Pravopis 8.0

Pisava
Zapis v latinici
Izgovor
Naglasno mesto
Razmerja med črkami in glasovi
Preglednica zapis – izgovor v slovenščini
Podomačevanje kitajskih besed in besednih zvez
Občna poimenovanja
Lastna imena
Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik
Imena moškega spola
Imena ženskega spola
Večbesedna imena – pregibanje in tvorba pridevnikov
PRILOGA 1: Preglednica vseh zlogov
PRILOGA 2: Pretvornik med zapisom in izgovorom osebnih in krajevnih imen

Kitajščina

Pisava

Sodobna kitajščina se zapisuje z logografsko pisavo, pri čemer posamezna pismenka označuje besedo ali morfem.

ODDAJTE KOMENTAR

Zapis v latinici

Za zapis kitajskih lastnih imen v latinici se tako na Kitajskem kot tudi v mednarodnem okolju najpogosteje uporablja pinjin (Hanyu pinyin, HP).

ODDAJTE KOMENTAR

Na Tajvanu se za zapis lastnih imen uporabljajo Wade-Gilesov sistem (WG), Hanyu pinyin (HP), Tongyong pinyin (TP) in Gwoyeu Romatzyh (GR), dopustne pa so tudi individualne različice črkovnega zapisa, na primer: WG Kaohsiung [gáošjung-], TP Pingsi [pínkši], pribl. GR Tsai Ing-wen [cáj jing-vên].

Wade-Gilesov sistem je večinoma uporabljen tudi v publikacijah iz obdobja 1912–1979. Kasneje ga je nadomestil Hanyu pinyin.

Za zapis v slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa (2001) veljalo načelo fonetičnega zapisa, kar je z vse večjo razširjenostjo kitajskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko problematično in ob zavedanju, da je pinjin (tj. Hanyu pinyin) mednarodno sprejeta kitajska latinica, hkrati pa kitajska standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Glasovno podomačeni zapisi imen se ohranjajo v tistih imenih, pri katerih je njihova raba že povsem ustaljena.

Pinjin uporablja 25 črk latiničnega črkopisa, črko z ločevalnim znamenjem ⟨ü⟩ in štiri dvočrkja, tj. ⟨ch⟩, ⟨sh⟩, ⟨zh⟩ in ⟨ng⟩.

Kitajska latinična abeceda po pinjinu: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

V pinjinu se nad črko ⟨ü⟩ uporablja ločevalno znamenje dvojna pika ⟨¨⟩, ki jo v slovenščini ohranjamo; njeno opuščanje bi namreč izenačilo različne zloge, npr. ⟨nu⟩ – ⟨nü⟩ in ⟨lu⟩ – ⟨lü⟩.

ODDAJTE KOMENTAR

Pinjin vključuje tudi ločevalna znamenja nad samoglasniki, ki jih zasledimo v strokovnih in znanstvenih besedilih, vendar se v splošni mednarodni rabi opuščajo (npr. guō, guó, guǒ ali guò zapisujemo kot guo).

Opuščaj ⟨’⟩ se v pinjinu uporablja pred vsemi zlogi, ki se začnejo na ⟨a⟩, ⟨e⟩ ali ⟨o⟩, in nakazuje zev, ki ga pri prevzemanju v položaju i in samoglasnik, tj. [iV], zapiramo z j pred samoglasnikom: Xi’an [šíjan], Huangni’en [hu̯ánknijên], Longdi’ou [lúngdijôv-]. Na naglasno mesto pri prevzemanju ne vpliva.

Izgovor

Naglasno mesto

Vsi kitajski zlogi so jakostno naglašeni.

ODDAJTE KOMENTAR

Kakor na ravni zapisa opuščamo ločevalna znamenja nad samoglasniki, tako v izgovoru tudi ne prevzemamo kitajskih tonov.

Pri prevzemanju v slovenščino so se uveljavila naslednja pravila:

  1. Naglas je večinoma na prvem zlogu
    • dvozložnih priimkov: Ouyang [ôu̯jang-];
    • imen cesarjev in mitoloških bitij: Xuanzong [šu̯êndzung-], Qianlong [čjênlung-], Kangxi [kánkši]; Nüwa [nu̯íva], Bixia [bíšja];
    • zemljepisnih imen: Jiangxi [džjánkši], Hunan [húnan], Jian’ou [džjênov-];
    • stvarnih imen: Huawei [hu̯ávej], Xiaomi [šjáomi].
  2. V daljših besedah naglašujemo dva zloga – ob prvem še zadnjega: Heilongjiang [hêjlungdžjáng-], Zhoukoudian [džôu̯kou̯djên].
  3. Naglas je na zadnjem zlogu v dvozložnih rojstnih imenih, pred katerimi je vedno tudi priimek: (Jiang) Zemin [(džjáng) dzemín], (Xi) Jinping [(ší) džinpíng-], (Ouyang) Ziyuan [(ôu̯jang) dziju̯ên], (Chen) Duxiu [(čên) dušjú].
  4. V dvozložnih imenih s črkovnim sklopom ⟨ao⟩ je samoglasnik a v tem sklopu vedno naglašen, npr. -dao (Yuan Hongdao [ju̯ên hungdáo]), -tao (Hu Jintao [hú džintáo]), gao- (Gaoshan [gáoshan]), bao- (Bao Zheng [báo džêng-]), yao- (Yao Ming [jáo míng-]).

