Pravopis 8.0

Tvorjenje pridevnikov s priponskim obrazilom -ski iz lastnih imen

Splošno

Priponsko obrazilo -ski/-ški

S priponskim obrazilom -ski/-ški tvorimo in z malo začetnico pišemo vrstne pridevnike iz zemljepisnih imen in imen pripadnikov narodov, delov narodov in ljudstev (etnonimov) ter rodbinskih imen:

  • Ljubljana – ljubljanski, Komen – komenski; Bovec – bovški, Pokljuka – pokljuški, Afrika – afriški
  • Slovan – slovanski, Venet – venetski, Lužiški Srb – lužiškosrbski; Čeh – češki, Uskok – uskoški, Viking – vikinški
  • Herbersteini – herbersteinski, Frankopani – frankopanski, Borgijci – borgijski; Auerspergi – auersperški, Turjačani – turjaški

Posebnost

Pri nekaterih zemljepisnih imenih se je namesto priponskega obrazila -ski uveljavil pridevnik na -ni, npr. Arktika – arktični, Antarktika – antarktični, Bližnji vzhod – bližnjevzhodni, Bakonjski gozd – bakonjskogozdni, Stara Cesta – starocestni.

Pridevniki, tvorjeni iz slovenskih krajevnih imen, se glede rabe pripon od kraja do kraja razlikujejo, kar je odvisno od narečne podstave imena. O lokalni rabi se poučimo v leksikonih krajevnih imen.

Za osnovna pravila o premenah besedotvorne podstave pri tvorbi svojilnega pridevnika in nastanku obrazila -ški glej poglavje »Premene pri izpeljankah s priponskim obrazilom -ski in -stvo« oz. »Pisne premene besedotvorne podstave in obrazil« (Besedotvorni oris). Podrobneje o premenah po izglasnih glasovih podstav glej poglavje »Premene besedotvorne podstave in izbira obrazil pri tvorjenju pridevnikov s priponskim obrazilom -ski iz lastnih imen« (Besedotvorni oris).

Pridevnik, tvorjen iz zemljepisnega imena Laze, bi se v sodobnem knjižnem jeziku glasil laški. Tako obliko pridevniškega imena bi pričakovali tudi iz imen Laz, Laško, Lašče ... Vendar je v različnih narečjih izpričanih več različnih pridevniških tvorjenk, ki jih upoštevamo, npr. lazarski (Laze nad Krko), lazenski (Laze pri Boštanju), lažanski (Laze pri Domžalah), lazenski/laški (Laze pri Vačah) ipd.

Nekateri slovenski pridevniki iz sodobnih krajevnih imen so tvorjeni zelo različno in so (podobno kot prebivalska imena) nastali iz starejših besedotvornih podstav ali z danes ne več prepoznavnimi glasovnimi spremembami pri tvorjenju: Trst – Tržačan – tržaški; Opčine – Openc, Openka – openski; Brda – Bric, Brika – briški; Osp – Osapčan/Ospčan – osapski/ospski.

Priponsko obrazilo -ovski/-evski

Vrstni pridevniki iz imena, ki označuje osebo ali stvarno ime, so tvorjeni s priponskim obrazilom -ovski/-evski, tvorjenke pa označujejo podobnost ali povezanost:

  • Aristotel – aristotelovski, Freud – freudovski, Jung – jungovski, Kafka – kafkovski, Orwell – orvelovski, Ojdip – ojdipovski;
  • Van Gogh – vangoghovski, da Vinci – davincijevski, de Gaulle – degaullovski;
  • Bask – baskovski, Frank – frankovski, Ink – inkovski, Jud – judovski, Maj – majevski;
  • NATO/Nato – natovski, TIGR/Tigr – tigrovski, Informbiro – informbirojevski, Al Kaida – alkaidovski.

Pridevniki s priponskim obrazilom -ovski/-evski, ki imajo v podstavi osebno ime, se nanašajo na posebno delo, nauk, stil ali nazor posameznika (tak, kot je pri ..., npr. kafkovsko vzdušje, freudovski spodrsljaj, ojdipovski kompleks, orwellovska družba.

Pri pridevniku Jožef – jožefinski (jožefinski kataster) gre verjetno za sestavino -in- pred -ski, ki je povzeta po tujejezični/nemški predlogi.

Pri nekaterih imenih je priponsko obrazilo -ovski/-evski izbrano zaradi osebnega imena v etimološkem izhodišču, npr.

