Prebivalska imena
Med prebivalska imena uvrščamo imena pripadnikov narodov, delov narodov in narodnosti, držav ali ljudstev in staroselcev (Slovenec – Slovenka, Tamilec – Tamilka; Slovan – Slovanka; Južnoafričan – Južnoafričanka; Aborigin – Aboriginka, Bask – Baskinja), prebivalcev naselij, pokrajin in celin (Novomeščan – Novomeščanka, Tržačan – Tržačanka; Korošec – Korošica; Azijec – Azijka, Evropejec – Evropejka) ter prebivalcev planetov (Zemljan – Zemljanka), tudi umišljenih prebivalcev (Marsovec – Marsovka, Vogon – Vogonka).
Z veliko začetnico pišemo
a) enobesedna prebivalska imena: Celjan – Celjanka (< Celje), Ižanec – Ižanka (< Ig); Bric – Brika (< Goriška brda), Črnjan – Črnjanka (< Črna na Koroškem), Jurjevčan – Jurjevčanka (< Sveti Jurij), Severnoameričan – Severnoameričanka (< Severna Amerika);
b) obe sestavini večbesednih prebivalskih imen, zapisanih z velikimi začetnicami, če sta tvorjeni iz večbesednega zemljepisnega imena (Beneški Slovenec ‘prebivalec Beneške Slovenije’; Južna Korejka ‘prebivalka Južne Koreje’) ali se nanašata na večbesedno ime ljudstva (Lužiški Srbi ‘narod v vzhodni Nemčiji v Spodnji in Zgornji Lužici’, Vzhodna Gotinja ‘pripadnica germanskega ljudstva’).
Posebnosti
- Izraz marsovec v pomenu ‘bitje z drugega planeta’ ali ‘vesoljec’ ter izraz zemljan v pomenu ‘človek’ pišemo z malo začetnico.
-
Z malo začetnico pišemo časovne, zemljepisne in druge pridevke pred imeni narodov, ki imajo le razlikovalno (orientacijsko) vlogo in niso sestavina podstavnih (zemljepisnih) imen: stari Slovani, stari Grki; koroški/tržaški/porabski Slovenci, zahodni/južni/vzhodni Slovani; prvotni Slovani. Če pa iz takega večbesednega poimenovanja tvorimo enobesedno ime, veliko začetnico z lastnega imena prenesemo na začetek: Praslovani (< prvotni Slovani), Istroromani (< istrski Romani).
Z veliko začetnico pisana imena pripadnikov narodov (Jud – Judinja, Bantujec – Bantujka) imajo lahko tudi enakozvočnice v poimenovanjih pripadnikov verskih (jud – judinja) oziroma jezikovnih skupin (bantujec – bantujka). Pri rabi v besedilu upoštevamo pomen oziroma sobesedilo: Večina Judov v Izraelu so Judje le po izvoru in ne tudi po verskem prepričanju. – Jeruzalem je mesto, ki si ga delijo kristjani, judje in muslimani.
Kadar iz večbesednih imen težko tvorimo enobesedna prebivalska imena, uporabljamo opisna (prebivalec/prebivalka Apeninskega polotoka), ki so pogosto natančnejša od tvorjenih in jih je mogoče narediti iz vseh tipov imen: prebivalec/prebivalka Bele krajine (Belokranjec ali Belokranjka/Belokranjica), prebivalec/prebivalka Loke pri Framu (Ločan ali Ločanka), prebivalec/prebivalka Črne na Koroškem (Črnjan ali Črnjanka).
O tvorbi prebivalskih imen za moški in ženski spol glej poglavje »Tvorba prebivalskih imen« (Besedotvorni oris).
Kadar prebivalsko ime (Slovenec, Ljubljančan) nastopa v tvorjenki s predpono, npr. ne‑, so‑, se velika začetnica z lastnega imena prenese na začetek tvorjenke: Neslovenec, Soljubljančan.
Raba imenskih sestavljenk je omejena na posebne položaje, npr. na imena v naštevalnem nizu ali v prirednih zvezah z drugimi lastnimi imeni: Besedilo obravnava kulturni stik Slovencev in Neslovencev.
Nadomestna (simbolna) imena za skupine prebivalcev
Imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, pišemo z veliko začetnico: Janez ‘Kranjec’, ‘Slovenec’; Lah ‘Italijan’ – Lahinja ‘Italijanka’; Jenki ‘Američan’ – Jenkijevka ‘Američanka’, Šiptar ‘Albanec’ – Šiptarka ‘Albanka’; Švab ‘Nemec’ – Švabinja ‘Nemka’.
Posebnost
Z malo začetnico pišemo pogosto slabšalna sopomenska nadomestna poimenovanja, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti skupin prebivalcev, npr. naroda, kraja ali pokrajine (jodlar ‘Avstrijec’; makaronar, polentar ‘Italijan’; žabar ‘Ljubljančan, Francoz’), ali z njimi označujemo vedênje, vrednote, kulturne navade, način življenja, ki so drugačni od pričakovanega (čefur ‘priseljenec iz republik nekdanje Jugoslavije’).