Pravopis 8.0

Ukrajinščina

Jezik

Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Ukrajine, kjer je ukrajinščina državni jezik.

Državni status ukrajinskega jezika določa ukrajinska ustava. Ustava opredeljuje državni jezik Ukrajine kot »jezik, ki ima status obveznega sredstva sporazumevanja na vseh področjih javnega življenja«. Ustava predpisuje obvezno javno rabo državnega jezika (tj. ukrajinščine), drugi jeziki pa se lahko uporabljajo ob državnem v predpisanem obsegu.

Ruščina nima statusa državnega jezika, je pa edini manjšinski jezik (ta status potrjuje tudi zakon o manjšinah iz leta 2022), ki ga eksplicitno omenja ukrajinska ustava, ki opredeljuje zagotavljanje »svobodnega razvoja, rabe in zaščite ruščine in drugih manjšinskih jezikov«. Poleg ruščine in ukrajinščine je v vzhodnih, južnih in deloma osrednjih regijah v rabi še suržik – nenormirani govorjeni ali zapisani idiom, ki vključuje elemente ruščine in ukrajinščine.

Pisava

Ukrajinska različica cirilične pisave ima 24 črk osnovnega ciriličnega črkopisa, ki ga dopolnjuje z devetimi dodatnimi črkami – ⟨ґ Ґ⟩, ⟨є Є⟩, ⟨i I⟩, ⟨щ Щ⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩ – in ciriličnima črkama z ločevalnim znamenjem ⟨ї Ї⟩, ⟨й Й⟩. Pozna tudi dvočrkji ⟨дж Дж⟩ in ⟨дз Дз⟩.

Ukrajinska abeceda (abetka, azbuka): ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨ґ Ґ⟩, ⟨д Д⟩, ⟨е Е⟩, ⟨є Є⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨і І⟩, ⟨ї Ї⟩, ⟨й Й⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨ф Ф⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩, ⟨щ Щ⟩, ⟨ь Ь⟩, ⟨ю Ю⟩, ⟨я Я⟩.

POSEBNOSTI

  1. V ukrajinski pisavi ima opuščaj ⟨’⟩ posebno fonetično in pravopisno funkcijo; pri prevzemanju v slovenščino ga opuščamo.
  2. Velika črka ⟨Ь⟩ (mehki znak) ne nastopa v vlogi velike začetnice (tj. nikoli ne začenja lastnih imen), uporabljena je le, če je beseda v celoti zapisana z velikimi črkami ali pa povsem samostojno.

Opuščaj označuje, da soglasnika pred njim v ukrajinščini ne mehčamo in da med soglasnikom in naslednjim samoglasnikom izgovarjamo [j]. To velja zlasti, če opuščaj zapisujemo pred črkami ⟨є⟩, ⟨ї⟩, ⟨ю⟩, ⟨я⟩, npr. Marjana (ukr. Мар’яна), Lukjan (ukr. Лук’ян).

Zapis v latinici

Pri prečrkovanju ukrajinske cirilične pisave v latinico vsaki cirilični črki ustreza ena latinična črka ali črkovni sklop. Tako natančno prečrkovana imena so uporabljena v bibliografskih zapisih in strokovnih besedilih, s čimer je omogočen nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. V splošni rabi uporabljamo podomačeni zapis, pri katerem skušamo ukrajinsko besedje čim bolj prilagoditi slovenskemu sistemu, kar pomeni, da si obenem prizadevamo, da bi se s črkami slovenske latinice čim bolj približali glasovni vrednosti ciriličnih črk.

Preglednica ponazarja razmerje med cirilično črko (v pokončnem in ležečem tisku) in latinično ter podomačeno ustreznico.

Mala in velika črka Mala in velika črka v ležečem tisku Prečrkovanje (latinica) Podomačeni zapis (slovenica)
а А а А a A a
б Б б Б b B b
в В в В v V v
г Г г Г g G g
ґ Ґ ґ Ґ g G g
д Д д Д d D d
е Е е Е e E e
є Є є Є je je
ж Ж ж Ж ž Ž ž
з З з З z Z z
и И и И y Y i
i I i I i I i
ї Ї ї Ї ji ji
й Й й Й j J j (razen v izglasju)
к К к К k K k
л Л л Л l L l
м М м М m M m
н Н н Н n N n
о О о О o O o
п П п П p P p
р Р р Р r R r
с С с С s S s
т Т т Т t T t
у У у У u U u
ф Ф ф Ф f F f
х Х х Х h H h
ц Ц ц Ц c C c
ч Ч ч Ч č Č č
ш Ш ш Ш š Š š
щ Щ щ Щ šč Šč šč
ь Ь ь Ь ’ opuščamo oz. izjemoma zapisujemo z j
ю Ю ю Ю ju Ju ju
я Я я Я ja Ja ja
’ ’ / opuščamo

Črke ⟨є⟩, ⟨ї⟩, ⟨щ⟩, ⟨ю⟩ in ⟨я⟩ prečrkujemo s črkovnimi sklopi ⟨je⟩, ⟨ji⟩, ⟨šč⟩, ⟨ju⟩ in ⟨ja⟩. V položaju, ki zahteva veliko začetnico, se piše z veliko le prva enota črkovnega sklopa, npr. ⟨Je⟩ Jevsug [jéu̯sug-] (ukr. Євсуг), ⟨Ji⟩ Jivga [jíu̯ga] (ukr. Ї́вга), ⟨Šč⟩ Ščirec [ščiréc] (ukr. Щирець), ⟨Ju⟩ Julija [júlija] (ukr. Юлiя), ⟨Ja⟩ Jakiv [jákiv-] (ukr. Якiв).

