Med prilikovanje zvočnikov po mestu izgovora spada izgovor nosnika n v položaju pred ustničnikom b kot m (npr. priponsko obrazilo -ba), a premena se v pisavi odraža le pri starejših tvorjenkah, npr. braniti – obramba; hliniti – hlimba; shraniti – shramba; začiniti – začimba.

V prevzetih tvorjenkah je zapis predponskih različic im- namesto in-, kom- namesto kon-, sim- namesto sin- pred ustničnikoma p in b (tudi v in f) rezultat procesov v izvornem jeziku, npr. imperativ, kombinirati, simfonija, simbol. Izjemoma se je uveljavil zapis po izgovoru (z m) kot pisno podomačena dvojnična možnost pri bonbon/bombon, bonbonjera/bombonjera (< fr. bonbon).

Glasovnih premen, ki nastanejo zaradi prilikovanja nezvočnikov po zvenečnosti ob stiku besedotvorne podstave in priponskega obrazila (doberdobski [dọbərdópski], labodka [labótka]; izvršba [izvə̀ržba], prerokba [prerógba]), v pisavi ne označujemo. Izjema so premene zvenečnostnega para nezvočnikov z – s, in sicer:

• pri zapisu predponskih glagolov, ko pred zvenečimi glasovi izgovarjamo in pišemo predpono z-, pred nezvenečimi pa s- (tudi ko nastane iz vz- in iz‑), npr. zdramiti se, zdrobiti, zjasniti, zdramiti – nasproti shoditi, spajati se, poskusiti;
• pri zapisu nedoločnikov glagolov, kot so gristi (sed. grizem), lesti (sed. lezem), molsti (sed. molzem), vesti (sed. vezem), in nekaterih izpeljanih samostalnikov (lestev).