Svojilni pridevniki iz samostalnikov ženskega spola
Svojilne pridevnike iz samostalnikov ženskega spola tvorimo tako, da besedotvorni podstavi (ki je enaka rodilniški osnovi) dodamo priponsko obrazilo
Priponsko obrazilo -in
Besedotvorna podstava svojilnih pridevnikov iz samostalnikov ženskega spola, ki ji dodajamo priponsko obrazilo -in, je enaka rodilniški osnovi. Ta je pri samostalnikih ženskega spola navadno nespremenjena:
- mama – mamin, Lea – Lein, Teja – Tejin, Pepelka – Pepelkin, Nefreteta – Nefretetin, Sfinga – Sfingin, Živa – Živin, angl. Taya [tája] – Tayin [tájin], angl. Alya [álja] – Alyin [áljin]
- Nives – Nivesin, Karin – Karinin, Karmen – Karmenin, Mirjam – Mirjamin, angl. Marilyn [mêrilin] – Marilynin [mêrilinin], fr. Edith [edít] – Edithin [edítin]
-
Alpina
– Alpinin, Eta – Etin, Olimpija – Olimpijin, Nasa – Nasin, it. Nutella [nutéla] – Nutellin
[nutélin], it. Barilla [baríla] – Barillin
[barílin], angl.
Coca‑Cola [kókakóla] –Coca‑Colin [kókakólin]
Pri
samostalnikih ženskega spola na
- babica – babičin, Stupica – Stupičin, Dragica – Dragičin
- Kobilca – Kobilčin, Polonca – Polončin, Mojca – Mojčin, Jerca – Jerčin, Manca – Mančin
Besedotvorna podstava svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, ki pri sklanjanju odstopajo od osnovnega sklanjatvenega vzorca (npr. podaljšujejo osnovo z r), je enaka podaljšani osnovi:
- hči, rod. hčere – hčerin
- mati, rod. matere – materin
Pri samostalnikih ženskega spola na nenaglašeni samoglasnik i (babi, Beti, Fani, Meri) ali naglašene samoglasnike (skvo [skvó], Minu [minú]) tvorimo svojilni pridevnik tako, da priponskemu obrazilu
Glej poglavje »Sklanjanje samostalnikov ženskega spola« (Oblikoslovni oris).
Glej poglavje »Premene pri izpeljankah s priponskim obrazilom
Posebnosti pri tvorjenju svojilnih pridevnikov iz pisno nepodomačenih samostalnikov ženskega spola
Zvočnik j, ki je pri imenih iz prve ženske sklanjatve na
Imena iz prve ženske sklanjatve, ki se v imenovalniku ednine
končujejo na
-
Lea
[lêa/léa] – Le‑ + ‑in > Lein [lêin/léin] -
Tea
[têa/téa] – Te‑ + ‑in > Tein [têin/téin]
nasproti
-
Leja
[lêja] – Lej‑ + ‑in > Lejin [lêjin] -
Teja
[têja] – Tej‑ + ‑in > Tejin [têjin]
Zvočnik j pred priponskim obrazilom -in
Pri pisno nepodomačenih imenih so končaji zapisani z različnimi črkami, dvočrkji, črkovnimi sklopi. Zvočnik j dodajamo besedotvornim podstavam ne glede na zapis:
-
‑⟨y⟩: angl. Suzy [súzi] – Suzyjin [súzijin], Britney [brítni] – Britneyjin [brítnijin] -
‑⟨ie⟩: angl. Billie [bíli] – Billiejin [bilíjin], Katie [kêjti] – Katiejin [kêjtijin] -
‑⟨i⟩: kit. Cixi [cíši] – Cixijin [cíšijin], angl. Whoopi [vúpi] – Whoopijin [vúpijin] -
‑⟨oe⟩: angl. Chloe [klói] – Chloejin [klóijin]
Enako velja za imena ženskega spola, ki se v govoru končajo na naglašene samoglasnike a, e, i, o ali u:
- fr. Dalida [dalidá] – Dalidajin [dalidájin]
- fr. Désirée [deziré] – Désiréejin [dezirêjin]
- fr. Marie [marí] – Mariejin [maríjin]
- angl. Koo [kó] – Koojin [kójin]
- angl. Prue [prú] – Pruejin [prújin]
Pridevniki iz imen na končni -e
Končni e v prevzetih imenih pri tvorbi svojilnega pridevnika opuščamo, npr. nem. Inge
Imena na končni
Glej poglavje »Tretja (ničta) ženska sklanjatev« (Oblikoslovni oris).
Pridevniki iz imen z nemimi črkami v končaju
Končni nemi e v angleških in francoskih imenih pri tvorbi svojilnega pridevnika
opuščamo, npr. angl. Faye
-
‑⟨ge⟩: angl. Madge[mêdž-] – Madgein [mêdžin]; -
‑⟨ce⟩: angl. Alice[êlis] – Alicein [êlisin], fr. Beatrice[beatrís] – Beatricein [beatrísin].
Nemi h v pisni besedotvorni
podstavi ohranjamo: angl.
Sarah
Iz
podomačene oblike imen, npr.
Glej poglavje »Tretja (ničta) ženska sklanjatev« (Oblikoslovni oris).