Pravopis 8.0

Zloženke

Nastanek in vrste zloženk

Zloženke nastanejo, ko dve ali več polnopomenskih sestavin iz besedotvorne podstave povežemo z medponskim obrazilom, pri tem pa (upoštevajoč skladenjsko-pomensko razmerje med sestavinami podstave) razlikujemo dva različna tipa zloženk – podredne in priredne.

Kadar zloženka nastane iz skladenjsko podredne zveze oziroma se nanaša na podredno zvezo (npr. socialna ekonomija, pravna informacija), govorimo o podredni pridevniški zloženki: socialnoekonomski, pravnoinformacijski. Če pa zloženka nastane iz skladenjsko priredne zveze (socialni in ekonomski, pravo in informatika), govorimo o priredni pridevniški zloženki, ki jo pišemo z vmesnim vezajem: socialno-ekonomski, pravno-informacijski.

Podredne zloženke

Pri podrednih zloženkah so sestavine besedotvorne podstave v podrednem razmerju, ki je izraženo na različne načine, npr. zdravnik za zobe – zobozdravnik (< zob- -o- -zdravnik); tisto, da je en um – enoumje (< en- -o- um- -je); tak, ki tvori narod – narodotvoren (< narod- -o- -tvor- -en); tisti, ki vodi strelo – strelovod (< strel- -o- -vod- -ø).

Glede na obrazilo podredne zloženke delimo na

  1. medponske zloženke:
    • z medpono -o- ali -e-, npr. zobozdravnik, risoroman, blagostanje, sivozelen, šoloobvezen, klečeplaziti
    • z ničto (ali neizraženo) medpono, npr. generalmajor; pri zloženkah z velelniško obliko glagola v prvi sestavini, npr. kažipot, klativitez, cvilimož
  2. medponsko-priponske zloženke:
    • z medpono -o- ali -e- in pripono, npr. morjeplovec, vročekrven, gostoljubje, kulturnopolitičen, javnozdravstven, dolgoveziti
    • z medpono -o- ali -e- in ničto (ali neizraženo) pripono, npr. črkopis, strelovod, rjavook

O pisanju pridevnikov s prislovno sestavino (sivozelen, temnordeč) kot besednih zvez (sivo zelen, temno rdeč) glej poglavje »Pisanje podrednih pridevniških zloženk« (Besedotvorni oris).

Posebnost

Zloženke s števnikom v prvem delu, ki so tvorjene na različne načine – z izraženo ali neizraženo medpono (enodejanka, desetleten, enajstmetrovka, tisočkrat, polčas), se razlikujejo od števniških sklopov, pri katerih je števnik v obeh sestavinah tvorjenke (dvaindvajset), in izpeljank iz njih (dvaindvajsetič).

O premeni medpone o v e zaradi preglasa (jajcevod, življenjepis ter srcelom nasproti picopek) glej poglavje »Premene zaradi preglasa« (Besedotvorni oris).

Priredne zloženke

Pri prirednih zloženkah so sestavine skladenjske podstave v prirednem razmerju in povezane z veznikom in, besedotvorno pa je sestavina pred vezajem prilagojena zlaganju z medpono, npr. bel in moder in rdeč – belo-modro-rdeča zastava (< bel- -o- -modr- -o- -rdeč), kamniški in savinjski – Kamniško-Savinjske Alpe (< kamnišk- -o- -savinjski), srbsko-hrvaški (< srbsk- -o- -hrvaški), baltsko-slovanski (< baltsk- -o- slovanski), radijski in televizijski  – radijsko-televizijski (< radijsk- -o- ‑televizijski).

Priredne zloženke glede na zapis delimo na

  • zloženke, zapisane z vezajem: belo-rdeči; slovensko-hrvaški, belo-modro-rdeč, bralno-pisalen, javno-zaseben, hladilno-zamrzovalen, varnostno-obveščevalen; in
  • vezalne zloženke, zapisane brez vezaja, pri katerih je prva sestavina okrnjena in morfemsko prilagojena zlaganju, npr. srbski in hrvaški – srbohrvaški, (na)kup in prodaja – kupoprodaja, baltski in slovanski – baltoslovanski, radijski in televizijski – radiotelevizijski.

