Pravopis 8.0

Perzijščina

Jezik

Predstavljena prevzemalna pravila uveljavljamo za lastna imena in neprevedene občne besede z območja mednarodno priznanih meja Irana, kjer je perzijščina uradni in večinski jezik, z ozirom na starejše stopnje perzijskega jezika pa tudi za lastna imena in neprevedene občne besede, ki nastopajo v staro-, srednje- in klasičnoperzijskih besedilih.

Darijščina, ki je sporazumevalni jezik in eden od uradnih jezikov v Afganistanu, in tadžiščina, ki je uradni jezik v Tadžikistanu, sta geolingvistični različici perzijskega jezika, vendar pa predstavljena prevzemalna pravila zaradi glasovnih in zapisovalnih razlik za ta dva jezika niso primerna.

Pisava

Perzijščina (tudi farsi) se od islamizacije naprej (644 po Kr.) zapisuje z arabsko pisavo, kurzivno (stično) pisavo, ki ne ločuje med pisanimi in tiskanimi črkami in se zapisuje z desne proti levi. Perzijska različica arabske pisave ima 32 črk, od tega v primerjavi z arabsko različico 4 dodatne črke (za č, g, p in ž). Črke zaznamujejo soglasnike in imajo lahko različne oblike, glede na to, ali stojijo samostojno, na začetku, na sredini ali na koncu besede.

Z vidika tipologije gre pri perzijski različici arabske pisave za soglasniško pisavo (abdžad), tj. sistem pisave, v kateri en grafem ustreza enemu soglasniku fonemskega sestava, medtem ko se samoglasniki zapisujejo le v zelo omejenem obsegu. S perzijsko različico arabske pisave so zapisana tudi besedila klasičnoperzijskega obdobja, medtem ko so srednjeperzijska besedila zapisana še v pahlavici (ta izvira iz aramejskega abdžada in ima več razvojnih variant), staroperzijska pa v klinopisni pisavi (t. i. staroperzijskem klinopisu).

Sodobna perzijščina ima 29 fonemov, od tega 6 samoglasnikov in 23 soglasnikov. Ker za pet od šestih samoglasnikov ni posebnega grafema (a in e se lahko označujeta zgolj s pomočjo ločevalnih znamenj oz. v izglasju še s črko he, o z ločevalnim znamenjem ali s črko v; i in u pa vselej z isto črko kot j in v), se z 32 črkami zapisuje zgolj 24 fonemov: 8 črk je torej z vidika perzijskega fonološkega sistema redundantnih, saj se z njimi zapisujejo enaki glasovi (2 črki za h, 2 črki za t, 2 črki za q, 3 črke za s, 4 črke za z; enako velja za zapis grlnega zapornika, za katerega sta v rabi dva grafema, a ker se z enim od njiju zapisuje tudi glas ā, v podano statistiko grlni zapornik ni vključen).

Glej preglednico za prevzemanje iz arabščine.

Zapis v latinici in podomačeni zapis

Zapisovanje perzijske različice arabske pisave z latinično se imenuje latinizacija (tudi romanizacija) ali prečrkovanje (transliteracija) perzijščine. Vsaka perzijska črka ima latinično ustreznico v črki ali črkovnem sklopu. V sodobni znanstveni rabi (jezikoslovju in orientalistiki) se uporablja več prečrkovalnih sistemov.

  • Z vidika ohranitve razlikovanja med posameznimi grafičnimi reprezentacijami istih glasov je najprimernejši sistem DIN 31635, standardizirana različica sistema Nemškega orientalskega društva (nem. Deutsche Morgenländische Gesellschaft, DMG), saj je s tem sistemom večinoma omogočen nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko.
  • Z vidika perzijskega glasoslovja, ki se v mnogočem razlikuje od arabskega, na podlagi katerega je nastala arabska pisava, pa je primernejši sistem UN (2012). Gre za posodobljeno različico uradnega iranskega prečrkovalnega sistema (UN (1967)), ki ga je odobrila tudi skupina izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena UNGEGN.

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko za zapis soglasnikov s položajnimi različicami, njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice (slovenice). V stolpcu »Prečrkovanje« sta vzporedno prikazana prečrkovalna sistema DIN 31635 (prvi stolpec) in UN (2012) (drugi stolpec). Kot osnova za podomačeni zapis služi sistem UN (2012) (v nadaljevanju UN).

Arabska črka Prečrkovanje Podomačeni zapis
(slovenica) 		Slovensko
ime črke
osamelo izglasje medglasje vzglasje DIN 31635 UN (2012)
ا ـا ا ʾ / alef
ب ـب ـبـ بـ b b be
پ ـپ ـپـ پـ p p pe
ت ـت ـتـ تـ t t te
ث ـث ـثـ ثـ ṯ s s se
ج ـج ـجـ جـ ǧ j dž džim
چ ـچ ـچـ چـ č č če
ح ـح ـحـ حـ ḥ h h he1
خ ـخ ـخـ خـ ḫ x h he2
د ـد د d d dal
ذ ـذ ذ ḏ z z zal
ر ـر ر r r re
ز ـز ز z z ze
ژ ـژ ژ ž ž že
س ـس ـسـ سـ s s sin
ش ـش ـشـ شـ š š šin
ص ـص ـصـ صـ ṣ s s sad
ض ـض ـضـ ضـ ḍ z z zad
ط ـط ـطـ طـ ṭ t t ta
ظ ـظ ـظـ ظـ ẓ z z za
ع ـع ـعـ عـ ʿ / ejn
غ ـغ ـغـ غـ ġ q g gejn
ف ـف ـفـ فـ f f fe
ق ـق ـقـ قـ q g gaf1
ک ـک ـكـ كـ k k kaf
گ ـگ ـگـ گـ g g gaf2
ل ـل ـلـ لـ l l lam
م ـم ـمـ مـ m m mim
ن ـن ـنـ نـ n n nun
ه ـه‎ ـهـ‎‎ هـ‎ h h he3
و ـو و w v v vav
ي ـي ـيـ يـ y j je

POSEBNOSTI

  1. Črke alef, je in vav imajo poleg soglasniške vrednosti (UN ⟨ʾ⟩, ⟨y⟩, ⟨v⟩) tudi samoglasniško vrednost za obvezno označevanje dolgih samoglasnikov, in sicer alef za dolgi a (UN ⟨ā⟩), je za dolgi i (UN ⟨i⟩) in vav za dolgi u (UN ⟨u⟩). Ko alef nastopa v samoglasniški vrednosti, je lahko opremljen z nadpisano vijugo, t. i. madom: ⟨آ⟩.
  2. Perzijska različica arabske pisave uporablja obvezno ligaturo za sosledje črk lam in alef, ki enako kot alef ni levostična: ⟨ﻻ⟩ (osamelo in v vzglasju) oz. ⟨ﻼ⟩ (v med- in izglasju).

