Pravopis 8.0

Prevzeta imena prve ženske sklanjatve

Vsa prevzeta zemljepisna in stvarna imena, ki se končujejo na nenaglašeni govorjeni -a, sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi: it. Bevilacqua [beviláku̯a], rod. Bevilacque [beviláku̯e]; polj. Białka [bjálka], rod. Białke [bjálke].

O domačenju zemljepisnih imen, in sicer naglasnem domačenju imen iz španščine (Bogota), ruščine (Moskva), morfemskem domačenju imen rek (Mža) in pisnem domačenju imen rek (umik diakritika: Hvita) podrobneje v poglavju »Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih« (Oblikoslovni oris).

Pri prevzemanju iz drugih jezikov je največ odstopanj od slovenskih sklanjatvenih vzorcev pri imenih ženskih oseb, ki se ne končajo na pisni in govorjeni nenaglašeni -a, ampak imajo ničto končnico ali druge končaje, zaradi česar jih uvrščamo v ničto sklanjatev, npr. niz. Beatrix [beatríks], rod. Beatrix [beatríks], fr. Beatrice [beatrís], rod. Beatrice [beatrís]; angl. Kate [kêjt], rod. Kate [kêjt]; angl. Alice [êlis], rod. Alice [êlis]; fr. Dalida [dalidá], rod. Dalida [dalidá]; angl. Britney [brítni], rod. Britney [brítni]; dan. Bergitte [bêrgite], rod. Bergitte [bêrgite]; angl. Prue [prú], rod. Prue [prú].

Pri nekaterih skupinah imen iz antike, svetopisemskih in drugih starejših besedil pa so se zaradi prevajanja že v preteklosti uveljavile podomačene oblike imen.

1. Pri prevodih iz stare grščine in latinščine antična, zlasti bajeslovna ženska imena osnovo od rodilnika naprej lahko ali daljšajo z n (Juno, rod. Junone; Dido, rod. Didone) ali pa se prvotni končaj s premenjuje z d (Artemis, rod. Artemide) ali n (Salamis, rod. Salamine) ali r (Ceres, rod. Cerere). Pri podomačevanju se je v imenovalniku ednine sčasoma uveljavila osnova iz rodilnika, tj. Junona (< Juno), Didona (< Dido), Artemida (< Artemis), Cerera (< Ceres). Prilagoditve so bile izjemoma uveljavljene tudi pri redkih zemljepisnih imenih, npr. Avlida (< Avlis), Salamina (< Salamis).

Enako velja za starogrško-latinska imena na končni e, ki so v imenovalniku ednine podomačena s končnico -a, zato se sklanjajo po prvi ženski sklanjatvi, npr. Dafna (< Dafne), rod. Dafne [dáfne], daj. Dafni [dáfni] ... Tako še: Dika (< Dike), Melpomena (< Melpomene), Nioba (< Niobe), Psiha (< Psihe). Če imena ohranjajo izvirni končaj, jih sklanjamo po ničti sklanjatvi, npr. Dafne, rod. Dafne [dáfne], daj. Dafne [dáfne] ...

Poznavalci in prevajalci iz klasičnih jezikov v prevodnih delih pogosto sledijo slovenščini manj prilagojenim sklanjatvenim vzorcem in uporabljajo citatni imenovalnik, npr. Artemis, rod. Artemide; Niobe, rod. Niobe, daj. Niobi ...

Pri novogrških prevzetih imenih ne uveljavljamo predstavljenih vzorcev.

2. Svetopisemska, izvorno hebrejska imena, latinizirana kot Sarah, Chanah/Hannah, so v svetopisemskih prevodih uveljavljena kot podomačena – s končnico -a: Sara, Hana/Ana.

3. Pri prevzemanju imen na govorjeni -a s pisnim končajem na nemi h iz angleščine (angl. Deborah [debóra], Mariah [marája]) ohranjamo izvirni zapis in jih sklanjamo po ničti sklanjatvi.

Posebnosti

  1. Imena na končni -e sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, npr. Bergitte [bêrgite], rod. Bergitte [bêrgite], daj. Bergitti [bêrgiti].  Redka imena na končni nemi e sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, a le, če imajo v slovenščini vzporednico s končnim ‑a (Margerita), npr. angl. Marguerite [margerít], rod. Marguerite [margeríte] in [margerít], or. z Marguerite [z‿margerít] tudi z Marguerito [z‿margeríto].
  2. Kadar starogrška imena ne označujejo ženske osebe, npr. nimfa Tetida, ampak zemljepisni pojav |nekdanje morje|, se podomačena oblika (Sredozemsko morje je ostanek starodavne Tetide) ne uveljavlja dosledno. Lahko jih sklanjamo tudi kot samostalnike moškega spola: kotlino je zalil Tetis.
  3. Izjemoma se odločamo, da pisni osnovi dodajamo končnice prve ženske sklanjatve, in sicer pri imenih, ki že imajo v slovenščini uveljavljeno podomačeno obliko (npr. Sara, Hana): Hannah [hána], rod. Hannahe [háne]. Mogoče je tudi, da ime od rodilnika dalje sklanjamo kot podomačeno (Sarah [sára], rod. Sare [sáre]).

Če želimo ime sklanjati po prvi sklanjatvi, je bolje, da ga podomačimo tudi izgovorno in izgovarjamo po črki Diana [dijána]).

O spolu kratic glej poglavje »Spol« (Oblikoslovni oris).

O imenih, ki se končajo na nemi h, glej poglavje »Nemi h v končaju« (Glasovno-črkovne premene), o njihovem sklanjanju pa poglavje »Tretja (ničta) ženska sklanjatev« (Oblikoslovni oris).

O priimkih ženskega spola glej poglavje »Sklanjanje imen ženskih oseb« (Oblikoslovni oris).