Pravopis 8.0

Izpeljanke

Nastanek in vrste izpeljank

Izpeljanka nastane, ko eno sestavino skladenjske podstave spremenimo v besedotvorno podstavo, drugo v priponsko obrazilo: tisti, ki piše – pisec (< pis- -ec); majhna glava – glavica (< glav- ‑ica); tista, ki je črna – črnica (< črn- ‑ica); tak, ki je v zvezi s Slovenijo – slovenski (< sloven- -ski); tisti, ki je v zvezi z lepoto – lepotec (< lepot- -ec); biti vrtnar – vrtnariti (< vrtnar- -iti), npr.

Predponsko-priponske izpeljanke ali izpeljanke iz predložne zveze so posebna vrsta izpeljank z dvema obraziloma – ob priponi imajo tudi predpono, ki je poobraziljeni predlog iz skladenjske podstave: tisti, kar je pred pragom – predpražnik (< pred- -prag- -nik); tista, ki je do kolen – dokolenka (< do- -kolen- -ka); tak, ki je brez rok – brezrok (< brez- -rok- -ø), npr.

  • brezdomec, dokolenka, čezoceanka, nadstrešek, podnožje, podstrešje, obzidje, predpust; brezrok.

Posebnosti

1. Samostalniške izpeljanke iz predložne zveze z lastnim imenom pišemo z veliko začetnico le, če so tudi same zemljepisna imena. V teh primerih se veliko začetnico s podstavnega lastnega imena prenese na predpono, npr. Podsabotin (< tisto, kar je pod Sabotinom), Zasavje (< tisto, kar je za Savo), Prekmurje (< tisto, kar je prek Mure).

Veliko zemljepisnih lastnih imen s priponskim obrazilom -je, ki so pomensko motivirana z lego na obrečnih območjih, je tvorjenih iz predložnih zvez (Obsotelje, Podravje, Prekmurje, Zasavje, Porurje, Povolžje ...); iz njih izpeljujemo nadaljnje pridevniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ski (obsotelski, podravski, prekmurski, zasavski, porurski, povolški ...).

2. Dvojnice pri izpeljankah s priponskim obrazilom -(l)ec/-(v)ec

Pri izglagolskih izpeljankah s pomenom vršilca dejanja, ki so tvorjene iz besedotvornih podstav z izglasnim -l ali -lj, so v preteklosti namesto priponskih obrazil -‍(al)‍ec in -‍(il)ec priporočali njihove različice ‍-(av)‍ec in -‍(iv)ec, danes pa v knjižnem jeziku uporabljamo obe možnosti, npr.
• l – v: deliti – delilec/delivec; seliti – selilec/selivec; voliti – volilec/volivec
 • lj – v: pošiljati – pošiljalec/pošiljavec; sestavljati – sestavljalec/sestavljavec; upravljati – upravljalec/upravljavec

Enako velja tudi za pisanje prvo- in drugostopenjskih izpeljank iz teh tvorjenk:
• -‍ka: volilka/volivka; sestavljalka/sestavljavka
 • -ski: volilski/volivski; sestavljalski/sestavljavski 
• -‍ev: volilčev/volivčev; sestavljalčev/sestavljavčev 
• -‍in: volilkin/volivkin; sestavljalkin/sestavljavkin

Nekatere tovrstne tvorjenke imajo dvojnice, izpeljane iz pridevnika, npr. blebetati – blebetalec proti blebetav – blebetavec; glodati – glodalec nasproti glodav – glodavec; zijati – zijalka nasproti zijav – zijavka.

Dvojnice se pojavljajo tudi pri izglagolskih samostalnikih na -(a)lo in -(i)lo, npr. gnojilo/gnojivo, hranilo/hranivo. Pri nekaterih lahko prihaja tudi do pomenskih razlik, npr. mazivo – mazilo; cepivo – cepilo.

Podatki o pomenskih razlikah in prednostnih dvojnicah glede na uveljavljenost v rabi so podani v slovarjih knjižnega jezika.

O vrivanju polglasnika, zapisanega z e, v besedotvorno podstavo (Sotla – Obsotelje – obsotelski) glej poglavje »Polglasnik v zvezi soglasnika in črkovnih sklopov ⟨lj⟩ ali ⟨nj⟩« (Glasovno-črkovne premene).

Izpeljanke po enakih načelih tvorimo tudi iz (pisno nepodomačenih) prevzetih besed (ki jih lahko tudi podomačimo); besedotvorni podstavi glede na pomen tvorjenke dodajamo tako domača kot tudi prevzeta priponska obrazila:

V preteklosti smo skupaj z besedo prevzeli tudi nekatere pripone, ki so v slovenščini postale tvorna jezikovna sredstva. Z njimi tvorimo nove izpeljanke tudi iz neprevzetih besedotvornih podstav, ki imajo različno stopnjo zaznamovanosti; nekatere take tvorjenke so stilno zaznamovane ali jih uporabljamo le v manj formalnih okoliščinah oz. pogovornem jeziku, npr.

