Neobstojni polglasnik med zvočnikoma

Neobstojni polglasnik se pojavlja v govoru in zapisu v zadnjem zlogu osnove med dvema zvočnikoma ter med zvočnikom in zvočniškima sklopoma ⟨lj⟩ in ⟨nj⟩, in sicer v:

samostalnikih moškega spola v imenovalniški (in enaki tožilniški) obliki;
pridevnikih moškega spola v imenovalniški (in enaki tožilniški) obliki;
samostalnikih ženskega spola v rodilniku dvojine in množine;
nekaterih izpeljankah iz samostalnikov obeh skupin;
samostalniških izpeljankah iz pridevnikov.

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA			IZPELJANKE
	imenovalnik	rodilnik	obrazilo na soglasnik	obrazilo na samoglasnik
⟨jem⟩	sejem [sêjǝm]	sejma [sêjma]	sejemski [sêjǝmski]	sejmar [sejmár/ sêjmar]
⟨len⟩	Jalen [jálǝn]	Jalna [jálna]		Jalnov [jálnov-]
⟨melj⟩	Plemelj [plémǝl’/plémǝI]	Plemlja [plémlja]		Plemljev [plémljev-]
⟨men⟩	kamen [kámǝn]	kamna [kámna]	kamenček [kámǝnčək]	kamnit [kamnít]
⟨ren⟩	muren [múrǝn]	murna [múrna]	murenček [múrǝnčək]	murnov [múrnov-]
⟨renj⟩	škorenj [škórǝn’/škórǝn]	škornja [škórnja]	škorenjc [škórǝn’c/škórǝnc]	škornjev [škórnjev-]
⟨vel⟩	Pavel [pávǝl]	Pavla [páu̯la]	Pavelček [pávǝlčək]	Pavlov [páu̯lov-]
⟨velj⟩	čevelj [čévǝl’/čévǝl]	čevlja [čéu̯lja]	čeveljček [čévǝl’čək/čévǝlčək]	čevljar [čeu̯ljár]
⟨ven⟩	oven [ôvǝn]	ovna [ôu̯na]	ovenček [ôvǝnčək]	ovnar [ôu̯nar/ou̯nár]
PRIDEVNIKI			IZPELJANKE
	moški spol	ženski spol	obrazilo na soglasnik	obrazilo na samoglasnik
⟨jen⟩	nujen [nújǝn]	nujna [nújna]		nujnost [nújnost]
⟨len⟩	stalen [stálǝn]	stalna [stálna]		stalnost [stálnost] stalnica [stálnica]
⟨men⟩	skromen [skrômǝn]	skromna [skrômna]		skromnost [skrômnost]
⟨ren⟩	miren [mírǝn]	mirna [mírna]		mirnost [mírnost]
⟨ven⟩	javen [jávǝn]	javna [jáu̯na]		javnost [jáu̯nost]

Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA			IZPELJANKE
	imenovalnik	rodilnik dvojine/množine	obrazilo na soglasnik	obrazilo na samoglasnik
⟨melj⟩	Dramlje [drámlje]	Dramelj [drámǝl’/drámǝI]	drameljski [drámǝl’ski/drámǝlski]
	Želimlje [želímlje]	Želimelj [želímǝl’/želímǝl]	želimeljski [želímǝl’ski/želímǝlski]
⟨men⟩	kolumna [kolúmna]	kolumen [kolúmǝn]	kolumenski [kolúmǝnski]	kolumnist [kolumníst]
⟨renj⟩	marnje [márnje]	marenj [márǝn’/márǝn]		marnjati [márnjati]
⟨velj⟩	mravlja [mráu̯lja]	mravelj [mrávǝI’/mrávǝI]		mravljica [mráu̯ljica] mravljišče [mrau̯ljíšče]
	Nevlje [néu̯lje]	Nevelj [névǝl’/névǝl]	neveljski [névǝl’ski/névǝlski] Neveljčan [névǝl’čan/névǝlčan]
	Sečovlje [sečôu̯lje]	Sečovelj [sečôvǝl’/sečôvǝl]	sečoveljski [sečôvǝl’ski/sečôvǝlski]	Sečovljan [sečou̯lján]

Posebnosti

Soglasnik, zapisan s črko ⟨v⟩, v izglasnih zvočniških sklopih ⟨vl⟩, ⟨vm⟩ in ⟨vn⟩ izgovorimo na dva načina, in sicer
1. kot [u̯], kar je pogosteje uresničeno pri pisno podomačenih občnih besedah, npr.:
  - avla [áu̯la] ž, rod. mn. avl [áu̯l];
  - revma [réu̯ma] ž, rod. mn. revm [réu̯m];
  - pozavna [pozáu̯na] ž, rod. mn. pozavn [pozáu̯n];
  - travma [tráu̯ma] ž, rod. mn. travm [tráu̯m];
  - bovla [bôu̯la] ž, rod. mn. bovl [bôu̯l];
  - klovn [klôu̯n] m;
2. kot [v], ko se v zvočniški sklop vriva polglasnik, ki mora biti zapisan s črko e, kar je uresničeno zlasti pri lastnih imenih, npr.:
  - Pavla [páu̯la] ž, rod. mn. Pavel [pávəl];
  - Ravne [ráu̯ne] ž, rod. mn. Raven [rávən], prid. ravenski [rávənski], preb. Ravenčan [rávənčan].
Če je v izglasju deležnika pisni zvočniški sklop ⟨rl⟩, črko ⟨l⟩ izgovorimo bodisi kot [u̯] (kot zvenečo dvoustnično varianto fonema /v/) bodisi kot samoglasnik [u], npr. trl [tə̀ru/tə̀ru̯]; ž. sp. trla [tə̀rla]; umrl [umə̀ru/umə̀ru̯] – ž. sp. umrla [umə̀rla].
Posebnost je izpeljanka na -ski iz samostalnika jarem [járəm] (rod. jarma [járma]), torej pridevnik jarmski [jármski/járəmski], ki se je uveljavil kot nesistemska možnost. Pridevnik z neokrajšano osnovo (*jaremski) se ni uveljavil.
Neobstojni polglasnik se pojavlja kot izgovorna možnost v zaporedju zvočnikov ⟨lm⟩, ⟨ln⟩, ⟨rl⟩, ⟨rm⟩, in ⟨rn⟩. Ti polglasniki so le izjemoma zapisani s črko ⟨e⟩ (Karel, muren). V izpeljankah je zaradi drugačne glasovne soseščine izgovor pogosteje uresničen brez polglasnika.

