Pravopis 8.0

Pika

Piko (.) najpogosteje uporabljamo kot levostično končno stavčno ločilo. Zapisujemo jo na koncu pripovednih povedi:

Korenine rastlin rastejo različno globoko. ▪ Slovenija se je v nizu državnih in mednarodnih dokumentov obvezala k ohranjanju rjavega medveda. ▪ Otok je skoraj okrogel, obdajajo pa ga visoke prepadne stene. ▪ Vprašanje je, ali bodo obnovili stavbo. ▪ Ali smo bili uspešni – tega ne bomo nikoli izvedeli. ▪ Zapri vrata. ▪ Prihajamo. ▪ Hvala. ▪ Ne.

Posebnosti

  1. Kadar so velelne povedi čustveno zaznamovane, na koncu uporabimo klicaj:
    Pridite prihodnji teden! ▪ Zapri vrata!
  2. Ločila pomišljaj, podpičje, dvopičje in tri pike za pripovednim prvim delom zložene povedi lahko napovedujejo spremembo naklona v drugem delu povedi. V takem primeru se celotna poved ne zaključi s piko, temveč z ustreznim drugim končnim ločilom, ki ga določa skladenjski naklon zadnjega stavka (s klicajem, vprašajem ali njuno kombinacijo):
    Vse je drugače; nikdar ne stopamo v isto reko! ▪ Vedno sem mislil, da bom, ko se upokojim, lahko študiral filozofijo – zakaj torej ne bi tega storil že zdaj? ▪ Prepričan sem, da nikoli ne bomo prišli do izboljšanja, če bomo samo spreminjali zakon – treba ga je uporabljati! ▪ Sanjal je ... kaj je že sanjal? ▪ Čudno, oba sem videl še včeraj; saj ni mogoče, da bi kar čez noč izhlapela?!
  3. Piko na koncu dobesednega navedka pred spremnim stavkom zamenjuje vejica:
    »Cilj sezone je uspešen nastop na olimpijskih igrah,« je povedala najboljša smučarka zadnjih let.
  4. Če se pripovedna poved konča s pomišljajem ali tremi pikami, ki zaznamujejo zamolk, za tema ločiloma končne pike ne pišemo:
    Vse besede so     odveč – ▪ Zapisali smo temperaturo, vlago, moč vetra ...

Glej tudi poglavji »Ločila pri citiranju povedi znotraj druge povedi« in »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.

Pri podredjih končno ločilo določa glavni stavek. Piko zato pišemo na koncu zložene povedi, tudi kadar pripovednemu glavnemu stavku sledi odvisnik z vprašalnim ali velelnim skladenjskim naklonom:

Zanima nas, ali bi podprli pobudo za zvišanje minimalne plače. ▪ Sprašujem se, zakaj so določene gore za krajevno prebivalstvo svete. ▪ Varnostni službi so zabičali, naj deluje po predpisih. ▪ Naročil je, da ga pokliči.

Glej poglavja »Klicaj«, »Podpičje«, »Pomišljaj«, »Dvopičje«, »Tri pike«.

Končne pike ne pišemo na koncu povedi, ki so po funkciji

  • naslovi (medijskih in drugih besedil, knjig, umetniških stvaritev ipd.): Poletno vročino bodo prekinile nevihte • Ujeli vlomilca ▪ Namesto koga roža cveti ▪ Gremo mi po svoje ▪ Dekle z bisernim uhanom
  • napisi (k slikovnim in podobnim delom besedil): Zemljevid Evrope med obema svetovnima vojnama ▪ Cerkovna ordninga (1564) ▪ Maribor s Pohorja ▪ Sveža Banksyjeva poslikava se je pojavila v Londonu
  • navedbe virov (ob preglednicah, slikovnih prikazih ipd.): Vir: Banka Slovenije ▪ Vir: arhiv Notranjskega ekološkega centra

POSEBNOST

Kadar je naslov ali napis sestavljen iz dveh ali več povedi, vmesne pike in druga končna ločila pišemo, zadnje pike pa večinoma ne:

Poletje na radijskih valovih vztraja. Radijskim igram bo mogoče prisluhniti tudi v tem tednu ▪ Hud udarec za šolarje! V osnovnih šolah prepovedani mobilni telefoni ▪ Prvi obiskovalci so že zakorakali po znamenitem mostu. Foto: EPA