Zamenljivost zaporedja sestavin v priredni zloženki, zapisani z vezajem, je odvisna od besedne zveze v skladenjski podstavi, npr. slovensko-hrvaška ali hrvaško-slovenska meja, toda slovensko-angleški slovar ‘slovenski in angleški s slovenskim izhodiščem’ in angleško-slovenski slovar ‘angleški in slovenski z angleškim izhodiščem’. Pri nekaterih zloženkah je vrstni red navajanja bolj ustaljen (npr. črno-bel), pri drugih spet vezan na navajanje zaporedja (npr. zaporedje barv v zastavi: belo-modro-rdeča zastava).

Nekdanje ime Češkoslovaška bi moralo biti zapisano z vezajem (Češko-Slovaška), saj je šlo za državno tvorbo dveh enakovrednih dežel – danes Češke in Slovaške – a je bila tudi v mednarodnem okolju raba neenotna, pojavljala pa se je tudi manj ustrezna oblika Čehoslovaška, katere prva podstavna sestavina ni bila zemljepisno, temveč prebivalsko ime.

Dvojna imena in poimenovanja niso tvorjenke, ampak z vezajem povezane enote, najpogosteje dve, ki ohranjata vse lastnosti samostojnih besed, saj morfemsko nista spremenjeni (akvarij-terarij). Zaradi zapisa z vezajem se razlikujejo od podredno povezanih skladenjskih zvez, npr. zdravnik specialist v pomenu ‘zdravnik, ki je specialist’; država članica v pomenu ‘država, ki je članica’.

Tvorjenje zloženk s prevzetimi morfemskimi sestavinami

Prevzete besede, ki jih glede na prepoznavnost dveh ali več korenskih sestavin in zamenljivost s slovenskimi ustreznicami (geografija – zemljepis, dialektologija – narečjeslovje) uvrščamo med zloženke, z vidika slovenskega jezika niso nastale s procesom zlaganja, temveč so bile v procesu prevzemanja slovenščini pisno in/ali morfemsko prilagojene (avtokrat, aerodrom, biatlon, biometrija, kriomasaža, narkoman, tahikardija; arteriovenski, evroatlantski).

Korenske sestavine prevzetih »zloženk« (afiksoidi) so praviloma nesamostojne enote, ki jih razlikujemo glede na mesto v zloženki, in sicer so

  1. prva sestavina (prefiksoidi), npr. aero-, akva-, arheo-, avdio-, bi-, bio-, eko-, evro-, foto-, gastro-, hidro-, krio-, kvazi-, makro-, mono-, narko-, neo-, nevro-, perma‑, tele-, tahi-, video- ... in
  2. druga sestavina (sufiksoidi), npr. -atlon, -fil, -fob, -fobija, -graf, -holik, -kracija, -log, -logija, -man, -manija, -mat, -metrija, -nom, -pat, -teka, -terapija ...

Na osnovi pomena že znanih prevzetih besed prepoznavamo tudi posamezne morfeme, npr. morfem -holik v besedi alkoholik kot polnopomenski podstavni del s pomenom ‘odvisnik’. Z njim tvorimo nove zloženke, npr. deloholik (< del- -o- -holik, ‘odvisnik od dela’), mlekoholik, čokoholik ... Afiksoidi postanejo tvorbena sredstva v novih podrednih in prirednih zloženkah. V podrednih zloženkah so prve sestavine pomensko določujoče, druge sestavine pa pomensko določane (jedrne).

Posebnost

Izjemoma se afiksoidne sestavine leksikalizirajo in nastopajo kot samostojni leksemi, lahko pa so bili kot taki že prevzeti (fobija, grafija, manija, vizija). Nasprotno pa nekatere druge sestavine slovenskih zloženk (-mer, -vod, -pis) pomensko slabijo in se približujejo priponam – postajajo afiksoidi, natančneje sufiksoidi, npr. vodovod – elektrovod, naftovod, plinovod, jajcevod, sluhovod, dežemer, dobropis ...

