Pravopis 8.0

Hebrejščina

Jezik

Hebrejščina je edini uradni jezik v Izraelu.

V letih 1948–2018 je bila v Izraelu ob hebrejščini uradni jezik tudi arabščina, od leta 2018 dalje pa je arabščina »jezik s posebnim statusom«.

Pisava

Hebrejska pisava se zapisuje z desne proti levi. Sestavlja jo 22 črk, ki označujejo soglasnike. Nekatere črke imajo na koncu besede drugačno obliko kot na začetku oz. na sredini besede.

Svetopisemska oziroma klasična hebrejščina je danes predvsem jezik liturgije med Judi ter jezik eksegeze pri Judih in kristjanih. Judje so jo imenovali sveti jezik (hebr. prečrk. lāšôn haqqoḏeš), zato imajo tudi besedila, zapisana v tem jeziku, za vernike poseben, svet značaj. Okoli leta 200 po Kr. je hebrejščina prenehala biti govorjeni jezik, vendar je še stoletja zatem ohranila status pisnega in liturgičnega jezika. Uporabljala se je v pismih, pogodbah, znanstvenih, filozofskih in medicinskih besedilih ter v poeziji – ne le v verskih spisih. V srednjem veku se je razvoj hebrejščine kot samostojnega jezika ustavil. Med judovskimi skupnostmi so nastali mešani jeziki, denimo ladino (jezik sefardskih Judov, španščina s primesmi drugih iberoromanskih jezikov ter hebrejščine in aramejščine) in jidiš (jezik aškenaških Judov, nemščina s primesmi hebrejščine in slovanskih jezikov). Oba sta se pogosto zapisovala v hebrejski pisavi.

V 19. stoletju se je začel načrtni in sistematični preporod hebrejščine. Jezik je bil posodobljen in prilagojen sodobnemu življenju. Že obstoječemu besednjaku so bile dodane nove besede za pojme, ki jih v svetopisemski hebrejščini ni bilo, medtem ko so mnoge starodavne besede ostale nespremenjene. Delno je bila prilagojena tudi skladnja, kar je hebrejščino naredilo bolj naravno in uporabno v sodobni komunikaciji, pa tudi v znanosti, tehnologiji, politiki in umetnosti. Tako je nastala sodobna hebrejščina (ivrit), ki je bila leta 1922 v okviru britanskega mandata za Palestino priznana kot eden od treh jezikov uradnih objav (skupaj z angleščino in arabščino). Po ustanovitvi države Izrael leta 1948 je postala njen osrednji uradni jezik.

Zapis v latinici in podomačeni zapis

Zapisovanje hebrejske pisave z latinico se imenuje latinizacija (tudi romanizacija) ali prečrkovanje (transliteracija) hebrejščine. Vsaka hebrejska črka ima latinično ustreznico v črki ali črkovnem sklopu. V sodobni znanstveni rabi (jezikoslovju, orientalistiki in teologiji) sta najpogosteje v rabi Lambdinov prečrkovalni sistem (angl. Lambdin Notation, dalje LB) in standard mednarodne znanstvene družbe za svetopisemske študije (angl. Society of Biblical Literature) iz leta 2014 (dalje SBL). Sistema se med seboj razlikujeta zgolj v nekaj podrobnostih, oba pa večinoma omogočata nedvoumen povratni prepis v izvirno obliko. Zato ju uporabljamo tudi kot osnovo pri prevzemanju hebrejskih imen v slovenščino.

Ob LB in SBL (2014) poznamo še druge sisteme za latinizacijo hebrejščine, npr.

  • standard ISO 259;
  • standard Akademije za hebrejski jezik v Jeruzalemu, ki je v široki rabi na javnih napisih v Izraelu in na Zahodnem Bregu;
  • standard ALA-LC ameriške Kongresne knjižnice, ki je v široki rabi na angleškem govornem območju;
  • standard skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena UNGEGN, ki je v mednarodnem prostoru v rabi za zapisovanje zemljepisnih imen;
  • standard MRZ Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO 2012–2016), ki je v rabi v mednarodnih osebnih dokumentih in potnih listinah.

Preglednica ponazarja razmerje med izvirno črko z morebitnimi položajnimi različicami, njenim prečrkovanjem in črko slovenske latinice (slovenice).

Hebrejska črka Številska vrednost črke Prečrkovanje Podomačeni zapis (slovenica) Slovensko poimenovanje črke
 Izglasje   Vzglasje in medglasje  LB   SBL (2014) Drugi sistemi
א 1 ʾ ' / alef
בּ 2 b   b bet (vet)
ב 2 ḇ b/ḇ v v bet (vet)
גּ 3 g   g gimel
ג 3 ḡ g/ḡ g g gimel
דּ 4 d   d dalet
ד 4 ḏ d/ḏ d d dalet
ה 5 h   h he
ו 6 w v v vav
ז 7 z   z zajin
ח 8 ḥ ch, kh, h, ẖ h het
ט 9 ṭ t t tet
י 10 y   j jod
ךּ כּ 20 k c k kaf (haf)
ך כ 20 ḵ k/ḵ ch, kh h kaf (haf)
ל 30 l   l lamed
ם מ 40 m   m mem
ן נ 50 n   n nun
ס 60 s   s sameh
ע 70 ʿ ' / ajin
ףּ פּ 80 p   p pe (fe)
ף פ 80 p̄ p/p̄ f f pe (fe)
ץ צ 90 ṣ tz, ts, z, ẕ c cade
ק 100 q c, k k kof
ר 200 r   r reš
שׁ 300 š sh š šin
שׂ 300 ś s s sin
תּ 400 t   t tav
ת 400 ṯ t/ṯ t t tav
Dvočrkja
ג׳       ǧ dž džimel
ז׳       ž ž žajin
ץ׳ צ׳       č č čade

Poimenovanja hebrejskih črk, prikazanih v zgornji preglednici, se izgovarjajo:

alef [álef]
bet (vet) [bét] ([vét])
gimel [gímel]
dalet [dálet]
he [hé]
vav [vav-]
zajin [zájin]
het [hét]
tet [tét]
jod [jód-]
kaf (haf) [káf] ([háf])
lamed [lámed-]
mem [mém]
nun [nún]
sameh [sámeh]
ajin [ájin]
pe (fe) [pé] ([fé])
cade [cáde]
kof [kóf]
reš [réš]
šin [šín]
sin [sín]
tav [táv-]
džimel [džímel]
žajin [žájin]
čade [čáde]

