Pisna znamenja so dogovorjene enote neke pisave za zapisovanje glasov (črke, npr. A, b), števil in številk (števke, npr. 0, 1) in drugih enot (druga pisna znamenja), kot so matematična (+, –), logična (⇒, ∧), izpostavna (², **), diakritična (´, ~, ˆ), korekturna (⊥, ), znamenja za vrednosti (%, °), denarne enote (€, $), znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (@, #) in nekatera druga (§, &, →, °, ®, ©). Posebna in pomembna skupina pisnih znamenj so znamenja, ki jih uporabljamo za členitev zapisane povedi oziroma besedila v pisnem prenosniku (ločila, npr. !, ?).

Slovenska abeceda ima 25 latiničnih črk: a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž.

Poleg slovenskih uporabljamo tudi druge, tuje črke, ki jih razvrščamo različno:

1. črke z diakritičnimi znamenji (npr. å ą ü ø ç ñ ś) po abecedi uvrščamo, kot da ne bi imele teh znamenj;
2. pogosteje rabljene druge črke, tj. črke ć đ q w x in y, stojijo v abecedi takole: q za p, črke w x in y v navedenem zaporedju med v in z; ć stoji za č in đ stoji za d.

1. Črke za samoglasnike v abecedi imenujemo á é í ó ú.
2. Črke za soglasnike imenujemo:
   1. z ustreznim glasom in polglasnikom [ə], torej bə̀ cə̀ čə̀ də̀ fə̀ gə̀ hə̀ jə̀ kə̀ lə̀ mə̀ nə̀ pə̀ rə̀ sə̀ šə̀ tə̀ və̀ zə̀ žə̀;
   2. ali pa bé cé čé dé êf gé há jé ká êl êm ên pé êr ês êš té vé zé žé.
3. Tuje črke ć đ q w x in y imenujemo: mehki čə̀ ali mehki čé, mehki džə̀ ali mehki džé, kú ali kvə̀, dvojni və̀ ali dvojni vé, íks in ípsilon.
4. Dvočrkje dž imenujemo džə̀ ali džé.

Števila zapisujemo z besedami (pet, petnajst) ali s številkami (5, 15). Številke so sestavljene iz arabskih (1, 2, 3, 4 …) ali rimskih (I, V, X, L, C, D, M) števk, enako kot so besede sestavljene iz črk. Številke enomestnih števil sestavlja ena števka (5; L), številke večmestnih in necelih števil pa večje število števk (15, 1500, 15.000, 41,5; XXI, MCMD).

Števke imenujemo ničla, enica/enka, dvojka, trojka, štirica/štirka, petica/petka, šestica/šestka, sedmica/sedemka, osmica/osemka, devetica/devetka.

Ustrezna imena za števila, ki jih te števke zaznamujejo, so nič, ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet. Zapisana večja ali necela števila ipd. imenujemo:

1. s posebnimi imeni, npr. 10 – deset, 20 – dvajset, 100 – sto, 1000 – tisoč, 1.000.000 – milijon, tako še 1.000.000.000 – milijarda in 1.000.000.000.000 – bilijon;
2. s tvorjenkami iz posebnih osnovnih imen: od 12 do 19 = dva-, tri- ... + -najst (dvanajst, trinajst ...), od 30 do 90 = tri-, štiri- ... + -deset (trideset, štirideset ...), od 200 do 900 pa dve‑, tri- ... + -sto (dvesto, tristo ...) ipd.

   V evropskih celinskih državah se način navajanja števil milijarda (10⁹) in bilijon (10¹²) razlikuje od navajanja v anglosaških okoljih (10⁹ angl. billion, 10¹² angl. trillion).

   Decimalna števila v slovenščini zapisujemo s stično vejico (2,5 kg), anglosaški prostor uporablja namesto decimalne vejice piko (2.5 kg).

   Kako se števila izpisujejo z besedami, glej poglavje »Pisanje skupaj ali narazen«.

Števila in dele števil pogosto zapisujemo z besedami ob navajanju tisočev in milijonov (41 tisoč kubičnih metrov, 10 milijonov prebivalcev), pri zapisovanju praznikov (prvi maj) ali če se pojavljajo na začetku povedi (Sto žensk na Triglavu) – izjema so letnice (1994 je bilo usodno leto.) in višja števila (11.049 volivcev je glasovalo za sedanjega župana.), ki jih zapisujemo s številko tudi na začetku povedi.

Zapis s številkami je pogostejši ob okrajšanih merskih enotah (5 kg, 200 km, 41.000 m³), pri navajanju desetletja in stoletja (v osemdesetih letih 20. stoletja ali v 80. letih 20. stoletja ali v 80-ih letih 20. stoletja), pri navajanju ure (ob 8. uri ali ob 8.00) ipd.

Mesece v datumu pišemo z besedo (1. maj 2014 ali 1. maja 2014) ali številko, z vsemi presledki (1. 5. 2014).

Pri navajanju polne ure imamo več zapisovalnih možnosti (ob 8. uri ali ob 8.00, ob 8⁰⁰, ob 8h ali ob 8^h); ure in minute zapisujemo s stično piko ali nadpisano (ob 8.45 ali ob 8⁴⁵). Če navajamo izmerjeni čas, pogosto zapisujemo tudi sekunde in dele sekund. Med vrednostmi za ure in minute ter minute in sekunde pišemo stično dvopičje (1:07:45); med vrednostmi za sekunde in dele sekund (desetinke, stotinke …) pišemo stično vejico (3:57,23).

Pri zapisu tisočic do 9999 meje med tisočicami in stoticami navadno ne zapisujemo (2314), pri višjih številih mejo označujemo s piko (41.000) ali z (nedeljivim) presledkom (41 000). V posebnih položajih in preglednicah, kjer je pričakovana enotnost zapisa, lahko pišemo piko tudi pri številih, nižjih od deset tisoč (5.998, 12.400, 56.200).

Kadar nastopajo številke in črke kot oznake, simboli ali imena (avtocesta A1, format A3, tipka F3, skupina G20), jih pišemo stično, ne glede na to, ali je črka mala ali velika (Živi na Maistrovi cesti 12a. – Lovca je postavil na polje a5. – Poučuje francoščino na ravneh A1 in A2.), oziroma ne glede na zaporedje (svinčnik z oznako 2B). V nekaterih primerih je številka podpisana ali nadpisana (vitamin B₁₂, CO₂, ton C₂, m²).

Stičnost velja tudi za povezave črk z drugimi znamenji (gospodinjski aparati energijskega razreda A, A+ in A++).

Pri letnicah tisočice lahko izrazimo s stoticami, tako da lahko npr. 1926 beremo tisoč devetsto šestindvajset ali devetnajststo šestindvajset.

Decimalna števila beremo tako, da besedo cela prilagajamo celemu delu števila, npr. 2,5: dve celi (enoti), pet (desetink); 6,01: šest celih ena stotinka ali šest celih nič ena. Kadar decimalnemu številu sledi simbol (19,3 %; 1,2 kg), ga pri branju razvežemo v rodilniško obliko: devetnajst celih tri odstotka; ena cela dve kilograma.

Poleg arabskih števk uporabljamo tudi rimske: I, V, X, L, C, D, M.

Z rimskimi številkami zapisana števila uporabljamo kot del imena pri imenih vladarjev (Jožef II., Ludvik XIV.), papežev (Pij XII.), vrhov v istoimenskem pogorju (Anapurna I, Anapurna II), industrijskih izdelkov (Delta III, VW Golf IV) ipd.

Rimske števke poleg arabskih uporabljamo tudi pri zapisovanju športnih kategorij (divizija III), težavnostnih stopenj v alpinizmu (VIII, IX–), stopenj nadgradnje izdelkov (Pentium III), študijskih predmetov (predmet Uvod v medicino II), številk knjig/zvezkov (Etimološki slovar slovenskega jezika I), (uvodnih) strani, poglavij, letnikov revij (Uvod v SSKJ, str. IV; Družboslovne razprave XXX (2014)), imenih prireditev, zborovanj in zgodovinskih dogodkov (XXVIII. olimpijske igre, IV. lateranski koncil, II. svetovna vojna), imenih različnih besedil in skladb (IV. simfonija – Abbreviata).

Kadar različne dele besedil notranje podrobneje členimo s številkami (arabskimi in rimskimi) ali kombinacijo številk in črk (1.1; XII.3, 2.b, III.A), je pika rabljena tehnično, in sicer stično, npr. poglavje 1.2.1; člen 3.a, III.a kategorija. V takih primerih tehnična in vrstilna pika torej sovpadeta.

Med najpogostejša pisna znamenja sodijo ločila, npr. pika (.), vejica (,), vprašaj (?) ipd.

Glede na stičnost, tj. prisotnost oziroma odsotnost presledka na levi oziroma na desni, so ločila – tako kot druga pisna znamenja – lahko stična (levostična, (obojestransko) stična, desnostična) ali nestična.

V matematiki poleg števk uporabljamo še druga znamenja: za vrste in razmerja matematičnih vrednosti ter za matematične operacije, npr. plus/in (+), minus/manj (–), enačaj (=), deljeno (: ali /), množeno/krat (× ali ·), ulomkova črta (––), neskončno (∞), koren (√). Med matematična znamenja uvrščamo tudi znamenja za odstotek (%), stopinjo (°), minuto (′) in sekundo (″). Zlasti geometrija si pomaga še z grškimi črkami α, β, γ ...

Kadar uporabljamo matematični znamenji plus (+) in minus (–) za ponazarjanje absolutnih vrednosti, ju pišemo stično s številko (–10 °C; vrednost indeksa +3,45). V matematičnih enačbah je raba nestična (3 × 5 = 15, 25 : 5 = 5, 100 – 10 = 90, 45 + 15 = 60).

Pisna znamenja za odstotek (20 %) in promil (16 ‰) pišemo nestično.

Pisna znamenja za stopinje (90°), minute (20′) in sekunde (40″) pišemo stično s številko.

Posebna skupina so znamenja iz logike, ki jih uporabljamo tudi v drugih vedah; to so znamenja za enakost (=), neenakost ali nasprotje (≠), posledičnost (⇒), izbiro (∨), vsoto (∧), večjo vrednost oziroma izvor (<), manjšo vrednost oziroma razvoj v kaj (>), večje ali enako (≥) ipd. Vsa ta znamenja pišemo nestično.

V skupino znamenj, rabljenih v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, spadajo tista, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju prek spleta in sodobnih komunikacijskih naprav, npr. afna (@), lojtra ali ključnik (#), zvezdica (*) in nekatera ločila v neskladenjski vlogi. Na primer: dvojna poševnica v spletnih naslovih (http://www.najdi.si), leva poševnica ali poševnica nazaj (⧵), kombinacije uklepaja oziroma zaklepaja in dvopičja za izražanje razpoloženja kot veselje :), žalost :(, smeh :D.

Med druga pisna znamenja uvrščamo pogosto rabljena znamenja za vrednosti, člene ali paragrafe (§), znamenje za in ali et (&); zaščitena imena in znamke, denarne enote, npr. evro (€), dolar ($), funt (£).

Znamenja za in ali et (Odvetnik Novak & partnerji) in za denarne enote (50 €, 15 $, 10 £) pišemo nestično glede na druge sobesedilne enote.

Znamenja za zaščitena imena in znamke (Teflon^®, Adidas^TM) pišemo nadpisano in stično z imenom.

Pisna znamenja, ki označujejo avtorske pravice (© 2003 Založba ZRC, ZRC SAZU) in člene oziroma paragrafe (§ 10), se pišejo pred enoto in so nestična.

Številke, črke in nekatera znamenja uporabljamo tudi izpostavno, tj. nadpisana ali podpisana.

Nadpisana levostična številka (podobno zvezdica) na desni strani enote, na katero se nanaša, predstavlja opozorilo na ustrezno podčrtno opombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja, npr. Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi iz leta 1847.¹. (Pod črto pa nestično pred navedbo: ¹ Natisnjene so bile že decembra leta 1846.)

Nadpisana desnostična številka levo od letnice označuje zaporedno izdajo dela, npr. Atlas Slovenije ⁴2005 (= 4. izdaja).

Nadpisana levostična dvojka desno ob številki ali črki pomeni kvadrat (5², a²) oziroma kvadratni (Slovenija meri 20.273 km²), trojka kub (5³, a³) oziroma kubični (Vsako leto iz oceanov izhlapi okoli 430 milijonov m³ vode).

V kemijskih formulah podpisane in nadpisane stične številke prikazujejo sestavo oziroma zgradbo molekule kemijske spojine: H₂O (voda), ¹⁶₈O₂ (kisikov izotop).

Izpostavne črke pišemo stično bodisi nad številko ali črko (oziroma v matematiki spremenljivko) (10ⁿ, x = a^b) bodisi pod njo (log_ax). V nestrokovnem jeziku jih najpogosteje srečujemo pri mednarodnem zapisu ure (Uradne ure so od 10^h do 12^h).

V jezikoslovju desnostična zvezdica na levi strani pred besedo opozarja na vzpostavljeno (domnevno) besedo (ampak < *a-nъ-pakъ) ali na nesprejemljivost (*črnobel).

Ob navajanju biografskih podatkov nestično pisana zvezdica pred letnico ali datumom pomeni ’rojen’: Ivan Cankar (* 1876, † 1918). Za označevanje pomena ’umrl’ uporabljamo v enakem položaju križec: Andrej Turjaški (* 9. 4. 1557, Žužemberk; † 5. 9. ali 8. 10. 1593, Karlovec, Hrvaška).

Korekturna (popravna) znamenja iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa razločno izpišemo popravek. V težjih primerih za vnašalca lahko zapisujemo še dodatna navodila, npr. »ruska cirilica«.

• popravi
• napačen črkovni sklop ali beseda
• manjka
• izpusti
• piši skupaj
• piši narazen
• zbližaj vrstici
• razmakni vrstici
• uredi besede ali enote po številski vrednosti
• zamenjaj zaporedje ustreznih enot
• napravi odstavek
• pomakni v desno oziroma v levo
• odpravi odstavek oziroma poveži
• pomakni višje
• pomakni nižje
• zapiši ležeče
• zapiši krepko
• ne upoštevaj popravka
• poravnaj rob

Obstajajo še druga, redkeje rabljena znamenja. Popravno znamenje iz besedila načeloma ponovimo na desnem robu, ob njem pa izpišemo popravek. V težjih primerih lahko zapisujemo še dodatna navodila.

