Pravopis 8.0

Daljšanje osnove z ov

Osnovo daljšamo z ov pri sklanjanju enozložnih samostalnikov, kot so bog, breg, dom, duh, gozd, grad, jez, most, plaz, sin, tat, tok, volk, vrh, vrt, zid, žleb …, v ednini in množini.

Daljšanje osnove z ov in posebnosti v množini
ednina dvojina množina
IM grad
[grát] 		gradova
[gradôva] 		gradovi
[gradôvi]
ROD gradu/grada
[gradú/gráda] 		gradov
[gradôu̯] 		gradov
[gradôu̯]
DAJ gradu
[grádu] 		gradovoma
[gradôvoma] 		gradovom
[gradôvom]
TOŽ grad
[grát] 		gradova
[gradôva] 		gradove
[gradôve]
MEST pri gradu 
[pri grádu] 		pri gradovih
[pri gradôvih] 		pri gradovih
[pri gradôvih]
OR z gradom
[z‿grádom] 		z gradovoma
[z‿gradôvoma] 		z gradovi
[z‿gradôvi]

V dvojini daljšanje ni vedno uresničeno (gozd) ali pa je ena od možnosti (bog, most). V množini so dvojnice redke, npr. pri samostalnikih gozd, žleb. 

  • grad [grát], im. dv. gradova [gradôva], im. mn. gradovi [gradôvi]
  • bog [bók], im. dv. bogova [bogôva] / boga [bogá], im. mn. bogovi [bogôvi]
  • most [móst], im. dv. mosta [mósta] / mostova [mostôva], im. mn. mostovi [mostôvi]
  • gozd [góst], im. dv. gozda [gózda], im. mn. gozdovi [gozdôvi] / gozdi [gózdi]
  • volk [vou̯k], im. dv. volkova [vou̯kôva], im. mn. volkovi [vou̯kôvi]
  • žleb [žlép], im. dv. žlebova [žlébôva] / žleba [žléba], im. mn. žlebovi [žlebôvi] / žlebi [žlébi]

Posebnost

  1. Daljšanje z ev je izjema, npr. pri samostalniku dan (dan, rod. mn. dnevov/dni), pojavi se že v ednini: dan, rod. dneva. V stalnih besednih zvezah, pogosto pri poimenovanjih posebnih dnevov ali imenih prireditev, se navadno uresničuje le oblika s podaljšano osnovo: smučarski dnevi; obisk Čipkarskih dnevov.
  2. V nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih (Zidani Most, Angelov slap, Gornji Grad) se enozložni samostalniki lahko sklanjajo drugače kot takrat, ko nastopajo samostojno. Oblike so zapisane v slovarju.

Pri priimkih (Volk, Grad, Gams), ki so enakozvočni z občnimi poimenovanji (volk, grad, gams), ki daljšajo osnovo z ov, tvorimo družinska ali hišna množinska imena s pridevniškimi oblikami (Volkovi [vôu̯kovi], Gradovi [grádovi], Gamsovi [gámsovi]). Za nosilce priimkov uporabljamo v množini v pogovornem jeziku tudi nepodaljšano obliko, npr. Prevci [préu̯ci] nasproti bratje Prevc; Gamsi [gámsi] – tudi kot ime glasbene skupine.