Portugalščina

Pisava

Portugalska pisava ima 26 črk latiničnega črkopisa in več dvočrkij, med drugim samoglasniško ⟨ou⟩, dvoglasniška ⟨ae⟩, ⟨ei⟩, ⟨oe⟩, nosniška ⟨ãe⟩, ⟨ão⟩, ⟨õe⟩, ⟨ém⟩ ter soglasniška ⟨ch⟩, ⟨lh⟩, ⟨nh⟩, ⟨rr⟩, ⟨ss⟩, ⟨gu⟩ in ⟨qu⟩.

Portugalska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

POSEBNOST

Črke ⟨k⟩, ⟨w⟩ in ⟨y⟩ se uporabljajo le za zapisovanje prevzetih besed.

O vključevanju portugalskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V portugalski pisavi so uporabljena naslednja ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

  • vijuga ali tilda ⟨˜⟩ na črkah ⟨ã⟩ in ⟨õ⟩ za označevanje nosnikov;
  • sedij (ali kaveljček) ⟨¸⟩ pod črko ⟨ç⟩;
  • ostrivec ⟨´⟩ na črkah ⟨á⟩, ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ za označevanje naglasnega mesta, ki se razlikuje od pričakovanega, in kakovosti samoglasnikov;
  • strešica ⟨ˆ⟩ na črkah ⟨â⟩, ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩ za označevanje naglasnega mesta v občnih besedah, ki se razlikuje od pričakovanega, in kakovosti samoglasnikov.

Ostrivec na ⟨é⟩ in ⟨ó⟩ označuje široka [ê] in [ô], strešica na ⟨ê⟩ in ⟨ô⟩ pa ozka [é] in [ó]. V slovenščino oba prevzemamo kot ozka [é] in [ó]: Évora [évora], José [žozé], Maceió [masejó], Óbidos [óbidoš], Pôrto Velho [pórto véljo].

Izgovor

Naglasno mesto

Naglas portugalskih besed načeloma prevzemamo, in sicer je

  1. na predzadnjem zlogu, če se besede končujejo na
    • črke ⟨a⟩, ⟨e⟩ in ⟨o⟩: Braga [brága], Pessoa [pesóa], Tavira [tavíra], Ponta Delgada [pónta delgáda], Cabo da Roca [kábo da róka], Algarve [algárve], Coelho [koéljo];
    • pisne končaje -⟨as⟩, -⟨es⟩, -⟨os⟩ in -⟨us⟩: Negreiros [negrêjros], Matosinhos [matozínjoš], Sines [síneš], Soares [soáreš]; v brazilski portugalščini: Manaus [manáu̯s], Pelotas [pelótas], Santos [sántos];
    • dvoglasnik ⟨ão⟩: Portimão [portimáo];
  2. na zadnjem zlogu, če se besede končujejo na
    • črki ⟨i⟩ in ⟨u⟩: Taquari [taku̯arí] (port. Rio Taquari), Aracaju [arakažú];
    • pisni končaj -⟨is⟩: Dinis [diníš];
    • soglasnike (razen ⟨s⟩): Estremoz [eštremóš/štremóš], Cabral [kabrál], Salvador [salvadór], Cachoeiro de Itapemirim [kašoêjro di itapemirím];
    • končaje -⟨ã⟩, -⟨ães⟩ in -⟨ões⟩: Maracanã [marakaná], Guimarães [gimarájš]; Camões [kamójš];
    • dvoglasnika, zapisana kot ⟨au⟩ in ⟨eu⟩: Blumenau [blumenáv-], Viseu [vizév-].

