Pravopis 8.0

Pisanje podrednih pridevniških zloženk

Pridevniške podredne zloženke, tvorjene iz podrednih besednih zvez, pišemo skupaj.

Posebnosti pri pisanju zaimenskih zloženk

Med tvorjenimi zaimki, ki so najpogosteje zloženke s prislovnimi sestavinami redko-, malo-, vsak- in marsi- (redkokdo, malokdo, vsakdo, marsikateri), so izjema tisti s sestavinama redko- in malo-, ki jih lahko pišemo tudi kot besedne zveze: redko kdo, malo kdo, redko kateri, malo kdaj.

Posebnosti pri pisanju pridevnikov za barve

Pridevnike, ki skupaj s prislovno sestavino označujejo barvne odtenke, pišemo prednostno kot zloženke, še zlasti, če prislov označuje barvni odtenek in je izpeljan iz barve: modrozelen (tudi modro zelen) ‘zelen z odtenkom modre’, npr. modrozelene alge; sivozelen (tudi sivo zelen); zelenomoder (tudi zeleno moder); sivobel (tudi sivo bel); zlatorumen (tudi zlato rumen); srebrnosiv (tudi srebrno siv).

Če prislov označuje stopnjo, npr. bledo, temno, svetlo ipd., to pogosteje izražamo z zvezami, kot so bledo rumen (tudi bledorumen), temno rjav (tudi temnorjav), svetlo rumen (tudi svetlorumen) itd.

Samo narazen pišemo zveze, ki imajo v levem prilastku prislovno izpeljanko (iz pridevnikov na -ast, -at), ki označujejo podobnost barvi (npr. modrikasto siv, zelenkasto moder, rumenkasto bel, rdečkasto rjav), ali zveze z drugimi prislovi, ki natančneje določajo vrsto barve s primerjavo, npr. čokoladno rjav (‘rjav kot čokolada’), burgundsko rdeč (‘rdeč kot burgundsko vino’), pepelnato siv (‘siv kot pepel’).

O zapisu z vezajem v prirednih zloženkah (npr. modro-zelen ‘moder in zelen’) glej poglavje »Pisanje prirednih pridevniških zloženk« (Besedotvorni oris).

Posebnosti pri pisanju zloženk iz prislova in pridevnika

Zveze prislova in pridevnika lahko obravnavamo kot skladenjsko podstavo pridevniških zloženk, ki jih v stalnih besednih zvezah uporabljamo v vrstnem pomenu, npr. dolgoročno posojilo, odprtodostopna revija, odprtodostopna literatura, prostodostopni trg, prostodostopni program, hitrorastoče podjetje, novoustanovljeni odbor, dolgodelujoči inzulin, hladnostiskano olje ...

Od zvez prislova in pridevnika se zloženke razlikujejo po tem, da jih v skladenjski rabi ne moremo navesti v obrnjenem zaporedju ali razdvojiti ali stopnjevati, npr.

  • dolgodelujoči inzulin; npr. inzulin je dolgodelujoči, toda ko želimo izraziti lastnost inzulina, zapišemo to kot zvezo prislova in pridevnika: inzulin je dolgo delujoč ‘deluje dolgo’;
  • novoustanovljeni odbor – odbor, ki je ustanovljen na novo;
  • hitrorastoče podjetje – podjetje, ki je hitrorastoče (Katero?); podjetje, ki je zelo hitro rastoče (Kakšno?).

Če pridevniške zloženke iz zveze prislova in pridevnika uporabljamo v prenesenem pomenu, jih pišemo skupaj, npr. visokoleteče misli ‘težko uresničljive’ nasproti visoko leteča jata ptic.

Posebnosti pri pisanju zloženk s števnikom

Pridevniške zloženke s števnikom (stoleten, petdesetodstoten, desetkraten), kadar je ta zapisan s številko, pišemo z vezajem: 100-leten, 50-odstoten, 10-kraten. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz podstavne zveze samostalnika in simbola, kratice ali zveze črk in števk (C vitamin, L karnitin, UV zaščita, QR koda, 3D prostor, A4 format), ki jih tvorimo z obrazilom -ski: C-vitaminski (ali cevitaminski), L-karnitinski (betakarotenski), UV-zaščitni, QR-kodni, 3D-prostorski, A4-formatni ipd.

Zloženke iz zvez samostalnikov in števnikov pogosto ne sledijo pravilom, da ločilni števniki stojijo le ob množinskih samostalnikih, npr. sedmerokraki svečnik nasproti petvratni avto.

O pisanju vezaja v zvezah dveh ali več zloženk glej poglavje »Vezaj« (Ločila).