  • imena planetov: Mars – marsovski, Jupiter – jupitrovski;
  • poimenovanja mesecev (ki jih v slovenščini pišemo z malo začetnico, izvorno pa so dobili ime po osebi): marec – marčevski in avgust – avgustovski.

Pridevniki na -ski, izpeljani iz enozložnih samostalnikov moškega spola so pogosto tvorjeni s priponskim obrazilom -ovski/-evski:

  • brat – bratovski (ob bratski), oče – očetovski, pek – pekovski, škof – škofovski, grof – grofovski, fant – fantovski;
  • starš – starševski, kralj – kraljevski, gej – gejevski, hudič – hudičevski ...

Enako velja za samostalnike, ki označujejo bitja, živali in s katerim označujemo navadno neko lastnost, npr. osel – oslovski, orel – orlovski, zmaj – zmajevski ipd.

Priponsko obrazilo -anski

Nekateri pridevniki na -ski so tvorjeni iz prebivalskih imen in imajo pred priponskim obrazilom -ski nekončno pripono -an- [-án-], npr. italijanski (< Italijan, Italija), trojanski (< Trojanec, Troja), špartanski (< Špartanec, Šparta), kubanski (< Kubanec, Kuba), burmanski (< Burmanec, Burma), pisanski (< Pisanec, Pisa), damaščanski (< Damaščan, Damask).

Pridevniki amerikanski, mehikanski, peruanski, čilenski so danes zastareli ali pa rabljeni v stalnih besednih zvezah, npr. amerikanski javor (v botaniki), mehikanski nosnik (v konjeništvu). V splošni rabi jih nadomeščamo z ameriški, mehiški, perujski, čilski.

Pridevnik ižanski, tvorjen iz besedotvorne podstave prebivalskega imena (< Ižanec, Ig), ima starejšo različico iški, ki se naša tudi na reko (Iška).

Premene besedotvorne podstave in izbira obrazil pri tvorjenju pridevnikov na -ski iz lastnih imen

Pri tvorjenju pridevnikov iz manj znanih in pisno nepodomačenih zemljepisnih imen se praviloma ravnamo po analogiji z že uveljavljenimi vzorci v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, pri čemer smo pozorni na glasovno vrednost izglasja:

  1. priponsko obrazilo -ski dodajamo besedotvornim podstavam, ki se končajo na zvočnike m – n, r – l, j – v ali nezvočnike p – b, d – t in f ter samoglasnike;
  2. priponsko obrazilo -ški se pojavlja pri besedotvornih podstavah na izglasne nezvočnike k, g, h, č, ž, š, dž, c, z in s. Ti se ob stiku s priponskim obrazilom -ski spremenijo in z vzglasnim s iz priponskega obrazila združijo v š (-ški).

Priponsko obrazilo -ski in besedotvorna podstava na zvočnike m – n, r – l, j – v ali nezvočnike p – b, d – t  in f

Besedotvornim podstavam, ki se končujejo na zvočnike m – n, r – l, j – v ali nezvočnike p – b, d – t, f, dodajamo priponsko obrazilo -ski:

m Videm – videmski Vietnam – vietnamski
Rim – rimski 		fr. Nîmes [ním] – nîmeski [nímski]
n Ljubljana – ljubljanski Iran – iranski nem. Bonn [bón] – bonnski [bónski]
fr. Cannes [kán] – canneski [kánski]
r Nazarje – nazarski Singapur – singapurski fr. Montmartre [monmártər] – montmartrski [monmártərski]
l Butale – butalski Nepal – nepalski fr. Grenoble [grenóbəl] – grenobelski [grenóbəlski]
j Ptuj – ptujski
Celje – celjski
Bohinj – bohinjski 		Altaj – altajski nem. Allgäu [álgoj] – allgäuski [álgojski]
it. Ventimiglia [ventimílja] – ventimigliski [ventimíl’ski]
v Dobova – dobovski
Vipava – vipavski 		Kijev – kijevski angl. Iowa [ájova] – iowski [ájou̯ski],
p Evropa – evropski
Alpe – alpski 		Štip – štipski fr. Dieppe [djêp] – dieppski [djêpski]
b Crngrob – crngrobski Rab – rabski
Polabje – polabski 		fr. Antibes [antíb-] – antibeski [antípski]
t Gospa Sveta – gosposvetski Dolomiti – dolomitski
Otranto – otrantski
Split – splitski 		nem. Bayreuth [bajrôjt] – bayreuthski [bajrôjtski]
d Komenda – komendski Kanada – kanadski
Madrid – madridski 		angl. Humberside [hámbersájd-] – humbersidski [hámbersájtski]
f Britof – britofski Delfi – delfski
Krf – krfski 		angl. Cardiff [kárdif] – cardiffski [kárdifski]

Nekatera imena ne sledijo predstavljenim pravilom, npr. Logatec – logaški, Zagreb – zagrebški.

