [h‿kóbisu]. Enako velja za prevzete besede, npr. fr. Camus [kamí], daj. k/h Camusu), izgovarja pa se enotno, in sicer [h‿kamíju].
O predlogu z in njegovi nezveneči varianti s glej poglavja »Zapis nezvočnikov«.
V prevzetih imenih se soglasniški sklopi vedejo enako kot v slovenščini, so pa različno zapisani, zato moramo poznati glasovne vrednosti črk.
Nezvočniški sklopi, ki imajo možnost zlitniškega
izgovora, so za slovensko govoreče problematični zlasti v
izglasju zaradi vpliva na preglaševanje samoglasnika o v e. Tak je
črkovni sklop
Odstopanja glede na slovenska pravila se pojavljajo v vzglasnih zvočniško nezvočniški sklopih, ki jih v slovenščini ne poznamo, in sicer zveze zvočnikov n in m ter nezvočnikov, ki jih izgovorimo z vzglasnim polglasnikom, npr. Nkrumah [ənkrúmah], Mbappé [əmbapé].
V prevzetih imenih je zlogotvoren tudi zvočnik l, zato pri izgovoru vzglasni črkovni sklop ⟨vl⟩ izgovorimo s polglasnikom, npr. Vltava [və̀ltava].
Zvočniške sklope v prevzetih imenih izgovarjamo v
skladu s slovenskimi pravili, npr. za zvočnikom
zobnoustnično Orvieto [orvjéto], Červjakov
Sklop ⟨jr⟩ se pojavlja le v prevzetih imenih tipa Moira [mójra], rod. dv./mn. Moir [mójr].
Posebnost so v preteklosti že podomačene besede in končaji besed, kjer se zapisani i ne izgovarja kot zvočnik, temveč sklop dveh samoglasnikov izgovorimo, kot da bi zapirali zev: Moravia [morávija] ali riviera [rivijêra/rivjêra].
O vplivu izglasja na izbiro končnic in priponskih obrazil glej poglavji »Sklanjatve samostalnikov moškega spola« (Oblikoslovni oris) in »Tvorba svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).
O razmerju med črko in glasom v tujih imenih glej preglednice za tuje jezike.
Nosilci naglasa so samoglasniki. Poznamo dva načina naglaševanja: jakostno in tonemsko. Obe vrsti naglaševanja sta v knjižnem jeziku enakovredni.
Pri jakostnem naglaševanju so naglašeni samoglasniki daljši od nenaglašenih, tj. izgovarjajo se glasneje, z večjo jakostjo, in z višjo tonsko višino kot nenaglašeni samoglasniki.
Na samoglasnikih označujemo jakostno naglašene samoglasnike, njihovo
kvantiteto
Ostrivec ⟨´⟩ označuje dolge samoglasnike, pri samoglasnikih e in o tudi ožino: pas [pás], kis [kís], duh [dúh]; lep [lép], mož
Kadar naglašeni polglasnik ni zapisan z e, je v slovarjih, priročnikih in učbenikih praviloma označen z ostrivcem na r ali s krativcem na polglasniku v oglatem oklepaju: gŕm [gə̀rm/gə̀rəm], vŕsta [və̀rsta].
Strešica ⟨ˆ⟩ označuje dolga široka samoglasnika e in o: peta [pêta], gora [gôra].
Poleg strešice poznamo v slovenščini tudi kljukico, tj. ločevalno znamenje na črkah č, š in ž, ki označuje šumevce.
Krativec ⟨`⟩ označuje samoglasnike (razen polglasnika), za katere
je bil nekdaj v knjižnem jeziku predviden zgolj kratki, danes pa
tudi nekratki izgovor: urad
Na e in o krativec
hkrati označuje širino (bes [bès], lov
Kot samo kratki samoglasnik je v slovenskem knjižnem jeziku opredeljen tako naglašeni kot nenaglašeni polglasnik: pes [pə̀s], prvi [pə̀rvi].
Nenaglašena samoglasnika e in o sta tradicionalno opredeljena kot široka
glasova, vendar sta zaradi manjše izdišne moči in krajšega izgovora
izgovorjena manj intenzivno od naglašenih širokih (/ɛ/ oz. /ɔ/),
zato ju izgovarjamo ožje, tj. kot sredinska [e] in [o]. Izrazito
ozko izgovorjena nenaglašena e in o pri zapisu izgovora v oglatem oklepaju
označujemo s piko pod
Nenaglašena ozka e in o se pojavljata pri nekaterih izgovorno že povsem prilagojenih prevzetih besedah, še zlasti pa pri črkovalno branih kraticah, npr. Andersen [ándersẹn/ándərsẹn], Washington [vášinktọn]; DNK [déenká in dẹenká], APZ [ápẹzé in apẹzé in ápəzə̀ in apəzə̀].
