V javni razpravi (oktober 2025)	V javni razpravi (november 2025)	Jeziki v pripravi
ARABŠČINA	ANGLEŠČINA	HEBREJŠČINA
BELORUŠČINA	AZERŠČINA	HINDIJŠČINA
PERZIJŠČINA	FURLANŠČINA	LITOVŠČINA
UKRAJINŠČINA	INDONEZIJŠČINA (IN MALAJŠČINA)	STARA INDIJŠČINA
VZHODNA ARMENŠČINA	LATVIJŠČINA
	MALTEŠČINA

Javna razprava zaključena
ALBANŠČINA	ITALIJANŠČINA	NOVA GRŠČINA
BASKOVŠČINA	JAPONŠČINA	POLJŠČINA
BOLGARŠČINA	KATALONŠČINA	PORTUGALŠČINA
BOSANŠČINA	KITAJŠČINA	ROMUNŠČINA
ČEŠČINA	KOREJŠČINA	RUŠČINA
DANŠČINA	LATINŠČINA	SLOVAŠČINA
ESTONŠČINA	MADŽARŠČINA	SRBŠČINA
FINŠČINA	MAKEDONŠČINA	STARA GRŠČINA
FRANCOŠČINA	NEMŠČINA	ŠPANŠČINA
HRVAŠČINA	NIZOZEMŠČINA	ŠVEDŠČINA
ISLANDŠČINA	NORVEŠČINA	TURŠČINA

Jeziki, katerih prevzemalna pravila še načrtujemo: črnogorščina, dolnja lužiška srbščina, gornja lužiška srbščina; afriški jeziki ...

Uvod

V poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« so obravnavana splošna načela, ki jih upoštevamo, kadar v slovenski knjižni jezik prevzemamo besede in besedne zveze iz drugih jezikov, in sicer prilagoditve pisave, prilagoditve glasov in naglasa ter prilagoditve slovničnih kategorij.

Glej poglavje »Splošna načela za prevzemanje besed« (Prevzete besede in besedne zveze).

Poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov« prinaša napotke za glasovno in pisno slovenjenje ter prečrkovanje okoli 45 pisav oziroma jezikov, med njimi za večino evropskih jezikov in za tiste oddaljene jezike, katerih imena so pogosteje rabljena v slovenščini.

Jeziki so razdeljeni glede na pisave, tj. na latinične in nelatinične, slednje nadalje še na grško-cirilične in azijsko-afriške nelatinične pisave, ki jih moramo v slovenščini prečrkovati.

Pri vsakem posameznem jeziku so obravnavana naslednja področja: pisava; izgovor oz. naglasno mesto; razmerja med črkami in glasovi s ponazoritveno preglednico črka – glas; podomačevanje besed in besednih zvez; posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik. Po potrebi je dodan oris poglavitnih razlik med rabo ločil v obravnavanem jeziku in slovenščini.

V posameznih poglavjih sta pri nekaterih pravilih lahko dodana razdelka Posebnosti, v katerem so predstavljena odstopanja od pravila, in Slogovni napotek (označen s peresom), ki olajša razumevanje pravil. Na ustreznih mestih so dodani tudi sklici na druga krovna pravopisna poglavja.

OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni razdelitvi po jezikih, bo oblikovana po predstavitvi vseh jezikov. V obdobju javne razprave na spletno mesto Pravopis 8.0 Pravopisna komisija dodaja postopoma tiste jezike, ki bodo lahko pripravljeni glede na možnosti angažiranja avtorjev in strokovnjakov za posamezne jezike. V skladu s tem bo poglavje dopolnjeno s krovnimi poglavji o prečrkovanju iz nelatiničnih pisav.

Latinične pisave

Vse latinične pisave izhajajo iz osnovnega latiničnega črkopisa, ki obsega 26 črk, in sicer: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega latiničnega črkopisa, tj. izločanju črk in dodajanju oz. rabi posebnih črk, črk z ločevalnimi znamenji in dvo- in veččrkij.

Cirilične pisave

Vse cirilične pisave izhajajo iz osnovnega ciriličnega črkopisa, ki obsega 24 črk, in sicer: ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨еЕ⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨фФ⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩.

Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi (azbuki) tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega ciriličnega črkopisa, tj. dodajanju oz. rabi posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji ter dvo- in veččrkij.

Azbuka je splošno poimenovanje za cirilične abecede.

Pri opisovanju razmerij med ciriličnimi in latiničnimi črkami je izhodišče cirilična črka, ki je prikazana vzporedno z latinično ustreznico, npr. ⟨б⟩ – ⟨b⟩.

Grška pisava

Starogrška in novogrška pisava obsegata 24 črk.

Zaporedje črk v starogrški in novogrški abecedi (alfabetu) je enako, izgovor nekaterih črk pa se razlikuje: ⟨αА⟩, ⟨β Β⟩, ⟨γ Γ⟩, ⟨δΔ⟩, ⟨εΕ⟩, ⟨ζ Ζ⟩, ⟨η Η⟩, ⟨θ Θ⟩, ⟨ιΙ⟩, ⟨κΚ⟩, ⟨λ Λ⟩, ⟨μΜ⟩, ⟨𝜈Ν⟩, ⟨ξΞ⟩, ⟨οΟ⟩, ⟨πΠ⟩, ⟨ρΡ⟩, ⟨σ/ςΣ⟩, ⟨τ Τ⟩, ⟨υ Υ⟩, ⟨φΦ⟩, ⟨χ Χ⟩, ⟨ψΨ⟩, ⟨ωΩ⟩.

Grški alfabet je nastal najkasneje v 8. st. pr. Kr., ko so Grki prevzeli feničansko pisavo in jo prilagodili svojemu jeziku. Stari Grki so sprva poznali več lokalnih različic alfabeta. Pisava, ki jo Grki uporabljajo še danes, se imenuje tudi vzhodnogrški alfabet, v grškem svetu pa se je dokončno uveljavila šele po koncu klasične dobe (5.–4. st. pr. Kr.).

Iz druge različice pisave, ki se je uporabljala v mestu Kume na Apeninskem polotoku in se imenuje tudi zahodnogrški ali halkidski alfabet, pa je nastala latinica.

Stari Grki – za njimi pa podobno Rimljani – so uporabljali samo velike tiskane črke, male tiskane črke so nastale šele v bizantinski dobi. Tedaj se je dokončno uveljavil tudi pravopis z ločevalnimi znamenji, ki se uporabljajo v modernih izdajah starogrških besedil.

Prečrkovanje grških črk v slovensko latinico

V preglednici so predstavljene grške črke in njihove latinične ustreznice.

Stara in nova grščina		Prečrkovanje
Mala in velika grška črka	Ime črke	Mala in velika latinična črka
α А	alfa [álfa]	a A
β Β	beta [béta]	b B
γ Γ	gama [gáma]	g G
δ Δ	delta [délta]	d D
ε Ε	epsilon [épsilon]	e E
ζ Ζ	zeta [zéta]	z Z
η Η	eta [éta]	e E ali ē Ē
θ Θ	theta [théta]	th Th
ι Ι	jota [jóta]	i I
κ Κ	kapa [kápa]	k K
λ Λ	lambda [lámbda]	l L
μ Μ	mi [mí]	m M
𝜈 Ν	ni [ní]	n N
ξ Ξ	ksi [ksí]	x X
ο Ο	omikron [ómikron]	o O
π Π	pi [pí]	p P
ρ Ρ	ro [ró]	r S
σ/ς Σ	sigma [sígma]	s S
τ Τ	tav [táu̯]	t T
υ Υ	ipsilon [ípsilon]	y Y
φ Φ	fi [fí]	ph Ph
χ Χ	hi [hí]	ch Ch
ψ Ψ	psi [psí]	ps Ps
ω Ω	omega [ómega]	o O ali ō Ō

Ločevalna znamenja pri prečrkovanju

Naglasna znamenja v starogrški pisavi označujejo mesto naglasa in tonem. Pri prečrkovanju jih ohranjamo, in sicer uporabljamo

ostrivec (oz. akut): Sokrátes (gr. Σωκράτης),
strešico (namesto t. i. cirkumfleksa): Proîtos (gr. Προῖτος),
krativec (oz. gravis): Ioulianòs ho Apostátes (gr. Ίουλιανὸςὁ Ἀποστάτης).

Polkrožec pred veliko začetnico pri imenih, ki se začenjajo na samoglasnik ali na soglasnik r, označuje šibki ali ostri pridih:

šibki pridih pri prečrkovanju opuščamo: Αntigóne (gr. Ἀντιγόνη),
ostri pridih zapisujemo s črko ⟨h⟩: Hómeros (gr. Ὅμηρος).

Šibki in ostri pridih se izjemoma zapisujeta tudi sredi besede v sklopu ⟨-ῤῥ-⟩, ki se prečrkuje kot ⟨rrh⟩: Pýrrhos (gr. Πύῤῥος).

Pri prečrkovanju dolžine praviloma ne zaznamujemo, zato črki ⟨ω⟩ in ⟨η⟩, ki sta se v stari grščini uporabljali za zapisovanje dolgega glasu [o] oz. [e], po navadi prečrkujemo enako kot ⟨ο⟩ in ⟨ε⟩, ki sta zaznamovali ustrezna kratka glasova: Origénes (gr. Ὠριγένης), Héra (gr. Ἥρα). Izjemoma, pri citatni rabi npr. občnih besed, uporabimo tudi zapis s črtico (makronom), ki označuje dolžino, tj. ⟨ō⟩ oz. ⟨ē⟩: týchēali týche ‘usodaʼ (gr. τύχη).

Dvojno piko, ki označuje nedvoglasniški izgovor, pri prečrkovanju navadno opuščamo: Deiáneira (gr. Δηϊάνειρα).

Za prečrkovanje nove grščine ne potrebujemo slovenskih ustreznic ločevalnih znamenj, saj jih novejši novogrški pravopis opušča.

Prečrkovanje soglasniških sklopov in dvoglasnikov

Dvojne soglasnike razen sklopa ⟨γγ⟩ zapisujemo dvojno: Apóllon (gr. Ἀπόλλων).

Soglasniške sklope ⟨γγ⟩, ⟨γκ⟩, ⟨γξ⟩, ⟨γχ⟩ prečrkujemo kot ⟨ng⟩, ⟨nk⟩, ⟨nx⟩, ⟨nch⟩: Lóngos (gr. Λόγγος), Ánkyra (gr. Ἄγκυρα), Sphínx (gr. Σφίγξ).

O sklopu ⟨γκ⟩ na začetku besed glej poglavje o novi grščini.

Pri prečrkovanju pravih in nepravih dvoglasnikov (kratkih in dolgih) se zapišeta oba dela, pri čemer se drugi del dvoglasnikov na -u zapiše s črko ⟨u⟩, drugi del dvoglasnikov na -i pa s črko ⟨i⟩: Oinómaos (gr. Οἰνόμαος), Aulís (gr. Αὐλίς).

Če je dvoglasnik naglašen, se pri pravih dvoglasnikih naglas piše na drugi del, pri nepravih pa na prvi del: Haímon (gr. Αἵμων), Háides (gr. Ἅιδης).

V zaporedju dveh kratkih samoglasnikov se naglas zapisuje na prvega, če sta se samoglasnika izgovarjala dvozložno: Láios (gr. Λάιος).

Dvočrkje ⟨ου⟩ se prečrkuje enako kot dvoglasniki: Ouranós (gr. Οὐρανός).

Več o izgovoru stare grščine glej »Razmerje med grško pisavo in grškim glasovnim sistemom«.

POSEBNOSTI

Črka ⟨ς⟩ je položajna različica črke sigma, ki se uporablja na koncu besede namesto ⟨σ⟩. V slovenščini se obe različici sigme (⟨σ⟩ in ⟨ς⟩) prečrkujeta enako, to je z latinično črko ⟨s⟩.
Nekatere različice grškega alfabeta so poznale dodatne črke. Mednje sodi črka ⟨F⟩, ki se imenuje digama (»dvojna gama«), označevala pa je dvoustični [u̯]. Pod vplivom etruščanskega alfabeta je v latinici ta črka dobila glasovno vrednost, kakršna je znana tudi iz slovenske pisave, torej [f]. V slovenskih besedilih se grška različica te črke uporablja redko, izgovorimo pa jo kot [u̯].
Črka ⟨ζ⟩ se je v stari grščini izgovarjala kot [zd], že v antiki tudi kot [z]. V grških besedah to črko izgovarjamo kot [dz] in jo prečrkujemo kot ⟨z⟩.
Črka ⟨χ⟩ se po tradiciji prečrkuje kot ⟨ch⟩, čeprav je zaznamovala glas [kh].

Angleščina

Jezik

Angleščina je danes uradni jezik v številnih državah, predvsem tistih, ki so bile zgodovinsko povezane z britanskim imperijem. Kot uradni ali eden od uradnih jezikov se uporablja v Združenem kraljestvu, Združenih državah Amerike, Avstraliji, na Novi Zelandiji, hkrati pa je eden od uradnih jezikov v Kanadi ter v veliko nekdanjih britanskih kolonijah v Afriki (npr. v Nigeriji, Južni Afriki, Keniji, Gani), Aziji (npr. v Indiji, Pakistanu, Singapurju), na Karibih in v državah Oceanije.

Pisava

Angleška različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z mnogimi dvočrkji, npr. z ⟨au⟩, ⟨aw⟩, ⟨ay⟩, ⟨ea⟩, ⟨ee⟩, ⟨ew⟩, ⟨ey⟩, ⟨ie⟩, ⟨oa⟩, ⟨oo⟩, ⟨ou⟩, ⟨ow⟩, ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨dg⟩, ⟨gh⟩, ⟨gu⟩, ⟨ng⟩, ⟨oh⟩, ⟨sh⟩, ⟨th⟩, in s črko z ločevalnim znamenjem ⟨ë⟩.

POSEBNOST

Nekatera dvo- in tričrkja se uporabljajo samo v prevzetih imenih, npr. ⟨ce⟩, ⟨ci⟩, ⟨qu⟩, ⟨sc⟩, ⟨si⟩, ⟨tz⟩, ⟨eau⟩, ⟨ssi⟩ in ⟨tch⟩.

Angleška abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

O vključevanju angleške črke z ločevalnim znamenjem v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V angleški pisavi se uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩ nad ⟨ë⟩, ki nakazuje izgovor tako zapisane črke kot [i], npr. v Brontë [brônti], Chloë [klói] (poleg Chloe), ali izbirno preprečuje zamenjavo z ⟨e⟩ v dvočrkju ⟨oe⟩, npr. Noël [nóel] (poleg Noel) nasproti Phoebe [fíbi].

Izgovor

Naglasno mesto

Angleščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju angleških besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo. Lastna imena so najpogosteje naglašena na prvem zlogu, npr. Hawking [hóking-], na kakem drugem zlogu pa

redka zložena imena, npr. Macbeth [mǝgbêt], Southampton [sau̯têmpton];
v angleščino prevzeta imena, npr. Kintyre [kintájər], Detroit [ditrôjt], Monterey [monterêj], Jerome [džərôu̯m], Defoe [difó].

Pri dvo- in večzložnih imenih angleščina pozna poleg glavnega tudi stranski naglas. V slovenščino ta imena bodisi prevzemamo kot dvonaglasnice ali pa ožji izgovor nenaglašenih o in e v njih označimo s spodnjo piko:

Buckinghamshire [bákingamšír], Yellowstone [jêlou̯stôu̯n];
Northumberland [nọrtámbǝrlend-], Washington [vášinktọn], Barrymore [bêrimọr], Rockefeller [rôkfẹler].

Izgovorne različice zaradi regij in vrste imen

Izgovor enako zapisanih imen se lahko razlikuje glede na regijo oz. poreklo imena ali osebe; razlike (naglasno mesto ali glasovno vrednost črk) pri prevzemanju ohranjamo. Če izvor ni znan, uporabljamo britansko različico.

	Britanska angleščina	Ameriška angleščina	Opis razlike
Allan	[álan]	[êlen]	izgovor ⟨a⟩
Berkeley	[bárkli]	[bǝ̀rkli]	izgovor ⟨e⟩
Carnegie	[karnégi]	[kárnegi]	naglasno mesto
Coventry	[kôventri]	[káventri]	izgovor ⟨o⟩
Derby	[dárbi]	[də̀rbi]	izgovor ⟨e⟩
Francis	[fránsis]	[frênsis]	izgovor ⟨a⟩
Galbraith	[gelbrêjt]	[gêlbrejt]	naglasno mesto

Ne glede na razlike med britanskim ali ameriškim izgovorom črke ⟨r⟩ v izglasju to pri prevzemanju v slovenščino vedno izgovarjamo kot [r], npr. Harvard [hárvard-] (brit. angl. ['hɑː.vǝd] – am. angl. ['hɑːr.vɚd]); Charles [čárls/čárǝls] (brit. angl. [čɑːlz-] – am. angl. [čɑːrlz]).

Angleško ime se lahko izgovarja različno tudi glede na to, ali gre za zemljepisno ali osebno ime, npr. Bury [bêri] zem. i. nasproti Bury [bjúri] oseb. i., v am. angl. tudi [búri].

V angleščino prevzeta imena so lahko v izgovoru (in nekatera tudi zapisu) poangležena, npr. Blenheim [blênim] (izv. nem.), Des Moines [di môjn] (izv. fr.), Cape Canaveral [kêjp kenêvərel] (izv. šp. Cabo Cañaveral), Dirac [dirék] (izv. fr. [dirák]). Nekatera odstopajo od siceršnjih glasovnih zakonitosti, npr. Paltrow [pêltrov-] (ne [póltrov-]; izv. jidiš); Prevost [prívost] (izv. fr.).

Zložena imena in posebnosti pri izgovoru nekaterih morfemov

Sestavina zloženih imen so pogosto občne besede, katerih izgovor se v angleščini kot del imena lahko spremeni. Pri prevzemanju v zloženih imenih bodisi (a) ohranjamo izgovor, kot se je že uveljavil za občne besede (Cleveland [klíu̯lend-]), ali (b) izvirni polglasnik nadomestimo z glasom, ki je bliže zapisu (Plymouth [plímau̯t]) ali (c) prilagodimo izgovor dogovorno, kot npr. pri dvočrkju ⟨ou⟩ v izglasju sestavine -borough [bọro].

Občnoimenske sestavine v zloženih imenih
-⟨borough⟩	Attenborough [êtenbọro], Gainsborough [gêjnzbọro], Greensboro [grínzbọro], Marlborough [mólbọro], Loughborough [láfbọro], Scarborough [skárbọro]
-⟨folk⟩	Norfolk [nórfọlk], Suffolk [sáfọlk]
-⟨ford⟩	Bedford [bêtfọrd-], Comfort [kámfọrt], Oxford [óksfọrd-], Rutherford [rádərfọrd-]
-⟨land⟩	Cleveland [klíu̯lend-], Cumberland [kámbǝrlend-], Disneyland [díznilend-], Portland [pórtlend-]
-⟨man⟩	Goodman [gúdmen], Housman [háu̯smen], Pullman [púlmen], Whitman [vítmen]
-⟨mouth⟩	Plymouth [plímau̯t], Portsmouth [pórtsmau̯t]
-⟨shire⟩	Berkshire [bárkšir], Hampshire [hêmpšir], Leicestershire [lêstəršir], Staffordshire [stêfọrtšir]
-⟨son⟩	Hodgkinson [hôčkinson], Jackson [džêkson], Johnson [džônson], Nicholson [níkolson], Tennyson [ténison], Wilson [vílson]
-⟨wich⟩	Greenwich [grínič], Harwich [hêrič], Norwich [nórič], West Bromwich [vêst brômič]

POSEBNOSTI

V angleščini in tudi pri prevzemanju v slovenščino so posebnost imena s -⟨stone⟩ (s pisno različico -⟨ston⟩), ki izvorno označuje ‘kamen’ (angl. [stoʊn]), npr. Blackstone [blêkstou̯n], Yellowstone [jêlou̯stôu̯n]), in -⟨ton⟩, ki označuje ‘naselje’ (angl. [tən]), npr. Livingston [lívinkston] |krajevno ime|. Pri izgovoru teh imen ne glede na izvorni pomen sledimo pravilu o deljenem dvočrkju in s korenskim dvoglasnikom izgovarjamo le imena na -⟨stone⟩: Blackstone [blêkstou̯n], Folkestone [fôu̯kstou̯n], Gladstone [glêtstou̯n], Livingstone [lívinkstou̯n] |David Livingstone|, Stonehenge [stôu̯nhendž-], Yellowstone [jélou̯stôu̯n]; nasproti Charleston [čárlston/čárǝlston].
Izjema je tudi ime Ipswich [ípsvič], v katerem črka w ni nema črka (ker ne gre za razvoj iz wich ‘vas’ in ker sledi soglasniku s).
Pri prevzemanju v slovenščino lahko prihaja do razlik pri glasovni uresničitvi istih morfemskih sestavin, npr. pri kakovosti o-jev, saj je o izgovorjen široko v dvoglasniku [ôu̯] (Folkestone [fôu̯kstou̯n]) in ozko v [ól] (Norfolk [nórfọlk]).

Glej pravilo o deljenem dvočrkju v poglavju »Neme samoglasniške črke«.

Med občnimi besedami, ki so pogosto sestavina v zloženih imenih, so:

land ‘zemlja, dežela’ (angl. [lænd]) nasproti -⟨land⟩ (angl. -[lǝnd]) kot v Cleveland angl. ['kli:v.lǝnd];
son ‘sin’ (angl. [sʌn]) nasproti -⟨son⟩ (angl. [s^ǝn] kot v Johnson angl. ['ʤɒns^ǝn];
man (angl. [mæn]) ‘človek, mož’ nasproti -⟨man⟩ [m^ǝn] kot v Goodman ['gʊd.mən];
mouth ‘ustje reke’ (angl. [maʊθ]) nasproti -⟨mouth⟩ (angl. -[mǝθ]) kot v Plymouth ['plɪm.ǝθ];
shire ‘grofija’ [ʃaɪǝ^r] nasproti -⟨shire⟩ (angl. -[ʃǝ^r/ʃɪǝ^r] in am. angl. -[ʃɪr]) kot v Berkshire angl. ['ba:k.ʃǝ^r];
ford ‘plitvina’ (angl. [fɔːd]) nasproti -⟨ford⟩ (angl. -[fǝd]) kot v Bedford angl. ['bed.fəd];
folk [fəʊk] ‘ljudje, ljudstvo, narod’ nasproti -⟨folk⟩ [fək] kot v Norfolk ['nɔː.fək];
borough ‘trg, mestece’ (angl. [ˈbʌrə/b^ərə]), am. angl. [ˈbʌɹ.oʊ, 'bɜːoʊ]) nasproti -⟨borough⟩ (angl. -[b^ǝr.ǝ], am. angl. -[b^ǝɹ. oʊ]) kot v Attenborough (angl. ['æt.^ǝn.b^ərə]), Scarborough angl. ['skɒː.b^ǝrə], am. angl. ['skɒːr.bəɹ.oʊ]).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniške črke in črka y

Samoglasniške črke v slovenščino prevzemamo na različne načine. Kot samoglasnik se najpogosteje uresničuje tudi črka ⟨y⟩.

