Pravopis 8.0

Pisava
Zapis v latinici
Izgovor
Naglasno mesto
Razmerja med črkami in glasovi
Preglednica zapis – izgovor v slovenščini
Podomačevanje bolgarskih besed in besednih zvez
Občna poimenovanja
Lastna imena
Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik
Splošno
Krajšanje osnove
Daljšanje osnove
Preglas
Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v bolgarščini in slovenščini

Bolgarščina

Pisava

Bolgarska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s petimi dodatnimi črkami – ⟨щ Щ⟩, ⟨ъ Ъ⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩ in cirilično črko z ločevalnim znamenjem – ⟨й Й⟩.

Bolgarska abeceda (azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨е Е⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨й Й⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩, ⟨щ Щ⟩, ⟨ъ Ъ⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩.

Zapis v latinici

Pri prečrkovanju bolgarske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. V slovenščini podomačene oblike so enake prečrkovanim.

Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (ali dvo- ali veččrkjem; v pokončnem in ležečem tisku) in slovensko latinično ustreznico.

Mala in velika cirilična črka Mala in velika cirilična
črka v ležečem tisku 		Mala in velika latinična črka
а А а А a A
б Б б Б b B
в В в В v V
г Г г Г g G
д Д д Д d D
е Е е Е e E
ж Ж ж Ж ž Ž
з З з З z Z
и И и И i I
й Й й Й j J
к К к К k K
л Л л Л l L
м М м М m M
н Н н Н n N
о О о О o O
п П п П p P
р Р р Р r R
с С с С s S
т Т т Т t T
у У у У u U
ф Ф ф Ф f F
х Х х Х h H
ц Ц ц Ц c C
ч Ч ч Ч č Č
ш Ш ш Ш š Š
щ Щ щ Щ št Št
ъ Ъ ъ Ъ opuščamo (sredi besede ob r)
ali nadomeščamo z a
ь Ь ь Ь j J
ю Ю ю Ю ju Ju
я Я я Я ja Ja

POSEBNOSTI

  1. Črke ⟨щ⟩, ⟨ю⟩ in ⟨я⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom oziroma s po dvema latiničnima črkama: ⟨št⟩, ⟨ju⟩ in ⟨ja⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico (in tudi pri inicialkah), se piše z veliko začetnico le prva enota črkovnega sklopa: ⟨Št⟩ Štrkovo [štə̀rkovo] (bolg. Щърково), ⟨Ju⟩ Jundola [júndola] (bolg. Юндола), ⟨Ja⟩ Javorov [jávorov-] (bolg. Яворов). Obe enoti črkovnega sklopa zapišemo z veliko črko le v nizu samih velikih črk: ⟨ŠT⟩, ⟨JU⟩ in ⟨JA⟩.
  2. Črko za bolgarski polglasnik ⟨ъ⟩ se pri prečrkovanju nadomešča z ⟨a⟩, v nekaterih prečrkovalnih sistemih pa tudi z ⟨ă⟩. V slovenščino jo prečrkujemo bodisi z ⟨a⟩ bodisi jo opuščamo, in sicer v medsoglasniškem položaju ob črki ⟨r⟩, ko tudi v slovenščini označuje polglasnik. (Glej poglavje »Samoglasniki«.)

Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih

Osebna in zemljepisna imena (ki se v latinico prečrkujejo z dvočrkji ali črkami, ki vsebujejo ločevalna znamenja) se v mednarodnih uradnih dokumentih (razen če imetnik dokumenta izrecno zahteva drugače) prečrkujejo v latinico v skladu s predpisi Zakona o prečrkovanju Republike Bolgarije. Tovrstnega načina prepisa (zlasti šumevcev) pri prevzemanju bolgarskih lastnih imen v slovenščino ne uporabljamo.

  • ⟨ж Ж⟩ – ⟨zh Zh⟩: Жеравна – Zheravna
  • ⟨й Й⟩ – ⟨y У⟩: Йонко – Yonko
  • ⟨ц Ц⟩ – ⟨ts Ts⟩: Царевец – Tsarevets
  • ⟨ч Ч⟩ – ⟨ch Ch⟩: Чирпан – Chirpan
  • ⟨ш Ш⟩ – ⟨sh Sh⟩: Шумен – Shumen
  • ⟨щ Щ⟩ – ⟨sht Sht⟩: Пещера – Peshtera
  • ⟨ъ Ъ⟩ – ⟨a A⟩: Първанов – Parvanov
  • ⟨ь Ь⟩ – ⟨y Y⟩: Вальо – Valyo
  • ⟨ю Ю⟩ – ⟨yu Yu⟩: Юруков – Yurukov
  • ⟨я Я⟩ – ⟨ya Ya⟩/⟨a A⟩: Ямбол – Yambol, София – Sofia

