Pravopis 8.0

Neobstojni a

V samostalnikih mešanega naglasnega tipa se neobstojni naglašeni a pojavlja v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine (dan [dán] m, rod. dne [dné]), pri samostalnikih končniškega naglasnega tipa pa v rodilniku množine (tla [tlá] s mn., rod. tal [tál/táu̯]).

Glej poglavje »Naglasni tipi« (Glasoslovni oris).

Neobstojni a se pojavi kot naglasna in pisna dvojnična možnost pri nekaterih pridevnikih s končajema ‑n in ‑k v imenovalniku (in enakem tožilniku) ednine:

  • droban [drobán] in droben [drôbǝn], rod. drobnega [drôbnega]; ž. sp. drobna [drôbna];
  • mehak [mehák] in mehek [mêhǝk], rod. mehkega [mêhkega]; ž. sp. mehka [mêhka];
  • težak [težák] in težek [têžǝk], rod. težkega [têškega]; ž. sp. težka [têška].

Veliko pridevniških različic z neobstojnim a je danes stilno zaznamovanih, npr. glasan [glasán], krasan [krasán], solzan [sou̯zán], teman [təmán]; sladak [sladák] (ob nevtralnih glasen [glásən], krasen [krásən], solzen [sôu̯zən], temen [tə̀mən], sladek [sládək]).

Neobstojni, vendar nenaglašeni a se pojavlja v lastnih imenih, prevzetih v preteklosti, npr. Jakac [jákac], rod. Jakca [jákca]; Gradac [grádac], rod. Gradca [grátca], ali podomačenih kulturno specifičnih izrazih iz južnoslovanskih jezikov, npr. plavac [plávac], rod. plavca [pláu̯ca].

Posebnost

Če se osnova imen konča z nezvočniško-zvočniškim sklopom ⟨sn⟩, se pri izpeljanki z obrazilom -ski v osnovo vrine neobstojni polglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, npr. Bosna [bósna], prid. bosenski [bósǝnski]. Zaradi opaznega vpliva južnoslovanskih jezikov se je v slovenskem knjižnem jeziku uveljavila tudi oblika z neobstojnim a, tj. bosanski [bosánski], ki se danes uporablja pogosteje.

V sodobni rabi velja sklanjanje besede ovca [ôu̯ca], rod. dv./mn. ovac [ovác] z neobstojnim a v izglasnem nezvočniško-zvočniškem sklopu za stilno zaznamovano in starinsko; navadnejše je nepremično naglaševanje na osnovi, tj. ovca [ôu̯ca], rod. dv./mn. ovc [ôu̯c].

Pri pregibanju samostalnika vogal [vogáu̯] naglašeni a ne izpada (rod. vogala [vogála]), pisno-naglasna dvojnica vogel [vógǝu̯] pa ima v imenovalniku neobstojni polglasnik (rod. vogla [vógla]).