POSEBNOSTI

  1. Če imena niso naglašena po teh pravilih, imajo naglasno mesto običajno zaznamovano z ostrivcem: Fátima [fátima], Arrábida [arábida], Nazaré [nazaré], Brasília [brazílja], Cristóvão Ferreira [kristóvao ferájra], Niterói [niterôj], Setúbal [setúbal]; v brazilski portugalščini: Goiás [gojás].
  2. V brazilski portugalščini je naglas pogosto zaznamovan z ostrivcem, tudi če je pričakovan: Piauí [pjaví], Ilhéus [iljéus].
  3. Pri prevzemanju zemljepisnih imen s pisnim končajem -⟨á⟩, ki v portugalščini označuje naglašeni [a], se naglas s končnega zloga umakne na predzadnji ali prepredzadnji zlog, ločevalno znamenje pa opuščamo: Amapa [amápa] (port. Amapá [amapá] ‘zvezna država v Brazilijiʼ), Parana [parána] (port. Paraná [paraná] ‘zvezna država v Brazilijiʼ), Paranagua [paranágu̯a] (port. Paranaguá [paranagu̯á] ‘mesto v Brazilijiʼ). V slovenščini se ta imena vedejo kot samostalniki ženskega spola. Glej poglavje »Spremembe slovničnih kategorij«.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane z ⟨a⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Samoglasniških redukcij, npr. u-jevskega (ali celo polglasniškega) izgovora nenaglašenega o zaradi vpliva na slovensko pregibanje, ki v rabi doslej ni izpričano (npr. Ronaldo [ronáldu]), ne prenašamo v slovenščino, temveč se zlasti v izglasju odločamo za že ustaljeno branje po črki.

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, ki je v portugalščini v naglašenem zlogu širok, prevzemamo kot ozki e: Quaresma [ku̯aréžma], Ouro Preto [óro préto], Régio [réžjo], José [žozé]. Nenaglašeni e izgovarjamo po slovensko (kot široki e): Algarve [algárve], Pessoa [pesóa], Chaves [šáveš].
  2. Na začetku besede je črka ⟨e⟩ lahko nema: Estremoz [eštremóš/štremóš], Estrêla [eštréla/štréla], braz. port. Espírito Santo [espírito/spírito sánto].
  3. Črko ⟨e⟩ pred samoglasnikom izgovarjamo kot [i]: Vila Real [víla rijál]. V brazilski portugalščini kot [i] izgovarjamo tudi končni ⟨e⟩: Recife [resífi].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, ki je v portugalščini v naglašenem zlogu širok (razen v nosnikih), prevzemamo kot ozki o: Lopes Eça de Queirós [lópes ésa de kejróš], Jorge [žórže]. Nenaglašeni o izgovarjamo po slovensko (kot široki o): Ronaldo [ronáldo], Coimbra [koímbra], Pombal [pombál]. Enako velja za ⟨o⟩ v končnem dvoglasniku -⟨ão⟩, npr. (Pedro de) Covilhão [koviljáo].

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨u⟩, med soglasnikoma prevzemamo kot [u]: Funchal [funšál]. Pri prevzemanju večinoma ohranjamo izvirni dvoglasniški izgovor v položaju za soglasnikom in pred samoglasnikom, tj. v črkovnem zaporedju ⟨CuV⟩: Água [águ̯a], pri bolj znanih imenih pa tudi izgovor z zobnoustnično varianto [v], npr. Iguaçu [igu̯asú/igvasú]. V položaju med dvema samoglasnikoma črko ⟨u⟩ prevzemamo kot [v]: Piauí [pjaví].

Črka ⟨u⟩ pred samoglasnikom označuje dvoustnični [u̯], takega tudi prevzemamo. Pri pisno podomačenih imenih in občnih besedah pa je v tem položaju tudi črka ⟨u⟩ nadomeščena s črko ⟨v⟩, še zlasti v položaju za soglasnikoma g in k, npr. reka Urugvaj [úrugvaj] (port. Rio Uruguai), gvarana [gvarána] (port. guaraná).

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨i⟩, v naglašenem položaju ali v položaju med soglasnikoma prevzemamo kot [i]: Montesinho [montezínjo], Luís [luíš]. V pisnem sklopu črke i in katerega koli drugega samoglasnika, tj. ⟨iV⟩, črko ⟨i⟩ izgovarjamo kot [j]: António [antónjo]; braz. port. Caxias do Sul [kašjáz do súl], rod. Caxiasa do Sula [kašjása do súla].

V črkovnem sklopu samoglasnika i in drugega samoglasnika (v položaju za soglasnikom, tj. [CiV]) se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z j, ne glede na to, s katero črko je samoglasnik i zapisan in ali je naglašen ali nenaglašen: Maria [maríja], Rio [ríjo]; Vila Real [víla rijál].

Podrobneje o zevu glej poglavje »Zapiranje zeva« (Slovnični oris za pravopis).