Posebnosti pri tvorjenju pridevnikov s priponskim obrazilom -ski

V lastnih imenih je včasih knjižno uveljavljena slovenska narečna varianta priponskega obrazila -ski, tj. -čki, npr. Mučka bistrica (< Muta), Zadrečka dolina (< Dreta).

O priponskem obrazilu -čki v lastnih imenih tipa Donačka gora, Mučka bistrica, Zadrečka dolina, Lučki Dedec, Potočka zijavka/zijalka, Žička kartuzija glej poglavje »Premene pri izpeljankah s priponskima obraziloma -ski in -stvo« (Besedotvorni oris).

Zaradi tvorjenja iz prebivalskih imen imajo nekateri pridevniki na -ski pred priponskim obrazilom pripono -ar-, npr. Kropar – kroparski (< Kropa), Rovtar – rovtarski (< Nemški Rovt), Fužinar – fužinarski (< Stara Fužina).

Pri imenih z neobstojnim polglasnikom v besedotvorni podstavi se ta pred priponskim obrazilom -ski ohranja (Komen – komenski) ali pa se v podstavo vriva (Nevlje – neveljski). Pri izglasnem r za soglasnikom polglasnika ne zapisujemo s črko e: Koper [kópər] – koprski [kópərski].

Pri imenih iz slovanskih jezikov sta neobstojna tudi samoglasnika a (južnoslovanski jeziki) in o (poljščina, slovaščina, v slovenščini Repentabor – repentabrski). Tvorba pridevnika s priponskim obrazilom -ski se pri prevzetih imenih razlikuje od tvorbe v izvirnem jeziku, saj neobstojne samoglasnike pri pridevnikih načeloma opuščamo, npr. hrv. Bakar [bákar], rod. Bakra – bakrski [bákərski], npr. Bakrski zaliv; hrv. Zadar [zádar], rod. Zadra – zadrski [zádərski].

Odstopanja od predstavljenih pravil se pojavljajo pri tvorjenkah iz imen s končnima soglasnikoma d in t.

  1. Pridevnik tvorimo s priponskim obrazilom -ški:
    • Šentvid – šentviški, Kobarid – kobariški, Medvode – medvoški (tudi medvodski), Lurd – lurški
    • Murska Sobota – (mursko)soboški, Šmarjeta – šmarješki, Nazaret – nazareški, Hrvat – hrvaški
  2. Soglasnik d v izglasju podstave se premenjuje z j pri imenih s sestavino -grad in nekaterih drugih slovenskih krajevnih imenih, npr.
    • Dravograd – dravograjski; Bežigrad – bežigrajski; Carigrad – carigrajski
    • Bled – blejski; Čedad – čedajski/čedadski

Pridevniki na -ski iz pisno nepodomačenih prevzetih imen

Iz pisno nepodomačenih imen tvorimo pridevnike na -ski po analogiji z domačimi imeni, a so glasovi, ki vplivajo na besedotvorno podstavo, zapisani na različne načine.

1. Podvojene črke iz podstavnega imena ohranjamo, npr. nem. Bonn [bón] – bonnski [bónski]; fr. Dieppe [djêp] – dieppski [djêpski]; angl. Cardiff [kárdif] – cardiffski [kárdifski].

2. Mehčanih n’ in l’ v izglasju besedotvorne podstave ne zapisujemo z nj in lj, kadar sta zapisana

  • z dvočrkjem, npr. šp. Sevilla [sevílja] – sevillski [sevíl’ski], it. Bologna [bolónja] – bolognski [bolón’ski], fr. Auvergne [ovêrn’/ovêrən’] – auvergnski [ovêrn’ski];
  • s črko z ločevalnim znamenjem, npr. češ. Libeň [líbən’] – libeňski [líbən’ski];
  • s črkovnim sklopom, v katerem se črka i izgovarja kot j, npr. it. Senigallia [senigálja] – senigalliski [senigál’ski]; it. Ventimiglia [ventimílja] – ventimigliski [ventimíl’ski]; šp. Zulia [súlja] – zuliski [súl’ski]), polj. Gdynia [gdínja] – gdyniski [gdín’ski].

