Pravopis 8.0

Pisanje zloženk skupaj ali narazen

Samostalniške zloženke

Pisanje podrednih samostalniških zloženk

Samostalniške zloženke so tvorjenke, ki jih pišemo skupaj.

Posebnost

Samostalnike, ki so zloženke s prefiksoidi, pišemo tudi kot besedne zveze (z levim neujemalnim prilastkom), če so prve sestavine okrnjeni pridevniki (npr. bio-, eko-, evro-, demo-, kripto-, narko-; alter-) ali povedkovniško osamosvojeni leksemi (živilo je eko): biohrana tudi bio hrana; biovreme tudi bio vreme; ekootok tudi eko otok; evroobmočje tudi evro območje; kriptovaluta tudi kripto valuta; narkokralj tudi narko kralj; alterkultura tudi alter kultura. Nekatere take tvorjenke ali besedne zveze je mogoče pretvoriti v pomensko bolj jasne samostalniške besedne zveze s pridevnikom v levem prilastku: biološka hrana, ekološki otok, evrsko območje, kriptirana valuta, narkomanski kralj, alternativna kultura.

Med izjeme je Slovenski pravopis 2001 uvrščal tiste zloženke, ki jih je mogoče (a le v zamenjanem besednem redu) pisati tudi kot besedne zveze, in sicer:

  • zloženke z imenovalniško medpono, npr. alfažarki – žarki alfa; temperabarve – barve tempera ...
  • zloženke s črkovno, kratično ali številčno sestavino, npr. b-razred – razred b, PTT-služba – služba PTT, TV-program – program TV, A4-format – format A4 ...

Sodobno jezikoslovje obravnava take enote kot besedne zveze z levimi neujemalnimi prilastki: akvarel barvice, filter vrečka, karo srajca, glamping hiška, karving smuči, mača čaj, plise senčilo, umami okus, načo sir; A4 format ipd. Nekatere je mogoče pretvoriti v ujemalne pridevniške prilastke (karirasta srajca, glampinška hiška) ali desne samostalniške (tudi predložne) prilastke (smuči za karving), zlasti kadar je v neujemalnem prilastku lastno ime (kocke Lego).

Z zloženkami ne zamenjujemo zvez z levimi neujemalnimi pridevniškimi prilastki, če so ti:

  1. ničto pregibni pridevniki, ki označujejo barvne odtenke in vzorce (bež, blond, bordo, drap, kaki, krem, lila, roza; pepita), velikosti in mero (mini, midi, maksi; bruto, neto) in drugo (instant, ekonom, gala);
  2. kratice, ki jih razvezujemo kot pridevnike (UV, TV);
  3. prefiksoidi (super, mega), če so leksikalizirani in rabljeni tudi v povedni rabi (manj formalno čevlji so super, mega), sicer pa so prvi deli podrednih zloženk (superbencin) ali sestavljenk (supermarket).

Pisanje prirednih samostalniških zloženk

Samostalniške priredne zloženke so redke, pišemo jih z vezajem, v športu rdeče-beli (‘tekmovalci v rdeče-belih oblačilih’). Lastnoimensko povezane sestavine ohranjajo tudi začetnico podstavne besede: Avstro-Ogrska, Anglo-Američani.

Od dvojnih imen in poimenovanj (strežnik-odjemalec) se priredne samostalniške zloženke razlikujejo po morfemsko preoblikovani prvi sestavini pred vezajem.

Namesto prirednih zvez dveh imen, ki nastanejo po metonimičnem pomenskem prenosu, npr. Breznik-Ramovš – manj formalno |pravopis Antona Breznika in Frana Ramovša|, uporabljamo raje pridevniške zloženke, npr. Breznik-Ramovšev (pravilo v Breznik-Ramovševem pravopisu).

Pridevniške zloženke

Pisanje podrednih pridevniških zloženk

Pridevniške podredne zloženke, tvorjene iz podrednih besednih zvez, pišemo skupaj.

Posebnosti pri pisanju zaimenskih zloženk

Med tvorjenimi zaimki, ki so najpogosteje zloženke s prislovnimi sestavinami redko-, malo-, vsak- in marsi- (redkokdo, malokdo, vsakdo, marsikateri), so izjema tisti s sestavinama redko- in malo-, ki jih lahko pišemo tudi kot besedne zveze: redko kdo, malo kdo, redko kateri, malo kdaj.