Pri prevzemanju v slovenščino samoglasniška dvoglasniška dvočrkja prevzemamo z enim glasom ali z dvoglasnikom, in sicer

  • ⟨ou⟩ kot [o] (Dourado [dorádo]),
  • ⟨ae⟩ kot [aj] (Moraes [morájš], braz. port. [morájs]),
  • ⟨ei⟩ kot [aj] (Ferreira [ferájra]), v brazilski portugalščini kot [ej] (Ferreira [ferêjra]),
  • ⟨oe⟩ kot [ój] (Goes [gójš]).

Nosne glasove pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo nenosniško. Zapisani so s črkami za samoglasnike ⟨a⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩ ter ⟨m⟩ oz. ⟨n⟩, v izglasju tudi z ⟨ã⟩, izgovarjamo pa jih kot ustrezen samoglasnik in [m] oz. [n], le ⟨ã⟩ v izglasju kot [a]. V lastnih imenih so redki, npr. braz. port. Gonçalves [gonsálves], Ponta Delgada [pónta delgáda], Itapemirim [ítapemirím].

Nosni dvoglasniki so zapisani z dvočrkji ⟨ãe⟩, ⟨ão⟩, ⟨õe⟩ in -⟨ém⟩; izgovarjamo jih

  • ⟨ãe⟩ kot [áj] (Guimarães [gimarájš]),
  • ⟨ão⟩ kot [áo] (Damião [damjáo]),
  • ⟨õe⟩ kot [ój] (pred izglasnim -⟨s⟩ – Camões [kamójš]),
  • izglasni -⟨em⟩ pa kot [aj] (Belém [beláj]), v brazilski portugalščini kot [ej] (Belém [belêj]).

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, prevzemamo kot [k] (Cabo [kábo]), pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ pa kot [s]: Vicente [visénte].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨d⟩, ki ga v brazilski portugalščini pred črkama ⟨i⟩ in ⟨e⟩ izgovarjajo kot [dž], prevzemamo kot [d]: Dias [díjas], Machado de Assis [mašádo di asís].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨g⟩, pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ prevzemamo kot [ž]: Gerês [žeréš], Girão [žiráo].
  4. Črka ⟨h⟩ je vedno nema: braz. port. Belo Horizonte [bélo orizónti].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [ž]: Jardim do Palácio [žardím do palásjo].
  6. Soglasnik, zapisan s črko ⟨l⟩, ki je v brazilski portugalščini v izglasju izgovorjen kot [u̯], prevzemamo kot [l]: Cabral [kabrál].
  7. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, pred ⟨ua⟩ prevzemamo kot [k]: Taquari [taku̯arí].
  8. Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, med samoglasnikoma prevzemamo kot [z]: Brasília [brazílja], Barroso [barózo]. V izglasju ga v evropski portugalščini izgovarjamo kot [š]: Álvares [álvareš], v brazilski portugalščini pa kot [s] – [álvaris].
  9. Soglasnik, zapisan s črko ⟨t⟩, ki je v brazilski portugalščini pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ izgovorjen kot [č], prevzemamo kot [t]: Cristiano [krištjáno].
  10. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, ki v portugalščini predstavlja več glasov ([ʃ], [ks], [s], [ʒ]), v imenih prevzemamo kot [š]: Xabregas [šabrégaš].
  11. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, je izgovorjen kot v slovenščini, razen v izglasju, v katerem je večinoma izgovorjen kot [š]: Figueira da Foz [figêjra da fóš].

Dvočrkja prevzemamo takole:

