Makedonska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s petimi dodatnimi črkami – ⟨s S⟩, ⟨j J⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨џ Џ⟩ in dvema ciriličnima črkama z ločevalnim znamenjem – ⟨ѓ Ѓ⟩ in ⟨ќ Ќ⟩, ki sta značilni za makedonščino.

Makedonska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨ѓ Ѓ⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨s S⟩, ⟨и И⟩, ⟨j J⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨љ Љ⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨њ Њ⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨ќ Ќ⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨џ Џ⟩, ⟨ш Ш⟩.

Pri prečrkovanju makedonske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. V slovenščini podomačene oblike so enake prečrkovanim, vključno s črkama ⟨ǵ⟩ in ⟨ḱ⟩.

Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (ali dvo- ali veččrkjem; v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ustreznico.

Makedonščina ima stalni naglas, ki ga pri prevzemanju v slovenščino praviloma ohranjamo, in sicer

1. dvo- in trizložne besede so naglašene na prvem zlogu, npr. Vlatko [vlátko] (mak. Влатко), Rumena [rúmena] (mak. Румена);
2. daljše, štiri- in večzložne besede so naglašene na predpredzadnjem zlogu, npr. Stefanovski [stefánou̯ski] (mak. Стефановски), Bužarovska [bužárou̯ska] (mak. Бужаровска), Kavadarci [kavádarci] (mak. Кавадарци).

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ – ⟨a⟩, ⟨е⟩ – ⟨e⟩, ⟨и⟩ – ⟨i⟩, ⟨о⟩ – ⟨o⟩ in ⟨у⟩ – ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

V sklopu i in poljubnega samoglasnika ⟨иV⟩ – ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j], v zapisu pa ne: Abadžiev [abadžíjev-] (mak. Абаџиев), Ilievski [ilíjeu̯ski] (mak. Илиевски).

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ – ⟨b⟩, ⟨в⟩ – ⟨v⟩, ⟨г⟩ – ⟨g⟩, ⟨д⟩ – ⟨d⟩, ⟨ж⟩ – ⟨ž⟩, ⟨з⟩ – ⟨z⟩, ⟨ј⟩ – ⟨j⟩, ⟨к⟩ – ⟨k⟩, ⟨л⟩ – ⟨l⟩, ⟨м⟩ – ⟨m⟩, ⟨н⟩ – ⟨n⟩, ⟨п⟩ – ⟨p⟩, ⟨р⟩ – ⟨r⟩, ⟨с⟩ – ⟨s⟩, ⟨т⟩ – ⟨t⟩, ⟨ф⟩ – ⟨f⟩, ⟨х⟩ – ⟨h⟩, ⟨ц⟩ – ⟨c⟩, ⟨ч⟩ – ⟨č⟩ in ⟨ш⟩ – ⟨š⟩, izgovarjamo po slovensko. Soglasnik, zapisan s črko ⟨в⟩ – ⟨v⟩, položajno izgovarjamo tudi kot [u̯].

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Občna poimenovanja iz makedonščine so v slovenščini redka. Večinoma gre za prečrkovane in tudi pisno podomačene besede in besedne zveze: sobranje [sobránje] ‘makedonski parlament’ (mak. собрание), tavče gravče [táu̯če gráu̯če] ‘jed s fižolom’ (mak. тавче гравче).

Osebna lastna imena samo prečrkujemo in jih v tej obliki tudi podomačimo: Vasil [vásil] (mak. Васил), Gligor [glígor] (mak. Глигор), Gligorov [glígorov-] (mak. Глигоров), Gligorovski [gligórou̯ski] (mak. Глигоровски), Prokopiev [prokópijev-] (mak. Прокопиев).

Imena znanih zgodovinskih oseb in svetnikov navadno podomačimo tako, da uporabimo ustrezen slovenski ustreznik, npr. Ciril in Metod [ciríl in metód-] (mak. Кирил и Методиј – Kiril i Metodij). Če imajo stalni pridevek, ga prevedemo ali morfemsko prilagodimo, npr. Vasilij I. Makedonec [vasílij pə̀rvi makedónəc] (mak. Василиј I Македонецот), Aleksander Veliki [aleksándər véliki] (mak. Александар Велики), Kliment Ohridski [klíment óhritski] (mak. Климент Охридски).

V makedonščini se priimki moških in ženskih oseb razlikujejo: moški priimki so najpogosteje, a ne vedno (Čingo [číngo], mak. Чинго) posamostaljeni pridevniki z obrazili ‑ov/‑ev, -ski, ženski priimki imajo dodano še spolsko obrazilo -a (-eva/-ova, -ska).