Slovenski glasovni ustrezniki za samoglasniške črke in črko y v angleških besedah
	⟨a⟩	⟨e⟩	⟨i⟩	⟨o⟩	⟨u⟩	⟨y⟩
[a]	Darwin [dárvin]	Berkshire [bárkšir]		Somerville [sámərvil]	Buck [bák]
[ê]/[e]	Addison [êdison] Disneyland [díznilend-]	Ben [bên] Butler [bátler]
[é]		Evans [évans]
[ǝ]/[ǝ̀]	MacCarthy [məkárti]	Emerson [émǝrson] Perth [pǝ̀rt]	Shirley [šə̀rli]		Christchurch [krájstčərč] Curtis [kə̀rtis]	Byrd [bǝ̀rd-]
[i]	Babbage [bêbidž-]	Steve [stív-]	Milton [mílton]			Tiffany [tífani]
[ô]/[o]	Goodall [gúdọl]			John [džôn] Jackson [džêkson]
[ó]/[ọ]	Baltimore [bóltimọr]			More [mór] Baltimore [bóltimọr]
[u]					Fullbright [fúlbrajt]
[u̯]					Quinn [ku̯ín]
[aj]			Updike [ábdajk]			Carlyle [karlájl]
[ej]	Blake [blêjk]
[ju]					Hume [hjúm]
[ou̯]				Crome [krôu̯m]
[j]			Williams [víljems]			York [jórk]

Samoglasniško črko ⟨ë⟩ prevzemamo kot [i] (Brontë [brônti], Zoë [zói], Chloë [klói]), v imenih, prevzetih iz francoščine, pa kot [e], npr. Noël [nóel].

Vzglasni ⟨Mc⟩- izgovarjamo s polglasnikom ne glede na glas, ki sledi: McCurry [mǝkári], McCartney [məkártni], McEwan [məkjúan], McKay [məkêj], McRae [məkrêj].

Imena z izglasnim soglasniškim sklopom, ki mu sledi nemi e (-⟨Cle⟩), izgovarjamo tako, da v sklop zaradi izgovorljivosti vrivamo polglasnik: Apple [êpǝl], Beagle [bígǝl], Google [gúgəl], Seattle [sijêtəl]. Enako velja tudi za soglasniški sklop v prvi sestavini zloženih imen pred soglasnikom, npr. Wimbledon [vímbəldon], Haslemere [hêjzəlmir]. Polglasnik se ohranja tudi pri izpeljankah s priponskimi obrazili -ski in -čan, npr. seattleski [sijêtəlski]; Seattlečan [sijêtəlčan].

O vrivanju polglasnika glej poglavje »Neobstojni polglasnik v francoskih in angleških imenih z nemimi končaji« (Glasovno-črkovne premene).

POSEBNOSTI

Pri prevzemanju v slovenščino se črka ⟨e⟩ v končaju imen moškega spola na -⟨el(l)⟩, -⟨en⟩, -⟨er⟩ izgovarja kot e ali kot polglasnik. Slušni vtis se izenačuje. Zaradi ohranjanja razlikovanja pri sklanjanju je polglasniški izgovor povezan s krajšanjem osnove pri sklanjanju (Auden [ódǝn], rod. Audna [ódna]), e-jevski pa z njenim ohranjanjem, tudi daljšanjem (Cooper [kúper], rod. Cooperja [kúperja]). Polglasniški izgovor zaradi krajšanja osnove je tudi v sestavinah -⟨chester⟩, -⟨caster⟩, -⟨cester⟩, npr. Colchester [kôu̯lčestər], Doncaster [dônkestər], Gloucester [glôstər]. Glej poglavji »Krajšanje osnove« in »Daljšanje osnove«.
Pri prevzemanju v slovenščino črko ⟨o⟩ navadno izgovarjamo kot [o], četudi je izvorno izgovorjena kot polglasnik, npr. Clinton [klínton]. Izjemoma pa jo izgovarjamo
- kot polglasnik v končaju -⟨on⟩, zlasti ob enakozvočnih občnih besedah (newton – njuten), npr. Newton [njútən], jam session [džêm séšən];
- kot [u], pri čemer sledimo izvirnemu izgovoru in zapisu, ki se razlikujeta zaradi zgodovinskih razlogov, npr. Worcester [vústər], Wolfe [vúlf], Wolff [vúlf], Wolsey [vúlzi], Losey [lúzi], Ana Boleyn [ána bulín], Domesday Book [dúmzdej búk];
- izjemoma kot [i] v Pidgeon [pídžin] (zaradi francoskega izvora besede).

O nemem e glej poglavje »Neme samoglasniške črke«.

Podrobneje o sklanjanju imen s končaji -⟨en⟩, -⟨ell⟩, -⟨er⟩ v poglavju »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik«.

Neme samoglasniške črke

Nemi samoglasniški črki sta e in, redko, i (npr. Salisbury [sólzbəri], Business Insider [bíznis ínsajder]). Nekatere neme črke so del dvočrkij, v katerih vplivajo na izgovor predhodnih samoglasnikov in soglasnikov (npr. u v dvočrkju ⟨gu⟩: Guiness [gínes]).

Nemi e je navadno izglasni e, ki lahko vpliva na glasovno vrednost samoglasnikov in soglasnikov pred seboj. Za prevzemanje v slovenščino je najpomembnejša vloga nemega e v t. i. deljenih dvočrkjih in v pisnih izglasnih sklopih -⟨ce⟩ in -⟨ge⟩ ter -⟨dge⟩.

O vplivu nemega e na izgovor končajev -⟨ce⟩ in -⟨ge⟩ ter -⟨dge⟩ kot [s] in [dž] glej poglavje »Krajšanje osnove«.

Na dvoglasniški izgovor samoglasniških črk v angleščini vpliva, če so te (poleg nemega e) sestavina deljenega dvočrkja, tj. a-e, i-e, y-e, o-e in u-e. Končni nemi e vpliva na glasovno vrednost prve sestavine deljenega dvočrkja, da se ta izgovarja kot dvoglasnik, npr.

⟨a⟩ kot [êj] – Jane [džêjn], Blake [blêjk], Kane [kêjn], Blaine [blêjn];
⟨i⟩ in ⟨y⟩ kot [áj] – Updike [ábdajk], Mike [májk]; Carlyle [karlájl];
⟨o⟩ kot [ôu̯] – Pope [pôu̯p], Livingstone [lívinkstou̯n];
⟨u⟩ kot [ju] – Hume [hjúm], Dune [djún] (navadno za črkami ⟨d⟩, ⟨h⟩ in ⟨t⟩ v ustreznem glasovnem okolju).

Angleščina pozna deljeno dvočrkje (angl. split digraph), ki se od običajnega dvočrkja razlikuje po tem, da dve samoglasniški črki, ki predstavljata en glas, nista zapisani skupaj, ampak je med njima poljuben soglasnik, npr. Blake [blêjk]. Deljeno dvočrkje je sestavljeno iz poljubne samoglasniške črke (tudi ⟨y⟩) in končnega nemega e. S črko ⟨e⟩ je bil nekdaj v angleščini tudi v izglasju zapisan polglasnik.

POSEBNOSTI

Od pravil lahko odstopajo nekatera v angleščino prevzeta imena, npr. Alice [êlis], Trollope [trólop], in sestavine v zloženih imenih, npr. Yorkshire [jórkšir], Bolingbroke [bólingbruk]. Med izjemami so tudi imena iz drugih držav, npr. iz Avstralije, kot je Brisbane [brízbən] nasproti [brízbejn] (ameriška angleščina).
Nemi e ne stoji vedno na koncu besede, temveč je del prve sestavine zloženega imena, npr. Wakefield [vêjkfild-], Moseley [môu̯zli], ali pa stoji na koncu besednega korena, npr. James [džêjms], Bates [bêjts], Hales [hêjls], Gates [gêjts], Baker [bêjker].

Črka ⟨e⟩ je kot prva sestavina deljenega dvočrkja v angleščini pogosto izgovorjena kot dolgi i, npr. Steve [stív-], črka ⟨u⟩ kot dolgi u, npr. June [džún], Bruce [brús].

V nekaterih imenih s pripono -ing se nemi e opušča, vendar koren imena ohrani dvoglasniški izgovor, ki je posledica izvornega deljenega dvočrkja, npr. Baking Hills [bêjkink híls], Haling [hêjling-].

Nemi e v končaju -⟨oe⟩ nima razlikovalne vloge. Izgovor lastnega imena, zapisanega kot Monroe ali Monro, se ne razlikuje: [monró]; v angl. -[ǝʊ] (ne glede na zapis).

Ohranjanje nemega e pri sklanjanju je odvisno od njegovega vpliva na izgovor končajev -⟨ce⟩ in -⟨ge⟩ ter -⟨dge⟩ kot [s] in [dž]. O razlikah med Mike [májk], rod. Mika [májka] in Rice [rájs], rod. Ricea [rájsa] glej poglavje »Krajšanje osnove«.

V sosledju samoglasnika i in kateregakoli drugega samoglasnika, najpogosteje pa a ali e, se pojavlja zev, ki ga v govoru zapiramo z [j]: Ian [íjan], Olivia [olívija], Guardian [gárdijan]; Harriet [hêrijet], Juliet [džúlijet], Seattle [sijêtəl], Adrian [êjdrijen].

Samoglasniška in dvoglasniška dvočrkja

Dvočrkja za samoglasnike in dvoglasnike v slovenščino prevzemamo samoglasniško ali dvoglasniško. Značilne ustreznice so prikazane v preglednici.

Zapis	Samoglasniški izgovor		Dvoglasniški izgovor
⟨ae⟩	[ə]	Michael [májkəl]	[êj]	Mae [mêj]
⟨ai⟩	[ê]/[e]	Airedale [êrdejl] Sinclair [sínkler]	[êj]	Caine [kêjn]
⟨al⟩	[o]	Falkner [fókner]
⟨au⟩	[o]	Paul [pól]	[au̯]	Landau [lêndau̯]
⟨aw⟩	[ó]/[o]	Crawley [króli] Crashaw [krêšo]
⟨ay⟩	[i]	Murray [mári]	[ej]	Hemingway [hémingvej] Dayton [dêjton]
⟨ea⟩	[ê]/[e]	Heaviside [hêvisajd-] Whitehead [vájthed-]	[ej]	Yeats [jêjts] Castlereagh [kásəlrej]
	[i]	Keats [kíts]
	[ǝ̀]	Pearl [pǝ̀rl/pǝ̀rǝl]
⟨ee⟩	[i]	Reed [ríd-]
⟨ei⟩	[i]	Reid [ríd-]	[êj]	Kureishi [kurêjši]
	[ê]	Leicester [lêstər]	[aj]	Steinbeck [stájnbek]
⟨eo⟩	[i]	People [pípəl]	[au̯]	MacLeod [məkláu̯d-]
⟨ew⟩	[u]	Andrew [êndru]	[ju]	Newton [njútən] Matthew [mêtju]
⟨ey⟩	[i]	Stanley [stênli]	[ej]	Grey [grêj]
⟨ie⟩	[i]	Fielding [fílding-]
⟨oa⟩	[ó]	Broadway [bródvej]	[ou̯]	Joan [džôu̯n] toast [tôu̯st]
	[ọ]	skateboard [skêjdbọrd-]
⟨oi⟩			[oj]	Detroit [ditrôjt]
⟨oo⟩	[u]	Woolf [vúlf]
⟨ou⟩	[a]	Young [jáng-]	[au̯]	Pound [páu̯nd-]
	[o]	Gloucester [glôstər]
⟨ow⟩			[ou̯]	Greenough [grínov-]
			[ou̯]	Rowling [rôu̯ling-]
			[av]	Tower [távər/táver]
			[ov]	Bowie [bôvi]
			[au̯]	Brown [bráu̯n]
⟨oy⟩			[oj]	Joyce [džôjs]
⟨uy⟩			[aj]	Guy [gáj]

POSEBNOSTI

Dvočrkje ⟨ae⟩ v imenih iz stare angleščine ali v imenih, ki so bila prevzeta v angleščino iz drugih jezikov, v slovenščino prevzemamo kot [e], npr. Aelfric [êlfrik], Eisenstaedt [ájzənštẹt]. Izjemoma je ⟨ae⟩ lahko tudi [a] in [i], npr. Heartfield [hártfild-], reggae [rêgi].
Izjemoma je ⟨ai⟩ v angleščini polglasnik, ki ga v slovenščini zaradi pregibanja izgovarjamo [e], npr. Brattain [brêten].
Izjemoma je ⟨au⟩ v angleščini v prevzetem imenu iz irščine polglasnik, ki ga v slovenščini zaradi pregibanja izgovarjamo [a], npr. McCounaughey [məkônahej].
Tričrkje ⟨eau⟩ je [o] v prevzetem imenu Juneau [džúno].
Dvočrkje ⟨ea⟩ je izjemoma [o] – v poangleženih irskih imenih, npr. Sean [šón].
Dvočrkje ⟨eu⟩ se pojavlja le v prevzetih imenih in se izgovarja [ju]: Eugene [judžín].
Dvočrkje ⟨ey⟩ je redko [e] – Reynolds [rênolts]; v prevzetih imenih tudi [aj]: Eysenck [ájsenk], Dreyfuss [drájfus].
Dvočrkje ⟨oe⟩ za [u] se pojavlja v imenih Horseshoe Fall [hórsšu fól] in Coetzee [kútzi] (afrikansko); v nekaterih prevzetih imenih je [o] ali [e], npr. Rourke [rórk] (irsko gelsko); Koestler [késtler] in Geoffrey [džêfri]. Prevzemamo ga tudi kot [i], npr. Phoenix [fíniks].
Dvočrkje ⟨ou⟩ za [u] se pojavlja v nekaterih prevzetih imenih, npr. Joule [džúl], Louis [lúis], Kerouac [kêruek], izjemoma je tudi [o], npr. Gloucester [glôstər].
Dvočrkje ⟨ue⟩ se pojavlja v občnih besedah kot [u], npr. blues [blúz-], rod. [blúza], v lastnem imenu Sue je lahko tudi dvoglasnik [ju], npr. Sue [sú/sjú].
Dvočrkje ⟨ui⟩ za [u] se pojavlja v imenih, ki so bila v angleščino prevzeta: Cruise [krúz-] in Cruikshank [krúkšenk].

Razlikujemo med dvočrkjem ⟨oe⟩ (Phoebe [fíbi]) in samoglasniškim črkovnim sklopom ⟨oe⟩ (Joe [džó], Defoe [difó], Monroe [monró]).

Dvočrkje ⟨oo⟩ se v imenu Moore [múr], ki ima pisni različici v Moor in More [mór], lahko izgovarja tudi [mór].

Dvočrkje ⟨ow⟩ se pri prevzemanju in sklanjanju v slovenščini uresničuje na dva načina: pred samoglasnikom kot [ov]/[av], pred soglasnikom pa je w izgovorjen z dvoglasniško varianto kot [ou̯]/[au̯], npr. Tover [távər], rod. Tovra [táu̯ra].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini (samoglasniške črke in črka y ter dvočrkja)

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko ali dvočrkjem in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Pravila za izgovor angleških besed zaradi veliko regionalnih in jezikovnorazvojnih različic ni mogoče opredeliti glede na značilne položaje črk v besedi, kot to velja za večino drugih jezikov.

V preglednici so našteti značilni primeri, glasovne uresničitve pa so opisane tako, da so lahko v pomoč govorcu slovenščine: imena so razvrščena po skupinah glede na predvidljive položaje, črkovne sklope, morfeme ali sestavine zloženih imen. Ta predvidljivost je pogosto oprta na slovenske glasovne uresničitve in opažanja, ne pa na historično ali etimološko podprte ugotovitve. Imena se združujejo po skupinah glede na izrazno, tj. glasovno-črkovno podobnost in glede na načine prevzemanja v slovenščino. Imena, ki so v angleščino prevzeta in jih ni mogoče jezikoslovno zanesljivo opisati, so našteta brez opisa.

Izgovor nekaterih enakopisnih imen se lahko razlikuje tudi glede na to, ali je ime zemljepisno ali osebno ter ali sledimo britanski ali ameriški različici angleščine.

Predvidljivi položaji:

v črkovnem sklopu ⟨ ⟩
v sestavinah zloženih imen
pred soglasnikom ⟨C⟩
pred samoglasnikom ⟨V⟩
v končaju -⟨ ⟩
v vzglasju ⟨ ⟩-
v deljenem dvočrkju -⟨ ⟩...⟨Ce⟩

Črka ⟨a⟩, dvočrkja in črkovni sklopi

Zapis	Izgovor	Primeri in predvidljivi položaji
a	a	Arendt [árent], Dahl [dál], McDougall [məgdúgal], Morgan [mórgan], Ryan [rájan], Donovan [dônovan] Predvidljivo naglašeni v črkovnem sklopu ⟨ar⟩ pred soglasnikom, razen v vzglasnem ⟨War⟩-: Darwin [dárvin], McCarthy [məkárti], Elgar [élgar], Cardiff [kárdif], Carter [kárter], Edwards [édvarts], Guardian [gárdijan], Hartley [hártli], Ralph [rálf], Richard [ríčard-], Stuart [stjúart], Stewart [stjúart] v sestavinah -⟨ham⟩ in -⟨dal⟩: Beckham [bêkam], Brigham [brígam], Durham [dáram], Ockham [ókam]; Kendal [kêndal]
a	ê	Addison [êdison], Andrew [êndru], Atkins [êtkins], Calvin [kêlvin], Catherine [kêtrin], Chaplin [čêplin], Crabbe [krêb-], Durand [djurênd-], Francis [frênsis], Franklin [frênklin], Galbraith [gêlbrejt], Gladstone [glêtstou̯n], Hampshire [hêmpšir], Jackson [džêkson], Manchester [mênčestǝr], Southampton [sau̯têmpton], Stanley [stênli], Stratford upon Avon [strêtfọrt apôn êjvon], Thackeray [têkəri], Thatcher [têčer], Miami [majêmi], Seattle [sijêtəl], Nashville [nêšvil], Los Angeles [lós êndželes], Louisiana [luizijêna] Predvidljivo v črkovnem sklopu ⟨ar(r)⟩ pred samoglasnikom: Baring [bêring-], Barrie [bêri], Cary [kêri], Carroll [kêrol], Harrison [hêrison], Harry [hêri], Mary [mêri], Marilyn [mêrilin] v sestavini ⟨black⟩: Blackpool [blêkpul], Blackmore [blêkmọr], Blackstone [blêkstou̯n]
a	e	Brian [brájen], Wallach [vólek] Predvidljivo v sestavini -⟨land⟩: Disneyland [díznilend-], Cleveland [klíu̯lend-], Rhode Island [rôu̯t ájlend-], Portland [pórtlend-], Cumberland [kámbǝrlend-], Maryland [mêrilend-] v sestavini -⟨caster⟩: Doncaster [dônkestər], Lancaster [lênkestər] v sestavini -⟨man⟩: Goodman [gúdmen], Housman [háu̯smen], Pullman [púlmen], Whitman [vítmen] v sestavini -⟨liam⟩, -⟨lian⟩, -⟨liams⟩: Gilliam [gíljem], Gillian [gíljen/džíljen], Williams [víljems] v sestavini -⟨ware⟩: Delaware [délaver]
a	ǝ	Manhattan [manhêtən] Predvidljivo v predimku ali predponi ⟨Mac⟩-: MacCarthy [məkárti], Macdonald/MacDonald [məgdônald-], MacLaine [məklêjn], Mackenzie [məkénzi], Macaulay [məkóli] v sestavini -⟨way⟩: Dunaway [dánəvej], Hathaway [hêtəvej]
a	ó/ọ	Predvidljivo v vzglasnih ⟨War(r)⟩-, ⟨Wash⟩- in ⟨Water⟩-: Warner [vórner], Warren [vóren]; Wash [vóš]; Watergate [vótərgejt] v črkovnem sklopu ⟨all⟩: Cornwall [kórnvọl/kórənvọl], Goodall [gúdọl], Hall [hól], Wall Street [vól strít], Wallach [vólek] pogosto v črkovnem sklopu ⟨al⟩ pred soglasniško črko, ki ni ⟨k⟩: Aldington [óldinkton], Alderney [ólderni], Albury [ólbəri], Baldwin [bóldvin], Baltimore [bóltimọr], Salt Lake City [sólt lêjk síti], Walpole [vólpou̯l], Walt [vólt]
a	i	Predvidljivo v končajih -⟨age⟩, -⟨bage⟩, -⟨ace⟩: Burbage [bə̀rbidž-], Babbage [bêbidž-], Stevenage [stívenidž-], Wallace [vólis]
a	ej	Adrian [êjdrijen], Baker [bêjker], Bates [bêjts], Chaney [čêjni], Davis [dêjvis], De Bakey [dǝ bêjki], Gabriel [gêjbrijel], Gates [gêjts], Graves [grêjvs], Hales [hêjls], Halesworth [hêjlzvọrt], Haley [hêjli], Hastings [hêjstinks], James [džêjms], Mabel [mêjbǝl], Macy [mêjsi], Palin [pêjlin], Stratford upon Avon [strêtfọrt apôn êjvon], Tatum [têjtum] Predvidljivo v deljenem dvočrkju -⟨a⟩...⟨Ce⟩: Blake [blêjk], Jane [džêjn], Yale [jêjl]; Grace [grêjs]; Cage [kêjdž-]; tudi v zloženih imenih: Wakefield [vêjkfild-], Watergate [vótərgejt]
ae	êj	Disraeli [dizrêjli], Mae [mêj], McRae [məkrêj], Laessle [lêjsəl]
ai	ê/e	Predvidljivo v črkovnem sklopu ⟨air⟩: Airedale [êrdejl], Sinclair [sínkler], Astaire [astêr], Pitcairn [pítkern/pítkerən]
ai	ej	Predvidljivo ne pred ⟨r⟩: Caine [kêjn], Twain [tvêjn], Mailer [mêjler], Maidstone [mêjtstou̯n], MacLaine [məklêjn], Maidenhead [mêjdenhed-], Saint Louis [sêjnt lúis]
al	ó	Predvidljivo v črkovnem sklopu ⟨alk⟩: Falkner [fókner], Walker [vóker], Walken [vóken]
au	ó	Predvidljivo v položaju ⟨auC⟩: Paul [pól], Maugham [móm], Saunders [sóndərs], Auckland [óklend-]; Waugh [vó], Laughton [lóton]
au	au̯	Predvidljivo v izglasju: Landau [lêndav-], Matthau [mêtav-]
aw	ó/o	Crashaw [krêšo], Crawford [krófọrd-], Crawley [króli], Hawking [hóking-], Hawthorne [hótorn/hótorən], Law [ló], Lawrence [lórens]
ay	i	Predvidljivo v črkovnem sklopu -⟨lay⟩: Barclay [bárkli], Macaulay [məkóli] v črkovnem sklopu -⟨say⟩: Lindsay [líndzi], Ramsay [rêmzi] v sestavini -⟨(r)ray⟩: Moray [mári], Murray [mári], Thackeray [têkəri]
ay	êj/ej	Predvidljivo povsod, razen v sestavinah -⟨lay⟩, -⟨say⟩ in -⟨(r)ray⟩: Aycliffe [êjklif], Aykroyd [êjkrojd-], Aylesbury [êjlzbəri], Bayes [bêjs], Cayley [kêjli], Clayburgh [klêjbər], Dayton [dêjton], Gay/Gaye [gêj], Grayville [grêjvil], Halliday [hêlidej], Hemingway [hémingvej], McGray [məgrêj], McKay [məkêj], Midway [mídvej], Millay [mílej], Quayle [ku̯êjl], Ray [rêj], Rayleigh [rêjli], Taylor [têjlor], Torbay [tórbej]

POSEBNOSTI

Nekateri uveljavljeni izgovori imen odstopajo od pravil, predstavljenih v preglednici, npr. Glasgow [glázgov-], Canberra [kanbêra].
Nekatera imena so se danes uveljavila v drugačni glasovni podobi, kot jo poznamo v starejših kodifikacijskih priročnikih, npr. Chaplin [čáplin] > [čêplin], Ockham [ókǝm] > [ókam], Galsworthy [gálzvorti] > [gólzvọrti], Gladstone [glétston] > [glêtstou̯n]. Spremenila se je tudi kvaliteta naglašenih samoglasnikov: Manchester [ménčestǝr] > [mênčestǝr], Wales [véls] > [vêls].
Ime Mackintosh izgovorimo z naglašenim predimkom [mêkintoš] in ne s polglasnikom.

