Prva ženska sklanjatev
V prvo žensko sklanjatev spadajo samostalniki,
ki imajo v rodilniku ednine končnico
Množinski
samostalniki (vile, hlače) se ne razlikujejo od drugih samostalnikov v množini: v
imenovalniku množine imajo končnico
Izpridevniški samostalniki, nastali iz pridevnikov (dežurna), imajo v rodilniku ednine končnico
| Sklanjatveni vzorec prve ženske sklanjatve – lipa in hlače | ||||
| ednina | dvojina | množina | množina | |
| IM |
lipa [lípa] |
lipi [lípi] |
lipe [lípe] |
hlače [hláče] |
| ROD |
lipe [lípe] |
lip [líp] |
lip [líp] |
hlač [hláč] |
| DAJ |
lipi [lípi] |
lipama [lípama] |
lipam [lípam] |
hlačam [hláčam] |
| TOŽ |
lipo [lípo] |
lipi [lípi] |
lipe [lípe] |
hlače [hláče] |
| MEST |
pri lipi [pri lípi] |
pri lipah [pri lípah] |
pri lipah [pri lípah] |
pri hlačah [pri hláčah] |
| OR |
z lipo [z‿lípo] |
z lipama [z‿lípama] |
z lipami [z‿lípami] |
s hlačami [s‿hláčami] |
Podtipa prve ženske sklanjatve
Sklanjatveni vzorec prve ženske sklanjatve ima dva podtipa, in sicer
-
samostalnike, ki se končujejo na
[-әu̯] (bukev, breskev, cerkev), ter samostalnika mati in hči, ki daljšata osnovo z r; - samostalnik gospa, pri katerem se odkloni od osnovne paradigme pojavljajo v vseh treh številih.
| Sklanjatveni vzorec podtipov prve ženske sklanjatve – bukev, mati in hči v ednini | |||
| ednina | |||
| IM |
bukev [búkəu̯] |
mati
[máti] |
hči [hčí] |
| ROD |
bukve
[búkve] |
matere
[mátere] |
hčere [hčére] |
| DAJ |
bukvi
[búkvi] |
materi
[máteri] |
hčeri
[hčéri] |
| TOŽ |
bukev [búkəu̯] |
mater [máter] |
hčer [hčér] |
| MEST |
pri bukvi
[pri búkvi] |
pri
materi [pri máteri] |
pri hčeri
[pri hčéri] |
| OR |
z bukvijo
[z‿búkvijo] |
z materjo
[z‿máterjo] |
s hčerjo
[s‿hčérjo] |
| Sklanjatveni vzorec podtipov prve ženske sklanjatve – gospa | |||
| ednina | dvojina | množina | |
| IM |
gospa [gospá] |
gospe
[gospé] |
gospe
[gospé] |
| ROD |
gospe
[gospé] |
gospa
[gospá] |
gospa
[gospá] |
| DAJ |
gospe
[gospé] |
gospema
[gospéma] |
gospem
[gospém] |
| TOŽ |
gospo
[gospó] |
gospe
[gospé] |
gospe
[gospé] |
| MEST |
pri gospe
[pri gospé] |
pri gospeh
[pri gospéh] |
pri gospeh
[pri gospéh] |
| OR |
z gospo
[z‿gospó] |
z gospema
[z‿gospéma] |
z gospemi
[z‿gospémi] |
Rodilnik dvojine in množine – vrivanje neobstojnih samoglasnikov
Pri samostalnikih prve ženske sklanjatve, katerih osnova se končuje na soglasniške sklope, ki bi bili ob ničti končnici težko izgovorljivi, se v rodilniku dvojine in množine med soglasnika vrivajo neobstojni samoglasniki, in sicer
- polglasnik: kamra [kámra], rod. mn./dv. kamer [kámər],
-
samoglasnik i,
če se samostalnik konča na
-ja: ladja, rod. mn./dv. ladij [ládij], - redko samoglasnik a: ovca [ôu̯ca], rod. mn./dv. ovác [ovác] (ob pogostejši obliki ovc [ôu̯c]).