POSEBNOSTI

  1. Črke jod, vav, alef in he imajo poleg soglasniške vrednosti (LB/SBL y, w, ʾ, h) tudi samoglasniško vrednost (iz vokaliziranega zapisa besede, na katerem temelji tudi prečrkovanje po LB in SBL, je barva samoglasnika nedvoumno razvidna), in sicer lahko v nevokaliziranih besedah označujejo:
    • jod (y) samoglasnika i (npr. דינה, dynh > Dina) in e (npr. מירב, myrḇ > Merav);
    • vav (w) samoglasnika o (npr. טובה, ṭwḇh > Tova) in u (npr. יובל, ywḇl > Juval);
    • alef (ʾ) samoglasnike a (npr. פארן, pʾrn > Paran), e (npr. אריאל, ʾryʾl > Ariel) in o (npr. npr. מאור, mʾwr > Maor);
    • he (h) pa izglasne samoglasnike a (npr. לאה‎, lʾh > Lea), e (npr. משה, mšh > Moše/Mojzes) in o (npr. שלמה, šlmh > Šlomo/Salomon).
  2. Pet črk, kaf (ך – כ), mem (ם – מ), nun (ן – נ), pe (ף – פ) in cade (ץ – צ), ima drugačno obliko, če se nahajajo na koncu besede. Različne položajne različice črke na prečrkovanje v latinico nimajo vpliva, npr. מֵרוֹם (LB/SBL mērôm), נָתָן (LB/SBL Nāṯān). Izglasni obliki črk kaf in pe s sredinsko piko (ךּ in ףּ) se v sodobni hebrejščini ne uporabljata več – namesto njiju se tudi na koncu besede uporabljata njuni medglasni različici (כּ in פּ).
  3. Nekatere črke lahko vsebujejo sredinsko piko, imenovano dageš [dagéš]. Sredinska pika v črkah bet (בּ),‎ gimel (גּ),‎ dalet (דּ),‎ kaf (כּ), pe (פּ) in‎ tav (תּ) se imenuje dageš lene [dagéš léne] in označuje (izvorno) drugačen izgovor, npr. črka בּ se izgovarja zaporniško kot [b] (bet), črka ב pa priporniško kot [v] (vet). V preglednici pri prečrkovanih oblikah zgledov priporniški izgovor vselej označujemo, saj ta vpliva tudi na podomačeno obliko. Sredinska pika v (skoraj vseh) drugih črkah se imenuje dageš forte [dagéš fórte] in označuje podvojitev soglasnika, npr. טַלִּית (LB/SBL ṭallît).
  4. Sodobna hebrejščina za zapisovanje zlitnikov č in dž ter šumnika ž, ki so značilni zlasti za prevzeta imena, uporablja dvočrkja, sestavljena iz hebrejske črke in simbola ⟨׳⟩, imenovanega gereš [gêreš]. Ker LB in SBL za ta dvočrkja ne ponujata latiničnih ustreznikov, zanje izjemoma uporabljamo prečrkovalni sistem Akademije za hebrejski jezik v Jeruzalemu (1953):
    • ג׳ (prečrk. ǧ) za dž, npr. גֶ׳קִי (prečrk. Ǧeqî);
    • ז׳ (prečrk. ž) za ž, npr. ז׳וֹרְז׳ (prečrk. Žôrž);
    • צ׳ (prečrk. č) za č, npr. צִ׳יקִי (prečrk. Čîqî).

Glej preglednico z ločevalnimi znamenji.

Današnji govorci hebrejščine v izgovoru ne razlikujejo več toliko soglasnikov kot v svetopisemski hebrejščini, zato v sodobni hebrejščini nekatere črke predstavljajo iste glasove, razlika v zapisu je le zgodovinska:

Črki/črke Sodobni izgovor
ב (LB/SBL ḇ) 
vet (brez dageš lene) 		ו‎ (LB/SBL w)
vav 		v
ח (LB/SBL ḥ) 
het 		כ (LB/SBL ḵ)
haf (brez dageš lene) 		h
ט (LB/SBL ṭ) 
tet 		ת (LB/SBL ṯ in t)
tav 		t
כּ (LB/SBL k) 
kaf (z dageš lene) 		ק (LB/SBL q)
kof 		k
ס (LB/SBL s)
sameh 		שׂ (LB/SBL ś)
sin 		s
צ (LB/SBL ṣ)
cade 		תס (LB/SBL ts)
tav in sameh 		תשׂ (LB/SBL tś)
tav in sin 		c

Preglednica ponazarja ločevalna znamenja, imenovana nikud [nikúd-] (LB/SBL niqqûd), ki pri zapisu hebrejščine niso obvezna in se jih v vsakdanji rabi – v časopisih, na televiziji, v podnapisih, oglasih ipd. – najpogosteje izpušča. Njihova raba je obvezna v hebrejskem Svetem pismu, pogosta je v slovarjih in priročnikih za učenje hebrejščine, občasno pa se pojavlja tudi v primerih, ko bi bila beseda sicer lahko prebrana ali razumljena narobe.

Znamenje Opis Ime Funkcija Prečrkovanje Podomačeni zapis (slovenica)
 LB   SBL (2014) Drugi sistemi
ַ vodoravna črtica pod črko patah zapis samoglasnika a a a a
ָ znamenje v obliki črke T pod črko kamac gadol zapis samoglasnika a ā a a
ָה znamenje v obliki črke T pod črko in he kamac he zapis samoglasnika a āh â a a
ֲ dve piki in vodoravna črtica pod črko hataf patah zapis samoglasnika a ă a a
ֶ tri pike v obliki trikotnika pod črko segol zapis samoglasnika e e e e
ֵ dve piki vodoravno pod črko cere haser zapis samoglasnika e ē e e
ֵי dve piki vodoravno pod črko in jod cere male zapis samoglasnika e ê ei e
ֶי tri pike v obliki trikotnika pod črko in jod segol jod zapis samoglasnika e ệ ê e e
ֱ dve piki navpično in tri pike v obliki trikotnika pod črko hataf segol zapis samoglasnika e ĕ e e
ְ dve piki navpično pod črko šva zapis polglasnika ǝ ali / e, ĕ e ali /
ִ pika pod črko hirik haser zapis samoglasnika i i ali ī i i
ִי pika pod črko in jod hirik male zapis samoglasnika i î i i
ָ znamenje v obliki črke T pod črko kamac katan/hatuf zapis samoglasnika o o o o
ׂ nadpisana pika levo od črke holam haser zapis samoglasnika o ō o o
וֹ pika nad črko vav holam male zapis samoglasnika o ô o o
ֳ dve piki navpično in znamenje v obliki črke T pod črko hataf kamac zapis samoglasnika o ŏ o o
ֻ tri pike poševno pod črko kubuc zapis samoglasnika u u ali ū u u
וּ sredinska pika levo od črke vav šuruk zapis samoglasnika u û u u
ּ sredinska pika v črki dageš forte znak za podvojitev soglasnika (razen pri črkah bet, gimel, dalet, kaf, pe in tav, kjer isti znak označuje zaporniški izgovor) podvojeni soglasnik (npr. mm) enojni soglasnik (npr. m)

Poimenovanja ločevalnih znamenj, prikazanih v zgornji preglednici, se izgovarjajo:

cere haser [cerê hasêr]
cere male [cerê malé]
hataf kamac [hatáf kamác]
hataf patah [hatáf patáh]
hataf segol [hatáf segól]
hirik haser [hirík hasêr]
hirik male [hirík malé]
holam haser [holám hasêr]
holam male [holám malé]
kamac gadol [kamác gadól]
kamac he [kamác hé]
kamac katan/hatuf [kamác katán/hatúf]
kubuc [kubúc]
patah [pátah/patáh]
segol [segól]
segol jod [segól jód-]
šuruk [šurúk]
šva [švá]

Šva je znamenje ⟨ְ⟩, podobno dvopičju, podpisano pod soglasnik, ki v svetopisemski hebrejščini pogosto označuje polglasnik [ə].