POSEBNOSTI

  1. V zemljepisnih imenih je naglašen izglasni -a: Changsha [čankšá] (rod. Changshaja [čankšája]), Ningxia [ninkšjá] (rod. Ninxiaja [ninkšjája]).
  2. V imenu mitološkega bitja ženskega spola je naglašen izglasni -e: Chang'e [čangê] (svoj. prid. Chang'ejin [čangêjin]).
ODDAJTE KOMENTAR

Pisni zlogi v pinjinu so zgrajeni iz začetne črke za soglasnik in končaja, ki je sestavljen iz ene ali več črk za samoglasnik, čemur lahko sledi bodisi ⟨n⟩ za [n] bodisi ⟨ng⟩ za [ng-]. Večina pisnih zlogov je v izgovoru prekrivna s slovenskimi, npr. Yan [jên], Heilongjiang [hêj.lung.džjáng-]. Samoglasniški črkovni sklop ⟨uV⟩ tudi v slovenščini izgovarjamo kot en zlog, tj. [u̯V], npr. Huawei [hu̯ávej] ali Yuan [ju̯ên].

Razlika med kitajskim in slovenskim zlogom se izkazuje v črkovnem sklopu ⟨ao⟩. V kitajščini je to en zlog, ki ga izgovarjamo [au̯] (Mao [máu̯], Jintao [džin.táu̯]), v slovenščini pa sta zloga dva, ki ju izgovarjamo [ao] (Mao [má.o], Jintao [džin.tá.o]).

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

V slovenskem knjižnem jeziku samoglasnike v kitajskih imenih izgovarjamo po slovenskih pravilih, v nekaterih zlogih pa upoštevamo izgovorne posebnosti posameznih zlogov.

POSEBNOSTI

  1. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨a⟩, prevzemamo kot [a], razen v zlogih ⟨lian⟩, ⟨jian⟩, ⟨xuan⟩, ⟨yan⟩, ⟨yuan⟩, ⟨qian⟩, ko ga prevzemamo kot [ê] oz. [e]: Yan [jên], Dalian [dáljen].
  2. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, v zlogih za [j] ali [u̯] prevzemamo kot [é] in pred j kot [ê]: Jie [džjé], Shen Yue [šên ju̯é], Heihe [hêjhe]. S črko ⟨e⟩ je pred črko za soglasnik ali soglasniškim črkovnim sklopom zapisan tudi polglasnik, ki ga v knjižno slovenščino prevzemamo kot [ê] oz. [e]: Chen [čên], Shen Yue [šên ju̯é], Pankeng [pánkeng-]; v preteklosti smo ga prevzemali kot [é], npr. v zemljepisnih imenih Chengdu [čéngdu], Henan [hénan], v priimku Deng [déng-] (Deng Xiaoping [dénk šjaopíng-]. V zlogu ⟨er⟩ samoglasnik, zapisan s črko ⟨e⟩, prevzemamo kot [a]: Nulu’erhu Shan [núluárhu šán].
  3. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨o⟩, prevzemamo kot [o], razen pred ⟨ng⟩, ko je [u]: Song [súng-].
  4. Samoglasnik, zapisan s črko ⟨ü⟩, prevzemamo kot [u], razen v zlogih ⟨lü⟩ in ⟨nü⟩, ko označuje dvoglasniški sklop [u̯í]: Nüwa [nu̯íva].
ODDAJTE KOMENTAR

Strokovnjaki in poznavalci kitajščine se tudi v knjižni slovenščini slušnemu vtisu kitajskega govora pogosto približajo s polglasniškim izgovorom črke ⟨e⟩, in sicer v položaju za soglasnikom in pred [n] ali [ng] ter v izglasju. Glej poglavje »Preglednica vseh zlogov«.

Soglasniki

Soglasnike, pisane s črkami ⟨b⟩, ⟨c⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Črki ⟨w⟩ in ⟨y⟩ prevzemamo kot [v] in [j]: Weihai [vêjhaj], Huawei [hu̯ávej]; Yan Geling [jên gelíng-], Dai Shouyi [dáj šou̯jí].

ODDAJTE KOMENTAR

Črki ⟨w⟩ in ⟨y⟩ v pinjinu nista oznaki za dva glasova, temveč se dogovorno pojavljata na začetku zloga pred samoglasnikom, s čimer nakazujeta mejo med zlogi. Prevzemamo ju kot zvočnika.

Podvojene črke za soglasnike, ki se pojavljajo na meji dveh zlogov, prevzemamo kot en glas: Ningguo [níngu̯o]. Tudi podvojeni glasovi sovpadejo: Chang Feiya [čánk fejá].

POSEBNOSTI

  1. Soglasnik, zapisan s črko ⟨j⟩, prevzemamo kot [dž]: Jiang [džjáng-], Nanjing [nándžing-].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨q⟩, prevzemamo kot [č]: Qi [čí], Gao Liqin [gáo ličín].
  3. Soglasnik, zapisan s črko ⟨r⟩, prevzemamo kot [ž] (Rong [žúng-]), razen v zlogu ⟨er⟩, ko je [r]: Nulu’erhu Shan [núluárhu šán].
  4. Soglasnik, zapisan s črko ⟨x⟩, prevzemamo kot [š]: Xiaomi [šjáomi], Guangxi [gu̯ánkši].
  5. Soglasnik, zapisan s črko ⟨z⟩, prevzemamo kot [dz]: Zhang Ziyi [džáng dzijí], Zeng Guofan [dzêng gu̯ofán].

