Izkazovanje podspola živosti je razvidno iz končnice -a v tožilniku ednine pri samostalnikih, ki poimenujejo bitja, npr. mož, otrok, slon; Prešeren, Peter, Karel Veliki).

Kot slovnično živi se vedejo tudi nekateri samostalniki, ki sicer označujejo ali poimenujejo neživo, in sicer

• zaradi podobnosti s samostalniki, ki označujejo živo, na izrazni ravni (enakozvočnice), npr. janževec, haložan ‘vino’, ribničan ‘fižol’, tolminec ‘sir’, velenjčan ‘premog’, francoz ‘orodje’, rak ‘bolezen’, oskar, kresnik ‘nagrada’, metuljček, delfin ‘način plavanja’, konjiček ‘hobi’, polžek ‘pecivo’); imena športnih klubov (Kladivar, Železničar, Fužinar);
• zaradi siceršnje podobnosti z živimi nosilci (poosebitev neživega, ki se nanaša na človeka), npr. pajac, robot, model, fotomodel, mrlič, mrtvec, tudi duh v pomenu ‘duševnost’ (Imeti bistrega duha);
• druge skupine samostalnikov, npr. igralne karte (as, pik; pagat, škis, mond); nekatera vozila ali naprave (golf, viličar; samsung);
• izpeljanke iz števnikov, ki zaznamujejo bankovce (petdesetak, stotak, petstotak) ali goro oz. njeno višino (tisočak, osemtisočak);
• imena bitij, ki so spremenila denotat in (po pomenskem prenosu) označujejo stvaritev, literarno delo ipd. (brati Prešerna ‘Prešernove pesmi’, občudovati Michelangela ‘Michelangelovo delo’).