Preglednica ponazarja ločevalna znamenja, ki so v neobvezni rabi za zapisovanje samoglasnikov, odsotnosti samoglasnika, soglasnikov, podvojitev soglasnika in nazalizacijo (oziroma t. i. nunacijo).

Ločevalno znamenje
 		Opis Ime Funkcija Prečrkovanje Podomačeni zapis (slovenica)
DIN 31635 UN (2012)
َ  poševna črtica nad črko zebar zapis samoglasnika a a a
ِ  poševna črtica pod črko zer zapis samoglasnika e e e
ُ pentljica nad črko peš zapis samoglasnika o o o
آ vijuga nad črko alef mad zapis samoglasnika ā ʾā ā a
ْ krožec nad črko sokun/džazm oznaka za odsotnost samoglasnika v sklopu dveh črk, ki zaznamujeta soglasnika / / /
ّ valovita oznaka nad črko tašdid oznaka za podvojeni soglasnik podvojeni soglasnik (npr. čč) enojni soglasnik (npr. č)
ٔ kaveljček nad črko hamze zapis grlnega zapornika ʾ /
ۀ kaveljček nad črko he he je oznaka za izgovor [j] za zapolnjevanje zeva y j
اً podvojeni zebar nad črko alef tanvin zapis zaporedja /an/ an an

V perzijski različici arabske pisave ni razlike med veliko in malo začetnico; pri prečrkovanju in v podomačenem zapisu lastna imena zapisujemo z veliko začetnico, npr. UN Širāz → Širaz [širáz-], UN Jāvid → Džavid [džavíd-].

Naslonke se v perzijščini pišejo skupaj s predhodno besedo, pri prečrkovanju se v teh primerih uporablja vezaj, ki ga v podomačenem zapisu opuščamo, npr. členica ezafe: UN Dašt-e Kavir → Dašt e Kavir [dášt e kavír], UN Bandar-e Māhšahr → Bandar e Mahšahr [bandár e mahšáhər].

O ezafeju glej razdelek »Osebna imena«.

Razlike med prečrkovanimi in podomačenimi oblikami

Črtica (makron) nad samoglasnikom ⟨ā⟩ se pri prečrkovanju uporablja za označevanje samoglasniške dolžine ajevskega samoglasnika, izvorno zapisanega z alefom. Samoglasniške dolžine pri podomačitvi ne upoštevamo, črtico pa opuščamo: UN Kermān → Kerman [kermán].

V sodobni perzijščini izglasno črko he3 ⟨ـه⟩, ki označuje etimološki izglasni kratki [a], prečrkujemo kot UN ⟨e⟩. Tako imena tudi podomačujemo: UN Šāhnāme → Šahname [šahnamé]; zlasti v ženskih imenih: UN Lāle → Lale [lalé], UN Hāle → Hale [halé], UN Sāve → Save [savé].

O razliki med domačenjem klasičnoperzijskih in sodobnih perzijskih imen, ki se kaže tudi pri izgovoru in sklanjanju imen ženskega spola v slovenščini, glej preglednico v razdelku »Razlike med sodobno in klasično perzijščino«.

S črko ⟨x⟩ se pri prečrkovanju označuje nezveneči uvularni (jezičkov) pripornik; pri podomačitvi izgovor tega soglasnika poenostavimo in ga zapisujemo s ⟨h⟩: UN Xasan → Hasan [hasán].

S črko ⟨q⟩ se pri prečrkovanju označuje zveneči uvularni (jezičkov) pripornik, ki je izvorno zapisan z dvema različnima arabskima znakoma. Pri podomačitvi izgovor tega soglasnika poenostavimo in ga zapisujemo z ⟨g⟩: UN Naqš-e Rostam → Nagš e Rostam [nákš e rostám], UN Qazvin → Gazvin [gazvín], UN Qāsem → Gasem [gasém].

S črko ⟨j⟩ se pri prečrkovanju označuje zveneči zadlesnični zlitnik [dž]; podomačeno ga zapisujemo s črkovnim sklopom ⟨dž⟩: UN Javād → Džavad [džavád-].

Pri prečrkovanju perzijskih besed se uporabljata dve posebni znamenji, podobni opuščaju, in sicer

  • znamenje ⟨ʾ⟩ za grlni zapornik, ki ga pri prečrkovanju pred samoglasniškim vzglasjem opuščamo: UN Iraj namesto ʾIraj;
  • znamenje ⟨ʿ⟩ za zveneči žrelni pripornik (značilen za arabske izposojenke), ki ga pri prečrkovanju tudi pred samoglasniškim vzglasjem ohranjamo: UN ʿAli.

V podomačenem zapisu obe znamenji opuščamo: Iradž [irádž], Ali [alí].

Arabska črka vav ima v perzijščini soglasniško ali samoglasniško vrednost.

  • Kadar ima soglasniško vrednost, označuje zobnoustnični [v], prečrkovan in podomačen kot ⟨v⟩: UN Navid → Navid [navíd-]. Črka ⟨w⟩ je dogovorno v rabi le pri prečrkovanju dvoglasnika ⟨ow⟩. V podomačenem zapisu to črko zamenjamo z ⟨v⟩: UN Nowzar → Novzar [nou̯zár].
  • Kadar ima samoglasniško vrednost, označuje dolgi samoglasnik [ū], prečrkovan in podomačen kot ⟨u⟩: UN Dāvud → Davud [davúd-].

Arabska črka je ima v perzijščini soglasniško ali samoglasniško vrednost.

  • Kadar ima soglasniško vrednost, označuje drsnik [j], prečrkovan kot ⟨y⟩. V podomačenem zapisu to črko zamenjamo z ⟨j⟩: UN Yusef → Jusef [juséf]. Enako velja tudi v primeru dvoglasnika, ki ga prečrkujemo kot ⟨ey⟩ in podomačimo kot ⟨ej⟩: UN Leylā → Lejla [lêjla].
  • Kadar ima samoglasniško vrednost, označuje dolgi samoglasnik [ī], prečrkovan in podomačen kot ⟨i⟩: UN ʿAli → Ali [alí].

POSEBNOST

Nekatera v preteklosti podomačena imena, ki vsebujejo dvoglasnik, prečrkovan kot ⟨ey⟩, so se pod vplivom posredniških jezikov uveljavila v drugačni pisni in govorni obliki, npr. Homeini [homejíni] (UN Xomeyni) namesto ustreznejšega Homejni [homejní].

Podvojeni soglasnik se pri prečrkovanju zapisuje s podvojeno črko. Pri podomačevanju izgovor podvojenega soglasnika poenostavimo v enojnega in ga tako tudi zapišemo: UN Xayyām → Hajam [hajám], UN Motahhari → Motahari [motahári].

