Zgodovinska imena s stalnimi pridevki
Namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih, po kateri izmed značilnosti oziroma posebnosti ali po zaporedju: Hema Krška, Herman Celjski, Ivana Orleanska, Nikolaj Kuzanski; Friderik Rdečebradec, Karel Veliki, Magnus Zakonodajalec; Henrik Osmi (pogosteje Henrik VIII.). Pišemo jih z veliko začetnico.
Če se stalni pridevek začne s predlogom, z veliko začetnico pišemo le predlog: Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele.
Posebnost
Predlogi iz, od, z/s se pišejo z malo začetnico, kadar v vlogi stalnega pridevka ob osebnem imenu nastopa zveza predloga in zemljepisnega lastnega imena: Andrej iz Loke, Apolonij z Rodosa, Demetrij s Hvara, Nikolaj iz Kuze, Janez od Križa.
O zapisovanju stalnih pridevkov zgodovinskih osebnosti s številkami glej tudi poglavje »Rimske števke« (Pisna znamenja).
O pisanju nazivov za plemiško in rodovno pripadnost (plemeniti, baron, starejši ...) ob imenu glej poglavje »Označevanje rodovne in plemiške pripadnosti« (Velika in mala začetnica).