Črka ⟨ь⟩, ki predstavlja mehki znak, v ukrajinščini nima samostojne glasovne vrednosti. V znanstvenem prečrkovanju mehki znak označujemo z opuščajem ⟨’⟩. V podomačenem zapisu mehki znak opuščamo, še zlasti na koncu besede, npr. Grabovec [grabovéc] (ukr. Грабовець), Petrus [petrús] (ukr. Петрусь), Koval [kôval/kovál] (ukr. Коваль), in v soglasniških zvezah:

  • -sk- (ukr. -ськ-), npr. Beregivski [beregíu̯ski] (ukr. Берегівський)
  • -ck- (ukr. -цьк-), npr. Luck [lúck] (ukr. Луцьк), Doneck [donéck] (ukr. Донецьк), Staricki [starícki] (ukr. Старицький)
  • -zk- (ukr. -зьк-), npr. Lomazki [lomáski] (ukr. Ломазький)

POSEBNOST

Od pravila odstopajo redki primeri, ko mehki znak zapisujemo z ⟨j⟩, in sicer v naslednjih položajih:

  • • kadar za mehkim znakom ⟨ь⟩ stoji samoglasnik, npr. Petrunjok [petrunjók] (ukr. Петруньок), Menjok [menjók] (ukr. Меньок);
  • • pri priimkih, ki se končajo z -njko (ukr. -нько) in -njka (ukr. -нька), npr. Ivanonjko [ivanón’ko] (ukr. Іванонько), Galonjka [galón’ka] (ukr. Галонька), Gunjko [gun’kó] (ukr. Гунько), Ivanjko [ivan’kó] (ukr. Іванько). V teh primerih mehki znak označuje mehčanost predhodnega soglasnika in izkazuje fonološko razliko v primerjavi s priimki na -nko (ukr. -нко), npr. Ivanko [ivankó] (ukr. Іванко), in -nka (ukr. -нка), npr. Galonka [galónka] (ukr. Галонка);
  • • kadar je mehki znak ⟨ь⟩ v soglasniškem sklopu med ⟨l⟩ in drugim soglasnikom, npr. Guljko [gul’kó] (ukr. Гулько), Meljnik [mel’ník] (ukr. Мельник), Smoljski [smól’ski] (ukr. Смольський).

Okrajšana imena na črke ⟨Є⟩, ⟨Ї⟩, ⟨Ю⟩ ali ⟨Я⟩ pogosto zapisujemo z latiničnima ustreznicama ukrajinskih črk, npr. Єгор, Єва – Je., Ївга – Ji., Юрій, Юхим, Юлія – Ju., Ярослав, Яна – Ja.

Prečrkovanje lastnih imen v uradnih dokumentih

Osebna in zemljepisna imena se v mednarodnih uradnih dokumentih prečrkujejo v latinico po različnih sistemih, najpogosteje na podlagi posebnega pravilnika, ki ga je leta 2010 sprejel kabinet ministrov ukrajinske vlade. Ta sistem je namenjen zlasti uradnemu zapisovanju imen v osebnih dokumentih v latinici. V pravni komunikaciji uporabljamo uradne prepise imen in priimkov v skladu z osebnimi dokumenti, ker bi lahko raba poslovenjenih oblik povzročila težave z dokazovanjem identitete. Navajamo zapise črk, ki se razlikujejo od slovenskega načina prevzemanja. Pri prevzemanju ukrajinskih imen v slovenščino pa takšnega načina zapisa ne uporabljamo.

  • ​⟨г Г⟩ – ⟨h H⟩: Грушiвка – Hrushivka, Ганна – Hanna
  • ⟨є Є⟩ – ⟨ie⟩ (v vseh položajih razen začetnega): Воєвiдка – Voievidka; ⟨є Є⟩ – ⟨Ye⟩ (na začetku besede): Єди-Кую – Yedi-Kuiu
  • ⟨ж Ж⟩ – ⟨zh Zh⟩: Житомир – Zhytomyr
  • ⟨и И⟩ – ⟨y Y⟩: Суми – Sumy
  • ⟨ї Ї⟩ – ⟨i⟩ (v vseh položajih razen začetnega): Kиїв – Kyiv; ⟨ї Ї⟩ – ⟨Yi⟩ (na začetku besede): Їжівці – Yizhivtsi
  • ⟨й Й⟩ – ⟨i⟩ (v vseh položajih razen začetnega): Кропивницький – Kropyvnytskyi; ⟨й Й⟩ – ⟨Y⟩ (na začetku besede) Йосипівка – Yosypivka
  • ⟨х Х⟩ – ⟨kh Kh⟩: Харків – Kharkiv
  • ⟨ц Ц⟩ – ⟨ts Ts⟩: Донецьк – Donetsk
  • ⟨ч Ч⟩ – ⟨ch Ch⟩: Чернігів – Chernihiv
  • ⟨ш Ш⟩ – ⟨sh Sh⟩: Шахове – Shakhove
  • ⟨щ Щ⟩ – ⟨shch Shch⟩: Щасливе – Shchaslyve
  • ⟨ю Ю⟩ – ⟨iu⟩ (v vseh položajih razen začetnega): Єди-Кую – Yedy-Kuiu; ⟨ю Ю⟩ – ⟨Yu⟩ (na začetku besede): Юхт – Yukht
  • ⟨я Я⟩ – ⟨ia⟩ (v vseh položajih razen začetnega): Поляна – Poliana; ⟨я Я⟩ – ⟨Ya⟩ (na začetku besede): Ялта – Yalta

Črkovna zveza ⟨zg⟩ se pri prečrkovanju v osebnih dokumentih zapisuje kot ⟨zgh⟩, npr. Згорани – Zghorany, Розгон – Rozghon, ker se z ⟨zh⟩ zapisuje črka ж (ž).

Posamezniki lahko svoje ime zapisujejo v skladu s prakso, uveljavljeno za njihovo ime, tj. bodisi po mednarodnem ali fonetičnem prečrkovanju.

Izgovor

Naglasno mesto

Ukrajinščina ima prosti naglas. Pri prevzemanju ukrajinskih besed v slovenščino naglasno mesto praviloma ohranjamo: Marčenko [márčenko] (ukr. Мáрченко), Ivano‑Frankivsk [iváno-frankíu̯sk] (ukr. Іва́но-Франкі́вськ), Timofij [timofíj] (ukr. Тимофі́й).