Pomenska opredelitev nekaterih prefiksoidnih in sufiksoidnih sestavin

aero- ‘zračni, letalski’ (aerodrom, aerotaksi, aeropromet)
akva- ‘vodni’ (akvadukt, akvaplaning, akvapark, akvakultura)
bio- ‘življenje’ (biologija, biografija, biobanka, biopsihologija, biotehnika, biooznačevalec, biovreme)
bio- ‘ekološki’ (biodizel, biogospodarstvo, biokmet)
eko- ‘ekološki’ (ekologija, ekocid, ekocona, ekokmet, ekootok, ekopraznik)
evro- ‘evropski, evrski’ (evrovizija, evroliga, evrocentrizem, evroobmočje, evroposlanec, evrokovanec)
gastro- ‘želodčni, trebušni’ (gastroenterolog, gastroskop, gastronomija, gastroturizem, gastrokritik, gastroponudba)
hidro- ‘vodni’ (hidrobiologija, hidrofilija, hidrobus, hidromotor, hidroenergija, hidroelektrarna, hidropodjetje)
homo- ‘enak, podoben’ (homologija, homoseksualec, homologacija, homoerotika)
krio- ‘leden, mrzel’ (kriogenika, kriosfera, kriosavna, kriomasaža, krioterapija)
makro- ‘velik’ (makroskop, makrobiotika, makromolekula, makroregija, makroekonomija, makrodejavnik, makrorazpoka)
mono- ‘samostojen, en’ (monoksid, monolog, monocentrizem, monodrama, monocikel, monokolesar)
neo- ‘nov’ (neokorteks, neologizem, neoklasicizem, neovernik)
perma- ‘trajnosten’ (permafrost, permakultura) 		-atlon ‘tekmovanje’ (biatlon, triatlon, oviratlon, akvatlon, skiatlon)
-fil ‘ljubitelj’ (bibliofil, tehnofil, avdiofil, filmofil, glasbofil)
-fob ‘nasprotnik, sovražnik’ (ksenofob, islamofob, tehnofob, bacilofob)
-graf ‘strokovnjak, poznavalec’ (etnograf, kostumograf, fotograf, videograf)
-graf ‘aparat’ (mamograf, poligraf, telegraf)
-holik ‘odvisnik’ (alkoholik, deloholik, čokoholik)
-log ‘strokovnjak’ (astrolog, psiholog, gemolog, metodolog, avdiolog, športolog)
-man ‘kdor je bolezensko nagnjen k nečemu’ (narkoman, piroman, kleptoman, tabletoman)
-mat ‘aparat’ (avtomat, tempomat, bankomat, kavomat, mlekomat, parkomat, knjigomat, vodomat)
-nom ‘strokovnjak’ (astronom, gastronom)
-pat ‘kdor z nečim zdravi’ (alopat, homeopat, osteopat)
-pat ‘kdor se odklonsko vede’ (sociopat, psihopat)

Nekatere afiksoide lahko prevajamo s slovenskimi, npr.

  • avto- (avtocitat) – samo- (samocitat)
  • -grafija (geografija) – -pis (zemljepis)
  • -fil (bibliofil) – -ljub (knjigoljub)
  • -logija (dialektologija) – -slovje (narečjeslovje)

Podredne zloženke

Prevzete podredne zloženke so zgradbeno

  • zloženke s prefiksoidom in sufiksoidom, npr. kriptoman, tehnofob, tempomat;
  • zloženke z afiksoidom in prevzeto (polnopomensko) sestavino, npr. neodarvinizem, gastroturizem, hidrogliser;
  • zloženke z afiksoidom in domačo (polnopomensko) sestavino (t. i. hibridne zloženke), npr. narkokralj, kvazistrokovnjak, monopredstava, monokolo; žužkofob, kruhomat, oviratlon.

Posebnosti

  1. Zloženke, v katerih so prefiksoidi »metrične predpone« mednarodnega sistema merskih enot (npr. nano-, mikro-, mili-, centi-, deci-, deka-, hekto-, kilo-, mega-, giga-), so nastale v strokovnem jeziku. Navadno je druga sestavina osnovna merska enota (meter, gram, liter ipd.): nanometer, mikrogram, decibel, dekagram, gigabajt, hektoliter, kilometer. Nekatere sestavine, ki so pridobile pomen, ki ne izraža natančne desetiške vrednosti, npr. nano-, mikro-, mega-, giga-, se pojavljajo tudi v novih tvorjenkah ali v prevzetih besedah, npr. nanodelec, mikroklima, mikroplastika, megazakon, gigatovarna.
  2. Pomenski opisi afiksoidnih sestavin se lahko širijo, npr.
    • bio- ‘življenje’ (biografija) danes tudi kot ‘biološki, ekološki’ (biovrt, biošola);
    • evro- ‘evropski’ (evrovizija) danes tudi kot ‘evrski’ (evroobmočje, evrobankovec).

