Pravopis 8.0

Četrta (pridevniška) moška sklanjatev

V četrto moško sklanjatev spadajo izpridevniški samostalniki, ki imajo v rodilniku ednine končnico -ega (dežurni, pišoči, predsedujoči, žvečilni; Svetokriški, (Ulrik) Celjski).

Sklanjatveni vzorec četrte moške sklanjatve
ednina dvojina množina ednina dvojina množina
IM žvečilni
[žvečílni] 		žvečilna
[žvečílna] 		žvečilni
[žvečílni] 		Svetokriški
[svetokríški] 		Svetokriška
[svetokríška] 		Svetokriški
[svetokríški]
ROD žvečilnega
[žvečílnega] 		žvečilnih
[žvečílnih] 		žvečilnih
[žvečílnih] 		Svetokriškega
[svetokríškega] 		Svetokriških
[svetokríških] 		Svetokriških
[svetokríških]
DAJ žvečilnemu
[žvečílnemu] 		žvečilnima
[žvečílnima] 		žvečilnim
[žvečílnim] 		Svetokriškemu
[svetokríškemu] 		Svetokriškima
[svetokríškima] 		Svetokriškim
[svetokríškim]
TOŽ žvečilni
[žvečílni] 		žvečilna
[žvečílna] 		žvečilne
[žvečílne] 		Svetokriškega
[svetokríškega] 		Svetokriška
[svetokríška] 		Svetokriške
[svetokríške]
MEST pri žvečilnem
[pri žvečílnem] 		pri žvečilnih
[pri žvečílnih] 		pri žvečilnih
[pri žvečílnih] 		pri Svetokriškem
[pri svetokríškem] 		pri Svetokriških
[pri svetokríških] 		pri Svetokriških
[pri svetokríških]
OR z žvečilnim
[z‿žvečílnim] 		z žvečilnima
[z‿žvečílnima] 		z žvečilnimi
[z‿žvečílnimi] 		s Svetokriškim
[s‿svetokríškim] 		s Svetokriškima
[s‿svetokríškima] 		s Svetokriškimi
[s‿svetokríškimi]

Iz priimkov tvorimo družinska ali hišna množinska imena s pridevniškimi oblikami: (Volk [vôu̯k] – Volkovi [vôu̯kovi], Grad [grát] – Gradovi [grádovi], Gams [gáms] – Gamsovi [gámsovi]).

Prevzeta imena četrte moške sklanjatve

Izpridevniški priimki moških oseb iz slovanskih jezikov imajo različne končaje. Po pridevniški sklanjatvi sklanjamo zlasti tiste, pri katerih prepoznamo pridevniški izvor, četudi v pisnem končaju niso povsem vzporedni s slovenskimi pridevniki, npr. -ski, -ški, -čki, -cki, -ki, -ni: rus. Černiševski, rod. Černiševskega; polj. Mościcki [moščícki], rod. Mościckega [moščíckega]; rus. Gorki, rod. Gorkega; rus. Navalni, rod. Navalnega.

Posebnosti

  1. Izpridevniške priimke na -ov/-ev sklanjamo po prvi moški sklanjatvi (rus. Stroganov, rod. Stroganova), enako kot v slovenščini: Pengov, rod. Pengova.
  2. Nekatere redke slovenske in tuje priimke, ki imajo posamostaljene pridevniške enakozvočnice (mali, suhi), sklanjamo po prvi moški sklanjatvi in osnovo podaljšujemo z j (Mali, rod. Malija; Suhy, rod. Suhyja) ali pa sta možnosti sklanjanja obe – prva ali pridevniška (Pokorni, rod. Pokornija/Pokornega).

Na izbiro sklanjatve lahko vpliva tudi lokalna raba ali rodbinska navada.