Sodobna korejščina se zapisuje s pisavo, ki jo v Južni Koreji imenujejo hangul (RR hangeul), v Severni Koreji pa chosŏn‘gŭl (RR joseongeul). Gre za fonemsko pisavo, ki je nastala v 15. stoletju, znaki le-te pa se sestavljajo v zlogovne enote.

Za zapisovanje korejskih imen v latinici sta najpogosteje uporabljena dva latinizacijska sistema, in sicer McCune-Reischauerjev sistem (MR) iz leta 1939 in sodobnejša revidirana različica zapisa v latinici, ki se imenuje Revised Romanization (RR) iz leta 2000. V Sloveniji zapis v latinici temelji na sistemu RR.

Korejski latinični črkopis uporablja 20 črk osnovnega latiničnega črkopisa in dvočrkja ⟨ae⟩, ⟨eo⟩, ⟨eu⟩, ⟨oe⟩, ⟨ui⟩ ter ⟨ch⟩ in ⟨ng⟩.

Korejska latinična abeceda po sistemu RR: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨w W⟩, ⟨y Y⟩.

Latinični zapis po sistemu RR, ki ga uporabljamo pri prevzemanju v slovenščino, ločevalna znamenja opušča.

Enozložne in dvozložne korejske besede imajo v slovenščini večinoma en naglas, večzložne pa tudi dva.

Pri prevzemanju v slovenščino so se uveljavila naslednja pravila:

• večino dvozložnih imen naglašujemo na prvem zlogu (Gyeongju [gjôngdžu]);
• večzložna imena naglašujemo na prvem in zadnjem zlogu (Uijeongbu [êjdžongbú]).

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Samoglasniška in dvoglasniška dvočrkja izgovarjamo:

• ⟨ae⟩ kot [ê] (Haenam [hênam]);
• ⟨eu⟩ kot [u] (Gangneung [gángnung-]);
• ⟨eo⟩ kot [ô] (Cheongju [čôngdžu]) in [o] (Boseong [bósong-]);
• ⟨oe⟩ kot [u̯ê] (Goesan [gu̯êsan]);
• ⟨ui⟩ kot [i] (Huicheon [híčon]), v vzglasju pa kot [êj] (Uijeongbu [êjdžongbú]).

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Črko ⟨w⟩ prevzemamo kot slovenski zvočnik v, in sicer v dvoglasnikih kot [u̯] (Gwangju [gu̯ángdžu]), v vzglasju pa kot [v]: Wonju [vóndžu].

Dvočrkje ⟨ch⟩ prevzemamo kot [č], npr. Incheon [ínčon].

Podvojene črke ⟨jj⟩, ⟨kk⟩, ⟨pp⟩, ⟨ss⟩ in ⟨tt⟩ izgovarjamo enojno, in sicer ⟨jj⟩ kot [dž], ⟨kk⟩ kot [k], ⟨pp⟩ kot [p], ⟨ss⟩ kot [s], ⟨tt⟩ kot [t].

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Občna poimenovanja iz korejščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pa so

1. pisno podomačene (večina): hangul [hángul] (RR hangeul), von [vón] (RR won), tekvondo [tékvondó] (RR taekwondo);
2. pisno nepodomačene: buchaechum [búčečúm] ‘tradicionalni ples s pahljačami’, japchae [džápče] ‘jed iz steklenih rezancev, zelenjave in mesa’.

Lastna imena, predvsem osebna in stvarna, večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v sistemu RR, npr. Son Ye-jin [són jé-džin], Jang Minho [džánk mínho].

Pisno podomačena imena oseb so tista, ki so se ustalila že v preteklosti, npr. imena bolj znanih politikov: Kim Il Sung [kím íl súng-] (MR Kim Ilsŏng, RR Gim Il(-)Seong), Kim Džong Un [kím džónk un] (MR Kim Chŏngŭn, RR Gim Jeong(-)eun).

Vladarska imena in imena pripadnikov dinastij in kraljestev se v slovenščini niso ustalila v podomačeni različici (kralj Yi [jí]), izjema je ime dinastije Čoson [čóson] (RR Joseon, MR Chosŏn).

Osebna imena so navadno sestavljena iz treh zlogov: prvi zlog je priimek, druga dva sta rojstno ime. Vrstnega reda ne spreminjamo, razen pri Korejcih, ki ne živijo v Koreji in so sami spremenili vrstni red (npr. Chang-rae Lee [čáng-re lí]). Ime in priimek se uporabljata tudi samostojno.

Rojstna imena so v večini primerov sestavljena iz dveh zlogov, oblikovno pa so lahko zapisana na tri načine:

• zloga se pišeta skupaj, npr. (Kim) Yuna [(kím) júna];
• z vezajem med zlogoma, npr. (Moon) Jae-in [(mún) džê-in];
• s presledkom med zlogoma rojstnega imena, npr. (Kim) Jung Sam [(kím) džúnk sám].

Za korejske zemljepisne danosti so se uveljavila nekatera slovenska imena (eksonimi), npr. Seul [seúl] (RR Seoul), Busan [búsan] (RR Busan), Pjongčang [pjónkčang-] (MR P'yŏngch'ang, RR Pyeongchang), Pjongjang [pjóngjang-] (MR P'yŏngyang, RR Pyongyang). Za zgodovinsko ime kraljestva se je uveljavilo slovensko ime Sila [síla] (RR Silla).

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi in pri katerih se govorjena osnova konča na naglašene samoglasnike ter nenaglašena e in u, če nista končnica. Daljšanje je pisno in glasovno:

• Bulguksa [búlguksá], rod. Bulguksaja [búlguksája];
• Choe [ču̯ê], rod. Choeja [ču̯êja];
• Jongmyo [džongmjó], rod. Jongmyoja [džongmjója];
• japchae [džápče], rod. japchaeja [džápčeja];
• Gwangju [gu̯ángdžu], rod. Gwangjuja [gu̯ángdžuja].

Pri sklanjanju večbesednih osebnih imen moškega spola se pregiba le zadnji zlog imena, tudi če se rojstno ime zapiše z dvema besedama: Kim Dae Jung [kím dê džúng-], rod. Kim Dae Junga [kím dê džúnga].

Osebna imena ženskega spola sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, če se končajo na samoglasnik -a, ki je končnica:

• Kim Yuna [kím júna], rod. Kim Yune [kím júne].

Če se ime konča na soglasnik ali samoglasnik -i, ga sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi:

• Choe Yeongmi [ču̯ê jôngmi], rod. Choe Yeongmi [ču̯ê jôngmi];
• Han Kang [hán káng-], rod. Han Kang [hán káng-].

Svojilni pridevnik tvorimo z obrazilom -in (Kim Yunin [kím júnin], Han Kangin [hán kangín]), in sicer pri podstavah na končne naglašene samoglasnike in nenaglašene i in u, je pred obrazilom -in tudi zvočnik j: Choe Yeongmijin [ču̯ê jôngmijin].