Soglasniška dvočrkja prevzemamo kot šumevce, in sicer

  • ⟨ch⟩ izgovarjamo kot [č]: Chen Kaige [čên kajgê], Chengdu [čéngdu];
  • ⟨sh⟩ izgovarjamo kot [š]: Shao Yong [šáo júng-], Taishan [tájšan];
  • ⟨zh⟩ izgovarjamo kot [dž]: Zhang Daqian [džáng dačjên], Guizhou [gu̯êjdžov-].
ODDAJTE KOMENTAR

V pinjinu je dvočrkje tudi ⟨ng⟩, ki ga prevzemamo kot dva glasova (Ming [míng-]), v položajih, ko ga prilikujemo po slovenskih glasoslovnih pravilih, pa kot [nk] (Liang Kai [ljánk káj], Gongsun [gúnksun]). Če je zapis imena že podomačen, je v podomačeni obliki vedno zapisan ⟨g⟩: Kangši [kánkši] (HP Kangxi).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
a
a Chao [čáo], Han [hán], Tang [táng-], Liang Kai [ljánk káj]
a v zlogih ⟨lian⟩, ⟨jian⟩, ⟨xuan⟩, ⟨yan⟩, ⟨yuan⟩, ⟨qian⟩ ê oz. e Xuanzong [šu̯êndzung-], Yan [jên], Yuan [ju̯ên], Qian Xuesen [čjên šu̯esên], Dalian [dáljen], Fujian [fúdžjen]
ch č Changchun [čánkčun], Chen [čên], Chu Shijian [čú šidžjên]
e
e Jie [džjé], Wei [vêj], Daxue Shan [dášu̯e šán], Zhangye [džángje]
e v zlogu ⟨er⟩ a Nulu’erhu Shan [núluárhu šán]
i v zlogih, kjer je edini samoglasnik i Ji [dží], Jin [džín], Jing [džíng-], Ming [míng-]
i v zlogih pred samoglasnikom in v izglasju zloga j Liao [ljáo], Xia [šjá], Liang [ljáng-]; Weihai [vêjhaj], Qinghai [čínkhaj]
i v zlogih ⟨gui⟩, ⟨sui⟩ ej Guiyang [gu̯êjang-], Guizhou [gu̯êjdžov-], Sui [su̯êj]
j dž Jintao [džintáo], Xingjian [šíngdžjen]
o
o Dai Zhaodeng [dáj džaodêng-], Zhou [džôv-]
o pred ⟨ng⟩ u Qianlong [čjênlung-], Sikong [síkung-‍], Gongsun [gúnksun]
q č Qi [čí], Daqing [dáčing-]
r
ž Rong [žúng-]
r v zlogu ⟨er⟩ r Nulu’erhu Shan [núluárhu šán]
sh š Shi [ší], Shu [šú], Taishan [tájšan], Shanxi [šánši]
u
u Lun [lún], Ju Wenjun [džú vendžún]
u pred ⟨a⟩, ⟨e⟩ in ⟨o⟩ u̯ Huawei [hu̯ávej], Huangfu [hu̯ánkfu], Qu Yuan [čú ju̯ên], Shen Yue [šên ju̯é], Yang Rongguo [jáng žungu̯ó]
ü v zlogih ⟨lüe⟩ in ⟨nüe⟩ u̯ Wang Lüe [vánk lu̯é]
ü v ⟨lü⟩ in ⟨nü⟩ u̯í Lüqiu Luwei [lu̯íčju luvêj], Lüshun [lu̯íšun], Lüda [lu̯ída], Nüwa [nu̯íva]
w v Wuhan [vúhan], Wei [vêj], Wu [vú], Wang [váng-]
x š Xinjiang [šíndžjang-], Cao Xueqin [cáo šu̯ečín], Guangxi [gu̯ánkši]
y j Lin Yutang [lín jutáng-], Jue Yuwen [džu̯é juvên]
z dz Wu Zetian [vú dzetjên], Zhang Ziyi [džáng dzijí]
zh dž Wang Fuzhi [vánk fudží], Hangzhou [hángdžov-], Zhuangzi [džu̯ángdzi]

Podomačevanje kitajskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz kitajščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so lahko

  1. pisno podomačene (večina): goji [góji] ali [gódži] (HP gouqi), tajči [tájči] (HP taijiquan), kungfu [kúnkfu] (HP gongfu), liči [líči] (HP lizhi);
  2. pisno nepodomačene: jiaozi [džjáodzi] ‘cmočki nepravilnih oblik, polnjeni z mletim mesom ali zelenjavo’.