3. Zvočnik j, zapisan s črko y ali i ali katerim koli drugim črkovnim sklopom (npr. ill, ly), zapisujemo tako, kot je zapisan v podstavnem imenu, npr. angl. Midway [mídvej] – midwayski [mídvejski]; it. Pistoia [pistója] – pistoiski [pistójski]; it. Orsei [orsêj] – orseiski [orsêjski]; madž. Keszthely [késthej] – keszthelyski [késthejski].

  • Vrivanje neobstojnega i v podstavo označujemo, in sicer zapisujemo v tem primeru izglasje tako, kot ga izgovarjamo – z zvočnikom j (po vzorcu ladja – ladijski), npr. it. La Spezia [la spécja] – laspezijski [laspécijski]; it. Civitavecchia [čivitavékja] – civitavecchijski [čivitavékijski].
  • Zvočnik j v protizevni vlogi je pisni del podstave, npr. it. Pavia [pavíja] – pavijski [pavíjski]; šp. Almeria [almeríja] – almerijski [almeríjski].

4. Zvočnik v, zapisan s črkama u ali w, pišemo kot v podstavnem imenu, npr. nem. Dachau [dáhau̯] – dachauski [dáhau̯ski]; angl. Glasgow [glázgou̯] – glasgowski [glázgou̯ski]; angl. Iowa [ájova] – iowski [ájou̯ski], kit. Guangzhou [gu̯ángdžou̯] – guangzhouski [gu̯ángdžou̯ski].

5. Neme črke in črkovni sklopi, ki se pri sklanjanju ohranjajo oz. opuščajo, se ohranjajo oz. opuščajo tudi v podstavi pridevnika:

  • fr. Estaing [estên] – estaingski [estênski]
  • fr. Marseille [marsêj], rod. Marseilla [marsêja] – marseillski [marsêjski]; angl. Yellowstone [jêlou̯stôu̯n], rod. Yellowstona [jêlou̯stôu̯na] – yellowstonski [jêlou̯stôu̯nski]

Izglasni nemi s (tudi v sklopu es) v francoskih imenih pisno sovpade s priponskim obrazilom -ski, a zapisa črke s ne podvajamo, npr. fr. Amiens [amjên] – amienski [amjênski], fr. Nantes [nánt] – nanteski [nántski], fr. Cannes [kán] – canneski [kánski], fr. Nîmes [ním] – nîmeski [nímski], fr. Antibes [antíb-] – antibeski [antípski].

Poenostavljanje zapisa je utemeljeno z zapisi, ki ne ustrezajo slovenskim fonotaktičnim pravilom, npr. *amiensski ali *cannesski.

6. Dvo- in veččrkja, ki jih tudi v slovenščini izgovarjamo kot en glas ali dvoglasnik, v zapisu ohranjamo, npr. nem. Allgäu [álgoj] – allgäuski [álgojski]; nem. Bayreuth [bajrôjt] – bayreuthski [bajrôjtski]; fr. Argenteuil [aržantêj] – argenteuilski [aržantêjski].

7. Neobstojni samoglasnik se v podstavi ohranja, npr. Dresden [drézdǝn] – dresdenski [drézdǝnski]; nem. München [mínhən] – münchenski [mínhənski]; angl. Manhattan [menhêtən] – manhattanski [menhêtənski]; pred -ski se ne zapisuje, če se podstava konča na r, npr. Ulster [álstǝr] – ulstrski [álstǝrski], Louvre [lúvǝr] – louvrski [lúvǝrski] in v angleščini tudi na l (Newcastle [njúkasəl], rod. Newcastla [njúkasla], prid. newcastlski [njúkasəlski]).

8. Vrivanje neobstojnih polglasnikov v soglasniški sklop zaznamujemo s črko e, npr. fr. Grenoble [grenóbəl] – grenobelski [grenóbəlski]. Pri nekaterih imenih sledimo potencialni rodilniški množinski govorni osnovi (hr. Tuzla [túzla] – tuzelski [túzəlski]), pri drugih gre za tvorbo po slovenskem vzorcu (nor. Oslo [óslo] – oselski [ósəlski]).