Pri urejanju besedila uporabljamo različne sloge črk, števk in drugi pisnih znamenj: navadni (pokončni) a A, b B ... in poševni (ležeči, kurzivni) a A, b B ..., krepki (polkrepki) a A, b B … in krepki (polkrepki) ležeči a A, b B ..., razprti slog a b e c e d a ...

V posebnih besedilnih položajih uporabljamo tudi same velike črke (verzalke), npr. BIBLIJA, in pomanjšane velike črke (kapitelke), ki razlikujejo med malimi in velikimi črkami, npr. Biblija.

Krajšave so kratice, okrajšave, simboli in formule, nastale zaradi potrebe po kratkosti izražanja. Slovenščina ima čedalje več domačih in prevzetih krajšav. V jezikovnem razvoju se vse te oblike tudi spreminjajo: simboli in formule kot dogovorjena znamenja v okviru strok precej manj kot okrajšave, ki težijo k vse večjemu poenobesedenju (i. t. d. > itd.), in kratice, ki pogosto prehajajo med lastna imena (UNICEF > Unicef) in občna poimenovanja (EMŠO > emšo).

Kratice so ustaljene krajšave večbesednih poimenovanj ali tvorjenk, ki jih navadno pišemo s samimi velikimi črkami.

Kratice nastanejo tako, da netvorjene in tvorjene besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno do začetnih črk besed oziroma njihovih delov (Slovenska akademija znanosti in umetnosti > S, A, Z, U > SAZU; Kulturno-umetniško društvo > K, U, D > KUD; ultravijolični > U, V > UV; Zakon o medijih > Z, Med > ZMed; enotna matična številka občana > E, M, Š, O > EMŠO).

Kratice navadno pišemo z velikimi črkami, slovnične besede (veznike, predloge) pa izpuščamo (Narodna in univerzitetna knjižnica > N, U, K) ali jih zapišemo z malimi črkami (Bosna in Hercegovina > B, i, H; Zakon o medijih > Z, Med). Tako dobljene krne iz besednih zvez strnemo v kratico (N, U, K > NUK; B, i, H > BiH; Z, Med > ZMed).

Kratice glede na to, kako jih izgovarjamo, delimo na:

1. črkovalne (EKG, FF, PVC, NK), pri katerih zaradi značilne glasovne sestave izgovarjamo vsako črko posebej; soglasnike izgovarjamo na dva načina: bodisi z ustreznim glasom in polglasnikom ali z ustreznim glasom in samoglasnikom e oz. a (PVC [pévécé] in [pə̀və̀cə̀], NK [ênká] in [nə̀kə̀]);
2. nečrkovalne (NUK, SAZU, TEŠ), ki jih običajno izgovarjamo kot druge besede ([núk], [sazú], [téš]).

   O načinih črkovanja v slovenščini glej poglavje »Slovenska abeceda«.

Kratice sklanjamo (DUTB DUTB-ja). Kadar iz njih napravimo tvorjenke, pregibamo tudi te (DUTB-jev DUTB-jeva DUTB-jevo).

Končnice in obrazila pišemo za vezajem z malimi črkami, če se kratica govorno končuje na:

1. soglasnik (OZN OZN-a, OZN-ov [ózèèn ózèêna ózèênov-]; ŠOS ŠOS-a, ŠOS-ov [šós šósa šósov-]) ali
2. naglašeni samoglasnik (OZN OZN-ja, OZN-jev [ózə̀nə̀ ózə̀nə̀ja ózə̀nə̀jev-], STA STA-ja, STA-jev [èstèá èstèája èstèájev-]).

Nečrkovalne kratice pogosto preidejo med navadno besedje in jih tako tudi pisno pregibamo (Ajpes Ajpesa, Ajpesov; aids aidsa; Unesco Unesca, Unescov; Nasa Nase, Nasin; emšo emša).

Kratice so praviloma samostalniki (BDP 'bruto domači proizvod', TV 'televizija'), redkeje tudi pridevniki (UV 'ultravijoličen', TV 'televizijski').

Samostalniške kratice so najpogosteje moškega spola, in sicer ne glede na to, katerega spola je jedrna beseda podstave (DDV < davek na dodano vrednost, NUK < Narodna in univerzitetna knjižnica, KUD < kulturno-umetniško društvo, SNG < Slovensko narodno gledališče). Večinoma se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (DDV-ja, NUK-a, KUD-a, SNG-ja).

Črkovalne in tudi nečrkovalne kratice sklanjamo tudi po ničtem sklanjatvenem vzorcu, ne glede na to, katerega spola je jedrni samostalnik v podstavi: brez DDV, ARSO – na ARSO; DNK – o DNK, EU – iz EU; MNZ – pri MNZ.

Med samostojnima kraticama, ki se povežeta v novo enoto, naredimo presledek (ZRC SAZU, OE UJP, IDV FDV).

Kadar kratici sledi številski dodatek, ga pišemo na različne načine (SSKJ2, ZIL-1, MP3/mp3, NUK 2, SVL I).

Kratice s številskimi dodatki, pisanimi brez presledka, se v zvezah sklanjajo drugače, kot kadar so rabljene samostojno (v SSKJ-ju/SSKJ, vendar v SSKJ2; gradnja NUK-a/NUK in gradnja NUK-a 2 / NUK 2).

Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).

Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze. Znamenje okrajšanosti je pika.

Okrajšamo lahko besede in besedne zveze, in sicer na različne načine, tako da ohranimo:

1. prvo črko samostojne besede ali vsake besede v zvezi (c. – cesta; g. – gospod; itd. – in tako dalje);
2. prvo in zadnjo črko besede (dr. – doktor (tudi v pomenu ‘doktorica’); ga. – gospa);
3. poljubno število začetnih črk, ki se končajo na soglasnik (dram. – dramaturg, dramaturginja, dramski; prof. – profesor/profesorica; oz. – oziroma; npr. – na primer; Ur. l. – Uradni list);
4. izbrane soglasnike (gdč. – gospodična; mrd. – milijarda; tč. – točka).

Kadar krajšamo tvorjenke, navadno ohranimo prve črke vsake polnopomenske enote (zf. < znanstveno fantastični, sh. < srbohrvaški, ide. < indoevropski) oziroma pri sestavljenkah prvo črko predponskega obrazila in okrajšavo podstave (ppolk. < podpolkovnik).

Pri besednih zvezah načeloma okrajšamo vsako prvino, krajšavni piki pa sledi presledek: t. i. (< tako imenovani/imenovana/imenovano), d. o. o. (< družba z omejeno odgovornostjo), izr. prof. (< izredni profesor / izredna profesorica), op. a. (< opomba avtorja/avtorice), dr. dent. med. (< doktor/doktorica dentalne medicine), Ur. l. (< Uradni list).

Zaradi pogoste rabe nekaterih besednih zvez oziroma iz njih nastalih okrajšav se je vmesna krajšavna pika postopoma opustila: itd. (< in tako dalje), itn. (< in tako naprej), ipd. (< in podobno), npr. (< na primer), tj. (to je), mdr. (< med drugim), idr. (< in drugo, in drugi).

Okrajšave izobrazbenih (Marko Horvat, univ. dipl. inž. les.; Andreja Mlakar, dr. med.), akademskih (asist. dr. Janez Kos) in znanstvenih nazivov (dr. Barbara Kovač, znan. sod.) pišemo ob osebnih imenih v različnih položajih skladno z zakonodajo.

Izobrazbene oz. strokovne nazive, ki so pridobljeni po visokošolskih in višješolskih študijskih programih ter po bolonjskih študijskih programih prve in druge stopnje, pišemo za imenom in vejico (Peter Potočnik, univ. dipl. inž. les.; Mojca Vidmar, mag. angl.; Petra Kalan, akad. slik.).

Znanstvene nazive, pridobljene po končani tretji bolonjski stopnji oz. doktoratu ali po znanstvenem magisteriju, pišemo pred imenom (mag. Nataša Kotnik, dr. Rok Kralj). Pred imenom pišemo tudi akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na univerzi (red. prof. dr. Martin Oblak), in častne nazive (akad. dr. Alenka Turk).

Akademske nazive, ki jih pridobi posameznik na nepedagoških raziskovalnih ustanovah, pišemo za imenom in vejico (dr. Vesna Hribar, viš. znan. sod.).

Okrajšave navadno beremo tako, da jih sproti razvezujemo. Poved Govoril je s prof. Novakom. preberemo Govoril je s profesorjem Novakom.; poved Govoril je z dr. Janjo Kuhar. preberemo Govoril je z doktorico Janjo Kuhar.

Okrajšave, nekatere so tudi kratice (PDF, HTML), ki jih uporabljamo kot končnice spletnih domen in datotek, pišemo s piko na levi, npr. .com (< angl. company 'podjetje'), .net (< angl. network 'omrežje'), .org (< angl. organisation '(neprofitna) organizacija'); .pdf (< PDF, angl. portable document format 'format prenosljive datoteke'); .gif (< GIF, angl. graphics interchange format 'format slikovne datoteke'); .si (< 'Slovenija').

Kratkopisne krajšave so tiste, pri katerih poleg črk izkoriščamo izgovor številk, npr. s5 'spet'; 5er ali 5R 'Peter'; ju3 'jutri'; Mi2 'Midva' (ime glasbene skupine).

Simboli so grafična znamenja za mere, fizikalne količine, kemijske elemente, matematične pojme, denarne enote, strani neba ipd. Nastanejo s krnitvijo navadno ene besede (Na – novolat. natrium 'natrij', H – novolat. hydrogenium 'vodik', t – lat. tempus 'čas', cm – centimeter, S – sever) ali z združevanjem različnih krnov (HRK – hrvaška kuna, MS – Murska Sobota, SZ – severozahod, XL – angl. extra large 'zelo velik'). Pišemo jih po dogovoru – z malimi ali velikimi črkami in brez pike, izjemoma z malo ali veliko črko (l ali L – liter).

Simbole za merske enote pišemo s presledkom za številko: 35 m, 10 %, 220 V, 5 a (pet arov), drugače kot 5a + 3b (pet a + tri b) v algebri.

Simboli se lahko z drugimi simboli, števkami ali ločili družijo v nove simbolne enote (mA, m², km/h).

Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek (AAA baterija; Cu kristal 'bakrov kristal').

Simbole izgovarjamo narekovalno (Na [nə̀á] in [èná]), v besedilu jih večinoma razvezujemo v besede (Na – natrij, m – meter). Za nekatere obstajajo slovenske ustreznice: H – vodik, t – čas.

Simboli se lahko združujejo tudi v formule, tj. kratke simbolične zapise, ki se uporabljajo v matematiki, naravoslovnih in tehniških znanostih za opis odnosov med količinami in sestavinami.

Kemijske formule nastanejo tako kot kratice – s krnitvijo besed, krne pa nato strnemo v formulo, npr. H₂O (vodikov oksid, voda), NaCl (natrijev klorid). Pišemo jih brez okrajšavnih pik in jih ne pregibamo, izgovarjamo pa jih črkovalno (CO [cə̀ó] in [céó], H₂O [há dvá ó]).

Matematične formule so v splošnem obrazci, ki povedo, kako izračunati neko količino ali vrednost (Ploščino kvadrata izračunamo po formuli p = a².).

Ker formule uporabljamo predvsem v strokovnih besedilih, zanje velja, da jih pišemo skladno z dogovorno normo posameznih strok.

Raba velike in male začetnice je odvisna od položaja besede v povedi (prva beseda v povedi) in od značaja besede ali besedne zveze.

Z veliko začetnico pišemo lastna imena, tj. imena bitij (Ana, Ivana Orleanska, Luka Mihelič, Slovenec, Snežna kraljica, Švrk, Vlah) ter imena zemljepisnih (Bohinjsko jezero, Nova Gorica, Sava, Slovenija, Šmarje pri Jelšah, Triglav) in stvarnih danosti (Dnevnik, Hlapci, Osnovna šola Tržič, Slovenska slovnica, Zveza prijateljev mladine). Nekatera imena lahko ohranijo lastnoimenski status tudi skrajšana (Združeni narodi za Organizacija združenih narodov). Status lastnega imena pridobijo tudi nekatera nadomestna imena (Gospa za Marija, Prerok za Mohamed; Otok za Velika Britanija). Z veliko začetnico pišemo tudi svojilne pridevnike iz lastnih imen (Prešernov dan) ter neobvezno izraze posebnega razmerja in spoštovanja (Pišem Vam ..., Ekscelenca).

Z malo začetnico pišemo občna (tj. splošna vrstna) poimenovanja, ki zaznamujejo vrsto (dalmatinec), različne poklicne, vljudnostne in druge nazive oseb (doktorica, gospa, pater, baronica) ter poimenovanja posameznikov po jezikovni skupini in veri (kajkavec, katoličan) ali družbeni pripadnosti skupinam, nazorom, gibanjem (byronist, ekologist, nobelovec, uršulinka, wikipedistka). V nasprotju z veliko drugimi jeziki pišemo v slovenščini z malo začetnico tudi poimenovanja praznikov (razen lastnoimenskih sestavin v njih) ter poimenovanja posebnih dnevov, dnevov v tednu in mesecev (božič, dan Zemlje, pust, svečnica; četrtek, sobota; december, mali traven), zgodovinskih dogodkov (prva svetovna vojna, soška fronta, vatikanski koncil), iger (monopoli, tarok), umetnostnih in nazorskih smeri (impresionizem, protestantizem) ter nagrad, častnih nazivov in priznanj (ambasador znanosti, bafta, kresnik).

Z veliko začetnico pišemo

1. prvo besedo v povedi,

2. lastna imena,

3. izraze posebnega razmerja ali spoštovanja in

4. svojilne pridevnike iz lastnih imen.

Veliko začetnico pišemo na začetku besedila, v nadaljevanju pa za končnimi ločili (piko, vprašajem, klicajem) ali ločili, ki so v vlogi končnega ločila (tremi pikami, pomišljajem):

– Pot je vodila levo, torej proč od njega. Kaj pa zdaj? Poglej, poglej! Če se spustiva kakih deset metrov niže, mogoče najdeva prehod ... Vem, da nama bo uspelo.

– E‑sporočila prebiram že pred zajtrkom. nasproti Pošljite nam povratno e‑sporočilo.

– Doc. dr. Mojca Kranjc je zaposlena kot znanstvena sodelavka. nasproti Predavanja doc. dr. Mojce Kranjc danes odpadejo.

– De Saussure je jezik obravnaval kot velikansko omrežje struktur. nasproti V članku predstavlja vpliv jezikoslovnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja.