V sodobni hebrejščini se šva večinoma ne izgovarja. Izgovarja se le v položajih, v katerih bi sicer nastalo težje izgovorljivo soglasniško zaporedje, zlasti v prvem besednem zlogu in na morfemski meji, npr. LB/SBL Ḏǝḏān, LB Bǝʾēr ʾÔrāh in SBL Bǝʾēr ʾÔrâ, LB/SBL Rǝḥôḇôṯ, LB/SBL Nǝṯîḇôṯ, LB/SBL Riʾšôn Lǝ-ṣîyôn, LB/SBL Yōqnǝ-ʿām. V nekaterih primerih se šva v prvem besednem zlogu sicer praviloma prečrkuje, a se ne izgovarja, npr. LB/SBL Šǝmûʾēl, LB/SBL Šǝlômōh. V drugih, lažje izgovorljivih medglasnih soglasniških sklopih polglasnik v izgovoru ni uresničen, zato se ga tudi v prečrkovani obliki praviloma opušča, LB Riḇqāh in SBL Riḇqâ (namesto LB/SBL Riḇǝqāh), LB/SBL Nāṣraṯ (namesto LB/SBL Nāṣǝraṯ).

V svetopisemski hebrejščini je imela dolžina samoglasnika pomenskorazločevalno funkcijo. Kot je mogoče sklepati iz tiberijskega vokalizacijskega sistema, ki je za zapis samoglasnikov uporabljal ločevalna znamenja, predstavljena v zgornji preglednici, so bili samoglasniki lahko dolgi, srednje dolgi, kratki in v določenih položajih (zlasti pred zaporniki ali v nenaglašenih zlogih) tudi skrajšani.

V poznejšem razvoju hebrejščine so se razlike v samoglasniški dolžini nevtralizirale in tako v sodobni hebrejščini dolžina samoglasnika nima več pomenskorazločevalne funkcije. Posamezni samoglasnik se lahko podaljša zgolj fonetično, in sicer predvsem v odprtih zlogih ali v prednaglasnem zlogu.

V hebrejski pisavi ni razlike med veliko in malo začetnico. Pri prečrkovanju in v podomačenem zapisu lastna imena zapisujemo z veliko začetnico: LB/SBL ʿĂmîṯ → Amit [amít], LB/SBL ʾAšdôḏ → Ašdod [aždód-], LB/SBL Bêṯ Šemeš → Bet Šemeš [bét šémeš].

Naslonke se v hebrejski pisavi pišejo skupaj s sledečo besedo, npr. veznik vǝ- s položajnimi različicami, predlog lǝ- v pomenu ‘v, k’ in določni člen ha-, ki povzroči tudi podvojitev sledečega soglasnika. Stični zapis v prečrkovani in podomačeni obliki ohranjamo. Ko gre za lastna imena, z veliko začetnico pišemo prvo črko naslonke: LB/SBL Riʾšôn Lǝṣîyôn → Rišon Lecijon [rišón lecijón], LB/SBL Yād Wāšēm → Jad Vašem [jád vašém], LB/SBL Rāmaṯ Haššārôn → Ramat Hašaron [ramát hašarón].

Razlike med prečrkovanimi in podomačenimi oblikami

Črtica (makron) nad samoglasniki ⟨ā⟩, ⟨ē⟩ in ⟨ō⟩ ter strešica nad samoglasniki ⟨ê⟩, ⟨î⟩ in ⟨û⟩ se pri prečrkovanju hebrejskih besed uporabljata za označevanje izvorne samoglasniške dolžine, polkrožec nad črkami ⟨ă⟩, ⟨ĕ⟩ in ⟨ŏ⟩ pa za zapis izvorno skrajšanih samoglasnikov. Pri podomačevanju samoglasniške dolžine ne upoštevamo, zato črtico, strešico in polkrožec v zapisu opuščamo: LB/SBL ʾĔlîšeḇaʿ → Eliševa [elišéva], LB/SBL Maʿyān → Majan [maján], LB/SBL Miṣpēh Rāmôn → Micpe Ramon [micpê ramón].

Znamenje za polglasnik ⟨ǝ⟩ se v prečrkovani obliki uporablja za zapisovanje ločevalnega znamenja šva. Ta znak odraža zgodovinsko vokalizacijo (polglasnik), ne pa nujno izgovora v sodobni hebrejščini. V sodobni izreki se šva izgovarja kot e ali pa ni izgovorjen.

  • Kadar se polglasnik v sodobni hebrejščini izgovarja kot e, pri podomačitvi njegov izgovor ohranimo in ga zapisujemo z ⟨e⟩: LB/SBL Ḏǝḏān → Dedan [dedán], LB Bǝʾēr ʾÔrāh in SBL Bǝʾēr ʾÔrâ → Beer Ora [beêr óra], LB/SBL Yōqnǝʿām → Jokneam [jokneám], LB/SBL Riʾšôn Lǝṣîyôn → Rišon Lecijon [rišón lecijón], LB/SBL Rǝḥôḇôṯ → Rehovot [rehovót].
  • Kadar se polglasnik v sodobni hebrejščini ne izgovarja ali pa bi izgovor v slovenščini oteževal, ga v podomačenem zapisu opuščamo: LB/SBL Šǝmûʾēl → Šmuel [šmuél], LB/SBL Šǝlômōh → Šlomo [šlomó], LB/SBL kǝnesseṯ → kneset [knéset] |izraelski parlament|.

Pri nekaterih samostalnikih ženskega spola ima črka he v besednem izglasju samoglasniško vrednost, in sicer označuje samoglasnik a. Po sistemu LB se to izglasno zaporedje prečrkuje kot -āh, po sistemu SBL kot -â, podomačimo pa ga kot -a: LB Malqāh in SBL Malqâ → Malka [málka], LB Nahărîyāh in SBL Nahărîyâ → Naharija [naharíja].

Črtica pod črkami ⟨ḇ⟩, ⟨ṯ⟩, ⟨ḏ⟩ in ⟨ḵ⟩ ter črtica nad črkama ⟨ḡ⟩ in ⟨p̄⟩ se pri prečrkovanju hebrejskih besed uporabljata za označevanje izvorno priporniškega izgovora teh soglasnikov. Priporniški izgovor je v sodobni hebrejščini ohranjen zgolj pri ⟨ḇ⟩, ⟨p̄⟩ in ⟨ḵ⟩, izgovorjenih kot [v], [f] in [χ], medtem ko se ⟨ṯ⟩, ⟨ḏ⟩ in ⟨ḡ⟩ v izgovoru ne razlikujejo od ⟨t⟩, ⟨d⟩ in ⟨g⟩. V skladu s tem ⟨ḇ⟩, ⟨p̄⟩ in ⟨ḵ⟩ podomačujemo kot ⟨v⟩, ⟨f⟩ in ⟨h⟩, pri ⟨ṯ⟩, ⟨ḏ⟩ in ⟨ḡ⟩ pa v podomačenem zapisu zgolj opuščamo črtico: LB/SBL Tēl ʾĀḇîḇ → Tel Aviv [têl avív-], LB/SBL ʾÔp̄āqîm → Ofakim [ofakím], LB Mîḵāh in SBL Mîḵâ → Miha [míha], LB/SBL Rāmaṯ Gan → Ramat Gan [ramád gán], LB/SBL Lôḏ → Lod [lód-].

