Vejico (,) najpogosteje uporabljamo kot levostično nekončno stavčno ločilo. Zaznamuje:

• priredna razmerja na ravni besednih zvez oz. stavčnih členov in na ravni večstavčnih povedi,
• razmerja med podrednimi in nadrednimi deli stavčnih členov ali večstavčnih povedi,
• polstavčni prilastek in polstavek,
• soredje (vrivek, pristavek, dostavek, pastavek).

Vejico pišemo znotraj besednih zvez in stavčnih členov, kadar zaznamuje naslednja priredna razmerja:

1. vezalno, kadar ga ne izražamo s prirednimi vezniki in, ter, pa
Odvetniška pisarna Novak, Kranjc in partnerji ▪ Na pladnju so bili masleni rogljički, maslo, med, mleko in mehko kuhana jajca. ▪ Poskrbeli bomo za suhe, krhke, občutljive in poškodovane lase. ▪ Jaka je kupil jabolka, hruške in banane ter korenje, cvetačo in blitvo.

2. protivno
Za nami je težko, a uspešno leto. ▪ Meta je hitro, toda napačno odgovorila na vprašanja. ▪ Do sotočja rečic vodi označena, vendar slabo vzdrževana pot.

3. pojasnjevalno
V tretjem, tj. zadnjem delu diplomske naloge sem predstavila novo temo. ▪ Predava dvakrat na teden, in sicer v torek in petek. ▪ Obstajale so druge, manj utemeljene rešitve. ▪ Zavod Republike Slovenije za šolstvo, organizacijska enota Maribor ▪ Petka, d. o. o.

4. stopnjevalno
Bivak nam pride prav na reševalnih, pa tudi iskalnih akcijah. ▪ Zapisana pričevanja predstavljajo dragocen vir za zgodovinsko stroko, kot tudi za izobraževanje mladih. ▪ Galerija je prerasla v pomemben umetnostni center ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše.

Vejica v večstavčnih povedih zaznamuje naslednja priredna razmerja med skladenjsko enakovrednimi deli:

1. vezalno, kadar ga ne izražamo s prirednimi vezniki in, ter, pa:
Gasilci so opravili ogromno prostovoljnih delovnih ur, sodelovali so pri urejanju okolice, varovali so prvomajski kres, pregledali so vse hidrante, bili so uspešni na tekmovanjih.

2. protivno
Imel je tremo, a je nastop vseeno dobro opravil.

3. posledično
Z odvozom odpadkov začnemo zgodaj zjutraj, zato zabojnike za praznjenje pripravite večer prej.

4. pojasnjevalno
Lotili se bomo prenove osnovne šole za devetletko, in sicer bo treba prekriti streho ter dozidati štiri nove učilnice.

5. stopnjevalno
Udeležba na prireditvi je bila večja kot prejšnja leta, pa tudi program je bil vsebinsko bogatejši.

Kadar z veznikom ali ali s parnimi dvodelnimi vezniki (ali – ali (pa), ne – ne, niti – niti, bodisi – bodisi/ali) izražamo ločno ali stopnjevalno priredno razmerje, pred drugim delom ne pišemo vejice:
Obrok naj vsebuje meso ali ribe. ▪ Nesreča je ali pokora ali kazen. ▪ Na spominski gorski dirki ni šlo ne za naslove ne za sekunde. ▪ Za požrtvovalnost niso dobili niti zahvale niti kakšnega drugega odziva. ▪ Sorbet je bodisi v obliki ledenega napitka bodisi kot zamrznjena sladica precej preprost za pripravo. ▪ Vrabci si bodisi prisvojijo tuje gnezdo ali pa se v večjega naselijo kot podnajemniki.

Kadar priredno razmerje izražamo z večbesednimi dvodelnimi vezniki iz dveh različnih delov, pred drugim pišemo vejico:
Zgodovinarji ne le poročajo, ampak tudi ustvarjajo zgodovino.

Vejica v večstavčnih povedih zaznamuje mejo med nadrednim (glavnim) in podrednim (odvisnim) stavkom – ne glede na njuno zaporedje:
Učila jo je, kako naj bo boljša oseba. ▪ Vprašal sem jo, ali je ponudba resna in iskrena. ▪ Dejal je, da se starejša generacija počuti zapostavljena, in v primeru nadaljnje neaktivnosti napovedal protest upokojencev pred občino. ▪ Ko so stročnice napol kuhane, dodamo narezano zelenjavo. ▪ Kar se Janezek nauči, Janez zna. ▪ Storili bomo, kot določa zakon. ▪ Vrni več, kot vzameš.