O zapisu teh zloženk tudi narazen, glej poglavje »Pisanje zloženk skupaj ali narazen« (Besedotvorni oris).

·

Priredne vezalne zloženke

Prevzete besede, ki jih opisujemo kot priredne vezalne zloženke, so zgradbeno zloženke s prefiksoidom, npr. alfanumeričen, arteriovenski, cerebrospinalen, evroatlantski, kardiovaskularen, radiotelevizijski.

Posebnosti

  1. Nekatere vezalne zloženke, npr. afroazijski, lahko glede na pomen uvrščamo med podredne (< azijski z afriškimi prvinami) ali priredne (< afriški in azijski).
  2. Vezalne zloženke so navadno prevzete in njihove podstave pisno ne podomačujemo, jim pa dodajamo slovenska obrazila. Prevedena slovenska oblika je zapisana z vezajem, npr. cerebrospinalen – možgansko-hrbtenjačen, kardiovaskularen – srčno-žilen, alfanumeričen – črkovno-številski.
  3. Med vezalne zloženke uvrščamo tudi prevzeta imena, ki so v izvirniku zapisana z vezajem, ki ga ohranjamo, npr. Avstro-Ogrska, Anglo-Američani (‘angleška in ameriška vojska v drugi svetovni vojni’); vezaj je tudi v pridevniških izpeljankah iz teh imen: avstro-ogrska monarhija, anglo-ameriška vojska.

Naglaševanje zloženk

Zloženke imajo enega, dva ali celo več naglasov.

1. Več naglasov imajo

  • zloženke iz samostalniške besedne zveze v imenovalniku (civilnopraven [civílnoprávən], cvetnonedeljski [cvə̀tnonedél'ski], novoromantičen [nôvoromántičən], poznoantičen [póznoantíčən]);
  • zloženke iz glavnega ali nedoločnega števnika in samostalnika (dveuren [dvéúrən], trojezičen [trójezíčən], večstoleten [vèčstolétən]);
  • zloženke z velelniško obliko glagola v prvi sestavini (kažipot [kážipót], cvilimož [cvílimóž-]);
  • zloženke s prefiksoidi (astrofizikalen [ástrofizikálən], citodiagnostika [cítodijagnóstika], hidroelektrarna [hídroelektrárna], hiperprodukcija [híperprodúkcija], monokomedija [mónokomédija], kriptovaluta [kríptovalúta], turbodizelski [túrbodízəlski]);
  • priredne zloženke (vzgojno-izobraževalen [u̯zgójno-izobraževálən], belo-modro-zelen [bélo-módro-zelèn]).

2. En naglas imajo

  • zloženke s podstavnim glagolom v drugi sestavini (črnogled [čərnoglèd-], strelovod [strelovòd-], nogomet [nogomèt], miroljuben [miroljúbən], dobrohoten [dobrohôtən]);
  • zloženke iz podstavne samostalniške besedne zveze, ki ni v imenovalniku (dobrosrčen [dobrosə̀rčən], širokolisten [širokolístən]);
  • zloženke s prefiksoidi in sufiksoidi (biologija [bijologíja], leksikograf [leksikográf], geografija [geografíja], pedometer [pẹdométər], izometrija [izometríja], metronom [metronóm], astronomija [astronomíja], stetoskop [stetoskòp/stetoskóp], gastroskopija [gastroskopíja]).

Pisanje zloženk skupaj ali narazen

Samostalniške zloženke

Pisanje podrednih samostalniških zloženk

Samostalniške zloženke so tvorjenke, ki jih pišemo skupaj.