Pika pod črko ⟨ḥ⟩ se pri prečrkovanju hebrejskih besed uporablja za zapisovanje nezvenečega uvularnega (jezičkovega) pripornika [χ], s čimer se ga ločuje od nezvenečega grlnega pripornika [h], zapisanega s ⟨h⟩. Oba glasova podomačeno zapisujemo s ⟨h⟩: LB/SBL Naḥûm → Nahum [nahúm], LB/SBL Ḥôlôn → Holon [holón], LB Nahărîyāh in SBL Nahărîyâ → Naharija [naharíja].

POSEBNOST

Nekatera imena, ki so v slovenščino prišla po posredništvu drugih jezikov, izkazujejo izpad glasu ⟨ḥ⟩ v težje izgovorljivih soglasniških sklopih, npr. LB/SBL Yiṣḥāq → Jicak [jicák] (namesto Jichak [jichák]).

Pika pod črko ⟨ṣ⟩ se pri prečrkovanju hebrejskih besed uporablja za zapisovanje nezvenečega dlesničnega zlitnika [c]. V podomačenem zapisu za ta glas uporabljamo črko ⟨c⟩: LB/SBL Ṣḇî → Cvi [cví], LB/SBL Ṣipôrî → Cipori [ciporí], LB Herṣlîyāh in SBL Herṣlîyâ → Herclija [herclíja].

Črka ⟨q⟩ se pri prečrkovanju hebrejskih besed (enako kot črka ⟨k⟩) uporablja za zapisovanje nezvenečega mehkonebnega zapornika [k]. V podomačenem zapisu to črko zamenjamo s ⟨k⟩: LB/SBL ʾÎṣîq → Icik [icík], LB/SBL Yaqqîr → Jakir [jakír], LB Malqāh in SBL Malqâ → Malka [málka], LB/SBL Qarmel → Karmel [karmél].

Črka ⟨ś⟩ se pri prečrkovanju hebrejskih besed (enako kot črka ⟨s⟩) uporablja za zapisovanje nezvenečega zobnega pripornika [s]. V podomačenem zapisu to črko zamenjamo s ⟨s⟩: LB Śārāh in SBL Śārâ → Sara [sára], LB/SBL Śḏērôṯ → Sderot [zderót].

Pri prečrkovanju hebrejskih besed uporabljamo posebno znamenje ⟨ʾ⟩ za zapis črke alef, ki je izvorno zaznamovala grlni zapornik (kot še danes v arabščini). Ta glas je v standardni izreki sodobne hebrejščine onemel, črka pa nastopa v vlogi pravopisnega znaka za zapis enega od samoglasnikov: a, e ali o. Pri podomačevanju znak ⟨ʾ⟩ izpuščamo: LB/SBL ʾAharōn → Aharon [aharón], LB/SBL ʾAšdôḏ → Ašdod [aždód-], LB/SBL ʾÊlāṯ → Elat [elát], LB Bǝʾēr ʾÔrāh in SBL Bǝʾēr ʾÔrâ → Beer Ora [beêr óra], LB/SBL Pāʾrān → Paran [parán], LB/SBL ʾĂrîʾēl → Ariel [arijél], LB/SBL Māʾôr → Maor [maór].

Pri prečrkovanju hebrejskih besed uporabljamo posebno znamenje ⟨ʿ⟩ za zapis črke ajin, ki je izvorno zaznamovala zveneči žrelni pripornik (kot še danes v arabščini). Ta glas je v standardni izreki sodobne hebrejščine onemel, zato ga pri podomačevanju izpuščamo: LB/SBL ʿAkô → Ako [áko], LB/SBL ʿÊn Geḏî → En Gedi [ên gedí], LB/SBL Giḇǝʿatayîm → Givatajim [givatájim], LB/SBL Maʿyān → Majan [maján], LB/SBL Kǝp̄ār Yǝhôšuāʿ → Kfar Jehošua [kfár jehošúa], LB/SBL Yaʿăqōḇ → Jaakov [jaakôv-].

Hebrejska črka vav ima soglasniško ali samoglasniško vrednost.

  • Ko ima soglasniško vrednost, označuje drsnik [v], prečrkovan kot ⟨w⟩. V podomačenem zapisu to črko zamenjamo z ⟨v⟩: LB/SBL Dāwîḏ → David [davíd-], LB/SBL Lēwî → Levi [leví].
  • Ko ima samoglasniško vrednost, lahko označuje samoglasnika o in u, prečrkovana kot ⟨ô⟩ in ⟨û⟩. Pri podomačitvi strešico nad črkama opuščamo: LB/SBL Yôsēp̄ → Josef [joséf], LB/SBL Ṣûkîm → Cukim [cukím].

Hebrejska črka jod ima soglasniško ali samoglasniško vrednost.

  • Ko ima soglasniško vrednost, označuje drsnik [j], prečrkovan kot ⟨y⟩. V podomačenem zapisu to črko zamenjamo z ⟨j⟩: LB/SBL Yôsēp̄ → Josef [joséf], LB/SBL Yoqnǝʿām → Jokneam [jokneám].
  • Ko ima samoglasniško vrednost, lahko označuje samoglasnika i in e, prečrkovana kot ⟨î⟩ in ⟨ê⟩. Pri podomačitvi strešico nad črkama opuščamo: LB/SBL Dāwîḏ → David [davíd-], LB/SBL Bêṯ Mēʾîr → Bet Meir [bét meír].

V sodobni hebrejščini se dvoglasniki izgovarjajo kot pravi diftongi, zato jih pri prečrkovanju in podomačevanju ohranjamo kot zaporedje samoglasnika in drsnika: LB/SBL ʾĂḇîḥay → Avihaj [aviháj], LB ʾAyyālāh in SBL ʾAyyālâ → Ajala [ajála].

Podvojeni soglasnik pri prečrkovanju zapisujemo s podvojeno črko. Pri podomačitvi izgovor podvojenega soglasnika poenostavimo v enojnega in ga tako tudi zapišemo: LB/SBL ʿImmānûʾēl → Imanuel [imanuél], LB/SBL Yaqqîr → Jakir [jakír].

Izgovor

Naglasno mesto

Naglasno mesto je v sodobni hebrejščini nepredvidljivo. Besede so lahko naglašene na zadnjem ali predzadnjem zlogu.

  1. Večina hebrejskih besed je naglašena na zadnjem zlogu, npr. David [davíd-] (LB/SBL Dāwîḏ), Nurit [nurít] (LB/SBL Nûrîṯ), Aškalon [aškalón] (LB/SBL ʾĂšqālon).
  2. Na predzadnjem zlogu so naglašene
    • besede z dvema kratkima e med korenskimi soglasniki (nomina segolata), npr. Regev [régev-] (LB/SBL Reḡeḇ), Kerem Šalom [kêrem šalóm] (LB/SBL Kerem Šālôm), Bet Šemeš [bét šémeš] (LB/SBL Bêṯ Šemeš);
    • nekatere besede brez značilne strukture, npr. Eliševa [elišéva] (LB/SBL ʾĔlîšeḇaʿ), Arci [árci] (LB/SBL ʾArṣî), purim [púrim] ‘praznik rešitve’ (LB/SBL pûrîm).

