Pravopis 8.0

Prva moška sklanjatev

V prvo sklanjatev spadajo tisti samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -a (korak, polž) in se ne sklanjajo po nobeni drugi sklanjatvi; med njimi so tudi kratice (DDV, TEŠ), če se ne sklanjajo po tretji (ničti) sklanjatvi, in veliko lastnih imen.

Glej poglavje »Spol in sklanjatev kratic« (Krajšave).

Množinski samostalniki (možgani, žganci) se ne razlikujejo od drugih samostalnikov v množini: v imenovalniku množine imajo končnico -i in v rodilniku končnico -ov (ali -ev).

Nekateri enozložni samostalniki (pogosto tisti, ki daljšajo osnovo z -ov) imajo ob končnici -a tudi naglašeno rodilniško končnico ‑ú (glas, grad, jez, lan, led, mah, mir, most, plaz, sad, strah, zid …), samostalnik dan pa -é (ob obliki dneva s podaljšano osnovo). Končnica -u je lahko prednostna (glas, grad, mir, most, plaz, prah, zid) ali enakovredna možnost (jez, slap), pri redkih tudi zaznamovana kot starinska, npr. rod. sina [sína], star. sinu [sinú].

Glej poglavje »Daljšanje osnove z ov« (Oblikoslovni oris).

Glej sklanjatveni vzorec samostalnika grad.

Sklanjatveni vzorec prve moške sklanjatve – osnovni ter prikaz podspola živosti in preglasa
neživostno živostno
ednina dvojina množina ednina dvojina množina
IM korak
[korák] 		koraka
[koráka] 		koraki
[koráki] 		polž
[pôu̯š] 		polža
[pôu̯ža] 		polži
[pôu̯ži]
ROD koraka
[koráka] 		korakov
[korákou̯] 		korakov
[korákou̯] 		polža
[pôu̯ža] 		polžev
[pôu̯žeu̯] 		polžev
[pôu̯žeu̯]
DAJ koraku
[koráku] 		korakoma
[korákoma] 		korakom
[korákom] 		polžu
[pôu̯žu] 		polžema
[pôu̯žema] 		polžem
[pôu̯žem]
TOŽ korak
[korák] 		koraka
[koráka] 		korake
[koráke] 		polža
[pôu̯ža] 		polža
[pôu̯ža] 		polže
[pôu̯že]
MEST pri koraku
[pri koráku] 		pri korakih
[pri korákih] 		pri korakih
[pri korákih] 		pri polžu
[pri pôu̯žu] 		pri polžih
[pri pôu̯žih] 		pri polžih
[pri pôu̯žih]
OR s korakom
[s‿korákom] 		s korakoma
[s‿korákoma] 		s koraki
[s‿koráki] 		s polžem
[s‿pôu̯žem] 		s polžema
[s‿pôu̯žema] 		s polži
[s‿pôu̯ži]

Prevzete besede v prvi moški sklanjatvi

Največ prevzetih samostalnikov moškega spola se uvršča v prvo moško sklanjatev: android [androíd-], brexit [bréksit], quiche/kiš [kíš]; it. Alfieri [alfjêri], nem. Bach [báh], it. Bergoglio [bergóljo], angl. George [džórdž-], nem. Jörg [jêrg-]. Zaradi za slovenščino nenavadnih zapisov končajev se pri njih pojavljajo razlike med pisno in govorno podobo pri sklanjanju.

PosebnostI

  1. Pri sklanjanju tujih imen ohranjamo ločevalna znamenja in podvojene zapise samoglasniških črk v končaju (tudi pri nenaglašenih [-a] in [-o], ki zato nista končnici). Ohranjanje zapisa odloča o načinu sklanjanja, npr.
    • fin. Äimä [êjme], rod. Äimäja [êjmeja]
    • fin. Rötkö [rêtke], rod. Rötköja [rêtkeja]
    • šved. Umeå [úmeo], rod. Umeåja [úmeoja]
    • est. Sursoo [súrso], rod. Sursooja [súrsoja]
  2. Oznaka za dolžino je pri čeških in slovaških imenih lahko tudi na končnici, ki se pri sklanjanju premenjuje; ob premeni končnice jo opuščamo, npr. slš. Jesenský [jésenski], rod. Jesenskega [jésenskega].

Podrobneje o posebnostih pri sklanjanju prevzetih samostalnikov po prvi moški sklanjatvi glej poglavje »Posebnosti prve moške sklanjatve«.