  • ⟨ch⟩ kot [š] (Funchal [funšál]);
  • ⟨gu⟩ pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ kot [g] (Guimarães [gimarájš]);
  • ⟨lh⟩ in ⟨nh⟩ položajno ustrezata slovenskemu izgovoru za ⟨lj⟩ (Carvalho [karváljo]) in ⟨nj⟩ (Ronaldinho [ronaldínjo]);
  • ⟨qu⟩ pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ kot [k] (Albuquerque [albukêrke]);
  • ⟨rr⟩ kot [r] (Barroso [barózo]);
  • ⟨ss⟩ kot [s] (Pessoa [pesóa]).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ã a João [žu̯ao], São Paulo [sáo páu̯lo]
ã v izglasju á Covilhã [koviljá], Maracanã [marakaná]
ae aj Teixeira de Pascoaes [tejšájra de paškoájš]
ãe pred izglasnim -⟨s⟩ áj Guimarães [gimarájš]
ão v izglasju áo Damião [damjáo], São Paulo [sáo páu̯lo], Maranhão [maranjáo], Brandão [brandáo]
c k Curitiba [kuritíba]
c pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ s Vicente [visénte], Maceió [masejó]
ç s Bragança [bragánsa]
ch š Peniche [peníše], Funchal [funšál]
e e Torres Vedras [tóreš védraš], Ouro Preto [óro préto], Algarve [algárve], Setúbal [setúbal], Chaves [šáveš]
e v vzglasju pred ⟨s⟩ e ali / braz. port. Espírito Santo [espírito/spírito sánto], Esposende [ešpozénde/špozénde], Estoril [eštoríl/štoríl], Serra da Estrela [sêra da eštréla/štréla]
e pred samoglasnikom ⟨eV⟩ i Vila Real [víla rijál], Ceara [sijára]
ei aj Ribeira [ribájra], Ferreira [ferájra], Leiria [lajríja], Eça de Queiroz/Queirós [ésa de kajróš]
ém v izglasju áj Santarém [santaráj], Belém [beláj]
g g braz. port. Goiás [gojás], Algarve [algárve]
g pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ ž Benagil [benažíl], Gerês [žeréš]
gu pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ g Guedes [gédeš], Guimarães [gimarájš], Figueira da Foz [figájra da fóš]
h / braz. port. Belo Horizonte [bélo orizónti], Horta [órta], Henrique [enríke]
i nenaglašeni j Praia da Rocha [prája da róša], Régio [réžjo], Goiânia [gojánja], Viana do Castelo [vjána do kaštélo]
i naglašeni i braz. port. Jundiaí do Sul [žundjaí do súl], Luís [luíš]; braz. port. Rio Branco [ríjo bránko], Diaz/Dias [díjaš], Leiria [lajríja]
j ž Tejo [téžo], Beja [béža]
lh lj braz. port. Ilhéus [iljéu̯s], Carvalho [karváljo], Covilhã [koviljá], Calheta [kaljéta]
nh nj Espinho [ešpínjo/špínjo], Ronaldinho [ronaldínjo]
oe pred izglasnim -⟨s⟩ ój Goes [gójš]
õe pred izglasnim -⟨s⟩ ój Camões [kamójš]
ou o Ouro Preto [óro préto]; Foz do Douro [fóž do dóro], rod. Foza do Douro [fóša do dóro]; Mourinho [morínjo], Dourado [dorádo]
q pred ⟨ua⟩ k Taquari [taku̯arí], Quaresma [ku̯aréžma]
qu pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩ k Queirós [kajróš]; Queluz [kelúš], rod. Queluza [kelúša]; Albuquerque [albukêrke], Quinta da Regaleira [kínta da regalájra]
rr r Barroso [barózo]
s s Saramago [saramágo], Salvador [salvadór], Salazar [salazár], Afonso [afónso]
s v izglasju š Neves [néveš], Fernandes [fernándeš], Mendes [méndeš], Barcelos [barséloš], Teixeira de Pascoaes [tajšájra de paškoájš], Trás-os-Montes e Alto Douro [tráš-oš-mónteš i álto dóro]
s med samoglasniškima črkama ⟨VsV⟩ z Brasília [brazílja], Barroso [barózo], Montesinho [montezínjo], Matosinhos [matozínjoš]
s pred črkami za nezveneče soglasnike š Castelo Branco [kaštélo bránko], Cristo Redentor [kríšto redentór], Boa Vista [bóa víšta], Pascoaes [paškoáeš]
s pred črkami za zveneče soglasnike ž Quaresma [ku̯aréžma]
ss s Pessoa [pesóa]
u u Luanda [luánda]
u v dvoglasnikih braz. port. Ilhéus [iljéu̯s], Água [águ̯a], Viseu [vizév-], São Paulo [sáo páu̯lo]
u med soglasniškima črkama ⟨VvV⟩ v Piauí [pjaví]
x š Xabregas [šabrégaš], Alexandrino [alešandríno]
x v prevzetih imenih ks Félix [féliks]
z med samoglasnikoma z Amazonas [amazónas]
z v izglasju š Figueira da Foz [figájra da fóš]; Moniz [moníš], rod. Moniza [moníša]

Razlike med evropsko in brazilsko portugalščino

Preglednica ponazarja razlike med evropsko in brazilsko portugalščino, ki vplivajo na izgovor imen iz obeh držav v slovenščini.