O posebnostih neobstojnega polglasnika pri sklanjanju in besedotvorju iz tujih imen, npr. Bosna – bosenski, glej poglavje »Neobstojni polglasniki v prevzetih besedah« (Glasovno‑črkovne premene).

Podomačene oblike pridevnikov so navadno omejene na stalne zveze, v katerih dobijo pridevniki nove pomene, ne zgolj prostorskih, npr. fr. Marseille [marsêj] – marseillski – marsejsko milo; fr. Versailles [versáj] – versailleski – versajski mir; šp. Sevilla [sevílja] – sevillski – seviljski brivec; it. Bologna [bolónja] – bolognski – bolonjska reforma.

Priponsko obrazilo -ški in besedotvorna podstava na nezvočnike s  – z, c  – dz, š – ž, č – dž ali k – g, h

Če se besedotvorna podstava končuje na nezvočnike s – z, c – dz, š – ž, č – dž ali k – g, h, se priponsko obrazilo -ski premenjuje s -ški. Izglasni s – z, c – dz, š – ž, č – dž ali k – g, h besedotvorne podstave se zamenjajo in ob stiku s priponskim obrazilom -ski z vzglasnim s iz priponskega obrazila združijo v š (-ški).

Pri izpeljankah iz pisno nepodomačenih imen se črkovni sklopi v izglasju besedotvorne podstave, ki je pri stiku z vzglasjem obrazila podvržena premeni, v celoti zamenjajo s črko š, npr. fr. Dunkerque [denkêrk] – dunkerški [denkêrški]; nem. Chemnitz [kémnic] – chemniški [kémniški]; nem. Urach [úrah] – uraški [úraški]; fr. Camargue [kamárg-] – camarški [kamárški]; angl. Greenwich [grínič] – greenwiški [gríniški].

s Ambrus – ambruški Rodos – rodoški
Teksas – teksaški 		port. Cadiz [kádis] – cadiški [kádiški]
fr. Montparnasse [monparnás] – montparnaški [monparnáški]
fr. Reims [réms] – reimški [rémški]
z Haloze – haloški Pariz – pariški
Čormoz – čormoški 		fr. Toulouse [tulúz-] – toulouški [tulúški]
c Črmošnjice – črmošnjiški
Bovec – bovški 		Olomuc – olomuški nem. Bregenz [brégenc] – bregenški [brégenški]
dz polj. Sieradz [šêradz-] – sieraški [šêraški]
polj. Grudziądz [grudžóndz-] – grudziąški [grudžónški]
š Mengeš – mengeški Marakeš – marakeški angl. Pugwash [págvoš] – pugwaški [págvoški]
it. Brescia [bréša] – breški [bréški]
ž Andraž – andraški fr. Liège [ljéž-] – lièški [ljéški]
polj. Sandomierz [sandómjež-] – sandomieški [sandómješki]
rom. Cluj [klúž-] – cluški [kluški]
č Soča – soški Poreč – poreški angl. Greenwich [grínič] – greenwiški [gríniški]
dž Lodž – loški
Dobrudža – dobruški 		angl. Cambridge [kêmbridž-] – cambriški [kêmbriški]
it. Chioggia [kjódža] – chioški [kjóški]
k Kamnik – kamniški Irak – iraški
Grk – grški 		nem. Innsbruck [ínzbruk] – innsbruški [ínzbruški]
g Mokronog – mokronoški Karlobag – karlobaški nem. Nürnberg [nírənberg-] – nürnberški [nírənberški]
angl. Chicago [čikágo] – chicaški [čikáški]
h Suha – suški Čeh – češki nem. Urach [úrah] – uraški [úraški]
nem. Zürich [círih] – züriški [círiški]
nem. Toblach [tóblah] – toblaški [tóblaški]

Nekatera imena ne sledijo predstavljenim pravilom, npr. Francoz – francoski, Rus – ruski.

Posebnosti pri premenah in podaljšavah besedotvorne podstave

Nekatere pridevnike (in/ali tudi prebivalska imena) smo prevzeli iz drugih jezikov, po analogiji z njimi pa tvorimo izpeljanke iz imen z enakim končajem, npr. po vzorcu iz ruščine Moskva – moskovski tudi Nikaragva – nikaragovski; Antigva – antigovski; Litva – litovski (ob litvanski).