Za nekatere zemljepisne danosti v Makedoniji so se že v preteklosti ustalila slovenska imena ali eksonimi. Ta so enobesedna ali večbesedna; slednja so prevzeta tako, da občnoimenske dele navadno prevedemo, lastnoimenske pa podomačimo oz. jih morfemsko prilagodimo slovenščini, npr. Ohridsko jezero [óhritsko jézero] (mak. Охридско Езеро – Ohridsko Ezero), Črni Drim [čə̀rni drím] (mak. Црн Дрим – Crn Drim), Dojransko jezero [dójransko jézero] (mak. Дојранско Езеро – Dojransko Ezero), Prespansko jezero [préspansko jézero] (mak. Преспанско Езеро – Prespansko Ezero).

Vsa druga imena le prečrkujemo: Ovče pole [ôu̯če póle] (mak. Овче Поле), Gorno Jabolčište [górno jabólčište] (mak. Горно Јаболчиште), Solunska glava [solúnska gláva] (mak. Солунска Глава), Novo Selo [nôvo sêlo] (mak. Ново Село), Pelagonija [pelagónija] (mak. Пелагонија), Vardar [várdar] (mak. Вардар).

Imena ustanov prevajamo: Univerza svetih/sv. Cirila in Metoda v Skopju [univêrza svétih ciríla in metóda u̯‿skópju] (mak. Универзитет „Св. Кирил и Методиј“ во Скопје – Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje), Filološka fakulteta Blažeta Koneskega [filolóška fakultéta blážeta kóneskega] (mak. Филолошки факултет „Блаже Конески“ – Filološki fakultet „Blaže Koneski“).

Pri pregibanju makedonskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Večina makedonskih priimkov oseb moškega spola je izpridevniških samostalnikov, ki jih sklanjamo na dva načina:

1. priimke z obrazilom -⟨ски⟩ oz. -⟨ski⟩ sklanjamo po pridevniški (četrti) sklanjatvi, npr.
   • Koneski [kóneski] (mak. Конески), rod. Koneskega [kóneskega];
   • Zografski [zógrafski] (mak. Зографски), rod. Zografskega [zógrafskega];
   • Matevski [máteu̯ski] (mak. Матевски), rod. Matevskega [máteu̯skega];
2. priimke z obrazili -⟨ов⟩ oz. -⟨ov⟩, -⟨eв⟩ oz. -⟨ev⟩ in -⟨ин⟩ oz. -⟨in⟩ sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.
   • Misirkov [mísirkov-] (mak. Мисирков), rod. Misirkova [mísirkova];
   • Pandev [pándev-] (mak. Пандев), rod. Pandeva [pándeva];
     
   • Urdin [úrdin] (mak. Урдин), rod. Urdina [úrdina].

Vsa ženska imena, tudi priimke, ki se razlikujejo od moških in imajo žensko spolsko obrazilo -⟨овa⟩ oz. -⟨ova⟩, -⟨eвa⟩ oz. -⟨eva⟩ in -⟨ски⟩ oz. -⟨ski⟩, sklanjamo po četrti ženski sklanjatvi:

• Ilieva [ilíjeva] (mak. Илиева), rod. Ilieve [ilíjeve];
• Hristova [hrístova] (mak. Христова), rod. Hristove [hrístove];
• Čepiševska [čepíšeu̯ska] (mak. Чепишевска), rod. Čepiševske [čepíšeu̯ske].

Zemljepisna imena na -⟨о⟩ sklanjamo po samostalniški sklanjatvi srednjega spola:

• Kruševo [krúševo] (mak. Крушево), rod. Kruševa [krúševa];
• Valandovo [valándovo] (mak. Валандово), rod. Valandova [valándova].

Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike po prvi moški sklanjatvi:

• Kavadarci [kavádarci] (mak. Кавадарци), rod. Kavadarcev [kavádarcev-];
• Kočani [kóčani] (mak. Кочани), rod. Kočanov [kóčanov-].