Odvisnik lahko stoji znotraj drugega odvisnika takoj za veznikom; v tem primeru se skupaj pojavita dva podredna veznika, vejice med njima pa ne pišemo:
Neka raziskava je pokazala, da če pijemo alkohol in hkrati kadimo, povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni. (< Neka raziskava je pokazala, da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, če pijemo alkohol in hkrati kadimo.)

V večstavčni povedi vejico pišemo pred prirednim veznikom, kadar za glavnim stavkom uvaja odvisnik znotraj glavnega stavka:
Poskrbimo za varnost, saj ko je otrok kot potnik v vozilu, smo mu starši za zgled. (< Poskrbimo za varnost, saj smo otroku starši za zgled, ko je kot potnik v vozilu.)

To velja tudi v primerih, ko je prvi od veznikov vezalni ali ločni veznik, pred katerim v prirednem razmerju vejice ne bi pisali:
Imamo dobre stike z zdravniki, in če je potreben zdravniški nasvet, ga tudi priskrbimo. (< Imamo dobre stike z zdravniki in tudi priskrbimo zdravniški nasvet, če je potreben.)
Tako še: Stali so v tišini, in ko so zaslišali zvonec, so hitro stekli v razred. ▪ Ostale so samo še štiri ekipe, oziroma ko boste prebirali te vrstice, bo že znan prvi finalist.

Z vejico zaznamujemo stavčni prilastek, ki sledi samostalniški odnosnici:
Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke, ki so se te dotaknili. ▪ Poskus smo naredili z balonom, v katerega smo vstavili plastelin, in tako preverjali različne oblike. ▪ Razprave, kakšen bo volilni sistem, še ni konec. ▪ Na vprašanje, ali bi kaj pojedel, je odsotno odkimal. ▪ Razveseljujoče je dejstvo, da je v zadnjih dveh letih prišlo do zvišanja plač.

Vejica zaznamuje tudi podredne stavčne dele, ki vsebinsko dopolnjujejo pred njimi stoječe zaimke:
V sodobnem tempu življenja pogosto pozabimo na to, da lahko pomagamo drugim. ▪ Glede na vse, kar se dogaja v drugih klubih, je stanje pri nas še zelo normalno. ▪ O naslednjih nekaj letih njegovega življenja razen tega, da je potoval po svetu, ne vemo ničesar. ▪ Današnja organizirana predelava smeti tam, kjer jo imamo, ne daje spodbudnih rezultatov.

Kadar sta v večstavčni povedi priredno povezana istovrstni odvisnik in stavčni člen, vejico pišemo le, če se odvisnik stika z glavnim stavkom, sicer ne:
V posebej utemeljenih primerih in ko je to v zunanjepolitičnem interesu države, lahko vlada dovoli odprtje urada v tujini. ▪ Vsak dan oziroma kadar si zaslužite, prejmete darilo. ▪ Brez zraka in ne da bi znali plavati, smo bili vrženi v neznosno velik ocean.
nasproti
Računalnik zaustavite ob koncu delovnega dne oziroma ko je to potrebno. ▪ Motnje v krvnem obtoku se pojavljajo le v hujših primerih ali če se bolezni pritakne še pljučnica. ▪ Kupci v Sloveniji želijo dobro kvaliteto in nizko ceno ter da je izdelek okolju prijazen.

Kadar odvisnik uvaja vezniška zveza, vejice med njenimi sestavinami ne pišemo:
Zrla je predse, ne da bi sploh kaj rekla. ▪ Ni ji preostalo drugega, kot da je za pomoč prosila prijatelje. ▪ Namesto da se pritožuješ, se spravi k delu.

Z vejico zaznamujemo polstavčni prilastek, katerega jedro je deležnik ali pravi pridevnik, ki se po obliki ujema s samostalniško odnosnico, ki ji sledi:
Med predavanjem je opozoril na starejše uporabnike, rojene po drugi svetovni vojni. ▪ V črnilnike so pomakali kovinska peresa, nataknjena na lesena držala, in nato z njimi pisali. ▪ V bližini železniške postaje naj bi zgradili nebotičnik, visok sto metrov. ▪ Neokrnjena dolina, polna naravnih lepot, leži samo šest kilometrov od industrijskega središča.

Z vejico zaznamujemo polstavke, katerih jedro je deležje:
Odzibala se je mimo mene, tiho popevajoč neko melodijo. ▪ Izhajajoč iz bogate zgodovine ter upoštevajoč zahteve modernega sveta in sodobna znanstvena dognanja, so izbrali najbolj uporabne tehnike in izdelali borilni sistem po meri sodobnega človeka.