Črka ⟨e⟩, dvočrkja in črkovni sklopi

Zapis	Izgovor	Primeri in predvidljivi položaji
e	é/ẹ	Bennett [bénet], Bellock [bélok], Eddy [édi], Ellington [élinkton], Evans [évans], Pelton [pélton], Rockefeller [rôkfẹler], Webster [vépster/vépstər]
e	ê/e	Cavendish [kêvendiš], Harriet [hêrijet], Jesse [džêsi], Wembley [vêmbli]; Lindbergh [líndberg-], Oregon [óregọn], Vonnegut [vónegat], Juliet [džúlijet] Predvidljivo v enozložnicah: Ben [bên], Fred [frêd-], Welles [vêls] v zloženih imenih: Macbeth [məgbêt], Bedford [bêtfọrd-], Empson [êmpson], Hepburn [hêbǝrn/hêbǝrǝn], Wedgwood [vêdžvud-], Yellowstone [jêlou̯stôu̯n], Sheffield [šêfild-] v sestavini ⟨chester⟩: Chesterfield [čêstərfild-], Chesterton [čêstǝrton], Colchester [kôu̯lčestər], Manchester [mênčestǝr] v sestavini ⟨west⟩: Westinghouse [vêstinkháu̯s], Westminster [vêstminstər], West Bromwich [vêst brômič]
e	e	Predvidljivo v končajih -⟨ell⟩, -⟨en⟩ in -⟨er⟩ (če jih ne sklanjamo s krajšanjem osnove): Orwell [órvel], Cromwell [krômvel], Maxwell [máksvel], Caldwell [kóldvel], Gaskell [gêskel], Rockwell [rôkvel]; Camden [kêmden], Dearden [dírden], Stephen [stíven], Steven [stíven], Warren [vóren], Walken [vóken]; Butler [bátler], Cooker [kúker], Cooper [kúper], Ryder [rájder], Wyler [vájler], Wilder [vájlder], Wonder [vónder]
e	ǝ	Predvidljivo v zloženih imenih pred ⟨r⟩: Emerson [émǝrson], Liverpool [livərpul], Rutherford [rádərfọrd-], Thackeray [têkəri], Kimberley [kímbǝrli], Cumberland [kámbǝrlend-], Aberdeen [ebərdín], Northumberland [nọrtámbǝrlend-], Somerville [sámǝrvil] v končajih -⟨en⟩ in -⟨er⟩ (sklanjamo jih s krajšanjem osnove): Harden [hárdən], Newhaven [njuhêjvən], Lancaster [lênkestər], Manchester [mênčestǝr], Eden [ídən]
e	ǝ̀	Predvidljivo v korenskem ⟨er⟩ pred soglasnikom: Perth [pǝ̀rt], Sterne [stǝ̀rn/stǝ̀rǝn], Bernard [bǝ̀rnard-], Guernsey [gǝ̀rnzi/gǝ̀rǝnzi], Berkeley [bə̀rkli] am. angl.
e	i	Detroit [ditrôjt], Defoe [difó], Seattle [sijêtəl], Stephenson [stívenson], Eden [ídən], Edith [ídit], Ely [íli], Peter [pítǝr]; Levis [lívajs], Seton [síton], Ulysses [julísis], Austen [óstin], Delaney [dilêjni], Daphne [dêfni], Beneke [béneki], Dunedin [danídin], Zoe [zói], Chloe [klói] Predvidljivo v deljenem dvočrkju -⟨e⟩...⟨Ce⟩: Steve [stív-], Eve [ív-], Gene [džín], Bere [bír], Pete [pít], Speke [spík]; tudi v zloženih imenih: Cleveland [klíu̯lend-], Congreve [kôngriv-], Windermere [víndərmir], Buttermere [bátərmir], Rothermere [rôdərmir], Tranmere [trênmir], Haslemere [hêjzəlmir] v sestavini ⟨owen⟩: Owen [ôvin], Halesowen [hêjlzovin], Bowen [bôvin] v nekaterih imenih iz stare in srednje angleščine, anglosaščine: Eton [íton], Sussex [sásiks], Essex [ésiks], Routledge [ráu̯tlidž-], Bridges [brídžis], Hodges [hôdžis], Beebe [bíbi]
e	a	Predvidljivo v korenskem ⟨er⟩ v imenih grofij: Berkshire [bárkšir], Hertfordshire [hártfọrtšir], Derby [dárbi] brit. angl., Derbyshire [dárbišir]; Berkeley [bárkli] brit. angl.
ë	i	Brontë [brônti], Zoë [zói], Chloë [klói]
ë	e	Predvidljivo v imenih iz francoščine: Noël [nóel]
ea	i	Jean [džín], Keats [kíts], Peacock [píkok], Cleaver [klíver], Palm Beach [pálm/páləm bíč], Pears [pírs], Pearson [pírson], Sears [sírs], Chelsea [čêlsi], Bea [bí], Swansea [svónzi]
ea	ê/e	Redko Heaviside [hêvisajd-], Reading [rêding-], Pleasence [plêzəns], Reay [rêj]; Whitehead [vájthed-]
ea	ǝ̀	Predvidljivo v sestavini ⟨earl(e)⟩: Pearl [pǝ̀rl/pǝ̀rǝl], Searle [sə̀rl/sə̀rəl] v sestavini -⟨earn(e)⟩: Hearn/Hearne [hə̀rn/hə̀rən] v sestavini -⟨ears⟩ in -⟨earst⟩: Hearsey [hə̀rsi], Hearst [hə̀rst]
ee	i	Beecher [bíčər-], Dundee [dandí], Lee [lí], Leech [líč], Leeds [líts], Reed [ríd-], Springsteen [sprínkstin]
ei	i	O'Neill [oníl], MacNeice [məknís], Peirce [pírs] Predvidljivo v imenih iz stare angleščine: Reid [ríd-], Weir [vír], Raleigh [róli], Eastleigh [ístli]
ei	aj	Predvidljivo v prevzetih imenih: Steinbeck [stájnbek], Stein [stájn], Pfeiffer [pfájfer], Streisand [strájsend-], Dreiser [drájzer], Feininger [fájninger], Goldstein [góltstajn], Rubinstein [rúbinstajn]
ew	u	Predvidljivo v črkovnem sklopu ⟨lew⟩: Lewis [lúis], Llewelyn [luélin] v črkovnem sklopu ⟨rew⟩: Andrew [êndru], Brewster [brúster], Crewe [krú]
ew	jú/ju	Predvidljivo ne v ⟨lew⟩ in ⟨rew⟩: Bartholomew [bartôlomju], Cardew [kárdju], Dewsbury [djúzbəri], Matthew [mêtju], McEwan [məkjúan], Newton [njútən], Newcastle [njúkasəl], New Hampshire [njú hêmpšir], Steward [stjúard-]
ey	i	Audrey [ódri], Ana Boleyn [ána bulín], Dudley [dádli], Ferneyhough [fə̀rnihov-], Huxley [háksli], Key [kí], McCartney [məkártni], Presley [présli], Shelley [šêli], Shirley [šə̀rli], Stanley [stênli], Sydney [sídni], Wallasey [vóləzi]
ey	ej	Grey [grêj], Heywood [hêjvud-]
ey	ê	Reynolds [rênolts], Eyre [êr]

POSEBNOSTI

Včasih uveljavljen izgovor imena odstopa od pravila, predstavljenega v preglednici, npr. Bridget [brídžet], po pravilih sicer [brídžit]. Drugačen izgovor lahko sledi tudi v slovenščino prevzetim občnoimenskim izrazom, npr. senior [sénijor], torej Senior [sénijor] ali [sínijor].
Nekatera imena so se danes uveljavila v drugačni podobi, kot jo poznamo v starejših kodifikacijskih priročnikih, npr. Presley [prísli] > [prêsli], New Orleans [njú órlijens] > [njú orlíns]. Spremenila se je tudi kvaliteta naglašenih samoglasnikov: Kennedy [kénedi] > [kênedi], Tennessee [ténesi] > [tênesi], Yellowstone [jélou̯stón] > [jêlou̯stôu̯n], Chesterfield [čéstərfild-] > [čêstərfild-], Chesterton [čéstǝrton] > [čêstǝrton]. Tako tudi Chelsea [čêlsi], Jesse [džêsi], Sheffield [šêfild-], Wedgwood [vêdžvud-], Westinghouse [vêstinkháu̯s] …, neustaljeno Westminster [vêstminstǝr] ob nekdanji obliki [véstminstǝr].
V končaju -⟨ell⟩ se črka e izgovarja polglasniško in osnovo pri sklanjanju krajšamo, a le v govoru (MacDowell [mǝgdávəl], Russell [rásəl]), v zapisu ne (MacDowella [mǝgdávla/mǝgdáu̯la], Russell [rásla]). O posebnostih sklanjanja teh imen glej poglavje »Krajšanje osnove«.
Za nekatera svetopisemska imena, ki imajo slovenske enakopisnice, se je ob angleškem uveljavil tudi izgovor po črki, npr. Gabriel [gêjbrijel] ali [gábrijel], Daniel [dênjel] ali [dánijel] ...

Črka ⟨i⟩ je sestavina samoglasniških dvočrkij, npr. ⟨ai⟩ za [e] in ⟨ei⟩ za [i] ter dvoglasniških dvočrkij ⟨ai⟩ za [ej] in ⟨ei⟩ za [aj]: Sinclair [sínkler] nasproti Twain [tvêjn], O’Neill [oníl] nasproti Dreiser [drájzer].

Črka ⟨i⟩ in dvočrkje

Zapis	Izgovor	Primeri in predvidljivi položaji
i	i	Milton [mílton], Bill [bíl], Nick [ník], Swift [svíft], Hitchcock [híčkok], Louis [lúis]), Saint/St. Louis [sêjnt lúis], Louisiana [luizijêna], Eliot [élijot], Juliet [džúlijet], Adrian [êjdrijen], Gabriel [gêjbrijel], Harriet [hêrijet], Olivia [olívija], Whittier [vítijer], Dampier [dêmpijer] Predvidljivo v sestavini -⟨shire⟩: Berkshire [bárkšir], Hampshire [hêmpšir], Staffordshire [stêfọrtšir]
i	ǝ	Predvidljivo naglašeni v korenskem ⟨ir⟩ pred soglasnikom: Shirley [šə̀rli], Firth [fə̀rt], Kirk [kǝ̀rk], Kirkwood [kə̀rkvud-], Birkenhead [bə̀rkenhed-]
i	aj	Eli [ílaj], Simon [sájmon]; Diamond [dájmond-], Ohio [ohájo], Iowa [ájova]; Brierley Hill [brájərli híl], Long Island [lônk ájlend-] Predvidljivo v deljenem dvočrkju -⟨i⟩...⟨Ce⟩: Updike [ábdajk], Mike [májk], Quine [ku̯ájn], Rice [rájs]; tudi v zloženih imenih: Whitehead [vájthed-] v črkovnem sklopu ⟨igh⟩ – pred nemim gh: Bligh [bláj], Highsmith [hájsmit], Brighton [brájton]; Albright [ólbrajt], Dwight [dvájt], Smight [smájt], Fulbright [fúlbrajt] v sestavini ⟨child⟩: Fairchild [fêrčájld-] v sestavini ⟨wild⟩: Wilde [vájld-], Wilder [vájlder]
i	j	Predvidljivo v črkovnih sklopih ⟨ni⟩ in ⟨lli⟩ pred [e]: Williams [víljems], Daniel [dênjel], Gilliam [gíljem]
ie	i	Pierce [pírs], Davies [dêjvis], Priestley [prístli], Spielberg [spílbərg-] Predvidljivo v končaju -⟨ie⟩: Billie [bíli], Stevie [stívi], Runcie [ránsi], Melanie [mêlani], Leslie [lêzli], Christie [krísti], Mackenzie [məkênzi], Rushdie [rúždi], Bowie [bôvi] v sestavini ⟨field⟩: Fielding [fílding-], Chesterfield [čêstərfild-], Wakefield [vêjkfild-]

Črka ⟨o⟩, dvočrkja in črkovni sklopi

Zapis	Izgovor	Primeri in predvidljivi položaji
o	ó	Ockham [ókam], Oxford [óksfọrd-], Vonnegut [vónegat], Wyoming [vajóming-] Predvidljivo naglašeni pred ⟨r⟩: More [mór], Dorset [dórset], Jordan [džórdan], Morse [mórs], Ford [fórd-], Orwell [órvel], York [jórk] v črkovnem sklopu -⟨oe⟩ in -⟨oë⟩: Joe [džó], Defoe [difó], Monroe [monró]; Joel [džóel], Joey [džói], Noel/Noël [nóel], Zoe/Zoë [zói], Chloe/Chloë [klói]
o	ọ	Predvidljivo v končaju -⟨oe⟩ (imena pri sklanjanju daljšajo osnovo): Sillitoe [sílitọ], Simcoe [símkọ] (Simcoejevo jezero, angl. Lake Simcoe) v sestavini -⟨borne⟩: Osborne [ôzbọrn/ôzbọrǝn] v sestavini -⟨boro⟩ (imena pri govornem sklanjanju daljšajo osnovo): Scarboro [skárbọro] v sestavini -⟨more⟩: Baltimore [bóltimọr], Barrymore [bêrimọr] v sestavini -⟨port⟩: Devonport [dêvonpọrt] v sestavinah -⟨ford⟩ in -⟨fort⟩: Oxford [óksfọrd-], Rutherford [rádərfọrd-], Bedford [bêtfọrd-], Comfort [kámfọrt] v sestavini -⟨worth(y)⟩: Wordsworth [vórdzvọrt], Halesworth [hêjlzvọrt], Cudworth [kádvọrt], Hayworth [hêjvọrt], Tamworth [têmvọrt]; Galsworthy [gólzvọrti] v sestavini -⟨folk⟩: Norfolk [nórfọlk], Suffolk [sáfọlk]
o	ô	Brontë [brônti], Copland [kôplend-], Coventry [kôventri], Cromwell [krômvel], Foster [fôster], Hockney [hôkni], Osborne [ôzbọrn/ôzbọrǝn], Potter [pôter], Rochester [rôčestər], Robin [rôbin], Wisconsin [viskônsin] Predvidljivo v enozložnicah: Bob [bôb-], Dodge [dôdž-], Hobbes [hôps], John [džôn], Little Rock [lítəl rôk], Scott [skôt] pred -⟨dg⟩: Hodges [hôdžis], Hodgkinson [hôčkinson]
o	o/ô	Lincoln [línkoln/línkolən], Arnold [árnold-], Reynolds [rênolts] Predvidljivo nenaglašeni v končajih -⟨ol⟩, -⟨on⟩, -⟨or⟩, -⟨ot⟩: Bristol [brístol], Carrol [kêrol], Devon [dêvon], Avon [êjvon], Eliot [élijot], Harriot [hêrijot] v sestavini ⟨cock⟩: Cocker [kôker], Hitchcock [híčkok] v sestavini -⟨doch⟩: Murdoch [mǝ̀rdok] v sestavini -⟨lock⟩: Matlock [mêtlok] v sestavini -⟨son⟩: Jackson [džêkson], Johnson [džônson], Nicholson [níkolson] Tennyson [ténison], Wilson [vílson], Hodgkinson [hôčkinson] v sestavini -⟨ton⟩: Brighton [brájton], Luton [lúton] v sestavini -⟨don⟩: Swindon [svíndon] v sestavini -⟨combe⟩: Swanscombe [svónskom], High Wycombe [háj víkom] v sestavini ⟨O'⟩-: O'Flaherty [oflêǝrti], O'Casey [okêjzi]
o	a	Moray [mári], Comfort [kámfọrt] Predvidljivo v sestavini ⟨somer⟩: Somerville [sámərvil], Somerset [sámǝrset]
o	u	Worcester [vústər], Wolfe [vúlf], Wolff [vúlf], Wolsey [vúlzi], Losey [lúzi], Ana Boleyn [ána bulín], Domesday Book [dúmzdej búk]
o	ôu̯/ou̯	Colchester [kôu̯lčestər], Cotswold Hills [kôtsvou̯lt híls], Jones [džôu̯ns], Stoker [stôu̯ker], Stokes [stôu̯ks]; Oldfield [ôu̯ltfild-], Oldman [ôu̯ldmen] Predvidljivo v deljenem dvočrkju -⟨o⟩...⟨Ce⟩: Rhode Island [rôu̯t ájlend-], Rose [rôu̯z], Crome [krôu̯m], Home [hôu̯m], Jerome [džerôu̯m]; tudi v zloženih imenih: Moseley [môu̯zli], Rosebery [rôu̯zbǝri], Stonehenge [stôu̯nhendž-], Coleridge [kôu̯lridž-], Walpole [vólpou̯l]
oa	ôu̯	Joan [džôu̯n], Oates [ôu̯ts], Roach [rôu̯č], Coase [kôu̯s], Gold Coast [gôu̯lt kôu̯st]
oi	ôj	Detroit [ditrôjt], Des Moines [di môjn], Voight [vôjt]
oo	u	Cooper [kúper], Pooh [pú], Roosevelt [rúzvelt], Whoopi [vúpi], Wood [vúd-], Woods [vúts], Woolf [vúlf]
ou	a	Young [jáng-]
ou	au̯/av	Predvidljivo v črkovnem sklopu ⟨oun⟩: Pound [páu̯nd-], Bounty [báu̯nti], Hounsfield [háu̯nsfild-], Mount [máu̯nt], Blue Mountains [blú máu̯ntins], British Council [brítiš káu̯nsəl] v črkovnem sklopu ⟨our⟩: Stourbridge [stávərbrídž-] v črkovnem sklopu ⟨ous⟩: Housman [háu̯smen], Wodehouse [vúthau̯s] v črkovnem sklopu ⟨out⟩: Prout [práu̯t], Southampton [sau̯têmpton] v sestavini ⟨mouth⟩: Bournemouth [bórnmau̯t/bórənmau̯t], New Plymouth [njú plímau̯t], Portsmouth [pórtsmau̯t], Weymouth [vêjmau̯t], Falmouth [fêlmau̯t], Great Yarmouth [grêjt jármau̯t], Tynemouth [tájnmau̯t]
ou	ọ	Predvidljivo v sestavini -⟨bourne⟩: Eastbourne [ízdbọrn/ízdbọrən], Glyndebourne [glájndbọrn/glájndbọrən] v sestavinah -⟨borough⟩ (imena pri govornem sklanjanju daljšajo osnovo): Marlborough [mólbọro], Attenborough [êtənbọro], Loughborough [láfbọro], Greensboro [grínzbọro], Gainsborough [gêjnzbọro], Scarborough [skárbọro], Peterborough [pítərbọro] v sestavini -⟨brough⟩ (imena pri govornem sklanjanju daljšajo osnovo): Middlesbrough [mídǝlzbrọ]
ou	ou̯/ov	Burroughs [bárou̯s], Dough [dôv-], Ferneyhough [fə̀rnihov-], Greenough [grínov-], soul [sôu̯l], Wouk [vôu̯k]
ow	av/au̯	Predvidljivo nenaglašeni pred ⟨ar⟩, ⟨er⟩: Coward [kávard-], Tower [távər/táver], Gower [gáver] nenaglašeni pred ⟨ell⟩: MacDowell [mǝgdávəl], Cowell [kávəl], Rowell [rávəl], Dowell [dávəl] nenaglašeni pred ⟨n⟩: Brown [bráu̯n], Browning [bráu̯ning-], Georgetown [džórčtau̯n]
ow	ôu̯/ou̯/ôv	Bellow [bélov-], Bowler [bôu̯ler], Bowles [bôu̯ls], Bowie [bôvi], Farrow [fêrov-], Fowey [fôvi], Knowles [nôu̯ls], Longfellow [lônkfelov-], Onslow [ônzlov-], Owen [ôvin], Paltrow [pêltrov-], Powys [pôvis], Rowland [rôu̯lend-], Rowling [rôu̯ling-], Stowe [stôv-]
oy	oj	Croydon [krójdon], Nimoy [nímoj]

POSEBNOSTI

Nekateri uveljavljeni izgovori imen odstopajo od pravil, predstavljenih v preglednici, npr. dvoglasniškega izgovora [ou̯] ne uveljavljamo pri govorno že podomačenih imenih, kot sta Oklahoma City [oklahóma síti], Minnesota [minesóta], ter imenih s sestavino ⟨Gold⟩: Goldberg [góldberg-], Golding [gólding-], Goldie [góldi].
Nekatera imena so se danes uveljavila v drugačni podobi, kot jo poznamo v starejših kodifikacijskih priročnikih, npr. za ime Melbourne se je uveljavil izgovor [mêlbərn/mêlbərən]; enako Jones [džónes] > [džôu̯ns]. Spremenila se je tudi kvaliteta naglašenih samoglasnikov, npr. pri Brontë [brônti], Copland [kôplend-], Coventry [kôventri], Cromwell [krômvel], Foster [fôster], Hockney [hôkni],Potter [pôter], Rochester [rôčestər], Wisconsin [viskônsin]. Tudi pri Robin [rôbin], še vedno pa Robin Hood podomačeno kot [róbin hud-].
Nenaglašeni ozki o je označen v sestavinah zloženih imen ⟨born⟩, ⟨ford⟩, ⟨port⟩, ⟨borough⟩, ⟨boro⟩ … s piko pod črko, npr. Osborne [ôzbọrn/ôzbọrǝn], Oxford [óksfọrd-], Barrymore [bêrimọr], Greensboro [grínzbọro]. Enako velja tudi za imena s končajem -⟨oe⟩: Sillitoe [sílitọ]. O posebnostih sklanjanja teh imen z daljšanjem osnove glej poglavje »Daljšanje osnove«.
Pri imenu Washington [vášinktọn] je ozki o v sestavini -⟨ton⟩ odstopanje, povezano s podomačenim izgovorom imena.
Dvoglasniško dvočrkje ⟨oy⟩ v sodobni slovenščini uresničujemo s širokim [ô]: Detroit [ditrôjt], Joyce [džôjs], Doyle [dôjl], Lloyd [lôjd-], Royal Air Force [rôjal êr fórs].

