Pravopis 8.0

Spol

Samostalniki so lahko moškega, ženskega ali srednjega spola.

Samostalniki moškega spola imajo v imenovalniku ednine najpogosteje ničto (ø) končnico (človek, pes, slap), druge končnice (-a, -o, -e) so lahko povezane s prevzetim besedjem in oblikami lastnih imen (vodja, kolega, Miha; avto, Jenko; finale, Čile).

Ničta končnica je pisno in glasovno neizražena končnica.

Samostalniki ženskega spola imajo v imenovalniku ednine najpogosteje končnico -a (ženska, mačka, sreča; Mura), redkeje tudi ničto (ø) končnico (nit, noč, Jedrt, breskev), izjemoma končnico -i (mati, hči). Prevzeto besedje ima najpogosteje ničto (ø) končnico (agape, koine, Nike; skvo, Kalipso).

Samostalniki srednjega spola imajo v imenovalniku ednine najpogosteje končnico -o, za c, j, č, ž, š pa -e (okno; sonce).

Slovnični spol prepoznamo po končnici. Občnim poimenovanjem in imenom bitij pa spol določa naravni spol in jih tako tudi sklanjamo, npr. priimke Noč, Miš sklanjamo ob moških imenih kot samostalnike moškega spola: Janez Noč, rod. Janeza Noča, ob ženskih imenih pa po ničti (tretji) ženski sklanjatvi: Lučka Noč, rod. Lučke Noč.

V daljšem besedilu zaradi neujemanja med naravnim in slovničnim spolom pogosto prihaja do prevladovanja naravnega spola, npr. Dekle je bilo dobrega zdravja, imelo je majhne črne oči in rdeča lica. Rada se je smejala.

Pri ugotavljanju spola samostalnikov, ki so lahko obeh spolov, si pomagamo s skladenjskim okoljem, npr.

  • z levim prilastkom: sosedov Saša m – sosedova Saša ž, novi NUK m – nova NUK ž, tisti finale m, dolga nadlaket ž;
  • z desnim prilastkom: vodja Matej m – vodja Ana ž;
  • s povedkom: V živalskem vrtu se je skotil panda m – V živalskem vrtu se je skotila panda ž; Na prireditvi je zapela Saša Hvala ž – Na prireditvi je zapel Saša Hvala m.

Posebnost

Nekateri prevzeti samostalniki so lahko v knjižnem jeziku obeh spolov – tako moškega kot ženskega.

  • • Samostalniki s končnico -a, ki označujejo nekatere živali (npr. ara, panda), so se v strokovnem okolju uveljavili v moškem spolu (modrorumeni ara, mali panda, mačji panda), v splošni rabi pa so pogosto rabljeni v ženskem spolu (Velika panda ne more prebaviti celuloze).
  • • Nekateri samostalniki, ki se končajo na -t (npr. copat, pelet, polpet), imajo tudi ženskospolske različice s končnico -a (copata, peleta, polpeta).
  • • Ženski spol iz izvirnega jezika je izjemoma (zgolj kot možnost) ohranjen pri nekaterih že v preteklosti prevzetih samostalnikih iz latinščine in grščine (gr. karitas ž – slov. karitas m/ž; tako še: agape m/ž, demos m/ž, koine m/ž, polis m/ž). Kot ženskospolske jih sklanjamo po ničti sklanjatvi.
Spol pri kraticah

Na spol kratic vpliva govorni končaj, pri kraticah, ki se pogosto uporabljajo tudi v razvezani obliki (npr. NUK – Narodna univerzitetna knjižnica), pa tudi spol jedra podstavne besede; zato imajo nekatere kratice lahko dva spola.

Spol kratic
Kratica Podstava Izgovor Spol glede na podstavno jedro Spol glede na govorni končaj
EMŠO enotna matična številka občana [émšo] ž m
EU Evropska unija [éú] ž m
KUD kulturno-umetniško društvo [kúd-] s m
MNZ Ministrstvo za notranje zadeve [mə̀nəzə̀] s m
MRSA proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus [mə̀rsa] m ž
NUK Narodna in univerzitetna knjižnica [núk] ž m
STA Slovenska tiskovna agencija [èstẹá] ž m
TEŠ Termoelektrarna Šoštanj [téš] ž m

Največ kratic je moškega spola (PVC – polivinilklorid), tudi tiste, ki imajo v podstavni zvezi jedro ženskega (NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica, TEŠ – Termoelektrarna Šoštanj, EMŠO/emšo – enotna matična številka občana, EU – Evropska unija) ali srednjega spola (KUD – kulturno-umetniško društvo, MNZ – ministrstvo za notranje zadeve).

Posebnosti

  1. Nečrkovalno brane kratice s končnim -A so ženskega slovničnega spola, tudi če podstavno jedro kratice ni ženskega spola (MRSA [mə̀rsa], rod. MRSE [mə̀rse] – proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus).
  2. Črkovalno brane kratice s končnim naglašenim samoglasnikom ali polglasnikom so moškega spola, sklanjamo jih po prvi moški sklanjatvi (z daljšanjem osnove) ali po ničti sklanjatvi. To velja tudi za kratice s končnim -A (STA [èstẹá], rod. STA-ja [èstẹája] ali STA [èstẹá] – Slovenska tiskovna agencija).

Glej poglavje »Slovnične lastnosti kratic« (Krajšave).

Glej poglavji »Prva moška sklanjatev« in »Druga moška sklanjatev« (Oblikoslovni oris).

Podspol živosti

Živost se izkazuje pri samostalnikih prve moške sklanjatve, pri katerih je edninska tožilniška oblika enaka rodilniški in ne imenovalniški, kot to velja za druge samostalnike moškega spola: Pred hišo imajo majhen avto (neživ.) in velikega psa (živ.).

Pri samostalnikih preostalih treh moških sklanjatev se živost izkazuje pri spremljajočih pridevnikih in zaimkih v besednih zvezah.

Podspol živosti v različnih sklanjatvah moškega spola
IM ROD TOŽ
neživostno živostno
I. sklanjatev avto
pes 		avta
psa 		Pred hišo imajo majhen avto. Srečal je sosedovega psa.
II. sklanjatev oproda oproda/oprode Srečal je svojega oproda/oprodo.
III. sklanjatev (ničta) A
nebodigatreba 		A
nebodigatreba 		Napisal je veliki A. Srečal je sosedovega nebodigatreba.
IV. sklanjatev (pridevniška) žvečilni
dežurni 		žvečilnega
dežurnega 		Kupil je nov žvečilni. Srečal je glavnega dežurnega.

Podrobneje o skupinah samostalnikov prve moške sklanjatve, pri katerih se izkazuje podspol živosti, glej poglavje »Tožilnik ednine – podspol živosti« (Oblikoslovni oris).