Prilikovanje nezvočnikov po zvenečnosti

Vse zveneče nezvočnike (b, d, g, z, ž in dž) izgovarjamo nezveneče (p, t, k, s, š in č) v izglasju (Jakob [jákop], gad [gàt], sneg [snék], Janez [jánes], mož [móš], kolidž [kôlič]) in pred nezvenečim nezvočnikom (drobtina [droptína], medvedka [medvétka], gangster [gánkster], preizkus [preiskús], težko [teškó], kolidžka [kôlička] |obuvalo|).

Če sta drug ob drugem dva različno zveneča nezvočnika, potem se prvi prilagodi oz. prilikuje drugemu, in sicer:

zveneči nezvočniki zvenečnost izgubijo (razzvenečenje, onezvenečenje), npr. izhod [ishôt], odpis [otpís]; drozg [drósk], gozd [gòst/góst]; žvižg [žvíšk]; družba [drúžba], rod. mn. družb [drúšp]; pogodba [pogódba], rod. mn. pogodb [pogótp];
nezveneči nezvočniki zvenečnost pridobijo (ozvenečenje), npr. Kocbek [kódzbek]; enačba [enádžba], toda rod. mn. enačb [enáčp]).

Posebnost

Zvenečnostno parna nezvočnika se izgovorita podaljšano (obpluti [op̄lúti], izsek [is̄èk]), redko kot en glas, npr. devetdeset [devédeset].

O drugih spremembah sklopov, npr. zlivanju glasov, glej poglavje »Posebni nezvočniški sklopi«.

Enako kot sredi besede tudi na meji dveh besed na izgubo zvenečnosti izglasnega nezvočnika (samo pri naglašenih besedah) vpliva tudi vzglasje druge besede, če se ta začne na

samoglasnik: Jakob Aljaž [jákop aljáš], kljub opozorilu [kljúp opozorílu], rob obleke [róp obléke];
zvočnik: Jakob Jež [jákop jéš], kljub mladosti [kljúp mladósti], rob vozišča [róp vozíšča];
nezveneči nezvočnik: Jakob Šolar [jákop šólar], kljub težavam [kljúp težávam], rob strehe [róp stréhe].

Posebnost

Zveneče nezvočnike izgovarjamo zveneče (zvenečnost se ohrani) tudi v izglasju

1. pred besedo, ki se začenja z zvenečim nezvočnikom: Jakob Gallus [jákob gálus], Janez Bleiweis [jánez blájvajs];

2. med pravim predlogom in besedo, ki se začenja s samoglasnikom ali zvočnikom, in pred besedami, ki se začenjajo na zveneči nezvočnik: ob Iški [ob íški], ob Muri [ob múri], ob Dravi [ob drávi]; iz Afrike [iz áfrike], med vojnama [med vôjnama], od mame [od máme].

Pod vplivom jezikov, ki ne poznajo zvenečnostnih premen, tudi v slovenščini opažamo pojav ohranjanja zvenečega izgovora pred vzglasnim zvočnikom naslednje besede, npr. Janez Menart [jánez ménart] ob priporočenem [jánes ménart].

Predlog z ima nezvenečo varianto s, ki jo izgovarjamo in pišemo pred nezvenečimi nezvočniki, npr. s kolesom [s‿kolésom], s fantom [s‿fántom].

V pravilih Pravopis 8.0 je izglasno razzvenečenje nezvočnikov označeno z vezajem (kozorog [kozoróg‑], Jakob [jákob‑]), v pravopisnem slovarju ePravopis pa je izgovor imenovalnika in rodilnika v celoti izpisan in je premena razvidna iz izgovora rodilniške oblike: kozorog [kozorók, rod. kozoróga], Jakob [jákop, rod. jákoba].

O premenah predlogov glej poglavje »Vpliv zvenečnostnih premen na zapis predlogov«.