Pravopis 8.0

Vrste kratic glede na izgovarjanje

Kratice glede na to, kako jih izgovarjamo, delimo na:

  1. črkovalne (EKG, FF, PVC, NK), pri katerih zaradi značilne glasovne sestave izgovarjamo vsako črko posebej; soglasnike izgovarjamo na dva načina: bodisi z ustreznim glasom in polglasnikom ali z ustreznim glasom in samoglasnikom e oz. a (PVC [pévécé] in [pə̀və̀cə̀], NK [ênká] in [nə̀kə̀]);
  2. nečrkovalne (NUK, SAZU, TEŠ), ki jih običajno izgovarjamo kot druge besede ([núk], [sazú], [téš]).

    O načinih črkovanja v slovenščini glej poglavje »Slovenska abeceda«.

Posebnosti

  1. Če nečrkovalna kratica preide v besedo, jo kot občno poimenovanje zapisujemo samo z malimi črkami (emšo; mrsa; esemes), kot lastno ime pa z veliko začetnico (Nuk, Ajpes, Unesco, Nasa).
  2. Redke črkovalne kratice lahko zapisujemo tudi z malimi črkami (SMS/sms, GSM/gsm).
  3. Pri nekaterih prevzetih kraticah ohranimo izvorni način izgovarjanja (BBC [bíbísí], FBI [êfbíáj], DJ [dídžêj]), pri drugih pa ob domačem ohranjamo tudi podomačenega (PC [pécé in písí], GSM [géêsêm in džíêsêm]).
  4. Nekatere prevzete kratice uporabljamo v izvirni obliki, čeprav podstavno stvarno ime prevajamo, npr. Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, Mednarodni denarni sklad – IMF.

    O načinih črkovanja abecede v drugih jezikih se poučimo v preglednicah o tujih jezikih.