Tvorbeni vzorci tvorjenk na -ski niso vedno enaki kot pri prebivalskih imenih. Iz imen na -⟨go⟩ tvorimo prebivalska imena z nekončno pripono -ov-, pridevnike pa tudi s premeno podstavnega izglasja, npr. Kongo – kongovski/kongoški, Tobago – tobaški, Togo – togovski, Tongo – tongovski, Santiago – santiaški.

Soglasniški -ck, -sk, -st, -ks  v izglasju podstave

Če se v izglasju besedotvorne podstave stikata dva glasova, ki sta sicer udeležena pri premeni, pri tvorbi pridevnika z vzglasnim s priponskega obrazila sovpadeta v en glas:

  • ck: ukr. Doneck – doneški, rus. Kuzneck – kuzneški
  • sk: Aljaska – aljaški, Nebraska – nebraški
  • st: Novo Mesto – novomeški
  • št: Budimpešta – budimpeški, Bukarešta – bukareški
  • šč: Gradišče – gradiški, polj. Bydgoszcz [bídgošč] – bydgoški [bídgoški]
  • ks: angl. Halifax [hálifaks] – halifaški [hálifaški], angl. Sussex [sásiks] – susseški [sásiški], nem. Andechs [ándeks] – andeški [ándeški]

Pri nekaterih pridevnikih iz imen s podstavnim -st je možnosti tvorbe več (Belfast – belfaški/belfastovski) ali pa se ne ravnajo po opisanem vzorcu, npr. pri Aalst – aalstski; Everest – everestovski.

Pridevnike iz slovanskih imen, ki se končujejo na soglasniški sklop sk in ohranjajo prvotno etimološko sorodno pripono (v obliki -sk), tvorimo tako, da besedotvorni podstavi dodamo končni -i, npr. Čeljabinsk – čeljabinski, Gdansk – gdanski, Kursk – kurski, Murmansk – murmanski, Novosibirsk – novosibirski, Omsk – omski, Smolensk – smolenski.

Izjemoma je pogosteje rabljena oblika s priponskim obrazilom -ški, npr. pri Minsk – minški/minski, kar je kot jezikovni proces nepredvidljivo.

Priponsko obrazilo -ski in podstava na samoglasnike

Besedotvorna podstava imen na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z dvočrkji in nemimi črkami ter črkovnimi sklopi) je pri tvorjenju prebivalskih imen enaka rodilniški osnovi. Ta je podaljšana z zvočnikom j v zapisu in govoru ali le govoru.

Besedotvorna podstava z zvočnikom j v zapisu in govoru Besedotvorna podstava z zvočnikom j v govoru
Ime Pridevnik Pridevnik Ime Rodilnik Pridevnik
Peru Peruja perujski fr. Armagh [armá] Armagha [armája] armaghski [armájski]
Mali Malija malijski fr. Calais [kalé] Calaisa [kalêja] calaiski [kalêjski]
port. Cefalù [čefalú] Cefalùja [čefalúja] cefalùjski [čefalújski] fr. Montpellier [monpeljé] Montpelliera [monpeljêja] montpellierski [monpeljêjski]
angl. Sydney [sídni] Sydneyja [sídnija] sydneyjski [sídnijski]
fr. Charleroi [šarləroá] Charleroija [šarləroája] charleroijski [šarləroájski]
angl. Milwaukee [milvóki] Milwaukeeja [milvókija] milwaukeejski [milvókijski]

Iz imen, ki se končajo na samoglasnik i in končnico -a ali -o, tvorimo pridevnik tako, da protizevni j tudi zapisujemo. Enako velja za imena na izglasne samoglasniške sklope ⟨ao⟩ in ⟨eo⟩ ipd., ki pri sklanjanju ne daljšajo osnove.

Imena z izglasnim i + samoglasnik ⟨iV⟩ Imena z izglasnima ⟨ao⟩ in ⟨eo⟩
Ime Rodilnik Pridevnik Ime Rodilnik Pridevnik
it. Pavia [pavíja] Pavie [pavíje] pavijski [pavíjski] port. Maranhão [maranjáo] Maranhãa [maranjáa] maranhãjski [maranjájski]
ngr. Iraklio [iráklijo] Iraklia [iráklija] iraklijski [iráklijski] šp. Bilbao Bilbaa bilbajski
malaj. Borneo Bornea bornejski

Posebnosti pri tvorjenju pridevnikov na -ski iz podstav na samoglasnike

Iz imen ženskega spola na izglasne samoglasniške sklope ⟨oa⟩ in ⟨uo⟩, ki pri sklanjanju ne daljšajo osnove (Samoa, Capua, Papua), tvorimo pridevnike na dva načina:

  1. za podstavo dodajamo nekončno pripono -an-, ki je najverjetneje posledica prevzema iz drugih jezikov, npr. port. Samoa – samoanski; indon. Papua – papuanski;
  2. za podstavo dodajamo j (pri čemer sledimo potencialnim oblikam v needinskem rodilniku s končnim j); samo pri port. Samoa – samojski.