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto je v perzijščini predvidljivo, in sicer je razen redkih izjem naglašen edini ali zadnji zlog besede, npr. Gom [góm] (UN Qom), Amol [amól] (UN Āmol), Tabriz [tabríz-] (UN Tabriz), Marage [maragé] (UN Marāqe).

POSEBNOSTI

  1. V slovenščini se je pri nekaterih v preteklosti podomačenih imenih uveljavilo drugačno naglasno mesto (tudi ob drugačnem izgovoru), npr.
    • Teheran [téheran] namesto [teh(e)rán] (UN Teh(e)rān);
    • Homeini [homejíni] namesto [homejní] (UN Xomeyni);
    • Pahlavi [pahlávi] namesto [pahlaví] (UN Pahlavi), kadar gre za pripadnike dinastije Pahlavi;
    • Rumi [rúmi] namesto [rumí] (UN Rumi);
    • Firduzi [firdúzi] namesto Firdavsi [firdau̯sí] (klperz. UN Firdawsi);
    • Hafiz [háfiz-] namesto [hafíz-] (klperz. UN Xāfiz);
    • Behistun [béhistun] namesto Bisotun [bisotún] ali Bistun [bistún] (UN Bisotun).
  2. Pri naglaševanju ženskih imen na končni -a se naglas umakne z zadnjega zloga, tako da ime sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi: Lejla [lêjla] namesto [lejlá] (UN Leylā); Mahsa [máhsa] namesto [mahsá] (UN Mahsā).
  3. Daljše besede (zlasti izvorno zložena klasično- in srednjeperzijska imena) lahko izgovorimo tudi z dvema naglasoma: Šahrbaraz [šáhərbaráz-], Iskendername [iskandêrnamé].

O prevzemanju klasičnoperzijskih imen glej razdelek »Razlike med sodobno in klasično perzijščino«.

O sklanjanju imen in prilagoditvah slovničnih kategorij glej razdelek »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik«.

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Pisno odsotni polglasnik se kot izgovorna olajšava pojavlja v različnih soglasniških sklopih, najpogosteje v izglasju: Gešm [géšəm] (UN Qešm), Bandar e Mahšahr [bandár e mahšáhər] (UN Bandar-e Māhšahr).

Dvoglasnika, ki ju v podomačenem zapisu zapisujemo s črkovnima sklopoma ⟨ej⟩ in ⟨ov⟩, izgovarjamo po slovensko: Gejdar [gejdár] (UN Qeydār), Hosrov [hosrôu̯], rod. Hosrova [hosrôva] (UN Xosrow).

Samoglasniški sklopi

V sklopu i in samoglasnika, tj. ⟨iV⟩, se pojavlja zev, ki ga v govoru in zapisu zapiramo z j: Bahtijar [bahtijár] (UN Baxtiār).

Pri podomačevanju perzijskih imen nastanejo zaradi izpusta grlnega zapornika (prečrk. ⟨ʾ⟩) in zvenečega žrelnega pripornika (prečrk. ⟨ʿ⟩) pisni in govorni samoglasniški sklopi npr.

  • ⟨ai⟩: Raisi [raisí] (UN Raʾisi); rubai [rubaí] ‘štirivrstičnica’, rod. rubaija [rubaíja] (UN rubāʿi); Rubaijat [rubaiját] (po množinski obliki UN rubāʿiyāt);
  • ⟨aa⟩: Saadat Abad [saadát abád-] ‘mestna četrt v Teheranu’ (UN Saʿādat Ābād); Gaani [gaaní] (UN Qāʾani).

POSEBNOST

Pri redkih v preteklosti podomačenih lastnih imenih je prišlo do prevzema brez upoštevanja samoglasniškega zeva, npr. Hamenej [hamenêj] (UN Xāmeneʾi), kar je posledica umika naglasa z zadnjega zloga oz. i (namesto [hameneí]).

Soglasniki

Soglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨b⟩, ⟨č⟩, ⟨d⟩, ⟨f⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨š⟩, ⟨t⟩, ⟨v⟩, ⟨z⟩, ⟨ž⟩ in dvočrkjem ⟨dž⟩, izgovarjamo po slovensko.

Grlnega zapornika (prečrkovanega kot ⟨ʾ⟩) in zvenečega žrelnega pripornika (prečrkovanega kot ⟨ʿ⟩), v podomačenem zapisu ne zapisujemo in ne izgovarjamo v nobenem položaju. Zaradi izpusta nastanejo samoglasniški sklopi.

O samoglasniških sklopih glej razdelek »Samoglasniški sklopi«.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razmerje med perzijsko črko, prečrkovano v latinico, in ustreznim glasom (ali glasovi) ter zapisom v slovenščini.

UN 2012 Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ʿ / v besednem vzglasju / Ali [alí] (UN ʿAli), Bandar Abas [bandár abás] (UN Bandar ʿAbbas)
ʾ in ʿ / v medglasju med dvema samoglasnikoma kot zev med dvema samoglasnikoma Raisi [raisí] (UN Raʾisi), rubai [rubaí] ‘štirivrstičnica’ (UN rubāʿi), Saadat Abad [saadát abád-] (UN Saʿādat Ābād); Gaani [ganí] (UN Qāʾani)
a a a Karaž [karáž-] (UN Karaj), Ahmad [ahmád-] (UN Ahmad), Natanz [natánz-] (UN Natanz)
ā a a Babol [baból] (UN Bābol), Horasan [horasán] (UN Xorāsān), Golestan [golestán] (UN Golestān)
h h h Farhad [farhád-] (UN Farhād), Hamadan [hamadán] (UN Hamadān)
x h h Horšid [horšíd-] (UN Xoršid), Hasan [hasán] (UN Xasan), Mohtar [mohtár] (UN Moxtār), Bahtijar [bahtijár] (UN Baxtiār)
j dž dž Džavid [džavíd-] (UN Jāvid), Džadžrud [džadžrúd-] (UN Jajrud), Sanandadž [sanandádž-] (UN Sanandaj)
q g g Gazvin [gazvín] (UN Qazvin), Hagani [haganí] (UN Xāqāni), Forug [forúg-] (UN Forūq)
y j j Jašar [jašár] (UN Yāšār), Šajeste [šajesté] (UN Šāyesteh)
ow ov ov Hosrov [hosrôv-] (UN Xosrow), Fordov [fordôv-] (UN Fordow)
ey ej v dvoglasniku ej Tejmuri [tejmurí] (UN Teymuri)

Podomačevanje perzijskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz perzijščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pisno podomačimo oz. prilagodimo slovenščini, npr. šah [šáh] ‘perzijski kralj’ (UN šāh), nagali [nagalí] ‘tradicionalna recitacija epov’ (UN naqqāli), mazdaznan [mazdaznán] ‘veroizpoved’ (UN mazdaznān), sige [sigé] ‘poročna pogodba’ (UN siqe), bazar [bazár] ‘trg’ (UN bāzār), bidžar [bidžár] ‘tip preproge’ (UN bidjār), ezafe [ezafé] ‘členica’ (UN ezāfe), rubai [rubaí] ‘štirivrstičnica’ (UN rubāʿi).

