Iz samostalnikov z nemim e v končaju izpeljujemo samostalniške in pridevniške izpeljanke na štiri načine: iz skrajšane, neskrajšane, izglasno spremenjene ali podaljšane osnove, kar je odvisno od glasu, s katerim se končuje govorna rodilniška osnova, in priponskega obrazila.

Če se osnova konča na zvočnike (m, n, r, l, j in v) ali nezvočnike p, b, t, d in f, je podstava vseh pridevniških in samostalniških izpeljank enaka rodilniški osnovi, ki je pisno skrajšana (nemi e opuščamo).

Če se osnova konča na nezvočnike s, z, c – š, ž, č, dž – k, g, h, je podstava pridevniških izpeljank odvisna od obrazila:

1. podstava izpeljank z obrazili -ov/-ev in -in je enaka rodilniški osnovi (z nemim e ali brez njega), npr. angl. George [džórč], rod. Georgea [džórdža] – prid. Georgeov/Georgeev [džórdžev-];

2. podstava izpeljank z obrazilom -ski se opira na govorno osnovo, v kateri se končni glas osnove zamenja s š, -ski pa izgubi svoj s; nastane končaj -ški, npr. fr. Camargue [kamárk], rod. Camargua [kamárga] – prid. camarški [kamárški].

Samostalniške izpeljanke (prebivalska imena) z obrazilom -an tvorimo različno glede na končaj osnove:

1. če se osnova konča na nezvočnike š, ž, č, dž, je podstava izpeljank enaka pisni rodilniški osnovi, naj bo ta pisno skrajšana ali neskrajšana, npr. fr. Brugge [brúš], rod. Bruggea [brúža] – preb. Bruggean [bružán];

2. če se osnova konča na nezvočnike s, z, c – k, g, h, se podstava opira na govorno osnovo, v kateri se končni glas osnove spremeni, in sicer g > ž, z > ž, h > š, s > š, c > č in k > č, npr. fr. Camargue [kamárg-] – preb. Camaržan [kamaržán].