Samostalniki na končni r

Daljšanje z j poznajo nekateri večzložni samostalniki z osnovo na soglasnik r (npr. šolar [šólar], rod. šolarja [šólarja]). Osnove pa ne daljšajo naslednje skupine samostalnikov:

  • enozložnice (ar, bor, dar, mir, par, por, sir, tir, vir, žar ...); izjema so car [cár], rod. carja [cárja], tudi pogovorna izraza far [fár] in jur [júr];
  • izglagolske tvorjenke (govor, izvir, nadzor, napor, odbor, pododbor, premor, pripor, pomor, udar, zbor, samomor, cvetožer ...);
  • osnove z neobstojnimi samoglasniki (baker, liter, meter, tiger, veter, blagor; Ciper, Jupiter, Zadar) in iz njih nastale tvorjenke (mililiter, kilometer);
  • posamezne druge besede in imena (dvor, prostor, sever, šotor, štor, tabor, tovor; Hvar, Ljutomer, Maribor, Bolgar, Madžar ...).

Podrobneje o krajšanju osnove pri besedah s končnim r glej poglavje »Neobstojni polglasnik« (Glasovno-črkovne premene).

Daljšanja osnove pri enakozvočnih občnih besedah in lastnih imenih ne uveljavljamo vedno enako, npr. sever, rod. severa nasproti Sever, rod. Severja (pri priimku); požar, rod. požara nasproti Požar, rod. Požarja (pri priimku). Podobno velja za enakozvočnice z različnimi pomeni, npr. okvir, rod. okvirja (slika v okvirju) nasproti okvir, rod. okvira (v okviru danih možnosti).

Samostalniki na končni r, ki jih sklanjamo na dva načina

Pri nekaterih samostalnikih s končnim r sta sklanjatveni možnosti dve; prednostna je tista, ki je v rabi bolj uveljavljena in zato nevtralna.

  1. Pri samostalnikih gejzir, hektar, kamamber, lovor, lemur, termofor; Ikar …, ki jih sklanjamo bodisi z daljšanjem osnove bodisi z nespremenjeno osnovo, je bolj razširjeno sklanjanje z daljšanjem osnove, npr. javor [jávor], rod. javorja [jávorja] tudi javora [jávora]. Izjema: fluor [fluór], rod. fluora [fluóra] tudi fluorja [fluórja].
  2. Pri samostalnikih s končnim -⟨er⟩, ki jih sklanjamo bodisi z daljšanjem osnove bodisi s skrajšano osnovo (zaradi neobstojnega samoglasnika), je bolj razširjeno sklanjanje s skrajšano osnovo, npr. seter [sétər], rod. setra [sétra] tudi seter [séter], seterja [séterja]. Tako še: bager, sfinkter ...

Posebnost

Samostalnika amper in bofor, ki označujeta merske enote, sklanjamo pogosteje z nespremenjeno osnovo: amper [ampêr], rod. ampera [ampêra] tudi amperja [ampêrja].

Moška osebna imena, ki so po nastanku zloženke z enozložnimi sestavinami v drugem delu (npr. -bor, -dar, -mer, -mir, -zar), so v preteklosti sklanjali le z nespremenjeno osnovo (npr. Prešeren o Črtomiru), danes pa pogosteje s podaljšano osnovo: Črtomir [čə̀rtomir], rod. Črtomirja [čə̀rtomirja] tudi Črtomira [čə̀rtomira]. Tako še: Božidar, Dalibor, Hotimir, Kazimir, Ljubomir, Slavomir, Svetozar, Tugomer, Tihomir, Vladimir, Zvonimir