Danska različica latinične pisave ima 26 črk latiničnega črkopisa, ki ga dopolnjuje s črko z ločevalnim znamenjem ⟨å⟩, združeno črko ⟨æ⟩ in posebno črko ⟨ø⟩. Pozna tudi več dvočrkij, mdr. ⟨ie⟩, ⟨ue⟩, ⟨ch⟩, ⟨ck⟩ in ⟨th⟩, tričrkje ⟨sch⟩ in štiričrkje ⟨schj⟩.

Danska abeceda: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩, ⟨æ Æ⟩, ⟨ø Ø⟩, ⟨å Å⟩.

V danski pisavi se uporablja ločevalno znamenje krožec ⟨˚⟩ nad črko ⟨å⟩, ki ga pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo.

Posebno črko ⟨ø⟩ in združeno črko ⟨æ⟩ pri prevzemanju v slovenščino ohranjamo.

Danske besede so večinoma naglašene na prvem zlogu, vendar je veliko izjem. Ob prevzemanju v slovenščino naglasno mesto ohranjamo, npr. Lolland [lóland-].

Daljše besede in zložena imena so dvonaglasnice, tako jih tudi prevzemamo: Rytterknægten [ríterknéktən], Buxtehude [búkstehúde]. Pri nekaterih krajših zloženkah ožji izgovor nenaglašenih o in e označimo s spodnjo piko: Godthåb [góthọb-], Ålborg [ólbọrg-], Hjelmslev [jélmslẹv-/jéləmslẹv-].

Samoglasnike, zapisane s črkami ⟨a⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko; ⟨i⟩ in ⟨u⟩ glede na položaj tudi kot [j] in [u̯].

Podvojene črke za samoglasnike izgovarjamo enojno: Seeberg [séberg-], Steen [stén], Oostrom [óstrom], Juul [júl].

Črkovni sklopi ⟨ei⟩, ⟨ej⟩ in ⟨ey⟩ so danska dvočrkja, ki jih izgovarjamo dvoglasniško, in sicer kot [aj]: Eigil [ájgil], Vejle [vájle], Dreyer [drájer]. Dvočrkje ⟨ie⟩ izgovorimo kot [i] (Niels [níls]), ⟨ue⟩ pa kot [u] (Juel [júl]).

Soglasnike, zapisane s črkami ⟨b⟩, ⟨f⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨p⟩, ⟨r⟩, ⟨s⟩, ⟨t⟩ in ⟨v⟩, izgovarjamo po slovensko. Po slovensko izgovarjamo tudi soglasnike, zapisane s črkami ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩, če niso v položajih, ko so te črke neme.

Črke ⟨d⟩, ⟨g⟩, ⟨h⟩ in ⟨j⟩ so položajno tudi neme, in sicer

• črka ⟨d⟩ v črkovnih sklopih ⟨ds⟩, ⟨dt⟩, ⟨ld⟩ in ⟨nd⟩: Gedser [géser], Brønstedt [brénstẹt], Ewald [éval], Svend [svén]; izjema je črkovni sklop -⟨nd⟩ v izglasju zemljepisnega imena: Hvalpsund [válpsund-];
• črka ⟨g⟩ v posameznih primerih: Jørgensen [jêrensen];
• črka ⟨h⟩ v črkovnih sklopih ⟨hj⟩, ⟨hl⟩, ⟨hv⟩ in v izglasju: Hjelmslev [jélmslẹv-/jéləmslẹv-], Bregendahl [brégendal], Hvalp [válp], Krogh [króg-];
• črka ⟨j⟩ v črkovnem sklopu ⟨gj⟩: Gjellerup [gélerup].

Danščina pozna več soglasniških dvočrkij; izgovarjamo jih:

• ⟨ch⟩ kot [k] (izjemoma je tudi nemo), npr. Tycho [tíko];
• ⟨ck⟩ kot [k], npr. Bønnelycke [béneléke];
• ⟨th⟩ kot [t], npr. Thorup [tórup].

Tričrkje ⟨sch⟩ in štiričrkje ⟨schj⟩ prevzemamo kot [š]: Scherfig [šêrfig-], Schjellerup [šélerup].

Podvojene črke za soglasnike izgovarjamo enojno: Baggesen [bágesen], Lolland [lóland-].

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko (ali dvo- ali veččrkjem) in ustreznim glasom (ali glasovi) v slovenščini.