POSEBNOSTI

  1. Pri svetopisemskih imenih ustaljeno naglaševanje pogosto ne sledi predstavljenim pravilom, saj so bila ta imena v slovenščino prevzeta po posredništvu, npr. David [dávid-] (LB/SBL Dāwîḏ), Daniel [dánijel] (LB/SBL Dānîʾēl). Ko gre za sodobne nosilce teh imen, se priporoča ohranjanje izvornega naglasa, npr. David [davíd-] (LB/SBL Dāwîḏ), Daniel [danijél] (LB/SBL Dānîʾēl).
  2. Pri naglaševanju imen ženskega spola, ki se končujejo na govorjeni -a, se pri prevzemanju v slovenščino izvorni naglas z zadnjega zloga umakne na predzadnji zlog, s čimer omogočimo sklanjanje imena po 1. ženski sklanjatvi, npr.
    • Malka [málka], rod. Malke [málke] (LB Malqāh in SBL Malqâ)
    • Sara [sára], rod. Sare [sáre] (LB Śārāh in SBL Śārâ)
    • Afula [afúla], rod. Afule [afúle] (LB ʿĂp̄ûlāh in SBL ʿĂp̄ûlâ)
    • Asa [ása], rod. Ase [áse] (LB/SBLʾĀsāʾ)
    • roš hašana ‘praznik, judovsko novo leto’ [róš hašána], rod. roš hašane [róš hašáne] (LB roʾš haššānāh in SBL roʾš haššānâ)

Razmerja med črkami in glasovi

Samoglasniki

Samoglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨a⟩, ⟨e⟩, ⟨i⟩, ⟨o⟩ in ⟨u⟩, izgovarjamo po slovensko.

Samoglasniški sklopi

Pri podomačevanju hebrejskih imen zaradi izpusta črk alef (LB/SBL ⟨ʾ⟩) in ajin (LB/SBL ⟨ʿ⟩) nastanejo:

  1. pisni in govorni samoglasniški sklopi, npr.
    • ❬aa❭: Jaakov [jaakôv-] (LB/SBL Yaʿăqōḇ)
    • ❬ae❭: Azrael [azraél] (LB/SBL ʿĂzrāʾēl)
    • ❬ao❭: Eštaol [eštaól] (LB/SBL ʾEštāʿôl)
    • ❬ei❭: Bet Meir [bét meír] (LB/SBL Bêṯ Mēʾîr)
    • ❬ea❭: Jokneam [jokneám] (LB Yoqnǝʿām)
    • ❬ee❭: Beer Ora [beêr óra] (LB Bǝʾēr ʾÔrāh in SBL Bǝʾēr ʾÔrâ)
    • ❬eu❭: Makabim-Reut [makabím-reút] (LB/SBL Makābîm-Rǝʿûṯ)
    • ❬oa❭: Noam [noám] (LB/SBL Nōʿam)
  2. pisni samoglasniški sklopi, ki jih v govoru zapiramo z j, npr.
    • ❬ie❭: Gavriel [gau̯rijél] (LB/SBL Gāḇrîʾēl), Daniel [danijél] (LB/SBL Dānîʾēl)
    • ❬io❭: Kciot [kcijót] (LB/SBL Qṣîʿôṯ)
    • ❬ia❭: Amiad [amijád-] (LB/SBL ʿAmîʿāḏ)
    • ❬ii❭: Modiin [modijín] (LB/SBL Môdîʿîn)

Soglasniki

Soglasnike, ki jih podomačeno zapisujemo s črkami ⟨b⟩, ⟨v⟩, ⟨g⟩, ⟨d⟩, ⟨h⟩, ⟨z⟩, ⟨t⟩, ⟨j⟩, ⟨k⟩, ⟨l⟩, ⟨m⟩, ⟨n⟩, ⟨s⟩, ⟨p⟩, ⟨f⟩, ⟨c⟩, ⟨r⟩, ⟨š⟩ in ⟨t⟩, izgovarjamo po slovensko.

Črke alef, prečrkovane kot ⟨ʾ⟩, in črke ajin, prečrkovane kot ⟨ʿ⟩, v podomačenem zapisu ne zapisujemo in ne izgovarjamo v nobenem položaju. Zaradi izpusta nastanejo samoglasniški sklopi. Glej poglavje »Samoglasniški sklopi«.

Preglednica zapis – izgovor v slovenščini

Preglednica ponazarja razlike med znanstvenim prečrkovanjem v latinico ter podomačenim zapisom in izgovorom v slovenščini.

LB/SBL Podomačeni zapis Položaj Izgovor v slovenščini Zgled
ʾ in ʿ / v položaju ne med dvema samoglasnikoma / Givat Oz [givát oz-] (LB/SBL Giḇǝʿāṯ ʿOz)
ʾ in ʿ / v medglasju med dvema samoglasnikoma kot zev med dvema samoglasnikoma Bet Šean [bét šeán] (LB/SBL Bêṯ Šǝʾān), Raanana [raanána] (LB Raʿănānāh in SBL Raʿănānâ)
ā, â, ă a a Azrael [azraél] (LB/SBL ʿĂzrāʾēl)
ê, ē, ĕ, ǝ e e Erez [êrez-] (LB/SBL ʾErez)
ī, î i i Nir Oz [nír óz-] (LB/SBL Nîr ʿOz)
ô, ō, ŏ o o Rehovot [rehovót] (LB/SBL Rǝḥôḇôṯ)
ū, û u u Cukim [cukím] (LB/SBL Ṣûkîm)
ḥ h h Nahum [nahúm] (LB/SBL Naḥûm)
ḇ v v Avihaj [aviháj] (LB/SBL ʾĂḇîḥay)
p̄ f f Kfar Aza [kfár áza] (LB Kǝp̄ar ʿAzzāh in SBL Kǝp̄ar ʿAzzâ)
ṯ t t Hararit [hararít] (LB/SBL Hărārît)
ṭ t t Metula [metúla] (LB Mǝṭullāh in SBL Mǝṭullâ)
ḏ d d David [davíd-] (LB/SBL Dāwîḏ)
ḵ h h Miha [míha] (LB Mîḵāh in SBL Mîḵâ)
ḡ g g Regev [régev-] (LB/SBL Reḡeḇ)
ṣ c c Arci [árci] (LB/SBL ʾArṣî)
ś s s Sderot [zderót] (LB/SBL Śdērōṯ)
š š š Aškalon [aškalón] (LB/SBL ʾĂšqālon)
q k k Dekel [dékel] (LB/SBL Deqel)