POSEBNOSTI

  1. V ukrajinščini se naglas pri pregibanju lahko premika, a te naglasne premičnosti ne prevzemamo. V slovenščino prevzemamo naglasno mesto iz imenovalnika in ga pri pregibanju ohranjamo: Fedorčuk [fedorčúk], rod. Fedorčuka [fedorčúka] (ukr. Федорчу́к).
  2. Razlike med ukrajinskim in slovenskim naglaševanjem so najbolj opazne pri naslednjih skupinah besed, ki so v ukrajinščini (v nasprotju s slovenščino) naglašene na zadnjem zlogu oz. končaju:
    • zemljepisna imena s končnim naglašenim -a, npr. Desna [désna] (ukr. Деснá), Diva [díva] (ukr. Дивá), Kozova [kózova] (ukr. Козовá), Kalita [kalíta] (ukr. Калитá), Vorožba [voróžba] (ukr. Ворожбá);
    • zemljepisna imena s končniško naglašenim -e, npr. Dubove [dúbove] (ukr. Дубовé), in s končniško naglašenim -i, npr. Lubni [lúbni] (ukr. Лубни́);
    • priimki, pri katerih je v ukrajinščini naglašeni -a končnica, npr. Burda [búrda] (ukr. Бурдá);
    • zemljepisna imena, ki vsebujejo končniško naglašene pridevnike, npr. Nova Kahovka [nôva kahôu̯ka] (ukr. Новá Кахóвка), Stari Sambir [stári sámbir] (ukr. Стари́й Са́мбір);
    • moška rojstna imena na -slav, npr. Stanislav [stánislav-] (ukr. Станисла́в), Miroslav [míroslav-] (ukr. Мирослáв);
    • še nekatera druga moška rojstna imena, npr. Bogdan [bógdan] (ukr. Богдáн), Ivan [ívan] (ukr. Iвáн), Jevgen [jéu̯gen] (ukr. Євгéн), Stepan [stépan] (ukr. Степáн), Oleksij [oléksij] (ukr. Олексíй).
  3. V ukrajinščini so razširjeni priimki s pripono -enko, pri katerih je
    • naglašen prvi zlog: Ševčenko [šeu̯čénko] (ukr. Шевченко), Gricenko [gricénko] (ukr. Гриценко), Kovalenko [kovalénko] (ukr. Коваленко), Petrenko [petrénko] (ukr. Петренко), Djačenko [djačénko] (ukr. Дяченко), Sidorenko [sidorénko] (ukr. Сидоренко);
    • naglas na osnovi: Kravčenko [kráu̯čenko] (ukr. Кравченко), Savčenko [sáu̯čenko] (ukr. Савченко).

Oznake naglasa in naglasnega mesta niso del pisne podobe ukrajinskih imen, v poglavju o naglasnem mestu ponazarjajo razlike med ukrajinskim in slovenskim naglaševanjem.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨а⟩ – ⟨a⟩, ⟨e⟩ – ⟨e⟩, ⟨о⟩ – ⟨o⟩ in ⟨у⟩ – ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Trdi i, zapisan kot ⟨и⟩ – ⟨y⟩, in mehki i, zapisan kot ⟨i⟩ – ⟨i⟩, v slovenščino prevzemamo kot i: Dmitro [dmitró] (ukr. Дмитро), Maksim [maksím] (ukr. Максим), Igor [ígor] (ukr. Ігор).
  2. Črko ⟨e⟩ – ⟨e⟩ v nenaglašenem končaju -⟨ель⟩ v slovenščini izgovarjamo kot polglasnik: Vorzel [vórzǝl] (ukr. Вoрзель), Gostomel [gostómǝl] (ukr. Гостомель), Kovel [kôvǝl] (ukr. Ковель), Ljubovel [ljubôvǝl] (ukr. Любовель).

Šest črk ukrajinske pisave (⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨и⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩, ⟨у⟩) označuje samoglasnike. Štiri druge samoglasniške črke (⟨я⟩, ⟨є⟩, ⟨ї⟩, ⟨ю⟩) označujejo bodisi mehčanje predhodnega soglasnika (če pred njimi ni opuščaja) bodisi zaporedje [j] in samoglasnika ([jV]). To drugo velja na začetku besede in po mehkem znaku ali opuščaju.

O krajšanju osnove zaradi izpada polglasnika pri sklanjanju glej razdelek »Krajšanje osnove«.

V samoglasniškem sklopu ⟨iV⟩ zev pri prevzemanju v govoru zapiramo z j ([ijV]), v zapisu pa ne, npr. Adriana [adrijána] (ukr. Адрiана), Veniamin [venijámin] (ukr. Веніамін), Marian [mariján] (ukr. Маріан).

Soglasniki

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨б⟩ – ⟨b⟩, ⟨в⟩ – ⟨v⟩, ⟨г⟩ – ⟨g⟩, ⟨ґ⟩ – ⟨g⟩, ⟨д⟩ – ⟨d⟩, ⟨ж⟩ – ⟨ž⟩, ⟨з⟩ – ⟨z⟩, ⟨й⟩ – ⟨j⟩, ⟨к⟩ – ⟨k⟩, ⟨л⟩ – ⟨l⟩, ⟨м⟩ – ⟨m⟩, ⟨н⟩ – ⟨n⟩, ⟨п⟩ – ⟨p⟩, ⟨р⟩ – ⟨r⟩, ⟨с⟩ – ⟨s⟩, ⟨т⟩ – ⟨t⟩, ⟨ф⟩ – ⟨f⟩, ⟨х⟩ – ⟨h⟩, ⟨ц⟩ – ⟨c⟩, ⟨ч⟩ – ⟨č⟩ in ⟨ш⟩ – ⟨š⟩, izgovarjamo po slovensko.