POSEBNOSTI

  1. Posamezne besede se v knjižnem jeziku pojavljajo kot pisne dvojnice in so se tudi v zapisu oddaljile od pričakovanega izgovora ter tu predstavljenih pravil: feng šuj [fénk šúj] in feng shui [fênk šu̯êj]; tao [táo] in dao [dáo]; čopsuj [čópsuj] in chopsui [čópsu̯ej].
  2. V prirednih zloženkah uporabljamo v zapisu stični vezaj (npr. jin-jang [jín-jáng-] ‘jin in jang’).
ODDAJTE KOMENTAR

S črkami ⟨p⟩, ⟨t⟩, ⟨k⟩, ⟨b⟩, ⟨d⟩ in ⟨g⟩ v slovenščini razlikujemo nezveneče in zveneče nezvočnike, v kitajščini pa imajo samo nezveneče nezvočnike, in sicer pridihnjene [ph], [th], [kh] in nepridihnjene [p], [t], [k]. Zapis nekaterih pisnih dvojnic, npr. dao [dáo] / tao [táo] oz. daoizem [daoízəm] / taoizem [taoízəm], je tesno povezan z izbranim črkovnim zapisom. V 20. stoletju se je uporabljal Wade-Gilesov sistem, ki pridihnjenost nezvočnikov označuje z opuščajem, pinjin pa s črkami osnovnega latiničnega črkopisa: WG tao/t’ao; HP dao/tao. Različni zapisi so povezani tudi s pestrimi potmi prevzemanja besed v azijskem prostoru, saj so bile kitajske pismenke osnova za številne azijske pisave, npr. tofu [tofú] (HP dòufu, hep. tōfu).

Lastna imena

Lastna imena, predvsem osebna imena sodobnikov in stvarna imena, pa tudi zemljepisna imena, ohranjamo zapisana tako, kot so v pinjinu: Deng Xiaoping [dénk šjaopíng-], Ningxia [ninkšjá], Shenzhen [šêndžen], Huawei [hu̯ávej], Tianwen-1 [tjênven-êna].

ODDAJTE KOMENTAR

Tajvanska imena prepoznamo predvsem po rabi stičnega vezaja. Izvirnega zapisa ne podomačujemo, pri čemer ohranjamo tudi izvirno rabo velike in male začetnice.

Osebna imena

Pisno podomačena imena oseb so tista, ki so se ustalila že v preteklosti, npr. Konfucij [konfúcij] (HP Kongzi), Mencij [méncij] (HP Mengzi), Čankajšek [čankájšək] (HP Jiang Jieshi).

POSEBNOST

Zaradi nerazlikovanja med poslovenjenim in pinjinskim zapisom so se pri nekaterih imenih izjemoma uveljavile pisne dvojnice, npr. Mao Cetung [máo cetúng-] in Mao Zedong [máo dzedúng-], Lao Ce [láo cé] in Laozi [láodzi].

Imena dinastij in cesarjev ter nekaterih pripadnikov cesarskih rodbin so večinoma pisno nepodomačena: Jin [džín], Liao [ljáo], Sui [su̯êj], Xia [šjá]; Puyi [púji], Taizong [tájdzung-]; Cixi [cíši].

POSEBNOST

Imena nekaterih dinastij imajo tudi poslovenjene oblike, npr. Čin [čín] (HP Qin), Čing [číng-] (HP Qing), Čianlung [čjánlung-] (HP Qianlong), Džov [džóv-] (HP Zhou), Sung [súng-] (HP Song), Šang [šáng-] (HP Shang).

Prevzemanje kitajskih imen in priimkov

Kitajska osebna imena so običajno sestavljena iz treh zlogov; prvi zlog je priimek, drugi in tretji zlog sta rojstno ime: Bai Shouyi [báj šou̯jí], Hao Jingfang [háo džinkfáng-]. Če je osebno ime dvozložno, je prvi zlog priimek in drugi zlog rojstno ime: Lin Dan [lín dán], Wang Wei [vánk vêj].

Vedno navajamo najprej priimek, nato rojstno ime. Priimek se lahko uporablja tudi samostojno.

POSEBNOST

Kadar ima oseba dvojni priimek, pri čemer eden ni kitajski, velja zaporedje ime – priimek – priimek: Lili Gao Novak [líli gáo novák].

ODDAJTE KOMENTAR

Namesto rojstnega imena posamezniki uporabljajo tudi umetniško ime: Su Dongpo [sú dunkpó] (namesto Su Shi [sú ší]), kar velja tudi za druge znane umetnike iz preteklosti: Li Taipo [lí tajpó] (namesto Li Bai [lí báj], ki je bil znan po spoštljivem imenu Li Taibai [lí tajbáj]).

Za Kitajce in Kitajke, ki živijo v drugih okoljih, se uporablja tudi zaporedje rojstnega imena in priimka, npr. Huiqin Wang [hu̯ejčín váng-] poleg Wang Huiqin [vánk hu̯ejčín], ali samo zaporedje imena in priimka, npr. En Shao [ên šáo], sicer pa je obračanje zaporedja nezaželeno.

Poleg enozložnih priimkov obstaja tudi manjše število dvozložnih priimkov. To so: Dongfang [dúnkfang-], Dongguo [dúngu̯o], Duanmu [du̯ánmu], Gongsun [gúnksun], Huangfu [hu̯ánkfu], Huyan [hújen], Linghu [línkhu], Lüqiu [lu̯íčju], Murong [múžung-], Nangong [nángung-], Shangguan [šángu̯an], Sikong [síkung-], Sima [síma], Situ [sítu], Xiahou [šjáhou̯], Yuwen [júven], Zhangsun [džánksun], Zhuge [džúge]. Primer tovrstnega osebnega imena: Zhuge Liang [džúge ljáng-], Ouyang Zhaodeng [ôu̯jang džaodêng-].