Končne pike ne pišemo na koncu povedi, ki so oblikovane v stolpce:

– glave dopisov
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Novi trg 4
1000 Ljubljana
01 470 61 60
isj@zrc-sazu.si

– podpisi v dopisih
Jana Novak(,)
vodja oddelka

– naslovi na kuvertah
Janez Kovač
Šolska ulica 16
5220 Tolmin

– abecedni in drugi seznami
Horvat, Ana
Kovač, Janez
Novak, Jana
Potočnik, Jože

– napisi na uradnih listinah (npr. diplomah, priznanjih)

POSEBNO PRIZNANJE
prejme
Jelka Novak
za gozdni med

– naslovne strani knjig

Kajetan Kovič
Moj prijatelj Piki Jakob
Ilustrirala Jelka Reichman

– nestavčni alinejni zapisi
Sklep prejmejo:
- kandidatka
- mentor
- arhiv

Glede rabe vejice v teh primerih glej poglavje »Vejica« ter »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.

Piko lahko uporabimo za začetnim in končnim pozdravom v dopisih (namesto pike se pogosteje pojavlja vejica, lahko tudi klicaj; končni pozdrav je redkeje tudi brez ločila):

Spoštovana ga. Kovač.

Pozdravljeni.

Lepo vas pozdravljam.
Dr. Jan Novak

Z najlepšimi pozdravi.
Vaš Jan

Glej poglavje »Ločila in začetnice pri dopisu«.

V alinejnem (odstavčnem) zapisu, označenem s pomišljajem, grafičnimi znamenji, črkami ali števkami, zadnjo naštevalno enoto zaključimo s piko, kadar so prejšnje enote zaključene z vejicami ali podpičji:

Maji so razvili matematiko in astronomijo:
• v matematiki so prvi uvedli ničlo;
• čas naj bi na ramenih nosili bogovi; ob koncu dneva, meseca ali leta je eden od bogov breme odložil, ob začetku ga je drugi pobral;
• majevski verski koledar je imel dvajset mesecev, vsak je imel trinajst dni.

POSEBNOST

Kadar ločil na koncu alinej ni, tudi končne pike ne pišemo:

Sonce je:
a) zvezda 
b) planet 
c) satelit

Glej poglavje »Ločila in začetnice pri alinejnem zapisu«.

Pika se kot levostično nestavčno ločilo uporablja:

  • za okrajšavami besed in besednih zvez (t. i. okrajšavna pika): dr. ▪  t. i. ▪ Ur. l. ▪ H. Potočnik ▪ itd.
  • za vrstilnimi števniki in prislovi, zapisanimi s številko: v 80. letih 20. stoletja ▪ ob 8. uri  ▪  31. december ▪ 1. 5. 2024 ▪ Elizabeta II. ▪ 1. ‘prvič’, 2. ‘drugič’ …
  • redko kot znamenje za vsako izpuščeno črko na koncu besed ali števko v letnicah (pogosteje se v tej vlogi pojavljajo levostične tri pike): S soplesalcem sta kot r.. in srajca. ▪ Ni mogel predvideti, da se bo zgodilo to sr....  ▪ Pisalo se je leto 18..

V položajih, ki zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), datume zapisujemo tudi s stično piko, števke do vključno 9 pa pogosto pišemo z vodilno ničlo: 1.5.2024 ali 01.05.2024.

Desetletja lahko zapisujemo na tri različne načine: v osemdesetih letih 20. stoletja ali v 80. letih 20. stoletja ali v 80-ih letih 20. stoletja; devetdeseta leta ali 90. leta ali 90-a leta.

Piko zapisujemo le za vrstilnimi števniki, zapisanimi s številko, ne pa tudi za enakoglasnimi glavnimi števniki, zapisanimi s številko: 
Festival živi z mestom in gledališko kulturo, saj so bile na 15. Dnevih komedije predstave razprodane. nasproti Pri 15 letih sem hotel snemati oglase, pozneje sem si želel biti arheolog. ▪ Film je psihološka študija moškega, ki šele v poznih 30. letih skuša odrasti ter postati odgovoren partner in oče. nasproti V skakalnem športu je bil od začetka osnovne šole in pri 30 letih je dokončno rekel zbogom športu, ki ga je imel zelo rad.

