Vezaj
Vezaj (-) je nekončno stično ločilo. Črtica je enako dolga kot deljaj (-) in krajša kot pomišljaj (–).
Vezaj pišemo:
– med deli pridevniških prirednih zloženk:
Pri lastnoimenskih pridevniških prirednih zloženkah veliko začetnico v obeh delih pišemo, kadar nastanejo iz dveh enakovrednih lastnih imen:
▪ Kamniške Alpe, Savinjske
▪ Radgonske gorice, Kapelske
– med deli dvojnih poimenovanj:
– med deli
zemljepisnih in stvarnih dvojnih imen, v katerih sta združeni dve samostojni
lastnoimenski enoti:
Zveza za
šport invalidov
O dvojnih poimenovanjih in imenih glej poglavje »Dvojna poimenovanja in imena« (Slovnični oris za pravopis).
Pri slovenskih osebnih dvojnih imenih in priimkih je zapisovanje vezaja prepuščeno nosilcu imena, navadno pa ga opuščamo:
Pridevniške priredne zloženke pregibamo le v zadnji sestavini (
Dvojna poimenovanja in imena pregibamo v obeh sestavinah (
Dvojna poimenovanja in dvojna imena, ki jih pišemo z vezajem, razlikujemo od prirednih nestavčnih besednih zvez, ki izkazujejo protivna, nasprotnostna, sklepalna idr. razmerja in jih pišemo s pomišljajem (tekma
Glej poglavje »Pomišljaj«.
Vezaja ne pišemo med podredno zgrajenimi poimenovanji (zdravnik specialist, čebela delavka) in zemljepisnimi imeni (Ljubljana Šentvid).
Glej poglavje »Zgradba zemljepisnih imen« (Velika in mala začetnica).
Pri pisno nepodomačenih imenih vezaj ohranjamo
-
v dvojnih osebnih
imenih:
-
rojstnih:
Eva-Lotta ▪ Eva-Lena ▪ Britt-Marie ▪ Jean-Paul ▪ Jean-Marie ▪ Jean-Jacques -
priimkih:
Rimski-Korsakov ▪ Wolf-Ferrari ▪ Lévi-Strauss ▪ Baden-Powell (Bi-Pi) ▪ Toulouse-Lautrec
-
rojstnih:
-
v zemljepisnih imenih:
Bielsko-Biała ▪ Baden-Württemberg ▪ Baden-Baden ▪ Aix-en-Provence ▪ Aix-les-Bains ▪ Sainte-Beuve ▪ Champs-Élysées ▪ Karl-Marx-Stadt -
v stvarnih imenih:
Rolls-Royce ▪ Coca-Cola ▪ Harley-Davidson ▪ Hewlett-Packard
O sklanjanju teh imen glej poglavje »Dvojna imena« (Slovnični oris za pravopis).
Vezaj ima tudi druge vloge; pišemo ga:
1. med sestavinami podrednih zloženk, pri katerih je
prva sestavina številka ali simbol:
2. med črkovno ali številčno podstavo ali osnovo in
njunim končajem:
Vezaj se v nestrokovnih besedilih lahko izpušča: zapis uja. Pri imenih črk, ki imajo v govoru za seboj oporni samoglasnik (npr. b [bə̀/bé]), ta samoglasnik tudi izpisujemo: zapis velikega beja.
3. med kratico in njeno končnico ali obrazilom:
4. med naveznim členkom le in zaimkom, zlasti
5. po tujejezičnem vzoru za okrajšavami e
6. v prevzetih pisno nepodomačenih poimenovanjih:
7. v spletnih naslovih: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/
8. v priredno zloženih številčnih in črkovnih enotah: Uradni list RS, št.
9. pri povezovanju samostojnih besed v besedni niz kot stilno sredstvo:
POSEBNOSTI
1. Lastna imena z okrajšavami e,
i ipd. so navadno zapisana brez vezaja:
2. Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote – za njimi ne pišemo vezaja, ampak naredimo le presledek (
Besedne zveze s simbolom lahko pišemo tudi z obrnjenim zaporedjem sestavin z desnim prilastkom (vitamin C). V nekaterih strokah je tak zapis bolj uveljavljen (celice β).
3. Vezaja ne pišemo v vezalnih zloženkah,
tj. prirednih zloženkah z okrajšano prvo sestavino (
4. Vezaja ne pišemo pri statusnih oz. sorodstvenih nazivih, ki stojijo pred moškim imenom ali za njim, npr. aga (Ali aga), beg (Ibrahim beg), paša (Mehmed paša), ibn (ibn Saud), bin (bin Abdullah), ben (Hafis ben Šejk). Nekateri statusni nazivi so del imena in jih pišemo brez presledka: Džingiskan, Kublajkan.
5. Vezaj neobvezno pišemo med medmeti:
V strokah so se oblikovale posebne rabe vezaja, npr.:
-
v jezikoslovju se stični vezaj (poleg
pokončnice) uporablja za označevanje meje med zlogi:
mi-za ▪ lu-be-ni-ca ▪ na-re-di-ti; levo- ali desnostični vezaj zaznamuje nesamostojne pomenske dele besede, npr. končnice, obrazila (pika-e ▪ šolar-jem ▪ -o- ▪ pra- ▪ -ka); -
poimenovanja kemijskih sestavin
pišemo z vmesnim vezajem:
ω-3-maščobna kislina aliomega-3-maščobna kislina; -
v teološki stroki je v predložni
rabi namesto pomišljaja uporabljen vezaj za označevanje vrstic pri navajanju
delov Svetega pisma: zapis
Jn 3,16-18 pomeni tretje poglavje Janezovega evangelija, od šestnajste do osemnajste vrstice.
Zapisi z vezajem v razmerju do zapisa istih sestavin skupaj ali narazen so v nekaterih primerih pomenskorazlikovalni: npr.
Če besedo z vezajem delimo na mestu, kjer
je vezaj, tega prenesemo v novo vrstico, deljenje pa v prvi vrstici zaznamujemo
z deljajem:
Glej poglavje »Deljaj«.
Vezaj
uporabljamo za zaznamovanje alinej (poleg pomišljaja ali drugih pisnih in
grafičnih znamenj):
Pripomočki:
- računalnik,
- zvezek,
- pisalo.
Vezaj kot sredstvo besednega krajšanja
V prirednih zvezah dveh (ali več)
zloženk oz. sestavljenk pišemo na koncu nezadnjih zloženk oz. sestavljenk
levostični vezaj pred delom, ki je skupen vsem:
V prirednih zvezah dveh (ali več) zloženk
oz. sestavljenk pišemo na koncu prve zloženke oz. sestavljenke desnostični vezaj
za delom, ki je skupen obema: literarnozgodovinski