ODDAJTE KOMENTAR

Po Wade-Gilesovem sistemu in Tongyong pinyinu se med obema zlogoma rojstnega imena navadno piše stični vezaj: Ma Ying-jeou [má jing-džjú], Tsai Ing-wen [cáj jing-vên]. Za zapis uporabljamo izvorni črkovni zapis, npr. Ma Ying-jeou (in ne Ma Yingjiu); Wu Tien-chang [vú tjen-džáng-] in ne (Wu Tianzhang).

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti na Kitajskem se je že v preteklosti uveljavilo slovensko ime (eksonim): Peking [péking-] (HP Beijing), Šanghaj [šánkhaj] (HP Shanghai), Sečuan [séčuan] (HP Sichuan), Šantung [šántung-] (HP Shandong), Nanking [nánking-] (HP Nanjing), Mandžurija [mandžúrija] (HP Manzhou).

Redka, zlasti večbesedna zemljepisna imena z občnimi sestavinami so povsem prevedena: Biserna reka [bíserna réka] (HP Zhujiang), Rumena reka [rumêna réka] (HP Huanghe), Bohajsko morje [bohájsko mórje] (HP Bohai), Veliki kitajski zid [véliki kitájski zíd-] (HP Wanli Changcheng), Prepovedano mesto [prepovédano mésto] (HP Gugong), Trg nebeškega miru [tə̀rg- nebéškega mirú] (HP Tian'anmen). Nekatera imena imajo prevedene le občnoimenske sestavine: Zahodni Zhou [zahódni džôv-], Vzhodni Han [u̯shódni hán].

Zaradi različnih poti prevzemanja imajo posamezna imena tudi imenske variante (alonime), npr. Dolga reka [dôu̯ga réka] (HP Changjiang) je znana tudi kot Modra reka [módra réka], Jangce [jánkce] in Jangcekjang [jánkcekjang-]. Mesto Guangzhou [gu̯ángdžov-] poznamo tudi kot Kanton [kantón].

ODDAJTE KOMENTAR

Zemljepisna imena lahko vsebujejo občno sestavino, npr. shan [šán] ‘gora’, he [hê] ‘reka’, hu [hú] ‘jezero’ ipd. Pri dvozložnih imenih se je uveljavilo pravilo, da je občna sestavina neodtujivi del lastnega imena, npr. Taishan [tájšan], Liaohe [ljáohe], Xihu [šíhu]. Pri večzložnih imenih občno sestavino zapisujemo posebej in jo sprejemamo kot del imena ali kot občno ime, npr. Daxue Shan [dášu̯e šán] ali gora Daxue [gôra dášu̯e].

Stvarna imena

V slovenščini se vse pogosteje pojavljajo imena različnih znamk, ki jih ne domačimo: Huawei [hu̯ávej], Xiaomi [šjáomi], Hongqi [húnkči], Shenyang [šênjang-], Yanjing [jêndžing-].

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Moška imena pregibamo po prvi moški sklanjatvi, ženska po tretji ženski sklanjatvi, le redka imena ženskih mitoloških bitij na končni nenaglašeni -a pa po prvi ženski sklanjatvi. Za imena z neznačilnimi pisnimi končaji za slovenščino upoštevamo glasovne uresničitve in se ravnamo po načelih, ki veljajo tudi za slovenska imena. V zvezah priimka in imena pregibamo samo zadnjo sestavino, tj. ime.

Imena moškega spola

Imena moškega spola s končnim zapisanim -⟨i⟩, ki ga izgovarjamo kot [j]

Osnova ostaja pri sklanjanju nespremenjena, govorjeni j na koncu osnove vpliva na preglas v orodniku. Preglas se uresničuje tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika. Pri tvorbi pridevnika z obrazilom -ski to obrazilo dodajamo podstavi (ki je enaka imenovalniški osnovi).

  • Wei [vêj], rod. Weia [vêja], or. z Weiem [z‿vêjem]; svoj. prid. Weiev [vêjev-]
  • Ai Weiwei [áj vejvêj], rod. Ai Weiweia [áj vejvêja], or. z Ai Weiweiem [z‿áj vejvêjem]; svoj. prid. Ai Weiweiev [áj vejvêjev-]
  • Huawei [hu̯ávej], rod. Huaweia [hu̯áveja], or. s Huaweiem [s‿hu̯ávejem]; svoj. prid. Huaweiev [hu̯ávejev-]
  • Qinghai [čínkhaj], rod. Qinghaia [čínkhaja], or. s Qinghaiem [s‿čínkhajem]; prid. qinghaiski [čínkhajski]

Imena moškega spola s pisnim končajem -⟨ou⟩

Osnova ostaja pri sklanjanju nespremenjena, govorjeni [u̯] v končaju osnove se pri sklanjanju v položaju pred samoglasniško končnico izgovori kot [v]. Enako je pri tvorbi svojilnega pridevnika z obrazilom -ov: končni govorjeni [u̯] se v položaju pred obrazilom -ov izgovori kot [v]. Pri tvorbi pridevnika z obrazilom -ski to obrazilo dodajamo podstavi (ki je enaka imenovalniški osnovi).