Z veliko začetnico pišemo besedilne enote, ki so povedi brez končnega ločila. To so

a) javni napisi in naslovi: Kajenje prepovedano, Obvoz, Tajništvo fakultete;

b) podpisi k slikovnemu gradivu in preglednicam ter naslovi v poljih oziroma glavi preglednic: Bakrorez neznanega avtorja, Grafikon 1: Razvoj osebnih rekordov na 1500 metrov;

c) navedbe akademskih naslovov pred imenom osebe na napisnih ploščicah in pred imenom avtorja ob naslovih člankov: Dr. Janez Novak, Mag. Vida Pirc;

č) pri pisemskem sporočanju glava dopisa, zadeva; naziv in naslov na pisemski ovojnici, npr. G./Gospod, Prof./Profesorica.

Za dvopičjem z veliko začetnico pišemo

a) vedno začetek dobesednega navedka premega govora: Prijazno jo je opomnil: »Pohiti, sicer bova zamudila. Imaš plašč?«;

b) pogosto začetek citirane ali navedene povedi: Ivan Cankar je menda zapisal: Ali poznaš šalo o kravi, ki ni dajala mleka, zato ker je živela od samih štiriperesnih deteljic?;

c) začetek samostojnih ali večjih naštevalnih enot, če se prva od njih začenja z veliko začetnico: Otroci so našteli različne vzklične povedi: Joj, kako boli! – Hitro pridi sem! – Takoj pospravi svojo sobo!

Z veliko začetnico pišemo začetek navedene (citirane) povedi v okviru kake druge povedi: Izrek Učenje nikoli ne izčrpa uma je da Vincijev. Citirano poved lahko natančneje zapišemo v narekovajih ali drugem slogu pisave: V geslu »En svet – ene sanje« se skriva želja po strpnosti.; Svoj govor je končal s pregovorom Lačna vrana se ne zmeni za strašilo.

Z veliko začetnico pišemo prvo besedo vsake povedi v naštevalnem nizu v okviru druge povedi. Posamezne povedi ločujemo s podpičjem, redkeje z vejico, piko na tem mestu pa pogosto opuščamo: Pregovori Kdor laže, tudi krade; Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; Kdor ne dela, naj ne je se vsi začenjajo z oziralnimi zaimki.

Med lastna imena uvrščamo

a) imena bitij, in sicer

• osebna imena,
• domišljijska imena,
• religijska in mitološka imena,
• prebivalska imena,
• imena alegorično poosebljenih bitij,
• živalska imena;

b) zemljepisna imena, in sicer

• krajevna imena (imena samostojnih naselij ali krajev, tj. mest, vasi, zaselkov),
• nekrajevna imena (imena vseh drugih zemljepisnih danosti, tj. imena celin, držav, delov zemeljskega površja, nebesnih teles ipd.);

c) stvarna imena, in sicer imena stvaritev, ustanov, delovnih organizacij in podjetij, znamk, upravnih enot, naslove umetnostnih del ipd.

Med imena bitij uvrščamo osebna, domišljijska, religijska, mitološka in prebivalska imena ter imena alegorično poosebljenih bitij in živalska imena.

Zgradbeno so imena bitij

a) enodelna, in sicer enobesedna (Črtomir, Kekec, Primorka) ali večbesedna (Beneški Slovenec, Grdi raček, Mali princ, Sveti trije kralji);

b) dvodelna, in sicer dvobesedna (Jurij Dalmatin, Mojca Pokrajculja, Zemlja Mati) ali večbesedna (Alma Maksimiljana Karlin, Bina Štampe Žmavc, Stane Belak – Šrauf).

Med osebna imena uvrščamo rojstna (krstna) imena in družinska imena oziroma priimke ter hišna imena; vzdevke, psevdonime, redovniška, skrivna in umetniška imena ter stalne pridevke, ki nadomeščajo priimke.

Osebna imena pišemo z veliko začetnico. Navadno imajo dva dela: rojstno (krstno) in družinsko ime, tj. ime in priimek (obojih je lahko tudi po več), npr. France Prešeren, Marica Nadlišek Bartol, Marija Lucija Stupica, Vojan Tihomir Arhar. Podobna so jim umetniška ali nadomestna imena, ki se uporabljajo namesto prvotnega imena in priimka: Ita Rina (namesto Ida Kravanja), Hipolit Novomeški (namesto Janez Adam Geiger), Mohamed Ali (namesto Cassius Marcellus Clay).

Psevdonimi (umetniška, redovniška in skrivna imena) in vzdevki (Aleksandrov, Carniolus, Kajuh, Noordung) se uporabljajo ali sami (Nostradamus, Prežihov Voranc) ali za prvotnim imenom (Jacobus Gallus Carniolus, Herman Potočnik Noordung), od katerega jih kdaj loči tudi nestični pomišljaj: Josip Murn – Aleksandrov, Karel Destovnik – Kajuh.

Namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih, po kateri izmed značilnosti oziroma posebnosti ali po zaporedju: Hema Krška, Herman Celjski, Ivana Orleanska, Nikolaj Kuzanski; Friderik Rdečebradec, Karel Veliki, Magnus Zakonodajalec; Henrik Osmi (pogosteje Henrik VIII.). Pišemo jih z veliko začetnico.

Če se stalni pridevek začne s predlogom, z veliko začetnico pišemo le predlog: Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele.

Tuje predložne in podobne dele priimka (tj. predimke) pišemo kot v izvirnih jezikih: da – da Vinci; de – Baudouin de Courtenay; De – De Amicis; dos – dos Santos; Dos – Dos Passos; La – La Fayette; van – van Dyck; Van – Van Allen; von – von Grünigen. Enako velja za predimke, pisane stično s priimkom: d’ – Prévost d’Exiles; D’ – D’Annunzio; Mac – MacDowell; Mc – McDonald.

Pri prečrkovanju imen iz jezikov, ki ne poznajo razlikovanja med velikimi in malimi črkami, predimke pišemo z malo začetnico: Abu Firas al Hamdani, Kakinomoto no Hitomaro.

V zvezi imena in priimka je ustrezno zaporedje ime – priimek: Ivan Tavčar, Ana Tekavec, roj. Požar.

V abecednih seznamih pišemo priimek z vmesno vejico pred imenom: Tavčar, Ivan.

Pri razvrščanju priimkov s predimki upoštevamo začetnico predimka, če je ta predimek neločljiva sestavina priimka ali če je zapisan z veliko začetnico: Dos Passos, John; La Fontaine, Jean de; van Gogh, Vincent; Beethoven, Ludwig van.

Domišljijska imena so imena pravljičnih (poosebljenih) bitij, ki jih pišemo tako, kot so jih zapisali avtorji ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni.

Z veliko začetnico pišemo

a) enodelna enobesedna imena: Lupinica, Pedenjped, Pepelka, Sapramiška, Zvitorepec;

b) prvo sestavino večbesednih imen: Mali princ, Orlovo pero, Obuti maček, Rdeča kapica, Snežna kraljica;

c) obe sestavini dvodelnih imen: Martin Krpan, Miki Miška, Peter Pan, Pika Nogavička, Piki Jakob.

Med religijska in mitološka imena uvrščamo imena bogov in boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij.

Z veliko začetnico pišemo

a) enodelna enobesedna imena: Alah, Bog, Dika, Kiklop, Kurent, Lilit, Lucifer, Repoštev, Sfinga, Zevs; Azi, Dioskurja, Erinije, Furije, Giganti, Titanide;

b) prvo sestavino večbesednih enodelnih imen: Sveti duh, Sveta trojica, Sveti trije kralji; Veliki duh, Zlata baba;

c) obe sestavini dvodelnih imen: Bog Oče, Bog Sin, Devica Marija, Jezus Kristus; Ana Perena, Palada Atena, Zevs Soter;

č) prvo sestavino stalnih (ali razlikovalnih) pridevkov ob imenih: Karmelska Mati Božja, Marija Pomagaj, Marija Zavetnica s plaščem, Marija Zdravje bolnikov, Sveti duh Tolažnik.

Z veliko začetnico pišemo nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskih imen: Brezmadežna, Mati Božja; Gospod, Vsemogočni (Bog); Jagnje Božje, Odrešenik, Zveličar (Kristus); Prerok (Mohamed); Skušnjavec (Lucifer). Neprve občnoimenske sestavine pišemo z malo začetnico: Mati dobrega svéta (Marija), Tolažnica žalostnih (Marija).

Med prebivalska imena uvrščamo imena pripadnikov narodov, delov narodov in narodnosti, držav ali ljudstev in staroselcev (Slovenec – Slovenka, Tamilec – Tamilka; Slovan – Slovanka; Južnoafričan – Južnoafričanka; Aborigin – Aboriginka, Bask – Baskinja), prebivalcev naselij, pokrajin in celin (Novomeščan – Novomeščanka, Tržačan – Tržačanka; Korošec – Korošica; Azijec – Azijka, Evropejec – Evropejka) ter prebivalcev planetov (Zemljan – Zemljanka), tudi umišljenih prebivalcev (Marsovec – Marsovka, Vogon – Vogonka).

Z veliko začetnico pišemo

a) enobesedna prebivalska imena: Celjan – Celjanka (< Celje), Ižanec – Ižanka (< Ig); Bric – Brika (< Goriška brda), Črnjan – Črnjanka (< Črna na Koroškem), Jurjevčan – Jurjevčanka (< Sveti Jurij), Severnoameričan – Severnoameričanka (< Severna Amerika);

b) obe sestavini večbesednih prebivalskih imen, zapisanih z velikimi začetnicami, če sta tvorjeni iz večbesednega zemljepisnega imena (Beneški Slovenec ‘prebivalec Beneške Slovenije’; Južna Korejka ‘prebivalka Južne Koreje’) ali se nanašata na večbesedno ime ljudstva (Lužiški Srbi ‘narod v vzhodni Nemčiji v Spodnji in Zgornji Lužici’, Vzhodna Gotinja ‘pripadnica germanskega ljudstva’).

Kadar iz večbesednih imen težko tvorimo enobesedna prebivalska imena, uporabljamo opisna (prebivalec/prebivalka Apeninskega polotoka), ki so pogosto natančnejša od tvorjenih in jih je mogoče narediti iz vseh tipov imen: prebivalec/prebivalka Bele krajine (Belokranjec ali Belokranjka/Belokranjica), prebivalec/prebivalka Loke pri Framu (Ločan ali Ločanka), prebivalec/prebivalka Črne na Koroškem (Črnjan ali Črnjanka).

Kadar prebivalsko ime (Slovenec, Ljubljančan) nastopa v tvorjenki s predpono, npr. ne‑, so‑, se velika začetnica z lastnega imena prenese na začetek tvorjenke: Neslovenec, Soljubljančan.

Imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, pišemo z veliko začetnico: Janez ‘Kranjec’, ‘Slovenec’; Lah ‘Italijan’ – Lahinja ‘Italijanka’; Jenki ‘Američan’ – Jenkijevka ‘Američanka’, Šiptar ‘Albanec’ – Šiptarka ‘Albanka’; Švab ‘Nemec’ – Švabinja ‘Nemka’.

Alegorična imena, ki nastanejo s poosebitvijo, pišemo z veliko začetnico: Dobrota, Jaz, Ljubezen, Luč, Narava, Nič, Poezija, Sreča, Smrt, Svoboda, Zlo (npr. V zgodbi je izvedel, da bo še isto noč ponj prišla Smrt.).

Živalska imena (Bela, Črni blisk, Luca, Koki, Mika, Muki, Sivka, Sultan, Švrk) pišemo po enakih pravilih kot osebna imena.

Kadar so imena bitij sestavine frazeoloških enot, načeloma ohranjajo veliko začetnico, npr. hoditi od Poncija do Pilata ‘(neuspešno) urejati kaj na različnih koncih’, sprememba iz Savla v Pavla ‘spremeniti se v pozitivnem smislu’, kaditi kot Turek ‘zelo kaditi’, delati se Francoza ‘kazati ignoranco, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem’.

Veliko začetnico pišemo, kadar z osebnim imenom poimenujemo splošno znano stvaritev te osebe, npr.: Ali nihče ne bere Cankarja? ‘Cankarjevih del’, Linhartu je slovenska Talija za njegovi komediji hvaležna še danes. ‘slovensko gledališče’, Živi v vili, v kateri na steni visita Picasso in Matisse. ‘Picassova in Matissova slika’.

Pri nekaterih priimkih iz sodobnega časa se uveljavlja mala začetnica pri prenosu značilne lastnosti prvotno imenovane osebe (zlasti v množini): V Gimnastičnem centru Ljubljana bodo vzgajali nove cerarje, pegane in petkovške. ‘vrhunske telovadce’.

Razlikujemo med lastnimi imeni bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico, in z malo pisanimi enakozvočnimi občnimi poimenovanji, ki so posledica

a) pomenskega prenosa: Abraham (oseba) – abraham ‘petdesetletnik’; Eros ‘rimski bog ljubezni’ – eros ‘ljubezen’; Furije ‘rimske boginje jeze’ – furija ‘vihrav človek’; Goljat (oseba) – goljat ‘velik in močan človek’; Kiklop ‘bajeslovni enooki velikan’ – kiklop ‘velik človek’;

b) enakega besedotvornega vzorca oziroma poenobesedenja: Dalmatinec (prebivalec) – dalmatinec (pes); Kubanka (prebivalka) – kubanka (cigara); Mariborčan (prebivalec) – mariborčan (vlak);

c) dogovorne odločitve (npr. v strokah): Axel (priimek) – aksel (drsalna prvina); Bert (moško ime) – bert (nagrada); Pegan (priimek) – pegan (telovadna prvina); Tesla (priimek) – tesla (merska enota).

Zemljepisna imena delimo na dve skupini:

a) krajevna (naselbinska), in sicer imena samostojnih naselij ali krajev (mest, vasi, zaselkov);

b) nekrajevna (nenaselbinska), tj. vsa druga zemljepisna imena.

Med nekrajevna imena uvrščamo imena:

• ulic, cest, avenij, trgov, mestnih parkov, mestnih četrti, stanovanjskih sosesk,
• držav in njihovih enot (npr. imena zveznih držav),
• regij, dežel in upravnih pokrajin,
• celin in naravnih pokrajin, tj. gozdov, step, puščav,
• tekočih in stoječih voda, ledenikov, prelivov, morskih tokov,
• otokov in otočij, polotokov, rtov, obal, ožin,
• gora, gorovij, hribovij, gričevij, vzpetin, planot, dolin, prelazov in kraških pojavov (jam, ravnikov, polj, vrtač),
• kopenskih in podvodnih reliefnih oblik, plošč, prelomnic, jarkov ipd.,
• nebesnih teles, pojavov na bližnjih planetih, ozvezdij in galaksij,
• zavarovanih območij oziroma naravnih in kulturnih znamenitosti, tj. narodnih, regijskih in krajinskih parkov, naravnih rezervatov in naravnih spomenikov,
• različnih samostojnih objektov, pokopališč, avtobusnih in železniških postajališč, letališč, pristanišč, prireditvenih prostorov, zabaviščnih parkov,
• prometnic, železnic, mostov, predorov, viaduktov, plinovodov, naftovodov,
• športno‑rekreacijskih, turističnih in učnih poti.