Črka ⟨u⟩ in črkovni sklop

Zapis	Izgovor	Primeri in predvidljivi položaji
u	u	Cushing [kúšing-], MacArthur [məkártur], Bush [búš], Tucson [túson]; Bruce [brús], June [džún] Predvidljivo v sestavini ⟨bull⟩: Bullock [búlok] v sestavini ⟨full⟩: Fullbright [fúlbrajt], Faithfull [fêjtful] v sestavini ⟨pul(l)⟩: Pullman [púlmen], Pulitzer [púlicer]
u	a	Dunaway [dánavej], Updike [ábdajk], Hudson [hátson], Rumford [rámfọrd-], Dudley [dádli], Ruskin [ráskin], Butler [bátler], Buxton [bákston], Sunderland [sándǝrlend-], Huckle [hákəl], Vanbrugh [vênbra], Dundee [dandí] Predvidljivo v enozložnicah: Buck [bák], Mutt [mát], Hull [hál]; tudi v zloženih imenih: Cuckfield [kákfild-], Cudworth [kádvọrt], Durham [dáram], Vonnegut [vónegat], Connecticut [konêktikat] pred podvojenimi soglasniškimi črkami, ki niso v sestavinah ⟨bull⟩, ⟨full⟩, ⟨pull⟩: Hubble [hábǝl], Stubbs [stáps], Burrel [bárəl], Sullivan [sálivən], Surrey [sári], Murrumbidgee [marambídži], McCurry [mǝkári], Dulles [dális] pred dvočrkji ⟨ck⟩, ⟨sh⟩, ⟨th⟩: Buckinghamshire [bákingamšír], Huckleberry [hákəlbəri], Usher [ášer], Northumberland [nọrtámbǝrlend-], Rutherford [rádərfọrd] predloga upon in under: Stratford upon Avon [strêtfọrt apôn êjvon], Ashton-under-Lyne [êšton-ándər-lájn]
u	ǝ/ə̀	Predvidljivo naglašeni v korenskem ⟨ur⟩ pred soglasnikom: Burstyn [bə̀rstin], Burgess [bə̀rdžis], Burbage [bə̀rbidž-], Burney [bə̀rni], Burt [bə̀rt], Curtis [kə̀rtis], Turner [tə̀rner], Purcell [pə̀rsel] v sestavini ⟨burn⟩: Hepburn [hêbǝrn/hêbǝrǝn], Swinburne [svínbərn/svínbərən] v sestavini ⟨bury⟩: Salisbury [sólzbəri], Dewsbury [djúzbəri] v sestavini ⟨churc(h)⟩: Christchurch [krájstčərč], Churchill [čə̀rčil]
u	ju	Durant [djuránt], Hugh [hjú], Hughes [hjúz-], Stuart [stjúart], Tudor [tjúdor]; Pugh [pjú], Kubrick [kjúbrik], Massachusetts [mesečjúsets], Pugin [pjúdžin] Predvidljivo v vzglasju: Urey [júri], Ulysses [julísis], United [junájtid-], Uriah Heep [jurája híp] v deljenem dvočrkju ⟨u⟩...⟨Ce⟩: Hume [hjúm], Dune [djún], Duke [djúk]
uy	aj	Guy [gáj], Muybridge [májbridž-]

POSEBNOSTI

Nekateri uveljavljeni izgovori imen odstopajo od pravil, predstavljenih v preglednici, npr. zemljepisna imena s sestavino -⟨burg⟩ beremo po črki: Pittsburgh [pídzburg-], Fraserburgh [frêjzerburg-]. Izjema je priimek Clayburgh [klêjbər].
Nekatera imena so se danes uveljavila v drugačni podobi, kot jo poznamo v starejših kodifikacijskih priročnikih, npr. za ime Utah (SP 2001: [útah]) se je uveljavil izgovor [jútah] ali v govoru tudi [júta]; slednji izgovor vpliva na spol imena, ki pa se uveljavlja redkeje in le v govoru.
V angleščino prevzeta imena ali izgovorno poangležena imena so izgovorno tudi neustaljena, npr. ime Puzo izgovarjamo po italijansko kot [púco], angleško pa [púzo].

Črka ⟨y⟩

Zapis	Izgovor	Primeri in predvidljivi položaji
y	j	Predvidljivo v vzglasju: York [jórk], Yellowstone [jêlou̯stôu̯n], Yeats [jêjts], Yorkshire [jórkšir]
y	i	Sylvester [silvéstər], Sylvia [sílvija] Predvidljivo v izglasju: Denny [dêni], Coventry [kôventri/káventri], Bounty [báu̯nti], Hardy [hárdi], Kelly [kêli], Tiffany [tífani], Salisbury [sólzbəri] v črkovnem sklopu ⟨wy⟩ pred ⟨c⟩, ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨n⟩, ⟨s⟩: Wyclif [víklif], Lynch [línč], Stanwyck [stênvik], Goldwyn [góldvin], Gwyneth [gvínet], Powys [pôvis]
y	ə̀	Predvidljivo naglašeni v korenskem ⟨yr⟩ pred soglasnikom: Byrd [bǝ̀rd-], Byrnes [bə̀rns/bə̀rǝns], Myrtle [mə̀rtǝl], O'Byrne [obə̀rn/obə̀rǝn]
y	aj	Bryant [brájent], Pryor [prájər], Frye [fráj] Predvidljivo v deljenem dvočrkju ⟨y⟩...⟨Ce⟩: Tyne [tájn], Ryde [rájd-]; tudi v zloženih imenih: Strathclyde [stretklájd-] med soglasnikoma: Byron [bájron], Blyth [blájt], Ryder [rájder], Wyler [vájler], Monty Python [mônti pájton], Bryson [brájson], Forsyth [fórsajt], Carlyle [karlájl], Kintyre [kintájǝr], Blantyre [blentájər] v črkovnem sklopu ⟨wy⟩ pred samoglasnikom: Wyatt [vájet], Wyoming [vajóming-], Wye [váj]

Črka ⟨y⟩ je

sestavina samoglasniških dvočrkij, npr. ⟨ay⟩ in ⟨ey⟩ za [i]: Ramsay [rêmzi], Huxley [háksli],
sestavina dvoglasniških dvočrkij ⟨ay⟩ in ⟨ey⟩ za [ej], ⟨uy⟩ za [aj]: Ray [rêj], Grey [grêj], Guy [gáj].

Pri sklanjanju dodajamo zvočnik j le, če se govorno izglasje konča na i (rod. Ramsayja [rêmzija]), sicer ne (rod. Guya [gája]).

Soglasniške črke

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨t⟩, ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨c⟩, ⟨g⟩, ⟨j⟩, ⟨q⟩, ⟨s⟩, ⟨v⟩, ⟨w⟩ in ⟨x⟩, prevzemamo po naslednjih vzorcih.

Zapis	Izgovor
⟨c⟩	[s]	Tracy [trêjsi]	[k]	McCartney [məkártni]
⟨g⟩	[g]	Getty [gêti]	[dž]	Gerry [džêri]
⟨j⟩	[dž]	Jackson [džêkson]
⟨q⟩	[k]	Queen [ku̯ín]
⟨s⟩	[s]	Sullivan [sálivən]	[z]	Cruise [krúz-]
⟨v⟩	[v]	Beverley Hills [bêverli híls]	[v-]	Dave [dêjv-]
⟨w⟩	[v]	Wilson [vílson]
⟨x⟩	[ks]	Fairfax [fêrfeks]

O črki ⟨y⟩, ki jo izgovarjamo tako soglasniško kot [j] (York [jórk]), pa tudi kot [i] (Denny [dêni]), polglasnik (Byrd [bǝ̀rd-]) in [aj] (Carlyle [karlájl]), glej tudi poglavje »Samoglasniške črke in y«.

POSEBNOSTI

Črka ⟨c⟩ se izjemoma izgovarja kot [š] v Mercia [mə̀ršja], kot [č] pa samo v prevzetih priimkih, npr. Pacino [pačíno].
Črka ⟨g⟩ pred ⟨i⟩ se poleg običajnega [g], npr. Gilliam [gíljem], izgovarja tudi [dž], npr. Gillingham [džílingam], ali je izgovorna dvojnica, npr. Gillian [džíljen/gíljen].
Črka ⟨r⟩ se v standardni britanski angleščini izgovarja pred samoglasnikom, sicer je zamolčana ali zaznavna, v ameriški angleščini pa se večinoma izgovarja v vseh položajih. V slovenščino jo prevzemamo kot [r], npr. Warhol [vórhọl], Baker [bêjker], Guernsey [gǝ̀rnzi/gǝ̀rǝnzi].
Črka ⟨s⟩ je v pisno nepodomačenih občnih besedah sestavina dvočrkja -⟨si⟩ oz. tričrkju -⟨ssi⟩, ki se izgovarja kot
- -⟨si⟩ v -⟨sion⟩ kot [ž], npr. fusion jazz [fjúžən džêz-],
- -⟨ssi⟩ kot [š], npr. jam session [džêm sêšən].
V posameznih sodobnih imenih se ⟨s⟩ izgovarja tudi kot [š], npr. Sade [šadé] |ime pevke|.
Črka ⟨t⟩
- se v prevzetih občnih besedah, ki so pisno nepodomačene ali so neprevedena sestavina lastnih imen, izgovarja tudi kot [č], npr. pogosto v črkovnem sklopu ⟨tu⟩ pred ⟨re⟩: Nature |revija| [nêjčər], Culture Club |glasbena skupina| [kálčər kláb-]; joint venture [džôjnt vénčər];
- je sestavina dvočrkja ⟨ti⟩, ki se pred samoglasnikom izgovarja [š], npr. The Nation |ameriška politična revija| [də nêjšən].
Črka ⟨w⟩ v kombinaciji s ⟨h⟩ je v angleščini dvočrkje ⟨wh⟩, ki ga prevzemamo kot en glas [v], npr. Whitman [vítmen], Whybrow [vájbrav-].

Pri prevzemanju izglasnega -⟨s⟩, ki je v angleščini -[z], prihaja v določenih položajih do razzvenečenja, ki se ohranja v vseh sklonih, npr. Hobbes [hôps] (ang. [hɒbz]), rod. Hobbesa [hôpsa]; Charles [čárls/čárǝls] (brit. ang. [čɑːlz-], am. ang. [čɑːrlz]), rod. Charlesa [čárlsa/čárǝlsa].

O razlikah med britansko in ameriško angleščino pri r zaradi rotičnosti glej poglavje »Izgovorne različice zaradi regij in vrste imen«.

Podvojene soglasniške črke prevzemamo kot en glas, npr. Babbage [bêbidž-], Huggins [hágins], Pullman [púlmen], Hall [hól].

Neme soglasniške črke

Črka ⟨h⟩ je pogosto nema: Durham [dáram], Deborah [dêbora], Dahl [dál].

Redko so neme tudi druge soglasniške črke, in sicer

črka ⟨b⟩ (v položaju za m in n): Crumb [krám], High Wycombe [háj víkom]
črka ⟨d⟩: Guildford [gílfọrd-]
črka ⟨g⟩ (v položajih ⟨gn⟩ in ⟨gu⟩): Paignton [pêjnton], Guildford [gílfọrd-]
črka ⟨l⟩: Holmes [hôu̯ms]
črka ⟨r⟩: Marlborough [mólbọro]
črka ⟨t⟩: Newcastle [njúkasəl]
črka ⟨w⟩ (v položaju pred r): Wren [rên], Wright [rájt]; tudi v črkovnem sklopu ⟨wh⟩, npr. Who's Who? [hús hú]; tudi v Southwark [sádərk]

Soglasniška dvočrkja in tričrkja

Dvočrkja in tričrkja za soglasnike v slovenščino prevzemamo kot:

Zapis	Izgovor
⟨ch⟩	[č]	Richmond [ríčmond-]
⟨ck⟩	[k]	Dickinson [díkinson]
⟨dg⟩	[dž]	Cambridge [kêmbridž-]
⟨ge⟩	[dž]	George [džórdž-]
⟨gh⟩	[f]	Rough [ráf]
⟨gu⟩	[g]	Guinness [gínes]
⟨kn⟩	[n]	Knightley [nájtli]
⟨ph⟩	[f]	Phillips [fílips-]
	[v]	Stephen [stíven]
⟨sh⟩	[š]	Nash [nêš]
⟨th⟩	[t]	Thomas [tómas]
	[d]	Sutherland [sádərlend-]
⟨tch⟩	[č]	Mitchell [míčəl]

Zaradi prilikovanja po zvečenosti se pri nekaterih imenih pojavljajo tudi druge ustreznice dvo- in tričrkij, npr.

pri ⟨dg⟩ namesto [dž] zveneči [č] (Hodgkin [hôčkin]);
pri ⟨th⟩ namesto [t] nezveneči [d] (Lethbridge [lédbridž-]).

POSEBNOSTI

Dvočrkje ⟨ce⟩ je [s] in se pojavlja v prevzetih imenih: Herstmonceux [herstmonsjú].
Dvočrkje ⟨ch⟩ ima v prevzetih imenih druge glasovne vrednosti:
- [k] – Christchurch [krájstčərč]
- [š] – Michigan [míšigen], Cher [šêr]
- [h] – Gombrich [gómbrih], Auchinleck [ohinlék]
- [g] – Altrincham [óltringam] (v preteklosti zapisano tudi kot Aldringeham in Altringham)
Dvočrkje ⟨ci⟩ je [š] in se pojavlja v prevzetih imenih: Patricia [patríša], Alicia [alíša/alísija].
Dvočrkje ⟨sc⟩ za [s] je zelo redko (npr. Priscilla [prisíla]) in se v prevzetih imenih izgovarja tudi [š], npr. Pesci [péši].
Tričrkje ⟨sch⟩ se uporablja v prevzetih imenih: Jarmusch [džármuš].
Dvočrkje ⟨tz⟩ za zlitnik [c]: Pulitzer [púlicer], Pritzker [prícker], Fitzgerald [fidzdžêrald-].

Ime Chicago [am. šikágo] je prevzeto iz staroselskega jezika, v slovenščini se je zanj uveljavil izgovor s [č] in v preteklosti tudi eksonim Čikago, ki se v sodobni rabi umika izvirnemu zapisu Chicago z izgovorom [čikágo].

Nemo dvočrkje ⟨gh⟩

Dvočrkje ⟨gh⟩ je pogosto nemo v izglasju, npr. Hugh [hjú], Vanbrugh [vênbra], Attenborough [êtənbọro], Clayburgh [klêjbər], in tudi sredi besede, npr. Wight [vájt], Vaughan [vón].

Črkovni sklop ⟨ce⟩ v -⟨cester⟩, ki se v izgovoru kot [s] zlije z naslednjo črko ⟨s⟩ v [st], je iz stare angleške besede ceaster (ʻutrdba, mestoʼ), ki je prevzeta iz lat. castra ʻvojaški taborʼ. Tudi sicer so imena s to sestavino izgovorne posebnosti: Gloucester [glôstǝr], Worcester [vústǝr], Leicester [lêstǝr].

Razlikujemo med dvočrkjem ⟨ph⟩ v npr. Humphrey [hámfri] in črkovnim sklopom ⟨ph⟩ v npr. Shepherd [šépərd-].

Zaradi različnega izgovora moramo ločevati med

dvočrkjem ⟨gi⟩ v Angie [êndži] ([dž] + ⟨e⟩ [i]) in
črko ⟨g⟩ pred črkovnim sklopom -⟨ie⟩ v Carnegie [karnégi], boogie-woogie [búgi-vúgi] ([g] + ⟨ie⟩ [i]).

Razlikujemo med dvočrkjem ⟨dg⟩ (Hodgkin [hôčkin]) in soglasniškim sklopom ⟨dg⟩ v zloženem imenu (Lydgate [lídgejt]).

Črkovni sklop ⟨ough⟩ bi lahko imeli za štiričrkje, v katerem sta združeni dve dvočrkji: ⟨ou⟩ in nemo dvočrkje ⟨gh⟩, a je za slovenska prevzemalna pravila to manj pregledno.

Razlikujemo med

črkovnim sklopom ⟨gh⟩ na morfemski meji v zloženih imenih, npr. Westinghouse [vêstinkháu̯s],
črkovnim sklopom, v katerem je ⟨h⟩ nemi, npr. Gillingham [džílingam],
dvočrkjem za glas [f], npr. Loughborough [láfbọro], in
nemim dvočrkjem, npr. Maugham [móm].

Angleški [ŋ], ki je zapisan z dvočrkjem ⟨ng⟩, prevzemamo z dvema glasovoma:

pred zvenečimi soglasniki in samoglasniki kot [ng], npr. Kingsley [kíngzli],
v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki pa kot [nk], npr. Browning [bráu̯nink], Sherrington [šêrinkton], Downing Street [dáu̯nink strít].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini (soglasniške črke in dvočrkja)

Preglednica ponazarja razmerje med soglasniško črko ali dvočrkjem in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

O ureditvi preglednice glej poglavje »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini (samoglasniške črke in črka y ter dvočrkja)«.

Zapis	Izgovor	Primeri in predvidljivi položaji
c	s	Predvidljivo pred [i], zapisanim z ⟨i⟩, ⟨ie⟩, ⟨y⟩, ⟨ey⟩: Cincinnati [sinsináti], Francis [fránsis], Celia [sílija], Runcie [ránsi], Tracy [trêjsi], Percy [pə̀rsi], Spacey [spêjsi], De Quincey [de ku̯ínsi] pred [e/ǝ], zapisanim z ⟨e⟩: Purcell [pǝ̀rsel] pred nemim e: Alice [êlis], Bruce [brús], Grace [grêjs], Rice [rájs], Joyce [džôjs], Wallace [vólis] v sestavini ⟨cester⟩: Gloucester [glôstər]
c	k	McCartney [məkártni], Doncaster [dónkestər]; Colchester [kôu̯lčestər], Lake District [lêjg dístrikt], Canberra [kanbêra], Scott [skôt]
ch	č	Chaney [čêjni], Chelsea [čêlsi], Rochester [rôčestər], Ipswich [ípsvič], Richmond [ríčmond-], Malkovich [málkovič], Palm Beach [pálm/pálǝm bíč]
ch	k	Predvidljivo v nekaterih prevzetih imenih: Christchurch [krájstčərč], Cochrane [kôkrejn], Murdoch [mǝ̀rdok], Nicholas [níkolas], Reich [rájk], Wallach [vólek]
ck	k	Dickinson [díkinson], Blackpool [blêkpul], Jacksonville [džêksonvil]
dg	dž	Wedgwood [vêdžvud-], Sidgwick [sídžvik], Rodgers [rôdžərs], Pidgeon [pídžin] Predvidljivo pred nemim e v izglasju: Cambridge [kêmbridž-], Beveridge [bêvəridž-], Dodge [dôdž-], Edge [êdž-] pred ⟨ee⟩ v izglasju: Murrumbidgee [marambídži]
g	g	Getty [gêti], Gilliam [gílijem], Gay [gêj], Jagger [džêger], Golding [gôu̯lding-], Montgomery [mondgômeri], Geary [gíri], Guggenheim [gúgənhajm], Gibson [gípson], Gilbert [gílbərt], Huggins [hágins], Gillespie [giléspi], Gielgud [gílgud-]
g	dž	Gillingham [džílingam] Predvidljivo pred ⟨er⟩: Gerry [džêri], Geraldine [džêraldin], Fitzgerald [fidzdžêrald-] pred nemim e: Cage [kêjdž-], Marge [márdž-], Miscavige [miskêvidž-]
ge	dž	Predvidljivo pred ⟨a⟩ in ⟨o⟩ v prevzetih besedah: Georgia [džórdža], George [džórdž-], Georgetown [džórčtau̯n], beauty pageant [bjúti pêdžǝnt] ʻlepotno tekmovanjeʼ
gh	/	Hugh [hjú], Vanbrugh [vênbra], Attenborough [êtǝnbọro], Clayburgh [klêjbər], Wight [vájt], Vaughan [vón], Waugh [vó], Raleigh [róli], Leigh [lí], Pugh [pjú], Hughes [hjúz-], Wight [vájt] (angl. Isle of Wight), Nightingale [nájtingejl], Greenough [grínov-], Cunningham [káningam]
gh	f	Predvidljivo v -⟨lough⟩, -⟨hough⟩, -⟨rough⟩: Rough [ráf], Clough [kláf], Hough [háf], Brough [bráf]; Loughborough [láfbọro]
gh	g	Lindbergh [líndberg-], Soderbergh [sódərberg-]
gi	dž	Predvidljivo v nekaterih prevzetih imenih: Georgia [džórdža], Angie [êndži]
gu	g	Guinness [gínes], Guernsey [gǝ̀rnzi/gǝ̀rǝnzi], Guardian [gárdijan], Guildford [gílfọrd-]
h	h	Hepburn [hêbǝrn/hêbǝrǝn], O'Hara [ohára], Warhol [vórhọl]
h	/	Dahl [dál], Lindbergh [líndberg-], Soderbergh [sódərberg-] Predvidljivo v prevzetih imenih na -⟨ah⟩: Deborah [dêbora], Jonah [džóna], Noah [nóa], Hannah [hêna], Savannah [savêna], Peckinpah [pékinpá] v prevzetih imenih na -⟨ham⟩: Durham [dáram]
j	dž	Jackson [džêkson], James [džêjms], Jefferson [džêfərson], Jerome [džǝrôu̯m]
kn	n	Knight [nájt], Fort Knox [fórt nôks], Knowles [nôu̯ls], Knoxville [nôksvil]
l	l	Law [ló], Geraldine [džêraldin]
l	/	Predvidljivo v -⟨olm⟩: Holmes [hóms], Olmsted [ôu̯msted-], Malcolm X [mêlkom êks]
ph	f	Phillips [fílips-], Phelps [fêlps], Macpherson [məkfə̀rson], Memphis [mêmfis], Murphy [mə̀rfi], Josephson [džózefson], Humphrey [hámfri]
ph	izjemoma [v]	Stephen/Steven [stíven], Stephenson [stívenson]
q	k	Predvidljivo pred ⟨u⟩, razen v -⟨quay⟩, ⟨que⟩: Queensland [ku̯ínzlend-]
qu	k	Predvidljivo v -⟨quay⟩, ⟨que⟩: Torquay [tórki], Albuquerque [êlbekərki], Chequers Court [čêkərs kórt]
s	s	Sullivan [sálivən], Jones [džôu̯ns], Sayers [sêjərs], James [džêjms], Bates [bêjts], Wodehouse [vúthau̯s], Hales [hêjls], Bowles [bôu̯ls], Goldsmith [góltsmit], Housman [háu̯smen], Windsor [víntsor]
s	z	Osborne [ôzbọrn/ôzbọrǝn] Predvidljivo v prevzetih imenih pred nemim e: Cruise [krúz-], Close [klôu̯z-], Rose [rôu̯z-]; tudi v zloženih imenih: Rosebery [rôu̯zbǝri], Moseley [môu̯zli], Roosevelt [rúzvelt] pred [i], zapisanim z ⟨ay⟩, ⟨ey⟩: Lindsay [líndzi], Ramsay [rêmzi], Wallasey [vóləzi], Guernsey [gə́rnzi] v ⟨es⟩ za dvoglasnikom: Hughes [hjúz-], Cowes [káu̯z-] v zloženih imenih pred ⟨borough⟩, ⟨bury⟩, ⟨land⟩, ⟨ley⟩, ⟨ney⟩, ⟨worth(y)⟩): Gainsborough [gêjnzbọro], Dewsbury [djúzbəri], Salisbury [sólzbəri], Queensland [ku̯ínzlend-], Kingsley [kíngzli], Wellesley [vêlzli], Disney [dízni], Wordsworth [vórdzvọrt], Ellsworth [êlzvọrt], Galsworthy [gólzvọrti] pred [e] (angl. [ǝ]) in [ǝ]: Townsend [táu̯nzend-], Haslemere [hêjzəlmir]
sh	š	Nash [nêš], Ashby [êžbi], Sheridan [šêridan], Mackintosh [mêkintoš]
tch	č	Hitchcock [híčkok], Mitchell [míčəl], Thatcher [têčer], Fletcher [flêčer], Fitch [fíč]
th	t	Haworth [hôvọrt], Thomas [tómas], Thackeray [têkəri], Northumberland [nọrtámbǝrlend-], Ruth [rút], Meredith [mêredit]
th	d	Southwark [sádərk] Predvidljivo pred ⟨e⟩ v ⟨the⟩, -⟨the⟩, -⟨ther⟩-: Sutherland [sádərlend-], Hythe [hájd-], Rutherford [rádərfọrd-], Rotherham [rôdəram]
v	v	Vermont [vermónt], Beverley [bêvərli], Olivia [olívija], Vivian [vívijen]
v	u̯	Predvidljivo v ⟨ve⟩ za [i] in pred soglasnikom: Cleveland [klíu̯lend-], Reeves [ríu̯s], Greaves [gríu̯s]
x	ks	Fairfax [fêrfeks], Maxwell [máksvel]
w	v	Wilson [vílson], Swift [svíft], Whitman [vítmen], Ipswich [ípsvič], Baldwin [bóldvin], Winchester [vínčestər]
w	redko /	Predvidljivo v ⟨wr⟩-, tudi v zloženih imenih: Wright [rájt], Wren [rên], Wrigley [rígli], Cartwright [kártrajt] v krajevnih imenih na -⟨wich⟩ za soglasnikom: West Bromwich [vêst brômič], Greenwich [grínič], Harwich [hêrič], Norwich [nórič]

