Pravopis 8.0

Poševnica

Poševnica oz. desna poševnica (/) je nekončno nestavčno ločilo, ki ga uporabljamo

1. stično med enobesednimi enotami v pomenu ‘ali’ ali ‘oziroma’:
in/ali ▪ V matematiki znamenje + označuje in/plus. ▪ vitez v/na gradu ▪ Koper/Capodistria ▪ Salomonov/salomonov pečat ▪ prof./profesor ▪ predlog z/s ▪ zahodni/južni Slovani ▪ Celovški/Rateški rokopis

2. nestično med večbesednimi enotami v pomenu ‘ali’ ali ‘oziroma’:
zahodni Slovani / južni Slovani ▪ izredni profesor / izredna profesorica ▪ Kotmara vas / Köttmannsdorf ▪ Kanalska dolina (it. Val Canale / nem. Kanaltal / furl. Val Cjanâl)

3. stično v pomenu ‘na’, ‘skozi’ ali ‘ulomljeno’:
100 km/h ▪ Uradni list RS, št. 25/14 ▪ člen 19/3 ▪ 15/3 = 5

4. stično za označevanje delov celote:
1/2 žličke mlete paprike ▪ Testo pustimo vzhajati 3/4 ure.

5. stično v pomenu ‘od’:
slovenska nadaljevanka, 1/8 ▪ Oznaka 1/20 pomeni, da gre za prvo od dvajsetih fotografij.

6. stično v pomenu ‘in’ ali ‘del enega in drugega’:
študijsko leto 2024/25 ▪ sezona 2024/2025 ▪ jesen/zima ▪ London/Frankfurt/Pariz ▪ V finalu sta se pomerili dvojici Novak/Kramar proti Aljaž/Fabjan.

7. stično pri navajanju dveh oblik za spol:
dijak/inja ▪ bralec/-ka ▪ Potreboval/a boš utež in žogo.

8. nestično med razčlenjevanjem neenakovrednih enot besedila:
Novi trg 4 / II. nadstropje

Pri pisanju na računalnik se pri nekaterih delih celote (npr. 1/2 ▪ 3/4) zaporedje znakov samodejno pretvori v simbole (½ ▪ ¾).

Poševnico lahko pri razčlenjevanju neenakovrednih enot besedila nadomestimo s pokončnico: Jezikovna svetovalnica | Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Glej poglavje »Pokončnica«.

Pri ločevanju oblik za spol je poševnica pisana z vezajem, če se priponsko obrazilo ne samo dodaja osnovi, ampak gre za zamenjavo morfema (učenec/-ka ▪ delaven/-na). Če se priponsko obrazilo osnovi samo dodaja, vezaja za poševnico ne pišemo (učitelj/ica ▪ rojen/a). Poševnico lahko v tem položaju nadomestimo z oklepajem: učenec(-ka).

Če poševnico v pomenu ‘ali’ uporabimo med besedilnimi enotami na začetku povedi, pišemo z veliko začetnico le prvo enoto:
Spise/eseje pošljite po elektronski pošti. ▪ Cilji/standardi, ki jih preverjamo, so opredeljeni kot temeljni. ▪ Kdo/kaj (+ povedek)? ▪ Opiši/povzemi odlomek. ▪ Sogovorca/dopisovalca tvorita dvogovorno besedilo. 

Pri zapisu telefonskih številk je namesto poševnice ustrezneje pisati presledek: 041 222 333 (ne 041/222 333).

V strokah se poševnica uporablja z dogovorjenim pomenom/funkcijo, npr.:

  • v računalništvu se stična poševnica uporablja v naslovih spletnih strani:
    https://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/ ▪ https://viri.cjvt.si/gigafida/
  • pri linearnem zapisu pesniških besedil (ki niso zapisana v vrsticah) nestična poševnica zaznamuje nov verz, nestična dvojna poševnica (//) pa novo kitico:
    Diči, diči,     diča, / urno na konjiča, / na konjiča vranega, / dobro osedlanega! // Diči, diči, diča, / deček nima biča, / deček nima ni ostrog, / da pognal bi konja v log.
    V takih primerih z neločljivim presledkom pazimo, da poševnica vedno stoji na koncu vrstice, nikoli na začetku.

O rabi poševnic v poševnih oklepajih glej poglavje »Oklepaj«.

Leva poševnica (⧵) se v računalništvu uporablja pri zapisovanju poti datoteke:
C:⧵Uporabnik⧵Fran⧵Dokumenti⧵Pravopis