Podomačevanje hebrejskih besed in besednih zvez

Občna poimenovanja

Občna poimenovanja iz hebrejščine prevajamo. Besede in besedne zveze, ki smo jih prevzeli neprevedene, pisno podomačujemo oz. prilagajamo slovenščini, npr. šabat [šabát] (LB/SBL šabāṯ), kneset [knéset] ‘izraelski parlament’ (LB/SBL kǝnesseṯ), kibuc [kibúc] ‘kolektivna kmetijska skupnost v Izraelu’ (LB/SBL qibûṣ), šofar [šofár] ‘rog’ (obredno glasbilo) (LB/SBL šôp̄ār), hora [hóra] ‘ples’ (LB hôrāh in SBL hôrâ), maca [máca] ‘nekvašen kruh’ (LB maṣṣāh in SBL maṣṣâ), mahzor [mahzór] ‘molitvenik’ (LB/SBL maḥzôr), kipa [kípa] ‘judovska čepica’ (LB kipāh in SBL kipâ), mezuza [mezúza] ‘svetopisemski zvitek na podboju vrat’ (LB mǝzûzāh, SBL mǝzûzâ), jom kipur [jóm kipúr] ‘veliki spravni dan’ (LB/SBL yôm kipûr), hanuka [hánuka] ‘praznik (ponovne) posvetitve templja’ (LB ḥănûkāh in SBL ḥănûkâ), purim [púrim] ‘praznik rešitve’ (LB/SBL pûrîm), šavuot [šavuót] ‘praznik prejetja postave’ (LB/SBL šāḇûʿôṯ), sukot [sukót] ‘šotorski praznik’ (LB/SBL sukkôt), roš hašana [róš hašána] ‘praznik, judovsko novo leto’ (LB roʾš haššānāh in SBL roʾš haššānâ), šalom [šalóm] ‘judovski pozdrav’ (LB/SBL šālôm).

POSEBNOST

Nekatera občna poimenovanja so v slovenščino prišla iz drugega vira, npr. sinagoga [sinagóga] ‘judovska molilnica’ (st.gr. συναγωγή, prečrk. synagogé, hebr. LB/SBL beṯ kǝnesseṯ), pasha [pásha] ‘praznik osvoboditve Judov iz egiptovskega suženjstva’ (st.gr. πάσχα, prečrk. páscha, LB/SBL pesaḥ).

Lastna imena

Lastna imena iz sodobne hebrejščine pisno podomačujemo. Pri prevzemanju se skušamo v čim večji meri približati izvirnim oblikam po pravilih, navedenih v »Preglednici zapis – izgovor v slovenščini«, in pravilom za prevzemanje lastnih imen, npr. Doron [dorón] (LB/SBL Dôrôn), Ori [orí] (LB/SBL ʾOrî), Rahel [rahél] (LB/SBL Rāḥēl), Nurit [nurít] (LB/SBL Nûrîṯ), Petah Tikva [pétah tíkva] (LB Peṯaḥ Tiqwāh in SBL Peṯaḥ Tiqwâ), Netivot [netivót] (LB/SBL Nǝṯîḇôṯ).

V sodobni hebrejščini se patronimiki (očetova imena), ki jih uvajajo ben ‘sin’, bar ‘sin’ in bat ‘hči’, kot razlikovalno sredstvo uporabljajo le izjemoma, niso pa del uradnega osebnega imena. Pri posameznikih, ki so svoje priimke preoblikovali po evropskih normah, so izvorni patronimiki postali priimki, ki se dedujejo. V teh primerih obe sestavini pišemo z veliko začetnico in z vezajem, npr. David Ben-Gurion [davíd bén-gurijón] (LB/SBL Dāwîḏ Ben-Gûrîyôn) |politik|, Hajim Bar-Lev [hajím bár-lêv-] (LB/SBL Ḥayyim Bar-Lēḇ) |vojskovodja|.

POSEBNOSTI

  1. V verskem in zgodovinskem kontekstu se ben, bar in bat lahko uporabljajo v izvorni funkciji patronimika. V teh primerih se obe sestavini zapisujeta nestično in brez vezaja, prvo sestavino pa pišemo z malo začetnico, npr. Akiva ben Josef [akíva bén joséf] (LB/SBL ʿĂqîḇāʾ ben Yōsēp̄) |teolog|, Eliezer ben Jehuda [elijézer bén jehúda] (LB ʾĔlîʿezer ben Yǝhûdāh in SBL ʾĔlîʿezer ben Yǝhûdâ) z rojstnim imenom Eliezer Jicak Perlman [elijézer jicák pêrlman/pêrəlman] (LB/SBL ʾĔlîʿezer Yiṣḥāq Perǝlman) |jezikoslovec|.
  2. Izvorni patronimiki ben, bar in bat se v hebrejščini uporabljajo tudi v prenesenem pomenu kot sestavine občnoimenskih besednih zvez, npr. bar micva [bár mícva] (LB bar miṣwāh in SBL bar miṣwâ) in bat micva [bát mícva] (LB baṯ miṣwāh in SBL baṯ miṣwâ) ‘polnoletnost dečka oz. deklice v judovstvu’ (dobesedno ‘sin oz. hči zapovedi’).
  3. Svetopisemska lastna imena v slovenščini predstavljajo zaključen imenski korpus in so plod dolgoletne tradicije prevzemanja s posredovanjem tujih, zlasti klasičnih jezikov. Zato pogosto izkazujejo odstopanja od zgoraj navedenih pravil za prevzemanje iz sodobne hebrejščine. Ta imena navajamo v poglavjih »Osebna imena« in »Zemljepisna imena«.

Osebna imena

Imena svetopisemskih oseb ohranjamo v ustaljeni pisni in govorni obliki, medtem ko izvorno ista osebna imena posameznikov zunaj svetopisemskega konteksta prevzemamo po pravilih, predstavljenih v »Preglednici zapis – izgovor v slovenščini«.

  • David [dávid-] (st.gr. Δαυίδ, prečrk. Dauíd, LB/SBL Dāwîḏ) |svetopisemska oseba|, vendar David Ben-Gurion [davíd bén-gurijón] (LB/SBL Dāwîḏ Ben-Gûrîyôn) |politik|
  • Salomon [sálomon] (st.gr. Σολομών, prečrk. Solomṓn, LB/SBL Šǝlōmōh) |svetopisemska oseba|, vendar Šlomo Arci [šlómo árci] (LB/SBL Šǝlōmōh ʾArṣî) |glasbenik|
  • Mojzes [mójzes] (st.gr. Μωϋσῆς, prečrk. Mōÿsês, LB/SBL Mōšeh) |svetopisemska oseba|, vendar Moše Dajan [mošé daján] (LB/SBL Mōšeh Dayyān) |vojskovodja|
  • Jakob [jákob-] (st.gr. Ἰακώβ, prečrk. Iakṓb, LB/SBL Yaʿăqōḇ) |svetopisemska oseba|, vendar Jaakov Amidror [jaakôv- amidrór] (LB/SBL Yaʿăqōḇ ʿAmmîdrôr) |vojskovodja, politik|
  • Izak [ízak] (st.gr. Ἰσαάκ, prečrk. Isaák, LB/SBL Yiṣḥāq) |svetopisemska oseba|, vendar Jicak Navon [jicák navón] (LB/SBL Yiṣḥāq Nāḇôn) |dramatik in politik|
  • Ruta [rúta] (st.gr. Ῥούθ, prečrk. Rúth, LB/SBL Rûṯ) |svetopisemska oseba|, vendar Rut Gavizon [rút gavizón] (LB Rûṯ Gaḇîzôn) |pravnica|
  • Eva [éva] (st.gr. Εὕα, prečrk. Heúa, LB Ḥawwāh in SBL Ḥawwâ) |svetopisemska oseba|, vendar Hava Pinhas-Kohen [háva pinhás-kóhen] (LB Ḥawwāh Pinḥas Kōhēn in SBL Ḥawwâ Pinḥas Kōhēn) |pisateljica|
  • Rebeka [rebéka] (st.gr. Ῥεβέκκα, prečrk. Rebékka, LB Riḇqāh in SBL Riḇqâ) |svetopisemska oseba|, vendar Rivka Ravic [ríu̯ka rávic] (LB Riḇqāh Rāḇîṣ in SBL Riḇqâ Rāḇîṣ) |političarka|

