Pravopis 8.0

Pomišljaj

Pomišljaj (–) je daljša črtica kot vezaj oziroma deljaj (-).

Pomišljaj kot stavčno ločilo je vedno nestičen. Uporabljamo ga na meji med dvema skladenjskima enotama, zlasti ko želimo kaj posebej poudariti oziroma na kaj opozoriti. V teh primerih pomišljaj:

1. napoveduje del povedi, ki dopolnjuje ali drugače izraža prej zapisano:
Večinoma je v Maroku najlažje plačevati z gotovino – dolarji in evri v manjših bankovcih. ▪ Vsakdanje življenje v dvorcu precej spominja na tisto v Beli hiši – delno je to rezidenca, delno hrupno in živahno središče moči. ▪ Vodnik še dodatno obogati doživetja ob odkrivanju Notranjskega krasa – dežele Martina Krpana.

2. uvaja sklep, pojasnilo ali stopnjevanje glede na prejšnji del povedi:
Vse skupaj se bo zagotovo poznalo pri končnem uporabniku – se pravi na položnicah gospodinjstev. ▪ Vsa restavracija mu je služila kot kulisa dvora, v katerem pa ni bilo podložnikov – in to je bila njegova velika skrivnost. ▪ Filip je ljubitelj avtomobilov – dobrih, hitrih, športnih.

3. zaznamuje vsebinsko nasprotje med deloma povedi: 
Celota je nanj naredila vtis pretiranega reda – razen kovčka na postelji, v katerem so križem kražem ležale obleke, perilo in čevlji. ▪ Ne bo vas ubilo, če boste komu pomagali – morda pa vas bo, če tega ne boste storili.

4. uvaja vsebinsko ključni del povedi:
V naravno ravnotežje med živim in neživim svetom je v zadnjem času korenito posegla ena izmed vrst – misleči človek. ▪ Se pa ljudje radi fotografirajo in še pomembneje – ne prosjačijo. ▪ Za konec ostane še najzanimivejši del – plezanje!

V teh položajih lahko uporabimo tudi druga nekončna stavčna ločila, zlasti kadar odnosa med deloma povedi ne želimo poudariti oziroma bralcev nanj posebej opozoriti z rabo pomišljaja:
V primeru izenačenja je odločilen glas predsedujočega, razen v primeru, ko upravo sestavljata samo dva člana. ▪ Možgani so vsaj v eni stvari vendarle podobni mišicam: treba jih je trenirati in stimulirati.

Pomišljaj lahko uporabimo tudi na mestih, kjer sicer ne bi stalo nobeno ločilo; v takem primeru je njegova vloga poudarjeno ločevanje in hkrati zaznamovanje premolka:
Ampak – kaj se je zgodilo zatem? ▪ Funt drsi – dol. ▪ Temu bi se milo rečeno dejalo – norčevanje.

Na mestih, kjer sicer ne bi stalo nobeno ločilo, lahko namesto pomišljaja za zaznamovanje premolka uporabimo tri pike: Ampak … kaj se je zgodilo zatem?

Glej poglavje »Tri pike«.

Pomišljaj lahko v povedi nadomešča izpuščeno glagolsko obliko, predvsem vezni glagol biti (zlasti v naslovih, pregovorih in izrekih):
Zaporniške celice – kulturni spomenik ▪ Denar – sveta vladar.

Pomišljaj pred zadnjim delom povedi lahko nakazuje spremembo skladenjskega naklona glede na predhodni del:
Kaj ti je rekel zdravnik – ničesar več po sedmi uri. ▪ Poglejte oba rdeča kroga – se vam zdita različno velika, kajne? ▪ Nato pisma odnese rabinu in čaka, kaj mu bo ta velel, da naj naredi z njimi – jih odloži za kasneje, prepiše, nanje pri priči odgovori? ▪ To vse je narava – občudujmo njeno raznolikost! ▪ Nikoli ne bomo prišli do izboljšanja, če bomo samo spreminjali zakon – treba ga je uporabljati!

Spremembo naklona lahko nakazujejo tudi ločila podpičje, dvopičje in tri pike:
Tigri so največje velike mačke; večje so celo od levov! ▪ V času razcveta pa smo naredili ... kaj že?

Pomišljaj kot dvodelno ločilo

Dvodelni stavčni pomišljaj označuje vrinjene dele povedi: 
Na policiji prijavil roparsko tatvino, ki pa je – kot so ugotovili kasneje – v resnici ni bilo. ▪ In kaj jim v kraju – poleg narcis – še lahko ponudijo?

Pomišljaj prednostno uporabljamo v skladenjsko bolj zapletenih povedih in povedih z več vejicami (ali drugimi ločili):
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in – če boš utegnil – še po kruh v pekarno. ▪ Ko sem naredila hiter pregled našega trga, izvirnih slovenskih igrač – razen lesenih in tistih, ki jih izdeluje invalidsko podjetje Želva – pravzaprav nisem našla. ▪ Ob cestah so tudi zabojniki za odpadke in teh – zabojnikov, ne odpadkov – ponekod ni dovolj.

Namesto pomišljaja za označevanje vrinjenih delov povedi uporabljamo tudi vejico, oklepaj ali dvodelne tri pike:
Terjatve so, kot je bilo povedano, lahko dolgoročne ali kratkoročne. ▪ Maksim Gaspari (star 97 let je novembra 1980 umrl v Ljubljani) je imel tri otroke. ▪ Dobil je ... kako bi rekel ... ukaz.