Portugalska imena Brazilska imena
Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled Izgovor v slovenščini Zgled
e v izglasju e Algarve [algárve], Peniche [peníše] i Recife [resífi], Belo Horizonte [bélo orizónti]
ei aj Ribeira [ribájra], Ferreira [ferájra] ej Ribeiro [ribêjro], Ferreira [ferêjra]
ém v izglasju áj Santarém [santaráj], Belém [beláj] êj Santarém [santarêj], Belém [belêj]
s v izglasju š Neves [néveš], Fernandes [fernándeš], Mendes [méndeš] s Neves [néves], Fernandes [fernándes], Alagoas [alagóas], Tapajós [tapažós], Agulhas Negras [agúljas négras]; Caxias do Sul [kašjáz do súl], rod. Caxiasa do Sula [kašjása do súla]; Minas Gerais [mínaz žerájš], rod. Minasa Geraisa [mínasa žerájša]; Minas Novas [mínaz nôvaš]
s pred črkami za nezveneče soglasnike š Espinho [ešpínjo/špínjo] Castelo Branco [kaštélo bránko], Cristo Redentor [kríšto redentór], Pascoaes [paškoáeš] s Espírito Santo [espírito/spírito sánto], Boa Vista [bóa vísta]

POSEBNOST

Nekatera v slovenščini ustaljena imena so se v zapisu in izgovoru oddaljila od izgovora v izvirniku, npr. Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro], Vasco da Gama [vásko da gáma] (port. [ʼvaʃku ðɐ ʼɣɐmɐ]), Madeira [madêjra] (port. [mɐʼðɐi̯rɐ]).

Podomačevanje portugalskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz portugalščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

  1. pisno podomačene: karavela [karavéla] (port. caravela), eskudo [eskúdo] (port. escudo), gvarana [gvarána] (port. guaraná), anakonda [anakónda] (port. anaconda), marakuja [marakúja] (port. maracujá), portovec [pórtovəc] (port. porto) ‘portsko vinoʼ, kampo [kámpo] (port. campo) ‘savanska pokrajina v Brazilijiʼ;
  2. pisno nepodomačene: feijoada [fejžoáda] ‘brazilska jed iz fižolaʼ, capoeira [kapoêjra] ‘plesno-borilna veščinaʼ.

POSEBNOSTI

  1. Pri posameznih besedah v rabi soobstajata pisno podomačena in nepodomačena različica: piranja/piranha [piránja] (port. piranha) ‘napadalna ribaʼ, madeira/madejra [madêjra] (port. madeira) ‘vinoʼ, bossa nova/bossanova/bosanova [bósa nôva] ‘glasbena zvrstʼ (port. bossa nova).

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v portugalščini: Afonso Henriques [afónso enríkeš], Camões [kamójš], Copacabana [kọpakabána], Benfica [benfíka].

Osebna imena

Imena znanih zgodovinskih osebnosti (Magellan [magelán], port. Magalhães), zlasti pa portugalskih vladarjev in vladarskih rodbin so v slovenščini podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena (Alfonz, Sančo, Filip), podomačimo ali prevedemo tudi razlikovalna določila, npr. Pedro Pravični [pédro pravíčni] (port. D. Pedro I o Justiceiro), Henrik Pomorščak [hénrik pomorščák] (port. D. Henrique o Navegador), Izabela Portugalska [izabéla prtugálska] (port. Isabel de Portugal). Enako velja za svetniška imena, npr. Mafalda Portugalska [mafálda prtugálska] (port. Mafalda Sanches de Portugal). Sicer pa so imena zgodovinskih nevladarskih oseb zapisana tako, kot so v izvirniku, npr. Inês de Castro [inéž- de káštro].

Prevzemanje portugalskih priimkov

Prevzemamo najpogosteje imena z dvojnimi priimki, npr. (Camilo Ferreira Botelho) Castelo Branco [kaštélo bránko], (Pedro) Álvares Cabral [álvareš kabrál], pa tudi z enim priimkom (Fernando António Nogueira) Pessoa [pesóa], (Lídia Guerreiro) Jorge [žórže], (Oscar Ribeiro de Almeida) Niemeyer [nijemájer] (Soares Filho), (Amália da Piedade) Rodrigues [rodrígeš]. Tako tudi Cabral [kabrál], Camões [kamójš].

