Pravopis 8.0

Sklanjanje prevzetih zemljepisnih imen

Spol in število prevzetih zemljepisnih imen je poleg govornega končaja (na katerega se opira ujemalnost sestavin) odvisno tudi od tega, ali je izvorni jezik slovanski ali ne. Imena s predložnimi dodatki sklanjamo v vseh jezikih samo v jedru.

Opomba: Med imeni, navedenimi v poglavju, so tudi prečrkovana imena in nekateri eksonimi; pred imenom je zapisana uvrstitev v jezik nastanka in izreke, ne pa političnogeografska uvrstitev. Če je ime eksonim, npr. Adis Abeba (< amhar. አዲስ አበባ – Addis Abäba), jezik ni zapisan.

O določanju spola pri prevzetih zemljepisnih imenih glej poglavje »Določanje spola in števila pri prevzetih samostalnikih« (Oblikoslovni oris).

Pri prevzetih večbesednih nenaselbinskih zemljepisnih imenih je treba biti pozoren na občnoimenske sestavine, ki jih prevajamo, npr. Lago Maggiore prevzemamo kot jezero Maggiore; Cape Horn / Cabo de Hornos prevzemamo kot rt Horn. Navadno sklanjamo le občnoimensko sestavino. Nekaterih sestavin ne prevajamo in prevzemamo ime v celoti (Mount Everest, rod. Mount Everesta, ne pa gora Everest; Mont Blanc, rod. Mont Blanca, ne pa gora Blanc).

Imena s predložnimi dodatki

Nekatera krajevna imena imajo predložni dodatek, ki je sicer samostojno zemljepisno ime – navadno ime večje geografske enote (tudi reke ali doline), ki je dodano zaradi lažje identifikacije. Pri takih imenih sklanjamo le jedro, ki ga lahko uporabljamo tudi samostojno:

  • češ. Žďár nad Sazavou, rod. Žďára nad Sazavou; rus. Rostov na Donu, rod. Rostova na Donu;
  • šp. Santiago de Compostela, rod. Santiaga de Compostela; it. Cortina d'Ampezzo, rod. Cortine d'Ampezzo.

Posebnost

Od imen s predložnimi dodatki v vlogi (tudi izpustljivih) identifikacijskih sestavin se razlikujejo tista večbesedna imena s sestavinami de, da, del … ter z določnimi členi in členicami, pri katerih predložni del ni samostojno zemljepisno ime ali je predložna zveza manj razpoznavna. Ta sklanjamo le v zadnji sestavini. Enako velja, če je predložna zveza okrnjena in zapisana z opuščajem: nem. Zell am See, rod. Zell am Seeja, kat. Lloret de Mar, rod. Lloret de Mara, arab. Um al Fahm, rod. Um al Fahma, arab. Dar es Salaam, rod. Dar es Salaama, perz. Bandar e Mahšahr, rod. Bandar e Mahšahra, fr. Côte d'Or, rod. Côte d'Ora; fr. Quai dʼOrsay, rod. Quai dʼOrsayja, port. Figueira da Foz, rod. Figueira da Foza; šp. Costa del Sol, rod. Costa del Sola.

Pri nekaterih v preteklosti prevzetih predložnih imenih je bilo izjemoma predvideno sklanjanje obeh polnopomenskih sestavin pri treh znanih imenih: šp. Palma de Mallorca, rod. Palme de Mallorce; port. Rio de Janeiro, rod. Ria de Janeira; šp. Ciudad de México, rod. Ciudada de Méxica. Taka norma je ohranjena. Pogosto uporabljamo le eno sestavino teh imen, port. Rio, rod. Ria; šp. México, rod. Méxica. Ta je lahko tudi edina uradna oblika imena, npr. šp. Palma, rod. Palme.