Izgovor

Naglasno mesto

Bolgarščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju bolgarskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo:

  • Jundola [júndola] (bolg. Юндола), Plovdiv [plôu̯div-] (bolg. Пловдив);
  • Panagjurište [panagjúrište] (bolg. Панагюрище);
  • Kozloduj [kozlodúj] (bolg. Козлодуй), Trojan [troján] (bolg. Троян).

Sodobna knjižna bolgarščina ima jakostni oz. dinamični naglas brez tonemskih in kvantitetnih fonoloških nasprotij.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ – ⟨a⟩, ⟨е⟩ – ⟨e⟩, ⟨и⟩ – ⟨i⟩, ⟨о⟩ – ⟨o⟩ in ⟨у⟩ – ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Bolgarski polglasnik, zapisan s črko ⟨ъ⟩, prevzemamo glede na položaj, in sicer

  1. ob zvočniku r med dvema soglasnikoma ga v slovenščino prevzemamo kot polglasnik: Prvomaj [pǝrvomáj] (bolg. Първомай), Trnovo [tə̀rnovo] (bolg. Търново), Vršec [vǝršéc] (bolg. Вършец), Trn [tə̀rn/tə̀rǝn] (bolg. Трън);
  2. v vseh drugih položajih pa ga zamenjujemo s črko ⟨а⟩ in ga tako tudi izgovarjamo: Aglen [aglén] (bolg. Ъглен), Valkov [válkov-] (bolg. Вълков), Dimitar [dimítar] (bolg. Димитър).

Pri prevzemanju bolgarskih imen iz drugih jezikov z latinično pisavo je treba biti pozoren na zapis polglasnika s črko ⟨а⟩ ali ⟨ă⟩ v medsoglasniškem položaju ob r, pri katerem se slovenski zapis približa bolgarskemu izgovoru.

O posebnosti sklanjanja imen s končajem -⟨ър⟩, ki ga prevzemamo kot -⟨аr⟩, glej poglavje »Krajšanje osnove«.

V sklopu i in poljubnega samoglasnika ⟨иV⟩ – ⟨iV⟩ se pojavlja zev, ki ga v izgovoru zapiramo z [j], v zapisu pa ne: Georgiev [georgíjev-] (bolg. Георгиев), Hadžiev [hadžíjev-] (bolg. Хаджиев), Stratiev [stratíjev-] (bolg. Стратиев).

POSEBNOSTI

  1. V izglasnem sklopu ⟨ия⟩ – ⟨ija⟩ je zev zaprt že v ciriličnem zapisu, npr. Julija [júlija] (bolg. Юлия), Sofija [sófija] (bolg. София).
  2. V sklopu ⟨ие⟩ – ⟨ie⟩ za soglasnikom r črko ⟨и⟩ izgovarjamo kot [j], npr. Pomorje [pomórje] (bolg. Поморие), Ludogorje [ludogórje] (bolg. Лудогорие).
  3. Zeva ne zapiramo, če je črka ⟨и⟩ – ⟨i⟩ v samoglasniškem črkovnem sklopu na drugem mestu, npr. Seizov [seízov‑] (bolg. Сеизов).
  4. V bolgarskih imenih s črkovnim sklopom ⟨ее⟩ – ⟨ee⟩ protizevni j izjemoma izgovarjamo, ne pa tudi pišemo, npr. Andreev [andrêjev-] (bolg. Андреев). 