V portugalščini so osebna imena najpogosteje sestavljena iz šestih sestavin (vsaka je lahko sestavljena iz več besed): dve pripadata imenu, največ štiri pa so priimki. Ti so lahko povzeti po materini ali očetovi strani in si sledijo v vrstnem redu, za kakršnega se odloči(ta) starš(a) ali oseba sama. Najpogosteje imenu sledita dva materina priimka, tema pa dva očetova. Posameznik običajno uporablja dva priimka, prvega materinega in kot drugega zadnjega očetovega, lahko pa sta v rabi le zadnja dva priimka, se pravi priimka po očetovi strani.

Predložne sestavine, npr. de, da itd., v priimkih so pisane z malo začetnico – kot v izvirnem jeziku: (Luís Vaz) de Camões [de kamójš], (Joaquim Maria Machado) de Assis [de asíš], (Maria Helena Vieira) da Silva [da sílva].

O pisanju predimkov glej poglavje »Imena s predimki« (Velika in mala začetnica).

Zemljepisna imena

Za redke portugalske zemljepisne danosti se je že v preteklosti uveljavilo slovensko lastno ime (eksonim). Med njimi so:

  • kraji (Lizbona [lizbóna], port. Lisboa);
  • pokrajine in otočja (Zelenortski otoki [zelenoə̀rtski otóki], port. Cabo Verde; Sladkorni stožec [slatkórni stôžəc], braz. port. Pão de Açúcar; Azori [azóri], port. Açores; Brazilsko višavje [brazílsko višáu̯je], braz. port. Planalto do Brasil);
  • reke (Amazonka [amazónka], braz. port. Amazonas).

POSEBNOSTI

  1. ­­­Pri podomačitvi nekaterih imenih opuščamo določni člen: Brazilija [brazílija] (braz. port. O Brasil), Porto [pórto] (port. O Porto), pojavlja se tudi zapis Oporto [opórto].
  2. Čeprav imena držav podomačujemo, desni prilastek, ki je tudi ime glavnega mesta (Bissau [bisáu̯]), ohranjamo v izvirni obliki: Gvineja Bissau [gvinêja bisáu̯] (ne Gvineja Bisav).

O skupinah lastnih imen, ki so podomačene ali nepodomačene, glej poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«.

O položajih, ko namesto portugalskih uporabimo slovenska imena, glej poglavji »Krajevna zemljepisna imena« in »Nekrajevna zemljepisna imena« (Prevzete besede in besedne zveze).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Pri prevzemanju portugalskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih, zato imena glede na portugalščino v slovenščini tudi spremenijo spol:

  • imena moškega spola najpogosteje sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr. Cabral [kabrál], rod. Cabrala [kabrála];
  • zemljepisna imena na končni nenaglašeni -a so ženskega spola (Ceara [sijára] ž, rod. Ceare [sijáre] (braz. port. o Ceará m [u sijará])), pri osebnih pa sledimo naravnemu spolu nosilca imena in jih sklanjamo po prvi ali drugi moški sklanjatvi (Pessoa [pesóa], rod. Pessoe/Pessoa [pesóe/pesóa]).

POSEBNOSTI

  1. V procesu podomačevanja so večjo spremembo doživela nekatera zemljepisna imena, v katerih je zaradi lažjega določanja spola in pregibanja naglas z zadnjega zloga premaknjen in so v slovenščini ženskega spola: Parana [parána] ž, rod. Parane [paráne] (braz. port. o Paraná m [u paraná]).
  2. Nekatera moška zemljepisna imena na soglasnik postanejo v slovenščini ženskega spola: Brazilija [brazílija] ž, rod. Brazilije [brazílije] (braz. port. o Brasil m [u brazíl]).

Nekateri kulturno specifični občnoimenski samostalniki, ki jih ni mogoče zadovoljivo prevesti, v slovenščini spremenijo slovnične lastnosti, npr.

  • port. o samba m [u sámba], ki označuje brazilski ples, postane v slovenščini ženskega spola: samba [sámba], rod. sambe [sámbe];
  • port. a manga ž [a mánga] v slovenščini spremeni končaj in postane moškega spola: mango [mángo], rod. manga [mánga];
  • port. a tanga [a tánga] postane množinski samostalnik: tangice [tángice], rod. tangic [tángic];
  • po naglasnem umiku samostalnik port. o maracujá m [u marakužá] postane ženskega spola: marakuja [marakúja] ž, rod. marakuje [marakúje].