POSEBNOSTI

  1. Večina občnih poimenovanj iz perzijščine v slovenščino ni prišla neposredno, temveč po posredništvu evropskih jezikov, kar je vplivalo na njihov zapis in izgovor, ki se razlikujeta od predstavljenih prevzemalnih pravil, npr. bakšiš [bákšiš] namesto bahšeš ‘napitnina’ (UN baxšeš); derviš [dêrviš] namesto darviš; ivan [iván] namesto ejvan ʻmonumentalna obokana niša’ (UN eyvān).
  2. Nekatera občna poimenovanja, ki so iz perzijščine v slovenščino prišla po posredništvu evropskih jezikov, so bila prevzeta kot samostalniki ženskega spola, čeprav se v perzijščini končajo na soglasnik in bi jih uvrstili med moškospolske, npr. karavana [karavána] (UN kārvān), gazela [gazéla] (‘pesniška oblika’) (UN qazal).

Glej razdelek »Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik«.

Lastna imena

Pri prevzemanju perzijskih lastnih imen se skušamo v čim večji meri približati izvirnim oblikam po pravilih, navedenih v razdelku »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini«, in pravilom za prevzemanje lastnih imen. Pisno podomačena lastna imena so npr.

  • moška osebna imena: Mahmud [mahmúd-] (UN Mahmūd), Kuroš [kuróš] (UN Kuroš), Soruš [sorúš] (UN Soruš), Džavad [džavád-] (UN Javād);
  • ženska osebna imena: Mahsa [máhsa] (UN Mahsā), Tarane [tarané] (UN Tarāne), Nilufar [nilufár] (UN Nilufar);
  • zemljepisna imena: Golestan [golestán] (UN Golestān); Karadž [karádž-] (UN Karaj).

Osebna imena

Kadar je polno osebno ime sestavljeno iz priimka in imena, ki sta med seboj povezana z ezafejem (e), tega pri podomačevanju opuščamo:

  • Mohamad Mosadeg [mohamád- mosadég-] (UN Mohammad-e Mosaddeq) |iranski politik|,
  • Mohamad Hatami [mohamád- hatamí] (UN Mohammad-e Xātami) |iranski politik|,
  • Šapur Bahtijar [šapúr bahtijár] (UN Šāpur-e Baxtiār) |iranski politik|,
  • Sadeg Hedajat [sadég- hedaját] (UN Sādeq-e Hedāyat) |iranski pisatelj|,
  • Abas Kiarostami [abás kijarostamí] (UN Abbās-e Kiārostami) |iranski režiser|,
  • Abulgasem Mesbahi [abulgasém mezbahí] (UN Abulqāssem-e Mesbāhi) |iranski politik|,
  • Mohsen Mahmalbaf [mohsén mahmalbáf] (UN Mohsen-e Maxmalbāf) |iranski režiser|,
  • Farah Diba [faráh dibá] (UN Farah-e Dibā) oz. Farah Pahlavi [faráh pahlaví] (UN Farah-e Pahlavi) |nekdanja iranska kraljica|.

Z izrazom ezafe (UN ezāfe) poimenujemo členico v obliki veznega samoglasnika e (v klasični perzijščini i), ki je v prečrkovani obliki (vsaj praviloma) z vezajem povezana s prvo sestavino besedne zveze, npr. pri lastnih imenih med priimkom in imenom, mestom in pokrajino, upravnim poimenovanjem in imenom ipd. Če se beseda končuje na govorjeni samoglasnik, ima različico je (UN ye), npr. diamant Darja je Nur ‘morje svetlobe’ (UN Daryā-ye nur).

V preteklosti so se lastna imena večinoma prevzemala po posredovanju drugih jezikov, zgodovinska imena pa tudi iz drugega vira (stara oz. srednja oz. klasična perzijščina). Zato mnoga imena izkazujejo odstopanja od pravil, navedenih v razdelku »Preglednica zapis – izgovor v slovenščini«. Ta navajamo v razdelkih »Razmerja med črkami in glasovi« (»Posebnosti«) in »Prevzemanje imen iz starejših obdobij perzijske zgodovine«.

Zemljepisna imena

Za nekatere zemljepisne danosti na območju Irana se je že uveljavilo slovensko ime (eksonim), npr. Perzija [pêrzija], Iran [irán]; pri teh gre včasih ne le za podomačeno prečrkovano obliko, ampak tudi za drugače prilagojeno imensko obliko, npr. Teheran [téheran] namesto Teh(e)ran [tehrán] (UN Teh(e)rān).

Druga bolj znana zemljepisna imena so še

  • krajevna imena: Isfahan [isfahán] (UN Esfahān); Hamedan [hamedán] (UN Hamadān); Širaz [širáz-] (UN Širāz); Mašhad [mašhád-] (UN Mašhad), Tabriz [tabríz-] (UN Tabriz), Kerman [kermán] (UN Kermān), Gom [góm] (UN Qom), Babol [baból] (UN Bābol), Kermanšah [kermanšáh] (UN Kermānšāh), Borudžerd [borudžêrd-] (UN Borujerd), Bahtaran [bahtarán] (UN Bāxtarān), Horamšahr [horamšáhər] (UN Xorramšahr);
  • imena gorovij: Kopetdag [kóped̄ág-] (UN Kopedāq), Zagros [zagrós] (UN Zāgros), Elburs [elbúrs] (UN Alborz);
  • imena ognjenikov: Damavand [damavánd-] (UN Damāvand);
  • imena rek: Karun [karún] (UN Kārun), Zajande [zajandé] (UN Zāyande);
  • imena pokrajin in provinc: Fars [fárs] (UN Fārs), Kiš [kíš] (UN Kiš), Golestan [golestán] (UN Golestān);
  • imena otokov: Gešm [géšəm] (UN Qešm).

Nekatera zemljepisna imena so dvodelna, pri čemer sta obe sestavini povezani z ezafejem, ki ga pri prevzemanju zemljepisnih imen (v nasprotju z izpustom med imenom in priimkom pri osebnih imenih) ohranjamo, npr. pri imenih mest: Bandar e Mahšahr [bandár e mahšáhər] (UN Bandar-e Māhšahr), Bandar e Abas [bandár e abás] (UN Bandar-e ʿAbbās).

POSEBNOST

Pri nekaterih bolj znanih večbesednih zemljepisnih imenih oz. pojavih se odločamo za prevod občne sestavine in morfemsko prilagajanje lastnega imena ali postavitev v položaj desnega prilastka, npr.

