Pravopis 8.0

Premene zaradi preglasa

Zaradi preglasa (premene samoglasnika o s samoglasnikom e za soglasniki c, j, č, ž, š in dž) prihaja do premene obrazil, in sicer

  1. namesto priponskega obrazila -ov uporabljamo -ev pri pridevniških izpeljankah s svojilnim in vrstnim pomenom (mož – možev, Jurij – Jurijev; zidar – zidarjev, STA – STA-jev; Gorenje – Gorenjev, korenje – korenjev; jelša – jelšev, češnja – češnjev; apartma – apartmajev, karite – karitejev, kivi – kivijev, kanu – kanujev);
  2. namesto medpone o uporabljamo medpono e pri zloženkah s prvo sestavino besedotvorne podstave moškega in srednjega spola, npr. jajcevod, življenjepis, žolčevod, licemeren.

Soglasnik c se v izglasju besedotvorne podstave samostalnikov moškega spola navadno premenjuje s č: stric – stričev, Škufca – Škufčev.

Posebnosti

  1. Preglas se ne uresničuje pri medponi zloženk, pri katerih je prva sestavina besedotvorne podstave ženskega spola in ima končnico -a, npr. ki ljubi resnico, pravico – resnicoljub, pravicoljuben; ki peče pico – picopek.
  2. Preglaševanje je redko ali pa ga opuščamo pri samostalnikih na končni -co (bajaco; Aco, Braco, Joco ipd.); povsem opuščamo tudi premeno c – č: bajaco – bajacov, Aco – Acov.

V manj formalnih knjižnojezikovnih položajih in pogovornem jeziku se pri nekaterih pogovornih in klicnih oblikah imen (bruc, Rac) premena c – č opušča, npr. bruc – brucev, redko bručev (manj formalno brucov); Rac – Racev, redko Račev (manj formalno Racov).

Glasovna premena samoglasnika o z e se izkazuje tudi pri

  • glagolskem besedotvorju (-eva namesto -ova: napolnjevati, prijateljevati);
  • sklanjanju, in sicer pri samostalnikih moškega in srednjega spola s končnicami ‑em (s stricem; s soncem), ‑ema (stricema; soncema) in ‑ev (stricev).

O premenah besedotvorne podstave pri slovenskih besedah in prevzetih imenih zaradi preglasa glej poglavje »Preglas«, »Splošno« (Glasovno-črkovne premene) in »Tvorjenje svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).

O izjemah pri preglaševanju glej poglavje »Samostalniki na končne govorjene co, jo, čo, žo, šo in džo« (Glasovno-črkovne premene).