POSEBNOST

Pri imenih na končni ⟨ve⟩, v katerih je e nemi, se slušni vtis končnega v v izglasju lahko približuje f: Dave [dêjv-], Cave [kêjv-], Eve [ív-], Reeve [rív-].

Podomačevanje angleških besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz angleščine prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

pisno podomačene, npr. distopija [distopíja] (angl. dystopia), fitnes [fítnes] (angl. fitness), gokart [gókart] (angl. go-cart), hobi [hóbi] (angl. hobby), kajt [kájt] (angl. kite), kamper [kámper] (angl. camper), kečap [kéčap] (angl. ketchup), klif [klíf] (angl. cliff), kolidž [kôlidž-] (angl. college), najlon [nájlon] (angl. nylon), piling [píling] (angl. peeling), skuter [skúter] (angl. scooter), taksi [táksi] (angl. taxi), treking [tréking-] (angl. trekking), tvid [tvíd-] (angl. tweed), vikend [víkend-] (angl. weekend), viski [víski] (angl. wiskey);
pisno nepodomačene, npr. babyboom [bêjbibum], brexit [bréksit], brunch [bránč], hotdog [hôdôg-], benchmark [bênčmárk], puzzle [pázəl], lifting [lífting-], all inclusive [ól inklúziv-], drive in [drájv ín], jackpot [džêkpot], jet set [džêt sêt], joint venture [džôjnt vênčər], lip gloss [líb glós], new age [njú êjdž-], phishing [fíšing], pub [páb-], vintage [víntidž-] …

POSEBNOSTI

V nespremenjeni obliki prevzemamo plemiške, častne in nekatere poklicne nazive, npr. lord [lórd-], sir [sǝ̀r], lady [lêjdi], chef [šéf/šêf], miss [mís], poimenovanja umetniških in športnih nagrad, tekmovanj, npr. emmy [émi], grammy [grêmi], grand slam [grênt slêm], ironman [ájronmen].
Nekatere besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice, npr. čedar/cheddar [čédar], haski/husky [háski], vape/vejp [vêjp], juice/džus [džús], jeans/džins [džíns], curry/kari [kári], mafin/muffin [máfin], remake/rimejk [rimêjk], podcast/podkast [pôtkást], punk/pank [pánk], strečing/stretching [strêčing-], straight/strejt [strêjt].
Podomačene besede se v zapisu lahko oddaljijo od izvirnika, npr. biftek [bíftek/bíftək] (ang. beefsteak); rostbif [rózdbif] (ang. roast-beef), ali pa se izgovarjajo različno, npr. queer [ku̯ír] – kvir [kvír], jazz [džêz-] – džez [džéz-/džêz-], squash [sku̯ôš] – skvoš [skvôš] ...

Vseprisotnost angleščine v slovenskem jezikovnem prostoru vpliva na številčnost neprevedenih in neprilagojenih besed iz tega jezika. V sklopu jezikovnokulturnih prizadevanj si želimo za čim več angleških besed najti slovenske ustreznice. Namesto številnih tujk v sodobni rabi uporabljamo slovenske sopomenke, npr. airbag – zračna blazina, canyoning – soteskanje, challenge – izziv, coffee to go – kava za s sabo, copywriter – besedilopisec, dressing – preliv, deadline – (skrajni) rok, feedback – povratna informacija, halloween – noč čarovnic, hearing – zaslišanje, lifestyle – življenjski slog, marketing – trženje, pitch – predstavitev zamisli, take away – hrana za s sabo, tatoo/tatu – tetovaža, time out – premor.

Nekatere besede so uporabljene zlasti v besednih zvezah v pridevniški rabi, zato zanje obstajajo slovenske pridevniške ustreznice ali pa izraz opišemo, npr. casual oblačilo – oblačilo za prosti čas, duty free prodajalna – brezcarinska prodajalna, last minute ponudba – ponudba v zadnjem hipu, mainstream kultura – prevladujoča kultura, on line rezervacija – spletna rezervacija, outdoor šport – šport na prostem.

Uporaba slovenskih izrazov je priporočljiva tudi pri že delno podomačenih tvorjenkah, ki so pogoste zlasti v pogovornem jeziku in slengu, npr. chill – čilati – sproščati se, date – dejt – zmenek, follower – sledilec/sledilka, gejmer – igričar/igričarka, heng out – hengati – družiti se, influencer – vplivnež/vplivnica, like – všeček, šoping – nakupovanje.

Lastna imena

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v angleščini: McCullough [məkáləg-], Weir [vír], Hillary [híləri], Wellington [vélinkton], Cumberland [kámbərlend-], Cumbria [kámbrija], Auckland [óklend-], Dunedin [danídin], Christchurch [krájstčǝrč], Queensland [kvínslend-], Heathrow [hítrov-], YouTube [jútjúb-].

Določni člen pri prevzemanju imen, ki jih ne prevajamo, navadno opuščamo, npr. Bronx [brônks] (angl. The Bronx); to velja zlasti za imena revij in časopisov, npr. New York Times [njú jórk tájms] (angl. The New York Times), Daily Mail [dêjli mêjl] (angl. The Daily Mail).

POSEBNOST

Pri imenih glasbenih skupin pa člen zaradi prepoznavnosti pogosto ohranjamo, npr. The Doors [dǝ dórs], The Police [dǝ polís] …

Osebna imena

Imena angleških vladarjev in vladaric ter svetnikov in znanih zgodovinskih osebnosti so podomačena, in sicer uporabljamo slovenska ali poslovenjena osebna imena, podomačimo ali prevedemo tudi razlikovalna določila, priimke v sodobni obliki pa ohranjamo nespremenjene:

Artur [ártur] (angl. Arthur), Edvard III. [édvart trétji] (angl. Edward III), Jurij VI. [júrij šêsti] (angl. George VI), Karel III. [kárǝl trétji] (angl. Charles III), Rihard III. [ríhart trétji] (angl. Richard III),
Edvard Spoznavalec [édvart spoznaválǝc] (angl. Edward the Confessor), Ivan Brez dežele [ívan brez dežêle] (angl. John Lackland), Rihard I. Levjesrčni [ríhart pǝ̀rvi leu̯jesǝ̀rčni] (angl. Richard the Lionheart), Viljem Osvajalec [víljem osvajálǝc] (angl. William the Conqueror),
Ana Boleyn [ána bulín] (angl. Anne Boleyn), Eleonora Akvitanska [eleonóra akvitánska] (angl. Eleanor of Aquitaine, fr. Éléonore d'Aquitaine), Elizabeta II. [elizabéta drúga] (angl. Elizabeth II), Elizabeta Yorška [elizabéta jórška] (angl. Elizabeth of York), Katarina Aragonska [katarína aragónska] (angl. Catherine of Aragon), Viktorija Britanska [viktórija británska] (angl. Victoria),
Tomaž Becket [tomáž béket] (angl. Thomas Becket),
Janez Duns Škot [jánez dúns škót] (angl. John Duns Scotus), Janez iz Salisburyja [jánes is sólzbərija] (angl. John of Salisbury), Vilijem iz Ockhama [víljem iz ókama] (angl. William of Ockham).

V imenih vladarskih rodbin in stranskih vej kraljeve družine ohranjamo izvirno pisno obliko lastnega imena in dodajamo končnico za množino: Stuarti [stjúarti] (angl. the House of Stuart/Stewart), Tudorji [túdorji] (angl. the House of Tudor), Windsorji [víntsorji] (po gradu Windsor), Lancastri [lênkestri] (angl. the House of Lancaster) in Yorki [jórki] (angl. the House of York), oboji stranski veji Plantagenetov – Plantageneti [plantagenéti] (angl. the House of Plantagenet).

POSEBNOST

Le izjemoma prilagajamo imena legendarnih oseb, npr. Godiva [godíva] (angl. Lady Godiva), ali imena iz leposlovja, npr. Guliver [gúliver] (angl. Gulliver). Ta načeloma ostajajo nespremenjena: Robin Hood [róbin húd-], Lancelot [lánselot], Merlin [mêrlin], Oberon [óberọn].

Zemljepisna imena

Nekatera zemljepisna imena, predvsem imena držav, so podomačena oziroma imamo zanje slovenska imena (eksonime):

Aljaska [aljáska] (angl. Alaska), Havaji [haváji] (angl. Hawaii), Južna Karolina [júžna karolína] (angl. South Carolina), Kalifornija [kalifórnija] (angl. California), Kolorado [kolorádo] (angl. Colorado), Nova Mehika [nôva méhika] (angl. New Mexico), Pensilvanija [pensilvánija] (angl. Pennsylvania), Severna Dakota [séverna dakóta] (angl. North Dakota), Severna Karolina [séverna karolína] (angl. North Carolina), Teksas [téksas] (angl. Texas), Virginija [virgínija] (angl. Virginia), Zahodna Virginija [zahódna virgínija] (angl. West Virginia),
Jorkšir [jórkšir] (angl. Yorkshire), Škotska [škótska] (angl. Scotland),
Apalači [apaláči] (angl. the Appalachian Mountains / the Appalachians), Skalno gorovje [skálno gorôu̯je] (angl. the Rocky Mountains / the Rockies),
Sveti Krištof in Nevis [svéti kríštof in névis] (angl. Saint Kitts and Nevis), Sveti Vincencij in Grenadine [svéti vincéncij in grenadíne] (angl. Saint Vincent and the Grenadines),
Adelajda [adelájda] (angl. Adelaide),
Kolorado [kolorádo] (angl. Colorado River), Misisipi [misisípi] (angl. Mississippi), Misuri [misúri] (angl. Missouri), Temza [témza] (angl. Thames),
Kapitol [kapitól] (angl. the Capitol).

Standardizirana so le slovenska imena države Združene države Amerike in Združeno kraljestvo (polno ime: Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske). Med eksonimi niso vse ameriške zvezne države (New Jersey, Rhode Island) niti deli Združenega kraljestva (npr. Wales).

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen:

Ameriški Deviški otoki [amêriški devíški otóki] (angl. Virgin Islands of the United States), Južni Yorkshire [júžni jórkšir] (angl. South Yorkshire), Nova Mehika [nôva méhika] (angl. New Mexico), Novi južni Wales [nôvi júžni vêls] (angl. New South Wales), Severna Irska [séverna írska] (angl. Northern Ireland), Severni teritorij [séverni teritórij] (angl. the Northern Territory), Severni Yorkshire [séverni jórkšir] (angl. North Yorkshire), Združene države Amerike [združéne dǝržáve amêrike] (angl. the United States of America),
Božični otok [božíčni ôtok] (angl. Christmas Island), Južni otok [júžni ôtok] (angl. South Island, maorsko Te Waipounamu), Severni otok [séverni ôtok] (angl. North Island, maorsko Te Ika-a-Māui),
Apalaška pot [apaláška pót] (angl. Appalachian Trail), Gornje jezero [górnje jézero] (angl. Lake Superior), Koloradska planota [kolorátska planôta] (angl. Colorado Plateau), Michigansko jezero [míšigensko jézero] (angl. Lake Michigan), Misisipijeva delta [misisípijeva délta] (angl. Mississippi Delta), Niagarski slapovi [nijagárski slapôvi] (angl. Niagara Falls), Yellowstonski narodni park [jêlou̯stôu̯nski národni párk] (angl. Yellowstone National Park),
Bela hiša [béla híša] (angl. the White House), Britanski muzej [británski muzêj] (angl. the British Museum), Trafalgarski trg [trafálgarski tǝ̀rg-] (angl. Trafalgar Square), Westminstrska opatija [véstminstǝrska opatíja] (angl. Westminster Abbey),
cerkev svetega Pakracija [cérkǝv- svétega pakrácija] (angl. St Pancrasʼ Church), Nelsonov steber [nélsonov- stǝbǝ̀r/stǝ̀bǝr] (angl. Nelsonʼs Column), palača Blenheim [pálača blênim] (angl. Blenheim Palace), stolnica svetega Pavla [stólnica svétega páu̯la] (angl. St Paulʼs Cathedral).

POSEBNOST

V preteklosti uveljavljeni eksonimi, kot sta Čikago in Filadelfija, so se v sodobni rabi začeli umikati nepodomačenim imenom, tj. Chicago in Philadelphia.

Stvarna imena

Stvarna imena so prevedena, če gre za temeljne dokumente ali imena skupnosti, zvez, npr. Deklaracija o neodvisnosti ZDA (angl. the United States Declaration of Independence), Virginijska deklaracija o pravicah (angl. the Virginia Declaration of Rights), Britanska skupnost narodov (angl. British Commonwealth), Rockefellerjeva fundacija [rókfelerjeva fundácija] (angl. the Rockefeller Foundation), prevedena se lahko uvrščajo med občnoimenska, npr. spodnji dom britanskega parlamenta (angl. House of Commons).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Pri pregibanju angleških prevzetih imen sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce glede na govorjeni končaj. Ker je med pisnimi končaji in njihovo izgovorno uresničitvijo med angleščino in slovenščino veliko razlik, je pregibanje angleških imen zahtevno.

Uvrščanje imen na -ah moškega in ženskega spola

Angleška imena z nemo soglasniško črko h v izglasju se govorno navadno končujejo na samoglasnik -a, ki je v slovenščini končnica. Prevzemanje je odvisno od tega, kaj ime označuje:

spol imen oseb sledi naravnemu spolu (Jonah [džóna] m, Noah [nóa] m; Hannah [hêna] ž, Mariah [marája] ž);
spol zemljepisnih imen sledi pravilu, da so ženskega spola tista imena, ki se končajo na govorjeni -a (Savannah [savána], amer. [savêna], Dagobah [dagóba]).

Zaradi končnega pisnega h imena ženskega spola sklanjamo na dva načina:

po tretji ženski (ničti) sklanjatvi (Hannah [hêna], rod. Hannah [hêna]);
vzporedno s podomačenimi oblikami po prvi ženski sklanjatvi (Hannah [hêna], rod. Hanne [hêne]).

Odločitev je odvisna tudi od vrste in formalnosti besedila, ki lahko zahteva imena v nespremenjeni obliki ali pa ne.

POSEBNOST

Posebnost je ime Utah [jútah], za katero so priročniki v preteklosti uveljavili branje po črki in sklanjanje po prvi moški sklanjatvi: rod. Utaha [jútaha].

Pri imenih, ki imajo uveljavljene slovenske različice, npr. svetopisemski imeni Noe [nóe] in Jona [jóna], ali ime Urija Heep v Dickensovem romanu David Coperfield (< Uriah Heep), se nemi h lahko tudi opušča oz. ime podomači.

V pisnem jeziku ta imena pogosto sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, v govoru pa (če jih želimo sklanjati z glasovnimi končnicami) po prvi ženski sklanjatvi, saj pogosto preidejo v ženski spol.

Pisna podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena. Če je nemi h ohranjen, npr. Jonah [džóna], rod. Jonaha [džóna] ali Jonahe [džóne], je ohranjen tudi pri svojilnem pridevniku: Jonahov [džónov-]. Izjemoma se h izpušča, če so imena že v imenovalniku podomačena, npr. svetopisemski Jona – Jonov.

Krajšanje osnove

Nemi e, ki ne vpliva na izgovor predhodne črke za soglasnik, pri pregibanju opuščamo:

Steve [stív-], rod. Steva [stíva]
Jerome [džerôu̯m], rod. Jeroma [džerôu̯ma]
Walpole [vólpou̯l], rod. Walpola [vólpou̯la]
Delaware [dêlaver], rod. Delawara [dêlavera]

Rodilniški osnovi je enaka tudi podstava prebivalskih imen (Delawarčan [délaverčan]) in pridevnikov, tako tistih s priponskim obrazilom -ski (delawarski [délaverski]) kot tudi s priponskim obrazilom -ov/-ev (Walpolov [vólpou̯lov-]). Tudi če se ime ne sklanja oz. se sklanja po tretji (ničti) sklanjatvi, nemega e ni v podstavi svojilnega pridevnika, npr. Carole [kêrol], svoj. prid. Carolin [kêrolin]; June [džún], svoj. prid. Junin [džúnin].

POSEBNOST

Nemi e v izglasju ohranjamo, če vpliva na izgovor predhodnih črk, in sicer

v izglasnih črkovnih sklopih -⟨ce⟩ in -⟨(d)ge⟩ nemi e vpliva na izgovor črk ⟨c⟩ in ⟨g⟩ (-⟨dge⟩ je sicer vedno izgovorjen kot [dž]):
- Rice [rájs], rod. Ricea [rájsa]
- Wallace [vólis], rod. Wallacea [vólisa]
- George [džórč], rod. Georgea [džórdža]
- Stourbridge [stáu̯rbrič], rod. Stourbridgea [stáu̯rbridža]
v končajih -⟨ie⟩, -⟨oe⟩, -⟨ue⟩ (Christie [krísti], Poe [pó], Sue [sú/sjú]), npr. Monroe [monró], rod. Monroea [monrója].

Podstava pridevniških izpeljank z obrazili -ov/-ev in -in je enaka rodilniški osnovi: George [džórdž-], rod. Georgea [džórdža] – prid. Georgeov/Georgeev [džórdžev-].

Imena z nemim e, ki se končajo na soglasnik + -⟨le⟩ (redko tudi na -⟨re⟩) v imenovalniku (in v enakem tožilniku) izgovarjamo tako, da v soglasniški sklop vrivamo polglasnik. Pri sklanjanju ta imena krajšajo osnovo v zapisu (nemi e odpade) in govoru, saj se osnova krajša zaradi izpadanja polglasnika:

Newcastle [njúkasəl], rod. Newcastla [njúkasla]
Apple [êpǝl], rod. Appla [êpla]
Google [gúgəl], rod. Googla [gúgla]
Seattle [sijêtəl], rod. Seattla [sijêtla]
Kintyre [kintájǝr], rod. Kintyra [kintájra]

Podstava prebivalskih imen in pridevnikov s priponskim obrazilom -ski je v govoru enaka imenovalniški, v zapisu pa s črko ⟨e⟩ zaznamujemo polglasnik (Newcastelčan [njúkasəlčan], newcastelski [njúkasəlski]), vendar ne ob končnem r (Kintyrčan [kintájərčan], kintyrski [kintájərski]). Podstava svojilnih pridevnikom s priponskim obrazilom -ov/-ev je enaka rodilniški osnovi (Applov [êplov-], Googlov [gúglov-], Searlov [sə̀rlov-]).