Ozkost nenaglašenih e in o v prevzetih imenih lahko povezujemo s stranskim naglasom v izvornih jezikih: Ezekiel [ezékijẹl], Izrael [ízraẹl].
Stransko (ali stopično) naglašeni so samoglasniki, ki jih izgovorimo z manjšo jakostjo kot primarno naglašene samoglasnike in z večjo kot nenaglašene samoglasnike.
Pri tonemskem naglaševanju se naglašeni samoglasniki razlikujejo ne
le po kvantiteti
Če naglašeni samoglasnik nastopa v nezadnjem besednem zlogu, se rastoči tonem uresničuje s tonskim viškom na ponaglasnem zlogu, padajoči pa s tonskim viškom na naglašenem zlogu. Zaradi tega se oba tonema opisuje tudi kot nizki oziroma visoki ton.
Tonemsko naglaševanje v knjižnem jeziku je značilno zlasti za govorce narečij iz gorenjske in dolenjske narečne skupine, za govorce nekaterih narečij severnega dela primorske narečne skupine in dela koroške narečne skupine zlasti na avstrijskem Koroškem.
Na samoglasnikih in zvočniku r označujemo tonemsko naglašene samoglasnike s štirimi posebnimi naglasnimi znamenji – akutom ⟨´⟩, cirkumfleksom ⟨ˆ⟩, gravisom ⟨`⟩ in dvojnim gravisom ⟨ ̏ ⟩
Kadar se pri neki besedi ali besedni obliki lahko pojavljata oba
tonema, ju označujemo z makronom ali črtico ⟨¯⟩ nad naglašenim
samoglasnikom (npr. skuter [skūter]; brat, rod. mn. bratov
Tonem na polglasniku v glasovnem sklopu [ər], zapisanem s črko ⟨r⟩, označujemo bodisi z ločevalnim znakom za dolžino na ⟨r⟩ (npr. prst [pȓst], rod. prsta [pŕsta]) ali z ločevalnim znakom za kračino na polglasniku (npr. prst [pə̏rst], rod. prsta [pə̀rsta]).
Kratki rastoči ton je z redkimi izjemami značilen le za naglašeni polglasnik v nezadnjem besednem zlogu (npr. megla [mə̀gla], steber [stə̀bər]), za ostale kratke naglašene samoglasnike pa je praviloma značilen padajoči ton (npr. brat [brȁt], megla [məglȁ], bogat [bogȁt]).
V slovarjih knjižnega jezika, ki prinašajo podatek o tonemskem naglasu, so tonemi označeni s posebnimi znamenji, v starejših slovarjih praviloma v okroglih oklepajih v t. i. tonemskem gnezdu. Ker ostrivec v tradicionalni slovenski fonološki transkripciji označuje rastoči ton, se pri zapisu tonemskega naglasa za označevanje ožine naglašenih /e/ in /o/ uporablja pika pod naglašenim samoglasnikom: ⟨ẹ́⟩, ⟨ọ́⟩, ⟨ẹ̑⟩, ⟨ọ̑⟩.
Tonema se pri pregibanju v odvisnosti od
pregibnostnega vzorca predvidljivo premenjujeta. Za knjižno
slovenščino sta značilni zlasti sprememba (kratkega) padajočega
tonema v (dolgi) rastoči tonem, kadar kratki samoglasnik ob
pregibanju preide v nezadnji besedni zlog (npr. brat [brȁt], rod. brata [bráta]), in sprememba rastočega tonema v padajoči
tonem v nekaterih besednih oblikah (npr. lipa [lípa], or. z lipo [z‿lȋpo],
V slovenščini nimamo preprostega pravila o naglasnem mestu, saj je naglas lahko pri posameznih besedah na različnih zlogih (prvem, drugem, tretjem, predzadnjem ali zadnjem).
Pri naglaševanju slovenskih knjižnih besed se ravnamo po normativnih slovarjih ali slovnicah.
Naglas je v slovenščini pomemben za razlikovanje pomena sicer enako
pisanih besed. Pri nekaterih besedah sprememba naglasnega mesta spremeni
tudi pomen besede: oči [ôči] ‘ljubkovalno poimenovanje za očeta’ – oči [očí]
V besedilih naglasnih znamenj praviloma ne zapisujemo. Zapišemo jih izjemoma, kadar bi lahko prišlo do dvoumnosti ob sočasni rabi enakopisnih besed (célo – celó; táko – takó; védenje – vedênje) ali kadar želimo opozoriti na naglasno mesto, npr. pri priimkih (Stelè) ali pri besedah, kjer je črko e mogoče prebrati kot e ali kot polglasnik, npr. vèkanje nasproti vekanje.