  • • Hormuška ožina [hormúška ožína] (UN Tange-ye Hormoz);
  • • Perzijski zaliv [pêrzijski zalív-] (UN Xalij-e Fārs);
  • • Urmijsko jezero [úrmijsko jézero] (UN Daryāče-ye Orumiye), Namaško jezero [namáško jézero] (UN Daryāče-ye Namak);
  • gorovje Rud [gorôu̯je rúd-] (UN Kuhhā ye Qohrud);
  • • Velika slana puščava [vélika slána puščáva] ali Dašt e Kavir [dášt e kavír] (UN Dašt-e Kavir), slana puščava Lut [slána puščáva lút] ali Dašt e Lut [dášt e lút] (UN Dašt-e Lut);
  • • Nagš e Rostam [nákš e rostám] (UN Naqš-e Rostam) |nekropola dinastije Ahemenidov/Ahajmenidov|.

Stvarna imena

V redkih imenih bolj znanih ustanov in organizacij občne sestavine in nepolnopomenske besede praviloma prevajamo, npr. Univerza v Teheranu [univêrza u̯‿téheranu] (UN Dānešgāh-e Tehrān), Firduzijeva univerza v Mašhadu [firdúzijeva univêrza u̯‿mašhádu] (UN Dānešgāh-e Ferdowsi-ye Mašhad), Ljudska banka [ljútska bánka] (UN Bānk-e Mellat), zapor Evin [zapòr evín] (UN Zendān-e Evin), milica Basidž [mílica basídž-] (UN Basij).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Perzijska osebna imena uvrščamo v slovenske sklanjatve glede na naravni spol nosilca osebnega imena:

  1. moška osebna imena sklanjamo večinoma po prvi moški sklanjatvi
    • Kuroš [kuróš], rod. Kuroša [kuróša] (UN Kuroš),
    • Šapur [šapúr], rod. Šapurja [šapúrja] (UN Šāpur),
    • Šajan [šaján], rod. Šajana [šajána] (UN Šāyān),
    • Gasem [gasém], rod. Gasema [gaséma] (UN Qāsem),
    • Mahdi [mahdí], rod. Mahdija [mahdíja] (UN Mahdi);
  2. ženska osebna imena sklanjamo večinoma po tretji ženski sklanjatvi
    • Tarane [tarané], rod. Tarane [tarané] (UN Tarāne),
    • Lale [lalé], rod. Lale [lalé] (UN Lāle),
    • Nilufar [nilufár], rod. Nilufar [nilufár] (UN Nilufar),
    • Farah [faráh], rod. Farah [faráh] (UN Farah).

Zemljepisna in stvarna imena ter občne besede uvrščamo glede na govorni končaj, in sicer so večinoma vsa imena moškega spola, saj perzijskih imen na nenaglašeni končni -a, ki bi jih uvrščali med samostalnike ženskega spola, ni, razen pri besedah, prevzetih prek posredništva, npr. gazela [gazéla] (UN qazal):

  • ezafe [ezafé], rod. ezafeja [ezafêja] (UN ezāfe),
  • pahlavi [pahlaví], rod. pahlavija [pahlavíja] (UN pahlavi),
  • Širaz [širás], rod. Širaza [širáza] (UN Širāz),
  • Mašhad [mašhát], rod. Mašhada [mašháda] (UN Mašhad).

POSEBNOSTI

  1. Moška imena s končajem -a so redka. Ime zadnjega iranskega kralja – Reza Pahlavi [réza pahlávi] – sklanjamo po slovensko: ime ni naglašeno na zadnjem zlogu, temveč na prvem, uvrščamo ga v drugo moško sklanjatev (rod. Reza [réza] / Reze [réze] Pahlavija [pahlávija]).
  2. Imena, ki imajo v perzijščini končaj -a(h) ali -ā in jih v slovenščini pisno podomačimo z izglasnim -a, prevzemamo kot samostalnike ženskega spola in jih sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, pri čemer se zaradi lažjega pregibanja naglas v neimenovalniških oblikah umakne z zadnjega zloga, npr. Mahsa [máhsa], rod. Mahse [máhse] (UN Mahsā); Lejla [lêjla], rod. Lejle [lêjle] (UN Leylā).

Krajšanje osnove

Pri sklanjanju perzijskih imen v slovenščini uveljavljamo le govorno krajšanje osnove, in sicer pri imenih, ki imajo v imenovalniku v izglasju soglasniški sklop, v katerem izgovarjamo polglasnik. Ob dodajanju končnic polglasnik pri sklanjanju ni več potreben, zato se govorna osnova skrajša:

  • Gešm [géšəm], rod. Gešma [géšma],
  • Mahšahr [mahšáhər], rod. Mahšahra [mahšáhra],
  • Horamšahr [horamšáhər], rod. Horamšahra [horamšáhra].

Podstava pridevniških izpeljank s pripono -ski je enaka imenovalniški osnovi, npr. gešmski [géšəmski].

Daljšanje osnove

Pisno in govorno daljšanje osnove z j uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, katerih govorjena osnova se konča na

  1. samoglasnike e, i in u:
    • Džamalzade [džamalzadé], rod. Džamalzadeja [džamalzadêja] (UN Jamalzāde),
    • sige [sigé] ‘poročna pogodba’, rod. sigeja [sigêja] (UN siqe),
    • Firduzi [firdúzi], rod. Firduzija [firdúzija] (klperz. UN Firdawsi, perz. UN Ferdowsi),
    • nagali [nagalí] ‘tradicionalna recitacija epov’, rod. nagalija [nagalíja] (UN naqqāli),
    • Rumi [rúmi], rod. Rumija [rúmija] (UN Rumi),
    • Hagdžu [hagdžú], rod. Hagdžuja [hagdžúja] (UN Haqju);
  2. končni naglašeni a:
    • Nima [nimá], rod. Nimaja [nimája] (UN Nimā),
    • Sina [siná], rod. Sinaja [sinája] (UN Sinā).

Osnovo daljšajo z j tudi nekatera zemljepisna imena in nekatera imena oseb moškega spola, ki se končajo na soglasnik r, npr.

  • Čabahar [čabahár], rod. Čabaharja [čabahárja] (UN Čābahār),
  • Nišapur [nišapúr], rod. Nišapurja [nišapúrja] (UN Nišāpur),
  • Mohtar [mohtár], rod. Mohtarja [mohtárja] (UN Moxtār),
  • Gejdar [gejdár], rod. Gejdarja [gejdárja] (UN Qeydār),
  • Atar [atár], rod. Atarja [atárja] (UN ʿAttār).