Če v imenih moškega spola črko ⟨e⟩ v izglasnih črkovnih sklopih -⟨en⟩, -⟨er⟩ (zlasti v sestavinah -⟨chester⟩, -⟨caster⟩, -⟨cester⟩) izgovarjamo kot polglasnik, jo v odvisnih sklonih pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika v izgovorljivih soglasniških sklopih izpuščamo in osnovo krajšamo. Krajšanje osnove je pisno in govorno:

Auden [ódǝn], rod. Audna [ódna]
Harden [hárdǝn], rod. Hardna [hárdna]
Whitehaven [vájthejvən], rod. Whitehavna [vájtheju̯na]
Exeter [éksitər], rod. Exetra [éksitra]
Winchester [vínčestər], rod. Winchestra [vínčestra]
Manchester [mênčestər], rod. Manchestra [mênčestra]

POSEBNOSTI

Pri redkih imenih in nepodomačenih občnih besedah se pisno sklanjanje lahko razlikuje od sklanjanja v govoru, saj osnovo krajšamo v govoru, a tega v pisavi ne označujemo. Gre za besede
- s končajem -⟨ael⟩
  - Michael [májkəl], rod. Michaela [májkla]
- s končajem -⟨el(l)⟩, pred katerim je sklop samoglasnika in soglasnika:
  - Mitchell [míčəl], rod. Mitchella [míčla]
  - Dowell [dávəl], rod. Dowell [dávla/dáu̯la]
  - Durrell [dárəl], rod. Durrell [dárla]
  - Russell [rásəl], rod. Russella [rásla]
  - Nigel [nájdžəl], rod. Nigela [nájdžla]
- s končajema -⟨tion⟩ in -⟨ssion⟩
  - jam session [džêm sêšən], rod. jam sessiona [džêm sêšna]
  - science fiction [sájns fíkšən], rod. science fictiona [sájns fíkšna]
  - The Nation [də nêjšən], rod. The Nationa [də nêjšna]
Osnove ne krajšamo pri sklanjanju imena Stephen [stíven], ne glede na zapis (Steven [stíven]).
Pri sklanjanju imen, ki imajo pred končajema -⟨el(l)⟩ ali -⟨en⟩ soglasniški sklop, osnove ne krajšamo (Orwell [órvel], Cromwell [krômvel], Maxwell [máksvel], Caldwell [kóldvel], Purcell [pə̀rsel]; Camden [kêmden], Dearden [dírden]), npr. Orwell [órvel], rod. Orwella [órvela].
Če se ⟨e⟩ ne izgovarja kot polglasnik tudi v slovenščini, potem je osnova pri pregibanju nespremenjena, npr. Austen [óstin], rod. Austena [óstina]; Owen [ôvin], rod. Owena [ôvina]; Bowen [bôvin], rod. Bowena [bôvina].
Krajšanje osnove zaradi polglasniškega izgovora črke e v končaju -⟨er⟩ je lahko le ena od pregibnih možnosti, npr. nekatera redka imena sklanjamo tudi z daljšanjem osnove (Tower, Webster): Tower [táver], rod. Towerja [táverja] tudi Tower [távər], rod. Towra [táu̯ra].

Beseda musical se v slovenščini izgovarja tudi »po črki«, npr. muzikal tudi musical [druga oblika muzikál in mjúzikəl], muzikal [mjúzikal], rod. musicala [mjúzikla].

Krajšanje osnove je odvisno od izgovorljivosti soglasniškega sklopa po izpadu polglasnika. Če je pred črko e več soglasnikov, bi po izpadu nastal za slovenščino nenavaden in težje izgovorljiv soglasniški sklop (npr. dvl, rvl, kvl), zato v tem primeru osnove ne krajšamo (Caldwell [kóldvel], rod. Caldwella [kóldvela]; Farwell [fárvel], rod. Farwella [fárvela], Rockwell [rôkvel], rod. Rockwella [rôkvela]). Če je pred e-jem v končaju zveza samoglasnika in soglasnika, je krajšanje tudi izgovorno sprejemljivo, v zapisu se osnova ohranja nespremenjena: MacDowell [mǝgdávəl], rod. MacDowella [mǝgdávla/mǝgdáu̯la].

Podstava prebivalskih imen in pridevnikov s priponskim obrazilom -ski je v enaka imenovalniški osnovi (Whitehavenčan [vájthejvənčan]; whitehavenski [vájthejvənski]). Podstava svojilnih pridevnikom s priponskim obrazilom -ov/-ev je enaka rodilniški osnovi (Audnov [ódnov-], Exetrov [éksitrov-]).

Daljšanje osnove

Imena moškega spola daljšajo osnovo z j pisno in govorno, če se končujejo na

samoglasnik [i],
- zapisan z ⟨ea⟩: Swansea [svónzi], rod. Swanseaja [svónzija]
- zapisan z ⟨y⟩: Stanely [stênli], rod. Stanelyja [stênlija]
- zapisan z ⟨ey⟩: Dewey [djúi], rod. Deweyja [djúija]
- zapisan z ⟨ee⟩: Milwaukee [milvóki], rod. Milwaukeeja [milvókija]
- zapisan z ⟨ie⟩: Bowie [bôvi], rod. Bowieja [bôvija]
- zapisan z ⟨ay⟩: Torquay [tôrki], rod. Torquayja [tôrkija]; Thackeray [têkəri], rod. Thackerayja [têkərija]
samoglasnik [ó],
- zapisan z ⟨oe⟩: Poe [pó], rod. Poeja [pója]; Defoe [difó], rod. Defoeja [difója]
soglasnik [r], zapisan z ⟨r⟩
- Falkner [fókner], rod. Falknerja [fóknerja]
- Thatcher [têčer], rod. Thatcherja [têčerja]

POSEBNOSTi

Izglasni nenaglašeni -o, zapisan z ⟨oe⟩, se izgovarja ozko, kar je za slovenščino neznačilno; pri sklanjanju ga ohranjamo in osnovo v daljšamo z j:
- Sillitoe [sílitọ], rod. Sillitoeja [sílitọja]
- McEnroe [mə̀kenrọ], rod. McEnroeja [mə̀kenrọja]
Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena s končnim govorjenim r, npr. More [mór], rod. Mora [móra]; Shire [šír], rod. Shira [šíra]. Če je taka sestavina del zloženega imena, je sklanjanje z daljšanjem osnove možnost, npr.
- Baltimore [bóltimọr], rod. Baltimora [bóltimọra] tudi Baltimorja [bóltimọrja]
- Leicestershire [lêstəršir], rod. Leicestershira [lêstəršira] tudi Leicestershirja [lêstərširja]

Podstava prebivalskih imen in pridevnikov s priponskim obrazilom -ski je rodilniški osnovi, v zapisu pa s črko ⟨e⟩ zaznamujemo vrivanje neobstojnega polglasnika (Milwaukeejčan [milvókijčan]; milwaukeejski [milvókijski]). Podstava pridevnikov, tvorjenih s s priponskim obrazilom -ov/-ev, je enaka rodilniški osnovi (Bowiejev [bôvijev-]). Toda samo baltimorski [bóltimọrski].

Pisnega daljšanje osnove ne poznajo imena s končnim govorjenim [j]:

Eli [ílaj], rod. Elia [ílaja]
Bligh [bláj], rod. Bligha [blája]

Samo govorno daljšajo z j imena, ki imajo pisni končaj soglasniški, govorjena osnova pa se končuje na

samoglasnik [o],
- zapisan z ⟨aw⟩: Crashaw [krêšo], rod. Crashawa [krêšoja]
- ki je naglašen: Waugh [vó], rod. Waugha [vója]; Law [ló], rod. Lawa [lója]
samoglasnik [u],
- zapisan z ⟨ew⟩: Andrew [êndru], rod. Andrewa [êndruja]; Matthew [mêtju], rod. Matthewa [mêtjuja]
- ki je naglašen: Hugh [hjú], rod. Hugha [hjúja]
soglasnik [r]
- Clayburgh [klêjbər], rod. Clayburgha [klêjbərja]

POSEBNOSTI

V redkih primerih je osnova v zapisu okrajšana (zaradi nemega e), v izgovoru pa podaljšana: Crewe [krú], rod. Crewa [krúja].
Če so v končaju imena črke ⟨a⟩, ⟨o⟩ ali ⟨u⟩ z glasovno vrednostjo [a] ali [o], ki jim sledijo črke, ki sicer ne vplivajo na njihov izgovor, te niso končnice. Pri sklanjanju jih ohranjamo in osnovo v govoru daljšamo z j (pri redkih imenih ameriških mest na končni -⟨boro⟩ je daljšanje označeno tudi v zapisu). Najpogosteje gre za zložena imena oz. v angleščino prevzeta zložena imena.
- Črka/glas o je del slovenščini prilagojenega dvoglasniškega ⟨ou⟩, pogosto v sestavini zloženih imen -⟨borough⟩ (ali -⟨boro⟩ v ameriški angleščini):
  - Marlborough [mólbọro], rod. Marlborougha [mólbọroja]
  - Greensboro [grínzbọro], rod. Greensboroja [grínzbọroja]
- Črki u, izgovorjeni kot a, sledi nemo dvočrkje ⟨gh⟩:
  - Vanbrugh [vênbra], rod. Vanbrugha [vênbraja]
- Črki/glasu a sledi nemi h, kar daje slišni vtis podaljšanosti ali celo stranskega naglasa:
  - Peckinpah [pékinpá], rod. Peckinpaha [péckinpája]

Rodilniški osnovi je enaka tudi podstava prebivalskih imen (Marlboroughčan [mólbọrojčan]) in pridevnikov, tako tistih s priponskim obrazilom -ski (crewski [krújski], marlboroughski [mólbọrojski]) kot tudi s priponskim obrazilom -ov/-ev (Lawov/Lawev [lójev-], Hughov/Hughev [hjújev-], Matthewov/Matthewev [mêtjujev-], McEnroejev [mə̀kenrọjev-]).

V imenih, kot sta Ohio [ohájo], Chicago [čikágo], je končni o končnica, npr. Ohio [ohájo], rod. Ohia [ohája].

Posebnosti sklanjanja so povezane tudi z izvorom nekaterih imen, ki niso nastala v angleščini. Npr. ime Peckinpah [pékinpá] je poangleženo, in sicer gre za nemško zloženo ime Beckenbach, ki ima tudi dva naglasa: [békenbáh]. Ime Vanbrugh [vênbra] je nizozemskega izvora.

O j pred priponskim obrazilom -in pri samostalnikih ženskega spola tipa Suzy [súzi] – Suzyjin [súzijin], Chloe [klói] – Chloejin [klóijin] in Prue [prú] – Pruejin [prújin] glej poglavje »Posebnosti pri tvorjenju svojilnih pridevnikov iz pisno nepodomačenih samostalnikov ženskega spola« (Besedotvorni oris).

Preglas

Preglas se uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer pri lastnih imenih moškega spola, ki se končujejo na govorjene č š ž/dž c in j.

⟨ch⟩: Leech [líč], or. z Leechem [z‿líčem], svoj. prid. Leechev [líčev-]
⟨sh⟩: Nash [nêš], or. z Nashem [z‿nêšem], svoj. prid. Nashev [nêšev-]
⟨ge⟩: George [džórč], or. z Georgeom/Georgeem [z‿džórdžem], svoj. prid. Georgeov/Georgeev [džórdžev-]
⟨dge⟩: Stourbridge [stáu̯rbrič], or. s Stourbridgeom/Stourbridgeem [s‿stáu̯rbridžem]
⟨y⟩: Gray [grêj], or. z Grayem [z‿grêjem], svoj. prid. Grayev [grêjev-]

Preglas se uveljavlja v orodniku ednine in svojilnem pridevniku, in sicer tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki daljšajo osnovo z j:

Murray [mári], or. z Murrayjem [z‿márijem], svoj. prid. Murrayjev [márijev-]
Wellesley [vêlzli], or. z Wellesleyjem [z‿vêlzlijem], svoj. prid. Wellesleyjev [vêlzlijev-]
Attenborough [êtənbọro], or. z Attenboroughom/Attenboroughem [z‿êtənbọrojem], svoj. prid. Attenboroughov/Attenboroughev [êtənbọrojev-]

Glej poglavje »Preglas« (Glasovno-črkovne premene).

Sklanjanje večbesednih imen in poimenovanj

Pisno nepodomačene občne zveze sklanjamo le v zadnji sestavini:

grand slam [grênt slêm], rod. grand slama [grênt slêma]
heavy metal [hêvi mêtal/metál], rod. heavy metala [hêvi mêtala/metála]
jam session [džêm sêšən], rod. jam sessiona [džêm sêšna]
jetlag [džêt lêk], rod. jetlaga [džêt lêga]

Osebna imena sklanjamo v vseh sestavinah, tudi če gre za imena, ki so izmišljena ali uporabljena za imena glasbenih ali drugih skupin.

Ana Boleyn [ána bulín], rod. Ane Boleyn [áne bulín]
Daniel Day-Lewis [dênjel dêj-lúis], rod. Daniela Daya-Lewisa [dênjela dêja-lúisa]
Edgar Allan Poe [édgar álan pó], rod. Edgarja Allana Poeja [édgarja álana pója]
Monty Python [mônti pájton], rod. Montyja Pythona [môntija pájtona]
Robin Hood [róbin húd-], rod. Robina Hooda [róbina húda]

Večino zvez, ki so zemljepisna in stvarna imena in so pisno nepodomačena, sklanjamo le v zadnji sestavini (tudi če jih ne prepoznamo kot podredne zveze jedra z levim prilastkom):

Alice Springs [êlis sprínks], rod. Alice Springsa [êlis sprínksa]
Daily Mail [dêjli mêjl], rod. Daily Maila [dêjli mêjla]
Domesday Book [dúmzdej búk], rod. Domesday Booka [dúmzdej búka]
Downing Street [dáu̯nink strít], rod. Downing Streeta [dáu̯nink stríta]
Palm Beach [pálm/pálǝm bíč], rod. Palm Beacha [pálm/pálǝm bíča]
Pearl Harbor [pǝ̀rl/pǝ̀rǝl hárbor], rod. Pearl Harborja [pǝ̀rl/pǝ̀rǝl hárborja]
Rhode Island [rôu̯t ájlent], rod. Rhode Islanda [rôu̯t ájlenda]
Salt Lake City [sólt lêjk síti], rod. Salt Lake Cityja [sólt lêjk sítija]
Wall Street [vól strít], rod. Wall Streeta [vól stríta]

Enako velja za imena s prepoznavno pridevniško sestavino v prvem delu, npr.

Gold Coast [gôu̯lt kôu̯st], rod. Gold Coasta [gôu̯lt kôu̯sta]
High Wycombe [háj víkom], rod. High Wycomba [háj víkoma]
Little Rock [lítəl rôk], rod. Little Rocka [lítəl rôka]
Long Island [lônk ájlent], rod. Long Island [lônk ájlenda]
New Hampshire [njú hêmpšir], rod. New Hampshira [njú hêmpšira] tudi New Hampshirja [njú hêmpširja]
New York [njú jórk], rod. New Yorka [njú jórka]
San Francisko [sán fransísko], rod. San Franciska [sán fransíska]
West Bromwich [vêst brômič], rod. West Bromwicha [vêst brômiča]

O sklanjanju večbesednih imen in poimenovanj glej poglavje »Sklanjanje samostalniških zvez« (Oblikoslovni oris).

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v angleščini in slovenščini

Vezaj (angl. hyphen) se uporablja v tvorjenkah, v osebnih imenih pa le izjemoma, npr. (Cecil) Day-Lewis [dêj-lúis], (Julia) Louis-Dreyfus [lúi-drájfus], (Harriet) Beecher-Stowe [bíčer-stôv-].

V angleščini so sestavljenke zapisane tudi z vezajem zaradi lažjega branja in prepoznavnosti podstave, npr. post-traumatic, v slovenščini pa so zapisane pišemo brez vezaja (posttravmatski).

O zapisu z vezajem glej poglavje »Pisanje sestavljenk skupaj ali narazen« (Besedotvorni oris).

Vlogi navadnega pomišljaja ⟨–⟩ (angl. en dash) in dolgega stičnega pomišljaja ⟨—⟩ (angl. em dash) se razlikujeta od slovenskih. V angleščini sta navadni in dolgi stični pomišljaj za označevanje vrinjenih stavkov, pojasnil ipd. prosto zamenljiva, v slovenščini pa ne, ravno tako dolgega stičnega pomišljaja ne uporabljamo namesto podpičja ali označevanje zamolka, premega govora in navajanje vira za citirano povedjo.

V angleščini se uporabljata drugačna dvojna in enojna zgornja narekovaja, in sicer ''___'' in '____', v slovenščini pa dvojni srednji narekovaj (» «) ali dvojni zgornji narekovaj (“ ”) ter enojni srednji narekovaj (› ‹) in enojni zgornji narekovaj (‘ ’).

Tri pike (angl. ellipsis, three dots) so lahko pisane brez vmesnih presledkov ⟨…⟩ ali s presledki ⟨. . .⟩, so stične ali nestične, na koncu povedi jim je lahko dodana tudi končna pika. V slovenskih besedilih upoštevamo naša pravopisna pravila.

O ločilih glej poglavje Ločila.

Azerščina

Jezik

Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, kjer je azerščina edini uradni jezik.

Azerski jezik se govori še v Iranu, kjer ne uživa statusa uradnega jezika. V avtonomni ruski Republiki Dagestan je azerščina eden od uradnih jezikov.

Pisava

Azerska različica latinične pisave ima 32 črk latiničnega črkopisa, od tega pet črk z ločevalnimi znamenji ter dve posebni črki, ⟨ə⟩ (znak šva) in ⟨ı⟩ (i brez pike).

Azerska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ç Ç⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨ə Ə⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨ğ Ğ⟩, ⟨h H⟩, ⟨x X⟩, ⟨ı I⟩, ⟨i İ⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨q Q⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨ö Ö⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨ş Ş⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨ü Ü⟩, ⟨v V⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

V azerski latinični abecedi se od leta 1992 za zapis glasu [æ] uporablja znamenje ⟨ə⟩. V različici latinične abecede iz leta 1991 je bilo za zapis tega glasu predlagano znamenje ⟨ä⟩.

Azerski jezik se je zgodovinsko zapisoval s tremi pisavami: arabsko-perzijsko, cirilično in latinično. V osmanskih časih se je azerščina zapisovala z arabsko-perzijsko pisavo, ki se med govorci azerščine v Iranu uporablja še danes. Leta 1929 je bil v sovjetski republiki Azerbajdžan uveden latinični sistem pisave, ki je ostal v veljavi do leta 1939. Takrat so uvedli pisavo, osnovano na ruski cirilici, ki je z različnimi modifikacijami dokončno podobo dobila leta 1958 in ostala v rabi vse do padca Sovjetske zveze leta 1991. Takrat je bila ponovno uvedena (posodobljena) latinična pisava, ki temelji na turški latinici. Dokončno obliko je nova latinična abeceda dobila leta 1992. Cirilična pisava ostaja v rabi za zapis azerščine v Dagestanu.

V azerski pisavi se uporabljajo štiri ločevalna znamenja:

sedij (ali kaveljček) ⟨¸⟩ pod črkama ⟨ç⟩ in ⟨ş⟩, ki v azerščini označujeta glasova [č] in [š];
polkrožec ⟨˘⟩ nad črko ⟨ğ⟩, ki v azerščini označuje glas [ɣ] (v bližnji sorodnici turščini je ta glas onemel);
dvojna pika ⟨¨⟩ nad črkama ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, ki v azerščini označujeta glasova [ø] in [y];
pika ⟨˙⟩ za razlikovanje črk ⟨i İ⟩ in ⟨ı I⟩, ki v azerščini označujeta različna glasova – črki ⟨i⟩ ustreza glas [i], črki ⟨ı⟩ pa [ɯ] (zadnji polglasnik).

Izgovor

Naglasno mesto

Netvorjene azerske besede so praviloma naglašene na zadnjem zlogu, npr. Emin [emín], Lətif [latíf]. Pri prevzemanju imen iz azerščine naglasno mesto praviloma ohranjamo.

POSEBNOSTI

Imena, izposojena iz arabščine in perzijščine, zemljepisna imena ter nekatera osebna imena arabskega in perzijskega izvora so naglašena na prvem zlogu, npr. Əziz [áziz-].
Pri naglaševanju ženskih in nekaterih moških imen na govorjeni končni -a, se naglas umakne na predzadnji zlog, tako da ime lahko sklanjamo po prvi ženski oz. drugi moški sklanjatvi: Gəncə [gándža] ž, rod. Gənce [gándže]; Mirzə [mírza] m, rod. Mirze [mírze] ali Mirza [mírza].

Naglaševanje zemljepisnih imen

Večzložna zemljepisna imena so večinoma naglašena na zadnjem zlogu, nekatera izvorno zložena zemljepisna imena pa na prvem zlogu; naglas ohranjamo tudi v podomačenem izgovoru, npr. Göyçay [gêjčaj] in Lökbatan [légbatan]. Dolga zložena imena imajo dva naglasa; tako jih naglašujemo tudi v podomačenem izgovoru, npr. Ceyranbatan [džêjranbatán].

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ə Ə⟩, v slovenščino prevzemamo kot [a], npr. Elçibəy [elčibáj].
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨i İ⟩ in ⟨ı I⟩, v slovenščino prevzemamo kot [i], npr. İbrahimbəyov [íbrahimbájov-], Hacıbaba [hádžibaba].
Samoglasnika, zapisana s črkama ⟨ö Ö⟩ in ⟨ü Ü⟩, v slovenščino prevzemamo kot [e] in [i], npr. Lökbatan [légbatan], Rüstəm [ristám].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩ in ⟨z⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

Soglasnik, zapisan s črko ⟨c⟩, prevzemamo kot [dž]: Camal [džamál].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨ç⟩, prevzemamo kot [č]: Çiçək [čičák].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨ğ⟩, prevzemamo kot [g]: Tufandağ [túfandag-].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [h]: Xəlil [hálil].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [ž]. Tega glasu v izvornih azerskih besedah ni, uporablja se le v (izvirno francoskih in perzijskih) prevzetih besedah: Əjdər [aždár].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨ş⟩, prevzemamo kot [š]: Şamaxı [šamahí].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, prevzemamo kot [g]: Qazax [gazáh].
Soglasnik, zapisan s črko ⟨y⟩, prevzemamo kot [j]: Göyçay [gêjčaj].

Azerske podvojene soglasnike izgovarjamo enojno: Masalli [masalí], Məmmədxanlı [mamadhánli].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis	Položaj	Izgovor v slovenščini	Zgled
c		dž	Camal [džamál], Ceyranbatan [džêjranbatán]
ç		č	Çiçək [čičák], Mingəçevir [mingačevír]
ə		a	Şəmkir [šamkír], Gəncə [gándža]
ğ		g	Tufandağ [túfandag-], Ağdaş [ágdaš]
x		h	Xəlil [hálil], Naxçıvan [náhčivan]
ı		i	İbrahimbəyov [ibrahimbájov-], Hacıbaba [hádžibaba]
j		ž	Əjdər [aždár]
q		g	Qazax [gazáh], Qax [gáh]
ö		e	Lökbatan [légbatan], Könül [keníl]
ş		š	Şamaxı [šamahí], Şahbuz [šáhbuz-]
ü		i	Rüstəm [ristám], Ülviyyə [ilvíja]
y		j	Göyçay [gêjčaj], Yevlax [jevláh]

Podomačevanje azerskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Specifično azerskih občnih poimenovanj v slovenščini ni. Kulturno specifične besede, ki so dediščina osmanskega cesarstva, so v slovenščino prišle iz turščine, praviloma po posredništvu južnoslovanskih jezikov. Zato jih zapisujemo v pisno podomačeni obliki, npr. aga [ága] ʻoblastnikʼ, derviš [dêrviš] ʻredovnikʼ idr.

Glej poglavje »Občna poimenovanja« (Turščina).

Lastna imena

Lastna imena večinoma prevzemamo kot pisno nepodomačena, pri čemer ohranjamo tudi izvirni naglas: Mingəçevir [mingačevír], Lənkəran [lankarán], Lökbatan [légbatan].

