Pravopis 8.0

Ločila pri citiranju povedi znotraj druge povedi

Sredi okvirne povedi

Kadar drugo poved (izjavo, naslov stvaritve ipd.) citiramo sredi okvirne povedi, ohranjamo končni ločili vprašaj in klicaj, pike pa praviloma ne:
Romana Quo vadis? in Pod svobodnim soncem sta postavljena v zgodovinsko zanimiv trenutek. ▪ Otroška dramska skupina se je predstavila z butalsko priredbo Hop, Cefizelj! Frana Milčinskega ▪ Izrek Učenje nikoli ne izčrpa uma je da Vincijev.

Glede rabe začetnice pri povedi znotraj druge povedi glej poglavje »Velika in mala začetnica«.

POSEBNOSTI

1. Enako velja tudi, kadar je citirana poved zapisana z drugačnim tiskom ali med narekovaji:
Romana Quo vadis? in Pod svobodnim soncem sta postavljena v zgodovinsko zanimiv trenutek. ▪ Otroška dramska skupina se je predstavila z butalsko priredbo Hop, Cefizelj! Frana Milčinskega ▪ Izrek »Učenje nikoli ne izčrpa uma« je da Vincijev.

2. Piko na koncu tako citirane povedi pišemo zlasti takrat, kadar je bistvena za celovito razumevanje navedenega:
Pravilno zapisana poved je Zanima jo, ali bo deževalo., saj ne gre za vprašanje.

Kadar se znotraj enostavčne okvirne povedi citirani naslov stvaritve končuje z odvisnikom ali stavčnim prilastkom, za njim ne pišemo vejice, in sicer ne glede na to, ali je naslov označen z narekovaji oz. drugačnim tiskom ali ne:
Odigrali so pravljico Bine Štampe Žmavc O kuri, ki je izmaknila pesem v režiji Mihe Alujeviča. ▪ Roman “Kam gre veter, ko ne piha” je izšel junija lani. ▪ Njena prva esejistična zbirka Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali je bila nominirana za Rožančevo nagrado.

Na koncu okvirne povedi

Na koncu pripovedne, vprašalne ali vzklične povedi zapisujemo le končno ločilo okvirne povedi, ne glede na naklon citirane povedi:
Ena najbolj znanih Heraklitovih misli je Vse teče. ▪ Zadnji Cezarjev vzklik naj bi bil Tudi ti, Brut. ▪ Čigavi so verzi Veš, poet, svoj dolg? ▪ Menda vendar poznate izrek Vse teče!

POSEBNOSTI

1. Kadar je klicaj ali vprašaj del stvarnega lastnega imena, ga pred drugačnim končnim ločilom okvirne povedi praviloma ohranjamo:
Učenci so prebrali roman Čefurji raus!. ▪ Neža Maurer je napisala tudi kratko prozo z naslovom Veste, kdo je Čeri?.

2. Kadar citirano poved označimo z narekovaji, ohranjamo tudi klicaj oz. vprašaj citirane povedi (ne pa tudi pike):
Ena najbolj znanih Heraklitovih misli je »Vse teče«. ▪ Menda vendar poznate izrek »Vse teče«! ▪ Kdo je zavpil »Dol z njimi!«? ▪ Kdo je avtor verza »Veš, poet, svoj dolg?«? ▪ Zadnji Cezarjev vzklik naj bi bil »Tudi ti, Brut?«.

3. Kadar citirano poved uvajamo z dvopičjem, vprašaj oz. klicaj ohranjamo, končne pike pa ne pišemo:
Pri Župančiču najdemo tale verz: Veš, poet, svoj dolg? ▪ Zaposlene pogosto strašijo s parolami, kot je: Le poslušni bodo uspeli!

4. Klicaj in vprašaj lahko ohranjamo tudi, kadar je citirana poved oz. stvarno lastno ime zapisano drugače od okvirne povedi in končne pike (ležeči tisk, krepki tisk, druga barva ipd.):
Arhimedu pripisujejo slavni vzklik Hevreka!. ▪ Ingoličeva najbolj znana romana sta Lukarji in Kje ste, Lamutovi?.