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA			IZPELJANKE
	imenovalnik	rodilnik	obrazilo na soglasnik	obrazilo na samoglasnik
⟨lm⟩	film [fílm/fílǝm]	filma [fílma]	filmski [fílmski/fílǝmski]	filmar [fílmar]
⟨ln⟩	Mikeln [míkeln/míkelǝn]	Mikelna [míkelna]		Mikelnov [míkelnov‑]
⟨rl⟩	Premrl [premə̀ru̯/premə̀rəl]	Premrla [premə̀rla]		Premrlov [premə̀rlov-]
⟨rn⟩	Murn [múrn/múrǝn]	Murna [múrna]		Murnov [múrnov-]
⟨rm⟩	alarm [alárm/alárǝm]	alarma [alárma]	alarmni [alármni]	alarmov [alármov-]
	grm [gə̀rm/gə̀rǝm]	grma [gə̀rma]	grmje [gə̀rmje]	grmovje [gərmôvje]
PRIDEVNIKI			IZPELJANKE
	moški spol	ženski spol	obrazilo na soglasnik	obrazilo na samoglasnik
⟨rn⟩	črn [čə̀rn/čə̀rǝn]	črna [čə̀rna]	črnski [čə̀rnski/čə̀rǝnski]	črnec [čə̀rnəc]
⟨rm⟩	strm [stə̀rm/stə̀rǝm]	strma [stə̀rma]		strmost [stə̀rmost]

Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA, SREDNJEGA SPOLA			IZPELJANKE
	imenovalnik	rodilnik dvojine/množine	obrazilo na soglasnik	obrazilo na samoglasnik
⟨lm⟩	palma [pálma]	palm [pálm/pálǝm]	palmski [pálmski/pálǝmski]	palmov [pálmov-]
⟨ln⟩	gostilna [gostílna]	gostiln [gostíln/gostílǝn]		gostilnica [gostílnica]
⟨rm⟩	farma [fárma]	farm [fárm/fárǝm]	farmski [fármski/fárǝmski]	farmar [fármar]
⟨rn⟩	zrno [zə̀rno]	zrn [zə̀rn/zə̀rǝn]	zrnce [zə̀rnce/zə̀rǝnce]	zrnat [zə̀rnat]
⟨rl⟩	grlo [gə̀rlo]	grl [gə̀rl/gə̀rǝl]	grlni [gə̀rlni/gə̀rǝlni]	grlen [gərlén]

O različnih uresničitvah izglasnih zvočnikov l in v glej poglavji »Izglasni zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris) in »Zapis polglasnika« (Glasoslovni oris).

O zvočniških sklopih glej poglavje »Zvočniški sklopi« (Glasoslovni oris).

Izpeljanke z obrazili na soglasnik izpeljemo iz podstave z govorjenim polglasnikom med zvočnikom in končnim r (cimer [címǝr] m – cimrski [címǝrski]; kamra [kámra] ž, rod. dv./mn. kamer [kámǝr] – kamrni [kámərni]). Polglasnik je v izpeljankah zapisan s črko ⟨r⟩, ki v medsoglasniškem položaju označuje glasovni sklop [ǝr].

Glej poglavje »Izpeljanke iz osnove na končni -r«.

Neobstojni polglasnik v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA			IZPELJANKE
	imenovalnik	rodilnik	obrazilo na soglasnik	obrazilo na samoglasnik
⟨mer⟩	cimer [címǝr]	cimra [címra]	cimrski [címǝrski]	cimrov [címrov-]
⟨ver⟩	kentaver [kentávǝr]	kentavra [kentáu̯ra]	kentavrski [kentávǝrski]	kentavrov [kentáu̯rov-]

Neobstojni polglasnik v rodilniku dvojine in množine ter izpeljankah
SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA			IZPELJANKE
	imenovalnik	rodilnik dvojine/množine	obrazilo na soglasnik	obrazilo na samoglasnik
⟨mer⟩	kamra [kámra]	kamer [kámǝr]	kamrni [kámǝrni]	kamrica [kámrica]
⟨ver⟩	smrdokavra [smərdokáu̯ra]	smrdokaver [smərdokávǝr]		smrdokavrin [smərdokáu̯rin]

Pravopis 8.0

Neobstojni polglasnik med zvočnikoma

Neobstojni polglasnik med zvočnikom in r