Pravopis 8.0

Dvopičje

Dvopičje (:) je levostično nekončno stavčno ločilo. 

Dvopičje pišemo za napovednim stavkom, ki mu sledi naštevanje; lahko tudi alinejno:
Razstavljeni so bili slovenski naravni kamni: hotaveljski, lesnobrdski, podpeški, lipiški in drugi. ▪ Razloži, kako na življenje v morju in ob njem vplivajo: (a) tokovi, (b) valovi in (c) bibavica. ▪
Katera od naslednjih živali ne sodi med plazilce:
a) kuščar,
b) kača,
c) kameleon,
č) žirafa?

Če naštevanje sledi glagolskemu napovednemu stavku, dvopičje ni obvezno; v tem primeru le močneje oz. izraziteje izpostavlja naštevalni niz: 
Dvomestne matematične operacije so seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. 
nasproti 
Dvomestne matematične operacije so: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje.

Glej poglavje »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.

Dvopičje uvaja pojasnilo, razlago, dopolnitev, ponazorilo, razširitev tistega, kar je v prvem delu povedi omenjeno oz. predstavljeno splošneje:
Ima dve možnosti: ali se vda ali se bori. ▪ Tudi tokrat ni bilo nič drugače kot prvič: riba se je takoj obrnila po toku navzdol. ▪ Iz vsakega kraja jih je prišlo po pet: pet ribičev, pet piskačev, pet drvarjev, pet klobučarjev in pet slikarjev. ▪ Vsa okna lahko pustim odprta: niti ene stvari ni, ki bi jo bilo vredno odnesti. ▪ Tako kot s prstnimi odtisi je tudi z drevesi: niti dve si nista enaki. ▪ Pri tako majhni (beri: zaprti) zaslonki je globinska ostrina velika.

Dvopičje lahko pri pojasnjevanju prej povedanega zamenjamo z vejico in/ali veznikom in sicer, npr., to je, kot/kakor ...: 
Iz vsakega kraja jih je prišlo po pet, in sicer pet ribičev, pet piskačev, pet drvarjev, pet klobučarjev in pet slikarjev.

Za dvopičjem, ki uvaja nepravi dobesedni navedek, je raba velike začetnice odvisna od skladenjske in pomenske samostojnosti enote, ki sledi dvopičju, in števila povedi, ki sledijo dvopičju.

Če dvopičje uvaja z glavnim stavkom pomensko tesneje povezano poved, za dvopičjem uporabimo malo začetnico: 
Namesto uvoda vprašanje: ali so učitelji v Sloveniji zares pripravljeni na inkluzijo?

Če dvopičju sledi samostojna poved ali več povedi, uporabimo veliko začetnico:
Neko drugo pojasnilo pravi: Mnogo je zdravnikov, ki zanemarijo svoje zasebno življenje. Svoje moči in prizadevanja posvetijo samo pacientom in svoji karieri, doma pa živijo čustveno zelo revno življenje.

Dvopičje pišemo pred dobesednim navedkom v premem govoru, ki ga uvaja napovedni spremni stavek:
Vprašal je: »Kdo si? Kaj hočeš?« ▪ Ikar se je rešil s krili, ki jih je oče zlepil z voskom, zato mu je zabičal: Leti nizko nad vodami.

Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.

POSEBNOST

Dvopičja ne pišemo pred citirano povedjo, ki je prilastek izraza pred seboj:
Ludvik XIV. je znan po izreku »Država, to sem jaz!«. ▪ Sodelovali so v duhu Coubertainovega gesla »Važno je sodelovati, ne zmagati«. ▪ Ali ste že kdaj slišali za pregovor »Ti očeta do praga, sin tebe čez prag«? ▪ Stari pregovor »V nesreči spoznaš prijatelja« zagotovo drži še danes. ▪ Za rek »Zdrav duh v zdravem telesu« še niste slišali?

Dvopičje pišemo v daljši povedi med prvim delom (prorekom), v katerem z več odvisniki navajamo različne smiselne prvine, in sklepom (porekom), ki sledi tem prvinam:
Če se le umestimo v »tukaj in zdaj« in če smo dojemljivi za preobrazbene možnosti, ki nam jih je odprla preteklost in ki jih še zmerom nosi sedanjost: tedaj bomo uvideli, da nas onkraj vsiljenih dilem in lažnih vprašanj čaka še vsa prihodnost človeštva.