POSEBNOSTI

  1. Izgovor črke ⟨в⟩ – ⟨v⟩ v ukrajinščini je odvisen od položaja črke: na začetku besede in pred samoglasniki se izgovarja podobno kot slovenski [v], na koncu besede in pred soglasniki pa kot dvoustnični [u̯].
  2. Soglasnik, zapisan s črko ⟨г⟩ – ⟨g⟩, ki se v ukrajinščini izgovarja kot zveneči grleni pripornik [ɦ], v slovenščino prevzemamo kot ⟨g⟩, npr. Galič [gálič] (ukr. Галич), Gorlivka [górliu̯ka] (ukr. Горлiвка), Gadjač [gádjač] (ukr. Гадяч), Glib [glíb-] (ukr. Гліб).
  3. Ukrajinščina pozna zveneči mehkonebni zapornik, ki se zapisuje s črko ⟨ґ⟩. Ta glas, ki se pojavlja najpogosteje v prevzetih imenih, prevzemamo s slovenskim ⟨g⟩, npr. Gadžina [gádžina] (ukr. Ґaджина), Gonta [gónta] (ukr. Ґонта).
  4. Ukrajinsko črko ⟨щ⟩ prečrkujemo s črkovnim sklopom ⟨šč⟩, ki ga izgovarjamo po slovensko (brez zlitja), npr. Ščastja [ščástja] (ukr. Щастя), Ščur [ščúr] (ukr. Щур).

Podvojeni soglasniški črki izgovarjamo kot en glas, enojno jih zapisujemo tudi pri prevzemanju, in sicer

  • pri osebnih imenih: Gana [gána] (ukr. Ганна), Bela [béla] (ukr. Белла), Ivana [ivána] (ukr. Iванна), Ina [ína] (ukr. Інна), Ilja [ílja] (ukr. Ілля);
  • pri zemljepisnih imenih: Ilinci [ilínci] (ukr. Іллінці).

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno cirilično črko, podomačenim zapisom in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Cirilična črka Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
г g g Gana [gána] (ukr. Ганна), Goverla [govêrla] (ukr. Говерла), Gnat [gnát] (ukr. Гнат)
ґ g g Gadžina [gádžina] (ukr. Ґаджина), Gorga [górga] (ukr. Ґорґа)
ь praviloma opuščamo v izglasju praviloma opuščamo Klevan [klévan] (ukr. Клевань), Kremenec [krémenəc] (ukr. Кременець), Irpin [irpín] (ukr. Ірпінь), Kicman [kícman] (ukr. Кі́цмань)
ь praviloma opuščamo med soglasnikoma (razen sklopa ⟨l⟩ in drugega soglasnika) praviloma opuščamo Doneck [donéck] (ukr. Донецьк), Ivano-Frankivsk [iváno-frankíu̯sk] (ukr. Івано-Франківськ)
ь j v soglasniškem sklopu med ⟨l⟩ ali ⟨n⟩ in drugim soglasnikom j Smoljski [smól’ski] (ukr. Смольський), Gunjko [gun’kó] (ukr. Гунько)
ь j pred samoglasnikom j Ljotniče [ljotníče] (ukr. Льотниче), Arefjeva [aréfjeva] (ukr. Арефьєва), Hudjo [húdjo] (ukr. Худьо), Ivanjo [ivanjó] (ukr. Іваньo)

Podomačevanje ukrajinskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz ukrajinščine večinoma prevajamo. Pri tistih, ki jih ne, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede in besedne zveze pisno podomačene, npr. bandura [bandúra] (ukr. бандура) ‘tradicionalno ukrajinsko brenkalo’, galuški [galúški] (ukr. галушки) ‘tradicionalna ukrajinska jed’, kobza [kóbza] (ukr. кобза) ‘tradicionalno ukrajinsko brenkalo, podobno lutnji’, oblast [óblast] (ukr. область) ‘upravna enota’; rada [ráda] (ukr. рада) ‘ukrajinski parlament; upravni, posvetovalni ali predstavniški organ, svet; zgod. povezana skupina ljudi’, sirniki [sírniki] (ukr. сирники) ‘jed iz skute in moke’, suržik [súržik] (ukr. суржик) ‘nenormirani govorjeni ali zapisani idiom, ki vključuje elemente ruščine in ukrajinščine’.

POSEBNOST

V nekaterih ukrajinskih besedah se je v preteklosti za ukrajinsko črko ⟨г⟩ uveljavil zapis ⟨h⟩, npr. hetman [hétman] (ukr. гетман) ‘zgod. vrhovni vojaški poveljnik’, hopak [hopák] (ukr. гопак) ‘ukrajinski ljudski ples’.

Ukrajina ima 25 upravnih ozemeljskih enot oz. oblasti. Vsaka oblast ima svoje glavno mesto, katerega ime ni vedno enako imenu oblasti. 21 oblasti je poimenovanih po glavnem mestu, druge pa ne, npr. glavno mesto Volinske oblasti se imenuje Luck, glavno mesto Zakarpatske oblasti je Užgorod, glavno mesto Kirovograjske oblasti je Kropivnicki, glavno mesto Dnipropetrovske oblasti je Dnipro. Pri prevajanju se izogibamo prevzemanju prek angleščine in uporabi besed pokrajina in regija, npr. namesto regija Doneck pišemo Doneška oblast, namesto Luganska pokrajina pa Luganska oblast.

Lastna imena

Osebna imena

Osebna imena iz ukrajinščine pisno podomačujemo: Sergij [sergíj] (ukr. Сергій), Dmitro [dmitró] (ukr. Дмитро), Mikola [mikóla] (ukr. Микола), Oleksandr [oleksándər] (ukr. Олександр), Svitlana [svitlána] (ukr. Світлана), Tetjana [tetjána] (ukr. Тетяна).

V ukrajinščini se v formalnih govornih položajih poleg priimkov uporabljajo še imena, izpeljana iz očetovega imena (t. i. patronimiki, ukr. iм’я по батьковi). Pri prevzemanju v slovenščino jih opuščamo. Prav tako jih ne uporabljamo v pravnem prometu.

