Pravopis 8.0

Druga moška sklanjatev

V drugo moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola na končni -a (oproda), ki imajo v rodilniku ednine končnico -e (rod. oprode) – sklanjatveni vzorec je enak prvi ženski sklanjatvi, sklanjamo pa jih lahko tudi po prvi moški sklanjatvi (rod. oproda).

Vsi samostalniki druge moške sklanjatve označujejo bitja. Med njimi so časovno zaznamovani samostalniki (oproda, sluga, starešina, vojvoda), samostalnik vodja (tudi v zloženkah: računovodja, vojskovodja, zborovodja ...), izposojenke iz turščine in arabščine prek južnoslovanskih jezikov (aga, harambaša, kadija, paša, spahija), osebna imena (Jaka, Miha), priimki ob moških imenih (Kozina, Vega) in enobesedni vzdevki oseb moškega spola (Petruška, Roza).

Sklanjatveni vzorec druge moške sklanjatve – oproda
ednina dvojina množina
IM oproda
[opróda] 		oprodi
[opródi] 		oprode
[opróde]
ROD oprode
[opróde] 		oprod
[oprót] 		oprod
[oprót]
DAJ oprodi
[opródi] 		oprodama
[opródama] 		oprodam
[opródam]
TOŽ oprodo
[opródo] 		oprodi
[opródi] 		oprode
[opróda]
MEST pri oprodi
[pri opródi] 		pri oprodah
[pri opródah] 		pri oprodah
[pri opródah]
OR z oprodo
[z‿opródo] 		z oprodama
[z‿opródama] 		z oprodami
[z‿opródami]

Posebnosti

  1. Vsi samostalniki na -a ne spadajo v drugo moško sklanjatev, saj se nekateri sklanjajo samo po prvi moški sklanjatvi, na primer t. i. klicna poimenovanja za moške osebe, npr. ata, deda, tata, očka, poba (tudi drugi samostalniki, npr. kuža).
  2. Nekatere samostalnike druge moške sklanjatve sklanjamo po drugi moški sklanjatvi izredno redko. Te dvojnice so v slovarju uvedene z oznako »tudi«, npr. kolega, rod. kolega tudi kolege, or. s kolegom tudi s kolego; še bolj izjemne so oblike druge sklanjatve v dvojini in množini.

Nekateri samostalniki ženskega spola (priča, neroda) lahko označujejo moško osebo, a ne spremenijo slovničnega spola. Sklanjamo jih samo po prvi ženski sklanjatvi.

V svetopisemskih besedilih se imena moškega spola na -a (Baraba, Jona, Juda, Luka) sklanjajo le po prvi moški sklanjatvi: evangelij po Luku.

Rodilnik dvojine in množine – vrivanje neobstojnih samoglasnikov

Pri redkih samostalnikih druge moške sklanjatve, ki se ob ničti končnici končujejo na nezvočniško-zvočniške soglasniške sklope, se v rodilniku dvojine in množine med soglasnika vriva neobstojni samoglasnik, in sicer polglasnik (tesla [têsla/tésla], rod. mn./dv. tesel [têsəl/tésəl]), ali samoglasnik i, če se samostalnik v imenovalniku ednine konča na -⟨ja⟩: vodja, rod. mn./dv. vodij [vódij].

Prevzete besede v drugi moški sklanjatvi

Med prevzetimi imeni, ki jih sklanjamo po drugi moški sklanjatvi, so večinoma priimki (hr. Krleža, polj. Wojtyła, it. Gonzaga, srb. Koštunica) ter vzdevki in imena zgodovinskih oseb (Atahualpa, Atila, Kaligula, Mahatma, Pitagora, Zaratustra). Prednostne sklanjatvene možnosti so prikazane v slovarju.

Če se zemljepisno ime konča na nenaglašeni govorjeni -a, je vedno ženskega spola: Pichincha, Pasadena, Sonora ipd.

O samostalnikih ara, panda glej tudi poglavje »Spol« (Oblikoslovni oris).

O tvorbi pridevnikov iz imen na končni -a glej poglavje »Tvorjenje svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).