Zgradbeno so zemljepisna imena

a) enodelna, in sicer enobesedna (Ljubljana, Pohorje, Zelenci, Zemlja) ali večbesedna (Rimski zid (v Ljubljani), Saharski Atlas, Severna Amerika, Spodnja Šiška, Šmarje pri Jelšah), tudi predložna (Na Produ, V Hudih hlevih);

b) dvodelna ali večdelna, in sicer podredna (Ljubljana Bežigrad, Sava Dolinka) in priredna (Bosna in Hercegovina), pisana tudi z vezajem (Ljutomersko‑Ormoške gorice ‘Ljutomerske in Ormoške gorice’);

c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni lastnoimenski enoti, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Šmarje – Sap, Hrastje – Mota.

Z veliko začetnico pišemo vse sestavine krajevnih imen (mest, vasi in zaselkov), razen neprvih predlogov: Mojstrana, Podnanos; Dolenje Selce, Dolenjske Toplice, Gorenja Vas, Novo Mesto, Opatje Selo, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ruperč Vrh, Sovinja Peč, Spodnje Kraše, Večje Brdo; Ravne na Koroškem, Stari Trg pri Ložu.

Predložna krajevna imena, tj. imena, ki se začenjajo s predlogom, pišemo v vseh enotah z veliko začetnico: Na Logu, V Zideh, Za Vodo.

Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino nekrajevnih imen (Avstralija, Drava, Gostosevci), začetnica drugih sestavin se ravna po tem, ali je ta sestavina

a) občno poimenovanje in jo pišemo z malo začetnico: Bližnji vzhod, Cerkniško jezero, Slonokoščena obala;

b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Dolnja Lužica, Julijske Alpe, Južna Amerika, Ljubljana Črnuče, Visoke Tatre.

Večbesedna zemljepisna imena z začetnim občnim poimenovanjem in prilastkom v rodilniku (Dežela Franca Jožefa, Letališče Edvarda Rusjana, Reka svetega Lovrenca, Rt dobrega upanja) ločimo od opisnih poimenovanj, pri katerih začetnemu (razlikovalnemu) občnemu poimenovanju sledi določilo v imenovalniku, ki izraža pomen ‘z imenom’: dežela Furlanija – Julijska krajina, grad Brežice, hrib Sveti Peter nad Begunjami, otok Krk, planina Zajamniki, planina Zgornja Dolga njiva, predor Sveti Rok, prelaz Sveti Bernard, rt Horn, slap Savica.

V predložnih nekrajevnih imenih pišemo prvi predlog in prvo popredložno sestavino z veliko začetnico: Pod Goro, Pod Hrasti (ulica), Pri Starem hlevu, Za Šijo (v Bovcu), Za Trnjem.

V večbesednih nekrajevnih imenih neprvo sestavino pišemo z veliko začetnico le,

a) če ta nastopa tudi kot samostojno lastno ime: Ekvatorialna Gvineja, Frankovska Jura, Julijske Alpe, Južna Amerika, Mala Bahamska plitvina (ena od Bahamskih plitvin), Nizke Tatre, Severna Irska, Španska Sahara, Zgornje Kriško jezero (del Kriških jezer);

b) v priredni zvezi dveh enakovrednih lastnih imen: Kamniško‑Savinjske Alpe ‘Kamniške Alpe in Savinjske Alpe’; Radgonsko‑Kapelske gorice ‘Radgonske gorice in Kapelske gorice’;

c) v podredni zvezi dveh lastnih imen: Ljubljana Bežigrad, Celje Center.

V večbesednih nekrajevnih imenih z malo začetnico pišemo občna poimenovanja, ki so

a) geografski, planinski, urbanistični in geološki izrazi (npr. cesta, brda, dolina, gora, jama, koliševka, komet, log, morje, most, naselje, ocean, prekop, puščava, smer, soline, trg, vrata, vzhod; ledena polica, narodni park, severna stena, vinska pot, ožina): Rimska cesta, Goriška brda, Vipavska dolina, Šmarna gora, Škocjanske jame, Unška koliševka, Halleyjev komet, Spodnji log, Sredozemsko morje, Zmajski most, Dečkovo naselje, Tihi ocean, Panamski prekop, Nubijska puščava, Slovenska smer (plezalna smer), Sečoveljske soline, Kongresni trg, Otrantska vrata, Postonjska vrata, Daljni vzhod; Ameryjeva ledena polica, Triglavski narodni park, Triglavska severna stena, Rogaška vinska pot, Panamska zemeljska ožina;

b) upravno‑politični izrazi (država, federacija, kraljevina, republika): Združene države Amerike, Ruska federacija, Hašemitska kraljevina Jordanija (uradno polno ime), Dominikanska republika;

c) splošni izrazi (npr. baba, dvor, gaj, grad, kostanj, križ, lovec, medved, pisker, poldne, prst, razstavišče, sončava, tok, trikotnik, trta, vihar, voz, zatok; stara pravda): Divje babe, Bavarski dvor, Mozirski gaj, Predjamski grad, Gašperjev kostanj (v Radečah), Dovški križ, Kamniti lovec, Mali medved, Stari pisker, Trupejevo poldne, Črna prst, Gospodarsko razstavišče, Viška sončava, Zalivski tok, Severni tok (plinovod), Bermudski trikotnik, Stara trta (v Mariboru), Morje viharjev (na Luni), Veliki voz, Škocjanski zatok; Ulica stare pravde;

č) predlogi in vezniki: Cesta v Mestni log, Jama v kamnolomu (jama); Bosna in Hercegovina, Sveti Krištof in Nevis.

Po pravilih za nekrajevna imena pišemo imena cest, železnic, mostov, naftovodov in plinovodov, pristanišč, prireditvenih prostorov, objektov, mestnih parkov ipd., kot so: Ilirika, Keltika, Slovenika; Bohinjska železnica, Južna železnica, Transsibirska železnica; Koroški most, Zmajski most; Južni tok; Gospodarsko razstavišče; Baltski kolodvor; Argentinski park, Magdalenski park.

Imena nebesnih teles, tj. planetov, zvezd, ozvezdij, galaksij ipd., pišemo z veliko začetnico, neprve sestavine, ki so občna poimenovanja, pa z malo: Jupiter, Venera, Zemlja; Io, Kalisto, Luna; Antares, Arkturus, Rigel, Severnica, Sonce; Dvojčka, Orion, Škorpijon, Mali voz, Veliki medved; Andromeda, Kentaver A, Rimska cesta ali Mlečna cesta, Mali Magellanov oblak, Krajevna skupina.

Kadar uporabljamo imena ozvezdij (npr. Bik, Dvojčka) kot pojme iz astronomije oziroma astrologije, jih pišemo z veliko začetnico, npr. Spomladi, v času setve, je Sonce v Biku.

Po pravilih za zemljepisna imena pišemo tudi zgodovinska, domišljijska in mitološka zemljepisna imena, in sicer

a) krajevna imena: Marija Čreta (danes Čreta), Stojno Selo (danes Sv. Florijan), Sv. Jakob ob Savi (danes Šentjakob); Blatni Dol, Butale, Goga, Vrh pri Sveti Trojici;

b) nekrajevna imena: Avstro‑Ogrska, Beneška republika, Dravska banovina, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sveto rimsko cesarstvo, Tretji rajh, Vojvodina Kranjska; Mordor, Srednji svet, Stiks, Šajerska, Tartar, Železni otoki.

Nekatera nekrajevna zemljepisna imena pogosto uporabljamo kar skrajšana: Barje (< Ljubljansko barje), Brda (< Goriška brda). Pišemo jih z veliko začetnico (Brda, Barje), če je razumevanje teh imen nedvoumno za širši krog bralcev.

V skrajšani obliki pod vplivom izvornih oblik uporabljamo tudi imena nekaterih držav: Združene države (< Združene države Amerike), Združeno kraljestvo (< Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske).

Namesto zemljepisnih imen redko uporabljamo v širši skupnosti uveljavljena nadomestna lastna imena: Obala (< Slovensko primorje), Otok (< Velika Britanija). Pišemo jih z veliko začetnico, če jih uporabljamo enoumno namesto lastnih imen.

Zemljepisna imena v frazeoloških enotah načeloma ohranjajo veliko začetnico: odkriti Ameriko ‘odkriti kaj novega ali že odkritega’; Indija Koromandija ‘dežela obilja’; oditi v Rim ‘roditi’.

Razlikujemo med poimenovanji stavb, ki so pisana z malo začetnico, in iz njih nastalimi lastnimi imeni za samostojne zgradbe, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr. magistrat, rotovž ‘mestna hiša’ – Magistrat (mestna hiša v Ljubljani), Rotovž (mestna hiša v Mariboru); nebotičnik ‘visoka večnadstropna stavba’ – Nebotičnik (nebotičnik v Ljubljani); panteon ‘antično svetišče’, ‘poslopje z grobnicami’ – Panteon (tempelj v Rimu).

Prvotno zemljepisna lastna imena, ki so pisana z veliko začetnico, pišemo z malo začetnico, kadar zaznamujejo predmetnost ali pojmovnost, navadno povezano z dogajanjem v tem kraju: Bologna (mesto v Italiji) – bolonja ‘Bolonjska deklaracija ali študij v skladu z njo’; Kalvarija (vzpetina v Jeruzalemu) – kalvarija ‘veliko trpljenje oziroma bolečina’; Schengen (kraj v Luksemburgu) – šengen/schengen ‘Schengenski sporazum’, ‘schengensko/šengensko območje’; Teksas (zvezna država) – Teksas/teksas ‘kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered’.

Lastna imena tipa Vzhodna Afrika in Zahodna Evropa, ki označujejo geografske ali geopolitične regije, so pogosto enakozvočna z opisnimi poimenovanji, pri katerih so pridevniki severni, južni, vzhodni, zahodni ipd. uporabljeni le v pomenu ‘vzhodni del celine’ oziroma za označevanje lege v okviru večje enote ali znotraj celin. Taki pridevniki niso del imena in jih ob imenih pišemo z malo začetnico: V roku več milijonov let se bo vzhodna Afrika tektonsko odcepila od celine.

S stvarnimi imeni so poimenovane naslednje skupine

• naslovi umetniških in drugih stvaritev, časopisov, revij, pravnih aktov in drugih dokumentov;
• borzni indeksi; računalniški programi, operacijski sistemi in aplikacije, spletne strani, omrežja in storitve;
• študijski predmeti in programi ter usmeritve;
• ustanove in enote državne, javne in evropske uprave, zavodi, službe, komisije ter fundacije in denarni skladi; družbene in politične organizacije, podjetja, združenja in njihove enote ter verske skupnosti in njihove organizacijske enote, društva ali klubi in druge interesne skupine;
• meddržavne in druge zveze;
• prireditve; posamezni aktualni družbeni in politični dogodki ter vojaške operacije in vaje;
• turistični objekti;
• unikatna vozila, ladje, sonde; izdelki in znamke;
• rastlinske in živalske vrste (mednarodna taksonomija);
• nekateri vremenski pojavi.

Stvarna imena zaznamujejo stvaritve tehnološkega, civilizacijskega in družbeno‑kulturnega razvoja ter so zaradi tesne povezanosti z družbenimi dogajanji najbolj izpostavljena spremembam in posodobitvam.

Zgradbeno so stvarna imena

a) enodelna, in sicer enobesedna (Alpina, Biblija, Delo, Hamas, Odiseja, Twitter) ali večbesedna (Ljubljanski maraton, Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, Znanost mladini), tudi predložna (Pri Juriju ‘gostilna’) in z razlikovalnim določilom (Osnovna šola bratov Letonja, Prostovoljno gasilsko društvo Sladki Vrh);

b) dvodelna/večdelna, in sicer podredno (Suzuki Vitara, Union Olimpija) in priredno zložena, pisana z vezajem (Kmetijsko‑gozdarski zavod Maribor);

c) dvojna, v katerih sta združeni dve samostojni imeni, med katerima pišemo nestični pomišljaj: Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza.

Z veliko začetnico pišemo prvo ali edino sestavino: Demos (koalicija strank), Kondor (knjižna zbirka), Večer (časopis).

Začetnica neprve sestavine se ravna po tem, ali je ta sestavina

a) občno poimenovanje in jo (enako kot veznike in predloge) pišemo z malo začetnico: Brionska deklaracija (listina), Deček s piščalko (kip), Gallusova dvorana, Ljubljanski maraton (prireditev), Kongres računovodskih servisov (prireditev), Pivo in cvetje (prireditev), Primorski dnevnik (časopis), Znanost mladini (projekt), Življenje in tehnika (revija);

b) lastno ime in jo pišemo z veliko začetnico: Gledališče Glej, Maribor Branik (športna ekipa), Suzuki Vitara (avtomobil).

Lastnoimenska razlikovalna določila v stvarnih imenih pišemo po siceršnjih pravilih za zapisovanje velike in male začetnice: Civilna iniciativa Kras, Črnuški dom na Mali planini, Kavarna Evropa, Visoka šola za zdravstvo Novo Mesto, Radio Murski val.

Z veliko začetnico pišemo tiste prvotno občne sestavine v stvarnih imenih (npr. lev, rdeča žoga), ki so v imenovalniški obliki in izražajo pomen ‘z imenom’: Hotel Lev, Osnovna šola Koroški jeklarji, Ustanova Mali vitez, Ustanova Rdeča žoga.

Če razlikovalno določilo izraža pomen ‘se imenuje po ...’, stoji v rodilniku, npr. Gimnazija Rudolfa Maistra.

Sklon zemljepisnega imena kot razlikovalnega določila je odvisen od tipa imena: nekrajevno ime je pogosteje v rodilniku (Pošta Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Svet Evrope), krajevno ime pa v imenovalniku (Lip Bled, Marina Portorož, Železarna Jesenice).

Stvarno ime ohranja veliko začetnico prve sestavine, kadar ga dopolnjuje spremenljivi vrstilni števnik: 17. Ljubljanski maraton, 22. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ubesedeni vrstilni števnik, ki je del lastnega imena, pišemo z veliko začetnico: Četrta osnovna šola Celje, Drugi brižinski spomenik (nasproti Brižinski spomeniki).