Med črki za samoglasnik se je v procesu podomačevanja v preteklosti zaradi približevanja izgovoru vstavljala črka ⟨j⟩, danes je ob enakem izgovoru priporočano slediti izvirnemu zapisu, npr. Stratiev [stratíjev-] (bolg. Стратиев).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ – ⟨b⟩, ⟨в⟩ – ⟨v⟩, ⟨г⟩ – ⟨g⟩, ⟨д⟩ – ⟨d⟩, ⟨ж⟩ – ⟨ž⟩, ⟨з⟩ – ⟨z⟩, ⟨й⟩ – ⟨j⟩, ⟨к⟩ – ⟨k⟩, ⟨л⟩ – ⟨l⟩, ⟨м⟩ – ⟨m⟩, ⟨н⟩ – ⟨n⟩, ⟨п⟩ – ⟨р⟩, ⟨р⟩ – ⟨r⟩, ⟨с⟩ – ⟨s⟩, ⟨т⟩ – ⟨t⟩, ⟨ф⟩ – ⟨f⟩, ⟨х⟩ – ⟨h⟩, ⟨ц⟩ – ⟨c⟩, ⟨ч⟩ – ⟨č⟩, ⟨ш⟩ – ⟨š⟩, ter soglasniška sklopa, zapisana z dvočrkji ⟨дз⟩ – ⟨dz⟩ in ⟨дж⟩ – ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko. Soglasnik, zapisan s črko ⟨в⟩ – ⟨v⟩, položajno izgovarjamo tudi kot [u̯].

POSEBNOST

Cirilično črko ⟨щ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom ⟨št⟩, ki ga izgovarjamo po slovensko: Štrkovo [štə̀rkovo] (bolg. Щърково).

S črkami oz. črkovnimi sklopi ⟨ь⟩ – ⟨j⟩, ⟨ю⟩ – ⟨ju⟩ in ⟨я⟩ – ⟨ja⟩ je v bolgarščini označeno mehčanje predhodnega soglasnika. Po prečrkovanju latinične ustreznike izgovarjamo, kot so zapisani, in sicer

  • ⟨ь⟩ – ⟨j⟩: Botjo [bótjo] (bolg. Ботьо), Kosjo [kósjo] (bolg. Косьо), Koljo [kóljo] (bolg. Кольо);
  • ⟨ю⟩ – ⟨ju⟩: Djuni [djúni] (bolg. Дюни), Panagjurište [panagjúrište] (bolg. Панагюрище);
  • ⟨я⟩ – ⟨ja⟩: Bjala [bjála] (bolg. Бяла).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ъ / ob r v medsoglasniškem položaju ǝ Krstev [kə̀rstev-] (bolg. Кръстев), Prvomaj [pǝrvomáj] (bolg. Първомай), Prvanov [pǝrvánov-] (bolg. Първанов), Trn [tə̀rn/tə̀rǝn] (bolg. Трън), Trnovo [tə̀rnovo] (bolg. Търново), Vršec [vǝršéc] (bolg. Вършец), Mrvaka [mǝrváka] (bolg. Мървака)
a drugod a Aglen [aglén] (bolg. Ъглен), Magliž [maglíž-] (bolg. Mъглиж), Aleksandar [aleksándar] (bolg. Александър), Petar [pétar] (bolg. Петър), Dimitar [dimítar] (bolg. Димитър)

Podomačevanje bolgarskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja, prevzeta iz bolgarščine, so redka. Večinoma gre za prečrkovane in tudi pisno podomačene besede in besedne zveze: račenica [račeníca] (bolg. ръченица) ʻplesʼ; škembe čorba [škémbe čórba] (bolg. шкембе чорба) ʻjuha z vampiʼ; šopska solata [šópska soláta] (bolg. шопска салата).

Lastna imena

Osebna imena

Osebna imena prečrkujemo in jih v tej obliki tudi podomačimo: Neven [néven] (bolg. Невен), Ognjan [ognján] (bolg. Огнян), Blagovesta (blagovésta) (bolg. Благовеста).

Imena svetnikov, vladarjev in drugih znanih zgodovinskih oseb navadno podomačimo tako, da uporabimo slovenski ustreznik rojstnega imena, stalni pridevek pa prevedemo ali podomačimo: Peter I. Bolgarski [pétǝr pǝ̀rvi bolgárski] (bolg. Петър I), Aleksander I. Bolgarski [aleksándǝr pǝ̀rvi bolgárski] (bolg. Александър I Български), Teodor Svetoslav [téodor svétoslav-] (bolg. Тодор Светослав).

Pri nekaterih cesarjih je različica imena ohranjena, npr. Simeon I. Veliki [símeon pǝ̀rvi véliki] (bolg. Симеон I Велики), Smilec [smílǝc] (tudi bratje Smilci) (bolg. Смилец), Smilcena [smilcéna] (bolg. Смилцена), Momčil [mómčil] (bolg. Момчил).

Nekatera bolgarska imena s končajem ⟨ър⟩ – ⟨ar⟩ imajo slovenske vzporednice s končajem ⟨er⟩, npr. Aleksandar [aleksándar] (bolg. Александър) – Aleksander [aleksándǝr], Petar [pétar] (bolg. Петър) – Peter [pétǝr].