POSEBNOST

Zložena imena s sestavino -šahr ‘mesto’, v katero se v govoru vriva polglasnik, osnove ne daljšajo z j. Glej razdelek »Krajšanje osnove«.

Podstava svojilnega pridevnika je enaka rodilniški osnovi imena, npr. Mohtarjev [mohtárjev-], Gejdarjev [gejdárjev-]. Podstava pridevniških izpeljank s pripono -ski je enaka imenovalniški osnovi, npr. nišapurski [nišapúrski].

Preglas

Do preglasa samoglasnika o v e pride, kadar se govorjena osnova ali podstava tvorjenke konča na č, š, dž in ž:

  • Azadmanaš [azadmanáš], or. z Azadmanašem [z‿azadmanášem] (UN Āzādmanaš), svoj. prid. Azadmanašev [azadmanášev-];
  • Iradž [iráč], or. z Iradžem [z‿irádžem] (UN Iraj), svoj. prid. Iradžev [irádžev-].

Do preglasa o v e pride tudi pri samostalnikih in pri lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na samoglasnike e, i in u ali na soglasnik r in se sklanjajo z daljšanjem osnove:

  • Kave [kavé], or. s Kavejem [s‿kavêjem] (UN Kāve), svoj. prid. Kavejev [kavêjev-];
  • Rumi [rúmi], or. z Rumijem [z‿rúmijem] (UN Rumi), svoj. prid. Rumijev [rúmijev-];
  • Raisi [raisí], or. z Raisijem [z‿raisíjem] (UN Raʾisi), svoj. prid. Raisijev [raisíjev-];
  • Hagdžu [hagdžú], or. s Hagdžujem [s‿hagdžújem] (UN Haqju), svoj. prid. Hagdžujev [hagdžújev-];
  • Gejdar [gejdár], or. z Gejdarjem [z‿gejdárjem] (UN Qeydār), svoj. prid. Gejdarjev [gejdárjev-].

Pregibanje večbesednih imen

Pri prevzemanju večdelnih zemljepisnih imen sklanjamo navadno le zadnjo sestavino:

  • Bandar e Mahšahr [bandár e mahšáhər], rod. Bandar e Mahšahra [bandár e mahšáhra] (UN Bandar-e Māhšahr),
  • Bandar e Abas [bandár e abás], rod. Bandar e Abasa [bandár e abása] (UN Bandar-e ʿAbbās).

Prevzemanje imen iz starejših obdobij perzijske zgodovine

Imena iz starejših obdobij perzijske zgodovine se nanašajo na kanonska literarna dela z zgodovinskim in kulturnim pomenom ter na zaratustrovstvo. Obdobja se delijo na

  1. staroperzijsko obdobje (6.–4. stol. pr. Kr.)
  2. srednjeperzijsko obdobje (4. stol. pr. Kr. – 7. stol.)
  3. novoperzijsko obdobje (8. stol. – danes)
    • zgodnjenovoperzijsko obdobje (8.–9. stol.)
    • klasičnoperzijsko obdobje (10.–18. stol.)

Klasična perzijščina

Razlike med sodobno in klasično perzijščino

Preglednica ponazarja razlike med sodobno in klasično perzijščino, ki vplivajo na izgovor v slovenščini.

Klasičnoperzijsko Sodobnoperzijsko
UN 2012 Podomačeni zapis
in izgovor v slovenščini 		Zgled UN 2012 Podomačeni zapis
in izgovor v slovenščini 		Zgled
a (v izglasju) a [a] Tahmina [tahminá] (klperz. UN Tahmina) e (v izglasju) e [e] Tahmine [tahminé] (UN Tahmine)
i i [i] Hafiz [háfiz-] (klperz. UN Xāfiz) e e [e] Hafez [háfez-] (UN Xāfez)
ī i [i] Širin [širín] (klperz. UN Šīrīn) i i [i] Širin [širín] (UN Širin)
u u [u] Rustam [rustám] (klperz. UN Rustam) o o [o] Rostam [rostám] (UN Rostam)
ū u [u] Faridun [faridún] (klperz. UN Farīdūn) u u [u] Faridun [faridún] (UN Faridun)
ay aj [aj] Kaj Kavus [káj kávus] (klperz. UN Kay Kāvus) ey ej [ej] Kej Kavus [kêj kávus] (UN Key Kāvus)
aw av [av-] Hosrav [hosráv-] (klperz. UN Xosraw) ow ov [ov-] Hosrov [hosrôv-] (UN Xosrow)

Klasična perzijščina je v nasprotju s sodobno še razlikovala med petimi dolgimi ([ā], [ē], [ī], [ō], [ū]) in tremi kratkimi samoglasniki ([a], [i], [u]), dvoglasnika pa sta se izgovarjala kot [aj] in [au̯]. Že do 16. stoletja je nato prišlo do poenostavitve v sistem, kakršen velja za sodobni jezik (sovpad [ē] z [ī] in [ō] z [ū], znižanje [i] v [e] in [u] v [o], prehod dvoglasnikov v [ej] in [ou̯]).

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja, ki se nanašajo na klasičnoperzijsko obdobje, prevzemamo na podlagi klasičnoperzijske oblike, npr. padišah [padišáh] ‘naziv za kralja’ (klperz. UN pādišāh); ruh [rúh] ‘duša, bistvo’ (klperz. UN ruh) |filozofski termin|.

Lastna imena

Imena, ki se nanašajo na klasičnoperzijsko obdobje, prevzemamo na podlagi klasičnoperzijske oblike, npr.

  • Džamšid [džamšíd-] (klperz. UN Jamšīd) |kralj iz epa Šahname|,
  • Džami [džamí] (klperz. UN Jāmi) |pesnik in učenjak|,
  • Sadi [sadí] (klperz. UN Saʿdi) |pesnik|,
  • Atar [atár] (klperz. UN ʿAttār) |pesnik in filozof|,
  • Divan [diván] (klperz. UN Divān) |tip literarnega dela|,
  • Rubaijat [rubaiját] (klperz. UN Rubāʿiyāt) |pesniška zbirka|,
  • Bustan [bustán] (klperz. UN Bustān) |naslov literarnega dela|,
  • Gulistan [gulistán] (klperz. UN Gulistān) |naslov literarnega dela|,
  • Kalila in Dimna [kalíla in dímna] (klperz. UN Kalīla va Dimna) |naslov zbirke basni|.

POSEBNOSTI

  1. Ezafe opuščamo tudi pri klasičnoperzijskih imenih, pri čemer gre najpogosteje za zveze osebnega imena z vzdevkom, ki ga včasih tudi prevajamo: Araš Kamangir [aráš kamangír] namesto Araš i Kamangir [aráš i kamangír], tudi Araš Lokostrelec [aráš lokostréləc] (klperz. UN Āraš-i Kamāngir). Enako velja za zveze dveh občnoimenskih sestavin, kadar postaneta lastno ime: Šah Džahan [šáh džahán] namesto Šah i Džahan [šáh i džahán] (klperz. UN Šāh-i Džahān (dobesedno ʻvladar svetaʼ)).
  2. Ime Avesta [avésta] |sveta knjiga zaratustrstva| je prevzeto iz nemške predloge (za izvirno srednjeperzijsko abestāg [avestág], zato je ženskega spola). Pripadajoči pridevnik je avestijski [avéstijski].