Patronimike, ki so tvorjeni s priponama -ovič (za moške) in -ivna (za ženske), prevzemamo brez morfemskih prilagoditev:

  • Mihajlovič [mihájlovič] (ukr. Михайлович) < Mihajlo [mihájlo]); Andrijovič [andríjovič] (ukr. Андрійович) < Andrij [andríj]
  • Ivanivna [ivániu̯na] (ukr. Іванівна) < Ivan [ívan] (ukr. Іван); Jurijivna [júrijiu̯na] (ukr. Юріївна) < Jurij [júrij] (ukr. Юрій)

V mednarodnih osebnih dokumentih so patronimiki navedeni le v cirilici. Pripadniki manjšin lahko zapisujejo svoje patronimike v skladu z lastno kulturno tradicijo, na kar je treba biti pozoren zlasti pri prevajanju za uradne namene, saj tovrstna raba odstopa od zgoraj navedene.

V formalnih govornih položajih se poleg rabe patronimikov v ukrajinščini uveljavlja tudi raba zvalniške oblike imena in naziva gospa/gospod (ukr. пáні ‘gospa’, пáне ‘gospod’) skupaj z imenom (manj formalno), npr. ukr. Пане Артеме! ‘Gospod Artem!’ Пані Олено! ‘Gospa Olena!’, ali priimkom (bolj formalno), npr. ukr. Пане Мельнику! ‘Gospod Melnik!’ Пані Грінченко! ‘Gospa Grinčenko!’. Ob nazivu gospa/gospod se v ukrajinščini ne uporablja hkrati imena in priimka. Pri nagovoru neznane osebe je mogoče uporabljati nazive (brez navedbe imena in priimka) tudi samostojno.

Prevzemanje ukrajinskih priimkov

Moško ukrajinsko pridevniško končnico -⟨ий⟩ in žensko -⟨а⟩, ki sta značilni za priimke, domačimo s slovenskimi pridevniškimi končnicami:

  • ⟨ий⟩ – ⟨i⟩: Kocjubinski [kocjubínski] (ukr. Коцюбинський), Zalužni [zalúžni] (ukr. Залужний)
  • ⟨a⟩ – ⟨a⟩: Kocjubinska [kocjubínska] (ukr. Коцюбинськa), Zalužna [zalúžna] (ukr. Залужнa)

Ukrajinske priimke, tvorjene s priponskim obrazilom -⟨ов⟩/-⟨овa⟩, zgolj prečrkujemo:

  • ⟨ов⟩ – ⟨ov⟩: Petrov [petrôṷ-] (ukr. Петров), Panov [panôṷ-] (ukr. Панов)
  • ⟨ова⟩ – ⟨ova⟩: Petrova [petrôva] (ukr. Петровa), Panova [panôva] (ukr. Пановa)

POSEBNOST

Pri ukrajinskih priimkih s končajem -⟨iв⟩ – -⟨iv⟩ sta moška in ženska oblika enaki (-iv), npr. Vasil Ivaniv [vasíl ivaníṷ-] (ukr. Василь Іванів) – Nina Ivaniv [nína ivaníṷ-] (ukr. Ніна Іванів). Enako velja za priimke, ki niso izpridevniški, npr. priimki s končajem -enko, -ejko, -o ipd., npr. Olena Kovalenko [oléna kovalénko] (ukr. Олена Ковалeнко), rod. Olene Kovalenko [oléne kovalénko] – Andrij Kovalenko [andríj kovalénko] (ukr. Андрiй Ковалeнко), rod. Andrija Kovalenka [andríja kovalénka].

Uradne oblike priimkov imajo identifikacijsko vlogo, zato jih v slovenskem okolju ne spreminjamo, npr. priimek Panova je uradna oblika (moška oblika je Panov in ne Pan), obratno je uradna oblika Kovalenko (in ne Kovalenkova).

Zemljepisna imena

Za nekatera zemljepisna imena so se v preteklosti uveljavila slovenska imena (eksonimi), ki se razlikujejo od sodobnih ukrajinskih ustreznic: Črnovice [čǝrnôvice] (ukr. Чернівці́), Dnester [dnéstər] (ukr. Дністер), Gnilo morje [gnílo mórje] (ukr. Гниле Море), Harkov [hárkov-] (ukr. Харкiв), Južni Bug [júžni búg-] (ukr. Південний Буг), Kačji otok [káčji ôtok] (ukr. Острів Зміїний), Kijev [kíjev-] (ukr. Київ), Lvov [əlvôv-] (ukr. Львiв), Volinija [volínija] (ukr. Волинь), Zahodni Bug [zahódni búg-] (ukr. Захiдний Буг).

Med njimi so tudi imena, ki imajo občnoimenske izpeljanke ali pa so apelativizirana, npr. Černobil [černobíl] (ukr. Чорнобиль) – obletnica Černobila ‘jedrske nesreče v Černobilu’ (ukrajinska oblika Čornobil); Zaporožje [zaporóžje] (ukr. Запоріжжя) – zaporožec ‘vrsta avta’ (ukrajinska oblika Zaporižja). 

Pri ukrajinskih zemljepisnih imenih se pogosto uporablja pripona -iv, zapisana v ukrajinščini kot -⟨iв⟩ ali -⟨їв⟩, ki podobno kot slovenska pripona -ov/-ev označuje, da je bila oblika izhodiščno v rabi kot svojilni pridevnik. Pri prevzemanju teh imen ravnamo tako, da pripono ‑iv – razen pri uveljavljenih krajevnih imenih (eksonimih) – ohranimo, npr. Korostišiv [korostíšiv-] (ukr. Корости́шів), Mikolajiv [mikolájiv-] (ukr. Миколаїв), Fastiv [fástiv-] (ukr. Фастів), Sataniv [sátaniv-] (ukr. Сaтанів).

Ukrajinska krajevna imena s sestavinama -pol in -pil prevzemamo brez končnega j:

  • Melitopol [melitópol], rod. Melitopola [melitópola] (ukr. Мелітополь)
  • Mariupol [marijúpol], rod. Mariupola [marijúpola] (ukr. Маріуполь)
  • Ternopil [ternópil], rod. Ternopila [ternópila] (ukr. Терно́піль)
  • Borispil [boríspil], rod. Borispila [boríspila] (ukr. Бориспiль)

Ukrajinska krajevna imena, ki se končajo na -⟨ця⟩, morfemsko prilagodimo slovenščini in domačimo s -ca, npr. Vinica [vínica] (ukr. Вiнниця), Bistrica [bístrica] (ukr. Бистриця), Dubrovica [dubrôvica] (ukr. Дубровиця).