POSEBNOSTI

  1. Kadar je okrajšava ali vrstilni števnik zadnja prvina v povedi, končne stavčne pike ne pišemo (pišemo pa druga končna ločila):
    Pri nas se je za gradnjo kamnitih hiš uporabljal večinoma apnenec, drugod po svetu pa tudi peščenjak, granit itd.
    nasproti
    Kako bi potekala priprava konja za ježo, če bi najprej naredili 6. korak in zatem 1.?
  2. Zaradi pogoste rabe besednih zvez oziroma iz njih nastalih okrajšav se je vmesna okrajšavna pika pri posameznih okrajšavah postopoma opustila: itd. (< in tako dalje), npr. (< na primer), tj. (to je).

Glej poglavji »Krajšave« in »Pisna znamenja«.

Pika kot nestavčno ločilo

Pika se kot stično nestavčno ločilo uporablja:

  • v okrajšavah tvorjenk: l.r. (< lastnoročno) ▪ rim.kat. (< rimokatoliški) ▪ slo.-ang. (slovensko-angleški)
  • za ločevanje ur in minut pri navajanju časa: od 8.45 do 17.00
  • za označevanje meje med tisočicami in stoticami ter naslednjimi enotami, navadno pri pet- in večmestnih številih: 12.400 evrov ▪ 1.305.600
  • pri podrobnejšem členjenju različnih delov besedil ali predmetnosti (npr. šolskih razredov) s številkami (arabskimi in rimskimi) ali kombinacijo številk in črk: 1.1 ▪ XII.3 ▪ 2.b ▪ 2.bd ▪ III.A
  • med posameznimi enotami spletnih in e-poštnih naslovov ter imen datotek: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/ ▪ isj@zrc-sazu.si ▪ Pravopis.pdf

Glede rabe dveh ali več pik za zaznamovanje izpusta črk oz. številk glej poglavje »Tri pike«.

Pri navajanju časa za ločevanje ur in minut uporabljamo stično piko: ob 8.45. Dvopičje uporabljamo le pri zapisu izmerjenega časa za ločevanje različnih enot (ur, minut, sekund …): 1:07:45.

Pri členjenju besedila je vmesna pika rabljena tehnično, ne vrstilno, kar kaže tudi branje tovrstnih oznak, npr. poglavje 1.1 ‘poglavje ena pika ena’; člen 2.b ‘člen dva b’. Zato tudi pike za zadnjo številko ali črko ne pišemo (v nekaterih strokah se je sicer uveljavilo tudi takšno pisanje).

Pri zapisovanju razredov in oddelkov v šolah se je uveljavilo stično zapisovanje vrstilne pike: 2.b razred ‘drugi b razred’.

Decimalna števila v slovenščini zapisujemo s stično vejico (2,5 kg), anglosaški prostor uporablja namesto decimalne vejice piko.

POSEBNOSTI

  1. V posebnih položajih in preglednicah, kjer je pričakovana enotnost zapisa, pišemo piko tudi pri številih, nižjih od deset tisoč: 5.998.
  2. Pri zapisovanju pet- in večmestnih števil lahko namesto pike uporabimo tudi presledek: 2 346 097 prebivalcev.

Pri zapisovanju večmestnih števil s presledkom je smiselno uporabljati nedeljivi presledek, da ostane število zapisano v eni vrstici (ga ne delimo).

Glej poglavje »Pisna znamenja«; o nedeljivem presledku glej poglavje »Presledek«.

V strokah ima pika lahko tudi drugačne vloge, npr.:

  • v jezikoslovju (in tudi v tem priročniku) so s pikami ponazorjene meje med zlogi, ko zapisujemo izgovor (Dra‑va [drá.va]), s piko pod črkama ⟨e⟩ in ⟨o⟩ pa v zapisu izgovora označujemo razlikovalno ozkost nenaglašenih e in o ([ljubljánski máratọn]);
  • v matematiki se t. i. srednja nestična pika uporablja za označevanje množenja (2 · 5 = 10).

Desnostična pika

Pika se kot desnostično nestavčno ločilo uporablja pri imenih spletnih domen in pri končnicah datotek (v nasprotju z zapisom formata, kjer pike ni):

Pred registracijo domene.si morate preveriti, ali je želena domena še prosta.
nasproti
Datoteko pošljite v formatu pdf.