POSEBNOST

Ker se je azerščina v preteklosti zapisovala s cirilico, v slovenščini obstaja tudi tendenca pisnega podomačevanja azerskih lastnih imen, ki pa se ga z izjemo uveljavljenih imen ne priporoča, tako da je npr. Camal [džámal] ustrezneje kot Džamal, Ərməki [armakí] ustrezneje kot Armaki, Şamaxi [šamahí] ustrezneje kot Šamahi. Kot pisno podomačeni sta se uveljavili imeni Alijev [alíjev-] namesto Əliyev in Baku [bakú] namesto Bakı (kot osnova za podomačitev je služil ruski cirilični zapis Баку).

Glej poglavje Ruščina.

Osebna imena

Azerska imena so sestavljena iz dveh oz. treh sestavnih delov: imena, srednjega imena oz. patronimika in priimka, pri čemer se patronimik večinoma uporablja le v uradnih dokumentih. V slovenščino praviloma prevzemamo samo ime in priimek: Lətif Səfərov [latíf safárov-], Leyla Bədirbəyli [lêjla badirbájli].

Azerski priimki pod vplivom ruskih konvencij mnogokrat izkazujejo slovansko svojilno pripono -ov, -(y)ev oz. -ova, -(y)eva v ženski obliki, npr. Axundov [ahúndov-], Tağıyev [tagíjev-], Axundova [ahundôva], Tağıyeva [tagijéva]. Ta imena so praviloma naglašena na predzadnjem zlogu.

Po razpadu Sovjetske zveze se je uveljavila tendenca po odstranjevanju slovanske pripone iz priimkov (prim. İsmayılova > İsmayıl) ali njeno nadomeščanje z domačo pripadnostno pripono -lı, -li, -lu ali -lü, prim. Səfərəliyev > Səfərəlili. V patronimikih, tvorjenih iz očetovega imena in besed oğlu (sin) ali qızı (hči), se drugače kot v turščini elementa zapisujeta ločeno, npr. Heydər oğlu [hêjdar óglu] ‘Heydərjev sin’, Rövşən qızı [réu̯šan gízi] ‘Rövşənova hči’. Patronimiki, tvorjeni z izvorno perzijsko pripono -zadə, se pišejo stično in so naglašeni na predzadnjem zlogu, npr. Zayıdzadə [zajidzáda] ‘Zayıdov potomec, potomka’.

POSEBNOSTI

Kadar obstajata dve pisni različici imena (to velja zlasti za imena zgodovinskih osebnosti), kjer prva odraža ruski cirilski zapis, druga pa azersko glasovno podobo, se odločamo za različico, ki je bližja azerščini: Qasım bəy Hacıbababəyov [gásim bêj hádžibababájev] in ne Kasimbek Gadžibababekov [kásimbek gádžibababékov-] (rus. Касымбек Гаджибабабеков).
Če ime vsebuje statusni naziv, ki je v slovenščini uveljavljen kot občno ime, to pa je posredno prevzeto iz turščine (npr. beg, kan, efendi), ga v kontekstu azerskega gradiva obravnavano kot del lastnega imena in ga ohranjamo v izvirnem azerskem zapisu, npr. Mirzə Hüseyn Əfəndi Qayıbov [mírza hísejn afándi gajíbov-].

Glej poglavje Ruščina.

Zemljepisna imena

Pri nekaterih bolj znanih večbesednih zemljepisnih imenih oz. pojavih se odločamo za prevod občne sestavine in morfemsko prilagajanje lastnega imena ali postavitev v položaj desnega prilastka, npr. jezero Sarısu [jézero sarísu] (azer. Sarısu Gölü), Lačinski koridor [láčinski koridór] (azer. Laçın yolu ali Laçın dəhlizi, arm. Բերձորիմիջացք, ISO ARM Berjori miǰancʼkʼ).

O zemljepisnih imenih v azerbajdžanski eksklavi Naxçıvan in v Gorskem Karabahu glej tudi poglavje »Armenska imena zunaj Republike Armenije« (Vzhodna armenščina).

Imena kulturnih in drugih spomenikov prevajamo: Deviški stolp [devíški stôlp] (azer. Qız qalası), Širvanšahova palača [šírvanšáhova paláča] (azer. Şirvanşahlar Sarayı).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Azerščina nima slovničnega spola. V slovenščini se spol ravna po obliki.

Samostalniki, ki označujejo osebe moškega spola, prevzamejo moški slovnični spol in se sklanjajo po prvi ali drugi moški sklanjatvi:

Elxan [elhán], rod. Elxana [elhána]
Murtuza [múrtuza], rod. Murtuze [múrtuze] ali Murtuza [múrtuza]

Samostalnike, ki označujejo osebe moškega spola in se končajo na govorjeni -a, sklanjamo po drugi moški sklanjatvi (po potrebi z naglasnim umikom):

Mirzə [mírza], rod. Mirze [mírze] ali Mirza [mírza]

Samostalniki, ki označujejo osebe ženskega spola, prevzamejo ženski slovnični spol in se sklanjajo po prvi ali tretji (ničti) ženski sklanjatvi. Če se ime konča na govorjeni -a, ga sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi (po potrebi z naglasnim umikom):

Cəmilə [džamíla], rod. Cəmile [džamíle]
Nəsibə [násiba], rod. Nəsibe [násibe]

Če se ime konča na kateri koli drugi samoglasnik ali na soglasnik, ga sklanjamo po tretji (ničti) ženski sklanjatvi:

Ləman [lamán], rod. Ləman [lamán], svoj. prid. Ləmanin [lamánin]
Gülay [giláj], rod. Gülay [giláj], svoj. prid. Gülayin [gilájin]
İnci [indží], rod. İnci [indží], svoj. prid. İncijin [indžíjin]

Daljšanje osnove

Pisno in govorno daljšanje osnove z j uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, katerih osnova se konča na:

samoglasnike é/e, í/i, ó, ú/u, npr. Şəmsi [šamsí], rod. Şəmsija [šamsíja]; Baku [bakú], rod. Bakuja [bakúja]; Ağcabədi [agdžabadí], rod. Ağcabədija [agdžabadíja];
soglasnik r, npr. Bəşir [bašír], rod. Bəşirja [bašírja].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja pri sklanjanju moških imen, če se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na j, kar vključuje imena, ki osnovo podaljšujejo z j: Tuncay [tundžáj], or. s Tuncayem [s‿tundžájem], svoj. prid. Tuncayev [tundžájev-]; Bəşir [bašír], or. z Bəşirjem [z‿bašírjem], svoj. prid. Bəşirjev [bašírjev-], Şəmsi [šamsí], or. s Şəmsijem [s‿šamsíjem], svoj. prid. Şəmsijev [šamsíjev-].

Furlanščina

Jezik

Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja v Italiji, kjer živi furlansko govoreča skupnost. Pravila prinašajo zlasti usmeritve za izgovor furlanskih različic lastnih imen v slovenščini.

Furlanščina ima status manjšinskega jezika v Avtonomni zvezni deželi Furlanija‑Julijska krajina v Republiki Italiji. V občinah, v katerih prebiva furlansko govoreča skupnost, so v uporabi dvojezične table z napisi v italijanščini in furlanščini. Številna zemljepisna imena v tem delu Italije imajo lahko poleg italijanske in furlanske tudi slovensko ali nemško različico.

Pisava

Furlanska različica latinične pisave ima 26 črk osnovnega latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjujejo posebna črka ⟨ç⟩ in šest dvočrkij – ⟨ch⟩, ⟨cj⟩, ⟨gh⟩, ⟨gj⟩, ⟨gn⟩ in ⟨ss⟩. Furlanski pravopis kot dvočrkje opisuje tudi kombinirani grafem ⟨’s⟩.

Furlanska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨ç Ç⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

POSEBNOSTI

Črke ⟨k⟩, ⟨w⟩, ⟨x⟩, ⟨y⟩ se uporabljajo le za zapis prevzetih besed.
Črka ⟨h⟩ v furlanščini nima glasovne vrednosti. Uporablja se kot sestavni del dvočrkij ⟨ch⟩ in ⟨gh⟩, samostojno pa v zapisu prevzetih besed in nekaterih medmetov.
Črka ⟨q⟩ se vedno zapisuje skupaj s sledečo črko ⟨u⟩, skupaj označujeta izgovor [ku̯]. Uporablja se za zapis prevzetih besed, zaradi zapisovalne tradicije pa se pojavlja tudi v redkih furlanskih lastnih imenih, npr. Aquilee [aku̯ilêe] (sln. Oglej, it. Aquileia). Praviloma se za označevanje te kombinacije glasov sicer uporablja zapis ⟨cu⟩, npr. Cuals [ku̯áls] (it. Qualso).

Samostojno zapisana črka ⟨c⟩ se tako kot v italijanščini v položaju pred [i] in [e] izgovarja kot [č]. Za razliko od italijanščine pa se črka ⟨g⟩ v furlanščini nikoli, niti pred [i] in [e], ne izgovarja kot [dž], temveč le kot [g]. Zaradi naslonitve na italijansko pravopisno tradicijo in zaradi vzporednosti z razmerjem med ⟨c⟩ in ⟨ch⟩ se v položaju pred [i] ali [e] glas [g] vseeno zapisuje skupaj s ⟨h⟩ kot dvočrkje ⟨gh⟩.

O vključevanju furlanskih črk v slovensko abecedo glej poglavje »Slovenska abeceda« (Pisna znamenja).

V furlanski pisavi so uporabljena tri ločevalna znamenja, ki jih ob prevzemanju ohranjamo:

strešica ⟨ˆ⟩ nad samoglasniškimi črkami za označevanje dolgega izgovora naglašenih samoglasnikov je obvezna sestavina zapisa;
krativec ⟨`⟩ nad samoglasniškimi črkami za označevanje kratkega izgovora naglašenih samoglasnikov je obvezna sestavina zapisa le v določenih primerih, npr. na kratkem naglašenem samoglasniku na koncu večzložne besede;
opuščaj ⟨’⟩ desnostično pred 〈s〉 označuje izgovor [z] v redkih primerih, ko se ta glas pojavlja na začetku besede in pred samoglasnikom, npr. pri osebnih lastnih imenih ’Sese [zéze], ’Sef [zêf].

Krativec se pojavlja še na kratkem naglašenem samoglasniku pred ⟨s⟩ na koncu večzložne besede, če je ⟨s⟩ del osnove (in ne npr. končnica množinske oblike); na kratkem naglašenem [i] ali [u] sredi besede za samoglasnikom, pri čemer poleg naglasa označuje tudi zložni izgovor naglašenega glasu; na kratkem naglašenem samoglasniku določenih slovničnih oblik za razlikovanje med enakopisnicami.

Levostični opuščaj se uporablja tudi za označevanje izpusta samoglasnika pri določnem členu, in sicer kadar se sledeča beseda začne na samoglasnik, npr. l’arbul [l‿árbul] ‘drevo’. Za razliko od italijanščine se izpust pisno označuje le pri določnem členu il/lu (moški spol ednine), pri drugih oblikah določnega in nedoločnega člena pa ne, čeprav v izgovoru lahko do njega prihaja, npr. la acuile [l‿áku̯ile], une acuile [une áku̯ile] in [un‿áku̯ile] ‘orel’.

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto je prosto, pri prevzemanju v slovenščino ga ne spreminjamo.

Pri naglasnem mestu nam pomaga tudi pisno označevanje v furlanščini dolgih in kratkih samoglasnikov. Dolžina glasov je v furlanščini pomenskorazločevalna, pri prevzemanju v slovenščino pa je ne upoštevamo nujno. Poznavalci furlanščine razlikujejo dolge in kratke naglašene samoglasnike v izgovoru, s čimer sledijo slušnemu vtisu furlanščine.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Furlanska kratka ⟨e⟩ in ⟨o⟩, kadar nastopata v zadnjem ali edinem besednem zlogu pred končnim soglasnikom, v slovenščino praviloma prevzemamo kot široka, npr. Codroip [kodrôjp] (it. Codroipo), Mueç [mu̯êč] (sln. Možnica, it. Moggio Udinese). V drugih položajih ju praviloma prevzemamo kot ozka.

Furlanski dolgi ⟨ê⟩, kadar nastopa kot del samoglasniške zveze ⟨êe⟩, praviloma prevzemamo kot širok glas, npr. Aquilee [aku̯ilêe] (sln. Oglej, it. Aquileia).

Standardna furlanščina razlikuje med širokima in ozkima naglašenima [ɛ] in [e] ter [ɔ] in [o], ki se ju v zapisu posebej ne označuje.

O prevzemanju samoglasnikov glej poglavje »Samoglasniki v prevzetih imenih« (Slovnični oris za pravopis).

V sklopu [i] in samoglasnika, kadar ⟨i⟩ ne označuje polsamoglasniškega izgovora [j] v dvoglasniku (npr. Pradielis [pradjélis] (sln. Ter, it. Pradielis), Resiute [rezjúte] (sln. Na Bili, it. Resiutta)), se pojavlja zev, ki ga v slovenski izreki zapiramo z j: Cesariis [čezárijis] (nar. sln. Podbardo, it. Cesariis), Sià [sijá] (it. Siacco), Pavie [pavíje] (it. Pavia di Udine), Grions [grijóns], Scriù [skrijú] (sln. Skrljevo, it. Scriò).

Tovrstne samoglasniške zveze se v standardni furlanščini sicer praviloma izgovarjajo brez zapolnitve zeva, npr. Cesariis [čezáriis], Sià [sià], Pavie [pavíe], Grions [grións], Scriù [skriù].

O zevu glej poglavje »Zev« (Slovnični oris za pravopis).

Dvoglasniki in samoglasniške zveze

Furlanščina razlikuje med dvoglasniki (furl. ditoncs), troglasniki (furl. tritoncs) in samoglasniškimi zvezami (furl. jâts). Dvoglasniki so zaporedja istozložnih samoglasnika in polsamoglasnika /j/ ali /u̯/ (t. i. rastoči dvoglasniki, ditoncs in cressi) ali istozložnega polsamoglasnika /j/ ali /u̯/ in samoglasnika (t. i. padajoči dvoglasniki, ditoncs in cadâ).

Flaipan [flajpán] (sln. Fejplan, it. Flaipano), Taipana [tajpána] (sln. Tipana, it. Taipana), Cjampei [kjampêj] (sln. Čampej, it. Campeglio), Codroip [kodrôjp] (it. Codroipo), Zui [džúj] (it. Zuglio)
Pasian di Prât [pazján di prát] (it. Pasian di Prato), Pradielis [pradjélis] (sln. Ter, it. Pradielis), Sabionere [sabjonêre] (it. Sabbionera), Resiute [rezjúte] (sln. Na Bili, it. Resiutta)
Cjauret [kjau̯rêt] (sln. Kobarid), Cjaneule [kjanéu̯le] (sln. Čanebola, it. Canebola), Riu [ríu̯] (it. Rivo)
Cjampfuarmit [kjampfu̯ármit] (it. Campoformido), Masaruelis [mazaru̯élis] (sln. Mažerole, it. Masarolis), Mueç [mu̯êč] (sln. Možnica, it. Moggio Udinese), Aquilee [aku̯ilêe] (sln. Oglej, it. Aquileia)

Troglasnike furlanska slovničarska teorija definira kot istozložne zveze polsamoglasnika, samoglasnika in polsamoglasnika, npr. Cuei [ku̯êj] (sln. Brda, it. Coglio).

Samoglasniške zveze so zaporedja raznozložnih samoglasnikov. Najpogostejši samoglasniški zvezi sta ⟨ee⟩ – pretežno na koncu besede, npr. Aquilee [aku̯ilêe] (sln. Oglej, it. Aquileia) – in ⟨ii⟩ – pogosto na koncu besede s sledečim ⟨s⟩, npr. Cesariis [čezárijis] (sln. Podbardo, it. Cesariis). Pri takšnih črkovnih sklopih vsak samoglasnik tvori lasten zlog.

Zomeais [žo.me.á.is] (sln. Žumaje, it. Zomeais), Cjampeis [kjam.pê.is] (it. Campeis), Voltois [vol.tó.is] (it. Voltois), Muine [mu.í.ne] (it. Muina), Cesariis [če.zá.ri.jis] (nar. sln. Podbardo, it. Cesariis)
Sià [si.já] (it. Siacco), Pavie [pa.ví.je] (it. Pavia di Udine), Grions [gri.jóns], Scriù [skri.jú] (sln. Skrljevo, it. Scriò)
Blauç [bla.úč] (it. Biauzzo), Rualis [ru.ális] (it. Rualis), Nogruele [no.gru.é.le] (nar. sln. Orenjena, it. Nongruella)
Faedis [fa.é.dis] (sln. Fojda, it. Faedis), Aquilee [a.ku̯i.lê.e] (sln. Oglej, it. Aquileia), Seorgnan [se.or.nján] (it. Savorgnano del Torre)

V furlanščini se zaradi razlikovanja med samoglasniškimi zvezami in rastočimi dvoglasniki ⟨ai⟩ [aj], ⟨ei⟩ [ej], ⟨oi⟩ [oj], ⟨ui⟩ [uj] in ⟨ii⟩ [ij] naglašena ⟨i⟩ ali ⟨u⟩ kot sestavna dela samoglasniških zvez lahko neobvezno označita s krativcem: ⟨aì⟩ [a.ì], ⟨eì⟩ [e.ì], ⟨oì⟩ [o.ì], ⟨uì⟩ [u.ì] in ⟨iì⟩ [i.ì].

Črkovni sklop ⟨ier⟩ (sredi besede) oziroma ⟨jer⟩ (v začetku besede) se, če je jedrni samoglasnik naglašen, v standardni furlanščini v nekaterih primerih lahko prosto izgovarja bodisi kot [jêr] bodisi kot [jár], npr. Cjanâl dal Fier [kjanál dal fjêr] in [kjanál dal fjár] (sln. Železna dolina, it. Canal del Ferro). Dvojničnost je posledica narečnih razlik v furlanščini.

O prilagoditvah izreke glej poglavje »Zamenjave tujih glasov« (Prevzete besede in besedne zveze).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Zveneči nezvočniki se pred sledečim nezvenečim nezvočnikom in na koncu besede onezvenečijo – razzvenečenje na koncu besede se zaznamuje tudi pisno. Nezveneči nezvočniki se pred sledečim zvenečim nezvočnikom ozvenečijo. Razzvenečenje in ozvenečenje je očitnejše pri oblikotvorju in besedotvorju občnoimenskih besed.

POSEBNOSTI

Soglasnik, zapisan s črko ⟨ç⟩, v slovenščini izgovarjamo kot [č]: Çargneu [čarnjêu̯] (sln. Černjeja, it. Cergneu), Lusinç [luzínč] (sln. Soča, it. Isonzo), Pleç [plêč] (sln. Bovec), Porçûs [porčús] (sln. Porčinj, it. Porzus), Tumieç [tumjêč] (sln. Tolmeč, it. Tolmezzo), Vençon [venčôn] (sln. Pušja ves, it. Venzone); Pieri Çorut [pjêri čorút] (it. Pietro Zorutti).
Soglasnik, zapisan s črko ⟨s⟩, v slovenščini izgovarjamo:
- kot [s] – na začetku besede pred samoglasnikom: Samardencje [samardénkje] (sln. Šmardeča, it. Sammardenchia), Segrât [segrát] (sln. Zagraj, it. Sagrado), Sidilis [sidílis] (sln. Sedila, it. Sedilis), Socret [sokrêt] (sln. Ovše, it. Cretto), Subît [subít] (sln. Subid, it. Subit);
- kot [z] – sredi besede med dvema samoglasnikoma: Lusevare [luzévare] (sln. Bardo, it. Lusevera), Lusinç [luzínč] (sln. Soča, it. Isonzo), Resiute [rezjúte] (sln. Na Bili, it. Resiutta), Tresesin [trezezín] (sln. Taržizem, it. Tricesimo).
Soglasnika, zapisana s črkama ⟨g⟩ in ⟨l⟩, kadar nastopata skupaj, ne glede na samoglasniško okolje izgovarjamo [gl] kot v slovenščini (in ne kot v italijanščini, kjer npr. zapis ⟨gli⟩ predstavlja fonem [ʎ]).
Glasova [v] in [u̯], ki ju v slovenščini zapisujemo s črko ⟨v⟩, sta v furlanščini pomensko razlikovalna, npr. vite [víte] ‘življenje’ : vuite [u̯íte] ‘ptica, lat. Anthus pratensis’. Črko ⟨v⟩ v večini primerov izgovarjamo kot slovenski [v], kadar nastopa kot del črkovnega sklopa ⟨vu⟩ pred samoglasnikom v začetku besede, pa kot [u̯].
Črko ⟨u⟩, kadar se rabi za zapis padajočega dvoglasnika ([u̯V]) pred soglasnikom, izgovarjamo kot [u̯].
Črka ⟨z⟩ se lahko izgovarja kot [c], [dz] ali [dž]. Izgovor je odvisen od posamezne besede; izgovor [dz] se pojavlja zlasti v prevzetih občnih besedah.

Furlanščina pozna več dvočrkij.

Glasova, zapisana z dvočrkjema ⟨ch⟩, ⟨gh⟩, prevzemamo kot [k], [g].
Glas, zapisan z dvočrkjem ⟨ss⟩, prevzemamo kot [s].
Glasova, zapisana z dvočrkjema ⟨cj⟩ in ⟨gj⟩, se v furlanščini izgovarjata kot nezveneči oziroma zveneči trdonebni zapornik (IPA: [c], [ɟ]) ter se po slušnem vtisu približujeta izrazito mehkima [k’] oziroma [g’]. V slovenščini ju lahko izgovorimo približno kot [kj] in [gj]. Vedno nastopata pred samoglasnikom, dvočrkje ⟨cj⟩ pa tudi na koncu besede.
Dvočrkje ⟨gn⟩ lahko nastopa samo pred samoglasnikom ali na koncu besede. V slovenščino glas, ki ga označuje, prevzemamo kot [nj] (pred samoglasnikom) oziroma kot [nʲ] (na koncu besede).