Prevzemanje bolgarskih osebnih imen in priimkov

Bolgarski državljani imajo tridelno uradno osebno ime, ki ga sestavljajo rojstno ime, očetovo ime (patronimik) in priimek. Pri prevzemanju v slovenščino in pri uradni rabi se očetovo ime večinoma opušča, npr. Georgi (Ivanov) Dimitrov [geórgi ivanôv- dimitrôv-] (bolg. Георги Иванов Димитров); Ana (Ivanova) Dimitrova [ána ivanôva dimitrôva] (bolg. Ана Иванова Димитрова).

Očetovo ime je z obrazilom za svojilne pridevnike -ov/-ev za moške in -ova/-eva za ženske osebe izpeljano iz imena očeta, npr. Ivanov [ivanôv-] (bolg. Иванов), Ivanova [ivanôva] (bolg. Иванова); Tošev [tóšev-] (bolg. Тошев), Toševa [tóševa] (bolg. Тошева).

Tradicionalni bolgarski priimki so izpeljani iz imena (oz. vzdevka, poklica ipd.) moškega (-ov/-ev; -ova/-eva) ali ženskega (-in/-ina) prednika. Manj pogosti so priimki z obrazili -ski/-ska, -ški/-ška, -čki/-čka ali -ič. Očetova in družinska imena turško-arabskega oz. perzijskega, judovskega, armenskega ali drugega tujega izvora navadno niso izpridevniška.

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti v Bolgariji so se že v preteklosti ustalila slovenska imena ali eksonimi. Ta so enobesedna ali večbesedna; slednja so prevzeta tako, da občnoimenske dele navadno prevedemo, lastnoimenske pa podomačimo oz. jih morfemsko prilagodimo slovenščini, npr.:

  • Bolgarija [bolgárija] (bolg. България), Struma [strúma] (bolg. Струма; reka);
  • Severna Trakija [séverna trákija] (bolg. Северна Тракия), Veliko Trnovo [véliko tǝ̀rnovo] (bolg. Велико Търново), Šumenska planota [šúmenska planôta] (bolg. Шуменско плато); Varnsko jezero [várnsko/várǝnsko jézero] (bolg. Варненско езеро); Donavsko nižavje [dónau̯sko nižáu̯je] (bolg. Дунавска равнина), Burgaški zaliv [burgáški zalív-] (bolg. Бургаски залив), Šipčenski prelaz [šípčenski preláz-] (bolg. Шипченски проход), Trajanova vrata [trajánova u̯ráta/vráta] (bolg. Траянови врата), Zgornjetrakijsko nižavje [zgórnjetrákijsko nižáu̯je] (bolg. Горнотракийска низина).

Prevajamo oz. podomačujemo tudi imena spomenikov in znamenitosti: Madarski konjenik [madárski konjeník] (bolg. Мадарски конник).

Redka zemljepisna imena so v bolgarščino prevzeli iz sosednjih jezikov, npr. iz turščine: Kazanlik [kázanlik] (bolg. Казанлък – Kazanlăk).

Stvarna imena

Bolj znana bolgarska stvarna imena podomačujemo oz. prevajamo: Panagjurski zaklad [panagjúrski zaklád-] (bolg. Панагюрско съкровище), Univerza svetega/sv. Klimenta Ohridskega v Sofiji [univêrza svétega klímenta óhritskega u̯‿sófiji] (bolg. Софийски университет „Свети Климент Охридски“), Trnovski patriarhat [tǝ̀rnou̯ski patrijarhát] (bolg. Търновска патриаршия ).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Pri pregibanju bolgarskih besed in besednih zvez se ravnamo po slovenskih sklanjatvenih vzorcih.

Splošno

Večina bolgarskih priimkov oseb moškega spola je izpridevniških samostalnikov, ki jih sklanjamo na dva načina:

  1. priimke s končaji -⟨ски⟩ oz. -⟨ski⟩, -⟨шки⟩ oz. -⟨ški⟩ in -⟨чки⟩ oz. -⟨čki⟩ sklanjamo po pridevniški (četrti) sklanjatvi, npr.
    • Rakovski [rakôu̯ski] (bolg. Раковски), rod. Rakovskega [rakôu̯skega];
    • Bliznaški [bliznáški] (bolg. Близнашки), rod. Bliznaškega [bliznáškega];
    • Kovački [kováčki] (bolg. Ковачки), rod. Kovačkega [kováčkega];
    • Sandanski [sandánski] (bolg. Сандански), rod. Sandanskega [sandánskega];
  2. priimke s končaji -⟨ов⟩ oz. -⟨ov⟩, -⟨eв⟩ oz. -⟨ev⟩ in -⟨ин⟩ oz. -⟨in⟩ sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr.
    • Aleksandrov [aleksándrov-] (bolg. Александров), rod. Aleksandrova [aleksándrova];
    • Oračev [oráčev-] (bolg. Орачев), rod. Oračeva [oráčeva];
    • Vigenin [vigénin] (bolg. Вигенин), rod. Vigenina [vigénina].