Posebnosti pri pisanju pridevnikov za barve

Pridevnike, ki skupaj s prislovno sestavino označujejo barvne odtenke, pišemo prednostno kot zloženke, še zlasti, če prislov označuje barvni odtenek in je izpeljan iz barve: modrozelen (tudi modro zelen) ‘zelen z odtenkom modre’, npr. modrozelene alge; sivozelen (tudi sivo zelen); zelenomoder (tudi zeleno moder); sivobel (tudi sivo bel); zlatorumen (tudi zlato rumen); srebrnosiv (tudi srebrno siv).

Če prislov označuje stopnjo, npr. bledo, temno, svetlo ipd., to pogosteje izražamo z zvezami, kot so bledo rumen (tudi bledorumen), temno rjav (tudi temnorjav), svetlo rumen (tudi svetlorumen) itd.

Samo narazen pišemo zveze, ki imajo v levem prilastku prislovno izpeljanko (iz pridevnikov na -ast, -at), ki označujejo podobnost barvi (npr. modrikasto siv, zelenkasto moder, rumenkasto bel, rdečkasto rjav), ali zveze z drugimi prislovi, ki natančneje določajo vrsto barve s primerjavo, npr. čokoladno rjav (‘rjav kot čokolada’), burgundsko rdeč (‘rdeč kot burgundsko vino’), pepelnato siv (‘siv kot pepel’).

O zapisu z vezajem v prirednih zloženkah (npr. modro-zelen ‘moder in zelen’) glej poglavje »Pisanje prirednih pridevniških zloženk« (Besedotvorni oris).

Posebnosti pri pisanju zloženk iz prislova in pridevnika

Zveze prislova in pridevnika lahko obravnavamo kot skladenjsko podstavo pridevniških zloženk, ki jih v stalnih besednih zvezah uporabljamo v vrstnem pomenu, npr. dolgoročno posojilo, odprtodostopna revija, odprtodostopna literatura, prostodostopni trg, prostodostopni program, hitrorastoče podjetje, novoustanovljeni odbor, dolgodelujoči inzulin, hladnostiskano olje ...

Od zvez prislova in pridevnika se zloženke razlikujejo po tem, da jih v skladenjski rabi ne moremo navesti v obrnjenem zaporedju ali razdvojiti ali stopnjevati, npr.

  • dolgodelujoči inzulin; npr. inzulin je dolgodelujoči, toda ko želimo izraziti lastnost inzulina, zapišemo to kot zvezo prislova in pridevnika: inzulin je dolgo delujoč ‘deluje dolgo’;
  • novoustanovljeni odbor – odbor, ki je ustanovljen na novo;
  • hitrorastoče podjetje – podjetje, ki je hitrorastoče (Katero?); podjetje, ki je zelo hitro rastoče (Kakšno?).

Če pridevniške zloženke iz zveze prislova in pridevnika uporabljamo v prenesenem pomenu, jih pišemo skupaj, npr. visokoleteče misli ‘težko uresničljive’ nasproti visoko leteča jata ptic.

Posebnosti pri pisanju zloženk s števnikom

Pridevniške zloženke s števnikom (stoleten, petdesetodstoten, desetkraten), kadar je ta zapisan s številko, pišemo z vezajem: 100-leten, 50-odstoten, 10-kraten. Enako velja za pridevnike, izpeljane iz podstavne zveze samostalnika in simbola, kratice ali zveze črk in števk (C vitamin, L karnitin, UV zaščita, QR koda, 3D prostor, A4 format), ki jih tvorimo z obrazilom -ski: C-vitaminski (ali cevitaminski), L-karnitinski (betakarotenski), UV-zaščitni, QR-kodni, 3D-prostorski, A4-formatni ipd.

Zloženke iz zvez samostalnikov in števnikov pogosto ne sledijo pravilom, da ločilni števniki stojijo le ob množinskih samostalnikih, npr. sedmerokraki svečnik nasproti petvratni avto.

O pisanju vezaja v zvezah dveh ali več zloženk glej poglavje »Vezaj« (Ločila).

Pisanje prirednih pridevniških zloženk

Priredne pridevniške zloženke, tvorjene iz besednih zvez, v katerih so sestavine povezane z veznikom in, pišemo z vezajem, npr. vzgojno-izobraževalen, dokumentarno-eksperimentalen, zakonodajno-praven, mandatno-volilen, javno-zaseben, fizikalno-kemijski; črno-bel, modro-zelen, sladko-kisel; jelovo-bukov; obalno-kraški.