POSEBNOSTI

Dvočrkje ⟨ss⟩ se ne izgovarja podvojeno, temveč označuje nezveneči izgovor [s] med dvema samoglasnikoma. Črka ⟨s⟩ se medtem v enakem položaju izgovarja zveneče kot [z].
Črka ⟨h⟩ se pojavlja le kot sestavni del dvočrkij ⟨ch⟩ in ⟨gh⟩, samostojno se razen v prevzetih besedah ne zapisuje oziroma nima glasovne vrednosti.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvočrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis	Položaj	Izgovor v slovenščini	Zgled
c		k	Cormons [kormôns] (sln. Krmin, it. Cormons), Grimac [grimák] (sln. Garmak, it. Grimacco); Catarine Percude [kataríne perkúde] (it. Caterina Percoto), Ermes di Colorêt [ermés di kolorét] (sln. Ermes iz Colloreda, it. Ermes di Colloredo)
	pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩	č	Cividât [čividát] (sln. Čedad, it. Cividale del Friuli), Tarcint [tarčínt] (sln. Čenta, it. Tarcento), Ucee [učêe] (sln. Učja, it. Uccea)
ch	samo pred ⟨e⟩ in ⟨i⟩	k	Patochis [patókis] (it. Patochis), Podresche [podréske] (sln. Podarskije, it. Podresca); Josef Marchet [jozêf markêt] (it. Giuseppe Marchetti)
cj		kj	Cjamparòs [kjamparôs] (sln. Žabnice, it. Camporosso), Cjaurêt [kjau̯rêt] (sln. Kobarid), Gardiscje [gardískje] (sln. Gradišče, it. Gradisca d'Isonzo), Platiscjis [platískjis] (sln. Plestišča, it. Platischis), Samardencje [samardénkje] (sln. Šmardeča, it. Sammardenchia),
ç	samo pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩ ali na koncu besede	č	Çargneu [čarnjêu̯] (sln. Černjeja, it. Cergneu), Lusinç [luzínč] (sln. Soča, it. Isonzo), Pleç [plêč] (sln. Bovec), Porçûs [porčús] (sln. Porčinj, it. Porzus), Tumieç [tumjêč] (sln. Tolmeč, it. Tolmezzo), Vençon [venčôn] (sln. Pušja ves, it. Venzone); Pieri Çorut [pjêri čorút] (it. Pietro Zorutti)
g	samo pred ⟨a⟩, ⟨o⟩, ⟨u⟩	g	Gardiscje [gardískje] (sln. Gradišče, it. Gradisca d'Isonzo), Gurize [guríce] (lokalno Guriza [guríca], sln. Gorica, it. Gorizia), Ugovize [úgovice] (it. Ukve, it. Ugovizza)
gh	samo pred ⟨e⟩ ali ⟨i⟩	g	Malborghet [malborgêt] (sln. Naborjet, it. Malborghetto), Trasaghis [traságis] (it. Trasaghis)
gj		gj	Cuestelungje [ku̯estelúngje] (sln. Vila, it. Costalunga), Gjalarian [gjalarján] (it. Galleriano), Gjiviane [gjivjáne] (it. Givigliana)
gn	pred samoglasnikom	nj	Çargneu [čarnjêu̯] (sln. Černjeja, it. Cergneu), Dartigne [dartínje] (sln. Ratenj, it. Artegna), Lignan [linján] (it. Lignano Sabbiadoro), Vilegnove [vilenjôve] (sln. Zavarh, it. Villanova delle Grotte)
	na koncu besede	nʲ	Partistagn [parstistánʲ] (sln. Partištajn, it. Partistagno)
i		i	Caprive [kapríve] (lokalno Capriva [kapríva], sln. Koprivno, it. Capriva del Friuli), Faedis [faédis] (sln. Fojda, it. Faedis), Gurize [guríce] (lokalno Guriza [guríca], sln. Gorica, it. Gorizia)
	med dvema samoglasnikoma – ⟨VjV⟩	j	Bielezoie [bjeledžóje] (it. Bellazoia), Coie [kóje] (sln. Kujija, it. Coie), Montmaiôr [montmajór] (sln. Matajur, it. Montemaggiore)
	kot del dvoglasnika – ⟨jV⟩, ⟨Vj⟩	j	Codroip [kodrôjp] (it. Codroipo), Flaipan [flajpán] (sln. Fejplan, it. Flaipano); Resiute [rezjúte] (sln. Na Bili, it. Resiutta), San Pieri dai Sclavons [san pjêri daj sklavóns] (sln. Špeter, it. San Pietro al Natisone)
j	samo na začetku besede	j	Judri [júdri] (sln. Idrija ‘reka’), it. Iudrio); Josef Marchet [jozêf markêt] (it. Giuseppe Marchetti)
s	pred samoglasnikom na začetku besede – ⟨sV⟩	s	Samardencje [samardénkje] (sln. Šmardeča, it. Sammardenchia), Segrât [segrát] (sln. Zagraj, it. Sagrado), Sidilis [sidílis] (sln. Sedila, it. Sedilis), Socret [sokrêt] (sln. Ovše, it. Cretto), Subît [subít] (sln. Subid, it. Subit)
	pred nezvenečim soglasnikom	s	Ospedâl [ospedál] (it. Ospedaletto), Scluse [sklúze] (sln. Kluže, it. Chiusaforte), Stele [stéle] (sln. Štela, it. Stella)
	pred zvenečim soglasnikom	z	Lusniz [lúznic] (sln. Lužnice, it. Bagni di Lusnizza), Sdraussine [zdráu̯sine] (sln. Zdravščina, it. Poggio Terza Armata), Sgarban [zgarbán] (sln. Žgarbaniči, it. Sgarban)
	med dvema samoglasnikoma – ⟨VsV⟩	z	Lusevare [luzévare] (sln. Bardo, it. Lusevera), Lusinç [luzínč] (sln. Soča, it. Isonzo), Resiute [rezjúte] (sln. Na Bili, it. Resiutta), Tresesin [trezezín] (sln. Tržizem, it. Tricesimo); Pieri Pauli Pasolini [pjêri páu̯li pazolíni] (it. Pier Paolo Pasolini)
’s	samo na začetku besede pred samoglasnikom	z	’Sapatoc [zapatôk] (sln. Zapotok, it. Sapatocco), ’Sevean [zeveán] (it. Sevegliano); ’Sef [zêf], ’Sese [zéze]
ss	samo sredi besede med dvema samoglasnikoma	s	Lussari [lusári] (sln. Višarje, it. Lussari), Mosse [móse] (sln. Moš, it. Mossa)
u		u	Porçûs [porčús] (sln. Porčinj, it. Porzus), Tumieç [tumjêč] (sln. Tolmeč, it. Tolmezzo), Udin [údin] (sln. Videm, lokalno Viden, it. Udine), Ugovize [úgovize] (sln. Ukve, it. Ugovizza)
	kot del dvoglasnika – ⟨uV⟩, ⟨Vu⟩	u̯	Cjampfuarmit [kjampfu̯ármit] (it. Campoformido), Masaruelis [mazaru̯élis] (sln. Mažerole, it. Masarolis), Mueç [mu̯êč] (sln. Možnica, it. Moggio Udinese); Cjaneule [kjanéu̯le] (sln. Čanebola, it. Canebola), Cjauret [kjau̯rêt] (sln. Kobarid)
vu	samo na začetku besede	u̯	Vuelis [u̯élis] (it. Oleis)
z		c	Gurize [guríce] (lokalno Guriza [guríca], sln. Gorica, it. Gorizia), Codromaz [kodromác] (sln. Kodermaci, it. Codromaz)
		dž	San Zorç [san džôrč] (sln. Bila, it. San Giorgio di Resia), San Zuan [san džu̯án] (sln. Sveti Ivan, it. San Giovanni), Zui [džúj] (it. Zuglio)

POSEBNOSTI

Polsamoglasnika [j] in [u̯] se sredi in na koncu besede zapisujeta z ⟨i⟩ oziroma z ⟨u⟩, na začetku besede pa z ⟨j⟩ oziroma z ⟨vu⟩.
Črka ⟨s⟩ se med dvema samoglasnikoma izgovarja kot [s] in ne kot [z], če je prvi samoglasnik del pripon pre-, pro- ali ri- (npr. president [presidènt], prosecuzion [prosekutsjòn], risuelâ [risu̯elá]) ali je ⟨s⟩ del povratnega osebnega zaimka (npr. sveâsi [zveási]).

Podomačevanje furlanskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

V sodobnem slovenskem knjižnem jeziku novejše furlanske besede niso prisotne, poimenovanja, prevzeta v starejšem času, pa so že ustaljena, npr. fant, fužina, miza … Iz furlanščine prevzeto besedje je pogostejše v slovenskih narečjih, zlasti tistih, ki neposredno mejijo na furlansko jezikovno območje.

Lastna imena

Osebna imena

Furlanska osebna imena le redko prevzemamo v izvorni furlanski obliki, pač pa navadno s posredovanjem italijanščine, npr. Pier Paolo Pasolini (furl. Pieri Pauli Pasolini), Caterina Percoto (furl. Catarine Percude), Pietro Zorutti (furl. Pieri Çorut).

Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora, pri čemer pogosteje izhajamo iz italijanske različice, npr. Ermes iz Colloreda (it. Ermes di Colloredo, furl. Ermes di Colorêt).

O prevzemanju osebnih imen iz italijanščine glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov« (Italijanščina).

Zemljepisna imena

Furlanska zemljepisna imena le redko prevzemamo v izvorni furlanski obliki, pač pa navadno s posredovanjem italijanščine, npr. Codroipo (furl. Codroip), Pavia di Udine (furl. Pavie), Zuglio (furl. Zui).

Imena na dvo- in večjezičnem območju

Na večjezičnih območjih, kjer živijo Slovenci, npr. v Furlaniji‑Julijski krajini (furl. Friûl‑Vignesie Julie, it. Friuli ‑ Venezia Giulia), za veliko zemljepisnih imen obstajajo različice v italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini. V Videmski pokrajini imata status uradnih jezikov italijanščina in furlanščina, za večino krajev pa obstajajo tudi slovenska imena, npr. Videm (furl. Udin, it. Udine), Gradež (furl. Grau, it. Grado), Čedad (furl. Cividât, it. Cividale del Friuli), Gumin (furl. Glemone, it. Gemona del Friuli), Tilment (furl. Tiliment, it. Tagliamento), Tablja (furl. Pontebe, it. Pontebba), Ukve (furl. Ugovize, it. Ugovizza), Pušja ves (furl. Vençon, it. Venzone), Na Žlebeh / Nevejski preval (furl. In Nevee, it. Sella Nevea), Reklanica / Reklanska dolina (furl. Cjanâl di Racolane, it. Val Raccolana), Rabeljsko jezero (furl. Lât di Rabil, it. Lago del Predil).

O prevzemanju zemljepisnih imen iz italijanščine glej poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov« (Italijanščina).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Samostalniki ženskega spola imajo v furlanščini značilno končnico -e. Prevzete v slovenščini jih pregibamo po 1. ženski sklanjatvi, npr. Caprive [kapríve] (sln. Koprivno, it. Capriva del Friuli), tož. (v) Caprivo, mest. v Caprivi …

V nekaterih furlanskih narečjih, zlasti tistih, ki se govorijo na Goriškem, se v ednini samostalnikov ženskega spola namesto končnice -e uporablja končnica -a. Takšne lokalne variante najdemo zapisane tudi na večjezičnih krajevnih tablah na ustreznem območju, npr. Guriza [guríca] (stand. furl. Gurize [guríce], sln. Gorica, it. Gorizia), Mossa [môsa] (stand. furl. Mosse [môse], sln. Moš, it. Mossa). Za furlanska narečja, ki se govorijo v Karniji, je značilna končnica -o (npr. Gjiviano [gjiviáno], stand. furl. Gjiviane [gjiviáne], it. Givigliana).

Pri samostalnikih, ki se končujejo na nezložni [u̯], se pri pregibanju v položaju pred samoglasnikom ta premenjuje z [v], kar zaznamujemo tudi pisno: Grau [gráu̯], rod. Grava [gráva] (sln. Gradež, it. Grado), Riu [ríu̯], rod. Riva [ríva] (it. Rivo).

Spremembe slovničnih kategorij

Poimenovanja, ki se končujejo -s ali -is, lahko v furlanščini predstavljajo izvorno množinske oblike moškega oziroma ženskega spola, kar se v nekaterih primerih odraža tudi pri njihovih slovenskih ustreznikih, npr. Masaruelis – sln. Mažerole, Nimis – sln. Neme; Sidilis – sln. Sedila; Fratins – sln. Fratiči. Tovrstna imena, zlasti če njihovi slovenski ustrezniki ne obstajajo, praviloma prevzemamo kot samostalnike moškega spola (npr. Grions, mest. v Grionsu; Voltois, mest. v Voltoisu).

Daljšanje osnove

Osnovo podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na:

zložni naglašeni ali nenaglašeni samoglasnike (razen nenaglašenega e): Buri [búri] – rod. ed. Burija [búrija], San Durì [sán durí] – rod. ed. San Durìja [sán duríja], Scriù [skrijú] – rod. ed. Scriùja [skrijúja], Sià [sijá] – rod. ed. Siàja [sijája], Vencò [venkó] – rod. ed. Vencòja [venkója];
soglasnik r, če ne sledi nezložnemu u: Morâr [morár] – rod. ed. Morârja [morárja] (it. Moraro), Munistîr [munistír] – rod. ed. Munistîrja [munistírja] (it. Monastero), Rivignan Teor [rivinján teór] – rod. ed. Rivignana Teorja [rivinjána teórja] (it. Rivignano Teor) (vendar npr. San Maur [sán máu̯r] – rod. ed. San Maura [sán máu̯ra] (sln. Štmaver, it. San Mauro)).

Preglas

Do preglasa samoglasnika o v e prihaja pri sklanjanju moških imen, ki se zapisujejo s končnimi ⟨ç⟩ – [č], ⟨cj⟩ – [kj], ⟨gn⟩ – [nʲ], ⟨z⟩ – [c] in ⟨i⟩, kadar označuje nezložni izgovor [j]: Blauç [blaúč] – or. ed. (pred) Blauçem [blaúčem]; Partistagn [partistánʲ] – or. ed. (pred) Partistagnem [partistánjem]; Codromaz [kodromác] – or. ed. (pred) Codromazem [kodromácem], Zui [džúj] – or. ed. (pred) Zuiem [džújem].

Latvijščina

Jezik

Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Republike Latvije, kjer je latvijščina edini uradni jezik.

Pisava

Latvijska različica latinične pisave ima 22 črk osnovnega latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z 11 črkami z ločevalnimi znamenji: ⟨ā⟩, ⟨ē⟩, ⟨ī⟩, ⟨ū⟩, ⟨ģ⟩, ⟨ķ⟩, ⟨ļ⟩, ⟨ņ⟩, ⟨č⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩.

Latvijska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨ā Ā⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨č Č⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨ē Ē⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨ģ Ģ⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨ī Ī⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨ķ Ķ⟩, ⟨l L⟩, ⟨ļ Ļ⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨ņ Ņ⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨š Š⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨ū Ū⟩, ⟨v V⟩, ⟨z Z⟩, ⟨ž Ž⟩.

V latvijski pisavi se uporabljajo tri ločevalna znamenja, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:

črtica (makron) ⟨¯⟩ nad črkami ⟨ā⟩, ⟨ē⟩, ⟨ī⟩ in ⟨ū⟩ za označevanje dolžine samoglasnikov;
vejica ⟨,⟩ pod črkami ⟨k̦⟩, ⟨l̦⟩ in ⟨n̦⟩ ter nad črko ⟨g̒⟩ za označevanje trdonebnih glasov;
kljukica ⟨ˇ⟩ nad črkami ⟨č⟩, ⟨š⟩ in ⟨ž⟩ za označevanje šumevcev.

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto je v latvijskih besedah vedno na prvem zlogu, npr. Daugavpils [dáu̯gau̯pils], Jelgava [jélgava], Andrejs Pumpurs [ándrejs púmpurs], Rainis [rájnis].

Latvijščina pozna tudi tonemski naglas, ki ga v slovenščino ne prevzemamo.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

Samoglasniki, zapisani s črkami ⟨ā⟩, ⟨ē⟩, ⟨ī⟩ in ⟨ū⟩, v latvijščini označujejo dolge samoglasnike (tudi če niso naglašeni). Pri prevzemanju v slovenščino se kratki in dolgi samoglasniki izenačijo, izgovarjamo jih po slovensko: Jūrmala [júrmala], Rēzekne [rézekne], Kuldīga [kúldiga], Gunārs [gúnars].
S črko ⟨o⟩ se v latvijščini zapisuje dvoglasnik [u̯o], ki ga v slovenščino prevzemamo kot [o]: Ogre [ógre], Barons [bárons].

Latvijščina pozna dvoglasnike, zapisane kot ⟨ie⟩, ⟨ai⟩, ⟨au⟩, ⟨ei⟩ in ⟨ui⟩, ki jih v slovenščino prevzemamo kot [je], [aj], [au̯], [ej] in [uj]: Liepāja [ljépaja], Valmiera [válmjera], Olaine [ólajne], Gauja [gáu̯ja], Reinis [rêjnis].

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩ in ⟨ž⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

Soglasnika, zapisana s črkama ⟨ļ⟩ in ⟨ņ⟩, sta v latvijščini trdonebna zvočnika, izgovorjena mehčano. Pri prevzemanju mehkost pred samoglasnikom nakazujemo z j, pred soglasnikom pa z l’ in n’: Pļaviņas [pljávinjas], Preiļi [prêjlji], Oļģerts [ólʼdžerc], Mārtiņš [mártinʼš].
Soglasnika, zapisana s črkama ⟨ģ⟩ in ⟨ķ⟩, sta v latvijščini trdonebna zapornika, ki ju prevzemamo kot [dž] in [č]: Ķekava [čékava], Ikšķile [íkščile], Porziņģis [pórzinʼdžis], Oļģerts [ólʼdžerc].

Podvojeni soglasniki se v latvijščini izgovarjajo kot dolgi soglasniki, v slovenščini jih izgovarjamo enojno: Anna [ána], Markuss [márkus].

Končna črkovna sklopa -⟨šs⟩ in -⟨čs⟩ se v latvijščini izgovarjata kot dolga [š:] in [č:], v slovenščino pa ju prevzemamo kot navadna [š] in [č]: Pelšs [pélš], Rinkēvičs [rínkevič].

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali črkovnim sklopom) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis	Položaj	Izgovor v slovenščini	Zgled
ā		a	Liepāja [ljépaja], Jānis [jánis]
ē		e	Cēsis [césis], Pēteris [péteris]
čs	v izglasju	č	Rinkēvičs [rínkevič]
ģ		dž	Ģērmanis [džêrmanis]
i	v ⟨ai⟩, ⟨ei⟩, ⟨ui⟩	j	Aivars [ájvars], Reinis [rêjnis]
ie		je	Iecava [jécava], Vācietis [vácjetis]
ī		i	Elīna [élina], Līvāni [lívani]
ķ		č	Miķelis [míčelis], Ķegums [Čégums]
ļ	pred samoglasnikom	lj	Viļāni [víljani]
ļ	pred soglasnikom	lʼ	Oļģerts [ólʼdžerc]
ņ	pred samoglasnikom	nj	Grobiņa [gróbinja]
ņ	pred soglasnikom	nʼ	Dārziņš [dárzinʼš]
šs	v izglasju	š	Pelšs [pélš]
u	v ⟨au⟩	u̯	Bauska [báu̯ska]
ū		u	Alūksne [áluksne], Artūrs [árturs]

Podomačevanje latvijskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz latvijščine so v slovenščini redka, večinoma so pisno nepodomačena, npr. daina [dájna] ʻljudska pesemʼ, saeima [sáejma] ‘latvijski parlament’.

Lastna imena

Lastna imena v zapisu ohranjamo nespremenjena: Kuldīga [kúldiga], Edgars Rinkēvičs [édgars rínkevič].

Osebna imena

Latvijska rojstna imena so enako kot navadni samostalniki uvrščena v različne sklanjatve. V latvijsko 1. moško sklanjatev so uvrščena imena s končajem -s (Edgars [édgars], Ivars [ívars], Vladimirs [vládimirs], Dzintars [dzíntars], Andrejs [ándrejs], Valērijs [válerijs]). Pri prevzemanju v slovenščino imena s tem končajem sklanjamo po slovenski prvi moški sklanjatvi: Vladimirs [vládimirs], rod. Vladimirsa [vládimirsa].

Latvijski priimki se glede na spol in končaj uvrščajo v različne sklanjatve. Priimki za osebe moškega spola imajo v imenovalniku končaja -s/-š in -is, za osebe ženskega spola pa -a in -e. Pare priimkov za oba spola v slovenščino prevzemamo v izvirni obliki, npr. Ulmanis m [úlmanis] in Ulmane ž [úlmane], Jansons m [jánsons] in Jansone ž [jánsone], Petrusēvičs m [pétrusevič] in Petrusēviča ž [pétruseviča], Bērziņš m [bêrzinʼš] in Bērziņa ž [bêrzinja], Eglītis m [églitis] in Eglīte ž [églite].

Zemljepisna in stvarna lastna imena

Za nekatere latvijske zemljepisne danosti uporabljamo v slovenščini uveljavljena slovenska imena (eksonime), npr. Riga [ríga] (latv. Rīga), Riški zaliv [ríški zalív-] (latv. Rīgas jūŗas līcis).

POSEBNOST

Nekatera zemljepisna imena smo v slovenščino prevzeli iz drugih evropskih jezikov, npr. iz ruščine: Zahodna Dvina [zahódna dvína] (latv. Daugava).

Pri podomačevanju stvarnih imen sledimo pravopisnim pravilom: prevajamo redka stvarna imena, npr. Latvijska narodna knjižnica [látvijska národna knjížnica] (latv. Latvijas Nacionālā bibliotēka).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

S pregibanjem latvijskih prevzetih imen ni večjih težav, saj sledimo izgovoru v slovenščini in jih uvrščamo v slovenske sklanjatvene vzorce.

Ženska imena, ki se ne končajo na -a, se v slovenščini uvrščajo v 3. žensko sklanjatev in jih pregibamo z ničto končnico: Saule [sáu̯le], rod. Saule [sáu̯le]; Ziedīte [zjédite], rod. Ziedīte [zjédite]. Svojilni pridevnik iz teh imen je tvorjen iz podstave, ki nima končnega -e: Saulin [sáu̯lin], Ziedītin [zjéditin].

Nekatera zemljepisna imena na -i so v latvijščini moškega spola množine. V slovenščino jih prevzemamo kot edninske samostalnike in jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr. Preiļi [prêjlji], Viļāni [víljani].

Zemljepisna imena na -e so v latvijščini ženskega spola. V slovenščino jih prevzemamo kot samostalnike moškega spola in jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr. Rēzekne [rézekne], Dobele [dóbele], Sabile [sábile].

Daljšanje osnove

Osnovo pisno in govorno podaljšujejo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na samoglasnik e ali i, npr. Sabile [sábile], rod. Sabileja [sábileja]; Preiļi [prêjlji], rod. Preiļija [prêjljija]; Līvāni [lívani], rod. Līvānija [lívanija].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se pojavlja, če se govorjena osnova konča na č ali š:

Mārtiņš [mártinʼš], or. z Mārtiņšem [z‿mártinʼšem]; svoj. prid. Mārtiņšev [mártinʼšev-]
Pelšs [pélš], or. s Pelšsem [s‿pélšem]; svoj. prid. Pelšsev [pélšev-]
Rinkēvičs [rínkevič], or. z Rinkēvičsem [z‿rínkevičem]; svoj. prid. Rinkēvičsev [rínkevičev-]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se sklanjajo z daljšanjem osnove z j:

Viļāni [víljani], or. z Viļānijem [z‿víljanijem]
Dobele [dóbele], or. z Dobelejem [z‿dóbelejem]