Zemljepisna imena

Imena zemljepisnih pojavov, ki se pojavljajo že v Svetem pismu, ohranjamo v ustaljeni pisni in govorni obliki tudi v primeru, ko sovpadajo s sodobno zemljepisno realnostjo:

  • Izrael [ízraẹl] (st.gr. Ἰσραήλ, prečrk. Israḗl, LB/SBL Yiśrāʾēl)
  • Jeruzalem [jerúzalem] (st.gr. Ἰερουσαλήμ, prečrk. Ierusalḗm, LB/SBL Yǝrûšālayîm)
  • Betlehem [bétlehem/bêtlehem] (st.gr. Βηθλεέμ, prečrk. Bēthleém, LB/SBL Bêṯ Leḥem)
  • Beršeba [beršéba] (LB/SBL Bǝʾēr Šeḇaʿ)
  • Nazaret [názaret] (st.gr. Ναζαρέθ, prečrk. Nazaréth, LB/SBL Nāṣraṯ)
  • Kafarnaum [kafarnáu̯m] (st.gr. Καφαρναούμ, prečrk. Kapharnaúm, LB/SBL Kǝp̄ār Naḥûm)
  • Tiberijada [tiberijáda] (st.gr. Τιβεριάς, prečrk. Tiberiás, LB Ṭǝḇeryāh in SBL Ṭǝḇeryâ)
  • Galileja [galilêja] (st.gr. Γαλιλαία, prečrk. Galilaía, LB/SBL Gālîl)
  • Samarija [samárija] (st.gr. Σαμάρεια, prečrk. Samáreia, LB/SBL Šōmrôn)
  • Judeja [judêja] (st.gr. Ἰουδαία, prečrk. Iudaía, LB Yǝhûdāh in SBL Yǝhûdâ)
  • Sihem [síhem] (st.gr. Συχέμ, prečrk. Sychém, LB/SBL Šǝḵem)
  • Hebron [hebrón] (st.gr. Χεβρών, prečrk. Chebrṓn, LB/SBL Ḥeḇrôn)
  • Masada [masáda] (st.gr. Μασάδα, prečrk. Masáda, LB Mǝṣādāh in SBL Mǝṣādâ)
  • Jordan [jórdan] (st.gr. Ἰορδάνης, prečrk. Iordánēs, LB/SBL Yardēn)

POSEBNOST

Uradno hebrejsko ime britanskega mandatnega območja Palestine do ustanovitve Države Izrael je Erec Izrael [êrec ízraẹl] ‘dežela Izrael’ (LB/SBL ʾEreṣ Yiśrāʾēl), kratka oblika je Erec. Izraz se v judovski tradiciji uporablja že stoletja, sprva predvsem kot tehnični (pravni) izraz za ozemlje, na katerem veljajo določene zapovedi, vezane izključno na »deželo Izrael«. V novejšem času pa se v govorjenem jeziku pogosto pojavlja tudi v pomenu zgodovinske judovske domovine.

Pri nekaterih bolj znanih (tudi svetopisemskih) večbesednih zemljepisnih imenih oz. pojavih se odločamo za prevod občne sestavine in morfemsko prilagajanje lastnega imena ali prestavitev v položaj desnega prilastka:

  • Galilejsko jezero [galilêjsko jézero] (st.gr. Θάλασσα τῆς Γαλιλαίας, prečrk. Thálassa tês Galilaías, LB/SBL Kinnereṯ)
  • gora Tabor [gôra tábor] (st.gr. Ὄρος Θαβώρ, prečrk. Óros Thabṓr, LB/SBL Har Taḇôr)
  • Jezreelska dolina [jezreélska dolína] (st.gr. (κοιλάς) Ἰεζραέλ, prečrk. (koilás) Iezraél, LB/SBL (ʿēmeq) Yizrǝʿeʾl)
  • Mrtvo morje [mə̀rtvo mórje] (st.gr. Νεκρὰ θάλασσα, prečrk. Nekrà thálassa, LB/SBL Yam Hammelaḥ ‘slano morje’)
  • Cedronska dolina [cedrónska dolína] (st.gr. Κέδρων, prečrk. Kédrōn, lat. Cedron, LB/SBL Naḥal Qidrôn)

V nekaterih prvotno enobesednih zemljepisnih imenih se je v slovenščini uveljavilo večbesedno ime, saj je prišlo do dopolnitve z občnoimensko sestavino:

  • Šaronska ravnina [šarónska rau̯nína], tudi Šaron [šarón] (LB/SBL Šārôn)

Imena zemljepisnih pojavov, katerih izgovor in zapis temeljita na sodobni hebrejščini, prevzemamo na podlagi hebrejske oblike, ne glede na današnji politično-upravni status krajev.

  • Kirjat Arba [kirját árba] (LB/SBL Qîryaṯ ʾArbaʿ)
  • Maale Adumim [maalé adumím] (LB/SBL Māʿălēh ʾĂdummîm)
  • Ariel [arijél] (LB/SBL ʾĂrîēl)

Stvarna imena

V preteklosti so se nekatera stvarna imena pisala kot navadni občni samostalniki – z malo začetnico. Danes jih pišemo z veliko začetnico, npr. Tora [tóra] oz. Postava [postáva], tudi Peteroknjižje [peteroknjížje] oz. Pentatevh [pẹntatéu̯h] (LB Tôrāh in SBL Tôrâ, st.gr. Πεντάτευχος, prečrk. Pentáteuchos), Talmud [talmúd-] (LB/SBL Talmûd).

V redkih imenih bolj znanih ustanov in organizacij občne sestavine ter predloge in veznike prevajamo, npr. Letališče Ben-Guriona [letalíšče bén-gurióna] (LB Nǝmal hatǝʿûp̄āh Ben-Gûrîyôn in SBL Nǝmal hatǝʿûp̄â Ben-Gûrîyôn), Akademija za hebrejski jezik [akademíja za hebrêjski jêzik] (LB Hāʾāqāḏemyāh lallāšôn hāʿiḇrîṯ in SBL Hāʾāqāḏemyâ lallāšôn hāʿiḇrîṯ), Univerza v Tel Avivu [univêrza u̯‿têl avívu] (LB/SBL ʾÛnîḇersiṭaṯ Tēl ʾĀḇîḇ), Jad Vašem [jád vašém] (LB/SBL Yād Wāšēm), Hašomer Hacair [hašómer hacaír] (LB/SBL Haššômēr Haṣṣāʿîr).