Ženska imena sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, npr. Bagrjana [bagərjána] (bolg. Багряна), rod. Bagrjane [bagərjáne].

Ženske izpridevniške priimke, ki se razlikujejo od moških in imajo žensko spolsko obrazilo, npr. v končajih -⟨овa⟩ oz. -⟨ova⟩, -⟨eвa⟩ oz. -⟨eva⟩ in -⟨скa⟩ oz. -⟨ska⟩, sklanjamo po četrti ženski sklanjatvi:

  • Ganina [ganína] (bolg. Ганина), rod. Ganine [ganíne];
  • Ivanova [ivanôva] (bolg. Иванова), rod. Ivanove [ivanôve];
  • Dafovska [dáfou̯ska] (bolg. Дафовска), rod. Dafovske [dáfou̯ske].

Zemljepisna imena na končni -o sklanjamo po samostalniški sklanjatvi srednjega spola:

  • Gabrovo [gábrovo] (bolg. Габрово), rod. Gabrova [gábrova];
  • Veliko Trnovo [véliko tə̀rnovo] (bolg. Велико Търново), rod. Velikega Trnova [vélikega tə̀rnova];
  • Bajlovo [bájlovo] (bolg. Байлово), rod. Bajlova [bájlova].

Zemljepisna imena, ki imajo značilne slovenske množinske končnice, sklanjamo kot množinske samostalnike po prvi moški sklanjatvi:

  • Škorpilovci [škórpilou̯ci] (bolg. Шкорпиловци), rod. Škorpilovcev [škórpilou̯cev-];
  • Dragalevci [dragaléu̯ci] (bolg. Драгалевци), rod. Dragalevcev [dragaléu̯cev-];
  • Rudarci [rudárci] (bolg. Рударци), rod. Rudarcev [rudárcev-].

Krajšanje osnove

Pri pregibanju bolgarskih imen v slovenščini se pojavljata dva tipa neobstojnih samoglasnikov, zaradi katerih se osnova krajša, in sicer:

  1. neobstojni a v končaju -⟨ър⟩ oz. -⟨ar⟩:
    • Aleksandar [aleksándar] (bolg. Александър), rod. Aleksandra [aleksándra];
    • Petar [pétar] (bolg. Петър), rod. Petra [pétra];
    • Dimitar [dimítar] (bolg. Димитър), rod. Dimitra [dimítra];
  2. neobstojni polglasnik (zapisan s črko e) v nenaglašenem končaju -⟨ец⟩ oz. ‑⟨ec⟩, ki se pojavlja redkeje:
    • Smilec [smílǝc] (bolg. Смилец), rod. Smilca [smílca].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka (skrajšani) rodilniški osnovi imena, npr. Aleksandrov [aleksándrov-], Petrov [pétrov-], Dimitrov [dimítrov-]; Smilčev [smílčev-]. Končni c se pri tem premenjuje s č.

Pri imenih na končni -en osnove ne krajšamo, npr. Milen [mílen] (bolg. Милен), rod. Milena [mílena]; Šumen [šúmen] (bolg. Шумен), rod. Šumena [šúmena]; Kiten [kíten] (bolg. Китен), rod. Kitena [kítena].

Daljšanje osnove

Nekatera bolgarska imena na končni e, ki so po nastanku okrajšane ali klicne oblike daljših imen (Goce [góce] (bolg. Гоце), Gjorče [gjórče] (bolg. Гйорче) < Georgi [geórgi] (bolg. Георги), Dame [dáme] (bolg. Даме) < Damjan [dámjan] (bolg. Дамян), Jane [jáne] (bolg. Яне) < Ivan [ívan] (bolg. Иван)), sklanjamo tako, da osnovo daljšamo s t, npr.

  • Goce [góce] (bolg. Гоце), rod. Goceta [góceta];
  • Jane [jáne] (bolg. Яне), rod. Janeta [jáneta].