V nekaterih večbesednih imenih skladenjske zgradbe s povezovalni členi (de, da, del, do, es ...) ne izražajo krajevne lege, temveč lastnost, vrstnost ali pripadnost, npr. arab. Dar es Salaam ‘hiša miru’, fr. Côte d'Or ‘zlata obala’, šp. Costa del Sol ‘obala sonca’, braz. port. Rio Grande do Norte ‘velika severna reka’ ipd.

Zemljepisna imena iz slovanskih jezikov

Imena, v katerih sklanjamo vse sestavine

Imena, v katerih prepoznavamo pridevniškost prve sestavine (najpogosteje pri imenih s priponskimi obrazili -ski, -ske, -sk, -cke, -cki, -sky, -ni,  in končaji -nja ipd.), sklanjamo enako kot slovenske ujemalne zveze pridevnika in samostalnika – v vseh sestavinah, pridevniške sestavine po pridevniških sklanjatvah: rus. Nižni Novgorod, rod. Nižnega Novgoroda; češ. Český Těšín, rod. Českega Těšína; slš. Ipeľské Predmostie, rod. Ipeľskéga Predmostia; slš. Štrbské Pleso, rod. Štrbskega Plesa; bos. Donji Vakuf, rod. Donjega Vakufa.

Posebnosti

  1. Tudi če je tako zapisana pridevniška sestavina desno od jedra (zapostavljeni pridevnik), sklanjamo obe sestavini (tako kot v slovenščini v imenu Log Čezsoški): polj. Ożarów Mazowiecki, rod. Ożarówa Mazowieckega; polj. Pruszcz Gdański, rod. Pruszcza Gdańskega; polj. Ruda Śląska, rod. Rude Śląske; srb. Krupanj Gornji, rod. Krupanja Gornjega; čg. Boka Kotorska, rod. Boke Kotorske.
  2. V južnoslovanskih zemljepisnih imenih slovensko govoreči lažje prepoznavajo pridevniške sestavine tudi z drugimi končaji, npr. hr. Duga Resa, rod. Duge Rese; mak. Kriva Palanka, rod. Krive Palanke, tudi če so zapisana v zamenjanem zaporedju: hr. Drvenik Mali, rod. Drvenika Malega.
  3. Redke sestavine imen spadajo v drugo žensko sklanjatev. Pri teh navadno sklanjamo le pridevnik: srb. Nova Varoš, rod. Nove Varoš (tudi Nove Varoši).

Imena, v katerih sklanjamo le zadnjo sestavino

Redka imena z desnim samostalniškim (neujemalnim) prilastkom sklanjamo le v zadnji sestavini: bos. Kulen Vakuf, rod. Kulen Vakufa; hr. Ivan Dolac, rod. Ivan Dolca; hr. Bit Pazar, rod. Bit Pazarja; polj. Kudowa Zdrój, rod. Kudowa Zdrója; mak. Demir Hisar, rod. Demir Hisarja.

O prevzemanju imen iz slovanskih jezikov glej poglavja »Bolgarščina«, »Češčina«, »Hrvaščina«, »Makedonščina«, »Ruščina« idr. (O prevzemanju iz tujih jezikov).   

Zemljepisna imena iz neslovanskih jezikov

Sestavin prevzetih imen (tudi če so slovanska) pogosto ne moremo primerjati s slovenskimi, saj njihova besednovrstnost ni določljiva. Tujejezične sestavine imen, ki se končujejo na -a, prevzemamo kot ženskospolske in jih sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, vse druge pa prevzemamo kot moškospolske in jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi.

Nekatera ženska imena iz klasičnih jezikov imajo za slovenščino neznačilne končaje -o, -s ... Tudi po njih poimenovani zemljepisni pojavi (Tetis |nekdanje morje|, Kalipso |Saturnov satelit|, Kalisto |Jupitrov satelit| ipd.) so samostalniki ženskega spola, ki jih sklanjamo po tretji (ničti) ženski sklanjatvi. Lahko jih sklanjamo tudi kot samostalnike moškega spola: kotlino je zalil Tetis. 