Posebnost

Samostalnike, ki so zloženke s prefiksoidi, pišemo tudi kot besedne zveze (z levim neujemalnim prilastkom), če so prve sestavine okrnjeni pridevniki (npr. bio-, eko-, evro-, demo-, kripto-, narko-; alter-) ali povedkovniško osamosvojeni leksemi (živilo je eko): biohrana tudi bio hrana; biovreme tudi bio vreme; ekootok tudi eko otok; evroobmočje tudi evro območje; kriptovaluta tudi kripto valuta; narkokralj tudi narko kralj; alterkultura tudi alter kultura. Nekatere take tvorjenke ali besedne zveze je mogoče pretvoriti v pomensko bolj jasne samostalniške besedne zveze s pridevnikom v levem prilastku: biološka hrana, ekološki otok, evrsko območje, kriptirana valuta, narkomanski kralj, alternativna kultura.

Med izjeme je Slovenski pravopis 2001 uvrščal tiste zloženke, ki jih je mogoče (a le v zamenjanem besednem redu) pisati tudi kot besedne zveze, in sicer:

  • zloženke z imenovalniško medpono, npr. alfažarki – žarki alfa; temperabarve – barve tempera ...
  • zloženke s črkovno, kratično ali številčno sestavino, npr. b-razred – razred b, PTT-služba – služba PTT, TV-program – program TV, A4-format – format A4 ...

Sodobno jezikoslovje obravnava take enote kot besedne zveze z levimi neujemalnimi prilastki: akvarel barvice, filter vrečka, karo srajca, glamping hiška, karving smuči, mača čaj, plise senčilo, umami okus, načo sir; A4 format ipd. Nekatere je mogoče pretvoriti v ujemalne pridevniške prilastke (karirasta srajca, glampinška hiška) ali desne samostalniške (tudi predložne) prilastke (smuči za karving), zlasti kadar je v neujemalnem prilastku lastno ime (kocke Lego).

Z zloženkami ne zamenjujemo zvez z levimi neujemalnimi pridevniškimi prilastki, če so ti:

  1. ničto pregibni pridevniki, ki označujejo barvne odtenke in vzorce (bež, blond, bordo, drap, kaki, krem, lila, roza; pepita), velikosti in mero (mini, midi, maksi; bruto, neto) in drugo (instant, ekonom, gala);
  2. kratice, ki jih razvezujemo kot pridevnike (UV, TV);
  3. prefiksoidi (super, mega), če so leksikalizirani in rabljeni tudi v povedni rabi (manj formalno čevlji so super, mega), sicer pa so prvi deli podrednih zloženk (superbencin) ali sestavljenk (supermarket).

Pisanje prirednih samostalniških zloženk

Samostalniške priredne zloženke so redke, pišemo jih z vezajem, v športu rdeče-beli (‘tekmovalci v rdeče-belih oblačilih’). Lastnoimensko povezane sestavine ohranjajo tudi začetnico podstavne besede: Avstro-Ogrska, Anglo-Američani.

Od dvojnih imen in poimenovanj (strežnik-odjemalec) se priredne samostalniške zloženke razlikujejo po morfemsko preoblikovani prvi sestavini pred vezajem.

Namesto prirednih zvez dveh imen, ki nastanejo po metonimičnem pomenskem prenosu, npr. Breznik-Ramovš – manj formalno |pravopis Antona Breznika in Frana Ramovša|, uporabljamo raje pridevniške zloženke, npr. Breznik-Ramovšev (pravilo v Breznik-Ramovševem pravopisu).

Pridevniške zloženke

Pisanje podrednih pridevniških zloženk

Pridevniške podredne zloženke, tvorjene iz podrednih besednih zvez, pišemo skupaj.

Posebnosti pri pisanju zaimenskih zloženk

Med tvorjenimi zaimki, ki so najpogosteje zloženke s prislovnimi sestavinami redko-, malo-, vsak- in marsi- (redkokdo, malokdo, vsakdo, marsikateri), so izjema tisti s sestavinama redko- in malo-, ki jih lahko pišemo tudi kot besedne zveze: redko kdo, malo kdo, redko kateri, malo kdaj.