POSEBNOST

Nekatera od teh imen pri daljšanju osnove omahujejo, sklanjamo jih namreč tudi tako, da osnovo daljšamo z j (Goce [góce] (bolg. Гоце), rod. Goceja [góceja]). V tem primeru prihaja tudi do preglasa. Glej poglavje »Preglas«.

Osnovo daljšajo z j samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašeni samoglasnik i ter na samoglasnika e in u, če ta dva nista končnica, npr.:

  • Georgi [geórgi] (bolg. Георги), rod. Georgija [geórgija];
  • Djuni [djúni] (bolg. Дюни), rod. Djunija [djúnija];
  • Dobri [dobrí] (bolg. Добри), rod. Dobrija [dobríja];
  • Stoju [stóju] (bolg. Стою), rod. Stojuja [stójuja].

Osnovo daljšamo z j tudi pri večini imen, ki se končajo na -r, npr.:

  • Todor [tódor] (bolg. Toдор), rod. Todorja [tódorja];
  • Grigor [grigór] (bolg. Григор), rod. Grigorja [grigórja].

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Stojujev [stójujev-], Grigorjev [grigórjev-].

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene v č.

⟨ц⟩ – ⟨c⟩ Vršec [vəršéc] (bolg. Вършец), or. z Vršecem [z‿vəršécem]
⟨й⟩ – ⟨j⟩ Blagoj [blagój] (bolg. Благой), or. z Blagojem [z‿blagójem]; svoj. prid. Blagojev [blagójev-]
⟨ч⟩ – ⟨č⟩ Godeč [godéč] (bolg. Годеч), or. z Godečem [z‿godéčem]
⟨ж⟩ – ⟨ž⟩ Magliž [maglíž-] (bolg. Mъглиж), or. z Magližem [z‿maglížem]
⟨ш⟩ – ⟨š⟩ Kormisoš [kormisóš] (bolg. Кормисoш), or. s Kormisošem [s‿kormisóšem]; svoj. prid. Kormisošev [kormisóšev-]

Preglašujemo tudi imena s končno črko ⟨я⟩ – ⟨ja⟩ in končajem ⟨ьo⟩ – ⟨jo⟩. Pri prvih (končnica -a) se preglas uresničuje, če jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi; pri drugih (končnica -o) so imena na željo nosilca lahko zapisana tudi s končno črko ⟨ю⟩, ki jo v tem primeru izjemoma zapisujemo in izgovarjamo kot ⟨jo⟩ (namesto ⟨ju⟩).

⟨я⟩ – ⟨ja⟩ Ilija [ilíja] (bolg. Илия), or. z Ilijem [z‿ilíjem] (or. 2. sklanjatve z Ilijo [z‿ilíjo]); svoj. prid. Ilijev [ilíjev-]
⟨ьo⟩ – ⟨jo⟩ Botjo [bótjo] (bolg. Ботьо), or. z Botjem [z‿bótjem]; svoj. prid. Botjev [bótjev‑]
⟨ьo⟩/⟨ю⟩ – ⟨jo⟩ Željo [žéljo] (bolg. Жельо/Желю), or. z Željem [z‿žéljem]; svoj. prid. Željev [žéljev‑]

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove, npr. Velizar [velizár] (bolg. Велизар), or. z Velizarjem [z‿velizárjem]; svoj. prid. Velizarjev [velizárjev-].

Preglašujemo tudi imena moškega spola, katerih osnovo pri pregibanju daljšamo z j, npr. Veždi [véždi] (bolg. Вежди), or. z Veždijem [z‿véždijem]; svoj. prid. Veždijev [véždijev‑].

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v bolgarščini in slovenščini

Standardna grafična različica narekovajev v bolgarščini je „___“, ki so tako kot v slovenščini stični. Po bolgarskem pravopisu se v narekovajih zapisuje tudi del stvarnih lastnih imen, ki je v vlogi desnega prilastka. Pri prevajanju v slovenščino narekovaje opuščamo, poimenovanje po znanih osebnostih pa postavljamo v rodilnik: Nacionalna knjižnica svetih/sv. Cirila in Metoda [nacijonálna knjížnica svétih ciríla in metóda] (bolg. Национална библиотека „Св. св. Кирил и Методий“); Naravoslovno-matematična gimnazija Janeta Sandanskega [naravoslôu̯no-matemátična gimnázija jáneta sandánskega] (bolg. Природо-математическа гимназия „Яне Сандански“).