Pri pregibanju makedonskih imen v slovenščini se pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer

1. neobstojni a v priponskih obrazilih -⟨ар⟩ oz. -⟨ar⟩ (redko, le pri osebnih rojstnih imenih Petar [pétar] (mak. Петар), Aleksandar [aleksándar] (mak. Алексaндар), Dimitar [dimítar] (mak. Димитыр)) in -⟨aц⟩ oz. -⟨ac⟩:
   • Petar [pétar] (mak. Петар), rod. Petra [pétra];
   • Trnovac [tə̀rnovac] (mak. Трновац), rod. Trnovca [tə̀rnou̯ca];
2. neobstojni polglasnik (zapisan s črko e) v priponskem obrazilu -⟨ец⟩ oz. -⟨ec⟩:
   • Petrovec [pétrovǝc] (mak. Петровец), rod. Petrovca [pétrou̯ca];
   • Podgorec [pódgorǝc] (mak. Подгорец), rod. Podgorca [pódgorca].

Osnovo daljšajo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik i, npr.

• Stobi [stóbi] (mak. Стоби), rod. Stobija [stóbija];
• Ǵorǵi [gjórgji] (mak. Ѓорѓи), rod. Ǵorǵija [gjórgjija].

Če se ime konča na samoglasnika e in u, sta ta bodisi del osnove, ki jo zato daljšamo z j, ali pa končnica, ki se premenjuje, ko ime sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.

• Krste [kə̀rste] (mak. Крсте), rod. Krsteja [kə̀rsteja] in Krsta [kə̀rsta];
• Čašule [čášule] (mak. Чашуле), rod. Čašuleja [čášuleja] in Čašula [čášula].

Osnovo daljšamo z j tudi pri večini večzložnih imen, ki se končajo na -r (izjema so rojstna osebna imena kot Aleksandar [aleksándar] (mak. Алексaндар), Petar [pétar] (mak. Петар), Dimitar [dimítar] (mak. Димитар), pri katerih osnovo krajšamo in neobstojni a izpada), npr.

• Pelister [pélister] (mak. Пелистер), rod. Pelisterja [pélisterja];
• Dzvegor [dzvégor] (mak. Ѕвегор), rod. Dzvegorja [dzvégorja];
• Lazar [lázar] (mak. Лазар), rod. Lazarja [lázarja].

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š in dž. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene v č.

Preglašujemo tudi imena z osnovo na končna -⟨ѓ⟩ oz. -⟨ǵ⟩ in -⟨ќ⟩ oz. -⟨ḱ⟩, ki pred samoglasnikom mehčanost izkazujeta z j.

Preglašujemo vsa imena moškega spola, pri katerih ime sklanjamo z daljšanjem osnove:

• Dzvegor [dzvégor] (mak. Ѕвегор), or. z Dzvegorjem [z‿dzvégorjem];
• Žegar [žégar] (mak. Жегар), or. z Žegarjem [z‿žégarjem];
• Debar [débar] (mak. Дебaр), or. z Debarjem [z‿débarjem];
• Ǵorǵi [gjórgji] (mak. Ѓорѓи), or. z Ǵorǵijem [z‿gjórgjijem]; svoj. prid. Ǵorǵijev [gjórgjijev-].

V zvezah pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini le, če prvo sestavino občutimo kot pridevnik in jo v slovenščini pregibamo kot pridevnik, npr. Kriva Palanka [kríva pálanka] (mak. Крива Паланка), mest. v Krivi Palanki [u̯‿krívi pálanki].

Prva sestavina je nepregibna, če nima razvidne pridevniške oblike, npr.

• Demir Hisar [démir hísar] (mak. Демир Хисар), mest. v Demir Hisarju [u̯‿démir hísarju];
• Demir Kapija [démir kápija] (mak. Демир Капија), mest. v Demir Kapiji [u̯‿démir kápiji];
• Gazi Baba [gázi bába] (mak. Гази Баба), mest. v Gazi Babi [u̯‿gázi bábi].

Pri prevajanju iz makedonščine smo pozorni na razlike pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se makedonska razlikujejo predvsem v pisanju narekovajev („_____“) in stičnosti.

1. Dobesedni navedek premega govora ima ločilo za narekovajem: „____“..
2. V narekovajih se v makedonščini pišejo nazivi ustanov, hotelov, filmov, publikacij, ulic itd. V slovenščini narekovaje v teh primerih opuščamo, poimenovanje po znanih osebnostih pa postavljamo v rodilnik: Univerza svetih/sv. Cirila in Metoda v Skopju  [univêrza svétih ciríla in metóda u̯‿skópju] (mak. Универзитет „Св. Кирил и Методиј“ во Скопје – Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“), Bulvar Goceta Delčeva [bulvár góceta délčeva] (mak. Булевар „Гоце Делчев“ – Bulevar „Goce Delčev“).
3. Tropičje je v makedonščini stično: _____....