Dvopičje pišemo za neglagosko napovedjo:
Ključne besede: porečje, hidrogeografske značilnosti, celostno upravljanje z vodnimi viri, Mura ▪ Stranski učinki: trepetanje, nemir, aritmije, mišični krči ... ▪ E-pošta: gp.arso@gov.si ▪ Foto: osebni arhiv ▪ Besedilo in fotografije: Miha Kovač ▪ Piše: Janez Novak ▪ Avtor: dr. Janez Horvat ▪ Krvavec: 60 cm novega snega ▪ France Prešeren: Povodni mož ▪ Povzeto po Angela Vode: Skriti spomin ▪ Cena za naročnike: 2,90 EUR

Med imenom avtorja in naslovom njegovega dela lahko pišemo vejico: France Prešeren, Povodni mož

Skrajšani napovedi lahko sledi tudi naslov, ki ga pišemo z veliko začetnico:
Slika 23: Kolesarjenje v Julijskih Alpah ▪ Preglednica: Naravna plezališča v Triglavskem narodnem parku

Tudi daljše besedilo, ki sledi skrajšani napovedi, se za dvopičjem začenja z veliko začetnico:
Vremenska slika: Nad zahodno in srednjo Evropo je ciklonsko območje, hladna fronta je zajela zahodne Alpe in bo ponoči prešla naše kraje. Z jugozahodnim vetrom priteka k nam topel in precej vlažen zrak. Obeti: V nedeljo in ponedeljek bo povečini jasno in toplo.

Dvopičje pred zadnjim delom povedi nakazuje spremembo skladenjskega naklona, zato uporabimo drugo končno ločilo, kot bi ga pričakovali glede na prvi del povedi:
Pogledali so po tekmecih in se vprašali: kdo je trenutno najboljši v deželi? ▪ Beri: nisem jaz kriv. ▪ Poglejte okoli sebe: vsi ljudje hitijo.

Dvopičje pišemo med različnimi deli naslovja, npr.:

  • med nadnaslovom (rubrika) in naslovom: Vojna zvezd: Napad klonov ▪ prevod romana Harry Potter: Feniksov red
  • med naslovom in podnaslovom: Nevarno proti vrhovom: priročnik o nevarnostih v gorah Živimo »na kredo«: človeštvo porabilo vse vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v letu dni ▪ Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov

Prvo sestavino nadnaslovov in naslovov pišemo z veliko začetnico (neprve sestavine pa, če te nastopajo kot samostojno lastno ime). Prvo sestavino podnaslovov pa navadno pišemo z malo začetnico.

Dvopičje neobvezno zapisujemo pred praznim prostorom, predvidenim za izpolnjevanje z ustreznimi podatki (npr. v obrazcih): 

Ime: ____  Ime ____ 
Priimek: ____ Priimek ____
Naslov: ____ Naslov ____
E-pošta: ____ E-pošta ____

Dvopičje kot nestično ločilo

Nestično pišemo dvopičje

  1. v pomenu ‘proti’:
    zemljevid v razmerju     1 : 25.000 ▪ Izid tekme je bil 2 : 2. ▪ Osnovni recept za krhko testo brez jajc je v razmerju 1 : 2 : 3 (1 del sladkorja, 2 dela masla, 3 deli moke). ▪ Razmerje med dolžino in širino je 2 : 1.
  2. za izražanje nasprotja:
    nebo : zemlja ▪ dobro : slabo ▪ zgoraj : spodaj ▪ ajda : Ajda ▪ usvojiti : osvojiti

Dvopičje je grafično prekrivno z znamenjem za deljenje, ki se pri pisanju matematičnih računov zapisuje nestično (9 : 3 = 3).

Namesto dvopičja med besednimi enotami v nasprotnostnem razmerju lahko pišemo tudi nestični pomišljaj: ajda – Ajda.

Glej poglavje »Pomišljaj«.

Dvopičje kot stično ločilo

Dvopičje je stično v posameznih zapisih, dogovorjenih v stroki, npr.:

  • pri zapisu časa med vrednostmi za ure in minute ter minute in sekunde (1:07:45)
  • v naslovih spletnih strani: https://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/ ▪ https://viri.cjvt.si/gigafida/
  • v zapisih standardov: ISO 9004:2000 ▪ ISO 3166-2:SI je podmnožica standarda ISO 3166-2
  • v knjižničnem klasifikacijskem sistemu UDK: 91:811.163.6'373.21 ▪ 811.163.6-1(091):929 Škrabec S.