  • Gou [gôu̯], rod. Goua [gôva]; svoj. prid. Gouov [gôvov-]
  • Zhang Yimou [džánk jimôu̯], rod. Zhang Yimoua [džánk jimôva]; svoj. prid. Zhang Yimouov [džánk jimôvov-]
  • Suzhou [súdžou̯], rod. Suzhoua [súdžova]; prid. suzhouski [súdžou̯ski]

Imena moškega spola s končajem -⟨(i)ao⟩

Končni -o je končnica, zato se pri sklanjanju premenjuje. Osnova je nekončniški del imena. Pri tvorbi svojilnega pridevnika priponsko obrazilo -ov le dodamo podstavi, ki je enaka osnovi (ta ni podaljšana).

  • Gao [gáo], rod. Gaa [gáa], or. z Gaom [z‿gáom]; svoj. prid. Gaov [gáov-]
  • Liao [ljáo], rod. Liaa [ljáa], or. z Liaom [z‿ljáom]; svoj. prid. Liaov [ljáov-]

Imena moškega spola na samoglasnik, ki podaljšujejo osnovo z j

Osnova se konča na samoglasnik, in da bi ji pri pregibanju lahko dodajali samoglasniške končnice, jo podaljšujemo z j. Pridevniška podstava je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi.

  • Changsha [čankšá], rod. Changshaja [čankšája], or. s Changshajem [s‿čankšájem]; prid. changshajski [čankšájski]
  • Ningxia [ninkšjá], rod. Ningxiaja [ninkšjája], or. z Ningxiajem [z‿ninkšjájem]; prid. ningxiajski [ninkšjájski]
  • Xia [šjá], rod. Xiaja [šjája], or. s Xiajem [s‿šjájem]; svoj. prid. Xiajev [šjájev-]
  • Jie [džjé], rod. Jieja [džjêja], or. z Jiejem [z‿džjêjem]; svoj. prid. Jiejev [džjêjev-]
  • Zhuge [džúge], rod. Zhugeja [džúgeja], or. z Zhugejem [z‿džúgejem]; svoj. prid. Zhugejev [džúgejev-]
  • Wang Fuzhi [vánk fudží], rod. Wang Fuzhija [vánk fudžíja], or. z Wang Fuzhijem [z‿vánk fudžíjem]: svoj. prid. Wang Fuzhijev [vánk fudžíjev-]
  • Li Taipo [lí tajpó], rod. Li Taipoja [lí tajpója], or. z Li Taipojem [z‿lí tajpójem]; svoj. prid. Li Taipojev [lí tajpójev-]
  • Shu [šú], rod. Shuja [šúja], or. s Shujem [s‿šújem]; svoj. prid. Shujev [šújev-]

Imena ženskega spola

Imena ženskega spola se nikoli ne uporabljajo brez priimkov (glej Sklanjanje večbesednih imen). Izjema so imena božanstev, ki jih pregibamo po prvi ženski (Nüwa [nu̯íva]) ali tretji ženski (Chang’e [čangê]) sklanjatvi. Svojilni pridevnik tvorimo z obrazilom -in, pri podstavah na končne naglašene samoglasnike ter nenaglašena i in u je pred obrazilom -in tudi zvočnik j.

  • Nüwa [nu̯íva], rod. Nüwe [nu̯íve]; svoj. prid. Nüwin [nu̯ívin]
  • Cixi [cíši], rod. Cixi [cíši]; svoj. prid. Cixijin [cíšijin]
  • Chang’e [čangê], rod. Chang’e [čangê]; svoj. prid. Chang’ejin [čangêjin]

Večbesedna imena – pregibanje in tvorba pridevnikov

V vseh večbesednih lastnih imenih moškega spola pregibamo samo zadnjo sestavino. Zadnja sestavina tudi nosi pridevniško priponsko obrazilo.

  • Guo Moruo [gu̯ó možu̯ó], rod. Guo Moruoja [gu̯ó možu̯ója], or. z Guo Moruojem [z‿gu̯ó možu̯ójem]; svoj. prid. Guo Moruojev [gu̯ó možu̯ójev-]
  • Zhang Yimou [džánk jimôu̯], rod. Zhang Yimoua [džánk jimôva], or. z Zhang Yimouom [z‿džánk jimôvom]; svoj. prid. Zhang Yimouov [džánk jimôvov-]
  • Lin Dan [lín dán], rod. Lin Dana [lín dána], or. z Lin Danom [z‿lín dánom]; svoj. prid. Lin Danov [lín dánov-]
  • Zhang Lianhua [džánk ljenhu̯á], rod. Zhang Lianhuaja [džánk ljenhu̯ája], or. z Zhang Lianhuajem [z‿džánk ljenhu̯ájem]; svoj. prid. Zhang Lianhuajev [džánk ljenhu̯ájev-]

V večbesednih lastnih imenih ženskega spola, ki se končujejo na naglašeni samoglasnik, je podstava svojilnih pridevnikov pred -in podaljšana z j: Zhang Ziyi [džáng dzijí], rod. Zhang Ziyi [džáng dzijí]; svoj. prid. Zhang Ziyijin [džáng dzijíjin].

V večbesednih lastnih imenih ženskega spola, ki se končujejo na -⟨ao⟩, je podstava svojilnih pridevnikov pred -in brez končnega ⟨o⟩: Mao Weitao [máo vejtáo], rod. Mao Weitao [máo vejtáo]; svoj. prid. Mao Weitain [máo vejtáin].

