Pravopis 8.0

Sklanjanje imen ženskih oseb

Ženska osebna imena so dvodelna; sestavljena so iz rojstnega imena (ki je jedro) in priimka (kot desnega prilastka). Sklanjanje je odvisno od končajev imen.

  1. Zveza ženskega imena in priimka je najpogosteje neujemalna, tako da rojstno ime sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, če ima končnico -a, priimek pa po ničti ženski sklanjatvi (tj. ga ne sklanjamo z glasovno in pisno izraženimi končnicami):
    • Vida Jeraj, rod. Vide Jeraj; Ilka Vašte, rod. Ilke Vašte; Alja Tkačev, rod. Alje Tkačev; Karla Bulovec Mrak, rod. Karle Bulovec Mrak;
    • šp. Frida Kahlo, rod. Fride Kahlo; polj. Olga Tokarczuk, rod. Olge Tokarczuk; ukr. Oksana Zabužko, rod. Oksane Zabužko; angl. Olivia de Havilland, rod. Olivie de Havilland.
  2. Izpridevniške priimke s končnico -a sklanjamo po četrti, pridevniški ženski sklanjatvi:
    • Manca Izmajlova, rod. Mance Izmajlove;
    • rus. Ana Karenina, rod. Ane Karenine; češ. Martina Návratilová, rod. Martine Návratilove; polj. Hanna Popowska-Taborska, rod. Hanne Popowske-Taborske.
  3. Imena z ničto končnico se sklanjajo po ničti sklanjatvi in so ujemalna s priimki, npr. Mimi Malenšek (roman Mimi Malenšek). Tako še: angl. Jane Addams, Mary Cartwright, Margaret Thatcher; svah. Wangarĩ Maathai; nor. Sigrid Undset; nem. Emmy Noether.

Posebnost

  1. Če se priimek v zvezi imena in priimka končuje na -a, ga lahko sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, kar je uveljavljeno zlasti v primerih, ko se priimek glasi enako kot občna beseda ženskega spola ali ko gre za pogosto rabljena znana imena (Ivana Kobilca, rod. Ivane Kobilca/Kobilce; it. Gina Lollobrigida, rod. Gine Lollobrigida/Lollobrigide), sicer pa je sklanjanje priimkov ženskih oseb stilno zaznamovano: z Alenko Žagar Slana redko Slano; s Karmen Kenda-Jež, redko Kendo-Jež.
  2. V besedilih zaradi težnje po stavčnem ujemanju in ujemanju slovničnega spola z naravnim spolom ob uradnem priimku ženske osebe uporabljamo tudi rojstno ime (besedilo Alme Karlin; Besedilo je napisala Alma Karlin) ali poklicni, vljudnostni, akademski naziv (fotografije popotnice Karlin).

Uradne izpridevniške oblike priimka, ki so pogoste v slovanskih jezikih kot pari moškim (rus. Davidov – Davidova), so v slovenščini redke. V slovenščini pa so priložnostno rabljene neuradne izpridevniške oblike priimka, ki so se začele uveljavljati v 19. stoletju in so se zlasti med javno delujočimi posameznicami ohranile kot razlikovalne glede na priimke moškega spola vse do sredine 20. stoletja (Mila Kačičeva, Mira Danilova, Mira Pucova). Sčasoma so izpridevniške oblike priimkov postale besedilno pomagalo, ko se želimo izogniti ponavljanju imena in priimka. V sodobni rabi izpridevniške oblike priimkov v družbi niso enotno sprejete: del jezikovne skupnosti jih uporablja, del pa označuje kot stilno zaznamovane ali zastarele oziroma družbeno manj sprejemljive. Ob njih se v sodobni rabi uveljavlja samostojna raba uradne oblika priimka, tudi če ni ob rojstnem imenu ali nazivu (Besedilo je napisala Karlin). Oba načina – izpridevniški priimki in samostojno rabljena uradna oblika priimka – veljata v nekaterih družbenih skupinah za manj sprejemljiva.

O sklanjanju imen ženskih oseb glej poglavje »Sklanjanje samostalnikov ženskega spola«, »Četrta (pridevniška) ženska sklanjatev« (Oblikoslovni oris).

Končnico -a imajo navadno tudi

  • izpridevniški stalni pridevki v vlogi priimkov pri zgodovinskih osebah; sklanjamo jih po četrti ženski sklanjatvi: Ana Celjska, rod. Ane Celjske; Veronika Deseniška, rod. Veronike Deseniške; Ema Krška, rod. Eme Krške; Elizabeta Druga, rod. Elizabete Druge; Ivana Blazna, rod. Ivane Blazne;
  • ujemalni pridevki ob religijskih imenih; sklanjamo jih po prvi ženski sklanjatvi: Marija Tolažnica, rod. Marije Tolažnice; Ana Perena, rod. Ane Perene;
  • plemiški in rodovni dodatki k imenom; sklanjamo jih po prvi ženski sklanjatvi (Marija Terezija grofica Herberstein, rod. Marije Terezije grofice Herberstein; Hildegarda Svoboda baronica von Wolkensperg, rod. Hildegarde Svobode/Svoboda baronice von Wolkensperg.

Posebnost

Neujemalne pridevke k imenom sklanjamo z neglasovnimi končnicami oz. po ničti ženski sklanjatvi (kip Marije Pomagaj), enako velja za predložne dodatke k imenom (zgodba Marije iz Betanije).

O sklanjanju imen ženskih oseb iz slovanskih jezikov glej tudi poglavje »Četrta (pridevniška) ženska sklanjatev«.