Pravopis 8.0

Nemi e

Imena moškega spola

Končni nemi e opuščamo in s tem osnovo pisno krajšamo

  1. v angleških in francoskih imenih, kadar ⟨e⟩ sledi soglasniku na koncu besede (razen za ⟨g⟩ in ⟨c⟩):
    • fr. Pierre [pjêr], Pierra [pjêra];
    • angl. Hampshire [hêmpšir], Hampshira [hêmpšira];
    • angl. YouTube [jútúp/jútjúp], YouTuba [jútúba/jútjúba];
    • angl. house [háu̯s], housa [háu̯sa];
  2. v francoskih imenih s končnim nemim e, kadar sledi soglasniku, zapisanemu z dvočrkji (npr. ‑⟨qu⟩ in ‑⟨gu⟩ za [g], ‑⟨gn⟩ za [n’/n]) ali tričrkji (npr. ‑⟨ill⟩ in ‑⟨gli⟩ za [j]):
    • ⟨(qu)e⟩ – Dominique [dominík] m, rod. Dominiqua [dominíka]; Dominique [dominík] ž, rod. Dominique [dominík];
    • ⟨(gu)e⟩ – Camargue [kamárk], rod. Camargua [kamárga];
    • ⟨(gn)e⟩ – Montaigne [montên’/montên], rod. Montaigna [montênja];
    • ⟨(ill)e⟩ – Marseille [marsêj], rod. Marseilla [marsêja];
    • ⟨(gli)e⟩ – de Broglie [də brôj], rod. de Broglia [də brôja].

O mehčanem izgovoru izglasnega črkovnega sklopa -gne glej poglavje »Francoščina« (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

O pravilih glede izgovora nemih črk in črkovnih sklopov v angleščini in francoščini glej preglednici »Angleščina« in »Francoščina«(O prevzemanju iz posameznih jezikov).

O pravilih glede govornega daljšanja osnove z j in preglaševanju glej poglavji »Daljšanje osnove z j« in »Preglaševanje«.

Posebnost

Končni nemi e ohranjamo (tj. osnove ne spreminjamo) v angleških in francoskih imenih s končajema ‑⟨ce⟩ in ‑⟨ge⟩, saj e v obeh jezikih vpliva na izgovor črke ⟨c⟩ kot [s] ter črke ⟨g⟩ v angleščini kot [dž] in v francoščini kot [ž] (v izglasju in pred soglasnikom kot [č] oz. [š]):

  • ○ fr. Laplace [laplás], rod. Laplacea [laplása];
  • ○ angl. Bruce [brús], rod. Brucea [brúsa];
  • ○ fr. Liège [ljéš], rod. Liègea [ljéža];
  • ○ angl. Cage [kêjč], rod. Cagea [kêjdža];
  • ○ angl. vintage [víntič], rod. vintagea [víntidža].

V francoskih imenih je črka e lahko del nemega črkovnega sklopa (npr. v končaju ‑⟨es⟩), a ne izpada in ne vpliva na krajšanje osnove, npr. fr. Georges [žórš]; fr. Descartes [dekárt], rod. Descartesa [dekárta].

V angleških imenih nemi črki e lahko sledi še kaka soglasniška črka, ki se izgovarja (ali ne), vendar je pri pregibanju nikoli je opuščamo, npr. angl. James [džêjms/džéms], rod. Jamesa [džêjmsa/džémsa].

Razmerje med osnovo in besedotvorno podstavo

Iz samostalnikov z nemim e v končaju izpeljujemo samostalniške in pridevniške izpeljanke na štiri načine: iz skrajšane, neskrajšane, izglasno spremenjene ali podaljšane osnove, kar je odvisno od glasu, s katerim se končuje govorna rodilniška osnova, in priponskega obrazila.

Če se osnova konča na zvočnike (m, n, r, l, j in v) ali nezvočnike p, b, t, d in f, je podstava vseh pridevniških in samostalniških izpeljank enaka rodilniški osnovi, ki je pisno skrajšana (nemi e opuščamo).