Imena slovenskih kohezijskih, razvojnih, statističnih in turističnih regij pišemo z veliko začetnico: Vzhodna Slovenija, Zahodna Slovenija; Obalno-kraška razvojna regija, Podravska razvojna regija; Osrednjeslovenska statistična regija, Primorsko-notranjska statistična regija; Alpska Slovenija, Termalna Panonska Slovenija. Enako velja za imena vinskih dežel in okolišev, ki so navadno prekrivna z zemljepisnimi imeni (Kras, Podravje, Posavje).

Imena regij so zgradbeno različna. Vrstno določilo pred imenom pišemo z malo začetnico: kohezijska regija Zahodna Slovenija, statistična regija Jugozahodna Slovenija, vinska dežela Posavje, vinorodni okoliš Vipavska dolina.

Prvo ali edino sestavino zaščitenih ali lastniških imen ter znamk različnih tipov industrijskih izdelkov in storitev pišemo z veliko začetnico, pri tem upoštevamo uradni zapis: Adidas, Alpsko mleko, Argeta, Aspirin, Coca‑Cola, Cockta, Ford, Fructal, Moneta, Nokia, Paloma, Pips, Suzuki Vitara V6, Teflon, Visa, Zelene doline.

Prvo sestavino uradnih imen listin, konvencij, pogodb in uredb pišemo z veliko začetnico (Brionska deklaracija, Lizbonska pogodba, Schengenski sporazum), neprve sestavine pa pišemo glede na to, ali so občno poimenovanje ali lastno ime, pri čemer sledimo polnim imenom v pravnih dokumentih: Deklaracija o neodvisnosti ZDA, Pogodba iz Nice, Pogodba o Evropski uniji, Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Imena meddržavnih zvez so lastna imena, kadar je nedvoumno znano, kdaj je zveza nastala in kdo v njej sodeluje: Arabska liga, Evropska unija, Organizacija afriške enotnosti, Organizacija združenih narodov, Renska zveza, Sveta aliansa.

Za nekatera stvarna imena se je v širšem krogu pišočih uveljavila raba skrajšanih imenskih oblik, ki jih pišemo z veliko začetnico: Cerkev (< Katoliška cerkev, Rimokatoliška ali Rimskokatoliška cerkev), Unija (< Evropska unija), Združeni narodi (< Organizacija združenih narodov).

Z malo začetnico pišemo poimenovanja, enakozvočna s stvarnimi lastnimi imeni, v naslednjih kategorijah

a) društva, organizacije, stranke, vojaške enote, ustanove, podjetja ipd.: izobraževalni center, liberalna stranka, nogometni klub, opekarna, osnovna šola, prva gorska četa, tovarna traktorjev;

b) organi (odbori, komisije, sveti, delegacije ipd.), kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vrsta ali funkcija, njihovo (natančno) lastno ime pa za sporočanje ni bistveno: seja odbora za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah; Na občnem zboru društva so izvolili komisijo za sklepe.; Predlog slovenske vlade bo prišel v javno razpravo.; Inšpektorji so se sešli na ministrstvu za notranje zadeve.;

c) zakonski in drugi predpisi, uradni dokumenti ipd., kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vsebina ali vrsta, ne pa njihovo (natančno) lastno ime: poslansko vprašanje o načrtovanem zakonu o visokem šolstvu; uredba vlade o prestrukturiranju kmetijske panoge; Veliko slabe volje je povzročil pravilnik o nujni medicinski pomoči zaradi zmanjšanja števila zdravnikov.

Raba izrazov posebnega razmerja ali spoštovanja je omejena na protokolarne in vljudnostne ogovore ter pisemsko sporočanje in oglaševanje. Te izraze pišemo z malo ali veliko začetnico.

Taki izrazi so osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo: Ti, Vidva/Vidve/Vedve, Vaju, Ve, Vi/Ve, Oni; Tvoj, Vajin, Vaš. Raba velike začetnice velja za vse sklone (npr. Tebe, z Vami, Vajinemu), tudi za naslonske oblike (Te): Hvala Ti za nasvet.; Želim Vam prijetne praznike.; pri onikanju: Gospa si Jih je zapomnila.

Samo na protokolarne priložnosti je omejena raba velike začetnice za ogovarjanje ljudi na posebnih položajih, in sicer

– za veleposlanika/veleposlanico; predsednika/predsednico vlade ali parlamenta (Njegova/Njena Ekscelenca): obisk Njegove ekscelence/Ekscelence generalnega sekretarja Sveta Evropske unije;

– za kardinala (Vaša/Njegova Eminenca), cerkvenega poglavarja, npr. papeža, dalajlamo, patriarha itd. (Vaša/Njegova Svetost): Njegova svetost/Svetost papež, Njegova svetost/Svetost dalajlama;

– monarha/monarhinjo (Vaše/Njegovo/Njeno Veličanstvo), pripadnike plemstva (Vaša/Njegova/Njena Visokost), npr.: Njeno veličanstvo/Veličanstvo kraljica Elizabeta II., Njegova knežja visokost/Visokost Albert II., monaški knez.

Vrstne pridevnike na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski ipd. izpeljujemo iz imen bitij, zemljepisnih in stvarnih imen. Pišemo jih z malo začetnico: alpski (< Alpe); beethovnovski (< Beethoven); cankarjanski, cankarski, cankarjevski (< Cankar); demosovski (< Demos); goriški (< Gorica); natovski (< Nato). Enako velja za pridevnike, izpeljane iz kratic: RTV-jevski/ertevejevski (< RTV).

Svojilne pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in izpeljujemo iz imen bitij in stvarnih imen. Pišemo jih z veliko začetnico: Adamov (< Adam), Cankarjev (< Cankar), Župančičev (< Župančič); Karmenin (< Karmen), Kobilčin (< Kobilca); Alpinin (< Alpina), Demosov (< Demos), Merkurjev (< Merkur), Natov (< Nato).

Pri svojilnih pridevnikih z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in, ki nastopajo v prirednih zvezah in ki jih povezujemo z vezajem, ohranjamo veliko začetnico pridevnikov: Alberti‑Žnideršičev panj, Breznik-Ramovšev pravopis. Enako velja za malo začetnico pri povezovanju izlastnoimenskih vrstnih pridevnikov na ‑ski/‑ški in -ovski/-evski, -anski: baltsko-slovanski jeziki, rusko-ameriški vrh.

Z veliko začetnico pišemo izlastnoimenske pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev (ali ‑in) v stalnih besednih zvezah, ki zaznamujejo duhovno last ali častna poimenovanja, na primer izume in iznajdbe: Beauforteva/Beaufortova lestvica, Gauß-Krügerjev koordinatni sistem, Geiger-Müllerjev števec, Higgsov bozon, Hipokratova prisega, Ludolfovo število, Mozartove kroglice, Newtonov zakon, Ohmov zakon, Pitagorov izrek.

Z veliko začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki poimenujejo

a) nagrade: Borštnikov prstan, Cankarjevo priznanje, Nobelova nagrada;

b) posebne dneve ali praznike: Prešernov dan, Martinova sobota, Marijino vnebovzetje.

Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v različnih strokah, med drugim

a) v medicini (bolezni, deli telesa ipd.): Aspergerjev/aspergerjev sindrom, Crohnova/crohnova bolezen, Downov/downov sindrom, Epstein-Barrov/epstein-barrov virus; Adamovo/adamovo jabolko, Evstahijeva/evstahijeva cev;

b) v botaniki in zoologiji (rastlinske in živalske vrste): Blagajev/blagajev volčin, Zoisova/zoisova zvončica; Humboldtov/humboldtov pingvin, Scopolijev/scopolijev kozliček.

Z veliko ali malo začetnico pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in v stalnih besednih zvezah, ki se uporabljajo v prenesenem pomenu (frazeološke enote); Ahilova/ahilova peta ‘ranljivost’, Evin/evin kostum ‘golota’, Sizifovo/sizifovo delo ‘delo brez učinka’.

Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po pravilih, navedenih v poglavju o veliki začetnici. V poglavje o mali začetnici so vključene tiste skupine poimenovanj, ob katerih smo pri izbiri začetnice pogosto v zadregi.

Z malo začetnico pišemo nazive in naslove pred osebnim imenom, kadar zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo: akademik in akademikinja (akad.); doktor in doktorica (dr.); docent in docentka (doc.); gospod (g.), gospa (ga.); pater (p.); plemeniti in plemenita (pl.); profesor in profesorica (prof.); sveti in sveta (sv.) ipd.

Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na

a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;

b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.

Z malo začetnico pišemo poimenovanja človeka v evolucijskih stopnjah: avstralopitek – avstralopitekinja, kromanjonec – kromanjonka, misleči človek, neandertalec – neandertalka, spretni človek ipd.

Z malo začetnico pišemo poimenovanja za pripadnike različnih skupin, tudi če so izpeljana iz lastnih imen in kratic. Sem spadajo redovnice in redovniki (avguštinec, frančiškan – frančiškanka, jezuit, klarisa, uršulinka), nagrajenci in nagrajenke (kresnikovec – kresnikovka, nobelovec – nobelovka, oskarjevec – oskarjevka) ter pripadniki in pripadnice:

a) jezikovnih skupin: ekavec – ekavka, indoevropejec – indoevropejka, kreol – kreolka;

b) verstev: amiš – amišinja, jud – judinja, katoličan – katoličanka, kristjan – kristjanka, musliman – muslimanka, protestant – protestantka, sikh – sikhinja;

c) gibanj, nazorov ter kulturnih in družbenih skupin in usmeritev: darvinist – darvinistka, hipi – hipijevka, hipster – hipsterka, marksist – marksistka, mladoslovenec – mladoslovenka, modernist – modernistka, obritoglavec – obritoglavka, socialist – socialistka;

č) društev, klubov in strank: apezejevec – apezejevka, desusovec – desusovka, esdeesovec – esdeesovka, krimovka, kudovec – kudovka, rotarijec – rotarijka;

d) ustanov, organizacij, uslužbenci podjetij in/ali uporabniki njihovih izdelkov oziroma storitev: lekovec – lekovka, microsoftovec – microsoftovka, novorevijaš – novorevijašinja, siolovec – siolovka, pilovec – pilovka, večerovec – večerovka;

e) oboroženih in tajnih skupin: alkaidovec – alkaidovka, hamasovec – hamasovka, kforjevec – kforjevka, maistrovec, udbovec – udbovka;

f) drugih skupin: aleksandrinka, freudovec – freudovka, milenijec – milenijka.

Z malo začetnico pišemo časovne opredelitve, tj. poimenovanja

a) dnevov in mesecev: ponedeljek, sobota; avgust, mali traven, rožnik;

b) državnih in verskih praznikov: dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti, praznik dela; božič, pepelnica, velika noč; hanuka, ramadan/ramazan;

c) posebnih datumov: novo leto, silvestrovo, martinovo;

č) mednarodnih, priložnostnih ali spominskih dnevov, mesecev, tednov in let: dan spomina na žrtve holokavsta, mednarodni dan maternega jezika, svetovni dan čebel; teden razoroževanja; mednarodni mesec boja proti raku dojk; leto mladih, mednarodno leto zdravja rastlin.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: dan Rudolfa Maistra, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan Zemlje. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Prešernov dan; Marijino vnebovzetje (nasproti veliki šmaren ali velika maša ali velika gospojnica); Martinova sobota, Silvestrov večer (nasproti silvestrovo) in Vidov dan.

Z malo začetnico (razen morebitne lastnoimenske sestavine) pišemo poimenovanja različnih zgodovinskih dogodkov, ki so opisnega značaja, nastala pogosto v poznejšem obdobju. Sem uvrščamo poimenovanja

a) vojn, bitk in front: balkanske vojne, desetdnevna vojna, druga svetovna vojna, osamosvojitvena vojna, tridesetletna vojna, trojanska vojna, zalivska vojna; bitka pri Termopilah, kosovska bitka; soška fronta;

b) vstaj in revolucij: arabska pomlad, ilindenska vstaja, varšavska vstaja; francoska revolucija, marčna revolucija, oktobrska revolucija;

c) drugih zgodovinskih dogodkov: brexit, dachavski procesi, daytonski mir, drugi vatikanski koncil, ljubljanski kongres, nürnberški procesi, tridentinski koncil, vižmarski tabor.

Z veliko začetnico pišemo lastna imena v zvezah, s katerimi poimenujemo zgodovinske dogodke (bitka za Midway, mirovna konferenca v Brest‑Litovsku, obleganje Leningrada), in svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnega imena: Friedjungov proces, Marshallov plan, Nagodetov proces.

Z malo začetnico pišemo poimenovanja

a) nagrad, priznanj in odlikovanj: kresnik, grammy, viktor, zlata palma; priznanje za hrabrost; medalja za hrabrost, srebrni red za zasluge;

b) častnih nazivov: častni meščan – častna meščanka, kralj cvička, vinska kraljica, prometej znanosti;

c) športnih trofej: olimpijska zlata medalja, veliki kristalni globus, zlata lisica.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, jo pišemo z veliko začetnico: nagrada Saharova, plaketa mesta Ljubljane, red generala Maistra; kralj Krvavca, miss Slovenije. Z veliko začetnico pišemo svojilne pridevnike v poimenovanjih nagrad, priznanj ipd.: Bloudkova plaketa, Borštnikov prstan, Ježkova nagrada, Vegovo priznanje, Unicefov ambasador in nagrada Prešernovega sklada.

Z malo začetnico pišemo poimenovanja umetnostnih in filozofskih smeri (ekspresionizem, moderna, renesansa), političnih gibanj (bonapartizem, golizem, janzenizem, peronizem, sionizem), verskih gibanj (anglikanstvo, budizem) ter drugih nazorov in gibanj (darvinizem, ilirizem).

Poimenovanja jedi niso lastna imena, pišemo jih z malo začetnico: goveja juha, idrijski žlikrofi, potica, prekmurska gibanica.

Kadar je v teh poimenovanjih uporabljeno lastno ime kot prilastkovna razlikovalna sestavina, ga pišemo z veliko začetnico: goveji file Stroganov, hruška lepe Helene, pečenka Wellington. Enako velja za pridevnike na ‑ov/‑ev ali ‑in, izpeljane iz lastnih imen: Melbina breskev, Prešernove kroglice.

Z malo začetnico pišemo poimenovanja športnih iger in disciplin (kriket, mali nogomet, ragbi, šah, vaterpolo), športnih prireditev (atletski miting, igre brez meja, olimpijske igre) in družabnih iger (človek, ne jezi se, domine, gnilo jajce, mikado, mlin, ristanc, spomin).