Pri večbesednih imenih je občnoimenska sestavina navadno prevedena, izlastnoimenska pa prilagojena slovenščini: Voročivsko jezero [voročíu̯sko jézero] (ukr. Ворочiвське озеро), Gorodilivski slap [gorodíliu̯ski sláp] (ukr. Городилівський водоспад), Dneprove brzice [dnéprove bərzíce] (ukr. Дніпрові пороги).

Pri podomačevanju imen objektov sledimo pravopisnim pravilom in imena bolj znanih kulturnih in drugih spomenikov prevajamo: Trg neodvisnosti [tə̀rg- nèodvísnosti] (ukr. Майдан Незалежності), Spomenik Tarasu Ševčenku [spomeník tárasu šeu̯čénku] (ukr. Пам’ятник Тарасові Шевченку), Dvorec Potockih [dvórec potóckih] (ukr. Палац Потоцьких).

Stvarna imena

V imenih ustanov, podjetij, društev in organizacij občne sestavine načeloma prevajamo: Kijevska nacionalna univerza Tarasa Ševčenka [kíjeu̯ska nacijonálna univêrza tárasa šeu̯čénka] (ukr. Київський національний університет імені Тараса Шевченка), Nacionalna univerza Kijevsko-Mogiljanska akademija [nacijonálna univêrza kíjeu̯sko-mogiljánska akademíja] (ukr. Національний університет «Києво-Могилянська академія»), Lvovsko akademsko dramsko gledališče Lesje Ukrajinke [əlvôu̯sko akadémsko drámsko gledalíšče lésje ukrajínke] (ukr. Львівський академічний драматичний теа́тр імені Лесі Українки).

POSEBNOST

Imena nekaterih ustanov v slovenščini prilagodimo, npr. besedo імені ‘z imenom’ (ali okrajšavo im.) v stvarnih imenih opuščamo: Znanstveno društvo Ševčenka [znánstveno drúštvo šeu̯čénka] (ukr. Наукове товариство імені Шевченка).

Prevajamo tudi naslove literarnih del: Dvanajst krogov [dvánajst/dvanájst krógov-] (ukr. Дванадцять обручів), Biografija naključnega čudesa [bijografíja nakljúčnega čudésa] (ukr. Біографія випадкового чуда).

Občnoimenskih sestavin ne prevajamo pri imenih časopisov, medijev, blagovnih znamk in podjetij. Sprejemajmo jih kot lastna imena, ki jih pisno in govorno domačimo: Zahid [záhid-] (ukr. Захiд), Dzerkalo tižnja [dzêrkalo tížnja] (ukr. Дзеркало тижня), Urjadovi kurjer [urjádovi kúrjer] (ukr. Урядовий кур’єр).

Prevzemanje lastnih imen z vezajem

Vezaj se pojavlja v dvojnih imenih in priimkih in ga pri prevzemanju ohranjamo, npr. npr. Smal-Stocki [smál-stócki] (ukr. Смаль-Стоцький), Konaševič-Sagajdačni [konašévič-sagajdáčni] (ukr. Kонашевич-Сагайдачний). Enako velja za zemljepisna imena, npr. Kamjanec-Podilski [kámjanəc-podílski] (ukr. Кaм’янець-Подільський).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Spremembe slovničnih kategorij

Ukrajinska zemljepisna imena srednjega spola, ki se končajo s podvojenim soglasnikom in črko ⟨я⟩ – ⟨ja⟩, v slovenščino prevzemamo tako, da en soglasnik v sklopu izpustimo in črko ⟨я⟩ nadomestimo z ⟨je⟩. Tako ime sklanjamo po sklanjatvi srednjega spola:

  • Biloberežje [biloberéžje] (ukr. Білобережжя)
  • Zabužje [zabúžje] (ukr. Забужжя)
  • Roztočje [rostóčje] (ukr. Розтoччя)
  • Pokutje [pokútje] (ukr. Покуття)
  • Podilje [podílje] (ukr. Подiлля)

Priimke s končaji -enko, -ejko, -ko, -čuk ipd. sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, pri ženskih nosilkah pa po tretji ženski (ničti) sklanjatvi: Taras Ševčenko, rod. Tarasa Ševčenka (ukr. Тарас Шевченко); Svjatoslav Vakarčuk, rod. Svjatoslava Vakarčuka (ukr. Святослав Вакарчук); Oksana Zabužko, rod. Oksane Zabužko (ukr. Оксана Забужко); Marija Jaremčuk, rod. Marije Jaremčuk (ukr. Марія Яремчук).

Pri domačenju lahko prihaja do sprememb spola. Imena, ki se v ukrajinščini končajo na mehčani soglasnik, so pogosto ženskega spola in se sklanjajo po i-jevski sklanjatvi, v slovenščini pa postanejo moškega spola in se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi.

  • Uman [úman], rod. Umana [úmana] (ukr. Умань)
  • Lugan [lugán], rod. Lugana [lugána] (ukr. Лугань)
  • Gorin [gorín], rod. Gorina [gorína] (ukr. Горинь)
  • Rogan [rógan], rod. Rogana [rógana) (ukr. Рогань)

Krajevna imena na -e, ki so po izvoru posamostaljeni pridevniki srednjega spola, so v ukrajinščini edninski samostalniki srednjega spola. V slovenščini končnico -e ohranijo, zaradi česar jih sklanjamo kot množinske samostalnike ženskega spola.