Občna poimenovanja iz danščine prevajamo. Pri tistih, ki smo jih prevzeli neprevedene, sledimo izgovoru v slovenščini, in sicer so besede

1. pisno podomačene: frederiksboržan [frẹderigzboržán] ‘najstarejša danska pasma konj’;
2. pisno nepodomačene: øre [êre] ‘danski kovanec’, hygge [híge] ‘udobnost, domačnost’, folketinget [fólketínget] ‘danski parlament’, knabstrupper [knápstrúper] ‘danska pasma težkih konj’.

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v danščini: Ålborg/Aalborg [ólbọrg-], Læsø [lése], Tycho [tíko].

Imena znanih danskih vladarjev so podomačena, in sicer uporabljamo poslovenjena ali slovenska imena; razlikovalna določila so prevedena, npr. Valdemar II. Zmagovalec [váldemar drúgi zmagováləc] (dan. Valdemar Sejr), Sven Vilastobradi [svén vílastobrádi] (dan. Svend Tveskæg), Harald Modrozobi [hárald- mọdrozóbi] (dan. Harald Blastand).

Pisno podomačena zemljepisna imena so redka: Grenlandija [grénlándija] (dan. Grønland).

Prevajamo občnoimenske sestavine večbesednih imen: Dežela kralja Viljema [dežêla králja víljema] (dan. Kong Wilhelm Land), Veliki Belt [véliki bélt] (dan. Storebælt), Mali Belt [máli bélt] (dan. Lillebælt), Dežela Knuda Rasmussena [dežêla knúda rásmusena] (dan. Knud Rasmussen Land).

Pri prevzemanju danskih imen v slovenščino se ravnamo po besednih končajih:

• imena moškega spola najpogosteje sklanjamo po prvi moški sklanjatvi: Jens [jéns], Lars [lárs], Olaf [ólaf];
• imena, ki se končajo na -e in označujejo zemljepisne danosti, sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, npr. Odense [ódense], Roskilde [róskile];
• imena oseb ženskega spola sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, če imajo v imenovalniku končnico -a (Britta [bríta], Gjerta [gêrta]) ali končnico -e (Bergitte [bêrgite], rod. Bergitte, daj. Bergitti), slednje je mogoče sklanjati tudi po tretji ženski sklanjatvi (Bergitte, rod. Bergitte, daj. Bergitte), po kateri sicer sklanjamo večinoma ženska imena, ki se končajo na soglasnik (Gudrun [gúdrun], Ingeborg [íngeborg-]).

V danskih moških imenih s pisnim končajem -⟨en⟩ (vendar ne -⟨sen⟩), črko ⟨e⟩ izgovarjamo kot polglasnik, ki ga v odvisnih sklonih pri pregibanju izpuščamo:

• Limfjorden [límfjọrdən], rod. Limfjordna [límfjọrdna];
• Jørgen [jêrən], rod. Jørgna [jêrna].

Osnovo podaljšujejo z j tisti samostalniki moškega spola, pri katerih se govorjena osnova konča na nenaglašene samoglasnike, in sicer na:

• [e], zapisan z ⟨ø⟩ – Samsø [sámse], rod. Samsøja [sámseja];
• [i] – Kirkeby [kírkebi], rod. Kirkebyja [kírkebija];
• [o], ki se izgovarja ozko in je lahko zapisan tudi z ⟨å⟩ oz. ⟨aa⟩ – Vesterbro [vésterbrọ], rod. Vesterbroja [vésterbrọja]; Aabenraa/Åbenrå [óbenrọ], rod. Aabenraaja/Åbenråja [óbenrọja].

Osnovo podaljšujejo z j tudi samostalniki na izglasni r:

• Helsingør [hélsinger], rod. Helsingørja [hélsingerja].

Preglas o v e se uveljavlja pri sklanjanju in svojilnem pridevniku iz samostalnikov na govorjeni j in pri tistih, ki daljšajo osnovo z j:

• Kaj [káj], or. s Kajem [s‿kájem]; svoj. prid. Kajev [kájev-];
• Læsø [lése], or. z Læsøjem [z‿lésejem];
• Grenå [gréno], or. z Grenåjem [z‿grénojem];
• Kirkeby [kírkebi], or. s Kirkebyjem [s‿kírkebijem]; svoj. prid. Kirkebyjev [kírkebijev-];
• Dreyer [drájer], or. z Dreyerjem [z‿drájerjem]; svoj. prid. Dreyerjev [drájerjev-].