Vprašaj

Vprašaj (?) večinoma uporabljamo kot končno stavčno ločilo, ki zaznamuje vprašalno poved. Pišemo ga

  1. na koncu enostavčne vprašalne povedi:
    Kam
    greš? Koliko je ura? Ali si naredil domačo nalogo? Je še daleč? Grem lahko domov?
  2. na koncu večstavčne podredno zložene povedi le, če je glavni stavek vprašalni:
    Ali veš, koliko je ura? Lahko vprašam, kako daleč je še?
  3. na koncu priredja ali soredja, če ga zahteva zadnji stavek:
    Rada bi kdaj naredila torto, ampak kje naj najdem čas? Greva, kajne? Kekec, kaj prepevaš? Mi ne verjameš, kaj?

POSEBNOSTI

  1. Redko je lahko vprašalni tudi nezadnji stavek priredja, a je poved v celoti vseeno vprašalna: Kaj ste si vedno želeli naučiti, vendar si ne upate? Kaj najbolj pogrešate v Sloveniji, pa ste imeli v Argentini?
  2. Če glavni stavek ni vprašalni, ne pišemo vprašaja, temveč ustrezno drugo končno ločilo: Sprašuje, koliko je ura. Zanima me, ali je še daleč!

Vprašaj pišemo na koncu vprašalnih povedi v dobesednem navedku premega govora: »Koliko je ura?« ga je vprašala. Vprašala ga je: »Koliko je ura?« »Ali mi lahko poveš,« ga je vprašala, »koliko je ura?«

Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.

Vprašaj pišemo na koncu vprašalnih vrinjenih stavkov, ki jih zaznamujejo oklepaj, dvodelni pomišljaj, vejice ali dvodelne tri pike in ki se začenjajo z malo začetnico: Vzniknili so že zdavnaj pozabljeni (ali res?) spomini, dolga leta varno spravljeni v bančnem sefu. Svoj praznik so pevci proslavljali  kako drugače? – s pesmijo. Zadovoljstvo se lahko izrazi, zakaj ne?, tudi v večji zavzetosti. Zapravili so pet, šest, morda sedem ... kdo bi štel? ... izjemnih priložnosti.

O vejici za dvodelnim pomišljajem glej »Vejica« in »Pomišljaj«.

Vprašaj pišemo v naslovih besedil, ki bi jih brez njega lahko razumeli pripovedno: Rešitev za problem nepismenosti? V nedeljo spet sončno?

Kadar ima naslov besedila obliko vprašalne povedi, vprašaj pišemo le, kadar želimo poudariti vprašalnost:
Kdo je napravil Vidku srajčico Kdo bo novi predsednik
nasproti
Kdo bo novi predsednik?

Stopnjevano ali čustveno poudarjeno vprašalnost lahko zaznamujemo

  • z dvema ali več vprašaji: Kdo vas je pa tega učil?? Kam greš? Kam??
  • skupaj s klicajem (vrstni red in število ločil sta poljubna): Kam gre ta svet?! Zakaj pa ne?! Kako naj se odpove nečemu, česar nima!? Koga to zanima!!!???

POSEBNOST

Pri čustveno obarvanih retoričnih vprašanjih vprašaj lahko zamenjujemo s klicajem: Ali še ne boš nehal!

Vprašaj, zapisan v oklepaju sredi povedi, uporabljamo za izražanje dvoma, negotovosti o delu vsebine: 
Po
treh (?) kilometrih zavij levo. Tipke imajo uporabno (?) vrednost.