Skrajšana osnova na zvočnike m, n, r, l, j in v ali nezvočnike p, b, t, d in f
jezik imenovalnik rodilnik izpeljanke z obrazili ‑ov/‑ev in ‑in, ‑ec ter ‑ski in ‑čan
m fr. Angoulême [angulêm] Angoulêma [angulêma] angoulêmski [angulêmski]
Angoulêmčan [angulêmčan]
n fr. La Fontaine [la fontên] La Fontaina [la fontêna] La Fontainov [la fontênov-]
n angl. Yellowstone [jélou̯stón/jêlou̯stôu̯n] Yellowstona [jélou̯stóna/jêlou̯stôu̯na] yellowstonski [jélou̯stónski/jêlou̯stôu̯nski]
r angl. Baltimore [báltimọr] Baltimora [báltimọra] tudi
Baltimorja [báltimọrja] 		baltimorski [báltimọrski]
Baltimorčan [báltimọrčan]
l fr. Lille [líl] Lilla [líla] lillski [lílski]
v fr.  Megève [mežêu̯] Megèva [mežêva] megèvski [mežêu̯ski]
Megèvčan [mežêu̯čan]
j angl. Boye [bôj] Boya [bôja] Boyev [bôjev-]
b angl. YouTube [jútúb/jútjúp] YouTuba [jútúba/jútjúba] youtubski [jútúpski/jútjúpski]
d angl. Humberside [hámbərsajt] Humbersida [hámbərsajda] humbersidski [hámbərsajtski]
Humbersidčan [hámbərsajtčan]
d angl. Wilde [vájlt] Wilda [vájlda] Wildov [vájldov-]
p angl. Pope [pôu̯p] Popa [pôu̯pa] Popov [pôu̯pov-]
t angl. Watergate [vótərgêjt] Watergata [vótərgêjta] watergatski [vótərgêjtski]
f angl. Radcliffe [rêtklif] Radcliffa [rêtklifa] radcliffski [rêtklifski]

Če se osnova konča na nezvočnike s, z, c – š, ž, č, dž – k, g, h, je podstava pridevniških izpeljank odvisna od obrazila:

1. podstava izpeljank z obrazili -ov/-ev in -in je enaka rodilniški osnovi (z nemim e ali brez njega), npr. angl. George [džórč], rod. Georgea [džórdža] – prid. Georgeov/Georgeev [džórdžev-];

2. podstava izpeljank z obrazilom -ski se opira na govorno osnovo, v kateri se končni glas osnove zamenja s š, -ski pa izgubi svoj s; nastane končaj -ški, npr. fr. Camargue [kamárk], rod. Camargua [kamárga] – prid. camarški [kamárški].

Govorjena osnova na nezvočnike s, z, c – š, ž, č, dž – k, g, h in pridevniške izpeljanke
jezik imenovalnik rodilnik izpeljanke z obrazili
‑ov/-ev in -in 		izpeljanke z obrazilom ‑ski
g fr. Camargue [kamárk] Camargua [kamárga] camarški [kamárški]
k fr. Dunkerque [denkêrk] Dunkerqua [denkêrka] dunkerški [denkêrški]
s angl. Providence [prôvidens] Providencea [prôvidensa] providenški [prôvidenški]
s angl. Joyce [džôjs] Joycea [džôjsa] Joyceov [džôjsov-]
s fr. Maurice [morís] Mauricea [morísa] Mauriceov [morísov-]
z angl. Glaze [glêjs] Glaza [glêjza] Glazov [glêjzov-]
ž fr. Maubeuge [mobêš] Maubeugea [mobêža] maubeuški [mobêški]
ž fr. Serge [sêrš] Sergea [sêrža] Sergeov/Sergeev [sêržev-]
ž fr. Brugge [brúš] Bruggea [brúža] bruški [brúški]
dž angl. George [džórč] Georgea [džórdža] Georgeov/Georgeev [džórdžev-]

Samostalniške izpeljanke (prebivalska imena) z obrazilom -an tvorimo različno glede na končaj osnove:

1. če se osnova konča na nezvočnike š, ž, č, dž, je podstava izpeljank enaka pisni rodilniški osnovi, naj bo ta pisno skrajšana ali neskrajšana, npr. fr. Brugge [brúš], rod. Bruggea [brúža] – preb. Bruggean [bružán];

2. če se osnova konča na nezvočnike s, z, c – k, g, h, se podstava opira na govorno osnovo, v kateri se končni glas osnove spremeni, in sicer g > ž, z > ž, h > š, s > š, c > č in k > č, npr. fr. Camargue [kamárg-] – preb. Camaržan [kamaržán].