Ime preroka Zaratustra [zaratústra] poznavalci orientalisti in jezikoslovci pišejo in izgovarjajo Zaratuštra [zaratúštra], saj ta pisna oblika odraža izvorno avestijsko obliko imena. Iz imena Zaratustra so izpeljane tudi besede zaratustrski, zaratustrstvo (ne pa zoroastrizem, ki izhaja iz grške oblike imena, tj. Zoroaster (stgr. Ζωροάστρης, prečrk. Zoroástres)).

Literarne ustvarjalce iz klasičnega perzijskega obdobja praviloma prevzemamo in navajamo z njihovimi vzdevki oz. kratkimi imeni, npr. Rumi [rúmi], in ne s polnim imenom, npr. Džalal ad Din Muhamad Rumi (UN Džalal ad-Din Muhammad Rumi).

POSEBNOST

Nekatera imena, ki se nanašajo na klasičnoperzijsko obdobje, so bila v preteklosti prevzeta po posredništvu tujih jezikov. Pri tem je kot izhodišče včasih služila klasičnoperzijska, drugič pa sodobnoperzijska oblika imena. Zato ni nujno, da zapis in izgovor v slovenščini ustrezata sodobnim slovenskim prevzemalnim pravilom.

a) Nekatera imena odstopajo od oblike, kot bi jo imela, če bi jih prevzeli s sistematičnim upoštevanjem podomačitvenih pravil, npr.

  • • Firduzi [firdúzi] (prevzeto po nemški predlogi, in sicer tako izgovarjava medglasnega ⟨s⟩ kot [z] kot nenatančna interpretacija zapisa ⟨firdvsi⟩, v katerem je dvoglasnik, kot je običajno, zapisan zgolj s črko vav) namesto Firdavsi [firdau̯sí] (klperz. UN Firdawsi) |pesnik|;
  • • Omar Hajam [ómar hajám] namesto [omár hajám] (UN ʿOmar Xayyām) |pesnik|;
  • • Šahname [šahnamé] po sodobnoperzijski izgovarjavi namesto Šahnama [šahnamá] (klperz. UN Šāhnāmah) |naslov epa|;
  • • Iskendername [iskendêrnamé] namesto Iskandarnama [iskandárnamá] (klperz. UN Iskandarnāma) |naslov epa| (Iskandar je perzijska oblika imena Aleksander, prevzeta preko arabščine);
  • • Medžnun in Laila [medžnún in lájla] namesto Madžnun in Lajla [madžnún in lájla] (klperz. UN Majnun o Laylā) |naslov epa|.

b) Nekatere uveljavljene oblike odstopajo od prevzemalnih pravil zgolj v pisni podobi, saj so bile prevzete prek evropskih jezikov (zlasti nemščine in angleščine), npr.

  • • Jusuf in Zulaiha [jusúf in zulájha] namesto Jusuf in Zulajha [jusúf in zulájha] (klperz. UN Yūsuf u Zulayxā) |naslov epske pesnitve|;
  • • Hosrau in Širin [hosráv- in širín] namesto Hosrav in Širin [hosráv- in širín] (klperz. UN Xosraw u Šīrīn) |naslov epske pesnitve|.

Srednja in stara perzijščina

Občna poimenovanja

Nekatere besede so prevzete iz srednje perzijščine: nijajišn [nijajíšən] ʻmolitevʼ, movbed [mou̯béd-] ʻsvečenikʼ, jašt [jášt] ʻhimnaʼ, nask [násk] ʻpoglavje, razdelekʼ, pahlavi [pahlaví] ʻpisava pahlavicaʼ (izpeljanka pahlavica [pahlávica]).

POSEBNOST

Avestijsko besedo gāϑā ʻhimnaʼ (srperz. gāh) slovenimo kot gatha [gátha]. Besedno zvezo Horde Avesta [hórde avésta] (avest. Xorde Avesta) raje prevajamo, in sicer kot Mala Avesta [mála avésta].

Lastna imena

Imena srednjeveških zgodovinskih in mitoloških osebnosti, zlasti sasanidskih vladarjev, so večinoma prevzeta iz srednje perzijščine (deloma v novoperzijski izgovarjavi, kot npr. Bahram), največkrat s posredovanjem nemščine:

  • Ardašir [ardašír] (srperz. ʾrthštr [ardašīr]) |kralj|,
  • Šapur [šapúr] (srperz. šhpwr [šāpur]) |kralj|,
  • Bahram [bahrám] (srperz. wlhlʾn [warahran]) |kralj|,
  • Narseh [narséh] (srperz. nrshy [narseh]) ali (po grški predlogi) Nars [nárs] |kralj|,
  • Jazdegerd [jazdegêrd-] (srperz. yazdekert [jazdegerd]) |kralj|,
  • Peroz [peróz-] (srperz. pylwc [pērōz]) |kralj|,
  • Kavad [kavád-] (srperz. kwʾt [kawād]) |kralj|,
  • Šahrbaraz [šahərbaráz-] (srperz. štlwlʾc [šahrwarāz]) |kralj|,
  • Bistam [bistám] (srperz. wsthm [wistām]) |kralj|,
  • Džamasp [džamásp] (srperz. yʾmʾsp [jāmāsp]) |kralj|,
  • Ažidahag [ažidahág-] ali Aždahag [aždahág-] (srperz. ʾcdhʾk [aždahāg]) |mitološki demon|,
  • Hošang [hošáng-] (srperz. hwš(ʾ)ng [hōšang]) |mitološki junak|,
  • Pišjotan [pišjótan] (srperz. pyšydwtn [pišyōtan]) |mitološki junak|,
  • Ohrmazd [ohərmázd-] ali [ormázd-] (srperz. ʾwhrmzd [ohrmazd]) |vrhovni bog v zaratustrstvu|.

Prevzeta in podomačena so tudi nekatera srednjeperzijska stvarna imena, npr.

  • Videvdad [videu̯dád-] |ena od knjig Aveste|,
  • Herbedestan [herbedestán] |naslov pravno-verskega besedila|,
  • Mihrjašt [mihərjášt] |himna (jašt) iz Aveste, posvečena bogu Mitri|,
  • Nerangestan [nerangestán] |knjiga obredov|,
  • Denkard [denkárd-] |razlage Aveste v devetih knjigah|,
  • Bundahišn [bundahíšən] |mitološko-versko besedilo|,
  • Zand [zánd-] |razlage Aveste|,
  • Frahang i ojm [fraháng- i ójm] |avestijsko-pahlavijski slovar|.