Kadar je vrinjeni del besedila med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem vejica ni obvezna:
Na koncu igrišča je stala nekakšna lopa, za katero Mark ni vedel, čemu služi – morda je imel v njej hišnik kaj spravljeno –, in zadaj za lopo je bil primeren prostor, da na skrivaj pregleda najdeni zvezek. ▪ Kot da imata na hrbtu raketni motor – na neki način sta ga res imela – sta oddrvela naprej.

Glej poglavje »Vejica«.

Pomišljaj kot nestavčno ločilo

Pomišljaj kot nestavčno ločilo uporabljamo nestično v besednih zvezah, kadar zaznamuje različne odnose, npr.:

1. protivnost (‘proti’) in nasprotnost oz. dihotomijo: prijateljska tekma Slovenija – Norveška ▪ odnos zdravnik – pacient ▪ vrh EU – ZDA

2. pojasnjevalnost: YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa ▪ Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma

3. vključenost: Slovenske železnice – Potniški promet

4. sklepalnost: Podarim – dobim

5. zaporednost: videno – kupljeno ▪ rečeno – storjeno ▪ Vozni red: 13.20 Šmarje – 13.30 Vodenovo – 13.35 Vrh

POSEBNOSTI

  1. Pomen ‘proti’ med številkami redko zaznamujemo z nestičnim pomišljajem: rezultat 3 – 2 ▪ merilo 1 – 10.000. Običajna je raba nestičnega dvopičja (rezultat 3 : 2 ▪ merilo 1 : 10.000).
  2. Pomišljaj pred psevdonimi in vzdevki za prvotnim imenom danes pogosto opuščamo – odvisno od ustaljene rabe pri posameznem imenu (Andrej Rozman Roza ▪ Herman Potočnik Noordung, vendar Josip Murn – Aleksandrov ▪ Karel Destovnik – Kajuh).

Pomišljaj lahko uporabljamo za nizanje besed ali skupin besed: 
Primeri rime pri glagolih: dela – je pela; hodil – blodil; mižim – gorim – bedim – ležim. ▪ lev, ris, tiger, mačka – kača, aligator, krokodil – slavec, raca, žerjav

V tej vlogi se redko pojavlja tudi t. i. dolgi pomišljaj. Tega pogosteje uporabljamo, kadar nizamo povedi iz različnih besedil ali različnih delov istega besedila (zlasti če je v njih že uporabljen navadni pomišljaj): Lastna hvala – cena mala. — Stara navada – železna srajca. — Rana ura – zlata ura.

Nestavčno pomišljaj uporabljamo za zaznamovanje alinej (poleg vezaja ali drugih pisnih in grafičnih znamenj):
Pripomočki:
– računalnik,
– zvezek,
– pisalo.

Po desni strani je dovoljeno prehiteti:
– vozilo, ki zavija levo;
– vozilo, ki vozi v naselju po smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi, po prometnem pasu, ki ni skrajno desno;
– tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča.

Glej poglavje »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.

Zlasti v umetnostnih besedilih se lahko za označevanje dobesednega navedka namesto narekovajev uporablja enodelni pomišljaj (narekovajni pomišljaj), a le na začetku nove vrstice:
– Kje si bil sinoči? je vprašal. Si se dobro imel?
– Doma, je odrezavo pripomnil.
– Še kje?

Glej poglavje »Narekovaj« ter »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.

Redko se pomišljaj na koncu povedi uporablja namesto treh pik za zaznamovanje zamolka:
Vse besede so odveč –

Glej poglavje »Tri pike«.

Pomišljaj je grafično prekriven z znamenjem za minus, ki ga pišemo desnostično, kadar ga uporabljamo za predznak števila (–5 °C), kot znamenje za odštevanje pa ga pišemo nestično (100 – 10 = 90).

Stični nestavčni pomišljaj

Predložni pomišljaj je stično nestavčno ločilo, ki zamenjuje predloga od in do (tudi med ter in):
str. 32–37 ▪ 29–33 % ▪ odprto 8.00–19.00 ▪ v letih 2012–2022 ▪ 1. 1. 2024–30. 6. 2024 ▪ 15. september–15. oktober

Kadar predložni pomišljaj povezuje skladenjsko bolj razčlenjene enote, ga pogosto nadomeščamo s predlogi, npr.:
od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024 ▪ 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024 ▪ med 1. 1. 2024 in 30. 6. 2024

Stični nestavčni pomišljaj zaznamuje (največkrat prostorsko) povezanost dveh ali več točk oz. vrednosti:
železniška proga Ljubljana–Trst ▪ prekop Ren–Donava ▪ smer vzhod–zahod ▪ Kolesarska povezava naj bi potekala na relaciji Senovo–Krško–Brege–Drnovo. ▪ ureditev ceste na relaciji Spodnje Vranje–Lončarjev Dol–Podvrh–Zabukovje

Pri glasnem branju v primerih, ko pomišljaj povezuje več kot dve enoti, nizov ne preberemo z vmesnimi predlogi, ampak enote le naštevamo (prekop Ren, Donava; na relaciji Senovo, Krško, Brege, Drnovo).