Vejice zaznamujejo vrivek, ki je lahko nestavčni ali stavčni in ga dodajamo kjerkoli v povedi:
Precej bolj je bila, še posebej ob koncu sezone, z igrami zadovoljna Petra. ▪ Te cene so, milo rečeno, absurdne.

POSEBNOSTI

1. Vrivek lahko naredimo tudi iz dela, ki bi bil brez vejic sicer del tekoče povedi:
Končni rezultat sektorja, ob upoštevanju finančnega in davčnega poslovanja, znaša 257 tisoč evrov.

2. Vrivek lahko označimo tudi z dvodelnim pomišljajem, oklepajem ali dvodelnimi tremi pikami. Dvodelni pomišljaj je zlasti priporočljiv v bolj zapletenih povedih z več vejicami. Kadar je tako označeni vrivek med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem vejica ni obvezna:
Komaj je zatisnil oči – človek bi mislil, da je minila le minuta –(,) se je zbudil in se začel pripravljati na pot. ▪ Kot da imata na hrbtu raketni motor – na neki način sta ga res imela –(,) sta oddrvela naprej. ▪ Izpostavil je tisti del dogovora – ta govori o tem, da bodo koalicijske partnerke zavrnile vložene interpelacije, če so te neutemeljene –(,) ki ga razume drugače.

Vejice zaznamujejo pristavek, ki z drugimi besedami poimenuje oziroma pojasnjuje to, kar označuje pred pristavkom stoječa beseda ali zveza:
Triglav, najvišja slovenska gora, je visok 2864 metrov. In danes, tri leta pozneje, spet iščemo odgovor na to vprašanje. ▪ Jani Kovač, predsednik uprave

V pristavku zapisujemo datume, zapisane s številkami, kadar sledijo poimenovanju dneva:
Srečanje bo v sredo, 18. 6. 2025, ob 11. uri.

V pristavku lahko zapisujemo lastna imena, kadar je povezava med obema deloma splošno znana. Vendar v sodobni rabi vejice tudi v takem primeru opuščamo:
Najbolj znani slovenski filozof(,) Slavoj Žižek(,) je s svojo trditvijo sprožil burne odzive hrvaške javnosti.

Vejica uvaja dostavek, ki dodatno pojasnjuje, dopolnjuje ipd., kar je ubesedeno v jedrni povedi:
Niso ga poslušali, žal. ▪ Tik pred prazniki so dosegli sporazum, po katerem naj bi bil volk sit in koza cela, tako se je vsaj zdelo.

Vejica zaznamuje različne vrste pastavkov, in sicer:

1. zvalnike in ogovore
Jure, počakaj, že prihajam. ▪ Pridi, Celestina, oglejva si apartma.

2. členke
Ja, vse je v redu. ▪ Seveda, z največjim veseljem pridem. ▪ K sreči vsi govorijo dobro angleško, no, vsaj sporazumevamo se dobro.

3. medmete
Joj, kako se je zmotil. ▪ Aha, že vem, kam bom šel.

Pri zvezah medmeta in členka ali zvalnika vejica med njima ni nujna ter nakazuje, da sta prvini v govoru ločeni s premorom:
Ojoj, ne, to ne bo držalo. ▪ O, sin, sedi, da se pogovoriva!
nasproti
No ja, šalo na stran. ▪ O sin, skrbi nas zate.

Podvojeni ali stopnjevani medmeti se pišejo na različne načine:

• narazen: joj joj, čiv čiv, joj prejoj, križem kražem
• z vezajem: bim-bam, ha-ha-ha
• skupaj: križkraž, hovhov
• z vejico: Bla, bla, bla, ne verjamem ti. ▪ Bam, bam, bam, bije veliki zvon.

Vejico kot levostično nestavčno ločilo uporabljamo za zaznamovanje zamenjanega vrstnega reda sestavin večbesednih imen ali poimenovanj v seznamih, stvarnih kazalih ipd.:

Vejico kot stično nestavčno ločilo pišemo:

• pri zapisu decimalnih števil med celim številom in decimalkami: 15,7 ▪ 2,7588 ▪ 24.999,99
• pri navajanju izmerjenega časa med vrednostmi za sekunde in dele sekund (desetinke, stotinke …): 3:57,23
• pri citiranju Svetega pisma med številko poglavja in številko vrstice posamezne knjige: Jn 3,16