Staroperzijska osebna lastna imena (ter iz njih izpeljana imena staroveških perzijskih dinastij, npr. Ahemen [ahemén] tudi Ahajmen [ahajmén] – rodbina Ahemenidi [ahemenídi] tudi Ahajmenidi [ahajmenídi]), so se v slovenščini uveljavila na podlagi starogrških ustreznic:

  • Darej [darêj] (stgr. Δαρεῖος, prečrk. Dareîos, stperz. Dārayavauš) |kralj|,
  • Kserks [ksêrks] (stgr. Ξέρξης, prečrk. Xérxes, stperz. Xšāyaạršā) |kralj|,
  • Artakserks [artaksêrks] (stgr. Ἀρταξέρξης, prečrk. Artaxérxes, stperz. Artaxšaça) |kralj|,
  • Histasp [histásp] (stgr. Ὑστάσπης, prečrk. Hystáspes, stperz. Vištāspa) |član ahemenidske dinastije|,
  • Arsam [arsám] (stgr. Ἀρσάμης, prečrk. Arsámes, ali Ἀρσάμας, prečrk. Arsámas, stperz. Ạršāma) |član ahemenidske dinastije|,
  • Arz [árz-] (stgr. Ἀρσής, prečrk. Arsés, stperz. Ạršā) |kralj|,
  • Kambiz [kambíz-] (stgr. Καμβύσης, prečrk. Kambýses, stperz. Kambujiya) |kralj|,
  • Arijaramn [arijarámən] (stgr. Ἀριαράμνης, prečrk. Ariarámnes, stperz. Ariyāramna) |član ahemenidske dinastije|,
  • Kir [kír] (stgr. Κῦρος, prečrk. Kŷros, stperz. Kūruš) |kralj|,
  • Ahemen [ahemén] tudi Ahajmen [ahajmén] (stgr. Ἀχαιμένης, prečrk. Achaiménes, stperz. Haxāmaniš) |ustanovitelj ahemenidske dinastije| (izpeljano Ahemenidi [ahemenídi] tudi Ahajmenidi [ahajmenídi]),
  • Tejsp [têjsp] (stgr. Τείσπης, prečrk. Teíspes, stperz. Cišpiš) |kralj|,
  • Smerdis [smêrdis] (stgr. Σμέρδις, prečrk. Smérdis, stperz. Bạrdiya) |član ahemenidske dinastije|,
  • Artafern [artafêrn/artafêrən] (stgr. Ἀρταφέρνης, prečrk. Artaférnes, stperz. *Ạrtafarna) |satrap|,
  • Tisafern [tisafêrn/tisafêrən] (stgr. Τισαφέρνης, prečrk. Tisaférnes, stperz. *Čiçafarna) |satrap|.

Enako velja za imena medskih vladarjev (medščina je staroiranski jezik, soroden s staro perzijščino):

  • Dejok [dejók] (stgr. Δηϊόκης, prečrk. Deïókes) |kralj|,
  • Fraort [fraórt] (stgr. Φραόρτης, prečrk. Phraórtes) |kralj|,
  • Madij [mádij] (stgr. Μαδύης, prečrk. Madýes) |kralj|,
  • Kjaksar [kjaksár] (stgr. Κυαξάρης, prečrk. Kyaxáres) |kralj|,
  • Astjag [astjág-] (stgr. Ἀστυάγης, prečrk. Astyáges) |kralj|.

O imenih, prevzetih iz stare grščine, glej preglednico za prevzemanje iz stare grščine.

Staroperzijska zemljepisna imena so se v slovenščini praviloma uveljavila na podlagi starogrških ustreznic:

  • Perzepolis [perzépolis] (stgr. Περσέπολις, prečrk. Persépolis) |mesto|,
  • Ekbatana [egbátana] ob stperz. Hangmatana [hangmatána] (stgr. Ἐκβάτανα, prečrk. Ekbátana, stperz. Hagmatāna) |mesto|,
  • Suza [súza] (stgr. Σοῦσα, prečrk. Soûsa s mn., stperz. Çūšā) |mesto|,
  • Medija [médija] (stgr. Μηδία, prečrk. Medía, stperz. Māda) |dežela|,
  • Perzija [pêrzija] (stgr. Περσίς, prečrk. Persís, stperz. Pārsa) |dežela|,
  • Baktrija [báktrija] (stgr. Βακτρία, prečrk. Baktría, stperz. Bāxtriš) |dežela|,
  • Partija [pártija] (stgr. Παρθία, prečrk. Parthía, stperz. Parϑava) |dežela|.

Ime dežele Elam [elám] je prevzeto preko hebrejske variante imena (hebr. prečrk. ʿĒlām).

Pri morebitnem podomačevanju staroperzijske različice osebnih in zemljepisnih lastnih imen (enako tudi srednjeperzijskih, medskih ali partskih besed) veljajo naslednja pravila (prečrkovana stara perzijska oblika je uvedena z oznako stperz.):

Zapis Podomačeni zapis Zgled
ā, ī, ū a, i, u Hahamaniš [hahámaniš] (stperz. Haxāmaniš), Vištaspa [vištáspa] (stperz. Vištāspa)
uv u Udža [údža] (stperz. Uvja)
ạr r Ršama [əršáma] (stperz. Ạršāma), Rša [ə̀rša] (stperz. Ạršā), Hšajarša [hšájaə̀rša] ali [hšájarša] (stperz. Xšāyaạršā), Brdija [bə̀rdija] (stperz. Bạrdiya), Rtafarna [ərtafárna] (stperz. Ạrtafarna)
ai, au aj, av Gavmata [gáu̯mata] (stperz. Gaumata)
au av ali au (kadar izhaja iz zaporedja *ahu) Darajavavš [dárajaváu̯š] ali Darajavauš [dárajaváuš] (stperz. Dārayavauš), Haravvatija [harau̯vatíja] ali Harauvatija [hárauvatíja] (stperz. Harauvatiya), Avramazda [áu̯ramazda] ali Auramazda [áuramázda] (stperz. Auramazdā)
c, j č, dž Čišpiš [číšpiš] (stperz. Cišpiš), Kambudžija [kambúdžija] (stperz. Kambujiya ali Kambūjiya)
ç š Šuša [šúša] (stperz. Çūšā)
θ/ϑ t Partava [pártava] (stperz. Parϑava)
x h Artahšaša [artahšáša] (stperz. Artaxšaça), Bahtriš [báhtriš] (stperz. Bāxtriš)
y j Darajavavš [dárajavau̯š] ali Darajavauš [dárajaváuš] (stperz. Dārayavauš)