Podpičje (;) je levostično nekončno stavčno ločilo, ki ločuje posamezne dele povedi oziroma besedila. Je močnejše oz. izrazitejše od vejice in šibkejše od pike.

Večinoma se podpičje uporablja med razmeroma samostojnima deloma (stavkoma, zvezama stavkov) iste povedi, ki pa tvorita miselno celoto:

Vsa plovila vozijo po Canalu Grande; to je glavna beneška prometna pot. ▪ Kalček je zarodek rastline, ki nastane po oploditvi; zgrajen je iz zasnove za korenino, zasnove za steblo in zasnove za liste. ▪ Jajce dajte v skledo z mrzlo vodo, če želite preveriti, ali je sveže; če priplava na površino, ni sveže.

V zapleteno zloženih povedih podpičje uvaja zlasti priredne dele povedi:
Ob jasnih dnevih se vrhovi, pokriti z ledom, lesketajo v razredčenem zraku; toda viharji in nevihte so pogosti in v dolgih pramenih odnašajo ledene delce z vrhov in grebenov. ▪ Ker je v dnu vrtač in kraških polj hladneje, se pojavlja temperaturni obrat; zato v dnu globeli raste mrzloljubno rastlinstvo, višje na robovih pa toploljubno.

Podpičje uporabljamo med daljšimi naštevalnimi enotami oziroma podskupinami naštevanja, zlasti če je znotraj njih že vsebovana vejica:
Šola mora imeti matično učilnico za vsak oddelek, pet specializiranih (fizika, kemija, biologija; likovni, glasbeni pouk; tehnični pouk; gospodinjstvo; računalništvo) in še prostore za delo v manjših skupinah. ▪ Kosilo: 50 g skuhane pire s 100 g skute; zelena solata, kisle kumarice in paradižnik, zabeljeni z oljem in limoninim sokom; ena grenivka. ▪ Objavil je sedem knjig z naslovom Polka je ukazana – plesno izročilo na Slovenskem (s podnaslovi: Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, 1992; Bela krajina in Kostel, 1995; Prekmurje in Porabje, 1996; Vzhodna Štajerska, 1997; Od Slovenske Istre do Trente – 1. del, 1998; Od Slovenske Istre do Trente – 2. del, 1999; Koroška in zahodna Štajerska, 2000).

Podpičje ločuje daljše priredne dele povedi, ki imajo vzporedno skladenjsko zgradbo:
Ležišče naj bo izključno iz naravnih materialov: postelja naj bo lesena, prevlečena s čebeljim voskom; žimnica naj bo napolnjena s konjsko žimo, volno ali polnitvijo rastlinskega izvora; posteljno perilo naj bo iz naravne tkanine. ▪ Vsaka črta in simbol v štirih zunanjih krogih se prenašata v srednji krog po pravilih: če se črta ali simbol pojavita v zunanjih krogih enkrat, se preneseta; če se dvakrat, ju lahko prenesemo ali pa ne; če se trikrat, ju prenesemo; če se štirikrat, ju ne.

V alinejnem (odstavčnem) zapisu, označenem z grafičnimi znamenji, črkami ali števkami, na koncu naštevalnih enot uporabljamo podpičje, kadar so posamezni deli skladenjsko zapleteni:
Maji so razvili matematiko in astronomijo:
• čas naj bi na ramenih nosili bogovi; ob koncu dneva, meseca ali leta je eden od bogov breme odložil, ob začetku ga je drugi pobral;
• majevski verski koledar je imel dvajset mesecev, vsak je imel trinajst dni;
• v matematiki so prvi uvedli ničlo.

Podpičje pred zadnjim delom povedi lahko nakazuje spremembo skladenjskega naklona glede na predhodni del povedi:
Tigri so največje velike mačke; večji so celo od levov! ▪ Sreča je kot metulj, ki ga ne moreš ujeti; če mirno obsediš, pa lahko sede nate! ▪ Če si šel dovolj daleč ob strugi, mimo ostrih rečnih zavojev navzdol, si prišel do morja; toda kaj se je sploh dalo tam početi? ▪ Člani ekipe so si tekmeci; je mogoče, da so tudi prijatelji?