Pravopis 8.0

Nemi h v končaju

Imena moškega spola

Osebnim imenom in priimkom s končnim nemim h za samoglasnikom pri pisnem pregibanju zgolj dodajamo končnice (osnova je nespremenjena). Govorno pregibanje je odvisno od naglašenosti končnega samoglasnika.

  1. Če je končni samoglasnik nenaglašen, ime sklanjamo po prvi ali drugi moški sklanjatvi; druga je (sploh v zapisu) zelo redka:
    • Jonah [džóna], rod. Jonaha [džóna], daj. Jonahu [džónu], or. z Jonahom [z‿džónom] (redko Jonah [džóna], rod. Jonahe [džóne], daj. Jonahi [džóni], or. z Jonaho [z‿džóno]);
    • Noah [nóa], rod. Noaha [nóa], daj. Noahu [nóu], or. z Noahom [z‿nóom] (redko Noah [nóa], rod. Noahe [nóe], daj. Noahi [nói], or. z Noaho [z‿nóo]).
  2. Če je končni samoglasnik naglašen (francoska in enozložna angleška imena), osnovo v govoru podaljšujemo z j:
    • fr. Noah [noá], rod. Noaha [noája], or. z Noahom/Noahem [z‿noájem];
    • angl. Pooh [pú], rod. Pooha [púja], or. s Poohom/Poohem [s‿pújem].

POSEBNOSTI

  1. Pri nekaterih daljših angleških imenih s končnim nemim h (Peckinpah [pêkinpa]) se je v govoru izjemoma uveljavilo daljšanje osnove z j, npr. Peckinpah [pêkinpa], rod. Peckinpaha [pêkinpaja]. 
  2. Pri imenih, ki imajo uveljavljene slovenske različice, npr. svetopisemski imeni Noe [nóe] in Jona [jóna], se nemi h lahko tudi opušča. V rabi se od rodilnika dalje pojavljajo poslovenjene sklonske oblike v obeh moških sklanjatvah.

Sklanjanje zemljepisnih imen je v posameznih primerih neustaljeno.

V SP 2001 je bil kodificiran izgovor, ki je sledil branju po črki (nemi h se ohranja), in sklanjanje po prvi moški sklanjatvi (Utah [jútah], rod. Utaha [jútaha]). Ta način se v sodobni rabi zaradi poznavanja pravil angleškega jezika uresničuje vse redkeje.

Zaradi vpliva govorjenih oblik z izglasnim -a imena kot Utah [júta], Savannah [savána, amer. savêna] in Dagobah [dagóba] opisujemo kot samostalnike ženskega spola in jih uvrščamo v tretjo žensko sklanjatev.

V pisnem jeziku ta imena pogosto sklanjamo po prvi moški sklanjatvi (Utah [júta] m, rod. Utaha, mest. v Utahu), v govoru pa jih lahko sklanjamo (če jih želimo sklanjati z glasovnimi končnicami) po prvi ženski sklanjatvi, saj pogosto preidejo v ženski spol, npr. [júta], rod. [júte], mest. [u̯‿júti].

Pisna podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena. Če je nemi h ohranjen, npr. Jonah [džóna], rod. Jonaha [džóna] ali Jonahe [džóne], je ohranjen tudi pri svojilnem pridevniku: Jonahov [džónov-]. Izjemoma se h izpušča, če so imena že v imenovalniku podomačena, npr. svetopisemski Jona – Jonov. 

Imena ženskega spola

Pri angleških ženskih imenih z nenaglašenim samoglasniškim izglasjem končni nemi h pri pisnem pregibanju praviloma ohranjamo in imena sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:

  • Sarah [sêra], rod. Sarah [sêra], or. s Sarah [s‿sêra];
  • Oprah [ópra], rod. Oprah [ópra], or. z Oprah [z‿ópra].

Tako še: Hannah [hêna], Deborah [débora], Norah [nóra], Farrah [fêra], Mariah [marája] ipd.

POSEBNOST

Zlasti pri imenih na končni govorjeni -a, ki imajo uveljavljene slovenske različice (Sarah – Sara, Hannah – Hana), se končni nemi h tudi v zapisu opušča, samoglasnik pred njim pa dobi vlogo končnice: Sarah [sêra], rod. Sare [sêre]. V rabi se oba načina pogosto mešata: ime v zapisu pregibamo po tretji ženski sklanjatvi, v govoru tudi po prvi, npr. intervju s Sarah [intervjú s‿sêro].

Pisna podstava svojilnega pridevnika je enaka osnovi imena. Če je nemi h ohranjen, npr. Oprah [ópra], rod. Oprah [ópra], je ohranjen tudi pri svojilnem pridevniku: Oprahin [óprin]. Izjemoma se h izpušča, če so imena že v imenovalniku podomačena, npr. svetopisemska Sara – Sarin.