Imena, v katerih sklanjamo vse sestavine

Če so sestavine večbesednega imena (ne glede na jezik) ujemalne v pisno-govornem končaju, sklanjamo vse sestavine: 

  • lat. Forum Romanum, rod. Foruma Romanuma; 
  • port. Mato Grosso, rod. Mata Grossa; šp. Río Bravo, rod. Ría Brava; braz. port. Espírito Santo, rod. Espírita Santa;
  • šp. Costa Brava, rod. Coste Brave; šp. Sierra Nevada, rod. Sierre Nevade; šp. Cordillera Blanca, rod. Cordillere Blance; šp. Sagrada Familia, rod. Sagrade Familie;
  • it. Porto Vecchio, rod. Porta Vecchia; Riva Bianca, rod. Rive Biance; Vittorio Veneto, rod. Vittoria Veneta.

Posebnosti

  1. Ne glede na ujemalnost v pisno-govornem končaju sklanjamo le v drugi oz. zadnji sestavini:
    • imena iz bližnjih ali znanih jezikov, v katerih prva sestavina ni samostojna, saj jo prepoznavamo kot pridevniško, to so npr.
      • svetniška imena v vseh jezikih (šp. San Sebastián, rod. San Sebastiána, nem. Sankt Peterburg, rod. Sankt Peterburga; port. São Paulo, rod. São Paula; angl. Saint Louis, rod. Saint Louisa; fr. Saint-Tropez, rod. Saint-Tropeza),
      • imena z barvami in sestavinami novi, stari, mali, veliki ipd. (ang. New Fairview, rod. New Fairviewa, angl. New York, rod. New Yorka, fr. Petit Bourg, rod. Petit Bourga);
    • imena s predložno sestavino ali členom v prvem delu (angl. Los Angeles, rod. Los Angelesa; angl. El Capitan, rod. El Capitana; šp. La Coruña, rod. La Coruñe; hebr. Tel Aviv, rod. Tel Aviva; fr. Le Havre, rod. Le Havra);
  2. Pri nekaterih bolj znanih imenih, prevzetih že v preteklosti, se je ustalilo sklanjanje le v drugi sestavini: keč. Machu Picchu, rod. Machu Picchuja.

Ujemalnost končajev je pogostejša pri imenih iz romanskih jezikov, pri katerih je izvorno pridevniška sestavina zapostavljena.

Imena, v katerih sklanjamo le zadnjo sestavino

Največ neslovanskih zemljepisnih imen sklanjamo le v drugi oz. zadnji sestavini. To so

  1. imena, v katerih obe sestavini prevzemamo kot samostalnike moškega spola (angl. Salt Lake City, rod. Salt Lake Cityja; angl. Cape Town, rod. Cape Towna; angl. Downing Street, rod. Downing Streeta; fr. Port Said, rod. Port Saida);
  2. imena, v katerih prvo sestavino prevzemamo kot samostalnik moškega in drugo kot samostalnik ženskega spola (Adis Abeba, rod. Adis Abebe; angl. Iwo Jima, rod. Iwo Jime; Amu Darja, rod. Amu Darje; angl. Port Vila, rod. Port Vile);
  3. imena, v katerih prvo sestavino prevzemamo kot samostalnik ženskega in drugo kot samostalnik moškega spola (Ama Dablam, rod. Ama Dablama; Andra Pradeš, rod. Andra Pradeša; Nanga Parbat, rod. Nanga Parbata; Kuala Lumpur, rod. Kuala Lumpurja; angl. Oklahoma City, rod. Oklahoma Cityja).

Posebnost

Nekatera redka imena, pri katerih je prva sestavina ženskega in druga moškega spola, se izjemoma sklanjajo v prvi sestavini: Gvineja Bissau, rod. Gvineje Bissau; Burkina Faso, rod. Burkine Faso; Sierra Leone, rod. Sierre Leone.