Govorjena osnova na nezvočnike s, z, c – š, ž, č, dž – k, g, h in prebivalska imena
jezik imenovalnik rodilnik izpeljanke z obrazilom -an
g fr. Camargue [kamárk] Camargua [kamárga] Camaržan [kamaržán]
k fr. Dunkerque [denkêrk] Dunkerqua [denkêrka] Dunkerčan [denkêrčan]
s angl. Providence [prôvidens] Providencea [prôvidensa] Providenšan [providenšán]
ž fr. Maubeuge [mobêš] Maubeugea [mobêža] Maubeugean [mobežán]
ž fr. Brugge [brúš] Bruggea [brúža] Bruggean [bružán]

POSEBNOST

Pri francoskih in angleških imenih s soglasniškim sklopom pred končno nemo črko ‑⟨e⟩ se v govoru med soglasnika vriva neobstojni polglasnik. Podstava pridevnika na -ski in prebivalskega imena z obrazilom -čan se razlikuje glede na to, ali je v izglasju zvočnik l ali r, in sicer:

  1. če se ime konča na govorjeni zvočnik l, je neobstojni polglasnik v podstavi izpeljanke zapisan z ⟨e⟩ (grenobelski [grenóbəlski], Grenobelčan [grenóbəlčan]);
  2. če se ime konča na govorjeni zvočnik r, neobstojni polglasnik v podstavi izpeljanke ni zapisan z ⟨e⟩ (louvrski [lúvǝrski]).
Jezik Imenovalnik Rodilnik Izpeljanke z obrazili ‑ski in ‑čan
l fr. Grenoble [grenóbəl] Grenobla [grenóbla] grenobelski [grenóbəlski]
Grenobelčan [grenóbəlčan]
l angl. Seattle [sijêtǝl] Seattla [sijêtla] seattelski [sijêtǝlski]
Seattelčan [sijêtǝlčan]
r fr. Louvre [lúvər] Louvra [lúvra] louvrski [lúvǝrski]

Glej poglavje »Neobstojni polglasnik v francoskih in angleških imenih z nemimi končaji«.

Imena ženskega spola

Angleška in francoska ženska imena s končnim nemim e so pri sklanjanju nespremenjena: sklanjamo jih po tretji ženski sklanjatvi, npr. angl. Kate [kêjt], rod. Kate [kêjt]; fr. Charlotte [šarlót], rod. Charlotte [šarlót].

Tako še: fr. Dominique [dominík], fr. Marguerite [margerít], angl. Jane [džêjn], fr. Aude [ód-]; angl. Alice [êlis], angl. Candance [kêndens], angl. Janice [džênis] ipd.

Posebnost

Imena na končni nemi e, ob katerih obstajajo podomačena ali domača imena na -a, sklanjamo tudi po prvi ženski sklanjatvi, npr. angl. Christine [kristín], rod. Christine [kristín] tudi Christine [kristíne], or. s Christine [s‿kristín] tudi s Christino [s‿kristíno] po vzorcu slovenskega Kristina [kristína], rod. Kristine [kristíne], or. s Kristino [s‿kristíno].

Razmerje med osnovo in besedotvorno podstavo

Pri tvorbi svojilnega pridevnika z obrazilom -in iz ženskih imen s končnim nemim e, je ohranjanje nemega e odvisno od končaja imena, in sicer nemi e ohranjamo le v imenih z izglasnim -⟨ce⟩ kadar je njegov zapis odločilen za izgovor pred njim stoječe črke, v vseh drugih imenih s končnim govorjenim soglasnikom pa ga opuščamo:

  • angl. Alice [êlis], svoj. prid. Alicein [êlisin];
  • fr. Béatrice [beatrís], svoj. prid. Beatricein [beatrísin];
  • angl. Kate [kêjt], svoj. prid. Katin [kêjtin];
  • fr. Marguerite [margerít], svoj. prid. Margueritin [margerítin].

Tako še: angl. Candance [kêndens], angl. Charlice [šarlís], angl. Reece [rís]; angl. Charlotte [šarlót], fr. Dominique [dominík], angl. Jane [džêjn], fr. Aude [ód-] ipd.

Če je črka ⟨e⟩ sestavina različnih dvočrkij (npr. ⟨ie⟩, ⟨ue⟩), je to dvočrkje tudi v svojilnih pridevnikih vedno ohranjeno, pred obrazilom -in pa je vrinjen soglasnik j, npr. angl. Barbie [bárbi] – Barbiejin [bárbijin], angl. Billie [bíli] – Billiejin [bílijin], fr. Natalie [natalí] – Nataliejin [natalíjin], angl. Sue [sú] – Suejin [sújin].