Posebnosti ter premene pri pregibanju in tvorbi oblik

Splošno

Podomačene besede sklanjamo v skladu s slovenskimi sklanjatvenimi vzorci, kar pomeni, da jih uvrščamo v slovenske sklanjatve glede na govorni končaj.

Besede, katerih osnova se v hebrejščini konča na soglasnik ali na samoglasnike e, i, o in u, prevzemamo kot samostalnike moškega spola in jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi, razen če zaznamujejo osebe ženskega spola, npr. Gal ž [gál], rod. Gal [gál] (LB/SBL Gal). Besede, podomačene z izglasnim -a, pa prevzemamo kot samostalnike ženskega spola in jih sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, razen če zaznamujejo osebe moškega spola, npr. moško ime Eliša [elíša], rod. Eliše [elíše] ali Eliša [elíša] (LB/SBL ʾĔlîšāʿ).

Krajšanje osnove

Pisno in govorno krajšanje osnove uveljavljamo pri redkih besedah z nenaglašenimi končaji -el in -en, npr. Givat Eden [givát édən], rod. Givat Edna [givát édna] (LB/SBL Giḇǝʿaṯ ʿĒden).

POSEBNOST

V nekaterih svetopisemskih osebnih lastnih imenih se krajšanje nenaglašenih končajev -el in -en praviloma ne uveljavlja, npr. Abel [ábel], rod. Abela [ábela] (st.gr. Ἅβελ, prečrk. Hábel, LB/SBL Heḇel), Ruben [rúben], rod. Rubena [rúbena] (st.gr. Ῥουβήν, prečrk. Roubḗn, LB/SBL Rǝʾûḇēn).

V sodobni rabi se enakopisna imena sklanjajo tudi s krajšanjem osnove, npr. Ruben [rúbǝn], rod. Rubna [rúbna] (st.gr. Ῥουβήν, prečrk. Roubḗn, LB/SBL Rǝʾûḇēn); Abel [ábǝl], rod. Abla [ábla] (st.gr. Ἅβελ, prečrk. Hábel, LB/SBL Heḇel).

Daljšanje osnove

Pisno in govorno daljšanje osnove z j uveljavljamo pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na samoglasnike, razen nenaglašenega a:

  • Arje [arjé], rod. Arjeja [arjêja] (LB/SBL ʾĀryēh)
  • Cvi [cví], rod. Cvija [cvíja] (LB/SBL Ṣḇî)
  • Arci [árci], rod. Arcija [árcija] (LB/SBL ʾArṣî)
  • Šlomo [šlomó], rod. Šlomoja [šlomója] (LB/SBL Šǝlômōh)
  • Jehu [jéhu], rod. Jehuja [jéhuja] (LB/SBL Yēhûʾ)

Osnovo daljšajo z j tudi samostalniki moškega spola, ki se končajo na -r:

  • Jakir [jakír], rod. Jakirja [jakírja] (LB/SBL Yaqqîr)
  • Bet Meir [bét meír], rod. Bet Meirja [bét meírja] (LB/SBL Bêṯ Mēʾîr)

Preglas

Do preglasa samoglasnika o v e pride, kadar se govorjena osnova samostalnika ali podstava tvorjenke konča na š:

  • Lahiš [lahíš], or. z Lahišem [z‿lahíšem] (LB/SBL Lāḵîš)
  • Bet Šemeš [bét šémeš], or. z Bet Šemešem [z‿bét šémešem] (LB/SBL Bêṯ Šemeš)

Do preglasa o v e pride tudi pri poimenovanjih in lastnih imenih moškega spola, ki se končajo na samoglasnike e, i in u ali na soglasnik r – če se sklanjajo z daljšanjem osnove:

  • Ori [orí], or. z Orijem [z‿oríjem] (LB/SBL ʾOrî), svoj. prid. Orijev [oríjev-]
  • Šlomo [šlomó], or. s Šlomojem [s‿šlomójem] (LB/SBL Šǝlômōh), svoj. prid. Šlomojev [šlomójev-]
  • Jakir [jakír], or. z Jakirjem [z‿jakírjem] (LB/SBL Yaqqîr), svoj. prid. Jakirjev [jakírjev-]
  • Ben-Gvir [bén-gvír], or. z Ben-Gvirjem [z‿bén-gvírjem] (LB/SBL Ben-Gǝḇîr), svoj. prid. Ben-Gvirjev [bén-gvírjev-]
  • Bet Meir [bét meír], or. z Bet Meirjem [z‿bét meírjem] (LB/SBL Bêṯ Mēʾîr)

Pregibanje večbesednih imen

Večbesedna osebna imena praviloma pregibamo tako, da sklanjamo zadnjo sestavino:

  • Cvi Arje [cví arjé], rod. Cvi Arjeja [cví arjêja] (LB/SBL Ṣḇî ʾĀryēh)
  • Hajim Eliezer [hajím elijézer], rod. Hajim Eliezerja [hajím elijézerja] (LB/SBL Ḥāyyîm ʾĔlîʿezer)

Dvodelne priimke in patronimike, ki jih uvajajo ben ‘sin’, bar ‘sin’ in bat ‘hči’, sklanjamo samo v zadnji sestavini:

  • Ben-Gurion [bén-gurijón], rod. Ben-Guriona [bén-gurijóna] (LB/SBL Ben-Gûrîyôn)
  • Ben-Gvir [bén-gvír], rod. Ben-Gvirja [bén-gvírja] (LB/SBL Ben-Gǝḇîr)
  • ben Josef [bén joséf], rod. ben Josefa [bén joséfa] (LB/SBL ben Yōsēp̄)

Večbesedna zemljepisna imena so v hebrejščini zelo pogosta. Pregibamo jih tako, da sklanjamo samo zadnjo sestavino, npr.

  • Bet Šean [bét šeán], rod. Bet Šeana [bét šeána] (LB/SBL Bêṯ Šǝʾān)
  • Petah Tikva [pétah tíkva], rod. Petah Tikve [pétah tíkve] (LB Peṯaḥ Tiqwāh in SBL Peṯaḥ Tiqwâ)
  • Ramat Gan [ramád gán], rod. Ramat Gana [ramád gána] (LB/SBL Rāmaṯ Gan)
  • Kfar Jehošua [kfár jehošúa], rod. Kfar Jehošue [kfár jehošúe] ali Kfar Jehošua [kfár jehošúa] (LB/SBL Kǝp̄ār Yǝhôšuāʿ)
  • Kirjat Šmona [kirját šmóna], rod. Kirjat Šmone [kirját šmóne] (LB Qîryaṯ Šǝmônāh in SBL Qîryaṯ Šǝmônâ)
  • En Gedi [ên gedí], rod. En Gedija [ên gedíja] (LB/SBL ʿÊn Geḏî)
  • Maale Adumim [maalé adumím], rod. Maale Adumima [maalé adumíma] (LB/SBL Māʿălēh ʾĂdummîm)