  • -izem: starizem, mačizem, kretenizem, huliganizem, vampirizem; našizem
  • -ijada: univerzijada, salamijada, bogračijada, bučijada; polomijada
  • -ist: slovenist, starist, skiroist, alarmist
  • -ant: diplomant, projektant, prevarant; zabušant, zajebant
  • -er: žurer, rekorder, pavzer; kritizer, privatizer, šminker
  • -ar (kadar besedotvorna podstava ni glagolska): metuljar, tartufar; makadamkar, hrčkar, kapucar
  • -ija: kmetija, bogatija; polharija
  • -aš: bogataš, nogometaš; pokeraš

O izpeljavi pridevnikov na -ski glej poglavje »Tvorjenje pridevnikov s priponskim obrazilom -ski iz lastnih imen« (Besedotvorni oris).

O izpeljavi prebivalskih imenih glej poglavje »Tvorjenje prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).

O izpeljavi svojilnih pridevnikov glej poglavje »Tvorjenje svojilnih pridevnikov« (Besedotvorni oris).

Naglaševanje izpeljank

Izpeljanke imajo eno naglasno mesto ne glede na vrsto oz. število obrazilnih morfemov. Naglas je lahko na osnovi ali na obrazilu:

  • pisec [písəc], pisati [pisáti/písati], glavica [glávica];
  • predpražnik [pretprážnik], Obsotelje [opsótəlje]; dokolenka [dokolénka].

Posebnosti

  1. Nekatera priponska obrazila so vedno naglašena, pri samostalniku npr. -ač (nosač [nosáč]), -in (potepin [potepín]), -išče (semenišče [semeníšče]).
  2. Izpeljanke druge ali tretje stopnje imajo tudi po več naglasov, če so izpeljane iz besed z več naglasi (npr. iz zloženk in sestavljenk): prednaročniški [prèdnaročníški], nepristranskost [nèpristránskost], sedemdnevnik [sédəmdnéu̯nik], starocerkvenaslovanščina [stárocerkvénaslovánščina] ...

Pisanje izpeljank skupaj ali narazen

Izpeljanke pišemo skupaj. Če so tvorjene iz besednih zvez ali večbesednih lastnih imen ali z nesamostojnimi deli, je njihov zapis odvisen od priponskega obrazila in pravopisnega dogovora, npr. vrstni pridevniki in prebivalska imena se zapisujejo kot enobesedne tvorjenke: novogoriški, Novogoričan (< Nova Gorica).

Skupaj pišemo izpeljanke iz predložne zveze, ki so besednovrstno prislovi. Od podstavnih predložnih zvez, v katerih nastopajo besede v sodobni oblikoslovni podobi, se razlikujejo po priponskem obrazilu in pomenu tvorjenke, npr. docela ‘popolnoma’ – (ljubezen) do celega (sveta); sčasoma ‘polagoma, počasi’ – (držati korak) s časom.

O prislovih, ki so tvorjeni iz predložne zveze brez priponskega obrazila (natanko, popoldne, odspodaj, napol) in so besedotvorno sklopi, glej poglavje »Sklopi« (Besedotvorni oris).

Pridevniške izpeljanke iz prevzetih osebnih in redkih stvarnih imen, ki imajo tudi nesamostojne sestavine, npr. van Gogh, da Vinci; Fra Angelico, ibn Saud; Al Kaida, pišemo

  • narazen, če so tvorjene s priponskim obrazilom -ov/-ev: van Goghov (< van Gogh), da Vincijev (< da Vinci), Fra Angelicov (< Fra Angelico), ibn Saudov (< ibn Saud), Al Kaidin (< Al Kaida);
  • skupaj pa, če so tvorjene s priponskim obrazilom -ski: vangoghovski (< van Gogh), alkaidovski (< Al Kaida).

Posebnosti

  1. Pri daljnoazijskih osebnih imenih je zaporedje imena in priimka zamenjano, pridevnike tvorimo tako, da priponsko obrazilo dodajamo zadnji sestavini, npr. kit. Liu Xiaobojev (< Liu Xiaobo), kor. Kim Dae Jungov (< Kim Dae Jung).
  2. Narazen so pisani npr. svojilni pridevniki iz nekaterih stvarnih imen z nesamostojnimi in nesklonljivimi sestavinami: Pop TV-jev (< Pop TV).

O pisanju izpeljank, ki so tvorjene iz večbesednih imen, glej poglavje »Posebne skupine tvorjenk« (Besedotvorni oris).

O pisanju začetnice pridevnikov, ki so izpeljani iz večbesednih imen, glej poglavje »Pridevniki iz lastnih imen« (Velika in mala začetnica).