ODDAJTE KOMENTAR

Glej »Pretvornik med zapisom in izgovorom osebnih in krajevnih imen«.

PRILOGA 1: Preglednica vseh zlogov

Kitajski jezik je sestavljen iz nekaj več kot 400 zlogov. V preglednici so predstavljeni vsi obstoječi zlogi s slovenskimi ustrezniki, tudi tisti, ki jih v znanih lastnih imenih ne srečamo. Vsi imajo zapisano mesto naglasa, čeprav so lahko v dvo- ali večzložnih imenih v položaju, ko niso naglašeni. (V oklepaju in z manjšo pisavo je zgolj informativno zapisan pogost polglasniški izgovor, ki je namenjen razlikovanju med ozkimi in širokimi izgovori črke ⟨e⟩.)

a [á]
ai [áj]
an [án]
ang [áng-]
ao [áo]
ba [bá]
bai [báj]
ban [bán]
bang [báng-]
bao [báo]
bei [bêj]
ben [bên] ([bə̀n])
beng [bêng-] ([bə̀ng-])
bi [bí]
bian [bjên]
biao [bjáo]
bie [bjé]
bin [bín]
bing [bíng-]
bo [bó]
bu [bú]
ca [cá]
cai [cáj]
can [cán]
cang [cáng-]
cao [cáo]
ce [cê] ([cə̀])
cen [cên] ([cə̀n])
ceng [cêng-] ([cə̀ng-])
cha [čá]
chai [čáj]
chan [čán]
chang [čáng-]
chao [čáo]
che [čê] ([čə̀])
chen [čên] ([čə̀n])
cheng [čêng-] ([čə̀ng-])
chi [čí]
chong [čúng-]
chou [čôu̯]
chu [čú]
chua [ču̯á]
chuai [ču̯áj]
chuan [ču̯án]
chuang [ču̯áng-]
chui [ču̯êj]
chun [čún]
chuo [ču̯ó]
ci [cí]
cong [cúng-]
cou [côu̯]
cu [cú]
cuan [cu̯án]
cui [cu̯êj]
cun [cún]
cuo [cu̯ó]
da [dá]
dai [dáj]
dan [dán]
dang [dáng-]
dao [dáo]
de [dê] ([də̀])
dei [dêj]
den [dên] ([də̀n])
deng [dêng-] ([də̀ng-])
di [dí]
dian [djên]
diao [djáo]
die [djé]
ding [díng-]
diu [djú]
dong [dúng-]
dou [dôu̯]
du [dú]
duan [du̯án]
dui [du̯êj]
dun [dún]
duo [du̯ó]
e [ê] ([ə̀])
ei [êj]
en [ên] ([ə̀n])
er [ár]
fa [fá]
fan [fán]
fang [fáng-]
fei [fêj]
fen [fên] ([fə̀n])
feng [fêng-] ([fə̀ng-])
fo [fó]
fou [fôu̯]
fu [fú]
ga [gá]
gai [gáj]
gan [gán]
gang [gáng-]
gao [gáo]
ge [gê] ([gə̀])
gei [gêj]
gen [gên] ([gə̀n])
geng [gêng-] ([gə̀ng-])
gong [gúng-]
gou [gôu̯]
gu [gú]
gua [gu̯á]
guai [gu̯áj]
guan [gu̯án]
guang [gu̯áng-]
gui [gu̯êj]
gun [gún]
guo [gu̯ó]
ha [há]
hai [háj]
han [hán]
hang [háng-]
hao [háo]
he [hê] ([hə̀])
hei [hêj]
hen [hên] ([hə̀n])
heng [hêng-] ([hə̀ng-])
hong [húng-]
hou [hôu̯]
hu [hú]
hua [hu̯á]
huai [hu̯áj]
huan [hu̯án]
huang [hu̯áng-]
hui [hu̯êj]
hun [hún]
huo [hu̯ó]
ji [dží]
jia [džjá]
jian [džjên]
jiang [džjáng-]
jiao [džjáo]
jie [džjé]
jin [džín]
jing [džíng-]
jiong [džjúng-]
jiu [džjú]
ju [džú]
juan [džu̯ên]
jue [džu̯é]
jun [džún]
ka [ká]
kai [káj]
kan [kán]
kang [káng-]
kao [káo]
ke [kê] ([kə̀])
ken [kên] ([kə̀n])
keng [kêng-] ([kə̀ng-])
kong [kúng-]
kou [kôu̯]
ku [kú]
kua [ku̯á]
kuai [ku̯áj]
kuan [ku̯án]
kuang [ku̯áng-]
kui [ku̯êj]
kun [kún]
kuo [ku̯ó]
la [lá]
lai [láj]
lan [lán]
lang [láng-]
lao [láo]
le [lê] ([lə̀])
lei [lêj]
leng [lêng-] ([lə̀ng-])
li [lí]
lia [ljá]
lian [ljên]
liang [ljáng-]
liao [ljáo]
lie [ljé]
lin [lín]
ling [líng-]
liu [ljú]
long [lúng-]
lou [lôu̯]
lu [lú]
lü [lu̯í]
luan [lu̯án]
lüe [lu̯é]
lun [lún]
