Oklepaj
Oklepaj je dvodelno ločilo, sestavljeno iz
desnostičnega uklepaja in levostičnega zaklepaja. Pri pisanju besedil
najpogosteje uporabljamo okrogli oz. navadni oklepaj
Okrogli oklepaj zaznamuje:
1. pojasnila, ponazorila povedanega:
Travnik lahko obnovimo v zgodnji
pomladi (konec marca in v začetku
2. dodatne informacije:
Jedilno pohištvo sestavljajo
miza (velikosti 90 × 160 cm in višine
77 cm), izdelana iz masivnega bukovega
lesa, ter oblazinjeni
3. opozorila, pripombe, dodatke:
Vrh hriba stoji cerkvica, okoli
nje pa so v prvih majskih dneh preproge temno modrega svišča (glej fotografijo!), ki je že sam vreden
4. identifikacije besednih zvez:
Prihodki so se znižali zaradi
manjšega priliva davkov, predvsem davka na dodano vrednost
5. podatke o virih:
Januarja 1962 so meteorološko
hišico prestavili (Arhiv Agencije RS za okolje
6. sestavne dele besed ali besednih zvez, ki so
njihova možna, a neobvezna sestavina:
Frankfurtski knjižni sejem se je
iz nepomembnega sejma zgolj (zahodno)nemških knjigotržcev sčasoma razvil v največjo tovrstno prireditev na
Če oklepaj označuje možno sestavino besede na začetku povedi, pišemo z veliko začetnico le prvo sestavino: (Ne)uspeh.
7. končnice in obrazila pri hkratnem navajanju ženskih in moških oblik:
Mora biti pisatelj(ica) posebej nadarjen(a), da lahko svoje pero zastavi pisanju za mlado
Za navajanje oblik za spol obstajajo še drugi načini, ki vključujejo poševnico in v nekaterih besedilih tudi podčrtaj:
Pri navajanju oblik za spol uporabljamo vezaj, če se priponsko obrazilo ne zgolj dodaja osnovi, ampak gre za zamenjavo morfema
8. vrinjene dele povedi:
Po krajšem ogledu znamenitosti Svete Trojice (dalj časa so se zadržali pri hiši, v kateri je živel in ustvarjal dr. Alojz Kraigher, pri njem pa nekaj mesecev tudi Ivan Cankar) so se udeleženci odpravili v trojiški kulturni
Namesto oklepaja za označevanje vrinjenih
delov povedi uporabljamo tudi vejico, dvodelni pomišljaj ali dvodelne tri pike:
Terjatve so, kot je
bilo povedano, lahko dolgoročne ali
9. vmesna stavčna pojasnila, dodatke:
Na obe elektrodi kani kapljico
barvila in pusti 23 minut. (Če imaš dovolj barvila,
elektrodi lahko pomočiš v barvilo.) Elektrodi speri z vodo in si ju
dobro
Zlasti pri strokovnem in znanstvenem
pisanju vsakršen poseg v citirano besedilo označimo z oglatim ali poševnim
oklepajem, redkeje tudi z okroglim (npr. spremembo začetnice, končnice oz.
obrazil; dodajanje besed); izpust dela besedila zaznamujemo s tremi pikami v
oklepaju:
Drugo pomembno temo povzemata
naslov knjige in zadnji stavek:
Kadar uporabljamo oklepaj znotraj
oklepaja, se lahko poleg okroglega odločimo za rabo drugačnega, največkrat
poševnega ali oglatega oklepaja:
Delovno razmerje za določen čas
se lahko sklene le izjemoma, v primerih, ki so v zakonu izrecno našteti (17. člen ZDR
Pri naštevanju lahko oklepaj uporabljamo
za zaznamovanje zaporedne črke oziroma številke. Pogosto se v tej vlogi
pojavlja zgolj zaklepaj kot samostojno pisno znamenje:
Nastanek
zvezde:
(1) V molekulskem oblaku se oblikujejo
goste kepe vodika in prahu.
(2) V središču te kepe se razvije
protozvezda.
(3) Snov se odbija od tečajev zvezde in se
kopiči okrog ekvatorja.
(4) Novo zvezdo obdaja obroč plina in
prahu, iz katerega se lahko sčasoma razvije planetni sistem.
Ključna področja socialne inteligence so tri: (1) umetnost komuniciranja, (2) sposobnost za pogajanje, reševanje nesoglasij in za sijajno igranje v moštvu ter (3) sposobnost za sočutje in zanimanje za druge.
Na dopust
ne smemo brez:
a) sončnih očal,
b) zaščitne kreme,
c) kopalk.
V okviru plačevanja stroškov izvedbe programa usposabljanja zavod lahko plača: (a) stroške inštruktorja oziroma mentorja, (b) stroške dodatnega usposabljanja, (c) plačilo storitev izvajalcem zaposlitvene oziroma poklicne rehabilitacije, ki so opredeljene v programu usposabljanja, (č) nadomestilo dela plače delovnemu invalidu med usposabljanjem.
V strokah se za specifične namene uporabljajo različni oklepaji, npr.:
- v jezikoslovju se oglati oklepaj uporablja za navajanje izgovora ([oklepáj]), poševni za foneme (/ɛ/), pokončni za (pomenske) identifikacije v jezikovnih priročnikih (Nove Fužine |del Ljubljane|);
-
v matematiki se pojavljajo vse vrste oklepajev: pokončni
npr. za označevanje absolutne vrednosti števila
(|8| = 8; |–8| = 8); -
lomljeni oklepaj se v informacijskih znanostih uporablja za označevanje spletnih naslovov in zapis oznak
(Pritisnite <Ctrl><preslednica> in vse spremembe bodo razveljavljene); v Pravopisu 8.0 se uporablja za zapis črk (⟨æ⟩) in črkij (⟨sch⟩).