Če je v poimenovanju igre lastno ime, ga pišemo z veliko začetnico: igrati se kavboje in Indijance, karte za črnega Petra.

V spletnih naslovih vse enote zapisujemo z malo začetnico, čeprav so med njimi tudi lastna imena (http://www.gorenje.si/). Tako se je uveljavilo tudi v elektronskih naslovih: france.kuhar@siol.net.

S samimi malimi črkami pišemo kratice in okrajšave iz računalniškega jezika, ki označujejo

a) spletne domene: .si (< Slovenija), .org (< organizacija), .com (< company, podjetje);

b) vrste dokumentov: .doc (< document), .pdf (< portable document format).

Tudi zapisi enot v računalniških programih so pisani s samimi malimi črkami: </script></div>.

Pri nekaterih besedah se velika začetnica iz podstave (McCarthy, McDonald’s; PostScript, EasyWriter; InterCity, AirBeletrina) ohrani tudi v novonastali tvorjenki in formulah: McDonald’sov hamburger, InterCityjev vlak, NaCl.

V nekaterih, zlasti stvarnih imenih se pojavlja zapis z malo, in sicer s črkama e in i na prvem mestu: eVsebine, eDavki, eZdravstvo, eBay; iRazglednica, iPhone. V teh primerih črki e in i nadomeščata pridevnike elektronski in spletni oziroma internetni. V novejših besedilih pa je namesto črk e ali i uporabljena tudi kaka druga črka, zgolj po analogiji: Portal zVem omogoča dostop do storitev eRecept in eNaročanje.

Okrajšane besede načeloma ohranijo začetnico, na primer pr. Kr. (< pred Kristusom), Ur. l. (< Uradni list). Pri nekaterih prevzetih okrajšavah je zapis male ali velike začetnice neodvisen od zapisa v neokrajšani besedi, na primer: P. S. (< post scriptum ‘pripis’), A. D. (< anno Domini ‘v letu Gospodovem’), A. M. (< air mail ‘letalska pošta’), N. N. (< nomen nescio ‘neznan’).

Pravopisno pravilo za pisanje neprvih sestavin v zemljepisnih imenih (člen 61) določa, da te v krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih pa z malo začetnico (Bukov vrh). Zapis nekrajevnih imen (predvsem imen vzpetin in gora), ki ne sledijo predstavljenemu mehanizmu, ureja pravopisno pravilo v členu 62:

Pri poimenovanju vzpetin in gora so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Rog, Stog), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Kuk, Rokav, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Veliko Kladivo, Malo Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Kočevski Rog; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Livški Kuk; Jezerski Stog; Poliški Špik.

Zbirka »Neprve sestavine zemljepisnih imen« vsebuje nabor 212 besed ali zvez (severna stena, vinska pot), ki se pojavljajo kot neprve v 837 nekrajevnih in krajevnih imenih in so posledično pisane z veliko ali malo začetnico. Razlage teh besed so povzete ali po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ali področnih terminoloških slovarjih na portalu Fran, nekatere pa je oblikovala delovna skupina. Če oznako vira v oklepaju za razlago spremlja zvezdica, je bila uporabljena razlaga malenkostno spremenjena, npr. beseda slap je v SSKJ razložena kot »večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča«, v zbirki pa kot »večja količina v loku padajoče vode«. Če se neprva sestavina pojavlja v geografskem pomenu zgolj v lastnem imenu, je razlaga uvedena s pojasnilom »v lastnih imenih«. Razlagi v razdelku krajevno in/ali nekrajevno ime sledi navedba imen, ki so bila izbrana kot najpogostejše pojavitve v besedilnem korpusu Gigafida 2.0 in Slovarju slovenskih eksonimov (2013). Če ime ne označuje zemljepisne danosti, ki bi bila pomensko prekrivna s pomenom neprva sestavina, imenu sledi identifikacijska umestitev, zapisana med pokončnicama. Npr. beseda graben je razložena kot »manjša ozka dolina s strmimi pobočji«, v zvezi, ki je zemljepisno lastno ime, pa je Mačkov graben ime potoka. V zbirko niso vključene enote državne ali pokrajinske uprave, ki jih uvrščamo med stvarna imena (npr. pokrajina, provinca, vojvodina), razen če so del zemljepisnega imena (npr. imena države ali zvezne države).

Namen zbirke je torej uporabniku pravopisnega priročnika osvetliti razmerja med pomenom geografskih izrazov in občnih poimenovanj (ki imajo lahko tudi geografski pomen) ter imeni, v katerih ti izrazi ali besede nastopajo.

Legenda:

GTS = Geografski terminološki slovar

UTS = Urbanistični terminološki slovar

PnTS = Planinski terminološki slovar

PrTS = Pravni terminološki slovar

SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika

***

arhipelag

skupina bližnjih otokov v oceanih, morjih (GTS)
NEKRAJEVNO IME:Aleksandrov arhipelag, Kanadski arhipelag, Zadrski arhipelag

avenija

široka mestna cesta, navadno z drevoredom in širokimi pločniki na obeh straneh(UTS)

NEKRAJEVNO IME:Peta avenija, Madisonova avenija

baba

1. po ljudskem verovanjubajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Divje babe|arheološko najdišče|
2. v lastnih imenihizrazita osamela skala, del gore ali gora z razklanim vrhom(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoDovška Baba, Ljubeljska Baba, Velika Baba (člen 62)

barje

močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastajašota (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ljubljansko barje, Lovrenško barje

bazen

območje z naravnimi bogastvi(UTS)
NEKRAJEVNO IME:Doneški bazen, Kuzneški bazen

bistrica

čista, prozorna voda potokov ali rek; reka ali potok, ki hitro teče(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kamniška bistrica, Tržiška bistrica
KRAJEVNO IME:Bohinjska Bistrica, Gornja Bistrica, Ilirska Bistrica, Kamniška Bistrica, Srednja Bistrica

blato

z zastajajočo vodo trajno prepojen svet; sopomenkamočvirje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hutovo blato, Kobariško blato
KRAJEVNO IME:Gorenje Blato, Spodnje Blato

boršt

narečnoz drevjem strnjeno porasel svet; sopomenkagozd(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Hudičev boršt, Gotenski boršt, Udin boršt

brdo

nevisoka, navadno podolgovata vzpetina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Govško brdo, Lepo brdo
KRAJEVNO IME:Lesno Brdo, Medvedje Brdo, Prapetno Brdo
v množinibrda v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Goriška brda, Orehovška brda, Senožeška brda
KRAJEVNO IME:Dolga Brda, Mala Brda

breg

1. pas zemlje ob vodi (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Zahodni breg|ozemlje na desnem bregu reke Jordan|
2.nagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Serdiški breg|vrh|, Sotinski breg|vrh|
KRAJEVNO IME:Mali Breg, Robidni Breg, Zali Breg

brezno

zelo globoka, pogosto kraška jama s strmimi stenami
NEKRAJEVNO IME:Brezarjevo brezno, Črnelsko brezno, Malo brezno, Marijino brezno

celinska polica

dno obrežnega morja; sopomenkašelf(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arafurska celinska polica, Keltska celinska polica, Sundska celinska polica

cesta

širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Celovška cesta, Koroška cesta, Rimska cesta, Slovenska cesta
KRAJEVNO IME:Ptujska Cesta, Stara Cesta

čelo

gladki, izbočeni vrhnji del (skalnatega) pobočja(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Toško čelo|vrh|
KRAJEVNO IME:Toško Čelo

dedec

v lastnih imenihizrazito pokončna, osamela živa skala, gora ali njen del(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKamniški Dedec, Lučki Dedec(člen 62)

dežela

obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano ozemlje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Adelijina dežela, Jutrova dežela, Viktorijina dežela

dobrava

valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Zajčja dobrava; Tezenska dobrava|del Maribora|
KRAJEVNO IME:Blejska Dobrava, Cerkljanska Dobrava, Mislinjska Dobrava

dol

starinskonižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; sopomenkadolina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Košaški dol, Medji dol, Medvedji dol
KRAJEVNO IME:Lončarjev Dol, Jareninski Dol, Jurovski Dol, Spodnji Jakobski Dol

dolina

nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Logarska dolina, Savinjska dolina, Šaleška dolina, Vipavska dolina; Rožna dolina |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Jarčja Dolina, Logarska Dolina, Rožna Dolina, Velika Dolina

draga

1.manjša dolina, navadno stranska; sopomenkavrtača(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Smrekova draga; Jurjevanjska draga |del Črnomlja|
KRAJEVNO IME:Spodnja Draga, Volčja Draga, Zgornja Draga
2.manjši zaliv
NEKRAJEVNO IME:Mala draga
KRAJEVNO IME:Senjska Draga

drevored

cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kettejev drevored, Jakopičev drevored

država

organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Neodvisna država Samoa, Večnacionalna država Bolivija, Združene države Amerike, Združene države Mikronezije, Združene mehiške države

dvor

starinskodvorišče, navadno kmečko(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bavarski dvor|del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Dravski Dvor, Pesniški Dvor, Stari Dvor

emirat

v arabskem okoljupodročje, na katerem ima oblast emir(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Združeni arabski emirati

erg

pokrajina peščenih sipin v puščavi(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Veliki bilmski erg, Veliki vzhodni erg

federacija

država, sestavljena iz dveh ali več načeloma enakopravnih teritorialnih enot(PrTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ruska federacija

fužina

nekdajtopilnica železa, navadno s predelovalnico(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoNove Fužine|del Ljubljane| (člen 62)
KRAJEVNO IME:Stara Fužina, Zgornje Fužine |zaselek|

gaj

redek, negovan gozd(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mozirski gaj|park|, Zbiljski gaj|soseska|, Zeleni gaj|soseska|
KRAJEVNO IME:Spodnji Gaj

gejzir

vroč vrelec, ki v presledkih brizga visoko v zrak
NEKRAJEVNO IME:Enkeladovi gejzirji|ledeni gejzirji na Saturnovi luni Enkelad|

glava

zaobljena, kopasta skalna tvorba v steni, vrh(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Šmarjetna glava, Šitna glava, Orlove glave

globel

vdolbina na kopnem ali v morskem dnu(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Barentsova globel, Irijska globel

gora

izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Šmarna gora, Trška gora, Uršlja gora, Žička gora|vrh|; Črna gora |država|
KRAJEVNO IME:Babna Gora, Kranjska Gora, Mala Ilova Gora, Trška Gora, Višnja Gora

gorca

vinograd (v gričevnatem svetu)(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Pekrska gorca|vrh|
KRAJEVNO IME:Cmereška Gorca, Kamna Gorca, Polžanska Gorca

gorica

gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lendavske gorice, Ljutomersko-Ormoške gorice, Radgonske gorice, Slovenske gorice
KRAJEVNO IME:Ivančna Gorica, Kamna Gorica, Nova Gorica

gorovje

v zaključeno celoto povezane gore(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ibersko gorovje, Kavkaško gorovje, Skalno gorovje

gorstvo

v zaključeno celoto povezana gorovja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dinarsko gorstvo, Pindsko gorstvo, Variskično gorstvo

gozd

z drevjem strnjeno porasel svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dunajski gozd, Katinski gozd, Krakovski gozd, Trnovski gozd

graben

zastarelomanjša ozka dolina s strmimi pobočji; sopomenkagrapa
NEKRAJEVNO IME:Črni graben, Žagarjev graben; Mačkov graben |potok|
KRAJEVNO IME:Hudi Graben, Lahov Graben

grad

veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče, pogosto na vzpetini(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Ljubljanski grad, Mali grad
KRAJEVNO IME:Gornji Grad, Kovačji Grad, Spodnji Stari Grad

gradec

utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ajdovski gradec
KRAJEVNO IME:Marija Gradec, Polhov Gradec, Pusti Gradec, Slovenj Gradec

gradišče

utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ančnikovo gradišče, Arhovo gradišče
KRAJEVNO IME:Dolenje Gradišče, Gorenje Gradišče, Zgornje Gradišče

grapa

manjša ozka dolina s strmimi pobočji(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baška grapa, Bodoveljska grapa, Lovrenška grapa

greben

strma, podolgovata visokogorska vzpetina(PTR)
NEKRAJEVNO IME:Kalški greben, Petelinji greben, Veliki koralni greben

grič

vzpetina, nižja od hriba(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kapitolski gričskrajšano|Kapitol|, Tempeljski grič, Biljenski griči
KRAJEVNO IME:Drenov Grič, Jerinov Grič

gričevje

v zaključeno celoto povezani griči(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bizeljsko gričevje, Kozjansko gričevje, Normandijsko gričevje, Šavrinsko gričevje, Tunjiško gričevje

grmada

v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMala Grmada, Polhograjska Grmada (člen 62)

hrbet

večja, na vrhu praviloma zaobljena podolgovata, navadno neskalnata vzpetina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Dolgi hrbet; Galapaški hrbet |podvodna oblika|, Srednjeatlantski hrbet |podvodna oblika|

hrib

višja vzpetina zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Meljski hrib, Šišenski hrib; Grajski hrib |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Mali Hrib, Meljski Hrib, Pusti Hrib, Sv. Petra Hrib

hribovje

v zaključeno celoto povezani hribi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Banatsko hribovje, Cerkljansko hribovje, Polhograjsko hribovje, Rensko skrilavo hribovje, Škofjeloško hribovje

izvir

kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ivanov izvir, Vidov izvir

jama

votel prostor pod zemeljskim površjem(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Postojnska jama, Škocjanske jame; Gramozna jama |del Ljubljane|, Zelena jama |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Huda Jama, Volčja Jama

jarek

podolgovata reliefna oblika s strmimi pobočji(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Bistriški jarek, Jordanski (tektonski) jarek, Marianski jarek |podvodna oblika|

jezero

večja kotanja, napolnjena z vodo, predvsem sladko(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Blejsko jezero, Cerkniško jezero, Vrbsko jezero, Krnska jezera, Lovrenška jezera, Triglavska jezera
KRAJEVNO IME:Dolenje Jezero, Gorenje Jezero

kal

plitvejša kotanja s stoječo vodo; sopomenkamlaka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Goški kal
KRAJEVNO IME:Črni Kal, Mali Kal, Rdeči Kal, Veliki Kal

kamen

kos kompaktne kamnine(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Beli kamen|vrh|, Vražji kamen|vrh|
KRAJEVNO IME:Veliki Kamen