  • Rivne [ríu̯ne] ž mn., rod. Riven [rívən] (ukr. Рiвне)
  • Rubižne [rubížne] ž mn., rod. Rubižen [rubížən] (ukr. Рубіжне)
  • Berezne [berézne] ž mn., rod. Berezen [berézən] (ukr. Березне)
  • Dubove [dúbove] ž mn., rod. Dubov [dúbov-] (ukr. Дубове)
  • Ljotniče [ljotníče] ž mn., rod. Ljotnič [ljotníč] (ukr. Льотниче)

Pri imenih, pri katerih se podstava končuje na sklop nezvočnika in zvočnika n, se pri tvorbi pridevnikov s pripono -ski pred n vriva neobstojni poglasnik [ə], npr. rivenski, rubiženski, berezenski. To ne velja, če v izglasju ni nezvočniško-zvočniškega sklopa: dubovski.

POSEBNOST

Izjema so krajevna imena srednjega spola na -e, nastala iz posamostaljenih pridevnikov s priponskim obrazilom -sk, ki jih domačimo s končnim -o in jih sklanjamo po pridevniški sklanjatvi:

  • • Poltavsko [poltáu̯sko], rod. Poltávskega [poltáu̯skega] (ukr. Полтавське)
  • • Dniprovsko [dniprôu̯sko], rod. Dniprovskega [dniprôu̯skega] (ukr. Дніпровське)

Ukrajinska zemljepisna imena na -i lahko sklanjamo kot edninske ali množinske samostalnike moškega spola. V rabi jih pogosteje prevzemamo kot edninske samostalnike moškega spola, pri čemer -i ni končnica, temveč del osnove, ki jo pri sklanjanju podaljšujemo z j:

  • Sumi [súmi], rod. Sumija [súmija] (ukr. Суми)
  • Čerkasi [čerkási], rod. Čerkasija [čerkásija] (ukr. Черкаси)
  • Lubni [lúbni], rod. Lubnija [lúbnija] (ukr. Лубни)
  • Brovari [brоvári], rod. Brovarija [brovárija] (ukr. Бровари)

Ker gre v ukrajinščini za izvorno množinske samostalnike, je dopustno tudi, da jih sklanjamo kot množinske samostalnike, pri katerih je -i množinska končnica: Brodi [bródi], rod. Brodov [bródov-] (ukr. Броди).

POSEBNOST

Zemljepisna imena s končaji -ci, -či in -ki sklanjamo izključno kot množinske samostalnike:

  • • Lenkivci [lenkíu̯ci], rod. Lenkivcev [lenkíu̯cev-] (ukr. Ленківці)
  • • Vinkivci [vínkiu̯ci], rod. Vinkivcev [vínkiu̯cev-] (ukr. Вiнькiвцi)
  • • Oleniči [oléniči], rod. Oleničev [oléničev-] (ukr. Оленичі)
  • • Lisniki [lísniki], rod. Lisnikov [lísnikov-] (ukr. Лісники)
  • • Zališčiki [zalíščiki], rod. Zališčikov [zalíščikov-] (ukr. Залищики)

Krajšanje osnove

Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri imenih z nenaglašenimi končaji ‑el, ‑er, in ‑ec, v katerih črko ⟨e⟩ izgovarjamo kot polglasnik.

  • Kovel [kôvəl], rod. Kovla [kôu̯la] (ukr. Ковель)
  • Korec [kórəc], rod. Korca [kórca] (ukr. Корець)
  • Zajec [zájəc], rod. Zajca [zájca] (ukr. Заєць)

POSEBNOST

Večina ukrajinskih krajevnih imen in priimkov na končni -ec je naglašenih na končaju; v tem primeru črka e označuje naglašeni samoglasnik e, ki pri prevzemanju v slovenščino ne izpada, npr. Gorodec [gorodéc], rod. Gorodeca [gorodéca] (ukr. Городець); Kovalec [kovaléc], rod. Kovaleca [kovaléca] (ukr. Ковалець).

Daljšanje osnove

Za ukrajinščino so značilna moška osebna imena in priimki s končnim -o.

Končniško naglašena imena in priimke sklanjamo z daljšanjem osnove:

  • Petro [petró], rod. Petroja [petrója] (ukr. Петро)
  • Pavlo [pau̯ló], rod. Pavloja [pau̯lója] (ukr. Павло)
  • Dmitro [dmitró], rod. Dmitroja [dmitrója] (ukr. Дмитро)
  • Levko [leu̯kó], rod. Levkoja [leu̯kója] (ukr. Левкo)
  • Franko [frankó], rod. Frankoja [frankója] (ukr. Франкo)
  • Timko [timkó], rod. Timkoja [timkója] (ukr. Тимкo)
  • Mahno [mahnó], rod. Mahnoja [mahnója] (ukr. Махнo)
  • Rjabko [ərjapkó], rod. Rjabkoja [ərjapkója] (ukr. Рябкo)
  • Savko [sau̯kó], rod. Savkoja [sau̯kója] (ukr. Савкo)

Če končni -o ni naglašen, pa je -o končnica, ki se pri sklanjanju premenjuje:

  • Kirilo [kirílo], rod. Kirila [kiríla] (ukr. Кирило)
  • Bojko [bójko], rod. Bojka [bójka] (ukr. Бoйко)
  • Bokitko [bokítko], rod. Bokitka [bokítka] (ukr. Бокiтько)
  • Gricejko [gricêjko], rod. Gricejka [gricêjka] (ukr. Грицейко)
  • Malejko [malêjko], rod. Malejka [malêjka] (ukr. Малейко)
  • Fedoronjko [fedorón’ko], rod. Fedoronjka [fedorón’ka] (ukr. Федоронько)
  • Pavluško [pau̯lúško], rod. Pavluška [pau̯lúška] (ukr. Павлушко)
  • Vasiljko [vasíl’ko], rod. Vasiljka [vasíl’ka] (ukr. Василько)

Osnovo daljša z j večina imen moškega spola, ki se končajo na soglasnik r:

  • Fedir [fédir], rod. Fedirja [fédirja] (ukr. Федiр)
  • Volodimir [volodímir], rod. Volodimirja [volodímirja] (ukr. Володимир)
  • Igor [ígor], rod. Igorja [ígorja] (ukr. Iгор)
  • Žitomir [žitómir], rod. Žitomirja [žitómirja] (ukr. Житомир)

Podstava svojilnega pridevnika je enaka podaljšani (rodilniški) osnovi imena, npr. Petrojev [petrôjev-], Fedirjev [fédirjev-].