Posebnosti pri pisanju pridevnikov za barve

Pridevnike, ki skupaj s prislovno sestavino označujejo barvne odtenke, pišemo prednostno kot zloženke, še zlasti, če prislov označuje barvni odtenek in je izpeljan iz barve: modrozelen (tudi modro zelen) ‘zelen z odtenkom modre’, npr. modrozelene alge; sivozelen (tudi sivo zelen); zelenomoder (tudi zeleno moder); sivobel (tudi sivo bel); zlatorumen (tudi zlato rumen); srebrnosiv (tudi srebrno siv).

Če prislov označuje stopnjo, npr. bledo, temno, svetlo ipd., to pogosteje izražamo z zvezami, kot so bledo rumen (tudi bledorumen), temno rjav (tudi temnorjav), svetlo rumen (tudi svetlorumen) itd.

Samo narazen pišemo zveze, ki imajo v levem prilastku prislovno izpeljanko (iz pridevnikov na -ast, -at), ki označujejo podobnost barvi (npr. modrikasto siv, zelenkasto moder, rumenkasto bel, rdečkasto rjav), ali zveze z drugimi prislovi, ki natančneje določajo vrsto barve s primerjavo, npr. čokoladno rjav (‘rjav kot čokolada’), burgundsko rdeč (‘rdeč kot burgundsko vino’), pepelnato siv (‘siv kot pepel’).

O zapisu z vezajem v prirednih zloženkah (npr. modro-zelen ‘moder in zelen’) glej poglavje »Pisanje prirednih pridevniških zloženk« (Besedotvorni oris).

Posebnosti pri pisanju zloženk iz prislova in pridevnika

Zveze prislova in pridevnika lahko obravnavamo kot skladenjsko podstavo pridevniških zloženk, ki jih v stalnih besednih zvezah uporabljamo v vrstnem pomenu, npr. dolgoročno posojilo, odprtodostopna revija, odprtodostopna literatura, prostodostopni trg, prostodostopni program, hitrorastoče podjetje, novoustanovljeni odbor, dolgodelujoči inzulin, hladnostiskano olje ...

Od zvez prislova in pridevnika se zloženke razlikujejo po tem, da jih v skladenjski rabi ne moremo navesti v obrnjenem zaporedju ali razdvojiti ali stopnjevati, npr.

  • dolgodelujoči inzulin; npr. inzulin je dolgodelujoči, toda ko želimo izraziti lastnost inzulina, zapišemo to kot zvezo prislova in pridevnika: inzulin je dolgo delujoč ‘deluje dolgo’;
  • novoustanovljeni odbor – odbor, ki je ustanovljen na novo;
  • hitrorastoče podjetje – podjetje, ki je hitrorastoče (Katero?); podjetje, ki je zelo hitro rastoče (Kakšno?).

Če pridevniške zloženke iz zveze prislova in pridevnika uporabljamo v prenesenem pomenu, jih pišemo skupaj, npr. visokoleteče misli ‘težko uresničljive’ nasproti visoko leteča jata ptic.

Posebnosti pri pisanju zloženk s števnikom

Pridevniške zloženke s števnikom (stoleten, petdesetodstoten, desetkraten), kadar je ta zapisan s številko, pišemo z vezajem: 100-leten, 50-odstoten, 10-kraten. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz podstavne zveze samostalnika in simbola, kratice ali zveze črk in števk (C vitamin, L karnitin, UV zaščita, QR koda, 3D prostor, A4 format), ki jih tvorimo z obrazilom -ski: C-vitaminski (ali cevitaminski), L-karnitinski (betakarotenski), UV-zaščitni, QR-kodni, 3D-prostorski, A4-formatni ipd.

Zloženke iz zvez samostalnikov in števnikov pogosto ne sledijo pravilom, da ločilni števniki stojijo le ob množinskih samostalnikih, npr. sedmerokraki svečnik nasproti petvratni avto.

O pisanju vezaja v zvezah dveh ali več zloženk glej poglavje »Vezaj« (Ločila).

Pisanje prirednih pridevniških zloženk

Priredne pridevniške zloženke, tvorjene iz besednih zvez, v katerih so sestavine povezane z veznikom in, pišemo z vezajem, npr. vzgojno-izobraževalen, dokumentarno-eksperimentalen, zakonodajno-praven, mandatno-volilen, javno-zaseben, fizikalno-kemijski; črno-bel, modro-zelen, sladko-kisel; jelovo-bukov; obalno-kraški.