kanal

1.morje med bližnjima deloma kopnega(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jernejev kanal, Limski kanal
2.v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode(SSKJ*); sopomenkaprekop
NEKRAJEVNO IME:Hankejev kanal|podzemna oblika|

kladivo

v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMalo Kladivo, Veliko Kladivo (člen 62)

kočna

zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenami(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Belska kočna, Makekova kočna, Ravenska kočna
z veliko začetnicoJezerska Kočna|vrh|, Kokrska Kočna|vrh| (člen 62)

koliševka

vrtača, nastala z udrtjem jamskega stropa
NEKRAJEVNO IME:Goteniška koliševka, Prelesnikova koliševka, Unška koliševka

komet

plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in navadno repu podobnim podaljškom, repatica(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Boppov komet, Halleyjev komet, Lexellov komet

konec

zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenami; sopomenkakočna(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Mišeljski konec|vrh|
KRAJEVNO IME:Hudi Konec, Mali Konec

konfederacija

zvezna država, nastala kot zveza prvotno samostojnih enot, v kateri te ohranjajo visoko stopnjo suverenosti(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Švicarska konfederacija

konta

ledeniško-kraška globel, podobna vrtači(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kosova konta, Medvedova konta, Snežna konta, Vrh Snežne konte |vrh|

kopa

široka, zaobljena vzpetina(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Mala Kopa, Matkova kopa, Velika Kopa

kostel

utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; sopomenkagradišče(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Blatenski Kostel

kot

zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenami; sopomenkakočna(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Breginjski kot, Matkov kot, Robanov kot
KRAJEVNO IME:Gornji Kot, Hudi Kot, Novi Kot, Robanov Kot, Stari Kot

kotar

nekdajupravna enota na Hrvaškem
NEKRAJEVNO IME:Gorski kotar|pokrajina|

kotlina

zaradi tektonike poglobljeno območje, obdano z višjim svetom
NEKRAJEVNO IME:Celjska kotlina, Ljubljanska kotlina, Pivška kotlina, Zahodnoevropska kotlina |podmorska oblika|

krajina

1.mejno ozemlje(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bela krajina, Suha krajina, Vojna krajina
2.manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; sopomenkapokrajina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Furlanija – Julijska krajina, Kninska krajina

kraljestvo

država, ki ji vlada kralj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske

kraljevina

država, ki ji vlada kralj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hašemitska kraljevina Jordanija

kras

1.svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dolenjski kras, Notranjski kras
2. kotdel matičnega Krasaz veliko začetnico
NEKRAJEVNO IME:Divaški Kras, Doberdobski Kras, Komenski Kras, Sežanski Kras, Tržaški Kras

križ

vrh, s katerega se razhaja troje ali več slemen, hrbtov, grebenov(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Dovški križ; Južni križ |ozvezdje|, Strunjanski križ|sakralni objekt|, Sveti križ|otok|
KRAJEVNO IME:Dolnji Križ, Gornji Križ, Vipavski Križ, Beli Križ |zaselek|

krnica

1.poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec; sopomenkatolmun (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dobravska krnica
2.polkrožno oblikovana globel pod strmim grebenom v zgornjem, zaključenem delu ledeniške doline(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Snežna krnica, Žabniška krnica
KRAJEVNO IME:Idrijske Krnice, Ledinske Krnice

kuk

grič, hrib (SSKJ); variantekolk, kovk, kuk
NEKRAJEVNO IME:Munihov kuk|arheološko najdišče|
z veliko začetnicoLivški Kuk, Tolminski Kuk (člen 62)

laguna

plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapirasipina (SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Beneška laguna, Zelena laguna |del Poreča|; Ormoške lagune |naravni rezervat|

laz

s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Dolgi Laz, Ribčev Laz, Slavski Laz, Dolenji Lazi, Novi Lazi
v množini tudi ženskega spolalaze
KRAJEVNO IME:Gornje Laze, Gradiške Laze, Jablaniške Laze, Zgornje Laze

ledena jama

kraška jama, v kateri se večji del leta ali celo leto ohranja led(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Mala ledena jama, Velika ledena jama

ledena polica

prostrana plošča ledu v šelfnem morju ali oprta na morsko dno(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ameryjeva ledena polica, Zahodna ledena polica

ledeni pokrov

obsežna, tudi več kilometrov debela gmota ledu, ki pokriva del celine ali celo celino(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Antarktični ledeni pokrov, Grenlandski ledeni pokrov

ledenik

iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lambertov ledenik, Triglavski ledenik

log

(močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mestni log|del Ljubljane|, Ragov log|del Novega Mesta|
KRAJEVNO IME:Cerov Log, Idrijski Log, Zali Log

loka

nekoliko močvirnat travnik ob vodi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jelševa loka|vodno zajetje|, Savska loka|del Kranja|
KRAJEVNO IME:Banja Loka, Iška Loka, Mala Loka, Škofja Loka

lug

log; sopomenkamočvirje
NEKRAJEVNO IME:Samoborski lug, Lahinjski lugi, Nerajski lugi

luknja

prazen prostor, vdolbina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arneševa luknja, Huda luknja, Hudičeva luknja, Pokljuška luknja

luža

manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; sopomenkamlaka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Smočka luža
KRAJEVNO IME:Mrzla Luža

magistrala

glavna mestna cesta, prometna os mesta ali povezava dveh mest(UTS)
NEKRAJEVNO IME:Ibarska magistrala, Jadranska magistrala, Partizanska magistrala

mesto

večje naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja(SSKJ*)
KRAJEVNO IME:Novo Mesto

mlaka

plitvejša kotanja s stoječo vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Miklavška mlaka; Črna mlaka |potok|
KRAJEVNO IME:Čučja Mlaka, Tunjiška Mlaka

močvirje

z zastajajočo vodo trajno prepojen svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kuško močvirje, Pripjatsko močvirje

morje

slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Andamansko morje, Črno morje, Egejsko morje, Jadransko morje, Severno morje, Sredozemsko morje

morost

močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota; sopomenkabarje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Iški morost

most

objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Brooklynski most, Čevljarski most, Zmajski most; Dolgi most |del Ljubljane|
KRAJEVNO IME:Zidani Most

nariv

plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dolski nariv, Južnokaravanški nariv, Krnski nariv

narodni park

večje območje narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Krugerjev narodni park, Triglavski narodni park, Yellowstonski narodni park

naselje

skupina strnjeno ali nestrnjeno pozidanih stanovanjskih stavb(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Dečkovo naselje, Savsko naselje, Štepanjsko naselje
KRAJEVNO IME:Podjetniško Naselje Kočevje

nasip

nasut in utrjen pas zemljišča(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Krakovski nasip|del Ljubljane|, Poljanski nasip|del Ljubljane|

nižavje

obsežnejše območje nizkega, razmeroma ravnega sveta(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonsko nižavje, Furlansko nižavje, Padsko nižavje, Panonsko nižavje, Zahodnosibirsko nižavje

nižina

glej nižavje

njiva

zlasti v lastnih imenihrazmeroma ravno, podolgovato travnato območje v strmem svetu, uravnano dno večje vrtače, zaprte doline(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Marjanine njive; Kapiteljska njiva |del Novega Mesta|
KRAJEVNO IME:Knežja Njiva, Lepa Njiva, Hlavče Njive, Županje Njive

obala

pas zemlje ob morju, jezeru(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Azurna obala, Smaragdna obala, Zlata obala; Slonokoščena obala |država|

ocean

široko, odprto morje, ki pokriva večino zemeljskega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Arktični ocean, Atlantski ocean, Indijski ocean, Tihi ocean

oltar

v lastnih imenihvrh
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoMali Oltar, Veliki Oltar (člen 62)

otočje

več otokov, otoki(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Britansko otočje, Ekvatorsko otočje, Indonezijsko otočje

otok

del kopnega sveta, obdan z vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Blejski otok, Ferski otoki, Kanarski otoki, Veliki Sundski otoki
KRAJEVNO IME:Mali Otok, Spodnji Otok, Veliki Otok, Zgornji Otok

ozebnik

ozek strm prehod med stenama, napolnjen s snegom ali ledom(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hornbeinov ozebnik, Jalovčev ozebnik
z veliko začetnicoVeliki Ozebnik|vrh|, Zadnjiški Ozebnik|vrh| (člen 62)

ozemlje

večji del zemeljske površine(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Britansko ozemlje v Indijskem oceanu, Severno ozemlje, Svobodno tržaško ozemlje

ožina

ozek pas kopnega med dvema morjema ali morja med dvema kopnima(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hormuška ožina, Korintska zemeljska ožina, Panamska zemeljska ožina

park

negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Centralni park, Kozjanski park, Luksemburški park, Magdalenski park, Miklošičev park

peč

1.skalno pobočje, stena(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Pasje peči; Debela peč |vrh|, Mišja peč|plezališče|, Na Pečeh|vrh|
KRAJEVNO IME:Bela Peč, Krvava Peč, Mirna Peč, Sovinja Peč, Šavna Peč, Vranja Peč
2.jama ali votlina v skali(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Polina peč, Vrabčeva peč

pečina

skalno pobočje, stena(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Medena pečina, Moherske pečine

pešpot

pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kostelska grajska pešpot, Rilkejeva pešpot, Roška pešpot, Soška pešpot, Sromeljska pešpot

plac

nižje pogovornokraj, prostor(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kozji plac|del Črnomlja|, Mali plac|naravni rezervat|

planina

s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kriška planina, Menina planina, Soriška planina, Velika planina
KRAJEVNO IME:Mrzla Planina, Sveta Planina, Velika Planina

planja

knjižnoraven svet brez drevja in grmovja, navadno v gorah(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Laška planja

planota

višji, precej raven ali rahlo razgiban svet(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bloška planota, Golanska planota, Šentviška planota, Trnovsko-Banjška planota; Falklandska planota |podvodna oblika|

plaz

gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kumrov plaz, Macesnikov plaz, Smokuški plaz, Šentanski plaz

plitvina

del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva(eSSKJ)
NEKRAJEVNO IME:McMurdova plitvina; Velika novofundlandska plitvina |podvodna oblika|

plošča

1.večje, gladko, strmo skalnato pobočje(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Škrbinska plošča
2.litosferska plošča pod celino ali morjem(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Afriška plošča, Evroazijska plošča, Severnoameriška plošča

poč

razpoka ali špranja v skalovju, ledeniku ali snežni odeji(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kranjska poč|plezalna smer|, Preussova poč|plezalna smer|

pod

skalnata planota v gorah(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kaninski podi, Kriški podi, Rombonski podi

podolje

niz več kraških polj(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Matarsko podolje, Pivško podolje, Podgrajsko podolje, Senožeško podolje

pogorje

v zaključeno celoto povezane gore, hribi(eSSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kaninsko pogorje, Krnsko pogorje, Smrekovško pogorje, Škofjeloško pogorje, Triglavsko pogorje

poldne

vrh južnega pobočja
NEKRAJEVNO IME:Kališnikovo poldne, Maloško poldne, Režovnikovo poldne, Trupejevo poldne

polica

vodoraven ali poševen, iz stene izstopajoč del ali pas kamnine, kjer je mogoč prehod(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Kugyjeva polica, Široka polica; Frdamane police |vrh|, Špik Hude police|vrh|
KRAJEVNO IME:Babna Polica, Bloška Polica, Huda Polica, Praprotna Polica, Pšenična Polica

poljana

obsežnejši, razmeroma raven svet; sopomenkapolje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betnavska poljana, Elizejske poljane, Katalavnijske poljane
KRAJEVNO IME:Dolga Poljana, Dolenje Poljane, Kočevske Poljane, Štangarske Poljane, Velike Poljane

polje

obsežnejši, razmeroma raven svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dravsko polje, Gosposvetsko polje, Livanjsko polje, Planinsko polje, Ptujsko polje, Rudno polje
KRAJEVNO IME:Babno Polje, Dobro Polje, Dolenje Mokro Polje, Zajčje Polje

polotok

del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Apeninski polotok, Arabski polotok, Iberski polotok, Korejski polotok, Pirenejski polotok, Sinajski polotok

pot

ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Aljaževa pot, Apalaška pot, Jakobova pot, Jurčičeva pot, Levstikova pot, Urbanova pot; Morska pot svetega Lovrenca |prekop|
KRAJEVNO IME:Novi Pot

potok

manjša, v strugi tekoča voda(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bršljinski potok, Kobiljski potok, Mangrtski potok, Mirtoviški potok; Loški potok |dolina|
KRAJEVNO IME:Črni Potok, Dolenji Potok, Jablaniški Potok, Kačji Potok, Kamni Potok, Krvavi Potok

prag

1.nizka skalnata pregrada v rečni strugi(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Jakilov prag
2.obsežno razpotegnjeno površje, ki ločuje povodja, kotline(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Lundski prag, Galapaški prag
3.območje, kjer se zložno gorsko pobočje prelomi v bolj strmo(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Divaški prag|učna pot|

pragozd

gozd, ohranjen v naravnem stanju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonski pragozd, Kočevski pragozd, Krakovski pragozd, Rajhenavski pragozd

prekop

v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovbo(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Gruberjev prekop, Korintski prekop, Panamski prekop, Sueški prekop

prelaz

nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bormijski prelaz, Radeljski prelaz, Šipčenski prelaz

preliv

ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Beringov preliv, Bosporski preliv, Gibraltarski preliv, Magellanov preliv, Rokavski preliv, Tajvanski preliv

prelom

razpoka v kamninskih skladih, nastala zaradi premika kamnin(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Divaški prelom, Idrijski prelom, Velikonočni prelom; Amsterdamski prelom |podvodna oblika|

preval

nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo; sopomenkaprelaz(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Srenjski preval, Studorski preval, Nevejski preval

primorje

svet pri morju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:nekdajAvstrijsko primorje, Črnogorsko primorje, Slovensko primorje, Tržaško primorje

prospekt

zlasti v ruskem okoljuširoka, ravna velemestna ulica(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kutuzovski prospekt, Leningrajski prospekt, Nevski prospekt

puščava

obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Libijska puščava, Mala peščena puščava, Velika arabska puščava, Velika Viktorijina puščava

ravan

zastarelonavadno večji raven svet; sopomenkaravnina(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Dravska ravan, Goška ravan, Krška ravan, Murska ravan; Pasja ravan |vrh|
KRAJEVNO IME:Četena Ravan, Dolenja Ravan, Gorenja Ravan

ravnik

ostanek nekdaj uravnanega površja(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Barklyjev ravnik, Belokranjski ravnik, Logaški ravnik, Slavinski ravnik; Amundsenov ravnik |podvodna oblika|

