O prevzemanju iz posameznih jezikov

Jeziki po abecedi

Javna razprava zaključena V javni razpravi (april 2024) V javni razpravi (maj 2024)
ALBANŠČINA BASKOVŠČINA   BOLGARŠČINA
ESTONŠČINA ČEŠČINA BOSANŠČINA
FINŠČINA DANŠČINA GRŠČINA
FRANCOŠČINA HRVAŠČINA JAPONŠČINA
ITALIJANŠČINA ISLANDŠČINA MAKEDONŠČINA
MADŽARŠČINA KATALONŠČINA NEMŠČINA
POLJŠČINA KITAJŠČINA PORTUGALŠČINA
SLOVAŠČINA KOREJŠČINA ROMUNŠČINA
ŠPANŠČINA LATINŠČINA RUŠČINA
TURŠČINA NIZOZEMŠČINA SRBŠČINA
NORVEŠČINA STARA GRŠČINA
ŠVEDŠČINA

Jeziki v pripravi: angleščina, arabščina, armenščina, beloruščina, furlanščina, hebrejščina, hindijščina, indonezijščina, litovščina, stara indijščina, ukrajinščina.
Jeziki, katerih prevzemalna pravila še načrtujemočrnogorščina, dolnja lužiška srbščina, gornja lužiška srbščina, irščina, latvijščina, malteščina, perzijščina; afriški jeziki ...

Uvod

V poglavju »Prevzete besede in besedne zveze« so obravnavana splošna načela, ki jih upoštevamo, kadar v slovenski knjižni jezik prevzemamo besede in besedne zveze iz drugih jezikov, in sicer prilagoditve pisave, prilagoditve glasov in naglasa ter prilagoditve slovničnih kategorij.

Glej poglavje »Splošna načela za prevzemanje besed« (Prevzete besede in besedne zveze).

Poglavje »O prevzemanju iz posameznih jezikov« prinaša napotke za glasovno in pisno slovenjenje ter prečrkovanje okoli 45 pisav oziroma jezikov, med njimi za večino evropskih jezikov in za tiste oddaljene jezike, katerih imena so pogosteje rabljena v slovenščini.

Jeziki so razdeljeni glede na pisave, tj. na latinične in nelatinične, slednje nadalje še na grško-cirilične in azijsko-afriške nelatinične pisave, ki jih moramo v slovenščini prečrkovati.

Pri vsakem posameznem jeziku so obravnavana naslednja področja: pisava; izgovor oz. naglasno mesto; razmerja med črkami in glasovi s ponazoritveno preglednico črka – glas; podomačevanje besed in besednih zvez; posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik. Po potrebi je dodan oris poglavitnih razlik med rabo ločil v obravnavanem jeziku in slovenščini.

V posameznih poglavjih sta pri nekaterih pravilih lahko dodana razdelka Posebnosti, v katerem so predstavljena odstopanja od pravila, in Slogovni napotek (označen s peresom), ki olajša razumevanje pravil. Na ustreznih mestih so dodani tudi sklici na druga krovna pravopisna poglavja.

OPOMBA: Končna ureditev poglavja, ki bo sledila uvodni razdelitvi po jezikih, bo oblikovana po predstavitvi vseh jezikov. V obdobju javne razprave na spletno mesto Pravopis 8.0 Pravopisna komisija dodaja postopoma tiste jezike, ki bodo lahko pripravljeni glede na možnosti angažiranja avtorjev in strokovnjakov za posamezne jezike. V skladu s tem bo poglavje dopolnjeno s krovnimi poglavji o prečrkovanju iz nelatiničnih pisav.

Latinične pisave

Vse latinične pisave izhajajo iz osnovnega latiničnega črkopisa, ki obsega 26 črk, in sicer: ⟨a A⟩, ⟨b B⟩, ⟨c C⟩, ⟨d D⟩, ⟨e E⟩, ⟨f F⟩, ⟨g G⟩, ⟨h H⟩, ⟨i I⟩, ⟨j J⟩, ⟨k K⟩, ⟨l L⟩, ⟨m M⟩, ⟨n N⟩, ⟨o O⟩, ⟨p P⟩, ⟨q Q⟩, ⟨r R⟩, ⟨s S⟩, ⟨t T⟩, ⟨u U⟩, ⟨v V⟩, ⟨w W⟩, ⟨x X⟩, ⟨y Y⟩, ⟨z Z⟩.

Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega latiničnega črkopisa, tj. izločanju črk in dodajanju oz. rabi posebnih črk, črk z ločevalnimi znamenji in dvo- in veččrkij.

Cirilične pisave

Vse cirilične pisave izhajajo iz osnovnega ciriličnega črkopisa, ki obsega 24 črk, in sicer: ⟨а А⟩, ⟨б Б⟩, ⟨в В⟩, ⟨г Г⟩, ⟨д Д⟩, ⟨еЕ⟩, ⟨ж Ж⟩, ⟨з З⟩, ⟨и И⟩, ⟨к К⟩, ⟨л Л⟩, ⟨м М⟩, ⟨н Н⟩, ⟨о О⟩, ⟨п П⟩, ⟨р Р⟩, ⟨с С⟩, ⟨т Т⟩, ⟨у У⟩, ⟨фФ⟩, ⟨х Х⟩, ⟨ц Ц⟩, ⟨ч Ч⟩, ⟨ш Ш⟩.

Ob vsakem jeziku je prikazano zaporedje črk v abecedi (azbuki) tega jezika. Predstavljeni so tudi podatki o razmerju do osnovnega ciriličnega črkopisa, tj. dodajanju oz. rabi posebnih črk in črk z ločevalnimi znamenji ter dvo- in veččrkij.

Azbuka je splošno poimenovanje za cirilične abecede.

Pri opisovanju razmerij med ciriličnimi in latiničnimi črkami je izhodišče cirilična črka, ki je prikazana vzporedno z latinično ustreznico, npr. ⟨б⟩ ⟨b⟩.