Imena, ki se končajo na nenaglašena ozka e in o, sklanjamo z daljšanjem osnove. Podstava pridevnika na -ski pa je enaka rodilniški osnovi:

  • šved. Örebro [êrebrọ], rod. Örebroja [êrebrọja] – örebrojski [êrebrọjski]
  • niz. Enschede [énshedẹ], rod. Enschedeja [énshedeja] – enschedejski [énshedejski]

Pridevniki na -ski iz pisno nepodomačenih prevzetih imen

Pri tvorjenju pridevnikov iz pisno nepodomačenih imen sledimo slovenskim knjižnim vzorcem, a so glasovi, ki vplivajo na besedotvorno podstavo, zapisani na različne načine.

1. Podvojene samoglasniške črke in črke, zapisane z ločevalnimi znamenji, v izglasju podstavnega imena ohranjamo:

  • fin. Espoo [éspo], rod. Espooja [éspoja] – espoojski [éspojski]
  • est. Sursoo [súrso], rod. Sursooja [súrsoja] – sursoojski [súrsojski]
  • est. Hiumaa [híjuma], rod. Hiumaaja [híjumaja] – hiumaajski [híjumajski]
  • šved. Umeå [úmeo], rod. Umeåja [úmeoja] – umeåjski [úmeojski]

2. Dvo- in veččrkja, ki jih izgovarjamo kot en glas, v zapisu ohranjamo, npr.

  • ⟨ay⟩ za [e]: fr. Orsay [orsé] – orsayjski [orsêjski]
  • ⟨ey⟩ za [i]: angl. Berkley [bə̀rkli] – berkeleyjski [bə̀rklijski]
  • ⟨ou⟩ za [u]: fr. Ouagadougou [vagadúgu] – ouagadougoujski [vagadúgujski]; Fontainebleau [fontenbló] – fontainebleaujski [fontenblójski]

3. Neme črke in črkovni sklopi, ki se pri sklanjanju ohranjajo, se ohranjajo tudi v podstavi, npr.

  • fr. Bordeaux [bordó], rod. Bordeauxa [bordója] – bordeauxski [bordójski]; fr. Vaud [vó], rod. Vauda [vója] – vaudski [vójski]; fr. Calais [kalé], rod. Calaisa [kalêja] – calaiski [kalêjski]
  • fr. Courbevoie [kurbevu̯á], rod. Courbevoieja [kurbevu̯ája] – courbevoiejski [kurbevu̯ájski]

Nemi s (tudi v sklopu es) v francoskih imenih pisno sovpade s priponskim obrazilom -ski, a zapisa ne podvajamo, npr. fr. Calais [kalé] – calaiski [kalêjski], Artois [artu̯á] – artoiski [artu̯ájski], Beaujolais [božolé] – beaujolaiski [božolêjski].

Poenostavljanje zapisa je utemeljeno z zapisi, ki ne ustrezajo slovenskim fonotaktičnim pravilom, npr. *calaisski.

Podomačene oblike pridevnikov so navadno omejene na stalne zveze, v katerih dobijo pridevniki nove pomene, ne zgolj prostorskih, npr. fr. Calais [kalé] – calaiski – kalejska čipka; Bordeaux [bordó] – bordojski – bordojsko vino; Artois [artu̯á] – artoiski – arteški gonič, arteški vodnjak; Beaujolais [božolé] – beaujolaiski – božolejski postopek.