POSEBNOST

Daljšanja z j ne poznajo enozložna imena s končnim r, npr. sestavina Jar [jár] (ukr. яр) ‘jarek, globel’ v zvezah Kaliniv Jar [kalíniu̯ jár] (ukr. Калинів Яр), Časiv Jar [čásiu̯ jár] (ukr. Часів Яр), Babin Jar [bábin jár] (ukr. Бaбин Яр).

Preglas

Preglas samoglasnika o v e se v slovenščini pojavlja, kadar se osnova imena konča na govorjene glasove c, j, č, ž, š. Pri tvorbi svojilnega pridevnika iz imen na končni c pride tudi do premene c v č.

  • ​​⟨ць⟩ – ⟨c⟩: Volinec [volinéc], or. z Volinecem [z‿volinécem] (ukr. Волинець); svoj. prid. Volinečev [volinéčev-]
  • ​​⟨й⟩ – ⟨j⟩: Andrij [andríj] (ukr. Андрiй), or. z Andrijem [z‿andríjem]; svoj. prid. Andrijev [andríjev-]
  • ​​⟨ч⟩ – ⟨č⟩: Andruhovič [andruhôvič], or. z Andruhovičem [z‿andruhôvičem] (ukr. Aндрухович); svoj. prid. Andruhovičev [andruhôvičev-]; Drogobič [drogóbič], or. z Drogobičem [z‿drogóbičem] (ukr. Дрогобич); svoj. prid. Drogobičev [drogóbičev-]
  • ⟨ж⟩ – ⟨ž⟩: Už [úž-], or. z Užem [z‿úžem] (ukr. Уж); svoj. prid. Užev [úžev-]
  • ⟨ш⟩ – ⟨š⟩: Kuliš [kulíš], or. s Kulišem [s‿kulíšem] (ukr. Кулiш); svoj. prid. Kulišev [kulíšev-]; Čeremoš [čéremoš], or. s Čeremošem [s‿čéremošem] (ukr. Черемош)
  • ⟨щ⟩ – ⟨šč⟩: Gorošč [górošč], or. z Goroščem [z‿góroščem] (ukr. Горощ)

Preglas se uveljavlja tudi pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, če se ime sklanja z daljšanjem osnove: Nazar [nazár], or. z Nazarjem [z‿nazárjem] (ukr. Назар); svoj. prid. Nazarjev [nazárjev-].

Pregibanje večbesednih imen

Pri prevzemanju ukrajinskih dvojnih priimkov, ki so navadno povezani z vezajem, sklanjamo obe sestavini:

  • Nečuj-Levicki [nečúj-levícki], rod. Nečuja-Levickega [nečúja-levíckega] (ukr. Нечуй-Левицький)
  • Smal-Stocki [smál-stócki], rod. Smala-Stockega [smála-stóckega] (ukr. Смаль-Стоцький)
  • Konaševič-Sagajdačni [konašévič-sagajdáčni], rod. Konaševiča-Sagajdačnega [konašéviča-sagajdáčnega] (ukr. Kонашевич-Сагайдачний)
  • Skiba-Jakubova [skíba-jákubova], rod. Skibe-Jakubove [skíbe-jákubove] (ukr. Скиба- Якубова)

V zvezah izvornega pridevnika in samostalnika sklanjamo obe sestavini, če prvo sestavino tudi v slovenščini dojemamo kot pridevnik:

  • Siverski Donec [síverski donéc], rod. Siverskega Doneca [síverskega donéca] (ukr. Сіверський Донець)
  • Torunski preval [tórunski prevàl], rod. Torunskega preval [tórunskega prevála] (ukr. Торунський перевал)

POSEBNOST

V nasprotnem primeru, ko pri zemljepisnih imenih prve sestavine v slovenščini ne dojemamo kot pridevniške, je ne pregibamo:

  • • Časiv Jar [čásiu̯ jár], rod. Časiv Jara [čásiu̯ jára] (ukr. Часів Яр)
  • • Dike Polje [díke pólje], rod. Dike Polja [díke pólja] (ukr. Дике Поле)

Zemljepisna imena, zapisana z vezajem, sklanjamo le v drugi sestavini:

  • Kamjanec-Podilski [kámjanəc-podílski], rod. Kamjanec-Podilskega [kámjanəc-podílskega] (ukr. Кaм’янець-Подільський)
  • Kamjanka-Buzka [kámjanka-búska], rod. Kamjanka-Buzke [kámjanka-búske] (ukr. Кам’янка-Бузька)

Nekaj poglavitnih razlik med rabo ločil v ukrajinščini in slovenščini

Pri prevzemanju iz ukrajinščine smo pozorni na spremembe pri rabi ločil. Od slovenskih pravil se ukrajinska razlikujejo predvsem pri pisanju narekovajev in stičnosti.

  1. V ukrajinščini so v rabi zaprti narekovaji, ki so sicer tako kot v slovenščini stični: «_____».
  2. Med narekovaji se v ukrajinščini poleg navedkov zapisujejo tudi nazivi organizacij in podjetij, političnih strank, tiskovnih agencij, kulturnih ustanov, športnih društev, naslovi časopisov in revij, umetniških del in publikacij, patentov, naprav, strojev, zdravil. Raba narekovajev je v ukrajinščini posebej značilna za zveze, v katerih je pred lastnim imenom nadpomenka in je lastno ime v vlogi desnega prilastka: v slovenščini v tem primeru narekovaje opuščamo, npr. Nacionalna univerza Kijevsko-Mogiljanska akademija [nacijonálna univêrza kíjeu̯sko-mogiljánska akademíja] (ukr. Національний університет «Києво-Могилянська академія»), dnevnik Urjadovi kurjer (ukr. газета «Урядовий кур’єр»).