Slovenska osebna imena in priimke naglašujemo tudi po regionalni ali rodbinski navadi, ki jo ohranjamo tudi v knjižnem jeziku: Aleš [alèš/áleš], Jernej [jêrnej/jernêj], Tamara [támara/tamára]; Kovačič [kôvačič/kováčič], Novak [novák/nôvak], Peterka [péterka/petêrka], Ramšak [rámšak/ramšák].
Krajevna imena naglašujemo glede na izvor lastnega imena, torej se tudi v knjižnem jeziku ohranja lokalni naglas: Radenci [rádenci] (ob Muri) – [radénci] (ob Kolpi); Preserje [presêrje] (pri Domžalah) – [préserje] (pod Krimom); Šmihel [šmíheu̯] (pod Nanosom) – [šmihéu̯] (nad Mozirjem); Murska Sobota [múrska sóbota], Gančani [gánčani].
Pri prevzetih imenih načeloma upoštevamo naglasno mesto iz izvornega jezika: polj. Varšava [varšáva], bolg. Kozloduj [kozlodúj], lit. Panevėžys [panevežís]. Na pisno nepodomačenih imenih ohranjamo tako ločevalna znamenja, ki ne označujejo mesta naglasa in kakovosti samoglasnika, npr. à la carte [a la kárt], madž. Esterházy [ésterhazi], polj. Chorzów [hóžou̯], kot tudi tista, ki ga označujejo in so hkrati obvezna sestavina črke, npr. šp. Márquez [markes], it. Niccolò [nikoló].
Pri prevzemanju naglasno mesto pri končniško naglašenih
imenih na
Posebnost
Redka imena so se ustalila v obeh spolih z različnimi naglasnimi možnostmi, npr. Chichén‑Itzá [čičén‑íca] ž, rod. Chichén‑Itze nasproti Chichén‑Itzá [čičén‑icá] m, rod. Chichén‑Itzája.
O načelih prevzemanja naglasa v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« (člen 62), podrobneje pa v preglednicah za posamezne jezike.
O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).
V sodobni knjižni slovenščini je zaradi fonetično‑fonološke
raznolikosti v slovenskih govorih tudi v knjižnem jeziku izpričana
naglasna variantnost (dvanajst [dvánajst/dvanájst], gornik
Posebnosti
Naglasno mesto v slovenskem knjižnem jeziku se pri nekaterih besedah med pregibanjem tudi premika. Ob tem se lahko premenjujeta tudi kakovost in kolikost samoglasnika:
Naglasni tipi se delijo glede na (ne)premikanje naglasa na osnovi oz. končnici na:
Nepremični naglasni tip ohranja naglas na istem
zlogu osnove: delati [délati], 1. os.
ed. delam [délam], m. del. na
Naglas pri premičnem naglasnem tipu se premika po zlogih osnove, ob čemer se pogosto spreminja tudi kakovost samoglasnika: prositi [prosíti], 1. os. ed. prosim [prósim]; človek [člôvek], rod. ed. človeka [človéka]; prostor [prôstor], rod. ed. prostora [prostóra].
Naglas pri mešanem naglasnem tipu se premika z osnove na končnico in obratno: stran [strán], rod. ed. strani [straní], or. ed. s stranjo [stranjó]; srce [sərcé], rod. ed. srca [sərcá], im. mn. srca [sə̀rca]; sneg [snék], rod. ed. snega [snegá].
Pri končniškem naglasnem tipu se kratki naglašeni samoglasniki načeloma pojavljajo v edinem ali zadnjem zlogu: pes [pə̀s], rod. ed. psa [psà]; sla [slà], rod. ed. sle [slè]. Izjema glede trajanja je končniško naglašena beseda gospa [gospá].
Posebnost
Končniški naglas se pri nekaterih besedah s polglasnikom v osnovi umika, zato se pojavljajo dvojne paradigme: bezeg [bə̀zək], rod. ed. [bə̀zga] in bezeg [bəzə̀k], rod. ed. [bəzgà]; megla [mə̀gla], rod. ed. [mə̀gle] in megla [məglà], rod. ed. [məglè]. V knjižnem jeziku danes srečujemo tudi izreko dolgega širokega e namesto polglasnika, naglas pa je nepremičen na osnovi, npr. bezeg [bêzək], rod. [bêzga], megla [mêgla], rod. [mêgle]. Taka izreka je bila nekdaj zgolj pogovorna, danes pa prodira tudi v knjižni