Pridevniki na -ski, tvorjeni iz večbesednih imen

Iz večbesednih zemljepisnih imen tvorimo enobesedne pridevnike, ki so besedotvorno medponsko-priponske zloženke ali izpeljanke iz predložne zveze:

  • Stari Trg – starotrški, Škofja Loka – škofjeloški, Kranjska Gora – kranjskogorski
  • Za Kalvarijo – zakalvarijski, Nad Dravo – naddravski
  • Nova Zelandija – novozelandski

Pri prevzetih imenih besednovrstna pripadnost sestavin imena ni vedno zanesljivo prepoznavna, podstavno ime pa ima pogosto nepregibne sestavine, ki so v izvornem jeziku členi, pridevniki ipd. Pridevnik navadno tvorimo iz vseh sestavin imena:

  • angl. Oklahoma City [oklahóma síti] – oklahomacityjski [oklahómasítijski]; angl. Cape Town [kêjp táu̯n] – capetownski [kêjptáu̯nski]; Burkina Faso – burkinafaški
  • it. Monte Carlo [mónte kárlo] – montecarlski [móntekárlski/móntekárəlski], fr. Saint-Tropez [sên-tropé] – saint-tropezski [sên-tropêjski], angl. New York [njú jórk] – newyorški [njujórški], češ. Nový Jičín [nôvi jíčin] – novojičínski [nôvojíčinski]
  • fr. Le Havre [lə avər] – lehavrski [ləávərski], arab. Šat al Arab [šát al árab-] – šatalarabski [šatalárapski]

Posebnost

Pri večbesednih imenih nekaterih držav je pridevnik izpeljan le iz jedrne sestavine imena: emiratski (< Združeni arabski emirati), saudski/saudijski (< Saudova Arabija), ameriški (< Združene države Amerike), britanski (< Velika Britanija).

Tvorjenke iz slovenskih imen so tvorjene po pravilih knjižnega jezika in se razlikujejo od lokalne ali narečne rabe. Pogosto se namesto zložene oblike uporablja lokalna ali narečna oblika: Čisti Breg – breški ob tvorjenem čistobreški; enako tudi Dolenje Poljane – poljanski ob tvorjenem dolenjepoljanski ipd. V pravilih so podane možnosti za tvorjenke v uradni komunikaciji.

Pridevniki na -ski, tvorjeni iz imen s predložnimi dopolnili

Pridevnik, tvorjen iz zemljepisnega imena z razlikovalnim ali identifikacijskim dodatkom, se navadno tvori le iz jedrne sestavine imena, kar za rabo v znanem kontekstu zadošča: Log pod Mangartom – loški; Mala Loka pri Višnji Gori – malološki/loški.

Pri prevzetih imenih (zlasti iz manj znanih neslovanskih jezikov) ne razlikujemo med predložnimi »dopolnili« in drugimi obveznimi sestavinami imena. Kljub temu je besedotvorna podstava pridevnika lahko le jedrna sestavina večbesednega imena, če je to zaradi identifikacijskih razlogov sprejemljivo ali v rabi uveljavljeno, npr. šp. Palma de Mallorca – palmski, šp. Santiago de Cuba – santiaški, angl. Stratford Upon Avon – stratfordski, nem. Frankfurt ob Majni – frankfurtski, češ. Žďár nad Sazavou – žďárski.

Pridevniki na -ski, tvorjeni iz imen z vezajem

S stičnim vezajem so v slovenščini povezana dvojna imena, ki so združena navadno zaradi upravnih ali kakih drugih razlogov (Šmarje-Sap, Log-Dragomer, Miren-Kostanjevica). Pridevnik tvorimo na dva načina, in sicer

  • najpogosteje iz ene sestavine (pri tem upoštevamo lokalno rabo): Šmarje-Sap – šmarski ali sapljanski (pridevnik, tvorjen iz prebivalskega imena);
  • izjemoma iz obeh sestavin, pri tem priponsko obrazilo dodamo zadnji sestavini in vezaj ohranjamo: šmarje-sapski, log-dragomerski.

Pri prevzetih imenih, v katerih so sestavine povezane z vezajem, navadno ne poznamo razmerja med sestavinami, zato so v pridevniku vse sestavine imena, priponsko obrazilo pa dodajamo le zadnji. Vezaj in druga ločila ohranjamo:

  • nem. Garmisch-Partenkirchen – garmisch-partenkirchenski; pol. Bielsko-Biała – bielsko-białski; češ. Frýdek-Místek – frýdek-míški; nem. Baden-Baden – baden-badenski
  • fr. Côte-dʼOr – côte-dʼorski, fr. Aix-en-Provence – aix-en-provenški, fr. Val-de-Grâce – val-de-grâški

O dvojnih imenih glej poglavje »Vezaj« (Ločila).