Daljšanje osnove

Osnovo daljšajo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na

  1. naglašene samoglasnike ter nenaglašena i in e, če slednji ni končnica:
    • [é] – José [žozé], rod. Joséja [žozêja];
    • [í] – Piauí [pjaví], rod. Piauíja [pjavíja];
    • [ó] – Maceió [masejó], rod. Maceiója [masejója];
    • [i] – braz. port. Recife [resífi], rod. Recifeja [resífija];
    • [e] – Jorge [žórže], rod. Jorgeja [žóržeja];
  2. na soglasnik r:
    • Salazar [salazár], rod. Salazarja [salazárja].

POSEBNOST

Pri nekaterih imenih na končni nenaglašeni e (npr. Algarve [algárve], Albuquerque [albukêrke]) je pregibanje odvisno od tega, ali sprejmemo končni e kot del osnove in zato podaljšujemo z j (rod. Algarveja [algárveja], rod. Albuquerqueja [albukêrkeja]) ali kot končnico, ki jo premenjujemo (rod. Algarva [algárva], rod. Albuquerqua [albukêrka]).

Podstava svojilnega pridevnika izhaja iz podaljšane (rodilniške) osnove imena, npr. Joséjev [žozêjev-], Albuquerquejev [albukêrkejev-].

Podstava pridevniških in samostalniških izpeljank z obrazilom -ski je podaljšana, če se osnova konča na samoglasnik, npr. maceiójski [masejójski].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se na splošno pojavlja pri sklanjanju moških imen na končna govorjena j in š ter pri vseh imenih, ki daljšajo osnovo z j. Enako velja za svojilne pridevnike z obrazilom -ev.

  • [j] – Niterói [niterój], or. z Niteróiem [zniterójem]
  • [š] – Moniz [moníš], or. z Monizem [zmoníšem]; svoj. prid. Monizev [moníšev-]
  • [e] – José [žozé], or. z Joséjem [zžozêjem]; svoj. prid. Joséjev [žozêjev-]

POSEBNOST

Nekatera imena preglašujemo le v govoru, npr. ime Belém [beláj], or. z Belémom [zbelájem].

V brazilski portugalščini se črka [s] na koncu besede večinoma tudi izgovarja kot [s], medtem ko se v evropski portugalščini vedno izgovarja kot [š], ki povzroča preglas: Moraes [morájš], or. z Moraesem [zmorájšem] – braz. port. Moraes [morájs], or. z Moraesom [zmorájsom].

Pregibanje večbesednih imen

Večbesedna osebna imena zaradi enakovrednosti (prirednosti) sestavin pregibamo v vseh sestavinah, razen predloga ali člena:

  • braz. port. Castelo Branco [kaštélo bránko], rod. Castela Branca [kaštéla bránka];
  • Machado de Assis [mašádo de asíš], rod. Machada de Assisa [mašáda de asíša].

Pri ženskih imenih se z glasovnimi končnicami sklanja le ime, priimek pa ne: Amalia Rodrigues [amálija rodrígeš], rod. Amálie Rodrigues [amálije rodrígeš].

Pri sklanjanju večbesednih zemljepisnih imen so se uveljavila naslednja pravila:

  1. če je desni prilastek predložna zveza, jo ohranjamo v imenovalniški obliki: Figueira da Foz [figêjra da fóš], rod. Figueire da Foz [figêjre da fóš];
  2. če je prva sestavina večbesednega zemljepisnega imena pridevnik ali jo občutimo kot pridevnik, je ne pregibamo z glasovnimi končnicami:
    • São Paulo [sáo páu̯lo], rod. São Paula [sáo páu̯la];
    • Santa Catarina [sánta katarína]rod. Santa Catarine [sánta kataríne];
    • braz. port. Belo Horizonte [bélo orizónti], rod. Belo Horizonteja [bélo orizóntija];
  3. imena z zapostavljenimi pridevniki sklanjamo v obeh sestavinah:
    • braz. port. Espírito Santo [espírito/spírito sánto], rod. Espirita Santa [espírita/spírita sánta];
    • Mato Groso [máto gróso], rod. Mata Grosa [máta grósa].

Posebnost

Izjema je ime Rio de Janeiro, pri katerem pogosteje pogosteje pregibamo obe polnopomenski sestavini: Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro], rod. Ria de Janeira [ríja de žanêjra] tudi Rio de Janeira [ríjo de žanêjra]. Uporabljamo ga tudi v skrajšani, manj formalni obliki Rio [ríjo], rod. Ria [ríja]