V prvo žensko sklanjatev spadajo samostalniki, ki imajo v rodilniku ednine končnico -e (lipa, Petra), v rodilniku dvojine in množine pa ničto končnico. Mednje uvrščamo tudi nečrkovalne kratice s končajem -A (ki je tudi končnica) in iz njih nastale samostalnike (MRSA – mrsa, NASA – Nasa). Po osnovnem sklanjatvenem vzorcu sklanjamo tudi ženski priimki (če jih sklanjamo), ki se končajo na -a, npr. Ivana Kobilca, rod. Ivane Kobilce (sicer pa po ničti (tretji) sklanjatvi).

Množinski samostalniki (vile, hlače) se ne razlikujejo od drugih samostalnikov v množini: v imenovalniku množine imajo končnico -e in v rodilniku ničto končnico.

Sklanjatveni vzorec prve ženske sklanjatve ima dva podtipa, in sicer

1. samostalnike, ki se končujejo na [-әu̯] (bukev, breskev, cerkev), ter samostalnika mati in hči, ki daljšata osnovo z r;
2. samostalnik gospa, pri katerem se odkloni od osnovne paradigme pojavljajo v vseh treh številih.

Pri samostalnikih prve ženske sklanjatve, katerih osnova se končuje na soglasniške sklope, ki bi bili ob ničti končnici težko izgovorljivi, se v rodilniku dvojine in množine med soglasnika vrivajo neobstojni samoglasniki, in sicer

• polglasnik: kamra [kámra], rod. mn./dv. kamer [kámər],
• samoglasnik i, če se samostalnik konča na -ja: ladja, rod. mn./dv. ladij [ládij],
• redko samoglasnik a: ovca [ôu̯ca], rod. mn./dv. ovác [ovác] (ob pogostejši obliki ovc [ôu̯c]).

Pri prevzetih in do različnih stopenj podomačenih imenih ali občnih besedah se osnova lahko konča na samoglasnik in s končnico -a ustvarja samoglasniški stik, npr. Danaa, Pangea, Tea, Pia, boa, oboa, Samoa; Perpetua, Papua, statua. V rodilniku dvojine in množine se pri teh samostalnikih namesto ničte končnice kot izgovorna olajšava pojavlja soglasnik j: Pia [píja], rod. mn./dv. Pij [píj]; Tea [têa], rod. mn./dv. Tej [têj]; boa [bóa], rod. mn./dv. boj [bój]; statua [státua], rod. mn./dv. statuj [státuj].

Vsa prevzeta zemljepisna in stvarna imena, ki se končujejo na nenaglašeni govorjeni -a, sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi: it. Bevilacqua [beviláku̯a], rod. Bevilacque [beviláku̯e]; polj. Białka [bjálka], rod. Białke [bjálke].

Pri prevzemanju iz drugih jezikov je največ odstopanj od slovenskih sklanjatvenih vzorcev pri imenih ženskih oseb, ki se ne končajo na pisni in govorjeni nenaglašeni -a, ampak imajo ničto končnico ali druge končaje, zaradi česar jih uvrščamo v ničto sklanjatev, npr. niz. Beatrix [beatríks], rod. Beatrix [beatríks], fr. Beatrice [beatrís], rod. Beatrice [beatrís]; angl. Kate [kêjt], rod. Kate [kêjt]; angl. Alice [êlis], rod. Alice [êlis]; fr. Dalida [dalidá], rod. Dalida [dalidá]; angl. Britney [brítni], rod. Britney [brítni]; dan. Bergitte [bêrgite], rod. Bergitte [bêrgite]; angl. Prue [prú], rod. Prue [prú].

Pri nekaterih skupinah imen iz antike, svetopisemskih in drugih starejših besedil pa so se zaradi prevajanja že v preteklosti uveljavile podomačene oblike imen.

1. Pri prevodih iz stare grščine in latinščine antična, zlasti bajeslovna ženska imena osnovo od rodilnika naprej lahko ali daljšajo z n (Juno, rod. Junone; Dido, rod. Didone) ali pa se prvotni končaj s premenjuje z d (Artemis, rod. Artemide) ali n (Salamis, rod. Salamine) ali r (Ceres, rod. Cerere). Pri podomačevanju se je v imenovalniku ednine sčasoma uveljavila osnova iz rodilnika, tj. Junona (< Juno), Didona (< Dido), Artemida (< Artemis), Cerera (< Ceres). Prilagoditve so bile izjemoma uveljavljene tudi pri redkih zemljepisnih imenih, npr. Avlida (< Avlis), Salamina (< Salamis).

Enako velja za starogrško-latinska imena na končni e, ki so v imenovalniku ednine podomačena s končnico -a, zato se sklanjajo po prvi ženski sklanjatvi, npr. Dafna (< Dafne), rod. Dafne [dáfne], daj. Dafni [dáfni] ... Tako še: Dika (< Dike), Melpomena (< Melpomene), Nioba (< Niobe), Psiha (< Psihe). Če imena ohranjajo izvirni končaj, jih sklanjamo po ničti sklanjatvi, npr. Dafne, rod. Dafne [dáfne], daj. Dafne [dáfne] ...

2. Svetopisemska, izvorno hebrejska imena, latinizirana kot Sarah, Chanah/Hannah, so v svetopisemskih prevodih uveljavljena kot podomačena – s končnico -a: Sara, Hana/Ana.

3. Pri prevzemanju imen na govorjeni -a s pisnim končajem na nemi h iz angleščine (angl. Deborah [debóra], Mariah [marája]) ohranjamo izvirni zapis in jih sklanjamo po ničti sklanjatvi.