razglednik

gora, hrib, s katerega je dober razgled(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Vodnikov razglednik

reber

nagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Volovja reber, Zdenska raber
KRAJEVNO IME:Brezova Reber, Jelenska Reber, Kriška Reber, Topla Reber

rebro

narečnonagnjen svet, strmina(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Severno rebro |plezalna smer|
KRAJEVNO IME:Drensko Rebro, Strmo Rebro

regijski park

obsežnejše območje z naravnimi znamenitostmi, ki je zakonsko zavarovano(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park

reka

večja, v strugi tekoča voda(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Rumena reka, Vzhodna reka, Biserna reka
KRAJEVNO IME:Babna Reka, Kočevska Reka, Marija Reka

republika

država, v kateri je na čelu za določeno dobo izvoljeni predsednik(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Helenska republika, Islamska republika Iran, Kirgiška republika, Sirska arabska republika

ribnik

večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betnavski ribnik, Rački ribnik, Tivolski ribnik

rob

mesto, pas, kjer se spremeni nagib sveta(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Kraški rob, Zeleni rob; Kozlov rob |vrh|

rog

1.vitka in koničasta pokončna skalna tvorba v steni, grebenu(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKočevski Rog|planota|, Mali Rog|vrh|, Veliki Rog|vrh| (člen 62)
2.kar je po obliki podobno rogu
NEKRAJEVNO IME:Afriški rog|Etiopija, Džibuti, Somalija|

rokav

stranska struga (reke)(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Veržejski rokav, Petišovski rokavi

rovt

narečno gorenjskos travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Lengarjev rovt, Poldov rovt, Tilčev rovt; Zali rovt |soseska|
KRAJEVNO IME:Javorniški Rovt, Laški Rovt, Nemški Rovt, Plavški Rovt

rt

skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Čeljuskinov rt, Petelinji rt, Savudrijski rt, Severni rt, Zeleni rt

rtič

manjšalnica od rt(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Debeli rtič

rudogorje

gorovje, bogato z rudami(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Češko rudogorje, Erdeljsko rudogorje, Slovaško rudogorje

sadna cesta

posebej označena, turistično urejena cesta po sadjarskem območju
NEKRAJEVNO IME:Brkinska sadna cesta

sedlo

nižji del gorskega slemena, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo(PnTS); sopomenkaprelaz, preval
NEKRAJEVNO IME:Kamniško sedlo, Korensko sedlo, Mangrtsko sedlo, Pavličevo sedlo

severna stena

v Alpahproti severu obrnjena, navadno večja, bolj strma, težje prehodna stena gore(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Triglavska severna stena

selo

zastarelovas, naselje(SSKJ)
KRAJEVNO IME:Arnovo Selo, Čudno Selo, Dečno Selo, Dolenje Medvedje Selo, Opatje Selo, Račje Selo, Ribniško Selo, Stara Sela, Uršna Sela, Velika Sela

selce

manjšalnica od selo
KRAJEVNO IME:Dolenje Selce, Gorenje Selce, Spodnje Selce, Zgornje Selce

skala

trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Ayersova skala, Gibraltarska skala

slap

večja količina v loku padajoče vode(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Angelov slap, Gregorčičev slap, Spodnji Martuljkov slap, Martuljški slapovi, Niagarski slapovi

slatina

naravni vrelec z vodo, ki vsebuje raztopljene mineralne snovi in se uporablja za pitje ali za zdravilne kopeli(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Ivanjševska slatina
KRAJEVNO IME:Rogaška Slatina

smer

umišljena črta v skalovju, snegu, ledu, po kateri se pleza, hodi(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Jubilejna smer, Slovenska smer

soline

prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Paške soline, Piranske soline, Sečoveljske soline, Strunjanske soline, Ulcinjske soline

soteska

ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Dovžanova soteska, Olduvajska soteska, Pokljuška soteska, Rugovska soteska

spodmol

kratka vodoravna jama pod previsno steno(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Betalov spodmol, Blažev spodmol, Markov spodmol, Županov spodmol

sprehajališče

kraj, prostor za sprehajanje(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Jakopičevo sprehajališče, Plečnikovo sprehajališče

stena

strmo skalnato pobočje(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Kriška stena, Osapska stena

stepa

obširen travnat svet(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Kirgiška stepa, Kulundinska stepa, Masajska stepa

steza

zelo ozka, preprosta pot za pešce(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Mačja steza, Premužičeva steza, Martinj steza
KRAJEVNO IME:Rakova Steza

stog

zlasti v lastnih imenihstožčast vrh gore(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoJezerski Stog, Krsteniški Stog (člen 62)

ščit

najstarejši geološko nespremenjeni del celine(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baltiški ščit, Kanadski ščit

šelf

dno obrežnega morja, globokega do 200 metrov(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Amazonski šelf, Rossov ledeni šelf

škaf

okrogla kotanja v snegu, nastala zaradi udarjanja curka vode in kroženja toplega zraka(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Matkov škaf

špica

koničast vrh gore ali skalnate vzpetine(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Celovška špica, Krniška špica, Kukova špica, Slemenova špica, Mala Vrbanova špica, Zeleniške špice

špičje

greben z ostrimi vrhovi(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoVeliko Špičje|vrh|, Malo Špičje|vrh| (člen 62)

špik

knjižnoizrazito koničast vrh gore(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:z veliko začetnicoKonjski Špik, Poliški Špik (člen 62)

štradon

pot, cesta na Ljubljanskem barju(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Ilovški štradon, Jelšev štradon, Knezov štradon

tektonski jarek

ob vzporednih prelomih tektonsko ugreznjeno ozemlje(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Mežiški tektonski jarek, Srednjeafriški tektonski jarek, Veliki tektonski jarek

terme

zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; sopomenkatoplice(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Rimske terme

tok

nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Antarktični krožni tok, Humboldtov tok, Kalifornijski tok, Zalivski tok

toplice

zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Klunove toplice, Medijske toplice, Moravske toplice, Ptujske toplice
KRAJEVNO IME:Dolenjske Toplice, Moravske Toplice, Rimske Toplice, Šmarješke Toplice

trg

odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Glavni trg, Kongresni trg, Mestni trg, Rdeči trg, Stari trg
KRAJEVNO IME:Stari Trg

turn

1. nižje pogovornocerkveni stolp, zvonik(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Baumkircherjev turn|grad|, Gracarjev turn|grad|, Hudičev turn|stavba|, Šrajbarski turn|grad|
KRAJEVNO IME:Šinkov Turn
2.velika, pokončna skalna tvorba v steni, grebenu(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Košutnikov turn

učna pot

pot, speljana po območju z naravnimi znamenitostmi, posebnostmi, namenjena izobraževanju(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Gradnikova učna pot, Kosmačeva učna pot, Koščeva učna pot

ulica

pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Čopova ulica, Idrijska ulica, Kolodvorska ulica, Slovenska ulica, Trubarjeva ulica

uvala

podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom; večja vrtača(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Rakovška uvala

vas

podeželsko naselje kmetijskega izvora, navadno manjše od mesta in brez pomembnejših centralnih, upravnih funkcij(GTS)
KRAJEVNO IME:Arja Vas, Artiža Vas, Bitnja Vas, Bizeljska Vas, Dolenja Vas, Grajska Vas, Nemška Vas, Orla Vas

vinska pot

posebej označena, turistično urejena cesta po vinorodnem območju(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Jeruzalemska vinska pot, Ljubljanska vinska pot, Rogaška vinska pot

vintgar

zelo ozka rečna dolina ali soteska z navpičnimi stenami(PnTS*)
NEKRAJEVNO IME:Bistriški vintgar, Blejski vintgar, Iški vintgar, Oplotniški vintgar

višavje

obsežnejše območje visokega sveta(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Armensko višavje, Etiopsko višavje, Golansko višavje, Gvajansko višavje, Škotsko višavje

voda

tekočina, ki kot reka, jezero, morje sestavlja vodni ovoj Zemlje ali hidrosfero(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Težka voda
KRAJEVNO IME:Dolnja Težka Voda, Gornja Težka Voda, Bele Vode

vojvodstvo

država, ki ji vlada vojvoda
NEKRAJEVNO IME:Veliko vojvodstvo Luksemburg

vrata

1.ozek morski preliv, ki povezuje večje morje s stranskim, zaprtim morjem(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Dovrska vrata, Otrantska vrata
2.širši, nižji del grebena, kjer je mogoč prehod(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Jermanova vrata, Trajanova vrata

vrh

najvišji del vzpetine, grebena, hriba(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Bukov vrh, Črni vrh, Jezerski vrh, Sinji vrh, Trdinov vrh
KRAJEVNO IME:Aženski Vrh, Belski Vrh, Bukov Vrh, Cerkljanski Vrh, Črni Vrh, Hlevni Vrh, Janževski Vrh, Otiški Vrh

vršac

mogočen vrh, gora(PnTS)
NEKRAJEVNO IME:Plazjanski vršac, Vodnikov vršac

vršaj

kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih v širšo glavno dolino(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Korenški vršaj; Amazonkin vršaj |podvodna oblika|, Borovniški vršaj|vodno zajetje|, Iški vršaj|vodno zajetje|

vrt

negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Egrov vrt, Försterjev vrt, Jakopičev vrt; Beletov vrt |arheološko najdišče|, Ferantov vrt|soseska|, Ljudski vrt|stadion|
KRAJEVNO IME:Babni Vrt, Jesenov Vrt

vrtača

podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Žagarjeva vrtača
z veliko začetnicoBegunjska Vrtača|vrh| (člen 62)

vzhod

publicističnovzhodni del kake geografske ali politične celote(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Bližnji vzhod, Daljni vzhod, Srednji vzhod

zabaviščni park

tematski park, namenjen zabavi in sprostitvi obiskovalcev(UTS*)
NEKRAJEVNO IME:Disneyjev zabaviščni park

zahod

publicističnozahodni del kake geografske ali politične celote(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Divji zahod, Srednji zahod

zaliv

v kopno segajoč del morja, jezera(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Aljaški zaliv, Bengalski zaliv, Koprski zaliv, Mehiški zaliv, Perzijski zaliv, Piranski zaliv, Prašičji zaliv, Simonov zaliv, Tržaški zaliv

zatok

manjši, precej zaprt zaliv, rokav(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Strunjanski zatok, Studenški zatok, Škocjanski zatok

zemeljska ožina

ozek pas kopnega med dvema oceanoma ali morjema(GTS*)
NEKRAJEVNO IME:Panamska zemeljska ožina, Tehuantepeška zemeljska ožina

zid

samostojna zgradba, ki omejuje prostor, prostore ob straneh(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Berlinski zid, Hadrijanov zid, Kitajski zid, Rimski zid, Severni Trajanov zid, Veliki zid
KRAJEVNO IME:V Zideh

zijalka

jama, votlina z vidnim vhodom(SSKJ*); variantazijavka
NEKRAJEVNO IME:Mokriška zijalka, Mornova zijalka, Potočka zijalka, Trbiška zijalka, Žagerska zijalka

zob

manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene(SSKJ)
NEKRAJEVNO IME:Hudičev zob; Babji zob|vrh|, Vrenski zob|vrh|

železnica

pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili(SSKJ*)
NEKRAJEVNO IME:Bohinjska železnica, Čezsibirska/Transsibirska železnica, Južna železnica

žleb

podolgovata vdolbina v strmem pobočju, nastala zaradi občasnega toka vode ali proženja snežnih plazov(GTS)
NEKRAJEVNO IME:Cjajnikov žleb, Hudičev žleb, Loški žleb, Turski žleb
KRAJEVNO IME:Jelenov Žleb

Glede besed in besednih zvez noben jezik ni samozadosten. Tudi slovenščina iz drugih jezikov prevzema tako občna poimenovanja kot lastna imena. Take besede in besedne zveze imenujemo prevzete, npr. avtomobil, banka, disk, kultura, vinjeta; pro bono, au pair, lingua franca – Darwin, Kuba, Lyon, New York, Steward, Stockholm, Tolstoj, Ženeva. Zavedanje prevzetosti je različno: odvisno je od jezika, iz katerega smo izraz prevzeli, in od časa, ki je pretekel od prevzema.

Ne prevzemamo le besed in besednih zvez, temveč tudi dele besed, npr. predpone (anti.., de.., pro.., trans..). Iz prevzetih besed ali njihovih delov in domačih obrazil tvorimo v slovenskem knjižnem jeziku tudi nadaljnja nova poimenovanja: anonimizirati, nietzschejanec/ničejanec, orwellovstvo; proaktiven ipd.

Besede pisno domačimo v skladu z njihovo govorno uresničitvijo v slovenskem knjižnem jeziku. Z vidika pisne podomačenosti ločimo

a) nepodomačene zapise: adagio, brexit, new age; John, Molière, San Diego, Shakespeare, Tübingen;

b) podomačene zapise: pica, pirsing, suši; Ezop, Kleopatra, Provansa, Singapur, Teksas, Varšava.

Tako pisno nepodomačene kot pisno podomačene besede in besedne zveze v izgovoru in oblikah ter besedotvorju in skladenjski rabi prilagajamo slovenščini, to pomeni, da jih uporabljamo v besedilih po zakonitostih slovenskega knjižnega jezika.

Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo.

Za nova občna poimenovanja in za nekatere skupine lastnih imen, katerih sestavina je občno poimenovanje, je najbolj zaželeno, da jih prevedemo ali da tvorimo novo poimenovanje, npr. delavnica (angl. workshop), krpanka (angl. patchwork), računalnik (angl. computer); deskanje na snegu (angl. snowboarding); Brandenburška vrata (nem. Brandenburger Tor).

Največ občnoimenskih poimenovanj je pisno podomačenih. Pogosto se njihove prevzetosti ne zavedamo več: alergija, estetika, funt šterling, šampon.

Kadar občna poimenovanja prečrkujemo iz nelatiničnih pisav (kazačok), tudi tistih, za katere so sprejete uradne mednarodne različice latiničnih zapisov, jih praviloma pišemo le podomačeno (cunami, feng šuj, suši).

Pri nekaterih izrazih se proces pisne podomačitve ne izpelje in beseda ali besedna zveza ohrani izvirni zapis, posloveni se le v izgovoru in oblikah ter besedotvorno in skladenjsko: outlet [áu̯tlet], rod. ed. outleta [áu̯tleta]; copywriter [kôpirájter], rod. ed. copywriterja [kôpirájterja], svoj. prid. copywriterjev [kôpirájterjev‑]; new age [njú êjdž‑], rod. ed. new agea [njú êjdža], prid. newageevski/newageovski [njúêjdžeu̯ski].