luo [lu̯ó]
ma [má]
mai [máj]
man [mán]
mang [máng-]
mao [máo]
me [mê] ([mə̀])
mei [mêj]
men [mên] ([mə̀n])
meng [mêng-] ([mə̀ng-])
mi [mí]
mian [mjên]
miao [mjáo]
mie [mjé]
min [mín]
ming [míng-]
miu [mjú]
mo [mó]
mou [môu̯]
mu [mú]
na [ná]
nai [náj]
nan [nán]
nang [náng-]
nao [náo]
ne [nê] ([nə̀])
nei [nêj]
nen [nên] ([nə̀n])
neng [nêng-] ([nə̀ng-])
ni [ní]
nian [njên]
niang [njáng-]
niao [njáo]
nie [njé]
nin [nín]
ning [níng-]
niu [njú]
nong [núng-]
nou [nôu̯]
nu [nú]
nü [nu̯í]
nuan [nu̯án]
nüe [nu̯é]
nun [nún]
nuo [nu̯ó]
ou [ôu̯]
pa [pá]
pai [páj]
pan [pán]
pang [páng-]
pao [páo]
pei [pêj]
pen [pên] ([pə̀n])
peng [pêng-] ([pə̀ng-])
pi [pí]
pian [pjên]
piao [pjáo]
pie [pjé]
pin [pín]
ping [píng-]
po [pó]
pu [pú]
qi [čí]
qia [čjá]
qian [čjên]
qiang [čjáng-]
qiao [čjáo]
qie [čjé]
qin [čín]
qing [číng-]
qiong [čjúng-]
qiu [čjú]
qu [čú]
quan [ču̯ên]
que [ču̯é]
qun [čún]
ran [žán]
rang [žáng-]
rao [žáo]
re [žê] ([žə̀])
ren [žên] ([žə̀n])
reng [žêng-] ([žə̀ng-])
ri [ží]
rong [žúng-]
rou [žôu̯]
ru [žú]
ruan [žu̯án]
rui [žu̯êj]
run [žún]
ruo [žu̯ó]
sa [sá]
sai [sáj]
san [sán]
sang [sáng-]
sao [sáo]
se [sê] ([sə̀])
sei [sêj]
sen [sên] ([sə̀n])
seng [sêng-] ([sə̀ng-])
sha [šá]
shai [šáj]
shan [šán]
shang [šáng-]
shao [šáo]
she [šê] ([šə̀])
shen [šên] ([šə̀n])
sheng [šêng-] ([šə̀ng-])
shi [ší]
shou [šôu̯]
shu [šú]
shua [šu̯á]
shuai [šu̯áj]
shuan [šu̯án]
shuang [šu̯áng-]
shui [šu̯êj]
shun [šún]
shuo [šu̯ó]
si [sí]
song [súng-]
sou [sôu̯]
su [sú]
suan [su̯án]
sui [su̯êj]
sun [sún]
suo [su̯ó]
ta [tá]
tai [táj]
tan [tán]
tang [táng-]
tao [táo]
te [tê] ([tə̀])
teng [têng-] ([tə̀ng-])
ti [tí]
tian [tjên]
tiao [tjáo]
tie [tjé]
ting [tíng-]
tong [túng-]
tou [tôu̯]
tu [tú]
tuan [tu̯án]
tui [tu̯êj]
tun [tún]
tuo [tu̯ó]
wa [vá]
wai [váj]
wan [ván]
wang [váng-]
wei [vêj]
wen [vên] ([və̀n])
weng [vêng-] ([və̀ng-])
wo [vó]
wu [vú]
xi [ší]
xia [šjá]
xian [šjên]
xiang [šjáng-]
xiao [šjáo]
xie [šjé]
xin [šín]
xing [šíng-]
xiong [šjúng-]
xiu [šjú]
xu [šú]
xuan [šu̯ên]
xue [šu̯é]
xun [šún]
ya [já]
yan [jên]
yang [jáng-]
yao [jáo]
ye [jé]
yi [jí]
yin [jín]
ying [jíng-]
yong [júng-]
you [jôu̯]
yu [jú]
yuan [ju̯ên]
yue [ju̯é]
yun [jún]
za [dzá]
zai [dzáj]
zan [dzán]
zang [dzáng-]
zao [dzáo]
ze [dzê] ([dzə̀])
zei [dzêj]
zen [dzên] ([dzə̀n])
zeng [dzêng-] ([dzə̀ng-])
zha [džá]
zhai [džáj]
zhan [džán]
zhang [džáng-]
zhao [džáo]
zhe [džê] ([džə̀])
zhen [džên] ([džə̀n])
zheng [džêng-] ([džə̀ng-])
zhi [dží]
zhong [džúng-]
zhou [džôu̯]
zhu [džú]
zhua [džu̯á]
zhuai [džu̯áj]
zhuan [džu̯án]
zhuang [džu̯áng-]
zhui [džu̯êj]
zhun [džún]
zhuo [džu̯ó]
zi [dzí]
zong [dzúng-]
zou [dzôu̯]
zu [dzú]
zuan [dzu̯án]
zui [dzu̯êj]
zun [dzún]
zuo [dzu̯ó]

PRILOGA 2: Pretvornik med zapisom in izgovorom osebnih in krajevnih imen

Pri izgovoru in pregibanju kitajskih osebnih in krajevnih imen nam pomaga pretvornik med zapisom in izgovorom.