| Sklanjatveni vzorec posebnosti prve ženske sklanjatve v množini – tabla, gostilna, ladja, Pia, Tea | |||||
| ednina | |||||
| IM |
tabla [tábla] |
gostilna
[gostílna] |
ladja [ládja] |
Pia [píja] |
Tea [têa] |
| množina | |||||
| IM |
table [táble] |
gostilne
[gostílne] |
ladje [ládje] |
Pie [píje] |
Tee [têe] |
| ROD |
tabel [tábəl] |
gostiln [gostíln/gostílən] |
ladij [ládij] |
Pij [píj] |
Tej [têj] |
| DAJ |
tablam [táblam] |
gostilnam
[gostílnam] |
ladjam [ládjam] |
Piam [píjam] |
Team [têam] |
| TOŽ |
table [táble] |
gostilne
[gostílne] |
ladje [ládje] |
Pie [píje] |
Tee [têe] |
| MEST |
pri
tablah [pri táblah] |
pri
gostilnah [pri gostílnah] |
pri
ladjah [pri ládjah] |
pri Piah
[pri píjah] |
pri Teah [pri têah] |
| OR |
s
tablami [s‿táblami] |
z
gostilnami [z‿gostílnami] |
z ladjami
[z‿ládjami] |
s Piami [s‿píjami] |
s Teami [s‿têami] |
Posebnost
Nekatere izglasne zvočniške sklope lahko
izgovarjamo brez vmesnega polglasnika, zato ga v
pisavi ne zaznamujemo: gostilna
Glej poglavje
»Neobstojni polglasnik med zvočnikoma«
Rodilnik dvojine in množine – končnica j v izglasju samoglasniške osnove
Pri prevzetih in do različnih stopenj podomačenih imenih ali občnih besedah se osnova lahko konča na samoglasnik in s končnico
Pojav izglasnega j je pri samostalnikih, ki se končujejo na
sklop samoglasnik
Prevzeta imena prve ženske sklanjatve
Vsa prevzeta zemljepisna in stvarna imena, ki se končujejo na nenaglašeni govorjeni
O domačenju zemljepisnih imen, in sicer naglasnem domačenju imen iz španščine (Bogota), ruščine (Moskva), morfemskem domačenju imen rek (Mža) in pisnem domačenju imen rek (umik diakritika: Hvita) podrobneje v poglavju »Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih« (Oblikoslovni oris).
Pri prevzemanju iz drugih jezikov je največ odstopanj od
slovenskih sklanjatvenih vzorcev pri imenih ženskih oseb, ki se ne
končajo na pisni in govorjeni nenaglašeni
Pri nekaterih skupinah imen iz antike, svetopisemskih in drugih starejših besedil pa so se zaradi prevajanja že v preteklosti uveljavile podomačene oblike imen.
1. Pri prevodih iz stare grščine in
latinščine antična, zlasti bajeslovna ženska imena osnovo od rodilnika
naprej lahko ali daljšajo z n (Juno, rod. Junone;
Dido, rod. Didone) ali pa se prvotni končaj s premenjuje z d (Artemis, rod. Artemide) ali n (Salamis, rod. Salamine) ali r
(Ceres, rod. Cerere). Pri podomačevanju se je v imenovalniku
ednine sčasoma uveljavila osnova iz rodilnika, tj. Junona
Enako velja za
Poznavalci in prevajalci iz klasičnih jezikov v prevodnih delih pogosto sledijo slovenščini manj prilagojenim sklanjatvenim vzorcem in uporabljajo citatni imenovalnik, npr. Artemis, rod. Artemide; Niobe, rod. Niobe, daj.
Pri novogrških prevzetih imenih ne uveljavljamo predstavljenih vzorcev.
2. Svetopisemska, izvorno hebrejska imena, latinizirana kot Sarah,
Chanah/Hannah, so v svetopisemskih prevodih uveljavljena kot
3. Pri prevzemanju imen na govorjeni
Posebnosti
-
Imena na končni
-e sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, npr. Bergitte [bêrgite], rod. Bergitte [bêrgite], daj. Bergitti [bêrgiti]. Redka imena na končni nemi e sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, a le, če imajo v slovenščini vzporednico s končnim‑a (Margerita), npr. angl. Marguerite [margerít], rod. Marguerite [margeríte] in [margerít], or. z Marguerite [z‿margerít] tudi z Marguerito [z‿margeríto]. - Kadar starogrška imena ne označujejo ženske osebe, npr. nimfa Tetida, ampak zemljepisni pojav |nekdanje morje|, se podomačena oblika (Sredozemsko morje je ostanek starodavne Tetide) ne uveljavlja dosledno. Lahko jih sklanjamo tudi kot samostalnike moškega spola: kotlino je zalil Tetis.
- Izjemoma se odločamo, da pisni osnovi dodajamo končnice prve ženske sklanjatve, in sicer pri imenih, ki že imajo v slovenščini uveljavljeno podomačeno obliko (npr. Sara, Hana): Hannah [hána], rod. Hannahe [háne]. Mogoče je tudi, da ime od rodilnika dalje sklanjamo kot podomačeno (Sarah [sára], rod. Sare [sáre]).
Če želimo ime sklanjati po prvi sklanjatvi, je bolje, da ga podomačimo tudi izgovorno in izgovarjamo po črki Diana [dijána]).
O spolu kratic glej poglavje »Spol« (Oblikoslovni oris).
O imenih, ki se končajo na nemi h, glej poglavje »Nemi h v končaju«
O priimkih ženskega spola glej poglavje »Sklanjanje imen ženskih oseb« (Oblikoslovni oris).